Poštnina plaćana* Spedizione in abbonamen to postale 11. gruppo {formisi že JI poravnali ij L*to I. Jugolir 3.—, Din 3.- Tr«t, 21. novembr g 1946 .iiilii naročnino :!!| _________ .J iiiij Štev. U DEMOKRATIČNA ERONTA PROTI IMPERIALIZMU Glavna značilnost vseh razgovorov za dokončno rešitev tržaškega vprašanja v okviru celotnega problema razmejitve med Italijo in Jugoslavijo je nedvomno ta, da se ob njih čedalje bolj razkrinkujejo dejanski naklepi imperializma angloameričkih finančnih in vojaških krogov, ki jih predstavljata tako angleška kot ameriška vlada, katerih glavna besednika sta na mirovnih pogajanjih zunanja ministra Byrnes in Beviti. Dalje nam ti razgovori kažejo, da je francoska vlada bolj ali manj ■vprelena v ta imperialistični voz — proti volji francoskega ljudstva, o čemer jasno govore nedavne volitve v Franciji. Vzporedno z vedno očitnejšim razkrinkavanjem zasužnjeval nih kolonizatorskih nakan svetovnega, torej v bistvu anglo-ameriškega imperializma, se čedalje jasneje odraža resnica o tem, kdo dejansko zagovarja interese miru in demokracije na svetu, kdo dejansko brani in se bori za pravičen in demokratičen mir. Stališče sovjetskih zastopnikov v svetu štirih, stališče jugoslovanske delegacije in ostalih delegacij naprednih držav na pariški konferenci so za to dovolj zgovoren in prepričljiv dokaz. Nova jasna priča, kdo želi in se trudi za resnično demokratičen mir, komu gre za svobodno in pravično povojno ureditev brez-, uvajanja novih kolonialnih odnosov, ki naj okrepe pozicije svetovnega reakcionarnega imperializma, je razgovor med To-igliatijem in maršalom Titom; poizkus, rešiti naše vprašanje na temelju svobodnega dogovora ob izključitvi kvarnega, tujim interesom služečega vmešavanja imperialističnih sil. Posledice tega stalnega, postopnega razkrinkavanja tujih zasužnjevalnih imperialističnih krogov so z vsakim dnem bolj vidne. Prva res očitna posledica so bile parlamentarne volitve v Franciji, zaradi katerih angloamerička politika ne more več računati z dosedanjo uslužno, čeprav skrito podporo francoske vlade, četudi je ta do sedaj ostala za enkrat nespremenjena^ Druga, po svoji važnosti nič manjša posledica je popuščanje mglo-ameriških delegacij v svetu štirih od sklepov, ki jih je s tolikim trudom spravil na varno njihov glasovalni stroj v Parizu. Zlasti močan vpliv v tem pogledu so imeli razgovori Tito-Togliatti, ki so prisilili Byrnesa in Bevina, da krčevito iščeta novo platformo, na kateri bi zgradila svojo argumentacijo. Morda najmočneje so odjeknili ti razgovori v Italiji, kjer so 'dp golega razkrinkali politiko ìDe Qasperijeve vlade, politiko „brc v zadnjico'1, kot pravi Togliatti. Razkrinkali so jo v v pr a: šanju razmejitve med Italijo in Jugoslavijo, zlasti pa še v vprašanju italijanskih vojnih ujetni-kov v Jugoslaviji, ki ga je De Oasperi s spretnostjo starega hinavskega politikanta zlorabljal v svoje volilne namene za bo/bo proti italijanskim demokratičnim silam, za netenje šovinistične mržnje proti Jugoslaviji in s tem proti vsemu, kar je naprednega, ki ga je v bistvu torej zlorabljal za pridobivanje terena svetovnega imperializma na škodo dejanskih interesov italijanskega naroda. Tako pomenijo razgovori Tito-Togliaiti močan udarec italijanski reakciji in istočasno podporo italijanskim na-• (Nadaljevanje na 2. str.) ImpeMdrtUtiZhi len/ fe Qsame*%idl • r ' '*• . , . • ' ; - ' * . • . dmsUb i/oUudfo Demokracija »divjega zapada Leto 1941... Fašistična* zver, ki se je najprej izdivjala v Slovenskem Primorju, je pokazala zobe vsemu svetu. Naš kontinent je zajela groza, ki je presegla vizijo apokalipse. Takrat so se znašli sredi oceana odgovorni državniki, z namenom, da izdelajo načrt za uničenje fašistične kuge in za demokratično ureditev sveta po končani vojni. Evropa je verjela »Atlantski karti«,' saj je bila izdana v takih okolncstih in v taki obliki, da ni bilo mogoče dvomiti v iskrenost njenih avtorjev. Kaj naj rečemo o takratnih občutkih naših primorskih in tržaških antifašistov? Mirno lahko trdimo, da je naša zemlja dala prve borce proti fašizmu, kakor tudi prvo žrtve fašistične tiranije; to je bilo še takrat, ko je bil marsikateri državnik zapadnoga sveta pripravljen, da na račun naše mučeniške zemlje pokoketi-ra z »Ducejem«, »Fuhrerjem« in podobnimi izrodki. Toda te jo bila »davna preteklost« in v letu 1941 je imel tudi zapad dovolj prilike, da na lastni koži spozna vse dobrote svojih nekdanjih varovancev. Zdaj so z zapada dnevno prihajali vreči pozivi po radiu, naslovljeni na naše ljudstvo, naj ruši komunikacije in uničuje žerjavico za.... da,' za koga? Naše ljudstvo je .takrat krvavelo Iz odprtih žil, saj je bilo prvo na udaru dveh takrat zelo mečnih fašističnih držav. Zavedalo se je, da s svojo nesebično borbo stav« Ija na kocke nič manj kot svoj narodni obstoj. Kje so še bili takrat zavezniki... In' vendar so takrat tržaški, sploh primorski rodoljubi in demokrati storili to, kar noben zapadni narod s tisočkrat večjimi sredstvi ni fcòtèf tvegati. Ali bomó morali večno dopovedati rojenim cinikom, da so naše antifašistične organizacije in naši prosvetni domovi zrasli neposredno iz krvi naših najboljših bratov in sester, padlih v borbi proti fašizmu in za demokratičen svet?! Tisočkrat žq je naše ljudstvo jasno povedale odgovor- n£4 faši iste, naj... hodi po kostanj K Poflortffte slovenskih knjig v Gorici nim predstavnikom ZVU, da ne dopusti. prav- nikomur, da s Ita- i kršno koli' pretvezo (ker dejafi- | skih, poštenih vzrokov za to ni!) ’ meče na cesto naše demokratična ustanove, ki bi morale biti za vsako resnično demokratično oblast nedotakljive. In kljub temu se umazana igra dosledno ponavljal Sicer je ZVU že v začetku pokazala, da prihaja iz dežele »klasične demokracije«, vendar si takrat neben, še tako pesimističen Slovenec ali pošten Italijan n« mogel misliti, da se ZVU ne bo prav nič sramovala uporabljali v srcu Evrope metode, ki jih sicer današnji svet pozna samo še iz povesti »Koča strica Toma«. Res, danes Tržačani in Goričani nimamo več potrebe, da ht hrepeneli po avanturističnih zgodbah z »Divjega zapada«. Sistematični ukrepi ZVU proti našim ljudskim organizacijam, katerih višek predstavlja zasedba gori-škega »Ljudskega doma« in barbarski požig slovenskih knjig, dokazujeta dovolj prepričevalno, da se je »Divji zapad« priselil v Trst in Gorico, kjer namerava* deliti domačemu antifašističnemu ljudstvu nazorne lekcije iz demokracije. Atlantska karta? Kaj še! Izgloda, da jim je odslužila. , -M. s MAURICE THOREZ Sekretar francoske K P zmagovalke - na zadnjih volitvah v Franciji KUPČIJA JE KUPČIJA V Berlinu vodijo tajno preiskavo, v katero je baje zapleten tudi nek star ameriški brigadni general in še nekaj višjih častnikov; obtoženi so, da so vodih Irno borzo in da so imeli trgovske stike z nemškimi trgovci. Ameriška vojaška uprava je javila, da je policija na sledu 15 ameriškim lastnikom in nekaj civilistom, ki so izvajali v Berlinu in okolici nedovoljeno trgovino. 'Med temi je baje tudi nek ameriški podpolkovnik. SOCIALISTI,. 'Angleški notranji minister Herbert Morrison je izjavil na javni skupščini, ki se je vršila v Birminghamu, sledeče: „Vlađa noče odvzeti ljudstvu njegovih pravic, pač pa bo storila vse, da bo ljudstvo imelo od njih koristi. Minister za trgovino Sir Staf-ford Cripps je izjavil na javni skupščini v Bristolu: „Popolnoma nemogoče je, da bi dali delavcem nadzorstvo nad industrijo. Kolikor jaz vem, ni v Anglip dosti delavcev, ki bi bili zmožni vodili velika podjetja, pa četudi bi si mi to želeli. OROŽNIKI IMAJO VEDNO . PRAV. Vojno sodišče v Patrasu (Or-Hia) je obsodilo H Članov ELAS-a na smrt. Bili so obtoženi, da so napadli skupino o-roinikov, ki so bili med vo/no V službi Nemcev. Sodišče ni dovolilo obrambnim pričam, da bi lahko govorile v prid obsojencem. Srd velikih imperialistov ria malo Albanijo Angloameriški pritisk na ljudsko republiko Albanijo se je začel takrat, ko se je albanski narod odločil, da bo vodil svojo poliliko in se je začel upirati, da bi postal igračka v rokah imperialistov. Imperialisti so ves čas uporabljali različna sredstva in načine za izvajanje pritiska, toda namen je ostal vedno isti: ovirati njen demokratični razvoj in s provokacijami doseči, da bi lahko iz Albanije naredili angloamerikansko oporišče V zadnjem času pa se je ta pritisk še povečal. Najprvo smo zasledovali, kake so grški monarho-fašisti začeli z insceniranimi provokacijami na grško-albanski meji, da bi to potem naprtili Albaniji in jo proglasili za kršilko miru na Balkanu. Ta manever jim ni uspel. Vzporedno s tem so večkrat priplule v albanske teritorijalne vode anglo-amerikan-ske vojne ladje, ki naj bi s svojo prisotnostjo zastrašile albanski narod. Reakcionarni tisk si je celo izmislil, kako so albanske cbalne baterije poškodovale angleško križarko »Le-ander«. katero pa smo videli pozneje v Trstu popolnoma nepoškodovano. Na pariški mirovni konferenci so grški mo-narhofašisti pod pokroviteljstvom anglo-ame-rikanskih predstavnikov napadali Albanije in zahtevali od nje albansko ozemlje. Prav tako se zastopniki iz Londona in Washington a upirajo, da bi bila Albanija sprejeta v organizacijo Združenih narodov in da bi lahko uveljavljala svejo pravico po reparacijah. Zadnja poteza anglo-američanov: Odpoklic ameriške vojne misije iz Albanije in angleška nota o čiščenju Krfske morske ožine, pa ne pomeni samo nadaljevanje dosedanje an-glo-amerikanske politike do Albanije, ampak tudi popolnoma odkrit in brezobziren pritisk na demokratično albansko ljudstvo. Ameriška vlada je odpoklicala vojno misijo z motivacijo. da jr ni uspelo uspostaviti diplomatske odnese med obema državama. Kot glavni razlog navajajo, da A'banija ni sprejela dvostranskih pogodb med Albanijo in ZDA pred letom 1S).j9. Albanska vlada je storila vso. da bi prišlo do prijateljskega sodelovanja in jc tudi izjavila, da je pripravljena sprejeti vse pogodbe mednarodnega značaja, ki so veljale med Albanijo in ZDA Toda rezultat vsega je bil odpoklic misije, kar dokazuje, da so načeli to vprašanje samo zato, da so ga izrabili kot sredstvo za pritisk. Hkrati pa so našli povod za odklonitev diplomatskih stikov med demokratično Albanijo in ZDA. Ameriška misija pa je zahtevala od albanske vlade, da mora dovoliti vstop v luko v Draču dvema amerikanskima vojnima ladjama, zopet z namenom zastraševanja in provokacij. Albanska vlada je ponudila ameriški misiji ladje in transportna letala za prevoz, toda ona je trdovratno vztrajala na svojih zahtevah. Kakšen je namen pritiska, ki ga izvajajo na demokratično Albanijo? Zemljepisni položaj Albanije je tak. da predstavlja važno oporišče in strateško točko ob vhodu v Jadransko morje. Imperialisti bi hoteli v Albaniji prav tak režim kot je v Grčiji, hoteli bi, da bi postala Albanija eno izmed njihovih oporišč. Zato so začeli uporabljati metode, ki so podobne fašističnim. Grožnje z vojnimi ladjami in letali, inscinirani incidenti na grško-albanski meji. organizacija saboterskoga delovanja . v državi itd., vse to so metode iz Mussolinijevih in Hitlerjevih arhivov, ki so pa niso obnesle. Popolnoma je pa razkrinkal umazano igro anglo-amerikanskih imperialistov sodni proces proti saboterjem v Tirani. Mister Focltee, član ameriške vojne misije, je vodil in dajal navodila saboterski organizaciji ter jo tudi denarno podpiral. K zločinskemu delovanju fvoitoda kolonij Zelo dvomljivo je, če je poslanec v parlamentu Iver Tomas prepričal s svojimi besedami člane varnostnega odbora Združenih narodov, ko je namreč trdil, »da spoštujejo osnovne svoboščine i>olj v angleških kolonijah, ket pa kjer koli drugje.«* Prepričan sem, da je večina članov Združenih narodov poučena o dogodkih po svetu, vzemimo na primer v Afriki. Ti seveda ne bode mogli verjeti besedam gospoda Thomasa. Obenem s kopijo njegovega govora sem prejel tudi časopis »Daily Service«, ki izhaja v Lagosu (Nigerija). Začel sem ga čitati, in v oči mi je padel članek, v katerem je bilo javljeno, da se morajo zglasiti pred sodiščem uredniki in sotrudnikl časopisa »Nigerian Spckesman«, ker so baje objavili vznemirljive vesti. Lansko leto .in sicer meseca marca je ta časopis prinesel članek pod naslovom »Čigav je praznik imperija«, v katerem je pi$ee naglasil. da praznik, ki ga'Slavi Anglija, paóni praznik za afriško ljudstvo. »Mi kolonialni narodi« nadaljuje pisec, »smatramo naše ozemlje zasedene prav tako kot so bile zasedene od nacistov Francija. Belgija. Holandska, Ceboslova-ška. čeprav Angleži niso fašisti. Mi želimo samo, da bi lahko tudi mi praznovali, vendar ne ta, temveč praznik svr.bode, brez prisotnosti angleškega guvernerja.« To je torej greh. za katerega bodo morali odgovarjati uredniki toga Časopisa. Radoveden sem kakšna bo sodba? Napisa! Walter Holmes (Daily Worker) Uporna Grčija Po Zadnjih poročilih so partizani v Grčiji osvobodili preko 100 vasi v Makedoniji in tam postavili svojo upravo. Na osvobojenem ozemlju izdajajo partizani fi voj dnevnik. U-stanovih so posebno sodišče, ki sodi kvislingom in izdajalcem. Boji v Grčiji pa zavzemajo vedno večji obseg in partizani kontrolirajo vedno več ozemlja. Partizanske čete so sestrelile letalo, ki je napadalo njihove položaje. Vladne cele so moral dobiti ojačenje v artileriji m letalstvu. Situacija pa še vedno ni jasna, ker se borbe nadaljujejo v okolici gore Skra In Notlo. Nevzdržen položaj je nastal tudi za grško vlado. Opozicija, ki šteje 200 poslancev od skupnega števila 354 poslancev, je zapustila parlament. * Načelnik grškega generalnega štaba, general Spiliotopolos, je odpotoval v London v spremstvu generala Rawlinsa, šefa britanske vojaške misije. Volitve v Romuniji V torek, dne 19- novembra so se vršile v Romuniji volitve. To so bile prve svobodne volitve v Romuniji po odstrariitvi diktature kralja Karla in njegove dvorske klike, po diktaturi »Železne garde« in nemškega agenta generala Antonesca. Z novim volilnim zakonom je št.evilo volilcev narastlo. Vpisanih je bilo nad 7 milijonov volilcev, dočim je imelo po prejšnjem volilnem zakonu le 2,400.000 oseb volilno pravico. Prvič v zgodovini Romunije imajo tudi žene volilno pravico. Že' samo te številko dokazujejo, kako se je že Romunija demokratizirala. • Dokončni izidi romunskih volitev še niso znani. Volitve so se pričele v torek in-so se nadaljevale v sredo. Pc^dosedanjih poročilih iz Bukarešte so potekale volitve v največjem redu. Izvolili bodo 414 poslancev za dobo enega lota. Postavljenih je bilo 3200 kandidatov. Novi volilni zakon določa sorazmerno razdelitev mandatov na podlagi števila dobljenih glasov v vsakem okrožju. jn-oti državi jo je vzpodbujal Fooltes, češ, da albanska vlada ne bo dolgotrajna »ker anglo-američanom niso všeč demokracije v Albaniji in drugih državah.« Obtoženka Zi-rika Mano je izjavila, da ji je dejal angleški polkovnik Preet. »da se bodo angleške in ameriške čete izkrcale v Albaniji in. na Balkanu. ker nočejo izgubiti svojega vpliva in položaja na Balkanu.