TRENDI IN IZZIVI V ŽIVILSTVU, PREHRANI, GOSTINSTVU, TURIZMU, IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU Zbornik prispevkov 6. mednarodne strokovne konference, 27.–28. oktober 2022, Ljubljana, Slovenija TRENDS AND CHALLENGES IN FOOD TECHNOLOGY, NUTRITION, HOSPITALITY, TOURISM, EDUCATION AND TRAINING Collection proceeding of the 6th International Professional Conference, October 27th – 28th 2022, Ljubljana, Slovenia Ljubljana, 2022 Naslov / Title: TRENDI IN IZZIVI V ŽIVILSTVU, PREHRANI, GOSTINSTVU, TURIZMU, IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU Zbornik prispevkov 6. mednarodne strokovne konference, 27.–28. oktober 2022, Ljubljana, Slovenija TRENDS AND CHALLENGES IN FOOD TECHNOLOGY, NUTRITION, HOSPITALITY, TOURISM, EDUCATION AND TRAINING Collection proceeding of the 6th International Professional Conference, 27th – 28th October 2022, Ljubljana, Slovenia Uredniki / Editors: Eva Grohar Gros, Katarina Smole, Boštjan Ozimek, mag. Jasna Kržin Stepišnik, mag. Tjaša Vidrih Tehnicni urednik / Technical editor: Polonca Korez, Teja Šušteršic Recenzentski odbor / Reviewers Committee: Darinka Bercic Stefanovic, Janja Blatnik, mag. Dejan Cvitkovic, Rok Demic, Eva Grohar Gros, Elizabeta Klaric, Marija Kostadinov, mag. Vesna Loborec, Jana Marincek, Rozalka Mohoric, Petra Mole, Nada Petric, Katja Pipan, Jože Premru, Alenka Rep, Alenka Sedlar Špehar, Mojca Smerajec, Katarina Smole, Jasna Šcek, Simona Škerlavaj Golec, dr. Maja Štekovic, mag. Irena Štrumbelj Drusany, Matjaž Ule, Uroš Verbovšek, mag. Marina Vodopivec, dr.sc. (Bosna in Hercegovina) Gordana Vulic Oblikovanje / Design: Denis Brezovar Založnik/Published by: Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia Leto izida/Year of Publication: 2022 Avtorji so v celoti odgovorni za vsebino prispevkov. / The contents of the papers shall be the sole responsibility of the authors and publication shall not imply the concurrence of editors or publishers. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 126669059 ISBN 978-961-6915-21-2 (PDF) MEDNARODNI PROGRAMSKI ODBOR / INTERNATIONAL PROGRAMME COMMITTEE • Draženka Jurec - CUT Zabok Regionalni centar kompetentnosti u turizmu i ugostiteljstvu Zabok, Srednja škola Zabok • Branka Kralj – CUT Zabok Regionalni centar kompetentnosti u turizmu i ugostiteljstvu Zabok, Srednja škola Zabok • Veronika Kolman - CUT Zabok Regionalni centar kompetentnosti u turizmu i ugostiteljstvu Zabok • Assist. Prof. Daniela Gracan, Ph.D. – Faculty of Tourism and Hospitality Management Opatija FTHM, Croatia • M.A. Caitlin Purcell, MBA – Geelong Grammar School, Timbertop campus Mansfield, Victoria, Australia • Christian Maurer, M.Sc. – Fachhochschule Krems, Austria • Nevia R. Carlos, M.Sc. – Shenendehowa High School in Clifton Park, Albany, NY, USA • Prof. Nguyen Tuan Anh, Ph.D. - Nguyen Tat Thanh University, Ho Chi Minh City, Vietnam • Rok Pintar, EMBA – Nguyen Tat Thanh University, Ho Chi Minh City, Vietnam, RMIT University Australia, Saigon South Campus, Ho Chi Minh City, Vietnam • Shirley Pasieka, Ph.D. – Grande Prairie Regional College, Alberta, Canada • Prof. Đorde Psodorov, Ph.D. – Institute for Food Technology (FINS), University of Novi Sad, Serbia • Vesna Vujasinovic, , Ph.D., Assistant Professor, Department of Geography, Tourism and Hotel Management, Faculty of Sciences, University of Novi Sad, Serbia • Prof. Vesna Spasic, Ph.D. – Univerzitet Singidunum, Beograd, Serbia • Violeta Tošic, Ph.D. – College of Tourism Belgrade, Serbia • Dragan Tesanovic, Ph.D. – University of Belgrade, Hospitality High School, Belgrade, Serbia, University of Novi Sad, Faculty of Science, Department of Geography, Tourism and Hospitality, Novi Sad, Serbia • Assist. Prof. Andriela Vitic-Cetkovic, Ph.D. – University of Montenegro, Montenegro • Vesna Vujacic, Ph.D., Associate Professor, Faculty of Tourism and Hotel Management, University of Montenegro, Kotor, Montenegro • Azra Tibo Ph.D. – Univerzitet modernih znanosti CKM, Mostar • Armin Kovaci Ph.D. – Univerzitet modernih znanosti CKM, Mostar • Nataša Šantic Ph.D. – Univerzitet modernih znanosti CKM, Mostar PROGRAMSKI ODBOR / SLOVENIAN PROGRAMME COMMITTEE • mag. Jasna Kržin Stepišnik – BIC Ljubljana • Boštjan Ozimek – BIC Ljubljana • mag. Tjaša Vidrih – BIC Ljubljana • Marija Kostadinov – BIC Ljubljana • dr.sc. (Bosna in Hercegovina) Gordana Vulic – BIC Ljubljana • dr. Boris Kovac – Mlinotest d.d., BIC Ljubljana • dr. Blanka Vombergar – IC Piramida Maribor • dr. Bety Breznik – MKGP • Boštjan Humski – BIC Ljubljana • mag. Vesna Loborec – BIC Ljubljana • mag. Dejan Cvitkovic – BIC Ljubljana • Mojca Smerajec – BIC Ljubljana • Katarina Smole – BIC Ljubljana • Eva Grohar Gros – BIC Ljubljana • Nina Meh Savic – BIC Ljubljana ORGANIZACIJSKI ODBOR BIC LJUBLJANA / CONFERENCE ORGANISING COMMITTEE OF BIC LJUBLJANA Boštjan Ozimek, mag. Tjaša Vidrih, mag. Jasna Kržin Stepišnik, Nina Meh Savic, Polonca Korez, Marjana Mastinšek Šuštar, mag. Tatjana Šcek Prebil, Katarina Smole, Marija Kostadinov, dr.sc. (Bosna in Hercegovina) Gordana Vulic, Eva Grohar Gros, mag. Dejan Cvitkovic, mag. Vesna Loborec, dr. Lea Kužnik, Mojca Smerajec, Boštjan Humski, Jana Marincek, Neli Selan, Uroš Flis, Mišo Kolar, Jaka Mihelcic, mag. Marina Vodopivec, Nataša Rakar, Nina Sitar, Darja Rizmal, Karmen Domitrovic, Tanja Gregorec, Mira Kranjec, Minca Zupanc, Jože Premru, Anja Knez, Lidija Gnidovec, Andrej Molk, Pia Kovac, mag. Irena Štrumbelj Drusany, Alenka Rep, Tanja Kek, Gregor Matos, Teja Šušteršic, Mojca Jevnikar Zajc, dr. Maja Štekovic, Tina Birk, Simona Škerlavaj Golec, Darinka Bercic Stefanovic, Matjaž Ule, Robert Groznik, Aleš Pestotnik, Stanko Spruk, Anita Fajic, Andreja Rihtar, Nina Grden, Rok Demic, Tomaž Leben. Za sodelovanje pri organizaciji konference se zahvaljujemo: vsem sodelujocim v odborih, plenarnim predavateljem, vsem sodelujocim z referati, mag. Katji Dovžak (MIZŠ), mag. Janezu Damjanu (CPI), mag. Petri Stušek (Turizem Ljubljana), Iztoku Leskovarju, Maji Štukelj Lep in Natali Borinc (SŠGT Celje), dr. Tanji Angleitner – Sagadin (VSGT Maribor), mag. Petru Mihelcicu (VSŠ Bled), Barbari Turk (Grm Novo mesto), Mariji Krivic (KGZ Postojna), Dušanu Maticicu (Goat Story), Zavodu za pravicno trgovino Slovenije, vsem sodelujocim dijakom in njihovim mentorjem SŠ Zabok, CUT Zabok, Ekonomski fakulteti Zagreb, Turisticni skupnosti Krapinsko-zagorske županije, sodelujocim dijakom, študentom, diplomantom ter mentorjem BIC Ljubljana, Uradu vlade za komuniciranje, Slovenski turisticni organizaciji, podjetjem Medex, Spar Slovenija d.o.o., Žito d.o.o., Berryshka d.o.o., Jeruzalem SAT Oljarna in mešalnica d.o.o., MEDIKART, Cebelarstvo Damir Lovric, TS Košale Roman, Ekološki kmetiji Recnik, BoneR Bone Broth. Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim sodelavcem BIC Ljubljana, ki so še sodelovali pri izvedbi celotnega dogodka. / For their cooperation in the organization of the conference we would like to thank to all participants in committees, plenary lecturers, all participants with papers, Katji Dovžak, M.Sc. (MIZŠ), Janezu Damjanu, M.Sc. (CPI), Petri Stušek, M.Sc. (Visit Ljubljana), Iztoku Leskovarju, Maji Štukelj Lep and Natali Borinc (SŠGT Celje), Tanji Angleitner – Sagadin, Ph.D (VSGT Maribor), Petru Mihelcicu, M.Sc. (VSŠ Bled), Barbari Turk (Grm Novo mesto), Mariji Krivic (KGZ Postojna), Dušanu Maticicu (Goat Story), to the Institute for Fair Trade of Slovenia, Faculty of Economics Zagreb, all participating students and their mentors from SŠ Zabok, CUT Zabok, Tourist Association of Krapina-Zagorje County, participating students, graduates and mentors of BIC Ljubljana, The Government Communication Office, Slovenian Tourist Board, the companies Medex, Spar Slovenija d.o.o., Žito d.o.o., Berryshka d.o.o., Jeruzalem SAT - Oil Mill and Blending Plant d.o.o., MEDIKART, Damir Lovric Beekeeping, TS Košale Roman, Ecological Farm Recnik, BoneR Bone Broth. We would also like to thank all the other employees of BIC Ljubljana who participated in the implementation of the entire event. TOURISTS participation and satisfaction LIVING AND WORKING ENVIRONMENT preservation of nature, local culture and tradition TOURIST ECONOMY prosperity and increased profits LOCAL COMMUNITY inclusion, satisfaction, benefits, economic stability PROGRAM KONFERENCE / CONFERENCE PROGRAMME PLENARNI PREDAVATELJI / KEYNOTE SPEAKERS Guus van Beek Gospod Guus van Beek ima bogate izkušnje na podrocju izobraževanja in usposabljanja, predvsem na naslednjih podrocjih: poucevanje pedagogike, pedagoške psihologije in organizacijskih sprememb na Univerzi za uporabne znanosti Fontys na Nizozemskem. Kot predsednik mednarodne delovne skupine za kakovost na podrocju socialnih storitev ima vec kot 25 let izkušenj z razvojem, spodbujanjem in uveljavljanjem kakovosti in sistemov upravljanja kakovosti na podrocju socialnih storitev in pri ponudnikih PIU. Ima dolgoletne izkušnje s predajanjem znanja o konceptu kakovosti in upravljanja kakovosti v izobraževanju za strokovni kader, za svetovalce in revizorje, prav tako ima bogate izkušnje s plenarnimi predstavitvami na konferencah v Evropi, tako na nacionalnem kot na mednarodnem nivoju. Kot predsednik Delavnice CEN 21 je vodil in prispeval k razvoju skupnega okvira kakovosti za socialne službe splošnega interesa, svetoval je delovni skupini za kakovost pri Odboru za socialno zašcito v EU pri razvoju evropskega okvira kakovosti za socialne storitve. Od leta 2017 g. Guus van Beek, kot lastnik podjetja All About Quality Consultancy, svetuje na podrocju ocenjevanja kulture kakovosti v organizacijah. Vpet je v zagotavljanje strokovnega znanja, podpore in usposabljanj pri razlicnih nacionalnih in evropskih projektih Pobude za razvoj standardov kakovosti, vodi usposabljanja strokovnjakov in svetovalcev ter deluje na podrocju izboljševanja PIU ter socialnih storitev. Na predavanju izpostavljena kljucna vprašanja so sledeca: 1. Ali tradicionalni sistemi upravljanja kakovosti, ki so se prvotno uporabljali v proizvodnji, prav tako prispevajo h kakovosti PIU? 2. Kakšen vpliv ima že vzpostavljen sistem upravljanja kakovosti na zaznano kakovost storitev PIU? 3. Kakšne so posledice za upravljanje sistemov kakovosti in upravljanja kakovosti v PIU? Sistemi upravljanja kakovosti v PIU bi morali prispevati h kakovosti le-tega. Bistvene razlike med izdelki in izobraževanjem morajo imeti posledice za upravljanje sistemov kakovosti in upravljanja kakovosti v PIU. Kakovost v izobraževanju in usposabljanju se dosega s prizadevnimi in kakovostnimi ucitelji ter mentorji, zato kakovost v PIU ne more in ne bo presegla kakovosti svojih uciteljev in mentorjev. Iz tega razloga bi morali biti sistemi upravljanja kakovosti v PIU povezani s sistemi, ki spodbujajo in krepijo razvoj kompetenc in uspešnosti osebja, ki deluje na podrocju PIU. Mr. Guus van Beek has his roots in Education and Training: teaching pedagogic, educational psychology and organizational change at the Fontys University of Applied Science in the Netherlands. As chairman of an international working group on quality in social services, he has more 25-years experiences in the development, the promotion and implementation of quality and quality management systems in social services and Vocational Education and Training services. He has a long-standing experience in presenting the concept of quality and quality management in training sessions for professionals, consultants and auditors and in plenary sessions at National and International conferences in Europe. As chairman of the CEN workshop 21, he led and contributed to the development of the Common Quality Framework for Social Services of General Interest and was he consulted by the working group on quality of the Social Protection Committee of the European Union for the development of the voluntary European Quality Framework for Social Services. Since 2017, Mr. Guus van Beek, as owner of the company All About Quality Consultancy, is providing consultancy service in the area of assessing Quality Culture in Organisations and he is involved in providing expertise, support and training in various National and European Project Initiatives on developing Quality Standards, training professionals and consultants and improving quality in Vocational Education and Training and Social Services Abstract of given lecture is as follows: The key questions to be addressed in this speech are: 1. Do traditional Quality Management systems, which originally are applied in a manufacturing environment, also contribute to the quality of VET? 2. What is the impact of the established QM-system on the perceived quality of VET services? 3. What are the consequences for managing quality and QM-systems in VET? QM-systems in the VET-sector should contribute to the quality of VET. The essential differences between products and Education must have consequences for managing quality and QM-systems in VET. Quality in education and training is achieved by the efforts and the quality of teachers, trainers and coaches. Therefore, quality in VET cannot and will not exceed the quality of its teachers, trainers and coaches. Because of that QM-systems in VET should be linked to systems that promote and enhance the development of competences and performances of staff. 2.1 ZGODOVINA KRUHA 5.1 OGLJICNI ODTIS PRI KRUHU Profesor dr. Nguyen Tuan Profesor dr. Nguyen Tuan Anh je podpredsednik Univerze Nguyen Tat Thanh in direktor Inštituta za mednarodno izobraževanje. Njegova podrocja dela so strateško nacrtovanje, zlasti po krizi Covid 19, tehnika poucevanja - globalno in kreativno poucevanje, e-ucenje, zlasti na podrocju digitalizacije in vodenja projektov na podrocju trajnostnega razvoja turizma. Po koncanem znanstvenem magisteriju na Univerzi New South Wales v Australiji je doktoriral na Nanyang Technological University v Singapurju. Svoje znanstveno raziskovalno delo nadaljuje (od 2014) s poucevanjem na Tehnološki univerzi Ho Chi Minh, na dodiplomski in podiplomski stopnji ter na Mednarodni univerzi na podiplomski ravni. Predmeti poucevanja so statisticna kontrola kakovosti, sistemski inženiring, upravljanje zalog, celovito upravljanje kakovosti, logistika, simulacija industrijskih in servisnih sistemov, nacrtovanje, nacrtovanje poskusov in digitalizacija. Poleg akademskega prispevka zelo veliko sodeluje tudi z gospodarstvom, tako doma kot v tujini. Na podrocju svojega dela je sodeloval in še sodeluje tudi z drugimi univerzami (z Mednarodno univerzo, Vietnamska nacionalna univerza – mesto Ho Chi Minh (v l. 2013), z Mednarodno univerzo, Državna univerza Vietnam – Ho Chi Minh city (v l. 2018 in 2020), z Univerzo Da Nang – Da Nang (2022)). Objavil je veliko znanstvenih clankov, kot so Kompetence industrije 4.0: model za vietnamsko delovno silo, Industrijsko in komercialno usposabljanje, Uporaba tehnike Delphi pri razvoju izobraževalnih programov, primerjalna analiza programov industrijskega inženiringa, Primerjalna analiza: An International Journal, Strukturirani pristop k oblikovanju hibridne celicne postavitve za Jobshop. Na podrocju sodelovanja z gospodarstvom je cenjen strokovnjak za svetovanje o Industriji 4.0 (kot element v razvoju gospodarstev in kot element znanstvenih študij ter napovedi). Za svoje delo je prejel veliko prestižnih nagrad tujih univerz in gospodarstev, kot so Štipendija VEF za gostujocega znanstvenika na Univerzi Purdue (l. 2015), Naziv castnega profesorja Univerze Meiho, Insignije mesta Ho Chi Minh city (l. 2014), Priznanje za zasluge Ministrstva za izobraževanje in usposabljanje (l. 2013), Priznanje za zasluge Ministrstva za trgovino in industrijo. V letih 2010 in 2011 pa je prejel nagrado v obliki dotacije za razvoj ucnega nacrta za oftalmološko izdajanje – British Council. Kot strokovnjak na opisanih podrocjih bo na konferenci predstavil vietnamski pogled na kompetence, ki so potrebne pri zaposlenih, da se soocijo z motnjami, ki jih prinaša industrija 4.0. Z rezultati spletne raziskave, študije Delphi in ciljne skupine bodo predstavljeni nabori vešcin, sposobnosti, znanja in osebnosti, ki so kriticne za kvalificirano delovno silo. Vpogled v študijo bi lahko prispeval k izboljšanju razvoja cloveških virov in krepitvi zmogljivosti ne samo v Vietnamu, temvec tudi v drugih državah v razvoju v azijsko-pacifiški regiji. To bo dobra iztocnica tudi za poznavanje azijskih gostov in turistov, predvsem pa delovne sile, ki v Evropo vse bolj prihaja iz omenjenih koncev sveta. Profesor dr. Nguyen Tuan Anh is the vice president of Nguyen Tat Thanh University and a director of the Institute of International Education. His areas of work are strategic planning, especially after the Covid 19 crisis, teaching technique - global and creative teaching, e-learning, especially in the field of digitalization and project management in the field of sustainable tourism development. After completing his master's degree at the University of New South Wales in Australia, he obtained his doctorate at Nanyang Technological University in Singapore. He continues his scientific research work (since 2014) by teaching at the Ho Chi Minh University of Technology, at the undergraduate and postgraduate level, and at the International University at the postgraduate level. Teaching subjects are statistical quality control, systems engineering, inventory management, total quality management, logistics, simulation of industrial and service systems, planning, design of experiments and digitalization. Besides to his academic contribution, he also collaborates a lot with the economy, both at home and abroad. In the field of his work, he cooperated and still cooperates with other universities (with the International University, Vietnam National University - Ho Chi Minh City (in 2013), with the International University, Vietnam State University - Ho Chi Minh City (in 2018 and 2020), with Da Nang University – Da Nang (2022)). He has published many scientific articles, such as Industry 4.0 Competencies: A Model for the Vietnamese Workforce, Industrial and Commercial Training; Benchmarking Industrial Engineering Programs, Benchmarking: An International Journal; A Structured Approach to Design a Hybrid Cellular Layout for Jobshop and others. In the field of cooperation with the economy, he is a valued expert for consulting on Industry 4.0 (as an element in the development of economies and as an element of scientific studies and forecasts). For his work, he has received many prestigious awards from foreign universities and economies, such as the VEF Visiting scholar grant at Purdue University (2015), the title of Honorary Professor of Meiho University, the Insignia of Ho Chi Minh City (2014), the Certificate of Merit by Ministry of Education and Training (2013), Certificate of Merit by Ministry of Trade and Industry. In 2010 and 2011, however, he received an award in the form of a grant by the British Council for developing the training curriculum of opthalmic dispensing. As an expert in the described fields, he will present at the conference a Vietnamese perspective on the competencies needed by employees to face the disruptions brought by Industry 4.0. Through the results of an online survey, a Delphi study, and focus groups, the skill sets, abilities, knowledge, and personalities critical to a skilled workforce will be presented. Insights from the study could contribute to improving human resource development and capacity building not only in Vietnam but also in other developing countries in the Asia-Pacific region. This will also be a good starting point for getting to know Asian guests and tourists, and above all the labor force that is increasingly coming to Europe from this part of the world. Centri odlicnosti na Hrvaškem in primer dobre prakse: ReCeZa Ivana Pilko Cuncic, nacelnica Sektorja za srednješolsko vzgojo in izobraževanje ter izobraževanje odraslih (Ministrstvo znanosti in izobraževanja RH) Draženka Jurec, ravnateljica Srednje šole Zabok, Republika Hrvaška Vesna Hrvoj Šic, vodja Službe za strokovno izobraževanje (Ministrstvo znanosti in izobraževanja RH) Cilj projekta je preoblikovanje Srednje šole Zabok v središce kakovostnega, prakticnega in mednarodno usmerjenega izobraževanja za turizem in gostinstvo, namenjenega dijakom, študentom, uciteljem in mentorjem, elodajalcem in zaposlenim vseh deležnikov v turizmu v regiji. Cilj je, da Srednja šola Zabok postane regijsko središce izobraževanja in usposabljanja kadrov v turizmu in gostinstvu ter središce razvoja in inovativnosti, zakladnica idej in novih trendov v kakovosti izvajanja storitev. Pri izvajanju projektnih aktivnosti se dela na vzpostavitvi delovno-razvojne organizacije RCKTU Zabok, razvoju in izboljševanju izobraževalnih programov in ucnih nacrtov RCKTU Zabok, krepitvi kompetenc uciteljev in mentorjev, razvoju inovativnosti in sodelovanju ter promociji strokovnih poklicev in delovanja RCKTU Zabok. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa »Ucinkoviti cloveški viri 2014-2020«, 3. prednostne osi »Izobraževanje in vseživljenjsko ucenje«, prednostne naložbe 10iv »Izboljšanje pomena izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja za trg dela, olajšanje prehoda iz šole v zaposlitev, krepitev sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njihove kakovosti, vkljucno z mehanizmi za nacrtovanje znanj in spretnosti, prilagajanje ucnih nacrtov ter uvajanje in razvoj sistemov ucenja na delovnem mestu, vkljucno s sistemi dualnega ucenja in programi vajeništva«, specificnega cilja 10iv1 »Posodobitev ponudbe poklicnega izobraževanja in dvig njegove kakovosti za vecjo zaposljivost dijakov in možnosti za nadaljnje izobraževanje« Projekt je sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Na predstavitvi bosta ga. Ivana Pilko Cuncic, Vodja Sektorja za srednješolsko izobraževanje in izobraževanje odraslih na Ministrstvu za znanost in izobraževanje Republike Hrvaške (MZO RH) ter ga. Vesna Hrvoj-Šic, vodja Službe za poklicno izobraževanje na MZO RH predstavili vzpostavitev centrov odlicnosti v Republiki Hrvaški. V nadaljevanju pa bo ravnateljica Srednje šole Zabok (Hrvaška) ga. Draženka Jurec predstavila primer njihove prakse preoblikovanja šole v enega od centrov odlicnosti v sektorju gostinstva in turizma, ki pravkar poteka. The goal of the project is to transform Zabok High School into a center of high-quality, practical and internationally oriented education and training for tourism and hospitality, intended for students at secondary and tertiary level of education, teachers and mentors, employers and employees of all stakeholders in tourism in the region. The goal is for Zabok High School to become a regional center for education and training of personnel in tourism and hospitality, as well as a center of development and innovation, a treasure of ideas and new trends in the quality of service delivery. The following steps are involved in the implementation of project activities: the establishment of the work-development organization of RCKTU Zabok, the development and improvement of educational programs and curricula of RCKTU Zabok, the strengthening of the competences of teachers and mentors, the development of innovation and cooperation, and the promotion of professional occupations and the operation of RCKTU Zabok. The project is implemented within the Operational Program »Effective Human Resources 2014- 2020« priority »Education and lifelong learning« investment priority 10iv1 »Improving the importance of education systems and training systems for the labor market, facilitating the transition from school to employment, strengthening vocational education and training systems and their quality, including mechanisms for knowledge and skills planning, curriculum adaptation and the introduction and development of workplace learning systems, including dual learning systems and apprenticeship programmes« of specific objective 10iv1 »Updating the offer of vocational education and raising its quality for greater employability of students and opportunities for further education.« The project is co-financed by the European Union from the European Social Fund. Mrs. Ivana Pilko Cuncic, Head of the Department for Secondary Education and Adult Education at the Ministry of Science and Education of the Republic of Croatia and Mrs. Vesna Hrvoj-Šic, head of the Department for Vocational Education at the Ministry of Education and Culture of the Republic of Croatia, will introduce the establishment of Centers of excellence in the Republic of Croatia. Further on, Mrs. Draženka Jurec, the principal of Zabok High School will share their example of best pratices of transforming the school into one of the Centers of excellence in the hospitality and tourism sector. Dr. Uroš Novak Dr. Uroš Novak je od 2017 vodja raziskovalne skupine za Bioplastiko, biokompozite in zero-waste tehnologije na Odseku za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani in soustanovitelj dveh zagonskih podjetij. Diplomiral je iz kemijskega inženirstva leta 2010 in doktoriral iz Kemijskih znanosti leta 2014 oboje na Univerzi v Ljubljani. Za diplomsko delo je prejel Nagrado za prispevek k trajnostnemu razvoju Republike Slovenije (Slovenski sklad za razvoj kadrov in štipendije). Znanstveno/raziskovalno kariero je zacel leta 2010 kot mladi raziskovalec in nato kot raziskovalec na EU projektu na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Od 2016 dalje je raziskovalec na Kemijskem Inštitutu, kjer kot znanstveni sodelavec vodi svojo raziskovalno skupino in povezuje znanstveno odlicnost z aplikativnostjo preko številnih raziskovalnih projektov v okviru konzorcijev ali sodelovanj z start-upi in industrijo. Leta 2019 je s sodelavci pridobil nagrado Odlicni v znanosti s strani Slovenske agencije za raziskovalno dejavnost za podrocje Kemijskega inženirstva. Dr. Novak je raziskovalec z vec kot 10 letnimi izkušnjami na podrocju biomaterialov, kemijskega inženirstva, biotehnologije in je avtor vec kot 40 znanstvenih clankov in vec kot 150 prispevkov na konferencah. Dr. Novak je koordinator na dveh EU HORIZON projektih in sodelujoc v štirih v skupni vrednosti 24.3 milijonov €. Svoje izkušnje je preko uspešnega vodenja projekta BioApp, kjer je bil tudi koordinator, tudi zacel udejanjati v poslovnem svetu, kjer pomaga pri ustanavljanju tehnoloških zagonskih podjetij. Leta 2019 je s start-upom 123zero postal finalist prestižnega tekmovanja evropske komisije EU-Social innovation. Povezavo med znanostjo in inovacijami dr. Novak vodi kot Koordinator platforme BioApp - plastic free lifestlye, ki vzpostavlja trajnostni pretok informacij med deležniki, vkljucujoc ekodizajn in v proizvodnjo izdelkov iz inovativnega naravnega biopolimernih materialov, in ponuja ustrezen razvoj storitev, osredotocenih na potrebe živilske, kozmeticne in zdravstvene industrije. Njegova strast je pretvorba znanosti v prakticne rešitve za izboljšanje kvalitete življenje brez vplivanja na prihodnost naslednje generacije po naravnih resursih. Dr. Uroš Novak has been the head of the research group for Bioplastics, biocomposites, and zero-waste technologies at the Department of Catalysis and Reaction Engineering at the Institute of Chemistry in Ljubljana since 2017 and co-founder of two start-up companies. Graduated in Chemical engineering in 2010, and a doctor's degree in 2014 in Chemical Sciences, both at the University of Ljubljana. For his thesis on Chemical engineering, he received the Award for Contribution to the Sustainable Development of the Republic of Slovenia (Slovenian Fund for Personnel Development and Scholarships). In 2010 he started his scientific/research career at the Faculty of Chemistry and Chemical Technology of the University of Ljubljana as a young researcher. He continued as a researcher on the EU project. As a leader of his research group at the National Institute of Chemistry, he explores how to connect scientific excellence with applied research through numerous projects which run through consortia or in collaboration with start-ups and industry. In 2019, he and his colleagues won the Excellence in Science award from the Slovenian Research Agency for Chemical Engineering. Dr. Novak is a researcher with more than 10 years of experience in biomaterials, chemical engineering, and biotechnology and is the author of more than 40 scientific articles and more than 150 contributions at conferences. dr. Novak is the coordinator of two EU HORIZON projects and a participant in four with a total value of €24.3 million. Through the successful management of the BioApp project, where he was also the coordinator, he also began to apply his experience in the business and industry, where he helps to establish technological start-up enterprises. With the start-up 123zero, he became a 2019 finalist in the prestigious competition supported by European Commission EU-Social innovation. The link between science and innovation dr. Novak applies as Coordinator of the platform BioApp - plastic free lifestyle, which establishes a sustainable flow of information between stakeholders, including eco-design, and in the production of products from innovative natural biopolymer materials, and offers appropriate development services focused on the needs of the food, cosmetic and health industries. His passion is transforming science into actionable solutions to improve the quality of life without an impact on natural resources to preserve them for future generations. Martin Rojnik Martin Rojnik je ustanovitelj in direktor podjetja Grashka. Odrašcanje na ekološki visokogorski kmetiji je Martina Rojnika povezalo z zemljo in ta odnos do narave je narekoval tudi njegovo poslovno kariero. Vec kot desetletnemu pridobivanju izkušenj na podrocju marketinga in vodenja projektov za najvecje oglaševalske agencije na Balkanu je sledilo dvoletno usposabljanje za kuharja v vec kot desetih restavracijah; med drugim je delal tudi za nekatere z Michelinovimi zvezdicami nagrajene restavracije, kot sta nemški Rutz (3 zvezdice) in Hugos (1 zvezdica). V Sloveniji je sodeloval tudi z Ano Roš, najboljšo kuharico na svetu, iz Hiše Franko, ki se ponaša z dvema zvezdicama. Leta 2014 je soustanovil Inštitut S.U.R.F., ki je do zdaj izvedel vec kot 300 prehranskih in gostinskih dogodkov ter izobraževalnih programov. Leta 2018 je postal soustanovitelj in izvršni direktor podjetja Kucha, ki se je že v prvem letu delovanja uvrstilo na 25. mesto med 50-imi najboljšimi veganskimi restavracijami v Evropi in razvilo široko paleto rastlinskih izdelkov. Leta 2021 je uvedel novo blagovno znamko Grashka s sedežem na lastni ekološki družinski kmetiji na Graški Gori in proizvodnimi obrati v Velenju, z željo po razvoju inovativnih prehranskih izdelkov na rastlinski osnovi in praks regenerativnega kmetijstva. Oblikovanje odgovornega prehranskega sistema Naše prehranske navade in kmetijske prakse niso bile še nikoli tako pomembne pri obvarovanju planetarnih naravnih resursov in ekosistemov, kot so zdaj. S prosto trgovino, globalizacijo in dosegom trga z enim klikom smo postali odvisni od tujega uvoza hrane. Številne krize nam kažejo, da naš prehranski model ne bo preživel naslednjega stoletja, zato moramo ustvariti novega. Skupnosti, ki si bodo zagotovile zanesljiv vir lokalnih in naravnih rastlinskih hranil, si bodo zagotovile varno prihodnost za nove generacije. Potrebna je korenita transformacija kmetijstva v smeri regenerativnih praks za zašcito zemeljske plasti, vode in zraka. Hrano želimo pridelati v laboratorijih in pozabljamo, da imamo popolno okolje že pripravljeno, ce ga ne bomo prej unicili. Zmanjševanje vplivov prehranske industrije je veliko kompleksnejše, kot postaviti veganski izdelek na mizo. Potrebna je celovita rešitev, ki zajema celotno pot hrane od vil do vilic. Grashka ustvarja lasten prehranski model, ki sloni na razvoju 100 % naravnih in rastlinskih hranil ter gradnji odpornih kratkih dobavnih verig med pridelovalci, predelovalno industrijo in distribucijsko infrastrukturo. Podjetje razvija vse kljucne rastlinske delikatese za enostaven prehod na naravno rastlinsko prehrano iz regionalnih sestavin. Razvojni oddelek uporablja starodavne tehnike fermentacije, dehidracije in dimljenja v kombinaciji z modernimi spoznanji. Ciljajo na izgradnjo prehranskega sistema za distribucijo naravnih rastlinskih proteinov v Srednji Evropi in se kot primer dobre prakse širiti tudi na druge trge. Martin Rojnik is the founder and director of Grashka. Growing up on an organic high mountain farm connected Martin Rojnik to the land, and this relationship with nature also dictated his business career. More than ten years of experience in the field of marketing and project management for the largest advertising agencies in the Balkans was followed by a two-year training as a chef in more than ten restaurants; among others, he also worked for some Michelin-starred restaurants, such as the German Rutz (3 stars) and Hugos (1 star). In Slovenia, he also worked with Ana Roš, the best female cook in the world, from Hiša Franko, which boasts two stars. In 2014, he co-founded the S.U.R.F. Institute, which has held more than 300 food and catering events and educational programs. In 2018, he became the co-founder and CEO of Kucha, which in its first year of operation ranked 25th among the 50 best vegan restaurants in Europe and developed a wide range of plant-based products. In 2021, he launched the new Grashka brand based on his own organic family farm on Graška Gora and production facilities in Velenje, with the desire to develop innovative plant-based food products and regenerative agriculture practices. Cultivating a responsible food system Our dietary habits and agricultural practices have never been more important in conserving the planet's natural resources and ecosystems than they are now. With free trade, globalization and one-click market reach, we have become dependent on foreign food imports. Many crises show us that our food model will not survive the next century, so we must create a new one. Communities that secure a reliable source of local and natural plant nutrients will ensure a secure future for new generations. A radical transformation of agriculture towards regenerative practices is needed to protect the soil, water and air. We want to grow food in laboratories and forget that we have the perfect environment ready if we don't destroy it first. Reducing the impact of the food industry is much more complex than putting a vegan product on the table. A comprehensive solution is needed, covering the entire food journey from farm to fork. Grashka is creating its own nutritional model based on the development of 100% natural and plant-based nutrients and building resilient short supply chains between growers, processing industry and distribution infrastructure. The company develops all key plant-based delicacies for an easy transition to a natural plant-based diet from regional ingredients. The development department uses ancient techniques of fermentation, dehydration and smoking combined with modern knowledge. They aim to build a food system for the distribution of natural plant proteins in Central Europe and to expand to other markets as an example of good practice. Ana in Boštjan Klun Klun je. Antipod instantnemu. Protiutež lahkotnemu. Komplicirana preprostost. Domišljena resnicnost. Ustvarjena realnost. Doživeta zamisel. Trajna hipnost. Dovršena drugacnost. Oprijemljiva prihodnost. Ujeta sedanjost. Odtisnjena vecnost. Unicena banalnost. Klun je. Klun smo. Tu zate. Ne omejujemo se z mediji. Poznamo in upoštevamo njihove zakonitosti, a tudi trdno verjamemo, da je kreativnost univerzalna, le manifestira se vsakic drugace, neobremenjeno od koncne forme ali nosilca. Izlušcimo idejo, ki vas diferencira, in poskrbimo, da jo opazijo tudi drugi. Dela so osvobojena nepotrebnega kica. Sporocila so jasna in neposredna, z njimi stopamo iz vrste enakih. Izdelki so estetsko dovršeni in sprejemljivi za najširši krog, prav v vsakem pa je skrita vecpomenska simbolna nota, na prvi pogled vidna le najbolj pozornim. Vsak izdelek je unikaten in rezultat raziskovanja – virov, želja, (z)možnosti. Vsak projekt je edinstven, a ima obenem skupno tocko z vsemi poprejšnjimi: zavezanost multidisciplinarnega tima ustvarjalcev k iskanju presežnega videza in najucinkovitejše narocnikove predstavitve. Za tiste, ki ne poizkušajo, ki gledajo onkraj všecnega in jih ne premami hipno, ter za tiste, ki razumejo, da poslovne odnose urejajo pogodbe, a obenem spoštujejo proces in predanost, ki je parafi ne znajo ubesediti. Za take, ki so prišili, da ostanejo ali pa se pridružijo tistim, ki so tu že generacije dolgo. Klun is. The antithesis of instant. A counterweight to the light. Complicated simplicity. An imaginary reality. Created reality. Experience the idea. Permanent hipness. Complete difference. A tangible future. Trapped in the present. Imprinted eternity. Ruined banality. Klun is. Klun we are. Here for you. We do not limit ourselves to the media. We know and take into account their laws, but we also firmly believe that creativity is universal, it just manifests itself differently every time, unencumbered by the final form or carrier. We extract the idea that differentiates you and make sure that others notice it too. The works are freed from unnecessary kitsch. The messages are clear and direct, with them we step from the ranks of equals. The products are aesthetically perfect and acceptable to the widest circle, and there is a hidden multi-meaning symbolic note in each one, visible at first glance only to the most attentive. Each product is unique and the result of research – sources, wishes, (with) possibilities. Each project is unique, but at the same time has a common point with all the previous ones: the commitment of the multidisciplinary team of creators to the search for a superior look and the most effective client’s presentation. For those who don’t try, who look beyond the pleasing and are not immediately tempted, and for those who understand that business relationships are governed by contracts, but at the same time respect the process and commitment that initials cannot articulate. For those who have come to stay or to join those who have been here for generations. KAZALO / TABLE OF CONTENTS Mednarodni programski odbor / international programme committee II Programski odbor / Slovenian programme committee II Organizacijski odbor / Conference organising committee III Program konference / Conference programme IV Plenarni predavatelji / Keynote speakers VI ŽIVILSTVO IN PREHRANA / FOOD TECHNOLOGY AND NUTRITION 1 Jurij Bizjak OKOLJU PRIJAZNEJŠI KRUH / ECO-FRIENDLIER BREAD 2 Darinka Bercic Stefanovic LJUDSKI OBICAJI V SLAŠCICARSTVU – SPOZNAVANJE KULTURNE DEDIŠCINE / FOLK CUSTOMS IN CONFECTIONERY – LEARNING ABOUT CULTURAL HERITAGE 8 Igor Gomercic, Katrina Smole VPLIV UŽIVANJA OVSENIH KOSMICEV NA VSEBNOST LIPIDOV IN SLADKORJA V KRVI / EFFECT OF OAT FLAKES CONSUMPTION ON LIPIDS AND BLOOD SUGAR CONTENT 17 Dr. Alenka Hmelak Gorenjak, Anja Recnik, Nataša Pem, Ana Tic SODELOVANJE MED ŠOLO IN PODJETJEM PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA ZA VIŠJO TRAJNOSTNO NARAVNANOST PODJETJA / COLLABORATION BETWEEN SCHOOL AND COMPANY IN THE DEVELOPMENT OF A NEW PRODUCT FOR HIGHER SUSTAINABILITY OF THE COMPANY 27 doc. dr. Matej Gregoric, mag. Simona Mušic, Gordana Toth, Neža Fras SIMBOL PRAVA IZBIRA KOT PRIMER DOBRE PRAKSE OZNACEVANJA PREHRANSKO USTREZNEJŠIH OBROKOV / SIMBOL RIGHT CHOICE AS AN EXAMPLE OF GOOD PRACTICE OF BALANCED MEALS 34 Eva Grohar Gros, doc. dr. Evgen Benedik CELIAKIJA – KOLIKO GLUTENA ŠE, DA NE BO PREVEC / CELIAC DISEASE – HOW MUCH GLUTEN IS TOO MUCH GLUTEN 41 Snježana Jankovic IZAZOVI U OCUVANJU TRADICIJSKIH PROIZVODA – PRILOCKI KLECINPROT / CHALLENGES IN PRESERVING TRADITIONAL PRODUCTS – PRILOCKI KLECINPROT 50 Tija Justinek, Emanuela Logar, Gregor Jovan, doc. dr. sc. Gordana Vulic PREHRANSKE NAVADE MLADIH ODRASLIH (20 – 30 LET) / EATING HABITS OF YOUNG ADULTS (20-30 YEARS OLD) 53 Mojca Kopinšek, Uroš Žigon, izr. prof. dr. Jasna Bertoncelj, izr. prof. dr. Mojca Korošec SENZORICNO PROFILIRANJE S POTROŠNIKI: PRIMERJAVA DVEH METOD NA PRIMERU JAGODNE AROME / SENSORY PROFILING WITH CONSUMERS: COMPARISON OF TWO METHODS ON THE EXAMPLE OF STRAWBERRY AROMA 68 Marija Kostadinov KOZJE MLEKO - VIR URAVNOTEŽENE PREHRANE / GOAT'S MILK - A SOURCE OF BALANCED DIET 77 Marija Kostadinov PRLEŠKA TÜNKA- ETNOLOŠKA POSEBNOST PRLEKIJE / PRLEŠKA TÜNKA - THE ETHNOLOGICAL SPECIALTY OF PRLEKIJA 83 Ajda Krivec, Neli Selan, dr. sc. Gordana Vulic GASTRONOMSKA KAKOVOST KRUHA Z DROŽMI / GASTRONOMIC QUALITY OF SOURDOUGH BREAD 88 Alja Kvar, dr. sc. Gordana Vulic POMEN MAGNEZIJA V PREHRANI / IMPORTANCE OF MAGNESIUM IN THE DIET 103 Jaka Mihelcic KRUH Z DROŽMI - TRADICIJA IN TRENDI Z ROKO V ROKI / SOURDOUGH BREAD - TRADITION AND TRENDS HAND IN HAND 113 Petra Mole MOKAR – MESNI NADOMESTEK BELJAKOVIN / MEALWORM (TENEBRIO MOLITOR LARVAE) – MEAT PROTEIN SUBSTITUTE 118 Uroš Novak NOVI KONCEPTI AKTIVNE EMBALAŽE ZA ŽIVILA IZ NARAVNIH BIOPOLIMEROV / NEW CONCEPTS OF ACTIVE PACKAGING FOR FOODSTUFF FROM NATURAL BIOPOLYMERS 122 Sara Okorn, mag. Marina Vodopivec HRANA, PREHRANA IN PREHRANJEVALNO VEDENJE / FOOD, NUTRITION AND EATING BEHAVIOR 123 Doris Pavkovic, Emina Boškailo THE INFLUENCE OF MEAT PRICES ON SPORTS NUTRITION 130 Mitja Petelin ZMANJŠEVANJE ŽIVILSKIH ODPADKOV IN PRIMERI DOBRIH PRAKS / REDUCING FOOD WASTE AND EXAMPLES OF GOOD PRACTICE 137 Mojca Smerajec DIJAŠKO PODJETJE – INOVATIVEN PRISTOP K RAZVOJU ŽIVILSKEGA IZDELKA / YOUNG ENTERPRENEURS – AN INNOVATIVE APPROACH TO FOOD PRODUCT DEVELOPMENT 143 mag. Marina Vodopivec S CUJECNOSTJO DO BOLJŠIH PREHRANJEVALNIH NAVAD / WITH MINDFULNESS TO BETTER EATING HABITS 149 Tatiana Werstiuk, PhD, prof. Veronia Martyniuk, Anna Korbut UKRAINIAN VET STUDENTS’ PROFESSIONAL COMPETENCE & INTERNATIONAL FOOD INDUSTRY COMPETITIONS 154 GOSTINSTVO IN TURIZEM / HOSPITALITY AND TOURISM 160 Prof. Dr. Anh Tuan Nguyen COMPETENCIES FOR INDUSTRY 4.0: A PERSPECTIVE FROM VIETNAM 161 Dina Bakhoum THE VALUES AND SIGNIFICANCE OF HERITAGE SITES THROUGH THE LENSES OF DIVERSE INTEREST GROUPS: THE CASE OF EGYPT 169 Peter Breskvar DOBRODELNE ŠPORTNE PRIREDITVE V TURISTICNI PONUDBI / CHARITABLE SPORTS EVENT IN THE TOURISM OFFER 171 Greta Cernilogar PRILOŽNOSTI IN IZZIVI TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA PODEŽELJU / OPPORTUNITIES AND CHALLENGES OF SUSTAINABLE RURAL TOURISM 180 Milenko Gajic PROBLEMI TRAJNOSTNEGA TURIZMA / SUSTAINABILITY ISSUES IN TOURISM 188 Milenko Gajic TRŽENJE DESTINACIJSKE ZNAMKE RADOL'CA PRISTNO SLADKA – ZGODBA O USPEHU / MARKETING OF DESTINATION BRAND »RADOL'CA PRISTNO SLADKA« - SUCCESFUL STORY 196 Marko Gams, mag. Nataša Makovecki SPREMEMBE POTROŠNIŠKIH NAVAD V TURIZMU V EU IN SVETU PO COVIDU-19 – PRIMERJAVA STATISTICNIH KAZALNIKOV / CHANGES IN TOURIST CONSUMPTION PATTERNS IN EU AND GLOBALLY AFTER COVID-19 – A COMPARISON OF STATISTICAL INDICATORS 204 Marko Gams, Anita Rudolf Pecnik VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA POSLOVANJE IZBRANIH PODJETIJ V GOSTINSTVU IN TURIZMU / THE EFFECTS OF THE COVID-19 PANDEMIC ON BUSINESS PERFORMANCE OF SELECTED CATERING AND TOURISM COMPANIES 212 dr. Boža Grafenauer, dr. Lea Kužnik VZEMI SI CAS ZA NAS – PRIMER DOBREGA SODELOVANJA TREH VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL / TAKE TIME FOR US – AN EXAMPLE OF GOOD COOPERATION BETWEEN THREE VOCATIONAL COLLEGES 221 Boštjan Humski PRIROCNIK BARMANSTVO – PRIPRAVA LASTNIH KREACIJ / A GUIDE TO BARTENDING - HOW TO PREPARE YOUR OWN CREATIONS 228 Antonija Jakop, Anita Rudolf Pecnik IZZIVI TRŽENJA GASTRONOMSKO-TURISTICNEGA PRODUKTA DOŽIVETJE DVEH MLINOV / CHALLENGES OF MARKETING THE GASTRONOMIC TOURIST PRODUCT EXPERIENCE OF TWO MILLS 237 Marija Jerala PROMOCIJA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV NA SREDNJI ŠOLI ZA GASTRONOMIJO IN TURIZEM LJUBLJANA / PROMOTION OF EDUCATIONAL PROGRAMMES AT THE SECONDARY SCHOOL OF GASTRONOMY AND TOURISM LJUBLJANA 243 Natalija Kovše #RECEPTIIZARHIVA: STOLETNI KUHARSKI RECEPTI ZA SODOBNO RABO / #RECIPESFROMTHEARCHIVE: HUNDRED YEAR RECIPES FOR MODERN USE 252 Tomaž Leben SLOVENSKE NARODNE JEDI V PONUDBI LJUBLJANSKIH HOTELOV / SLOVENIAN NATIONAL DISHES IN THE OFFER OF LJUBLJANA HOTELS 259 dr. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Jerneja Lešnik GOZDNA KOPEL KOT ORODJE TRANSFORMATIVNEGA TURIZMA DOBREGA POCUTJA / FOREST BATHING AS A TOOL OF TRANSFORMATIVE WELLBEING TOURISM 265 mag. Vesna Loborec VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA SVETOVNI TURIZEM / THE COVID-19 PANDEMIC'S IMPACT ON GLOBAL TOURISM 272 Rok Pintar TEORIJA PRAVICNOSTI V TURISTICNEM SEKTORJU / EQUITY THEORY IN THE TOURISM SECTOR 285 Andrej Molk UPORABA DIGITALNIH APLIKACIJ IN E-GRADIVA PRI POUKU KUHARSTVA / USE OF DIGITAL APPLICATIONS AND E-MATERIALS IN COOKING LESSONS 291 Inka Nose NA POTI DO EDINSTVENIH DOŽIVETIJ - CLOVEŠKI VIRI IN KOMPETENCE / ON THE WAY TO UNIQUE EXPERIENCES – WORKFORCE AND COMPETENCIES 296 ddr. Lazar Pavic KAKO IZBOLJŠATI DIGITALNE KOMPETENCE UCITELJEV NA PODROCJU TURIZMA? PROJEKT IMDIPET / HOW TO IMPROVE THE DIGITAL COMPETENCES OF TEACHERS IN THE FIELD OF TOURISM? PROJECT IMDIPET 302 Mojca Polak, Tadej Ljubec ŠOLSKA RESTAVRACIJA KOT ORODJE ZA PROMOCIJO POKLICEV V GOSTINSTVU / SCHOOL RESTAURANT AS A PROMOTION TOOL FOR HOSPITALITY CAREERS 308 Mišo Rašan PRIJEDLOG METODOLOGIJE ISTRAŽIVACKE NASTAVE U TURIZMU, UGOSTITELJSTVU I PREHRANI - MJERENJE ZADOVOLJSTVA TURISTICKIH VODICA PRUŽENIM HOTELSKIM USLUGAMA 318 Neli Selan IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ PIVSKEGA TURIZMA V LJUBLJANI PO PANDEMIJI COVID-19 / CHALLENGES AND OPPORTUNITIES FOR THE DEVELOPMENT OF BEER TOURISM IN LJUBLJANA AFTER PANDEMIC COVID-19 330 Nataša Šantic, Rebeka Novak Milicevic, Ermina Habibija ETHNO VILLAGES AS SUSTAINABLE DESTINATIONS IN BOSNIA AND HERZEGOVINA 347 MSc Predrag Todorov, Doc. dr Pavle Brzakovic, MA Milana Borkovic THE ECONOMIC SIGNIFICANCE OF THE CONCEPT OF SUSTAINABLE DEVELOPMENT IN RURAL AREAS 353 Anžej Vucemilovic, Boštjan Humski PRIROCNIK POSTREŽBA VINA / A GUIDE TO SERVING WINE 360 IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE/ EDUCATION AND TRAINING 368 Sanja Ban MEDPREDMETNI ŠPORTNI DAN / CROSS-CURRICULAR FIELD TRIP 369 Vesna Badjuk Kunaver ZAKAJ POTREBUJEMO POZITIVNO PSIHOLOGIJO? / WHY DO WE NEED POSITIVE PSYCHOLOGY? 375 Guus van Beek, Birgit Grimbergen MOVING FROM ‘ONE-FITS-ALL’ TO ‘PERSONALISED’ EDUCATION IN VET 380 Darinka Bercic Stefanovic IZVAJANJE INDIVIDUALIZACIJE V OBLIKI MEDPREDMETNEGA, MEDPROGRAMSKEGA IN MEDVRSTNIŠKEGA POVEZOVANJA / INDIVIDUALISATION THROUGH CROSS-CURRICULAR, CROSS-PROGRAMME AND PEER-TO-PEER INTEGRATION 388 Alja Bordon IZZIVI, IZVEDBA IN ORGANIZACIJA PRVEGA TEKMOVANJA ZA DIJAKE IN DIJAKINJE PROGRAMA VETERINARSKI TEHNIK / CHALLENGES, IMPLEMENTATION AND ORGANIZATION OF THE FIRST COMPETITION FOR STUDENTS OF THE VETERINARY TECHNICIAN PROGRAM 396 Nives Bregar Belingar POMEN IN VLOGA RAZREDNIKA MED IN PO PANDEMIJI / THE IMPORTANCE AND ROLE OF THE CLASS TEACHER DURING AND AFTER THE PANDEMIC 405 Fabrizio Caruso, Barbara Turk, Harrie Meijer, Joachim Claeyé, Johann Kitzler, Johannes Bichl, Kimberly Terribile, Stef Aerts, Thijs Rutters, Tom Wijers THE AQUA-VIEW PROJECT: A EUROPEAN COMMON EDUCATION IN AQUACULTURE 412 Janez Cmer POUCEVANJE NA DALJAVO SKOZI PRIZMO SPECIALNIH PEDAGOGOV / DISTANCE LEARNING THROUGH THE PRISM OF SPECIAL EDUCATION TEACHERS 419 Maša Cmer ANALIZA GIBALNIH DEJAVNOSTI UCENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI PRED, MED IN PO IZOBRAŽEVANJU NA DALJAVO / ANALYSIS OF MOVEMENT ACTIVITIES OF STUDENTS WITH SPECIAL NEEDS BEFORE, DURING AND AFTER ON LINE CLASSES 427 Rok Demic GENUINE DIGI SMERNICE ZA HIBRIDNI POUK / GENUINE DIGI GUIDELINES FOR HYBRID CLASS 439 Anita Fajic SPLETNO UCNO OKOLJE ZA DIJAKE V NIŽJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU / ONLINE LEARNING ENVIRONMENT FOR STUDENTS IN SHORT UPPER SECONDARY VOCATIONAL EDUCATION 446 Anita Fajic PROJEKT SPECIALNI ZDRAVKO, AKTIVNOSTI V CASU ŠOLANJA NA DALJAVO NA BIC LJUBLJANA, ŽIVILSKI ŠOLI / THE SPECIALNI ZDRAVKO PROJECT, DISTANCE LEARNING ACTIVITIES AT BIC LJUBLJANA, SECONDARY SCHOOL OF FOOD PROCESSING 454 Romana Forte PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU NA DALJAVO / ASSESSING AND TESTING STUDENTS WHILE REMOTE TEACHING 463 Dr. Alenka Hmelak Gorenjak, Dr. Liena Adamsone, Nikolaos Georgiadis, Natella Mihhailova, Rasa Lužyte OCENA KAKOVOSTI POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA S STRANI DIJAKOV IN UCITELJEV V PERSPEKTIVI KOMBINIRANIH OBLIK POUCEVANJ V PETIH EVROPSKIH DRŽAVAH / ASSESSMENT OF THE QUALITY OF VOCATIONAL EDUCATION BY STUDENTS AND TEACHERS FROM THE PERSPECTIVE OF BLENDED FORMS OF TEACHING IN FIVE EUROPEAN COUNTRIES 471 Boštjan Ozimek, Joop van der Horst, Benne Huisman, Yulia Sergeeva, Petri Tuohimäki, Anu Sköld-Nurmi, Jonna Malmivuori, Marko Sookari, Polonca Korez COMPARISON OF ONLINE LEARNING METHODS USED IN PARTNER COUNTRIES AND TEACHERS´ AND STUDENTS´ OPINIONS ABOUT GOOD ONLINE LEARNING 479 Benne Huisman, Joop van der Horst THE I-COACH AS A TEACHER SUPPORTER 492 Marija Jerala VEC CASA, A TUDI VEC ODTUJENOSTI / MORE PERSONAL TIME, MORE ESTRANGEMENT 499 Mojca Jevnikar - Zajc TEORETICNE OSNOVE IN SMERNICE INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA IN VLOGA ŠOLSKE KNJIŽNICE V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU / THEORETICAL BASIS AND GUIDELINES OF INFORMATION LITERACY AND THE ROLE OF THE SCHOOL LIBRARY IN SECONDARY EDUCATION 507 Mojca Jevnikar - Zajc MEDPREDMETNO SODELOVANJE IN KNJIŽNICA V TEORIJI IN PRAKSI / CROSS-CURRICULAR COOPERATION AND THE LIBRAY IN THEORY AND PRACTICE 515 Tanja Kek KREPITEV OSEBNE CVRSTOSTI ALI »KAKO IZPRAZNITI NAHRBTNIK UCITELJA«? / STRENGTHENING PERSONAL HARDINESS OR »HOW TO UNPACK TEACHERS' EMOTIONAL BAGGAGE?« 525 Tjaša Klemen PROJEKTNO DELO IN RAZVOJ KOMPETENCE PODJETNOST / PROJECT WORK AND ENTREPRENEURSHIP COMPETENCE DEVELOPMENT 532 Anja Knez SODOBNA TEHNOLOGIJA – ORODJE IN MOST MED UCITELJEM IN DIJAKOM / MODERN TECHNOLOGY – A TOOL AND A BRIDGE BETWEEN TEACHER AND STUDENT 538 Alenka Kovac TRENDI IN IZZIVI UPORABE IKT PRI POUKU / TRENDS AND CHALLENGES IN USING ICT IN THE CLASSROOM 547 Pia Kovac mag.psih. MOŽNOST UPORABE DIGITALNIH ORODIJ IN INOVATIVNIH METOD PRI POUCEVANJU – PRIMER V OKVIRU PROJEKTA VETWORK / POSSIBLE USE OF DIGITAL TOOLS AND INNOVATIVE METHODS IN TEACHING – A PROJECT VETWORK EXAMPLE 553 Maja Kovacic PRILOŽNOSTI IN IZZIVI POUCEVANJA ANGLEŠCINE NA DALJAVO / OPPORTUNITIES AND CHALLENGES OF ONLINE ENGLISH LANGUAGE CLASSES 559 Vesna Kramberger SMISELNOST UPORABE PHOTOMATA PRI POUKU MATEMATIKE V SREDNJI ŠOLI / WHY USE PHOTOMATH IN SECONDARY SCHOOLS' MATHEMATICS LESSONS 566 Mag. Zdenka Kresnik POMEN USPEŠNE KOMUNIKACIJE NA DELOVNEM MESTU / THE IMPORTANCE OF SUCCESSFUL COMMUNICATION IN THE WORKPLACE 573 Jasna Kvenderc KO SE SRECATA PASCAL IN FIBONACCI / WHEN PASCAL AND FIBONACCI MEET 582 Vesna Lavric JEZIKOVNO IZRAŽANJE MATURANTOV OB POKLICNI MATURI PRI SLOVENŠCINI / LINGUSTIC EXPRESSIONS OF SECONDARY SCHOOL STUDENTS AT SLOVENIAN LANGUAGE MATURA EXAM (MATURA FOR TECHNICAL SCHOOLS) 589 Metoda Leban Derviševic FRAKTALNA RISBA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU / FRACTAL DRAWING IN THE EDUCATIONAL PROCESS 595 prof. dr. Borut Likar, dr. Peter Štrukelj, Maria Hartyanyi INOVATIVNI PEDAGOŠKI PRISTOPI ZA DOSEGANJE KOMPETENC NASLEDNJEGA DESETLETJA / INNOVATIVE PEDAGOGICAL APPROACHES TO ACHIEVE THE COMPETENCES OF THE NEXT DECADE 603 Jerneja Luštek VLOGA RAZREDNIKA PRI DELU NA DALJAVO / THE ROLE OF THE CLASS TEACHER IN THE PERIOD OF DISTANCE LEARNING 612 Jana Marincek UCNE STRATEGIJE ZA USPEŠNO USVAJANJE NEMŠKEGA STROKOVNEGA BESEDIŠCA / LEARNING STRATEGIES FOR SUCCESSFUL ACQUISITION OF PROFESSIONAL GERMAN VOCABULARY 617 PhD, prof. Veronia Martyniuk TACTICS AND STRATEGY OF UKRAINIAN VET METHODOLOGY (2022 WAR PERIOD) 625 Petra Mole OSIP DIJAKOV NA ŽIVILSKI ŠOLI / DROPOUT RATE AT SECONDARY SCHOOL OF FOOD PROCESSING 632 Monika Morato GIBALNI IZZIV KOT NACIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA NA DALJAVO PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE / MOVEMENT CHALLENGE AS A METHOD OF ASSESSMENT AND GRADING DURING DISTANCE LEARNING AT PE LESSONS 638 Katja Orehek Hati, mag. tur., Pia Kovac, mag. psih. KULTURNI ŠOK IN MEDKULTURNA PRIPRAVA NA ERASMUS+ MOBILNOST / CULTURE SHOCK AND INTERCULTURAL PREPARATION FOR ERASMUS+ MOBILITY 646 Goran Pešic MIKROPLASTIKA V OBLACILIH / MICROPLASTICS IN CLOTHES 652 Goran Pešic BIOETANOL / BIOETANOL 659 Tjaša Poklar TRAVEL THROUGH THE SCREENS – INTERNATIONAL MOBILITY DURING THE PANDEMIC / POTOVANJE PREKO EKRANOV – MEDNARODNA MOBILNOST V CASU PANDEMIJE 667 Jože Premru VODENJE IN SPREMLJANJE NADARJENIH UCENCEV / MANAGEMENT AND MONITORING TALENTED STUDENTS 677 Alenka Prevec NARAVOSLOVNI PREDMETI V BOLNIŠNICNI ŠOLI / NATURAL SCIENCE SUBJECTS IN HOSPITAL SCHOOL 683 Irena Sajovic – Šuštar EKSKURZIJA KOT PRIMER IZKUSTVENEGA UCENJA / EXCURSION AS AN EXAMPLE EXPERIENTIAL LEARNING 689 Nina Sitar FINANCNO OPISMENJEVANJE MLADIH / FINANCIAL LITERACY TRAINING FOR YOUTH 697 Simona Škerlavaj Golec PROJEKT SPECIALNI ZDRAVKO NA BIC LJUBLJANA, ŽIVILSKI ŠOLI / THE SPECIALNI ZDRAVKO PROJECT, AT THE BIOTECHNICAL EDUCATIONAL CENTRE LJUBLJANA, SECONDARY SCHOOL OF FOOD PROCESSING 705 Dr. Maja Štekovic EntreComp: NE LE TREND TEMVEC NUJA V SODOBNEM IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU / EntreComp: NOT JUST A TREND BUT A NECESSITY IN MODERN EDUCATION AND TRAINING 713 Dr. Maja Štekovic GLOBALNA MOBILNOST ZA GLOBALNE KOMPETENCE / GLOBAL MOBILITY FOR GLOBAL COMPETENCES 722 Nevenka Tomšic-Iskra BRALNA MOTIVACIJA PRED OBRAVNAVO UCNE SNOVI PRI POUKU SLOVENŠCINE / READING MOTIVATION PRIOR TO THE DISCUSSION OF LEARNING MATERIAL IN SLOVENIAN LESSONS 730 Marija Topole KLASIKI NA FAKEBOOKU / LITERARY ARTISTS ON FAKEBOOK 737 Katja Truden INTERDISCIPLINARNI PRISTOP POUCEVANJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE / INTERDISCIPLINARY APPROACH IN THE FIRST THREE YEARS OF PRIMARY SCHOOL 743 Sabina Turšic DIJAKI MED UCENCI – PRAKSA SODELOVALNEGA UCENJA / STUDENTS AMONG STUDENTS – COLLABORATIVE LEARNING 748 mag. Marina Vodopivec, mag. Dejan Cvitkovic POZITIVNA IN NEGATIVNA STRAN UPORABE INTERNETA MED MLADIMI / POSITIVE AND NEGATIVE SIDES OF INTERNET USE AMONG YOUTH 754 Petra Žerovnik IGRIFIKACIJA PRI POUKU ANGLEŠCINE V OSNOVNI ŠOLI / GAMIFICATION IN THE ELT CLASSROOM IN PRIMARY SCHOOL 761 Tomaž Žigon POUCEVANJE KEMIJE Z UPORABO PODDAJ / TEACHING CHEMISTRY WITH PODCASTS 768 ŽIVILSTVO IN PREHRANA / FOOD TECHNOLOGY AND NUTRITION OKOLJU PRIJAZNEJŠI KRUH ECO-FRIENDLIER BREAD Jurij Bizjak ZGNL, Vojkova cesta 74, 1000 Ljubljana, Slovenija Izvlecek Leta 2020 je povprecni prebivalec Slovenije zavrgel 68 kg hrane, kar je 2 % vec kot v letu 2019. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane. Najvec odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, kar 50 % vse odpadne hrane, kar je veliko vec, kot hrane zavržejo gostinstva. Kruh je hitro pokvarljivo živilo, potrošniki pa ga imamo radi svežega. Zaradi tega veliko kruha zavržemo. Kruh ni najboljši odpadek za naravo in izdelavo komposta, saj vsebuje veliko soli, prav tako pa vsebuje veliko vecji ogljicni odtis, tehnološka in distribucijska pot pa sta bistveno daljši, v primerjavi z obicajno krmo. V clanku sem predstavil nacin, kako lahko kruh naredimo okolju prijaznejši na nacin, da ga ponovno uporabimo oziroma kar recikliramo. Tak kruh ima nižji ogljicni odtis ter višjo biološko vrednost zaradi dodanih beljakovin, kot kruh, ki je v celoti narejen iz moke. V clanku sem predstavil recepturo in postopek izdelave okolju prijaznejšega kruha ter hranilno vrednost takšnega kruha. Kruh je eno pogostejših živil, ki ga poznamo ljudje. Je neposredna oznaka za razmerje med lakoto in izobiljem in ljudje bi morali imeti do kruha spoštljiv odnos, zato kruh gotovo ne sodi v smeti. Kljucne besede: odpadna hrana, varno okolje, ogljicni odtis, hranilna vrednost živil, pekovski izdelki Abstract In 2020, the average person in Slovenia threw away 68 kg of food, which is 2% more than in 2019, resulting in 143,570 tonnes of food waste in 2020. Households generate the most food waste, accounting for 50% of all food waste, which is much more than the amount of food wasted in the catering sector. Bread is a perishable food, but consumers like it fresh. As a result, a lot of bread is thrown away. Bread is not the best waste for nature and composting, as it is high in salt, has a much higher carbon footprint and has a much longer technological and distribution pathway compared to conventional feed. In this article, I have presented a way in which we can make bread more environmentally friendly by reusing it or recycling it. Such bread has a lower carbon footprint and a higher biological value, due to the added protein, than bread made entirely from flour. In this article, I present the recipe and the process of making more environmentally friendly bread and the nutritional value of such bread. Bread is one of the most common foods known to humans. It is a direct marker of the relationship between hunger and abundance, and people should have a respectful attitude towards bread, so it certainly does not belong in the rubbish. Keywords: food waste, safe environment, carbon footprint, nutritional value of food, bakery products 1 UVOD Kruh - ta preprosta svetovno poznana jed, ki je na svetu že vsaj 5000 let, je v vsem tem casu postala prispodoba za hrano. Je gotovo najbolj neposredna oznaka za razmerje med lakoto in izobiljem. Prav zaradi svoje velike simbolike je kruh zmeraj veljal za živilo, vredno spoštovanja in pozornosti. Nedolgo nazaj so kruh celo poljubljali, ce jim je nehote padel na tla, dandanes pa je kruh v Sloveniji dostopen povsod in v najrazlicnejših oblikah. Domacega, s trdo ter hrustljavo skorjo, lahko kupimo v vsaki vaški trgovini, tistega, ki je kot nalašc za toast sendvice, pa lahko spotoma vzamemo kar na bencinski crpalki. Kruh je povsod in imamo ga v izobilju. Sam kruh je hitro pokvarljivo živilo, potrošniki ga imajo radi svežega, torej takega, ki je pecen še isti dan. Povsem razumljivo je, da se spece vec kruha, kot se uspe prodati. Star kruh potuje nazaj v pekarne, kjer se le tega zmelje v drobtine, porabi za krmo živali oziroma se ga zavrže. Iz spoštovanja do samega kruha se ne spodobi, da tak izdelek konca kot krma ali preprosto v smeteh. Vsak neporabljeni kruh si zasluži novo rojstvo. Kruh kot odpadek, za naravo in izdelavo komposta ni najboljši, saj vsebuje visoko vsebnost soli (~2 %). Sama sol je za rastline zelo škodljiva, razen za tiste, ki so halotolerantne. Kruh ni primeren za krmo živali, saj vsebuje bistveno vecji ogljicni odtis, tehnološka in distribucijska pot pa sta bistveno daljši, v primerjavi z obicajno krmo (žita itd.). Star kruh lahko na enostaven nacin uporabimo pri pripravi novega. Na tak nacin lahko prihranimo nekaj energije ter okolju prizanesemo z dodatnimi izpusti toplogrednih plinov 2 RECIKLAŽA KRUHA Reciklaža igra pomembno vlogo v današnjem eko svetu. V Evropi gospodinjstva zavržejo približno Ľ vse hrane, ki jo kupijo. V Sloveniji je na primer v letu 2020 nastalo vec kot 143 tisoc ton odpadne hrane. Od tega so gospodinjstva predelala kar 52 % vse odpadne hrane, kar je bistveno vec, kot so hrane zavrgli v gostinstvu (30 % vse odpadne hrane) (Statisticni urad 2022). Hrana je predvsem drag odpadek za cloveštvo, ce samo pomislimo, koliko vode in energije se porabi za proizvodnjo hrane. Kot že mnogo let recikliramo steklo, papir in plastiko, bi tudi kruh lahko reciklirali in ga kot takega poslali nazaj na police. Star kruh zmeljemo v finejšo frakcijo kot drobtine. Ta krušni prah nato obogatimo z beljakovinami, ki poskrbijo tako za boljšo strukturo testa kot tudi vecjo biološko vrednost samega izdelka. Nov kruh izdelamo iz mešanice pšenicne moke tipa 500 ter tako imenovanega .krušnega prahu.. Reciklirani kruh lahko spodbuditi gospodinjstva kot tudi vsa živilska podjetja, da zacnejo odkrivati nove ideje v recikliranju najpomembnejše surovine na svetu – hrane (Lambert, D. in Greencuisine T. 2019, 36). V zgodovini cloveštva je že od pradavnine kruh pomenil blaginjo in sreco, njegovo pomanjkanje pa revšcino, bedo in vojno. Na zacetku so ljudje zrna pšenice samo žvecili. Kasneje so Egipcani odkrili, da lahko zrna pšenice zmeljejo in tako dobijo moko, iz katere lahko naredijo “pasto”, ki se strdi, ko jo postavijo v bližino ognjišca. S takim postopkom so dobili plošcati kruh, ki je bil obstojen vec dni. Po tem odkritju ni minilo dolgo, ko so odkrili, da testo zacne vzhajati, ce ga pustijo nekaj casa na prostem, saj iz zraka pridejo v testo kvasovke. Izdelava takega testa oz. kruha je bila zamudna in dolgotrajna. Kmalu so ljudje prišli na idejo, da bi majhen košcek testa shranili in ga zamesili naslednji dan v sveže testo. Na ta nacin so se izognili cakanju in pospešili izdelavo kruha. Okoli 1000 let pr. n. št. so bili Egipcani sposobni izolirati kvas in kvasovke vstavili neposredno v kruh. Razvili so tudi novo vrsto pšenice, ki je bila bolj primerna za beli kruh (lažje se je lušcila). To je bil prvi pravi “moderni kruh”. Tehnologijo, ki so jo uporabljali Egipcani, so kasneje prevzeli Grki in jo razširili po Evropi. Kruh je bil zelo pomemben tudi v starem Rimu, kjer je imel vecjo vlogo od mesa. Stara rimska blaginja je slonela na tem, da so v vsak del rimskega imperija uvažali žito in tako omogocili prebivalcem vseh slojev to osnovno dobrino. Pri starih Rimljanih se je glede na sloj prebivalstva razlikovala tudi barva kruha. Nižji kot je bil sloj, temnejši kruh so jedli. Ker je bil kruh v celotni zgodovini cloveštva osnovno in najpomembnejše živilo, so v 19. stoletju izdelali in uporabljali naprave za zames in za oblikovanje kruha. To je poenostavilo delo in omogocilo masovno izdelavo kruha. Napredovanje tehnologije je v podrocje pekarstva prinašalo številne olajšave. V zacetku dvajsetega stoletja, okoli leta 1920, so izdelali industrijsko pripravljeni kvas. Okoli leta 1970 so zaceli uporabljati tehnologijo zmrzovanja in s tem ugotovili, da lahko tako prekinejo oz. zaustavijo fermentacijo. Malo za tem so v podrocje pekarstva vkljucili še racunalniško tehnologijo (Bobrow-Strain 2012, 54). 3 RECEPTURA Receptov za kruh je ogromno. Vsak narod kruh pece na svojevrsten nacin. Svetovno poznani kruh se razlikujejo tako po obliki kot po okusu. Kdo ne pozna angleškega kruha pecenega v modelu, francoskih štruc in nemškega pumpernickel-a. V Sloveniji je najbolj razširjen in popularen preprost bel kruh. Recept za reciklirani kruh temelji prav na preprostem belem kruhu, seveda je možno reciklirani kruh speci na tisoc in en nacin. Reciklirani kruh je po strukturi najbolj podoben rženemu, ajdovemu kruhu. Videza in mehkobe belega kruha reciklirani kruh (vsaj trenutno) še ne doseže. Reciklirani beli kruh -1 kg krušnega prahu + bela moka tip 500* -10 dag beljakovin** - 1 dl olja - 4 dag kvasa - 5 dl vode - 1 dag sladkorja - sol*** Iz vseh sestavin oblikujemo srednje gosto testo, ki ga dvakrat vzhajamo, oblikujemo, vzhajamo, zarežemo ter specemo. Pecemo v pecici, ki smo jo predhodno poškropili, pri temperaturi 200 °C približno 45 minut. Ce testo oblikujemo v manjše kose, cas ustrezno zmanjšamo. * Pri starem kruhu ne gledamo na to, kakšen kruh bomo izbrali, enako dobro kot bel kruh se obnesejo tudi koruzni, ajdov, ržen, crni itd. Pri kruhu beljakovine med peko denaturirajo. Beljakovine so pomembne pri zadrževanju oblike izdelka, med seboj se razlikujejo po številnih lastnostih. Tako imenovana krušna žita vsebujejo dve vecji skupini beljakovin: glutenini in gliadin. Skupaj te dve skupini imenujemo gluten oz. lepek. Prav lepek poskrbi, da se testo ustrezno razteguje, zadržuje pa tudi CO2, ki ga tvorijo kvasovke ali druga vzhajalna sredstva. Zaradi denaturiranih beljakovin krušnemu prahu dodamo nove beljakovine. Pšenicna moka tipa 500 vsebuje približno 17 % beljakovin. V receptu so navedene sojine beljakovine, ker so najdostopnejše in najcenejše, lahko se dodajo tudi druge beljakovine, najbolje gluten ali takšne, ki so po lastnostih najbolj podobne njemu (Robinson 1987, 285). Sojine beljakovine držijo strukturo izdelka, vendar so neelasticne in zato slabo zadržujejo CO2. Ravno zaradi tega krušnemu prahu dodamo svežo moko, ki vsebuje gluten. Pšenicne moke dodamo približno 25–50 %, kar zadostuje, da kruh vzhaja. Kruha ne moremo izdelati cisto brez dodatka moke vsaj, ce uporabljamo kvas za vzhajalno sredstvo. Kvasovke potrebujejo sladkor in moko za hrano. Rast kvasovk, ob prisotnosti samo krušnega prahu, je bila bistveno prepocasna. ** Manj kot je moke, vec beljakovin moramo dodati v testo. Beljakovin nam ni treba dodati, ce je delež moke vecji kot 50 %. *** Soli dodamo manj, saj jo že vsebuje krušni prah. Dodamo jo približno 2 % teže dodane moke. 4 HRANILNA VREDNOST RECIKLIRANEGA KRUHA Tabela 1: Reciklirani kruh (100 g) 100 g kruh g energijska vrednost kcal E (%) mašcobe 6,76 60,80 21,51 ogljikovi hidrati 44,22 176,87 62,57 beljakovine 11,25 45,00 15,92 H20 38,10 0,00 0,00 100 282,67 100 % Tabela 2: Beli kruh (100 g) 100 g kruh g energijska vrednost kcal E (%) mašcobe 6,97 62,69 22,68 ogljikovi hidrati 46,52 186,08 67,32 beljakovine 6,91 27,65 10,00 H20 40,17 0,00 0,00 100 276,42 100 % Dobra stvar recikliranega kruha je ta, da ima vecjo biološko vrednost kot sveži kruh. Vecjo biološko vrednost izdelek doseže z dodanimi beljakovinami, v našem primeru so to sojine. Energijska vrednost recikliranega kruha se kljub dodanim beljakovinam poviša za zanemarljiva 2 %, natancneje za 6,25 kcal na 100 gramov izdelka. 100 gramov recikliranega kruha ima približno 4 grame vec beljakovin kot normalen beli kruh. Ker gre v našem primeru za izolat sojinih beljakovin, se jih v naše telo absorbira 88 %, kar je zgolj 1 % manj kot znaša prebavljivost beljakovin v pšenici (89 %). Same sojine beljakovine (0,72) imajo tudi vecjo biološko vrednost kot beljakovine v pšenici (0,64), zato je neto izkoristek beljakovin pri soji vecji kot pri pšenici (Hoffman in Falvo 2004, 124). Izracun neto izkoristka: Neto izkoristek soje = biološka vrednost * prebavljivost = 0,88 * 0,72 = 0 ,63 .. 63 % Neto izkoristek pšenicnih beljakovin = 0,89 * 0,64 = 0,57 ..57 % Reciklirani kruh ni tako senzoricno zanimiv kot sveži kruh, vendar ima vecjo biološko vrednost pri isti energijski vrednosti. Iz tega sledi, da je reciklirani kruh prehransko bogatejši. 5 OGLJICNI ODTIS Izraz ogljicni odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev kolicine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero je odgovoren posameznik ali podjetje oziroma organizacija. Pri ocenjevanju ogljicnega odtisa kruha kot koncnega izdelka, moramo pogledati celoten cikel proizvodnje. Se pravi od samega sejanja žit, vode potrebne za zalivanje žita, žetve in strojne obdelave, prevoz do mlina, prevoz moke iz mlina v pekarne, samo peko kruha, prevoz do trgovin in prevoz neporabljenega kruha iz trgovin nazaj v pekarne. Vsaka 800 g štruca kruha pusti ogljicni odtis med 977 g in 1244 g CO2. To pravzaprav pomeni, da sam kruh proizvede vecji ogljikov odtis, kot je njegova lastna teža. Proizvodnja žita zavzame 35 % vseh ogljikovih emisij za proizvodnjo kruha, 19 % emisij, proizvedenih zaradi kruha nastane pri sami proizvodnji kruha (vkljucno z zamrzovanjem in peko), medtem ko domneve o kolicini kruha, ki ga potrošniki zavržejo, dosega nekje med 5 in 10 % emisij. Pakiranje in prevoz prispevata presenetljivo majhen ogljicni odtis (Muthu 2017, 368). Pri vsem tem je treba poudariti tudi to, da polnozrnati kruh pušca manjši ogljicni odtis, kot beli kruh, ker se pri mletju moke za beli kruh porabi vec energije in je tudi manjši izkoristek samega žita. Tabela 3: Primerjava ogljicnega odtisa -ocena. kruh 50 % reciklirani kruh 100 % reciklirani kruh pšenica 35 18 0 ostali materiali 6 6 6 proizvodnja 19 19 19 pakiranje 1 1 1 prevoz 4 2 2 prodaja 4 4 4 zaužitje 25 25 25 zavržen kruh 6 0 0 % 100 75 57 CO2 [g] 1244 927 709 Slika 1: Ogljicni odtis 800 g štruce. 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 kruh 50% recikliran 100% recikliran CO2 [g] Zaradi 50 % in 100 % uporabe krušnega prahu se zmanjša ogljicni odtis za ustrezne deleže pri deležih pšenice. Za prevoz 50 % in 100 % recikliranega kruha se upošteva le pot od trgovine do pekarne in nazaj. 6 SKLEP Skupna kolicina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila v 2020 za 2 % vecja kot v 2019. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane. 5–10 % vsega kruha se zavrže, da se to ne zgodi tudi z recikliranim kruhom, ga lahko ponovno uporabite v kakšni zanimivi jedi. Izdelate lahko domace drobtine, kruhove cmoke, kruhov narastek, kruhovo pito, kruhovo juho ali kruh uporabite kot polnilo pri pecenih puranih in goseh. Star kruh naj raje konca v vašem želodcu in ne v vaših smeteh. Zmanjšajmo ogljicni odtis, povecajmo biološko vrednost kruha, zato ga reciklirajmo. 7 VIRI IN LITERATURA 1) Bobrow-Strain, A. (2012). White bread: A social history of the store-bought loaf. Boston: Beacon Press. 2) Hoffman JR, Falvo MJ. (2004). Protein - Which is Best?. J Sports Sci Med. 3(3):118-130. 3) Subramanian Senthilkannan Muthu, (2017). The carbon footprint handbook. 4) Kosec, M. (2022). Kruh in uboštvo. Delo, 64(21), 7. 5) Lambert, D., in Greencuisine Trust (2019). Preserving & recycling food. 6) Robinson, D. S. (1987). Food: Biochemistry and nutritional value. Harlow, Essex, England: Longman Scientific & Technical. 7) Statisticni urad Republike Slovenije, 2022, Odpadna hrana, Slovenija, 2020 8) https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9865 LJUDSKI OBICAJI V SLAŠCICARSTVU – SPOZNAVANJE KULTURNE DEDIŠCINE FOLK CUSTOMS IN CONFECTIONERY – LEARNING ABOUT CULTURAL HERITAGE Darinka Bercic Stefanovic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia darinka.bercic@bic-lj.si Izvlecek V clanku bo predstavljeno spoznavanje kulturne dedišcine oziroma ljudskih obicajev v slašcicarstvu v obliki medpredmetnega povezovanja med teoreticnim in prakticnim delom strokovnega modula sladice, slovenskim jezikom in zgodovino. Opisani bodo nacini ustvarjalnega ucenja o lectarstvu in izdelavi dražgoškega ter škofjeloškega medenega kruhka v 2. letniku programa slašcicar na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Živilski šoli. Predstavljene bodo vse prednosti ustvarjalnega ucenja in elementov spoznavanja izbrane teme z razlicnih vidikov ob uporabi razlicnih metod in oblik poucevanja. Dijaki so na ta nacin spoznali zgodovino medenih kruhkov na Slovenskem, pravopisna pravila pri izdelavi napisov, preizkusili so se v likovnem ustvarjanju medenih izdelkov, nato pa še v izdelavi sladic pri prakticnem pouku. Na koncu so pripravili tudi razstavo ter evalvirali svoje vtise o izvedbi celotnega ucnega procesa, v katerem je bistvenega pomena tudi vloga vseh sodelujocih uciteljev, ki s pestrim naborom aktivnosti motivirajo dijake za delo. Namen clanka je tudi vzbuditi zanimanje udeležencev konference za tovrstno obliko poucevanja. Kljucne besede: medpredmetno povezovanje, ustvarjalno ucenje, kulturna dedišcina, lect, škofjeloški in dražgoški kruhek Abstract This article introduces cultural heritage or folk traditions in confectionery in the form of cross-curricular integration of the theoretical and practical parts of the professional module 'Desserts', together with the Slovenian language and history. The article focuses on presenting creative learning methods about making Lectar pastry and Dražgoše and Škofja Loka honey bread in the 2nd year of the Confectioner Programme at the Biotechnical Educational Centre Ljubljana, School of Food Processing. The article also presents the advantages of creative learning about a chosen topic using different teaching methods. In this way, the students learnt about the history of honey bread in Slovenia, and the spelling rules for making inscriptions. They also tried their hand at creating artistic honey products, and then went on to make desserts in practical lessons. In the end, they prepared an exhibition and evaluated the entire learning process. The role of all the participating teachers, who motivated the students through a wide range of activities, was crucial. The aim of this article is also to stimulate the interest of the conference participants and to encourage them to adopt this type of teaching. Keywords: cross-curricular integration, creative learning, cultural heritage, Lectar hearts, Škofja Loka and Dražgoše honey bread 1 UVOD Ustvarjalnost je ena izmed številnih sposobnosti bodocega slašcicarja, zato je ustrezna motivacija dijakov v primerjavi z drugimi dejavniki ustvarjalnosti, kot so znanje in spretnosti, kljucna za ustvarjalno ucenje. To motivacijo lahko dosežemo s kvalitetno izvedenim medpredmetnim povezovanjem, kot eno izmed sodobnih oblik poucevanja za obogatitev in popestritev pouka, ki nudi številne druge prednosti vsem udeležencem izobraževalnega procesa, in ki jo s pridom že vrsto let uporabljamo na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Živilski šoli. Medpredmetno poucevanje je pravzaprav ucna metoda, s pomocjo katere se dolocena ucna enota poucuje hkrati preko razlicnih kurikularnih disciplin. Najpogostejši primer medpredmetnega poucevanja je tematska enota, ki jo poucujemo z vec zornih kotov, torej skozi razlicna predmetna podrocja. Za kvalitetno izvedbo je pomembno medpredmetno nacrtovanje, ki temelji na povezovanju med predmetnimi podrocji. Pri tej vrsti nacrtovanja ucitelji najprej poišcejo tiste cilje, ki so predmetom skupni, nato zapišejo še preostale cilje posameznega predmeta. (Širec idr. 2011, 33–58) 2 PRIMER DOBRE PRAKSE V prispevku bom opisala primer izvedbe medpredmetnega povezovanja pri spoznavanju ljudskih obicajev na podlagi treh vrst slašcicarskih izdelkov, predstavnikov kulturne dedišcine, in sicer lectovega srca, škofjeloškega in dražgoškega medenega kruhka, pri cemer sem to temo pri teoreticnem delu strokovnega modula sladice izvedla v sodelovanju z uciteljico prakticnega pouka Alenko Kodele in uciteljico slovenšcine in zgodovine Majo Vehar. 2.1 ZGODOVINA IN PREDSTAVITEV MEDENIH KRUHKOV Ljudske obicaje najdemo tudi v slašcicarstvu. Najbolj znacilni predstavniki kulturne dedišcine v slašcicarstvu na slovenskih tleh so lectovo srce, škofjeloški in dražgoški kruhek, katerih izdelovanje je vpisano v register nesnovne kulturne dedišcine. Spadajo med medenjake, vendar se razlikujejo tako v sestavinah kot tudi v nacinu izdelave in okraševanja. Lectarstvo je ena najstarejših obrti pri nas. Peka medenih kruhkov na Slovenskem sega v 19. stoletje. Nekoc so te lepo krašene medenjake pekli le ob najvecjih cerkvenih in družinskih praznikih kot slašcico, svatovsko darilo ali kot nadomestilo za sladke besede, ki so jih dajali v dar zaljubljeni. Tudi danes je lectovo srce redna ponudba na sejmih in tudi kot prijazen turisticni spominek iz Slovenije. Obvezna oblika lecta je srce, ki je obarvano z rdeco barvo in okrašeno z razlicnimi ornamenti, majhnimi ogledalci ali napisi. Med priljubljene motive poleg srca sodijo še dojencek, konjicek, sv. Miklavž, parkelj, rožni venec, jelen, ura, deklica in decek, ptica … Po slovenskem izrocilu se obarva samo sprednja stran. Rdeca barva lectovih src naj bi bila simbol ljubezni in strasti. Rumena pentljica simbolizira neskoncnost, zelena z rožicami pa rast in razvoj. Ogledalce na srcku naj bi bilo namenjeno temu, da so se dekleta lahko obcudovala v njem. (Hriberšek Binter 2021) Škofjeloški kruhki so pecivo iz zacinjenega medenega testa, odtisnjenega v lesenih kalupih. Kalupe iz cešnjevega ali javorjevega lesa so izdelovali moški, najpogosteje so rezljali srca, pipe in polkroge. Modeli so prikazovali cloveško in živalsko figuraliko, živalske, rastlinske, cvetlicne, geometrijske in nabožne motive ter upodobitve predmetov. Ce je loški kruhek pravilno pecen, se ga hrani lahko vec let, zato je primerno embaliran, v današnjem casu primeren tudi kot poslovno darilo. (Škofjeloški kruhki 2020) Dražgoški kruhki so rocno okrašeni medenjaki, ki se tradicionalno izdelujejo na obmocju naselja Dražgoše, Škofje Loke in njene okolice. Med razlicnimi vrstami figuralnih medenjakov so dražgoški kruhki nekaj posebnega zaradi rocno oblikovanega okrasja iz testa, kot so razlicne vrste cvetlic, planike, nageljni, ptice. (Kaj so dražgoški kruhki 2017) Medene kruhke so sicer zacele izdelovati nune, sprva klarise, nato uršulinke, zato so jih nekoc imenovali nunski lect. Danes žal tradicija izdelave medenih kruhkov izginja. Nekateri otroci v Poljanski in Selški dolini kruhke še dobivajo za Miklavža, fantje pa jih ne podarjajo vec dekletom, kajti medeno srce je izpodrinil ameriški kic za valentinovo. (Hrastar A. 2014) 2.2 IZVEDBA MEDPREDMETNEGA POVEZOVANJA V nadaljevanju bom predstavila izvedbo medpredmetnega povezovanja v drugem letniku programa slašcicar, ki sem ga kot uciteljica teoreticnega dela strokovnega modula Sladice izvajala skupaj s kolegicami, ki poucujejo slovenšcino in zgodovino ter prakticni pouk v šolski slašcicarski delavnici. Skupaj smo naredile nacrt za izvedbo delavnice in timsko delo razširile na devet ucnih ur oziroma na štiri dneve. 2.2.1 Povezovanje teme z zgodovino in slovenšcino – 3 ure (1. dan) S kolegico Majo Vehar sva dijakom predstavili medene kruhke z razlicnih zornih kotov. Seznanili so se z ljudskimi obicaji, ki so povezani s slašcicarstvom, zgodovino lectarstva in izdelavo škofjeloških in dražgoških kruhkov. Za lažjo predstavo sva v ucni proces vkljucili cim vec razlicnih oblik in metod poucevanja. Pri razlagi sva uporabili projekcijo, dijaki so si ogledali razlicne video vsebine o tradicionalni izdelavi medenjakov, spoznali so njihove prepoznavne znacilnosti in razlike, se seznanili s surovinami in tehnološkim postopkom izdelave, oblikovanja in peke testa ter analizirali razlicne tehnike koncne dekoracije izdelkov. Zelo zanimivi so se dijakom zdeli nekateri ljubezenski ali šaljivi napisi na lectovih srcih, ki so bili potrebni dodatne razlage. Ponovili so tudi pravila pravopisa, npr. rabo velike zacetnice, postavljanje locil, predmet interesa pa je bil tudi pomen barv, saj vsaka posebej simbolizira neko custvo, casovno dimenzijo … Med razgovorom sva s kolegico ugotovili, da nekateri dijaki sploh ne poznajo ljudskih obicajev, ki so povezani s slašcicarstvom, zato je postala tema pravi izziv, da jih skušava cim bolj motivirati za delo. Nekateri dijaki so imeli možnost, deliti z drugimi svojo izkušnjo s srecanjem medenih kruhkov, npr. obisk lectarskega muzeja v Radovljici, ogled stojnice z lectarskimi izdelki na sejmu, ogled razstave škofjeloških kruhkov in kalupov, sodelovanje na delavnici izdelave dražgoških kruhkov, nakup spominka za priložnostno darilo prijateljem v tujino (škofjeloški ali dražgoški kruhek), izkazovanje ljubezni (lectova srca), ob Miklavževem obdarovanju (kruhki s svetnikovo ali parkeljevo podobo), ob prazniku svetih treh kraljev (polmesec), izdelava okraskov za božicno drevesce (angelcki, smrekice, zvezdice, pticki, jelencki) … Predstavitev sva obogatili z razlicnim slikovnim materialom, kot tudi z originalnimi medenimi izdelki, kalupi in pripomocki za oblikovanje ornamentov. Sledila je aktivnost dijakov, pri kateri so pokazali svojo ustvarjalnost. Na podlagi vseh informacij, ki so jih bili deležni, so na bel papir formata A4, s pomocjo barvic, najprej skicirali, nato pa z barvnimi svincniki izdelali in dokoncali risbe razlicnih medenih izdelkov, nekatere so opremili tudi z napisi. Zanimivo je bilo, da se niso vsi držali tradicionalnih meril, temvec so nekateri svoje izdelke modernizirali v obliki in ornamentih. Kar nekaj dijakov je želelo dodatni list in so zaceli ustvarjati nov izdelek. Zelo so bili veseli, da se obravnava teme še ne bo zakljucila, in da se bomo naslednji dan preselili v slašcicarsko delavnico. Slika 1: Likovno ustvarjanje medenih kruhkov Vir: lasten 2.2.2 Povezovanje teme s prakticnim poukom – 3 ure (2. dan) Pouk se je naslednji dan nadaljeval v šolski slašcicarski delavnici. V polni delovni opremi in umitih rok so se razporedili ob delovnih mizah. Teoreticno znanje, ki so ga dijaki že pridobili v razredu, smo povezali s prakticnim poukom, ki ga je vodila kolegica Alenka Kodele. Dijakom sva predstavili potek ucnih ur in jim dali navodila za delo. Ker so recepti za izdelavo testa skrivnost lectarjev in se prenašajo iz roda v rod, prav tako pa se med izdelovalci medenih kruhkov tudi precej razlikujejo, smo uporabili standardni recept za medenjake, ki ga uporabljamo v šolski slašcicarski delavnici. Sestavine, ki so potrebne za izdelavo testa so: ržena in pšenicna moka, cvetlicni med, mleti cimet, mleti klincki, pepelika in jelenova sol kot rahljalno sredstvo. Iz pripravljenih surovin so dijaki izdelali tri vrste testa, ki so jih uporabili za lectova srca, škofjeloške in dražgoške kruhke. Sledilo je oblikovanje testa z valjanjem in izrezovanjem. Za dražgoške kruhke in lectova srca so uporabili kovinske izrezovalce v obliki srca, za škofjeloške kruhke pa so testo odtisnili v lesenih kalupih. S pomocjo projekcije sva jih s kolegico seznanili z razlicnimi možnimi oblikami ornamentov za dražgoške kruhke, ki se jih oblikuje iz testene vrvice in dijaki so bili pri izdelavi svojih okraskov zelo ustvarjalni. Izdelali so razlicne vrste rožic (nageljne, planike, soncnice, marjetice …), pticke, prstane, štiriperesne deteljice, pentlje ipd., s katerimi so okrasili kruhke. Med oblikovanjem medenjakov je vladalo sprošceno vzdušje, dijaki so svoje izdelke komentirali in se trudili, da bi jim mojstrovine cim bolj uspele. Vmes je prišlo tudi do raznih napak, vendar so se dijaki ponovno lotili izdelave ornamentov. Tisti bolj spretni so spodbujali manj spretne, jim tudi nudili pomoc, najbolj pa so bili ustvarjalni pri zbiranju idej za ornamente. Sledila je še faza pecenja v pecici, ohlajevanje izdelkov in na koncu še cišcenje pripomockov in delavnice. Koncno okraševanje medenih kruhkov smo pustili za naslednji dan. Slika 2: Izdelava škofjeloških medenih kruhkov Vir: lasten Slika 3: Izdelava dražgoških medenih kruhkov Vir: lasten 2.2.3 Povezovanje teme s prakticnim poukom – 2 uri (3. dan) Dijaki so se naslednji dan preizkusili v ustvarjanju okraševanja lectovih src. V ta namen je kolegica pripravila navodila za izdelavo rdecega preliva iz želatine in beljakove glazure v beli, rumeni, modri ter zeleni barvi s pomocjo živilskih barv. Lectova srca so s pomocjo copica premazali z vrocim rdecim želatinastim prelivom, pocakali, da se je ta strdil, nato so si pripravili papirnate dresirne vrecke za brizganje okraskov iz beljakove glazure razlicnih barv. Tako so nastajale zelo zanimive dekoracije z razlicnimi sporocili. Z belo glazuro so okrasili robove src in napisali sporocilo, z rumeno, modro in zeleno glazuro so izdelali rožice in ostale okraske. Na zacetku so dijaki naleteli na težavo, ker se je dekoracija hitro razmazala, zato so morali ponovno izdelati beljakovo glazuro, v katero so dodali manjšo kolicino limoninega soka, ki je bil prej krivec za napako. Medtem ko se je glazura na lectovih srcih sušila, so se dijaki lotili še glaziranja škofjeloških in dražgoških kruhkov. Pripravili so sladkorni sirup, s katerim so s pomocjo copica premazali medene kruhke in jih tako še dodatno zašcitili pred kvarom, kruhki pa so s tem tudi pridobili na izgledu, saj so dobili lep sijaj. Z zanimanjem so opazovali in komentirali izdelke drug drugega. Sledilo je pospravljanje in cišcenje slašcicarske delavnice. Vse izdelke so pustili nekaj dni na pladnjih v skladišcnem prostoru, da se je glazura dobro posušila. Slika 4 : Okraševanje lectovih src Vir: lasten 2.2.4 Priprava razstave medenih izdelkov – 1 ura (4. dan) Dijaki so pripravili tudi razstavo, na kateri so predstavili svoje ustvarjalno delo. Mize so obložili z dekorativnimi cipkastimi prti in jih obložili s svojimi izdelki oziroma primeri škofjeloških in dražgoških kruhkov ter lectovih src. Poleg škofjeloških kruhkov so postavili tudi razlicne lesene kalupe. Razstavo so popestrili tudi plakati s tradicionalnimi motivi in likovnimi izdelki, ki so jih izdelali pri zacetnih urah medpredmetnega povezovanja. Razstavo so si lahko ogledali tudi drugi dijaki in ucitelji in se na ta nacin seznanili z ljudskimi obicaji oziroma kulturno dedišcino v slašcicarstvu. Slika 5: Del razstave medenih kruhkov Vir: lasten 2.2 EVALVACIJA VTISOV O IZVEDBI UCNEGA PROCESA S kolegicama sem izvedla evalvacijo vtisov, ki so si jih dijaki ustvarili o izvedbi ucnega procesa. V ta namen sem pripravila vprašalnik z desetimi vprašanji in naredila analizo ankete. Tabela 1: Vprašanja za evalvacijo vtisov o izvedbi delavnice in analiza ankete Številka vprašanja Vprašanje Odstotek odgovorov 1. Ali je delavnica odgovarjala tvojim izobraževalnim potrebam glede ustvarjanja? DA 70 % DELNO 25 % NE 5 % Skupaj 100 % 2. Ali so bili cilji delavnice jasno predstavljeni? DA 80 % DELNO 20 % NE 0 % Skupaj 100 % 3. Je bila organizacija delavnice ucinkovita? DA 75 % DELNO 25 % NE 0 % Skupaj 100 % 4. Ali so bile ucne aktivnosti ustrezne? DA 72 % DELNO 25 % NE 3 % Skupaj 100 % 5. Delavnica je bila (oznaci svojo izbiro) PREDOLGA 15 % PREKRATKA 20 % RAVNO PRAV DOLGA 65 % Skupaj 100 % 6. Kako si se pocutil/a pri timskem delu v skupini? SLABO 0 % ZADOVOLJIVO 0 % DOBRO 25 % ZELO DOBRO 30 % ODLICNO 45 % Skupaj 100% 7. V kolikšni meri si prispeval/a k skupinskemu delu? ZELO MALO 0 % MALO 4 % ZADOVOLJIVO 18 % VELIKO 38 % ZELO VELIKO 40 % Skupaj 100% 8. Kakšen se ti zdi tovrsten nacin pouka v primerjavi s klasicnim? Zbir razlicnih odgovorov je prikazan spodaj. BOLJ ZANIMIV / BOLJŠI / OK / V REDU / SUPER, TO MORAMO VECKRAT PONOVITI / NIC POSEBNEGA / DRUGACEN / BOLJ POUCEN IN UPORABEN / 9. Kaj ti je bilo pri delavnici najbolj všec? Zbir razlicnih odgovorov je prikazan spodaj. VSE / LIKOVNO USTVARJANJE / IZDELAVA LECTOVIH SRC / IZDELAVA ŠKOFJELOŠKIH KRUHKOV / IZDELAVA DRAŽGOŠKIH KRUHKOV / 10. Kaj bi morda spremenil/a? Zbir razlicnih odgovorov je prikazan spodaj. NIC / VEC CASA ZA IZDELAVO RISBE / DODAL BI PAKIRANJE IZDELKOV V DEKORATIVNO EMBALAŽO / Vir: lasten Rezultati iz tabele 1 kažejo, da je velika vecina dijakov delavnico lepo sprejela. Prav tako so jim bile všec vse oblike in metode poucevanja. Ucni cilji so bili jasno predstavljeni, tudi aktivnosti, ki so jih izvajali, so bile ustrezne, organizacija je bila ucinkovita in delavnica je bila ravno prav dolga. Pri timskem delu so se dijaki pocutili zelo dobro, k skupinskem delu so v vecini veliko prispevali. V primerjavi s klasicnim, se jim zdi tovrsten nacin pouka veliko boljši in zanimivejši, želijo si ponovitev. Dobro so se pocutili pri izvajanju vseh aktivnosti, najveckrat so omenili aktivnosti na prakticnem pouku. V veliki vecini so odgovorili, da pri delavnici ne bi nic spremenili, dvema dijakoma je zmanjkalo casa za izdelavo risbe, zato sta izdelek dokoncala doma, en dijak pa je imel zelo dober predlog, da bi medene izdelke lahko zapakirali v dekorativno embalažo in jih ponudili obiskovalcem na božicno-novoletnem dobrodelnem sejmu, saj je tovrstno medeno pecivo kot spominek obstojno tudi vec let. 3 SKLEPI IN ZAKLJUCEK Na podlagi raziskave v oddelku 2. letnika programa slašcicar, ki smo jo izvedli kot delavnico o ljudskih obicajih v slašcicarstvu na podlagi treh predstavnikov kulturne dedišcine (lectovo srce, škofjeloški in dražgoški medeni kruhek) v obliki medpredmetnega povezovanja med teoreticnim in prakticnim delom strokovnega modula sladice, slovenskim jezikom in zgodovino, smo prišli do naslednjih ugotovitev: - doseženi so bili vsi vsebinski in operativni cilji, - dijaki so bili izredno motivirani za delo, - izkoristili so lahko možnost ustvarjalnega ucenja, - pridobivali in povezovali so znanje z razlicnih vidikov oziroma zornih kotov, - priprave na delavnico so zahtevale vec casa, a so rezultati dali vsem vec zadovoljstva, - na osnovi evalvacije o vtisih, ki smo jo izvedli, si dijaki želijo tovrstnih delavnic z medpredmetnim povezovanjem tudi v prihodnje. Ceprav sem take rezultate nekako pricakovala, saj sem medpredmetno povezovanje že velikokrat izvajala, vendar le v povezavi med dvema predmetoma, sem tudi tokrat, ko sem v ucni proces vkljucila povezavo med štirimi predmeti, dobila potrditev, da je taka oblika za dijake veliko bolj ucinkovita glede motivacije za delo, usvajanja in uporabnosti znanja v prihodnje ter nudi možnost lastnega ustvarjanja. Zato bom tovrstno obliko pouka izvajala še naprej in povabila k sodelovanju tudi druge ucitelje. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Hrastar A., Mateja. 2014. Dražgoški kruhki, dedišcina, ki izginja. Siol.net. https://siol.net/trendi/kulinarika/drazgoski-kruhki-dediscina-ki-izginja-foto-in-video-115211 (avgust, 2022). 2) Hriberšek Binter, Mateja. 2021. Mesec ljubezni in lectova srca. Kulinaricna doživetja. https://www.kulinaricna-dozivetja.eu/clanki/lectovo-srce/ (avgust, 2022). 3) Kaj so dražgoški kruhki. 2017. Wordpress. https://drazgoskikruhki.wordpress.com/2017/01/29/blog-post-title/ (avgust, 2022). 4) Širec, Alojz, Katja Arzenšek, Suzana Deutsch, Vanja Košpenda, Vesna Kumer, Johann Laco, Nevenka Lamut, Jolanda Lazar. 2011. Medpredmetno povezovanje kot strategija za kakovostno ucenje ucencev v osnovni šoli. V: Vodenje v vzgoji in izobraževanju, letnik 9, številka 1: 33–58. Kranj: Šola za ravnatelje. 5) Škofjeloški kruhki. 2020. Wikipedia. https://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0kofjelo%C5%A1ki_kruhki VPLIV UŽIVANJA OVSENIH KOSMICEV NA VSEBNOST LIPIDOV IN SLADKORJA V KRVI EFFECT OF OAT FLAKES CONSUMPTION ON LIPIDS AND BLOOD SUGAR CONTENT Igor Gomercic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) igorg18@gmail.com Katarina Smole Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) katarina.smole@bic-lj.si Izvlecek Nekatera živila se pogosto uporabljajo za zmanjševanje simptomov razlicnih bolezni ali kot preventiva, da do le-teh ne bi prišlo. Za živila z visoko vsebnostjo topnih prehranskih vlaknin v obliki beta glukana velja, da znižujejo tveganje za razvoj srcno-žilnih bolezni in zmanjšujejo simptome sladkorne bolezni. Ta potencial beta glukana je prepoznala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in odobrila uporabo zdravstvene trditve, da uživanje vsaj 3 g beta glukana iz ovsa ali jecmena pomaga uravnavati vsebnost holesterola v krvi. EFSA je odobrila tudi trditev, da uživanje beta glukana kot del obroka preprecuje porast glukoze v krvi po obroku. V raziskavi smo preverili vpliv dolgotrajnega uživanja ovsenih kosmicev na vsebnost glukoze in parametrov lipidne slike v krvi. Pet testirancev je 12 tednov vsak dan uživalo po 100 g ovsenih kosmicev in s tem zaužilo vsaj 3 g beta glukana na dan. Po zakljucku raziskave se je izkazalo, da sta koncentraciji celotnega holesterola in LDL-holesterola v povprecju padli za 6,1 % in 10,3 %. V raziskavi smo zaznali tudi dolocen vpliv uživanja ovsenih kosmicev na koncentracijo glukoze in trigliceridov v krvi, vendar povprecnih vrednosti vpliva ne moremo zagotovo potrditi. Kljucne besede: beta glukan, HDL-holesterol, LDL-holesterol, glukoza, ovseni kosmici. Abstract Some foods are often used to reduce symptoms of different diseases or to avoid contracting them. Foods with a high content of soluble dietary fibers in form of beta glucan are said to reduce the risk for cardiovascular diseases and to relieve symptoms of diabetes. This potential of beta glucan was recognized by the European Food Safety Authority (EFSA), authorizing the health claim that the consumption of at least 3 g of beta glucan from oats or barley helps regulate cholesterol levels in the blood. The EFSA also authorized the claim that the consumption of beta glucan as part of a meal prevents the increase in glucose levels in the blood after a meal. We studied the impact of a long-term consumption of oat flakes on the glucose content and lipid parameters in the blood. For 12 weeks, 5 examinees consumed 100 g of oat flakes daily, which contain at least 3 g of beta glucan. Once the research was conducted, it was determined that the concentrations of overall cholesterol and LDL cholesterol in the blood decreased by 6.1 % and 10.3 %. The research confirmed a certain effect of the oat flakes consumption on the concentration of glucose and triglycerides in the blood, but it cannot be determined with certainty. Keywords: beta glucan, HDL cholesterol, LDL cholesterol, glucose, oat flakes. 1 UVOD Organizem obicajno razpolaga s pravšnjo kolicino lipidov in prav tako dobro regulira porast koncentracije glukoze v krvi. Vendar razlicni genetski dejavniki, bolezni in sodoben nacin življenja pogosto povzrocijo prebavne in presnovne motnje. Beta glukan je polisaharid in spada med topno prehransko vlaknino ter ga obravnavamo kot funkcionalno hranilno snov, ki uravnava holesterol in koncentracijo glukoze v krvi. Eden izmed boljših živilskih virov beta glukana je oves. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je s številnimi študijami prepoznala in potrdila potencial beta glukana. Raziskava je osnovana na dolocanju koncentracije lipidov in glukoze v krvi po 12-tedenskem uživanju ovsenih kosmicev in je bila glede na oceno ucinka beta glukana zastavljena na podoben nacin kot študije, ki jih je obravnavala EFSA. 1.1 LIPIDI V KRVI Po zaužitju hrane se lipidi v crevesju hidrolizirajo pod vplivom lipaze iz trebušne slinavke v proste mašcobne kisline, glicerol in monogliceride. Glicerol je vodotopen in se hitro absorbira, mašcobne kisline s krajšimi verigami tvorijo komplekse z žolcnimi kislinami in potujejo v jetra. Mašcobne kisline z daljšimi verigami pa potujejo s pomocjo žolcnih kislin v celice crevesne sluznice, kjer se iz njih sintetizirajo trigliceridi. Sintetizirani trigliceridi se vežejo z molekulami holesterola, fosfolipidov in majhnimi kolicinami proteinov, kar vodi v nastanek lipoproteinov. (Štraus, Petrik 2009, 129) Naloga lipoproteinov je prenos lipidov in drugih v plazmi netopnih snovi po telesu. Te sestavine celice potrebujejo za gradnjo membran (trigliceridi, holesterol, fosfolipidi), sintezo hormonov in žolcnih kislin (holesterol), za normalen potek biokemijskih procesov v telesu ali kot pomemben vir energije (trigliceridi). (Cerne 2005, 59) Poznamo dve poti prenosa lipidov v organizmu, prenos prehranskih lipidov ali eksogena pot iz crevesja preko limfe in krvnega obtoka v periferna tkiva in jetra. To nalogo opravljajo hilomikroni, ki vstopajo v krvni obtok. Iz hilomikronov nastajajo lipoproteini zelo nizke gostote (VLDL), lipoproteini nizke gostote (LDL) in lipoproteini visoke gostote (HDL). Druga pot je prenos telesu lastnih mašcob ali endogena pot iz jeter v periferna tkiva. To nalogo opravljajo lipoproteini zelo nizke in lipoproteini nizke gostote. Povratno pot holesterola iz perifernih tkiv v jetra pa omogoca lipoprotein visoke gostote. (Završnik 2006, 14) Za vrednotenje koncentracij lipidov v krvi uporabljamo termin zaželene vrednosti namesto referencne vrednosti. Gre za posebnost, ki je ne gre enaciti z drugimi referencnimi vrednostmi krvnih parametrov. Vrednosti se uvršcajo v tri stopnje: zaželena, mejna in tvegana, saj obstajajo razlicne stopnje tveganja znotraj ogrožene populacije. V katero skupino bo posameznik uvršcen, je odvisno od številnih dejavnikov: stroke, ki posameznika obravnava, starosti, življenjskega sloga, družinske obremenjenosti, ali gre za diabetike, osebe z visokim krvnim tlakom in drugo. (Flisar, Osredkar 2007, 1) Preglednica 1: Zaželene vrednosti lipidov v krvi Parameter Zaželena Mejna Tvegana Visoko tvegana Holesterol (H) Do 5,2 5,21–6,20 Nad 6,21 LDL Do 3,31 3,32–4,10 4,11–4,85 Nad 4,86 HDL Nad 1,0 H : HDL Do 3,5:1 Do 5:1 Trigliceridi Do 1,69 1,70–2,24 2,25–5,61 Nad 5,62 Vir: Flisar, Osredkar 2007, 2 Vrednosti celotnega holesterola do 5,2 mmol/L predstavljajo zaželene vrednosti in jih ima približno polovica odraslih oseb. Vrednosti celotnega holesterola med 5,21 mmol/L in 6,20 mmol/L predstavljajo mejne vrednosti in jih ima približno tretjina odraslih oseb. Mejne vrednosti predstavljajo rahlo povecano tveganje za koronarno bolezen. Priporoca se sprememba v prehrani oziroma so potrebne vecje spremembe, ce je koronarna bolezen že prisotna oziroma je v družini. Vrednosti celotnega holesterola nad 6,21 mmol/L predstavljajo tvegane vrednosti in jih ima približno 17 % odraslih oseb. Pri teh vrednostih obstaja dvakrat vecje tveganje za koronarno bolezen. Potrebne so vecje spremembe v življenjskem slogu in terapija z zdravili. (Flisar, Osredkar 2007, 2) 1.2 URAVNAVANJE KONCENTRACIJE GLUKOZE V KRVI Uravnavanje koncentracije glukoze v krvi je zelo kompleksen proces, v katerem sodeluje vec razlicnih dejavnikov. Pomembno vlogo imajo hormoni: inzulin, glukagon, rastni hormon in adrenalin, adrenokortikotropni hormon, glukokortikoidi, tiroksin. Našteti hormoni aktivirajo svoje mehanizme najveckrat v stresnih situacijah, strahu ali stradanju. Inzulin je edini hormon, ki znižuje koncentracijo glukoze v krvi na nacin, da stimulira nastajanje glikogena iz glukoze v procesu glikogeneze. Vsi drugi hormoni jo zvišujejo. Na mehanizem izlocanja inzulina deluje tudi glukoza v krvi prek hipotalamusa. (Štraus 1988, 134) Pred zaužitjem hrane glukoza nastaja tako, da se glikogen razgradi na glukozo v procesu glikogenolize v jetrih in nekoliko v ledvicah. Ne nastaja pa v mišicah, saj mišice ne vsebujejo encima glukoza-6-fosfataza. Po zaužitju hrane in po prebavi ogljikovih hidratov se koncentracija glukoze v krvi zvišuje, pri cemer le-ta stimulira izlocanje inzulina, ki vpliva na glikogenezo v jetrih in mišicah. Koncno del glukoze prehaja v krvni obtok, drugi del pa v glikogen. (Štraus 1988, 135) Normalna koncentracija glukoze v krvi je od 3,3 do 5,6 mmol/L. Fiziološke spremembe koncentracije glukoze v krvi so lahko izzvane zaradi napora, stresa, strahu. V vseh teh primerih se koncentracija glukoze zvišuje. Znižane koncentracije glukoze najdemo pri nosecnicah in dojenckih. Dojencki imajo takoj po rojstvu zelo nizke koncentracije glukoze in šele po enem letu koncentracija glukoze doseže normalne vrednosti. (Štraus, Petlevski 2009, 112) Hiperglikemija je stanje trajnega zvišanja koncentracije glukoze v krvi, kot posledica pa se pojavi sladkorna bolezen. Hipoglikemija je stanje znižane koncentracije glukoze v krvi. Razlogi pa so lahko razlicni. 1.3 BETA GLUKAN Beta glukan spada v družino glukanov in prehranskih vlaknin. Glukani so polimeri glukoze, ki se delijo glede na tip glikozidne vezi v alfa in beta glukane. Beta glukan je homogeni polisaharid, sestavljen iz monomerov D-glukoze, ki so med seboj povezani z beta-glikozidno vezjo. Alfa glukani so monomeri glukoze, ki so med seboj povezani z alfa-glikozidno vezjo. Beta glukan je sestavina celicne stene nekaterih bakterij, kvasovk in številnih drugih gliv, morskih alg, še posebej bogate so trave. (Špoljaric in drugi 2011, 364) Eden izmed vecjih živilskih virov beta glukana je oves. V ovsu beta glukan najdemo v celicni steni endosperma. Celicna stena ima slojasto strukturo, katere zunanji sloj je vecinoma sestavljen iz v vodi netopnih polisaharidov, kot sta celuloza in glukomanan. V debelejšem notranjem sloju so v vodi topni polisaharidi, vecina teh je beta glukan, nekaj pa je arabinoksilana. Celicna stena subaleurona je obicajno debelejša kot zunanji endosperm in je bogatejša z beta glukanom. Vsebnost beta glukana v ovsu je razlicna glede na vrsto ovsa in v povprecju predstavlja od 3 do 5 % teže zrna. (Anttila in drugi 2004, 80) Beta glukan je uspešen tudi pri uravnavanju holesterola, LDL-holesterola in glukoze v organizmu. Predvideva se, da je glavni mehanizem delovanja beta glukana na uravnavanje holesterola in glukoze v krvi vezan na njegovo sposobnost zaviranja prebave in absorpcije nekaterih sestavin obroka. (Pins, Kaur 2006, 8) 1.4 EVROPSKA AGENCIJA ZA VARNOST HRANE (EFSA) IN ZDRAVSTVENE TRDITVE Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je ustanova Evropske unije, ki pripravlja znanstvene nasvete ter obvešca o obstojecih in nastajajocih tveganjih v prehranjevalni verigi. Agencija prispeva k oblikovanju evropske zakonodaje, pravil in politike ter posledicno k varstvu potrošnikov pred tveganji v prehranjevalni verigi. V njeno pristojnost sodijo varnost hrane in krme, prehrana, zdravje živali, varstvo in zdravje rastlin. (Uredba (ES) 178/2002 2002, cl. 22) Zdravstvena trditev je dovoljena za živila ali hranilne snovi le v primeru dokazanega ugodnega ucinka na zdravje glede na splošno sprejete znanstvene podatke v zvezi s prisotnostjo, odsotnostjo ali zmanjšano vsebnostjo nekega hranila ali snovi v živilu. Te snovi morajo biti vsebovane v kolicinah, ki so sprejemljive za uživanje in dajejo želeni ucinek. EFSA dovoljuje razlicne tipe zdravstvenih trditev, ce te temeljijo na znanstvenih dokazih in jih potrošniki zlahka razumejo. EFSA je odgovorna za ocenjevanje znanstvenih dokazov, ki podpirajo zdravstvene trditve. Med funkcionalne zdravstvene trditve sodijo trditve v zvezi z razvojem, rastjo in s funkcijami organizma, trditve o vplivu na psihološke in vedenjske funkcije ter trditve o vplivu na hujšanje ali nadzor telesne mase. (Uredba (ES) 1924/2006 2006, cl. 10, 13) Zdravstvena trditev EFSA za beta glukan velja, da uživanje vsaj 3 g beta glukana na dan pomaga pri uravnavanju holesterola v krvi in s tem zmanjšuje tveganje za razvoj srcno-žilnih bolezni. (Scientific Opinion 2010, 3) Druga zdravstvena trditev EFSA o beta glukanu pravi, da uživanje živil, ki vsebujejo vsaj 4 g beta glukana iz ovsa na 30 g razpoložljivih ogljikovih hidratov v obroku, zmanjšuje porast glukoze v krvi (Scientific Opinion 2011, 10). EFSA dodeli zdravstveno trditev samo tistim živilom ali hranilnim snovem, za katere je dokazan pozitiven ucinek na zdravje posameznika. (Uredba (ES) 1924/2006 2006, cl. 10, 13) 2 OPIS RAZISKAVE Analiza je obsegala izbiro petih testirancev, ki so 12 tednov uživali po 100 g ovsenih kosmicev na dan (slika 1). S tem so zaužili vsaj 3 g beta glukana iz ovsa na dan, ce upoštevamo dejstvo, da je vsebnost beta glukana v zrnu ovsa od 3 do 5 % (Anttila in drugi 2004, 80). Testiranci so oddali vzorec krvi v medicinskem laboratoriju na zacetku in koncu testiranja za biokemijske parametre: glukoza, celotni holesterol, HDL-holesterol, LDL-holesterol, trigliceridi in glikiran hemoglobin. Obdobni odvzemi krvi so se izvajali vsak teden za biokemijske parametre: glukoza, celotni holesterol, HDL-holesterol, LDL-holesterol ter trigliceridi, in sicer dve uri po zajtrku. Odvzem krvi je bil opravljen vedno pri enakih pogojih in z istimi materiali oziroma pripomocki. Analize so bile opravljene vedno na istih analizatorjih, na katerih se vsakodnevno opravlja notranji nadzor kakovosti ter so vkljuceni v nacionalno in mednarodno shemo kakovosti. 3 REZULTATI IN ZAKLJUCKI 3.1 REZULTATI MERITEV KONCENTRACIJE CELOTNEGA HOLESTEROLA V KRVI Grafikon 1 prikazuje nihanje koncentracije celotnega holesterola v krvi pri testirancih v casu raziskave. Vrednosti celotnega holesterola so bile dolocene vsak teden v casu izvajanja raziskave pri enakih pogojih. Zaželena vrednost za koncentracijo celotnega holesterola je do 5,2 mmol/L. (Flisar, Osredkar 2007, 2) V laboratoriju, kjer so opravili analize, je dolocena zaželena vrednost med 4,0–5,7 mmol/L. Grafikon 1: Rezultati meritev koncentracije celotnega holesterola v krvi https://lh5.googleusercontent.com/FBAQwLX0o2pqikwLFnorXU3KVMp0XpuyCBDH-QGnln5kxz3oRRd_rFrh9suzGJse_AB5uJHDK97rhjcr0YtunfDOHd_aQxR5R7M4DBb500FLmAjk0_Qq_XwNVJ5B0Vu81RG_eWIxrXV9vQKJxxA5I7JCT6r3BOE5gBpUmwWtXseKIH-sVzb4-1zgCxl8AW9wPlYMEw Vir: lasten 2021 V podatkovni preglednici pod grafikonom 1 so vrednosti, ki padajo glede na povprecno vrednost prvih dveh meritev, oznacene z zeleno barvo. Vrednosti, ki narašcajo glede na povprecno vrednost prvih dveh meritev, so oznacene z rdeco barvo. Pri vecini testirancev je izrazitejši trend padanja glede na povprecno vrednost prvih dveh meritev. Ob zacetku raziskave sta imela dva testiranca (testiranec 3 in 4) vrednosti celotnega holesterola v mejah zaželene vrednosti, ki jih je dolocil laboratorij, kjer so bile opravljene analize. Drugi testiranci so imeli vrednosti povišane. Po 12 tednih uživanja ovsenih kosmicev so štirje testiranci (testiranec 2, 3, 4 in 5) dosegli zaželene vrednosti za celotni holesterol. Testirancu 1 je vrednost sicer precej padla, vendar je še vedno visoko nad zaželeno vrednostjo. Testiranci 1, 2 in 5 so imeli na zacetku raziskave povišane vrednosti koncentracije celotnega holesterola. Pri vseh treh testirancih je zelo izrazit trend padanja koncentracije celotnega holesterola. Iz teh rezultatov bi lahko zakljucili, da se vpliv uživanja beta glukana v 12 tednih bolj odrazi pri testirancih s povišano koncentracijo celotnega holesterola v krvi. Grafikon 2 prikazuje primerjavo povprecnih vrednosti prvih treh in zadnjih treh meritev koncentracije celotnega holesterola pri testirancih. Ves cas so testiranci uživali po 100 g ovsenih kosmicev. Grafikon 2: Primerjava povprecnih vrednosti prvih treh meritev in zadnjih treh meritev koncentracije celotnega holesterola v krvi https://lh3.googleusercontent.com/yT1vHGqc1pCJhH6REYRu2sryyx9idM2dku2l87gMU3409-uSzqSWVbcjYvfWkuUjyUlZ_4Cwb3teT1T4ELr09yWhpR44kjfeET4kbWIJXJkbk-4Yoj5smImSOyO59o60PzRe0vDA_fouNqgX1G-dXdDqRcojX7M_OmpffkNxzi4f8iVtIt2ErNmwBibzb23PPp0BDQ Vir: lasten 2021 Pri vseh testirancih je bila povprecna vrednost zadnjih treh meritev nižja kot povprecna vrednost prvih treh meritev. Skupna povprecna vrednost prvih treh meritev pri vseh testirancih je 6,10 mmol/L. Skupna povprecna vrednost zadnjih treh meritev pri vseh testirancih je 5,75 mmol/L. Skupna povprecna vrednost zadnjih treh meritev je za 0,35 mmol/L ali za 6,1 % nižja kot skupna povprecna vrednost prvih treh meritev. Skupni ucinek vseh študij v metaanalizi je znižanje koncentracije celotnega holesterola za 0,34 mmol/L (Scientific Opinion 2010, 2). Znižana koncentracija celotnega holesterola pri naših testirancih je znašala 0,35 mmol/L. 3.2 REZULTATI MERITEV KONCENTRACIJE LDL-HOLESTEROLA V KRVI Grafikon 3 prikazuje nihanje koncentracije LDL-holesterola pri testirancih v casu raziskave. Vrednosti koncentracije LDL-holesterola so bile dolocene vsak teden v casu izvajanja raziskave pri enakih pogojih. V laboratoriju, kjer smo opravili analize, je zaželena vrednost koncentracije LDL-holesterola med 2,0–3,9 mmol/L. Grafikon 3: Rezultati meritev koncentracije LDL-holesterola v krvi https://lh6.googleusercontent.com/5XIadqBECDocA8KYnYVwuRbfzCuFtCN9L-Phb3Z8izmEERE0VFuB4DYQTHqj0Tq3trn8u6roR1aJVHeE5kZ-UJ8biU-fvj5f6_XSNMxxdoHMK_Fhq9gIjnt5tePEPeqBk6c6ofpAgmq2uph_kaUdVGCmLP0Y2Ka_Xn1mTCSDG_0aPuVsik1AjZvFznwYKovB2flV_g Vir: lasten 2021 V podatkovni preglednici pod grafikonom 3 so vrednosti, ki padajo glede na povprecno vrednost prvih dveh meritev, oznacene z zeleno barvo in vrednosti ki narašcajo, z rdeco. Ob zacetku raziskave so trije testiranci (testiranci 3, 4 in 5) imeli vrednosti koncentracije LDL-holesterola v mejah zaželenih vrednosti, ki jih je dolocil laboratorij, ki je opravil analize. Po 12 tednih uživanja ovsenih kosmicev so štirje testiranci (testiranci 2, 3, 4 in 5) dosegli zaželene vrednosti za LDL-holesterol. Testirancu 1 je vrednost precej padla, vendar je še vedno visoko nad zaželeno vrednostjo. Iz podatkovne preglednice pod grafikonom lahko opazimo, da je pri vseh testirancih, razen pri testirancu 4, izrazit trend padanja glede na povprecno vrednost prvih dveh meritev (zelena barva). Pri testirancu 4 ni opazen trend narašcanja niti padanja. Grafikon 4 prikazuje primerjavo povprecne vrednosti prvih treh in zadnjih treh meritev koncentracije LDL-holesterola pri testirancih. Ves cas so testiranci uživali po 100 g ovsenih kosmicev. Grafikon 4: Primerjava povprecne vrednosti prvih treh in zadnjih treh meritev koncentracije LDL-holesterola v krvi https://lh4.googleusercontent.com/fAKBY-TFftEG3OHddvZcWH-SKmLvcLV564ZkEr4FR9YrQD-pBGNSkW_rrMXHpjreNC-rglsFz0WR0pPoOuN3n4jHK83VPrnqV4xG6k81_v7Pozq50U_gtppAIxHoQArKpqWgXaYEhg6JyNaAxWanrht6gBnee1Hxmde2GLR17WPsA-6lU5LgU6uqZmhIN2NUwbGthw Vir: lasten 2021 Skupna povprecna vrednost prvih treh meritev pri vseh testirancih je 3,78 mmol/L. Skupna povprecna vrednost zadnjih treh meritev pri vseh testirancih je 3,39 mmol/L. Skupna povprecna vrednost zadnjih treh meritev je za 0,39 mmol/L ali za 10,32 % nižja kot skupna povprecna vrednost prvih treh meritev pri vseh testirancih. Pri testirancih 1, 2 in 5 je povprecna vrednost zadnjih treh meritev opazno nižja kot povprecna vrednost prvih treh meritev. Pri testirancih 3 in 4 je razlika med vrednostmi izredno majhna. Pri testirancu 3 je vrednost minimalno padla in pri testirancu 4 minimalno narastla. Skupni rezultat kaže, da uživanje ovsenih kosmicev pozitivno vpliva na koncentracijo LDL-holesterola v krvi. To potrjuje tudi ena izmed metaanaliz, ki jo je obravnavala EFSA v postopku odobritve zdravstvene trditve. Skupni ucinek vseh študij v metaanalizi je znižanje LDL-holesterola za 0,27 mmol/L (Scientific Opinion 2010, 3). Znižana koncentracija LDL-holesterola pri naših testirancih je znašala 0,39 mmol/L. Vrednosti znižanja naših testirancev se ujemajo z analizo, ki jo je izvedla EFSA, naj pa pridamo, da je vzorec testirancev izredno majhen in od tu najbrž tudi odstopanja. 3.3 REZULTATI MERITEV KONCENTRACIJE GLUKOZE V KRVI Referencna vrednost za koncentracijo glukoze v krvi je 3,6–6,1 mmol/L. Koncentracija glukoze v krvi je bila dolocena vsak teden pri enakih pogojih. Vzorec krvi je bil odvzet 2 uri po zajtrku vsakega testiranca. Rezultati dolocanja koncentracije glukoze so bili pri vseh testirancih v mejah referencnih vrednosti (3,6–6,1 mmol/L). Iz rezultatov lahko sklepamo, da imajo vsi testiranci primeren glikemicni odziv. Ker je koncentracija glukoze v krvi prevec odvisna od trenutnih dejavnikov, ni povsem smiselno opazovati trenda narašcanja in padanja koncentracije glukoze v krvi, temvec odstotka glikiranega hemoglobina v krvi (% HbA1c). Glikiran hemoglobin je laboratorijski parameter, ki pokaže povprecne vrednosti glukoze v krvi v zadnjih dveh do treh mesecih. Grafikon 4 prikazuje odstotek glikiranega hemoglobina pri vseh testirancih. Opravljeni sta bili dve meritvi za vsakega testiranca, ena ob zacetku raziskave in druga ob zakljucku. Med meritvama je minilo 12 tednov in ves ta cas so testiranci uživali po 100 g ovsenih kosmicev na dan. Vrednost izmerjenega odstotka glikiranega hemoglobina (% HbA1c) je sorazmerna koncentraciji glukoze v krvi v zadnjih treh mesecih. Referencna vrednost za glikiran hemoglobin v polni krvi je 4,2–6,5 % HbA1c. Grafikon 4: Rezultati meritev odstotka glikiranega hemoglobina v krvi (% HbA1c) https://lh6.googleusercontent.com/gZgeEeb94UCjvy29fEgTtSeLrxa23nJos6Ul7O0EQjLmbW0CcY0MSLKVNsfWKE4xNY2UjGXxGI4PbyFEqpJeHAooXzY8VkaQjnaFEpvQ9SIVyLSiSbXKnkSUXKKLdB9OR47wRE-u2U_asV2onmGam0QftSzolDvPEHKjxSzeK-sLthxucdCuNG0vGhP67sJMLqOwUA Vir: lasten 2021 Pri vseh testirancih so bile vrednosti glikiranega hemoglobina prve in druge meritve v mejah referencnih vrednosti (4,2–6,5 % HbA1c). Pri rezultatih je opaziti trend padanja vrednosti glikiranega hemoglobina med prvo in drugo meritvijo. Pri testirancu 4 sta vrednosti prve in druge meritve enaki. Znižane vrednosti glikiranega hemoglobina ob drugi meritvi pri štirih testirancih lahko predstavljajo uravnan glikemicni odziv oziroma zmanjšano nihanje koncentracije glukoze v krvi in s tem nižjo povprecno koncentracijo glukoze v krvi v obdobju treh mesecev. To bi bil lahko tudi znak potrditve vpliva uživanja beta glukana na uravnan glikemicni odziv. 3.4 ZAKLJUCEK Rezultati raziskave so dobro primerljivi z rezultati omenjenih metaanaliz, ki jih je pregledala EFSA. Zaradi velikih stroškov analiz in velikega števila odvzetih vzorcev krvi smo v analizo vkljucili le pet testirancev. V zakljucku in vrednotenju rezultatov moramo upoštevati majhnost raziskovalnega vzorca in posledicno nižjo reprezentativnost vzorcev in verodostojnost rezultatov. Pri testirancih, ki so sodelovali v raziskavi, se je koncentracija celotnega holesterola v povprecju (prvih in zadnjih treh meritev) znižala za 0,35 mmol/L ali za 6,1 %. Pri testirancih se je v povprecju znižala tudi koncentracija LDL-holesterola in sicer za 0,39 mmol/L ali 10,32 %. Primerjalno z EFSA rezultati so to izredno pozitivni izidi naše raziskave. Ucinek beta glukana na vsebnost glukoze v krvi smo dolocali posredno z dolocitvijo glikiranega hemoglobina. Pri testirancih se je odstotek glikiranega hemoglobina v povprecju znižal za 0,20 %. Iz tega rezultata in rezultatov dolocanja koncentracije glukoze v krvi, lahko sklepamo na uravnan glikemicni odziv organizma, kar je tudi dobra potrditev že dokazanih rezultatov s strani EFSA-e. Pri testirancih smo, po enakih postopkih, dolocali tudi koncentracijo trigliceridov, ter HDL-holesterola, vendar iz rezultatov ne moremo prikazati pozitivnega vpliva. Iz dobljenih rezultatov lahko zakljucimo, da ima uživanje beta glukana iz ovsenih kosmicev pozitiven vpliv na vsebnost lipidov in glukoze v krvi. Zavedati pa se moramo, da z uživanjem ovsenih kosmicev ne moremo prepreciti ali zdraviti motenj v presnovi lipidov ali ogljikovih hidratov. 4 LITERATURA IN VIRI 6) Anttila, Heli, Tuula Sontag-Strohm, Hannu Salovaara. 2004. Viscosity of beta-glucan in oat products. Agricultural and food science 13 (1): 80–87. https://www.researchgate.net/publication/276940331_Viscosity_of_beta-glucan_in_oat_products (4. 2. 2021) 7) Flisar, Živa, Joško Osredkar. 2007. Zaželene vrednosti lipidov. Potrdil Razširjeni strokovni kolegij za laboratorijsko diagnostiko, 8. 11. Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. https://www.szkklm.si/assets/images/upload/zazelenevrednostilipidov.pdf (6. 12. 2021) 8) Pins, Joel J., Kaur Harminder. 2006. A review of the effects of barley ß-glucan on cardiovascular and diabetic risk. Creal Food World 51 (1): 8–11. https://www.cerealsgrains.org/publications/plexus/cfw/pastissues/2006/Documents/CFW-51-0008.pdf (1. 12. 2020) 9) Scientific Opinion on the substantiation of health claims related to beta-glucans and maintenance of normal blood cholesterol concentrations (ID 754, 755, 757, 801, 1465, 2934) and maintenance or achievement of a normal body weight (ID 820, 823) pursuant to Article 13(1) of Regulation (EC) No 1924/2006. 2009. EFSA Journal 7 (9): 1254. Pdf. https://efsa.onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.2903/j.efsa.2009.1254 (6. 12. 2021) 10) Špoljaric, Daniel, Tihana Fumic, Dubravko Kezic, Hrvoje Valpotic, Vesna Fabijanic, Maja Popovic, Srecko Sladojev, Gordan Mršic, Ivica Valpotic. 2011. ß-glukani: Prirodni modifikatori imunosnog odgovora nedovoljno poznati u veterini. Veterinarska stanica 42 (4): 361–376 11) Štraus, Božidar. 1988. Medicinska biokemija. Zagreb: Medicinska naklada 12) Štraus, Božidar, Jozsef Petrik. 2009. Lipidi i lipoproteini. V: Štrausova medicinska biokemija: 124–161. Uredili Dubravka Cvorišcec in Ivana Cepelak. Zagreb: Medicinska naklada 13) Štraus, Božidar, Roberta Petlevski. 2009. Ugljikohidrati. V: Štrausova medicinska biokemija: 99–123. Uredili Dubravka Cvorišcec in Ivana Cepelak. Zagreb: Medicinska naklada 14) Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o dolocitvi splošnih nacel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane. Uradni list Evropske unije, L 31/1, 1.2.2002. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32002R0178&from=SL (10. 12. 2020) 15) Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega parlamenta in sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Uradni list Evropske unije, L404/9, 30.12.2006. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32006R1924&from=SL (10. 12. 2020) 16) Završnik, Matej. 2006. Motnje v presnovi mašcob dyslipidemia. V: 17. srecanje internistov in zdravnikov splošne medicine Iz prakse za prakso z mednarodno udeležbo, Maribor, 19. in 20. maj 2006, Zbornik predavanj in praktikum: 9–22. Maribor: Splošna bolnišnica. 17) 17. Enhancing the effectiveness of case study pedagogy by clubbing complementary teaching strategies for better students learning. V CIRTL Reports. 18) SSKJ, 2019. Embalaža. 20. 8. 2019, https://fran.si/iskanje?View=1&Query=embala%C5%BEa 19) SURS, 2019. 20. 8. 2019, https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/30_Okolje/30_Okolje__27_okolje__02_Odpadki__01_27061_odvoz_odpadkov/2706101S.px/ 20) The Economics Network, 2018. The pedagogy of case studies. 16. 8. 2019, https://www.economicsnetwork.ac.uk/handbook/casestudies/12 21) UNEP, 2018. United Nations Environment Programme: Single-use plastics – A Roadmap for Sustainability. 20. 8. 2019, https://wedocs.unep.org/bitstream/handle/20.500.11822/25496/singleUsePlastic_sustainability.pdf?sequence=1&isAllowed=y 22) Vovk Korže, A., 2016. Agroecology in Slovenia. Ljubljana, Journal for Geography. 4. 9. 2019, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZBY7PZD/2c01849c-950a-4ec6-a49e-a64a9c3fcac4/PDF 23) Vovk Korže, A., 2017. Agroekologija danes. Maribor, Mednarodni center za ekoremediacije. 24) Vovk Korže, A. in Yao, L., 2018. Agroecology (AE) as a sustainable approach for human being and environment protection (on specific cases in Slovenia and China). Sarajevo, Acta geographica Bosniae et Herzegovinae. 4. 8. 2019, http://geoubih.ba/Acta/Actahtmlvol5no10EN/ 25) Vovk Korže, A., Lužnik, J., Davidovic, D., 2019. What are local and sustainable food systems (LSFSs)? Erasmus+ project report. 26) ZKme-1, 2008. Zakon o kmetijstvu. 24. 8. 2019, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/86503 SODELOVANJE MED ŠOLO IN PODJETJEM PRI RAZVOJU NOVEGA IZDELKA ZA VIŠJO TRAJNOSTNO NARAVNANOST PODJETJA COLLABORATION BETWEEN SCHOOL AND COMPANY IN THE DEVELOPMENT OF A NEW PRODUCT FOR HIGHER SUSTAINABILITY OF THE COMPANY Dr. Alenka Hmelak Gorenjak Izobraževalni center Piramida Maribor, Slovenija The Education Centre Piramida Maribor, Slovenia a.hmelak.gorenjak@icp-mb.si Anja Recnik Mirovita d.o.o. Slovenija Mirovita d.o.o. Slovenia anja.recnik@mirovita.si Nataša Pem Izobraževalni center Piramida Maribor, Slovenija The Education Centre Piramida Maribor, Slovenia natasa.pem@icp-mb.si Ana Tic Izobraževalni center Piramida Maribor, Slovenija The Education Centre Piramida Maribor, Slovenia ana.tic@icp-mb.si Izvlecek Podjetje Mirovita je eden najvecjih predelovalcev svežih jabolk v Sloveniji v suhe jabolcne proizvode: cips, krhlje, blazinice, palcke. Podjetje se pri predelavi sooca z veliko kolicino odpadnih delov jabolk, kot so pešcišca, peclji in olupki. Ta zmes potuje v mlin in stiskalnico za proizvodnjo jabolcnega kisa. Ostanek so sveže jabolcne tropine, ki so v vecini odpadek, ki predstavlja dodaten strošek za podjetje. Zmanjšanje odpadne surovine bi pomenilo za podjetje boljši ekonomski izkoristek in višjo trajnostno naravnanost podjetja. Odvecno toploto, ki se sprošca v sušilnicah za suhe jabolcne proizvode, bi lahko uporabili za proces sušenja jabolcnih tropin, ki lahko služijo kot krma za živali. Rezultat sodelovanja med podjetjem in šolo je optimizacija procesa sušenja jabolcnih tropin do primernega odstotka suhe snovi, in dolocitev njihove hranilne vrednosti. Analizirane suhe jabolcne tropine vsebujejo 86,08 % ogljikovih hidratov, od tega 37,80 % netopnih vlaknin, 3,72 % beljakovin, 1,62 % mašcob, 5,04 % vode in 2,05 % mineralnih snovi, in so primerne za živalsko krmo. Nižji odstotek vode jim omogoca tudi skladišcenje na zalogo. Kljucne besede: sušenje, jabolka, hranilna vrednost, jabolcne tropine, krmilo, trajnostna naravnanost. Abstract The company Mirovita is one of the largest processors of fresh apples into dry apple products - chips, pads, sticks - in Slovenia. During processing, the company faces a large amount of waste parts of apples, such as pits, stalks and peels. This mixture travels to a mill and press to produce apple cider vinegar. The rest is fresh apple pomace, which is mostly waste that represents an additional cost for the company. The reduction of waste raw materials would mean a better economic benefit and a higher sustainability orientation of the company. The excess heat released in dryers for dry apple products could be used for the process of drying apple pomace, which can serve as animal feed. The result of the cooperation between the company and the school is the optimization of the process of drying apple pomace to the appropriate percentage of dry matter and the determination of its nutritional value. The analyzed dry apple pomace contains 86.08% carbohydrates, of which 37.80% is insoluble fiber, 3.72% protein, 1.62% fat, 5.04% water and 2.05% mineral matter and is suitable for animal feed The lower percentage of water also allows it to be stored in stock. Key words: drying, apples, nutritional value, apple pomace, fodder, sustainability. 1 UVOD Povpraševanje po hrani se zaradi rasti števila prebivalcev, urbanizacije in povecanja dohodkov stalno povecuje. Pri samem procesu pridelave, predelave in koncne potrošnje hrane množicno nastajajo odpadki, katerih zmanjšanje ostaja svetovni izziv. Med panogami, ki prednjacijo po kolicini odpadkov, sodi predelava jabolk. Jabolko sodi med najbolj priljubljene sadeže na svetu. Njihova svetovna pridelava znaša letno vec kot 87 milijonov ton in je od leta 1990 narasla skoraj za polovico (FAO 2022). Trend rasti se pricakuje tudi v prihodnosti. V Evropi letno pridelamo 17 milijonov ton jabolk, glavni pridelovalci so Poljska, Italija in Francija. V Sloveniji je bila pridelava jabolk najvišja v letu 2000, in sicer smo pridelali 130 tisoc ton, medtem ko je leta 2020 znašal pridelek jabolk le 67 tisoc ton (FAO 2022). Na svetovni ravni se procesira 18 % pridelane kolicine jabolk, pri katerem nastaja vecja kolicina odpadnega materiala v obliki jabolcnih tropin. Jabolcne tropine so stisnjeni proizvodi, pridobljeni po predelavi jabolk (sok, kis, jabolcnik, žele, suhi jabolcni izdelki itd.). Trdne tropine predstavljajo 20–35 % sveže teže jabolcnega ploda, sestavljene iz mešanica lupine, sredice, semena in peclja. Pomembna frakcija prihaja iz ekso-mezokarpa, ki predstavlja 95,5 % trdnih odpadkov. Jabolcne tropine sestavlja 94,5% mesa in lupine, 4,1% semen in 1,1 % pecljevine (Gunes in sod. 2019). Semena vsebujejo vecje kolicine beljakovin (do 49,5 %) in mašcob (do 24 %). V jabolcnih tropinah so v najvecji meri zastopane prehranske vlaknine – predstavljajo cca. 65 % suhe teže, od tega je celuloze 43 % in hemiceluloze 19,3 do 32,2 % (Martau in sod. 2021). Zagotavljanje trajnostne naravnanosti v predelavi hrane je pomemben svetovni izziv. Zaradi vecje kolicine odpadkov pri procesiranju jabolk je nujno iskanje rešitev v novih stranskih proizvodih. V slovenskem podjetju Mirovita so se tega izziva lotili s sodelovanjem IC Piramida Maribor, ki je svoj prispevek dodala z ugotavljanjem kemijske sestave jabolcnih tropin po vzpostavljenem procesu sušenja. S tem je bila možna dolocitev primernosti posušenih jabolcnih tropin za živalsko krmo. 2 PREDELAVA JABOLK V PODJETJU MIROVITA d.o.o. 2.1 OPIS PREDELAVE JABOLK, JABOLCNI IZDELKI Glavni proizvodi, ki jih proizvaja podjetje Mirovita d.o.o., so jabolcni cips, jabolcni krhlji, jabolcni obrocki, jabolcne blazinice, jabolcne kocke in jabolcne palcke. Vsi proizvodi so proizvedeni iz jabolk BIO ali konvencionalne pridelave, lahko so lupljeni ali neolupljeni in proizvedeni z dodanimi aditivi ali brez. Proces sušenja je možno prilagoditi tako, da proizvodi vsebujejo željen odstotek vlage in so tako po konsistenci lahko hrustljavi ali mehki. Podjetje Mirovita d.o.o. predeluje jabolka razlicnih sort in razlicnega nacina pridelave, odvisno od potreb in želja kupcev. Podjetje kupuje jabolka pri maticnem podjetju Mirosan d.d., ki je drugi najvecji pridelovalec jabolk v Sloveniji. Ker je povpraševanje po suhih jabolcnih izdelkih zelo veliko, jabolka kupujejo tudi pri drugih, tujih dobaviteljih. Jabolka v podjetje prispejo oprana in sortirana po velikostih. Jabolka se na zacetku proizvodne linije ponovno operejo, izrece se jim sredica in nato se glede na nastavitve rezalno-lupilnega stroja jabolka lahko olupijo ter razrežejo na poljubne velikosti in oblike. V podjetju stremijo k proizvodnji brez dodanih aditivov, lahko pa se jabolka po razrezu na željo kupca potopijo v raztopino antioksidanta ali konzervansa (citronska kislina/žveplo). Jabolka po razrezu po transportnih trakovih potujejo v kontinuirno tracno sušilnico. Proizvodnja je zasnovana tako, da rezana jabolka cim hitreje potujejo do predsušilca, kjer se ustavi proces oksidacije. Na ta nacin izdelek ohrani lep in svetel videz. Krmilna avtomatika tracne sušilnice omogoca natancno nastavitev pogojev sušenja za vsak posamezen proizvod. Nastavljiva je temperatura, hitrost trakov in cirkulacija zraka v sušilnici, odvisno od željenega izgleda in željene vsebnosti vlage v koncnem proizvodu. Poleg kontinuirne sušilnice v podjetju obratujeta tudi dve šaržni sušilnici, namenjeni sušenju jabolcnih krhljev in jabolcnih obrockov z višjim odstotkom vlage. 2.2 ODPADNI MATERIAL V podjetju se vsakodnevno povprecno predela približno 15 ton svežih jabolk, iz katerih se proizvede približno 1300-1400 kg suhih koncnih jabolcnih proizvodov (odvisno od tipa proizvoda). Na ta nacin dnevno nastajajo vecje kolicine organskih in drugih odpadkov. Vlažnih jabolcnih tropin vsakodnevno nastane približno 1 tono. Suhega organskega odpada in suhih jabolcnih proizvodov II. kvalitete dnevno nastane približno 50 – 60 kg. Podjetje je v želji po zmanjšanju odpada, ki nastaja pri lupljenju in razrezu svežih jabolk, pod lupilno-rezalna stroja na zacetku proizvodne linije vgradilo transportni trak, na katerega padajo vsi ostanki (lupina, pešcišce, poškodovani in zlomljeni deli jabolk), ki potujejo do mlina in stiskalnice. Stiskalnica iz ostankov iztisne jabolcni sok, ki ga prodajo kupcem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo jabolcnega kisa. Na ta nacin se delno uporabijo ostanki jabolk, ki kot taki niso primerni za uživanje. Po koncanem stiskanju ostanejo kot organski odpadek vlažne jabolcne tropine, ki zaradi velike kolicine predstavljajo problem za skladišcenje in strošek za podjetje. Velike kolicine organskega odpada – jabolcnih tropin so bile povod za razmislek o možnostih nadaljnje uporabe jabolcnih tropin. Jabolcne tropine vsebujejo še veliko hranilnih snovi in bi lahko bile primerne za dodatek krmi za živali. 3 VZPOSTAVLJANJE PROCESA SUŠENJA ZA PROIZVODNJO SUHIH JABOLCNIH TROPIN Vlažne jabolcne tropine nastajajo v podjetju vsakodnevno v vecjih kolicinah. V podjetju se tretirajo kot organski odpadek, ceprav vsebujejo še mnogo koristnih hranilnih snovi. Ker so vlažne jabolcne tropine mikrobiološko nestabilne, kot take niso primerne za dolgotrajnejše skladišcenje. Zato se je podjetje odlocilo, da bo jabolcne tropine sušilo in jih kot suhe jabolcne tropine tržilo kot dodatek krmi za živali. Proces sušenja tropin so v podjetju želeli vzpostaviti in optimizirati do te mere, da bi po koncanem procesu sušenja tropine dosegle željen odstotek vlage in bi tako bile primerne za daljše skladišcenje. Poleg tega je želelo podjetje preveriti hranilno vrednost posušenih tropin, da bi le-te bile uporabne in primerne za prehrano živali. 3.1 SUŠENJE JABOLK ZA PROIZVODNJO SUHIH JABOLCNIH IZDELKOV V podjetju poleg tracne sušilnice obratujeta tudi dve šaržni sušilnici, namenjeni sušenju jabolcnih krhljev. Iz sušilnice, kjer se sušijo jabolcni krhlji, izstopa precejšna kolicina toplega zraka, ki potuje skozi dimnik v ozracje. Temperatura izhodnega zraka je približno 45-60 °C z relativno vlažnostjo 55-80 %. Podjetje se je odlocilo, da izkoristi izhodni zrak iz sušilnice jabolcnih krhljev za sušenje jabolcnih tropin. 3.2 SUŠENJE JABOLCNIH TROPIN Podjetje je z namenom izkoristka izhodnega zraka iz sušilnice za krhlje dogradilo sušilnico za tropine. Neposreden dovod tega izhodnega zraka ni primeren zaradi njegove previsoke relativne vlažnosti pri visoki temperaturi. V tem primeru se izvede indirektno segrevanje zraka iz prostora, ki ima pri temperaturi 22 °C relativno vlago približno 45 %. Segrevanje zraka poteka v rekuperaciji. Rekuperacija je proces »vracanja toplote« s pomocjo rekuperatorja, tj. protitocnega toplotnega izmenjevalnika. Odvodni topel zrak v procesu prenese svojo energijo na dovodni zrak ter ga segreje na želeno temperaturo. Zracni tokovi pri tem procesu izmenjujejo toploto. Za ta proces je potrebna že prej prisotna energija/toplota v stavbi/prostoru. Že pridobljene energije tako ne izgubimo, ampak jo ponovno uporabimo. Po koncanem procesu sušenja, ko tropine vsebujejo željen odstotek vlage, se posušene tropine lahko spakira v vrece vecjih dimenzij. Jabolcne tropine lahko tako skladišcimo v hladnem in suhem prostoru tudi vec mesecev. 4 JABOLCNE TROPINE KOT ŽIVALSKA KRMA 4. 1 ZAKONODAJA NA PODROCJU ŽIVALSKIH KRMIL V kolikor se jabolcne tropine tržijo kot krmilo, je nujna njihova skladnost z veljavno zakonodajo. Na podrocju krmil je veljaven Zakon o krmi iz leta 2006, Zakon o spremembah in dopolnitvah dolocenih zakonov na podrocju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin iz leta 2012, ki spreminja in dopolnjuje dolocbe zakona ter Uredba (ES) iz leta 2009. Zakon o krmi ureja varnost krme rastlinskega izvora v primarni proizvodnji in v poslih, povezanih s primarno proizvodnjo krme, kakovost krme v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije, varnost in kakovost gensko spremenjene krme v vseh fazah proizvodnje, predelave, distribucije in uporabe, krmne dodatke in proizvode, ki so neposredni ali posredni vir beljakovin. Zakon ureja tudi oznacevanje krme, registracijo obratov in register obratov na podrocju primarne proizvodnje krme rastlinskega izvora, postopek dolocitve uradnih in nacionalnih referencnih laboratorijev in izvajanje uradnega nadzora za izvajanje. Uredba predpisuje, da mora biti proizvod izdelan na predpisan nacin in da mora zagotavljati sledljivost od zacetka izdelave vse do koncnega kupca. Krma mora biti oznacena in embalirana na predpisan nacin, rok uporabe ne sme biti prekoracen. Krma mora biti pravilno skladišcena: v silosih, v razsutem stanju, vecjem ali manjšem pakiranju ter temu primerno tudi transportirana. Izpolnjevati mora vse predpise glede vsebnosti in lastnosti proizvedene krme. Ustrezati mora oznaceni kakovosti. Navedeni morajo biti vsi uporabljeni dodatki, dovoljeni v proizvodih, ki so neposredni vir beljakovin (Uredba o dajanju krme v promet in njeni uporabi 2009). V uredbi je predpisano, da je na embalaži potrebno navajati vsebnost krme v masi, ni pa potrebno navajati hranilne sestave, kot je to doloceno pri deklariranju živil. Oznacevanje in predstavljanje krme ne smeta zavajati uporabnika, zlasti glede: nameravane uporabe ali lastnosti krme, narave, metode pridelave ali proizvodnje, lastnosti, sestave, kolicine, trajanja in vrste ali kategorije živali, za katere je namenjena. 4.2 HRANILNA VREDNOST JABOLCNIH TROPIN 4.2.1 Metode dolocanja V posušenih jabolcnih tropinah smo v šolskem laboratoriju IC Piramida Maribor izvajali kemijske analize za dolocitev vsebnosti suhe snovi, mineralnih snovi, mašcob in beljakovin. Vsebnost ogljikovih hidratov je bila dolocena racunsko. V zunanjem akreditiranem laboratoriju Neotron (Neotron Spa, Modena, Italija) je bila izvedena dolocitev vsebnosti vlaknin. Za ugotavljanje mikrobiološke primernosti in stabilnosti vzorca smo vzorec poslali na mikrobiološko analizo v akreditiran Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano Celje. Uporabili smo sledece analizne metode: • dolocanje mašcob po Soxhlet-u z ekstrakcijo z organskim topilom po predhodnem razklopu vzorca s koncentrirano klorovodikovo kislino; • indirektno dolocanje beljakovin po Kjeldahlu z uporabo pretvornika 6,26 (Hmelak Gorenjak 2010); • gravimetricno metodo za dolocanje prehranskih (netopnih) vlaknin po encimski razgradnji z amilazo, proteazo, amiloglukozidazo in naknadnim obarjanjem topne vlaknine z etilnim alkoholom. Pri tej metodi celotni ostanek speremo z etilnim alkoholom in acetonom, posušimo in nato stehtamo. Na dobljenem ostanku se dolocajo preostale beljakovine in pepel. Celotna vsebnost vlaknin je podana z maso ostanka po odštevanju vsebnosti pepela in beljakovin (Rkman 2021); • dolocitev suhe snovi s sušenjem na 105 °C do konstantne teže; • dolocitev mineralnih snovi z žarjenjem na 500 °C do konstantne teže; • racunsko dolocitev vsebnosti skupnih ogljikovih hidratov s pomocjo znanih vsebnosti vode, pepela, beljakovin in mašcob (Hmelak Gorenjak 2010). 4.2.2 Rezultati kemijskih analiz V laboratoriju smo analizirali dva vzorca posušenih jabolcnih tropin, ki sta se med sabo razlikovala po vsebnosti suhe snovi. V tabeli 1 je razvidna sestava obeh vzorcev. Tabela 1: Hranilna vrednost dveh vzorcev suhih jabolcnih tropin. Kemijske komponente Hranilna vrednost suhih jabolcnih tropin vzorec 1 (%) vzorec 2 (%) Ogljikovi hidrati (skupni) 88,43 83,73 Vlaknine 37,80 37,80 Beljakovine 3,64 3,79 Mašcobe 1,47 1,76 Voda 4,38 8,70 Pepel 2,08 2,02 Iz tabele lahko razberemo, da v posušenih jabolcnih tropinah prevladujejo ogljikovi hidrati. Skupnih ogljikovih hidratov je 88,43 % v prvem vzorcu (posušen na 4,38 % vode) in 83,73 % v drugem (posušen na 8,70 % vode) vzorcu. Ostale sestavine se v vzorcih ne razlikujejo bistveno – beljakovin je v povprecju 3,72 %, mašcob 1,62 % in pepela 2,05 %. Netopne vlaknine kot del ogljikovih hidratov predstavljajo 37,80 % sestave vzorca. Dobljeni rezultati so skladni s porocanjem (Gazalli in sod. 2014), ki so v suhih jabolcnih tropinah (z 9 % vlage) dolocili 84,7 % ogljikovih hidratov, 2,37 % beljakovin, 2,27 % mašcob in 1,60 % pepela. Vsebnost prehranskih vlaknin je znašala 42,58 %. Kot ostale komponente ogljikovih hidratov navajajo sladkorje (54,20 %) in škrob (5,60 %). O ugodni hranilni sestavi suhih jabolcnih tropin za uporabo kot alternativno krmilo za rejo prašicev poroca Rezar (2016). Zaradi mikrobiološke stabilnosti izdelka je sušenje jabolcnih tropin pod 5 % vlage primernejše za skladišcenje na daljši rok. 5 ZAKLJUCEK Z vzpostavljanjem procesa sušenja jabolcnih tropin z uporabo energije, ki se sprošca v sušilnicah za sušenje jabolcnih krhljev in jabolcnega cipsa, smo dobili stabilen izdelek, ki se lahko skladišci dlje casa, je bogat s hranilnimi snovmi in je primeren za živalsko krmo. Podjetje na ta nacin ni zgolj znižalo kolicine odpadka, ki je predstavljal dodaten strošek za njegov odvoz, temvec je pridobilo tudi nov izdelek, ki se lahko trži, obenem pa poveca trajnostno naravnanost podjetja. Trajnostna naravnanost proizvodnje je pomemben izziv sodobnega casa. Vkljucevanje razlicnih deležnikov pripomore k optimalnejšim in hitrejšim rezultatom ter razširjanju védenja o nujnosti novih pristopov za zniževanje odpadkov, ogljicnega odtisa in višje trajnostne naravnanosti. Pri tem je zelo zaželeno povezovanje podjetij in šol z vkljucevanjem šolajoce mladine v projekte, ki prinašajo izboljšanje pri zniževanju odpadkov in težnjo k proizvodnji brez odpadkov. Pri našem sodelovanju niso bili pomembni samo uporabni rezultati kemijskih analiz, ki so dali podjetju informacijo o sestavi novega izdelka, uporabnega za krmljenje živali, temvec tudi zgled dobre prakse trajnostne naravnanosti podjetja, ki se prenaša na mlado populacijo. 6 LITERATURA IN VIRI 1) FAOSTAT. 2022. Food and agriculture data, Production, Crops and livestock products. https://www.fao.org/faostat/en/#home (21. 8. 2022). 2) Gazalli, H. Malik, A.H. Sofi A.H. Wani, S.A. Pal, M.A. Mir, A. Ashraf, H. 2014. Nutritional Value and Ohysiological Effect of Apple Pomace. International Journal of Food Nutrition and Safty. 5(1): 11-15. 3) Gunes, Recep Gunes. Ibrahim, Palybiyk. Toker, Omer Said. Konar, Nevzat. Kurultay, Sefik. 2019. Incorporation of defatted apple seeds in chewing gum system and phloridzin dissolution kinetics. Journal of Food Engineering. 255: 9–14. 4) Hmelak Gorenjak, Alenka. 2010. Živilska kemija z analizo živil. Ljubljana: Zavod IRC. 5) Martau, Gheorghe Adrian. Teleky, Bernadette-Emoke. Ranga, Floricuta. Pop, Ioana Delia in Vodnar, Dan Cristian. 2021. Apple Pomace as a Sustainable Substrate in Sourdough Fermentation. Frontiers in Microbiology. 12: 1-16. 6) Rezar, Vida. 2016. Hranilna vrednost alternativnih krmil. Ljubljana: Oddelek za zootehniko, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani. https://crp2014.kis.si/images/Rezar_Alternativna_krmila_CRP_2016.pdf (28. 3. 2022). 7) Rkman, M. 2022. Pisna informacija po elektronski pošti. Italija: Neotron, 24. 11. 2021 8) Uredba (ES) št. 767/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odlocbe Komisije 2004/217/ES. Uradni list Evropske unije. 2009. https://eurlex.europa.eu/legalcontent/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32009R0767&from=SL (19. 8. 2022). 9) Zakon o krmi (ZKrmi-1). 2006. Uradni list RS, št. 127/06 z dne 7. 12. 2006. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2006-01-5351/zakon-o-krmi-zkrmi-1 (19. 8. 2022). 10) Zakon o spremembah in dopolnitvah dolocenih zakonov na podrocju varne hrane, veterinarstva in varstva rastlin. 2012. Uradni list RS, št. 90/12 z dne 30. 12. 2012. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2012-01-3528?sop=2012-01-3528 (19. 8. 2022). SIMBOL PRAVA IZBIRA KOT PRIMER DOBRE PRAKSE OZNACEVANJA PREHRANSKO USTREZNEJŠIH OBROKOV SIMBOL RIGHT CHOICE AS AN EXAMPLE OF GOOD PRACTICE OF BALANCED MEALS doc. dr. Matej Gregoric Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenija National Institute of Public Health, Slovenia matej.gregoric@nijz.si mag. Simona Mušic Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenija National Institute of Public Health, Slovenia simona.music@nijz.si Gordana Toth Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenija National Institute of Public Health, Slovenia gordana.toth@nijz.si Neža Fras Nacionalni inštitut za javno zdravje, Slovenija National Institute of Public Health, Slovenia neza.fras@nijz.si Izvlecek Namen prispevka je predstavitev primera dobre prakse na podrocju gostinstva in turizma in predstavitev novo razvitega in v gostinsko prakso apliciranega simbola Prava izbira za prehransko ustreznejšo ponudbo. Opisana bo inovativna rešitev oznacevanja prehransko ustreznejših obrokov, pogoji za pridobitev simbola Prava izbira in predstavljen nacin pridobivanja simbola in prednosti oznacevanja ustreznih obrokov gostinske ponudbe. Naše raziskovalno vprašanje je bilo, kako novo razviti simbol Prava izbira podkrepiti s strokovnimi izhodišci in smernicami zdravega prehranjevanja in prakticnimi gostinskimi pristopi. Rezultati bili pridobljeni s posnetkom stanja na podrocju usposabljanja gostincev, nacrtovanja, priprave in razdeljevanja obrokov in so bili osnova za razvoj simbola Prava izbira. Z namenom strokovne podpore gostincem je bila izdana brošura, vzpostavljen model za usposabljanje ter razviti kriteriji podeljevanja simbola Prava izbira. Osrednji cilj je ustrezna oznacitev dnevnih obrokov, ki so skladni z razvitimi in preizkušenimi kriteriji za ocenitev uravnoteženega obroka (ustrezna velikost porcije; izbor sezonskih, lokalnih živil, primerni postopki priprave jedi). Kljucne besede: uravnotežena prehrana, simbol Prava izbira, dobra praksa, gostinska in turisticna ponudba Abstract The aim of this paper is to present an example of good practice in the field of hospitality and tourism and to present the newly developed and applied Perfect Choice symbol for a more nutritionally appropriate offer. It will describe the innovative solution for the labelling of more nutritionally appropriate meals, the conditions for obtaining the Perfect Choice symbol, and present how to obtain the symbol and the advantages of labelling appropriate meals in hospitality and tourism. Our research question was how to emphasize the newly developed Perfect Choice symbol with professional references and guidelines for healthy eating and practical hospitality approaches. The results have been obtained from a snapshot of the state of the art in caterer training, meal planning, preparation and distribution and formed the basis for the development of the Perfect Choice symbol. A brochure has been produced to provide professional support to caterers, and a training model was established as well as the criteria for awarding the Perfect Choice symbol were developed. The main objective is to label daily meals appropriately, in line with the developed and tested criteria for evaluating a balanced meal (appropriate portion size; selection of seasonal and local foods; appropriate preparation procedures). Keywords: balanced diet, Perfect Choice symbol, good practice, hospitality and tourism offer 1 UVOD Raziskave prehranskih navad odrasle populacije kažejo, da se velik del aktivne populacije in študentov prehranjuje nezdravo, imajo vecinoma neredne obroke, ki jih pogosto izpušcajo. Mnogi izbirajo pretežno živila z manj ugodno prehransko sestavo. K temu veliko prispeva nacin življenja, predvsem pa ponudba obrokov, ki so mnogokrat energijsko prebogati in hranilno revni, z vecjo vsebnostjo mašcob, sladkorja in soli. To je eden izmed glavnih vzrokov, da ima kar dve tretjini odrasle populacije že prisotne dejavnike tveganja za nastanek bolezni nezdravega življenjskega sloga. Po podatkih si prehrano v okviru gostinske ponudbe najlažje privošcijo tisti z višjim materialnim položajem in višje izobraženi, študentom pa ob tem pomaga država z možnostjo korišcenja subvencionirane študentske prehrane pri ponudnikih, ki pa zaradi draginje postaja tudi vse težje uresnicljiva. Zato postaja kakovost te ponudbe hrane vse pomembnejša. Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje za obdobje 2015–2025, ki jo je Državni zbor sprejel julija 2015, si je med drugim za cilj zadala tudi povecanje in izboljšanje ponudbe zdravju koristnih obrokov in jedi pri ponudnikih v gostinstvu in turizmu s povecevanjem deleža kakovostnih, lokalno in ekološko pridelanih živil. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) po dveh letih izvajanja izpostavlja projekt, s katerim smo razvili simbol PRAVA IZBIRA. Ta omogoca gostincem izpostavitev višje kakovosti njihove ponudbe, potrošnikom pa omogoca lažjo prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejših obrokov. 2 UVEDBA SIMBOLA PRAVA IZBIRA V GOSTINSTVU IN TURIZMU KOT PRIMER DOBRE PRAKSE 2.1 ZGODOVINSKO OZADJE SIMBOLA PRAVA IZBIRA Idejna zasnova simbola Prava izbira se je pricela leta 2006, ko je bil izdan tudi obsežen prirocnik za kuharje z naslovom »Zdrava prehrana v gostinstvu«, nato se je ideja dviga kakovosti prehrane v gostinskih obratih razvijala skozi razlicne projekte (Zdrava ponudba v gostinstvu v letu 2008 ter Spodbujanje ponudbe zdravju koristne hrane v gostinstvu in turizmu v letu 2012) do programa Dober tek, študent!, ki poteka od leta 2020 dalje in znotraj katerega smo pripravili sodobna merila in posodobili pristop podeljevanja simbola Prava izbira v gostinstvu in turizmu in izdali brošuro »Zakuhajmo pravo izbiro«. Merila se nanašajo na energijsko oz. kolicinsko primernost, uravnoteženost sestave, nacin priprave ter na izbrane surovine v obroku. 2. 2 JAVNOZDRAVSTEVENI VIDIK SIMBOLA PRAVA IZBIRA Izboljšanje kakovosti prehrane za zaposlene je eden od prednostnih ukrepov Resolucije o nacionalnem programu prehranske politike 2015 – 2025 (Ministrstvo za zdravje, 2016, str. 22). Zdravo prehranjevanje je pomembno v vseh starostnih obdobjih, pri aktivni populaciji pa ob siceršnji skrbi za zdravje zagotavlja tudi dobro pocutje ter boljšo delovno storilnost delavca. Prehranski vnos, prehranjevalne navade in prehranski status so pomembne determinante vecine kronicnih nenalezljivih bolezni, zdravo prehranjevanje pa lahko v veliki meri prispeva k varovanju in krepitvi zdravja. Vedenja, ki vplivajo na zdravje, lahko pri posamezniku vodijo do nastanka bolezni ali pa njen nastanek preprecijo. Sem na prvem mestu sodi življenjski slog ljudi, ki ne zajema samo izbire vedenja pri posamezniku, temvec tudi vpliv družbenega in naravnega okolja na odlocitve, ki jih sprejemajo ljudje glede svojega zdravja. Bolezni, povezane s pomanjkljivim prehranskim vnosom v sodobni družbi niso vec problem, lahko pa so prisotne individualno pri posamezniku (Gabrijelcic in sod., 2009, str. 14). Raziskave kažejo, da aktivna delovna populacija, glede prehranjevalnih navad, sodi med ogrožene skupine prebivalcev Slovenije. Prenizek vnos zelenjave, neurejen ritem prehranjevanja, previsok energijski vnos in vnos soli ter sladkorja, sodijo med kljucne prehranske probleme, ki pomembno vplivajo na številne kronicne nenalezljive bolezni sodobnega casa (Policnik, 2018). Po podatkih CINDI študije je imelo v Sloveniji v letu 2020 približno dve tretjini odraslih že prisotne dejavnike nezdravega življenjskega sloga, med katerimi izstopa predvsem debelost, na katero še posebej opozarjajo zaskrbljujoci podatki v »pokoronskem casu«. K temu veliko prispeva novodobni nacin življenja (sedece delo, neredni obroki, prehranjevanje izven doma, dostava obrokov na dom …) in ponudba obrokov v gostinskih obratih. V zadnjem casu se vse vec delovno aktivne populacije, študentov, dijakov in ostalih prehranjuje zunaj doma. Po podatkih prehranske raziskave SI. Menu že kar 65 % odraslih vsakodnevno uživa malico in kar 20 % odraslih redno kosi zunaj doma. Najverjetnejši razlogi za porast prehranjevanja izven doma so spremembe v delovnem casu in številne obveznosti ter omejene možnosti priprave lastnih obrokov. Vse bolj razširjena možnost dostave hrane na dom ali delovno mesto pa je tovrstno ponudbo še bolj približala potrošniku. Ritem prehranjevanja je izredno pomemben dejavnik zdravega prehranjevanja, saj lahko že s pravilno casovno razporeditvijo obrokov cez dan zelo veliko naredimo za naše zdravje in telesno maso. Za naše okolje je znacilno uživanje treh glavnih in dveh premostitvenih obrokov (dopoldanska in popoldanska malica). Malice niso obvezne, vendar omogocajo sitost in podaljšujejo cas med posameznimi glavnimi obroki. Ko nacrtujemo prehrano, upoštevajmo nacelo, da je med posameznimi glavnimi obroki od 3 do 5ur presledka (Policnik in Beovic, 2017, str. 8). Ravno zato postaja kakovost hrane v okviru gostinske ponudbe vse pomembnejša, ki ji bomo morali tudi v bodoce posvetiti vec prozornosti. 2.3 POMEN UVAJANJA SIMBOLA PRAVA IZBIRA ZA GOSTE GOSTINSKIH OBRATOV V gostinskih obratih prevladujejo sicer okusni, a vcasih prehransko neustrezni obroki. Le-ti so mnogokrat energijsko prebogati in hranilno revni, z vecjo vsebnostjo nezdravih mašcob, soli in s premalo sveže zelenjave. Pogosto so pripravljeni na neprimeren nacin npr. s cvrtjem, z uporabo razlicnih gotovih omak, predelanih mesnin, ocvrtkov, dresingov ter instant dodatkov za izboljšanje okusa in konsistence. Zaradi draginje, ki smo ji prica, se lahko kakovost teh obrokov le še poslabša. Takšni obroki so sprejemljivi le obcasno, nikakor pa ne sodijo v okvir vsakodnevne prehrane. Po takšni prehrani lahko dobimo obcutek preobremenjenosti prebavil, utrujenosti, zaspanosti ter nezmožnosti koncentracije, kar zagotovo ne prispeva k vecji delovni storilnosti, kakovostnemu študiju in zdravju nasploh. Ceprav je dober okus hrane še vedno najpomembnejši dejavnik, pa je v zadnjem desetletju prišlo do številnih sprememb, ki so vplivale na vedenje potrošnikov. Za potrošnike, goste gostinskih lokalov pri izbiri jedi postajajo vse bolj pomembni kakovost obroka, znano poreklo živil in ugoden vpliv na zdravje. Novo razviti simbol Prava izbira uvaja novost, ki bo omogocila gostom lažjo prepoznavo in izbiro prehransko ustreznejšega obroka, saj bodo ti obroki pri gostincih tudi ustrezno oznaceni. Kot gosti pri gostincih do zdaj nismo imeli te možnosti in smo se pri izbiri lahko zanesli najveckrat le na zaupanje gostincu in lastno mnenje. Zdaj z enim simbolom oznacujemo prehranske prednosti izbora v vseh omenjenih vidikih. Gostinska ponudba trenutno nima enotne oznacbe, ki bi gostu omogocila, da lahko izbere obrok z boljšo prehransko vrednostjo. Z novim simbolom želimo vpeljati sistem, ki bo omogocil razlikovanje prehransko ugodnejših obrokov, ki ustrezajo kriterijem zdrave in pestre prehrane, od prehransko manj ugodnih obrokov. S tem želimo doseci, da bodo višja prehranska kakovost gastronomske ponudbe enotno oznacena in jo bo tako potrošnik lažje prepoznal. Idealni prehranski model delavca na delovnem mestu, ne zahteva samo znanja, vzgoje in motiviranosti za zdravo življenje in prehrano, temvec tudi ustrezne razmere za zdravo življenje skupaj s prehrano zunaj delovnega casa. To pa je mogoce in dosegljivo le v ustreznem okolju, pri prehransko ozavešcenih delavcih oziroma v delovnih organizacijah z dobro organizirano prehrano. Ce delavec nima primerne prehrane doma ali mora vecji del svojega mesecnega dohodka še vedno nameniti vsakdanji prehrani, želi imeti obilnejši in hkrati poceni obrok hrane med delovnim casom (Pokorn, idr., 2008, str. 4.) Novo razviti in podeljeni simbol Prava izbira gostu zagotavlja, da je obrok uravnotežen po sestavi, tako da vsebuje npr. dovolj kakovostnih beljakovin in zelenjave, da se v pripravi uporabljajo kakovostne mašcobe z ugodno sestavo, da ni preslan, da se ne uporablja postopka cvrtja in da v pripravo niso bila vkljucena razlicna pred-pripravljena živila (gotove omake, ocvrtki, ribje palcke), instant zgošcevalci, jušne kocke, instant slane zacimbne mešanice z ojacevalci okusov ipd. Posebna pozornost je namenjena tudi vkljucevanju kakovostnih lokalnih surovin, prilagojenih sezonski ponudbi ter vkljucevanju ekoloških izdelkov. Ker smo, kot Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), z namenom vzpostavljanja pogojev za bolj uravnoteženo prehranjevanje študentov že v preteklih letih tesno sodelovali s Študentsko organizacijo Slovenije in pristojnimi ministrstvi, smo poudarek (poleg ostalih gostinskih ponudnikov) želeli dati tudi ponudnikom subvencionirane študentske prehrane, saj se, v nasprotju z drugimi skupinami prebivalstva, študentje pogosteje prehranjujejo v gostinskih obratih in pogosteje uživajo hitro hrano (Belovic idr., 2006, str. 32). Kljub temu da sistem subvencionirane študentske prehrane omogoca študentom dostopnost do študentskih obrokov v skladu z javnozdravstvenimi priporocili (Hlastan-Ribic idr., 2008, str. 7), pa podatki kažejo, da študenti v zanemarljivi meri upoštevajo nasvete glede uravnotežene prehrane. Študentska prehrana je sicer pestra, vendar pestrost ni porazdeljena v prid zdravim, uravnoteženim obrokom, ki pogosto vsebujejo veliko mašcob, soli, sladkorja in malo zelenjave. Tabela 1: Priporocene energijske vrednosti za študentsko kosilo (v kj/ kcal), loceno po spolu Študenti Priporocene energijske vrednosti za študentsko https://lh6.googleusercontent.com/DOFqhadxkU77QP8x0OiXXEmp1Jhvr1jI1_79lW70zVu5rliCT59bipa9ZaH0KO1kczCfipY7Exke4Xk2cgux55NkB9nE09ar9jaekDRAnbS4jKjVgsqHBEfCvHSuPbzlnc47PqViHozpp20VcMY28zjh0pkrXAc9vppsnGSgdLy2JPOw3bszRDSMe54ktg15U94IOA https://lh6.googleusercontent.com/JxmBh_8CesZR6AGeNYTW99-weROOYRnN3OaahBWrcxH9TSOuq8kOtOeFrGP7GKZwLF35ZSa0GyklwtNKe3hZIA-Tpki98xSk_ILm2Vy7j9uOiazsk29r1bVi2xoWYZPHwY1Tn-3qeVY4-GDtipI7cZJH8cYg2s6zT5-y6Oo8WaDRrGjnCOxuY9vf_XLM7GqQq-aLjg KOSILO 3150 kJ (750 kcal) – 4410 kJ (1050 kcal) 2520 KJ (600 kcal) – 3528 kJ (840 kcal) Povzeto po: Gregoric, idr, 2021 Z namenom izboljšanja trenutne gostinske ponudbe za študente je tako eden od meril v razpisni dokumentaciji za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane za leti 2023 in 2024 tudi pridobljen simbol Prava izbira, ki prinaša dodatno število razpisnih tock. 2.4 POGOJI ZA PRIDOBITEV SIMBOLA PRAVA IZBIRA Pridobitev simbola zdravju koristnega obroka-Prava izbira pomeni priznanje obstojeci kakovosti gostinske ponudbe ali pa njen dvig in dodano vrednost v ponudbi novih menijev, pripravljenih po nacelih zdravih obrokov; simbol omogoca tudi vecjo prepoznavnost gostinskega obrata med njihovimi gosti. Dokazilo o simbolu Prava izbira in s tem tudi možnost njegove uporabe prejme gostinski ponudnik, ki uspešno opravi teoreticno in prakticno usposabljanje o pripravi zdravju koristnih jedi (3 urna delavnica), izpolni vlogo za pridobitev simbola Prava izbira, ima v dnevni ponudbi na jedilniku vsaj en obrok (kosilo), ki ustreza kriterijem zdravju koristne izbire in hkrati en obrok, kjer je glavna jed ribja. V teoreticnem delu se gostinski ponudniki med drugim seznanijo s tem, kako pravilno izbirati živila za zagotavljanje ponudbe, skladne s prehranskimi smernicami (osnova je izdana brošuro Zakuhajmo pravo izbiro), kakšne so možnosti za nadgradnjo njihove ponudbe z zdravju koristnimi obroki, oznacenim s simbolom Prava izbira ter kako s pomocjo razlicnih idej in predlogov prakticno pripraviti prehransko ustrezne obroke. V prakticni delavnici ucitelj praktik prikaže pripravo nekaterih uravnoteženih obrokov; udeleženci se lahko odlocijo za spremljanje kuharja ali pa za aktivno sodelovanje na delavnici. Vecinoma se pripravljajo jedi, ki jih gostinski ponudniki nudijo v svojih lokalih in ki so pridobile simbol Prava izbira. Po uspešno opravljenem usposabljanju gostinski ponudniki izpolnijo vlogo (seznam obrokov, ki kandidirajo za pridobitev simbola Prava izbira in recepture prijavljenih obrokov). Strokovna komisija pregleda vlogo in jo oceni glede na oblikovane kriterije ter gostinskemu ponudniku sporoci morebitne spremembe, popravke in dopolnitve vloge. Po uskladitvi vloge se ponudniku izda potrdilo o pridobitvi simbola Prava izbira. Slika 1: Pogoji za pridobitev simbola Prava izbira: https://lh5.googleusercontent.com/JJ2SCI2ua0CMZSxwV73CoeqJpwJ3jY-q5kaJuascU7BkW_Y7_ZfhZU2ble0WwJuJtLXGMcI9M06keKPSUGzHfOuAeZlNDxid_u4-DzBepX0DvuYHxLJ1YHN2G0UN_xmsL-CR0hDpxVJ4lzvHjvkFEeM3oPoaeqG-p9TldRdJV2E1dCM4PhO7s4ms0FiAhYwuFRX7cw 3 ZAKLJUCEK Z razvojem in nadgradnjo simbola Prava izbira nameravamo združiti dosedanje izkušnje, znanje in omenjene aktivnosti, razviti ustrezne pristope in jih ustrezno nadgraditi z že obstojecimi ter oblikovati in implementirati nadzor ter svetovanje gostinskim ponudnikom glede pravilne uporabe simbola Prava izbira v praksi. Želimo izboljšati prehranjevalne navade študentov in ostalih gostov, povecati možnosti in dostopnost izbire uravnoteženih obrokov gostinske ponudbe, ki je pomembna za ohranjanje zdravja prebivalcev. S simbolom bomo seznanili tako gostinske ponudnike kakor tudi potrošnike oz. goste lokala. Glede na evalvacijo usposabljanj bo prilagojena tudi vsebina usposabljanj ter posodobljena brošura Zakuhajmo pravo izbiro. In za konec še nekaj izjav udeležencev usposabljanja: »Hvala vam, da ste nam pokazali nove nacine zgošcevanja jedi.« » Nikoli si nisem mislila, da se lahko golaž pripravi tudi brez vina in z manj mašcobe ter moke.« »Zelo prijetno srecanje, koristilo mi je, da sem ponovil osnove«. Sliki 2 in 3: Uporaba simbola Prava izbira v praksi: https://lh4.googleusercontent.com/dU6BVY28tcuM-wBw75leC-mkxtJIwMU4XotgKTf5czOFsUKhYMd79oxBpAL4CKiTd3o6DCLln9oj8cC664nTP6GV2FcvD024a29VvOlt9OIScFlEcEIZ-H3IBEBhrV_1ZCCkbQ7ihFAIS7SP45vog0RaLkyi0vcWLouzmeAgVR_tXGs7CzcYkuPkIwkxbvACNcUHfQ https://lh5.googleusercontent.com/g_qKWoPpMn4ufA9BHTXDKf7pPMwQef0oHa_DpS9Ss6JCoUUknfdhwOgYZQkXzJ934h0TueooMASRHRJaVgqsIls4g_QnD8GpQF3lFcfm0_Ipx1pg7nbcU877njTjwExxZ3Ld0GsfoB3iXsVYmjOHULuWfQI9M0_3pyzX85tfdZPxWJRBAHkGkqsGm2PUgm6kKVmvKg 4 LITERATURA IN VIRI 1) Gabrijelcic-Blenkuš, Mojca. Gregoric Matej Tivadar, Branka. Koch, Verena. Kostanjevec, S. Fajdiga-Turk, V. Prehrambene navade odraslih prebivalcev Slovenije z vidika varovanja zdravja. 2009. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS 2) Gregoric, Matej. Policnik, Rok. Mušic, Simona. Toth, Gordana. Fajdiga Turk, Vida. 2021. Zakuhajmo pravo izbiro. Ljubljana : Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/zakuhajmo_pravo_izbiro_obl_29_7_21.pdf 3) Hlastan Ribic, Cirila. Maucec Zakotnik, Jožica. Koroušic Seljak, Barbara. Pokorn, Dražigost. Policnik, Rok. 2008. Smernice zdravega prehranjevanja za študente z jedilniki. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. 4) Ministrstvo za zdravje. 2016. Dober tek Slovenija : nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025. Ljubljana : Ministrstvo za zdravje 5) Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2022. Raziskava: Z zdravjem povezan vedenjski slog 2020, https://www.nijz.si/sl/raziskava-z-zdravjem-povezan-vedenjski-slog-2020 (15.9.2022) 6) Pokorn, Dražigost. Maucec Zakotnik, Jožica. Mocnik Bolcina, Urška. Koroušic Seljak, Barbara. 2007. Smernice zdravega prehranjevanja delavcev v delovnih organizacijah. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje 7) Policnik, Rok. Belovic, Branislava. 2017. Prehrana na delovnem mestu. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno junija 2020 s spletne strani: https://www.nijz.si/sl/publikacije/prehrana-na-delovnem-mestu (12.9.2022) 8) Zaletel-Kragelj, Lijana. Maucec Zakotnik, Jožica. Belovic, Branislava. Antonic Degac,Katica. Buzeti, Tatjana. Toth, Gordana. Luznar, Nedeljka. Hlastan-Ribic, Cirila Suwa-Stanojevic, Milena. Sraka, Marija. Tompa, Zdenka. Zagorc, Tatjana. Hren, Irena. Širca-Campa, Andreja. Pokorn, Dražigost. Petraš, Teodora.2006. Zdrava prehrana v gostinstvu. Prirocnik za kuharje. Murska Sobota: Zavod za zdravstveno varstvo CELIAKIJA – KOLIKO GLUTENA ŠE, DA NE BO PREVEC CELIAC DISEASE – HOW MUCH GLUTEN IS TOO MUCH GLUTEN Eva Grohar Gros Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) eva.grohar-gros@bic-lj.si doc. dr. Evgen Benedik Univerzitetni klinicni center Ljubljana, Slovenija (University Medical Centre Ljubljana, Slovenia) Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Slovenija (University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Slovenia) evgen.benedik@gmail.com Izvlecek Celiakija je avtoimunska bolezen, ki se velikokrat zamenjuje z alergijo na pšenicne beljakovine ali z neceliakalno glutensko preobcutljivostjo. Prav tako se za osebe s celiakijo pogosto predvideva, da lahko uživajo doloceno kolicino glutena in da jim le-ta pravzaprav ne škodi. Vendar pa krvni izvidi teh oseb pricajo ravno nasprotno. Zato je namen prispevka predstaviti, kaj je celiakija in v cem se razlikuje od alergije oziroma neceliakalne glutenske preobcutljivosti. V prispevku so opisani simptomi bolezni, diagnostika in nacin zdravljenja, ki je trenutno vseživljenjska 100 % brezglutenska prehrana. Takšno zdravljenje korenito poseže v življenje osebe s celiakijo, saj ne vpliva le na spremembo nacina prehranjevanja, ampak tudi na spremembo življenjskega sloga. Poseže namrec tako na podrocje nakupovanja živil in potovanj, kot tudi na podrocje uživanja obrokov doma in zunaj doma. Za osebe s celiakijo je pomembno, da uživajo izkljucno brezglutenska živila. Pri tem sta jim pri nakupovanju ustreznih živil v pomoc simbol precrtanega žitnega klasa in izraz »brez glutena«, ki jamcita, da vsebnost glutena v živilu ne presega vrednosti 20 mg glutena/kg živila. Hkrati pa morajo tudi paziti, da pripravljeni brezglutenski obroki niso kontaminirani z glutenom, kar pomeni, da morajo brezglutenska živila shranjevati loceno od preostalih živil, uporabljati locene kuhinjske pripomocke in si obrok pripravljati v prostoru, ki je locen od priprave obrokov, ki vsebujejo gluten. Kljucne besede: celiakija, avtoimunska bolezen, neceliakalna glutenska preobcutljivost, alergija na pšenicne beljakovine, gluten, brezglutenska prehrana Abstract Celiac disease is an autoimmune disease that is often confused with wheat allergy or nonceliac gluten sensitivity. It is also often assumed that people with celiac disease can consume a certain amount of gluten and that it does not harm them at all. However, the blood results of these persons prove the exact opposite. Therefore, this article presents the importance of celiac disease and how it differs from allergy or nonceliac gluten sensitivity. The article also describes the symptoms of this disease, diagnosis, and the method of treatment, which is currently a lifelong 100 % gluten-free diet. Such treatment radically affects the life of a person with celiac disease, as it affects not only eating habits but also lifestyle. Persons with celiac disease have challenges not only with grocery shopping and travel but also with eating meals at home and outside home, because they need to eat only gluten-free foods. When shopping for suitable foods, they can rely on the crossed grain symbol and the label "gluten-free" which guarantee that the gluten content in the food does not exceed the value of 20 mg of gluten/kg of food item. At the same time, persons with celiac disease must also be cautious about the fact that the preparation of the gluten-free meals does not include any traces of the gluten, which means that they must store gluten-free foods separately from other foods, use separate kitchen utensils and prepare the meal in a place that is separate from the preparation of meals containing gluten. Keywords: celiac disease, autoimmune disease, nonceliac gluten sensitivity, wheat allergy, gluten, gluten-free diet 1 UVOD Celiakija je kronicna, imunsko posredovana bolezen tankega crevesja, ki prizadene približno 1 do 3 % svetovnega prebivalstva in sodi med slabo diagnosticirane bolezni, saj se predvideva, da je prizadetih do petkrat vec oseb, kot je tistih s postavljeno diagnozo celiakije. Za osebe s celiakijo je znacilno, da lahko razlicni sprožilci, kot so okoljski dejavniki, fizicni in/ali psihicni stres, sprožijo prisotne gene, znacilne za celiakijo (najpogostejša gena sta humani levkocitni antigen (HLA) -DQ2 in/ali -DQ8), da se izrazijo, kar pomeni, da se lahko celiakija pojavi v katerem koli obdobju življenja z zelo razlicnimi klinicnimi znaki in simptomi. Bolezen sproži uživanje glutena, v vodi netopne beljakovine, ki se nahaja v pšenici, piri, khorasanu (kamutu), rži, jecmenu, tritikali in soržici. Imunski odziv na gluten vodi v razlicne stopnje propadanja crevesnih celic in posledicno do poškodb sluznice oziroma resic tankega crevesja. Ker se zmanjša površina crevesnih resic, pride do nezadostne absorpcije zaužitih sestavin hrane oziroma hranil, kar imenujemo malabsorpcija. (Orel 2015, 331-332; Kelly idr. 2015, 1175-1186; Theethira, Dennis 2015, 175-182; Theethira, Dennis, Leffler 2014, 123-129; Rondanelli idr. 2019, 337-354) Pri nediagnosticirani ali nezdravljeni celiakiji lahko zaradi posledic malabsorpije pride do slabokrvnosti, pogostejših zlomov kosti in zgodnjega nastanka osteoporoze, zaostajanja v rasti in razvoju pri otroku, nevroloških obolenj (npr. depresije), ginekoloških in uroloških težav ter drugih avtoimunskih bolezni (npr. kronicne vnetne crevesne bolezni, psoriaze, sladkorne bolezni, bolezni šcitnice itd.). Dolgotrajno uživanje glutena lahko poveca tudi tveganje za razvoj raka prebavil in drugih organov ter lahko povzroci razjede tankega crevesja, ki vodijo do zožitve tankega crevesja ali celo do popolne zapore. (Ciaccio idr. 2015, 364-368) Za zdravljenje celiakije je trenutno edini nacin vseživljenjska 100 % brezglutenska prehrana, ki poleg nacina prehranjevanja vpliva tudi na spremembo življenjskega sloga osebe s celiakijo (Jamieson, Gougeon 2019, 107-114). 