9 '771 580 372009
RADIO/BREZICE
88,7 in 95,9 MHx
00 g = m g- o
< o » y a w S o m
> O g.
S
sr
a.
I
Številka 152 v-------------
Leto 6
Cena 240 SIT
16. februar 2006
Slovenija
- tvegano območje
Slovenija - Potem ko je bil potrjen sum, da gre pri labodu, najdenem v okolici Maribora, in tri dni kasneje še pri sivi čaplji, najdeni v okolici Slovenj Gradca, da gre za okužbo s ptičjo gripo, so v državi uvedeni posebni zaščitni ukrepi. V sredo, 15. februarja, pa je začel veljati tudi spremenjen pravilnik, s katerim je kmetijsko ministrstvo celotno območje Slovenije razglasilo za območje tveganja. Od tega dne morajo rejci na območju celotne države perutnino spet gojiti v ograjenem prostoru, hraniti in napajati pa jo morajo v zaprtem prostoru in preprečiti kakršenkoli stik z vodnimi pticami. Razšiijeno je tudi območje z izrazitim tveganjem, kamor pa zaenkrat Posavje ne sodi. J.K.
So otroci varni na
poti iz šole?
Posavje - Nedavna tragična nesreča v Pišecah, v kateri je skoraj pred domačim pragom izgubil življenje šestletni šolar, je odprla nešteto vprašanj o varnosti otrok, ki se v šolo in iz nje vozijo s kombiji ali avtobusi. Začele so se razprave o tem, kdo prevaža otroke, kakšna so vozila, s katerimi se prevažajo otroci, in tudi o tem, ali lahko šolski kombi razvaža tudi malčke, ki obiskujejo vrtec.
Večina osnovnošolskih otrok je vozačev. O tem, kdo je upravičen do prevoza, govori Zakon o osnovni šoli, o tem, kdo sme prevažati to občutljivo populacijo in kakšna so pravila, govori Zakon o varnosti v cestnem prometu. Zakonodaja obstaja, vprašanje pa je, če se izvaja tudi v praksi.
...na strani 3 So vsi šolski kombu^^remljeni v skladu z zakonodajo?
-o v
iz vsebine.
Višje cene avtošol
...stran 2
Kmetje ob brežiško klavnico
...stran 3
Požar jim je vzel dom
...stran 4

Dušak ponovno na ^
VŽ7
sodišču
SE J
...stran 5
Posavski “Prešernovi
nagrajenci’
.stran 9
Proti odlagališču NSRA0
Studenec - Na Studencu seje organizirala civilna pobuda proti lokaciji °dlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) na Cagošu. Povezujejo se s krajani Brezovega in Blance, saj so tudi v teh sredinah Nasprotniki te lokacije. Čeprav jih deli reka Sava, menijo, da bi imelo °dlagališče na Čagošu negativen vpliv na njihovo okolje. Boštjan Jakše s Studenca pravi, da večina krajanov nasprotuje raziskavam, ki se bodo iz-vajale na terenu.
Pod zaselkom Čagoš so ostanki nekdanje drevesnice z 18 drevesi močnejših dimenzij vrste kavkaška smreka, kanadska čuga, kavkaška jelka, zelena duglazija, sitka in zeleni bor. “Za to dediščino se moramo zahvaliti prednikom in jo ohraniti. V okolju, kjer se razvoj lahko načrtuje le v turizmu, ne smemo dopustiti lokacije odlagališča. Menim, da bi morali ljudje v Krajevni skupnosti Studenec že pred začetkom terenskih raziskav dobiti možnost, da na referendumu povedo, če se s tem strinjajo ali ne. Osebno ne podpiram stališča, da pokasiramo odškodnino za raziskave in potem rečemo NE
-----------------odlagališču. Povejmo takoj, da smo proti,”
i(Jštjan Jakše	meni Jakše. B.D.
Trgovine ob nedeljah
znova odprte?
. Ljubljana - Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izva-pNje prve alineje drugega odstavka 17. člena zakona o trgovini v delu, / °mejuje odprtost prodajaln z nujnimi življenjskimi potrebščinami na o deset nedelj v letu. Trgovci, ki imajo prodajalne z nujnimi življenj-^ *mi izdelki, lahko tako v času do končne odločitve sodišča obratovalni 38 določijo tudi ob nedeljah in praznikih, so v obrazložitvi sklepa zapisali
Nravni sodniki. Ustavno sodišče je o ustavni pobudi, ki jo je decembra
vložila družba Emona Obala Koper, odločalo na seji prejšnji četrtek, cacj	. . . -.
asno zadržanje velja od 14. februarja, ko so sklep ustavnega sodišča Wejeli v državnem zboru.
Naj Posavec je mag. Andrej Vizjak
Posavje - Bralci SavaGlasa so v akciji Naj Posavka oz. naj Posavec 2005, ki je v našem časopisu potekala od lanskega septembra, za Naj Posavca izbrali mag. Andreja Vizjaka.
V uredništvo smo skupaj z radijskim glasovanjem prejeli čez tisoč glasovnic. Po številu prejetih glasov so se v ožji izbor kandidatov uvrstili: Nuša Derenda, Patricia Čular, Andrej Vizjak, Dušan Vodlan in Alenka Žuraj Balog. Med petimi naj Posavkami oz. naj Posavci pa je daleč največ glasov prej mag. Andrej Vizjak.
Andrej Vizjak je Brežičan, ki je po končani gimnaziji v Brežicah zaključil tudi podiplomski študij na Fakulteti za elektrotehniko in ra-
čunalništvo v Ljubljani in dosegel naziv magister elektrotehnike.
Njegova prva zaposlitev je bila v tovarni Litostroj v Ljubljani. Nato je kot mladi raziskovalec delal na Institutu Jožef Stefan.
Leta 1994 seje kot inšpektor za delo zaposlil na Inšpektoratu RS za delo v enoti Krško. Nato je bil državni sekretar za področje zaposlovanja na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Mag. Andrej Vizjak je bil na volitvah v državni zbor leta 2000 izvoljen za poslanca in bil vodja poslanske skupine SDS. Želja po aktivnem sooblikovanju boljših razmer v domači občini in uveljavitev občine Brežice in regije Posavje v slovenskem prostoru so ključni razlogi, daje leta 2002 sodeloval tudi na lokalnih volitvah in bil izvoljen za župana občine Brežice. 3. decembra 2004je bil imenovan za ministra za gospodarstvo Republike Slovenije.
Andrej Vizjak po duši ostaja Brežičan. Kljub temu, daje zelo zaposlen, se vsak dan vrača k družini in v prostem času z ljubeznijo obdeluje vinograd, pa tudi druga domača opravila mu niso tuja.
Podrobneje bomo o svečani razglasitvi naj Posavca, ki je bila včeraj v brežiškem prosvetnem domu, poročali v naslednji številki SavaGlasa. L.Z.
Andrej Vizjak
Nataša je Miss
Universe
Ljubljana - 22-letna Nataša Pi-noza z Ledine pri Sevnici je osvojila laskavi naziv Miss Universe 2006. Krono ji je izročila lanskoletna miss Dalila Dragojevič. Nataša, ki zmage ni pričakovala, a je je kljub temu vesela, je za nagrado prejela sponzorski avto, ki ga bo lahko uporabljala naslednjih 15 mesecev, štipendijo v višini 720 tisoč SIT in kartico s sto tisočaki. Meseca maja bo Nataša Pinoza našo državo zastopala na svetovnem izboru za Miss Universe.
Izbor za Miss Universe ima v svetu že več kot 50-letno tradicijo, od leta 2000 pa ga pripravljajo tudi v Sloveniji. N.Č.C.
'N
4-
...če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
AKTUALNO
Avtošole dražje?
Posavje - Avtošole napovedujejo dvig cen teoretičnega in praktičnega usposabljanja. Cene naj bi se v povprečju zvišale od 1.000 do 2.500 SIT, predvsem zaradi večjih stroškov in novih programov Ministrstva za notranje zadeve RS.
Prve vloge za spremembo cenzusa
Brežice - V občini Brežice je bila z novim letom ustanovljena posebna občinska komisija za preverjanje socialnega položaja tistih mladih družin, ki imajo otroke v vrtcu in prvič rešujejo svoj stanovanjski problem. Najemnina in stanovanjski kredit se namreč upoštevata kot strošek za olajšavo in določitev plačilnega razreda. Komisija je obravnavala prve vloge staršev za spremembo cenzusa.
Cena ure vožnje se v Posavju danes giblje med 3.200 do 4.000 SIT. Po novem naj bi cena ure vožnje na vozilih B kategorije v Posavju znašala 5.500 SIT, dijaki in študenti pa bi v nekaterih primerih bih še vedno deležni popustov. Prav tako naj bi se očitno podražila tudi teoretična izobraževanja iz cestno prometnih predpisov, predvsem zaradi prenovljenega in bistveno obsežnejšega programa, ki gaje predpisalo Ministrstvo za notranje zadeve, saj ta po novem
obsega 40 ur. Številne tragične nesreče, ki se dogaj aj o na naših cestah, namreč govorijo, daje z znanjem voznikov nekaj narobe. Pomembna je predvsem strokovna raven dela avtošol, ki se izkazuje v prilagodljivosti novim razmeram ter uporabi sodobnih učnih pripomočkov in novih motornih vozil. Potrebno je ohraniti kakovostne storitve, zagotavljati izpopolnjevanje učiteljev predpisov in učiteljev vožnje. Zaradi konkurenčnih bojev med avtošolami nikakor ne
smejo izgubljati kandidati in s tem celotna družba.
Ob dejstvu, da smo Slovenci najslabši evropski vozniki, v avtošolah tudi opozarjajo, da bi se morah zgledovati po avstrijskem vzoru, ko že šest-najstletniki začnejo nabirati vozniške izkušnje. Tudi uspešnost na teoretičnem in praktičnem deluje v Avstriji od 80 do 90-odstotna, pri nas pa se giblje med 50 in 60 odstotki. Precejšnja pa je tudi razlika pri cenah. Lani poleti - denimo -je znašala cena ure vožnje v Avstriji za kategorijo B 9.400 SIT. Tudi sistem nadzora nad avtošolami je pri Avstrijcih bolj natančen. Že za najmanjše nepravilnosti izrekajo visoke kazni. Če se ugotovi več nepravilnosti, avtošoli nemudoma odvzamejo licenco, lastnik pa nikoli več ne more ustanoviti nove avtošole.
Pa še po nečem se Avstrijci bistveno razlikujejo. Predavanja iz teorije se smejo izvajati izključno v prostorih avtošole. Kakršnokoli najemanje učilnic v osnovnih ah srednjih šolah je strogo prepovedano. S tem namreč prihaja do nelojalne konkurence. Na podoben problem opozarjajo tudi nekatere posavske avtošole. N.C.C.
Občina išče strokovnjaka
Brežice - Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti v občini Brežice Roman Matjašič je župana Ivana Molana zaprosil za raz-rešnico s te funkcije. Ocenjuje, da bo bolj uspešen v svoji stari službi, kjer ima dosti izkušenj, torej na čelu oddelka za kmetijstvo.
Roman Matjašič
Molan je njegov argument upošteval in občina bo še v tem mesecu razpisala mesto za vodjo gospodarskega oddelka. Iskali bodo izkušenega človeka tehnične stroke za vodenje investicij v gradbeništvu. Poleg referenc bodo morah kandidati priložiti tudi svoj koncept programa dela.
Do imenovanja novega človeka pa bo oddelek še naprej vodil Matjašič. B.D.
Pri potijevanju zvišanja cen vrtca je Občinski svet občine Brežice na pobudo svetnice Nataše Starki sprejel sklep, da se za prvo reševanje stanovanjske problematike z letošnjim januarjem strošek stanarine iz najemne pogodbe in stanovanjskega kredita šteje v olajšavo pri izračunavanju cenzusa za uvrstitev v plačilni razred. Sklep določa, da seje na podlagi dokazanih stroškov možno uvrstiti le za en plačilni razred nižje in ne več. V komisiji, pooblaščenima reševanje vlog, sta poleg Starklove še Mojca Erlah s Centra za socialno delo in svetnik Jure Pezdirc. Obravnavah so prve tri prispele vloge; v eni je družina pričakovala spremembo cenzusa zaradi priložene najemne pogodbe, v drugi zaradi pogodbe o stanovanjskem kreditu, v tretjem primeru pa je bila priložena zgolj kreditna
pogodba brez namenske rabe sredstev. Tega komisija ni upoštevala, a tudi za ostali dve vlogi rešitev ni bila v prid prosilcem. Vsi ostajajo še naprej v istem plačilnem razredu-Prosilka, ki je priložila najemno pogodbo, bi bila sicer upravičena do nižjega plačilnega razreda, če ji pogodba z marcem ne bi potekla ah če bi navedla, da ji sledi podaljšanje.
Nataša Starki je povedala, da so pri izračunavanju cenzusa upoštevali matematični izračun za določitev olajšav v postopku, kot velja za razvrščanje v plačilne razrede za vrtec.
S prvimi zavrnjenimi vlogami komisija ne žeh mladih družin odvrniti od pošiljanja vlog za spremembo cenzusa-Le sporoča, da dela odgovorno in strogo po dikciji sklepa občinskega sveta.
Branka Demovšek
POSAVSKI flVŠICE
Nezreli za lastno občino
Leto se obme tudi takrat, ko se izteče slovenski kulturni praznik in so pred vrati pustne prireditve. Obojega je bilo in še bo dovolj tudi na jugu države, kjer pa je siceršnje življenje razgibalo predvsem odločanje o novih občinah. Mesec dni po enem uspelem in drugem neuspelem referendumu prihajajo na dan že nekatere podrobnosti, svetle in umazane.
Na Bizeljskem, kjer se na veliko žalost Milka Veršca in na veselje brežiškega župana Ivana Molana krajani niso izrekli za lastno občino, se je zadnje dni znova potrdilo, kako nezreli so za sa-
Bojan Jevševar
mostojnost. Potem ko so se utišale govorice o spornem rezanju gum na avtomobilu predsednika krajevne skupnosti Franca Kelherja, je zdaj prišla na plan nova afera. Iz Ljubljane namreč grozijo, da bodo objavili imena
Hofer namesto Transporta
bo treba plačati tudi pred leti neupravičeno razrešenemu direktorju Romanu Baškov-ču, ki je uspel s pritožbo. Toda zadruga s svojim kmečkim lobijem, ki naj ne bi več sledil času, se bo menda še naprej pravdala! Podobno vel-
privedel do tega, da bo imet- niče, zaradi česar imajo je propadlo in bo vse eno sa- kmetje večje stroške, upadel mo pogorišče. Odškodnino pa bo tudi stalež živine.
domačinov, ki so neupravičeno prijavljali škodo zaradi toče. Tudi tiste morda, ki je lani sploh ni bilo. Domačini pa seveda dobro vedo, kdo so posamezniki, ki so večkrat
Kristijan Janc in Irena Mojce
prejeli denar in ob načrtovanju nove občine dobili priložnost, da so sovaščane ovadili. Menda so nekateri prijavili škodo celo na parcelah, kjer že dolgo raste akacija, in na seznamu naj bi se znašla celo krpa zemlje, kjer stoji osnovna šola!? Bo inšpektor Bojan Jevševar vendarle razkril imena krivcev? Tako je to, kadar se v pehanju za oblast sproščajo strasti.
Povsem drugače je bilo v Kostanjevici. K uspehu so jim iskreno čestitali celo sosedje iz Podbočja, manj vesel pa je verjetno bil krški župan Bogovič. Izgubil je desetino občine, a mu kostanjeviški glas zna koristiti pri posavskem dogovarjanju. Posebej še, če bodo izbrali razsodnega župana. Andrej Božič je svoje že
postoril in se menda ne bo potegoval za prvega moža do-lenjskih Benetk, zato pa bi množično podporo dobil drugi Andrej, če bi se odločil za izziv. Namreč Andrej Smre-
kar, ki je izgubil direktorski položaj v prestolnici. Skratka, takoj ko bodo izpeljali letošnje šelmanje, se bodo v Kostanjevici morali posvetiti kandidatom za župana in pripravi vohtev.
Za lokalne vohtve se bodo seveda morah zbrati tudi v drugih občinah, kjer v glavnem vlada strankarsko mrtvilo. Ponekod pa je že bolj živahno. V Brežicah so se že sestali Molanovi esdeesovci, v socialni demokraciji bo Mileno Jesenko do vohtev jeseni zamenjal začasni predsednik Mitja Jankovič, v LDS pa se je na račun novih kadrov predsednikovanju odrekel Jože Avšič. Večje mrtvilo vlada v Krškem, kjer se redno dobivajo le Sivi panteiji z Ivanom Petrišičem na čelu, dru-
gi del LDS pa se skupaj s predsednikom Vojkom So-toškom še ni pobral iz volilnega šoka. Oboji zato že iščejo žrtev za novega predsednika. V Sevnici seje medtem v vrh slovenske demokratske mladine zavihtel Sevničan Nikolaj Oblak, za razlikood drugih strankarskih veljakov pa je vse od rotarijanskih plesov do prireditev doma in v Celju v javnosti najbolj opazen par Sotošek. Posebej na očeh seveda ostaja župan Kristijan Janc, ki je v parlamentu naprtil zadolžitev za naše ceste bodočim rodovom, sicer pa se skupaj z novinarko Ireno Majce trudi za pomoč najbolj prizadetim ob jesenskem neurju.
Le vkup uboga gmajna!
V Brežicah se Kmečka zadruga trudi s prodajo zemlje, da bi poplačala dolgove. Z
Ivan Kovačič in Janko Bostele
nenehnimi pritožbami zavla- ja zaradi neurejenih lastnin-čujejo stečaj Agrarie, ki bo skih odnosov pri zapori klav-
Medtem upravitelj sklada kmetijskih zemljišč Iva*1 Kovačič skrbi, da so p°' vršine obdelane, posreduje pa tudi pri nakupu in proda* ji državne kmetijske zemlje> ki je iskana. Tudi Janko Bostele iz Cvetja Čatež po-leg površin, kijih menda ze ima v Dalmaciji, išče še zemljo na Čateškem polju. PraV tako kot terme, ki potrebujejo nova zemljišča za ureditev adrenalinskega pafkf Italijanski lastniki pa so me tem Puntarju že proda krški Transport, ki je svoja vozila začasno odselil v gr moznico, tako bo podtam ca še bolj ogrožena, doki. ne bodo nared novi obje v poslovni coni Drnovo-Krško bo s Hofeijem dom . še en trgovinski cen Q. Bodo dobili tudi dovolj P trošnikov?
Vlado Podgoršek
AKTUALNO
Šolski prevozi
Naj se otroci vozijo varno!
Posavje - Večina osnovnošolskih otrok je vozačev. V šolo in iz nje se vozijo z avtobusi ali kombiji. O tem, kdo je upravičen do prevoza, govori Zakon o osnovni šoli, o tem, kdo sme prevažati to občutljivo populacijo in kakšna so pravila, govori Zakon o varnosti v cestnem prometu. Zakonodaja torej obstaja. Pa zakonska določila veljajo tudi v praksi?
Pred kratkim je v tragični nesreči v Pišecah umrl komaj šestletni šolar D.G. Iz šole se je peljal s šolskim kombijem, ki ga je vozil hišnik. Ob izstopu iz kombija sije deček z vrati vozila priprl bundo, v katero je bil oblečen. Voznik ni takoj opazil priprtja in je z vožnjo nadaljeval. 15 metrov je bilo za fantka usodnih, saj je umrl, preden so ga pripeljali do bolnišnice. Sledil je šok; staršev, prevoznika, šole, okolice. Po prvem šoku je javnost začela razpravljati o tem, kdo prevaža otroke, kakšna so vozila, s katerimi se prevažajo otroci, in tudi o tem, ali lahko šolski kombi razvaža tudi malčke, ki obiskujejo vrtec. Slišati je namreč, da nekatere šole po naročilu staršev v kombi naložijo tudi štiri in petletnike, da jih - skupaj s šolarji - razvozi po domovih.
Kdo in kako lahko prevaža otroke
Bojan Žlender, predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPV) Republike Slovenije pravi, da jih je tragedija v Pišecah pretresla in so še enkrat preverili in pregledali predpise, ki urejajo prevoze otrok.
Šolski prevozi zaradi oddaljenosti od šole (več kot 4 km) so stara praksa, zaradi nevarnih šolskih poti pa so se začeli v letu 1996 na podlagi Zakona o osnovni šoli. S tem ukrepom se je bistveno izboljšala varnost otrok, saj se je število žrtev hitro zmanjšala od 31 na manj kot 10, kar je še vedno veliko preveč, saj je že ena sama žrtev prava katastrofa.
Da bi bili prevozi sploh izvedljivi, je po posameznih občinah organiziranih tudi po Pet ali šest kombijev in avtobusov, ki so bodisi občinski ali pa v lasti prevoznikov. Ker gre za kratke vožnje in majhno število otrok, ni predviden Opremljevalec. Pri prevozih Šoloobveznih otrok gre namreč za posebne linijske prevo-
ze, ki so namenjeni samo določeni vrsti potnikov. V primeru, ko se z avtobusom opravlja prevoz skupine otrok, pa mora biti prisoten najmanj en pedagoški spremljevalec (učitelj, vzgojitelj, trener ipd), ki skrbi za varnost otrok pri vstopanju v vozilo in izstopanju iz njega, prav tako mora skrbeti za red in varnost otrok v vozilu. Skupino otrok sestavlja najmanj pet otrok, ki predstavlja večino potnikov v vozilu (razen pri prevozu v šolo in iz šole pri posebnem linijskem prevozu).
Bojan Žlender
Za opravljanje dejavnosti cestnega prevoza potnikov mora pravna oseba pridobiti licenco pri gospodarski zbornici, fizična oseba pa pri obrtni zbornici. Voznik, ki vozi vozilo, s katerim se prevaža skupina otrok, mora imeti najmanj tri leta vozniško dovoljenje za vožnjo motornega vozila, ki ga vozi.
Skupino otrok je dovoljeno prevažati le z motornim vozilom, ki poleg splošnih pogojev, predpisanih v omenjenem zakonu, izpolnjuje tudi posebne pogoje glede starosti, naprav in opreme in je označeno s predpisanim znakom.