« Po vseh teh izjavah je namen vseh anglo-amerikanskih provokacij popolnoma jasen. Toda albanski narod je znan po svojem junaštvu. Usoda države ni v rokah pretiljudske klike, temveč jo ima ljudstvo samo in njegovi resnični -predstavniki. Ti so znali voditi ljudstvo v najtežjih letih okupacije in bodo znali tudi sedaj očuvati «voj narod ter zavrniti vse grožnje in zastraševanja imperialistov. Albanski narod ne bo popustil, pač pa se bodo vsi tisti, ki hočejo ovirati svobodoljuben narod na poti demokratične izgradnje, razkrinkali pred narodi kot rušilci miru v svetu. livltenie. V MADŽARSKI V Rum uniji so lahko svobodno manifestirali v času volilno kampanje. Na Madžarskem so se za časa vojne sedem mesecev vršili hudi boji. V tem kratkem času je država mnogo pretrpela; skoraj vsa 'velika mesta so bila porušena, razen tèga pa so nemški nacisti popolnoma izropali deželo. Najvažnejša industrijska podjetja so že popravili. poljedelstvo pa je še v slabem stanju, kor primanjkuje plemenske živine, ki so joi Nemci poklali. Ko so ruske čete osvobodile Madžarsko je bila samo madžarska komunistična stranka zmožna organizirti obnovo dežele. Pod njenim vodstvom se je začelo v deželi novo življenje. Ljudje so začeli spoznavati pravo demokracijo. Vse ostale stranke niso bile zmožne Udeležiti se obnove dežele, samo kmetje in delavci so se spravili na delo. Lela 1945 so izvršili agrarno reformo; 6 milijonov arov zemlje so odvzeli veleposestnikom in jo razdelili kmetom. Predelali sc državno ustavo in po splošni privolitvi je Madžarska postala republika. Vse te izpremembo so se lahko izvršile samo zato, ker je bil delavski razred vedno enoten. Pri volitvah, ki so se vi šile v jeseni leia 1945. so reakcionarni krogi storili vse, samo, da bi onemogočili zmago naprednih sil. Takrat je odnesla večino stranka malih posestnikov in kmetov. Levičarske stranke so dobile 40% glasov Stranka malih posestnikov in kmetov ni imela in tudi sedaj nima konkretnega programa. Dosti kmetov in posestnikov, ki so prej pripadali tej stranki, je sedaj odstopilo in se pridružile narodni kmečki stranki, ki je demokratična. Več madžarskih- kapitalistov, bivših častnikov -in funkcionarjev, se je vrnilo zopet v domovino. Ti sedaj zopet delujejo v škodo ljudstva in so v tesnih stikih s tujimi kapitalisti. Ti so sedaj okrepili domače reakcionarje. Čeprav vodi delavstvo politično življenje v deželi, irotijo vendar reakcionarji v rokah vso ekonomijo. Na ta način si hočejo pridobiti nadvlade; pri tem jim pomaga katoliška cerkev. ki je bila prva, ki se je zoperstavila uvedbi agrarne reforme. Da bi preprečil* reakcionarjem to rovarjenje proti državi, so se madžarska komunistična stranka, social-demokratična in kmečka nacionalna stranke združile in zahtevale od stranke malih posestnikov, da vrže iz svojih vrst vse bivše kolaboracioniste. Nedavno jc stranka malih posestnikov izločila iz svojih vrst 27 članov;« toda tudi to po mnenju levičarskih stiank še ni dovolj. Utrditev denarne valute v Madžarski jo precej olajšala in izboljšala položaj delavstva in kmetov. Komunisti zahtevajo, da se morajo velike banke in monopoli podržaviti, ker bi lahko le na ta način preprečili, da bi ti izkoriščovali kmeta. Ustanoviti bi inorali zadruge’, cene bi morali znižati.'‘plače pa povišati; nihče ne bi smel biti brezposeln. Ustanoviti bi morali no,ve vzgojne institute. To so načrti komunistične stranke. Ta je pripravljena sodelovati z vsemi strankami; ki so zares demokratične; odbija pa že v naprej vsak poizkus zbližanja z reakcionarnimi strankam'. Če bodo v Madžarski izvedli ta program, potem se bo prav gotovo izboljšal položni kmeta, delavca in intelektualca. a Živel Prvi slovenski parlament OB ZASEDANJU SLOVENSKE USTAVODAJNE SKUPŠČINE V ponedeljek 18. t. m. je delovno slovensko ljudstvo sredi vzpona svojih ustvarjalnih naporov praznovalo velik praznik, začetek prvega zasedanja slovenskega parlamenta. Prvo obliko svoje ljudske skupščine. Slovenski na-nodno osvobodilni svet ali kratko SNOS, smoi si sicer Slovenci priborili že med najhujšo borbo s fašizmom, o čemer je naš tednik že pisal (glej Lj. tednik z dne 19. IX. t. !,)• SNOS, ki ga je slovensko ljudstvo izvolilo na najbolj demokratičen način, ki je bil mogoč takrat, za časa okupacije in sredi vojne vihre, je svojo vlogo častno izvršil. Od zmagovitega zaključka vojne do danes so svobodni naiodi Jugoslavije — med njimi tudi Slovenci - v miru izvedli najvažnejše državnopravne ukrepe, ki so potrebni za redno poslovanje nove, ljudske državne tvorbo v normalnih razmerah in s tem tudi formalnorfiotrdili vse tisto-, za kar so se vsa štiri letaTako požrtvovalno in dosledno borili Pravkar je minilo Ido. odkar-so ljudske množice Jugoslavije izvolile ustavodajni parlament skupne domovine, ki je postavil temelje novi državni obliki, 1'i.RJ, predvsem pa izdelal in proglasil nove ustavo. Kg so bile s tem pridobitve naredno osvobodilne borbe uveljavljene v vsej federativni dtžavi jc čakal svoje rešitve samo še en akt, potrebno je namreč bilo, da si v skladu >, ustavo FLR Jugoslavije izdelajo svoje lastne ustave tudi posamezne zvezne republike. V ta namen so se vršile po vseh šestili federalnih enotah Jugoslavije, volitve v ustavodajne skupščine; naji čitatelji se'gotovo spominjajo, da so se to ’ vrste volitev v Sloveniji vršile dne 27. oktobra cb skoraj stoodstotni udeležbi vo-lilcev. Predsedstvo SNT03-a. ki je volitve raz- smo tedaj Slovenci aktivno posegli v tok svetovnih dogodkov z lastnim precizno določenim programom in smo ga tudi do pičice natančno izvedli. »Nared si bo pisal sodbo sam« — to je bilo takrat naše geslo in bo ostalo za večno. Danes, ko vidimo, da uživa sadove dosledne in načrtne borbe slovenskega ljudstva za osamosvojitev skoro ves slovenski narod, spoznava pač zadnji zaslepljenec, kako so imeli stokrat prav vsi, ki so slovensko ljudstvo pozivali v oboroženo borbo proti okupatorju, kajti svoboda se ne poklanja nikomur! Gorje Slovencem, če bi v času odločili e ubogali Rupnika, Rožmana, Kreka in druge zle duhove! V tem slučaju bi danes doživeli hujšo usodo od Nemcev, ki jih ščiti vsaj njihovo veliko število. V čast slovenskemu ljudstvu pa mora ves svet priznati, da je, ono^po ogromni večini dokazalo izredno državniško zrelost s tem, da se je med zadnjo vojno iz lastnih nagibov odločilo za borbo proti fašističnemu zlu. S tem smo Slo,venci ; idealno spravili v sklad življenjske potrebe našega ljudstva z resničnimi interesi vsega človeštva. Vsemu svetu smo podali zgled, kako si lahko tudi najmanjši .narod v navidez brezupni borbi z mnogo močnejšim narodom izsili svoje pravice, če le ostane sebi zvest. Tako je slovensko ljudstvo nadvse častno položilo svoj izpit in se z lastnimi napori uvrstilo med najbolj napredne narode na svetu. Obenem je spoznalo, da je bil- kapital njego,vih naporov dobro naložen in da že danes donaša begate obresti. Koliko slovenskih rodov je že leglo v grob od časov Črtomira, Gubca in drugih borcev za svobodo, ki je niso mogli dočakati! In vendar njihove žrtve in napori niso bili zaman. Tudi njihova zasluga je, da danes slovensko ljudstvo, svobodno in samozavestno, gradi in ustvarja le še zase. Tudi za nas- tržaške Slovence pomeni prvi slovenski parlament izreden dogodek. Borba, ki smo jo vodili skupno z,našimi srečnejšimi brati je za nas sicer še nerešena; ni nam še usojeno, da bi se veselili tudi lastne svobode, dasi smo za njo žrtvovali prav vse. Zavedamo se, da še vedno obstojajo skupine, ki žalujejo za propadlim nemškim in italijanskim'impe-rializmom, kakor tudi trepetajo za usodo lastnih imperijev. Zatcs nam svobode ne privoščijo, kot je ne privoščijo lastnim narodom, zato so zasadili svoje kremplje v Trst, od. koder kot zmaj pihajo strupeno sape proti svobodoljubni Jugoslaviji. Vemo, da so to ljudje, ki jih zadnja vojna ni ničesar naučila. Vsi ti lažni demokratje so presenetljivo podobni Hitlerju, ki je še takrat, ko je Rdeča armada že trkala na vrata Berlina, tolažil prestrašene Frice, češ, Nemčija mora zmagati in bo zmagala že zaradi tega, ker »sicer zgodovina ne bi imela nobenega smisla!« Mi pa vemo, da je doba imperijev in kolonij krepko v zatonu. Zaradi tega se ne bojimo ne guvernerjev, ne kolonialnih statutov, ampak se zavedamo, da bo prej ali slej tudi Trstu zasijalo sonce svobode. In v tem prepričanju pošiljamo ob zasedanju prvega slovenskega parlamenta bratskemu slovenskemu ljudstvu naše iskrene čestitke in berbènt. pozdrave. . Bufon Zmago pisalo, je tudi določilo, da se začne prvo zasedanje Ustavodajne skupščine Ljudske republike Slovenije na dan 18. t. m. To sc zu-n?nje okolnosti tega. za vse Slovence tako ZA STENAMI ZAPOROV _•__ . pomembnega dogodka. Kadarkoli upremo Slovenci pogled v svojo preteklost, moramo vedno ugotoviti isto uporno stremljenje po uveljavljenju tistih cbče-člcveJanskib pravic, brez katerih narod, ljudstvo, ne pomeni več kot predmet eksploatacije privilegiranih družbenih razredov. Kmalu po naselitvi v naši sedanji domovini med Alpami in morjem — od tega je preteklo okoli. 1300 let —- smo Slovenci izgubili svojo samostojnost. Vzeli so nam io germanski grofi in njihovi pomagači, krščanski nnsicnarji, ki so našo poganske prodnike nasilno po-krščevali. Kako »človekoljubno« se je. ta polastitev vršila, nani izpi;ičuje zgodovina, pa tudi pesnik Aškerc z besedami: Ih prišli so. krstiti jih želeč — v levici križ, v desnici moč.. Tn dede so naše krstili tam sredi širnih planjav; kr, so pa krst izvršili. njih meč je bil in križ krvav... Tako smo Slovenci stopili v zgodovino, obliti z lastno puntarsko krvjo, ki jo je nase ljudstvo prelivalo do. naj novejšega Pesa. Uklonjeni v okove fevdalizma so naši predniki še'in še. poskušali, da si zlepa ali zgrda zagotovijo vsaj znosno življenje. Take obupne pn pkuse tlačenega slovenskega kmetu — drugih družbenih razredov takrat Slovenci skoro nismo poznali — beleži zgodovina posebno mnogo v 15. in 10. stoletju, trajali P' so v tej obliki do pred sto leti. ko je fevdalna družba v glavnem razpadla. Komaj se je slovensko ljudstvo rešilo spon tiske in desetine, so ga že pograbile pijavke meščansko-kopitaMstične izkoriščevalske gospode; gospodar se Je menjal, bič pa je ostal — kot je ugotovil Cankar. Ostala Pa je tudi misel na upor proti krivici in ta misel je spremljala izkoriščanega slovenskega delavca in kmeta preko Judenbutga v novo države. V stari Jugoslaviji je slovensko delovna ljudstvo zapadlo izkoriščevalcem istega tipa, kot jih je poznalo že iz rajnke Avstrije, dočini so bili primorski in koroški Slovenci poleg tega še najresneje ogroženi v svojem narodnem obstoju. Medtem pa so se odnosi družbenih sil naglo menjavali: Pojav fašizma v svetu kapitalističnih izkoriščevalcev je pomenil višek vzpona stare, preživele in krivične družbe gospodarjev obenem pa začetek njenega sigurnega padca. Ko so po logiki razveja človeške družbe imperialistične sile sprožile novo vojno, tedaj se je začela za slovensko ljudstvo doba najstraliotnejšega trpljenja, obenem pa tudi njegove največje slave. Slovensko delovno ljudstvo tedaj ni več čakalo'kralja Matjaža, (a naj M ga odrešil, ampak je krepko vzelo svojo usodo, v lastne roke. Prvič v zgodovini 19 mesecev je skoraj že preteklo od uničenja poslednjih nemških in italijanskih fašističnih skupin, ki so dajale zadnji odpor v neka te: ih večjih stavbah v Trstu, med drugimi tudi v sodni palači, v znanem »Coro-neu«. Na to dejstvo človeka v Trstu prav za prav le malo kaj še spominja in tudi sama sodna palača s svojimi zazidanimi luknjami in nad 1 m velikim liktorskim znakom na svojem pročelju ne dela izjeme. Ne bi hotel sicer dajati tej, v »preobilici drugega koristnejšega dela« opravičljivi pozabljivosti ZVU z ozirom na odstranjevanje zunanjih znakov fašizma in nacizma, večje pozornosti, če me ne bi silila k temu tudi z ničemer opravičljiva odgovornost ZVU, da se tudi življenje za temi zidovi ni vinnogočem spremenilo. Naša pozornost namreč in pozornost vsakega demokrata kjer koli, je naravno posvečena demokratični prevzgoji onega dela ljudi, ki je bil v obdobju med I. in II. svetovno vojno načrtne vzgojen za pokorno službo fašizmu. Tudi angloameriški zavezniki só to nujnost večkrat oglašali v dokaj poudarjenih govorih. Toda poglejmo samo v tem primeru, ki ga bom navedel in ki nam je blizu, (da ne iščemo potem že znanih primerov v zunanjem svetu), v kolikor ima govorjenje o tej nujnosti pri onglcameriških zaveznikih praktičen značaj: ■ Nobena tajnost ni, da je za zidovi raznih jetnišnic v coni A zaprtih veliko število antifašistov zaradi antifašističnega mišljenja in delovanja, še več, že dolgo ni več nobena tajnost, da je ravnanje s temi, antifašističnimi priporniki tako, da jemlje v očeh' demokratičnega ljudstva ugled zavezniških angloameričkih okupacijskih oblasti. Večkrat je že bila ZVU opozorjena, da je njen pomožni izvirni organ CP močno pre-, pojen z visoko procentnimi fašisti z verjetno kriminalno aktivnostjo v času fašističnega terorja. To opozarjanje močno pridobiva na svoji resničnosti v dejstvu, da so ravno pripadniki CP oni, ki v zaporih (mislim, da ne brez vednosti odgovornih) brutalno mučijo1 antifašistične pripornike. Naj omenim samo podvige narednika Ta-bette med antifašisti, aretiranimi 3. in %. nov. v Ponzani, ko je s svojimi pajdaši klofutal, pestil, brcal antifašiste in lomil na njih stole in puške. Naj omenim samo $c protestno pismo 3 antifašistov iz zaporov v Trstu, med katerimi je Znani komandant partizanske divizije Garibaldi Fantini Marij, ki je rešil iz italijanskih taborišč 300 zavezniških ujetnikov. Toda pismi iz tržaških zaporov, ki ju ob-sjavljamol v prevodu (originala v italijanščini s podpisom) govorita o tem, o čemer se mi upira pisati, toda kar resnici na ljubo ne morem zatajiti. 1. IX. 1946, ob pol desetih zjutraj: Ravno smo se sprehajali na dvorišču in p epevali nekatere partizanske pesmi, ko je nenadoma vstopil major Harding, nato pa še direktor zapora. Najprej nam je na dolgo in široko' nekaj razlagal in šele proti koncu, ko je govoril že dobrih dvajset minut, smo razumeli, da nam je ukazal, da se tnóramb postaviti pri vsakem njegovem obisku v pozor cb zidu. Med govorom je vrtel v rokah usnjen bič; z osornim glasom je dejal, da so njegovi vojaki dobri," mi pa da ne veljamo prav nič in da se nas prav nič ne boji. Ko se je naveličal govorjenja, nam je ukazal, da se postavimo v vrste in morali Smo korakati mimo njega. Nisem še naredil nekaj korakov, ko me je poklical: »Ola, boi!