°VO mesto floyicE LITO IV. - ši 40 V KOČEVJU 26. SEPTEMBRA 1959 Cena 10 din 20. septembra je bilo krasno jutro in potem topel sončen dan. Že NOVO VELENJE V nedeljo so v Velenju ob prisotnosti velike množice ljudi in visokih predstavnikov oblasti in političnih organizacij, proslavili otvoritev Novega Velenja. V Rudniku lignita v Velenju, kjer so predvojno v sončnem jutru so se zbirali na čini žrtev 26 partizanskih borcev 1 n nakopali komaj po 150 tisoč ton Turjaku prvi udeleženci velike pro- aktivistov, ki jih je »črna roka« prem0ga letno, bodo letos nakopali slave. Prihajali so od vseh strani, pobila 4. maja 1945. Na smrekah so ge ^ milijona ton. Ob novem rud-ljubljanske, kočevske, notranjske, še vidni križi, ki so jih naredili zlo- njj če hočemo„ da bo na svetu vladal mir. To pa vsi želimo, prav tako tudi v Sovjetski zvezi in Ameriki. Naša reportaža — Naša reportaža Po velikih naporih za ureditev in potrebni za redne šolske prostore, —" izgradnjo mesta Kočevja v dneh ob da se bo v prihodnjih letih našla ' " _ ... 10. obletnici zasedanja Slovenskega vsaj taka omilitev sedanje šolske Ura ni bila še pol osem, ko so nirja je najprej učiti se, druga, tembra^ smo izvolili nov odbor, ki narodno osvobodilnega sveta, ko so stiske. — Iz teh razlogov, in ker se pred dolenjevaško šolo že zbi- tudi važna naloga pa je skrbeti za ima 9 članov. Ker so bili člani sta. mn0gi prebivalci z navdušenjem so- je treba letos izvesti na tem po-rali prvi učenci in učenke. Najprej šolsko zadrugo,« mi je povedala rega šolskega odbora dobri, smo deiovaij v izgradnji mesta, so sle- slop ju čim več del, saj so sredstva so se malo pogreli na jutranjem Marija. Potem je še povedala, da jih sedaj ponovno izbrali... Res, dda ieta> ko je Vsa skrb za uredi- na razpolago, je Občinski odbor So-soncu, potem pa so veselih obrazov pripravljajo pionirji igrico »Janko moram pohvaliti naše odbornike. tev mesta jn izgradnjo ter napre- cialjstične zveze sklenil, da naj bi vstopali v šolo. in Metka,« ki jo bodo igrali pred- Poleg materialne plati sole, se je dek gospodarstva ležala izključno s prostovoljnim delom pomagali tu- Šolsko poslopje v Dolenji vasi je vidoma v oktobru. Zvedel sem tu- šolski odbor zavzel tudi za vzgoj- na ijudskem odboru in gospodarskih di pri gradnji tega doma. Formi-novo. Srce ti zaigra ob pogledu na di, da imajo folklorno skupino, ne probleme in s tem pomagal pri organjzacijahi rana bo posebna delovna četa, ki jo stavbo, ki bi bila v ponos vsakemu pevski zbor, šahovski krožek, Ion- vzgoji otrok učiteljskemu kadru.« Kljub temu, da se je tudi v za d- bodo sestavljali predvsem vajenci in kraju. Pa notranja ureditev... »Pet čarski krožek in šolsko zadrugo. »Zvedel sem, da imate pet raz- njjh letih v Kočevju precej zgra- ki bo ob sedanjem hudem pomanj-let smo čakali na novo šolo, pa Pionirji sodelujejo na vseh p rasla- redov; bo šola v bodočnosti napre- dilo in uredilo, moramo reči, da kanju nekvalificirane delovne sile’ smo jo le pričakali,« mi je dejala vah ob državnih praznikih in ob dovala do popolne osemletke?« naše mesto v tempu razvoja le za- za prihodnje 3 tedne zamašila to učiteljica Margareta Bregar, ko sva drugih priložnostih, skratka, do- »imamo vse pogoje za osemletko, ostaja za razvojem številnih drugih vrzel. se srečala v šolskih prostorih. To- lenjevaški pionirji so lahko za Letos smo začeli s petim razre- slovenskih mest. Ko je občinski od- Prihodnje leto bo prostovoljno varišjca Bregarjeva mi je razkaza- vzgled ostalim pionirjem ... dom. Starši želijo, da šola preraste bor Socialistične zveze razpravljal o delo verjetno usmerjeno na gradnjo la vse šolske prostore. »Poglejte, »Šolska zadruga je bila ustanov- v osemletko, kar se bo predvidoma tem položaju, je prišel do zaključ- zaprtega kopališča, za katerega so kako imamo lepe in svetle razrede Ijena lani. Krompir smo posadili na zgodilo postopoma v naslednjih le- ka, da je treba odločnejše pristo- že dana na razpolago glavna poln sonca na pretek!« 15 arih in ga pridelali nad 3000 kg. tih. Sedaj imamo okrog 30 učencev piti k zunanji ureditvi mesta in da trebna sredstva od Okrajnega za- __________________________________________________________________________ višjih razredov, ki morajo hoditi je treba skrbneje razporejati in iz- voda za socialno zavarovanje, in na v šolo v oddaljeno Ribnico. ..« koriščatl sredstva, ki jih imamo na gradnjo Doma telesne kulture. Za »Kolikšen pa je vaš šolski oko- razpolago. gradnjo Doma sedaj načrte pospe- liš?« Res je. Že zunanjost šole pri- Večji del pridelka smo prodali, ne- »Našo šolo obiskujejo otroci iz vlači človeka. Šola je grajena po kaj pa ga pustili za seme. Del iz- Dolenje vasi, Prigorice, Lipovca, novejšem tipu, prostorna in zrač- tržka bomo porabili za ekskurzijo Makosa, Rakitnice in Blate.« na. V takem okolju se otrok in uči- članov šolske zadruge, nekaj za na- »Kje boste imeli tehnični pouk.« telj dobro počutita. Šolsko poslopje bavo orodja...« je pripovedoval »Tehnična delavnica nam je zelo stoji toliko vstran od ceste in va- Jože Kos, ki je duša te zadruge, potrebna. Za tehnični pouk imamo si da ne moti pouk trušč današ- Šolski Zadrugi ,je pomagala tudi sedaj prostor v Dolenji vasi, kjer njega prometa. Tudi okolica šole KZ Dolenja vas. Zorali so zemljo je bila prej učilnica, en prostor pa je zelo lepa Tovarišica Bregarjeva in pognojili; dali so jim tudi ne- v zgradbi šole. Oba prostora bosta je medtem, ko sva si ogledovala kaj orodja. seveda le začasna, dokler ne bo prostore, povedala, da poučuje v Nova šola ima tudi svojo g ar- zgrajena stavba poleg šole...« Dolenji vasi že 9 let. Prej je bilo derobo. Otroci so se hitro navadili v Potem sva si ogledala vrt okoli hudo poučevati, ko so imeli šolo na red, obleko obešajo na obešal- š°'e- Šola ima nad en ha zemlje, na dveh mestih in v prostorih, ki nike. Sanitarni prostori so lepi in Pripovedovala mi je o načrtih, ka- niso bili primerni za pouk. Na novi čisti, Otroci sami pazijo na red ko bodo uredili vrt, zasadili s sad- šoli poučuje II. razred, ki šteje 33 in čistočo, ne da bi jih kdo v šoli n*m drevjem,^ o šolski zadrugi,^ o otrok. Pouk je dopoldne. na to posebno opominjal... reformirani šoli. V dolenjevaški V zbornici se nama je pridružil Kuharica Karolina Žaga. « . lvlll KUieK.Liv numuM Kn ui ki jo je Socia- zaradi naglega razvoja gospodar- Gradnja vajeniškega dama -- ------- -------------- , ^ . ., . Prvi ie začel z udarniškim de- seno izdelujejo, na skupnem se- Kuharica Karolina Žagar iz Do. šoh^ so krepko, s topi h na pot, ki jo [Qm ko[Jektjv Rudnjka pri ureditvi Stanku izvršnih odborov Partizana En,H zgrajene temelje,« je nadaljevala, S kuharico, tov. Žagarjevo sva se je na šoli pet. _ V ta namen je bil imenovan Štab nizacij, da bi zajamčili za vrsto »tu bo zrasla telovadnica, trije ka- pogovorila tudi o drugih stvareh. Dolenjevaško solo sem napuscai delovnjh akcij) ki ga vodi tovariš prihodnjih let ustrezen in nemoten bineti za tehnični pouk, prostor za Dopolne ima veliko dela. Na »hra- z najlepšimi vtisi... šolsko kuhinjo, dvorana in nekaj ni« ima učence štirih razredov, po-stanovanj za učiteljstvo. V načrtu poldne je manj dela, nahraniti moje, da se bo začelo z gradnjo na K. Oražem postavljenih temeljih prihodnje leto, če bo denar ...