Tehnični pregledi motornih vozil, s katerimi se opravlja javni prevoz potnikov, se opravljajo vsakih šest mesecev. Vozilo, ki se uporablja v te namene, mora imeti v prometnem dovoljenju vpisan namen oz. obliko karoserije.
Ali se malčki lahko vozijo brez spremstva
Glede na veljavne predpise s področja varnosti cestnega prometa ni zakonsko določeno, daje potrebno pri prevozih otrok z osebnim vozilom, kamor sodi tudi kombi, spremstvo odraslih oseb.
Zakon o varnosti cestnega prometa pa v 14. odstavku 102. člena opredeljuje, da se smejo otroci, mlajši od 12 let starosti ali manjši od 150 cm, prevažati le tako, da so zavarovani z ustreznim zadrževalnim sistemom, ki ga sestavljata sedež, ustrezno pritrjen na konstrukcijo vozila, in varnostni pas, ki je najmanj v enem pritrdišču pritrjen na konstrukcijo sedeža, kot je predvidel proizvajalec vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema. Zadrževalni sistem pa mora biti primeren otrokovi telesni rasti in telesni masi.
Kot pojasnjuje Bojan Žlender s SPV, veljajo v kombiju, kije osebno vozilo, enaka pravila pripenjanja. Kot pravi, ima večina kombijev samo dvotočkovni pas, zato v njih otroci ne potrebujejo dodatnih sedežev, se pa vozilo od vozila razlikuje.
Omejitev glede starosti otrok, ki se lahko prevažajo s kombijem, ni. Ker pa je to vezano na Zakon o osnovni šoli, se logično šteje, da velja za osnovnošolske otroke, še pojasnjuje Žlender. Pri tem izpostavlja logično dilemo, da je pri mlajših otrocih seveda še veliko vprašanje, kako
otrok pride do vozila in kako gre domov. Upoštevati je namreč treba 92. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, ki zahteva, da ima otrok, mlajši od sedem let, obvezno spremstvo.
So vozila za prevoz otrok brezhibna?
Policijska uprava Krško v sklopu rednih policijskih kontrol nadzira tudi motoma vozila za prevoz otrok in voznike teh vozil. Poostren nadzor pa opravljajo navadno tudi na začetku in ob koncu šolskega leta ter ob prijavi suma, da neko vozilo ni brezhibno. Kot zatijujejo na policijski upravi, ne opažajo večjih pomanjkljivost na omenjenih vozilih. V lanskem letu so tako v Posavju v poostrenem nadzoru kontrolirali 40 avtobusov in voznikov avtobusov, a pomanjkljivosti niso odkrili.
Prav pred kratkim so policisti v okviru slovenske akcije poostrili nadzor nad vozili, ki prevažajo otroke. Znano je namreč, da sta januar in februar meseca, ki sta značilna po številnih organiziranih prevozih otrok. Rednim dnevnim prevozom se pridružijo tudi številni izleti otrok na smučišča in zimo vanj a. V nadzor so poleg rednih policijskih patrulj, ki so uporabljale merilnike hitrosti, vključili tudi vozila z vgrajenim videonad-zorom. Rezultati poostrenega nadzora nad prevozi otrok bodo objavljeni konec meseca.
Nada Černič Cvetanovski
V letu 2005 seje v Posavju zgodilo 13 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki avtobusov. V nesrečah je nastala materialna škoda, zadnja, trinajsta nesreča pa je bila usodna za 62-letnega kolesarja I.K.. Tega je zunaj naselja Rožno dohitel avtobus zasebnega podjetja, h kateremu je bil z vlečnim drogom pripet avtobus v okvari. Vlečeni avtobus je med prehitevanjem s prednjim kolesom zadel kolesarja, ki je na kraju nesreče umrl.
Sicer pa je posavske prometne nesreče, v katerih so bili udeleženi avtobusi, povzročilo sedem voznikov avtobusov, v šestih primerih pa niso bili oni krivi za nesrečo.
Kmetje ob klavnico
Brežice - Kmetje brežiške ^bčine in Obsotelja bodo osta-1 brez klavnice, saj ta ne us-beza vsem kriterijem, ki jih Zahteva republiška Veterinarja uprava (VURS). Najem-klavnice podjetje Agrojur j? Učnega sela je bilo pripraven0 investirati v zahtevane Rboljšave, če bi bilo rešeno ugašanje lastništva. Tako pa 11180 upati prevzeti tveganja.
■ Glavni problem brežiške pivnice je nerešen denaciona-Vaeijski oziroma lastniški jP°r med Agrario v stečaju in Jhečko zadrugo, saj oboji uŠajo dokazati, daje objekt rj1- Spor traja več kot deset V:v.jn je sedaj menda na naj-sh sodni instanci, vendar še
brez pravnomočnega zaključka, je na pobudo svetnice Marije Brežiški župan Ivan Molan Budič sklical sestanek z vsemi
vpletenimi in predstavnikom VURS-a, da bi se dogovoriti o možni rešitvi za obstoj klavnice, a se ga stečajni upravitelj Agrarie ni udeležil. Brez njegove pomoči oziroma stališča pa ni možno ta hip storiti ničesar. Agrojur bi moral do marca odpraviti pomanjkljivosti, ki jih je naložil VURS, a brez ugotovljenega lastništva se v naložbe ne bodo spuščati.
Izguba klavnice za brežiški konec pomeni, da bodo na kmetijah, kjer so obdržati po nekaj “repov” zato, da so popasli travnike, popolnoma opustiti rejo, saj ne bo računa živino voziti na zakol v Sevnico ali Kostanjevico. B.D.
(namesto komentarja)
V dialogu med otroci in šoferji naj zmaga zakon!
“Mi bi se na vsak način radi znebili našega šoferja, ” mi je zaupal desetletnik, ki se v šolo in iz nje vsak dan vozi z avtobusom. “Kdo ste vi in kako bi se ga radi znebili?” ga pobaram. “Mi smo vozači, znebiti se ga hočemo pa tako, da nas ne bi več vozil, ” pribije mali. Sledi obširna obrazložitev, da je šofer zoprn, da neprestano kriči na avtobusu in grozi, da bo otroke pometal dol in bodo šli peš domov. Mojemu malemu sogovorniku, ki nikakor ni “angelček”, kot se je sam okvalificiral, se je enkrat že zgodilo, da je moral peš. Pri pretepu je padel v blato in zato mu šofer ni dovolil na avtobus. Izvem še, da so se oni dan prerekali, kdo bo sedel na zadnjem sedežu, kjer je najbolj “nobel”. Šofer se je odločil, da tam ne bo sedel nihče in je zahteval, da gredo sedet na prednje sedeže. Niso ga ubogali, zato je sunkovito ustavil. Dva sošolca sta padla po avtobusu in se udarila. Mali vozač pove, da so nekateri šoferji “boljši”. Ne vtikajo se v njihove pretepe in avtobusne prepire, včasih jim ustavijo celo pred domačo hišo, da ni treba s postajališča capljati peš.
“Vožnja otrok v šolo in nazaj je prava mora, ” pripoveduje izkušen šofer. Nedisciplinirani so, pretepaški, ne spoštujejo nobene avtoritete. Včasih na avtobusu zganjajo tak cirkus, da se človek težko zbere pri vožnji. Najraje bi komu primazal klofuto ali pa ga nagnal z avtobusa. Razdejali so mi kombi, saj pravijo, da je to tako in tako stara kripa in da si zaslužijo kaj boljšega. Včasih so povsem solidni in prijazni in se da dobro shajati z njimi. Tudi vozači priznavajo, da je sožitje s šoferjem včasih prav spodobno...
Starši pričakujejo, da bodo ob povratku iz šole svoje otroke na domačem pragu pričakali zdrave..., predvsem pa žive. Ne glede na to, ali se bliža polna luna in ne glede na to, če je njihov otrok ali šofer tega dne vstal z levo nogo.
Nada Černič Cvetanovski

Klemen Zorko, dijak iz Sevnice:
Ko sem obiskoval osnovno šolo, nisem bil vozač, saj stanujem le lučaj stran. A kadar smo se odpravljali na šolski izlet, nikoli nisem pomislil, da se lahko kaj zgodi. Šolski prevozi se mi zdijo varni, saj se ne spominjam, da bi v moji generaciji kdaj govorili o kakšni nesreči na sevniških progah. Za žalostni primer iz Pisec do tega pogovora nisem vedel.
Marija Rožman, prodajalka iz Arnovega sela: Moja dva fanta, vrtičkarja in prvošolca, v Artiče vozimo sami, čeprav bi se lahko peljala tudi z avtobusom, ki vozi šolarje, ali s šolskim kombijem. Vendar nas je ravnateljica na začetku šolskega leta posebej opozorila, da moramo otroke do 7. leta starosti do avtobusa ah kombija pospremiti, v Artičah jih ob izstopu prav tako pričaka spremljevalka, ko se vračajo iz šole ali vrtca, pa jih moramo spet pričakati na postaji. In ker smo do postajališča kar precej oddaljeni in bi tudi do tam morala uporabiti svoj prevoz, jih sama zapeljem kar do šole in vrtca.	.
Danica Vidmar iz Dolenje vasi:
Hčerka Anja obiskuje 2. razred devetletke na Vidmu. V šolo jo z možem voziva na poti v službo, saj nam tako bolj ustreza, ker ostaja v šolskem varstvu. Sedaj, ko sem slišala za nesrečo fantka v Pišecah, sem še nekako bolj pomirjena, da sama prevažava otroka. Vendar z možem meniva, da v pišečki tragediji voznik kombija ni kriv, saj za prvošolčke velja, da jih mora odrasla oseba pospremiti na avtobus ah kombi in pričakati pri izstopu. Tak red za šolski prevoz velja na videmski šoli, na kar so starše posebej opozorili. Učiteljice so prisotne pri odhodu otrok na avtobus, nekdo od domačih pa jih mora pričakati na postaji.
Rozika Vodopivec, ravnateljica OŠ Globoko: Od 114 učencev jih skoraj četrtino v šolo vozi šolski kombi, ki vsako jutro in po končanem pouku opravi vožnje v štiri različne smeri. Otroke v vrtec in domov vozijo starši; letos tudi v 1. razredu devetletke nimamo mlajših od 7 let. Ko pa smo takšne otroke imeli, so mlajšim bili dodeljeni spremljevalci, to so bili v glavnem učenci, starejši od 12 let. V takem primeru smo pridobili pisno soglasje obojih staršev.
KRONIKA .
Požar desetletja
Ognjeni zublji so jim vzeli dom
v
Reštanj - Se nekaj dni po požaru v Karpatah, kakor se imenuje nekdanja rudarska kolonija pod Bohorjem, je v zraku visel vonj po ožganem. Skozi ventilacijski zračnik, ki stoji v neposredni bližini, bi ta vonj morda zaznali tudi knapi, če bi še kopali v nedrjih zemlje. A jih že dolgo ni več in tudi ogromna stanovanjska hiša, v kateri so nekoč živele rudarske družine, je zgorela.
Brez doma so ostali trije ljudje
Okrog ožganih zidov večstanovanjske hiše, ki meri 25 krat 12 m in je last Lojzeta Kneza, so še vedno sledovi gasilskih vozil. Do kraja požara, ki bi se bolj upravičeno imenoval Karpati in ne Karpate, je bilo treba cesto posipati, saj je v kraju pod Bohorjem še obilo snega, cesta pa ponekod povsem zaledenela. Ni čudno, da so gasilci številnih gasilskih društev kar 15 ur bili bitko z ognjenimi zublji, saj jim je zmanjkovalo vode, dostop je bil zaradi krame, ki je razložena okrog hiše, otežen, poleg tega pa je težave pri gašenju povzročala pločevinasta streha, ki se je vdrla. Lastnik Lojze Knez je pohvalil gasilce, ki pa so imeli na začetku sicer težave, saj je cisterna prišla po napačni poti. Kot so poročali gasilci, so imeli dodatne težave tudi zaradi goriva, pirotehničnih izdelkov ter drugega plastičnega in vnetljivega materiala, ki naj bi se nahajal v hiši. 59-letni Lojze Knez, ki je rojen na Ledini pri Sevnici, odločno zanika, da bi imel v hiši strelivo, prizna pa, daje imel nekaj ostankov petard od novega leta, karbid, ki so ga na srečo odnesli na varno, ter več doz sprejev proti insektom, ki so bile pod pritiskom in so eksplodirale. Zaradi visokih temperatur so eksplodirali tudi računalniški monitorji in televizorji, saj jih je imel vsaj pet.
Hiša je povsem zgorela, ostal je brez doma, prav tako tudi zakonski par, ki je našel zavetje v Hrastniku. Knez se je naselil pri sorodnikih, ki so mu prijazno ponudili dom, razmišlja pa že o tem, da bi si v Karpatah ponovno uredil stanovanje, o čemer bodo odločili strokovnjaki.
Preiskovalci, ki so raziskovali vzrok požara in ga domnevno našli v kratkem stiku na električni napeljavi stavbe, kije bila slabo vzdrževana, so sprva nameravali stene hiše
zrušiti, a tega niso štorih. Skrb za varnost objekta so prepustili lastniku, ki škodo ocenjuje na več kot deset milijonov SIT. Čeprav je šlo za povzročitev splošne nevarnosti, policija Kneza ne bo preganjala.
Kako je bi ukročen požar desetletja
Z ognjem, ki je izbruhnil v stanovanjski hiši v Reštanju, so se zaradi nenormalnih pogojev in okoliščin gasilci borili 15 ur. Pri tem sta se dva poklicna gasilca lažje poškodovala; eden je dobil opekline po obrazu, drugi upamine,
li aktivirani še gasilci s Senovega, iz Brestanice, z Velikega Kamna, Malega Kamna, iz Leskovca, z Rake ter še drugi gasilci krške poklicne enote. Skupno je na intervenciji sodelovalo 29 gasilcev tehničnih reševalcev PGE Krško in 35 gasilcev šestih prostovoljnih gasilskih društev GZ Krško.
Po karti, ki jo uporabljajo za usmerjanje, je prvi dovoz do objekta vrisan kot enakovreden dovoz. Ker pa je na terenu stanje drugačno - gre namreč za slep dovoz, poleg tega je okolica hiše založena z najrazličnejšo kramo, orodji in napravami, ki so onemogočale dostop, in ker je bilo
:
Stanovanjska hiša, v kateri je izbruhnil požar.
oba pa so oskrbeli na urgentni službi Zdravstvenega doma Krško. Večina gasilcev ocenjuje, daje šlo za enega najtežjih požarov ne le v zadnjih letih, temveč v zadnjih desetletjih v občini Krško.
Prvega februarja, devet minut po polnoči, so gasilci prejeli obvestilo, da v kraju Reštanj 34 gori stanovanjska hiša. Kot pravi vodja krških poklicnih gasilcev Stanislav Dvoršek, je natanko čez 18 minut v Reštanj prispel prvi konvoj, ki so ga tvorih poveljniško vozilo, gasilska avtocis-tema in gasilsko kombinirano vozilo z ustrezno posadko. Dispečer je dodatno vpoklical še enega vodjo in dva gasilca tehničnih reševalcev ter informiral direktorja. Kmalu so bi-
potrebno zavarovati sosednji stanovanjski objekt, je vodja intervencije odredil, da se gasilsko avtocistema PGE prestavi na drugo dovozno pot, kar pa po mnenju Stanislava Dvorska ni bistveno vphvalo na hitrost začetka gašenja.
Na vprašanje, zakaj je gašenje trajalo toliko časa, vodja poklicnih gasilcev pojasnjuje, da je ob prihodu prve enote požar že zajel tri prostore. Gasilci, ki so prvi prispeli na kraj dogodka, so požar sicer že omejih, vendar je zaradi velike količine lahko gorljivih snovi, pa tudi pirotehničnih sredstev, vedno znova prihajalo do vžigov, tudi zaradi eksplozij. Pločevinasta streha je še povečevala težavnost gašenja, ker se pregreti dimni
Knjige * Revije Obrazci • Plakati Brošure • Zloženke Mape • Letaki ...
Tisk

*■%. r’ m •*%
CU M
Štiribarvhi tisk • Osvetljevanje s CTP tehnologijo * Plastificiranje • Digitalni tisk
F

■ j
*
i i
%
Informacije: 07 49 61 193 07 49 90 810 041 627 664
Fax: 07 49 90 811
utrip@siol.net
Tiskarna Utrip Brežice d.o.o., Marof 2, Brežice
plini niso sproščali navzgor, ampak so se širili pod streho na obe smeri od žarišča in netili gorljivi material - lesene strope, opremo in ostale stvari v sosednjih prostorih. Ogenj se je prenesel tudi na nižje nadstropje. Zaradi rušenja stropnih konstrukcij vstop v objekt ni bil več mogoč, zato so se odločili za gašenje s peno skozi okna in vrata. Po šestih urah gašenja je bil požar toliko pogašen, da se ni več širil, obstajala pa so žarišča, ki so jih pokrili s gasilno peno, pa vendar je do posameznih vžigov prišlo še v večernih urah in tudi še naslednji dan. Vodo so na požarišče dovažali iz hidranta v Reštanju in s Senovega, za kar sta bili uporabljeni dve avtocistemi in eno kombinirano gasilsko vozilo, kasneje pa še dve avtocistemi, last PGD Leskovec in Raka.
Tako poklicni kot prostovoljni gasilci so v zelo težavnih pogojih vložili veliko truda, da so pogasili tako velik požar, pravi Dvoršek. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da je bilo v stanovanjskem objektu zelo veliko stvari, ki se sicer hranijo v povsem drugačnih pogojih in po strogih varnostnih predpisih; gre za pirotehniko, plastični material, goriva, maziva, spreje v dozah pod pritiskom, zaradi katerih je tudi prihajalo do neprestanih eksplozij, ki so zmanjševale učinke gašenja. Nihče pa ne upa ugibati, kaj bi se zgodilo, če ne bi iz objekta pravočasno odnesli soda s 150 kg karbida. N.Č.C.
IB
Na prehodu zbila pešca
Krško, 10. februar -
30-letna občanka je iz Krškega vozila osebni avtomobil po glavni cesti iz Krškega proti Drnovem. Ko je pripeljala do označenega prehoda za pešce nasproti nakupovalnega centra, je cesto na prehodu prečkal 26-letni občan iz okolice Krškega. Voznica vozila ni ustavila pred prehodom in je s sprednjim delom vozila zadela v pešca. Ta je utrpel tako hude telesne poškodbe, da se zdravi v brežiški bolnišnici.
Zagorel otrok
Gorica, 12. februar - Na
dvorišču stanovanjske hiše na Gorici so otroci kurili ogenj. Med metanjem papirja na ogenj je 5-letni deklici zagorela obleka. Ogenj na otroku je pogasil oče, vendar je deklica zadobila hude opekline in se zdravi v Kliničnem centru v Ljubljani.
“Majstori” na sodišču
Krško - Na okrožnem sodišču se je začelo sojenje kriminalni združbi, ki se je ukvarjala s tihotapstvom mamil in prevozi ilegalcev preko državne meje. Junija lani je združbo razkrinkala Policijska uprava (PU) Krško, ki so ji v zaključni fazi pomagale še PU Ljubljana, Novo mesto, Koper, Nova Gorica, Celje in Maribor ter Generalna policijska uprava.
V zaključni akciji 25. junija lani so policisti na mejnem prehodu Fernetiči prijeli takrat 21-letnega Brežičana, ki je prevažal 8,6 kg heroina. Poleg njega so zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ovadili še šest oseb z Dolenjske, iz Srbije in Črne gore pa tudi iz Posavja; med slednjimi je tudi stari znanec policije - Franc Arh. Skupina je delovala na relaciji Bosna - Italija, kontaktna oseba, ki je v Bosni predala heroin, pa je bil t.i. Maj-stor.
Zanimivo je, da so policisti PU Krško v času spremljanja kriminalne združbe, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem mamil, zalotila še tihotapce ilegalnih prebežnikov. Medtem ko so včasih prevažali ilegalce s kombiji, jih danes - da ne bi bili tako sumljivi - prevažajo z osebnimi vozili, zato so tudi cene prevozov višje. Za prevoz enega ilegalca preko državne meje tako
zaračunajo od 200 do 500 evrov.
Na prvem srečanju na sodišču, kamor sicer niso prišli vsi obtoženi, pa seje vendarle trlo ljudi. Poleg obdolženih in njihovih zagovornikov je bilo še šest paznikov, saj so tri obdolžene pripeljali iz pripora. Eden od njih čaka na izročitev italijanskim oblastem zaradi nekega drugega kaznivega dejanja.
Tožilka iz skupine tožilcev za posebne zadeve je predlagala, da se kaznivi dejanji neupravičena proizvodnja in promet z mamili ter prepovedano prehajanje državne meje obravnavata ločeno, saj gre za dve ločeni skupini storilcev; le eden od obdolženih naj bi bil vezni člen, saj naj bi sodeloval v obeh očitanih kaznivih dejanjih.
Potem, ko je tožilka spremenila obtožnico in je obdolženi Arh ni razumel, je njegov zagovornik sodišče prosil, da se mu omogoči priprava na obrambo. P.U.
Pomiloščen tudi “krški” obsojenec
Ljubljana - Te dni javnost razburjajo pomilostitve, ki jih je izpeljal predsednik države Janez Drnovšek. Najbolj odmevna je pomilostitev novogoriškega Hitovca Danila Kovačiča ter Ivana Tomanoviča, ki je bil obsojen zaradi preprodaje mamil. Nekoliko manj znano pa je, da je bil milosti deležen tudi Nermin Akeljič, ki je bil na Okrožnem sodišču Krško 30. junija 2003 zaradi prepovedanega prometa z drogo obsojen na osemletno zaporno kazen. Na mejnem prehodu Obrežje so ga namreč cariniki zalotili s 60 kg heroina, namenjenega na nemški trg. Ker gre za državljana Bosne, mu je bil izrečen še stranski ukrep - desetletni izgon iz države. Sodnik Miloš Medved, kije vodil sodni postopek, je ukrep utemeljil s tem, da Slovenija ne more nuditi gostoljubja ljudem, ki trgujejo z drogo.
