Crospodarske stvari. Nekaj o gnojenji in gnojilih. (Dalje.) Vzainimo pa Se drugi slučaj. Mi imamo mnogo vinogradov, a za-nje nič živinskega gnoja ined tem, ko nam tudi ni mogoče dovoljno mešanega gnoja vkup spraviti. Liazun tega pa je lega vinograda taka, da bi nošnja gnoja odveč stala. Kaj toraj storiti? Poslužimo se uinetnih specialnih gnojil in sicer kupimo si za apnene zemlje ali za puhljico: 1. 600 kg. pepela, 100 kg. 11 2 gld. = 12 gld.; 300 kg. superfosfata k 7 gld. 50 kr. = 22 gld. 50 kr.: 100 kg. uilinskega salitra 100 kg. a 12 gld. 50 kr. = 12 gld. 50 kr., vkup 87 gld. 2. ali za kalija bogate zeinlje, kakor so one, katere nastajajo iz razpadanja granita: 300 kg. pppela, 100 kg. a 2 gold. = 6 gld.; 200 kg. superfosfata, 100 kg. a 7 gld. 50 kr. = 15 gld.; 100 kg. čilenskega salitra. 100 kg. a 12 gld. 50 kr. ¦_. 12 gld. 50 kr., vkup 33 gld. 50 kr. 3. ali v ravninah v bogateji zemlji: 400 kg. popela, 100 kg. k 2 gld. = 8 gld.; 200 kg. superfosfata, 100 kg. a 12 gld. 50 kr. = 25 gld., vkup 33 gld. za heklar. To nam traje potem za šliri leta, ioraj nas slane gnojilo okoli 8—22 gld. na bektar \n lelo. Hazun tega imaino pa tudi vsako leto samo 1*5—2"5 metričnih stotov v vinograd nositi, mesto 200 stotov živinskega gnoja, kar nas gotovo manje stane. Kako pa s tein gnojem gnojiino, kako ga razdelimo? Prav lahko! S koloni (najbolje z železnim) napravljamo na vsak m2 po eno ali okoli vsake trte po nekoliko lukenj, katere nas stanejo tisoč okoli 2 gld., toraj ako na vsak m2 eno napravimo, za 10.000 lukenj 1000 a 2 fl. = 20 gld. Potem gnoj dobro premešamo Ipr razdelimo težino vsega gnoja z innožino lukenj in dobimo množino, katpro moramo v vsako luknjo stresti. Za 10.000 lukpnj pride toraj, ako hnaino 10 metričnih stotov gnojila, na luknjo po Vi > kg., toraj sto gramov. Za to si napravimo najbolje merico, katera toliko drži, kar delo jako olajša in stane na ha. 6 gld. Za tem pridejo drugi delavci, kateri te jame na rahlo s kamenjem in prstjo zasipavajo, kar zopel slane ha. 5 gld., torej vkup 31 gld., med teni, ko nas stane gnojenje hektara z živinskim gnojem (okoli 100 voz), ako ga treba po eno uro daleč voziti in pet minot daleč z delavci nositi, brez vrednosti gnoja samega, čpz 200 gld. Toraj smo tudi v tem oziru na boljem. Sedaj bode pa kdo rekel: »to je vse lepo, toda s takim gnojein nismo vsega zemlji dodali, kar potrebuje, namreč organiene snovi, katera zemljo rahlja in jo rastlinam vgodnejo dela«. Toda lemu je lahko pomoči. Zakaj naj bi te snovi od daleč v vinograd s trudom vlekli, ko jih zamoremo takoj na mestu dobiti! Odpadlo listje, katero podkopamo, ravno tako plevel itd. že množijo te anovi. Toda to samo še ni dovolj. Poslužimo se tudi zelenega gno.ja. V to svrho posejamo v vinograd, ne ajde ali enake rastline, katere sicer mnogo organičnih snovij, toda druzega nič ne dajo: vzamimo raje tako imenovane leguminoze, katere imajo to dobro lastnost, da v zemlji dušec pomnožijo, ker ga tudi iz zraka vlečejo. Posejino toraj zgodaj na ponilad ali jesen na ha. vinograda okolo 25—30 kg. sernena od štajarske detelje, katera bode, ako ni zemlja pretrda ali prepeščena, tudi še v vinogradih rastla. Kadar počne cvesti, potem se pa ne dajmo zapeljali, da bi kosili ter s tem naše krave krmili, s čemer bi zemljo zopet oropali, temuč podkapajmo jo! S tem bodeiho zemlji dodali okolo 100 metričnih stotov ali 10 gnojnih voz organskih snovij na hektar; toraj v enein letu skoro Vio del, kolikor jih damo pri polnem gnojenji z živinskim gnojem za pet let, oziroma polovieo toliko, kolikor za eno leto. S tem pa ob enem tudi pomnožimo dušec in sicer tako, kakor se je dir. Mach v Št. Mihelu na Tirolskem prepričal, da nani še ni treba z drugim dušcenavim gnojem, n. pr. s čilenskim salitrom gnojiti; s tem si tudi mnogo prihranimo. (Konec prih.) Sadne brajde. »Slov. Gospdar« pogosto prinaša poučne članke o sadjereji pa žalibog nahaja se Se premnogo praznib prostorov, kjer bi lahko sadno drevje veliko sadja prinašalo. Veliko prostora, kateri je za sadjerejo kakor vstvarjen, ker je rodovitna zemlja, ima solnčno lego in je pred vetrovi večjidel zavarovan — tacih prostorov je še po slovensko-bistriškem Pohorji veliko. Ali tarnjati nič ne pomaga in moj namen je nekaj o sadnih brajdah opomniti, za katere tudi pri vsaki biši proslora ne manjka. Za sadnp brajde so posebno sposobne liruške in inarilice ali niarule. Vzgojujpjo se tako-le: Podloga za hruško se vzaine kutinja, in najboljše cepljenje je okoliranje. Iz okoliranega očesa zraste čez meter visoko deblo, katero se drugo leto 40 cm. visoko odreže. Zgornje oko pusti se k višku rasti, spodnjih dveb pa se napeljuje eno na levo, driigo pa na desno. Tretje lpto sp vrb spet za 30 cm. od prvih vejic odreže in ravno tako odgo- juje, kakor prvo leto. Mladikam, ki iz debla in poprečnih vej (palmet) rastejo, pincirajo se po letu, toje: vrhi odščipnejo, kar stori, da drevce cvetne popke nastavi, in o spomladi se porežejo pri tretjem očesu mladike. V tretjem letu pritlikovci že rodijo in so ob stenah lep kinč. Ker je ob stenah dovolj toplote in zavetje proti viharjem in mrazu, zato ob zidu marelice kaj rade rastejo in lep sad donašajo. Marelice se eepijo na slivo in najboljša je pa trnina (Haferpflaume St. .lulien). Ona kot gnnovje po pašnikib in mejah raste. Marule se morajo pozno v jesen obrezovati in rane z voskom zamazati, sicer teče iz ran smola in les trohni. F. P—k. Sejmovi. Dne 18. marcija na Ptujski gori. Dne 21. marcija pri Sv. Barbari v Halozah, Sv. Jederti nad Laškim trgom, pri Sv. Barbari tik Oplotnicp, v Rogatci, v Sevnici in v Tilmiči.