« Potem smo govorili o opremi šole. Nova šola je prav tako kot novo stanovanje: opremiti ga je treba z vsem, vendar pa tega ne moramo storiti v prvem letu. Primanjkuje učil in drugih učnih pripomočkov. »To bomo postopoma nabavili,« sta dejala tov. Kos in tov. Bregarjeva. Ker nimajo telovadnice, telovadijo otroci zunaj. Prostora imajo dovolj... V zbornici sem opazil radio. »Šolske ure poslušamo,« je uganil moje misli tov. Kos, »samo radi bi nov radio, boljši, ta je že stare j- Nova šola v Dolenji v asi je ena najlepših šol Benčina Drago kot načelnik štaba, gospodarski razvoj mesta. S pro-Na prvih sejah je štab izvedel vse stovoljnim delom pa bo mogoče v potrebne priprave za organizacijo precejšnji meri rešiti marsikateri udarniškega dela. Skupno s prebi- drug problem, za katerega sicer ne valci Šeškov ega terena bodo člani bo sredstev. V mnogih slovenskih sindikatov uredili do občinskega mestih so rešili ali vsaj pomagali praznika okolico novozgrajene Še- rešiti vrsto komunalnih problemov škovo in Cankarjeve ulice, ki jo bo prav s prostovoljnim delom. To je gradbeno podjetje Zidar predvidoma seveda uspelo le tam, kjer so preše pred občinskim praznikom asfal- bivalci znali ne le samo ugotoviti tiralo. Istočasno bo s prostovoljnim probleme, ki tarejo njihov kraj am-delom urejena tudi okolica novo pak so bili tudi pripravljeni sode-zgrajene tržnice. lovati pri njihovem reševanju. Ko- Gradnja Vajeniškega doma je -o- čevje ima v tem pogledu lepo tra- sebno pomembna za kočevsko ob- dicjjo in je prav gotovo, da se- čino, ker na eni strani omogoča danja odločitev glede prostovoljnega urejen dom sprejem večjega števila dela kočevskim ljudem ne bo v vajencev, kar je v skladu z močno sramoto. naraščajočimi potrebami kočevskega Naš list bo o poteku dela in or- gospodarstva, na drugi strani pa ganizaciji stalno obveščal svoje ce- snrostitev prostorov, ki so nujno njene bralce v posebni za to dolo-p čenl rubriki. Delovni rezultati pa i. I I bodo redno objavljeni v vitrini No- Mnozicno prostovoljno oeio vic pri kavarni Zvezda. V ponedeljek bodo odprli novo tržnico V ponedeljek, 28. septembra bodo v Kočevju izročili svojemu na- V učilnicah in ostalih prostorih ra samo najmlajše - prvošolčke, v šoli sem opazil novo pohištvo. Na štedilniku je vrela kava. Kuha-Ob dolgem hodniku, kjer so učil- la se je v velikem loncu. Pod hi- nice, sem opazil vitrine, v njih pa tnmi rokami kuhar ce Žagarjeve so M tembra ^ začeli v Ko- ki jo bodo sestavljali vajenci. De-šolske pripomočke. Vse to je ure- rasli »porejeni« kruh in sir, obo- u g prostovoljnim delom. Pro- lali bodo 14 dni, vsak dan od 6. do jeno na prikupen način. JeS3 v dovoljm meri. Kuhij.ije je sto^oljno dei0, ki bo zavzelo pre- 12. ure dopoldne. Pri teh delih bo- Učitelj Kos je pripovedoval o prostorna in svetla. Razen dveh iz- ce^gnjj obseg, vodi posebni štab pri do sodelovali ostali delovni ljudje pionirski organizaciji. Vsi učenci, jem, vsi otroci malicajo kar Jim obginskem odboru SZDL. Prvega Kočevja, ki bodo delali v glavnem razen prvega razreda, ki so še ci- pripravi solska kuhinja. Malica J dn6| t0 je 22. septembra so začeli ob nedeljah dopoldne. _____ ________ . cibani, so člani pionirske organi- ob 9.30 uri. z delom pri urejevanju okolice Še- Člani SZDL, sindikata, mladinske menu novo tržnico. Tržnica je mo- zacije. Učenci prvega razreda bodo Z upraviteljico sole tov. AnCKo gkQve uljce prostovoljnega dela se organizacije in drugi! Udeležujte se demo urejena. V novi tržnici bodo postali pionirji 29. novembra, ko Lovšinovo sva se dobila nazadnj • udeiežilo nad 30 ljudi. Fredvi- prostovoljnega dela! dosti boljši pogoji za vnovčevanje jih bodo na slovesen način spre- Preje se je mudila po opravkih. T - denQ . da se ^ s prostovoljnim PREDGRAD kmetijskih pridelkov kot doslej. Trz- jeli. V razgovor sva pritegnila še pel stisk roke m D«a sva takoj dek>m uredila oklica Seškove in Osnovna šola v Predgradu je do- nice naj bi se posluževale za nro- načelnico pionirskega odreda, ki »kontaktu« in PnJ3teU^ m -• Cankar=eve uliC6i ki ^ bile letos bila novega upravitelja Franceta dajo kmetijskih pridelkov tudi Kme-nosi ime »Jelenov žleb«, 12-letno lja tudi za učiteljico Hregarje, rekonstruirane ter okolico tržnice. Pajniča. Zaenkrat poučuje sam vse tijske zadruge v kočevski občini učenko V. razr. Marijo Dejak iz učitelja Kosa, učenko Marijo m Pri teh deljh bodo delali vsak dan razrede, dokler ne pride v Pred- V tržnici bo na razpolago mleko, Blat. Je med najboljšimi učenci v harico Žagarjevo in hišnikom. ^ , gtjrih do gestjb popoldan qrad še ena učna moč. Predgraj- kruh, meso in zelenjava, torej naj- šoli, večkratna odličnjakinja, za na- sem njegovo ime pozabil... razen 0b sobotah in nedeljah. čani so tovariša Pajniča ljubeznivo potrebnejša hranila. Gospodinjam čelnico pa so jo izvolili pionirji na Naneslo je da sva začela najpre , ^ delala sprejeli in mu zaželeli veliko uspe- bo zelo ustreženo, ker bodo vse te konferenci 17. septembra. o šolskem odboru. »Prejšnji šolski n vajenskem ao stvari dobile v eni zgradbi »Najvažnejša naloga vsakega pio- odbor je bil zelo dober. 13. sep- prostovoljno posebna delovna četa, hov v soli. a Velike možnosti pred kočevskimi posestvi Produktivnost kmetijskih površin je posledico večjo mehanizacijo vseh majhna, saj je bilo do nedavnega del ter zmanjšanje potreb po vpre-na 1 ha' kmetijske površine le 0,35 gah in ljudski delovni sili. Torej je živalskih enot kar je zelo malo z tu proizvodnja že dosegla neko viš-ozirom na realne možnosti, ki so v jo stopnjo organiziranosti in pro-meji do 1 enote/ha. Zato posestva duktivnosti. Zlasti glede produktiv-v celoti stremijo tudi za povečanje nosti smo precej napredovali. Če , , ,a. kolektivi takoj osvajajo nova teh- ja v specializirani proizvodnji. bruto produkta na 1 ha površine. Ta vzamemo za primer^ Kmetijsko-go- (V nadaljevanjih bomo objavili nekatere izvlečKe iz rejer nološka izkustva in pokažejo več Skladno z ekoškimi pogoji našega sc je v letošnjem letu dvignil do zdarsko posestvo Kočevje, ki je od neza Mrharja, katerega je podal na zadnji razširjeni seji občinskega elastjčnostj kot do sedaj, saj so vsa kraja. 70.000 din, v bodoče pa preko 100 leta 1951 do 1958 zmanjšalo delov- odbora SZDL Kočevje). posestva, pa tudi naša, z uvaja- Obe posestvi sta se v skladu z tisog djn po ha, kar je še vedno no silo v kmetijstvu več kot za po- niem modeme proizvodnje dosegla navedenimi in s potrebami tržišča zeiQ malo z ozirom na nekatera po- lovico, istočasno pa je štirikrat po- Razvojna pot kmetijskih posestev načrt in načrt posestva ter njegovo . Jredn() lepe uspehe. Eden takih specializirali v živinorejsko proiz- sestva_ kj dosegajo 500 in več tisoč večalo proizvodnjo. Rezultati eko- na Kočevskem, Kmetijsko-gozdar- izpolnjevanje kaže, da so v tej modernjh posegov je predvsem po- vodnjo. Kočevska je bila vse do djn py ha. Seveda moramo pri tem loških poskusov, predvsem pa re- skega posestva Kočevje in posestva smeri na najboljši poti. Kako na- uveljavitev pogonskih pašni- nedavnega šteta med naše zelo pa- upoštevati naše slabše klimatske in zultati široke proizvodnje zadnjih »Snežnik« v Kočevski Reki, je bila pačna so bila mnenja nekaterih, da £ ng obeh posestvih. Na ta način sivne kraje. Da je bilo to mnenje talne pogoje. Z izgradnjo novih hle- let so pokazali, da je popolnoma težavna in raznolika, od primjtiv- se veliko več ne da doseči, ki oa ... 