« Stopil sem predenj in mirno čakal, kaj mi bo povedal. S sarkastičnim glasom in z nasmeškom na ustih mi je javil, da bom zaradi neposlušnosti kaznovan, in sicer da bom dva dni dobival samo ki uh in vodo. Ni mi pa povedal, s čim sem si to kazen zaslužil. Moja žalost je bila še večja, ker bi moral imeti naslednji dan razgovor z domačimi in ga zaradi kazni nisem smel inieti. '' (podpis) (Nadaljevanje na 4. str.) (Nadaljevanje s 1. str.) J >' DemohratiCna ironia proli imperializmu prednm silam, pomenijo velik korak naprej v demokratizaciji -od mipuijo vwju oj p litika' iz znanih razlogov tako krčevito zavira. Kaj pomenijo vsa ta dejstva za nas? Predvsem nam kažejo, da je nas najhujši, osnovni sovražnik svetovni, torej anglo-a-meriški imperializem) na našem ozemlju naslednik predfašistii-nega italijanskega imperializma. Kažejo nam nadalje, da je proti temu imperializmu potrebna borba, v kateri nis/ho sami, da je za to borbo potrebna združitev vseh iskrenih antifašistov v široko demokratično ' fronto s točno določeno .akcijo na podlagi desetih < programskih točk Jugoslovan sko-i talijanske, ' antifašisti l-• ne unije, za demokratični razvoj našega ozemlja, za tem Idgiino povezani umik tujih okupacijskih čet, za narodnostno in kulturno enakopravnost, za tesno povezanost z zaledjem, ki je predpogoj za gospodarski razvoj in blagostanje. Gladovna stavka v kž&ktti zaporih Preteklo soboto je sedem antifašistov, ki so zaprti v tržiških zaporih, začelo gladovati. Zaprti tovariši s tem protestirajo, ker so biti aretirani že 3. novembra in jih še sedaj zadržujejo v zaporu brez kakršnekoli obtožnice. V zaporih so jih pretepali in {mučili, kakor je bilo javljeno v dnevnem časopisju. Izmed pelnajslih aretiranih ■ tovarišev so jih osem po kratkem zaslišanju v zadnjih dneh izpustili, ker jim niso imeli kaj očitati. WALLACE: SVET VID J V AMERIKI SRED*Š0E REAKCIJE Bivši trgovinski minister Henry Waliate je izjavil, da sp republikanski reakcionarji .. pripravljeni ponoviti svoje napake iz dvajset let sedanjega stoletja. Obenem je obljubil, da bo organiziral politične akcije proti reakcionarjem. Watiace je nadalje dejak Sedanje volitve so povzročil*, da gleda ves svet na ZDA kot na središče reakcije. Storil bom. vse, da dokažem naprednemu svetu, da so v ZDA še sile, ki morejo prisiliti reakcionarje, da ne 'pojdejo predaleč bodisi v notranji, bodisi v zunanji politiki. ECHPTSKI DIJAKI PROTI BEVINE! Nad pet tisoč dijakov je danes na nekem zborovanju sklenilo, da se ne bo udeležilo predavanj. Na zborovanju je bilo po gostom a slišati vzklike: „Dol z Bevinom“. Oborožena policija kroži po wii-v er zdet ni četrti, da bi preprečila nerede. Začetek šolskega leta, ki je bil določen za danes, so odložili za en mesec. NA FRANCOSKEM- PODROČJU NACISTI ŠE VEDNO IZZIVAJO V dolini Montajon na francoskem področju v Avstriji so naslikali na vlak kljukaste križe. Francoske oblasti so na to ostro nastopile. Vas promet v dolini so takoj ustavili, hkrali /m naložili globo 30.000 šilingov vasi Schruno in 20.000 šilingov avstrijskim državnim železnicam. Promet so obnovili šele po ponovnih aretacijah 10 nacistov, ki so jih bdi nedavno izpustili. M.: Budej Vane! Kaj niše z ualn dns? V.: Budej Miče, budej... Nisn ne, znaš me žiu strah drži, da me žvau ne uobali uod une nafte... Nej buo rajše dama u žtale. Je zaduaste blaga balanga pa vascl M.: Jemš pru Vane, žvou treba varvtl Žvou košta dandns!.,. Ma kaj se biu kej u grunte? Buo kej repe? V.: Tem pej tm, kšna špijega uon... 'Jajde pe, ne buo prou neč.. Lane nisn znou kn žnjuo.. Uosn kventalou sn juo jemo.. Lets jue ne buo na pau kr sn juo usjau.. Pese je bio lane, da juo je blo grdo vit u skednje.. Lets juo bmuo nat tnko rejzale.. M.: Ja, Vane muoj, huda buo tuo zi-•muoa! Jen use taku strino drago, se čije vela karta uod taužend za usakuc stvar. V.: Ante buoja kej pamagale!? Al z an-ga kraja, al z druzga, buo moglo kej prit — če ne buo križ z name. M.: Pamagale!? Buh ve du te buo pa-mago! Lih ta prave jemamuo.. za člaveke kej pamagat. Čake, čake, te bn paveu kaj je takalo tuo buoguoa Štijefkuo sez Du-tolj.. V.t Štijefkuca?? Kétiruoa?.. M.: Ma, ti juo ne bš puozno, znan. Reva je šla dual, čije Via Macine, za uduabct uno malo šušiđja, ke je grije pa rancen muože, ke je jie uasto u Dahave.. Petnajst lir na dan, nej dela žnjime kr čije.. Znaš kaj suo jie rijekle??: »Perke no la va šu. a Lubijana de vostro Tito čol šol-di.!« Jen uona vele: »Mi go derito kua!« Jen se taku an ceit prcdeštirajuoa dukir juo aden uod uneh zelijenco ke suo tn, ne nazaj ušpikne: »Siete pieni di fame, su in Titipia...« Žijena je vele zastuopla, da ni vredno menjavt besed. Te lepu muoči jen čaka, jen čaka. Ma, ne znan, se je dagavela al ne, te patijegne z borse stru-cuoa putra, uodluome damačga kruha jen dej puanjem u uofičje pred useme. Taku suo gspude mucčale ku, me ne zamire, r.. Jen, de be jen še bel zamšo guobec, se te uoglase še aden uod našeh: »Šiora, no štija manjar kua, no la vedi keige vi jen fora la bave.. « V.: Fino jieh je usijeknla žijena jen une nš ttide .. ! M.: Te riječen jest. Ma je žijena urbi-ježna jen pa strele ku suo use Krašouke. Se ne dajuoa nazaj. Sej mje še trko stvari proula, ma no tenden usega.. V.: Virjen Miče, virjen.. Gcrje me je, ke jema uod njeh patrebua.. M.: Kaj nm je pej ku gorje.. Jen taku je Vane pr uaake slvre.. Čuj, buo vre padrugo leto ke sn don prošnjuoa za vojno žkuoduoa, ma ga ni vit še zdej anga Solda... Trko buojuca ulejkle, da buo ta buoga lira pršla pro pa neč.. V.: Sej tu uoane čakajuoa! M.: Vane muoj, jest zmijern praven: če nijebmuo mi ta buoze držale trdo ukijcp, nm buo hudič sijeu na vrat taku, da se ga ne bmuo mogle na nobijene viže več uotrijest.. Jen buo pršlo še slapše ku pd ta črneme.. V.: Taku buo, taku! Jest ne znan, da naše ledje tega ne videjuoa!? M.: Kaj ne vidcjua, ma ne premfelejuo» = pasijebno ta bel stare ne! če le malo zapiha, vre jieh ni več n«a zestanko zvij-čr.. ! V.: Ja, čake Miče je prou, praveš, na zestanke.. Ma naše dual, be mogle sijcleh malo glijedt kuaga puošlejuo pred ledi. Je biu un tijeden aden prns — Buh me ne za greh zapiše — jest be ga rajše nuaso, ku paslušo... M.: Znaš kaku je Vane. tuđe naše, nr-dijuoa kukr muorcjuca.. Ma, de be tl vi-do, kadaj je blo, ta pasane pijetek zvijčr prns.. Suo te ble: Švicrjc, Angleže. Frn-cuoze jen kaznn še uod ki.. Je bla ta mladust, ke se unuo železencuoa nrdtfa tn u Božnje, sej znaš.. V.: Ja, ja. kaj ne znan, sej.suo celo pa-letje šrajale uod nje.. Aaa suo vre kom-plile?? M.: Kaj suo pej, kašnuoa feštuoa suo jen našo nrdile! Tu tje bla usa mladust ukijcp! Kašno petje! Jen ledi, da se ni b!o muoač gent. V.: Znan Miče, sn čeu. Sej je bijou (ude — Bareto sez našme. Ku suo zvele, je bi-jeu ku alarm prns, tu tje use letelo.. M.: Ben videš Vanel Kdr viden tuo našuoa mladust, kaku te grije napre, jen tako muože u leth, ku je Bareto ke se te še zdej uosuka ku mladijcnč na uodre. Kdr suo te urejzale unuoa: »Naj za ori..«, Vane nuicj, te muore prit souza uod vesl-jelja. Te riječen je blo an lest jih pa-filušt jen glijedt. Nej le žgijcjuoa naše JUh/m, Bilo je pred nekaj leti, proti koncu avgusta, ko smo bili kakor navadno v Hra-stičih, to je v kraju precej ped vasjo nad morjem, ko je bil še tisti orjaški hrast. Ta je dajal senco stoterim obiskovalcem, ki so prihajali sem za zabavo senčit se v vročih poletnih dneh ter se hladit na prijetnem vetriču, ki je pihal od morja. Tu sem so prihajali ljudje vseh poklicev — tudi naš župnik je pogostoma zahajal sem ter se pogovarjal o vinogradih in o ribi-. štvu ter o dogodkih na suhem in morju sploh. Posebno ob nedeljah je bilo tudi mnogo takih, ki se niso mogli kratkočasiti s kvartanjem po gostilnah zaradi pomanjkanja cvenka v žefri; tako so se brezplačno zabavali v tem hotelu v Hrastičih. Tukaj so bili tudi naši opazovalci tun, stari Muško, stari Raško in mladi Bruži. Posebno stari Ruško je vedno zrl od Trsta do Sesljana, da bi opazil kako znamenje tun. In res, ko je zazrl pod nabre-žinskim bregom velik plaz črne vode, je takoj uganil, da so to tune. To je pokazal tudi tovarišem, Muški in Bružetu in začel kričati na vse grlo: »O, in barka, o, in barka, tune gredo naravnost sem gor!« Toda šaljivi Muška mu je odgovoril, da ni treba, da gredo v barko, če gredo tune »sem gor«, torej jih kar tukaj počakamo in polovimo. Toda Ruško je še bolj kričal in naposled je šla barka na kalado, to je kraj, kjer se mreža in ribe izvlačijo na suho. Ko so pa tune priplavale do Brojnice, niso znale najti poti, da bi šle gor, kakor je rekel Ruško, ter so mimo plule proti Trstu. Ko so se pa približale ladji na kakih 300 metrov, je Ruško začel kričati nsl ves glas: »Salpa di grašal Kacavat! Kacavat!« V ladji čakajoči možje so hitro ociveslali od kraja na globoko morje ter metali mrežo v vodo, dokler ni naš Ruško spet zavpil: »O premando! dagi, kap, dagi, kap!« Veslarji so takoj okrenili ladjo v smeri proti Devinu, kakih 30 metrov na dolgo, ker je naš Ruško dal drugo povelje, namreč: »Saldi! Saldi!« Veslarji so na to pe velje hitro nehali veslati, in kakor pribiti čakali na nadaljnje povelje. Tune namreč niso bile še tako blizu, da bi jih mogli obkoliti; Ko so se pa tune še bolj približale, so Ruško in oba druga začeli grozno vpiti: »Avoh, avoh, avoh in tora, avoh.« Veslarji so hitro okrenili ladjo proti bregu ter tako ribe obkolili in zajeli. Ruško pa je z močnim glasom zavpil: »Tira, tira, tira!« Kapo v ladji pa je z nogo trikrat udaril po krovu ladje v znamenje, da g» je razumel. V vasi se je hitro zvedelo, da so na Šovniku zajeli veliko množino (un. Vse je drlo k morju. Otroci, fantje, dekleta in možje, tudi tisti, ki so bili v bližnjih vinogradih, vse je prišlo pomagat vleči težko mrežo in ribe, dokler jih niso po enournem' trudu izvlekli na suho. Kakšen prizor se je nudil, ko so fantiči š!i do pasu nagi v vodo ter vlekli za žep težke ribe iz vode na suho! Ribe so strašno cmokale po vodi, ko so se borile s smrtjo. Tudi na suhem so ribe strašno tolkle, tako da je kamenje letalo v zrak, dokler ni v desetih minutah smrt storila konec njihovim mukam. Potem jih je paral, kdor je le imel rezilo; pa brez njega ni bilo skoraj nobenega. Ko so jih očistili drobovja, so jih hitro spravili na nalašč za to pripravljeno ladjo ter hitro odveslali v Trst na ribji trg. 10 rib pa so razkosali na dele razne velikosti ter jih razdelili vsem tistim, ki so pomagali; otrokom manj, odraslim več; nobeden pa ni šel brez tune domov. Domai so jo brž pražili na razne načine, tako, da je vsa vas duhtela po okusni tuni. Seveda so jo tudi z vinom dostojno zalili, kakor se spodobi. V Trstu so pa ribji prekupčevalci že bili o tem obveščeni ter sc na obali čakali bližajočo se ladjo s tunami. Ko je ladja dospela h kraju, so si jih prekupčevalci hitro razdelili vsak po en kvin-tal — bilo je namreč deset kvintalov rib — ter so hitro po mestu razglasili, da je na ribji trg dospela »Tonina fresca paesana di Santa Croce«. Vse dekle in kuharice iz mesta so kar najhitreje tekale na ribji trg in v dveh urah ni bilo več nit! repa. Ruško pa si je zadovoljno mel roke, ko je drugi dan prešteval svojih čez 200 svetlih kronic. Sreča pa je epoteča. Tretjega dne po tem obilnem lovu je stari Ruško spet opazil na morju velik p ta« črne vode ter je sodil, da mora biti znatno večje število rib kot prvič. Plavale so ^*e v smeri proti Trstu. Ladja z mrežo je tega dne čakala v Čavsih, kjer so morje globoko zajeda v breg ter je videti kot majhen zaliv. Tu na strmi skali nad morjem je Ruško dal povelje, naj hitro odveslajo od kraja ter vržejo mreže. Tune so priplavale že tako blizu, da bi jih lahko obkolili. Toda to pot so se našemu Rušku tune grozno zamerite, kajti v trenutku, ko jim je bila ladja blizu, so spremenile smer ter odplule od kraja vedno bolj na široko morje. Zastonj je naš Ruško kričal »Lazgetc, lazgeto«. Mreža ni segala več tako globoko, da bi jih zajeli. Ruško je dal žalostno povelje, naj izvlečejo mrežo zopet na ladjo, kar so tudi z žalostjo storili. Tunam pa je naš Ruško jezno zažugal z besedami: »Špeta, špeta, ton, ti še škampa, ma te venterà ben šoto. Špeta, špeta Ton.« Toda tune se niso zmenile za njegovo! kričanje, ampak so mirno plule vedno1 bolj na široko morje. Seveda so tudi Rušku namišljene kronice splavale za njimi. Iv. Furlan. bukve jen bandijere jen nej ns le mje-čejuoa na cestuoa — ma teh ke zdej ra-sejuoa jeh ne buoja ustoule, ku j eh nisuo uno ke suo šle vre se ... V.: Aaa, se čeu Miče? Zhiđe jeh fr-d-ame! Slapše ku fašiste delajuoa tje strele.. Jaa, čake Miče, da ne zaben! Kaku buo kej z name pej? Se kej čeu dual? M.: Smuo zmjiem 'tn .. Buo hmalen padrugo leto ke sejejuca.. Bmuo vidle če bjuo kej sesjale zdej tn u Novajorke .. V.: Ma niso un dan pravo," da se bjuoa naše same zglihale sez Taljaname? M.: Ma je taku Vane: Kukr suo gspudije vidle, da be blo mrvet zns bulše, niječejuc neč več čut jen se same menejuo. Une ulejčejuoa zase, jen našme ne cedejuoa ano.. Ma, muoren jet Vane, s bmuo ben še kej vidle. Zdrave! Okolica, 18. novembra 1946. Isti koi zadnjič. (Nadaljevanje s 3. str.) 10. ura zjutraj 1. XI. 1946. Nismo še vstali, ko so se oilprla vrata in je vstopil major. Ilctcl si je ogledati vse celice; posebno pa ga je zanimalo, če smo že vse pospravili. Seveda niso bile še vse postelje pospravljene. Ustavil se je pred mojo posteljo in vprašal, čigava je. Odgovoril sem, da je moja. On pa mi je rekel: Oh tem času so moji vojaki že davno vstali in tudi pospravili so že. Zaslužil bi, da bi te človek do krvi.pretepel. Toda danes nimam volje; zato pa beš ostal nekaj dni ob vodi in kruhu Ko je končal govoriti, se mi je na široko zasme jal in takrat sem opazil, da jc precej vinjen. Ko je odšel, sta me stražnika odpeljala v kazensko celico. (podpis) Nočem vsega tega spravljati v zvezo s fašističnim znakom na pročelju »Coronca«, vendar se mi vsiljuje ob tem spomin na težke preživete dneve v fašističnih zaporih. en že GOSPODARSTVO lile! naših Kmetov po Slovenili Na pobudo tukajšnjih kmečkih sindikatov je Ministrstvo ze kmetijstvo in gozdarstvo v Ljubljani ugodilo želji slovenskih tržaških kmetov, predvsem vrtnarjev iz samega predmestja Trsta in dovolilo ter podprlo njihov poučni izlet po Sloveniji. Izlet se je vršil v dveh skupinah; vsaka je štela okrog 120 članov. Na kratko bomo opisah izlet druge skupine, ki se je mudila. v Sloveniji štiri dni in podali tudi vtise, ki so jih na splošno odnesli udeleženci izleta. Ministrstvo za kmetijstvo m gozdarstvo FLRS je poskrbelo pri . »Putniku« G avtopulmanov za izletnike. Takoj po prihodu v Ljubljano so‘vstopili v vozila in se odpeljali preko Kamnika proti Vrbju pri Žalcu na Štajerskem v Savinjski dolini, kjer je središče pridelovanja svetovnoznanega hmelja. Med potom so naši izletniki občudovali lepoto in rodovitnost ■ Kamniškega in Savinjskega polja ter vmesnih hribov, gosto poraščenih z gozdovi. Ob cesti; desno in levo smo srečevali večja in manjša naselja, sestavljena iz prijaznih in urejenih hiš in hišic, skoraj bolj podobnih vilam kot pa kmečkim poslopjem. Iz same zunanjosti teh bivališč lahko sklepaš, da sta tu red in blagostanje doma. • Škoda je le, da so ceste na splošne ozke. posebno za moderna prevozna sredstva, kar se lahko smatra kot enega najhujših grehov stare Jugoslavije. Na poti smo pa mogli videti, kako se že pridno popravljajo stari pogreški; popravila glavnih državnih cest sc v polnem teku. Dospeli smo v Vrbje še podnevi. Tam smo si ogledali »Kmetijsko zadrugo« za obdelovanje. Bila ja ustanovljena šele na zimo lanskega leta in že so njem gospodarski uspehi naravnost presenetljivi. Saj se je v tej kratki dobi število razpoložljive živine, v prvi vrsti krav in prašičev. veC ko podeseterilo. S tem je zasign-rana gospodarska podlaga kmetijskega 'razvoja zadruge in blagostanja zadružnikov. Kljub temu. da površina razpoložljivega zemljišča ni velika, ker pride na družino zadružnikov kemaj približno 5 ha obdelane zemlje, obdeluje zadruga tako intenzivno to zemljišče, da potrebuje že novih rbdovnih moči. Sicer io tam zemlja res tudi zelo rodovitna ter nrikladna za pridelovanje hmelja in vrtnine. Saj je brneli jz Žalca že zdavnaj poznan po svoji izborni kakovosti pivovarnam po vsej Evropi jn tudi po ostalem svetu. Zadruga ima pod svojo upravo tudi moderen valjčni mlin na vodno turbino, spojen z električno centralo prav blizu upravnega poslopja. V mlinu zmeljejo lahko približno 100 »zeleni Štajerski« je bila prav