Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (14/17 0C) in morda soboto (11/21 0C) bo deževno, v nedeljo (10/22 0C) delno oblačno. Četrtek, 14. maja 2015 številka 19 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l 50 ¡U1 ii Konec 2. svetovne vojne in praznik Krajevne skupnosti so v Topolšici počastili z osrednjo slovesnostjo - Šaleška dolina spominske dogodke strnila pod Kajuhov verz »To leto bo naše in naša bo letos pomlad!« Milena Krstič - Planine Topolšica 9. maja - »Topolšica je kraj, ki bi moral biti označen na vseh zemljevidih zgodovine. Pomen dogodkov, ki so se odvili tukaj, nam priznava ves svet,« je na proslavi dejala Mojca Ževart, direktorica Muzeja Velenje, ko je udeležence povabila na ogled spominske sobe »Topolšica, 9. maj 1945«. Po dvajsetih letih so jo osvežili in poudarili s sporočilom - to je bil dan neizmernega veselja. Župan Šoštanja Darko Menih je v pozdravnem nagovoru udeležencem - zbralo se jih je res veliko, med njimi so bili ugledni politiki in gospodarstveniki - obžaloval, da tudi ob takem jubileju, kot je sedemdesetletnica konca 2. svetovne vojne, v Topolšici ni državne proslave. »Neizmerno pa nas veseli, da je predsednik republike sprejel vabilo in prišel nanjo,« je dejal. Župan Mestne občine Velenje in predsednik Območnega združenja za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič je menil podobno: »Čeprav v Topolšici ni državne proslave, ima s predsednikom republike Borutom Pahorjem državni pridih.« Poudaril je, da ne smemo nikoli pozabiti, kdo je Slovenijo osvobodil, saj sprava ni pozaba. »Slovenijo so osvobodili partizani znotraj zmagovite koalici- S predsednikom Pahorjem je imela proslava državni pridih. je. Simbol partizanskega boja pa je bila rdeča zvezda in te ne damo.« Slavnostni govornik, predsednik države Borut Pahor, je v ospredje razmišljanja postavil strpnost, solidarnost in odpuščanje. Osebno, kot oče 17-letnega gimnazijca: »Različne poglede in nesoglasja, povezana z našo polpreteklo zgodovino, ne smemo in ne moremo prenašati na ramena naših otrok. Narediti moramo vse, da bremen narodne pomiritve in sprave ne bomo zaradi dnevnopolitičnih in drugih razlogov, tudi nesposobnosti in neodgovornosti, prenašali nanje. To moramo opraviti mi, zdaj in iskreno. Ko govorim o spravi, ne govorim o tem, da bomo z matematično natančnostjo posredi povlekli resnico med pogledi na polpreteklo zgodovino. Ne govorim o tem, da se bomo vsi vselej strinjali o vsem, kar se je zgodilo pred petinsedemdesetimi leti in kasneje. Govorim pa o tem, da lahko to storimo brez sovražnega govora proti drugemu in da lahko obujamo svoj pogled na polpreteklo zgodovino v duhu strpnosti in sožitja.« Veliko hodi med ljudmi, med tistimi, ki praznujejo eno, in med tisti- Borut Pahor je pozval k strpnosti, sožitju, solidarnosti in odpuščanju, saj dveh domovin nimamo. mi, ki se spominjajo drugega, in opaža: »Tisto, kar še vedno zares pridobi gromek aplavz pri ljudeh, ki so prišli poslušati govornike, ni, kar ta poudari v prid tiste resnice, ki jo zastopajo ljudje, ki so navzoči. Gromek aplavz navadno nastopi, ko govornik s srdom spregovori proti tistim, ki jih tam ni, proti njihovi resnici. Temu sovraštvu je treba narediti v naši domovini konec! Za to smo mi odgovorni. Kot starši naših otrok. Mi smo tisti, ki jih ne smemo zastrupljati s srditim in sovražnim govorom.« Poudaril je, da sprava ni poenotenje ene same resnice, ampak osredotočenje na tiste stvari, ki so nam skupne, in spomnil na Evropsko idejo, ki danes povezuje pol milijarde ljudi. »Če je ta ideja danes tisti kažipot, ki varuje mir, blaginjo in daje upanje v prihodnost za naša domača ravnanja, potem ravnaj-mo tako.« Zaključil pa je s pozivom k strpnosti, sožitju, solidarnosti in tudi odpuščanju, saj dveh domovin nimamo. Počastili so spomin na dogodke pred sedemdesetimi leti, ko je bila Topolšica eno od petih evropskih mest, kjer je Nemčija z zavezniki podpisala kapitulacijo. Spominski dogodek so organizirali: Krajevna skupnost Topolšica, Mestna občina Velenje, Občina Šoštanj, OO ZB NOV Velenje, Muzej Velenje in Festival Velenje. Nastopili so: Pihalni orkester Zarja, mešani pevski zbor Svoboda, moški pevski zbor Ravne, harmonikarski orkester Goličnik in ansambel Stil. Slovenija mora ostati varna država Mira Zakošek Z Andrejo Katič, ki je danes verjetno že ministrica za obrambo in torej članica vlade (včeraj so o tem odločali v državnem zboru), sem se pogovarjala v ponedeljek, potem ko je že bilo mimo »zaslišanje« v pristojnem parlamentarnem odboru, na katerega se je zelo temeljito pripravila in odbor večinsko tudi prepričala, da ji je dal zeleno luč. »V politiko sem vstopila zato, ker želim soodločati o svoji, naši nadaljnji usodi. Do izvolitve v državni zbor sem delovala predvsem na lokalno. Od leta 1998 sem bila direktorica občinske uprave Mestne občine Velenje. Vseskozi sem aktivno sodelovala v SOS (zaščita in reševanje) in ZMOS (Združenje mestnih občin Slovenije) ter pri njihovih aktivnostih. Pridobila sem tudi izkušnje v gospodarstvu kot predsednica skupščine Komunalnega podjetja Velenje in predsednica nadzornega sveta Elektra Maribor,« se na kratko predstavi Katičeva, ki dodaja, da je ponudbe, da postane poslanka, podpredsednica Državnega sveta, zdaj pa ministrica za obrambo spre- jela odgovorno v prepričanju, da bo s svojimi osebnostnimi lastnostmi in znanjem delala v dobrobit državljank in državljanov. »Želim prispevati k umestitvi Slovenije na zemljevid uspešnih v Evropi,« je odločena. Kot direktorica občinske uprave Mestne občine je vrsto let sodelovala v štabu Civilne zaščite, zlasti ob naravnih in drugih nesrečah, ki so prizadejale občino. Kot pomembno izkušnjo šteje sodelovanje pri vzpostavitvi poklicnega gasilskega jedra. Meni, da smo v Velenju primerno organizirali sistem zaščite in reševanja, poskrbeli za načrtovano financiranje, primerno opremljenost ter usklajeno sodelovanje vseh. Vse to ji je bila dobra popotnica za predstavitev na odboru, a se je morala zanj poglobljeno in temeljito pripraviti in v nekaj dneh preštudirati veliko gradiva, posvetovala pa se je tudi z nekaterimi strokovnjaki. Odločitve, ki bodo v njeni pristojnosti, bo sprejemala na osnovi predstavljenih opcij. »Vem, da je na ministrstvu veliko izjemnih strokovnjakov, ki so predani svojemu poklicu in delu in ne delujejo za ministra z imenom in priimkom, ampak pod- pirajo funkcijo ministra,« pravi Andreja Katič. V prvi vrsti želi Ministrstvu za obrambo, še zlasti Slovenski vojski, zagotoviti stabilnost in možnosti za uspešno izvajanje njihovega poslanstva - zagotavljanja ustrezne varnosti države ter njenih državljank in državljanov. Kot ključen pogoj za to postavlja ustrezne kadrovske, materialne in finančne pogoje. »Nahajamo se v obdobju negotove mednarodne varnostne situacije. Soočamo se z novimi nepredvidljivimi oblikami groženj. Slovenija zagotavlja svojo obrambo v sistemu kolektivne varnosti Nata in EU. A to nas ne odvezuje obveznosti skrbeti za lastno varnost. Skladno z zavezami, ki smo jih dali, moramo prispevati tudi k skupni obrambi,« dodaja Katičeva, ki meni, da so krize, s katerimi se sooča svet, tudi naše krize in naša odgovornost, da jih rešujemo. Slovenija s svojim sodelovanjem prispeva k zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti ter odpravljanju posledic nesreč. In s tem zagotavlja tudi lastno varnost! Zato meni, da moramo okrepiti našo poslabšano obrambno pripravljenost in zmanjšati razkorak z zavezniki ter vzdrževati v odzivnosti sistem zaščite in reševanja za sposobnost hitrega ukrepanja v vse pogostejših in obsežnejših naravnih in drugih nesrečah. »Ključne so zmogljivosti: popolnjene, opremljene in usposobljene enote. Zato pa je potrebno zagotavljanje zadostnega obsega virov: kadrovskih, materialnih in finančnih. Slovenija je varna država. Želim, da takšna tudi ostane!« pravi Andreja Katič. Tudi v prihodnje se namerava kljub temu, da se zaveda obsežno- sti dela, vračati v Velenje k partnerju in trinajstletni hčerki. Oba jo pri njenih aktivnostih ves čas podpirata. Katičeva je prepričana, da je svoje delo ves čas odgovorno in pošteno opravljala. Tudi vse očitke, ki so v času njene kandidature (to je že prava slovenska folklora) prileteli na njen račun, odločno zavrača. Tako je prepričana, da je bil postopek imenovanja direktorja Komunalnega podjetja Uroša Rotnika korektno izpeljan. Zanika tudi kakršno koli prejemanje podkupnin, ki ji ga na spletnih portalih očita nekdanja občinska uslužbenka, zoper katero je vložila tožbo. Za gradnjo na Gorici pa je prepričana, da je občina vsa leta korektno postopala in razreševala nakopičene težave, ki so se pojavljali. Njena poglavitna skrb bo, da ostaja Slovenija varna država. To je še toliko pomembneje zdaj, ko se varnostno stanje v svetu, teritorialno pa nam vse bližje, zaostruje. »Treba bo doseči širši družbeni konsenz in za obrambo ter zaščito in reševanje nameniti več sredstev,« pravi Andreja Katič, ki se zaveda vseh odgovornosti, ki jih prevzema, in je prepričana, da ji bo zastavljeni plan tudi uspelo uresničiti. ■ Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 4 4 OBJAVA 14. maja 2015 Poslovanje Mestne občine Velenje v prvem četrtletju 2015 Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje ter prenos prihodkov iz leta 2014 so bili v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 4. 2015 realizirani v višini 12,078 milijona evrov, odhodki in izdatki v višini 11,133 milijona evrov, stanje sredstev na računih proračuna je na dan 30. 4. 2015 znašalo 0,945 milijona evrov. Mestna občina Velenje redno poravnava obveznosti do dobaviteljev in obveznosti iz posojil. V tem obdobju smo največ prihodkov prejeli iz dohodnine (5,027 milijona evrov), nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (1,771 milijona evrov), najemnine za komunalno infrastrukturo (0,698 milijona evrov) in prihodkov za sofinanciranje naložb na področju oskrbe z vodo po programu kohezije (0,563 milijona evrov). Ostalih prihodkov smo prejeli 2,399 milijona evrov, prenos prihodkov iz leta 2014 je znašal 1,619 milijona evrov. Termoelektrarna Šoštanj nam še ni nakazala 0,250 milijona evrov načrtovane odškodnine za degradacijo prostora, prav tako od Premogovnika Velenje nismo prejeli odškodnine za degradacijo prostora v letih 2014 in 2015. Zaradi spremembe načina financiranja občin in zmanjšanja pov-prečnine (spremembe in dopolnitve ZIPRS1415) smo v primerjavi z letom 2014 v tem obdobju prejeli Grafikon 1: Realizacija prihodkov v obdobju 1-4/2015 Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Najemnina -komunalna infrastruktura Sofinanciranje naložb na področju oskrbe z vodo - program kohezije Ostali prihodki Prenos prihodkov iz preteklega leta 563.342 € j 2.399.466 € MESTNA OBČINA VELENJE > J 1.619.301 € Še vedno se izvajajo projekti, ki jih nudijo le redke občine: Mestna blagajna, Lokalc, Bicy, denarna pomoč ob rojstvu otroka, brezplačno pravno svetovanje, zavetišče za brezdomce, javna kuhinja, program za starostnike idr. > Mestna občina Velenje še ni prejela odškodnine za degradacijo prostora od Termoelektrarne Šoštanj, prav tako že dve leti ni prejela odškodnine od Premogovnika Velenje. za 0,438 milijona evrov manj dohodnine. Za plače in druge izdatke v zvezi z delom je bilo v tem obdobju namenjenih 1,402 milijona evrov, kar predstavlja 13 % vseh odhodkov, za tekoče odhodke 6,047 milijona evrov, kar predstavlja 54 % vseh odhodkov, in za investicijske odhodke z rezervo 3,683 milijona evrov, kar predstavlja 33 % vseh odhodkov. Za delovanje vrtcev je bilo namenjenih 1,478 milijona evrov, za urejanje cestnega prometa 1,085 milijona evrov, administracijo občinske uprave 1,049 milijona evrov, spodbujanje razvoja malega gospodarstva 0,838 milijona evrov, za oskrbo z vodo 0,797 milijona evrov in za programe športa 0,675 milijona evrov; odhodki za ostale programe so bili realizirani v višini 5,885 milijona evrov. Pomembnejše investicije v letošnjem prvem četrtletju so bile: garaže Gorica (0,852 mio evrov), Podjetniški center Standard (0,810 mio evrov), naložbe za oskrbo z vodo po programu kohezije (0,751 mio > Mestna občina Velenje redno poravnava svoje obveznosti do dobaviteljev in obveznosti iz posojil. Programi športa evrov), obnove cest po programu koncesije (0,277 mio ev-rov), naložbe za čiščenje odpadnih voda (0,211 mio evrov), naložbe za oskrbo s toplotno energijo (0,152 mio evrov), programi športa (0,675 mio evrov), za ostale investicijske odhodke in rezervo je bilo porabljenih 0,630 milijona evrov. Grafikon 3: Realizacija odhodkov v obdobju 1-4/2015 - struktura programov Vrtci 1.478.360 € Urejanje cestnega prometa Administracija občinske uprave Spodbujanje razvoja malega gospodarstva Oskrba z vodo 1.084.751 € 1.049.148 € > 837.925 € 797.156 € 674.889 € Ostali programi 5.210.383 € i Pomembne investicije v prvih mesecih: PSO Gorica, Podjetniški center Standard, naložbe v vodooskrbo po programu kohezije. Na osnovi javnega razpisa smo za sofinanciranje izvajanja letnega programa športa v mestni občini Velenje v prvih štirih mesecih leta 2015 namenili slabih 500 tisoč ev-rov. Sredstva smo zagotovili izva- > Država krči sredstva občinam, Mestna občina Velenje je tako prejela 400 tisoč evrov manj dohodnine. V letošnjem letu zaključujemo projekt Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini, sofinanciran iz sredstev Kohezijskega sklada v finančni perspektivi 2007-2013. Gre za zelo zahteven, obsežen in največji projekt pri vlaganju v komunalno infrastrukturo v zadnjih 30 letih v Šaleški dolini. Z izvedbo tega projekta bomo pridobili 43,5 kilometra novega vodovodnega omrežja, dve novi čistilni napravi za pripravo pitne vode (Čujež in Mazej), obnovljeno napravo na Grmovem vrhu ter posodobljen in nadgrajen sistem daljinskega nadzora s hid- Grafikon 4: Realizacija odhodkov v obdobju 1-4/2015 - investicijski odhodki Garaže Gorica Podjetniški center Standard Oskrba z vodo -program kohezije Obnove cest -koncesija za ceste Naložbe - čiščenje odpadnih voda Naložbe - oskrba s toplotno energijo Ostali investicijski odhodki 852.500 € 810.000 € 751.493 € 277.126 € 400.468 € ravlično analizo vodooskrbnega sistema. Z vidika širšega pomena pa bo projekt prinesel dolgoročno varno in zanesljivo oskrbo z vodo. S sofinanciranjem zagotavljamo Vrtcu Velenje nemoteno poslovanje in možnost širitve prostorskih kapacitet. S tem omogočamo, da se lahko v vrtec vključijo vsi otroci, kate- rih starši izrazijo to željo. Od začetka šolskega leta 2014/15 do maja 2015 smo v Vrtcu Velenje povečali število oddelkov z 79 na 83. Mestna občina Velenje bo še naprej skrbela za zakonsko opredeljeno sofinanciranje predšolske vzgoje, širitev prostorskih kapacitet in vzdrževanje obstoječih objektov Vrtca Velenje. dar). Z omenjenim javnim razpisom zagotavljamo sredstva za delovanje športnih društev, z nagradami za nadpovprečne športne dosežke pa v teh težkih ekonomskih pogojih omogočamo nemoteno delovanje športnih društev, ki dosegajo v članskih kategorijah izjemne rezultate. Kljub zmanjšanim prihodkom skušamo občankam in občanom zagotavljati čim boljšo kvaliteto življenja in še vedno financiramo oziroma izvajamo naslednje občinske projekte in programe: brezplačno plačevanje položnic v mestni blagajni, brezplačno pravno svetovanje, program Odbora za pomoč občankam in občanom, brezplačni avtobusni prevoz Lokalc, zavetišče za > jalcem letnega programa športa, za delovanje občinske športne zveze in športnim klubom za nadpovprečne športne dosežke. Na javni razpis se je prijavilo 47 društev, za nadpovprečne športne dosežke je sredstva prejelo 20 klubov in društev (med njimi največ Rokometni klub Gorenje in Nogometni klub Ru- V prvem četrtletju 2015 je Mestna občina Velenje največ sredstev namenila za delovanje vrtcev, urejanje cestnega prometa, administracijo občinske uprave, spodbujanje malega gospodarstva in šport. brezdomce in javna kuhinja, LAS - program za boj proti drogi, program za starostnike, denarne pomoči ob rojstvu otroka, enkratne izredne denarne pomoči, program Centra dnevnih aktivnosti za starejše občane, projekt BICY idr. Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 5 14. maja 2015 S GOSPODARSTVO 5 Po desetletju zapletov rešili prostorsko stisko Sodobnejša tehnologija koristna za podjetje, ne odpira pa dodatnih zaposlitev - Vsako leto kakšen nov model toplotnih črpalk Tatjana Podgoršek Na robu industrijske cone izvoza na avtocesto v Šentrupertu je najhitreje rastoče podjetje v Savinj-sko-zasavski regiji 2013 - družinsko podjetje Termo-tehnika iz Orle vasi pri Braslovčah - zgradilo sodobne 5.000 kvadratnih metrov velike poslovno-proizvodne prostore. Po skoraj desetletju zapletov v zvezi z braslovškim občinskim prostorskim načrtom je s tem končno rešilo prostorsko stisko. Zaradi nje je v preteklosti že izgubilo kakšen večji posel pri proizvodnji visokotehnoloških naprav za varčno ter okolju prijazno ogrevanje in hlajenje. Prokurist in ustanovitelj podjetja Rudi Kronovšek je povedal, da so kar nekaj let vlagali vso energijo v pridobitev potrebne dokumentacije in dovoljenj, »pa še iskati smo mo- Podjetje Termo tehnika je vodilni izdelovalec toplotnih črpalk v Sloveniji. Z novimi poslovno--proizvodnimi prostori bodo položaj vodilnega v državi na tem področju lažje uresničevali. rali 'veze in poznanstva', da smo dobili vse potrebno v treh letih namesto v treh mesecih.« Pri rešitvi je posredovala celo vlada RS, ki je na predlog ministrstva za okolje in prostor sprožila ustavni spor. Poleg tega so se s težavami srečevali pri sami izgradnji, saj zaradi posledic gospodarske krize v Sloveniji praktično ni gradbincev. Nekatere betonske konstrukcije za objekt so morali uvoziti iz Italije. 5 milijonov vredna naložba bo poleg boljših delovnih pogojev za 54 zaposlenih omogočila tudi izvajanje proizvodne dejavnosti na enem mestu (doslej so jo na štirih lokacijah), enostavnejšo logistiko, večjo preglednost, predvsem pa proizvodnjo iz- delkov na še višji kakovostni ravni. Približno 500 tisoč evrov so vložili v ureditev lastnega laboratorija, ki sodi med najboljše v Evropi. Bo prinesla pridobitev tudi nova delovna mesta? »Ne. Ureditev tehnologije je koristna za podjetje, sodobnejši proizvodnji postopki pa zahtevajo manj ljudi.« Novih zaposlitev ne predvidevajo tudi zaradi padca prodaje toplotnih črpalk v Sloveniji, zahteve tujih trgov, kamor izvozijo polovico izdelkov, pa so visoke, a cene nizke. Načrtujejo blizu 11 milijonov evrov prihodkov Za letos načrtujejo v podjetju za blizu 11 milijonov evrov prihod- kov, kar je toliko kot lani. Prihodnji mesec bodo ponudili na domačem trgu dva nova modela toplotnih črpalk, ki sta na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani pritegnila pozornost širše javnosti in stroke. Novosti so sestavni del ponudbe vsako leto, zagotavlja direktor podjetja Bogdan Kronovšek. Na leto, še pravi, jim zaupa približno 6.000 domačih kupcev, zato so nestrpno pričakovali razpis eko sklada. Ta letos v njem ni predvidel subvencij za vlaganja v zmanjšanje stroškov ogrevanja ter pripravo sanitarne vode. Zato so se s partnerji dogovorili o skupni subvenciji, ki je višja od lanske skladove. O odškodninskih tožbah na skupščini 25. maja skupščina Premogovnika Predsednik Nadzornega sveta Premogovnika Jože Kaligaro je skupaj z upravo že sklical skupščino Premogovnika, ki bo 25. maja. Na njej bodo med drugim odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe iz sedanjih 113,8 milijona evrov na 2,7 milijona evrov (111 milijonov kapitala bodo odpisali na račun preteklih izgub in prenosa kapitalske rezerve). Sprejeli pa naj bi tudi sklep o dokapitalizaciji. Družba HSE naj bi Premogovnik dokapitalizirala najprej v višini dobrih 37 milijonov evrov (v obliki terjatev in opreme) in v višini dobrih 40 milijonov evrov v denarnih vložkih. Delničarji pa bodo razpravljali tudi o vložitvi morebitnih tožb za povrnitev škode na osnovi poglobljene revizije, ki so jo opravili v podjetju. Tožbe pa naj bi bile že vložene proti nekaterim delničarjem (med drugimi so to Adriana Starina Kosem, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, Boško Šrot, Bogdan Pušnik, zaradi spornega trgovanja z delnicami Premogovnika). Ti obtožbe zavračajo, s predvidenim zmanjšanjem osnovnega kapitala pa bodo tako in tako skoraj povsem izgubili premoženje v Premogovniku Velenje. a mz Sindikati o minimalni plači Ljubljana - Reprezentativne sindikalne centrale so pripravile predlog sprememb zakona o minimalni plači, s katerim bi se iz izplačila minimalne plače izvzeli dodatki za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih. Predlog bodo prihodnji teden vložili v DZ in pričakujejo določitev roka za zbiranje potrebnih 5000 podpisov državljanov. Delodajalci svarijo, da ni prostora za dvig minimalne plače. Davek na nepremične že leta 2016? Ljubljana - Predlog davčne reforme je pripravljen in čaka na potrditev na vladi, ki bo hkrati imenovala odbor za spremljanje in usmerjanje izvajanja ukrepov. Vlada se je, kot poroča STA, zavezala, da se dosedanje stopnje davkov, taks, prispevkov in drugih javnofinančnih dajatev v letih 2015 in 2016 ne bodo povečevale, niti se ne bodo uvajale nove oblike javnofinančnih obremenitev gospodarstva. DAN ODFf S Ja: VRAT AVE INF: OBČiNE VELENJE VELENJE Vljudno vabljeni na dneve odprtih vrat Uprave Mestne občine Velenje, na katerih bodo župan, podžupani direktor uprave in vodje uradov predstaviti projekte, kijih vodimo, in odgavofjaii no vprašanja občank trr občanov. Dnevi odprtih vrat bodo potekali ob sobotah, in sicer 23* maj«, 13* junija» 12* septembra, 10* oktobra, 14* novembra in 5. decembra. med 9. in 11. uro v sejni dvoranr Mestne občine Velenje (Titov trg 1K Pišejo dobro zgodbo Kmetijska zadruga Šaleška dolina povečuje prihodke - Izguba nekaterih zemljišč Tatjana Podgoršek Kmetijska zadruga Šaleška dolina je lani ustvarila 14,7 milijona evrov prihodkov ali za 14 odstotkov več od načrtov, za 30 odstotkov je povečala število zaposlenih. Poleg omenjenega so leto 2014 zaznamovali še uspešna promocija in trženje blagovne znamke Ekodar, odprtje neživilske trgovine v Nazarjah, začetek odkupa mleka v Zgornji Savinjski dolini po stečaju tamkajšnje zadruge, odpravljanje posledic žleda ter najem kmetijskih zemljišč v Zgornji Savinjski dolini za potrebe članov zadruge. Upajo, da bodo sadove trdega dela in številnih aktivnosti želi tudi letos. Za zdaj kaže, da bodo dosegli načrtovanih 16 milijonov evrov prihodkov. »Za poslovanje nas ne skrbi, kar je dobro za člane zadruge. Proizvodnja pa, ker smo odvisni od vremena.« Med ovire je uvrstil še nenaklonjenost kmetijske politike do hribovskih kmetij, ki jih je v okolju kar nekaj, ter odprta vprašanja s skladom kmetijskih zemljišč. Epilog najbrž še letos Zadruga že nekaj let bije bitko s skladom kmetijskih zemljišč glede sadovnjaka v Velenju (nad policijsko postajo) in površin pri poslovnih prostorih v občini Šmartno ob Paki, kjer je že več kot 15 let predvidena obrtno-poslovna cona. Po njegovem mnenju bosta najbrž obe zadevi dobili epilog letos. Takrat bo tudi bolj jasno, kaj bo s sadovnjakom. Bodo pa na upravnem odboru zadruge razmislili o pritožbi na evropsko sodišče. Po informacijah zadrugi v tem primeru ne kaže najbolje, kar je razbrati tudi iz Drevove izjave. Na Tur-nu pa so se že lotili posodabljanja sadovnjakov in ureditve protitočne zaščite. Vrednost vlaganj ocenjujejo na 152 tisoč evrov. Še vedno v ospredju servis Drev verjame, da se člani zadruge zavedajo pomena rednega in poštenega plačila za njihove tržne viške. Do sedaj je bilo to samoumevno, a dogodki okrog njih kažejo, da ni povsem tako. Na vprašanje, ali ostaja prednostna naloga zadruge biti dober servis članom ali to postaja trgovska dejavnost, ki danes zadrugi prinaša 55 odstotkov prihodkov, Drev pravi, da še vedno ostaja v ospredju servis, trgovska dejavnost pa je z njim po-veza. »Ker širimo trg, lahko z večjo prodajo dosegamo boljše nabavne pogoje pri nakupu repromaterialov.« Večjih naložb letos ne načrtujejo. Posodobili naj bi strojni park, pri regijskem poslovnem centru Saša v Nazarjah so zgradili silose za žita ter poskrbeli za kakovostnejša zemljišča v Zgornji Savinjski dolini, le-ta dodatno obdelujejo. a Ivo Drev: »Dobre zgodbe, ki jih pišemo, so posledica večletnih prizadevanj in trdega dela.« Rekli so ) Ivo Drev glede dogajanj v Žitu in v Mer-catorju: »Žalostno je, da v Sloveniji ne znamo ohraniti dobrih podjetij in povezati vse, od kmetijske proizvodnje do potrošnika. To bo pustilo posledice. Zadruga je sodelovala z Žitom, in sicer je od njega odkupila blizu 13 ton en dan starega kruha na mesec za krmo za živino. Ta kruh je bil za Žito nevarni odpadek. Cent od tega nakupa smo namenili za humanitarne namene za pediatrično kliniko v Ljubljani. Z Mercatoijem pa sodelujemo pri prodaji ekološkega mesa. Tu se za zdaj sprememba lastništva toliko še ne pozna, ker smo največji odkupovalec in dobavitelj tega mesa v Sloveniji. Naša blagovna znamka Ekodar je že toliko prepoznavna, da ne sme manjkati na prodajnih policah. Pritiski za znižanje cen pa seveda so.« MESTNA OBČINA VELENJE OBJAVLJA Javni razpis za dodelitev sredstev za spodbujanje podjetništva v Mestni občini Velenje za leto 2015. Vsebina razpisa (razpisna področja, pogoji za dodelitev sredstev) je objavljena na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Javne objave). Rok za vložitev prijave je 1. junij 2015. a a a Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 6 6 UTRIP »»WAS 14. maja 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 6. maja Izraelski premier Netanjahu je tik pred iztekom roka oblikoval novo vlado. Poslanci so sklenili, da predlog novele zakona o omejevanju porabe alkohola, s katero bi na pobudo ZaAB odpravili prepoved točenja alkohola na športnih prireditvah, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Začela se je gradnja džamije med Parmovo in Kurilniško ulico. Ljubljanski župan Zoran Jankovic in islamski mufti Nedžad Grabus sta simbolično vlila beton. Pristojnima odboroma sta se predstavili kandidatki za ministrici: Andreja Katič je bila pred odborom za obrambo, Maja Mako-vec Brenčič pa pred odborom za izobraževanje. Obe kandidatki sta dobili zadostno podporo. Petek, 8. maja V Križankah je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne govoril predsednik DZ Milan Brglez. Dejal je, da je to, kar slavimo danes, svoboda. »Ta ni dana, ampak izbojevana,« je poudaril. Ravnatelji osnovnih šol so opozorili, da so pred koncem šolskega leta učitelji pod vse večjim pritiskom, ko skušajo nekateri starši na vsak način doseči zvišanje ocen svojih otrok. Španska policija je v kovčku, ki ga je nosilo 19-letno dekle, odkrila Jankovic in Grabus sta simbolično zaznamovala začetek gradnje džamije. V Srbiji je policija izvedla operacijo proti posameznikom, ki jih sumijo povezav s skrajnimi islamskimi skupinami in načrtovanja terorističnih napadov. Ameriška vlada je prižgala zeleno luč in omogočila, da bodo lahko prvič po več kot 50 letih Florido in Kubo znova povezale trajektne linije. Četrtek, 7. maja Na seji KPK so soglasno sprejeli vizijo in strateške usmeritve ter ključne cilje za prihodnost. Kot so zapisali, bodo težili k državi integritete, transparentnosti, pravičnosti in enakih možnosti za vse. dečka. Osemletnik iz Slonokoščene obale je bil v zelo slabem stanju. Madžarski premier Viktor Orban je znova dvignil prah, ko je povedal, da se ne bo odrekel ideji o ponovni uvedbi smrtne kazni, saj meni, da bi se o tem vprašanju morala samostojno odločati vsaka država članica EU. Vojaška parada v Rusiji je bila resnično veličastna. vskem Rdečem trgu so kljub bojkotu večine zahodnih voditeljev priredili najveličastnejšo vojaško parado po koncu druge svetovne vojne. V Makedoniji je v spopadih v Ku-manovu umrlo pet policistov, več kot 30 je bilo ranjenih. Nedelja, 10. maja Potem ko je smrt prekinila mandat prejšnjemu županu, so v Misli-nji volili novega: to je postal Bojan Borovnik, kandidat stranke SD, ki je dobil dobrih 53 odstotkov glasov. Po tem, ko nemške kanclerke Angele Merkel dan pred tem ni bilo na veličastni vojaški paradi v Moskvi, je prišla dan pozneje in s predsednikom Vladimirjem Putinom položila venec na grob neznanega vojaka. Iz Nepala so sporočili, da se je število žrtev uničujočega potresa povzpelo na več kot osem tisoč -ob tem pa še vedno niso bili znani podatki iz odročnejših predelov. Kubanskega predsednika Raula Castra je v Vatikanu sprejel papež Frančišek. Castro se je svetemu oče- Evropska komisija za rešitev begunske problematike predlaga sistem kvot. Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar sta vložila tožbo zaradi ugotovitev KPK, da sta »izpolnila vse znake korupcije«. Švedsko vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo ustanovitelja WikiLe-aksa Juliana Assangea na nalog za aretacijo zaradi domnevnega posilstva in spolnega napada. Evropska komisija je predstavila novo politiko glede beguncev, ki predvideva uvedbo kvot za vse članice EU. Nekatere države so bile s predlogom zadovoljne, druge pa ne. V Makedoniji so žalovali za osmimi policisti, ki so bili ubiti v spopadu s teroristično skupino v Kuma-novu. Mediji so poročali, da naj bi skupino vodili Albanci s Kosova. Torek, 12. maja V Zalogu v Ljubljani je zagorelo večje Mercatorjevo skladišče, na prizorišču pa so našli mrtvega delavca, ki naj v požaru ne bi našel poti iz zgradbe. Konfederacija slovenskih sindikatov je ministrstvu za javno upravo Zahvalil se mu je za pomoč pri otoplitvi odnosov med Kubo in ZDA. Po veliki zmagi Camerona so v Britaniji voditelji opozicijskih strank ponujali odstope. Po absolutni zmagi konservativne stranke Davida Camerona so na Otoku odstopili kar trije voditelji (poraženih) strank. Po Evropi so potekale proslave ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne. Davčne blagajne naj bi zaživele 2. januarja 2016. Z Ovseja so slovenske oblasti pozvali k reformi kazenskega zakonika, saj so nedavni primeri sodnega preganjanja novinarjev nedopustni. Vlada je na seji potrdila predlog zakona, ki bo osnova za uvedbo davčnih blagajn 2. januarja 2016. Ustavna komisija je razpravljala o predlogu ustavnih sprememb, ki bi omejile obseg financiranja zasebnih šol. Mnenja političnih strank so bila ob tem zelo deljena. V Veliki Britaniji so bili presenečeni: izidi volitev so pokazali na zanesljivo zmago konservativcev Davida Camerona, ki so po prvih štetjih osvojili kar 316 sedežev v 650-član-skem parlamentu. Sobota, 9. maja Spominski dogodek ob koncu 2. svetovne vojne je potekal v Topolši-ci. Tam je bil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je nagovoril, da imamo starši nalogo, da otrok ne zastrupljamo s sovraštvom. Na ljubljanskem Trgu republike je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne pred približno pet tisoč obiskovalci potekala slovesnost z naslovom Pod svobodnim soncem. Govoril je Milan Kučan. V Ljubljani je potekal 59. pohod Pot ob žici, na katerem je tokrat sodelovalo okoli 35 tisoč ljudi. Posebej slovesno so konec vojne zaznamovali v Rusiji - na mosko- tu zahvalil za pomoč pri zgodovinski otoplitvi odnosov med Kubo in ZDA. Nemški strojevodje so končali enotedensko stavko, ki jo je vodstvo njihovega sindikata, čeprav odgovora z Deutsche Bahnom še ni na obzorju, označilo za uspeh. Ponedeljek, 11. maja Predsednik vlade Miro Cerar je obljubil, da bo vlada še letos pripravila akcijski načrt, s katerim bo skušala zajeziti vprašanje prekarnih oblik dela. Generalni državni tožilec Zvonko poslala zahtevo za uvedbo minimalne bruto urne postavke pet evrov. NPU je potrdil, da je v zadevi Premogovnik Velenje podal kazensko ovadbo zoper 6 fizičnih oseb zaradi suma napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja in zlorabe položaja. Ob koncu srečanja finančnih ministrov EU v Bruslju je Dušan Mra-mor povedal, da so samo Britanci boljši od Slovenije, ko gre za izpolnjevanje bruseljskih reformnih in proračunskih priporočil, Slovenija jih je izpolnila nekaj več kot polovico, zato zdaj ni več v skupini držav s presežnimi gospodarskimi nerav-novesji. Nepal je znova stresel potres - tokrat z močjo 7,4. Umrlo je najmanj 66 ljudi. Špela Kožar Požar je zahteval tudi smrtno žrtev. Žabja perspektiva Dan zmage V soboto je Evropa slavila dan zmage, dan, ki simbolizira zlom nacizma in fašizma, konec druge svetovne vojne kot največje morije sodobnega časa. Zakaj potemtakem na Trgu republike v Ljubljani ni bilo skoraj nobenega predstavnika vlade? Ob pogledu na še živeče partizane, ki so se naslanjali na svoje praporje, mi je po glavi rojila le ena beseda - nedostojno. Rojila mi je po glavi tudi zvečer, ob gledanju nacionalne televizije. Oče me je učil, da se ne spodobi javno udrihati po tistem, ki ti daje kruh, a tokrat ne gre drugače, saj me še nikoli ni bilo tako zelo sram, da sem novinarka tega informativnega programa. Sram zaradi spomina na stare starše, sram zaradi vseh tistih, ki so padli, da lahko danes govorim slovensko. Pred tremi leti sem za televizijski dnevnik pripravljala prispevek o zapuščini Protiimperialistične fronte, poznejše OF. Zora Konjajeva je bila ena izmed 267 zdravstvenih delavcev, ki so odšli v partizane. »Ljubljana je bila, ne pretiravam, koncentracijsko taborišče. Leta 1942je že general Roboti javno na trgu v Ribnici napovedal genocid,« je razlagala, še vedno vidno pretresena ob še vedno živih spominih, pa čeprav jih šteje že polnih devetdeset. Letos smo v istem dnevniku ob dnevu boja proti okupatorju, kot smo preimenovali dan OF, objavili prispevek z dvema zgodovinarjema in eden od njiju sije drznil reči, češ, ta praznik nima smisla. Nima smisla? Boj proti Hitlerju in Mussoliniju, kije povezal svet, je v očeh nekaterih Slovencev nekaj povsem drugega. Dobro, razumem oziroma poskušam razumeti »majhnost« politikov, ki povzdigujejo domobranski boj, saj vsak slab politik izkorišča ideologijo - in zato tudi lažje razume politične apetite nacističnih in fašističnih kolegov. Nikakor pa ne morem razumeti, zakaj se določeni zgodovinarji odločijo slediti zgolj neki politični ideologiji, saj naj bi kot intelektualci (kar naši politiki večinoma niso!) mislili z lastno glavo. Nekateri politiki pač izkoriščajo dejstvo, ki ga je ob nekdanjem dnevu OF izrekel akademik Matjaž Kmecl: Ovce ne gredo za koštrunom, ker je dober, ampak zato, ker so ovce. A ko intelektualec postane ovca... te besede ne more biti več vreden; navsezadnje je etimološki izvor besede intelekt v lastni percepci-ji, kogniciji, spoznanju. Sprave ne bo, dokler si bodo nekateri domišljali, da jo lahko dosežejo kar v televizijskem studiu, če ob dnevu zmage pokažejo posnetke Hude jame in gostijo oba pola zgodovinarjev. Sprave ne bo, dokler mediji ne dojamemo, kaj smo preteklo soboto »storili« še živečim borcem in se jim za to opravičimo. Sprave ne bo, dokler političnemu hujskaštvu enega samega politika na naslednjih volitvah ne bomo dokončno rekli: Dovolj. Na zadnjih je to storilo dobrih sto tisoč volivcev, zato upanje, da so volivci občutno pametnejši od novinarjev, ostaja. Kajti nekateri moji kolegi kar ne uvidijo, da je pojem sprave nenehno zlorabljen prav s strani tistih, ki se hočejo spraviti. Ali pa nočejo uvideti, ker je udobneje sedeti »na obeh ritnicah«. Mislim, da ni državljana, ki ne bi bil za dostojen pokop vseh žrtev vojnega in povojnega časa; ki ga posnetki v Hudi jami ne bi pretresli. O tem je govoril tudi slavnostni govornik na sobotni proslavi Milan Kučan in dodal, da so partizani na to že večkrat opozorili. Pa tudi, da bi bilo veliko bolje, če bi se po vojni odločili za vzpostavitev demokracije, a za to nismo bili dovolj zreli. No, zdaj jo imamo, demokracijo, pa zanjo nekateri še vedno niso zreli in tako udrihajo po vseh vejah oblasti, drugače mislečih itn. Obnašajo se kot v totalitarističnem sistemu, medtem ko ga obsojajo. V medijih poudarjajo zavrženost komunizma, ker gre za totalitaristično filozofijo, a, glej ga paradoks: Nekoč so bili sami komunisti. Dragi državljani, mislimo s svojo glavo in pri tem storimo tudi kakšno napako, že zato, da dojamemo, da nismo popolni. Da ne »dobimo« kompleksa večvrednosti ali napada narcisoidnosti, ki prevevata našo politično elito. Tako bomo na naslednjih volitvah dali priložnost novim obrazom v polnem pomenu te besede. Ker šele z njimi bomo stopili na pot sprave. In na dostojen način slavili dan zmage. Več rekreacije že jeseni Fundacija za šport z 82.000 evri podprla Tresmirjev športni park Šoštanj - Občina Šoštanj, ki želi prostor ob sedanjem Tresmirjevem parku in v njem nadgraditi s športnim delom, je projekt športnega parka prijavila za sofinanciranje pri Fundaciji za šport RS in uspela. Fundacija bo postavitev sofinancirala z 82.000 evri. »Zdaj smo začeli intenzivno pripravljati razpis in upamo, da bomo Tre-simirjev športni park postavili do jeseni, tako kot smo obljubili,« pravijo v Šoštanju. Z njim bodo nadomestili športne rekvizite in objekte, ki so jih v preteklosti v mestu izgubili, ko so se morala umakniti novim stvarem. Denimo igrišče za odbojko in za ulično košarko, dodali pa so kegljišče, po katerem zadnja leta vse pogosteje sprašujejo starejši. Znotraj parka bodo združili dejavnosti in tako dobili še en prostor, namenjen srečevanju generacij. Slednjemu v Šoštanju namenjajo veliko pozornosti. a mkp Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 7 14. maja 2015 »»^AS AKTUALNO 7 Junija in julija se bodo stanovalci končno vselili v stanovanja na Gorici Dobra štiri leta je trajala gradnja poslovno-stanovanjskega kompleksa na Gorici - V njem Mestna občina Velenje pridobiva 132 neprofitnih stanovanj - Gradnjo spremljali številni zapleti > Mira Zakošek Izgradnja stanovanj na Gorici je bila velika »saga«, katere ponovitve si zagotovo ne želi nihče od vpletenih. Doletele so jo številne nesreče, začinila pa kriza, ki je tu pokazala res prav vse zobe, kolikor jih je sploh mogoče. No, vse kaže na dober razplet, na to, da bodo do konca prihodnjega meseca le sklenjene še zadnje formalnosti in bodo končno razdelili ključe stanovanj težko čakajočim občanom. Začelo se je leta 2010 Zgodba se je začela že kar davnega leta 2010, ko so bili gospodarski pogoji še bistveno drugačni. Mestna občina Velenje in podjetje IGEM sta kot soinvestitorja podpisala pogodbo za izgradnjo poslovno-stanovanj-skega kompleksa na Gorici. Mestna občina Velenje bo v njem pridobila 132 neprofitnih stanovanj in 198 pokritih parkirišč. Dogovorjena naložbena vrednost je bila 11,2 mio evrov. S prijavo na razpis republiškega Stanovanjskega sklada je Mestna obči- > Strokovne službe Mestne občine Velenje so preverile, ali imajo prosilci s prednostne liste še enake razmere, kot so jih imeli ob razpisu, in ali so še upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Nujna pomoč za dve kategoriji ljudi? Namesto satelitskega urgentnega centra reševalno vozilo brez zdravnika - Poiskali bodo vse poti za ustavitev projekta Tatjana Podgoršek Med tistimi, ki jim je predlagana reorganizacija nujne medicinske pomoči dvignila tlak, so tudi župani v Zgornji Savinjski dolini in direktorica javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje Darja Es. Na to temo so se v zadnjih dneh sestali kar nekajkrat, v ponedeljek so ministrici za zdravje na pogovoru v Celju izročili protestno pismo. Vračanje v čas pred tremi desetletji »V Zgornji Savinjski dolini s predlaganim pravilnikom, ki je v javni razpravi, nikakor ne moremo soglašati. Delovna skupina, ki ga je pripravljala, je ves čas obljubljala boljše stanje, za našo dolino pa pomeni vračanje v čas pred tremi desetletji. Trditev, da prinaša boljšo dostopnost do pomoči življenjsko ogroženim, pri nas »ne pije vode«. Do konca tega meseca, ko se izteče javna razprava, bomo storili vse za ustavitev projekta,« je kritična Darja Es. Po njenih besedah so pričakovali, da bo obstoječi sistem, ki ima manjše pomanjkljivosti, a je učinkovit, prinesel ločitev urgentne medicine od družinske, kar so pristojni obljubljali že nekaj let. Danes pa ugotavljajo, da predlagani pravilnik deli ljudi po Sloveniji v dve kategoriji: na tiste, ki živijo na mestnih območjih, in druge na obrobju. Za prve je namreč predviden prihod od klica do življenjsko ogroženega bolnika do 10 minut, za druge pa do 20 minut. »»Nihče nas ne bo prepričal, da bodo občani iz Zgornje Savinjske doline v primeru življenjske ogroženosti deležni enako hitre oskrbe, kot jo bodo v mestih. Območje je namreč celo zunaj dvaj-setminutne dostopnosti. Naša najbližja urgentna centra sta Celje in Velenje. Samo za pot iz Velenja do Mozirja je potrebnih od 20 do 25 minut. Ostalo območje iz dodeljenega dostopnega časa odpade, kar pomeni približno 11 tisoč prebivalcev Zgornje Savinjske doline.« Kot je še dodala, so že do sedaj težko zagotavljali potrebno pravočasno pomoč, kajti reševalno vozilo za izvoz iz Mozirja oziroma Nazarij do Luč potrebuje v lepem vremenu, s prazno in suho cesto, od 20 do 30 minut, ob infarktu ali kapi pa je odločilnih prvih 10 minut. Sogovornica »daje pod narekovaj« tudi priznano jim neprekinjeno zdravstveno varstvo. To je sedaj v zakonu opredeljeno kot 24-urno zagotavljaje nujne medicinske pomoči sedem dni v tednu. Po predlaganem pravilniku pa je neprekinjeno zdravstveno varstvo od 7. ure do polnoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa bi imeli za opravljanje dežurne službe priznanih le 8 ur. To za bolnika iz doline, ki potrebuje nujno medicinsko pomoč zunaj delovanja ambulantne družinske medicine, pomeni, da bo prišlo ponj reševalno vozilo brez zdravnika. Po prepričanju Darje Es predlagana ureditev nujne medicinske pomoči predstavlja za družbo večjo finančno obremenitev ter slabšo oskrbo akutnih bolnikov (ljudi, ki zbolijo zunaj delovnega časa svojega zdravnika, a niso življenjsko ogroženi). »Predlog pravilnika je pisan na kožo za od 5 do 7 odstotkov v državi življenjsko ogroženih ljudi, pa še za te so postavljena dvojna merila,« je dejala Darja Es. a na pridobila soinvesticijska sredstva za 65 stanovanj in 98 pokritih parkirišč v višini skoraj 5,5 milijona evrov in posojilo v višini dobrih 2,3 milijona evrov. IGEM pa je sam investiral izgradnjo 15 tržnih stanovanj, trgovski center, 62 zunanjih parkirišč, poslovne prostore za prodajo na trgu in okoli 460 parkirišč (zanje se je Vsa občinska stanovanja so opredeljena kot neprofitna in bodo dodeljena upravičencem z veljavne prednostne liste. Selitev najemnikov je predvidena junija in julija 2015. njo so dosegli, da statičnost garaž ni več ogrožena, postavili pa so tudi sistem, ki bo preprečeval, da bi se vdor vode ponovil. Takrat so tudi ugotovili, da statičnost stanovanj ni bila ogrožena. V sanacijo je IGEM vložil okoli 600 tisoč evrov svojih sredstev, Mestna občina Velenje pa je kot soinvestitor v fazi gradnje izvedla vse postopke, da je zagotovila statično stabilnost in varnost izgrajenih stanovanj in garažnega dela ter v okviru pogodbenih, zakonskih in finančnih možnosti skrbela za to, da se projekt čim prej zaključi. Težave s krediti Soinvestitor projekta IGEM je imel ves čas težave z zagotavljanjem sredstev za tržni del projekta. Zato so se pojavljale dodatne težave, dobavitelji materiala in opreme pa so zahtevali predplačila, kar je gradnjo Mestna občina Velenje obvezala, da jih bo kasneje odkupila ali poiskala drugega kupca. Naložbena vrednost celotnega kompleksa skupaj znaša 24 milijonov evrov. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo kompleks zgrajen februarja leta 2014. Gradnje ni bilo več moč ustaviti Optimistično so bile zasajene prve gradbene lopate in izkopana je bila gradbena jama. Potem pa se je vse ustavilo. Jama pa je začela ogrožati sosednje bloke in župan Bojan Kon-tič, ki je takrat prevzel vodenje občine, je bil pred težko odločitvijo. A več kot očitno je bilo, da gradnje ni več moč (smiselno oziroma gospodarno) ustaviti. Problem pa je bil iz dneva v dan večji, ker IGEM kot soinvestitor gradnje ni uspel pridobiti pri bankah že obljubljenih kreditov. To je bilo obdobje, ko so banke praktično povsem prekinile kreditiranje gradbenega sektorja. Rešitev je IGEM našel tako, da je za glavnega izvajalca del pridobil Premogovniko-vo hčerinsko podjetje HTZ I. P., ki je bilo sposobno zagotoviti dokončanje gradnje poslovno-stanovanjskega objekta. Izvajalsko pogodbo so podpisali septembra 2012. Takrat so postavili tudi nov rok dokončanja del, in sicer konec leta 2014. Vdor vode »Potem je spet ponagajala narava,« pravi direktor velenjske občinske uprave mag. Iztok Mori, ki se zadnje mesece poglobljeno posveča tej gradnji. Novembra 2013 je vdrla > Prav tako smo izvedeli, da HTZ ni poravnal del finančnih obveznosti do IGEM-a v skladu z njunim medsebojnim dogovorom, zaradi česar so nastali manjši zastoji pri dokončanju del; ti se aktivno rešujejo. meteorna voda v garažni del 3. Ponovno so opravili številne meritve, dela pa seveda ustavili. Voda je namreč povzročila dodatne obremenitve na konstrukcijo in tako vplivala na stabilnost objekta. Gradnjo so nadaljevali po opravljeni sanaciji. Z Gorica nujno potrebuje parkirišča Mestna občina Velenje je, preden se je odločila za to gradnjo, temeljito analizirala stanje mirujočega prometa v tej soseski. Celovito analizo jim je izdelalo podjetje ELEIA. Ugotovili so, da je treba zagotoviti kar 85 odstotkov dodatnih parkirišč. Največ težav s parkiranjem imajo stanovalci območja »GOR3«, ki ga sestavljajo bloki v neposredni bližini obravnavane gradnje. Ko je nastajala ta soseska, so bili kriteriji za gradnjo parkirišč bistveno drugačni. Na tej osnovi je bila tudi sprejeta odločitev o izgradnji 660 novih parkirišč (pokritih in odkritih) na tem območju. Občina se je takrat obvezala, da bo tržni del garaž (tistih, ki jih niso takoj odkupili) odkupila v naslednjih letih, jih vzela na leasing ali našla kupce. Zaradi > še zaostrilo. IGEM je že imel dogovorjeno prodajo trgovskega dela objekta, a so kupci od tega odstopili. Trenutno ostaja tako trgovski del nezaseden. Občinska stanovanja so končana Stanovanja, ki so v lasti Mestne občine Velenje oziroma Stanovanjskega sklada, so že nekaj časa končana, vendar zaradi enotnega gradbenega dovoljenja in zaradi nedo- končanega poslovnega dela objekta niso mogli pridobiti uporabnega dovoljenja. Zaradi tega so šli v spremembo gradbenega dovoljenja, v katerem so opredelili faznost dokončanja del za trgovino in poslovne prostore v tretji gradbeni fazi. Razporejanje v stanovanja bo potekalo še v tem mesecu, ko bodo upravičenci prejeli sklepe o dodelitvi stanovanja. velikih likvidnostnih težav pri gradnji objekta pa so del sredstev za to v proračunu zagotovili že letos in tako omogočili dokončanje gradnje. Sklep o tem so svetniki sprejeli na seji decembra lani. Preostala parkirišča bodo odkupili v naslednjih letih v okviru proračunskih možnosti. Opraviti je treba še tehnični pregled in pridobiti uporabno dovoljenje Mestna občina Velenje je ves čas sodelovala s soinvestitorjem IGEM v postopku izdaje odločb o vpisu posameznega objekta v kataster stavb in pri pripravi Sporazuma o ustanovitvi etažne lastnine. »Trenutno teče postopek končanja del tržnega dela projekta, izvajajo se kvalitetni pregledi in pridobiva PID (projekt izvedenih del) dokumentacija ter ostala dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja. Vloga bo podana na UE predvidoma konec tedna,« pravi direktor občinske uprave Mori. Vsaj za bodoče stanovalce se torej gradnja in čakanje zaključuje. Še v tem mesecu bo steklo razporejanje v stanovanja. a DREZPutNO HJftlSnCHO TLMM SKO VODENJE ZA OBDANI KAKO DOBRO POZNATE SVOJE MESTO? POMNIKI VOJNE V NAŠEM MESTU SOBOTA, 16, maj 2015, ob 10 Z8IRNO MESTO: Titov trg ač*i; 90?. Ivan KURMAN Tu- lilije ImifnuLttili CMIIE Na pot ntts tit> popetf&fa turistična vtKinita Vbtenfa. Vprimenj steiietjfl iromena. ratorife Tk I Tstefan LEMEŽ * 1914, Franc i I^jsI [ESNIK, Alojzija LETONJA * 1888, Anton. I isMtoMg* ^feljlpMJrr te ra Hiš * Ulj, Ivan % MMM *\m, Eto' V . w 1Ki. Franc HFDViO * ' ,MM ™ " m \ - Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 8 8 MED VAMI, KULTURA Fiktivne prijave pod drobnogledom Šest naslovov, v katerih (ne more) bivati 50, 60 ali 70 ljudi, kolikor jih je tam prijavljenih, je pri policistih Brigita Mernik:»Opažamo, da se del migracije zdaj seli na območja drugih upravnih enot.« uaSflAS 14. maja 2015 Kulturni utrinki Kipar Stojan Batič v Velenju Velenje, 11. maja - Kiparju Stojanu Batiču se Galerija Velenje ob njegovi 90-letnici poklanja z razstavo fotografij javnih spomenikov, ki jih je ustvaril za Velenje. V avli občinske hiše bodo na ogled do 15. junija. Velenje je akademski kipar Stojan Batič zaznamoval kar s 7 javnimi spomeniki na najbolj pomembnih lokacijah in z najbolj pomembnimi obeležji iz polpretekle zgodovine. Že leto 1960 je zaznamoval z reliefom Muze umetnosti na čelni fasadi Kulturnega doma. Sledila je Osvobojena žena (Turjaška Rozamunda), 1969, bronasta celopostavna figura. Na Titovem trgu ima dominantno lokacijo spomenik Onemele puške iz leta 1971 v bronu. Mladim in mladosti je namenjena urbana skulptura Ob knjigi iz leta 1977 v bronu. Mati z otrokom iz let 1981-82 v bronu je bila prvotno postavljena pred odprtim bazenom, kasneje ob Rdeči dvorani, sedaj je ob Galeriji Velenje. Kardeljev trg v Velenju nosi ime po jugoslovanskem politiku Edvardu Kardelju, njegov kip so leta 1982 postavili v center komunikacije tega zaselka, danes pa stoji pred vstopom v zaselek. Tudi industrijski gigant Gorenje je naročil monument kiparja Stojana Batiča in Matjaža Počivalška, ki ga od leta 2001 akcentira skulptura Kontinuiteta. a Milena Krstič - Planinc Velenje, 7. maja - V začetku leta so na Upravni enoti Velenje začeli opažati nenavadno gnečo na nekaterih naslovih, kjer je (bilo) v enem stanovanju ali eni stanovanjski hiši stalno ali začasno prijavljenih po več deset ljudi, celo sedemdeset in več. Gre predvsem za tujce. > Lokacije, na katerih jih težko biva toliko, kot je tam prijavljenih: po ena v Hrastovcu, Bevčah, Črnovi, Podkraju, štiri v mestu Velenje, ena v mestu Šoštanj. Ker so posumili, da utegne biti tolikšna gneča povezana s pravicami, ki jih lahko tujci na podlagi bivališča uveljavljajo pri nas, gre zlasti za pravice s področja socialnega varstva, so se povezali s Policijsko postajo in Centrom za socialno delo Velenje. Skupaj so napovedali, bodo prišli zadevi do dna. Brigita Mernik, vodja oddelka za notranje zadeve na Upravni enoti Velenje, pravi, da takih naslovov na tem območju ni malo. »Dejansko sumimo in domnevamo, da Bojana Špegel Velenje, 28. aprila - Tik pred koncem aprila so se v velenjskem delavskem klubu sešli člani Društva varnostnih inženirjev Velenje. 45 jih je, eni so varnostni inženirji stroke, drugi tehničnih strok, žal pa med njimi ni mladih. Pa ne le zato, ker je tudi v podjetjih na območju Šaleške doline in Koroške, od koder prihajajo, zelo malo mladih strokovnjakov s področja varnosti, ampak, kot nam pove predsednik društva mag. Nikola Vlahovic, jih delo v društvu ne zanima. »Ko jih povabimo, največkrat vprašajo, kaj bodo imeli od tega. Pri tem se ne zavedajo, da je društvo subjekt, da je pomembno predvsem za strokovnost, saj pomagamo oblikovati nove zakone in pravila iz varnosti in zdravja pri delu. Kot društvo smo močnejši, posameznikov glas je prešibek, da bi karkoli premaknil,« doda naš sogovornik. Mag. Nikola Vlahovic je dolga leta delal v šoštanjski termoelektrarni, kjer je, inženir strojništva po izobrazbi, skrbel za področje varnosti in zdravja delavcev. Ob novem letu je menjal službo. Sedaj je zunanji sodelavec švicarskega podjetja TUV SUD, ki podjetjem podeljuje certifikate s področja varnosti in zdravja pri delu. Zato dobro pozna razmere v slovenskih podjetjih. Ko ga povprašamo, koliko v njih v času kapitalizma, Danes seminar v TEŠ Velenje, 14. maja - Društvo varnostnih inženirjev Velenje bo danes v termoelektrarni Šoštanj pripravilo vseslovenski seminar. Na njem bodo sodelovali predavatelji z bogatimi referencami, udeležencem pa bodo predstavili teme iz varnosti in zdravja pri delu. Seminarja se bo udeležilo okoli 80 varnostnih inženirjev iz celotne Slovenije. so prijave bivanja fiktivne in da služijo zgolj zlorabam socialnih pravic, ki jih pridobivajo na centru za socialno delo.« Za ukrepanje imajo - ne samo podlago, ampak dolžnost - v Zakonu o tujcih. Dolžni so ukrepati, če so zadeve tako očitne in dvomljive, kot v teh primerih so. Doslej so pripravili seznam naslovov, na katerih se pojavljajo sumljive množične prijave bivanja. Šest naslovov, na katerih je prijavljenih 50, 60, celo 70 ljudi, ki tudi te- ko jih skrbi predvsem dobiček, še posvečajo področju varnosti in zdravja zaposlenih, nam pove: »Po osamosvojitvi Slovenije so v podjetjih kmalu začeli odpuščati varnostne inženirje. Skrb za zdravo in varno delo je začela upadati, trend pa se je ustavil šele, ko so delodajalci z uvajanjem ocene tveganosti Mag: Nikola Vlahovic: »Naše društvo se stara, mladi pa imajo premalo interesa za delo v njem.« in varnosti zaposlenih morali ponovno zaposliti tovrstni kader. Medtem so nekateri že odprli samostojna podjetja, največ jih je ostalo v državnih podjetjih. Zato ta še vedno zadovoljivo skrbijo za varno in zdravo delo. Podjetja, ki sodelujejo s tujimi podjetji, in tista, ki izdelke izvažajo na zahodni trg, morajo za svoje izdelke dokazati, da so narejeni v neoporečni proizvodni verigi. S standardom morajo dokazati, da delo pri izdelku ne škoduje ne delovnemu okolju ne ljudem, drugače v tujini ne dobijo dela, zaprejo se tudi posli z izvozom. To je prva uvedla Nizozemska, sledili sta ji Avstrija in Švica, nato še Nemčija in Francija. V podjetjih, kjer ne izvažajo in ne sodelujejo z za- oretično, kaj šele praktično, ne morejo bivati na sedemdesetih, niti sto dvajsetih kvadratnih metrih, so že posredovali Policijski postaji Velenje, ki na terenu ugotavlja stanje. Ustrezno ugotovitvam in skladno z zakonodajo bodo sledili postopki po uradni dolžnosti. Vsak uradnik, ki se ukvarja s tem področjem, ima »svoj« naslov in pristojnost, da preveri, ali gre za fiktivne prijave in posledično zlorabe in dolžnost posredovanja dokumentacije inšpektoratu za notranje zadeve, ki je pristojen za izrek globe za prekršek. Podatke, ki so potrebni v postopkih dodeljevanja raznih socialnih pomoči, pa si izmenjujejo tudi s Centrom za socialno delo. A glej ga zlomka! Po tistem, ko so v Velenju začeli »akcijo«, ki smo jo napovedali na teh straneh, so se začeli premiki. »Dejansko se dogajajo odjave bivališča na območju tukajšnje upravne enote in prijave bivališča v drugi upravni enoti. S tem smo poleg Upravne enote seznanili tudi Policijsko postajo Celje,« pravi Mernikova. hodom, je slika žal slabša. Kar pa seveda ne velja za vsa takšna podjetja.