400 q zelene krme oz. državljanov kaže tudi nas prvi pet- vov> nabavo kra.v, strojev in opre- sigurna proizvodnja žita, ki služi nega gospodarjenja v požganih ko- žal ponekod še danes prevladujejo Dreračunano v suho seno po letni plan, po katerem smo za Ko- me se ^ akoraj pri istih splošnih za prehrano živine (ječmen, oves), čevskih vaseh do današnjih moder- tudi na družbenih posestvih. Osva- ^ n e nava,dn0 3 krat več kot čevsko predvideli predvsem vzrejo stroških dosegla večja proizvodnja Hektarski donosi so dovolj veliki, nih specializiranih kmetijskih obra- jati moramo koncepcije moderne * krmo redno kosili. Z silira- drobnice. Po letu 1950 pa smo na ha površine in s tem dosegel da opravičujejo njegovo prjdelova- tov’ z moderno in naglo tržno pro- socialistične proizvodnje, ki so na- ^ 1 h silosih, ko se žele- takšno gledanje na Kočevsko v ce- tudj veeji dohodek v kmetijstvu. Na nje. Prav gotovo je revolucionarni izvodnjo. Ogromen napredek v zad- stale v jugoslovanskih pogojih n J Enostavno spravi na kup, loti opustili in prešli na živinorejo večji dohodek bo vplivala predvsem poseg v proizvodnjo tudi letošnja njih letih,' pa je komaj začetek na najbolj naprednih kmetijskih stva v preteklih letih le kot našo glavno dejavnost, ter za- farmska reja krav mlekaric, nekaj- setev nizkorodnjh sort pšenice. KGP xv , - . , v . qn nosestva v preteKiin letin ^vu naw ^ tarmsKa rej« iuuv aciuv ri^^uui.,i. ^v izkoriščanja tistih rezerv, ki nam posestvih v naši državi, med kate- . , Letos je take krme čeli z vzrejo plemenske živine z krat povečana proizvodnja pitane jo bo letos posejalo na 52 ha, pri- jih lahko nudi modema socialistic- rimi predvsem v pogledu živinoreje P na KGP Kočevje 5000 osnovno čredo. govedi baby-beef, ostale govedi in čakujejo pa pridelek 40 g/ha. Snez- KGP Kočevje pa je na ta način Danes je proizvodnji zunaj, na začetku ti- vodnjo. Z njimi bi lahko naa J . čvrsto formiran sociali- me izjema tržnih viškov je le ro, predvsem na kulture, ki sluzijo gotovo dosežen. stega, ki se imenuje moderno kme- izgrajevali posestva, gradili sta (vktor v kmetijski panog in krompir Kapacitete zemljišč obeh za prehrano živine. KGP Kočevje obdeluje 877 hekt tijstvo in ga ob pospešenemu raz- vanja, dvignili svoj oseW dohod z jasnim_ popolnoma določe- posestev z obstoječim stanjem žj- S tem se je rastlinska proizvod- rov njivskih površin. voju in investicijah lahko dosežemo in sploh izboljševali svoje življenj konceptom nadaljnega razvo- vine še zdaleč niso neizkoriščene, nja zelo poenostavila, kar ima za (Se nadaljuj že v prihodnjih letih. Perspektivni ske pogoje. Potrebno je, da aeiovm Stran 3 Vpišite se v šolo za odrasle! FILMARJI MED RIBNIŠKIMI POLHARJI Prejšnjo soboto so znani polharji Organizacijske priprave za zače- zajeto samo najvažnejše iz vsakega če bo nadaljeval šolanje na drugih iz Ribnice in okolice, med njimi tek pouka v šoli za odrasle, so iz- posameznega obravnanega področja, šolah ali v poklicu. Anton Zajc, Milan Trpin, Franc He- vršene. Pouk se začne 1. oktobra. Gradivo bodo predavatelji osvetlili V Kočevju je doslej za a oddelek nigman, Franc Pirc, Miha Cetinski Šola bo samostojna, saj se bo sama s konkretnimi primeri iz življenja, pripravljenih 24 kandidatov, za b 1° Jože Lovšin organizirali uspešen vzdrževala. Pouk bo potekal v a in V načrtu je upoštevana zrelost in oddelek pa 14. Želimo, da bi vsi, lov na polhe, ki sta si ga ogledala b oddelku. A oddelek bo imel pro- Izkušnje kandidatov. Bistveno se ne ki imajo voljo do učenja in sebi režiser dokumentarnih filmov Du-store na osnovni šoli »Jože Šeško«, razlikuje od načrtov obvezne osnov- ter skupnosti žele dobro, zbrali svoj lian Povh in vodja snemanja Milivoj V a oddelek se lahko vpišejo kan- ne šole. Torej ni izpuščenega nič pogum in čvrsto prijeli za knjigo Stanjko iz Ljubljane. takega, kar bo kandidat potreboval, ter smelo sedli za šolske klopi. Podjetje za snemanje filmov »Vi- ba-film« namerava namreč še letos, prav gotovo pa najkasneje drugo jesen, izdelati kratek dokumentarni film v barvah o tem nadvse zanimivem romantičnem lovu, ki ima najstarejše tradicije prav na Do- UO AMD Kočevje daje pojasnilo more na riziko organizirati prire- lenjskem. v zvezi z predvideno krožno hi- ditve, ker za tako dejanje po zdra- Kdaj bo film urejen je pač od- trostno dirko, ki bi morala biti dne vi presoji ne bi bilo opravičila. O visno od uspešnih posnetkov živih 4. oktobra 1959 v Kočevju. vsem tem so bili pristojni forumi polhov. Nekaj prav lepih živih pri- UO AMD Kočevje je na svoji X. obveščeni in so sklep UO AMD Ko- merkov bi namreč podjetje potre-redni seji obravnaval vprašanje pri- čevje sprejeli z razumevanjem, prav bovalo čimprej, da bi morda še pred reditve hitrostnih dirk. Napravljena tako pa UO upa, da bo prebival- koncem jeseni zaključilo snemanje minarje, delo v krožkih in za in- je bila točna kalkulacija predvidenih stvo Kočevja in okolice to pojas- teh ljubkih živalic v ateljeju. Za-■dividualni študij. Vse to bo verjetno stroškov v zvezi z izvedbo prire- njlo sprejelo z razumevanjem. Krož- nirnjvo je, da v Ljubljanskem ži- potrebno zaradi različne izobrazbe ditve in sprejet je bil sklep, da se nih hitrostnih dirk v letošnjem le- valskem vrtu nimajo niti enega za- didati, ki so uspešno končali 4. in 5. r. osnovne šole, v b oddelek pa tisti, ki imajo 6. in 7. r. osnovne šole. Torej bodo slušatelji a oddelka poslušali program 5. in 6. r., slušatelji b oddelka pa program 7. in 8. razreda. Pouk bo kombiniran. V vsakem oddelku bodo trajala predavanja 24 tednov. Za oba oddelka bo enotno vodstvo. Pouk bo urejen tako, da bodo predavanja štirikrat tedensko. Dva dneva v tednu bosta prosta. Slušatelji jih bodo lahko porabili za se- Letos ne bo avto-moto dirk (Pojasnilo Upravnega odbora Avto-moto društva Kočevje). POZIV! Pozivam vse prebivalce mesta Kočevja in okolice, da urede svojo okolico v času praznovanja občinskega praznika od 1. do 4. oktobra. V tem času naj se mesto primemo uredi, razobesijo naj se zastave, okrase izložbe, lokali itd. Prebivalstvo naj se v čim večjem številu udeleži proslav v okviru občinskega praznika in 16. obletnice Kočevskega zbora. Predsednik ObLO: Janez Rigler tu v Kočevju ne bo. UO Avto-moto društva stopnika teh zimskih zaspancev ... POŽARNO-VAR NOSTN I TEDEN Dobra preventivna služba zmanjšuje požare Že nekaj let gasilci redno vsako mentarnimi nesrečami, ter pomagati SPREJEM V UK »MESARIJA« Ribnica sprejme takoj v uk vajenca za mesarsko stroko. Interesenti