Janez Drnovšek je Nerminu Akeljiču znižal kazen za leto dni, tako da bo zapor lahko zapustil “že” 25. oktobra 2008. V prestajanje kazni se mu namreč šteje tudi pripor, v katerem seje znašel 25. oktobra 2001. N.C.C.
Zasegli naboje
Obrežje -Minulo nedeljo so cariniki na mejnem prehodu Obrežje pri vstopnem potniku, pod zadnjimi sedeži njegovega avtomobila, našli naboje in dele stare puške.
Voznik iz Doboja, z začasnim prebivališčem v Sloveni)1’J na mejni prehod pripeljal okoli 7. ure zvečer. Prijavil ni nič^ j vendar seje carinik kljub temu odločil za pregled vozilu- P zadnjimi sedeži je opazil dve škatli in zavitek ovit z rja''1-e lepilnim trakom. Na škatlah je bilo označeno, da gre za nab°J kalibra 7,62 mm.	0
S kriminalisti PU Krško so cariniki nadaljevali s preisk.a in pod zadnjimi sedeži vozila našli še 140 nabojev kan 7,62 mm in dele stare puške.
KRONIKA
Razveljavitev sodbe
“Gospodar” banke ponovno
na sodišču
Krško - Slabi dve leti potem, ko je krško sodišče Jožetu Dušaku izreklo sedemlet-ho zaporno kazen zaradi zlorabe položaja in naložilo, da mora banki vrniti 61 milijonov protipravno pridobljenih sredstev ter 113 milijonov SIT obresti, je nekdanji prvi bančnik ponovno sedel pred obličje sodnega senata. Višje sodišče je namreč sodbo razveljavilo.
Sojenje nekdanji bizeljski ravnateljici in poslovodkinji tamkajšnje trgovine
Sodba najkasneje v mesecu dni
Krško - Do 20. marca naj bi se na okrožnem sodišču zaključilo sojenje nekdanji bizeljski ravnateljici Vidi Najger in poslovodkinji tamkajšnje trgovine Ivanki
v
Babič. Takrat namreč sodnikom porotnikom poteče mandat. Ce se zadeva v tem času ne bo razpletla, bo predsednik senata Peter Žnidaršič to smatral kot zavlačevanje postopka.
Zadeva Dušak je bila vrnjena na Okrožno sodišče Krško v ponovno obravnavo, ker je potrebno zaslišati še nekatere oškodovance, ki niso bili zaslišani. Hkrati je potrebno pridobiti interne akte banke, iz katerih bodo razvidne pristojnosti obdolženega Duša-ka pred razkritjem nepravilnosti njegovega poslovanja z bančnimi sredstvi. Gre zgolj za pravno dilemo, ali je šlo za poneverbo ali zlorabo, kazen pa je enaka, pravi okrožni državni tožilec Robert Renier.
Na ponovnem sojenju je nekdanji vodja poslovalnice Nove Ljubljanske banke Jože Dušak obnovil zgodbo iz leta 1994, ko seje v Krškem začela obnova sodne stavbe. Dušak naj bi na prošnjo tedanjega podpredsednika občine Roberta Kerina pomagal zagotavljati sredstva za dokončanje
del. Nekaj denarja naj bi si sposodil od prijateljev, saj naj bi pričakoval večji finančni priliv. Dušak je v svojo zgodbo vpletel tako Ministrstvo za šolstvo in šport pa tudi aktualne politike LDS kot so Gregor Golobič, Tone Anderlič in še nekateri, ki na bi jih redno seznanjal s situacijo in so mu obljubljali pomoč. Po Dušakovem pripovedovanju so se stvari zapletle, pričakovanih finančnih prilivov ni bilo, zato je mešetaril z bančnim denarjem. Ena od prič je na prvem sojenju povedala, da je Dušak dnevno vzel iz blagajne od 2 do 8 milijo-
nov SIT in jih dal lastniku menjalnice. Nekoč seje celo primerilo, da so morali po vseh poslovalnicah zbirati denar, da so ga dali neki stranki, saj je bila blagajna prazna.
Sodišče je na prvem sojenju ugotovilo, da motiv Duša-kovega dejanja ni bilo do-brotništvo oz. skrb za gradnjo sodišča, temveč zasebna korist. Dušak priznava, daje gospodaril z denarjem, ki ni bil njegov, zanika pa, da bi ga porabil zase. Sicer pa ni bistveno vprašanje, kam je šel denar, temveč ali je šlo za zlorabo položaja oziroma za poneverbo. N.C.C.
V letu 2004, kamor sodi tudi omenjeno dejanje, so kriminalisti Policijske uprave Krško na Okrožno državno tožilstvo v Krškem podali enajst kazenskih ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja. V letu 2005 pa so podali štiri poročila, saj niso ugotovili vseh elementov navedenega kaznivega dejanja.
Sodnih zaostankov (skorajda) ni
Krško - Tamkajšnje okrožno sodišče, ki sodi med tri najmanjša v Sloveniji, vstopa v dvanajsto leto delovanja s popolno sodniško zasedbo. Zaposlenih je osem sodnikov, temu primeren pa je tudi rezultat. Sodišče se lahko pohvali, da so v lanskem letu zmanjšali število nerešenih zadev, ob koncu leta pa je ostalo nerešenih 1130.
Nerešene zadeve tako predstavljajo manj kot polovico letnega pripada, zato v statističnem smislu krško sodišče nima sodnih zaostankov, pravi Predsednica sodišča Dušanka Weiss.
V prvi polovici lanskega leta Je bilo krško okrožno sodišče Po številu rešenih zadev na tretjem mestu v Sloveniji, po šte-vilu pomembnih rešenih zadev Pa celo na drugem mestu.
Kljub ugodnim rezultatom ln grožnjam po znižanju plač sodnikom pa so tudi v Krškem sPrejeli program, kako odplaviti sodne zaostanke oziroma preprečiti, da bi do njih Prihajalo. Med drugim želijo Obremeniti sodnike tistih °Pravil, ki niso sojenje. V ta hamen želijo zaposliti strokovne sodelavce, vendar do-Oj sredstva za to niso bila 'Nobrena. Zato nameravajo Preko Zavoda za zaposlovan-Je pridobiti na usposabljanje Predvsem univ. dipl. pravni-N in administrativne tehnike, ve bo potrebno, bodo podalj-ab tudi delovni čas in pove-
čali zasedenost razpravnih dvoran. Na voljo imajo namreč le tri razpravne dvorane, potrebovali pa bi še vsaj dve. Tako bi lahko imel vsak sodnik tri razpravne dneve na teden - sedaj ima dva, potrebovali pa bi tudi prostore za dodatne kadre ter za prostorsko prerazporeditev že zaposlenega osebja.
Na okrožnem sodišču vidijo rešitev v tem, da bi Ministrstvo za pravosodje zagotovilo druge prostore Okrajnemu
sodišču Krško, ki je v isti stavbi, sodniki in osebje na prekrških pa so v drugi stavbi. S tem bi Okrožno sodišče pridobilo vse potrebne prostore za normalno delo, tudi za zaslišanja, da ne bi prihajalo do podobnih primerov, kot je bil primer napada na tožilca Jožeta Zevnika.
Okrožno sodišče Krško pa je ta čas brez podpredsednika, saj se je dosedanji Miloš Medved upokojil. Postopek imenovanja novega je v teku. N.C.C.
** TEHNIČNI PREGLEDI
** REGISTRACIJA VOZIL
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK - PETEK: 7. do 17. ure
SOBOTA: 8. do 12. ure
OB SOBOTAH PREVENTIVNI PREGLED GRATIS!
T£b 07/49-02-J15
Avtolme Krško d.oo., Bohoričeva 10,8270 Kliko_
Na predlog zagovornika Babičeve je sodišče na tokratni obravnavi zaslišalo dve priči, ki naj bi njeni družini posojali denar za nakup gradbene mehanizacije. Ta nakazila na njihov bančni račun naj bi ovrgla trditve obtožbe, daje šlo pri Babičevih za protipravno pridobljeno premoženjsko korist.
Obe priči, ki sta z obdolženo v sorodu, sta potrdili, da sta Babičevim posojali denar. Oba sorodnika sta posojala po deset, dvajset tisoč takratnih nemških mark in to večkrat. Zanimivo je, da sta oba gradila na zaupanju in niso nikoli naredili nič pisno. Babičevi so vse pošteno vrnili in to poso-
jilodajalcema kar na roke, tako da o sorodstvenih “finančnih transakcijah” ne obstajajo nikakršni pisni dokazi. Zanimivo je, daje eden od bogatih sorodnikov kmet, drugi pa je bil avtoprevoznik, ki že deset let zaradi bolezni ne opravlja svoje dejavnosti.
Sodišče je tokrat zaslišalo tudi pravega Jožeta Malusa iz Bukovja. Povedal je, daje sodeloval s šolo na različnih delavnicah in v zahvalo za svoje delo prejel tudi kakšen spominek ali kavo. Na pričanju se je znašel tudi Jože Iljaš, katerega sinovi so obiskovali bizeljsko šolo. Povedal je, da je bila šola res prijazna in tenkočutna do otrok, ki so -
denimo - zboleli. Tudi njegov sinje zbolel in gaje ravnateljica večkrat obiskala. Prinesla je darilo - v njem je bilo toliko medvedkov in zajčkov, kolikor je bilo otrok v razredu. Kot je povedal Iljaš, so te plišaste igračke prispevali otroci.
Sodišče bo v tej zadevi zaslišalo še nekaj prič, kot dokazni predlog pa so bile v spis vložene še številne fotografije, ki naj bi dokazovale, da so bili tako člani kolektiva kot učenci večkrat nagrajeni in pogoščeni, zagovornik Babičeve pa je predložil še delne bančne izpise, ki kažejo na njeno finančno poslovanje. N.C.C.
Stečajni Jutranjke bo ovadil Rabiča
Sevnica - Stečajni upravitelj Jutranjke Tomaž Kos bo v kratkem vložil kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja Jutranjke Miho Rabiča. Gre za sum oškodovanja upnikov in zlorabo položaja, je za STA povedal Kos. Vložil bo tudi odškodninsko tožbo, kar je napovedal že lani po naroku za stečaj.
Takrat je ocenil, da bo sicer težko dokazati vsoto oško-dovanja, vsekakor pa je škoda za matično podjetje nastala ob poslovno finančnih transakcijah hčerinskih družb, kot so kreditiranje, poboti in izdajanje obveznic brez kritja, meni Kos.
Proti Rabiču na Okrajnem sodišču Sevnica že teče postopek v zvezi z ovadbo za ne-narpensko porabo sredstev državne pomoči. B.D.
Vlomi
Velike Malence, Sromlje, Krajna Brda - Pretekli vikend je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo na Velikih Malencah ter iz notranjih prostorov odtujil več kosov zlatega nakita. Lastnik je s tatvino oškodovan za okoli
500.000	SIT.
Prav tako je neznanec vlomil v vikend hišo na Sromljah ter iz notranjih prostorov odtujil motorno vrtno kosilnico. Lastnika je oškodoval za
70.000	SIT.
Minuli vikend je neznanec vlomil še v vikend v Krajnih Brdih ter iz notranjih prostorov odtujil bencinski agregat za elektriko, katerega vrednost znaša okoli 100.000 SIT.
mnenja, odgovori, popravki ...
Okno padlo na gimnazijki
SavaGlas, štev. 150, str. 5
Kakšno vlogo ima družba Savaprojekt d.d. pri objektih v lasti Ministrstva za šolstvo in šport RS?
S tem sestavkom želimo osvetliti vlogo, ki jo ima družba Savaprojekt d. d. pri objektu Gimnazije Brežice, in preprečiti, da bi se pojavljanje imena naše družbe v povezavi z istoimenskim člankom z dne 19. 1.2006 napdčno razlagalo.
Družba Savaprojekt d. d. je poznana v Posavju in domala po celi Sloveniji po projektiranju, urbanističnem načrtovanju, svetovalnem inženiringu, zadnja leta pa tudi po upravljanju s plinom po pooblastilu koncesionarja Adria-plin d.o.o. v občini Krško in Brežice.
Ministrstvo za šolstvo in šport ima v lasti veliko objektov po celi Sloveniji, v katerih se odvijajo izobraževalne in vzgojne dejavnosti srednjega šolstva. Zaradi potrebe po vzdrževanju teh objektov vlada RS vsako leto v proračunu predvidi finančna sredstva, ki se porabijo v ta namen. Savaprojekt tako za Gimnazijo Brežice kot za številne ostale objekte skrbi že šesto leto. Na začetku triletnega obdobja inženirji, ki jim je zaupano to delo, pripravijo evidence potreb po investicijskem vzdrževanju. Te so usklajene Z vodstvom zavodov in ministrstvom ter kriteriji, ki jih določi ministrstvo. Obenem se izdela tudi triletni načrt izvajanja investicijsko-vzdrževalnih del, ki ga potrdi ministrstvo. Poleg načrtovanih investicijsko-vzdrževalnih del Savaprojekt d.d. organizira tudi izvedbo interventnih del. To se največkrat zgodi ob neugodnih vremenskih razmerah, ali pa okvarah nujno potrebne opreme za obratovanje objektov, ki je ni mogoče predvideti v naprej.
V Savaprojektu za vsako od načrtovanih del, ki jih Ministrstvo za šolstvo in šport potrdi tudi za vsako leto posebej, v okviru višine odobrenih finančnih sredstev pripravimo razpis po Zakonu 6 javnih naročilih in izvedemo izbor najugodnejšega izvajalca. Po potrditvi izvajalca del z njim sklenemo pogodbo o izvedbi, nadziramo izvedbo in na koncu opravimo primopredajo del. Investicijsko vzdrževanje opravljamo za 50 objektov različnih starosti po vsej Sloveniji. Tekoče vzdrževanje vsekakor ni naloga Savaprojek-ta. Nemogoče je, da bi na vseh objektih opravljali tekoče vzdrževanje, ki pomeni vsakodnevno prisotnost. To je domena zavodov samih.
Ponovno poudarjamo dejstvo, da v primeru Gimnazije Brežice ni šlo za investicijsko vzdrževanje objektov, kjer nikoli ni bila izpostavljena potreba po zamenjavi ali vzdrževalnih delih na oknih prizidka, zato tudi niso bila uvrščena v plan del. Po besedah vodstva so bila okna men-jana pred približno desetimi leti. Okna so iz aluminija, kar pomeni, da imajo pred seboj še kar dolgo življenjsko dobo. Po pregledu in mnenju strokovnjakov, so strokovno izdelana, iz kakovostnih materialov in ni videti potrebe po zamenjavi.
Savaprojekt d.d., uprava
Uspešni na Interregu
Krško - Regionalna razvojna agencija Posavje je skupaj z območno Gospodarsko zbornico Krško kot nacionalnim partnerjem in s hrvaško občino Kumrovec v program čezmejnega sodelovanja Interreg prijavila projekt “Stopimo na skupno pot znanja”. Ovrednoten je na slabih 65 milijonov SIT. Od tega mora le dobre štiri milijone SIT zagotoviti Regionalna razvojna agencija, ostalo pa je financirano iz sredstev Evropske unije.
Prvi javni razpis sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška je bil lani istočasno objavljen v vseh treh sodelujočih državah in prvi v Evropi, kjer so hkrati razpisana sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstva predpristopnega sklada. Skupni cilj programa je spodbujanje razvoja obmejnega območja med Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško s premagovanjem ovir, ki jih regionalnemu razvoju postavljajo državne meje. V okviru celotnega programa je za to
Posel je v Slovenijo pripeljala Lidija Plestenjak, agentka iz Krškega, ki je na noge postavila tudi Modo Intimo z danes preko 80 zaposlenimi.
Italijani, ki imajo v matični firmi stiliste in pripravo dela za proizvodnjo, ki se pretežno izvaja v vzhodni Evropi, so do sedaj le v lastni šivalnici izdelovali modele za modne revije in majhne kolekcije najvišjega razreda iz vrhunskih materialov z biserčki Swarovsky. Prav to ekskluzivo sedaj prenašajo v šivalnico na Zdole.
Butično šivanje pomeni večje stroške in drugačno organizacijo v proizvodnji. Riziko
V občini je danes več kot 4100 sijalk s skupno priključno močjo 800 wattov, kar pomeni 3 milijone 850 tisoč kilovatnih ur letne porabe električne energije.
Če bi žarnice zamenjali z varčnimi in posodobili sistem javne razsvetljave, bi potrebovan dobrih 100 milijonov SIT, energetski prihranek na letni ravni pa bi bil milijon 800 tisoč kilovatnih ur. Investicija bi se povrnila v petih letih.
Krški svetniki so s temi številkami seznanjeni, župan Franci Bogovič pa je povedal, da so podjetja že izkazala interes za posodobitev javne razsvetljave v občini na način, da proračun ne bi bil obremenjen z enkratnim izdatkom.
Svetniki se strinjajo, da je potrebno čim prej preiti na energetsko varčnejši sistem javne razsvetljave. Stare sijalke, iz katerih so svetlobni žarki usmeijeni v nebo, bo prej ko slej potrebno zamenjati tudi zaradi zakonodaje o prepreče-
namenjenih dobrih 20 milijonov evrov iz sklada ter preko 7 milijonov evrov nacionalnega sofinanciranja iz proračunov obeh članic, medtem ko je Hrvaška upravičena do predpristopnega fonda v višini 6 milijonov evrov.
Predmet razpisa je bilo sofinanciranje projektov, usmerjenih v gospodarsko in socialno kohezijo ter razvoj človeških virov.
Na prvem razpisuje bilo na voljo 60 odstotkov od vseh planiranih sredstev, to je 1,6 milijarde SIT, in interes prija-
nosi italijansko podjetje, ki ga vodi Davide Frattini: “S šivalnico na Zdolah smo že prej sodelovali in spoznali njihovo kakovost. Naš tehnik Marco Racchi je zadolžen, da prenese tja “know how”, kar bo posledično dvignilo produktivnost. Načrtujemo nove zaposlitve in strojne posodobitve, potrebne za tak tip izdelkov.”
Pogodba za najem prostorov in ljudi je sklenjena za šest let, vendar Frattini razmišlja o daljšem obdobju: “Proizvodnja za najvišji razred znamk, kot so Laura Bi-agotti, Cavalli, Armani, Ken Scott, za katere delamo, se ne more preseliti na Kitajsko. Tam sicer že šivajo za te
vanju svetlobnega onesnaževanja. Nočno razsvetljavo bo opredeljeval predpis, ki je v pripravi na Ministrstvu za okol-
viteljev iz vseh treh držav je bil velik - 127 vlog iz Slovenije, 86 s Hrvaške in 109 vlog z Madžarske. Prijavitelji so lahko zaprosili za sredstva iz programa v višini od 12 do 96 milijonov SIT na projekt.
V Posavju bo evropski denar porabljen za strateško analizo človeških virov na skupnem čezmejnem območju ter za podjetniško usposabljanje. Opremili bodo izobraževalni center, v katerem bo opravljenih vrsto usposabljanj za mala in srednje velika podjetja ter za podjetniško prenovo podežel ja. B.D.
blagovne znamke, vendar le za njihovo veleprodajo, ki je cenovno znatno nižje. To, kar bomo delali na Zdolah, pa zaenkrat ne bi zaupal nobenemu od naših pogodbenih partnerjev v drugih državah vzhodne Evrope.” Slovenija je s članstvom v EU postala zanimiva za sklepanje takšnega tipa tekstilnih poslov, saj ni več carinskih ovir, naše tekstilne delavke pa slovijo po kakovostnem delu.
Jožica Jamšek je zadovoljna, da bodo “njene” šivilje imele zanesljiv kruh, sama pa se bo v svojem podjetju sedaj bolj posvetila lastni blagovni znamki in kolekciji Rebeka’s dream. B.D.
je. Reflektoiji, ostala svetila in svetlobni napisi ne bodo smeh biti usmeijeni v nebo, temveč proti tlom. B.D.
Vedno manj nas je
Brežice - Kot je povedal Darko Bukovinski, predstojnik Upravne enote Brežice, je institucija v minulem letu obravnavala skupaj 152.600 zadev. Pri tem se je povečalo predvsem število zadev s področja okolja, prostora in kmetijstva, zmanjšale pa so se nerešene zadeve.
Pomemben je podatek, da se že nekaj let zapored, pa tudi lani, zmanjšuje naravni prirast prebivalstva. Lani so izdali tudi precej gradbenih dovoljenj za večje poslovne objekte, tako za dve novi proizvodni dvorani Tovarne posebnih vozil, za novo pošto, trgovski hiši Lidl in Spar ter za zgradbi firmi Prodoma in Ilbi. In ni nepomembno, da so bila izdana tudi gradbena dovoljenja za večstanovanjski stavbi s 66 stanovanjskimi enotami ter za nov objekt Policijske postaje Brežice. Kot je znano, je bil odprt tudi zbirno reciklažni center na Borštu, za kar, je poudaril Bukovinski, so bila prav tako izdana vsa gradbena dovoljenja. Podobno velja za nadaljevanje plinifikacije in prenovo infrastrukturnih objektov v Brežicah. Upravna enota Brežice je v minulem letu dosegla tudi nekaj večjih uspehov na področju kakovosti, zdaj pa se pripravljajo na reorganizacijo. Sem sodi tudi postopno odpiranje krajevnih uradov na Bizeljskem, v Dobovi, na Veliki Dolini in v Cerkljah ob Krki. V nastopajočem letu, je dejal načelnik Bukovinski, se bo brežiška upravna enota rešila tudi hude prostorske stiske, saj naj bi se že spomladi preselila v nove prostore. V.P.
Upravna enota Brežice se bo selila
Brežice - Nasproti brežiške občinske stavbe izvajalci zaključujejo dela še za eno upravno poslopje. Gradi jo podjetje Skala Brežice, s katero je slovenska vlada sklenila pogodbo o najemu nepremičnin s postopnim odkupom objekta. V njem bo večji del, neto 1345 m2 površin, dobila Upravna enota Brežice, preostale pa še geodetska uprava in verjetno tudi inšpekcijske službe. V pritličju bo investitor namenil nekaj prostora za lokale, pod objektom pa je še garažni prostor za okrog 60 vozil. Po neuradnih podatkih je naložba vredna blizu 2 milijona evrov, okrog 35 milijonov SIT pa bo vladni servis skupnih služb namenil za novo opremo brežiške upravne enote. V.P.