prijetna. Škoda le, da smo tudi na tem potovanju morali mimo požganih hiš in komaj ozelenelih Bliža se zima, deževni dnevi sledijo burji in obratno. Z delom na polju je bolj slabo. Edino še lahko pripravljamo in kopamo za obnovo vinogradov. Ti so res potrebni obnove; koliko zapuščenega sveta, kjer so bili prej bujni vinogradi, vidiš vsepovsod! Marsikdo je letos zavihal rokave in začel kopati ledino, toda mnogi se še obotavljajo iz strahu pred prevelikimi stroški. Tudi marsikateri travnik bi bilo potrebno zboljšati. Že nekaj let so težave s krmo. Travniki malo nudijo, predvsem zaradi suše, pustošenja in slabe nege. Brez krme ni živine, brez živine ni gnoja, a brez grjoja zopet ni krme. In sedaj nam v veliki meri manjkata še stelja in tudi brez stelje ni gnoja. Kaj bomo storili, kaj naj ukrenemo?. se vprašuje marsikdo. Mnogi mislijo, da si bodo pomagali z umetnimi gnojili. Da. res je. Umetna gnojila lafcro v veliki meri nadomestijo domači gnoj. Vprašanje je samo, kje bomo ■ umetna gnojila dobili, k diko kakšna in po kakšni ceni. Ali si bo mogel vsak kmetovalec nabaviti potrebna gnojila? Ne sniemo pozabiti, da moramo vsa gnojila uvoziti; ali si bomo . v teh neurejenih trgovskih i'azmerab mogli nabaviti za našo zemljo potrebna gnojila? Pameten kmet že ve, "kaj bo napravil. Ne bo izdajal dragoce-' nega denarja, ki ga rabi drugod, za gnojila, ko vendar lahko doma zbere sam vse one snovi, ki mu jih nudijo umetna gnojila. Uredil si bo gnojišče na način, da ne bo izgubil niti trohice doma pridelanega gnoja, gnojnice in komposta. Predvsem bo pazil, da bo gnoj pravilno zložen in dobro stlačen, grobov «številnih junaških partizanov in talcev, ki so jih »civilizirani« hitlerjevi Nemci do smrti mučili in obešali na obcestne jablane. Okrog devetih smo dospeli v Radvanje, da si ogledamo tam- . kajšnjo Kmetijsko obdelovalno zadrugo »Jože Lacko«. Posest te zadruge je precej obširna in sedaj zavzema približno 200ha, —. če nisem preslišal pojasnil vodnika. ki nam je razkazoval in razlagal delovanje zadruge. V zadrugi so spojene: bivša posest nekega trgoveg in pa cerkvena ( škofijska posest, h kateri so interesenti priključili nekaj svojega zemljišča. Tudi tukaj so očitne prednosti, ki jih nudi kmetijskemu gospodarstvu sploh in še posebno obdelovanje zemlje, združitev zemljišč na zadružni podlagi. Kjer so bile prej majhne parcele raznih oblik in z raznimi kulturami, po potrebi in okusu posameznih gospodarjev, se razprostira sedaj eno samo široko polje. Samo v takih razmerah je mogoče uveljavi jevati v kmetijstvu pridobitve moderne tehnike z uporabo vsakovrstnih strojev za obdelovanje zemlje in za predelovanje da se mu gnojnica ne bo odtekala v vaški jarek in se potem neplodno izgubljala. Skrbel bo, da si bo napravil čim več komposta. Pazil bo predvsem, da bo uporabil samo zrel gnoj_ in da bo gnoj na njivi pravočasno zakopal. Zbral bo vso gnojnico in ju pravočasno odpeljal na njivo. Izkoriščal bo greznico, smeti in blato za kompost. Vedi: Čim bolj smrdi na dvorišču, pri hlevu, okrog gnojnega kupa, na njivi, ko razlivaš gnojnico ali trosiš gnoj, tembolj zapravljaš. Tisočaki ti puhtijo v zrak in se s Smradom vred izgubljajo. Dokler smrdi okrog tvoje hiše. ne govori, da ti pri-rfftmjkuje gnojit. Smrad — to je dušik. Ulpvi ga in na polje ž njim. Mnogi se bodo izgovarjali, češ saj nimam modernega gnojišča. Moderno gnojišče je res sila važne. ali jr ri- današnjih razmerah, ko primanjkuje cementa, se ne moremo sklicevati na moderna gnojišča. Prišel bo čas tudi zato. Danes je glavno, da gnoj pravilno zložimo in ga stlačimo, da ujamemo vso gnojnico ter si na tak način pripravimo zares dober in masten gnoj. ‘ V marsikaterem luksuznem gnojišču se dobi prav slab gnoj, prav dober pa na navadnem gnojnem kupu. Gre samo za pravilen jfostopek. Ker je stelja pri gnoju jako važen činitelj, priporočamo kmetovalcem. da se pobrigajo za drevesne nasade, posebno listnatega drevja, da manj sekajo, več sadijo in gojijo. Opozarjamo: pazite na gno- jišča in na gnoj! Brez gnoja ne bo pridelka. Stanko Čok pridelkov. _ Ing. Andrej Čok (Nadaljevanje sledi) Važnost gnoja Delavske zadruge za Trst in Istro Kako lepo je to ime! Človeka kar prevzame od zanosa in si izboči prsi, ko ga čita ali sliši. Pa kaj se ne bi! Saj je to velika in močna organizacija, plod delavske požrtvovalnosti in truda. Izraz delavske vzajemnosti in pojmovanja skupnih teženj. Ustvarili so jih in dvignli delavski žulji; in vsak tržaški delavec je bil na to ponosen Toda fašistična zver tudi njim ni prizanesla. Iztrgala jih je iz rok delavstva in jih pretvorila v čisto trgovsko podjetje; iz čisto' šovinistično propagandnih vzrokov pa jim je zadržala ime. Kot trgovsko fašistično podjetje so Delavske zadruge imelo * razne ugodnosti in so se tudi pod fašizmom razvije v prvovrstno špekulativno podjetje. Skrb fašizma - pa je bila. da ubije zadružni duh. da zadrži In celo poveča članstvo, da pa uniči zadružnike. Delavskim zadrugam se no more oporekati, da niso dobro upravljane, da ne vršijo plodonosniji trgovskih kupčij in da niso povečale svojega premoženja. Nasprotno! Danes je to jako bogata trgovska ustanova. Mora se pa glasno in odkrito povedati, da Delavske zadruge ne vršijo in od fašizma sem niso vršile svoje zadružne in socialne naloge. Zatajile so zadružno na-čelo in ga še vedno teptajo. Ne upravljajo se na demokratičen način, čeprav je to bistvo zadružništva in čeprav se nahaja na čelu delavskih zadrug človek, ki trdi. da je socialist in demokrat in se imenuje advokat dr. Puecher Edmondo. Bob. •»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• Kalijeva umetna gnojila Od vseh hranilnih snovi navadno zemlji najmanj primanjkuje kalija; če ga, je v zemlji.2%, te že zadostuje za normalen razvoj rastlin. Seveda pa ne potrebujejo vse rastline enake količine kalija; največ ga rabijo krompir, pesa in repa, sploh rastline z odebeljenimi podzemnimi organi. Pa tudi stročnicam je dobro večkrat pognojiti s kalijem. Pri uporabi kalijevih gnojil moramo paziti, .da jih ne trosimo, ko ne dežuje, ker kalij vpija in drži vlago, če jo je v zemlji premalo. Najbolje sterimo, če pognojimo s kalijevo soljo pred setvijo ali sajenjem, pri tem pa pazimo, da jo dobro premešamo z zemljo. Paziti moramo tudi, da to gnojilo ne pride v direk-. ten kontakt s koreninami, ker bi jih ožgalo in jim odvzelo potrebno vlago. Zelo grešijo naši kmetje, ko (rosijo kalijevo sol po jqrkih, v katere potem sadijo krompir; ni čudno,' če se poleni rastlina pravilno ne razvije in če nato kmet izeulti zaupanje do u-nrotnih gnojil. Poskusi s kalijevimi gnojili več-, krat ne uspejo, ker v zemlji primanjkuje drugih snevi, s katerimi je kalijevo gnojenje tesno povezano. O tem bomo v našem tedniku še pisali Od vseh kalijevih gnojil se pri nas najbolj u-porablja 40% kalijeva sol, na 1000 ms jo zadostuje 10-15 kg. Dr. F. Juriševič '•••••••••••••••••••••••••••••••••••#•••••••* Kmetovalcem in vrtnarjem Opozarjamo vse kmetovalce in vrtnarje na odredbo, ki jo je izdala ŽVU in ki odloča podporo v znesku G0% stroškov v delu in materialu za sledeča dela. ki jih bodo lastniki izvršili v lastni režiji: . 1. iskanje in izkoriščanje vode za poljedelske svrhe ali za pitje (vodovodi, vodnjaki itd.); 2. zgradba ali preureditev j)olj-skih cest ; 3. zgradba ali preureditev kmečkih gospodarskih poslopij (hlevi, seniki, gnojne jame itd.); 4. nasadi (sadno drevje, vinogradi itd.); 5. zboljšanje gorskih in kraškiii pašnikov (odstranitev nekoristnega grmovja, čiščenje kamenja, namakanje, gnojenje setev krmnih rastlin, najrajalniki, pastirske zgradbe itd.); Kdor ima namen, da izkoristi omenjene olajšave, mera predložiti Kmetijskemu ozemeljskemu uradu v Trstu (via Roma št. 30) po Okrožnih kmetijskih uradili (za zboljšanje pašnikov: Gozdnemu ozemeljskemu uradu v Trstu — via Cologna 8) prošnjo, kateri mora biti priključen načrt dela, .proračun in tehnično poročilo ter lastninski list (zemljiška posestna pola). Po komisijskem pregledu dobi lastnik pooblastilo-za začetek dela in dekret o izplačilu nagrade. Po izvršenem delu in po kolav-dači ji sledi izplačilo določen* vsote. V nekaterih slučajih so predvidena predplačila za deloma izvršene objekte. Vojni oškodovanci- ki se jim uničena poslopja brezplačno obnovijo. lahko prosijo podporo, a kr, nameravajo obnoviti gospodarska poslopja na modernejši način, oziroma ista poslopja povečati. V tem slučaju lahko krijejo razliko stroškov, ki bi jih sicer. t. j. brez 60% podpore, lucrali sami kriti. Poudarjamo posebej gospodarsko važnost melioracije kolektivnih zemljišč (n. pr. zboljšanj« »pisarskih in občinskih pašnikov«). Za pospešitev in r,lajšanje defa naj se reflektanti obrnejo zk pojasnila in nasvet na Enotne sindikate — odsek za kmetijstvo, odnosno na krajevne {referente. Priporočamo našim kmetovalcem, da za omenjene podpor« prosijo v čim večji meri, da izboljšajo svoj gospodarski položaj, predvsem pa svoje vinograde In sadne vrtove; sedaj je čas, đai pripravite zemljišča za obnov« vinogradov. Sovjetsko industrializacijo Od revolucije do danes se je Sovjetska zveza z delom svojega ljudstva spremenila iz zaostale v napredno deželo in iz agrarne v industrijske S tem je bil ustvarjen predpogoj da je mlada Sovjetska država mogla kljubovati vsem napadom od zunaj in se povzpeti do tiste moči, ki jo ima danes. Brez izpolnitve te velike naloge bi to ljudstvo ne mogle skovati orožja, Ki je v odločilnih trenutkih pomagalo Rdeči Armadi in končne uničilo napadalno silo sovražnika. Pri razvoju sovjetske industrializacije sta bili posebne važnosti dve okoliščini; prvič, da se je začela industrializacija v Rusiji pri težki industriji in drugič, da je'bilo to delo izvršeno v naglem tempu, ki daleč prekaša industrijski razvoi kapitalističnih držav. V kapitalističnih državah se je najprej razvila lahka industrija, ker jo je mogoče postaviti mnogo hitreje, zahteva manj kapitala in njen hitri proizvodni krogotok povzroča hitrejši obtok kapitala in s tem lažji dobiček. Šele po daljšem roku, v katerem nakopiči lahka industrija dobiček, pride na vrsto težka industrija. Jasno je, da ta proces ne more iti hitro. Zaradi tega pritiskajo na stiskai-ot industrializacije po letu 18tS in da je bil razvoj zelo počasen. Leta 1870, ko je Nemčija zmagala v francosko-pruski vojni. in dobila, od Francije 5 milijard frankov, se je tempe industrializacije pospešil v smeri izgraditve lastne industrije. Vendar je Nemčija še 20 let pozneje v teni pogledu mnogo zaostajala za Anglijo. Šele koncem 20. stoletja se je Nemčija spremenila v močno industrijsko deželo. Nemčija je torej kljub ugodnim pogojem, prikladnemu zeml jejiisne-niu položaju, obilnim surovinam v deželi in zmagi nad Francijo, rabila 50 let da se je postavila v vrsto naprednih kapitalističnih dežel sveta. Ob prevzemu oblasti po sovjetih je stala Rusija 100 let zn naprednimi državami. Zaradi tega je bi- lo treba preteči to cgromno razdaljo v naglem tempu. Sovjetska država ni začela graditi najprej lahko industrijo, temveč je začela industrializacijo in jo še danes Izvaja po svoji metodi. Težka industrija je bila prva. t. j. tista, ki izdeluje stroje in druga sredstva za proizvodnjo. Šele pozneje. ko je ta industrija dosegla višjo stopnjo, se je začela razvijati proizvodnja potrošnih sredstev v velikem obsegu. Izgradnja težke industrije je zahtevala ogromno kopičenje denarnih sredstev, ki jih SZ ni jemala iz kolonij in osvajalnih vojn. ka--kor kapitalistične dežele. Delo sovjetskega ljudstva in drugi notranji viri so bili tisti, ki so dali materialno ‘osnovo za razvoj sovjetske industrije. Podržavljenje zemlje, rudnikov, industrije in bank in pa bistvene spremembe v novi družbeni produkciji je odprlo neve, kapitalizmu neznane vire kopičenja Rapitala za industrializacijo dežele. V letu 1610 se'' je industrijska proizvodnja v, primeru z letom 1913. povečala 12-krat, proizvodnja strojne indu-strije pa 50krat. Težka industrija je poslala prevladujoča panoga sovjetske industrije ter v tam pogledu prehitela Francijo, Anglijo in Nemčijo in se tako postavila zn Ameriko na dinga mesto na svetu. Ti uspehi ruska težke industrije so se pokazali najbolj v vojni produkciji, ki ni zalagala v zadnji vojni samo fronto z najboljšim orožjem, temveč je ustvarjala tudi velike rezerv« v bjenem zaledju. V času vojne se je najbolj razvilo železarstvo, premogovna industrija in produks cija električne energije. Po vojni so postavljene sovjetski industriji s četrto petietM nove naloge: zacelitj-rane. ki jJbi je državi prinesla ta strašna volf na, dvigniti težko industrijo ni še višjo stopnjo ter s pospetfc. njen) industrije potrošnih predmetov dvigniti življenjski strttis dard sovjetskega ljudstva. MII ZANIMIVIH POGLEDOV I vhaidmi&wz(le\ IBSIRIM «fffcfgl !:'fW Druga najuečja lobanja Na Aleutih, otočju v Tihem Oceanu, so dobili lobanjo normalneca človeka, ki Je imela 2005 cm3 možganske prostornine. Svetovni rekord v tem oziru ima ruski pisatelj Turgenjev z 2030 cm3, za tem prihajajo ameriški državnik Webster z 2000 cm3, nemški državni kancler Bismarck 1965, francoski basnik Lafontainc s 1950, nemški Bcethovein s 1750 in nemški modroslovec Kant s 1740 cm3. Normalno lobanjska vsebina znaša pri moškem 1450, pri ženski 1250-1300 Najmanjša doslej zna- na je imela 910 cm3. dvotirne proge, (ki vežejo Moskvo z II Proizvodnja industrije in poljedelstva basom, Kavkazom, Kaliningradom, R ' Uralu, Sibiriji in Centralni Aziji se bo Leningradom in Omskom. Na teh proir tej petletki povečala dva do trikrat. Da bodo izgradili 1.800 novih železniških se omogočil čim hitrejši prevoz blaga, staj, 1800 mostov in 1300 železniških >odo v Sibiriji zgradili dve novi progi, rilnic. Razen tega bodo elektrificirali 5 ^na bo šla od vzhoda proti zahodu preko km železnic. S tem bodo električne že Sibirije in Srednjega Urala, in sicer od race leta 1950 prekosile število takih ^bakana preko Kuznetska, Barnaula, leznic leta 1940 v Združenih državah Saraganda, Magnitogorska in Kujbiševa Elektrifikacija železnic bo omogo io Volge; druga pa od severa proti jugu vzdrževanje prometa tudi v najhujkn sicer od Kazahstana preko Akmolin-^AkfrVn. bo zmanjša,a potrošnjo kuri ka, Karaganda do Balkaškega jezera. Ta električna lokomotiva porabi namreč proga ki-bo vezala severni del Kazak- •?a.