naj pošljejo prošnje ali naj se zglase na upravi podjetja »M e s a r i j a« Ribnica ravni kandidatov. Tisti kandidati, dirke priredijo le v slučaju, če si bo ki bodo uspešno končali a oddelek društvo lahko zagotovilo finančna in b dobijo spričevalo o dovršeni sredstva. Ker pa je za prireditev osnovni šoli. Nato lahko nadaljujejo tekmovanja potrebna dokajšnja vso-študij na vseh šolah, za katere je ta denarja, ki jo društvo kot orga-potrebna popolna šolska izobrazba, nizacija ne more samo dati, je bilo Odprta jim bo šola za kvalificirane predvideno, da bo društvo dobilo delavce, za dosego višje kvalifika. pomoč in v kolikor se bo zbralo do-ciie razne tehnične šole, ekonom- volj denarja se bo prireditev iz- , , . _ _ ske zdravstvene gimnazije, gostin- vršila. Na razširjeni seji Občinskega leto prirejajo Pozarno-varnostni te- človeku v nesreči. Ske’ Šole itd ’ odbora SZDL Kočevje je bilo od- d en. V letošnjem letu bodo posve. Ob Tednu oožarne varnosti res Število učnih ur je določeno za branih sicer 200 tisoč dinarjev in čem temu tednu dnevi od 27. sen- posvetimo le majhen del svojega slov iezik 4 ure, za spoznavanje na tem mestu se UO AMD Kočevje tembra do 4. oktobra. Za ta teden časa mislim na škodo, ki nam jo družbe 3 ure, za spoznavanje pri- za razumevanje zahvaljuje. Ker je pripravljajo gasilci vrsto akcij, ki povzročajo vsako leto požari. Ukre-rode 3 ure za matematiko 3 ure in pa breme stroškov daleko večje, UO naj opozore prebivalstvo na nevar- nimo vsak na svojem delovnem me-za tui iezik 3 ure tedensko Orne- AMD Kočevje ne more organizirati nosti in škodo, ki jo lahko povzroči stu v podjetju, industriji, uradu, v lenost učnih ur bomo upoštevali prireditve. UO se trudi, da s pra- požar posamezniku in celotni druž- kmetijskem gospodarstvu ter v go-tudi pri izbiri učne snovi Okvirni vilnim poslovanjem ne bi ponovno bi. Glavni poudarek požarno.var- spodinjstvu ustrezne požarno-var-učni načrt že določen. V njem je zašlo v finančne težave in zato ne nostnega tedna bo torej v vzgoji, nostne ukrepe za zavarovanje pred Statistike nam povedo, da je št e- ognjem. S tem bomo koristili pred-vjlo požarov vsako leto manjše. To- vsem sebi, celotni družbi pa obva-da na žalost pa nam te statistike rovali materialne dobrine, ki nam z povedo, da pa škode povzročene za- napori delovnih ljudi naše domo-radi požarov, rastejo. Sicer je ra- vine pomagajo hitreje graditi lepšo zumljivo, da z razvojem naše in- prihodnost. Istočasno pa se bomo dustrije rastejo istočasno tudi vse delo, ki ga dnevno vlagajo za od-večje nevarnosti požarov. In tudi stranjevanje nevarnosti, ki lahko škode so mnogo večje v industrij- oddolžili gasilcem za njihov trud in skih obratih, kjer predstavljajo dra- povzroče požar po načelu: bolje prepoceni stroji milijonske vrednosti, predevati — kakor gasiti! Le majhen nedostatek v sami grad- Jernej Čerfanc beni konstrukciji ali razporeditvi faz delovnega procesa v posameznih nezaščitenih oddelkih, ter še nepoučenost delavca, obdelovalca pri stroju, lahko povzroči v zelo kratkem času več sto milijonsko škodo, kot je to primer v malih časovnih presledkih v dveh velikih lesnih kombinatih v Sloveniji. Gasilski organizaciji je že v precejšnji meri uspelo z dobro preventivno službo, KOLEDAR z vzgojo vseh državljanov, posebno Sobota, 26. septembra — Justa še mladine, da se je število drobnih Nedelja, 27. septembra — Daniijdn oožarov zelo zmanjšalo. Vendar bo Ponedeljek, 28. sept. — Venčeslav še nadalje naloga in skrb gasilcev Torek, 29. septembra — Miha in drugih odgovornih faktorjev, da Sreda, 30. septembra — Jelka se posveti posebno industrijskim četrtek, l. oktobra — Sever T*"1? de!f".™ tr9ov_ Petek, 2. oktobra - Mirna skim lokalom in skladiščem z nakopičenimi zalogami še vse večjo GIBANJE PREBIVALSTVA pozornost. Potrebno bi bilo uvesti * pnmi, stalno preventivno varnostno služ- rb!: .. _ bo. Proti kršilcem pa naj se tam, delaven i o,0 se: 0toničat' ^ranc, odnos oroanov 7, - iz Slemen 3, star 29 let m odnos organov Kosir Marija, delavka iz Retij 66, Tako bodo gasilci v Tednu po- ‘etj Knavs Vinko iz Hriba žarne varnosti s pomočjo učiteljev Retij JtU" 28 telega Alojz organiziral iv osemletkah in indu- iz Segove vasi 31, star 29 let in stnjskih so ah pisanje nalog ,z ga- Turk Ljudmila iz Retij 51, stara silake tematike Najboljše naloge bo 21 Iet, Brežič Miroslav, delavec iz do nagrajene. V času pozarnovar- Retij 54- star 24 Iet jn Ruparčič nostnega tedna si bo šoloobvezna Gabriela, delavka iz Retij 81, stara mladina ogledala urejene gasilske 22 let domove, razstave orodja itd. Tudi preDGRAD ogled praktičnih vaj, ki jih bodo Rodile so: Konda Katarina, go gasilci v tem tednu izvajali, bodo spodinja iz Dola 6 — deklico Ano, vzgojno in poučno vplivali na mla- gajnič Julijana, gospodinja iz Pred-dino. Po vseh večjih naseljih bodo qrada 40 — deklico Julijano, Hu-gasilci organizirali predavanja s jjorovič Marija, delavka iz Brezo predvajanjem filmov, ki prikazujejo vice — dečka Srečka. V Ljubljani vzroke nastanka požarov, škode in je rodila Veselič Julijana, gospod i-njihove posledice za posameznika in 'nja jz Pake 1 — dečka Pavla celotno družbo. Škode povzročene nnr fmia um zaradi požarov gredo še vedno letno v Huhlianski • , v sto in sto milijone. Tudi razstave L.-l fk. Porodnišnici sta ro-in oprema izložb bodo opozarjale na *J*J£*® r/L0T’ 9<»Podinja iz posledice in nevarnosti povzročene ir/ M h vz" si i, dek lC0 ,Dra" po požarih. V soboto dne 3. oktobra ?7‘ do " 197.^P0^8 pa bodo v okviru proslav, ki jih * nj vasl 127 deoka Mar" bodo imeli gasilci, zagoreli kresovi ‘' RIBNICA SVET ZA STANOVANJSKE IN KOMUNALNE ZADEVE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA KOČEVJE, vahi vse hišne svete, lastnike hiš in kolektive mesta Kočevje, da iza občinski praznik 3. oktobra čiim lepše uredijo okolico svojih stanovanjskih, upravnih in poslovnih zgradb. Kjer so predvidene cvetlične posode na fasadah, naj se jih okrasi s cveticami in zelenjem. Potrudimo se, da bodo parki, zgradbe in dvorišča v neposredni okolici lepo urejeni in da bo zunanji izgled mesta dostojen izraz in ponos vseh naših meščanov. Svet za komunale in stanovanjske zadeve ObLO KOČEVJE Ribniški lovci so zgradili kočo 27. septembra bo imela ribniška lovska družina lepo slovesnost na Mali gori — Srednjem vrhu bodo izročili svojemu namenu novozgrajeno lovsko kočo in razvili lovski prapor, ki je četrti ali peti po vrsti v Sloveniji. Prapor je zelo lep, stal pa je 84.000 din. Lovci so sami zbrali denar za nakup prapora. Nova lovska koča, to je sedaj že druga koča ribniških lovcev, stoji na lepem prostoru. Razen temeljev, ki so iz betona, je koča zgrajena iz lesa. Koča je lepo urejena in ima dva prostora. Kočo so zgradili s prostovoljnim delom ribniški lovci sami. Največ zaslug pri gradnji koče ima gospodar Lovske družine Ribnica France Ilc iz Gorenje vasi, takoj za njim pa Ciril Abrahams-berg, direktor LIP. Pokrovitelj lovskega slavja 27. septembra bo Stane Ilc, predsednik ObLO Ribnica, novi zastavi pa bosta kumovala Ivan Klun (Bukov-čan) iz