Gradili bodo dom
Dolenja vas - Krajevna skupnost (KS) se namerava lotiti gradnje večnamenskega doma, ki bo stal ob stavbi otroškega vrtca. Predsednik KS Branimir Vodopivc napoveduje, da bo ob letošnjem krajevnem prazniku 15. avgusta zagotovo položen temeljni kamen za dvorano.
V Dolenji vasi nimajo večjega skupnega prostora, kjer bi imeli lahko prireditve in prostore za društva. Pred desetletjem so še razmišljali, da bi to rešili z gradnjo šole štirirazrednice, a so medtem ugotovili, da zaradi zmanjševanja števila otrok do tega ne bo prišlo. Do krajevne dvorane lahko pridejo le, če jo postavijo z lastnimi sredstvi, kar bodo tudi štorih. Krajevna skupnost je za dobrih 8 milijonov SIT odkupila potrebno zemljišče, občina pa je izdelala ureditveni načrt za bodoči kultumo-športni center. Dvorana bo imela približno 120 sedežev, v stavbi pa bo prostor za Gasilsko dmštvo, ki ima za potrebno opremo premajhen dom, za Kulturno društvo s petimi sekcijami ter za Kulturno društvo Libna, ki ima prostor v prazni železniški postaji.
Ob večnamenski stavbi bodo parkirne površine in športno igrišče v asfaltni izvedbi, celotni kompleks pa bo povezan s prometno varno priključno cesto. B.D.
Sanjsko perilo
Zdole - Z letošnjim februarjem je na Zdolah začelo delovati tekstilno podjetje Trend konfekcija v lasti italijanske firme L’Isola Confezioni, specializirane za spodnje perilo in kopalke. Firma na Zdolah ima v najemu del šivalnice družinskega podjetja Trendstil Jožice Jamšek, 39 šivilj pa bo izdelovalo butične serije za najbolj znane svetovne blagovne znamke.
Potratna javna razsvetljava
Krško - Javna razsvetljava v občini Krško z zastarelim sistemom in sijalkami letno obremeni proračun s stroškom do 80 milijonov SIT. Občina je podjetju Bahč d.o.o. s Polzele naročila energetski pregled javne razsvetljave, da bi na podlagi podatkov spoznali, koliko bi stala posodobitev sistema in kolikšen bo ob tem prihranek energije.
Agendja za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Sklenitev lokalnega partnerstva z občino Sevnica
Župan občine Sevnica Kristijan Janc in direktor agencije ARAO prof. dr. Miran Veselič sta 7. februarja 2006 podpisala tri pogodbe, s katerimi je določeno nadaljnje sodelovanje v postopku izbora lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) ter priprave državnega lokacijskega načrta. Gre za Sporazum o lokalnem partnerstvu, Pogodbo o izvrševanju lokalnega partnerstva ter Pogodbo o nadomestilu za izvajanje raziskav.
Glavni namen lokalnega partnerstva je najti rešitev za prostorsko umestitev odlagališča NSRAO, ki bo dolgoročno sprejemljiva za občino in njene občane in bo izpolnjevala vse strokovne in varnostne zahteve ARAO ter inštitucij, pristojnih za jedrsko in sevalno varnost. Lokalno partnerstvo lokalni skupnosti v odnosu do agencije in države omogoča enakopravno sodelovanje in soodločanje glede vseh vprašanj v zvezi z umeščanjem odlagahšča na svojem območju. Zato ima lokalna skupnost pravico do določenih finančnih sredstev za naročanje po njihovi oceni potrebnih in od ARAO neodvisnih študij, svetovanj in prevajanj. Lokalno partnerstvo bo delovalo preko vodstvenega odbora, ki bo stalni organ, in preko občasnih teles. Oblike dela bodo predstavitve, okrogle mize in podobno. Na osnovi Pogodbe o nadomestilu za izvajanje raziskav pa bo občina v času izvajanja raziskav prejemala 57 milijonov SIT letno kot odškodnino za omejeno rabo prostora.
Župan Janc in direktor Veselič ob podpisu pogodbe
Občina Sevnica je prva, kije podpisala vse tri pogodbe. Le Pogodbo o nadomestilu za izvajanje raziskav je 3. februarja 2006 podpisala tudi občina Krško, ki bo ostali dve pogodbi podpisala kasneje. Podpis vseh treh pogodb pa čaka še občino Brežice. Te tri občine so namreč prostovoljno ponudile potencialne lokacije na svojem območju in na osnovi predprimeijalne študije jih je novembra 2005 vlada izbrala za nadaljevanje terenskih raziskav.
Ne glede na sklenitev teh pogodb pa še vedno velja, da ima lokalna skupnost pravico tudi umakniti predlog lokacijo na svojem območju in izstopiti iz postopka, in sicer vse do trenutka, ko je zanjo z njenim soglasjem izdelan predlog državnega lokacijskega načrta.
Terenske raziskave se bodo pričele predvidoma marca.
Info-točki za dijake
Krško, Brežice - Agencija za mlade Punkt v sodelO' vanju z Dijaško skupnostjo Posavja in Klubom posavski študentov organizira v svojih prostorih v Krškem in Brežicah informacijsko točko za dijake kot pomoč pri jz' biri študija. V okviru informacijske točke bodo na volj prospekti in druge publikacije posameznih univ^2, fakultet, visokih in višjih šol ter knjižnic, študentskih d°' mov, študentskih organizacij in drugih ustanov, ki vpj1^ jo na odločitev o smeri in kraju študija. Na informacij^ točkah bodo na voljo informatoiji, ki bodo dijakom p001 v gali pri iskanju informacij, tudi preko interneta, ki Je Punkt-u brezplačen. J.F.
Jamšek vajeti prepustil Jenetu
Tržišče - Dolgoletni predsednik Marjan Jamšek je vodenje krajevne skupnosti (KS) prepustil Jožetu Jenetu. Za ta korak se je odločil po nasvetu zdravnice, s katero skupaj bijeta boj proti težki bolezni.
Malo je Sevničanov, ki ne bi poznali Marjana Jamška iz Tržišča. Z visoko in krepko postavo ter glasnim in jasnim govorom zbudi pozornost, saj vedno reče bobu bob. Njegovo govorjenje nikoli ne izzveni v prazno, saj je namenjeno točno določenemu Poslušalcu. Pa naj bo to sokra-janom v Tržišču, ki jih Jamšek vodi že 15 let, štiri mandate torej, ali občinskim svetnikom, s katerimi že dvanajst let sooblikuje občinsko politiko. V svetniških klopeh se na vse kriplje poteguje za Tržišče in za dodatna sredstva za njegov razvoj. Pod njegovim vodstvom je bilo v Zadnjih petnajstih letih v Tržišču obilo postorjenega, Priznavajo krajani. Vsa gospodinjstva so dobila telefon, posodobljeno je bilo vodovodno omrežje, do vsake vasi v KS Tržišče je speljana asfaltna cesta. Že lani so se lotili akcije in z asfaltno cesto povezali tudi šest posameznih hiš, ki ležijo tudi po 600 m Vstran od vasi, v letošnjem
letu bodo z akcijo nadaljevali. V kraju so z lastnimi sredstvi zgradili mrliško vežico. Jamšek je ponosen na svoje ljudi; ne le, da podpirajo ideje, k akciji pristopijo z lastnimi rokami in z lastnimi finančnimi sredstvi. In le v kraju, kjer delajo skupaj tako vodstvo kot krajani, šola, žup-
Marjan Jamšek
nišče in najrazličnejša dmštva, so rezultati vidni, pravi Jamšek, in je vesel, da so ena redkih KS in verjetno tudi zad-
nja, kjer je uspel referendum za krajevni samoprispevek. Z investicijskim planom so začrtali svojo prihodnost tudi na področju šolstva, saj bodo s sredstvi samoprispevka sofinancirali izgradnjo šolske telovadnice. Čeprav Jamšek priznava, daje sodelovanje z županom in občinsko upravo zelo dobro, pa se mu vendarle zdi nerazumljivo zavlačevanje glede gradnje šole in telovadnice v Tržišču. Ugotavlja, da je pri tem politika odigrala glavno vlogo in jih odrinila v kasnejši termin. Kljub temu upa, da bo v letošnjem letu dogovorjeno vse glede postopne izgradnje in da bodo že prihodnje leto na gradbišču zasajene prve lopate.
Glavno breme vodenja KS je Jamšek sedaj preložil na ramena Jožeta Jeneta, dolgoletnega aktivista v kraju in občinskega svetnika, sam pa vendarle ostaja v vodstvu kot tajnik. Težko se je namreč povsem odreči delu s krajani, ki dihajo kot eden. Poleg celovitega razvoja kraja, ki so
ga dosegli v zadnjem desetletju, je Jamšek vesel in počaščen še, da so ga ljudje pred štirimi leti ponovno nagovorili za kandidaturo, saj mu očitno zaupajo, on pa verjame vanje.
Jože Jene
Tudi mi verjamemo, da bo premagal bolezen, k čemer bo prispevala njegova dobra volja, žena Julka in pa kakšen kozarček cvička iz malkovške-ga vinograda, ki ga obdeluje.
Nada Černič Cvetanovski
Ne spreminjajmo zgodovine!
dolina Gračnice - 6. februarja pred 62 leti so enote 14. divizije po dolgem prehodu prek Hrvaške pri vasi Sedlarjevo prečkale Sotlo in prešle v Slovenijo. Takrat se je začel znameniti pohod 14. divizije na Štajersko, ki je terjal precej žrtev. Vsako leto spomin na ta dogodke obeležijo s pohodom in slovesnostjo.
Borci 14. divizije so se prebijali preko Bohorja, Planine ll) Zabukovja v dolino Grač-jhce in po teh poteh se vsako eto podaja več pohodnikov, Ndi iz posavskih občin. Tridnevni pohod so zaključili pri sP°nieruku, postavljenemu Hi-Jl Badovincu, komandantu
oblast, ki skuša zmanjšati vlogo NOB in partizanstva na minimum. Odnos vlade se kaže tudi v tem, da veteranskim organizacijam odteguje denar, saj je njihov proračun že oklestila za 72 milijonov SIT, je ogorčen Kacin. Ne sme biti pravica ministra, da po svoje
.Q sl°vesnosti je spregovoril Jelko Kacin.
je^CerJeve brigade, ter šolar-sa’’ ki.so bili tam ustreljeni,
Živf-khh Nemci uporabili za
^ tokratni slovesnosti je grab Pestrem kulturnem pro-- spregovoril Jelko e,P, ki je ošvrknil aktualno
odreja denar in to pravica tistega ministra za delo, ki je v državnem zboru bral domobransko prisego Hitlerju, je dejal Kacin in poudaril, da oblast ne sme pačiti zgodovine in jo prirejati za svoje vsakodnevne potrebe. N.C.C.
Morda dražja voda
j^v^ko - Občinski svet Krško je sprejel program za gospodarske je Pl!?užbe v letošnjem letu, ki jih izvaja družba Kostak. Podprl Haj j^hhdeno malenkostno povišanje cene vode in kanalščine, ki pi.ly:’|'topile v veljavo s 1. aprilom. Direktor Božidar Resnik teSo ’.aJe Kostak še v fazi iskanja soglasja za spremembo cen pri V(XL • i ministrstvih. Če bodo dobili potrditev za povišanje, bo 111 kanalščina dražja za slabe 4 odstotke. B.D.
Planinci vse uspešnejši
Brežice - Preteklo leto, odkar Planinsko društvo Brežice vodi Tone Jesenko, je društvo doseglo nove uspehe, kar je potrdil tudi njihov letni občni zbor. Uvod v pester večer je predstavljalo zanimivo predavanje Gorazda Pozveka, alpinista Posavskega alpinističnega kluba, o gorah pod ekvatorjem.
Planinsko društvo Brežice, na rednem občnem zboru ki gaje v preteklih 23 letih pozdravih prijatelji društev od zakoličila prizadevna Marija Ljubljane do predmestja Veble, ima veliko dejavnih Zagreba, so si tudi za letos
članov. Lani seje na sto izletih kar 2600 udeležencev podalo v domače in tuje gore, pripravili so družinski, otroški in mladinski tabor, deloval je podmladek na osnovnih šolah, marljivi so bili markacisti, krepil seje vodniški odsek in ob torkih so se redno in najbolj množično družili upokojenci. Planinsko društvo seje tudi letos oddolžilo najbolj prizadevnim članom, izdalo pa posebej bogato glasilo Utrinki, ki ga je uredila Milena Jesenko.
Brežiški planinci, ki so jih
zastavili bogat delovni program. V njem ostajajo vsak mesec po štiri planinske ture, izleti in tradicionalni pohodi, taborjenja in izobraževanje vodnikov, markacisti bodo označevali svoje poti, pomembna bo informacijska dejavnost, meddruštveno sodelovanje in seveda družabna srečanja. Letos se želijo dodatno tehnično opremiti, resno pa razmišljajo tudi o preureditvi bivaka na Cimiku, saj mu bodo za boljšo uporabnost namestili vrata in okno. V.P.
'zfeHon 07/49-91-250
na/točnifce je cenejši!
Nekoliko drugače o usodi zborničnega sistema
Krško - Predlogu zakona o gospodarskih zbornicah, ki med drugim predvideva ukinitev obveznega članstva, posledično pa seveda tudi območnih zbornic, so se s širšo razpravo temeljito posvetili posavski seniorji. Ves čas so se pravzaprav spraševali, kdo lahko nadomesti zbornico, ki tako ali drugače dejansko že kar 153 let povezuje slovensko gospodarstvo.
Seveda je jasno, da bo zaradi večine v parlamentu zakon o drugačnih zbornicah sprejet, zato se kaže kar sedaj toliko bolj osredotočiti na čas potem. Gospodarska zbornica Slovenije in njene območne enote bi morale kmalu javno ponuditi svoje rešitve, zlasti kaj bi kot servis gospodarstva lahko storile v novih pogojih. Podobno seveda velja za Posavje, kjer tudi sedaj, ko ima obilico priložnosti za razvoj, nihče prav ne skrbi zanj. Nezadostna so prizadevanja za sodelovanje tudi z razvojno agencijo, predvsem pa območje nima povezovalnega člena. Ta čas pravzaprav ni nikogar, ki bi spodbudil posavske gospodarstvenike in posavsko gospodarstvo, kako se bo organiziralo v prihodnje in kdo bodo nosilci njegovega razvoja.
Razpad zborničnega sistema, lahko bi govorili tudi o njegovem zlomu, je potemtakem tudi priložnost za premislek Za jug države še posebej, saj v času razvojnih priložnosti nujno in še zlasti potrebuje povezovalni organ, nekakšen center usklajevanja. Kajti zanimanje za sodelovanje, usklajevanje in povezovanje mora obstajati doma, nihče od zunaj ne bo ponujal roke za to! In nekaj dobrih zgledov takega sodelovanja, h kateremu so s svojimi pobudami okrog nuklearke, gradnje avtoceste in savskih elektrarn prispevali tudi seniorji, je že. Tudi gradnjo čistilnih naprav in reciklažnih središč ter skupnega centra za odpadke, štipendijsko shemo, podporo tretji razvojni osi in še kaj bi lahko dodali k vsemu. Je pa preveč primerov, ko so posavske občine in njihovi prvi možje ravnali vsaksebi!
Če je zbornični sistem zdaj v pat ali mat poziciji, pa ne bi smelo v tak položaj hkrati zaiti še Posavje in njegovo gospodarstvo. Zastaviti kaže skupno organiziranost in osnovati organ, ki bo povezal tudi gospodarstvo in se mu približal, česar dosedanje zbornice niso dovolj izkoristile. Ne bi smeli pozabiti, da so v sedanji zbornici prav tako dobri strokovnjaki in tudi zato ob reorganizaciji zborničnega sistema ne bi veljalo razpršiti znanja in bogastva, ki ga ima. Gospodarska zbornica je dejansko tudi dragocena blagovna znamka.
Za Posavje vse to pomeni, da bi se morali zbližati njihovi kreativni direktorji, vplivni podjetniki in strokovnjaki vseh vrst, ki bi lahko prispevali tudi k usposabljanju za novi poklic razvojnega menedžerja. Kdo drugi bi denimo lahko ocenil slabosti, ki jih v prostor vnašajo državne naložbe oziroma kako nevtralizirati njihove negativne učinke. Samo spomnimo, kakšno ogroženost lahko za širše območje in podtalnico ter zajetje pitne vode na Krškem polju predstavljajo obsežne naložbe okrog Drnovega, ali kakšni bodo učinki verige elektrarn na Savi. Pripomb na škodljive okoljevarstvene vplive bi lahko bilo še!
Se bo kaj tega znašlo tudi v programih kandidatov ob letošnjih lokalnih volitvah?
Vlado Podgoršek
I—
01 KOVINOPLASTIKA tt Ifil
PC Gradbeni elementi
•	l	«
montersko skupino za
*
i
Rok za prijavo: 23.2.2006
Prijave in dodatne informacije: Kovinoplastika Lož d.d., PC Gradbeni elementi Nova vas 57, 1385 Nova vas telefon: 01 70 50 600
Še ena knjiga dr. Milana Jazbeca
Roman o diplomaciji: “Mavrica izza duše”
Slovenija, Posavje - Slovenska literatura je bogatejša za nov roman, tokrat na temo diplomacije. Njegov avtorje Pohančan dr. Milan Jazbec. Roman izide konec meseca februarja pri založbi Miš iz Gorjuše pri Domžalah.
Sevničani rastejo s knjigo
Sevnica - Rastoča knjiga je široko zasnovan kulturni projekt, ki je namenjen Slovencem kot pomnik naše tisočletne kulture, pa tudi drugim Evropejcem za prepoznavanje Slovenije kot naroda ustvarjalnosti, kulture in znanja. Rastoča knjiga že nekaj let deluje kot kulturno gibanje, v okviru katerega potekajo glasbene, razstavne in druge prireditve.
Po štirih strokovnih knjigah o diplomaciji se je avtor dr. .Milan Jazbec, ki je tudi sam dolgoleten diplomat, lotil še literarnega dela na isto temo. V romanu je predstavil uspešnega slovenskega diplomata, ki tik pred upokojitvijo službuje kot predstavnik svoje države pri OZN v New Yorku. Njegov literarni junak pa je priznan tudi kot pisatelj in za svoje delo prejme Nobelovo nagrado za literaturo. Skozi pripoved, ki teče v tem okviru, spoznamo vrsto podrobnosti iz diplomatskega dela in življenja, uspehe in neuspehe, osebne zagate in zadovoljstva. Osnovno sporočilo besedila je, da je kariera le pot do človekovega osebnega zorenja.
V izvirni slovenski prozi je roman o diplomaciji novost. Avtorica spremne besede dr. Helga Glušič, mednarodno uveljavljena slovenska profesorica književnosti in literarna kritičarka, v spremni be-
sedi zato med drugim zapiše: “Zapisi, ki skozi miselni pretok literarnih oseb pripovedujejo o delovnih postopkih v diplomaciji, o zapletenosti poklica, v katerem veljajo
Dr. Milan Jazbec
posebna pravila vedenja in odločanja, medosebnega komuniciranja in poročanja (besedila te vrste so v pripoved
tudi vključena), so oblikovani z močnejšo neposrednostjo in z natančno, celo zelo informativno predstavitvijo delovnih navad in diplomatskih načel, ob katera se komaj zaznavno - a prepoznavno - pritihotapi-jo tudi kritična in ironična mnenja literarnega premišlje-valca. To dejstvo sodi k jedru pripovedne motivacije, ki pripoveduje tudi o tem, da poseben diplomatski status vključuje verjetno prikrito in težko rešljivo vprašanje razklanosti med uradnim in osebnim življenjem/mišljenjem, med obveznostmi in prostostjo, med uspešno kariero, potrjeno z zunanjim videzom, in intimno izpolnjenostjo.”
Roman o diplomaciji “Mavrica izza duše”, ki je posvečen 760 letnici prve pisne omembe Pohance, avtorjeve rojstne vasi, bo v brežiškem Posavskem muzeju predstavljen tudi domačemu občinstvu. P.U.
Ob kulturnem prazniku so razstavo Rastoča knjiga ob navzočnosti predsednika državnega sveta Janeza Sušnika, predstavnika Narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mihaela Glavana, avtorja ideje dr. Janeza Gabrijelčiča ter predsednika SAZU Boštjana Zekša odprli tudi v galeriji na sevniškem gradu. Zanimivo pa je, da so v sosednji grajski galeriji istega dne odprli še sevniško Rastočo knjigo, kije na ogled do 28. februarja. Medtem ko lahko na osrednji razstavi občudujemo Brižin-ske spomenike in Sveto pismo, predstavljen pa je tudi cvetober slovenskega slovstva, lahko ob sevniški razstavi ugotavljamo, da ima tudi Sevnica svoje pesnike in pisatelje, publiciste in znanstvenike, zgodovinarje in podobne. Če omenimo le nekaj avtorjev, ki so tako ali drugače vezani na Sevnico - Alojz Rebula, Zora Tavčar Rebula, Tanja Mencin alias Juta Venonne, Janko Prunk, Jasna Konc, Rudi Stopar, Cveto Gradi-šar, Pavel Ocepek pa Vladi-
mir Štoviček, Miki Muster, Jerca Santej, Ivan Razbor-šek, Gabrijela Kolar, Janez Zorko, Alojz Konec, Cvetka Rožanec Štangl pa Janez Kos, Stane Mrvič, Rudi Cimperšek, Jože Bogovič, Vinko Šeško, Dora Čobano-vič, Dušan Klenovšek, Lojze Motore, Danijel Starman, Igro Kotnik, Zdravko Zupančič in še bi lahko koga omenili.
Na razstavi sevniške Rastoče knjige, ki jo je pripravila OŠ Savo Kladnik Sevnica in za katero je gradivo v glavnem prispeval domoznanski oddelek sevniške knjižnice, ki tovrstno gradivo sistematično zbira že od leta 1992, pa sta
našli mesto še dve knjigi, v katerih se tiskarska barva še ni dodobra posušila. OŠ Sevnica je omogočila izid pesniške zbirke učenke Janje Račič ter knjige “Mala velika Klara”, ki so jo napisali učenci devetega razreda tamkajšnje osnovne šole. Knjiga je nastala kot podajanka, saj je vsak šolar napisal poglavje in knjigo podal naprej.