ÌUdÌ’ Ce dobi CI stana s Centralno Azijo, bo tri do štirikrat gijo iz teimoelektncnih central. krajša V teku te petletke bodo izgradili 6 Zo pred vojne/je bil sovjetski potencijal lokomotive dva do trikrat večji, kot Pa potencijal drugih evropskih držav; lokomotiv in 472.000 tovornih vagone; V Sovjetski zvezi pa že gradijo n km, od tega 3550 v Sibiriji. Ameriško čudo Kolibri, najmanjša vrsta ptičev žive samo v Ameriki od Alaske na skrajnem severu do Magclanškcga preliva na skrajnem jugu. Veda pozna kakih 500 vrst teh -malčkov. Zaradi pestro barvanega perja jim pravijo ljudje: «leteči biseri». Naj- manjši med njimi so čmrljske velikosti. Želodček majhen, nekaj večje srce, še večje je pa krilno mišičevje, ki tvori tretjino ptička in ki ga usposablja, da napravi 3600 zamahov v eni minuti. S posebnimi fotografskimi aparati in metodami so šele v najnovejšem času ugotovili število krilnih tresljajev. «Ali si jih videl?» — «Ne!» — «To so bili kolibri!» Tako hitro frče. Značilni duh «Vsaka vas ima svoj glas»^ pravi star pregovor. Potniki in raziskovalci so dognali, da imajo pokrajine in celo mesta vsako svoj duh. An-■ glcško-lrndijski pisatelj Kipling je trdil, da bi spoznal vsako indijsko krajino po njenem duhu. Shackle-ton^ angleški raziskovalec južnega tečaja, se je znašel po tistem svetu večnega molka le s pomočjo sveje-ga nosu. Tako trde potniki, da diši Arabija po kamelah^ ojok Cejlon po kokosovih orehVft. Leningrad po gozdnem požaru. Paris po pečeni kavi, London po sajah in katramu, Rim po kadilu svečah, Aden po usnju in čresklu, v Malajski morski ožini prevladuje duh po svežem sadju, v San Franciscu in sploh po Kaliforniji diši vse po igličastih gozdovih. Razsoetiiaua zastonj V Južni Ameriki živi kresnica s tako jako svetlobo, da bi človek lahko bral liste ob njenem svitu. Te kresnice se uporabljajo pri nočnih veselicah na prostem, kjer nadomeščajo Iampjoq£ke. Svetlikajoče «e živali razširjajo mrzlo luč, ki jim služi kot ljubezenska svetilka, kot znak, da se spola najdeta v temni noči. Mačeha iz strasti V KaldiiiKu na Danskem ie lovska psi-ca^ ki so ji bili odvzeli mladiče, zadavila kunčjo mater, samo 'da sedali doli njene mladiče. Zoologi poznajo več lakih primerov. Severne race kradejo svojini sosedam jajca, pa tudi med pajki se doirajajo lake tatvine. Pojoča miška V Nietiween-u (Južna Holandska) hrani tamošnji mizar v pasti miško, ki prepeva. Vse polno ljudi hodi občudovat to posebnost, kar donaša več. dobičkov ko njegova obrt. Tudi časnikarji so si ogledali pojočo miško in priobčili o njej večje in manjše članke. Po mnenju nekega takega urednika ie živalca nadu-šliiva in njeno petje je posledica te bolezni. Mizar je seveda uverjen, da je miška glasbeno nadarjena. Roosevelt — pisatelj Mrlo komu je znano da je spisal bivši ameriški predsednik Roosevelt detektivski roman «Izginil brez sledu». Predsednik je siraštno rad bral take romane, ne zaradi senzacije, kakor je sam izjavil, pač pa zaradi tega, ker zahteva taka literatura od bralca napeto pozornost, ostro opazovanje in točno in logično preudarjanje. Knjiga ie imela velik uspeh in mu ie celo pomagala pri volitvah 3. novembra 1936. železniške proge, ki mćrijo skupno 7 sedaj se bo ta seveda še mnogo bolj po- večal. Pred vojno so imeli sovjetski vlaki reflj j ZANIMIVIH POGLEDOV O B no U R žeteznišfce&a omreia v Sovjetski Zvezi V Sovjetski zvezi meri celokupno železniško omrežje 113.000 kilometrov. Načrt za novo petletko, ki predvideva narast proizvodnje za 50%, bo zahteval tudi povečanj« železniškega omrežja. Leta 1950 bo dosegel prevoz 532 milijard toniki lome t rov, medtem, ko je znašal leta 1940 415 milijard ton-km. Toliko kot znaša povišek prevoza in sicer 117 ton-km, je znašal pred vojno skupen prevoz blaga Anglije in Nemčije. Razen tega bodo leta 1950 železnice prevažale 1.300 milijonov potnikov. ■ Železniški promet v Sovjetski zvezi pa precej ovira zimski mraz in pa snežni zameti. Glavna naloga sedanjosti je, da se popravijo vse železniške prdge in postaje, ki so bile poškodovane za časa vojne. Nemci so porušili 65.000 km železniških tračnic; v zrak so pognali 13.000 železniških mostov, 4000 železniških postaj in 1800 rezervoarjev (shramb) za vodo. To vse so že skoraj popravili, manjka samo še bolj precizna izdelava. Po novem načrtu petletko bo v Rusiji 4 in pol milijona ton novih tračnic. Že leta 1948 bodo izgotovili vse najvažnejše VVVWVWVVVWWVVVVV>^>^^ 19. Škorc neprenehoma je pihal močan jezerski veter m 1’1.rr!ac 60 i0 PocI silo njegovih sunkov opotekal ob obiczju Vsepovsod so ljudje hiteli natovarjati čolne, da preplovèjo dolgo vrsto jezer, preden zamrznejo. Vsi so delali, le gospoda Sprague (Spreg) in Sline (Stajn) sta še sladko spala, ko se je Dimač približal njunemu šotoru. 20. »Aha«, je dejal majhen debel 'možakar, ki je kuba! v zavetju platnene strehe. »Ti si menda novi sluga g. Spragua? Vidiš, jaz sem pa sluga dr. Slina. o g sem a čevljev in 2 palca in mi kratko pravijo Jaka Cok.« Dimač je novemu tovarišu segel v roko in 'maju zvedel presenetljive podatke o njunih gospodarjih. Thomas Stanley Sprague je bil bodoči rudniški inženir in sin milijonarja, doktor Adolf Stine pa je udi imel petičnega očeta. Pri njunem klondajškem pustolovstvu ju je podpirala neka raziskujoča družba, 21. Bilo je že osem ura, ko sta se prikazala gospodarja. »Alo!«, je rekel Sprague, rožnollčen, ?ejen fo- srednjo težo 1300 ton, nemški 700 ton, francoski 600 ton, angleški pa 300 ton. Srednja teža naloženega tovornega vagona v Rusiji je bila 24 ton, v Franciji 18 ton, v Nemčiji 17 in v Angliji 12 ton. V tej petletki se bo proizvodnja lokomotiv povečala dva do štirikrat, medtem ko se bo proizvodnja tovornih vagonov povečala od 49.000 na 146.000. Veii&i 'éujsfoi kanal Veliko veselje jo povzrečila v Kirgiziji vest, da bo na novo zgiajpn veliki Čujski kanal, kjer so bila dela med vojno ustavljena. Kdor je bil kdaj v Srednji Aziji in kdor pozna strašno vročino teh krajev, bo razumel veselje kirgiškega nareda-. Vojna je preprečila dograditev velikega čujskega kanala..Toda takoj po vojni je bilo sklenjeno nadaljevati .z graditvijo umetnega Orto-Tokojskega jezera in velikega Čujskega kanala. Letos spomladi je kakor pred 5 leti 7000 kolhoznikov s pesmijo in godbo prijelo za delo in graditev tega velikega kanala se nadaljuje. Množina vode v reki ču je odvisna od ledenika Tjan-Šanja, ki se polagoma topi. Zato ima reka največ vode, kadar ni več tako potrebna za umetno namakanje. Da bi se v celoti izkoristila ta reka za umetno namakanje, je-bilo sklenjeno, da bodo zgradili Čujski kanal. , O bistvu svetlobe Do 17. stoletja ie veljala o bistvu svetlobe Platonova teorijai po kateri nai bi bila svetloba nekaj, kar izhaja iz očesa, obžarja predmete in se zopet vrača k očesu. Holandski fizik Huy-Eens (1628-1695) Je sprožil posebno teo-rijo$ in sicer teorijo valovanja. Z njo je tudi zmagal. Svetlobni valovi so nepojmljivo kratki, od 400-800 milijonin enega mm. Po znani formuli so izračunali tresljaje, ki jih napravi svetloba v eni sekundi, in dobili števila od 400-800 bilijonov. Ce bi bil človek živel v tercijarni dobi zemeljske zgodovine (tedaj ga še ni bilo na svetu) in če bi bil od tedaj izgovoril vsako sekundo le eno število, bi bil do današnjih dni preštel tresljajć, ki jih napravi svetloba modre barve v eni sami sekuitdi. Uživaj kače, da se .. . Na Japonskem so dognali, da je kača tečna jed, ki poleg tega še pomlaja. Odkar je veda to ugotovitev potrdila, je povprašanje po tem blagu zelo veliko. Tik pred vojno je bilo v Tokiu že nad 200 takih prodajalen. Kače sc zauži-vajo kuhane ali pečene. Iz kač se pa izdelale žganje na dva načina: truplo se zdrobi In nato stopi v alkoholu, ali se pa truplo položi v špirit, ki mu izžme vse sile. Ta liker se imenuie «hebizake» in se razvija polagoma v narodno pijačo japonskega ljudstva. Kitajska modrost Po pomoti te lahko zaprejo, toda to pomoti te ne izpuste — Kdor jaha tigra, ga ^e more več razjahati — Vsi-tisti, ki v gledališču najbolj vpijejo, so prišli .vanj z zastonjsko vitopnico — Ne jemlji sekire, da ubijaš muho na čelu svojega prijatelja — Nobena igla ni na obeh koncih ostra — Ce se mudi prijatelj v tvojem sadovnjaku, je nepazljivost resnična vljudnost — Vsakdo da prevrnjenemu plotu še eno brco — Pes laja iz katerega koli vzroka, ostali lajalo z njim. Pesem, ki ubija 28 letni ogrski Časnikar- Lasalo Javor ie bil neko nedeljo 1932. zelo žalosten. Izvoljenka ni prišla na sestanek, vreme je bilo ostudno. V tem razpoloženju je spesnil pesem «Žalostno nedeljo». Ponujal io ie raznim budapeškim listom. Zaman. Sam ie spoznal, da manjka pesmi napev. Dobil Je cigana, ki je pesem uglasbil. Natiskana pesem ni našla kupcev, dokler ni bila prišla ogrskemu radio-pevcu, Kalmar-u Pavlu, v roke, ki jo ie zapel na plošCo. Po tej plošii ie zaslovela pesem, igrali so jo po vsej Ogrski. Listi so prinesli kmain nato novico o samomoru sobarice, ki ie v poslovilnem pismu napisala besedilo «Žalostne nedelje». Poleg te sobarice sc je usmrtilo v kratkem £asu še dvajset oseb, vse so se poslovile od življenja z navedeno pesmijo. Pesem so zaželi imenovati: «Pesemi ki ubija». Predlagali so, nai bi sc pesem prepovedala v vsej državi. Pesnik si fe bil s svojo pesnitvijo razbremenil srce. imel je pa dovolj življenjske si!c( da je kljuboval vabljivemu samomoru. Sedem svetovnih mest Po številu prebivalcev je Newjork na prvem mestu (9,200.000), za tem priliajajo London (8,203.000), Tokio (4,986.400), Pariš (4,500.000), Chikago (4.500.000) , Berlin (4,200.000) in Dunaj (1.866.000) . Po velikosti slede: Lon^ don (1786 km2), Berlin (884 km2), Ncwjork (849 km2), Paris (780 km2), Tokio (575 km2), Chikago (516 km*) in Dunaj (6278 km2.) Inteligentne živali dosežejo višjo sfarost Papige dosežejo starost preko 100 let. Čudno ie to zaradi tegaJ ker se navadno telesna velikost sklada življenjsko dobo in bi torej morala majbna papiga izključevati visoko starost- Papigini možgani so zelo težki, kar vse kaže na njeno ra zumnost. Podrobnejši računi so ugotovili. da je razmerje med možgansko in telesno težo odločilno za dolgost življenja! Ker ie tore! papiga izredno razumno bitie, doseže visoko starost. vwYwyyyyvyv>^'Yvv'vw>>vv>vv>vv*vwywYwv>>>vy vvwvvvvvvvv vvvvv>>>vvvvvv> Som lolita "-1 lm'' ' Dimač 1”'*^ z nakla- in S Sad mož priScl dr' Stinc’ *»<*, bled zloi Je biI ,e0.In nal0Žen’ S(a SpraKao in 3ti"0 takoj zlezla vanj, dotam sta sc Kriš in čok zaletela na krov, 6 ko Jima j0 za0c!a voda pljuskati v škornje. Na poti preko Lindormanškoga jezera se je Kriš izkazal kot izredno spretnega krmarja. In tudi ko je bilo treba speljati čoln preko pretoka v jezerb Bennet sla meh-Kuzna gospodarja vse delo prepustila Krišu in Čoku. 22. Neizprosna severna zima se je vedno bolj bližala in neštevilne ovire so jim otežkočale pot. Gospodarja» 'sta kakor gada glodala Kriša, ko sta na čolnu našla napisano besedo čičeko. Kriš pa se je smejal jn svest. si svoje moči in spretnosti, je obsojal početje svojih gospodarjev. Prišli so do brzice Box Canyon. Na oboli straneh soteske so kipele k nebu navpične skalne stene in-reka je divje bobnela, Ta slap je pobiral od popotnih zlatoiskalcev mrtvaški da\ ek. 23. Med vsemi potniki sta se upala v čoln le Kriš in Čok, Kriš je ravnal krmilo, Čok pa je stal spredaj z veslom. Ko so ju sprejele medse mračne stene, si. je Čok zatlačil v usta pest tobaka in vtaknil veslo v vodo. Za nekaj trenutkov sta izginila v peni^nnto pa splavala s čolnom na varno. Čok je krepkert£ljunil, rekoč: »To je bilo medvpdje meso!« Njuna gospodarja sta opazovala vožnjo zgoraj. 24. Kriš in Čok sta morala premagati še napornejši kanjon White Horse, odkoder jih je vodna pot vodila preko jezera Labarge. Toda burja, srteg in lena gospodarja^ so zakrivili, da niso mogli takoj preveslati jezera. »Če hočeva dospeti v Davvson«, je dejal Čok Krišu, »morava midva prevzeti poveljstvo«. Drugo jutro soi se vsi štirje borili s prirodnimi silami. Dva sta veslala na vse. kriplje, eden je stal ob krmilu, drugi Pa je kršil led. Z nadčloveškim naporom so končno le dosegli obalo, toda zaradi preobilice skal in pečin niso mogli pristati. « Moncc grofa Jflontekrista — Pokorno se zahvaljujem, gospod oficir. — Čez uro se zopet pripeljemo Glej, da se ti ne bo zehalo. Drczina je zatulila in oddrčala. Nato je ped stražarjevimi nogami zašumel gramoz; Stopil je v svojo hišico in vnovič je nastopila nočna tišina, ki so jo prekinjali samo sunki vetra in škripanje v vetru zibajoče se svetilke. Peter je zlezel iz jarka in se otresal kakor mokro ščene. Voda mu je vdrla v škornje, pod suknjo, v rokave, povsod. Moral je hiteti s podloŽitvijo mine, ker Nemci so se utegnili kmalu vrniti Oddaljil se je kakih sto korakov cd izogibališča, izvlekel majhno lomačo in začel privzdigovati prag. Ko je izkopal pod njim jamico za mino, jo je previdno potlačil. Komaj je dokončal, ko se je anovič razleglo tuljenje drezine, ki se je vračala. Peter se je vnovič pogreznil v jarek. Drezina se je zopet ustavila na izogibališču za trenutek, nato se je odpeljala dalje in se skrila v temi. Bilo je verjetno, da se bo uro pozneje zopet vrnila in bo tako vozila po vsej progi vso noč. In prav v tem je bila težava, ker Petrova naloga je bila, da vrže v zrak skrivnostni vlak. ne pa drezino. Zaradi tega ni mogel še nastaviti na mino zažigalnik To je smel narediti šele tedaj, ko bi se prepričal, da se bliža vlak, ne pa drezina. In tu seje pojavila še neka težava: razločiti vlak od drezine je mogel Peter samo po ropotu in tc šele tedaj, ko je bil »a blizu. V tem primeru je imel samo nekaj preštetih sekund na razpolaga. In v teh sekundah bi moral nastaviti zažigalnik in zbežati na primerno razdaljo. In končno nikakor ni bilo gotovo, da bo ta prekleti vlak privezi! mimo ponoči namesto podnevi, kó bi bilo nemogoče to izvršiti. Po vsem sodeč pa so Nemci pripisovali temu vlaku veliko važnost, zato je bilo - težko misliti, da ga bodo spustili na progo ponoči 'Medtem, ko je Peter razmišljal o vsem tem- je čas mineval. Patruljna drezina je še enkrat privozi,la mimo izogibališča, a vlaka še vedno ni bilo Ni imelo smisla nastavljati zažigalnik. V takem napetem pričakovanju je čas naglo potekal. Komaj opazne se je začela tema tajati, kakor da bi kdo stopnjema brisal tuš nočnega mraka. Na obzorju se je začelo svetiti: delal se >e dan. Ostati še dalje v bližini železniškega nasipa, bi bilo nevarno. Peter je sklenil, da se skrije v bost o, si nekoliko odpočije po prečuli noči in premisli, kaj naj bi dalje napravil. Skrbno je zakril z gramozom sledi svojega nočnega dela, si zapomnil mesto, kjer je bila zarita mina, in se napotil v globoko hosto. ko je vzel s seboj vzmet in zažigalnik. Prehodil je kakih pet kilometrov, ko je prišel na suho jasico. Izbral si je najprimernejše mesto, nanesel tja. dračja in listja in minuto pozneje je zaspal kakor v otroških letih — brezskrbno in trdno. • ' 1 Prespal je kakih pet ur, ko so ga zbudili otroški glasovi. Peter si je mel še zaspane oči in zagledal skupino kmetskih otrok, ki so se igrali na jasi. Očividno je bila nekje blizu vas. Igralo se je nekaj dečkov v starosti esmih do desetih let. Otroci niso videli Petra, ležečega za drevesom na velikem kupu .dračja. Igrali so se vojsko. Peter jih je z zanimanjem gledal. Kmalu je uganil, da se vrši pred njim prostovoljna vdaja nemškega generala, feldmaršala von Paulusa in sploh sr/ otroci na jasi predstavljali zaključek etalingrajske bitke. Peter se je čudil, da so si tu, v okupiranem rajonu tako na tekočem o vojnih dogodkih. zato ga je vsa igra še bolj privlačevala General feldmaršal von Paulus je cdšel v ujetništvo Hežko stopajoč in z nizko piipognjeno glavo. Feldmaršalov obraz je bil zaskrbljen. Spremljala sta ga dva. rdečear-mejca s puškami, iztesanimi jz lesenih palic. Puške sta držala v pripravljenosti in nista spustila oči s feldmaršala, kakor bi se bala, da bi se v zadnjem trenutku ne premislil in jo popihal. Na nasprotni strani jase je dostojanstveno Stal na brunu frontni komandant Rokosov-ski. Ko je von Paulus prišel do njega, se je vzravnal, zacepetal z bosimi petami (kljub jesenskemu času je bila sploh vsa generaliteta brez obuvala) in salutiral. Rr.ko-( sovskl je po pomembnem premolku zamižal in tiho rekel: —• Prosim, prosim. Že davno smo vas pričakovali, ber feldmaršal von