Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljtibljani. Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani, ki se ustanovi v prvih •oddelkih letošnje jeseni, bo nudil v svoji popolnosti mladini umetniško izobrazbo v vseh strokah glasbe in igralske umetnosti. V svojh oddelkih bo obsegal: 1. šolo za vse glasbene instrumente* Havir, orglje, gosli, violo, čelo, kontrabas, flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, trobento in i;ozavno v 6-7 letnikih; 2. šolo za glasbeno teorijo, ki obsega elcmentarno teorijo harmonijo, kotraPunkt in kompozicijo z njeninii pododdelki za izobrazbo kapelnikov, opernih in koncertnih dirigentov, pevovodij in glasbenih , učiteljev v 6-7 letnikih; 3. solo za izobrazbo v solopetju za konceft in opero v 6 letnikih; 4. operno šolo v 3 letnikih; 5. dramatično šolo v 3 letnikih. Konservatorij naj bo kulturno sveti- šče glasbene, operne i<n dramatične umetnosti. Osamosvoji, pospešuje in z vso skrbnostjo naj goji svojo jugoslovansko Riasbeno kulturo do najvišje popotaosti, ki bo mogla tekinovati s svetovnimi kulturnimi narodi. Potreba ustanovitve jugoslovanskega konservatorija je postala nujna. Jugoslov. narod v vseh imenih v Srbih, Hrvatih in Slovencih iina veliko nadarjenost za petje in glasbo. To je dokazal pri vseh treh plemenih, odkar se je mogel kulturno razvijati. Talentov je bilo obilo povsodi, visokih šol za urnetnost pa ne. Pri Slovencih se je v zadnjih desetletjih z delovanjem »Glabene Matice« izobrazilo precejšnje število talentov do uglednih timetnikov. Temelj jim je položila »Glasbena Matica«. po dovršenih »Matičnih študijah, pa so izpopolnila svojo izobrazbo na konservatorijih v Pragi, na Dunaju itd. Potrebujemo umetnikov -pianistov, vijolistiistov-, čelistov-, solistov; konservatorično izobraženih glasbenih učiteljev za vse predmete po glabenih šolah, gimnazijah, učiteljiščih, realkah, licejih, mesčanskih šolah; v društvih pevovodij, v gledališčih kapeluikov in korepetitorjev, za koncerte koncertnih dirigentov itd. Resno delujoči konservatorij bo mogel lastne državljane izobraziti in podati svojemu narodu. Gojitev in izobraževanje o r k e stralne glasbe jeza obstoj in delova-nje vseh opernih, gledaliških in vojaških orkestrov v celi Jugoslaviji absolutno potrebna, da ne bomo vedno navezani na itnport tujih državljanov. Tudi naši talenti naj se posvetijo karijeri orkestrske-.a glasbenika. Brez te izobrazbe ne bo mogla procvitati ne gledališka, ne simfoniška utnetnost v Jugoslaviji. Piav ista potreba se kaže glede opere. Ustanovitev operne šole je nujma potreba. Gl-asbena Matica je v tej stroki dosesda že mnogo uspehov (Betetto, Križaj, Rijavec, Polakova, Thalerjeva, Lovšetova, Devova) še več pa bo dosegla, če se omogoči ustanovitev popolne operne šole. združene s konservatorijem. Vsa operna S.ledališča v JuKoslaviji so v glavnem navezana na domače dperne moči. Enako nujna, če ne še večja pa je potreba ustanovitve dramatične šole. V celi državi ni niti ene sistematično urejene.Vse igralske moči so se izobrazovale le autodidaktično po poti realne prakse na gledalisčih in v potujočih družbah. Ta način pa je težak in nesiguren in često uničuje ek-sistence. Brez lastnega kanservatorija bi iiaš' veliki talcnti ostajali podrejeni. Že iz ich kratkih opazk je potreba ustanovitve konservatorija razvidna, utemeljena in nujna. M. Hubad.