2 CELIAKIJA, ALERGIJA NA PŠENICNE BELJAKOVINE ALI NECELIAKALNA GLUTENSKA PREOBCUTLJIVOST 2.1 SIMPTOMI CELIAKIJE IN DIAGNOSTIKA 2.2 ZDRAVLJENJE Termina alergija na pšenicne beljakovine in neceliakalna glutenska preobcutljivost se pogosto zamenjuje in enaci s terminom celiakija, vendar je med njimi potrebno razlikovati, ker sta celiakija in alergija na pšenicne beljakovine povsem razlicni bolezni, osebe s tako imenovano neceliakalno glutensko preobcutljivostjo pa ob uživanju glutena niso podvržene resnejšim zdravstvenim tveganjem kot osebe s celiakijo, saj lahko gluten do neke mere prenašajo in jim ne povzroca hujših poškodb crevesja (Pietzak 2012, 68S-75S; Dolinšek 2013, 110-111; Siuka, Janša 2018, 27-35). Alergija na pšenicne beljakovine ni pogosta bolezen in kljub temu da je bolj znacilna za otroke, lahko prizadene tudi odrasle posameznike. Alergicna reakcija, pri kateri se v telesu tvorijo protitelesa IgE in ki se lahko pojavi takoj ali nekaj ur po kontaktu z alergenom, nastane takrat, ko zaužijemo pšenico, vdihujemo pšenicno moko in/ali ko pride pšenicna moka v stik s kožo. V nasprotju z alergijo na pšenicne beljakovine je za celiakijo znacilna preobcutljivost na tocno doloceno beljakovino v pšenici, imenovano gluten, pri kateri se v telesu ponavadi tvorijo specificna protitelesa IgA in IgG. Prav tako gluten pri osebah s celiakijo v tankem crevesju povzroci pretirano reakcijo imunskega sistema, kar vpliva na nastanek vnetja crevesne sluznice. Bistvena razlika med alergijo na pšenicne beljakovine in celiakijo je v tem, da se morajo osebe z alergijo na beljakovine pšenice izogibati izdelkom, ki vsebujejo pšenico oziroma gluten iz pšenice, osebe s celiakijo pa se morajo izogibati vsem živilom, ki vsebujejo gluten in ne le pšenici. Prav tako lahko alergija na beljakovine pšenice izzveni, saj ni nujno doživljenjska, ozdravitev pri alergiji pa je predvsem odvisna od starosti osebe, pri kateri se pojavi. Ce se pojavi pri otrocih med tretjim in petim letom življenja, je velika verjetnost, da se do najstniških let omili ali popolnoma izzveni. Pri osebah s celiakijo pa je bolezen gensko pogojena in je doživljenjska. (Pietzak 2012, 68S-75S; Dolinšek 2013, 110-111; Siuka, Janša 2018, 27-35) Za neceliakalno glutensko preobcutljivost so znacilne podobne težave kot pri celiakiji, vendar se od celiakije in alergije na beljakovine pšenice razlikuje v samem odzivu telesa, saj se pri glutenski preobcutljivosti protitelesa, ki so znacilna za alergijo na pšenicne beljakovine in celiakijo, ne tvorijo, prav tako pa ne pride do poškodbe sluznice. Tudi pri neceliakalni glutenski preobcutljivosti težave izginejo ob prehodu na brezglutensko prehrano, vendar še ni povsem raziskano, ali je dejanski vzrok zanje gluten ali druge sestavine, ki so prav tako prisotne v živilih, ki vsebujejo gluten. (Pietzak 2012, 68S-75S; Dolinšek 2013, 110-111; Siuka, Janša 2018, 27-35) Simptomi celiakije se lahko pojavijo v katerem koli obdobju življenja, z zelo razlicnimi klinicnimi znaki in simptomi, pogostejša pojavnost te bolezni pa je predvsem v zgodnjem otroštvu. Znacilni simptomi, ki se pri otrocih pojavijo nekaj mesecev po zacetku uvajanja goste hrane, so kronicna driska, ki traja dlje casa kot obicajno, brez znakov izboljšanja, nenapredovanje na telesni masi, višini in/ali razvoju, bruhanje, bolecine v trebuhu, napihnjenost trebuha ipd. (Orel 2015, 331-332) Simptomi se lahko razvijejo tudi kadar koli pozneje v življenju in so zelo razlicni. Znacilni simptomi celiakije, ki nastanejo kot posledica zmanjšane absorpcije hranil zaradi patološko spremenjene sluznice tankega crevesja (slika 1), so driska, hujšanje, bruhanje, bolecine v trebuhu, napihnjenost, utrujenost ter slabokrvnost, ki nastane zaradi pomanjkanja železa, vitamina B12 in folne kisline. Med neznacilne oziroma zunajcrevesne simptome bolezni uvršcamo osteoporozo, neplodnost, motnje menstrualnega ciklusa, spontane splave, nevrološke motnje, jetrne bolezni in druge avtoimunske bolezni. Poleg tega pa lahko celiakija poteka tudi asimptomatsko, se pravi brez kakršnih koli simptomov. (Crocker, Jenkinson, Peters 2018, 211-220; Malalgoda, Simsek 2017, 108-113) Slika 1: Zdrave crevesne resice (zgoraj) in poškodovane crevesne resice pri osebi s celiakijo (spodaj) Vir: Celiac Disease FOUNDATION 2015 Predno se postavi dokoncna diagnoza bolezni, je pomembno, da oseba, ki je v postopku diagnostike, uživa gluten vsaj en mesec pred diagnostiko in nato še med celotnim postopkom postavljanja diagnoze. Uživanje glutena je v tem primeru nujno, saj v telesu sproži avtoimunski odziv, ki je potreben za postavitev diagnoze. Ob predcasno vpeljani brezglutenski prehrani se lahko v diagnosticnem postopku postavi lažno negativen rezultat na prisotnost celiakije. (Husby idr. 2020, 141-156; Siuka, Janša 2018, 27-35) Diagnostika celiakije se pricne s klinicno sliko (simptomi), ki ji nato sledita krvno (serološko) testiranje, pri katerem se dokazuje prisotnost specificnega reverzibilnega imunskega odgovora, in pri vecini bolnikov tudi gastroskopija, pri kateri se dokazujejo znacilne histološke spremembe sluznice tankega crevesja (slika 1). Oseba s sumom na celiakijo je lahko napotena tudi na genetsko testiranje prisotnosti gena HLA-DQ2 in/ali HLA-DQ8, in sicer v primeru, da je oseba pred postavitvijo diagnoze že na brezglutenski prehrani, kar se mocno odsvetuje, in pri otrocih. Oseb, ki so nosilci enega ali obeh alelov (HLA-DQ2 in/ali HLA-DQ8,), je v populaciji okrog 40 %, a se le pri 1 do 3 % razvije celiakija. Diagnoza celiakije se potrdi ob znacilni histološki sliki, se pravi poškodovani sluznici, in pozitivnih seroloških preiskavah, ko so vrednosti protiteles proti tkivni transglutaminazi IgA (tTg-IgA) povišana in/ali endomizijska protitelesa (EMA) pozitivna. (Husby idr. 2020, 141-156; Siuka, Janša 2018, 27-35) Za zdravljenje celiakije je trenutno edini nacin vseživljenjska 100 % brezglutenska prehrana, kar pomeni, da gluten v živilih ne sme biti prisoten niti v sledeh. Ob upoštevanju takšnega nacina prehranjevanja se pri osebah s celiakijo normalizirajo protitelesa v krvi, poleg tega pa se obnovi crevesna sluznica. Serološki testi se praviloma normalizirajo v treh do dvanajstih mesecih, obnovitev sluznice tankega crevesja pa lahko traja dlje, tudi do dveh let. (Schuppan, Zimmer 2013, 835-846) 3 BREZGLUTENSKA PREHRANA 3.1 VLOGA GLUTENA IN KJE SE NAHAJA? 3.1.1 Kaj pa oves? 3.2 ŽIVILA BREZ GLUTENA S prehodom osebe s celiakijo na brezglutensko prehrano se ne spremeni le nacin prehranjevanja, ampak tudi življenjski slog. Pojavijo se lahko številni izzivi in težave tako na podrocju nakupovanja in potovanj kot tudi uživanja obrokov doma in zunaj doma. Osebe s celiakijo morajo biti namrec pozorne tako na živila, da so deklarirana kot brezglutenska, se pravi, da vsebujejo manj kot 20 mg glutena/kg izdelka (20 ppm), kot tudi na nacin priprave, da ne pride do navzkrižne kontaminacije z glutenom (Standard 1979, 1-3). To pomeni, da se morajo tako brezglutenska živila kot tudi posoda, pripomocki in pribor shranjevati v locenih prostorih, na locenih policah in v locenih omarah kot ostala živila, posoda in pripomocki, ki vsebujejo oziroma prihajajo v stik z glutenom. Zelo pomembno je tudi, da se obroki pripravljajo v locenih prostorih kot obroki, ki vsebujejo gluten. Pri celiakiji lahko že ena drobtinica pšenicnega kruha v brezglutenski juhi predstavlja prekoracitev dovoljene vsebnosti glutena v izdelku, se pravi vec kot 20 ppm, in s tem povzroci resno zdravstveno tveganje. (Kranjec, Kreševec 2018, 356-434) Pri nakupovanju je pomembno natancno in sprotno branje deklaracij na živilskih izdelkih, poleg tega pa je potrebno posebno pozornost namenjati preprecevanju navzkrižne kontaminacije, ki lahko nastane, kadar je brezglutenski izdelek oziroma obrok izpostavljen sestavini ali živilom, ki vsebujejo gluten. Ce do takšne kontaminacije pride, je potrebno kontaminirano živilo oziroma obrok zavreci, saj predstavlja visoko zdravstveno tveganje za osebo s celiakijo (Kranjec, Kreševec 2018, 356-434). Za ljudi, ki nimajo celiakije, neceliakalne glutenske preobcutljivosti ali alergijske reakcije na pšenicne beljakovine, je uživanje pšenice in glutena priporocljivo, zato je kakršen koli dvom o njunem mestu v uravnoteženi prehrani popolnoma neutemeljen. Raziskava, ki so jo leta 2017 izvedli Lebwohl in drugi (2017, 1-10) in v kateri je sodelovalo 100.000 udeležencev, ki niso imeli diagnosticirane celiakije, namrec ni pokazala nikakršne povezave med uživanjem glutena v prehrani in tveganjem za nastanek srcno-žilnih bolezni. Ugotovitve te raziskave so tudi pokazale, da lahko osebe brez celiakije, ki se izogibajo glutenu, povecajo tveganje za bolezni srca in ožilja, ker se izogibajo uživanju polnozrnatih žit in s tem tudi zmanjšajo vnos prehranskih vlaknin. Poleg tega se v žitih, ki vsebujejo gluten, nahajajo tudi druge koristne hranilne sestavine. Iz pšenicnih otrobov je bil namrec izoliran oligosaharid arabinoksilan, prebioticni ogljikov hidrat, za katerega je dokazano, da spodbuja aktivnost bifidobakterij v debelem crevesju. To so bakterije, ki se obicajno nahajajo v zdravem cloveškem crevesju, spremembe v njihovi kolicini ali aktivnosti pa so bile povezane z boleznimi prebavil, vkljucno s kronicno vnetno crevesno boleznijo, kolorektalnim rakom in sindromom razdražljivega crevesja. (Neyrinck idr. 2012, e28; Tojo idr. 2014, 15163-15176) Med žita, ki vsebujejo gluten in ki so v brezglutenski prehrani prepovedana, sodijo pšenica, pira, khorasan (kamut), soržica, tritikala, rž in jecmen (Harvard T.H. Chan b.l.). Gluten je pravzaprav v vodi netopna beljakovina, ki se nahaja v zrnu teh žit in je iz tehnološkega vidika zelo zaželena v pekarstvo in slašcicarstvu, hkrati pa jo zaradi preprecevanja zlepljanja in nastajanja grudic dodajajo v številne druge predelane živilske izdelke, kot so sladkor v prahu, nariban sir, industrijsko zamrznjena hrana in mešanice zacimb. Gluten je lahko prisoten tudi v škrobu (npr. škrobu iz pšenice), rjavem riževem sirupu, paštetah, hrenovkah, salamah, jušnih pripravkih, suhem sadju, kakavu v prahu, cokoladi, bonbonih, pudingih, sadnih jogurtih, sladoledih, namazih ter razlicnih nadomestkih mlecnih in mesnih izdelkov. (Kranjec, Kreševec 2018, 356-434) V hrani je lahko gluten prisoten tudi zaradi navzkrižne kontaminacije, do katere lahko pride tako med proizvodnjo, skladišcenjem in transportom živila kot tudi med pripravo obroka. Do navzkrižne kontaminacije in s tem prisotnosti sledi glutena v živilu lahko v proizvodnem procesu pride na primer zaradi mletja na mlinu, kjer so se predhodno mlela žita, ki vsebujejo gluten, ali zaradi proizvodnje živila na liniji, na kateri so se predhodno proizvajala živila z vsebnostjo glutena (Kreševec 2020). Pri pripravi obrokov pa lahko do navzkrižne kontaminacije z glutenom pride zaradi neustreznega skladišcenja brezglutenskih izdelkov skupaj z živili, ki vsebujejo gluten, zaradi neustrezne uporabe kuhinjskih pripomockov, ki se uporabljajo tudi pri pripravi ostalih obrokov, in zaradi neustrezne priprave obrokov v prostoru, ki ni locen od priprave glutenskih obrokov (Crocker, Jenkinson, Peters 2018, 211-220). Navzkrižna kontaminacija predstavlja za osebe s celiakijo velik problem, saj le-ta ni vedno zabeležena na deklaraciji živila oziroma na jedilnem listu prehranskega obrata. Tehnološki procesi pri obsežni skupini živil, kot so namazi, omake, predelane mesnine, napitki, cokoladni izdelki, margarine, gotove jedi, bodisi vkljucujejo faze, kjer lahko pride do navzkrižne kontaminacije živil, bodisi temeljijo na dodajanju razlicnih aditivov (kot so arome, barvila, emulgatorji, stabilizatorji), ki lahko vsebujejo gluten, zaradi cesar so v prehrani osebe s celiakijo tvegana in za varno uživanje potrebujejo simbol certificiranega precrtanega žitnega klasa ali izraz »brez glutena«, ki zagotavljata, da živilo ne vsebuje glutena. (Kreševec 2020) Zaradi visoke hranilne vrednosti (dober vir beljakovin, mašcob, vitaminov, mineralnih snovi, prehranskih vlaknin in antioksidantov) so oves in ovseni izdelki v uravnoteženi prehrani zelo cenjeni. Prav tako oves, ce med procesom pridelave (se na primer ne kolobari s pšenico ali drugimi žiti, ki vsebujejo gluten) in predelave ni kontaminiran z glutenom, sam po sebi ne vsebuje glutena, ampak glutenu podobno beljakovino avenin, ki lahko pri manj kot 5 % oseb s celiakijo povzroca podobne težave kot gluten (Benedik 2019, 10). Priporocljivo je, da se osebe v prvih šestih do dvanajstih mesecih po postavitvi diagnoze celiakija izogibajo živilom, ki vsebujejo oves. Pred zacetkom uvajanja ovsa je priporocljivo, da zdravnik izvede ustrezne serološke teste krvi. Ce so rezultati ugodni, se zacne s postopnim uvajanjem ovsa, pri cemer se spremlja pocutje. Po enem do dveh mesecih uvajanja ovsa se ponovno svetuje, da zdravnik izvede serološke teste krvi. Ce so rezultati zopet ugodni, oseba s celiakijo lahko vkljuci oves v brezglutensko prehrano, pri cemer mora biti oves obvezno oznacen s simbolom precrtanega žitnega klasa ali izrazom »brez glutena«. (Benedik 2019,10; Jasthi, Pettit, Harnack 2020, 103330) Za osebe s celiakijo so varna vsa nepredelana živila, ki naravno ne vsebujejo glutena. V to skupino spadajo riž, proso, ajda, koruza, kvinoja, sirek, kanava (sorodnica kvinoje), amarant ali šcir, teff ali etiopsko proso, strocnice, gomoljnice (krompir), nepredelano sadje in zelenjava, semena, orešcki, rastlinska olja, meso brez aditivov, mleko brez aditivov (izjema so dodani vitamini) in mlecni izdelki (sir, skuta, jogurt, kefir) brez aditivov, jajca, ribe (sveže in zamrznjene, dimljene ali konzervirane brez aditivov). Ta živila so v brezglutenski prehrani varna le ob pogoju, da so bila pakirana in skladišcena brez prisotnosti sledi glutena oziroma živil, ki vsebujejo gluten. (Kranjec, Kreševec 2018, 356-434) Na prodajnih policah se nahaja vedno vec izdelkov, ki so pripravljeni posebej za osebe s celiakijo (kruh, testenine, piškoti, žitarice ipd.) in so oznaceni z mednarodnim znakom za brezglutenske izdelke. To je certificiran simbol precrtanega žitnega klasa, ki mora imeti navedeno tudi pripadajoco številko certifikata (slika 2). Poleg simbola je v uporabi tudi izraz »brez glutena« (Izvedbena uredba 2014, 5-8), ki mora biti zapisan na vidnem mestu na embalaži izdelka. Obe oznaki namrec zagotavljata, da vsebnost glutena v živilu ne presega vrednosti 20 mg glutena/kg izdelka in oznacujeta izdelke, ki so varni v prehrani oseb s celiakijo (Jamieson, Gougeon 2019, 107-114). Slika 2: Simbol precrtanega žitnega klasa s pripadajoco številko certifikata Vir: Brezglutenska dieta b.l. 4 ZAKLJUCEK Celiakija je kronicna avtoimunska bolezen, ki je ne smemo zamenjavati z alergijo na pšenicne beljakovine oziroma z neceliakalno glutensko preobcutljivostjo. Pri osebah s celiakijo uživanje glutena povzroci odziv imunskih celic, kar privede do nastanka vnetja in do poškodb crevesne sluznice, posledicno pa tudi do številnih drugih blagih in hujših nezaželenih ucinkov. Za zdravljenje celiakije je trenutno edini nacin vseživljenjska 100 % brezglutenska prehrana, pri cemer morajo biti uporabniki pozorni tako na vsebnost glutena v živilih kot tudi na ustrezno pripravo obrokov, da ne pride do navzkrižne kontaminacije z glutenom. Gluten je namrec v vodi netopna beljakovina, ki se nahaja v številnih žitih, kot so pšenica, pira, khorasan (kamut), soržica, tritikala, rž in jecmen, zaradi dobrih tehnoloških lastnosti pa ga dodajajo tudi v številne druge predelane živilske izdelke. Ker v številnih živilih zaradi možnosti navzkrižne kontaminacije z glutenom obstaja sum prisotnosti sledi le-tega, se osebam s celiakijo priporoca uživanje živil s simbolom precrtanega žitnega klasa ali z izrazom »brez glutena«, saj ti oznaki jamcita, da vsebnost glutena v živilu ne presega vrednosti 20 mg glutena/kg izdelka in tako oznacujeta izdelke, ki so varni v prehrani oseb s celiakijo. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Benedik, Evgen. 2019. Oves v dieti brez glutena – da ali ne? Celiakija: Glasilo Slovenskega društva za celiakijo, 27:10. 2) Brezglutenska dieta – Kaj lahko bolnik s celiakijo je? B. l. Poznam celiakijo – Spletni tecaj za zdravnike in druge zdravstvene delavce. B. l. https://celiacfacts-onlinecourses.eu/mod/lesson/view.php?id=1120&pageid=479 (9. 10. 2022). 3) Celiac Disease FOUNDATION. 2015. Biopsy Samples and the Diagnosis of Celiac Disease. https://celiac.org/about-the-foundation/featured-news/2015/03/biopsy-samples-diagnosis-celiac-disease/ (9. 10. 2022). 4) Ciaccio, Edward J., Govind Bhagat, Suzanne K. Lewis, Peter H. Green. 2015. Suggestions for automatic quantitation of endoscopic image analysis to improve detection of small intestinal pathology in celiac disease patients. Comput Biol Med, 65: 364-368. 5) Crocker, Helen, Crispin Jenkinson, Michele Peters. 2018. Quality of life in coeliac disease: qualitative interviews to develop candidate items for the Coeliac Disease Assessment Questionnaire. Patient Relat Outcome Meas, 9: 211-220. 6) Dolinšek, Jernej. 2013. Glutenska preobcutljivost – novost v spektru motenj, povzrocenih z glutenom. Kroncek, 8: 110-111. 7) Harvard T. H. Chan. School of Public Health. B. l. Gluten: A Benefit or Harm to the Body? https://www.hsph.harvard.edu/nutritionsource/gluten/ (9. 10. 2022). 8) Husby, Steffen, Sibylle Koletzko, Ilma Korponay-Szabó, Kalle Kurppa, Maria Luisa Mearin, Carmen Ribes-Koninckx, Raanan Shamir, Riccardo Troncone, Renata Auricchio, Gemma Castillejo, Robin Christensen, Jernej Dolinsek, Peter Gillett, Asbjřrn Hróbjartsson, Tunde Koltai, Markku Maki, Sabrina Mai Nielsen, Alina Popp, Ketil Střrdal, Katharina Werkstetter, Margreet Wessels. 2020. European Society Paediatric Gastroenterology, Hepatology and Nutrition Guidelines for Diagnosing Coeliac Disease 2020. J Pediatr Gastroenterol Nutr, 70 (1): 141-156 9) Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 828/2014 z dne 30. julija 2014 o zahtevah za zagotavljanje informacij potrošnikom o odsotnosti ali zmanjšani prisotnosti glutena v živilih. 2014. Uradni list Evropske unije, L 228, 9. 10. 2022. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014R0828&from=SL. 10) Jamieson, Jennifer A., Laura Gougeon. 2019. Adults following a gluten-free diet report little dietary guidance in a pilot survey exploring relationship between dietary knowledge, management, and adherence in Nova Scotia, Canada. Nutr Res, 66: 107-114. 11) Jasthi, Bhaskarani, Janet M. Pettit, Lisa Harnack. 2020. Addition of gluten values to a food and nutrient database. J Food Compost Anal, 85: 103330. 12) Kelly, Ciaran P., Julio C. Bai, Edwin Liu, Daniel A. Leffer. 2015. Advances in diagnosis and management of celiac disease. Gastroenterology, 148 (6): 1175-1186. 13) Kranjec, Suzana, Marjetka Kreševec. 2018. Fermentiraj.si: fermentirana brezglutenska funkcionalna hrana. Brezglutenska akademija: izobraževalni vodic za bolnike s celiakijo, gostince, šole, vrtce. Nova Gorica: Svetovanje na podrocju prehrane: 356-434. 14) Kreševec, Marjetka. 2020. Od vil do vilic. V: CELIAKIJA. Zbornik povzetkov. 3. Simcicev simpozij. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. 15) Lebwohl, Benjamin, Yin Cao, Geng Zong, Frank B. Hu, Peter H. R. Green, Alfred I. Neugut, Eric B. Rimm, Laura Sampson, Lauren W. Dougherty, Edward Giovannucci, Walter C. Willett, Qi Sun, Andrew T. Chan. 2017. Long term gluten consumption in adults without celiac disease and risk of coronary heart disease: prospective cohort study. BMJ, 357: j1892. 16) Malalgoda Maneka, Senay Simsek. 2017. Celiac disease and cereal proteins. Food Hydrocolloids, 68: 108-113. 17) Neyrinck, A. M., V. F. Van Hée, N. Piront, F. De Backer, O. Toussaint, P. D. Cani, N. M. Delzenne. 2012. Wheat-derived arabinoxylan oligosaccharides with prebiotic effect increase satietogenic gut peptides and reduce metabolic endotoxemia in diet-induced obese mice. Nutr Diabetes, 2 (1): e28. 18) Orel, Rok. 2015. Bolezni prebavil. V: Pediatrija – ucbenik za študente medicine in stomatologije, Ciril Kržišnik (ur.): 331-332. Ljubljana: DZS. 19) Pietzak, Michelle. 2012. Celiac disease, wheat allergy, and gluten sensitivity: when gluten free is not a fad. JPEN J Parenter Enteral Nutr, 36 (1): 68S-75S. 20) Rondanelli, Mariangela, Milena A. Faliva, Clara Gasparri, Gabriella Peroni, Maurizio Naso, Giulia Picciotto, Antonella Riva, Mara Nichetti, Vittoria Infantino, Tariq A. Alalwan, Simone Perna. 2019. Micronutrients Dietary Supplementation Advices for Celiac Patients on Long-Term Gluten-Free Diet with Good Compliance: A Review. Medicina (Kaunas), 55 (7): 337-354. 21) Schuppan, Detlef, Klaus-Peter Zimmer. 2013. The diagnosis and treatment of celiac disease. Dtsch Arztebl Int, 110 (49): 835–846. 22) Siuka, Darko, Rado Janša. 2018. Celiakija in neceliakijska glutenska senzitivnost. Gastroenterolog, 22: 27-35. 23) Standard for foods for special dietary use for persons intolerant to gluten. CXS 118-1979. 1979. Codex Alimentarius. International Food Standards. FAO, WHO. https://www.fao.org/fao-who-codexalimentarius/sh-proxy/en/?lnk=1&url=https%253A%252F%252Fworkspace.fao.org%252Fsites%252Fcodex%252FStandards%252FCXS%2B118-1979%252FCXS_118e_2015.pdf (9. 10. 2022). 24) Theethira, Thimmaiah G., Melinda Dennis, Daniel A. Leffler. 2014. Nutritional consequences of celiac disease and the gluten-free diet. Expert Rev Gastroenterol Hepatol, 8 (2): 123-129. 25) Theethira, Thimmaiah G., Melinda Dennis. 2015. Celias disease and the gluten-free diet: consequences and recommendations for improvement. Dig Dis, 33 (2): 175-182. 26) Tojo, Rafael, Adolfo Suárez, Marta G. Clemente, Clara G. de los Reyes-Gavilán, Abelardo Margolles, Miguel Gueimonde, Patricia Ruas-Madiedo. 2014. Intestinal microbiota in health and disease: Role of bifidobacteria in gut homeostasis. Worls Journal of Gastroenterology, 20 (41): 15163-15176. IZAZOVI U OCUVANJU TRADICIJSKIH PROIZVODA – PRILOCKI KLECINPROT CHALLENGES IN PRESERVING TRADITIONAL PRODUCTS – PRILOCKI KLECINPROT Snježana Jankovic Srednja škola Prelog, Republika Hrvatska Prelog High school, Republic of Croatia Izvlecek U gradu Prelogu i njegovoj okolici (sjeverozapadni dio Republike Hrvatske) vec dugi niz godina tradicionalno se priprema jedna posebna slastica pod nazivom Prilocki klecinprot. Pretraživanje literature nije dalo pisane tragove o klecinprotu vec samo podatke da oblikovane slastice u cijeloj Srednjoj Europi uglavnom pripadaju tzv. visokoj kuhinji. Oblikovane, otmjene slastice priredivale su se na plemickim dvorovima, u kuhinjama crkvenih uglednika te u samostanima da bi s vremenom stigle i do stolova gradanske elite. Pretpostavka je da se od doba Marije Terezije klecinprot javlja na hrvatskom prostoru kada su priucene seoske kuharice svoje steceno znanje iz plemickih kuhinja prenijele i u svoju domacu seosku sredinu. Buduci da nema pisanih tragova o recepturi i podrijetlu ove slastice, ucenici i nastavnici Srednje škole Prelog krenuli su u istraživanje usmenih izvora na nacin da smo komunicirali s domacicama s podrucja grada, zapisali i snimili dobivene podatke i recepture, obradili podatke s povijesne, ekonomske i tehnološke strane te napravili vlastitu recepturu po kojoj se vec 6 godina zaredom zdušno priprema Prilocki klecinprot za božicne blagdane. Na ovaj smo nacin ostvarili da se stara baština ocuva jer sjecanja polako blijede. Proizvodnja klecinprota je zahtjevna s ekonomske i tehnološke strane, ali krajnji rezultat božanstvenog okusa i mirisa je nagrada za višemjesecni trud i rad svih ukljucenih sudionika. Proizvodnja ukljucuje višetjednu maceraciju odabranog, kvalitetnog suhog voca i cokolade u alkoholu, zamjes tijesta od više vrsta brašna, specificno oblikovanje klecinprota, umatanje u tjestenu maramicu, fermentaciju i pecenje. Tajna proizvodnje Prilockog klecinprota skriva se u korištenju posebne sorte kruške, tzv gnjilace koja je specificna za ovaj dio Hrvatske, a proizvodu daje poseban zrnast okus u ustima. Gotov se proizvod pakira u celofansku vrecicu, deklarira i prikladno ukrašava. Na ovaj nacin povezali smo ucenike preloške srednje škole i Turisticku zajednicu grada Preloga koja je prepoznala kvalitetu i originalnost Prilockog klecinprota uvrstivši ga u svoj božicni asortiman darova poslovnim suradnicima kao svojevrsni autohtoni suvenir ovog kraja. Dio proizvoda se, uz degustaciju, plasira na tradicionalnom Božicnom sajmu u Prelogu preko ucenicke zadruge Drava gdje uz promociju dobivamo povratnu informaciju potrošaca koja je važna za marketinški ucenicki tim naše škole. Kljucne besede: Prilocki klecinprot, ocuvanje tradicije, maceracija, ucenicka suradnja, povezivanje škole i lokalne zajednice Abstract In the town of Prelog and its surroundings (northwestern part of the Republic of Croatia), a special dessert called Prilocki klecinprot has been traditionally prepared for many years. The literature search did not give any written traces about klecinprot, but only data that shaped sweets in the whole of Central Europe mainly belong to the so called haute cuisine. Shaped, elegant desserts were prepared at noble courts, in the kitchens of church dignitaries and in monasteries, and eventually reached the tables of the bourgeois elite. The assumption is that since the time of Maria Theresa, klecinprot appeared in the Croatian territory, when trained rural cooks transferred their knowledge acquired from noble kitchens to their home rural environment. Since there are no written traces of the recipe and origin of this dessert, the students and teachers of Prelog High School started researching oral sources by contacting housewives from the area of the city, writing down and recording the obtained data and recipes, processing data from historical, economic and technological sides and made their own recipe, according to which they have been preparing Prilocki klecinprot for the Christmas holidays for 6 years in a row. In this way, we managed to preserve the old heritage because memories slowly fade. The production of klecinprot is demanding from the economic and technological side, but the end result of a divine taste and smell is a reward for months of hard work by all involved participants. Production includes several weeks of maceration of selected, high-quality dried fruit and chocolate in alcohol, kneading of dough from several types of flour, specific shaping of klecinprot, wrapping in dough tissue, fermentation and baking. The finished product is packed in a cellophane bag, declared and suitably decorated. In this way, we connected the students of the school and the Tourist Board of the town of Prelog, which recognized the quality and originality of Prilocki klecinprot and included it in its assortment of Christmas gifts for business associates as a kind of autochthonous souvenir of this region. Part of the product, along with the tasting, is marketed at the Christmas Fair in Prelog through the student cooperative Drava, where along with the promotion, we get consumer feedback, which is important for the marketing student team of our school. Keywords: Prilocki klecinprot, preservation of tradition, maceration, student collaboration, connecting schools and local communities. 1 PRILOCKI KLECINPROT – PRIMJER DOBRE PRAKSE 1.1 UVOD 1.2 METODE I ISPITANICI 1.3 REZULTATI 1.4 ZAKLJUCAK Ocuvanje nasljeda i gastronomskog bogatstva kljucni je cimbenik u promicanju kulture i zdravog nacina života nekog kraja. Da bi sacuvala od zaborava jednu originalnu slasticu sjeverozapadnog dijela Republike Hrvatske, Srednja škola Prelog postavila je cilj da oživi, ostavi pisani trag, proizvede, promovira i predstavi tzv. Prilocki klecinprot, proizvod koji se na ovom prostoru tradicionalno priprema u božicno vrijeme. U ovaj školski projekt ukljuceni su nastavnici i ucenici naše škole razlicitih smjerova obrazovanja, a krajnji rezultat je vrhunska slastica bogatog energetskog i nutritivnog sastava, atraktivnog izgleda te zamamnog mirisa i okusa. Istraživanje je zapocelo u Muzeju Medimurja Cakovec gdje nismo pronašli pisane tragove o Prilockom klecinprotu. Iz literature smo, naime, saznali da oblikovane slastice u cijeloj Srednjoj Europi uglavnom pripadaju tzv. visokoj kuhinji i priredivale su se na plemickim dvorovima, u kuhinjama crkvenih uglednika te u samostanima da bi s vremenom stigle i do stolova gradanske elite. Pretpostavlja se da su priucene seoske kuharice svoje steceno znanje iz plemickih kuhinja prenijele i u svoju domacu seosku sredinu. Stoga smo pristupili terenskom istraživanju ciji su rezultati takoder bili negativni. Preostalo nam je intervjuirati lokalne domacice koje su o klecinprotu cule samo usmenom predajom od svojih majki ili baka. Intervjuirali smo sedam domacica (Cecilija Gradecak, Sanja Novak, Julijana Naranda, Katarina Glavak, Jela Martinec i Marija Jedut i Franciska Vuk). Gospoda Franciska Vuk demonstrirala je nam je i pokazala tehniku izrade klecinprota u prostoru naše škole. Na osnovi prikupljenih recepata sastavljen je jedan novi recept po kojem se izraduje ova slastica. Svaki tim ucenika ima specificne zadatke unutar realizacije ovog projekta. Ekonomski tim ucenika izracunava troškove izrade proizvoda. Marketinški tim ucenika promovira proizvod digitalnim medijima. Ucenici buduci kuhari, slasticari i pekari odraduju tehnološki dio. Proces zapocinje cišcenjem, rezanjem i sušenjem autohtone sorte kruške tepke ili gnjilace, zatim pripremom i rezanjem ostalog suhog i svježeg voca te cokolade koji se zalijevaju rumom i rakijom te maceriraju oko tri tjedna. Nako toga slijedi izrada tijesta od pšenicnog polubijelog i raženog brašna koje se djelomicno miješa s vocnom smjesom, a djelomicno ostaje u obliku tjestene maramice u koju se zamata vocna smjesa. Oblikovani klecinproti fermentiraju prije pecenja. Nakon pecenja umataju se u celofanske vrecice, deklariraju i ukrašavaju logom škole. Gotovi proizvodi plasiraju na Božicnom sajmu u Prelogu preko ucenicke zadruge Drava gdje se uz promociju dobiva povratna informacija potrošaca. Jedan dio proizvoda Turisticka zajednica grada Preloga poklanja poslovnim suradnicima i prijateljima kao originalni, autohtoni suvenir preloškog kraja. Zahvaljujuci našem projektu Prilocki klecinprot se našao na stranicama TasteAtlas, digitalnom vodicu koji otkriva najbolja jela specificno vezana za odredenu sredinu. S obzirom na postavljeni cilj, a to ocuvanje slastice Prilocki klecinprot ocuvati od zaborava i povezivanje škole s lokalnom zajednicom, može se zakljuciti da pozitivne povratne informacije i poticaji lokalne zajednice ukazuju da smo uspjeli u našim aktivnostima i naporima. Smatramo da naši rezultati mogu predstaviti polazne tocke za pokretanje novih inicijativa medu ucenicima u ocuvanju gastronomskih i kulturnih bisera preloškog kraja. 2 LITERATURA IN VIRI 1) Vuk, Franciska (roj. 1946, stan Prelog, domacica). 2016. Prilocki klecinprot. Ivana Martinec (izpr.). Intervju i demonstracija, 16.10.2016. digitalni zapis, 2:36, arhiv Srednje škole Prelog. 2) Cecilija Gradecak (roj. 1928, stan Prelog, domacica). 2016. Prilocki klecinprot. Ivana Martinec (izpr.). digitalni zapis, 6:12, arhiv Srednje škole Prelog. 3) Sanja Novak (roj. 1962, stan Prelog, domacica). 2016. Prilocki klecinprot. Ivana Martinec (izpr.). Intervju, 21.09.2016. digitalni zapis, 4:35, arhiv Srednje škole Prelog. 4) Julijana Naranda (roj. 1956, stan Prelog, domacica). 2016. Prilocki klecinprot. Anica Naranda (izpr.). Intervju, 01.09.2016 digitalni zapis, 3:58, arhiv Srednje škole Prelog. 5) Katarina Glavak (roj. 1916, stan Prelog, domacica). 2016. Prilocki klecinprot. Ivana Martinec (izpr.). Intervju, 12.09.2016. digitalni zapis, 6:29, arhiv Srednje škole Prelog. 6) Jela Martinec (roj. 1937, stan Prelog, domacica). 2016. Prilocki klecinprot. Ivana Martinec (izpr.). Intervju, 15.09.2016. digitalni zapis, 5:12, arhiv Srednje škola Prelog. 7) Marija Jedut (roj. 1956, stan Prelog, domacica). 2016. Prilocki klecinprot. Ivana Martinec (izpr.). Intervju, 05.09.2016. digitalni zapis, 4:56, arhiv Srednje škole Prelog. 1.1 PREHRANSKE NAVADE MLADIH ODRASLIH (20–30 LET) PRED PANDEMIJO COVID-19 PREHRANSKE NAVADE MLADIH ODRASLIH (20 – 30 LET) EATING HABITS OF YOUNG ADULTS (20-30 YEARS OLD) Tija Justinek Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled (College of Hospitality and Tourism management Bled) justinektija@gmail.com Emanuela Logar Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled (College of Hospitality and Tourism management Bled) emanuela.logar@gmail.com Gregor Jovan Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled (College of Hospitality and Tourism management Bled) grega.jovan97@gmail.com doc. dr. sc. Gordana Vulic Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled (College of Hospitality and Tourism management Bled) gordana.vulic@vs-bled.si Izvlecek V zadnjih letih je na prehranske navade mocno vplivala pandemija covid-19, ki je povzrocila življenje v izolaciji in omejene stike z okolico, kar se je posledicno odrazilo tudi na prehrani. Tema prispevka se navezuje na raziskave prehranskih navad (in razvad) mladih odraslih med 20. in 30. letom starosti pred pandemijo covid-19, med pandemijo covid-19 in v današnjem casu. V prispevku so predstavljeni izbrani rezultati raziskave, ki smo jo izvajali v letih 2021 in 2022 na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled (VŠHTB) pod nazivom Raziskava o vplivu pandemije z virusom COVID-19 na uživanje pijac med mlajšimi odraslimi osebami (20–30 let). V omenjeni raziskavi smo preucili trenutne prehranske navade mladih odraslih (20–30 let) v Sloveniji in potegnili vzporednice s prehranskimi navadami pred in med pandemijo covid-19 . Kljucne besede: pandemija covid-19, mlajši odrasli, prehranske navade Abstract In recent years, dietary habits have been greatly affected by the covid-19 pandemic, which led to living in isolation and limited contact with the environment, and which in turn has also had an impact on nutrition. The topic of the paper is related to research on the dietary habits (and vices) of young adults between the ages of 20 and 30, before the covid-19 pandemic, during the covid-19 pandemic and today. The paper presents selected results of the research, conducted in 2021 and 2022, at the College of Hospitality and Tourism Management Bled (CHTMB) under the title Research on the Impact of the Pandemic with the Covid 19 Virus on the Consumption of Beverages Among Young Adults (20-30 Years Old). In the mentioned research, we examined the current dietary habits of young adults (20-30 years old) in Slovenia and drew parallels with dietary habits before and during the covid-19 pandemic. Key words: covid-19 pandemic, young adults, dietary habits 1 UVOD Prehranske navade se pri ljudeh oblikujejo med odrašcanjem in so izpostavljene vec zunanjim dejavnikom, ki posledicno vplivajo na prehranjevanje. Ti dejavniki na mlade osebe najbolj vplivajo v obdobju adolescence in tudi kasneje v obdobju študija, ko se izoblikujeta okus za hrano in formira nacin prehranjevanja. V zadnjih letih pa je na prehranske navade mocno vplivala pandemija covid-19, ki je povzrocila življenje v izolaciji in omejene stike z okolico, kar se je posledicno odrazilo tudi v prehrani. Tema prispevka se navezuje na raziskave prehranskih navad (in razvad) mladih odraslih med 20. in 30. letom starosti in v prispevku bodo predstavljeni prvi izbrani rezultati raziskave, ki smo jo izvajali na Visoki šoli za hotelirstvo in turizem Bled (VŠHTB) pod nazivom Raziskava o vplivu pandemije z virusom COVID 19 na uživanje pijac med mlajšimi odraslimi osebami (20 – 30 let), (obdobje izvajanja raziskave: 01. 01. 2021 – 31. 12. 2022.) Pandemija covid-19 je mocno vplivala na prehranske navade ljudi. Med njimi tudi na mlade odrasle osebe, ki so se, v skladu s svojim življenjskim slogom, pred pandemijo pogosto prehranjevali v restavracijah in gostinskih obratih. Za njih je pandemija predstavljala veliko spremembo življenjskega sloga, na katero so se prilagodili na razlicne nacine. Za pripravo teoreticnih osnov smo najprej preucili relevantno literaturo in objavljene znanstvene raziskave o prehranskih navadah mladih odraslih (20–30 let) pred pandemijo covid-19. Nadalje smo predstavili pregled dosedanjih domacih in tujih raziskav, ki obravnavajo vpliv covid-19 na prehranske navade mladih odraslih ljudi (20 – 30 let) oz. predstavili prehranske navade mladih med pandemijo covid-19. V naši raziskavi smo preucili trenutne prehranske navade mladih odraslih (20–30 let) v Sloveniji in potegnili vzporednice v prehranskih navadah pred in med pandemijo covid-19 in trenutnim casom. Predstavljeni bosta dve raziskavi. Eno je v preteklih letih v Sloveniji opravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Osredotoca se na prehranske navade Slovencev (Kako skrbimo 2018). Raziskava, opravljena v Zagrebu leta 2018, pa se osredotoca na mlade odrasle. (Jelušic et al, 2018) Vecina prebivalstva se dandanes prehranjuje po navadah in standardih, ki so jih pridobili skozi leta odrašcanja in vzgoje. Nezdrave prehranjevalne navade, kot so izbira in kolicina zdravju nekoristne hrane, neprimerni nacini njene priprave ter neustrezni dnevni ritem njenega uživanja, so kljucni dejavnik tveganja pri razvoju kronicnih bolezni (diabetes tipa 2, srcno-žilna obolenja, nekatere vrste raka, debelost), ki pa ga je možno uspešno spreminjati in obvladovati. (Kako skrbimo 2018, str 10). Prehranske navade pa se s casom tudi spreminjajo. V obdobju od 2001 do 2016 se je povecal delež odraslih prebivalcev, ki vsakodnevno zajtrkujejo, in zmanjšal delež prebivalcev, ki enkrat tedensko ali pogosteje uživajo sladke pijace. Do leta 2008 se je zmanjšal delež prebivalcev, ki hrano pri mizi vedno ali po poskušanju dosolijo, medtem ko se je po tem letu ta delež ponovno povecal. Do leta 2012 se je zmanjšal tudi delež prebivalcev, ki vsakodnevno uživajo surovo zelenjavo, medtem ko se je ta delež v letu 2016 prvic povecal (Ibidem, str. 10). Skoraj dve tretjini prebivalcev zajtrkujeta dnevno, še vedno pa jih kar nekaj (8 %) sploh ne zajtrkuje. Med tistimi, ki redno uživajo zajtrk, je vec žensk kakor moških. Podobni rezultati so razvidni tudi pri uživanju sveže zelenjave. Surovo zelenjavo vsaj enkrat dnevno uživa 44,4 %, nikoli pa 3,6 % . Tako kot zajtrk tudi surovo zelenjavo vsakodnevno pogosteje uživajo ženske in starejši. (Ibidem, str. 9). Slaba tretjina prebivalcev Slovenije (29,2 %) uživa ribe 1-3–krat na teden ali pogosteje, medtem ko jih 8,8 % rib ne uživa nikoli. Uživanje rib 1-3-krat na teden ali pogosteje je bolj razširjeno med moškimi (30,7 %) kot med ženskami (27,6 %) (Ibidem, str. 10). Uživanju sladkih pijac so bolj naklonjeni mlajši prebivalci, saj sladke pijace enkrat na teden ali pogosteje uživa 27,7 % prebivalcev in je bolj razširjeno med moškimi (36,5 %) kot ženskami (18,5 %) in pri starostni skupini od 24 do 34 let (37,8 %) Pri uporabi mašcob za pripravo hrane najvec prebivalcev dnevno uporablja rastlinsko olje (39,0 %). Dnevna uporaba svinjske masti za pripravo hrane je najbolj razširjena med prebivalci z nižjo izobrazbo. Dnevna uporaba oljcnega olja za pripravo hrane je najbolj razširjena pri starostni skupini od 65 do 74 let (46,2 %) v primerjavi s starostno skupino od 25 do 34 let (32,7 %) (Ibidem, str. 10). Med leti 2002 in 2016 se je nezdravo prehranjevala vec kot polovica prebivalcev Slovenije (50,4 %). Odstotek moških s slabimi prehranskimi navadami je bistveno višji kot pri ženskah, mlajših in starejših. (Ibidem, str. 11). Mladi med 20. in 30. letom starosti so med najbolj zanimivimi skupinami za preucevanje prehranskih navad, saj se v teh letih najbolj spreminjajo in hkrati izoblikujejo. Usvojene prehranske navade in preference v poznejših letih mlade odrasle vodijo na pot zdravega ali nezdravega prehranjevanja. Raziskava, opravljena med 445 mladimi odraslimi v Zagrebu leta 2018 (Jelušic et al, 2018), je prinesla naslednje rezultate o prehranskih navadah: . vec kot 10 % jih ne zajtrkuje, . 14,2 % anketiranih zajtrkuje enkrat do dvakrat tedensko, . 26,1 % anketiranih poje eno enoto sadja tedensko, . 8,1 % anketiranih zelenjavo uživa enkrat tedensko, . 7,3 % anketiranih vsakodnevno uživa energijsko gosto hrano, . 18,4 % anketiranih energijsko gosto hrano uživa štirikrat do šestkrat tedensko, . 15,5 % anketiranih ribe uživa enkrat tedensko in . 83,3 % anketiranih ribe uživa enkrat mesecno. 1.2 PREGLED NEKATERIH RAZISKAV, KI OBRAVNAVAJO VPLIV COVID-19 NA PREHRANSKE NAVADE MLADIH ODRASLIH (20–30 LET) 1.2.1 Raziskava 1 1.2.2 Raziskava 2 1.2.3 Raziskava 3 1.2.4 Raziskava 4 1.2.5 Raziskava 5 1.2.6 Raziskava 6 Iz rezultatov lahko sklepamo, da mladi odrasli uživajo premajhne kolicine sadja in zelenjave, nenasicenih mašcob in previsoke kolicine hrane, ki je bogata z mašcobami in ogljikovimi hidrati. To nakazuje na nezdrave prehranske navade mladih (Jelušic in drugi, 2018). Nezdrave prehranske navade so posledica življenjskega stila, ki vkljucuje delo, šolo in druge obveznosti, zaradi katerih mladim zacne primanjkovati casa za pripravo in uživanje zdrave hrane. Mladi se pogosto zatekajo k hrani, ki je pripravljena hitro in jim je všec, ta pa žal pogosto ni zdrava. Tako se naše prehranske navade spreminjajo, hkrati pa jim ne posvecamo dovolj pozornosti, da bi se zavedali, kakšno hrano uživamo. Med pandemijo covid-19 so se prehranske navade ocitno razdelile na dve diametralni nasprotji: zdravo prehranjevanje in zatekanje k nezdravi hrani (vecinoma prigrizki). Ce pravilnemu prehranjevanju posvetimo dovolj casa in upoštevamo smernice iz prejšnjih poglavij, lahko poskrbimo za naše dobro pocutje in zdravje. Vse pogostejše zatekanje k hrani, ki je nezdrava in je posledica povišanih nivojev stresa, pa vodi k nezdravim prehranskim navadam in potencialnim težavam z zdravjem pozneje v življenju. (Jelušic et al, 2018) V nadaljevanju je predstavljen pregled rezultatov nekaterih raziskav, ki obravnavajo vpliv covid-19 na prehranske navade razlicnih starostnih skupin med katerimi so tudi mladi odrasli v starosti 20 – 30 let. Naslov raziskave je »Changes in Food Consumption During the COVID-19 Pandemic: Analysis of Consumer Survey Data from the First Lockdown Period in Denmark, Germany, and Slovenia«. Njeni avtorji so Jannsen, M., Chang, B. P. I., Hristov, H., Pravst, I., Profeta, A., Millard, J. Objavljena je bila v Frontiers in nutrition 8. marca 2021. Raziskava se osredotoca na spremembe v porabi hrane med prvim valom pandemije covid-19 in poskuša ugotoviti, kako se je poraba hrane pri potrošnikih spremenila z zacetkom pandemije v letu 2020. Izvedena je bila kot spletna anketa med 2.860 prebivalci sledecih držav: Danska, Nemcija in Slovenija. Cas raziskave je bila pomlad 2020. Po analizi rezultatov je bilo ugotovljeno, da se je povecala frekvenca nakupa živil, ki imajo daljši rok trajanja, zmanjšal pa se je nakup svežih živil. Med anketiranci se je trend prehranjevanja med prvim valom spremenil. Nekateri so jedli pogosteje kot pred pandemijo, drugi ne. Razlog za to lahko išcemo v manj pogostem obisku trgovin in nakupovalnih središc ter v nakupu živil z daljšim rokom uporabe. Hipoteza raziskave je bila, da se bodo zaradi raznih ukrepov proti širjenju virusa covid-19 spremenile prehranske navade ljudi, saj bi lahko zaradi ukrepov, kot so zapiranje in omejevanje prehoda mej ter trženja hrane, prišlo do pomanjkanja živil. Iz teh razlogov se je tudi prebivalstvo odlocilo za nakup živil z daljšim rokom uporabe, ki omogocajo skladišcenje za daljši cas. Raziskava je pokazala, da se je v vecini držav povecala tudi potrošnja t. i. hrane za udobje (»Comfort food«). Prebivalci so se zaradi povišanega stresa zatekali k hrani, kot so cokolada, cips in druga podobna živila. Nasprotno pa sta se v nekaterih državah opazno povecala nakup in uporaba zdrave hrane. Veliko anketirancev je nove razmere videlo kot priložnost za vkljucitev drugacnega nacina prehranjevanja v vsakdanje življenje in pricetek bolj zdravega nacina prehranjevanja. Rezultati raziskave: Frekvenca porabe hrane je pokazala, da se je poraba sveže hrane v obravnavanih državah med pandemijo covid-19 bistveno zmanjšala. Nasprotno pa se je povecala poraba hrane z daljšim rokom uporabe in možnostjo skladišcenja. V Sloveniji se je zgodilo ravno nasprotno, saj pri svežih živilih ni prišlo do bistvenih sprememb, medtem ko je bil pri pripravljenih obrokih padec precej velik. V Sloveniji je bil zabeležen skoraj 20 % upad nakupa pripravljenih živil, medtem ko v primerjavi tako z Dansko kot Nemcijo pri svežih živilih ni prišlo do bistvenih odstopanj. Kljub temu pa nam ti rezultati ne pokažejo tocnih prehranskih navad pri prebivalcih, lahko pa iz njih sklepamo, kako so se te spreminjale. (Jansen et al. 2021) Naslov raziskave je »Epidemija covid-19 pomembno vpliva na prehranske navade prebivalcev Slovenije«. Avtorica objave je doc. dr. Anita Kušar, raziskava pa je bila leta 2020 objavljena na spletni strani NIJZ. Raziskava na podrocju prehrane v casu pandemije covid-19 je bila opravljena v sklopu mednarodne raziskave Food-Covid-19. Inštitut za nutricionistiko je konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu pandemije na tem podrocju. Raziskava je pri Slovencih pokazala upad nakupa v vecjih trgovinah in rast nakupovanja živil na spletu ter dostave na dom. Še posebej sta se upad na eni in narašcanje na drugi strani poznala na slovenskem podeželju, kjer je bila že pred pandemijo uporaba spletnih narocil bistveno manjša. Nakupovanje živil je postalo manj pogosto zaradi zadrževanja doma med najdaljšim valom covid-19. Domace zaloge živil so se povecale, medtem ko je redno nakupovanje upadlo. Vecina ljudi se je zatekla k skladišcenju in nakupu živil z daljšim rokom uporabnosti. Zaradi zaprtja gostinskih obratov je vecji pomen dobila priprava hrane doma. Posledicno sta se v casu pandemije covid-19 povecala kolicina doma pripravljene hrane in zanimanje za samooskrbo oziroma pridelavo hrane doma. Rezultati raziskave: Nakupovalne navade ljudi so se v casu pandemije covid-19 bistveno spremenile. Pri polovici je viden upad nakupov v vecjih nakupovalnih središcih in kar znaten upad nakupov na tržnicah. Vecina gospodinjstev je svoje nakupe opravljala v lokalnih trgovinah in po spletu, kjer je bil opazen najvecji porast. Najbolj opazen je pri svežem sadju in zelenjavi, še posebej na podeželju. Nakup svežega sadja in zelenjave se je zvišal za kar 152 %. Prav tako se je povecalo zanimanje za hrano pri lokalnih ponudnikih, zaloge hrane v gospodinjstvih so se zvišale, zmanjšala pa se je pogostost nakupovanja. Vecina potrošnikov je med pandemijo covid-19 nakupovala zgolj enkrat tedensko, pred njo pa so nakupe opravljali pogosteje, saj so se po nakupih odpravili dva- do trikrat tedensko. Veliko anketiranih je pricelo s pripravo hrane doma, ce se s tem niso ukvarjali že prej, še posebej zajtrka in vecerje. Porast je opazen tudi pri kolicini zaužite hrane in pripravi zahtevnejših obrokov, kolicina zavržene hrane pa se je zmanjšala. Nacin priprave hrane je postal pomembnejši, saj se je kar 25 % ljudi pricelo ukvarjati s pripravo hrane doma, peko kruha in drugimi kulinaricnimi aktivnostmi. 63 % anketiranih je odgovorilo, da se bodo s pripravo hrane doma ukvarjali tudi v bodoce. (Kušar, 2020) Naslov raziskave je »The Impact of Lockdown During the COVID-19 Outbreak on Dietary Habits in Various Population Groups: A Scoping Review«. Njeni avtorji so Bennet, G., Young, E., Butler, I., in Coe, S. Objavljena je bila v Frontiers in nutrition 4. marca 2021. Raziskava je za svoje temelje uporabila prehranske navade ljudi med pandemijo covid-19, ki so se spremenile zaradi omejitev dostopa do sveže hrane. Vodile pa so tudi do povecanja fizicne aktivnosti svetovnega prebivalstva. Cilj je bil raziskati vpliv življenjskih dejavnikov na spremembe v prehranjevanju. Metode, uporabljene v raziskavi, so temeljile na anketiranju in preucevanju dosedanjih podatkov o vplivu pandemije covid-19 na prehranske navade populacije. Za vzorec je bilo izbranih 4.322 študij in 23 dokoncanih raziskav. Rezultati raziskave: Izmed 4.322 študij je bilo izbranih 23 dokoncanih raziskav, ki so pomagale pri sestavi rezultatov. Vecina izmed študij je temeljila na rezultatih, pridobljenih med populacijo. Pri vecini anketirancev se je med pandemijo covid-19 število obrokov povecalo. Takšni obroki so temeljili na jedeh s kratkim casom priprave ali pa na predpripravljeni hrani. Žal so bili opaženi tudi nezdravi prehranski vzorci: nakup in uživanje prigrizkov ter druge podobne hrane. Uporabniki so jih uživali v poznih urah, po vecerji oziroma ponoci. Priporocila ob zakljucku raziskave so bila, da naj se ta populacija izogne tovrstni hrani in za upravljanje stresa poišce druge nacine, kot so fizicna aktivnost, meditacija in podobno. Med številnimi anketiranci je med pandemijo covid-19 prišlo do sprememb v prehranskih navadah - nekatere je mogoce opredeliti kot pozitivne. Velika razlika je opazna v uživanju svežih izdelkov, še posebej sadja in zelenjave. Povecala se je tudi priljubljenost mediteranske diete (veliko rib in zelenjave). Številni udeleženci so hrano pripravljali doma. Najpogosteje so pekli kruh in pice. Osrednja razloga za to sta zaprtje gostinskih obratov in trgovskih prehranjevalnih verig. Pri vecini anketirancev se je zmanjšala tudi uporaba alkoholnih pijac, kar je posledica omejenega dostopa in manj socialnih stikov. Zaradi pandemije covid-19 je pri številnih anketiranih prišlo do spremembe v telesni masi. Vecina se je v povprecju zredila za dva kilograma. Razloga za to je mogoce iskati v zmanjšanem obsegu fizicnega dela in fizicne aktivnosti. Prav tako pa je razlog lahko povecano uživanje hrane (tudi nezdrave). (Bennet et al, 2021) Naslov raziskave je »Eating habits and lifestyle changes during the COVID-19 lockdown: A comparative study (before and during isolation) on the 9 de Julio city (Buenos Aires, Argentina) population«. Njeni avtorji so Sosa, M., Cardinal, P., Elizagoyen, E., Rodriguez, G., Arce, S., Gugole Ottaviano, M. F., Pieroni, V., Garitta, L. Objavljena je bila v Archive of food and nutritional science 16. novembra 2021. Raziskavo so izvedli raziskovalci DESA (Department of Food Sensory Evaluation), in sicer s pomocjo spletne ankete in raziskave o prehranskih navadah ter življenjskem stilu med pandemijo covid-19. Rezultati raziskave: V raziskavi je sodelovalo 287 anketirancev v starosti med 20 in 70 let. 82 % anketiranih je bilo ženskega spola. Med izolacijo se je pogostost nakupovanja zmanjšala iz povprecnih dva- do trikrat tedensko na enkrat tedensko ali celo enkrat na 10–15 dni. V nekaterih regijah (Lagunua, Bracale, Varro) je prevladoval odgovor dvakrat tedensko. Za razliko od drugih v tej anketi ni bilo mogoce ugotoviti masovnega nakupovanja na zalogo, vendar zgolj redno nakupovanje – toda manj pogosto. Povecala pa se je pogostost nakupa kruha, testenin in drugih izdelkov z ogljikovimi hidrati. Rezultati kažejo tudi na povecanje priprave hrane doma, najpogosteje kruha, pic in sladic. To lahko pripišemo koristnemu in prijetnemu preživljanju prostega casa med pandemijo covid-19. Opažen je bil tudi upad dostave hrane in nakupa obrokov, ki jih je mogoce odnesti domov. (Sosa et al, 2021) Naslov clanka je »Covid-19: Study shows changes in teenagers' eating habits«. Avtorji clanka so Ruiz-Roso, M. B., de Carvalho Padilha, P., Mantilla-Escalante, D. C., Ulloa, N., Brun, P., Acevedo-Correa, D., Arantes Ferreira Peres, W., Martorell, M., Aires, M. T., de Oliveira Cardoso, L., Carrasco-Marín, F., Paternina-Sierra, K., Rodriguez-Meza, J. E., Montero, P. M., Bernabč, G., Pauletto, A., Taci, X., Visioli, F., Dávalos, A., objavljen pa je bil 17. junija 2020 v reviji Nutrients. Študija je obravnavala spremembe prehranskih navade najstnikov v casu med pandemijo covid-19. Anketiranci so bili iz Španije, Italije, Brazilije, Kolumbije in Cila. Izolacija med pandemijo je mocno vplivala na prehranjevanje najstnikov, ki so še posebej nagnjeni k hitri prehrani in slabim prehranskim navadam. V anketi je sodelovalo 820 udeležencev, do 19. leta starosti. Rezultati raziskave: Rezultati kažejo, da je med pandemijo covid-19 prišlo do skoraj 10 % zvišanja uživanja sadja in zelenjave. Vec kot cetrtina anketirancev je zaužila vsaj en kos sadja na dan, kar ni presenetljivo glede na porast prodaje teh živil. Uživanje hitre hrane med najstniki je upadlo, saj zaradi zaprtja gostinskih obratov in obratov s hitro prehrano preprosto niso imeli dostopa do nje. Iz tega razloga se je povecalo tudi uživanje bolj zdrave hrane in doma pripravljenih obrokov. V nasprotju s tem pa se je med njimi povecala uporaba ocvrte hrane in sladkarij. Med pandemijo covid-19 je kar 20 % anketiranih takšno hrano jedlo vsak dan. (Ruiz-Roso et al, 2020) Naslov raziskave je »Raziskava o doživljanju pandemije covid-19 med študenti«. Njeni avtorji so Pajnkiher, M., Cesar, K., Selak, Š., Crnkovic, N., Šorgo, A., in Gabrovec, B. Raziskava je bila objavljena na spletni strani NIJZ v maju 2021. Raziskava NIJZ o doživljanju pandemije covid-19 se je nanašala na duševno zdravje in številne vidike življenja, zato smo uporabili samo spoznanja, ki se nanašajo na prehranske navade. Med pandemijo covid-19 se je 41,1 % anketiranih z nezdravo hrano prehranjevalo enako pogosto kot pred njo. 31,4 % anketiranih je po nezdravi hrani posegalo manj pogosto, in 22,5 % pa bolj pogosto. (Pajnkiher et al, 2021) 2 RAZISKAVA O PREHRANSKIH NAVADAH MLADIH ODRASLIH (20 – 30 LET) Raziskavo smo izvajali v letih 2021 in 2022. V raziskavi je sodelovalo 90 udeležencev, od tega 33 % moških in 67 % žensk. Na vprašanja je odgovorilo najvec posameznikov v starostni skupini od 21 do 25 let (46 %), nekaj manj v starostni skupini od 26 do 30 let (32 %), povprecna starost udeležencev je bila 25, 4 let. Najvec udeležencev (67 %) je imelo dokoncano višjo šolo in vec, srednjo šolo pa 30 % udeležencev. Zanimalo nas je, kako udeleženci samoocenjujejo svoje trenutno zdravje (grafikon 1) ter svoje trenutne prehranske navade in nacin prehranjevanja (grafikon 2). Grafikon 1: Samoocenitev trenutnega zdravja med udeleženci https://1ka.arnes.si/admin/survey/pChart/Cache/39fd89585b527f2d8befcd621c60e345?1665052298 Vir: lasten 2022 Kot je razvidno iz grafikona 1 najvec udeležencev (66 %) meni, da je njihovo zdravje dobro; podobna sta deleža udeležencev, ki menijo, da je njihovo trenutno zdravje srednje (17 %) in zelo dobro (14 %). Grafikon 2: Samoocenitev trenutnih prehranskih navad in nacina prehranjevanja med udeleženci https://1ka.arnes.si/admin/survey/pChart/Cache/19c826890287b2d1dad89a89c6909850?1665052534 Vir: lasten 2022 Glede samoocenitve trenutnih prehranskih navad in nacina prehranjevanja (grafikon 2) najvec udeležencev (44 %) le-te ocenjuje s srednje, 36 % udeležencev z dobro in 6 % z zelo dobro. Le 3 % udeležencev jih ocenjujejo z zelo slabo in 11 % s slabo. Za opredelitev nezdravega nacina prehranjevanja smo se posluževali enotnih Meril nezdravega nacina prehranjevanja (Kako skrbimo 2018, 69), ki so predstavljena na sliki 1. Slika 3: Merila za opredelitev splošnega nezdravega nacina prehranjevanja komponente vprašanje v vprašalniku kriterij tock1 priporocilo dnevno število obrokov Koliko obrokov obicajno pojeste na dan? 2 obroka ali manj (0) vec kot 2 obroka do vkljucno 3,5 obroka (30) vec kot 3,5 obroka do manj kot 5 obrokov (70) 5 obrokov (100) 4–5 obrokov dnevno zajtrkovanje Kako pogosto uživate zajtrk? 1–3-krat/mesec ali redkeje (0) 1–3-krat/teden (30) 4–6-krat/teden (70) Vsak dan (100) Vsak dan zelenjava Kako pogosto obicajno uživate surovo zelenjavo? 1–3-krat/mesec ali redkeje (0) 1–3-krat/teden (30) 4–6-krat/teden (50) 1-krat/dan (70) Vec kot 1-krat/dan (100) Vsak dan, 2–3-krat/dan sadje Kako pogosto obicajno uživate sveže sadje? Vsak dan, 1–2-krat/dan mlecni izdelki Kakšne mlecne izdelke najpogosteje uživate? Ne uživam mlecnih izdelkov (0) Uživam polnomastne mlecne izdelke (30) Uživam mlecne izdelke z manj mašcob (100) Vsak dan, prednostno izdelki z manj mašcob kruh Koliko kosov kruha obicajno pojeste na dan? Izkljucno beli kruh (0) Beli in polnovredne vrste kruha (50) Izkljucno polnovredne vrste kruha (100) Vsak dan, prednostno polnozrnati izdelki ribe Kako pogosto obicajno uživate ribe in morske sadeže? Nikoli (0) 1–3-krat/mesec (50) 4–6-krat/teden ali pogosteje (70) 1–3-krat/teden (100) 1–2-krat/teden, prednostno mastne morske ribe soljenje hrane Ali že pripravljeno hrano pri mizi dodatno solite? Hrano brez poskušanja dosolim (0) Hrano najprej poskusim in po potrebi dosolim (50) Nikoli ne dosolim pripravljene hrane (100) Zmerna uporaba soli, prednostno jodirana sol mašcoba pri kuhi Kako pogosto v vašem gospodinjstvu uporabljate navedene mašcobe pri pripravi hrane? (trdne margarine za peko in/ali masla in/ali smetane in/ali svinjske masti) Uporaba dnevno (0) Uporaba tedensko (50) Uporaba mesecno ali redkeje (100) Zmerna uporaba mašcob; živalske mašcobe v vecji meri zamenjati z rastlinskimi olji mesni izdelki Kako pogosto obicajno uživate mesne izdelke (klobase, šunke, salame, …)? 4–6-krat na teden ali pogosteje (0) 1–3-krat na teden (30) 1–3-krat na mesec (70) Nikoli (100) Cim redkeje, prednostno izdelki z manj mašcob in vidno strukturo mesa ocvrte jedi Kako pogosto obicajno uživate ocvrte jedi (pomfrit, ocvrto meso, ocvrtke, …)? Cim redkeje sladke jedi Kako pogosto obicajno uživate sladko pecivo, torte? Cim redkeje sladke pijace Kako pogosto obicajno uživate aromatizirane gazirane in negazirane brezalkoholne pijace (kole, ledeni caj, sadne napitke, vode z okusom ipd.)? Cim redkeje, prednostno pitna voda in nesladkani napitki 1Oseba na podlagi zgornjih kriterijev doseže lahko skupaj 1300 tock. Koncna ocena za opredelitev splošnega nezdravega prehranjevanja leži na obmocju 0–100 (seštevek tock / 13), kjer pomeni ocena 100 odsotnost možnih dejavnikov in ocena 0 prisotnost vseh možnih dejavnikov nezdravega prehranjevanja. Vir: Kako skrbimo 2018, 69 Glede na omenjena Merila za opredelitev splošnega nezdravega nacina prehranjevanja (Kako skrbimo 2018, 69) smo pripravili vprašanja za udeležence. Na zacetku nas je zanimalo, koliko obrokov obicajno udeleženci pojedo na dan (grafikon 3) in pogostnost uživanja posameznih obrokov (preglednica 1). Grafikon 3: Število dnevnih obrokov med udeleženci https://1ka.arnes.si/admin/survey/pChart/Cache/6f6fa6100a04f3744ed3904f0abdfd44?1665053968 Vir: lasten 2022 Kot je razvidno iz grafikona 3, najvec udeležencev (47 %) uživa »vec kot dva obroka, do vkljucno 3,5«, 26 % udeležencev uživa »vec kot 3,5 obroka, do manj kot 5 obrokov«, 19 % udeležencev uživa »2 obroka ali manj« in 3 % udeležencev uživa »5 obrokov ali vec« Zanimalo nas je tudi katere obroke udeleženci najpogosteje uživajo (grafikon 4 in preglednica 1) Grafikon 4: Pogostost uživanja posameznih obrokov med udeleženci Vir: lasten 2022 Preglednica 1: Pogostnost uživanja posameznih obrokov med udeleženci OBROK POGOSTOST UŽIVANJA (%) Zajtrk 1 (Vsak dan) 36% 2 (4-6 krat na teden) 26% 3 (1-3 krat na teden) 16% 4 (1-3 krat na mesec) 10% 5 (Nikoli) 8% Dopoldanska malica 1 (Vsak dan) 11% 2 (4-6 krat na teden) 14% 3 (1-3 krat na teden) 30% 4 (1-3 krat na mesec) 21% 5 (Nikoli) 18% Kosilo 1 (Vsak dan) 64% 2 (4-6 krat na teden) 12% 3 (1-3 krat na teden) 16% 4 (1-3 krat na mesec) 1% 5 (Nikoli) 1% Popoldanska malica 1 (Vsak dan) 10% 2 (4-6 krat na teden) 11% 3 (1-3 krat na teden) 30% 4 (1-3 krat na mesec) 16% 5 (Nikoli) 28% Vecerja 1 (Vsak dan) 42% 2 (4-6 krat na teden) 24% 3 (1-3 krat na teden) 20% 4 (1-3 krat na mesec) 4% 5 (Nikoli) 3% Povecerek 1 (Vsak dan) 6% 2 (4-6 krat na teden) 3% 3 (1-3 krat na teden) 14% 4 (1-3 krat na mesec) 19% 5 (Nikoli) 52% Vir: lasten 2022 Ugotovili smo (preglednica 1 in grafikon 4), da je med udeleženci najpogostejši vsakodnevni obrok kosilo, sledi vecerja in šele nato zajtrk. Redno jih zajtrkuje (vsak dan) 36 %, 4 – 6 krat na teden pa 26 %. Nikoli ne zajtrkuje 8 % udeležencev, obcasno (1 – 3 krat na mesec) pa 10 % udeležencev. V raziskavi nas je zanimalo, kako pogosto udeleženci uživajo surovo zelenjavo, sveže sadje in mlecne izdelke (grafikon 5) Grafikon 5: Pogostost uživanja surove zelenjave, svežega sadja in mleka ter mlecnih izdelkov med udeleženci Vir: lasten 2022 Iz grafikona 5 je razvidno, da udeleženci najpogosteje uživajo surovo zelenjavo, 1 – 3 krat na teden. Priporocilo je, da se surova zelenjava uživa vsak dan in tega se drži le 9 % vprašanih. Priporocilo za uživanje svežega sadja narekuje vsakodnevno uživanje in se tega drži 15 % vprašanjih. Iz grafikona 5 je razvidno, da udeleženci raziskave najpogosteje uživajo sveže sadje 1 – 3 krat na teden. Priporoca se tudi vsakodnevno uživanje mlecnih izdelkov, prednostno izdelkov z manj mašcob. Vsakodnevno veckrat uživa mlecne izdelke 20 % vprašanih, 1 krat na dan, ter 4 – 6 krat na dan 22 % in 1 – 3 krat na teden 21 %. Glede uživanja mleka in mlecnih izdelkov smo ugotovili, da 58 % udeležencev uživa polnomastne mlecne izdelke, 38 % mlecne izdelke z manj mašcobe in 5 % ne uživa mlecnih izdelkov. Nadalje nas je zanimala pogostnost uživanja kruha in vrsta zaužitega kruha. Vsakodnevno uživa kruh 32 % vprašanih. Beli in polnovredne vrste kruha jih uživa 71 %, 12 % izkljucno polnovredne vrste kruha, 11 % pa izkljucno beli kruh. Udeležence smo vprašali, kako pogosto uživajo ribe in morske sadeže. Kar se tice uživanja rib in morskih sadežev jih 58 % uživa ribe in morske sadeže 1 – 3 krat na mesec, 9 % pa rib ne uživa nikoli. Udeležencem smo tudi postavili vprašanje ali že pripravljeno hrano pri mizi dodatno solijo. 56 % vprašanih je odgovorilo, da hrano najprej poskusi in po potrebi dosoli, 40 % nikoli ne dosoljuje pripravljene hrane in 4 % dosoljuje hrano brez poskušanja. Priporocilo za zmerno uporabo mašcob narekuje, da je potrebno živalske mašcobe v vecji meri zamenjati z rastlinskimi mašcobami. Udeležence smo vprašali glede pogostosti uporabe razlicnih mašcob pri pripravi hrane (grafikon 6). Grafikon 6: Pogostost uporabe razlicnih vrst mašcob med udeleženci https://1ka.arnes.si/admin/survey/pChart/Cache/1668ed29454539b3f8dd30ca932d6529?1665395348 Vir: lasten 2022 Ugotovili smo, da udeleženci vsakodnevno najpogosteje uporabljajo oljcno olje (42 %), tedensko pa vecinoma uporabljajo oljcno olje, maslo, smetano (sladko in kislo) ter druga rastlinska olja v podobnem obsegu (38 – 40 %) Priporocilo za uporabo mesnih izdelkov, ocvrtih jedi, sladkih jedi, sladkih pijac je, da jih uporabljamo cim redkeje. Udeležence smo vprašali glede uživanja le-teh in dobili naslednje odgovore (grafikon 7). Grafikon 7: Pogostost uživanja mesnih izdelkov, ocvrtih jedi, sladkih jedi, sladkih pijac med udeleženci Vir: lasten 2022 https://1ka.arnes.si/admin/survey/pChart/Cache/b381ac41f19851d8648cbcea018c9bca?1665434154 Iz grafikona 7 je razvidno, da udeleženci najpogosteje (50 %) uživajo ocvrte jedi in sladko pecivo 1 – 3 krat na mesec, mesne izdelke najpogosteje (29 %) uživajo 1 – 3 krat na teden in nekoliko manj (28 %) 4 – 6 krat na teden. Aromatizirane sladke pijace 31 % udeležencev uživa 1 – 3 krat na mesec in nekoliko manj (30 %) 1 – 3 krat na teden. Bombone in cokolade najvec udeležencev (38 %) uživa 1 – 3 krat na teden in nekoliko manj pogosto (27 %) 1 – 3 krat na mesec. 3 ZAKLJUCEK Starostna skupina (20–30 let) je bila v razlicnih raziskavah obravnavana redkeje, zato je posledicno na voljo manj podatkov za primerjavo. Rezultati nekaterih raziskav v tujini so pokazali, da so se raziskovalci odlocili za razlicne fokuse (vnos razlicnih skupin živil). Zato je za obdelavo podatkov (primerjalno analizo) za to starostno skupino na voljo manjše število primernih raziskav (podatkov). Pregled dosedanjih raziskav, ki obravnavajo vpliv covid-19 na prehranske navade mladih odraslih (20 – 30 let) je pokazal razlicne vplive. Prišlo je do sprememb v porabi hrane (sveža hrana, hrana z dolgim rokom trajanja, lokalna hrana, prigrizki…), v pogostosti nakupovanja, v nacinu priprave hrane (doma) ipd. Primerjava prehranskih navad mladih odraslih (20 – 30 let) pred pandemijo in v današnjem casu kaže na dolocene spremembe, vendar pa imajo skupni imenovalec – to so nezdrave prehranske navade. Med mladimi odraslimi obstaja pomemben delež takšnih, ki nikoli ne zajtrkujejo oz. neredno zajtrkujejo, uživajo premajhne kolicine surove zelenjave in svežega sadja, ter uživajo hrano bogato s nasicenimi mašcobami in sladkorjem ter sladke pijace. Nadalje izbirajo nezdrave vrste hrane, neprimerne nacine priprave hrane in imajo neprimerne dnevne ritme prehranjevanja. Zanimivo je, da v naši raziskavi vec kot 40 % udeležencev ocenjuje svoje prehranske navade z »dobro« in »zelo dobro«. 80 % udeležencev samoocenjujejo svoje zdravje kot »dobro« in »zelo dobro«. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Bennet, G., Young, E., Butler, I., Coe, S. 2021. The Impact of Lockdown During the COVID-19 Outbreak on Dietary Habits in Various Population Groups: A Scoping Review. Frontiers in nutrition. Front Nutr. 2021 Mar 4;8:626432. doi: 10.3389/fnut.2021.626432. PMID: 33748175; PMCID: PMC7969646. 2) Jannsen, M., Chang, B. P. I., Hristov, H., Pravst, I., Profeta, A., Millard, J. 2021. Changes in Food Consumption During the COVID-19 Pandemic: Analysis of Consumer Survey Data from the First Lockdown Period in Denmark, Germany, and Slovenia. Front. Nutr. 8:635859. doi: 10.3389/fnut.2021.635859. 3) Jelušic, S., Redžepi, G., Šostar, Z. 2018. Eating habits of young adults in the city of Zagreb as a risk factor for noncommunicable disease. European Journal of Public Health, Volume 28, Issue suppl_4, November 2018, cky218.080. 4) Jovan, G. 2022. Prehranske navade mladih odraslih (20-30 let) v casu pandemije covid-19 s poudarkom na uživanju brezalkoholnih osvežilnih pijac in prigrizkov : diplomsko delo. Bled:. [COBISS.SI-ID 115733251] 5) Kako skrbimo za zdravje?: z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije 2016. 2018. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pdf. http://www.nijz.si/sl/publikacije/kako-skrbimo-za-zdravje (23. 1. 2022). 6) Kušar, A. 2021. Rezultati raziskave: Epidemija covid-19 pomembno vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev Slovenije. NUTRIS. 7) Pajnkiher, M., Cesar, K., Selak, Š., Crnkovic, N., Šorgo, A., Gabrovec, B. 2020. Raziskava o doživljanju epidemije covid-19 med študenti. NIJZ. Ljubljana. 8) Ruiz-Roso, M.B.; de Carvalho Padilha, P.; Mantilla-Escalante, D.C.; Ulloa, N.; Brun, P.; Acevedo-Correa, D.; Arantes Ferreira Peres, W.; Martorell, M.; Aires, M.T.; de Oliveira Cardoso, L.; Carrasco-Marín, F.; Paternina-Sierra, K.; Rodriguez-Meza, J.E.; Montero, P.M.; Bernabč, G.; Pauletto, A.; Taci, X.; Visioli, F.; Dávalos, A. Covid-19 Confinement and Changes of Adolescent’s Dietary Trends in Italy, Spain, Chile, Colombia and Brazil. Nutrients 2020, 12, 1807. https://doi.org/10.3390/nu12061807 9) Sosa, M., Cardinal, P., Elizagoyen, E., Rodríguez, G., Arce, S., et al. 2020. Eating habits and lifestyle changes during the COVID-19 lockdown: A comparative study (before and during isolation) on the 9 de Julio city (Buenos Aires, Argentina) population. Arch Food Nutr Sci. 2020; 4: 020–024. SENZORICNO PROFILIRANJE S POTROŠNIKI: PRIMERJAVA DVEH METOD NA PRIMERU JAGODNE AROME SENSORY PROFILING WITH CONSUMERS: COMPARISON OF TWO METHODS ON THE EXAMPLE OF STRAWBERRY AROMA Mojca Kopinšek Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljana, Slovenija Biotechnical faculty, University of Ljubljana, Slovenia Uroš Žigon Tastepoint d.o.o, Slovenija Tastepoint d.o.o, Slovenia izr. prof. dr. Jasna Bertoncelj Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljana, Slovenija Biotechnical faculty, University of Ljubljana, Slovenia izr. prof. dr. Mojca Korošec Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljana, Slovenija Biotechnical faculty, University of Ljubljana, Slovenia Izvlecek Namen raziskave je bilo ugotavljanje zaznave lastnosti 15 vzorcev jagodne arome s panelom 69 potrošnikov z dvema metodama kvalitativne opisne analize, prilagojenima za delo z nešolanimi preskuševalci. Potrošniki so bili razdeljeni v dva panela, senzoricne preskuse smo izvedli v dveh ponovitvah. Z metodo Razvršcanje po lastni presoji so preskuševalci vzorce arom razvrstili po podobnosti vonja v poljubno število skupin. S kvalitativno opisno metodo Oznaci vse, kar ustreza (CATA) so opisali lastnosti vonja vzorcev jagodne arome s pomocjo predpripravljenega seznama opisnikov. Z 9-tockovno hedonsko lestvico so ocenili tudi všecnost obravnavanih vzorcev. Podatke senzoricne analize smo obdelali s statisticnimi metodami. Pri metodi Razvršcanje po lastni presoji smo ugotovili, da je bila ponovljivost med paneloma potrošnikov slaba. Med ponovitvama ni bilo vecjih podobnosti pri razvrstitvi vzorcev v skupine, razen za dva oziroma tri vzorce arom, ki so jih preskuševalci v obeh ponovitvah razvrstili v isto skupino. Pri metodi CATA je bila ponovljivost med paneloma dobra, razliko v izbranih opisnikih smo ugotovili le pri enem vzorcu, ki je izstopal z vonjem po ananasu. Potrošniki so pri vecini vzorcev zaznali vonj po sadnem žvecilnem gumiju ter laku za nohte, medtem ko literatura za tipicni vonj oziroma aromo jagode navaja aromo po karameli in sladkorni peni. Izstopala sta še dva od ocenjenih vzorcev s pogosto navedbo opisnika »po gnilem«. Ta dva sta prejela tudi najnižjo povprecno hedonsko oceno. Rezultati raziskave so pokazali, da je za delo s heterogenimi potrošniškimi paneli za opisovanje senzoricnih lastnosti izdelkov primernejša metoda CATA, medtem ko je uporaba metode Razvršcanje po lastni presoji smotrna takrat, kadar želimo iz serije vecjega števila vzorcev izbrati npr. tiste s podobnim karakterjem po mnenju potrošnikov. Kljucne besede: senzoricna analiza; kvalitativne opisne metode; potrošniki; senzoricen profil; jagodna aroma Abstract The aim of the research was to determine the perception of the properties of 15 samples of strawberry aroma by a panel of 69 consumers using two methods of qualitative descriptive analysis adapted for a work with untrained assessors. Consumers were divided into two panels; sensory tests were performed in two replicates. Using the Free sorting method, the assessors sorted the aroma samples into any number of groups based on odour similarity. Using the qualitative descriptive method Check All That Apply (CATA), the odour properties of the strawberry aroma samples were described using a pre-prepared list of descriptors. With a 9-point hedonic scale, assessors also assessed the liking of the considered samples. The sensory analysis data were processed using statistical methods. We found that the reproducibility between the two consumer panels was poor for the Free sorting method. There were no significant similarities between the two repetitions in the classification of the samples into groups, except for two and three aroma samples, respectively, which the testers classified into the same groups in both repetitions. With the CATA method, the reproducibility between the two panels was good, the difference in the selected descriptors was found only in one sample, which stood out with the odour of pineapple. Consumers detected the odor of fruit chewing gum and nail polish in most samples, while the literature mentions the aroma of caramel and cotton candy for the typical odour or aroma of strawberry. Two more of the evaluated samples stood out with the frequently checked descriptor »rotten«. These two also received the lowest average hedonic scores. The results of the research showed that the CATA method is more suitable for working with heterogeneous consumer panels to describe the sensory properties of products, while the use of the Free sorting method is expedient when we want to select from a great number of samples e.g. those with a similar character as perceived by consumers. Keywords: sensory analysis; qualitative descriptive methods; consumers; sensory profile; strawberry aroma 1 AROMA V živilski industriji se vedno pogosteje uporabljajo arome, ki so postale nepogrešljiv dodatek v alkoholnih pijacah, sokovih, sadnih sirupih, mleku in mlecnih izdelkih, konditorskih izdelkih, tobacnih izdelkih itn. Gre za namensko pripravljeno mešanico, sestavljeno iz vec komponent, ki je dodana živilskem izdelku, da v njem ojaca oziroma poudari doloceno lastnost (navadno vonj in/ali okus) (Maarse 1991, 35, 36). Aroma je sicer na podrocju senzoricne analize opredeljena kot kombinacija okušalnih in vonjalnih zaznav, na celotno zaznavo pa pogosto vplivajo tudi drugi obcutki, kot so bolecina, toplota, hlad in dotik, kar s skupnim izrazom imenujemo flevor (Van Ruth, Frasnelli, Carbonell 2008, 1385). Arome morajo imeti doloceno stopnjo lipofilnosti in dovolj visok parni tlak, da se lahko prenašajo v olfaktorni sistem. Prav tako morajo biti dokaj topne v vodi, da lahko prežamejo tanko plast sluzi v epiteliju in se raztopijo v slini, poleg tega pa se morajo pojaviti v dovolj veliki koncentraciji, da se lahko povežejo z enim ali vec receptorji v nosu in v ustih (Van Ruth, Frasnelli, Carbonell 2008, 1386). Od tega je odvisno doziranje arom za razlicne živilske izdelke, saj so arome sestavljene iz aktivne snovi (dodana v obliki praška ali tekocine) ter topila (propilen glikol, etanol, triacetin ipd.), to razmerje pa doloca jakost arome za razlicne namene. Preden lahko izdelamo arome, moramo poznati sestave originalnih arom, ki se nahajajo v naravi. Pri predstavitvi arom je pomembno predvsem to, da arome ne predstavimo le kot posamezen izdelek, temvec preko vgradnje v koncni izdelek, se pravi skupaj z izdelkom, saj se aroma v razlicnih izdelkih razlicno izraža. Tudi pragi zaznavanja hlapnih spojin arom so v živilskih izdelkih drugacni od pragov v cistih substancah zaradi vezave na druge snovi (Przygodzka idr. 2015, 1). 1.1 JAGODNA AROMA Jagoda je vrsta sadja, ki spada med jagodicje. Na naših vrtovih se najpogosteje znajdejo vrtne jagode (Fragaria x ananassa), ki izvirajo iz majhnih gozdnih jagod (Fragaria vesca). Hlapne spojine v jagodi tvorijo specificen prstni odtis (ang. fingerprint) posamezne sorte jagod. Ena od glavnih aromaticnih snovi v jagodi sta 2,5-dimetil-4-hidroksi-3(2H)-furanon (furaneol) in njegov metilni derivat 2,5-dimetil-4-metoksi-3(2H)-furanon (mezifuran) (Jetti idr. 2007, 487, 488), ki sta zaradi nizkega praga zaznave in privlacnih lastnosti ena izmed kljucnih sestavin jagodne arome (karamelni vonj, spominja tudi na vonj po sladkorni peni, sadju in cvetlicah) (Fukuhara idr. 2005, 302, 303). Tabela 1: Zbrani opisniki jagodne arome z ustreznimi kemijskimi spojinami Opisnik Kemijska spojina po svežem acetaldehid po zelenem (travi) cis-3-heksanol po hruški, ananasu cis-3-heksanol, furaneol, metil cinamat po grozdju metil antranilat po cvetlicah linalool, benzaldehid, nerolidol po smetani, breskvi gama-delakton po maslu diacetil po kisli smetani, kisu maslena kislina, ocetna kislina po karameli, sladkorni peni furaneol po sladkarijah etil maltol po ananasu in citrusih etil 2-metilbutirat po žveplo-vsebujoci zelenjavi (zelje, ohrovt) metil tiobutirat po svežih jabolkih etil butanoat, etil propionat, ocetna kislina Vir: Becerra, Du, Plotto 2019 2 SENZORICNA ANALIZA Senzoricna analiza je definirana kot znanstvena disciplina, pri kateri s cuti (vid, voh, okus, sluh in tip) zaznavamo, merimo in opisujemo senzoricne lastnosti živil. Merilni instrument je clovek, preskuševalec, oziroma njegova cutila, v katerih so namešceni receptorji za zaznavanje videza, barve, okusa, vonja, temperature itn. S senzoricnimi analizami ugotavljamo zlasti sprejemljivost in kakovost izdelka, s tem pa pridobivamo tudi pomembne informacije o izdelku. Ker senzoricna analiza obsega široko podrocje, senzoricne metode razdelimo na hedonske ali afektivne preskuse ter analiticne ali znanstvene preskuse. Preskuse izvajajo preskuševalci, ki so lahko nešolani (potrošniki) ali izbrani in usposobljeni preskuševalci za delo na dolocenem senzoricnem preskusu. Skupino preskuševalcev imenujemo panel. Bistveno je, da je izbrana metoda vedno ponovljiva, pravilna in obcutljiva (Golob idr. 2005, 56, 57, 58, 59). 3 OPIS RAZISKAVE V raziskavi smo želeli dolociti najustreznejše arome jagode za aromatiziranje razlicnih izdelkov v živilski industriji. Poudarek je bil na razvrstitvi jagodnih arom v skupine s podobnimi senzoricnimi lastnostmi, zanimalo pa nas je tudi, katere opisnike jagodne arome bodo potrošniki zaznali v predstavljenih vzorcih. Z 69 potrošniki smo izvedli dva senzoricna preskusa: Razvršcanje po lastni presoji ter CATA na primeru 15 vzorcev jagodne arome, katerim smo dodelili nakljucne oznake. Senzoricne preskuse smo izvedli v dveh ponovitvah, potrošniki pa so bili razdeljeni v dva panela. Potrošniki so ocenjevali vonje vzorcev z direktno metodo v steklenih vialah (aromo v tekoci obliki). Arome smo pred ocenjevanjem tudi »umerili«, oziroma jim poenotili intenzivnost, da smo jih lahko uporabili za glavno senzoricno analizo. Predposkus ocenjevanja intenzivnosti vonjev smo izvedli s šolanimi preskuševalci in 9-stopenjsko lestvico, saj so se vzorci jagodnih arom med seboj razlikovali zaradi drugacnih kolicin in vrst aromaticnih snovi. Na osnovi tega smo vzorce ustrezno razredcili. 3.1 METODA RAZVRŠCANJE PO LASTNI PRESOJI (ANG. FREE SORTING TASK) Razvršcanje po lastni presoji sodi med analiticne preskuse. Metoda se lahko uporablja pri vecjem številu živilskih izdelkov, pri tem pa preskuševalcem ni potrebno ocenjevati lastnosti predstavljenih vzorcev ali jih razvršcati z uporabo raznih meritev (lestvic, razredov itn.). Vzorce namrec poljubno razvrstijo po podobnosti v poljubno število skupin, ki jih lahko tudi poimenujejo s skupnim opisnikom. Rezultate analize smo obdelali s pomocjo metode MDS oziroma z Vecdimenzionalnim lestvicenjem (ang. multidimensional scaling) (Borg, Groenen 2005, 3, 11) ter metodo AHC oziroma Aglomerativnim hierarhicnim razvršcanjem (ang. agglomerative hierarchical classification) (Fraley 1998, 578). Rezultate smo nato predstavili v obliki koordinat na dvodimenzionalni mreži ter z dendrogrami. 3.2 METODA CATA ALI »OZNACI VSE, KAR USTREZA« (ANG. »CHECK ALL THAT APPLY«) CATA je hitra, enostavna in preprosta metoda na osnovi opisnikov. Spada med metode opisne analize, natancneje kvalitativne opisne analize, ki jo lahko izvajamo z nešolanim panelom. Potrošniki iz nabora predstavljenih opisnikov oznacijo tiste, ki jih zaznajo med ocenjevanjem vzorca. Pri izvedbi tega preskusa je priporocena menjava vrstnega reda opisnikov med vzorci ter med preskuševalci. V našem primeru so preskuševalci ovrednotili tudi všecnost vzorcev jagodne arome s pomocjo 9-tockovne hedonske lestvice. Po izvedenem preskusu smo izracunali pogostost izbranega opisnika pri vsakem vzorcu jagodne arome ter izvedli analizo variance (ANOVA). Rezultate smo predstavili z aromagramom, rezultate všecnosti pa s stolpicnim grafikonom. 4 REZULTATI 4.1 REZULTATI SENZORICNE ANALIZE RAZVRŠCANJE PO LASTNI PRESOJI Algoritem MDS s svojimi iterativnimi izracuni skuša zmanjšati mero prileganja (Kruskalov stres tipa 1), ki meri podobnosti razlik med vzorci. Vec dimenzij kot jih bo algoritem MDS imel na voljo, boljše konfiguracije bodo nastale - razdalje med vzorci naj bi bile cim manjše. Rešitve metode MDS smo izracunali za sedem dimenzij, za lažjo predstavo pa so te prikazane v obliki koordinat, tock v dvodimenzionalni mreži, kar predstavlja informativne odnose med vzorci jagodne arome. Podobni vzorci so prikazani s tockami, ki so si bližje, medtem ko so tocke razlicnih si vzorcev med seboj bolj oddaljene (Borg, Groenen 2005, 12). Slika 1: Dvodimenzionalna mreža in koordinate vzorcev kot rezultat prve (levo) in druge ponovitve (desno) pri senzoricni analizi Razvršcanje po lastni presoji 136 145 983 602 456 303 780 350 365 575 900 825 O86 400 555 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 -40 -30 -20 -10 0 10 20 30 40 50 Dim2 Dim1 Konfiguracija 2D (Kruskalov stres (1) = 0,333) 136 145 983 602 456 303 780 350 365 575 900 825 O86 400 555 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 -25 -20 -15 -10 -5 0 5 10 15 20 25 Dim2 Dim1 Konfiguracija2D (Kruskalov stres (1) = 0,317) Vir: lasten Podobnost in korelacijo med posameznima ponovitvama smo izracunali s pomocjo prilagojenega RV koeficienta in vrednosti p. Iz tabele 1 je razvidno, da je RV koeficient v 7-dimenzionalni rešitvi relativno nizek, prav tako pa je iz iste preglednice razvidno, da je vrednost p nižja od 0,05. To nakazuje, da je bila ponovljivost med ponovitvama slaba (Dahiru 2011, 21). Vrednosti prilagojenega RV koeficienta pod 0,8 namrec nakazujejo na razlicnost med primerjanimi matrikami (Josse, Pages, Husson 2008, 90). Tabela 1: Prikaz prilagojenega RV koeficienta in vrednosti p v sedmih dimenzijah Število dimenzij Prilagojeni RV koeficient Vrednost p 7 0,264 0,006 Vir: lasten Rezultate smo obdelali še z dopolnilno metodo AHC, pri kateri gre za združevanje podobnih si podatkov (vzorcev). Rezultate smo prikazali z drevesom združevanja ali dendrogramom, s katerim smo ocenili razliko oziroma podobnost med vzorci in skupinami (Fraley 1998, 579). Locnico (crtkano crto) smo izbrali poljubno. Slika 3: Dendrogram prve ponovitve (levo) in dendrogram druge ponovitve (desno) Vir: lasten Kot lahko vidimo na slikah 1 in 3, sta vzorca 136 in 086 edina vzorca z izrazito podobnostjo in nizko ravnjo razlicnosti tako pri prvi kot tudi pri drugi ponovitvi. To nakazuje, da sta si ta dva vzorca v lastnostih vonja najbolj podobna izmed vseh obravnavanih 15 vzorcev jagodne arome. 4.2 REZULTATI SENZORICNE ANALIZE CATA Primerjava pogostosti izbranega opisnika pri posameznih vzorcih kaže, da sta si bili obe ponovitvi podobni. Izjema je bil le vzorec 900. Kot lahko vidimo na sliki 4, so pri vzorcu 900 preskuševalci v obeh ponovitvah zaznali predvsem vonj po laku za nohte, skupni pa sta jima bila še vonj po jabolku in grozdju. Kljub temu so preskuševalci prve ponovitve zaznali izrazit vonj po ananasu, medtem ko so preskuševalci druge ponovitve pogosteje zaznali vonj po sadnem žvecilnem gumiju. Slika 4: Aromagram najpogosteje zaznanih opisnikov vzorca 900 (opisnike je zaznalo vsaj 15 % preskuševalcev v vsaj eni ponovitvi (n = 69)) Vir: lasten Po odstotkih preskuševalcev, ki so izbrali posamezne opisnike, sta si bila tudi tukaj zelo podobna vzorca 136 in 086 (slika 5). Pri obeh vzorcih so preskuševalci obeh ponovitev zaznali predvsem vonj po gnilem, intenzivneje pa pri vzorcu 136, kjer so zaznali tudi vonj po kislem zelju in ohrovtu. Slika 5: Aromagram najpogosteje zaznanih opisnikov vzorcev 136 in 086 (opisnike je zaznalo vsaj 15 % preskuševalcev v obeh ponovitvah ali vsaj 30 % preskuševalcev v eni ponovitvi (n = 69)) Slika, ki vsebuje besede besedilo, preslikava Opis je samodejno ustvarjen Vir: lasten Z analizo variance (ANOVA) smo preverili še, ali se vzorci arom razlikujejo v povprecni oceni všecnosti (Stĺhle in Wold, 1989). Potrdili smo, da med slednjimi obstajajo znacilne razlike (p = 0,001). Najnižjo povprecno hedonsko oceno je prejel vzorec 136, najvišjo povprecno hedonsko oceno pa je dobil vzorec 365. Slika 6: Povprecna ocena všecnosti vzorcev jagodne arome (± standardni odklon). Razlicni indeksi oznacujejo povprecne ocene vzorcev, ki se znacilno razlikujejo (p = 0,05) Vir: lasten 5 ZAKLJUCEK V živilski industriji se vedno pogosteje uporabljajo arome, ki so postale že del našega vsakdana. To je tudi razlog za vse vecji razcvet industrije arom. Ker imamo na voljo razlicne, a hkrati zelo podobne arome, je nadvse pomembno, da se odlocimo za uporabo primerne arome, ki bo najbolje ustrezala posameznim izdelkom in pricakovanjem potrošnikov. Na podlagi naše raziskave in senzoricne analize, ki smo jo izvedli z 69 potrošniki na primeru 15 vzorcev jagodne arome, smo ugotovili, da je za potrošniške panele in opisovanje senzoricnih lastnosti izdelkov primernejša metoda CATA, medtem ko je uporaba metode Razvršcanje po lastni presoji smiselna, kadar želimo iz serije vecjega števila vzorcev izbrati npr. tiste, ki imajo po mnenju potrošnikov podobne karakteristike. Metoda Razvršcanje po lastni presoji je pokazala tudi, da je bila ponovljivost med paneloma potrošnikov slaba, saj je metoda podvržena raznim dejavnikom, ki vplivajo na rezultate, ceprav je v osnovi enostavna za izvedbo in naj ne bi pretirano utrujala potrošnikov. Med ponovitvama ni bilo vecjih podobnosti pri razvrstitvi vzorcev v skupine, razen za dva vzorca arom, ki so jih preskuševalci v obeh ponovitvah razvrstili v isto skupino (vzorca 136 in 086). Pri metodi CATA je bila ponovljivost med paneloma dobra, neskladje v izbranih opisnikih smo ugotovili le pri enem vzorcu, ki je izstopal z vonjem po ananasu (vzorec 900). Potrošniki so pri vecini vzorcev zaznali vonj po sadnem žvecilnem gumiju ter laku za nohte, medtem ko literatura za tipicni vonj oziroma aromo jagode navaja aromo po karameli in sladkorni peni. Izstopala sta še dva izmed ocenjenih vzorcev s pogosto navedbo opisnika »po gnilem« (vzorca 136 in 086). Ta dva sta prejela tudi najnižjo povprecno hedonsko oceno, medtem ko je najvišjo hedonsko oceno prejel vzorec 365. 6 VIRI 1) Becerra C. G., Du X., Plotto A. 2019. Strawberry flavor reconstitution and the impact of methyl anthranilate on strawberry flavor. Texas Woman's University, Nutrition and Food Science Department. https://twu-ir.tdl.org/handle/11274/11229 (23. dec. 2019). 2) Borg, I., Groenen, P. J. 2005. Modern multidimensional scaling: theory and applications. 2nd ed. New York: Springer Verlag. 3) Dahiru, T. 2011. P-value, a true test of statistical significance? A cautionary note. Annals of Ibadan Postgraduate Medicine, 6 (1): 21-26. 4) Fraley, C. 1998. How many clusters? Which clustering method? Answers via model-based cluster analysis. Computer Journal, 41 (8): 578-588. 5) Fukuhara, K., Li, X., Okamura, M., Nakahara, K., Hayata, Y. 2005. Evaluation of odorants contributing to »toyonaka« strawberry aroma in extracts using an adsorptive column and aroma dilution analysis. Journal of the Japanese Society for Horticultural Science, 74 (4): 300-305. 6) Golob, T., Jamnik, M., Bertoncelj, J., Doberšek, U. 2005. Senzoricna analiza: metode in preskuševalci. Acta Agriculturae Slovenica, 85: 55-66. 7) Jetti, R. R., Yang, E., Kurnianta, A., Finn, C., Qian, M. C. 2007. Quantification of selected aroma-active compounds in strawberries by headspace solid-phase microextraction gas chromatography and correlation with sensory descriptive analysis. Journal of Food Science, 72 (7): 487-496. 8) Josse J., Pages J., Husson F. 2008. Testing the significance of the RV coefficient. Computational Statistics and Data Analysis, 53, 1: 82-91. 9) Maarse, H. 1991. Volatile compounds in foods and beverages. 1st ed. New York: Marcel Dekker. 10) Przygodzka, M., Zielinski, H., Ciesarová, Z., Kukurová, K., Lamparski, G. 2015. Study on sensory quality, antioxidant properties, and Maillard reaction products formation in rye-buckwheat cakes enhanced with selected spices. Journal of Chemistry, 2015 (418639): 1-9. 11) Van Ruth, S. M., Frasnelli, J., Carbonell, L. 2008. Volatile flavour retention in food technology and during consumption: juice and custard examples. Food Chemistry, 106 (4): 1385-1392. KOZJE MLEKO - VIR URAVNOTEŽENE PREHRANE GOAT'S MILK - A SOURCE OF BALANCED DIET Marija Kostadinov Biotehniški izobraževalni center Ljubljana marija.kostadinov@bic-lj.si Povzetek Na trgovske police vsakodnevno prihajajo novi »revolucionarni« izdelki«, ki potrošniku obljubljajo razlicne blagodejne ucinke. Pozabljamo pa na naša tradicionalna živila, s katerimi so si ljudje že od nekdaj zagotavljali boljše pocutje in zdravje. Eden izmed takšnih izdelkov je tudi kozje mleko. V prispevku je opisana kemijska sestava ter fizikalne in tehnološke lastnosti kozjega mleka. Predstavljeni so blagodejni ucinki rednega uživanja. Analiza ankete, v katero je bilo vkljucenih 403 anketirancev, je pokazala, da od tistih, ki vsakodnevno uživajo mleko, jih 8 % uživa kozje. Anketiranci poznajo blagodejne ucinke rednega uživanja kozjega mleka. Pogosteje posegajo po kozjem mleku, kot pa po izdelkih iz tega mleka. Kljucne besede: kozje mleko, kemijska sestava, fizikalne in tehnološke lastnosti, anketa Abstract New "revolutionary" products appear in stores every day, promising various beneficial effects for the consumer. But we forget about our traditional foods, with which people have ensured better well-being and health since the early days. One such product is goat's milk. The paper describes the chemical composition together with physical and technological properties of goat's milk. The beneficial effects of regular consumption are presented. Analysis of the survey, which included 403 respondents, showed that of those who consume milk on a daily basis, 8% consume goat milk. Respondents are familiar with the beneficial effects of regular consumption of goat's milk. They reach for goat's milk more often than for products made from this milk. Key words: goat milk, chemical composition, physical and technological properties, survey 1 UVOD Mleko prištevamo med najpopolnejše živilo. Zgodovina pridobivanja, predelave in uživanja sega dalec v preteklost. Od udomacitve živali je postalo nepogrešljiva hrana za vse ljudi na svetu. Prva udomacena žival, od katere je clovek pridobil mleko, je bil severni jelen, sledili sta ovca in koza. Sestava mleka je pri posameznih sesalcih zelo razlicna in je prilagojena potrebam mladica, odvisna je tudi od klimatskih in genetskih faktorjev. 2 KEMIJSKA SESTAVA KOZJEGA MLEKA Glavna sestavina mleka je voda. Odvisno od vrste sesalca pa vsebuje še razlicne kolicine osnovnih sestavin. To so mašcobe, beljakovine in ogljikovi hidrati, ki se sintetizirajo v mlecni žlezi. Poleg tega mleko vsebuje tudi minerale, specificne krvne proteine, encime in ostale v mašcobah ali v vodi topne snovi, ki prihajajo neposredno iz krvne plazme (Kompan in sod., 1996, 210). Tabela 1: Sestava kozjega mleka Sestavine Povprecje (%) Meje voda 86,60 85,80 - 87,40 mašcoba 3,92 3,40 - 5,10 beljakovine 3,69 2,90 - 4,70 laktoza 4,20 4,00 - 4,90 minerali 0,79 0,70 - 0,85 Vir: Rogelj, 1996, 146 V povprecju vsebuje kozje mleko 12,2 % suhe snovi (Kompan in sod., 1996, 210). Zaradi dobrih baktericidnih lastnosti ga nekateri prištevajo kot profilakticno ali pa celo kot terapevtsko živilo ( Rogelj, 1991, 6 ). Ena izmed najpomembnejših hranilnih snovi so beljakovine. Vsebuje velike kolicine esencialnih aminokislin (cistein, metionin). Razlikujemo dve vrsti mlecnih beljakovin, ki se med seboj mocno razlikujeta: . kazein (prava sirarska beljakovina), . sirotkine beljakovine (sestavljajo jih albumini in globulini). Kozje mleko je kazeinska vrsta mleka, kar pomeni da vsebuje vec kot 75 % kazeina. Skoraj ves kazein je v obliki micel, ki so kroglasti delci, veliki od 0,02 do 0,30 µm. Kazeinske micele zadržujejo veliko vode, vsebujejo pa tudi majhne kolicine drugih beljakovin, med njimi tudi encime. Dolocajo stabilnost mleka in mlecnih izdelkov med toplotno obdelavo, med postopki koncentracije in skladišcenjem. Od njihovih lastnosti so odvisne reološke lastnosti (tekstura in cvrstost) fermentiranih izdelkov ter viskoznost koncentriranih in homogeniziranih izdelkov (Kompan in sod., 1996, 212 - 213 in Rogelj, 1996, 147 - 148). Mašcoba se nahaja v kozjem mleku v obliki kroglic, ki so obdane z membrano. Membrana preprecuje zlivanje mašcobnih kroglic, poleg tega pa varuje mašcobo pred encimsko razgraditvijo in oksidacijo (Rogelj, 1996, 146). V primerjavi s kravjim in ovcjim mlekom so pri kozjem mleku najmanjše mašcobne kroglice. Zaradi tega in tudi zaradi pomanjkanja aglutinina redko opazimo izlocanje smetane na površini kozjega mleka. V kozjem mleku je vecina karotenoidov pretvorjenih v vitamin A, zato je njegova barva bela. To se izraža tudi pri barvi kozjih mlecnih izdelkov. Mašcoba kozjega mleka vsebuje vec srednje verižnih mašcobnih kislin. Kapronska, kaprilna in kaprinska kislina dajejo kozjemu mleku in izdelkom iz njega znacilen okus in vonj. Vse te mašcobne kisline so vezane v trigliceride. Membrana mašcobne kroglice je pri kozjem mleku obcutljivejša kot pri kravjem. Hitreje se poškoduje zaradi razlicnih mehanskih vplivov, kot so na primer mešanje, zmrzovanje ali pa precrpavanje. Poškodbi sledita razgraditev mašcobe in pojav okusa »po kozah«. Mašcoba namrec zelo hitro veže hlapne aromaticne snovi in se tako navzame vonjav iz okolja (Kompan in sod., 1996, 210 - 211). V poletnih mesecih se sestava in vsebnost mašcob v mleku spreminjata. Proti koncu laktacijskega obdobja ima mleko višjo vsebnost mašcobe. Tudi krma živali mocno vpliva na sestavo mašcob v mleku. Velike kolicine mocne krme hitro zmanjšajo vsebnost mašcobe, delež stearinske in oljne kisline pa se poveca (Freith, 2010, 126). Tabela 2: Kolicina mašcobnih kislin (v mg) v 100 g kozjega mleka Mašcobna kislina Kolicina (mg v 100 g kozjega mleka) maslena 140 kapronska 80 kaprilna 80 kaprinska 290 Vir: Rogelj, 1996, 147 Fermentiranih mlecnih izdelkov ne bi bilo, ce se v mleku ne bi nahajal ogljikov hidrat laktoza. Laktoza ali mlecni sladkor je glavni ogljikov hidrat mleka. Je disaharid, sestavljen iz molekule glukoze in galaktoze. Mlecnokislinske bakterije jo izkorišcajo kot vir energije, potrebne za razmnoževanje. Pri tem jo spreminjajo v mlecno kislino. Sam proces imenujemo mlecnokislinska fermentacija (Kompan in sod., 1996, 213 in Rogelj, 1996, 148). Mlecno kislino najdemo v vseh fermentiranih mlecnih izdelkih, skuti in sirih. Vpliva na kakovost, trajnost, okus in konsistenco izdelkov. Zaradi tega mora biti v mleku prisotna dolocena kolicina laktoze, da ne nastanejo težave pri predelavi (Bajt in Golc – Teger, 2005, 19). Kozje mleko je bogat vir mineralnih snovi. Kolicina lahko variira in je mocno odvisna od krme živali. Minerali so v mleku v razlicnih oblikah. Najvec jih je v obliki raztopljenih, disociiranih in nedisociiranih soli, manjši del pa je vezan na beljakovine. Izjema sta kalcij in fosfor. Približno 66 % kalcija in 55 % fosforja je vezanega na kazeinsko molekulo v obliki koloidnega kalcijevega fosfata. Nekateri minerali pa so vezani na encime kot njihov sestavni del. Porazdelitev kalcija, citrata, magnezija in fosfata med topno in koloidno fazo ter njihove interakcije z beljakovinami mleka imajo pomembno vlogo pri ohranjanju stabilnosti mleka in mlecnih izdelkov. Kozje mleko v povprecju vsebuje manj citrata kot kravje. To vpliva na velikost kazeinske micele in koagulacijske lastnosti kozjega mleka. Vecja koncentracija kalcija in magnezija povzroca povecanje kazeinskih micel, zato so manj stabilne v sistemu (Kompan in sod., 1996, 214). Tabela 3: Mineralna sestava kozjega mleka Minerali Kozje mleko natrij 42 mg kalij 181 mg magnezij 11 mg kalcij 127 mg železo 41 µg cink 248 µg fosfor 109 µg jod 4,1 µg baker 11 µg Vir: Freith, 2010, 127 Vitamini so nujno potrebni za presnovo v organizmu. Samo telo jih ne more izdelati, zato jih moramo dobiti s hrano. Mleko vsebuje vse glavne vitamine. Vitamini A, D, E in K so topni v mašcobi (so vezani na mlecno mašcobo), ostali pa v vodi (Cotar, 2010, 16). Vitaminov A in D je vec poleti v sveži krmi. Vitaminov E in K je v mleku zelo malo. V vodi topni pa so vitamini B1, B12 in vitamin C, ki ga je najvec v sveže namolzenem mleku. Pozneje se ta razgradi na svetlobi, med toplotno obdelavo in hlajenjem mleka (Bajt in Golc – Teger, 2005, 21). Kozje mleko ima dvakrat vecji delež vitamina A in trikrat vec vitamina D kot kravje mleko (Freith, 2010, 126). Tabela 4: Sestava vitaminov v kozjem mleku Vitamini (mg ali µg ali ng / 100g) Kozje mleko karotinoidi 35 µg vitamin A 68 µg vitamin D 250 ng tiamin (B1) 49 µg riboflavin (B2) 150 µg niacin (B3) 320 µg vitamin B6 27 µg vitamin B12 70 ng folna kislina 0,8 µg vitamin C 2,0 mg Vir: Freith, 2010, 127 Kozje mleko je bolj bele barve kot kravje ali ovcje mleko. Karotenoidi, ki sicer dajejo rumenkasto obarvanost mleku so pri kozjem mleku že spremenjeni v vitamin A. Poleg tega vitamina je v kozjem mleku še veliko niacina (vitamina B3), holina ter inozitola (vitamina B16) (Merljak, 2013, 72). 3 FIZIKALNE IN TEHNOLOŠKE LASTNOSTI KOZJEGA MLEKA Zaradi manjše vsebnosti kazeina in vecjih kazeinskih micel ima kozje mleko slabše sposobnosti usirjanja. To pomeni, da je po dodatku sirišca koagulacijski cas krajši, cas ucvršcanja koaguluma daljši. Koagulum je mehkejši, izkoristek pri sirjenju pa slabši. Podobna so opažanja pri kislinski koagulaciji kozjega mleka. Ker se vrednost pH pri kozjem mleku zelo hitro znižuje, je koagulum mehkejši (Rogelj, 1996, 149). Tabela 5: Fizikalne lastnosti kozjega mleka Gostota (g/mL) 1,030 – 1,034 Vrednost pH 6,3 – 6,7 Zmrzišcna tocka (°C) - 0,56 do – 0,57 Premer mašcobnih kroglic (µm) 2 Vir: Kompan in sod., 1996, 215 Kozje mleko ima v primerjavi s kravjim in ovcjim mlekom najnižjo vrednost pH. To pripisujemo vecji vsebnosti mineralnih snovi in razlicnemu razmerju soli. Kadar govorimo o tehnoloških lastnostih kozjega mleka ne smemo pozabiti, da je prireja le – tega sezonska. Razlicna laktacijska obdobja izrazito vplivajo na sestavo mleka. Posledicno moramo tehnologijo predelave prilagajati precejšnjim razlikam v sestavi mleka na zacetku, v sredini in ob koncu laktacije. Koagulacijske lastnosti kozjega mleka se lahko proti koncu laktacije poslabšajo. Koagulum je nežen, encimska razgraditev mašcob in beljakovin pa hitrejša. To lahko povzroci razlicne napake v teksturi, okusu in aromi izdelka (Kompan in sod., 1996, 215 - 217). 4 PREBAVA KOZJEGA MLEKA V TELESU Posebna lastnost kozjega mleka je, da je lahko prebavljivo. Clovek ga prebavi že v 40 minutah, kravje šele v dveh urah in pol. Mašcobne kapljice kozjega mleka so izredno drobne (2 - 3 mikrone v premeru), medtem ko so mašcobne kapljice kravjega mleka desetkrat vecje. Poleg tega so aminokisline (gradniki beljakovin) in mašcobne kisline (gradniki mašcob) v zelo prebavljivih oblikah in ne obremenjujejo prebave. Zato je kozje mleko in kozji mlecni izdelki priporocljivi prav vsem, od otrok do odraslih, ki imajo težave z želodcem in crevesjem. Mlecne mašcobe v kozjem mleku so pretežno iz srednje dolgih verig, kar pomeni, da v naše ožilje pride manj nasicenih mašcobnih kislin in holesterola. Kaprilna in kaprinska kislina dajeta kozjemu mleku in izdelkom znacilen okus in vonj, ki je nekoliko mocnejši od kravjega. Zavirata pa tudi razrast škodljive Candide albicans. Kozje mleko ima naravne zašcitne snovi proti staranju in je zelo podobno cloveškemu mleku. Aminokisline v beljakovinah kozjega mleka so velika pomoc živcnim prenašalcem proti depresiji, za srce in stene ožilja, za razstrupljanje, popravilo in obnovo kože ter za krepitev življenjske energije. Zaradi dobrega razmerja med lizinom in argininom in celega kupa vitaminov skupine B ter A, E, D in K je tudi priporocljivo pri vseh dermatitisih, herpesih in astmi (Merljak, 2013, 72). 5 ANKETA Zanimalo me je, koliko ljudi uživa kozje mleko in kakšni so vzroki zakaj ga uživajo. V ta namen sem izvedla anketo, v kateri je sodelovalo 403 anketirancev. Po starosti so bili razdeljeni v šest starostnih skupin, in sicer do 21 let, med 22 in 31, 32 do 41, 42 do 51, 52 do 61 in vec kot 62 let. Moških je bilo 33 %, žensk pa 67 %. Zanimalo me je ali anketiranci uživajo mleko in ce, katero vrsto. 77 % uživa mleko vsak dan, od tega uživa kravje 91 % kozje 8 % in ovcje 1 %. Anketiranci so imeli možnost, da napišejo tudi ali uživajo mleko drugih sesalcev, ki niso bili v vprašanju zajeti. Nobeden od anketirancev ni napisal drugih vrst mleka. Nadaljnja vprašanja so bila vezana na kozje mleko, zato so anketo naprej izpolnjevali samo tisti, ki so pritrdilno odgovorili na vprašanje, da uživajo kozje mleko. Najvec 89 % je odgovorilo, da ga uživajo predvsem zaradi tega, ker je zdravo. Kot pozitivne ucinke uživanja kozjega mleka so najveckrat izpostavili, da blagodejno vpliva: pri odpravljanju stresa, pri dolocenih vrstah respiratornih bolezni (astma, rinitis, bronhitis), alergijah, raku, povišanemu horesterolu in kožnih spremembah (ekcem, dermatitis, izpušcaji). Zanimivo je, da je mlajša populacija (anketiranci do 32 let), navedla vec pozitivnih ucinkov, kot starejša populacija. Le 11 % je odgovorilo, da kozje mleko uživa zato, ker je dobrega okusa. Najvec kozjega mleka kupujejo v trgovini 61 %, 33 % pa neposredno pri kmetih, 6 % pa kupuje tako v trgovini, kot pri kmetih. Velikokrat je cena tista, ki narekuje prodajo dolocenega izdelka. Pri kozjem mleku te korelacije med nakupom in ceno nisem zaznala, kajti 93 % anketirancev je odgovorilo, da se jim zdi cena sprejemljiva in da bi bili pripravljeni placati še nekoliko vec. Na našem trgu obstaja veliko izdelkov iz kozjega mleka. Anketiranci jih v veliki meri poznajo. Od izdelkov najvec kupujejo kozji sir 76 %, le 24% posega tudi po drugih izdelkih iz kozjega mleka (kislo mleko, kefir, jogurt, surovo maslo,…). 6 ZAKLJUCEK Na trgovske police vsakodnevno prihajajo novi »revolucionarni« izdelki, ki potrošniku obljubljajo razlicne blagodejne ucinke. Pozabljamo pa na naša tradicionalna živila, s katerimi so si ljudje že od nekdaj zagotavljali boljše pocutje in zdravje. Eden izmed takšnih izdelkov je tudi kozje mleko. Po statisticnih podatkih pridobimo na leto v Sloveniji 1.475,00 ton kozjega mleka. Vecina se ga proda v nepredelani obliki, od izdelkov pa prevladuje kozji sir. Glede na odlicno hranilno vrednost ima velik potencial v vkljucevanju v jedilnike v vrtce, šole, bolnice in vsepovsod tam, kjer se zavedajo pomembnosti uživanja zdravih lokalnih proizvodov. 7 LITERATURA IN VIRI 1) Bajt, Nežka. Golc – Teger, Slavica. 2005. Izdelava jogurta, skute in sira. Ljubljana: Kmecki glas. 2) Cotar, Danijel. 2010. Domace sirarstvo za zabavo in zares. Gorica: Goriška Mohorjeva družba. 3) Freith, Britta. 2010. Ovce in koze: Izkušnje rejcev in ljubiteljev (Unser Schaf-und Ziegenhof). Ljubljana: CŽD Kmecki glas. 4) Kompan, Drago. Erjavec, Emil. Kastelic, Dušan. Kavcic, Stane. Kermauner, Ajda. Rogelj, Irena. Vidrih, Tone.1996. Reja drobnice. Ljubljana: CZD Kmecki glas. 5) Merljak, Marija. 2013. Kozje mleko za zdravje in lepoto. revija Naša lekarna. številka 73. maj 2013. 72. 6) Rogelj, Irena. 1991. Sestava ovcjega in kozjega mleka, seminar za kmetijske svetovalce. Živinorejski oddelek, Inštitut za mlekarstvo, Univerza v Ljubljani. Ljubljana: Biotehniška fakulteta. 7) Rogelj, Irena. 1996. Lastnosti kozjega in ovcjega mleka in njihov vpliv na predelavo. Revija Drobnica v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Zbornik možnosti razvoja reje drobnice v Sloveniji. Slovenj Gradec: Kmetijska založba d.o.o. PRLEŠKA TÜNKA- ETNOLOŠKA POSEBNOST PRLEKIJE PRLEŠKA TÜNKA - THE ETHNOLOGICAL SPECIALTY OF PRLEKIJA Marija Kostadinov Biotehniški izobraževalni center Ljubljana marija.kostadinov@bic-lj.si Povzetek Prleška tünka izhaja iz casov, ko v gospodinjstvih na vasi še ni bil prisoten hladilnik. Najboljši kosi mesa so bili konzervirani v zaseki in tako uporabni dalj casa. Prav spoj mesa in zaseke daje izdelku avtenticen okus tako zaseke kot mesa. Od leta 2005 je zašcitena z geografsko oznacbo. V prispevku je opisan tehnološki postopek izdelave Prleške tünke: odbire kosov mesa, priprave kosov, skladišcenja, razsoljevanja mesa, dimljenja in toplotne obdelave, hlajenja toplotno obdelanega mesa, priprave zaseke, zorenja mesa v zaseki in pakiranja. Podani so kriteriji senzoricnega ocenjevanja, da lahko nosi izdelek oznacbo Zašcitena z geografsko oznacbo. Kljucne besede: prleška tünka, tehnološki postopek izdelave, senzorika Abstract The Prleška tünka comes from the times when households in the countryside did not yet have refrigerators. The best cuts of meat were preserved in minced lard and thus suitable for consumption over a longer period of time. It is the combination of meat and minced lard that gives both products an authentic taste. It has been protected by a geographical indication since 2005. The article describes the technological process of making Prleška tünka: selection of meat pieces, processing of pieces, storage, salting of meat, smoking and heat treatment, cooling of heat-treated meat, preparation of minced lard, maturation of meat in minced lard and packaging. Sensory evaluation criteria are prescribed so that the product can carry the ’’Protected by Geographical Indication’’ designation. Key words: prleška tünka, technological manufacturing process, sensory evaluation 1 UVOD Slovenija je zelo raznolika dežela, bogata z naravnimi danostni. Na severovzhodu Slovenije, med Muro in Dravo, se nahaja Prlekija. Ime pokrajine, ki prihaja iz prlé, kar pomeni prej. Je polna prelepih nasprotij. Gricevnat svet, najbolj zaznamujejo Slovenske gorice in zanje znacilni kmetijski panogi vinogradništvo in sadjarstvo. Prleški vinogradi in njihovo grozdje dajejo vrhunska bela vina, ki so poznana in cenjena širom po svetu. V Apaški dolini in Murskem polju je ravninski del z rodovitno zemljo, zato se je tukaj razvito poljedelstvo in živinoreja. Pravijo, da nam kraji ostanejo v spominu predvsem po ljudeh, kulinariki, naravnih danosti in posebnih doživetjih. Vsega najdemo v Prlekiji v izobilju. Jedi zaznamuje geografska lega in tudi vpliv iz sosednjih držav, Madžarske, Avstrije in Hrvaške. Izbiramo lahko med mnogimi jedmi (mesom iz tünke, žganci, smetanovo juho z gobami, krompirjevo smetanovo juho, gobovo juho z ajdovo kašo in mnogimi drugimi dobrotami). Najbolj poznana jed s tega obmocja je prleška tünka. Prvi pisni viri, ki izvirajo iz leta 1487 dokazujejo, da so na tem obmocju že dolga stoletja na ta nacin konzervirali meso. Od leta 2005 je zašcitena z geografsko oznacbo (Uradni list RS v št. 17, stran 1358 ). To pomeni, da je izdelek prleška tünka doma samo na obmocju geografskih meja obcin Ljutomer, Razkrižje, Križevci, Veržej, Sveti Jurij, Radenci, Gornja Radgona in Ormož. Beseda tünka izhaja iz nacina shranjevanja suhega svinjskega mesa v zaséko. V leseni ceber, ki se imenuje tünka, so izmenicno polagali zaseko in kose mesa. Meso so »tunkali« v zaseko, in tako je nastalo tudi ime cebra – tünka. Uporabljajo se najboljši kosi svinjskega mesa, ki ga dobijo pri kolinah, torej stegno, ledja, hrbet ali vrat. Meso mora biti brez kosti, kože in površinske masti. Kosi se razsolijo, pokuhajo in ponekod tudi popecejo ter dajo v dim. Zaseka se pripravi iz toplotno obdelane slanine, ki se zmelje, soli in ohladi. Meso in zaseka se izmenicno po plasteh zložita v posodo, kjer vse skupaj zori vsaj 30 dni. Zaradi povezave mesa in zaseke, v kateri meso zori, se razvije specificen okus, ki daje temu izdelku svojo kulinaricno vrednost. 2 TEHNOLOŠKI POSTOPEK IZDELAVE PRLEŠKE TUNKE Po zakolu v mesu potekajo številni biokemijski procesi. Meso po zakolu ni mrtvo, ampak je še zmeraj biokemijsko »živo«. Prvi posmrtni proces v mesu se imenuje glikoliza. Glikogen se spremeni v mlecno kislino. Pri normalnem zakisanju nastane približno 1 % mlecne kisline, kar je zaželeno: saj pomembno zavira bakterijsko kvarjenje mesa, ustvarja pravšnje razmere za razvoj normalne kakovosti mišicnine, ustvarja pravšnje razmere za zorenje ter prispeva k normalnemu temeljnemu okusu mesa. Tehnološki postopek izdelave Prleške tünke lahko razdelimo v naslednje faze: . odbira kosov mesa . priprava kosov mesa . skladišcenje mesa . razsoljevanje mesa . dimljenje in toplotna obdelava . hlajenje toplotno obdelanega mesa . priprava zaseke . zorenje mesa v zaseki . pakiranje. Za proizvodnjo Prleške tünke se uporabljajo izkošceni kosi notranjega stegna, zunanjega stegna, kepe, križnega dela hrbta, ledij ali vratu. Vsi kosi morajo biti brez kosti, kože in površinske slanine, normalne kakovosti. Kakovost ocenimo vizualno in z merjenjem pH vrednosti. Kosi mesa so lahko bili tudi zamrznjeni, vendar najvec do 3 mesece pri temperaturi -18 °C. Ce uporabljamo zamrznjeno meso, ga moramo predhodno odtajati. Odtajamo do temperature do 10 °C do 24 ur. Za proizvodnjo zaseke se uporablja sveža trda hrbtna slanina brez kože. Maksimalno do pet dni se lahko v hladilnici hranijo oblikovani kosi mesa. V primeru, da je bilo meso zamrznjeno, nato odtajano, pa se morajo tako oblikovani kosi uporabiti do naslednjega dne. Sledi razsoljevanje. Temperatura mesa ne sme presegati 7 0C. Glavna sestavina pri razsoljevanju je sol NaCl 2,4 do 2,8 % in 0,5 do 0,6 % NaNO2 na maso svežega mesa. Od zacimb so pri razsoljevanju dovoljene: poper, cesen, kumina in lovor. Prav tako je dovoljen dodatek sladkorja do 0,5 %, nasprotno pa niso dovoljeni nobeni ojacevalci, zgošcevalci ali drugi aditivi. Uporabljamo lahko suh ali kombiniran postopek razsoljevanja. Ce uporabljamo kombiniran postopek, se meso najprej suho razsoli. Po treh ali vec dneh se prelije z razsolico. Vbrizgavanje razsolice v meso je prepovedano. Razsoljeni kosi mesa se istocasno ali pozneje suho toplotno obdelajo z vrocim zrakom in dimom do središcne temperature najmanj 68 °C. Za prekajevanje se lahko uporablja izkljucno les trdih listavcev. Po koncani toplotni obdelavi in prekajevanju sledi hlajenje mesa pod 10 0 C. Za zaseko slanino toplotno obdelamo. Lahko se uporablja suh (vroc zrak, rahlo dimljenje) ali mokri (barjenje) tehnološki postopek. Slanina se zmelje v delce premera 6 do 8 mm. Sledi soljenje 2 do 2,4 % na maso slanine. Od zacimb je dovoljen mleti crni poper in mleti cesen. Sledi še zadnji tehnološki postopek. Meso in zaseka se izmenicno zlagata v posodo. Kosi mesa se ne smejo med seboj stikati. Ce se kosi med seboj stikajo, se lahko pricakuje hitro kvarjenje. Tako zloženo meso v zaseki mora minimalno zoreti 30 dni pri temperaturi od 4 do 12 0C. Po zorenju se Prleška tünka pakira v zaprte posode ali vrecke (vakum ali spremenjena atmosfera). Teža predpakirane Prleške tünke je poljubna. Predpisano pa je razmerje med mesom in zaseko. To razmerje variira med 60 : 40 do 70 : 30. Na embalaži Prleške tünke se nahaja navedba »zašcitena geografska oznacba«, logotip lesene posode (tünke). Poleg zahtev zakonodaje mora biti na deklaraciji oznaceno razmerje med mesom in zaseko ter ime kosa mesa (stegno, hrbet, ledja, vrat). 3 SENZORICNO OCENJEVANJE PRLEŠKE TUNKE Za obstoj in dobro prodajo prehranskega izdelka na trgu je danes nujno, da ima dobre senzoricne lastnosti. Tudi zato je senzoricna analiza živil danes priznana znanstvena disciplina in je enakovredna drugim vedam. Šolani preizkuševalci merijo, analizirajo in interpretirajo tiste znacilnosti, ki jih je mogoce zaznati s petimi osnovnimi cuti: vidom, okusom, vohom, sluhom in tipom. Najvišji skupni seštevek vseh ocenjenih senzoricnih lastnosti Prleške tunke znaša 20 tock. Pri ocenjevanju se enakopravno upoštevajo lastnosti mesa in zaseke. Odbitne tocke dobi izdelek za napake pri posameznih ocenjenih lastnostih. Ce je napaka pri eni ali vec lastnostih tako huda, da je izdelek nesprejemljiv, se ga oceni z 0 tockami in je izlocen. Pri odbijanju vec kot 0,5 tocke mora preskuševalec med pripombami utemeljiti odbite tocke. Pri ocenjevanju se enakopravno upoštevajo lastnosti mesa in zaseke. Izdelek dobi pravico do uporabe imena Prleška tünka, ce pri senzoricnem ocenjevanju dobi oceno vsaj 15,5 tock. Sistem ocenjevanja je tockovni. Ocenjujejo se naslednje lastnosti po lestvici: 1. zunanji videz: 2 1,5 1 0,5 0 2. sestava prereza: 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 3. barva prereza: 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 4. tekstura: 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 5. vonj: 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 6. okus: 5 4,5 4 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Zunanji izgled Prleške tünke se lahko oceni z maksimalno dvema tockama. Zaseka mora biti smetanasto bele barve. Meso mora biti gladko, rjavordece barve, brez lis ali diskoloracij. Meso mora biti enakomerno rjavordece barve, znacilne za razsoljeno, toplotno obdelano meso, brez sivih, temnih ali drugacnih diskoloracij. Tekstura mora biti socna in mehka. Zaseka mora biti primerne strukture, z delci velikosti riža, primerno mazava. Pri izdelku se ne sme cutiti tujih vonjev. Z najvec tockami je ocenjen okus in sicer s petimi. Meso mora imeti okus po dozorelem, razsoljenem, prekajenem mesu, biti mora primerno slano, s harmonicno vklopljenim okusom zacimb. Okus zaseke mora biti znacilen. V okusu mesa in zaseke ne smejo biti zaznavni priokusi. 4 ZAKLJUCEK Tradicija, izkušnje, spretnost izdelave so prispevali k oblikovanju Prleške tünke in ne preseneca dejstvo, da je od leta 2005 je zašcitena z geografsko oznacbo. Skrbno izbrani in preizkušani postopki so se ohranjali iz roda v rod. Razsoljeno, toplotno obdelano meso z vrocim dimom. Meso in zaseka se izmenicno zlagata v posodo, kjer šele po 30 dneh zorenja dobi primeren okus in aromo, ter visoko kulinaricno vrednost. Po zorenju se Prleška tünka pakira v zaprte posode ali vrecke (vakum ali spremenjena atmosfera). Glede na proizvedene kolicine je to buticni proizvod, ki zahteva kakovostno surovino, veliko rocnega dela in dolge postopke priprave in zorenja. Prleška tünka ima komercialni potencial le v smislu vrhunske kulinarike, saj je ni mogoce proizvajati množicno in poceni. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Bogataj, Janez. 2013. Okusi osrednje Slovenije. Na sredini mize. Ljubljana: Gorenjski tisk. 2) Gašperlin, Lea in Tomaž Polak. 2010. Tehnologije mesa in mesnin 1: drugi ucbenik za študente univerzitetnega študija Živilstvo in prehrana pri vajah predmeta Tehnologije mesa in mesnin 1. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. 3) Koselj, Jelka. 1999. Koline in domace jedi iz svinjine. Ljubljana: Založba Kmecki glas. 4) Kostadinov, Marija. 2019. Prekmurska šunka – etnološka posebnost Prekmurja. V: Trendi in izzivi v živilstvu, prehrani, gostinstvu in turizmu: zbornik prispevkov 2. mednarodne strokovne konference, Ljubljana, 23.–24. oktober 2019: 162–170. Ljubljana: Biotehniški izobraževalni center, Višja strokovna šola. E-knjiga, CD-ROM. (Kostadinov 2019, 95) 5) Škafar, Vlasta. 2008. Tehnologija mesa: študijsko gradivo. Ljubljana: Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. 6) Šubic, Tatjana. 2011. Priprava živil živalskega izvora (vsebinski sklop: Meso in mesni izdelki). Strahinj: Biotehniški center Naklo, Konzorcij biotehniških šol, Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. 7) Vombergar, Blanka in Rosvita Arzenšek Pinter. 2008. Tehnologija mesa. Maribor: Izobraževalni center Piramida, Višja strokovna šola. 8) Vombergar, Blanka in Silva Hostnik. 2006. Tehnologija mesa in mesnih izdelkov. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije 1.1 DROŽI 1.2 PREDNOSTI PEKE Z DROŽMI 1.3 POTEK MESENJA IN PEKE GASTRONOMSKA KAKOVOST KRUHA Z DROŽMI GASTRONOMIC QUALITY OF SOURDOUGH BREAD Ajda Krivec Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) ajda.krivec@gmail.com Neli Selan Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) neli.selan@bic-lj.si dr. sc. Gordana Vulic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) gordana.vulic@bic-lj.si Izvlecek V prispevku se obravnavava ugotavljanje gastronomske kakovosti razlicnih kruhov z drožmi. Droži (tudi kislo testo) so preprosta zmes moke in vode, ki ustvari naravno vzhajalno sredstvo. So dom za številne mlecnokislinske bakterije in divje kvasovke, ki sodelujejo pri procesu spontanega vrenja. Peka z drožmi ima v primerjavi s peko z industrijskim kvasom številne prednosti. Poleg tega, da mikroorganizmi razgrajujejo glutenske vezi in s tem naredijo kruh lažje prebavljiv, so ta majhna bitja odgovorna tudi za višjo hranilno vrednost zaužitega kruha. V prispevku je razložen pomen fermentacije, opisane so droži in prednosti tovrstne peke ter je razložen potek mesenja in peke. V raziskovalnem delu je izvedeno senzoricno ocenjevanje petih razlicnih vrst kruha z drožmi. Najboljšo povprecno oceno vseh ocenjenih lastnosti si je prislužil pšenicno-koruzni kruh z drožmi. Na podlagi rezultatov je ugotovljeno, da so kruhi z drožmi, kljub višje zaznavni (in znacilni) kislini, med ocenjevalci všecni. Kljucne besede: kruh, droži, fermentacija, gluten, gastronomska kakovost Abstract The article deals with the assessment of the gastronomic quality of various sourdough breads. Sourdough is a simple mixture of flour and water that creates a natural leavening agent. It is home to many lactic acid bacteria and wild yeasts involved in the spontaneous fermentation process. Baking with sourdough starters has several advantages over baking with commercial yeast. In addition to the fact, that microorganisms break down gluten bonds and consequently make bread easier to digest, these small creatures are also responsible for a higher nutritional value of the bread we consume. The article explains the importance of fermentation, describes sourdough and the benefits of this kind of baking, and explains the process of kneading and baking. In the research work, a sensory evaluation of five different types of sourdough bread was carried out. The best average score of all qualities assessed was earned by the wheat-corn sourdough bread. The results of the research revealed that sourdough breads, despite having a more perceptible (and characteristic) acid, are liked by the evaluators. Keywords: bread, sourdough, fermentation, gluten, gastronomic quality 1 UVOD - FERMENTACIJA KRUHA IN DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA FERMENTACIJO »Fermentacija je definirana kot proces, ki vodi do biokemijskih sprememb organskih snovi (najveckrat sladkorja) z delovanjem encimov mikroorganizmov, najveckrat ob odsotnosti kisika, pri cemer pride do sprošcanja energije in nastanka npr. alkohola, mlecne kisline, arom, vitaminov ipd. Pasteur je fermentacijo s pomocjo mlecno-kislinskih bakterij definiral kot »življenje brez zraka« (Kranjec 2018, 28). Potek fermentacije je odvisen od mnogih dejavnikov, ki lahko pospešujejo ali pa zavirajo njeno hitrost. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov je temperatura – prostora in testa. Višja kot je temperatura, hitreje bodo delovale kvasovke in mlecnokislinske bakterije in posledicno bo hitreje vzhajalo tudi testo. Ta enacba poteka tudi v nasprotni smeri. Nižje, kot so temperature tako okolja, v katerem vzhajamo testo, kot samega testa, pocasnejše bo delovanje mikroorganizmov in testo bo rabilo dalj casa za vzhajanje. Najbolj primerna temperatura za delovanje kvasovk in mlecnokislinskih bakterij je med 25 in 26 °C. Nižje temperature vzhajanje upocasnijo, pri temperaturah nad 35 °C pa se delovanje mikroorganizmov obicajno preneha – proces fermentacije se zakljuci. Ko testo izpostavimo nizkim temperaturam v hladilniku (do 8 °C), se vzhajanje mocno upocasni, saj tako nizke temperature upocasnijo delovanje kvasovk. Po drugi strani pa se z nižjo temperaturo omogoci delovanje drugih bakterij, ki imajo za svoje delovanje rajši nižjo temperaturo. Te bakterije proizvajajo ocetno kislino, s cimer bodo v našem kruhu prisotne bolj kisle note. Dalj casa (tudi do 48 ur) bo naše testo izpostavljeno hladni fermentaciji, vecja kislost bo zaznavna v našem kruhu, poleg tega pa bo naš kruh tudi lažje prebavljiv, saj je prav kislost tista, ki prispeva k lažji prebavljivosti (Kimbell 2018, 70; Šumer 2019, 56; Kranjec 2018, 57). Na hitrost vzhajanja vpliva tudi kolicina dodanih droži v testo. Vecja kot je kolicina droži, hitreje bo naše testo vzhajalo. To velja tudi obratno (Šumer 2019, 56). Prav tako na intenzivnost vzhajanja vpliva kolicina soli in sladkorja. Sol krepi glutenske vezi, vendar upocasnjuje delovanje mikroorganizmov. Sladkor v manjših kolicinah sicer spodbuja fermentacijo, nasprotno pa v vecjih kolicinah zavira delovanje bakterij in kvasovk (Šumer 2019, 56). Na hitrost vzhajanja vpliva tudi vrsta žita in tip moke. Ržena moka zaradi svoje sestave, vzhaja hitreje kot na primer pšenicna moka. (Šumer 2019, 56). Droži (tudi kislo testo) so preprosta zmes moke in vode, ki ustvari naravno vzhajalno sredstvo. So dom za številne mlecnokislinske (MK) bakterije in divje kvasovke, ki sodelujejo pri procesu spontanega vrenja. Divje kvasovke in mlecnokislinske bakterije v našem drožnem nastavku živijo v sožitju – med seboj ne tekmujejo za hrano, temvec si delijo razpoložljiva hranila iz moke in skupaj preprecujejo vdor drugih, neželenih bakterij. Kvasovke so enocelicne glive, s katerimi ob prisotnosti kisika potece aerobna fermentacija. Produkt je plin – ogljikov dioksid, zaradi katerega naš kruh vzhaja in raste. Ko kisika zmanjka, potece anaerobna fermentacija, pri cemer se kvasovke hranijo z enostavnimi sladkorji iz moke, ki so jih razgradili encimi. Nastajata produkta – alkohol in ogljikov dioksid. Veliko manjše, mlecnokislinske bakterije, pa so odgovorne za spremembo pH-ja našega testa, saj proizvajajo organske kisline in druge stranske produkte, ki vplivajo na teksturo in boljšo hranilno vrednost našega kruha (Kimbell 2018, 23, 58). Mlecnokislinske bakterije Mlecnokislinske bakterije proizvajajo organske kisline (mlecno in ocetno kislino, katerih kolicina je odvisna od vrste prisotnih bakterij), ki dajejo kruhu znacilno kislo noto, ugodno vplivajo na njegovo prebavljivost ter spremenijo hranilno vrednost kruha in njeno absorpcijo v naše telo. Kisline, ki jih proizvajajo mikroorganizmi, prav tako preprecujejo razvoj nekaterih patogenih organizmov, saj v tako kislem okolju, kjer je pH med 3,5 in 5,0, ne preživijo. (Šumer 2019, 56; Kimbell 2018, 18, 21). Divje kvasovke Za vzhajanje in koncno teksturo kruha so zadolžene predvsem divje kvasovke, katere sprva med aerobno fermentacijo, ob prisotnosti kisika, proizvajajo ogljikov dioksid ter nato pri anaerobnem vrenju še alkohol (etanol). Navadno je v drožeh prisotna ena, dominantna vrsta divjih kvasovk, in vec razlicnih MK bakterij v razmerju 1 : 100 (Kimbell 2018, 18, 21). Hrana za bakterije in kvasovke Hrana za mlecnokislinske bakterije je sladni sladkor – maltoza (disaharid), katero te razgradijo na njene osnovne delce – dve molekuli glukoze (Šumer 2019, 56). Nastali enostavni sladkor (glukoza) je hrana za divje kvasovke (v nasprotju z maltozo, katere divje kvasovke ne prebavljajo). Te proizvajajo skupino encimov, imenovanih invertaza. Ti encimi omogocajo razgradnjo saharoze do enostavnejših sladkorjev, zaradi cesar fermentacija poteka lažje. Nastaneta produkta – alkohol in ogljikov dioksid (Kimbell 2018, 18, 21). Peka z drožmi ima številne prednosti - mednje spadajo razgradnja glutena, povecan vnos vlaknin, višja vsebnost odpornega škroba, razgradnja fitinske kisline, fodmap in fruktani ter nižji glikemicni indeks kruha z drožmi. Razgradnja glutena Žita vsebujejo razlicne skupine beljakovin, to so albumini, globulini, glutenini in prolamini (pri pšenici je to gliadin). Gluten, ki nase veže vodo iz testa in je odgovoren za elasticnost ter prožnost testa, sestavljata beljakovini glutenin in gliadin. Dokazano je, da pocasna in daljša fermentacija spremeni dele omenjenih beljakovin, ki tvorita gluten. Ker je naš prebavni sistem dokaj hiter, nam daljša fermentacija olajša nadaljnjo prebavo zaužitega kruha, saj med vrenjem razpadajo glutenske vezi. Mlecnokislinske bakterije razgradijo oziroma za nas pred prebavijo neprebavljivi aminokislini glutamin in prolin, ki ju encimi v našem telesu niso sposobni presnoviti. Glutamin in prolin se skupaj povezujeta v tako imenovane prolamine, ki niso topni v vodi, so pa topni v alkoholu. Med prolamine spadajo tudi beljakovine gliadin v pšenici, sekalin v rži, hordein v jecmenu in avenin v ovsu. V raziskavi mikrobiologa Marca Gobbettija na Univerzi Bari v Italiji je kruh z drožmi, ki je bil podvržen 48-urni fermentaciji, vseboval le 12 ppm (12 milijonink) glutena, kar je manj kot najvišja dovoljena vsebnost glutena v živilih, ki so lahko oznacena kot »brez glutena« in znaša 20 ppm (Kimbell 2018, 186, 187; Brank b. l.; Volfand b. l.; Kranjec 2018, 48). Povecan vnos vlaknin Kruh, ki je narejen s fermentacijo droži, poveca vnos vlaknin v naše telo za kar 10–15 % v primerjavi s kruhom, zamesenim z industrijskim kvasom. Topne prehranske vlaknine nam dajo obcutek sitosti, saj upocasnjujejo praznjenje našega želodca, poleg tega tudi nižajo raven holesterola ter uravnavajo raven sladkorja v krvi. Netopne vlaknine pomagajo mehcati vsebino debelega crevesja, povecujejo kolicino blata ter nam prav tako dajejo obcutek sitosti (Kimbell 2018, 190). Polnovredna žita vsebujejo fermentabilne prehranske vlaknine, katere pridejo do debelega crevesja skoraj nedotaknjene. Predstavljajo dodaten vir energije, hranil in vitaminov za koristne mikroorganizme v našem crevesju (Kimbell 2018, 190). Višja vsebnost odpornega škroba Prednost dolgo fermentiranega kruha z drožmi, v primerjavi z industrijsko kvašenim kruhom, je tudi višja vsebnost rezistentnega škroba (20–30 % glede na kruh, kvašen s pekovskim kvasom), ki upocasni dvig sladkorja v krvi. Odporni škrob zagotovi hrano našim koristnim crevesnim bakterijam, katere ga nato pretvorijo v kratkoverižne mašcobne kisline. (Kimbell 2018, 190, 191). Razgradnja fitinske kisline Polnozrnata žita vsebujejo fitinsko kislino, ki je pomembna zaloga fosforja pri rastlinah. Ta preprecuje izkoristek mineralov, ki jih v naše telo vnesemo z uživanjem žit. Med fermentacijo kruha mlecnokislinske bakterije proizvajajo encim fitazo, ki omogoci razgradnjo oziroma nevtralizacijo te kisline. S tem je osvobojen vezani fosfor, prav tako pa je v našem telesu omogocena absorpcija dolocenih hranilnih snovi iz zaužitih žit, kot so minerali magnezij, cink, železo, kalij in kalcij (Šumer 2019, 59; Kimbell 2018, 18–193; Prebavne težave? 2014). FODMAP in fruktani Velik odstotek ljudi s simptomom razdražljivega crevesja (SRC) ali preobcutljivosti na pšenico je pravzaprav obcutljivih na skupine ogljikovih hidratov, ki jih s kratico oznacimo kot FODMAP. FODMAP – fermentabilni oligosaharidi, disaharidi, monosaharidi in polioli so pri rastlinah gradniki celicnih sten (z izjemo laktoze – mlecnega sladkorja). V telo jih tako vnesemo s sadjem, zelenjavo, strocnicami in žiti. Naše telo zaradi pomanjkanja encimov te sestavljene sladkorje težko presnovi in le v majhni meri absorbira. FODMAP ogljikovi hidrati tako nepresnovljeni potujejo do debelega crevesja, kjer fermentirajo in nam s tem povzrocajo dolocene prebavne težave, kot na primer napihnjenost in napenjanje. Daljša in s tem pocasnejša fermentacija z drožmi te skupine ogljikovih hidratov zmanjša tudi do 90 %, s cimer tak kruh postane ustrezen tudi za ljudi, ki imajo blažje težave s sindromom razdražljivega crevesja (Kimbell 2018, 196; Ogrin 2019). Pri procesu fermentacije z drožmi se prav tako zmanjša raven fruktanov – polimerov molekul fruktoze, ki so prisotni v razlicnih žitih, sadju in zelenjavi. Ti ogljikovi hidrati lahko povzrocajo obcutek napihnjenosti ali sindrom razdražljivega crevesja (SRC), kateremu velikokrat pripišemo vzrok obcutljivosti na lepek. (Kimbell 2018, 196). Nižji glikemicni indeks Daljša fermentacija z drožmi ima prav tako pozitivne ucinke na pocasnejši dvig sladkorja v krvi, posledicno ima kruh, pripravljen s fermentacijo kislega testa, nižji glikemicni indeks. Glavni razlog za to je spremenjena prebava in absorpcija škroba v naše telo. Pri peki kruha z drožmi organske kisline reagirajo z vrocino, kar zmanjšuje dostopnost škroba in s tem zniža glikemicni indeks tega živila. Poleg tega vsebuje kruh z drožmi, kot že omenjeno, vec odpornega škroba, kateri zmanjša porast sladkorja v krvi. Najvecji ucinek pocasnega dviga sladkorja v krvi in s tem najnižji glikemicni indeks pri fermentaciji kislega testa se pokaže pri kruhu, narejenem iz mok polnozrnatih žit in žit iz kaljenega zrna. Slednje moke so namrec najbogatejše z vlakninami, ki povecujejo prostornino in s tem upocasnjujejo praznjenje našega želodca, zaradi cesar so odzivi na glukozo v krvi manj izraziti. S tem postane kruh z drožmi, v primerjavi s kruhom, narejenim iz pekovskega kvasa, tudi bolj nasiten (Kimbell 2018, 199; Šumer 2019, 58). Kruh z drožmi je pripravljen iz treh osnovnih sestavin – moke, vode (ki skupaj tvorita tudi droži) in soli. Vse sestavine za pekovske izdelke, ki jih pripravljamo z drožmi, navadno merimo v gramih (ali v drugih enotah za merjenje mase), za njihove kolicine pa se uporabljajo pekovski odstotki. Pekovski odstotki se orientirajo glede na moko, ki v testu predstavlja celoto, torej 100 %. Kolikšna bo hidracija našega testa, torej, koliko vode bomo dodali moki, je odvisno od vrste izbrane moke, njene polnovrednosti, kot tudi od odstotka beljakovin, ki jih vsebuje moka. (Šumer 2019, 50, 51). Priprava droži oziroma drožnega nastavka Postopek priprave kruha z drožmi se zacne pri dobro aktivnih drožeh oziroma drožnem nastavku. Drožni nastavek vsebuje majhen del aktivnih maticnih droži, katerim dodamo vecjo kolicino moke in vode in pustimo fermentirati, da se kvasovke in mlecnokislinske bakterije pomnožijo. Nastavek je pripravljen za uporabo, ko je puhast, poln mehurckov in naraste vsaj za dvakrat. (Kimbell 2018, 67). Moka in voda – avtoliza Ko moka pride v stik z vodo, se aktivirajo v moki prisotni encimi. Postopek, kjer za nekaj casa (od 20 minut do 2 uri) pustimo pocivati zmes moke in vode, da se moka popolnoma hidrira in encimi zacnejo opravljati svoje delo, pravimo avtoliza. Encimi amilaze zacnejo razgrajevati škrob v enostavnejše oblike sladkorjev, s katerimi se kasneje hranijo kvasovke. Prav tako zacnejo delovati proteaze, encimi, ki so odgovorni za razgradnjo beljakovin. Beljakovini glutenin in gliadin se povežeta v glutensko mrežo, v katero se kasneje pri vzhajanju ujame plin ogljikov dioksid, ki ga proizvajajo kvasovke iz naših droži. (Kimbell 2018, 96; Šumer 2019, 86). Dodajanje droži in soli Po koncani avtolizi testu dodamo aktivne droži (drožni nastavek) in sol. Droži, ki so naše vzhajalno sredstvo in sol lahko v testo vmešamo socasno ali z manjšim casovnim razmakom. S slednjim, najprej ob dodatku droži, nadalje poteka avtoliza testa, ki se ob dodatku soli preneha, saj soli okrepi glutenske vezi v testu oziroma utrdi strukturo glutena. Poleg tega daje sol našemu kruhu okus in barvo med pecenjem. (Salt 2022; Šumer 2019, 89). Prvo vzhajanje (ang. bulk fermentation) ter potegi in prepogibi (ang. stretch and fold) Testo po dodatku drožnega nastavka in soli dobro pregnetemo, da postane voljno. Mesenje razvija in krepi glutenske vezi, da bodo lahko ujele in zadržale tolikšne kolicine ogljikovega dioksida, ki se sprošca med vzhajanjem. Ko mesenje zakljucimo, pustimo testo v pokriti posodi, kjer bo vzhajalo in fermetiralo. Med vzhajanjem še dodatno krepimo glutenske vezi. To naredimo s potegi in prepogibi, katere v enakem casovnem intervalu ponovimo trikrat do štirikrat. (Kimbell 2018, 98–99). (Pred)oblikovanje testa (ang. preshaping, final shaping) Po koncanem prvem vzhajanju testo najprej predoblikujemo. S tem še dodatno in predzadnjic zategnemo glutenske vezi ter tako obdržimo ogljikov dioksid. Na površini testa se oblikuje napetost, ki kasneje pri peki predstavlja skorjo našega kruha. Predoblikovanje služi tudi pri obliki testa, saj bo s tem lažje njegovo koncno oblikovanje. Predoblikovano testo pustimo pocivati od 20 do 30 minut (ang. bench rest), da se gluten malo sprosti in bo testo pripravljeno na naslednji korak, to je koncno oblikovanje testa. (Kimbell 2018, 101–103; Šumer 2019, 98–104). Koncno vzhajanje testa (ang. final proofing) Testo damo v vzhajalni košarici v hladilnik, kjer fermentira dodatnih 8 in vse do 48 ur. Daljša, kot je fermentacija, bolj bo prebavljiv naš kruh, a bolj bodo tudi prisotne kisle note v testu in kruh bo pri peki v prvih nekaj minutah za nekaj odstotkov manj narastel (Kimbell 2018, 70) Zarezovanje testa pred peko (ang. scoring) Ko kruh izpostavimo vrocini iz pecice, se razširi in naraste. Zarezovanje testa pred peko služi temu, da ima naš kruh (ce je vzhajan pravilno) vec svobode pri pridobivanju dodatne prostornine. Znacilna oblika pravilno fermentiranega kruha z drožmi je tako imenovano uho (ang. ear), kjer se testo odpre in naraste po celotni dolžini testa, ki smo ga zarezali pod kotom 45 stopinj. Ko pecen kruh (po navadi ovalne oblike) prerežemo na polovico, dobimo obliko zajca s poudarjenim ušesom – od tod ime uho oziroma angleško ear. (Šumer 2019, 112). Peka in procesi med pecenjem Ko testo izpostavimo vrocini iz pecice, kvasovke še zadnjic opravijo svoje delo s hitrim proizvajanjem ogljikovega dioksida. Posledicno, še preden se zacne oblikovati oziroma utrjevati skorja, testo v prvih nekaj minutah opazno naraste (ang. oven spring). V danem trenutku je središcna temperatura testa 20–45 °C, kar kvasovke še preživijo. Testo lahko naraste tudi za tretjino svoje prvotne velikosti, kar je odvisno od razlicnih dejavnikov, med njimi tudi trajanja fermentacije. Ce bo testo izpostavljeno dolgi fermentaciji v hladilniku (24–48 ur), bo sicer bolj prebavljivo, a bo v pecici malo manj narastlo. Med 45 in 50 °C zacnejo odmirati kvasovke in mlecnokislinske bakterije. Pri 60 °C potece denaturacija glutena, zaradi cesar gluten razpade in sprosti zadržano vodo, katero uporabi škrob, ki se zakleji in ustvari sredico kruha. Takoj, ko je naše testo izpostavljeno vrocini pecice, zacnejo pospešeno delovati tudi encimi. Encimi amilaze pretvarjajo škrob v dekstrine, ki dajejo proti koncu peke barvo skorji kruha. Dekstrini so vmesni produkt pri razgrajevanju škroba, nastanejo pri suhem segrevanju škroba in so lažje prebavljivi kot sam škrob. Pri 100 °C, kjer je tocka vrelišca vode, zacne iz testa izparevat voda in doseže se najvišja središcna temperatura testa. V tej tocki (med 90 in 100 °C) se pricne tudi obarvanje skorje. Pri 100–177 °C potece Maillardova reakcija, pri cemer se reducirajoci sladkor veže na aminokisline iz beljakovin. Ustvari se znacilna pšenicno zlato rjava skorja kruha, kruh prav tako pridobi na okusu. Pri temperaturi skorje kruha 149–204 °C, zacne potekati tudi karamelizacija preostalih sladkorjev v skorji, s cimer se okus skorje še bolj poudari. Prav tako se pri teh temperaturah dodatno izoblikujeta znacilen okus in vonj kruha, saj se tvorijo aldehidi, ketoni in razlicne kisline (Kimbell 2018, 110, 111; Šumer 2019, 118). 2 GLAVNI DEL – SENZORICNO OCENJEVANJE PETIH RAZLICNIH VRST KRUHA Z DROŽMI 2.1 REZULTATI OCENJEVANJA ZA ZUNANJI VIDEZ KRUHA Z DROŽMI 2.2 REZULTATI OCENJEVANJA ZA VONJ SKORJE IN SREDICE 2.3 REZULTATI OCENJEVANJA ZA VIDEZ SREDICE 2.4 REZULTATI OCENJEVANJA ZA OKUS SKORJE IN SREDICE V nadaljevanju so predstavljeni so rezultati raziskave v kateri se obravnavajo senzoricne lastnosti petih razlicnih vrst kruha z drožmi. Za ocenjevanje sem spekla naslednje kruhe: pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke), koruzno-pšenicni kruh z drožmi (z 20 % koruzne moke), rženi kruh z drožmi (100 % ržene moke) ter cetrti, 100-odstotno brezglutenski kruh z drožmi. Za prve tri kruhe sem uporabila droži iz pšenicne bele moke, brezglutenski koruzni kruh pa je bil narejen z drožmi iz koruzne moke. Vse uporabljene moke so bile ekološkega izvora iz mlina Stražar. Peti vzorec je bil kupljen v pekarni in nam je služil za primerjavo, ocenjevalci pa niso vedeli kateri izmed vzorcev je »komercijalni«. Za ocenjevanje smo pripravili ocenjevalni list na osnovi Pravilnika o ocenjevanju kakovosti izdelkov iz žit na državni prireditvi »Dobrote slovenskih kmetij«. Pri zunanjem videzu smo ocenjevali smo obliko kruha, barvo skorje in videz površine skorje. Najvecje možno doseženo število tock za obliko kruha je bilo 9, za barvo in videz površine skorje pa 5 tock. Iz grafikona 1 lahko razberemo, da je najboljšo povprecno oceno in hkrati tudi vse možne tocke (9 tock) za obliko dosegel prvi vzorec – pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke), medtem ko si je za isto lastnost rženi kruh prislužil najnižjo oceno (8,14 tock). Grafikon 1: Primerjava ocen za obliko kruha Vir: lasten 2022 Pri ocenjevanju barve skorje smo ugotovili (grafikon 2), da si mesto za povprecno najvec doseženih tock pri ocenjevanju barve skorje (4,79 tock od najvec 5 možnih tock) delita tretji in peti vzorec, to sta pšenicno koruzni kruh z drožmi in rženi kruh z drožmi. Najnižjo povprecno oceno te lastnosti kruha (4,21 tock) pa je dosegel drugi vzorec – pšenicni kruh z drožmi (mešanica pšenicne bele, pšenicne polbele in pšenicne polnozrnate moke). Grafikon 2: Primerjava ocen barve skorje Vir: lasten 2022 Glede izgleda površine skorje posameznega kruha (grafikon 3) je najbolj navdušil prvi vzorec – pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke), ki si je prislužil 4,79 tock od vseh možnih 5 tock. Po drugi strani pa je bil za isto lastnost 100-odstotni koruzni brezglutenski kruh z drožmi ocenjen najslabše, njegova povprecna ocena je bila 4,43 tocke od najvec 5 možnih tock. Grafikon 3: Primerjava ocen izgleda površine skorje Vir: lasten 2022 V grafikonu 4 so predstavljeni rezultati ocen za vonj skorje posameznega kruha. Lahko razberemo, da je ocenjevalcem najbolj prijal vonj skorje prvega in petega vzorca – pšenicnega kruha z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke) in rženega kruha z drožmi. Povprecna ocena te lastnosti za omenjena kruha je bila 4,86 tock od najvec 5 možnih tock. Najslabšo povprecno oceno za isto lastnost pa je dobil cetrti vzorec, to je 100-odstotno koruzni brezglutenski kruh z drožmi (4,57 tock). Grafikon 4: Primerjava ocen vonja skorje Vir: lasten 2022 V grafikonu 5 so predstavljeni rezultati ocen za vonj sredice posameznega kruha. Kot lahko vidimo si za najbolje ocenjen vonj sredice mesto delita prvi in cetrti vzorec, to sta pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke) in rženi kruh z drožmi. Njuna povprecna ocena za to lastnost je bila 4,79 tock od vseh možnih 5 tock. Pšenicni kruh z drožmi (mešanica pšenicne bele, pšenicne polbele in pšenicne polnozrnate moke) in pšenicno-koruzni kruh z drožmi pa sta si prav tako delila mesto, vendar za povprecno najslabšo oceno te lastnosti (4,64 tock). Grafikon 5: Primerjava ocen vonja sredice Vir: lasten 2022 Pri videzu sredice smo opazovali debelino in enakomernost skorje, povezavo skorje in sredice, barvo sredice, poroznost sredice, elasticnost sredice in enakomernost sredice. Primerjave povprecnih ocen posameznih lastnosti so razvidne iz grafikonov, ki sledijo v nadaljevanju. V grafikonu 6 so predstavljeni rezultati ocen za debelino in enakomernost skorje posameznega kruha. Najvišja možna ocena debeline in enakomernosti skorje posameznega kruha je štela 3 tocke. Najboljšo povprecno oceno (2,93 tock) za to lastnost si je prislužil prvi vzorec, torej pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke), medtem ko je cetrti vzorec, 100-odstotno koruzni brezglutenski kruh z drožmi, dobil najslabšo povprecno oceno (2,50 tock). Grafikon 6: Primerjava ocen debeline in enakomernosti skorje Vir: lasten 2022 V grafikonu 7 so predstavljeni rezultati ocen za povezavo skorje in sredice posameznega kruha. Tretji in peti vzorec (pšenicno-koruzni kruh z drožmi in rženi kruh z drožmi) sta pri lastnosti povezave skorje in sredice dobila enako in najvišje število tock (4,57 tock od 5 možnih tock). Najslabša povezava skorje in sredice pa je bila pri cetrtem vzorcu (100-odstotno koruznem brezglutenskem kruhu z drožmi) s povprecno oceno 3,93 tock. Grafikon 7: Primerjava ocen povezave skorje in sredice Vir: lasten 2022 V grafikonu 8 so predstavljeni rezultati ocen za barvo sredice posameznega kruha. Iz grafikona 8 lahko razberemo, da si je drugi vzorec, pšenicni kruh z drožmi (mešanica pšenicne bele, pšenicne polbele in pšenicne polnozrnate moke), pri tej lastnosti prislužil vse možne tocke, kar znaša 5/5 možnih tock. Najnižje število tock (4,50 tock) pa je ponovno prejel 100-odstotno koruzni brezglutenski kruh z drožmi. Grafikon 8: Primerjava ocen barve sredice Vir: lasten 2022 V grafikonu 9 so predstavljeni rezultati ocen poroznosti sredice posameznega kruha. Najvec tock pri poroznosti sredice si je prisvojil tretji vzorec, pšenicno-koruzni kruh z drožmi (4,43 tocke od 5 možnih tock), najslabša povprecna ocena pa je bila ponovno dodeljena cetrtemu vzorcu, 100-odstotno koruznemu brezglutenskemu kruhu z drožmi (3,36 tock). Grafikon 9: Primerjava ocen poroznosti sredice Vir: lasten 2022 V grafikonu 10 so predstavljeni rezultati ocen elasticnosti sredice posameznega kruha. Na grafikonu 10 lahko vidimo, da je prvi vzorec, pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke), pri povprecni oceni za elasticnost sredice prejel vse možne tocke, kar šteje 5/5 tock. Na zadnjem mestu pa je bil 100-odstotno koruzni brezglutenski kruh z drožmi, ki je prejel 2,57 tock. Grafikon 10: Primerjava ocen elasticnosti sredice Vir: lasten 2022 V grafikonu 11 so predstavljeni rezultati ocen enakomernosti sredice posameznega kruha. Grafikon 11 kaže, da sta enako in najboljšo oceno za enakomernost sredice prejela prvi in drugi vzorec, torej oba pšenicna kruha (2,93 od 3 možnih tock). Najslabšo povprecno oceno za to lastnost pa je dobil zadnji vzorec, to je rženi kruh z drožmi (2,43 tock). Grafikon 11: Primerjava ocen enakomernosti sredice Vir: lasten 2022 Zadnji sklop lastnosti je bil okus skorje in sredice, kjer smo poleg okusa skorje in sredice ocenjevali tudi topnost skorje in sredice. Povprecne ocene rezultatov obeh lastnosti so prikazane na grafikonih v nadaljevanju. V grafikonu 12 so predstavljeni rezultati ocen okusa skorje in sredice posameznega kruha. Najvecje možno število tock pri tej lastnosti je bilo 15 tock. Najboljšo oceno (14,29 tock) je prejel pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke), najslabšo oceno pa si je prislužil 100-odstotno koruzni brezglutenski kruh z drožmi, ki je prejel 13,29 tock. Grafikon 12: Primerjava ocen okusa skorje in sredice Vir: lasten 2022 V grafikonu 13 so predstavljeni rezultati ocen topnosti skorje in sredice posameznega kruha. Iz grafikona 13 je razvidno, da je imel najboljšo topnost skorje in sredice tretji vzorec, pšenicno-koruzni kruh z drožmi, ki je dosegel 9,64 od vseh 10 možnih tock. Najslabše ocenjen pa je bil peti vzorec, rženi kruh z drožmi (8,71 tock). Grafikon 13: Primerjava ocen topnosti skorje in sredice Vir: lasten 2022 2.5 REZULTATI OCENJEVANJA ZA SKUPNO POVPRECNO OCENA VSEH LASTNOSTI POSAMEZNIH VZORCEV V grafikonu 14 je predstavljena skupna povprecna ocena vseh lastnosti za posamezen kruh. Najvišje možno število tock, ki jih je lahko prejel posamezni vzorec pri skupnem povprecnem seštevku ocen vseh lastnosti, je bilo 80 tock. Na podlagi rezultatov, ki so prikazani na grafikonu 14, vidimo, da je najboljšo skupno povprecno oceno vseh prej omenjenih lastnosti prejel rumeno obarvani tretji vzorec (pšenicno-koruzni kruh z drožmi), in sicer 75,71 tock. Temu sledita oba pšenicna kruha – zeleno obarvani prvi vzorec (pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke)) s 75,50 tockami in modro obarvani drugi vzorec (pšenicni kruh z drožmi (mešanica pšenicne bele, pšenicne polbele in pšenicne polnozrnate moke)), ki je prejel 74,71 tock. Na cetrtem mestu je sivo obarvani peti vzorec (rženi kruh z drožmi) z 71,36 tockami, na zadnjem mestu pa se nahaja oranžno obarvani 100-odstotno koruzni brezglutenski kruh z drožmi, ki je prejel 68,79 tock. Grafikon 14: Primerjava skupnega povprecja ocen posameznih vzorcev Vir: lasten 2022 3 ZAKLJUCEK Na podlagi rezultatov ocenjenih kruhov, ki sem jih sama pripravila (4 vzorci) in ocen za dodatni »komercijalni« (referencni) vzorec sem prišla do ugotovitev o gastronomski kakovosti kruha z drožmi. Rezultati senzoricnega ocenjevanja so pokazali da si je najboljšo povprecno oceno vseh ocenjenih lastnosti prislužil pšenicno-koruzni kruh z drožmi. Na podlagi rezultatov je ugotovljeno, da so vsi kruhi z drožmi, kljub višje zaznavni (in znacilni) kislini, med ocenjevalci bili všecni. Med doma pripravljene vzorce je bil dodan kruh z drožmi, ki ima že svojo mesto na prodajnih policah in je posledicno všecen med populacijo. Gre za pšenicni kruh z drožmi (mešanica pšenicne bele, pšenicne polbele in pšenicne polnozrnate moke). Le ta je predstavljal »referencni vzorec« glede gastronomske kakovosti. Dva izmed mojih vzorcev, pšenicni kruh z drožmi (z 20 % pšenicne polnozrnate moke) in pšenicno-koruzni kruh z drožmi, sta dosegla boljšo koncno povprecno oceno vseh lastnosti kot referencni vzorec. Na podlagi tega lahko sklepam in potrjujem, da bi bila moja dva omenjena vzorca vsekakor primerna in zaželena za ponudbo na trgu. Rženi kruh z drožmi si je, s svojim znacilnim in izrazitim okusom po rži, v primerjavi z referencnim kruhom prislužil za dobre tri tocke nižjo skupno oceno za vse lastnosti. Menim, da je to odstopanje dokaj zanemarljivo in bi lahko prišel rženi kruh prav tako na prodajne police, morda le v manjši kolicini in za izbrane stranke, ki jim okus rži ustreza. Najnižjo skupno povprecno oceno pa si je prislužil 100-odstotni koruzni kruh, narejen iz koruznih droži. Ta kruh torej ni vseboval nic glutena. Odsotnost lepka je bila izrazito vidna pri videzu sredice, saj je bila ta precej zbita v primerjavi s prejšnjimi vzorci. Brezglutenski koruzni kruh z drožmi je imel torej najvec »napak« glede na zahtevano, prav tako mnogim zaradi svojevrstnega in izrazitega okusa po koruzi in bolj izraziti kisli noti zaradi mlecnokislinske fermentacije ni najbolj prijal. Po drugi strani so bili nekateri ocenjevalci nad izrazito koruznim okusom navdušeni. Referencni vzorec in brezglutenski kruh z drožmi sta dva vzorca, ki imata povsem drugacno ciljno skupino kupcev, zato brezglutenski kruh glede prodaje težko enacimo z referencnim vzorcem. Z ocenami za brezglutenski kruh sem zelo zadovoljna in menim, da bi, glede na rezultate, brezglutenski kruh prav tako kot ostali vzorci lahko prišel v poštev za prodajo – s ciljno skupino kupcev, ki imajo težave s preobcutljivostjo na gluten ter prav tako za posameznike, ki jim tovrsten okus prija. Prav tako sem na podlagi analiziranih ocen uspela dokazati, da je mogoce narediti 100-odstotno koruzni brezglutenski kruh le iz štirih sestavin – koruzne moke, vode, soli in indijskega trpotca. Ceprav si je brezglutenski kruh glede poroznosti in elasticnosti sredice prislužil najslabše ocene izmed ocenjenih vzorcev, sem z rezultati zelo zadovoljna. Upoštevati moramo, da brezglutenski kruh ni vseboval nic lepka in drugih aditivov, s katerimi bi lažje prišla do takšne ali boljše teksture. Moj cilj pa ni bil le pripraviti kruh s sprejemljivo mehko in elasticno sredico, ampak tudi ne poseci po nobeni dodatni takšni ali drugacni kemijski sestavini, ki bi moje delo olajšala. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Brank, Martina. B. l. Prolamin, gluten, gliadin; za kaj pravzaprav gre?. Slovensko društvo za celiakijo. https://www.drustvo-celiakija.si/za-clane/strokovni-clanki-o-celiakiji/108-strokovni-clanki-o-celiakiji/544-prolamin-gluten-gliadin-za-kaj-pravzaprav-gre (19. 2. 2022). 2) Kimbell, Vanessa. 2018. The Sourdough School. London: Kyle Books. 3) Kranjec, Suzana. 2018. Fermentiraj.si; Kreševec, Marjetka. 2018. Brezglutenska akademija. Nova Gorica: Svetovanje na podrocju prehrane. Opomba: dve loceni deli posameznih avtoric v eni knjigi. 4) Ogrin, Jernej. 2019. Bolecine v trebuhu: Sindrom razdražljivega crevesja in low-FODMAP dieta. Zavod SpoznajPrehrano, 30. 5., dopolnjeno 12. 5. 2020. https://www.spoznajprehrano.com/post/sindrom-razdra%C5%BEljivega-%C4%8Drevesja-in-low-fodmap-dieta (23. 2. 2022). 5) Prebavne težave? Kriva je lahko fitinska kislina. 2014. Viva, portal za boljše življenje, 28. 4., dopolnjeno 29. 4. 2014. https://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/11551/Prebavne-te%C5%BEave-Kriva-je-lahko-fitinska-kislina (28. 2. 2022). 6) Salt. 2022 cop. King Arthur Baking (Bakery Flour Sales / Reference). https://www.kingarthurbaking.com/pro/reference/salt (9. 3. 2022). 7) Šumer, Anita. 2019. Drožomanija. Slovenj Gradec: Ars Verbi. 8) Volfand, Jasna. B. l. Koliko glutena škodi? Slovensko društvo za celiakijo. https://www.drustvo-celiakija.si/za-clane/strokovni-clanki-o-celiakiji/108-strokovni-clanki-o-celiakiji/552-koliko-glutena-skodi (28. 2. 2022) 1.1 PREHRANSKI VIRI 1.3 POMANJKANJE IN PREVISOK VNOS MAGNEZIJA 1.4 MAGNEZIJ KOT PREHRANSKO DOPOLNILO POMEN MAGNEZIJA V PREHRANI IMPORTANCE OF MAGNESIUM IN THE DIET Alja Kvar Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) kvaralja@gmail.com dr. sc. Gordana Vulic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) gordana.vulic@bic-lj.si Izvlecek V prispevku se obravnavava pomen magnezija v prehrani. Izvedli smo anketo med 191 anketiranci, v kateri nas je zanimalo poznavanje magnezija in magnezijevih pripravkov ter uporaba le-teh med anketiranimi. Ugotovljeno je, da anketirani zadovoljivo poznajo vlogo magnezija za naše telo. Uživanje prehranskih dodatkov se anketiranim zdi pomembno, najvec med njimi pa pozna in uporablja magnezijeve prehranske dodatke v obliki praškov, kapsul in tablet. Vecina anketiranih drugih magnezijevih pripravkov ne pozna. Za uporabo magnezijevih prehranskih dodatkov se anketiranci vecinoma odlocajo zaradi regeneracije po športnih aktivnostih, za izboljšanje pocutja in nadomešcanja prehranskih virov magnezija. Za priporocila o jemanju dodatkov se najvec anketirancev odloca zaradi informacij, ki jih pridobijo na spletu, od prijateljev, sorodnikov ter po priporocilih zdravstvenega osebja. Skoraj polovica vprašanih pa meni, da so se po jemanju dodatkov pocutili boljše in da je imelo nadomešcanje magnezija preko dopolnil pozitivne lastnosti. Kljucne besede: magnezij, magnezijevi pripravki, magnezij v prehrani, anketa Abstract The article discusses the importance of magnesium in the diet. I carry out a survey among 191 interviewees, in which we were interested in their knowledge about magnesium and magnesium preparations and their use among the respondents. The results tell that respondents are satisfactorily aware of the role of magnesium for our body. Consumption of food supplements seems important to the interviewees and most of them know the use magnesium food supplements in the form of powders, capsules and tablets. Most of the respondents are not familiar with other magnesium preparations. Respondents mostly decide to use magnesium supplements for regeneration after sports activities, to improve their well-being and to replace magnesium dietary sources. Most respondents choose recommendations for taking supplements because of the information they obtain online, from friends, relatives, and on the recommendations of medical staff. However, almost half of the respondents believe that they felt better after taking the supplements and that the replacement of magnesium through supplements had positive properties. Keywords: magnesium, magnesium preparations, magnesium in the diet, survey 1 UVOD - MAGNEZIJ Magnezij je življenjsko nujen mineral, ki ga v telesu potrebujemo vsaj 300 mg dnevno. V cloveškem organizmu ga je 24 g, od tega, kar 60 % v kosteh, preostalo pa v mehkih tkivih. V mišicah se magnezij nahaja v 27 %, 6–7 % v drugih celicah ter le odstotek zunaj celic. V telesu ga najdemo v obliki magnezijevih ionov, spojin ter v nedejavni vezani obliki. (Kranjc 2015, 13–14) Deluje kot znotrajcelicni kofaktor pri vec kot 300 razlicnih encimih in je pomemben kofaktor pri bioloških procesih, transportu glukoze v celice, pri sintezi DNK, nukleinskih kislin in proteinov. Sodeluje pri tvorbi in izkorišcanju ATP (zagotavlja energijo skoraj vsem presnovnim procesom). Pomemben je za specificna delovanja v dolocenih organih pri živcno-mišicnem ter kardiovaskularnem sistemu in pri aktivnem transportu natrija in kalija. (Trace Elements 2018, 236–237) Absorpcija magnezija se pri ljudeh zacne 1 uro po peroralnem vnosu hrane ali prehranskih dodatkov. Vrh absorpcije je dosežen po 2 do 2,5 ure in po 4 do 5 ur zacne upadati. Po 6 urah je približno 80 % absorpcije koncane. (Schuchardt in Hahn 2017, 261) Absorpcija poteka pasivno in deloma aktivno, v crevesju v ileumu in kolonu. Magnezij se absorbira kot ion preko aktivnega in pasivnega sistema, v kislem okolju magnezijeve soli razpadejo in tedaj dobimo magnezijeve ione. Želodcna kislina omogoca zacetek vsrkavanja magnezija iz prebavil v kri. (Kranjc 2015, 25–27) Ko smo pod fizicnim ali custvenim stresom, se lahko zgodi, da naše telo ne proizvede dovolj želodcne kisline, ki je bistvena pri prebavi in kemicnem spreminjanju mineralov v obliko, da se lahko absorbirajo. (Dean 2017, 122) Po absorpciji v crevesju se magnezij uskladišci v tkiva in postane aktiven v primeru, ko so potrebe po magneziju povecane. Magnezij se absorbira v celice, ce ni dosežena normalna znotrajcelicna koncentracija ioniziranega magnezija. Do znotrajcelicnih izgub pride pri razgradnji ATP, kjer se sprosti vezani magnezij, kar privede do povišanja koncentracije prostega magnezija znotraj celic. (Vormann 2003, 29–30) Kadar je prehranski vnos magnezija 45–55 %, pride do absorpcije magnezija. Pri dnevnem vnosu magnezija pri manj kot 50 % od zahtevanega dnevnega prehranskega vnosa se odstotek absorpcije poveca za 65–70 %. Pri preseženem prehranskem vnosu ter pri visokem vnosu magnezijevih soli zacne odstotek absorpcije padati. Vpliv na kolicino absorbiranega magnezija imajo vlaknine ter prekomerni vnos cinka. Hrana z veliko vlakninami, pridobljenih s sadjem, zelenjavo in žiti lahko zmanjša absorpcijo magnezija. Med tem pa laktoza, laktuloza, oligosaharidi in slabše prebavljivi ogljikovi hidrati, posebej alkoholni sladkor poveca absorpcijo. (Collins 2017, 308–309) Mg je sestavni del klorofila pri rastlinah, prisoten je v listnati zelenjavi, strocnicah, polnozrnatih žitnih izdelkih, sadju, mlecnih izdelkih ter mesu. Dober vir Mg je lahko tudi voda, vendar je vsebnost Mg v vodi odvisna od vira in niha med 1 in 120 mg/l. Pri procesu predelave hrane pride do velikih izgub minerala, zato ima takšna hrana najmanjšo vsebnost magnezija. Pri ljudeh z normalnim delovanjem ledvic še ni bilo dokazano, da bi s prehranskimi viri Mg prišlo do prekoracene priporocene dnevne vrednosti. Vrednosti pa lahko presežemo z peroralnim vnosom prehranskih dodatkov, ki temeljijo na razlicnih magnezijevih soleh, uporabljenih v farmaciji. (Introduction to Human Nutrition 2020, 290) Ker se pri predelavi hrane izgubljajo velike kolicine magnezija, so pomembni tudi drugi viri minerala, kot so prehranski dodatki ter mineralne vode. Magnezij je sestavina nekaterih odvajal ter antacidov, kar poimenujemo zdravila za zmanjšanje želodcne kisline, vendar omenjeni zdravili ne uvršcamo v vir, s katerim bi naše telo lahko izkoristilo vsebnost magnezija. Priporoca se uživanje surove hrane ali hrane kuhane v sopari. Pri kuhanju se namrec magnezij izloca z vodo, s tem namenom pa lahko uporabimo vodo, v kateri smo npr. zelenjavo skuhali. (Kranjc 2015, 20) 1.2 PRIPOROCENE DNEVNE VREDNOSTI ZA VNOS MAGNEZIJA Priporocene dnevne vrednosti vnosa magnezija, so prikazane v preglednici 1 in veljajo za zdrave ljudi z normalno telesno maso in višino, porazdeljene pa so po posameznih starostnih skupinah ter spolu. Priporocen dnevni vnos magnezija za zdravo, odraslo osebo je pri ženskah od 300 do 310 mg/dan in pri moških od 350 do 400 mg/dan. Pri bolnikih z motnjami prebave in presnove, pri odvisnikih (od alkohola), pri ljudeh, ki redno uživajo zdravila, pa je potrebno medicinsko svetovanje in spremljanje posameznikovega dnevnega vnosa hranil. Priporocila za referencne vrednosti, so lahko osnova za nacrtovanje dnevnih vnosov hranil, vendar je potrebno priporocila prilagajati glede na posameznikove energijske potrebe, ki so odvisne od telesnih ter drugih dejavnikov pri posamezniku. (Referencne vrednosti 2020, 2–3) Preglednica 1: Priporocene vrednosti za dnevni vnos magnezija Starost (leta) Moški Ženske Kolicina (mg)/dan Otroci (1–3) 80 Otroci (4–6) 120 Otroci (7–9) 170 Otroci (10–12) 230 250 Otroci (13–14) 310 310 Mladostniki (15–18) 400 350 Odrasli (19–65) 350–400 300–310 Nosecnice Dojece matere 310 390 Starejši (>65) 350 300 Vir: Referencne vrednosti 2020, 9 Pri vnosu s hrano pri ljudeh z zdravo in uravnoteženo prehrano težko pride do pomanjkanja magnezija, saj ledvice ob pomanjkanju regulirajo izlocanje minerala z urinom. Do nizkega vnosa ali prekomerne izgube magnezija (kar lahko vodi v pomanjkanje minerala) lahko pripeljejo razlicni vzroki. Ti so: dolgotrajna uporaba diuretikov (zdravila proti zadrževanju vode v telesu), ledvicne okvare, sladkorna bolezen tipa 2, kronicni alkoholizem, starost, prebavne težave in bolezni, kot so nenehna diareja, Chronova bolezen, malabsorpcijski sindromi, celiakija ter vnetja in odstranitve crevesja. (Kranjc 2015, 27–28) Pomanjkanje magnezija težko zaznamo. Tudi laboratorijski testi krvi niso zanesljiv dokaz o pomanjkanju magnezija, saj naše telo tudi ob pomanjkanju crpa magnezij iz drugih delov telesa, da ohranja raven magnezija v normalnih vrednostih in tako ohranja delovanje našega srca. (Kan 2013, 180). Znaki pomanjkanja so znaki sprva redki in neopazni, zaradi cesar je težko prepoznati pomanjkanje magnezija. Znaki, ki se pojavljajo, so naslednji: pojav migrene, omoticnost, vrtoglavica, utrujenost, nemir, upad zbranosti, povecana živcnost. Pojavijo se lahko krci mišic obraza, vratu, lopatic, celotne hrbtenice, v predelu želodca in crevesja, secnih poti, maternice, stegen, mec, podplatov ter prstov na nogi. Pogoste so tudi motnje srcnega ritma, mišicni krci, ter izguba apetita. (Kranjc 2015, 27–29) Koncentracijo magnezija v krvi, zvišano nad 2 mmol/L (Medic Šaric in drugi 2002, 194), poimenujemo hipermagneziemija in je stanje, pri katerem prekoracimo priporoceno dnevno vrednost vnosa magnezija. Je redko, saj je pri ljudeh s pravilnim delovanjem ledvic neškodljivo in skoraj ne mogoce vnos prekoraciti le s prehranskimi viri, lahko pa se zgodi, ce jemljemo magnezijeve prehranske dodatke. (Essentials of Human Nutrition 2017, 146). Znaki prekomerne vsebnosti magnezija v organizmu so nizek krvni tlak, slabost in bruhanje, zaspanost, zmedenost, odsotnost tetivnih refleksov, pri resnih primerih tudi paraliza skeletnih mišic in depresija dihalnega centra. Ob omenjenih znakih pa je nujna hospitalizacija bolnika. (Kodric 2013, 5) Definicija prehranskih dopolnil se po Pravilniku o prehranskih dopolnilih glasi: »Prehranska dopolnila so živila, katerih namen je dopolnjevati obicajno prehrano. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim ucinkom, ki se dajejo v promet v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vreckah s praškom, v ampulah s tekocino, v kapalnih steklenickah in drugih podobnih oblikah s tekocino in praškom, ki so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih kolicinskih enotah.« (Pravilnik o prehranskih dopolnilih 2013, cl. 2) Priporocen dnevni vnos magnezija poskušamo doseci z vnosom iz prehranskih virov. Vcasih to težko dosežemo zaradi izgub magnezija, do katerih prihaja pri pridelavi hrane, pri neustrezni toplotni obdelavi hrane, pri oslabljeni prebavi posameznika, kar lahko oslabi absorpcijo magnezija iz virov hrane. Pomembno je, da kadar pride do izgub magnezija, ga v telo vnesemo s prehranskimi dodatki. Na trgu magnezij v obliki prehranskih dodatkov najdemo v razlicnih oblikah, na voljo je tudi vec vrst magnezija, ki jih lahko zaužijemo v peroralni obliki (preko ust) dodatkov ali ga vnesemo dermalno (skozi kožo). Pri peroralnem vnosu poznamo tocno kolicino zaužitega dodatka. Dermalni vnos pa priporocajo ljudem, kateri ne želijo uporabljati tablet in podobnih pripravkov. (Goodman 2014, 140–143) Magnezijeve dodatke zaužite peroralno najpogosteje najdemo v obliki (Goodman 2014, 140–143): • tablet – so prekrite s sladkorjem ali podobno snovjo, ki preprecuje takojšnjo absorpcijo magnezija v krvni obtok; • kapsul – so prekrite z želatino, ki se ob stiku z tekocino raztopi in omogoca lažje požiranje ter absorpcijo; • praškov uporabljajo se pri ljudeh, ki imajo težave pri požiranju in • tekocine – magnezijevo mleko (Magnezijev hidroksid, slabše se absorbira, uporablja se zaradi odvajalnega ucinka), magnezijeve kapljice (dodamo k pitni vodi). Magnezijeve dodatke zaužite dermalno najpogosteje najdemo v obliki (Goodman 2014, 140–143): • magnezijevega losjona – ki ga nanesemo neposredno na mesto bolecine (Kan 2013, 184); • magnezijevega olja – je koncentrirana zmes magnezijevega klorida v vodi, nanesemo ga na mesto, kjer imamo bolecine; • Epsom soli – sestavljena je iz magnezijevega sulfata, uporabljamo jo pri kopeli kjer sodeluje celo telo ali pri namakanju nog . Na voljo so številne vrste dodatkov magnezija (preglednica 2), izbor le-teh pa je smiseln glede na stopnjo njegove absorpcije in kako dobro ga telo absorbira. (Berkheiser 2019) Preglednica 2: Vrste magnezijevih dodatkov MAGNEZIJEVI DODATKI Magnezijev glicinat • ima dobro absorpcijo; • ne povzroca prebavnih motenj pri jemanju priporocenih dnevnih vrednostih; • nima odvajalnega ucinka kot druge vrste magnezijevih dodatkov; • najdemo ga v obliki: tekocine, tablet, praha in je vezan na glicin (pomaga pri nespecnosti) in • zmanjšuje tveganje pri kardiovaskularnih in vnetnih boleznih, pri raku, diabetesu in debelosti. Magnezijev malat • je magnezijev dodatek v katerem je magnezij vezan na jabolcno kislino, ki jo naravno najdemo v jabolkih in drugih živilih rastlinskega izvora; • lajša bolecine v mišicah in pomaga pri naravni proizvodnji energije v telesu in • obcasno se priporoca pri pacientih z fibromialgijo (kronicno mišicno-skeletni sindrom), kjer je pogosto prisotna utrujenost in bolecine v mišicah in mehkih tkivih. Magnezijev citrat • ima dobro absorpcijo; • najdemo ga v kombinaciji s citronsko kislino, katera je prisotna tudi v sadju, zelenjavi in drugi hrani; • magnezijev citrat se uporablja pri sprostitvi mišic, krcev ter pri prebavi in • v vecjih odmerkih lahko povzroca drisko. Magnezijev oksid • magnezijev oksid je sol, ki združuje magnezij in kisik; • je cenejša oblika magnezija; • ima slabšo absorpcijo in • pri zaužitju ustreznih kolicin pomaga pri prebavnih motnjah zgagi in zaprtju, v primeru previsokega odmerka pa povzroca diarejo. Magnezijev treonat • je sol, ki nastane pri mešanju magnezija z treonsko kislino; • je oblika magnezija, ki se zlahka absorbira; • ima neposreden vpliv na živcno tkivo v možganih kar pomeni da povecuje koncentracijo, pomaga pri ucenju in spominu, depresiji ter deluje proti glavobolom. Magnezijev sulfat • nastane s kombinacijo magnezija, žvepla in kisika, imenovan kot “Epsom”, magnezijeva ali grenka sol; • uporabljamo ga pri bolecih mišicah, razstrupljanju in sprostitvi, raztopljenega lahko uporabimo v vodni kopeli; • uporablja se pri pripravi losijonov in olj za telo in • prekomerni vnos lahko ima odvajalni ucinek. Magnezijev klorid • je magnezijeva sol in je nasicena raztopina vode, magnezija in klora; • ima visok pH, kar kloridu povzroca moker in masten obcutek, zato ga poimenujemo tudi magnezijevo olje. • kot magnezijevo olje se uporabja dermalno (skozi kožo) pri ljudeh, ki imajo prevabne težave pri peroralnem vnosu magnezija; • najdemo ga tudi v obliki tablet in kapsul in • nahaja se tudi v trdni in kristalizirani obliki in ga lahko uporabimo v vodni kopeli kot se uporablja Epsom soli Vir: Lidicker 2019, 74–77 2 ANKETA O POMENU MAGNEZIJA V PREHRANI S pomocjo anketnega vprašalnika med anketiranci smo želeli ugotoviti, ali poznajo pomen magnezija, naravne vire magnezija v prehrani ter ali uporabljajo prehranske dodatke z magnezijem in ce jih, v kakšni obliki. Ravno tako nas je zanimalo poznavanje razlicnih magnezijevih pripravkov. V anketi je sodelovalo 191 anketirancev, od tega 20 (10 %) moških in 171 (90 %) žensk. Anketo je rešilo najvec posameznikov v starostni skupini od 19 do 30 let (61 %), najmanj pa v starostni skupini 50 let ali vec (3 %). V starostni skupino do 18 let je bilo 5 % anketirancev in v skupini od 31 do 49 let 31 %. Najvec anketiranih (47 %) je imelo dokoncano srednje poklicno izobrazbo. Zanimala nas je kakšno vrsto prehrane uživajo anketiranci - kar 96 % vprašanih je uživalo mešano prehrano, 3 % vegetarijansko in 1 % vegansko. Anketirancem smo ponudili pravilne zdravstvene trditve o magneziju in jih vprašali, ali se s trditvami strinjajo, delno strinjajo ali pa ne strinjajo (preglednica 3). Preglednica 3: Zdravstvene trditve o magneziju strinjam se strinjam se delno) ne str ne vem Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izcrpanosti 62 % 28 % 3 % 7 % Magnezij prispeva k ravnotežju elektrolitov 35 % 28 % 2 % 36 % Magnezij prispeva k sprošcanju energije pri presnovi 37 % 24 % 5 % 34 % Magnezij prispeva k delovanju živcnega sistema 50 % 25 % 5 % 20 % Magnezij ima vlogo pri sintezi beljakovin 27 % 23 % 5 % 45 % Magnezij prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju 38 % 30 % 7 % 25 % Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih kosti 60 % 20 % 4 % 16 % Magnezij prispeva k ohranjanju zdravih zob 40 % 25 % 6 % 29 % Vir: lasten 2021 Kot je razvidno iz preglednice 3, najvec ljudi meni, da magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izcrpanosti (62 %), le 7 % anketiranih odgovora ne pozna. Med anketiranimi je najmanj poznana zdravstvena trditev, ki pravi, da ima magnezij vlogo pri sintezi beljakovin, pri cemer 45 % anketiranih odgovora ne pozna. Nadalje nas je zanimalo v katerih od naštetih oblik (tablete, kapsule, praški, mleko, kapljice, losjon, olje, epson sol, ali nic) anketiranci poznajo magnezij kot prehransko dopolnilo, možnih je bilo vec odgovorov (grafikon 1). Grafikon 1: Poznavanje oblike magnezijevih prehranskih dodatkov 29% 18% 30% 1% 4% 6% 8% 4% 0% 0% Tablete Kapsule Praški Magnezijevo mleko Magnezijeve kapljice Magnezijev losjon Magnezijevo olje Epson sol (magnezijev sulfat) Ne poznam nobene oblike Drugo: 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% Vir: lasten 2021 Iz rezultatov je razvidno, da anketiranci najbolje poznajo magnezij v obliki praška (30 %) in tablet (29 %), nihce od anketirancev ni oznacil, da magnezija v obliki prehranskih dopolnil ne pozna. Nadalje nas je zanimalo poznavanje magnezijevega olja, in sicer ce anketiranci vedo, da ga lahko vnesemo dermalno s pomocjo magnezijevega olja skozi kožo. Med anketiranimi je 49 % oseb odgovorilo, da ne pozna dermalnega vnosa magnezija s pomocjo magnezijevega olja. Za 37 % anketirancev pa magnezijevo olje ni poznano. Želeli smo ugotoviti ali anketiranci jemljejo magnezijeve prehranske dodatke ter ce jih jemljejo v kakšni obliki. Ugotovili smo, da 71 % anketiranih uživa magnezijeve prehranske dodatke, 28 % pa jih ne uživa. Med oblikami magnezijevih prehranskih dodatkov so najbolj pogosti praški (30 %), tablete (24 %), kapsule (10 %) ter magnezijevo olje (7 %). V grafikonu 2 so predstavljeni razlogi za uporabo magnezijevih prehranskih dopolnil. Grafikon 2: Razlogi za uporabo magnezijevih prehranskih dopolnil 3% 16% 23% 1% 46% 2% 9% 0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50% Po priporocilu zdravnika Da nadomestim prehranske vire magnezija Za boljši imunski sistem Zaradi bolezni Za regeneracijo po telesni aktivnosti Ker mi je to priporocil prijatelj Drugo: Vir: lasten 2021 Najvec anketirancev (46 %) jih uživa za regeneracijo po telesni aktivnosti. Nekaj manj (23 %) anketiranih jih uživa za boljši imunski sistem, 16 % jih uživa zaradi nadomešcanja prehranskih virov magnezija, le malo pa jih uživa zaradi priporocil zdravnika, zaradi bolezni ali po priporocilu prijateljev. V grafikonu 3 je predstavljena spodbuda k jemanju Mg prehranskih dodatkov in je ugotovljeno da so anketirance k jemanju magnezijevih prehranskih dodatkov najveckrat spodbudile informacije, pridobljene na spletu (27 %), sorodniki (20 %), prijatelji (19 %), zdravstveni delavci (17 %). Najmanj (5 %) pa so jih spodbudila oglasna sporocila. 