Kniiževnost in umetnost. Popotnik. Letnik 40., štev. 2. Vsebina: Clanki: 1. Samo nekaj o nalogah. (Urednik.) — 2. Fr. Vajda: Prispevek k šolskemu programu. — 3. Dr. Franc Derganc: William James. — 4. Zalčunov: Reforma narodnega šolstva in poljedelski pouk. — 5. Dr. Ivan Lah: Pater Hipolit in njegov »Orbis pictus«. — 6. Iz šolskega dela: P. Bavdkova: Belokranjsko vezenj^ v šoli po zbirki prof. Siča. — Razgled: 7. Slovstvo: Pavel Flerč: Slovenski učitelj. — Matija Pogačar: Dr. Brezigar: Osnutek slovenskega narodnega gospo darstva. — 8. Casopisni vpogled. — 9. To in ono: Usoda avstr. vladnega zakonskega načrta o reformi učit. izobrazbe. (Frančev.) — Za vzgojni zakon. — Vprašanje šolske dobe. (F.-Kranjc.) — Centra lizacija ali decentralizacija šolstva. (F. Kranjc.) — Primer šolskega oblastva v demokratskem smislu. — Ljudsko vseučilišče. — Nagradne knjige »Hrv. ped. knjiž. zbora«. — Rdeče vrstice. (P.) Narodna ornamentalua umetnost. Profesor Albert S i č v Ljubljani je izdal štiridelno zbirko »Narodne vezenine na Kranjskem«; zbirki »Kranjski pirhi«' in »Kožuhi na Kranjskem« sta v skicah gotovi in za tisk pripravljeni. Profesor Sič namerava izdati še razne druge zbirke te panoge, da bo narodna ornamentalna umetnost zbrana v celoti. Ker bo v to svrho prepotoval še velik del Kranjske, mu je deželna vlada dovolila piimerno podporo. Slov. pevsko društvo »Liublianski Zvon« y Ljubljani priredi svoj prvi letošjtiji redni koncert dne 4. apriia t. 1. v veliki dvorani »Uniona«. Kot solist sodeluje odlični prvi tenorist zagrebške opere g. Josip Rijavec, na klavirju ga spreni' lja kapelnik Narodnega giedišča g. Janko Ravnik. Na vzporedu so inoderni solospevi ter najlepši moški in mešani zbori iz novejše zborovske literature. Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov. Spisal M a t i j a P i r c, profesor v Mariboru. Cena 1 K., po pošti K 1:50. Samozaložba. Učitelji, učiteljice ter šolska mladina so jako pogrešali doslej kratke zgodovine SHS. Zdaj si jo lahko nabavijo. Knjižica podaja na 94 stra neh plastičen pregled zgodovine Jugoslo vanov od najstarejših časov pa do da našnjega dne, je tiskana na dobrem pa pirju in ima lično obliko. P. t. tovarišem in tovarišicam prav toplo priporočamo, da si jo naroče zase in za otroke. Dobi se jo \ vseh knjigarnah in pri samozaložniku. Samozaložnik da pri naročbi nad 50 iztisov učiteljem in učiteljicam 10 % popusta. Naslov: Matija Pirc, profesor v Mariboru. Objava. Uredništvo prvega jugoslovanskega filatelističnega lista »B a 1 k a n« ki izhaja že drugo leto v Zagrebu, je ravno zaradi nioje iniciative priredilo v to potrebna pravila, da se ustanovi »J u g o slavenski f ila t e lis t ički sav e z« s sedežem v Zagrebu. — Ker vem, da je tudi med slovenskim učiteljstvorn nekaj filatelistov, jih tem potom pozivljain, da se priglase kot člani temu društvu z vpisnino 2 K. Morebitne prijave sprejema uprava »Balkana«, Zagreb I. — Več o tem glej 2. in 3. štev. »Balkana«, letnik 1919. -IvanŠega. Propaganda. Izšla sta brošuri: 1. Revolucionarni pokret jugoslavenskih mornara u Šibeniku god. 1917/1918. Pobilježio hronološkim redom jedan bivši revolucionarac. — Split, u veljači 1919. — Cena 1 K. — 2. Spomenica istarskih Jugoslavena za mirovni kongres u Parizu. — Sestavljeno na pobudu Povjerjeništva za Istru u Zagrebu. Uredio VI. Nazor. — Cijena 2 K. — To spomenico, prevedeno na francoski jezik, so ponesli s seboj istrski Jugoslovani, ki so bili poslani v Pariz. Elen Key: O vaspitanju djeteta kod kuče. Mala biblioteka 197-8. Izdanje 1. Gj. (Jjurgjeviča, beograd-barajevo 1919. Cijena K 1:00. (S eirilico.) — Preveo dr. U. Kruij. — Podjetni založnik 1. Uj. Ujurgjevič v Beogradu izdaja svojo »Maio bibiioteko«. lzšel je že 197'8 zvezek, kjer seznanja svoje čitatelje z raznimi svetovnimi proizvodi. V imenovanera dvojnem zvezku 197'8 obelodanja dr. U. Krulj aktualno vprašanje iz peresa znane švedske pisateljice tlen Keyeve: O vaspitanju djeteta kod kuče. — Razprava je v ronogera oziru prav zanimiva, in priporočaii bi jo premnogim našiin tovarišem in tovarisicam v resno študiranje in premišljevanje. Pisateljica govori v tein svojem deiu, da je treba vsakemu pravemu odgojiteiju — če hoče deco odgajati v pravem poaienu — dodobra spoznati otroško dušo, otroška nagnjenja, njegov milje, v katerem raste itd., sploh je treba otroka poznati. In na podlagi takega opazovanja naj šolnik-odgojitelj prične ziuati svoje delo. Pisateljica obsoja na dno pekla tisto barbarsko brezvestno odgojo, s katero se bočejo ponašati mnogi psevdopedagogi, ki menijo, da je višek pedagoške modrosti palica, zapor, sploh telesna kazen. S to modrostjo ni mogoče doseči pravega uspeha niti doma, niti v šoli. Viden, biter uspeh se da doseči, toda to ni uspeb trajne veljave, temveč uspeh trenutka. Tak učitelj-pedagog ostane v otroškem srcu, v otroški duši v trajnem spominu, toda ta spomin je grenak, ker ga vedno spominja obenem tudi tistih telesnih muk, ki jih je moral pretrpeti pod tem trinogom. Ljubezni do takega mučilca otrok ne pozna. — Uspeh je viden, toda. kakor hitro mine pritisk na otroško osebnost takega psevdopedagoga, zroji otrok v vsej svoji razposajenosti. Tak pedagog ubije s palico, s telesno kaznijp vsako otroško individualnost. — Lanovci, pridite se semkaj učit! — IvanŠega.