Prav šolarji so imeli tudi glavno besedo v bogatem kulturnem programu, kije spremljal prireditev. Poleg njih so nastopili še Fantje s Preske, ki so že skoraj sestavni del prireditev z naslovom Rastoča knjiga.
Nada Černič Cvetanovski
Dvakrat po petdeset
Kapele - Konec januarja sta v cerkvi v Kapelah pred kaplanom Matjažem Roterjem po petdesetih letih skupnega življenja zakonsko zaobljubo potrdila kar dva para -Avgust in Valburga Šetinc ter Rezika in Zvonko Urek.
Avgust je Valburgo spoznal jeseni leta 1952. Čeprav sta se poznala že prej, je iskrica ljubezni preskočila prav tisto jesen. Tri leta kasneje sta svojo ljubezen okronala s poroko. Kmetija, na kateri sta živela, ni bila dovolj velika, da bi preživljala družino, zato je bilo potrebno poiskati dodaten zaslužek, Valburga pa je stregla ostarelim starše in vzgajala njuna dva sinova. Po 50 letih sta še vedno na isti domačiji in se v skupnem življenju z mlajšim sinom in njegovo , družino počutita srečna in zadovoljna. Še posebej ju razveseljujejo štirje vnuki, upata pa tudi, da bosta dočakala rojstvo pravnukov.
Avgust in Valburga Šetinc ter Rezika in Zvonko Urek
Ivan-Anton Urek ali Zvonko, kot ga kličejo, seje rodil v Jereslavcu, Terezija pa v sosednji vasi, v Rakovcu. Tudi onadva sta se poznala že iz otroških let, saj sta skupaj obiskovala osnovno šolo v Kapelah. Hitro sta se spoprijateljila in se tudi še po končani osnovni šoli rada srečevala. Prijateljstvo je kaj hitro prešlo v ljubezen in takoj, ko je Zvonko odslužil vojaški rok, sta se poročila in si ustvarila družino. Rodila sta se jima dva sinova, ki sta ju razveselila še s tremi vnuki, s katerimi prav rada preživljata čas. Ob zlati poroki si želita zdravja in sreče v krogu svoje družine.
Svečanosti ob visokem jubileju so se udeležili sorodniki, prijatelji in znanci vseh štirih zlatoporočencev. J.K.
Brežiški duhovniki z županom
Brežice - Brežiški župan Ivan Molan je pripravil tradicionalno srečanje s katoliškimi duhovniki v občini Brežice. Srečanje je ponudilo priložnost za sproščen pogovor o potrebah in problemih, s katerimi se srečujejo duhovniki v brežiški občini.
Prav tako pa so na tem srečanju imeli duhovniki možnost seznaniti župana o svojem delovanju, pa tudi o investicijah, ki jih načrtujejo v letu 2006 oziroma v prihodnjih letih. J.M.
rojstva v porodnišnici brežice
Mlada mamica Sergeja Kržan iz Brežic je svojega prvorojenca že težko pričakovala in kot bi to vedel, je pohitel na ta svet.
Rodil se je 14 dni pred rokom in bolj kot mamico presenetil očka. Kljub vsemu se je vse dobro izteklo; očka Salvador, ki je sicer trener brežiških rokometašic, je v soboto zvečer še uspešno popeljal svoje varovanke do zmage, nato pa
pohitel v porodnišnico, kjer je svoji Sergeji stal ob strani pd porodu. Tako sta se skupaj razveselila Gala, ki je tehtal 315^ g in meril 50 cm. Z vzgojo pa najbrž ne bo posebnih težav mamica je namreč vajena tovrstnega “dela ”, saj je vzgojiteljica v vrtcu v Globokem.
Rojstva od 1. do 14. februarja 2006
Deklice so rodile: Mateja Gačnik s Škovca, Petra Coter Krškega, Nada Poslek Baršič iz Brežic, Irena Ulčar Cvelbar V Brežic, Marija Vodušek iz Kapel, Anita Vintar s Senovega Petrija Stojanovič iz Brežic, Anica Tršelič z Velikeg3 Mraševega in Jožica Škvarč iz Jereslavca.
•
Dečke so rodile: Irena Klemenčič iz Brežic, Suzana Zork z Dobrave ob Krki, Darja Jordan Pacek z Jelš, Martina ŠetU^ s Trebeža, Aleksandra Vrabec iz Gabejja, Tatjana Božičnik Velikega Kamna, Teja Kunšek s Senovega, Polonca UjaŽ Malega Obreža, Mihaela Hode iz Brežine, Simona DruŠkoVi s Črešnjic pri Cerkljah ob Krki, Tatjana Kolman z Gorenj Pirošice, Simona Šoštar s Šedma in Sergeja Kržan iz BreŽK
Navdušenje pod svobodnim soncem
Sevnica - “Od vzhoda, severa in zapada so se zgrinjali vojščaki. Dan na dan so se vračali na znojnih konjičih v gradišče in naznanjali starosti Svarunu, da so dobro opravili. Potem so posedali po dvorišču in polegali okUj ognjev. Hlapci so jim rezali kose pečenih koštrunov z ražnja; Ljubimca, staroste Svaruna lepa hči, jim je tocl medu in obdarovala vsakega s kožuščkom iz bele jagnječevine...” Takole se začenja zahtevna Finžgarji povest davnih dedov, ki jo je v odrsko stvaritev prelila Igralska skupina društva Trg in požela buren aplayZ'
Po dolgih letih premora, kar je utihnil sevniški Oder mladih, ima Sevnica končno spet svojo igralsko skupino. Maja lani so se prvič začeli zbirati in širiti idejo o igralski skupini, ob kulturnem prazniku pa je njihova ideja že zaživela na odru. Režijo in odrsko priredbo zahtevne predstave so zaupali Sinju Jezerniku, tajnica režije je Zenja Gerjevič, za celostno podobo
in scenografijo je poskrbel Tone Zgonec, kostumografija je delo Mojce Jazbec, kostume pa je izdelala Marija Rihter. Tehnično ekipo sestavljajo Jože Teraž, Damjan Popelar in Matej Maver, za make up in frizure pa je poskrbela sevniška srednja šola.
V podobi likov iz slovenske in bizantinske zgodovine gledalce z odra nagovaijajo Emil
Stopar kot Svarun, Iztok je AlešTuhtar, Radovan Mirko Ratej, Ljubimca - Marjeta Fajfer, Irena - Tadeja Dragič, Tunjuš - Dušan Senica, poleg njih pa še Marjan Pečnik, Robert Kaše, Zoran Zelič, Uli Rupret, Marjana Štojs, Marjeta Traven. V dveumi predstavi je nastopilo okrog trideset igralcev, ki so navdušili občinstvo tako na premieri kot na
predpremieri.	^
Toda igralska ekipa s še ni opravila s svoboda ^ soncem; odpravili se bodo .o gostovanju, v načrtu P3L je-še nnrizoritev ipre. ki .
Kulturni dan
Brežiški “Prešernovi nagrajenci”
Brežice - Zveza kulturnih društev in Javni sklad za kulturne dejavnosti, območna izpostava Brežice sta na prireditvi v počastitev slovenskega kulturnega praznika najbolj zaslužnim občanom s področja kulture podelili odličja in priznanja, v kulturnem programu pa so se predstavili gledališčniki s Senovega.
Slavnostni govornik je bil župan Ivan Molan, kije poudaril pomen ljubiteljske kulture v občini ter številnih kulturnih društev in ustanov, ki so prepoznane tudi širše. Ob tej priložnosti so najbolj zaslužnim kulturnikom podelili odličja in priznanja. Zlato odličje je prejel Tamburaški orkester KUD Oton Župančič iz Artič za dolgoletno ohranjanje tradicije, za uspešno sodelovanje na različnih festivalih doma, pa tudi na mednarodnem v Osijeku, kjer so osvojili pet srebrnih in dve zlati plaketi; prav tako zlato odličje je prejel Zdravko Dušič, vodja folklorne skupine KUD Oton Župančič Artiče za svoje večletno nesebično in požrtvovalno delo na področju folklore; še eno zlato odličje pa so podelili Cvetki Miloš, mentorici ljubiteljskih slikaijev, bodi si na likovnih kolonijah ah na raznih likovnih tečajih, njeni strokovnosti dajejo poseben pečat veder duh, konstruktivna kritika in nesebična svetovanja.
Bronasto odličje so podelili Urošu Brezovšku, članu MePZ Viva Brežice, ki je že od vsega začetka nepogrešljiv člen v tenorski verigi, takoj
Breda Berlan, predstavnica artiških tamburašev, Srečko Denžič, Zdravko Dušič, Cvetka Miloš, Ignac Slakonja, Uroš Brezovšek, Franc Gajski, Jože Debogovič in Miloš Balon.
se je aktivno vključil tudi v celoti živijo z zbori in kraji, v MPZ Stara vas - Bizeljsko, delo zbora in s svojimi ideja- katerih delujejo; prav tako Jože Debogovič iz Gasilskega mi prispeval k rasti in razvo- bronasto odličje je prejel Sreč- pihalnega orkestra Loče, kije ju; bronasto priznanje je dobil ko Denžič, ustanovni član tudi gospodar doma, kjer or-tudi Ignac Slakonja, zboro- MPZ Stara vas - Bizeljsko, ki kester vadi, ter Franc Gaj-vodja, ki je že 10 let steber je s svojim žlahtnim basom skl, ki gaje za priznanj e pred-pevcev in pevk na desnem bre- pomemben član tega zbora. lagal KUD Slavček z Velike gu Save, je eden redkih, pra- Priznanja za svoje delo pa doline, vih, ljudskih zborovodij, ki v so dobili Miloš Balon iz	Jelica Koršič
Prešernove plakete v občini Krško
Brestanica - Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so na osrednji občinski proslavi v Domu svobode v Brestanici podelili Prešernove plakete. Zaslužnim posameznikom in društvom jih podeljuje Zveza kulturnih društev Krško.
Jože Gošek, Janez Kavčič, Janez Kranjc in Albin Medvešek so prejeli srebrno Prešernovo plaketo. Medvešek je že tri desetletja član Pihalnega orkestra Senovo, os-
Anton Pavlič je neutruden Pevec od leta 1948.
la'j trije pa delujejo v brestaniškem kulturnem društvu Svoboda. Gošek in Kranjc sta dolgoletna člana moškega peškega zbora in pevca izred-sposobnosti, Janez Kav-c.lc pa nepogrešljiv kot scena-Hst v gledališki skupini. Pre-
izkusil se je tudi kot amaterski igralec, ampak scenska upodobitev del mu je pisana na kožo. Za sceno komedije “Dve nevesti” je bil na področju Dolenjske, Bele Krajine in Posavja izbran za scenarista, ki je najlepše uskladil sceno z vsebino igre in časovnim ok-viijem, v katerem je nastala.
Zlato Prešernovo plaketo je dobil Anton Pavlič, ki že več kot pol stoletja poje v MPZ Svoboda. Bil je tudi reden član Senovškega okteta vse od njegove ustanovitve. Visoko priznanje si zasluži za dolgo zvestobo zborovskemu petju, ki mu je posvetil ogromno svojega časa. Bronaste plakete, ki jih je letos prejelo 12 zaslužnih kulturnikov, pa se po pravilniku zveze podeljujejo na krajevnih prireditvah.
Ni naključje, da letos toliko nagrajencev izhaja iz kroga brestaniških kulturnikov, saj društvo Svoboda slavi 60-letnico delovanja. Za amatersko dejavnost, ki seje obdržala in krepila toliko desetletij, so seveda zaslužni posamezni entuziasti, ki so s svojim delovanjem znali skrbeti za podmladek in širitev vrst.
Tudi slavnostni govornik na svečanosti Željko Kozinc, novinar, pesnik in pisatelj, ima žiahtne spomine na brestaniški kulturni oder. Pomagal mu je osebnostno zoreti in poiskati lastno življenjsko opredelitev.
Gledališka skupina KD
Svoboda je obiskovalce prireditve razveselila s Camolet-tijevo komedijo o ljubezenskem življenju pilota in stevardes z naslovom “Ljubice prihajajo” v režiji Margarete Marjetič.
Branka Demovšek
KANAL 2000
informativni TV kanal v občini Sevnica
Domenek v muzeju o našem plemstvu
Brežice - Ena od prijetnih brežiških prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je bil tudi domenek v Posavskem muzeju. V uvodnem nagovoru je župan Ivan Molan opozoril na nekatere naložbe, ki bodo lahko bogatile kulturno življenje v občini. Mednje sodi prizidek, ki ga bo ob svoji 60-letnici dobila knjižnica, pa začetek prenove brežiškega gradu, ureditev gradu Pišece, kjer naj bi z leti dobila sedež akademija za varstvo naravne in kulturne dediščine, jubilej praznuje tudi Glasbena šola, poleti bo spet na sporedu brežiški festival stare glasbe in še naprej bo tekla bogata ljubiteljska dejavnost.
Prvi del muzejskega domenka je zaključil poveljnik cerkljanske vojašnice Cvetko Daničič z zahvalo za sodelovanje Posavskega muzeja in Slovenske vojske. Pester večer pa je zaokrožil dr. Miha Preinfalk, ki raziskuje plemstvo v habsburški monarhiji. Povedal je, da si nekdanje plemstvo na Slovenskem počasi, a vztrajno znova utira pot v našo družbo. V svojem prispevku se je predavatelj posebej posvetil rodbini Auersperg in plemstvu na Slovenskem. V razčlembi je povedal, da niso bili nacionalisti, saj so bili različnih narodnosti, bili so pravzaprav prišleki in v začetku tudi izkoriščevalci kmetov, a je sodobno plemstvo kasneje izpričalo socialni čut. Ko seje spraševal, če imamo Slovenci svoje plemstvo, je dejal, da se plemiške družine nikdar niso posebej opredeljevale po narodnosti. So se pa v glavnem germanizirale, pomembne pa so za naš gospodarski, kulturni in politični razvoj.
Družina Auersperg kot celota se sicer prvič omenja že v 12. stoletju v Kočevju, pa na Turjaku, Komendi, Gradcu in Žužemberku, razdeljeni pa šobili v več vej, denimo v avstrijsko, češko ali knežjo. Na našem območju so bili eni od skrbnikov gradu Mokrice in tamkajšnje posesti. V.P.
MAPO VEDI
Prireditve
16.	februar
Krško - klubski debatni večer “Družabno & družbeno” na temo “Medijska kultura in mladi”, predava Marjan Ogrinc, ob 18. uri, ČebeTnak
17.	februar
Krško - klubski večer - heavy metal night, ob 20. uri, ČebeFnak
18.	februar
Brežice - koncert skupine Kal - skupine sedmih mladih srbskih Romov, ob 20. uri, mladinski center
Krško - Valentinov hip hop žur z lokalno hip hop in rap sceno, ob 21. uri, ČebeFnak
19.	februar
Krško - Valentinov koncert z Zlatkom Dobričem in gosti, ob 16. uri, Kulturni dom
22.	februar
Krmelj - planinski večer ob 100-letnici PD Sevnica, predavatelj Vinko Šešek, ob 18. uri, dom Svobode
23.	februar
Tržišče - izbor športnika leta občine Sevnica, ob 18. uri, kulturna dvorana
24.	februar
Tržišče - tradicionalno kurentovanje, ob 10. uri, igrišče šole
25.	februar
Brežice - Masken bal z Make up 2, od 20. ure dalje, klub mladinskega centra
Šentjanž - pustno rajanje, ob 15. uri, kulturna dvorana Blanca - pustovanje, od 20. ure dalje, kulturni dom
26.	februar
Lisca - pustna nedelja na Lisci, zbirno mesto na križišču Rondo v Sevnici, ob 8. uri
1. marec
Sevnica, Blanca, Presladol - pokop pusta, začetek povorke izpred Plausteineijevih, mimo Glavnega trga proti Blanci do Presladola, od 14. ure dalje
Za otroke
16.	februar
Brežice - predstava za otroke “Maček Muri” v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc, ob 17. uri, klub mladinskega centra
Kostanjevica na Krki - veselo druženje z Minko in Murijem ob pravljici Oscarja Wilda “Srečni kraljevič”, ob
17.	uri, izposojevališče Valvasorjeve knjižnice
18.	februar
Brežice - brezplačne kreativne delavnice za otroke pod naslovom “Mladi tiskarji”, od 10. do 12. ure, igralnica mladinskega centra
20.	februar
Sevnica - občinski otroški parlament na temo “Prepovedane stvari - tabuji”, ob 10. uri, kulturna dvorana
24. februar
Sevnica - 2. območno srečanje otroških in mladinskih plesnih skupin občine Sevnica, ob 17. uri, kulturna dvorana
26. februar
Studenec - otroško pustno rajanje, ob 16. uri, kulturna dvorana
28. februar
Blanca - pustna kuharska delavnica s peko ocvrtih mišk, ob 9. uri, šola; pustno rajanje za otroke, od 9. do 11. ure, kulturni dom
Brežice - otroška pustna povorka, ob 15. uri, izpred vrtca Mavrica
Kultura
16. februar
Sevnica - odprtje razstave “Od slike do nakita” avtorice Jožice Udovč Krhen iz Sevnice, ob 19. uri, Lekos galerija Ana Krško - gledališka komedija “Slovenci v vesolju” v izvedbi Teatra 55, za Posavski abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom 18. februar
Krško - situacijska komedija “Spustite me pod kovter, gospa Markham”, gostuje SLG Celje, za abonma in za izven
23. februar
Brežice - uvodna prireditev ob praznovanju 60-letnice Knjižnice Brežice s podelitvijo spominskih priznanj in monodramo “Lovro Toman, ko je prvič razvil slovensko zastavo” v izvedbi Anatola Šterna, ob 18. uri, pritličje knjižnice
Sevničan Žarko Janc v Keniji
“Mnogoženstvo je tam običajno”
Sevnica - V okviru projekta Tropska medicina, ki več kot deset let poteka na Medicinski fakulteti Ljubljana v okviru Klinike za nalezljive bolezni in vročinska stanja, odhajajo odprave od treh do petih medicincev kot humanitarna pomoč v Kenijo. Za stroške si morajo oskrbeti denar sami oziroma preko sponzorjev. V skupini, ki se je pred kratkim vrnila domov, je bil tudi Sevničan Žarko Janc.
Medicinski tehnik Žarko, zaposlen v Zdravstvenem domu, je že kot dijak načrtoval, da bo obiskal Afriko. Priložnost, da spozna delček njenega utripa skozi delo v humanitarni odpravi študentov medicine, se mu je zdela mamljiva. Po sedmih tednih pa se je vrnil z mešanimi občutki. “Dobil sem občutek, da bi jim lahko šlo bolje, če bi se malo drugače organizirali. Živijo v nekem svojem ritmu, bi se reklo “na easy”, pravi Žarko.”
Žarko Janc
Kenija je zelo revna država. Prizadele sojo epidemije kolere, malarije, poplave, velika je ogroženost z virusom HIV in medetnični spopadi.
Zaradi vsega tega in pomanjkanja hrane je predsednik v državi leta 2004 razglasil nacionalno katastrofo. Ljudje na podeželju obdelujejo zemljo in čakajo na pomoč humanitarnih organizacij. “Stacioni-rani smo bili v vasi Majiwa na jugozahodu Kenije, dobrih 15 km od znanega Viktorijinega jezera. Ljudje živijo v kolibah iz blata, obdanimi z nasadi koruze. Ogromno pa je neobdelane zemlje, čeprav jim primanjkuje hrane. Osnovna jed za otroke je vsak dan nekakšen koruzni močnik, sadja, ki so ga prinašali nam, pa ne jedo. Ko nekdo zakolje žival, jo razdeli med vaščane, saj oblik konzerviranja mesa ne poznajo. Vas s približno 2000 prebivalci ima osnovno šolo in srednjo deško šolo. Opazil sem, da imajo moški poudarjen status in jih ni bilo dosti videti. Delo je najbrž v domeni žensk, moški pa se dajo razvajati. Mnogoženstvo je tam običajno ” pripoveduje o svojih vtisih Žarko.
Hiša za prostovoljce je zidana in tam uraduje “klinika”. Elektrike in tekoče vode ni, le ščurkov je na pretek. Tam je sedaj poletje in dnevne temperature čez 30 stopinj Celzija. Glavna v vasi je mama Hil-
'■ ' •-
r*v™r;,vk	-n
* r w
mm- ~ •
Ženska na sliki v črtasti opravi je mama Hilda, “ta glavna” v Majiwi, ki prostovoljce prevzame že v Nairobiju in poskrbi, da pridejo v njeno vas.
da, ki je v funkciji nekakšne dnevno, od tega je za našo os- se pri nas “dajejo” Štajerci, županje in ureja vse potrebno krbo porabila morda dva do- Kranjci, Notranjci, pri njih za prihod prostovoljcev. Njej larja, nekaj malega je najbrž karakterizirajo plemena in za potem vsak plača po 4 dolar- dala prevajalkam, ostalo je Luo velja, da niso med naj-je na dan za hrano in vodo za njen zaslužek. Devet vodilnih prijaznejšimi.” umivanje. “Hilda ima 17 si- plemen v državi govori raz- Vsaka odprava prinese rot, ki skočijo na vsak njen lične jezike. Mi smo bili pri zdravila. “Dnevno smo imeli mig in ji strežejo. Od naše plemenu Luo, ki velja za naj- do 60 pacientov. Najpogostej-skupine je dobila 12 dolarjev bolj temnopoltega. Tako kot še tegobe so malarija, gliste
pri otrocih, vročinski krči, potrebno je bilo oskrbeti rane. Ne morem dojeti, kako drugačne so čustvene reakcije tamkajšnjih ljudi. Ko je umrl triletni otrok, ni bilo videti prizadetosti, značilne za naš del sveta ob takšni tragediji. In ko smo reševali otroka z vročinskimi krči ter starše takoj napotili v bolnišnico, so otroka tja odpeljali šele čez pet dni. Bolnišnica z osnovno oskrbo je oddaljena le 15 km od vasi.”^
Žarko pravi, da so si vsak konec tedna prostovoljci “napolnili baterije” z izletom v 80 km oddaljeni Kisumu. Mesto velikosti Celja je tretje največje mesto v Keniji. Tam so si nakupih priboljške in obvezno vodo za pitje, ki je v vasi ni, ter se preko interneta oglasili domačim.