« Ob tem izvemo, da se mnogi delodajalci, ki ne poskrbijo za varnost in zdravje zaposlenih, ne zavedajo, da nesreča nikoli ne počiva. »Šele ko se kaj zgodi, jim je žal. Pereče postane, če se izkaže, da morajo podjetja plačati regresijske zahtevke, če zavarovalnica ugotovi, da se je nesreča pri delu zgodila zato, ker je delodajalec odgovoren za poškodbo. Zavarovalnica v takem primeru enostavno izstavijo račun takemu delodajalcu,« še izvemo. December bo prazničen Člani velenjskega društva so si na redni letni skupščini naložili veliko dela. Tudi zato, ker je letos zanje jubilejno leto. 12. decembra bodo zaznamovali 35-letnico delovanja. »Še naprej bomo opozarjali na zakonodajo; leta 2011 smo dobili nov zakon s področja varnosti pri delu, ki so mu sledili še novi pravilniki. Varnost se najprej začne »v glavi«; doma je to pri starših, v podjetju je to pri direktorju. Če ta razume zakonodajo in se zaveda posledic, ni težko izpeljati programov in projektov s področja varnosti. Če pri direktorju podpore ni, je zaman vsako prizadevanje in trud,« še doda Vlahovic. Pove nam tudi, da je v Sloveniji 16 društev varnostnih inženirjev, ki so združena v zvezo in zbornico o varnosti in zdravju. Veliko sodelujejo tudi z ministrstvom za delo, sploh pri pripravi zakonov, predpisov in pravilnikov z njihovega področja. Letos bodo med drugim pripravili tudi seminar o pregledu delovnih strojev in naprav, obiskali bodo kar nekaj podjetij v Srbiji, v Pazovi in Valje-vu. Obisk tamkajšnjih Gorenjevih podjetij bo za njih delovna ekskurzija. Po novem so postali društvo javnega značaja, člani pa so se odločili, da bodo del dohodnine namenjali »svojemu« društvu. Jubilej šoštanjskega Lista V soboto, 16. maja, bo ob 19.00 Zavod za kulturo Šoštanj v kulturnem domu Šoštanj svečano zaznamoval 20-letnica izhajanja medija List. Na njej se bodo spomnili začetkov in ustanovitve kakor tudi zvestih sodelavcev in tistih, ki sedaj skrbijo za njegovo izdajanje. Zarja jih šteje devetdeset Šoštanj - Pihalni orkester Zarja Šoštanj obeležuje letos 90-letnico delovanja. Lep jubilej! Ideja o godbi je vzklila na dan, brez katerega si ne moremo predstavljati 1. maja, na praznik dela leta 1925. Jubilej bodo zaznamovali z več dogodki. Prvi med njimi bo slavnostni koncert, ki ga pihalni orkester pripravlja v petek, 15. maja, v kulturnem domu v Šoštanju. Začeli ga bodo ob 19. uri. Z njim bodo izrazili hvaležnost ljudem, ki so godbo ustvarjali v preteklosti in sedanjosti. a mkp »Lepo je biti Slovenec, ni pa lahko« Velenje, 14. maja - Danes ob 19. uri bo v sklopu dogodkov ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne in predfestivalnih Lirikonfe-stovih petnajstink Ivo Stropnik gostil akademika Cirila Zlobca. V vili Bianca se bosta pogovarjala o slovenski samobitnosti in jeziku; o poeziji, ljubezni dvoedini, književnih kolegih in spominskem pogledu na parti-zanstvo in II. svetovno vojno. V »prekratki urici slovenstva« se bosta pogovarjala tudi o jutrišnjem videnju Evrope in evropsko-slo-venskega človeka. a bš 47. Likovni svet otrok Šoštanj - Danes, v četrtek, 14. maja, ob 16.30 bodo v Osnovni šoli Karla Destovni-ka - Kajuha slovesno odprli 47. razstavo Likovni svet otrok. Tokrat so otroci in mladostniki osnovnih šol, vrtcev in drugih vzgoj-no-izobraževalnih ustanovi iz vse Slovenije ustvarjali na temo Prostor in čas. Najboljše tudi nagradijo. a mkp Režijska vaja »Gospodovalne služkinje« Velenje, 21. maja - Vas zanima, kako se uprizori opera? To lahko na simpatičen način spoznate prihodnji četrtek ob 19.30 v mali dvorani velenjskega doma kulture. Takrat bodo v njej izvedli režijsko vajo operne predstave Gospodovalna služkinja, ki nastaja v koprodukciji Festivala Velenje. Predstava, ki razloži, kako nastane opera in kako se jo uprizori, je duhovita postavitev italijanske opere Gospodovalna služkinja, ki jo je leta 1733 napisal Giovani Batti-sta Pergolesi. V predstavi nastopata le dva operna pevca (Katja Konvalinka in Klemen Torkar) in pianist. Pianist bo domačin Joži Šalej, ki bo poskrbel tudi za glasbeno vodstvo v predstavi. Scenarij in režija sta delo Nane Milanski. a bš Začenja se 5. Mozaik jazz festival Velenje, 15. maja - Jutri ob 20.30 se bo začel že peti Mozaik jazz festival, ki bo tudi letos polepšal marsikateri poletni večer v mestu. Pripravljata ga KD glasbene umetnosti in MO Velenje. Prvi koncert bo v amfiteatru velenjske promenade, če bo dež, pa v Max klubu. Festival bo odprla skupina JAZOO, ki od svoje ustanovitve leta 1996 (in po petih izdanih albumih) vztraja v svoji zvrsti, ki pa vseeno potuje in se razvija s časom. Prav zato velja za kultno, edinstveno, izvirno in predvsem avtorsko etno-jazz-fusion zasedbo, ki podira meje običajnih glasbenih oblik. Glasba, ki jo ustvarja petčlanska zasedba, je sicer težje opredeljiva, a izredno poslušljiva ter dinamična. JAZOO je leta 2013 prejela Bernekerjevo nagrado za kulturne dosežke in prispevek k umetnosti. a bš Odprtje multimedijske razstave »Rišemo glasbo« Velenje, 21. maja - Projekt »Rišemo glasbo« je hibrid med vzgojno-ustvarjalnimi delavnicami in multimedijskim projektom, v katerem so učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje pod mentorstvom likovnega pedagoga Roberta Klančnika likovno ustvarjali na posebej za ta projekt komponirano avtorsko godbo Staneta Špegla, ki si je projekt tudi zamislil. Učenci so v projektu ob poslušanju glasbe ustvarjalno prevajali glasbo v likovna dela in ob tem raziskovali in iskali analogna likovna izrazila za glasbene sinonime. Pred samim likovnim ustvarjanjem so na šoli potekale tudi delavnice, na katerih so spoznavali digitalna glasbila in njihove vloge pri kreiranju glasbe. »Glasba je urbana, svetovljanska, igriva, terapevtska in poučna. Urbane ritme spremljajo bogati aranžmaji, v katerih je moč slišati veliko v naših krajih redko slišanih glasbil in glasov z vseh koncev sveta. Na likovno-glasbenem potovanju okoli Zemlje so učenci, ki zaradi svojih posebnih potreb le redko potujejo v oddaljene kraje, spoznali npr. Indijanca v Indiji, kavboja v Amsterdamu, Eskima v Braziliji in ostale imaginarne junake, ki so se znašli v stereotipnih okoljih in situacijah,« pojasnjuje Špegel. Razstavo likovnih del, ki so jih učenci ustvarili v projektu, bodo odprli v četrtek, 21. maja, ob 11. uri v atriju Velenjskega gradu. a Varnost se začne v glavi Društvo varnostnih inženirjev Velenje krepi delo na strokovnem področju - V mnogih zasebnih podjetjih premalo skrbijo za varnost in zdravje delavcev Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 9 14. maja 2015 "«WAS 11 Kajuhove zbrane pesmi Šoštanj, 5. maj - V torek je bila v Mestni galeriji Šoštanj predstavitev knjige Kajuh - zbrane pesmi, ki jo je založila in izdala Knjižnica Velenje. Urednik zbirke in direktor Knjižnice Vlado Vrbič je v pogovoru razkril marsikaj zanimivega o ideji, realizaciji in pomenu te izdaje za slovenski prostor. Zbirka pesmi ali pesmarica, kot jo je imenoval urednik, je razdeljena na tri obdobja. V prvem so pesmi iz obdobja 1938 do 1941, v drugem sklopu so pesmi, ki so nastale do Kajuhovega odhoda v partizane, to je do avgusta 1943, teh je največ. V tretjem obdobju do pesnikove smrti jih je najmanj. Vseh objavljenih pesmi je 151 (največ do sedaj jih je bilo objavljenih in obdelanih 127). Nekaj jih je nedokončanih, predvsem so to pesmi iz be-ležnice, ki jo je imel Kajuh pri sebi, ko je padel. V pesmarici sta tudi cikla ljubezenskih in cikel okupacija ter opombe, ki pojasnjujejo izvor, prejšnje objave in različice objavljenih pesmi. Knjiga je opremljena z urednikovo besedo, v kateri je med drugim zapisal: Namen te izdaje pa je bralcu prvič na enem mestu - brez bremena literarnovednih besedil - predstaviti vso poezijo izpod Kajuhovega peresa, saj navadno posegamo le po ožjem izboru njegovih najbolj znanih in že skoraj ponarodelih verzov. V trdo vezana zelena knjižica 180 strani in z letnico izdaje 2015 je izšla v nakladi 2500 izvodov in ob sedemdesetletnici zmage nad fašizmom. Finančno sta jo podprli Občina Velenje in Občina Šoštanj, katere župan Darko Menih je na predstavitvi poudaril pomen pesnika v lokalnem prostoru in širše in trud občine pri ohranjanju njegovega spomina. a Milojka B. Komprej Muzej osvežil spominsko sobo Topolšica, 9. maja - Muzej Velenje je v Topolšici 'osvežil' spominsko sobo »Topolšica 1945«. Del te - postavitev akta podpisa nemške vdaje - ostaja tak, kot je bil zadnjih dvajset let. Prenovljen pa je drugi del spominske sobe. »Tu smo za razliko od predhodne postavitve poskušali prikazati trenutek ljudskega veselja, ki je nastopil po samem podpisu. Vest o tem se je kot blisk širila po dolini. Ljudje so se začeli spontano zbirati na glavnem trgu v Šoštanju in proslavljati prvi dan svobode in miru s pesmijo, solzami sreče, cvetjem ... Veselje je bilo velikansko. 9. maj 1945 je za Slovence gotovo zelo pomemben dan, ne samo, da je bilo vojne konec, ampak tudi zato, ker so si svobodo izborili sami,« pravi kustos Muzeja Velenje, zgodovinar Vinko Mihelak. a Milena Krstič - Planine Spominska soba »Topolšica, 9. maj 1945« je v zdraviliškem parku. Pojejo že 65 let Šoštanj, 8. maj - Mešani pevski zbor društva upokojencev Šoštanj deluje že 65 let. Svojo dejavnost je zaokrožil s priložnostnim nastopom in podelitvijo Gallusovih značk v Kulturnem domu Šoštanj. Nina Mavec Krenker, vodja OI JSKD Velenje, je ob tej priložnosti slovesno podelila osemnajst bronastih, srebrnih in zlatih odličij. Dogodek je popestril tudi MoPZ Ravne. Začetki zbora, ki je bil najprej v moški sestavi, segajo v leto 1950, prvi ga je vodil šoštanjski organist Ivan Naraločnik. Po zamenjavi zborovodje v letu 1976/77, ko je zbor prevzela prof. Justina Trobina, so se v zbor vključile tudi ženske. Od takrat dalje zbor deluje v mešani sestavi. V letu 1981 ga je prevzel Alojz Satler, ki ga je v letu 1993 za kratek čas prepustil Darji Gaber. Nikolaj Žličar je po dveh letih vodenja prepustil zbor Alenki Mlinšek, ki ga je vodila od leta 1995 do 2014. Sedaj ga vodi Metka Atel-šek. Predsednica zbora je Ana Rotovnik. Sestav sodeluje na številnih prireditvah doma in v okolici, to so Pozdrav pomladi, srečanje upokojenskih zborov koroško-šaleške regije, Petje na vasi ... organizira tudi samostojne koncerte in sodeluje s sorodnimi zbori. Čestitkam ob lepem jubileju (zbor je najstarejši delujoči v občini Šoštanj) so se pridružila sorodna društva, predsednik društva upokojencev Janko Zelcer pa jim je še za naprej zagotovil vso podporo. Župan Občine Šoštanj Darko Menih je še posebej čestital pevkam in pevcem za njihovo vztrajnost in se zahvalil za prispevek h kulturnemu dogajanju v skupnosti. a MBK KULTURA 9 Iz doma kulture so ga odnesli Spomine na življenje in projekte, ki so nastajali v domu kulture, je obujal Vlado Vrbič, nekdanji ravnatelj Kulturnega eentra Ivana Napotnika Bojana Špegel Velenje, 7. maja - Ko se je leta 1961 preselil iz Šoštanja v Velenje, je Vlado Vrbič začel zahajati v dom kulture. V njem je bil namreč takrat pionirski klub, v katerega so otroci radi prihajali. Pri »teti Marti Tram-puš« je malo kasneje kot član lutkovnega krožka prvič nastopil na odru tega doma. Bil je hudobni gra-ščak. Te vloge ni nikoli igral, ko je postal ravnatelj »velikega« Kulturnega centra Ivana Napotnika, ki je takrat združeval danes štiri javne zavode s področja kulture. Bil je petek, 13. aprila leta 1988, ko se je preselil v pisarno v drugem nadstropju, kjer je ob kar nekaj reorganizacijah kulture ostal do dne, ko so ga sodelavci iz doma kulture dobesedno odnesli. Na stolu iz stare dvorane doma, s sadiko lipe, ki sedaj raste na Lipi, kjer je doma. Vmes je v dveh desetletjih nastalo ogromno še danes aktualnih projektov, ki jih je začel prav Vlado Vrbič s sodelavci. O njih je iskreno spregovoril na majskem pogovoru »Zgodbe neke hiše«, ki je posvečen 55-letnici doma kulture Velenje. Velika prednost je bila, da je Vla-dova sogovornica Tatjana Vidmar že dolgo njegova prijateljica. Ob fotografijah sta obujala spomine in se pri tem spomnila ne le pomembnih dogodkov, ampak tudi ljudi, ki so jih zaznamovali. Vrbič je bil tudi tokrat brez dlake na jeziku, kar mu je v dolgoletnem delu v kulturi tudi povzročilo nekaj težav pri vodilnih v občini. Da, tudi o tem je govoril. In o tem, da je bil pod njegovim vodstvom dom kulture nekakšen inkubator mladim umetnikom in alternativni kulturi. »Mladi takrat niso imeli ne prostora in ne mesta, ki bi si ga zaslužili. Borba za mladinski center je trajala od sredine sedemdesetih let naprej. Dokler ga Velenje ni dobilo, smo pomagali mladim,« je povedal. Danes odličnemu igralcu Marku Mandiču so plačali vozovnico do New Yorka, kamor je šel na izobraževanje, štipendirali so plesalko Rosano Štorgelj, skupina Res Nullius se je na koncerte vozila z njihovim službenim avtom. Dali so prostor za klub Stiskarna, v katerem so se odvile številne glasbene zgodbe, v kleti doma so ustvarjali člani fotokluba Zrno. Vlado je bil pobudnik raziskovalnih taborov, ki so bili izjemno uspešni in priljubljeni med mladimi. Pod okriljem zavo- da je ustanovil Lutkovno gledališče Velenje in Plesni teater, vsa leta je zraven pri Pikinem festivalu. Sedaj je direktor Knjižnice Velenje, kjer mu idej še vedno ne manjka. In še vedno mu je žal za pisarno v domu kulture, kjer je po njegovem najlepši razgled v Velenju. Vesel je, da imamo Velenjčani danes izjemno bogato kulturo življenje in da je že dolga leta del tega tudi sam. Vlado Vrbič in Tatjana Vidmar sta obujala spomine na dogodke in ljudi, ki so z delom v domu kulture zaznamovali dvajsetletno obdobje, od leta 1988 do 2008. Ljubiteljska kultura povezuje Z ljubiteljsko kulturo se v Sloveniji ukvarja več kot 107 tisoč ljudi - Od danes do 24. maja teden ljubiteljske kulture - Bogat program tudi v Šaleški dolini Bojana Špegel Velenje - Lani sta Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) in Zveza kulturnih društev Slovenije v juniju pripravila prvi vseslovenski Teden ljubiteljske kulture (TLK). V večjih mestih so takrat župani sadili sadna drevesa, kulturniki pa so pripravili niz dogodkov. Letos sta se organizatorja odločila, da Teden ljubiteljske kulture pripravita že v maju, saj je to mesec, ko večina kulturnih društev sklene delovanje in pripravi letne produkcije. Slovenija se s Tednom ljubiteljske kulture, ki bo potekal od jutri do nedelje, 24. maja, pridružuje evropskim državam, ki se vsako leto poklonijo kulturnim ustvarjalcem, hkrati pa opozorijo na pomen, visoko kakovost, dostopnost in množičnost ljubiteljske kulture. TLK poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. Dogodke bodo organizatorji letos izpeljali v sodelovanju s številnimi kulturnimi društvi in zvezami ter lokalnimi skupnostmi, ki se jim letos pridružujejo tudi šole, vrtci, muzeji in knjižnice. Tako bo tudi na območju Šaleške doline, kjer bo dogodke koordinirala velenjska območna izpostava JSKD. Program bo po besedah vodje izpostave Nine Mavec Krenker zelo bogat. »V Slovenji se z ljubiteljsko s kulturo ukvarja več kot 107 tisoč ljudi. Med njimi je zelo veliko mladih, katerih iskrivo, drzno in plodno kulturno ustvarjanje bomo organizatorji tedna kulture letos še posebej izpostavili,« nam pove. Osrednja državna otvoritev TLK 2015 bo jutri v Novi Gorici. Teden se bo nadaljeval z desetimi velikimi regijskimi kulturnimi projekti po vsej Sloveniji in v zamejstvu. Večje prireditve bodo pripravili tudi po regijah. Na našem območju bo ta jutri dopoldne v Celju. Razstave, ples, glasba ... V Šaleški dolini se bo dogajanje jutri začelo z odprtjem razstave »Kulturna raznolikost« v velenjski mestni knjižnici. Razstava bo prikazala ljubiteljsko kulturo v Šaleški dolini. »Imamo veliko društev, ki odlično delajo, zato smo veseli, da so se odzvala tudi na povabilo, da sodelujejo v letošnjem tednu kulture. Od šol pa se je z zelo bogatim programom odzvala le Osnovna šola Gustava Šiliha,« nam pojasni sogovornica. Šaleški likovniki bodo jutri ob 12. uri v razstavišču Gorenje servis odprli likovno razstavo Krogla, kocka, krog, kvadrat. Ob 19. uri bo v Kulturnem domu Šoštanj slavnostni koncert ob 90-letni-ci Zarje Šoštanj. V soboto od 10. ure dalje bo v Šoštanju na različnih lokacijah potekal Festival petja. Sodelovali bodo MePZ Svoboda Šoštanj in Skorno, moški in ženski PZ Ravne ter Lokovica in otroški pevski zbor OŠ Karla Destovnika Kajuha. Pesem bo odmevala tudi v Velenju, kjer bo ob 19. uri območno srečanje malih vokalnih skupin »Petje pod arkadami«. Nastopilo bo 5 sestavov. Program se bo na- daljeval v ponedeljek, ko bodo člani ŠLD Hotenja na Kavčnikovi domačiji pripravili literarni večer, na OŠ Gustava Šiliha pa bo ta dan potekal bralni maraton. V naslednjih dneh bodo na šoli pripravili še knjižni bazar, odprte ure folklore in klekljanja ter bralno čajanko. V sredo, 20. maja, ob 20. uri bo v cerkvi sv. Martina koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora, prihodnji petek, 22. maja, ob 19. uri pa bodo v mali dvorani doma kulture svečano podelili priznanja Sveta območne izpostave JSKD Velenje in jubilejna priznanja zveze. V soboto bodo v Športnem parku Konovo ob 17. uri kulturni program pripravili člani KUD Lipa, ob 19. uri pa bo v domu kulture potekal dobrodelni koncert šaleške folklorne skupine Koleda z gosti. Naj se vidi! V Tednu ljubiteljske kulture se bo tudi letos nadaljevala akcija Naj se vidi!, v okviru katere bo Fotografska zveza Slovenije prvič v izložbah slovenskih mest in krajev razstavila nagrajene fotografije svojih članov. Poleg tega pozivajo umetnike, da razstavijo svoja dela na oknih, v izložbah in še kje. Letošnja novost je TLK-jevo kukalo - izviren spletni foto in literarni natečaj, s katerim želi odkrivati zakulisje ustvarjalnega procesa ljubiteljev in pokazati, koliko ljudi sodeluje pri posameznih projektih. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »Za slikarstvo je treba živeti, ne le delati« Akademski slikar Uroš Potočnik z Jakopičevim priznanjem dobil nov ustvarjalni elan - Razpet med službo, veliko družino in ustvarjanje Bojana Špegel Bele Vode, 5. maja - Velenjčan mag. Uroš Potočnik je tisti akademski slikar, ki je aprila letos prejel visoko priznanje stroke, Jakopičevo priznanje, ki ga enkrat letno podeljujejo uspešnim mladim slikarjem. Ko je izvedel zanj, je bil najprej presenečen, potem pa zelo vesel. Priznanje mu je dalo nov elan za ustvarjanje, sploh, ker to v svetu umetnosti veliko pomeni. O dobitniku Jakopičeve nagrade in priznanj namreč odločajo predstavniki ljubljanske Moderne galerije, Zveze društev likovnih kritikov in ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Oče petih otrok z družino že nekaj let živi v nekdanji osnovni šoli v Belili Vodah, kjer ima tudi atelje. »Za plačilo položnic« poučuje likovno vzgojo v osnovni šoli Nazarje, kar zelo rad počne. Poleg tega njegovo življenje vse od srednje šole zaznamuje tudi glasba. Trenutno je basist v velenjski rock skupini Nakajima. Uroš je zanimiv in iskriv mož, takšen je tudi kot ustvarjalec. Začne-va z zadnjim uspehom. »Jakopičevo priznanje podelijo za slikarsko delo v obdobju zadnjih petih let. V tem času sem se res konstantno pojavljal in razstavljal. Očitno so me opazili tudi likovni kritiki, galeristi in drugi strokovnjaki, ki odločajo o nagrajencu. Zagotovo sta bili pri tem odločilni razstavi »Mreža« v Muzeju sodobne umetnosti in »Holy Motors« v ljubljanski Galeriji P74. Obe raz- je v EPK letu 2012 razstavil na Velenjskem gradu. Tam je slikar ustvaril otroško risbo z uporabo barvnih listov. Ko ga vprašamo, ali redno najde čas za ustvarjanje, odgovori: »Večinoma gre za kampanjsko akcijo. Za slikarstvo je treba tudi žive- Uroš Potočnik med ustvarjanjem. Uživa, ko dela velike formate. stavi sta me izpostavili, postal sem bolj opažen. Verjetno je bilo ključno delo Veranda, realistično delo z vsakdanjo motiviko, ki je banalna, nepomembna. A meni je uspelo, da sem jo predstavil tako, da je gledalca pripravil do tega, da jo je interpretiral po svoje,« pripoveduje Potočnik. Ustvaril je pravzaprav dve Verandi, eno je odkupila mariborska umetnostna galerija. Opazna pa je bila tudi serija kolažev, ki jih ti, ne samo delati. Da dobim navdih, se mi mora nekaj zgoditi. Zato ustvarjam, ko se »nabere«. Takrat se motivi vrstijo kar sami.« Inovativen in izviren Uroševa pot v umetnost ni bila ravna in klasična. Najprej se je izučil za steklopihalca. Potem je šolanje nadaljeval in postal steklarski tehnik. Po odsluženem vojaškem roku, ki je bil takrat še obvezen, se je preselil v Prekmurje, kjer je tri leta delal kot steklar. »Potem sem se vrnil v Velenje, kjer sem bil nekaj časa brezposelen, opravljal sem različna priložnostna dela. A to ni bilo to, zato sem ulovil zadnji vlak in se pri 25 letih vpisal na mariborsko pedagoško fakulteto. Dve leti sem se šolal za likovnega pedagoga, potem pa sem poskusil s sprejemnimi izpiti na ljubljanski likovni akademiji. In uspel.« Študij mu je šel dobro, po diplomi je do leta 2008 opravil še magistrski študij, ki ga je z zagovorom končal leta 2012. Likovni kritiki so ga opazili kmalu, že med študijem, saj je bil že takrat ne le inovativen, ampak tudi izviren. »Na akademiji sem kmalu začel z abstraktno umetnostjo, ki je imela korenine v pokrajini. Ta me je vodila do slikanja na fotografije in plakate. S tem sem naredil preboj. Ko te enkrat začne zanimati realistična struktura, slej kot prej prideš do fotografije. Ta je kar nekaj let vodila mojo slikarsko pot.« Ko je opustil fotografske podlage, je »zašel« v banalni realizem, vzporedno pa vsa leta neguje abstraktno sliko, ki jo pogosto uporabi kot podporo realistični podobi. V Velenju je leta 2013 nazadnje sodeloval na skupinski razstavi »Kupi lokalnega umetnika,« na kateri je razstavil dve sliki, ki sta spominjali na vesoljsko krajino. »Gre za vejo ilustracije, saj me zanima tudi znanstvena ilustracija, ki pa je nikoli nisem resno razstavljal. Sicer pa sem v Velenju nazadnje imel večjo samostojno razstavo leta 2008, sedaj pa se z Galerijo Velenje dogovarjamo, da bi v Velenju prihodnje leto razstavljal skupaj s slikarko Tino Dobrajc, ki je letos prav tako dobila Jakopičevo priznanje.« ■ Vokalna glasba doni tudi v maju Malčki v vrtcih radi pojejo. Toliko jih je, da so v torek popoldne peli kar na treh koncertih, da so jim lahko prisluhnili vsaj starši. Kot vedno so navdušili s prisrčnostjo, pa tudi petjem. Velenje, 12. maja - V torek je velenjska izpostava JSKD v domu kulture pripravila Območno srečanje pevskih zborov vrtcev Šaleške doline. Da je zborovsko petje priljubljeno že med najmlajšimi Šalečani, pove podatek, da so pripravili kar tri koncerte. Bili so kratki, a sladki, na vsakem od njih pa je zapelo več kot 160 malih pevcev in pevk. Da sta lahko vsakemu otroku prisluhnila vsaj starša, so se tudi odločili za tri koncerte. Letos se je na reviji predstavilo 9 vrtčevskih pevskih zborov, 8 iz Velenja in eden iz Šoštanja. Vrtec Šmartno ob Paki se tokrat ni odločil za sodelovanje, ker so pred kratkim zamenjali zborovodkinjo, sicer je doslej vedno sodeloval. Pesem pod arkadami Območne pevske revije bo sklad končal to soboto z območno revijo malih vokalnih skupin Šaleške doline. Letos jo prvič pripravljajo samostojno, saj so sicer manjši vokalni sestavi nastopili v sklopu revije odraslih pevskih sestavov. Revijo so poimenovali Pesem pod arkadami, saj bo na Velenjskem gradu. Začela se bo ob 19. uri, pripravljajo pa jo skupaj z muzejem Velenje. »Da revijo pripravljamo posebej, smo se odločili zato, ker je vokalna glasba v Šaleški dolini zelo množična, pevskih zborov in malih vokalnih skupin je veliko, zato mislimo, da si zaslužijo vsak svojo prireditev,« nam je povedala vodja izpostave sklada Nina Mavec Krenker. Nastopilo bo 5 malih vokalnih skupin; Oktet KUD Lipa Konovo, Rudarski oktet, Kvartet Svit, Šaleški študent- ski oktet in Oktet TEŠ. Njihove nastope bo strokovno spremljala Tadeja Vulc, ki bo opravila tudi izbor za regijsko srečanje. a bš uaSflAS 14. maja 2015 Drevo ni peto kolo Bojan Pavšek Verjetno ste že slišali ali bili priča arhitekturnim zgodbicam, v katerih lastniki, ki so pogosto tudi v vlogi bodočih stanovalcev, uspešno izpeljejo izgradnjo hiše. V kakšen naraven koncept bo umeščena hiša? Katera vegetacija in na kako bo nadgrajevala njeno zasnovo? Kakšne materiale izbrati in jih implementirati, da bo fuzija hiše z naravo njene okolice uspešno izražena na vseh nivojih prostorskega dojemanja? Naštetih je samo nekaj dilem, na katere laiki v mnogih primerih nimamo povsem jasnega odgovora. Pogosto pred/med gradnjo sanjarimo, kako bo izgledala okolica našega bodočega doma. Kje bo oreh metal senco, kako se bodo vile lesene stopnice, kateri vogal bo zasedel otroški kotiček, do kam naj sega angleška travica, katera bo primerna replika rimske fontane in ne nazadnje, kako bo ime vrtnemu palčku. In prav je tako. Sanj nam nihče ne more odvzeti. Edini droben problemček nastane, ker je v sanjah vse mogoče. Tudi to, da stara trta lepo sede k napihljivemu svetlomodremu bazenu. Ali pa, da plastični tobogan, kot živobarven kontrast čisto od blizu koketira naravnemu vrtičku z zelišči. Celo odsev bližnjega neokrnjenega gozda na inox ograji deluje prečudovito. Če se želimo otresti vseh teh sanjavih prostorskih nebuloz, je treba najprej vprašati naravo, kako lahko (za)živi na naši parceli in ob njej in kaj vse za takšno simbiozo z nami potrebuje. Ta vprašanja je prav tako treba zadati naravi takrat, ko jo s svojimi prostorskimi idejami in arhitekturnimi rešitvami preoblikujemo ali na novo umeščamo. Najbolj kredibilne odgovore bodo zagotovo ponudili krajinski arhitekti, ki kot izučeni poznavalci potreb in zahtev naravnega prostora le-te na ustvarjalne načine osmislijo v različnih podobah arhitekturnih krajin. Tina Zaponšek, idejna skica za del krajinske ureditve dvora Blagovna (in nekdanjega dvornega ribnika), Proseniško Da bi lažje spoznali njihovo poslanstvo, so ga pred kratkim predstavili zgoščeno in zelo kreativno. V aprilu so premišljeno, subtilno, a kljub temu energetsko polnovredno na različnih javnih površinah oznanjali, da gre za mesec krajinske arhitekture. Tudi v Velenju so po uspešnih dogodkih v mentaliteti zainteresiranih obiskovalcev pustili odtis o pomembnosti njihove stroke. Pa najsi je šlo za čitalnico na prostem - pod drevesi ob kulturnem domu Velenje, plakatno forma-vivo magičnih dreves na gradbiščni ograji Galerije Velenje, razstavo fotografskega natečaja krajine in njenih struktur v Muzeju premogovništva Velenje ali pa za navdihujoče strokovno predavanje na VŠVO Velenje. Da se je projekt na lokalni ravni tako uspešno infiltriral v kulturno zavest obiskovalcev, ima zasluge predana skupina krajinskih arhitektov (s prevladujočo žensko noto), ki ni skoparila z vloženo energijo v pripravo in realizacijo dogodkov. Čemu tak trud? Gre namreč za tudi v Sloveniji pogosto spregledano področje delovanja v prostoru, ki ob premišljenem načrtovanju in sodelovanju z ostalimi strokami ustvarja velik prispevek h kvaliteti bivanja in dojemanju pestrosti krajine. Krajine, ki je del naših življenj. Krajine, s katero na različnih nivojih komuniciramo. Krajine, skozi katero se izražamo. Krajine, ki nam nudi zavetje. Ali pa samo krajine, v kateri brezmejno uživamo in si polnimo baterije. Množica dogodkov, izvedenih v različni slovenskih mestih, je med pomembne iztočnice vključila drevesa v krajini. Zaradi svoje pojavnosti in poslanstva, ki ga opravljajo že milijone let, so v slovarjih ljudi pridobila različne nadimke, kot so npr. naravne sence, orientacijski osamelci, poljski vetrolovi, debla zaljubljenih, ptičja zavetišča, zelena pljuča, pisane krošnje ... In ko takšni karakterji postanejo tudi del oblikovanih zgodb v krajini, dobimo citate narave skozi kreativno delo človeških rok. Velenje, kot mnogokrat opevano »mesto v parku«, se mora pomembnosti vloge krajinskih arhitektov še posebej (in ponovno) zavedati. Modernistična zasnova je v 60-ih tako močno začrtala nove prostorske smernice Šaleške doline, da se je njena izvorna koda ohranila vse do danes. Vmes so za ustvarjanje potrošniške mrzlice kot gobe po dežju povsem brez prostorske logike vzniknili trgovski centri in ostali kapitalistično-globalizacijski »sfalit-ki«. Zato naj (vsaj) tokrat pripade glavna vloga vrednotam, ki so za sobivanje človeka z naravo resnično pomembne. Najvišje zagotovo 'kotira' naš spoštljiv odnos do nje ter zavedanje, da na vsako krajino tako ali drugače vplivamo tudi sami. S svojimi posegi vanjo lahko brišemo ali ustvarjamo slikovite prizore. Za kaj bi se odločili vi? a Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 11 14. maja 2015 "«WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Najlepše Gregorjevo darilo - Klara Dobrih novic v teh še vedno kriznih časih je za vzorec. Zato smo bili minuli teden še toliko bolj veseli ugotovitve podjetnika iz Spodnje Savinjske doline o poslušanju programa Radia Velenje. »Moram reči, da ljudje kar dobro poznajo Radio Velenje, kar sodim po odzivu tudi naših strank.« Zahvala in pohvala ter hkrati obljuba, da si bomo tudi v prihodnje prizadevali za aktualno in objektivno poročanje in čim več glasbe za vsaka ušesa. Za dobro novico je poskrbel tudi naš zunanji radijski sodelavec -tonski tehnik Gregor Bevc. Štorklja mu je namreč dva meseca po pra- GLASBENE novice znovanju okroglega jubileja prinesla najlepše darilo - hčer Klaro. Na svet je pri-vekala minuli petek, nekaj minut čez tretjo zjutraj. 