12 % anketiranih pa je navedlo druge razloge, in sicer, da so se za uživanje dodatkov odlocili sami. Grafikon 3: Spodbuda k jemanju Mg prehranskih dodatkov Vir: lasten 2021 Pri anketirancih, ki jemljejo magnezijeve prehranske dodatke, nas je zanimalo, ce so pri jemanju opazili spremembe pri izboljšanju pocutja in zdravja. Najvec (48 %) jih je odgovorilo da in 32 % mogoce. Le 6 % meni, da se njihovo pocutje ni izboljšalo, 14 % pa da ne vedo (grafikon 4). Grafikon 4: Mnenje anketirancev glede izboljšanja pocutja zaradi jemanja magnezijevih prehranskih dodatkov. 49% 32% 6% 14% Da Mogoce Ne Ne vem Vir: lasten 2021 3 ZAKLJUCEK Cilj prispevka je bil predstaviti pomen magnezija v prehrani, pomen za zdravje ter uporabo prehranskih dodatkov, ki temeljijo na vnosu magnezija. Ugotovljeno je, da se anketiranci v vecini strinjajo ali delno strinjajo z naštetimi zdravstvenimi trditvami v povezavi z magnezijem, kar nakazuje na to, da poznajo, kako veliko vlogo ima magnezij za naše telo. Anketirancem se zdi uživanje magnezijevih prehranski dodatkov zelo pomembno (20 %) in pomembno za 56 % vprašanih. Najbolj so jim poznane oblike magnezija v tabletah, kapsulah in praških, najmanj poznane oblike pa so magnezijevo mleko, kapljice, losjon, olje in Epsom soli. Magnezijevo olje kot prehranski dodatek uporablja 7 % anketiranih oseb, presenetljiv pa je tudi odgovor glede poznavanja magnezijevega olja, saj je zanj slišalo 37 % vprašanih, 8 % je odgovorilo mogoce. Kar 71 % vprašanih uživa magnezijeve prehranske dodatke, najpogosteje v obliki praška, tablete, kapsul in tudi olja. Vzroki za poseganja po magnezijevih prehranskih dodatkih so za vecino anketiranih regeneracija po telesni aktivnosti, nosecnost, dojenje, utrujenost. Anketirani dodatke vecinoma jemljejo zaradi izboljšanja pocutja in zdravja. Anketirani so opazili izboljšanje pocutja in zdravja, kar nakazuje na pozitivne vplive jemanja dodatkov in zadovoljstvo ljudi ob njihovi uporabi. Ljudje se za uživanje prehranskih dodatkov odlocajo predvsem zaradi informacij, ki jih pridobijo na spletu. Precejšen vpliv na odlocanje posameznikov o svojem zdravju imajo socialna omrežja, predvsem Facebook in Instagram, kjer najdemo zelo veliko informacij in mnenj posameznikov, ki dostikrat podajajo neutemeljene podatke. Vecinoma gre za promocijo izdelkov v zameno za brezplacne izdelke razlicnih proizvajalcev, ki pa niso nujno kakovostni. Zato menimo, da je ozavešcanje o pomenu Mg v prehrani zelo pomembno. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Berkheiser, Kaitlyn. 2019. Magnesium Dosage: How Much Should You Take per Day?. Healthline, 28. 10. https://www.healthline.com/nutrition/magnesium-dosage (9. 1. 2021). 2) Collins, James F. 2017. Molecular, Genetic and Nutritional Aspects of Major and Trace Minerals. Amsterdam: Elsevier. 3) Dean, Carolyn. 2017. The Magnesium Miracle. 2nd ed. New York: Ballantine Books. 4) Essentials of Human Nutrition. 5th ed. 2017. Jim Mann, Stewart A. Truswell (editors). New York: Oxford University Press. 5) Goodman, Dennis. 2014. Magnificent magnesium: your essential key to a healthy heart and more. New York: Square One. 6) Introduction to Human Nutrition. 3rd ed. 2020. Susan A. Lanham-New, Thomas R. Hill, Alison M. Gallagher, Hester H. Vorster (editors). Hoboken: Wiley Blackwell. 7) Kan, Karen. 2013. Guide to Healing Chronic Pain: A Holistic Approach. Bloomington: Balboa Press. 8) Kodric, Andreja. 2013. Kalcij in magnezij – kdaj, kako in zakaj. Celjske lekarne. http://www.lekarnanaklik.si/p-850-kalcij-in-magnezij-kdaj-kako-in-zakaj.aspx (12. 1. 2020). 9) Kranjc, Ajša. 2015. Moj magnezij . Ljubljana: Ara. 10) Lidicker, Gretchen. 2019. Magnesium: Everyday Secrets: A Lifestyle Guide to Nature's Relaxation Mineral. New York: The Countryman Press. 11) Medic Šaric, Marica, Ines Buhac, Vlasta Bradamante. 2002. Vitamini in minerali, resnice in predsodki. Ptuj: In obs medicus. 12) Pravilnik o prehranskih dopolnilih. Uradni list RS, 66/2013. 13) Referencne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil: tabelaricna priporocila za otroke (od 1. leta starosti naprej), mladostnike, odrasle, starejšeodrasle, nosecnice ter dojece matere: dopolnjena izdaja. 2020. NIJZ. Pdf. https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf (28. 11. 2020). 14) Schuchardt, Jan Philipp, Andreas Hahn. 2017. Intestinal Absorption and Factors Influencing Bioavailability of Magnesium. Current Nutrition and Food Science 13 (4) : 260-278. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5652077/ (1. 12. 2020). 15) Trace Elements and Minerals in Health and Longevity. 2018. Marco Malavolta, Eugenio Mocchegiani (editors). Ancona: Springer International Publishing. 16) Vormann, Jürgen. 2003. Magnesium: nutrition and metabolism. Molecular Aspects of Medicine 24, št. 1–3 (6. february) : 27–37. https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0098299702000894?via%3Dihub (1. 12. 2020). KRUH Z DROŽMI - TRADICIJA IN TRENDI Z ROKO V ROKI SOURDOUGH BREAD - TRADITION AND TRENDS HAND IN HAND Jaka Mihelcic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical educational centre Ljubljana, Slovenia Izvlecek Kruh pripravljen s pomocjo droži je nekakšen ''koronski'' fenomen, ki se je na novo rodil v zadnjih letih. Ta trend se ne odraža zgolj v Sloveniji temvec širom Evrope in predvsem Združenih držav Amerike. Zaradi pomanjkanja pekovskega kvasa na tržišcu se je pojavil strah pred pomanjkanjem kruha in pekovskih izdelkov, zato se je marsikdo vprašal, kakšen je alternativen nacin priprave kruha za domaco potrošnjo. Odgovor je bil seveda na dlani- peka z drožmi, kot so se je lotevali že naši predniki. Ljudje so s casom postali vse bolj pozorni tudi na širši vidik tovrstnega postopka izdelave kruha. V mislih imam predvsem veliko dodano vrednost izdelkov z drožmi, kar se tice visoke prehranske vrednosti, lažje prebavljivosti in dodatno obogatene organolepticne lastnosti kruha in ostalih pekovskih izdelkov. V referatu so predstavljeni razlicni tehnološki postopki priprave kruha in pekovskih izdelkov oziroma samega starterja in testa. Opisane so kljucne organolepticne znacilnosti tovrstnih izdelkov in možne prilagoditve vezane na sam tehnološki postopek. Kljucne besede: kruh z drožmi, tehnološki postopek izdelave, prehranska vrednost, senzorika Abstract Sourdough bread is a kind of "corona" phenomenon that has been reborn recently. This trend is not only reflected in Slovenia, but throughout Europe and especially the United States of America. Due to the lack of baker's yeast on the market, there was a fear of a shortage of bread and bakery products, so many people asked themselves what an alternative way of preparing bread for home consumption was. The answer, of course, was obvious - baking with sourdough, just like our ancestors. Over time, people have become more and more attentive to the broader aspect of this type of bread-baking process. I have in mind, above all, the great added value of sourdough products, in terms of high nutritional value, easier digestibility, and additionally enriched organoleptic properties of bread and other bakery products. The lecture will mainly touch on various technological processes of bread and bakery product preparation, as well as the starter culture and dough itself. Key organoleptic characteristics of such products and possible adjustments related to the technological process will also be described. Keywords: sourdough bread, production process, nutritional value, sensory 1 UVOD Pekovski izdelki so že od nekdaj med najbolj razširjenimi in najpogosteje uporabljenimi živilskimi izdelki. Zato imajo na splošno velik vpliv na zdravje in pocutje ljudi, ki jih uživajo. Glede na to, da predvsem kruh še vedno dojemamo kot osnovno živilo v marsikaterem gospodinjstvu, je zares pomembno, da gre za kvaliteten in zdrav proizvod z višjo dodano vrednostjo. Peka z drožmi sama po sebi na podrocju živilstva ni nic novega, se pa v zadnjih letih opaža narašcanje števila ljudi, ki so se zaceli zavedati pozitivnih lastnosti kruha in pekovskih izdelkov, pripravljenih z uporabo droži. Poleg tega raste tudi stopnja splošne ozavešcenosti glede hrane, ki jo uživamo. Zaradi trenutne geopoliticne situacije postaja optimalen izkoristek hranilnih snovi še toliko bolj pomemben kot v preteklih obdobjih. Te potrebe zelo natancno narekujejo tako trende kot tudi izzive v prehrani in živilski tehnologiji. V to kategorijo se še posebej dobro vkljucujejo fermentirana živila, kjer s pomocjo razlicnih mikroorganizmov iz sestavin izvabimo kar najvec pozitivnih lastnosti koncnega proizvoda za potrošnika. Kadar nam uspe povecati prehransko vrednost na vec podrocjih tj. izboljšane organolepticne lastnosti in hranilne vrednosti vemo, da smo na pravi poti. 2 TEHNOLOŠKI POSTOPKI Tehnološki postopki izdelave kruha z drožmi se lahko med seboj bistveno razlikujejo, odvisno od tega ali gre za industrijsko pripravo kruha ali za manjše, obrtne pekarne ali morda za domaco peko. Osnovna delitev predstavlja bodisi uporabo tradicionalno pripravljenih droži ali pa uporabo standardiziranih, industrijsko pripravljenih mešanic starter kultur razlicnih proizvajalcev, ki so na voljo tako v sveži kot suhi obliki. Tradicionalna priprava v prvi fazi izdelave vkljucuje izbiro moke iz katere se starter kultura pripravlja. Najpogostejša izbira je polnozrnata ržena moka, saj le-ta najhitreje privede do spontane fermentacije nastavka, hkrati pa tudi bistveno prispeva k intenzivnosti okusa in arome koncnega izdelka. Za pripravo starterja obstaja vec metod, spodaj pa je opisana najpreprostejša pot. Ker je priprava starterja v najvecji meri namenjena domaci uporabi oziroma se v industriji zaradi težje ponovljivosti in zahtevnega zagotavljanja ustreznih organolepticnih lastnosti in dovolj velike vzhajalne moci, redko uporablja. Zato bom vec pozornosti namenil industrijskim tehnološkim postopkom priprave kruha z drožmi. Najpomembnejši skupni element domace in industrijske priprave kruha z drožmi pa je vsekakor bistveno podaljšana fermentacija v primerjavi s klasicnim kruhom, ki za vzhajalno sredstvo uporablja pekovski kvas. Podaljšana fermentacija je namrec kljucna za razvoj ustreznih senzoricnih lastnosti tako pripravljenih izdelkov, zagotavljanja daljše obstojnosti in hkrati zagotavljanja vseh pozitivnih lastnosti, ki jih pekovski izdelki z drožmi ponujajo v primerjavi s klasicnimi pekovskimi izdelki. 2.1 DOMACA PRIPRAVA STARTERJA Prvi dan zmešamo enako maso moke in vode (npr. 50 g moke in 50 ml oziroma g vode) in pustimo v pokritem kozarcu ali posodi na sobni temperaturi. Naslednji dan postopek ponovimo in svežo mešanico primešamo tisti od prejšnjega dne. To ponavljamo tako dolgo, da opazimo aktivno fermentacijo v tako pripravljenem starterju. V vecini primerov se to zgodi v roku 5 dni. Takrat je starter pripravljen za uporabo. Polovico starterja locimo od preostale kolicine in vanjo vmešamo mešanico 100 gramov moke in 100 mililitrov mlacne vode. Ko opazimo visoko aktivno fermentacijo nastavka, je le-ta pripravljen za uporabo. Pripravljen starter zmešamo z moko, vodo in soljo, tako kot to veleva receptura za pripravo kruha. Testo tekom fermentacije na sobni temperaturi veckrat preložimo, ko pa se volumen poveca za približno polovico, oblikujemo hlebec ali štruco in jo položimo v pomokano vzhajalno košaro, kjer naj pocasi fermentira in vzhaja v hladilniku še 12 ur. Po preteku tega casa kruh prestavimo v ogreto pecico, kjer ga pecemo približno 40 minut na 220 – 230 stopinj C. 2.2 INDUSTRIJSKI TEHNOLOŠKI POSTOPEK Kot receno, industrijska proizvodnja zahteva povsem drugacen pristop, kot ga poznamo v domaci kuhinji. Za uspešen nastop na trgu ni dovolj zgolj enkraten uspeh pri pripravi izdelka, temvec je ponovljivost kljucnega pomena. Da tehnolog doseže vedno enak rezultat, pa je potrebnega veliko truda in skrbno nacrtovan tehnološki postopek proizvodnje. Pri uporabi zgoraj opisanega starterja je ponovljivost seveda težko doseci. Poleg tega je organolepticni profil našega izdelka prevec prepušcen faktorjem, na katere nimamo vpliva- letina žita in s tem posledicno moka ni vedno enaka. Poleg tega se, odvisno od letnega casa, lahko razlikujejo tudi pogoji skladišcenja glavne surovine. Vse to pomembno vpliva na kolicinsko razmerje med divjimi kvasovkami in številom ter vrsto bakterij, ki se nahajajo na žitnem zrnu oziroma v moki, ki jo pek uporabi za pripravo droži. V kolikor v starter vnašamo razlicna razmerja posameznih mikroorganizmov seveda vplivamo na kljucne lastnosti starterja in s tem koncnega izdelka. To lahko pomeni, da bo naš izdelek ne samo vsakic drugacen ampak potencialno tudi neustrezen. V kolikor bakterije v starterju prevladajo, to pomeni kruh, ki je prekisel in neprijetnega okusa. Kadar poleg mlecnokislinskih bakterij v preveliki meri delujejo tudi ocetno kislinske bakterije ali pod dolocenimi pogoji heterofermentativne mlecnokislinske bakterije, pa to prinaša tudi izredno neprijeten in za kruh neznacilen vonj. Po drugi strani prenizek pH in visoka vsebnost kislin neposredno vplivata tudi na vzhajalno moc kvasovk, ki so prisotne v starterju. To pomeni vedno znova razlicno alveolacijo in nepredvidljivo obnašanje kruha med vzhajanjem in peko ter s tem na pogled neprivlacne proizvode z neustrezno strukturo sredice in barvo ter strukturo skorje. Zelo pomemben faktor je tudi encimska aktivnost moke, ki jo uporabljamo ter z njo povezana encimska aktivnost starterja. V primeru samostojne priprave starterja je tako potrebno veliko pozornost nameniti stopnji aktivnosti fermentacije. V kolikor je le-ta prenizka, to lahko pomeni nizko vsebnost kvasovk, kar lahko privede do slabe vzhajalne moci, v primeru neobicajno visoke aktivnosti pa gre lahko za kombinacijo vec faktorjev- visoka vsebnost encimov (tako proteaz kot amilaz), kar lahko privede do prekomerne razgradnje škroba in glutena v testu, lahko pa gre za visoko koncentracijo kvasovk, ki lahko ob nespremenjenem casovnem in temperaturnem režimu fermentacije privedejo do prekomerno vzhajanega testa in posledicno trde, gumijaste sredice in hkrati prehitrega upada vzhajalne moci. Vse našteto pri implementaciji droži v industrijski proizvodnji predstavlja velik izziv. Prakticne potrebe industrije so tako privedle do nadzorovane proizvodnje starterjev. Na ta nacin proizvajalec poklicnim pekom lahko ponudi starterje, ki ob vsaki uporabi zagotavljajo enake in predvsem ponovljive rezultate. Glede na pogoje propagacije starter kulture dobimo razlicne starterje, ki so prilagojeni potrebam posameznega trga. Ravno okus in navade potrošnikov so namrec tiste, ki v najvecji meri narekujejo trende v živilstvu. Povprecen potrošnik v severnem delu Evrope je namrec vajen drugacnega kruha kot slovenski ali npr. italijanski potrošnik. S tem mislim predvsem na teksturo in stopnjo kislosti (kamor štejem tako okus kot tudi aromo) kruha z drožmi. Tudi to je podrocje, ki je z industrijskimi drožmi postalo obvladljivo. Proizvajalec namrec poljubno vnaša razlicne bakterijske kulture v starter, odvisno od želenih rezultatov. Tukaj gre obicajno predvsem za prilagajanje razmerij med razlicnimi mikroorganizmi. Na eni strani imamo kvasovke, ki v najvecji meri zagotavljajo vzhajalno moc, na drugi strani pa razlicne bakterije, ki zagotavljajo proizvodnjo mlecne in / ali ocetne kisline ter v dolocenih primerih tudi velike kolicine ogljikovega dioksida. Prav te bakterije so v veliki meri zaslužne za znacilno izrazito luknjicavost kruha in ostalih pekovskih izdelkov z drožmi. Ko tece beseda o bakterijah v drožeh imam v mislih predvsem vsebnost oziroma razmerje med hetero in homofermentativnimi bakterijami in v dolocenih primerih fakultativno heterofermentativnimi bakterijami. Homofermentativne mlecnokislinske bakterije (npr L. Plantarum) so tako odgovorne predvsem za proizvodnjo mlecne kisline, ki v najvecji meri vpliva na okus- lahko gre za izrazito kiselkast okus ali pa za zagotavljanje harmonicnega, polnejšega okusa kruha. Eden pozitivnih ucinkov takšnega delovanja je zmanjšana potreba po uporabi soli, ki se pri kruhu z drožmi iz obicajnih 2 odstotkov glede na maso moke brez težav zniža za vsaj 10%, torej na 1,8% soli glede na maso moke. Drugi pozitivni ucinek povišane vsebnosti mlecne kisline (in s tem znižanja pH testa) v kruhu pa je razgradnja fitinske kisline, ki lahko vpliva na slabšo absorpcijo hranilnih snovi v našem telesu, saj med drugim zavira delovanje proteaz in amilaz v našem organizmu. Zadnje velja predvsem za izdelke, ki vsebujejo višji odstotek zunanjega dela pšenicnega zrna. Heterofermentativne (npr L. Brevis) in fakultativno heterofermentativne bakterije pa so poleg proizvodnje mlecne kisline odgovorne tudi za proizvodnjo drugih kislin (npr ocetne kisline) in pa pod dolocenimi pogoji velikih kolicin ogljikovega dioksida. Ta moment je še posebej izrazit v fazi peke, ko so bakterije izpostavljene najvecjemu stresu in zato ustvarijo velike plinske žepe v testu, ki so znacilni za velik del pekovskih izdelkov z drožmi. Natancno dolocene recepture in tehnološki postopki torej kljucno vplivajo na omenjene lastnosti kruha in ostalih izdelkov. Kadar imamo opravka s standardiziranimi starter kulturami se bistveno poveca tudi fleksibilnost proizvodnega procesa in s tem celotnega obrata. Ker vedno izhajamo iz enake, standardizirane starter kulture lahko bolje predvidimo in nacrtujemo potek proizvodnega procesa. Ker starter za tehnologa predstavlja konstanto, lahko poljubno prilagaja ostale faktorje procesa, kot so vsebnost vode v starterju, cas prve fermentacije, temperaturo vode in testa, režim mešanja v fermentacijski posodi itd. Z vsem tem pa direktno vpliva na organolepticne lastnosti koncnega proizvoda. Tako tudi uvedba novih proizvodov in morebitna sprememba plana proizvodnje ne vpliva bistveno na obstojece proizvode, saj s spremembami pogojev priprave starterja kompenziramo spremenjen casovni okvir celotnega proizvodnega procesa. Ni namrec samo temperatura fermentacije tista, ki vpliva na lastnosti starterja in s tem na lastnosti koncnega proizvoda. Zelo pomembna dejavnika sta tudi vsebnost vode in trajanje fermentacije. Tako ob zvišanju vsebnosti vode in ohranjanju enake temperature starterja lahko pricakujemo nižjo kislinsko stopnjo ali pa ob zvišanju tako temperature kot tudi vsebnosti vode ohranimo kislinsko stopnjo na enakem nivoju. Kot zanimivost lahko na tej tocki omenimo, da to v velikih proizvodnjah prinaša tudi precejšnje prihranke energije, ki bi jo drugace porabili za hlajenje starterja med fermentacijo oziroma za ohranjanje njegove optimalne temperature. Hkrati lahko starter z višjo vsebnostjo vode, ki je tudi bolj tekoc, lažje in hitreje vmešamo v testo, saj prej dosežemo homogeno zmes. V primerih, kjer pekarna izdelkov z drožmi ne pece dnevno, pac pa zgolj tedensko, lahko uporaba standardiziranih, industrijskih starter kultur pomeni tudi bolj trajnostno proizvodnjo, brez odpadkov, saj se ustrezna kolicina starterja pripravi vsakic sproti. Hkrati je odvec tudi skrb za starter v casu, ko ga ne potrebujemo. 3 ZAKLJUCEK Nerazumno hiter tempo življenja v današnjih casih velikokrat pomeni kompromise v kvaliteti prehranjevanja. To nas kot vrsto neizogibno vodi k slabim prehranskim navadam in posledicno k pojavu razlicnih bolezenskih stanj. Tradicionalna priprava hrane lahko v veliko primerih predstavlja odlicno rešitev na poti k bolj zdravemu življenjskemu slogu. To vsekakor velja tudi za tradicionalno pripravo kruha z drožmi. Prispevek opisuje zares odlicno uporabo sodobne živilske tehnologije v praksi in hkrati dokazuje, da napredek na tehnološkem podrocju ne prinaša samo dobicka velikim podjetjem ampak tudi izrazite koristi potrošniku. Zares pozitivno je dejstvo, da je velik del trga prepoznal in pripoznal vse pozitivne lastnosti pekovskih izdelkov z drožmi. Sledili pa so tudi veliki proizvajalci kruha in pekovskih izdelkov, ki zaradi vse boljše ozavešcenosti potrošnika kljub kompleksnemu proizvodnemu procesu v vse vecji meri ponujajo kvalitetne izdelke z višjo dodano vrednostjo. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Forkish, Ken. 2012. Flour water salt yeast: the fundamentals of artisan bread and pizza. 1st ed. New York: Ten Speed Press. 2) Robertson, Chad. 2010. Tartine bread. 1st ed. San Francisco: Chronicle Books LLC. 3) Holmes, Bob. 2020. The science of sourdough: How microbes enabled a pandemic pastime. https://www.scientificamerican.com/article/the-science-of-sourdough-how-microbes-enabled-a-pandemic-pastime/ (19.7.2022). 4) Arora, Kashika, Hana Ameur, Andrea Polo, Raffaella Di Cagno, Carlo Giuseppe Rizzello, Marco Gobbetti. 2021. Thirty years of knowledge on sourdough fermentation: A systematic review. Trends in Food Science & Technology, Volume 108, 2021, Pages 71-83 MOKAR – MESNI NADOMESTEK BELJAKOVIN MEALWORM (TENEBRIO MOLITOR LARVAE) – MEAT PROTEIN SUBSTITUTE Petra Mole Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola, Slovenija Biotehnical Educational Centre Ljubljana, Secondary School of Food Processing, Slovenia Izvlecek Clovek je v preteklosti zaradi lažjega preživetja udomacil divje živali in s tem povzrocil velike civilizacijske spremembe v prehrani cloveštva. V zadnjih nekaj desetletjih se je z izkorišcanjem tega vira hranil pojavila velika težava pri emisijskih izpustih, ki jih povzroca vzreja domacih živali. Posledicno v ospredje vse bolj prihajajo ideje, kako bi lahko mesne beljakovine nadomestili z drugimi beljakovinami, ki imajo podobno biološko vrednost. Na tržišcu je vse vecja ponudba rastlinskih mesnih nadomestkov, ki obicajno vsebujejo veliko nezdravih sestavin, zato se še naprej išcejo alternative, s katerimi bi lahko mesne beljakovine nadomestili. V prispevku so predstavljene alternative mesnim beljakovinam, vzreja mokarjev in izdelava ter senzoricno ocenjevanje kruha iz mokarjev. Kljucne besede: meso, rastlinske beljakovine, mokarji, predsodki Abstract In the past, wild animals were domesticated for easier survival which brought about major civilisation changes in the diet of humankind. In the last few decades, the exploitation of this source of nutrients has created a major problem in terms of the emissions caused by raising domestic animals. As a result, experts have been extensively discussing how meat protein can be replaced by other proteins of similar biological value. As there is an increasing supply of plant-based meat substitutes on the market, which are usually high in unhealthy ingredients, the search for alternatives to meat proteins continues. This paper presents alternatives to meat proteins, how to breed mealworms, and how to produce mealworm bread and carry out its sensory evaluation. Keywords: meat, vegetable protein, mealworms, prejudice 1 MESNI NADOMESTKI Vse vec je pozivov stroke, da je potrebno zmanjšati vzrejo domacih živali in vnos mesa v telo. V povprecju se je v zadnjih 50 letih poraba mesa na prebivalca podvojila. V Sloveniji zaužijemo 92,6 kg razlicnih vrst mesa na prebivalca letno. Pricakovati je, da se bo z narašcanjem števila prebivalcev, urbanizacijo, industrializacijo in dvigom dohodka do leta 2030 svetovna poraba mesa povecala za kar 72 %. Nekatere projekcije napovedujejo podvojitev proizvodnje živalskih proizvodov, in sicer z 229 bilijonov kg za 6 bilijonov populacije leta 2020 na 465 bilijonov kg za 9,1 bilijonov populacije do leta 2050. Proizvodnja mesa se je v zadnjem desetletju povecala za 5–13 % in se tako približala svojemu maksimumu (Polak, 2022). Zato ne preseneca, da je v zadnjemu casu veliko povpraševanje po mesnih nadomestkih, pri katerih pa se obcasno poraja vprašanje ali so zdravi in vsebujejo tudi esencialne aminokisline, ki jih naceloma pridobimo samo z mesom. V skladu z literaturo mesne nadomestke delimo glede na nacin pridobivanja, in sicer pridobljene: . iz rastlin (pšenice, soje, glutena, riža …), . iz gojenega mesa v laboratorijih ali in vitro, . s pomocjo fermentacije (mikoproteini), . iz mikroalg spirulina in . iz insektov (mokarjev …). Rastlinske nadomestke mesnih beljakovin najpogosteje dobimo v mleti strukturi, in sicer v obliki burgerjev in klobas. Da dosežejo cim lepši videz, teksturo, aromo in barvo, rastlinski mesni nadomestki v povprecju vsebujejo vodo (50–80 %), rastlinske beljakovine (10–25 %), mašcobo (0–15 %), vezivna sredstva (1–5 %) in barvila (do 0,5 %). Insekti, ki imajo najvecji prehranski potencial in veljajo za odlicne vire beljakovin ter drugih esencialnih hranil, so predvsem: gosenice, cebele, mravlje, cricki in kobilice (Sambolec, 2021). Kot nova alternativa rastlinskim mesnim nadomestkom so bile v dobrem letu in pol kot novo živilo s strani Evropske unije odobrene licinke mokarjev (lat. Tenebrio molitor), hišni cricek (lat. Acheta domesticus) in kobilica selka (lat. Locusta migratoria). Ti insekti so odlicen vir beljakovin (do 60 %), mašcobe (do 50 %) z nižjo vsebnostjo nasicenih mašcobnih kislin, ogljikovih hidratov (5–15 %), vitaminov (B1, B2, B6 , B12, E in K) in mineralnih snovi (Zn, Fe, Ca, Cu in Mg). 2 MOKARJI Že stoletja so bile užitne žuželke pomemben vir hranil za ljudi po vsem svetu. Ceprav se lahko prehranska sestava žuželk precej razlikuje, jih lahko na splošno štejemo za pomemben vir visokokakovostnih esencialnih beljakovin. Licinke mokarjev so v zadnjem letu pritegnile veliko zanimanja, saj v primerjavi z govejim mesom povprecno vsebujejo dvakrat vecjo energijsko vrednost (510 kcal/100 g) in imajo vecjo vsebnost beljakovin (54,1 g/100 g). Poleg tega mokarji vsebujejo tudi nekaj prehranskih vlaknin (hitin), ki ugodno delujejo na prebavo. V preteklosti je bilo opravljenih že kar nekaj študij, v katerih je bilo ugotovljeno, da z vzrejo licink mokarjev zmanjšamo obremenjenost zemlje (za vzrejo domacih živali je namenjena približno ena tretjina celotne svetovne zemlje) in vode (za vzrejo živine potrebujemo približno 2000 litrov vode vec kot za licinke). Z vzrejo licnik bi lahko bistveno zmanjšali tudi emisije toplogrednih plinov v ozracju (metana, amonijaka, ogljikovega dioksida itd.). Koliko energije, casa in denarja potrebujemo za pridobivanje sušenih mokarjev v praksi in kakšne tehnološke in senzoricne lastnosti dosežemo z uporabo mokarjev pri izdelavi kruha, smo preverili tudi na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Živilski šoli, kjer je Andreja Vidmar pripravila projektno nalogo z naslovom Uporaba mokarjev v živilstvu. 3 OD LICINKE DO KRUHA Zaradi boljše spolne dozorelosti so bili pri vzreji uporabljeni mokarji slovenskega zasebnega vzreditelja. Za ugodno razmnoževanje je bil pri preizkusu uporabljen plasticni zaboj z mrežico za samodejno locevanje jajcec od licink oziroma hrošcev. Kot substrat za prehranjevanje mokarjev so bili uporabljeni bela pšenicna moka, ovseni kosmici in organski odpadki (olupki, solata itd.). Ko so licinke dosegle želeno velikost, so bile locene od ostalih. Sledil je postopek iztrebljanja licink (24 ur), nekajurno zamrzovanje (pri –18 °C), sušenje (pri 135 °C) in ohlajanje. Na tak nacin smo pridobili mokarje, ki na tržišcu dosegajo ceno vec kot 15 € za 100 g. Slika 4: Posušene licinke mokarjev (Vir: Andreja Vidmar) Pred uporabo mokarjev za izdelavo kruha (lahko bi izdelali tudi druge pekovske ali slašcicarske izdelke) smo mokarje mikrobiološko pregledi. Za primerjavo smo vzeli vzorec mokarjev, ki jih na tržišcu prodajajo skupaj s certifikatom, da so ustrezni za prehrano ljudi. Ugotovili smo, da so bili mikrobiološki rezultati naših mokarjev primerljivi s kupljenimi mokarji, saj na umetnem gojišcu s hranljivo podlago ni zrastel noben mikroorganizem. To je bil tudi eden izmed pokazateljev, da je bila sterilizacija (sušenje) mokarjev izvedena uspešno. Kasneje je bila opravljena tudi analiza beljakovin po Kjeldahlu na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Dobljeni rezultati so bili primerljivi s podatki iz literature. Doma vzrejene in posušene licinke mokarjev so na 100 g vsebovale 50,4 g beljakovin (literatura navaja do 54,1 g /100 g). Po opravljenih analizah je sledila izdelava kruha, kjer je bil dolocen del moke nadomešcen z moko mokarjev (10 %). Pri izdelavi kvašenega testa po pricakovanjih niso nastale nobene težave, saj je bila uporabljena bela pšenicna moka z lepkom dobre kakovosti. Slika 5: Prerez kruha (št. 1 – iz pšenicne moke; št. 2 – iz pšenicne moke in moke mokarjev) Vir: Andreja Vidmar Kasneje je bila opravljena tudi senzoricna ocena kruha, pripravljenega iz licink mokarjev. Pri ocenjevanju je sodelovalo 32 ocenjevalcev (dijaki in ucitelji). Pred analizo je bilo predvsem pri nekaterih uciteljih zaznati malenkost predsodkov, ali bi kruh sploh poskusili. Kruh z mokarji je v 20-tockovni lestvici dosegel oceno 19,15, kar je bilo nad pricakovanji. Zaradi dobre senzoricne ocene se je porodila ideja, da bi kruh kot novo beljakovinsko živilo (kruh je vseboval 15 % beljakovin iz mokarjev, po zakonodaji pa mora vsebovati minimalno 12 %, da ga lahko poimenujemo beljakovinski kruh) poskušali promovirati tudi na zavodu BIC Ljubljana. Pred nakupom mokarjev na tržišcu so bili najprej izracunani proizvodnji stroški. Ugotovljeno je bilo, da bi samo za nakup surovin za proizvodnjo 1000 g kruha porabili 18 €. Primorani smo bili na svetovnem tržišcu poiskati proizvajalca, ki mokarje ponuja po nižji ceni kot slovenski spletni ponudnik, pri katerem je prodajna cena za 100 g suhih licink mokarjev znašala 15,99 €. Ker je uporaba mokarjev v prehrani ljudi še v velikih povojih, smo kar nekaj casa poskušali vzpostaviti kontakt s spletnimi prodajalci, a žal zaman. Zato raziskovalno vprašanje, ali so ljudje pripravljeni uživati beljakovinski kruh z mokarji in spremeniti dolocen del prehranskih navad, zaenkrat ostaja odprto. 4 RAZPRAVA Zaradi hitre rasti prebivalstva se pricakuje, da se bo poraba mesa v razvitih državah v prihodnosti drasticno povecala. Ker so ljudje iz leta v leto bolj osvešceni, se vedno bolj intenzivno išcejo rešitve, kako nadomestiti živalske beljakovine. Užitne žuželke (v nadaljevanju mokarji) so v dolocenih predelih sveta že stoletja ena izmed specialitet in nadomestek živalskih beljakovin. Poleg tega so pri vzreji izredno ekonomicni in okolju prijazni. Vzreja licink mokarjev je po naših grobih ocenah prinesla nizke proizvodne stroške (za 100 g suhih mokarjev nastane cca. 3–4 € stroškov). Kljub temu da vzreja in uživanje mokarjev prinaša velike koristi, pa zaenkrat v razvitih delih sveta licinke vidimo kot »nagnusne« škodljivce, ki nam kvarijo mlevske izdelke. Ker smo potrošniki tisti, ki s pomocjo industrije sooblikujemo ponudbo na tržišcu, je mogoce samo še vprašanje casa, kdaj bomo opustili dolocene predsodke in na tak nacin sooblikovati boljši jutri. 5 LITERATURA IN VIRI 1) European Food Safety Authority. 2021. Safety of dried yellow mealworm (Tenebrio molitor larva) as a novel food pursuant to Regulation (EU) 2015/2283. https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/6343 (2. 9. 2022). 2) Inštitut za nutricionistiko. 2021. Sušeni rumeni mokarji kot novo živilo. https://www.nutris.org/novice/varnost-susenih-rumenih-mokarjev-kot-novega-zivila (2. 9. 2022). 3) Kralj, Anja. 2022. Na evropskih krožnikih po novem dovoljeni tudi hišni murni. https://www.caszazemljo.si/trajnostno/odslej-na-evropskih-kroznikih-tudi-cricki.html (4. 9. 2022). 4) Pasini, Gabriella, Culleri, Marco, Vergo, Mara, Simonato, Barbara, Dalle Zotte, Antonella. 2022. Potentiality of protein fractions from the house cricket (Acheta domesticus) and yellow mealworm (Tenebrio molitor) for pasta formulation. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0023643822005734 (4. 9. 2022). 5) Polak, Tomaž. 2022. Mesni nadomesti. Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. str. 47-59. 6) Sambolec, Mario. 2021. So insekti novo (super) živilo? https://www.metropolitan.si/zdravje/so-insekti-novo-superzivilo-pise-mario-sambolec/ (30. 8. 2022). 7) Vidmar, Andreja. 2022. Uporaba mokarjev v živilstvu. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola. NOVI KONCEPTI AKTIVNE EMBALAŽE ZA ŽIVILA IZ NARAVNIH BIOPOLIMEROV NEW CONCEPTS OF ACTIVE PACKAGING FOR FOODSTUFF FROM NATURAL BIOPOLYMERS Uroš Novak Kemijski Inštitut, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Slovenia National Institute of Chemistry, Hajdrihova 19, 1000 Ljubljana, Slovenia Izvlecek Proizvodnja hrane in njene embalaže se sooca z enim najvecjih izzivov do sedaj – kako zmanjšati odpadno hrano kot tudi onesnaženje z plasticno embalažo. Embalaža za enkratno uporabo, s katero so navadno prekomerno zapakirana živilski izdelki predstavlja 40% odpadne plastike. To predstavlja veliko okoljsko breme zaradi neugodnih fizikalnih in kemicnih obnašanj plastike, tako ob stiku z živili kot v okolju degradirajo do mikroplastike in nanoplastike. Pri alternativah plastiki išcemo rešitve, ki se nanašajo na cas po uporabi, torej kaj se zgodi z embalažo v okolju ali kako bi se jo dalo ponovno uporabiti in reciklirati. Uporaba obnovljivih naravnih biopolimerov iz kopenske in morske biomase je obetaven nacin okolju prijazne in predvsem aktivne embalaže. Pri cemer biomaterial lahko nadgradimo z dodatkom izolatov in ekstraktov iz biomase in tako prilagajamo aktivne lastnosti materiala (prepustnost za pline in vodo, UV-zašcita, antioksidativnost, antimikrobnost, barva, biorazgradnja) brez dodajanja sinteticnih komponent. Aktivna embalaža lahko potem podaljša rok uporabe živil in tako prispeva k manjšemu ogljicnemu odtisu in manj odpadne hrane. Kljucne besede: naravni biopolimeri, aktivna embalaža, mikroplastika, odpadna hrana, antimikrobnost Abstract The production of food and its packaging is facing the biggest challenge so far – how to reduce food waste as well as pollution from single use plastic packaging, which represents 40% of plastic waste. This represents a large environmental burden due to the unfavorable physical and chemical behavior of plastic, both in contact with food and in the environment, where it breaks down into microplastics and nanoplastics. The solutions we investigate relate to the time after use, i.e. what happens to the packaging in the environment or how it could be reused and recycled. For that purpose use of renewable natural biopolymers from terrestrial and marine biomass is a promising way of more environmentally friendly and above all active packaging formulations. The biomaterial can be upgraded by adding isolates and extracts from biomass, thus adjusting the material's active properties (gas and water permeability, UV protection, antioxidant, antimicrobial, color, biodegradation) without adding synthetic components. Active packaging can then extend the shelf life of food and thus contribute to a smaller carbon footprint and less food waste. Keywords: natural biopolymers, active packaging, microplastic, food waste, antimicrobial properties HRANA, PREHRANA IN PREHRANJEVALNO VEDENJE FOOD, NUTRITION AND EATING BEHAVIOR Sara Okorn Biotehniški Izobraževalni center, Ljubljana sara.okorn800@gmail.com mag. Marina Vodopivec Biotehniški Izobraževalni center, Ljubljana marina.vodopivec@bic-lj.si Povzetek Zavedanje pomembnosti, kakšno hrano uživamo in vnašamo v telo, je korak bližje k bolj kakovostnemu nacinu prehranjevanja in življenja nasploh. Dolocena priporocila in smernice nas nagovarjajo k zdravemu nacinu življenja. Obstajajo tudi doloceni dejavniki, ki vplivajo na naše dojemanje hrane. Medtem ko nekateri gledajo na hrano le kot na vir preživetja, lahko za nekatere druge predstavlja tolažilno nagrado. V clanku so predstavljeni razlicni dejavniki, ki vplivajo na prehranjevanje. Omenjene so tudi navade, ki jih pridobimo v otroštvu in so v veliki meri odvisne od okolja, v katerem živimo. Za navade, tudi prehranjevalne, velja, da jih je težko spreminjati, saj so obicajno globoko zakoreninjene. V clanku so prikazani razlicni dejavniki, ki vplivajo na prehranjevanje. Prikazano je, kako se prehranjujejo anketiranci, kaj jim hrana pomeni, kaj radi jedo in cesa ne marajo, kaj bi v svoji prehrani spremenili in kaj so mogoce že spremenili. Kljucne besede: hrana, prehrana, prehranjevalno vedenje, navade. Abstract Awareness of the importance of what kind of food we consume and put into our body is a step closer to a better way of eating and living in general. Certain recommendations and guidelines encourage us to lead a healthy lifestyle. There are also certain factors that influence our perception of food. While some view food as nothing more than a source of sustenance, it can be a consolation prize for some others. The article presents various factors that influence nutrition. Habits that we acquire in childhood and are largely dependent on the environment in which we live are also mentioned. Habits, including eating habits, are considered to be difficult to change, as they are usually deeply rooted. The article shows various factors that influence eating. It shows how the respondents eat, what food means to them, what they like to eat and what they don't like, what they would change in their diet and what they might have already changed. Keywords: food, nutrition, eating behavior, habits. 1 UVOD Zanimanje za psihološki vidik prehranjevanja narašca. Vprašanja, ki si jih najpogosteje zastavljamo, so zakaj ljudje izbiramo doloceno hrano in kako bi povecali ali spodbudili sebe in druge k bolj zdravemu in uravnoteženemu prehranjevanju. Razlog, da se pri prehranjevanju obnašamo tako, kot se, je zagotovo trening ucenja kulturnega prehranjevanja, ki se ga naceloma naucimo od svojih staršev oziroma okolja, v katerem odrašcamo. Posledica konstantnega ponavljanja ali tako receno treniranja pa je razvoj navad. Za te je znacilno, da jih je zelo težko spremeniti, saj predstavljajo rigidno (togo/nefleksibilno) vedenje. Vplivi okolja omogocajo, da se razvijejo vse lastnosti posameznika. Ocene strokovnjakov kažejo, da imata okolje in dednost približno enak delež (Musek 2005). Pomembno je , da starši svoje otroke že od otroštva naprej ucijo pravilnega prehranjevanja. Starši svoje navade prenašajo na otroke, kar lahko traja vec generacij. Kljub splošnemu spodbujanju k bolj zdravemu prehranjevanju in bolj zdravemu nacinu življenja je habituacija tako mocna, da se jo težko preseže (Kobal Grum, Senicar 2012). Namen pricujoce raziskave je ugotoviti razlicne dejavnike, ki vplivajo na prehranjevanje. Prav tako nas zanima, kako se prehranjujejo anketiranci, kaj jim hrana pomeni, kaj radi jedo in cesa ne marajo, kaj bi v svoji prehrani spremenili in kaj so mogoce že spremenili. 2 IZBIRA ŽIVIL IN PREHRANJEVALNO VEDENJE Hrana je pomembna za preživetje, vendar je njena »prehrambena vrednost« neprimerno manjša od njenega simbolnega pomena (Monaghan in Just 2008). Da bi razumeli, zakaj izberemo doloceno živilo oziroma hrano, je pomembno razumevanje vseh dejavnikov, ki prispevajo k temu. Dejavnike, ki vplivajo na naše preference, lahko delimo na notranje in zunanje. Zunanji dejavniki se nanašajo predvsem na znacilnosti hrane, kot so vonj, okus, barva, kakovost, izgled, konsistenca, embalaža itn. Zunanji dejavniki so prav tako vpeti v socialni oziroma kulturni kontekst. Zopet se vracamo na zacetek, kjer smo omenjali, da na naše navade vpliva okolje, v katerem odrašcamo. V otrokovem doživljanju in osebnostnem razvoju je hrana povezana s prvim izkustvom ugodja, tako se v podzavesti ohranja kot simbol zadovoljstva, ugodja in tolažbe (Pokorn 1997). Del tega je tudi kultura. Na podrocju pristopa k obredu hranjenja in prehranjevanja se kulture med seboj kar mocno razlikujejo. Notranji dejavniki izbire hrane pa se nanašajo predvsem na osebnost posameznika, njegove zaznave in kognitivne procese. Macht (2008) pravi, da tako kot custva uravnavajo prehranjevanje, lahko prehranjevanje uravnava custva. Steptoe, Pollard in Wardle (1995) so v okviru izbire hrane opredelili devet faktorjev, ki naj bi dolocali, katera živila bo posameznik izbral. To so zunanja privlacnost, ucinek na zdravje, enostavnost nakupa, priprave in poznavanja živila, nadzorovanje telesne teže, regulacija razpoloženja, vsebnost naravnih sestavin v živilu ter eticni pomisleki o proizvodnji in poreklu živila. Köster (2009) pa predlaga še drugacno delitev izbire živil glede na posameznika in navaja, da je izbira hrane posledica interakcije bioloških, fizioloških, psiholoških, situacijskih in socio-kulturnih dejavnikov ter pricakovanja (zunanje znacilnosti) in zaznavanja (notranje znacilnosti) produkta (v Kobal Grum, Senicar 2012). S psihološkega vidika je prehranjevalno vedenje doloceno z modelom dražljaj – organizem – reakcija. To pomeni, da obstajajo doloceni zunanji in notranji faktorji (dražljaji), ki jih posameznik zazna in predela na mentalni ravni (organizem), nato pa na podlagi tega reagira z dolocenim prehranjevalnim vedenjem (reakcija) (Kobal Grum, Senicar 2012). 3 PREHRANJEVALNO VEDENJE 3.1 CILJ IN METODOLOGIJA V anketi je sodelovalo 151 anketirancev razlicne starosti, izobrazbe in zaposlitvenega statusa. Oddanih je bilo 355 anket, od tega je bilo v celoti izpolnjenih 151. Anketo je izpolnilo 73 % anketirank in 27 % anketirancev. Anketa je bila popolnoma anonimna, narejena na spletni strani za izdelovanje anket https://www.1ka.si/. Cilj ankete je bil ugotoviti, kako se prehranjujejo anketiranci, ali bi pri svojem nacinu prehranjevanja želeli kaj spremeniti (kaj je tisto, kar so morda že spremenili) ter predvsem, kaj jim hrana pomeni. 3.2 ANALIZA IN REZULTATI Tabela 1: Strinjanje s posameznimi trditvami Podvprašanja Odgovori Povprecje 1-nikakor se ne strinjam 2 3 4 5-popolnoma se strinjam 1 Svoji prehrani ne posvecam veliko pozornosti. 27 28 64 21 11 2,7 18 % 19 % 42 % 14 % 7 % 2 Pri prehranjevanju se poskušam držati dolocene diete. 45 42 38 18 8 2,4 30 % 28 % 25 % 12 % 5 % 3 Na razlicnih živilih berem deklaracije o sestavinah izdelka. 33 32 36 29 21 2,8 22 % 21 % 24 % 19 % 14 % 4 Obicajno izpušcam obroke zaradi hitrega tempa življenja. 18 30 41 33 29 3,2 12 % 20 % 27 % 22 % 19 % 5 Na splošno sem zadovoljen-a s svojim prehranjevanjem. 15 36 51 39 10 3 10 % 24 % 34 % 26 % 7 % 6 Uživam v hrani, ki sicer ni najboljša za moje zdravje. 8 22 42 43 36 3,5 5 % 15 % 28 % 28 % 24 % 7 Izogibam se hrani, ki redi (sladkarije, mastna hrana, ipd.) 30 36 49 28 8 2,7 20 % 24 % 32 % 19 % 5 % 8 Jesti poskušam cim manj slano hrano. 24 41 48 22 16 2,8 16 % 27 % 32 % 15 % 11 % 9 Pazim kaj pojem za ohranjanje svoje telesne teže. 28 32 49 29 13 2,8 19 % 21 % 32 % 19 % 9 % 10 Rad-a kuham in samostojno pripravljam razlicne jedi. 18 8 30 29 66 3,8 12 % 5 % 20 % 19 % 44 % 11 Nimam casa za pripravo hrane. 30 37 44 24 16 2,7 20 % 25 % 29 % 16 % 11 % 12 Želim si, da bi bili moji obroki bolj zdravi. 3 18 29 38 63 3,9 2 % 12 % 19 % 25 % 42 % Vir: Okorn S. (2022) Trditev »Želim si, da bi bili moji obroki bolj zdravi«, ima najvišje povprecje, torej se z njo strinja vecina anketirancev - to povprecje znaša kar 3,9. Prav tako je visoko povprecje dosegla 10. trditev »Rad-a kuham in samostojno pripravljam razlicne jedi«, povprecje znaša 3,8. 6. trditev »Uživam v hrani, ki sicer ni najboljša za moje zdravje« je dosegla povprecje 3,5 in 4. trditev »Obicajno izpušcam obroke zaradi hitrega tempa življenja« je dosegla povprecje 3,2. Najnižje povprecje, ki znaša 2,4, je dosegla 2. trditev »Pri prehranjevanju se poskušam držati dolocene diete«, kar kaže na to, da se anketiranci ne poslužujejo diet. Tabela 2: Pogostost uživanja posameznih obrokov Kako pogosto uživate posamezne obroke? (Prosim oznacite en odgovor v vsaki vrstici) Obrok Odgovori Povprecje Vsak dan 4–6x na teden 1–3x na teden Nikoli 1 Zajtrk 65 26 35 25 2,1 43 % 17 % 23 % 17 % 2 Dop. malica 38 26 43 44 2,6 25 % 17 % 28 % 29 % 3 Kosilo 117 9 20 5 1,4 77 % 6 % 13 % 3 % 4 Pop. malica 18 12 64 57 3,1 12 % 8 % 42 % 38 % 5 Vecerja 79 22 36 14 1,9 52 % 15 % 24 % 9 % Vir: Okorn S. (2022) Anketiranci najpogosteje zaužijejo kosilo, vecerjo in zajtrk. Najmanj posegajo po popoldanski ali dopoldanski malici. Tabela 3: Pogostost uživanja posameznih jedi Podvprašanja Odgovori Povprecje Vsak dan 4–6x na teden 2–3x na teden 1x na mesec Zelo redko/ nikoli 1 Hitra hrana (hamburger, sendvic, hot dog, burek, pizza ...) 1 5 51 70 24 3,7 1 % 3 % 34 % 46 % 16 % 2 Ocvrte jedi (pomfrit, ''pohano'' meso, ocvrtki ...) 1 2 57 67 24 3,7 1 % 1 % 38 % 44 % 16 % 3 Pecivo, sladice, slašcice 5 11 72 47 16 3,4 3 % 7 % 48 % 31 % 11 % 4 Cokolada, bomboni 7 19 67 38 20 3,3 5 % 13 % 44 % 25 % 13 % 5 Gotove jedi iz plocevink, juhe iz koncentratov 0 3 24 41 83 4,4 0 % 2 % 16 % 27 % 55 % 6 Gazirane ali negazirane sladke pijace (cola, ledeni caj, razni sadni sokovi …) 10 10 35 34 62 3,8 7 % 7 % 23 % 23 % 41 % Vir: Okorn S. (2022) Anketiranci v svojo prehrano ne vkljucujejo konzerviranih živil ali pa je to zelo redko. Enako velja za gazirane ali negazirane sladke pijace, hitro in procesirano hrano, cokolado ter peciva, sladice in slašcice. Tabela 4: Pogostost uživanja posameznih živil Odgovori Povprecje Vsak dan 4–6x na teden 2–3x na teden 1x na mesec Zelo redko/nikoli 1 Mleko in mlecne izdelke (mleko, jogurt, skuta, sir ...) 59 38 36 11 7 2,1 39 % 25 % 24 % 7 % 5 % 2 Sveže sadje ali 100 % sadne sokove (jabolka, hruške, slive, marelice, grozdje, banane ...) 52 42 43 8 6 2,2 34 % 28 % 28 % 5 % 4 % 3 Surovo, kuhano ali dušeno zelenjavo (solata, paradižnik, zelje, fižol …) 50 43 38 10 10 2,3 33 % 28 % 25 % 7 % 7 % 4 Krompir, riž, testenine 30 60 56 2 3 2,3 20 % 40 % 37 % 1 % 2 % 5 Perutnino (pišcancje ali puranje meso) 6 43 83 9 10 2,8 4 % 28 % 55 % 6 % 7 % 6 Rdece meso (svinjina, govedina, konjsko meso) 5 17 67 32 30 3,4 3 % 11 % 44 % 21 % 20 % 7 Ribe in morske sadeže 2 2 44 71 32 3,9 1 % 1 % 29 % 47 % 21 % 8 Žita (kosmici, musli, kaše ...) 19 23 49 27 33 3,2 13 % 15 % 32 % 18 % 22 % Vir: Okorn S. (2022) Anketiranci v svoji vsakodnevni prehrani najpogosteje uživajo mleko in mlecne izdelke; sveže sadje in sadne sokove; surovo, kuhano ali dušeno zelenjavo ter krompir, riž in testenine. Najredkeje posegajo po ribah in morskih sadežih, po rdecem mesu ter žitih (kosmici, kaše, musli, granole). Grafikon 1: Uživanje vode 2 dcl ali manj 2dcl-0,5l 0,5l-1l 1l-2l Vec kot 2l Vode ne pijem Št. Oseb 3 10 32 62 42 2 3 10 32 62 42 2 0 10 20 30 40 50 60 70 2 dcl ali manj 2dcl-0,5l 0,5l-1l 1l-2l Vec kot 2l Vode ne pijem Vir: Okorn S. (2022) Najvec anketirancev popije od 1 do 2 l vode na dan, 42 anketirancev dnevno popije vec kot 2 l vode. Vseeno pa 45 anketirancev pije premalo vode ali pa je sploh ne pije. 4 ZAKLJUCEK S pomocjo opravljene ankete ugotavljamo, da imajo anketiranci željo po bolj zdravem prehranjevanju, a jim za to primanjkuje casa in volje. Anketiranci si radi samostojno pripravljajo jedi, ce le utegnejo. Kar nekaj anketirancev zaradi hitrega tempa življenja izpušca obroke. Vecina anketiranih nima posebne diete in uživa v hrani, ki ni najboljša za njihovo zdravje. Anketiranci v svojo prehrano naceloma (ali pa je to res poredko) ne vkljucujejo konzerviranih in vnaprej pripravljenih živil, gaziranih/negaziranih sladkih pijac, sladkarij ter hitre hrane. Raziskava je tudi pokazala, da anketiranci ne pijejo dovolj vode. Voda v cloveškem telesu predstavlja približno 60–70 % telesne teže cloveka. Vodo redno izgubljamo skozi kožo z znojenjem, preko ledvic z urinom, z izdihanim zrakom ter preko crevesja. Vodo izgubljamo tudi s telesno aktivnostjo. Pri normalni do zmerni aktivnosti lahko izgubimo tudi do 1 liter vode dnevno, pri intenzivnejši vadbi ali pri visoki temperaturi pa tudi vec kot en liter, zato je nadomešcanje le-te izrednega pomena. Najbolje je, da pijemo navadno vodo brez mehurckov in brez dodanih sladil, barvil ter arom. Pitje vode lahko nadomestimo s pitjem nesladkanega caja. Nekaj vode dobimo tudi iz hrane (npr. iz juh in enoloncnic, sadja …). Pogled na samo prehranjevanje je še vedno pogosto prevec površinski. Z zavedanjem, kaj vse vpliva na nas in na našo izbiro dolocenih živil, na naš slog prehranjevanja stopamo korak za korakom bližje temu, da hrano dojamemo kot pomembno gorivo, ki ga potrebujemo za premagovanje ovir, ki nam jih spretno nastavlja življenje. Dejstvo je, da tako kot pri avtomobilih tudi pri ljudeh velja višje kakovosti, kot je hrana (gorivo), lažje in ucinkoviteje bo funkcioniralo naše telo (avto). Potrebno se je zavedati, da je telo, ki ga imamo, le eno, zato je zelo pomembno, s cim ga hranimo. Naj kolicina ne zasenci kakovosti. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Kobal Grum Katja, Senicar Manca. 2012. Uvod v psihologijo prehrane. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. 2) 3) Macht, Michael. 2008. How emotions affect eating: A five-way model. Appetite 50 (1): 1-11. 4) 5) Monaghan, John, Peter Just. 2008. Socialna in kulturna antropologija. Zelo kratek uvod. Ljubljana: Založba Krtina. 6) 7) Musek, Janek. 2005. Predmet, metode in podrocja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo. 8) 9) Okorn, Sara. 2022. Hrana, prehrana in prehranjevalno vedenje. Ljubljana: Biotehniški izobraževalni center. Višja strokovna šola, živilstvo in prehrana, Diplomska naloga. 10) 11) Pokorn, Dražigost. 1997. Zdrava prehrana in dietni jedilniki: prirocnik za prakticno predpisovanje diet. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 12) 13) Steptoe, A., Pollard, T.M. and Wardle, J. 1995. Development of a Measure of the Motives Underlying the Selection of Food: The Food Choice Questionnaire. Appetite, 25, 267-284. THE INFLUENCE OF MEAT PRICES ON SPORTS NUTRITION Doris Pavkovic1*, Emina Boškailo1 1 Faculty of Health Sciences, University of Modern Sciences – CKM, , Mostar, Bosnia and Herzegovina *Correspondence: doris@ckm.ba Abstract In this paper, the significance of meat preferences and its frequency consumption in athletes nutrition. Meat is excellent source of proteins with high biological value. Thanks to essential amino acids from meat proteins have a great importance for human organisms, especially for professional and recreational athletes. This study relates social-demographic characteristics of Herzegovina-Neretva Canton athletes households to their consumption of meat. Beef, chicken and pork are constitute the majority of meat consumed in mentioned region. The increase in meat prices contributed to a decrease in the frequency of meat consumption among athletes. Chicken has been the most consumed meat among athletes and in general is expected to continue thanks to its composition. But the frequency of its consumption has decreased significantly: the number of respondents who consume chicken once a week has increased by 33%. From the results it is evident that the frequency of beef consumption 3 and more times per week decreased from 17,9% to 1,9%, while the number of respondents who consume beef once a week has increased (from 31.1% to 50%), so it suggests that the respondents reduced the frequency of beef consumption. We identify several directions for future research towards optimal meat proteins and minerals replacement on the level of different sport types. Key words: sports nutrition, meat price, income, meat consumption 1 INTRODUCTION Beside genetic influence and training, nutrition is one of the most important factors on sports performance as well. An athletes have unique nutritional needs based on age, gender, level of sports and weight, including adequate caloric intake, hydratation and timing of meals. Proper nutrition for athletes is critical to their health and sports success. Aerobic activities such as marathon, cross-country and middle distance, cyclists, require higher needs of carbohydrates capable of guaranteeing a sufficient supply of glycogen to provide energy during prolonged efforts (Monda et al. 2020, 2434). On the other side, in anaerobic activities such as weightlifting, the protein intake is crucial, which affect the development of muscle mass (Corcia et al. 2022, 3; Barbuica 2005, 370). The energy-providing nutrients include carbohydrate, protein and fat. Athletes consume about 4 portions of meat per week, considering that 35 g of meat provides about 10 g of protein. Protein intake is more important for athletes since they are reqiuired for hormone and enzyme production, nutrient transfer to the blood, connective tissue support and repair of tissue in response to periods of excercise (Corcia et al. 2022, 2; Cotugna et al. 2005, 323). Meat and derived products represent a very good source of bioactive molecules vitamins, and minerals as well. Functional activity of meat and meat products is mainly due to taurine, L-carnitine, choline, alpha-lipoic acid in synergy with linoleic acid, glutathione, creatine, coenzyme Q10, minerals (heme irons, zinc), and bioactive peptides produced during post-mortem aging and cooking methods (Corcia et al. 2022, 2). Global meat consumption is increasing non-stop. According to OECD available data, the production of meat has doubled in the last 30 years. It is expected that, by 2050. global meat consumption would increase twice as high as in 2008 (https://www.oecd.org/environment/indicators-modelling outlooks/oecdenvironmentaloutlookto2030.htm). Meat consumption is to a large degree a habit for consumers in Bosnia and Herzegovina. Thanks to high protein content in meat its consumption has pivotal role in sports nutrition. Certain sports require a different approach to the nutritional preferences (de Oliveira Padilha et al. 2021, 2). Basically, the positive side of meat is to replenish the reserves of protein and amino acids needed for the body. Therefore, for frequent consumption, low-calorie content and high protein poultry (boiled, steamed or baked) is first choice in sports dietary menu (Ahmad et al. 2018, 65). Animal proteins (especially from meat) stimulates nervous activity contributing to increased exercise capacity, particularly on speed competitions (Barbuica 2015, 370). The objective of this study is to investigate high meat prices influence on frequency consumption in recreational and professional athletes nutrition and further evaluate their factors towards choosing and buying meat. The present research is a pioneer in the understanding of the growth prices on meat consumption at the level of B&H as one of the developing countries. The crisis resulted in a growth prices according to economic crisis as a result of the increasing price of the oil on World market affected by war between Russia and Ukraine. The study area for our study was Herzegovina-Neretva Canton, located in southern part of Bosnia and Herzegovina. This area is appropriate for research study since its meat consumption habit. This preliminary research is the basis for further research and is planned to be carried out in a wider area. If it is proven that the increase in prices had an impact on the reduction of meat consumption among athletes, it is planned to conduct research on how proteins are replaced. 2 MATERIALS AND METHODS 2.1 DATA COLLECTION 2.2 DATA ANALYSIS Quantitative data were collected through a web-based survey distributed in Herzegovina-Neretva Canton, Bosnia and Herzegovina. Participants were recruited anonymously, during July 2022. The target population was athlets in different age groups. The survey was provided in confidentiality and anonymity. For developing instrument and its distribution and collecting data was used Google Forms. The questionnaire was pre-tested by the researchers in order to assess readability, the understanding of the questions. The instrument consisted of 27 questions, which were divided into the following sections: sociodemographic characteristics and meat consumption frequency and variety. The survey was created in Bosnian (nativ language in B&H) and then translated to English by native speakers. Before surveying, participants were informed about the objectives of the survey, the intended use of their data that were provided anonymously. The sociodemographic data age, sex (1 = male; 2 = female), educational achievement (primary, secondary, higher), locality of residence (urban, rural), athlete type (recreational and professional), household members, total household income. A survey provided the frequency of meat consumption before and after growth prices. Participants were divided on consumers and non-meat consumers, plus the a priori identified factors that make them belong to the "non-meat consumers" group. The categories for different meat types were divided into groups: white (chicken and turkey) and red meat (beef, lamb, pork). Meat consumption frequency was analyzed on a 6-point scale ranging from “non-meat consuming” to “ more than 5 times per week ”. Participants were asked which factors motivate them to buy meat or not and were given the option to choose more than one answer between non-meat consuming, meat origin, ethical and religious principles, meat colour and texture, price, energy and nutritional value of meat. Afterwards, participants were given a chance to write the other factor that came to their minds when they thought about buying meat. Data from Google Forms were extracted as an Excel document. The information acquired from the meat consumption survey was used to calculate the total frequency of meat consumption. First, “non-meat consumers” were grouped in a separate category based on their reported zero meat consumption frequency. This resulted in few clusters: “once a week”, “2-3 times per week”, “ 4-5 times per week ”, “ more than 5 times per week ”, “ once a month”, plus the a priori identified group of “non-meat consumers”. Socio-demographic characteristics are as percentages. 3 RESULTS AND DISSCUSION 3.1 SOCIODEMOGRAPHIC CHARACTERICTICS A total of 106 questionnaires were collected. Therefore, 60 participants were females ( 56,6%) and 46 were males (43,4%), whereas, age group between 25 – 35 years with highest percentage (39,6%) were identified, followed by those from 18 – 25 years (31,1%). In urban areas live 81,1% of respondents and 18,9% in rural areas. According to education level, 42,5% of the participants had completed university education, 19,8% short-cycle of higher education, 37,7% high school education, and no respondents with elementary education. Two segments of meat consumers were created: meat and non-meat consumers. Meat consumers represent 98,1% of the sample. The “non-meat consumers” group constituted 1,9% of the total sample. Reasons of non-consuming meat were health reasons and meat price. The perception of athletes, 80,2 % were recreational and 19,8% professional athlets. Most of the respondents were those who live in a community of 2-4 members (54,7%). Household income is one of the crucial factors that influence meat consumption. Among the 104 meat eating respondents, the largest group (52,8%) are those whose income is greater than 2000 KM. A large fraction of respondents (53,8%) prefer white meat in their diet, while 44,3% of respondents consume red meat more often. 3.2 THE CRITERIA AND ITS EFFECT ON FREQUENCY MEAT CONSUMPTION AMONG ATHLETES The key drivers of the level of meat consumption worldwide are income, relative prices, urbanization, consumer preferences, cultural norms, religious beliefs, environmental as well as ethical, and health concerns (Grunert 2006, 154; OECD/FAO, 2019). Considering the rapid increase in meat consumption, the question arises of which patterns of meat consumption can be expected in developing countries. Even though economic growth is agreed to be one of the main meat consumption promoters, the question about other drivers such as health awareness and animal welfare is under-investigated in the countries with developing economies. Market research in the area of Herzegovina-Neretva Canton found that the price of meat has significantly increased in the last 6 months: veal 10%, beef 30%, pork 15%, lamb 20% and chicken 30%. Among 104 meat-consumers respondents, 79,2% more prefer buying meat in butcher shop, 57,5% of them buy meat in supermarket, followed by 34% whose buying meat in any store where is on discount (respondents had the possibility of multiple choices). The structure of meat consumption is different among people with low or high income, female and male and household members. The main criteria by which meat-consumers are driven for choosing meat is price (67.9%). Non-economic factors such as color and texture of meat (55,7%), energy and nutritional value (34,9%) have recently received more attention from researchers to explain individual decision-making. The results showed that origin (33%) is an important criteria too, which indicates that some are willing to pay a premium price for local organic products. Nevertheless, this price influence started during an economic crisis since the beginning of war between Russia and Ukraine, as a result of the increasing price of oil. Although the crisis did not affect the decrease household income, due to the increase in prices, the preferences for choosing meat and the frequency of its consumption has changed. Our findings the effect of increasing prices of meat influenced its consumption showed pozitive correlation. The 64,2% of total respondents declared an influence of increasing prices on meat consumption. In this study, the group of white meat-consumers after the price increased, where the majority of a respondents who consumed white meat 4-5x per week is reduced (from 24.5 to 5.7%), while the number of respondents who consumed white meat 1x per week increased significantly (from 15.1 to 40.6%). Therefore, with increasing prices, the consumption frequency of red meat decreases from 4-5x per week to 7,5%, while group of non-red meat consumers increased from 3,8% to 8,5%. The frequency of consumption of certain types of red meat before and after the price increase is shown in Graph 1. and expressed in percentage. From the mentioned graph, it is evident that the frequency of beef consumption 3 and more times per week decreased from 17,9% to 1,9%. Overall, the number of respondents who consume beef once a week has increased (from 31.1% to 50%), so it suggests that the respondents reduced the frequency of beef consumption. Considering the given results it is obvious that the frequency of lamb consumption was at a low level even before the price increase, a significant difference is noticeable only in the number of lamb non-consumers. The high number of pork non-consumers before the price increase (40,6%) can be attributed to religious and ethical principles. After the rising in prices, the frequency of pork consumption is lower, which is best seen from the increase in the number of respondents who consume pork 1x per week and the decrease of those who consumed pork 2x per week as well. Graph 1: The frequency of consumption of certain types of red meat before and after the price increase B- before increasing prices; A - after increasing prices Source: self-made The frequency of consumption of certain types of red meat before and after the price increase is shown in Graph 2. and expressed in percentage. Chicken has been the most consumed meat among athletes and in general is expected to continue thanks to its composition. Altought the frequency of chicken consumption has decreased significantly, as indicated by the fact that the number of respondents who consume chicken once a week has increased by 33%. On the other hand, the number of those who consumed chicken 3 or more times per week decreased by 26,4%. Generally, findings indicate only significat changes in non-consumption frequency of turkey, from 34% to 45,3%. Also, graph demonstrates decrease in the number of respondents who consume turkey 2 times per week after price expanding. As it is expected, beef and chicken are the first choice in meat consumption among athletes. In typical Herzegovina-Neretva Canton diet, meats such as beef, lamb, pork, poultry are the predominant sources of protein, B vitamins, iron, and zinc. Athletes who choose to reduce or exclude meat from their diets must carefully plan diets to enhance nutrient availability, especially for iron and zinc. Graph 2: The frequency of consumption of certain types of white meat before and after the price increase B- before increasing prices; A - after increasing prices Source: self-made 4 CONCLUSION In terms of meat frequency consumption, despite the importance and current consumption of meat in the diet of athletes, both red and white meat consumption decreased among athletes as a result of the price increase. So, it is planned to conduct research on how meat proteins are replaced on level of sport type. Red meat consumption was more variable to price than white meat. Regarding the influence of consumer criteria on meat consumption; the results showed that there is a positive relationship between the price and the frequency of meat consumption, as well as a positive link between the influence of the color and texture of the meat and the origin of the meat as a criterion in meat preferences and the frequency of its consumption. 5 REFERENCES 1) Ahmad, Rabia Shabir, Ali Imran, Muhammad Bilal Hussain. 2018. Nutritional composition of meat. Meat science and nutrition, 61: 10.5772. 2) Barbuica, Sorin Iulius. 2015. Studies on Importance of Using Meat, Fish and their Derivates in Athletes Diet. Animal Science and Biotechnologies, 48 (1). 3) Cotugna, Nancy, Conni E. Vickery, Scheldon McBee. 2005. Sports nutrition for young athletes. The Journal of School Nursing, 21(6): 323-328. 4) di Corcia, Martina, Nicola Tartaglia, Rita Polito, Antonia Ambrosi, Gaetana Messina, Vincenzi Cristian Francavilla, Raffaele Ivan Cincione, Antonella della Malva, Maria Giovanna Ciliberti, Agostino Sevi, Giovanni Messina, Marzia Albenzio. 2022. Functional Properties of Meat in Athletes’ Performance and Recovery. International Journal of Environmental Research and Public Health, 19(9): 5145. 5) Grunert, Klaus G. 2006. Future trends and consumer lifestyles with regard to meat consumption. Meat science, 74(1): 149-160. 6) Organisation for Economic Co-operation and Development and the Food and Agriculture Organization of the United Nations, OECD-FAO Agricultural Outlook 2019-2028. https://www.oecd.org/agriculture/oecd-fao-agricultural-outlook-2019/ 7) Organization for Economic Co-operation and Development, OECD. 2022. (https://www.oecd.org/environment/indicators-modelling outlooks/oecdenvironmentaloutlookto2030.htm). 8) de Oliveira Padilha Lívia Garcez, Lenka Malek, Wendy J. Umberger. 2021. Sustainable meat: Looking through the eyes of Australian consumers. Sustainability, 13(10): 5398. 9) Monda Vincenzo, Francesco Sessa, Maria Ruberto, Marco Carotenuto, Gabriella Marsala, Marcellino Monda, Maria Teresa Cambria, Marinella Astuto, Alfio Distefano, Giovanni Messina. 2020. Aerobic Exercise and Metabolic Syndrome: The Role of Sympathetic Activity and the Redox System. Diabetes Metab. Syndr. Obes. 13: 2433–2442 ZMANJŠEVANJE ŽIVILSKIH ODPADKOV IN PRIMERI DOBRIH PRAKS REDUCING FOOD WASTE AND EXAMPLES OF GOOD PRACTICE Mitja Petelin Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem, Slovenija Izvlecek Zmanjševanje kolicine zavržene hrane je globalni problem, ki je opisan v ciljih Združenih narodov (ZN) in smernicah Evropske unije. Odpadna hrana predstavlja velik strošek in vpliv na okolje, prilagoditev podjetij in posameznikov, pa je relativno pocasna. Definirali smo paradoks zavržene hrane in hierarhijo pridelave hrane, ju okrepili s prakticnimi nasveti iz projekta Stimulating Healthy Food Service Innovation - SUSTAIN (www.foodinnovation.how) ter predstavili primere dobrih praks v tujini, ki spodbujajo sistemski pristop (»Bread is gold«, »Food Waste Action Week 2022«, »Food Cloud« in »Gurmanska« posodica). V casu visokih cen energentov in visoke inflacije bo zanimivo videti inovativne rešitve, ki bodo pripomogle k bolj trajnostnemu nacinu življenja. Spremembe so vedno posledica ekonomskih razmer in pricakovati gre, da bomo morali spremeniti nacin razmišljanja in ravnanja, tako na ravni organizacij/podjetij, kot tudi individualno. Kljucne besede: Zavržena hrana, Stimulating Healthy Food Service Innovation, primeri dobrih praks. Abstract Reducing food waste is a global problem, as described in the United Nations (UN) goals and the European Union guidelines. Food waste represents a major cost and environmental impact, and adaptation by companies and individuals is relatively slow. We have defined the food waste paradox and the food production hierarchy and reinforced them with practical advices from the Stimulating Healthy Food Service Innovation - SUSTAIN project (www.foodinnovation.how). Examples of good systemic practices abroad are presented ("Bread is gold", "Food Waste Action Week 2022", "Food Cloud" and the "Gourmet" container). At a time of high energy prices and high inflation, it will be interesting to see innovative solutions that will contribute to a more sustainable lifestyle. Change is always a consequence of the economic situation and it is to be expected that we will have to change the way we think and act, both at the level of organisations/companies and at the individual level. Key words: Food Waste, Stimulating Healthy Food Service Innovation, examples of good practice. 1 UVOD »Food 2030« je pobuda EU za inovacije na podrocju hrane. Kot kljucno prednostno nalogo izpostavlja spodbujanje inovacij in krepitev vloge skupnosti. »Food 2030« želi, da bi izdelki z dodano vrednostjo odgovorno in eticno izpolnjevali potrebe, vrednote in pricakovanja družbe. Trg živilskih storitev (gostinski obrati, kavarne, okrepcevalnice, lokali/restavracije, tovornjaki s hrano, pogodbeni dobavitelji, bolnišnice, šole itd.) se sooca s pomanjkanjem rasti, cenovnim pritiskom trgovcev na drobno in spreminjajocim se vedenjem potrošnikov. Potrošniki se vedno bolj zanimajo za zdravo in trajnostno hrano, zato imajo evropska podjetja, ki se ukvarjajo z gostinstvom, priložnost, da povecajo svoje poslovanje in potrošnikom omogocijo bolj zdravo izbiro. Na podlagi omenjene pobude so nastali rezultati projekta SUSTAIN (Stimulating Healthy Food Service Innovation - www.foodinnovation.how), ki omogocajo malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo z gostinstvom, da pridobijo inovacijsko znanje in spretnosti za uvajanje zdravih in cenovno dostopnih izdelkov na trg ter tako povecajo svojo konkurencnost in prispevek k bolj zdravi družbi. Rezultati projekta omogocajo: . MSP, izvajalcem usposabljanja na podrocju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter oblikovalcem politik temeljito raziskano in posodobljeno znanje o poslovnih priložnostih, ki izhajajo iz programa zdrave hrane (zbirka dobrih praks zdravih živilskih storitev). . Nove vire za izobraževalce v živilskem sektorju za uvedbo tecajev o inovacijah na podrocju zdrave hrane (odprti izobraževalni viri – »Open Educational Resources«). . Prost dostop do tecajev, zbirk in odprtih izobraževalnih virov vsem, ki se ukvarjajo s storitvami prehrane s pomocjo spletne platforme www.foodinnovation.how. . Spodbudo oblikovalcem politik na podrocju poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter v živilskem sektorju, da bi cim bolj povecali njihovo uporabo. V prispevku se bomo osredotocali na rešitve za zmanjšanja živilskih odpadkov in na primere dobrih praks v tujini. 2 ZMANJŠEVANJE ŽIVILSKIH ODPADKOV Zmanjšanje kolicine zavržene hrane je zacrtano v 12. cilju trajnostnega razvoja Združenih narodov (to je zagotoviti trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje). Zavržena hrana je problem, ki zadeva vse vidike družbe, proizvajalce, pridelovalce, trgovino na drobno, gostinstvo, potrošnike in tiste, ki se soocajo s pomanjkanjem hrane, saj se zavrže približno tretjina vse proizvedene hrane. Ceprav je zavržena hrana globalno vprašanje, se tokovi v državah v razvoju in razvitih državah razlikujejo. V državah v razvoju vecina izgub nastane pri predelavi in po spravilu, medtem ko v razvitih državah vecina izgub nastane v maloprodaji in pri potrošnikih. Odpadna hrana lahko podjetjem predstavlja velik strošek. Vecina podjetij pri odpadni hrani pomisli le na stroške odstranjevanja. Stroški odstranjevanja predstavljajo le majhen del "pravih" stroškov odpadne hrane. V EU letno nastane približno 88 milijonov ton odpadne hrane, s tem povezani stroški pa so ocenjeni na 143 milijard evrov (FUSIONS, 2016). Medtem ko se po ocenah 20 % vse proizvedene hrane izgubi ali zavrže, si 36,2 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privošciti kakovostnega obroka (Eurostat, 2020). Rešitev za to zapravljanje denarja je preprecevanje zavržene hrane. Da lahko zmanjšamo kolicino zavržene hrane, pa mora podjetje najprej ugotoviti, kje in zakaj se hrana zavrže, nato pa na podlagi teh informacij oblikovati posebne rešitve za preprecevanje nastajanja odpadne hrane. Obstajajo velike kolicine užitne hrane, ki sploh ne pride do potrošnikov, ampak konca v obliki presežkov hrane (iz proizvodnje, distribucije in maloprodaje). Razlogi za to so kratkorocne zaloge, prekomerna proizvodnja, zamude pri distribuciji, sadje in zelenjava neprimerne oblike ali barve, neprodana hrana iz storitvene industrije itd. Paradox of Food Waste – Strategies for Policy Makers (www.nourisheu.com) navajajo tri glavne kategorije živilskih odpadkov; . 60 %, ki se jim lahko izognemo: ostanki že pripravljene hrane v kuhinji in na krožnikih, izdelki s pretecenim rokom uporabe, poškodovane zaloge, ki jih ni mogoce uporabiti zaradi zdravstvenih in varnostnih razlogov itd. . 20 %, ki se jim potencialno lahko izognemo: ostanki kruha za drobtine, zelenjavni obrezki za juhe, mesne in ribje kosti za juhe, zavrženo maslo za kuhanje, staro sadje za marmelade in smoothije, izdelki za kisanje ali fermentacijo itd. . 20% , ki se jim ne moremo izogniti: bananini olupki, živalske kosti, neuporabni odpadki itd. Stopfoodwaste ugotavlja, da najvec hrane zavržejo hoteli (25 %), trgovine s prehrano na drobno (20 %) in restavracije in bari (15 %). Za preprecevanje živilskih odpadkov je lahko rešitev hierarhija predelave. Gre za korake v razlicnih stopnjah ciklusa hrane in se priporoca za konkretne strategije, ki pripomorejo k redukciji zavržene hrane (slika 1). Slika 1: Hierarhija predelave hrane Vir: www.epa.gov Projekt SUSTAIN (www.foodinnovation.how) je upošteval paradoks zavržene hrane, prakticno osmislil hierarhijo predelave hrane in pripravil uporabne nasvete za zmanjšanje živilskih odpadkov za obrate s prehrano. . Naredite seznam - Nacrtujte jedilnike in naredite seznam sestavin ali zalog, ki jih boste potrebovali. Narocite zaloge s seznama in narocite samo tisto, kar je v nacrtu, s cimer preprecite, da bi zavrgli neuporabljeno hrano. . Ne glejte na nepravilnosti - Razbarvano ali nepravilno oblikovano sadje in zelenjava sta obicajno prav tako okusna. Ce jih vaš dobavitelj ne more prodati, jih bo vrgel na smetišce. Nekateri dobavitelji ponujajo te "pomanjkljive" izdelke po znižanih cenah - izkoristite jih. . Datumi na izdelkih - datum uporabnosti je ocena svežine živila. Veliko živil lahko varno uživate po teh datumih, ce so bila pravilno shranjena. Preglejte izdelek, vendar "ce dvomite, ga zavrzite" ... ne ogrožajte varnosti potrošnikov. . Bodite ustvarjalni - poišcite recepte, ki vam omogocajo uporabo celotnega izdelka, na primer sotiranje na tanko narezanih stebel brokolija s cvetovi. . Pravilno shranjujte živila - Nekatera živila se lahko pri sobni temperaturi hitro pokvarijo, pri ohlajanju pa preživijo vec tednov. Naucite se, kako prepreciti odpadke z zamrzovanjem, kuhanjem ali vlaganjem. . Ohranite ostanke - Uporabite ostanke, npr. neuporabljeno pripravljeno zelenjavo lahko uporabite v juhah, iz ribjih in mesnih kosti lahko pripravite najboljše juhe, iz odrezkov kruha lahko naredite drobtine. . Ostanite organizirani - redno obracajte zaloge, da bodo starejša živila v ospredju, nato pa naredite nacrt za njihovo uporabo. Redno preverjajte hladilnik, da boste vedeli, katere izdelke je treba takoj uporabiti. . Spremljajte, kaj zavržete - vodite tekoci seznam tistega, kar najpogosteje zavržete, in nato kupujte manj tega ali pripravite manjše porcije. . Darujte - Ce veste, da necesa ne boste porabili, to podarite v prehransko središce, da bi pomagali nahraniti druge. . Locen zabojnik - za tiste organske odpadke, ki ostanejo na krožnikih, saj boste le tako videli, koliko jih je in boste lažje ukrepali. . Razlicne velikosti porcij - to dokazano zmanjša kolicino ostankov, . Storitev po narocilu - ce je mogoce, se odlocite za storitev po narocilu, saj je dokazano, da samopostrežni bifeji ustvarjajo vec ostankov na krožnikih. . Ponudite gostu, da ostanke hrane odnese domov. 2. 2 PRIMERI DOBRIH PRAKS V nadaljevanju bomo predstavili nekaj primerov dobrih sistemskih praks za zmanjšanje zavrženih živil, ki jih navaja tudi projekt SUSTAIN v svojem interaktivnem prirocniku (www.foodinnovation.how) in upoštevajo zgoraj navedene smernice in priporocila. 2.2.1 Kruh je zlato (»Bread is gold«) Kruh je zlato (2017) je knjiga, ki celostno obravnava problematiko zavržene hrane in predstavlja recepte za trihodne jedi 45 najboljših svetovnih kuharjev, med katerimi so Daniel Humm, Mario Batali, René Redzepi, Alain Ducasse, Joan Roca, Enrique Olvera, Ferran in Albert Adriŕ. Inovativni kuharski mojstri, kot je Massimo Buttura, so zasloveli s tem, da na novo odkrivajo "živilske odpadke". Restavracija Amass Matta Orlanda je razglašena za najbolj trajnostno restavracijo na svetu. Doug Mc Master je kuhar in ustanovitelj restavracije Silo, prve restavracije brez odpadkov v Londonu. 2.2.2 Teden zavržene hrane 2022 (»Food Waste Action Week 2022«) Teden zavržene hrane je kampanja (www.wrap.org.uk), ki je potekala prek družbenih, PR in digitalnih kanalov. Dosegla je vec kot osem milijonov ljudi v Združenem kraljestvu, od katerih jih je kar 55 % izjavilo, da so na podlagi kampanje nekaj storili glede zavržene hrane. Sodelovalo je sedem organizacij z donacijami za podporo tedna (Aldi, Danone, Defra, Dunbia, IHG Hotels & Resorts, KFC, Ocado Retail, OLIO in Sodexo). 2.2.3 Food Cloud »Food Cloud« (www.food.cloud) je socialno podjetje, katerega poslanstvo je pretvoriti odvecno hrano v priložnosti za prijaznejši svet. S pomocjo tehnologije Povezujejo presežke užitne hrane dobaviteljskih verig z dobrodelnimi organizacijami, da hrana pride do ljudi, ki so v socialni stiski. Tako zmanjšujejo odpadno hrano in ogljicni odtis. Skozi leta rasti so uspeli izgraditi logisticne centre za hrambo vecje kolicine presežkov hrane, ki jo uspešno distribuirajo razlicnim dobrodelnim organizacijam in kuhinjam za brezplacno razdelitev hrane ljudem, ki jo potrebujejo. 2.2.4 »Gurmanska« posodica V sodobni zahodni družbi zavržemo veliko še uporabne in užitne hrane, ta projekt pa odpira možnost boja proti temu pojavu. Okolju prijazna embalaža, imenovana »Gourmet Bag« oz. »Posodica za sladokusce« (izdelana je iz kompostilnega recikliranega papirja) je gostom na voljo v restavracijah, da lahko odnesejo hrano, ki je ne morejo pojesti. Ideja je ozavestiti potrošnike o zavržbi užitne hrane zaradi vcasih prevelikih porcij, posledicno pa privzgojiti okolju prijazen pristop do problema. Pri projektu sodeluje ministrstvo za okolje španske province Guipúzcoa, združenje hotelirjev in Donostia Impact Hub. Projekt se je zacel v mestu San Sebastián in se razširil tudi v druga mesta (Arrásate, Beasain, Éibar, Irún in Tolosa). Cilj je razširiti dejavnosti projekta na vse prehrambne obrate v Španske pokrajini Baskija. Nedavne raziskave razkrivajo posledice zavržene užitne hrane v Guipúzcoi, kjer vsako leto proizvedejo za 123.000 ton ostankov. Ravnanje s temi ostanki je resno okoljsko vprašanje in vir emisij toplogrednih plinov. Pred izvajanjem projekta "Posodica za sladokusce" je osebje restavracij gostom ponujalo plasticne posode, v katerih so lahko ne zaužito hrano odnesli domov. S tem so rešili problem zavržene hrane, ustvarili pa problem odpadne plasticne embalaže, ki zelo škoduje okolju. 3 ZAKLJUCEK Predstavljena teorija in usmeritev ZN in EU podajajo teoreticne smernice za zmanjšanje odpadne hrane, ki smo jih podkrepili s prakticnimi nasveti. Problem je širša adaptacija in vcasih tudi premalo sistemskih rešitev. Trajnostne spremembe so lahko samo tiste, ki jih žene podjetniška ideja in dobicek. Zmanjšanje odpadne hrane mora biti optimizacija procesa in navad potrošnikov. Kot pravi Chinie (2020) morajo organizacije za ucinkovito strategijo analizirati in odpraviti raziskovalne vrzeli in ovire za zmanjšanje kolicine zavržene hrane, tako med potrošniki kot zasebnimi podjetji (proizvajalci, distributerji, trgovci na drobno), pa tudi v živilski industriji. Projekt SUSTAIN (www.foodinnovation.how) je s pomocjo interaktivnega prirocnika in odprtih izobraževalnih virov približali pomen in uporabne korake za zmanjšanje odpadne hrane. V Sloveniji podobnih zgoraj opisanih sistemskih rešitev nismo zasledili, je pa kar nekaj akcij trgovcev in dolocenih restavracij, ki izvajajo razlicne projekte za ozavešcanje in zmanjšanje zavržene prehrane. V casu visokih cen energentov in visoke inflacije bo zanimivo videti inovativne rešitve, ki bodo pripomogle k bolj trajnostnemu nacinu življenja. Spremembe so vedno posledica ekonomskih razmer in pricakovati gre, da bomo morali spremeniti nacin razmišljanja in ravnanja, tako na ravni organizacij/podjetij, kot tudi individualno. 4 VIRI IN LITERATURA 1) 12th Sustainable Development Goal of the United Nations. Ensure sustainable consumption and production patterns. https://www.un.org/sustainabledevelopment/sustainable-consumption-production (4. 7. 2022). 2) Bottura, M. , & Friends. 2017. Bread is gold: Extraordinary meals with ordinary ingredients. Phaidon. 3) Chinie, Alexandra-Catalina. 2020. "Challenges for reducing food waste" Proceedings of the International Conference on Business Excellence, vol.14, no.1, 2020, pp.819-828. https://doi.org/10.2478/picbe-2020-0078. 4) Eurostat 2020. https://ec.europa.eu/eurostat/data/database?node_code=ilc_mdes03 (30. 6. 2022). 5) Food. 2030. https://ec.europa.eu/info/research-and-innovation/research-area/environment/bioeconomy/food-systems/food-2030_en#:~:text=Food%202030%20is%20the%20EU's,is%20fit%20for%20the%20future (30. 6. 2022). 6) Food Cloud. www.food.cloud (30. 6. 2022). 7) Hierarhija predelave hrane EPA. 2019. https://www.epa.gov/sites/default/files/2019-11/food_recovery_hierarchy_-_eng_high_res_v2.jpg (30. 6. 2022). 8) Paradox of Food Waste – Strategies for Policy Makers. www.nourisheu.com (30. 6. 2022). 9) Stimulating Healthy Food Service Innovation. 2021. www.foodinnovation.how (30. 6. 2022). 10) Stopfoodwaste. https://stopfoodwaste.ie/resources/business/food-waste-in-your-business (30. 6. 2022). 11) WRAP. www.wrap.org.uk (30. 6. 2022). DIJAŠKO PODJETJE – INOVATIVEN PRISTOP K RAZVOJU ŽIVILSKEGA IZDELKA YOUNG ENTERPRENEURS – AN INNOVATIVE APPROACH TO FOOD PRODUCT DEVELOPMENT Mojca Smerajec Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) Izvlecek Program Moje podjetje je eden najbolj razširjenih programov za vzgojo in podjetnost v Evropi in v svetu. Izvaja ga neprofitna organizacija JA Worldwide v vec kot 120 državah po svetu in v 40 državah v Evropi. V projekt se vsako šolsko leto na BIC Ljubljana Živilska šola vkljucujejo tudi dijaki tretjega letnika srednjega poklicnega izobraževanja program pek. Ustanovijo dijaško podjetje, nacrtujejo, proizvajajo in prodajajo. Razvijejo nov živilski izdelek. Izberejo poslovno idejo. Projekt poteka s poudarkom na izdelavi zahtevnih pekovskih izdelkov in trženju le teh. Aktivnosti se pokrivajo s predmetnikom, saj imajo v tretjem letniku modula Zahtevni pekovski izdelki in Osnove podjetništva in prodaje. Na republiškem tekmovanju so vedno opaženi in veckrat nagrajeni. Nekateri izdelki se izdelujejo in ponujajo v šolski trgovini, nekatere pa kupci narocajo obcasno za poslovna darila in posebne priložnosti. Nov izdelek je plod strokovno teoreticnega znanja in prakticnih vešcin izdelave. Vkljucuje medpredmetno povezovanje pekarstva in podjetništva. Kljucne besede: dijaško podjetje, program pek, razvoj, nov izdelek, mentor Abstract “Moje podjetje” is one of the most widespread programs for education and entrepreneurship in Europe and worldwide. It is carried out by a non-profit organization JA Worldwide in more than 120 countries worldwide and in 40 countries across Europe. Each school year 3rd year students from the secondary vocational education from the Secondary School of Food Processing (programme for bakers) at the Biotechnical Educational Centre Ljubljana also participate in this. As young entrepreneurs they establish a new company, set their business goals, make new products and sell them. They develop a new food product. They choose a business idea. This particular project focuses on the production of more demanding bakery products and all strategies related to marketing. The activities are part of the syllabus, as in the 3rd year students deal with modules Advanced bakery products and Basics of entrepreneurship and sales. The students have also stood out and have been awarded several times at a national level. Some products are made and sold directly in school’s shop, while others are ordered by customers as business or special occasion gifts. Each new product is a result of theoretical, expertise knowledge and practical skills related to bread-making. It involves cross-curricular integration of bread making and entrepreneurship. Keywords: young entrepreneurs, programme for bakers, development, new product, mentor 1 UVOD Glavni namen programa Moje podjetje je, da dijaki v enem šolskem letu dobijo podjetniško izkušnjo in razvijejo nov inovativen živilski izdelek. Program je med najbolj razširjenimi programi za vzgojo in podjetnost v Evropi in v svetu. Izvaja ga neprofitna organizacija JA Worldwide v vec kot 120 državah po svetu in v 40 državah v Evropi. V program se vkljucijo tudi dijaki tretjega letnika srednjega poklicnega izobraževanja program pek. Ustanovijo dijaško podjetje. Imajo veliko razlicnih idej, kaj bi izdelovali. Odlociti pa se je potrebno za pravo. Najprej opravijo raziskavo trga. V medsebojnih pogovorih pretehtajo, razišcejo povezanost dolocenega izdelka s tradicijo. Išcejo zgodbo v katero umestijo izdelek. Za posamezno idejo opravijo Swot analizo (prednosti, slabosti, priložnosti, nevarnosti). Nato jo izberejo in potrdijo, tako, da se vecina ekipe strinja z izbiro. Razvoj izdelka poteka pri strokovnem modulu Zahtevni pekovski izdelki med poukom in v šolski pekarski delavnici, pogosto tudi doma. Prav tako se pri modulu Osnove podjetništva in prodaje seznanijo s podjetništvom in prodajo, kar nato pri svojem podjetju izvajajo v praksi. Pomembno vlogo imata oba mentorja, ki sodelujeta - podjetniški in strokovni. Kot strokovna mentorica dijake spodbujam k samostojnosti, jih usmerjam. Postavljam jim ustrezne izzive, da so potrpežljivi in da vztrajajo. Dijaki tako lahko izkusijo, kako se posamezne faze procesa izvedejo v praksi. Ob koncu šolskega leta, ko se podjetje zapre, vidijo, da je potrebno vložiti veliko casa in energije, da prakticno izpeljejo vse postopke. Mentorstvo je zame vsakokrat velik izziv. Prenašam znanje, motiviram. Vsako leto pa se naucim veliko novega, spoznavam dijake kot mlade osebnosti s svojimi cilji, pricakovanji. Mladi imajo veliko svežih idej; imajo veliko energije za uresnicevanje svojih ciljev. Delo z njimi mi je v veliko veselje in mi daje tudi veliko sveže energije za vsa druga dela. V prispevku bodo predstavljene aktivnosti dijakov in aktivnosti mentorja. Doslej so dijaki ustanovili osem dijaških podjetij, ki so izdelovala razlicne pekovske in žitne izdelke. V prispevku bodo predstavljena tri najbolj inovativna, uspešna in zanimiva. To so: Jazon d. d. in njihov izdelek Jazonova pletenica, Divje babe d. d. in izdelek Medvedja pišcal ter Mladi peki d. d. in njihov izdelek Flikce. 2 AKTIVNOSTI Ucitelji, ki sodelujemo pri tem projektu na zacetku šolskega leta dijake seznanimo z njegovo vsebino in jih povabimo k sodelovanju. Dijaki se odlocijo prostovoljno, obicajno skupina od treh do šest dijakov. Potrebna je registracija dijaškega podjetja. Dijaki so delnicarji, njihov vložek je zacetni kapital. Mentor jih spodbuja, v casu morebitne krize pa jih opogumlja. 2.1 AKTIVNOSTI DIJAKOV Glavne aktivnosti clanov dijaškega podjetja so: ustanovitev podjetja, izbira imena, izdelava logotipa podjetja, razvoj izdelka, vodenje in organiziranje proizvodnje, izdelava izdelka, izpopolnjevanje tehnološkega postopka izdelave, priprava surovin, vodenje in organiziranje proizvodnje izdelka, izdelava logotipa, izdelava deklaracije in etikete, izracun hranilne in energijske vrednosti, izdelava promocijskega plakata, izdelava informacijskega lista, dolocitev cene izdelka, prodaja, izracun stroškov in prihodkov, izdelava porocila podjetja, izdelava predstavitvenega filma. Pri vsaki aktivnosti je potrebno konkretno delo, da pridejo do koncnega rezultata. Dijaška podjetja ob koncu šolskega leta tekmujejo na sejmu dijaških podjetij. Pripravijo privlacno stojnico, kjer predstavljajo svoj izdelek. Pripravijo tudi kratko predstavitev na odru in odgovarjajo tekmovalni komisiji. Dijaki povezujejo teoreticna in prakticna znanja. S prakticnim delom nadgrajujejo že pridobljena teoreticna znanja. Pridobivajo nova znanja in izkušnje. S timskim delom in medsebojnim sodelovanjem se izboljšujejo v medsebojnih odnosih. Na šoli se oblikuje podjetniška miselnost in ustvarjalna klima. Dijaki nižjih letnikov se lahko zgledujejo po dijakih višjih letnikov. 2.2 AKTIVNOSTI MENTORJA V Sloveniji ima pooblastilo za izvajanje mednarodnega projekta Moje podjetje Zavod za spodbujanje podjetništva mladih (ZZSPM). Le ta vsako leto poskrbi za permanentno usposabljanje mentorjev. Mentorji se teh usposabljanj udeležujemo, saj dobimo kakovostno podporo za delo z dijaki. Tematike so: mentorstvo, dobra komunikacija, razvoj novih izdelkov, nastopanje v javnosti, krožno gospodarstvo, urejanje financ in izdelava financnega porocila. Mentorji se na usposabljanjih srecujemo in izmenjujemo mnenja in izkušnje. Vsako leto evalviramo izvedbo in predlagamo dopolnitve. Pri projektu sodelujeva mentorica s podrocja podjetništva in strokovna mentorica s podrocja pekarstva, tako se lahko dopolnjujeva. Vse to prispeva k boljši kakovosti izvedbe. 3 MEDVEDJA PIŠCAL Pred 60 000 leti se je neandertalec v jami Divje babe blizu Cerknega v Sloveniji domislil izdelati pišcal in jo tudi naredil. Izdelal jo je iz medvedje kosti (stegnenice) in s tem dokazal, da je razumno bitje. To je najstarejše glasbilo na svetu, je edina odkrita pišcal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Dijaki bodoci peki se velikokrat zanimajo ravno za zgodovino in so poznali to zgodovinsko najdbo in zgodbo. Želeli so jo prenesti iz preteklosti v sedanjost in iz Slovenije v svet. Razvili in ustvarili so svojo pišcal – medvedjo pišcal. Narejena je iz okusnega testa, le še piskati ne zna. Testo je iz skrbno izbranih sestavin: pšenicne polnozrnate moke, naravnega kislega testa, masla, medu, cimeta in limonine lupine. Bogat nadev pa vsebuje: mlete lešnike, cokolado, sladko smetano, med in aromo ruma. Izdelek je iz naravnih surovin, znacilnih za Slovenijo. Je harmonicnega okusa, ni drobljiv in ohranja svežino vec dni. Ponazarja potico in pišcal hkrati na edinstven nacin. S svojo zanimivo obliko in fantasticnim okusom razvaja mlade in zrele sladokusce. Medvedja pišcal vsebuje veliko prehranskih vlaknin, mineralov in vitaminov. Je brez dodanih aditivov in brez dodanega sladkorja. Izdelek je na zakljucnem sejmu požel veliko pozornosti in posebno pohvalo predsednika Gospodarske zbornice Slovenija. Dijaško podjetje pa se je imenovalo Divje babe d. d. Slika 1: Neandertalceva pišcal Slika 2: Medvedja pišcal (pekovski izdelek) http://www.nms.si/images/stories/NMS/Zbirke/0_ZNAMENITIpredmeti/piscal/galerija/NeanderthalFlute.jpg D:\Mojca\1 MOJE PODJETJE DIVJE BABE 2017 2018\IMG_20180115_123416.jpg Vir: Neandertalceva pišcal b. l. Vir: Lasten 2018 4 JAZONOVA PLETENICA Pleteni pekovski izdelki simbolizirajo veselje in praznike. V okviru dijaškega podjetja Jazon d. d. so dijaki razvili Jazonovo pletenico. Za pletenico so se odlocili glede na rezultate izvedene ankete med dijaki Živilske šole. Tako je bilo tudi vecinsko mnenje ekipe. Omenjenih je bilo vec predlogov za izbor imena, vecina je izbrala Jazona. Namen je bil razviti kakovostno pletenico, dobrega okusa in daljše svežine. Nov izdelek so ponujali kot darilo ali izdelek za turiste. Dijaki so poglobljeno preucili procese staranje kruha. Želeli so doseci podaljšano svežino izdelka brez dodanih umetnih dodatkov (Bitencevi živilski dnevi, 2017). Uporabili so naravne, lokalne sestavine in ustrezne tehnološke postopke izdelave. Za pripravo Jazonove pletenice je uporabljena kakovostna bela pšenicna moka. Najprej je bilo iz nje pripravljeno predtesto, ki pomembno vpliva na okus in aromo kruha, rahlost in svežino sredice. V glavno testo so dodani jajca, kisla smetana in maslo. Te sestavine zavirajo procese staranja kruha in omogocajo daljšo svežino (Hrovat 2003, 45). Za zaokroženost okusa sta dodana oljcno olje in limonina lupina. Pletenico so senzoricno ocenili študentje programa živilstvo in prehrana. Embalaža je plasticna vrecka z obešanko z deklaracijo in dodatno informacijo kupcu. Potrošniki so v izdelku prepoznali kakovosten praznicni kruh, primeren za darilo in kot ustrezen izdelek za turiste. Rok uporabnosti je sedem dni. Slika 3: Jazonova pletenica Slika 4: Dijaki predstavljajo Jazonovo pletenico C:\Documents and Settings\Smerajec\Desktop\SLIKE PP\UCILNA OKUSOV\IMG_0710.jpg Vir: Lasten 2015 Vir: Lasten 2015 5 FLIKCE Dijaško podjetje Mladi peki d. d. je razvilo, izdelovalo in prodajalo nov izdelek iz žit – Flikce - sušene jajcne testenine. Po pripovedovanju njihovih babic so bile flikce (tudi krpice, bleki) vcasih na Slovenskem velikokrat na jedilniku. Oni so jih oživili in nadgradili. V testo so poleg bele pšenicne moke, jajc in oljcnega olja dodali mlete ostanke kruha. Izdelovali so jih rocno, sušili naravno v pekarski delavnici. Tako so porabili manj elektricne energije. Poiskali so naravno embalažo iz alginatov (vir so morske alge). To embalažo razvija Kemijski inštitut v Ljubljani, ki naj bi zagotovil zacetne kolicine naravnih biorazgradljivih vreck. Razvoj biorazgradljivih vreck na Kemijskem inštitutu še poteka. Oblikovali so logotip, deklaracijo, informacijski list in plakat za kupce. Potencialni kupci so družine in posamezniki, ki z nakupom dobijo domac, hranljiv okusen, dober izdelek za hitro pripravo kosila ali tople malice. Razvili so tudi pirine flikce iz polnozrnate pirine moke. Mladi podjetniki so bili ekipa treh dijakov, bodocih pekov. V podjetju so prevzeli veliko razlicnih vlog – raziskava trga, izbira imena podjetja, izdelava logotipa, razvijanje idej za nov izdelek, izdelava testenin, pakiranje, izdelava deklaracije in etikete, iskanje naravne embalaže, kalkulacija, izracun hranilne in energijske vrednosti, promocija, izdelava plakata, urejanje financ, prodaja, izdelava porocila, izdelava predstavitvenega filma. Veseli so, da povezujejo teoreticna in prakticna znanja. Pridobivajo nova znanja in izkušnje. Prednosti njihove proizvodnje testenin so: zmanjšana kolicino zavržene hrane, rocna izdelava, zmanjšana poraba energije, zmanjšan ogljicni odtis, oživljanje dedišcine, izdelava izdelka brez dodane soli in brez dodanih aditivov, možnost priprave hitrega, zdravega, nasitnega, okusnega obroka, priložnost za slovensko promocijsko darila, uporaba naravnih embalažnih materialov. Izdelek Flikce je na republiškem tekmovanju prejel prvo nagrado v kategoriji najboljši izdelek za slovensko promocijsko darilo. Slika 5: Flikce Slika 6: Pakirane flikce in pirine flikce Vir: Lasten 2022 Vir: Lasten 2022 6 ZAKLJUCEK Dijaška podjetja imajo inovativen pristop k razvoju novih živilskih izdelkov. Dijaki razmišljajo sodobno, poznajo potrebe mladih in odraslih. S svojimi svežimi idejami, s pridobljenim znanjem, s pogumom in zavzetim delom razvijejo nove pekovske in žitne izdelke, ki so primerni za prodajo. Dijaki spoznajo, da je realizacija idej zahtevno in dolgotrajno delo, da se ucijo tudi na lastnih napakah. Pridobivajo izkušnje na tehnološkem in na podjetniškem podrocju. Vzporedno osebnostno rastejo in krepijo dobre medsebojne odnose. Program Moje podjetje je dober primer medpredmetnega sodelovanja. Smotrno ga je spodbujati in izvajati tudi v bodoce. Koristen je premislek in odlocitev o umestitvi programa v odprti kurikulum šole. 7 LITERATURA IN VIRI 1) Bitencevi živilski dnevi 2017, Aditivi v živilih – prednosti in tveganja, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. 2) Hrovat, Milena. 2000. Tehnološke osnove proizvodnje kruha. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 3) Hrovat, Milena. 2003. Surovine v pekarstvu in slašcicarstvu. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. 4) Kovac, Boris. 2015. Tehnologija predelave žit – študijsko gradivo. Ljubljana: Biotehniški izobraževalni center Ljubljana. 5) Pravilnik o kakovosti izdelkov iz žit. Uradni list RS, 1/14. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11465 (25. 8. 2022). 6) Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov. Uradni list RS, 11/2015. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11665# (30. 8. 2022). 7) Slemenšek, Vesna. 2008. Vpliv dodatka sladne moke na kakovost pšenicnih kruhov. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo. 8) Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih, Ljubljana. https://www.jaslovenija.si/ (30.8.2022) S CUJECNOSTJO DO BOLJŠIH PREHRANJEVALNIH NAVAD WITH MINDFULNESS TO BETTER EATING HABITS mag. Marina Vodopivec Biotehniški Izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia marina.vodopivec@bic-lj.si Izvlecek Prehranjevanje je kompleksna dejavnost, saj clovek ne izbira hrane samo za to, da zaužije živila, ki so pomembna za njegovo preživetje in razvoj. Na izbor hrane vpliva cela vrsta dejavnikov, ena pomembnih so tudi custva in cutno zaznavanje hrane. Tovrstna spoznanja nam lahko pomagajo, da svoje prehranjevalne navade spremenimo in izboljšamo. V clanku je predstavljena tehnika cujecnosti, ki nam je v veliko pomoc, ce želimo upocasniti svoj tempo življenja, vpliva pa tudi na to, da zacnemo jesti pocasneje, kar v današnjem hitrem tempu življenja ni samo po sebi razumljivo. Clanek se osredotoci na psihološki vidik prehranjevanja. Prikazana je metoda cujecnosti z vidika prehranjevanja in fokusiranja na to kaj jemo, kaj okušamo in do kakšne mere. Kljucne besede: cutila, cujecnost, prehranjevanje, prehranjevalno vedenje Abstract Eating is a complex activity because a person does not choose food only to consume what is important for his survival and development. The selection of food is influenced by a whole range of factors, of which emotions and sensory perception of food are also important. This kind of knowledge can help us change and improve our eating habits. The article presents a technique of mindfulness, which is very helpful if we want to slow down our pace of life. It also influences us to start eating more slowly, which is not self-explanatory in today's fast paced way of living. The article focuses on the psychological aspect of eating. The method of mindfulness is shown from the point of view of eating and focusing on what we eat, what we taste and to what extent. Keywords: senses, mindfulness, eating, eating habits 1 UVOD Hrana je pomembna za vsa živa bitja, saj brez hrane niso izpolnjeni osnovni pogoji za preživetje. V zadnjem casu je vse vec zanimanja za psihološki vidik prehranjevanja, ki skuša med drugim odgovoriti na vprašanje, zakaj ljudje izbiramo doloceno hrano. Z odgovorom na to vprašanje lahko spodbudimo sebe in druge k bolj zdravemu in uravnoteženemu prehranjevanju. Vedno bolj se zavedamo, da sta prehranjevanje in izbor živil povezana tudi s custvi. Povezava med custvi in hrano se vzpostavi že takoj po rojstvu. Takrat pride do prvih zadovoljujocih in ugodnih obcutij, zato nam ostane hrana v podzavesti kot simbol ugodja, zadovoljstva in tolažbe (Pokorn 1997). Tudi kasneje v življenju, ko delimo obroke s prijatelji, sorodniki, družino, se pojavijo custva, kot so zadovoljstvo, veselje, toplina (Macht 2007). Povedano ne velja samo za pozitivna custva. Tudi kadar prehranjevanje vodijo negativna custvena stanja, hrana postane regulator custev. Hrana nas v tem primeru pomiri, ce gre za stresne situacije, tolaži, kadar smo osamljeni in zaposli, ko nam je dolgcas. Za sodobnega cloveka so ob vseh pravilih zdravega prehranjevanja in razlicnih smernicah, kaj jesti in kaj ne, nezdrava prehrana in motnje hranjenja postale prava nocna mora (Musek 2005). Z vnosom hrane pridobimo energijo, ki je potrebna za delovanje našega organizma, kar tudi vpliva na delovanje imunskega sistema, na naše pocutje, razpoloženje ipd.. Svetovna zdravstvena organizacija ( WHO) definira zdravo prehrano kot del zdravega nacina življenja , ki cloveka krepi, preprecuje bolezni in vpliva na visoko delovno storilnost ( Suwa Stanojevic 2009). Namen prispevka je prikazati cutno doživljanje ob uživanju hrane in medsebojno interakcijo posameznih cutil. Naš cilj je ponazoriti, kako lahko s pomocjo konkretne vaje urjenja pozornosti, spremenimo svoje, predvsem slabe prehranjevalne navade. 2 CUTNA DOŽIVETJA IN ZAZNAVANJE HRANE Zaznavanje je kognitivni proces sprejemanja, obdelovanja organizacije in interpretacije oz. razlaganja informacij, ki nam jih posredujejo cutila (Kobal Grum, Senicar 2012). Receptorji v naših cutnih organih iz okolja konstantno sprejemajo razlicne dražljaje. Dražljaji so lahko fizicni (vonj in barva hrane) ali psihicni (obcutek lakote, želja po doloceni hrani). S psihološkega vidika je prehranjevalno vedenje doloceno z modelom dražljaj – organizem – reakcija. Optimalno informacijo o kakovosti živila lahko dobimo le s koordinacijo instrumentalnih in senzoricnih analiz. Obcutljivost instrumenta je pogosto omejena, naš biološki detektor pa lahko celo takrat zazna nek vonj, okus, pookus ipd. Poleg tega je instrument sposoben analizirati le posamezne sestavine, medtem ko naše zaznave dajejo skupen vtis vonja, okusa, temperature in drugih taktilnih zaznav. Hari (v Štaudohar 2022) govori o tem, da našo pozornost unicujejo poleg tehnologije tudi druge stvari, na primer prehranjevanje. Ko zjutraj spijemo sladko kavo in pojemo še slajši rogljicek, v možgane pošljemo eksplozijo energije – zbudimo se in pripravljeni smo na nov dan. A še preden pridemo do pisarne, se energija zmanjša, v možgane se naseli megla in spet potrebujemo novo kolicino sladkorja in kofeina. Zmanjšano pozornost povzroci tudi pomanjkanje spanja. 3 CUJECNOST Cujecnost je zavedanje samega sebe tukaj in zdaj ter sprejemanje tega zavedanja. Pomeni, da smo budni in prisotni pri tem, kar trenutno pocnemo oz. ne pocnemo. Zavedamo se svojih misli, razmišljanj, obcutkov in celo dejanj, ki jih v tem trenutku pocnemo, ob tem pa ne razmišljamo o tem, kaj se dogaja okoli nas. Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) besedo cujec opredeljuje kot sopomenko besede buden: 1. ki ne spi: cujeci potniki, 2. pazljiv, skrben: biti moramo pripravljeni in cujeci. Cujeci smo bolj povezani s svojim telesom in umom, s tem, kar doživljamo iz trenutka v trenutek. Bolje se lahko soocamo z življenjem in ga bolj polno živimo ( (Križaj 2021). V obcutke pa ne vkljucimo samo to, kar vidimo, temvec tudi ostale cute; kar slišimo, okusimo, tipamo, obcutimo,.. Tja, kamor usmerimo svoje misli, tja bo tudi šla naša energija. Cujecnost je tehnika, ki izvira iz budisticne meditacije. Z uporabo te meditacijske metode je zacel Kabat-Zin (angl. Mindfulness Based Sress Reduction, MBSR). Tehniko je predstavil v Ameriški univerzitetni bolnišnici v Bostonu v poznih 1970-ih, kot dodatek že obstojecemu zdravljenju. Bolniki oz. udeleženci so priceli z vrsto osrednjih vaj cujecnosti, in sicer sedeca meditacija, pregled telesa in cujecnost v gibanju, z namenom, da bi jim pomagale pri obvladovanju njihovega zdravstvenega stanja. Kasneje, leta 1990, so priredili program cujecnosti v kognitivni terapiji (angl. Mindfulness Based Cognitive Therapy, MBCT). Program je bil v veliko pomoc pacientom, ki so nagnjeni k depresiji. Osnovni namen tega programa je bil zmanjšanje možnosti za ponovni pojav depresije (Požar 2017). Že skozi zgodovino so ljudje uporabljali razlicne tehnike za doseganje cujecnosti, predvsem za lažje soocanje z življenjskimi težavami. Tudi danes je povpraševanje in spoznavanje cujecnosti v porastu. Korenine cujecnosti naj bi bile budisticnega izvora, vendar so našli njene zacetke tudi v kršcanski tradiciji in zahodni filozofiji. Že filozofi so pisali o posamezniku, ki je sposoben opazovanja svojih misli, custev in vedenja. Cujecnost je spretnost, ki jo dosežemo s prakso. Je kot neke vrste meditacija, ki nam pomaga usmerjati pozornost na doživljanje trenutnega momenta. Cujecnost pa ni tehnika, ki jo uporabimo le takrat, ko se nam zazdi, da jo potrebujemo, ima precej vecji ucinek, še posebej, ce postane del posameznikovega življenja. Kabat-Zinn (2003) navaja, da je pri prakticiranju cujecnosti velikega pomena notranja naravnanost, in poudarja sedem elementov naravnanosti. Model cujecnosti vsebuje dva faktorja: samoregulacijo pozornosti in usmerjenost na doživljanje. SAMOREGULACIJA POZORNOSTI: gre za ohranjanje pozornosti na trenutnem doživljanju, kar nam omogoca prepoznavanje misli in custev, ki se nam odvijajo v trenutku. To je obcutek, ki da posamezniku vedeti, da je živ in prisoten. USMERJENOST NA DOŽIVLJANJE: gre se za orientacijo do lastnega doživljanja v sedanjem trenutku. Tu so znacilni radovednost, odprtost in sprejemanje (Rahne 2016). 4 CUJECE PREHRANJEVANJE Pri cujecem prehranjevanju se posameznik orientira in koncentrira na svojo prehrano in ni zaskrbljen in omejen s tem, koliko in kaj bo pojedel. Oseba sama izbere, kaj bo pojedla in koliko bo pojedla. S cujecim pristopom je zelo pogosto, da posameznik avtomatsko izbere bolj zdravo prehrano in tudi zaužije toliko, kot je potrebno. Pomembno je, da se oseba prehranjuje zavestno. Med prehranjevanjem ne sme npr. gledati televizije, hoditi po stanovanju, gledati v telefon. Ko se prehranjuje, naj razmišlja o hrani, ki jo uživa, naj dobro pregrize vsak grižljaj, ki ga naredi, ter najbolj pomembno, ko je, naj sedi za mizo in je brez kakršnih koli motenj. Vsak posameznik ima svojo izkušnjo s prehrano in tudi ni nujno, da bo pri isti hrani izkušnja vedno ista. Odvisno je od posameznikovih misli in tudi preteklosti (Nelson 2017). Kabat-Zinn je predstavil vajo za cujece prehranjevanje, in sicer vaja z rozinami. (Nelson 2017): 1) Vzemi rozino in jo postavi pred sebe. Vzemi samo eno in ne celo pest. 2) Predstavljaj si, da si ravno prišel na ta planet in ne veš, kje se nahajaš. Nikoli še nisi doživel nicesar, kar je v povezavi z Zemljo. Z nic izkušnjami ni nic obsojanj, strahov ali pricakovanj. Vse je na novo. Nekajkrat zajameš zrak in se sprostiš. 3) Poglej rozino in jo poberi. 4) Obcuti njeno težo. 5) Opazuj njeno površino. Gube, svetlece dele, vdolbine,itd… 6) Povohaj rozino in opazuj, kako reagiraš na vonj. 7) Rozino povaljaj med svojimi prsti in poslušaj zvoke, ki ob tem nastajajo. Opazuj tudi lepljivost. 8) Opazuj in zaznavaj, kaj in kako se pocutiš glede tega. 9) Rozino daj med obe ustnici in jo tam zadrži za nekaj trenutkov. Opazuj, kaj se dogaja. 10) Iz ustnic jo prestavi v usta in jo ne grizi, samo valjaj jo po ustih. Razmišljaj, ali ima okus? Ce ima okus, kakšen je ta okus? Razmišljaj, kaj boš dalje z rozino? 11) Nato ugrizni, vendar le enkrat. Kaj opaziš? 12) Pocasi zacni žveciti rozino in opazuj vsak ugriz posebej. 13) Rozino žveci dokler ni v tekocem stanju preden jo pogoltneš. 14) Ko pogoltneš, zapri oci za nekaj trenutkov, da zacutiš vse kar si doživel. Slika 1: Vaja cujecnosti z rozino https://mindfulnessbox.com/wp-content/uploads/2022/02/Raisin-Mindfulness-Exercise-Raisin-Meditation.jpg?ezimgfmt=rs%3Adevice%2Frscb1-1 Vir: The Raisin Exercise For Mindfulness | Mindfulness Box (10. 9. 2022) Ta preizkus z rozino je zelo dober primer tega, kako naj bi izgledalo cujece prehranjevanje z vsemi vidiki osredotocanja iz trenutka v trenutek. Osredotocenost na zvok, vonj, dotik in okus prinese popolno izkušnjo o hrani v sedanjem trenutku. Ta preizkus ni namenjen temu, da pove kaj naj posameznik zacuti in doživi, je le kot pomoc in sugestija k lastni izkušnji. Pri izvajanju vaje cujecnosti z rozino je zelo pomembno, da upoštevamo spodaj našteta stališca (Nelson 2017). Ta stališca so pravzaprav temelj cujecnosti in so nam v pomoc tako pri ustvarjanju cujecnosti kot pri cujecem prehranjevanju. 1) Ne-obsojanje. Najprej moramo ugotoviti naše obcutke glede rozine. Ali mi je ta rozina všec ali ne? Vecinoma smo vsi že preizkusili rozine, zato imamo predhodne izkušnje in obsojanja. Za uspešno cujecnost moramo zato pozabiti predhodne izkušnje. 2) Potrpežljivost. Ocitno je, da je za cujece prehranjevanje pomembna potrpežljivost. Za dojemanje trenutka za trenutkom, je potrebno kar nekaj casa vaje. Namesto, da rozine zajamemo s celo pestjo in vse pojemo, jih jemo eno po eno in jih skrbno prežvecimo. Za popolno izkušnjo mora ta postopek potekati pocasi. 3) Zacetniški um. K tem izkušnjam moramo pristopiti, kot npr. to pocno dojencki. Vsak ugriz skrbno prežvecijo, dobro pogledajo, otipajo predmet, ga povonjajo in poskušajo. Ta nacin nam omogoca, da gledamo na stvari kot na nekaj novega, kar še nikoli nismo izkusili. 4) Zaupanje. S tem da se zavedamo naše izkušnje in jo sprejemamo, dosežemo vec samozaupanja. Primer rozine nihce ne bo doživljal enako, vsak posameznik drugace. Z opazovanjem in cenjenjem tega kar cutimo in kako reagiramo na razlicno hrano, postanemo bolj hvaležni in sprejemajoci do nas samih. 5) Neobremenjenost. Noben rezultat ni merjen. Karkoli se že zgodi s posameznikom v mislih, se pac zgodi. Nemogoce je predvideti rezultat. 6) Sprejemanje. Gre za sprejemanje vseh obcutkov, ki jih doživljamo, ne glede na to ali so pozitivni ali negativni. Nam je bila rozina všec in smo bili nad njo navdušeni? Kaj smo doživeli, ce nam rozina ni bila všec? Mogoce nismo bili navdušeni nad okusom, nam je bil všec le posamezni del procesa, npr. ko je bila rozina med našimi ustnicami. 7) Nenavezanost. Nenavezanost je povezana z odpušcanjem starih zamer. Npr. da se moramo znebiti odpora do rozine, še iz otroštva, ko smo si zaželeli cokolade, dobili pa smo rozine. Odpušcanje vsega, kar nas navezuje na preteklost, nam pomaga doživljati nove izkušnje v sedanjem trenutku, brez obsojanja zaradi preteklih izkušenj. 5 ZAKLJUCEK V današnjem hitrem tempu življenja se nam pogosto dogaja, da nimamo casa za kakovostno prehrano. Nekaj pojemo mimogrede, ne da bi razmišljali o tem, kaj smo pravkar zaužili. Med hranjenjem se nam pogosto dogaja, da razmišljamo ali delamo še kaj drugega. Z razvojem mobilnih telefonov je postala naša pozornost še bolj razpršena. Raziskave kažejo, da v povprecju v telefon strmimo tudi po tri ure in ga preverjamo do 2000 krat. Vecopravilnost je nekaj, kar je postalo del nas, krade nam pozornost in slabo vpliva na nas. Tehnika cujecnosti, ki je predstavljena v prispevku, je samo ena od možnosti, s katero lahko upocasnimo svoj tempo življenja in vzpostavimo stik s seboj. Uporabna je za vse ljudi, ki si želijo opaziti, kaj se dogaja v njihovem umu (Wax 2017). In kot pravi avtorica (ibid): »Ni nam treba živeti v nenehnem stanju cujecnosti«. Bolj gre za to, da se izurimo v cujecnosti do te mere, da jo lahko uporabimo takrat, ko jo potrebujemo, pa naj gre za stresne situacije, prehitro hranjenja ali pridobivanje boljših prehranjevalnih navad. 6 LITERATURA IN VIRI 1) Kabat--Zinn, Jon. 2003. Mindfulness-based interventions in context: Past, present and future. Clinical Psycgology: Science and Practice. 2) Kane, Ryan. 2022. The Raisin Exercise for Mindfulness. Mindfulnessbox: The Raisin Exercise For Mindfulness | Mindfulness Box (10. 9. 2022) 3) Kobal Grum Katja, Senicar Manca. Uvod v psihologijo prehrane. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo, 2012. 4) Križaj, Robert. 2021. Cujecnost: Trening za obvladovanje stresa in polno prisotnost v življenju. Ljubljana: Mladinska knjiga. 5) Mindfulness Project. 2015 Sem tukaj in zdaj: ustvarjalna pot k cujecnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. 6) Musek, Janek. 2005. Predmet, metode in podrocja psihologije. Ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo. 7) Nelson, Joseph. 2007. Mindful Eating: The Arto f Presence While you eat. Diabetes spectrum.https://spectrum.diabetesjournals.org/content/diaspect/30/3/171.full.pdf 8) Rahne, Maja. 2016. Samozaznani ucinki cujecnosti in izkušnje udeležencev, vkljucenih v program NARA – obvladovanje stresa in depresije skozi cujecnost: kvalitativna raziskava. Magistrsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru, FF. 9) Slovar slovenskega knjižnega jezika. Fran/SSKJ (10. 9. 2022) 10) Suwa Stanojevic, Milena 2009. Prehrana in zdravje [Elektronski vir]: gradivo za 1. letnik / El. knjiga. - Ljubljana: Zavod IRC. 11) Štaudohar, Irena. 2022. Tavajoci in fokusirani um. Delo: Sobotna priloga, 28. maj 2022. 12) Wax, Ruby. 2017. Cujecnost: kako se znebiti stresa ter poskrbeti za dobro pocutje telesa in duha. Tržic: Ucila Internacional. UKRAINIAN VET STUDENTS’ PROFESSIONAL COMPETENCE & INTERNATIONAL FOOD INDUSTRY COMPETITIONS Tatiana Werstiuk Vice principal Chernivtsi high school of commerce, Chernivtsi, Ukraine wtetyana0706@gmail.com PhD, prof. Veronia Martyniuk Chernivtsi high school of commerce, Chernivtsi, Ukraine veronicamartynyuk@gmail.com Anna Korbut teacher of pastry and bakery Chernivtsi high school of commerce, Chernivtsi, Ukraine annakorbut0@gmail.com Abstract The present article studies educational possibilities of Ukrainian VET students’ professional competence development when taking part in international food industry competitions. The paper specifies the types of key competences developed in Ukrainian and EU VET schools; identifies educational goals of the VET students’ international activities and describes professional competencies to be developed before, during and after international food industry competitions. The article ends up with the conclusion that participation in international food industry competitions stimulates effective correlation between Ukrainian VET education and European labor market thus meeting the international labor market professional competence requirements. Keywords: Ukrainian VET system, professional competences, professional competitions, international VET cooperation. 1 TOPICALITY For many years in Ukraine, only a small number of school graduates planned to obtain VET education, vast majority was focused on institutions of higher and pre-higher learning. This meant that Ukrainian entrants did not consider vocational and technical education to be prestigious and promising. Probably, it was just because those seeking education in the VET system were ‘doomed’ to: . train on outdated equipment; . acquire professions that will not be in demand in the future in the modern labor market; . depend on the level of trust of employers in the quality of education of vocational training graduates; . meet the requirements and conditions of successful employment; . suffer from situational fluctuations of supply and demand in the labor market. Socio-economic changes in the European labor market, increase of social requirements for the level of professionalism and competitiveness of the future qualified specialist of the food industry in Ukraine encourage the development of the modern Ukrainian VET system in the field of food technology. Due to the 2022 war, many options for full-time VET studies were opened to Ukrainians through various grants, scholarships or mobility programs. The European Commission introduced exceptional options for the integration of Ukrainian educators under mobility projects of the EU program "Erasmus+" during the war in Ukraine. Ukrainian VET specialists, who are engaged in training VET students for international food industry competitions, regularly review and update training programs in order to achieve the highest quality acquisition of key professional competencies. The aim of the article is to reveal the peculiarities of the VET students’ professional competence development in the process of their practical and theoretical training for the international food industry competitions. The objectives of the present paper are as follows: . specify the types of key competences developed in Ukraine and EU; . identify educational goals of the VET students’ international activities; . describe professional competencies to be developed before, during and after international food industry competitions. 2 THEMATIC INTERPRETATIONS To make the message clear it is necessary to consider a number of very specific pedagogical concepts. The focus of our attention is “competence”/” professional competence”. According to Ukrainian scientists [2, 5], competence is a certain norm, the achievement of which can indicate the ability to correctly solve any task. Ukrainian methodologists state that professional competences is a set of knowledges, abilities and skills as well as professionally significant qualities of an individual that ensure his/her ability to perform labor functions specified by the state professional standard. We take into account the research of O. M. Tsilmak [5], which considers competencies by the form of manifestation, amount and types. We agree that according to the form of manifestation, professional competence of VET students can be conscious and unconscious. That is, when those seeking VET education know why they are participating in the competition, they agree to the training procedure and begin their motivated practice in a certain type of professional activity. It means that their focus on improving professional competence is conscious. Unconscious competence, or rather, its subconscious level, is manifested in the behavior of a VET student in the process of preparing for the international competition, when the acquired integrative skills of professional activity are automatically manifested. Therefore, unconscious competence reflects previously acquired professional skill. Here we can talk about ways of showing the external and internal motivation of a VET student in the process of preparing for the international competition; the influence of effective incentives and stimulants in order to achieve an educational goal. The concept of professional competence also includes the unity of a person's theoretical and practical readiness to carry out target professional activities, which characterizes his/her professionalism. The content of VET students’ professional training is highlighted in their qualification characteristics, i.e. a certain regulatory model of competence, which demonstrates the scientifically based composition of their professional knowledge, skills, and abilities. As for the qualification characteristic, it is a set of common requirements for a VET student at the level of their theoretical and practical experience. The structure of professional competence can be revealed through certain professional skills. Professional ability is the ability to act confidently, while the highest component is professional competence, that is, an integral characteristic of qualities that reflect the level of knowledge, skills and abilities sufficient to perform a certain task. Ukrainian scientists V. Andreeva, V. Hryhorash et alia state that it is important to study European approaches of key competencies development in the professional education system, which include knowledge, cognitive skills, practical skills, attitudes, emotions, values, ethics, motivation, etc. As we know, in 2020, Cedefop (European Center for the Development of Vocational Training) [1] presented the results of its research on key competences in initial VET: digital, multilingual and literacy. This comparative study provides insights into the three selected key competences. This analysis covers three levels: national policies, qualifications, and curricula, including four main areas of policy intervention: reference documents, programme delivery, assessment standards, and teacher/trainer competences. Therefore, any competence is an ability of an individual to act. But no man will act if he does not feel interested. Then the nature of competence is deep personal interest in the target activity. 2.1 EDUCATIONAL GOALS TO BE ACHIEVED via UKRAINIAN VET STUDENTS’ INTERNATIONAL ACTIVITY Summarizing the results of the Ukrainian scientists' research, we will define the concept of "international activity of VET students " as the process of coordinating the activities of all educational logistics links involved in the promotion of educational, information and financial flows in the field of VET education at the international level. This activity can be cross-functional (carried out between different VET educational institutions of the region); inter-organizational (carried out between Ukrainian and international related institutions). There are also horizontal and vertical types of logistical coordination of international activities of Ukrainian VET students at the level of the region and the state as a whole. In our case, special attention is paid to the logistical coordination of information flows in the field of international activities of the VET school at the regional level, which are implemented taking into account certain systematization criteria. Basic principles of coordination of international VET activities at a VET school level are: . logistics, . integrity, . efficiency, . optimality, . manageability, . flexibility, . reproducibility, . systematicity. The goal of coordinating the VET students’ international activities at the regional level is multitasking: 1) improving educational processes at the regional level, 2) developing management decisions based on forecasting ways to modernize the system of a modern skilled worker training; 3) establishing close cooperation with foreign partners; 4) cooperating with related charitable foundations and education management bodies of different countries; 5) exchanging of experience in the field of professional training; 6) familiarizing with foreign material and technical and educational and methodological support of various professions, 7) modernizing professionally oriented information content. We believe that participation in international competitions is a systemic category that has a threefold educational goal: 1) the quality of the identification of the desired goals, which implies the clarity of the goal, such as: whether to win or to acquire international professional experience; 2) the quality of the pedagogical process of providing educational services, which involves active subject-subject interaction in the process of preparing for the competition; 3) the quality of obtaining the result of the competitive activity and the acquisition of professional competence of the international level, which implies the desire for self-realization, self-improvement and post-competition reflection. 2.2 HOW TO DEVELOP STUDENTS’ PROFESSIONAL COMPETENCE BEFORE, DURING AND AFTER INTERNATIONAL PROFESSIONAL COMPETITIONS As it was stated above, professional competencies are knowledge, skills, and abilities that enable VET students to be successful in the workplace and lifelong career management. Six professional competencies obtained before, while and after international VET competitions develop: . Multilingual communicative skills . Teaching and mentoring . Professionalism . Diversity, equity and inclusion . Leadership and management . Career development We agree that these competencies are: . Interrelated – you may see similar skill under different competencies, or think they could be trained and tested in different ways. . Non-linear – explore competencies in any order, and choose which ones to spend more time developing, based on your own needs. . Transferable – relevant no matter the discipline, or career goals are [3, 4]. 1) studying the requirements for training and the expediency of participating in the competition; 2) selection of potential participants on a competitive basis; 3) improvement of the level of professional competence through theoretical and practical training; 4) readiness test control involving external independent experts; 5) financial logistics. Developing professional competencies is a lifelong process. Ukrainian VET students master many of them through their coursework, research activities, internships, volunteer experiences or competitions. Participation in European professional competitions is a great chance for Ukrainian VET students to study abroad, in a safe place during the war. Besides, international VET events provide an opportunity to directly adopt international experience, culture and social values, so that later, on return to Ukraine, both teachers and students can introduce innovations, ethical norms and develop our country in the field of food industry. Together with participants coming from all over European countries Ukrainian VET student compete, play, learn, listen and share their own experience. They have a chance in practising new ways of sustainable VET education. They learn new educational strategies. They concentrate on education for entrepreneurship and identify new key approaches to communication in the European multicultural world. The aims of participation in international VET competitions are multifold with an underlying concept of inclusion and student-centred approach where the students themselves are the organisers, creators and protagonists of the event. We believe that international VET competitions represent a new international and shaping system of student-centered education where participation is not autonomous but it gives the opportunity to realize and experience a new type of VET practices. The experience obtained before, while and after international professional competitions made it possible for our students to identify the step-by-step preparation and achievement of the desired result: Thus, when participating in in international contests, to successfully develop self-realization at an international competition, VET students acquire important professional competences: interdisciplinary awareness, communication skills, ability to work in a team, knowledge of a foreign language in a professional direction, etc. 3 CONCLUSION The topicality of the problem under review is obvious, as it evolves the problem of correlation between the needs of the world labor market and the level of quality of training in Ukrainian VET education; social integration; ability to respond to external and internal factors of the professional environment; growing awareness of global innovations in professional education; understanding the degree of correlation between Ukrainian VET systems and international standards of VET education. Moreover, active international cooperation with related professional institutions in Europe highlighted the problem of inconsistency between European and Ukrainian curricula, the level of VET teaching proficiency; poor material and technical support, which significantly complicates the preparation of Ukrainian VET students for international professional competitions. However, powerfully motivated self-education of VET teachers, active international exchanges can narrow the corridor of disbalance and give Ukrainian contestants the opportunity to demonstrate the acquired professional competences in the international professional environment in the best possible way. Therefore, Ukrainian VET students’ participation in international competitions shape the prerequisites for developing innovative VET teaching methods and authentic learning approaches. This activity increases cooperation between VET education and European labor market thus meeting the international labor market professional competence requirements. 4 LITERATURE 1) Key competences in vocational education and training: European Center for the Development of Vocational Training. https://www.cedefop.europa.eu/en/projects/key-competences-vocational-education-and-training 2) Myschyshyn I. ....... .. .......... .............. ......... ......... ....... ...... . ...... 2019. . 7. .. 67-71. https://core.ac.uk/download/pdf/231773024.pdf 3) Suhairom, N.; Musta’amal, A.H.; Amin, M.; Kamin, Y.; Abdul Wahid, N.H. Quality culinary workforce competencies for sustainable career development among culinary professionals. Int. J. Hosp. Manag. 2019, 81, 205–220. 4) The Six Professional Competencies. Stanford Office. https://vpge.stanford.edu/professional-development/competencies-grad-grow 5) Tsilmak, .. .. ....... .. .. ........ ......... ................ ..... . ....... ...., 2009. .. 128-134. dspace.pdpu.edu.ua/jspui/handle/123456789/13993 GOSTINSTVO IN TURIZEM / HOSPITALITY AND TOURISM COMPETENCIES FOR INDUSTRY 4.0: A PERSPECTIVE FROM VIETNAM Prof. Dr. Anh Tuan Nguyen Nguyen Tat Thanh University, Vietnam Abstract This paper provides a perspective from Vietnam on what competencies are required of the workforce to face the disruptions brought by Industry 4.0. Combining the results from an online survey, a Delphi study and a focus group, it identifies a set of skills, abilities, knowledge and personalities that are critical for the skilled workforce. Insight from the study could contribute to enhancing human resource development and capacity building not only in Vietnam but also other developing nations in the Asia Pacific region. Keywords: competency, competence, Industry 4.0. 1 INTRODUCTION Since 2011, the term “Industry 4.0”, or alternatively “digital transformation” has emerged as a topic of high interest among scholar and business circles (Piccarozzi et al. 2018, Siebel 2019). Generally, Industry 4.0 is used to refer a revolution will bring disruptive transformation to industry, business and society through an emergence of cutting-edge technologies and advanced business concepts (Schawb 2016, Siebel 2019). Particularly, Industry 4.0 is expected to cause disruptions to job nature, employment status, labour productivity, and skills needs. It has been argued that to face these disruptions, governments, businesses, and individuals should anticipate and prepare for the future requirements of skills and job contents brought by new technologies and business models. In fact, preparing the workforce for Industry 4.0 has been a major concern at global and local levels, stimulating debates among academics, think tanks, strategy consultants and policy-makers on what the future of work might look like and what competencies employees should have to face the future challenges (Schawb 2016, 31). In Vietnam, interests in the benefits and the impacts brought by Industry 4.0, as well as concerns about the workforce readiness to meet future disruptions have been in the attention of the public and the government for the last 5 years. In 2019, the highest governing body of the country, the Politburo, issued the resolution that outlines policies toward Industry 4.0. It sets the target of annually 7% increase of labour productivity through the utilisation of new technologies (Resolution 52-NQ/TW 2019). In 2020, the Government of Vietnam released a national strategy for the 4th industrial revolution towards the year of 2030 with key actions to develop human resources (Government of Vietnam 2020a). Recently, the Government of Vietnam also issued a national plan for digital transformation which aims at getting 30% of gross domestic products from the digital economy (Government of Vietnam 2020b). Certainly, a foresight about the future would get us better prepared for it. Although there exists a sizeable volume of research into the impact Industry 4.0 on the future labour market, it has been focused on developed countries, projecting various aspects of transformations in the context of advanced industries with limited applicability to developing nations. This paper is trying to fill this gap by providing a perspective of a developing country on the needs for the competencies that are required to face the future of Industry 4.0. The main research question here is “what are the competencies needed from the workforce in order to function effectively and efficiently in the era of Industry 4.0”. The answers to this question were collected from a diverse group of stakeholders by using a combination of the Delphi technique, survey method, and nominal group technique. 2 LITERATURE REVIEW Technology has made profound changes on the way people work and live. Old jobs are disappearing while new jobs are created, but employers are bemoaning skill deficiencies in their employees. Pressure is growing on policy makers and educators to reform education to prepare individuals for new ways of thinking, living and working. One question in concerns of governments and business organizations, educators and researchers for the past 20 years is “what competencies are the most important for individuals to cope with the challenges brought by the digital and information age?”. Early work to answer this question was aimed at identifying the “21st century competencies”, the competencies that are essential to a successful work and life in the 21st century. At global level, one of the earliest works is the OECD project, which identified a set of nine competencies, covering the areas of competence like using tools interactively, interacting in heterogeneous groups, and acting autonomously (Rychen et al. 2003). Another important work in this theme is the ACT21S project, an international initiative sponsored by a coalition of global technology corporations and involved a number of industrialised countries (Binkley et al. 2012). Based on an analysis of twelve curriculum and assessment frameworks from a number of countries, the project defined a list of ten competencies, grouped into way of thinking, way of working, tools for working, and living in the world. At national level, exemplary work is a series of workshops conducted by U.S. National Research Council, which drew a conclusion that competencies relating to adaptability, communication, problem-solving, self-management, and systems thinking appeared to be increasingly valuable across the entire labour market - from high-wage biotechnology scientists to low-wage restaurant servers (National Research Council 2011). In recent years, the arrival of Industry 4.0, ushered by technological advances and predicted to bring disruption to the all spheres of life and business, have renewed the interests in researching skills demand, especially from the perspective of employers. Among the most popular studies are the reports by World Economic Forum on the future of work (World Economic Forum 2016, 2018, 2020). Their series of bi-annual surveys of business executives from global and national leading companies revealed that the needs for worker competencies concerning to cognitive and social competences such as critical and analytical thinking, creativity and innovation, learning, problem-solving, leadership, as well as certain technology-related competencies have been consistently rising while there has been a continuing fall in demand for manual skills and physical abilities. In Vietnam, despite a lot of debates and calls for preparing for future disruptions, there are just a limited number of publications on what competencies the workforce should have. A 2017 survey, conducted with 188 participants, indicated that a majority of the respondents were feeling the impacts of Industry 4.0. However, only 14% believed that they and their employees had a clear view of the skills required to face advances in technology (Pricewaterhousecooper 2017). Another study (Vietnamwork 2018), adopting the methodology of the WEF study (WEF 2016) and carried out with around 200 human resources professionals in Vietnam, revealed some similarities and differences between Vietnamese viewpoints and the world perspective. On one hand, similar to the WEF study, Vietnamese HR professionals believed that the cognitive competencies of critical thinking and creativity would be among the top priorities for the future workers, but on the other hand, emphasized on the competencies of problem sensitivity and active learning rather than complex problem solving and decision making. Our literature review suggests that the research on human capabilities required for a successful work and life could be divided into 2 stages. The first stage is the research in the first decade of this century. The research in this stage was focused on the 21st century competencies needed for a successful and responsible member of the global society. Work in this stage can be characterised as educator-minded and based mainly on expert panel discussion of educators. The second stage is the research in the second decade of the 21st century and can be characterised by work that mainly deals with preparing the workforce for the advancement of new technologies. The research in this stage has become more business-oriented and based mainly on surveying businesses. Although the object of interest for both stages is human capability there is a subtle difference between them. While the studies about the 21st century competencies are research responded to the changes happening around the time of study, the work on Industry 4.0 competencies is mostly a projection of the required skills for the future. Furthermore, there is very few studies in the context of developing countries. 3 METHOD In this research, we used a combination of approaches: an online survey was implemented with a large group of stakeholders from the business community, a Delphi study was conducted with a small number of business experts, and a focus group of business people and educators with nominal group technique. The reason for this combination is, as we believe, a diversity of viewpoints is more useful in forecasting the future. For the online survey, the main objective was to understand competency need from the general view of the working people, as well as to provide background for discussion in the following Delphi study. The online survey respondents were provided with the list of competencies and their definitions, and asked to answer 2 yes/no questions on which competencies in the questionnaire are required for most of the working people at the time of survey and in the future of 5 years. For the Delphi, the objective was honing to the most important competencies required for the future. The Delphi method (also called the Delphi technique or Delphi process) is an anonymous approach of panel discussion to extract expert opinions through a series of structured questionnaires. There are many variants of the method (Delbecq et al. 1986) but all are characterised by the following features: (1) anonymity: the identities of participants are kept confidentially from each other; (2) controlled feedback: opinions from participants are summarised by a facilitator before sending to all participants; (3) iteration: the process of eliciting anonymous opinions and controlled feedback is repeated in a fixed number of rounds or until a consensus among participants is reached. The Delphi method is considered well-suited for cases where projections into the future cannot be derived from a well-established theory, especially in unexplored, difficult-to-define, highly-context and multidisciplinary, or future- oriented situations (Linstone et al. 2002). In the study, the panel of experts received the list of competencies and their definitions, and were asked to rate the importance of the competence on the 7-band Likert scale, as well as to nominate other important competencies missing from the questionnaire. Our question to the panel was: from the employer perspective, please rate and give the reason for the importance of the following competencies for your employee’s performance effectiveness in the future of 5 years, especially considering the influence of I4.0. Together with the questionnaire, the panellists also received the result of the online survey as a starting point for discussion. For the focus group study, the objective was ranking the importance of the competences identified in the Delphi study. In this focus study, we used the nominal group technique as group-decision making tool. Nominal Group Technique is a group process method to improve group interaction and create structure in problem-solving tasks (Delbecq et al. 1986). The procedure generally consists of the following key steps: silent generation, round robin, clarification and voting. In this study, we presented the result of the Delphi study and asked the group of participants to reflect on the reason why these competences are important (or not important) in the context of Industry 4.0. Then the facilitator asked one participant at a time to state the reasons to the group in a ‘round robin’ fashion. Next was the clarification step of the reasons, where the participants explain, modify, and group the reasons. In the final step, the participants were asked to rank all the competences. An important part of the study is the list of competencies presented to the participants. Here, we use the O*NET Content Model taxonomy as a foundation to build the catalogue of competencies used in the questionnaires. The O*NET Content Model provides hundreds of items specifying key attributes and characteristics of workers and occupations (O*NET Resource Center, 2021). Of interest to our study are the items for knowledge, skills, abilities, and personality. The advantages of using these items are that they are based on extensive research and freely available on the public domain. Its validity has also been proved as more than 1000 occupations have been described using the model (National Research Council 2010). Nevertheless, there are some modifications needed before using the taxonomy for this study. The taxonomy needs shorten as it is quite extensive and sometimes redundant, potentially causing the user overburden and confused (Handel 2016). On the other hand, the taxonomy also needs extended as there are gaps in its coverage of the intrapersonal competencies and the competencies related to new technologies (Handel 2016). Figure 1 shows the list of 68 items selected and defined for our study. The descriptors are classified into 4 domains: 10 items for abilities, 36 items for skills, 9 items for knowledge, and 13 items for personalities. Of which, 55 items are selected from the O*NET taxonomy, 13 items are added to cover the competence areas of this study interest. The selection of the items from the O*NET taxonomy is based on the studies of World Economic Forum (2016) and Burrus et al. (2012), which identified the frequently-met competencies across jobs and industry sectors. The added items are defined, mainly based on the ACT21s and P21 frameworks (Binkley et al. 2012, P21 2019) and the recent studies of Industry 4.0, to particularly cover the competence of adaptivity, self-awareness, self-directed learning, global citizenship, interdisciplinarity, and digital knowledge. The added competencies are shown in italics in Figure 1. Figure 1. List of the competencies used in the study. 4 RESULTS AND DISCUSSION For the online survey, the invitation and link of the questionnaire were emailed to the list of 450 recipients, of which a total of 92 responses were received (20% response rate). None of the respondents worked in the same organization, but all of them were located in the same locale (Ho Chi Minh city, Vietnam). For the Delphi survey, there were 19 panellists and correspondence with them was through email. We have selected the panellists so that they represent a diversity of enterprise: (1) ownership: foreign direct investment, state-owned, and private enterprises; (2) industry: manufacturing, service, state administration; (3) size: SME (small and medium enterprise), large enterprise. The averaged experience of the panellists is 20 years. For the focus group, there were 10 participants. Half of them were senior executives at enterprises of various sizes and industries while the other half were educators with more than 10 years of teaching. To analyse and compare the perceived importance given to the competencies, an importance index for each competency is estimated. For the online survey, the importance index is calculated as the percentage of the respondents agreeing that the competency is required. For the Delphi study, the importance index is the sum of the ratings given by the panellists after the last round of discussion. The result of the studies is summarised in Figure 2. Figure 2a and 2b provide the importance indices from the online survey respectively for the time of study and the future while the importance assigned by the panellists of the Delphi survey is given in Figure 2c. Figure 2a, 2b show that a majority of the competencies have an index of 70%, suggesting a high consensus among the online survey respondents In fact, there was also a high consensus among the panellists of the Delphi study as 62 out of 68 competencies got an interquartile range less than one after two rounds of enquiries. Figure 2. Importance indices of the competencies. In order to identify the most important competencies for the future, the 95% confidence intervals for the means of the index sets were estimated, and the competencies having the scores higher than the upper limit are considered as the most important. Figure 2 highlights 2 set of competencies, identified as the most important from the online and Delphi surveys using the upper limit rule. Some similarities could be observed between two sets. Both consist of 35 competencies and both also share the same subset of 26 competencies, of which 16 competencies are skills, 6 are personalities, 2 are abilities, and 1 is knowledge. The main difference between the projections is the inclusion of competencies relating to personalities and abilities. The online survey clearly favoured personality as 11 personalities were featured in the projection. In contrast, the Delphi panel seemed to emphasize more on abilities as their number of abilities in the projection is twice more than the online survey The projections are further analysed to identify the associated competences using the P21 framework and the KSAVE model for 21st century competence (Binkley et al. 2012, P21 2019) as well as the analysis of O*NET database (Burrus et al. 2013). Figure 3 displays the grouping of the competencies according to their relations to specific competences. In total, 9 competences, namely, Adaptability and Flexibility, Initiative and Self-Direction, Creativity and Innovation, Critical Thinking & Problem Solving, Learning to Learn, Leadership and Responsibility, Communication and Collaboration, ICT Competence, and Business Competence are supported by the competencies from the projections. Figure 3. Most important competences for Industry 4.0 In the focus study, this list of the most important competences for Industry 4.0 in Figure 3 and the other results of the online survey and Delphi studies to the participants. The result of the ranking by the focus group is shown in Figure 4. Figure 4. Ranking of the competences by the focus group Compared to the World Economic Forum (WEF) surveys on trending competences for Industry 4.0 (WEF 2016, 2018, 2020), our study shows some similarities. Cognitive competences related to creativity, innovation, critical thinking, problem-solving, learning and intrapersonal competences concerned with adaptability, flexibility, initiative, and self-management are featured prominently in the group of most importance in both our study and the WEF studies. The major difference between our projection and the WEF studies is the competences related to technology and business domain. According to the WEF study (2020), the technological competence such as technology use and design is presented in the top 10 of the WEF study while our study does not include these competences in the top projected competences for the future. On the other hand, the role of business competence for the future is notable in this study but declined as suggested by the WEF result (2016). In contrast to the studies of 21st competence, most of the competences expressed in the frameworks of 21st competences are included in our list of the most important competences. The exception is the competencies of citizenship that involve understanding diverse worldviews and perspectives in order to address political, ecological, social, and economic issues (Binkley et al. 2012) have not selected by the study participants. Compared to the previous studies in the Vietnam context, our study shows a consistency in the perceived importance of the competences in critical thinking, problem solving, creativity and innovation, learning. However, besides critical thinking and creativity, the participants in this study did emphasize on other competencies relating to communication, collaboration, adaptability and flexibility as the top priorities. 5 CONCLUSIONS Using a combination of methods, this study provides a diverse perspective on Industry 4.0 competencies from a developing country. A set of 26 competencies, consisting of skills, personalities, abilities, and knowledge, and clustered mainly around 10 competences, was identified as the most important for the future workplace under the influence of Industry 4.0. 6 REFERENCE 1) Binkley, Marilyn, Ola Erstad, Joan Herman, Senta Raizen, Martin Ripley, May Miller-Ricci, and Mike Rumble. 2012. Defining twenty-first century skills. In: Assessment and Teaching of 21st Century Skills: 17-66. Dordrecht: Springer. 2) Burrus, Jeremy, Teresa Jackson, Nuo Xi, Jonathan Steinberg. 2013. Identifying the most important 21st century workforce competencies: an analysis of the Occupational Information Network (O*NET): Research report ETS RR–13-21. Princeton: Educational Testing Service. available at: https://www.ets.org/Media/Research/pdf/RR-13-21.pdf (accessed 18 July 2021). 3) Delbecq, Andre, Andrew Van de Ven, and David Gustafson. 1986. Group Techniques for Program Planning: A Guide to Nominal Group and Delphi Processes, Middleton: Green Piar Press. 4) Government of Vietnam. 2020a. National strategy for the fourth industrial revolution towards the year 2030, available at: http://news.chinhphu.vn/Home/National-strategy-for-4th-Industrial-Revolution/20211/42762.vgp (accessed 21 September 2021). 5) Government of Vietnam. 2020b. Program for national digital transformation by 2025 with orientations towards 2030, available at https://vanban.chinhphu.vn/default.aspx?pageid=27160&docid=200163 (accessed September 2021). 6) Handel, Michael. 2016. The O*NET content model: strengths and limitations, Journal for Labour Market Research, 49 (2): 157–176. 7) Linstone, Harold and Murray Turroff. 2002. The Delphi method: techniques and applications, available at: https://web.njit.edu/~turoff/pubs/delphibook/index.html (accessed 22 May 2021). 8) National Research Council. 2010 A Database for a Changing Economy: Review of the Occupational Information Network (O*NET). Washington DC: The National Academies Press. https://doi.org/10.17226/12814. 9) National Research Council. 2011. Assessing 21st Century Skills: Summary of a Workshop. Washington DC: The National Academies Press. https://doi.org/10.17226/13215. 10) O*NET Resource Center. 2021. O*NET Content Model, available at: https://www.onetcenter.org/content.html (accessed 22 May 2021). 11) P21. 2019. Framework for 21st century learning: definitions. available at: http://static.battelleforkids.org/documents/p21/P21_Framework_DefinitionsBFK.pdf (accessed 22 May 2021). 12) Piccarozzi, Michela, Barbara Aquilani, Corrado Gatti. 2018. Industry 4.0 in management studies: a systematic literature review, Sustainability, 10 (10), 1-24. 13) PricewaterhouseCoopers Consulting. 2018. Industry 4.0 Vietnam Survey 2018: executive summary. Available at https://www.pwc.com/vn/en/publications/2018/pwc-vietnam-industry-40-report-en.pdf (. Dec. 2018). 14) Resolution of Politburo numbered 52-NQ/TW on a number of policies for active participation in the fourth industrial revolution. 2019. 15) Rychen, Dominique, Laura Salganik. 2003. A holistic model of competence. In: Key Competencies for a Successful Life and a Well-Functioning Society: pp.41-62. Göttingen: Hogrefe & Huber. 16) Siebel, Thomas. 2019. Digital transformation: Survive and thrive in the era of mass extinction. New York: RosetaBooks. 17) Schawb, Klaus. 2016. The Fourth Industrial Revolution. Geneva: World Economic Forum. 18) Vietnamwork. 2018. Career prospects & skill trends in Vietnam (2018 – 2022). https://www.enworld.com.vn/downloads/career-prospects-and-skill-trends-in-vietnam-2018-2022. (accessed in Jan 2019). 19) World Economic Forum. 2016. The future of jobs: employment, skills and workforce strategy for the fourth industrial revolution. Geneva: World Economic Forum, available at: http://www3.weforum.org/docs/WEF_Future_of_Jobs.pdf (accessed 22 May 2021). 20) World Economic Forum. 2018. The future of jobs report 2018. Geneva: World Economic Forum, available at: http://www3.weforum.org/docs/WEF_Future_of_Jobs_2018.pdf (accessed 22 May 2021). 21) World Economic Forum. 2020. The future of jobs report 2020. Geneva: World Economic Forum, available at: http://www3.weforum.org/docs/WEF_Future_of_Jobs_2020.pdf (accessed 22 May 2021). THE VALUES AND SIGNIFICANCE OF HERITAGE SITES THROUGH THE LENSES OF DIVERSE INTEREST GROUPS: THE CASE OF EGYPT Dina Bakhoum Specialist in Cultural Heritage Conservation and Management, Egypt Abstract How do we define cultural heritage (kulturna dedišcina)? What are the values of heritage? How do diverse interest groups value heritage? Why do we value heritage? Who takes the decision regarding how heritage is used, protected, restored, conserved, managed (or not)? Dina Bakhoum, an engineer and art historian, specializing in the field of heritage conservation and management, raises these questions in her presentation titled: The Values and significance of heritage sites through the lenses of diverse interest groups: the case of Egypt. In this presentation Bakhoum will discuss how internationally the values attached to heritage developed over time and shifted from focusing on the tangible aspects of heritage to also include the intangible ones. The approach of understanding and analyzing how different interest groups / stakeholders (including the local community members) value heritage has gained popularity in the last decades. This undertaking often reveals how the diverse values can sometimes be also conflicting and that bridging the gap is an ongoing challenge. Bakhoum argues that this challenge is nevertheless an opportunity that should not be missed as it allows for a more profound understanding of the site and reveals its full richness. The process allows for collaborative ways to protect heritage for the local communities as well as the wider group of those interested in it including art historians, conservation specialists, visitors/tourists and others. Through case studies from Egypt, she will discuss some of her experience working on living heritage sites in Egypt, places of continuous use and function for centuries, and whose cultural significance lies in the aesthetic, historic, scientific, social and spiritual values they hold (list of values as per the 1999 Burra Charter). DOBRODELNE ŠPORTNE PRIREDITVE V TURISTICNI PONUDBI CHARITABLE SPORTS EVENT IN THE TOURISM OFFER Peter Breskvar Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Slovenija peter.breskvar@ef.uni-lj.si Povzetek Turizem je svetovno zelo pomembna dejavnost, saj je v letu 2019 ustvaril 10,3 % svetovnega bruto domacega proizvoda, v Sloveniji istega leta 10.8 % (WTTC, 2019). V letu 2021, po okrevanju Covid-19, je Slovenski turizem prispeval 7,7 % v BDP, medtem ko svetovni 6,6 % (STO, 2022). Trendi razvoja turizma gredo v smer aktivnega, zdravega in zelenega turizma, ter trajnostnega turizma, katerega dober predstavnik je športni turizem. Med oblikami športnega turizma bo izpostavljen dobrodelni namen, saj s to obliko doprinesemo ne le k vecji športno turisticni aktivnosti, ampak ustvarjamo tudi pogoj dostopnosti, tako zdravja kot aktivnosti za ranljive in socialno šibke ljudi. V prispevku bodo prikazani primeri dobrih praks na tem podrocju. Na podlagi SWOT analize obstojecega, bodo podani predlogi oblikovanja novih turisticnih proizvodov, ki bodo vkljucevali dobrodelne športne dogodke, ki poživijo turisticno ponudbo krajev in mest. Kljucne besede: športni turizem, dobrodelne športne prireditve, turisticna ponudba. Abstract Tourism is a very important industry activity worldwide, in 2019 generated 10.3 % of the global GDP, and gross in Slovenia it was 10.8% in the same year (WTTC, 2019). In 2021, after the Covid-19 recovery, Slovenian tourism contributed 7.7 %, while the global share was 6.6 % (WTO, 2022). The trends in the development of tourism are moving towards active, healthy, and green tourism, as well as sustainable tourism, of which sports tourism is a good representative. Among the forms of sports tourism, the charitable purpose is highlighted, because with this form we not only have a greater sports tourism activity but also create the conditions for the accessibility of health and activities for vulnerable and socially weak people. The paper presents examples of good practice in this area. Based on a SWOT analysis of what exists, suggestions are made for the design of new tourism products, which are non-profit charitable sports events that enliven will the tourist offer of places and cities. Key notes: sports tourism, charitable sports events, tourist offer 1 UVOD Mednarodni turizem kaže znake hitrega okrevanja, saj so prihodi v prvih sedmih mesecih leta 2022 dosegli 57 % ravni pred pandemijo (UNWTO, 2022). Po svetovnem turisticnem barometru UNWTO so se prihodi mednarodnih turistov od januarja do julija 2022 skoraj potrojili (+172 %) v primerjavi z enakim obdobjem leta 2021. To pomeni, da se je dejavnost turizma povrnila skoraj na 60 % raven pred pandemijo. Hitro okrevanje je rezultat povecanega povpraševanja po potovanjih, pa tudi omilitev ali odpravo omejitev potovanj (86 držav do 19. septembra 2022 ni imelo nobenih omejitev, povezanih s COVID-19). Evropa je v obdobju januar - julij 2022, s prihodi dosegla 74 % ravni iz leta 2019. Zahtevno gospodarsko okolje, vkljucno z visoko inflacijo in skokom cen nafte, ki ga je poslabšala vojna v Ukrajini, je po mnenju strokovnjakov še naprej glavni dejavnik, ki ovira okrevanje turizma. Približno 61 % strokovnjakov v tem trenutku vidi potencialno vrnitev mednarodnih prihodov na raven iz leta 2019 leta 2024 ali kasneje, medtem ko se število prihodov na vrnitev na raven pred pandemijo napoveduje leta 2023 (UNWTO, 2022). Športni turizem vecinsko sestavljata dve znanstveni podrocji. Gre za podrocji športa in turizma, ki pa se povezujeta še s številnimi drugimi znanstvenimi disciplinami, kot so medicina, psihologija, sociologija, ekonomija in druge. Šport in turizem imata številne skupne cilje, ki jih zaznamo v razumevanju drugih kultur in življenjskih slogov, prispevanju k spodbujanju in utrjevanju miru med narodi ter krepitvi tesnejših odnosov med ljudmi razlicnih kultur. Razcvet športa in turizma lahko v veliki meri pripišemo spremembam življenjskih navad in dostopnosti informacij, ki so na voljo ljudem. Ce je nekdaj športni turizem predstavljal dejavnost za elite, je danes zaradi svoje dostopnosti na voljo številnim uporabnikom (Lesjak, 2020). Dobrodelne prireditve, od kulturnih do športnih, se tudi v Sloveniji že vkljucujejo v turisticno ponudbo. Gre za organizacijo kulturnih dogodkov (gledališca na prostem, glasbeni koncerti na prostem in plesni nastopi na prostem) in športni dogodki, pretežno tek (maratoni), kjer je še veliko možnosti za vkljucevanje razlicnih športnih dogodkov v turisticno ponudbo. Dobrodelni kulturno-športni dogodki so v razvoju turizma najboljša možnost tudi za trajnostni razvoj turizma in povezovanje za razvoj turisticnih podrocij. Hkrati bi vkljucevali slovenske kulturno-športne dogodke v turisticno ponudbo in istocasno popestrili že obstojeco turisticno ponudbo. 2 METODE DELA Z analizo in pregledom obstojece literature bo predstavljen pomen dobrodelnega športnega turizma v razvoju turisticne ponudbe. Pri tem bodo uporabljeni tudi internetni viri. Pomemben raziskovalni del prispevka bo predstavljala analiza SWOT z izhodišci in predlogi kot priložnost povecane turisticne ponudbe z vkljucevanjem dobrodelnih športnih dogodkov. V prvem delu bo uporabljena metoda pregleda literature s predstavitvijo turisticne ponudbe z dobrodelnimi športnimi prireditvami. V drugem delu bo predstavljen predlog vkljucevanja dobrodelnih športnih prireditev v turisticno ponudbo po pandemiji Covid-19, glede na trende in strategije razvoja turizma. 3 DOBRODELNI ŠPORTNI DOGODKI V TURISTICNI PONUDBI Dobrodelni športni dogodki so od nekdaj reševali ekonomske težave socialno šibkih in bolnih ljudi. V casu pandemije Covid-19 se je v svetu položaj le-teh še povecal, sredstev pa ni bilo, saj tudi organizacije dogodkov niso mogle biti izvedene. Tudi na strani turisticne ponudbe je svet »obmiroval« kar se tice turisticnih dejavnosti. Zato je v prihodnosti še toliko bolj pomembno, da se v turisticno ponudbo vkljuci cim vec dobrodelnih športnih dogodkov. 3.1 TURISTICNA PONUDBA Turisticno ponudbo oznacuje tista kolicina turisticnih dobrin, ki so jo ponudniki pripravljeni prodati pri dani ravni cen in pri danem stanju deviznih tecajev (Planina in Mihalic, 2002). Torej je turisticna ponudba funkcija cene ter deviznih tecajev. Turisticna ponudba je sestavljena iz raznovrstnih delov, zato je vselej odvisna od razmerja med sestavnimi deli. V celoti se težko in le pocasi prilagaja drugacnim tržnim razmeram, vecinoma se prilagaja le z dolgim casovnim odlogom. Turisticni proizvod je osnovna enota turisticne ponudbe. Izraz »proizvod« se pri nas uporablja predvsem za materializirani rezultat dela. Zato ga uporabljamo le pogojno, kot dogovorjen izraz, saj vemo, da v turizmu »proizvod« sestavljajo tako proizvodi kot storitve in naravne dobrine. Turisticni proizvod je pravzaprav turistovo doživetje, je neotipljiv, minljiv in torej pravzaprav storitev. 3.2 ŠPORTNI TURIZEM IN ŠPORTNE DEJAVNOSTI Športni turizem je v zadnjih letih, ce pogledamo z vidika njegovega razvoja, dosegel zelo velik napredek. Trendi nakazujejo, da sta šport in turizem zelo povezana, saj ljudje v svoj prosti cas, ce je ta namenjen potovanju, radi vkljucujejo tudi športne dejavnosti. Zato je številnim turisticnim destinacijam v ospredju oblikovanje kakovostne ponudbe športnega turizma. Razlicne oblike športnih dejavnosti pomenijo: - sodobnim turistom pomemben potovalni motiv, - ponudnikom turisticnih proizvodov namig po tesnejšem povezovanju športa in turizma, - lokalnemu prebivalstvu pa možnost vkljucevanja na številnih podrocjih družbeno-kulturnega in ekonomskega udejstvovanja (Weed in Bull, 2009; Fredline, 2005; Hinch in Higham, 2001, str. 56; Gibson, 2003, str. 355; Gibson, Attle in Yiannakis, 1998, str. 49; Gammon in Robinson, 1997; Gammon in Kurtzman, 2002). 3.3 DOBRODELNI ŠPORTNI DOGODKI Vedno bolj razširjeni dogodki, s katerimi zbirajo sredstva dobrodelnih organizacij, so dogodki, ki vkljucujejo razlicne vrste športnih aktivnosti. Sredstva se tako zbirajo v obliki startnine ali manjših financnih prispevkov. Taka vrsta dobrodelnih dogodkov je že nekaj let orodje za zbiranje sredstev, predvsem tistih dobrodelnih organizacij, ki se zavzemajo za zdravo in kakovostnejše življenje vseh clanov družbe. Organizacija vsake take športne prireditve je del turisticnega proizvoda, saj morajo udeleženci imeti urejen prevoz, prehrano, bivanje in izvedbo dogodka. Tako se skozi turisticno ponudbo dobrodelnih športnih dogodkov zbirajo tudi ogromne vsote denarja v dobrodelne namene. 3.3.1 Maraton New York Po pandemiji Covid-19, bo organiziran maraton v New Yorku, 6. novembra 2022 (NYRR, 2022). Sodelovalo bo kar 500 dobrodelnih organizacij. Zbran denar bo namenjen raziskavam za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj, zdravljenje diabetesa, za otroke z omejitvami, posebnimi potrebami in boleznimi (avtizem ipd.), skladu za dementne bolnike, skladu za brezplacne odvetniške storitve in skladu za razvoj racunalniških orodij proti spletnim spolnim zlorabam. Od leta 2006, so v dobrodelne namene zbrali vec kot 400 milijonov ameriških dolarjev. Mnogi predstavniki teh organizacij se seveda sami podajo na pot, pogosto pa v svoje vrste v ta namen privabijo tudi kakšno slavno osebo, ki naredi tržno potezo še bolj zanimivo. Tako je v Ameriki kar nekakšen trend slavnih, da se dobrodelno udeležijo maratonskega teka kot na primer Lance Armstrong (New York), Natalie Morales (New York), George W. Bush (Houston), Ed Norton (New York), Alanis Morissette (New York) in drugi. 