Ribnice in France Čebin, znani lovec iz Otavic. Ribniški lovci vabijo lovce in prijatelje zelene bratovščine, da se otvoritve koče in razvitja prapora prihodnjo nedeljo udeleže v čim večjem številu. SPREJEM DELAVCEV Podjetje »K L A S« Kočevje, sprejme takoj VEC SKLADIŠČNIH DELAVCEV - TEŽAKOV Osebni prejemki po tarifnem pravilniku podjetja Zglasite se na upravi podjetja »K 1 a s« Kočevje Važno obvestilo V začetku meseca oktobra se bo v občini Kočevje pričelo z zaščitnim cepljenjem otrok, rojenih v letu 1958 proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Ti otroci bodo prejeli 3 doze kombiniranega cepiva v presledkih po 4 tedne. Cepljenje bo izvršeno po rednem programu zaščitnih cepljenj in bo brezplačno. Starši otrok, rojenih v letu 1958 bodo od ObLO Kočevje prejeli še posebne pozive. Cepljenje je obvezno. Istočasno pa se bo izvedlo še cepljenje proti oslovskemu kašlju za predšolske otroke letnikov 1953 do 1957. To cepljenje pa bo prostovoljno in bodo starši prispevali za cepivo za popolno cepljenje (3 injekcije v presledkih 4 tednov) 300 din, plačljivo po možnosti pri prvem cepljenju. Ker oslovski kašelj predstavlja še vedno eno od najtežjih otroških nalezljivih bolezni, toplo priporočamo, da se zaščitnemu cepljenju odzove čimveč predšolskih otrok. Cepljenje bo iz vedeno po naslednjem razporedu: Cepišče Datum cepljenja Ur: a I. 11. lil. cepljenja 1. Papeži 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 9. uri 2. Osilnica 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 9.30 uri 3. Boslj. loka 6. X. 59 3. XI. 59 1. xn. 59 10. uri 4. Slov. Kuželj 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 10.30 uri 5. Vas - Fara 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 11. uri 6. Nova sela 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 12.30 uri 7. Banja loka 6. X. 59* 3. XI. 59 1. XII. 59 13. uri 8. Briga 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 13.30 uri 9. Borovec 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 14. uri 10. Koč. Reka 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 14.30 uri 11. Štalcarji 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 15. uri 12. Livold 6. X. 59 3. XI. 59 1. XII. 59 15.30 uri 13. Mozelj 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 8. uri 14. Knežja lipa 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 8.30 uri 15. Predgrad 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 9. uri 16. Nemška 1. 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 10. uri 17. Koprivnik 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 10.30 uri 18. Onek 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 11. uri 19. Željne 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 14. uri 20. Rudnik 7. X. 59 4. XI. 59 2. XII. 59 16. uri 21. Stara c. 8. X. 59 5. XI. 59 3. XII. 59 8. uri 22. Stari log 8. X. 59 5. XI. 59 3. XII. 59 10. uri 23. Polom 8. X. 59 5. XI. 59 3. XII. 59 11. uri 24. Kočevje 8. X. 59 5. XI. 59 3. XII. 59 14. uri Ker je razpored cepljenja : zelo obsežen, naprošamo kjer je potrebno, ljudske oblasti še bolj poostri. starše otrok, da se točno držijo določenih ur. ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE na bližnjih hribčkih. V Ljubljani in RrMli. _ CiS , „ drugih večjih krajih bodo imeli ga- ,-J*1 'e *>• Hočevar Ju'ka'90sP?: silci parade in praktične vaje, in Jurjeviče 15 deklico Mi- , orodja. Te naj pokažejo SSS. An9ela' 9<*podmja javnosti njihovo opremo rrinožič- vasi 11 — deklico Mileno. — V razstavo orodja. Te naj pokažejo Huspoamj« .z « * JSZETJS& ^SSZSTtJSi made gasilcev braniti družbeno imo-vino pred ognjem jn drugimi ele- Ljubljani pa sta rodili Mam Štefanija, delavka iz Dan 23 — deklico Tatjano in Zidar Ivana, gospodinja iz Brež 22 — deklico Mileno. Umrla sta: Smaluh Bazilij, upokojenec iz Ribnice 264, star 76 let in Oražem Ana, roj. Ambrožič, pre-užjtkarica iz Sušja 31, stara 80 let. VELIKE LAŠČE V ljubljanski porodnišnici so rodile: Zakrajšek Terezija, gospodinja iz Grebenja 1 — dečka Jožeta, Šporar Marija, uslužbenka iz Velikih Lašč 88 — deklico Aljošo in Dolšak Fani, babica iz Velikih Lašč 36 — dečka Romana. Umrla je Marolt Ivana, roj. Ilec, preužitkarica iz Dolnjih Podpoljan 5, stara 79 let. KOČEVJE Poročila sta se: Gašparac Anton, elektromehanik iz Kočevja, Trg svobode 5, star 23 let in Marinč Katarina, natakarica iz Kočevja, Trg 3. oktobra 18, stara 23 let. Rodile so: Škvorč Marija, delavka iz Željn 9 — deklico Ireno. V ljubljanski porodnišnici pa so roidile Čuk Miroslava, gospodinja iz Kočevja, Podgorska ul. 45 — deklico Ireno, Kovač Marija iz Kočevja, Trata 19 — dečka Bojana, Jurkovič Mira, šivilja iz Kočevja, Trg svobode 5 — dečka Marica, Marič Dušanka iz Kočevja, Rudnik — dečka Duška, Urh Ivana, iz Zajčjega polja 5 — dečka Alojza, Oražem Lea, na-meščenka iz Kočevja, Trg svobode 53 — dečka Vitoslava, Mišmaš Marija iz Kočevja, Trg svobode 21 — deklico Ireno, Vertelj Milena iz Črnega potoka 1 — dečka Željka. V ljubljanski bolnišnici je umrl Šmigoc Srečko, otrok iz Kočevja, Rudnik 23, star 3 mesece. __*___ ZDRAVILNI ČAJ V nekem časopisu se je pojavil oglas šušmarja, ki je prodajal »čudovit čaj« za vse bolezni. Oglas je bil v obliki pisma, ki mu ga je baje poslala njegova pacientka: »Pred štirimi tedni sem bila tako slaba, da nisem mogla pretepsti niti otroka. Toda od kar pijem vaš čaj, sem Si tako opomogla, da nabunkam svojega moža in poleg tega opravljam še gospodinjska dela ...« DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 26. septembra od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure trgovina »Preskrba«, Trg svobode. V soboto, 3. oktobra, ob istem času, ima dežurno službo trgovina »Špecerija«, Roška cesta. Razpis Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Kočevju razpisuje: , 1 mesto PRIPRAVNIKA ZA NAZIV PRISTAVA III. VRSTE in 1 mesto PRIPRAVNIKA — POMOŽNEGA PISARNIŠKEGA REFERENTA. Za razpisani mesti pridejo v poštev prosilci z dovršeno srednjo šolsko izobrazbo. Kolikor za mesto pripravnika — pomožnega pisarniškega referenta ne bo dovolj prosilcev, se bodo vzeli v poštev tudi prosilci z dovršeno osemletko. