Dopisi. <)d sv. Križa nad Mariborom. (Posvoc o v a n j e p r o n o v 1 j e n c c e r k v e i u p r e dstavljanje novcga ž n p n i k a.) Na 2.'t. nednljo po binkoštih din; 9. novembra t. 1. je bil za fai'o 8V. Križa nad Mariborom don obrnoga vesolja; kajti ta den je dobila ta fara po dolgem rasu apet atalnega dušncga paHiiija č. g. Antona Vraza. in farna cerkev, ki ae jf' bila to !eto razuti stolpa vsa prezidala in za eno kapelo 7, oratorijern povekaala, je bila slovesno blagoelovljena. Kdor koli je to corkev prej vidol, niorala jra je žalo3t obiti, ker izvzernši stolp ni bilo akoro ničesa na njej podobnoga za bii5o božjo. Nizka kakor kak.šua klot imola je mnjhna okna različne velikosti in na njili polko kakor na kakšnem rnagacinu. Znotraj je bila v zadnjom dclu z dilami pokrita, ki pa ao bile že tako phave, da bi se lchko celi strop v cerkev zrušil, zato jo bil na koru in pod koroni za silo strop podprt. Sprcdnji del je bil sicor •/. opeko obokan, vcndar tako nizko, da bi rajni gospod Cobelj, ko bi bil sem priael, lehko 7. ioko do oboka sognil. Zavoljo zadnjega dela cerkve ae je moralo nekaj storiti, da 30 ne bi kakšna velika nesreča zgodila. Prvi komisijon, ki jo bil zato poklican, pa je narcdil takšni nesrečen načrt za popravljanjc, <la cerkveni konkurenčai odbor, ki je delo prevstol, po tem načrtu ae ni hotel popravljanja lotiti. Po tom aatirtu bi ae bil samo zadnji del cerkve popravil, kder bi se meato piravih loaenih tramov nekteri železni trami položili, tor ua njo naredil obok iz opeke. Drugo bi naj vse pri starem oatalo. Tako popravljena cerkev pa<i gotovo ne bi bila nie lepša ne gledi na to, da ae ainje ne apodobijo v cerkveni ' obok, ampak v kakšno proaajalnico ali v bleve. Pametno je torej bilo. da je konkureoni odbor dal drug načrt uarediti in potrditi, po ktercm . se je cela eerkev poviaala, ena kapela z ora- ' torijem prizidala. znotraj enako obokala in s primernirfii visokimi oknami preskrbela. Vse to je po lastuem načrtn naredit 'zidavski mojater g. J, Pavlič iz Lu<5, ter jo tudi po eeli cerkvi nov tlak iz cementnih plošic položil. G. L. Ebner iz Maribora nara je neredil za G40 fl. lepe nove orgljo, iu zlatar Dohnalik je obnovil uba oltaria. Zavoljo obžnega ponovljenja so morali tudi corkvoni stoli in spovednice dobiti novi obraz. Faiani križevski so pri tem prenavljcnji prav lepo pokazali, koliko ae zamore tudi v alabih letinah z druženimi močmi atoriti. Daai jo namreč fara lnajhna in nikakor ne bogata, je vondar v kratkem času veliko atorila za svojo farno cerkev; kajti razun majbnega cerkvenega kapitala so vae drugo s prostovoljnimi doneaki in raboto poravnali farani. Tudi za notranjo corkveuo opravo ni bilo treba župniku hoditi od hiše do hiše prosit, ampak na njibovo prošnjo so jirn faraui vae radovoljno v farovž prineali. Sicer ae je ne nckaj dolga, pa z božjo pomočjo upamo sčasoma vse poravnati. Nekoliko smo dobili tudi od drugih atrani, — takani darovi bi nam tudi zanaprej dobro došli. — tako nam je uepri^akovano patron poslal za orglje in oltar 100 ii.. viaokorodui grof dr. Avernaa so razun denarja nam še pomagali z opeko, ter nam posebno dobro vstregli, da smo zamogli delo tako naglo dovraiti. Bog plati za ta velikodušni dar. Sicer pa še naša cerkva tudi zdaj po tem ponovljonji ni kraana ali veličastva, pa lepa in doatojna je. Dne 9. novembra