3.3.2 Maraton London Leta 2020, ko je bila pandemija Covid-19, so Londonski maraton izvedli v virtualni obliki. Virtualni dogodek leta 2020 je bil dobro sprejet in so ga zato tudi leta 2021 izvedli v virtualni obliki. Londonski maraton 2021 je bil najvecji maraton na svetu z 22.342 ljudmi iz vec kot 101 države, ki so se virtualno podali na 42 kilometrov dolgo preizkušnjo in 35.871 udeleženci, ki so tekli v središcu Londona. To je bilo praznovanje vsega, kar pomeni Londonski maraton: zabava, zbiranje sredstev, modna obleka in neverjeten skupnostni duh ter zmagoslavje pozitivnosti in povezanosti. Great Ormond Street Hospital Children’s Charity je navdušena, da bodo leta 2023 dobili zbrana sredstva Londonskega maratona, ki bodo namenjena zdravljenju otrok z rakavimi obolenji (TCS, 2022). 3.3.3 #standupmaratonec Športni dogodki v turisticni ponudbi ne le pomagajo ljudem v stiski, ampak so tudi zelo zdrava in seveda vredna pozornosti. Pri nas zaenkrat ta trend še ni tako razširjen, pa vendar obstaja nekaj organizacij, ki sodelujejo, npr. Dobrodelno-tekaški projekt: #standupmaratonec 2019. Dobrodelni-tekaško-komicni projekt je tek med glavnimi mesti republik bivše Jugoslavije, v katerih je pionir slovenske stand-up scene, komik, tekac in ultramaratonec Andrej Težak Tešky skušal nasmejati cim vec ljudi v njihovem jeziku. Cilj akcije je bil zbrati cim vec denarnih sredstev za pomoc otrokom, ki jim materialne dobrine, potrebne za doseganje svojih prizadevanj in sanj, niso najbolj naklonjene. Projekt K-Rožnik48 je projekt, ki želi v svoj presek zajeti cim vecje in raznoliko število ljudi: od zagrizenih in rekreativnih športnikov, ljubiteljev stand-up komedije, zagovornikov okolja ali pa le nakljucnih mimoidocih, ki jih žene skupna želja po izboljšanju kakovosti življenj otrok in mladostnikov. V okviru projekta #gremovhribe 2018, je Tešky obiskal 33 vrhov po celi Sloveniji in v vsaki koci tudi nastopal. Za vse je pripravil odlicen in zabaven stand-up nastop, na vsaki lokaciji pa so mu pomagali tudi drugi komiki. Hoja v hrib s Teškyjem je bila primerna za zmerno kondicijsko pripravljene obiskovalce. Andrej Težak – Tešky je maja 2022 neprekinjeno 48 ur tekel okoli Rožnika in na tak nacin simbolicno predstavljal izzive družin, ki so se znašle v stiski. 3.3.4 Formaraton Formaraton je aprila 2022 potekal že trinajstic. Zbrana sredstva prijavnin so namenjena v dobrodelne namene. Prejemnik letošnje donacije je bila Ustanova za pomoc otrokom z rakom. Tako kot je sedem svetovnih cudes cilj vecine popotnikov, takšen pomen ima »velikih pet« za maratonce. Toda najbolj prestižnih maratonov (New York, London, Boston, Chicago in Berlin) ne združuje le njihova velicina z vidika tradicije, števila udeležencev in doseženih rezultatov, temvec imajo skupen še en pomemben vidik, in sicer dobrodelnost. Sredstva se zbirajo prek številnih fundacij in za razlicne namene. Ravno fundacije so tiste, ki mnogim tekacem omogocajo, da se sploh uvrstijo na startno listo teh maratonov. 3.3.5 Botrstvo v športu Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez prek Fundacije za mlade športnike iz socialno ogroženih okolij in Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje sta se s programom Botrstvo v Sloveniji odlocila združiti moci na podrocju pomoci mladim nadarjenim športnikom in zacela projekt Botrstvo v športu. Namen projekta Botrstvo v športu je zagotavljanje pomoci mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij, starim od 14 do 23 let pri razvoju in uresnicevanju športnih potencialov. Glavni cilj projekta Botrstvo v športu je postati stabilen dodaten steber pomoci nadarjenim mladim športnikom, ki jim stalno ali obcasno zmanjka sredstev za njihovo športno udejstvovanje. Pravila delovanja projekta doloca Pravilnik o izvajanju Botrstva v športu, sredstva se razdelijo prek programa štipendij v okviru razpisa, na voljo pa je tudi sklad za nujne ter posebne primere, ki zahtevajo hitro ukrepanje oziroma reševanje nastalega stanja. Ce vsa sredstva tekocega leta niso porabljena, se v celoti prenesejo v naslednje koledarsko leto. Februarja 2022 nismo le stiskali pesti za slovenske olimpijce, ampak smo ob tem poskrbeli tudi za dobrodelnost. Uporabniki Mercatorjeve aplikacije Moj M so lahko sodelovali v zabavni igri, kjer so našim olimpijcem podajali petke in dosegli zavidljive rezultate – Mercator pa je vse to pretopil v donacijo skladu Botrstvo v športu v višini 5.000 evrov. Slika 1: Podelitev donacije v sklad Botrstvo v športu 2022 http://cdn.politikis.si/wp-content/uploads/2022/02/dobrodelnost2-750x430.jpg Vir: Politikis, 2. 2. 2022 3.3.6 Ljubljanski maraton Ljubljanski maraton je s tega vidika neprimerljiv s svojimi velikimi brati, a vendarle se tudi okoli njega zbirajo ljudje, ki želijo narediti nekaj vec kakor »le« teci. Borut Kreft je maratonec in idejni vodja projekta MOYA fundacija, katerega cilj je na športno rekreativnih prireditvah zbirati sredstva za otroško onkologijo, za otroke, obolele za rakom in krvnimi boleznimi. ŽIVA VODA, skupina pod okriljem jezuitov, ki je zbirala denar za izkop vodnjakov v Afriki in za katere je leta 2005 tekel tudi Roman Kejžar. Da ima Armstrong na Brajkovica prav poseben vpliv se cuti tudi na dobrodelnih podrocjih. Ce ima Lance svojo fundacijo Livestrong, Brajkovic sodeluje z dobrodelno organizacijo Samaritan. S podjetjem Jelovica so s skupnimi mocmi zgradili višinsko hišo. S tem so številnim športnikom omogocili optimalno pripravo z višinskim treningom doma. Višinska soba, višinska hiša, višinski šotor, višinski trening, pojmi, ki se v vzdržljivostnih športih pojavljajo v povezavi z najuspešnejšimi športniki, tudi pred olimpijskimi igrami. Ne nakljucno. Višinski trening, kot pojem treninga na veliki nadmorski višini ali na simulirani povišani nadmorski višini, je prakticno že dolga leta del priprav tekacev, biatloncev, kolesarjev, plavalcev in atletov. Slovenija je z lepo naravo, idealna za višinske treninge, kar pogojuje tudi turizem in razvoj turizma. Zato je smiselno združiti turizem in šport, saj turizem v današnjem casu vkljucuje šport. Danes so turisti osvešceni o potrebi gibanja, predvsem v naravi in na svežem zraku. Tako bi združili še dobrodelni šport in turizem in pomagali pomoci potrebnim ljudem. 4 VKLJUCEVANJE DOBRODELNIH ŠPORTNIH DOGODKOV V TURISTICNI PROIZVOD Turizem ima veliko multiplikativnih ucinkov in z vkljucevanje športnih dobrodelnih prireditev v turisticne proizvode, posredno podpira razvoj slovenskega kmetijstva, prenocitvenih namestitev, ponudbe kulinarike in s tem tudi vecje prihodke v turizmu. 4.1 OBSTOJECI ŠPORTNI DOGODKI KOT DEL TURISTICNE PONUDBE Uspešno vkljucevanje športnih dogodkov v turisticne proizvode zasledimo na podrocju maratonov, kolesarjenja, teniških in golf turnirjev, nogometnih in košarkarskih tekem, jadralskih regat in smucarskih tekmovanj. Slika 2: Obstojeci športni dogodki kot delni turisticni proizvodi Turisticni proizvod – z vkljucenimi dobrodelnimi športnimi dogodkiTekdobrodelni maratonikolesarjenjeTenis,golf turinirjiNogometne tekmeJadralne regate, smucarske tekme Vir: lasten 2021 4.1.1 Virtualna kolesarska dirka po sloveniji V casu pandemije COVID-19 je bilo odpovedanih veliko športnih prireditev v živo. Kot protiutež je kolesarski klub Adria Mobil, v sodelovanju z agencijo Sport Media Focus ter Slovensko turisticno organizacijo, pripravil prvo virtualno kolesarsko dirko po Sloveniji, namenjeno rekreativnim kolesarjem, ki so jim družbo delali nekateri najboljši slovenski profesionalni kolesarji. Kolesarstvo je že nekaj casa šport, s katerim se lahko ukvarjamo tako rekoc vseh 12 mesecev. Da se je sezona raztegnila na celo leto, gre pripisati proizvodnji kolesarskih trenažerjev, ki kolesarju omogocajo vožnjo po atraktivnih kolesarskih poteh iz domacega udobja. V zadnjem casu smo prica razcvetu virtualnih kolesarskih platform, na katerih lahko najdemo kolesarske poti, ki preko trenažerja simulirajo dejanske znacilnosti dirke. I feel Slovenia virtualna kolesarska dirka po Sloveniji je potekala na platformi Rouvy, katere izjemna prednost je v tem, da kolesar ves cas vožnje opazuje okolico trase s pomocjo realnega videoposnetka. Slika 3: I Feel Slovenia virtualna kolesarska dirka po Sloveniji Vir: I feel Slovenia Obstajajo primeri dobrih praks vkljucevanja športa v turisticno ponudbo, potrebno je vkljuciti še dobrodelnost športnih dogodkov. 4.1.2 Dobrodelni golf turnir Lions klub Bled Golf je leta 2021, v sodelovanju z Lions klubom, organiziral Mednarodni Lions Alpe Adria Golf dobrodelni turnir. Ob koncu golfisticne sezone se je turnirja na igrišcu za golf Bled udeležilo lepo število igralcev, med drugim tudi gostje iz Italije in Avstrije. Namen turnirja je bil dobrodelen, zbrana sredstva pa so bila podeljena Društvu Sožitje Kranj za nakup glasbenih pripomockov otrokom z motnjami v duševnem razvoju in Centru za socialno delo Radovljica. Lions klub Bled Golf organizira tudi dobrodelne smucarske tekme v Kranjski Gori. Lions klub Bled Golf dobrodelno prireditev organizira v sodelovanju z drugimi slovenskimi dobrodelnimi organizacijami - Karitas Slovenija, Rdeci križ Slovenija, Zveza Lions klubov - Distrikt 129 Slovenija, Rotary Slovenija, ZPMS ter Smucarska zveza Slovenije. Sredstva so namenjena dobrodelnosti, kot npr. tistim, ki si ne morejo privošciti dnevnega toplega obroka. To so starejši, bolniki, brezdomci, socialno ogrožene družine, študentje, dijaki in migranti. 4.1.3 Jadralska regata Lions club Vrhnika Notranjska je bil ustanovljen pred 21 leti in je del mednarodnega lionisticnega gibanja, ki združuje preko milijon clanov. Osnovno poslanstvo gibanja je pomoc slepim in slabovidnim. Lions club Vrhnika Notranjska je usmerjen tudi na reševanje aktualnih humanitarnih problemov v slovenskem prostoru kot so poplave, požari in revšcina. Tako za zbiranje sredstev organizira vsakoletno jadralno regato. 5. SWOT ANALIZA Dobrodelni športni dogodki v turisticni ponudbi imajo tako prednosti in priložnosti kot slabosti in nevarnosti. Slika 4: SWOT analiza dobrodelnih športnih dogodkov v turisticni ponudbi Vir: lasten 5. ZAKLJUCKI IN PREDLOGI V Sloveniji imamo še veliko možnosti vkljucevanja dobrodelnega športa v turisticno ponudbo. Tudi za nove, inovativne proizvode, kot na primer tekmovanje na trgatvi v vinogradu, kdo v uri pobere vec grozdja, hmelja ipd. Dogodek je hkrati zabaven, poucen in ima lahko dobrodelno noto. Razmišljati je potrebno izven okvirja in iskati dobrodelne dogodke, ter jih vkljuciti turisticno ponudbo, obuditi že obstojece dobrodelne dogodke, kot so dobrodelni jahtni ples in podobno. Trendi razvoja turizma, tako doma kot v svetu, gredo v smer aktivne udeležbe turistov na doloceni destinaciji, predvsem aktivnosti na prostem. Hkrati je zelo pomembno, da v športne aktivnosti vkljucimo tudi dobrodelne aktivnosti, saj s tem prispevamo ne le v širitev turisticne ponudbe, ampak tudi za pomoc šibkim, ranljivim in bolnim. Slovenija se s svojo obstojeco ponudbo zelo dobro prilagaja tem trendom, navedenih pa je še nekaj predlogov za nove oblike športnega turizma pri nas. Ljudje danes ne želimo biti samo pasivni turisti in si ogledovati krajev in znamenitosti, temvec želimo biti aktivni udeleženci turisticnih doživetij. Glede na vse vec neaktivnosti na delovnem mestu, še posebno v casu pandemije COVID19, ko se je veliko del opravljalo na daljavo, kar pomeni veliko sedenja za racunalniškimi ekrani, se je potreba po gibanju v prostem casu in na potovanjih še toliko bolj povecala. 6. LITERATURA IN VIRI 1) Daughtrey, C., & Stotlar, D. (2000). Donations: Are they affected by a football 2) championship? Sport Marketing Quarterly, 9(4), 185–193. 3) Društvo Športni klub E.M.I., https://www.sk-emi.si/ (16. 8. 2022) 4) Garcia, B. (2001). Enhancing sport marketing through cultural and arts programs: Lessons from the Sydney 2000 Olympic arts festivals. Sport Management Review, 4, 193–219 5) Getz, D. (1991). Festivals, special events, and tourism. New York: Von Nostriand Reinhold. 6) Gladden, J.M., Mahony, D.F., & Apostolopoulou, A. (2004). Toward a better understanding of college athletic donors: What are the primary motives? Sport Marketing Quarterly,13, 194–208. 7) Lesja M., (2020). Tematski turizem: teoreticni in aplikativni primeri oblik turizma v svetu in Sloveniji (pp.203-220) 8) National Center for Charitable Statistics. (2004). Number of nonprofit organizations in the United States 1996–2004. Retrieved January 31, 2006, from http://nccsdataweb.urban.org/PubApps/profile1.php?state=US (16. 8. 2022) 9) NYRR, https://www.nyrr.org/races/2022tcsnewyorkcitymarathon, (16. 8. 2022) 10) Planina J., Mihalic T. (2002). Ekonomika turizma, Ekonomska fakulteta v Ljubljana 11) STO, (2022). Ekonomski pomen turizma, 12) TCS (2022). London Marathon, Charity of the Year https://www.tcslondonmarathon.com/charity-info/charity-of-the-year (7. 10. 2022) 13) Tekac.si, https://www.tekac.si/ (16. 8. 2022) https://www.slovenia.info/sl/poslovne-strani/raziskave-in-analize/ekonomski-pomen-turizma (7. 10. 2022) 14) UNWTO World Tourism Barometer and Statistical Annex, September 2022, https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/wtobarometereng.2022.20.1.5 (7. 10. 2022) 15) WTTC, Economic Impact Reports, (2019), https://wttc.org/research/economic-impact (7. 10. 2022) 16) WEED IN BULL, 2009; Fredline, 2005; Hinch in Higham, 2001, str. 56; Gibson, 2003, str. 355; Gibson, Attle in Yiannakis, 1998, str. 49; Gammon in Robinson, 1997; Gammon in Kurtzman, 2002). 17) Zhang, Q.H., & Lam, T. (1999). An analysis of mainland Chinese visitors’ motivations to visit Hong Kong. Tourism Managemen 1.1 TURIZEM NA PODEŽELJU PRILOŽNOSTI IN IZZIVI TRAJNOSTNEGA TURIZMA NA PODEŽELJU OPPORTUNITIES AND CHALLENGES OF SUSTAINABLE RURAL TOURISM Greta Cernilogar Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola greta.crnilogar@guest.arnes.si Izvlecek Ohranjeno okolje slovenskega podeželja s svojimi viri, privlacnostjo in kapitalom omogoca razvoj trajnostnega turizma na podeželju. Trajnostni turizem prinaša v okolje nove poslovne priložnosti ter vpliva na ohranjanje naravne in kulturne dedišcine. Edinstveno vrednost okolju dajejo ljudje, zlasti mladina, ki je vpeta v življenje vasi in ima sodobna znanja. Legenda.fest je primer dobre prakse trajnostnega turizma na podeželju, ki ima ob vse mocnejšem zavedanju ljudi o vrednosti dedišcine velik potencial in je priložnost tako za kmete kot širše lokalno okolje. Kljucne besede: slovensko podeželje, viri, privlacnost, kapital, trajnostni turizem na podeželju, potencial, priložnosti, dobre prakse Abstract The preserved environment of the Slovenian countryside with its resources, attractiveness and capital enables the development of sustainable rural tourism, which brings new business opportunities and influences the preservation of natural and cultural heritage. The unique value of the environment are people, especially the youth, who are involved in the life of the village and also have modern skills. Legenda.fest is an example of good practice of sustainable tourism in the countryside, with great potential for both, farmers and wider local environment. Keywords: Slovenian countryside, resources, attractiveness, capital, sustainable rural tourism, potential, opportunities, good practices 1 RAZVOJNI POTENCIALI PODEŽELJA Sodobno podeželje je vecfunkcijski prostor. Poleg kmetovanja sta vedno bolj v ospredju okoljska (varovanje kulturne krajine) in rekreacijsko-turisticna funkcija. Nekatere storitve, ki so bile nekoc samoumevne in zastonj (ogledi kmetije, degustacije, jahanje konj, vodeni ogledi okoliških znamenitosti), so danes placljive. Spremenjene življenjske navade, novi trendi v preživljanju prostega casa in možnosti doživetij, ki jih podeželje omogoca, so vzrok za razvoj turizma in rekreacije v tem okolju. Razvojni potenciali podeželja so vezani na vire, privlacnost in kapital, ki jih podeželje ima in jih je možno uporabljati danes ali v prihodnosti za uravnotežen razvoj obmocja. Predstavljajo osnovo za razvoj posameznih dejavnosti na podeželju, kot so bivanje, kmetijstvo in gozdarstvo, podjetništvo, turizem, rekreacija, varovanje okolja. Naravni viri - gozd, voda, tla-prst so osnova za gospodarsko dejavnost. Podeželsko privlacnost sestavljajo velika doživljajska zmožnost kulturne krajine, ohranjeno naravno okolje in zavarovana obmocja. Podeželski kapital so podeželski viri, iz katerih izhajajo dolocene koristi. Lokalni proizvodi (npr. sir, mesni izdelki, etnološke prireditve) so dober pokazatelj aktiviranja lokalnih virov, proizvajalcev in njihovih zmožnosti. Povecujejo lokalno in regionalno dodano vrednost. Kakovost življenja sedanje generacije je odvisna od tega, kako uravnoteženo so pretekle generacije upravljale te kapitalske vire. Blaginja bodocih generacij je odvisna od njihove smiselne rabe s strani sedanje generacije. Sedanja generacija mora predati kapitalske zaloge naslednji v enaki kolicini in kakovosti, kot jih je podedovala od prejšnje (Potocnik Slavic, 2018, str. 28-31). Slovenija je dežela številnih izjemnih krajin, ki predstavljajo slovensko identiteto in so prepoznavne tudi v evropskem merilu. Je zelena, aktivna in zdrava destinacija za 5-zvezdicna doživetja (Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, str. 11). Ohranjenost, pokrajinska raznolikost, biotska raznovrstnost in tradicija slovenskega podeželja so velika priložnost za razvoj turizma na podeželju. Podeželski turizem je definiran kot oblika turizma, za katerega je podeželje kot geografsko obmocje kljucna sestavina ponudbe. Zanj veljajo dolocene znacilnosti: - lociran je na podeželskih obmocjih, - ponudba vezana na manjše subjekte, pogosto se odvija na prostem, prisotna naravna in kulturna dedišcina, lokalni obicaji, - kolicinsko manjša ponudba in povpraševanje, poudarek na kakovosti in ne na kolicini, - turisticna rast pocasnejša z namenom dolgorocnega razvoja, - razlicne pojavne oblike turizma v odvisnosti od lokalnega okolja (Daniloska, 2015, str. 310). 1.2 TRAJNOSTNI TURIZEM NA PODEŽELJU Podeželski turizem je odvisen od geografskega obmocja, naravne in kulturne dedišcine, možnosti izvajanja podeželskih aktivnosti in prisotnega življenja na podeželju (slika 1). Slika 1: Koncept podeželskega turizma Vir: lasten (prirejeno po Boz, Ismet, 2017, str. 53) Na podeželju se v odvisnosti od razpoložljivih virov pojavljajo razlicne oblike turizma. Vsem je skupno, da so popolno nasprotje masovnega turizma in jih lahko enacimo s konceptom alternativnega turizma (Mihalic, 2006, str. 89). Najbolj prepoznavna oblika podeželskega turizma je turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost in zajema turisticno kmetijo z nastanitvijo, izletniško kmetijo, vinotoc in osmico. Turisti od obiska turisticne kmetije pricakujejo tudi sprostitev, izobraževanje in aktivno vkljucevanje v kmecka opravila (Daniloska, 2015, str. 311). Ohranjeno podeželsko okolje postaja prostor t.i. NBT (nature based tourism) turizma, kjer je naravno okolje podlaga za turisticne aktivnosti, kamor spadata tudi ekološki in avanturisticni turizem (Mihalic, 2006, str. 107-110). Velik potencial za podeželska obmocja predstavlja kulturni turizem, kjer ima veliko vlogo ohranjena kulturna dedišcina podrocja in pripravljenost ljudi za sodelovanje. Glavna privlacnost destinacije je osredotocena na lokalno tradicijo in prebivalstvo. Turisti se spoznavajo s kulturo in tradicijo na raznih etnoloških prireditvah, v lokalnih muzejskih zbirkah, na lokalnih gledaliških prireditvah, glasbenih dogodkih, srecanjih in pogovorih s prebivalci dolocenega okolja. Za tovrstni turizem je znacilno, da je manj vezan na vreme in lahko podaljša turisticno sezono (STO, 2009, str. 27). Podeželski turizem je pomemben del procesa trajnostnega razvoja podeželja. S priložnostmi in izzivi, ki jih tak koncept prinaša, pa je sooceno zlasti lokalno prebivalstvo, ki mora imeti interes za aktivno vkljucitev v dejavnosti procesa. Trajnostni turizem je temeljna usmeritev slovenskega turizma. Poleg okolja spoštuje tudi potrebe ljudi, ki tam živijo, potrebe lokalnega gospodarstva in obiskovalcev. Temelji na štirih stebrih razvoja – gospodarskem, okoljskem, družbeno-kulturnem in podnebnem (Trajnostni turizem, GOV.SI, https://www.gov.si/teme/trajnostni-turizem/). Zavzema se za konkurencnost turisticnih destinacij, ohranjanje narave, spoštovanje kulturne dedišcine in zmanjšanje negativnih vplivov turizma na podnebje (slika 2). Slika 2: Štirje stebri razvoja trajnostnega turizma Vir: lasten Trajnostni turizem ni vrsta turizma ampak je koncept, ki se lahko vkljuci v vse oblike turizma. Trajnostni turizem na podeželju v osnovi temelji na naravni in kulturni dedišcini, zato je izvajanje koncepta trajnosti v smislu ohranjanja tega kapitala kljucnega pomena. Vendar za trajnostni razvoj turizma na podeželju ni dovolj le spoštovanje okolja, ampak je potrebna tudi aktivna vkljucenost ostalih deležnikov – prebivalcev, gospodarstva in zunanjih institucij (Euracademy, 2003, str. 6-7): A) Prebivalstvo: razvoj mora spodbujati demokracijo in varnost, poštenost in pravicnost s posebno skrbjo za revne, ženske in otroke, izboljšave kakovosti življenja za vse ljudi, spoštovanje tradicije in razmislek o bodocih rodovih. B) Gospodarstvo: za trajnostni razvoj je potrebno pomagati gospodarstvu in krepiti diverzifikacijo, skrbeti, da bo lokalno prebivalstvo pridobivalo koristi od dejavnosti, nacrtovati dolgorocno korist, preprecevati negativne ucinke na gospodarstvo. C) Okolje: da bo razvoj trajnosten je potrebno spoštovati naravne sisteme, kulturno dedišcino in celovitost okolja, zmanjšati uporabo neobnovljivih virov, zmanjšati onesnaževanje okolja. D) Institucije: zunanji podporni steber za zagotovitev ciljev okoljskega, socialnega in gospodarskega vidika razvoja. Trajnostni turizem je za podeželje priložnost in izziv. Pomembno lahko prispeva pri gospodarski prosperiteti posameznikov in celotnega podrocja. Prinaša nove poslovne priložnosti, spodbuja diverzifikacijo, odlocanje za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ohranja že obstojece dejavnosti, odpira nove trge, nove nacine trženja, omogoca stabilnejše prihodke, delno tudi razprši tveganja, ki so povezana z osnovno kmetijsko dejavnostjo zaradi pojava podnebnih sprememb. Pomemben je tudi z vidika zaposlitve zlasti kmeckih žensk, ki so obicajno najbolj vpete v delo z gosti in na tak nacin pridobijo financno osamosvojitev. Ukvarjanje s turizmom zahteva vseživljenjsko ucenje, ljudje se pogosteje udeležujejo razlicnih izobraževanj, zaradi pridobljenih znanj pridobijo na samozavesti kar povratno pozitivno vpliva na osebni razvoj in razvoj gospodarstva. Pozitivni vplivi trajnostnega turizma se kažejo v skrbi in ohranjanju tradicionalnih izdelkov in postopkov izdelave, zašciti kulturne in naravne dedišcine, vzdrževanju kulturne krajine. Pri ohranjanju kulturne dedišcine prihaja med prebivalci do sodelovanja, oblikuje se kulturna zavest, ljudje se zavejo vrednosti okolja v katerem živijo (Mihalic, 2006, str. 51). Pozitiven ucinek turizma se kaže tudi v izboljšanju infrastrukture (cestna povezava, elektricno omrežje, internet, komunala), s tem se izboljša kakovost življenja domacinov. Turisticna dejavnost tako spodbuja ostalo gospodarsko dejavnost in investicije, s tem postaja lokalna skupnost še bolj privlacna za turiste in prebivalce kar se kaže v povecanju vrednosti kulturnih in naravnih znamenitosti podrocja in tudi nepremicnin (Mihalic, 2006, str. 46-47). Izzivi turizma so predvsem v pojavu masovnosti, ki negativno vpliva na osnovni kapital podeželskih destinacij, t.j. naravnih danosti. Lahko pride do opušcanja osnovne dejavnosti kmetijstva in prevelike odvisnosti od turizma. Turizem lahko povzroci tudi negativne vplive v smislu skomercializiranosti, standardizacije in izgube avtenticnosti (Mihalic, 2006, str. 51). Najvažnejši element razvoja trajnostnega turizma v podeželski skupnosti, poleg lokalnih danosti, so domacini, njihova povezanost in volja, sposobnosti in motivacija. Za zagotavljanje »živosti« obmocij je potrebno, da prebivalci prepoznajo, vrednotijo, aktivirajo, krepijo in razvijajo obstojece endogene potenciale na lokalni/regionalni ravni. Primer vašcanov, ki imajo vse to, so Vrsenci iz vasi Vrsno pri Kobaridu. 2 LEGENDA.FEST VRSNO Skinner meni, da je treba na okolje gledati kot na premoženje, zalogo razpoložljivega blagostanja, ki ga je treba uporabljati ob hkratnem investiranju v raziskovanje, odkrivanje novih, sodobnih virov in nacinov za prihodnost (Skinner, 1999, str. 269 v Plut, 2005, str. 99). Primer vasi, ki uspešno povezuje naravne danosti s cloveškim in socialnim kapitalom v zanimivo zgodbo, je vas Vrsno. Vrsno je majhna grucasta vasica, ki leži na nekakšni policki nad reko Soco v pogorju Krna. Pozicija omogoca lep razgled po soški dolini, hkrati pa je izhodišce številnih planinskih poti proti Krnu in okoliškim vrhovom. Vas meji na Triglavski narodni park, leži v cudovitem naravnem okolju, v bližini je vec naravnih znamenitosti, med njimi Gregorcicev slap in slap Brinta. Videti je možno tradicionalno arhitekturo. V vasi je možno prenociti ali kupiti domace ovcje in kravje izdelke – sir, skuto, ovcjo prejo, cebelje izdelke, vse s priznano kakovostjo. Vasico vecina pozna po slovenskem pesniku Simonu Gregorcicu, ki je njegov rojstni kraj. Vec o njem lahko zvemo ob ogledu njegove rojstne hiše. Vašcani spoštujejo in nadaljujejo tradicijo in izrocila svojih prednikov. Tako se je skozi cas ohranilo tradicionalno pustovanje, ki ga mladi organizirajo iz leta v leto. Letos je bila že šesto leto zapored organizirana tudi etnološko družabna prireditev Legenda.fest (https://www.youtube.com/watch?v=6jXlDuNdZ28). V dogajanje je vpeta prakticno cela vas, mladi in starejši. Cutiti je medgeneracijsko odgovornost kot »verigo«, ki povezuje sedanjost s preteklostjo in prihodnostjo. Vašcani so zelo veseli obiskovalcev, radi se spustijo z njimi v pogovor, z veseljem in navdušenjem razlagajo, kako se je nekoc živelo pri njih. Prireditev zajema razlicne vidike življenja nekoc: prehrano, gospodinjska opravila, razlicna kmecka dela, spravilo sena. Hkrati so po vasi tudi stojnice z lokalnimi izdelki, ki jih je možno kupiti. Poskrbljeno je tudi za otroke z raznimi delavnicami in za zabavo z organizacijo kmeckih iger. Po oznacenih tockah v vasi se dogajajo prikazi starih opravil. Tako si lahko ogledamo proizvodnjo sira, kako se je nekoc kuhalo polento in friko (slika 3, 4). Slika 3: Izdelava sira Tolminc Slika 4: Priprava frike C:\Users\GretaC.SC-DELL3510-GC\Desktop\TRENDI IN IZZIVI 2022\LEGENDA.FEST VRSNO_27_8_22\IMG_5311.JPG C:\Users\GretaC.SC-DELL3510-GC\Desktop\TRENDI IN IZZIVI 2022\LEGENDA.FEST VRSNO_27_8_22\IMG_5490.JPG Vir: lasten Vir: lasten Domacini z obiskovalci z veseljem delijo recepte tradicionalnih jedi in razlagajo o lokalnih obicajih. Najvec zanimanja požanje prikaz spravila sena s pomocjo »drata za brjmna spušcat«. Seno se je z višjih senožeti spušcalo v dolino po jekleni pletenici. Na prireditvi ga potem odpeljejo v vas z vozom s konjsko vprego (slika 5, 6). Slika 5: »Drat za brjmna spušcat« Slika 6: Odvoz sena C:\Users\GretaC.SC-DELL3510-GC\Desktop\TRENDI IN IZZIVI 2022\LEGENDA.FEST VRSNO_27_8_22\LEGENDA FEST LUKA\IMG_2547.JPG Vir: lasten Vir: lasten Zanimiva so tudi razlicna kmecka opravila, kot je žganjekuha ter razna mizarska dela in nacini, kako so gospodinje nekoc prale in likale (slika 7, 8). Slika 7: Žganjekuha in mizarstvo Slika 8: Likanje in pranje perila nekoc Vir: lasten Vir: lasten Prireditev Legenda.fest res poskrbi, da obiskovalec zazna trajnostni turizem z vsemi petimi cutili (STO, 2022, str. 4). Vrsno z okolico je zelena buticna destinacija z veliko estetsko vrednostjo. Lokalni ponudniki ohranjajo, razvijajo in nudijo možnost okušanja in nakupa domacih jedi in izdelkov, narejenih po tradicionalnih receptih. Prireditev povezuje ljudi, domacine in obiskovalce, naravo in kulturo. Domacini si prizadevajo za ohranjanje naravnega okolja, ki prinaša sprostitev njim in gostom, ki jih z veseljem sprejmejo. Obisk Legenda.festa nudi pristno doživetje, srecanje s tradicijo in kulturno dedišcino. 3 ZAKLJUCEK Potenciali slovenskega podeželja so neokrnjena narava, raznolika pokrajina, biotska raznovrstnost, možnost spoznavanja bogastva podeželja, številne lokalne kulinaricne dobrote, razlicna nepozabna doživetja ter aktivno preživljanje oddiha v naravi. Ob hkratnem spoštovanju tradicije in vrednot prostora podeželje omogoca tudi sodobne podjetniške in trženjske aktivnosti. Turizem na podeželju ima pomembno vlogo pri razvoju podeželja, saj pomeni dodaten prihodek prebivalstva in pospešuje gospodarski razvoj ne le posameznih kmetij ampak celotne lokalne skupnosti. Prinaša kakovostna delovna mesta, poleg tega lahko pripomore tudi k ohranjanju kulturne krajine in biodiverzitete. Po drugi strani pa je vedno vec povpraševanja po dopustovanju v naravi, po manjši buticni ponudbi z individualno izkušnjo. Buticno kmetijstvo, ki ga lahko izkusijo turisti v Sloveniji, tujce preseneti, prijetno presenecen pa je tudi marsikateri Slovenec. Slovenske kmetije so bolj majhne kot velike, saj teren ne omogoca intenzivne pridelave, zato stavijo na kakovost izdelkov pred njihovo kolicino. Obiskovalci podeželja se vedno bolj zavedajo vrednosti lokalno pridelane hrane in drugih na podeželju narejenih izdelkov. Ljudje vedno bolj razumejo in cenijo koncept trajnostnega razvoja in so za trajnostne izdelke pripravljeni pošteno placati. Pri turizmu na podeželju so pomembne »zgodbe«, tesen stik z naravo in ljudmi, z njihovo kulturo, šegami in navadami. To je tista dodana vrednost, ki jo obiskovalci podeželja pricakujejo in želijo in predstavlja priložnost za dobrobit vasi. Prireditev Legenda.fest je primer trajnostnega turizma na podeželju, ki povezuje ekonomski razvoj s tradicijo, dedišcino, ki so jo predhodne generacije ustvarile in prenesle na sedanji rod. Izpolni pricakovanja starejših in mlajših. Ob sprehodu skozi vas je cutiti mocno prisotnost medgeneracijske povezanosti na vec podrocjih. Navezanost na lokalno in tradicionalno se izkazuje v prikazu starih opravil v oblacilih iz preteklosti, v katerega so aktivno vpeti mladi vašcani. Obiskovalec zacuti slovensko podeželje, spozna šege, obicaje, kako se je nekoc na Vrsnem živelo, spozna kmecka opravila, hrano, recepture. Prireditev naredi veliko za prepoznavnost vasi. Domacini lahko vnovcijo svoje izdelke, obiskovalci pa cenijo »tipicnost« proizvodov, ki jo vidijo kot razlikovalno prednost v primerjavi z drugimi podobnimi proizvodi. Edinstvena ponujena vrednost prireditve pa so vašcani, njihova prijaznost, gostoljubnost, njihov ponos na svojo kulturno in naravno dedišcino, ki jo radi delijo z obiskovalci. V vasi je veliko mladine, ki bo v prihodnje zagotovo skrbela, da življenje in stari obicaji ne bodo zamrli. Vas ima vire, privlacnost in kapital, kar vse ji daje priložnost za razvoj. Legenda.fest je primer dobre prakse trajnostnega turizma na podeželju, ki ima ob vse mocnejšem zavedanju ljudi o vrednosti dedišcine velik potencial in predstavlja kamencek v mozaiku priložnosti za razvoj in dobicek posameznih kmetij in celotne skupnosti. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Boz, Ismet, Osman Kilic, Cevahir Kaynakci. 2017. Emerging Trends in Rural Tourism: Evidence from the Eastern Black Sea Region of Turkey. Rural development conference, Bangkok, Thailand, str. 53, (PDF) Emerging Trends in Rural Tourism: Evidence from the Eastern Black Sea Region of Turkey (researchgate.net), 3. 9. 2022. 2) Daniloska, Natasha, Katerina Hadzi Naumova-Mihajlovska. 2015. Rural tourism and sustainable rural development. Economic development 17(3), str. 307-320. 3) Euracademy. 2003. Developing Sustainable Rural Tourism. Atene, str. 6-7, https://www.euracademy.org/wp-content/uploads/2015/06/Thematic-Guide-1.pdf, 4. 9. 2022 4) Legenda.fest Vrsno 2022, https://www.youtube.com/watch?v=6jXlDuNdZ28, 4. 9. 2022 5) Mihalic, Tanja. 2006. Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, Enota za založništvo, str. 1- 119. 6) Plut, Dušan. 2005. Teoreticna in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela, št. 23. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 59-113. 7) Potocnik Slavic, Irma. 2018. Endogeni razvojni potenciali slovenskega podeželja, Zbornik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, str. 9-41. 8) Strategija razvoja kulturnega turizma na slovenskem, STO, 2009, str. 27, https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/turisticni-produkti/SRKTS-29_8849.pdf.pdf, 3. 9. 2022 9) Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, RS, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, 2017, str. 11, https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/strategija_turizem_koncno_9.10.2017.pdf, 3. 9. 2022. 10) Trajnostni turizem, RS, GOV.SI, https://www.gov.si/teme/trajnostni-turizem/, 3. 9. 2022 11) Trajnostno porocilo Slovenske turisticne organizacije 2020 in 2021. STO, 2022, str. 4, https://www.slovenia.info/uploads/publikacije/trajnostno_porocilo_sto/Trajnostno_porocilo_STO.pdf, 4. 9. 2022 PROBLEMI TRAJNOSTNEGA TURIZMA SUSTAINABILITY ISSUES IN TOURISM Milenko Gajic Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana, Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana, Erudio višja strokovna šola, GEA – Center višjih šol, Slovenija milenko.gajic@ssgtlj.si Izvlecek Prispevek govori o problemih sedanje družbe. Razvoj turizma ni sporen, povecanje migracij je dejstvo. Hkrati pa je prišlo do neverjetnih klimatskih sprememb, katerim smo prica v letu 2022. Prispevek aktualizira problematiko razvoja turizma znotraj razvoja družbe nasploh in išce odgovore na vprašanja o možnosti razvoja družbe, možnostih razvoja turizma brez škodljivih posledic za okolje. Morda koncept trajnostnega turizma ni zadosten in je potrebno kriticno razmišljanje o sedanjem stanju in smereh, v katerih se bo lahko gibal turizem znotraj nujno potrebnih ukrepih za blaženje klimatskih sprememb saj je za njihovo ustavitev, po mnenju razlicnih znanstvenikov, že prepozno. Prispevek skuša povzeti probleme, jih postaviti na skupen imenovalec in tako poiskati možne rešitve, ki bi bile kar se da sprejemljive za vse deležnike, ki pa imajo hkrati zelo razlicne interese. Kljub razlicnim interesom, bi nam moral biti skupen najvišji interes: ublažiti klimatske spremembe in s tem prispevati k cim manjšim slabim posledicam v vseh segmentih družbe in našega življenja. Kljucne besede: turizem, trajnostni turizem, klimatske spremembe, zeleni turizem, ekologija Abstract The paper presents the problems of contemporary society. The development of tourism is not disputed, the migration increase is an undeniable fact. In 2022, we are witnessing incredible climate change. The paper identifies the issue of tourism development within the development of society in general and seeks answers to questions about the possibility of society's development and the possibility of tourism development without harmful consequences for the environment. Perhaps the concept of sustainable tourism is not sufficient and it is necessary to think critically about the current state and the directions in which tourism will be able to move within the necessary measures to mitigate climate change because, according to various scientists, it is already too late to stop them. The contribution attempts to summarize the problems, place them on a common denominator, and thus find possible solutions that are as acceptable to all stakeholders as possible, despite their very different interests. Nevertheless, all stakeholders should pursue the same goal: mitigating climate change and thus contributing to the smallest possible negative consequences in all segments of society and our lives. Keywords: tourism, sustainable tourism, climate change, green tourism, ecology 1 UVOD Leto 2022 je prineslo v Evropo precejšne klimatske probleme, kakršnim še nismo bili prica. Cloveška vrsta je soocena s klimatskimi dogodki, ki niso bili zabeleženi v zadnjih 500 letih. Obsežni požari po celi Evropi, suša, neurja, vrocinski rekordi, prizadeto kmetijstvo in podobni dogodki, so nam dokoncno pokazali kaj se bo (še) zgodilo, na kar so že par desetletij opozarjali klimatologi in drugi znanstveniki. Nezadržne klimatske spremembe so že dlje casa prisotne po celem svetu, v Evropi pa jih v vecji meri opažamo v zadnjih nekaj letih. Opozorilo nekaterih klimatologov, da bo letošnje poletje najhladneje do konca naših življenj, nas navdaja s strahom in zaskrbljenostjo. Narava je poskrbela, da si je ne moremo vec »podrediti«, ne zmoremo pogasiti požarov, ne zmoremo proizvesti elektrike na presušenih rekah, ne moremo pridelati hrane v izsušenih tleh. Pri temperaturnih rekordih se nimamo kje ohladiti, zaradi nebrzdanega trošenja virov nimamo pitne vode in prišli smo do tocke, kjer vsi lahko spoznamo, da tako vec ne gre. Cloveštvo potroši vec kot bi smelo, vec posegamo v naravo kot bi smeli. Ta tocka je sicer že zdavnaj presežena, sedaj se je treba le vprašati, kako sanirati obstojece stanje in kako priceti zmanjševati škodo, ki bo nedvomno nastajala v prihodnosti. Turizem se bo sreceval še s pomanjkanjem energetskih virov oziroma s podražitvijo goriv in energije, kar bo zagotovo prizadelo turizem v prihodnih letih. Težko pristanemo na tezo zanikovalcev klimatskih sprememb, da gre za naravne cikle. Treba bo spremeniti razmišljanje ljudi, ki morajo analizirati posledice svojega pocetja in ponovno pretehtati meje svoje potrošnje v smislu zadovoljstva z življenjem. Potreben je globlji premislek, kaj ljudje potrebujejo in cesa ne. Ljudje ostajajo brezskrbni tudi zato, ker sami ne doživljajo stiske, ki jo doživljajo najbolj izpostavljeni klimatskim spremembam in neverjetno hitrim unicevanjem okolja. Žalostno dejstvo je, da se vlade predramijo le, ko so zaradi klimatskih dogodkov prizadeta gospodarstva – le takrat se zacne bolj aktivno omenjati potrebo po spremembah v potrošniškem obnašanju in posledicno ohranitvi narave. 2 VPLIV KLIMATSKIH SPREMEMB NA TURIZEM Milijarde ljudi bodo po napovedih klimatologov zelo pogosto potencialno izpostavljene ekstremnim ravnem vrocine. Gre za nov pojav, ki se prej prakticno ni dogajal, zdaj pa se bo pojavljal vsako leto. Industrijske revolucije so izkoristile energijo fosilnih goriv in z intenzivno rabo naravnih virov omogocile izredno mocno gospodarsko rast. Zadnje generacije so žal presegle sposobnost revitalizacije planeta in trajno spremenile ekosisteme. Naša generacija danes odloca o prihodnosti planeta in življenju naslednjih generacij. Države v razvoju imajo drugacne probleme – da bi izkoreninile revšcino, da bi zagnale gospodarstvo, dovolijo gradnje netrajnostnih objektov in infrastrukture. Na ta nacin imajo takojšnjo in neposredno gospodarsko korist, ki je bolj ocitna kot posledicno propadanje okolja. Klimatske spremembe unicujejo svetovne ledenike. Ker se izredno hitro topijo, se s tem unicujejo ekosistemi. Evropski ledeniki shranjujejo zimski sneg in ga poleti postopoma izpušcajo ter tako zagotavljajo vodo za evropske reke in pridelke, pa tudi za hlajenje jedrskih elektrarn. Letos smo prica prakticno vsem izsušenim rekam v Evropi, kjer je obstal recni transport. Taljenje ledenikov ni seveda le turisticni problem v visokogorju – postal je problem slehernega posameznika. Lahko bi ugotovili, da prizadevanja razlicnih organizacij in gibanj, kot so UNESCO ali Greenpeace niso zadosti ucinkovita. Nasproti teh stojijo mocne vlade, korporacije, lastniki kapitala, ki imajo žal drugacno vizijo sveta. Zdaj pa so, zaradi globalnega segrevanja, suš, tornadov in požarov, postali ogroženi tudi njihovi ekonomski modeli. Tudi kapital trpi škodo, zato se sama globina problema drasticno poglablja. Poleg dosedanjih prizadevanj ekologov bo potrebno mocnejše ozavešcanje in eko-izobraževanje. Ceprav je to izziv, pa eko-izobraževanje s seboj prinaša nekatere koristi za turizem, zlasti v zvezi z regijami z redkimi naravnimi viri, kjer bo napredek pri ohranjanju ekologije verjetno privlacen za tiste, ki jih zanima zeleni turizem. V takšnih – ogroženih regijah je ohranjanje ekosistemov zdaj kljucna prednostna naloga, zato bi dohodek iz ekoturizma bolj kot ne podprl ohranitev ekosistema. Potrebne so torej radikalnejše turisticne strategije, ki bodo z ostalimi politicnimi agendami povzrocile spremembo miselnosti in vedenja v skupnem prizadevanju za zagotovitev ogljicno nevtralne prihodnosti. Žal so po svetu navzoce zelo razlicne stopnje ozavešcenosti o perecem problemu segrevanja ozracja in o poteh za reševanje planeta. Evropa, še posebej države Evropske unije so zdalec najbolj ozavešcene in najbolj aktivne pri ukrepih, pa vendarle se moramo vprašati ali to sploh zadostuje za tako mocne klimatske spremembe. Slika 1: Napis na tabli – pot na Planino nad Vrhniko: Pustimo naravi, da si opomore Slika, ki vsebuje besede drevo, trava, zunanje, rastlina Opis je samodejno ustvarjen Vir: lasten 2.1 KONCEPT TRAJNOSTNEGA RAZVOJA Na Vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju je bila septembra 2015 sprejeta Agenda 2030 za trajnostni razvoj. Ta uravnoteženo združuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko – in jih prepleta med 17 dolocenimi cilji trajnostnega razvoja (»Sustainable Development Goals – SDGs«). Agenda 2030 je torej univerzalna; njene cilje bo potrebno doseci do leta 2030 in jih morajo uresniciti vse države sveta. Žal pa se zdi ta dokument, tako kot mnogi dokumenti OZN, zgolj pobožna želja, ki je velike gospodarske in politicne sile, sledec svojim izkljucno ekonomskim interesom, preprosto ne bodo upoštevale. Evropska unija opredeljuje koncept trajnostnega razvoja na pripravo razvojne politike, ki izpolnjuje gospodarske, družbene in okoljske potrebe družbe v smislu blaginje v dolgorocnem obdobju. Temelji na predpostavki, da mora razvoj slediti potrebam današnje družbe, ne da bi bila pri tem ogrožena dobrobit prihodnjih generacij. To pa pomeni, da je treba ustvariti razmere za dolgorocni gospodarski razvoj in hkrati zagotoviti spoštovanje (ohranitve) okolja – do katerega imajo tudi naši zanamci pravico. Eurostat je pripravil nabor kazalnikov za spremljanje napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja na ravni Evropske unije. Tukaj so predstavljeni izbrani kazalniki, ki so relevantni za Slovenijo. Slika 2: Kazalniki spremljanja ciljev trajnostnega razvoja Evropske unije Vir: https://www.stat.si/Pages/cilji 2.2 KONCEPT TRAJNOSTNEGA TURIZMA Trajnostni turizem je po opredelitvi Svetovne turisticne organizacije (STO) odgovorni turizem; takšen, ki spoštuje potrebe okolja in ljudi, ki tam živijo in hkrati tudi lokalnega gospodarstva ter obiskovalcev. Trajnostni turizem je že kar nekaj let temeljna usmeritev slovenskega turizma. Nacela trajnosti se nanašajo na okoljske, gospodarske in socialno-kulturne vidike razvoja turizma. Za zagotovitev dolgorocnega trajnostnega razvoja naj bi vzpostavili ustrezno ravnotežje med vplivi turizma na okolje, zaposlenimi v turizmu, lokalnimi skupnostmi in turisticnimi ponudniki. Zeleni turizem pa razumemo kot turizem, ki pušca minimalne negativne vplive na naravni ekosistem, prodaja pa se kot turizem v naravnem in neokrnjenem okolju. Trajnostni turizem (naj) temelji na štirih stebrih razvoja: • gospodarski: zagotoviti je potrebno konkurencnost turisticnih krajev in podjetij, da se bodo lahko uspešno razvijala in prinašala dolgorocne koristi; • okoljski: zmanjšati onesnaženosti zraka, vode in zemlje, zmanjšati obseg odpadkov, krepiti kakovost in znacilnosti pokrajine ter zavarovati in ohraniti naravo; • družbeno-kulturni: izboljšati kakovost življenja v lokalnih skupnostih, krepiti in spoštovati kulturno in zgodovinsko dedišcino, razlicnost in tradicijo; • podnebni: zmanjšati vplive turizma na podnebje in povecati prilagoditev turizma podnebnim spremembam. Za zagotovitev dolgorocne trajnosti si v Sloveniji naceloma prizadevamo vzpostaviti ustrezno ravnotežje med vsemi stebri. Slovenski turizem naj bi bil konkurencen, temeljil naj bi na ekonomski uspešnosti poslovanja ter bil hkrati prizanesljiv do naravnega, kulturnega in socialnega okolja. Koristi takšnega trajnostnega ravnanja bi bili: • financni prihranki za podjetja in turisticne kraje, ki s trajnostnim ravnanjem znižujejo stroške; • vecja privlacnost trajnostno usmerjenih podjetij za potencialne vlagatelje; • boljša pripravljenost trajnostno usmerjenih podjetij na spremembe zakonodajnih predpisov s podrocja okolja; • turisticni ponudniki in kraji s trajnostnim pristopom bi morali razvijati bolj kakovostne produkte in si prizadevati za to, da imajo gostje bolj kakovostno izkušnjo; • podjetja, katerih bistvo je v vecji skrbi za naravno in družbeno okolje ter zadovoljstvo zaposlenih, bodo sposobna uspešneje motivirati zaposlene in zadržati kakovostno delovno osebje; • turisticna podjetja, ki so razvila trajnostne prakse in jih preverila z okoljskimi shemami, naj bi dosegla vecjo prepoznavnosti in ugled. Trajnostno ravnanje in skrb za naravno okolje je torej temeljna usmeritev slovenskega turizma in edina (možna) pot naprej. Slovenija je na to pot stopila že pred leti, ko so deležniki slovenskega turizma podpisali Deklaracijo o partnerstvu za trajnostno rast slovenskega turizma. Trajnostni razvoj ni sicer vec modna težnja, ampak je nacin življenja in nujnost v razvoju turizma. Trajnostni razvoj je zato vpet v vse nacrtovane ukrepe in aktivnosti, tako na ravni države kot na ravni turisticnih krajev. Slovenija se že nekaj let pod okriljem Slovenske turisticne organizacije uveljavlja kot zelena, aktivna, zdrava. Gre za slogan, ki deklarativno izraža trajnostno usmerjenost slovenskega turizma. Pod krovno znamko Slovenia Green imamo v slovenskem turizmu zeleno shemo, ki spodbuja trajnostno delovanje, združuje trajnostna prizadevanja in promovira zelene zgodbe slovenskega turizma. To je državni-javni program, certifikacijska shema in hkrati znak za turisticne kraje ter ponudnike namestitev. Znak promovira in spodbuja zeleno delovanje turisticnih ponudnikov in krajev, pri cemer ponudniki turisticnih nastanitev lahko pridobijo znak Slovenia Green Accommodation. Vendar se postavlja vprašanje - ali je to dovolj? Ali smo resnicno dovolj skrbni, ali resnicno dovolj naredimo za ohranitev našega okolja, kaj bomo zapustili zanamcem? Žal so klimatske spremembe, katerim smo prica tako silovite, da se moramo odgovorno vprašati, ali morda zacrtana pot ni dovolj. Kot vemo, se dostikrat za zvenecimi napisi skriva povsem gola ekonomska brezobzirna korist. Preveckrat stoji pod krinko okolja in skrbi za okolje umazan posel, ki prinaša dobicke in okoljsko razdejanje. Prevec je dvolicnosti, politiki dostikrat pokleknejo pred gospodarskimi lobiji, ki imajo pred seboj le en cilj – maksimirati dobicke. 3 PROBLEMI SLOVENSKEGA TURIZMA Koliko je slovenski turizem res okoljsko dolgorocno vzdržen? Ko potujemo po Sloveniji in po Evropi, ne moremo ugotoviti, da smo kaj bolj »zeleni« od evropskih držav. Resda smo še vedno cista država – izjemno zelena turisticna destinacija. Vendar bodo posledice sedanjega turizma, kmalu vidne pri zagotavljanju ciste in neokrnjene, torej zelene narave. Ta je res že nekaj casa glavni dejavnik privlacnosti Slovenije na tujih turisticnih trgih. Obseg turizma in njegovi ekološki odtisi bodo zagotovo veliko breme za slovensko naravo – rastlinski in živalski svet, tla in vodne vire. Slovenski mediji so v letu 2022 porocali o ponovnih onesnaženjih v Triglavskem narodnem parku – na primer onesnaženje Dvojnega jezera, enega izmed sedmerih Triglavskih jezer. Do pretiranega razrašcanja alg in mocnega smradu naj bi prihajalo zaradi pritoka odplak iz zelo oblegane bližnje planinske koce. Planinske koce sicer imajo cistilne naprave, ki pa so omejene in ne zmorejo ocistiti pretirane obremenitve. Nedvomno imamo problem z odpadnimi vodami v visokogorju – kljub naši deklarirani ozavešcenosti in zeleni naravnanosti. Nekateri vidijo rešitev v manjših kapacitetah gorskih koc, v manjši porabi na obiskovalca, v manjšem številu postelj ali v krajšem casu poletnega obratovanja. Nekateri ukrepi bodo nujni, saj so prizori vrste planincev, ki cakajo na vzpon na Triglav, postali cez poletje zelo pogosti. Nepremišljen razvoj turizma degradira tudi naravne habitate obale in drugih urejenih obmocij. Zaradi pomanjkanja primernih obmocij za turisticne objekte in infrastrukturo so obalna mokrišca so pogosto izsušena. Takšne dejavnosti lahko povzrocijo resno degradacijo ali celo dolgotrajno unicenje lokalnih ekosistemov. Na morskih obmocjih se številne turisticne dejavnosti odvijajo okoli krhkih in ranljivih ekosistemov. Sidranje, potapljanje, ribolov in odlaganje smeti sodijo med dejavnosti, ki povzrocajo neposredno škodo vrstam (npr. morskim sesalcem) ali degradacijo naravnega morskega okolja (npr. biotopi vodne trave) ter dodatno vplivajo na obalno erozijo in ribištvo. Turisti in dobavitelji pogosto nevede uvažajo vrste (žuželke, divje in hortikulturne rastline ter bolezni), ki niso naravne za lokalno okolje in bi lahko poslabšale ali celo unicile ekosisteme. Paradoksalni problem slovenskega turizma predstavlja prizadevanje za cim številnejši obisk turistov in hkratno priseganje na buticnost. Preobsežen obisk turistov in težnja po nenehnem povecevanju prihodov turistov so nasprotne buticnosti in zelenem turizmu. Istocasno ne uspemo doseci velike dodane vrednosti – nimamo velike dnevne porabe turistov, cene prenocišc so marsikje relativno nizke in izpostavljene velikem sezonskem nihanju. Zaenkrat še težko govorimo o splošni visokokakovostni infrastrukturi. Koristi resnicno okoljsko prijaznega turizma morajo biti zelo vidne tudi turistom. 3.1 MOŽNOSTI NADGRADNJE DOSEDANJIH PRAKS VEZANIH NA TRAJNOST Študije na ravni EU kažejo, da trajnostne sheme izboljšujejo zavedanje gospodarstva o pomenu zelenega oziroma trajnostnega turizma, nimajo pa še pomembnega prispevka k zagotavljanju trajnostnega turizma. Gre za to, da še vedno prevec posegamo v naravo. Vec kot bi »ranjena« narava lahko sprejela. Težko je namrec sploh izmeriti, kaj šele dokazati, koliko smo posegli v naravo in koliko škode smo povzrocili, pa tudi obratno – koliko smo privarcevali, koliko smo zmanjšali izpuste, odplake in smeti. Turisti pustijo veliko hrane na krožniku. Po nekih ocenah (Kralj, 2022), povprecni turist v slovenskem hotelu na krožniku pri zajtrku pusti 15g in na vecerji 50g (še) užitne hrane. To pomeni, da vsi turisti v Sloveniji letno pridelajo vec 100 ton prehranskih odpadkov in to je prvi primer, kako v resnici ravnamo neodgovorno do okolja, virov in do sebe. Ravno tako hoteli in drugi nastanitveni obrati porabljajo velike kolicine pitne vode. Štirizvezdicni hotel porabi za cišcenje sobe 35 litrov vode, okoli 1,5 kWh elektricne energije ter 100ml cistil. Kot vemo, hoteli ponujajo uvožene prehrambene in druge izdelke. Treba bo cimprej in cimbolj zmanjšati porabo virov, saj se tržimo kot »zelena« destinacija. Najbolj ozavešceni turisti bodo celo opazili, da obstaja velik razkorak med obljubami in dejstvi. Hkrati pa neposredno škodimo lastnemu okolju in s tem krnimo našo »zelenost« in ohranjeno naravo. Kako dolgo še bo prenesla takšne kolicine odpadkov in tako porabo energije? Še vedno se srecujemo s skeptiki, ki menijo, da gre za teorije zarot, da sploh ne gre za tako hude posege v naravo, in da so klimatske spremembe posledice naravnih ciklov na planetu. Te teorije in razlage so seveda neznanstvene ali psevdoznanstvene, so pa žal še vedno zelo prisotne, kljub bolecim posledicam naglih klimatskih sprememb, ki jih vidimo povsod okrog nas. Okrepiti je potrebno napore za »vzgojo« turistov v Sloveniji, da se bolj odgovorno vedejo do naravnega in družbenega okolja, da povzrocijo manj odpadkov, porabijo manj pitne vode in elektricne energije, da manj posegajo po motoriziranih turisticnih doživetjih in vecji meri uporabljajo javni promet. Z vecjim povpraševanjem in potrošnjo bi nagrajevali certificirane trajnostne turisticne ponudnike in doživetja, spoštovati bi morali lokalno družbeno-kulturno okolje in ga pomagali ohranjati. Gre pravzaprav za »prevzgojo« turistov. Na primer, ce gost v kopalnici ne odvrže brisace na tla, mu je ne zamenjamo. Ni dovolj deklarativna drža in trženjske aktivnosti, potrebno je aktivno in takojšnje ukrepanje v smeri sodelovanja turistov za ohranitev narave. Spremembe v vedenju turistov so preprosto manj zahtevne kot investicije v (še) bolj ekološko infrastrukturo. Manjša kolicina odpadkov prinaša opazno manjšo obremenitev okolja. Turisti so seveda razlicni, nekaj jih je zagotovo okoljsko ozavešcenih, nekateri samo menijo, da so, vendar ne ravnajo tako, ostali turisti pa preprosto ne poznajo ali celo ne želijo ravnati odgovorno do okolja. Takšne turiste je treba z našimi prijemi in aktivnostmi spremeniti. Turisti v splošnem menijo, da je zeleni turizem zelo drag, da je prevec zahteven, da vzame veliko casa. Na razlicne nacine išcejo izgovore za svoje neodgovorno ravnanje. Tistim turistom, ki imajo željo biti odgovorni, lahko turisticni ponudniki pomagajo in nagradijo najbolj trajnostne oblike vedenja. Ce bi hotel privarcevane stroške cišcenja sobe delil z gostom, bi se gost tudi dejansko odpovedal nepotrebnemu cišcenju sobe. 3.2 KAKO NAPREJ? Zelene oziroma trajnostne sheme so financno, infrastrukturno in kadrovsko zahteven projekt z relativno majhnim ucinkom na trajnost v turizmu. Ponudniki bi lahko z manj vložka ucinkovito nagovarjali potrošnika, ki išce tovrstna doživetja, tako da bi aktivno ponujali konkretne rešitve kot so: zmanjševanje kolicine odpadkov in njihovo recikliranje, uporaba lokalne dobaviteljske verige, namestitve tušev namesto kadi, uporaba javnega in skupnega prevoza, manjši nastanitveni obrati namesto velikih, cim vec domacih živil in hrane namesto uvoženih proizvodov. Take ukrepe morajo ponudniki na jasen nacin tržiti turistom, ki bodo to razumeli kot nadgradnjo, ne pa kot površnost in slabo kakovost. Ce izven sezone ne ponujamo dolocenega sadja, lahko turist to tolmaci kot našo slabost, ne pa kot našo lokalno in trajnostno usmerjenost. Ponudniki turisticnih produktov morajo znati identificirati in nato tržiti tiste znacilnosti svojih doživetij in infrastrukture, ki kažejo na trajnost in buticnost. Buticna destinacija lahko dosega visoke cene, visoko dodano vrednost in zmore takšno ceno tudi zagovarjati na tak nacin, da preprica turista. Ce menimo, da imamo neokrnjeno naravo, jo moramo potem kot tako tudi tržiti in jo turistom, ki jih to zanima tudi znati ponuditi – a ob višjih cenah, saj smo, kot receno, buticni. Interes za trajnostne prakse je torej v porastu. Zelena shema slovenskega turizma vkljucuje cedalje vec destinacij iz vse Slovenije. Naklonjenost spremembam je ocitna, kar je dobra osnova za prehod v konkretna dejanja. Nikakor pa sama trajnostna shema ne bo sama po sebi zadosti za ohranitev naše narave. Razlicne škodljive oblike sedanjega turizma v Sloveniji (in tudi drugje) preprosto niso vzdržne. 4 SKLEP Doseganje trajnosti v turizmu je stalen proces, ki zahteva stalno spremljanje vplivov z uvajanjem potrebnih preventivnih in korektivnih ukrepov. Obravnavati mora temeljna vprašanja, kot so konkurencen in družbeno odgovoren turizem ter možnost sodelovanja v turizmu za vse državljane. Trajnostni turizem mora zagotoviti uspešno, dolgorocno gospodarsko delovanje ter pravicno porazdeliti socialno-ekonomske koristi. Trajnostni turizem naj bi nudil tudi stabilno zaposlitev in priložnosti za zaslužek ter socialne storitve za gostiteljske skupnosti ter prispevati k zmanjševanju revšcine v nerazvitih okoljih. Prav tako mora optimalno izkoristiti okoljske vire, ki so kljucni element v razvoju turizma, ohranjati bistvene ekološke procese, ohranjati naravno dedišcino in biotsko raznovrstnost. Pri vsem tem je izjemnega pomena spoštovanje sociokulturne avtenticnosti gostiteljskih skupnosti, ohranjanje grajene in žive kulturne dedišcine in tradicionalnih vrednot ter medkulturno razumevanje in strpnost. Vse to pa seveda ne sme biti zgolj zapisano v dokumentih, temvec mora postati samoumevna praksa ne le v Evropi, temvec v celem svetu. Trajnostni turizem bo potrebno nenehno nadgrajevati, saj nas silovitost unicevanja okolja in klimatskih sprememb silijo v takojšnje in energicno ukrepanje. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Dembovska, Iveta, Anda Zvaigzne. 2021. Sustainability and its challenges in destinations that highly depend on tourism: a thematic literature review. Worldwide Hospitality and Tourism Themes, 14 (6): (697-708). 2) Evropska komisija. 2022. Trajnostni razvoj. https://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/what/glossary/s/sustainable-development (18.8.2022). 3) Korstanje, Maximilano E., Babu George. 2012. Global warming and tourism: chronicles of apocalypse? Worldwide Hospitality and Tourism Themes, 4 (4): (332-355). 4) Kralj, Anja. 29.8.2022. Najhladnejše poletje do konca življenja? Nevarna vrocina bo vsaj trikrat pogostejša. Cas za zemljo. https://www.caszazemljo.si/beseda-o-zemlji/vrocinski-valovi.html (29.8.2022). 5) Kralj, Anja. 28.8.2022. Turisti zavržejo vec kot 100 ton hrane: kako zelen je v resnici slovenski turizem? Cas za zemljo. https://www.caszazemljo.si/trajnostno/zeleni-turizem.html (29.8.2022). 6) N.V, T.H. 31.8.2022. Kako bomo (pre)živeli brez ledenikov? 24 ur.com. https://www.24ur.com/novice/tujina/ogrozena-oskrba-s-pitno-vodo-v-evropi.html (1.9.2022). 7) Republika Slovenija Gov.si. 2022. Trajnostni turizem. https://www.gov.si/teme/trajnostni-turizem/ (21.8.2022). 8) Republika Slovenija Statisticni urad. 2022. Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji (22.8.2022). 9) T.K.B., Marjeta Klemenc. 2022. Alge tudi letos zasmradile Dvojno jezero v TNP-ju. Kako urediti težave z odplakami v visokogorju? MMC RTV, 2. september. https://www.rtvslo.si/okolje/alge-tudi-letos-zasmradile-dvojno-jezero-v-tnp-ju-kako-urediti-tezave-z-odplakami-v-visokogorju/639164 (3.9.2022). TRŽENJE DESTINACIJSKE ZNAMKE RADOL'CA PRISTNO SLADKA – ZGODBA O USPEHU MARKETING OF DESTINATION BRAND »RADOL'CA PRISTNO SLADKA« - SUCCESFUL STORY Milenko Gajic Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana, Višja strokovna šola za kozmetiko in velnes Ljubljana, Erudio višja strokovna šola, GEA – Center višjih šol, Slovenija milenko.gajic@ssgtlj.si Izvlecek Prispevek predstavlja primer trženja v turizmu. Gre za prikaz in analizo uspešne zgodbe trženja destinacije Obcine Radovljica. Opisuje teoreticni okvir trženja destinacije in pomen ustvarjanja destinacijske znamke. Prikazuje proces ustvarjanja turisticne destinacije od zacetka. Trženje destinacije je kompleksno opravilo, ker mora upoštevati želje razlicnih deležnikov, ki imajo dostikrat razlicne, celo nasprotne interese. Trženje destinacij je relativno novo glede na zgodovino trženja izdelkov in storitev. Turizem v Radovljici je do leta 2010 temeljil na organski spontani rasti. Trženje destinacije v pravem pomenu besede sploh ni obstajalo. Zaradi vecletnega upadanja obiska gostov, so leta 2010 ustanovili Javni zavod za turizem in kulturo Radovljica, ki naj bi destinacijo aktivno tržil. Sledile so aktivnosti, ki so pripeljale do oblikovanja destinacijske znamke, do odprtja TIC-a, do ustvarjanja ponudbe, do sistematicnega in proaktivnega trženja. Posledicno je prišlo tako do porasta obiska, nocitev, denarnega toka, kot do ustvarjanja pozitivnega ozracja v mestu in okolici ter obnove objektov. Upraviceno lahko trdimo, da gre za zgodbo o uspehu. Kljucne besede: turizem, trženje v turizmu, destinacijska znamka, znamcenje Abstract The paper presents an example of tourism marketing. The success story of the Municipality of Radovljica destination marketing is described and analysed. Theoretical framework of destination marketing and the importance of creating a destination brand are examined. The process of creating a tourist destination from its beginning is shown. Destination marketing is clearly a complex endeavour, because it must cater to the wishes of various parties which often have differing, even opposing interests. Destination marketing is relatively new in the history of product and service marketing. Up until 2010, tourism in Radovljica was based on organic spontaneous growth. There was no destination marketing in its true sense. Due to several years of declining numbers of guests, The Radovljica Public Institute for Tourism and Culture was founded in 2010 to actively market the destination. What followed were activities which led to the formation of a destination brand, the opening of a Tourist Information Centre (TIC), the creation of supply, systematic and proactive marketing. The result was an immediate increase in visitors, overnight stays, cash flow, the creation of a positive atmosphere in the town and its environs, and the renovation of various facilities. We may rightly call it a success story. Keywords: tourism, marketing in tourism, destination brand, branding 1 UVOD Turizem kot relativno star družbeni pojav je potreboval in poznal trženje turisticnih produktov. Vsak ponudnik storitev je moral nekako pritegniti in obdržati svoje goste – svoje odjemalce. Turizem se je s pocenitvijo prevozov in izboljšavo transportnih poti v zadnjih 40 letih izredno razmahnil. Internet je kot nov medij oziroma orodje postavil tudi nova »pravila igre«. Z uporabo novih komunikacijskih kanalov je vzklila potreba po drugacnih nacinih trženja. Vsak kraj, regija in država se dandanes trudi pritegniti turiste in s tem zagnati ne samo turisticni sektor temvec posledicno cel gospodarski ustroj. Slovenija je na primer leta 2007 dolocila svojo destinacijsko znamko I Feel Slovenia (Slovenijo cutim), ki se uporablja za trženjske namene slovenskega turizma. V Sloveniji smo prica razlicnim zgodbam pri trženju destinacij. Medtem, ko dobimo pri nekaterih vtis, da gre zgolj za zapravljanje denarja, pri drugih zasledimo uspešno sistematicno in pravilno trženje, ki se zrcali v pozitivnih rezultatih – od dobrih ocen turistov, do povecanega obiska, nocitev ipd.. 2 DESTINACIJSKA ZNAMKA Oblikovanje in vzdrževanje prepoznavne in »uspešne« destinacijske znamke je zelo zahteven in kompleksen proces, saj zahteva poenoteno osnovno razmišljanje notranjih interesnih skupin, ki pa imajo hkrati heterogene ali celo popolnoma nasprotne interese. V tem procesu je nujno potrebna njihova aktivna vloga ter sodelovanje. Le tako je mogoce oblikovati konkurencno destinacijsko znamko in jo na dolgi rok sistematicno nadgrajevati in razvijati. Ravno tako kot blagovnih znamkah je to nikoli zakljucen proces. Zaradi kompleksnosti destinacijske znamke je pomembno izgraditi njeno mocno in prepoznavno identiteto. V proces oblikovanja identitete znamke destinacije, s katero si lahko ta zagotovi konkurencno prednost, je potrebno vkljuciti vse kljucne elemente (poslanstvo, vizijo, vrednote, osebnost, koristi, razlikovalne prednosti), ki omogocajo izpostaviti edinstvene in pozitivne znacilnosti znamke. Namen identitete znamke je pozicioniranje destinacije v mislih obiskovalca na nacin, da doseže zaželeno podobo, kot so jo tržniki zamislili. Veliko porabnikov ima že izdelano podobo o destinaciji, zato morajo tržniki to upoštevati pri njenem oblikovanju. Podoba ima kljucno vlogo pri oblikovanju identitete, znamka destinacije pa ima pri turistih izoblikovane dolocene podobe in prepricanja. Znamka destinacije je torej odraz identitete, ki ustvarja želeno notranjo in zunanjo podobo. Znamke destinacij, katerih podoba se ujema z realno ali želeno podobo potrošnika, bo najverjetneje izbrana v nakupnem procesu. Znamke se morajo nenehno razvijati oziroma prilagajati spremembam pri zaznavah potrošnikov, da bi preprecile svojo stagnacijo in propad. Kljub temu, da kljucne vrednote ostajajo iste, se osebnost nenehno razvija, znamke brez ustreznega managementa pa postopoma izgubijo svojo vrednost. Zato potrebujejo redno prenavljanje, da bi potencialni obiskovalci videli vec razlicnih razlogov za obisk dolocene destinacije. Oblikovanje znamke destinacije pa je kompleksno tudi zaradi multidimenzionalnosti in z njo povezanih heterogenih interesov deležnikov, vpletenosti politike, nenehnega iskanja konsenzov, težav pri uvajanju zvestobe znamki in velikokrat omejenih sredstev. Množica razlicnih deležnikov potrebuje dober management in usklajevanje, to pa najpogosteje poteka v sklopu organizacij za management in trženje destinacij (ang. DMO). 2.1 OBLIKOVANJE MOCNE POVEZAVE MED DESTINACIJO IN TURISTI Turisti po celem svetu vsakodnevno razvijajo preplet interakcij z destinacijami. Nekateri obišcejo destinacijo prvic, nekateri pa so svojo priljubljeno destinacijo obiskali morda že desetic. Turisti ves cas razvijajo svoj odnos z destinacijo, ki jo obiskujejo in dogaja se (tako, kot pri blagovnih znamkah), da destinacijska znamka na nek nacin postane del identitete turista – del njegove osebnosti. Doloceni obiskovalci se »zaljubijo« v destinacijo in komaj cakajo, da jo ponovno obišcejo. To je zelo pomembno za tržnike destinacije, saj tako dobijo najbolj lojalne »potrošnike« in še vec – ambasadorje destinacije, ki na najrazlicnejše nacine promovirajo destinacijo. Seveda obstajajo tudi obiskovalci, ki bodo ustvarili negativna custva in se ne bodo nikoli vrnili v doloceno destinacijo. Tudi takšni so »ambasadorji«, žal z negativno publiciteto za neko destinacijo. Zato vsak obiskovalec predstavlja priložnost in izziv za upravljalce destinacije in destinacijske znamke – kako uskladiti vse elemente upravljavskega procesa, da dosežemo najboljši možni rezultat – cim boljše zadovoljstvo obiskovalcev/turistov. Cilj je ustvariti navdušene turiste, ki se bodo vracali in tudi navdušeno promovirali destinacijo. Tukaj velja omeniti, da so v Radovljici med prvimi v Sloveniji spretno uporabili blogerje, na primer zelo znano blogerko, ki na blogu Adele in Slovenia (https://adeleinslovenia.com/) piše o Sloveniji. Adele že od leta 2012 v obojestransko zadovoljstvo sodeluje z radovljiškim javnim zavodom. Adele, ki ima veliki krog sledilcev po svetu, tako ustvarja zelo mocno promocijsko orodje. Mnogi tuji turisti so namrec prišli izkljucno na osnovi ogledanih vsebin na blogu Adele in Slovenia. Zanimivo dejstvo, ki ga potrjujejo raziskave je, da se turisti, ki cutijo »ljubezen« do destinacije, ne le vracajo in promovirajo, temvec ob odhodu iz destinacije obcutijo custveno stisko. Ravno tako zavracajo in ne upoštevajo negativnih informacij o svoji priljubljeni destinaciji. Poslovno gledano takšne relacije z obiskovalci peljejo k dolgorocnem zagotovljenem prihodku destinacije. Vsekakor je izziv za tržnike destinacije, kako doseci takšno naklonjeno razmerje, kako ustvariti edinstvena doživetja, ki bodo hkrati avtenticna in dosegljiva turistom. Zdi se, da Javnem zavodu za turizem in kulturo Radovljica v vseh letih od ustanovitve v veliki meri uspeva doseci takšne odnose. Ustvarili so uspešno zgodbo, zanimiv in dinamicen utrip mesta z okolico, kjer turistom ni dolgcas, prica so številnim vracajocim se turistom iz razlicnih držav. 3 PROBLEM RADOVLJIŠKEGA TURIZMA IN NJENA REŠITEV V obcini Radovljica so bili v obdobju pred letom 2010 nezadovoljni s svojo turisticno podobo v senci Bleda. Obcina Radovljica je bila prica turisticnem razcvetu Bleda, hkrati pa je ostajala v senci turisticnih tokov, ki so preprosto obšli Radovljico. Beležili so slabe rezultate pri nocitvah – števil nocitev je v letih 2007 – 2010 upadalo, bistvenih prihodkov iz naslova turizma ni bilo, kraj in okolica sta stagnirali. Leta 2009 je bilo npr. 15 odstotkov nocitev manj kot leto prej. Najštevilcnejši tuji gostje so bili Nemci in Nizozemci, ki pa so obiskovali predvsem kamp Šobec in se navduševali nad pokrajino. Bil je cas za spremembe, saj je med prebivalci obcine Radovljica dozorela volja po spremembah. V obcini so bili mnenja, da ima podrocje s svojimi lepotami in znamenitostmi dovolj zanimive ponudbe za turiste in morajo zato vložiti vec dela v pritegnitev vecjega števila gostov v vse kraje obcine Radovljice – ne le v Radovljico. Upadanje prihodov gostov je bilo potrebno cimprej prepreciti. Zato so potrebovali organizacijo za menedžment destinacije (ang. destination management organisation), ki bi sistemsko vodila razvoj destinacije in trajno tržila obmocje obcine. Leta 2010 so ustanovili Javni zavod turizem in kulturo Radovljica. Vodenje zavoda je prevzela gospa Nataša Mikelj, ki je zavod uspešno vodila do leta 2021. V pritlicju Mrakove hiše, tik ob vhodu v staro mestno jedro, so postavili Turisticno informacijski center - TIC. Že do leta 2012 so ustavili upadanje števila nocitev in dosegli 14-odstotno rast števila nocitev glede na leto 2010. Rezultati so tudi skepticnim v obcini pokazali, da je pot razvoja prava. 3.1 USTVARJANJE DESTINACIJSKE ZNAMKE RADOL'CA PRISTNO SLADKA Destinacije se ne da zares tržiti brez dobre destinacijske znamke. Eden prvih korakov je bil torej ustvarjanje prepoznavne znamke. Destinacijsko znamko »Radol'ca pristno sladka« so ustvarili leta 2011. Celoten projekt zasnove destinacijske znamke Radovljica je vodil že omenjeni DMO – javni zavod, s pomocjo agencije Memo Institut. Želeli so ustvariti uspešno turisticno zgodbo Radovljice, zato je bil potreben sistematicen pristop. Preden so se lotili ustvarjanja znamke so naredili raziskavo, kako turisti vidijo obcino Radovljica v obstojecih razmerah. Naredili so še vzporedno analizo turisticno privlacnih tock na obmocju obcine. Namen raziskave je bila identifikacija potencialno zanimivih ter turisticno konkurencnih prednosti destinacije. Šele z dobljenimi rezultati raziskav in analiz so se lotili snovanja destinacijske znamke Radovljica. Znamka mora temeljiti na zanimivih konkurencnih prednostih destinacije, saj je to osnovno pravilo v trženju. Ravno tako kot blagovne znamke, se morajo tudi destinacijske znamke skrbno oblikovati: ime, videz, barve, logotip in vsi ostali elementi morajo biti narejeni povsem v skladu s pravili, ki jih poznamo v trženjski literaturi. Slovenski turizem je v zadnjih letih usmerjen v pospešen razvoj trajnostnih turisticnih produktov. To ni le sledenje globalnim trendom porasta trga zelenega turizma, temvec postaja v luci najnovejših klimatskih dogodkov nujno in samoumevno. Preliminarna raziskava je pokazala, da se tudi obcina Radovljica lahko upraviceno pozicionira kot trajnostno naravnana destinacija. S svojo raznovrstno in buticno ponudbo avtenticnih turisticnih doživetij predstavlja znacilnost trajnostnih destinacij: preplet narave, tradicije in zdravja. Radovljica ima ohranjeno srednjeveško mestno jedro in tradicijo cebelarstva. V Lescah je Alpski letalski center. Brezje je znano romarsko središce. Kropa ima tradicijo kovaštva. Begunje predstavlja glasbeno dedišcino bratov Avsenik. V preteklosti so Radovljico tržili kot Linhartovo mesto. A ker slovenskega dramatika tujci ne poznajo in jim nic ne pomeni, Linhartova zgodba ni delovala dovolj povezovalno in ucinkovito, zato so morali poiskati nove zgodbe. Vedeli so, da lahko cebela poveže vse naštete kraje, o tem pa so se prepricali po analizi blogov, ki so jih pisali tujci po obisku Radovljice z okolico. V Memo Institutu so s kvalitativno metodo netografijo, ki omogoca analizo spletnih vsebin, blogov in forumov, pregledali blogarske zapise turistov, ki so opisovali svojo izkušnjo z obiskom Radovljice. Ustvarjalci znamke so turisticno podobo Radovljice videli kot trajnostno, pristno, medeno, sladko. Na osnovi teh opisov so izlušcili zgodbo s štirimi stebri: kulinariko, kjer izstopata med in cokolada, domaco obrt (cebelarstvo, železarstvo), naravo (športi v naravi, kmecki turizem) in kulturno dedišcino. Pri kulturi so najvec omenjali arhitekturo, muzeje in festival klasicne glasbe. Pri cebelarstvu so opisovali panjske koncnice in med, pri kulinariki pa sladkarije, medene sladice, spominke iz lecta ter tradicionalne domace jedi. Ustvarili so slogan Radol'ca - pristno sladka (angleško: honestly sweet) z željo, da bi postala prepoznavna kot dežela z buticno ponudbo številnih sladkih presenecenj. Turisticna znamka obcine Radovljica želi obiskovalcem pricarati ocarljivost dežele, kjer se je vez med naravo in clovekom ohranila vse do danes. V deželi z izredno bogato tradicijo cebelarstva, omenjeno vez med naravo in clovekom najbolj avtenticno pooseblja cebela. V logotip so torej dali cebelo, ki najbolj rahlocutno in iskreno pooseblja vez med naravo in clovekom. Radovljica je poznana po cebelarskem muzeju, v Lescah so zgradili cebelarski center Gorenjske, izbira cebele v logotipu in zgodbi je torej logicna, zaradi onesnaževanja okolja pa so cebele tudi cedalje bolj aktualne in zanimive. Znak cebele je izrisan bolj abstraktno. Preplet raznobarvnih okroglih ploskev v znaku predstavlja privlacna nasprotja destinacije: kulturo in naravo, tradicijo in sodobnost ter ne le mesto Radovljica, temvec tudi njeno okolico. Znamka Radol’ca namrec želi enakovredno predstavljati tako Radovljico kot tudi njeno “okol’co” – številne vasice, ki se nahajajo okrog Radovljice. Izbrano ime »Radol’ca« kot ji pravijo domacini, je nacrtno razlicno geografskemu imenu Radovljica, ker si želijo da bi le-to dolgorocno postalo sinonim za celotno radovljiško deželo. Z izbrano barvno paleto celostna graficna podoba izraža vsebino in vrednote katere so temelj strategije turizma v Obcini Radovljica: modra (reke, gore, zrak, svoboda), zelena (narava, ekologija), rdeca (barva grba obcine Radovljice), topla rumena (medenost, veselje, živost) in rjava (pristnost, podeželskost, cokolada). Slogan “pristno sladka” zaokrožuje in poudarja trajnostno zgodbo destinacijske znamke. Radol’ca je pristno sladka zato, ker je prijetnega okusa. Radol’ca je pristno sladka, ker je avtenticna, simpaticna, buticna, gostoljubna, s poudarjenim cebelarstvom in tovarno cokolade v obcini. Slika1: Logotip in slogan destinacijske znamke Radol’ca pristno sladka Slika, ki vsebuje besede besedilo Opis je samodejno ustvarjen Vir: https://bit.ly/3wn9OdA Vizija znamke Radol’ca pristno sladka je postati širše prepoznavna, kot trajnostna destinacija številnih sladkih odkritij in malih sladkih razvajanj. V angleški razlicici slogan “honestly sweet” prav tako kot v izvirniku poudarja iskrenost, odkritost, pristnost in privlacno sladkost destinacije. 3.2 POZITIVNE POSLEDICE TRŽENJA DESTINACIJE Posledice ustanovitve DMO, oblikovanje destinacijske znamke in aktivnega trženja destinacije so dale takojšnje in otipljive rezultate: 1. Vec turistov: že leto po uvedbi destinacijske znamke so v obcini našteli vec gostov. Najvec gostov je prišlo iz Nizozemske, Avstrije, Nemcije, Italije, vse vec pa tudi iz Francije, Velike Britanije, Srbije, Madžarske... 95 odstotkov turistov so predstavljali tuji gostje. 2. Boljša turisticna ponudba: zaradi zagona, motivacije, koordinacije aktivnosti so kmalu ustvarili boljšo turisticno ponudbo v obcini, ki je strnjena na spletni strani (www.radolca.si), medtem ko prej niso imeli niti popisa turisticnih ponudnikov. Oblikovali so programske sklope, kot so sladka doživetja in sladke razvade, ki jih segmentirano tržijo gostom iz razlicnih držav. Ogromno priložnosti so prepoznali tudi v ponudbah kot so npr. poroke na gradu za tujce, kolesarske poti, kulinaricna doživetja… 3. Linija izdelkov pod destinacijsko znamko: Po švicarskem vzoru so v povezavi z lokalnimi podjetji zaceli razvijati in tržiti uradne turisticne izdelke pod svojo znamko. Zaceli so s steklenico za informirano vodo Flaška. Med uradne turisticne izdelke so uvrstili še sokove znamke Vipi, med in medico lokalnih cebelarjev, cokolado z medom iz Gorenjke in majice. Kasneje so spreminjali nabor, hkrati pa sledili rdeci niti trženja znamke. Že takoj so zaceli soznamciti (ang. co-branding), na primer medeno cokolado, ki so jo ustvarili skupaj s tovarno cokolade Gorenjka iz Lesc. Zavedali so se, da destinacijska znamka zares zaživi šele ob podpori ponudnikov turisticnih storitev in drugih pomembnih deležnikov v obcini. Šele, ko jo uporabniki sprejmejo in podoživijo, zacne destinacijska znamka dejansko opravljati svojo funkcijo. 4. Trgovina z lokalnimi spominki in dobrotami 18sedem3 (letnica odprtja gostilne Kunstelj, ki je povezana s trgovino): trgovina deluje po nacelu zadruge in združuje vse ponudnike - ekološke kmete in razvijalce domace obrti. Ideja za trgovinico je nastala na osnovi povpraševanja gostov po strnjeni ponudbi lokalnega medu, sladkarij, zelišc, cajev, sokov, žganja in spominkov. K ponudbi so dodali še vodenje gostov na unikatne izlete po obcini, denimo na okoliške kmetije, k zelišcarjem in cebelarjem ter razne športne dejavnosti. 5. Festival cokolade: 22. aprila 2012 so organizirali prvi Festival cokolade v Sloveniji. Dogodek je bil izpeljan v starem mestnem jedru Radovljice. Nanj so povabili vse manjše cokoladnice iz Slovenije. Kljub dežju in zgolj petim stopinjam Celzija, je festival obiskalo 10.000 ljudi. Velik obisk je organizatorje in cokoladnice zelo presenetil. Nekateri ponudniki so vse svoje izdelke prodali že do poldneva. 3.3 RADOVLJIŠKI TURIZEM DANES Radol'ca je zelena destinacija, ki si prizadeva za sonaravni razvoj. V letu 2019 je vstopila v Zeleno shemo slovenskega turizma. Je nosilka zlatega znaka Zelene sheme slovenskega turizma. Radovljica z okolico je skupek varnega in zdravega okolja, neokrnjene narave ter bogate kulturne dedišcine. Deluje po trajnostnih nacelih in je hkrati predana nenehnim zelenim izboljšavam. V zeleno delovanje vkljucuje prebivalce, obiskovalce ter gospodarstvenike. Ker je stara strategija razvoja turizma pretekla konec leta 2021, v zavodu pripravljajo novo strategijo. Zelo pomembno vlogo igra tudi mnenje prebivalcev, njihov odnos do projektov javnega zavoda, do turistov ter turizma nasploh. Prebivalci obcine Radovljica lahko mnenje izrazijo s pomocjo anonimne spletne ankete, ki je na voljo v slovenšcini in anglešcini. Anketa se izvaja v mesecu avgustu leta 2022 (v casu pisanja tega prispevka), ravno tako pa se hkrati izvaja anketa namenjena obiskovalcem destinacije. Rezultati ankete bodo zavodu pomagali tako pri ohranjanju zelenega znaka destinacije kot tudi pri snovanju nove strategije razvoja turizma v destinaciji. Dobro upravljanje trženja destinacije, skrbno negovanje destinacijske znamke, množica razlicnih aktivnosti, ki jih je Javni zavod za turizem in kulturo Radovljica sprožil in spodbudil, ko je povezal razlicne ponudnike med seboj, so pripeljali Radovljico z okolico do izjemno pozitivnih turisticnih kazalcev. Ker so vendarle precej odvisni od poletne sezone, so se trudili povecati obisk v pred in posezonskem casu. Zato v ta obdobja umešcajo najvecje prireditve, kot so aprilski Festival cokolade, majski Festival keramike in novembrski Okusi Radol'ce (združujejo 9 odlicnih restavracij v Radovljici in okolici). Vpeljali so poletni turisticni avtobus, ki povezuje Radovljico z Bledom, Bohinjem in Gorjami. Ponašajo se z vodenimi brezplacnimi kolesarskimi izleti, ki Radovljico pozicionirajo kot kolesarsko destinacijo tudi za slabše pripravljene kolesarje. Velik poudarek dajejo povezovanju turizma s kulinariko, npr. sodelovanje s kuharjem Urošem Štefelinom, ki je deloval v Vili Podvin v Mošnjah, sedaj v Hiši Linhart v Radovljici. Ob ogledu dogodkov in aktivnosti, ki se odvijajo v radovljiški obcini in so nanizani na spletni strani radovljiškega turizma, lahko preprosto ugotovimo, da zagnana ekipa neumorno pripravlja pester in bogat program namenjen vsem segmentom – za vsakogar se kaj najde – ne glede na leta in osebne preference. Ob skrbno in ažurno izdelani spletni strani, ponudbi spominkov, ponudbi namestitev, kartici ugodnosti, vodenimi ogledi, predstavljanjem na tujih turisticnih sejmih, uporabi družbenih omrežij, izvrstni komunikaciji, uporabi novih orodij, npr. blogov, nenehnem dopolnjevanju in osveževanju zgodbe, je Radovljica postala vzorcen primer trženja destinacije in njene znamke. Svetovna turisticna organizacija (UNWTO) je v letu 2021 prvic organizirala izbor Best Tourism Villages by UNWTO, na katerem je nagradila vasi in podeželske destinacije, ki s svojim delovanjem na podrocju turizma prispevajo k razvoju svoje regije in pri tem ohranjajo bogato naravno in kulturno dedišcino. Izbor je potekal na svetovni ravni, nagrado pa je poleg Solcave prejela tudi Radovljica. Destinaciji sta bili med najboljše izbrani izmed 170 destinacij iz 75 držav. Skupno je bilo nagrajenih 44 vasi z vsega sveta. Na UNWTO so ob tem zapisali, da tako Radovljica kot Solcava izstopata po ohranjanju tradicionalnih vrednot in nacina življenja v njenem okolju ter izrednem trudu za razvoj turizma na podeželju. 3.4 FESTIVAL COKOLADE Najbolj znan turisticni produkt, ki ga bom zato širše opisal, je Festival cokolade v Radovljici. Znamka je slogan »pristno sladka« dobila tudi zaradi bogate tradicije cokolade, ki jo v Lescah izdelujejo že od leta 1922. Prav to je razlog, da so priceli z organizacijo Festivala cokolade v neposredni bližini. Prvi festival je potekal leta 2012. Že takrat je bila želja organizatorja, Javnega zavoda Turizem Radovljica, da festival postane vsakoletna prireditev, ki bi privabljala obiskovalce iz Slovenije in tujine. Namen festivala je graditi prepoznavnost turisticne destinacije Radol’ca kot destinacije sladkih doživetij in v Radol’co privabiti turiste iz Slovenije in tujine, obenem pa promovirati slovenske cokoladnice. Na festivalu se predstavljajo proizvajalci cokolade iz Slovenije in tujine. Cokoladni izdelki so na voljo kot degustacija, ki od leta 2013 dalje poteka preko degustacijskih kuponov, prodajajo pa se tudi izdelki iz redne ponudbe sodelujocih cokoladnic. V sklopu tridnevne prireditve potekajo kulinaricni šovi, koncerti na glavnem odru ter glasbene tocke na drugih prizorišcih, animacije za otroke, športne preizkušnje, ulicne predstave in razlicne ustvarjalne delavnice. V letu 2012 so izvedli na primer cokoladni cocktail show, v letu 2013 so pripravili prvo cokoladno modno revijo v Sloveniji, v letu 2014 body painting s cokolado, leta 2016 so postavili Guinessov svetovni rekord – izdelali so cokolado velikanko, ki se je s 142,32 kvadratnimi metri površine vpisala v Guinessovo knjigo rekordov kot najvecja tablica cokolade. Rekord je prinesel povecan obisk, saj naj bi Radovljico obiskalo okrog 60.000 obiskovalcev, razstavljavcev pa je bilo 46. V letih 2020 ter 2021 žal ni bilo fizicnega festivala, so pa organizatorji poskrbeli za ohranitev kontinuitete z virtualnim festivalom cokolade. Slika 2: Napovednik za Festival cokolade za leto 2023 Vir: https://www.radolca.si/sl/festival-cokolade 4 SKLEP Turizem v Obcini Radovljica je v zadnjih 15 letih prehodil dramaticno pot. Od nekajletnega zaporednega usihanja obiska, ki je bil zagotovo sprožilec ustanovitve organizacije za trženje destinacije do današnjega dneva, ko je postal turizem v Radovljici motor razvoja, ustvarjalec novih delovnih mest ter razlog, da mladi ostanejo doma in se ne selijo zaradi službe. Turizem je ustvaril ponos pri domacinih, v mestu se nenehno kaj dogaja, mesto je lepše, bolj urejeno, okoliške vasi so postale obiskane, niso prepušcene propadanju, ohranja se kulturna dedišcina. Zadovoljni turisti ostanejo, podaljšajo bivanje, vec potrošijo, se tudi vracajo in pripeljejo prijatelje ter sorodnike. Kljub Covidu, ki je globoko zarezal v turizem in gostinstvo, se že uveljavljena destinacijska znamka kot je Radol’ca, »ponosno na ogled postavi« obiskovalcem iz celega sveta. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Gray, Adele. 2022. Moje življenje in dogodivšcine v Radovljici in po Sloveniji. Adele in Slovenia (blog) https://adeleinslovenia.com/ (11.8.2022). 2) M.C. 06.12.2021. Slovenski podeželski mesti med najbolj turisticnimi na svetu. Delo. https://www.delo.si/polet/slovenski-podezelski-mesti-sta-med-najbolj-turisticnimi-na-svetu/ (28.7.2022). 3) STA. 2015. Radovljiški turizem z rekordnimi rezultati in nacrti za prihodnost. http://znanost.sta.si/2200430/radovljiski-turizem-z-rekordnimi-rezultati-in-nacrti-za-prihodnost (10.8.2022). 4) Swanson, Kathryn. 2017. Destination brand love: managerial implication and applications to tourism businesses. Journal of Place Management and Development, 10 (1): 88-97. 5) Šubic, Petra. 2012. Nasvet: kako z destinacijsko znamko povecati turisticni obisk. Finance, 31. julij. https://www.finance.si/360901/Nasvet-Kako-z-destinacijsko-znamko-povecati-turisticni-obisk (27.7.2022). 6) Turizem Radovljica. 2011. Festival cokolade. https://www.radolca.si/sl/festival-cokolade/o-festivalu (10.8.2022). 7) Turizem Radovljica. 2011. Logotip Radol'ca pristno sladka. https://www.google.com/search?q=radolca&client=firefox-b-d&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwiU_-CGlNX5AhWNnaQKHZ9GDXIQ_AUoAnoECAIQBA&biw=1536&bih=739&dpr=1.25#imgrc=riNHe7lhnmHPWM (11.8.2022). 8) Turizem Radovljica. 2011. Zgodovina festivala. https://www.radolca.si/sl/festival-cokolade/zgodovina-festivala (11.8.2022). 9) Žigon, Andrej, Maja Konecnik Ruzzier. 2014. Smernice za oblikovanje znamke gorskokolesarske destinacije. Economic and business review, 16: (75-98). SPREMEMBE POTROŠNIŠKIH NAVAD V TURIZMU V EU IN SVETU PO COVIDU-19 – PRIMERJAVA STATISTICNIH KAZALNIKOV CHANGES IN TOURIST CONSUMPTION PATTERNS IN EU AND GLOBALLY AFTER COVID-19 – A COMPARISON OF STATISTICAL INDICATORS Marko Gams Višja strokovna šola, Šolski center Velenje, Slovenija mag. Nataša Makovecki Višja strokovna šola, Šolski center Velenje, Slovenija Izvlecek Turizem se je v preteklosti izkazal kot ena najbolj trdoživih panog in se je vedno znova hitro in uspešno upiral raznovrstnim krizam. Pandemija COVID-19 pa je razgalila ranljivost sedanjega modela razvoja turizma in nam je usmerila dodatno pozornost nujnemu iskanju odgovorov na vprašanje – kaj se bo dogajalo s turizmom v prihodnosti? Ta prispevek najprej na kratko oriše pretekle krize in nevarnosti za turizem in v jedru natancneje predstavi stanje v turizmu pred in po pandemiji s pomocjo statisticnih kazalnikov. V razpravi in zakljucku izpostavi zaznane spremembe v potovalnih in potrošniških navadah in predstavi izzive in napovedi za nadaljnji razvoj te panoge. Kljucne besede: turizem, potrošniški vzorci, okrevanje po COVID-19, statisticni kazalniki, trendi Abstract Tourism has proved over time to be one of the most resilient industries and has recovered quickly and efficiently after times of crises. However, the COVID-19 pandemic has blatantly exposed the vulnerability of the present model of tourism development and has more urgently than ever before brought to the forefront of our attention the question what will happen in tourism in the future? This paper offers an overview of the crises and threats tourism has faced in the last decades and against this background presents the situation before and after the COVID-19 pandemic in tourism for EU and globally. It compares some of the key statistical indicators for Europe and globally and tries to discern possible precursors of change in travel and consumption patterns. In the Discussion and conclusion this paper offers some predictions and challenges for the future development of this industry. Key words: tourism, consumption patterns, COVID-19 recovery, statistical indicators, trends 1 UVOD Turizem, ceprav sicer zelo prilagodljiva in trdoživa panoga, je bil že od nekdaj zelo obcutljiv na družbeno-ekonomska, politicna in okoljska tveganja. V zadnjih 40 letih smo bili prica vec izbruhom epidemij, teroristicnim napadom, naravnih katastrof, vendar noben izmed teh dogodkov ni imel tako hudega vpliva na turizem kot pandemija COVID-19. Gospodarski udarec, ki smo mu bili prica, pa ni edina sprememba, ki je doletela turizem. Ko se turizem pocasi pobira iz najvecje krize po 2. svetovi vojni, se postavlja vprašanje, kako bo pandemija COVIDa-19 dolgorocno spremenila potrošniške vzorce, ki smo jim bili prica pred izbruhom pandemije. Kriza je bila dovolj globoka in dolgotrajna, da bi lahko dolgorocno tudi vplivala tudi na custva in navade potrošnikov in na politiko in odlocitve v turizmu. Ta prispevek najprej podaja kratek zgodovinski pregled vecjih izzivov za turizem v zadnjih nekaj desetletjih in odpira problem trajnostnega razvoja panoge v luci klimatskih sprememb in ekspanzivne rasti turizma v zadnjih desetletjih. V jedru se prispevek osredotoca na stanje turizma pred in po izbruhu pandemije COVID-19 preko do sedaj dostopnih kljucnih statisticnih kazalnikov obravnava spremembe v potovalnih navadah turistov. V zadnjem delu so predstavljena še nekatera pomembna vprašanja in napovedi glede nadaljnjega razvoja turizma v svetu in EU. 2 TVEGANJA IN IZZIVI ZA TURIZEM V PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI Turizem je ena najvecjih industrijskih panog, ki je do 2020 z nekaj manjšimi upocasnitvami vztrajno precej strmo rasla. Med letoma 2000 in 2015 smo zabeležili kar nekaj dogodkov, ki so prinesli manjše ali vecje posledice za turizem – teroristicni napad 11. septembra (2001), izbruh SARSa (2003), svetovna gospodarska kriza (2008-09), izbruh MERSa (2015), vendar pa noben izmed teh dogodkov ni imel dolgotrajnejšega vpliva na rast turizma. To se je spremenilo v zacetku 2020. Svetovna zdravstvena organizacija je 11. marca 2020 razglasila izbruh pandemije COVID-19, ki je zaustavil turizem kot panogo na globalni ravni. Graf 1: Vpliv globalnih kriznih dogodkov na število turisticnih prihodov (v milijonih) 440 530 670 700 690 810 900 880 960 1130 1200 1400 1460 380 430 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1990 1995 2000 2002 2003 2005 2007 2009 2010 2014 2015 2018 2019 2020 2021 Vir: Covid-19 and Tourism in review, 2020 Iz Grafov 1 in 2 je viden vpliv kljucnih globalnih kriznih dogodkov na mednarodni receptivni turizem. Zaradi epidemije SARS-a je število turisticnih prihodov v svetovnem merilu v letu 2003 upadlo za 0,4 %. Po petih letih okrevanja je v letu 2009 število prihodov kot posledica globalne financne krize upadlo na letni ravni za 4 %. V istem letu so devizni prilivi upadli za 8 %, kar odraža zmanjšano potrošnjo in racionalno obnašanje potrošnikov v kriznem obdobju. Sledilo je obdobje rasti turizma, nakar je leta 2020 kot posledica globalne pandemije COVID-19 in ukrepov za zajezitev širjenja le-te, število prihodov turistov po svetu upadlo za rekordnih 74 % na raven pod letom 1990. Upad deviznih prilivov je bil le nekoliko blažji (- 63 %), kar kaže na primerjalno malo vecjo potrošnjo mednarodnih turistov. Graf 2: Mednarodni turisticni devizni prilivi (v milijonih USD) 767 883 975 895 977 1093 1131 1220 1272 1210 1237 1334 1441 1483 546 602 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Vir: (International tourism receipts, 2022) V naslednjih poglavjih je podan natancnejši pregled stanja mednarodnega turizma in turizma v EU skozi kljucne statisticne kazalnike pred izbruhom pandemije in stanja v dosedanjem kratkem obdobju okrevanja po pandemiji. 3 PREGLED MEDNARODNEGA TURIZMA ZA LETO 2019 3.1 MEDNARODNI RECEPTIVNI TURIZEM IN KLJUCNE DESTINACIJE V 2019 V letu 2019, še enem zaporednem rekordnem letu za globalni turizem, je znašal skupen delež turizma v BDP na globalni ravni malo nad 10%, (Share of the total GDP, 2022) in eno od 10 delovnih mest na svetu je bila neposredno ali posredno povezana s turizmom. (World Tourism Barometer, 2020). V 2019 so po svetu zabeležili 1,5 milijarde prihodov tujih turistov, kar je znašalo na leti ravni 4 % rast. Devizni prilivi iz mednarodnega turizma so na letni ravni zabeležili 3 % rast. Najvecji presežek v turisticni bilanci so v 2019 beležile ZDA (62 milijard USD), sledila je Španija (52 milijard USD). Najvecji direktni delež turizma v BDP je beležil kitajski Macao (48 %), sledile so Jordanija (12 %), Španija (12 %) in Hrvaška (11 %). Najvecji delež mednarodnih turisticnih prihodov je (podobno kot prejšnja leta) ustvarila evropska celina (51 %), sledila je Azija s Pacifikom (25 %). Evropa je bila vodilna tudi po deviznih prilivih iz mednarodnega turizma (39 %), sledila je azijsko-pacifiška regija (30 %). Dobra polovica (6 od 10) najmocnejših turisticnih destinacij se nahaja na evropski celini. Graf 3: Najmocnejše turisticne destinacije v 2019 po številu prihodov (v milijonih) 89 84 79 66 65 51 45 40 40 39 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Francija ZDA Italija Mehika Nemcija Vir: (International Tourism Trends, 2020) Vodilna svetovna turisticna destinacija je bila (tudi) v letu 2019 Francija (89 milijonov prihodov), sledile so Španija, ZDA, Kitajska in Italija. Vse destinacije med prvimi desetimi, razen ZDA, so zabeležile v 2019 na letni ravni rast turisticnih prihodov (najvecjo Turcija 12 %, najnižjo Španija 1 %, medtem ko se je število prihodov v ZDA znižalo za 1 %). Delež prihodov tujih turistov v desetih najmocnejših destinacijah je znašal kar 40 % vseh prihodov. Kar sedem izmed desetih po številu prihodov najmocnejših destinacij se je uvršcalo med deset najvecjih »zaslužkarjev«. Po prilivih iz mednarodnega turizma so bile v 2019 vodilne ZDA (214 milijard USD), sledile so Španija, Francija, Tajska in Velika Britanija. Delež deviznih prilivov v desetih najmocnejših destinacijah je znašal skoraj polovico vseh prilivov iz mednarodnega turizma. (International Tourism Trends, 2020) 3.2 EMITIVNI TURIZEM IN EMITIVNI TRGI V LETU 2019 V letu 2019 so države Evrope predstavljale skupaj kar 48 % turisticnih odhodov. Med posameznimi državami sveta predstavlja Kitajska najvecji emitivni trg. V 2019 je potrošnja kitajskih turistov v tujini predstavljala kar petino mednarodne turisticne potrošnje (255 milijard USD), sledile so ZDA (152 milijard USD), Nemcija (93 milijard USD), Velika Britanija (72 milijard USD) in Francija (52 milijard USD). (International Tourism Trends, 2020) Graf 4: Najmocnejši emitivni trgi v 2019 po turisticni potrošnji (v milijardah USD) 255 152 93 72 52 36 36 35 32 30 0 50 100 150 200 250 300 Kitajska ZDA Nemcija VB Francija Ruska federacija Avstralija Kanada Republika Koreja Italija Vir: International Tourism Trends, 2022 4 MEDNARODNI TURIZEM V OBDOBJU PANDEMIJE IN ZNAKI OKREVANJA V LETU 2022 4.1 DRASTICNI UPAD MEDNARODNEGA TURIZMA V 2020 IN ZNAKI OKREVANJA V 2021 Število prihodov tujih turistov je v letu 2020, ki ga je zelo zaznamovala pandemija Covid-19, glede na turisticno rekordno leto 2019 v globalnem merilu upadlo kar za 74 %. Upad turisticnih prihodov je bil dokaj sorazmerno porazdeljen po svetovnih regijah. Najvecji upad (80 %) je zabeležila azijsko-pacifiška regija, primerjalno najnižji pa Evropa (68 %) in Južna Amerika (66 %). (Tourism Recovery Tracker, 2022). Leta 2020 je izbruh COVID-19 zaradi s tem povezanih ukrepov, zaznanega zdravstvenega tveganja in negotovosti ljudi, mocno vplival na potovalno vedenje ljudi po vsem svetu. V letu 2020 je v primerjavi z letom 2019 potovalo 21 % manj prebivalcev EU. Vse države EU so zabeležile upad emitivnega turizma (Tourism Statistics, 2022). Svetovni turizem je leta 2021 v primerjavi z letom 2020 doživel 4 % rast števila prihodov mednarodnih turistov (415 milijonov v primerjavi s 400 milijoni). V primerjavi z letom 2019 je bilo število prihodov še vedno za 72 % nižje in primerljivo z letom 2020, ki je bilo najslabše leto v zgodovini sodobnega turizma. Množicno cepljenje je skupaj z omilitvijo omejitev potovanj pomagalo sprostiti »nakopiceno« povpraševanje. Mednarodni turizem se je v drugi polovici leta 2021 zmerno okrepil. Hitrost okrevanja ostaja pocasna in neenakomerno porazdeljena po svetovnih regijah zaradi razlicnih stopenj omejitev mobilnosti, stopnje cepljenja prebivalstva in zaupanja potnikov. Evropa in Amerika sta leta 2021 zabeležili najmocnejše rezultate v primerjavi z letom 2020 (+19 % oziroma +17 %), a še vedno obe 63 % pod ravnmi pred pandemijo. Ekonomski ucinki turizma v letu 2021 (merjeni v neposrednem vplivu turizma na BDP) so ocenjeni na 1,9 bilijona USD, v primerjavi z 1,6 milijarde USD v 2020, vendar še vedno precej pod vrednostjo pred pandemijo, ki je v 2019 znašala 3,5 bilijona USD. Devizni prilivi od mednarodnega turizma naj bi po ocenah UNWTO leta 2021 presegli 700 milijard USD, kar je majhno izboljšanje glede na leto 2020 zaradi višje povprecne potrošnje turistov, vendar še vedno manj kot polovica vrednosti iz 2019 (Tourism Recovery Tracker, 2022) 4.2 OKREVANJE MEDNARODNEGA TURIZMA V LETU 2022 V letu 2022 so se mednarodna potovanja po dveh letih stagnacije okrepila. V prvih petih mesecih leta 2022 je bilo zabeleženih skoraj 250 milijonov mednarodnih prihodov - v primerjavi s 77 milijoni prihodov od januarja do maja 2021. Primerjalno se je najbolj povecalo število prihodov na evropski celini (le 36 odstotni upad v primerjavi z prvimi petimi meseci 2019), znotraj Evrope pa je najvišjo rast beležila mediteranska oz. južna Evropa kot tradicionalna vodilna svetovna turisticna destinacija. V globalnem merilu so spodbudni zlasti podatki o povprecni stopnji zasedenosti nastanitvenih obratov (v juniju 2022 se je slednja na letni ravni povecala za kar 66 %). (Tourism Recovery Tracker, 2022) Po napovedih UNWTO naj bi število mednarodnih prihodov v 2022 doseglo 55 % do 70 % ravni iz leta 2019 - pred pandemijo. Rezultati bodo po napovedih odvisni od spreminjajocih se okolišcin, vecinoma spreminjajocih se omejitev potovanja, vpliva inflacije, vkljucno z visokimi cenami energije, in splošnih gospodarskih razmer, razvoja vojne v Ukrajini, pa tudi zdravstvenih razmer, povezanih s pandemijo. Novejši pereci izzivi kot so pomanjkanje kadrov, velika zasedenost letališc ter zamude in odpovedi letov, bi prav tako lahko vplivali na gibanje števila mednarodnih turistov. Narašcanje turisticnih izdatkov iz glavnih emitivnih trgov je potekalo skladno z okrevanjem v panogi. Mednarodni izdatki turistov iz Francije, Nemcije, Italije in Združenih držav Amerike so na 70 % do 85 % ravni v letu 2019, medtem ko je poraba iz dolocenih trgov Indije, Savdske Arabije in Katarja že presegla raven iz leta 2019. Pricakuje se, da bo veliko povpraševanje med poletno sezono 2022 na severni polobli utrdilo pozitivni trend zlasti ker bo vec destinacij omililo ali odpravilo omejitve potovanj. Od 22. julija 2022 omejitev glede potovanj ni imelo 62 destinacij (od tega 39 v Evropi), vse vec destinacij v Aziji pa je pricelo omejitve v zvezi s Covid-19 sprošcati. Graf 5: Okrevanje mednarodnih turisticnih prihodov v obdobju januar-maj 2022 -71% -61% -94% -62% -72% -75% -54% -36% -90% -40% -50% -54% -100% -80% -60% -40% -20% 0% Svet Evropa Azija in Pacifik Ameriška celina Afrika Bližnji vzhod 2021/2019 Jan-maj 2022/2019 Vir: International tourism consolidates, 2022 Prilivi iz mednarodnega turizma so se na globalni ravni iz 1480 milijard USD v rekordnem letu 2019 znižali na 546 milijard USD v 2020 in dosegli 602 milijardi USD v 2021, kar je za 4 % vec kot leta 2020. Evropa in Bližnji vzhod sta zabeležila najboljše rezultate, pri cemer so prilivi v obeh regijah dosegli približno 50 % vrednosti iz obdobja pred pandemijo. Optimisticno je tudi, da povprecni potovalni izdatki narašcajo in so se iz povprecnih 1000 USD v letu 2019 povzpeli na 1400 USD v letu 2021. (Tourism Recovery, 2022) 5 DOMACI TURIZEM V OBDOBJU PRED IN PO PANDEMIJI – ZNACILNOSTI IN SPREMEMBE Pandemija COVID-19 je mocno prizadela tudi domaci turizem, saj je leta 2020 znotraj domace države potovalo 16 % manj prebivalcev EU v primerjavi z letom 2019. Vendar je bil vpliv pandemije na domaci turizem precej manjši kot na mednarodni turizem, saj so se turisticni tokovi med pandemijo delno preusmerili v domaci turizem. V letu 2020 so tako zabeležili vec domacih potovanj prebivalcev Slovenije in Danske v primerjavi z letom 2019, medtem ko je bil upad domacih francoskih turistov le 1-odstoten. (Tourism Statistics, 2022) Okrevanje domacega turizma poteka hitreje kot okrevanje mednarodnega turizma. Domaci turisti iz držav EU so v prvem trimesecju 2022 ustvarili v povprecju (le) za 15 % manj prenocitev kot v istem obdobju leta 2019. Osem držav EU je v istem primerjanem obdobju povecalo število domacih prenocitev. Marca 2022 v primerjavi z marcem 2019 so prebivalci EU v povprecju ustvarili za 11 % manj prenocitev znotraj domace države. Glede velike vloge domacih potovanj v zadnjih dveh letih, se postavlja vprašanje, ali bodo postala dolgorocen trend in v katerih državah obstaja potencial rasti na tem podrocju. Po raziskavi Skift Research-a se bodo stroški potovanj v tujino preusmerili v potovanja v domaci regiji. Kljub izsledkom omenjene raziskave se turisticni tokovi domnevno ne bodo tako radikalno preusmerili, saj je turisticna potrošnja v tujini v povprecju dva do petkrat višji od turisticne potrošnje v domaci državi, domaca potovanja so v povprecju tudi krajša in vsa mednarodna potovanja se zagotovo ne bodo preusmerila znotraj držav. (Post-pandemic tourism, 2021) 6 SKLEP IN NAPOVEDI ZA PRIHODNJE Glede na velik pomen turizma za gospodarstvo se postavljajo vprašanja, kako hitro se bo turisticna panoga postavila na noge, ali se bo soocila s strukturnimi spremembami in kakšne spremembe lahko pricakujemo. Prihodnost turizma je neposredno povezana tudi z izzivi, ki smo jih poznali že pred pandemijo, kot sta prekomerni turizem in z njim povezano onesnaževanje okolja. Poleg tega bodo tudi novi trendi, kot je iskanje transformacijskih izkušenj ali narašcajoca priljubljenost t.i. bleisure potovanj (izpeljanka iz angleških izrazov za »posel« in »prosti cas«), verjetno igrali pomembno vlogo v kontekstu post-pandemicnega turizma. Kako bi lahko izgledal turizem po pandemiji? V Veliki Britaniji so na vrhuncu pandemije ugotovili, da vec kot 33 % potrošnikov meni, da sta zdravje in dobro pocutje kljucni del njihovega življenja, v primerjavi s 23 % pred pandemijo. Skoraj polovica vprašanih pravi, da si želijo pocitka zaradi stresa kot posledica pandemije. Za mnoge vprašanje (42 %) je prioriteta na pocitnicah po covidu-19 »polnjenje baterij«. Druga študija, ki jo je izvedlo Združenje wellness turizma, je razkrila, da bo skoraj 78 % ljudi v 48 državah vkljucilo wellness potovanje v svoj itinerar, ko bodo omejitve odpravljene. Vecina anketirancev je navedla, da so glavni razlogi, zakaj bi rezervirali wellness izlet, beg pred stresom iz obdobja pandemije, povezovanje z naravo in obcutek pomlajenosti. Na splošno je treba povedati, da je pandemija mnoge ljudi ozavestila, da morajo delovati preventivno in vlagati v svoje zdravje in dobro pocutje. Zato bo wellness zagotovo pomemben del post-pandemijskega turizma. (Post-pandemic tourism, 2021) 7 ZAKLJUCEK Turizem se skozi cas nenehno spreminja, te spremembe so ob kriticnih dogodkih še hitrejše in vecje. Iz statisticnih kazalnikov v tem zelo kratkem obdobju okrevanja panoge je zelo težko z zanesljivostjo razbrati nove bolj dolgorocne trende. Vseeno pa se že precej dobro kaže transformativni ucinek krize v poudarjeni vlogi domacega turizma, v vsebinskem premiku želja turistov k wellnessu, dobremu pocutju in h kombiniranim doživetjem. V kakšni meri se bodo statisticni kazalniki v prihodnjih letih približali ali celo presegli vrednosti iz 2019, sedaj še ne moremo vedeti. Možno je, da bodo države želele nadoknaditi izgube prihodkov s še bolj masovnim povecevanjem kapacitet, kar bi skoraj zagotovo dolgorocno še povecalo ranljivost panoge. Posledice klimatskih sprememb so cedalje bolj obcutne in pogostejše, prihodnje pandemije bodo morebiti enako hude ali še hujše, oboje, v kombinaciji s prihodnjimi geopoliticnimi izzivi, bo generiralo v prihodnosti nove krize, ki bodo prizadele v najvecji meri prav turizem. Kriza, ki je bila posledica izbruha pandemije COVID-19, je izpostavila ranljivost turizma na domaci in svetovni ravni in postavila pod vprašaj trajnostnost razvoja turizma skozi nenehno narašcajoce kljucne statisticne kazalnike. S seboj je prinesla težke lekcije za turisticno industrijo in politicne odlocevalce in jo lahko vzamemo kot priložnost, da se iz nje nekaj naucimo. 8 VIRI 1) International tourism consolidates strong recovery amidst growing challenges. 2022. UNWTO, 1. 9. 2022, 2) https://www.unwto.org/news/international-tourism-consolidates-strong-recovery-admidst- growing-challenges (25. 8. 2022) (International tourism consolidates, 2022) 3) International tourism receipts worldwide from 2006 to 2021. 2022. Statista, 2022. https://www.statista.com/statistics/1099933/travel-and-tourism-share-of-gdp (15. 8. 2022) (International tourism receipts, 2022) 4) International Tourism Trends. International Tourism Highlights. 2020, https://www.e-unwto.org/doi/epdf/10.18111/9789284422456 (25. 8. 2022) (International Tourism Trends, 2020) 5) Post-pandemic tourism: Whatcould the new normal be like?.2021.Tourism Review, 3. 5. 2021. https://www.tourism-review.com/post-pandemic-tourism-will-set-off-new-trends-news12009 (10.09. 2022) (Post-pandemic tourism, 2021) 6) Share of the total gross domestic product (GDP) generated by travel and tourism worldwide from 2000 to 2021. 2022. Statista, 29.05.2022. https://www.statista.com/statistics/1099933/travel-and-tourism-share-of-gdp. (15. 8. 2022) (Share of the total GDP, 2022) 7) Tourism Data. Eurostat. 29.05.2022. https://ec.europa.eu/eurostat/web/tourism/data/database (10.09. 2022) (Eurostat Database, 2022) 8) Tourism Recovery Tracker. 2022. UNWTO, 2022. https://www.unwto.org/tourism-data/unwto-tourism-recovery-tracker (22. 8. 2022) (Tourism Recovery Tracker, 2022) 9) Tourism Recovery Gains Momentum as Restrictions Ease and Confidence Returns. 2022. UNWTO, 2022. https://www.unwto.org/news/tourism-recovery-gains-momentum-as-restrictions-ease-and-confidence-returns (10.09.2022) (Tourism Recovery, 2022) 10) Tourism Statistics – Participation in Tourism. 2022. Eurostat, 2022. https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Tourism_statistics_-_participation_in_tourism&oldid=565126#million_fewer_Europeans_made_tourism_trips_in_2020 (22. 8. 2022) (Tourism Statistics, 2022) 11) World Tourism Barometer Nş18. UNWTO, 2020. https://www.unwto.org/world-tourism-barometer-n18-january-2020 (22.7. 2022) (World Tourism Barometer, 2020) VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA POSLOVANJE IZBRANIH PODJETIJ V GOSTINSTVU IN TURIZMU THE EFFECTS OF THE COVID-19 PANDEMIC ON BUSINESS PERFORMANCE OF SELECTED CATERING AND TOURISM COMPANIES Marko Gams Šolski center Velenje, Slovenija / School center Velenje, Slovenia marko.gams@scv.si Anita Rudolf Pecnik Šolski center Velenje, Slovenija / School center Velenje, Slovenia anita.rudolfpecnik@scv.si Izvlecek Turizem je pomembna gospodarska panoga, ki je do izbruha epidemije covid-19 beležil po svetu in Sloveniji rekordne vrednosti. Vpliv epidemije in spremljajocih ukrepov za njeno zajezitev je mocno prizadelo podrocje gostinstva in turizma. Namen referata je predstaviti vpliv epidemije covid-19 in ukrepov za njeno zajezitev na uspešnost poslovanja izbranih podjetij iz podrocja gostinstva in turizma. V uvodnem delu referata predstavljamo vpliv epidemije na gostinsko in turisticno panogo v Sloveniji in osnovne podatke o izbranih uspešnih podjetjih iz gostinske in turisticne dejavnosti, katerih kazalnike uspešnosti poslovanja analiziramo v nadaljevanju. V osrednjem delu je predstavljena metodologija presojanja uspešnosti poslovanja podjetij in kljucni kazalniki za izbrana podjetja iz gostinske in turisticne dejavnosti. V zakljucku so izpostavljene zaznane spremembe v uspešnosti poslovanja izbranih podjetij kot posledica epidemije in podane kljucne ugotovitve. Kljucne besede: kazalniki uspešnosti poslovanja, poslovno porocilo, gostinstvo in turizem Abstract Tourism is an important economic sector which, until the outbreak of the covid-19 epidemic, recorded record values worldwide and in Slovenia. The impact of the epidemic and the accompanying measures to contain it greatly affected the field of hospitality and tourism. The purpose of the paper is to present the impact of the covid-19 epidemic and measures to contain it on the performance of selected companies in the field of hospitality and tourism. In the first part of the paper, we present the impact of the epidemic on the hospitality and tourism industry in Slovenia and basic data on selected successful companies from the hospitality and tourism industry, whose performance indicators are analyzed below. The central part presents the methodology for assessing the performance of business operations and key indicators for selected companies from the hospitality and tourism industry. In the conclusion, perceived changes in the business performance of selected companies as a result of the epidemic are highlighted and key findings are given. Keywords: business performance indicators, business report, catering and tourism 1 UVOD Turizem (pri tem mislimo tudi na gostinstvo kot eno osnovnih sestavin turizma) je ena izmed pomembnejših panog, ki vpliva na bruto domaci proizvod, razvoj manj razvitih obmocij, zaposlitev lokalnega prebivalstva in povecanje obsega naložb, pomembni pa so tudi neekonomski ucinki turizma. Pandemija koronavirusa v kombinaciji s strogimi zajezitvenimi ukrepi je povzrocila velik negativni šok za turizem po svetu in v Sloveniji. Glede prihodnjega razvoja panoge prevladuje prepricanje, da post-pandemicni turizem ne bo enak kot pred krizo, saj se potrošne navade in vrednote turistov kot posledica epidemije spreminjajo. V referatu predstavljamo vpliv epidemije covid-19 na poslovanje in kljucne kazalnike uspešnosti poslovanja izbranih podjetij iz gostinske in turisticne panoge. 2 VPLIV EPIDEMIJE COVID-19 NA GOSTINSKO IN TURISTICNO DEJAVNOST V SLOVENIJI 2.1 VPLIV EPIDEMIJE NA TURISTICNO DEJAVNOST Turizem, ki združuje razlicne panoge in podrocja (dele gostinstva, prometa, trgovine, osebnih, športnih in rekreacijskih storitev itd.) je leta 2019 v Sloveniji predstavljal 9,9 % BDP, število zaposlenih v turizmu pa 10,3 % vseh zaposlitev, kar je pomenilo 92.500 delovnih mest. Obseg turisticne dejavnosti se je v Sloveniji po letu 2010 hitro poveceval. Število prihodov turistov je leta 2019 prvic preseglo 6 milijonov, število njihovih prenocitev pa se je približalo 16 milijonom. Ob vecji prepoznavnosti Slovenije v tujini in okrevanju gospodarstev po globalni financni krizi se je po letu 2010 mocno povecal zlasti obisk tujih gostov. Obisk domacih turistov pa se je ob izboljševanju gospodarskih razmer in vecjem trošenju gospodinjstev zacel povecevati leta 2015, v zadnjih treh letih pred pandemijo (2017–2019) pa je ostal na podobni ravni. Izbruh koronavirusa in njegovo širjenje je mocno vplivalo na turisticne tokove. Dobre turisticne rezultate iz zacetka leta 2020 je prekinilo širjenje koronavirusa po svetu, ko je pricelo prihajati do odpovedi potovanj in zmanjšanja števila rezervacij ter odpovedi ali prestavljanja datumov mednarodnih kongresov tudi v Sloveniji. Z zaostritvijo ukrepov za zajezitev širjenja virusa pa se je vpliv na turizem še povecal. Poleg zmanjšanja števila tujih turistov je na to vplivala tudi zmanjšana potrošnja domacega prebivalstva v gostinskih in drugih turisticnih storitvah. Zaradi zaprtja mej in vseh nastanitvenih obratov v Sloveniji sredi marca 2020, se je upad prenocitev in prihodkov aprila še poglobil. (Vpliv epidemije COVID-19 na turisticno dejavnost, 2020). Slovenski turizem je v letu 2020 zabeležil 9,2 milijonov prenocitev, kar je za 42 % manj kot leta 2019, ter dobre tri milijone prihodov, kar predstavlja 51 % upad glede na prejšnje leto. Upad deviznih prilivov iz naslova potovanj je znašal 61 %. Medtem ko je upad števila prenocitev tujih turistov na letni ravni znašal kar 71 %, so prenocitve domacih turistov (predvsem zaradi zaprtih meja, straha pred potovanji v tujino in vplivom turisticnih bonov) zabeležile letno 33 % povecanje. (Turizem v številkah 2020, 2021). V letu 2021 smo beležili znake okrevanja. Zabeležili smo 11,2 milijonov prenocitev, kar je za 22 % vec kot leta 2020, ter dobre štiri milijone prihodov, kar predstavlja 31 % rast glede na prejšnje leto. Prilivi iz naslova izvoza potovanj so znašali 1,5 milijarde evrov ali za 26 % vec kot leto prej. Število prenocitev tuji turistov je na letni ravni beležilo 43 % rast, medtem ko se je število prenocitev domacih turistov na letni ravni povecalo za 10 %. (Turizem v številkah 2021, 2022). Gibanje števila prihodov domacih in tujih turistov v obdobju pred in med epidemijo prikazuje grafikon 1. Grafikon 1: Število prihodov in prenocitev v obdobju 2010-2021 v Sloveniji 0 1000000 2000000 3000000 4000000 5000000 6000000 7000000 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 Prihodi skupaj Prihodi domaci Prihodi tuji Vir: SiStat, 2022. Iz grafikona 1 je razviden mocan upad števila prihodov turistov v letu 2020. Medtem ko je število prihodov tujih turistov v letu 2020 mocno upadlo, se je število domacih turistov rahlo povecalo. V obdobju po koronavirusu podrocje turizma ne bo enako kot smo ga poznali pred krizo, lahko pa Slovenija izkoristi novo priložnost kot zelena, varna in trajnostna destinacija. Slovenska turisticna organizacija opozarja, da se bodo nakupno vedenje turistov in njihove vrednote po epidemiji spremenili. Vsaj na zacetku naj bi turisti vec potovali doma ali v bližnje destinacije, prednost pa dajali individualnim doživetjem. Še pomembneje kot do sedaj bo zagotavljanje varnosti in zdravja na potovanjih, cemur je Slovenija dajala velik pomen že pred epidemijo in tako na tem podrocju dosega visoke zdravstvene in higienske protokole, ki potrošnikom omogocajo varno potovanje. (Vpliv epidemije COVID-19 na turisticno dejavnost, 2020). 2.2 VPLIV EPIDEMIJE NA GOSTINSKO DEJAVNOST Med podjetji v gostinski dejavnosti je najvec mikropodjetij, med temi pa prevladujejo s skoraj 62-odstotnim deležem podjetja z najvec enim zaposlenim. Delež takih podjetij se je vse od 2005, razen v 2014 in 2016, vztrajno vecal. Tudi dodana vrednost na zaposlenega je v gostinstvu od 2009 narašcala, a je bila kljub temu glede na druge dejavnosti še vedno nizka. V 2018 je znašala 27.267 EUR, kar je bilo najvec do takrat in za skoraj 7 % vec kot v letu pred tem. Krepilo se je tudi število oseb, ki so delale v gostinstvu. V 2018 jih je bilo 40.569, kar je bilo najvec do takrat in 2.148 vec kot v letu prej. Podjetja iz podrocja gostinske dejavnosti so v 2018 prvic presegla 2 milijardi EUR prihodkov. Število teh podjetij je bilo v letu 2018 najvišje do zdaj, v njih je delalo najvec ljudi do zdaj in so ustvarila najvišjo dodano vrednost na zaposlenega. Dobri gospodarski obeti so se nadaljevali tudi v 2019 in še v 2020 do razglasitve epidemije covida-19 v sredini marca. Omejitve proti širjenju epidemije so povzrocile, da so se od sredine marca 2020 zaprle skoraj vse dejavnosti, ki spadajo v gostinstvo. Pred tem je rast prihodka podjetij v gostinstvu v 2019 glede na 2018 znašala skoraj 8 %. Rast se je nadaljevala še v prvih dveh mesecih 2020. V marcu 2020 pa je bil v dejavnosti gostinstvo zabeležen najvecji padec prihodka doslej; bil je za 53,1 % nižji od prihodka v marcu 2019. V aprilu 2020 je bil prihodek že za 86 % manjši v primerjavi z aprilom 2019. Nekaj prihodkov so ustvarila le podjetja, ki so se ukvarjala z dostavo hrane na dom, ki pa so v vecini delovala le v vecjih mestih. (Pandemija ohromila gostinstvo, 2020; Vpliv epidemije COVID-19 na turisticno dejavnost, 2020). 3 PREDSTAVITEV IZBRANIH PODJETI IZ DEJAVNOSTI GOSTINSTVA IN TURIZMA Na kratko predstavljamo izbrana prepoznavna podjetja iz gostinske in turisticne panoge, katerih poslovno uspešnost analiziramo v nadaljevanju. Gostinsko podjetje Trojane d.o.o. (v nadaljevanju GP Trojane) zaposluje 120 delavcev. Podjetje je prepoznavno po svojem znamenitem trojanskem krofu, ki je že pred desetletji postal simbol ter zašcitni znak podjetja, v zadnjih letih pa predstavlja tudi zašciteno blagovno znamko. Registrirani, kakor tudi dejanski predmet poslovanja obsega v prvi vrsti opravljanje vseh vrst gostinskih storitev (dejavnost gostiln, restavracij, slašcicarn, okrepcevalnic, itd.). Poleg gostinske je tu še trgovska dejavnost podjetja, predvsem trgovina na drobno. (GP Trojane, 2022). Terme Catež d.d. je najvecje naravno zdravilišce v Sloveniji. Osrednjo ponudbo Term Catež predstavlja termalna voda s tematsko paleto turisticnih produktov in storitev kot so vodni programi, zdravstveni programi, wellness programi, ponudba organizacije poslovnih srecanj in družabnih dogodkov, športno rekreativna ponudba, animacijski programi ter izleti. Terme Catež se nahajajo na treh lokacijah: v Catežu ob Savi, na Mokricah in na slovenski obali. (Terme Catež, 2022). McDonald’s je ena najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v svetu in Sloveniji. Od konca leta 1993, ko so v Ljubljani odprli prvo restavracijo, so se razvili v najvecje slovensko gostinsko podjetje. Danes ima McDonald’s po vsej Sloveniji že 24 restavracij, v katerih dnevno postrežejo okoli 30.000 gostov. Z restavracijami upravlja kot franšizojemalec podjetje Alpe-Panon, d.o.o. (MojeDelo.com, 2022). Sava Turizem d.d. je s krovno znamko Sava Hotels & Resorts najvecje slovensko turisticno podjetje v Sloveniji, ki upravlja tri termalna zdravilišca v termalno panonski Sloveniji, nastanitve na Bledu in tri resorte na slovenski obali. Skupaj obsega 18 hotelov, 5 apartmajskih naselij, 4 kampi in 2 glampinga. Skoraj 1.500 zaposlenih skrbi za vec kot 600.000 gostov letno. (Sava Turizem, 2022; Sava Hotels & Resorts, 2022). Unior d. d. Program Turizem posluje kot eden od štirih programov podjetja UNIOR d. d., ki ima sedež v Zrecah. Pod tržno znamko UNITUR delujejo trije centri: termalno zdravilišce Terme Zrece, Turisticni center Rogla in Rekreacijsko turisticni center Krvavec. Uniorjev program Turizem se od sedemdesetih let 20. stoletja razvija na osnovi naravnih danosti bližnje okolice in Pohorja. (Lešnik Štuhec, 2016). Družba Relax je nastala leta 1990 in se leta 2004 preoblikovala v Relax Koncern s hcerinskimi podjetji, med katere spada tudi Relax Turizem. V letu 2012 je družba Relax Turizem d.o.o prešla v delniško družbo. Družba Relax Turizem d.d. je ponudnik pocitnic na Jadranu in Mediteranu s svojimi lastnimi produkti, med njimi potovanja. Na tržišcu so se pozicionirali kot specialist za Adriatic. (Relax Turizem, 2022). Izmed navedenih izbranih podjetij se uvršca po velikosti Relax Turizem med mala podjetja, GP Trojane in Unitur med srednja ter Sava Turizem, Terme Catež in Alpe-Panon med velika podjetja. (Honzak U, 2018). 4 PRESOJANJE USPEŠNOSTI POSLOVANJA Uspešnost poslovanja podjetja presojamo s pomocjo razlicnih racunovodskih izkazov in kazalnikov uspešnosti poslovanja. Med kljucne racunovodske izkaze uvršcamo bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov in izkaz gibanja kapitala. Bilanca stanja je temeljni racunovodski izkaz stanja sredstev in stanja obveznosti do virov sredstev v dolocenem trenutku. Sredstva podjetja predstavljajo aktivo bilance stanja, kapital in obveznosti do virov sredstev pa pasivo. S pomocjo teh podatkov lahko izracunamo lastniški kapital, ki je razlika med aktivo in dolgovi. Na osnovi teh podatkov izracunamo stopnjo kapitalizacije, s pomocjo katere ugotavljamo ali ima podjetje dovolj lastniškega kapitala. Kadar je ta kazalec vecji od 50%, je kapitalizacija ustrezna. Iz bilance stanja lahko izracunamo tudi stanje dolgov, kar ugotovimo tako, da od aktive odštejemo lastniški kapital. Kadar je stopnja zadolženosti vecja od 50%, je podjetje prezadolženo. Bilanco stanja izdelamo ob koncu poslovnega leta lahko pa tudi med letom. (Rebernik, Širec 2017, 438). Z izkazom poslovnega izida primerjamo ustvarjene prihodke in povzrocene odhodke v dolocenem casovnem obdobju. Poslovni izid ugotovimo, ko od prihodkov odštejemo odhodke. S presežkom prihodkov izkažemo dobicek, s presežkom odhodkov pa izgubo. Z izkazom denarnih tokov prikažemo prejemke in izdatke v opazovanem obdobju tako, da zacetnemu stanju denarnih sredstev prištejemo prejemke v danem obdobju in odštejemo izdatke v danem obdobju. Na osnovi tega ugotovimo koncno stanje denarnih sredstev. Pomen denarnega toka je, da podjetje svoje obveznosti placuje iz prejetega denarja iz naslova placil kupcev. Neobvladovanje denarnega toka lahko ima za posledico tudi propad podjetja, kljub temu da le-to dosega dobicek. Zato je kljucnega pomena, da je denarni tok iz poslovanja vedno pozitiven. Izkaz gibanja kapitala nam daje vpogled v sestavo lastniškega kapitala podjetja. Z njim lahko osvetlimo spremembe v kapitalu in kaj se je dogajalo z nerazporejenim dobickom v izbranem obdobju. Uspešnost poslovanja presojamo z razlicnimi metodami. Najpogosteje primerjamo posamezne kategorije racunovodskih izkazov. Pri tem uporabljamo razlicne kazalnike, s pomocjo katerih ugotavljamo uspešnost poslovanja. Med temeljne kazalnike uvršcamo rentabilnost ali donosnost, ekonomicnost ali gospodarnost, produktivnost ali proizvodnost ter solventnost ali placilno sposobnost. Rentabilnost ali donosnost izraža razmerje med financnimi rezultati in vloženimi poslovnimi sredstvi. Izražamo jo s profitno mero. Poznamo vec kazalnikov donosnosti. Podatke za izracun donosnosti jemljemo iz racunovodskih izkazov. Rentabilnost podjetja povecamo tako, da ustvarimo vecji dobicek in hkrati vložimo manj sredstev (Rebernik, Širec 2017, 438). Ekonomicnost ali gospodarnost je razmerje med doseženimi rezultati in stroški poslovanja. Za izracun ekonomicnosti uporabimo podatke iz izkaza poslovnega izida. Podjetje posluje gospodarno, kadar je rezultat razmerja vecji od 1, ce je enak 1 je na pragu gospodarnosti, ko je manjši od 1 podjetje posluje negospodarno. Produktivnost ali proizvodnost je razmerje med doseženimi rezultati dela in vloženim delom v dolocenem trenutku. Izražamo jo lahko kolicinsko ali vrednostno. S placilno sposobnostjo, solventnostjo oz. likvidnostjo podjetja ugotavljamo ali je podjetje v dolocenem trenutku s svojimi razpoložljivimi sredstvi sposobno poravnati svoje zapadle obveznosti. Kadar je rezultat razmerja enak ali vecji od 1, je podjetje placilno sposobno. 5 KAZALNIKI USPEŠNOSTI POSLOVANJA IZBRANIH PODJETIJ Za analizo poslovanja s pomocjo kazalnikov uspešnosti poslovanja smo izbrali prepoznavna podjetja iz podrocja gostinstva in turizma: GP Trojane, Terme Catež, Unitur, Relax Turizem, Sava Turizem in Alpe Panon. Za vsa izbrana podjetja smo pregledali poslovna porocila med leti 2018 in 2021 iz uradnih evidenc Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju AJPES). Na osnovi razpoložljivih podatkov smo izracunali kazalnike uspešnosti poslovanja ter njihovo gibanje graficno prikazali. S primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja smo želeli ugotoviti, v kakšni meri so ukrepi zaradi epidemije Covid-19 vplivali na uspešnost poslovanja izbranih podjetij. Grafikon 2: Prihodki poslovanja Vir: AJPES, 2022. V grafikonu 2 so prikazani celotni prihodki poslovanja izbranih podjetij med leti 2018 in 2021. V celotnem obdobju sta najvišje prihodke ustvarili podjetji Sava Turizem in Alpe-Panon, najnižje pa GP Trojane in Unitur. Ucinki ukrepov zaradi epidemije Covid-19 so v letu 2020 po višini prihodkov zaznamovali vsa podjetja. Najvecji upad prihodkov je zaznati v turisticni agenciji Relax Turizem. V poslovnem letu 2021 so vsa podjetja izkazala višji promet, vendar podjetja ki nudijo nastanitvene kapacitete in turisticne agencije še vedno ne dosegajo prometa, ki so ga ustvarile pred epidemijo, medtem ko so prehrambena podjetja že presegla višino prihodkov pred epidemijo. Podjetje Alpe-Panon je v poslovnem letu 2022 doseglo celo najvišje prihodke v primerjavi s preteklimi leti. Grafikon 3: Rentabilnost ali donosnost Vir: AJPES, 2022. V proucevanem obdobju so pred epidemijo poslovala donosno vsa podjetja. V letu 2020 so poslovali nerentabilno v Termah Catež, podjetju Unitur, Savi Turizmu in Relax Turizmu. Najslabše rezultate so izkazali v Relax Turizmu, saj so na 100 EUR vloženega kapitala ustvarili 26,14 EUR izgube, najbolj donosno pa so v tem letu poslovali v GP Trojane, saj so ustvarili 15,04 EUR dobicka na 100 EUR vloženega kapitala. V poslovnem letu 2021 so odlicno rentabilnost izkazali v podjetju GP Trojane, kjer so ustvarili 34,77 EUR dobicka na 100 EUR vloženega kapitala, najmanj pa v Uniturju z 2,15 EUR dobicka na 100 EUR vloženega kapitala. Nedonosno poslovanje v letu 2020 je v veliki meri posledica epidemije Covida-19 in omejevalnih ukrepov. Grafikon 4: Ekonomicnost ali gospodarnost Slika, ki vsebuje besede miza Opis je samodejno ustvarjen Vir: AJPES, 2022. V podjetju Unitur so imeli težave z neekonomicnostjo že v poslovnem letu 2018, ko še nismo poznali Covid-19. Ostala podjetja so v danem obdobju pred epidemijo poslovala ekonomicno. V letu 2020 je uspelo le prehrambenima podjetjema GP Trojane in Alpe-Panon pokriti vse stroške s prihodki, kar pa ne velja za ostala proucevana podjetja. Njihovo neekonomicno poslovanje je v veliki meri posledica omejevalnih ukrepov zaradi epidemije. V poslovnem letu 2021, ko so se protikoronski ukrepi omilili, so vsa podjetja poslovala gospodarno. Grafikon 5: Vrednostna produktivnost dela Vir: AJPES, 2022. Glede na prihodke in število zaposlenih je iz podatkov proucevanih podjetij razbrati, da je turisticna agencija Relax Turizem v izbranem obdobju najbolj produktivno podjetje, saj so delavci v poprecju ustvarili najvec prometa na zaposlenega. V vseh podjetjih se je produktivnost v letu 2020 zaradi proti covidnih ukrepov zmanjšala, vendar so jo vsa podjejta izboljšala v 2021. Grafikon 6: Likvidnost Vir: AJPES, 2022. Vsa podjetja razen Alpe-Panon, ki je bilo nelikvidno le 2020, so izkazovala likvidnostne težave že v obdobju pred pandemijo. Iz podatkov pa razberemo, da je podjetje Sava Turizem postalo likvidno v casu pandemije. Težave z likvidnostjo lahko pripišemo tudi placilni nedisciplini. 6 SKLEP Analiza kazalnikov uspešnosti poslovanja izbranih podjetij dokazuje, da je epidemija covid-19 z ukrepi, ki so vplivali na gibanje ljudi v casu epidemije in ukrepi, ki so omejili ali celo onemogocili poslovanje podjetij v gostinstvu in turizmu, mocno vplivali na uspešnost poslovanja. Najvecje težave pri poslovanju so imela podjetja v letu 2020, ko je veljala prepoved gibanja prebivalstva med obcinami in vecina izbranih podjetij ni smela poslovati. Kljub vsemu je opaziti razliko v uspešnosti poslovanja posameznih podjetij po dejavnostih, saj je zaznana bistvena razlika med posameznimi dejavnostmi - turisticnimi agencijami, podjetji z nastanitvami in prehrambenimi obrati. Ceprav so prehrambena podjetja prav tako beležila upad prihodka, pa upad ni bil tako drasticen kot pri proucevanih predstavnikih turisticnih podjetij in nastanitvenih obratov. Poleg tega bi bila uspešnost poslovanja bistveno slabša, ce država ne bi pomagala podjetjem s financnimi ukrepi. Analiza proucevanih kazalnikov pokaže, da so v poslovnem letu 2021 vsa opazovana podjetja izboljšala uspešnost poslovanja in pricakujemo, da se bo trend še okrepil v letu 2022. 7 LITERATURA 1) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. AJPES. 2022. Letna in zakljucna porocila. Gostinsko podjetje Trojane d.d. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5000351000 (22. 8. 2022). 2) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. AJPES. 2022. Letna in zakljucna porocila. Unitur. Turisticne in druge poslovne dejavnosti d.o.o. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=8085498000 (22. 8. 2022). 3) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. AJPES. 2022. Letna in zakljucna porocila. Terme Catež d.d. Catež ob Savi. 4) https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5004896000 (22. 8. 2022). 5) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. AJPES. 2022. Letna in zakljucna porocila. Relax turizem. Podjetje za turizem d.d. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=1318004000 (22. 8. 2022). 6) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. AJPES. 2022. Letna in zakljucna porocila. Sava Turizem d.d. https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5301971000 (22. 8. 2022). 7) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. AJPES. 2022. Letna in zakljucna porocila. Alpe-Panon. Gostinske storitve d.o.o. 8) https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=5775256000 (22. 8. 2022). 9) GP Trojane. Predstavitev GP Trojane. https://www.gp-trojane.si/predstavitev.php (12. 8. 2022). 10) Honzak, Urška. 2018. Pogoji za dolocitev velikosti podjetja. Mladi podjetnik. https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/pogoji-za-dolocitev-velikosti-podjetja (27. 4. 2018). 11) Koprivnikar Šušteršic, Mojca. 2020. Vpliv epidemije COVID-19 na turisticno dejavnost. Umar. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost_MKoprivnikar/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost.pdf (17. 8. 2022). 12) Lešnik Štuhec, Tanja. 2016. Nacrt razvoja in trženja turizma v obcini Zrece 2017-2021. Strateški dokument obcine Zrece. Obcina Zrece. https://www.zrece.si/Datoteke/UpravljalecDatotek/12/AD%202%20Strategija%20razvoja%20turizma%20Ob%C4%8Dine%20Zre%C4%8De.pdf (16. 8. 2022). 13) MojeDelo.com. Alpe-Panon d.o.o. https://kariernisejem.com/sponsor/alpe-panon-d-o-o/ (12. 8. 2022). 14) MOJ.SHR.SI. Osebna izkaznica Sava Turizem d.d. http://moj.shr.si/o-sava-turizmu/osebna-izkaznica (12. 8. 2022). 15) Rebernik, Miroslav, Karin, Širec. 2017 Ekonomika podjetja. Ljubljana. IUS SOFTWRE, GV Založba. 16) Relax Turizem d.d. https://www.relax.si/content/display/28 (12. 8. 2022). 17) Sava Hotels & Resorts. O nas. https://www.sava-hotels-resorts.com/si/o-nas (12. 8. 2022). 18) Slovenska turisticna organizacija. Turizem v številkah 2020. Letna publikacija. 2021. 19) https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/tvs/2020/2021_03_STO_TVS_2020_SLO.pdf (21. 8. 2022). 20) Slovenska turisticna organizacija. Turizem v številkah 2021. Letna publikacija. 2022. 21) https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/tvs/2021/2021_Turizem_v_%C5%A1tevilkah.pdf (21. 8. 2022). 22) Statisticni urad Republike Slovenije. Pandemija ohromila gostinstvo. https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/8891 (15. 8. 2022). 23) Statisticni urad Republike Slovenije. SiStat. 24) https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/2164518S.px/sortedtable/tableViewSorted/ (21. 8. 2022). 25) Terme Catež. O podjetju Terme Catež. https://www.terme-catez.si/si/o-podjetju (12. 8. 2022). VZEMI SI CAS ZA NAS – PRIMER DOBREGA SODELOVANJA TREH VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL TAKE TIME FOR US – AN EXAMPLE OF GOOD COOPERATION BETWEEN THREE VOCATIONAL COLLEGES dr. Boža Grafenauer Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled (boza.grafenauer@vgs-bled.si) dr. Lea Kužnik BIC Ljubljana, Višja strokovna šola (lea.kuznik@bic-lj.si) Izvlecek Študentje treh višjih strokovnih šol (BIC Ljubljana, Višja strokovna šola, Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled in Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor) so v študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022 strnili moci v dveh solidarnostnih projektih z naslovom Vzemi si cas za nas. V letu 2020/2021 so na družbenih omrežjih predstavljali skrite zgodbe svojih mest, v letu 2021/2022 pa so s fotografijami spregledanih delavcev v turizmu najprej na družbenih omrežjih, nato pa na treh fotografskih razstavah v Ljubljani, Bledu in Mariboru opozarjali na problematiko kadrov v gostintvu in turizmu. Namen projekta Vzemi si cas za nas je ozavestiti širšo javnosti o pomenu zaposlenih v turizmu, ki so spregledani in premalo izpostavljeni ter jim tako izkazati hvaležnost za njihovo nepogrešljivo delo v turizmu. Kljucne besede: sodelovanje med višjimi strokovnimi šolami, primer dobre prakse, zaposleni v turizmu Abstract Students of three vocational colleges (BIC Ljubljana, Vocational College, Higher Vocational College for Hospitality, Wellness and Tourism Bled, Higher Vocational College for Hospitality and Tourism Maribor) joined forces in two solidarity projects in the academic year 2020/2021 and 2021/2022 entitled Take time for us. In 2020/2021 they presented hidden stories of their cities on social networks, and in 2021/2022 with photos of overlooked workers in tourism, first on social networks and then at three photo exhibitions in Ljubljana, Bled and Maribor, they drew attention to the problem of personnel in hospitality and tourism. The purpose of the Take time for us project is to make the general public aware of the importance of employees in tourism who are overlooked and under-exposed and thus show them gratitude for their indispensable work in tourism. Keywords: cooperation between vocational colleges, an example of good practice, employed in tourism 1 UVOD Pandemija covid-19 ima velik družbeni in gospodarski vpliv. V gostinstvu in turizmu je poglobila krizo pomanjkanja kadra, ki smo jo v manjšem obsegu zaznali že pred pandemijo, danes pa je posegla na vsa podrocja turisticne industrije. V letu 2019, ki je bilo v številkah rekordno za slovenski turizem, je bilo v turisticnih nastanitvenih obratih zabeleženih najvec prihodov in najvec prenocitev turistov doslej, vec kot 6,2 milijona prihodov turistov in skoraj 15,8 milijona prenocitev. V januarju in februarju 2020 je bilo število prihodov in prenocitev turistov v Sloveniji primerljivo s preteklim letom, v marcu in aprilu 2020 pa je pandemija covida-19 slovenski turizem povsem ohromila. Prihodov turistov od sredine marca od sredine maja 2020 ni bilo, prenocitev je bilo zanemarljivo malo, pa še te so ustvarile osebe, ki ostajajo v Sloveniji dalj casa zaradi študija v okviru mednarodnih študijskih izmenjav (https://www.stat.si/statweb/News/Index/9137). Ker so se bili gostinski obrati in turisticne nastanitve zaprte skoraj eno leto, so se številni zaposleni v tej panogi odlocili, da si poišcejo drugo zaposlitev ter se preusmerijo v druge panoge, izven turizma. Veliko gostincev je tako cez noc ostalo brez delavcev. Nekateri lokali pa si od zaprtja sploh niso opomogli. Vec kot ocitno je, da je eden najvecjih izzivov s katerimi se danes sooca slovenski turizem pomanjkanje ustrezno usposobljenih kadrov zaradi covid situacije pa tudi slabega vpisa v srednje, višje in visoke šole s podrocja turizma in gostinstva. Zato so Direktorat za turizem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Slovenska turisticna organizacija skupaj s partnerji združili moci v nacionalni kampanji za promocijo poklicev s podrocja turizma in gostinstva. Zadnji podatki kažejo, da v gostinstvu in turizmu primanjkuje 10.000 delavcev. (https://www.rtvslo.si). Kratkorocna rešitev je sicer iskanje tuje delovne sile, ki pa problema domacih zaposlenih ne reši, turisticni ponudniki pa so v stalni negotovosti. Številni gostinci opozarjajo, da zanimanja za delo v gostinstvu in turizmu prakticno, oziroma je cedalje manj zaposlenih v tej stroki, ki bi delo opravljalo z veseljem. Eden izmed razlogov naj bi bil negativen odnos do gostinstva in turizma v družbi. Delo ni cenjeno, pogoji za delo so slabi. Fokus dela v gostinstvu in turizmu temelji na negativnih elementih kot je delo v popoldanskem in vecernem casu, ob vikendih in praznikih. Splošno prepricanje je tudi to, da so zaposleni v gostinstvu in turizmu v službah takrat, ko so drugi prosti ter da je to delo slabo placano in zelo naporno, saj se je potrebno maksimalno posvetiti vsakemu gostu in zadovoljiti njegove želje in potrebe. Vse to doprinese k negativni promociji poklicev v gostinstvu in turizmu, kar ima velik vpliv na mlade, ki se odlocajo za šolanje in poklicno pot. Celo za študentsko delo v gostinstvu in turizmu v vrhuncu turisticne sezone je težko dobiti kader, ceprav so urne postavke trenutno med najvišjimi. Združenja, ki zastopajo gostinstvo in turizem so si enotna. Vsi se strinjajo, da je potrebno situacijo reševati urgentno, dolgorocno in na vseh ravneh. Kadrovsko problematiko je treba nasloviti na razlicnih ravneh. Ena izmed podrocij je prav gotovo promocija poklicev v turizmu in gostinstvu, kar je bil tudi eden izmed ciljev projekta Vzemi si cas za nas. (https://mariborinfo.com/novica/slovenija/v-gostinstvu-velik-primanjkljaj-kadra-iscejo-vec-kot-10000-delavcev/402849). S predstavitvami poklicev v turizmu in gostinstvu kot lepih, dinamicnih, zanimivih bi se negativni trend prav gotovo spremenil. Na Sekciji za gostinstvo in turizem pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije menijo, da rešitve obstajajo in se zavedajo, da je potrebno v vsaki panogi poskrbeti za cim boljše pogoje dela. Kriza zanimanja za poklice v gostinstvu in turizmu se kaže tudi v izobraževalnih ustanovah. Število dijakov in študentov v programih gostinstva in turizma se zaradi negotove in neurejene situacije na podrocju dela v gostinstvu in turizmu vsako leto zmanjšuje. Tako imamo na eni strani ponovni vzpon turizma po covidu, na drugi pa veliko pomanjkanje kadrov za delo, kar vodi v dolgorocno katastrofo, slabe storitve in posledicno manjše odlocanje turistov za obisk Slovenije. Neokrnjena narava in kulturne znamenitosti žal niso dovolj. Delodajalci se dobro zavedajo, da morajo poskrbeti za cim boljše delovne pogoje in ustrezne place. Glavni namen clanka je predstaviti kako lahko izobraževalne ustanove prispevajo pomemben delež k dvigu zanimanja in ugleda poklicev v gostinstvu in turizmu. Gre za primer dobre prakse odlicnega sodelovanja treh višjih strokovnih šol (BIC Ljubljana, Višja strokovna šola, Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor), ki izobražujejo v programu Gostinstvo in turizem pri projektu Vzemi si cas za nas, ki je študentski solidarnostni projekt v podporo turizmu. 2 KONCEPT PROJEKTA VZEMI SI CAS ZA NAS Poklici v gostinstvu in turizmu so premalo cenjeni. Na nekatere poklice v gostinstvu in turizmu se vcasih gleda celo slabšalno, prisotno je splošno razširjeno mnenje, da tovrstne poklice lahko opravlja vsak, brez ustrezne izobrazbe in da ti poklici ne zahtevajo dodatnih spretnosti in posebnih strokovnih vešcin. V resnici pa so tovrstna dela psihicno naporna, zahtevajo hitrost, spretnost in natancnost. Pri nekaterih vrstah dela gre za kreativno delo in nastajanje inovativnih idej, denimo pri poklicu kuharja, barista, animatorja, turisticnega vodnika… Vendar se pri nas tovrstne poklice premalo povezuje z ustvarjalnostjo in kreativnostjo, ki je obicajno rezervirana samo za klasicne umetniške poklice. Dejstvo je, da turisticni delavci prepogosto ostanejo prezrti, kljub temu, da delajo neposredno s turisti in so pogosto prvi stik z gostom. Ko odidemo na pocitnice, se radi odklopimo od vseh skrbi, hkrati pa imamo velika pricakovanja o nivoju storitev. Delavce razumemo kot sredstvo in nanje ne gledamo osebno. Hitro spregledamo, da je za nekom, ki je moral pospraviti našo hotelsko sobo, urediti okolico, poskrbeti za animacijo in delovanje tehnike, popraviti klimatsko napravo, pocistiti okna, oprati brisace in posteljnino in nenazadnje uniformo receptorja, ki stoji pred nami, celostna oseba s svojo življenjsko zgodbo. Šofer avtobusa ali taksist nam je le sredstvo, ki nas popelje tja, kamor želimo; rezervacija je opravljena z nekaj kliki; prtljago nam prinesejo v hotelsko sobo… Z nekaterimi od poklicev se tudi poredko srecamo v živo, saj nimajo neposrednega stika z gosti in to nam otežuje razumevanje njihovega dela. K spoštovanju in razumevanju poklicev v gostinstvu in turizmu lahko veliko pripomorejo tudi šole, ki izobražujejo na podrocju gostinstva in turizma in katerih glavno poslanstvo je izobraževanje, spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti z zavedanjem o družbeni odgovornosti. Na podrocju višješolskega izobraževanja so vodilne BIC Ljubljana, Višja strokovna šola, Višja strokovna šola za gostinstvo, velnes in turizem Bled ter Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor. Vse tri izobražujejo študente v programu Gostinstvo in turizem. Glede na poslanstvo je naša dolžnost in odgovornost, da tudi mi opozorimo in po svojih moceh pripomoremo k izboljšanju kadrovske situacije na podrocju turizma in gostinstva. V ta namen so predavatelji (dr. Lea Kužnik, dr. Boža Grafenauer, ddr. Lazar Pavic) predmeta Dopolnilne turisticne dejavnosti omenjenih višjih strokovnih šol, združili moci v skupnem projektu Vzemi si cas za nas, ki je plod lastnega razmisleka. Gre za solidarnostni projekt v podporo zaposlenim v turizmu. Bistvo projekta je ozavešcanje širše javnosti o pomenu zaposlenih v turizmu, ki so spregledani in premalo izpostavljeni ter jim tako izkazati hvaležnost za njihovo nepogrešljivo delo v turizmu. Opozoriti želimo tudi na pomanjkanje ugleda delavcev v turizmu in neustrezno ovrednotenje njihovega dela. Prav tako je projekt primer dobre praske na podrocju sodelovanja in povezovanja treh višjih strokovnih šol, tako študentov kot tudi predavateljev. Nenazadnje gre tudi za promocijo vseh treh višjih strokovnih šol, ki izobražujejo v programu Gostinstvo in turizem, treh turisticnih krajev v katerih se šole nahajajo ter z dejanji gostoljubnosti polepšati dan delavcem v turizmu ter tudi sebi. Prav tako so študentje, ki so v projektu sodelovali, dobili vpogled v realne situacije na trgu dela ter izkusili kancek kompleksnosti turizma in s tem osmislili svoj študij. Z dobro izpeljavo projekta smo širšo javnost opozorili na široko paleto znanj in vešcin, ki jih naši študentje imajo oziroma pridobijo v casu študija v programih gostinstvo in turizem. Projekt Vzemi si cas za nas je bil do zdaj izveden dvakrat, in sicer v študijskem letu 2020/2021 in 2021/2022. 3 VZEMI SI CAS ZA NAS 2021 Projekt Vzemi si cas za nas je bil v letu 2021 v najprej nacrtovan v obliki izvedbe privlacnega in odmevnega dogodka socasno v živo v vseh treh mestih, torej Ljubljani, Bledu in Mariboru. Dogodek bi izražal solidarnost in podporo turisticnemu sektorju, promoviral tri višje strokovne šole, ki izobražujejo v programu gostinstvo in turizem ter vsa tri mesta, ki so zaradi epidemije utrpela škodo na podrocju turizma. Šlo bi tudi za popestritev dogajanja v vseh treh mestih. Dogodek v živo je bil nacrtovan za 20.4.2021. Zaradi izrednih in nepredvidenih razmer, ki jih je povzrocila epidemija pa ga nismo smeli izvesti v živo (prepoved zbiranja ljudi in podobno). Potrebna je bila hitra prilagoditev projekta. V skladu z upoštevanjem takrat predpisanih ukrepov smo izvedbo, ki je potekala v dveh delih, prestavili na splet. Najprej so študentje vseh treh višjih strokovnih šol, pod mentorstvom dr. Lee Kužnik, dr. Bože Grafenauer in Brigite Pavlic dva meseca na spletnih omrežjih Facebook in Instagram v obliki fotografij in kratkih enominutnih filmov dnevno objavljali »skrite koticke mojega mesta«, torej tiste tocke, ki jih turisti navadno ne odkrijejo in ne obišcejo in niso del razlicnih klasicnih turisticnih promocij in katalogov. Objave na spletnih omrežjih so bile skrbno nacrtovane s strani vseh treh sodelujocih skupin študentov, ki so izmenicno objavljali svoje prispevke. 20.4.2021 pa je sledil spletni dogodek preko aplikacije Zoom in zakljucek projekta z vklopi v živo iz Ljubljane, Bleda in Maribora ter predstavitvijo treh izvirnih kratkih filmov na temo turizma vseh treh mest, ki so jih študentje sami zasnovali, odigrali in posneli. Z vklopi v živo so nam svojo podporo izkazali tudi direktorji in ravnatelji vseh treh višjih strokovnih šol. V projektu je sodelovalo 20 študentov treh višjih strokovnih šol ter trije mentorji. Vsaka izmed treh ekip študentov je izbrala tudi svojega študentskega vodjo projekta, ki je skrbel za ažurno komunikacijo o sestankih in dejavnostih projekta ter koncno evalvacijo. Cilji projekta v letu 2021 so bili podpora in solidarnost s turisticnemu sektorju promocija treh turisticnih krajev, sodelovanje in promocija treh razlicnih višjih strokovnih šol, kljub pandemiji uspešno izpeljan projekt od zasnove do zakljucka, zadovoljstvo udeležencev po koncanem projektu. Študentje so velik poudarek namenili tudi promociji projekta, predvsem na socialnih omrežjih, Facebook in Instagram. Projekt in dogodek je bil kljub spletni izvedbi zelo dobro sprejet v širši javnosti in tudi dobro medijsko pokrit v razlicnih spletnih in tiskanih medijih. 4 VZEMI SI CAS ZA NAS 2022 Po uspešno izpeljanem prvem skupnem projektu Vzemi si cas za nas smo se odlocili, da nadaljujemo zastavljeno pot povezovanja in sodelovanja med višjimi stokovnimi šolami tudi v študijskem letu 2021/2022. Tokrat je v projektu sodelovalo 24 študentov treh višjih strokovnih šol iz Ljubljane, Bleda in Maribora ter trije mentorji: dr. Lea Kužnik, dr. Boža Grafenauer in ddr. Lazar Pavic. Namen projekta Vzemi si cas za nas je ostal nespremenjen, torej ozavešcati širšo javnost o pomenu turisticnih delavcev, ki so v turizmu premalo izpostavljeni ter jim tako izkazati hvaležnost za njihovo nepogrešljivo delo v turizmu. Projekt je bil razdeljen na dva dela. V prvem delu so študentje na družbenih omrežjih Facebook in Instagram v obliki fotografij predstavljali zgodbe nevidnih, spregledanih in premalo izpostavljenih delavcev v turizmu. V drugem delu je sledila priprava fotografske razstave prezrtih delavcev v turizmu. Otvoritev je potekala 13. 4. ob 13.00 istocasno v Ljubljani, Bledu in Mariboru. Cilj je bil, da je razstava postavljena na javnem mestu, kjer si jo lahko ogleda cim vec ljudi. Tako je v Ljubljani dogodek v živo potekal na Špici ob Ljubljanici, poleg BIC Ljubljana, na Bledu na promenadi ob Blejskem jezeru, v Mariboru v Delavnicarskem studiu Mladinskega centra Maribor. Skozi fotografsko razstavo o pomenu spregledanih delavcev v turizmu so študenti ponudili javnosti v razmislek kako je biti sobarica, varnostnik na smucarskih napravah ali skrbnik parkirnega režima. Po ugotovitvah študentov med prezrte delavce v turizmu spadajo predvsem taksisti, sobarice, vzdrževalci, delavci v pralnici, cistilke, delavci na bazenih, tehniki v hotelu, slašcicarji, natakarji, receptorji, vozniki shuttlov, dobavitelji surovin, vozniki turisticnega vlakca, portirji, pobiralci parkirnine, delavci v turisticni agenciji, delavci v rezervacijah, turisticni animatorji, vozniki turisticne ladjice, hišniki, dobavitelji surovin, delavci na žicniških napravah, skrbniki parkirnega režima, prodajalci v trgovinicah s turisticnimi spominki… Kaj lahko storimo, da delavci v turizmu ne bodo prezrti? Študenti, avtorji fotografske razstave menijo, da je poti vec. Prva naloga je ozavešcanje javnosti in s tem dvig ugleda poklicev turizmu s strani solidarnostnih projektov kot je Vzemi si cas za nas, s strani delodajalcev in turisticnih organizacij. Druga naloga je odnos delodajalcev do delavcev v turizmu, ki ga lahko izboljšajo z dobrimi delovnimi pogoji (delovni cas, organizacijska klima, dodatna izobraževanja, ukrepi za zaposlene z družinami, ipd. ..) in ustreznimi placami v turizmu, za katere študenti menijo, da so prenizke. Menijo, da manj cenjeni poklici gotovo prejemajo tudi nižje place, kot si jih v resnici zaslužijo. Nižje place pomenijo tudi manj interesa za ta delovna mesta. Z razstavo so študentje zaposlenim v turizmu odprli vrata in okna, jih postavili v ospredje. Korak v to smer bi morali narediti tudi njihovi delodajalci. 5 ODMEVNOST PROJEKTA Solidarnostni projekt Vzemi si cas za nas je obakrat požel veliko zanimanja in odobravanja s strani javnosti. Pozitivni odzivi na samoiniciativno akcijo študentov gostinstva in turizma so se vrstili z vseh strani, tako s strani zaposlenih v turizmu, kot tudi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorata za turizem, Slovenske turisticne organizacije, Gostinsko turisticne zbornice, Turizma Ljubljana, Turizma Bled, Centra poslovne odlicnosti Ekonomske fakultete v Ljubljani in mnogih drugih podjetij v povezavi s turizmom in tudi širše. Posebno pozornost pa so pokazali tudi slovenski mediji. Kot prva sta se odzvala RTV Slovenija s posnetkom z otvoritve razstave z Bleda, portal MMC ter oddaja Na lepše. Na Valu 202 je polurno oddajo pripravila Tatjana Pirc. Tudi pisni mediji niso skoparili z objavami, saj je bila novica objavljena prakticno v vseh pomembnejših medijih: RTV SLO, Na lepše: https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/174872149?s=tv Slovenia.info: https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/19318-vzemi-si-cas-za-nas-fotografska-razstava-studentov-o-pomenu-spregledanih-delavcev-v-turizmu RTV SLO Val 202: https://val202.rtvslo.si/2022/04/nevidni-delavci-v-turizmu/ Portal MMC RTV: https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/nevidne-zgodbe-spregledanih-turisticnih-delavcev/619776 STA: https://www.sta.si/3032850/vec-kot-20-studentov-za-ustrezno-vrednotenje-vseh-poklicev-v-turizmu, https://www.sta.si/3025583/na-kratko-iz-gospodarstva) Portal Siol: https://siol.net/trendi/potovanja/prezrti-delavci-v-turizmu-ki-jih-obicajno-sploh-ne-opazimo-foto-577205 Slovenska Kronika: https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174864614 Prispevki so bili objavljeni tudi na Radiu Kranj in Radiu Gorenc ter v Kmeckem glasu. 6 SKLEP Solidarnostni projekt v podporo turizmu Vzemi si cas za nas, dokazuje pomembnost sodelovanja in povezovanja višjih strokovnih šol za višje cilje, saj smo skupaj mocnejši in glasnejši ter kot se je pokazalo, tudi slišani. Pri tem se študentje ucijo povezovanja, usklajevanja, kolektivne pripadnosti, ustvarjalnosti, odgovornosti, prilagajanja novim situacijam, skupinskega dela, kjer je vsak posameznik pomemben clen verige, pa tudi empatije do kolegov, sodelavcev in bodocih sodelavcev v turisticni stroki. Projekt izkazuje hvaležnost prezrtim delavcem ter izpostavlja nepogrešljivost in pomembnost njihovega dela ter hkrati promovira poklice v turizmu, višje strokovne šole s podrocja gostinstva in turizma ter turisticne kraje v katerih se šole nahajajo. Dodana vrednost tovrstnih prakticno naravnanih projektov je, da študenti osmislijo in izkusijo kancek kompleksnosti turizma, ki ga tako kot doslej tudi v prihodnje ne bo možno preoblikovati in posodobiti s pritiskom na gumb za ponastavitev. Turizem prihodnosti prinaša nedvomno številne spremembe. Ko razmišljamo o izzivih, trendih in preobrazbi turizma, se moramo zavedati in upoštevati tudi, da bodo prihodnost krojili sedanji študenti in prihodnji strokovnjaki, ki so dve leti živeli v svetu, kjer se družabnost pooseblja s prošnjo za prijateljstvo na spletnih omrežjih in v svetu, kjer so se ucili in ustvarjali brez pristnega osebnega stika tako z vrstniki kot s profesorji. Projekt je seveda odsev casa, v katerem živimo. To ni klasicna promocija turizma s podobami vrveža gostinskih teras, s soncem obsijanih znamenitosti in srecnih turistov, ki sledijo blešcecemu nasmehu in vneti razlagi turisticne vodnice. Vecina študentk in študentov sodelujocih v projektu Vzemi si cas za nas, se kljub velikim izzivom v poklicih v turizmu v prihodnosti vidijo kot delavci v turizmu. Želijo si postati receptorji, organizatorji dogodkov, delavci v turisticnih agencijah ali hotelih. Prav tako jim je projekt prinesel veliko osebnega zadovoljstva, saj kot je izpostavila ena od študentk sodelujocih v projektu: »Ko smo zaposlene v turizmu obiskali v njihovih delovnih okoljih so bili preseneceni, veseli, veckrat tudi do solz ganjeni. In takrat smo vedeli, da delamo pravo stvar.« 7 VIRI 1) https://www.stat.si/statweb/News/Index/9137 - RS Statisticni urad 2) https://mariborinfo.com/novica/slovenija/v-gostinstvu-velik-primanjkljaj-kadra-iscejo-vec-kot-10000-delavcev/402849 3) https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/v-gostinstvu-in-turizmu-primanjkuje-10-000-delavcev/628639 PRIROCNIK BARMANSTVO – PRIPRAVA LASTNIH KREACIJ A GUIDE TO BARTENDING - HOW TO PREPARE YOUR OWN CREATIONS Boštjan Humski Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Vocational College, Slovenia Izvlecek Prirocnik Barmanstvo smiselno povezuje vse teme, ki so kljucne za opravljanje gostinskega poklica in delo v baru. Bar ni samo gostinski objekt, temvec je prostor za druženje, praznovanje, sklepanje poslov, sklepanje novih poznanstev ipd. Za delo v baru in pripravo mešanih pijac je poznavanje in delitev pijac osnova, zato je prvi del prirocnika namenjen tej vsebini. V nadaljevanju so predstavljene mešane pijace in sicer od barmanskega inventarja, kozarcev, tehnik mešanja koktajlov in sodobnih trendov pri pripravi mešanih pijac. Skupin mešanih pijac je veliko, prav tako kot obstaja veliko razlicnih receptur za posamezne koktajle. V prirocniku so predstavljene skupine mešanih pijac, skupaj z recepturami, katerih vsebina izhaja iz realnega delovnega okolja bara in nagrajene lastne recepture študentov BIC Ljubljana. Posebno poglavje je namenjeno pripravi lastnih kreacij. Del vsebine pa je namenjen tudi nabavi, nadzoru in poznavanju kalkulacij pijac, ki so osnova za uspešno poslovanje vsakega gostinskega obrata. Odgovornost vseh zaposlenih v barih je spodbujati odgovorno uživanje alkohola in dvigniti nivo kulture pitja alkoholnih pijac na višjo raven. Prirocnik je v prvi vrsti namenjen študentom Višje strokovne šole BIC Ljubljana, program gostinstvo in turizem in vsem, ki so kakorkoli povezani s poznavanjem pijac in pripravo koktajlov ljubiteljsko ali profesionalno. Kljucne besede: mešane pijace, barman, pijace, lastne kreacije. Abstract This Guide is a set of all topics that are crucial for hospitality business and work at the bar. And a bar is far from being merely a catering facility. It's a place most appropriate for celebrations, socialising, closing business deals, making new acquaintances etc. As good knowledge and understanding of drinks as well as its suitable distribution are the very basics of bar service, the first part of the Guide is dedicated to these topics. The next chapter continues with mixed drinks and contains everything from the barman’s inventory, selection of glasses, techniques of mixing cocktails to the latest trends when it comes to the preparation of mixed drinks. There are just as many types of mixed drinks as there are different recipes for specific cocktails. The Guide introduces different groups of mixed drinks, together with recipes being created by the students of BIC Ljubljana themselves in a bar, a real work environment, where a prize-winning recipe has also been created solely by students. A special chapter is devoted to the preparation of one’s own creations. One part of the guide includes purchase, supervision and beverage calculation, which are key for successful and long-term profitability of any hospitality business. The responsibility of any employee working at the bar is to encourage responsible serving of alcoholic drinks and to raise awareness of moderate drinking. This guide is first and foremost dedicated to the students of Vocational College at BIC Ljubljana who study tourism and hospitality and everyone else demonstrating good knowledge about bar drinks and the preparation of cocktails, professional and amateur alike. Key words: mixed drinks, barman, drinks, one’s own creations 1 UVOD Koktajli nas kot del družbenega življenja spremljajo že vrsto let in so bili stalnica na vecini pomembnejših zgodovinskih dogodkih. Prve sledi mešanja pijac s strani cloveka lahko najdemo že vec tisocletij v preteklosti, saj so znanstveniki odkrili kitajsko listino iz leta 450 pr. n. št., v kateri je zabeležen recept za šest razlicnih mešanih pijac. Sam uraden nastanek koktajlov je precej zavit v temo, in sicer naj bi se vse skupaj pricelo zaradi edine žgane pijace, ki so jo (predvsem v ZDA) poznali pred nekaj stoletji. V tistem obdobju je bila namrec najbolj množicno dosegljiva pijaca viski, ki pa je bil zaradi prvih nacinov destilacije izjemno mocan, z visoko vsebnostjo alkohola in zato zdravju nevaren ter neprijetnega okusa (Brown in Miller 2009, 45). Priprava mešanih pijac zahteva veliko znanja in odgovornosti, predvsem pa inovativnost, kreativnost in veselje ter strast do ustvarjanja novih kreacij ter nenazadnje do dela z ljudmi. Barmanski inventar je nepogrešljiv del vsakega bara in barman je tisti, ki mora skrbeti za cistoco in pravilno rokovanje z inventarjem. Samo dosledno upoštevanje receptur pri pripravi koktajlov nam bo zagotovilo vedno enako kakovost, kar posledicno vpliva na zadovoljstvo naših gostov. Izbira pravilnih in povrhu še atraktivnih, dizajnerskih kozarcev ima velik vpliv tako na našo zaznavo okusa pijace kot na spodbudo za narocilo mešane pijace. Tako kot sta pomembna receptura in primerna izbira kozarca, je pomembna tudi pravilna tehnika, ki smo jo po dobrem premisleku izbrali za pripravo mešane pijace. 2 BARMAN Barman je vec kot le poklic, gre za življenjski slog, ki zahteva veliko znanja in strokovnosti. Kljub vrhunskemu dizajnu gostinskega obrata in bogati vsebini barske karte je še vedno barman tisti, ki mora najprej prisluhniti gostom, jim podati priporocila, jih navdušiti in jim konec koncev prodati svoje produkte. Lastnosti, ki jih mora imeti dober barman, so: . poklic je zanj nacin življenja; . biti mora kreativen, inovativen in drzen; . imeti mora odlicne komunikacijske spretnosti, hkrati mora biti usposobljen še za delo in strežbo v baru; . znati mora prisluhniti gostovim željam; . poskrbeti mora za prisrcen sprejem gostov in ustvariti prijetno atmosfero v baru (glasba, svetloba …); . imeti mora izjemno veselje do dela z ljudmi; . biti mora prijazen, urejen in organiziran; . obvladati mora vec tujih jezikov; . imeti mora razvit okus in smisel za ekonomicnost pri delu; . obvladati mora sestavo, mešanje in strežbo enostavnih in mešanih pijac ter poznati njihove posebnosti; . temeljito mora poznati vse pijace, ki jih ponuja v baru; . vešc mora biti sprejemanja, skladišcenja, izdajanja in prodaje ter obracunavanja vseh vrst pijac, ki jih ima v baru; . nenehno se mora izobraževati in usposabljati ter slediti trendom na podrocju mešanih pijac; . poznati mora zakone, predpise in pravilnike, še zlasti zakon o omejevanju in porabi alkoholnih pijac, zakon o omejevanju in porabi tobacnih izdelkov, pravilnik o odpiralnem casu in ostale pravne akte, ki so povezani z gostinsko vsebino. 3 PRIPRAVA LASTNIH KREACIJ Za vsakega barmana je dovršeno poznavanje pijac osnova, brez katere enostavno ne gre. Vse pijace, ki jih ima barman v baru, mora zelo dobro poznati, saj bo le tako lahko opravljal svoje delo samozavestno, gostom uspešno prezentiral svoje kreacije ter vedno znova ustvarjal nove mešane pijace. Mešane barske pijace so sestavljene iz razlicnih alkoholnih in brezalkoholnih pijac z dodatkom raznih arom, zacimb, sadja – odvisno pac od posamezne recepture, in ob uporabi velike kolicine ledu. Iz koliko delov je lahko sestavljena mešana pijaca, je prepušceno posameznim kreatorjem in njihovi domiselnosti, svetovna pravila pa sicer pravijo, da je mešana pijaca sestavljena iz najvec petih razlicnih sestavin, pri t. i. domišljijskih mešanih pijacah (fancy drinks) pa je lahko mešanica tudi iz 7 sestavin. Sodobna priprava lastnih kreacij temelji na koktajlih, katerih sestavine oziroma elementi vsebujejo rocno izdelavo barmana, ki mešano pijaco pripravi. To pomeni, da je vsaj ena izmed sestavin – naj bo to sirup, grencica ali pa celo žgana pijaca, tinktura ali liker – izdelana rocno, ponavadi s strani obrata, ki ponuja mešano pijaco. Barmani se omenjenih tehnik poslužujejo predvsem v primeru, ko stremijo h kreativni in zanimivi recepturi mešane pijace in izdelujejo sestavine, ki jih v prosti prodaji ni, ali pa le želijo mešani pijaci dodati okus domacnosti in lokalnosti. Takšna izdelava mešanih pijac zahteva veliko casa, natancnosti in tudi beleženja, saj je nujno, da so vse sestavine sledljive in dokazano uporabne za izdelavo užitnih obrokov oziroma v tem primeru mešanih pijac. Pomembna je tudi poucenost o snoveh, ki jih uporabljamo, saj je poleg tega, da je sestavina užitna, pomembno tudi, da vemo, kakšen vpliv bo imelo dodajanje te sestavine na našo recepturo in na koncni okus mešane pijace. Predvsem moramo biti previdni pri uporabi razlicnih tinktur, kjer gre v bistvu za alkoholni izvlecek z vonjem, barvo in okusom snovi, iz katere je pripravljena. Tinkture so lahko izredno mocne tako po okusu kot tudi po alkoholni vsebnosti, zato jih uporabljamo v manjših kolicinah in nadzorovano. 3.1 EKSPERIMENTIRANJE Phil Ward je skoval izraz Mr. Potato Head približno v casu, ko je razvijal uvodni meni za bar Death&Co. Philova glava je napolnjena s stotinami specifikacij, razmerji sestavin, ki so osnova neštetih klasicnih koktajlov. Slika 1: Mr. Potato Head https://lh5.googleusercontent.com/KciBcaOLH8prsSezFRsRl-1F5IU5aC1nZpEONw63WffEBMPxSz8OlEegstDYUQHmpDi7z8f18G1TIVZk4JQtDZUAWz5JepcfFC2KKskjvKh_AfrO7Jag6lLoF14xb3tPKp-yDq41stXGOn6rNR-OcbVgEoK-YHyOTd-XKjaB54CfQzjzfvvxbFzA1IKT1zlSyWkyMQ Vir: Kaplan, Day, Fauchald 2014, 118 Ce zamenjamo enega ali vec elementov iz obstojece osnove z drugo sestavino, kot je sprememba nosu lika Mr. Potato Head ali celo zamenjava ocesa za nos, lahko ustvarimo razlicico, ki ima popolnoma drugacen okus. Z besedami Phila: "Vsaka odlicna pijaca je osnova za številne druge pijace". Zgodnji primer te tehnike lahko najdemo v njegovem koktajlu Scotch Lady, v katerem v klasicnem receptu Pink Lady gin zamenja za škotski viski (blended). PINK LADY 4,5 cl gina . škotski viski (blended) 1,5 cl jabolcnega žganja AppleJack 2,25 cl sveže stisnjenega limoninega soka 2,25 cl sladkornega sirupa 0,75 cl sirupa Grenadine * 1 beljak (pasteriziran) ali cicerikina voda (opcijsko) Dobimo: karamelne in vanilijeve note Pri tehniki eksperimentiranja zacnimo s preprostim, mocnim alkoholnim koktajlom in se poigrajmo z razlicnimi osnovnimi žganimi pijacami, na primer z razlicicami klasicnega koktajla Sazerac, pripravljenega s konjakom, rumom, ginom, številnimi stili viskija in celo akvavitom. Še ena priljubljena osnova pri tej tehniki je koktajl Negroni, ki ga lahko kombiniramo z jabolcnim žganjem ali tekilo. Bodimo pozorni, da pri menjavi sestavin ne zamenjamo vedno eno za eno. Nekatere žgane pijace vsebujejo vec alkohola in imajo izrazitejši karakter, zato je treba kolicine teh ali drugih sestavin v koktajlu ustrezno povecati ali zmanjšati, da se vzpostavi ravnovesje. Lep primer lahko najdemo v koktajlu Gin Martini, kadar gin zamenjamo z vodko. V tem primeru moramo zmanjšati kolicino vermuta, saj le-ta drugace popolnoma nadvlada okus koktajla. Ko bomo vešci menjave osnovnih žganih pijac, lahko poskusimo z zamenjavo modifikatorjev, nato svežih sokov, sladil in grencic. Hitro bomo ugotovil, da so nekatere sestavine in okusi v teh kategorijah skupaj boljši: tako tekila ljubi limeto, viski pa ima raje limono. Da bomo lažje zaceli ustvarjati, sem na koncu poglavja predstavil seznam nekaterih najpriljubljenejših kombinacij. 3.2 NADGRAJEVANJE ENOSTAVNEGA Tudi s to tehniko na preprost nacin ustvarjamo nove pijace, tako da standardnemu (osnovnemu) koktajlu dodajamo nove plasti. Eden najboljših nacinov je vnos dodatnih okusov v osnovno žganje ali modifikatorje. S tem spremenimo okus pijace, ne da bi spremenili druge sestavine. Odlicen primer je kamilicni Julep, v katerem ržen viski, infuziran s kamilicnim cajem, spremeni priljubljeno mocno alkoholno osnovo v elegantnejšo pijaco. Zanimiv primer je tudi bela tekila z jalapeńo, ki doda poživljajoc ucinek priljubljenim napitkom iz tekile, na primer v Spicy Paloma. Slika 2: Nadgrajevanje enostavnega Vir: Kaplan, Day, Fauchald 2014, 119 Aromatizirani sirupi so prav tako odlicen igralec za oplemenitenje osnovnih pijac. V svojem Boukman Daiquiri Alex Day zamenja sladkorni sirup za cimetov sirup, s cimer poletni koktajl spremeni v zimskega. Dodamo lahko tudi majhne kolicine modifikatorjev intenzivnega okusa, da povecamo globino in kompleksnost sicer preprostih klasik. Phill Ward spremeni klasicni French 75 v aperitiv z dodatkom majhne kolicine camparija. Daiquiri je še posebej primeren za to tehniko, tako na primer z 1/4 unce mezcala standardni daiquri postane atraktivni dimljeni Jovencourt Daiquiri. Da bi to idejo razvili še korak dlje, pogosto kombiniramo infuzijo z dodatnim modifikatorjem, na primer v margariti Short Rib s tekilo, infuzirano z jalapeńo in majhnim brizgom melase iz sirupa granatnega jabolka ali kavnim likerjem. 3.3 DELITEV OSNOVNE SESTAVINE Uporaba kombinacije osnovnih žganih pijac v koktajlu se zdi odlicna odskocna deska za ustvarjalnost, a ko so odprli Death&Co, je to pocelo le malo barmanov. Phil Ward je bil prvi, ki je eksperimentiral z delitvijo osnove baze. Njegova Martica predstavlja zacetek te tehnike. Vsebuje 3 cl konjaka in 3 cl jamajškega ruma, v razlicici Martinez pa ju zamenja s 6 cl gina. Slika 3: Delitev osnovne baze Vir: Kaplan, Day, Fauchald 2014, 119 Ceprav ima zelo malo klasicnih koktajlov deljene osnove (edina izjema je Between the Sheets na osnovi konjaka in ruma), ima ta praksa dolgo zgodovino pri koktajlih tiki, pri katerih se dva ali vec rumov pogosto meša, da se doseže kompleksnejša pijaca. Ce se tega lotimo nepremišljeno, lahko vec osnovnih žganih pijac spremeni pijaco v zmešnjavo kot pri Long Island Iced Tea, zato ta metoda zahteva vec pozornosti kot samo preprosto delitev pijac. Tudi ce sta dve alkoholni pijaci skupaj okusni, se lahko v kombinaciji z drugimi sestavinami v koktajlu pogosto spopadeta. Vcasih moramo uporabiti vec enega žganja in manj drugega, da bi dosegli ravnovesje okusov. Eksperimentiranje z okusi pri sestavi lastne kreacije je kljucnega pomena. Na papirju se akvavit in tekila slišita kot grenka tekmeca, toda po preizkusu vecih blagovnih znamk in kolicin ju je Jillian Vose združila v najboljša prijatelja v svoji Enemy Lines, razlicici koktajla Sazerac: 45 ml akvavita 22,5 ml tekile (reposado), 5 ml sladkornega sirupa, 4 brizgi House Peychaud's Bitters, 1 brizg Bitter Truth Aromatic Bitters, 1 limonin twist. Ko bomo osvojili delitev osnovnih žganih pijac, se lahko poskusimo poigrati z delitvijo modifikatorjev in sladil. Moramo pa se zavedati, da vedno vec sestavin ne pomeni nujno boljši rezultat. Prikaz eksperimentiranja na poletnem Spritzu: . 