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. Pogoj je stanovanje v Kočevju. Lastnoročno napisane prošnje kolko-vane z 50 din in življenjepisom je treba vložiti najpozneje v 30 dneh po tej objavi na Predsedništvo okrajnega sodišča v Kočevju. Razpisna komisija POZOR Od doma je odšel slaboumni F. Bold an iz Kala pri Ambrusu. Naprošamo logarje, lovce, da sporočijo o pogrešanem na postajo LM. KINO JADRAN, Kočevje: od 25. do 27. septembra ameriški barvni cine-mascopski film »Poslednji lov«; 30. septembra in 1. oktobra ameriški barvni film »Visoki jahač«; od 2. do 4. oktobra francoski cine-mascopskli film »Vsi me lahko ubijejo«; 4. okt. matineja filma »Zenica«. SVOBODA, Rudnik: 26. in 27. sept. mehiški film »Zadnja želja«, 3. in 4. oktobra film »Hrepenenje za nebom«. RIBNICA: 26. in 27. sept. francoski film »Zakon je zakon«; 3. in 4. oktobra italijanski film »Bele noči«. SODRAŽICA; 26. in 27. septembra jugoslovanski film »V soboto zvečer«. LOŠKI POTOK: 27. septembra nemški film »Strup v živalskem vrtu«; 4. oktobra jugoslovanski film »H-8«. VELIKE LAŠČE: 26. in 27. sept. angleški barvni film »Semenj želja«; 3. in 4. oktobra ameriški barvni film »Napadalci«. DOBREPOLJE: 26. in 27. septembra ameriški barvni film »Napadalci«; 30. septembra jugoslovanski film »Naša pota se razhajajo«; 3. in 4. oktobra ameriški barvni film »Bitka v klancu«. PONIKVE: 1. oktobra jugoslovanski fijm »Naša pota se razhajajo«. KOČEVSKA REKA: 26. in 27. sept. češki barvni film »Dobri vojak Svejk«; 30. septembra ameriški film »Inšpektor ljubi gnečo«; 3. in 4. oktobra češki barvni film »Pokorno javljam«. OSILNICA: 27. septembra italijanski film »Kruh, ljubezen in ljubosumje«. PREDGRAD: 26. in 27. septembri ameriški film »Ljudje iz Arana«; 3. in 4. oktobra jugoslovanski film »NI bilo zastonj«. BROD NA KOLPI: 26. in 27. sept. film »Steklena pajčevina«; 3. in 4. oktobra francoski film »Heroji so utrujeni«. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni ured. Matija Cetinski — Uredništvo in uprava V Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je din 400.—, polletna din 200.— in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je din 800.— oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račue 600-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. —« Poštnina plačana v gotovini A3S Q.o_vic 1 POSREDUJEJO Ali imam pravico do podpore za pastorka, ki je bil kot talec ustreljen leta 1941 v Begunjah? D. F. Rudnik 32 Vsi tisti, ki so izgubili ožje svojce v NOV ali zaradi sodelovanja z NOB imajo pravico do invalidnine, ki je najnižja 1200 din. Rok za prijavo je potekel 1. 1952. Izjemoma tudi še sedaj sprejemajo prijave, toda sodelovanje z NOB je treba dokazati s pričami. Vem, da je v Ljubljani neka posvetovalnica. Ne vem za točen naslov in kaj svetujejo nepoznani osebi? Dijak J. Intihar V Ljubljani je več posvetovalnic in ne vemo za katero mislite. Starejši in odrasli dekleti sta nekemu mirnemu in plahemu fantu rekli, da je verjetno evnuh. Kaj je evnuh in kaj kastracija in kakšna je razlika? Jože M. Loški potok Evnuh — slovensko skopljenec je čuvar haremov v orentalskih državah. Tisti, ki so v detinstvu skopljeni, zaostanejo telesno in duševno. Kastracija pa je isti pojem, le da mislimo na skopljenje pri živalih, predvsem pri govedu, konjih in prašičih in to iz gospodarskih razlogov. Bratranec, ki živi v drugem kraju trdi, da ima njihov sosed zajce, ki so težki tudi po 3 kg. Pravi, da ena zajklja skoti tudi po 500 mladičev. Kaj menite, da je to mogoče. Učenec I. O. Kočevje Mogoče je. Belgijski zajec je težak do 3 kg. Samica, ki živi do 9 let vsako leto devetkrat koti od 4 do 10 mladičev. Izračunajte in videli boste, da jih lahko še več kot 500 skoti v 7 letih. Te dni sem čitcia, da so termiti že močno napadli Benetke in da mestu grozi velika nevarnost. Na pomoč so poklicali poljske stro. kovnjake. Zakaj so termiti tako nevarni? Radovedna Vesna Termiti živijo v družinah kot mravlje in imajo delitev dela. Njihova gnezda dosežejo tudi do 5 m višine. Zelo hitro se razmnožujejo, kraljica ene družine znese na dan po 100 tisoč jajčec. Njihova socialna delitev dela je tem, da so v družini ena kraljica, ki skrbi za razmnoževanje, samci, ki skrbe za ploditev, vojščaki in delavke. Napadajo vse in mešča ni Benetk se boje, da ne bi spod. jedli lesene temelje, na katerih je mesto zgrajeno. V Afriki znajo termite dobro izkoristiti pri grad nji cest. __* — Ko nam je predavatelj razlagal predvojno zgodovino Slovenije, je omenil da je dr. Korošca v SLS nasledil dr. Kulovec, ki je bil v prvih dneh vojne ubit. Ni nam pa vedel povedati, kdo ga je ubil? Skupina učencev Dr. Kulovec je bil šef slovenske klerikalne stranke In vnet pristaš fašizma in pristopa Jugoslavije k paktu osi. Ubili so ga Nemci ob .bombardiranju Beograda 1941. H. ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI SO FILIP TUŠEK JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO Tušfek je bil rojen 18. marca 191)2: IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBCU- v Goračih pri Čabru v delavski dru-JEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJE- žini. V družini je bilo 12 otrok, zato NJEPISE V POČASTITEV NJIHO- si' je moral Filip že v zgodnji mla-VEGA SPOMINA dosti sam služiti kruh. Nazadnje je živel v Dragi. Za partizane je začel Občinska gasilska zveza Ribnica ricah je opravilo izpite za izpraša- p^v^“javne"lučf‘v"itždoradu."s Josi^V^e^tarejši, ^e bil rojen Avgusta 1942 ubUi^Bil' je zaveden je pripravila za letošnji »Teden po- ne gasilce 15. v Nemški vasi pa 11 ^ pomočjo in prostovoljnim de- v Runcu pri Frezidu leta 1886, nje- stovS mož Preden so ga u!tr“ žarne varnosti« pester sP°re<* Prl“ gasilcev. V ostalih gasilskih dru- lom prebivalcev, bodo dobili v Pred- gov sin Franc pa v Črnem potoku jj.^ je nar0£U pozdrave za ženo in reditev. 30. septembra bodo imeli stvih bodo te vrste tečaji še to je- gradu 10 1avnjh ,uči. Predgrajčani leta 1919. Po razpadu stare Jugo- 1 P° Ribniški gasilci so delavni DVE IZ PREDGBADA Predgrajčani so dobili od ObLO nekaj kubikov lesa (iz gozda sploš-, nega ljudskega premoženja) za na-izpr noHnun invnp ln?*i v PrpdnrAidi: praktične sektorske vaje na področ- sen. se ObLO Kočevje lepo zahvaljujejo slavije, sta se oba vključila kot te- ju LIP. Vaje bodo ob večernem ca- Qasi]ci so v dobrih odnošajih z za razumevanje in pomoč. renca v osvobodilno gibanje. Poma- su, sodelovala pa bodo PGD Ribnica, JLA in si medsebojno pomagajo. Kmetijska zadruga Predgrad je v gala Sta s hrano; sodelovala pri MAKS URH Živel je razmeroma kratko — ro- LIP Ribnica, Bukovica, Goriča vas, q m ^ desetini v JLA nudijo rib- Dolu začela s strojno izdelavo op e- sabotažnih delih pri prekopavanju jen je bil 19. februarja 1926 v Čr- KS. ss .rrxLss»■=*«« ~ *• s; » sarfflsr ,no,™„ ar er s m s* ?£ imeli v osnovnih šolah v Ribnici, _ ustrelili 2 avgusta 1942 na njivah izučil kake obrti, kar pa mu je bilo SS 'Sv^nt^titnž v V spomin na težke dni ‘ ' se"stT/sTT Ribnici slavnostna akademija s pe- v borbj z okupatorjem in doma- Močno zastražene so nas odgnali v ANTON MALNAR selil na Travo. S partizani se je strim sporedom. 3. oktobra bo v -imi izdajalci so me 19. marca 1944 velike barake, ograjene z bodečo Rodil se je 2. februarja 1902 v kmalu seznanil in postal njihov ob-Ribnici slavnostna seja Občinske skUpn0 j še štirimi tovariši ujeli žico. Od tam pa so nas razmestili vasi Ravnice pri Delnicah. Po po- veščevalec. To je Italijanom kmalu gasilske zveze, zvečer pa bodo ku- Nemci vse izmučene in lačne so po različnih taboriščih in logorjih. klicu je bil delavec. Za zaslužkom je prišlo na nos. Internirali so ga na rili kresove, 4. oktobra pa bo v nas 0’dgnali v ljubljanske zapore. Ves čas, ki sem ga preživel v ta- šel v Francijo, od koder se je vrnil Rabu. Po kapitulaciji Italije se je-Ribnici parada gasilcev z vso opre- Tam je‘ ze bilo veliko trpinov. Ne- borišču, je bil čas borbe za življe- 1937 leta. Ko so Italijani okupirali takoj vključil v NOV — v 9. bri-mo gasilskih društev ribniške ob- znan zapornik me je vprašal, če so nje, za košček črnega kruha. Morali naše kraje, se je pridružil partiza- gado. Sodeloval je pri napadu na čine. Tega dne bodo imela gasilska me ujejj_ Najprej sem se mu bal smo trdo delati pod udarci oalice. nom in jim oomagal s hrano, ob- nemško kolono leta 1944 pri Ribni-društva iz Dolenje vasi, Rakitnice, odgovoriti. Šele čez nekaj časa sem Ko se je končala vojna, smo se, leko in drugim. 