3650 dekagramov težka in 51 centimetrov dolga štučka bo v življenje mlade družine prinesla veliko sprememb. Tudi glede praznovanja praznikov in rojstnih dni, pravi Gregor in dodaja, da jih bo poslej doživljal drugače, predvsem pa z večjim navdušenjem. Mladima staršema seveda čestitamo, vsem pa želimo čim več prijetnih sončnih žarkov in prijetnih trenutkov ob poslušanju našega radia. Posebej na trnih pa je te dni naš propagandist Jure Beričnik. Srečanje z abrahamom je sicer vesel, a za nekatere tudi malce stresen dogodek. Ko pa čas tako beži. V tolažbo mu je lahko, da se je s tem jubilejem pred dvema mesecema že srečala novinarka Bojana Špegel. Ta sedaj že ve, da tudi to ni tako hudo. Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1.EROS RA-MAZZOTTI - Alla fine del mondo 2. COVERLOVER - V srce 3. RAMUS feat. NIKA ZORJAN -Lajf je moj Alla fine del mondo je naslov novega, že trinajstega studijskega albuma priljubljenega italijanskega glasbenika Erosa Ramazzottija. Tak je tudi naslov singla, ki je pospremil izid njegovega novega albuma. Ob njegovem izidu se bo Italijan odpravil na svetovno turnejo, v okviru katere bo obiskal tudi Slovenijo. V ljubljanskih Stožicah bo nastopil 22. septembra. Zvezdniki pomagajo žrtvam potresa v Nepalu Člana legendarne skupine Rolling Stones Mick Jagger in Ronnie Wood sta z britansko soul pevko Beverley Knight posnela skladbo z naslovom Look into Your Heart, s katero bodo zbirali denar za prizadete v nedavnem uničujočem potresu v Nepalu. Skladbi daje poseben pečat stočlanski zbor, ki ga sestavljajo podporniki dobrodelne akcije. Kot producent je pri nastanku skladbe sodeloval bobnar Nick Mason iz skupine Pink Floyd. Zvezdniki upajo, da jim bo s skladbo uspelo zbrati dovolj denarja za popravilo škode in obnovitev življenja v porušenem Nepalu. Potres, ki je državo prizadel 25. aprila, je zahteval več kot 8.000 smrtnih žrtev, na stotine tisočev ljudi pa je ostalo brez svojih domov. Šank rock navdušili v Križankah Na svojem prvem koncertu v ljubljanskih Križankah, 5. maja, so šan- krockerji navdušili. Polne Križanke so več kot dve uri prepevale in skakale z njimi. Na prvi postaji Zlatorogo-ve turneje ponosa so se predstavili s skladbami, ki jih z njimi prepevajo že generacije: Pridite na žur, Puščava sna, Jaz nimam noč za spanje, Rockerji, Le 17, Maček, Laški pir ... Matjaž Jelen, Bor Zuljan, Cveto Polak, Roman Ratej in Sašo Gačnik pa so predstavili tudi novi skladbi Restart in Ni sreče brez r'n'r, ki sta prav tako poželi navdušenje obiskovalcev koncerta. Na odru so se jim pridružili tudi gostje. S Tinkaro Kovač so odpeli skladbo Metulj, Natalija Verboten se jim je pridružila v skladbi Hočeš nočeš, 6Pack Čukur je prispeval svoj glas v skladbi Dej bolj na glas radio, na kitari pa se jim je v skladbi XY pridružil Zvone Hranjec, njihov nekdanji kitarist. Pri skladbi Pravljica o mavričnih ljudeh se jim je na odru pridružila celo Tina Maze. Šank Rock po uspešnem ognjenem krstu nadaljujejo koncerte v okviru Zlatorogove turneje ponosa. V naslednjih mesecih jih boste lahko slišali in videli na različnih prizoriščih po Sloveniji, turnejo pa bodo zaključili s tradicionalnim decembrskim koncertom v velenjski Rdeči dvorani. Britney Spears in Iggy Azalea združili moči Ameriška pevka Britney Spears in uporniška avstralska raperka Iggy Azalea sta združili moči v skladbi Pretty Girls. Skladba je uradno izšla minuli ponedeljek, v kratkem pa bo objavljen še videospot. Pobudo za skupni projekt je dala 33-letna Britney, ki menda občuduje avstralsko raperko. Spearsova je zaslovela v 90. letih kot najstniška pop zvezda, ki je po bliskovitem vzponu kmalu postala tarča rumenega tiska. Pretty Girls je njen prvi singel po objavi albuma Britney Jean leta 2013, ki je požel mešane kritike. Od tedaj redno nastopa v Las Vegasu. Azalea je požela uspeh s prvencem The New Classic, a je bila hkrati deležna kritik, med drugim zato, ker je kot belka prevzela afriško-ameriški slog rapanja. Mariah Carey z novim albumom uspešnic 18. maja bo izšel novi album glasbene dive Mariah Carey. Na albumu z naslovom #1 to Infinity bo zbranih osemnajst uspešnic, ki so se povzpele na prva mesta Billboar-dove lestvice singlov, devetnajsta pesem na albumu pa je nova skladba Infinity, ki je kot single uradno izšla 27. aprila. Za to skladbo je ameriška pevka z režiserjem Brettom Ratner- k jem posnela tudi videospot. 6. maja je Mariah v Las Vegasu v dvorani Caesars Palace prvič v karieri predstavila vseh 18 uspešnic v eni produkciji, prirejeni le za ta nastop, pri tem pa je nekatere pesmi odpela prvič. Mariah Carey je najbolje prodajana izvajalka s prodanimi več kot 200 milijonov albumov, 18-krat je osvojila vrhove Billboardove lestvice singlov in kot pevka, avtorica besedil ter producentka osvojila številne glasbene nagrade. Janin Glas srca predelan v Angel Heart Skladba Glas srca, s katero se je Jana Šušteršič predstavila na letošnji Emi, je dobila tudi svojo angleško verzijo in novo zvočno podobo. Pri predelavi je sodeloval Gael Hedding, z grammyjem nagrajen glasbeni producent in profesor na prestižni glasbeni univerzi Berklee, kjer zmagovalka zadnje sezone oddaje Slovenija ima talent dokončuje magistrski študij. Energično skladbo Glas Srca sta Hedding in Miha Gorše predelala po Janini ideji in ji tako uresničila željo po manjši spremembi. Besedilo v angleškem jeziku je napisala Tina Muc, avtorica verzov slovenske pesmi. Tudi v pesmi Angel Heart so spremljevalne vokali odpeli Janini sošolci iz ZDA (Erin Johnson, Cinnamon Murray, Will Stone), ki so jo spremljali na izboru pesmi za Evrovizijo. LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Golte - Poleti lastovka 2. Ansambel Biseri - Ne bom se poboljšal 3. Ansambel Rosa - Pravi prijatelj 4. Ansansambel Franca Miheliča - Pojdi z menoj na Limbarsko goro 5. Modrijani - Me imaš še sploh kaj rada 6. Fantje izpod Lisce - Za vedno 7. Ansambel Vrisk - Regratova lučka 8. Podkrajski fantje - Zemlja moja mati moja 9. Jože Antonič s prijatelji - Šmentana reč 10. Kvartet grče - Domača hiša www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO UP N' DOWNS Mozirski rokerji Up N' downs ne počivajo. Izdali so nov single in videospot za skladbo z naslovom Sladke sanje v mračni sobi. Kadre za videospot so v sodelovanju z uveljavljenim video producentom in glasbenikom Markom Duplišakom (Last day here) posneli v zapuščenem bolnišničnem kompleksu v Topolšici. Bend sicer napoveduje izid svojega prvega albuma še pred poletjem. PSIHOMODO POP Priznana zagrebška skupina Psiho-modo pop letos praznuje 30-letnico delovanja. Ob jubileju bo svoje velike uspešnice Frida, Ona odlazi, Ja volim samo sebe, Sexy magazin ... in še številne druge predstavila tudi na koncertu v velenjskem klubu Max v petek, 22. maja. ZLATKO Zlatko je objavil nov videospot za skladbo Qka po ban? z zadnjega al- buma Živim lajf. Naslov v albanskem jeziku pomeni »kaj dogaja?«, Zlatko pa je besedilo napisal v slovenskem in bosanskem jeziku. Videospot je nastal pod okriljem producenta Marka Pirca (VA) in njegove ekipe. COVERLOVER Skupina CoverLover, katere pevec Simon Vadnjal trenutno nastopa tudi v priljubljenem tv šovu Znan obraz ima svoj glas, predstavlja nov avtorski singl z naslovom V srce. Glasbo zanj je napisal kitarist skupine Mate Brodar, besedilo pa Bojana Uranjek. Producent skladbe je Dejan Radičevič. KALAMARI Za glasbeno popestritev letošnjega poletja so pripravili nov single z naslovom Sveže vrtnice. Za glasbo je poskrbel novopečeni frontman Darjan Gržina, besedilo je prispeval Drago Mislej - Mef, aranžma pa kitarist Matjaž Švagelj. V prihodnjih tednih bodo Kalamari za pesem posneli tudi videospot. Naš čas, 30. 4. 2015, barve: CM K, stran 12 12 »»WAS k k Anica Drev ve zelo ve-rr liko o zgodovini Vinske Gore, kjer je bila dolga leta učiteljica. Tudi na različne ljudske šege se dobro spozna. Kaj pa na zelišča? Predsednik velenjskih zeliščarjev Zvonko Skrt je zagotovo tisti, ki o njih ve več. »Zvonko, kar ti povej, kaj delate v vašem društvu in kaj se bo letos dogajalo na vašem zeliščnem vrtu v Lipju. Jaz bom samo spraševala, mu je prišepnila Anica, preden je vključila mikrofon. »Jaz bom govoril o čajčkih, o hmelju pa ne. Čeprav je zdravilen, veš ti veliko več o njem,« je odvrnil Zvonko. In tako sta si prav po bratsko razdelila delo. Zakaj je Anica ob tem tako resno zrla v svet, pa čvek ne ve. »Uf, priznam, da je težak. Upam, da bo vsaj ljudem všeč in da jim bo všeč naš sladoled,« je v soboto na Titovem trgu razlagal Lu-čo Žgank. Ko je začel streči sladoled iz starega, a lepo obnovljenega vozička, je marsikomu manjkalo le, da bi, ko je z očali na koncu nosa zajemal sladoled in ga spretno polagal v kornete, zraven kričal: »Pridite, pridite. Sladoled po deset.« To zadnje sicer ne bi štimalo. Je pa štimalo vse, kar je počel Lučo. Prikupna mladenka, ki jo je imel zraven, pa je vsakemu kupcu dala račun. Lučo že ve, da so čisti računi dobri prijatelji. In da so lepa dekleta magnet. Tudi za sladoled. 14. maja 2015 a a Darku Menihu seje na ^^ prvomajskem srečanju na Pristavi smejalo. Ne samo zaradi druženja. Tudi zaradi čestitk, ki jih je prejemal. Zakrivili sta jih hčerki. Ena ga je osrečila doma. Četrtič je postal dedek. Ena ga je osrečila na tujem, v Avstraliji. Prvič je postal ata doktorice znanosti. »Seveda bom dal za rundo. Samo Marjano naj vprašam, ali je vzela s seboj ta debelo denarnico,« se je namuznil Čve-ku. A na Pristavi bi šlo tudi brez ta debele denarnice, »na kredo«. Je le župan. ZANIMIVOSTI Našli »izgubljeni« zaklad Tako dolgo nazaj (leta 1645), da se zdi zgodba marsikomu iz trte zvita, je živel kapitan Kidd - pomorščak, ki je najprej pomagal britanskim oblastem v lovu za pirati, nato pa sam postal pirat. V svoji zloglasni karieri je med drugim napadel in zajel indijsko ladjo, na kateri je našel veliko dragocenosti. Kasneje istega leta so ga ujeli, zaprli, izprašali pred britanskim parlamentom ter leta 1701 usmrtili. Kaj seje zgodilo z bogastvom, je ostala skrivnost in vedno več je bilo tistih, ki so -i__. dvomili o obstoju kapitana in njegovega zaklada. Toda zdaj so potapljači ob obali Madagaskarja našli razbitino, v kateri naj bi bil Kiddov zaklad. Podvodni arheolog Barry Clifförd je povedal, da so iz razbitine potegnili tudi 50-kilogramsko srebrno palico. »Zaklad kapitana Kidda je nekaj, kar bereš v legendah. Ljudje so ta zaklad iskali več kot 300 let. Ko sem ga našel, sem se vprašal, kaj za vraga se mi je zgodilo. Tega res nisem pričakoval,« je dejal. K * ** V*VV | Divji prašič šel nakupovat Seveda ni imel denarja, toda v nakupovalnem središču v Hongkon-gu je divji prašič vstopil v trgovino z otroškimi oblačili, kot bi tudi sam prišel nakupovat. 25 kilogramov težek in slab meter dolg prašič je povzročil pravo norijo, zaradi česar so ljudje poklicali policiste, ti pa so na-kupovalce in zaposlene evakuirali. Prašič se je medtem zatekel na galerijo, od tam pa v neko garderobo, okoli deset policistov pa je potrebovalo več ur, preden so ga uspavali. Odpeljali so ga na opazovanje v center za živali, od koder naj bi ga kasneje znova izpustili v divjino. Srebrnoprogasta napihovalka znova v Jadranu Ribiči južnega Jadrana so sporočili, da so v teh dneh znova ulovili srebrnoprogasto napihovalko, ribo iz Indijskega oceana, ki se je očitno preselila v Sredozemlje in je lahko za človeka in druge vrste smrtno nevarna. Gre za ribo, ki se jo je nevarno že dotakniti, če potem strup s kože prenesemo v očesno, nosno in ustno sluznico. »Tetrodotoksin, močni nevrotoksin, ki ga vsebuje, uničuje mišice in živce in je celo več-tisočkrat močnejši od cianida. Proti temu strupu ni zdravila, vročina ga zlepa ne uniči, usodnih pa je lahko že nekaj miligramov,« je pojasnil vodja laboratorija za ihtiologijo v Splitu. Pred dnevi je omenjeno ribo ujel upokojenec pri Dubrovniku. Lovil je na palico in na trnek nastavil sir. Na globini štirih metrov in na peščenem dnu je prav kmalu prijela skoraj pol metra dolga in približno en kilogram težka napihovalka. Pristojni ljudi opozarjajo, naj ribe nikar ne uživajo - sicer pa je kaj takšnega v Evropski uniji tudi prepovedano. Denar za vrnitev Slovaški politiki so se odločili, da želijo domače visoko izobražene delavce nazaj! Ugotovili so namreč, da jih je precej našlo zaposlitev v tujini. Zanje so zdaj pripravili projekt Vrnitev, v okviru katerega ima vlada na voljo milijonov evrov, da z denarnimi nagradami izseljence privabi nazaj v domovino. Za absolvente prestižnih tujih univerz, ki bi se vrnili na Slovaško, so predvidene nagrade v višini deset tisoč evrov, visoko izobražene strokovnjake, ki v tujini delajo že več kot deset let, pa namerava vlada premamiti s 50 tisoč evri nagrade. Na slovaškem ministrstvu za izobraževanje pričakujejo, da bi z omenjeno pobudo lahko privabili nazaj približno 50 absolventov visokih šol, pri strokovnjakih pa naj bi šlo le za posamezne primere. Dvojčka z različnima očetoma Verjetno ni prvič, se je pa zgodilo nedavno - mama iz New Jersey-ja je po rojstvu dvojčkov ugotovila, da imata različna očeta. Bila je zelo presenečena, pravi, da šokirana. Edina razlaga, ki ji je padla na pamet, je bila njena afera zunaj razmerja teden dni pred domnevnim spočetjem dvojčkov. Test očetovstva je potrdil njene domneve, njen partner, ki jo je, po tem ko je ugotovil, da ga je varala, zapustil, pa bo moral plačevati preživnino le za enega od dvojčkov. Zdravniki pravijo, da so tovrstni primeri precej redki, saj se med 13 tisočimi nosečnostmi z dvojčki najde le en par z različnima očetoma. frkanje » Levo & desno « Slavje po naše Tudi dan zmage smo pri nas slavili po naše. Z delitvijo. Usodna voda V Domžalah v soboto zaradi obilice vode niso mogli odigrati nogometne tekme. Za Ve-lenjčaneje bila ta dan voda še bolj usodna. Krka. Padec Tudi knapom pada standard. Zato ne potrebujejo več svojih dveh hotelov ob morju. (S)prava Tudi na raznih proslavah ob dnevu zmage smo slišali veliko besed o spravi. A očitno jih je lažje spregovoriti kot sprejeti. Pripravljeni? Tisti, ki bodo morali nabaviti davčne blagajne, se na to že resno pripravljajo in tarnajo, da bodo morali kar globo seči v žep. Prav je, da se na to začnemo že zdaj pripravljati tudi kupci in jemljemo račune. Sicer bomo morali tudi mi globoko seči v žep. Presenečenje? Nekateri so dvomili o sposobnostih Andreje Katič za obrambno ministrico. A saj so Šalečani že navajeni obrambnih sposobnosti zaradi raznih napadov iz centra. Ne za vse Zmaga, ki smo jo tako široko slavili, vendarle ni prinesla prave zmage za vse. Morda tudi zato dan zmage domala povsem sovpada z mednarodnim praznikom humanitarnega Rdečega križa. Klasje Ko klasje dozori, ga omlatimo, zmeljemo in namenimo za kruh. Ve-lenjsko-celjsko Klasje so omlatili že prej. Delavci pa so ostali brez kruha. V zosu Zos, Združenje občin Slovenije, je na vlado naslovil zahteve za zvišanje povprečnine. Zdaj so namreč občine res v finančnem zosu. Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 13 REPORTAŽA 13 kultura cvetja 14. maja 2015 "«WAS 11 S sejmom raste tudi V dveh desetletjih je Cvetlični sejem nenehno rasel - Letos so dogajanje povezali s čebelami, dnevom Evrope in dnevom zmage Bojana Špegel Velenje, 9. maja - Pred 20 leti se je začelo skromno, z nekaj stojnicami na Cankarjevi. Po dveh desetletjih se je dogajanje na tradicionalnem Cvetličnem sejmu tako razširilo, da z njim živi ves center mesta, ne le Titov trg. To je dokaz, da velenjski organizatorji delajo dobro in prav, saj sejem še vedno raste. Tokrat je bil drugačen tudi zato, ker jim ga je uspelo simpatično povezati tudi z dnevom Evrope in dnevom zmage, na Paradi učenja Ljudske univerze Velenje pa smo spoznali marsikaj zanimivega o čebelicah in medu. »Ljudje so ta sejem dobro sprejeli, zato iz leta v leto raste. Kar mu da posebne čar, je to, da ga skupaj pripravimo različni organizatorji, ki pripravimo več projektov. Letos smo dodali veliko vsebin, povezanih z današnjim dnem; zagotovo je prav posebna instalacija glinenih nageljnov članov Šaleških likovnikov na zelenici pri občini, pa tudi panjske končnice, ki so jih porisali velenjski osnovnošolci,« nam je, zadovoljna nad dogajanjem na trgu povedala predstavnica organizatorjev Barbara Pokorny, direktorica festivala Velenje. Brigita Kropušek Ranzinger, direktorica Ljudske univerze Velenje, nam je povedala, da letos poteka 20 let, odkar se v Sloveniji izvaja teden vseživljenjskega učenja. »Gre za projekt, ki maja 'zavzame' vso državo, vsi Slovenci pa se učimo, da ostajamo mladi. Mi smo letos tematsko obdelali sožitje človeka in narave.« S tem so poskrbeli za izobraževanje vseh generacij, saj so se na njihovih stojnicah ustavljale vse generacije obiskovalcev, med njimi pa je krožila simpatična maskota čebelice. Pripravili so celo medeno obarvane ustvarjalnice za otroke, s čebelami pa so bile povezane tudi tiste, ki jih je sredi trga pripravila MZPM Velenje. Čisto posebna pa je bila tudi razstava skupine Gambatte. Tokrat so razstavili vrtno pohištvo I- :- IttfW mm!-.' Eni so prišli po cvetje, drugi zaradi druženja. Vsem je bilo všeč, saj je bilo dogajanje res pestro. pa tudi različne glinene palčke, ptice in krtke. Največ jih je izdelal Sebastijan Volovšek, ki je član skupine slabe tri mesece: »Imam umetniško žilico, zato sem se hitro navdušil tudi nad glino, prej sem oblikoval les in beton. Ker izdelujem tudi skalnjake, mi je bila tema zelo blizu. Izdelal sem vrtne krtke, ki sem jih opremil tudi z orodjem, saj sem orodjar.« Izdelal je tudi kip Atlasa, ki drži kroglo (Zemljo), ki ga je prav tako razstavil na sejmu. »S sejmom raste tudi kultura cvetja« Florist Simon Ogrizek in Viktorija Meh sta tista Velenjčana, ki na Cvetličnem sejmu sodelujeta vse od prvega. Simon je letos poskrbel, da smo okusili, kaj brbonči- cam naredijo rože. Jedilne cvetlice so, kot nam pove, ves čas okoli nas, a se nam ni zdelo, da bi lahko cvet utrgali, povonjali in okusili. »Jemo z očmi, zato vedno zaznamo tudi barve in oblike. Če so še okusi zanimivi, je to še toliko lepše. To je korak naprej v kulinariki in kulturi cvetja,« doda Ogrizek. Potem se vrnemo v zgodovino. Pove, da so pred prvim sejmom obiskali Udi-ne na podobni prireditvi, v Velenju pa so začeli skromno: »Bila je želja nekaj narediti, saj smo vedeli, da v tujini cvetlični sejmi živijo. Prvič smo na Cankarjevi ploščadi postavili šest stojnic. Povabil sem tudi pokojno Ruth Podgornik Reš, ki nam je pomagala pri svetovanju. Danes sem ponosen, da je s sejmom rasla tudi kultura cvetja. Ljudje spoznavajo, da je okolje pomembno, da v trenutku, ko stopijo iz hiše, lepo urejeno okolje daje energijo. To pa velja tudi za notranjost stanovanja.« Če je bilo včasih treba še prepričevati, je obisk na sejmu dokazal, da danes ni več tako. Marsikdo je domov odnesel tudi kakšen lep predmet s stojnic z umetnostno obrtjo. REKLI so ) Dinka Pipuš, Velenje: »Takšni dogodki, kot je Cvetlični sejem, so super. So poživljajoči, zelo potrebni, saj je pomembno tudi druženje in ne le dogajanje, ki je res pestro. Vedno pridem in nikoli ne grem domov praznih rok. Danes bom kupila rože, pa zagotovo še kaj. Želim si, da bi bilo takšnih dogodkov še več, saj uživam tudi v kulturnem programu.« Alojz Brglez,Topolšica: »Vedno, ko je v središču Velenja sejem, pridem nanj. Navdušen sem, tako dobro ga znajo pripraviti le v Velenju. Vedno, ko pridem, se spomnim leta 1974, saj sem kot avtoprevoznik takrat sodeloval pri prevozu Titovega spomenika v Velenje. Iz Zagreba smo ga vozili dva dni, saj je visok 10 metrov, težak pa kar 30 ton. Ko grem mimo spomenika, se vedno obudijo spomini. Boli me, da otroci danes ne vedo več, kdo je bil Tito, kaj pomeni.« Rdeč venec za Tita V okviru dogajanja na sejmu je velenjski župan Bojan Kontič, preden je nagovoril obiskovalce jubilejnega cvetličnega sejma, skupaj s predstavniki borčevskih veteranskih organizacij položil venec na Titov spomenik. Zaželel si je, da bi tudi cvetlični sejem nekoč praznoval 70-letnico, kot jo je na ta dan dan zmage. Povedal nam je: »Sejem je koristen, ponuja pa tudi prijetno druženje. Vesel sem, da je pripravljen prav na današnji dan, na dan, ko je bil okupator pregnan z naših tal. To je tudi razlog, da smo položili venec k Titovemu spomeniku, saj je bil, ne nazadnje, vrhovni poveljnik osvobodilne vojske in nesporni zmagovalec druge svetovne vojne.« Sebastijan Volovšek ob kipu Atlasa, kije navdušil mnoge obiskovalce sejma. Tito je nesporni zmagovalec druge svetovne vojne, zato je njegov spomenik v soboto »dobil« rdeč venec. Praznovanje v znamenju svetlobe Rotary klub Velenje praznoval 10-letnico - Izdali tudi osebno znamko in pripravili razstavo rotary znamk sveta Anton Petek, avtor razstave, ki prikazuje zgodovino znamke in Rotary znamke sveta, med odprtjem v preddverju Hotela Paka. Ob njem je sedanji predsednik kluba Stojan Špegel. Velenje, 9. maja - V soboto soboto je Rotary klub Velenje praznoval 10-letnico delovanja. V veliki dvorani Hotela Paka so pripravili slovesnost ob jubileju, na njej pa so izročili tudi finančno pomoč trem nadarjenim mladim glasbenikom iz Šaleške doline. Uro kasneje so v preddverju velike dvorane Hotela Paka odprli razstavo Rotary znamke sveta, sledil pa je še ples, ki je imel dobrodelno noto. Praznovanje so obarvali s svetlobo, saj je UNESCo letošnje leto razglasil za leto svetlobe. Pred 11 leti so se ustanovni člani prvič sestali, saj je postopek ustanovitve Rotary kluba precej zapleten. Privolitev so morali dobiti tudi iz Chicaga, kjer je sedež svetovne organizacije. Klub je uradno zaživel 6. maja 2005. Takrat so bili najmlajši takšen klub v Sloveniji, saj je bila povprečna sta- rost članov pod 35 let. Kolegi iz drugih Rotary klubov so jim v soboto priznali, da so kar malo dvomili, da bodo uspešni. A so. Sedanji predsednik Stojan Špegel nam je povedal: »Izvedli smo veliko dobrodelnih projektov, vedno za lokalno okolje, načrtov pa imamo še veliko. Vsa leta skrbimo za Varno hišo, doslej smo podelili veliko štipendij nadarjenim dijakom in študentom iz doline.« Zadnja leta poskrbijo tudi za letovanje otrok iz socialno šibkih družin, to bodo pripravili tudi letos poleti. Znamko je izumil Slovenec Osrednji dogodek večera je bilo odprtje razstave Rotary znamk sveta, ki je od torka (do 15. septembra) na ogled v Muzeju premogovništva Slovenije. Verjetno je prva tovrstna na svetu, skozi njo pa spoznamo tudi zgodovino poštne znamke, za kar je poskrbel avtor razstave - filatelist Anton Petek. Ideja za razstavo se je rodila lani, ko je velenjski klub izdal prvo Rotary znamko na Balkanu, posvečeno 10-letnici delovanja. Izdali so tudi maksimum karto (dopisnico, znamko in poštni žig), ki predstavlja filate-listični dosežek, z njihovo prodajo pa sedaj zbirajo sredstva za dobrodelne akcije. Avtor razstave, ki si je ob odprtju zaželel, da tudi Velenje dobi svoje filatelistično društvo, ker je edino večje mesto v državi, ki ga nima, nam je o razstavi povedal: »Tako kot filatelija je tudi rotarijanstvo razširjeno po vsem svetu, kar dokazujejo tudi razstavljene znamke. Izdane so bile v večini držav sveta, skupaj jih je 157.« Večino znamk so kupili s pomočjo interneta. V uvodu razstave pa bodo obiskovalci spoznali tudi kratko zgodovino znamke. Prva znamka na svetu »Black peni«, je bila natisnjena 1. maja 1840. leta, 6. maja pa je bila dana v promet. »Na razstavi je kopija te znamke, vse ostale so originalne. Mnogi ne vedo, da je idejni oče znamke Slovenec Lovro Košir, ki je skoraj šest let prej znamko ponudil Avstrijski cesarski pošti, a je bil žal zavrnjen,« še izvemo. Kot tudi, da je najbolj posebna znamka na razstavi natisnjena na zlato folijo, prihaja pa iz arabskega sveta. a Bojana Špegel Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 14 14 IZOBRAŽEVANJE "^AS 14. maja 2015 Podružnic veliko, otrok malo V jeseni zapirata vrata v regiji Saša dve podružnični osnovni šoli - Obeti za naslednja vsaj tri šolska leta dobri Tatjana Podgoršek V sistemu osnovnošolskega izobraževanja imajo podružnične šole poseben pomen. Še vedno jih je veliko, vanje pa je vključenih veliko manj otrok kot ob njihovem nastanku. V nekaterih okoljih jih starši kljub majhnemu številu učencev ne dajo, drugje jih ukinjajo sami ali država oziroma lokalne skupnosti. V regiji Saša zapirata v jeseni vrata dve podružnični šoli. Pred časom smo že poročali, da po več kot 70 letih delovanja ostaja brez učencev učilna zidana v Ravnah pri Šoštanju. Na nedavni seji sveta so sklep o zaprtju podružnice v Lepi Njivi sprejeli svetniki občine Mozirje. Šolo ukinjajo starši Po pojasnilu mozirskega župana Ivana Suhoveršnika podružnice v Lepi Njivi ne zapirata občina ali država, ampak predvsem mladi starši. Ti otrok ne želijo vpisati vanjo. Kar trikrat so se sešli z njimi na temo vpisa in s tem ohranitve podružnice, a brez uspeha. Suhoveršnik težko verjame, da bo v objektu, ki so ga lani energetsko obnovili, še kdaj stekel pouk. Andreja Hramec, ravnateljica matične Osnovne šole Mozirje, je povedala, da pouk na omenjeni podružnici v tem šolskem letu obiskuje 9 otrok, v prihodnje šolskem letu naj bi ga obiskovala le dva učenca. Pod matično šolo sodi še podružnica v Šmihelu, kjer 7 učencev obiskuje kombiniran pouk. Večjih odstopanj glede števila učencev v prihodnje ni zaznati. »Je pa tu interes staršev in krajanov po ohranitvi podružnice tako velik, da o čem drugem niti slučajno ne razmišljajo,« je še povedala Hramčeva. V regiji Saša 13 podružnic s 370 učenci > V sedmih podružničnih osnovnih šolah v Šaleški dolini je v tem šolskem letu 276 učencev, v šestih v Zgornji Savinjski dolini pa 94. Matura 2015 Velenje - S pisanjem eseja pri slovenskem jeziku se je prejšnji torek za dijake zaključnih letnikov začel splošni del mature. Naslednji izpit bo 30. maja iz angleškega jezika, pisni del pa bodo dijaki šol Šolskega centra Velenje končali s francoščino 15. junija. Ustni del mature bo potekal od 15. do 22. junija. Rezultati zrelostnega izpita bodo znani 13. julija. Na spletnih straneh Republiškega izpitnega centra bodo znani že od 5. ure zjutraj. Dijakom bodo dostopni z dodelitvijo gesla. Na šoli bodo rezultate razglasili ob 10. uri, še istega dne v večernih urah jim bodo na svečanosti podelili maturitetna spričevala. Na Gimnaziji Velenje so se za splošno maturo prijavili 203 kandidati, od tega jo 101 opravlja prvič, vsi ostali opravljajo bodisi le peti predmet ali pa popravljajo oziroma zvišujejo oceno iz mature. Konec meseca čakajo prvi izpiti tudi dijake, ki so se odločili za poklicno maturo. Koliko bo teh na šolah velenjskega Šolskega centra, bo znano v naslednjih dneh, po končanju pouka za dijake zaključnih letnikov. ■ tp Zanimalo nas je še, kako je po ostalih podružničnih šolah v regiji Saša in kakšni so obeti v prihodnje. Šaleška dolina V preostalih šestih podružničnih šolah v Šaleški dolini je najmanj učencev v Cirkovcah, in sicer 5, kar je minimalni pogoj za ohranitev šole. Toliko jih bo - po zagotovilih Tatjane Zafošnik Kanduti (ravnateljice matične šole Livada Velenje) - tudi v prihodnjem letu. V dogovoru z ustanoviteljico šole Mestno občino Velenje (MOV) bodo šolo ohranili. Ne nazadnje so jo pred ne veliko časa obnovili. Naslednja na seznamu podružnic z najmanj učenci je v Plešivcu, 11, prihodnje šolsko leto jih bo 9, za naslednja leta naj bi bile napovedi nekoliko bolj optimistične. Po podatkih aplikacije pristojnega ministrstva sodeč naj bi se število učencev na podružnicah v Vinski Gori, Pesju, Šentilju (MOV) ter v Topolšici (občina Šoštanj) vsaj v naslednjih treh letih povečalo. »Ob tem je treba poveda- ti, da baza podatkov ni vedno enaka dejanskemu stanju. Podružnico v Škalah naj bi že v tem šolskem letu obiskovalo dvakrat toliko otrok, kot jih dejansko je (34),« je opozorila Kandutijeva. Zgornja Savinjska dolina Na nazarski osnovni šoli smo izvedeli, da se zaradi nihanja trudijo za povečanje števila učencev na podružnični šoli v Šmartnem ob Dreti, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 21 otrok. Po demografskih podatkih se podružnicama v Bočni ter v Novi Štifti, ki sodita pod okrilje matične šole Frana Kocbeka Gornji Grad, v naslednjih štirih letih obeta porast števila učencev, nato pa postopoma več praznih klopi. Na šoli Blaža Ar-niča v Lučah se za obstoj podružnice v Solčavi za zdaj ne bojijo. Je središče dogajanja v kraju, od 24 učencev, ki jo obiskujejo v tem šolskem letu, bodo prihodnje šolsko leto sedli v klopi še 4 učenci več, približno 20 naj bi jih bilo v povprečju tudi v prihodnje. ■ Videoigre in njihov vpliv na človeka Največ igralcev v starostni skupini do 10 let - Med rezultati naloge uporabna zloženka Tatjana Podgoršek Videoigre in njihov vpliv na človeka je ena od treh srednješolskih raziskovalnih nalog, ki je v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prejela prvo nagrado. Njeni avtorici sta dijakinji 1. letnika gimnazije Šolskega centra Velenje Katja Kopušar in Maja Vrečar, zadnji meseci pred oddajo naloge pa so bili naporni tudi za njuna mentorja - Gabrijelo Fidler in Ivana Jovana. Ideja za temo raziskovalne naloge se je porodila Maji, saj tudi sama rada igra videoigrice. »Ker se zelo nelagodno počutim v družbi neznanih obrazov, sem k sodelovanju povabila prijateljico Katjo. Izdelali sva nalogo, v katero sva vložili veliko truda in časa. Obrestovalo se nama je zaradi nagrade, še bolj pa zaradi pridobljenega znanja in izkušenj.