Naši dopisi.
Iz Ljubljane. — Poravnava med češko in pa nemško stranko na Češkem prejela je minulo nedeljo soglasno odobrenje od nemškega, češkega in pa od kluba velikega posestva na Češkem. Toraj je dogovor, ki se je dognal v štirinajstdnevnem posvetovanji obeh strank in pa vlade, sprejelo soglasno odobrenje onih oseb , ki imajo konečno tudi sklepati o posledicah teh dogovorov. S tem je dognano glede Češke bistveno ono veliko delo, katero si je sedanja vlada stavila kot svojo poglavito nalogo.
S tem pa je storjen tudi največji in najtežavnejši korak, kateremu morajo naravno slediti še oni koraki, ki vredijo enako tudi narodne razmere na Moravskem, v Šleziji in pa gl^de Slovencev na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem.
MladoČehi sprejeli so od strani staročeških zaupnih mož tudi uradno poročilo o sklepih poravnavske konference, in izmed staročeškega kluba udal se je celo dr. Matuš osebno podati se med mladočehe, da jim, ako treba, poda ustna pojasnila, pa meritornega sklepa mla-dočehi niso storili, temveč sklenili so posamezne točke poravnave v posvetovanje in poročanje odstopiti pod-odsekom.
Predmeti poravnave pa obsegajo:
1.)   Sostavo    in   vredbo   deželnega   šolskega s veta.
2.) Šole za manjšine.
3.) Načrt za preostrojenje deželnokulturnega soveta za kraljestvo Češko.
4.) Ustanovitev trgovske in obrtne zbornice v izhodni Češki.
5.) Prememba volilnega reda za trgovinske zbornice.
6.) Omejitev sodnijskih okrajev.
7.) Vredbe pri nadsodniji Praški.
8.) Nameščenje pri sodnijah prve instance.
9.) Pregledanje jezikovne naredbe.
10.) Zakon o rabi deželnih jezikov pri samoupravnih oblastvah.
11.) Prememba deželnega volilnega reda in ustanovitev narodnih kurij.
To so one točke glede katerih so se pri minulim posvetovanji sklenila določila, s katerimi ste se sedaj soglasno zadovoljni izrekli obe stranki, ki ste bili minulih trideset let med saboj v krvavi vojski, zato se po pravici sme imenovati ta poravnava: — mirovna poravnava in srečni konec tridesetletne vojske na Češkem.
— Pogozdovanje Krasa napreduje dobro, kakor posnemamo z poročila c. kr. deželnega gozdnega nad-zorništva. Vsled naročila pogozdovalne komisije za Kranjsko se je v teku leta 1889. po Krasu in sicer po pašnikih in posekanih gozdnih zemljiščih ležečih ob južni   železnici   v   katastralnih   občinah    Famlje,   Kal,
Britof in Gorenje Vreme 152 oralov na novo pogozdilo ter v to svrho porabilo 878.000 borovih in jelšnih sadik, 82 oralov že pogozdenih zemljišč pa se je dosadilo in pri tem porabilo 110.000 sadik. Skupni troški teh po-gozdovalnih del, vstevši troške za vodstvo, nadzorovanje, dalje za prevažanje sadik, za svarilne table in za izmerjen je zemljišč, iznašajo 4553 gold. 75 kr. Vsega skupaj pogozdilo se je doslej na Krasu 947 oralov zemlje na novo in v to svrho porabilo 7,748.350 sadik. Pri teh pogozditvah vidi se čez dalje bolje, kako dobro varujejo zoper burjo in žamete.
—   f Kanonik Friderik Križner sklenil je po daljnem bolehanji in potem ko je bil novembra meseca zadet po mrtvoudu minuli ponedeljek dne 27. trn. svoje življenje še le v 50. letu starosti. Pokojni rojen je bil 1. 1840 v Gradu (na Bledu) v mašnika posvečen leta 1863, je bil nekaj let kapelan na deželi, potem kot vikar
v stolni cerkvi   ljubljanski, zelo   priljubljen   kot nemški ^. pridigar, potem imenovan  je bil profesor veronauka na c. kr. realki ljubljanski   1. 1873, 1. 1886, pa za kanontea in potem za   župnika   ljubljanske Šenklavške fare in za dekana  ljubljanske   okolice.   Pokojni   bil je  ljubeč   sin -svoje vlani umrle matere, zelo priljubljen v ljubljanskih meščanskih krogih, bil je značajen in v svojem občevanju -jako ljubeznjiv, toda  bolehati  je začel zajedno se svojo materjo (očeta   zgubil je   kot mlado   dete), ko je bil še proiesor, še bolj pa zopet kmalu po   svojem imenovanji za korarja, bival je nekaj mesecev v Gorici in je tudi vidno okreval vlansko leto,   še  bolj pa letos do jeseni, ko ga konečno nenadoma zadene mrtvoud.   Pogreb bode danes popoludne ob V« 4. uri. Bog mu daj večni mir in pokoj!
—  Temeljni nauk o knjigovodstvu (I. jednostavno knjigovodstvo) spisal dr. Tomaž Rom i h poleg letnega poročila deške meščanske šole na Krškem, tiskal in založil J. Krajec v Novem Mestu 1890. 1. je naslov 103 strani obsegajoči knjižici, katero priporočamo slovenskemu občinstvu.
—   Državni zbor prične zopet zborovanje v ponedeljek dne 3. februarija t. 1. in na dnevnem redu je sledečih 5 točk:
a)  Prvo branje predloga poslanca Vergani-ja glede ravnanja z neizplačnimi dobitkami.
b)  Prvo branje predloga poslanca dr. Slavik-a, dr. Dostal-a o postavi, s katero se ima vrediti naprava potov za silo.
c)   Poročilo odseka za kazenski zakon o prošnji Lud. Kresnika, da bi se mu naklonila odškodnina iz državnih  sredstev zato,   ker je bil po nedolžnem zaprt.
d)  Poročilo budgetnega odseka v zadevah vred-jenja rek Aupa in Rečnova.
e)  Poročilo obrtnijskega odseka v vladnem predlogu o vredbi stavbinskega obrta.
—  Letopis narodne Čitalnice v Ljubljani začetkom leta 1890, kaže nam lepo delovanje tega blizo da 30 letnega narodnega  društva v minulem   letu, katerem je
-----    39   -----
letos zopet izvoljen dr. Karol Bleiweis. Število členov znaša 345. Društveni dohodki kažejo v gotovini 5179 gld. 54 kr. v oblegacijah pa 1620 gld. po odbitih stroških preobstala je gotovino 50 gld. 87 kr. Veselic je priredilo društvo 9,  časnikov pa je bilo naročenih 48.
-----    40    ------