ao nam vse to visokočastiti g. korar in dekan Kriatof Kanduth z obilnira apremstvora blagoalovili in pri tej priliki v genljivem govoru farane zavoljo tega lepo polivalili iu jim novega župnika, ki so ga bili že 1. oktobra inštalirali, javno predstavili. Cela fara je bila te slovesnoati željuo pričakovala in ta den svoje voselje pokazala s sloveaniin zvonenjem iu vcselo godbo in atrelbo. Počastilo jo to slovesnost 7 tujib dnhovnikov. dva' celo iz ao8edii(3 sokovako škofije. Bog daj, da bi se zanaprej izpolnjeval napia, ki jc bil vidcti nad velikimi vrati, ozuanjajoč, uaj bi se dajala Bogn čaat in bi vladal ljnbi mir med farani in njiliovim novim dušnim paatirjera. Torej Se enkrat: Bogu čaat in vsem dobrotnikom srčna hvala! Od Novc cerkve. (Pogreb pokojn. preč. g. kanonika, Fr. Ju va nčiča) preteieno nedeljo 9. nov. t. 1. bil je res nijajen. Toliko ljudi Nova cerkev menda še ni videla Bog ve od kodaj, kakor v nedeljo. Duliovnikov zbralo ae je bilo pa le 33, ker se je po mnogih krajih to nedeljo obhajal god av. Lenarta, kakor pri Novi cerkvi, ali pa že god sv. Martina a-Ii ao imeli kakšiio drugo nenavadno svečanost. Med preč. duhovniki odlikovali so ae prod vaemi preč. g stolni dekan Oxožen in "dva čaatna korarja Rožanc iu Ivanc. Imed odličnejših poavetnih gostov, ki so ranjkemu zadnjo čast akazali, odlikavale ste se 2 oeljaki rodbini; c. kr. nameat. svetovalca Haas-a in gimnaz. ravnatelja P. KonSnika. Kmalo po dveh zadonele so mrtv. molitve pred farovžcm — ia zdajci vzdignili ao pogrebniki težko kovano krsto, da jo nesejo po obhodu po cerkevaki veai po slovo v larno cerkev. — Takoj atopijo na leco veleS. g. dr. M. Napotuik, profesor bogoslovja iz Maribora in rojak pokojnega preč. g. Juvanoifa, da od njih iu v njiliovein imenu od vseb pogrebnikov slovo vzamejo. V jaaiii iu glasni — prav vzvišeni, vendar lehko razumljivi besedi razlagali so poalušalcem, ktorih je veea polovioa morala zvnnaj cerkve stati, zakaj da ae kriatjanu ne spodobi prevež za rajnimi žalovati — čea, da amrt še ni liudo, — le nesrečna smrt je straano hudo. Potem ao v kratkih potezab nam pred oči postavili dolgo življenje pokojnega Fr. J. Po končanem grobnem govoru, kterega prav mnogi želijo tiskanega dobiti, zapeli so pre-5. g. stolni dekan pri mrtvaakem odru ,,Libera" in na to se je sprevod pomikal iz cerkve na cerkveno pokopališče. kjer ao ai pokoj. g. dekan pod podobo M. B. dobrega aveta svoj prostorček bili izbrali. Preden se je truplo rajnega materi zemlji izročilo, odatranili ao se od krate prekrasni venci, ktere ao dobri Vojničani, rodbina barona Manteuffelna. ,,Celjsko katol. društvo", Konjičani, Novocerkevčani in dr. pokojnemu v hvaležni spomin darovali — eden lepai od drugega. Celo raz visokega sv. Jošta na Kozjaku prineale so dekleta venec v hvaležni spomin, da so pokojui g, dekau letos v škofovem imenu jim novo cerkov blagoslovili, Tudi znamenja njihovega odlikovanja: križec korarja Lavant. cerkve in. viteza Franc-Jožefovega reda odvzeli so mrtvemu dostojanstveniku. da bi jih no.sile drngo prsi, ki bodo enako gorko bile za vero iu coaarja. Kratki in megleni jesenski den nas je primoral se preurno ločiti od groba preblagega moža, ki je blizo 60 let — da, se potem, ko jo že vse av. zakramento za umirajoče prejel, dolal v viuogradu Gospodovem. R i. p.! Iz Celja. (FranKapus), trgovec in