20. februarja odpotuje v Kenijo nova odprava, v kateri bosta kar dva študenta medicine iz Sevnice - Marija Žnidaršič in Goran Kurnik. Žarko Janc pravi, da se tja ne bi več vrnil, a vendar je hvaležen za izkušnjo. Zahvaljuje se tudi sevniškimpodjetnikom in občini, ki so prispevali denar za stroške poti.
Branka Demovšek
Občni zbor ZSAM
Brežice-Na rednem letnem občnem zboru Združenja šoferjev in avtomehanikov Brežice so udeleženci obravnavali aktualne teme s področja delovanja društva. Po kratkem kulturnem programu učencev OŠ Brežice je predsednik društva Igor Ilovar podal pregled dela v letu 2005 s poudarkom predvsem na vseh sedmih akcijah, ki so bile izvedene s prostovoljnim delom aktivnih članov. V začetku leta sta bili dve od teh akcij takšni, kjer so izvajali urejanje prometa ob prireditvah, kot so pustne povorke v Brežicah in Dobovi. V spomladanski akciji “Učna ura v prometu”, ki je bila izvedena na njihovo pobudo, so povabili učence tretjih razredov vseh osnovnih šol v občini in jim prikazali pravila za varno udeležbo v prometu kot pešec ali potnik v avtobusu. Sodelovali so tudi pri organizaciji tekmovanja “Kaj veš o prometu”, katere gostitelj je bila letos OŠ Brežice. Združenje se je v lanskem letu pridružilo k izvedbi akcije “Pazi nase ” v organizaciji Rdečega križa Slovenje. Prav tako je bila izvedena že tradicionalna akcija varovanja prometa ob prvih šolskih dnevih v septembru v okolici osnovnih šol v občini Brežice. Jesensko akcijo “Brezhibno vozilo je varno vozilo ” pa so tako kot prejšnje leto poenotili po celotnem Posavju. Vsem svojim članom so v maju omogočili avtobusni izlet na stro-kovno-družabno prireditev, namenjeno šoferjem in avtomehanikom “Transport show v Celju ”. Prav tako so pripravili tradicionalni jesenski piknik kot družabno srečanje članov.
V nadaljevanju pa je predsednik predstavil plan dela za letošnje leto, katerega osnovni cilj bo ponovitev akcij iz prejšnjega leta. Po potrebi ostalih organizatorjev se bodo udeležili akcij in urejanj prometa ob različnih prireditvah v občini Brežice. Izpeljati imajo namen strokovno predavanje na aktualno temo Zakona o delovnih časih mobilnih delavcev oziroma voznikov, ki je začel veljati v lanskem letu.
Predsednik ZŠAM Brežice Igor Ilovar
smo ...
Tokrat brez žrtev in materialne škode
Sredi januarja je na letališču Cerklje ob Krki potekala gasilska vaja, v kateri so sodelovali člani gasilske enote LEBA Cerklje ob Krki, Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Cerklje ob Krki, PGD Pirošica, oddelek za vzdrževanj e letalskih površin in ambulanta vojašnice. Scenarij vaje je predvidel hujšo letalsko nesrečo, v kateri je letalo med pristajanjem zaradi napake oplazilo vrhnji del drevesa in strmoglavilo na ploščad, odtrgano krilo letala pa je padlo na nastanitveni objekt. Na letalu je izbruhanil požar, kasneje pa tudi na samem objektu. Vaja je potekala po že v naprej predvidenemu scenariju in ni odstopala od samega plana taktike, ki postavlja pravila reševanja in gašenja v takšni obliki posredovanja. Tako je mogoče sklepati, da je bila vaja uspešno izpeljana, kar je bil tudi zaključek analize, ki so jo podali organizatorji.
Vaja je bila organizirana z namenom preverjanja in doseganja poenotenja postopkov reševanja in gašenja v primeru nesreč, ki bi se Zgodile na samem letališču ali zunaj njega. V vaji je sodelovalo 11 pripadnikov GE LEBA Cerklje ob Krki s tremi vozili, 16 operativnih članov PGD Cerklje ob Krki in PGD Pirošica skupaj s štirimi vozili, oddelek za vzdrževanje letalskih površin z avtodvigalom in dva člana vojaške ambulante z reševalnim vozilom.
Vajo so spremljali tudi predstavniki lokalnih oblasti, Gasilske zveze Brežice in poveljnik vojašnice Cerklje ob Krki, ki je v nagovoru tudi poudaril, da so takšne vaje zelo pomembne Z vidika obrambe pred naravnimi in drugimi nesrečami tako na letališču kot tudi v njegovi okolici, ter za skupno varnost povabil še k nadaljnjemu sodelovanju.
Valentin Duhanič
j^JesnJna
o
DO KONCA FEBRUARJA OZIROMA	§
DO ODPRODAJE IZKORISTITE INVENTURNO	§
RAZPRODAJO ZALOG S POPUSTOM DO 50 %
o
o
V AKCIJI SO SEDEŽNE GARNITURE, SPALNICE,	1
DNEVNE SOBE, MLADINSKE SOBE, MIZE, STOLI, j PREDSOBE, PISARNIŠKI STOLI IN MIZE,
POSTELJE, TROSEDI, DVOSEDI,	§
KAVČI... IN ŠE IN ŠE...	%
to
NE DOVOLITE, DA VAS DRUGI PREHITIJO II!	*
Mostec 6, Dobova, tel.: +386 (0)7 49 92 400
ZANIMIVOSTI, NASVETI

za mlade.
X
moda
Cukjati nagovoril mlade parlamentarce iz Posavja
Ljubljana - Predsednik Državnega zbora RS France Cukjati je v ponedeljek, 13. februarja, nagovoril mlade parlamentarce iz Posavja, katerih obisk je organizirala Zveza prijateljev mladine Krško. Pozdravil jih je v hiši demokracije in izrazil zadovoljstvo, da se mladi seznanjajo z demokracijo, saj je “demokracija osnova našega skupnega življenja”. Predsednik Cukjati jim je zaželel, naj domov ponesejo prijetne spomine z obiska državnega zbora in dejal: “Nikoli se ne ve, čez nekaj let bomo lahko tudi koga izmed vas videli v tej hiši.”
Mlade obiskovalce je pozdravil tudi poslanec iz krške občine Stane Pajk, nato pa so imeli vodeni ogled državnega zbora. P.U.
Jazz večer
Krško - V sklopu prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je Mladinski center Krško ljubiteljem dobre glasbe priredil pravo poslastico. V gosteje povabil odličen j azzerski Ratko Zjača (kitara) in Stan Mitrovič (tenor saksofon) kvartet. Predstavili so program, ki ga do sedaj še nikjer ni bilo mogoče slišati, saj skladbe s tega repertoarja doslej še niso bile prestavljene niti posnete. Seveda pa kvartet ne bi bil kvartet, če v njem ne bi bili štirje glasbeniki; tako sta se dvema prej omenjenima mojstroma pridružila še odlična posavska jazzista Matej Hotko na kontrabasu in Janez Gabrič na bobnih. Skupaj so ustvarjali glasbo, ki je bila prava milina za ušesa poslušalcev, ki so vztrajali z njimi do konca in glasbenike nagrajevali z bučnimi aplavzi.
Skratka - občinstvo je uživalo v odlično izvedenem jazz koncertu in upamo, da jih bo v prihodnosti še več.
Marjan Priveršek
Misli učencev ob kulturnem prazniku
Kulturno obnašanje je, da pozdravljaš ljudi in se lepo vedeš.
(Petra Pavlič, 2./9.)
Kulturno obnašanje so besede hvala, dober dan, dobro Jutro, prosim. (Alen Kolar, 2./9.)
Zame je kultura vljudnost, lepo vedenje in spoštovanje starejših ljudi. (Laura Pavlin,3./9.)
. Za mene je kultura lepo se vesti, ne biti nasilen, lepo jesti m ne nagajati mami. (David Lužar, 3./9.)
Kulturno je, da ne odgovarjaš sestrici, da si prijazen do staršev in da ne jeziš prijateljev. (Aleš Škoberne, 3./9.)
. Kultura je dan, ko se dobro razumemo, se spoprijateljimo ln smo vljudni. (Domen Mirt, 3./8.)
Kultura je zame ustvarjanje, lepo vedenje, pozdravljanje, eP° obnašanje pri jedi. (Kaja Sinkovič, 4.r)
Kultura je zame ustvarjalnost, lepo vedenje. (Urška končič, 4.r)
Kulturen človek je nekaj posebnega. Ima kulturo za vse stvari, je dobrega in usmiljenega srca. Napiše tudi kakšno Pesem ali zgodbo. (Monika Jurenčič,5.r)
Kulturen človek je tisti, ki se zna v vsakem primeru lepo bnašati. Je prijazen do vseh ljudi, četudi se ne razume z nji-^ (Darja Požun, 7.r)
opisali učenci OŠ Blanca, izbrala in uredila Sonja Bračun
Simboli in znamenja slovenstva
3. februar, letošnji dan šole, smo posvetili simbolom in znamenjem slovenstva. Šolarjem, njihovim staršem in vsem vedoželjnim obiskovalcem smo ponudili priložnost, da so od 14. do 17. ure spremljali delo učencev v delavnicah. Najbolj pogumni so jim priskočili tudi na pomoč in se tako pomerili v spretnosti in iznajdljivosti. Odzivi obiskovalcev in učencev so bili spodbudni, raznolikost delavniškega ustvarjanja je navduševala vse in to je bilo čutiti v utripu celotnega popoldneva. Prvošolci so izdelovali nagelj, v drugem razredu so nastajale panjske končnice, tretješolci so bili veseli planinci in so se posvetih temi Triglava, v četrtem razredu so nastale zanimive poslikave majolik, petošolci so predstavili narodno nošo, se posvetili kranjski čebeli in literarnemu ustvarjanju ter dramatizaciji na temo lipe. Sedmošolci so se posvečali slovenski zastavi, osmošolci slovenskim imenom, učenci devetega razreda pa so navduševali z zanimivo dramatizacijo in prikazom zlatoroga.
Vrhunec dneva je bila zagotovo zaključna prireditev, ki je pokazala, kako simboli in znamenja slovenstva povezujejo preteklost s sedanjostjo, burijo našo domišljijo in krepijo narodno zavest.
Vsem obiskovalcem smo želeli predstaviti našo vedoželjnost, ustvarjalnost ter načine dela, ki kažejo nove poti v znanju in raziskovanju mladih. Hkrati je ustvarjalno popoldne pomenilo delež v zakladnici slovenske kulture ob prihajajočem kulturnem prazniku. Veseli smo bogatega obiska, kar nam vedno znova dokazuje, da živimo s krajem, ki spremlja naše delo in to je za nas velika spodbuda.
Vera Kustec
Gospod in gospa Smith
Po petih letih zakonske sreče je življenje navadnega para iz predmestja,
Johna in Jane Smith, rutinsko, da bolj ne bi moglo biti. Dokler ne izvesta resnice drug o drugem! Oba sta smrtonosna vrhunska profesionalna morilca, ki delata za nasprotni organizaciji. A ko odkrijeta, da sta drug drugemu naslednja tarča, njuni tajni življenji trčita v hudi eksplozivni mešanici poredne komedije, strasti in prefinjenega orožja, ki da obljubi “dokler naju smrt ne loči”.
Popoln ulov
Samska deloholičarka Lindsay (Drew Barrymore) in šarmanten ter zabaven učitelj Ben (Jimmy Fallon) kljub razlikam spoznata, da sta ustvarjena drug za drugega. Njuna ljubezen se ogreva celo zimo, a ko nastopi pomlad, Lindsay odkrije, da si Bena pravzaprav deli z - basebalom. Naenkrat mora za njegovo naklonjenost tekmovati s celo baseballsko ekipo. Bo premagala tako številčnega nasprotnika? Noro zabaven Popoln ulov je nedvomno absolutni zmagovalec prvenstva komedij.
Nevidni bojevnik
Režiser filmov XXX ter “Hitri in Drzni” nam je postregel z napeto epsko uspešnico, v kateri so glavne vloge odigrali Josh Lucas, Jessica Biel in oskarjevec Jamie Foxx. Film, ki vam že pri vzletu vzame dih, vas bo premamil v svojo kabino in se ne bo več ozrl. Henry, Ben in Kara so najboljši vojaški piloti na svetu. Toda njihovi ekipi se pridruži nov član - najsodobnejše in povsem avtomatizirano super bojno letalo - brez človeške posadke in nepremagljivo. Toda ko prvič vzleti, se noče več vrniti v bazo in grozi z uničenjem, kar pusti ekipi le eno možnost - da ga za vsako ceno ustavi.
Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO <& NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah
Kot sem obljubila, ostajamo s temo pri modnih smernicah za prihajajočo sezono pomlad/poletje 2006. Glede na to, da nas čaka veliko modnih novosti in zelo zanimive vsebine, bomo pač nekje morah začeti.
Posvetimo se najprej nekaterim slogom z nekaj modnimi nasveti. Ze leta uveljavljen slog “safari” prihaja tokrat spet svež in prenovljen, v barvah, kot so beš, peščena ah krem odtenki.
Kroji bodo tokrat strogi in brez klobuka si ne dovolite nositi safari sloga. Nikar ga tudi ne nosite v tesnih krojih, ta slog mora biti ugoden in sproščen, daje naj videz športnega in uglajenega
Poletje in romantika gresta skupaj, zato s poletjem in s soncem prihaja tudi romantičen izgled. Seveda z belo in beš barvami. Če želite romantiko, oblecite oblekico iz nežnih materialov, z volančki. Kot obutev uporabite prav tako nežne in zapeljive balerinke. Saj veste, romantika je romantika, ne zamenjujte je z erotiko, ampak z nedolžnostjo in igrivostjo.
Prav tako še vedno moderen bo tudi mornarski slog, ki pa bo tokrat malce bolj zapeljiv in zanimiv kot prejšnja leta. Pomembne so barve, kot so modra, bela in črna, kombinirate pa lahko tudi z ijavimi barvami, ampak samo pri dodatkih, ne uporabite je kot osnovno barvo. Žive barve so prepovedane. Hlače bodo široko padajoče, zgornji deh pa ozki. Kljub vsemu izgled ne bo tako "hecen”, kot jebil včasih, vendar bo to sezono pravi hit. Omenila bi še dodatek k spomladanskim nekoliko hladnejšim dnevom; to je lahek in zapeljiv tanek plašč - morate ga imeti.
Ne pozabite tudi na že omenjene “volančke”. Toda bodite previdni; kjer imate “težavne cone”, se ne smejo pojavljati, saj bi bila “težava” še bolj vidna.
Pri barvah ne smemo pozabiti tudi na rumeno, ki bo pravi hit in se lepo kombinira s čmo. Modni bodo vsi odtenki rumene, pristajajo pa vsem slogom ah skoraj vsem.
Prihodnjič več o kostimih, hlačah, krilih in jeansu. Do takrat se lepo imejte.
Lea Šinko Štraus
Derma Art
LASERSKI KABINET
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401)
LASERSKO ODSTRANJEVANJE:
GSM: 031-681-401
MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC
C Perma Arh
IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA UUCA 24, BREŽICE
ŠPORT
atletika
11
karate
A
Maja Petan državna prvakinja v mnogoboju
Bruno Budič zmagovalec mednarodnega prvenstva
Linz, Avstrija - Pretekli vikend je potekalo prvenstvo Slovenije v mnogobojih v dvorani. Tekmovanje je bilo organizirano v čudoviti dvorani Sportarena v avstrijskem Linzu (v Sloveniji žal dvorane s krožno stezo še nimamo) v sklopu mednarodnega odprtega prvenstva Avstrije v mnogobojih.
Velenje - Minulo soboto je v Velenju potekalo mednarodno odprto prvenstvo za pokal Nesti Zgank. Na tekmovanju so nastopili tekmovalci iz hrvaških in slovenskih klubov. Tekmovalci karate kluba Brežice iz tekmovanja v tekmovanje izboljšujejo svoje znanje in dosegajo zavidanja vredne mednarodne rezultate.
Nastopilo je 44 atletov v moški in 22 atletinj v ženski konkurenci iz treh držav - Avstrije, Slovaške in Slovenije. Odlično sta nastopila tudi mlada Brežičana Maja Petan in Rok Deržanič. Čeprav sta oba še mladinca, se nista ustrašila konkurence starejših in mnogo bolj izkušenih in že uveljavljenih atletov.
Maja Petan je med mno-gobojkami osvojila odlično 2. mesto. Zbrala je 3603 točke in samo za 52 točk zaostala za svojim mladinskim državnim rekordom. Za zmagovalko Avstrijko Marion Ober-mayer, kije od Maje starejša kar deset let, je zaostala samo 39 točk. Med mladinkami je
plezanje
Aleksandra tretja
Mojstrana - Skozi sotesko Radovna pri Mojstrani teče potok Mlačca. Domačini čez previsne stene nad potokom vsako leto naredijo umetne zaledenele slapove. Preteklo soboto so bili prireditelji tekme za Slovenski ledni pokal. Tekme seje udeležila tudi Aleksandra Voglar, članica Posavskega alpinističnega kluba. V težavnostni smeri si je z atraktivnim plezanjem preko manj še strehice priplezala odlično 3. mesto. Rezultat jo je tako pripeljal tudi do končne skupne razvrstitve pokala, kjer je bila prav tako odlična tretja. V hitrostnem plezanju je po napaki, ko se je zapletla z vrvjo, zasedla 4. mesto. Enako uvrstitev je dosegala v skupni razvrstitvi lednega pokala v hitrostnem lednem plezanju. Matej Zorko se tekme ni udeležil, je pa v končnih razvrstitvah zasedel v težavnosti 26. in v hitros-
bila Maja najuspešnejša.
Rok Deržanič je v dvoranskem mnogoboju v članski konkurenci nastopil prvič. V letu 2005 šestouvrščeni na SP za mlajše mladince se močne konkurence prav tako ni ustrašil, nastop je želel izkoristiti predvsem za nabiranje izkušenj. Vendar je Rok na svoji prvi članski tekmi dokazal, da je resnično eden najbolj obetavnih mladih mnogobojcev na svetu. V skupni konkurenci je osvojil 4. mesto, čeprav je bil daleč najmlajši tekmovalec med 44 tekmovalci. Zbral je 5103 točke, zaostal je samo za odličnim Damjanom Sitarjem, ki je z 5751 točkami postavil drugi rezultat v Sloveniji vseh časov in
ti 20. mesto, vendar se je udeležil le ene tekme.
košarka
Spet zmaga Podbočja
Krvavec - Člani Košarkarskega kluba Podbočje so po treh zaporednih porazih v 3. SKL spet okusih slast zmage, saj so na gostovanju pri ekipi Krvavca zmagali s 73:54. Na pot je zaradi številnih poškodb in drugih obveznosti odšlo le osem igralcev, tekmo pa so Podbočjani dobili predvsem po zaslugi trdne obrambe, ki nasprotniku ni dovolila lahkih košev. Odločilna je bila tretja četrtina, ki jo je Podbočje dobilo z 21:9 irusi naredilo neulovljivo prednost. Največ točk je dosegel Stergar, kar 32, Hočevar pa je 17 točkam dodal še 21 skokov. To soboto, 18.. februaija, Podbočje gosti ekipo Pingvini iz Šmartnega.
za dvema Avstrijcema. Med mladinci je bil Rok daleč najuspešnejši.
Oba mlada brežiška mno-gobojca sta kandidata za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu avgusta v Pekingu (Kitajska). H.O.
rokomet
Zmaga, poraz, remi
Dobova, Velika Nedelja, Krško, Brežice - V12. krogu 1. B državne lige so Dobov-čani gostih Cerklje - zadnje-uvrščeno ekipo na prvenstveni lestvici in jo po pričakovanju premagali z rezultatom 36:30. V prihodnjem krogu Dobovčane čaka težje delo, saj bodo gostovali pri Izdanih, ki so v tem krogu zabeležili visoko zmago proti Sežani. Sevničani so gostovali v Veliki Nedelji, ki je vodilna na prvenstveni lestvici, in izgubili (36:23). Kreki Atom je že drugič to sezono remiziral z MIPGorica(33:33). Sevničani se bodo v naslednjem krogu to soboto, 18. februarja, v gosteh pometih s Cerkljami, krški Atom pa prav tako to soboto v gosteh z ekipo Dol TKI Hrastnik.
Zaslužena zmaga Brežičank
Brežice -VI. ženski rokometni ligi so v derbiju spodnjega dela lestvice slavile rokometašice Europrodukta, ki so zasluženo premagale ekipo Maksa (36:34). V nasled-njemkrogu se bodo to soboto, 18. februaija, Brežičanke v gosteh pomerile z ekipo iz Škofje Loke.
Bruno Budič je v kategoriji mlajših dečkov +40kg suvereno premagal vse svoje nasprotnike in si tako zasluženo priboril naslov zmagovalca mednarodnega odprtega prvenstva Nesti Zgank. Po zmagoslavju v posameznih bojih so se mlajši dečki (Bruno Budič, Viktor Kopinč in Rem Vojvoda) pomerili še v ekipnih bojih in premagali vso konkurenco. Za nameček je enaka ekipa tekmovala še v starostno višji kategoriji starejših dečkov ter izgubila šele v finalu proti domači ekipi. Najboljša tekmovalka v bojih Petra Planinc je prav tako klonila šele v finalnem boju proti hrvaški tekmovalki in zasluženo osvojila srebrno kolajno. Mladinec Jože
Ferenčak seje pomeril v članski konkurenci v bojih in zasedel odlično 3. mesto. Jože
je edini boj izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu Sev-ničanu Marku Stoparju.