5. avgusta 1942 so ci. V boju je bil hudo ranjen. Od-Grčaric, Nemške vasi in Otavic v my dejal: »Da, banditi!« »V kateri kar nas je ostalo še živih, veselo ga Italijani zaradi sodelovanja s peljali so ga v partizansko bolniš-Dolenji vasi praktične sektorske brigadi pa si bil,« je še vprašal, vrnili v domovino. (J. Križ) partizani ustrelili v Dragi, vaje. __ , „ , »V udarni ljubljanski.« On pa je bil Pa še nekaj: Občinska gasilska jz Gubčeve zveza bo v sodelovanju z vodstvi ' _ , . šol organizirala pisanje šolskih na- Govorila sva prav tiho, da naju log z ozirom na požarnovarnostni ne *31 s*lsa* stražar, ki je pred teden vrati vlekel na uho. — Mojega so- Ribniški gasilci so tudi drugače tovariša iz ljubljanske brigade so zelo delavni. Vaje imajo redno ta- P°tem zaprli v drugo celico, ko, kot jih imajo predvidene po In prišel je tisti nesrečni 28. april, programih. Samo v drugem trome- Kmalu po polnoči so nas poklicali seč ju letos so imeli na območju in na hodnikih se nas je zbralo Občinske gasilske zveze skuono 35 polno. Vse nam je bilo tesno pri vaj (nočne, dnevne, suhe vaje). Ime- srcih ob misli, da nas peljejo v li so tudi pet noučnih predavanj, smrt. Trebušast zelenec, poveljnik Udeležilo se je 150 poslušalcev-ga- zapora, je vsakega poklical po ime-Silcev nu. Nato nas je četa Nemcev od- Gasi-lci v Ribnici so letos pre- peljala obkoljene na postajo, zaprli možnejši za novo motorno brizgal- so nas v tovorne vagone in pričela no tipa »Volkswagen«, ki so jo na- se je dolga vožnja v neznano. Mol. bavili iz Zahodne Nemčije. Motorko če smo se vozili vso noč in ko se so kupili s pomočjo rojakov, ki žive je zdanilo, smo opazili, da gremo v ZDA, in lastnimi sredstvi. Gasile1 Proti Jesenicam. Takoj smo vedeli, v Jurjeviči pa so dobili iz Amerike da nas peljejo v enega zloglasnih nad 100 metrov cevi. To je bilo da- nemških taborišč. Željno so vsrka. rllo ameriških rojakov jurjeviškim vale naše oči zadnji košček domače gasilcem. zemlje, saj je mogoče ne bomo vi- Omentti moramo gasilski tečaj deli nikdar več. za izprašane strojnike, ki so ga vsi Pred nočjo drugega dne smo se tečajniki uspešno opravili. V Grča- ustavili v predmestju Munchena. Udeleženci proslave si ogledujejo razbitine turjaškega gradu nico v Smrekovcu. Tam je za ranami umrl. FRANČIŠKA CIMPRIČ Doma je bila iz Novega kota, po poklicu gospodinja. Politično se ni udejstvovala, dokler niso prišli partizani v njihov kraj. Partizane, je podpirala s hrano. Zaradi tega so jo Italijani internirali na Rabu, potem pa v Gonarsu, kjer je umrla od lakote. IVANA MIKLIČ Rojena je bila leta 1908 v Novem kotu. Živela je v Starem kotu la bila dobra mati in gospodinja svoji družini. Ko so prišli v njihov kraj partizani, je kmalu začela sodelovati z njimi. Italijani so zvedeli za njeno delo, zato so jo internirali na Rabu. Iz Raba so jo premestili v taborišče v Gonarsu, kjer je od lakote umrla. Z velike partizanske proslave na Turjaku (Nadaljevanje s 1■ strani) hodnost slovenskega ljudstva,« je Tako so letos proslavili sedmi o Iz- igrala je godba JLA, pel Invalid- govoril Jože Klanjšek-Vasja. Med činski praznik občine Lašče. Vsem ski pevski zbor, vrstile so se reci- drugim je dejal, da se je na tu rja* udeležencem proslave na Turjaku _ taci j e. škem gradu zbrala septembra 1943 bo ostala le-ta v lepem spominu. Safflr dbsoifin na 10 mesecev zanoifa Po odkritju grobnice 120 žrtvam skoraj vsa elita tako imenovane Letos je bil njihov praznik združen g°Iar ODbUjen na IW mesecev lapvra NOB na katJeri zapisano: »v tem bele in Plave garde. Grad. ki jo s proslavo 40-letnice KPJ, kar je 17. septembra je bila pred okrož- prehod preko državne meje. Orož- grobu počiva sto dvajset junaških dalo vsemu se posebno ceno. nim sodiščem v Ljubljani razprava- je bi vzeli s seboj, in če ne bi šlo borcev, ki so v letih upora m osvo- ^m.^ tokrat n mogei upreti^Po__________________________________________ Pred sodniki je bil 21-letni Marjan drugače, bi z orožjem izsilili prehod bodilne vojne 1941-1945 prelili 8 dnevnih bojih je zm^ovita par- šafar, delavec iz Kočevja. Obtožnica preko meje. svojo kri za prostost m svetlo pri- Uzanska vo^ca, pod vodstvom Ko- ga je bremenila, da je nagovoril šafar ima kliuh mladncti -o c o- mumstione partije, z nekaj sto d r ci Prešernove brigade premagala iz- BILO JE TISTE DNI Šafar ima kljub mladosti za se- tri mladoletne fante iz Kočevja, da boj slabo preteklost. Bil je že kaz- SKRB ZA DIJAKE ,Hia|pp -voieaa naroda Osvoiitev so vlomili v skladišče orožja, last novan, ker je ze večkrat poizkušal Ribniška občina štipendira skup- J. ie Jgloboko odleknila in Bilo je tiste dni, sr^jr&rsSs °£ sif s, sbsr.srs sss ** *Ms,e **■■■ avgusta. Družbica, na čelu s Šafar- strogega zapora. ' večjemu številu dijakov. zn^‘ krvavi zgodovini >’Ma'na, samo poljub še za slovo, jem, je z ukradenim orožjem odšla n v bližnji gozd, kjer so izstrelili več strelov. Čez noč so orožje v gozdu skrili, drugi dan, to je bilo v ponedeljek 24. avgusta, so šli spet na streljanje v hosto. Njihovo veselje pa je bilo kratkotrajno, ker so jih kmalu dobili v roke organi Ljudske milice Kočevje in spravili orožje in vodjo mladih zlikovcev Šafarja na varno. Obtoženi Šafar se je zagovarjal, da ni imel nikakega zlega namena z ukradenim orožjem. Orožje je rabil, da bi z njim streljal po gozdu. Njegovi mladi pomočniki, ki so nastopali na sodišču kot priče, pa so izjavili drugače. Orožje naj bi uporabili za napad na organe LM. Šafar je tudi skoval načrt za ilegalni SPOMINSKI DNEVI 29. IX. 1944 so enote XVIII. divizije razrušile Štampetov most. To je bilo že tretje rušenje. Septembra 1943 je bila ustanovljena XVIII. divizija NOV in POJ. Septembra 1943 je bila pri Glavnem štabu NOV in POS ustanovljena oficirska šola. Od 1. do 3. oktobra 1943 je bilo v Kočevju zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda. 3. oktobra 1943 je bil v Sloveniji ustanovljen VII. korpus 'NOV in POS. zmm rodovom o Krv» ^- ko 7 bom se vriskajoč in borb, za svobodo m veliki zmag, ,;ce f. -og' partizanskega orožja... foiferaf prostost bo znana, Pel je Invalidski pevski zbor. tedaj bo spet lepo! . ..« Ljudje so prisluhnili izbranim glasovom akordov partizanskih pesmi. Bilo je tiste dni, Grobnica je bila zasuta s številnimi venci. Slovesnost je bila končana. ko rože v rosnem jutru so vzcvetele Ljudje so šli na ogled turjaškega m dale blesk najlepših žarkov sonca, gradil, v Taborsko jamo, Lašče in tedaj so jase krvavele. • • drugam. Oglasile so se harmonike, k tebi več nozay, pesem, sproščeno veselje... daZ zagledal tvoj smehljaj 19. septembra je bila na Turjaku :n v pozdrav ti spet toplo, odprta razstava »40 let KPJ«, ki jo podo‘z roko. je pripravil kočevski muzej. Obisk je bil že prvi dan velik, drugega Zato pridi na moj kraj, dne, 20. septembra, pa si je oole- saj rože spet cveto, dalo razstavo nad 3000 ljudi.. Raz- ne greni mi s solzami tal; stavljalcem so izrekli veliko po- v domači zemlji, hvalnih besed ... ie lepo!