Paulus. Rusi so Pruse še vedno nabili. Ne vemo, kako bi se bil končal ta zgodovinski pogovor, da ni pritekla na jaso nenadoma neka deklica, ki je zavpila obrnjena k »Rokcsovskemu«: —r Miško, mamica je rekla, da moraš pri tej priči domov, kašo jest/sider ti bo slekla hlače in te namazala... Frontni komandant je smrknil z nosom, pljunil vstran in zamrmral.: — Take so ti ženske! Tu zaključujemo stalingrajsko operacijo, vi pa mi prihajate s kašo!... Že prav, takoj ptidem. Deklica je ’ odbrzela, »Rokosovski« - pa je snél z glave širokokrajni šle m z zvezdo in prav tako sc, naredili o- stali otroci. Vsi so skrili svojo bojno opremo pod bruno. V tistem hipu je stopil Peter na jaso.. Otroci so zazijali cd začudenja in zrli vanj. — Ne bojte se. otroci jaz sem vaš. — je rekel Peter. in mirno prižgal cigareta — Ali stanujete daleč od tu? Približna vrsto od tu, — je odgovoril »Rnkescvski«. — Kaj pa je tebe sem prineslo-? — Stalingrad se igrate? — je vprašal Peter. — No. da. Vojaki prelivajo kri. bijejo se z Nemci na fronti, vi pa se igrate, ker ste še majhni. Igra je pač. lepša... »Roko-sovski«, kje je tvoj oče? Ali se je vdinjal Nemcem? — Moj očka j® v Rdeči armiji, ne pa z Nemcem. — je ugovarjal deček. Tudi brat je na fronti. Kakšne neumnosti klatiš? — Tudi moj! Tudi moj! so kričali vse povprek drugi otroci. — Petem pa mi oprostite, zmotil sem se. Mislil sem, da ste za Frice. — ža koga pa si ti? — ie prekinil Petra »Rokosovski«. — Izdat st se! Za Frice si.' za Frice... Kaj delaš tu? Vprašnje je bilo ostro postavljeno. Peter je pogledal otroke, videl je njih bose. posinole nege in vprašujoče poglede, nato je pomislil in se odločit. — Poslušajte otroci. — je rekel. — Naj bo, razkril vam bom, kdc sem. Povem vam. zakaj sem tu in s kakšnim namenom. Vi niste več majhni, zanesem se na vas. O-troci. jaz sem partizan. In tu sem zaradi posebne naloge. Ako ste* pošteni dečki, ne pa bojazljivci in cmeravci. — mi pomagajte, ako pa ste omahljivci, se tiščite maminega; krila, ako ste klepetulje, potem nimam z vami opravka. Nc. in kako naj ii-pomagamo? Če ti je potrebno orožje, ga imamo, — Kakšno orožje? Ne laži! — ga je zavrnil Peter. — Pa ne! Če pravim..da je, potem tudi je! — Odkod pa ga imate? — Kako. odkod! Poglej! Otroci so se skupne uprli v debelo bruno in ga po naporu odvalili. Pod njim je bila prikrita jama. Na veliko Petrovo začudenje so ležale v njej prave nemške avtomatske puške, granate in patrone. Dečki so potem povedali Petru, da so dobili to orožje že leta 1911. Pobirali so ga tam. kjer so se vršili boji. Tc orožje so otroci skrb vali pred odraslimi in na veliko Petrovo začudenje so znali z njim dobro ravnati. V hipu so razdrli avtomatsko puško na njene dele in jih nato zopet sestavili. Pokazali so Petru granate treh sistemov in mu razložili razliko v njih sestavu. Ko jih je Peter vprašal, čemu branijo to orožje, so mu otroci odgovorili, da ga bodo uporabili ob vrnitvi Rdeče ve jske. sicer pa jih vse to zelo zanima. Pogovor se je zavlekel in postni neprisiljen. Nato se je Miška spomnil materine grožnje, stekel domov in pusti! Petra s tovariši, pa se je kmalu vrnil. Ko ga je Peter vprašal, ali ni morda doma kaj izblebetal o njih poznanstvu, je Miško užaljeno odgovoril: i — Ali. misliš, da sem kaka deklina in bom jezik brusil? Ko se je PetetPprepričal, da so ti ml,idi ljudje zanesljivi, jim je povedal, kakšna je njegova naloga. Sklenil je. da jih pritegne k delu in uporabi za dnevne poizvedbe. Navzočnost otrok pri železniškem nasipu ni mogla vzbuditi suma. Ko je razložil otrokom, da potrebuje njihovo pomoč,-so navdušeno sprejeli njegov predlog. Sklenjeno je bilo, da pojdejo trije dečki na poizvedovanje, Miško bo pa stražil na mestu, kjer je bila nastavljena mina. Ko se bo približal vlak, bo dal znamenje Petru, ki bo čakal skrit v bosti poleg železniške proge. Mračen jesenski dan je visel nad hosto. kjer je čepel Peter, ki ni odmaknil pogleda od male postave Miška. ; ki se je sprehajal fik ob železniškem nasipu. Ostali otropi se še niso vrnili z izvida. V času, ko sta bila Peter in Miško na straži na svojih .mestih, je nemška patruljna drezina dvakrat prišla mimo Prvič se Nemci niso zmenili za kmetskega dečka, ki se je klatil s koškom iz drevesne skorje v rokah vzdolž železniške proge Ko je Miško drugič zaslišat ropt.t bližajoče se drezine, se je skril v jarek in ga niso opazili. T.ežeč na vlažni zemlji, je Peter hkrati zaslišal oddaljen, nejasen šum. Od tu iz boste, je bilo težko razločiti, alt prihaja šum od vlaka ah od drezine. Peter je napeto gledal na tisto mesto, kjer je stal Miško. V naslednjem hipu jo Miškcv košek zletel kvišku, kakor je bilo dogovorjeno. Vlak se je bližal. Zdaj je bila vsaka sekunda dragocena. Peter je skočil pokoneu in z vso naglico slekel k mini. Vzmet in zažigalnik je drža! v rokah. Ko j® skočil na progo, je v hipu razril, gramoz, nastavil zažigalnik in pristavil vzmet. Vlak, ki je vezil z veliko brzino, se je pokazal na ovinku proge. Težko ropotajoč na stikih tračnic, je šel naravnost proti Petru. Miško je v teh kratkih sekundah zbežal v gozd. kakor mu je bilo naročene. in od tam je težko sop’eč od razburjenja opazoval, kaj se bo dalje godilo. V zadnjem hipu je Petru uspelo zbežati z železniškega nasipa. Ne da bi se oziral, jo z ogromnimi skoki planil v gozd. In v hipu. ko je prišel na sam obronek gozda, se je razlegel strašen pok. da se je zemlja stresla. Peter se je hitj;o vrgel na zemljo. V kratkem se je razlegel drugi pok', nato tretji, četrti in začelo se je nekaj nepričakovanega. Pii številu pokov, po velikem stebru dima. ki je zakrival kraj eksplozije in po presledkih med eksplozijami je Peter sklepal, d« se je užgal velik ešelon s strelivom, med katerim so bile razstrelilne bombe in topovske granate. Ko je bilo vse končano in se je dim nekoliko razkadil, sta Peter in Miško stekla na nasip. Morala sta se podvizati, ker kmalu je imel priti pomožni vlak. Vzdolž razrušenega nasipa so se valjali ostanki tovornih vngonov. Lokomotiva, se je vzpela pokonci in je stala tam kakor ogromna črna sveča. Med ruševinami so ležala ožgana, iznakažena trupla Nemcev in deli trupel, ki so jih raznesle eksplozije. — Ko je Peter ugotovil, da jo štel ešelon sedemdeset tovornih vagonov, se je napotil domov. Miško ga je spremil nekaj kilometrov. Nato se je Peter ustavil, molče objel dečka, ga poljubil in rekel- — Pa hvala ti. »Rokr.sovski«! Skupaj sva izvršila na-; logo. Zdaj se lahko dalje igraš. —- Ne bom se več igral. — je tiho odgovoril Miško, —a Zdaj hočem biti , partizan. Nemce hočem biti. - -lj-PoFrpi. 'Vnu'je udgr/voril Peter. — Tudi to 'pridé. Zb j zdaj pa se »igraj«. Orožje pa imejte skrito, utegne še prav priti. Potrpi, 'Nemce bomo še bili. »Rokosovskj«; Počakaj samo na moj znak. Jaz.' bratec, še pridem. Zn zdaj izberi najzanesljivejše dečke in vadi se z njimi. Skratka, imenujem te za tukajšnjega pooblaščenca otrok. Ali si razumel? «Ti feriti^ !É uši Ljubljansko kulturno pismo Ha iz, \ Film »Mi iz Kronstata« je sovjet-1 ski umetniški film, ki prikazuje junaško borbo sovjetskih ljudi za zmago revolucije v letu intervencij-] j ske vojne 1919. Film zapusti močan vtis. Prika-1 zuje požrtvovalnost in vztrajnost re | včlucionarjev v borbi za boljši svet.] Nešteto je motivov, ki prikazujejo, j kako je komunistična partija pove-j zana z množicami in kako so ko-| munisti za zgled nepartijcem. V političnem komisarju Martinova je po-| (kazan lik bcrca komunista, ki žrt-J vuje svoje življenje za, sovjetskoj domovino. Armada sovražnikov — imperia-j [listov pa je poosebljena v vojaku] ujetniku. Dobro in lepo je oblečen, j toda je brez borbene morale, ker ne] ve, zakaj se bori. V drugih motivih] je pa prikazana krutost imperiali-] stičnih plačancev, ki nimajo usmi 1 I ljenja niti do otrok. . | Na splošno zapusti film vtis. da| je ni sile. ki bi lahko uničila revo-] lucionarno moč množic. Kronstatski | j borci so bili samo majhen det mili-1 jonov borcev za novo, boljše življe-1 I nje. Film vrtijo v kinodvorani Doma] pristaniških delavcev. |Eden naj več jih francoskih filmov . .. Ml BOMO NADALJEVALI BORBO ZA FRANCIJO ... Pod vodstvom francoske komunistične stranke predvajajo sedaj v Franciji prekrasen film: »Mi bomo nadaljevali borbo Francije«. Pri izdelovanju tega filma so sodelovali najboljši francoski tehniki, pisatelji, glasbeniki, zgodovinarji, vsi člani komunistične stranke. Film prikazuje delo in prizadevanje francoskega naroda, ki je s svojimi umetninami doprineslo k slavi in veličini Francije. V tem filmu je prikazana borba francoskega ljudstva od francoske revolucije leta 1789, 1830 in 1848 pa vse do današnjih časov. Borbeni duh tega naroda ki ie kako dobro prikazala narodna junakinja. Devica Orleanska se je v njem vedno bolj stopnjeval. Režija in pa potek tega filma sta tako popolna, da ima človek, ko gleda film. vtis, da prisostvuje vsem največjim zgodovinskim dogodkom, ki so se odigrali na francoskih tleh. Ta film ima veliko umetniško vrednost; njegov največji pomen pa je v tem, ker nam predoči preteklost in razjasni sedanjost Francosko ljudstvo še vedno nadaljuje borbo, ki so jo pričeli na primer Devica Orleanska ali pa zna ni strelci iz leta 1871; to je dokazalo leta 1940, ko je nemška vojska zasedla in poplavila deželo. Sedaj, ko je Francija zopet svobodna, se ves narod trudi, da čim prej zopet obnovi vse. kar je bilo porušeno m privede Francijo zopet na tisto mesto. ki ga je v zgodovini vedno zavzemala ' Proti naporom ljudstva pa zopet delujejo reakcionarne sile, ki so hotele vedno, celo v najtemnejših trenutkih. zaustaviti razvoj In napredejc naroda. , , Teda ljudstvo je dovolj zrelo; združilo se je v francoski komunistični stranki in tako združeno bo sedaj lahko premagalo vse ovire in ustvarilo novo, boljše življenje. Po dragocenih izkušnjah iz lanskega prvega leta svobode, po kratkem poletnem presledku in po jesenskih pripravah, smo v Ljubljani stopili v novo kulturno sezono. Poleti je vse kulturno življenje nekako zastalo, kar pa je popolnoma razumljivo, saj smo hiteli obnavljati in graditi; z jesenjo so se pričele p ore o d priprave za novo sezono in čuli smo zanimive napovedi. Sedaj pred vstopom v zimo pa je kulturno življenje na vseh področjih krepko zaživelo in lahko rečemo, da smo sredi živahnega kulturnega ustvarjanja. V vseh panogah, v gledališču, v glasbenem življenju, v novih knjigah, povsod se čuti novo življenje, posebno krepka volja, da se ustvari čim boljše, zrele in globoke duhovne vrednote. Vsi naši kulturniki, glasbeniki, pisatelji, igralci, likovni umetniki in drugi so se močno razživeli in se po svojih najboljših sposobnostih trudijo, da dvignejo raven slovenske kulture. Hvaležno ljudstvo krepko posega po ustvarjenih kulturnih dobrinah, razen tega pa se tudi samo. aktivno ijedno bolj udejstvuje in doprinaša močan prispevek k izgradnji naše kulture. Vprav aktivno sodelovanje najširših plasti ljudstva v kulturnem življenju je tisti znak nove dobe in novega duha, ki nam obeta najlepše rezultate in ki nas vodi k novim uspehom. Ljubljanski poklicni gledališči, drama in opera, igrata vsak večer v nabito polni hiši. Letos je 14 abonmajev polno zasedenih, kar predstavlja seveda rekord; spričo tega se moraš za vstopnico pošteno potruditi. V dramskem gledališču igrajo dramo domačega avtorja Krefta: Velika puntani ja, ki prikazuje upor slovenskih kmetov proti cerkveni in posvetni gosposki v 16. stoletju. Od vseh del pa žanje drama hrvatskoga pisca Krleže: Gospoda Glem-bajevi, največji uspeh, ker na realističen način razkriva vso gnilobo zagrebške patricijske rodbine. Drama uprizarja še O'Neillovo igro Ana Christie in Mclièrovo Učene žene; vse predstave so dobro zrežirane, skrbno pripravljene in na zelo visokem nivoju. Tudi opera živahno deluje in tudi njene predstave so, kljub temu, da so nekatere vloge zasedene z mlajšimi pevci. na višini; številna gostovanja poživljajo predstave. Trenutno uprizarjajo; Dvorakovo Rusalko, Lhothe: Ero z onega sveta, Hoffmanove pripovedke in Traviato. Pol- no gledališče in hvaležnost poslušalcev iz mesta in tudi iz bolj oddaljenega podeželja sta zadosten dokaz uspešnosti. Razen obeh poklicnih, pa deluje v Ljubljani še nešteto sindikalnih in četrtnih gledaliških družin; v sindikatih, kjer se kulturno življenje počasi, a stalno razvija, prevladuje dramatika. Vsekakor pa so številne igralske družine zanimiv dokaz kulturne zrelosti in volje najširših plasti ljudstva za aktivno sodelovanje v kulturnem življenju. Ljubljanske knjigarne so d knjigami močno založene, loda povpraševanje presega ponudbo; tako dobiš predvojne izdaje slovenskih klasikov samo antikvarično. Nove izdaje naših novih založb pa se trudijo, da čimprej zadoste povpraševanju po dobrih knjigah. Knjige izhajajo po programu; Cankarjeva založba izdaja poleg politične literature predvsem prevode Iz ruščine, ^ (pravkar je izšel roman Gorkega: Artamamovi). Državna založba izdaja zbrano delo slovenskih klasikov. Slovenski knjižni zavod pa izdaja predvsem dela slovenskih sodobnikov. Tudi revialno slovstvo se počasi, a vztrajno razvija in revija Plamen, ki jo ho izdajala akademska mladina, napoveduje res zanimive članke. Glasbeno življenje je enako močno razgibano; koncerti se vrše vedno, — povprečno po dva na teden in so dobro obiskani. Iz tujine nas je do sedaj obiskal poleg pevskega zbora moravskih učiteljev tudi violinist Balokovič. Vsi so imeli lep uspeh, posebno pa je zadovoljil s svojo čudovito muziko violinist Balokovič, ki Je nastopil na dveh docela razprodanih koncertih. Čuti smo tudi tržaški kvartet, vedno pa daje simfonične koncerte orkester ljubljanskega radia. Tudi umetnostne razstave se vrše druga za drugo; dosedaj sta razstavljala tržaška umetnika Cesar in Lukežič. sedaj pa slikar Gorjup. Prihodnja razstava pa se že pripravlja Če še omenimo, da se stalno više raznovrstna predavanja, kjer predavatelji v raznih krožkih obravnavajo raznovrstne aktualne probleme, dobimo približno sliko o pestrosti kulturnega življenja slovenske prestolice. Volje je močna, ustvarjalcev kultur veliko in hvaležnosti ljudstva tudi. In lepi uspehi nas res lahko zadovoljijo. R. — I. Iiiimi širokih slojev v če hočemo pravilno oceniti in razumeti silni napredek prosvetnega dela v Sovjetski zvezi in njegov razvoj v bodočnosti, se moramo na kratko ozreti na stanje v carski Rusiji. Potrebno je, da si ogledamo kulturno dediščino, ki so jo podedovali Številni sovjetski narodi. Ne moremo reči, da je bila ta dediščina majhna. V carski Rusiji so obstajale skoraj vse moderne vrste šol, razmeroma številne znanstvene ustanove in instituti, galerije stik in muzeji. Ruska Akademija znanosti je slovela po vsem svetu in najznamenitejši učenjaki sveta so spremljali njeno delo. Ruska zemlja je dala že celo plejado piscev, učenjakov in umetnikov svetovnega slovesa. Ruski pisatelji Puškin, Lermontov. Gogolj, Nekrasov, Tolstoj, Turgenjev, Dostojevski. Čehov, Salty-kov, isčedrin, Gorki in mnogi drugi so zapustili umetniško literaturo trajne vrednosti, njihova imena pa ec se vključila \ vrsto najznamenitejših svetovnih pisateljev. Dela velikih ruskih mislecev Belin-skega, H er cena, CernySevskega in drugih so postala vzor kritične misli zgodovinskih razprav, sijajne publicistike, na kateri so se vzgojile generacije napredne inteligence ne samo v Rusiji temveč po vsem kulturnem svetu. Najznamenitejši učenjaki, kot so Mendelejev. Lcmonosov, Pavlov. Karpjnski so izredno povzdignili znanstveno misel. Ruski umetniki in skladatelji so zapustili vsemu človeštvu nesmrtna dela in imena Rjepina. Čajkovskega, Rimskega-Korzakova, Glinke. Borodi-na, Musorgskega odmevajo enako močno po vseh deželah sveta. Vendar je bila ta bogata kulturna dediščina dostopna samo neznatnemu številu privilegiranih ljudi carske Rusije. Za o- gromno večino narodov Rusije ni bilo nit bogatih galerij slik niti knjig ruskih veli kanov niti sijajnih predstav velikih ruskil gledališč. Milijoni ruskih delavcev in kme tov se niso mogli posluževati niti osnov nih, kaj šele visokih šol, ker se je ogrom na večina med njimi dušila v političn brezpravnosti in ekonomski bedi. Popoln . kulturno zanemarjenost širokih ljudski! množic nam kaže dejstvo, da je bilo prek 70% prebivalstva Rusije popolnoma nepif menega in da so vse šele milijonske Ru sije leta 1914 zajele samo 8,137.000 mladi ne. To pomeni, da je velik odstotek mia dine^ ostal brez šolskega pouka, da j vprašanje nepismenosti ostalo nerešeno ii da so šole služile samo bogatejšim druž benim razredom, medtem ko široki ljud ski sloji niso imeli vstopa vanje. V posel: no bednem položaju so bile v pogledu pie ničnosti, šol in prosvetnih ustanov zapo stavljene neruske pokrajine. Od približn 60 narodnosti, kolikor jih je imela carsk Rusija do 1. 