Bruno Budič na najvišji stopnički
PRODAJA RABUENIH VOZIL: 07/49-92-152
davorin.ogorevc@porsche.si
Radanovič Brežice d.o.o., Černelčeva ulica 5, 8250 Brežice
	VOZILO	BARVA	LETNIK	KM	OPREMA	CENA
1	AUDI A6 2.5 TDI AVANT	KOV. SREBRNA	2000/2001	162000	CLIMATRONIC, RADIO, SERVISNA KNJIGA	3.300.000.00 SIT
2	VOLKSVVAGEN POLO 1.0	ZELENA	1997	180000	1. LASTNIK, 3V	700.000,00 SIT
3	VOLKSVVAGEN GOLF 1.8	RDEČA	1995	140000	1.LASTNIK. CENTRALNO ZAKLEPANJE, 5 VRAT, STREŠNO OKNO	550.000,00 SIT
4	VOLKSVVAGEN GOLF 1.4 BASIS	KOV. BEIGE	2004	30000	1. LASTNIK, 3 VRATA, RADIO	2.750.000.00 SIT
5	BMW 520 I	KOV CRN	1998	168000	SERVISNA KNJIGA. AVT. KLIMA, ASC, MEGLENKE. LEDVENA OPORA,	2.350.000,00 SIT
6	FIAT PUNTO 1.2	KOV. ZELENA	2000	55000	5 VRAT. RADIO	990.000.00 SIT
7	CITROEN XSARA COUPE 2.0 VTS	KOV. ZLAT	1998	110000	1. LASTNIK, KLIMA, ABS,ELEKTRIKA SERVISNA KNJIGA, LITA PLATIŠČA	1.250.000,00 SIT
8	RENAULT MEGANE 1.5 DCI	KOV. SREBRNA	2005	23000	KUMA, ELEKTRIČNI PAKET, VEčFUNK. VOLAN, 3 VRATNI	3.300.000,00 SIT
9	RENAULT MEGANE 1.9 DCI	KOV. SREBRN	2001	92400	KLIMA, ABS, SERVO, VLEČNA NAPRAVA	2.100.000.00 SIT
10	RENAULT MEGANE SCENIC1.9 DCI	KOV. SREBRNA	2002	86000	KLIMA. ELEKTRIČNI PAKET, VEČFUNK. VOLAN	2.750.000,00 SIT
11	RENAULT TVVINGO BASE	RDEČ	1998	71000	2. LASTNICA RADIO	700.000.00 SIT
12	RENAULT TVVINGO 1.2	RUMENO ZELENA	2001	58000	DALJ INSKO CENTRALNO, EL. ŠIPE. RADIO	1.050.000,00 SIT
13	MAZDA 6 2.0	KOVINSKO MODRA	2004	79000	1. LASTNIK, klima, 6 zračnih kompl. Elektrika, radio	3.990.000.00 SIT
AVTOnOBlLIZE/n
Passat Variant 2.0 TDI
Čeprav velja, da Passat ni največji Volksvvagen, lahko trdim, daje razumno največji v primeru cenovne dosegljivosti in potreb povprečne (pri nas pa tudi nadpovprečne) družine. Pravzaprav bi ga najraje prisodil očetu, ki ga uporablja res v vsakem trenutku - na poti v službo, med daljšimi potovanji, popoldne, ob nakupu pralnega stroja, na počitnicah.. . In težko bi se zgodilo, da bi ga Passat variant razočaral.
S svojimi 600 litri praznine v prtljažniku in možnostjo povečanja je v primerjavi z nekaterimi, morda prestižnejši-
Zmogljivosti:
-	naj višja hitrost 203 km/h -pospešek 0-100 km/h: 10,1 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 5,9 l/100km
-	testno povprečje:
6,9 1/100 km
mi konkurenti, pravi tovornjak. K sreči pa ni le to, saj se od prtljažnika naprej bohoti še prostorna kabina, v kateri je zlahka “zloženih” tudi pet oseb. Po svoji velikosti, predvsem notranji, je torej Passat variant dosegel zastavljene cilje. Ima še veliko število predalov, poličk in skritih prostorov, kakršen je tudi tisti pod prtljažnikom, v primeru ko re-
zervno kolo nadomešča komplet za popravilo počene pnevmatike.
Kaj pa oblikovno? K nam je prišel šele po poletju in je tudi zato zelo svež izdelek. Toliko bolj nam je lahko pri srcu, ker je tudi to, prostornejšo različico nemške limuzine, oblikoval naš rojak, Mariborčan Robert Lešnik in priznati je treba, da je že ob
predstavitvi limuzine, ko je dejal, da bo variant še lepši, imel še kako prav. Linije, ki zdaj že uveljavljen prednji del podaljšujejo v zadnji, neskončno prostorni potniško prtljažni del, so skladne, ravno prav poudarjene in obenem uglajene, da avtomobila ne povečajo preveč, čeprav se v njegovem zadku skriva osnovnih prej omenjenih več kot 600 litrov praznine, ki se lahko poveča na več kot 1700!
Oprema jev Variantu primerljiva z limuzino, z izjemo dodatkov, ki so povsem pričakovani v karavanskih izvedbah, medtem ko so motorji
Motor:
-	štirivaljni vrstni turbo-diesel
-	prostornina: 1968 cm3
-	največja moč: 140 KM (103 kW)
-	navor: 320Nm pri 1750/min
praktično enaki.
Dvolitrski preverjeni tur-bodiesel ponuja iskriv odziv in pregovorno TDI-jevsko porabo.
Med prednosti, ki jih nudi slovenski avto leta, štejem tudi to, da njegova uporaba ne predstavlja nikakršnih težav (zapletena elektronika...) z izjemo časa, ki ga je potreb-
no žrtvovati, da bi se navadil1 na električno ročno zavoro m nov ključ, ki ga ne obračam0 več, pač pa ga preprog pritiskamo v za to namenj011^ luknjo. Uporabno, simpatlt^ no, vendar po mojem mnenJ, nekoliko bolj zamudno 0 konvencionalnega sistema-
Aleksander Krebe^
RAZVEDRILO
Sava Glas, 16.2.2006
HOROSKOP
OVEN
Vaš pozitiven odnos in intelektualna drža bosta privabila zanimive ljudi. Nenadoma boste prisiljeni spremeniti vsakodnevno domačo rutino. Vaše kaprice bodo zelo moteče za družinske člane.
BIK
Bi res radi začeli nekaj novega z nekom, ki se vam že na začetku ne zdi razumen? Preverite vse podrobnosti, preden se odločite in sprejmete pomembne poslovne odločitve.
fih?
DVOJČKA
Nagnjeni ste k razmišljanju, da le vi lahko opravite delo pravilno. Izognite se skritim aferam, ki vam lahko pokvarijo ugled. Na čustvenem področju ne bo vse teklo gladko.
RAK
Selitev ali sprememba v življenju bo hitra in nenadna. Nekdo ne bo imel dobrih' namenov z vami, od njega tega zagotovo niste pričakovah. Ne verjemite vsemu, kar slišite.
LEV
Čas je, da denar investirate dolgoročno. Vzemite si čas za otroke okoli vas in jim pomagajte pri opravilih, ki jih morda še ne zmorejo sami. Bodite odkriti v odnosih do drugih.
DEVICA
Vaš dramatičen način reševanja težav ni pogodu partnerju. Spomnili se boste izvirnega načina, kako zaslužiti več denarja, vendar vas bodo finančne težave vseeno pestile.
m
TEHTNICA
Preveč popustljivi boste. Uporabite svojo natančnost pri delu in zagotovo vam bo uspelo. Potovanje vam lahko prinese nova romantična poznanstva. Pazite, kje puščate vredne predmete.
ŠKORPIJON
Družina in otroci vas bodo polno zaposlili, zato preživite več časa z njimi in prijatelji. Ta teden boste imeli manj življenjske energije, kar se bo poznalo pri delu.
STRELEC
Razočaranje omilite s spremembami v načinu življenja. Selitev ah življenje z nekom drugim bo na začetku težavno. Preživite nekaj časa v samoti. Vaš srečen dan bo četrtek.
KOZOROG
V službi boste napredovali in izboljšali zaslužek. Imeli boste možnost s svojimi idejami privabiti veliko pozornosti, vendar ne postanite arogantni. Skrivnosti zadržite zase. Vaš srečen dan bo torek.
ji
vodnar
Sodelavec vam bo poskušal škodovati. Ohranjajte in pridobivajte nova poznanstva, ki vam lahko koristijo, toda nove zveze bodo zelo nestabilne. Preverite, če so že vezani.
RIB!
Ne naslajajte se na še neosvojenih lovorikah in nezasluženem bogastvu, raje preverite, če je vaš načrt sploh izvedljiv. Vaša intelektualna drža vam bo zvišala ugled med vrstniki.
to, d.o.o. a 12
07/39 30 860 7/39 30 872 07/39 30 870 uredniki@tv-nm.si www.tv-nm.si
faks

—- č ... na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju
NA6RADNA KRIŽANKA
Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - knjižna nagrada Vlado Medvešek,
Bizeljska c. 91, 8250 Brežice
2.	nagrada - zgoščenka Aleksander Gregorič, Mrzlava vas 38, 8262 Krška vas
3.	nagrada - kaseta Alojz Radetič,
Slogonsko 6, 8258 Kapele
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
SKA, OKTAV, SLAST, SLAVKO, CIAN, AK, PRANGER, ADA, LAJNAR, APNAR, AB A, LJADOV, GA, SAAR, PAŽ, IRAK, KABARET, ABRIL, BOR, RR, TAKTIZIRANJE, ORA, MAJI, O AS, RA, ARAS, EVA.
Geslo: SLAVKO CERJAK
Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 24.2.2006, na naslov:
SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
Kino servis Brežice
Četrtek, 16.2., in petek, 17.2., ob 18. uri Marinec, akcijski film, in ob 20. uri Ca-bos mora umreti, akcijska komedija; sobota, 18.2., in nedelja, 19.2., ob 18. uri Ca-bos mora umreti, in ob 20. uri Marinec; četrtek, 23.2., petek, Ž4.2., sobota, 25.2., in nedelja, 26.2., ob 18. uri Mali pišček, animirani film, in ob 20. uri Miinchen, zgodovinska akcijska drama.
Kulturni dom Krško
Četrtek, 16.2., ob 18. uri Balcancan, črna komedija; petek, 17.2., ob 18. uri Balcancan, in ob 20. uri Satanov klan, grozljivka; sobota, 18.2., ob 18. uri Norčije z Dickom in Jane, komična kriminalka; nedelja, 19.2., ob 18. uri Norčije z Dickom in Jane; četrtek, 23.2., ob 19. uri Vesel božič, vojna drama; petek, 24.2., ob 18. uri Od-grobadogroba, slovenska črna komedija, in ob 20. uri Casanova, romantično-ero-tična drama; sobota, 25.2., ob 18. uri Vesel božič in ob 20. uri Casanova; nedelja, 26.2., ob 18. uri Odgrobadogroba.
Kulturna dvorana Sevnica
Petek, 17.2., ob 17. uri Mali pišček, animirana družinska risanka, in ob 19. uri Prenašalec 2, akcijski fim; nedelja, 19.2., ob 19. uri Marinec, vojna drama; sobota, 25.2., ob 19. uri Norčije z Dickom in Jane, komična kriminalka; nedelja, 26.2., ob 19. uri Satanov klan, grozljivka.
RECEPT ZA VSAK DAM
Krompirjev golaž
Sestavine:
-	1/2 kg krompirja, olupljenega, narezanega na kocke, kuhanega v slani vodi
-	1 bloška klobasa (ali hrenovka), narezana na koleščka
-	2 sesekljani čebuli
-	2 žlički sladke paprike
-	lovorjev list
-	2 žlici paradižnikovega koncentrata
-	majaron
-	timijan
-	mleta kumina
-	4 žlice narezanih šampinjonov v slanici
-	2 do 3 žlice moke
-	olivno olje
Postopek:
Na olivnem olju pražimo čebulo in klobaso, da porumeni, dodamo šampinjone, papriko, paradižnikovo mezgo in moko, dobro premešamo, dodamo kuhan krompir skupaj z vodo, v kateri se je kuhal, lovor, timijan, majaron in kumino. Med mešanjem dobro prevremo in postrežemo s polnozrnatim kruhom.
Gobji ričet
Sestavine:
-	20 dag svežih ali 2 dag suhih gob -1 manjša drobno narezana čebula -1 por (samo beli del), narezan na trakove -1 vejica drobno narezane zelene
-	1 žlica masla -1/2 skodele ješprenja
-	4 skodele jušne osnove ali
-	vode z jušno kocko
-	1 žlica kisle smetane
-	sol in poper po okusu
-	1 žlica drobno narezanega drobnjaka
Postopek:
Gobe očistimo in narežemo na trakove. Suhe gobe pred tem namočimo v vroči vodi.
Na maslu popražimo čebulo, zeleno in por. Čebula naj se zmehča, a ne zažge. Dodamo ješprenj in dušimo še minuto, nakar prilijemo jušno osnovo. Na nizki temperaturi naj juha vre več kot 1 uro brez mešanja. Dodamo gobe in kuhamo še naprej, dokler se ješprenj ne zmehča. Vmešamo kislo smetano in potresemo z drobnjakom. Solimo in popramo po okusu.
Ajdova torta
Sestavine:
-	20 dag masla
-	10 dag sladkorja
-	5 jajc
-	5 dag čokolade v prahu in grenkega kakava
-	8 do 10 dag ajdove kaše
-	10 dag moke
-	1 pecilni prašek
-	marelična marmelada - po okusu
-	10 dag jedilne čokolade -olje
Postopek:
Ajdovo kašo skuhamo po osnovnem navodilu in ohladimo. Penasto vmešamo maslo, dodamo sladkor in rumenjake ter spenimo. Zmesi primešamo čokolado v prahu in grenki kakav skupaj z moko in pecilnim praškom. Na koncu narahlo vmešamo še ajdovo kašo in sneg iz beljakov. Model za torto namažemo z maslom in vanj nadevamo maso. Pečemo 20 minut v pečici, segreti na 170°C.
Ko se torta ohladi, odpremo model in torto po vrhu premažemo z marelično marmelado. Jedilno čokolado raztopimo nad soparo in primešamo še malo olja, daje čokolada bolj voljna. Torto prelijemo s čokolado in jo postavimo v hladilnik, da se čokolada dobro strdi.
OBČINA BREŽICE
OBČINA
Brežice
Na Cesti prvih borcev (v nadaljevanju CPB) v Brežicah se predvideva skupna izgradnja in obnova več vrst infrastrukturnih vodov in sicer vodovoda, katerega investitor je KOP d.d., plinovod bo investiral Ad-riaplin d.o.o., investitor električnega NN voda je Elektro Celje d.d., javno razsvetljavo bo investirala Občina Brežice, telekomunikacijski vod pa Telekom d.d.. Vgradnja vseh vodov naj bi se izvajala hkratno, saj je CPB izredno frekventna, je v samem mestnem jedru mesta Brežice in bi bilo ločeno in dolgotrajno izvajanje predvidenih posegov izredno moteče za celotno mestno jedro. Projekt je nujno potrebno izpeljati zaradi
Izgradnja infrastrukturnih vodov na Cesti prvih
borcev v Brežicah
dotrajanosti vodov, pa tudi za ureditev vzpostavitve novih ali večjih kapacitet infrastrukture. Občina v tem projektu nastopa kot investitor že prej omenjene javne razsvetljave in večjega dela preplastitve vozišča in tlakovanja pločnikov.
Pred začetkom gradbenih del se bodo na CPB izvajale arheološke raziskave. Predvidoma bo izvedenih 12 sond v velikost 3 krat 2 krat 1,5 m. Arheološkim raziskavam bodo sledila gradbena dela za vgradnjo vseh prej omenjenih infrastrukturnih vodov ter na koncu obnovitev same ulice. Vozne in parkirne površine se bodo pre-plastile, površine za pešce pa predvidoma tlakovale.
Dela bodo predvidoma izvajana v treh fazah (zaradi smiselnega zaporedja izvajanja infrastrukturnih vodov in zagotavljanja morebitnih obvozov).
Obnova CPB bo tako razdeljena na tri dele:
1.	faza: od križanja CPB s Cernelčevo ceste do križanja Kržičnikove ulice s CPB (od sodišča do cerkve);
2.	faza: od križanja Kržičnikove ulice s CPB do križanja Bizeljske ceste s CPB (od cerkve do občinske zgradbe);
3.	faza: od križanja CPB z Bizeljsko cesto do križanja CPB s Prešernovo cesto (od občinske zgradbe do gradu).
V vsaki fazi bo najprej opravljeno arheološko sondiranje. Ko bodo v posamezni fazi arheologi zaključili s svojim delom, jim bodo sledila gradbena dela. Zaporedja del bodo skozi vse tri faze enaka. Arheološke raziskave naj bi se pričele v mesecu februarju 2006, celoten projekt z gradbenimi deli vred pa naj bi bil predvidoma zaključen v mesecu maju 2006.
Vsa dela naj bi se opravila med prometom (brez zapor), razen izjem, ko bo potrebno prekopati celotno širino ulice. V tem obdobju so predvidene le časovno krajše popolne zapore CPB z zagotavljanjem krajših obvozov.
Glede omenjenega projekta smo v januarju 2006 že sklicali sestanek s krajani, ki so izrazili
željo, da bi bilo naše mestno središče in s tem mesto čim lepše in privlačnejše. Željo krajanov razumemo v pozitivni luči tudi na občini, saj se zavedamo pomena urejenega središča mesta. Pridobili smo tudi arhitekta, ki je pripravil idejno zasnovo, ki pa je nismo prikazali na omenjenem sestanku predvsem zaradi velikih zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Omenjeno idejno zasnovo namreč trenutno usklajujemo s predstavniki Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Posledično se bo dinamika del najverjetneje premaknila v naslednje mesece.
Krajani predvsem želijo, naj bi v mestnem središču ostala drevesa in urejena javna razsvetljava, s tem nasprotujejo posekom dreves in javni razsvetljavi, ki naj bi bila na stanovanjskih in poslovnih objektih.
V si si želimo, da bi z Zavodom za varstvo kulturne dediščine uspeli doseči medsebojni dogovor, kar je z naše strani tudi pogoj, da pristopimo k reali-
zaciji tega načrta. Zaradi dolgoročnih rešitev, ki naj bi jih prinesel omenjeni projekt, želimo vztrajati pri določenih pobudah. Z dogovorom med Zavodom za varstvo kulturne dediščine in Občino Brežice želimo doseči pozitiven rezultat, kar je povsem pričakovano že zaradi finančnega vložka občine v projekt.
Realizacija tega projekta zahteva precejšnja denarna sredstva, hkrati pa je izrednega pomena za Brežice, saj bo obnovljena že dotrajana infrastruktura in hkrati vgrajena nova; tako bomo s tem, kot uporabniki raznih storitev, za katere so potrebni infrastrukturni vodi, največ pridobili vsi prebivalci CPB, pa tudi vsi mi, ki dnevno prihajamo v mesto zaradi službe ali le po opravkih. Zaključek projekta, ki pomeni preplastitev ceste, ureditev pločnikov in izvedbo primerne javne razsvetljave, pa bo polepšala izgled glavne mestne ulice in s tem prispevala k turističnemu razvoju, estetskemu videzu mesta, izboljšala pa bo tudi
Ivan Molan
pogoje za do sedaj prikrajšane skupine, kot so na primer invalidi.
Preden bo prišlo do dokončne rešitve, kako urediti mestno jedro, pa želimo predloge uskladiti z vodstvom Krajevne skupnosti Brežice, Odborom za ureditev mesta in prebivalci CPB.
Med izvajanjem omenjenega projekta od vseh občanov Brežic pričakujem razumevanje in strpnost, za kar se vam tudi že v naprej zahvaljujem, saj bomo le tako lahko dosegli, da bo naše mesto lepše in vsem nam v ponos.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice
Ali se Brežicam obeta nova športna dvorana?
V Brežicah si že dolgo želimo športno dvorano. Ta bi zagotavljala pogoje za vadbo in prireditve . vrhunskih športnih dogodkov. Zal v preteklosti ne šport ne občinska politika nista zmogla najti dogovora o umestitvi tovrstnega športnega objekta v naš prostor. Pri Ekonomski in trgovski šoli Brežice je športni stadion zasedel prostor in tako je zmanjkalo zazidljivih površin za športno dvorano. Zaradi pomanjkanja vizije ter poguma za dogovor med športom in politiko v preteklosti župan predlaga, da bi dosegli soglasje o gradnji športne dvorane pri OŠ Brežice, potrebne parkirne prostore pa bi zagotovili na travnati površini ob zdravstvenem domu. Če predlog župana na bližnji seji Občinskega sveta občine Brežice ne bo sprejet, se lahko zgodi, da ne bomo mogli kandidirati za pridobitev sredstev Ministrstva za šolstvo in šport. S tem bi se izgradnja športne dvorane oddaljila v prihodnost. Če pa bomo v občinskem svetu zmogli podpreti projekt g. Ivana Molana o izgradnji športnega objekta, se bo hkrati odprla tudi možnost za izgradnjo telovadnice pri Ekonomski šoli Brežice, ki bo omogočila dijakom pouk športne vzgoje v samem objektu. Verjamem, da se bo na naslednji seji večina odločila za omenjeni projekt in bo tako občina Brežice pridobila nov, kvaliteten objekt.
Marko Hercigonja, vodja svetniške skupine SDS
LDS
Zadnje čase mnogokrat naletim na vprašanje, kdo smo LDS v Brežicah in kaj počnemo? Smo posamezniki, ki bi s svojim delom in znanjem želeli pripomoči k boljšemu razvoju naše občine, in smo tisti člani, ki ne želimo več
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
med seboj ljudi, ki so si preko raznih strankarskih opcij uspešno večali lastni kapital, ki pa ni z ničemer pripomogel k razvoju naše občine in k boljšim življenjskim in delovnim pogojem naših občanov.
Zato želimo, da vizijo LDS in njen razvoj izpolnjujejo tisti, ki jim ni mar za občane, in tisti, ki želijo in zmorejo našo občino popeljati na pot gospodarskega razvoja, k odpiranju novih delovnih mest in k resničnemu razvoju'turizma in kulture, saj se v časih, ki niso prav nič optimistični, premalo zavedamo, kaj vse nam naša občina lahko ponudi. Premalo se zavedamo, da ima naša občina veliko uspešnega, mladega in visoko izobraženega kadra, za katerega si ne želimo, da bi bil prisiljen iskati boljše delovne in življenjske pogoje zunaj naše občine. Pa vendar nas je, na žalost, vse več takšnih.