50 ml mešanice rabarbare in jagod (sok rabarbare, jagode, limonin sok in sladkor) . 25 ml gina . 75 ml prosecca . 25 ml sodavice . 50 ml mešanice rabarbare in jagod . 25 ml gina bela tekila (poprove note) . 75 ml prosecca . 25 ml sodavice . 50 ml mešanice rabarbare in jagod . 25 ml gina . 75 ml prosecco sauvignon (bolj kisel in osvežilen profil pijace) . 25 ml sodavice 'The Spritz' . 50 ml mešanice rabarbare in jagod . 25 ml vodke/gina/bele tekile (po izbiri) . 75 ml prosecca ali belega vina . 25 ml sodavice 3.4 RAZLICNI NAVDIHI ZBUJAJO RAZLICNE KREACIJE Vcasih se iz preprostega navdiha rodi nova pijaca, pa naj bo podlaga za to sestavina, kombinacija okusov, pesem, film, razpoloženje ali karkoli drugega. Takšnim koktajlom, ustvarjenim za izražanje enotne ideje pravimo konceptualne pijace. Slika 4: Konceptualne pijace Vir: Kaplan, Day, Fauchald 2014, 120 Konceptualne pijace so ustvarjene od zacetka. Posledicno zahtevajo veliko znanja, potrpljenja in popravljanja, da dobimo vrhunsko lastno kreacijo, ki je uravnotežena in prijetnega okusa. Študenti Višje strokovne šole Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana) se v casu študija s svojimi mentorji redno udeležujejo razlicnih strokovnih tekmovanj, tako na državni kot mednarodni ravni, kjer se z znanjem, ustvarjalnostjo in spretnostjo uvršcajo na najvišja mesta. Tipicen primer nastanka konceptualne pijace nazorno opisuje diplomant BIC Ljubljana Luka Strajn v svojem referatu z naslovom Staranje koktajla Argus na 6. mednarodni strokovni konferenci Trendi in izzivi v živilstvu, prehrani, gostinstvu, turizmu, izobraževanju in usposabljanju, BIC Ljubljana. 3.5 KOMBINIRANJE OKUSOV V baru nenehno odkrivamo nove in presenetljive kombinacije okusov. V nadaljevanju predstavljam najpriljubljenejše kombinacije osnovnih žganj, modifikatorjev in svežih sestavin. Ob vsaki glavni sestavini npr. »GIN« so navedene sestavine, ki se z njo odlicno ujemajo. 3.5.1 Alkoholne osnove • GIN – (skoraj) vse, zelišca, citrusi, aperitivno vino, suhi vermut, beli vermut, chartreuse, med, calvadosi, grencice, penina in šampanjec, ingver • VODKA – karkoli z okusom • AQUAVIT – gin, poper, ananas, zelena, limona, beli vermut, rž, sladki vermut, suhi vermut, amaro, kamilica, ingver • BOURBON – kakovov liker, med, grenivke, fige, jabolko, konjak, kamilica, rž • CALVADOS – kamilica, nageljnove žbice • APPLEJACK – dimljen škotski viski, lager • RUM – drugi rumi, javorjev sirup, kava, citrusi, zelišca (meta, bazilika), ingver, listi karija • TEQUILA – grenivka, crni poper, rumeni chartreuse, sol, jalapeńo, tajska bazilika, kumkvati (zlata pomaranca) • MEZCAL – tekila (reposado), paprika, jagode, suze (grencica iz korenine encijana) • SCOTCH (DIMLJEN) – ananas, meta, limeta • SCOTCH – jabolka in hruške, cimet • JAPONSKI VISKI – ananas, kokos 3.5.2 Modifikatorji • SHERRY – vse • DRY SHERRY – gin, Cocchi Americano • AMONTILLADO SHERRY – ameriški viski, citrusi, gin, konjak • OLOROSO SHERRY – škotski viski (blended) • DRY VERMOUTH – breskev, marelica • CARPANO ANTICA FORMULA – kava • SWEET VERMOUTH – caj chai • BLANC VERMOUTH – kamilica, lubenica, žajbelj • CAMPARI – cokolada, maline, sloe gin • APEROL – bela tekila, Lustau East India Solera Sherry, mango, grenivka • SHERRY – vse • DRY SHERRY – gin, Cocchi Americano • AMONTILLADO SHERRY – ameriški viski, citrusi, gin, konjak • OLOROSO SHERRY – škotski viski (blended) • DRY VERMOUTH – breskev, marelica • CARPANO ANTICA FORMULA – kava • SWEET VERMOUTH – caj chai • BLANC VERMOUTH – kamilica, lubenica, žajbelj • CAMPARI – cokolada, maline, sloe gin • APEROL – bela tekila, Lustau East India Solera Sherry, mango, grenivka 3.5.2 Ostale sestavine • GRENIVKA – cimet • ZELENA – jabolko • VANILIJA – pasijonka, ananas • JAGODE – crni poper, cimet • CIMET – ananas, hruška, vanilija • KUMARICE – meta, žajbelj • BRESKEV – med • ANANAS – žajbelj • HRUŠKA – mandlji, pehtran • LIMETA – kumara • KAMILICA – rumeni chartreuse, breskev 4 SKLEP Mešanje pijac je odgovorna, a hkrati živahna in dinamicna služba. Mešanja pijac se lahko nauci vsak, ustvarjanje novih kreacij pa je umetnost, pri kateri barman s svojim znanjem in ustvarjalnostjo vedno znova kreira vrhunske mešane pijace. Pri mešanju pijac je zelo pomembno, da dobro poznamo sestavine, ki jih uporabljamo pri sestavi koktajla, ker bomo samo tako lahko gostu pripravili koktajl po njegovem okusu. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Brown McDaniel, Jared, Anistasia Renard Miller. 2009. Spirituous Journey: A History of Drink, 2) Book 2. London: Mixellany. 3) Day, Alex, Nick Fauchald, David Kaplan. 2018. Cocktail codex: fundamentals, formulas and 4) evolutions. California: Ten Speed Press. 5) Kaplan, David, Nick Fauchald, Alex Day. 2014. Death & Co: Modern Classic Cocktails. New 6) York: Ten Speed Press. IZZIVI TRŽENJA GASTRONOMSKO-TURISTICNEGA PRODUKTA DOŽIVETJE DVEH MLINOV CHALLENGES OF MARKETING THE GASTRONOMIC TOURIST PRODUCT EXPERIENCE OF TWO MILLS Antonija Jakop Šolski center Velenje, Slovenija / School center Velenje, Slovenia antonija.jakop@scv.si Anita Rudolf Pecnik Šolski center Velenje, Slovenija / School center Velenje, Slovenia anita.rudolfpecnik@scv.si Izvlecek V prispevku je prikazan primer potencialnega gastronomsko-turisticnega produkta Doživetje dveh mlinov s predlogom trženja. Z metodo projektnega in timskega dela smo zasnovali vodeno tematsko pot med Vovkovim mlinom v Dolini mlinov pri Dobrni in Sorževim mlinom v Polžah pri Novi Cerkvi ter mlina povezali v celostno doživetje gastronomske, naravne in tehniške dedišcine. V produkt smo vkljucili del obstojece ucne poti škrata Bisera ter jo nadgradili v Doživetje dveh mlinov, kjer udeleženci doživijo pristni stik z naravnim okoljem, spoznajo delovanje mlinov na vodni pogon in aktivno sodelujejo v kulinaricni delavnici peke kruha in lokalnih pogac. Za produkt smo pripravili tržno strategijo, ki prvenstveno temelji na digitalnem trženju. Produkt je bil predstavljen na 19. Mednarodnem festivalu Vec znanja za vec turizma, zanj smo prejeli dve zlati priznanji. Na podlagi evalvacije in odziva udeležencev predstavitve smo zakljucili, da je produkt tržno zanimiv in financno vzdržen za promoviranje gastronomske in tehniške dedišcine. Kljucne besede: mlini, doživetje, tradicionalni pekovski izdelki, trženjski splet Abstract In the following article we introduce an example of a potential gastronomic-tourist product Experience of two mills with a marketing plan proposal. Using the method of project and team work, we designed a guided thematic route between Vovka's mill in the "Valley of Mills" near Dobrna and Sorž's mill in Polže near Nova Cerkev and connected both mills into an integrated experience of gastronomic, natural and technical heritage. In our product we included part of the existing learning path of the dwarf Biser and upgraded it to the Experience of Two Mills, where participants experience authentic contact with the natural environment, learn about the operation of water-powered mills and actively participate in the culinary workshop of baking bread and local cakes, called “pogaca”. We prepared a marketing strategy for the product, which is primarily based on digital channels. The product was presented at the 19th International Festival “More Knowledge for More Tourism” and gained two gold awards. Based on the evaluation and response of the participants of presentation, we concluded that the product is commercially interesting and financially sustainable for promoting gastronomic and technical heritage. Keywords: mills, experience, traditional bakery products, marketing mix 1 UVOD Sodobni gostje vse bolj povprašujejo po produktih, kjer se prepletajo gastronomska, kulturna in naravna dedišcina. Tudi turisticni in gastronomski trendi kažejo, da bodo turisti dajali še vecji poudarek elementom trajnostnega lokalnega okolja in domacnosti. S skupino dijakov Šole za storitvene dejavnosti in študentov Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje smo v želji, da se ohranja mlinarska dedišcina in tradicionalna peka kruha in pogac, oblikovali gastronomsko-turisticni produkt za mlade družine in osnovnošolce ter njegovo promocijo. Z referatom želimo predstaviti primer potencialnega gastronomsko-turisticnega produkta Doživetje dveh mlinov in primer njegovega trženja. 2 MLINARSKA IN KRUŠNA DEDIŠCINA V SAVINJSKI REGIJI Na Slovenskem je bila nekoc mlinarska obrt mocno razvita, danes pa so starodavni mlini na vodo redkost in sodijo med najbolj ogrožene etnološke spomenike na Slovenskem. V naselju Lokovina, v obcini Dobrna, se nahaja Dolina mlinov, kjer je nekoc stalo sedem mlinov. Danes je v tu ohranjen le še 450 let star Vovkov mlin. Mlin je vecinoma lesen in ima ohranjene še stope, kjer so predelali žitna zrna v kašo. Drugi mlin, ki smo ga vkljucili v turisticni produkt, pa je vec kot 700 let star Soržev mlin, ki se nahaja v vasici Polže pri Novi Cerkvi. Mlin je razglašen za kulturnozgodovinski spomenik, lastnik ga ohranja v prvotni vlogi ter nadaljuje s tradicionalnimi obicaji (Soržev mlin 2022), kar uvršca mlin med funkcionalno dedišcino. Ali kot navaja tudi Bogataj (1992, 230), je ohranjanje dedišcine mlinarstva smotrno le v nadaljevanju njihove dejavnosti in ne zgolj v obliki ogleda nepremicnih spomenikov. V Sorževem mlinu meljejo žita na starodaven nacin v starem mlinu med dvema naravnima mlinskima kamnoma. Tradicionalno zmleta moka je posebne kakovosti, je boljšega videza in okusa, saj ohrani vec mineralov, vitaminov in vlaknin. Žito so naši predniki zelo spoštovali, kar se je odražalo v skrbem pobiranju vsakega odlomljenega klasa, hoja po klasju in snopih na njivi pa je bila prepovedana in celo kaznovana. Kruh so v preteklosti cenili in castili, saj si ga ni mogel vsak privošciti. Od tod tudi rek: Ce kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Peka kruha je bil poseben obred, povezan s spoštovanjem in tudi prepovedmi, kot so: Dokler kruh vzhaja, se ne odpira vrat, da se ne prehladi in Kruh mora stati pokonci in se ne sme obracati. Ko so ženske vzele kruh iz krušne peci, so ga prekrižale, preden so ga prerezale. Te zgodbe o kruhu so se prenašale iz roda v rod. Slovenska krušna dedišcina je odraz revšcine v preteklosti, hkrati pa je imela vlogo v številnih šegah in navadah in še danes ima veliko simbolno razsežnost (Bogataj 1992, 184). O tem pricajo številni pregovori, ki so se ohranili skozi stoletja: Iz te moke ne bo kruha, Dober kot kruh, S trebuhom za kruhom, Zarecenega kruha se najvec poje … Poleg kruha so pripravljali tudi razlicne pogace, med katere uvršcamo jedi iz testa z razlicnimi nadevi. Pogace so bile velikokrat del praznicne prehrane. Preprostejše pogace so pripravljali za pogostitve ob vecjih delih na polju, vinogradu, nekatere pa tudi ob tedenski peki kruha za potešitev prve lakote. Uporabljali so razlicne nadeve, glede na to, kaj se je našlo v domaci shrambi (Bogataj 2021, 70). Bogataj (2021, 101) Štajersko in vso severovzhodno Slovenijo imenuje za deželo pogac. Na Štajerskem imamo bogato paleto pogac iz razlicnih vrst testa in z razlicnimi nadevi. Pripravljajo tudi vec razlicic pogac in jih razlicno imenujejo. Ime pogace lahko pojasnjuje njen nadev, najbolj pogosti nadevi so skuta, naribana jabolka, smetana, ocvirki, lahko pa tudi nacin izdelave. Ime ognjišcna potica poudarja npr. njeno peko v krušni peci. Zavihnjaca ali zafrknjaca pa je pogaca, ki ima testo zapognjeno nad nadev, da le ta ne iztece iz testa. Pogace, ki so znacilne tudi za naše okolje so sirova in jabolcna zavihanka ter ocvirkova pogaca. Sirovo zavihanko so pripravljali za pogostitev ob košnji, žetvi, trgatvi, spravilu lesa. Pripravi se iz krušnega testa, nadevana je s skuto in ima zavihan rob. Ocvirkovo pogaco so gospodinje pripravile ob tedenski peki kruha. Testu za kruh so dodale ocvirke in že je zadišalo iz krušne peci. Ocvirkovka je nasitna in je bila primerna tudi za pogostitve ob težjih delih na polju in v vinogradu. Jabolcna zavihanka je ime za pogaco iz kvašenega testa, obloženega z jabolki, lahko z dodano skuto in kislo smetano. 3 POMEN TRŽENJA PRODUKTOV Trženje najenostavneje opredelimo kot proces nacrtovanja, snovanja in ponudbe izdelkov na trgu, dolocanju pogojev menjave teh izdelkov, dolocanje ustreznih tržnih poti in tržnega komuniciranja z namenom, da se s ciljnimi skupinami ustvari menjava, ki zadovolji pricakovanja ciljnih skupin in izvajalca trženja (Vukasovic 2012, 19). Za 21. stoletje je znacilna velika zasicenost trgov ter vse ostrejša konkurenca, zato je kljucno, da je trženje v prvi vrsti družbeno odgovorno (Kotler 1998, 287). Jedro sodobne tržne strategije sestavljajo segmentiranje, izbor ciljnih trgov in tržno pozicioniranje. Ko so vsi deležniki znani, lahko sestavimo trženjski splet. Najbolj razširjen trženjski model je 4 P, v katerega uvršcamo izdelek (ang. Product), ceno (Price), tržne poti (Place) in trženjske aktivnosti (Promotion). Trženjski splet izdelka pomeni specificno kombinacijo sestavin trženja, ki jo oblikuje organizacija z namenom, da bi vplivala na povpraševanje po svojih izdelkih oz. storitvah in tako vzpodbudilo uporabnike na ciljnih trgih (Vukasovic 2012, 195). Storitveni trženjski splet poleg omenjenih P-jev vsebuje dodatne 3 P-je: ljudi (People), postopke (Processes) in fizicne dokaze (Psysical evidence). Z digitalizacijo družbe se vse boj razvija digitalni marketing, ki predstavlja oglaševanje izdelkov/storitev preko digitalnih medijev, ki omogocajo hitro analizo oglaševalskih kampanj, z namenom razumevanja, kaj deluje in kaj ne. V ta namen se uporabljajo spletne platforme in orodja kot so Google oglaševanje, Facebook oglaševanje, E-poštni marketing, spletne strani itd. V praksi je to najbolj donosen nacin oglaševanja, saj omogoca natancno dolocanje ciljne skupine (Miklavcic 2021). 4 IDEJNA ZASNOVA PRODUKTA DOŽIVETJE DVEH MLINOV Potencialni gastronomsko-turisticni produkt smo snovali s skupino dijakov in študentov Šolskega centra Velenje z metodami projektnega in timskega dela. Želeli smo ustvariti doživljajski produkt za mlade družine in šolske skupine ter preveriti možnosti trženja. Pri tem smo upoštevali strategijo trženja in razvoja turizma v obcinah Velenje in Šoštanj za obdobje 2022-2027. S produktom smo želeli ciljni skupini ponuditi spoznavanje pristne lokalne kulture in obicajev ter celostno doživetje gastronomske, naravne in kulturne dedišcine. V produktu je zajet del obstojece tematske poti Ucna pot škrata Bisera, ki je nadgrajena v pot med Volkovim in Sorževim mlinom. Tako smo tematsko povezali dva še delujoca mlina. Naša ideja ucne poti poleg spoznavanja kulturne in naravne dedišcine vkljucuje nabor delavnic za otroke na temo doživljanja vode, spoznavanja izdelave in delovanja mlincka na vodo, mletja zrn v moko in tradicionalne peke kruha in pogac (Brglez idr. 2022, 4). Produkt smo razvijali postopno v vec fazah. 4.1 IDEJNA ZASNOVA Dolocili smo sestavne dele produkta, ime, partnerje pri izvedbi, lokacijo in ciljne skupine. Pregledali smo pisne vire in spletne strani. Z lastnikoma Vovkovega in Sorževega mlina smo opravili intervju, kjer smo želeli ugotoviti, katere dejavnosti mlinarstva bi bile primerne za snovanje našega doživetja. S pomocjo aplikacije Google Maps smo izbrali najbolj varno in ustrezno pot, ki smo jo poskusno prehodili. Na osnovi ogleda poti in zbranih informacij smo oblikovali koncno idejo produkta. Doživetje dveh mlinov sestavljajo pohod po tematski ucni poti z vodnikom in animatorji, izobraževalne delavnice, senzoricne igre ter kulinaricna delavnica z animatorji. S ciljno skupino otrok in staršev smo doživetje poskusno tudi izvedli. Slika 1: Razclenitev produkta "Doživetje dveh mlinov" Vir: Brglez idr. 2022, 5 4.2 NACRT IZVEDBE Pot vodi po nekdanji Dolini mlinov. Po premagani prvi vzpetini pri kmetiji Lampercek v Vinski Gori se razpre pogled na Šaleško dolino z dimom iz »Tovarne oblakov«, kjer se obiskovalcem pove zgodbo o nastanku Šaleških jezer. Pot se nadaljuje mimo Temnjaškega potoka, ki je nekoc poganjal sedem mlinov. Obiskovalci lahko bosonogi obcutijo bistrost in svežino vode in spoznajo zdravilni ucinek »knajpanja«. Sledi izobraževalna delavnica izdelave in postavitve mlincka na vodi pri Vovkovem mlinu. Pot se nadaljuje v Dobrno, kjer spoznavajo zgodovino najstarejšega termalnega zdravilišca v Sloveniji. Nadaljujemo v smeri cerkve Sv. Miklavža mimo skakalnice Vizore. Med potjo so izvedene družabne igre in izobraževalna delavnica o zmanjševanju porabe vode. Pot zakljucimo pri Sorževem mlinu, kjer nam lastnik predstavi domacijo, žago, cebelnjak, mlin in postopek mletja žit. (Brglez idr. 2022, 6). Sledi kulinaricna delavnica z degustacijo, kjer obiskovalci aktivno sodelujejo pri pripravi in peki kruha in pogac lokalnega okolja, kot so sirova in jabolcna zavihanka ter ocvirkovka. Vse dobrote pojedo, lahko pa jih tudi odnesejo domov. 4.3 EVALVACIJA IDEJNE ZASNOVE PRODUKTA Po poizkusni izvedbi produkta, smo z udeleženci doživetja ter animatorji in vodnikom izvedli skupinsko refleksijo. Udeleženci so bili mnenja, da so senzoricne igre in izobraževalna delavnica zanimiva popestritev doživetja. Pohvalili so kulinaricno delavnico, kjer so lahko sami pripravili kruh in pogace. Predlagali so pripravo nagradne igre, kjer bi imeli obiskovalci možnost prepoznavati in povezati doloceno žitno zrno z moko in pecenim kruhom. Ta predlog smo dodatno vkljucili v zasnovo produkta. Glede na odzive udeležencev poizkusne izvedbe in njihove angažiranosti pri posameznih delavnicah, smo zakljucili, da je produkt ciljni skupini zanimiv in poucen. Javno je bil predstavljen na 19. Mednarodnem festivalu Vec znanja za vec turizma. Naša stojnica je bila upodobljena na temo mlinarstva, ves cas so potekale tudi animacijske aktivnosti in degustacije, s katerimi smo poskušali obiskovalcem cim bolj približati potek Doživetja dveh mlinov v naravnem okolju. Na festivalu smo dosegli izjemen uspeh, saj smo prejeli dve zlati priznanji - za idejno zasnovo doživetja ter za izvedbo najboljše predstavitve na festivalu. To nas je dodatno opogumilo, da je naš gastronomsko-turisticni produkt zanimiv za širšo javnost. 5 TRŽENJSKI POTENCIAL PRODUKTA Pri raziskovanju trženjskega potenciala smo upoštevali trende na podrocjih gastronomije in turizma, s poudarkom na doživljajskem turizmu. V produktu so upoštevane smernice lokalne turisticne strategije, ki poudarja doživetja za mlade družine in otroke. Izdelali smo kalkulacijo in oblikovali prodajno ceno, ki bi pokrila stroške priprave doživetja in omogocila trajnostni vidik izvajanja projekta. Cene smo primerjali tudi na trgu. Pripravili smo dve kalkulaciji, eno za družine, drugo za šolske skupine. Tabela 1: Kalkulacija cene produkta Doživetje dveh mlinov Postavka Znesek v EUR za 10* oseb (družine) Znesek v EUR za 1 osebo** Znesek v EUR za OŠ skupine* (20 otrok) Znesek v EUR za 1 osebo** Spremenljivi stroški Sestavine za peko 20,00 2,00 40,00 2,00 Stalni stroški Vodnik 40,00 4,00 40,00 2,00 Animator (senzoricne igre in izobraževalne delavnice) 40,00 4,00 40,00 2,00 Animator (pekovske delavnice) 40,00 4,00 40,00 2,00 Soržev mlin (najem prostora za pekovsko delavnico) 100,00 10,00 100,00 5,00 Nacrtovani dobicek 100,00 1,00 140,00 7,00 Skupaj vrednost* in Prodajna cena**: 340,00 25,00 400,00 20,00 Vir: Brglez idr. 2022, 9 Izracunana prodajna cena ne vsebuje DDV-ja, saj nismo davcni zavezanec. Ciljno publiko bomo skušali doseci preko digitalnih kanalov (FB, e-pošta). Produkt bomo intenzivno promovirali preko družbenih omrežij. V ta namen smo posneli promocijski spot, ki smo ga že objavili in delili na spletni strani in družbenih omrežjih šole (Doživetje dveh mlinov, 2022. 0:10). Pripravili smo promocijsko zgibanko, ki jo bomo posredovali po elektronski pošti osnovnim šolam, Društvom prijateljev mladine, TIC-u in objavili na Facebook strani produkta Doživetje dveh mlinov. Izbrane posnetke bomo delili na družbenem omrežju TikTok in Instagramu. Prodajni stik s potencialnimi obiskovalci bomo v najvecji meri vzpostavljali preko e-pošte in spleta, kjer bo možno izvesti tudi rezervacijo. Na podlagi evalvacije poskusne izvedbe produkta, pogovora z udeleženci, odzivov obiskovalcev ter ocene ocenjevalne komisije na predstavitvi produkta smo ugotovili, da ima naš produkt tudi trženjski potencial za uresnicitev trajnostno-naravnanega gastronomsko-turisticnega doživetja z vzdržno financno shemo. 6 SKLEP Mlini, nekoc tako spoštovani in pomembni za preživetje, danes propadajo in izginjajo. Kruha, ki pade na tla, ne poberemo in ne poljubimo. Z obujanjem tradicionalnih jedi, zlasti pri najmlajših, skrbimo, da gastronomska dedišcina ne gre v pozabo in jih ozavešcamo, da je lokalno pridelana hrana pomembna za zdrav nacin prehranjevanja. Gastronomsko-turisticni produkt Doživetje dveh mlinov je priložnost, s katero bi nacrtno spodbujali zanimanje za obujanje mlinarske in krušne dedišcine. Našo ciljno skupino nacrtujemo doseci s pomocjo digitalnega marketinga. Naš cilj je, da z gastronomsko turisticnim produktom Doživetje dveh mlinov udeležencem ponudimo nepozabno doživetje, kjer bodo spoznali pomen mlinarstva, zanimivo pohodno pot, se zabavali v delavnicah in na koncu posladkali s pogacami, ki jih bodo sami pripravili. Na podlagi evalvacije in odziva na predstavitvi projekta smo ugotovili, da je potencialni produkt Doživetje dveh mlinov zanimiv, všecen, ima tržni potencial in bi ga bilo v prihodnosti smiselno realizirati ter poiskati zanj zagonske vire financiranja. 7 LITERATURA 1) Bogataj, Janez. 1992. Sto srecanj z dedišcino na slovenskem. Ljubljana. Prešernova založba 2) Bogataj, Janez. 2021. Gastronomija Panonske Slovenije: pogace, slatine in vinske gorice. Ljubljana. Hart založba. 3) Brglez, Aljoša, Deja Koren, Ana Vita Leban, Staša Rep, Maja Šmon, Katarina Špital, Ajda Volk. 2022. Doživetje dveh mlinov. Velenje: Šolski center Velenje - Šola za storitvene dejavnosti in Višja strokovna šola. 4) Doživetje dveh mlinov 2022. Brglez, Aljoša, Marko Gams, Veronika Gams, Ula Aurelija Gams, Antonija Jakop, Ana Vita Leban, Kaja Pecnik, Manca Pecnik, Anita Rudolf Pecnik, Nika Rudolf. Velenje: Šolski center Velenje. YouTube, objavil Turisticna zveza Slovenije, 14. marec 2022 Reklamni spot. Youtube video, slovenšcina. 2:52. 5) Kotler, Philip. 1989. Marketing management: Trženjsko upravljanje. Ljubljana: Slovenska knjiga 6) Miklavcic marketing, d.o.o. 2021. https://digitalni-marketing.si/kaj-je-digitalni-marketing/(24. 8. 2022) 7) Soržev mlin, Ogled domacije. http://sorzev-mlin.si/ogled-domacije/ (11. 8. 2022) 8) Turisticno informacijski center Dobrna. Kulturne znamenitosti. https://www.visitdobrna.si/dobrna/kulturne-dediscina/dolina-mlinov-in-zgornji-vovkov-mlin/ (9. 8. 2022) 9) Vukasovic ,Tina. 2012. Trženje. Od temeljev trženja do strateškega tržnega nacrtovanja. Koper: Univerza na Primorskem PROMOCIJA IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV NA SREDNJI ŠOLI ZA GASTRONOMIJO IN TURIZEM LJUBLJANA PROMOTION OF EDUCATIONAL PROGRAMMES AT THE SECONDARY SCHOOL OF GASTRONOMY AND TOURISM LJUBLJANA Marija Jerala Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana, Slovenija The Secondary School of Gastronomy and Tourism Ljubljana mojca.jerala@ssgtlj.si Izvlecek Temeljno poslanstvo šol je, da izobražujejo in vzgajajo. Da lahko svojo družbeno vlogo uresnicijo, se morajo šole danes promovirati. To še zlasti velja za izobraževalne programe s podrocja gostinstva in turizma. Po teh strokovnih profilih je na trgu dela veliko povpraševanja, šole pa zaradi premajhnega vpisa in drugih dejavnikov temu težko sledijo Pri tem, da šole zgradijo pozitivno javno podobo in privabijo zainteresirane osnovnošolce k vpisu, imajo na voljo razlicna promocijska orodja. Cas, v katerem živimo, omogoca pridobivanje informacij preko spleta. Naše izkušnje pa kažejo, da je še vedno najmocnejše promocijsko sredstvo ustno izrocilo in osebni stik. Promocija doseže svoj namen, kadar je casovno ustrezno nacrtovana, ve, kdo je ciljna skupina in kako jo doseci. Predvsem pa se moramo promoviranja lotiti usklajeno. Kljucne besede: ciljna skupina, dvosmerna komunikacija, izobraževalni programi, promocija, promocijska orodja, trg delovne sile Abstract The basic function of schools is education. Schools must promote themselves in order to succeed in their mission. This is especially true for educational programs for tourism and hospitality. There is a great need for these profiles in the job market, but enrollment in these types of programs is low. Schools need to promote themselves to improve their public image and to attract students to their school. Today, most information is available online, but our experience shows that the most valuable information and the most powerful promotion strategy is face-to-face contact. Promotion is successfu,l when the timing is appropriate, we know who the target audience is and how to reach them. The most important thing is that we successfully coordinate the whole promotion process. Keywords: promotion, educational programs, job market, promotional tools, target audience, two-way communication 1 UVOD Promocija izobraževalne ustanove oz. šole je dejavnost, s katero želijo šole pritegniti pozornost z namenom, da o sebi ustvarijo javno pozitivno mnenje. Trnavcevic (2008, 23) o promociji meni, da gre za podajanje promocijskih sporocil o koristih, ki jih bodo odjemalci imeli, ce se vpišejo v doloceno šolo oz. izobraževalni program. V slovenskih izobraževalnih ustanovah ima pojem promocija v povezavi z marketingom negativen prizvok, ker naj bi bila le-ta nezdružljiva s poslanstvom šole, ta pa je vzgajanje in izobraževanje. Na nacionalni ravni skrbi za promocije poklicev in poklicnega izobraževanja Center RS za poklicno izobraževanje in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Promocija v šolah se je zacela zaradi razlicnih dejavnikov. Prvi je bil zmanjšanje šolske populacije, zaradi cesar so šole ostajale brez potrebnega števila dijakov, ki bi jim omogocal financno vzdržno poslovanje (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja). Šole so se za bodoce dijake zacele boriti, pri tem pa uporabljati razlicna promocijska orodja, s katerimi želijo ugajati ciljnim skupinam. 2 VPIS V IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA GASTRONOMIJA IN TURIZEM V šolskem letu 2021/2022 je po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport osnovno šolo zakljucilo 19.881 devetošolcev, kar je 690 vec kot lani. V programe srednjega strokovnega izobraževanja sta se prijavila 9.002 kandidata (lani 8.614) in v gimnazijske programe 7.510 kandidatov (lani 7.274). V šolskem letu 2022/2023 je bil vpis omejen v 5 programih srednjega poklicnega izobraževanja, v 19 programih srednjega strokovnega izobraževanja in na 20 šolah v programih Gimnazija. Najvecjo stisko so doživljali devetošolci v Osrednjeslovenski regiji, saj je bil interes za vpis tukaj najvecji, prostorske kapacitete šol pa so bile precej napolnjene. V sporocilu za javnost (MIZŠ, 23. 5. 2022) so podane ugotovitve, da je na podrocju srednjega strokovnega izobraževanja zaznati izrazit upad zanimanja za vpis v programe s podrocja gastronomije in turizma. Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za šolsko leto 2022/2023 dodelilo 2 oddelka splošne gimnazije poleg že uveljavljenih 3- in 4-letnih programov gastronomije in turizma. Nov program splošne gimnazije smo predstavljali na informativnem dnevu na daljavo, vendar je bil odziv skromen. O razlogih bomo spregovorili v nadaljevanju prispevka. Promocijske aktivnosti šol so dostikrat neusklajene, kot take pa ne dosežejo svojega namena. Dobra promocija zahteva sistematicni pristop. Pri tem je izobraževalnim ustanovam v pomoc Kratek prirocnik ucinkovite promocije strokovnega in poklicnega izobraževanja, ki ga je 2008 izdal Center RS za poklicno izobraževanje. CPI je na to temo 2006 izvedel projekt in porocilo objavil v publikaciji Promocija poklicev in poklicnega izobraževanja. Center RS za poklicno izobraževanje je edina kompetentna organizacija, ki ima vse informacije o poklicih in srednješolskem poklicnem in strokovnem izobraževanju. Pri izvajanju projekta se je kot pomanjkljivost pokazala slaba obvešcenost osnovnošolskih svetovalnih delavk o novih izobraževalnih programih in konkretno o poklicih (CPI, 2006, 7-8). Zato je bil podan predlog, da CPI v zacetku šolskega leta za šolske svetovalne delavke pripravi e-brošuro novih izobraževalnih programov. Prav tako se zanje vsako leto organizira 3-dnevni simpozij o karierni orientaciji. Ta predlog, ki je zapisan 2006 kot priporocilo, je vec kot dobrodošel, vendar se nam zdi, da v praksi ni zaživel. Pri usmerjanju osnovnošolcev k njihovemu nadaljnjemu izobraževanju se namrec preveckrat pokaže ravno to, da svetovalne delavke premalo poznajo programe srednjih strokovnih šol, njihove prednosti, zato ucenci, ki nimajo že v osnovni šoli jasno izoblikovanih poklicnih želja, ne dobijo popolnih informacij. Pri nacrtovanju promocije srednje šole moramo poznati vse dejavnike, ki vplivajo na izbiro šole. Samo ob upoštevanju le-teh lahko dobro predstavimo prednosti in koristi, ki jih bodo imeli, ce se bodo vpisali vanjo (Trnavcevic, 2008, 23). Na tem mestu bomo primerjalno izpostavili program splošne gimnazije in program gastronomsko-turisticnega tehnika – smer turizem. Programa sta pri naboru splošnoizobraževalnih družboslovnih predmetov primerljiva, prednost programa gastronomija in turizem je v ucenju treh tujih jezik in v tem, da ima manj naravoslovnih predmetov. Izobraževalni program gastronomija in turizem je tako primeren za osnovnošolce, ki dosegajo dobre ucne rezultate pri tujem jeziku in družboslovnih predmetih, imajo pa slabši ucni uspeh pri naravoslovnih predmetih. 3 POTREBE TRGA DELOVNE SILE PO GOSTINSKIH IN TURISTICNIH POKLICIH Pomemben razlog za nastajanje trgov v srednjem šolstvu (Trnavcevic, 2008, 7-8) je povezovanje le-tega z gospodarstvom, s potrebami delodajalcev in trgom delovne sile, saj naj bi programi odražali in zadovoljevali potrebe gospodarstva. Trga delovne sile izkazuje veliko povpraševanje po delavcih s podrocja gostinstva in turizma, le- teh pa izrazito primanjkuje. Razlogov za to je vec, nekateri so prisotni že dlje casa (neurejen delavnik, slabe place), veliko pa jih je posledica koronske krize, ki je ti dve storitveni panogi zelo prizadela. Zaradi dolgotrajnega zaprtja gostinskih obratov, nastanitvenih objektov in omejitve potovanj so se gostinski in turisticni delavci znašli v veliki stiski. Nekateri so nastalo situacijo reševali s trajnim zaprtjem svoje dejavnosti, odpušcanjem delavcev, ki so kasneje našli novo zaposlitev na drugih podrocjih. V pokoronskih casih se je tako pokazalo izrazito pomanjkanje gostinskih in turisticnih delavcev. To kažejo podatki Zavoda za zaposlovanje, posameznikov ter podjetij, ki nastalo situacijo težko rešujejo. Ljubljana je turisticno pomembna destinacija. Po podatkih Statisticnega urada RS jo je marca 2022 obiskalo 91.758 turistov. Na spletni strani Zavoda Turizem Ljubljana je zapisano: »Strategija razvoja turisticne destinacije Ljubljana in ljubljanske regije 2021–2027 temelji na viziji Ljubljane kot vodilne in najbolj ustvarjalne mestne destinacije trajnostnega življenjskega sloga na svetu. Da bi vizijo uresnicili, smo si zadali jasne cilje, ki pa so dosegljivi le z aktivno vlogo deležnikov.« Zadnjih nekaj let se v srednje šole za gostinstvo in turizem v Sloveniji vpisuje manj dijakov, kot je razpisanih prostih mest. Vpisani dijaki v te izobraževalne programe prihajajo s slabšim osnovnošolskim ucnim uspehom, nemotiviranostjo za delo, velik delež jih ima odlocbo o usmeritvi. Skupek vseh teh dejavnikov vpliva na njihov neuspeh v srednji šoli, zato je med temi dijaki velik osip in ne uspejo zakljuciti šolanja. Promocija šol s podrocja gostinstvo in turizem bi se morala usmeriti ne samo v privabljanje vecjega števila novih dijakov, ampak predvsem dijakov, ki bi bili motivirani za delo, za pridobivanje vešcin in znanja, ki ga ti poklici zahtevajo. 4 PREDNOST ŠOLA PRIDOBIVA Z DRUGACNOSTJO Pri vsaki promociji je pomembno, da dobimo prednost pred konkurenco. Konkurenca niso samo šole istega izobraževalnega programa. Šole z izobraževalnimi programi gostinstva in turizma so regionalizirane in tako prostorsko druga drugi ne predstavljajo neposredne konkurence. Konkurencne so druge šole, ki izvajajo podobne programe, kot so ekonomske šole, saj je njihov program podoben programu gastronomija in turizem – smer turizem. Šola mora zato poudariti svojo kakovost, vrednost, prednosti v smislu, v cem je drugacna in boljša od konkurence. Pri tem pa je vsaka šola dolžna spoštovati eticna merila, kot so zakonitost, spodobnost, resnicnost podatkov, neškodljivost drugim šolam. Ob uvedbi novega izobraževalnega programa splošne gimnazije bo potrebno poiskati tisto pozitivno drugacnost, ki nas bo locila od drugih šol s tem programom. Ker se pri tem ne moremo opreti na mnenja predhodnih generacij, vidimo posebnost tega programa na naši šoli v tem, da bi gimnazijcem lahko ponudili dolocena strokovna gastronomsko-turisticna znanja. To bi lahko bil kuharski tecaj, kjer bi se naucili pripraviti nekaj preprostih jedi, tecaj barista, poznavanje osnov bontona pri mizi, spoznavanje Ljubljane. Novi program splošne gimnazije v preteklem šolskem letu skorajda ni bil promoviran. Prvo promocijo smo izvedli na Informativi, drugo pa na informativnih dnevih na daljavo. Ucenci, ki se želijo vpisati na gimnazijo, imajo obicajno že izbrano eno ali dve šoli, kamor se želijo vpisati. Prav pozna in šibka promocija novega programa na naši šoli sta bila najverjetneje vzroka za majhno število tistih, ki so že na zacetku oddali prijavo za ta program na naši šoli. Vsaka promocija šole mora biti strokovno in stroškovno upravicena. Omejitve pri oglaševanju so povezane s financami, saj denarja za to v šolstvu ni predvidenega. Prav tako pa tudi zaposleni v šolstvu nimajo potrebnega strokovnega znanja s podrocja marketinga, zato se, ce želijo ucinkovito promocijo, povezujejo z ustreznimi podjetji. Tudi Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana je za promocijski film najela podjetje MA marketing d.o.o. Tukaj dodajamo povezavo do spletne strani. https://www.youtube.com/watch?v=P-d3goMZd_E&t=2s 5 CILJNE SKUPINE Promocija šole pomeni (Trnavcevic, Zupanc Grom, 2000, 82), da vemo, s kom komuniciramo in kakšne so potrebe, pricakovanja in želje ciljne skupine. Najvplivnejša skupina so starši. Njihova mnenja se hitro širijo, trudijo se poiskati informacije o izobraževalnih programih, delovanju šole, uciteljih. Ciljna skupina, ki jo šola želi dobiti, pa so ucenci. Gostinsko-turisticne šole od bodocih dijakov pricakujejo komunikativnost, odprtost pri navezovanju stikov, vljudnost, rocne spretnosti, cut za estetiko, razvita cutila. 6 PROMOCIJSKA ORODJA Na posameznikovo odlocitev o izbiri šole vpliva vec dejavnikov: poklicni interesi, splošne razmere v družbi, družbeni status, ki mu družina pripada, dohodek, osebne in kulturne vrednote. Nabor dejavnikov je pokazatelj vzrokov premajhnega zanimanja za šole s podrocja gostinstva in turizma. Zato nastaja dilema glede uspešnosti promocije teh izobraževalnih programov. Promocija šole vkljucuje tri ciljne javnosti: neposredne udeležence izobraževanja, starše in medije. Ko ti pišejo o strokovnem in poklicnem izobraževanju imamo možnost, da se na to odzovemo. Pri izbiri šole Trnavcevic in Zupanc Grom (2000, 83) navajata, da je najmocnejše in najucinkovitejše promocijsko orodje »od ust do ust«. To so priporocila, ki jih starši in otroci išcejo pri prijateljih, znancih, bivših ucencih. Tudi naše izkušnje govorijo v prid tej trditvi. Ob vpisu svetovalna delavka povpraša ucence, kje so dobili informacijo o šoli. Najveckrat so jih posredovali starejši bratje ali sestre, v nekaterih primerih celo starši, prijatelji. Tega orodja torej nikakor ne smemo podcenjevati. Marketinški pristop v izobraževanju (Trnavcevic, Zupanc Grom, 2000, 86) temelji na odprtosti komunikacije med šolo in uporabniki in poznavanju uporabnikov. Pomembna je dvosmerna komunikacija, saj ta šoli omogoca spoznati želje in na vprašanja uporabnikov lahko takoj odgovori. Pri promociji je pomembna izbira ustreznega termina, saj le-ta, tudi ce je dobro izpeljana, ne bo dosegla svojega cilja. V raziskavi CPI (2006) so ugotovili, da so šole promocijsko najbolj aktivne novembra, decembra in januarja. Ta casovni okvir se je izkazal kot nezadovoljiv in ga je potrebno razširiti. Zato je potrebno, da šola naredi casovnico vseh promocijskih dogodkov in casovno smiselno nacrtuje svoje aktivnosti. Pomemben se nam zdi vmesni cas po informativnem dnevu do oddaje prijav na srednjo šolo, saj šola lahko pridobi neodlocene ucence, ki so obiskali vec informativnih dnevov in se še niso odlocili o svoji poklicni usmeritvi. Da bi jih prepricali, bi morali kot promocijsko orodje izbrati osebni stik, kot je dan odprtih vrat šole, saj bi se jim z osebnim pristopom v manjših skupinah lažje približali. Izkoristiti velja tudi september in oktober za posredovanje prvih informacij tako ucencem, staršem kot svetovalnim delavkam. Pri promociji izobraževalnih programov so na voljo razlicna promocijska orodja. V nadaljevanju prispevka jih bomo predstavili in navedli naše izkušnje z uporabo nekaterih izmed njih. 6.1 OGLAŠEVANJE Oglaševanje kot komunikacijski kanal uporablja televizijo, radio, tisk, panoje, spletne strani. Strokovnjaki imajo o ucinkovitosti le-tega razlicna mnenja. Rezultati angleških šol (Trnavcevic, Zupanc Grom, 2000, 87) kažejo, da se starši bolj zanašajo na informacije, ki jih dobijo v osebnem stiku. Na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana smo 2019 in 2020 oglaševali v dveh medijih. Prvi je ZASLON, MEDIA BUS d.o.o., ki oglašuje na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa. Njihova mreža obsega 380 zaslonov, ki se nahajajo na 135 avtobusih v Ljubljani. Sistem oglaševanja je tak, da se vsako oglasno sporocilo pojavi v vsakem 15-18 minutnem predvajalnem bloku, na vseh zaslonih hkrati. Zgoraj omenjeno podjetje nam je oglasno sporocilo tudi oblikovalo, slogan pa je nastal kot rezultat sodelovanja. Slika 1: Oglas na Zaslonu Vir: Posnetek zaslona na uradni FB strani Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana Ta nacin oglaševanja ni vkljucil vseh ciljnih skupin. Ucenci svojo osnovno šolo praviloma obiskujejo v šolskem okolišu, kjer živijo, in v šolo hodijo peš. Malo je tistih, ki uporabljajo za prihod v šolo mestni avtobus. Edina ciljna skupina, ki jo je oglasno sporocilo doseglo, so starši, ce seveda za mobilnost uporabljajo mestni potniški promet. Drugi medij je bil radio. Oglas smo ga narocili na Radiu 1, kjer so ga tudi predvajali, in sicer na frekvenci, ki pokriva osrednjo Slovenijo, in ima dnevno okli 70 000 poslušalcev. Oglas so objavljali 5 dni 5-krat na dan pred zacetkom informativnih dnevov. Oglas, predvajan na Radiu 1 »Ste mladi in išcete priložnost za dobro zaposlitev? Našli ste jo! V Sloveniji cveti turizem, zato Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana vabi vse, ki bi želeli delovati v gostinstvu in turizmu, na informativne dneve, 14. in 15. februarja. Vec na ssgtlj.si« O ucinkovitosti radijskega oglasa nimamo podatkov. Glede na število poslušalcev lahko sklepamo, da je bil slišan, ne vemo pa, ce je dosegel naši ciljni skupini. Danes je najpomembnejše oglaševanje spletna stran. Ta mora biti oblikovana tako, da na njej na enostaven in pregleden nacin hitro najdemo informacije. Spletna stran Sredne šole za gastronomijo in turizem Ljubljana bi podobo svoje spletne strani morala posodobiti, nadgraditi, saj so spletne strani danes tako oblikovno kot vsebinsko drugace zasnovane. Spletna stran šole mora biti namenjena vsem trem ciljnim skupinam: staršem, udeležencem izobraževanja in medijem. Objavljanje na spletni strani, predvsem fotografij, ki imajo veliko sporocilno vrednost, je omejil Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki je stopil v veljavo 2005. Slika 2: Spletna stran Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana Vir: Posnetek zaslona na spletni strani Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana Na spletni strani išcejo informacije predvsem starši. Ucencem in dijakom pa so bližja spletna družbena omrežja, kot so Facebook, Instagram, Twitter, Toktok, Youtube. Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana ima svoja profila na Facebooku in Instagramu, kjer objavljamo aktualne dogodke, vsakodnevne utrinke življenja na šoli. Obe družbeni omrežji je potrebno nadgraditi, in sicer s pogostejšimi in vsebinsko zanimivimi objavami. Prav tako pa je potrebno poskrbeti za celostno vizualno podobo šole. Popolna pa sta neizkorišceni družbeni omrežji Tiktok in Youtube. Zlasti prvo omrežje je med najstniki vse bolj uveljavljeno. 6.2 PISNA GRADIVA To so brošure, kronike, zloženke, elektronska pošta, šolska publikacija. Najpogostejši, najcenejši in najprijaznejši distribucijski kanal so dijaki. Pri tem promocijskem orodju je javnost pasivna in samo sprejema informacije. Obvezen del teh gradiv sta logotip in slogan. Logotip je vizualna prezentacija šole za lažjo prepoznavnost pri ciljni skupini. Slogan Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana je Šola s tradicijo. Njegova pojavnost je skromna, saj ga ne vkljucujemo na spletni strani šole in tudi ne na socialnih omrežjih. Slika 2: Logotip Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana Med pisnimi gradivi ima posebno vlogo šolska publikacija. Ta je obvezen nacin komuniciranja šole z dijaki in njihovimi starši, hkrati pa ima tudi promocijsko vlogo. Njena oblika, vsebina, estetski izgled morajo biti drugacni, izstopajoci. Lahko izberemo recikliran papir in to v publikaciji navedemo. Današnja mladina je ekološko osvešcena in tako jim sporocamo, da je šoli mar za prihodnost našega planeta. 6.3 PROMOCIJSKI DOGODKI Promocijski dogodki imajo vecji vpliv in moc, saj je javnost na teh dogodkih aktivno udeležena. To so informativni dan, dan odprtih vrat, predstavitev poklicev na osnovnih šolah, sejemske prireditve, šolske prireditve, prireditve v povezavi z lokalno skupnostjo, roditeljski sestanki. Šola, ki je marketinško usmerjena (Trnavcevic, Zupanc Grom, 2000, 41), bo naredila dogodek iz vsega, kar se dogaja na šoli. Na ta nacin javnost bolje spozna in razume delovanje šole. Promocijsko najmocnejši in najucinkovitejši dogodek na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana je informativni dan. Na ta dogodek smo se vedno pripravili sistematicno, usklajeno, z jasnim ciljem, da predstavimo naše izobraževalne programe in pridobimo bodoce dijake. Pri sami izvedbi so sodelovali vsi ucitelji in vsi dijaki 2. in 3. letnikov. Za vsak informativni dan smo izbrali temo, ki je potem povezovala dogajanja v ucilnicah (npr. Emona, Ljubljana - zelena prestolnica Evrope 2016). Izvedba tega dneva je povezala dijake in ucitelje. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi tujih jezikov in prakticnemu pouku. Odzivi javnosti na ta dogodek so bili vedno pozitivni. Žal pa sta zadnji dve leti zaradi protikoronskih ukrepov informativna dneva potekala na daljavo. Ta oblika se pricakovano ni izkazala kot nadomestek informativnih dnevov v živo. Predstavitev poklicev na osnovnih šolah je dogodek, kjer imamo velikokrat obcutek, da je promocija namenjena sama sebi. Ti dogodki so slabo obiskani, vecinoma so ucenci nezainteresirani, ceprav jih skušajo šole pritegniti z razlicnimi animacijami. Vecjo udeležbo smo zaznali edino v podeželskem okolju. Najvecja sejemska prireditev s podrocja izobraževanja je Informativa. Ta je do pred dveh let potekala na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani, zadnji dve leti pa se je tudi ta dogodek preselil na splet. Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana sodeluje na tej sejemski prireditvi zadnji dve leti. Pomanjkljivost naše promocije je, da ne znamo vsega, kar se dogaja na šoli, predstaviti kot dogodek. To za pogostitve za starše zakljucnih letnikov gastronomije, vodenje za šolske skupine po Ljubljani, razni drobni dogodki, ki popestrijo življenje na šoli. 7 ZAKLJUCEK V prispevku smo prikazali promocijsko dejavnost na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana. Ce želimo v naše izobraževalne programe pridobiti dobre dijake, bomo morali promocijsko dejavnost voditi usklajeno in z jasnim ciljem. Pri tem pa želimo sodelovati z Mestno obcino Ljubljana. Medsebojno partnerstvo je pomembno za oba deležnika. Šola bi tako pridobila sredstva za promocijo, Ljubljana pa kvalitetni kader s podrocja gastronomije in turizma. Sami to vidimo v drzni ideji o trendovskem lokalu Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana. Naša šola je locirana v blokovskem naselju Fužine, ki za delovanje tovrstnega lokala ni najprimernejša. Da bi bili vidni, moramo najti svoje mesto tam, kjer se mladi šolajo, družijo, to pa je center Ljubljane. Mestna obcina bi nam pomagala najti ustrezno lokacijo. V lokalu bi pod nadzorom mentorja dijaki opravljali prakticno usposabljanje pri delodajalcu (PUD). Prostor bi služil tudi obcasnim razstavam naših dijakov in dogodkom. Seveda ta ideja zahteva temeljit nacrt, pripravo, izvedbo in sodelovanje med razlicnimi deležniki in seveda tudi financni vložek, ki pa ga šola sama ne more zagotoviti. Promocija je za razvoj izobraževalnih programov s podrocja gastronomije in turizma nujno potrebna, ce želimo slediti ciljem tako mesta Ljubljane kot Slovenije. 8 LITERATURA IN VIRI 1) Promocija poklicev in poklicnega izobraževanja za osnovnošolce. 2006. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje. 2) Sankovic, Nina, Aleksandra Pleško, Damjana Dobravec. 2010. Kratek prirocnik ucinkovite promocije strokovnega in poklicnega izobraževanja. Ljubljana: Center za poklicno izobraževanje. 3) Trnavcevic, Anita, Aleš Tankosic, Borut Kodric, Dejan Hozjan, Vinko Logaj, Roberto Biloslavo. 2008. O šoli skozi pisna gradiva: Marketinško komuniciranje šole. Ljubljana: Pedagoški inštitut. 4) Trnavcevic, Anita, Renata Zupanc Grom. 2000. Marketing v izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje. 5) Trnavcevic, Anita, Janez Vogrinc, Boris Snoj, Vinko Logaj, Roman Vogrinc, Borut Kodric. 2008. Evalvacija zadovoljstva s šolo: Metodološki in vsebinski izzivi. Kranj: Šola za ravnatelje. #RECEPTIIZARHIVA: STOLETNI KUHARSKI RECEPTI ZA SODOBNO RABO #RECIPESFROMTHEARCHIVE: HUNDRED YEAR RECIPES FOR MODERN USE Natalija Kovše Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, Slovenija Izvlecek Projektno delo spodbuja kriticno razmišljanje, sposobnost reševanja problemov, sodelovanje in medosebne odnose, timsko delo in ustvarjalnost. Naša šola sodeluje v mnogih projektih. Eden izmed zadnjih odmevnejših je bilo raziskovanje stoletnega zvezka Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav iz Sevnice. V sodelovanju z Zgodovinskim arhivom Celje in z Mestnim muzejem Krško so naši ucitelji kuharstva in naši dijaki pripravili izbor receptov za sodobno rabo in recepte izdali v knjigi #receptiizarhiva: stoletni kuharski recepti za sodobno rabo. V prispevku bom predstavila izvedbo projekta, zato je tema referata projektno delo in ucenje. Kljucne besede: recepti, arhiv, Hotel Triglav, projektno delo, raziskovanje Abstract Project work encourages critical thinking, problem solving, collaboration and interpersonal relationships, teamwork and creativity. Our school participates in many projects. One of the most recent high-profile ones was the research of the century-old cookbook for Hotel Triglav from Sevnica. In cooperation with the Historical Archive of Celje and the Krško City Museum, our cooking teachers and our students prepared a selection of recipes for modern use and published the recipes in the book #recipesfromthearchive: century-old cooking recipes for modern use. In the paper, I will present the implementation of the project, therefore the topic of the paper is project work and learning. Keywords: recipes, archive, Hotel Triglav, project work, research 1 UVOD Rokopisni zvezek receptov Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav je shranjen v Zgodovinskem arhivu Celje v Zbirki rokopisov. Zvezek je nastal leta 1925 in vsebuje zapiske iz hotelske kuhinje. V zvezku je 219 kuharskih receptov, ki so jih vec desetletij sproti dopolnjevali in dodajali nove, prav tako so v njem zapisi o zdravilnih rastlinah in domacih zdravilih. Po omenjenem zvezku je jeseni 2021 izšla knjiga #receptiizarhiva: stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo. V projektu so sodelovali Zgodovinski arhiv Celje, Mestni muzej Krško ter Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. 2 HOTEL TRIGLAV Skozi Sevnico je 1. oktobra 1862 stekla železnica, in sicer železniška proga Zidani Most–Zagreb–Sisak. Sevnica je bila prva postaja za Zidanim Mostom (Zgodilo se je b. l., str. 3). V preteklosti so v krajih, v katerih je stala železniška postaja, gradili tudi gostinske obrate, katerih pomemben vir dobicka so bili potniki, ki so se v kraj pripeljali z vlakom. Po izgradnji železnice skozi Sevnico se je izven trškega jedra ob železniški postaji zacel razvijati nov del mesta. Na zacetku 20. stoletja je velik razvoj doživela industrija in med obema vojnama je Sevnica bila najbolj razvit kraj v Posavju (Sevnica – zgodovina b. l.). Izgradnja Hotela Triglav (povzeto po Zelic 2021, str. 55–68) je povezana z železnico. Sevnica je namrec v 2. polovici 19. stoletja bila znan letoviški kraj z mnogimi gostilnami, sobami in z naravnim kopališcem ob Savi, zaradi cesar jo je v poletnih mesecih obiskalo do 400 letovišcarjev – zomerfrišerjev, ki so v Sevnico pripotovali tudi z vlakom. Spomladi 1905 je zaradi tega trgovec Gustav Schalk zacel na svojih njivah nasproti železniške postaje graditi hotel (ki so ga šele cez nekaj let drugi lastniki poimenovali Triglav). Gustav Schalk je nacrtoval, da bo v hotelu imel tudi trgovino. Preden so hotel zgradili, sta v Sevnici ob železniški progi že bili dve stavbi, v katerih so izvajali gostilniško dejavnost. Schalk, po narodni pripadnosti Nemec, je hotel zacel graditi ob znatni podpori nemškega obrambnega društva Südmark iz Gradca, kar pomeni, da so nemški gostje bili v hotelu bolj zaželeni kot slovenski. O tem narodnostnem razlikovanju obstaja tudi nekaj obsojajocih zapisov v takratnih lokalnih casopisih. Hotel je že v casu gradnje veljal za najlepšo stavbo v Sevnici. Obsegal je gostilniški vrt, kegljišce, gospodarski poslopji, zelenjavno-cvetlicni vrt; v hotelu so bili ledenica, osrednji gostilniški prostor s šankom, vecnamenska dvorana, kuhinja, trgovina, v nadstropju pa sobe. Hotel je imel elektricno razsvetljavo. Od leta 1928 je turistom nudil devetnajst postelj, telefon, garažo za avtomobile in sencni vrt. Gostom so z vozovi in taksiji omogocali tudi prevoz. Gradnja hotela se je zakljucila leta 1906. V tem casu se je Schalk preselil v Gradec, hotel pa je na zacetku leta 1907 v sodelovanju z brežiško stavbeno zadrugo Lastni dom kupila Marija Mraz iz Brežic, ki je bila njegova lastnica do leta 1909. Nato je hotel prešel v last Alojza Juvancica – hotelirja iz Zidanega Mostu. Slovenska javnost je želela, da bi v hotelu pod tretjim lastnikom z enako vnemo, kot so pred tem gostili nemške goste, gostili tudi slovenske. Dokler je hotel bil v lastništvu Gustava Schalka in Marije Mraz, je namrec veljal za gnezdo sevniških nemškutarjev. Juvancic je bil lastnik le tri mesece. Po njem sta lastništvo prevzela Alojz in Pavla Matzun, ki sta v hotelu najprej že od samega zacetka imela trgovino. Zaradi njunih dolgov je decembra 1910 lastnica hotela postala nemška zadruga Neuheim v Sevnici, ki je hotel poimenovala Hotel Neuheim (Hotel Novi dom; do takrat hotel ni imel posebnega imena). Od decembra 1918 (po razpadu avstro-ogrske monarhije in oblikovanju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev) do januarja 1920 je bil lastnik narodno zaveden mlinar in posestnik Karel Zupanc. Ta je Hotel Neuheim preimenoval v Hotel Triglav. Leta 1940 je lastnica hotela postala Zupanova hci Marta Murko. V casu, ko so lastniki hotela bili clani družine Zupan, so najemniki in upravitelji hotela bili razlicni. Najprej je to bil gostilnicar Matija Arh, ki je vodenje hotela prepustil svoji domnevni sorodnici Neži Arh, leta 1930 pa sta najemnika hotela postala Franc in Alojzija Kreuh, lastnika hotela Nova pošta iz Rimskih Toplic. Od zacetka leta 1933 do konca leta 1938 sta najemnika bila Ignac in Terezija Jug, za njima pa tržaški Slovenec, gostinski strokovnjak, Maks Mucolini. Tega so nemški okupatorji leta 1941 izgnali, vanj pa naselili Kocevarja, hotelirja Leopolda Maditza. Med svetovnima vojnama je bil hotel središce sevniškega družabnega življenja in zbirališce razlicnih društev, saj so v njem prirejali razlicne prireditve, omizja, koncerte, gledališke predstave, veselice, plesne tecaje, projekcije nemih in crno-belih filmov, šiviljske tecaje. Zanimivo je, da med drugo svetovno vojno hotel ni bil mocno poškodovan, porušil pa se je zaradi eksplozivnih sredstev, ki so bila shranjena v njem. Do eksplozije, v kateri sta se poleg Hotela Triglav porušila tudi sevniška železniška postaja in restavracija Merc, je prišlo pet dni po osvoboditi Sevnice (17. maja 1945). Ruševine zgradb so po vojni uporabljali kot gradbeni material za obnovo stavb. Hotel Triglav je stal na današnjem Trgu svobode 1. Hotel so zgradili v bližini železniške postaje. Potniki, ki so potovali z vlakom, so hotelu predstavljali enega glavnih virov zaslužka, saj je bila železniška proga Zidani Most–Zagreb–Sisak pomembna prometna pot v obdobju avstrijskega cesarstva oz. avstro-ogrske monarhije. 3 KUHINJSKA KNJIGA ZA HOTEL TRIGLAV Z roko popisan zvezek Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav vsebuje 175 oštevilcenih in 44 neoštevilcenih receptov za pripravo sladic, mesnih in zelenjavnih jedi, namazov, juh, solat, cajev … Recepti in opisi ter uporaba zdravilnih rastlin so z razlicnimi rokopisi napisani na 139 straneh. Na naslovni strani zvezka so naslednji podatki: – ime in priimek: Nežka Arhova, – datum: 1. 5. 1919, – naslov zvezka: Kuhinjska knjiga za Hotel Triglav, 1. del, – podatek o tem, kdo in kdaj je knjigo napisal: Spisal in prepisal dne 31. velikega travna 1925, – ime in priimek: Feliks (priimek ni napisan citljivo – najverjetneje je Jamnik), – na sredini je žig Rajhenburg (do leta 1953 je to ime za Brestanico). Na 26. in 53. strani se zacneta drugi in tretji del zvezka, ki sta opremljena s podobnimi podatki kot naslovna stran, napisana pa sta z drugim rokopisom (gl. sliko 1). Slika 1: Naslovna (levo), 26. (na sredini) in 53. (desno) stran Kuhinjske knjige hotela za Triglav Vir: Kuhinjska knjiga 1925 Zadnja oštevilcena stran v zvezku je stran 69, po njej se zacnejo zapisi receptov z drugacnim rokopisom, kar nakazuje na to, da je zvezek dopolnjevalo vec piscev v razlicnih letih. V zvezek sta vstavljena dva casopisna izrezka v nemšcini, proti koncu pa zvezek vsebuje še opis zdravilnih rastlin, kot so bela omela, bazilika, vrtnica, vršicki smreke in jelke, in uporabo zdravilnih rastlin (slika 2), cisto na koncu pa je v zvezek vstavljen še tipkan recept v slovenšcini, ki je najverjetneje mlajšega izvora. Slika 2: Nemški tipkan recept (levo) in opis zdravilne rastline (desno) Vir: Kuhinjska knjiga 1925 Batagelj predvideva, da je Feliks, katerega priimka se ne da razbrati, 31. maja 1925 po zapiskih Neže Arh prepisal recepte. »Drugacne pisave in dodajanje vsebin (vkljucno z dodajanjem listicev v knjigo, ki je tako znacilno za rabo kuharic) pa kaže tudi na to, da je zvezek imel zelo dolgotrajno živo vlogo, ob njem pa so se njegovi uporabniki tudi starali in ga širili še na zapise receptov, ki že mejijo tudi na bolj lekarniško rabo« (Batagelj 2021, str. 6). 4 IZVEDBA PROJEKTA #RECEPTIIZARHIVA Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, je raziskoval pot zvezka do antikvariata. Ugotovil je, da je zvezek povezan z zakoncema Rihteršic. Geolog Janez Rihteršic in njegova žena Ana sta se v Celje preselila iz Posavja. S sabo sta prinesla zvezek iz kuhinje Hotela Triglav. Za že ostarela zakonca Rihteršic je v Celju skrbela skrbnica, ki je njune knjige oddala v antikvariat (Petek 2021). Domnevna avtorica receptov in najemnica Hotela Triglav, Neža Arh, je bila teta Janeza Rihteršica. Iz celjskega antikvariata je zvezek prišel v Zgodovinski arhiv Celje. V zvezku se trikrat pojavi žig Rajhenburg in zaradi tega je Batagelj sklepal, da je zvezek iz Brestanice, ter k sodelovanju pri projektu povabil Mestni muzej Krško, od koder so mu sporocili, da tam hotela z imenom Triglav ni bilo. Ko so ugotovili, da je hotel stal v Sevnici, so k sodelovanju povabili zgodovinarja in raziskovalca sevniške zgodovine Oskarja Zorana Zelica. Ta je v knjigi #receptiizarhiva predstavil zgodovino hotela. 4.1 PROJEKTNO DELO SREDNJE ŠOLE ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM CELJE Projekt se je zacel izvajati leta 2020, ko je postalo jasno, da bo Slovenija evropska gastronomska regija 2021. Povabilu dr. Batagelja za sodelovanje v projektu se je odzvala tudi naša šola – Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. V projektu so sodelovali profesor zgodovine, Aleš Brod, ter ucitelji prakticnega pouka kuharstva, Cecilija Božnik, Boštjan Bezgovšek in Luka Knez Lazar. Sodelavec Vid Burnik je fotografiral jedi, ki so jih mentorji kuharstva pripravili z dijaki. Pri pregledovanju receptov so se mentorji in dijaki najprej srecali z jezikovnimi ovirami. Recepti namrec vsebujejo veliko arhaizmov, tujk in žargonskih besed, izmed katerih marsikatere danes niso vec v uporabi. Delo jim je pa olajšalo to, da so avtorji receptov uporabljali mednarodni merski sistem, ki ga uporabljamo še danes (Brod 2021, str. 10). Zaradi izobraževanja na daljavo se je marca 2020 izvajanje projekta le delno prekinilo oz. spremenilo. Dijaki so recepte preucevali tudi, ko smo pouk izvajali s pomocjo spleta. Ko smo se vrnili v šole, so v šolskih kuhinjah z mentorji izbrane recepte preizkušali, jih dopolnjevali in prilagajali sodobni rabi. Ko so po prebiranju zvezka in po zacetnih pripravah jedi izbrali 18 receptov (juh, glavnih jedi, sladic), so jih najprej prevedli v sodobno slovenšcino in jih posodobili. Ugotovili so, da se v receptih cutijo kulinaricni vplivi sosednjih kuhinj, posebej avstrijske. Ucitelji in dijaki so v »šolskih kuhinjah recepte preizkušali, jih posodabljali in ugotavljali, kako se je kulinarika v 100 letih spremenila.« Ugotovili so, da »so se številne jedi, ki so bile na jedilniku takrat, ohranile do danes in da se postopki priprave /…/ niso bistveno spremenili« (Brod 2021, str. 10). Recepti, ki so jih prenesli v sodobno slovenšcino in objavili v knjigi #receptiizarhiva, ter jedi, ki so jih pripravili, so: ocvrta karfijola, rizi bizi, ješprenckova juha, zdrobovi žlicniki, goveje meso z kumno, segediner gulaš, velicijanska jetra, paprika rostpratelni ali bržole, polpete, fižolova omaka, krhko testo jabolcna pita, jabolcni nadev, vanilijini kifelcki, ajdova torta, cokoladni led, janeževe preste, ceški kolaci, husarski krofi in kavna penasta torta. Avtorji projekta imen jedi v knjigi niso spreminjali in so ohranili originalna (torej nelektorirana) poimenovanja. 4.2 #RECEPTIIZARHIVA: STOLETNI KUHARSKI ZAPISKI ZA SODOBNO RABO Dijaki in mentorji so pri kuhanju skušali ohraniti in uporabiti vse sestavine iz originalnih receptov ter jedi pripraviti po postopkih, predstavljenih v izvirnem viru. Recepte so s fotografijami pripravljenih jedi objavili v knjigi #receptiizarhiva: stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo. K vsakemu receptu so dodali komentar (slika 3), v katerem predstavijo vec možnosti priprave jedi, utemeljijo, zakaj so kakšno sestavino spremenili (odvzeli, dodali) ali zamenjali, komentirajo posebnosti v pripravi in razlike v pripravi jedi v preteklosti in danes. Vsak recept je oštevilcen (zaporedna številka recepta je podobno okrašena kot v izvirnem viru), vsebuje sestavine, dodana mu je stopnja zahtevnosti in število, koliko osebam je recept namenjen. V knjigi kazalu sledita prispevka Boruta Batagelja in Aleša Broda. Batagelj na kratko predstavi pot zvezka do celjskega arhiva, Brod pa predstavi delo uciteljev in dijakov. Nato so objavljeni recepti s fotografijami, katerih avtor je Vid Burnik. V predzadnjem poglavju knjige je predstavljena zgodovina Hotela Triglav, ki jo dopolnjujejo bogati fotografski viri in izrezki iz casopisov, v katerih je bil Hotel Triglav omenjen. To poglavje še vsebuje predstavitev virov, s pomocjo katerih so raziskovali (nemški, slovenski in srbo-hrvaški casopisi iz 1. polovice 20. stoletja, terenski zapisi, zasebne zbirke, zemljiške, porocne in maticne knjige …). V zadnjem poglavju knjige najdemo podatke o tem, kje se hrani izvirni zvezek, podatke o dimenziji zvezka in o kratki vsebini zvezka, dodana je še QR-koda za dostop do digitalizirane oblike zvezka. 4.3 MEDIJSKA IZPOSTAVLJENOST IN NAGRADA Zaradi ukrepov, povezanih s preprecevanjem širjenja koronavirusa, se je izid knjige zavlekel. Raziskovanje zgodovine zvezka in receptov ter Hotela Triglav se je zacelo že pred sprejemom prvih ukrepov za preprecevanje širjenja virusa marca 2020. Recepti so nato bili pripravljeni že spomladi 2021. Prva predstavitev knjige je bila 28. septembra 2021 v Mestnem muzeju Krško. Ta je predstavljala tudi vkljucitev v dogajanja ob Dnevih evropske kulturne dedišcine 2021 (DEKD), ki so se posvecali dedišcini kulinarike. Za izvedbo projekta je naša šola dobila priznanje DEKD. Sledila je še predstavitev knjige na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje (oktobra 2021) in na sevniškem gradu (december 2021). O projektu so porocali tako lokalni mediji kot mediji z dosegom izven naše obcine (Vecer, portal MMC RTV SLO, Štajerski val, VTV Studio). Cecilja Božnik je po receptih iz knjige v Tehno parku Celje izvedla delavnico s teoreticnim predavanjem, kulinaricno pripravo 3-hodnega menija in degustacijo. Zanimanje za kulinaricno delavnico je bilo veliko, odziv pa zelo dober. Posodobljene recepte smo izkoristili tudi na šoli in v dijaškem domu, saj smo jeseni 2021 svetovni dan hrane (16. oktober) obeležili s pripravo kosila (segediner gulaš, ajdova torta) za dijake dijaškega doma ter za pripravo malice (ješprenckova juha, jabolcna pita) za dijake štirih celjskih srednjih šol. O vsem smo porocali na spletnih straneh in družbenih omrežjih našega zavoda. Projekt je podprlo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 5 ZAKLJUCEK V prispevku sem predstavila izvedbo skupnega projekta Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje, Zgodovinskega arhiva Celje in Mestnega muzeja Krško – #receptiizarhiva. Rezultat projekta je bila knjiga #receptiizarhiva: stoletni kuharski zapiski za sodobno rabo. Štiristo izvodov knjige je že skoraj pošlo. V projektu so sodelovali dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje in pet uciteljev – kuharji, zgodovinar in fotograf. V knjigi so predstavili osemnajst izbranih receptov. Poleg njih pa knjiga vsebuje še kratko predstavitev poti izvirnega zvezka iz sevniškega Hotela Triglav v Celje, predstavitev dejavnosti od raziskovanja do prevajanja in priprave jedi, kar so v šoli izvajali dijaki z ucitelji mentorji, zgodovino Hotela Triglav od gradnje do eksplozije in vire, ki so jih raziskovalci uporabljali pri svojem delu. Zakljucila bi lahko, da je s projektom preteklost srecala prihodnost, saj se kljub zakljucku projekta aktivnosti, povezane z dodatnim in globljim raziskovanjem zgodovine zvezka in Hotela Triglav, niso koncale. Avtorji nacrtujejo nadgradnjo in razširjeno izdajo knjige, saj je zgodba o potovanju izvirnega zvezka od Hotela Triglav do celjskega arhiva zdaj jasnejša, prav tako pa je receptov, ki bi jih lahko razvozlali in predstavili, še veliko. S projektnim delom smo pri dijakih (in javnosti) zbudili zanimanje za zgodovino, dijaki so se seznanili z raziskovanjem zgodovinskih virov, natancneje z raziskovanjem vira z njihovega strokovnega podrocja (lahko so primerjali sestavine za posamezne jedi, postopke priprave, nenazadnje so raziskovali tudi terminologijo in besedišce); spoznali so pomen ohranjanja zgodovinskih virov in kulturne dedišcine za prihodnje generacije. In kako lahko svojo dedišcino ohranjamo? Tako, da jo ponudimo generacijam za nami. 6 VIRI IN LITERATURA 1) Batagelj, Borut. 2021. Od arhiva k loncem. V: #receptiizarhiva: stoletni zapiski za sodobno rabo: 5–6. Celje: Zgodovinski arhiv, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje; Krško: Kulturni dom, enota Mestni muzej. 2) Brod, Aleš. 2021. #receptiizarhiva. V: #receptiizarhiva: stoletni zapiski za sodobno rabo: 9–11. Celje: Zgodovinski arhiv, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje; Krško: Kulturni dom, enota Mestni muzej. 3) Kuhinjska knjiga za hotel Triglav. 1925. Izvirni vir. https://zac.si/2021/09/12/kuhinjska-knjiga/ (5. 9. 2022). 4) Petek, Rozmari. 2021. Vonj sto let stare kuhinje iz antikvariata in arhiva. Vecer (Celjsko), 23. 10. https://www.vecer.com/lokalno/celje/vonj-sto-let-stare-kuhinje-iz-antikvariata-in-arhiva-10256140 (4. 9. 2022). 5) Sevnica – zgodovina. B. l. https://www.visit-sevnica.com/zgodovina.html (1. 9. 2022). 6) Zelic, Oskar Zoran. 2021. Hotel Triglav v Sevnici. V: #receptiizarhiva: stoletni zapiski za sodobno rabo: 55–70. Celje: Zgodovinski arhiv, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje; Krško: Kulturni dom, enota Mestni muzej. 7) Zgodilo se je. B. l. Zgodilo se je v Sevnici. Casovnica za Sevnico pomembnih datumov in dogodkov. https://www.obcina-sevnica.si/mma/Zgodilo_se_je_v_Sevnici_casovnica_za_sevnico_pomembnih_datumov_in_dogodkov.pdf/2021011907490135/?m=1611038941 (1. 9. 2022). SLOVENSKE NARODNE JEDI V PONUDBI LJUBLJANSKIH HOTELOV SLOVENIAN NATIONAL DISHES IN THE OFFER OF LJUBLJANA HOTELS Tomaž Leben Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia Izvlecek Namen clanka je predstaviti gastronomski razvoj v ljubljanskih hotelih ter njihovo težnjo k vkljucevanju slovenskih narodnih jedi v svojo ponudbo. Gastronomski turizem je v porastu, saj turisti postajajo vse bolj osredotoceni na lokalno gastronomijo, ki je pravi umetniški izraz posamezne države. S kvalitativno raziskavo s pomocjo poglobljenih intervjujev ugotavljam, kateri so kljucni dejavniki, ki vplivajo na izbiro posameznih hotelov pri vkljucevanju teh jedi v svojo ponudbo. Raziskovalni vprašanji, ki sem jih v clanku preuceval sta: Kaj so razlogi, da so v hotelski restavraciji v ponudbi tudi slovenske narodne jed ter kolikšen delež slovenskih narodnih jedi je v ponudbi ljubljanskih hotelskih restavracij? Vecina sogovornikov, ki so sodelovali v raziskavi, poudari, da v njihovem hotelu ponujajo slovenske narodne jedi zato, ker želijo, da gostje že znotraj hotela dobijo stik s slovensko kulinariko. V povprecju vseh hotelov, s katerimi sem opravljal raziskavo, je delež slovenskih narodnih jedi 20 %. Clanek je zaradi tematike proucevanja zanimiv za vse, ki delujejo v hotelirstvu in gostinstvu, saj teoreticna osnova in empiricna raziskava nudita širši vpogled na pomen gastronomije v hotelih. Kljucne besede: slovenske narodne jedi, gastronomski turizem, hotelske restavracije, intervju. Abstract The purpose of the article is to present the gastronomic development in Ljubljana hotels and their tendency to include Slovenian national dishes in their offer. Gastronomic tourism is on the rise, as tourists are becoming more and more focused on local gastronomy, which is the true artistic expression of each country. Through qualitative research with the help of in-depth interviews, I determine the key factors that influence the choice of individual hotels when including these dishes in their offer. The research questions that I studied in the article are: What are the reasons that the hotel restaurant also offers Slovenian national dishes and what proportion of Slovenian national dishes is on offer in Ljubljana hotel restaurants? Most of the interlocutors who participated in the research emphasize that their hotel offers Slovenian national dishes because they want the guests to get in touch with Slovenian cuisine already inside the hotel. In the average of all the hotels with which I conducted the research, the proportion of Slovenian national dishes is 20 %. Due to the subject matter of the study, the article is interesting for everyone who works in the hotel and catering industry, as the theoretical basis and empirical research provide a broader insight into the importance of gastronomy in hotels. Keywords: Slovenian national dishes, gastronomic tourism, hotel restaurants, interview. 1 UVOD Nekateri turisti si na svojih potovanjih ogledujejo znamenitosti, drugi nakupujejo, tretji pa se razvajajo z edinstveno gastronomijo tujih dežel. Gastronomski turizem je v porastu, saj turisti postajajo vse bolj osredotoceni na lokalno gastronomijo, ki je pravi umetniški izraz posamezne države (Tan b.l.). Besedno zvezo »gastronomski turizem« je leta 1998 prva uporabila Longova, da bi z njo izrazila idejo doživljanja drugih kultur skozi hrano in vino. Wolf (2002) opredeljuje gastronomski turizem kot potovanje z namenom iskanja in uživanja v pripravljenih jedeh, vinu ter enkratnih gastronomskih doživetjih, ki si jih je vredno zapomniti. Današnja slovenska kuhinja ima kar nekaj narodnih in vrhunskih jedi, ki jih najdemo v jedilnikih restavracijske in hotelske kuhinje. To so denimo prekmurska gibanica, štajerska smetanova juha, idrijski žlikrofi itd. (Pokorn 2009). Namen clanka je prouciti ali se trenutni gastronomski razvoj v ljubljanskih hotelih nagiba k vkljucevanju slovenskih narodnih jedi v svojo ponudbo. S kvalitativno raziskavo s pomocjo poglobljenih intervjujev ugotavljam, kateri so kljucni dejavniki, ki vplivajo na izbiro posameznih hotelov pri vkljucevanju teh jedi v svojo ponudbo. 2 GASTRONOMSKI TURIZEM IN HOTELIRSTVO Turisti si ob obisku turisticne destinacije želijo raznovrstne gastronomske izkušnje. Pri nacrtovanju njihovega obiska jih motivira celotno gastronomsko doživetje, ki vkljucuje hrano, pijaco, spoznavanje prehrambnih navad na destinaciji itd. Zato je za hotelska podjetja in ostale ponudnike na turisticnih destinacijah kljucnega pomena, da gastronomijo vkljucujejo v trženjsko strategijo (Turisticna zveza Slovenije 2017). Hotelska podjetja se morajo, z namenom da bi na trgu dosegala konkurencno prednost, med seboj razlikovati. Glavno konkurencno prednost predstavljata dobra lokacija in kakovostna storitev. Prav slednja pa je odvisna od usposobljenosti osebja, kakovosti hrane in pijace, opremljenosti s pohištvom in dekoracije (Cheng 2013, 56). 2.1 OPREDELITEV GASTRONOMSKEGA TURIZMA Z vidika turizma je gastronomija nelocljiva komponenta, saj ne zadovolji le osnovnih clovekovih potreb, ampak predstavlja motiv za turiste, ki si želijo gastronomijo na svojih potovanjih tudi doživeti (Sengel idr. 2015, 429-437). Dojemanje gastronomije v oceh turista je odvisno od njegovih financnih zmožnosti, izobrazbe, let in njegovih preferenc (Gacnik 2012, 39-61). Henderson (2009, 317-326) ugotavlja, da je gastronomija sestavni del turisticne ponudbe pri trženju destinacij. Turizem, pri katerem ima glavno vlogo gastronomija, je priljubljen pri turistih, pri tem pa za ponudnike turizma ostajajo izzivi glede vkljucitve gastronomije v ponudbo. Gastronomski turizem je nov pojav na podrocju svetovne turisticne dejavnosti (Kozak 2016, 1031-1037). Glede na to da je bilo na temo tovrstnega turizma narejenih že veliko raziskav s strani razlicnih avtorjev, sem zaradi lažjega razumevanja in pomankanja ustrezne terminologije razlicna poimenovanja, kot so gurmanski, gastronomski, kulinaricni in prehrambni turizem, poenotil z enim terminom – gastronomski turizem. Gastronomski turizem je leta 1998 (Long 2004, 21) strokovnjakinja za folkloro Lucy M. Long s humanisticne perspektive opredelila kot pomen in posledico prehranjevanja iz radovednosti. Kasneje je pojmovanje gastronomski turizem dopolnila kot namerno, raziskovalno sodelovanje v prehranjevalnih poteh drugega, pa tudi kot udeležbo pri pripravi in predstavitvi posameznih živil, obrokov in nacinov prehranjevanja, glede na gastronomski sistem, kateremu hrana pripada. 2.2 OPREDELITEV HOTELIRSTVA Šuligoj (2009, 251) navaja definicijo hotelirstva s sociološkega zornega kota, ko pravi, da je hotelirstvo »dejavnost, kjer usposobljeni ljudje (zaposleni) skrbijo za zadovoljevanje eksistencnih in drugih potreb, želja in pricakovanj drugih ljudi (gostov). Potrebe, želje, zahteve in pricakovanja so vezani na hrano, pijaco, spanje, pocitek, sprostitev, druženje, rekreiranje, izobraževanje in druge podobne cloveške aktivnosti, ki jih ljudje izvajajo zunaj domacega okolja. Vloga cloveka v tem smislu je dominantna in nenadomestljiva, pri cemer imajo pomembno vlogo tudi elementi psihološke narave.« Osnovna dejavnost hotelov je osredotocena na izvajanje aktivnosti, ki so povezane s strežbo pijace, hrane in prenocevanjem. Med stranske dejavnosti hotela uvršcamo dejavnosti, ki so povezane z nudenjem storitev telefona, savne, kopanja, garažne hiše in menjalnice. Med pomožne dejavnosti pa uvršcamo storitve pranja, vzdrževanja parkov (Mihalic 1999, 177). 3 RAZISKAVA VKLJUCEVANJA SLOVENSKIH NARODNIH JEDI V PONUDBO LJUBLJANSKIH HOTELOV V raziskavi je sodelovalo sedem ljubljanskih hotelov s štirimi ali vec zvezdicami. V nadaljevanju predstavljam opredelitev problema, ki je privedlo do raziskave, namen in cilje raziskave ter potek raziskave z razpravo. 3.1 OPREDELITEV PROBLEMA, NAMENA IN CILJEV RAZISKAVE V preteklosti so hotelske restavracije v ljubljanskih hotelih v svojo ponudbo vkljucevale mednarodno prepoznavne jedi, saj je bilo prepricanje, da so jedi, ki prihajajo iz tujine, boljše, modernejše in bolj tržno naravnane. Dandanes se hotelske restavracije odpirajo navzven z namenom, da v svoje prostore privabijo tudi lokalno prebivalstvo. Tako tuji kot domaci gosti pa si prav gotovo želijo okusiti jedi, ki so znacilne za lokalno okolje. Gordin, Trabskaya in Zelenskaya (2015, 81-90) poudarjajo, da je v hotelskih restavracijah v Evropi, ki niso del mednarodnih hotelskih verig, delež tradicionalnih jedi skoraj 45 %, v hotelskih restavracijah, ki so del mednarodnih hotelskih verig, pa je ta delež bistveno manjši. V teh hotelih je vecji poudarek na mednarodnih jedeh. Namen clanka je prouciti, kakšen je gastronomski razvoj v ljubljanskih hotelih in težnja k vkljucevanju slovenskih narodnih jedi v ponudbo. S poglobljenimi intervjuji, ki sem jih opravil z vodstvenimi delavci na oddelku hrane in pijace v hotelskih podjetjih, želim ugotoviti, kateri so kljucni dejavniki, ki pri posameznih hotelih vplivajo na izbiro in vkljucevanje slovenskih narodnih jedi v ponudbo. Cilj clanka je analizirati slovensko gastronomijo in raziskati, ali so hotelska podjetja v Ljubljani naklonjena vkljucevanju slovenskih narodnih jedi v svojo ponudbo. Ugotoviti želim, kolikšen je trenutno delež slovenskih narodnih jedi v gostinski ponudbi posameznih ljubljanskih hotelov. Izoblikoval sem 2 raziskovalnih vprašanji: RV 1: Kaj so razlogi, da so v hotelski restavraciji v ponudbi tudi slovenske narodne jedi? RV 2: Kolikšen delež slovenskih narodnih jedi je v ponudbi hotelske restavracije? 3.2 METODOLOGIJA Podatke sem pridobil s kvalitativno metodo poglobljenega intervjuja. Opravil sem delno strukturiran intervju, kjer so vprašanja vnaprej pripravljena in za vse intervjuvance enaka. Tako so lažje med seboj primerljiva. Sogovorniki, s katerimi sem opravil intervju, so bili o tematiki intervjuja v naprej obvešceni. Intervjuji so bili opravljeni z enim zaposlenim iz hotela s petimi zvezdicami in šestimi zaposlenimi iz hotelov s štirimi zvezdicami. Vsi sogovorniki so moškega spola, njihova starost v casu intervjuja pa je bila med 29 in 44 let. Na zacetku izvedbe poglobljenih intervjujev je bil vsakemu izmed sogovornikov predstavljen namen intervjuja. Nato sva z vsakim sogovornikom predelala vsa vprašanja, predvidena za intervju. Po izvedbi vseh intervjujev sem pricel z analizo odgovorov. Najprej sem se lotil metode zgošcevanja podatkov. Vse posnete poglobljene intervjuje sem iz zvocnega posnetka prepisal v pisno transkripcijo, s katero sem si pomagal pri interpretaciji. 3.3 ANALIZA REZULTATOV V analizi podajam kljucne ugotovitve, pridobljene z intervjuji glede na zastavljeni raziskovalni vprašanji, namen in cilje raziskave. Vecina sogovornikov, ki so sodelovali v raziskavi, poudari, da v njihovem hotelu ponujajo slovenske narodne jedi zato, ker želijo, da gostje že znotraj hotela dobijo stik s slovensko gastronomijo. Posledicno pri ponujanju slovenskih narodih jedi dajejo najvecji poudarek zajtrku, saj je to obrok, ki ga zagotovo zaužije vsak njihov gost. Vsi hoteli, ki so sodelovali v raziskavi, ponujajo nastanitev, kjer je zajtrk že vkljucen v ceno. Poleg zajtrkov pa v vseh hotelih ponujajo tudi t. i. banketne obroke, ki jih prirejajo za potrebe delavnic, seminarjev, srecanj, simpozijev, konferenc itd. Le v enem izmed hotelov, ki je sodeloval v raziskavi, ne dajejo poudarka slovenski gastronomski dedišcini, saj menijo, da jim to ne prinaša konkurencne prednosti. Vecji poudarek imajo na mednarodni gastronomiji. Sibila Lebe in drugi, (2006, 109) pravijo, da so hoteli s štirimi in petimi zvezdicami kljucni za razvoj gastronomije v Sloveniji. Ponašajo se tako s tujimi kot domaci gosti, katerim lahko zagotavljajo pristno gastronomsko izkušnjo z jedmi, ki so pripravljene na klasicen in moderen nacin. Postrežba teh jedi je lahko sestavljena v vec hodih. Priporocljiv delež slovenskih narodnih jedi, pripravljenih na moderen nacin, v teh hotelih je 25 %. Kolikšen je delež slovenskih narodnih jedi v ponudbi hotelskih restavracij, sem ugotavljal na podlagi dejstev, ki so mi jih predstavili sogovorniki. V povprecju vseh hotelov, s katerimi sem opravljal raziskavo, je delež slovenskih narodnih jedi 20 %. Razlog, da je v ljubljanskih hotelih delež slovenskih narodnih jedi nižji kot povprecni v Sloveniji, je tudi ta, da je v ostalih regijah Slovenije vecja soodvisnost z lokalnimi pridelovalci živil. Hotelske kuhinje v drugih regijah dajejo tako vecji poudarek ponudbi slovenskih narodnih jedi. Na kakšen nacin povecati delež slovenskih narodnih jedi, pa sogovorniki menijo, da bi bilo potrebno najprej poseci po lokalnih živilih, iz katerih bi nato pripravljali jedi, znacilne za Slovenijo. Izkušnje sogovornikov s povpraševanjem gostov o slovenski gastronomiji v hotelih so razlicne. Po slovenskih narodnih jedeh povprašujejo predvsem tisti gostje, ki so bili že veckrat v dolocenem hotelu in posamezne jedi tudi poznajo. Slovenske narodne jedi, po katerih je najvec povpraševanja, so prekmurska gibanica, blejska kremna rezina in leteci žganci (ocvrta pišcancja bedra). V hotelih, kjer ne dajejo pozornosti vkljucevanju slovenskih narodnih jedi v svojo ponudbo, pa gostje po teh jedeh ne povprašujejo. Za vkljucevanje slovenskih narodnih jedi v ponudbo ljubljanskih hotelov je veliko odvisno od vodstva hotela, ki v nekaterih primerih želi vkljucevati slovensko kulinaricno tradicijo v ponudbo z namenom, da bi gost doživel pristnost naših krajev. V drugih hotelih pa je glavni pogoj, ko se pripravljajo jedilniki, nizka cena. 4 SKLEP Gastronomski turizem je trenutno eden najpomembnejših elementov turisticne ponudbe, ki v zadnjih desetletjih z globalizacijo eksponentno raste. Na destinacijah gostje poleg naravnih lepot, znamenitosti in kulture želijo spoznati tudi lokalno gastronomijo in prehranjevalne navade. Številne destinacije, ki nimajo tako bogatih naravnih danosti, so se zacele nacrtno ukvarjati z gastronomskim turizmom in s tem privabljati tudi goste, ki jim je gastronomija pomembnejši del doživetja. V sodobni gastronomiji turisti vedno bolj povprašujejo po gastronomskih doživetjih. Turisti se za posamezno destinacijo odlocajo na podlagi zgodbe o privlacnosti gastronomije, zato je pomembno, da v zgodbi prepoznajo edinstveno doživetje in se odlocijo za obisk. Kot navaja Gabrovec (2019), so v ospredju personalizirana individualna doživetja, ki naslavljajo goste z višjo kupno mocjo. Hoteli si tudi z gastronomsko ponudbo želijo pridobiti zaupanje gostov. Velik pomen za razvoj slovenske gastronomije je prihod globalno priznanega gastronomskega vodnika Gault & Millaut, umestitev na seznam The World's 50 Best Restaurants in uvrstitev v združenje JRE. Slovenija je od leta 2020 umešcena v najpomembnejši gastronomski vodnik na svetu – Michelin. Z Michelinovimi zvezdicami se lahko pohvali kar šest restavracij v Sloveniji, kar je dokaz, da nas tuji kritiki prepoznajo kot vzpenjajoco gastronomsko destinacijo. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Cheng, S. David. 2013. Analyze the Hotel Industry in Porter Five Competitive Forces. The Journal of Global Business Management, 9 (3): 52-59. 2) Gabrovec, Alenka. 2019. Aktualni turisticni trendi: Kaj išcejo sodobni gostje? Slovenec. https://www.slovenec.org/2019/09/23/aktualni-turisticni-trendi-kaj-v-sloveniji-iscejo-sodobni-gostje/ (30. 4. 2022). 3) Gacnik, Aleš. 2012. Gastronomy heritage as a source of development for gastronomy tourism and as a means of increasing Slovenia’s tourism visibility. Academica Turistica 5 (2), 39-60. 4) Gordin, Valery, Julia Trabskaya, Elena Zelenskaya. 2016. The role of hotel restaurants in gastronomic place branding. International Journal of Culture, Tourism and Hospitality Research, 10 (1), 81-90. 5) Kozak, Vratislav. 2016. The position of microbreweries in the culinary tourism in the Czech Republic. 16th International Scientific Conference Globalization and Its Socio-Economic Consequences. 1031-1037. Rajecke Teplice: University of Zilina. 6) Henderson, C. Joan. 2009. Food tourism reviwed. British Food Jurnal, 111 (4), 317-326. 7) Long, M. Lucy. 2004. Culinary tourism. A Folkloristic Perspective on Eating and Otherness. Lexington: University Press of Kentucky. 8) Mihalic, Tanja. 1999. Poslovanje in ekonomika turisticnih podjetij. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 9) Pokorn, Dražigost. 2009. Evropska klasicna kuhinja. Ljubljana: Samozaložba. 10) Sengel, Tarik, Aysen Karagoz, Gurel Cetin, Füsun Istanbullu Dincer, Suna Mugan Ertugral, Mehtap Balik. 2015. Tourists’ Approach to Local Food. Science direct. 195. 429-437. 11) Sibila Lebe, Sonja, Polona Blažic, Janez Bogataj, Rok Klancnik, Borut Milfelner, Žarko Mlekuž, Julij Nemanic, Mojca Polak Zupan, Walter Prager, Boštjan Protner, Jože Protner, Blanka Ravnikar, Katarina Scheimann, Janko Selinšek, Barbara Senekovic, Marlena Skvarca, Tomaž Sršen, Tina Šenekar. 2006. Strategija razvoja gastronomije Slovenije. Maribor: Center za interdisciplinarne in multidisciplinarne raziskave in študije. Maribor: Znanstveni inštitut za regionalni razvoj pri Univerzi v Mariboru. 12) Šuligoj, Metod. 2009. Vpliv standardov na kakovost in uspešnost v hotelirstvu: doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. 13) Tan, Denise. b. l. Le Cordon Bleu. Culinary Tourism, Now Trending. https://www.cordonbleu.edu/news/culinary-tourism/en 18. 8. 2022. 14) Turisticna zveza Slovenije. 2017. Beseda leta: avtenticnost. Lipov list. https://www.turisticna-zveza.si/lipovlist/trendi-v-turizmu-za-leto-2017/ 21. 9. 2022. 15) Wolf, Erik. 2002. Culinary tourism: A tasty economic proposition. Oregon: International Culinary tourism assosiation. GOZDNA KOPEL KOT ORODJE TRANSFORMATIVNEGA TURIZMA DOBREGA POCUTJA FOREST BATHING AS A TOOL OF TRANSFORMATIVE WELLBEING TOURISM dr. (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske) Jerneja Lešnik Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor Maribor, Slovenija Izvlecek Teoreticni clanek predstavlja naslavlja manjko literature na podrocju gozdnih kopeli ter transformativenga turizma dobrega pocutja. Redno izvajanja gozdne kopeli ima mnoge pozitivne ucinke na fizicno in psihicno zdravje ter splošne vedenjske vzorce. Zaradi številnih pozitivnih ucinkov na zdravje se gozdne kopeli in z njimi povezano cujecnost predstavlja kot element transformacije življenjskega sloga in promocije zdravega nacina življenja. Slednje predstavlja tržno nišo na podrocju transformativnega turizma dobrega pocutja. Predstavljen je model v katerem je gozdna kopel predstavljena kot element in orodje osebnostne transformacije. transformativnega turizma dobrega pocutja. Model predstavlja teoreticni okvir, ki je lahko v pomoc pri snovanju trajnostnih promocijskih aktivnosti na destinacijah. Abstract This conceptual paper addresses gaps in the literature on forest bathing and transformative wellness and wellbeing tourism. Regular forest bathing activity has many positive effects on physical and mental health and generally positive behavioral patterns. Forest bathing and mindfulness are presented as elements of lifestyle transformation and healthy lifestyle promotion. A model is presented where forest bathing is an element of personality transformation. within transformative wellbeing tourism. A guiding framework is designed to provide researchers and practitioners with an innovative tool to help build a destination's sustainable promotion activities. 1 POTREBA CLOVEKA PO DOBREM POCUTJU IN OSEBNI RASTI Teorija potreb po Maslowu je ena izmed temeljnih in najpogosteje citiranih teorij, ki se nanašajo na razumevanje clovekovih potreb in motivacije (McGregor, 2010). V svojem clanku, A Theory of Human Motivation (Maslow, 1943), Maslow opredeljuje pet temeljnih potreb, ki jih hierarhicno razvrsti po pomembnosti, in sicer: osnovne fizicne potrebe (zdravje, hrana, spanec), potrebe po varnosti (zavetje, izogibanje nevarnim situacijam), potrebe po pripadnosti (ljubezen, naklonjenost, socialni stiki), potreba po priznati (spoštovanje, priznanje ostalih) in potreba po samoaktualizaciji (samoralizacija). Ce se prve štiri vrste potreb nanašajo na 'potrebe po imeti', se najvišja, peta kategorija, nanaša na 'potrebo po biti' in vkljucuje potrebo po realizaciji lastnega potenciala in transcendenci ter osebnem razvoju (ibid.). Kasneje (Maslow, 1971) so bile petim kategorijam potreb dodane potrebe, ki dejansko razširjajo kategorijo 'potreb po biti'. Slika 1:Kategorije potreb 'po biti' Vir: povzete po Maslow, 1971 Današnje splošno razumevanje dobrega pocutja dejansko temelji na razširjeni razlicici 'potreb po biti', ko dobro pocutje posameznika razumemo kot kakovostno ravnovesje (t.j. nacin življenja) med vec podrocji, kot so redna skrb za telo (redna fizicna aktivnost, zdrav nacin prehranjevanja, osebna higiena in urejenost, spanje), podrocje custev (izražanje custev in sprejetost), financna preskrbljenost, kakovostni medosebni odnosi (družina, prijatelji), krepitev duhovne dimenzije v življenju, intelektualni napredek, poklicni/strokovni napredek ter skrb za okolje in vkljucenost ter prispevanje v skupnost (prim. Husain & Akram, 2022). Ce se je stara paradigma dobrega pocutja še nanašala na pomembnost objektivnih dejavnikov za posameznikovo dobro pocutje (t.j. višja izobrazba, ekonomska preskrbljenost, psiho-fizicno zdravje in obcutek varnosti)1, se danes slednje v našem okolju skorajda predpostavlja, v ospredje pa stopa pomen subjektivnih dejavnikov ter s tem povezanega pomena osebne srece in zadovoljstva za posameznika. Potreba po rasti in transformaciji je tako nelocljivo povezana z delom sveta, ki je kumulativno dosegel stopnjo rasti in objektivnega dobrega pocutja, ki mu omogoca spremembo paradigme v smeri konstantne osebne rasti, transformacije in stremenja k subjektivnemu dobremu pocutju. 1 Teorija dobrega pocutja loci med objektivnimi in subjektivnimi dejavniki dobrega pocutja. Objektivni dejavniki dobrega pocutja so merljivi in zajemajo kategorije dobrega pocutja, ki pomenijo doprinos k dobremu pocutju in blaginji posameznika in družbe. V splošnem, višja izobrazba, ekonomska preskrbljenost, psiho-fizicno zdravje in obcutek varnosti vodijo k vecjemu objektivnemu dobremu pocutju in standardu življenja (prim. Sen, 2020). Paralelno, se subjektivni dejavniki dobrega pocutja nanašajo na posameznikovo oceno njegovega pocutja oziroma srece in vsebujejo custvene reakcije ter kognitivne sodbe in s tem povezana nihanja ter odstopanja. Težnja po osebnostnem razvoju in napredku ter konstantnem 'delu na sebi' dandanes predstavlja novo in spremenjeno paradigmo v razmišljanju in predstavlja izziv tako za posameznika, družbo kot za turizem (Sheldon, 2020). Ce je bilo tovrstno 'prebujenih' posameznikov skozi zgodovino pešcica oz. so bili v manjšini, je dandanes mogoce govoriti o 'masovnem prebujenju zavesti' (Lumiere-Wins & Lumiere, 2000). 'Prebujen' nacin življenja in stalna osebna rast in transformacija tako postaja trendovski trajnostni življenjski slog, nacin potrošnje ter eden glavnih motivov za potovanje (Seeler, Schänzel & Luck, 2021). 2 TRANSFORMATIVNOST VEDENJA IN CUJECNOST KOT NEPOGREŠLJIVI DEL TRANSFROMATIVNEGA TURIZMA DOBREGA POCUTJA Transformacija je proces postopnega ucenja spreminjanja miselnih vzorcev in navad, ki vodijo v dolgotrajne spremembe vedenja (Owen, 2021). Glede na teorijo potreb Maslowa, potreba po osebni rasti (t.j. 'potreba po biti') slednja postane aktualna, ko so osnovne in temeljne potrebe zadovoljene. Nedavne raziskave v zvezi s prakso cujecnosti razkrivajo, da lahko redna praksa cujecnosti pomaga posameznikom pri spreminjanju in transformaciji miselnih navad in vedenja. Pri cujecnosti gre za presojajoce, sprejemajoce zavedanje dogajanja v sedanjem trenutku (Cernetic, 2005). Cujecnost je koncept, ki ima dolgo zgodovino, izvorno sicer izhaja iz budisticne tradicije, a gre za univerzalen fenomen, zaradi cesar je možno cujecnost vaditi kot splošno duhovno prakso (ibid.). Obstaja vec nacinov za kultiviranje cujecnosti. Pogosto potekata razvoj in kultiviranje cujecnosti preko discipliniranega treninga in vaje meditacije, ki se navezuje na dve komponenti: na prisotnost tukaj in zdaj ter na zavedanje lastnega doživljanja v danem trenutku (cf. Osho, 2021). Cujecnost cloveku omogoca povecano pozornost do svojih trenutnih misli, custev in obcutkov. Cujece meta-kognitivno zavedanje/stanje lahko ublaži impulzivno vedenje in omogoca bolj objektivno (t.j. premišljeno) oceno situacije. Zato se, v skladu s transformativno teorijo, lahko clovek skozi prakso cujecnosti samo-reflektira in analizira ter nadalje spremeni svoje vedenjske vzorce in vrednote (Morris, 2020; Owen, 2021). Morris (2020) je predstavil okviren proces transformativnega ucnega procesa, kjer se s pomocjo cujecnosti zgodi transformacija vedenja in vedenjskih vzorcev (slika 1). Referencni okvir obnašanja predstavlja vzorcni (t.j. želeni) tip vedenja in/ali življenjskega sloga, ki hkrati predstavlja motivacijo za spremembo obnašanja. Cujecnost je povezovalni element, ki skozi samo-refleksijo in analizo problematicnega vedenjskega vzorca tako omogoca transformaciji in spremembo vedenja/obnašanja/življenjskega sloga. Slika 2: Cujecnost kot del transformativnega ucnega procesa Vir: povzeto po Morrisu (2020) Cujecnost je zaradi svoje transformativne vrednosti uveljavljena praksa znotraj vedno bolj priljubljenega transformativnega turizma, njen pomen za turizem pa narašca, predvsem v post-covid obdobju (Stankov, Vujicic in Filimonau, 2020). Tomljenovic (2015) definira transformativni turizem kot tip trajnostnega potovanja, za katerega so glavni motivi neodvisnost, sozvocje z destinacijo ter duhovna rast in napredek. Preobrazba turista se zgodi skozi proces samozavedanja in izpraševanja na potovanju, lahko pa tudi kot posledica inscenirane transformativne turisticne storitve in izkustva (Mkhize & Ivanovic, 2020). Transformativna turisticna izkustva se nanašajo na refleksijo lastnih prepricanj, vrednot in želja ter za zmeraj spremenijo nacin razmišljanja in obnašanja (Kirillova, Lehto in Cai, 2017), ki se zgodi na potovanju. Turist se domov vrne transformiran, z drugacnimi vzorci vedenja ali opolnomocen z novimi znanji. V okviru turizma dobrega pocutja, se transformacija turista lahko zgodi na fizicni, psihicni ali duhovni ravni (Pung, Gnoth in Del Chiappa, 2020). V skladu z predhodno navedenim 'masovnim prebujanjem zavesti' in življenjskim slogom, ki 'delo na sebi' in s tem povezano nenehno transformacijo vedenjskih vzorcev, navad in spretnosti postavlja v ospredje, je trend narašcajocega pomena transformativnega turizma razumljiv, saj slednji zgolj povzema prevladujoc življenjski slog. Ce je naš življenjski slog vezan na 'delo na sebi' je namrec jasno, da bomo tudi dopustniški cas 'koristno zapolnili' ter se ob tem naucili novih vešcin, spoznanj in/ali vedenj. Bueddefeld in Dueren (2022) sta pred kratkim predstavila ucni model transformativnega turizma. Zavedanje nove izkušnje na potovanju (1) vodi do samo-reflektivnosti in analize vedenjskega vzorca (2 in 3), ki nato sproži nadaljnje raziskovanje novih vrednot (4 in 5). S pomocjo dodatnih znanj (6 in7) se gredi kompetentnost in samozavest (10), cemur sledi ponovna integracija v vsakdanje življenje in sprememba vedenjskega vzorca. 3 GOZDNA KOPEL Gozdna kopel je praksa, ki se je pricela bolj množicno izvajati v 80. letih prejšnjega stoletja na Japonskem, pod imenom Shinrin-Yoku, kar dobesedno pomeni potopiti se v gozd oz. kopati se v gozdu. Zato tudi v slovenšcini to prakso (v dobesednem prevodu, katerega kakovost je diskutabilna, saj prepogosto zavede) imenujemo gozdna kopel. Pri gozdni kopeli gre za prakso dobrega pocutja in zdravega nacina življenja (Li, 2019). Pri gozdni kopeli se z naravo povežemo preko vseh svojih cutil; z vidom, vohom, sluhom, okusom in tipom. Gre torej za nekakšen cujec sprehod po gozdu ali drugem naravnem okolju (po travniku, ob jezeru, ob potoku, parku; t.i. 'zelenem' ali 'modrem' okolju). Pri gozdni kopeli v gozdu ne telovadimo, hodimo ali tecemo (ceprav je tudi slednje sicer dovoljeno). Pri gozdni kopeli v naravi preprosto smo; vohamo lubje in/ali podrast, okusimo svež zrak, opazujemo cudovite barve krošenj dreves, prisluhnemo pticjemu petju ter obcutimo soncne žarke na licih. In ko uporabimo in aktiviramo vsa naša cutila, se resnicno povežemo z naravo. Od zacetkov izvajanja gozdnih kopeli v 80. letih, je bilo do danes opravljenih mnogo raziskav, ki druga za drugo izkazujejo pozitivne ucinke gozdne kopeli na zdravje. Schuh in Immich (2022), Li et al. (2016) in Li et al. (2008) kot najpomembnejše in neposredno dokazane dejavnike gozda, ki pozitivno vplivajo na zdravje, izpostavljajo: • krepitev termo-regulacijskega sistema (zašcita pred temperaturnimi šoki) • krepitev srcno-žilnega sistema • razbremenitev dihalnih poti • fizicna krepitev z lahko telesno aktivnostjo in hladnim zrakom • izboljšanje spanec • krepitev imunski sistem • sprostitev, pomiritev, dobro pocutje Nadalje avtorja navajata, da je klima v gozdu primerna za splošno krepitev zdravja in imunskega sistema. Posebej blagodejna je mila gozdna klima za bolezni dihal, tako pri odraslih in starejših, kot pri otrocih. Nadalje (Clifford, 2021) poleg fizioloških in psiholoških pozitivnih ucinkov gozdne kopeli, navaja še dolocene vedenjske spremembe udeležencev, kot so: obcutek povezanosti z naravo, povezanost s presežnim, obcutek, kaj je v življenju pomembno, odkrivanje smisla življenja ter duhovno prebujenje. McEvan et. al. (2021) je v okrožju Darby v Združenem kraljestvu s sklopu 6-tedenskega zdravniško predpisanega tretmaja dokazala pozitivne ucinke rednega izvajanja gozdnih kopeli na zmanjšanje anksioznosti, povecanje obcutka povezanosti z naravo, povecanje socialnih stikov ter povecanje variabilnosti srcnega utripa. Izsledki so statisticno znacilni. V tem primeru je torej gozdna kopeli dejansko bila uporabljena kot orodje za transformacijo vedenjskega vzorca in življenjskega sloga. Tudi sicer so predhodne raziskave aktivnosti v naravi že postavile v kontekst transformativenega turizma dobrega pocutja z mnogimi pozitivnimi ucinki na zdravje (Seocanac, 2022; Lekic, 2022). Kljub temu so dosedanje raziskave v tem kontekstu še vedno skope, modelov transformativnega turizma, ki bi vkomponirali elemente gozdne kopeli in cujecnosti, pa še ni. Zato se v nadaljevanju predlaga model gozdne kopeli kot orodja transformativnega turizma dobrega pocutja. Slednji temelji na predhodno navedenih modelih Bueddefeld in Duerden (2022) in Morris (2020) in jih povezuje v smiselno celoto. Slika 3 prikazuje proces transformativne izkušnje znotraj turizma dobrega pocutja, kjer se gozdna kopel pozicionira kot orodje transformacije življenjskega sloga v treh predvidenih smereh: v smeri izboljšanja fizicnega zdravja, v smeri izboljšanja psihicnega pocutja ter v smeri pozitivnih vedenjskih sprememb. V skladu s teoreticnimi izhodišci, se vso troje razume kot proces osebne transformacije ter udejanjanja clovekove 'potrebe po biti' in dobrega pocutja. Pomemben vidik aktivnosti gozdne kopeli je cujecnost, ki v kombinaciji s pridobljenim znanjem o ucinkih casa, preživetega v naravi, na zdravje in dobro pocutje, deluje kot sprožilec samo-refleksije in analize vedenjskega vzorca. V skladu s teoreticnimi izhodišci je predvideno, da se slednje dogaja v obdobju 6 tedenskega tretmaja (prim. McEvan, 2022). Slika 3: Model gozdne kopeli kot orodja transformativne izkušnje turizma dobrega pocutja 4 ZAKLJUCEK Preliminarni testi predstavljenega modela v praksi so obetavni, saj rezultati izkazujejo pozitivno transformacijo vedenjskega vzorca. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 12 oseb, starih med 65 – 81 let, v casu od aprila do maja 2022. Preliminarni rezultati izkazujejo pozitivno transformacijo vedenjskega vzorca, poroca se izboljšano psihicno pocutje, manjša socialna izolacija ter osebna rast in razvoj. V oktobru je predviden naslednji sklop raziskav na mlajši skupini populacije. Nadalje se predvideva aplikacija modela v kontekst transformativnega turizma in oblikovanja gozdne kopeli v turisticni produkt. 5 LITERATURA 1) Bueddefeld, J. & Dueren M.D. (2022). The transformative tourism learning model. Annals of Tourism Research, 94, 103405 2) Clifford, M. A. (2021). Your Guide to Forest Bathing (Expanded Edition): Experience the Healing Power of Nature. Red Wheel. 3) Cernetic (2005). Biti tukaj in zdaj: Cujecnost, njena uporabnost in mehanizmi delovanja. Psihološka obzorja, 14(2): 73–92. 4) Husain, A., & Akram, M. (2022). Dimensions of Wellbeing. Psycho Information Technologies. 5) Kirillova, K., Lehto, X., & Cai, L. (2017). What triggers transformative tourism experiences?. Tourism Recreation Research, 42(4), 498-511. 6) Lekic, R. (2022). The combination of dendrotherapy and phytotherapy through transformative tourism for the new age. https://snaga-sume.eu/conference-programme/ 7) Li, Q. (2019). Shinrin-Yoku: The art and science of forest bathing. Penguin UK. 8) Li, Q., Kobayashi, M., Kumeda, S., Ochiai, T., Miura, T., Kagawa, T., ... & Kawada, T. (2016). Effects of forest bathing on cardiovascular and metabolic parameters in middle-aged males. Evidence-Based Complementary and Alternative Medicine, 2016. 9) Li, Q., Morimoto, K., Kobayashi, M., Inagaki, H., Katsumata, M., Hirata, Y., ... & Miyazaki, Y. (2008). A forest bathing trip increases human natural killer activity and expression of anti-cancer proteins in female subjects. J Biol Regul Homeost Agents, 22(1), 45-55. 10) Lumiere, L. M., & Lumiere-Wins, J. (2000). The awakening west: Evidence of a spreading enlightenment. Clear Visions Publications. 11) Maslow, A. H. (1943). A Theory of Human Motivation. 12) Maslow, A.H. (1971). Farther reaches of human nature. New York: Viking. 13) McEwan, K., Giles, D., Clarke, F. J., Kotera, Y., Evans, G., Terebenina, O., ... & Weil, D. (2021). A pragmatic controlled trial of forest bathing compared with compassionate mind training in the UK: Impacts on self-reported wellbeing and heart rate variability. Sustainability, 13(3), 1380. 14) McGregor, S.L.T. (2010). Well-being, Wellness and Basic Human Needs in Home Economics. 15) Mkhize, S. L., & Ivanovic, M. (2020). Building the case for transformative tourism in South Africa. African Journal of Hospitality, Tourism and Leisure, 9(4), 717-731. 16) Morris, T. H. (2020). Transformative learning through mindfulness: Exploring the mechanism of change. Australian Journal of Adult Learning, 60(1), 44-65. 17) Osho. (2022). Meditation: The First and last freedom: A practical guide to osho meditations. St. Martin's Essentials. 18) Owen, R. (2021). Using Mindfulness to Promote Transformative Learning in Implicit Racial Bias Training. Adult Learning, 32(3), 125-131. 19) Pung, J. M., Gnoth, J., & Del Chiappa, G. (2020). Tourist transformation: Towards a conceptual model. Annals of Tourism Research, 81, 102885. 20) Schuh, A., & Immich, G. (2022). Waldtherapie-das Potential des Waldes für Ihre Gesundheit. Springer-Verlag. 21) Seeler, S., Schänzel, H., & Lück, M. (2021). Sustainable travel through experienced tourists’ desire for eudaemonia and immersion. Scandinavian Journal of Hospitality and Tourism, 21(5), 494-513. 22) Sen, A. (2020). Development as freedom. Knopf. 23) Seocanac, M. (2022). Transformative experiences in nature-based tourism as a chance for improving sustainability of tourism destination. Economics of Sustainable Development, 6(1), 1-10. 24) Sheldon, P. J. (2020). Designing tourism experiences for inner transformation. Annals of Tourism Research, 83, 102935. 25) Stankov, U., Filimonau, V., & Vujicic, M. D. (2020). A mindful shift: an opportunity for mindfulness-driven tourism in a post-pandemic world. Tourism Geographies, 22(3), 703-712. 26) Tomljenovic, R. (2015). Transformative tourism: Working definition and typology of transformative travel. Working pap VPLIV PANDEMIJE COVID-19 NA SVETOVNI TURIZEM THE COVID-19 PANDEMIC'S IMPACT ON GLOBAL TOURISM Mag. Vesna Loborec Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija vesna.loborec@bic-lj.si Povzetek Turizem je gospodarska dejavnost, ki jo je pandemija Covid-19 najbolj prizadela. Svetovni turizem je pomembna dejavnost, saj po podatkih Svetovne turisticne organizacije iz leta 2019, ustvarja povprecno 10 % bruto domacega proizvoda in zaposluje vsakega desetega zaposlenega. Hkrati turizem pomembno vpliva na razvoj in ekonomsko rast držav (Northrop, 2019). Po podatkih UNWTO (Svetovne turisticne organizacije) je bil maja 2021 zabeležen upad v višini 98 % glede na isto obdobje v letu 2019 (UNWTO, 2020). Januarja 2021 je bilo 87 % manj mednarodnih turisticnih prihodov kot januarja 2020 (UNWTO, 2021). Turizem ima multiplikativne ucinke, prispeva h gospodarski rasti, dvigu zaposlenosti, razvoju nerazvitih podrocij in ima veliko drugih ekonomskih in neekonomskih ucinkov. Tako turisticna dejavnost povezuje številne gospodarske dejavnosti in nanje vpliva multiplikativno. To je eden izmed poglavitnih razlogov, da ga vecina držav, ne glede na stopnjo razvitosti, politicno usmeritev in kulturno razlicnost, opredeljuje kot eno izmed svojih strateških usmeritev. Pandemija Covid-19 je najbolj prizadela turisticno dejavnost in posredno dejavnosti povezane z njo. V prispevku bo prikazano, da je pandemija Covid-19 vplivala na vse dejavnosti v svetu, povezane s turizmom. Med vplivi so tudi redki pozitivni, kot je bil pozitiven ucinek na manjše onesnaževanje narave in okolja, sicer pa je bilo veliko vec negativnih ucinkov, ki se odražajo tako v ekonomskih kot neekonomskih ucinkih. Kljucne besede: turizem, pandemija Covid-19, multiplikativni ucinki, ekonomske in neekonomske posledice Abstract Tourism is the economic activity most affected by the COVID-19 pandemic. World tourism is an important activity, as, according to data from the World Tourism Organization from 2019, it generates an average of 10% of the gross domestic product and employs every tenth employee. At the same time, tourism significantly impacts the development and economic growth of countries (Northrop, 2019). According to the UNWTO (World Tourism Organization), a decrease of 98% was recorded in May 2021 compared to the same period in 2019. (UNWTO, 2020). In January 2021, there were 87% fewer international tourist arrivals than in January 2020 (UNWTO, 2021). Tourism has multiplicative effects; it contributes to economic growth, increased employment, and the development of underdeveloped areas; and it has many other economic and non-economic effects. Thus, tourism activity connects many economic activities and has a multiplicative effect on them. This is one of the main reasons why most countries, regardless of their level of development, political orientation, and cultural diversity, define it as one of their strategic orientations. The COVID-19 pandemic has hit tourism and activities indirectly related to it the hardest. Through the research, we find that the impact of the COVID-19 pandemic has had a global impact on all activities related to tourism. Among the impacts, there are also a few positive ones, such as the positive effect of minor pollution on nature and the environment, but otherwise, there were many more negative effects, which are reflected in both economic and non-economic effects. tourism, the COVID-19 pandemic, multiplier effects, and economic and non-economic consequences. Keywords: tourism, Covid-19 pandemic, multiplicative effects, economic and non-economic consequences 1 UVOD V zadnjih dveh letih in pol je svetovna zdravstvena pandemija mocno zaznamovala naša življenja. Turizem je gospodarska dejavnost, ki je utrpela enega izmed najvecjih padcev v zadnjih tridesetih letih. Pred tremi leti, ko je veljalo, da se v turizmu cedita med in mleko, ko smo bili prica turisticnim rekordom, eksponentni rasti turisticnih prihodkov, turisticnih prihodov, nocitev, zasedenosti nastanitvenih kapacitet, pa se je ta trend sedaj mocno obrnil. Turizem bo za okrevanje potreboval kar nekaj let, po grobih ocenah vsaj štiri do pet let, da bo dosegel raven, ki smo ji bili prica 2019 (STO, 2020). Po podatkih iz septembra 2022 mednarodni turizem še naprej kaže mocne znake okrevanja, pri cemer so prihodi v prvih sedmih mesecih leta 2022 dosegli 57 % raven pred pandemijo (UNWTO, 2022) Od januarja do oktobra leta 2020 je zaznan kar 72 % upad mednarodnih prihodov v primerjavi z letom 2019. To predstavlja izgubo kar 900 milijonov mednarodnih prihodov v desetih mesecih leta 2020. Regiji, ki sta zaznali najvecji upad prihodov sta Azija in Pacifik, kjer v prvih desetih mesecih leta beležijo kar 82 % upad mednarodnih prihodov turistov. Sledi Bližnji vzhod s 73 % upadom, Afrika z 69 % upadom ter Evropa in Amerika z 68 % upadom mednarodnih prihodov turistov v primerjavi z letom 2019. Te številke kažejo na upad brez primere, ki predstavlja kar 10-krat višje izgube prihodkov, kot v casu svetovne financne krize v letu 2009 (STO, 2020). Na Svetovni turisticni organizaciji (UNWTO) so v letu 2020 zabeležili od 70 do 75 % upad mednarodnih prihodov, kar na svetovni ravni predstavlja izgubo kar 1 milijarde mednarodnih prihodov turistov. To pomeni vrnitev svetovnega turizma na raven izpred 30 let in izgubo 1,1 milijard ameriških dolarjev izvoza mednarodnega turizma. Na UNWTO ocenjujejo, da je bilo zaradi situacije, neposredno v turizmu, ogroženih od 100 do 120 milijonov delovnih mest (STO, 2020). Zaradi izbruha Covid-19 je bila v zacetku leta 2020 uvedena karantena. Nekje so bili posamezniki zaprti v svojih stanovanjih, nekje pa so bile zaprte le meje med državami. Edina obramba pred širjenjem virusa je bila torej izolacija ljudi. S tem se je nekako pridobil cas, da razišce virus in najde nacin za ozdravitev (Buhalis, 2020). Po podatkih UNWTO za leto 2022, je bilo v prvih sedmih mesecih leta 2022, zabeleženih 474 milijonov mednarodnih prihodov turistov, v primerjavi s 175 milijoni v istih mesecih leta 2021. Ocenjuje se, da je bilo junija in julija 2022 skupaj zabeleženih 207 milijonov mednarodnih prihodov, kar je vec kot dvakrat vec kot v istih dveh mesecih lani. Ti meseci predstavljajo 44 % vseh prihodov, zabeleženih v prvih sedmih mesecih leta 2022. Evropa je sprejela 309 milijonov teh prihodov, kar predstavlja 65 % skupnega števila (UNWTO, 2022). V prispevku bo predstavljeno, kako je pandemija Covid-19 vplivala na svetovni turizem ter multiplikativni ucinki turizma na podrocju prevozov, bivanja in prehrane. Predstavljene bodo tudi posledice pandemije na najmocneje povezanih podrocjih turizma v svetu in doma. 2 METODE DELA Empiricni podatki so pridobljeni iz sekundarnih virov, tako domacih kot tujih, preko spleta. Uporabljena je metoda klasifikacije, s katero je predstavljen pomen pandemije Covid-19 na svetovni turizem. Gre za deduktivno metodo raziskovanja, kar pomeni, da se problem raziskuje iz širšega pomena v ožji pomen. Torej pandemijo Covid-19, ki je vplivala na celotno svetovno gospodarstvo, se zoži na podrocje turizma in dejavnosti na katere ima turizem najvecje multiplikativne ucinke. Namen prispevka je, po deskriptivni metodi, prouciti posledice pandemije Covid-19 na svetovni turizem v najbolj prizadetih dejavnostih povezanih z le-to. 3 TURIZEM 3.1 POMEN TURIZMA Turizem ni pojav zadnjega stoletja ali dveh, ampak je sestavni del cloveške civilizacije, odkar clovek pomni, seveda v bistveno spremenjenih pojavnih oblikah. Tako so se predhodne oblike turizma pojavile že v casu starih Grkov in starih Rimljanov. Ti so potovali z razlicnimi motivi, predvsem pa bi te predhodne oblike odgovarjale današnjemu verskemu, športnemu in pocitniškemu turizmu. V srednjem veku se je ohranil le romarski turizem, pozneje, v obdobju renesanse in razsvetljenstva, pa so se že razvile oblike kulturnih potovanj, izletov v naravo, povezanih z odkrivanjem narave in zanimanjem za kulturo drugih narodov. V casu po 2. svetovni vojni turizem doživi velikanski napredek (Loborec, Gajic, 2011). Turizem je produkt moderne dobe. Nekoc luksuz, danes osnovna potreba. Je ne samo družbeni pojav, temvec tudi podrocje raziskovanja in ugotavljanja ekonomskih odnosov ter vplivov na ekonomijo celotnega gospodarstva (Airey, Tribe, 2007) Turizem je množicni družbeni pojav, ki pušca sledi v prostoru, v katerem se pojavlja, v dejavnostih, ki sodelujejo pri njegovem razvoju, in na ljudeh, ki sooblikujejo turisticno ponudbo (Baloh et al, 2017). Turizem pospešuje gospodarski razvoj tako v razvitih kot mnogih manj razvitih državah sveta, vpliva na okolje, ohranjanje naravne in kulturne dedišcine, življenje domacinov in pocutje turistov. Vpliva tudi na urejenost okolja, ceprav ga množicni turizem hkrati mocno obremenjuje (Baloh et al, 2017). Gospodarski ucinki turizma nastanejo zaradi potrošnje turistov. Ti v casu pocitnic potrošijo bistveno vec denarja, kot bi ga potrošili doma. V gospodarskem smislu turizem pozitivno vpliva na vec dejavnikov. - Bruto domaci proizvod (BDP); denar, ki ga turisti porabijo v casu dopustov ali na potovanjih po državi, v kateri pocitnikujejo, ima neposredni vpliv na BDP te države. Posredno vpliva tudi na potrošnjo v ostalih dejavnostih, ki sooblikujejo turisticno ponudbo. - Razvoj manj razvitih obmocij; ce želimo na neko obmocje privabiti turiste, ga moramo opremiti z dobro komunalno in prometno infrastrukturo, oskrbovalnimi dejavnostmi (trgovine z živili, pošta, lekarna in drugo), povecati investicije v razvoj turisticne infrastrukture (informacijska središca) in ostalih dejavnosti (razvoj kmetijstva, nov pomen tradicionalne obrti in drugo), kar prispeva k zmanjševanju razlik gospodarske razvitosti med posameznimi obmocji. - Zaposlovanje lokalnega prebivalstva; zaradi povecanega povpraševanja po turisticnih storitvah se pokažejo potrebe po novih delovnih mestih v gostinstvu, agencijskih dejavnostih, trgovini, osebnih storitvah in drugje. Zaposlitev na turisticnem obmocju s celoletno sezono zagotavlja ljudem stalen vir prihodka in preprecuje odseljevanje. Na obmocjih, kjer ni celoletnega turizma, tovrstna dela opravlja sezonska delovna sila. - Povecan obseg naložb; investicije v izgradnjo hotelov, športnih objektov, parkirišc, zabavišcnih parkov in ostale infrastrukture pritegnejo kapital domacih in tujih investitorjev, hkrati pa zaradi gradnje dobijo delo tudi delavci, ki niso neposredno povezani s turizmom (Baloh et al, 2017). 3.1.1 MULTIPLIKATIVNI UCINKI TURIZMA Turizem multiplikativno vpliva na gospodarsko dejavnost v državi. Multiplikativni ucinek turizma pove, koliko bruto proizvodnje omogoci enota turisticne potrošnje. Multiplikator še posebej ugodno vpliva na gospodarske panoge, ki so s turizmom tesneje povezane. To so npr. kmetijstvo, industrija prehrambenih proizvodov in pijac, trgovina, promet itd. (Reberšak, 2006). Merjenje gospodarskih vplivov na turizem je zelo kompleksno. Na osnovi turisticne potrošnje ali prihodkov je lahko celo zavajajoce. Za takšen izracun moramo upoštevati dolocene multiplikativne vrednosti. Turisticni multiplikator je ena najpomembnejših metod za merjenje gospodarskih ucinkov turizma na gospodarstvo. Število in obseg gospodarskih vplivov na turizem (pozitivnih ali negativnih) sta odvisna od številnih dejavnikov, kot so: stopnja gospodarskega razvoja, stopnja diverzifikacije ekonomskih aktivnosti ter obseg ekonomske odvisnosti od uvoza blaga, storitev in kapitala. Število in obseg gospodarskih vplivov na turizem sta odvisna tudi od obsega in oblik turizma ter velikosti in vzorca turisticne potrošnje (Vodeb, 2014). Turisticna potrošnja narašca skladno z narašcanjem prihodkov in posredno s pomocjo turisticnega multiplikatorja. Turizem je delovno intenzivna dejavnost, kar pomeni, da spodbuja zaposlovanje tudi v drugih dejavnostih. Mednarodni turizem je tako imenovani nevidni izvoz in kot tak predstavlja vsaj potencialno pomemben vir deviznih prilivov. Turisticni multiplikator spremlja odnos sprememb v turisticni proizvodnji v primerjavi s spremembami v turisticni potrošnji. Lahko bi ga razložili kot domino ucinek – ker so gospodarski sektorji med seboj povezani in odvisni, je ucinek cutiti tudi v drugih sektorjih, ki so bolj ali manj povezani s turizmom. Osnova multiplikatorja je v grobem dejstvo, da prodaja za eno podjetje pomeni nakup za drugo podjetje in da se na tak nacin sredstva prelivajo in pomnožijo (multiplicirajo) med razlicnimi gospodarskimi sektorji. V konkretnem primeru to pomeni, da multiplikator 2 pomeni, da ima turisticna potrošnja v višini 1000 € koncno vrednost 2000 € (zaradi kroženja denarja med sektorji) (Vodeb, 2014). Multiplikacijska funkcija turizma pove, v kolikšni meri turisticna potrošnja vpliva na kroženje denarja v narodnem gospodarstvu in s tem tudi na dohodek neturisticnih dejavnosti. Svetovna turisticna organizacija (UNWTO) navaja naslednja kljucna podrocja, na katere ima turizem multiplikativne ucinke: - Prihodki od izvoza (turisticni prihodki so pomembna postavka v placilni bilanci velikega števila držav). - Zaposlenost (turizem je pomemben tvorec novih delovnih mest). - Možnost razvoja podeželskih regij (turizem stimulativno deluje na investicije v infrastrukturne objekte, predvsem letališca, ceste, marine, vodovod itd., ki so predpogoj za razvoj turizma). - Davcni prihodki (z razvojem turizma narašcajo tudi davcni prihodki, ki jih placujejo turisti; s tem se povecuje obseg državnega proracuna, zmanjšuje deficit in javni dolg, kar pozitivno vpliva na oblikovanje fiskalne politike). - Bruto domaci proizvod (turizem ustvari približno 11% svetovnega bruto domacega proizvoda; ta delež pa je še vecji v BDP nerazvitih držav; rast turizma se neposredno odraža v rasti BDP). 3.2 TURIZEM IN EPIDEMIJA COVID-19 3.2.2 VPLIV PANDEMIJE NA NASTANITVENE OBJEKTE 3.2.3 VPLIV PANDEMIJE NA PREHRAMBENO DEJAVNOST 3.2.4 TRENDI RAZVOJA TURIZMA PO PANDEMIJI COVID-19 Po podatkih svetovnega sveta za potovanja in turizem (WTTC) je leta 2020 trg potovanj in turizma izgubil 75 milijonov delovnih mest po vsem svetu in 6,4 milijona delovnih mest v Evropi (Koprivnikar Šušteršic, 2020). Mednarodni turizem je januarja 2022 zrasel za 130 % v primerjavi z letom 2021. Medtem Svetovni svet za potovanja in turizem napoveduje, da bo samo v ZDA letos primanjkovale 480.000 delovnih mest, ceprav to ni edina država, ki trpi. Julija sta WTTC in Evropska potovalna komisija opozorili, da bi lahko bilo okrevanje potovalnega in turisticnega sektorja ogroženo, saj v Evropi primanjkuje skoraj 1,2 milijona delavcev za podrocje gostinstva in turizma (Pressreader, 2022). V panogi, ki je osredotocena na storitve za stranke, je vpliv pomanjkanja osebja še posebej mocan. Ceprav se trudijo zapolniti delovna mesta, se hoteli soocajo s težko nalogo, kako ohraniti pricakovano raven uglajenosti in strokovnost storitev. Po podatkih Svetovnega potovalnega in turisticnega sveta (WTTC) je turizem leta 2019 k svetovnemu bruto domacemu proizvodu (BDP) prispeval 10,3 % in predstavljal desetino oziroma okoli 330 milijonov delovnih mest. Z razvojem je turizem v zadnjih petih letih ustvaril enega od štirih novih delovnih mest. Ena izmed pomembnejših destinacij potovanj je Evropa, kjer je turizem po podatkih WTTC leta 2019 predstavljal 9,1 % celotnega BDP in 9,7 % vseh zaposlitev, kar je 36,7 milijona delovnih mest (Koprivnikar Šušteršic, 2020). Na UNWTO ocenjujejo, da je za globalno gospodarstvo to kar desetkrat vecji šok kot financna kriza 2008/2009 in vrnitev svetovnega turizma na raven izpred 30 let. Svetovna turisticna organizacija približevanje številkam, zabeleženim v letu 2019, pricakuje do leta 2023 oziroma do leta 2024 (STO, 2021). Slovenija je med državami, ki mocno cutijo vpliv pandemije na turizem, saj turizem pomembno prispeva v slovenski BDP (9,9 % BDP), saj zaposluje 6,5 % delovno aktivnega prebivalstva in je v veliki meri odvisen od mednarodnih turistov, ob tem pa ima velik multiplikativni ucinek na ostale dejavnosti (STO, 2021). Pandemija je na destinacije in razlicne deležnike v slovenskem turizmu vplivala zelo razlicno in neenakomerno prizadela turisticni sektor. Med najbolj prizadetimi zaradi krize so turisticne agencije in organizatorji potovanj, turisticni vodniki, industrija srecanj, mestni hoteli, letalski in avtobusni prevozniki, gostinski ponudniki, atrakcije, kultura in ponudniki aktivnih pocitnic. To so turisticni ponudniki, ki so najbolj intenzivno sooceni s preživetjem in ohranitvijo cim vecjega števila zaposlenih STO, 2021). Slovenski turizem je širjenje korona virusa, tako zaradi lege, kot velikega deleža tujih turistov obcutil iz dneva v dan mocneje. Še v februarju 2020 je bil vpliv omejen na zmanjšano število turistov iz Kitajske in drugih azijskih držav, ki skupaj predstavljajo približno desetino vseh tujih turistov. Z izbruhom korona virusa v sosednji Italiji se je vpliv precej povecal, saj so poleg relativno velikega deleža italijanskih turistov v skupnem številu tujih turistov (13 % v letu 2019), Italijani tudi vsakodnevni obiskovalci slovenskih gostinskih, kulturnih in športnih ustanov, igralnic idr. Z razmahom širjenja virusa je zacelo prihajati do odpovedi potovanj in zmanjšanja števila rezervacij ter odpovedi ali prestavljanja datumov mednarodnih kongresov. Z zaostritvijo ukrepov za zajezitev širjenja virusa pa se je vpliv na turizem še povecal. Poleg zmanjšanja števila tujih turistov je na to vplivala tudi zmanjšana potrošnja domacega prebivalstva v gostinskih in drugih turisticnih storitvah. Velik vpliv je imela prepoved vecjega zbiranja ljudi na javnih prireditvah, zapiranje mej, zlasti pa kasnejše zaprtje vseh lokalov in ne nujnih prodajaln, vseh nastanitvenih, gostinskih, velnes, športno-rekreacijskih in kulturnih ustanov ter vseh podjetij, ki ponujajo frizerske, kozmeticne in druge osebne storitve, ustavljen javni avtobusni in železniški potniški promet ter letalski promet (Koprivnikar Šušteršic, 2020). 3.2.1 VPLIV PANDEMIJE NA LETALSKI PREVOZ Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) ugotavlja, da je svetovni letalski prevoz leta 2020 izgubil vec kot 252 milijard USD. Do 30. junija 2020 je bilo odpovedano dva milijona potniških letov. Letalske družbe se soocajo z likvidnostno krizo. Evropska letališca naj bi leta 2020 izgubila 700 milijonov potnikov, kar predstavlja 28 % in 14 milijard EUR prihodkov. Okrevanja letalskih prevoznikov se je zacelo v drugi polovici leta 2021. IATA je pozivala vlade, naj pripravijo nacrte za ponovni zagon sektorja. Vecina vlad je pripravila merila, s katerimi so ljudem omogocili varna potovanja. V letu 2021 je bil zabeležen upad letalskega prometa v višini 3,5 milijarde ameriških dolarjev. Ucinkovit ponovni zagon letalskega prometa v letu 2022 pocasi krepi turisticno dejavnost in gospodarstvo. Ker virus postaja endemicen, je kljucnega pomena ucenje varnega življenja, dela in potovanja z njim (IATA, 2022). IATA je spodbudno napovedalo hitrejše okrevanje letalske industrije za leto 2022 po krizi COVID-19, saj se pricakuje, da se bodo izgube industrije zmanjšale na za 9,7 milijarde USD (izboljšano glede na napoved iz oktobra 2021 za 11,6 milijarde USD izgube) za stopnjo ciste izgube v višini 1,2 %. To je velik napredek glede na izgube v višini 137,7 milijarde USD v letu 2020 in 42,1 milijarde USD v letu 2021 (IATA, 2022). Zdi se, da je dobickonosnost celotne panoge leta 2023 dosegljiva, saj naj bi samo Severna Amerika leta 2022 ustvarila 8,8 milijarde dolarjev dobicka. Povecanje ucinkovitosti in izboljšanje donosov pomaga letalskim družbam zmanjšati izgube tudi ob narašcajocih stroških dela in goriva, za kar je razlog 40% povecanja svetovne cene nafte v letu 2022 (IATA, 2022). Optimizem in zavezanost dejavnosti letalskega prometa k zmanjšanju emisij sta dejavnika, ki sta vplivala na dobavo vec kot 1200 letal leta 2022. Mocno zadržano povpraševanje, odprava omejitev potovanj na vecini trgov, nizka brezposelnost v vecini držav in višji osebni prihranki spodbujajo ponovno oživitev povpraševanja, zaradi katerega bo število potnikov leta 2022 doseglo 83 % ravni pred pandemijo (IATA, 2022). Na prvem mestu bo potrebna podpora zaposlenih. Izgube zaposlenih v letalskem prometu leta 2021 znašajo 81 milijard ameriških dolarjev, poleg 149 milijard ameriških dolarjev v letu 2020. Ukrepi vladnih financnih olajšav in kapitalski trgi krijejo primanjkljaj v bilancah letalskih družb in tako preprecujejo stecaje. Letalskemu prometu je potrebna pomoc predvsem v obliki programov za podporo zaposlitve. Ukrepi pomoci pri bankah ali kapitalskih trgih so povecali dolžniško breme panoge, ki se je povecala za 220 do 651 milijard dolarjev (Asian Aviation, 2021). Poleg financnih težav se pojavljajo dolgorocni ucinki pandemije na letalstvo. Nekatere od njih so ocitne: higienski in varnostni standardi so strožji ter digitalizacija, kot je elektronska prijava na let ter stojnice za prijavo na let in oddaje prtljage. (Bouwer et al, 2021). Najvecji problem in posledica je pomanjkanje kadra na tem podrocju. Veliko število odpušcenih delavcev, ki so se zaposlili v drugih dejavnostih in zaradi strožjih ukrepov dodatno povecanje potreb po le-teh. Drugi ucinki pa so globlji. Za razliko od svetovne financne krize leta 2008, ki je bila zgolj gospodarska in je oslabila potrošno moc, je COVID-19 nepreklicno spremenil vedenje potrošnikov in letalskega sektorja ( Bouwer et al, 2021). Statisticna raziskava, ki jo je navedel StockApps.com, kaže, da so prihodki svetovne hotelirske dejavnosti leta 2020 padli na 198,6 milijarde USD, kar je 46 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Prihodki za svetovno hotelsko dejavnost naj bi se medletno povecali za 43,4 % in leta 2021 dosegli 284,7 milijarde USD, kar je 83 milijard USD manj kot leta 2019 (Travelweek, 2021). Statisticni podatki kažejo, da bo hotelska dejavnost potrebovala tri leta, da si opomore od posledic pandemije. Leta 2022 naj bi prihodki zrasli za 20 % in dosegli 342,6 milijarde USD, kar je 1,3 milijarde USD manj kot leta 2017. Leta 2023 naj bi hoteli po vsem svetu ustvarili 390 milijard USD prihodkov. Do konca leta 2025 naj bi se ta številka povecala na 456,2 milijarde USD (Travelweek, 2021). (Statista, 2022) Najvecje hotelske verige na svetu so med pandemijo izgubile 14 milijard dolarjev prihodkov. Wyndham Worldwide, najvecja hotelska veriga na svetu po številu hotelov, je imela med pandemijo upad prihodkov za 36 % in se z vec kot 2 milijardama USD leta 2019 zmanjšala na 1,3 milijarde USD leta 2020. Prihodki Choice Hotels International so se zmanjšali za 31 % ali 340,7 milijona USD 2020. Prihodki Marriott International so padli za 10,4 milijarde USD. Hilton Worldwide Holdings je leta 2020 izgubil 1,5 milijarde dolarjev prihodkov (Travelweek, 2021). Že prvi val krize je turisticne tokove ustavil za tri mesece, drugi val pa je turizem v Sloveniji popolnoma ohromil. Posledicno v Sloveniji za leto 2020 beležimo 51 % manj prihodov in za vec kot 42 % manj prenocitev. Število tujih turistov se je zmanjšalo za kar 74 %, njihove prenocitve pa za 71 %. Velik upad števila tujih gostov je delno ublažila rast domacih turistov, ki so v letu 2020 ustvarili za 21 % vec turisticnih prihodov in za 33 % vec turisticnih prenocitev kot v letu 2019. Domaci gostje so v letu 2020 ustvarili kar 60 % vseh prihodov in 64 % vseh turisticnih prenocitev (v letu 2019 je delež prenocitev znašal 28 %) (Todorovic, 2021). Med obcinami po številu ustvarjenih prenocitev prevladujejo gorske (31 % delež), sledijo obmorske (24 %) in zdraviliške (24 %) obcine. V poletni sezoni je bilo v slovenskem turizmu zaznati visoko povpraševanje predvsem po prenocitvah na turisticnih kmetijah, v glampingih in buticnih nastanitvah, ki so bili dobro zasedeni, k cemur so pomembno pripomogli tudi turisticni boni, ki so domace goste dodatno spodbudili k dopustovanju v domaci državi (Todorovic, 2021). Leto 2020 za slovenski turizem pomeni prvi upad prihodov in prenocitev po letu 2009, trenutne številke turisticnega prometa pa so na ravni pred desetimi leti. S 74 % upadom tujih turisticnih prihodov glede na leto 2019 se Slovenija uvršca med bolj prizadete evropske države. V zgodovino slovenskega turizma se bo leto 2020 zapisalo kot eno najtežjih let, zaznamovano z omejitvami pri potovanjih in zaprtjem turisticnih kapacitet (Todorovic, 2021). Slovenija je tudi v letu 2021 dobila pomoc države za spodbudo turizmu v obliki turisticnih bonov, ki so veljali tudi za druge oblike dejavnosti, ne le za nocitev z zajtrkom. S tem je država malo omilila hude posledice zaprtja in nedelovanja. Ko se je pandemija COVID-19 leta 2020 globalno širila, je bil za nadzor prenosa virusov eden od uvedenih ukrepov prekinitev strežbe obrokov. Restavracije so izgubile milijarde dolarjev, milijoni so doživeli prenehanje oziroma zmanjšano zaposlitev in številne restavracije so se v celoti zaprle. Za tiste, ki so poslovali, je bila preusmeritev na spletno narocanje hrane nujna (Brewera, Sebbyb, 2021). Po raziskavi Nacionalnega združenja restavracij (2020) je restavracijska dejavnost izgubila vec kot 120 milijard dolarjev prodaje, 8 milijonov zaposlenih pa je bilo do maja 2020 odpušcenih. COVID-19 je znatno zmanjšal prodajo v restavracijah in vse storitve osebnega stika, ki so kljucne za izkušnjo strank. Izboljšanje digitalne izkušnje strank s spodbujanjem prirocnih storitev in ponujanjem privlacnih menijev restavracij (prek spletnega mesta restavracij ali spletnih platform za narocanje hrane) bi lahko bila ena od strategij za ponovno spodbujanje prodaje restavracij in ustvarjanje novega toka prihodkov. Vecina velikih restavracijskih verig je na svojih spletnih straneh že pripravila dobro delujoce sisteme za spletno narocanje z atraktivnimi meniji. Številne majhne restavracije pa takšnega sistema niti niso imele, niti niso imele privlacnih menijev na svojih spletnih straneh ali na platformah za narocanje hrane tretjih oseb (Brewera, Sebbyb, 2021). Število uporabnikov v gostinstvu se je ob pandemiji prepolovilo in se z 1,1 milijarde v letu 2019 zmanjšalo na 595 milijonov v letu 2020. Statistika napoveduje, da se bo ta številka leta 2021 povzpela na 845,8 milijona, kar je 218 milijonov pod ravnjo iz leta 2017. Do leta 2023 naj bi število uporabnikov okrevalo na 1,19 milijarde (Brewera, Sebbyb, 2021). Podjetja v Sloveniji, ki glede na dejavnost, s katero se ukvarjajo, spadajo v podrocje dejavnosti gostinstvo (po SKD 2008), so v 2018 prvic presegla 2 milijardi EUR prihodkov. Število teh podjetij je bilo v letu 2018 najvišje do zdaj, v njih je delalo najvec ljudi do zdaj (tj. vseh oseb, ki delajo), in so ustvarila najvišjo dodano vrednost na zaposlenega. Dobri gospodarski obeti so se nadaljevali tudi v 2019 in še v 2020 do razglasitve epidemije covida-19 v sredini marca (Saric, 2020). Omejitve v boju proti širjenju epidemije so povzrocile, da so se od sredine marca 2020 zaprle skoraj vse dejavnosti, ki spadajo v gostinstvo. Pred tem je rast prihodka podjetij v gostinstvu v 2019 glede na 2018 znašala skoraj 8 %. Rast se je nadaljevala še v prvih dveh mesecih 2020. V marcu 2020 pa je bil v dejavnosti gostinstvo zabeležen najvecji padec prihodka doslej; bil je za 53,1 % nižji od prihodka v marcu 2019 (Saric, 2020). V gostinskem sektorju so še posebej prizadeta mala in srednje velika podjetja. Številni hoteli so se zaradi padca povpraševanja odlocili za zaprtje. Do 30. marca so se restavracije in kavarne (bari) zaprli v skoraj vseh državah clanicah EU, razen na Švedskem. Številni hoteli, restavracije in kavarne (bari) so za stalno ali zacasno odpustili na tisoce delavcev (EPRS) (Zeilhofer, Zobavnik, 2020). Zaradi pandemije covid-19 so bile v letu 2020 zaznane spremembe v vedenju in vrednotah turistov. Trendi, ki so stopili v ospredje so predvsem: - potovanja bližje domu in domaci turizem, - oddihi v naravi, na ruralnih obmocjih in "road tripi", - nove skrbi na potovanjih – skrb za varnost in zdravje, pomembnost politik odpovedi rezervacij, - potovanja zadnji trenutek – "last minute bookings", - demografske spremembe – mocno okrevanje potovanj med mladimi turisti, vecji vpliv pa se kaže na starejše turiste, - odgovorno vedenje – skrb za trajnost, pozitivni vpliv na lokalno prebivalstvo in želja po avtenticnosti (STO, 2020). 3.3 SWOT ANALIZA VPLIVA PANDEMIJE COVID-19 NA TURIZEM Svetovni potovalni in turisticni svet (WTTC) vsako leto objavi porocilo o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah. V zadnjem porocilu 2022 navajajo, da skupni prispevek turizma v Sloveniji predstavlja 7,7 % celotnega BDP. Glede na podatke WTTC je število zaposlenih v turizmu v letu 2021 predstavljalo 10,9 % vseh zaposlitev, kar predstavlja 97.700 delovnih mest (WTTC, 2022). Skupni prispevek turizma v bruto domacem proizvodu (BDP) regije Evropa je v letu 2021 predstavljal 6,6 % celotnega BDP. Podatki WTTC pravijo, da v letu 2021 skupno število zaposlenih v turizmu v Evropi predstavlja 10,3 % vseh zaposlitev, kar je 20,79 milijonov delovnih mest (WTTC, 2022). Po podatkih WTTC je bil v letu 2021 skupni prispevek turizma k svetovnemu bruto domacem proizvodu (BDP) 6,1 %. Zaposlitev v turizmu je v letu 2021 predstavljala 1 od 11 delovnih mest, kar predstavlja okoli 289 milijonov delovnih mest. V obdobju od 2014 do 2019 je turizem ustvaril kar 1 od 4 novih delovnih mest (WTTC, 2022). Trendi razvoja turizma v letu 2023 gredo v smer združevanja pocitka in dela, digitalnih nomadov, kjer je pomembna sodobna IKT oprema nastanitvenih objektov. Pri hotelih to pomeni drugacno opremljenost sob, bolj pisarniška postavitev s hitrim internetom. V poslovnem svetu je po pandemiji veliko poslovnih srecanj še vedno na daljavo oziroma v obliki hibridnega sistema. Vkljucevanje zdravega življenja v turisticni ponudbi je tudi zelo pomembno, zato se predvideva razvoj velneškega turizma in veganskih restavracij. Razvoj »pametnih hotelov« z uporabo sodobne tehnologije, hkrati pa ohraniti personaliziran odnos do gosta. Vse novosti imajo nove multiplikativne ucinke na druge dejavnosti gospodarstva. Na opisane spremembe razvoja turizma po pandemiji COVID-19, se pokažejo dolocene prednosti in slabosti ter nevarnosti in priložnosti na razvoj te dejavnosti in vplivi na razvoj celotnega gospodarstva z multiplikativnimi ucinki. Tabela 1: SWOT analiza vpliva COVID-19 na turizem Prednosti: Slabosti: - Vpliv na cistejše okolje - Razvoj virtualnih oblik turizma - Zavedanje o pomenu aktivnosti v naravi - Razvoj podjetij za dostavo hrane in blaga - Velik razvoj digitalizacije turizma - Zaprtje držav in padec turizma - MICE segment, odpovedi dogodkov - Premalo gibanja zaradi dela na racunalnikih od doma - Propad velik letalskih družb, posledicno slabše povezave po svetu - Skrbi in negotovosti pred okužbo in možnostmi potovanja Priložnosti: Nevarnosti: - Vecja prepoznavnost za domaci turizem, spoznavanje domacih krajev - Spodbujanje domacega/regijskega turizma - Medsebojna pomoc/promocija sosednjih držav - Vecji vložki v zdravstveni in velnes turizem - Promocija trajnostnega turizma - Razvoj novih oblik turizma, kot so digitalni nomadi - Ekonomska kriza - Prekvalifikacija strokovnega turisticnega kadra v druge poklice in posledicno pomanjkanje strokovno usposobljene delovne sile Vir: lasten 4 ZAKLJUCKI IN PREDLOGI Pandemija Covid-19 najbolj prizadela dejavnost turizma po celem svetu. Svetovni turisticni dejavnosti je pandemija povzrocila 1 trilijon USD izgube in ogrozila vec kot 100 milijonov delovnih mest po vsem svetu. Strokovnjaki predvidevajo, da bo turizem potreboval približno pet let za okrevanje, glede na stanje leta 2019. Ugotovljeno je, da je pandemija Covid-19 najbolj prizadela letalski promet, namestitveno dejavnost, še posebej hotele, prehrambeno dejavnost, še posebej restavracije. Multiplikativni ucinki turizma na gospodarstvo bodo za okrevanje posameznih segmentov potrebovali veliko daljše obdobje, predvsem delež števila zaposlenih, delež v BDP in razvoj gospodarsko slabše razvitih držav. Trendi razvoja turizma temeljijo na aktivnostih na prostem in smernicah razvoja trajnostnega turizma, doživetij in uporabo IKT v vseh segmentih. Potrebno bo slediti nastalim spremembam in trendom, jih vkljuciti tako na podrocju infrastrukture kot na podrocju zaposlenih in njihovem izobraževanju. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Airey David, Tribe John, 2007. Developments in Tourism Research. Routledge. Elserier. 2) Asian Aviation, 2021. IATA forecasts 2021 airline industry losses of US$47.7 billion as COVID-19 pain continues. https://asianaviation.com/iata-forecasts-2021-airline-industry-losses-of-us47-7-billion-as-covid-19-pain-continues/#:~:text=Overall%20passenger%20numbers%20are%20expected,first%20two%20months%20of%202021. (26. junij 2022) 3) Baloh Eneja , Petek Martina , Repe Blaž, Stankovic Milivoj,2017. GEOGRAFIJA 1, ucbenik za geografijo v 1. letniku. Mladinska knjiga Založba. https://eucbeniki.sio.si/geo1/2557/index1.html (26.maj 2022) 4) Bell L. Martin, 1988. Managerial Marketing : Strategy and Cases. New York : Elsevier Science Ltd. 1988. 5) Brewera Prawannarat, Sebbyb Angela G., 2021. The effect of online restaurant menus on consumers’ purchase intentions during the COVID-19 pandemic. International Journal of Hospitality Management Volume 94. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S0278431920303297?via%3Dihub (26. junij 2022) 6) Bouwer Jaap, Saxon Steve, Wittkamp Nina, 2021. Back to the future? Airline sector poised for change post-COVID-19. McKinsey & Company. https://www.mckinsey.com/industries/travel-logistics-and-infrastructure/our-insights/back-to-the-future-airline-sector-poised-for-change-post-covid-19# (26. junij 2022) 7) Buhalis Dimitrios, marec 2020. BBC radio interview on Coronavirus and impacts to hospitality industry. https://www.youtube.com/watch?v=tCiaUhxpNjY (26. junij 2022) 8) CBI Ministry of Foreign Affairs, 2020. The European market potential for sports tourism. https://www.cbi.eu/market-information/tourism/sport-tourism/market-potential (26. junij 2022) 9) Dnevnik, 2021. V Melbournu zaradi novega izbruha okužb z novim koronavirusom v zaprtje za teden dni. https://www.dnevnik.si/tag/koronavirus (26. junij 2022) 10) IATA, 2022. Travel Recovery Rebuilding Airline Profitability - Resilient Industry Cuts Losses to $9.7 billion. https://www.iata.org/en/pressroom/2022-releases/2022-06-20-02/ (27. 9. 2022) 11) Javornik Špela, 2021. Digitalni nomadi: pol turisti, pol delavci. Delo. https://www.delo.si/magazin/potovanja/digitalni-nomadi-pol-turisti-pol-delavci/ (26. junij 2022) 12) Koprivnikar Šušteršic Mojca, 2020. Vpliv epidemije COVID-19 na turisticno dejavnost. UMAR, julij 2020. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost_MKoprivnikar/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost.pdf (26. junij 2022) 13) Loborec Vesna, Gajic Milenko, 2011. Ekonomika turizma. Ucbenik. Zavod IRC, Ljubljana. http://www.impletum.zavod-irc.si/docs/Skriti_dokumenti/Ekonomika_turizma-Loborec_Gajic.pdf (26. junij 2022) 14) Northrop Andy, februar 2019. United Nation’s World Tourism Organization annual report continues to demonstrate the importance of tourism around the world. Michigan State University Extension. https://www.canr.msu.edu/news/united-nation-s-world-tourism-organization-annual-report-continues-to-demonstrate-the-importance-of-tourism-around-the-world (26. junij 2022) 15) Pak Maja, 2021. Po katastrofalnem letu slovenski turizem gleda naprej: konkurenca bo namrec zelo mocna. MMC. https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/po-katastrofalnem-letu-slovenski-turizem-gleda-naprej-konkurenca-bo-namrec-zelo-mocna/550967 (26. junij 2022) 16) Pressreader, 2022. Labor shortfall 2022: When will the staffing shortage in the hospitality industry end?  https://blog.pressreader.com/hotels/labor-shortfall-2022-when-will-the-staffing-shortage-in-the-hospitality-industry-end (27. 9. 2022) 17) Reberšak Gorazd, 2006. Analiza kakovosti turisticne ponudbe na igralniški destinaciji Nova Gorica in možnost razvoja destinacije. Magistrsko delo. Ekonomska fakulteta UL. September 2006. http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/rebersak3105.pdf (28. junij 2022) 18) Saric Miloš, 2020. Pandemija ohromila gostinstvo. Statisticni urad RS. https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/8891 (26. junij 2022) 19) Slovenska turisticna organizacija (STO), januar 2021 Novinarsko središce TTA novice, 2020. Covid-19 in mednarodni turizem v letu 2020. https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/14946-covid-19-in-mednarodni-turizem-v-letu-2020 (28. junij 2022) 20) Slovenska turisticna organizacija (STO), februar 2021. Turisticno leto, ki ga je zaznamovala pandemija Covid-19. Novinarsko središce. https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/sporocila-za-javnost/15084-turisticno-leto-ki-ga-je-zaznamovala-pandemija-covid-19 (28. junij 2022) 21) Statista, 2022. Coronavirus: impact on the tourism industry worldwide - statistics & facts. https://www.statista.com/topics/6224/covid-19-impact-on-the-tourism-industry/#dossierKeyfigures (27. 9. 2022) 22) Travelweek, 2021. The latest Statista data shows COVID-19’s impact on the hotel industry. https://www.travelweek.ca/news/the-latest-statista-data-shows-covid-19s-impact-on-the-hotel-industry/ (27. junij 2022) 23) Todorovic Sara, 2021. Turisticno leto, ki ga je zaznamovala pandemija Covid-19. The Slovenia. https://the-slovenia.com/sl/novice/turisticno-leto-ki-ga-je-zaznamovala-pandemija-covid-19/ (26. junij 2022) 24) UNWTO, julij 2020. Impact of covid-19 on global tourism made clear as unwto counts the cost of standstill. https://www.unwto.org/news/impact-of-covid-19-on-global-tourism-made-clear-as-unwto-counts-the-cost-of-standstill (26. junij 2022) 25) UNWTO, marec 2021. Tourist arrivals down 87% in January 2021 as UNWTO calls for stronger coordination to restart tourism. https://www.unwto.org/news/tourist-arrivals-down-87-in-january-2021-as-unwto-calls-for-stronger-coordination-to-restart-tourism (28. junij 2022) 26) UNWTO, september 2022. International tourism back to 60% of pre-pandemic levels in january-july 2022. https://www.unwto.org/news/international-tourism-back-to-60-of-pre-pandemic-levels-in-january-july-2022 (26. september 2022) 27) Vodeb Ksenija, 2014. Turisticna destinacija: sodobna obravnava koncepta. Založba Univerze na Primorskem. https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6832-77-9.pdf (28. junij 2022) 28) WTTC, 2022. Global trends travel & tourism - Economic impact 2022. https://wttc.org/Portals/0/Documents/Reports/2022/EIR2022-Global%20Trends.pdf (26.september 2022) 29) Zeilhofer Nina, Zobavnik Igor, 2020. Turisticna panoga in COVID-19. Državni zbor RS, Raziskovalno-dokumentacijski sekto. https://fotogalerija.dz-rs.si/datoteke/Publikacije/Zborniki_RN/2020/Turisticna_panoga_in_COVID-19.pdf (27. junij 2022) TEORIJA PRAVICNOSTI V TURISTICNEM SEKTORJU EQUITY THEORY IN THE TOURISM SECTOR Rok Pintar RMIT University Avstralija Saigon South Campus, Ho Chi Minh City, Vietnam Povzetek Ta clanek ponuja vpogled v teorijo pravicnosti in kako jo je mogoce uporabiti v turisticnem sektorju. Razne raziskave so pokazale, da ta teorija lahko prispeva k pozitivnemu odnosu med delojemalci in delodajalci. Poleg tega pa je postavljena teza, da teorija pravicnosti lahko tudi prispeva k odpravljanju izziva pomanjkanja kvalificirane delovne sile v hotelski industriji, ne samo v Vietnamu, pac pa tudi globalno. Kljucne besede: teorija pravicnosti, turizem, motivacija, pomanjkanje kadra Abstract This article provides an insight into the equity theory and how it can be applied to the tourism sector. Various research has shown that this theory can contribute towards a positive relationship between employees and employers. In addition, the thesis is that the theory of equity can also contribute to solving the challenge of the lack of skilled labor force in the hotel industry, not only in Vietnam, but also globally. Key words: equity theory, tourism, motivation, lack of manpower 1 UVOD Turisticni sektor, ki velja za kljucnega v vietnamskem gospodarstvu (Margaux, Matthieu, Le 2021), se danes še vedno spopada z izzivom pomanjkanja kvalificiranega kadra. Leto 2019 je bilo za turizem sicer rekordno, a popolno zaprtje države je terjalo svoj davek, konkretno so bili najbolj prizadeti turisticni ponudniki in delavci. Veliko ljudi je izgubilo svoje delo in se preusmerilo. Zdaj, ko Vietnam spet vabi tuje goste, pa hotelom primanjkuje delovne sile. To sicer ni izoliran primer, podobno zaznavajo tudi turisticni ponudniki v Sloveniji. Ker je torej problem širšega pomena, bo ta clanek skušal ponuditi možen pristop k temu problemu. 2 PREGLED TURISTICNEGA SEKTORJA V VIETNAMU 2.1 TURISTICNI SEKTOR 2020-2021 Od marca 2020 do marca 2022 je bila država zaprta za tuje obiskovalce (Nguyen 2022). Dve leti je bil turisticni sektor torej povsem odvisen od notranjih potovanj. A tudi tu so bile prisotne restrikcije, kar v zakljucku pomeni da je bilo turisticnih potovanj zelo malo. Kot odziv na takšno situacijo so hoteli in drugi turisticni ponudniki prekinili delovna razmerja za vecino svojega kadra, tudi visoko kvalificiranega. V dolocenih primerih je bilo osebje tudi na tako imenovanem cakanju, a je bilo posledicno s tem povezano precejšnje zmanjšanje mesecnih prihodkov. Financna podpora ali pomoc za turisticne ponudnike in posameznike s strani države je bila zelo omejena (Nguyen 2021). Ce bi denimo posameznik, ki je bil zaposlen kot turisticni delavec želel prejeti državno pomoc, bi se moral biti pripravljen spopasti z izjemno birokracijo. V primeru da bi bila pomoc dejansko odobrena pa bi bila le-ta zgolj simbolicna. Zanimanje za državno pomoc je sicer bilo veliko (Phi 2021) a se iz zgoraj navedenega razloga veliko turisticnih ponudnikov posledicno ni odlocilo oddati vloge. Veliko hotelov je tako bilo primorano zapreti svoja vrata (Ly 2020). To pa pomeni da se je velikšen del kadra, pred vsem pa visoko kvalificiranega, preusmeril in poiskal zaposlitev v drugih sektorjih (SGGP 2022). Konkretno v številkah to pomeni da se je vietnamska delovna sila v turizmu v letih 2020-2021 zmanjšala za 60% (Tuoi Tre News 2021). 2.2 TURISTICNI SEKTOR DANES Vietnam je 15. marca 2022 znova odprl vrata tujim obiskovalcem (U.S. Embassy & Consulate in Vietnam 2022). A kljub temu obisk tujih gostov nekoliko zaostaja za tistim v državah kot sta Indonezija ali Tajska. Razlogi za to so raznoliki in jih lahko najdemo med drugim v vizumski politiki, številu letov, relativno visokih cenah letalskih vozovnic in nastanitev. Trenutno najvecji izziv za hotele -predvsem pa tiste s 4 in 5 zvezdicami- pa je pomanjkanje delovnega kadra (VNA 2022). Najti natakarja za hotel sicer ni težava. Izziv postane takrat ko hoteli išcejo kvalificirane delavce, t.j. ljudi z univerzitetno izobrazbo, ki tekoce govorijo angleško in imajo po možnosti tudi do vec let izkušenj na tem podrocju. A po drugi strani ponudbe hotelov niso prav nic atraktivne. Minimalna placa v Ho Chi Minh Cityju je trenutno 4.680.000 vietnamskih dongov (VND), kar znaša približno 200 evrov (AHK 2022). A minimalna placa ni dovolj za privabljanje visoko izobraženega kadra. Hoteli, bolj natancno kadrovske službe kot tudi sami lastniki hotelov pa se raje spopadajo s pomanjkanjem delovne sile, kot pa da bi ljudi privabljali z bolj atraktivnimi ponudbami. Tu se seveda pojavi vprašanje zakaj je temu tako? Po eni strani se zdi da je za hotele ekonomski ucinek prioriteta. Po drugi strani je primer dobre prakse Park Hyatt Hotel v Ho Chi Minh Cityju, ki se v teh dneh lahko ponaša z visoko zasedenostjo. Hotel, ki velja za enega najimenitnejših ne samo v mestu ampak tudi v Vietnamu, je zavezan k motivaciji in nagrajevanju svojih uslužbencev. Vodilni v hotelu pravijo da biti številka 1 v Vietnamu ni enostavno, a da ce zares želijo biti med najboljšimi, bodo potrebovali tudi najbolj kvalificirane ljudi. Hotel, v katerem premožni gostje odštejejo tudi do 700 evrov na noc, privablja zavidljivo število usposobljenih ljudi. Ne le da so place nadpovprecne, hotel tudi sicer prav dobro poskrbi za vsakega posameznika, pa naj bo vodja oddelka ali pa vajenec. To se zacne že s pozitivnim odnosom in spoštovanjem do vseh zaposlenih. 3 TEORIJA PRAVICNOSTI IN APLIKACIJA LE-TE Kako privabiti usposobljene ljudi ter kako obdržati in motivirati zaposlene v hotelih? En možen odgovor najdemo v teoriji pravicnosti. Teorija pravicnosti predlaga, da motivacija posameznika temelji na tem, kaj se mu ali njej zdi pošteno (Redmond 2010). Slika 1: Adamsova teorija pravicnosti Vir: Adams 1963 Po eni strani delojemalec prispeva dolocene vire, kot so vdanost, zavezanost ali zaupanje. Na drugi strani pa pricakuje koristi ali nagrade (Adams 1963), kot je razvidno iz slike 1. V speficicnem primeru, bi tako lahko visoko usposobljena oseba pricakovala nadpovprecno placo. Kaj to konkretno pomeni? Turisticni ponudniki bi morali korenito premisliti kaj so njihove prioritete. Ali naj bo to hitra korist ali pa trajnost? Povprecna mesecna placa vodje restavracije v Vietnamu znaša 20.700.000 VND oziroma 880 evrov (Salary Explorer 2022). Ali je mogoce motivirati ljudi zgolj in samo s povprecno placo? Vedeti moramo da na zadovoljstvo delojemalca vpliva vec dejavnikov, kot so “privlacno placilo, zagotavljanje sredstev za prevoz, vrednotenje uspešnosti (...), pravocasno napredovanje in drugo (Adiel, Casimir 2016). Kakšna pa je realna slika v hotelirstvu v Vietnamu? V specificnem primeru natakarja, vecina hotelov s 5 zvezdicami v Ho Chi Minh Cityju -tudi mednarodnih- ponuja zgolj in samo minimalno placo, ki je uzakonjena in trenutno znaša 4.680.000 VND oziroma 200 evrov (AHK 2022). Polega tega bo delojemalec upravicen do zaracunane storitve, ki pa je seveda odvisna od višine prometa, oziroma število gostov. Ta številka se je mednarodnih hotelih v predkoronskem obdobju obicajno gibljala nekje med 100 in 180 evri na zaposlenega, na mesec. Kakšen je torej signal ki ga luksuzni hoteli pošiljajo potencialnim novim sodelavcem? Zelo preprosto: Vaše delo nam je vredno toliko kolikor znaša minimalna placa. Ta pa ni v skladu s teorijo pravicnosti, saj so zahteve v visokem hotelirstvu precej visoke. Nekaj kriterijev za delo v takšnem okolju: - Zakljucena univerzitetna izobrazba - Zelo dobro znanje angleškega jezika - Odlicne komunikacijske sposobnosti - Pozitiven odnos do dela in sodelavcev - Potrpežljivost in vešcina reševanja problemov Za osebo z zgoraj navedenimi spretnostmi in izobrazbo bo vsekakor drug sektor bolj privlacen. Med pogovori z ljudmi ki trenutno delajo v tem okolju je bilo poleg tega še razvidno da v nekaterih primerih v doloceni meri hoteli ne ravnajo eticno s svojim kadrom. Konkretni primeri vkljucujejo: - Neplacane nadure - Zamude pri izplacilu mesecnih plac - Nepotizem - Neprofesionalen odnos do osebja Ob vsem navedenem so potrebne korenite spremembe v hotelski industriji. Za trajnostni razvoj zgolj in samo profit ni dovolj. Poleg skrbi za okolje je odnos do delavcev kljucnega pomena, saj le-ta lahko pomembno vpliva na zadovoljstvo in lojalnost. Hotel ki se lahko ponaša z velikim številom motiviranih sodelavcev bo prav gotovo lahko profitiral od tega v vec pogledih (Smith 2021). Kot en primer bi lahko navedli manjšo fluktuacijo delovne sile, ki neposredno pomeni nižje stroške, višjo moralo, boljše rezultate in posledicno višje zadovoljstvo ne samo samega kadra ampak tudi gostov. Hoteli -pa ne samo tisti na najvišji ravni- bi se tako morali veliko bolj posvetiti svojim ljudem, njihovim interesom in izzivom. Seveda ima tudi teorija pravicnosti dolocene pomanjkljivosti, in kritiki pogosto omenjajo dejstvo da kljub mnogim raziskavam še vedno ni povsem definirano kako vzpostaviti enakost oziroma pravicnost (Mowday 1967). Beseda “pravicnost” pa zna biti sama po sebi subjektivna, in razne interesne skupine jo lahko dojemajo povsem drugace. En tak primer je pripovedoval vodja restavracije enega od hotelov v Ho Chi Minh Cityju. Pravi da se od njega pricakuje da opravlja nadure ki niso kompenzirane. Po njegovih besedah je to povsem nepravicno in to dojema kot “novodobno suženjstvo”. Vodja kadrovske službe pa po drugi strani poudarja da je to obicajna praksa tudi v drugih hotelih, in da se od vodje oddelka oziroma restavracije lahko pricakuje polno vdanost, ki med drugim “izjemoma” lahko vkljucuje tudi nadure. Tudi pri drugih turisticnih ponudnikih nadure postajajo nekaj povsem obicajnega (Le 2022). Postavlja se vprašanje ali je opravljeno delo brez kakršnekoli kompenzacije pravicno? Vecina ljudi bi se verjetno strinjala, da ne. Spet drugi kritiki pravijo da teorija pravicnosti ne more napovedati kako se bo posameznik odzval na nepravicnost oziroma neenakost. Ceprav vecina raziskav izkazuje negativen odziv posameznika na nepravicnost, pa si raziskave niso enotne glede konkrentgea odziva. N.p. ce natakar dojema da mu je bila storjena krivica s tem da ne more napredovati, je možnih scenarijev kar nekaj. To lahko vkljucuje odpoved delovnega razmerja s strani delojemalca, neopravicena odsotnost, nižja koncentracija, nizka motivacijska raven in podobno (Tanner 2020). Rezultati tega torej niso povsem predvidljivi. A namesto raziskovanja možnih scenarijev, bi bilo bolje ce se vodilni v hotelih osredotocijo na posameznika in skušajo razumeti kaj njega ali njo motivira. Konstruktivni pogovori že pred zacetkom delovnega razmerja bi v tem primeru lahko bili zelo koristni. Lawler (1973) trdi da je mogoce teorijo pravicnosti razložiti tudi z drugimi teorijami, konkretno v tem primeru s teorijo pricakovanja. Tu posameznik vloži dolocene vire, saj v zameno pricakuje pozitivne ucinke. Tudi raziskava, opravljena v Silicijevi dolini je izkazala da “individualne razlike v enakopravnosti niso vplivale na (...) dojemanje pricakovanj glede zaposlitve” Sun (2016). Pri navedeni raziskavi je sodelovalo 135 inženirjev, starih od 18 do 35 let, ki so izpolnili spletno anketo. Ceprav se lahko strinjamo da ljudje pogosto delajo in vlagajo cas ter znanje v posamezne aktivnosti z namenom doseganja ciljev, pa ne moremo mimo dejstva da so tudi ti dosežki lahko nepravicni ali pa vsaj zaznani kot nepravicni. Za bolje razumevanje tega problema je tu konkreten primer: Vodja restavracije ne želi opolnomociti natakarjev, saj želi imeti polni nadzor nad svojo ekipo in sam želi sprejemati vse odlocitve. Cilj bo najverjetneje lahko dosegel, a s strani natakarjev bo tako ravnanje lahko zaznano kot nepravicno saj ne bodo dobili prave priložnosti za razvoj. Poleg tega pa je tudi vprašljivo kako dolgo želijo ljudje delati v takem okolju, ter posredno v kakšni meri bo taka struktura negativno vplivala na zadovoljstvo gostov. 4 ZAKLJUCEK Razumevanje in izvajanje principov teorije pravicnosti bi lahko imelo zelo pozitiven ucinek na izziv pomanjkanja kvalificirane delovne sile v hotelski industriji. Za tak korak je potreben drugacen pristop. Privabiti visoko kvalificirane ljudi ne pomeni le ponuditi nadpovprecno placo, pac pa pravicno ravnovesje med vložki in rezultati oziroma nagradami. “Turizem smo ljudje” pravijo, in prav ljudje igrajo glavno vlogo pri odlicnosti. Nekoliko drugacen pogled na ljudi, oziroma cloveski kapital, pa ne samo v hotelih, lahko mogoca povsem nove priložnosti ponudbe produktov in storitev na bistveno višji ravni. 5 VIRI 1) Adams, John Stacey. 1963. Toward an understanding of inequity: Journal of Abnormal and Social Psychology, 67, 422-436 2) Adams, John Stacey. Adamsova teorija pravicnosti. 3) http://www.free-management-ebooks.com/news/adams-equity-theory/ (22.09.2022) 4) Adiel Elifelet Azaliwa, Casimir Adam. 2016. A Comparative Study of Teachers’ Motivation on Work Performance in Selected Public and Private Secondary Schools in Kilimanjaro Region, Tanzania. https://www.ijern.com/journal/2016/June-2016/ON03.pdf (10.09.2022) 5) AHK. 2022. Vietnam raises regional minimum wage from July 1. https://vietnam.ahk.de/en/info-desk/news/news-details/vietnam-to-raise-regional-minimum-w age-from-july-1 (05.09.2022) 6) Margaux, Constantin, Matthieu, Francois, Le Thao. 2021. Reimagining tourism: How Vietnam can accelerate travel recovery. https://www.mckinsey.com/featured-insights/asia-pacific/reimagining-tourism-how-vietnam-c an-accelerate-travel-recovery (05.09.2022) 7) Kristi, Sun. 2016. The Power of Perks: Equity Theory and Job Satisfaction in Silicon Valley. https://scholarship.claremont.edu/cgi/viewcontent.cgi?article=1886&context=scripps_theses (02.09.2022) 8) Lawler, Edward E. 1973. Motivation in work organizations. Monterey, Cal.: Brooks/Cole 9) Le, Xanh. 2022. Staff shortage a spoke in Vietnam’s tourism wheel. https://e.vnexpress.net/news/industries/staff-shortage-a-spoke-in-vietnams-tourism-wheel-448 6855.html (02.09.2022) 10) Ly, Thien. 2020. Hotel owners sell out to stave off bankruptcy. https://vietnamnews.vn/economy/business-beat/815511/hotel-owners-sell-out-to-stave-off-ban kruptcy.html (20.05.2022) 11) Mowday, Richard T. 1967. Equity Theory: Predictions of Behavior in Organizations. In: Steers, R.M. and Porter, L.W., Eds., Motivation & Work Behavior, 4th Edition, Mcgraw-Hill, New York, 89-110 12) Nguyen, Minh Ngoc. 2022. Tourism industry in Vietnam - statistics & facts. https://www.statista.com/topics/7742/tourism-industry-in-vietnam/#dossierKeyfigures (01.09.2022) 13) Nguyen, Quy. 2021. Ministry proposes financial support for pandemic-struck tour guides. https://e.vnexpress.net/news/travel/ministry-proposes-financial-support-for-pandemic-struck-t our-guides-4297909.html ( 11.11.2021) 14) Phi, Khanh. 2021. Nearly 40% of Vietnamese workers in tourism remain idle. https://hanoitimes.vn/nearly-40-of-vietnamese-workers-in-tourism-remain-idle-317172.html (14.05.2022) 15) Redmond, B. 2010. Lesson 4: Expectancy Theory: Is There a Link Between My Effort and What I want? http://kb.its.psu.edu/cms/article/241 (01.05.2020) 16) Salary Explorer. 2022. Food / Hospitality / Tourism / Catering Average Salaries in Vietnam 2022 17) http://www.salaryexplorer.com/salary-survey.php?loc=236&loctype=1&job=28&jobtype=1 (01.09.2022) 18) SGGP. 2022. Central Vietnam region’s travel, tourism sector suffering major staff shortage. https://www.sggpnews.org.vn/travel/central-vietnam-regions-travel-tourism-sector-suffering- major-staff-shortage-97595.html (01.06.2022) 19) Smith, David, J. 2021. Better Motivation Leads To Better Results. https://www.forbes.com/sites/forbescoachescouncil/2021/09/24/better-motivation-leads-to-bet ter-results/?sh=4f51bcf467f8 (05.09.2022) 20) Tanner, Robert. 2020. Equity Theory - Why Employee Perceptions About Fairness Do Matter. https://managementisajourney.com/equity-theory-why-employee-perceptions-about-fairness-d o-matter/ (01.08.2022) 21) Tuoi Tre News. 2021. Vietnamese tourism workforce shrinks by 60% in 2020. https://tuoitrenews.vn/news/business/20210321/vietnamese-tourism-workforce-cut-by-60-per cent-in-2020/59885.html ( 14.05.2022) 22) U.S. Embassy & Consulate in Vietnam. 2022. COVID-19 Information. https://vn.usembassy.gov/u-s-citizen-services/covid-19-information/ (01.09.2022) 23) VNA. 2022. Tourism sector lacks workforce after COVID-19. https://en.vietnamplus.vn/tourism-sector-lacks-workforce-after-covid19/234243.vnp (01.08.2022) UPORABA DIGITALNIH APLIKACIJ IN E-GRADIVA PRI POUKU KUHARSTVA USE OF DIGITAL APPLICATIONS AND E-MATERIALS IN COOKING LESSONS Andrej Molk Biotehniški izobraževalni center Ljubljana Izvlecek V prispevku želim predstaviti vkljucevanje aplikacij, e-gradiv in IKT pri pouku kuharstva . Pristop je osredotocen na dijaka, ki mu uporaba dolocenih mobilnih aplikacij, e-gradiv in IKT tehnologije omogoca ob vsakem trenutku dostop do boljše organizacije dela in pridobivanja in utrjevanja novega znanja. Referat temelji na vkljucevanju sodobnih trendov informacijsko komunikacijske tehnologije in ucne snovi pri prakticnem pouku kuharstva v srednjih šolah. Kljucne besede: mobilne aplikacije, e-gradivo, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT), prakticni pouk, kuharstvo, e-ucilnica Abstract In the paper, I want to present the integration of applications, e-materials and ICT in cooking lessons. The approach is focused on the student, for whom the use of certain mobile applications, e-materials and ICT technology enables access to a better organization of work and the acquisition and consolidation of new knowledge at any time. The paper is based on the integration of modern trends in information and communication technology and teaching material in practical cooking classes in secondary schools. Keywords: mobile applications, e-material, information and communication technology (ICT), practical lessons, cooking, e-classroom 1 UVOD »Prvi korak pri iskanju znanja je tišina, drugi poslušanje, tretji pomnjenje, cetrti vaja in peti – ucenje drugih« Solomon Ibn Gabirol »Prehrana je bila na vseh razvojnih stopnjah cloveštva izredno pomembna. Razvijala se ni po vsem svetu enako in hkrati, ampak je bila odvisna od družbenega in ekonomskega razvoja v posameznih zgodovinskih dobah in delih sveta«.- (Levstek, Grum, 1995, str.20) Razvoj prehrane še nikoli v svoji zgodovini ne bil tako bliskovit, kot v zadnjem obdobju. Prakticni pouk kuharstva je bil do nedavnega zelo staticen in vezan na poucevanje teorije z ucbenika, internih skript in PowerPoint predstavitev. V kuhinji se IKT tehnologije ni uporabljalo. S to problematiko so se najprej zaceli ukvarjati racunalnicarji, ljubiteljski programerji, strokovni ucitelji, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z IKT. Ta skupina je prva osvojila nove tehnologije in videla možnost vkljucitve v s IKT v svoj pouk. Predmetni in strokovni ucitelji so pri uporabi IKT prevzemali ponujene rešitve - izdelke za poucevanje z IKT. Še vedno prevladujejo programi in aplikacije tujih ponudnikov. S pricetkom pouka na daljavo so strokovni ucitelji primorani vkljucevati v svoj pouk IKT in uporabljati razlicne strokovne in izobraževalne aplikacije. Cilj uvedbe strokovnih aplikacij, e- gradiv in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri prakticnem pouku je dijakovo znanje, njegovo razumevanje snovi, ucinkovito ucenje, uporaba IKT v praksi in ter problemi, ki se pri tem pojavijo. Uporaba mobilnih aplikacij, e-gradiv in IKT tehnologije pri pouku je smiselna, ko z njeno uporabo dosežemo boljše rezultate pri poucevanju in ucenju. Pred vkljucitvijo uporabe mobilnih aplikacij, e-gradiv in IKT v pouk moramo: . upoštevati higienske standarde in HACCP . nacrtovati izvedbo . dolociti prednosti, ki jih prinaša uporaba IKT . dolociti cilje in nacine ocenjevanja . predvideti IKT ucno okolje (npr. spletna ucilnica Moddle,Google Classroom ) . vrednotenje dosežkov in nadgradnja (posodabljanje) e-gradiv (Rugelj, 2007) E-gradiva na šoli lahko vkljucujemo v proces izobraževanja na razlicne nacine: prakticni pouk, frontalni pouk, individualni pouk, delo v parih, delo v skupini, domace delo, Z vkljucevanjem e-gradiv, uporabe aplikacij in IKT v pouk se poveca možnost kakovosti pouka in olajša predavatelju delo (bolj nadzorni prikazi tehnik dela, evidence, realizacija pouka..) (Zabukovec, 2006). 2 KAJ JE APLIKACIJA IN E-GRADIVO? 2.1 APLIKACIJA Aplikacija je program ali skupina programov, prilagojena koncnim potrebam uporabnikov. Najpogosteje v slovenšcini uporabljamo izraz aplikacija v povezavi s pridevnikom mobilen. Tako izraz aplikacija ne oznacuje zgolj programa, temvec tudi njegovo uporabno razlicico, namešceno na telefon npr.: #OstaniZdrav, eDavki, Klikin, Letgo, NLB Pay ... (Dobrovoljc, 2021). Aplikacija je racunalniška programska oprema ali program, najpogosteje majhen, poseben, ki se uporablja za mobilne naprave. Izraz aplikacija se je prvotno nanašal na katero koli mobilno ali namizno aplikacijo, a ker se je pojavilo vec trgovin z aplikacijami, ki prodajajo mobilne aplikacije uporabnikom pametnih telefonov in tablicnih racunalnikov, se je izraz razvil tako, da se nanašajo na majhne programe, ki jih je mogoce prenesti in namestiti vse naenkrat (Theastrologypage, 2022). 2.2 E-GRADIVO E-gradiva so sestavni del e-izobraževanja (bogatijo izobraževanje, izboljšujejo razumevanje snovi, povecujejo motivacijo in pozornost ucencev), zaradi cesar je eden izmed osnovnih ciljev strategije e-izobraževanja usmerjen v zagotavljanje bodisi lastnih e-gradiv ali pa primernega dostopa do že pripravljenih kakovostnih e-gradiv za uporabnike/ucence. E-gradiva seveda ne nadomestijo tradicionalnega nacina izobraževanja. Predstavljajo pripomocek pri sodobnih metodah izobraževanja, pomagajo pri samostojnem ucenju, poenostavljajo posredovanje ucnih vsebin in omogocajo njihovo sprotno posodabljanje (Strmšek Turk, 2013). Presoja ucinkovitosti e-gradiva je vsekakor odvisna od kriticnosti ucitelja, njegovo dejansko vrednost pa z uporabo ali neuporabo nenazadnje potrdijo ali ovržejo dijaki. 3 APLIKACIJE IN E-GRADIVA- DODANA VREDNOST PRI POUKU KUHARSTVA Posamezne aplikacije in IKT je smiselno uporabljati, ko zaznamo težave pri poucevanju zaradi zastarelosti ucbenika, nemotiviranosti in nerazumevanja dijakov. Z njihovo uporabo pritegnemo vecjo pozornost in povecamo motiviranost dijakov. Njihova najvecja prednost je, da vkljucujejo interaktivne in multimedijske elemente. Dijaki preko aplikacij dostopajo do razlicnih virov, ucnih gradiv, ki jih ucitelj pripravi v spletni ucilnici ali aplikaciji. Spletna ucilnice Moodle, Google Classroom, Microsoft Teams nam omogocajo tudi spremljavo napredka in aktivnosti dijakov. Z uvedbo mobilnih aplikacij, IKT in e-gradiv se poveca dijakov dostop do znanja in novih idej. Za dijake gostinstva je zelo pomembno ekipno delo. Delo v gostinstvu, temelji na ekipi in sodelovanju med posameznimi clani ekipe. Poznavanje IKT ucitelju omogoca izdelavo kakovostnih e-gradiv in pripomockov za ucenje ob racunalniku. Zmanjša se cas, ki je potreben za administracijo (pregled domacih nalog, hramba nalog, statistika oddelka…). Sam pogosto uporabljam razlicne aplikacije, ki se navezujejo na kulinariko in pedagoško delo. Pri kulinaricnih tecajih na daljavo, sem spoznal marsikaj, predvsem kolicino podanih informacij. Velika prednost, da je izobraževanje vnaprej posneto in ce cesa ne razumete, pritisnete premor in ponovno predvajate. Prav tako sem spoznal pomembnost dobrega govora oz. podajanja snovi: razlage morajo biti jasne in podane z dobrim tempom. Pri ucnih urah na daljavo, ki se izvajajo v živo, je bistveno enako kot pri pouku v razredu, da se zacasno ustavite in se prepricate, da so informacije razumljene, preden nadaljujete. Na enkrat ne smemo podati prevec informacij. Z uporabo razlicnih aplikacij in videoposnetkov kot glavne, osrednje podpore je ucitelj svobodnejši pri ucinkovitejši interakciji in ustvarjanju bolj kakovostnega podajanja snovi. 3.1 UPORABA APLIKACIJ IN E- GRADIVA PRI POUKU KUHARSTVA Pred uporabo aplikacij moramo jasno definirati problem, naloge, ko jo dijaki rešujejo z aplikacijo in e- gradivom. Vsako e-gradivo lahko vsebuje interaktivne elemente, mora pa vsebovati nalogo. Videoposnetki katere vkljucujemo v pouk niso daljši od 5 minut, polni so infografik in zanimivega pripovedovanja. Dijaki dobijo nato nalogo, da ustvarijo podoben lasten video ali s pomocjo aplikacije naredijo nalogo in pokažejo, kaj so razumeli. Naloga je navadno zastavljena na koncu e-gradiva. Pred pricetkom pouka se moramo odlociti katero aplikacijo, e-gradivo ali IKT bomo vkljucili v svoj pouk. Digitalizirane formate uporabljamo za podporo ucnemu procesu, npr. dijake spodbujamo, da svoje delo opravljajo s pomocjo e-gradiva in uporabo aplikacij. 