1917, preko 40 ni imelo svoj pismenosti in abecede. Oktobrska revolucija je za vedno odstra nila suženjske pogoje življenja. Kljub do' gotrajni državljanski vojni in še svežir sledovom dveh težkih vojn je dosežen politična in društvena svoboda omogočil velikanski korak naprej v prosvetner dvigu ljudstva. Dosežena enakopravno? med narodi je tlačenim narodom omogc čila. razviti narodno kulturo v maderiner jeziku brez kakršnih koli omejitev. S po Uličnimi izpremembami se je preobrazil družba tudi na kulturnem in ekonomsker področju. Da bi bol je videli, kako silno j napredovala Sovjetska zveza v prvih leti' po revoluciji, bom navedel nekaj podal kov. Plove knjige Piof. dr. Škerl]: Izvor in razvoj človeka V zbirki Poljudno-znanstvena knjižnica, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod v Ljubljami, sta pravkar izšla dva nova zvezka, oba delo slovenskih znanstvenikov: univ. prof. dr. B. Škerlja »Izvor In razvoj človeka« (36 str., ilustrirano) in univ. prof. dr. Milana Vidmarja »Energija delo in gmota« (40 str.). Obe knjižici odpirata bralcu poglede v tiste znanstvene panoge. na katere se naslanja moderni svetovni nazer. B Škerlj obravnava na podlagi najnovejših dognanj izvor človeka in njegovo mesto v naravi, razglablja biološke in anatomske dokaze za vključenost človeka v razvojni sistem živih bitij, karakterizira predčloveka, prikazuje naši rodovnik in omenja ob koncu tudi najdbe v Sloveniji kot priče obravnavanega razvoja. Sjjis je poljuden in jasen. Milana Vidmarja spis »Energija, delo in gmota«. uvaja bralca v probleme energije in nje sovisnosti z gmoto, da ga tako teoretično pripravi za laže razumevanje energijskih pojavov v atomu, ki so z iznajdbo »atomske bombe« vzbudili široko pozornost. V sklepnem poglavju »Energijski pojavi v atomskem jedru« razpravlja pisec o najvažnejših vprašanjih atomske energije. Spis zahteva že nekoliko fizikalnega in nekoliko matematičnega znanja, vendar je v jedru in po stilu kar ee da poljuden in nazoren. Misleč bralec bo vesel obeh novih zvezkov Pcljudno-znanstvene» knjižnice. Sitcrami večer V torek zvečer je številno tržaško občinstvo napolnilo dvorano M. Kraliča, kjer je prosvetno društvo »Simon Jenko« organiziralo literarni večer primorskih pesnikov in pisateljev. Občinstvo se je seznanilo z deli devetih primorskih pisateljev in pesnikov, ki so s svojim ljudstvom trpeli v sužnosti in se z njim borili za svobodo, za zmago resnice nad krivico, za zmago luči nad temo. Dela odsotnih pisateljev so čitaH članil slovenskega narodnega gledališča iz Trsta. Na večeru sta nastopila tudi znana pevca ljubljanske opere tov. Karlovčeva in tov. Čuden tor žela za svoje umetniško pred-našanje veliko priznanje. Mnogi poslušalci so izrazili željo, da bi se podobni večerf kaj kmalu zopet priredili, da bi se čitatelji še bolj spoznali in povezali s svojimi pisatelji. Industrija je bila udeležena v proizvodnji 1. 1913 e 40%, 1. 1928-pa že s 54%', medtem ko se je za časa prve pertletke dežela popolnoma izpremenila v industrijsko s 70,7% v 1. 1932. Medtem ko je industrija procentualno prekosila kmečko gospodarstvo, je bila še vedno večina preBi-vatetva_ udeležena v kmečki proizvodnji. Dokončna preobrazba dežele na industrijsko osnovo se je izvršila šele v domovinski vojni. Koncem 1. 1944 je bilo v industriji zaposlenega že 54% prebivalstva. Medtem ko se je dežela izpreminjala V ekonomskem pogledu iz poljedelske v industrijsko in s tem dosegla nekajkrat večje rezultate od predvojnih, so bili nujno potrebni tudi odgovarjajoči rezultati v presveti. Treba je bilo izobraziti stotisoče novili specialistov in milijone kvalificiranih delavcev. Treba je bilo toliko zvišati izobrazbo ljudskih množic, da bi se pri delu lahko posluževale nove tehnike, da bi mogle e razumevanjem sodelovati v načrtni izgradnji dežele in izvedbi petletnega načrta. Za uresničenje takih nalog je bila treba po oktobrski revoluciji znatno dvigniti kulturno raven najširših množic. V številkah je bila stvar takale: v letu 1936-1937 je hodilo v ZSSR v šolo 38.335.000 šolarjev, kar je skoraj petkrat več nego leta 1914. V istem razdobju se je število šol osemkrat povečalo število visokih šol, ki jih je bilo I. 1914 samo 91, je 1. 1936 naraslo na (00. Od tega je na industrijske, gradbene in transportne šole odpadlo leta 1914 16. a 1. 1936 160 šol, kar je desetkrat več. Zanimivo je, da je bilo v carski Rusiji. ki je bila pretežno agrarna dežela', 1. 1914 samo 9 višjih poljedelskih šol, v Sovjetski zvezi z izrazitim industrijskim značajem pa 1. 1936 90 takih šol, kar Je zopet desetkrat več. (Se nadaljuje). UTEMELJITELJ SOVJETSKE NEVROKIRURGIJE Dokle Salouiat je preživelo svojo brezskrbno mladost v demu staršev, ob pridnem delu na vrtu in v hiši. Nenadoma pa so je njeno mirno življenje prekinilo; v delu je zaostajala, izgubljala je vid, pri hoji se je začela opotekati. Razen tega jo je tudi glava začela močno boleti. V Taškentu, Ferganu in Samarkandu ni bilo zdravnika, katerega ne bi starši nesrečne deklice presili za pomoč. Nekateri zdravniki so glavobol pripisovali migreni — in dekle Je jemalo praške, pilo zdravila, ne da bi se bolezen izboljšala. Drugi so spet govorili, da je vzrok bolezni verjetno nekje v možganih, niso pa znali povedati, na katerem mestu in kakšno bi bilo to obolenje. Vsa Sovjetska zveza pozna ime Nikolaja Niloviča Burdjenka, ki odlično posega s kirurškim nožem med vijuge človeških mežgan. Zato so starši bolno Salomat pripeljali v Moskvo. Burdjenko je dekle dolgo in pazljivo pregledoval, da je ugotovil znake njene bolezni. »Vzrok tega obolenja bi utegnil' biti majhen čir na velikih možganih«, je končno izjavil. Treba ga je najti, odstraniti in dekle bo ozdravelo. . _ Ko se je Salomat znašla v operacijski dvorani, ki je bila močno razsvetljena z reflektorjem, ji je srce nemirno utripalo. Na sosednji mizi je videla polno instrumentov, okoli nje pa je čakalo več zdravnikov v belih plaščih. Burdjenko je deklici blagohotno zatrjeval, da bo vse dobro. Ob Burdjenku je bilo več svetovalcev, asistentov in bolničark. Končno so začeli z operacijo. Na obritem 'delu temena je profesor Burdjenko s hitro gesto prerezal kožo; prevezali so žilo in hitro ustavili krvavenje. Nato so odprli lobanjo na mestu, kjer so pričakovali, da je čir in potem dvignili trdo možgansko opno. To je bil najtežji trenutek operacije. Burdjenko je pazljivo opazoval odkrite možgane in si prizadeval, da najde čir. Minute napete tišine... Naenkrat je hitro zarezal in iz globine polkrogle velikih možgan izvlekel trdo, rumenkasto zrnce. Končane! Čir je bil odstranjen. Komplicirana in zelo nevarna operacija je bila uspešno izvedena. ... Salomat se je popravljala. Glavobol je ponehavaj, vid pa se ji je popolnoma vrnil. Čez leto dni je Burdjenko prejel ganljivo pismo: »Dragi profesor — « je pisalo deklo. »Vrnila sem se k svojemu delu. Spet pomagam v hiši, se učim in počivam v ljubljenem kotičku našega vrta. Vrnili ste mi zdravje in mladost; vedno se vas bom spominjala. Za vse, kar sariška znanstvenika sta razglasila na pomembne kolesarske dirkače naslednje vprašanje: »Kako vpliva alkohol na vaš organizem, ko izvajate kolesarske tekme?« Vsi kolesarji so odgovorili, da ima alkohol nekak hromeč učinek' rta nogo! > Rt. Slavko Struleeft Okusni UMHnpikfa/i Ule&ćJ/j, Potrebujemo: 1/4kg. zmečkanega kuhanega krompirja, 1/4 kg kuhanega mesa ali meso iz konzerve, ravno žlico sesekljanega.' peteršilja, sol in poper. Priprava: Vse navedene stvari zmešamo skupaj. Na deski izoblikujemo v poljubno velike hlebčke (polpete) ter jih pečemo v pečici, dokler niso na obeh straneh lepo in dobro zapečeni.- Če pripravimo krompir že prejšnji večer, potem jih lahko srečamo že za zajtrk h kavi ali čaju, preden gremo v službo ali otroci v šolo. Uašc Potrebujemo: (za 4 osebe) 1/t kg kuhanega zmečkanega krompirja, 1/4 kg raznih kuhanih in sesekljanih zelenjav, soi in no-per ter maščoba. Priprava: Navedene stvari dobro zmešamo in zvrnemo na razbeljeno maščobe.. V 15 minutah imamo na obeh straneh lepo in dobro .zapečeno. Tudi k tej t mešanici lahko dodamo kako meso. MODA Elegantna volnena obleka, okrašena * majhnimi obsivi z vrvico. Zn obleko zelene barve so primež srebrnosiyi obèjyì, za temnomodro <&]& Ita beli. Nedelja presenečeni Prvenstvo Jugoslavije v orodni telovadbi Tržačan Strgar Miloš na 7. mestu v jugoslovanskem nogometnem prvenstvu Nedeljska nogometne tekme jugoslovanskega nogometnega prvenstva so nam prinesle velika presenečenja. Zopet enkrat je muhasta usnjena žoga poskrbela za nepričakovano radost enaistoric in njihovih navijačev, ki bi inorale na papirju zgubiti in po drugi strani razočaranje enaistoric, ki so veljale za tavorile. Sicer pa ni zaman okrogla. Poglejmo si samo dolge obraze niškili športnikov, ki jim ie «Nafta» izpred nosa odnesla kar celi dve točki. Alf pa visokega favorita «Lokomotivo», ki se je morala vrniti v Zagreb s kopico golov in brez tako potrebnih točje. Ne samo to, tudi splitski «Haiduk»^ ki je eden glavnih tekmecev za prvo mesto, se je moral v tem tekmovanju že drugič zadovoljiti samo s polovičnim rezultatom. To nedeljo so mu eno točko odvzeli nogometaši iz daljnega Skoplja. Reški «Kvarner», ki je računal na. .gotovo zmago, je moral s kislim obrazom zapustiti i-grišče. Ni mu -uspelo več kot izsiliti samo neodločen rezultat. Najbolj vroča tekma te nedelje pa je bila v Beogradu. Srečala sta se beograjska «Rdeča zvezda» in «Metalac*. To je bil beograjski «derbi». Že od nekdaj je med tema dvema enajstericama bila velika rivaliteta. Nogometne tekme med njima pa so na Nedeljski program pokrajinskih in o-krožnih nogometnih tekem je bil zaradi slabega vremena precej okrnjen. V pokrajinskem prvenstvu so igrali samo. štiri tekme, v okrožnem pa 5 Ker je bila glavna tekma tega kola med «Skednjem» in «Rasoi preložena, ie vladalo največ zanimanja za igro v Za-graju, ker sta se srečali moštvi «Gradiške» in «Milj». Med tekmo je neprestano deževalo^ igrišče pa je bilo blatno ter skoraj neuporabno. Kljub vsemu je bila bitka ostra iti huda.. Domačinom je uspelo to, kar ni nikomur 'padlo na misel. Premagali so odlično enajsterico iz Milj in to zasluženo. Tudi v Izoli je domačemu moštvu. uspelo, da ie premagalo tehnično odlično pripravljeno enaistorico iz Ronk. Sicer ta zmaga ne pove pravega razmerja sil. Simpatični gosti Ronk . v tei tekmi niso bili podrejeni nasprotju. Ne, ravno nasprotno, v tehniki so prekašali domačine. Imajo pa to slabost, da so neodločni pred golom. No končno sta prišli do točke tudi moštvi iz Ajdovščine in Postojne. Ajdovci so igrali s «Koprom», Postojnčani pa s tržaško ♦‘Tovarno strojev». Obe tekmi sta sc po 90 min. ne preveč lepe igre, končali remis. Rezultati: Gradiška-Miljc 2:1; Isola-Ron-ki 2gl ; Postojna-Tovarna strojev 2:2; Ajdovščiua-Koper 1:1. Ostale tekme so bile preložene na prihodnji termin. Prj okrožnem, nogometnem prvenstvu sta bili v ospredju (Ive tekmi, in sicer med «Primorjem P» in «Costaiunge» ter med «Nabrežino,» . in «Kraljčeni. 1 ako »Primorje. P», kot »Nabrežina» sta igral) na domačem igrišču in pred lastnimi navijači. Proseški nogometaši so v tej tekmi razočarali svojo publiko. Zaigrali so medlo in brez borbenosti. Skoraj jih ni bilo več prepoznati.. Tako lepo so pričeli to tekmovanje, v tej tekmi pa igrišča privabljale ogromno število gledalcev. Tudi v nedeljo je bilo tako. Nogomet, ki sta ga predvajali, je bil kljub slabemu vremenu in izredno težkemu terenu tak, da je navdušil vse nav-zoČe. «Rdeča * zvezda v ki ie veljala na papirju za favorita, je v tej tekmi zaigrala slabše kot po navadi ter jo je «Metalec» zasluženo premagal kar z dvema goloma razlike. V poslbdnji tekmi te nedelje pa ie zagrebški «Dinamo» na domačem igrišču premagal «Spartaka» iz Subotice z visokim rezultatom. Tekma med «Partizanom» in «Ljubitelji Ponziane» je bila preložena. Tehnični rezultati: Metalec-Rdeča zvezda 3:1; Nafta-Želez-ničar (Niš) 1:0; Železničar (Sarajevo)-Lokomotiva 4:1; Dinamo- Spartak 3:0; Kvarner-Budučnost 2:2; HajdukuPobje-da 1:1. Kvalifikacijska tabela Partizan 8 8 0 0 25 4 16 Hajduk 8 6 2 0 19 2 14 Rdeča zvezda Dinamo 9 6 1 3 25 12 12 8 5 1 2 21 11 11 Metalac 9 5 1 3 18 14 11 Špar tak 9 4 0 5 14 17 8 Lokomotiva 10 3 2 5 16 18 8 Železničar (Niš) 9 2 3 4 9 19 7 Pobjeda 10 2 3 5 15 15 7 Bud ličnost ■8 2 2 4 12 17 6 Nafta 9 3 0- 6 9 22 6 Železničar (Sur) 9 2 1 6 11 23 5 Kvarner 7 1 2 4 7 15 4 Li. Ponziane 3 0 1 2 2 10 1 so svoje znanje zatajili. In to še prav tekmeci, ki so se s to zmago povzpeli na prvo mesto. Upamo pa, da je bila to samo trenutna nerazpoloženost ter da bo mlada proseška enajsterica v prihodnji tekmi spet zmagala. Linaistorica jz Nabrežine . ie morala to nedeljo tudi brez točke v oblačilniec. Res škoda je^ da je moštvo to tekmo zgubilo. Saj ie bilo kljub porazu boljša enaistorica. Imela pa ie izredno smolo. Se celo enajstmetrovko je zastreljala. No, kaj hočemo, žoga ie krogUi in sreča je opoteča. Moštvo Sv. Ivana je zasluženo in z visokim rezultatom odpravilo «Tovarno strojev I», «Montebello II» pa «Dreherja 11». Že rezultata povesta, da ie zmaga prepričevalna. «Col» in «Pisoni» pa sta se razšla s prijateljskim rezultatom. Druga moštva pa zaradi nalivov niso igrala. Col-Pisoni 2:2; Cosiialtmga-Pri-morje P 3:1; Kraljič-Nabrežina 1:0; Dreher Sv. Ivan i-Tovarna strojev II 3:0; Montebello U-Drehcr 11 4:0. * Triestina se popravlja v italijanskem drqavnem nogometnem prvenstvu je to nedeljo zopet zaigrala v lepem stilu in iztrgala na igrišču v Vidmu, milanski «Tnter» eno točko. E-dUto presenečenje te ' nedelje je ’ bila nepričakovana visoka zmaga «fiorentine» nad «Vicenzo». Ostale tekme pa so sc končale, kakor fe bilo -predvideno. V prvenstvu vodi sedai «Bologna» pred «Juventus» in «Torino», Triestina pa je na predpredzadnjem mestu. Rezultati tekem so sledeči: Torino-Brescia 4:0 Roma-Juventus 1:5; ;Bologna-Lazio 