« Med slednje sta uvrstili seznanitev z osnovami za izdelavo diplomske Maja Vrečar in Katja Kopušar: »Igranje videoiger ima negativne in pozitivne učinke. Med slednjimi je boljše logično razmišljanje ter boljša koordinacija med rokami in očimi.« naloge, naučili sta se timskega dela, spoznali, kako ljudje z lahkoto zanikajo zasvojenost od nečesa. Eden od pomembnejših rezultatov njune raziskovalne naloge je tudi zloženka, ki je lahko njunim vrstnikom in drugim v pomoč pri iskanju odgo- vorov na vprašanja, ali so zasvojeni z igranjem videoiger, se zavedajo resnosti pojava odvisnosti in kako si v takih primerih lahko pomagajo. Vpliv videoiger na človeka sta raziskovali na osnovi sedmih hipotez, od katerih sta tri potrdili, ostale ovrgli. Za raziskovalno metodo sta izbrali prvotno anketo, a kasneje ugotovili, da »stvari manjka osebna nota. Zato sva se odločili še za pogovore z različnimi posamezniki, za katere sva vedeli, da si pogosteje krajšajo prosti čas z igranjem videoiger.« Med potrjenimi hipotezami ju je najbolj presenetila ta, da vide-oigre najpogosteje igrajo otroci do 10. leta starosti. Nalogo bosta sedaj predstavili še na državnem srečanju mladih raziskovalcev, na katerem upata prav tako na osvojitve prve nagrade. »Ob tem bi radi dodali, da se nama zdi skrajno nepravično, da za pridobitev Zoisove štipendije šteje samo zlato priznanje na državnem tekmovanju, pri vseh ostalih tekmovanjih pa tudi srebrno. V raziskovalno nalogo je namreč vloženega veliko več truda in znanja kot za katerokoli drugo tekmovanje,« sta še dejali Maja in Katja. Predlog za omejitev vpisa Velenje - Na šolah Šolskega centra Velenje so v času prenosa prijav za vpis v srednješolske programe za prihodnje šolsko leto prejeli še 20 prijav. Največ za program tehnik računalništva na Elektro in računalniški šoli. Nekaj prenosov prijav so bodoči dijaki že opravili tudi znotraj šol centra. Na šolah imajo v vseh programih še prosta mesta, razen v športnem oddelku gimnazije, kjer je na razpisanih 18 mest prispelo 25 prijav. Ker bi radi omogočili vpis večini, bo šolski center predlagal pristojnemu ministrstvu omejitev vpisa na 22 mest. Vse kandidate, ki so oddali prijavo na vpis na šolah centra, bodo na začetku prihodnjega meseca pisno obvestili o vpisu in dostavi potrebnih dokumentov na šolo. Vpis v programe srednjih šol bo potekal od 17. do 19. junija, v programih z omejitvijo vpisa pa 1. julija. ■ tp Poznate svoj krvni tlak? Svetovni dan arterijske hiperten-zije (AH) bomo praznovali 17. maja, zgodil pa se bo pod geslom Poznajte svoj krvni tlak (KT). KT je sila, ki pritiska na stene arterij, ko srce potiska kri po telesu. Povišan KT oziroma AH poveča tveganje za srčni infarkt, možgansko kap ali odpoved ledvic. Zaradi nje na svetu letno umre okoli devet milijonov ljudi. Sprva bolezen poteka brez simptomov in je pogosto neprepoznana. O AH govorimo, kadar je KT višji od 140/90 mmHg. Skoraj vsak četrti odrasli človek na svetu (skupaj 1,8 milijarde ljudi) živi z AH. Polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se tega zavedajo, jih polovica ne stori ničesar, da bi s spremembo življenjskega sloga ali zdravili nadzorovali svoj KT. Tako je 75 % bolnikov z AH izpostavljenih povečanemu tveganju, da zbolijo za eno od srčno-žilnih bolezni. Pri 95 % bolnikov vzroka za AH ne poznamo in govorimo o primarni AH. V ostalih 5 % je vzrok v obolenju ledvic, žlez z notranjim izločanjem, srčno--žilnih in sistemskih boleznih ter boleznih živčevja. KT preko 160/95 mm Hg poveča tveganje za srčno-žilni dogodek za 5- do 30-krat. Bolniki z visokim KT 7-krat pogosteje utrpijo možgansko kap, 6-krat pogosteje zbolijo zaradi srčne odpovedi, 4-krat pogosteje dobijo srčni infarkt in 2-krat pogosteje razvijejo hude pretočne motnje na okončinah kot posamezniki z normalnim KT. Nekontrolirana AH lahko povzroči slepoto, motnje srčnega ritma ali srčno popuščanje. Če je vaš KT pod 120/80 mmHg, imate normalen KT. Treba je ohraniti dosedanje življenjske navade, KT pa si izmeriti čez leto dni. Če je vaš KT nižji od 140/90 mmHg in višji od 120/80 mmHg, obstaja tveganje, da se bo razvila AH. Spremeniti morate življenjski slog: opustiti kajenje (če ste kadilec); znižati telesno težo na zdravo raven; povečati telesno aktivnost; izboljšati prehranjevalne navade ter obiskati osebnega zdravnika, da vam bo vsako leto kontroliral KT. Če je vaš KT nad 140/90 mmHg, svetujemo takojšen obisk pri zdravniku, da bo ugotovil, ali imate AH in če potrebujete zdravljenje, da bi preprečili nastanek možganske kapi ali srčnega obolenja. AH lahko preprečimo in zdravimo. V številnih razvitih državah so uspeli s preventivo in zdravljenjem AH ter odpravljanjem srčno-žil-nih dejavnikov tveganja zmanjšati smrtnost zaradi srčno-žilnih bole- zdravnik svetuje zni. Tveganje za razvoj AH lahko zmanjšamo z zmanjšanjem vnosa soli, uživanjem uravnotežene die-tre, zmanjšanjem uživanja alkohola, redno telesno aktivnostjo, ustrezno telesno težo, nekajenjem in ustreznim nadzorom krvnih maščob in krvnega sladkorja. Svetujejo vsakodnevno aerobno telesno aktivnost v trajanju 30 minut, v okviru mej priporočene frekvence srčnega utripa. Sol je pri zdravljenju AH ključnega pomena. Zmanjšanje vnosa na polovico (na 5 g dnevno) kar za 24 % zmanjša pogostost možganske kapi in za 18 % pogostost koronarne bolezni. Sestavni del zdravljenja je tudi sproščanje. Z vajami relaksacije dosežemo manjši padec KT, močno pa izboljšamo splošno počutje ter zmanjšamo vplive različnih stresov. Zelo pomembno je zdraviti že blago povišan KT, ko spodnji tlak niha med 90-100 mm Hg. Zmanjšanje KT za 6 mm Hg zmanjša verjetnost možganske kapi za 35-40 % ter srčnega infarkta za 15 %. Med mlajšimi in srednje starimi ljudmi je pomembnejši diastolični KT (spodnji tlak), v starosti pa je sistolični KT (zgornji tlak) pomembnejši dejavnik tveganja. Zdravljenje pri starostniku tako zmanjša verjetnost možganske kapi za 36 % in srčnega infarkta za 27 %. Rešitev je v preprečevanju, zgodnjem odkrivanju AH in takojšnjem ukrepanju. Večina bolnikov z AH potrebuje zdravljenje z zdravili, katerih glavni namen je preprečiti srčno in možgansko kap. Z osebnim zdravnikom se dogovorite o svoji oskrbi. Nikar ne pozabite na redno jemanje zdravil in nadaljujte spremljanje KT. Zdravnika takoj opozorite na morebitne neželene učinke zdravil. Uspešnost zdravljenja AH je v veliki meri odvisna od nas samih, poznavanja bolezni, njenih pasti in dobrega sodelovanja z osebnim zdravnikom. Na bolezen in njene posledice lahko učinkovito vplivamo sami. Potrebujemo kanček samospoštovanja, veliko dobre volje, vztrajnosti in doslednosti. ■ Janez Poles Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 15 14. maja 2015 VI PIŠETE 15 Mnenja in odmevi Solidarnost in enotnost na preizkušnji Po prebranem prispevku katerega ste objavili v vašem časopisu Naš Čas, na temo Solidarnost in enotnost na preizkušnji, smo se v Sindikatu delavcev rudarstva in energetike (SDRES) vprašali: »Kakšni preizkušnji?« V sindikatu SDRES menimo, da ni več čas preizkušenj, saj sta solidarnost in enotnost na preizkušnji že zadnjih 15 let. Čas je, da se soočimo z dejstvi in izločimo iz sindikalnih vrst osebe, ki razmišljajo kot vodstva podjetij ali po domače povedano kapitalisti. Čas je, da določene sindikate in sindikaliste označimo za rumene, torej za takšne, ki interese delodajalca postavlja pred delavca. Govor slavnostnega govornika na Graški gori je jasen dokaz delovanja rumenega sindikata, saj je v svojem govoru na praznik dela govoril o spreminjanju osnovnih smernic delovanja sindikata in o odrekanju pravic. Takšen govornik, ki poziva delavsko ljudstvo k odrekanju pošteno prigara-nih pravic, ne sodi med sindikaliste. Takšen govornik sodi med vrste kapitalistov. Medtem, ko nas kapitalistična »elita« krade, se nam posledično iz dneva v dan kratijo naše pravice. V dokaz tudi to, da ima trenutno 8 najbogatejših ljudi na svetu v lasti 50 % kapitala celotnega sveta. V času, ko so pod interesom »elite« izropali, izčrpali mnoga nekoč močna podjetja, naj bi se mi na pozive rumenih sindikalistov odrekali svojemu vse tanjšemu kosu kruha. In to ravno zaradi takšnih sindikalistov, ki pozivajo k spreminjanju osnovnih tirnic sindikalizma in odrekanju pošteno zasluženega kruha, delodajalci spretno izkoriščajo njihovo neučinkovitost in delavcu jemljejo tisto, kar so naši predniki krvavo izborili in mi na svojih žuljih vzdrževali. Sindikat kot neodvisna organizacija delavskega gibanja, ki se lahko gradi samo na temeljih zaupanja in demokracije, mora biti predvsem protiutež pohlepnemu kapitalu. Čas je, da se upremo elitam in kapitalizmu, vztrajamo pri resnici in razumevanju, se zažene-mo in naredimo nekaj ter vztrajamo in se borimo za svoje pravice. Začnimo »včeraj« graditi uspešne zgodbe in skupaj zazrimo v svetlej- šo prihodnost naših otrok. Kdor niti ne poskuša narediti spremembe in samo kima - je že izgubil! Dovolj je bilo odrekanja pošteno zasluženemu kruhu, dovolj je bilo popuščanja in zategovanja pasu, poslušanja politikov in menedžeijev, ki gledajo le na lasten interes in se postavljajo pred državljane in delavce, celo nad zakone. Čas je, da se tudi oni začnejo odrekati delu svoje pogače, ki za delavsko ljudstvo predstavlja luksuz. Zaradi takšnih (rumenih) sindikalistov, kot je bil slavnostni govornik na Graški gori, smo rudarji izgubili svoj status v družbi. Rudar, nekoč cenjen in spoštovan poklic, ravno zaradi zanesljivosti, solidarnosti, trezne presoje, predan in zvest, takšen je bil dve stoletji si- nonim za rudarje. Odlike knapov, ki jih tudi razlike v narodnostih niso zrahljale, so ostale bolj ali manj enake. Ampak knapi se ne damo in nikakor ne bomo dovolili, da nam takšni sindikalisti, kot je Ferdinand Žerak, jemljejo pravice, ki so jih naši predniki krvavo izborili. Celih 15 let se odrekamo, spoštovani 15 let popuščanja in zategovanja pasu, poslušali smo politike in menedžerje, ki gledajo le na lastne interese in se postavljajo pred državljane in delavce, celo nad zakone, mi smo bili tiho ... do lanskega julija. Takrat smo delavci v PV prvič po dolgem času dvignili svoj glas in dosegli dvig cene premoga in s tem zagotovili denar za naše plače do konca leta 2014. Po tem smo knapi vsaj doma lažje zadihali .... do januarja. Tega meseca sta uprava in rumeni SPESS (slednji s posegom v pokojnine rudarjev) posegla še po edinem, kar nam je ostalo - po dostojanstvu. Kot da bi bili delavci brezumni, brez duše, samo še številke in strošek dela, so nas zavajali na delnih zborih delavcev in potem še preko medijev. Ostaja nam samo še dostojanstvo in tega ne damo! Zato bomo izkoristili naše zadnje, a najmočnejše orožje in to je naša čast in ponos s katerim se bomo borili za vse te pravice in pošteno prigarane odlike. Nič več a Asmir Becarevic Postanite naročnik «»vas 03 898 17 50 | press@nascas.si ^^a^aročnike^o^številkzastonj! Nova tehnologija avtoprania Dolgotrajen odboj kapljic Hitro sušenje -- Visok sijaj 0 Priporočamo Premium pranje s sistemom ShineTecs i -j> PET R O L 70 let Inovativna tehnologija pranja za sijoč in zaščiten avto Podjetje WashTec je vodilno svetovno podjetje na področju avtomatskega pranja avtomobilov, ki je postavilo mednarodne standarde v tehnologiji pranja vseh vrst avtomobilov že v več kot 60 državah sveta. Z najnovejšo tehnologijo pranja ShineTecs pa kakovost in izkušnjo pranja avtomobila postavljajo na popolnoma novo raven. Skrivnost ShineTecs tehnologije je v formuli Acrylionic, ki je osnovana na enakih materialih kot površina avtomobila. Na ta način se med pranjem močno koncentriran akrilni polimer vnese v površino avtomobila ter zapolni mikro poškodbe, ki so posledica trdovratne umazanije, soli in kislin, ki jih vsebujejo insekti, ter praske peska in kamenčkov, ki nastanejo med vožnjo. Tehnologija ShineTecs ustvari zaščitni sloj na vašem avtomobilu, ki zapolni mikropoškodbe avtomobila, zagotavlja dolgotrajen odboj kapljic in varuje barvo pred vplivi okolja, kot so UV sevanje, kisel dež in sol na cesti. Z vsako uporabo ShineTecs avtu zagotovite močnejši sloj zaščite ter mu vrnete prvoten sijaj. Novo izkušnjo pranja Shinetecs lahko doživite ekskluzivno v avtopralnicah na bencinskih servisih Petrol. Če pa se odločite za paket PREMIUM pranje, vaš avto ne bo le sijal kot nov, ampak bo tudi ustrezno zaščiten s tehnologijo pranja ShineTecs. Prepričajte se o vrhunski izkušnji avtopranja in obiščite vaš najbližji bencinski servis Petrol z avtomatsko avtopralnico. Ob prvem nanosu laka je površina povsem nepoškodovana. Odseva vso svetlobo in zato je avtomobil sijoč. Sol, kisline, umazanija ter pesek na površini avtomobila vsakodnevno ustvarjajo mikropoškodbe. Lak avtomobila je načet, zato avtomobil izgubi sijaj. ShineTecs zapolni mikropoškodbe na površini avtomobila, zato je odsev ponovno večji, sijaj se vrača. Z vsakim novim nanosom ShineTecs se okrepi zaščitni sloj. Lak avtomobila ponovno zasije, ohrani se barva vašega avtomobila. Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT So se oddolžili za uvodni poraz? 14. maja 2015 Maribor - le še točka loči do trinajste zvezdice Rudar spet neuspešen proti Krki, ki si je morda priigrala odločilne točke za obstanek - V soboto (ob 18.00) ob jezeru Gorica Ivan Firer je proti Olimpiji dosegel gola, ki sta bila pravi mojstrovini, v Novem mestu pa se je skupaj s soigralci postil. V prvi polfinalni tekmi Maribor boljši od Gorenja - Konec tedna v Berlinu Prejšnji teden se je končal redni del prvenstva v prvi rokometni ligi. Celje Pivovarna Laško, Gorenje Velenje, Maribor Branik in Trimo Trebnje so se kot najboljša štiri moštva uvrstila v končnico. Za preostalih deset se je prvenstvo končalo. Iz lige sta izpadla Sviš iz Ivanč-ne Gorice in Krško, nova člana pa sta Koper in Dobova. Medtem sta bili odigrani že tudi prvi polfinalni tekmi, v katerih igrajo na dve zmagi. Aktualni prvaki, rokometaši Celja Pivovarne Laško, so bili boljši od Trima s 35 : 20, rokometaši Gorenja pa so v svoji dvorani doživeli grenak poraz z Mariborom, ki je zmagal z 29 : 28. Velenjčani so nastopili zelo oslabljeni. Med drugim ni mogel igrati tudi njihov najboljši igralec Staš Skube. Po prvem polčasu so bili gostje boljši za dva gola, nekajkrat pred tem so vodili tudi za tri. Po nekaj minutah v nadaljevanju so domače 'ose' zaostajale že za pet golov. Nato so z izjemno igro povsem onemogočile goste in sredi tega de- 1. NLB Leasing liga zadnji, 26. krog rednega dela prvenstva Gorenje Velenje - RK Sevnica 37:21 (18:11) Gorenje: Božovič 1, Cehte 5, Medved 1, S. Bu-ric 4, Szyba, Golčar 1, Šoštarič 10, Kleč 1, Gams 3, Zaponšek, Nosan 3, Dujmovič 6 (2), Beciri 2. Trener: Gregor Cvijič. Sedemmetrovke: Gorenje Velenje 5 (2), Sevnica 6 (4). Izključitve: Gorenje Velenje 8 minut, Sevnica 6 minut. Drugi izidi: Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 37:31 (18:13), Krka - Urbanscape Loka 28:30 (12:19), Istrabenz Plini Izola - Sviš Ivančna Gorica 33:27 (13:9), Gorenje Velenje -Sevnica 37:21 (18:11), Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica 33:31 (13:20), Trimo Trebnje - Slovan 28:23 (16:11), Slovenj Gradec 2011 - Krško 29:26 (15:10). Vrstni red (redni del): Celje - 52 točk, Gorenje - 48, Maribor - 41, Trimo 35, Riko Ribnica - 33, Loka - 26, J. 0. - 25, SG 2011 - 22, Krka - 20, Slovan - 19, Izola - 18, Sevnica - 13, Sviš- 10, Krško - 2. Prvi štirje igrajo v končnici, za preostalih deset je prvenstvo končano, iz lige sta izpadla Sviš in Krško. Končnica: prvi polfinalni tekmi Gorenje Velenje - Maribor Branik 0:1 28:29 (13:15) Gorenje: Cehte 5, Medved 4, S. Burič 3, Ovni-ček 3, B. Buric (11. obramb), Szyba 1, Golčar, Šoštarič 8, Kleč, Dobelšek, Gams 1, Zaponšek, Nosan 1. Dujmovič 1, Beciri 1. Trener: Gregor Cvijič. Sedemmetrovke: Gorenje 0, Maribor 6 (6). Izključitve: Gorenje 12 minut, Maribor 10. Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 1:0 35:20 (18:11) 2. tekma, včeraj, 13. maja: Maribor Branik - Gorenje Velenje, Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 1. DRL za ženske, 22. (zadnji) krog Velenje - Branik 22:27 (11:12) Drugi izidi: GEN-I Zagorje - Krim Mercator 23:26 (13:12), Celje Celjske mesnine - Ž.U.R.D. Koper 31:25 (16:11), Krka - Naklo Peko Tržič la je bila razlika znova pet golov, vendar v njihovo korist. To pa ni bilo dovolj niti za točko. K porazu sta obilno prispeval tudi sodnika, saj so imeli domači v zadnjih desetih minutah kar osem minut izključitev, gostje pa nobene. Mario Šoštarič je bil z osmimi goli najbolj učinkovit domači igra- lec, prav toliko golov pa je za goste dosegel Tadej Sok, od tega je zadel tudi vseh šest sedemmetrovk. Zanimivo, igralci Gorenja niso imeli nobene. Včeraj je bil v drugi tekmi gostitelj Maribor. V soboto in ne- TAKO so igrali 38:32 (19:13), Mlinotest Ajdovščina - Ljubljana 45:26 (21:10). Vrstni red: 1. Krim 20 tekem - 38 točk, 2. Zagorje 20 - 36, 3. Celje 20 - 27, 4. Ajdovščina 19 - 25, 5. Žalec 20 - 25, 6. Krka 19 - 23, 7. Koper 20 - 15, 8. Velenje 19 - 9, 9. Ljubljana 20 - 8, 10. Branik 19 - 6, 11. Naklo 20 - 4. Prva liga Telekom Slovenije, 32. krog Rudar - Olimpija 2:0 (0:0) Strelec: 1:0 Firer (48.), 2:0 Firer (78.). Rudar: Rozman, Kašnik (od 67. Džinič), Kne-zovič, Dedič (od 30. Jahič), Krefl, Trifkovič, Stjepanovič, Radujko, Jelič (od 90. Kocič), M. Babič, Firer. Trener: Jernej Javornik Prva liga Telekom Slovenije, 33. krog Krka - Rudar Velenje 2:0 (1:0) Strelca: Novinič (29), Kastrevec (46). Rudar: Rozman, Kašnik (od 84. Omerovič), Knezovič, Bolha, Džinič, Trifkovič, Stjepanovič, Babič (od 77. Plesec), Firer, Kocič in Jelič (od 56. Saramati). Trener: Jernej Javornik Drugi izidi: Zavrč - Maribor 1:3 (0:0), Celje -Radomlje 3:2 (1:0), Gorica - Olimpija 1:2 (1:1). Vrstni red: 1. Maribor 72 (70:31), 2. Celje 64 (53:26), 3. Domžale 63 (46:21), 4. Olimpija 58 (52:27), 5. Zavrč 46 (33:46), 6. Rudar 43 (39:38), 7. Koper (tekma manj) 39 (35:50), 8. Krka 34 (34:51), 9. Gorica 28 (31:45), 10. Radomlje 16 (21:76). Druga liga, 24. krog: Triglav Kranj - Šmartno 1928 3:0 (1:0) Strelci: Šmit 23., M. Poplatnik 49., Krcič 57 Šmartno 1928: Tetitkovič, Mrevlje (od 46. Tajnšek), Bezovnik, Mar. Lenošek, Zamernik, Škoflek, Kurež, Mat. Lenošek, Maze, Sinanovič (od 81. Dobnik), Korošec (od 81. Gačnik). Trener: Simon Oblak. Drugi izidi: Roltek Dob - Aluminij 4:4 (2:3), Ankaran Hrvatini - Krško 1:2 (0:1), Tolmin -Dravinja Kostroj 2:0 (2:0), Farmtech Veržej -Šenčur 2:2 (1:1). Vrstni red: 1. Krško 24 tekem - 46 točk, 2. Dob 24 - 45, 3. Aluminij 24 - 44, 4. Triglav 24 - 37, 5. Ankaran-Hr. 24 - 36, 6. Tolmin 24 - 35, 7. deljo pa bodo slovenski podprvaki v nemškem glavnem mestu Berlinu poskušali čim bolje zastopati slovenski rokomet na sklepnem turnirju pokala EHF. V prvi tekmi v soboto bo njihov gostitelj Füchse Berlin. Drugi polfinalni par je nemško-dan-ski Hamburg - Skjern. V tem pokalu so največji uspeh dosegli leta 2009 z uvrstitvijo v finale, v katerem je bil nato boljši nemški Gummersbach. Bodo ta konec tedna dosegli največji uspeh v tem pokalu? a S. Vovk Veržej 24 - 35, 8. Šenčur 24 - 29, 9. Dravinja 24 - 22, 10. Šmartno 1928 24 - 8. SŽNK, 18. krog Velesovo - Rudar-Škale 0:10 (0:4) Strelke: Marolt (26), Lukek (36, 59), Berdnik (39), Marolt (44), Prašnikar (49, 68), Gomboc (54), Sevšek (65), Fetahovič (79). Rudar Škale: Zilič, Gomboc, Nagy, Berdnik, Bric, Aberšek, Sevšek, Marolt, Fetahovič, Prašnikar, Lukek. Trener: Dušan Uršnik. Drugi izidi: Slovenj Gradec - Teleing Pomurje Beltinci 0:14 (0:5), Ankaran Hrvatini - Ajdovščina 9:0 (6:0), Radomlje - Maribor 2:1 (0:1. Vrstni red: Beltinci 16 tekem - 48 točk (191:7), 2. RŠ 16 - 39 (107:15), 3. Radomlje 16 - 33 (59:32), 4. Maribor 16 - 28 (38:38), 5. AH 16 -19 (29:51), 6. SG 16 - 18 (48:58), 7. Velesovo 16 - 18 (56:59), 8. Jevnica 16 - 9 (16:73), 9. Ajdovščina 16 - 3 (9:220). Liga za obstanek/ napredovanje, 1. krog Elektra Šoštanj - Terme Olimia Podčetrtek 93 : 76 (72 : 47, 37 : 32, 18 : 15) Elektra Šoštanj: Kosi 6, Čebašek 10 (2-2), Špegel 2, Cohn 30, Zagorc 6 (2-3), Lekič 2, Fifolt 4 (0-2), U. Bukovič 5, Bajramlič 9 (3-3), Hasič 8, Brčina 11 Vrstni red: 1. Hopsi Polzela, 2. Elektra Šoštanj oba 5 3. Terme Olimia Podčetrtek, 4. Vzajemci Lastovka oba 4 MNL Golgeter, 15. krog NK Vransko - NK Šoštanj 2 : 6 (1 : 4) Strelci: 0 : 1 Agič (15') 0 : 2 Agič (23'), 1 : 2 Karničnik (27'), 1 : 3 Omerovič (33'), 1 : 4 Agič (43'), 1 : 5 Agič (70 '), 1 : 6 Gegič (82' - 11 m), 2 : 6 Ramšak (88') NK Šoštanj: A. Šlutej, Ramič (od 46' Šabano-vič), Mahmutovič, Hajdari, Omerovič, Glavina (od 85' U. Šlutej), Gegič, Vasič (od 65' Boršič), Petkovič (od 65' Stropnik), Celcer (od 72' Kre-tič), Agič Vrstni red: 1. NK Brežice 1919 39, 2. Zreče 37, 3. NK Žalec 32, 4. ND Mozirje 27, 5. NK Šoštanj, 6. Kovinar Štore oba 24, 7. KNK Odred Kozje 15, 8. NK Rogaška 13, 9. NK Vojnik 9, 10. NK Vransko 0 Nogometaši Maribora se tudi po trinajstem krogu še ne morejo veseliti novega, 13. naslova državnih prvakov, pa čeprav so v gosteh s 3 : 1 premagali Zavrč. To so jim preprečili Celjani z zmago s 3 : 2 na svojem igrišču nad Radomljami. Razlika med njimi je še vedno šest točk. Glede na to, da so do konca prvenstva le še trije krogi, pa so Mariborčani teoretično že prvaki. Na odgovor, katero moštvo bo še igralo v Evropi, pa bo najbrž treba počakati do konca. Najbliže so vsekakor Celjani, upajo še tretje Domžale, še vedno upa tudi Olimpija. Od začetka prvenstva je bilo že tako rekoč znano, da bodo igralci Radomelj, ki so se kot lanski pod-prvaki druge lige namesto prvaka Doba odločili za igranje v prvi, plesali v njej samo eno sezono. Predzadnje moštvo pa si bo skušalo obstanek zagotoviti v kvalifikacijah z drugouvrščenim moštvom druge lige. Najbliže temu je trenutno Gorica, ki na devetem mestu za osmo Krko po porazu z Olimpijo z 1 : 2 zaostaja za šest točk. Novomeščani pa so si morda celo odrešilne točke priigrali na edini nedeljski tekmi 33. kroga z zmago nad gostujočim Rudarjem, pri katerem so spet zatajili strelci. V soboto bi morala biti še tekma med Domžalami in Luko Koprom. Zaradi močnega naliva so jo prestavili na torek. Trener Jernej Javornik v Novem Najbolj razburljivo v Dobu, kjer so gledalci videli kar tri najstrožje kazni in osem golov V 2. nogometni ligi bo boj za prvo mesto, ki prinaša neposredno uvrstitev v prvo ligo, kot kaže, odločen šele v zadnjih treh krogih. Po 24-ih so se na vrh lestvice znova vrnili nogometaši Krškega, ki so v Ankaranu zmagali z 2 : 1. Tri kroge pred koncem imajo točko pred drugim Dobom in dve pred tretjim Aluminijem. Peti Triglav pa za njimi zaostaja že za devet točk. V naslednjem krogu bodo gostovali prav pri aktu- Z enakim izidom, kot so v prejšnjem krogu premagali Kovinarja Štore, so nogometaši Šoštanja tokrat slavili proti zadnjeuvrščeni ekipi Vranskega. Na Vranskem so torej Šoštanjčani slavili s 6 : 2. Ponovno je bil strelsko neverjetno razpoložen Semir Agič, ki je dosegel kar štiri zadetke. Svojo ekipo je v 15. in 23. mestu ni imel na izbiro vseh igralcev. Zaradi rdečega kartona in kazni neigranja na štirih tekmah je manjkal Denis Klinar. Zaigral bo lahko šele v zadnjem krogu, ko bo ob jezeru gostovalo Celje. Velenjča-ni so se sicer pritožili na višino kazni. Disciplinska komisija se je za visoko kazen najbrž odločila, ker je bil to že tretji karton takšne barve Rudarjevemu najhitrejšemu igralcu. Zaradi rumenih kartonov pa niso smeli igrati Senad Jahič, Aljaž Krefl in Dalibor Radujko. Najbrž pa odsotnost omenjenih štirih igralcev ne more biti glavni razlog za poraz. Klinar ni igral že na prejšnji tekmi proti Olimpiji (2 : 0), v začetno po- alnem prvaku Dobu, Aluminij pa bo gostil Triglav, ki je v tem krogu na svoji zelenici s 3 : 0 premagal Šmartno 1928. Za v tem prvenstvu pomlajeno gostujoče moštvo je bila tudi tekma v Kranju bolj nabiranje izkušenj. Nadvse zanimivo pa je bilo dogajanje na osrednjem dvoboju kroga, na katerem je do tega kroga vodilni Dob gostil drugi Aluminij. Tamkajšnji ljubitelji nogometa so videli kar osem golov, po štiri v vsaki mreži, kar trije goli pa so bili doseženi z enajstih metrov. Domači navijači so prvi stres doživeli že v 2. minuti, ko so gostje z enajstih metrov pove-dli. V 19. minuti so Kidričani vodili že s 3 : 0. Kljub silovitemu začetku in visokemu vodstvu so gostje celo ostali skorajda brez točke. Do 74. minuti povedel do vodstva z 2 : 0. Preko Karničnika so štiri minute kasneje nogometaši Vranskega uspeli znižati zaostanek, vendar je na drugi strani najprej zadel Omerovič (v 33. minuti), dve minuti pred koncem prvega dela pa je mrežo ponovno zatresel Agič in postavil izid prvega polčasa. stavo pa proti Ljubljančanom trener ni uvrstil tudi Elvedina Džiniča, ki je priložnost dobil šele sredi drugega polčasa. Prepoved nastopa sta imela tudi domača igralca Damir Rašič in Nikola Žižič. Očitno pač Rudarji niso bili tako motivirani oziroma spretni kot domači. Če želijo - kot zatrjujejo - sezono končati na petem mestu, morajo v soboto premagati Gorico in se ji obenem oddolžiti za poraz z 0 : 3 v 25. krogu. Gotovo pa Novogoričani kljub majhnim možnostim, da se rešijo predzadnjega mesta, ne bodo v Velenje prišli z belo zastavo. a S. Vovk minute je Dobljanom uspel popoln preobrat z vodstvom s 4 : 3. Igralcem Aluminija boginja sreče Fortuna nato vendarle ni povsem obrnila hrbta. Neodločen izid so si zagotovili v sodnikovem dodatku. V tem krogu je veliko zanimanja veljalo tudi igri Šenčurja in Dravi-nje, ki se borita za obstanek v ligi. Gorenjci so si v Veržeju priigrali pomembno točko (2 : 2), Štajerci pa so v Tolminu klonili z 0 : 2. Po že dvanajstem porazu (več, in to šest, jih ima le Šmartno) so Konjičani zelo blizu selitvi v nižjo ligo. Glede na to, da za Šenčurjem, ki je mesto pred njimi, zaostajajo za sedem točk, so njihove možnosti za obstanek zgolj teoretične. a vos V drugem je bilo treba do zadetka počakati kar 25 minut, ko je na 5 : 1 povišal ponovno Agič, za 6 : 1 je z bele točke zadel Gegič v 82. minuti. Končni izid srečanja je dve minuti pred koncem postavil Ramšak. Do konca lige so še trije krogi, v Šoštanju v soboto gostujejo drugo-uvrščene Zreče. a Šoštanjčani niso dovolili presenečenja Krško, Dob ali Aluminij ... Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 17 14. maja 2015 »»WAS ŠPORT 17 Pomurke se že veselijo V sredo v Kopru finale pokala med Pomurkami in Velenjčankami - Lahko 'rudarke' prepričajo dvojno slavje nasprotnicam V ženski nogometni ligi so s tekmami 18. kroga končali redni del prvenstva. Sledijo še trije krogi v ligi za prvakinje, v njih pa bodo igrale Teleing Pomurje Beltinci, Rudar--Škale, Radomlje in Maribor, v ligi za obstanek pa Velesovo, Ankaran--Hrvatini, Jevnica in Preša Slovenj Gradec. Nogometašice Pomuija so v zadnjem krogu rednega dela v Slovenj Gradcu z visoko zmago s 14 : 0 potrdile že četrti zaporedni naslov. Pred drugimi Velenjčankami imajo devet točk prednosti, zato bodo zadnji trije krogi zanje priprava na finalno pokalno tekmo v sredo prihodnji teden v Kopru, kjer bodo njihove nasprotnice že tretjič zaporedoma'rudarke'. Tudi drugo mesto na prvenstvu je najbrž že oddano aktualnim podprva-kinjam, nogometašicam Rudarja--Škal. V tem krogu so gostovale v Velesovem na Gorenjskem in zmagale z 10 : 0. Tretje Radomljanke, ki so na derbiju 16. kroga na svojem igrišču z 2 : 1 premagale Maribor, za njimi zaostajajo za šest točk, četrte Mariborčanke pa za 11 enajst. Za uradno potrditev drugega mesta potrebujejo le še eno zmago, ob domnevi, da Radomljanke do konca trikrat zmagajo. V prvem krogu končnice bodo v nedeljo (ob 17.00) gostile Mariborčanke, 24. maja (ob 18.00) na predzadnji tekmi Radomlje, prvenstvo pa sklenile 31. maja na gostovanju v Beltincih, kjer bo gotovo veliko ljubiteljev nogometa ob ponovni osvojitvi državnega naslova tamkajšnjih nogometa-šic. Pomurke seveda upajo, da bo slavje dvojno, želijo ga obogatiti še s pokalnim naslovom. Toda 'rudar-ke' napovedujejo, da bodo zaigrale, kot najbolje znajo, in jim skušale to preprečiti. Morda se jim sreča končno le nasmehne!? a S. Vovk Elektra gladko zmagala Košarkarsko državno prvenstvo se bliža koncu. Najboljše ekipe se merijo v polfinalnih bojih, v katerih so za presenečenje poskrbeli košarkarji Heliosa, ki so izločili Union Olimpijo, tako da sta polfinalna para Rogaška - Helios Suns in Krka - Tajfun. Zanimivo je tudi v tekmah za obstanek v prvi ligi oziroma napredovanje iz druge v prvo ligo. V mini ligi štirih ekip se za dve mesti med elito v prihodnji sezoni borijo: dosedanja prvoligaša Elektra Šoštanj in Hopsi Polzela ter drugo- in tre-tjeuvrščena ekipa druge lige Terme Olimia Podčetrtek in Vzajemci Lastovka iz Domžal. Obe prvoligaški ekipi sta prvi tekmi igrali v svojih dvoranah in sreča- nje tudi gladko dobili. Hopsi so Lastovko premagali s 109 : 82. Šoštanjčani so bili od Term Olimia boljši s 93 : 76. V prvem delu so se Kuharjevi varovanci precej mučili z gosti iz Podčetrtka, v tretji četrtini pa so uspeli uveljaviti prvoli-gaške izkušnje in si priigrali odločilno prednost, ki je do konca srečanja niso pustili z rok. Posebej veseli dejstvo, da so priložnost na srečanju dobili tudi mladi domači igralci. 18-letni Jan Kosi je igral kar 31 minut; v tem času je dosegel 6 točk, 5 skokov in 2 podaji. Najboljši igralec Elektre pa je bil ponovno temnopolti Američan Cohn, ki je s 30 točkami dosegel skoraj tretjino točk svoje ekipe, 30 je bila tudi njegova statistična učin- kovitost. Trener Elektre Boštjan Kuhar je opozoril na pravilen pristop k tekmam z nižjeligaši: »V prvi četrtini se je videlo, da so fantje proti ekipi Term Olimie zaigrali z določenim spoštovanjem. Ko so se sprostili, smo hitro povedli za 20 točk, nato pa zaigrali podcenjevalno. To se nam je v zadnji četrtini maščevalo, saj so nasprotniki znižali zaostanek. Upam, da bodo naši košarkarji na naslednji tekmi zaigrali z drugačnim odnosom in ne bomo doživeli presenečenja.« V soboto igrajo šoštanjski košarkarji v Domžalah. S Hopsi Šoštanj-čani ne bodo več igrali, saj se prenašajo rezultati, doseženi v drugem delu sezone (vse ekipe so dosegle po eno zmago). a tr Spet Krimovke Velenjčanke osme - Konec tedna na sklepnem turnirju pokala v Kočevju Prvenstvo se je medtem končalo tudi v prvi ženski rokometni ligi. Že 21. so bile najboljše rokometašice Krima, ki so na odločilni tekmi za prvo mesto s 26 : 23 premagale ekipo Zagorja v njeni dvorani. Iz lige je izpadlo Naklo Peko Tržič. Tri kroge pred koncem (pred 20. krogom) pa so zaradi finančnih težav iz lige izstopile rokometašice Pirana, ki so bile do tega dejanja pete, vmes so bile celo druge. Po tej odločitvi igralk z Obale je vodstvo tekmovanja izbrisalo vse njihove rezultate. Največ so pridobile prav Zagorjanke, ki so v 3. krogu v svoji dvorani izgubile s Piran-čankami. Po tej odločitvi so namreč imele oboje pred zadnjim krogom enako število točk. Ljubljančanke so sicer v 11. krogu premagale Za-gorjanke, a so prednost pred njimi zapravile v 21., ko so presenetljivo izgubile v svoji dvorani z Ajdovka-mi. Tako je o naslovu odločal zadnji, 22. krog, torej prav dvoboj med najboljšima ekipama Krimom in Zagorjem. Gostiteljice so bile Za-savčanke, Ljubljančankam pa je za naslov zadostovala že točka. V zelo napeti tekmi so bile aktualne prvakinje boljše s 26 : 23, po polčasu pa so zaostajalke za gol (12 : 13). Rokometašice Velenja so sezono končale na 8. mestu. Od nje so se poslovile s porazom. Na zadnji tek- Poraz jih ni preveč prizadel. Veliko bolj poškodba Nagličeve. mi so gostile igralke Branika, ki so zmagale s 27 : 22. Za domače je bila tekma zgolj prestižnega pomena, Mariborčanke pa so si z njo zagotovile predzadnje mesto ter obstanek v ligi. Kljub takšnemu slovesu so v klubu z dosežkom zadovoljni, saj je trenerka Snežana Rodic prvenstvo začela s precej oslabljeno in pomlajeno ekipo. Lep uspeh pa so si priigrale v pokalu Slovenije. Uvrstile so se na sklepni turnir, ki ga bo ta konec tedna (v soboto in nedeljo) gostil Ženski rokometni klub Kočevje. Na njem bodo nastopile še rokome-tašice Zelene doline Žalec, Ž.U.R.D. Kopra in Krima. Žreb mladi ekipi Velenja ni bi naklonjen. Za nasprotnice so dobile nove državne prvakinje, rokometašice Krima. Drugi par je Zelene doline Žalec - Koper. Polfinalni tekmi bosta v soboto, za tretje, za prvo mesto pa v nedeljo. a S. Vovk 30 let šaha v Šoštanju Turnirja se je udeležilo blizu 50 šahistov, predsednik kluba Gregor Rupnik pa torte ni zadržal zase. Šoštanj, 10. maja - Leta 1985 so v Šoštanju oživili organizirano igranje šaha. Že pred tem je bila šahovska sekcija, ki je zamrla, leta 1985 pa so ustanovili Šahovski klub Šoštanj, ki od tedaj aktivno deluje predvsem po zaslugi neutrudnega predsednika Gregorja Rupnika. V nedeljo so v Gasilskem domu Šoštanj pripravili turnir ob klubskem jubileju. Udeležilo se ga je bli- zu 50 šahistov. Po uvodnem nagovoru predsednika je zbrane pozdravil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih, jim zaželel dobro počutje v Šoštanju in uspešno igro. Turnirja se je udeležilo nekaj izvrstnih šahistov, med njimi tudi mojstrski kandidat Gregor Goršek, ki je jubilejni šoštanjski turnir tudi dobil. Goršek je član Šahovskega kluba Velenje. Drugi je bil Hubert Golob iz Šma-rij pri Jelšah, tretji pa Ernest Špeh, član domačega šahovskega kluba. Domačini so poskrbeli za številne praktične nagrade in malico za vse šahiste, tisti, ki so v zadnjih letih največ naredili za šoštanjski klub, pa so se ob koncu tudi malo pove-selili in posladkali z jubilejno torto. Sprejem za zmagovalca, kralja Vršiča Rečica ob Savinji, 11, maja - Občina Rečica ob Savinji v ponedeljek popoldne pripravila na tamkajšnjem igrišču sprejem za domačega kolesarja Erika Rosensteina. Ta je v minulih dneh dosegel izjemen uspeh, saj je kot posameznik zmagal na dirki okoli Slovenije. Nanjo se je podalo 71 kolesarjev, končalo jo je 63. Tako imenovani DOS-RAS Extreme velja za eno najbolje organiziranih ultramaratonskih kolesarskih dirk v Evropi. Letošnja proga je bi- la dolga 1.250 kilometrov, Erik pa je preizkušnjo premagal v manj kot dveh dneh (natančneje v 47 urah in 26 minutah). Rosenstein je s tem rezultatom izboljšal tretje mesto iz leta 2009, ko je bil v takrat zares hudih vremenskih razmerah tretji. Na letošnji dirki je vodil od starta do cilja, najlaže pa mu je bilo vrteti pedala čez domače kraje, kjer so ga domačini tudi spodbujali. Reči-škega junaka so razglasili še za kralja Vršiča. Tega je prekolesaril v eni uri, dvaindvajsetih minutah in desetih sekundah ter tako osvojil trofejo Jureta Robiča. Erik je na razglasitvi rezultatov ob koncu tedna med drugim dejal, da je bila to njegova šesta in za zdaj zadnja dirka okoli Slovenije. Sedaj bo več časa namenil družini, še vedno pa bo ostal aktiven kolesar. a tp Balinanje Štajerska liga upokojencev v balinanju Velenje 9. maja - V zahodni skupini je tokrat največje presenečenje pripravilo moštvo novinca Premogovnika na gostovanju pri Gorici. Že nekaj iger do tega kola je ekipa Premogovnika potrjevala, da zna dobro igrati. Da pa bo z ekipo Gorice tako z lahkoto opravila, ni nihče pričakoval, najmanj pa domačini. Visoka zmaga je verjetno presenetila tudi goste. Gori- ca - Premogovnik 2 : 6 in še dve točki plus za Premogovnik. Derbi kola naj bila tekma med Gorenjem in Topolšico, vendar so celo nekoliko oslabljeni igralci Gorenja prepričljivo dobili ta dvoboj z rezultatom 6 : 2. Popoldne je bila še ena tekma v Kavčah proti gostom iz Vinske Gore. Tudi tukaj je bil domačin Kavče zelo prepričljivo boljši od gostov, saj je bil rezultat 6 : 2 za Kavče. Po šestem krogu v zahodni skupini vodi ekipa Gorenja, 8 točk, druga je ekipa Kavč, 8 točk, tretja je Topolši-ca, 7 točk, itd. Ekipa Šmartnega ob Paki je bila to kolo prosta. Podobno so tekli dogodki tudi v vzhodni skupini, kjer je bilo zelo napeto na Polzeli proti gostom iz Šentjurja. Čeprav so domačini imeli kar nekaj prednosti v točkovni razliki, pa so se na koncu morali zadovoljiti s kar tesnim rezultatom: Polzela - Šentjur 5 : 3. Druge tekme so se končale bolj ali manj pričakovano. Slovenske Konjice - Vrbno, Vrbica 6 : 2, Prebold - Gorica pri Slivnici 6 : 2 in mogoče malo nepričakovano Slovenska Bistrica -Dobrna 2 : 6. Po šestem krogu v vzhodni skupini vodijo Slovenske Konjice, 10 točk, druga je Slovenska Bistrica, 9 točk, tretja je Polzela, 6 točk, itd. a T. F. Tek 2. dobrodelni Sončkov tek Šmartno ob Paki - V vseslovenskem projektu Šport špas sodelujeta tudi šmarška osnovna šola in vrtec. Tako kot lani bodo tudi letos v okviru prireditve pripravili dobrodelni Sončkov tek. Ta bo v soboto, 23. maja, s startom ob 9.30 pred šolo. Za udeležence lahke in sproščujoče tekaške preizkušnje bodo pripravili dve progi, krajšo in daljšo. Simbolično startnino (4 evre) bodo namenili za dobrodelni sklad Z roko v roki, ki na šoli že več kot desetletje omogoča socialno ogroženim družinam plačilo stroškov, povezanih s šolo. Startne številke bodo lahko udeleženci prevzeli dan prej na šoli ali pol ure pred začetkom teka na samem prizorišču, kjer ne bo manjkalo žive glasbe, stojnic z zdravo hrano in osta- lih športno-špasnih dogodivščin. Dogajanje bo popestril znani, a za zdaj še skriti gost. Organizatorji pričakujejo, da se bodo dobrodelnega teka udeležili predstavniki vseh društev v lokalni skupnosti, skupine, starši, stari starši in drugi sorodniki njihovih učencev, vrtčevskih otrok, njihovi bivši učenci in učenke ter vsi, ki bi radi naredili nekaj zase in se ob tem zabavali. a tp a Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 18 18 MODROBELA KRONIKA Deček stopil pred avto Šmartno ob Paki, 5. maja - V torek popoldan so v zdravstvenem domu oskrbeli otroka, ki naj bi ga v Rečici ob Paki povozila voznica osebnega avtomobila. Zapeljala naj bi mu čez obe nogi. Zaradi poškodb, ki jih je utrpel, so dečka prepeljali v bolnišnico. Policisti, ki so zbrali obvestila in si ogledali kraj nesreče, so ugotovili, da je voznica trčila vanj, ko je fant nameraval prečkati vozišče. Na cesto je stopil v trenutku, ko je voznica speljala. Koliko je ura? Velenje, 5. maja - V torek med 12. in 13. uro je neznanec v odklenjeni sobi na stadionu odtujil ročno uro znamke Cerruti 1881. Telefone kradejo Velenje, 6. maja - V sredo je kar nekaj mobilnih telefonov v Velenju menjalo lastnike. Eden je bil ukraden v pisarni na Stantetovi, trije pa v času rekreacije v garderobi Šolskega centra Velenje. Lastniki so oškodovani za več kot 1.000 evrov. Še eno »izginotje« telefona pa je povezano s kaznivim dejanjem zatajitve. Izgubljeni telefon si je prilastil najditelj, lastnico pa oškodoval za 200 evrov (plus telefonske številke, naložene v njem). Odnesel sef Velenje, 7. maja - V četrtek je bil v odklenjeni stanovanjski hiši v Pes-ju ukraden sef. V njem so bili denar, bančna kartica in zdravila. Gmotna škoda znaša okoli 700 evrov. Natankal sto litrov Velenje, 8. maja - V noči na četrtek je neznanec vlomil v rezervoar avtobusa podjetja APS ter odtujil približno 100 litrov nafte. Vikend »nakupi« Velenje, 8. maja - Ob vikendih so trgovine bolj polne kot med tednom. Med kupci pa se najdejo tudi taki, ki bi imeli kakšno stvar, plačali pa je ne bi. S tatvinami so se konec tedna srečali varnostniki v Velenjki in Jagru, prvi dan novega tedna pa tudi v Intersparu v Šaleku. Kolo se je odpeljalo Velenje, 8. maja - Pred trgovino Hofer v Pesju je neznanec odtujil nezaklenjeno žensko kolo. Lastnica je oškodovana za okoli 200 evrov. Vlom v počitniško hišo Žalec, 8. maja - V noči na petek je bilo vlomljeno v počitniško hišo v Studencih. Neznanec je z vlomom povzročil za okoli 200 evrov škode. Mopedist padel Velenje, 11. maja - V ponedeljek je zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča padel voznik kolesa z motorjem, ki je zadel v robnik. Pri tem se je telesno poškodoval. Padec je policistom naznanil sam, ti pa so mu po ogledu kraja nesreče in ugotovitvi vzroka napisali plačilni nalog. Vozil sadike konoplje Velenje, 11. maja - Ko so policisti v ponedeljek okoli polnoči pri redni kontroli na Cesti Simona Blatnika ustavili voznika osebnega avtomobila, so »naleteli« na škatlo, v kateri je bilo lepo zloženih 24 sadik konoplje. Sadike so zasegli in jih poslali v analizo. Nadaljnje ukrepanje sledi po prejetih rezultatih. Iz POLICIJSKE beležke Rezultat jim ni bil po volji Velenje, 9. maja - Končni rezultat sobotne rokometne tekme v Rdeči dvorani ni bil po volji organiziranih navijačev Šaleških graščakov. Policisti, ki so opravljali varovanje na tekmi, so skupaj z varnostniki poskrbeli, da javni red in mir zaradi tega ni bil kršen. 1 ■ •• v • «v v Navijač na igrišču Šoštanj, 9. maja - V Šoštanju je na košarkaški tekmi domači navijač stekel na igrišče. Varnostniki in policisti so poskrbeli, da ga je tudi zapustil. A ga bo tek nekaj stal. Policisti so mu namreč napisali plačilni nalog, še enega pa drugemu navijaču, ki je tudi kršil javni red in mir na tej tekmi. Udaril ga je Velenje, 10. maja - Minuto do pol petih zjutraj je v lokalu Ritmo caffe gost udaril drugega gosta in si za to prislužil »karton« v obliki plačilnega naloga. Ko pa bodo policisti dobili poročilo varnostnikov, bodo najverjetneje plačilni nalog napisali tudi obiskovalki, ki naj bi tudi kršila javni red in mir. Otroka povlekel za uho Velenje, 10. maja - V nedeljo zvečer je Velenjčan na Kraigherjevi za uho povlekel otroka, ker se ta ni nehal igrati z žogo. To mu je tudi vzel. Policisti, ki so posredovali, občana niso vlekli za uho, ampak so mu lastnoročno zaradi kršitve napisali plačilni nalog. Vredno pohvale V petek, 8. maja, je Velenjčan policistom izročil kontaktni ključ osebnega avtomobila peugeot z obeskom za odpiranje steklenic. Lastnik ga lahko prevzame na Policijski postaji Velenje. Tekmovali v gasilski orientaciji Vinska Gora, 9. maja - V soboto sta PGD Bevče in PGD Vinska Gora organizirala tekmovanje za mladino v gasilski orientaciji. Na progo se je podalo 44 ekip, ki so (glede na starost) tekmovale v različnih kategorijah. Ekipe so imele start na turistični kmetiji Tuševo, od koder so po topografski karti morale priti do gasilskega doma Bevče. Ob tem so na progi morale opraviti različne naloge iz gasilstva in taborniških veščin, od zbi- janja tarče, spajanja cevi, postavitve orodja do znanja topografskih znakov in orientacije ter vezanja vozlov. Rezultatov so se na koncu najbolj veselili mladi iz PGD Lokovica, PGD Šoštanj - mesto, PGD Škale, PGD Vinska Gora, PGD Gaberke in PGD Pesje, ki so posegli po medaljah. Te ekipe so se uvrstile tudi na regijsko tekmovanje, ki bo jeseni. A VI v v Očiščen Smrekovec Šoštanj, 9. maja - Naravovarstvena zveza Smrekovec je v soboto organizirala čistilno akcijo. Enainšti-rideset udeležencev iz Planinskega društva Črna na Koroškem, Ljubno ob Savinji, Šoštanj in Velenje ter Savinjskega gozdarskega društva je čistilo območje pogorja. Pridružili so se jim člani društva Mačji kamen iz Florjana. Vsi so delo opravili v lastni režiji - prostovoljno, vključno s prevozom do izhodišč, malico pa je krila Krajevna skupnost Šoštanj. Ugotavljali so, da se stanje izboljšuje, da je iz leta v leto manj smeti, in spoznavali, da je vedno več po-hodnikov in planincev, ki spoštujejo pravilo - kar nesem v planino, tudi odnesem domov. Žal pa je ob cestah, ki vodijo na Smrekovec, vedno več pločevink in plastenk. a uaWAS 14. maja 2015 Lani manj kriminala Šoštanj - Velenjski policisti so na območju občine Šoštanj lani obravnavali 214 sumov kaznivih dejanj, kar je precej manj kot v letu pred tem, (286). Boljša je bila tudi preiskanost kaznivih dejanj, 57-od-stotna, leto pred tem 50-odstotna. Največ kazenskih ovadb je bilo podanih zaradi kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete, 126, kar je prav tako bistveno manj kot leto pred tem (168). Obravnavali so po en rop in izsiljevanje. Drugih večjih in številnejših kaznivih dejanj lani na območju Šoštanja niso obravnavali. Z redarji je več reda Šoštanj - Občinski redarji so lani v Šoštanju na osnovi sprejetega programa varnosti in zahtev vodstva Občine nadzore opravljali štirikrat tedensko, dopoldan ali popoldan v različnih urah. Kršiteljem so izrekli 60 opozoril in izdali 121 plačilnih nalogov. Glavnina kršitev se je nanašala na parkiranje. V enem primeru so posredovali tudi zaradi neprimernega vedenja na javnem kraju, v enem pa zaradi nedostojnega vedenja do uradne osebe pri poslovanju. a mkp Tehnični dan za devetošolce Velenje, 7. maja - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je v četrtek za devetošolce velenjskih osnovnih šol pripravil Tehnični dan. Uvod vanj je bila interaktivna delavnica Še vedno vozim, vendar ne hodim, ki jo je izvedel Zavod VOZIM. Osrednji dogodek je bil na Titovem trgu. Z zanimanjem so si dogajanje ogledali tudi drugi: prikaz varne vožnje s kolesom na poligonu, oživljanje ponesrečenca, predstavitev policijskega vozila in gasilske enote s poudarkom na opremi ob reševanju. »Tehnični dnevi za devetošolce v Velenju potekajo že vsaj deset let. Začeli so se v obdobju, ko je svet vodila Katarina Praznik,« pravi sedanji predsednik Karel Drago Seme. Nastajajo v sodelovanju s Policijsko postajo, Poklicnim gasilskim društvom, Zvezo šoferjev in avtomehanikov ter Zdravniškim društvom. Glavni namen Tehničnega dne je dopolnitev znanja o prometni varnosti in seznanitev s konkretnimi in uporabnimi napotki za ukrepanje v primeru prometne nesreče. a mkp Največ dogodkov je potekalo na Titovem trgu. Vojaški golaž je dišal V soboto, 9. maja, je ob dnevu odprtih vrat Vojašnica Celje organizirala že 5. tekmovanje v kuhanju vojaškega golaža. Tokratnega tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, med njimi tudi štiričlanska ekipa OZVVS Šoštanj, v kateri so bili Leon Stropnik, Alenka Slatnar, Majda Vučak ter harmoni-kaš Martin Štrigl. Med sodelujočimi ekipami je bila tudi ekipa ZSČ Velenje. Za pripravo vojaškega golaža v kotličku (15 porcij) so imele ekipe na voljo 4 ure časa, njihovo delo, kot je priprava mize in deko- racija delovnega prostora, priprava kurišča in delo s kuriščem, priprava hrane in kuhanje golaža, urejenost, izgled ter domiselnost tekmovalcev, izgled in okus pripravljene jedi ter urejenost delovnega prostora po končanem kuhanju, pa je budno spremljala štiričlanska ocenjevalna komisija organizatorja tekmovanja. Prvo mesto je osvojila ekipa OZVVS Laško. Po zaključenem tekmovanju so se udeleženci zadržali v prijetnem klepetu, stkali nova prijateljstva in poglobili sodelovanje, obiskovalci dneva odprtih vrat in drugi udeleženci pa so lahko tople obroke okusnega vojaškega golaža tudi poizkusili. a Leon Stropnik Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 19 14. maja 2015 UTRIP 19 Želijo več sodelovanja s sokrajani Učijo se odgovornosti, sodelovanja ... - K utečenim akcijam vsako leto dodajo še kakšno novo -— f HOROSKOP Tatjana Podgoršek Topolšica, 8. maja - Za taborniški rod Topli vrelec Topolšica je letošnje leto jubilejno. 60-letnico delovanja so zaznamovali minuli petek s taborniškim dnem v zdraviliškem parku. Popestrili so ga z delavnicami za otroke, pohodom za starše otrok in tudi druge občane ter s predstavitvijo vseh članov. Rod, ki deluje z manjšimi prekinitvami, šteje več kot 60 predvsem mlajših članov. Po besedah njegove načelnice Deje Božič je eden od njegovih osnovnih ciljev delovanja nuditi mladim varno okolje za njihov osebnostni razvoj. Ponujajo jim izzive, učijo jih sodelovanja in sprejemanja drugačnosti. Na aktivnostih, kot so zimovanje, taborjenje, delavnice, čistilne akcije, mnogoboji, je-senovanje, se udeleženci zabavajo, ustvarjajo in se učijo življenjskih veščin. Mladi vodniki pa se z organiziranjem ter vodenjem tega učijo odgovornosti, sodelovanja, avtonomnosti, medsebojnega sodelovanja, skrbi za sočloveka ... »Taborništvo v kraju pomeni predvsem delovanje za skupno dobro. Kraj, kot je Topol-šica, potrebuje več stika z mladimi, prav te pa v največji meri združuje prav taborniški rod.« Božičeva je še dejala, da si želijo čim bolje delovati v okolju, se z akcijami približati sokrajanom, s kateri- Zgodilo s" se je mi si želijo več tesnejšega sodelovanja. Prav tako z lokalno skupnostjo ter javnost opozoriti na razmišljanja mladih. Članom želijo v prihodnje ponuditi kakovostne in bogate vsebine za njihov osebnostni razvoj, kakovostno preživljaje prostega časa in razvoj taborniških veščin. Med prednostnimi nalogami je še usposabljanje mlajših generacij za prevzem roda in širjenje novih znanj. Sicer pa vsako leto k že utečenim od 15. 5. do 21. 5. -15. maja, na mednarodni dan družine in dan podnebnih sprememb, goduje Zofija; "mrzla, mokra, ledena ali celo uscana" Zofka za Pankracijem, Serva-cijem in Bonifacijem sledi vrsti t. i. Ledenih mož, ki sredi maja pogosto prinesejo spremembo vremena; ljudje zato Zofko povezujejo z vremenom in ta dan je zelo pomemben pri sajenju mnogih vrtnih rastlin; ljudska vremenska modrost za ta dan pravi: »Če Zofka zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni.«; -15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe aktivnostim dodajo še kakšno novo. Bodo pa morali v rodu poskrbeti za njegovo večjo prepoznavnost v okolju in s tem samega kraja, ugotavlja sogovornica.« Imamo podporo, a smo še mladi in tu ter tam nevešči. Učimo se in napredujemo,« je še dejala Deja Božič. ■ Deja Božič: »Program rodu je namenjen mladim, izvajanje aktivnosti pa jim omogočajo osebnostno rast.« Velenje Jože Prislan od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ta pa ga ni izvršil in je tako orožje ostalo v Velenju in njegovi okolici; - 17. maja 1990 je bila v Ljubljani konstitutivna seja nove slovenske skupščine, katere predsednik je postal dr. France Bučar, Velenj-čan Vane Gošnik pa je bil izvoljen za podpredsednika prvega povojnega večstrankarskega slovenskega parlamenta; - 18. maja na "svetovni dan muzejev« je bil Muzej Velenje maja leta 1994 s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah nominiran za najboljši evropski muzej v letu 1993; poleg tega bodo vsi muzeji danes radi odprli svoja vrata radovednim obiskovalcem; med njimi je tudi Muzej Velenje na Velenjskem gradu, Muzeju usnjarstva v Šoštanju, Grilova domačija v Lipju pri Velenju ter Muzej Velenje (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Kavčnikova domačija v Zavo-dnjah, kjer si bodo lahko danes vsi obiskovalci brezplačno ogledali vse muzejske zbirke; - 19. velikega travna 1974 je v Ka-mnici pri Mariboru umrl znani slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju; - 20. maja 1978 so v Šmartnem ob Paki odprli nov zdravstveni dom; - 21. maja 1990 so delegati na zasedanju velenjske občinske skupščine za predsednika skupščine izvolili Pankraca Semečnika, za podpredsednika Antona Lovre-ca, Todorja Dmitroviča pa so delegati imenovali za mandatarja za sestavo izvršnega sveta. a Damijan Kljajič Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 POROČITE SE V POROČNI DVORANI GRADU VRbOVEC Vahljrno ¿akljtiirrrui drurb? I Ucgata hitnanrna ponudba ftitaSbnaH GRAJSKfc VSČgRJE (pb preAiardčifci) Mitja Felicijan, s. p. • tel. 03 583 2800 • www.gostiscegradvrbovec.com KAMNOSEŠTVO PODPECAN SEBASTJAN, Salek 20, Velenje, tel.: 03 897 0 300 GSM: 070 849 569, del. čas: 8. - 16., sob. 8. - 13. ure Izdelava in montaža nagrobnih spomenikov, okenskih polic, granitnih stopnic in tlakov, kuhinjskih in kopalniških pultov. inženiring d.o.o. info@skiro.si Zelo ugodne in konkurenčne cene letnih pnevmatik! Brezplačna dostava gum za traktorje kamorkoli po Sloveniji. Latkova vas 214 a, 3312 Prebold telefon 03/703 1 220 Oven od 21. 3. do 20. 4. V teh dneh boste polni želja. Veliko jih bo naravnost sa njavih. Saj se boste tega zavedali, a sanjali boste naprej. To sicer ni ne v vaši navadi in ne v vaši naravi, zato se bodo tisti, ki vas dobro poznajo, močno čudili. In upali, da se boste hitro spremenili, dogodki pa obrnllltok, ki bošel na vaš mlin. Zagotovo pa sevam bov kratkem izpolnila velika želja, ki ste jo, čeprav nezavedno, že nekaj časa tlačili v podzavest. Po tem boste končno spet bolj zadovoljni sami s sabo, tudi počutili se boste iz dneva v dan bolje. To, da ne boste več le čakali na boljše čase, ampak jih boste začeli tudi soustvarjati, pa vam bodo v dobro šteli prav vsi, še najbolj domači. Ö Bik od 21. 4. do 21. 5. Če hočete ali nočete, si boste morali priznati, da ste si na glavo nakopali preveč dela. Ves čas govorite, da si želite drugačnega življenja, ko pa bi lahko zato naredili kaj tudi sami, ne ukrepate. Po navadi pred spremembami vtaknete rep med noge in tudi tokrat bo tako. Strah je pač močan gospod, najlažje pa je čez življenje Iti tako, da nI treba preveč spreminjati sebe in svojih navad. Tudi v tem leži ključ do rešitve vaše trenutne življenjske situacije, ki bi lahko bila boljša, če bi se sami bolj potrudili. Ko boste opravili s svojo slabo vestjo, ki jo imate, še preden se je karkoli sploh zgodilo, bo vsak dan boljše tudi vaše počutje. Čaka vas še nekaj dni, ko bodo misli zmedene, dejanja pa precej neučinkovita. Vzemite se v roke in poglejte tudi okoli sebe. Nekdo vas že dolgo zelo nežno gleda, vi pa nič. i Dvojčka od 22. 5 do 21. 6. Zaplet bo pravzaprav smešen, a posledice bodo kar nekaj dni zelo naporne za vas. Tako zelo, da si boste na trenutke na glas brili norca iz samega sebe. S humorjem boste poskušali rešiti, kar se bo rešiti dalo. Tega pa ne bo malo, kar bo pokazal šele čas. Ko se stvar zakuha, je vedno bolj vroča, kot se skuha. Tokrat bo čas, da požanjete sadove svojega dela daljši, drugih posledic pa ne bo. V resnici pa vas bo vse skupaj tako močno morilo, da se zna zgoditi, da vam jo bo sredi maja zagodlo zdravje. S prehladom, ki se lahko grdo zaplete. Kaj, ko bi tudi vi raje malo popustili in si priznali, da ste pretiravali. Finančno stanje vam bo uspelo spraviti v okvire, ki vam bodo dali spati. Na čustvenem področju pa bo zmeda popolna. Rak od 22. 6. do 22. 