4 UPORABNE APLIKACIJE ZA POUCEVANJE POUKA KUHARSTVA Za splošno pripravo in pouk so na voljo razlicne aplikacije in IKT, ki nam pomagajo pri podajanju snovi. Naštel bom nekaj najbolj pogostih in uporabnih: Aplikacije za pripravo in organizacijo pouka Moodle Microsoft Teams Google classroom Strokovne aplikacije za izvedbo pouka kuharstva Gronda Masterclass Cheflix Splošno dostopne aplikacije Youtube Okusno.je Kulinarika.net 5 ZAKLJUCEK Sodobno ucenje zahteva uporabo IKT v vseh fazah vzgojno-izobraževalnega procesa. Uporaba e-gradiv pri pouku predstavljajo samo segment uporabe IKT v procesu. Glavni namen uporabe e-gradiv pri pouku je motiviranje dijakov za ucenje in delo pri pouku. S pomocjo e-gradiv lahko tako dijakom podamo znanje še na drugacen nacin. Uporaba e- gradiv mora biti predvsem, kot na dodaten izobraževalni vir v vzgojno- izobraževalnem procesu. Kakšno je pravo ravnovesje med virtualnim ucenjem in prakticnimi izkušnjami v kuhinji za prakticni pouk? Rekel bi, da je 30 % digitalnega in 70 % prakticnega delovanja pravo razmerje. Kot smo videli, ima digitalni vidik vse pomembnejšo vlogo v nacinu poucevanja. Vendar je »dušo« recepta le redko mogoce ujeti na »daljavo«. Kljub dragocenim raziskavam o hrani, ki jih je mogoce opraviti na spletu, obstajajo postopki pri oživljanju recepta, ki jih je mogoce izvesti le v živo v kuhinji. Zelo verjamem v rek "Trop c'est ennemi du bien", kar v grobem pomeni "Prevec je sovražnik vsega dobrega". Kot je navedeno zgoraj, mora poucevanje prakticnega pouka izkoristiti najboljše iz digitalnega in prakticnega pristopa. Ce se uporablja strateško, prvo dejansko sprosti vec casa za drugo. 6 LITERATURA IN VIRI 1) Dobrovoljc, Helena. 2021. Aplikacija. Jezikovna svetovalnica. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/. (20. 08. 2022) 2) Levstek, Grum. 1995. Kuharstvo. DZS: Ljubljana. 3) Rugelj, Jože. 2007. Nove strategije pri uvajanju IKT v Izobraževanje, Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT SIRIKT 2007, Kranjska gora 19. – 21. april 2007 4) Strmšek Turk, Suzana. 2013. https://arhiv.acs.si/ucna_gradiva/Priprava_e-ucnih_gradiv_in_ucnih_pripomockov.pdf. (20. 08. 2022) 5) Theastrologypage. https://sl.theastrologypage.com/app/. (20. 08. 2022) 6) Zabukovec, Alenka. 2006. Vodnik po spletnih ucilnicah Moodle, Zavod Republike Slovenije za šolstvo: Ljubljana. NA POTI DO EDINSTVENIH DOŽIVETIJ - CLOVEŠKI VIRI IN KOMPETENCE ON THE WAY TO UNIQUE EXPERIENCES – WORKFORCE AND COMPETENCIES Inka Nose Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana Slovenija Izvlecek Turizem in gostinstvo sta storitveni dejavnosti, ki sta delovno intenzivni panogi, kar pomeni, da so ljudje najpomembnejši faktor te industrije. V letu 2019 je na svetovni ravni turizem zaposloval vsako deseto delovno mesto v turizmu, skupaj 334 milijonov ljudi. Turizem v Sloveniji je v letu 2019 z vsemi povezanimi dejavnostmi je zaposloval 6,3% celotne delovne sile oziroma 58.730 ljudi. V slovenskem turizmu so za doseganje višje kakovosti storitev in dodane vrednosti kljucni cloveški resursi na vseh podrocjih dejavnosti. Ti pa so v Sloveniji in po svetu postali ozko grlo turizma. Pandemija COVID19 pa je le še poglobila siceršnje strukturne težave panoge, ki se odražajo v podpovprecni dodani vrednosti, kadrovskemu in kakovostnemu primanjkljaju. To pa na srednji in dolgi rok lahko ovira okrevanje in ohranjanje konkurencnosti panoge. Za pozicioniranje Slovenije kot zelene buticne destinacije z vecjo vrednostjo za vse, bo potrebno spremeniti in prilagoditi izobraževalni sistem, pogoje dela in izboljšati ugled poklicev v gostinstvu in turizmu. Kljucne besede: izobraževanje, kader, turisticna strategija, gostinstvo in turizem Abstract Tourism and gastronomy are service activities, where human workforce is essential for its existence. In the year 2019 every one of ten jobs was in tourism all together 334 mio. In the year 2019 slovenia employed 6,3% working force in tourism which represented 58.370 jobs. To achieve added value and higher service quality in slovenian tourism the workforce is its essential asset. But workforce has become a bottle neck in slovenia and abroad. Pandemic of COVID19 has just deepened the problem which results in underaverage added value and quality and workforce deficit. On the mid and long term this can obstract recovery and competition retention of the industry. For positioning Slovenia as a green boutique destination with added value for all, it has to change and adapt educational system, working conditions and improve reputation of professions in the gastronomy and tourism. Keywords: education, workforce, tourism strategy, gastronomy and tourism 1 UVOD Turizem je postal najhitreje rastoca in najvecja gospodarska panoga sveta. Hkrati pa, kot se je pokazalo s pandemijo COVID19, tudi najbolj ranljiva, ki pa lahko hitro okreva. V letu 2019 je bilo na svetovni ravni vsako deseto delovno mesto v turizmu, kar pomeni skupno 334 milijonov ljudi, in prispeval 10,4% k svetovnem BDP. Slovenija je v letu 2019 že šesto leto zapored beležila rekordne številke na podrocju turizma. Turizem z vsemi povezanimi dejavnostmi je tako prispeval 9,9% k BDP Slovenije in zaposloval 6,3% celotne delovne sile oziroma 58.730 ljudi. Po, za turizem katastrofalnem letu 2020, je turizem v letu 2021 okreval in se v prvi polovici leta 2022 približal na raven iz leta 2019. V Slovenji smo tako zabeležili 95% indeks oziroma zasedenost v primerjavi z letom 2019. Turizem in gostinstvo sta storitveni dejavnosti, ki sta delovno intenzivni panogi, kar pomeni, da so ljudje najpomembnejši faktor te industrije. Tukaj so poklici, ki jih ne morejo nadomestiti stroji. Stanje na podrocju cloveških virov v turizmu pa je ozko grlo tako v Sloveniji kakor tudi v tujini. Vendar težave niso povezane samo s posledicami epidemije COVID19, temvec se vlecejo že dalj casa. 2 PREGLED NACRTOV IN UKREPOV NA PODROCJU KADROV V STRATEGIJAH RAZVOJA TURIZMA SLOVENIJE Leta 1995 je Slovenija v dokumentu Resolucija o strateških ciljih na podrocju razvoja turizma v Republiki Sloveniji (RNUST) s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje, definirala kadre kot eno od tistih prvin, ki odlocilno vplivajo na razvoj turizma ter da doseganje razvojnih ciljev na podrocju turizma, zahteva opredelitev ukrepov, ki se nanašajo predvsem na razvoj znanja in stalnega izobraževanja. Opozarjali so, da kadri, od katerih je najbolj odvisna kakovost storitev oziroma odnos do gostov, niso dovolj strokovno usposobljeni. Za izboljšanje stanja je bila predlagana, prenova strokovnega izobraževanja na srednji stopnji in nadaljevanje strokovnega študija ter vzgojo za turizem. (RSNUT,1995) V Razvojnem nacrtu in usmeritvah slovenskega turizma 2007-2011 je zapisano, da je v zadnjem obdobju razvoj slovenskega turizma temeljil na izgradnji fizicne infrastrukture, ki je vsekakor pomembna in potrebna osnova za razvoj, zanemarjeno pa je bilo podrocje razvoja t. i. mehkih razvojnih elementov - kakovosti v najširšem pomenu besede, pospešenega izobraževanja za turizem in razvoja cloveških virov. Iz analize cloveških virov v dosedanjem strateškem obdobju (pa tudi prej) izhaja, da ponudba izobraževalnih programov obstaja, da pa povpraševanje (razen v primeru visokega šolstva) pada. Glavne slabosti, ki se kažejo na tem podrocju, so: nizka izobrazbena struktura zaposlenih v turizmu; razkorak med izobraževalnimi programi in omejenim prakticnim usposabljanjem v turisticnih podjetjih; razkorak med programi izobraževanja in usposabljanja in potrebami gospodarstva ter vedno manjši interes mladih za izbor poklicev v gostinstvu. Opazen je predvsem upad vpisa v osnovne gostinske poklice (npr. kuhar, natakar). Ob upoštevanju pomena kadrov za zagotavljanje kakovosti in s tem konkurencnosti slovenske turisticne ponudbe je podrocju razvoja cloveških virov v tem strateškem obdobju potrebno nameniti vec pozornosti. (str.-----) V Strategiji razvoja slovenskega turizma 2012-2016 so kadri prepoznani kot ovira k doseganju vecje konkurencnosti slovenskega turizma (pomanjkanje kakovostnih, izobraženih in motiviranih kadrov v gostinstvu in turizmu, toga delovna zakonodaja). Med strateškimi ukrepi za konkurencni in trajnostni slovenski turizem je zapisano, da je potrebno v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami dvigniti usposobljenost zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Z razvojnimi ukrepi je potrebno zagotoviti ustrezno kadrovsko strukturo glede na potrebe turisticnega gospodarstva in zagotoviti kakovostni sistem izobraževanja in usposabljanja ter ustrezne pogoje za delo v turisticnem gospodarstvu. Povezanost ukrepov vlaganja v znanje je prikazana na spodnji sliki. Slika 1: Povezanost ukrepov/aktivnosti ter dolgorocni vplivi vlaganja v znanje Vir: Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012-2016 V Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 je zapisano, da z vizijo visoke vrednosti pride tudi kakovostna in izobražena delovna sila, za kar je potrebno izboljšati trenutni izobraževalni sistem, ki bo zagotovil znanja in spretnosti, ki jih turizem potrebuje. S cimer naj bi se podoba kariere v turisticnem sektorju scasoma izboljšala. Kadri so v slovenskem turizmu eden njegovih najpomembnejših neizkorišcenih razvojnih potencialov. Ugotavljajo, da so kljucni izzivi in nevarnosti slovenskega turizma premalo strokovnega kadra in v prihodnjih letih pricakujejo še porast povpraševanja po poklicno izobraženih kadrih. Korak k temu je program vajeništva, ki je z Zakonom o vajeništvu, znova zacel veljati. Na ravni terciarnega izobraževanja je velika ponudba programov na podrocju turizma, ne pa hotelirstva, ki je najvecji zaposlovalec v turizmu. Zaostaja se tudi na podrocju izobraževanja na delovnem mestu, saj podjetja nimajo celostnih izobraževalnih programov za svoje zaposlene. Turisticna podjetja vecinoma nimajo vzpostavljenih ustreznih sistemov nagrajevanja in napredovanja zaposlenih ter drugih spodbud, ki bi prispevale k motiviranosti in lojalnosti zaposlenih. Poleg tega so pogoji dela v gostinstvu in turizmu težji, place pa nižje. Prepoznana je tudi potreba po promociji poklicnega izobraževanja na podrocju turizma. Ugotavlja, da imajo zaposleni v turizmu v povprecju slabše place kot v drugih gospodarskih panogah. Turizem zaposluje vec žensk in mladih, vecina služb zahteva izobrazbo na nižji poklicni ravni (3. in 4. stopnja), v zadnjih letih pa se dogaja tudi deregulacija poklica. Vse to ima vpliv na slabšo podobo poklica in manjšo motiviranost mladih za odlocanje za te poklice. Navaja potrebo izboljšati podobo turisticnih poklicev z izvajanjem promocije turisticnih poklicev z aktivnejšo prisotnostjo uveljavljenih turisticnih delavcev. (Partnerstvo za trajnostni razvoj slovenskega turizma 2012-2016, 2012) V evalvaciji strategije 2017-2021 je bilo ugotovljeno, da med nezadostno ali ne-naslovljene kljucne ukrepe spadajo tudi kadri in izobraževanje v turizmu. Prav tako ni bil dosežen razvojni cilj povecanje zaposlovanja za polni delovni cas. Izpostavljajo 10 kljucnih vsebinskih usmeritev, med katerimi so tudi cloveški viri, ki so ozko grlo razvoja turizma in kljucni za doseganje višje kakovosti storitev. Opozarja na nujnost revidiranja sistema razvoja kadrov po celotni vertikali in promocijo strokovnega in poklicnega dela za povrnitev ugleda poklicev v turizmu in gostinstvu. (Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev »Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021«, 2021) Predlaga vzpostavitev vecletne kampanje »znanje in spretnosti za kakovost, dodano vrednost in ugled gostinskih in turisticnih poklicev«, kater cilj bo spodbujanje izobraževanja v podjetjih, pridobivanje mednarodnega znanja za ucitelje na poklicnih in srednjih šolah, dvigovanje ugleda poklica in vpisa v gostinsko-turisticne poklicne in srednje šole. Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028 ugotavlja, da je pandemija poglobila siceršnje strukturne težave panoge, ki se odražajo v podpovprecni dodani vrednosti, kadrovskemu in kakovostnemu primanjkljaju. V slovenskem turizmu so za doseganje višje kakovosti storitev in dodane vrednosti kljucni cloveški resursi na vseh podrocjih dejavnosti. Kljub rasti števila zaposlenih v celotni neposredni in posredni dejavnosti turizma in gostinstva za okrog 20 % in realnemu narašcanju povpraševanja po delovni sili v gostinstvu v obdobju 2015–2019 se je vpis v poklicne in srednješolske izobraževalne programe na podrocju gostinstva, ki predstavljajo najvecji del oziroma najmanj 47 % oziroma 58 % vseh potreb kadrov v gostinstvu, zmanjšal za okrog 30 %. Zmanjšan vpis že predstavlja velik primanjkljaj glede na dejanske potrebe gospodarstva. Vzroki za pomanjkanje vpisov v poklicne in strokovne programe izobraževanja v gostinstvu in turizmu so – med drugimi sistemskimi vzroki – tudi pomanjkanje poudarkov usposobljenosti in izobraževanja za uspešnost slovenskega turizma s strani kljucnih odlocevalcev v slovenskem turizmu, pomanjkanje izpostavljanja pomena tega podrocja v turisticnem sistemu in posledicno znižanje prodornosti ter morda tudi kompetenc in zaupanja do izobraževalnih ustanov na podrocju turizma in gostinstva. (Strategija slovenskega turizma 2022-2028, 2022) Ocenjujejo, da trenutni priliv kadrov iz izobraževalnega sistema teoreticno zagotavlja le med 10 in 20 % potreb na trgu dela. 3 UGOTOVITVE Kljub dobro zastavljenim ciljem v vseh dosedanjih strategijah razvoja turizma in prepoznani vrednosti kadra za uspešno realizacijo postavljenih ciljev, pa smo žal dalec od želenega cilja. Kljub številnim okroglim mizam, razpravam, analizam stanja in zgledno pripravljenimi akcijskimi nacrti, gordijski vozel zlepa ne preseka. Pri reševanju problema pa vsi deležniki nosijo breme neuspešnega naslavljanja nastale situacije. Gospodarstvo, ki komaj še diha zaradi kronicnega pomanjkanja delovne sile, šole zaradi upada vpisa, stroka zaradi slabega ugleda poklicev in gostje zaradi razkoraka med ceno in kvaliteto izveden storitve. Poraja se vprašanje koliko casa bo gospodarstvo še zdržalo, preden bo kakovost storitev in zadovoljstvo gostov zaradi pomanjkanja delovne sile (ne samo kakovostne, temvec delovne sile nasploh) na tako nizki ravni, da si ne bomo vec mogli obetati niti prvih gostov, kaj šele povratnikov, lojalnih gostov. Stanje je alarmantno, saj po podatkih Zavoda za zaposlovanje trenutno v gostinstvu primanjkuje 10.000 zaposlenih. Epidemija COVID19 je samo še poglobila težave, ki so se akumulirale že dlje casa. In težava ni samo slovenska, temvec se z njo spopada vecina razvitih turisticnih trgov. Rešitev je zapisanih nic koliko, vendar brez posluha – poslušanja in slišanja vseh deležnikov žal ne bo šlo. Gospodarstvo se otepa z dedišcino preteklosti, ko se ni vlagalo v višanje plac skladno z drugimi sektorji in tudi ne v nadaljnje izobraževanje zaposlenih, kar je na dolgi rok prineslo neatraktivnost poklicev, saj mladi ne vidijo možnosti napredovanja in razvoja. Ugled dolocenh poklicev (natakar) se je z deregulacijo, nasprotno s pricakovanji, poslabšal in na dolgi rok, mašenje lukenj s cenejšim študentskim delom ni prinesel želene rešitve. Fluktuaciija delovne sile je ena izmed višjih glede na povprecje v ostalih panogah, kar posledicno za delodajalce pomeni še dodatno obremenitev zaradi uvajanja vedno novih delavcev. Nov kader potrebuje cas za uvajanje, da bi lahko kompetentno opravljala svoje naloge, to pa je nekaj, cesar delodajalcem v dani situaciji primanjkuje. Zato tudi mentoriranje ni izvedeno v optimalni obliki in je eden izmed kamenckov v mozaiku zakaj delo v gostinstvu in turizmu ni zaželeno. Zaposlovanje tuje delovne sile se do sedaj ni izkazalo kot najprimernejši nacin reševanja težav, temvec le kot obliž in gašenje požara. Gostje namrec išcejo avtenticne izkušnje, ki temeljijo na lokalni identiteti in kulturi. Šole se poleg upada vpisa soocajo tudi z nizkim šolskim uspehom in velikim osipom. Zatorej številke o v pisu na posamezne programe niso dovolj natancne za napoved priliva potencialnih kadrov, temvec je potrebno pogledati število dijakov z dokoncanim šolanjem, ki vstopajo na trg dela, pa še tukaj je potrebno vzeti v obzir, da žal vsi – paradoksalno - ne bodo iskali zaposlitve v panogi za katero so se izobraževali. Tako so podatki o prilivu novega kadra v dejavnost še bolj zaskrbljujoci. Na odlocitve za vpis na poklicne in strokovne programe s podrocja gostinstva in turizma imajo najvecji vpliv starši in svetovalni delavci v osnovnih šolah, ki pa v zadnjih desetih letih ne vidijo te panoge kot perspektivne za svoje otroke. Znacilnosti delovnega okolja v gostinstvu turizmu namrec opredeljujejo relativno nizke place, omejene možnosti napredovanja in razvoja kariere, neugodni modeli delovnega casa, kot tudi neprijetni fizicni pogoji dela. 4 ZAKLJUCEK Družba in pogled na življenje, kakor tudi na opravljanje poklica se spreminja. Nove generacije ne išcejo samo službe kjer prejemajo placo in ne pricakujejo zaposlitve v istem podjetju do upokojitve, temvec išcejo projekte na katerih se lahko razvijajo. Poklic mora biti uravnotežen z zasebnim življenjem, imeti želijo cas za druge aktivnosti, pricakujejo organizirano okolje z dolocenimi srednjerocnimi in dolgorocnimi cilji, ki spodbujajo poklicni razvoj, ki temelji na znanju in izkušnjah in ne na ukazu in kontroli. Vedeti kje in kako moram opraviti svoje delo, kaj so pricakovanja delodajalca, je bistvena informacija za dobro usposobljen kader. Vse to, pospremljeno s primernim placilom, ki je skladno z odgovornostmi je to, kar želi in pricakuje nova generacija od svojega dela. Brez tega bomo imeli nekompetentne kadre in visoko fluktuacijo, kar zaradi stalnih sprememb povzroca visoke stroške. Kaj potrebujejo gospodarstvo - usposobljene delavce, ki so motivirani in dosegajo dodano vrednost za visoko kakovostne produkte. Kaj potrebujejo šole – motivirane dijake, ki v tem poklicu vidijo svojo prihodnost. 5 LITERATURA IN VIRI: 1) Resolucija o strateških ciljih na podrocju razvoja turizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje (ReSCPRT), Uradni list št.7/1995. 2) Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT), Uradni list RS, št.2/2004. 3) Kovac, Bogomir in drugi (2002): Strategija slovenskega turizma 2002-2006. Ljubljana: Vlada RS, Ministrstvo za gospodarstvo. 4) dr. Maja Uran, dr. Rok Ovsenik: Razvojnem nacrtu in usmeritvah slovenskega turizma 2007-2011, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS 5) Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016 6) Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, 2017 7) Evalvacija izvajanja in doseganja ciljev »Strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021« in smernice za nacrtovanje razvoja turizma v Sloveniji v strateškem obdobju 2022-2028; Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ljubljana, 2021 8) Strategija slovenskega turizma 2022-2028, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, 2022 9) Identifikacija kompetenc zaposlenih, potebnih za dolgorocno konkurencnost slovenskega turizma, in oblikovanje predlogov posodobitve izobraževalnih programov; 2020 10) Brumen, B., Gorenak, M., Kuntaric, M., Mekinc, J., Mušic, K., Rangus, M., Sikošek, M., Trdina, A., & Turnšek, M. (2020). Identifikacija kompetenc zaposlenih potrebnih za dolgorocno konkurencnost slovenskega turizma in oblikovanje predlogov posodobitve izobraževalnih programov: koncno porocilo ciljnega raziskovalnega projekta . Fakulteta za turizem. 11) Lebe, S. S., Rok, M., Milfelner, B., Cvikl, H., Šarotar Žižek, S., Treven, S., Vrecko, I., & Iršic, M. (2009). Sodoben model upravljanja s cloveškimi viri za podrocje turizma: raziskovalni projekt. 12) UNWTO, Tourism Barometer 2019 KAKO IZBOLJŠATI DIGITALNE KOMPETENCE UCITELJEV NA PODROCJU TURIZMA? PROJEKT IMDIPET HOW TO IMPROVE THE DIGITAL COMPETENCES OF TEACHERS IN THE FIELD OF TOURISM? PROJECT IMDIPET ddr. Lazar Pavic Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija Izvlecek Referat obravnava problematiko digitalnih kompetenc uciteljev strokovnih predmetov s podrocja turizma. V raziskovalnem delu so predstavljeni najpomembnejši rezultati raziskave, ki je bila izvedena v štirih evropskih državah v okviru projekta Imdipet in se nanaša na samooceno digitalnih kompetenc uciteljev s podrocja turizma. Na podlagi rezultatov raziskave v zakljucnem delu clanka so predstavljene rešitve, ki jih bojo ponudili rezultati projekta Imdipet in se nanašajo na nacine in orodja, ki bojo lahko digitalno opolnomocila ucitelje strokovnih predmetov na podrocju turizma za uspešno izvedbo pedagoškega procesa. Kljucne besede: digitalne kompetence, turizem, projekt, IMDIPET Abstract The paper deals with the issue of digital competences of teachers of professional subjects in the field of tourism. The research work presents the most important results of the research, which was carried out in four European countries as part of the Imdipet project and refers to the self-assessment of the digital competences of teachers in the field of tourism. Based on the results of the research, the final part of the paper presents solutions that will be offered by the results of the Imdipet project and refer to methods and tools that can digitally empower teachers of professional subjects in the field of tourism for the successful implementation of the pedagogical process. Keywords: digital competences, tourism, project, IMDIPET 1 UVOD Številni raziskovalci izpostavljajo pomen uporabe informacijo-komunikacije tehnologije (v nadaljevanju IKT) pri ucenju in poucevanju. Izpostavljeno je dejstvo, da IKT pozitivno vpliva na profesionalni razvoj uciteljev, pri cemer je kljucnega pomena institucionalno in profesionalno ucno okolje. Kot kljucni dejavnik integracije IKT v ucni proces raziskovalci izpostavljajo uporabo opreme na nacin, ki podpira vse vidike ucenja ucenca oziroma študenta, ki ne zajema ucenja uporabe same IKT (Twining idr. 2013). Pri poucevanju na podrocju strokovnega izobraževanja je opazen dodaten problem – kako prenesti strokovno-prakticne vsebine v digitalno okolje, pri tem pa v cim vecji meri ohraniti zastavljene cilje in kakovost izvedbe samega pedagoškega procesa. Ce želimo, da ucitelji pri svojem delu ustrezno uporabljajo IKT, potrebno jih je opolnomociti z vešcinami in znanjem, ki presega osnovne procese v ucilnici. Digitalna kompetenca predstavlja enega izmed kljucnih dejavnikov, ki vpliva na to, ali bo ucitelj pri svojem delu uporabljal IKT (Brecko 2016). Opis in razlago digitalne pismenosti povzemamo v celoti (Uradni list Evropske unije L 394/13): »Digitalna pismenost vkljucuje varno in kriticno uporabo Tehnologije informacijske družbe (IST) pri delu, v prostem casu in pri sporazumevanju. Podpirajo jo osnovna znanja v IKT: uporaba racunalnikov za iskanje, ocenjevanje, shranjevanje, proizvodnjo, predstavitev in izmenjavo informacij ter za sporazumevanje in sodelovanje v skupnih omrežjih po internetu.« V preglednici 1 so predstavljeni nivoji digitalnih kompetenc, ki jih lahko dosežejo ucitelji. Iz preglednice lahko ugotovimo, da je za nivo 3 digitalnih kompetenc potrebno doseci najvec znanj, ki uciteljem omogoca dnevno vkljucevanje IKT v ucno prakso (Digital Single Market 2013). Tabela 1: Nivoji digitalne kompetence uciteljev Nivoji digitalne kompetence Opis Primeri uporabe IKT 1: Osnovni Ucitelj kot državljan e-pošta, spletni brskalniki, urejevalniki besedil, multimedija, ipd. 2: Splošno-profesionalni Nacini rabe skupni vsem uciteljem Spletne ucilnice, elektronske table, šolska administracija, ipd. 3: Specialno - profesionalni Predmetno-specificna raba IKT Racunalniško podprti laboratoriji, digitalna mikroskopija, programi namenjeni poucevanju specificnega predmeta, virtualna anatomija, ipd. Vir: Šorgo in Špenjak, 2010 2 RAZISKAVA 2.1 NAJPOMEMBNJŠI REZULTATI RAZISKAVE Glavni namen raziskave je bil ugotoviti vrzeli v digitalnih spretnostih in analizirati potrebe uciteljev poklicnega izobraževanja na podrocju turizma. S tem smo pridobili pomembne in aktualne informacije, ki bojo omogocale ustvarjanje bolj kakovostnih študijskih gradiv in predavanj, pri cemer najvecjo koristi bolj imeli ucenci, dijaki in študenti, ki se izobražujejo na podrocju turizma. S pomocjo anketnega vprašalnika smo zbrali podatke o vrzelih v digitalnih spretnostih uciteljev prakticnega pouka na podrocju turizma. Ucitelje prakticnega pouka v štirih državah (Francija, Latvija, Bolgarija in Slovenija) smo prosili, da ocenijo stopnjo svojih trenutnih IKT kompetenc in stopnjo svojih železnih IKT kompetenc v prihodnosti. Na ta nacin smo ugotovili, pri katerih IKT kompetencah obstajajo najvecje vrzeli. Vprašalnik je vseboval 14 vprašanj. Tri vprašanja so bila odprtega tipa, vsa ostala vprašanja so bila zaprtega tipa. Zadnjih pet vprašanj se je nanašalo na sociodemografski profil anketirancev (spol, starost, dosežena stopnja izobrazbe, stopnja izobrazbe na kateri ucitelj trenutno poucuje in država v kateri je ucitelj trenutno zaposlen). Za pridobivanje podatkov smo uporabili spletni vprašalnik. Anketni vprašalnik je bil prvotno pripravljen v angleškem jeziku in naknadno preveden v štiri jezike: bolgarski, slovenski, francoski in latvijski jezik. Pridobivanje podatkov je potekalo centralno s pomocjo orodja Microsoft Forms v obdobju od julija do oktobra 2021. V raziskavi je sodelovalo 155 uciteljev poklicnega izobraževanja na podrocju turizma, pri cemer je distribucija odgovor med posameznimi državami bila približno enaka. V prvem delu anketnega vprašalnika nas je zanimalo, kako ucitelji ocenjujejo svojo uspešnost/udobje pri uporabiti elektronski naprav v procesu poucevanja ter kako ocenjujejo kakovost digitalne opremljenosti šole v kateri delajo. Obe vprašanji so študenti ocenjevali na lestvici od 1 do 5, pri cemer je 1 najnižja, 5 najvišja ocena. V preglednici 2 sta predstavljeni povprecji odgovorov za obe vprašanji. Ucitelji poklicnega izobraževanja in usposabljanja so svojo raven uspešnosti/udobja pri uporabi elektronskih naprav ocenili s povprecno vrednostjo 4,02, splošno kakovost digitalne opremljenosti njihove ustanove (programska oprema, strojna oprema, ucno okolje) pa s povprecno vrednostjo 3,77. Tabela 2: Uspešnost in kakovost digitalne opremljenosti institucij Vprašanje Povprecje, n=155 Kako ocenjujete svojo uspešnost/udobje pri uporabi elektronskih naprav? 4,02 Kako bi na splošno ocenili kakovost digitalne opremljenosti vaše ustanove (programska oprema, strojna oprema, ucno okolje)? 3,77 Vir: raziskava v okviru projekta ImDiPeT Naslednji sklop vprašanj je bil namenjen ugotavljanju neskladij med sedanjo in prihodnjo želeno ravnjo IKT kompetenc na petstopenjski lestvici, pri cemer je 1 pomeni najnižjo in 5 najvišjo vrednost. Najvecje vrzeli oziroma razlike med sedanjo in v prihodnje želeno ravnjo je bilo ugotovljeno pri naslednjih postavkah: kompetence za razvoj spletnih strani, kompetence za uporabo družbenih omrežij in kompetence povezane z uporabo tehnologij digitalne strojne opreme, kot je virtualna resnicnost (Tabela 3). Vse razlike imajo negativen predznak, kar pomeni, da so ucitelji, ki so sodelovali v raziskavi, motivirani in pripravljeni, razvijati svoje IKT kompetence, saj so povprecja trenutnih digitalnih kompetenc nižja pri vseh postavkah od povprecij željenih kompetenc v prihodnosti. Tabela 3: Neskladja med sedanjimi in želenimi IKT kompetencami uciteljev IKT kompetenca Ocena trenutne IKT kompetence, n=155 Ocena želene IKT kompetence, n=155 Neskladje Uporabe operacijskega sistema 4,22 4,88 -0,66 Uporaba Microsoft Office-a 3,97 4,92 -0,95 Izvajanje postopkov spletne varnosti 3,22 4,55 -1,33 Prilagajanje digitalne opreme (npr. povezljivost, Wi-Fi, zvok) 3,55 4,37 -0,82 Uporaba sistema in video projektorjev 3,76 4,35 -0,59 Namizno založništva 3,89 4,82 -0,93 Racunalniško programiranje 3,77 4,22 -0,45 Razvoj spletnih strani 2,77 4,11 -1,34 Uporaba družbenih medijev 3,37 4,77 -1,4 Spremljanje spletnih ocen 3,66 4,12 -0,46 Podatkovna analitika, poslovna inteligenca in delo z veliki podatkovnimi bazami 3,72 4,22 -0,5 Uporaba 2,99 4,47 -1,48 tehnologij digitalne strojne opreme kot je virtualna resnicnost Vir: raziskava v okviru projekta ImDiPeT 3 NAMESTO ZAKLJUCKA: PROJEKT »IMPROVING DIGITAL PEDAGOGICAL COMPETENCES OF VET TEACHERS IN TOURISM SECTOR (IMDIPET) Ideja o Erasmus+ projektu »ImDiPeT« je nastala v kontekstu pandemije COVID-19 v casu izbruha njenega drugega vala. S ciljem nadzorovati situacijo, ki predstavlja najvecje globalno javno zdravstveno krizo v tem stoletju, vlade EU so uvedle vrsto omejevalnih ukrepov, vkljucno s "socialnim distanciranjem" in zaprtjem šol. S prehodom na model spletnega ucenja in poucevanja na daljavo, izobraževalni sistemi so se soocali z izzivi glede njihove pripravljenosti na digitalno izobraževanje. Po eni strani, ucitelji in predavatelji morajo imeti zadostna znanja in vešcine, da lahko razvijejo in izboljšajo svoje digitalne pedagoške kompetence ter zagotovijo vkljucujoco naravo svojih predavanj. Obstajajo razlike v vešcinah predavateljev na podrocju poklicnega izobraževanja. Nekateri ucitelji, ki so bolj vešci in predani uporabi digitalnega in spletnega ucenja, so primer dobre prakse in v teh primerih ucni proces skupno prizadevanje v katerem pride do izmenjave znanj na relaciji ucitelj – ucenec in obratno. Drugi se zavedajo pomena digitalnega in spletnega ucenja, vendar imajo omejena znanja na tem podrocju. Tretjo skupino predstavljajo ucitelji poklicnega izobraževanja, ki so ambivalentni do uporabe IKT v izobraževalne namene oziroma niso pripravljeni preizkusiti takšnih praks. Številni ucitelji poklicnega izobraževanja in usposabljanja so se zaradi situacije s COVID-19 soocali z izzivi ucenja na daljavo. Vsebina njihovih gradiv ni bila dovolj privlacna za študente, ki pri tem niso bili aktivno vkljuceni v proces ucenja. Njihovo pozornost bi lahko veliko bolje ohranili, ce bi ucno snov predstavili na bolj interaktiven nacin. To je mogoce doseci s preoblikovanjem in prilagajanje ucnih vsebin, vkljucno z igrifikacijo kot pedagoškim pristopom v procesu poklicnega e-izobraževanja. Glavni cilj projekta »ImDiPeT« je razvoj digitalnih pedagoških kompetenc uciteljev poklicnega izobraževanja in usposabljanja v turizmu v razmerah COVID-19. Specificni cilji projekta so: • podpora zagotavljanju visokokakovostnega inkluzivnega digitalnega izobraževanja v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; • razvoj in uporaba odprtih izobraževalnih virov, odprtih ucbenikov ter brezplacne in prosto dostopne izobraževalne programske opreme; • krepitev sodelovanja in povezovanja med strokovnimi šolami s podrocja turizma; • pripraviti izobraževalne strokovnjake na izzive pravicnosti, raznolikosti in vkljucevanja v digitalnem ucnem okolju in • spodbuditi ucitelje k uporabi School Education Gateway med izvajanjem projekta in po koncu projektnih aktivnostih. Ciljni poklici, na katere se projekt nanaša so kuhar, natakar in hotelski receptor. Direktne koristi od projekta bojo zagotovo imeli ucitelji poklicnih šol s podrocja izobraževanja in usposabljanja, indirektne koristi pa ucenci poklicnega izobraževanja in usposabljanja v turisticnem sektorju. Za doseganje ciljev projekta izvajajo se tri projektne aktivnosti, in sicer: . Študija in spletna svetovalna delavnica o pomanjkanju digitalnih kompetenc pri poucevanju v poklicnem izobraževanju s podrocja turizma; . Razvoj interaktivne prosto dostopne programske opreme za podporo izobraževanju; . Razvoj prosto dostopne digitalne knjižnice. Implementacija rezultatov projekta bo imela dolgorocne pozitivne ucinke na obe ciljni skupini projekta, predvsem skozi povecanje digitalnih pedagoških kompetenc uciteljev in pripravo digitalnih orodij, ki bojo podprla in povecala privlacnost ucnega procesa ter povecala njegovo ucinkovitost. Na ta nacin bojo rezultati projekta dolgorocno okrepili digitalne pedagoške kompetence uciteljev. Metodologija, ki je izbrana za doseganje splošnega cilja projekta in doseganje konkretnih ciljev, zagotavlja razvoj uporabnih in trajnostnih produktov, ki jih bo mogoce prenašati zunaj partnerstva po koncu trajanja projekta. Rezultati projekta bojo: . razvoj visokokakovostnih in privlacnih digitalnih vsebin; . razvojne inovativne prosto dostopne izobraževalne programske opreme in . razvoj prosto dostopne digitalne knjižnice za poklicno izobraževanje in usposabljanje na podrocju turizma. Rezultati projekta bojo imeli naslednje dolgorocne ucinke: . ugotoviti potrebe po izboljšanju digitalnih kompetenc na podrocju poklicnega izobraževanja v turisticnem sektorju; . razvoj mocnih dolgorocnih povezav med poklicnimi šolami, izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter IT podjetji; . oblikovanja skupne prosto dostopne digitalne knjižnice, ki bo na voljo na ravni EU; . razvoj inovativnega orodja – prosto dostopne izobraževalne programske opreme, ki bo izboljšala kakovost pedagoškega procesa poklicnega izobraževanja na ravni EU; . objava informacij o rezultatih projekta na spletne strani sodelujocih organizacij in razširjanje rezultatov projekta ImDiPeT po partnerskih mrežah; . »multiplikacjski ucinek« - prevod rezultatov projekta v dodatne jezike. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Digital Single Matket (2013). Survey of Schools: ICT in Education, Benchmaring Access, Use and Attitudes to Technology in Europes Schools. European Commission. 2) Peter Twining, Juliana Raffaghelli, Peter Albion, and Don Knezek. Moving education into the digital age: the contribution of teachers’ professional development. Journal of computer assisted learning, 29(5):426–437, 2013. 3) Andrej Šorgo in Andreja Špernjak (2010). Opredelitev digitalnokompetentenga ucitelja in predpogoji izobraževanja ucencev za razvoj digitalne kompetence. v: Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT. str.155-159 4) L 394/10, SL, Uradni list Evropske unije 30.12.2006, PRIPOROCILO EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne18. decembra 2006, o kljucnih kompetencah za vseživljenjsko ucenje, (2006/962/ ES), dostopno na spletu http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2006:394:0010:0018:SL:PDF 1.1 MOTIVACIJSKI DEJAVNIKI ZA PROMOCIJO GOSTINSKIH POKLICEV ŠOLSKA RESTAVRACIJA KOT ORODJE ZA PROMOCIJO POKLICEV V GOSTINSTVU SCHOOL RESTAURANT AS A PROMOTION TOOL FOR HOSPITALITY CAREERS Mojca Polak Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija Tadej Ljubec Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor, Slovenija Izvlecek Prispevek obravnava problematiko zmanjšanega zanimanja za gostinske poklice, ki mocno vpliva na razvojne možnosti panoge. Uvodoma so predstavljeni motivacijski dejavniki, ki so znacilni pri kariernih odlocitvah predstavnikov generacije Y in Z. Na osnovi raziskovalnega vprašanja smo izpostavili priložnosti za promocijo gostinskih poklicev, ki jih kot aktivni poslovni subjekt nudi šolska restavracija. Kot primer dobre prakse predstavljamo aktivnosti šolske restavracije Sedem (VSGT Maribor), ki se uporabljajo kot uspešno orodje za promocijo poklicev. Kljucne besede: gostinstvo, promocija poklicev, šolska restavracija, kadrovski izzivi Abstract The focus of the paper is the issue of the decreased interest in hospitality professions, which strongly affects the development possibilities of the industry. In the introduction, the motivational factors that are characteristic of the career decisions of representatives of generations Y and Z are presented. Based on the research question, we highlighted the opportunities for the promotion of hospitality professions that the school restaurant offers as an active business entity. As an example of good practice, we present the activities of the school restaurant Sedem (VSGT Maribor), which are used as a tool for the promotion of professions. Keywords: hospitality, promotion of hospitality careers, school restaurant, personnel challenges 1 UVOD V sodobnem gostinstvu postaja globalni problem pomanjkanje ucinkovitega, kreativnega in motiviranega kadra, ki bi prepoznal dolgorocno karierno priložnost znotraj gostinskih poklicev. Evropska komisija (European Comission, 2011) v svoji strategiji razvoja hotelske in restavracijske dejavnosti v EU (Evropska unija) opozarja na stalno rast povpraševanja po gostinskih storitvah, ki vecajo potrebe po usposobljenem kadru. Razlogi za povecanje potreb so razlicni, v glavnem pa povezani s spremembami življenjskega stila, rastjo turisticnega prometa in staranjem prebivalstva. Evropska komisija se tako zaveda, da bo v primeru manjka kadrov, ki so državljani EU, potrebno poiskati legalne kadrovske okrepitve izven meja EU. V Sloveniji je trend pomanjkanja storitvenega kadra opazen. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Blaž Cvar ocenjuje, da je nezasedenih delovnih mest v slovenskem gostinstvu v letu 2022 okoli 10.000 (ljubljana.info, 2022). K temu zagotovo prispevajo tudi neurejena placna politika in nagrajevanje znotraj branže, ki tudi pri merjenju povprecne place (Slika 1), gostinstvo uvršca na dno vseh podrocnih dejavnosti. Slika 1: Povprecna placa po podrocjih dejavnosti Vir: SURS (2022) Omenjena dejstva pa s tem mocno ogrožajo stabilnost, storilnost in privlacnost dejavnosti. Košcak (et al, 2021) je tudi na osnovi raziskave, ki je analizirala poglede otrok šestih evropskih držav na turizem, potrdil izrazito negativen odnos otrok do panoge. Kriza poklica pa se tako odraža tudi pri zanimanju mladih za vpis v srednje in višje šole s podrocja gostinstva in turizma. Pri tem se šole srecujejo tudi z omejenimi sredstvi za promocijo poklicev. Prav zato bo potrebno v prihodnje oblikovati prodorne modele promocije poklicev, ki bodo temeljili na izpostavljanju aktivnosti šol skozi njihove tržne kanale. Kljucno raziskovalno vprašanje prispevka je: Kako lahko šolska restavracija vpliva na promocijo gostinskih poklicev skozi prakticno izobraževanje (PRI) študentov? V prispevku tako izpostavljamo primer dobre prakse promocije gostinskega poklica šolske restavracije Sedem, ki je ucno podjetje Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor (VSGT). Šolska restavracija s svojim poslovnim modelom temelji na prenosu realnega delovnega okolja do študentov in mentorjev. Pri tem igrajo pomembno vlogo tudi gostje, ki predstavljajo tretjega partnerja v tem odnosu. Delo študentov nadzorujejo mentorji, ki sodelujejo pri izvajanju storitev, ki jo na koncu placa in oceni gost. Od njegovega zadovoljstva pa je odvisno, ce bo obisk v šolski restavraciji ponovil in omogocil pogoje, da bo lahko prišlo do procesa prakticnega izobraževanja in usvajanja strokovnih vešcin. Pri tem je potrebno poudariti tudi vlogo, ki jo ima šolska restavracija pri oblikovanju in ohranjanju javne podobe o gostinskem poklicu in ustvarjanju povpraševanja za usposabljanje znotraj gostinskih poklicev pri vseh generacijah družbe. Šolska restavracija lahko tako postane pomemben marketinški kanal višje strokovne šole, znotraj katere deluje, hkrati pa lahko z ucinkovitim sistemom motiviranja in tvornimi odnosi med vsemi sodelavci pripomore k vzpostavitvi trajnostnega modela organizacijske kulture v gostinskem podjetju. Posledicno lahko širšemu okolju ponudi primer dobre prakse, ki bi ga lahko v celoti ali delno povzemali. Trg dela se spreminja tudi zaradi intenzivnega mešanja generacij z razlicnimi vrednotami in pricakovanju. Pri tem je potrebno še posebej izpostaviti dve najmlajši skupini na trgu dela, predstavnike generacije Z (rojeni med 1997 in 2013) ter predhodne generacije Y – generacija milenijcev (rojeni med 19981 in 1996). Ceprav delijo posamezniki obeh imenovanih generacij tudi skupne vrednote, so med njimi tudi pomembne razlike, ki vplivajo na delovno dinamiko. Njihovo poznavanje in razumevanje pa je kljucno za trajnostno naravnano delovno klimo. Še posebej zaradi dejstva, da predstavniki generacije Z zelo stremijo k hitrim dosežkom, ustreznemu nagrajevanju ter tolerantnemu odnosu do vseh vkljucenih v delovnih proces (Schroth, 2019). Motivacijski dejavniki zelo pomembno vplivajo na predstave in kakovost opravljanja posameznega poklica. Na osnovi raziskave pa je Sawicki (2016) ugotovil, da predstavnike generacije Y pri delodajalcih pritegne predvsem ideja, da lahko uravnovesijo svojo kariero z zasebnim življenjem. Ne želijo delati izven rednega delovnega casa, vendar radi tekmujejo in cenijo fleksibilnost pri delu. Všec so jim izzivi, radi se ucijo in želijo imeti obcutek, da so del necesa pomembnega. Med priporocili za motiviranje pripadnikov generacije Y Zakrajšek (2015, po Norman 2014) navaja naslednje (citat): . Spodbujajte uporabo tehnologije na delovnem mestu. Pripadniki generacije Y so odrašcali v casu rabe interneta in napredkih tehnologije. Zagotavljanje najnovejše tehnologije na delovnem mestu spodbuja njihovo kreativnost. . Posredujte jim pomembne informacije. Sporocite jim najnovejše novice o organizaciji. S stalnim dotokom informacij jim omogocite, da se cutijo kot del organizacije in povecate njihovo pripadnost. . Deljeno upravljanje ciljev: Razvijte sistem, preko katerega zaposleni postavijo cilje in jim sledijo (npr. preko spleta). S pregledom nad cilji sodelavcev povišamo njihovo motivacijo za doseganje ciljev. . Zagotavljajte stalno povratno informacijo. . Bodite fleksibilni. To se nanaša na tehnologijo, urnike in projekte. Pozanimajte se glede njihovih interesov in jim ponudite možnost izbire projektov in mobilnost (delo od doma), kjer je to mogoce. . Profesionalni portfolio je odlicen nacin za predstavitev opravljenih projektov in dosežkov zaposlenega. Gabrielova in Buchko (2021) izpostavljata med (Slika 2) skupnimi vrednotami in znacilnostmi, ki so povezane s kariero pri predstavnikih generacije Y in Z, predvsem željo po stalnem razvoju ter uravnoteženem zasebnem in službenem življenju. Slika 2: Primerjava vrednostne lestvice delovnih vrednot med predstavniki milenijcev in Z generacije. Vrednostna lestvica Vrednostni indiaktor Milenijci Genearacija Z Ponotranjene delovne vrednote Dosežek Usmerjen v dosežke Razvoj Želja po stalnem profesionalnem razvoju Zunanje delovne vrednote Varnost zaposlitve in placa Namen – optimizem – sprejemanje tveganj Varnost – pragmatizem-zavracanje tveganj Povratna informacija Pogosto Stalno Socialne delovne vrednote Timsko delo Socialna interakcija Sodelovalni Družabni v realnem okolju Tekmovalni Družabni v digitalnem okolju Uravnoteženost zasebnega življenja in kariere Izražena želja po uravnoteženem zasebnem in službenem življenju Vir: prilagojeno po Gabrielova in Buchko (2021) Za trajnostno in družbeno odgovorno življenje in delo bo v prihodnje nujno upoštevati posebnosti medgeneracijskega bivanja ter dognanja vkljuciti v organizacijo dela, ki mora odražati fleksibilnost za spremembe v družbi. 2 PRIMER DOBRE PRAKSE 2.1 RESTAVRACIJA SEDEM Pomembno pridobitev VSGT Maribor predstavlja šolska restavracija Sedem, ki deluje kot samostojna poslovna enota v okviru MIC – Akademije kulinarike in turizma. Restavracija je odprta vse dni v tednu razen ponedeljka in nedelje. Študenti so tako pri njenem poslovanju vkljuceni vse ure znotraj uradnega delovnega casa. Restavracija Sedem je za VSGT velika pridobitev, saj študenti pridobljeno teoreticno znanje tu uporabijo v praksi. Urijo se v pripravi napitkov in pijac, spoznavajo surovine, sestavljajo in pripravljajo jedi vseh vrst, pecejo sladice, razvijajo in utrjujejo spretnosti pri sprejemanju gostov in v strežbi, organizirajo delo, razmišljajo o uvajanju novitet. Pomembno dejavnost restavracije predstavlja tudi izvajanje razlicnih gostinskih storitev na terenu (catering), ki študentom omogoca še dodaten vpogled v posebno obliko gostinske storitve. Za študente je ob zakljucku šolanja in pridobitvi diplome zelo pomembno, da znajo pokazati vse pridobljene strokovne kompetence. Pod nadzorom mentorjev v restavraciji pridobijo še vec znanja in izkušenj in so po diplomi bolj samozavestni in pripravljeni za nova odkrivanja in ustvarjalne poklicne izzive (Restavracija Sedem, 2018). 2.2 MERJENJE ZADOVOLJSTVA ŠTUDENTOV Z OPRAVLJANJEM PRAKTICNEGA IZOBRAŽEVANJA V ŠOLSKI RESTAVRACIJI Z namenom stalnega nadzora nad nivojem kakovosti izvajanja prakticnega izobraževanja se dvakrat letno preverja nivo zadovoljstva med študenti, ki so vkljuceni v delo v šolski restavraciji. V nadaljevanju tako predstavljamo rezultate merjenja zadovoljstva v študijskem letu 2021/22. Raziskava je bila izvedena v obeh semestrih. Vanjo so bili vkljuceni vsi študenti, ki opravljajo prakticno izobraževanje v šolski restavraciji. Anketa je anonimna. Študenti jo izpolnijo preko povezave, ki je poslana na njihov šolski spletni naslov. Anketo je skupaj izpolnilo 91 študentov. Študenti lahko z oceno od 1 do 10 ocenijo posamezno kategorijo. Pri tem 1 predstavlja najnižjo oceno (nezadostno) in 10 najvišjo oceno (odlicno). Med vprašanji smo posebej izpostavili zaznavo zadovoljstva študentov s kakovostjo PRI. Študenti generacije 2021/22 so kakovost prakticnega izobraževanja v restavraciji Sedem v povprecju ocenili z oceno 8,48. Slika 3: Graf: Povprecna ocena prakticnega izobraževanja v restavraciji Sedem Vir: interni vir VSGT Maribor (2022) Študenti generacije 2021/22 so kakovost prakticnega izobraževanja v strežbi restavracije Sedem v povprecju ocenili z oceno 9,34. Slika 4: Graf: Povprecna ocena prakticnega izobraževanja v strežbi restavracije Sedem Vir: interni vir VSGT Maribor (2022) Študenti generacije 2021/22 so kakovost prakticnega izobraževanja v kuhinji restavracije Sedem (Slika 4) v povprecju ocenili z oceno 9,21. Slika 5: Graf: Povprecna ocena prakticnega izobraževanja v kuhinji restavracije Sedem Vir: interni vir VSGT Maribor (2022) Rezultati ankete tako kažejo visoko oceno zadovoljstva z opravljanjem prakticnega izobraževanja v šolski restavraciji, kar ustvarja dobre pogoje za krepitev pozitivnega odnosa do poklica. 2.3 AKTIVNOSTI RESTAVRACIJE SEDEM ZA PROMOCIJO GOSTINSKIH POKLICEV Mentorji v restavraciji Sedem na osnovi letnega nacrta dela v povezavi z Medpodjetniškim izobraževalnim centrom (MIC) VSGT Maribor nacrtujejo in izvajajo številne aktivnosti za promocijo gostinskih poklicev. V nadaljevanju predstavljamo poglavitne. Pridobitev znakov kakovosti in okoljskega znaka Restavracija Sedem se je ob svoji ustanovitvi zavezala k izvajanju gostinske storitve najvišjega nivoja, ki omogoca študentom pridobivanje sistematiziranih in mednarodno priznanih strežnih in kuharskih vešcin. Prav zato so restavracijo kot uglednega ponudnika gastronomije prepoznali tudi mednarodno priznani kulinaricni vodniki, kot so Michelin, Gault Millau in Falstaff, ki jo ves cas vkljucujejo v svoj nabor najboljših v regiji. V sklopu svojega delovanja vodstvo restavracije zato vsebine in nivo ponudbe ves cas prilagaja kriterijem, ki s kakovostjo odgovarjajo standardom omenjenih vodnikov. S promocijo vodnikov se tako izvaja tudi promocija poklicev, znotraj katerih deluje restavracija Sedem. Prav tako pa je potrebno izpostaviti pomen pridobitve okoljskega znaka, ki pripomore uvrstiti izvajanje gostinskih poklicev med zelene poklice za trajnostno prihodnost. Medijska prezenca ter družbena omrežja Skrb za trajnostni prirastek gostinskih poklicev sodi med kljucne naloge poslanstva šolske restavracije. Z dobro zasnovanim nacrtom komuniciranja z mediji lahko uspešno spodbudimo promocijo gostinskih poklicev. Pri medijskem komuniciranju restavracije Sedem tako sodelujemo z regionalnimi, nacionalnimi in mednarodnimi medijskimi hišami. Za njih pripravljamo: . letno tiskovno konferenco, . radijske in televizijske prispevke na predlagano temo (kostanj, med, tematski jedilniki), . gostovanja mentorjev in študentov v televizijskih in radijskih oddajah, . priprava kulinaricne produkcije (vizualizacija receptov), . priprava reportažnih prispevkov, . izvedba študijskih obiskov novinarjev in mnenjskih vodij. Pri medijski produkciji restavracija ves cas vkljucuje študente, ki so na PRI, in skupaj z njimi naslavlja javnost. Ob tem restavracija ves cas aktivno komunicira svojo ponudbo in promocijo poklica skozi razlicne profile družbenih omrežij in ves cas povecuje število sledilcev. Organizacija in izvedba strokovnih dogodkov Za krepitev strokovnih kompetenc in spoznavanje realnih delovnih izzivov se študenti pri delu v šolski restavraciji ves cas vkljucujejo v organizacijo in izvedbo strokovnih dogodkov, ki so povezani s pripravo gostinskih dogodkov po narocilu. Primer aktualnega zahtevnejšega projekta je Dolga miza – žametna vecerja, ki ga je restavracija Sedem septembra 2022 izvedla v sodelovanju z Zavodom za turizem Maribor ter Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Maribor. Vec kot 50 študentov in 50 dijakov je sodelovalo pri izvedbi »fine dinning« dogodka na prostem za 150 gostov, ki je že pri svoji promociji komuniciral pomen in vlogo mladih v gastronomiji in njihovo povezavo z lokalnimi gastronomskimi doživetji. Pri tem so bili študenti vkljuceni v vse faze izvedbe dogodka. Za potrebe promocije pred dogodkom se je pripravilo atraktivno video gradivo, ki je javnost naslavljalo preko goste mreže družbenih omrežij z retoriko, ki je nakazovala pomembno vlogo mladih v gostinskih poklicih za trajnostni razvoj ucinkovite mreže gastronomskih storitev in doživetij. Te vsebine so bile uspešno komunicirane tudi na tiskovni konferenci dogodka ter skozi moderacijo na dogodku in na razlicnih kanalih družbenih omrežij. Mentorstvo Vloga mentorja v šolski restavraciji je izredno zahtevna in kompleksna. Mentor pooseblja podobo poklica, ki ga opravlja. Prav tako pa mora znotraj pricakovanih osebnostnih in poklicnih znacilnosti uspešno prilagajati metode ucenja strokovnih vešcin generacijskim znacilnostim študenta. V restavraciji Sedem ves cas merimo zadovoljstvo študentov z mentorji ter na osnovi tega razglasimo mentorja za tekoce leto. Strokovno tutorstvo Pomembno orodje promocije poklicev je tudi strokovno tutorstvo, ki se je kot model ucinkovitega prenosa strokovnih vešcin uvedel v restavraciji Sedem. Strokovno tutorstvo izvajajo študenti drugega letnika, ki so se pri izvajanju prakse v restavraciji Sedem izkazali s strokovnim delom in odnosom do dela. Pri tem lahko samostojno izvajajo zahtevnejše naloge pod nadzorom mentorja. Študenti tutorji pridobljene strokovne vešcine demonstrirajo mlajšim kolegom. Pri tem prihaja do aktivne interakcije, ki je pomembna tudi zaradi pozitivnega odnosa do poklica. Mlajši kolegi s tem pridobijo strokovne vzornike, ki jim pomagajo osmisliti vlogo in pomen poklica. Erasmus stažiranje Poslovni model restavracije Sedem ves cas spodbuja dinamicni in sodobni razvoj strokovnih vešcin študentov, ki spodbuja njihovo strokovno samozavest in podobo. Restavracija Sedem se tako tudi zaradi umešcenosti v mednarodne kulinaricne vodnike (Michelin Slovenija, Gault Millau Slovenija, Falstaff) uspešno promovira kot odlicno podjetje za stažiranje mladih, ki želijo izboljšati nivo svojega strokovnega znanja na podrocju zahtevnih restavracijskih storitev s pomocjo Erasmus+ mobilnosti. Na vecmesecnem stažiranju smo tako že gostili študente iz Portugalske, Litve in Estonije. Sodelovanje v mednarodnem delovnem timu pri študentih VSGT tako krepi obvladovanje tujih jezikov ter izmenjavo drugih strokovnih znanj. Pri tem pa ves cas komunicira univerzalnost gostinskega in turisticnega poklica, ki se lahko izvaja neodvisno od nacionalnih meja. Humanitarne akcije Trajnostno vpenjanje restavracije v lokalno okolje je povezano tudi s prepoznavanjem potreb in družbenih vrzeli v okolju. Restavracija Sedem se pri tem ves cas delovanja povezuje z dobrodelnimi organizacijami, ki imajo izkušnje pri izvedbi humanitarnih akcij (Lions Club, Rotary Club, Zveza prijateljev mladine, Humanitarcek, Zavod 13). V sklopu razlicnih priložnostnih dogodkov se tako izvajajo številni projekti, ki ob humanitarni noti tudi dvigujejo ugled gostinskih poklicev ter vplivajo na dvig družbene odgovornosti pri študentih. Priprava ucnih gradiv in kulinaricna publicistika Kreativni tim restavracije Sedem za potrebe promocije poklica ves cas sodeluje pri pripravi razlicnih ucnih in promocijskih gradiv ter kulinaricne publicistike. Študenti na prakticnem izobraževanju tako sodelujejo pri pripravi tematskih vsebin, ki se povezujejo s trenutnimi kulinaricnimi trendi ali etnološkimi vsebinami. Izpostaviti je potrebno pripravo kulinaricne monografije Okusiti Maribor ter ucno gradivo, ki ga pri študiju uporabljajo študenti VSGT Maribor. Gastronomska diplomacija Pomembno orodje za dvig prepoznavnosti in pomena gostinskih poklicev je tudi gastronomska diplomacija. Šolska restavracija pri tem ucinkovito sodeluje skozi številne projekte in dogodke. Aktivno vez je restavracija Sedem tako vzpostavila s številnimi veleposlaništvi republike Slovenije ter tako sodelovala pri promociji slovenske gastronomije v Albaniji, Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Finskem ter ZDA in v Španiji. 3 ZAKLJUCEK Kadrovska kriza, ki je po pandemiji ogrozila vecino gospodarskih panog, je izrazito posegla tudi na podrocje gostinskih in turisticnih poklicev. Pri tem igra pomembno vlogo obcutljivost panoge na številne družbene in okoljske vplive, hkrati pa omenjeni poklici ne predstavljajo ustreznega kariernega izziva za predstavnike mlajših generacij. Izobraževalne ustanove iz podrocja gostinstva in turizma bodo zato morale uporabiti inovativne pristope za promocijo poklicev, ki se bodo aktivno povezovali s trajnostno preobrazbo omenjenih poklicev. V prispevku smo predstavili primer ucinkovite promocije poklicev, ki se skozi delovanje šolske restavracije vrši na VSGT Maribor. Zraven osnovne izobraževalne in storitvene dejavnosti se namrec šolska restavracija Sedem vkljucuje kot pomembno promocijsko orodje, ki skozi razlicne kanale nagovarja številne javnosti. Pri tem predstavljajo promocijski kanal tudi uspešni študenti, ki s svojim delom v poklicu krepijo njegov ugled in ugled izobraževalne institucije. Odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje tako pritrdilno zagovarja pomembno vlogo šolske restavracije pri promociji gostinskega poklica, ki se skozi preplet aktivnosti udejanja skozi njeno delovanje. Prihodnje raziskave bi bilo smiselno usmeriti v merjene privlacnosti sorodnih storitvenih poklicev ter pridobljene informacije uporabiti za adaptacijo ustaljenih poklicnih standardov v gostinstvu in turizmu. 4 VIRI IN LITERATURA 1) Gabrielova, K., & Buchko, A. A. (2021). Here comes Generation Z: Millennials as managers. Business Horizons, 64(4), 489–499. doi:10.1016/j.bushor.2021.02.013 2) European comission (2011) Integrating knowledge, skills and attitudes: Conceptualising learning processes towards vocational competence. Elektronski vir, https://www.researchgate.net/profile/E_Bruijn/publication/251704674_Integrating_knowledge_skills_and_attitudes_Conceptualising_learning_processes_towards_vocational_competence/links/5a270bb4a6fd [dostop 2. september 2022]. 3) European comission (2017) Blueprint for Sectoral Cooperation on Skills: Tourism. Elektronski vir, 4) https://ec.europa.eu [dostop 2. september 2022]. 5) Ljubljanainfo (2022) Gostinci išcejo vec kot 10.000 delavcev, zanimanja za delovna mesta pa skorajda ni, elektronski vir, https://ljubljanainfo.com/novica/slovenija/gostinci-iscejo-vec-kot-10000-delavcev-zanimanja-za-delovna-mesta-pa-skorajda-ni [dostop 8. september 2022]. 6) Marko Košcak, Mladen Kneževic, Daniel Binder, Antonio Pelaez-Verdet, Cem Isik, Vladimir Micic, Katarina Borisavljevic & Tina Šegota (2021) Exploring the neglected voices of children in sustainable tourism development: A comparative study in six European tourist destinations, Journal of Sustainable Tourism, DOI: 10.1080/09669582.2021.1898623 7) SURS (2022) Povprecna placa po podrocjih dejavnosti, elektronski vir, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10505 8) Sawicki, A. (2016) Motivation of Y generation employees, elektronski vir, file:///C:/Users/MojcaP/Downloads/WSN%2044%20(2016)%20279-290.pdf [dostop 1. september 2022]. 9) Schroth, H. (2019). Are You Ready for Gen Z in the Workplace? California Management Review, 000812561984100. doi:10.1177/0008125619841006 10) Zakrajšek, T. (2015) Vodic za delo z generacijo Y, elektronski vir, https://psihologijadela.com/2015/03/16/vodic-za-delo-s-pripadniki-generacije-y/ [dostop 26. junij 2017]. 11) Restavracija Sedem (2022), elektronski vir, https://sedem.si/sl/ [dostop 5. september 2022]. PRIJEDLOG METODOLOGIJE ISTRAŽIVACKE NASTAVE U TURIZMU, UGOSTITELJSTVU I PREHRANI - MJERENJE ZADOVOLJSTVA TURISTICKIH VODICA PRUŽENIM HOTELSKIM USLUGAMA Mišo Rašan Srednja škola Prelog, Cakovecka 1, 40323 Prelog, Republika Hrvatska miso.rasan@skole.hr., tel; 00385989776683 Sažetak Najtrajnija i najfunkcionalnija ucenicka postignuca su upravo ona do kojih ucenici dolaze aktivnim radom metodama istraživanja i otkrivanja. Upravo je taj vid nastave slabije zastupljen pri usvajanju novih sadržaja u Republici Hrvatskoj, a vjerojatno i šire. Stoga je nakana autora prezentirati jedan od modela istraživanja koji je upotrebljiv u nastavi turizma, no sama metodologija je primjenljiva takoder i u nastavi ugostiteljstva te prehrambene grupe predmeta. Naglasak u prezentiranju rada ce biti kako definirati cilj istraživanja, hipotezu, odabir metode, uzorak za ispitivanje, zavisnu i nezavisnu varijablu te obrada i prezentiranje podataka dobivenih istraživanje. Takoder ce biti prezentirano kako usporediti u raspravi rezultate vlastitih istraživanja s onima iz literaturnih referenci. Kao model bit ce korišteno istraživanje autora na temu zadovoljstva i percepcije turistickih vodica pruženim hotelskim uslugama (prilog). U mjerenju kvalitete hotelskih usluga iz perspektive turistickih vodica korišten je modificirani SERVQUAL model, a ispitivanje je provedeno na uzorku od 52 ispitanika. Rezultatima provedenog empirijskog istraživanja utvrdeno je da je kod vecine cestica u modelu prisutan negativan SERVQUAL jaz, što znaci da hotelijeri nisu nadmašili ocekivanja turistickih vodica. Usprkos toj cinjenici, ispitani turisticki vodici bili su zadovoljni ukupnom pruženom hotelskom uslugom te planiraju preporuciti hotel svojim poslodavcima, tocnije turistickim agencijama. Kljucne rijeci: istraživacka nastava, cilj istraživanja, hipoteza, zavisna i nezavisna varijabla, obrada i prikaz podataka Abstract: The most lasting and functional student achievements are precisely those that students achieve by actively working with methods of research and discovery. It is precisely this type of teaching that is less represented in the adoption of new contents in the Republic of Croatia, and probably also more widely. Therefore, the author's intention is to present one of the research models that can be used in the teaching of tourism, but the methodology itself is also applicable in the teaching of catering and the food group of subjects. The emphasis in the presentation of the work will be how to define the research objective, hypothesis, method selection, test sample, dependent and independent variable, and processing and presentation of the data obtained by the research. It will also be presented how to compare the results of own research with those from literature references in the discussion. The author's research on the topic of satisfaction and perception of tourist guides with hotel services will be used as a model (attachment). In measuring the quality of hotel services from the perspective of tour guides, a modified SERVQUAL model was used, and the survey was conducted on a sample of 52 respondents. The results of the conducted empirical research determined that a negative SERVQUAL gap is present in most of the particles in the model, which means that hoteliers did not exceed the expectations of tourist guides. Despite this fact, the surveyed tour guides were satisfied with the overall hotel service provided and plan to recommend the hotel to their employers, specifically travel agencies. Keywords: research teaching, research goal, hypothesis, dependent and independent variable, processing and presentation of data 1 TEORIJSKI OKVIR 1.1 KVALITETA HOTELSKIH USLUGA Tijekom razlicitih povijesnih razdoblja koncept kvalitete mijenjao je svoje znacenje. Iako je kvaliteta oduvijek bila prisutna u svakodnevnom životu i poslovanju ljudi, akademski strucnjaci vecu pozornost promatranom konceptu posvetili su tek u drugoj polovici 20. stoljeca. Razliciti autori dosad su definirali spomenuti koncept, a njegove formulacije razlikuju se izmedu kvalitete proizvoda i kvalitete usluga. Usluge su nematerijalne, neopipljive, neskladištive i zahtijevaju simultativnu proizvodnju i potrošnju, što znaci da su kompleksnije u odnosu na proizvode koji su materijalni, opipljivi i skladištivi. Upravo zbog jednostavnijih znacajki proizvoda, vecina istraživanja je do kraja 70-tih godina prošlog stoljeca bila usmjerena iskljucivo na ispitivanje kvalitete u podrucju dobara, a od 80-tih godina 20. stoljeca istraživanja se odnose i na kvalitetu usluga (Rašan, 2020). Primarni motiv znatnijeg fokusa znanstvenih strucnjaka za shvacanjem koncepta kvaliteta usluga javio se kao posljedica potrebe u razumijevanju preferencija korisnika. Pregledom literature utvrdeno je kako je najucestalija definicija kvalitete usluga razlika izmedu percepcije i ocekivanja korisnika usluga (Asher, 1996; Cadotte & Turgeon, 1988; Gefen, 2002; Gronroos, 1984; Hoffman & Bateson, 1997; Lewis & Booms, 1983; Mackay & Crompton, 1990; Oliver, 1980; Parasuraman et al., 1985, 1988; Parasuraman & Berry, 1991; Smith & Houston, 1982) pri cemu se ocekivanja interpretiraju kao vjerovanja o usluzi ili proizvodu prije njegove konzumacije (Olson & Dover, 1979), a percepcija ono što je korisnik zaista dobio kupnjom (Rašan & Rašan, 2022). Posljednjih nekoliko desetljeca potencirala se sve veca potreba za mjerenjem kvalitete hotelskih usluga u cilju postizanja konkurentske prednosti na tržištu. S obzirom na kompleksnost hotelskih usluga u znanstvenim istraživanjima postoje razliciti pristupi mjerenja koji se ogledavaju u razvoju i primjeni brojnih modela, a jedan od tih modela jest SERVQUAL (Parasuraman et al., 1985). SERVQUAL model razvijen je provodenjem kvalitativnog empirijskog istraživanja, tocnije primjenom dubinskog intervjua s osobama zaposlenim u uslužnim djelatnostima. Medutim, istraživanje se nije provodilo samo na zaposlenicima u uslužnim djelatnostima vec je ukljucivalo i intervjuiranje njihovih korisnika usluga. Obzirom na cinjenicu da intervjuiranje kao tehnika ispitivanja korisnika zahtjeva više vremena u odnosu na druge metode, razvoj samog modela trajao je više od pet godina. U cilju što ucinkovitijeg mjerenja kvalitete usluga izvorni model se od prvog objavljivanja modificirao, a procesom redukcije utvrdene su sljedece dimenzije SERVQUAL modela (Parasuraman et al., 1988): . pouzdanost (engl. reliability), . strucnost i povjerenje (engl. assurance), . opipljivost (engl. tangibles), . susretljivost (engl. empathy) i . odgovornost (engl. responsiveness). Prethodno navedene dimenzije još su u znanstvenoj literaturi poznate pod akronimom RATER, a kratica je nastala uzimanjem prvih slova imena svake dimenzije. Prva dimenzija predstavlja mogucnosti i spremnost obavljanja obecane usluge pouzdano. Berry et al. (1994) u svom istraživanju na uzorku vecem od 1 900 ispitanika dolaze do spoznaje da je pouzdanost najvažnija dimenzija u mjerenju kvalitete usluga. Znanje, ljubaznost i uljudnost zaposlenika te njihova mogucnost da pruže vjerodostojnu i sigurnu uslugu predstavlja dimenziju strucnost i povjerenje. S druge strane, dimenzija opipljivost obuhvaca postrojenja, opremu, uredenje interijera i izgled osoblja. Medutim, ona je od strane ispitanika vrednovana kao najmanje važna dimenzija u stvaranju visoke kvalitete usluga (Berry et al., 1994). Wakefield i Blodgett (1999) smatraju da fizicke znacajke imaju presudan utjecaj na percepciju turista u kreiranju pozitivnog imidža brenda turistickog objekta. Suosjecanje se odnosi na empatiju prema gostima i pružanje individualne usluge kako bi se gostu osigurala što bolja kvaliteta. Pristupacna usluga koju pruža odredeni ugostiteljski objekt poznata je još kao spremnost za upoznavanjem i identifikacijom specificnih potreba gostiju (Donnelly et al., 1995). Najbolji alat za mjerenje i otkrivanje snaga i slabosti kvalitete usluga jest odgovornost (Kettinger & Lee, 1997; Pitt et al., 1997; Van Dyke et al., 1997). Ova dimenzija je druga po relativnoj važnosti za ispitanike (Berry et al., 1994). U cilju unaprijedena svojih usluga hoteli pokušavaju determinirati razlike izmedu percepcije i ocekivanja svojih gostiju za svaku dimenziju SERVQUAL modela, a ta razlika se još naziva jaz. Formula za izracun SERVQUAL jaza glasi: Q (service quality)=P (engl.perception)-E(engl.expectation) Napomena: . oznaka P predstavlja percepciju gosta hotela, . oznaka E oznacava ocekivanja gosta hotela, . oznaka Q se odnosi na kvalitetu usluge. Postojanje mimoilaženja u ocekivanjima i percepciji gostiju tijekom pružanja usluge je uobicajeno. Pritom je uloga hotela da pravovremeno uoci nastale jazove i da ih što je prije moguce riješi jer nerješavanje jazova dugorocno može utjecati stvaranje nezadovoljstva gostiju hotela. Pregledom dosadašnjih istraživanja utvrden je velik broj istraživanja koje su se bavile mjerenje kvalitete hotelskih usluga (Erto & Vanacore, 2002; Wang et al., 2008; Yang et al., 2011), ali prema saznanjima autora zasad ne postoji istraživanje koje se bavilo mjerenjem kvalitete hotelskih usluga iz perspektive turistickih vodica i/ili pratitelja. Stoga je ovo istraživanje jedinstveno, buduci da ce njegovi rezultati doprinijeti boljem razumijevanju direktnog odnosa izmedu hotela i turistickih vodica, kao i indirektnog odnosa izmedu hotela i turistickih agencija. 1.2 ZADOVOLJSTVO I LOJANOST TURISTICKIH VODICA HOTELSKIM USLUGAMA U svjetskoj literaturi 70-tih godina prošlog stoljeca fenomen zadovoljstvo pocinje dobivati pažnju znanstvenih strucnjaka. Zadovoljstvo korisnika uglavnom se definirati kao ocjena ili spoznaja konacnih korisnika o zadovoljavajucem ili nezadovoljavajucem proizvodu (Swan & Combs, 1976) ili kao ocjena izmedu dobivene i ocekivane kvalitete usluga (Oliver, 1977). Buduci da je za neke korisnike cijena presudni cimbenik njihovog zadovoljstva, Gunderse et al. (1996) smatraju da se zadovoljstvo zapravo bazira na postkupovnoj ocjeni odredenog proizvoda ili usluge. Dakle, zadovoljstvo korisnika predstavlja rezultat korisnikove ocjene o kvaliteti usluga, kvaliteti proizvoda i cijene (Zeithaml et al., 1996), stoga je neminovna važnost provodenja istraživanja o zadovoljstvu korisnika usluga. Dosad su provedene mnoga istraživanja o zadovoljstvu korisnika turistickih i ugostiteljskih usluga, posebice u podrucjima poput: menadžmenta turisticke destinacije (Chi & Qu, 2008; Rajesh, 2013; Valle et al., 2006; Sangpikul, 2018), menadžmenta dogadaja (Rodriguez et al., 2020; Oh & Lee, 2021; Dani, 2020, Lee & Hsu, 2013; Wan & Chan, 2013), restoraterstva (Yüksel & Yüksel, 2003; Al-Ababneh, 2013; Salleh et al., 2013; Cassar et al., 2020) i hotelijerstva (Shing et al., 2012;. Song et al., 2011; Amisah, 2013; Keshavarz & Ali, 2015).Obzirom da je ovo istraživanja usmjereno na zadovoljstvo turistickih vodica, u tom kontekstu može se konstatirati kako je zadovoljstvo turistickih vodica rezultat njihove procjene o pruženoj kvaliteti hotelskih usluga. Namjera ili stvarno ponašanje korisnika s ciljem ponavljanja kupnje odredenih proizvoda ili usluga predstavlja koncept lojalnost (Hawkins et al., 1995). Radi se o vjernom korisniku (Oliver, 1980) koji planira ponovno kupiti i konzumirati odredene hotelske proizvode i usluge u buducnosti. U hotelskoj industriji gosta se percipira lojalnim ukoliko ponovi dolazak u hotelski objekt ili ga preporuci svojim prijateljima, obitelji, kolegama i poznanicima. U tom kontekstu preporuka drugim ljudima još se naziva „word of mouth“ (WoM). Pregledom literature identificirana dva kljucna razloga za poticanje lojalnosti hotelskih gostiju, a to su (Richard & Larry, 1996): . osiguranje održivih prihoda kroz pozitivnu WoM komunikaciju i . postizanje vece stabilnosti i profitabilnosti poduzeca. Dakle, hotelima je u cilju osigurati visoku kvalitetu hotelske usluge turistickim vodicima obzirom da spomenuti koncept ima direktan utjecaj na njihovo zadovoljstvo i namjeru preporuke. Ukoliko je turistickim vodicima pružena niska razina kvalitete, to ce se odraziti na stvaranje njihovog nezadovoljstva koje ce oni zasigurno prenijeti turistickim agencijama za koje rade. Upravo takav negativan WoM turistickih vodica može uzrokovati prekid poslovne suradnje izmedu turistickih agencija i hotela. 2 METODOLOGIJA U empirijskom istraživanju metodom anketiranja dobiveni su primarni podaci, a kao mjerni instrument korišten je online anketni upitnik. Osnova za konstruiranje anketnog upitnika bio je modificirani SERVQUAL model (Parasuraman et al., 1988; Tefera & Govender, 2016). Pilot ispitivanje turistickih vodica i pratitelja provedeno je u vremenskom periodu od 01.04. do 1.05. 2022. godine, a u tu svrhu prikupljeno je sveukupno 52 pravilno popunjena anketna upitnika. U strukturi mjernog instrumenta obuhvaceni su sljedeci dijelovi: . Ocekivanja kvalitete hotelskih usluga (od 1. do 21. cestice); . Percipirana kvaliteta hotelskih usluga (od 22. do 42 cestice); . Zadovoljstvo turistickih vodica hotelskom uslugom (od 43. do 46. cestice); . Namjera preporuke hotela turistickim agencijama (od 47. do 48. cestice) i . Sociodemografski podaci (od 49. do 55. cestice). Tvrdnje u prve cetiri cjeline mjernog instrumenta ispitanici su ocjenjivali Likertovom ljestvicom slaganja od pet stupnjeva gdje jedan oznacava „u potpuno se ne slažem“, a pet „potpuno se slažem”. U posljednjem dijelu anketnog upitnika nalaze se tvrdnje uz pomoc kojih je analiziran sociodemografski profil ispitanika: dob, spol, bracni status, stupanj obrazovanja, radni status, ucestalost odlaska na turisticke ture. 3 REZULTATI EMPIRIJSKOG ISTRAŽIVANJA Na temelju provedenog istraživanja zadovoljstva turistickih vodica kvalitetom hotelskih usluga dobiveni rezultati prikazani u tablici broj 1. Tablica 1: Socidemografski profil ispitanika (N=52) Karakteristike Apsolutne vrijednosti Relativne vrijednosti Spol Muški 13 25% Ženski 39 75% Dob Manje od 20 1 1,9% 21-30 8 15,4% 31-40 14 26,9% 41-50 18 34,6% Više od 51 11 21,2% Bracni status Oženjen / udana 26 50% Slobodan / slobodna 11 21,2% U vezi 15 28,8% Obrazovanje Srednja škola 11 21,2% Viša škola ili Fakultet 37 71,2% Poslijediplomski studij 4 7,7% Radni status turistickog vodica u turistickoj agenciji Stalno zaposlen 16 30,8% Povremeno zaposlen 35 67,3% Zaposlen preko studentskog ugovora 1 1,9% Ucestalost odradivanja turistickih tura Manje od 9 puta godišnje 20 38,5% 9-10 puta godišnje 10 19,2% Karakteristike Apsolutne vrijednosti Relativne vrijednosti Više od 10 puta godišnje 22 42,3% Ucestalost odradivanja turistickih tura koje ukljucuju nocenje u hotelu Manje od 9 puta godišnje 34 65,4% 9-10 puta godišnje 6 11,5% Više od 10 puta godišnje 12 23,1% Izvor: izrada autora Iz tablice 1 vidljivo je da u uzorku prevladavaju žene (75%) u odnosu na muškarce (25%). Obzirom na bracni status, najviše ispitanika je u braku (50%) ili u vezi (28,2%) starije od 30 godina. Prema obrazovnoj strukturi ispitani turisticki vodici vecim dijelom imaju završenu visoku škola ili fakultet (71,2%). Medu ispitanim turistickim vodicima prevladavaju osobe kojima je turisticko vodenje dopunska djelatnost (67,3%) te su iz tog razloga ograniceni na rad vikendom, praznicima i eventualno tijekom njihovog godišnjeg odmora. Isto tako, takvi djelatnici odraduju uglavnom do deset tura godišnje (57,7%) koje ukljucuju barem jedno nocenje u hotelu (76,9%) što znaci da se radi o minimalno dvodnevnom putovanju. U nastavku slijedi tablica koja prikazuje rezultate deskriptivne statisticke analize o ocekivanoj i percipiranoj kvaliteti hotelske usluge iz perspektive turistickih vodica. Tablica 2: Rezultati deskriptivne statistike analize kvalitete hotelskih usluga (N=52) Tvrdnje OCEKIVANJA PERCEPCIJA SERVQUAL jaz AS SD AS SD Hotel bi trebao imati moderan namještaj. 3,19 1,225 3,50 1,223 0,31 Fizicke znacajke hotela trebale bi biti vizualno privlacne (interijer i eksterijer hotela). 4,37 1,057 3,60 1,131 -0,77 Hotel bi trebao imati atraktivno predvorje (lobby). 4,13 1,057 3,62 1,112 -0,51 Uniforme zaposlenika trebale bi biti uredne i profesionalne. 4,44 1,134 3,96 1,285 -0,48 Hotelske sobe trebale bi biti ciste i uredne. 4,60 1,096 4,21 1,115 -0,39 Hotelske sobe trebale bi biti prostrane. 3,56 1,027 3,79 1,080 0,23 Kupatila i toalet trebali bi biti higijenski cisti i uredni. 4,52 1,135 4,25 1,175 -0, 27 Tvrdnje OCEKIVANJA PERCEPCIJA SERVQUAL jaz AS SD AS SD Materijali vezani za ponudu usluge trebali bi biti vizualno privlacni (npr. brošure hotela). 4,02 1,135 3,40 1,181 -0,62 Hotel bi trebao osigurati pružanje usluge u vrijeme kada je ista dogovorena. 4,52 1,101 4,17 1,204 -0,35 Zaposlenici hotela bi trebali brinu o gostima na prikladan nacin. 4,48 1,101 4,13 1,209 -0,35 Zaposlenici hotela trebali bi pružati tocne i pravovremene podatke o usluzi koju nude. 4,46 1,117 4,17 1,188 -0,19 Zaposlenici hotela trebali bi pruža informacije o tome kada ce koja usluga biti moguca za korištenje. 4,48 1,101 4,19 1,110 -0,29 Zaposlenici hotela trebali bi pružiti promptnu uslugu u bilo koje vrijeme. 3,87 1,127 3,81 1,387 -0,06 Zaposlenici hotela trebali bi biti spremni pomoci gostu kada god zatreba. 4,33 1,105 4,06 1,292 -0,27 Zaposlenici hotela trebali bi pružiti usluge odgovorno. 4,46 1,100 4,12 1,250 -0,34 Za vrijeme boravka u hotelu, zaposlenici bi trebali ulijevati osjecaj sigurnosti. 4,42 1,132 4,02 1,337 -0,40 Zaposlenici bi trebali biti prijateljski nastrojeni. 4,37 1,161 4,19 1,177 -0,18 Zaposlenici bi trebali imati znanje o proizvodima i uslugama koje imaju u ponudi. 4,38 1,146 3,96 1,240 -0,42 Zaposlenici hotela bi trebali odgovarati na sve zahtjeve i pitanja gosta. 3,83 1,122 4,02 1,248 0,19 Zaposlenici hotela bi trebali imati individualan pristup prema svakom gostu. 3,83 1,172 3,79 1,246 -0,04 Zaposlenici hotela bi trebali imati znanje o posebnim interesima gosta. 3,52 1,118 3,40 1,334 -0,12 Izvor: izrada autora Temeljem izvršene deskriptivne statisticke analize prikazani su rezultati SERVQUAL jaza koji ukazuju kako je on negativnog predznaka u 90,48 % slucajeva. Drugim rijecima, pozitivan SERVQUAL jaz imaju samo dvije tvrdnje, a to su: (1) hotel bi trebao imati moderan namještaj (0,31) i (2) zaposlenici hotela trebali bi odgovarati na sve zahtjeve i pitanja gosta (0,19). Polazeci od navedenog, može se ustvrditi da su ocekivanja turistickih vodica u svezi pružene hotelske usluge nadmašena samo u ta dva slucaja. Obzirom da se negativan SERVQUAL jaz krece u intervalu od (-0,04) do (-0,77) moguce je uvidjeti kako postoje minorne razlike izmedu percepcije turistickih vodica o hotelskim uslugama koje su im pružene i onih usluga koje su ocekivali da ce dobiti prije nego su stigli u hotel. Nadalje, na ljestvici ocekivanja najviša ocjena prisutna je kod tvrdnje urednost i cistocu hotelskih soba (4,60), dok su najnižu ocjenu turisticki vodici dodijelili nužnosti da namještaj hotela bude moderan (3,19). S druge strane, na ljestvici percepcije turisticki vodici najvišom ocjenom vrednovali su cistocu kupaonice i toaleta (4,25), a najnižim ocjenama vizualnu privlacnost brošura (3,40) i saznanja o posebnim interesima gosta (3,40). Nakon opisa dobivenih rezultata za sve tvrdnje modela, u nastavku slijede rezultati statisticke analize o ocekivanoj i percipiranoj kvaliteti hotelske usluge po dimenzijama. Tablica 3: Rezultati deskriptivne statisticke analize kvalitete hotelskih usluga po dimenzijama (N=52) DIMENZIJE (AS) OCEKIVANJA PERCEPCIJA SERVQUAL JAZ Opipljivost 4,10 3,79 -0,31 Pouzdanost 4,49 4,17 -0,32 Strucnost i povjerenje 4,42 3,99 -0,43 Odgovornost 4,39 4,06 -0,33 Empatija 3,72 3,74 0,02 UKUPNO 4,22 3,95 -0,27 Izvor: izrada autora Tvrdnje iz tablice broj 3 grupirane su prema sljedecim dimenzijama: opipljivost, pouzdanost, strucnost i povjerenje, odgovornost i empatija- Na ljestvici ocekivanja najvecom ocjenom vrednovana je dimenzija pouzdanost (4,49), a najmanjom empatija (3,72). Takva situacija javlja se kod ljestvice percepcija, gdje je pouzdanost ocjenjena najvišim vrijednostima (4,19), a empatija najmanjim (3,77). Buduci da su zamijecene niže srednje vrijednosti na ljestvici percepcije u odnosu na ocekivanja, utvrdeno je prisustvo negativnog SERVQUAL jaza (-0,27). Nakon rezultata koji se odnose na kvalitetu usluge, slijede rezultati o zadovoljstvu turistickih vodica. Tablica 4: Rezultati deskriptivne statisticke analize zadovoljstva turistickih vodica hotelskim uslugama (N=52) Tvrdnje AS SD Zadovoljan/a sam sveukupnom hotelskom uslugom. 4,04 1,160 Zadovoljan/a sam visokom standardizacijom pružene hotelske usluge. 3,81 1,210 Imao/imala sam ugodno hotelsko iskustvo. 4,02 1,232 UKUPNO 3,96 - Izvor: izrada autora Na osnovi prezentiranih rezultata iz tablice 4 vidljivo je da su turisticki vodici zadovoljni sveukupnom pruženom hotelskom uslugom (3,96), odnosno da su imali ugodno iskustvo boravka u hotelu tijekom vodenja višednevne ture. U ovom kontekstu, najnižom ocjenom vrednovana je tvrdnja o zadovoljstvu standardizacijom pružene hotelske usluge (3,81) što ukazuje kako postoji prostor za poboljšanje tog segmenta poslovanja. Nakon konstrukta zadovoljstvo turistickih vodica pruženom hotelskom uslugom, u nastavku slijedi tablica namjera preporuke hotela turistickim agencijama. Tablica 5: Rezultati deskriptivne statisticke analize namjere preporuke hotela turistickim agencijama (N=52) Tvrdnje AS SD Namjeravam preporuciti ovaj hotel turistickim agencijama. 4,02 1,263 Govoriti cu pozitivno o ovom hotelu turistickim agencijama. 4,13 1,177 UKUPNO 4,08 - Izvor: izrada autora Unatoc što su kod vecine tvrdnji zabilježene vece vrijednosti ocekivanja u odnosu na percepciju turistickih vodica o kvaliteti hotelske usluge, prema rezultatima prikazanih u tablici 5 turisticki vodici i dalje namjeravaju preporuciti hotel u kojem su boravili (4,02) i govoriti pozitivno o njemu turistickim agencijama (4,13). Buduci da je namjera preporuke najjaci marketinški alat, ovo istraživanje je temelj za postavljenje turistickih vodica kao ambasadora promocije hotelskog sektora, a naposljetku i cijele turisticke destinacije. 4 ZAKLJUCAK Na osnovi rezultata zakljucujemo kako su turisticki vodici ucestalije vodili višednevne ture koje su ukljucivale 1 do 3 nocenja u hotelima sa 3 ili 4 zvjezdice na podrucju Republike Hrvatske. Rezultati deskriptivne statisticke analize o kvaliteti hotelskih usluga iz perspektive turistickih vodica ukazuju na prisutnost negativnog SERVQUAL jaza u 19 od 21 tvrdnje, što znaci da su istraživanjem utvrdena viša ocekivanja turistickih vodica u odnosu na percepciju dobivenog tijekom boravka u hotelu. Bitno je naglasiti kako je od 5 uspostavljenih dimenzija, jedno kod dimenzije empatija zastupljen pozitivan SERVQUAL jaz što znaci da su u tom kontekstu hotelski djelatnici nadmašili ocekivanja turistickih vodica. Rezultati istraživanja ukazuju da su ispitanici zadovoljni sveukupnom pruženom hotelskom uslugom te ce korišteni hotel preporuciti turistickim agencijama. Prilikom interpretacije rezultata potrebno je uzeti u obzir odredena ogranicenja provedenog istraživanja. Prvi ogranicavajuci cimbenik je distribucija anketnog upitnika iskljucivo osobnim kontaktima, stoga se preporucuje da buduca istraživanja ove tematike obuhvate i druge ispitanike, poput turista koje vodici vode na višednevne ture i/ili zaposlenike hotela. Na taj nacin biti ce obuhvacene razlicite perspektive dionika u svezi iste tematike – kvalitete i zadovoljstva usluga. Takoder se namece kao ogranicenje mali uzorak zbog cega bi buduca istraživanja u cilju što vece reprezentativnosti rezultata trebala obuhvatiti veci broj ispitanika. S obzirom da je ovo istraživanje provedeno samo na uzorku ispitanika iz sjeverozapadne Hrvatske, istraživanje je potrebno proširiti i na ostale dijelove Republike Hrvatske i/ili šire. Na taj nacin bi se dobio precizniji uvid u stavove turistickih vodica o kvaliteti pružene hotelske usluge. Osim deskriptivne, preporucuje se provodenje multivarijatne statisticke analize s ciljem utvrdivanja povezanost konstrukata kvaliteta hotelskih usluga, zadovoljstvo i bihevioralne namjere turistickih vodica. Iako postoje ogranicenja, ona ne umanjuju znanstveni doprinos ovog istraživanja. Prezentirani rezultati prvenstveno mogu poslužiti akademskim strucnjacima, obzirom da je ovo prvo istraživanje o kvaliteti hotelskih usluga iz perspektive turistickih vodica. Isto tako, rezultati znatno doprinose turistickim agencijama, koje mogu ovim istraživanjem dobiti uvid o percepciji turistickih vodica o kvaliteti pružene usluge hotela u kojem nisu nocili samo turisticki vodici vec i sami turisti, kao konzumenti njihovih aranžmana. Provedeno istraživanje definitivno može poslužiti hotelijerima u determiniranju svojih snaga i slabosti s ciljem poboljšanja trenutne kvalitete usluga. Stoga možemo zakljuciti kako su turisticki vodici i voditelji putovanja jedni od najboljih promotora hotelske industrije. 5 ZAHVALA Autor zahvaljuje svim kolegicama i kolegama turistickim vodicima koji su bili voljni sudjelovati u ovom istraživanju. 6 REFERENCE 1) Al-Ababneh, M. M. (2013). Service quality and its impact on tourist satisfaction. Institute of Interdisciplinary Business Research, 164. 2) Amisah, EF (2013). Zadovoljstvo turista hotelskim uslugama u Cape Coastu i Elmini u Gani. American Journal of Tourism Management, 2 (1A), 26-33. 3) Asher, M. (1996). Managing Quality in the Service Sector (London). Kogan Page. 4) Berry, L. L., Parasuraman, A., & Zeithaml, V. A. (1994). Improving service quality in America: lessons learned. Academy of Management Perspectives, 8(2), 32-45. 5) Cadotte, E. R., & Turgeon, N. (1988). Key Factors in Guest Satisfaction. Cornell Hotel and Restaurant Administration Quarterly. https://doi.org/10.1177/001088048802800415 6) Cassar, M. L., Caruana, A., & Konietzny, J. (2020). Wine and satisfaction with fine dining restaurants: An analysis of tourist experiences from user generated content on TripAdvisor. Journal of Wine Research, 31(2), 85-100. 7) Chi, C. G. Q., & Qu, H. (2008). Examining the structural relationships of destination image, tourist satisfaction and destination loyalty: An integrated approach. Tourism management, 29(4), 624-636. 8) Dani, R. (2020). Impact of rural festivals on tourist satisfaction with special reference to Kumaon. International Journal of All Research Education and Scientific Methods (IJARESM), 8(7), 370-375. 9) Donnelly, M., Wisniewski, M., Dalrymple, J. F., & Curry, A.C. (1995). Measuring service quality in local government: the SERVQUAL approach. International Journal of Public Sector Management, 8 (7), pp. 15-20. https://doi.org/10.1108/09513559510103157 10) Do Valle, P. O., Silva, J. A., Mendes, J., & Guerreiro, M. (2006). Tourist satisfaction and destination loyalty intention: A structural and categorical analysis. International Journal of Business Science & Applied Management (IJBSAM), 1(1), 25-44. 11) Erto, P., & Vanacore, A. (2002). A probabilistic approach to measure hotel service quality. Total Quality Management, 13(2), 165-174. 12) Galicic, Vlado. "UPRAVLJANJE ZADOVOLJSTVOM GOSTIJU U UGOSTITELJSTVU." Tourism and hospitality management 8, br. 1-2 (2002): 93-103. https://doi.org/10.20867/thm.8.1-2.9. 13) Gefen, D. (2002). Customer Loyalty in E-Commerce. Journal of the Association for Information Systems. https://doi.org/10.17705/1jais.00022 14) Gronroos, C. (1984). A Service Quality Model and its Marketing Implications. European Journal of Marketing. https://doi.org/10.1108/EUM0000000004784 15) Gundersen, M. G., Heide, M., & Olsson, U. H. (1996). Zadovoljstvo gostiju hotela medu poslovnim putnicima: Koji su važni cimbenici? Uprava hotela i restorana Cornell, 37 (2), 72-81. 16) Hawkins, D. I., Best, R. J., & Coney, K. A. (1995). Consumer behavior: Building marketing strategy (7th ed.). New York: McGrawHill. 17) Hoffman, K. D., & Bateson, J. E. G. (1997). Essentials of Services Marketing. The Dryden Press. 18) Kettinger, W.J., & Lee, C.C. (1997). "Pragmatic Perspectives on the Measurement of Information Systems Service Quality". MIS Quarterly, 21 (2), pp. 223-240. 19) Keshavarz, Y. i Ali, MH (2015). Ocjenjivanje kvalitete usluge o turistickoj lojalnosti u malezijskim hotelima posrednickom ulogom zadovoljstva turista. Mediterranean Journal of Social Sciences, 6 (3 S2), 680. 20) Lee, T. H., & Hsu, F. Y. (2013). Examining how attending motivation and satisfaction affects the loyalty for attendees at aboriginal festivals. International journal of tourism research, 15(1), 18-34. 21) Lewis, R. C., & Booms, B. H. (1983). The Marketing Aspects of Service Quality. Ermerging Perspectives on Services Marketing. 22) Mackay, Kelly. J., & Crompton, John. L. (1990). Measuring the Quality of Recreation Services. Journal of Park and Recreation Administration. 23) Oliver, R. L. (1980). A Cognitive Model of the Antecedents and Consequences of Satisfaction Decisions. Journal of Marketing Research, 17(4), 460–469. https://doi.org/10.1177/002224378001700405 24) Oliver, R. L. (1997). Satisfaction: A behavioral perspective on the customer. New York: The McGraw-Hill Companies, Inc. 25) Oh, H., & Lee, S. (2021). Evaluation and Interpretation of Tourist Satisfaction for Local Korean Festivals Using Explainable AI. Sustainability, 13(19), 10901. 26) Olson, J. C., & Dover, P. A. (1979). Disconfirmation of consumer expectations through product trial. Journal of Applied Psychology, 64(2), 179–189. https://doi.org/10.1037/0021-9010.64.2.179 27) Parasuraman, A., & Berry, L. (1991). Parasuraman, A, Berry L, refinement and reassessment of the servqual scale.pdf. In Journal of Retailing. 28) Parasuraman, A., Zeithaml, V. A., & Berry, L. L. (1985). A Conceptual Model of Service Quality and Its Implications for Future Research. Journal of Marketing. https://doi.org/10.2307/1251430 29) Parasuraman, A., Zeithaml, V. A., & Berry, L. L. (1988). SERVQUAL: A multi-item scale for measuring customer perception of service quality. Journal of Retailing. 30) Pitt, L.F., Watson, R. T., & Kavan, C. B. (1997). Measuring information systems service quality: Concerns for a complete canvas. MIS Quarterly, 2( 2), pp. 209-221. 31) Rajesh, R. (2013). Impact of tourist perceptions, destination image and tourist satisfaction on destination loyalty: A conceptual model. PASOS. Revista de Turismo y Patrimonio Cultural, 11(3), 67-78. 32) Rodríguez-Campo, L., Brańa-Rey, F., Alén-González, E., & Antonio Fraiz-Brea, J. (2020). The liminality in popular festivals: Identity, belonging and hedonism as values of tourist satisfaction. Tourism Geographies, 22(2), 229-249. 33) Rašan, D. (2020). Application of DAILYSERV scale in tourist satisfaction measurement [Završni rad]. Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu, Opatija, Hrvatska. 34) Rašan, D., & Rašan, L. (2022). Application of DENTALQUAL model in measuring the satisfaction of domestic dental tourists during COVID-19 pandemic. Journal of Applied Health Sciences, 8(1), 57-65. 35) Salleh, M., Omar, K., Yaakop, A. Y., & Mahmmod, A. R. (2013). Tourist satisfaction in Malaysia. International Journal of Business and Social Science, 4(5), 221-226. 36) Sangpikul, A. (2018). The effects of travel experience dimensions on tourist satisfaction and destination loyalty: The case of an island destination. International Journal of Culture, Tourism and Hospitality Research. 37) Shing, G. L., Koh, C., & Nathan, R. J. (2012). Service quality dimensions and tourist satisfaction towards Melaka hotels. International Journal of Economics and Management Engineering, 2(1), 26-32. 38) Smith, R. A., & Houston, M. J. (1982). Script-based Evaluations of Satisfaction with Services. In Emerging Perspectives on Services Marketing (pp. 59–62). American Marketing Association. 39) Song, H., Li, G., Van Der Veen, R., & Chen, J. L. (2011). Assessing mainland Chinese tourists' satisfaction with Hong Kong using tourist satisfaction index. International Journal of Tourism Research, 13(1), 82-96. 40) Swan, J. E., & Combs, L. J. (1976). Product performance and consumer satisfaction: A new concept. Journal of Marketing, 40(2), 25–33. https://doi.org/10.2307/1251003 41) Tefera, O., & Govender, K. (2016). From SERVQUAL to HOTSPERF: Towards the development and validation of an alternate hotel service quality measurement instrument. African Journal of Hospitality, Tourism and Leisure, 5(4), 23-34. 42) Van Dyke, T.P., Kappelman, L. A., & Prybutok, V. R. (1997). Measuring information systems service quality: Concerns on the use of the SERVQUAL questionnaire. MIS Quarterly, 21(2), pp. 195-208. 43) Wakefield, K. L., & Blodgett, J. G. (1999). Customer response to intangible and tangible service factors. Psychology and Marketing, 16(1), 51-68. 44) Wan, Y. K. P., & Chan, S. H. J. (2013). Factors that affect the levels of tourists' satisfaction and loyalty towards food festivals: A case study of Macau. International journal of tourism research, 15(3), 226-240. 45) Wang, Y., Vela, M. R., & Tyler, K. (2008). Cultural perspectives: Chinese perceptions of UK hotel service quality. International Journal of Culture, Tourism and Hospitality Research. 46) Yang, C. C., Jou, Y. T., & Cheng, L. Y. (2011). Using integrated quality assessment for hotel service quality. Quality & Quantity, 45(2), 349-364. 47) Yüksel, A., & Yüksel, F. (2003). Measurement of tourist satisfaction with restaurant services: A segment-based approach. Journal of vacation marketing, 9(1), 52-68. 48) Zeithaml, V. A., Berry, L. L., & Parasuraman, A. (1996). The behavioural consequences of service quality. Journal of Marketing, 60 (2), 31–46. 1.1 PIVSKI TURIZEM 1.2 POSLEDICE PANDEMIJE COVID-19 NA KULINARICNI TURIZEM IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ PIVSKEGA TURIZMA V LJUBLJANI PO PANDEMIJI COVID-19 CHALLENGES AND OPPORTUNITIES FOR THE DEVELOPMENT OF BEER TOURISM IN LJUBLJANA AFTER PANDEMIC COVID-19 Neli Selan Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Vocational College Izvlecek Pivovarstvo je mocna gospodarska panoga, saj je v porastu zanimanje za proizvodnjo piva. V Sloveniji se je število mikropivovarjev povecalo in z njim priložnosti za razvoj pivskega turizma, ki obsega kulinaricna doživetja, kot so obisk pivovarn, okušanje lokalne pijace (piva) in hrane ter množico drugih aktivnosti, povezanih s pivom. Namen strokovnega clanka je predstaviti kulinaricni turizem in njegovo podzvrst pivski turizem. Podrobneje sem analizirala stanje pivskega turizma v casu pandemije COVID-19, ki je pustil velike posledice v obratovanju mikropivovarn in posledicno pivskem turizmu. V raziskovalnem delu sem raziskovala izzive in priložnosti za razvoj pivskega turizma v Ljubljani po pandemiji COVID-19. Na podlagi pregledane literature in opravljenih intervjujev z deležniki pivskega turizma, sem ugotovila, da ima Slovenija/Ljubljana velik potencial za razvijanje pivskega turizma, saj ima bogato kulturno dedišcino, ki je priložnost za razvoj pivskih tur in za trženje pivskega turizma. Kljucne besede: kulinaricni turizem, pivski turizem, pivovarstvo, pandemija COVID-19 Abstract As interest in beer production is on the rise, brewing has become a strong economic sector. In Slovenia, the number of microbreweries has increased, and with it, the opportunities for the development of beer tourism. The latter includes culinary experiences such as visiting breweries, tasting local drinks (beer) and food, and a host of other beer-related activities. In the theoretical part of this paper, we have presented culinary tourism and its sub-sector, beer tourism. We examined the state of brewing and beer tourism in the European Union and Slovenia. We have analysed in detail beer tourism before, during, and after the COVID-19 pandemic, which had a significant impact on the operation of microbreweries and, consequently, on beer tourism. In the empirical part of the thesis, we investigated the challenges and opportunities for the development of beer tourism in Ljubljana after the COVID-19 pandemic. We found that Slovenia/Ljubljana has great potential for the development of beer tourism. Its rich cultural heritage represents an opportunity for the development of beer tours and the marketing of beer tourism. Keywords: culinary tourism, beer tourism, brewing, COVID-19 pandemic 1 KULINARICNI TURIZEM Povezovanje hrane in kulinarike je eden izmed najbolj spregledanih dejavnikov v turisticni industriji (Hall in Mitchell 2005, str. 73; Wolf 2006, str. 13); šele v zadnjih letih se je povecalo število raziskav, ki se ukvarjajo z vprašanjem hrane kot kljucnega dejavnika turisticnih destinacij (Quan in Wang 2004; Okumus et al., 2007; Tikkanen 2007; Henderson 2009; Getz et al., 2014). Wolf (2016) trdi, da se skoraj vsi turisti med potovanji prehranjujejo tudi v restavracijah, hrana in pijaca pa sta na lestvici porabe turistov na potovanjih konsistentno na prvih mestih. Kulinaricni turizem opredeljuje kot potovanje z namenom iskanja in uživanja v pripravljenih jedeh, vinu ter enkratnih kulinaricnih doživetjih, ki si jih je vredno zapomniti (Wolf, 2002). Ab Karim in Geng-Qing Chi (2010) ugotavljata, da je termin “kulinaricni turizem” razvila Lucy Long leta 1998. Definirala ga je kot doživljanje in sodelovanje pri obravnavi hrane, ki vkljucuje – ni pa omejeno na – uživanje hrane, njeno pripravo in prezentacijo živil in jedi. Vecina kulinaricnih navdušencev si želi poleg okušanja novih jedi spoznati tudi kulturo, pripravo hrane in osebe, ki so vkljucene v pripravo hrane (Long, 2013). Mocno kulturno vez sta pri definiranju kulinaricnega turizma izpostavila tudi Ignatov in Smith (2006, str. 238), saj zagovarjata koncept hrane kot kulturne izkušnje, pri kateri nakup oz. uživanje lokalne jedace in pijace nista edini motivacijski dejavnik, ampak lahko izpostavimo tudi raziskovanje, opazovanje pridelave in pripravo hrane. Hall in Mitchell (2001, str. 308) sta v skladu s tem pojmovanjem kulinaricni turizem definirala kot obisk »primarnih in sekundarnih pridelovalcev hrane, gastronomskih festivalov, restavracij ter specificnih lokacij, kjer je okušanje hrane in/ali doživljanje izbranih lastnosti specificne gastronomske regije »primarni motivacijski dejavnik« turistov. Definicijo sta pozneje dopolnila Hall in Sharples, 2003 (v Ellis, Park, Kim in Yeoman, 2018) v enem izmed prvotnih del na podrocju prehranskega turizma (food tourism) z naslovom Food Tourism Around The World. Tam trdita, da je tovrstni turizem obisk gastronomske regije z namenom preživljanja prostega casa ali zabave, ki vkljucuje obiske primarnih in sekundarnih pridelovalcev hrane, gastronomske festivale, sejme živilstva in prehrane, kulinaricne dogodke, tržnice z izdelki lokalnih pridelovalcev, kuharske oddaje oz. prezentacije, okušanje ter degustiranje kakovostnih prehranskih izdelkov ali katerakoli turisticna dejavnost, povezana s hrano. Ob tem izpostavljata, da je pomembno razlikovati med prvimi, ki uživajo hrano na potovanjih, in drugimi, ki interesu oz. želji po konzumiranju hrane podredijo ostale turisticne nacrte in aktivnosti ali celo samo izbiro destinacije. Pivski turizem je podzvrst kulinaricnega turizma, ki ga Bujdosó in Szucs (2012a) delita na dve kategoriji. V prvi ima pivo primarno vlogo za turisticno udejstvovanje (uživanje izbranega piva na dolocenem mestu), v drugi pa se pivo povezuje z doživetji sekundarnega pomena. Skupni imenovalec obeh kategorij so doživetja ob uživanju razlicnih vrst piva, lokalnih, kulinaricnih in tradicionalnih specialitet in jih lahko dopolnjujejo degustacije piva, pivski izdelki, pivske ture in obisk pivovarn, buticnih trgovin ter pubov. Elementi pivskega turizma turistovo izkušnjo samo dopolnjujejo, medtem ko so njegove prioritete drugje. Bujdosó in Szucs (2012) menita, da vino sicer še vedno velja za prestižnejšo pijaco, a tudi kakovostna piva postajajo vse bolj zanimiv del turisticne ponudbe. To bi lahko pomenilo, da pivo lahko predstavlja del lokalne kulinarike. Avtorja poudarjata, da pivo ni vec le pijaca za lajšanje žeje, temvec postaja vse pomembnejši element kulinaricnega užitka kot samostojna pijaca ali kot pijaca ob visoki kulinariki, kjer ima, podobno kot vino, po besedah ameriškega združenja Brewers Association nalogo, da pivo in hrana tvorita harmonijo okusov oz. se dopolnjujeta. Še vec, nekateri avtorji celo poudarjajo, da je pivo bolj primerna pijaca ob hrani, kot je to vino. Olmedo (2015) in Brewers Association (2020) namrec poudarjata, da se pivo lahko dopolnjuje pri bistveno vec razlicnih vrstah hrane kot vino. V pivu namrec najdemo tudi sestavine, ki jih najdemo v hrani (npr. razlicne vrste žit), kar ga s kombinacijo hrane naredi bolj bogatega. Pivovarji imajo vec možnosti razvoja razlicnih vrst piv, ki lahko posledicno dopolnjujejo razlicne vrste hrane (Siljan, 2016). Po besedah Olmeda (2015) se prav zaradi tega v zadnjih letih pojavlja vedno vec sommelierev za pivo, saj gre za harmonicno ujemanje primerno izbranega piva s hrano, kar je kljucnega pomena za vrhunsko kulinaricno doživetje. Prav nihce si ni predstavljal tako velikega padca gospodarstva, ko se je jeseni leta 2019 v Wuhanu na Kitajskem pojavil virus, poimenovan SARS-CoV-2. Na zacetku ni bilo pricakovati tako hudih posledic globalne pandemije COVID-19 za vse gospodarstvo in za turizem. Države po vsem svetu so sprejele vrsto ukrepov, da bi preprecile širjenje virusa, in sicer samoizolacijo ljudi, ustavitev proizvodnje in poslovnih dejavnosti. To je vodilo k velikemu padcu gospodarske rasti, ki je ne pomnimo vse od zacetka uvedbe evra in druge svetovne vojne. Dejavnosti, vkljucene v turizem, kot so prevozništvo, hotelirstvo in storitve, so se ustavile in turizem je ena najbolj prizadetih panog. Poleg turizma so zaradi pandemije COVID-19 velike izgube utrpeli tudi gostinstvo in prevozi (Frontiers in Public Health, 2020). Nove raziskave kažejo, da se je kulinaricni turizem v casu pandemije COVID-19 preselil v digitalni prostor. Razlicna spletna srecanja, kulinaricne delavnice, tecaji, vodene spletne degustacije, kultura pitja, virtualni sprehodi ter kulinaricne konference so nova zacasna inovativna tehnološka rešitev za velik padec mednarodnih kulinaricnih potovanj (Le Cordon Blue, 2021). Zaradi velikih omejitev potovanj je za gastronomsko turisticno industrijo pomembno, da razišce nove tržne priložnosti v skladu z zahtevami glede socialne oddaljenosti, varnostnimi in higienskimi omejitvami, lokalnim dostopom in prilagajanjem socialnim zmogljivostim. Raziskujejo se nove priložnosti, ki bi temeljile na razvijanju in ponujanju lokalnega kulinaricnega turizma. Kulinaricni turizem se sooca z izzivi, da bi potrošnikom postal privlacen, zato spletna tehnologija ponuja razlicne možnosti in omogoca potrošniku dostop do kulturnih informacij in ustvarjanje novih izkušenj na domu. »Traveling Spoon« je eden od primerov prehranskega podjetja, ki ponuja tecaje kuhanja z domacini tako osebno kot z uporabo spletnih tehnologij. Nova priložnost je podjetju omogocila ohranitev obstoja na trgu (Le Cordon Blue, 2021). Kulinaricni turizem v Sloveniji in posledice pandemije Pandemija COVID-19 je v Sloveniji v letu 2020 vplivala na 70-odstotni upad turisticnih prihodkov glede na leto 2019. Posledicno je Slovenija pristopila k prenovi programskih usmeritev v eni od pandemije najbolj ogroženih gospodarskih panog, s ciljem prilagajanja razmeram na trgu (STO 2021, str. 2). Vpliv pandemije se pozna predvsem v prehranski panogi kot tudi pri posameznikih z vrhunsko kulinariko. Številne dejavnosti v gostinstvu in turizmu so bile primorane zapreti svoje obrate in prav nihce ni vedel, kdaj, ce sploh bodo lahko ponovno odprli svoje lokale. Številni ljudje menijo, da so gostinci imeli možnost alternative s spletnimi degustacijami, dostavo hrane na domu in kulinaricnimi tecaji, vendar vecini gostincev to ni prineslo dovolj prihodkov (Sajovic, 2020). Prihodek v gostinskih obratih je bil v mesecu aprilu 2020 za 86 % nižji kot aprila 2019 (Koprivnikar Šušteršic 2020, str. 6). Prihodke so ustvarili le gostinski obrati, ki so se ukvarjali z dostavo hrane na domu, z dostavo podjetjem, ki niso mogla opravljati dela od doma. Pandemija povzroca veliko negotovosti in strahu pred ponovnimi omejitvami. Ob prihodu na dolocene destinacije je bilo obvezno testiranje (STO 2021, str. 7). Pakova (direktorica STO za obdobje 2010–2021) je poudarila, da je vpliv pandemije v gastronomiji velik in zahteva dobro pripravo za okrevanje, da se bodo turisti zopet vracali. Slovenija je gastronomsko mocna država, ki je trajnostno usmerjena in ponuja kakovostna doživetja (STO, 2020). Širjenje koronavirusa je privedlo do rasti odpovedi potovanj, zmanjšanja števila rezervacij dnevnih tujih gostov v restavracijah (predvsem italijanskih gostov) ter odpovedi in prestavljanja datumov mednarodnih kongresov. Z zaostritvijo ukrepov se je vpliv na kulinaricni turizem še povecal. Zmanjšala se je potrošnja domacega gosta v gostinskih in drugih turisticnih storitvah. Na vse to so vplivali ukrepi, ki so se v teku pandemije uvajali in ukinjali, in sicer prepoved zbiranja vecjega števila ljudi, ohranjanje razdalje med njimi, zapiranje mej, obvezna testiranja na COVID-19 in zaprtje vseh nastanitvenih in prehranskih obratov (hotelov, penzionov, gostinskih obratov, pubov …), športno-reakcijskih centrov, kulturnih ustanov in javnega prevoza (Koprivnikar Šušteršic 2020, str. 5–6). Za blažitev posledic pandemije COVID-19 so na STO pripravili naslednje cilje za »oživitev slovenskega turizma«: 1. lansirati novi portal Okusiti Slovenijo »Taste Slovenia«, ki bo ljubiteljem kulinaricnih doživetij našo deželo predstavil kot buticno gastronomsko destinacijo; 2. organizirati številne promocijske aktivnosti na domacem in tujem trgu, kot so globalna digitalna kampanja, specializirani webinarji za britanski trg in kampanja Moja Slovenija, s katero STO v sodelovanju s številnimi partnerji prebivalce naše dežele vabi k oddihu doma; 3. ohranjati identiteto slovenske gastronomije in zagotavljati varno/edinstveno doživetje, skozi razumevanje spremenjenih navad gosta (STO, 2020). Potencial za doseganje ciljev oživitve turizma kaže Slovenija s svojo lego ter lokalno pridelano hrano in pijaco. Po mnenju kuharskih šefov Uroša Štefelina (dobitnika Michelinove zvezdice) ni dovolj znati le kuhati, ampak je treba biti iznajdljiv in si odpreti tudi druge možnosti. To je naredil tudi sam, saj je izvedel kar nekaj kulinaricnih delavnic v casu pandemije preko spletne aplikacije Zoom. Opozarja tudi na to, da je treba ohraniti prvotni namen restavracije, saj bo ob koncu pandemije sledil velik naval na odprtje gostinskih obratov (Levstek, 2020). On-line kulinaricnim delavnicam sledi tudi priznani šef restavracije Strelec, na Ljubljanskem gradu. S pomocjo promocijskih aktivnosti v vodniku Gault in Millau je pripravil on-line kulinaricno izobraževanje z naslovom Znanje pod kapo v srednjeveškem stolpu Ljubljanskega gradu. Poudarek izobraževanja je bil na prefinjenosti, tradiciji in sodobnosti priprave kulinaricnih jedi. To izobraževanje pa je dopolnila priznana sommelierka z izbiro pravega vina k posamezni jedi (Znanje pod kapo, 2020). Tudi direktorica Turizma Ljubljana2 (Stušek, 2020) je na spletnem dogodku »Od trnja do zvezd« poudarila, da so za doseganje ciljev preživetja turizma in ohranjanje kulinaricnega turizma kljucni vladni ukrepi in spletne promocijske aktivnosti. V ta namen je zaživel spletni portal Gourmet Ljubljana, ki je omogocal, da so lahko ljubitelji kulinarike preko spleta ves cas ostali povezani s kulinaricnim koledarckom, s katerim na Turizmu Ljubljana spodbujajo k uporabi lokalnih sestavin (STO, 2020). 2 Turizem Ljubljana je javni zavod, ki deluje kot lokalna turisticna organizacija, ki jo je ustanovila mestna obcina Ljubljana leta 2001. Njeno poslanstvo je razvijati in spodbujati razvoj turisticnih ponudnikov in jim pomagati pri promociji turisticne ponudbe (Mestna obcina Ljubljana, 2021). 2 IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA RAVOJ PIVSKI TURIZEM V LJUBLJANI IN COVID-19 Slovenija je precej majhna dežela, ki ima zelo bogato kulinariko v vseh 12 geografskih regijah. Lahko se pohvalimo z dobro razvitimi vinskimi doživetji in drugimi produkti vinskega turizma (gl. npr. Kerma, 2018; Potocnik Topler in Lisec, 2019). V zadnjem desetletju, ob hkratni rasti industrijske proizvodnje piva, v ospredje prihaja tudi buticno pivovarstvo. V Sloveniji obratuje vse vec manjših pivovarn v sklopu gostinske dejavnosti, ki poleg ostale gostinske ponudbe ponujajo tudi svoje hišno pivo, ki v okviru pivskega turizma z lokalno pridelanimi sestavinami dopolnjuje turistovo izkušnjo (FURS, osebna komunikacija, januar 2021). Prvenstveno pivski turizem v Sloveniji temelji na dveh najvecjih industrijskih proizvajalcih piva, danes pod skupnim imenom Pivovarna Laško Union d.o.o. V okviru pivskega turizma organizira vodene oglede pivovarne »Union Experience«, kjer si obiskovalci lahko virtualno ogledajo sodobno proizvodno linijo Pivovarne Union. Ob nedavni novi pridobitvi Pivnice Union obiskovalcem pripravijo vodeno degustacijo v stari gostilni, kjer postrežejo tudi s tradicionalno slovensko kulinariko (Union Experience, 2019). Po besedah Slocumove (2015) je za sam razvoj pivskih tur dobra kombinacija že uveljavljene industrijske pivovarne (Pivovarna Laško Union) in še nove manj poznane mikropivovarne, kot so to na primer mikropivovarna Tektonik, Loo-blah-nah, Kajtimar, Omnivar Brewery oz. druge deležnike pivskega turizma, kot so pivnica Lajbah, Turizem Ljubljana, buticna trgovina Že v redu, Primož, ki ponujajo produkte, povezane s pivom (Slocum 2015, str. 85). Za pivski turizem ima velik pomen doživetje zgodbe o pivu, ki ga je leta 1889 na dražbi kupil Simon Kukec, oce laškega piva, ki je bil takrat žalski pivovar, izjemno gospodaren in željan novih produktov. Uvršcajo ga med najpomembnejše osebe laške pivovarne, saj je zaposloval ceške mojstre, izvažal pivo v svet (Egipt, Indijo in nato še v Budimpešto) ter poleg termalnega piva varil še pivo ležak. Varili pa so tudi pivo porter, s katerim je želel konkurirati unionskemu pivu Bok (Sevšek 2002, str. 36). Obiskovalci s to zgodbo skupaj z obiskom muzeja, proizvodnjo piva in z degustacijo piva doživijo nepozabno izkušnjo pivskega turizma (Pivovarna Laško, 2019). Poleg obiska muzejev in degustacije piva obiskovalci Slovenije lahko doživijo nepozabno izkušnjo pivskega turizma tudi z obiskom številnih dogodkov v Sloveniji: . Pivo in cvetje v Laškem je najvecji slovenski pivski poletni festival. Gre za festival, ki združuje tematiko hortikulture in pivovarstva z bogatim kulturnim in glasbenim programom, ki privabi okoli 75.000 obiskovalcev letno (Festival Pivo in cvetje, 2021). . Gourmet Ljubljana zaznamuje kulinaricno dogajanje v Ljubljani (Gourmet Ljubljana, b. d.). . Festival dobrega piva . 6 x 6 poteka v pivnici Lajbah v Ljubljani. Gre za srecanje slovenskih in tujih mikropivovarjev, ki svoje pivo ponujajo na pivskih pipah (D. Galijaš, osebna komunikacija, maj 2021). . Mednarodni strokovni sejem okusov – GASTexpo, ki vsako leto podeljuje naziv »GASTexpo PIVO LETA«. Namen podeljenih priznanj je, da nagradijo slovenske buticne pivovarje za trud in prizadevanje (GASTexpo, 2018). . Pivo in Burger Fest v Ljubljani, ki v okviru Odprte kuhne poteka v mesecu septembru. Na njem se predstavljajo predvsem slovenski pivovarji, gostinci z razlicnimi hamburgerji in drugimi dobrotami, ki jih kombinirajo s pivom (Odprta kuhna, 2021). . Festival Lent v Mariboru je eden vecjih festivalov. Odvijajo se številni kulturni in glasbeni dogodki, ne manjkajo niti lokalna kulinarika, dobrote domacih proizvajalcev hrane in pijace (piva in vina lokalnih pridelovalcev) (Narodni dom Maribor, 2021). . Okusi pivo v Radovljici, kjer se družijo kraft pivovarji iz vse Slovenije. Dogodek je namenjen predvsem promociji lokalnih piv in kulinarike (TIC Radovljica, 2021). . Fontana piv – Zeleno zlato v Žalcu, ponudba piva se stalno spreminja, saj želijo zajeti vse makro in mikro pivovarje v Sloveniji. . Dogodek Drinkologija v Mariboru je namenjen predvsem mladim, ki se želijo pouciti o kulturi pitja in o pravilni degustaciji piv (Vocovnik, 2019). . Pivovijada v Mariboru, kjer se združi dobro pivo, žar in glasba. Dogodek je dobro poznan študentom (Dostop, 2018). . Pivo in Burger in Rock'n'roll . Marbeerger Fest v Mariboru, ki združuje tako ponudbo piva, hrane in glasbe (Kupcic, 2019). . Savinjski Beer Fest v Mozirju predstavlja deset slovenskih kraft pivovarjev in dve tuji pivovarni (Zavod Sprememba – Enoteka Mozirje, 2017). . Pivomanija v Ajdovšcini je praznik vseh ljubiteljev in ljubiteljic odlicnega buticnega dogodka z imenom Festival kraft piva (Pivovarna Pelicon, 2021). Tako domaci kot tuji obiskovalci pa se lahko odlocijo tudi za razlicna kulinaricna doživetja, ki so povezana s pivom. V tabeli 1 je predstavljeno izvajanje dogodkov pred pandemijo, med pandemijo in po pandemiji COVID-19. Tabela 1: Pivski turizem v Sloveniji . dogodki med leti 2019 in 2021 Pivski turizem . dogodki Izvajanje dogodkov v letu 2019 Izvajanje dogodkov v letu 2020 Izvajanje dogodkov v letu 2021 SLOVENIJA Pivo in cvetje (Laško) Da Ne Da (omejeno število ljudi) Gourmet Ljubljana (Ljubljana) Da Ne Da Festival dobrega piva – 6 x 6 (Ljubljana) Da Da Da Mednarodni festival sejmi okusov GASTexpo (Ljubljana) Da Da Odpovedan Pivo in burger Fest (Ljubljana) Da Ne Da Festival Lent (Maribor) Da Ne Da Okusi piva (Radovljica) Da Ne Da Fontana piva . Zeleno zlato (Žalec) Da Da Da Drinkologija (Maribor) Da Ne Ne Pivovijada (Maribor) Da Ni podatka Ne Pivo in Burger in Rock'n'roll . Marbeerger Fest (Maribor) Da Ne Ne Savinja Beer Fest . Festival dobrega piva, gina in kulinarike (Mozirje) Da Ne Ne Pivomanija – Festival kraft piva (Ajdovšcina) Da Ne Da Vir: Pivovarna Laško Union, 2021; Gourmet, b. d; Lajbah, 2021; GASTexpo, 2018; Odprta kuhna, 2021; Narodni dom Maribor, 2021; TIC Radovljica, 2021; Fontana piv Zeleno zlato, 2019; Vocovnik, 2019; Dostop, 2018; Kupcic, 2019; Zavod Sprememba . Enoteka Mozirje, 2017; Prijatelj, 2020. Po podatkih iz tabele 1 so se pred pandemijo COVID-19 v Sloveniji vsako leto odvijali številni pivski dogodki. Vecji dogodki so Pivo in cvetje v Laškem, Pivo in Burger Fest v Ljubljani ter Fontana piva . Zeleno zlato v Žalcu. V casu pandemije COVID-19 so bili dogodki vecinoma ukinjeni, bilo je le nekaj dogodkov v poletnem casu, ko je bilo moc zagotoviti omejitvene ukrepe. Z zagotovljeno manjšo udeležbo ljudi na dogodku sta bila tako izvedena dva dogodka Festival dobrega piva 6 x 6 in dogodek v Žalcu . Fontana piva, Zeleno zlato. Mednarodni strokovni sejem okusov GASTexpo pa je bil izveden pred razglašeno pandemijo COVID-19, leta 2020 (podatki so prikazani v tabeli 1). Po pandemiji COVID-19 je bil v Laškem v letu 2021 ponovno izveden festival Pivo in cvetje. Tisti, ki so se odpravili na festival peš ter svojo pot tudi dokumentirali, so si na samem festivalu prislužili svoj koticek z ležalnikom. Festivala se je lahko udeležilo le omejeno število ljudi. Ostali oboževalci pivskega turizma, ki se festivala zaradi zapolnjenih kapacitet niso mogli udeležiti, so lahko festival spremljali z uporabo spletne tehnologije (Pivo in cvetje, 2021). Izvedba številnih drugih dogodkov še vedno predstavlja velik izziv in priložnost za razvoj pivskega turizma v Sloveniji. 2.1 PIVSKA PONUDBA V LJUBLJANI V Ljubljani je registriranih 11 pivovarjev, aktivno pa se s to panogo ukvarja le še 7 pivovarjev (FURS, osebna komunikacija, januar 2021). Poleg pivovarn v Ljubljani deluje približno 17 lokalov, ki ponujajo najrazlicnejše stile piv in približno 5 buticnih trgovin z bogato izbiro tako domacih kot tujih piv. V sklopu raziskovanj stališc ponudnikov (mala in velika podjetja), pridelovalcev piva, prodajalcev piva ter ponudnikov pivskih doživetij sem izvedla deset delno strukturiranih intervjujev. Zaradi varovanja anonimnosti intervjuvancev smo posamezni odgovor oznacili z inicialko imena in priimka intervjuvanca. Na ta nacin sem želela pridobiti globlji uvid v proucevanje tematike razvoja pivskega turizma v Ljubljani. Iz grafa 1 lahko razberemo, da za štiri (4) od desetih (10) vprašanih je bila izvedba food tour, ogled pivovarne in izobraževanje o pridelavi piva dejavnost, s katero se vkljucujejo v pivski turizem v Ljubljani. Za sedem (7) vprašanih je bila to degustacija piva in za šest (6) vprašanih je bila udeležba na dogodkih/festivalih, kot so to npr. Pivo in Burger Fest, 6 x 6 festival dobrega piva, GASTexpo in November Gourmet Cup, s katero se deležniki pivske dejavnosti vkljucujejo v pivski turizem. Graf 1: Graficni prikaz rezultatov intervjuja za prvo vprašanje: »Kaj lahko poveste o vaši dejavnosti in vkljucenosti v pivski turizem?«. Vir: lasten, 2022 Osem (8) od desetih (10) intervjuvancev (graf 2) je ocenilo, da je pivski turizem v Ljubljani zelo razvit in sledi revoluciji kraft piva. Kot je menil direktor mikropivovarne Omniwar M.k.: »Pivski turizem v Ljubljani se je zelo razvil, saj imamo zelo široko ponudbo piv ter skoraj vsaka pivovarna poleg proizvodnje ima tudi tocilnico, kjer ponuja sveže pivo.« Pet (5) intervjuvancev je glede razvitosti pivskega turizma v Ljubljani menilo, da so razvite degustacije piva. K.o.h. pravi: »Kar pa se tice drugih pivskih tour, smo pa zelo »bogi«, zato ker v bistvu imamo samo hojo od enega do drugega lokala in pokušino teh piv. Drugace pa ni nobene druge vsebine kot samo degustacije.« N.b. je dodal: »Narejene so bile pivske ture, v ene 5 lokalih tudi degustacije. Ampak tam so znali samo tociti pivo, torej nic niso znali.« Sogovornik J.d. pa je izredno pohvalil samo ponudbo piva v Ljubljani in povedal: »V samem centru mesta je par zanimivih beer shopov (Craft Room, Za popen't, Že v redu, Primož) in razlicne pivnice, ki ponujajo samo degustacijo piva, rad bi izpostavil Lajbah in Sir Williams pub; ki imata v ponudbi kakovostno lokalno slovensko in tuje pivo.« Pri Turizmu Ljubljana, ki skrbi za razvijanje turizma in številne projekte za pivski turizem v Ljubljani, je odgovorna za kulinaricne produkte K.m. povedala, da imajo specificen produkt: »Tudi specificen produkt, pivsko doživetje, ki zajema obisk 5 lokacij (Ljubljanska regija), kjer obiskovalci okusijo 7 vrst piva.« Tudi v pivovarni Union v Ljubljani izvajajo degustacije piva, in sicer kot nam je zaupala A.j.: »Union experience traja približno 60 minut, v sklopu toure sta 2 tocki, kjer poteka degustacija piva.« Za sedem (7) intervjuvancev je za razvitost pivskega turizma v Ljubljani potrebno povezovanje med deležniki pivskega turizma in ponudniki pivske ture. A.j. je menila, da je: »Glavna fora uspeha, da se povezujemo, da vsak ponuja nekaj, kar drug ne. To, da kopiramo en drugega, je neumno, vsak ima nekaj, kar lahko izpostavi, in ce bi to znali vse to povezat, bi bilo to super«, saj je to pomemben in uspešen cilj do sodelovanja in medsebojnega povezovanja. Deležnikom pivskega turizma smo postavili tudi podvprašanje: »Kaj pogrešajo za vecjo prepoznavnost pivskega turizma v Ljubljani? Pet (5) intervjuvancev je menilo, da je v Sloveniji premalo izkljucno pivskih dogodkov/festivalov (prikaz inventarja za pridelavo piva, embalaže, proizvodnje piv). Razlicni deležniki pivskega turizma so podali razlicna mnenja: M.k. je rekel »Ljubljana ima zelo mocno zgodovino, imamo le Pivo in burger fest, Odprto kuhno, pivo se toci v nekih nenormalnih kolicinah in pa toci se ga v plasticnih kozarcih, plocevinkah. Manjka kulturen dogodek, kjer bo osrednja tema pivo in bo organiziran na visokem nivoju. Res pa je težko prodati pivo, ki je kakovostno, dražje oz. za nekatere drago.« Tudi A.c. je menil: »Za vecjo prepoznavnost pivskega turizma v Ljubljani bi morali organizirati festival, katerega glavna nit bi bila pivo. Vsekakor, da manjka festival, da bi bil v ospredju samo pivo, vendar menim, da za tako stvar potrebuješ kar nekaj casa, da s tem pritegneš tako množico ljudi.« Stališce N.b. je: »Pogrešamo pa seveda nek strokovni festival piva.« Šest (6) intervjuvancev je menilo, da je za razvitost pivskega turizma v Ljubljani potrebna vkljucitev food pairing (kulinaricnega doživetja) v pivske ture. D.g. je menil: »Ana Roš je dala na svoj degustacijski meni pivsko spremljavo. Želim si, da bi zagnali pivske ture in ponovno sodelovali s turisticnimi vodici.« K.o.h. je menila: »Mislim pa, da smo mi ravno pravi za razvijanje te tematike, saj smo izobraževalna inštitucija, ki ima v bistvu tudi predmet kulturna dedišcina, kateri deli so kulinaricni in menim, da bi morali spodbujati študente, da še bolj razišcejo in naredijo še kakšno turo.« A.c. je menil: »Osebno se zdijo super food toure, sploh, ce je v samo turo vkljucena degustacija piv in pa lokalna hrana, kar se mi zdi super.« M.k. je dodal: »Pomanjkljivost vidim predvsem v pomanjkanju kulinarike, ki bi temeljila na »food pairingu« . menijih, ki temeljijo na pivu in ne na vinu.« Graf 2: Graficni prikaz rezultatov intervjuja za drugo vprašanje »Kako bi ocenili razvitost pivskega turizma v Ljubljani?« Zastavili smo tudi podvprašanje: »Kaj pogrešate v Ljubljani za vecjo prepoznavnost pivskega turizma?« Vir: lasten, 2022 Analiza grafa 3 je pokazala, da je osem (8) od desetih (10) intervjuvancev menilo, da se STO ni seznanila/vkljucila v promocijo intervjuvanih organizacij. Ravno tako so menili, da manjka enoten komunikacijski kanal za seznanjanje/vkljucevanje v promocijo EGR. K.m. je povedala: »Deležniki pivskega turizma niso bili seznanjeni z EGR-jem.« M.k. je menil: »Mogoce bi nas lahko malo bolj aktivno vkljucili v samo promocijo, kot npr. vinarje.« A.c. je menil: »Zelo dobro bi bilo, da bi se mirkopivovarne vkljucile v samo promocijo.« Skozi pogovor smo obcutili, da je bilo pet (5) intervjuvancev razocaranih nad promocijo piva, saj STO bolj promovira Slovenijo kot vinorodno deželo kot pivski turizem v Sloveniji. I.l. je menil: »Slovenija forsira skozi samo vino, kar je malo smešno, glede na to, da je Slovenija veliko bolj pivska država.« Tudi lastnik pivnice (D.g.) je že nekaj let nazaj organizaciji turisticnih tur predlagal vkljucitev deležnikov pivskega turizma v turizem Slovenije. Glede na to, da je Slovenija peta po predelavi piva na svetu in ima fontano piva, je predlagal: »Da bi v Sloveniji na obmocju mikropivovarn potekale celodnevne regijske ture.« Ravno tako je analiza intervjujev pokazala, da osem (8) intervjuvancev ni bilo ozavešcenih o smernicah STO. Intervjuvani I.l. je menil: »Glede strateškega razvoja nismo bili popolnoma nic ozavešceni.« Na splošno smo pri vseh intervjuvanih zaznali razocaranje zaradi pomanjkanja ozavešcanja o smernicah za promocijo Slovenije kot Evropske gastronomske regije 2021. Graf 3: Graficni prikaz rezultatov intervjuja za tretje vprašanje: »Je STO pripravila smernice za razvoj pivskega turizma v Sloveniji (v casu predsedovanja EGR) in vas seznanila/vkljucila v promocijo EGR-ja?«. Vir: lasten, 2022 Kot prikazuje graf 4, sem glede na podobne odgovore slednje razvrstila v dve kategoriji, in sicer v kategorijo izzivi pivskega turizma in v kategorijo priložnosti pivskega turizma. Kar devetim (9) vprašanim je bilo v casu pandemije COVID-19 velik izziv organizacija pivskih dogodkov/festivalov. Zaradi vladnih ukrepov in z njimi povezanih prepovedi obratovanj, nizke precepljenosti ljudi in nihanja v številu okuženih so se nacrtovani dogodki prestavili na poletni cas ali so bili odpovedani zaradi tveganja z okužbo COVID-19. Kot nam je v intervjuju pojasnil lastnik pivnice Lajbah in buticne trgovine Že v redu, Primož: »Zelo velik izziv nam je, kako izpeljati najvecji dogodek v Festivalni dvorani, v Sloveniji – LKBW (Ljubljana Kraft Beer Week) in pa Festival dobrega piva 6 x 6, ki je eden lepših poletnih pivskih festivalov.« Naslednji izziv pivskega turizma je bil za pet (5) intervjuvancev organizacija izobraževanj o pivu zaradi vladnih ukrepov prepovedi zbiranja ljudi zaradi pandemije COVID-19. A.c. je povedal: »Bližali so se prazniki, zato sem ponudil On-line izobraževanja. Na koncu sem ugotovil, da je to kar velik izziv, saj za dobro delavnico stoji veliko dela. Izvedel sem zelo veliko virtualnih delavnic, predvsem za podjetja, ki so se želela v casu pandemije oz. dela od doma podružiti.« Pet (5) intervjuvanih, štirje mikropivovarji in buticna trgovina so se soocali z izzivom ohraniti poslovanje brez izgube zaradi posledic ukrepa po zapiranju gostinskih lokalov. Stališce N.b. je bilo: »Koristimo vso državno pomoc. Upad prometa je 50 %.« M.k. je menil: »Velik izziv so nam bile financne posledice, z ukrepom zapiranja gostinskih lokalov smo izgubili vecji delež odjemalcev in padec proizvodnje se je zaradi pandemije mocno poznal.« Stališce D.g. je bilo: »Naši zaposleni. V buticni trgovini sem vec kot eno leto že sam (zaradi pandemije), Lajbah je v najemu, ampak smo poleti delali kar dobro, glede na pandemijo, tako da nekaj financ imamo. Nekaj nam je država res pomagala, da smo lahko vsaj delno brezskrbni.« A.j. je menil: »Za nas je predstavljalo gostinstvo skoraj polovico manj prodaje, zato je bil tukaj velik izziv, kako pridobiti ta sredstva, da bi poslovali z nulo. Konkreten udarec je bil za našo proizvodnjo. Proizvodnja ni delala 's polno paro'. Ljudje so bili vmes na cakanju, ker smo mogli zagotoviti samo potrebe v trgovini, gostinstvo je bilo 'mrtvo'.« Priložnosti pivskega turizma so bile za tri (3) intervjuvance razvoj pivskih produktov (novih okusov/izdelkov). M.k. je povedal: »Ta cas »druženja« bomo namenili novim okusom in morda pritegnili vecjo pozornost trženju piva z lastnim prevzemom.« N.b. je navedel: »Imamo vsak mesec dva nova okusa (glede na sezono ...), kar vidimo priložnost v tem, da bomo imeli vec prometa, ki nas poznajo in radi pijejo naša kraft piva.« A.j. je navedel: »Priložnost smo videli v tem, da pripravimo virtualni ogled proizvodnje.« Dva (2) intervjuvanca sta priložnost pivskega turizma videla v ohranjanju stikov z deležniki pivskega turizma. Kot je dejala K.m.: »Pandemijo vidim kot priložnost, saj sem koncno lahko vec casa posvetila ohranjanju stikov z našimi gostinskimi lokali.« A.j. pa je menila: »Da ostanemo v stiku z gostinci, da jim pomagamo (ponudimo izobraževanja).« Štirje (4) intervjuvanci so priložnosti pivskega turizma videli v povecanju prodaje, to je z dostavo piva in možnostjo lastnega prevzema piva. D.g. trdi: »Priložnost smo videli v on-line/lastnem prevzemu piva iz trgovine Že v redu, Primož, in to nam je uspelo. Tudi ko se je pandemija malo »polegla«, je prodaja piva bila enaka kot med pandemijo. Pandemija nam je zelo pomagala. Ljudje niso dobili piva, zato je šla prodaja piva pri nas za 4-krat vec (januar–marec). Marec je bil soncen, topel, zato je bila prodaja zelo dobra.« Tudi M.k. je potrdil: »Število narocil v spletni trgovini in na portalu Wolt se je povišalo, vendar to težko nadomesti pube, restavracije v normalnih razmerah.« Dodal je tudi: »Priložnosti vidimo v tem, da nam je cas pandemije prinesel kar nekaj dragocenega casa za iskanje poti in prodore v tujino.« Graf 4: Graficni prikaz rezultatov intervjuja za cetrto vprašanje: »S kakšnimi izzivi in priložnostmi pivskega turizma ste se soocali med pandemijo COVID-19?«. Vir: lasten, 2022 Iz pridobljenih mnenj vseh desetih (10) vprašanih (graf 5) sem ugotovila, da so za cas po pandemiji nacrtovani razlicni projekti, sodelovanja in novi produkti za razvoj pivskega turizma v Ljubljani. Nihce od sogovornikov ni izgubil volje, motivacije do nacrtovanj novih projektov/produktov. Sedem (7) vprašanih se je pri nacrtovanju pivskega turizma v Ljubljani soocalo s težavo, kako najti nacin za trženje produktov oz. storitve pivskega turizma, ce zanj povpraševanja ni. Kar osem (8) sogovornikov je imelo že nacrtovane ideje za pokoronske case. Mirkopivovarji (I.l., N.b., M.k. in J.d.), ki jim še ni uspelo zagnati tocilnice (zaradi COVID-19), imajo cilj poleg vodenih ogledov v njihovi proizvodji zagnati tudi tocilnico, ki ponuja sveže pivo (iz pipe), in pa mesecno pripravljati nove okuse, ki bi jih kasneje ponudili na tržišcu. Kot je menil N.b.: »Naš cilj je zagnati tocilnico, in ko bomo videli, kako je zalaufala tocilnica, bomo zaceli z manjšo restvarcijo, ki bo cisto na zacetku tocilnice. Tle je mišljena hladni prigrizki, ker menimo, da je hrana zelo pomemben del pivnice.« Trije (3) intervjuvani (D.g., M.k. in K.m.) so se pripravljali na organizacijo vecjih dogodkov oz. festivalov, eden izmed njih je bil LKBW. A.c. pa si je zelo želel zagnati nov spletni portal, ki je bolj široko naravnan in dostopen širši množici ljudi, ki jo zanima izobraževanje o alkoholnih pijacah. Sogovornik (M.k.) nam je zaupal, »da nacrtuje s svojimi produkti prodreti na trg Velike Britanije«. Osem (8) intervjuvancev je nacrtovalo pivski turizem v Ljubljani po pandemiji COVID-19 z razvijanjem poslovnih sodelovanj in turisticnih produktov, z deležniki pivskega turizma. Vprašana M.k. je povedala: »Medsebojnega sodelovanja in pa medpodjetniških izmenjav ter veliko sodelovanja, kulinaricnih vecerov s pivom, razlicnih degustacij.« Kot pravi M.k.: »Saj nas to povezovanje, naredi še boljše in tudi bolj prepoznavne.« I.l. je menil: »Da bi se lahko bolj povezali in bi lahko naredili pivske ture ne zgolj po Ljubljani, ampak po Sloveniji, se o tem tudi že pogovarjamo na Združenju pivovarjev Slovenije.« M.k., ki nacrtuje razlicna sodelovanja, je podal svoje stališce: »Sodelujemo z vsemi, ki si želijo sodelovati z nami. Od buticnih trgovin, gostinskih lokalov, restavracij, pubov. Sodelujemo tudi z nekaterimi distributerji in ponudnikom e-narocanja Wolt. Z go. Miro Šemic z veseljem sodelujemo tudi pri pripravi vodnika Gault in Millau.« Tudi A.c. je rekel: » Moj cilj se je povezati z deležniki pivskega turizma, s katerimi pripravljamo neke zadeve, o katerih še ne morem bolj podrobno govoriti, ampak vsekakor so nacrti na podrocju piva. Sodelovali smo tudi z zelo veliko restavracijami in imeli razlicne evente oz. vecere s pivom.« D.g. je povedal: »Smo pa zaceli sodelovati z LjubljanaNjam, ki jih je odnesla pandemija Ivo, ona je imela pivske ture. Sedaj smo se z LKBW (Ljubljana kraft beer week) zmenili s petimi slovenskimi pivovarnami in tujimi, da imamo kolaboracije. Pomembno je sodelovanje.« V najvecji pivovarni V Ljubljani, pivovarni Union, pa je A.j. povedala: »Mi si želimo sodelovati z malimi pivovarji in tega ne skrivam, ker s tem bomo vsi rastli. Zelo se veselim tega projekta, ko bo možno ga »zalaufati«, ko se vrnejo turisti. Zelo dobro sodelujemo s TICem Ljubljana, Turizmom Ljubljana.« Trije (3) sogovorniki, ki so se že pred pandemijo želeli vkljuciti v projekt Beer pass, so po pandemiji nacrtovali, da bi cim hitreje oživeli projekt v sodelovanju z Združenjem slovenskih pivovarn v projektu Beer Pass. Po mnenju intervjuvanca I.l. so poleg Beer passa pripravljali še en projekt. Rekel je, da je to projekt: »'Trail', npr. tak vodic, da te pelje na Petkovškovo nabrežje, zraven bo podarjen še Zmajski most, znamenitosti ... Torej vodic, ki te bo vodil po 10 lokalih v Ljubljani, kjer ponujajo njihovo pivo, zraven pa bodo predstavljene še znamenitosti Ljubljane, tako da si boš lahko pogledal Ljubljano.« Prav vsak izmed vprašanih pa si želi, da bi lahko v Sloveniji zaživel festival, ki bi potekal na visoki ravni v sodelovanju z domacimi in tujimi deležniki pivskega turizma. Graf 5: Graficni prikaz rezultatov intervjuja za peto vprašanja: »Kako nacrtujete pivski turizem v Ljubljani po pandemiji COVID-19?«. Vir: lasten, 2022 3 ZAKLJUCEK Za pivski turizem ima velik pomen razvoj kulinaricnih doživetij obiskovalcev pivskih tur z rdeco nitjo zgodbe o pivu. Slovenija se lahko pohvali z bogato kulturo in kulturno dedišcino, ki zagotavlja avtenticnost pivskega turizma, lokalnimi pridelovalci lastnega piva (mikropivovarji), ki predstavljajo velik potencial za razvoj pivskega turizma. Tako kot ostale zvrsti se tudi pivski turizem po pandemiji COVID-19 sooca z izzivi in priložnostmi za nadaljnji razvoj. Ugotovila sem, da je pivski turizem v Ljubljani in Sloveniji dobro razvit in se še naprej razvija. Avtorji Združenja slovenskih pivovarn (STO, 2020; Bujdosó in Szucs, 2012; Getz et al. 2014, str. 17–51; FURS, 2021) se strinjajo, da je treba pivski turizem razvijati v smeri celovitih kulinaricnih pivskih doživetij. Omenjeni avtorji ugotavljajo, da pivo postaja vse pomembnejši element kulinaricnega turizma s podzvrstjo pivskega turizma. V zadnjih letih je Slovenija prepoznala pomen pivskega turizma in ga zacela razvijati lokalno (v okviru mikropivovarn). Turisti si želijo edinstvenih pivskih doživetij, tako da na izbrani destinaciji skupaj s pivom uživajo lokalno pridelano hrano in izdelke. Mikropivovarji so to zaznali kot priložnost za razvoj pivskega turizma in v zadnjih letih se je tako v Sloveniji odprlo vec mikropivovarn. Za razvoj pivskega turizma je pomembno zavedanje mikropivovarjev, da je treba pri obiskovalcih ustvariti motiv za obisk kraja in pivskega doživetja z obiskom mikropivovarne in degustacije piva v okviru pivske ture. Nadalje sem ugotovila, da STO sledi trendom v kulinariki, ki v svojih kljucnih strateških dokumentih na podrocju gastronomije in pivskega turizma v Sloveniji skrbi za razvoj in trženje. STO je nacrtovanje razvoja kulinaricnega turizma v letih 2020/2021 prilagodila razmeram zaradi posledic pandemije COVID-19. Za razvoj pivskega turizma je pomembno, da STO deležnike informira o projektih pivskega turizma (na primer o projektu EGR), saj bi se na ta nacin lahko mikropivovarji številcnejše vkljucevali v razvojni proces pivskega turizma. V praksi namrec deležniki pivskega turizma niso bili seznanjeni s projektom EGR. Slovenija je predstavnica EGR 2021, ki v okviru znamke »Okusiti Slovenijo« nacrtuje in izvaja pivske dogodke. Ima bogato kulturno dedišcino pivovarstva, pivovarski muzej v Ljubljani in lokalno pridelavo savinjskega goldinga, ki je poznan po celotnem svetu ter je zašciten z oznako ZGO. Tudi z razvojem kraft piv Slovenija pridobiva vedno vecjo prepoznavnost pivskega turizma. Kljucna je ugotovitev, da je v obdobju pandemije COVID-19 za mikropivovarje, buticne trgovine in turisticne agencije velik izziv, kako pridobiti tuje in domace goste v Ljubljano, še posebej s turisticnim produktom, ki bo povezan s pivom. Vsi intervjuvani deležniki strateško (v prihodnost usmerjeno) nacrtujejo razvoj pivskega turizma. Mikropivovarji razvoj pivskega turizma nacrtujejo tudi s sodelovanjem z razlicnimi turisticnimi organizatorji, ki turiste popeljejo po pivskih pubih in pivnicah, kjer se toci njihovo pivo. Deležniki pivskega turizma nacrtujejo pospeševanje razvoja pivskega turizma tudi z uporabo sodobnih informacijskih tehnologij, ki omogocajo virtualno spremljanje dogodkov (na primer skozi trajnostni forum EU pivovarjev, virtualni sprehod skozi proizvodnjo piva). Posledice omejitev pandemije COVID-19 so deležnike kulinaricnega turizma v svetu in Sloveniji postavile pred izziv razvijati nove tržne produkte z namenom ohranjanja stikov s svojimi stalnimi kupci in spodbujati nove potencialne kupce za obisk samega kraja. Posledicno pa je potrebno tudi razvijanje lokalnega kulinaricnega turizma (hrane, pijace, doživetij) (Le Cordon Blue, 2021). V Sloveniji deležniki kulinaricnega turizma poskušajo omiliti posledice pandemije COVID-19 (odpovedi dogodkov, festivalov, mednarodnih kongresov, kulturnih prireditev, zaprtje pivskih obratov) s pomocjo EGR-ja in s številnimi kampanjami, kot so Okusiti Slovenijo (Taste Slovenia), edinstvena 5-zvezdicna doživetja (Slovenia Unique Experiences), varnost, odgovornost in trajnost (Green in Safe). Deležniki pivskega turizma vidijo skupni izziv in priložnost za obuditev mednarodnega pivskega festivala v Ljubljani z osrednjo temo piva. Izvedbo so namrec ustavile omejitve zaradi pandemije COVID-19. Pomemben cilj je, da bi se turisti vracali v Slovenijo, ki je varna, trajnostno usmerjena in ponuja kakovostna doživetja. V casu popolnega zaprtja gostinskih obratov so bili mikropivovarji in buticne trgovine pred izzivom, kako obuditi prodajo piva in s tem prodati zaloge piva. Vzpostavili so spletno prodajo piva. Priložnost za razvoj pivskega turizma v Sloveniji v prihodnje pa deležnikom pivskega turizma predstavlja projekt Beer Pass, ki si ga želijo vzpostavitvi mikropivovarji, buticne trgovine in pivnice ter združiti skupne moci z Gospodarsko zbornico Slovenije (Združenje slovenskih pivovarn). Že dalj casa zasnovan projekt bi koncno dobil podobo in bi bil dostopen na tržišcu. Beer Pass predstavlja velik potencial za spodbujanje mikropivovarstva v Sloveniji in posledicno za kulinaricni turizem oz. pivska doživetja. Deležniki pivskega turizma nacrtujejo razvoj pivskega turizma po pandemiji COVID-19. Nacrtujejo razvoj novih okusov piva in prodajo neposredno iz pivske pipe ter nadgradnjo pivskega turizma s kulinariko. Ravno tako nacrtujejo razvoj poslovnih sodelovanj z razlicnimi gostinci, s katerimi bi pripravili pivske vecere (food pairing). Menim, da Slovenija s svojo kulturno dedišcino ter s številnimi edinstvenimi nepozabnimi zgodbami nudi številne priložnosti za razvoj pivskega turizma v Sloveniji, še posebej v Ljubljani. Pristopiti je treba k nacrtovanju pivskih tur, ki bodo z rdeco nitjo povezane s pivom in privlacne za tuje in domace goste. 4 LITERATURA IN VIRI 1. Ab Karim, Sharim M. in Chi, C. G. Q. 2010. Culinary tourism as a destination attraction: An empirical examination of the destinations’ food image. Journal of Hospitality Marketing & Management, 19(6), 531–555. 2. Brewers Association. 2020. Beer and Food Pairing Worksheet. https://www.brewersassociation.org/educational-publications/beer-and-food-pairing-worksheet/ (15. 6. 2022). 3. Dostop. oktober 2018. Štukova Pivovijada praznovala 10. jubilej. https://www.dostop.si/stukova-pivovijada-praznovala-10-jubilej/ (23. 7. 2022). 4. Festival Pivo in cvetje. 2021. Pivo in cvetje Laško. http://www.pivo- cvetje.si/ (23. 6. 2022). 5. GASTexpo. 2018. Imamo ga! GASTexpo pivo leta 2020! Pa tudi Gurmanski sladoled leta 2020!. Pridobljeno iz https://www.gast.si/2020/01/31/imamo-ga-gastexpo-pivo-leta-2020-pa-tudi-gurmanski-sladoled-leta-2020/, 4. 6. 2022. 6. Getz, Donald., Andersson Tommy D., Robinson Richard. N. S. in Vujicic, Sanja. 2014. Foodies and Food Tourism. Oxford: Goodfellow Publishers. 7. Gourmet Ljubljana. (b. d.). Okusi Ljubljane. Pridobljeno iz https://gourmet-lj.si/si/projekti/okusi-ljubljane, (18. 8. 2022). 8. Hall, Michael C.in Mitchell, Richard. 2001. Wine and food tourism. V N. Douglas, N. Douglas in R. Derrett (ur.), Special Interest Tourism: Context and Cases (str. 307–329). Brisbane: John Wiley & Sons Australia. 9. Hall, Michael C.in Mitchell, Richard. 2005. Gastronomic tourism Comparing food and wine tourism experiences. Niche tourism. Contemporary issues, trends and cases. Oxford: Elsevier Butterworth-Heinemann. 10. Hall, Michael. C. in Sharples, Liz. 2003. The consumption of experiences or the experiences of Consumption? An introduction to the tourism of taste. V C. M. Hall, E. Sharples, R. Mitchell, N. Macionis in B. Cambourne (ur.), Food Tourism Around the World: development,management and markets, (str. 1–24). Oxford: Butterworth-Heinemann. 11. Ignatov, Elena. in Smith, Stephen. 2006. Segmenting Canadian culinary tourists. Current Issues in Tourism, 9(3), 235–255. 12. Kerma, Simon. 2018. Vinski turizem z geografskim poreklom. Koper: Založba Univerze na Primorskem. 13. Koprivnikar Šušteršic, Mojca. 2020. Vpliv epidemije Covid-19 na turisticno dejavnost. https://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/kratke_analize/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost_MKoprivnikar/Vpliv_epidemije_COVID-19_na_turisticno_dejavnost.pdf (20. 9. 2022). 14. Kupcic, Mojca. 2019. Marbeerger fest = Maribor, pivo, burgerji in rock’n’roll. https://www.dostop.si/marbeerger-fest-maribor-pivo-burgerji-in-rocknroll/ (23. 8. 2022). 15. Le Cordon Blue, 2021. How to Keep Up with the Next Generation of Food Tourism: Gastronomic tourism predictions & preparation, post-COVID. Pridobljeno iz https://www.cordonbleu.edu/news/next-generation-of-gastronomic-tourism/en, 6. 4. 2021. 16. Levstek, Peter. 2020. Cpoef e-talk: gastronomija po covid-19, trendi in spremembe!. https://www.cpoef.si/cpoef-e-talk-gastronomija-po-covid-19-trendi-in-spremembe/ (3. 6. 2022). 17. Long, Lucy M. 2013. Culinary Tourism. Bowling Green, OH: Springer Science Business Media Dordrecht. 18. Mestna obcina Ljubljana. 2021. Turizem v Ljubljani. https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/turizem-v-ljubljani (19. 9. 2022). 19. Narodni dom Maribor. 2021. O festivalu Lent. https://www.festival-lent.si/informacije/o-festivalu-lent/ (19. 8. 2022). 20. Odprta kuhna. 2021. Pivo & Burger Fest bo!. Fino pivo, socni burgerji in dobri ljudje – 14. edicija. Pridobljeno iz https://www.odprtakuhna.si/novice/276/pivo-burger-fest-bo, 26. 6. 2021. 21. Okumus, Bendegul, Fevzi, Okumus in McKercher, Bob. 2007. Incorporating local and international cuisines in the marketing of tourism destinations: the cases of Hong Kong and Turkey. Tourism Management, 28(1), 253–261. 22. Olmedo, JL Domínguez. 2015. Beer and gastronomy: the keys to a good pairing. http://www.mundohr.com/en/beer-gastronomy-keys-good-pairing/ (6. 6. 2022) 23. Pivovarna Laško Union. 2019. Union – experience. https://www.union-experience.si/sl (4. 8. 2022). 24. Pivovarna Pelicon. 2021. Pivomanija: Festival kraft piva 2019. https://www.pelicon.beer/blogs/dogodki/pivomanija-festival-kraft-piva-2019 (18. 8. 2022). 25. Quan, Shuai. in Wang, Ning. 2004. Towards a structural model of the tourist experience: an illustration from food experiences in tourism. Tourism Management, 25(1), 297–305. 26. Sajovic, Kaja. 2020. Gostinstvo v casu korone: Znajdi se, kot se znaš, preživi, kdor more: Od gajbic do hrane za s seboj. MMC RTV Slovenija. https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/kulinarika/gostinstvo-v-casu-korone-znajdi-se-kot-se-znas-prezivi-kdor-more/521980 (1. 8. 2022). 27. Siljan. Anže. 2016. Oblikovanje trženjskega spleta za ponudbo turizma industrijske dedišcine: primer Pivovarne Laško. (Magistrsko delo). Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani. 28. Slocum, Susan. L. 2015. Understanding tourism support for a craft beer trail: The case of Loudoun County, Virginia. Tourism Planning & Development, 13(3), 292–309. 29. STO. 2020. Slovenski turizem med in po COVID-19: Gastronomija – od trnja do zvezd. https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/sporocila-za-javnost/12525-slovenski-turizem-med-in-po-covid-19-gastronomija-od-trnja-do-zvezd (5. 8. 2022). 30. STO. 2021. Spremembe in dopolnitve: Cistopis programa dela STO za leti 2020/2021-cistopis. https://www.slovenia.info/uploads/dokumenti/kljuni_dokumenti/0_program_dela_sto_2020_2021_cistopis.pdf (20. 8. 2022). 31. TIC Radovljica. 2021. Okusi piva Radovljica. https://www.radolca. si/sl/koledar-prireditev/festival-okusi-piva-radovljica (19. 8. 2022). 32. Tikkanen, Irma. 2007. Maslow’s hierarchy and food tourism in Finland: Five cases. British Food Journal, 109(3), 635–653. 33. Union Experience. (2019). O Union Experience. https://union- experience.si/sl/o-experience, (23. 7. 2022). 34. Vocovnik, Sara. 2019. Drinkologija poskrbela za kulturno praznovanje štajerskega novega leta. https://www.dostop.si/drinkologija-poskrbela-za-kulturno-praznovanje-stajerskega-novega-leta/ (19. 8. 202). 35. Wolf, Erik. 2002. Culinary tourism: A tasty economic proposition. Portland, Oregon: International Culi-nary Tourism Association. 36. Wolf, Erik. 2016. Why tourism. http://www2.unwto.org/content/why-tourism (1. 8. 2022). 37. Zavod Sprememba – Enoteka Mozirje. 2017. Savinja beer fest - gremo na pir ali gintonik. https://www.gremonapir.si/ (18. 8. 202). 38. Znanje pod kapo, (2020). Chef Igor Jagodic – restavracija Strelec: Poširan rombov file s kislim zeljem in pirejem iz šampinjonov. https://znanjepodkapo.si/ chef-igor-jagodic/?fbclid=IwAR3uWPAA1Pa7b0ncUdAnSdQzIf2K6X5IyevhZjGxWn_ x_a_BAAaCGzYy9RM (3. 8. 2022). 39. Zoltán Bujdosó in Csaba Szűcs,. 2012. A new way of gastronomic tourism: beer tourism. Acta turistica nova, 6(1), 5–20 ETHNO VILLAGES AS SUSTAINABLE DESTINATIONS IN BOSNIA AND HERZEGOVINA Nataša Šantic Univerzitet modernih znanosti-CKM, Mostar, Bosna i Hercegovina Rebeka Novak Milicevic Univerzitet modernih znanosti-CKM, Mostar, Bosna i Hercegovina Ermina Habibija Univerzitet modernih znanosti-CKM, Mostar, Bosna i Hercegovina Abstract Tourists are always seeking for new experiences during their travels. Ethno tourism is a type of sustainable tourism that offers a possibility to learn about and to emerge into the history, tradition and heritage of a local community. That tourism niche is gaining in importance in the last decades. This paper focuses on the differences and similarities between ethno and eco tourism, and tourists' perception of the connection between sustainability and ethno villages. The main question to be answered through the survey is whether ethno villages are perceived similarly as ecovillages. Bosnia and Herzegovina, a country with beautiful nature and cultural variety, in our opinion, has immense potential for promoting and creating ethno villages. This paper should give, at least a partial answer, why are tourists interested in this type of tourist destination. Keywords: ethno villages, social sustainability, gastronomy, leisure, sustainable tourism 1 ETHNO VILLAGES AND ECOVILLAGES Bosnia and Herzegovina is a country full of diversity, from ethnical to natural elements. Tourism is one of the most important sources of income and it has been growing in the last years. WTO statistics show that from 2018 to 2019 more than 12,000 people were employed in tourism in BiH. This diversity can be used to attract, not only international but also domestic tourists who want to learn about the cultural and historical issues of the country. Differentiation of tourist products offers a longer tourist season and ensures the protection of local resources. But, various authors are not in agreement, since some are oriented to developing sustainable mass tourism (Weaver 2012) while others declare that tourism should be more oriented to niche tourism. There are a lot of papers about ethno villages from different entrepreneurial points of view or sustainable development. Our paper is concentrating on the tourist perception of ethnic villages and how it relates to sustainable development from the tourist point of view. Often, ethno villages are connected to rural tourism since the local community has the most important role in creating a historical environment. In these villages gastronomy is related to local and organic food, furthermore, nature is the best scenario for the traditional way of life. Thanks to authentic food preserved in local regions visitors meet the culture and customs of a destination (Kalenjuk et al. 2018, 28). Ethno and eco are often seen as similar concepts even in the literature so it was expected that people would perceive it as the same destination. Due to globalization and mass migrations for different reasons (war, natural disasters, economic reasons...) various cultures and traditions are being introduced into an environment that is not originally theirs. As a consequence, local culture is being changed and if in some way it is not preserved and kept alive it will lose its significance and won't be related to that region or area. 1.1 LITERATURE REVIEW Definition of ethno village by IGI Global says: „Ethno villages are small scaled villages with traditional architecture that consists of accommodation in cottages, small restaurants where local food is served, small farms with domestic animals, shops where local products are sold, and other objects that represent local traditional ambient. It contributes to the preservation of the cultural identity of local communities and maximizes their economic and social benefits without a negative impact on the environment“. In the case of ethno tourism, people are seeking authenticity in their trips. They explore the indigenous population, their culture, and also their traditions. This type of tourism is giving the opportunity to tourists to understand the lifestyle of local people. (Jaunter 2018). For Cica and Mlinar ethno villages represent the private initiative of enthusiasts or entrepreneurs, including both the local community and the tourist community. (Cica, Mlinar 2010, 119). On the other hand, ecovillages are purposefully built settlements recognizing the existence of positive relationships between the environment and the society while in most cases, underpinned by the moral imperatives of their proponents (Trainer 1998). But this is not the only definition. Global Ecovillage Network (GEN) was founded in 1995 and hundreds of ecovillages got the opportunity to share their knowledge and experience. Ecovillages are not necessarily tourist destinations, while ethno villages usually are. They are born from the collective consciousness, utopian thinking, and formation of groups and they acknowledge the independence between people and nature. (Taubach 2016, 3) Consumption of the resources is far lower than the average consumption in their home country (Litfin 2012, 131). Inside these villages, people share similar cultural, spiritual, ecological, and socioeconomic values. (Fellowship for Intentional Community 2005). In ecovillages, people actually live while its residents are obtaining supplementary economic opportunities from their existence (Azizul, Walla 2017, 56). These villages are built on and promote ecologically-friendly technologies and pedestrian-oriented communities (Shrestha, Singh 2019, 623 ). In both types of villages, there are components of sustainability. Though, in ecovillages focus is more on the ecological and economic aspects while social one is embedded in the way of functioning inside the community. On the other side, ethno villages do not necessarily contain the ecological component but have a strong cultural and social component. In ethno villages indigenous people keep their values, tradition, culture, gastronomy, architecture, and customs, and their sustainability is mostly related to the preservation of heritage. Although, in most cases ethno villages are immersed in nature, often using renewable energy resources. 1.2 SUSTAINABLE DEVELOPMENT GOALS AND ETHNO VILLAGES There are 17 SDGs, but some of them are more related to ethno villages and they can be achieved more easily than the others. Here we will make a short analysis of the connection between SDGs and ethno villages. - SDG 4: quality education. One of the aspects of this goal is learning about history, tradition, culture, and heritage. Ethno villages offer an opportunity not to forget past achievements of the local community and share this knowledge with the whole world, enriching all different peoples. - SDG 8: decent work and economic growth. Ethno villages give employment and a possibility of sustainable economic growth. - SDG 9: industry, innovation, and infrastructure. Sustainable architecture, usage of renewable nontoxic materials, innovation through modernization of traditional houses, and environmentally friendly infrastructure – are practices easily applicable in this context. - SDG 10: reduced inequalities. Valorising indigenous way of living acquaints us with diversity and creates respect towards them. - SDG 11: sustainable cities and communities. Resources are not wasted, people change their perspectives and livelihoods towards less consumerism. Local communities become economically stronger and self-sufficient. - SDG 12: responsible consumption and production. Using local food and local facilities insures rationality and sustainability. - SDG 13: climate action. The eventual industry in ethno villages is based on renewable resources, respect of the local environment, and the development of climate-smart villages as a context-specific community adaptation process. (Wilson, Gonsalves 2022, 2). - SDG 16: peace, justice, and strong institutions. Since there is a lot of diversity in Bosnia and Herzegovina it is particularly important to respect all different traditions, cultures, and religions. Ethno villages reflect this respect. For the moment role of institutions is not strong enough and there is a lot of space for improvement on a political level. 1.3 ETHNO VILLAGES IN BOSNIA AND HERZEGOVINA At the time of writing this paper, there are twenty-three registered ethno and ecovillages in Bosnia and Herzegovina. There is an interactive map where you can check all of them (https://putovaobih.com/mapa/#etnosela). Most of them are immersed in the beautiful scenery and some of them look like time has stopped for several decades or even a century. When checking on ethno villages there is no distinction between ethno and eco which makes the analysis slightly more challenging. A big accent is put on gastronomy and architecture as well as on the interior of the facilities. Some of them are a mixture of traditional and modern (Ethno village Stanišici), some are only rustical (Ethno village Ljubaca valleys, and some are just one ethno house (Ethno household Kovacevic). Regarding the three components of sustainable development in a case study on 6 ethno villages in BiH (Prevolšek, Maksimovic, Puška, Pažek, Žibert, Rozman 2020) the main component was the ecological one. „Smaller ethno villages have less of an environmental impact and use natural resources much better, but they make less of a contribution to the development of the local community. Larger ethno villages exert a greater negative impact on the environment, but have a much stronger influence on the development of the local community.“ (Prevolšek et al. 2020, 12). 1.4 METHODOLOGY The authors have designed a special survey for the purposes of this research paper. The survey consists of 14 questions that will be listed in the following text. Afterward, the authors sent a survey online to the people that have stayed in ethno villages and explained the purpose. The survey was sent to more than 100 people but 43 responses have been collected. Authors have expected that more people will be open to this kind of research and maybe that is something that should be more explored in the future. Questions were as follows: 1. Which ethno village have you stayed in? 2. Which state are you coming from? 3. Age 4. Gender 5. Monetary income 6. Marital status 7. Do you have children? 8. Why have you chosen ethno village as your destination? 9. Have you enjoyed your vacation in ethno village? 10. What did you like the most in ethno village? 11. Do you associate ethno villages with the concept of sustainable development? 12. If the answer to the previous question is yes, why do you associate ethno villages with the concept of sustainable development? 13. Did you experience what you expected for the price paid? 14. Would you choose ethno village again for your leisure destination? 1.5 RESULTS Most of the participants (41) were from Bosnia and Herzegovina. One participant was from Montenegro and one was from the Republic of Croatia. Participants visited ethno villages as follows: 1. Ethno village Stanišici, Bjeljina – 14 participants 2. Herceg ethno village, Medjugorje – 12 participants 3. Ethno village Cardaci, Vitez – 7 participants 4. Ethno village Babici, Rostovo – 3 participants 5. Ethno village Raj u raju, Konjic and Ethno village Mackovac – 2 participants each 6. Ethno village Boracko lake, Konjic, Ethno village Grabovica, Tomislavgrad, Ethno village SRC Ajdinovic – 1 participant each. Age and gender were not significant factors in our survey. Most of the participants are in relationships (83.7%). Most of the participants (63.4%) had one or more children but the majority of them (36.6%) had two children. Also, the rest of the participants (36.6%) had no children. With the 8th question of the survey, we wanted to find out the main reasons (they could mark more than one answer) for visiting ethno villages. The vast majority of participants (61.9%) chose ethno villages because of peace and nature. The vast majority of the participants (66.7%) were completely satisfied with their vacation in ethno villages. Participants could mark more than one answer to the question about what they liked the most in ethno village they chose for their vacation. Most of them marked beauty of nature (61.9%), peacefulness that ethno village offers (50%), and traditional style (47.6%). One of the most important questions was the association between ethno villages and sustainable development. The image below clearly shows that most participants associated ethno villages with the concept of sustainable development (58.1%). As the reason for that association, participants stated the following: preservation of tradition and culture (51.25), nature and conservation of the resources (51.2%), and getaway from the stress of everyday urban environment (48.8%). With the 13th question we wanted to find out if the price paid matched their experience. Since 95.3% of the participants answered yes, the image below shows their expectation was mostly fulfilled. The last question asks if the participants would choose ethno village again as their leisure destination. Most of the participants answered yes (93%) but 65.1% would choose another ethno village, while the rest would return to the same one. 1.6 DISCUSSION Some interesting conclusions were drawn from the results of the survey. In Bosnia and Herzegovina ethno villages and ecovillages are seen in the same way, as we mentioned above, and most of the participants answered that the main reason for visiting, and what they liked most in ethno villages, were nature and peacefulness. Nature and peacefulness are main characteristics of ecovillages, either. So, the perception of the two concepts is practically identical. Also, we’ve expected that people with more children will be more interested in ethno villages while it is not shown by the results. A little bit more than half of the participants perceive ethno villages as the way to preserve tradition and culture, and at the same time the same number perceive ethno villages as nature and conservation of resources (ecovillages). According to these results in our opinion, it is necessary to establish an appropriate framework for the registration of ethno- or eco- villages. That could be accomplished by defining precise elements typical for one or another village at the national level. The other remark is the connection between sustainable development and preservation of tradition and culture was perceived only by 51.2% of participants. It could mean that sustinable development is related mostl to its environmental component but the social one is not full understood. The result, by itself and the sample, is not what we expected and more studies could be done in the future to give a better understanding of this concept. 2 LITERATURE AND REFERENCES 1) Azizul, Hassan, Geoffre Walla. 2017. The Ecovillage: Concept and Applications DOI:10.4018/978-1-5225-2107-5.ch004 In book: Driving Agribusiness With Technology Innovations. 2) Country fact sheet. 2020. WTO. https://webunwto.s3.eu-west-1.amazonaws.com/s3fs-public/2020-10/bosnia-and-herzegovina.pdf, 4 (01.09.2022.) 3) Cica, Zoran, Ana Mlinar. 2010. Etno-sela izmedu ocuvanja identiteta i poduzetnickog trenda. Etnološka Trib. 4) Fellowship for Intentional Community. 2005. Communities Directory: A Comprehensive Guide to Intentional Communities and Cooperative Living. Rutledge, MO: Fellowship for Intentional Community. 5) Dauntless, Jaunter. 2018. Ethno-Tourism. https://djaunter.com/glossary/ethno-tourism/ (02.09.2022) 6) Kalenjuk, Bojana, Maja Banjac, Bojan Đercan, Biljana Cvetkovic. 2018. Ocuvanost autenticne gastronomije vojvodanskih Slovaka u cilju razvoja turizma, Sitcon 2018 culture, heritage and tourism development. DOI: 10.15308/Sitcon-2018-289-295 (01.09.2022) 7) Litfin, Karen. 2012. A Whole New Way of life: Ecovillages and Revitalization of Deep Community.MITPress, https://faculty.washington.edu/litfin/research/A_Whole_New_Way_Of_Life.PDF (02.09.2022). 8) Melovic, Boban, Dragana Cirovic. 2018. Sustainable development through the prism of ethno-tourism – example of Montenegro. MATEC Web Conferences 193. https//doi.org/10.1051/matecconf/20181930507 (28.08.2022). 9) Prevolšek, Boris, Aleksandar, Maksimovic, Adis, Puška , Karmen, Pažek, Maja, Žibert, Crtomir, Rozman.2019. Sustainable Development of Ethno-Villages in Bosnia and Herzegovina—A Multi Criteria Assessment. https://www.mdpi.com/2071-1050/12/4/1399 (05.09.2022). 10) Shrestha, Sabina Sangeeta Singh. 2019. Exploring the potential of Eco-village for Sustainable Development: A Case at Lele, IOE Graduate Conference, 2019-Summer, Volume 6, ISSN 2350-8194. 11) Taubach, Pauline. 2016. The Utopia of Ecovillages. https://www.academia.edu/27122390/The_Utopia_of_Ecovillages (02.09.2022). 12) Weaver David Bruce. 2012. Clearing the path to sustainable mass tourism: A response to Peeters 13) Wilson, John Barbon, Julian, Gonsalves. 2022. The mitigating role of climate-smart villages to the impacts of COVID-19 pandemic in Myanmar rural communities. Elsevier. https://doi.org/10.1016/j.crsust.2022.100152 (04.09.2022) THE ECONOMIC SIGNIFICANCE OF THE CONCEPT OF SUSTAINABLE DEVELOPMENT IN RURAL AREAS MSc Predrag Todorov Teaching Associate University of Economics Academy in Novi Sad, Faculty of Applied Management, Economics and Finance, Jevrejska 24, Belgrade Serbia predrag.todorov@mef.edu.rs Doc. dr Pavle Brzakovic Docent University of Economics Academy in Novi Sad, Faculty of Applied Management, Economics and Finance, Jevrejska 24, Belgrade Serbia pavle.brzakovic@mef.edu.rs MA Milana Borkovic Lecturer Academy of Vocational Studies Belgrade, Department of the Higher School of Tourism, Belgrade Bulevar Zorana Đindica 152a, Belgrade, Serbia Abstract Rural tourism as a form of alternative tourism includes all those tourist activities that are manifested in rural areas and that can be classified as a local tourist offer. The basic characteristics of development and the general importance of rural tourism determine the need to specify the place and role of this form of tourism, that is, to define the answer to the question: is it only one of the segments in the overall tourist market, or is the development of rural tourism a significant approach to the overall development in rural areas? Preservation of rural areas, preventing emigration of the resident population, as well as the creation of new products, enable the revival of the local economy. The work aims to emphasize the importance of rural tourism through economic development and the importance of sustainability in rural areas. The economic valorization of the integrated product of this rural area could substantially increase the income of the local community. One of the key factors in the economic and social development of rural areas is sustainable rural tourism. Keywords: concept of sustainable development, sustainable tourism, rural tourism, rural areas 1 INTRODUCTION Sustainable development is a process that allows development to be attained without degrading and exploiting the resources on which it rests. Rationally speaking, it is possible to achieve that by relying on either skillful and pre-planned management of available resources, i.e. their valorization, in such a way that they become self-renewing to the extent that they are used, or by greater representation and use of resources that have a short period of reparation and regeneration. The Republic of Serbia as a tourist destination is not mapped on the tourist market as a mass tourism destination, precisely because it does not have a coastline, and for that very reason, it is a suitable ground for the development of alternative forms of tourism, primarily sustainable and rural tourism. Today, mass (uniformized) tourism is the prevailing and dominant category and a synthetic type of modern tourism, which, according to its social-economic and spatial-ecological meanings, determines and defines this phenomenon on the whole. Due to its meaning and spatial-temporal concentration, mass tourism is sometimes called "total" tourism, or even traditional, industrial, conventional, uniformed, and "big" tourism. (Jadrešic 2010, 174). 2 CONCEPT OF SUSTAINABLE DEVELOPMENT The concept of quality of life is closely related to sustainable development because sustainability means a balance between ecological, social, and economic qualities. That is why it is necessary to introduce the concept of quality of life as a measure of sustainability and environmental evaluation on an individual level (Diener 2000, 34). Sustainable development can be defined as development that meets current needs without compromising the ability of future generations to meet their own needs. The focus of this concept is the belief that the process of development - social, economic, and environmental goals - should be complementary and interdependent, i.e. united (Radanov 2020, 25). With the emergence of new challenges of globalization, significant interest is focused on the development of new ways of solving the various impacts of business in society. Many of these impacts are far-reaching and profound. We will mention only a few (Mihailovic, Simonovic 2016, 13-14): . Environmental pollution caused by the production, transport, and use of products such as cars, refrigerators, or newsprint; . The growing problem of waste disposal and waste management as a result of excessive product packaging and the dominance of the so-called "culture leaflet"; . Devastating consequences for the individual and local communities due to the closing of domestic companies, reducing their size and number of employees, which is an experience that has been shown throughout Europe, from South Wales in Great Britain, all the way to the countries of Central and Eastern Europe; . Erosion of local cultures and environments due to the infiltration of mass tourism in places such as Majorcan fishing villages, Swiss Alpine communities, as well as ancient Roman monuments. The concept of sustainable development is one of the most widespread modern concepts of the development of all human activities, including tourism. Recognizing the need for sustainability, tourism is a globally desirable factor due to the benefits and opportunities it brings to the local community through the ecological aspect from which it is inseparable, which means that tourism and the environment are interdependent factors whose positive relationship should be strengthened for the benefit of both factors (Corak 2011, 124). Sustainable development is also a way of perceiving the world, focusing on the interconnectedness of economic, socio-cultural/ social, and ecological changes, and a way to describe our common aspiration for a decent life that would include economic development, social inclusion, and ecological sustainability. Sustainability programs, with a focus on the environment as the main subject, are not sustainable if they threaten the important needs and values of the individual. As the concept of social progress developed and expanded from the category of economic growth and development to other dimensions of development, the quality of life was increasingly understood as the consumption and equal distribution of goods that covers various aspects of social life (Živkovic, Milutinovic 2021, 193-194). Sustainable tourism development requires the participation of all relevant interest groups, based on prior information, as well as strong political leadership to ensure wider participation. Achieving sustainable tourism is a continuous process that requires constant monitoring of impacts and the use of necessary preventive and/or corrective measures when necessary (Košic 2012, 32). 