3:1 Bari-Venezia 1:0; Napoli-Atalanta 3:1; Genova-Modena 1:1; Sampdpria-Alessandria 1:0; Eiorentina-Vieenza 4:1; Milan-Livorno 2:2; Triestina-Inter 0:0. V petek, soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani jugoslovansko nfbško in žen-skq državno prvenstvo v orodni telovadbi. Številno občinstvo ‘je imelo po dolgem času zopet priliko občudovati najboljše telovadce in telovadke vse Jugoslavije. Večkrat mu ie zastal dih ob kakem izredno drznem in nevarnem skoku čez orodje. Med moškimi je • postal jugoslovanski državni prvak Kon- Smučarski skoki so medvomno najlepša smučarska disciplina. Jugoslavija pa se lahko ponaša, da ima največjo smučarsko skakalnico na svetu, kjer so bili doseženi skoki preko 100 m. V smučarskem raju Planici na Gorenjskem je ing. Bloudek pred kakimi 15 leti zgradil o-.gronino skakalnico, ki so jo pričeli imenovati majnutska skakalnica. Ta orjak je v smučarskem športu skokov napravil pravo revolucijo. Nihče ni mogel verjetj, da so skakali preko 100 m. daljave. Mislili sot da to ni več sport, temveč poskusi kakih fantastov in izredno hrabrih ljudi, ki pri teh skokih žrtvujejo življenje. Veliko borb je bilo treba, preden se je prtčel svet zanimati za to skakalnico. Ko pa .je na mednarodnih tekmah, ki so se jih udeležili čehoslovaki, Poljaki, Avstrijci in Jugoslovani, Avstrijec Bradi Jože dosegel najdaljši skolc na svetu 119 metrov, ter je še veliko^število drugih-skakalcev preskočilo do takrat fantastično daljavo 100 m, je svet spoznal, da obstaja skakalnica, ki dopušča skoke v take daljave brez nevarnosti za življenje. Dejstvo je, da je ta skakalnica zahtevala manj padcev kot vsaka druga. Od tega dne dalje pa smo prav za praV dobili novo smučarsko disciplino skokov, in sicer smučarske polete. Zanimivo je, da so se tej skakalnici najbolj upirali Norvežani, ki so bili ta-.krat najboljši skakalci. Upirali pa so se zaradi tega^ ker so na tej skakalnici našli v Avstrijcih in Čehih, skakalce, ki so jih presegali v lepoti in daljavi. Tudi letos bo Planica zopet oživela, z rad Grilc iz jCelja, drugi je bil Vadnov Jože iz Ljubljane, tretji Jelič Dragutin iz Zagreba, častno se je v konkurenci mednarodno znanih tekmovalcev odrezal Tržačan Strgar Miloš^ ki je dosegel sedmo mesto. Med ženskami pa je bila prva Zagrebčanka Kober Tanja, druga Ljubljančanka Gerbec Vida, tretja pa tudi Ljubljančanka Rupnik Lidija. njene mamutske skakalnice, ki je ponos vsakega Jugoslovana, pa bodo zopet najboljši smučarski skakalci na svet« leteli po zraku v neverjetne daljave. Kratka zgodovina rugbyja RugbV je star že več kot sto let. V 100 letih so se pravila rugbyja stalno menjala. V začetku je štelo moštvo po 30 igralcev, nato po 20 in šele 1877 leta so pričeli igrati z istim številom igralcev kot dandanes, to je- po 15 ita vsaki strani. Tudi rugby so v začetku igrali z okroglo žogo katero so nabasali s papirjem. {Sodnika so prič e Vi uporabljati šele leta 1845. Prej pa sta vodila igro kapetana obeh moštev. Iz rugby ja,- ki ga imenujejo Mudi «ameriški nogomet», pa se je razvil nogomet, ki ga igramo tudi pri nas. Drobne zanimivosti V Sydneju je Avstralec John Broitvič v finalu za prekooceanski pokal premagal Dinny Palsa s 3:6; 6:3; 6:4; 6:4. V semifin alti pa je zmagal nad Quistom. Mednarodna tekma v rugby ju med Parizom iu Londonom se je končala neodločeno 3:3. Hockey na ledu so pričeli igrali. V Pragi je češkoslovaška hockeiska .reprezentanca zmagala nad švicarsko z 11:2. Posamezni rezultati polčasov so: 1:1, 3:0, 7:1. Paavo Hurmi čudežni tekač Kdo izmed športnikov sc ne spominja slavnega finskega tekača na srednje in dolge proge, Finca Paava Nunnija. Saj je držal skoro vse svetovne rekorde, strokovnjaki pa so bili mnenja, da ne bo nobenega tekača več, ki ga bo prekosil. Paava Nunnija so imenovali tudi «molčečega Finca» ker ni nikoli hotel dajati novinarjem nobenih izjav. Šele pred kratkim se je Fincu «razvezal jezik» da je podal nekemu novinarju nekaj zanimivosti. Novinar ga je našel v njegovi trgovini oblek in raznih drobnih predmetov v. neki zakotni ulici v Helsinki!. Paavo Niirmi 'je sedaj star že 47 let. 4z svoje preteklosti se najraje spominja turneje po Ameriki, kjer je v treh mesecih zmagal nič manj kot 56 krat. Spomnil se je tudi prerokovanj o «nesramnosti» svojih rekordov, od katerih pa danes ne drži nobenega več. Mnenja je, da tudi sedanji rekordi ' ne bodo trajali dolgo, čeprav se nam zdijo neprekosljivi. Za rekord, ki ga bo najteže prekositi, smatra Haggovega na 1500 m s časom 3.43x minut. Nadalje pa je omenil, da je najboljši lahkoatlet na svetu Šved Guadar Hiigg, ki pa je prešel med profesionalce. P tem se le izrazil takole: To ie jahkoatlctJ ki se redkokdaj rodi. Ima dobre noge in pametno glavo. S tem hočem povedati, da ne teka samo z nogami, ampak tudi z glavo, to je pametno‘in preračunljivo. Tudi za Andesona je škoda, da je postal profesionalec. O angleškem tekaču Wodersomt pa je pripomnil^ da je kakor vsi angleški tekači zelo borben. Svojih rezultatov pa ne bo več izboljšal, ker ima navado v važnih tekmovanjih izkoristiti vse svoje sile. Tudi na rojaka Henìa se ]c spomnil. Njega smatra za sposobnega popraviti svoj svetovni rekord na 10.000 m in meni, da ie zmožen preteči to razdaljo celo v času 29.15 minut. Na koncu ga je npvinar poprosil, naS pove neka« o slogu tega in o prehrani lahkoatleta. Dejal ie, da mora vsak tekač predvsem izkoristiti svoje prirojene sposobnosti in polagati posebno pažnjo na ritem teka. Prav posebno pa se mora lahkoatlet, kot vsak drug športnik odpovedati alkoholu in kajenju. Tek čez dni in strn v Beogradu. V nedeljo se je udeležilo teka čez drn in strn rekordno število okrog 2000 tekmovalcev, ki so tekmovali na progah dolgih 600, 1000, 1500 in 2000 metrov. Mednarodni teniški turnir v Ženevi. Na mednarodnem teniškem turnirju v Ženevi je Italijan Cuccili premagal Francoza Dessaina s 6:3, 6:2' in se tako plasiral v finale. Drugi finalist pa je Francoz Bernard^ ki ie premagal v semifinali! Italijana Del Bellija s 6:3, 6:4. Finalna igra moških parov pa bo med dvojicami Cuccili . Del Bello in Bernard - Pel izza. Jugoslovanski Igralci namiznega tenisa (ping-ponga), ki gostujejo po Češkoslovaški so že v tretjič zmagali. To pot z rezultatom 3:0# Prej s 5:0 in 5:3. O rigo varja JOŽE—KOREN — Zal. Primorskega dnevnika. Trst Okrnjeno pokrajinsko in okrožno prvenstvo Uredno lepo uspel odskok v drogu Mamutska skakalnica v Planici 'AA*A AAAAAA A A a a a a A AAAAAAAA AAAAAAxAAAAAAAA AAAAAAAAAAA A 4.AA AA A A A * * a-^.AAAAAAA kAAAA. Križanka št. 2 5 1.6 1-7 8 ; 9 | 10 Il I 12 j 13 i 14 1 I '2' I 3 19 : 20 34 i 35 j 36 I 57 58 64 65 i 66 Vodo r a v n o : 1. vztolik; 5, pod; 8. konica; li. ik’partii a v Franciji; 15. pritok Donave; I(>. pokolenje; 17. igralna karta;* 19. ploskovna pierà 21. slovenski sk)adaleli; 22. Adamov sin; 23. plevel; 2-1. prizadeven delavec; 27. del notte; 29. vrh v Karavankah; 30. ral; 32. slinasta posodil», 23. slovenska pokrajina; 34. mesto blizu Fruške gore; 37. naziv za očeta; 3S. veznik; 39.’ o. rožici 40. spona; 43. moško ime; 44. ptica; 45. števnik; 46. dejanje; 47. veter; 48. Četverokotnik; 49. mesto ob Adiž.i; 51. egipčansko božanstvo; 52. riba; 54. rimski uradnik; 55. zahteva svobodoljubnega ljudstva uledc Trsta; 60. okorel uradnik; 61. nasilji 62. čreslovina; 64. .prizor iz preprostesa življenju; 67. žensko ime; 70. inosko ime; 71. žensko ime; 72. vrsta Kihanja; 73. orodje. Navpično: Ì. vroča voda; 2. pasma; 3. reka v Srbiji; 4. slap; 5. napor; 6. mesto Ob Addi; 7. žensko ime; 8. pefliiiev; 9. naselje; 10. ulje; II. naklo; 12. obljuba; J3. poljski pridelek; 14. del roke; 17. nioško ime; 18. blesk; 19. hunski kralj; 20. sIok osemnajstega slolelja; 25. rastlina; 26. mesto v Istri; 27. padavina; 28. pokodba; 31. baržnn; 23. poljedelski delavec; -35. mahljaj; 36. planet; 41. islamski sodnik ; 42. mamilo; 49. pritok Seihe; 50. izpodnebnik; 52. meslo v Dalmaciji; 53. sorodnica; 56. hitro Kihanje; 57. nravnost; 58. tonovski razmah; 59; zgodnji; 61. zaimek; 63. predlog; 65. kos celoie; 66. naziv; 68. nioško tote; 69. neresnica. Rešitve Iz prejšnje štes like Križanka: Vodoravno: 2. Kardelj; 9. Udav; 1.1. ■Turo; 13. gojim; 14. brinar; 15, as; 17. ta; 18. sak; 20. raj; 22. Kos; 23. Tj; 24. Nanos; 25. Sk; 26. adi; 28. bik; 29. iti; 30. F.S; 32. s z; 33. igrat; 35. Mohor; 37. jeep; 29. čopi; 40. Beograd. Navpično: ir Jugoslavija; 2. kajak; 3. avis; 4. dr.; 6. ljut; 7. junak; 8. Boris Kidrič; 10. do; 12. Ra; 16. Kanin; 19. «M: 20- Rab; 21. jok; 22»;'ost; 27. jereb; 29. izhod; 31. sape; 32. Soča; Oe; 36. op.; 38 Ig. Kvadrat: Kvadrat: 1. šola, 2. oreh, 3. lega. 4. ahat. Pilla v veselje in zabavo poštenim, in v žalost in jezo onim drugim Dvoje Kru Polili so knjige z bencinom in zažgali. In ko so hotele nekatere žene s solzami v očeh rešiti, kar se je spričo tega vandalizma še rešiti dalo, ko so segale z golimi rokami v gorečo grmado sodobne inkvizicije (kajti za nas Slovence je knjiga svetinja, pa čeprav je okus v Ameriki morda drugačen) — tedaj je naperil ameriški ser-žant brzostrelko proti njim. Kajti kakor je bilo ukazano, tako se je moralo zgoditi. (Prim. dnevnik, 17. novembar 1946.) Pogozdovalna akcija »V zadnjom času izseknvajo zavezniški vojaki vedno bolj gozdove okrog Milj. Glede na to novico je naš posebni dopisnik intervjuval polk. Bovvmana (ali ZVU). Roosevelt: Ka} so to res moji Amerikanci? 'Mussolini: Zdaj me pa menda ne boš vel prepričeval, da ste bolj demokratični kot mi Odgovor: »Ali vani ni znano, da potrebujemo čim več prostora za našo velikopotezno pogozdo-valrio afrcijo?!« . * • Povabilo brhko krilo brhko krilo na sprehod. Desno krilo je iz Trsta, levo krilo je pa škot. vvywvwyvvywwwvv>'yyvvvvv>>>rywy VZDIH TRŽAŠKEGA KADILCA Kako zelo prijetno bdò bi na tem svet’, če tol’ ko kot Čerinov, bi videl cigareti O • Vnetljiva roba Očka in sinko gledata četo Čerinov na tržaški ulici. Sinko: »Atek, ali se ti-le Čerini tudi lahko vnamejo?« Očka: »Tudi. Če slišijo: Živijo Tito.« O Cenena roba A: Recite, tovariš, ali ni to poceni: juha, pečenka, pražen krompir, salata, dve bigi in pol litra terana vse skupaj za borih 100 lir? Ali ni to’ res zelo poceni? B: Seveda je počeni. A kje je vTrstu to dobiti? A:_ Dobiti ni nikjer, ampak poceni pa je. O * Ležji odgovor Tene: Mi veš povedati, kje živi največ Angležev? TUDI ON NE VE A: Ali ti morda veš, zakaj pravimo zapadnim zaveznikom «zavezniki» ? B. Ne. A: Jaz tudi ne. O Pregovor Zrno do zrna pogača, laž do laži — Voce Libera. / O Višek skoposti Skct Put se je odločil, da bo peljal svojega nečaka v kino. — Poslušaj, — mu je dejal med potjo, — ne bom zapravil več kakor 4 penye. Sedel mi boš nai kolenih. ■ Pri blagajni je mister Fut zahteval informacije o cenah sedežev. — Najcenejša vstopnica je 8 penye v, — mu je razložila blagajničarka, — 4 penyje pa stane vstopnica za otroka. Odlično, -* odgovori Fut. — Dajte mi karto za 4 penye za mojega nečaka, jaz bom pa sedal na njegovih kolenih. O Od primitivnih vžigalic dorcpSIsJIfj j nm^ / Rm H H K I R IwP Monopol izdelave ima kakor povsod tudi pči nas višja oblast, ki jo predstavlja ZVU. Ker pa v Ameriki in Angliji ne izdelujejo »Čerinov«, ZVU ni- imela zadostnih fabrikacijskih izkustev; zato njihovi »Čerini« kažejo razne kakovostne nedostatke. Imajo tudi bolj debelo in trde glave kot prejšnji in te se neverjetno hitro vnamejo, če se obdrgnejo ob antifašistično kežo. Morda je to pripisati dejstvu, da se je ta koža med leti 1941—45 hudo raskavo ustrojila. Užgejo se tudi ob otroški koži, kot se je videlo' v Skednju'iu na pohabljeni. Carmeli Pla--taniò. Čudno je tudi. da se vžgejo; celò v mokrem stanju, če ep »fajhtni«. Pri Sv. Jakobu se Je dogodil tak slučaj, o katerem tovarna ZVU trdi, da je bil le edinstven komad s tovarniško napako. Spravili so ga .na preiskovanje v njihov laboratorij »Coro-neo«, toda skoro leto dni je preteklo in ZVU še ni objavila znanstvene analize o tem svojem ponesrečenem vzorcu. Zaradi tega vlada md odjemalci bojazen, da je še mnčfgo takih defektnih Čerinov v škatlicah, ki trenutno krožijo v tržaškem premetu, zlasti ker je tovarna izjavila na podlagi sodnijske preiskave, da so Čerini, ki so se vneli v Skednju, tovarniško brezhibni, četudi vsi dobro vemo, da so morali biti najmanj tako strupeni kot stare fosforne vžigalice, kajti povzročili so smrt dveh ljudi, okoli 20 pa spravili v bolnico. Ker se vse do danes ponavljajo samovžigi med .defektnimi eksemplarji Čerinov — in to tudi z nastopom hladnejšega vremena, smatram za potrebno, da seznanim javnost .s praktičnimi dognanji in navodili o uporabi »Čerinov« zqamke ŽVU: 1) Pomnimo, da Čerin ni odvajalno sredstvo (purgante). Narobe. On učinkuje zapiralno. Zato ni potrebno, da ga .poješ; dovolj je, da odpreš usta, .pa te že zapre. Na to pazi posebno med ma-nifeslacijami. Včasih ti zapre samo sapo, kot vžigalica, običajno pa je učinek zaprtja dolgotrajnejši in odpomore mu samo ločeni e v sanatorijih v ulici Tigór in Nizza. Lečenje se pospeši z gladovno stavko. 2) Drži jih daleč cd alkoholnih pijač, vina, ruma/ konjaka itd., ker te povzročajo samovžig. Gorilni špirit ni nevaren. Narobe! Čerina, ki je vnel sam od sebe, najlaže pogasiš, če ga vržeš v bencip ali gorilni špirit (pr. Sv. Jakob Riloslav). 3) Ne posi jih v raztrganih hlačnih žepih, da se ne vžgejo cb tvoji raskavi antifašistični koži. 4) Ne dajaj jih otrokom, zlasti ne deklicam (pr. Mosetti in Skedenj). 5) Ne hrani jih skupaj z U^R-RA blagom,, ker se ti bo to. v primeru samovžiga posušilo ali izhlapelo. Sicer so neki Čerini za blago te vrste higreskopično nastrojeni. t. j. vsrkajo ga počasi vase. (primer Nabrežina). 6) Celega človeka vsrkajo vase kakor polipi tisti, ki so v črnili škatlicah tipa »Aprilia 1500« (pr. brig. Cerlenizza). Zato pozor! 7) Ne huduj se, ako se ti vžgejo tedaj, ko jih rabil, ker pomili,. da ZVU pri njih fabrikaciji ni imela na razpolago drugega kot odpadke slabih surovin, ki so večinoma piispelo v Trst po nekontrolirani poti Miha Riba, Pepe: Tega ne vem, a vem, kje jih živi najmanj. Tone: No, kje? Pepe: Na Angleškem. O Neverjetno, a razumljivo A: Neverjetno, kako prepolne so izložbe tržaških trgovin naj-raznovrstnejših zemeljskih dobrot. B: Razumljivo. Kdo na-j bi pa kaj kupil pri teh cenah? »Ali ne veste, da ne smejo privatno osebo imeti dolarjev?« »Zakaj pa objavljajo dnevniki tečaj dolarjev na črni borzi?« ■ »O, to je pa samo za pas, ki dobivamo od doma denar!« i Zvestoba — Ali me boš ljubil tudi takrat, ko bom osivela? — Čisto naravno, draga moja! Ljubil sem te, ko si imela črne lase, rdeče, rjave in zakaj te ne bi več, ko boš sivolasa. O Pošteni berač Nekoč je Waltevja Scotta ustavil berač in ga prosil za pol šilinga miloščine. Ker ni imel s seboj drobiža, je Walter Scott dal beraču šiling in mu dejal: — Ne pozabi, da si mi dolžan pol šilinga. — Nikoli ne bom pozabil, spod, in molil bom za. vas, da hi vas bog ohranil pri življenju toliko časa, dokler vam ga ne vrnem. . o . s. . Pepijeva nesreča Gospod sprevodnik, ali bi nu. pomagali izstopiti iz vlaka? — Prosim---------prosim ■ • • lva' ko pa, da ne ^morete sami? — 'Kakor vidite, jaz sem debel in zdravnik mi je priporočil, <1a izstopam ritenski. Tako mislijona postaji, da hočem vstopiti in me rinejo nazaj v vlak in nisem l11®" gel izstopiti že na štirih postajah-