« Partija na Kočevskem pred in med vojno ske množice in na čelu le teh or- pravem trenutku. Sestavljali so spi- orožiti, vendar jim to ni uspevalo, ganizirala veličastne demonstracije ske zavednih Slovencev, predvsem Ko so skušali razorožiti manjšo po vseh večjih mestih Jugoslavije pa komunistov, ki bi prišli vpoštev edinico pri Ložinah, se je ta uprla proti temu paktu. Delavske mno- za likvidacijo. ' in ubila enega Nemca. Ostali Nemci žice so v teh demonstracijah pod V takem razpoloženju in navdu- so se razbežali. Prav tako so sku-geslom »Bolje rat, nego pakt« pri- Senju so kočevski Nemci pričako- šali razorožiti manjšo edinico vrar Prvega septembra 1939 je Nem- kalih nemških mest in jih pred- ščuvali prebivalstvo proti Jugosla- silile izdajalsko jugoslovansko via- vali NAPAD NA JUGOSLAVIJO. čajoče se jugoslovanske vojske v čija napadla Poljsko. Dva dni po- stavljali nemškemu ljudstvu kot viji. do, da je odstopila. Na čelo vlade Šestega aprila 1941 so nemški Kočevju. Na poziv, da bi predali zneje sta Anglija in Francija na- mučenike nemškega naroda v Ju- II. je stopil Simovič, ki je bil pod pri- bombniki napadli in bombardirali orožje, se je ta razvila v strelce, povedali vojno Nemčiji. Začela se goslaviji. Iz usmiljenja do teh mu- Komunistična partija je stalno tiskom delovnih množic prisiljen Beograd in Split. Nemški vojni stroj nakar so se Nemci poskrili, je druga svetovna vojna. Cenikov so deževale marke v na- opozarjala oblast na nevarnost, ki razveljaviti pakt z Nemčijo. se je brez vojne napovedi zapel Sekretar Okrožnega komiteja KPS Jugoslovanska vlada pod vod- stavljen klobuk. S tem krošnjarje- preti našemu narodu s te strani. Komunistična partija se je zave- valiti preko nemško-jugoslovanske tov. Jože Šeško se je tik pred na-stvom Cvetkoviča in Mačka ni dala njem so nekateri, ki so jim bila česar p odvzeti dala da fašistična Nemčija ne bo meje v notranjost Jugoslavije. Di- padom na Jugoslavijo vrnil iz za- narodu nikake svobode, ter je vo- dodeljena boljša in večja mesta, Oblast pa ni hotela proti njim ni- mirno sprejela tega preobrata, ker verzantska skupina kočevskih Nem- pora v Lipoglavi v Kočevje. Komu- dila svoj vladni voz po starih koi zbrali v sezoni preko zime do 40 Veliko iznenadenje je doživelo je bila ta os naperjena proti njej. cev je prekopala cesto proti Ko- njstična partija je takoj po napadu lesnicah. Komunistična partija, ki tisoč dinarjev v naši valuti. Boljša prebivalstvo Kočevske ob sklenitvi Zavedala se je, da bo sledil nemški čevski Reki in Moravi. Orožniki so na Jugoslavijo pozvala mladino na je bila na Kočevskem močno pove- mesta so bila dodeljena le onim, ki prijateljskega pakta med jugoslo- napad na Jugoslavijo. Zato je po- storilce zaprli skupaj z nekaterimi obrambo domovine. Prijavilo se je zana z ljudskimi množicami, je so se izkazal; na Kočevskem s pro- vansko vlado s Cvetkovič-Mačkom nudila vse svoje sile za obrambo voditelji. Skupaj je bilo zaprtih 11 20 mladincev iz Kočevja. Odšli so svoje delo intenzivno nadaljevala, pagando. za Hitlerja in nacistično na čelu in Nemčijo. Kočevski Nem- domovine. Izdala je proglas na vse ljudi. Po nekaj dneh zapora v Ko- na komando mesta v Kočevju, kjer Potom Društva prijateljev Sovjetske Nemčijo. ci so bili navdušenj. Delo po vaseh svoje člane in simpatizerje, da zgra- čevju, so jih odpeljan v sodne za- so prejeli obleko in orožje, nato pa zveze delovnega ljudstva (Ljudske Da je bilo pa propagandno delo je zastalo. Zbirali so se po gostil- bijo za orožje in se s silo uprejo pore Okrožnega sodišča v Novo me- odšli proti Ribnici z namenom, da fronte) in njenega proglasa »Kaj še lažje, so ustanovili v Svetlem nah in nazdravljali tej zvezi. Imeli nemški agresiji. sto. Že naslednji dan so bili izpu- se priključijo ribniški garniziji. Na hočemo«, je prodrla v sleherno vas, Potoku pri Koprivniku tkalsko šolo so se za absolutnega gospodarja na Kočevski Nemci so napad na Ju- ščeni. Kočevski^ Nemci so čakali, da Jasniti so srečali kamion poln ko-opozarjala delavske množice na ne- za domačo obrt. V tej šoli je bilo Kočevskem. Tudi odnos do Slo- goslavijo nestrpno pričakovali, ker se fronta približa kočevskemu ozem- čevskih Nemcev, ki so se z zastavo varnost fašizma in jih pripravljala okrog 60 nemških mladincev in vencev so v teh dneh spremenili so upali, da bo kočevsko ozemlje lju in da stopijo v akcijo. Vendar peljali v Kočevje. Vzeli so jim zana obrambo. mladink iz vse Kočevske. Inštruk- in so bili do nas vse bolj prijazni, zasedla nemška vojska. Na to so se do tega ni prišlo, ker se je jugo- stavo in rekvlrirali kamion s šo- Delavci nemške narodnosti, ki so tor je bil poslan na to šolo iz Nem- Komunistična partija je budno tudi temeljito pripravili. Organjzi- slovanska fronta rušila brez večjih ferjem, ki jih je odpeljal v Ribnico, do srede četrtega destletja več ali čije. Glavni namen te šole je bil, zasledovala protiljudsko delovanje rali so napadalne oddelke po vseh bojev. Višji oficirji so zapuščali Tam je bila vojska že v razsulu-manj sodeloval; s Slovenci v social- da se učenci izvežbajo v propagan- izdajalske beograjske vlade, zato jo večjih krajih podeželja. Ti oddelki svoje vojaške edinice in se vračali S preostalo vojsko so se odpeljali nih borbah, so se vedno bolj pre- di, sabotaži in diverzantskih akci- ta pakt ni tznenadil, temveč ga je so bili dobro oboroženi in unifor- na svoje domove. Njim so sledili na 12 kamionih preko Loškega p°” dajali fašizmu. Voditelji kočevskih jah. celo pričakovala. Zavedala se je, mirani v črnih oblekah in škornjih, tudi vojaki. Med potjo so odmeta- toka, Broda na Kolpi in Delnic na Nemcev so v sodelovanju z nemški- Kočevske vasi so poplavljali nem- da ta pakt pomeni uničenje svo- V odročnih krajih so prirejali vo- vali orožje in municijo. Le nekatere Vrbovško, kjer so jih ustaši razoro- mi nacist; pošiljali svoje pristaše ški agenti v belih nogavicah kot bode jugoslovanskih narodov, pred- jaške vežbe. Imeli so pripravljene manjše edinice so odhajale organi- žili In odpeljali v Ogulin. V Ogulinu na krošnjarjenje v Nemčijo. V Nem- simbol nemštva in pod firmo vsem pa delavskega razreda in ve- 'diverzantske oddelke pod vodstvom zirano skozi Kočevsko proti jugu, so vojake srbske narodnosti zaprl', čijl so bili tem krošnjarjem dode- »Skavtov« prirejali sestanke po va- lik doprinos k zmagi fašizma v bivših krošnjarjev iz nemške šole, Napadalni oddelki kočevskih Nem- hrvaške vključili med ustaše, a »'o-ljoni agenti, k; so jih vodili po lo- seh, vršili agitacijo za nacizem in svetu. Zato je organizirala delav- ki naj bi rušili ceste in mostove v cev so jih skušali zaustaviti in raz- vence pa izpustili. (Dalje)