------ 376 ------ Ogled po svetu. Vseh vernih duš dati pri Litovcih. LitovcP«^) (kterih jezik, niemo g^rede rečeno, je med vsemi evropejskimi jeziki s sanskritom najbolj eorodeo , pa sedaj od ruskesra in po!jske;^a jezika že skor popolnoma zatert), so med vsemi evropejskimi narodi se najposledojl pokristjanili in to se le v 15. stoletji. Mala množica prejšuih *) Litva fLithauen), nekdaj samostojna knežfja, je leta 1569 bila 8 l^oljsko združena ter je v letih 1773, 1783, 1793 in 179.5, ko so Poljsko razkosili, prišla pod rusko in prusk» oblast. paganov (ajdov) ee je se dalje pa^aDska ohranila; al dvesto iet sem bo vsi Litovci kristjani, ali katoličani ali pa sta-rovercL Pri vsem tem so se ohranile še nektere paganske (ajdovske) šege, in med temi zlasti spominjevaoje mert-vih, ki ga obhajajo sedaj na vernih duš dan. Litovci obhajajo ta praznik v pervi polovici mesca listopada (nov.). Godba se čaje pri tem praznovanji za mertvim sedaj le malokje, tudi nekdanje zaklinjanje ali klicanje mertvih je že redko, popivajo in pojedajo pa mertvim na spomin dandanašnji še ravno tako kakor nekdaj. ^) Pomina vredno je, da pri tem mertvaškem obhajilu pred okno in na grobe postavljajo jedi mertvim. Pravlice pripovedujejo, da so nekdaj mertvi res po jedi prišli in se gostovali ž njimi; sedaj pa siromaki namesto njih pridejo po te jedi, ki so nekoliko časa na grobih stale, pa se jih nihče ni smel dotakniti, da 80 jih le duhovi mertvih ogledavali in presojevali, ali jih imajo njih žlahtniki še kaj radi ali ne. Le bolj omikani ljudje ne razpostavljajo jedi več po grobih, ampak siromaki pridejo k njim na dom in se tam gostujejo z jedili, ki so bile ta dan nalašč pripravljene za spomin mertvih. Preden pa 86 vsedejo k tej gostii za mizo, ki je polna jedi, ki jih je gospodinja sama za ta dan pripravila, pa tudi medice v majolikah , muli hišni gospodar na glas molitev za rajnke, hišna gospodinja pa gre trikrat okoli mize s svečo, ki je bila za to o svečnici blagoslovljena. Po tem pa začnejo jesti in piti kolikor koli kdo more, zakaj celi dan so se postili; le mali otročiči so smeli pred te pojedine podnevi kaj vžiti, sicer pa nobeden drug ne. Ni čuda tedaj, da planejo potem čez jedi in pijačo, ker so jim želodci prazni, in ker mislijo, da ljubezen do mertvih je tem bolj živa, čem več kdo je in pije. ------ 377 ------ *) Naše sedmine po mertvih so menda tudi še ajdovski spominki. Vred.