7. Načrti so bili lepi, veliko vprašanje pa je, če boste tako zadovoljni tudi, ko bo mesec maj jemal slovo. Čeprav je do takrat še dobra dva tedna, je zelo verjetno, da boste najprej silno jezni, sledilo bo razočaranje in potem celo žalost. Nehote boste iskali napake tako pri sebi kot pri vseh, s katerimi je zadeva povezana. Srce vas bo vleklo drugam, kot vsi pričakujejo. Poguma vam bo sicer precej primanjkovalo, saj si ne želite popolnoma porušiti ugodja svojega življenja. Dobro pa veste, da se bo to zgodilo, če boste tokrat res poslušali srce in mu sledili. Tudi, če tega ne naredite, bo partner vedel in občutil, kaj se dogaja z vami. Kako bi se na njegovem mestu počutili vi? Ko si odgovorite na to vprašanje, boste našli tudi rešitev. Lev od 23.7. do 22.8. Končno. Spočili se boste, kar je bilo res že nujno, saj ste bili zelo utrujeni. Tokrat vam prav nihče ne bo zameril, ko boste rekli ne, ko vas bodo hoteli potegniti v projekt, ki bi vam vzel veliko časa in energije. Skoraj vedno ugodite vsem prošnjam, ko pa se zgodi, da čutite, da ste si na glavo nakopali preveč obveznosti, je prav, da ste pošteni do sebe in drugih. Tokrat res naravnost povejte, kaj boste in česa ne boste mogli narediti. Zal boste vseeno imeli slabo vest. Zato znate že v naslednjih dneh narediti napako in spet obljubiti nekaj, kar vas bo morilo še vse do konca maja. Takšni pač ste. Vedno najprej mislite na druge in šele potem nase. K sreči bo teden rešil prijatelj, ki vam bo v soboto pripravil presenečenje, ki vas bo močno razveselilo. Devica od 23.8. do 22.9. V teh dneh ste spet zelo zadovoljni sami s seboj in s svojim življenjem. Dobra volja in odlično počutje pa žal ne bosta dolgo trajala. Čeprav si tega ne boste želeli, boste morali v naslednjih dneh prenašati ljudi, ki vam gredo krepko na živce. Med njimi bodo tudi sorodniki, ki vas z obiskom razveselijo bolj po redko, vi pa ste jih tudi redko veseli. Zal boste svoje počutje prenašali tudi v domače prostore, česar pa družina ne bo razumela. Zato lahko pride ob koncu tedna do krepkega besednega spopada, ki ne bo nikomur godil. Veliko boste razmišljali o spremembah, ki si jih želite v svojem življenju. Odločitev, kako naprej in kaj res spremeniti, pa še ne bo padla. V igri je vse preveč »če«-jev. In premalo odločnosti. Tehtnica od 23.9. do 22.10. Čisto za vse, kar se vam bo dogajalo v teh dneh, ne krivite vremena in njegovega vpliva na vaše počutje, ki je resnici na ljubo, res vsako leto bolj utrujajoče. Še nekaj dni ne boste v takšni kondiciji, kot ste vajeni. Imeli boste občutek, da lahko zbolite, morda prve težave že čutite. Dobro bi bilo, če bi se umirili in vsaj kakšen dan počivali. A kakršni ste, bosteto težko izvedli. Zato pa znate biti v teh dneh odrezavi in tečni. Drži, da ne vsak dan, a bodo prevladovali tečni dnevi. Počakajte, da mine, potem vam bodo zvezde spet bolj naklonjene. Če ne boste dobre volje, ko boste prejeli mamljivo vabilo, ne odgovarjajte nanj še isti dan. Tokrat ne gori voda, odgovorite, ko bo vaše počutje boljše. w jF Škorpijon od 23. 10. do 22.11. Za vami je več kot uspešen teden, pred vami čas, ki je tudi za vas uganka. Nekaj vas bo močno vznemirilo še pred ponedeljkom, a si nikomur, niti partnerju, ne boste upali nič povedati. Predvsem zato, ker se boste bali, da pretiravate in da so strahovi preveliki. Mirni pa ne boste, dokler ne ugotovite, kaj se dogaja. Povezano bo tako z vašim delom kot z vašim položajem v službi. Prijateljica bo tista, ki vam bo s svojim pogledom na dogodke odprla oči. Spoznali boste, da se morate bolj ceniti. In da vas pogosto prehitro vrže iz tira. Tokrat bo poslovna odločitev padla, če boste kaj rekli ali ne, saj vas sploh ne bodo poslušali. Tok dogodkov je namreč tako močan, da pravega vpliva ne boste imeli. Čas bo pokazal, da bo to za vas sreča. Načrtujte poletne počitnice, da vas ne bo, ko pride čas zanje, kaj presenetilo. Strelec od 23.11. do 21.12. Letošnji maj boste še dolgo pomnili. Je namreč začetek konca nekega lepega obdobja in osebne sreče. Lomiti se je že začelo, odnosi s partnerjem pa bodo vsak dan bolj zaostreni. Vaše počutje bo zato spremenljivo. Nihalo bo od popolnega navdušenja do hude žalosti, in to le v nekaj minutah. Tokrat boste čustva celo kazali, kar ni ravno značilno za vas. Ob večerih se boste odklopili od vseh in sanjarili o prihodnosti, ki jo boste risali veliko bolj rožnato, kot si zasluži. Na vprašanja kaj bi bilo, če bi se stvari odvile drugače, kot so se, odgovora ne boste našli. Ker ga ni mogoče najti. Bolelo vas bo, ker se partner ne bo niti trudil, da bi popravil vajin odnos. Da je tak kot je, pa ste tokrat resnično krivi le vi. Nekaj težkih dni vas čaka. Kozorog od 22.12. do 20.1. Življenje vas zadnje čase precej razvaja, a si tega ne priznate. Pomislite, koliko truda vložite in kakšne rezultate dosegate, pa boste morali to priznati tudi vi. Tudi naslednji dnevi bodo več kot lepi. Nedeljski dogodek povezan z družino, si boste še dolgo klicali v spomin. Sploh v zasebnemžlvljenjuvasvteh dneh čaka največja sreča. Kervamdružina pomeni več kot vse ostalo, bo to vir energije tudi za vse, kar vas čaka na delovnem področju. Tudi vaše počutje bo še nekaj dni odlično, kar razganjalo vas bo od energije in dobre volje. Četudi partner ne bo čisto zadovoljen z vsemi vašimi dejanji, vam tega ne bo takoj povedal. Razvajal vas bo tudi, ko si tega ne boste zaslužili. Zdravje? Tokrat bo res odlično. Vodnar od 21.1. do 19.2. Zdelo se vam bo, da nikakor ne morete zaključiti nekega življenjskega obdobja, čeprav bi silno radi začeli znova. Vsem težavam, ki se kar ne bodo hotele končati, ampak se bodo še kopičile, boste težko kljubovali. Preprosto vam bo v teh dneh vidno zmanjkalo moči. Ni dvakrat za reči, da bo zaostanek pri delovnih obveznostih, zatovsakdan večji, a kaj, kosi ne boste znali pomagati. Izkušnje so bile že doslej marsikdaj krute, zato se tega bolj zavedajte, ko boste delali načrte za čas do poletnih počitnic. Kakorkoli že, vas od njih ločita le slaba dva meseca. Dobro opravljeno delo vam je sicer vedno v zadovoljstvo, v še večje pa vam bo, če boste v prihodnje znali poskrbeti tudi za svoje počutje. S partnerjem bosta čez vikend končno uskladila različna mnenja, ki so vaju zadnje čase kar malce razdvajala. X Ribi od 20. 2. do 20. 3. Ze res, da nimate radi sprememb, a tokrat vam bo prekipelo. Spoznali boste, da brez njih ne bo šlo. Precej stvari v vašem življenju se je že, precej pa se jih bo še spremenilo. Lažje vam bo, ker bostespremembevslužbl priča kovali,zato boste na novostanje pripravljeni. Predvsem pa boste končno začeli ukrepati in od besed prešli kdejanjem. Jasno vam je namreč, da morate narediti korenit res v karieri, sicer boste še zboleli. Četudi morda ne bo šlo zelo na hitro in se bo sprva zdelo, da se vam podira svet, ste na pravi poti. Spet se bo izkazalo, da je vsako slabo za nekaj dobro, verjemite. Občutek, da ste končno vzeli usodo v svoje roke, vam bo dal novo moč. Čeprav brez stresa ne znate živeti, bo kakšen brezdelen dan prav blagodejen. Nujno si ga privoščite in pozabite na obveznosti! Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED «»^AS 14. maja 2015 Četrtek, 14. maja Petek, 15. maja Sobota, 16. maja Nedelja, 17. maja Ponedeljek, 18. maja Torek, 19. maja Sreda, 20. maja TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, 9/35 11.50 Turbulenca, izob. odd. 12.15 Kaj govoriš?=So vakeres? 12.35 Evropski magazin 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Pim in Pom, ris. 15.50 V boju s časom (II.), 12/13 16.15 Točka preloma: Po prihodu Heinekena, ponov. 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.30 Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi? 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Nuki in prijatelji, ris. 18.15 Tinka in Žverca, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.25 Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi? 00.55 Dnevnik, ponov. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Infokanal TV SLO ® 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 07.40 Palček Smuk v ribniku, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Male sive celice, tv kviz 08.45 Infodrom 08.55 Odprta knjiga: Odvečni človek 09.45 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Točka, glasb. odd. 13.30 Bleščica, odd. o modi 14.20 Neokrnjeni kotički sveta, 4/6 15.20 Hitlerjeva biblija, dok. film 16.20 Glasnik, izob. odd. 16.50 Mostovi - Hidak 17.30 Pričevalci: Marija Žebot 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 XXI. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prir. 21.00 Nogomet, evrop. liga, Fiorentina - Sevilla, polfinale, povratna tekma, prenos iz Firenc 22.55 Wodehouse v izgnanstvu, ang. film 00.20 Avtomobilnost, ponov. 00.50 Točka, glasb. odd. 01.40 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.25 23.00 00.10 00.40 01.40 02.15 Zvoki noči 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Viking Viki, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan. MasterChef, ponov. Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur MasterChef Epilog 24urzvečer Hiša iz kart, am. nan. Obdarjeni, nan. Dexter, nan. 24urzvečer 06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.05 Moji, tvoji, najini, 10/35 11.55 Panoptikum 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Leni in Čivka, ris. 15.50 Mala kraljična, ris. 16.00 Pri Slonovih, ris. 16.10 Lajko, ris. 16.20 Osmi dan, ponov. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Presneto štirinajsto, 3/13 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Živalski čira čara, ris. 18.15 Pujsek Bibi, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Poti do človeka 00.20 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Infokanal 06.05 Kultura 06.10 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.20 Timotej hodi v šolo, ris. 07.45 Biba se giba, nan. 08.05 Studio Kriškraš: Prijateljstvo 08.30 Bine, nan. 08.50 V boju s časom, 13/13 09.20 Male sive celice, kviz 10.05 Infodrom 10.20 Presneto štirinajsto, 3/13 10.50 Ana Ahmatova, dok. odd. 12.00 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Na vrtu, izob. odd. 13.50 O živalih in ljudeh, izob. odd. 14.20 Paradiž (I.), 7/8 15.15 Polži, dok. odd. 15.55 Neokrnjeni kotički sveta: Havaji, 5/6 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Vikend paket 18.30 Ozare 18.40 Peter Zajec, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Ne se hecat' 21.30 Paulette, franc. film 23.00 Poročila, vreme, šport 23.30 Scott in Bailey, 8/8 00.20 Ozare, ponov. 00.25 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal TV SLO T TVSLOT HA nn fltmčH L^nal 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo,ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk v ribniku, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Vetrnica: Čarobni vrt 08.10 Bukvožer: Teta Magda ali vsi smo ustvarjalci 08.15 Aktivatorji: Iskanje službe 08.25 Infodrom 08.35 Moja soba: Jerneja 10.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.00 Dan Slovenske vojske, prenos 13.30 Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi? 13.55 Razkrivanje preteklosti, 3/12 14.30 Mednarodna obzorja: Območje strahu 15.30 Slovenski utrinki 15.55 Mostovi Hidak 16.25 Avtomobilnost 16.55 Žogarija 17.20 Nogomet, vrhunci evropske lige 17.55 Košarka, polfinale, 2. tekma, prenos 20.00 Rusija, moja usoda: Sankt Peterburg, 1/3 20.45 Osiveli prijatelji, 6/6 21.15 Popravljena krivica, 10/10 22.05 Letijo žerjavi, sovjetski film 23.40 Točka, glasb. odd. 00.25 Zabavni kanal POPTV pop 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Viking Viki, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan. MasterChef, ponov. Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur, vreme 24ur Kar si dekle želi, am. film 24ur zvečer Eurojackpot 007 - Samo dvakrat se živi, ang. film Brata, am. film 24ur zvečer 06.00 07.00 07.05 07.25 07.40 08.05 08.20 09.00 10.00 10.15 11.10 11.25 12.20 12.35 13.35 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.55 22.30 22.35 00.50 02.45 03.20 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 08.40 10.30 Oglasi 08.55 10.35 Pop Corn, glasbena oddaja 09.00 11.35 Aktualno: Novi župan v Občini 10.30 Mislinja 10.35 12.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 13.00 Prodajno TV okno 12.15 13.15 Videospot dneva 12.30 13.20 Videostrani, obvestila 12.35 17.40 Prodajno TV okno 17.40 17.55 Napovedujemo 17.55 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Muce 18.00 predejo 18.40 18.40 Regionalne novice 2 18.45 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 19.10 Videospot dneva 19.15 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 19.55 Napovedujemo 20.00 20.00 Naj viža; ans. Vrisk 21.15 Regionalne novice 3 21.00 21.20 Skrbimo za zdravje, Higiena in 21.05 bolezni zob 21.50 Dobro jutro, ponovitev 22.00 23.20 Videospotdneva 23.30 23.25 Videostrani, obvestila 23.35 08.00 Najboljše jutro 10.15 City folk: Ponta Delgada 10.40 Na lepše 11.30 Polnočni klub: Poti do človeka 13.20 Košarka, polfinale, 2. Tekma, posn. 15.30 Nogomet, evrop. liga, Fiorentina : Sevilla, polfinale, povratna tekma, posn. iz Firenc 17.30 XXI. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prireditve 18.15 Ponosni na Slovenijo, povz. slav. prireditve 18.50 Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 1. del 20.00 Nogomet, dp, Maribor - Domžale, prenos iz Maribora 22.00 Aritmija 23.00 Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 1. del, ponov. 00.00 Bleščica, odd. o modi 00.30 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.50 08.05 08.15 08.40 09.05 09.30 09.55 10.00 10.15 10.30 11.25 12.20 12.35 15.15 17.05 18.55 19.00 20.00 22.00 23.55 03.10 Slovenija v štirih letnih časih otroke (6) 24ur, ponov. OTO čira čara Mifi, ris. Angelina balerina, ris. Hobonavti, ris. Maša in medved, ris. Smrkci, ris. Maša in medved, ris. Trgovinica za živali, ris. Skrivnostni ranč, ris. Ninja želve, ris. B-Daman anime, ris. Smetarčki, ris. Anubisova hiša, ang. nan. Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser. Beverly Hills 90210, am. nan. Tv prodaja Znan obraz ima svoj glas, ponov. Družinska skrivnost, am. film Dojenček pred vrati, am. film 24ur, vreme 24ur Popolna poroka Kako se znebiti šefa, am. film Tanka rdeča črta, am. film Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Ustvarjalne iskrice (93), Stojalo za svinčnike 10.00 Oglasi 10.05 Popotniške razglednice: Slovenija v štirih letnih časih 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.55 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Muce predejo 18.40 Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje 18.50 Dotiki gora: Nanos 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2297 VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 SPEV 2014, Po Slakovi poti 2 21.30 Jutranji pogovori 23.00 Skrbimo za zdravje: Multiplaskleroza 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila 07.00 Pipi in Melkijad, ris. 07.05 Svet živali, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Viki Vijak, ris. 07.20 Žanov svet, ris. 07.30 Živalski čira čara, ris. 07.35 Zajček Belko, ris. 07.40 Vesela kmetija, ris. 07.45 Nuki in prijatelji, ris. 07.50 Olivija, ris. 07.55 Edo in Medo, ris. 08.05 Čarli in Lola, ris. 08.20 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.30 Oblakov kruhek, ris. 08.35 Mala kraljična, ris. 08.50 Pujsek Bibi, ris. 09.00 Muk, ris. 09.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.15 Peter Zajec, ris. 09.25 Timotej hodi v šolo, ris. nan. 09.50 Tinka in Žverca, ris. 09.55 Tabaluga, ris. nan. 10.20 Olivija in lov za zakladom, ris. film 10.50 Sledi, dok. odd. 11.20 Ozare, ponov. 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav 14.55 Lepotica in zver, film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Red je red, 2/18 20.30 To naše življenje, 2/13 21.35 Intervju: Mira Cencič 22.30 Živim lepše, dok. odd. 23.00 Poročila, vreme, šport 23.30 Oblast (II.), 14. del 00.35 Alpe, Donava, Jadran 01.00 Dnevnik, pon. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, 11/35 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Poti do človeka, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Maks in Rubi, ris. 15.50 Studio Kriškraš: Prijateljstvo 16.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga: Eoin Colfer: Pa še tole 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Čarli in Lola, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Opus: Španska glasbena kultura in praizvedba slovenske opere 23.35 Slovenska jazz scena 00.10 Duhovni utrip 00.30 Dnevnik, ponov. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Infokanal TV SLO T T V SLO T 08.45 Posebna ponudba, izob. odd. 09.10 Ugriznimo znanost: Ali lahko naša koža zdravo porjavi? 09.35 Turbulenca 10.10 Rad igram nogomet 10.35 Žogarije 11.10 Glasbena matineja, Koroška poje 2015, 2/2 12.10 7. srečanje kitarskih orkestrov Slovenije 13.00 Osrednja slovesnot ob 70-letnici zadnjih bojev II. svetovne vojne, povzetek proslave 14.10 Konjeništvo, pokal narodov, posn. iz Celja 16.25 Športni izziv 16.55 Rokomet, pokal Slovenije, finale (Ž), prenos iz Kočevja 18.45 Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 2. del 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca - skrivnosti glasbe, 3/5 20.30 Dubravka Tomšič Srebotnjak, koncert za klavir 21.20 Navdih klasike, pianist Urban Stanič 21.30 Foylova vojna (VIII.), 2/3 23.00 Poštenjak, dok. odd. 00.30 Pesem Evrovizije 2015, predstavitev pesmi, 2. del 01.30 Aritmija 02.35 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.01 07.10 07.25 07.40 07.55 08.20 08.45 09.10 09.35 10.00 10.05 10.20 11.15 12.05 12.20 14.20 16.35 18.20 18.55 19.00 20.00 22.40 00.30 02.55 24ur, ponov. OTO čira čara Mifi, ris. Angelina balerina, ris. Hobonavti, ris. Smrkci, ris. Moj mali poni, ris. Trgovinica za živali, ris. Skrivnostni ranč, ris. Spuži Kvadratnik, ris. B-Daman anime, ris. Smetarčki, ris. Tv prodaja Zmenki milijonarjev, am. ser. Beverly Hills 90210, nan. Tv prodaja Popolna poroka 007 - Samo dvakrta se živi, ang. film Zagrete navijačice 3, am. film Vrtičkanje 24ur vreme 24ur Znan obraz ima svoj glas Gillian za 37. rojstni dan, am. film Potopoljene sence, am. film Zvoki noči © PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, otroška oddaja 09.40 Otroški in mladinski program, Zamigajmo 10.00 2296. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Športni torek 10.40 2297. VTV magazin 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Poslanska pisarna: Marija Antonija Kovačič, poslanka DeSUS v DR RS 12.10 Iz našega arhiva: 50 zvezd za otroke (6) 13.00 Aktualno: Novi župan v Občini Mislinja 14.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.45 Prodajno TV okno 15.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (117), Raketa in vesoljčki 18.20 Čas za nas- Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture 19.00 POP CORN, glasbena oddaja, pon. 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža; ans. Vrisk 21.20 Napovedujemo 21.25 Jutranji pogovori 22.55 Iz našega arhiva: Parni valjak, 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Svetovalka Hana, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja 08.05 Profesor Pustolovec, nan. 08.25 Zgodbe iz školjke 08.45 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.05 Na lepše 13.30 Obzorja duha 14.05 O živalih in ljudeh 14.40 Prava ideja! 15.15 To bo moj poklic: Inženir strojništva, 21/30 15.45 Vikend paket 17.00 Rusija - moja usoda: Sankt Peterburg, 1/3 17.45 Dober dan, Koroška 18.15 Pokličite babico, 3/6 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Besi, 2/4 21.00 Zločini v Walesu (I.), 4/4 22.40 V smrt rojeni, ital. film 00.15 Odprta knjiga, ponov. 00.35 Točka, glasb. odd. 01.25 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.00 23.05 23.40 00.10 01.10 01.45 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, 12/35 12.10 Duhovni utrip 12.25 Sledi, dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city, ponov. 14.20 NaGlas! 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Viki Vijak, ponov. 15.55 Bine: Mravljice 16.15 Opus 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Olivija, ris. 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Obupani starši, 3/12 20.40 Pozabljeni Slovenci: Ana Zalokar 21.00 Tablete, praški, mazila 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus, ponov. 23.35 Pričevalci: Valentin Arh 01.35 Posebna ponudba 02.00 Dnevnik,j)onov. 02.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.15 Infokanal TV SLO 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.35 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Studio Kriškraš: Prijateljstvo 08.30 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.50 Infodrom 09.30 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 13.05 Točka, glasb. odd. 14.00 City folk: Praga 14.30 Slovenski pozdrav 15.45 Na vrtu 16.20 Mostovi Hidak 16.45 Ne se hecat' 18.10 Neokrnjeni kotički sveta: Havaji, 5/6 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Conchita - Kraljica Avstrije 21.00 Pesem Evrovizije 2015, prenos 1. Predizbora z Dunaja 23.00 Adelino življenje, film 01.55 Točka, glasb. odd. 02.45 Zabavni kanal posnetek 2. dela Videostrani, 00.00 obvestila 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Knjiga čarovnij, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Tootsie, am. film Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Mojje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur Dan najlepših sanj Prva ljubezen, am. film 24ur zvečer Obdarjen, nan. Dexter, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2297. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Prodajno TV okno 11.45 Videospot dneva 11.50 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno: Poskrbimo za svoje oči 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Koncert ans. Vikend z gosti, 1. del 22.25 Dobro jutro, ponovitev 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.00 24ur, ponov. 07.00 Tobi in njegov lev, ris. 07.05 Medved Rupert, ris. 07.20 Knjiga čarovnij, ris. 07.45 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 08.10 Tv prodaja 08.25 Moje srce je tvoje, nan. 09.05 Moje srce je tvoje, nan. 10.05 Tv prodaja 10.20 Zaljubljen do ušes, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Dubrovniška zora, nan. 12.25 Tv prodaja 12.40 Lepo je biti sosed, nan. 13.45 Epilog 15.00 Dubrovniška zora, nan. 16.00 Zaljubljen do ušes, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Moje srce je tvoje, nan. 18.00 Moje srce je tvoje, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.10 Mentalist, nan. 22.05 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.35 Obdarjen, nan. 00.05 Dexter, nan. 01.05 24ur, ponov. 01.40 Zvoki noči 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Vem!, kviz 11.10 Moji, tvoji, najini, nan. 12.00 Tablete, praški, mazila, dok. odd. 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Mira Cencič, ponov. 14.25 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Globus, ponov. 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.10 Oblakov kruhek 18.25 Vem!, kviz 18.50 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tam nekje, film 21.40 Ižanska pravda, igrani film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Točka preloma 23.35 Turbulenca 00.05 Dnevnik, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Infokanal TV SLO r 06.00 Otroški kanal 07.00 Živalski čira čara, ris. 07.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.10 Lojzek, ris. 07.15 Lajko, ris. 07.20 Jani Nani, ris. 07.25 Mala kraljična, ris. 07.30 Kuhanje? Otročje lahko, ris. 07.40 Palček Smuk in zvezde, ris. 07.50 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.00 Mikroskopski Mitja, ris. 08.05 Bine: Mravljice 08.25 Zgodbe iz školjke 08.40 Ali me poznaš: Jaz sem rdeči tulipan 08.45 Infodrom 10.00 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.35 Posebna ponudba 13.00 Slovenski magazin 13.25 Rad igram nogomet 14.00 Pesem Evrovizije 2015, posn. 1. predizbora z Dunaja 16.10 Točno popoldne 17.05 Z vrta na mizo 17.20 To bo moj poklic: Inženir elektrotehnike, 22/30 17.50 Ana Ahmatova, dok. odd. 19.00 Večer zvezd, svečan športna prireditev, prenos iz Ljubljane 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet, pokal Slovenije, Luka Koper - Celje, finale, prenos iz Kopra 22.50 Bleščica, odd. o modi 23.25 Giulia izgine, švic. film 00.50 Točka, glasb. odd. 01.40 Zabavni kanal 06.00 07.00 07.05 07.20 07.45 08.10 08.25 09.05 10.05 10.20 11.15 11.30 12.25 12.40 13.45 15.00 16.00 17.00 17.20 18.00 18.55 19.00 20.00 21.20 22.15 22.50 23.45 00.35 01.30 02.05 24ur, ponov. Tobi in njegov lev, ris. Medved Rupert, ris. Knjiga čarovnij, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Tv prodaja Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. Tv prodaja Zaljubljen do ušes, nan. Tv prodaja Dubrovniška zora, nan. Tv prodaja Lepo je biti sosed, nan. Preverjeno Dubrovniška zora, nan. Zaljubljen do ušes, nan. 24ur popoldne Moje srce je tvoje, nan. Moje srce je tvoje, nan. 24ur vreme 24ur MasterChef Gasilci v Chicagu, nan. 24ur zvečer Na kraju zločina, nan. Policijska družina, nan. Dexter, nan. 24ur, ponov. Zvoki noči ^ © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 Aktualno: Poskrbimo za svoje oči 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Prodajno TV okno 12.20 Videostrani, obvestila 16.40 Števila povedo vse, kontaktna oddaja 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas- tabotnike!, ŠLKTB 2015 18.35 Palčica, gledališka predstava v izvedbi CVIU Velenje 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2298. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.40 Dotiki gora: Nanos 21.00 Na obisku ... pri Ivani Dolinar 22.00 Dobro jutro, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2298. VTVmagazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Športni torek 11.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.40 Na obisku ... pri Ivani Dolinar 12.40 Prodajno TV okno 12.55 Videospot dneva 13.00 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (119), denarnica 18.20 Vila malina, gledališka predstava v izvedbi Vrtca Velenje 18.45 Videospot dneva 18.50 Regionalne novice 2 19.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.20 Videospot dneva 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno: 40 let Društva Sožitje Slovenj Gradec 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Ditka 22.05 Dobro jutro, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 21 14. maja 2015 »»WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček BIGNARDI, Daria: Popolna akustika od - Odrasli / 821-312.2 Družbeni romani Roman Popolna Akustika je delo italijanske pisateljice, novinarke in televizijske voditeljice Darie Bignardi. Zanj je leta 2013 prejela sardinsko priznanje navicella dArgento. Gre za rahločutno zgodbo o naravi ljubezni, o medsebojnih odnosih in o usodnem pomanjkanju dialoga v partnerskem odno- su. Junak zgodbe je violončelist Arno Can-ge, ki igra v slavnem orkestru milanske Scale. Po šestnajstih letih, po pogrebu prijateljevega očeta, ponovno sreča Saro Ferrando, svojo prvo ljubezen. Po skupaj preživeti noči se tri mesece kasneje poročita in ustvarita družino. Njuno življenje je popolno. Toda po trinajstih letih zakona Sara nekega jutra, štiri dni pred božičem, odide. V kratkem sporočilu napiše: »Arno, odpotovala bom. Moram. Veš, kako je, kadar čutiš, da je nekaj res nujno? Potrebujem samoto, prepustiti se moram naključjem, oditi iz kletke, ki sem si jo zgradila ...« Sara ni zmogla povedati, ne kam gre, ne kdaj se vrne. Arno se odloči, da jo bo poiskal in želi ugotoviti vzrok za njen odhod. Začenja se zavedati, da osebe, v katero je bil brezpogojno zaljubljen in s katero je tako dolgo živel, pravzaprav ni nikoli (s)poznal. S spoznavanjem ženine preteklosti raziskuje svoj odnos do nje, sveta in sebe. ANDRUETTO, Maria Teresa: Juanova dežela ml - Mladina / P - Leposlovne knjige od 10. do 13. leta To je prva knjiga argentinske avtorice, ki je prevedena v slovenščino. Avtorica je zanjo v letu 2012 dobila Andersenovo nagrado. Glavni junak zgodbe je deček Juan, ki živi s svojo družino na podeželju obubožane Argentine. Zaradi revščine se je njihova družina prisiljena preseliti na obrobje mesta, ki vsaj na videz nudi boljše življenje. Preživljajo se z zbiranjem steklenic, papirja in drugih odpadnih stvari, ki jih potem prodajajo. V novem okolju spozna deklico Ana-rino. Tudi njo in njeno mamo revščina prisili, da prideta v mesto. Med njima se splete globoko prijateljstvo, kasneje tudi ljubezen in tako se z vsemi izkušnjami mesta kot odrasla preselita nazaj na podeželje. Ustvarita si družino, zaživita skromno, toda v velikem sožitju z naravo. Pisateljica z zgodbo poseže v strukturo tradicionalne pravljice, brez moraliziranja, domiselno in večplastno. Avtorica pokaže tako mlademu kot odraslemu bralcu, kako se živi v oddaljenih deželah. Brez laganja in izogibanja resničnim problemom pokaže, da je slabo sicer človeška stalnica, a upanje in vera v človeka premaga vse. Knjiga je oblikovana tudi v skladu s priporočili za oblikovanje gradiv za bralce z disleksijo. BROWN, Brene: Neizmeren pogum od - Odrasli / 159. 