poaeatnik v Celji, bil je ziiaoajeu narodnjak, da jo malo tacih.Pokojnik je vcs čas svojcga bivanja t Celji, — porodil ae je na Goronjakem — etal v prvi vrsti narodnega gibanja in dolovanja iu nmuo njegovo prodajalnico ni šel nobon narodnjak, ki jc pohodil Celje. Na vaacega napravil je utis, da ima pred aeboj navdušenega, odločnega iu aeutrudljivega rodoljuba, poštenjaka v polnem pomenu besede. Rajai 'dr. Kočevar, blagega nam apomina, bil je vsak |dan v njogovi družbi. Vkupe sta ao posvetovala o sredstvih za^napredck Slovencev, vkupe uatanovila Celjsko Čitaluico, katoro sta v tožuili fasih skoro sama vzdrževala. Slovcuake dijake jo pokojui Kapus rad podpiral, bil je tsploh plemcnitega srca in lahko reeemo, da sovražnika iii imol tudi mej jnajljutcjaimi političuimi nasprotniki. Pri posojilnici v Celji jc [sodeloval kot člau uačoldtva do svoje amrti, aploh podpiral je vsako narodno podjetje s avojim modrim svetom iu z gmotnimi doneski iu tudi za najneprijaznejih političuih uaaov stal je aebi v gmotuo škodo ,,trdno ko zidi grada". Pokojui Kapus bil je 'pravi pravcati išlovan, težko ga bodemo pogrešali, z nami vred pa vsa Savinjska dolma, a katero je bil v vednej trgovskej zvezi, a tudi v živej političnej dotiki. Teai nas jedino to, da uam je pokojnik zapuatil v uaroduem duhu vzgojene aiue' in hčero, ki bodo gotovo delovali v svojega preljubljeuega očeta duhu. — Bodi mu zemljiea lahka iu vočno časten apomiu v političnej našcj zgodovini! Iz Makol. (Ces. Rud. sadjerejsko društvo) za spod. otajer imelo je 9. nov. v Makolah društveni shod, kterega se j« vdeležilo ranogo rodoljubov Dravinjake doHne in okolice. Goap. Mih. Voanjak deželni poslanec razlagal je v svojem govoni korist sadjerejstva. Zatem je govoril kmet Pečovšek, odbornik t«?ga društva in marljivi sndjerejec, (kojega ime je znano po vsem slovcnskcm svetu pa tudi dalec gori na Dunaji), o sadjereji in kazal raana jako lepa plemena sadja. 1'oscbno občudovali sino debele nešplje in ziuiske broskve iu mareikteri naših knietov jo rekel: takauib neSpljev iu takšnili breskev še nikdar niHem videl. Bog daj temu vrlemu povspesitelju sadjerejstva še mnoga leta sad, ktcrega je sadil in ga ae sedaj marljivo sadi, eeravno že ateje 70 let. v najboljšem zdravji vžirati. Vi, dragi rojaki, stari in mladi vzemite si topa vrlcga moža za zgled in poaiictnajtc ga. Mladi sadite drevesa in uživali boste v staroati sladki sad, kakor on. Pa tudi stari poauemajte ga in so z Ijnbeznijo iii marljivostjo poprimite Hadjcrejstva in ne izgovarjajte hc a tem, da ste atari jji da nn bote ueaknli sadu tega dreveaa, katoga bi sedaj zasadili. Saj ne veS, ljubi moj, koliko lot ti je VHegamogožiii so odločil živeti; mi.sli le zmiraj, ča tudi eara no doživia aadu tpga drevesca, katerega boš letos vsadil, pa so ga bodo tvoji potemci, ko bo tvojo truplo žo zdavnoj strohuelo t hladni zemlji, vosolili. Tako dola in misli tudi naš vrli narodnjak Pečovšek. Goyp Grah od sv. Jurja razlagal je prav temeljito o izgoji drevosa. Povedal je. kako se pripravi drevesuica, kako so prcsajajo in požlahtnujcjo drevesca itd. Ne odlagajmo toraj, dragi moji rodoljubi Dravinjske doline, pristopimo temu slavnemu društva in tako poma^ajmo vsak p > svojili močch poapcaiti sadjerejstTo v Dravinjskoj dolini, hatera je v tcm oziru daloo dalcc zaoatala drugim Hloveuakim okrajora! — n—