Iz teh razlogov smo se v LDS odločili, da bomo medse povabili ljudi, ki so enako misleči, ki želijo boljši jutri in s svojim znanjem in izkušnjami lahko v veliki meri pripomorejo k boljšemu razvoju naše občine. Bili smo prijetno presenečeni, saj se je na naše povabilo odzvalo že več kot sto novih članov. In takšna je LDS v Brežicah.
Za svetniško skupino LDS Nataša Starki
☆ ☆
☆ ☆
DeSUS
Proračun brežiške občine je bil sprejet soglasno, kar večina pripisuje volilnemu letu. Občina je ostala enovita. So tudi pogledi in pripravljenost za pravičnejši odnos med uporabniki proračunskih sredstev!?. Zanimiv bo konec leta 2006! Odgovorni, ne pozabite na obljube! V prejšnji številki čašo-
DeSUS
^ pse genetoffi
piša je župan skiciral porabo po krajevnih skupnostih (KS). Če ne bo realizacije, bodo krivci v KS in ne na sedežu občine. Dobro se je zavarovati! Kaj bo z obljubo župana, če na volitvah ne bo izvoljen? Na Bizeljskem bo gotovo pano z identično vsebino: "Šola bo, če boste pravilno glasovali!” Kaj bo s kanalizacijo, ki je bila v planu in delno vgrajena (300 m in 250 m) pred šestimi leti? Kako je s prevzemom krajevnih odsekov pomembnih cest v lokalne ceste? Kaj je z ureditvijo pred bizeljsko pošto, zdravstvenim domom, ambulanto? Kaj je s pločniki - posebno v Stari vasi, kjer je avtobusno postajališče? Kdaj bo Bizeljsko imelo urejen zadružni dom? Kdaj bo rešena denacionalizacija odvzetih zemljišč? Kdaj bodo urejene ah odstranjene zgradbe, ki kvarijo izgled kraja? Vprašanja lahko postavljamo drug dragemu. Vzroke vemo, le volje ni, da bi jih rešili. Na Bizeljskem so nam v veliko pomoč vsi zdrahaiji, predvsem pred volitvami. Uspešni so.
Omembe vredno je tudi, da je prejšnja gospodarska politika raz-
vrednotila bizeljčana z neizgrad-njo vinske kleti na Bizeljskem. Vse zaman je iskanje krivcev po toči. Dejstva so vidna. Gotovo bodo poznavalci razmer razumeli naš prispevek. Hkrati bodo dejali: "Kje ste bili Bizeljanci in odgovorni?” Naš odgovor je: “Dokler ne bodo izdelani razvojni programi za vse zvrsti dejavnosti v občini, bo več ah manj stihijsko reševanje zadev, ki bo odvisno od posameznega župana, vohlnega leta in trenj. V Brežicah ni niti kritičnega dialoga med strankami. Ležernost ah občasna stihija niso gonilna sila napredka.
Proračun je potihnil glas razuma. Leto hitro mine in rezultat bo viden. V stranki DeSUS bomo veseh, če bomo lahko sodelovali v pozitivnem smislu in čestitali vsakomur, ki bo prispeval k razvoju občine na celotnem področju.
Za svetniško skupino DeSUS Rok Kržan
SOCIALNI

Za nami je kulturni praznik, ki je bil deležen pozornosti s kar nekaj prireditvami. To je priložnost, da se vsaj enkrat v letu glasno izrečemo, kaj nam pomenijo javni zavodi s področja kulture in koliko prispevajo h kakovosti življenjskega utripa tisti naši občanke in občani, ki zvesto delujejo v kulturnih društvih. Socialni demokrati jim sicer z zamudo, pa vendar iskreno čestitamo za dosežke in izražamo vso podporo pri zagotavljanju pogojev za
SLS.
Slovenska ljudska stranka
www.sls.si
njihovo plemenito delo.
Spoštovane bralce in predvsem člane SD pa obveščamo, da smo 9. januarja na prošnjo dosedanje predsednice opravili zamenjavo v vodstvu stranke. Za to se je odločila predvsem iz želje, da bi v letu lokalnih volitev zahtevne naloge za dosego ciljev, ki jih ima stranka, prevzelo pomlajeno vodstvo. Tako bo do jeseni vodil Območno organizacijo SD Brežice Mitja Jankovič kot začasni predsednik, v tem času pa bomo izpeljali vse potrebne aktivnosti za izvolitev predsednika in članov predsedstva v skladu s statutom organizacije. Milena Jesenko ostaja še naprej članica predsedstva OO SD Brežice, predsednica Pokrajinskega odbora SD in članica Predsedstva SD v Ljubljani.
Predsedstvo OO SD Brežice
pum
posavska unija
Mestno jedro -Cesta prvih borcev?!
Skrajni čas je, da celovito pristopimo k reševanju podobe, funkcionalnosti in oživljanju starega dela mesta Brežice. Predlagamo ureditev prometa z vzpostavitvijo omejitev za dostavo blaga do 9. ure zjutraj (tovornjaki); uvedbo parkirnine in postavitev “parko-matov” s sistemom brezplačnega parkiranja do ene ure (po vzora vseh urejenih in naprednih mestnih središč), več ur skupaj pa po ceniku. S tem bi omogočili večjo frekvenco obiskovalcev, potrošnikov in turistov v mestu, lažje parkiranje in oživljanje trgovskih in gostinskih lokalov. Predlagamo tudi preusmeritev avtobusnega prometa iz mestnega jedra na vzporedno cesto Pod obzidjem... Opozorimo pa naj še, daje bilo za urejenost obstoječe ulice do sedaj namenjeno premalo planskih in dolgoročnih aktivnosti oz. se je delalo odzivno, kljub velikim naporom raznih organizacij, po-
sameznikov in prebivalcev. Čas je, da se začnemo zavedati kulturne dediščine, jo ohranjamo, vzdržujemo in obnavljamo na dolgi rok ter jo naredimo uporabno za vsakdanjik in za prihodnost.
Za PUM Davor Račič
N Si
Nova Slovenija
Britanska ljudska stranka
ičun občine Brežice je
:cje. taicsne so bile tucu ara za kmetijstvo, kajti lam govori, da naj bi se 07 približali 3 % celot-
ipiino no?o nKAina T TitO-
še zdaleč ni tako. Kajti r naši občini je vse bolj
Jane hrane enostavno eč prodati. Sprašujemo Ijše uvoženo, za katero
;eda pozna in tudi ve, ičin in kako je pridelal 1.2006 smo se v naši h še z enim velikim - kaj bo s klavnico v je od omenjenega dne :n udarec za našega meta. Nerešena dena-med Agrario Brežice n Kmečko zadrugo
iudo odbora je sejo na to temo m jene, da bi morda le endar je bil žal ne-
ne VTJRS, „ nase je Še
licu omenjene Ji ministra za p»'
’°-w5“ «•-
esil do 3 L3-"	„
L) IZ-gUL^* ;
ekaj novih brez-
upa'
mnenja, odgovori, popravki ...
Sporočilo bralcem!
Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne jizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Ur.l.35/200I) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neob-jave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni.
Prenova tržne ulice v mestnem jedru Brežic
Občina Brežice pripravlja obnovo pločnikov in inštalacij v nekdanji tržni ulici, sedaj Cesti prvih borcev. Društvo za oživitev mesta Brežice je že novembra leta 2004predstavilo svoja stališča do prenove. Tokrat širši javnosti posredujemo nekaj bistvenih pogledov.
Želimo preprečiti, da se ne ki ponovile napake, ki so bile oiestnemu jedru storjene pred leti z asfaltiranjem mestne uli-ce in kamnitih pločnikov, barvanjem kamnitih portalov in nekaterih drugih močno škodljivih posegov. Želimo doseči, da bi bilo v prihodnje bolje!
Prenova Ceste prvih borcev k zelo odgovoren poseg z dolgoročnimi posledicami za nadaljnje življenje meščanov, za kulturno-gospodarski utrip niesta in za slovenski kulturno Zgodovinski spomenik, kar Brežice tudi so.
Ozrimo se po prenovljeni Podsredi, Kostanjevici, Kop-I ru in še bi lahko naštevali pravilnejše in bolje prenovljene hodnike za pešce in vozišča, kjer niso bile okrnjene prvotne značilnosti in izvirnost materialov.
Brežiška tržna ulica je imela
proti koncu 19. stoletja dvostranski nagib proti vzdolžni osi, z odtočnim žlebom po sredini, in vodnjak. Pločniki so bili pretežno tudi kamniti—tlakovani z velikimi sivo- rjavimi ploščami, ki so bile ponekod že vidno obrabljene, času primemo.
Društvo meni, da bi bilo dobro vzpostaviti prvotni dvostranski nagib proti sredini ulice, brez višinske razlike med hodniki za pešce in ostalo površino. Taka rešitev je ugodna za instalacije, predvsem pa za bodoče življenje mesta, ki se bo postopoma znebilo avtomobilskega trušča, plinov in pločevine. V ta namen sta bili v preteklosti že zgrajeni dve zelo pomembni razbremenilni prometni žili - novi most preko reke Save z obvoznico in Cesta pod obzidjem.
V idejni zasnovi bi morala biti prikazana končna ureditev tržne ulice. Izvaja naj se po etapah, glede na “dolžino odeje ”. Zato bi meščani želeli videti dokončno idejno rešitev s tipičnimi profili talne ureditve, prikaz materialov, prikaz značilnih detajlov. Sedanja nova izsiljena betonska škarpa pri gradu, ki je obzidana s kamnom, je v popolnem neskladju s strokovnimi usmeritvami iz leta 1992. Prav zato naj bi po-
r'
\
NAROČILNICA
SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala @radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek
Podjetje(naziv in naslov)
Davčna številka podjetja
Zavezanec za DDV
Kraj
Ulica
Datum
število izvodov
Poštna št. Telefon Podpis
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmeije je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic Naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem.
\
V
sebna idejna rešitev prikazala dokončno ureditev prostora med gradom in nekdanjimi grajskimi hlevi, skladno s strokovnimi podlagami Zavoda za spomeniško varstvo iz leta 1992, ki predvidevajo državni natečaj za urbanistično ureditev tega dragocenega in občutljivega prostora.
Karl Filipčič, univ.dipl.ing.arh., predsednik Duštva za oživitev mesta Brežice
Kaj in kje je resnica
Ob medijskem linčanju gospoda Karla Jošta bi še jaz dodal svoje mnenje oziroma prepričanje. Artiškega g. župnika Karla Jošta poznam kot dobrohotnega, vljudnega, spoštljivega oznanjevalca božje besede in Jezusovega nauka. Poznam ga tudi kot dobričino, ki v družbi rad zapoje in je prinesel veselo, vljudno, spoštljivo razpoloženje, zato ne verjamem obrekovanjem, ki jim nasedejo nekateri mediji. Prepričan pa sem, da lahko sodi le pravičen sodnik, da zasliši oba, obtoženca in tožnika. Slednji sodnik pa
je Bog, ki dobro plačuje -hudo pa kaznuje. Kljub temu me zanima, če tožniki tudi sebi izprašajo vest, če so se doma pogovarjali, kaj so se pri verouku učili, katero poglavje v veroučni knjigi so obravnavali, ali je napisana naloga, ki je v knjigi svetovana. Ob spoštljivem sodelovanju lahko starši in otroci pridobijo veliko življenjske modrosti, ki je ni mogoče kupiti v nobeni veleblagovnici; je pa življenju zelo, zelo koristna, ker daje življenju smisel in CILJ.
Ob srečanjih in pogovoru z g- župnikom Karlom Joštom sem tudi jaz občutil dotik njegove roke s trepljanjem po rami in jemljem to kot znak spoštovanja, NE pa pohote. Če tožniki to vljudnost štejejo za greh, ste odkrili sebe in vašo vzgojo. Obrekljivi jeziki so sposobni z besedami naredit iz komarja - slona, sem nekje prebral ta pregovor.
Pa brez zamere.
Janez Vladimir Cerjak Gornji Lenart 24, Brežice
TA&f€JM w
semm >m< | *
8. MEDNARODNI KARNEVAL 24.2.2006 - 4.8.2006
BODITE TUDI VI DEL DOBOVŠKEGA FAŠ.IENKA
TURISTIČNO DRUŠTVO DOBOVA ' C
W
eo
Ulica bratov Gerjovičev 48 8257 Dobova
A
RADIO/BREZICE
f na 88,7 In 95,9 MHx
JV

j*in %
EjFll %
%
d-
sc
o
t?
TBMptiSNKI
0 is
'AVTO.
TPV AVTO, BREŽICE
TPV AVTO 8REŽSC6, Ce#t« bratov Oninhov	BREŽK6
TPV AVTO d,o o., KjmdijsVa orala M, 8009 NOVO MESTO
VAŠ ZANESUIV PARTNER
na številkah 07/49-91-900, 49-91-904
A v tetine MpšAc
Avtolhe Kliko d.o.o., Bohortiova 10, 8270 Kliko
PRIHRANKI V FEBRUARJU:
-pri C3 do600,000SIT
-	pri C4 do 900,000 SIT
-	pri PICASSU do 1.000,000 SIT
-	pri BERLINGU do 800.000 SIT -pri C5II do 1.000.000 SIT
m
*o
cu

1 ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE
$ TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 s
5 FAX: 07/49-93-241 | GSM: 041/619-455
TLIČNl ARANŽIMJ
POGREBNE STORITVE
Delovni čas: delavnik: 7.00 -19.00 ob sobotah: 8.00 • 13.00 nedelje in prazniki zaprto
V SPOMIN
Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.
(O. Zupančič)
10. februarja je po hudi bolezni zaprl svoje trudne oči dragi brat, stric in prijatelj
TONE PAVLIC
z Zdol, ki je dolga leta živel v Novi Zelandiji
Hvala vsem, ki se ga boste spomnili v molitvi ali boste v njegov spomin prižgali svečko.
Za vedno ga bomo ohranili v naših srcih!
Žalujoči: sestri Marija in Pepca ter brat Viktor z družinami
V SPOMIN
Ni te na vrtu več, ne med gredicami, ne več v šumu voda niti vej, ni te nikjer več, kjer si bila prej.
■ 13. februarja je minilo 5 let, odkar smo za vedno izgubili našo drago in ljubo
MIMO ŽMAVC
z Malega Vrha
Pomlad prinaša cvetoče vrtove, petje ptic in s tem prav posebne spomine na našo drago Mimo, ki se je žal pred petimi leti preselila v naša srca in spomine, kjer bo živela večno. Hvala vsem, ki se še vedno spominjate njene neizmerne energije, iskrivih življenjskih modrosti, posebne ljubezni do cvetočih gredic ter njenega širokega srca. Hvala vsem, ki postojite ob njenem zadnjem domu, ji prižigate sveče in prinašate pisane rože, ki so bile njena velika radost. Hvala vsem, ki se je z veseljem in spoštovanjem spominjate.
Vsi njeni!
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 240 tolarjev.
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Število tiskanih izvodov: 5.000
Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Šestnajsta
V soboto je na Bohorju mrgolelo ljudi, kot da gre za najboljši dan v planinski sezoni. Prišlo je do pravega “mešanja ” naroda. Tako so se na Bohorju znašli pohodniki iz Šmarij pri Jelšah, več kot sto je bilo Valentinovih pohodnikov, ki so prišli iz Kozjega v organizaciji Planinskega društva Bohor, ujeli pa smo tudi člane senovške gledališke skupine z Ernestom Breznikarjem na čelu omizja. Vmes pa se je našel še kakšen zablodeli pohodnik s pohoda po poteh 14. divizije, kot je denimo Vito Žnidar iz Radeč.
Moč esdeesovske besede je neizmerna. Takoj potem ko je Andrej Oštrbenk (SDS) javno opozoril na škodo, ki je minule mesece nastala na levem bregu Krke, se je država lotila odprave posledic. Zanjo je kriva sama, saj je zaradi malomarnosti pri gradnji novega mostu gramoz naplavljalo navzdol, tako da je reka spremenila svoj tok in je zato močno nažrla nabrežino. Pravzaprav je že odplavila kopališče in ob višji vodi bi lahko ogrozila mostova čez Savo in Krko. Zdaj bo seveda treba zagotoviti veliko več sredstev iz davkoplačevalske malhe, da bodo pokrili škodo. In škoda je, da se Oštrbenk ni oglasil že prej!
Kot kaže, si bo sevniški župan Janc za največji uspeh v svojem mandatu štel, daje Nataša Pinoza osvojila naziv Miss Universe 2006. Zakaj bi sicer sredi noči tako vzneseno - kot da gre za njegov dosežek - pošiljal SMS sporočila z omenjeno novico na najrazličnejše naslove!
Jože Kunšek iz Zabukovja Sevničanom sporoča, da njegov gozd ni Dinosova ekspozitura za kosovni odpad. Tisti, ki se je konec lanskega oktobra “potrudil” kramo odpeljati v naravo pod krinko gobarjenja, bi imel krajšo pot do urejene zbiralnice, ki jo ima Komunala za tovrstni odpad ob Savski cesti v Sevnici.
Sevniška občina bo skušala spodbujati večjo rodnost tudi tako, da bo staršem ob rojstvu novorojenca nakazala 30 tisoč SIT. To bi bila že lahko spodbuda, pravi župan Janc. Če bi starši ob tem dobivali še poslansko ali župansko plačo, že mogoče, dodajamo mi.
Nekdanji obrambni minister Tit Turnšek, ki se je udomil v Gabrijelah pri Krmelju, je na srečanju v galeriji Ana dejal, da bi se morala Evropska unija demokratizirati. Tako pa je Bruselj postal oddaljeni center birokratov in moči, ki odloča tudi o lovopustu. Kaj pa bruseljski uradniki vedo o naših zajcih, pravi Turnšek.
Na brežiški podelitvi odličij in priznanj ob kulturnem prazniku je nekdo od nagrajencev med branjem obrazložitve, zakaj sije prislužil to pozornost, prav nekulturno žvečil žvečilni gumi. Ker želimo ohraniti kulturno raven časopisa, imena tokrat ne bomo izdali, upamo pa, da se bo “prepoznal” in malce razmislil, kaj vse sodi h kulturi.
Okrožnemu sodišču Krško zmanjkuje prostora, zato bi radi iz sodne palačeizrinili okrajno sodišče, ki naj si poišče neke nove prostore. Če bo za te pobožne želje slišal nekdanji krški bančnik Jože Dušak, bo gotovo zbral sponzoije in pomagal zgraditi še kakšno sodišče. Tudi omenjeno sodno stavbo so - kot se na sodišču zagovarja Dušak, obnovili z njegovo pomočjo. In v vnemi, da posodobi sodišče, je prišel celo navzkriž z zakonom!
......
VREME
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
16. februar 2006
Danes in jutri bo oblačno. Predvsem v zahodni, južni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Meja sneženja bo na okoli 1200 m nadmorske višine. Še bo pihal jugozahodni veter.
Petek
Nedelja
Nagrajeni krški filmi
Ljubljana, Krško - V
Kinodvoru je potekal 10. festival neodvisnega filma Slovenije, ki je namenjen tistim filmskim delom in avtorjem, ki ustvarjajo nekomercialno in v neprofesionalnih razmerah. Na festival je prispelo sto filmov različnih žanrov, podeljenih je bilo deset nagrad v različnih kategorijah, kar polovico nagrad pa so prejeli filmi, ki so nastali v okviru Luksuz produkcije Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško. Posebno priznanje za vizualno podobo je prejel eksperimentalni film Jutri, priznanje za igrani film je prejela komedija Energia atomi-ca, nagrade v kategoriji dokumentarnih filmov pa so prejeli filmi Blue notes, Full con-tact magnet in Laško. J.K.
AfOt&ZfV
S kruhom so vse žalosti manjše.
O
Lakota je najboljša začimba jedi.
Želodec, ki je redko prazen, sovraži običajno hrano.
Ni iskrenejše ljubezni, kot je ljubezen do jedi.
Miza nam odvzame več kot lopov.
Odkritje nove jedi pomeni za ljudi več kot odkritje nove zvezde.
<=>
Naslikanega hleba ne moreš pojesti.
Jed, pijača, spanje, ljubezen - vse bodi umirjeno.
Ne moreš biti samo delno dober.
<=>
Kdor želi biti dober, je že dober.
ŽE ZASLIŠUJEJO
Policaj poroča načelniku: “Včeraj ponoči so oropali supermarket. Ukradenih je bilo 500 zavojčkov cigaret in 100 glav zelja.”
“Že imate kakega osumljenca?” zanima načelnika. “Ja, zaslišujemo zajca, ki kašlja.”
REŠITEV
Učiteljica vpraša Janezka: “Kako bi rešil problem brezposelnosti?”
“Vse moške bi dal na en otok in vse ženske na drugega.”
“In kaj bi delali potem?” “Gradili bi ladje...”
NESREČNA KONZERVA
Samski moški na zabavi občuduje dekleta in reče prijatelju:
“Tukaj je pa res super. Samo poglej, koliko svežega mesa!”
“To je res, samo kaj, ko imam s seboj svojo konzervo.”
Za jubilej “po mehiško”
Marjan Cvetkovič, lastnik gostilne in picerije Valentina v DobO' vi, se je ob 20-letnici gostilniške dejavnosti odločil svojo p°' nudbo še razširiti. Ker so gostje vedno bolj zahtevni, ker že h)0 poleg domače slovenske hrane poskusiti še kaj drugega, pa N le italijansko kuhinjo, ki nam je najbolj blizu, se je odločil zf mehiško. Tako lahko odslej obiskovalci njegovega lokala svoj0 brbončice zadovoljijo tudi z rahlo pekočimi jedmi, okuse0 pripravljenimi dobrotami, zavitimi v tortilje.
is?***« im?.
	
ROŽMAN
www.foto-ro2xaan.si
«r	Internetna izdelava fotografij	*
je najeenejša pot do izdelave kvalitetne
Povečave
velikih formatov izdelujemo do dimenzije 110x200 cm. Ponujamo vam ugodnosti pri izdelavi fotografij za razstave.
0r°^e"prijdye:
‘nfonnafira‘,
d::dPd:‘epr,bui"‘
a &< i