9 Psihologija Kaj je pogum in kaj pomeni biti neizmerno pogumen? Kaj povzroča strah pred ranljivostjo in kako se ščitimo pred njo? Kako se z ranljivostjo soočamo in jo izrazimo, da bi začeli spreminjati načine, kako živimo, ljubimo, vzgajamo otroke in vodimo? Odgovore na ta vprašanja je v svoji knjigi Neizmerni pogum zapisala dr. Brene Brown. Navdih za naslov knjige je našla v znamenitem govoru predsednika Theodora Roo-svelta iz leta 1910 »Človek v areni«: »Ni kritik tisti, ki šteje; niti tisti, ki s prstom kaže, kako je spodletelo človeku dejanj in kje bi lahko kaj storil bolje. Čast gre tistemu, ki je v samem središču arene, katerega obraz je umazan od prahu, potu in krvi; ki smelo vztraja; ki se moti, ki ne doseže cilja spet in spet; ker ni truda brez napak in neuspeha; toda tisti, ki se dejansko potrudi nekaj storiti; ki pozna najvišje navdušenje in najvišjo predanost; ki se zavzema za častno stvar; ki ve, da bo v najboljšem primeru slavil veličastno zmago, v najslabšem pa, če ne uspe, vsaj neizmeren pogum ...« Avtoričino delo je plod dvanajstletne raziskave. V njem jasno in odkrito govori o pogumu kot o eni najpomembnejši vrednoti, ki jo lahko krepimo tako v zasebnem kot družbenem življenju, pa čeprav se ta kritično pomembna vrednota lahko hitro spremeni v tvegano ranljivost. Kaj nam osebno pomeni neizmeren pogum? Avtorica zase pravi: ». odkrito lahko rečem, da nič ni tako neprijetnega, nevarnega in škodljivega, kot občutek, da stojim zunaj svojega življenja, kukam vanj in se sprašujem, kako bi bilo, če bi imela pogum prikazati se in pustiti, da me vidijo.« Kaj pa vam? ALTSHUL, Sara: Zdravje iz kuhinje od - Odrasli / 615.89 Domača zdravila V knjigi Zdravje iz kuhinje boste našli več kot tisoč nasvetov za varno in poceni pomoč pri zdravstvenih tegobah, ki pestijo vas ali vaše bližnje. Priročnik je razdeljen na štiri poglavja. V prvem delu, Najboljša domača zdravila, se seznanimo z izjemnimi zdravilnimi lastnostmi številnih sestavin, ki jih imamo po navadi na kuhinjskih policah. Za vsako sestavino je orisana zgodovina, kaj vsebuje, pri čem pomaga in kaj o njej pravi znanost. Tako je timijan odličen za izkašljevanje in deluje antiseptič- no, sprošča dihalne poti in zdravi okužbe grla in pljuč. V drugem delu, Odlična videz in počutje, pa najdemo nasvete za boljši spomin, povečano odpornost, zdravo kožo ... Pri vseh domačih zdravilih so napotki tudi o tem, kdaj domača zdravila zadoščajo za pomoč pri zdravstvenih težavah in kdaj je treba poiskati zdravniško pomoč in si pomagati tudi z zdravili na recept. V tretjem poglavju, Lajšanje tegob, je izpostavljenih 74 najpogostejših zdravstvenih težav. Afte v ustni votlini so težava, ki zna biti zelo obremenjujoča. Stres in alergije so le nekateri vzroki za razjede, ki so kljub nadležnosti redko povod za preplah. Izogibati se moramo začinjeni, zelo kisli, hrustljavi ali žilavi hrani. Da odpravimo težave, posezimo po sodi bikarboni, poskusimo z žajbljem, pomaga pa tudi olje čajevca. V zadnjem delu, Domače zdravljenje v praksi, pa so konkretni nasveti, ki nam bodo morda olajšali začetne korake pri domačem zdravljenju. V njem dobimo napotke, kako narediti pripravek, kako ga potem tudi primerno shraniti in tako bodo zapisani recepti lahko zaživeli tudi v praksi. a AK kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 14. maj 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Šaleška planinska pot VIII 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.30 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Perlice in spominska žica, Ustvarjalni četrtki za učence od 5. do 9. razreda 17.00 Knjižnica Velenje Pripovedovalska delavnica 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Tris orkestrov, koncert pihalnih orkestrov Glasbene šole Velenje 18.00 Visoka šola za varstvo okolja, Gaudeamus, velika predavalnica Prvih slovenskih 8000 m / Makalu 1975 - 2015 19.00 Vila Bianca Prekratka urica slovenstva s Cirilom Zlobcem (Lirikonova petnajstinka) 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert Dua AccoPiano Petek, 15. maj 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Sv. Trojica 9.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Fimo prenese, Ustvarjalni klub za odrasle 12.00 Gorenje Servis Odprtje razstave članov Društva šaleških likovnikov Krog, kvadrat -kocka, krogla 17.00 Velenjski grad Obisk Hermana Lisjaka ob mednarodnem dnevu družin 17.00 Mladinski center Velenje Delavnica stripa 18.00 Travnik pri domu kulture (v primeru dežja velika dvorana doma kulture) O polžu, ki je kupoval novo hišico, prireditev ob mednarodnem dnevu družin 20.00 Galerija eMCe plac Odprtje razstave Četrt stoletja obrazov zvezde (25. DMK) 20.30 Amfiteater na velenjski promenadi (v primeru dežja Max klub) Koncert Jazoo, odprtje Mozaik jazz festivala 2015 21.00 eMCe plac Klubski večer Barbie doll doing rock'n'roll Sobota, 16. maj 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Križka gora 8.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Golte 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 9.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna: zeliščna posvetovalnica 9.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica 10.00 Zbirno mesto: Titov trg Tematsko turistično vodenje za občane: Pomniki vojne v našem mestu 19.00 Velenjski grad Pesem pod arkadami, revija malih vokalnih skupin Šaleške doline 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma - 3. polfinalna tekma 21.00 eMCe plac Metal koncert None Shall Fall (NIZ), Manas Plague (NIZ) Cowboys From Hell (25. DMK) Nedelja, 17. maj 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod - Goli vrh 10.00 Kavčnikova domačija v Zavodnjah Mladi muzealci - Pomlad na Kavčnikovi domačiji Ponedeljek, 18. maj 9.00 Ljudska univerza Velenje Delavnica urejanje svoje fotoknjige 10.00 - 18.00 Velenjski grad, Hiša Mineralov in Muzej usnjarstva Šoštanj Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev 12.00 Zbirno mesto: Visoka šola za varstvo okolja Smrekovec z geologom 12.00 Visoka šola za varstvo okolja Teden vseživljenjskega učenja - Na Smrekovec z geologom 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Velenjski grad Strokovno vodenje po razstavi Šaleška dolina 1941 - 1945 17.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Nauk o glasbi 1 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Nauk o glasbi 2 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Predstavitev literarnega zbornika Bele stopinje 1 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: komedija Gorčilo - si me prišel pogledat Torek, 19. maj 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 15.00 Vila Mojca Velenje Program za otroke Bodi vesel 17.00 Start:up Velenje (poleg stranskega CITY CENTER Celje • Četrtek, 14.5., 14.00-19.00 Biotr-žnica • Petek, 15.5., 14.00 Kmečka tržnica • Sobota, 16.5., Znanje izboljša življenje, Regijsko študijsko središče, Celje se predstavlja • Nedelja, 17.5., 11.00 Pravljične urice - Ime čarobnega drevesa • 17.-24.5. Razstava in delavnice li- vhoda v Rdečo dvorano) Atrium arhitekturni kotiček - AVI 17.00 Mladinski center Velenje Delavnica stripa 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v nemškem jeziku 17.00 Ljudska univerza Velenje Praktična predstavitev izdelave hotela za insekte 17.00 KAC, Efenkova 61 b Kuharska delavnica: Enolončnica in štruklji 19.00 Velenjski grad Petje v skupini, javna vaja krožka UNI3 Sreda, 20. maj 10.00 Ljudska univerza Velenje Naredimo iz starega ponovno uporabno, praktična delavnica 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Papirne igrarije, Ustvarjalni klub za odrasle 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 17.00 Ljudska univerza Velenje Kaligrafija, praktična delavnica 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Plesno glasbena predstava Diaspora* 20.00 Cerkev sv. Martina Velenje Koncert Šaleškega akademskega pevskega zbora ŠOŠTANJ Četrtek, 14. maj 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Ure pravljic (Zdenka Golub: Ivo išče prijatelja, pripoveduje Andreja Kolenc) 20.00 Muzej usnjarstva Slovenije Taborniški večer, projekcija filmov Petek, 15. maj dopoldan OŠ Šoštanj, Vrtec Šoštanj, Občina Šoštanj Koncerti pihalnih orkestrov Glasbene šole v Šoštanju Sobota, 16. maj X Odhod iz AP Šoštanj Bele stene in Klek (Gorski Kotar - HR) (lahka, zahtevna in zelo zahtevna pot) 17.00 Stadion Šoštanj 16. krog medobčinske lige golgeter (NK Šoštanj : NK Zreče) 19.00 Kulturni dom Šoštanj 20 let LIST-a, zabava z DJ Mrkijem kovne šole Umbra Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču, torek-petek od 14.00-21.00, v soboto od 10.00-21.00 in v nedeljo od 10.00-20.00 Vsak dan v tednu praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na info točki. KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka ZVONČICA IN LEGENDA O NIKOLIZVERI Tinker Bell and the Legend of the Never-beast (ZDA) Disneyeva animirana pustolovščina sin-hronizirana v slovenščino, 76 minut Režija: Steve Loter Slovenski glasovi: Irena Kogoj Regina, Nuška Drašček Rojko, Katja Ajster, Ana Dolinar, Miha Rodman, Tanja Durič Ribič, Tjaša Železnik, Maša Tiselj, Katja Žvi-kart idr. Petek, 15. 5., ob 18.00 Sobota, 16. 5., ob 18.00 Nedelja, 17. 5., ob 16.00 - otroška matineja PRVA NOTA 2 Pitch Perfect 2 (ZDA) Glasbena komedija, 115 minut Režija: Elizabeth Banks Igrajo: Anna Kendrick, Skylar Astin, Rebel Wilson, Adam DeVine, Anna Camp, Brittany Snow, Alexis Knapp, Ester Dean, Elizabeth Banks idr. Petek, 15. 5., ob 20.00 Sobota, 16. 5., ob 20.00 Nedelja, 17. 5., ob 18.00 BELI BOG Feher isten (Madžarska, Nemčija, Švedska) Drama, 121 minut Režija: Kornel Mundruczo Igrajo: Zsofia Psotta, Sandor Zsoter, Lili Horvath, Szabolcs Thuroczy, Lili Monori, Gergely Banki, Tamas Polgar itd. Petek, 15. 5., ob 19.00 - mala dvor. Sobota, 16. 5., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 17. 5., ob 16.30 - mala dvor. PIRAN/PIRANO (Slovenija) Zgodovinska ljubezenska drama, 101 minut Nedelja, 17. maj 10.00 Kavčnikova domačija Mladi muzealci - Pomlad na Kavčnikovi domačiji Ponedeljek, 18. maj 9.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 10.00 Muzej usnjarstva Slovenije Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 19. maj 19.00 Mestna knjižnica Šoštanj Niko Lah: Kambodža - zlata doba, rdeča leta Sreda, 20. maj 12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Splošno računalniško znanje ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 14. maj 17.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - klaviature, solo petje 18. 00 Dvorana Marof Vodena vadba Koronarnega kluba 19.30 Dvorana Marof Pilates Sobota, 16. maj 10.00 Pod kozolcem MC Šmartno ob Paki Kreativno ustvarjalne delavnice iz lesa in starega pohištva 18.00 Hiša mladih Nadaljevalni fotografski tečaj Ponedeljek, 18. maj 16.00 Dvorana Marof Plesno gibalne delavnice Polone Boruta (šolska in predšolska skupina) 20.15 Kulturni dom Gorenje Zumba - M Dance Torek, 19. maj 14.00 Hiša mladih - sejna soba Glasbena šola GVIDO - kitara 16.30 Dvorana Marof Plesna šola Superstar - Hip Hop 18.00 Marof - zgornja dvorana Joga Sreda, 20. maj 16.30 Hiša mladih - dile Plesna šola Spin Lunine mene 18 maja, ob 6:14 prazna luna - mlaj Filmski ciklus: Vojna in mir Režija: Goran Vojnovič Igrajo: Mustafa Nadarevič, Boris Cavazza, Nina Ivanišin, Moamer Kasumovič,Francecso Borchi, Peter Muse-vski, Nataša Tič Ralijan, Gregor Zorc itd. Nedelja, 17. 5., ob 19.00 - mala dvor. SELMA (ZDA ) Zgodovinska biografska drama, 128 minut (ZDA) Režija: Ava DuVernay Igrajo: David Oyelowo, Carmen Ejogo, Jim France, Oprah Winfrey, Tom Wilkinson, Giovanni Ribisi, Tim Roth, Cuba Gooding Jr., Martin Sheen idr. Sobota, 16. 5., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 17. 5., ob 20.15 BREZČASNA ADALINE The Age of Adaline (ZDA) Romantična drama, 110 minut Režija: Lee Toland Krieger Igrajo: Blake Lively, Harrison Ford, Ellen Burstyn, Michiel Huisman, Amanda Crew, Richard Harmon, Mark Ghanime, Kathy Baker, Anjali Jay, Anthony Ingruber, Lynda Boyd Ponedeljek, 18. 5., ob 18.00 - film meseca GORČILO - SI ME PRIŠEL POGLEDAT Gorčilo - jesi li to došao, da me vidiš (Srbija, Črna Gora) Komedija, 99 minut Režija: Milan Karadžič Igrajo: Boro Stjepanovič,, Milutin Karadžič, Dubravka Drakič, Emir Čatovič, Mla-den Nelevič idr. Ponedeljek, 18. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 14. maja 2015 Nagradna križanka Mobtel POČASNA UMIRJENA HOJA ZA ODDIH Z BESEDO IZZVANA NASPROT. BESEDA USLUŽBENEC V RECEPCIJI SLOVENSKI ALPINISTFRANC TINE LOGAR NASPROTNO OD PAR SLOVENSKI PEVEC (PESTNER) MESTECE V SRBIJI, ZNANO PO SJENISKEM „ SIRU TENIŠKI IGRALEC (ŽARG.) O NAJDALJŠA REKA NA SVETU TOČKA PRI ŠPORTU (ŽARG.) SLOVENSKA NOVINARKA-JOLANDA NABERNIK IVAN VOZILO Z ENIM SEDEŽEM SNEŽNI LEOPARD (ZOOL.) PRVI DEL BIBLIJE, PENTATEVH PORTUGALSKI ROMANOPIS.-.JOSE MARIA ; ALBIN (KRAJŠE) ČENČA RAJ KO NAHTIGAL OTROK BREZ STARŠEV ŽELEZNIŠKA PROGA, TRAČNICA ČEŠKA PRITRDIL-NICA HERCEGO-VEC v« v JK <«*. R Uaidfpma Lili • Kajuhova 5-7 • 3325 Wtaty \ OS 993 87 99> Slaščičarno Lili (bivši Mišmai) najdemo v Šoštanju ob glavni cesti, ki pelj-s sfcou Se štanj. Slaščičarna z dolgo in lepo zgocigvi-ito, ki jo prebivalci Šoštanja dobro poznajo, seje pred kratkim preimenovala v Slalii-čarno Lili, ki jo vodita Lidija in Janez Petrovič. Prijeten in s sladkostjo prežet slaščičarski lokal ponuja sladke dobrote, ki jih pripravljajo po starih receptu-rah iz surovin in ne iz gotovih zmesi. Vse sladke dobrote od keksov do tort, sladoleda in del pekovskega peciva so iz njihove lastne proizvodnje, kruh pa iz znane Pekarne Miš maš. V Slaščičarni Lili sprejemajo naročila za torte za različne priložnosti (obhajila, birme, rojstne dneve ali zabave kar tako in poročne torte), so v koraku s časom, se prilagajajo novim trendom in pripravljajo spletno prodajo sladkih dobrot, povesta Li dija in Janez. JPL d.o.o. |Nizka 10 3332 Rečica ob Savinji Izberite enega izmed paketov Mobitel Neomejeni in si zagotovite brezskrbno komunikacijo že od 18,95 € mesečno. Neomejeno kličite, pošiljajte SMS-/MMS-e in brskajte po spletu. Več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Novo: plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 25. 5. 2015 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon, avtopolnilec in folijo za mobitel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. DEŽURSTVA ZD VELENJE Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefon 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 9. in 10. 5. - Mojca Pu-sovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 -17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 / Nagrajenci nagradne križanke Slaščičarna Lili, objavljene v tedniku Naš čas, 30. aprila 2015 so: Karolina Čeru, Šaleška 20 b, 3320 Velenje, Metka Brglez, Bevče 30 b, 3320 Velenje, Tatjana Sijarto, To-polšica 107 D, 3326 Topolšica Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. ČETRTEK, 14. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 15. maja I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 16. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. NEDELJA, 17. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje. PONEDELJEK, 18. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto herca; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studi Radia Velenje. TOREK, 19. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 20. maja I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 4. do 10. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, 2občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 4. do 10. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka Naš čas, 14. 5. 2015, barve: CM K, stran 23 14. maja 2015 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 Nov* avto. Vam blizu z izboljšanimi krediti Banke Celje. AVTO KREDIT ugodnejše obrestne mere 100 % gotovinski kredit preverite tudi Potrošniški ekološki kredit! 11 banka celje www.banka-ceije.si NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Go-lijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI - POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve, z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE V LJUBIJI prodam 1000 m2 zemljišča (sadje, njiva, klet). Tel: 03 5471 267 mali OGLASI PRIDELKI OKROGLE bale in seno v kockah ter žganje prodam. Gsm: 051 388 874 JABOlČNIK, race, domači kis, borov-ničevec, medenovec in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 17. maja, od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 OSLIČKA, starega 11 mesecev, pro-dam.Gsm: 041 258 811 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje. Možna dostava. Fišar gsm: 041 619 372 me narocni ih'SCAS Za naročnike do 8 številk zasloni! Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. habit nepremičnine Hablt, ±0.0, Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Enosobno stanovanje, 34,4 m2, na Jenkovi v Velenju, adaptirano 2015, 4/4 nad., blizu centra z izhodom na teraso. ER F (150-210 kWh/m2a), cena 40.000 evr. garsonjero 24,1 m2, na Kersnikovi v Velenju, zgrajeno 1973,4/4 nad. , z dvema ločenima prostoroma. ER: E(105-150 kWh/m2a), cena 30.000 evr. RAZNO ELEKTRIČNI skuter, 400 V, star dve leti, prodam za 500,00 evrov. Gsm: 051 411 770 PRALNI stroj Körting WK-7122 L, A++, do 7 kg, 1200 obratov, 19 programov, LCD prikazovalnik, rabljen dve leti, prodam za 150,00 evrov. Gsm: 040 630 222 LESENI voziček in tri sode (100 l) menjam za seno v kockah. Tel: 03 5863 073 PODARIM HLADILNIK z zamrzovalnikom (gorenje) podarim. Potreben je manjšega popravila. Tel: 03 5866 404 Spomin nate še čisto je svež solza se še ni posušila, bolečina še vedno skeli. Vemo, nisi nas zapustil, kjer smo mi si tudi Ti. V SPOMIN Štiri leta bodo minila, odkar si za vedno odšel dragi sin MATJAŽ TAJNIK 10. 4. 1980 - 17. 5. 2011 Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Vsi Tvoji GIBANJE prebivalstva UE Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Navodnik Stanislav, roj. 1933, Velenje, Kidričeva cesta 17; Selišnik Valentin, roj. 1929, Šmartno ob Paki, Rečica ob Paki 1; Voler Janez, roj. 1936, Luče, Raduha 26; Bahč Pavel, roj. 1935, Velenje, Šenbriška cesta 10; Slokan Franc, roj. 1944, Braslovče, Parižlje 6; Skutnik Marija, roj. 1929, Velenje, Bevče 10; Bevc Jožef, roj. 1927,Šentjur, Lopaca 48; Pretner Karolina, roj. 1946, Braslov-če, Braslovče 32. PRODAJALNA LATKOVAVAS VELIKA PONUDBA VRTNIH KOSILNIC IN TRAKTORJEV jA^Jonsered Í PAN TIM d.o.o. | Latkova vas 81 d, 3312 Prebold, SLO | T: 03 777 14 23 | M: 051 665 566 | E: trgovina@uniforest.si DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.30-16.00, sobota: 7.30-11.00 PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE PO SISTEMU J*TAR0ZAN0V0! Informacije: 813 949 KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si V AKCIJI! GNOJILO ASEF, 2 L za cvetoče balkonske cve« 6,90 € MREŽA FLORIDOR, 40 cm 1,75 €/mt MREŽA JARDITOR, 80 cm 2,20 €/mt UGODNO! FOLIJA ZA BALIRANJE, 750 mm - KRONE, SILOTITE, TENOSPIN, SILOGRAS, SILOPAC 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleti Izgubi vaših naldražllh SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH P0DKRAJ IN ŠKALE NUDIMO P0GREDN0 POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si v Pride čas, ko naše srce in um objame tišina. Čas, ko se rjoveči svet umakne in nam dopusti, da najdemo mir V SPOMIN JANKO RAMŠAK 19. 5. 1953 - 9. 5. 2015 Počivaj v miru, dragi prijatelj Janko. Ohranili te bomo v naših mislih in srcih. Prijatelji Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine in pusti nam le spomine. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, tašča in stara mama ANGELA POVH 14. 3. 1929 - 30. 5. 2015 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Hvala Pogrebni službi Tišina, govorniku g. Kolarju, pevcem, izvajalcu »Tišine«, Komunalnemu podjetju Velenje, Društvu upokojencev Velenje in gospodu župniku za opravljen obred. Posebna zahvala Domu za varstvo odraslih v Velenju za vso skrb in nego. Žalujoča hči Zvonka z možem Božidarjem in vnukinja Maruša z Nejcem Naš čas, 16. 4. 2015, barve: CM K, stran 24 Velenje, 8. maja - Na začetku letošnjega leta začeta obnova velenjske mestne galerije teče po termin-skih načrtih, zato na MO Velenje računajo, da bo končana najkasneje do 30. septembra letos. Aprila je občina podpisala še pogodbo z dobavitelji opreme za poslovne prostore regijske galerije Velenje. Zanjo bodo namenili dobrih 122 tisoč evrov. Montažo opreme bodo začeli v začetku julija. Naj spomnimo, da ocenjena vrednost obnove galerije znaša 1 milijon 357 tisoč evrov; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo projekt sofinanciralo v višini skoraj 946 tisoč evrov (69,7 % vrednosti naložbe), od tega predstavljajo evropska sredstva skoraj 550 tisoč evrov. Mestna občina Velenje bo primaknila dobrih 411 tisoč evrov. Po obnovi bo v regijski galeriji Velenje zaživel Center kreativnih industrij, ki je predviden v Lokalnem programu kulture Mestne občine Velenje za obdobje 2014-2020. Zajel bo deset občin Savinjsko-šaleške regije. S svojimi rednimi, novimi in nadgrajenimi programi bo okrepil segment kreativnih industrij tako v mestni občini Velenje kot tudi širšem prostoru. Z rednimi srečanji, okroglimi mizami in delavnicami bo spodbujal sodelovanje med ustvarjalnim in gospodarskim sektorjem, ustvarjalcem pa bo nudil stalne podporne storitve. V galeriji bo tudi manjša kavarna in informacijska arhitekturna točka. a bš Velenjsko medžimursko kulturno društvo je tudi tokrat poskrbelo za vse čute, saj so poleg kulture ponudili tudi okusne jedi in kapljico. Medžimursko dopoldne z languši Velenje. 9 maja - Drugo soboto v maju je na ploščadi pred Centom Nova potekal drugi letošnji spremljevalni program na mestni tržnici v organizaciji MOV - TIC, Turistične zveze Velenje in Pilon centra, d. o. o. Za pestro dogajanje so poskrbeli člani kulturnega društva Medžimurje. Obiskovalce so razveselili z medžimurskimi melodijami v izvedbi njihove tamburaške skupine, nanje pa so zaplesali folklori-sti in tako predstavili značilne plese Medžimurja. Okus Medžimurja so približali z degustacijo tradicionalne jedi - langušev. Za popestritev so povabili godbo veteranov, ki deluje pod okriljem Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Topolšica, 10. maja - Krajevni praznik Topolšice je v druženju in številnih dogodkih povezal veliko društev, organizacij in krajanov. V nedeljo je po kraju poleg sejma urbanega vrtnarjenja odmevalo tudi petelinje kikirikanje. Turistično društvo Topolšica - podeželje je pripravilo tekmovanje za najlepšega petelina na vasi. Izpeljali so ga s pomočjo Društva gojiteljev malih živali Velenje v kategoriji pasemskih in domačih petelinov. Za naziv se je potegovalo 21 petelinov, od tega 10 domačih. Vsi petelini so bili lepi in so glasno ki-kirikali, izstopal pa je petelin pasme onagadori gojitelja Boštjana Skornška. Njegov petelin si je prislužil največ glasov in zmagal v kategoriji pasemskih petelinov. Po izboru obiskovalcev pa je bil najlepši med domačimi petelini petelin Mirana Goltnika in drugi najlepši, Cvetke Delopst. Kolonije letos občutno cenejše V vili Mojca vpisujejo v poletne zdravstvene kolonije ob morju Zavod za zdravstveno varstvo RS jih bo sofinanciral 144 Bojana Špegel Velenje, 7. maja - Že več kot 50 let Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje lepša poletja s počitnicami ob morju otrokom in mladostnikom iz doline. V teh letih so se mnogi naučili plavati prav v koloniji, kjer so vedno zraven tudi (od 14. julija do 24. julija), preživelo več mladih Šalečanov kot lani, ko je zaradi strožje presoje lečečih zdravnikov o upravičenosti do zdravstvenega letovanja v kolonije odšlo skoraj 100 otrok manj kot leto prej. »Zato nam je letos zdravstvena zavarovalnica odobrila sofinanciranje le za 144 otrok, kolikor jih je v ko- de na višino tega dodatka tudi mi finančno pomagamo, da je plačilo staršev čim manjše. Če starši dobivajo otroške dodatke iz 1. razreda, je letovanje otroka brezplačno, za 2. in 3. razred pa plačajo 50 % prispevka,« še izvemo. Na MZPM Velenje računajo, da bodo letos v kolonije peljali več kot VSAK Vj^&V&t plavalni vaditelji, brez nje pa mnogi sploh ne bi videli morja. Še danes so med otroki in mladimi iz Šaleške doline taki, ki ga vidijo prvič, ko gredo v kolonijo. Ne le, da so njihovi dnevi polni aktivnosti in dogodivščin, mnogi spletejo trdna prijateljstva, pomembna pa je tudi socialna nota. Sploh za tiste otroke, ki živijo v socialno šibkih družinah, kjer je vsaj nekajdnevna menjava okolja, tudi zaradi podnebja, več kot dobrodošla. Sploh, ker gredo ti otroci redko na počitnice, je njihovo zdravje skozi zimo po navadi veliko boljše. Tudi letos v Poreč in Savudrijo V teh dneh v vili Mojca že polnijo sezname za letošnje zdravstvene kolonije, želijo pa si, da bi 10 brezskrbnih dni ob morju, v Poreču (od 25. junija do 5. julija) in Savudriji lonijah letovalo lani. Žal nam je, da smo izgubili skoraj 100 sofinanciranih mest, smo pa veseli, da bo letos za posameznega otroka zavarovalnica prispevala več, kar bo močno pocenilo strošek staršev,« nam je povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. Doslej je namreč zavarovalnica dnevno za otroka namenila malo več kot 16 evrov, letos pa bo malo več kot 25 evrov. To pa pomeni, da bo prispevek staršev, ki bodo plačali polno doplačilo za 10-dnevno zdravstveno letovanje, malo manj kot 100 evrov za letovanje v Savudriji in 122 evrov za letovanje v Poreču. »Večina ne plača polnega doplačila, omogočimo pa tudi plačilo na tri obroke. Starši, ki želijo uveljavljati popuste pri ceni letovanja, k nam prinesejo odločbo o višini otroškega dodatka, ki ga odmeri Center za socialno delo. Gle- 144 otrok in mladostnikov iz Šaleške doline. Skupaj s sponzorji in donatorji so namreč zbrali že kar nekaj sredstev za doplačilo letovanja, zato bodo skušali pomagati tudi otrokom (oz. staršem), ki jim njihovi pediatri ne bodo odobrili zdravstvenega letovanja. Potrudili se bodo tudi, da bodo omogočili brezplačno letovanje vsem otrokom iz socialno šibkih družin. »Starše vabimo, da se, če dvomijo, pozanimajo pri nas in potem čim prej obiščejo pediatra. Naša dolgoletna praksa je dokazala, da otroci v kolonijah uživajo, te imajo pa tudi velik zdravstveni učinek. Če otrok preživi 10 dni v koloniji, potem pa gre na morje še s starši, se to zagotovo pozna na zdravju, sploh pri otrocih, ki imajo kronične težave in slabši imunski sistem,« še doda Kovačeva. Vstopnina: dve jajci Univerza za tretje življenjsko obdobje pripravila tradicionalno jajčerijo Marija Skrt Da jajčerija tako lepo teče, so bile letos pohvaljene Anica Podlesnik, Marija Kuzman in Simeona Stra-hovnik. One pa pravijo, da imajo še cel kup prijaznih in prizadevnih pomočnic. Osrednji dogodek je bila »Šnitarija« - pokušali smo lahko različne jedi iz jajc. Umešana jajca, šnite, jajce s šparglji, z ocvirki, petršiljem, drobnjakom ... Mmm, je bilo dobro! Predsednica, Marija Vrtačnik se je zahvalila direktorici Muzeja Velenje Mojci Ževart za prijazno gostoljubnost, nas pa povabila, da tudi v prihodnje obiskujemo prireditve in se družimo s člani univerze za tretje življenjsko Obiskovalci so lahko poskušali različne jajčne jedi obdobje. Kulturni program je obsegal pripoved Ljudsko zdravilstvo nekoč z Marijo Lepoša kot Tišler-jevo Milko, ki je imela vse »žavbe« za vse bolezni, Franjo Jurovič, mentor kitaristov, se je tokrat predstavil kot doktor Zdravič, učenci osnovne šole Gustava Šiliha so nam zapeli in zaigrali nekaj izštevank, vokalna skupina Lastovke in krožek Frajto-narica, zaigraj! pa so s svojimi pesmimi obudili premalokrat zapete in zaigrane ljudske pesmi. a