3 SUSTAINABILITY OF RURAL TOURISM The expansive and uncontrolled development of tourism over the past few decades, accompanied by many unwanted ecological, social and cultural consequences, imposes the need to bring this activity under the concept of sustainable development. The sustainability of the development of tourism as well as other activities depends, first and foremost, on the ability of the environment to provide a stable and long-term development basis (Jovicic 2020, 62). Sustainable tourism requires the efforts of all interested parties in the development of tourism, but it also guarantees the preservation of both economic, ecological, and cultural values, and in addition to that, as it is often pointed out, "it also ensures the protection of the ecosphere, stable economic development and equal distribution of life chances" (Stefanovic, Kicošev, 2006 56-59). The development of rural tourism is a process that is territorially determined and to which various participants must contribute, especially when the need for sustainable development is taken into account. In addition to individual service providers, rural organizations and associations, as well as local authorities, tourist organizations, tour operators and agencies, non-governmental organizations, financial organizations, and educational institutions also have their role in this process. Interconnection and coordination of interest groups are necessary in the use of natural, human and financial resources so that, with a help of tourism, the rural population can achieve a better standard of living, and tourists can have more diverse and high-quality experiences (Rabotic 2013, 63). As the author Todorov states, more often than not, when the protection of the environment is mentioned, it is forgotten that it is also the working environment of man why special actions must be taken into account during the preservation itself. Scheme 1 shows the model of sustainable tourism in the way that tourists, through satisfying tourist needs, positively influence the living and working environment, the tourist economy, and the local community itself (Radosavac, Todorov 2021, 147-148). Scheme 1. Model of sustainable tourism Source: author Todorov P. Bearing in mind the existing theoretical positions, interpretations, and definitions, as well as practical solutions in the implementation of sustainable tourism, five key objectives can be singled out, none of which must be dominant in relation to the others (Jegdic 2011, 21): 1. Protection of the living and working environment and preservation of natural resources; 2. Preservation of the social integrity of the local community; 3. Protection of the cultural heritage of the destination and respect for the cultural specificities of the domicile population; 4. Realization of economic benefits in and from tourism, 5. Optimum satisfaction of tourists' needs through the offer of high-quality tourist products. Sustainable development is the development of a society that satisfies human resources with available resources, without endangering the natural systems of the environment, thus ensuring the long-term existence of man and his environment. The concept of sustainable development represents a new strategy and philosophy of social development (Štrbac et al. 2012, 18). Sustainable development is a phenomenon that involves social, economic, and ecological components aimed at preserving natural resources. It can be described as meeting the needs of society without compromising the opportunities and natural potential for future generations (Curic et al. 2018, 188). The phenomenon of rural tourism, agritourism, or village tourism is increasingly used as a synonym, whether it is in scientific circles or the general public. Such a widely used term implies that rural hospitality is closely related to agribusiness, and this tourist product consists of accommodation, catering, and leisure time outside the place of permanent residence. Rural tourism can be defined in several ways. In general, rural tourism refers to leisure travel where the main motive is (Pantovic 2022, 75): • Visiting rural areas; • Rural communities of people or, • Traveling for rural experiences. Tourists want to spend their free time in areas where the natural environment is preserved, i.e. in those tourist destinations (tourist places, regions, and countries) that have clean seas, unpolluted rivers, preserved flora and fauna, clean air, and, above all, healthy food. The development of tourism brings both negative and positive consequences to the area. That influence can be seen in different forms because tourism (Bakic, Hrabovski-Tomic 2010, 249-252): • Degrades space; • Saves space; • Creates its own space; • Underrates space; • Valorizes space; • Increases awareness of the rarity of space. The goal of environmental management is to improve the quality of human life. The main concern of environmental management is to meet and improve human needs and demands on a sustainable basis with minimal damage to natural habitats and ecosystems (Živkovic, Veljkovic 2020, 45). 4 RURAL AREA Determining a rural area or rural environment is difficult because it is defined differently in different countries. A rural area is determined by three main factors: population density, land use, and community identity. Typical rural areas are low population density and small settlement sizes, most of the available land is used in agriculture and forestry, while built-up space occupies a smaller area. Based on the highlighted features, a rural area could be defined as an environment with a small population concentration, whose main occupation is agriculture, characterized by a special way of life, work, customs, and rural identity (Cvijanovic, Ružic 2017, 24). The basic dimensions of the concept of sustainability emerge from this, which are: ethical, economic, social, and ecological dimensions, the dimension of global responsibility towards solving problems of environmental protection, utilization of natural resources, food safety, honoring international agreements, etc. Economic issues include creating good business opportunities because if a community does not have a strong economy, it cannot be healthy and sustainable in the long run. From an ecological point of view, a community can be sustainable in the long run only if it does not destroy its living and working environment, and if it does not excessively exploit non-renewable resources (Cejvanovic et al. 2016, 436). Rural areas are characterized as natural areas that have their own characteristics (natural landscapes, anthropological achievements, building styles in architecture, customs, traditions, and languages). The exploitation of these resources for tourism purposes leads to a new development in which, naturally, the necessary restrictions and limits should be observed (Hrabovski-Tomic 2008, 88). The existence of appropriate resources for the development of tourism and the tradition in the development of rural tourism is the basis for distinguishing three special types of approaches related to the planning and management of tourism development, namely for (http://www.cenort.rs/?page_id=78): • Rural areas with a tradition in the development of tourism; • Rural areas with significant resources, but without enough tradition in the development of tourism; • Rural areas, poor in resources and without tradition in the development of rural tourism. Each of the mentioned types requires different types of approaches and strategies with the existence of a common planning methodology and management method. The rural population should be educated, advised, and enabled to introduce changes and manage them successfully. This includes basic knowledge about tourism, the way it functions, the principles of sustainable development, but also particular skills related to "business management" itself. In this way, members of the rural community who have no experience in working with tourists are helped to successfully provide quality services (Rabotic 2013, 63). 5 CONCLUSION The economic importance of sustainable rural tourism represents a new opportunity for the development of local communities, which are mainly composed of an uneducated population, which is mostly engaged in agricultural activities. In this regard, it is necessary that through the increased activation of cooperatives and professional advisory services, there is better mediation and improvement in both agricultural branches, and the development of rural tourism as a service activity. For rural tourism to develop further, it is necessary to actively involve social, political, and other institutions and individuals. Also, for an adequate evaluation of the cultural and historical heritage, it is necessary to increase the efforts on the education of the local population, but also on the restoration of numerous localities and buildings, old houses that should be turned into ethnic residences, which can significantly increase the engagement of the local community in improving rural tourism, i.e. the development of the local area, which, in this way preserves its autochthonous customs, material and immaterial cultural heritage. 6 LITERATURE 1) Cejvanovic, Ferhat, Hodžic, Kadrija, Grgic, Zoran, Subic, Jonel, Zmaic, Krunoslav, Vasiljevic, Zorica, Plazibat, Ivana, Šakic-Bobic, Branka. 2016. Agrarna ekonomija. Beograd. Institut za ekonomiku poljoprivrede, Ekonomski fakultet, Poljoprivredni fakultet Sveucilišta, Agronomski fakultet Sveucilišta. 2) Centar za odgovorni i održivi razvoj turizma 2022. http://www.cenort.rs/?page_id=78 (25. 08. 2022). 3) Corak, Sanda. 2011. Zagreb. Izazovi upravljanja turizmom, Institut za turizam. 4) Curic, Nevena, Lazarevic, Dina, & Brzakovic, Pavle. 2018. EDUCATION MANAGEMENT IN A SUSTAINABLE DEVELOPMENT FUNCTION. Quaestus, (13), pp.185-194 5) Cvijanovic, Drago, i Ružic, Pavle. 2017. Ruralni turizam. Vrnjacka Banja: Fakultet za hotelijerstvo i turizam Univerziteta u Kragujevcu. 6) Diener, Ed. 2000. Subjective well-being: The science of happiness and a proposal for a national index. American Psychologist, 55(1), pp. 34–43. 7) Hrabovski-Tomic, Eva. 2008. Selektivni oblici turizma. Sremska Kamenica: Fakultet za uslužni biznis. 8) Jadrešic, Vlatko. 2010. Janusovo lice turizma: od masovnog do selektivno-održivog turizma. Zagreb; Zaprešic: Plejada; Visoka škola za poslovanje i upravljanje ‘Baltazar Adam Krcelic’. 9) Jegdic, Vaso. 2011. Turizam i održivi razvoj. Novi Sad, Univerzitet Educons, Fakultet za sport i turizam TIMS. 10) Jovicic, Dobrica. 2020. Beograd. Turizam i zaštita životne sredine. Univerzitet u Beogradu, Geografski fakultet. 11) Košic, Kristina. 2012. Ruralni turizam Vojvodine: monografija. Novi Sad: Prirodno-matematicki fakultet, Departman za geografiju, turizam i hotelijerstvo. 12) Ognjen, Bakic i Eva, Hrabovski-Tomic. 2010. Turizam, pojmovi, efekti, funkcionisanje. Sremska Kamenica. Univerzitet Educons, Fakultet poslovne ekonomije. 13) Pantovic, Danijela. 2022. Kulturni turizam i njegova ekonomska valorizacija. Vrnjacka Banja. Univerzitet u Kragujevcu, Fakultet za hotelijerstvo i turizam u Vrnjackoj Banji. 14) Rabotic, Branislav. 2013. Selektivni oblici turizma. Beograd. Visoka turisticka škola strukovnih studija. 15) Radosavac, Adriana, i Todorov, Predrag. 2021. Održivi turizam u funkciji zaštite životne sredine. Beograd, VI medunarodna naucno-strucna studentska konferencija SKEI 2021 - savremeni krizni menadžment, str. 145-154. 16) Stefanovic, Vidoje i Kicošev, Saša. 2006. Menadžment održivog razvoja turizma. Naucno strucni casopis - Turizam br.10, Prirodno matematicki fakultet, Departman za geografiju, turizam i hotelijerstvo, Novi Sad, str. 56-58. http://www.dgt.uns.ac.rs/turizam/arhiva/turizam10.pdf (25. 08. 2022.) 17) Štrbac, Nada, Vukovic, Milovan, Voza, Danijela, Sokic, Miroslav. 2012. Beograd. Održivi razvoj i zaštita životne sredine. Institut za tehnologiju nuklearnih i drugih mineralnih sirovina (ITNMS). 18) Živkovic, Snežana i Milutinovic, Slobodan. 2021. Upravljanje zaštitom životne sredin. Niš. Univerzitet u Nišu, Fakultet zaštite na radu u Nišu. 19) Živkovic, Snežana, i Milan Veljkovic. 2020. Koncept i ciljevi upravljanja zaštitom životne sredine. Economics of Sustainable Development 4, no. 2 str. 37-47. 20) Mihailovic, Branko, Zoran Simonovic. 2016. Strateško planiranje održivog razvoja poljoprivrede i ruralnih podrucja u Srbiji. Beograd, Institut za ekonomiku poljoprivrede. 21) Radanov, Pavle. 2020. Strategija održivog razvoja. Beograd. Univerzitet Privredna akademija, Fakultet za primenjeni menadžment, ekonomiju i finansije. PRIROCNIK POSTREŽBA VINA A GUIDE TO SERVING WINE Anžej Vucemilovic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Vocational College, Slovenia Boštjan Humski Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Vocational College, Slovenia Izvlecek Prirocnik Postrežba vina bi lahko poimenovali abeceda poznavanja vina. Vsebina zajema pomen rastišca, znacilnosti pridelave vina, delitev vina, vinorodne dežele Slovenije, pomanjkljivosti, napake in bolezni vina, ujemanje vina s hrano, pravilno degustiranje, odgovorno strežbo alkohola in vrhunsko postrežbo vina. Predstavljene so osnove priprave vinske karte ter oblikovanje prodajnih cen v vinski karti. Na zanimiv in poucen nacin so predstavljeni postopki od pridelave v vinogradu do vrhunske postrežbe vina v restavraciji. S pomocjo slikovnega in video gradiva bralec bolje spozna pravila postrežbe mirnih in penecih vin. Prirocnik je v prvi vrsti namenjen študentom Višje strokovne šole BIC Ljubljana, zaposlenim v gostinstvu in turizmu ter vsem, ki jih zanima svet vina in kulinarike. Natakar s svojim odnosom do vina izkazuje spoštovanje do vinarjevega trdega dela in do vina kot pomembnega dela naše kulturne dedišcine. Da bo vsako vino deležno primerne pozornosti, vam z veseljem predstavljava prirocnik o postrežbi vina, s katerim želiva širiti strokovnost in kakovost v strežbi ter obenem dvigniti spoštovanje poklica, ki ga imava oba neizmerno rada. Kljucne besede: natakar, sommelier, gostinstvo, vino, postrežba vina. Abstract This guide to Serving Wine might also be referred to as the very essence of understanding wine. It includes planting locations, characteristics of wine-making, classification of wines, wine regions of Slovenia, faults, defects and diseases of wines, wine and food matching, wine tasting as well as responsible serving of alcoholic drinks and an excellent experience of wine service. Furthermore, the guide introduces the basics of wine list preparation and the process of determining the sales prices of the wine list. All processes from the wine making which begins in vineyards to the final step of superb wine service inside the restaurant are introduced in this guide in a very interesting and educational way. A great deal of image and video materials might help any learner gain a better insight into the rules and etiquette of serving still and sparkling wines. This guide is first and foremost intended for the students of Vocational College at BIC Ljubljana, anyone employed in hospitality and tourism industries and everyone else interested in exploring the world of wines and cooking. With their attitude towards wine, the waiting staff show respect for wine-growers’ hard work and also wine as a significant part of our cultural heritage. As the authors we can only hope that this guide will direct the right amount of attention to every single wine out there and contribute to spreading the expertise knowledge and quality in terms of serving wine. Additionally, our work may contribute to the greater respect people have for this profession we both love tremendously. Key words: waiter, sommelier, hospitality, wine, wine service. 1 UVOD Vino je skozi zgodovino pridobivalo veljavo in kakovost. Prav tako se je skozi cas razvijala in dopolnjevala strežba. Na oboje je v zelo veliki meri vplival clovek, ki je stremel k popolnosti. Scasoma ter s cloveško radovednostjo in željo po necem novem so tako nastala bela vina z daljšim postopkom maceracije, katerih barva je lahko oranžna ali jantarna, in postopki postrežbe vina, kot je dekantiranje, pri katerem locimo tekoci del od usedline. V zadnjih letih se konkurencna prednost posameznih turisticnih ponudnikov kaže predvsem v njihovih zaposlenih. Gostoljubnost, prijaznost, ustrežljivost in strokovnost zaposlenih so dejavniki, ki v najvecji meri vplivajo na odlocitev gostov za ponovni obisk gostinskega obrata. Zaposleni so najvecji kapital 21. stoletja, zato sta razvoj cloveških virov in povecanje kakovosti intelektualnega kapitala kljucna faktorja izboljšanja konkurencne prednosti slovenskega turizma. Strežno osebje je vseskozi v stiku z gosti in velikokrat tudi prvi in edini stik gosta z osebjem, na podlagi katerega dobi gost prvi vtis o podjetju, okolju, ljudeh in državi. Zavedanje tega je še posebej pomembno, saj zaposleni predstavljajo podjetje, državo, kulturo, znacaj in za goste neprecenljivo izkušnjo oziroma doživetje. Gostinstvo ponuja vsem zaposlenim cudovito delovno okolje, polno lepih trenutkov v družbi prijaznih ljudi. Za naju je to eden izmed najlepših poklicev, pri katerem ni noben dan enak drugemu. Ce pa ga ne opravljaš s srcem in dušo, potem zagotovo ni zate. Natakar mora biti uglajen, zadovoljen, samozavesten, razgledan, izobražen, urejen, strokoven in predvsem gostoljuben. Vedno mora biti v koraku s casom in korak pred gosti. Znanje, ki ga pridobi s formalnim izobraževanjem, je samo osnova, na kateri mora vedno znova graditi. Trendi v gostinstvu se nenehno spreminjajo, kakor se spreminjajo tudi gostje, ki so vse bolj izobraženi, razgledani in, kar je prav, tudi zahtevnejši. Stalno ucenje, izobraževanje in usposabljanje so osnovni pogoji, da je lahko natakar gospod, ki streže gospem in gospodom. 2 POSTREŽBA VINA Pitje vina ni samo prijetno in sprošcujoce, ampak je prava znanost, zato uživanje te žlahtne pijace zahteva prav poseben postopek - od tega kako vino prezentiramo, strokovno odpremo, kateri kozarec uporabimo glede na vinsko sorto, do samega rokovanja s steklenico in nalivanja vina. Zavedati se moramo, da natakar s svojim odnosom do vina izkazuje spoštovanje do vinarjevega trdega dela in do vina kot pomembnega dela naše kulturne dedišcine. 2.1 SOMMELIER (SOMELJE) Sommelier je oseba, ki v restavracijah in uglednejših gostinskih obratih skrbi za izbor, nabavo ter prevzem vin in drugih pijac od dobavitelja. Njegovi glavni dolžnosti sta svetovanje in postrežba vina gostom. Sommelier ima pri opravljanju svojega dela veliko odgovornost in je celoten cas dela v tesnem stiku z glavnim kuharjem, s katerim tvorita zelo pomemben del celotne izkušnje gosta v restavraciji (Nemanic 2006, 158). Naziv sommelier se pridobi z uspešno zakljucenim posebnim ucnim programom, ki ga organizirajo razlicne organizacije. Najbolj priznane so tiste, ki spadajo pod svetovno sommeliersko organizacijo. Ucni program (teme in predavatelji) in tudi koncni naziv se razlikujeta in delita na sommeliera prve, druge in tretje stopnje. Poleg dela v restavraciji se sommelieri udeležujejo tudi tekmovanj tako na državni kot tudi na mednarodni ravni. Na delovnem mestu je sommelier oblecen v posebno elegantno uniformo, ki se praviloma razlikuje od uniforme drugih natakarjev. Pomembne lastnosti, ki predstavljajo osnovo za opravljanje poklica sommeliera, so strokovnost, urejenost, nasmejanost, spoštljivost, poštenost, kolegialnost in zaupljivost. Za lažje in strokovnejše opravljanje svojega poklica sommelier nenehno stremi k širjenju strokovnega znanja na podrocju vina in gastronomije, splošne razgledanosti in ucenja tujih jezikov. Osnovna naloga sommeliera sta oblikovanje vinske karte in izobraževanje strežnega osebja na podrocju ponudbe in prodaje vin. S svojim elegantnim delom navdihuje goste, sodelavce in vse ljudi, ki ga obkrožajo ter tako poskrbi za povecanje priljubljenosti poklica (Nemanic 2006, 158–161). Poleg vina sommelier dobro pozna tudi vse druge pijace (pivo, žgane pijace, koktajle ...). Sommelier mora znati gostu prisluhniti in v dani situaciji oceniti, kaj si le-ta želi in mu željo tudi izpolniti. Izrednega pomena je poznavanje ujemanja hrane in vina. Zato mora sommelier dobro poznati okuse vseh jedi, ki jih streže, in okuse vseh vin, ki jih je izbral v ponudbo vinske karte gostinskega obrata. Kljub dolocenim klasicnim nacelom ujemanja hrane je koncna odlocitev povsem v rokah sommeliera, ki sam glede na znanje in pridobljene izkušnje izbira idealno kombinacijo spajanja vina in hrane (Nemanic 2006, 166–167). Gost elegantno postrežbo ter dobro ujemanje vina in hrane ceni, nagradi in se z veseljem vraca v restavracijo, kjer je bil tega deležen. 2.2 PRIPOROCANJE IN SVETOVANJE VINA GOSTU Prvi korak postrežbe vina sta priporocanje in svetovanje vina gostu. Gre za kljucni korak strežnega osebja za povecanje prodaje, ki je poleg zadovoljstva gostov cilj vsakega gostinskega obrata. Za uspešno priporocanje in svetovanje vina gostu je treba slediti naslednjim stopnjam prodajnega vedenja: . Priprava Natakar se mora na priporocanje in svetovanje vina gostu ustrezno pripraviti. Zelo dobro mora poznati celotno ponudbo vin, ki jo gostinski obrat ponuja (o vsakem vinu zna povedati vec kot samo osnovne podatke). Obvezno mora poskusiti vsa vina in tudi vse jedi iz menija. Na osnovi okusov se pripravi na priporocanje in svetovanje vina k izbrani jedi. Del priprave sta tudi natakarjeva skrb za zalogo in ustrezno temperaturo vin ter priprava vsega potrebnega (prticki, kozarci, odpirac ...) za postrežbo vina. Tako lahko v primeru dobre priprave vec casa posveti gostu in s tem pripomore h kakovostnejši postrežbi vina. Že pred pristopom do gosta mora natakar zaupati vase in v svoje znanje, saj bo le tako lahko pri priporocanju in svetovanju uspešen. . Uvodni pristop Uvodni pristop se zacne z vstopom gosta v gostinski obrat. Natakar mu na eleganten nacin pokaže, da ga je opazil. S tem pridobi cas in gostovo naklonjenost. Pristop natakarja mora biti suveren in sprošcen (ne aroganten in ne ležeren). Pri tem pazi na usklajenost besed in neverbalne komunikacije (kretnje telesa, mimika obraza, položaj rok). Prvi stik med natakarjem in gostom je zelo pomemben za nadaljevanje pogovora. V prvih 30 sekundah mora natakar pridobiti gostovo pozornost in zanimanje za vino in pogovor o vinu. . Priporocanje in svetovanje vina gostu Na prijeten in nevsiljiv nacin natakar gostu priporoca vino. Pri tem je samozavesten, strokoven, nasmejan, prijazen, vzdržuje ocesni stik z gostom, gostu postavlja smiselna vprašanja, kaže navdušenje, govori pocasi in razumljivo, se v gosta vživi in je do gosta pošten. Suvereno in strokovno s prijetnim tonom in toplino v glasu ter osebno angažiranostjo gostu predstavi ponudbo in prav s takšnim pristopom tudi odgovarja na gostova vprašanja. Skozi pogovor prepozna želje gosta ter mu na osnovi teh priporoca in svetuje želeno vino (gostu, ki ima rad sladka vina, težje proda suho, težko gostu proda celotno buteljko vina, ce želi gost poskusiti vec razlicnih vin). S takšnim pristopom natakar pri gostu spodbudi zanimanje in željo po vinu. Zelo pomembna lastnost natakarja za povecanje prodaje je podjetnost. Ta se kaže predvsem pri predstavitvi posebne ponudbe, pri kateri mora biti natakar ustvarjalen in inovativen (ponujanje cenovno dražjih vin, ponujanje tako aperitiva kot digestiva, v primeru skupine vec gostov lahko natakar ponudi buteljko, tako vsak gost dobi manjšo kolicino vina, vendar lahko poizkusi vec razlicnih vin). Kljucnega pomena za uspeh pri prodaji ter priporocanju in svetovanju vina je, da se natakar osvobodi predsodkov. Zavedati se mora, da vino priporoca in ne vsiljuje. Gost pa je tisti, ki se odloci, ali bo vino kupil. Primeri nevsiljivega priporocanja in svetovanja vina gostu so naslednji: - Lepo pozdravljeni. Danes imamo za vas v ponudbi izjemno slovensko penino, pridelano po klasicni ali šampanjski metodi iz sorte malvazija. - Ste že poskusili odlicno belo vino vinarja ..., ki je bilo izpostavljeno vecdnevni maceraciji in je s tem procesom pridobilo oranžno ali jantarno barvo? - Smem priporocati/svetovati kozarec rdecega vina, donegovanega v hrastovih sodih, imenovanih barik, ki bi se odlicno podal k vaši glavni jedi? - Poznate našo pestro vinsko ponudbo? - Vam smem povedati nekaj besed o vinu? - K sladici, ki ste jo izbrali, bi se odlicno podal traminec suhega jagodnega izbora. 2.3 PRIPRAVLJALNA DELA IN MISE EN PLACE Pripravljalna dela so dela, ki jih opravimo pred postrežbo vina in pripomorejo k preprostejši in uspešnejši postrežbi vina. Sem sodijo oblikovanje prtickov, ki jih bomo kasneje uporabili pri postrežbi vina, poliranje vinskih in vodnih kozarcev ter karafe, priprava natakarskega odpiraca in vžigalic in svecnika (v primeru dekantiranja), polnjenje hladilnikov, namenjenih vinom, pa tudi širjenje strokovnega znanja in poznavanje vin iz vinske karte. V primeru dobre predpriprave pridobimo dragoceni cas, ki ga lahko posvetimo gostu. Izboljša se tudi naša samozavest in s tem postrežba vina. Popolni mise en place (delovni prostor) predstavlja delovno okolje vsakega sommeliera ali natakarja, ki streže vino. V vecini primerov se za postavitev in ureditev mise en place uporablja geridon (pomožna mizica), ki jo lahko poljubno prestavljamo po restavracijskem rajonu in ob potrebi združimo z gostovo mizo. Geridon mora biti stabilen in elegantno pogrnjen s cistim belim prtom ustrezne velikosti. Zaželeno je, da je geridonov vec, saj obstaja možnost, da vec miz hkrati naroci steklenico vina. V primeru, da restavracija geridonov nima ali pa jih ima v dani situaciji premalo, se lahko za mise en place uporabi tudi gostova miza. Seveda je treba pred tem gosta na to opozoriti in ga prositi za dovoljenje. Vse potrebno za odpiranje in postrežbo steklenice vina se na geridon ali gostovo mizo prinese z natakarskim pladnjem, ki je pregrnjen z belim prtickom. Mise en place se smiselno uredi tako, da je osebi, ki s steklenico vina ravna, odpiranje cim bolj preprosto. Pomembno pa je, da od zacetka do konca postrežbe vina mise en place ostane cist in estetsko urejen. 2.4 TEMPERATURA SERVIRANJA IN VINSKI KOZARCI Temperatura serviranja vina je izrednega pomena, saj se vino s temperaturo spreminja. Pri nizki temperaturi postrežbe se aromaticni profil vina ne odpre v celoti, pri visoki temperaturi pa lahko daje obcutek zatohlega. Samo ob ustrezni temperaturi vino nudi željan okus in vonjave. Vsekakor je treba pri strežbi vina upoštevati tudi vpliv letnega casa in zunanje temperature, predvsem je to izrazito v poletnem in zimskem casu. V primeru postrežbe steklenice vina jo je treba celoten cas imeti na ustrezni temperaturi. Pri tem si pomagamo s posodo za ohranjanje temperature, v katero damo 1/3 leda in 2/3 vode. Osnovna pravila temperature serviranja pa so: - peneca vina 6–8 °C (v primeru kompleksnejših šampanjcev tudi nekaj stopinj vec), - bela suha mlada vina 8–10 °C, - bela polna vina, vina z ostankom sladkorja 10–12 °C, - bela macerirana in bogatejša bela, zorjena vina, rose, rdeckasta in lahka rdeca vina 12–14 °C, - rdeca polna (krepkejša) vina 14–16 °C, - rdeca barik vina 16–18 °C, - rdeca arhivska vina 18–20 °C. Prav tako kot temperatura so za popolno izkušnjo degustiranja in uživanja v vinu kljucni kozarci. Ti se razlikujejo po obliki, velikosti in kakovosti stekla ter s tem tudi po namenu uporabe glede na slog vina. Kozarci morajo biti cisti in nevtralnega vonja ter nikakor ne smejo biti okrušeni. Na mizi so postavljeni z emblemom, obrnjenim proti gostu 2.5 POSTREŽBA MIRNEGA VINA Pred postrežbo vina morajo gostje imeti na mizi ustrezne kozarce. V vodne kozarce gostom nalijemo vodo (navadno ali gazirano), ki je obvezen spremljevalec pri degustiranju vina. 2.5.1 Predstavitev vina gostu Sledi predstavitev steklenice vina gostu (vino se predstavi gostu, ki je vino narocil – narocniku), ki poteka z gostove leve strani. Obvezni podatki, ki jih moramo pri predstavitvi mirnega vina navesti v naslednjem vrstnem redu, so ime vina, stopnja nepovretega sladkorja, letnik, ime pridelovalca in vinorodni okoliš. Pri tem steklenico tudi obrnemo, da lahko narocnik vina sam prebere podatke z etikete na zadnji strani steklenice. Celoten cas odpiranja in postrežbe vina izkoristimo za pripovedovanje zgodb o vinu, posredovanje pomembnih podatkov o pridelovalcu, sorti (v primeru zvrsti o sortah), terroirju, postopkih pridelave vina, letniku in s tem postrežbo vina dvignemo še na višjo raven. 2.5.2 Odpiranje steklenice vina Po koncani predstavitvi vina, ko je gost seznanjen, da je dobil ustrezno steklenico vina, le-to odložimo na geridon (pomožno mizico) z etiketo, obrnjeno proti gostu. Vzamemo natakarski odpirac in z rezilom z elegantnimi rezi (trije rezi, z leve strani proti desni s prednje strani in prav tako iz leve strani proti desni z zadnje strani ter od spodaj navzgor) odstranimo kapico zašcitne folije in jo položimo na vnaprej pripravljen prticek, namenjen odlaganju odpadkov. Z rocnim prtickom obrišemo morebitno plesen ali prah na vrhu vrata steklenice. Konico svedrastega dela natakarskega odpiraca, ki jo upravljamo s kazalcem desne roke, zapicimo v sredino plutovinastega zamaška. Zacnemo z navijanjem, pri cemer pazimo, da svedrasti del celoten cas kroži po sredini zamaška navzdol. Z natakarskim odpiracem naredimo približno tri celotne kroge okoli njegove osi (na svedrastem delu ostane samo še ena os), pri tem pazimo, da zamaška ne prebodemo. Sledi dvostopenjsko odpiranje, pri katerem plutovinastega zamaška ne izvlecemo v celoti. S krožnimi gibi zamašek po vrhu vrata steklenice zavrtimo in ga izvlecemo. Pri tem ne sme priti do poka, saj bi s tem pokazali nestrokovnost. Prav tako moramo biti pozorni, da se zamaška ne dotikamo z golo roko. Vrh steklenice obrišemo z rocnim prtickom. 2.5.3 Preverjanje kakovosti zamaška in degustacija Ko smo zamašek izvlekli, se elegantno obrnemo za 90 stopinj in povonjamo zamašek na spodnjem delu in po celotni dolžini ter tako preverimo njegovo kakovost. V primeru, da bi zaznali neprijeten vonj zamaška, je treba vino tudi poskusiti in preveriti njegovo kakovost. Ce vino ni ustrezne kakovosti, se gostu opravicimo in steklenico vina zamenjamo (postopek postrežbe ponovimo od zacetka). Vzamemo papirnati prticek v obliki trikotnika, s katerim odvijemo plutovinasti zamašek iz svedrastega dela odpiraca. Zamašek postavimo na vnaprej pripravljen prticek v obliki vrtnice, namenjen predstavitvi zamaška. Pri tem smo pozorni, da se zamaška ne dotaknemo z golo roko. Zamašek na vrtnico odložimo tako, da je del, ki ni bil v steklenici, obrnjen proti gostu. Vzamemo rocni prticek, s katerim ponovno obrišemo vrh vrata steklenice in tako odstranimo morebitne košcke zamaška. V laket leve roke si na prticek položimo steklenico vina. V desno roko vzamemo kuver krožnik s prtickom v obliki vrtnice, na kateri je položen zamašek. 2.5.4 Nalivanje vina Pristopimo do gosta, ki je narocnik, in z njegove desne strani predenj položimo vrtnico z zamaškom. Medtem, ko gost preverja zamašek, stopimo korak nazaj in pocakamo, da nam potrdi ustreznost le-tega. Nato mu v kozarec natocimo majhno kolicino vina in ponovno stopimo korak nazaj. Ko nam gost potrdi, da je z vinom vse v redu, najprej natocimo vino drugim gostom in šele na koncu dotocimo vino narocniku. Prednost ima slavljenka/slavljenec, sledijo starejše ženske, mlajše ženske, starejši moški, mlajši moški in na koncu narocnik, ki mu vino dotocimo in ga ob tej priložnosti vprašamo, ali lahko zamašek vzamemo, ter ga položimo na geridon. Nalivanje vina poteka z gostove desne strani. Pri tem je celoten cas etiketa obrnjena proti gostu. Levo roko, cez katero imamo položen rocni prticek, imamo med tocenjem za svojim hrbtom. Ko koncamo s tocenjem, nad kozarcem steklenico vina vedno rahlo zavrtimo na levo stran in s tem preprecimo, da bi kapljice vina pristale na prtu. Pred vsakim nadaljnjim tocenjem z rocnim prtickom obrišemo tudi vrat steklenice in tako preprecimo morebitno nadaljnje kapljanje. Pri tocenju pazimo, da ne naslanjamo steklenice na rob kozarca ali pa ne tocimo s previsoke višine, saj bi lahko vino iz kozarca pljuskalo. Osnovna mera tocenja vina v kozarec je v vecini gostinskih obratov v Sloveniji 1 deciliter. S casom in kilometrino natakar pridobi obcutek, koliko vina je treba natociti v posamezni kozarec. Na dolocenih kozarcih je ta mera zacementirana. Pri postrežbi smo elegantni. To se odraža v naši pokoncni drži, hoji, obrazni mimiki in držanju steklenice. Gost to zacuti, ceni in pokaže. 2.5.5 Zakljucek postrežbe vina Ko imajo vsi gostje v kozarcih vino, sledi pospravljanje odvecnih stvari z mise en place. Na geridonu pustimo samo steklenico vina z etiketo, obrnjeno proti gostom (v primeru, da gre za belo vino, je ta položena v posodo za ohranjanje temperature z rocnim prtickom), in kuver krožnik z vrtnico, na kateri je zamašek. Goste vprašamo, ali potrebujejo še karkoli in jim zaželimo veliko užitkov ob degustiranju vina. Pri tem se postrežba vina ne konca. Celoten cas posvecamo pozornost mizi, pri kateri je odprta steklenica vina. V primeru praznega kozarca gostu ob našem predhodnem vprašanju (Ali vam smem natociti še malo vina?) in njegovem dovoljenju vino dotocimo. Nedopustno bi bilo, da bi si moral gost vino dotociti sam. Zato si moramo delo razporediti tako, da nam vedno ostane cas za mizo, pri kateri smo steklenico vina že odprli. Ko steklenico vina izpraznimo, gosta o tem opozorimo in ga vedno vljudno vprašamo, ali smemo postreci novo steklenico enakega vina ali bi želeli nadaljevati s kakšnim drugim vinom. 2.6 POSTREŽBA PENECEGA VINA Poglavje postrežbe penecega vina prinaša opise postrežbe penecega vina po klasicnem postopku, postrežbe penecega vina PÉT-NAT in odpiranja penecega vina s sabljo. 2.6.1 Klasicni postopek Pri klasicnem postopku postrežbe penecega vina se držimo enakega zaporedja kot pri postrežbi mirnega vina – predstavitev vina gostu, odpiranje steklenice, preverjanje kakovosti zamaška in degustacija, nalivanje, zakljucek postrežbe vina. Razlika je, da pri postrežbi penecega vina natakarski odpirac uporabimo samo za odstranitev zašcitne folije. Kasneje pa steklenico odpremo tako, da v levo roko primemo steklenico penecega vina, z desno roko pa mocno primemo vrh vrata steklenice s kovinsko kapico in zamaškom. Steklenico postavimo v položaj kota 45 stopinj in zacnemo z vrtenjem steklenice naprej in nazaj (etiketa mora biti celoten cas obrnjena proti gostu). Z desno roko potiskamo kovinsko mrežico s plutovinastim zamaškom mocno naprej. S tem ustvarimo prostor za sprostitev ogljikovega dioksida in izenacitev pritiska v steklenici. Posledica je neslišno odpiranje steklenice (zamašek s kovinsko mrežico smo zadržali v roki). Pri postrežbi penecega vina uporabljamo bele natakarske rokavice, saj je tako postrežba bolj svecana prav tako pa so nam v pomoc pri nalivanju penecega vina v gostov kozarec, ko lahko le-tega tudi primemo. 2.6.2 Postrežba PÉT-NAT Postrežba penecega vina PÉT-NAT se od postrežbe klasicnega penecega vina razlikuje v tem, da je vecina steklenic penecega vina PÉT-NAT zaprtih s kronskim zamaškom. Za odpiranje se pri natakarskem odpiracu uporabi zareza, namenjena odpiranju steklenic, s kronskim zamaškom (vecinoma piva). 2.6.3 Odpiranje s sabljo Odpiranje penecega vina s sabljo je poseben svecan dogodek. Ta se bolj kot v gostinskih obratih (restavracijah, gostilnah) izvaja na prostem (na terasi ali vrtu gostinskega obrata). Idealna priložnost za odpiranje penecega vina s sabljo je poroka. Zelo pomembno je, da natakar, ki s sabljo odpira penece vino, dobro pozna postopek odpiranja ter s tem ne ogroža svojega zdravja in zdravja gostov. 2.7 DEKANTIRANJE IN PREZRACEVANJE VINA 2.7.1 Dekantiranje Za postopek dekantiranja vina se odlocimo, ko se je pri staranem rdecem vinu na dnu steklenice nabrala usedlina in je le-to treba lociti od tekocega dela. Prav tako se vino ob pretoku prezraci in obogati s kisikom ter s tem ponudi širšo paleto arom. Pri dekantiranju so obvezni pripomocki sveca, karafa ali dekanter (posoda v katero pri postopku dekantiranja pretocimo vino iz steklenice) ter košarica v kateri vino prinesemo do gostove mize. Dekantiramo lahko tako, da steklenice vina iz košarice ne vzamemo. Pri tem držimo košarico s steklenico vina v levi roki (etiketa obrnjena proti gostu) in v desni roki karafo v poševnem položaju. Lahko pa iz košarice previdno (pazljivo) vzamemo steklenico staranega rdecega vina, ne da bi vino ob tem vznemirili. Steklenico vina primemo na dnu z desno roko. Pri tem je etiketa obrnjena proti gostu. V levo roko primemo karafo, ki jo držimo v poševnem položaju. Steklenico vina postavimo v položaj, v katerem nam vrat steklenice osvetli soj svece. Pri postopku dekantiranja je najpomembnejše, da celotno kolicino (tekocino) vina iz steklenice v karafo prelijemo enakomerno in v enem nalivanju. Pri tem si pomagamo s sojem svece, ki nam omogoci popoln nadzor nad usedlinami v vinu. S pretakanjem prenehamo, ko opazimo, da se usedlina bliža vratu steklenice. S tem smo locili tekoci del vina od usedline. Z lepimi krožnimi gibi vino v karafi prezracimo in pripravimo za postrežbo. 2.7.2 Prezracevanje Za prezracevanje vina se odlocimo takrat, ko vino nima usedline, vendar gre za kompleksno vino starejšega letnika. Starost je odvisna od znacilnosti vina (kompleksna bela vina, bela macerirana vina, rdeca vina). Naceloma prezracujemo vina, starejša od štirih let. Vino iz steklenice pretocimo v karafo in ga s tem obogatimo s kisikom, kar posledicno pripomore k temu, da se vino lažje odpre in ponudi širšo paleto arom. Za razliko od dekantiranja pri prezracevanju sveca ni potrebna in vina ni treba prinesti v košarici. 3 SKLEP Star gostilniški rek pravi, da je najboljše vino tisto, ki je dobro prodano. Uspeh pri prodaji vina v gostinskih lokalih je v najvecji meri odvisen od strokovno podkovanega strežnega osebja, ki mora znati gostu predstaviti vinsko ponudbo in mu pravilno svetovati pri izbiri vina h kulinaricni ponudbi. Natakar je tisti, ki lahko s svojo gostoljubnostjo, strokovnostjo, zavzetostjo, znanjem in pozitivno energijo zagovarja in oplemeniti postavljeno prodajno ceno vina ter odlocilno vpliva na vecjo prodajo. 4 LITERATURA IN VIRI 1) NEMANIC, J. 2006. Ali razumemo vino. Ljubljana. Kmecki glas. Str. 158-167 3.3 PRIMERI IZ GEOGRAFIJE IN ZGODOVINE IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE/ EDUCATION AND TRAINING MEDPREDMETNI ŠPORTNI DAN CROSS-CURRICULAR FIELD TRIP Sanja Ban Šolski center Novo mesto, Slovenija School centre Novo mesto, Slovenia Izvlecek V prispevku je predstavljena medpredmetna povezava med razlicnimi šolskimi predmeti, in sicer matematiko, športno vzgojo, fiziko, slovenšcino in geografijo. Dijaki imajo v okviru obveznih izbirnih vsebin športni dan – pohod. Športni pedagogi sami dolocijo, kakšno aktivnost bodo dijaki imeli. Na naši šoli smo se odlocili, da posamezna predmetna podrocja med seboj povežemo. Pohod smo obogatili tako, da smo nanj vezali zgoraj omenjene predmete. K temu sta nas vodili dve stvari: kako narediti pohod bolj pester in dinamicen za možgane ter kako to dinamiko izkoristiti za ucenje ostalih predmetov oz. za razmišljanje o problemih, ki jih srecujemo v vsakdanjem življenju. Vse vec raziskav potrjuje dejstvo, da se naši možgani med gibanjem telesa bolj oz. drugace aktivirajo. Obicajno si dogodek bolje zapomnimo, ce se zgodi nekaj drugacnega, novega oz. nekaj, kar nam pritegne pozornost. V prispevku je predstavljen primer, kako združiti na prvi pogled nezdružljivo, kako dijakom vzbuditi zanimanje za nekatere vsakdanje situacije in kako so le-te povezane s posameznimi šolskimi predmeti. Prikazane smernice so naš primer dobre prakse. Kljucne besede: matematika, pohod, Jurciceva pot, rimske številke, merilo zemljevida Abstract The paper presents the cross-curricular connection between different school subjects, namely mathematics, physical education, physics, Slovenian and geography. The school organizes a field trip as a part of the curriculum. The students take a nature hike. The PE teachers choose what kind of activity the students will have. At our school, we decided to connect different subjects to each other. We enriched the hike by adding material from subjects other than PE to it. Two things led us to this: first we wanted to make the hike more interesting, dynamic and brain-stimulating, and second, we wanted to use this dynamics to make the students learn other subjects and think about the problems we run into in everyday life. More and more studies show that body movement has a significant positive effect on brain activity. One usually remembers an event better if there is something different, something new or something special that catches our attention. The paper shows an example of how to combine seemingly incompatible things, how to arouse students' interest in some everyday situations and how these situations are related to individual school subjects. The guidelines shown are our example of good practice. Keywords: mathematics, hike, Jurcic trail, Roman numerals, map scale 1 UVOD Pobuda za drugacen nacin dela je prišla popolnoma spontano s strani razrednikov, ki niso v najboljši telesni pripravljenosti. Ugotovili smo namrec, da je za nekatere ucitelje spremljevalce športni dan – pohod – naporen in nezanimiv. Izhajali smo iz dejstva, da se podobno verjetno dogaja tudi v glavah nekaterih mladostnikov, ki so v današnjem casu še bolj prikovani za racunalnik ali telefon kot mi odrasli. Na podlagi teh dejstev se je rodila zamisel, da je potrebno pohod narediti drugacen, bolj zanimiv in ustvarjalen. Posamezni ucitelji smo znotraj aktivnosti pohoda poiskali posamezne drobce svojega predmeta. Tako je slavistka dobila idejo o Jurcicevi poti, geograf o zemljevidu, uciteljica matematike o rimskih številkah in razmerjih ter uciteljica fizike o poti in razlicnih vrstah gibanja. Ob vseh idejah je nastal zanimiv ucni list, petnajst kilometrov dolgo pot pa smo obogatili ne le z razlicnimi nalogami z ucnega lista, pac pa tudi z ogledom Jurciceve domacije in dramskim nastopom dijakov, ki so uprizorili odlomek iz knjige Deseti brat. 2 MEDPREDMETNO POVEZOVANJE IN TIMSKO DELO 2.1 MEDPREDMETNO POUCEVANJE Medpredmetno poucevanje je sodoben nacin poucevanja, ki temelji na tem, da med seboj povežemo vec razlicnih predmetnih podrocij, da torej svojega predmeta ne izoliramo. Pri takem poucevanju je cilj pridobiti znanje, ki bo uporabno v vsakdanjem življenju, in pridobljeno znanje prenesti v druge podobne situacije. Tako znanje nam pomaga pri reševanju bolj kompleksnih problemov, nenazadnje pa je tako pridobljeno znanje trajnejše in trdnejše. Pri nacrtovanju medpredmetnega povezovanja in poucevanja so sodelovanje, fleksibilnost posameznikov in dobro nacrtovanje kljucnega pomena. Medpredmetno povezovanje je bolj pogosto v nižjih razredih osnovne šole, kjer lahko en ucitelj spremlja in zasleduje cilje z razlicnih predmetnih podrocij (na primer: šport in spoznavanje narave), pri tem pa se mu ni potrebno usklajevati z drugimi ucitelji, saj sam pokriva vecino podrocij. 2.2 TIMSKO DELO Timsko delo je nacin dela, ki ga v današnjem casu uporabljajo podjetja in strokovnjaki na razlicnih podrocjih. Bistvo timskega nacina dela je, da si posamezni udeleženci tima naloge in delo razdelijo enakopravno in ne po hierarhiji. Tak nacin dela se da smiselno vnesti tudi v šolo, tako v zbornico kot tudi v razred. Vsak od uciteljev je strokovnjak na svojem podrocju in prav vsak od nas ima razlicna pedagoška in vzgojna znanja ter uporablja razlicne ucne stile. Pomembno je, da smo pri timskem delu odprti za spremembe in novosti, da smo zmožni sprejemati drugacnost, da znamo poslušati drug drugega oz. da znamo dobro komunicirati, da cutimo odgovornost do skupine in nenazadnje, da cutimo pripadnost timu. Pripadnost pa se obicajno zacne razvijati med takšnim nacinom sodelovanja, ce je le-to dobro in ce se v skupini cutimo sprejeti in enakovredni clani. 2.2.1 Oblikovanje tima in nacin dela Naš tim je bil ustvarjen na prostovoljni bazi, kar pomeni, da smo vanj vstopili ucitelji, ki smo se bodisi zavedali problema bodisi pa le želeli izkusiti drugacen nacin dela. Clani tima smo imeli vse zgoraj naštete lastnosti. Na neformalnem srecanju v zbornici smo trije ucitelji izmenjali svoja mnenja o pohodih na športnih dnevih in skupaj smo prišli do ideje o medpredmetni povezavi. Z idejo smo stopili do ravnatelja, kjer smo bili deležni njegove podpore. K prostovoljnemu sodelovanju smo na konferenci povabili še ostale sodelavce in tim se je tako povecal na pet oseb z naslednjih podrocij: športna vzgoja, matematika, slovenšcina, geografija in fizika. Sama ideja o medpredmetnem povezovanju ni bila dovolj, sledil je prvi sestanek, kjer smo najprej dolocili traso pohoda. Izbrali smo Jurcicevo pot. Kljub dolžini petnajst kilometrov je pot nezahtevna, saj nima veliko vzponov, hkrati pa že ime poti pove, da je govora o slovenskem pisatelju Josipu Jurcicu. Vzeli smo si teden dni casa, da smo poiskali nekaj primerov s svojega predmetnega podrocja in jih poskušali smiselno umestiti v aktivnost. Bistveno lažje smo do primerov prišli, ko smo se dogovorili, da bomo med vikendom pot prehodili skupaj. Ob tem je nastalo nekaj fotografij, ki so služile tudi kot pripomocek za sestavljanje nalog. Med samim pohodom so se ideje kar iskrile, vsak od nas je primere s svojega podrocja tudi razložil, zato smo si za cilj zadali, da do naslednjega sestanka svoje ideje ubesedimo in zapišemo. Na drugem sestanku smo skupaj pregledali idejne osnutke, dolocili aktivnosti in oblikovali nekaj nalog. Uciteljica matematike je zapisane osnutke oblikovala v ucno gradivo, ki ga je za zacetek prejel vsak clan v timu. Naslednji korak je bil, da vsak posameznik reši naloge z drugega predmetnega podrocja. Preseneceni smo bili, koliko informacij in razlag sodelavcev smo si zapomnili med pohodom. Na tretjem sestanku so aktivnosti dobile svojo koncno podobo. Ker živimo v casu sodobnih tehnologij, smo velik del prenesli na uporabo le-teh. Sledila je predstavitev nacina dela dijakom, vsak od clanov tima pa je del svoje ure posvetil razlagi, kakšne zadolžitve oz. naloge cakajo dijake na pohodu. 2.2.2 Prednosti in slabosti timskega dela v šoli Prednost takega dela je vsekakor ucinkovitejši, pestrejši in bolj dinamicen pouk. Clani tima smo se med seboj dobro povezali in cutili podporo drug drugega. Od dijakov smo dobili vec informacij kot bi jih sicer pri obicajnem podajanju snovi v razredu. Tudi dijaki so nacin dela dobro sprejeli, saj so lahko pokazali svoja mocna podrocja. Na primer: nekdo, ki je fizicno malo šibkejši, je lahko zablestel pri orientaciji v naravi, nekdo, ki je pri matematiki slabši, je pokazal ogromno znanja pri dramski uprizoritvi odlomka iz Desetega brata in podobno. Slabost takega nacina dela je, da je priprava takega dne in omenjenih aktivnosti pocasna in dolgotrajna, zasledovanje ciljev pa na nek nacin zabrisano. Hkrati so se pojavljale tudi organizacijske in kadrovske težave, casovna stiska ter dejstvo, da je imel vsak ucitelj svoj predmet in svojo dejavnost za bolj pomembna od ostalih. Vcasih smo pozabili, da je šlo za športni dan. 3 POTEK ŠPORTNEGA DNE IN NEKAJ PRIMEROV NALOG Odlocili smo se, da pohod in medpredmetno povezavo izpeljemo brez papirjev, saj bi nas le-ti ovirali med hojo, nemalokrat se listi izgubijo ali pa vsaj pomeckajo. Že v šoli so si dijaki na telefone naložili aplikacijo, ki šteje korake, zariše pot in meri cas gibanja. Dijaki so med poukom dobili navodila za opravljanje posameznih nalog, ki so jih morali opraviti na pohodu. Nekateri ucitelji so podali tudi razlago med pohodom. 3.1 PRIMERI IZ MATEMATIKE Že med uro matematike so dijaki spoznali poglavje o podobnosti. Med pohodom so opazovali naravo. K sreci smo imeli soncno vreme, zato so dijaki lahko opravili zadano nalogo. Vsaka skupina je izbrala svoje drevo, za katerega so morali s pomocjo njegove sence, svoje telesne višine in dolžine svoje sence ugotoviti višino izbranega drevesa. Na pohodu smo naleteli na vodnjak, ki je imel letnico postavitve zapisano z rimskimi številkami. Naloga dijakov je bila, da letnico prepišejo ali poslikajo in doma poišcejo, kakšen je zapis letnice v arabskih številkah. Poglavja o rimskih številih sicer ne obravnavamo, saj ga ni v ucnem nacrtu, a se je naloga dijakom vseeno zdela zanimiva. V razredu smo nato ponovili en in drug zapis števil ter pretvorbo iz enega zapisa v drugega. Pri geografiji pa so dijaki poiskali nekaj imen vladarjev in ladij, kjer so tudi imena zapisana z rimskimi števili. V povezavi z geografijo pa so obravnavali tudi merilo zemljevida. 3.2 PRIMERI IZ FIZIKE Pri fiziki je obravnavana snov gibanje. Nekih posebnih vaj med pohodom uciteljica ni zastavila, pac pa so naloge, vezane na pohod, obravnavali naslednjih nekaj ur pri pouku. Za pomoc pri reševanju fizikalnih nalog so dijaki uporabili zemljevid in telefon. S telefona so prebrali podatke o dolžini poti in casu, ki so ga za doloceno pot porabili. Racunali so hitrost hoje ter povprecno hitrost in tako ponovili enakomerno gibanje. Na primeru vožnje avtobusa od Novega mesta do Višnje Gore so skupaj sestavili in rešili nalogo iz enakomerno pospešenega gibanja. Naloga dijakov je bila, da opazujejo pokrajino in jo fotografirajo. Ob tem smo ucitelji povedali nekaj o reliefu in tipu pokrajine, ki je bila pred nami. Ustavili smo se pri cebelnjaku, kjer smo poskušali dognati zgodovinski pomen le-tega. Nalogo lahko uvrstimo tudi na podrocje zgodovine. Poleg opazovanja narave in slikanje pokrajine so dijaki dobili nalogo, da dobro opazujejo pot in jo »posnamejo« s telefonom. Pri pouku geografije so pot prenesli na fizicen zemljevid in ugotavljali, na kakšen nacin bi lahko izmerili dolžino poti brez mobitela. Prišli so na idejo, da bi na zarisano pot na zemljevidu postavili vrvico, nato izmerili dolžino vrvice ter s pomocjo merila izracunali dolžino prehojene poti. O merilu zemljevida pa so se seznanili pri pouku matematike. 3.4 PRIMERI IZ SLOVENŠCINE Ustavili smo se na Jurcicevi domaciji, kjer je po ogledu domacije sledila dramska uprizoritev Krjavlja. Dijaki so se na to pri pouku slovenšcine že prej pripravili. 4 VREDNOTENJE IN DOSEGANJE CILJEV Najvec težav smo imeli z vrednotenjem pridobljenega znanja. Za razlicna zgoraj omenjena predmetna podrocja smo se dogovorili, kje in na kakšen nacin bomo znanje vrednotili oz. ocenili. Pohod štejemo pod interesno dejavnost, zato je bila udeležba obvezna. Neudeležbo na pohodu morajo dijaki nadomestiti z nadomestnim športnim dnevom. Pri matematiki smo zasledovali in vrednotili nekaj ciljev, nekaj pa tudi ne. Znanj iz rimskih števil ni bilo ocenjeno, medtem ko smo preverjali in ocenjevali znanje iz razmerij in podobnosti. Pri slovenšcini se ocenjuje znanje iz domacega branja, saj morajo dijaki prebrati knjigo Deseti brat. Dramska uprizoritev in obisk Jurciceve domacije sta pripomogla, da so si dijaki bolje zapomnili nekaj odlomkov iz knjige in se tako lažje lotili branja knjige. Pri geografiji (in delno pri zgodovini) ter pri fiziki smo znanje le preverjali, ne pa tudi ocenjevali. 5 ZAKLJUCEK Prvo tako medpredmetno povezavo smo izvedli že pred nekaj leti, ko delo z mobilnimi telefoni še ni bilo tako aktualno. Scasoma smo nacin dela posodobili in ga aktualizirali. Še vedno smo obdržali nekaj starih nacinov dela, saj smo želeli, da dijaki usvojijo dolocena znanja brez uporabe sodobnih tehnologij. Pri evalvaciji športnega dne z medpredmetno povezavo smo si bili enotnega mnenja, da nam je vse skupaj odlicno uspelo. Ucitelji smo pridobili nove izkušnje, spoznali druga predmetna podrocja, med seboj pa smo vec sodelovali. Zaradi podpore, ki smo jo nudili drug drugemu, smo mnenja, da je takšen nacin poucevanja ucinkovitejši. Žal pa tak nacin pouka zahteva vec priprav in usklajevanj kot za obicajne ure pouka, zato tak nacin pouka izvajamo le obcasno. Naše delo smo kot primer dobre prakse predstavili sodelavcem na konferenci uciteljskega zbora. 6 LITERATURA 1) Rutar Ilc, Zora. 2012. Ugotavljanje kompleksnih dosežkov, Prirocnik za ucitelje. 1. izdaja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2) Rutar Ilc, Zora. 2010. Medpredmetne in kurikularne povezave, Prirocnik za ucitelje. 1. izdaja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 3) Suban, Mojca, Silva Kmetic. 2013. Posodobitve pouka v osnovnošolski praksi. 1. izdaja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 4) Suban, Mojca, Melita Gorše Philer. 2018. Formativno spremljanje pri matematiki, Prirocnik za ucitelje. 1. izdaja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo 5) Peklaj, Cirila. 2001. Sodelovalno ucenje ali vec glav vec ve. Ljubljana: DZS 6) Polak, Alenka. 2009. Timsko delo v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Modrijan 7) Štancar, Olga. 2015. Medpredmetno povezovanje – matematicna nega možganov https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BONGJPJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dmedpredmetno+povezovanje+-+matemati%c4%8dna+nega+mo%c5%beganov%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25, 23. 8. 2022 8) Repolus, Samo. 2012. Priprava bodocih uciteljev matematike na povezovanje znanj pri pouku matematike. Matematika šoli. Letnik 18, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-15F5B9WM/?euapi=1&query=%27keywords%3dmedpredmetno+povezovanje%2c+matematika%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=50, 23. 8. 2022 ZAKAJ POTREBUJEMO POZITIVNO PSIHOLOGIJO? WHY DO WE NEED POSITIVE PSYCHOLOGY? Vesna Badjuk Kunaver Šolski center Novo mesto, Slovenija Izvlecek V prispevku bomo najprej predstavili dejstvo, da se je tradicionalna psihologija v svojem razvoju vecinoma ukvarjala s težavami, problemi in motnjami v psihicnem delovanju. To kaže tudi število clankov in knjig, ki so bili napisani o strahu, jezi, sovraštvu, … Šele v najnovejšem casu se je res mocno zacelo uveljavljati raziskovanje pozitivnih vidikov clovekove narave in danes upraviceno govorimo o trendu pozitivne psihologije, ki se zanima za psihicno zdravje in zadovoljstvo, za psihološke aspekte kakovosti življenja, pozitivno emocionalnost in doživljanje in temu ustrezne osebnostne dimenzije (srecnost, optimizem, upanje, skromnost, …). Opisali smo model PERMA (pozitivna custva, zavzetost, odnosi, smisel in dosežki), ki ga je vzpostavil oce pozitivne psihologije Martin Seligman in predstavili možne aktivnosti, s katerimi bomo pri pouku psihologije razvijali posamezne elemente tega modela, saj imajo ti dejavniki pomembno vlogo pri krepitvi zdravja otrok, njihovo uspešno šolanje in kasneje tudi na zaposlovanje in delo. Kljucne besede: dosežki, odnosi, pozitivna custva, pozitivna psihologija, smiselnost in zavzetost. Abstract In the article, we will first present how traditional psychology, in its development, mostly dealt with problems, challenges and disorders in psychological functioning. This is also indicated by the number of articles and books that have been written about fear, anger, hatred, etc. Only in recent times has research into the positive aspects of human nature really started to gain ground. Nowadays, we rightly speak of the trend of positive psychology, which is interested in mental health and satisfaction, psychological aspects of the quality of life, positive emotionality and experience and subsequent personality dimensions (happiness, optimism, hope, modesty, ...). We described the PERMA model (pleasant emotions, commitment, relationships, meaning and achievements), which was established by the father of positive psychology, Martin Seligman. We presented possible activities with which we will develop individual elements of this model in psychology lessons, since these factors play an important role in strengthening children's health, their successful education and later also on employment and work. Key words: achievement, relationships, pleasant emotins, positive psychology, meaning and engagement 1 TRADICIONALNA PSIHOLOGIJA Tradicionalna psihologija je v svojem razvoju posvecala najvec pozornosti na številne negativne aspekte življenja, predvsem na tiste, ki povzrocajo ali pomenijo težave, probleme in motnje v psihicnem in osebnostnem delovanju. V psihologiji kar upraviceno govorimo, da je »negativno pristrana«, kar lahko zelo jasno potrdimo z dejstvi: veliko vec clankov in knjig je bilo napisanih o strahu, jezi, sovraštvu, agresivnosti in depresivnosti kot o zadovoljstvu, veselju in sreci. To je po eni strani razumljivo, saj moramo raziskati negativne strani clovekove narave, ce hocemo spodbujati njen pozitivni vidik, na drugi strani pa nam omejevanje na negativno pokaže pristransko podobo cloveka predvsem kot anksioznega, nevroticnega in agresivnega bitja. Ta usmerjenost vodi v model cloveka, ki mu primanjkuje pozitivnih lastnosti, pomembnih za obcutja smiselnosti življenja. Takšno »negativno« usmerjenost psihologije so upraviceno kritizirali humanisticni in eksistencialni psihologi, ki so že desetletja pred pojavom pozitivne psihologije opozarjali na pozitivne vidike clovekove narave zlasti pozitivno naravnanost, kreativnost in samoaktualiziranost (Maslow, 1954; Rogers, 1961, po Musek 2007). Med predhodnike pozitivne psihologije v Sloveniji lahko upraviceno štejemo našega velikana psihologije Antona Trstenjaka, ki je v svojih delih upošteval poglede humanisticne psihologije in logoterapije. Leta 1974 je napisal delo Clovek in sreca, ki ga lahko imamo za zacetek slovenske pozitivne psihologije še pred uradnim nastopom pozitivne psihologije v svetu (Musek, 2007). Na podrocju empiricnega raziskovanja srece imamo lahko za zacetnika ameriškega psihologa Wilsona, ki je na podlagi svojih raziskav zakljucil, da je srecna oseba »mlada, zdrava, dobro izobražena, dobro placana, ekstravertna, brez skrbi, verna, porocena, ima visoko samospoštovanje, delovno moralo, … Njegove ugotovitve so bile šele desetletja pozneje ponovljene, poglobljene in razširjene. Izkazalo se je, da so bili nekateri njegovi zakljucki potrjeni, nekateri pa tudi ne (Musek, 2007). Šele v najnovejšem casu se je res mocno zacelo uveljavljati raziskovanje pozitivnih vidikov clovekove narave in življenja v psihologiji in danes upraviceno govorimo o trendu pozitivne psihologije, ki se zanima za psihicno zdravje in zadovoljstvo, za psihološke aspekte kakovosti življenja, pozitivno emocionalnost in doživljanje in temu ustrezne osebnostne dimenzije (srecnost, optimizem, upanje, skromnost, …) (Musek, 2007). 2 POZITIVNA PSIHOLOGIJA V zadnjem stoletju je psihologija resnicno naredila pomembne korake pri pomoci in podpori ljudem s težavami in stiskami. Žal je nekje na tej poti spregledala, da odsotnost stisk in težav ni najvec, kar lahko naredi za kakovost življenja posameznikov in skupnosti. Ceprav je od uradnega rojstva besedne zveze pozitivna psihologija minilo le dobrih dvajset let, je danes ena najpomembnejših raziskovalnih in uporabnih smeri v sodobni psihologiji. Na eni strani ustvarja nova spoznanja o pomenu pozitivnih življenjskih vešcin in pozitivnih moci za kakovost življenja in duševno ter telesno zdravje. Na drugi strani pa razvija metode in strategije za krepitev življenjskih vešcin in izboljšanje kakovosti življenja (Musek, 2021). Pozitivna psihologija temelji na prepricanjih, da so ljudje, ki so bolj srecni, zadovoljni, vztrajni, optimisticni, bolj trdni in bolje psihološko opremljeni za obvladovanje neprijetnih dogodkov zato bodo tudi težje življenjske preizkušnje prestali z manj težkimi in trajnimi posledicami in poškodbami. Pozitivna psihologija tudi meni, da je mogoce lastnosti kot so vztrajnost, optimizem, odpornost, … pri ljudeh sistematicno krepiti in razvijati ter da je smotrno te življenjsko pomembne vešcine in lastnosti razvijati že v casu otroštva; prej kot so naucene, trajneje se zasidrajo in bolj dolgorocno lahko prispevajo h kakovosti življenja (Musek, 2021). Martin E. P. Seligman je v zadnjem desetletju predstavil model, po katerem psihološko blagostanje posameznika temelji na petih kljucnih elementih. Njegov model PERMA zajema naslednje elemente psihološkega blagostanja: - prijetna custva (p – angl. pleasant emotins), - zavzetost (e – angl. engagement), - odnosi (r – relationships), - smisel (m – meaning), - dosežki (A – achievement). Seligman poudarja, da ti osrednji stebri omogocajo ljudem doživljati in živeti srecno, zadovoljno življenje. Elementi v modelu PERMA so enakovredni, ceprav je sam Seligman kot najpomembnejši dejavnik kakovostnega življenja veckrat izpostavlja odnose. Kaj zajemajo posamezni vidiki modela PERMA? Prijetna custva so neposredno povezana z obcutki srece. Ljudje, ki svojo notranjo pozornost usmerijo v prijetne obcutke in custva imajo pomembno prednost. Pozitiven pogled na življenje pomembno prispeva h kakovosti življenja, odnosov in dela. Zavzetost – ko se ukvarjamo s stvarmi, pri katerih polno uživamo in obenem zahtevajo našo polno prisotnost in pozornost, smo zavzeti, angažirani. V najbolj pristni obliki jo prepoznamo kot zanos, tok (dr. Csikszentmihalyi jo imenuje z angleškim izrazom flow). Pri otrocih jo najveckrat zacutimo med igro. Pri odraslih se to zgodi, ko je nekdo tako zatopljen v neko aktivnost, da popolnoma izgubi obcutek zase in za cas. Odnosi – številne raziskave kažejo, da noben drug dejavnik ne vpliva tako globoko na notranje blagostanje in zadovoljstvo v življenju kot prav kakovost odnosov z ljudmi okoli nas. Odnosi, ki jih prežema obcutek vzajemne povezanosti delujejo kot varovalni sistem, ki nam daje oporo v težavnih casih. Raziskave kažejo, da je tudi življenjska doba ljudi z zadovoljujocimi odnosi daljša. Smisel – za naše psihicno blagostanje je kljucen obcutek, da so stvari, ki jih pocnemo osmišljene: da razumemo, zakaj in cemu jih pocnemo, kaj naša prizadevanja pomenijo za nas in za našo okolico. Obcutek smisla je pomembno varovalo pred depresijo. Pri dosežkih gre za uresnicenost osebnih ciljev, ki krepijo samovrednotenje in samozaupanje. Drobni in vecji uspehi prispevajo k obcutkom psihicnega blagostanja, srece in zadovoljstva v življenju. Ljudje, ki znajo prepoznati svoje dosežke in se jih veseliti, lažje obcutijo pripadnost necemu vecjemu od sebe (skupini, timu, skupnosti), kar jim v življenju daje smisel (Musek, 2021). 3 ZAKAJ IN KAKO VKLJUCEVATI POZITIVNO PSIHOLOGIJO PRI POUKU? Rezultati razlicnih raziskav in spoznanj kažejo, da imajo dejavniki, ki jih predpostavlja model PERMA pomembno vlogo pri krepitvi zdravja otrok, njihovo uspešno šolanje in kasneje tudi na zaposlovanje in delo (NatCen Social Reserach & The National Children's Bureau Research and Policy Team, 2017 po Isa Institut 2018). Šole pripomorejo tako k custvenemu zdravju in vedenju otrok kot tudi njihovim dosežkom na akademskem podrocju. Z aktivnostmi pozitivne psihologije lahko pri otrocih in mladih spodbujamo ucenje, ohranjanje pozitivnih odnosov in krepimo blagostanje (Blair, 2002 v Flook, Goldber, Pinger in Davidson, 2015 po Isa Institut 2018). Zaradi pozitivnih dejavnikov, ki jih prinaša pozitivna psihologija, smo se v aktivu uciteljev psihologije odlocili, da v pouk psihologije vnesemo vsebine, ki bodo pokrivale vse elemente modela PERMA oziroma preverimo ali katere od aktivnosti, ki jih že izvajamo lahko vkljucimo v ta model. Pozitivna custva - Za razvijanje pozitivnih custev bomo razložili pomen optimizma proti depresiji, pojasnili koncept naucene nemoci ter rešili vprašalnik Pojasnjevalni slog. Predstavili jim bomo tehniko ABC (Seligman, 2009, str. 257). Cilj tehnike ABC je spreminjanje pesimisticnega prepricanja o neki situaciji, ki lahko prepreci negativne posledice oz. obcutke. Ob pravilnem in vztrajnem izvajanju tehnike ABC ter spreminjanju pesimisticnega prepricanja velikokrat sledi višja raven energije ter boljše pocutje. Za pomoc pri razvijanju spretnosti obvladovanja custev jih seznanimo tudi s cujecnostjo. S prakticiranjem tehnik cujecnosti dobimo obcutek nadzora nad lastnimi obcutki in mislimi ter zmožnost, da predelamo negativne custvene izkušnje, ki jih doživljamo. Naredimo krajše vaje, ki jih lahko izvajamo vsak dan v vec razlicicah, daljše vaje in vaje, ki jih izvajamo obcasno, igrice s katerimi krepimo posamezne elemente cujecnosti, neformalna vadba cujecnosti, ki jo lahko izvajamo vsak dan (cujecnost ob vsakodnevnih opravilih), pogovori z dijaki, ki se nanašajo na lastnosti, ki jih gojimo pri cujecnosti (prijaznosti, sprejemanja, socutja, hvaležnosti do sebe in drugih, odpušcanje sebi / drugim, ne obsojanja, vprašanja smisla), … in spremljajoce dejavnosti. Seznanimo jih tudi s psihološkimi potrebami (ljubezen, noc, svoboda in zabava) in dejstvom, da smo srecni takrat, ko soje temeljne potrebe zadovoljujemo uravnoteženo in raznovrstno. Dijaki morajo izdelati svoj Krog temeljnih potreb, ki je pomemben tako za ucitelje kot dijake. Ucitelji lahko po praznem ali skoraj praznem kvadrantu zlahka opazijo, kateri dijak ne zadovoljuje svojih potreb enakomerno. Dijakom pa lahko pomaga, kadar zacnejo prejemati negativne signale in se jim posveti, kaj bi morali spremeniti, da bi bili bolj srecni. Pomembno se nam zdi jih seznaniti tudi s pravilom 72 ur pravi, da ob doživljanju neprijetnega obcutka pocakamo z odzivom nekaj dni ter tehnika 5 minut lahko pripomore k razbremenitvi in izrazu naših obcutkov, brez da bi nas ta popolnoma prevzela za daljše casovno obdobje. Ko nas prevzamejo obcutki preobremenjenosti, frustracije, jeze ali drugi mocni obcutki, njihovo izražanje omejimo na 5 minut. Ta cas je namenjen razmišljanju o tem, kar nas bremeni. To lahko storimo z glasnim pogovorom s samim seboj, z nekom tretjim ali misli napišemo na list papirja. Pomembno je, da po 5 minutah prenehamo in se vrnemo k dnevnim aktivnostim. S to tehniko custvom namenimo cas in pozornost, da se izrazijo. Na koncu lahko zapisano tudi fizicno unicimo ter na ta nacin aktivno prekinemo misli in obcutke. Tehnika je uporabna v primerih, ko nad potekom situacije nimamo vpliva. Zavzetost - Zavzetost se ne zgodi v coni udobja, pac pa takrat, ko se podamo iz nje, onkraj rutinskih, banalnih, nezahtevnih opravil. Za zanos v šolskem okolju potrebujemo naloge, ki morajo biti zanimive, dijak rabi obcutek nadzora nad procesom, mora biti zainteresiran za nalogo, deležen ustrezne opore in preprican, da s svojimi vešcinami zmore rešiti zastavljeni izziv (Musek Lešnik, 2021). Pogovorili se bomo, kaj je to cona udobja in ali se spomnijo situacij, ko so doživeli obcutek zanosa in kako bodo poiskali situacije, ki jim bodo to omogocale. Odnosi - Dobri medosebni odnosi niso nekaj samoumevnega. Potrebno jih je treba ustvarjati in razvijati. Za odnos se je potrebno potruditi. Komunikacija, ugodna za klimo v razredu, se lahko razvije sama, lahko pa se jo posamezniki priucimo, tako da spoznamo in sprejemamo sebe, pa tudi svoje sošolce. Za razvijanje dobre komunikacije se bomo ucili prepoznavati nebesedno komunikacijo, naredili vaje iz enosmerne in dvosmerne komunikacije, se naucili dajati povratno informacijo in se naucili reševati konflikte, … Smisel – za naše psihicno blagostanje je kljucen obcutek, da so stvari, ki jih pocnemo osmišljene: da razumemo, zakaj in cemu jih pocnemo, kaj naša prizadevanja in vloženo delo pomenijo za nas in našo okolico. Za razvijanje obcutka smiselnosti bomo dijakom omogocili, da predlagajo nabor tem, ki jih zanimajo in bi jih radi obdelali prav tako bodo imeli možnost izbirati teme pri referatu. Dosežki so povezani s cilji. Drobni in vecji uspehi prispevajo k obcutkom psihicnega blagostanja, srece in zadovoljstva v življenju. Bistven element avtenticnega doživljanja uspehov je sledenje svojim ciljem in radost ob njihovem doživljanju. Ucili se bomo, kako se zastavlja cilje, zakaj je postavljanje ciljev tako pomembno, kakšni morajo biti cilji in naredili življenjski nacrt. 4 ZAKLJUCEK V preteklosti se je psihologija osredotocala na tisto, kar je šlo narobe ali je bilo patološko, šele na prehodu v 21. stoletje se je okrepilo zanimanje za pozitivne dimenzije našega življenja kot so sreca, zadovoljstvo, blagostanje ipd. Oce pozitivne psihologije Martin Seligman verjame, da lahko sreco in blagostanje zvišamo tako, da izvajamo naslednje dejavnosti: krepimo pozitivna custva, dejavnosti opravljamo z zavzetostjo, razvijamo in negujemo pozitivne medosebne odnose, išcemo smisel in ga uresnicujemo ter dosegamo uspehe na nam pomembnih podrocjih. V aktivu uciteljev psihologije smo poskušali za vsako od teh podrocij pripraviti aktivnosti, da bi jih razvijali, nekaj aktivnosti smo že prej poceli, nekaj pa smo jih dodali, saj psihicno blagostanje spodbuja ucenje, prispeva k vzpostavljanju in ohranjanju pozitivnih odnosov z drugimi in krepi psihofizicno pocutje. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Musek Lešnik, Kristjan. 2021. Pozitivna psihologija za vrtce, šole in starše. 1. izdaja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 2) Musek, Janek. 2007. Pozitivna psihologija. Anthropos (Ljubljana) letnik 39. številka 1/2 (2007) str. 281-323. 3) Seligman, M. E. P. (2009). Naucimo se optimizma. Ljubljana: Mladinska knjiga. 4) Sullo A., Robert. (1999). Ucite jih srece. Radovljica: TOP Regionalni izobraževalni center. 5) Isa Institut. 2018. Pozitivna psihologija v šoli – kako lahko krepimo osebnostne moci in osebno prožnost otrok in mladih https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwjHm5Kb6Y76AhV3gP0HHR2pD1oQFnoECAwQAQ&url=http%3A%2F%2Fisainstitut.si%2Fisa%2Fpozitivna-psihologija-v-soli-kako-lahko-krepimo-osebnostne-moci-in-osebno-proznost-otrok-in-mladih%2F&usg=AOvVaw39hqEsiapMKe82_WpapKld, 12. 9. 2022 6) Bajt, Maja. 2016. Cujecnost Poglobljeno spoznavanje in uporaba v šoli. 7) https://www.google.com/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=&cad=rja&uact=8&ved=2ahUKEwjw-fG46476AhWyhf0HHbjZCUoQFnoECAcQAQ&url=https%3A%2F%2Fwww.nijz.si%2Fsites%2Fwww.nijz.si%2Ffiles%2Fuploaded%2Fcujecnost_zs_marec_2016.pdf&usg=AOvVaw1KQWx_jqiA9lio0BpFN24f, 12.9.2022 MOVING FROM ‘ONE-FITS-ALL’ TO ‘PERSONALISED’ EDUCATION IN VET Erasmus project: ‘Personalised Approach of Learning for Students with Special Educational Needs’ Guus van Beek All About Quality Consultancy Eindhoven, the Netherlands Birgit Grimbergen REA College Pluryn Nijmegen, the Netherlands Abstract In the Palssen project, VET-providers from the Netherlands, Slovenia, and Portugal, work together with the aim to increase the competences of teachers and VET-organisations providing a more learner centred approach for all students and in particular for students with Special Educational Needs (SEN). The project is funded by the Erasmus+. It wants to move away from the "One-size-fits-all" to a more personalised approach in education and training. The objectives of the project are: . understanding the concept and core-aspect of Learner-Centred-Approach and characteristics and elements of Individual Planning . describing innovative teaching methods, techniques and materials which contributes to a more Learner-Centred Approach in VET . identifying criteria for developing more individualised and flexible curricula . gaining and to improving competence of teachers in developing an Individual-Learning-Plan for each student. . evaluating and to implementing a more Learner-Centred-Approach and Individual Planning in the daily practice of the teacher in VET. Keywords: Inclusion, Personalised Approach of Learning (PAL), Differentiated Instruction (DI), Person-Centred-Planning (PCP) 1 INCLUSION STARTS WITH TAILOR MADE SUPPORT IN SCHOOL Our society is composed by individuals and groups with diverse ways of functioning. Having a disability is part of everyone’s lifecycle and it can appear in different moments of life. In general, students with SEN face disabling conditions in schools for Vocational Education and Training (VET). In other words, VET-providers are in many cases insufficient prepared on the diversity of their students. The key to Inclusive Education is the acceptance and the support that ensure education facilities are accessible for all. All European countries are committed to working towards ensuring more inclusive educational systems. Inclusive educational systems are seen as a vital component within the wider aspiration of more socially inclusive societies. The European Agency of Special Needs and Inclusive Education states that ‘the ultimate vision for inclusive education systems is to ensure that all learners of any age are provided with meaningful, high-quality educational opportunities in their local community, alongside their friends and peers’ (European Agency, 2017). Such vision requires a change in teaching and in supporting the learning process of the students with SEN. It also requires moving away from the approach a ‘one -size-fits-all’ education and training, towards a more person-centred and tailored-made approach to education and training that aims to respond to individual needs of students. In the research report “Inclusive Education and classroom Practice”3 the researchers stated the following conclusion: “…dealing with diversity in the classroom forms one of the biggest problems within classrooms …“ and “… what is good for students with Special Educational Needs is good for all students…”. Ensuring diversity of students in the classrooms requires a more personalised approach to learning that engage all students, various learning strategies and support the active participation of the student in his/her learning process.4 This involves the development of a more learner-centred curriculum that responds to the individual needs of the student. In order to implement learner centred approaches, educational staff should gain specific competences to enable them in identifying and in meeting the needs of the students. 3European Agency for Development in Special Needs Education: “Inclusive Education and Classroom Practice”, 2003 4 European Agency of Special Needs and Inclusive Education: “European Patterns to successful practice in Vocational Education and Training” Participation of Learners with SEN/Disabilities in VET, 2013 The European Agency of Special Needs and Inclusive Education formulated the following recommendations to Learners-Centred Approaches: . Learner-centred approaches with regard to planning, goal setting and curriculum design need to be used in the VET learning process, so that the curriculum, pedagogical methods and materials and assessment methods and goals are tailored to individual needs. . With regard to assessing needs, planning, goal setting, tailoring the learning program and monitoring, a Learner-Centred-Approach requires an Individual Plan for each student. Therefore, the learning process needs to use flexible approaches which allow for the development and implementation of individual plans. A good individual plan informs and is informed by a multidisciplinary team approach. It is an easy-to-use document that is regularly reviewed and further developed by all who are involved or have interest. Students are actively involved from the beginning of the individual planning process and their voices are heard throughout. The effective use of individual plans Vocational Education and Training is supported by: o implementing individualised and flexible curricula, and safeguarding learner-centred approaches; o supporting learners and employers during the transition phase and providing follow-up activities; o matching labour market skills requirements and work opportunities and learners’ skills, wishes and expectations. The ultimate goal of the project is that students with SEN can receive meaningful, high-quality vocational education and training together with their peers in mainstream VET-providers. Therefore, students with SEN will work with an individual learning plan which reflects their individual needs, talents and opportunities. This new way of working aims to achieve formal professional qualification in the mainstream VET-system. The key to equal opportunities is equity, not equal treatment. Only by delivering tailor-made programs bases on the outcomes of an individualised needs assessment this can be accomplished 2 DESIGN OF THE PROJECT In the project “Personalised Approach to Learning for Students with Special Educational Needs” (Palssen), project partners will work together to explore, to identify, to exchange current practice. They will also build up competences with the aim of implementing Individual Planning that facilitates a more personalised approach for each individual student in their own organisations. Partners in the project are three service providers and one expert partner: Stichting REA College Pluryn (the Netherlands); Biotehniski izobrazevalni center Ljubljana (Slovenia); Agrupamento Escolas Rafael Bordalo Pinheiro (Portugal) and All About Quality Consultancy (the Netherlands). RijnIJssel College (the Netherlands) and APPCDM Coimbra (Portugal) joined the project as active associated partners. The project is structured around 11 Transnational Meetings (both on-site and on-line events). During these meetings relevant topics are identified, clarified, and discussed. This often starts with desk research, collecting experiences and defining key topics. This information is analysed systematically and experiences on the topic in daily practice are exchanged. The project also aims to develop, test, and evaluate concrete project results. Also, students of the project partners are invited to be involved in several Transnational Meetings. 3 PERSONALISED APPROACH OF LEARNING The following description of Personalised Approach of Learning in Vocational Education and `Training (VET) could be considered as a definition: "The term Personalised Approach of Learning in Vocational Education and Training refers to a diverse variety of educational training programs, learning experiences, instructional practices, that are intended to address the learning needs, interests, aspirations, or cultural backgrounds of individual learner/students.". A concise summary is given by Kennisnet who states that Personalised Approach of Learning means "… meeting individual differences between learners with a rich variety of learning situations".5 In this regard, student, and teacher, each with their own role, are jointly responsible for the learning process.6 The learning environment allows for a student demand management, considering the student's needs, expectations, and interests. "Personalised Approach of Learning in VET is the alignment of didactics, pedagogy, curriculum and the learning environment, for students and by students, in order to meet their different learning needs and aspirations".7 5 From: “Scholen om van te leren”, Kennisnet 2015 6 From: “Personalising learning 6: the final gateway: school design and organisation”, Hargreaves 2006 7 From: “Personalising learning 6: the final gateway: school design and organisation”, Hargreaves, 2006 8 From: “Personalised learning: an overview”, Bartle 2015 9 From: “Personalised learning: Implications for curricula, staff and students”, Bates et al., (2014) In a Personalised Approach of Learning environment, students are co-owners of their own learning process. Therefore, instructions to students should be responsive to students' needs, abilities, and interests.8 Education and training are designed more based on student involvement and independence, offering more variety in learning objectives and/or learning routes. Personalised Approach of Learning in VET presupposes a VET-organisation that focuses on the diverse needs of the individual students rather than a 'one size fits all' model for students.9 Learning in VET is personalised when it meets the individual learning needs of the students. However, this does not mean that the learning itself is also an individual matter. The learning of students in VET takes place in interaction with peers, teachers, praxis, and the learning environment. Learning of students also requires participation in joint activities.10 "Personalised Approach of Learning in VET is more than individualised coaching. In PAL, students participate in collective, structured activities with scaffolded support from their teachers, including modelling, guidance in goal- setting, and timely feedback".11 With scaffolded support of the teachers, the teacher challenges a student to think aloud and come up with answers themselves. This form of instruction is tailor-made: students take independent steps to continue learning. 10 From: “Developing socially just subject-matter instruction: A review of the literature on disciplinary literacy”, Moje, (2007) 11 From: “Personalised learning: Ambiguities in theory and practice”, Campbell et al., (2007). 12 Prain et al., 2014) 13 Kubow & Kinney, 2004 14 Kubow & Kinney, 2000 4 DIMENSIONS FOR THE DEGREE OF PERSONALISED APPROACH OF LEARNING IN VET Personalised Approach of Learning (PAL) in VET can take shape in various ways at school. In this context, we talk about different constellations of PAL, in which there is congruence between the operationalisation in the primary process and in the VET-organisation. The various constellations are based on 4 dimensions. The choice regarding a dimension determines how the degree of Personalised Approach of Learning at the VET-organisation may look like. To explain the variation in constellations, the dimensions on which these constellations differ, are explained in more detail. Two dimensions are distinguished, namely: 1. External direction versus self-governance; 2. Collective interest versus individual interest. 4.1 EXTERNAL DIRECTION VERSUS SELF-GOVERNANCE The first dimension is that of directing the learning of the student. That is, the influence on and responsibility for the learning process in terms of what, when, where, how, why, with whom and at what pace the students learn. At one end of the dimension, the direction lies entirely with the teacher, a programme, or the method. The teacher, a programme or the method indicates what students learn, where, when with whom and how long it takes them to complete the learning process. The learner/student is more considered as a receiver and not an active player and developer of his learning process (OECD, 2013). On the other side of the dimension is the student who is in full control of his/her own learning process. Between the two extremes are all kinds of hybrid forms, in which students are more or less co-owners of their own learning process. A choice on these dimensions can have consequences for the role of teacher/trainer and students for the VET-organization. When the student co-directs his/her own learning process12, this requires a more democratic approach to learning13 than when the direction rests entirely with the teacher. This more democratic approach to learning is achieved by the teacher by engaging the students about their learning goals, their learning activities and the monitoring and evaluation of these14. In addition, there is dialogue between teacher and student about what motivates students and what their educational needs are. Students are expected to take initiative and develop self-regulatory skills15. 15 Prain et al., 2015 16 Boekaerts & Corno, 2005; Butler & Winne, 1995 17 Zimmerman, 2008 18 Brandsford, 2000; Darling- Hammond, 2015 19 Bannert et al., 2015; Bonestroo et al., 2012; Driessen et al., 2005; Marquenie, Opsteen, Ten Brummelhuis & Van der Waals, 2014 20 Biesta, 2015 21 In 't Veld, 2015 22 Biesta, 2015; In 't Veld, 2015 23 Gabrieli, Ansel & Bartolino Krachman, 2015 24 In 't Veld, 2015 In a Personalised Approach of Learning in VET, students must actively participate in education. They formulate their learning goals, they reflect on their learning process and learning outcomes and they participate in thinking about the next step in their individual development. This requires the development of self-regulating skills of students16 in which co-regulation of the learning process by the teacher is important17. Instead of the teacher, ICT can direct the learning process of the student (external direction). Knowledge transfer and acquisition of learning material then take place by a computer-controlled program (program control). Based on student responses, the adaptive system performs an intervention in the form of feedback or provision of new learning material for the student. If the control lies with the teacher, ICT can support him/her in gaining insight into the educational needs of students18. Finally, ICT can support self-regulation19. The analysis of the learning behaviour allows students to compare their own learning behaviour and activities with those of large (sub)groups of other students. Based on this, they can, for example, find out what students with the same profile as themselves have done to achieve good learning performance and what their next steps might be. A choice on this dimension has consequences for the VET-organisation, such as learning sources, ICT infrastructure, grouping, time and place of learning, tasks, roles, and functions of teachers. 4.2 COLLECTIVE INTEREST / INDIVIDUAL INTEREST In the education system, choices are made as to what needs to be taught. This involves weighing up individual and collective interests. Vocational Education and Training does not only serve the interests of the individual, but also the interests of the society. This involves socialisation, that is, the ways in which we become part of existing traditions and practices through education20. Socialisation is related to things such as being able to communicate with each other, to organise events, to make and to observe rules21. The formation of an individual into a reflective and critical human being is also important in this context. In this process of formation, emancipation, freedom, and responsibility play an important role while the educational system qualifies the outcome of this process22. In the VET-organisation, it equips students for work, and it provides diplomas. This includes both cognitive and non-cognitive knowledge, skills, and competences23. There is also an economic importance of Vocational Education and Training, where Vocational Education and Training is considered an investment in human capital24. But Vocational Education and Training also serves individual interests: the development of the talents of students and responding to the individual wishes, needs and expectations. The degree of Personalised Approach of Learning changes as the balance between individualisation and collectivisation shifts.25 As the collective interest weighs more heavily, there will be far-reaching form of collectivisation and standardisation in the provision of Vocational Education and Training, in which there is little or no Personalised Approach of Learning and all students receive the same education (one-size-fits-all). The more that is laid down at the collective level, the less scope remains for making individual choices.26 As individual interests become more important and Vocational Education and Training matches individual goals and learning needs, there is individualisation and differentiation, with students following highly personalised learning pathways or designing their own learning pathway (one-size-fits-one). 25 OECD, 2013 26 In 't Veld, 2015 27 Kelly M. Anderson: Differentiating Instruction to Include All Students, 2020 As with the previous dimension, choices on this dimension have consequences for the role of the teacher, the student, and the VET-organisation. A strong collectivisation leaves little room for differentiation and variation in educational approaches. There will also be less room for using of ICT learning resources. Whereas individualisation leaves a lot of room to offer a programme tailored to each student, depending on his/her performance and preferences. With strong collectivisation what, when, where, how, why, with whom and at what speed students learn is the same for all students. After all, at the end of each school year, all students must achieve the same learning goals and are taught in the same way. Individualisation can be achieved at different points, namely at what, when, where, how, why, with whom and at what pace students learn. 4.3 CONSEQUENCES OF CHOICES ON THE DIMENSIONS There are consequences of choices on the dimensions or some constellations of Personalised Approach of Learning. In practice, these constellations are often not found in their pure form. The elaborations indicate what the interpretation of the dimensions mean for the personalisation of Vocational Education and Training. . Classroom teaching . Group differentiation and individual learning lines . Personal learning routes . Self-regulated learning in a fixed program . Learning Partnerships 5 DIFFERENTIATED INSTRUCTION Differentiated Instruction (DI)27 will be applied in the project. The process of differentiating instruction for students depends on the ongoing use of assessment to gather information about where students are in their learning process and about their readiness, interests and learning preferences. In the project, teachers will use this information to vary the learning environment, the instruction, and the assessment and the evaluation. . Readiness refers to the student’s starting point for learning, relative to the concept being studied. . Attention to students’ interests enhances the relevancy of learning by linking new information to students’ experience and enthusiasm. . Learning preferences are the many ways in which learners prefer to acquire, process and work with information. Learning preferences are influenced by gender, culture, the classroom environment, learning styles and multiple intelligences. Differentiated Instruction is effective instruction that is responsive to students’ readiness, interests and learning preferences. All three characteristics of the learner, readiness, interests, and preferences allow teachers and students to build new learning through connections to existing knowledge and preferred ways of working. Differentiated instruction as a manageable, creative, practical, and proactive response to the quest for enhanced student engagement and achievement in the face of significant student diversity. 5.1 DIFFERENTIATED INSTRUCTION FROM THE TEACHER'S VIEWPOINT Below, you see an overview of most relevant aspects of Differentiated Instruction (DI) from the perspective of the teacher. The diagram 1 (on the left site of the page) emphasises the concept of differentiation. The diagram 2 (on the right site of the page) emphasises the components which must be considered for an effective response in the classroom. Source: Carol Ann Tomlinson (2008). Association for Supervision and Curriculum Development (ASCD) Source: Karen Hume (2007). Start Where They Are: Differentiating for Success with the Young Adolescent. 6 PERSON-CENTRED-PLANNING FRAMEWORK The project will use a Person-Centred-Planning Framework28 for designing and implementing an Individual Plan for each student. The framework provides and structures for organising measures, identifying gaps, and prioritising future development. The framework comprises domains and subdomains, including ideas within a (sub)domain to be considered. 28 National Framework for Person-Centred Planning in Services for Persons with a Disability March 2018 The framework has three domains: 1. The Person-Centred-Plan (Individual Plan) 2. Facilitator 3. System-Level 7 RESULTS The project aims to deliver four concrete outcomes to inform and to inspire other VET-providers in their efforts to more towards a more Personalised Approach of Learning for their students with SEN. In total there are 4 Project Results to be expected: 1. A description of the concept, methods, and techniques of the concept ‘Learner-Centred-Approach’ and ‘Individual Planning’: background, application, challenges in the implementation, specific methods, techniques, and examples. The description may give more confidence to teachers to create VET that take diversity of learners into account. 2. A comprehensive overview of facilitators, barriers, and recommendations of implementing a more personalised education and training in national VET systems in the partner countries. Barriers are categorised in two categories: within the scope and outside the scope of influence. 3. An instrument that supports VET providers to assess their current performance of applying personalised education and training. The self-assessment instrument can be applied at individual, department and at organisational level and can be used to monitor achievements of actions. 4. A manual for implementing Individual Planning. The manual comes with a flexible digital tool (Excel file). The manual can easily be adapted to specific contexts and/or needs of the student with SEN. This project is funded with the support of the Erasmus+ programme of the European Union more information about the project and the project results is to be found at: www.palssen.eu IZVAJANJE INDIVIDUALIZACIJE V OBLIKI MEDPREDMETNEGA, MEDPROGRAMSKEGA IN MEDVRSTNIŠKEGA POVEZOVANJA INDIVIDUALISATION THROUGH CROSS-CURRICULAR, CROSS-PROGRAMME AND PEER-TO-PEER INTEGRATION Darinka Bercic Stefanovic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia darinka.bercic@bic-lj.si Izvlecek Namen clanka je predstavitev izvajanja individualizacije v obliki medpredmetnega, medprogramskega in medvrstniškega povezovanja pri pouku na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Živilski šoli. Opisani bodo nacini izvajanja tovrstne oblike poucevanja v izbranem oddelku 3. letnika programa slašcicar, vkljucenega v projekt MIND+ v povezavi z dijaki vrstniki 3. letnika programa živilsko-prehranski tehnik, ki sodelujejo v vlogi moderatorjev oziroma uciteljevih asistentov. Predstavljene bodo tudi vse prednosti elementov formativnega spremljanja, ki so vplivale na rezultate preverjanja znanja. Ucitelji si želimo, da dijaki sami prevzemajo odgovornost za ucenje, saj menimo, da je ravno to pravi nacin kvalitetno pridobljenega znanja. Dijaki razlicnih programov se na ta nacin tudi preizkusijo v razlicnih vlogah, se ucijo ter spoznajo poklic drug drugega. Na ta nacin ugotovijo, da imata oba poklica enak cilj, v konkretnem primeru je to zdravstvena neoporecnost živil, ki predstavlja varno živilo za potrošnika. Tak nacin izvedbe pouka sodi med trende in izzive v izobraževanju in omogoca bolj uporabno znanje v konkretni situaciji. Kljucne besede: medpredmetno, medprogramsko in medvrstniško povezovanje, individualizacija, formativno spremljanje, zdravstvena neoporecnost živil Abstract The aim of this article is to present the implementation of individualisation in the form of cross-curricular, cross-programme and peer-to-peer integration in classes at the Biotechnical Educational Centre Ljubljana, School of Food Processing. This article introduces ways of implementing this type of teaching in a selected group of 3rd-year Confectioner Programme students, who took part in the MIND+ project, and 3rd-year peer students studying in the Food and Nutrition Technician Programme who acted as facilitators or teaching assistants. Advantages of the formative monitoring that had an impact on the assessment results will also be presented in the article. Teachers want students to take responsibility for their own learning, as we believe that this is the way to gain high-quality knowledge. It also encourages students from different programmes to try out different roles, learn and get to know each other's profession. In this way, they find out that both professions share the same goal, which is food safety. This way of delivering lessons is a trend and a challenge in education and makes knowledge more applicable to a real-life situation. Keywords: cross-curricular, cross-programme, and peer to peer integration, individualisation, formative monitoring, food safety 1 UVOD Individualizacija je didakticno nacelo, po katerem šole in ucitelji pouk nacrtujejo in izvajajo tako, da ima vsak posameznik možnost kar najbolje usvojiti znanje ter razviti svoje sposobnosti, zmožnosti in osebnostne lastnosti, pri cemer imajo po eni strani pomembno vlogo posameznikove ucne zmožnosti, po drugi strani pa tudi njihovi individualni interesi in potrebe. (Štefanc, Ermenc Skubic 2021, 6). Biotehniški izobraževalni center Ljubljana je bil vkljucen v projekt Prenove poklicnega izobraževanja 2016–2021, v katerem smo v okviru aktivnosti MIND+ razvijali prakso, ki upošteva nacelo individualizacije in omogoca vsakemu dijaku optimalen razvoj. Na šoli smo imeli oblikovan razvojni tim, v katerem je poleg ravnateljice, svetovalne delavke in razrednicarke, sodelovalo tudi pet uciteljic strokovnih modulov, ki smo poucevale v izbranem oddelku 3. letnika programa slašcicar. V nadaljevanju bom opisala primer individualizacije pri pouku z uporabo formativnega spremljanja, ki smo ga tri uciteljice izvedle v izbranem oddelku v obliki medpredmetnega, medprogramskega in medvrstniškega povezovanja. V ucni proces smo vkljucile tudi dijake 3. letnika programa živilsko-prehranski tehnik, ki so kot vrstniki sodelovali tudi kot uciteljevi asistenti. 2 PRIMER DOBRE PRAKSE Pri predmetu Osnove biotehnologije s prehrano dijaki v 3. letniku izobraževalnega programa smer slašcicar pridobijo znanja o mikrobiologiji, kjer je velik poudarek na osnovni sistematiki škodljivih in koristnih mikroorganizmov, nacinih konzerviranja živil, prepoznavanju sprememb na živilih in zdravstveni neoporecnosti živil. Za lažjo predstavitev izbranih ucnih vsebin pri modulu izvajamo tudi vaje v mikrobiološkem laboratoriju. Za nemoteno spremljanje vsebine in izvajanje dejavnosti v okviru razlicnih strokovnih modulov, je bistvenega pomena, da dijaki v sklopu ucne snovi poznajo pomen osebne in delovne higiene, ki zagotavlja kakovost koncnega izdelka. Prav tako morajo dijaki imeti osnove rocnih spretnostih, ki jih razvijajo tekom šolanja pri prakticnem pouku in prakticnem usposabljanju z delom. Dijakom pri strokovnem modulu predstavlja velik izziv delo v mikrobiološkem laboratoriju, predvsem delo z laboratorijskim plinskim gorilnikom, asepticna tehnika dela in odcitavanje ter primerjava rezultatov mikrobiološke analize. Pridobljeno znanje v laboratoriju pri laboratorijskih vajah omogoca lažje povezovanje med teoreticnimi vsebinami in prakticnim delom strokovnega modula. To se odraža tudi pri vecji pazljivosti upoštevanja higienskih standardov v slašcicarski delavnici pri prakticnem pouku. S kolegicama Petro Mole in Mileno Hrovat smo izvedele individualizacijo v obliki medpredmetnega, medprogramskega in medvrstniškega povezovanja v trajanju dveh šolskih ur in dodatne ene ure za odcitavanje rezultatov mikrobiološke analize. Ker je delo potekalo v mikrobiološkem laboratoriju in šolski slašcicarski delavnici, smo izbrani oddelek 3. letnika slašcicarjev razdelile v dve skupini. Obravnavali smo ucno enoto Zdravstvena neoporecnost živil – nacini odvzemanja brisov v okviru strokovnega modula osnove biotehnologije s prehrano v povezavi s prakticnim poukom strokovnih modulov sladice in tehnološki postopki v slašcicarstvu v 3. letniku programa slašcicar ter prakticnega pouka strokovnega modula priprava živil rastlinskega izvora v 3. letniku programa živilsko-prehranski tehnik. Namen izvedbe tovrstne oblike pouka je bil tudi, da dijaki razlicnih programov spoznajo poklic drug drugega in na ta nacin ugotovijo, da imata oba poklica enak cilj, v konkretnem primeru je to zdravstvena neoporecnost živila, ki predstavlja varno živilo za potrošnika. Pri izvedbi smo upoštevale elemente formativnega spremljanja, kot so oblikovanje namenov ucenja in kriterijev uspešnosti, dokazi dijakov, povratna informacija, vprašanja v podporo ucenju, samovrednotenje in povratna informacija ucitelju. (Holcar Brunauer idr. 2019, 8) 2.1 NAMENI UCENJA IN KRITERIJI USPEŠNOSTI 2.1.1 Priprava na delo v mikrobiološkem laboratoriju Pri vstopu v mikrobiološki laboratorij smo dijakom 3. letnika programa slašcicar razdelile zašcitne halje, nato so si temeljito umili roke in z etanolom razkužili delovne površine. Ko so se posedli, so se jim pridružili dijaki 3. letnika programa živilsko-prehranski tehnik (ŽPT), po eden na dva dijaka slašcicarja. 2.1.2 Preverjanje predznanja Dijaki so od uciteljic prejeli listice na temo higiena v slašcicarstvu s kljucnimi besedami: roke, umivalnik, delovna površina, mikroorganizmi, zdravstvena neoporecnost živil, brisi, higiena, cišcenje, razkuževanje, asepticno delo, inkubacija, cepljenje, odcitavanje rezultatov, ki so jih morali razložiti. 2.1.3 Napoved ucnih ciljev Uciteljice smo napovedale ucne cilje: dijaki bodo razumeli pomen zdravstvene neoporecnosti v slašcicarstvu, znali bodo našteti postopke odvzema brisa in odvzeti vzorec (bris) z delovne površine v slašcicarski delavnici. 2.1.4 Oblikovanje namenov ucenja in kriterijev uspešnosti Dijaki so iz ucnih ciljev oblikovali namene ucenja: vem, kaj vpliva na zdravstveno neoporecnost, poznam nacine odvzema brisa, znam odvzeti bris. Ob zakljucku delavnice pa so preverili še kriterije uspešnosti in oznacili enega izmed treh razlicnih obrazov (nasmejanega, resnega, žalostnega). V ta namen smo jim pripravile ucni list z navodili za delo. Slika 1: Ucni list – nameni ucenja in kriteriji uspešnosti za povratno informacijo Vir: lasten 2.1.5 Pregled navodil za delo in predpriprava na odvzem brisov Dijaki so dobili ustna navodila za delo in jih prejeli tudi v pisni obliki na delovnem listu. Nato so prevzeli pripomocke za odvzem brisov: sterilno cašo s fiziološko raztopino, sterilno petrijevo plošco, dve sterilni vatenki, dve petrijevi plošci s hranilnim agarjem, flomaster in alufolijo. Pri predpripravi na odvzem brisov so jim ob delujocem plinskem laboratorijskem gorilniku pomagali in jih usmerjali moderatorji 3. letnika ŽPT. 2.2 NACRTOVANJE DEJAVNOSTI IN DOKAZI O UCENJU 2.2.1 Priprava na delo v slašcicarski delavnici Po pripravi pripomockov za odvzem brisov so se dijaki pripravili na delo v slašcicarski delavnici. Nadeli so si zašcitno pokrivalo in si ponovno temeljito umili roke. S priborom za odvzem brisov smo odšli v prostore šolske slašcicarske delavnice. 2.2.3 Postopek odvzema brisov v slašcicarski delavnici Kolegica je najprej izvedla demonstracijo za odvzem brisa na mešalniku za izdelavo testa. Dijaki slašcicarji so demonstracijo pozorno spremljali in poslušali navodila. Nato so v paru z dijaki ŽPT, ki so jim kot moderatorji podali navodila in spremljali potek, zaceli odvzemati brise z razlicnih delovnih površin, rok, umivalnika, razlicnih strojev in naprav v slašcicarski delavnici. 2.2.4 Postopek cepljenja odvzetih brisov na gojišce v mikrobiološkem laboratoriju Ucna ura se je nadaljevala v mikrobiološkem laboratoriju, kjer je kolegica izvedla demonstracijo cepljenja odvzetih brisov na gojišce s hranilno podlago v sterilnem okolju. Tudi to demonstracijo so dijaki slašcicarji pozorno spremljali, nato pa spet v paru z dijaki ŽPT, ki so spremljali potek in jim asistirali, cepili vzorce odvzetih brisov iz slašcicarske delavnice na gojišca. 2.2.5 Postopek priprave cepljenih vzorcev na inkubacijo Sledila je demonstracija priprave cepljenih vzorcev na inkubacijo, nato pa spet asistiranje dijakov moderatorjev dijakom slašcicarjem pri tej aktivnosti. Petrijeve plošce z vzorci so zavili v alufolijo, jih ustrezno oznacili in postavili v inkubator na temperaturo 37 0C za 48 ur. Sledilo je pospravljanje, cišcenje ter razkuževanje površin v mikrobiološkem laboratoriju, umivanje rok in oddaja delovnih halj. 2.2.6 Odcitavanje rezultatov v mikrobiološkem laboratoriju Po tednu dni so dijaki v mikrobiološkem laboratoriju odcitavali rezultate odvzetih brisov iz slašcicarske delavnice. Najprej so dobili navodila za delo. Pri pregledu petrijevih plošc oziroma štetjem kolonij zraslih mikroorganizmov so ugotovili, da so bile najbolj onesnažena površina tipke na digitalni tehtnici, prav tako tudi copici za premazovanje keksov z živilskimi barvami. Dijaki so rezultate vpisali v tabelo na delovnem listu. 2.3 SAMOVREDNOTENJE IN/ALI POVRATNA INFORMACIJA Za pridobivanje samovrednotenja in povratne informacije smo uciteljice za dijake slašcicarje pripravile vprašanja o temi zdravstvena neoporecnost živil – nacini odvzemanja brisov, ki smo jo obravnavali in izvedli kot delavnico v obliki medpredmetnega, medprogramskega in medvrstniškega povezovanja. Dijaki so v okviru domace naloge odgovorili na vprašanja iz spletnega vprašalnika oziroma ankete 1ka. Vprašanja so bila vecinoma izbirnega tipa, nekaj pa je bilo tudi odprtih vprašanj. Tabela 1: Vprašanja o temi zdravstvena neoporecnost iz spletnega vprašalnika 1ka za slašcicarje Št. vpr. Vprašanje (IT – izbirni tip, OT – odprti tip) Možni odgovori na vprašanja izbirnega tipa oz. primeri odgovorov na vprašanja odprtega tipa Odstotek odgovorov 1. Kdaj lahko govorimo o varnem živilu? (IT) Higiensko neoporecno Higiensko oporecno Ustrezne kemijske sestave Nevarno za zdravje ljudi 81 % 19 % 0 % 0 % SKUPAJ 100 % 2. Napišite dve zahtevi na katerih temelji HACCP sistem. (OT) osebna higiena, higiena delovne površine, cišcenje delovnih prostorov, razkuževanje, cišcenje strojev in pripomockov, kriticne kontrolne tocke, cista delovna obleka … / 3. Kdaj lahko govorimo o mikrobiološko neoporecnem živilu? (IT) Ce vsebuje veliko število mikroorganizmov Ce vsebuje majhno število mikroorganizmov Ce vsebuje patogene mikroorganizme 6 % 75 % 19 % SKUPAJ 100 % 4. Ali so mikroorganizmi v živilski industriji lahko tudi koristni? (IT) DA NE 94 % 6 % SKUPAJ 100 % 5. Kaj povzrocajo škodljivi mikroorganizmi v živilu? (IT) Senzoricne spremembe Kemijske spremembe Mikrobiološke spremembe Vse od naštetih 25 % 0 % 19 % 56 % SKUPAJ 100 % 6. Kako lahko v živilski industriji poleg osebne higiene zmanjšamo tveganje za prenos mikrobioloških okužb? (OT) higiena prostorov in pripomockov, higiena delovne površine, redno jemanje brisov, razkuževanje, visoka temperatura … / 7. Na kakšen nacin ugotavljamo kakovost cišcenja v živilski industriji? (IT) Po videzu S kemijskimi analizami Z mikrobiološkimi analizami Drugo 7 % 0 % 93 % 0 % SKUPAJ 100 % Št. vpr. Vprašanje (IT – izbirni tip, OT – odprti tip) Možni odgovori na vprašanja izbirnega tipa oz. primeri odgovorov na vprašanja odprtega tipa Odstotek odgovorov 8. Kako poskrbimo za varno delo v mikrobiološkem laboratoriju? (IT) Oblecemo si zašcitno haljo Delamo asepticno Vzorec dodatno okužimo Drugo 5 % 90 % 5 % 0 % SKUPAJ 100 % 9. Kaj pomeni asepticno delo v mikrobiologiji? OT brez mikroorganizmov, sterilno, brezkužnost, cisto, onemogocamo vstop mikrobom, ne vem, z malo mikroorganizmov, delamo zdravju neškodljivo / 10. Kako ste odvzeli vzorec za mikrobiološko analizo (IT) in s katere površine? (OT) Nakljucno Sistematicno S katere površine 50 % 25 % 25 % SKUPAJ 100 % (umivalnik, palicni mešalnik, dresirna vrecka, delovna miza, tehtnica, copic …) / 11. Razložite kaj je petrijevka in kaj je gojišce v mikrobiologiji? (OT) PETRIJEVKA: steklena ali plasticna posoda s pokrovom, ki se uporablja za gojenje bakterij, posoda za gojišce, sterilna posoda … GOJIŠCE: hrana za mikroorganizme, hranilna podlaga … / 12. Kaj je kolonija? (IT) Ena celica mikroorganizma, ki jo vidimo pod mikroskopom 6 % 81 % Skupek celic mikroorganizmov iste vrste, ki jih vidimo s prostim ocesom Skupek celic mikroorganizmov razlicne vrste, ki jih vidimo pod mikroskopom Drugo 13 % 0 % SKUPAJ 100 % Vir: lasten Slika 2: Primer graficnega prikaza rezultata iz spletnega vprašalnika na posamezno vprašanje Vir: lasten Ugotovili smo, da imajo dijaki slašcicarji že veliko predznanja, in da so v delavnici zdravstvene neoporecnosti živil pridobili nova znanja in izkušnje, kar je razvidno iz rezultatov spletnega vprašalnika. Za pridobivanje povratne informacije o izvedeni ucni uri smo pripravile za dijake ŽPT vprašalnik o vtisih s pomocjo aplikacije Mentimeter. Tabela 2: Vprašanja o vtisih s pomocjo aplikacije Mentimeter za živilsko-prehranske tehnike Številka vprašanja Vprašanje Zbir razlicnih odgovorov 1. Kako si se pocutil/a med povezovanjem in moderiranjem? Odlicno, v redu, zelo dobro, brez treme, super 2. Ali meniš, da si bil/a pri asistiranju uspešen? Vecinoma, da, še malo vaje ne bi škodilo, mislim, da sem bila, obcutek je bil dober 3. Ali bi se rad ponovno znašel/la v vlogi moderatorja in asistenta? Vsekakor, da, z veseljem, seveda, zelo rada Vir: lasten Od dijakov živilsko-prehranskih tehnikov, ki so imeli vlogo moderatorjev in asistentov smo dobili povratno informacijo, da so se med povezovanjem in moderiranjem zelo dobro pocutili, pri tem so bili vecinoma uspešni, vsi pa bi se radi še kdaj znašli v tej vlogi. 3 SKLEPI IN ZAKLJUCEK Izvedba ucnega procesa z individualizacijo v obliki treh razlicnih vrst povezovanja: - medpredmetnega (osnove biotehnologije s prehrano, sladice – praksa, priprava živil rastlinskega in živalskega izvora – praksa), - medprogramskega (slašcicar, živilsko-prehranski tehnik) in - medvrstniškega povezovanja (dijaki 3. letnika obeh programov), pri kateri smo upoštevali tudi elemente formativnega spremljanja, nam je potrdila, da tovrsten nacin pouka vsakemu dijaku omogoca optimalen razvoj in usvajanje znanja. S tem, ko so dijaki sami oblikovali namene ucenja in kriterije uspešnosti iz ucnih ciljev oziroma ucnih izidov, so prevzeli odgovornost za ucenje. (Grah idr. 2017, 5) Individualizacija je potekala skozi celoten ucni proces, saj je bil prav vsak dijak deležen individualne obravnave in pomoci s strani razlicnih uciteljev in dijakov moderatorjev. Na podlagi samovrednotenja in pridobivanja povratnih informacij smo prišli do naslednjih sklepov: - doseženi so bili vsi vsebinski in operativni cilji, - komunikacija med vsemi udeleženci je potekala v duhu odprtosti, zaupanja in spoštovanja, motivacija dijakov je bila izredno velika, - dijaki so sami prevzeli odgovornost za ucenje, - dijaki obeh programov so veliko pridobili, slašcicarji so spoznali oziroma povezali uporabnost pridobljenega znanja v praksi, živilsko-prehranski tehniki pa so se preizkusili v vlogi moderatorjev in asistentov, - pri obravnavani temi so bili deležni treh razlicnih vrst povezovanj (medpredmetnega, medprogramskega, medvrstniškega, zato so znanje bolje in hitreje usvojili, - ucitelji smo bili z rezultati izvedbe zadovoljni, ceprav je priprava na izvedbo delavnice zahtevala veliko vec truda in casa, dijaki pa si take oblike pouka želijo tudi v bodocnosti. Zato se bomo ucitelji trudili še naprej, da bodo dijaki pri obravnavanih vsebinah deležni vseh prednosti, ki jih nudi tovrstno poucevanje. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Grah, Jana, Ada Holcar Brunauer, Zora Rutar Ilc, Simona Roglic Ožek, Jožica Gramc, Mariza Skvarc, Andreja Cuk, Brigita Žarkovic Adlešic, Janja Cotic Pajntar, Nives Zore. 2017. Vkljucujoca šola: prirocnik za ucitelje in druge strokovne delavce, 2. zvezek. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 2) Holcar Brunauer, Ada, Cvetka Bizjak, Janja Cotic Pajntar, Marjeta Borstner, Vineta Eržen, Mihaela Kerin, Natalija Komljanc, Saša Kregar, Urška Margan, Leonida Novak, Zora Rutar Ilc, Sonja Zajc, Nives Zore. 2019. Formativno spremljanje v podporo ucenju: prirocnik za ucitelje in strokovne delavce. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 3) Štefanc, Damijan, Klara Ermenc Skubic, 2021. Skupaj razvijamo potenciale vsakega dijaka – 1. del: Udejanjanje nacela individualizacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju na ravni institucije. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. IZZIVI, IZVEDBA IN ORGANIZACIJA PRVEGA TEKMOVANJA ZA DIJAKE IN DIJAKINJE PROGRAMA VETERINARSKI TEHNIK CHALLENGES, IMPLEMENTATION AND ORGANIZATION OF THE FIRST COMPETITION FOR STUDENTS OF THE VETERINARY TECHNICIAN PROGRAM Alja Bordon Biotehniški izobraževali center Ljubljana / Gimnazija in veterinarska šola / Slovenija Izvlecek Veterinarski tehnik je program srednjega strokovnega izobraževanja, ki traja štiri leta. V Sloveniji izvajajo program tri šole. V srednješolskem izobraževalnem programu poznamo dve vrsti tekmovanj. Veticus je prvo interesno, srednješolsko tekmovanje za veterinarske tehnike in tehnice. Namen tekmovanja je dijakom omogociti neformalen izkaz pridobljenih strokovnih znanj ter povezava dveh glavnih dihotomij, tekmovanja in sodelovanja. Glavni izzivi pri prvi idejni zasnovi so bili nacin tekmovanja, motivacija sodelujocih, izvedba in financna sredstva. Kljucne besede: šolsko tekmovanje, medšolsko povezovanje, strokovni predmeti, program veterinarski tehnik, ustvarjalno poucevanje, motivacija. Abstract Veterinary technician program is a secondary professional education program lasting four years. There are three schools in Slovenia implementing the program. There are two types of competitions in the secondary education program. Veticus is the first extracurricular, high school competition for veterinary technicians students. The purpose of the competition is to give students an informal demonstration of acquired professional knowledge and the connection of two main dichotomies, competition and cooperation. The main challenges were the method of competition, the motivation of the participants, implementation and financial resources. Keywords:. school competition, interschool integration, professional subjects, veterinary technician program, creative teaching, motivation. 1 SPLOŠNO O PROGRAMU VETERINARSKI TEHNIK Veterinarski tehnik je program srednjega strokovnega izobraževanja, ki traja štiri leta, je ovrednoten z 240 kreditnimi tockami (KT) in se zakljuci s poklicno maturo. Poklic veterinarskega tehnika je primeren za tiste, ki imajo radi živali, razgibano delo in se ne bojijo umazanih rok, imajo smisel za delo z živalmi, so delovni, odgovorni, vztrajni, vedoželjni in motivirani za ucenje. Veterinarski tehniki morajo imeti sposobnost opazovanja, spretne roke in prste, biti morajo natancni in iznajdljivi. Delo veterinarskega tehnika poteka pogosto v težkih razmerah, na nekaterih delovnih mestih v umazaniji in smradu, velika je možnost poškodb (ugrizov, brc ipd.), zato morajo biti veterinarski tehniki dobrega psiho-fizicnega zdravja. Potrebna strokovna znanja dijaki pridobijo pri strokovnih modulih, in sicer pri: anatomiji in fiziologiji domacih živali, informatiki in poslovnem komuniciranju, oskrbi živali, laboratorijskem delu v veterinarstvu, veterinarski tehnologiji, vzreji in zdravstvenem varstvu hišnih živali in veterinarski tehnologiji rejnih živali ter pri izbirnih modulih. V vse module je vkljuceno tudi prakticno delo. Program Veterinarski tehnik zajema široko paleto kompetenc, ki so v veliki meri usklajene s kompetencami veterinarskega asistenta v drugih državah EU (BIC Ljubljana, 2022). Veterinarski tehniki znajo ravnati z malimi hišnimi in velikimi živalmi, opraviti osnovni pregled, jih pripraviti na razlicne posege, izvesti osnovne laboratorijske analize, aplicirati zdravila ter svetovati strankam o negi in oskrbi po posegih. Pogosto se zaposlujejo v veterinarskih ambulantah in prodajalnah za male živali. Šole, ki izvajajo program Veterinarski tehnik se povezujejo v Skupnosti biotehniških šol Slovenije (CPI, 2022). V Sloveniji izvajajo program veterinarski tehnik tri šole, to so Biotehniški izobraževalni center Ljubljana (v nadaljevanju BIC Ljubljana), Srednja biotehniška šola Maribor (v nadaljevanju BTŠ Maribor) in Šolski center Šentjur (v nadaljevanju ŠC Šentjur). 2 VRSTE SREDNJEŠOLSKIH TEKMOVANJ Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj loci dve glavni obliki srednješolskih tekmovanj, to sta interesna tekmovanja in selekcijska tekmovanja (Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj, 2021, clen 1). 2. 1 SELEKCIJSKA TEKMOVANJA Selekcijska tekmovanja so tekmovanja s podrocja znanstvene discipline ali vec znanstvenih disciplin, ki so povezana z ucnimi nacrti oziroma s katalogi znanj predvsem iz naslednjih predmetov ali predmetnih podrocij: slovenšcina ali italijanšcina ali madžaršcina, tuji jeziki, zgodovina, geografija, matematika, fizika, tehnika in tehnologija, racunalništvo in informatika, astronomija, filozofija, ekonomija, psihologija, logika, kemija, biologija in naravoslovje. Selekcijsko tekmovanje v srednješolskem izobraževanju se mora nadaljevati z evropskim, regionalnim ali svetovnim tekmovanjem, ki izpolnjuje pogoje iz 17. oziroma 18. clena Pravilnika o sofinanciranju šolskih tekmovanje (Uradni list RS, št. 74/21; v nadaljevanju: pravilnik) že vsaj dve leti pred objavo javnega razpisa za sofinanciranje. Selekcijska tekmovanja se izvajajo stopenjsko (šolska, regijska, državna tekmovanja). Vsako tekmovanje ima najmanj dve stopnji, pri cemer mora biti šolska oziroma regijska stopnja, kadar šolska stopnja ni organizirana, dostopna vsem ucencem, dijakom, vajencem ali študentom višjih strokovnih šol. Na prvo stopnjo tekmovanja se tekmovalci prijavijo na šoli, ki jo obiskujejo (Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj, 2001). 2. 2 INTERESNA TEKMOVANJA Interesna tekmovanja so tekmovanja iz naslednjih podrocij: – znanstvene discipline ali vec znanstvenih disciplin, ki so povezana z ucnimi nacrti oziroma s katalogi znanj predvsem iz naslednjih predmetov ali predmetnih podrocij: slovenšcina ali italijanšcina ali madžaršcina, tuji jeziki, zgodovina, geografija, matematika, fizika, tehnika in tehnologija, racunalništvo in informatika, astronomija, filozofija, ekonomija, psihologija, logika, kemija, biologija in naravoslovje; – s podrocja kulture, kulturne in naravne dedišcine, umetnosti, trajnostnega razvoja oziroma vseživljenjskega ucenja, poklicnega in strokovnega izobraževanja (zlasti s podrocja deficitarnih poklicev). Interesna tekmovanja se organizirajo na eni ali vec stopenj (šolsko, regijsko, državno), pri cemer mora biti prva stopnja dostopna vsem ucencem, dijakom, vajencem ali študentom višjih strokovnih šol. Na prvo stopnjo tekmovanja se tekmovalci prijavijo na šoli, ki jo obiskujejo (Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj, 2021). 3 RAZVOJ IDEJE IN CILJI TEKMOVANJA 3.1 TEKMOVANJE IN SODELOVANJE Kot navaja Kristan, sta v vsaki cloveški skupini prisotna in pomembna tako sodelovanje in tekmovanje. Gre namrec za dialekticen pojav: v tekmovanju se pojavljajo dolocene prvine sodelovanja, hkrati pa so tudi v sodelovanju nekatere prvine tekmovanja. Tako šola danes poskuša privzgajati tolerantnost, enake možnosti za vse, medsebojno spoštovanje in odgovornost do drugih, hkrati pa deluje, izobražuje in vzgaja posameznike za življenje v individualno , tekmovalno in tržno naravnanem svetu, v katerem je poudarjena skrb zase in za lastno napredovanje, skrb za skupnost pa je porinjena v ozadje. Zaradi dihotomije, v kateri živimo in delujemo, si Evropska unija v boju za uveljavitev konkurencne, na znanju temeljece ekonomije z Lizbonsko strategijo prizadeva tako za razvijanje sodelovalne kakor tudi tekmovalne naravnanosti družbe oziroma posameznikov. Vzpostaviti skuša skupne državljanske tradicije in delovanje v reguliranem, a konkurencnem tržnem gospodarstvu. Kljucni koncepti Evropske unije so državljanstvo, sodelovanje in tekmovanje, njen cilj pa razviti konkurencno in dinamicno, na znanju temeljece gospodarstvo (Evropski svet, 2000, v Ross idr., 2007). Šola s poudarjanjem ucenja spretnosti sodelovanja in tekmovanja ne zadovoljuje le potreb gospodarstva, temvec tudi kljucno nalogo vzgoje in izobraževanja: ljudi mora nauciti živeti v osebnih odnosih z drugimi ljudi, saj je poln osebni odnos z drugimi tudi mera naše cloveškosti. (Kristan, 2012, str. 21 in 22). Prav preplet med tema dvema lastnostma je bilo glavno vodilo pri oblikovanju in ustvarjanju idejne zasnove za tekmovanje. 3.2 IDEJA IN CILJI Idejo sva priceli razvijati pedagoški kolegici, obe po izobrazbi doktorici veterinarske medicine, ki poucujeva na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, v programu veterinarski tehnik, Alja Bordon in Eva Tasic. Ker je srednješolski program veterinarski tehnik precej specificen, tako zasnovno kot tudi strokovno, je razmišljanje o kvalitetnem pouku in z njim povezanimi dejavnostmi pripeljalo do ideje o tekmovanju. Opredeliti sva poskušali cilje takega tekmovanja, ki bi jih lahko nato predstavili najprej vodstvu šole in nato morebitnim zainteresiranim šolam. Razmišljali sva, kako bi dijakom omogocili neformalno izkazati pridobljena strokovna znanja in kako bi povezale sedaj že tri srednje šole, ki poucujejo v programu veterinarski tehnik v Sloveniji, torej kako bi povezali dve glavni dihotomiji, tekmovanje in sodelovanje. Tako sva prišli do glavnega cilja tekmovanja in sicer omogociti dijakom in dijakinjam programa veterinarski tehnik neformalen izkaz znanj ter kompetenc na strokovnem podrocju, jim ponuditi dodatno možnost kandidiranja za štipendije, povezovanja in izmenjavo znanj. Dolgorocni cilj je organizacija mednarodnega tekmovanja in možnost kandidiranja z dosežki, pridobljenimi na tekmovanju za Zoisovo štipendijo. Vodilo pri zasnovi tekmovanja je bil motiv, da bo tekmovanje omogocilo izmenjavo znanj in dobrih praks med šolami, povezalo tako dijake kot mentorje in socialne partnerje ter okrepilo sodelovanje med šolami. Za tekmovalce bo dodatna priložnost za izkaz spretnosti in znanj na strokovnem podrocju, jim okrepilo samozavest ter jih naredilo bolj konkurencne na trgu znanja. Prav tako smo se v organizacijo tekmovanja podali s prepricanjem, da tovrstno tekmovanje tekmovalcem omogoca vecjo prepoznavnost na trgu dela, daje vecje možnosti pri kandidaturi za štipendije in lažji vpis na nadaljnji študij. Pomemben pa je tudi vidik dodatne priložnosti za nova poznanstva, izmenjavo znanj, nadgradnjo znanj in konec koncev za prijetno druženje v sprošcenem okolju. Uciteljem pa sodelovanj nudi tudi platformo za vzpostavitev novega krožka, sodelovanja v organizacijskem odboru, ocenjevanja itd. Koncni cilji, kot so zapisani v Pravilniku o tekmovanju Veticus : - širjenje znanja in poglabljanja že osvojenih znanj, tudi nad zahtevnostjo rednega programa na podrocju srednješolskega poklicnega izobraževanja za veterinarske tehnike, - primerjanje znanja med dijaki na podrocju dela veterinarskih tehnikov, - spodbujanje povezovanja in izmenjave znanj - spodbujanje zanimanja za veterinarske vede, - motivacija za nadaljnje poglabljanje znanja s podrocja veterinarskih ved, - vecja karierna prepoznavnost, - preverjanje novih metod in pristopov za poucevanje bodocih veterinarskih tehnikov (Pravilnik o tekmovanju Veticus, 2021). 4 ORGANIZACIJA TEKMOVANJA Organizacija tekmovanja je potekala na vec nivojih. Pri razvoju ideje pa sva s kolegico Tasic sledili nekakšni hierarhicni piramidi. Po posvetu z vodstvom šole in njihovi podpori, sva se obrnili na Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (v nadaljevanju CPI). Na informativnem sestanku sva se seznanili z vodili za sofinanciranje tekmovanj, ki jih doloca Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj. V naslednjem koraku sva idejo predstavili v strokovnem aktivu šole in pozvale morebitne zainteresirane k sodelovanju. Prav tako sva s pomocjo vodstva šole stopili v kontakt z ravnatelji drugih dveh šol, ki poucujeta v programu veterinarski tehnik v Sloveniji. Ravnatelji so posredovali idejo skupaj s predstavitveno idejno zasnovo aktivu, ki poucuje v programu veterinarski tehnik v posamicni šoli. Izjemnega pomena za dosego zastavljenih ciljev, predvsem sodelovanja in povezovanja med šolami je predstavljala aktivna udeležba in interes za sodelovanje iz vseh treh šol. Ker so strokovni aktivni vseh šol prepoznali priložnost in potencial v tovrstnem druženju, so se odlocile pridružiti vse tri šole, to je poleg BIC Ljubljana, tudi BŠ Maribor in ŠC Šentjur. 4.1. DOLOCITEV OBLIKE IN NACINA TEKMOVANJA Izbira oblike tekmovanja ni predstavljala vecje dileme. Glede na to, da tekmovanje nima izhoda na mednarodno tekmovalno raven, saj tovrstno tekmovanje v tujini ne obstaja, je bila edina primerna oblika interesno tekmovanje. Izbira oblike in nacina tekmovanja pa je bila predvsem pomembna iz organizacijskega vidika in iz vidika pripravljanja pravilnika. Nacin tekmovanja je tako predstavljal vecji izziv. Bistveno vprašanje je bilo, kako ovrednotiti prakticno znanje dijakov, brez da jih podvrženo prevelikim pritiskom ocenjevanja in ohranimo sprošceno atmosfero. Prav tako je bila izbira nacina tekmovanja odvisna od števila prijavljenih tekmovalcev, saj bi ocenjevanje prakticnega prikaza vešcin vecjega števila tekmovalcev lahko postalo prevec zamudno, ali pa celo neizvedljivo. Oblikovala se je delovna skupina, ki je bila sestavljena iz predstavnikov vseh treh šol. Delovna skupina je imela nalogo, da pripravi rešitve za spodnja vprašanja: - Nacin izvedbe tekmovanja - Dolocitev šole organizatorke /gostiteljice - Dolocitev lokacije, datuma in ure tekmovanja - Priprava pravilnika - Izbor teme tekmovanja - Sestava delovnih teles - Pridobitev sredstev za organizacijo - Skrb za promocijo in drugo. Delovna skupina je kmalu pricela z delom in izglasovala tekmovalno komisijo, predsednico tekmovalne komisije in tajnico. Prav tako je dolocila ime tekmovanja, ki je postalo Veticus, srednješolsko tekmovanje za veterinarske tehnike in tehnice (v nadaljevanju Veticus). 5 PRAVILNIK Delovna skupina je sestavila Pravilnik, ki ga je na redni seji Konzorcija Biotehniških šol (v nadaljevanju Konzorcij), 31.3.2021 tudi potrdil in sprejel. Konzorcij in Skupnost Biotehniških šol (v nadaljevanju Skupnost) sta tudi postala krovna institucija in uradna organizatorja tekmovanja. Pravilnik sestoji iz 47. clenov in doloca splošne dolocbe tekmovanja, razpis, vodenje, pripravo nalog, organizacijo tekmovanja, potek tekmovanja, merila za podeljevanje priznaj, objave, vpoglede in dostope do rezultatov, ugovore na vrednotenje nalog, vlogo uciteljev in mentorjev, financiranje tekmovanja, kršenje pravilnika ter prehodne in koncne dolocbe. Glavni povzetki Pravilnika: - Tekmovanje poteka na enem in sicer na državnem nivoju: Tekmovanje poteka v obliki državnega interesnega tekmovanja, na katerem lahko tekmovalci osvojijo bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Tekmovanje je sestavljeno iz pisnega dela, prakticnega dela in zakljucnega preizkusa in poteka individualno. - Tekmovanje Veticus organizira Skupnost biotehniških šol (v nadaljevanju Skupnost). Tekmovanje vodi in usmerja Komisija za tekmovanje Veticus, v nadaljevanju Tekmovalna komisija. V komisiji so: ucitelji strokovnih predmetov iz vsake srednje šole v Sloveniji, ki izobražuje veterinarske tehnike, univerzitetni strokovnjaki in strokovni delavci. Clane Tekmovalne komisije in predsednika Tekmovalne komisije izbere Skupnost, na predlog mentorjev, ravnateljev in drugih strokovnih delavcev. Za svoje delo sta komisija in predsednik odgovorna Skupnosti biotehniških šol. - Na tekmovanju lahko tekmujejo dijaki 3. in 4. letnikov v programu veterinarski tehnik srednjih šol v Republiki Sloveniji skladno s 3. clenom tega pravilnika. - Tekmovalna komisija mora pri podeljevanju bronastih, srebrnih in zlatih priznanj upoštevati naslednja merila: na prakticni del se uvrsti najboljša 1/3 dijakov, razvršcenih po dosežku na teoreticnem delu; bronasto priznanje prejmejo vsi dijaki, ki dosežejo vsaj 30% vseh možnih tock prakticnega dela; 1/6 od najbolj uspešnih dijakov, ki so prejeli bronasto priznanje se uvrsti na zakljucni preizkus. Ti prejmejo srebrno priznanje; zlato priznanje prejmejo dijaki, ki na zakljucnem preizkusu dosežejo vsaj 70% tock zakljucnega preizkusa. Vsi tekmovalci prejmemo priznanja za sodelovanje. 6 SODELUJOCI Tekmovanje je kmalu zacelo prerašcati meje zgolj treh šol in zaradi široko zasnovanega projekta in želje vseh sodelujocih, da se dogodek postavi na visoko raven, je na koncu obsegalo trdo delo precej širokega delovnega aktiva. Iz prvo ustanovljene delovne skupine, ki sva jo iz BIC Ljubljana sestavljali dve clanici, trije iz BŠ Maribor in dva clana iz ŠC Šentjur nas je vecina oblikovala tudi Tekmovalno komisijo, ki jo je na potrdila Skupnost. Nekaj nas je bilo tudi mentorjev dijakom na maticnih šolah, pri pripravah na tekmovanje, prav tako pa so bili mentorji tudi drugi ucitelji iz strokovnega aktiva. Za šolo gostiteljico prvega tekmovanja Veticus je bila izbrana BIC Ljubljana in zato sva bili glavni organizatorki poteka tekmovanja obe kolegici iz BIC Ljubljana, s pomocjo ostalih kolegov iz Tekmovalne komisije. Vodstvo BIC Ljubljana nam je prav tako precej pripomoglo z organizacijo, saj smo s pomocjo službe za odnose z javnostjo iz BIC Ljubljana poskrbeli za primerno obdelavo in upravljanje osebnih podatkov tekmovalcev, za privolitve posameznikov za uporabo osebnih podatkov in medijsko prepoznavnostjo dogodka, objave na spletni strani in socialnih omrežjih, prav tako pa nam je šolski graficni oblikovalec pomagal s celovito graficno podobo materiala za tekmovanje. BIC Ljubljana pa nam je omogocil tudi zakljucno slavnostno pogostitev za tekmovalce in povabljene. 7 IZVEDBA DOGODKA 7 .1. PRIPRAVE Z DIJAKI Dijaki vseh treh šol, 3. in 4. letnikov programa veterinarski tehnik so bili o tekmovanju obvešceni na zacetku koledarskega leta 2022. Na tekmovanje so se lahko prijavili do konca marca in takrat je bila sprejeta tudi konca odlocitev o dvodelnem poteku dogodka, zaradi velikega zanimanja in prijavljenih tekmovalcev. Skupno število prijavljenih dijakov je presegalo 120 dijakov, kar bi ob enodnevni organizaciji pomenilo veliko prostorsko stisko na šoli gostiteljici, veliko mešanje dijakov v zakljucnih fazah epidemije COVID-a 19 ter velike casovne praznine, ko bi morali ocenjevalci popraviti in oceniti veliko število nalog. Tekmovalci so bili predhodno seznanjeni z izbrano tematiko tekmovanja in priporoceno literaturo. Mentorji so dijakom pomagali z morebitnimi vprašanji glede literature in strokovnimi nejasnostmi. Tekmovalna komisija se je poskušala držati vodila, da dijakov ne obremenjuje s prevec dodatne literature, ki bi namesto motiviranosti lahko dosegla obraten ucinek. 7. 2. TEORETICNI PREIZKUS Prvi del tekmovanja se je odvil na maticnih šolah. Prijavljeni dijaki so opravljali preizkus iz teoreticnega znanja na izbrano temo. Preizkus je potekal sinhrono, na isti dan ob istem casu. Dijaki so imeli na razpolago 30 minut casa za reševanje 45 nalog izbirnega tipa. Ocenjevalci so naloge še isti dan ocenili in glede na pravilnik izbrali tekmovalce, ki so se udeležili nadaljevanja tekmovanja na šoli gostiteljici, BIC Ljubljana. 7. 3. PRAKTICNI IN FINALNI PREIZKUS Glavni del tekmovanja je za vse tekmovalce, ki so se uvrstili dalje, potekal na BIC Ljubljana. Terminsko smo organizatorji želeli izbrati datum, ko je na šoli najmanj ucencev in zato najvec prostih ucilnic ter bi bili zmožni zagotoviti prazno telovadnico, kjer sta potekala prakticni preizkus ter finalni preizkus. Poleg tega smo potrebovali na razpolago še vsaj dve ucilnici, kjer bi bili nastanjeni dijaki, ki še niso opravljali preizkusa ter tisti, ki so že koncali, da se ne bi med seboj mešali in izmenjevali informacij o poteku tekmovanja. Za sprejem in pogostitev tekmovalcev in mentorjev smo uporabili šolski oder v jedilnici, jedilnico in zelenico. Prav tako smo imeli dodeljen prostor za mentorje, garderobo in pripomocke. Dijake smo razdelili v 5 skupin, kjer smo bili pozorni, da so enakomerno zastopani glede na šole iz katerih prihajajo. Vsak dijak se je nato socasno s 4 drugimi tekmovalci pomeril v prakticnem preizkusu. Ta je bil zasnovan kot poligon razlicnih strokovnih vešcin, prikazov znanj in pravilnih tehnik. Vsak poligone je bil casovno omejen in imel svojega ocenjevalca. Pri razvršcanju rezultatov je tako poleg pravilno izvedenih postopkov odlocal tudi cas. Izziv pri sestavi nalog je bil kako preverjati prakticno znanje dijakov, predvsem v tako velikem obsegu. V ta namen smo se poslužili strukturiranih problemskih nalog, ki imajo natancno ovrednotene in dolocene posamicne korake pri opravljanju. Navodila za opravljanje nalog so bila jasna in kratka, ter nedvoumno zastavljena. Vsak dijak je imel pred opravljanjem naloge na voljo enake delovne pogoje in pripomocke kot dijak pred njim. Ker je bila ena izmed organizacijskih dilem, kako zaposliti dijake, ki so svoj del poligona že opravili in cakajo na razglasitev rezultatov, medtem, ko so na tekmovališcu še preostali tekmovalci, smo se v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Ljubljana in IVSA Slovenija (International Veterinary Students Association) organizirali vodene oglede po Veterinarski fakulteti, saj je mnogo dijakov zainteresiranih za nadaljnji študij veterine. Prav tako so bili dijaki iz Ljubljane zadolženi, da svojim kolegom iz preostalih dveh šol razkažejo šolo in poskrbijo, da se pocutijo dobrodošle ter vzpostavijo z njimi komunikacijo. Najboljši dijaki so se uvrstili v finalni preizkus. Finalni preizkus je bil tudi zastavljen kot poligon, vendar z vsebinsko in izvedenjsko kompleksnejšo nalogo. Preostali tekmovalci so svoje sovrstnike vzpodbujali in zanje navijali. 7. 4. POGOSTITEV IN RAZGLASITEV Že med prvim delom tekmovanja je bila za tekmovalce organizirana topla malica. Poleg fiziološkega pomena, se je ta del tekmovanja izkazal kot izredno pomemben tudi zaradi utrjevanja medvrstniških vezi in druženja s tekmovalcev s svojimi sovrstniki iz drugih šol. Ob zacetni zadregi se je med malico kmalu vzpostavila burna komunikacija in izmenjava izkušenj. Takšen sodelovalni in družabni aspekt tekmovanja poudarja tudi Hladnikova, ki pravi, da se zelo nadarjeni srednješolci na svoji šoli lahko pocutijo osamljeni, na tekmovanjih pa dobijo priložnost, da se lahko poveže s podobno talentiranimi. 8 PO TEKMOVANJU 8. 1. IZPOLNITEV CILJEV Že kmalu po zacetku organizacije je bilo jasno, da bo tekmovanje preseglo nacrtovane okvire udeležbe, nabora sponzorjev, nagrad in profesionalnosti. Tekmovanje je zastavljene cilje preseglo v vseh pogledih in postavilo cvrsto platformo za nadaljnja tekmovanja Veticus. Glavni cilj, omogociti dijakom in dijakinja neformalen izkaz znanj in kompetenc na strokovnem podrocju, je bil zagotovo dosežen in prav tako koncni cilji, ki so bili doloceni v Pravilniku o tekmovanju. Tekmovanje bo tudi predstavljeno na mednarodnem združenju evropskih veterinarskih srednjih šol (Vetnnet), kjer bo podana tudi pobuda o organizaciji mednarodnega tekmovanja, nekaj mednarodnega interesa pa je bilo že izkazanega. Za kandidiranje za sofinanciranje na Ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport je potrebno vsaj dvoletno izvajanje tekmovanja. Organizatorji tako racunamo, da bomo lahko po še eno uspešno zakljuceni sezoni zaprosili za sofinanciranje tekmovanja, ki bi omogocilo, da se nivo tekmovanja povzdigne še nekoliko višje in tekmovanje tako pridobi še vecjo prepoznavnost v strokovnem prostoru. Zagotovo je bil uresnicen tudi cilj vecje karierne prepoznavnosti, saj je prvo uvršcena dijakinja po zakljucku šolanja tudi takoj dobila zaposlitev na svojem podrocju. 8. 2. PRILOŽNOSTI Sodelovanje na tekmovanju je odprlo mnogo novih priložnosti za vse udeležence. Za tekmovalce je bila to vsekakor priložnost, da se podružijo s sovrstniki ter izkažejo znanja, jim ponudilo možnost da združijo tekmovanje in sodelovanje. Prav tako je tekmovanje prineslo vecjo prepoznavnost posameznim šolam, kot tudi samemu programu veterinarski tehnik. Tekmovanje je vzpodbudilo tudi nastanek krožka za pripravo na tekmovanje in interes za sodelovanje med širšim strokovnim aktivom posamicne šole. Ker je bil dogodek tudi medijsko pokrit (objava prispevka v Veterinarskem zborniku, v reviji Moj pes, v clanku v Slovenskih novicah, ) in ker je imela tematika tekmovanja tudi poucno nianso za širšo javnost je bil dogodek zanimiv tudi za obco publiko in vse lastnike psov in mack. Organizatorji tekmovanja si v bodoce želijo še dodatnega razvoja, s tematiko, ki bo sposobna združiti tekmovalce iz razlicnih okolij, hkrati pa bo ohranila tudi poucno in zabavno noto. 9 LITERATURA IN VIRI 1) Biotehniški izobraževalni center. 2022. »Program veterinarski tehnik« , https://www.bic-lj.si/izobrazevalni-programi/veterinarski-tehnik (Pridobljeno 19. 8. 2022) 2) Center za poklicno izobraževanje. 2022. »Strokovna podrocja, veterina«, https://cpi.si/poklicno-izobrazevanje/strokovna-podrocja/veterina/ (Pridobljeno 19. 8. 2022) 3) Uradni list. 2022. »Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj«, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021-01-1560/pravilnik-o-sofinanciranju-solskih-tekmovanj (Pridobljeno 19. 8. 2022) 4) Uradni list. 2022. » Javni razpis za sofinanciranje selekcijskih in interesnih šolskih tekmovanj v šolskih letih 2021/2022, 2022/2023 in 2023/2024 «, https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2021012800003/javni-razpis-za-sofinanciranje-selekcijskih-in-interesnih-solskih-tekmovanj-v-solskih-letih-20212022-20222023-in-20232024-st--600-11820214-ob-267121 (Pridobljeno 19. 8. 2022) 5) Kristan, Pija. 2012. Sodelovanje in tekmovanje ucencev na šoli: diplomsko delo. Strani 21 in 22. Maribor: Filozofska fakulteta. 6) Ross, A., Fülöp, M. in Pergar Kušcer, M. 2007. Teachers' Constructions of Cooperation, Competition and Citizenship: A Comparison of Teachers in London, Budapest and Ljubljana. Citizenship Teaching and Learning, 3, 45–58. http://www.citized.info/ejournal/Vol%203%20Number%201/Alistair%20 (Pridobljeno 19. 8. 2022) 7) Pravilnik o tekmovanju Veticus, šolskem tekmovanju veterinarskih tehnikov in tehnic 8) Hladnik, Gabriela. 2017. Svet ne potrebuje le specializiranih strokovnjakov, ampak tudi ljudi s širino. Dnevnik., 4. 2. https://www.dnevnik.si/1042761880 (Pridobljeno 11. 9. 2022 POMEN IN VLOGA RAZREDNIKA MED IN PO PANDEMIJI THE IMPORTANCE AND ROLE OF THE CLASS TEACHER DURING AND AFTER THE PANDEMIC Nives Bregar Belingar Srednja ekonomska šola Ljubljana, Roška 2, Ljubljana, Slovenija Secondary school of economics Ljubljana, Slovenia Izvlecek Referat predstavlja osebni pogled na pomen in vlogo razrednika pred, med in po pandemiji. Izpostavlja spremembe in izzive, ki jih ta zahtevni cas prinaša v razred, ter opozarja na pomanjkanje razrednikovih vešcin za vzpostavljanje pozitivnega vzdušje med ucenci. Graditev medsebojnega zaupanja in podpornega ucnega okolja, v katerem se vsi dopolnjujemo, je cilj ucitelja razrednika. V referatu na podlagi lastnih izkušenj navajam, kako to doseci. Le z jasno komunikacijo in povezovanjem vseh v razredu ucitelj opolnomoci ucence, da so bolj pripravljeni na šolsko delo. Predlog srecevanja razrednikov v klubu razrednikov, kjer bomo mesecno izmenjevali primere dobre prakse, si odgovarjali na vprašanja, kje smo, kaj hocemo doseci, na kakšen nacin hocemo to doseci, je na naši šoli padel na plodna tla. Ko razrednik ozavesti svojo prakso v razmišljanjih z drugimi razredniki, lahko pride do sprememb pri razredniku in ucencih. Sinhrono ravnanje pa daje otrokom in mladostnikom vecjo stabilnost, ki jo v tem trenutku izjemno potrebujejo. Kljucne besede: pomen in vloga razrednika, pandemija, spremembe, varno in spodbudno okolje, podpora razredniku Abstract The report presents a personal view of the importance and role of the classroom teacher before, during and after the pandemic. It highlights the changes and challenges that these difficult times bring to the classroom. It also points out the lack of skills of the classroom teacher to establish a positive climate among students. Building mutual trust and a supportive learning environment where we all complement each other are the goals of the class teacher. In this paper, I draw on my own experience how to achieve this. Only through clear communication and connecting everyone in the class does the teacher empower the students to be more prepared for schoolwork. The proposal to meet class teachers in the class teachers' club, where we will exchange examples of good practice every month, answer questions about where we are, what we want to achieve, in what way we want to achieve it, fell on fertile ground at our school. When the class teacher becomes aware of their practice in reflection with other class teachers, changes can occur in the class teacher and the students. Synchronous behavior gives children and young people greater stability, which they desperately need at this moment. Keywords: importance and role of the class teacher, pandemic, change, safe and supportive environment, support for the class teacher 1 UVOD Eva Petric, psihologinja in vizualna umetnica, ki je ob prvem zaprtju družbe zaradi virusa ustvarila oziroma sestavila reciklirane idrijske cipke (rožne listice, v katere so svoje obcutke tesnobe in tudi upanja klekljale clanice eksperimentalne klekljarske skupine Cipkarske šole Idrija pod vodstvom Maje Svetlik) v vrtnico, jih povezala v eno celovito obliko in s tem simbolno spodbudila k solidarnosti, povezanosti in soodvisnosti, pravi: »Vrtnica je simbol, v katero lahko vpnemo svoje upanje. Cipka pa simbolizira povezanost. Ko se pretrga nit, to vpliva na vse.« (Petric 2020) Slika SEQ Slika \* ARABIC 1in 2: Kolektivna korona vrtnica Eve Petric na gostovanju na Dunaju Vir: foto Eve Petric 2020, dostopno na spletnem naslovu: https://www.delo.si/kultura/vizualna-umetnost/cipka-vstopa-v-katedralo-kot-umetniski-objekt/ V obdobju razvoja otroka starši niso edini, ki skušajo otroka vzgojiti v odgovorno in duhovno trdno osebo. Vsakdo, ki preživlja cas z njim, je lahko deloma gradnik njegove identitete, prav tako pa tudi njegov zgled in opora. Vsi si želimo, da je šola sticišce pedagoškega trikotnika, kjer se srecujejo ucenci, ucitelji in starši. Cilj staršev in uciteljev pa je enak – poskrbeti za otroke, jih usmerjati v najbolj pozitivnem smislu, graditi na tem, da postanejo samostojni in odgovorni ob številnih izzivih na njihovi poti odrašcanja, pri cemer smo jim v oporo. Vlogo razrednika opredeljuje 63. clen Zakona za izobraževanje, ki pravi: »Razrednik vodi delo oddelcnega uciteljskega zbora, analizira vzgojne in ucne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in ucnih problemov posameznih ucencev, vajencev oziroma dijakov, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloca o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.« (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja 1996) 2 POMEN IN VLOGA RAZREDNIKA Šola je sistem, kjer veljajo drugacna pravila kot v družini. Ucenci se jim morajo prilagoditi, kar pa jim predstavlja velik izziv. V razredu, v katerem sem razrednicarka, je 25 ucencev, torej 25 razlicnih »nahrbtnikov«, ki so jih prinesli s seboj, vseh interakcij, staršev in uciteljev, ki vstopajo v procese. Vse to pa posledicno povzroci veliko razlicnih stvari in veliko ucenja. 2.1 KAJ PRINAŠA RAZREDNIKU DANES V RAZRED NAJVEC IZZIVOV? Razredniku ne predstavlja izziv le število ucencev, pac pa tudi njihova razlicnost, vzorci vzgoje, ki jih prinašajo iz družine, zahteven cas, v katerem živijo, in ucenci z ucnimi ali custvenimi težavami. Sem razrednicarka 4. letnika srednje strokovne šole, programa – ekonomski tehnik. Ta generacija se je v 1. letnik vpisala v šolskem letu 2019/2020. Razred si predstavljam kot športno ekipo, ki se uci vrednot, kot so zdrav nacin življenja, red, spoštovanje, odgovornost, sodelovanje, prilagajanje, pripravljenost, borbenost, potrpežljivost … Naštete vrednote mi vselej predstavljajo kažipot ob sprejemanju izzivov in iskanju rešitev v dani situaciji. Tako sem prvi šolski dan skupaj z ucenci razmišljala, kaj odlikuje dobro športno ekipo. Ucenci so na tablo nanizali vrednote, ki so jih z oporo staršev in uciteljev kasneje bolj ali manj ponotranjili. Ker gre za odrašcajoce ljudi, se zavedam, da ta zgodba z zakljuckom šolanja na srednji šoli še ne bo zakljucena. 2.2 CILJ UCITELJA RAZREDNIKA Ucilnica je prostor, kjer ucenci preživljajo velik del svojega življenja in so ves cas vpeti v bolj ali manj intenzivne odnose s sovrstniki in ucitelji. Dobro vzdušje v razredu pa je pogoj za njihov celostni razvoj. »Šolska klima je eden od najosnovnejših dejavnikov, ki vplivajo na to, kako se v šoli pocutijo vsi udeleženci. In obratno, vsi udeleženci prispevajo k takšni ali drugacni šolski klimi. Šolska klima se izraža v medsebojnih odnosih, hkrati pa medsebojni odnosi odražajo šolsko klimo.« (Marn 2006, 375) Vzpostaviti prijetno vzdušje, v katerem se vsi ucenci pocutijo sprejete, so odnosi dobri, se težave rešujejo sproti in je delovna vnema velika, pa je težko. V razredu lahko prihaja do napetih situacij, najrazlicnejših izzivov in zahtevnih odnosov. Dr. Mitja Muršic (2018) trdi, da je temeljna obveza šole zagotavljanje okolišcin za spodbuden, varen in neoviran potek ucnega procesa za vse udeležence. V svoji kolumni navaja, da je osebje šole (strokovno, tehnicno in podporno) odgovorni nosilec prizadevanj za omejevanje neželenega izstopajocega vedenja v šoli, soodgovorni partnerji pa so otroci in njihovi starši. Avtor izpostavi, da se je z motecim vedenjem treba nauciti živeti in shajati z njim. Cilj ucitelja razrednika je zagotovo graditev medsebojnega zaupanja, zdravega podpornega ucnega okolja, v katerem dijaki uspešno usvajajo znanja in razvijajo svoje talente. Ta naloga zahteva od ucitelja obvladovanje veliko razlicnih vešcin, ki pa jih vecinoma ucitelj razrednik pridobi, ko se s to odgovornostjo spoprime (Vrbnik Dobnikar 2002, 50–51). 3 RAZREDNIKOVI IZZIVI MED PANDEMIJO 3.1 SPREMEMBE IN NEGOTOVOSTI Cas pandemije in s tem popolne socialne izolacije je spremenil nacin dela, sporazumevanje in tudi medsebojne odnose. Stari rek pravi: »Dalec od oci, dalec od srca.« Le-ta še kako velja. Delo na daljavo nas je sprva spravilo v zadrego, ce ne stisko, in spremembe so bile vse prej kot enostavne. Pocutili smo se neudobno in negotovo, saj nismo vedeli, kako bo potekala nova realnost. Ucitelji smo morali pridobiti ustrezne racunalniške vešcine in razviti samoorganiziranost. Podajanje ucne snovi in pogovori so potekali prek spletnih platform, ki sicer omogocajo, da se med seboj vidimo. Kot razrednik sem z ucenci in njihovimi starši komunicirala prek spletnega orodja Zoom (razredne ure in roditeljski sestanki), elektronske pošte, eAsistenta (Komunikacija) in po telefonu (individualni razgovori z manj motiviranimi). Ucenci so se od doma morali prilagoditi novim pravilom šole in posameznega ucitelja, prehajanje med ucitelji pa je pomenilo tudi vec prilagajanja. 3.2 VLOGA RAZREDNIKA V PROCESU IZOBRAŽEVANJA NA DALJAVO Ce so bili odnosi doma stabilni, je bilo okolje pozitivno in so imeli dijaki materialno podporo (racunalnik), skoraj ni bilo težav. Ce so otroci izhajali iz socialno šibkejših družin, starši niso imeli službe in so bili ucenci doma custveno ali fizicno zanemarjeni ter vecinoma niso bili kos dnevnemu ritmu, so bile težave vecje. Ucenje na daljavo je kar trajalo in trajalo, ni bilo ustrezne korekcije, umanjkalo je okolje, kjer bi se lahko dijaki potožili in povezali z drugimi. Slucajno sem opazila nekatere vedenjske težave, velikokrat sem se znašla v situaciji, ko nisem vedela, kako naprej. Mislim predvsem na tihe in nevidne ucence, ki se niso želeli izpostavljati, saj so se pri pouku na daljavo preprosto skrili. Ce jih nisem pozvala, niso želeli vklopiti kamere ali zvocnika, imeli so številne izgovore, zakaj ne deluje kamera ali zvocnik, se izmikali delu, komunikaciji in odnosom. Niso se želeli pokazati, kar je krnilo medosebne odnose. Slednje pa je lažje prikrivati s platformami kot v živo. Z delom na daljavo in nošenjem mask v razredu po vrnitvi v šolske klopi se je potrdilo spoznanje, da je neverbalna komunikacija, ki predstavlja vecino razumevanja nekega sporocila, še kako pomembna. Prek videokonferenc je le-ta v ozadju, ne moremo je zaznati, zato je vec preverjanja, ali smo pravilno razumeli kakšno stvar ali ne, nekateri so si posledicno nadeli še dodatno masko na obraz. Sama sem se sicer v želji po dobrih sodelovalnih odnosih zalotila, da sem ucenceva vedenja na zacetku kljub veliki distanci želela predvsem kritizirati in jih kot osebe disciplinirati. Preveckrat sem se osredotocala na motece vedenje v razredu ter premalokrat poudarjala in podpirala želene oblike vedenja. Pojasnjevanju sem posvetila manj casa, saj sem se nelagodno pocutila ob misli, da se porabi veliko casa na racun ucnih vsebin, ki so bile že tako okrnjene. Veckrat sem se pocutila nemocno, ceprav sem se pogosto individualno pogovarjala z dijaki tudi po telefonu. Kasneje se je izkazalo, da ima tudi ucenje na daljavo svoje prednosti (redno in hitro prejemanje uciteljevih informacij o delu posameznih ucencev in njihovem napredku prek eAsistenta, saj so ucitelji hitro odreagirali, ce so opazili, da je kaj narobe, imeli smo tudi obcutek vecje svobode – samoorganizacija casa ucenja in dela z ustreznimi prekinitvami, prihranjen cas in stroški). 4 IZZIVI RAZREDNIKA PO PANDEMIJI 4.1 RAZLICNI ODZIVI OTROK NA UCENJE IZ MATICNE CELICE Lažje je pomagati otrokom iz urejenih, opolnomocenih družin. Imeti v rokah orodje, ki pomaga najšibkejšim, je res dragocenost. Ko so se ucenci po daljšem obdobju vrnili v šolo, so bili njihovi odzivi zelo razlicni. Tisti, ki so se hitro privadili na nov nacin izobraževanja, bi želeli delno ohranjati nove pristope ucenja na daljavo, povratka v šolo pa so bili veseli, ker so vnovic lahko vzpostavili pristnejše odnose in boljšo komunikacijo ter so si dobro organizirali cas ucenja. Priznali so, da so od doma obveznosti opravili hitreje kot v šoli. Ucencem, ki doma niso imeli podpornega okolja, je nova realnost predstavljala posebno preizkušnjo. Po vrnitvi v šolo so bili nekateri od njih apaticni, nesprošceni, psihicno bolj obcutljivi, s custvenimi stiskami in tesnobnimi obcutki, potrebovali so vec pomoci in razlicne prilagoditve. Da so bili mladi zaradi izolacije v stiski, potrjujejo tudi podatki raziskav in statistika hospitalizacij na oddelku za psihiatrijo Pediatricne klinike v Ljubljani, ki ga vodi dr. Marija Anderluh (Purger 2021). Med poucevanjem na daljavo sem kot razrednik ugotovila, da so nekateri dijaki potrebovali trdne ucne strukture, ki so jih prejeli le v šoli. Za otroke s specificnimi težavami (kot je avtizem) je že ucni proces izziv, okolje pa jim predstavlja stres. Pandemija je po trditvah dr. Anderluh te otroke še bolj prikrajšala za njihov razvoj, nam, uciteljem, pa je primanjkovalo znanja, kako v odnosu z njimi ustrezno reagirati (Tibaot Ciringer 2020). 4.2 KAJ JE UCINKOVITO VODENJE RAZREDA V SPREMENJENEM CASU? Šola je izjemnega pomena za odrašcanje, socialni in custven razvoj otrok ter sprejemanje realnih omejitev (socializacija), ki jih življenje prinaša. Ni le izobraževalno, ampak tudi vzgojno središce (Bela knjiga 2011, 13). Vzgojna funkcija je bila žal v zadnjih letih ali celo desetletju v ozadju. Brez vzgoje pa ni izobraževanja. Ucitelj oziroma razrednik ni le podajalec informacij, ampak oseba, ki vodi otroka ali mladostnika, sam pa naredi vse korake do cilja. Vcasih smo se bolj pogovarjali o disciplini in njenih strategijah ter o negativnih posledicah. Vsi se danes zavedamo, da v razredu ne smemo le grajati in disciplinirati, treba je podpreti zaželena vedenja in vzpostaviti prijetno ter spodbudno ucno okolje za ucence. Sama sem s poucevanjem na daljavo in hibridnim nacinom ozavestila, da je nujno vec pozornosti posvetiti vzpostavljanju pozitivnih odnosov med ucenci, ucitelji in starši, da le z jasno in nedvoumno komunikacijo ter pravili lahko omogocimo, da se dijaki pocutijo varne in jih s tem opolnomocimo, da so bolj pozitivni in pripravljeni na šolsko delo. Po mojem mnenju je dober razrednik dober t. i. menedžer v razredu, ki obvladuje vse izzive, ki jih med nas prinašajo otroci oziroma mladostniki. 5 PODPORA RAZREDNIKU 5.1 KAKO DAJATI DIJAKOM STABILNOST IN MEJE, V KATERIH SE LAHKO DOBRO ZNAJDEJO? Delo od doma oziroma na daljavo iz maticne celice je mladostnike prikrajšala za interakcije, v katerih lahko preizkušajo vedenjske vzorce, ki doma ne pridejo na plano, ker teh interakcij ni (Slokar Cevdek 2013, 2). Na drugi strani sedaj, ko po dveh letih in vec vecinoma dela od doma oziroma s pogostimi prekinitvami, nam daje možnost, da ravnamo sinhrono tako starši doma kot tudi pedagoški delavci v šoli ter s tem otrokom in mladostnikom damo vecjo stabilnost, ki jo izjemno potrebujejo v tem trenutku. Veliko je negotovosti in kritike okoli nas, na kar nismo pripravljeni, zato velikokrat odreagiramo custveno in bolj impulzivno, kot bi želeli. Ko premislimo in ozavestimo vse te stvari v sozvocju z drugimi ucitelji, ko delamo na sebi (na telesu, custvih, umu in duhu), ostajamo v stiku s samim seboj. Sodelovati ter delati vsak v svoji vlogi in s svoje perspektive, to bi moral biti naš moto. 5.2 KLUB RAZREDNIKOV Predlog, da bi se ucitelji razredniki srecevali v klubu razrednikov, kjer bi mesecno drug drugemu izmenjevali primere dobre prakse, si odgovarjali na vprašanja (kje smo, kaj hocemo doseci, na kakšen nacin hocemo to doseci), je na naši šoli padel na plodna tla. Ugotovila sem, da z aktivnim ucenjem, s podporo novosti, ki jo želimo uvesti, s sodelavci ozavestimo stvari, da se lažje vživimo v ucenca, smo mirnejši, bolj gotovi vase in vec razmišljamo, preden se odzovemo. Vse to lahko pomaga, da razred deluje bolj povezano in podporno. 6 SKLEPNA MISEL Pozitivna naravnanost je v svetu kritike izjemnega pomena. Proaktivni ucitelji vzpostavljajo razred kot skupnost, v kateri so vsi vkljuceni, pomembni in dobrodošli, vsak je poseben in ima tudi kakšno težavo. Ce so vsi sprejeti, se potrudijo za svojo skupino, se ne izlocajo, vsi imajo boljše pogoje za ucenje in razvoj. Iskanje skupnih nacinov sodelovanja po mojem prepricanju daje moc za premagovanje izzivov vzgoje, ta pa pomaga ustvariti presežek, kar pomeni, da iz vsakega udeleženca zraste najvec, kar prinese s seboj. Ce združimo moci in jasno zastavimo meje, v katerih se mladostniki gibljejo, ter jim zacrtamo pot naprej, je v teh hitro spreminjajocih se casih pot do uspeha. Po besedah multimedijske umetnice Eve Petric smo vsi del mreže, ki jo vzdržujemo in ona vzdržuje nas, ce se ena nit pretrga, zazvenijo vse druge (Petric 2022). 7 LITERATURA IN VIRI 1) Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS. 2011. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje in šport. Pridobljeno s: https://pismenost.acs.si/wp-content/uploads/2017/09/Bela-knjiga-o-vzgoji-in-izobra%C5%BEevanju-v-RS-2011.pdf (5. 9. 2022). 2) MARN, Urša. 2006. Konstruktivizem v šoli kot podlaga ucenja nenasilnih vzorcev vedenja. Socialna pedagogika (Ljubljana), 10 (3): 365–386. 3) MURŠIC, Mitja. 2018. Spodbujanje prosocialnega vedenja z vkljucujoco varno šolo. Vzgoja in izobraževanje, Ljubljana: ZRSŠ, 3–4: 6. 4) PETRIC, Eva. 2022. Kolektivna korona vrtnica, v vracanju domov. Pridobljeno s: https://www.festivalidrijskecipke.si/eventer/korona-vrtnica/ (16. 6. 2022). 5) PURGER, Mojca. 2021. Otrokovo duševno zdravje mora biti na prvem mestu. Družina, 2021. Pridobljeno s: https://www.druzina.si/clanek/otrokovo-dusevno-zdravje-mora-biti-na-prvem-mestu (5. 9. 2022) 6) SLOKAR CEVDEK, Magda. 2013. Odnos med uciteljem in ucenci. Didakta, 167: 2–5. 7) TIBAOT CIRINGER, Darja. 2020. 'Ne morem slišati, kako super gre to ucenje na daljavo'. Pridobljeno s: https://www.24ur.com/novice/slovenija/ne-morem-slisati-kako-super-gre-to-ucenje-na-daljavo.html (20. 6. 2022) 8) VERBNIK DOBNIKAR, Tatjana. 2002. Razrednik na sticišcu razlicnih vlog. Socialna pedagogika (Ljubljana), 6 (1): 47-67. URN:NBN:SI:doc-L62DAHOR dostopno na http://www.dlib.si 9) Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – ZOFVI (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29. 2. 1996) THE AQUA-VIEW PROJECT: A EUROPEAN COMMON EDUCATION IN AQUACULTURE Fabrizio Caruso MARE Soc. Coop. a r.l., Italy Barbara Turk Grm Novo Mesto, Slovenia Harrie Meijer Zone College, Netherlands Joachim Claeyé ODISEE Hogeschool, Belgium Johann Kitzler LSF Edelhof, Austria Johannes Bichl LSF Edelhof, Austria Kimberly Terribile MCAST, Malta Stef Aerts ODISEE Hogeschool, Belgium Thijs Rutters Zone College, Netherlands Tom Wijers Van Halle Larenstein, Netherlands Abstract Aquaculture is a sector with opportunities for production of high-quality food in a sustainable way. New breeding techniques, alternative raw materials for feed, and other innovations contribute to this. The paper presents the Aqua-view project which wants to responds through education on European level and scale to these opportunities and make a positive contribution to the challenges in aquaculture. Based on the needs of industry, European objectives, and the sustainable development goals of the United Nations (related to food, soil, water and energy), Aqua-view contributes to the development of future employable employees. In addition the project will provide networking possibilities with both other education establishments and aquaculture industry representatives in a dedicated platform. Key words: Aquaculture, training, education, network, europe 1 INTRODUCTION Initiated in October 2019, the Aqua-view project is a collaboration between eight partners from seven different European Union countries specifically, the Netherlands, Slovenia, Spain, Austria, Belgium, Italy and Malta. The ERASMUS+ partners who are participating in this project hail primarily from aquaculture or applied sciences vocational colleges or universities. The partners within the project are: . Kardala LHII (Spain) . Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma (Slovenia) . LFS Edelhof (Austria) . Malta college of arts science and technology (Malta) . M.A.R.E. SOC. COOP. A R.L. (Italy) . Odisee University of Applied Sciences vzw (Belgium) . University of Applied Sciences Van Hall Larenstein (The Netherlands) . Zone college (The Netherlands) Figure 1 - Localization of the project partners Due to a range of education systems and industry requirements available in Europe, the need was felt to establish professional profiles listing knowledge, skills and attributes that are expected of aquaculture-industry employees at European Qualifications Framework (EQF) level 4 (technician level) and EQF level 5 (manager level). Professional profiles are a blue print for transferability in most professional sectors. By applying the European standardization to these profiles (European professional profiles), the developed training programs can be used for every industry and international learning units within each country and region in Europe. In addition, the aquaculture industry is very broad, ranging from aquatic biology, ecology and production, to system maintenance, management, design, advancements in technology and sustainability amongst others. These profiles describe, the competences, knowledge and skills, so that the employees in the professional field need to function at the desired level. For the aquaculture sector these profiles were outdated and not applicable to the European context as a whole. With the partners of the Aqua-view project we developed these profiles for the vocational education (EQF 4) and the higher professional education (EQF 5). These profiles were developed with input from the sector, represented by industries from each of the countries and regions represented within the project. The demand of the sector, the current and future employers within the aquaculture sector, was central to the development of these profiles. After analyzing and discussing the input of the sector, the preliminary profiles were developed. After a final check with the industry the profiles were finalized, making sure they profiles reflect demand of the sector. The description is such that local knowledge and skills can be adapted to the different specialties of each country. For example, Recirculation Aquaculture Systems (RAS) in The Netherlands, carp ponds in Austria and off-shore cages in Malta. 2 INTELLECTUAL OUTPUTS OF THE PROJECT Along the development of the project, in the last three years the partners from all over the continent finalized several outputs to support the broad and ambitious objective of a European common education in aquaculture. First step was the creation of two professional profiles at level 4 and 5 EQF29, defining knowledge, soft and hard skills as well as competencies for the aquaculture professionals of the future. Those were driven and validated by the industry representatives. 29 European Qualification Framework 30 Recirculation Aquaculture Systems On that solid basis the project proceeded on generating for both levels a comprehensive international course divided in learning units to be shared, endorsed and widely applied by the different schools as a common ground to facilitate mobility, knowledge transfer and cooperation in education. In order to cover all the different needs of the industry short term courses for lifelong learning were generated covering topics as: basic and advanced RAS30 management, water quality in marine production and finally marketing and processing of aquatic products.Once all this structured knowledge was finalized, the partners gathered in the Aqua-view Network for European Education in Aquaculture to go beyond the lifespan of the project itself, keeping the knowledge, relationships and contents created alive and in constant development. As the digital development took over two platforms were created, one for educational purposes, including teaching materials and learning tools, and a second one dedicated to the constant feedback from the industry. The whole summa of the products was integrated with policy recommendation based on the project experience. All those products are available for the public at large upon request as well as the inclusion in the platforms and network created as our goal is to reach all the possible educational establishment in Europe and when possible, also outside its boundaries. Figure 2 - Intellectual outputs of the Aqua-View project 3 EUROPEAN NETWORK FOR EDUCATION IN AQUACULTURE The network is a membership organization (E.E.I.G.31) for education in Aquaculture. Through education on European level and scale, the network positively contributes the opportunities and challenges in aquaculture. Educational organizations within Aqua-view share knowledge and experience in various ways to reinforce their teaching programs. 31 European Economic Interest Grouping 32 Vocational Educational Training The network explicitly cooperates with aquaculture companies in a European platform in order to connect well with the innovations and the needs of the industry. VET32 colleges, universities, other educators in aquaculture are explicitly invited to join the network. The network will be a European non-profit organization aimed at education in aquaculture, educators, learners and professionals. The network is a membership organization for educating learners of all European qualifying levels in the profession. The organization will stimulate the educated learners to develop their profession in aquaculture. Through mobility projects, educational programs, and mutual exchange of information between members, the organization will increase the industry’ and educational institutions’ professional and social status. The network ensures the transfer of results of the Aqua-view project in the vocational education and training programs, and contributes to its dissemination. The network will work closely with the industry and national and international professional associations. To support the vision and mission, the network will be an active meeting point, where all the members involved take collective responsibility for achieving the goals set by the network. The network will: • Strengthen and develop the aquaculture network for education: The first aim of the network is to improve and strengthen the relationships as well as enhancing cooperation between educational organization in Europe dealing in aquaculture. • Increase mobility of educators within the network: An important objective of this network is to enhance mobility of aquaculture educators, therefore improving cooperation, knowledge sharing and partnerships among VET schools, universities and industry. • Increase mobility of learners in aquaculture education: The third goal includes increasing learners’ exchanges and mobilities in order to allow more diverse and hands-on experiences as well as a better 360 degrees knowledge of the European aquaculture sector. • Develop joint transational programs: Crucial for the future education in aquaculture is the development of joint trans-national educational programs. The network will develop a common and future-proof education in close collaboration with the industry to match the skills needed. • Exchange of teaching materials between network partners: Network partners have access to an online platform to exchange teaching materials based on the educational programs developed. Aqua-view partners will: a. Have access to aquaculture teaching materials b. Have access to a broad network within aquaculture education c. Share knowledge and experience to improve aquaculture education d. Be supported by network partners in organizing mobilities e. Cooperate in the development of innovative educational programs and courses f. Be able to participate in activities and events organized by the network Activities will include: a. Communication in a digital platform b. Annual General Assembly of the network c. Workshops and workgroups meetings d. Field trips to productive sites e. Lectures from education/industry f. Promotion g. Meeting with industry and stakeholders h. Exchange students and staff 4 PLATFORM AQUACULTURE AND INDUSTRY The final step for completing the project’s objective will be the establishment of the Aqua-EduNet. The Aqua-EduNet is the sounding board (focus group) of the Aqua-view Network. For the continuation of meeting both the current as future needs and demands of the industry, there is key role for the Platform for education and industry. The platform gives input and feedback on de maintenance of the professional profiles due to developments in the industry. The platform will also give feedback in future developments of the educational aspect of the Aqua-view network by means of influencing course content for lifelong learning. This bottom-up approach strengthens the competence of the learners within the network of Aqua-view as skilled and educated workers for the industry. Figure 3 - Project partners reunited during the pilot course in Mutriku, Spain, March 2022 5 DISCLAIMER AQUA-View - A common and transparent European platform for future learning and employment in sustainable aquaculture, Code: 2019-NL01-KA202-060275 is co-funded by the ERASMUS + program of the European Union. This publication reflects the views only of the author, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein 6 PARTNERS POUCEVANJE NA DALJAVO SKOZI PRIZMO SPECIALNIH PEDAGOGOV DISTANCE LEARNING THROUGH THE PRISM OF SPECIAL EDUCATION TEACHERS Janez Cmer Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janez Levec, Slovenija Povzetek Ukrepi, ki so bili v preteklih dveh letih izvajani z namenom omejevanja širjenja okužb koronavirusa, so privedli tudi do zaprtja izobraževalnih ustanov in uvedbe izvajanja pouka na daljavo. Od klasicnega nacina izobraževanja se šolanje na daljavo razlikuje v mnogo stvareh, zato so nas v raziskavi zanimala stališca specialnih pedagogov do izvajanja pouka na daljavo. Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo empiricnega pedagoškega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomocjo elektronskega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 25 specialnih pedagogov iz osrednjeslovenske regije, ki poucujejo na osnovnih šolah s prilagojenim programom. Pridobljene podatke smo statisticno obdelali z racunalniškim programom SPSS. Pri vseh starostnih skupinah specialnih pedagogov ugotavljamo negativna stališca do izvajanja pouka na daljavo. Kljucne besede: stališca, poucevanje na daljavo, specialni pedagogi, Covid-19, vzgoja in izobraževanje. Abstract Measures taken over the past two years to limit the spread of coronavirus infections have also led to closure of educational institutions what have led to distance learning methods. Distance learning differs from the classical way of education in many ways. Therefore, in the research we were interested in the views of special education teachers on the implementation of distance learning. We used the causal non-experimental method of empirical pedagogical research. The data were collected with the help of an electronic questionnaire. 25 special education teachers from Central Slovenia region, who teach in special education schools participated in it. The obtained data were statistically processed with the computer program SPSS. We identify negative attitudes towards distance learning in all age groups of teachers who participated in the research. Key words: views, distance learning, special education teachers, Covid 19, education. 1 PANDEMIJA COVIDA-19 V SLOVENIJI Prvo okužbo z novim koronavirusom SARS-Co-2 smo v Sloveniji potrdili 4. marca 2020. Epidemija je bila razglašena 12. marca 2020, kar je predstavljalo zacetek prvega vala te bolezni. Epidemiološko situacijo smo spremljali z okrepljenim testiranjem, glede na število okuženih pa smo sprejemali in prilagajali ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa (Koronavirus (SARS-CoV-2), 2022). Eden izmed ukrepov za zajezitev virusa je bilo zaprtje izobraževalnih ustanov in uvedba pouka na daljavo. 1.1 ŠOLANJE NA DALJAVO Zapiranje šol zaradi epidemije koronavirusa je povzrocilo veliko negotovosti in nesoglasij glede tega, kaj in kako poucevati (Wang idr., 2020). Pouk na daljavo je oblika indirektnega izobraževanja, pri katerem sta ucitelj in ucenec locena, sam proces izobraževanja pa organizira izobraževalna organizacija, ki nudi možnost dvosmernega komuniciranja ter organizira obcasna srecanja (Keegan, 1991, v Bregar, 1995). Pri zasnovi šolanja na daljavo je potrebno upoštevati razvojne stopnje otrok in poiskati ustrezna spletna ucna orodja, ki spodbujajo otrokovo udeležbo in ucenje. Številne platforme za videokonferenco so prirocna orodja za spletno ucenje otrok, saj omogocajo sestanke in pogovore v realnem casu, kar je podobno predavanju iz oci v oci (Kim, 2020). 2 STALIŠCA Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) stališce opredeljuje kot nekaj, kar doloca kriterij za presojanje cesa (stališce do cesa). Po Ule Nastran (1994) so stališca širša od mnenj, ki so bolj specificna, nestalna in manifestacija stališc v konkretnih situacijah. Musek (1994) jih opredeljuje kot trajna miselna, vrednostna, vrednostna, custvena in akcijska naravnanja v odnosu do razlicnih objektov (predmetov, bitij, oseb, dogodkov in pojmov). 2.1 OBLIKOVANJE IN SPREMINJANJE STALIŠC Po Kompare in Stražišar (2002) stališca oblikujemo in spreminjamo celo življenje, predvsem znotraj skupin, ki jim pripadamo. Najpomembnejše so primarne (družina, prijatelji) in referencne skupine. Na oblikovanje stališc vplivajo tudi osebnostne znacilnosti, predvsem trenutne potrebe in interesi. Za oblikovanje novih izkušenj so kljucne osebne izkušnje, pomembne so tudi informacije in znanje o dogodkih iz razlicnih virov. Po Musek (1994) na nastanek in razvoj stališc vpliva predvsem socialno ucenje. Mnoga stališca povzemamo od okolja, zlasti od oseb, ki nas vzgajajo, po katerih se zgledujemo in s katerimi se identificiramo, mnoga pa oblikujemo tudi z lasto presojo. 3 OTROCI S POSEBNIMI POTREBAMI Po Vovk Ornik (2016) izraz otroci s posebnimi potrebami zajema tako predšolsko populacijo kot šolarje in srednješolce. Z omenjenim izrazom mislimo na celotno populacijo oseb s posebnimi potrebami, ki je vkljucena v proces šolanja. V Sloveniji je omenjen izraz opredeljen v Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami – v nadaljevanju ZUOPP. Zakon definira devet skupin OPP, ki se usmerjajo in so podrobneje opisane v Kriterijih opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Otroci s posebnimi potrebami so: - otroci z motnjami v duševnem razvoju, - slepi in slabovidni otroci, - gluhi in naglušni otroci, - otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, - gibalno ovirani otroci, - dolgotrajno bolni otroci, - otroci s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, - otroci z avtisticnimi motnjami ter - otroci s custvenimi in vedenjskimi motnjami (ZUOPP, 2011). Po Vršnik Perše (2005) je izraz »otrok s posebnimi potrebami«, kot ga opredeljuje ZUOPP, definiran na podlagi simptomov, kar je znacilnost medicinskega diskurza. 3.1 OTROCI Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Po Vovk-Ornik (2015) je motnja v duševnem razvoju nevrološko pogojena razvojna motnja, ki nastopi pred dopolnjenim osemnajstim letom starosti. Za te otroke je znacilna znižana raven inteligentnosti, pomanjkanje vešcin in znižane sposobnosti na naslednjih podrocjih: kognitivnem, govornem, motoricnem in socialnem. Glede na stopnjo motnje v duševnem razvoju locimo otroke z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. 3.1.1 Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju »Otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju imajo znižane sposobnosti za ucenje in usvajanje splošnih znanj. Znižani so senzomotoricno in miselno skladno delovanje ter sposobnosti za nacrtovanje, organizacijo, odlocanje in izvedbo dejavnosti. Miselni procesi potekajo bolj na konkretni kot na abstraktni ravni. Uporabljajo preprostejši jezik in se nagibajo k nezrelemu presojanju in odzivanju v socialnih okolišcinah. Ob individualnem pristopu ter z vsebinskimi, metodicnimi in casovnimi prilagoditvami v ucnem procesu lahko dosežejo temeljna šolska znanja, ki pa ne zadostujejo minimalnim standardom znanja, dolocenim z izobraževalnimi programi, ter se usposobijo za manj zahtevno poklicno delo in samostojno socialno življenje«. (Vovk Ornik, 2015, str. 6 ). 4 EMPIRICNI DEL 4.1 CILJI RAZISKAVE V raziskavi smo si postavili naslednje cilje: - ugotoviti stališca specialnih pedagogov do izvajanja pouka na daljavo; - ugotoviti vpliv racunalniške pismenosti specialnih pedagogov v raziskavi na stališca do izvajanja pouka na daljavo; - ugotoviti negativne vidike uporabe digitalnih medijev pri izvajanju pouka na daljavo; - ugotoviti stališce specialnih pedagogov o dosegu ciljev rednega izobraževanja pri izvajanju pouka na daljavo. 4.3 VZOREC Raziskovalne hipoteze smo si postavili glede na cilje. Hipoteze, ki smo jih potrdili, bomo opredelili v ugotovitvah v zakljucnem delu strokovnega prispevka. 4.2 METODE DELA Za metodo dela smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo empiricnega pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec je vkljucenih 25 specialnih pedagogov iz osrednjeslovenske regije, ki poucujejo v osnovni šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in delajo z ucenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju. S pomocjo vprašalnika smo zbrali podatke, ki smo statisticno obdelali z racunalniškim programom SPSS. Izvedli smo naslednje postopke: - frekvence (f), strukturni odstotki (f%) in ..2-preizkus hipoteze neodvisnosti; - Mann-Whitneyev preizkus za ugotavljanje razlik; - preizkus analize variance; - Kruskal-Wallisov preizkus; - t- preizkus za odvisne vzorce. 4.4 NACIN ZBIRANJA PODATKOV Spletni vprašalnik, narejen s pomocjo programa EnKlikAnketa – 1KA spletna anketa, je bil poslan vsem specialnim pedagogom na elektronski naslov. Vprašalnik so lahko rešili med 1. aprilom 2022 in 15. aprilom 2022. 5 ZAKLJUCEK Ukrepi, ki so bili v preteklih letih izvajani z namenom omejevanja širjenja okužb koronavirusa, so privedli tudi do zaprtja izobraževalnih ustanov in uvedbe izvajanja pouka na daljavo. Od klasicnega nacina izobraževanja se šolanje na daljavo razlikuje v mnogo stvareh, zato so nas v raziskavi zanimala stališca specialnih pedagogov do izvajanja pouka na daljavo. Ugotovili smo razlike v stališcih med specialnimi pedagogi z daljšo in s krajšo delovno dobo v vzgoji in izobraževanju. Ugotavljamo, da specialni pedagogi z manj delovne dobe (do 14 let), ki so hkrati predstavniki mlajše generacije, z uporabo digitalnih medijev pri delu na daljavo niso imeli težav za razliko od njihovih starejših kolegov. Temu pripisujemo ugotovitev, da je specialnim pedagogom z daljšo delovno dobo (25 let in vec) izvajanje pedagoškega procesa na daljavo predstavljajo vecji izziv kot njihovim mlajšim kolegom. Ugotavljamo, da specialni pedagogi pred primoranim izvajanjem pouka na daljavo niso imeli nobene podobne izkušnje. Pri ugotavljanju napredka specialnih pedagogov v obvladovanju uporabe digitalnih medijev pred in po izvajanju pouka na daljavo in korišcenja vseh ponujenih možnosti, ki jih nudi tehnologija, je bila slika ravno obratna. Specialni pedagogi, ki so bili pred izvajanjem dela na daljavo manj vešci uporabe spletnih orodij, so ob koncu izvajanja pouka na daljavo svoje znanje ocenili bolje kot pred samim zacetkom. Pri mlajših kolegih napredka ni bilo zaznati. Prišli smo tudi do ugotovitve, da so specialni pedagogi, ki so svojo racunalniško pismenost ocenili s prav dobro ali odlicno oceno, svojo kakovost izvajanja pouka na daljavo ocenili prav tako z visoko samooceno. Ti ucitelji se strinjajo, da je njihovo izvajanje pouka na daljavo posledicno dosegalo zastavljene cilje rednega izobraževanja. Glede najpogostejšega nacina vzpostavitve stika z ucenci za izvajanje pedagoškega procesa na daljavo ugotavljamo, da so specialni pedagogi 1. triade komunikacijo izvajali preko elektronske pošte, navadne pošte in ZOOM-a, specialni pedagogi 2. triade preko elektronske pošte in ZOOM-a, specialni pedagogi 3. triade pa so najpogosteje poleg elektronske pošte in ZOOM-a izbrali tudi komunikacijski kanal Viber. Razloge za razlike med triadami in nacinu komunikacije med specialnimi pedagogi in ucenci oz. njihovimi starši gre pripisati razlicnemu predznanju obvladovanja racunalniškega znanja le-teh. Ugotavljamo, da so najpogosteje specialni pedagogi pri delu na daljavo uporabljala spletno platformo ZOOM. Vecino gradiva so ucitelj pošiljali preko službene elektronske pošte na naslove ucencevim staršem (1. in 2. triada) in ucencem samim (3. triada). Predvidevamo, da so bili vsi ucenci 1. triade in velika vecina ucencev 2. deležni pomoci staršev, svojih skrbnikov ali starejših bratov ali sester ob obvladovanju elektronskih naprav pri delu na daljavo. Pri ucencih 3. triade je bilo te pomoci manj, a vendar niso bili vsi ucenci samostojni. Nekateri specialni pedagogi 3. triade navajajo, da so vzpostavili direkten stik z ucenci tudi preko družabnih omrežij (FB, Viber). Predvidevamo, da zato, da so jih lahko s tem direktno opomnili, da dokoncajo doloceno nalogo, da ne pozabijo na dogovorjeno… Tisti specialni pedagogi, ki so racunalniško pismenost ucencev ocenili z odlicno so prav tako najvišje ocenili kakovost izvajanja pouka na daljavo. Tisti specialni pedagogi, ki pa so negativno ocenili racunalniško pismenost svojih ucencev pri pouku na daljavo, so z ucenci oz. njihovimi starši vzpostavili stik preko telefona in navadne pošte, po kateri so jim tudi pošiljali ucna gradiva. Vecina specialnih pedagogov se popolnoma strinja s trditvijo, da so med izvajanjem pouka na daljavo poleg skupinskega pedagoškega procesa izvajali tudi individualno pomoc. Specialni pedagogi, ki so se strinjali, da je bil njihov delovnik v casu šolanja na daljavo razpotegnjen cez cel dan, se strinjajo tudi s trditvijo, da so se se veckrat med izvajanjem pouka na daljavo pocutili preobremenjeno, izcrpano. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi Švajger (2021). Specialni pedagogi, ki so se za delo na daljavo samoocenili z ustreznimi znanji in kompetencami, delo na daljavo ni predstavljalo izziva. Enako ugotavlja Švajger (2021). Ugotavljamo, da so pri vseh starostnih skupinah anketiranih specialnih pedagogov stališca do izvajanja pouku na daljavo v primerjavi z izvajanjem pedagoškega procesa v živo, negativna. 6 LITERATURA IN VIRI 1) Bates, T. (1993). 13 Theory and practice in the use of technology in distance education. Theoretical principles of distance education, 213. 2) Bregar, A. (ur.) (1995). Študij na daljavo: nove priložnosti za izobražvanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 3) Dorn, E., Hancock, B., Sarakatsannis, J. in Viruleg, E. (2020). COVID-19 and student learning in the United States: The hurt could last a lifetime. McKinsey & Company. 4) Hodges, C., Moore, S., Lockee, B., Trust, T. in Bond, A. (2020). The difference between emergency remote teaching and onlinelearning. Educause Review, 27. 5) Tivadar, P. (2011). Spletne ucilnice in e-listovnik “Mahara” (diplomsko delo). Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za matematiko in racunalništvo. 6) Kim, J. (2020). Learning and teaching online during Covid-19: Experiences of student teachers in an early childhood education practicum. International Journal of Early Childhood, 52(2), 145-158. 7) Kompare, A. in Stražišar, M. (2002). Stališca, predsodki in vrednote. V: Šmagelj, J. (ur.), Psihologija: Spoznanja in dileme (1. izdaja, 2. natis). Ljubljana: DZS, str. 320-324. 8) Koronavirus (SARS-CoV-2). (2022). Pridobljeno 10.1.2022 na https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/ 9) Musek, J. (1994). Psihologija. Clovek in družbeno okolje. Ljubljana: EDUCY, str. 33-36. 10) Slovar slovenskega knjižnjega jezika (SSKJ). Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pridobljeno 20. 1. 2022, s http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html. 11) Švajger, M. (2021). Vzgoja in izobraževanje v casu epidemije Covid-19 v Sloveniji – sistematicen pregled raziskav (magistrsko delo). Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. 12) Ule Nastran, M. (1994). Temelji socialne psihologije. Ljubljana: Znanstveno in publicisticno središce. 13) Vovk Ornik, N. (ur.). (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 14) Vovk Ornik, N. (2016). Vloga ucitelja v procesu usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. 15) Vršnik Perše, T. (2005). Integacija otrok s posebnimi potrebami. Doktorska disertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 16) Wang, G., Zhang, Y., Zhao, J, Zhang, J. in Jiang, F. (2020). Mitigate the effects of home confinement on children during the COVID-19 outbreak. Lancet (London, England), 395(10228), 945-947. 17) Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. (2011). Ljubljana: Uradni list RS, št. 54. 1. Podrocje poucevanja: 2. Delovna doba v šolstvu: PRILOGE Priloga 1: Vprašalnik o stališcih specialnih pedagogov do izvajanja pouka na daljavo Spoštovana uciteljica, spoštovani ucitelj! Sem Janez Cmer, profesor športne vzgoje. Pripravljam raziskavo o stališcih specialnih pedagogov do izvajanja pouka na daljavo. Vaše sodelovanje v vprašalniku bo prispevalo h kakovosti in objektivnosti rezultatov, zato Vas prosim, da na zastavljena vprašanja iskreno odgovorite. Vprašalnik je anonimen, dobljeni podatki pa bodo uporabljeni izkljucno za interpretacijo rezultatov v raziskavi. Že vnaprej se Vam za sodelovanje iskreno zahvaljujem. Prosim, da ustrezni odgovor obkrožite. a) Ucitelj/ica razrednega pouka 1. triade b) Ucitelj/ica razrednega pouka 2. triade c) Ucitelj/ica razrednega pouka 3. triade a) do 5 let b) 5-14 let c) 15-24 let d) 25 let in vec. 2. Ali imate kot ucitelj/-ica v prilagojenem programu osnovne šole kakšne izkušnje z izvajanjem pouka na daljavo? a) Da b) Ne 3. Na lestvici od 1 do 5 (ocena 1 pomeni slabo, ocena 2 zadostno, ocena 3 dobro, ocena 4 prav dobro in ocena 5 odlicno) ocenite svojo racunalniško pismenost na zacetku izvajanja pouka na daljavo. 1 2 3 4 5 4. Na lestvici od 1 do 5 (ocena 1 pomeni slabo, ocena 2 zadostno, ocena 3 dobro, ocena 4 prav dobro in ocena 5 odlicno) ocenite svojo racunalniško pismenost ob koncu izvajanja pouka na daljavo. 1 2 3 4 5 Na lestvici od 1 do 5 (ocena 1 pomeni slabo, ocena 2 zadostno, ocena 3 dobro, ocena 4 prav dobro in ocena 5 odlicno) ocenite vašo kakovost izvajanja pouka na daljavo v primerjavi s poucevanjem v živo. 1 2 3 4 5 5. Obkrožite najpogostejši nacin vzpostavitve stikov z ucenci za izvajanje pedagoškega procesa? a) Videoklic (ZOOM, TEAMS) b) Email (elektronska pošta) c) Družabna omrežja (Viber, FB, Instagram) d) Telefon – službena številka e) Telefon – osebna številka f) Pošiljanje gradiva po pošti (fizicno) g) Drugo:____________ 6. Na lestvici od 1 do 5 (ocena 1 pomeni slabo, ocena 2 zadostno, ocena 3 dobro, ocena 4 prav dobro in ocena 5 odlicno) ocenite racunalniško pismenost ucencev pri izvajanju pouka na daljavo. 1 2 3 4 5 7. V spodnji tabeli so podane trditve o uporabi digitalnih medijev pri izvajanju pouka na daljavo. Nanje odgovorite tako, da obkrožite ustrezno številko, ki najbolje odraža vaše strinjanje s posamezno trditvijo. Izbirate lahko med odgovori: 1 – sploh se ne strinjam, 2 – ne strinjam se, 3 – ne morem se odlociti, 4 – strinjam se in 5 – popolnoma se strinjam. Sploh se ne strinjam Ne strinjam se Ne morem se odlociti Strinjam se Popolnoma se strinjam Med izvajanjem pouka na daljavo sem poleg skupinskega pedagoškega procesa izvajal tudi individualno pomoc 1 2 3 4 5 Moj delavnik je bil v casu izvajanja pouka na daljavo razpotegnjen skozi cel dan 1 2 3 4 5 Veckrat sem se med izvajanja pouka na daljavo pocutil/a preobremenjeno, izcrpano 1 2 3 4 5 Moje stališce do uporabe digitalnih medijev pri izvajanju pouka na daljavo je pozitivno. 1 2 3 4 5 Menim, da je izvajanje pouka na daljavo dosegalo cilje rednega izobraževanja. 1 2 3 4 5 Delo na daljavo mi je predstavljalo izziv. 1 2 3 4 5 Za delo na daljavo imam ustrezna znanja in kompetence. 1 2 3 4 5 Lepo Vas pozdravljam, Janez Cmer ANALIZA GIBALNIH DEJAVNOSTI UCENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI PRED, MED IN PO IZOBRAŽEVANJU NA DALJAVO ANALYSIS OF MOVEMENT ACTIVITIES OF STUDENTS WITH SPECIAL NEEDS BEFORE, DURING AND AFTER ON LINE CLASSES Maša Cmer Center za usposabljanje, vzgojo in izobraževanje Janez Levec, Slovenija Povzetek V raziskavi smo analizirali gibalne dejavnosti 42 ucencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Podatke smo pridobili preko spletne ankete. Anketiranci so bili pred pandemijo koronavirusa dobro telesno pripravljeni. Njihova telesna pripravljenost je med izobraževanjem na daljavo upadla. V tem obdobju so ucenci izbrali hojo ali kolesarjenje za obliko gibalne dejavnosti. Pogostost izvajanja gibalnih dejavnosti se je zmanjšala na 1 do 2 aktivnosti na teden, trajanje dejavnosti pa se je zmanjšalo na 30 minut. V obdobju po izvajanju pouka na daljavo ugotavljamo slabšo splošno telesno pripravljenost ucencev ter povecano telesno težo. Ucencem se je zanimanje za gibalno dejavnost ob povratku v šolo povecalo, ceprav so se pri ucencih v obdobju izvajanja pouka na daljavo našli drugi “sedeci” interesi (socialni mediji, igranje video igric, gledanje filmov…). To nakakazuje po povecani potrebi nadzora nad ucenci pri izvajanju gibalnih dejavnosti in pri porabi njihovega prostega casa za potrebe ustrezne skrbi za njihovo zdravje. Kljucne besede: analiza gibalnih dejavnosti, izobraževanje na daljavo, telesna pripravljenost, otroci s posebnimi potrebami, pandemija koronavirusa. Abstract The study analyzed physical activities of 42 students with mild intellectual disabilities. Data was obtained through an online survey. Respondents' physical condition was on a high level before the coronavirus pandemic; however, it declined during distance learning (online classes). During this period most of the students chose walking or cycling as a form of physical activity. The frequency of physical activity was reduced to 1-2 activities per week, and the duration of these activities was reduced to 30 minutes. In the period after the implementation of online learning, we witnessed poorer general physical condition of students and increased body weight as a result. On the other hand, students’ interest in physical activity has increased upon their return to school, although other “sitting” interests (social media platforms, playing video games, watching movies…) appeared as students’ “activities” during the distance learning period. This indicates an increased need for control over students during their physical activities and in monitoring how they spend their free time in order to properly guide them to a healthier future. Key words: physical activity analysis, distance learning, physical fitness, children with special needs, coronavirus pandemic. 1 OPREDELITEV GIBALNE DEJAVNOSTI Gibalna dejavnost je po opredelitvi Svetovne zdravstvene organizacije opredeljena kot kakršnokoli telesno gibanje, ki ga ustvarijo skeletne mišice in katerega posledica je poraba energije nad ravnjo mirovanja (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020). Po Kajtna in Tušak (2005) je redno izvajanje gibalne dejavnosti upraviceno povezano s celotnim zdravjem, ki v vseh družbah postaja vse bolj cenjena vrednota in se hkrati povezuje tudi s socialnimi, ekonomskimi, družbenimi in okoljskimi podrocji. Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2020) se z vsakodnevnim gibanjem in vkljucevanjem v razlicne gibalne dejavnosti že v otroškem obdobju postavljajo temelji za aktiven in zdrav življenjski slog v obdobju odraslosti, zato je po Dolenc (2015) pouk športa pomemben z vec zornih kotov. Poleg glavnega izobraževalnega vidika, znotraj katerega se ucenci seznanijo z osnovami razlicnih športov in usvajajo raznovrstne gibalne sposobnosti in spretnosti, se mladim generacijam oblikujejo pozitivni odnos do zdravega nacina življenja in gibanja. Vute (1999) gibalno dejavnost opredeljuje kot eno izmed sredstev, s katero se lahko ugodno vpliva na posameznikovo bio-psiho–socialno ravnovesje. S primerno usmerjeno gibalno dejavnostjo se lahko vpliva na težave, ki se kažejo pri posamezniku. Izboljša se lahko zdravstveno stanje, ohranja in izboljšuje gibalne sposobnosti, sprošca se custvena napetost, navaja se na zdrav nacin življenja, razvija se komunikacija z okoljem ter ustvarja samopotrjevanje. Najnovejše smernice gibalne dejavnosti so kakršnokoli gibanje oziroma športna aktivnost, ki se lahko izvaja vsakodnevno in omogoca doseg intenzivnosti, primerljivi tisti, ki jo dosežemo ob hitri hoji. Omenjeno intenzivnost lahko dosežemo ob igri z žogo in ostalimi igrami v hoji ali pri pocasnem teku (7 km/h), pri zmerno hitrem plavanju, kolesarjenju, drsanju, teku na smuceh, jogi, pilatesu, zmerno težkih delih na prostem (košnja trave, vrtnarjenje) in drugih opravilih (gospodinjska opravila, pri katerih dvigamo ali prenašamo razlicna orodja oziroma pripomocke) ter v razlicnih neorganiziranih ali organiziranih oblikah telesne aktivnosti, ki potekajo pretežno zunaj in so prilagojene posamezniku oziroma skupini (Hadžic in Majeric, 2016, v Škulj, 2018). Završnik in Pišot (2015) opisujeta, da imajo zmerno intenzivne gibalne dejavnosti porabo energije 3-6 MET2 ali 4-7 Kcal/min, kar za povprecno zdravega posameznika pomeni, da je njegova frekvenca srcnega utripa približno 150 na minuto, maksimalna poraba kisika pa med 50 % in 85 %. Po Kisner in Colby (2012) je gibalna dejavnost kompleksno vedenje s štirimi glavnimi dimenzijami, ki jih je mogoce zajeti s kratico FITT: - frekvenco (pogostost) gibalne dejavnosti, ki jo ponavadi merimo v dogodkih na teden; - intenzivnost, s katero se gibalna dejavnost izvaja, - trajanje obdobja gibalne dejavnosti in - tip (vrsta) gibalne dejavnosti. Cavill, Kahlmeier in Racioppi (2012) opozarjajo, da se ob gibalni dejavnosti poveca raven po telesu krožecega serotonina in endorfinov. Ravni ostanejo povišane še nekaj dni po prenehanju dejavnosti in s tem verjetno vplivajo na izboljšanje pocutja, na zviševanje samozavesti in na uravnavanje telesne teže. Dnevno priporocilo Svetovne zdravstvene organizacije za otroke in mladostnike med 5. in 17. letom starosti je vsak dan vsaj 60-minutna gibalna dejavnost v srednji in visoki intenzivnosti, ki naj bi bila pretežno aerobnega tipa vadbe, 3-krat tedensko pa bi obsegala tudi krepile vaje oz. vadbo za moc. Namen priporocila je vpliv na zdravje in preprecevanje kronicnih nenalezljivih bolezni (Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2020). 1.1 GIBALNI RAZVOJ OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI Gibalni razvoj poteka vzporedno z vsemi ostalimi oblikami razvoja v procesu celostnega spreminjanja, zorenja in dozorevanja. Je v tesnem odnosu z razvojem kognitivnega in afektivnega podrocja (Westendorp idr., 2011). Žgur (2007) poudarja pomen gibalnih sposobnosti, ki dolocajo clovekovo gibalno izražanje in so njegove naravne danosti. Odvisne so predvsem od nivoja delovanja razlicnih nadzornih sistemov centralnega živcnega sistema in so pretežno prirojene. Vsakdo ima svojevrsten urnik zrelostnega pojavljanja, pridobivanja in razvijanja gibalnih sposobnosti. Gibalne sposobnosti so ravnotežje, koordinacija, hitrost, gibljivost, moc in preciznost. Po Drobež (2010) je gibalni razvoj zelo pomemben za otrokov celotni razvoj in življenje. Z gibalnim razvojem je povezan tudi razvoj samostojnosti otroka (hranjenje, oblacenje), razlicnih spretnosti in aktivnosti, ki mocno vplivajo na kakovost posameznikovega življenja, socializacijo, doživljanje sebe in sveta. Pri osebah z motnjami v duševnem razvoju je telesni razvoj upocasnjen, med posamezniki se razlikuje glede na stopnjo motnje in dodatne motnje ter bolezni. 1.2. TELESNA PRIPRAVLJENOST OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI Telesna pripravljenost je odvisna od kardiovaskularnih sposobnosti, ki so posledica telesne vzdržljivosti. Vzdržljivost je sposobnost organizma, ki omogoca, da se doloceni telesni napor (gibalna dejavnost) izvaja daljši cas brez zmanjšanja njegove intenzivnosti (brez pojava utrujenosti) (Lasan, 2004, st. 187). Otroci, mladostniki in odrasli s posebnimi potrebami morajo še toliko bolj skrbeti za aerobno aktivnost zaradi nagnjenj k številnim kardiovaskularnim in drugim obolenjim (D’entremont, 2013). 2 EMPIRICNI DEL 2.1 CILJI RAZISKAVE - Analizirati pogostost izvajanja gibalne dejavnostji pred razglasitvijo pandemije koronavirusa, v casu izvajanja pouka na daljavo in v casu izvajanja pouka v šoli v obdobju razglašene pandemije pri ucencih 3. triade prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. - Ugotoviti razlike v pogostosti izvajanja gibalne dejavnosti pred razglasitvijo pandemije koronavirusa, v casu izvajanja pouka na daljavo in v casu izvajanja pouka v šoli v obdobju razglašene pandemije pri ucencih 3. triade prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. 2.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA Glede na cilje raziskave smo si postavili naslednja raziskovalna vprašanja. RV1: Koliko in na kakšen nacin so bili ucenci dejavni pred razglasitvijo pandemije koronavirusa? RV2: Koliko in na kakšen nacin so bili ucenci dejavni v casu izvajanja pouka na daljavo v obdobju razglašene pandemije koronavirusa? RV3: Kako se je zanimanje za telesne dejavnosti pri ucencih spremenilo v casu izvajanja pouka na daljavo v obdobju razglašene pandemije? RV4: Koliko in na kakšen nacin so ucenci dejavni med izvajanjem pouka v šoli v obdobju razglašene pandemije koronavirusa? RV5: Kako se je zanimanje za telesne dejavnosti pri ucencih spremenilo v casu izvajanja pouka v šoli v obdobju razglašene pandemije? 2.3 METODE DELA Uporabili smo kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. 2.4 VZOREC V raziskavi je sodelovalo 42 ucencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so ucenci 3. triade osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Ucenci so anonimno in prostovoljno rešili anketo. Vzorec sestavlja 26 ucencev in 16 ucenk. 2.5 NACIN ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV Podatke smo zbrali s pomocjo programa EnKlikAnketa – 1KA spletna anketa, ki je bila poslana vsem ucencem 3. triade osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in njihovim staršem na elektronski naslov. Aktivna je bila od 15. maja 2022 do 30. maja 2022. Pridobljene podatke smo kvalitativno obdelali s pomocjo racunalniškega programa Microsoft Exel. 2.6 REZULTATI IN DISKUSIJA Posamezno raziskovalno vprašanje smo analizirali preko posameznih ali združenih anketnih vprašanj in ga primerjali s teoreticnimi izhodišci ter dosedanjimi spoznanji. RV1: Koliko in na kakšen nacin so bili ucenci dejavni pred razglasitvijo pandemije koronavirusa? Ugotavljamo, da so bili ucenci pred razglasitvijo pandemije zelo dobro splošno telesno pripravljeni. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je bila vecina sodelujocih ucencev v raziskavi pred izbruhom pandemije aktivna vsaj štirikrat tedensko po 1 uro ali vec. Anketiranci svojo gibalno dejavnost ocenjujejo s prav dobro. Vecina ucencev je bila gibalno dejavna v obliki sprehoda, iger z žogo ali plesa. RV2: Koliko in na kakšen nacin so bili ucenci dejavni v casu izvajanja pouka na daljavo v obdobju razglašene pandemije koronavirusa? Anketiranci so svojo gibalno dejavnost ocenili z nezadostno. Tudi ocena svoje splošne telesne pripravljenosti je bila nezadostna. Ugotovili smo, da je bila vecina ucencev v casu izvajanja pouka na daljavo gibalno dejavna samo enkrat do dvakrat tedensko v trajanju do 30 minut. V tem obdobju je vecina ucencev za svojo gibalno dejanost izbrala sprehod ali kolesarjenje. Udeleženci v raziskavi se strinjajo, da se je njihova gibalna dejavnost spremenila v casu pandemije koronavirusa. Rezultati naše raziskave soupadajo z ugotovitvami Vidica, ki piše, da je bilo že junija, le 3 mesece po zacetku šolanja na daljavo, viden upad motoricni sposobnosti ucencev. Med najbolj zaskrbljujocimi spremembami gibalnih zmožnosti sta bila upad vzdržljivosti in koordinacija celotnega telesa. V letih 2018 in 2019 so otroci in najstniki v Sloveniji krepko presegli povprecje gibalne sposobnosti, v letu 2020 pa je slednja globoko upadla. Kar dve tretjini otrok in najstnikov je bilo leta 2019 bistveno bolj gibalno sposobnih kot pa leta 2020. Problemi pa so se pojavili tudi pri deležu podkožnega mašcevja, kar lahko vodi do vecjega tveganja za zdravstvene težave (Vidic, 2020). Tudi Starc (2020) ugotavlja upad gibalne ucinkovitosti otrok. Solomon idr. (2020) ugotavljajo povecano zanimanje za kolesarjenje v casu pandemije. Tudi mi smo prišli do podobnih ugotovitev. RV3: Kako se je zanimanje za telesne dejavnosti pri ucencih spremenilo v casu izvajanja pouka na daljavo v obdobju razglašene pandemije? Z analizo pridobljenih podatkov ugotavljamo, da je zanimanje za izvedbo gibalne dejavnosti v casu šolanja na daljavo upadlo. Prav tako je vecina sodelujocih v raziskavi opazila upad svoje splošne telesne pripravljenosti. Vecina ucencev je bila manj pogosto gibalno dejavna (manj dni v tednu in krajši cas dejavnosti). Ugotovitve naše raziskave so podobne ugotovitvam raziskovalcev ameriškega inštituta Aspen. Otroci niso vec zainteresirani za gibalne dejavnosti oziroma je zainteresiranost manjša kot je bila pred izbruhom pandemije (Solomon idr., 2020). Ugotavljamo, da sta najpogostejša razloga za upad zanimanja za izvajanje gibalne dejavnosti slaba samodisciplina in preobremenjenost zaradi ostalih šolskih obveznosti. Ugotavljamo, da je vecina ucencev med izvajanjem gibalne dejavnosti najbolj pogrešala vzpodbude ucitelja in sošolcev ter splošno skupinsko dinamiko. Vecina anketirancev je pogrešala tudi ustrezne usmeritve ucitelja med izvajanjem vaj ter izvajnje nalog v parih ali manjših skupinah. Vsi sodelujoci v raziskavi se strinjajo z vecjo ucinkovitostjo in kakovostjo ur športa v šoli v primerjavi z njeno izpeljavo preko ZOOM-a. RV4: Koliko in na kakšen nacin so ucenci dejavni med izvajanja pouka v šoli v obdobju razglašene pandemije koronavirusa? Ugotavljamo, da so ucenci v obdobju ponovnega izvajanja pouka v šoli bolj gibalno dejavni kot v obdobju izvajanja pouka na daljavo, a vseeno manj motivirani za izvajanje gibalnih dejavnoti kot v predkoronskem casu. Ugotavljamo, da je za upad motivacije kriva zmanjšana splošna telesna pripravljenost, ki je posledica zmanjšane telesne dejavnosti v obdobju izvajanja pouka na daljavo. Z analizo podatkov smo ugotovili, da je vecina sodelujocih ucencev v raziskavi telesno dejavna štirikrat tedensko v trajanju 1 ure v obliki sprehoda, kolesarjenja, iger z žogo ali plesa. Anketirani ucenci se imajo v vecini za dobro gibalno dejavne. RV5: Kako se je zanimanje za telesne dejavnosti pri ucencih spremenilo v casu izvajanja pouka v šoli v obdobju razglašene pandemije? Z analizo pridobljenih podatkov ugotavljamo, da je zanimanje za izvedbo gibalne dejavnosti v casu izvajanja pouka v šoli v obdobju razglašene pandemije povecano. Anketiranci so opazili upad svoje splošne telesne pripravljenosti, tako da so trenutno v trendu izboljšanja svoje telesne pripravljenosti. Vecina sodelujocih v raziskavi je navedla, da imajo povecano zanimanje za gibalno dejavnost ravno zaradi želje po vrnitvi v optimalno splošno telesno pripravljenost. Vecina ucencev je tudi dobro gibalno dejavna (4 dni v tednu po 1 uro dejavnosti). Ugotavljamo, da je najpogostejši razlog za upad zanimanja za izvajanje gibalne dejavnosti slabša splošna telesna pripravljenost. Zakrbljujoc je tudi podatek, ki razkriva cemu ucenci namenjajo najvec svojega prostega casa - uporabi spletnih družbenih omrežij in igranju video igric. Omenjeni “dejavnosti” sta bili v vsem svojem zagonu aktualni že v pred koronskem casu. Pandemija koronavirusa in z njo zaprtje države pa je obema “aktivnostima” dodala le še dodatni razlog oz. izgovor za uporabo spletnih platform na dnevni bazi. Temu gre tudi pripisati posledicni upad splošne telesne pripravljenosti, ki je pogojena z vsakodnevno aktivnostjo. V prihodnje bo potrebno še veliko spodbud in motivacije za ponoven dvig splošne telesne pripravljenosti ucencev. Slabša splošna telesna pripravljenost ucencev rezultira tudi zaradi povecanja telesne teže ucencev. 3 ZAKLJUCEK Z raziskavo smo želeli analizirati gibalne dejavnosti ucencev pri predmetu šport tretje triade osnovne šole s prilagojenim izvajanjem z nižjim izobrazbenim standardom. Prostovoljci, ki so se odlocili sodelovati v raziskavi so predstavljali vzorec 42 ucencev 7., 8. in 9. razreda, med katerimi je bilo 16 ucenk in 26 ucencev. Anketna vprašanja so se nanašala na gibalno dejavnost ucencev z lažjo motnjo v duševnem razvoju pred razglasitvijo pandemije koronavirusa, na obdobje izvajanja pouka na daljavo ter obdobje izvajanja pouka v šoli v casu razglašene pandemije. Ugotavljamo, da so bili ucenci v casu šolanja na daljavo manj gibalno dejavni in splošno slabšo telesno pripravljeni v primerjavi z obdobjem pred izbruhom pandemije. Hoja in kolesarjenje sta za obliko gibalne dejavnosti bila izbrana iz strani velike vecine ucencev. Pogostost izvajanja omenjenih gibalnih dejavnosti se je zmanjšala na 1 do 2 aktivnosti na teden, trajanje dejavnosti pa se je zmanjšalo na 30 minut. Anketiranci za to obdobje priznavajo zmanjšanje zanimanja za izvedbo gibalne dejavnosti. Ucenci kot najpogostejša razloga za upad zanimanja za izvajanje gibalne dejavnosti navajajo pomanjkanje samodiscipline in povecanje preobremenjenosti pri ostalih šolskih obveznostih. Vecina ucencev je med izvajanjem gibalne dejavnosti najbolj pogrešala neposredne vzpodbude ucitelja, sošolcev in splošno skupinsko dinamiko. Anketiranci so v vecini pogrešali tudi ustrezne usmeritve ucitelja med izvajanjem vaj, izvajnje gibalnih nalog v parih ali manjših skupinah. Vsi sodelujoci v raziskavi se strinjajo z vecjo kakovostjo in ucinkovitostjo ure športa v šoli v primerjavi z njeno izpeljavo z uporabo digitalnih medijev. Novi nacin izvajanja izobraževanja v obliki šolanja na daljavo je osebam s posebnimi potrebami predstavljal veliko zacetno oviro. Predvsem zaradi pomanjkljivega uporabnega znanja pri korišcenju spletnih medijev. Slabši rezultati gibalnih navad v omenjenem obdobju so tako le posledica obcutka preobremenjenosti ucencev, ki se je pojavila zaradi izgube motivacije. Nadalje ugotavljamo, da se ucenci v obdobju izvajanja pouka v šoli v casu razglašne pandemije želijo ponovno vrniti v optimalno splošno telesno pripravljenost, kar je zelo navdihujoca in optimisticna ugotovitev. V omenjenem obdobju se anketiranci ocenjujejo za dobro telesno dejavne (4x tedensko po 1 uro gibalne dejavnosti). Vecina sodelujocih v raziskavi si najveckrat izbere športne dejavnosti, kot so si jih izbrali pred razglasitvijo pandemije, to je v našem primeru igre z žogo in ples, kot tudi dejavnosti, ki so si jih izbrali v obdobju izvajanja pouka na daljavo, to je v našem primeru sprehod in kolesarjenje. V obdobju po izvajanju pouka na daljavo ugotavljamo slabšo splošno telesno pripravljenost ucencev ter povecano telesno težo. Ugotavljamo, da se je ucencem zanimanje za gibalno dejavnost povecalo, ceprav so se pri ucencih v obdobju izvajanja pouka na daljavo našli drugi interesi, kot so igranje video igric, branje, igranje inštrumenta ipd., kar nakazuje na povecano potrebo po nadzoru ucencev nad porabo svojega prostega casa in skrbi za zdravje. Z raziskavo smo želeli predstaviti stanje na podrocju športa in gibanja osnovnošolcev prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom zadnje triade. Ucitelji in ostali strokovni delavci bi lahko ob izsledkih raziskave bili dodatno usmerjeni in motivirani, da se pouk organizira cim bolj aktivno, z vec gibanja in s poudarkom na spodbujanju svojih ucencev k športnemu udejstvovanju tudi preko interesnih dejavnosti in obšolskih aktivnostih in tako nadomestiti oz. dopolniti obdobje gibalnega neudejstvovanja. 4 LITERATURA IN VIRI 18) Cavill, N., Kahlmeier, S. in Racioppi, F. (2012). Telesna dejavnost in zdravje v Evropi: dokazno gradivo za ukrepanje. Maribor: Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo zdravja. 19) Dolenc, P. (2015). Telesna samopodoba in gibalna/špotna aktivnost mladostnikov. Koper: Univerzitetna knjižnica Annales. 20) Drobež, J. (2010). Gibalne motnje v najzgodnejšem razvojnem obdobju: Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce Koper. 21) D’entremont, P. (2013). Children with special needs: Benefits of physical activities and adaptive sports. KID Kidcompanions chewelry. 22) Katna, T in Tušak, M. (2005). Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. 23) Kisner, C. in Colby, L.A. (2012). Therapeutic Exercise: Foundations and Techniques (6th ed.). USA, Davis Company. 24) Lasan. M. (2004). Stalnost je dolocila spremembo – fiziologija. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport; 173-187. 25) Nacionalni inštitut za javno zdravje (2020). Telesna dejavnost. Ljubljana. 26) Solomon, J. (2020). Survey. Parents grow more worried about their child returning to sports. Pridobljeno 10.9.2022 s https://www.aspenprojectplay.org/coronavirus-and-youth-sports/reports/2020/7/14/survey-parents-grow-more-worried-about-their-child-returning-to-sports. 27) Starc, G., Kovac, M., Leskošek, B. in Jurak, G. (2020). Upad gibalne ucinkovitosti in narašcanje debelosti slovenskih otrok po razglasitvi epidemije Covid-19. Pridobljeno 9.9. 2022 s https://www.slofit.org/Portals/0/Clanki/COVID-19_razvoj_otrok.pdf?ver=2020-09-24-105108-370. 28) Škulj, P. (2018). Analiza vedenjskega sloga in športne sktivnosti pri študentih Univerze v Ljubljani (Diplomsko delo), Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport). 29) Vidic, J. (2020). Otroci so in bodo najvecje žrtve koronavirusa. [pogovor]. Ljubljana: RTV Slovenija 30) Vute, R. (1999). Izziv drugacnosti v športu. Ljubljana: Debora. 31) Westendorp, M. (2011). Are gross motor skills and sports participation related in children with intellectual disabilities? The Netherlands: Centre for human movement sciences, University medical centre Groningen, University of Groningen, Section F. 32) Završnik, J in Pišot, R. (2005). Gibalna/športna aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založna Annales. 33) Žgur, E. (2007). Motorika ucencev s cerebralno paralizo v osnovni šoli [doktorsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta; 2007. PRILOGE Priloga 1: Anketa Spoštovani ucenci 3. triade, v zadnjih treh letih smo prica številnim spremembam, tudi na podrocju športa in gibanja. Iskreni odgovori na spodnja vprašanja nam bodo pomagali priti do koristnih informacij, predvsem pa širšega vpogleda glede trenutne problematike na gibalnem podrocju. Anketa je anonimna, rezultati pa so namenjeni izkljucno za potrebe raziskave. Odgovor na spodnja vprašanja ustrezno obkroži ali pod možnost “drugo” napiši svojega. Vprašanja so zaradi boljše preglednosti napisana v moškem spolu, a veljajo za oba spola. 1. Spol (obkroži)? M Ž TVOJA TELESNA DEJAVNOST PRED PANDEMIJO: 2. Kako bi ocenil svojo gibalno dejavnost pred pandemijo? (1 = nisem bil gibalno dejaven, 5 sem bil zelo gibalno dejaven) 1 2 3 4 5 3. Kako bi ocenil svojo splošno telesno pripravljenost pred pandemijo? (1 = slaba splošna telesna pripravljenost, 5 = odlicna splošna telesna pripravljenost) 1 2 3 4 5 4. Kako pogosto si bil gibalno dejaven pred pandemijo? a) nisem bil gibalno dejaven b) 1 x tedensko c) 2 x tedensko d) 4 x tedensko e) vsak dan 5. Koliko casa je trajala gibalna dejavnost pred pandemijo? a) nisem bil gibalno dejaven b) manj kot 30 min c) 30 min d) 1 ura e) vec kot 2 uri 6. Katero športno panogo si najveckrat izbral pred pandemijo? a) sprehod b) tek c) kolesarjenje, rolanje d) igre z žogo e) ples f) organizirana vadba (npr. judo ipd…) g) drugo:____________ 7. Ali se je tvoja gibalna dejavnost spremenila v casu pandemije koronavirusa? DA NE TVOJA TELESNA DEJAVNOST MED IZOBRAŽEVANJEM NA DALAJVO: 8. Kako bi ocenil svojo gibalno dejavnost v casu pouka na daljavo? (1 = nisem gibalno dejaven, 5 sem zelo gibalno dejaven) 1 2 3 4 5 9. Kako bi ocenil svojo splošno telesno pripravljenost v casu izvajanja pouka na daljavo? (1 = slaba splošna telesna pripravljenost, 5 = odlicna splošna telesna pripravljenost) 1 2 3 4 5 10. Kako pogosto si bil gibalno dejaven v casu pouka na daljavo? a) nisem gibalno dejaven b) 1 x tedensko c) 2 x tedensko d) 4 x tedensko e) vsak dan 11. Koliko casa je trajala gibalna dejavnost v casu pouka na daljavo? a) nisem gibalno dejaven b) manj kot 30 min c) 30 min d) 1 ura e) vec kot 2 uri 12. Katero športno panogo si najveckrat izbral v casu pouka na daljavo? a) sprehod b) tek c) kolesarjenje, rolanje d) igre z žogo e) ples f) organizirana virtualna vadba (npr. judo ipd…preko ZOOM-a) g) drugo:____________ 13. Ali je tvoje zanimanje za gibalno dejavnost v casu pouka na daljavo upadlo, se je povecalo ali ostalo enako? a) zanimanje je upadlo b) zanimanje se je povecalo c) zanimanje je ostalo enako 14. Ce je prišlo do upada zanimanja za gibalno dejavnost navedi razloge: a) pomanjkanje samodiscipline b) preobremenjenost pri drugih predmetih, c) neustrezen prostor za izvajanje gibalnih nalog d) drugo: _____________ 15. Ce je prišlo do povecanja zanimanja za gibalno dejavnost navedi razloge: a) mocna samodisciplina b) velika ljubezen do gibanja c) vzpodbudno domace okolje d) drugo: ______________ 16. Kaj si med izvajanjem telesne dejavnosti najbolj pogrešal, cesar si sicer deležen v šoli? (možnih je vec odgovorov) a) vzpodbude ucitelja in sošolcev b) ustrezne usmeritve ucitelja med izvajanjem vaj c) tekmovalnost med sošolci d) pozitivno energijo, klimo e) izvajnje nalog v parih ali manjših skupinah f) splošno skupinsko dinamiko g) drugo: ______________ 17. Kdaj je ura športa zate bolj ucinkovita in kakovostna? a) v šoli b) preko ZOOM-a TVOJA TELESNA DEJAVNOST MED IZVAJANJEM POUKA V ŠOLI V CASU PANDEMIJE: 18. Kako bi ocenil svojo gibalno dejavnost v casu izvajanja pouka v šoli med pandemijo? (1 = nisem gibalno dejaven, 5 = sem zelo gibalno dejaven) 1 2 3 4 5 19. Kako bi ocenil svojo splošno telesno pripravljenost v casu izvajanja pouka v šoli med pandemijo? (1 = slaba splošna telesna pripravljenost, 5 = odlicna splošna telesna pripravljenost) 1 2 3 4 5 20. Kako pogosto si gibalno dejaven? f) nisem gibalno dejaven g) 1 x tedensko h) 2 x tedensko i) 4 x tedensko j) vsak dan 21. Koliko casa traja gibalna dejavnost? f) nisem gibalno dejaven g) manj kot 30 min h) 30 min i) 1 ura j) vec kot 2 uri 22. Katero športno panogo si najveckrat izbereš? h) sprehod i) tek j) kolesarjenje, rolanje k) igre z žogo l) ples m) organizirana virtualna vadba (npr. judo ipd…preko ZOOM-a) n) drugo:____________ 23. Ali je tvoje zanimanje za gibalno dejavnost upadlo, se je povecalo ali ostalo enako? d) zanimanje je upadlo e) zanimanje se je povecalo f) zanimanje je ostalo enako 24. Navedi razlog upada zanimanja za gibalno dejavnost: e) pomanjkanje samodiscipline, motiva f) slabša splošna telesna pripravljenost g) drugo _______________ 25. Cemu od spodaj navedenega namenjate najvec prostega casa in s tem povezujete upad zanimanja za gibalno dejavnost? h) socialna omrežja (Facebook, Instagram…) i) igranje video igric j) branje k) gledanje filmov l) drugo: _____________ 26. Ce je prišlo do povecanja zanimanja za gibalno dejavnost navedi razloge: e) mocna samodisciplina f) velika ljubezen do gibanja g) vzpodbudno domace okolje h) želja po ponovni vrnitvi v optimalno splošno telesno pripravljenost i) drugo: ______________ 27. Ali cutiš upad telesne pripravljenosti (npr. upad moci, gibljivosti, vzdržljivosti….)? DA NE Hvala za sodelovanje! GENUINE DIGI SMERNICE ZA HIBRIDNI POUK GENUINE DIGI GUIDELINES FOR HYBRID CLASS Rok Demic Gimnazija in veterinarska šola, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija General Secondary School and Veterinary Tehnician School, Biotehnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia Izvlecek Hibridni pouk poteka v razredu vendar je fizicno v ucilnici le en del dijakov, preostali pa sodelujejo na daljavo. S tem sistemom so se šole srecevale predvsem v letu 2021/22, ko se je v izogib širjenju virusa mnogo dijakov napotilo v samoizolacijo, medtem ko je pouk že potekal v šolah. Izkazalo se je, da hibridni pouk ni isto niti kot pouk v razredu, niti kot pouk na daljavo. Brez prave usmeritve, slabe tehnicne podpore in dodatne obremenitve uciteljev, so mnoge šole prenehale z izvajanjem hibridnih ur. V mednarodnem projektu Genuine Digi so se oblikovale smernice, ki nudijo možnost boljše priprave in izvedbe hibridnih ur pouka. Z upoštevanjem dobre pedagoške prakse in izkoristkom tehnologije, lahko doživetje ucilnice približamo udeležencem, ki pouk spremljajo na daljavo. Potrebe po tehnologiji so pri hibridnih urah enakovredne ali celo vecje kot pri urah na daljavo, saj se s tehnologijo dijake združuje v razred. Ucitelj si seveda lahko prilagodi smernice, da jih lahko uporabi glede na specifike njegovih ur in materialnih zmožnosti šole ter dijakov. Za racionalno opremljenost šole je predlagana šolska knjižnica reci, ki omogoca boljši izkoristek in prenosljivost opreme. Kljucne besede: Genuine Digi, hibridni pouk, smernice, tehnologija za pedagogiko Abstract Hybrid teaching takes place in a classroom with a part of the class being physically present while the other half participates from afar by distance learning techniques. Most schools first encountered this kind of arrangements in school year 2021/22, when individual students were instructed to go into self-isolation to prevent further spread of the virus while the classes were continuing in classrooms. It turned out that hybrid classes are different than teaching in class or distance teaching. With poor guidelines, insufficient technical support and excessive workload on teachers, many schools stopped with hybrid classes. In international project Genuine Digi, applicable guidelines had been created to facilitate better planning and execution of hybrid classes. With proper use of technology and good practices, distance students can be brought closer to the classroom. Hybrid classes have equal or higher demand for technology than distance teaching. Presented guidelines can be tailored to the teacher’s needs and school’s or students’ technical capabilities. To ensure manageable amount of school’s technological gear, a “library of technical accessories” is advised to allow better utilization and mobility of school’s equipment. Keywords: Genuine Digi, hybrid teaching, guidelines, pedagogical technology 1 GENUINE DIGI Je mednarodni projekt, v katerem sodelujejo izobraževalni zavodi iz Finske, Nizozemske in Slovenije. Cilj projekta je dvigniti raven digitalnih spretnosti za poucevanje na daljavo pri uciteljih in posledicno njihovih ucencih. Pomembno je, da so ucitelji usposobljeni za kvalitetno digitalno poucevanje, saj bodo tako znali presoditi, kako najbolje vkljuciti digitalne tehnologije v specificna ucna podrocja. Tako lahko potem samostojno najdejo nacine za razvoj kompetenc pri ucencih in nacine ocenjevanja preko spleta. Opolnomoceni so tudi, da poskrbijo za vkljucujoc pouk in druge pomembne pedagoške procese preko spleta, na enako kvalitetnem nivoju, kot to poteka v razredu. 2 HIBRIDNI POUK V preteklosti se je izraz hibridno poucevanje nanašalo predvsem na izvajanje ucnega programa tako, da je del lekcij potekal v živo in del lekcij na daljavo (Young, 2002, Blakesley, 2004). Eden od razlogov je bila zagotovo želja, da se izkoristi prednosti poucevanja na daljavo in poucevanja v živo (Reasons, 2005). Hkrati so na ta nacin so izobraževalne ustanove premagovale logisticne prepreke in izobraževanje približale širšemu krogu ljudi. Tudi pri finskih partnerjih v projektu, so se posluževali hibridnega šolanja, ki je potekalo tako, da je ucitelj pouceval na treh lokacijah v živo, medtem ko so njegovi ucenci prišli na pouk v živo samo na eno lokacijo, dvakrat pa so se priklopili na daljavo. Tako so se lahko izobraževali tudi ucenci iz bolj oddaljenih krajev in tisti, ki so imeli druge obveznosti (nekateri so bili tudi že zaposleni) in vsem se je poznalo, ko so lahko prihranili cas na poti (osebna komunikacija s partnerji iz Finske-WinNova in Tampere). Danes, v obdobju, ki ga je zaznamoval Covid-19, se izraz hibridni pouk uporablja predvsem za pouk, pri katerem je del udeležencev fizicno prisoten v razredu, del pa se jih pouka udeležuje preko spleta (Pischetola, 2022, Gates, 2021). Tovrstni pouk se je pojavljal predvsem v zadnjem šolskem letu (2021-2022), ko je se je šolanje spet odvijalo v ucilnicah vendar so bili zaradi stika z okuženim nekateri ucenci primorani v samoizolacijo. V mnogih primerih so ostali zdravi in so bili pri moceh, zato so se lahko udeleževali pouka na daljavo. Težave so se v tem obdobju hitro pokazale. Odlocitev, ali bi se tovrstnega pouka sploh posluževali, je bila prepušcena vodstvu posameznih šol, konkretnih navodil s strani Ministrstva za šolo, izobraževanje in šport ali Zavoda za šolstvo ni bilo. In ceprav so bili tako ucitelji kot ucenci zaradi preteklih karanten že usposobljeni za pouk na daljavo, to ni pomenilo, da so pripravljeni na hibridni pouk. Izkazalo se je, da hibridni pouk zahteva vsaj toliko tehnicne opreme, kot pouk na daljavo oz. v nekaterih primerih celo vec (Belakovskaia idr., 2020). Ucitelj mora ure voditi drugace, kot bi jih vodil, ce bi bili vsi ucenci v šoli in drugace, kot pri pouku na daljavo. Tudi za dijake so se hibridne ure izkazale kot nekaj novega. Zaradi pomanjkanja sistemske ureditve, izdatne obremenitve uciteljev in neprimerne tehnicne opremljenosti, so šole v vecini prenehale s hibridnim poukom. Namen prispevka je bralca seznanit s smernicami za izvajanje hibridnega pouka, ki smo jih pripravili v okviru projekta Genuine Digi. Upoštevanje predstavljenih priporocil omogoca boljšo pripravo na ure hibridnega pouka in kvalitetnejšo izvedbo le-teh. Razen nekaj konkretnih primerov opreme, ki se lahko uporabi, so smernice zares samo smernice, ki ucitelju še vedno pušcajo dovolj manevrskega prostora, da si jih prilagodi glede na svoje/šolske potrebe in zmožnosti. 3 GENUINE DIGI SMERNICE ZA HIBRIDNI POUK Za pouk v razredu, na daljavo ali v hibridnem nacinu veljajo iste pedagoške smernice. Uciteljeva vloga je, da poskrbi, da se dijak pocuti varnega in sprejetega, da je med ucenjem aktiven in da dijaku nudi povratno informacijo o usvajanju zastavljenih ucnih ciljev. V nadaljevanju so predstavljene smernice, specificne za hibridni pouk (Genuine Digi, 2021). 3.1 Konceptualne smernice Že pred nekaj leti je zakrožila kritika na šolski sistem, kjer se primerja napredek avta, telefona in luci ter ucilnice v 100 letih, kjer je razlika med predmeti nekoc in danes ocitna, medtem ko so ucilnice skoraj nespremenjene (Slika 1). V resnici so ucilnice in pristopi k ucenju modernizirane pa kljub temu še vedno zelo podobne ucilnicam, ki so obstajale že konec 19. stoletja. Razlog za to je preprost: to je najboljša ureditev prostora za ucenje. Izjeme so strokovne ucilnice, laboratoriji in delavnice, kjer dijaki s prakso razvijajo svoje vešcine, ki se pojavljajo na strokovnih šolah. Zato najbrž ni presenecenje, da se tudi pri hibridnem pouku poskuša ucence, ki pouk spremljajo na daljavo, s pomocjo tehnologije, cimbolj postaviti v razred. Pri tem je kljucna vloga ucitelja, da poskrbi za vzpostavitev enostavne in jasne komunikacije ter povezanosti vseh v skupnost, kar izrazito pozitivno vpliva na ucenje. Slika 1: Kritika na (ne)razvoj ucilnic v primerjavi z avtom, lucjo in telefonom. school doesn't change | CARS NOW; CARS 100 YEARS AGO; LIGHTS 100 YEARS AGO; LIGHTS NOW; PHONES 100 YEARS AGO; PHONES NOW; SCHOOL 100 YEARS AGO; SCHOOL NOW | image tagged in memes,expanding brain,school,cell phones,cars | made w/ Imgflip meme maker Vir: Imgflip Ucitelj naredi pripravo za eno uro, kar so izpostavili tudi v tujih priporocilih za hibridni pouk (Education world, 2022). Ob nastopu hibridnih ur, so se pojavljale ideje, da bi ucitelj moral uro izpeljati kot dve loceni uri hkrati, kjer bi posebej zaposlil in se posvetil dijakom v razredu in drugace zaposlil ter se posvetil dijakom, ki so bili doma. Za ucitelja to pomeni dodatno delo ter težko in nehvaležno izvedbo, ker se hitro zgodi, da ga potrebuje dijak v živo in tisti na daljavo. Zaradi izvedbe je lažje, ce se ucitelj pripravi na uro pouka na daljavo, ki pa jo nekoliko priredi za hibridni pouk; npr. pri delu v parih, poveže dijaka iz razreda z dijakom doma, da potem delo enih in drugih dijakov spremlja preko tistih v razredu. 3.2 Prakticne smernice Tehnicna oprema je poglavitnega pomena za hibridni pouk. Kljub temu, da je skupina dijakov prisotna v razredu, se za kvalitetno izvajanje hibridnega pouka potrebuje celo vec opreme, kot za pouk na daljavo. Predstavljena je popolno opremljena ucilnica za pouk na daljavo, seveda pa je izvedba možna s precej manj pripomocki in nekaj sistemske ustvarjalnosti; npr.: s samo uciteljevim prenosnikom v razredu za povezavo med dijaki doma in tistimi v razredu, ucitelj skrbi tako, da ponovi vprašanje ali komentar iz ene skupine, drugi skupini. Lažje pa je, ce je na voljo primerna oprema, kot je prikazana na sliki 2. Ucitelj ima na razpolago lasten racunalnik ali tablico (oznacen s številko 1 na sliki 2)., s katere vodi uro, predvaja predstavitve, ureja videoklic, deli zaslon itd. Racunalnik ali tablico uporabljajo tudi vsi dijaki, tako tisti, ki so v šoli, kot tisti, ki so doma (oznacen s številko 5 na sliki 2). V razredu je kamera, ki sledi ucitelju, da se ta lahko premika po razredu in ga dijaki doma še vedno lahko vidijo (oznacena s številko 4 na sliki 2). Ucitelj ima slušalko/-e z mikrofonom, kot jih uporabljamo v kombinaciji s pametnimi telefoni. Tako se lahko premika po razredu brez negativnih posledic na zvocno komunikacijo med njim in dijaki (oznacen s številko 6 na sliki 2). Tudi za dijake v razredu je priporocljiva uporaba slušalk z mikrofonom, da se prepreci neprijetno piskanje, ki se lahko pojavi, ce uporabljajo mikrofon na telefonu ali prenosniku, in ta ujame zvok iz zvocnika. V pomoc je lahko tudi zvocnik, ki v razred predvaja glasove dijakov od doma (oznacen s številko 3 na sliki 2). Pred katedrom je zaslon ali platno s projektorjem, na katero se projicira ucno snov ali videoklic. To je tista slika, ki jo vidijo tako dijaki v razredu, kot tisti doma-prek deljenja zaslona (oznaceno s številko 2 na sliki 2). Slika 2: Ucilnica z opremo za hibridni pouk. 1-uciteljev prenosnik, 2-pametna tabla ali platno s projektorjem, 3-zvocnik, 4-kamera, ki sledi ucitelju po prostoru, 5-prenosniki, tablice ali pametni telefoni dijakov. 3 1 2 4 5 5 6 Vir: lasten Za vso tehnicno opremo (slušalke, pametne telefone, tablice ali prenosnike) je potrebno poskrbeti-v ucilnici mora biti na voljo dovolj vticnic, da se naprave lahko polnijo. Dobrodošle so polnilne omare z vpotegljivimi kabli, ki v prostoru kljub mnogim napravam in njihovim priklopom ohranjajo red (slika 3). Slika 3: primer polnilne postaje za v razred Amazon.com: 30 Bay Charging Cart for Tablets, Laptop, and Chromebook | Classroom Charging Station with Keypad Lock and Charger Storage | Laptop Locking Station for School, Classroom, Library, Office, and More : Office Products Vir: Amazon.com 3.3 Dodatek za prakticni pouk Z prakticni pouk, delo v delavnici in laboratoriju, nam lahko zelo prav pride izdelek Microsoft HoloLens 2, ki omogoca projiciranje vidnega polja nosilca ocal na ekrane povezanih dijakov; podobno, kot ce bi z njimi delili sliko našega ekrana. Tako lahko dijaki prvoosebno spremljajo postopek ali proces, hkrati pa ocala tudi nosilcu v realnem casu prikazujejo, ce gledalci od doma kaj narišejo na zaslon; npr.: postavijo vprašanje: »Kaj je to?« in z miško na ekranu obkrožijo napravo na pultu. Gesta se prenese do nosilca ocal, ki sliši vprašanje in skozi ocala vidi crto s katero je dijak obkrožil predmet. Slika 2. Microsoft HoloLens 2, s katerim se vidno polje nosilca deli z dijaki, ki pouk spremljajo od doma. MICROSOFT HoloLens 2 WiFi BT USB-C mešana resnicnost pametna ocala - NJX-00014 - Mcomp d.o.o Vir: Microsoft 4 ZAKLJUCEK Na nivoju šole najbrž ni potrebno imeti vseh ucilnic popolnoma opremljenih za popoln hibridni pouk, smiselno pa bi bilo imeti vsaj eno, namensko ucilnico, ki premore vso potrebno opremo. Preverjena in morda bolj prilagodljiva možnost je »knjižnica« opreme, ki se jo lahko prestavi in uporabi v katerikoli ucilnici. Sistem knjižnice tehnicne opreme uporabljajo pri partnerjih iz Nizozemske, kjer imajo seznam vse opreme, ki jo ucitelji lahko rezervirajo, prevzamejo in uporabljajo, dokler jo potrebujejo, nato pa jo vrnejo nazaj. Za vsako rec iz knjižnice so podani tudi nasveti in ideje za uporabo. V njihovi knjižnici je vec kot le oprema za hibridni pouk in gotovo bi lahko podoben sistem posvojili tudi na drugih šolah. V prihodnosti bo tehnologija morda omogocala boljše, še bolj interaktivne ucilnice preko hologramov, obogatene resnicnosti, 3D svetov ali cesa, za zdaj popolnoma nepoznanega vendar je trenutno še vedno najboljše okolje za ucenje ucilnica. Zato se z novo tehnologijo še naprej trudimo poustvariti doživetje ucilnice tudi za dijake, ki v hibridni uri pouk spremljajo od doma. 5 LITERATURA 1) Anjelina Belakovskaia, Jesper Neilsen, Katie Maxwell, John Moeller in Marisa Michaels. 2020. Recommendations for Hybrid Teaching (setup and equipment). Eller College of Managment, University of Ariztona. 2) Blakesley L., Eliabeth. 2004. The Best of Both Worlds: Teaching a Hybrid Course. Washington State University Academic exchange quaterly winter, Volume 8, Issue 4. 3) Education world. 2020. Hybrid model survival 101. https://www.educationworld.com/teachers/hybrid-model-survival-101 (5. 10. 2022). 4) Gates, M., & Earls, D. (2021). Teachers’ Approaches to Inquiry-focused Mathematics Teaching During the COVID-19 Pandemic in Hybrid and Online Settings. 5) Imgflip. https://imgflip.com/i/5lwgcx (9. 10. 2022) 6) Pischetola, M. (2022). Teaching novice teachers to enhance learning in the hybrid university. Postdigital Science and Education, 4(1), 70-92. 7) Reasons, S. G., Valadares, K., & Slavkin, M. (2005). Questioning the hybrid model: Student outcomes in different course formats. Journal of Asynchronous Learning Networks, 9(1), 83-94. 8) Tampere University of Applied sciences. 2021. GENUINE digi, Together towards genuine digital teaching and learning. https://www.tuni.fi/en/research/genuine-digi-together-towards-genuine-digital-teaching-and-learning-0 (9. 10. 2022) 9) Young, Jeffrey. (2002). "Hybrid" Teaching Seeks To End the Divide between Traditional and Online Instruction. Chronicle of Higher Education. 48. SPLETNO UCNO OKOLJE ZA DIJAKE V NIŽJEM POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU ONLINE LEARNING ENVIRONMENT FOR STUDENTS IN SHORT UPPER SECONDARY VOCATIONAL EDUCATION Anita Fajic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Center Ljubljana, Slovenia anita.fajic@bic-lj.si Izvlecek V nižjem poklicnem izobraževanju na BIC Ljubljana, Živilski šoli v Ljubljani, v programu pomocnik v biotehniki in oskrbi, je vkljucena raznovrstna populacija, od ucencev s koncano osnovno šolo z nižjim izobrazbenim standardom in ucencev z nepopolno osnovno šolo do ucencev priseljencev. Zaradi raznolikosti dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju je vsaka ura izziv. Želja vsakega ucitelja je, da pri ucencu vzpostavi notranjo motivacijo za ucno delo. Ucna motivacija je eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega ucenja. Mnogi ucenci v šoli ne napredujejo zaradi slabe motivacije. Ucenje z uporabo sodobne tehnologije dijake vecinoma zelo motivira. V prispevku je predstavljeno, kako sem za dijake v nižjem poklicnem izobraženju ustvarila ucno okolje v spletni ucilnici Moodle. Namen spletne ucilnice je pritegniti pozornost dijakov in jih spodbuditi k ucenju, saj si bodo tako lažje zapomnili ucne vsebine. Dodana vrednost v spletni ucilnici so kvizi, igrifikacije, križanke, videovsebine, kode QR za uporabne aplikacije … S spoznavanjem in uporabo spletne ucilnice dijaki uporabljajo enostavno in spodbudno ucno okolje, ki jim prav pride tudi pri ponavljanju in utrjevanju snovi. S tem pa tudi krepijo kompetence, pomembne za življenje in delo v 21. stoletju. Pri pisanju sem se opirala na izkušnje, ki jih pridobivam pri poucevanju v nižjem poklicnem izobraževanju. Kljucne besede: nižje poklicno izobraževanje, spletna ucilnica, Moodle, motivacija, ucenje. Abstract The Assistant in Biotechnology and Supply programme at BIC Ljubljana, Secondary School of Food Processing enrols a diverse population, ranging from pupils who have completed primary school at a lower educational standard and pupils with incomplete primary school education, to immigrant pupils. The diversity of students in short upper secondary vocational education makes every lesson a challenge. It is every teacher’s desire to evoke intrinsic motivation for learning in their students. Learning motivation is one of the most important factors for successful learning. Many students do not progress at school because of poor motivation. In most cases, learning with modern technology is highly motivating for students. This paper presents how I have created an online learning environment in Moodle for students in short upper secondary vocational education. The purpose of the online classroom is to attract students' attention and motivate them to learn, which will help them to remember the learning content. The added value of the online classroom includes quizzes, gamification, crosswords, video contents, QR codes for useful applications... By getting to know and using the online classroom, students benefit from an easy and stimulating learning environment, which is also useful when revising and consolidating the content. In the process students also strengthen competences that are essential for life and work in the 21st century. I have drawn on my experience of teaching in short upper secondary vocational education. Keywords: short upper secondary vocational education, online classroom, Moodle, motivation, learning. 1 UVOD Poucevanje strokovnih modulov v živilstvu v programu nižjega poklicnega izobraževanja, smer: pomocnik v biotehniki in oskrbi, je prav poseben izziv. Poudarek je na prakticno življenjsko in poklicno uporabnem znanju. Dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju so mladostniki, ki niso uspešno koncali osnovne šole oziroma imajo koncan vsaj 7. razred devetletne osnovne šole in so šolo obiskovali devet let ali pa imajo koncan 6. razred v osemletni osnovni šoli in so šolo obiskovali osem let. S tem so mladostniki opravili osnovnošolsko obveznost. Vpišejo se lahko tudi mladostniki, ki so zakljucili osnovno šolo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. (Vpis b. l.) Poleg tega so tu še otroci s posebnimi potrebami, ki med šolanjem zaradi razlicnih razlogov pridobijo odlocbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) v 2. clenu opredeli otroke s posebnimi potrebami kot: . otroke z motnjami v duševnem razvoju, . slepe in slabovidne otroke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije, . gluhe in naglušne otroke, . otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, . gibalno ovirane otroke, . dolgotrajno bolne otroke, . otroke s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, . otroke z avtisticnimi motnjami, . otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami. Ti otroci potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomocjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja. Otroci, ki potrebujejo posebne programe vzgoje in izobraževanja, so že med osnovnošolskim izobraževanjem vkljuceni v osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki ni enakovreden redni osnovni šoli. (Zakon 2011, cl. 2) Ravno ta raznolikost dijakov v nižjem poklicnem izobraževanju spodbuja ucitelja, da išce nove, boljše metode in rešitve pri poucevanju teh dijakov. Pri poucevanju je vedno bolj pomembno, da pouk poteka interaktivno. Ucenci potrebujejo drugacne, modernejše pristope in nacine ucenja, kar še posebej opažam v nižjem poklicnem izobraževanju. V takšnih primerih sem našla rešitev v spletni ucilnici Moodle, kjer imajo naloženo gradivo, posnetke, ucne liste, interaktivne vsebine, povezave do uporabnih aplikacij. S spoznavanjem in uporabo spletne ucilnic dijaki uporabljajo enostavno in spodbudno ucno okolje, ki jim prav pride tudi pri ponavljanju in utrjevanju snovi. S tem pa tudi krepijo kompetence, pomembne za življenje in delo v 21. stoletju. 2 SPLETNA UCILNICA MOODLE Spletna ucilnica Moodle je ucno okolje, kjer se v virtualnem okolju povezujejo ucitelji, ucenci ter ucne vsebine. Spletne ucilnice niso le skladišce gradiva, ampak tudi prostor komunikacije, sodelovanja, oddaje nalog, ocenjevanja in vrednotenja. Prednosti spletnih ucilnic Moodle so aktivnosti, ki jih ucitelj izbere po svoji presoji in pripravi za ucence. Med najpogostejšimi so: forum, naloga, kviz, slovar, delavnica, lekcija, podatkovna zbirka. Vticnik H5p pa omogoca vstavljanje dodatnih interaktivnih vsebin. Dve izmed prednosti uporabe Moodle sta tudi možnost uporabe mobilne aplikacije ter aktivna spletna skupnost uciteljev in razvijalcev. (LMS Moodle 2017) 3 SPLETNA UCILNICA – PRIMER DOBRE PRAKSE Ko dijaki vstopijo v spletno ucilnico, najprej preberejo misel o ucenju: Ne ucimo se za šolo, marvec za življenje (Seneka). Misli o ucenju se pojavljajo v vecini poglavij s ciljem motiviranja dijakov. Ucna motivacija je eden najpomembnejših dejavnikov uspešnega ucenja. Mnogi ucenci v šoli ne napredujejo zaradi slabe motiviranosti. Motivacija je proces spodbujanja in usmerjanja clovekovega vedenja k doseganju cilja. Ucenci so motivirani, ce svoje vedenje usmerijo k temu, da bi usvojili neko znanje, dobili dobro oceno, da bi bili pohvaljeni, da bi zadovoljili svoje interese in radovednost ipd. Ucna motivacija je motivacija, ki spodbuja in usmerja vedenje posameznika k doseganju teh ciljev. (Žagar 2009, 78) Za ohranjanje motivacije so ucitelju na voljo razlicne oblike, kot so uganke, križanke, slikovni materiali, kvizi, video-vsebine. Slika 1: Uvodna misel v spletni ucilnici Vir: lastni, 2022 Spletna ucilnica je razdeljena na vec poglavij. Vsa poglavja v spletni ucilnici imajo naloženo ppt predstavitev, videoposnetke, ki si jih ogledamo med poukom. Naložene so tudi križanke, miselni vzorci, ucni listi, ki jih rešujemo v šoli ali pa so za domaco nalogo. Ce je dijak odsoten, ima vse gradivo dostopno v spletni ucilnici. V spletni ucilnici dijaki sodelujejo v forumu, oddajajo domace naloge. Power point predstavitev ucitelja je naložena zato, da si dijaki lahko dopolnijo zapise, ki jim jih med poukom ni uspelo. Zapiski delujejo kot filter. Pomagajo, da se dijaki osredotocijo na tisto, s cimer se ukvarjajo, omogocajo hiter pregled snovi za ponavljanje pred preizkusom znanja, pomagajo pri razumevanju, olajšajo pregled nad snovjo in se obracajo na domišljijo kot na cut za logiko in red. (O'Brien 2003, 26) Slika 2: Primer poglavja mašcobe v spletni ucilnici Vir: lastni, 2022 Znotraj spletne ucilnice lahko s pomocjo vticnika H5P ustvarjamo razlicna interaktivna gradiva. V spletni ucilnici dijaki najdejo tudi interaktivni video, ki sem ga obogatila z vprašanji za preverjanje razumevanja vsebine. Dijak ima kontrolo nad hitrostjo predvajanja videoposnetka, glasnostjo in možnostjo veckratnega ogleda. Slika 3: Interaktivni video Vir: lastni, 2022 S pomocjo vticnika H5P sem izdelala razlicne kvize in dodajala razlicne interaktivne elemente, npr. »prenesi in spusti«. Dijak vsaki sliki doloci pravilen opis in ji ga doda. Ce odgovor ni pravilen, se opis vrne na prvotno mesto. Slika 4: Interaktivni element »prenesi in spusti«. Vir: lastni, 2022 V kvizih se srecujejo tudi z interaktivnimi elementi, namenjenimi vstavljanju manjkajocih besed. Slika 5: Vstavljanje manjkajocih besed Vir: lastni, 2022 Za pregled snovi sem s pomocjo vticnika HP5 ustvarila ucne kartice. S klikom na gumb »obrni« se kartica obrne na zadnjo stran, kjer so zapisane kljucne stvari. Slika 6: Interaktivna kartica Vir: lastni, 2022 Dijakom so tudi zelo zanimive ucne kartice, kjer sami napišejo pravilni odgovor. Interaktivni element ima tudi možnost vnosa namigov. Slika 7: Interaktivna kartica z možnostjo vnosa odgovora Vir: lastni, 2022 Za dijake je zelo zanimiva interaktivna vsebina Stolpec, ki je primerna za združevanje vec interaktivnih vsebin. Jaz sem jo izdelala tako, da dijaki najprej preberejo besedilo. Po prebranem pa odgovarjajo na vprašanja. Struktura vprašanj v kvizih je posebej primerna za ponavljanje in utrjevanje znanja ter za preverjanje razumevanja pojmov pred preverjanjem znanja. Vticnik HP5 omogoca veliko interaktivnih možnosti. Jaz sem jih opisala samo del. V spletni ucilnici so naloženi tudi miselni vzorci, ustvarjeni z uporabo programa Canva. Kunaver (2008, 41) navaja, da je cilj miselnih vzorcev: . porabiti manj casa za ucenje, . narediti ucenje ucinkovitejše, . uriti možgane, da bodo sposobni stvarnega, logicnega mišljenja, locevanja bistvenega od nebistvenega, zapisovanja kratkih povzetkov, povezovanja pojmov, registriranja nekega znanja v logicni, enostavni in pregledni obliki. Slika 7: Miselni vzorec Vir: lastni, 2022 Cilj miselnega vzorca je, da dijaki z uporabo gradiva v spletni ucilnici dopolnijo miselni vzorec. Lahko si ga natisnejo ali pa s pomocjo racunalnika dopolnijo. Ob miselnem vzorcu se dijaki ucijo locevati bistvo od nebistvenega v neki snovi. 4 ZAKLJUCEK V nižje poklicno izobraževanje se vpisujejo mladostniki iz zelo razlicnih socialnih okolij in razlicno predhodno izobrazbo. Veliko otrok prihaja iz šibkega socialnega okolja (zanemarjanje, nasilje, revšcina) in se v šolskem sistemu srecuje s številnimi težavami – ucnimi in vedenjskimi. Pomembno se je zavedati, da kljub kakovostnemu javnemu šolstvu vsi otroci nimajo enakih možnosti. Ti dijaki ne poznajo ucinkovitih nacinov za uspešnejše ucenje, kar nekatere ob neuspehu vodi do frustracije in obcutja nemoci. Pomembno je, da ucitelj, ki uci v teh oddelkih, išce vedno nove metode poucevanja in je za delo zelo motiviran. Razvoj tehnologij je prinesel kar nekaj koristnih nacinov pridobivanja znanja. Spletna ucilnica se je pokazala kot primer dobre prakse, saj je veliko razlicnih vsebin. Gradivo (ppt, kvizi, videoposnetki, kode QR za uporabne aplikacije) v spletni ucilnici je dijakom dostopno kjerkoli in kadarkoli. Aktivnosti v spletni ucilnici pripomorejo k dvigu motivacije dijakov za ucenje, delo in sodelovanje pri pouku. Moje izkušnje pri poucevanju z vkljucevanjem aktivnosti v spletni ucilnici so zelo dobre. Dijaki jo zelo radi obiskujejo, saj jih vedno caka nekaj novega. Tudi odzivi staršev, vzgojiteljev, skrbnikov so pozitivni, saj imajo na enem mestu vsa ucna gradiva. V zadnjih dveh letih smo bili v šolstvu zaradi epidemioloških razmer prica številnim spremembam. Ucitelji smo se soocili z novimi nacini podajanja snovi in aktivnosti v spletni ucilnici so se izkazale kot odlicen pripomocek. 5 LITERATURA 1) LMS Moodle. 2017. Inovativna pedagogika 1:1. https://www.inovativna-sola.si/lms-moodle/ (13. 9. 2022). 2) Kunaver, Dušica. 2008. Ucim se uciti. Ljubljana: samozal. D. Kunaver. 3) O'Brien, Dominic. 2004. Skrivnosti hitrega in uspešnega ucenja. Ljubljana: Rokus 4) Vpis v srednjo šolo. B. l. E-uprava RS. https://e-uprava.gov.si/podrocja/izobrazevanje-kultura/srednja-sola/vpis-v-srednjo-solo.html (13. 9. 2022). 5) Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). 2011. Uradni list RS, 58/11. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 (13. 9. 2022). 6) Žagar, Drago. 2009. Psihologija za ucitelje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. PROJEKT SPECIALNI ZDRAVKO, AKTIVNOSTI V CASU ŠOLANJA NA DALJAVO NA BIC LJUBLJANA, ŽIVILSKI ŠOLI THE SPECIALNI ZDRAVKO PROJECT, DISTANCE LEARNING ACTIVITIES AT BIC LJUBLJANA, SECONDARY SCHOOL OF FOOD PROCESSING Anita Fajic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Center Ljubljana, Slovenia anita.fajic@bic-lj.si Izvlecek Zdrav življenjski slog je pogoj za zdravo in kakovostno življenje. S projektom Specialni Zdravko želimo izboljšati zdravje oseb s posebnimi potrebami, predvsem otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Otroci in mladostniki s takšno motnjo so zaradi slabih življenjskih navad in zmanjšanih intelektualnih sposobnosti nagnjeni k slabim prehranjevalnim navadam in telesni neaktivnosti. Na BIC Ljubljana, Živilski šoli smo v program vkljucili dijake v nižjem poklicnem izobraževanju, smer pomocnik v biotehniki in oskrbi. Med zaprtjem šol je bila zaradi epidemioloških razmer ta skupina dijakov še posebej ranljiva. V okviru programa smo tudi dve leti anketirali iste dijake, da bi proucili športne, gibalne in prehranske navade dijakov. Z raziskavo smo ugotovili, da dijaki prepogosto opušcajo zajtrk in vodo zamenjujejo s sladkimi in energijskimi pijacami. Dijaki zaužijejo premalo sadja in zelenjave, premalo se ukvarjajo s športom oziroma gibanjem, prepogosto se pojavljajo dejavnosti, kot so igranje igric na telefonu, racunalniku, gledanje televizije in spanje. Primeri dobre prakse na daljavo ponazorijo, kako si dijaki sami pripravijo zdrav zajtrk, spoznajo pomen rednega zajtrkovanja, gibanja in škodljivosti sladkih in energijskih pijac ter zapisujejo svoj prehranski dnevnik. Zavedamo se, da ima vzgojno-izobraževalni proces velik pomen za zdravje otrok in pozneje odraslih. Kljucne besede: Specialni Zdravko, zdravje, zdrava prehrana, gibanje, aktivnosti. Abstract A healthy lifestyle is a prerequisite for a healthy and high-quality life. The Specialni Zdravko project aims to improve the health of special needs students, especially children and adolescents with intellectual disabilities. Children and adolescents with such disabilities are prone to poor eating habits and physical inactivity caused by their poor lifestyle habits and reduced intellectual abilities. The Biotechnology and Care Assistant students in a two-year short-term vocational educational programme at Secondary School of Food Processing have been included in the project. The pandemic made this group of students particularly vulnerable. As part of the project, we surveyed the same students over a two-year period in order to examine their physical activity and dietary habits. The survey revealed that students skip breakfast too often and consume sugary and energy drinks instead of drinking water. Students do not intake enough fruit and vegetables, they do not exercise enough, and they frequently play games on their phones and computers, watch TV and sleep excessively. Good practice examples illustrate how students during the period of distance learning prepared their own healthy breakfast, learnt about the importance of not skipping breakfast and exercising, what the dangers of consuming sugary and energy drinks are, as well as how to keep a food diary. We are becoming increasingly more aware that the educational process greatly contributes to a healthy childhood, which then continues into a healthy adulthood. Keywords: the Specialni Zdravko project, health, healthy eating, exercise, activities 1 UVOD Specialni Zdravko je projekt, ki ga izvajamo s centrom Janeza Levca Ljubljana in Društvom za kulturo inkluzije. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravlje 2015–2025 Dober tek, Slovenija. Namen Nacionalnega programa je izboljšati prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva, s ciljem zmanjšanja kronicnih nenalezljivih bolezni. Projekt traja od leta 2020 do 2022 (Specialni Zdravko 2021). V zadnjih dveh letih smo bili v šolstvu zaradi epidemioloških razmer prica številnim spremembam. Zato je bilo za nas še bolj pomembno, da projekt kljub temu izvajamo, saj je zaprtje družbe mladim še bolj otežilo bivanje. Na Živilski šoli smo v projekt vkljucili dijake v nižjem poklicnem izobraževanju, smer: pomocnik v biotehniki in oskrbi. Dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju so mladostniki, ki niso uspešno koncali osnovne šole oziroma imajo koncan vsaj 7. razred devetletne osnovne šole in so šolo obiskovali devet let ali pa imajo koncan 6. razred v osemletni osnovni šoli in so šolo obiskovali osem let. S tem so mladostniki opravili osnovnošolsko obveznost. Vpišejo se lahko tudi mladostniki, ki so zakljucili osnovno šolo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. (Vpis b. l.) Poleg tega so tu še otroci s posebnimi potrebami, ki med šolanjem zaradi razlicnih razlogov pridobijo odlocbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) v 2. clenu opredeli kot otroke s posebnimi potrebami: otroke z motnjami v duševnem razvoju, slepe in slabovidne otroke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije, gluhe in naglušne otroke, otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirane otroke, dolgotrajno bolne otroke, otroke s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, otroke z avtisticnimi motnjami ter otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami. Ti otroci potrebujejo prilagojeno izvajanje programov vzgoje in izobraževanja z dodatno strokovno pomocjo ali prilagojene programe vzgoje in izobraževanja oziroma posebne programe vzgoje in izobraževanja. Otroci, ki potrebujejo posebne programe vzgoje in izobraževanja, so že med osnovnošolskim izobraževanjem vkljuceni v osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki ni enakovreden redni osnovni šoli. (Zakon 2011, cl. 2) Pred zacetkom naših aktivnosti smo najprej sestavili anketni vprašalnik, ki je bil namenjen pregledu športnih/gibalnih in prehranskih navad otrok in mladine. 2 ANKETNI VPRAŠALNIK V raziskavi je sodelovalo 12 dijakov (6 deklet in 6 fantov) Živilske šole v Ljubljani, smer pomocnik v biotehniki in oskrbi. Anketiranci so sodelovali prostovoljno. Zagotovljena jim je bila anonimnost in dana možnost zavrnitve sodelovanja. Za sodelovanje v projektu smo pridobili tudi soglasje staršev. Dijaki so anketo izpolnjevali junija 2020 in junija 2021. Želeli smo ugotoviti, ali bo prišlo do razlik v športnih/gibalnih in prehranskih navadah dijakov. Zaradi omejenosti referata na najvec osem strani je predstavljen samo del rezultatov anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je, ali se dijaki ukvarjajo s športom/gibanjem. Iz grafa (slika 1) je razvidno, da se je v letu 2020 ukvarjalo s športom 66,7 % dijakov, v letu 2021 pa 58,3 %. Slika 1: Graf prikazuje, ali se dijaki ukvarjajo s športom/gibanjem. 66,7 % 58,3 % 33,3 % 41,7 % 0% 20% 40% 60% 80% 100% 2020 2021 Da Ne Vir: lastni, 2022 Zanimale so nas tudi dejavnosti dijakov po pouku oziroma med vikendom. Pri tem vprašanju so imeli dijaki možnost obkrožiti štiri odgovore. V obeh obdobjih se pogosto pojavljajo dejavnosti, kot so igranje igric na telefonu ali racunalniku, gledanje televizije, spanje. Odgovore ponazarja slika 2. Slika 2: Graf prikazuje dejavnosti, ki jih dijaki najpogosteje delajo po pouku/med vikendom. 19,2 % 9,6 % 5,8% 3,8 % 0,0 % 11,5% 9,6 % 11,5 % 0,0% 15,4% 9,6 % 3,8% 0,0 % 16,1 % 3,6 % 5,4 % 8,9 % 1,8 % 12,5 % 7,1 % 19,6 % 1,8% 14,3 % 3,6 % 3,6 % 1,8 % 0% 5% 10% 15% 20% 25% HOJA TEK NOGOMET KOŠARKA PLES IGRANJE IGRIC NA TELEFONU ALI RACUNALNIKU KOLESARJENJE SPANJE PLANINARJENJE GLEDANJE TELEVIZIJE RAZNI ŠPORTI NA IGRIŠCU NA RACUNALNIKU ALI TELEFONU SEM NA SOCIALNIH … NE UKVARJAM SE Z NICEMER 2020 2021 Vir: lastni, 2022 V anketnem vprašalniku smo postavili tudi vprašanje, kako pogosto zajtrkujejo pred poukom. Leta 2021 noben dijak ni zajtrkoval, leta 2020 pa je zajtrkovalo le 27 % dijakov. Slika 3: Graf prikazuje, kako pogosto dijaki zajtrkujejo pred poukom. 27,3 % 0,0 % 72,7 % 100,0 % 0% 20% 40% 60% 80% 100% 2020 2021 Ne Da Vir: lastni, 2022 S pomocjo vprašalnika smo ugotavljali pogostost uživanja razlicnih prigrizkov. Dijaki so se odlocali med najpogostejšimi prigrizki, ki se pojavljajo med mladimi. Vkljucili smo tudi sadje in zelenjavo, ki sta pomemben del uravnotežene prehrane. Ugotovili smo, da je v letu 2020 vsak dan uživalo sadje 46 % dijakov, od 2- do 3-krat na teden 55 % dijakov, v letu 2021 je sadje vsak dan uživalo 58 % dijakov, od 2- do 3-krat na teden 42 % dijakov. Zelenjavo je v letu 2020 vsak dan uživalo 64 % dijakov, od 2- do 3-krat na teden 36 % dijakov, v letu 2021 je zelenjavo vsak dan uživalo 75 % dijakov, od -2 do 3-krat na teden 17 % dijakov, samo ob priložnostih (zabave in podobno) pa 8 % dijakov. Razlike v uživanju prigrizkov ponazarjata sliki 4 in 5. Slika 4: Graf prikazuje pogostost uživanja prigrizkov v letu 2020 18,2 % 0,0 % 9,1 % 0,0 % 27,3 % 0,0 % 45,5 % 9,1 % 63,6 % 36,4 % 63,6 % 54,5 % 36,4 % 18,2 % 27,3 % 54,5 % 45,5 % 36,4 % 9,1 % 0,0 % 27,3 % 27,3 % 9,1 % 54,5 % 0,0% 9,1 % 36,4 % 36,4 % 9,1 % 36,4 % 45,5 % 18,2 % 0,0 % 36,4 % 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Cips Cokolada Suho sadje Smoki Bonboni Orešcki Sadje Sladoled Zelenjava Vsak dan 2-3x na teden Nikoli Samo ob priložnostih (zabave in podobno) Vir: lastni, 2022 Slika 5: Graf prikazuje pogostost uživanja prigrizkov v letu 2021 25,0 % 16,7 % 0,0 % 8,3 % 0,0 % 58,3 % 8,3 % 75,0 % 41,7 % 8,3 % 41,7 % 50,0 % 18,2 % 41,7 % 58,3 % 16,7 % 8,3 % 58,3 % 41,7 % 25,0 % 54,5 % 0,0 % 0,0% 25,0 % 16,7 % 16,7 % 16,7 % 27,3 % 33,3 % 8,3 % 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Cokolada Suho sadje Smoki Bonboni Orešcki Sadje Sladoled Zelenjava Vsak dan 2-3x na teden Nikoli Samo ob priložnostih (zabave in podobno) Vir: lastni, 2022 Ugotavljali smo tudi pogostost uživanja razlicnih pijac. Vkljucili smo energijske in gazirane pijace, ki so med dijaki zelo priljubljene. Energijske pijace je v letu 2020 vsak dan pilo 17 %, od 2- do 3-krat na teden 25 % dijakov, nikoli 42 % in samo ob priložnostih (zabave in podobno) 17 % dijakov. V letu 2021 se je povecalo pitje energijskih pijac. Vsak dan je energijske pijace pilo 25 % dijakov, od 2- do 3-krat na teden 17 % dijakov, nikoli 25 % dijakov in samo ob priložnostih (zabave in podobno) 33 % dijakov. Gazirane pijace (kokakola, fanta, sprite) je v letu 2020 vsak dan pilo 25 % dijakov, od 2- do 3-krat na teden 33 % dijakov, nikoli 25 % dijakov in samo ob priložnostih (zabave in podobno) 17 % dijakov. V letu 2021 pa je gazirane pijace (kokakola, fanta, sprite) vsak dan pilo 17 % dijakov, od 2- do 3-krat na teden 42 % dijakov, nikoli 25 % dijakov in samo ob priložnostih (zabave in podobno) 17 % dijakov. Vodo je v letu 2020 vsak dan pilo 83 % dijakov, od 2- do 3-krat na teden in nikoli 8 % dijakov. V letu 2021 je vodo vsak dan pilo 92 % dijakov in nikoli 8 % dijakov. Pogostost uživanja razlicnih pijac v letih 2020 in 2021 prikazujeta sliki 6 in 7. Slika 6: Graf prikazuje pogostost uživanja pijac v letu 2020 16,7 % 83,3 % 0,0 % 25,0 % 58,3 % 16,7 % 8,3% 0,0 % 8,3 % 8,3 % 16,7 % 33,3 % 25,0 % 25,0 % 0,0 % 41,7 % 41,7 % 8,3% 58,3 % 25,0 % 0,0 % 41,7 % 66,7 % 25,0 % 33,3 % 0,0 % 25,0 % 16,7 % 16,7 % 16,7 % 25,0 % 33,3 % 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% caj s sladkorjem/medom voda caj brez sladkorja/medu kokakola, fanta, sprite sladke pijace energijska pijaca radenska voda z okusom Vsak dan 2-3x na teden Nikoli Samo ob priložnostih (zabave in podobno) Vir: lastni, 2022 Slika 7: Graf prikazuje pogostost uživanja pijac v letu 2021 0,0 % 91,7 % 8,3 % 16,7 % 16,7 % 25,0 % 8,3 % 8,3 % 41,7 % 0,0% 8,3 % 41,7 % 66,7 % 16,7 % 16,7 % 25,0 % 25,0 % 8,3% 58,3 % 25,0 % 0,0 % 25,0 % 66,7 % 8,3 % 33,3 % 0,0 % 25,0 % 16,7 % 16,7 % 33,3 % 8,3 % 58,3 % 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% caj s sladkorjem/medom voda caj brez sladkorja/medu kokakola, fanta, sprite sladke pijace energijska pijaca radenska voda z okusom Vsak dan 2-3x na teden Nikoli Samo ob priložnostih (zabave in podobno) Vir: lastni, 2022 3 AKTIVNOSTI V CASU ŠOLANJA NA DALJAVO Razlicne aktivnosti smo izvajali v vseh oddelkih smeri pomocnik v biotehniki in oskrbi. . Dijakom smo predstavili knjižico Živim zdravo; svoje vtise so zapisali na interaktivni tabli, ki smo jo uporabljali pri spletnem poucevanju. Knjižica jim je bila zelo zanimiva, poucna, preprosta. Slika 8: Predstavitev knjižice Živim zdravo in vtisi dijakov preko ZOOM-a. Vir: lastni, 2021 . Na daljavo smo pripravili tudi predavanje o pomenu zajtrkovanja. Dijaki so doma pripravili zdrav zajtrk in sliko zajtrka oddali v spletni ucilnici. Slike smo skupaj pogledali in imeli diskusijo o ustreznosti zajtrka. Slika 9: Zajtrki dijakov Vir: lastni, 2021 . Dijaki so pisali svoj tedenski jedilnik in ga tudi predstavili. . Organizirali smo tudi medpredmetno povezovanje s športno vzgojo. . Na daljavo smo skupaj pripravljali zdrav sendvic. . Dijaki so spoznali škodljivosti in nevarnosti sladkih in energijskih pijac. 4 KNJIŽICA ŽIVIM ZDRAVO V okviru projekta je nastala knjižica Živim zdravo. Knjižica je v prvi vrsti namenjena osebam s posebnimi potrebami, zato je pisana v laže razumljivi obliki, primerna pa je za vse. Šest zlatih pravil iz knjižice: s športom se ukvarjaj vsak dan, vsak dan pojdi ven, v naravo, na svež zrak, pomembno je, da vsak dan ješ zajtrk, kosilo in vecerjo, vsak dan jej zelenjavo in sadje, za žejo pij vodo, nezdrave prigrizke nadomesti z zelenjavo ali svežim oziroma suhim sadjem. S pomocjo maskote Zdravko si lahko sestaviš svoj zajtrk, narediš zdrav sladoled, na koncu rešiš specialno križanko in rebus. Knjižica je polna slikovnega gradiva in igrivih vsebin, branje ni samo poucno, ampak tudi zabavno (Specialni Zdravko 2021). 5 DRUŽABNA IGRA SPECIALNI ZDRAVKO Naš partner Društvo za kulturo inkluzije je razvil družabno igro specialni Zdravko, ki vkljucuje gibalne in miselne aktivnosti, prilagojene osebam s posebnimi potrebami. Igra poteka na igralni površini 2,3 m x 2,3 m iz pohodne cerade s potiskom. Igralci potrebujejo dve igralni kocki, nadomestne kvadrate z belo folijo piši briši za ustvarjalno dodajanje nalog, flomaster in gobico za brisanje ter izvode brošure Živim zdravo. Igra poteka tako, da si vsak igralec pripravi predmet, s katerim se bo premikal po pohodni ceradi, npr. igraco, risbo, pušcico Vsi igralci postavijo svoj predmet na START in se postavijo ob rob igre. Igralci morajo imeti dovolj prostora za izvajanje lažjih športnih elementov. Prvi igralec vrže kocko in se premakne za toliko mest, kolikor pik je na kocki. Igralec prebere nalogo in jo reši oziroma izvede. Ce naloga pomeni aktivnost, to aktivnost naredi skupaj z drugimi igralci. Nato igro nadaljuje drugi igralec. Ce želimo igro nekoliko prilagoditi igralcem, lahko uporabimo nadomestne kvadrate z belo folijo piši briši. Na nadomestni kvadrat napišemo novo nalogo ali vprašanje. Na ta nacin tudi popestrimo igro. 6 ZAKLJUCEK Ne samo v okviru programa Specialni Zdravko, ampak pri vseh strokovnih modulih v živilstvu ucitelji vkljucujemo teme, s katerimi bi dijake cim bolj spodbudili k bolj zdravi izbiri. Želimo si, da dijaki razmišljajo o pomenu prehranjevanja in gibanja. Z raziskavo smo ugotovili, da dijaki prepogosto opušcajo zajtrk in vodo zamenjujejo s sladkimi in energijskimi pijacami. Dijaki zaužijejo premalo sadja in zelenjave, premalo se ukvarjajo s športom oziroma gibanjem, prepogosto se pojavljajo dejavnosti, kot so igranje igric na telefonu, racunalniku, gledanje televizije in spanje. Otroci s posebnimi potrebami se v življenju srecujejo s številnimi ovirami, med njimi je tudi priprava obrokov. Dijakom smo s spodbujanjem priprave obrokov poskušali prikazati, da je to tudi oblika rekreacije, sprostitve ter da ne nazadnje krepi samozavest in zadovoljstvo. Ceprav je del projekta potekal na daljavo, smo poskušali vkljuciti cim vec prakticnih vsebin, saj je prakticni pouk ena izmed najboljših ucnih situacij za dijake v nižjem poklicnem izobraževanju, ki težje sprejemajo in uporabljajo informacije, pridobljene s frontalno obliko. 7 LITERATURA IN VIRI 1) Specialni Zdravko. 2021. Društvo za kulturo inkluzije. http://www.drustvozakulturoinkluzije.eu/specialnizdravko/ (1. 8. 2022). 2) Vpis v srednjo šolo. B. l. E-uprava RS. https://e-uprava.gov.si/podrocja/izobrazevanje-kultura/srednja-sola/vpis-v-srednjo-solo.html (3. 8. 2022). 3) Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). 2011. Uradni list RS, 58/11. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 (13. 8. 2022). PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUKU NA DALJAVO ASSESSING AND TESTING STUDENTS WHILE REMOTE TEACHING Romana Forte Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, Slovenija Secondary school for pharmacy, cosmetics and health care Ljubljana, Slovenia romana.forte@sfkz.si Izvlecek Ucitelji smo navajeni, da smo pogosto postavljeni v situacije, ko se je potrebno na hitro odlocati in prilagajati. V casu poucevanja na daljavo pa smo bili postavljeni v položaj, ko je bilo potrebno tako rekoc na novo postaviti in definirati naš nacin dela z otroki. Ob pomoci raznih materialov s spleta in aplikacij se je bilo potrebno prilagajati. V prispevku predstavljam primere dobre prakse preverjanja in ocenjevanja znanja ter napredka dijakov na Srednji šoli za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani. Prav tako predstavljam pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi. Z uporabo razlicnih metod sem skušala zadostiti raznolikosti dijakov. Moj cilj je bil preizkusiti razlicne metode in doseci rezultate, primerljive s tistimi, pridobljenimi v razredu. Kljucne besede: preverjanje, ocenjevanje, exam.net, zanesljivost, težave Abstract Teachers are used to finding themselves in different situations where it is of utmost importance to act and adjust very quickly. During the time of remote teaching the teachers were put in a position where it was necessary to reset and redefine the whole process of working with students. With the help of different pre-prepared on-line materials and certain applications, teachers could do this almost immediately. I will present how this was done at my school The Secondary school for pharmacy, cosmetics and healthcare in Ljubljana, where I work. I will also point out some shortcomings of the methods and applications we used. By using different ways of remote testing and grading, I tried to adjust to the student's different learning styles and achieve results that could be compared to the ones in the classroom. Keywords: assessing, grading, exam.net, reliability, difficulties 1 POUCEVANJE IN OCENJEVANJE PRI POUKU NA DALJAVO Zaradi situacije v kateri smo se znašli v marcu pred dvema letoma, smo bili ucitelji v veliki vecini prisiljeni spoznati tako imenovano poucevanje na daljavo. V manjšem deležu so se ljudje na daljavo izobraževali že leta pred tem. Na primer v Avstraliji so zaradi velikih razdalj razlicni visokošolski programi delovali na daljavo, ker so bili njihovi diplomanti že v službah in so se predavanj v živo težko udeleževali. V casu zaprtja šol zaradi Covida-19 pa je šolanje/poucevanje na daljavo dobilo nove razsežnosti. Poucevanje na daljavo lahko glede na potrebe izvedemo na razlicne nacine: . Ucencem/dijakom/študentom razlago snovi pošljemo na njihov elektronski naslov ali jo naložimo v spletno ucilnico. . Za podajanje snovi izvedemo ucno uro »v živo« preko Zooma, MS Teamsov in drugih podobnih spletnih orodij. . Dodelimo naloge, s pomocjo katerih spremljamo razumevanje in napredek otrok. Kadar govorimo o poucevanju/ucenju na daljavo, v slovenskem jeziku vecinoma uporabljamo le ta izraz. Angleški jezik pa pozna tri: on-line learning, distance learning in remote learning. Prvi izraz se uporablja za izobraževanje preko spleta, ki je že v osnovi nacrtovano na spletu, s pomocjo spletnih ucilnic in je strukturirano od zacetka do konca. Druga dva izraza pa se uporabljata kot primer zacasne oziroma nujne rešitve zaradi izredne situacije (Gradecam 2020). Ves cas dela na daljavo smo se ucitelji na razlicnih šolah posluževali razlicnih metod. Odvisno od dogovora. Sama sem takoj na zacetku pricela s kombinacijo pouka v živo preko Zooma in navodil, ki sem jih pošiljala na razredne elektronske naslove, ki sem jih kasneje dodajala v eAsistentu v zavihku Xooltime. Za zacetek je bilo to najbolje, kar sem našla. Vendar pa smo skupaj z dijaki kmalu ugotovili, da so stvari prevec razpršene, da vkljucujemo prevec orodij. Na šoli smo se zato preko poletja odlocili, da bomo uporabljali program MS Teams, ki ga v doloceni meri uporabljam še sedaj. V casu poucevanja na daljavo se je pokazalo veliko prednosti tovrstnega poucevanja, še vec pa pomanjkljivosti. Podajanje ter razlaga snovi in delo z dijaki seveda ni bilo na primerljivi ravni s klasicnim poukom v razredu. Ucenci in dijaki so bili primorani, prakticno preko noci, postati veliko bolj disciplinirani pri delu. Vsi tega niso bili sposobni in so se izgubili. Naši otroci delujejo v sistemu, kjer so navajeni uciteljevega vodenja, usmerjanja in preverjanja izpolnjenih zahtev. Velikokrat se ne znajdejo, ce so prepušceni sami sebi. Še vec težav pa smo zaznali pri preverjanju in ocenjevanju znanja na daljavo. Slednje je marsikateremu ucitelju predstavljalo nepremagljivo težavo. Ustno ocenjevanje je še nekako steklo, vecjo težavo pa so predstavljala pisna ocenjevanja. Nacini ocenjevanja, cas ocenjevanja, tipi nalog, vse to je bilo potrebno spremeniti. Ponovno smo bili ucitelji prepušceni lastni iznajdljivosti. Vmes so se pojavila opozorila o snemanju ustnih in pisnih izpitov, kaj sme ucitelj preveriti ter cesa ne. V tem referatu se bom osredotocila na nacine preverjanja in ocenjevanja znanja, ki sem jih uporabljala sama in so se zdeli meni ter mojim dijakom najbolj ucinkoviti. 2 NACINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA NA DALJAVO – PRIMERI DOBRE PRAKSE Na zacetku našega poucevanja na daljavo je bilo manj možnosti pomoci. Na sreco, ali pa tudi ne, se je kasneje pojavilo veliko strani in aplikacij, ki so nam lahko bile v pomoc pri delu. Lahko bi rekli, da smo bili prica poplavi možnosti, za katere nismo vedeli, ali nam ustrezajo ali ne. Tudi tu se je vsak ucitelj sam odlocal, kaj bo in cesa ne bo uporabljal. Vzelo nam je veliko casa, ne glede na to, katero orodje smo si izbrali, da smo ga bolje spoznali in ga tudi uporabili v praksi. 2.1 PREVERJANJE ZNANJA IN SPROTNEGA DELA PRI POUCEVANJU NA DALJAVO Tako kot pri pouku v razredu si želimo sprotnega preverjanja razumevanja snovi, ki smo jo podali pri ucni uri. Možnosti je veliko, sama pa sem uporabljala naslednje: . Dijakom sem poslala delovne liste, ki so jih morali rešiti in poslati nazaj, da sem jih pregledala. Na zacetku mi je uspelo pregledati vecino le-teh, ko je postalo vsega prevec, pa sem vsakic nakljucno izbrala nekaj dijakov. . Glede na to, da poucujem jezik, so dijaki napisali vec sestavkov, ki sem jih popravila in podala komentar. . Sprotno smo preverjali razumevanje med urami »v živo«, dijaki so bili klicani mešano in ne po abecedi, da so vzdrževali pozornost. . Med urami so reševali naloge v Quizizz, zaradi cesar je bila ura pestrejša in zanimivejša, saj so lahko med sabo tudi tekmovali. Dijaki so uporabo platforme Quizizz zelo dobro sprejeli. Nekaj nalog sem uredila sama, vecinoma pa so kompleti primerov že narejeni in pripravljeni za uporabo. Vecina že pripravljenih nalog je v anglešcini, razdeljene so tudi po nivoju znanja. Dijaki so tako med sabo tekmovali v znanju novo pridobljenega besedišca in slovnice. Uporaba tega nacina vaje mi je omogocala, da sem spremljala, kdo od dijakov sodeluje in kdo ne – nastavitve sem uredila tako, da se je vaja samostojno zakljucila, ko je do konca rešil še zadnji dijak. Slika 1: Primer vaje na strani Quizziz. Pogled, kot ga vidi dijak med reševanjem: D:\posnetki zaslona\Posnetek zaslona Quizziz.png Vir: posnetek zaslona primera vaje Quizziz (11. 9. 2022) (https://quizizz.com/join/game/U2FsdGVkX1%252BliBm2zGAOnMwy1lGBEHkyLeX58%252B60cN7ImCR%252BkUYgRo%252Bfwz5hMSjz?gameType=solo) . Na zacetku, ko sem še uporabljala Xooltime (E-Asistent. b.l.), sem pred, med in po ucni uri postavila vprašanja, na katera so potem odgovarjali ali dopolnili dane povedi. Dijakom je bila na koncu zanimiva statistika odgovorov. Slika 2: Primer naloge, ko ucitelj preveri sprotno razumevanje obravnavane snovi: C:\Users\uporabnik\Downloads\IMG_20220822_200936 (2).jpg Vir: lasten, posnetek zaslona Xooltime eAsistent (E-asistent. b.l.) . Znotraj MS Teams sem obicajno kot anketo v Forms izvedla hiter pregled usvojenega znanja. Obenem se je pojavila analiza števila pravilnih odgovorov pri posameznih primerih in tako se je videlo, cesa dijaki niso razumeli. Slika 3: Primer sprotnega preverjanja usvojene snovi, iz podane statistike je razvidno, da je vecina dijakov snov razumela. Ucitelj lahko preveri tudi, kdo izmed dijakov ima najmanj pravilnih odgovorov: C:\Users\Romana\OneDrive - Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo\Desktop\posnetki zaslona\Posnetek zaslona 2022-09-04 164920.png Vir: lasten, posnetek zaslona MSTeams Forms (MSTeams. b.l.) Slika 4: Primer sprotnega preverjanja usvojene snovi, ko nihce ni podal pravilnega odgovora: C:\Users\Romana\OneDrive - Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo\Desktop\posnetki zaslona\Posnetek zaslona 2022-09-04 165203.png Vir: lasten, posnetek zaslona MSTeams Forms (MSTeams. b.l.) Seveda pa kljub trudu nalog, ki so bile predvidene za vajo, skoraj nikoli niso oddali vsi. 2.2 OCENJEVANJE ZNANJA PRI POUCEVANJU NA DALJAVO Ucitelji smo si v casu dela od doma zastavljali razlicne cilje, seveda so bili ti odvisni od predmeta do predmeta. Na naši šoli smo se v aktivu tujih jezikov odlocile pridobiti vse nacrtovane ocene, torej tri pisne in dve ustni oceni v celotnem šolskem letu. 2.2.1 USTNO OCENJEVANJE ZNANJA: Pridobivanje ocen pri pouku anglešcine ni predstavljalo vecjih težav. Pri ocenjevanju so morali biti vedno prisotni tudi drugi dijaki, ravno tako kot v razredu. Preostali dijaki so prejeli zadolžitve (vecinoma vaje), nekaj pa jih je imelo nalogo poslušati in (so)ocenjevati sošolca/-ko. Prižgane kamere so bile obvezne. Dijaki so prejeli vsak po tri vprašanja, vezana na snov. Ocenjevanje je potekalo kot pogovor v angleškem jeziku, ocenjeni so bili po naslednjih kriterijih: besedišce, slovnica, izgovorjava, sodelovanje v pogovoru in delno vsebina. Vecinoma je vse potekalo brez težav, dijaki so se držali dogovorjenih terminov. Dve dijakinji sta bili ujeti pri goljufanju. Obe sta brali vnaprej pripravljene povedi, kar je bilo zelo ocitno (oci so bile uperjene nekam v višave za kamero). Pri eni dijakinji so se listi, ki jih je ocitno prilepila na steno za kamero, odlepili in kamero zakrili. V teh dveh primerih smo ocenjevanje nemudoma prekinili. Ocene, ki so jih dijaki pridobili na ta nacin, so se tudi kasneje, ko smo zaceli ocenjevanje v šoli, izkazale za dokaj tocne. Popolnoma drugace pa je bilo s pisnim ocenjevanjem. 2.2.2 PISNO OCENJEVANJE ZNANJA: Medtem ko sem se za preverjanje znanja, razumevanja in napredka posluževala razlicnih metod, sem se že takoj na zacetku odlocila, da pisno ocenjevanje izvajam le s pomocjo strani Exam.net (Exam.net. b.l.). To je bil edini nacin, ki sem ga v tem casu spoznala, pri katerem je ob reševanju zagotovljena dokaj velika mera objektivnosti. Z izjemo nekaj dijakov so se ocene izkazale za realne in dovolj ustrezne. Exam.net je program, ki omogoca pisanje testov na daljavo. Ima številne varnostne omejitve, ki kandidatom precej dobro onemogocajo goljufanje. Za uporabo Exam.net dijaki ne potrebujejo posebnih aplikacij ali programov. Do njega dostopajo preko brskalnika. Vpišejo se s šolskim elektronskim naslovom in kljucem, ki jim ga posreduje ucitelj tik pred izpitom. Ucitelj lahko varnostno doda še druge kategorije, kot so: razred, telefonska številka, osebna številka dijaka, ime ucitelja, itd. Ucitelj lahko doloci, da se kandidatom doloci šifra, tako da med popravljanjem ne ve, za katerega kandidata gre (kandidati so šifrirani kot na maturi). Da sem zagotovila kar se da veliko kontrolo nad dejanji dijakov, smo se najprej povezali na MSTeamsih v video klicu. Znotraj aktiva smo si med sabo pomagale, tako da je vsaka prevzela nadzor nad petnajstimi dijaki, kar je omogocalo vecjo preglednost. Videokonferenca in reševanje testa ne moreta potekati na isti napravi. Zaradi osveževanja ali drugih motenj lahko to povzroci, da program kandidatu zaklene izpit. Kandidat lahko v tem primeru nadaljuje z izpitom le, ce ucitelj tako presodi (da ni šlo za goljufanje, ampak se je izpit zaklenil zaradi drugih razlogov). Dijaki so tako uporabljali pametne telefone za video klic in racunalnike za dostop do strani Exam.net. Na video klicu je ucitelj moral videti dijaka in delovno površino. Da smo zagotovili tekoc in nemoten potek izpita, smo nekaj dni pred izpitom izvedli tudi poskusni test. Ko dijaki vpišejo kljuc, pocakajo, da ucitelj s klikom za vse naenkrat odpre pogled na test. Slika 5: Dve možnosti pogleda dijaka: test na levi polovici ekrana, rešitve vpisujejo na desni: D:\posnetki zaslona\Posnetek zaslona 2022-09-04 170050.png Vir: lasten, posnetek zaslona primera testa – Exam.net (10. 9. 2022) Slika 6: Test v zgornji polovici ekrana, rešitve vpisujejo spodaj: D:\posnetki zaslona\Posnetek zaslona 2022-09-04 170511.png Vir: lasten, posnetek zaslona primera testa – Exam.net (10. 9. 2022) Dijak ima pogled na besedilo testa, odgovor vpisuje v pripravljen list za odgovore. Ima tudi vpogled na cas izpita ter možnost komunikacije z uciteljem. Ucitelj lahko pošilja sporocila posameznim kandidatom ali vsem skupaj naenkrat (primer: »Do konca izpita je še 15 minut.«). Uciteljev pogled znotraj strani Exam.net (Exam.net. b.l.) vkljucuje: . Imena prijavljenih kandidatov in njihove osnovne podatke (razred, elektronski naslov). . Cas zacetka in konca izpita. . Število v posameznem trenutku oddanih testov. . Pogled na odgovore posameznih kandidatov (ucitelj lahko spremlja hitrost reševanja nalog pri posameznih kandidatih in ce želi, lahko dijaku poda dodatna navodila v zasebnem klepetu). . IP kandidata. Ce želi kandidat odpreti drug program, brskalnik ali klikne kakorkoli zunaj exam.net, mu program onemogoci nadaljevanje izpita. Ucitelj lahko v pisni obliki kandidata pozove, da pojasni razlog dogodka in se potem odloci, ali bo kandidatu dovolil nadaljevanje pisanja ali ne. Slika 7: Pogled ucitelja v programu Exam.net: D:\posnetki zaslona\Posnetek zaslona 2022-09-04 165712.png Vir: lasten, posnetek zaslona – Exam.net (10. 9. 2022) Ucitelj ob koncu izpita naloži naloge v mapo v racunalniku kot pdf ali word dokument in jih popravi oziroma oceni. Odvisno od tipa nalog obstaja tudi možnost samoocenjevanja testa. Kopijo ocenjenega izpita lahko ucitelj potem pošlje kandidatu na elektronski naslov. 3 IZZIVI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA NA DALJAVO Najvecja pomanjkljivost strani exam.net je, da je placljiv in ravno zaradi tega se veliko šol ni odlocilo za zakup dostopa. Kljub temu da je ocenjevanje na daljavo s pomocjo Exam.net najboljša možnost, ki sem jo našla, pa seveda ni popolnoma enako kot pisanje izpitov v razredu pod budnim ocesom nadzornega ucitelja. Ob uporabi exam.net so se pojavile dolocene težave: . Slaba internetna povezava dijakov. Ucitelj lahko sproti pregleduje odgovore kandidatov in spremlja njihov napredek. Obcasno se je zgodilo, da se podatki zaradi slabe internetne povezave niso sproti posodabljali. Kljub temu so bili vsi podatki in odgovori shranjeni in so se pojavili ob prenosu izpitov na racunalnik. . Dijaki lahko kljub temu goljufajo – med izpitom sem ugotovila, da se je dijakinji pod mizo skrivala sošolka in ji narekovala odgovore. . Vecinoma je nemogoce ugotoviti, ali je dijak dejansko po pomoti zaklenil stran in ne more nadaljevati s pisanjem ali pa je poizkušal goljufati in brskal po internetu. . V enem primeru sem opazila, da sta imela dva dijaka, sošolca, enak IP, s katerega sta se povezala na izpit. Izkazalo se je, da sta pisala v istem stanovanju, lahko da celo v isti sobi. Na to dejstvo prej nista opozorila. . S casom so se na spletu pojavili tudi nasveti v stilu »How to cheat on exam.net?« (»Kako goljufati na strani exam.net?«). Zavedam se, da lahko kandidati goljufajo tudi v razredu, ucitelju pred ocmi, zato sem še vedno prepricana, da sem pri 95 % dijakov uspela pridobiti realne rezultate s pomocjo uporabe orodja Exam.net. 4 LITERATURA IN VIRI 1) E-asistent. b.l. https://www.easistent.com (10. 9. 2022). 2) Exam.net. b.l. https://exam.net/ (10. 9. 2022). 3) Gradecam. 2020. What is Remote Learning and How Effective can it be? https://gradecam.com/2020/07/what-is-remote-learning-and-how-effective-can-it-be (11. 9. 2022). 4) Microsoft Teams. b.l. https://www.microsoft.com/sl-si/microsoft-teams/log-in (10. 9. 2022). 5) Quizizz. b.l. https://quizizz.com/join (11. 9. 2022). OCENA KAKOVOSTI POKLICNEGA IZOBRAŽEVANJA S STRANI DIJAKOV IN UCITELJEV V PERSPEKTIVI KOMBINIRANIH OBLIK POUCEVANJ V PETIH EVROPSKIH DRŽAVAH ASSESSMENT OF THE QUALITY OF VOCATIONAL EDUCATION BY STUDENTS AND TEACHERS FROM THE PERSPECTIVE OF BLENDED FORMS OF TEACHING IN FIVE EUROPEAN COUNTRIES Dr. Alenka Hmelak Gorenjak Izobraževalni center Piramida Maribor, Slovenija The Education Centre Piramida Maribor, Slovenia a.hmelak.gorenjak@icp-mb.si Dr. Liena Adamsone VECC "Riga State Technical School", Latvija VECC "Riga State Technical School", Latvia liena.adamsone@rvt.lv Nikolaos Georgiadis Epimorfotiki Kilkis Monoprosopi E.P.E. Grcija Epimorfotiki Kilkis Monoprosopi E.P.E. Greece nicolas@epimorfotiki.gr Natella Mihhailova Ida-Virumaa Training Vocation Center, Estonija Ida-Virumaa Training Vocation Center, Estonia natella.mihhailova@ivkhk.ee Rasa Lužyte Vilnius Jerusalem labor market training centre, Litva Vilnius Jerusalem labor market training centre, Lithuania r.luzyte@mokymas.eu Izvlecek Kombinirane metode poucevanja/ucenja bi naj postale dobra praksa dela tudi v poklicnih šolah. Namen Erasmus+ projekta Strateška partnerstva »Kombinirane metode poucevanja v poklicnih šolah« je bil izmenjava dobrih praks in priprava prirocnika s podrocja kakovostnega poucevanja z vsemi elementi kombiniranih metod – uporabo virtualnih orodij in aktivnih ucnih metod v razredu. V okviru projekta je od septembra do decembra 2021 potekala raziskava o kakovosti poucevanja v poklicnih šolah. V raziskavo je bilo vkljucenih 495 dijakov in 158 uciteljev v šolah petih evropskih držav: Estonije, Grcije, Latvije, Litve in Slovenije. Vecina dijakov meni, da med šolanjem pridobijo ustrezne poklicne vešcine, predvsem zaradi izkušenj, ki jih pridobijo s prakticnim izobraževanjem. Slabše se razvijajo kompetence kot so kulturna zavest, vzpodbujanje želje za lastno podjetniško pot, upravljanje s casom in sposobnost kriticnega mišljenja. Po mnenju uciteljev imata najvecjo težo za kakovost ucnega procesa motivacija dijakov in kakovost poucevanja. Kombinirane metode poucevanja nudijo višjo kakovost poucevanja in vec priložnosti za pridobivanje potrebnih kompetenc 21. stoletja. Kljucne besede: poklicno izobraževanje, uspešnost dijakov, kombinirano poucevanje, anketa, evropske države. Abstract Blended teaching/learning methods should become a good work practice also in vocational schools. The aim of the Erasmus+ project Strategic partnership »Blended teaching and learning in VET schools« was the exchange of good practices and the preparation of a manual in the field of quality teaching that would include all elements of blended methods. As part of the project, a survey on the quality of teaching in vocational schools was conducted from September to December 2021. 495 students and 158 teachers in schools of five European countries were included in the research: Estonia, Greece, Latvia, Lithuania and Slovenia. Most students believe that during schooling they acquire relevant professional skills, mainly due to the experience they gain through practical education. Competences, such as cultural awareness, encouraging the desire for one's own entrepreneurial path, time management and the ability to think critically, develop less well, in their opinion. According to the teachers, the motivation of students and the quality of teaching have the greatest weight on the quality of the learning process. In the 21st century, blended teaching methods offer a higher quality of teaching and more opportunities to acquire the necessary competences. Key words: vocational education, student performance, blended teaching, survey, European countries. 1 UVOD V casu epidemioloških razmer Covida 19 so bili ucitelji prisiljeni poucevati na daljavo z uporabo tehnologije, ki je niso vsi obvladali v dovolj veliki meri, ali pa so jo uporabljali celo prvic. Poucevanje na daljavo je na eni strani prineslo veliko novih izzivov za pouk v novi dobi komunikacijske tehnologije, na drugi strani pa so se odpirale dileme o kakovosti tega pouka. Za celovit pouk ni bila dovolj le video konferenca na izbrani platformi, temvec je bilo potrebno z uporabo razlicnih platform organizirati skupine študentov, izvajati spletno preverjanje in ocenjevanje znanja, spletno anketiranje ter izvajanje kvizov. Ucitelji bi morali biti vešci priprave video gradiva v zvezi z doloceno temo predmeta, znati naložiti avdiovizualno gradivo na splet in ga deliti s študenti. Na razlicnih platformah so na voljo možnosti uporabe virtualnih laboratorijev za razlicna predmetna podrocja in ucitelji naj bi tem novostim sledili. Po vrnitvi k pouku v ucilnice je vprašanje o uporabi IKT tehnologije za izvedbo kombiniranih metod poucevanja postalo neizogibno. Pri kombiniranem ucenju gre za uporabo vec kot le ene metode poucevanja, pri cemer se neposredni stik med študentom in izvajalcem ucne enote dopolnjuje z razlicnimi IKT aktivnostmi. Cilj kombiniranega ucenja je pomagati študentom pri vsebinah, pri katerih potrebujejo pomoc in vložiti manj casa v razlago spoznanj, za katere študenti naceloma ne potrebujejo pomoci oz. jih lahko usvojijo sami (Didakt.UM 2019). Študentje so v vsakdanjem življenju navajeni uporabljati razlicne digitalne tehnologije. Tako se je pri njih, še posebej po ucenju na daljavo, povecalo pricakovanje o prožnem in diferenciranem ucenju v šoli. Tudi s strani strokovnjakov se navajajo resni razlogi za uporabo kombiniranih metod poucevanja. Med najpomembnejšimi so: - boljši ucni rezultati; omogoceni so zaradi novih ucnih strategij, ki v tradicionalnem okolju niso možne in omogocajo tudi vecjo sodelovalnost študentov; - povecan dostop in prilagodljivost; kombinirano poucevanje lahko zagotovi vecjo prilagodljivost in dostop do ucnih izkušenj z razširitvijo ucenja izven meja ucilnice; - vecja stroškovna ucinkovitost v smislu casa in denarja za ucitelje in študente (Graham in sod. 2019). V zadnjih desetletjih se pojavljajo tudi številne študije in priporocila o potrebnih kompetencah, ki bi naj zagotavljale uspešnost diplomantov za 21. stoletje. Med sabo se študije razlikujejo, vse pa so si enotne, da bo uspešnost povezana z dosego naslednjih kompetenc: kreativnost in inovativnost, kriticno razmišljanje in reševanje problemov, komunikacija, sodelovanje, upravljanje z IKT, skrb za lastno kariero in kulturna zavest (Beers 2011). Postavlja se vprašanje o ustrezni usposobljenosti uciteljev za uspešno nadomešcanje tradicionalnih oblik poucevanja z novimi, ki bodo omogocala znanja/kompetence za novo digitalno prihodnost. V ta namen so bili uvedeni v evropskem prostoru številni projekti, v katerih ucitelji spoznavajo kombinirane/hibridne nacine poucevanja in z njimi povezane ustrezne platforme, jih razvijajo in delijo dobre prakse med razlicnimi šolami. V veliki meri pokrivajo te vsebine Erasmus + projekti v okviru strateških partnerstev. 2 PROJEKT »KOMBINIRANO POUCEVANJE/UCENJE V POKLICNIH ŠOLAH« V zacetku maja 2021 smo na IC Piramida Maribor priceli aktivno sodelovati v osemnajstmesecnem Erasmus+ projektu KA 2, strateška partnerstva, z naslovom »Kombinirano poucevanje in ucenje v poklicnih šolah« (»Blended teaching and learning in VET schools«) z naslednjimi partnerskimi šolami: - VECC "Riga State Technical School", Latvija (nosilni partner) - Epimorfotiki Kilkis Monoprosopi E.P.E., Grcija - Ida-Virumaa Training Vocation Center, Estonija - Vilnius Jerusalem labor market training centre, Litva. Cilji projekta so bili: - deliti in izmenjati dobre prakse na podrocju kakovostnega poucevanja z uporabo virtualnih orodij in uporabo aktivnih ucnih metod v razredu in - priprava prirocnika za izboljšanje ucnega procesa in ucnih rezultatov v poklicnih šolah (Blended teaching and learning in VET schools 2022). Projektne aktivnosti smo priceli z raziskavo, katere namen je bil oceniti kakovost poucevanja v poklicnih šolah, vrste izobraževalnih orodij, tehnik in metod dela, ki se uporabljajo pri poucevanju ter ugotoviti glavne dejavnike, ki vplivajo na kakovost izobraževalnega procesa. Raziskava je potekala s pomocjo anonimne ankete uciteljev strokovnih in splošnih predmetov v vseh šolah vkljucenih partneric. Izvedli smo tudi anonimno anketo med dijaki zakljucnih letnikov z namenom ugotoviti njihovo oceno prakticne uporabe vsebin poklicnega izobraževanja. 2.1 POTEK RAZISKAVE Raziskava je potekala v šolskem letu 2021/22 (od septembra do decembra) s pomocjo spletnega anketiranja in anket v fizicni obliki. Potekala je v dveh delih: - anketa dijakov in - anketa uciteljev. Ankete so se izvajale v poklicnih šolah projektnih partnerjev: Grcije, Estonije, Latvije, Litve in Slovenije. Vsaka clanica je bila odgovorna za izvedbo lastne ankete, ki so jo v strokovnem timu pripravili s sodelovanjem vseh partnerjev. Rezultati ankete vsake posamezne clanice so objavljeni na spletni strani projekta (Blended teaching and learning in VET schools 2022), za pripravo skupnih rezultatov je bil odgovoren grški strokovni tim (Analysis of the results. 2022). V anketi dijakov je sodelovalo 495 dijakov poklicnih šol, med katerimi jih je bilo 77 % starih med 17 do 20 let. Le manjši delež dijakov je bilo mlajših (7 %). Posamezne države so v anketo vkljucile tudi odrasle šolajoce, ki predstavljajo 16 % vseh anketiranih. 67 % anketiranih je obiskovalo triletni program, 18 % štiriletnega, ostali anketirani so obiskovali dvo ali enolteni program. Vecina vkljucenih šol delujejo v okviru tehniških šolskih centrov, zato je bil med anketiranimi zastopan v vecini moški spol (66 %). V anketi uciteljev je sodelovalo 158 uciteljev strokovnih in splošnih predmetov. Najvec veljavnih anket uciteljev je bilo iz Latvije (39 %), iz Litve 16 %, ostale tri partnerice so vkljucile v anketo po 24 uciteljev (15 %). Reševanje anket je bilo anonimno in neobvezno. Med slovenskimi ucitelji se je na IC Piramida Maribor odlocila za sodelovanje v anketi polovica zaposlenih uciteljev. 2.2 REZULATI ANKETIRANJA DIJAKOV Dijaki so se pri prvem vprašanju morali odlocati med znanji/kompetencami, ki jih pridobijo v zadostni meri v poklicni šoli. Odlocali so se med 15 razlicnimi znanji/kompetencami: - komunikacija v materinem jeziku, - komunikacija v tujem jeziku, - uporaba matematike, - uporaba ustreznih strokovnih tehnologij, - uporaba informacijskih tehnologij (IKT), - upravljanje s casom, - sposobnost kriticnega mišljenja, - reševanje problemov, - komunikacijske in pogajalske sposobnosti, - kulturna zavest, - sposobnost uciti se z uporabo življenjskih situacij, - sodelovanje z razlicnimi ljudmi, - sposobnost prevzemanja pobude, - vzpodbujanje želje za lastno podjetniško pot, - delo v skupinah, - ali drugo. Vecina dijakov (vec kot 75 %) se je strinjala, da med šolanjem pridobijo dovolj znanja/kompetenc s podrocja: sodelovanj z razlicnimi ljudmi, komunikacije v materinem jeziku, sposobnosti uciti se iz življenjskih situacij, uporaba ustreznih strokovnih tehnologij in sposobnosti prevzemanje pobude (razvidno iz grafa 1). Graf 1: Kompetence/znanja za katere se najvecji odstotek dijakov strinja, da jih pridobijo med izobraževalnim procesom v zadostni meri. Znanja/kompetence, ki jih po mnenju dijakov (vec kot 30 %) le-ti ne pridobijo v zadostni meri, so bile: kulturna zavest, vzpodbujanje želje za lastno podjetniško pot, upravljanje s casom, uporaba matematike in sposobnost kriticnega mišljenja. Graf 2: Kompetence/znanja za katere se najvecji odstotek dijakov strinja, da jih med izobraževalnim procesom ne pridobijo v zadostni meri. Kljub nekaterimi nezadostno usvojenimi kompetencami/znanji, lahko rezultat prvega vprašanja povzamemo v pozitivni obliki, saj je bilo 72 % odgovorov dijakov usmerjenih na stran zadostnega pridobivanja kompetenc izpostavljenih v anketnem vprašalniku. Prav tako se je 75 % dijakov strinjalo, da jim s šolanjem pridobljene kompetence omogocajo ustrezno strokovno znanje za opravljanje poklica. Vecina dijakov meni, da je to zaradi pridobivanje izkušenj s prakticnim izobraževanjem (razvidno iz slike 1). Dijaki, ki menijo, da se med izobraževanjem ne naucijo dovolj, navajajo kot razlog premalo pridobljenega znanja pri prakticnem pouku (še posebej v casu epidemije Covid 19). Slika 1: Prikaz za anketirane dijake najpomembnejši dejavniki/znanja v izobraževalnem procesu za opravljanje poklica. Anketirani dijaki so med znanji/kompetencami, ki jih še niso pridobili v zadostni meri in se jim zdijo pomembne za opravljanje njihovega poklica, najveckrat oznacili naslednja znanja oz. kompetence: - strokovne vešcine in znanja (17 % dijakov) - kriticno mišljenje (12 % dijakov) - upravljanje s casom (11 % dijakov) - reševanje problemov (10 % dijakov) - informacijska tehnologija IKT (9 % dijakov) V tabeli 1 je razviden skupen rezultat ankete in razlike med državami. Slovenski dijaki so bili najbolj kriticni do pridobivanja naslednjih kompetenc: upravljanje s casom, kriticno mišljenje, komunikacijske sposobnosti in informacijska tehnologija. Tabela 1: Rezultati odgovorov na vprašanje »Katere strokovne vešcine in kompetence, ki se jih še niste naucili v izobraževalnem procesu, boste potrebovali za delo v vašem poklicu?« Strokovne vešcine in kompetence Država šolanja Povprecje EE GR LT LV SI Strokovne vešcine in znanja 9 11 16 37 11 16,8 Upravljanje s casom 11 10 9 9 15 10,8 Kriticno mišljenje 12 12 8 11 15 11,6 Reševanje problemov 7 11 11 12 11 10,4 Komunikacijske sposobnosti 10 8 5 9 14 9,2 Znanje tujega jezika 10 11 9 7 5 8,4 Delo v skupini 10 9 8 5 5 7,4 Matematika 8 7 7 2 7 6,2 Informacijska tehnologija 7 13 11 3 13 9,4 2.3 REZULATI ANKETIRANJA UCITELJEV V nadaljevanju so podani povprecni rezultati anketiranja uciteljev v petih evropskih državah (slika 2). Odgovori med ucitelji posameznih držav so se razlikovale. Podrobnosti so razvidne iz porocil posameznih držav (Blended teaching and learning in VET schools 2022). Slika 2: Število in države uciteljev zajetih v anketiranje 2.3.1 Uporaba interaktivnega orodja in platform Na vprašanje uciteljem o uporabi interaktivnega orodja pri poucevanju (slike, video, kvizi …) je 95 % uciteljev odgovorilo pritrdilno. 5 % uciteljev pa uporablja interaktivno orodje pri pouku uporablja le redko ali nikoli (Graf 3). Graf 3: Prikaz pogostosti uporabe interaktivnega orodja pri poucevanju. Vecina uciteljev (74 %) je po rezultatih ankete prepricanih, da uporaba interaktivnega orodja veca interes študentov za vsebine pouka, 24 % uciteljev pa jim predpisuje manjši pomen. Da interaktivno orodje nima vpliva na interes študentov za vsebine predmeta meni 2 % uciteljev. Samo 20 % uciteljev vedno spodbuja svoje ucence k uporabi interneta, 44 % pogosto, ostali ucitelji vcasih (25 %) ali redko oz. nikoli (11 %) (glej Graf 4). Graf 4: Prikaz kako pogosto ucitelji spodbujajo svoje dijake k uporabi interneta za usvajanje vsebin predmeta. Vecji pomen podajajo ucitelji prakticnim primerom, saj jih pri pouku podaja velika vecina (99 % vseh anketiranih uciteljev). Vrste in število platform, ki jih uporabljajo ucitelji za izvedbo pouka se med ucitelji posameznih držav razlikujejo. V nekaterih državah so dolocene platforme predpisane s strani vlade, tako kot npr. Cisco Webex v Grciji in Moodle v Sloveniji. Platforma Mykoob se uporablja samo v Litvi. Med uporabljenimi platformami je najbolj razširjena Microsoft Teams, uporablja jo 48 % vseh uciteljev (glej Graf 5). Graf 5: Prikaz uporabe posameznih platform pri uciteljih v poklicnih šolah. Na vprašanje »Ali od svojih študentov pridobivate povratne informacije o vaših metodah poucevanja in njihovi ucinkovitosti?« je 21 % uciteljev odgovorilo z "ne". Od 79 %, ki so odgovorili z "da", jih je 98,2 % (77,58 % vseh) odgovorilo, da bi po potrebi ustrezno prilagodili svoje metode poucevanja in le 1,8 % (1,42 % vseh) jih svojih metod dela ne bi prilagodilo povratni informaciji študentov. 2.3.2 Kombinirane metode poucevanja Ucitelji so v anketi na vprašanje »Katere metode poucevanja najbolj spodbujajo ucence k aktivnemu delu?« uvrstili kombinirane metode na drugo mesto. Najvec uciteljev (62 %) je mnenja, da so ucenci pri izvajanju klasicnih oblik poucevanja »iz oci v oci« najbolj aktivni. Ucenje na daljavo sodi po mnenju anketiranih uciteljev med manj ucinkovite metode poucevanja (glej Graf 6). Graf 6: Prikaz odgovor na vprašanje o metodah, ki ucence najbolj spodbujajo pri delu. Ucitelji so oznacili kot ekstremno ali zelo pomemben oseben stik med ucencem in uciteljem (87 %), le manjšina jih meni, da je oseben stik le zmerno pomemben (12 %). Zanimiv je bil rezultat odgovorov na vprašanje »V kolikšni meri znate združiti posamezne sestavine kombiniranega poucevanja (pouk iz oci v oci, spletno poucevanje, uporaba razlicnih interaktivnih orodij v razredu, samostojno ucenje, simulacije, ocenjevanje in povratne informacije, trening ena na ena), da bi bila ucna ura skladna in ucinkovita?«. Manj kot polovica uciteljev (48 %) meni, da lahko zelo uspešno vkljucujejo elemente kombiniranih oblik pouka za ucinkovito izvedeno ucno uro, prav toliko uciteljev lahko to izvaja v manjši meri uspešno, 4 % uciteljev pa se ne cuti usposobljenih za izvajanje takšnih oblik pouka (glej Graf 7). Po drugi strani 64 % uciteljev meni, da potrebujejo s tega podrocja dodatna izobraževanja, s pomocjo katerih bi lahko izboljšali ucno uspešnost dijakov. Graf 7: Prikaz odgovorov na vprašanje, kako uspešno znajo ucitelji vkljucevati v pouk elemente kombiniranih metod poucevanja. Na vprašanje, ali ucenje na daljavo zmanjšuje vlogo ucitelja v izobraževalnem procesu, je temu pritrdilo 37 % vprašanih, 63 % vprašanih uciteljev pa se s trditvijo ni strinjalo. 2.3.3 Dejavniki, ki imajo najvecji vpliv na kakovost ucnega procesa Ob vprašanju »Kateri dejavniki najbolj vplivajo na kakovost izobraževalnega procesa?« so ucitelji izbirali med družinskimi dejavniki, dejavniki povezani s šolo in osebnimi dejavniki: [družina] financna sredstva, ki so na voljo gospodinjstvom/ sredstva za socialno pomoc, ki so na voljo gospodinjstvom; [družina] stopnja izobrazbe staršev; [družina] poklic staršev je povezan s stroko; [družina] financna sredstva, ki so na voljo v gospodinjstvu za izobraževanja; [družinski] financna sredstva, ki so na voljo v gospodinjstvu za kulturo; [šola] kakovost poucevanja; [šola] kakovost ucnega nacrta; [šola] sodelovanje v projektih; [šola] pomanjkanje uciteljev; [šola] IKT oprema na šoli in usposobljenost uciteljev za delo z njo; [šola] spodbujanje k strokovnemu izpopolnjevanju uciteljev; [šola] delež dijakov osipnikov; [šola] zunanja podoba (image) šole; [osebni dejavniki] pravilno izbran poklic (ucenec se je odlocil za poklicno pot, ki ga veseli); [osebni dejavniki] izvenšolske dejavnosti v povezavi z izbranim poklicem; [osebni dejavniki] motivacija dijakov; [osebni dejavniki] osebna ucinkovitost; [osebni dejavniki] cas v šoli namenjem pridobivanju poklicnih vešcin; [osebni dejavniki] samostojno pridobivanje poklicnega znanja – izven šole. Med skupno 19 dejavniki, so jih lahko ucitelji oznacili pet. Med petimi najpogosteje izbranimi dejavniki sta bila dva družinska dejavnika - financna sredstva, ki so na voljo gospodinjstvom - stopnja izobrazbe staršev dva osebna dejavnika: - pravilno izbran poklic (ucenec se je odlocil za poklicno pot, ki ga veseli); - motivacija dijakov in le eden dejavnik povezan s šolo: - kakovost poucevanja Vendar je bila teža teh dejavnikov razlicna: po mnenju uciteljev imata najvecjo težo na kakovost ucnega procesa motivacija dijakov in kakovost poucevanja. Na tretjem mestu je pravilno izbran poklic, nato sledita oba družinska dejavnika (financna sredstva in izobrazba staršev) (glej Graf 8). Graf 8: Prikaz razporeditve petih dejavnikov, ki po mnenju anketiranih uciteljev najbolj vplivajo na kakovost ucnega procesa. Odgovori anketiranih uciteljev na vprašanje o vplivu dejavnikov na kakovost ucnega procesa so presenetljivi. Pricakovali bi bistveno vecjo težo na strani dejavnikov, ki so povezani s šolo (razen kakovosti poucevanja tudi ucni nacrt, uporaba IKT opreme in usposobljenost uciteljev za njo, strokovno izpopolnjevanje uciteljev ipd.) in se na šolah tudi letno evalvirajo. Odgovori uciteljev se med posameznimi državami ne razlikujejo bistveno. 3 ZAKLJUCEK Ocena kakovosti izobraževanja skozi prizmo dijakov je zadovoljiva, saj vecina dijakov meni, da med poklicnim izobraževanjem pridobijo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo za opravljanje poklica. Glavni razlog za uspešno pridobitev poklicnih znanj in vešcin so izkušnje, ki jih pridobijo s prakticnim izobraževanjem. Na drugi strani pa je v poklicnem izobraževanju premajhen poudarek na pridobivanju kompetenc, kot so kulturna zavest, vzpodbujanje želje za lastno podjetniško pot, upravljanje s casom in sposobnost kriticnega mišljenja. Slednje je možno uspešno razvijati s kombiniranimi metodami poucevanja, ki pri uciteljih še niso sprejete v dovolj veliki meri. Le manjši del uciteljev jih lahko v razredu izvaja z gotovostjo, ostali bi potrebovali dodatna izobraževanja. Ucenje na daljavo v casu epidemije je pripomoglo k bolj razširjeni uporabi razlicnih platform, vendar obstaja bojazen, da ucitelji ne bodo znali izkoristiti novih možnosti poucevanja tudi v razredu pri pouku »iz oci v oci«. Ucitelji se zavedajo, da kakovost poucevanja pomembno vpliva na kakovost ucnega procesa, vseeno pa na prvo mesto postavljajo motivacijo dijakov. Motivacija dijakov se s sodobno tehnologijo spreminja, ucitelji pa bi morali tem spremembam slediti. Prav tako se spreminjajo potrebna znanja/kompetence za dobo hitrega digitalnega razvoja. Z uporaba kombiniranih metod poucevanja ucitelji lažje sledijo temu razvoju. 4 IZJAVA Raziskava je bila omogocena s strani Erasmus + programov, strateška partnerstva. Mnenja in stališca izražena v clanku so izkljucno mnenja in stališca avtorjev in ne izražajo nujno tudi mnenja Evropske Unije. Niti Evropska Komisija niti osebe, ki delujejo v njenem imenu, niso odgovorne za uporabo podatkov iz clanka. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Analysis of the results of the teachers and students’ surveys on how to improve teaching quality and students’ performance in blended teaching/learning in today’s study environment of VET schools. 2022. Blended teaching and learning in VET schools. Erasmus KA2. https://btl.rvt.lv/prezentacijas/Report_Final.pdf (17. 8. 2022) 2) Beers, S.Z., 2011. 21st Century Skills: Preparing Students for THEIR Future, STEM. https://cosee.umaine.edu/files/coseeos/21st_century_skills.pdf 3) Blended teaching and learning in VET schools. 2022. Erasmus KA2. https://btl.rvt.lv/en/ (16. 8. 2022) 4) Didakt.UM. 2019. Strokovna podlaga za kombinirano ucenje. Univerza v Mariboru. https://didakt.um.si/oprojektu/projektneaktivnosti/Documents/Strokovna%20podlaga%20kombinirano%20u%C4%8Denje-13jun19.pdf (23. 8. 2022) 5) Graham, C. R., Borup, J., Short, C. R., & Archambault, L. 2019. K-12 blended teaching: A guide to personalized learning and online integration. Provo, UT: EdTechBooks.org. http://edtechbooks.org/k12blended (17. 8. 2019) COMPARISON OF ONLINE LEARNING METHODS USED IN PARTNER COUNTRIES AND TEACHERS´ AND STUDENTS´ OPINIONS ABOUT GOOD ONLINE LEARNING Boštjan Ozimek Biotehniški izobrazevalni center Ljubljana, Slovenia Joop van der Horst ROC Graafschap College, Netherlands Benne Huisman ROC Graafschap College, Netherlands Yulia Sergeeva Tampere University of Applied Sciences – TAMK, Finland Petri Tuohimäki Tampere University of Applied Sciences – TAMK, Finland Anu Sköld-Nurmi WinNova (Finland) Jonna Malmivuori WinNova, Finland Marko Sookari WinNova, Finland Polonca Korez Biotehniški izobrazevalni center Ljubljana, Slovenia Abstract The Genuine Digi project brought together VET providers from Slovenia, the Netherlands and Finland to gather information on the methods used for online learning in VET organisations in the partner countries. Objective was to get pivotal overview of the current competences of VET teachers and the skills and knowledge required for effective e-learning in the future. The project is funded by Erasmus+. The programme, currently being developed under the Genuine Digi project, will increase the opportunities for VET teachers to learn about digital pedagogy and adopt new ways of using technology in pedagogically meaningful ways, thus bridging the gap between teachers. The first intellectual output (O1) presented in this document aimed to gather information on the methods used in online learning in the partner countries, thus providing an important overview of current competences in VET. Findings presented in this document will provide basis for developing a digital pedagogical model. In the following steps we will create educational training materials for teachers. Key words: Genuine Digi, e-learning, digital competences, COVID-19 1 INTRODUCTION The Genuine Digi project is part of the Erasmus+ KA2 Strategic Partners Programme. The Genuine Digi project aims to improve the online pedagogical skills of VET teachers and thus increase the digital competencies of teachers and students. It is pivotal for VET teachers to have the skills needed to deliver qualitative and inclusive education through online, virtual means. Improving VET teachers' pedagogical online skills has implications for VET teachers' understanding of how best to integrate digital online technology into the subject, teaching, training, and learning, including work-based learning. They could develop ideas on how best to monitor the development of VET students' competencies, how to conduct examinations or assessments online, to deliver inclusive online training, and how to conduct other pedagogically relevant activities and actions online while maintaining the same level of quality as in the classroom. The first step was to gather information on the methods used in online learning in the partner countries, thus providing an overview of the current competencies of VET teachers and the skills and knowledge needed. In addition, we gathered information on learners' views on online learning practices. This knowledge should allow the development of useful training programs tailored to the needs of each partner country, considering the competence requirements for online learning in the partner countries and the views of teachers and learners. 2 COMMENCEMENTS Times are changing and we change with them, as the Latin proverb cited. That has never been more tangible than during the COVID-19 pandemic. Regardless of the digital leap caused by COVID-19 and the rapid shift to distance and online learning in the spring of 2020, the digital skills of teachers and students in vocational education are still at very different levels. That undermines learning outcomes and creates inequalities between students. The training program currently being developed by the Genuine Digi project will increase the opportunities for VET teachers to learn about digital pedagogy and embrace new ways of using technology in pedagogically meaningful ways. The durable impact of the project will be tangible in increased educational equity in VET in regard to the use of digital learning environments and digital tools. 3 METHODOLOGY We conducted the research using two surveys and a desk investigation: . Teacher survey: To find out what kind of online learning implementations have already been made and what skills are needed to implement them. In addition, the teachers were asked what skills they still need and what kind of additional training would be needed regarding working skills to deliver inclusive online education. . Student survey: In each partner country, a survey to VET students on good online learning practices was conducted. . The desk investigation level of the research concentrated on finding out the studies made in partner countries concerning online learning and teaching practices in VET education. The survey to teachers was conducted between November 12th, 2021 - November 29th, 2021, and the survey to students between February 3rd, 2022 – March 1st, 2022 using the digital Arnes survey tool in all partner countries Both surveys were available in English only, and the questionnaires were distributed using the contacts of each partner organization. 4 FINDINGS We have asked teachers about their digital skills and how they adopted to the new situation, about their challenges and barriers. When adopting to the new situation teachers noted that at their schools they shared experiences and good practices among colleagues and that e-learning is valued at school. However, they did not find it easy to motivate students for e-learning. That reflects in the answer that they would need most support in didactical/pedagogical approaches. Research showed that on average teachers needed the most support in the pedagogical/didactical field, followed by needs in the technology field (ICT, Video production, Graphic design, etc). Figure 1: Needed support when implementing/designing e-learning: Source: own research of the three partner countries Essentially that means that teachers require more specific strategies, methods and diverse techniques associated with teaching and instructions. On the second place was the requirement for support concerning the technology field e.g. ICT, video production, graphic design. VET teachers were already using some of the digital tools prior the pandemic. These were watching videos / listening to audios, using digital quizzes, making presentations etc, and in this area they did not require as much additional support as they did with teaching strategies. Challenging for teachers was how to motivate students for e-learning, even though they were sharing good practices with their colleagues and e-learning seems to be valued in every of the participating schools. Confrontation with lack of student's motivation confirms that the key need is to assure better support for teachers in terms of pedagogical and didactical guidelines. 4.1 TEACHING METHODS DURING PANDEMIC Almost half of the teachers who participated in the research used hybrid teaching (classroom & online combination). Notable in the results is that the use of hybrid teaching by Finnish teachers deviates highly from the average: in Finland approximately, a quarter of the teachers used hybrid teaching. One of the challenges of hybrid teaching was to include efficiently and equally both groups of students in the learning process to assure that they all will benefit from the lesson. Another challenge the teachers mentioned is that the hybrid approach is more time-consuming and consequently they cover less from the curriculum. On average the most used platform was MS365. The reason may be that this platform is available in all three countries. In the Netherlands MS365 was the most used learning platform. In Slovenia, the most used e-learning platform was Moodle, while Its learning platform was not used at all. In Finland, Its learning platform was the number one platform. Student's results partially comply with the teacher’s perspectives: Finnish students answered they are using Its learning, and the Slovenian students answered they are using Moodle and MS365, and the Slovenian students noted that they were using Arnes and Zoom as e-learning platforms. In the Netherlands the students responded that they are using MS365 and other learning platforms (e.g. Kahoot). These results show that the platform is not the most important issue because technical user training is easy to provide. How to use the platform and the possibilities it offers in a pedagogically and motivationally meaningful way is the key objective. The most frequently used (new) approaches to e-learning by teachers were: . collaboration during online lessons . activation methods during online lessons . flipped classroom The least used approach to e-learning was gamification. Among the methods already used by teachers before the pandemic, the following digital tools were the most commonly used: . watching videos and listening to audio recordings . presentations (digital posters, mind maps, etc.); and . online learning environments. Interestingly, the digital quizzes or surveys were used quite frequently in Slovenia and the Netherlands, but much less frequently in Finland. The least used digital tools were the creation of videos or audio recordings and interactive apps or games. Most students agree that they can follow, understand and actively participate in online lessons. The learning methods that work best for students are: . one-way communication . independent work . discussion among the whole group of learners Figure 2: Online learning methods best practices Source: own research of the three partner countries 4.2 CHALLENGES AND BARRIERS Teachers evaluated that they actively develop and improve digital skills through self-reflection and experimenting. However, teachers feel that they do not have enough time to do this. They create different types of digital materials and modify existing ones to adapt them to their needs. They are less likely to create or adapt complex interactive methods. Source: https://en.unesco.org/covid19/educationresponse 4.2.1 Challenges and barriers recognized by teachers in Finland Challenges that teachers in Finland faced when designing or implementing online lessons/tasks were related to the communication and motivation of students, time management, technical problems solving, and lack of technical knowledge. The most burdensome obstacles they had to overcome were, therefore, related to the lack of technical knowledge, including equipment problems (e.g. old hardware, unstable/poor internet connection, unresponsive apps), as well as how to motivate and engage students. They needed to answer the question how to encourage learners for two-way communication and interaction with teachers and other learners during e-learning. The most commonly used method was to organize work in small groups, use interactive communication, and actively involve learners through surveys, direct personal one-to-one communication, and adding calls to action. One of the methods was to insist on the use of the camera during lessons and discussions. Challenges that arose concerning hybrid teaching were that students do not attend lessons and how to ensure dynamic interaction or participation of students during hybrid teaching, along with technical difficulties of the students at home or in the classroom. 4.2.2 Challenges and barriers recognized by teachers in Slovenia The challenges identified by the Slovenian teachers were quite similar to those of their Finnish colleagues. Slovenian teachers found that the most challenging topics when planning or implementing online lessons/tasks were related to time management and how to motivate and engage students. One of the challenges was how to effectively replace the practical work in laboratory. The obstacles they had to overcome when designing or implementing online lessons/assignments were related to equipment issues (hardware), familiarising them with new technology, software issues (new applications, licensing), and how to engage students properly and effectively. In order to activate students for two-way communication and interaction with teachers and other students in e-learning, they mostly used direct one-to-one communication (addressing students by their first names), organised work in groups and ensured that the tasks varied. The biggest challenge for Slovenian teachers when using hybrid teaching was how to synchronise online and in-class groups. They found this way of teaching time-consuming and causing double work. Motivating students was also identified as a challenge. 4.2.3 Challenges and barriers recognized by teachers in Netherlands Unsurprisingly, the Dutch teachers' challenges were comparable to those perceived by their colleagues in the other two partner countries. When planning or delivering online lessons/assignments, they had difficulties in motivating students to have the webcam on and to participate in the lessons, there was also a lack of knowledge about how to use the new technology and how to ensure a variety of activities. Other obstacles that Dutch teachers had to overcome when designing or implementing online lessons/assignments were related to the equipment (hardware) problems and unequal digital skills among students, and teachers. How to motivate and supervise students during online lessons was also a challenge in the Netherlands. To activate students for two-way communication and interaction with teachers and other students during e-learning, assignments were organised with breakout rooms or group chat, asking students direct questions and requiring students to have a webcam on. In hybrid teaching, Dutch teachers faced challenges such as insufficient attention for students at home, how to differentiate and make good use of online and classroom tasks, and students' passivity at home due to lack of face-to-face communication. STUDENTS OBSERVATIONS Research showed that the majority of students liked e-learning and among three partner countries it was most liked by Dutch students. Figure 3: E-learning preference (Yes/No question) Source: own research of the three partner countries Students from Finland pointed out that they liked e-learning because they can concentrate better, have the advantage of home comfort (they can sleep longer) and because it is more fun. For those who disliked e-learning was mostly so because of insufficient technical knowledge and lack of motivation. Slovenian students found e-learning easier comparing to classroom learning, they liked the flexibility of not having to commute and also found it more fun (e.g. learning through videos). The disadvantages they mentioned were the lack of appropriate technical equipment (learning over the phone), lack of motivation and lack of personal contact. Students in the Netherlands noted that they liked e-learning because they did not have to carry heavy books as the materials were online. They also liked it because they could have the advantages of learning from the comfort of their own home and found e-learning more effective. On the other hand, some students did not like digital materials but preferred physical books and were missing the personal contact. 4.3 DESK INVESTIGATION The desk research aimed to broaden the perspective and gather relevant research in this field in the partner countries. In Finland, the Netherlands, and Slovenia, several interesting studies and research on online learning and online teaching in VET have been carried out in the last three years. The most recent studies deal with the consequences of the COVID-19 outbreak and the rapid shift towards distance and online education. Across the three partner countries, the common denominator of the studies is that recognizing the challenges of online teaching is essential to overcoming them. A study carried out in Finland points out that it is not understood that sufficient working time should be devoted to e-learning and its preparation, that it is often thought that the material should be prepared quickly and in one go, but that it is forgotten that it needs to be updated and edited, and that the e-learning also needs to be guided. In the Netherlands, a national and regional study on the impact of digitalization in education was carried out in Gelderland. This focused on the use of ICT during the pandemic and the way it was implemented and sustained by VET school organizations. It was clear that the use of a dedicated technical staff supporting the teachers and their teams, a well-supported hardware material availability and the presence of a technical laboratory to test and recommend technical didactic resources, were important issues for those schools that scored reasonably well. One of the Dutch partner organizations has set up a team of iCoaches to support teachers in different educational sectors. The iCoaches have contributed to the digitization of education and lessons on demand and on their initiative. Studies and research carried out in Slovenia in the first phase after the pandemic started focus mainly on the teaching/learning process and its implementation. Since the outbreak of COVID-19 in 2020, the pandemic has disrupted the education system worldwide. Its impact on teachers and students has been investigated by various institutions in Slovenia, during and after the pandemic. Schools in Slovenia were closed for a total of 47 weeks, making Slovenia one of the 10 European countries with the longest school closures. After the first months of the pandemic, in May and June 2020, the Ministry of Education, Science and Sport carried out a study focusing on "Distance education during the Covid-19 epidemic in Slovenia". The results of the survey showed that students found distance learning during the new coronavirus epidemic to be more challenging than classroom teaching, but also interesting and creative. The negative aspects highlighted by students were the lack of social contact, both, with classmates and with teachers. Teachers also found distance learning challenging and stressful, but managed to achieve most of their learning objectives. Teachers who felt they could not motivate their students to participate were under even greater stress. 5 CONCLUSIONS One (simple) way to improve e-learning is to provide adequate technical equipment for students and teachers. Technical support should also be available to students and teachers when and as needed. Technical issues need to be addressed as they arise, not a few days after a challenging situation arises. Both, teachers and students feel that motivation is even more necessary in online learning, as it is easier to deal with other (more interesting and/or irrelevant) matters. A room for improvement, therefore, lies in coordinated strategies and guidelines to improve the whole distance and online learning process. 6 SOURCES 1) Koramo, Marika – Brauer, Sanna – Jauhola, Laura. 2018. Digitalisaatio ammatillisessa koulutuksessa (Digitalisation in VET-education) https://www.oph.fi/sites/default/files/documents/191033_digitalisaatio_ammatillisessa_koulutuksessa.pdf 15. 3. 2022 2) Impacts of COVID-19 pandemic on upper secondary level education. Owal Group Oy (ordered by the Finnish National Agency for Education). 2021. https://owalgroup.com/wp-content/uploads/2021/03/Koronan-vaikutukset-toisen-asteen-koulutukseen_1603.pd 20. 2. 2022 3) Laitinen, Mikko. Challenges in online teaching experienced by teaching staff in vocational education, Master´s thesis. 2021. https://jyx.jyu.fi/bitstream/handle/123456789/76970/URN%3aNBN%3afi%3ajyu-202107024157.pdf?sequence=1&isAllowed=y 4) Stylianos Mystakidis. Motivation Enhanced Deep and Meaningful Learning with Social Virtual Reality, Dissertation. 2019. http://urn.fi/URN:ISBN:978-951-39-7977-5 15. 3. 2022 5) R. Arafin, W. Warja, R. Rabiman and M. Nurtanto; The TAWOCK conceptual model at content knowledge for professional teaching in vocational education. 2020. International Journal of Evaluation and Research in Education (IJERE) 9(3):697-703; 6) V. Belaya. 2018. The Use of e-Learning in Vocational Education and Training (VET): Systematization of Existing Theoretical Approaches; Journal of Education and Learning; Vol. 7, No. 5: Published by Canadian Center of Science and Education 7) J. Engelbert and A. Crezee. 2020. Wat leert het mbo van de coronaperiode; Duurzaam doorontwikkelen op basis van gezamenlijke ervaringen en lessen zestien onderwijsinstellingen en 5.000 studenten, docenten en medewerkers: 2020, Leusden 8) A. Horvers and D. Uerz, D. Hopster-den Otter, M. ter Beek. 2020. Bouwstenen voor effectieve docentprofessionalisering in het hoger onderwijs gericht op onderwijsinnovatie met ict; Versnellingsplan Onderwijsinnovatie met ICT; iXperium/Centre of Expertise Leren met ict 9) National Education Institute Slovenia. 2020. News 2020. https://www.zrss.si/novice/izobrazevanje-na-daljavo-v-casu-epidemije-covid-19-v-sloveniji/ 25. 3. 2022 10) UNESCO. Covid 19 Response, Education: From disruption to recovery – UNESCO. https://en.unesco.org/covid19/educationresponse 25. 3. 2022 11) Sodobna pedagogika. 2021. The Role of Technology in Education and Equal Opportunities for Students in the Covid-19 Crisis. https://www.sodobna-pedagogika.net/en/articles/01-2021_the-role-of-technology-in-education-and-equal-opportunities-for-students-in-the-covid-19-crisis/ 25. 3. 2022 12) CEDEOFP. News. 2021. Slovenia: evaluation of distance education and training. Retrieved March 25, 2022 from https://www.cedefop.europa.eu/en/news/slovenia-evaluation-distance-education-and-training 25. 3. 2022 13) Digital Library of University of Maribor. 2021. Education and schooling during the covid-19 epidemic in Slovenia – systematic research overview. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=79220&lang=slv&prip=dkum:13087111:r125. 3. 2022 THE I-COACH AS A TEACHER SUPPORTER Pedagogical and didactic support for teachers to stimulate blended education with ICT Benne Huisman ROC Graafschap College, Netherlands STRAX, Ulft Joop van der Horst ROC Graafschap College, Netherlands STRAX, Ulft Abstract As a vocational school in the east of the Netherlands, Graafschap College has introduced the i-coach to support teachers in the use of digital resources in education. Before the corona time, many teachers had difficulty applying various tools and apps to enrich their education on the pedagogical and didactic level for their students. Stage fright to introduce something new, reluctant to admit that one cannot keep up with the latest online developments and, for example, the high self-esteem of teachers in their own old, partly experience-based teaching methodology, were (and are) important obstacles in the processes surrounding educational innovation. The Graafschap College is convinced that the experiences with the i-coaches have seen the teacher performance improve in the field of digital innovation. Concrete studies in this area are still ongoing. In the meantime, the MBO Council (National Council for Vocational Education) has widely introduced the model of i-coaches and experiences are being gained at several schools with the use of i-coaches. Nationally, a trend has been set. This article gives an impression of the way in which the Graafschap College has set up the i-coach as a teacher support tool and in which capacity the i-coach is embedded in the organization. Given the topicality of the use of i-coaches and because of the not yet completed (national) studies, this article has no effect results yet. We hope to be able to show this at the end of this year. However, we have processed the qualitative data of some evaluation in the article. These evaluations were held during the implementation process of the i-coaches. That is why this article gives more of a new insight for other school organizations in the way to support their teaching staff in an easy, non-threatening and technically professional way in high-quality blended education with ICT. For the structure and readability of the text, we have chosen to use the masculine grammar when referring to the i-coach. Keywords: i-coaching, blended learning, teacher support, pedagogical coaching, didactical coaching 1 WHAT IS AN I-COACH The i-coach bridges the gap between ICT and education, but works in the education sector. Because of his affinity with ICT and education, the i-coach is a colleague of the teachers. He/she speaks their language and feels exactly where the pinch of the problem or question lies. The i-coach is not an external party and not an omniscient specialist who will tell the teachers how to do it. It is an educational employee who knows what is going on in the workplace in the field of education and ICT. He forms an easy and accessible contact in the search of teachers for blended education. The i-coach stands next to the teachers and can give them solicited and unsolicited tips. The i-coach roughly fulfills the following for the Graafschap College: . Advising teachers or educational teams on the use of ICT in education. . Advising (where necessary) about digital tools that are suitable for the curriculum of the students and the lessons for the students. . Stimulating the educational use of ICT in education sectors in collaboration with the Department of Education and Innovation (R&I) When advising, the i-coach offers educational guidance aimed at integrating technology in the classroom. Examples include the use of online tools to make the lesson more interactive or the use of Virtual Reality material to make the professional lessons as authentic as possible (hybrid education). The i-coach helps and supports the teacher with translating the technology into the didactics, in order to enrich the lesson in a blended, stimulating, effective and active way. For example, the i-coach can work with the teacher to find the appropriate pedagogical and didactic method that suits best in the use of, for example, multi-media tools. Or looking for the technical means that achieve maximum learning gain in a certain type of vocational or theory lessons. Or a search for the tools that keep students active and encourage them to stay focused. Of course, the i-coach also coaches. He ensures that the support and inspiration is available close to the teacher and that knowledge exchange can take place. The teachers are given the opportunity to learn along the way during their work. What the i-coach isn’t doing is making a lesson program for the teacher. The teachers remain responsible for their own craftsmanship. The i-coach is more of a personal coach of the teacher in his professionalization process on educational technology. The i-coach is thereby focused on the following points: . The work of the teacher is central; that is where we need to focus. . Active learning must be integrated into the lessons. . Collaborative learning must be integrated into the lessons. . As an i-coach being an example for the teachers in his own lessons with ICT. . Giving adequate feedback that teachers can use within their own skills and thinking. . Offering practice and educational opportunities. It is important to realize that an i-coach is not a helpdesk for the teacher in the field of acute ICT problems. Solving problems and malfunctions in software and hardware or purchasing concrete material, remains within the Graafschap College at the Service Desk or the purchasing department. The i-coach is not an ICT-technician. The i-coach is an educational professional who also understands ICT. He can act as a liaisons officer between the two. Table 1 shows the job description of the i-coach as applied. 2 WHY AN I-COACH Partly due to the rapid developments in ICT and the set beacons in the field of the 21st Century Skills in education, the lessons are no longer comparable to the old classes in which a teacher and a blackboard (with chalk) can be found at the front. The future education of (in this case) the Graafschap College will become more of an image of: . Partly online-partly physical education . Useful use of mobile phones in the classroom . Teachers who can deal with ICT . Useful ICT facilities in the classroom . Educationally useful ICT in education sectors. Table 1: Job description i-coach Graafschap College Job profile i-coach Graafschap College Has a master educational level in the fields of education and innovation. Functions in a network of i-coaches within Graafschap College. Knows how to enthuse, is pro-active and positive. Can perform its task well independently but is also a team player. Functions/tasks Is primarily an educationalist, the educational side of the task has priority. Is an advisor and sparring partner of educational teams and sector Development (team Digital Transformation) with regard to the vision on the use of ICT related to the vision on education. The i-coach advises proactively. Stimulates the educational use of ICT in education sectors. Advises where necessary on digital tools for students. Provides educational guidance aimed at integrating technology into the classroom. Translates together with educational teams the use of technology into didactics and educational practice. Is a discussion partner for sector Development (team Digital Transformation) and external bodies in the field of technology within education. Leads (part of) the team meetings on the use of technology in education. Ensures that the educational use of ICT is regularly discussed within the teams. Works with the team to improve the digital literacy / skills of students and colleagues. Stays informed of developments in the field of education and ICT by keeping up with professional literature and attending workshops/symposia/fairs and the Network of i-coaches within Graafschap College. Knows where his/her own development points with regard to this job description lie and can apply for/deploy in-service training/support on it. Can advise on the in-service educational needs of team members and brings these up with relevant team members / educational managers / network of i-coaches. Offers in-service educational courses for the team where it lies within its expertise. Coaches teachers in the educational use of ICT. Creates awareness among employees in the field of Information Security and Privacy Source: Graafschap College, 2020 To achieve this, we follow the professionalization program of Darling-Hammond, Hyler and Gardner (2017): 1. The focus should be on content (of the teacher's work). 2. Active learning by the teachers is offered in an integrated way (based on research into how adults learn); so teachers learn from content and form. 3. Collaborative learning, within the (context of) one's own work. 4. Make use of good examples and example models. 5. Provide coaching and support from experts. 6. Organize opportunities to give/receive feedback and attention for (self-) reflection. 7. Organize plenty of time to learn and practice. To support the teachers and the educational teams of the Graafschap College in this program, the i-coaches have been created. 3 IMBEDDING IN THE ORGANIZATION The Graafschap College comprises four education sectors: . Technology & Informatics (T&I) Sector . Sector Economy & Services (E&D) . Education & Participation (E&P) Sector . Sector Care, Welfare & Sport (ZW&S) In the Graafschap College we are working on realizing hybrid, innovative and personalized education (HIP-education): . Hybrid: In the connection with the professional field, we see the following: Students will find themselves more and more outside the walls of the school and effective methods and resources are needed to facilitate learning in the workplace. . Innovative: The teacher must be aware of and respond to digital developments in his own industry and/or field and/or developments to be applied learning methods and techniques in education. . Personalized: Tailor-made and at the students own pace, the student walks the educational route. This demands a lot from the teacher. In the way of guiding, examining, monitoring progress, developing and offering learning material. Digital means are increasingly necessary. ICT plays a major role in all three developments. This requires that the teachers are skilled enough to use these digital resources. In short, the rapidly changing way we live, work and learn is increasingly demanding digital literacy from teachers. The above mentioned also plays a role in national secondary vocational education. National deployment for 2030 is on a vision of the future in vocational education with HIP. An important factor in this is the role of the teacher. As learning supervisors, they guide learning and development processes and serve all age groups. They support students in their development (‘Who am I, what can I do, what do I want’) and mainly train them for the environment in which they want to function. Learning will take place a lot in the workplace with good digital support. Another important element that plays a role within the Graafschap College is the digital literacy of the lecturer. Is he or she able to digitally support and guide the student in such a way that the latter can prepare well for his or her future subject? You are digitally literate if you master the following four domains (Pijpers 2020): . ICT basic skills; . Information skills; . Media literacy; . Computational Thinking. Our experience shows that despite their Word and PowerPoint experiences, many teachers still lack the necessary in the field of digital literacy. The current i-coaches notice that teachers do not quickly come out for their digital illiteracy and find it very pleasant to discuss this, for example, in a private guidance session. The i-coach can, in a confidential manner and in a collegial way, take the teacher along in the skills that are suitable for him or her. The tube view that some teachers have ('I already know what is usable in the ICT-field and what is working for me') can also be broken by the first contact with an i-coach ('Hey, I didn't know that that is also possible!') . Based on its vision on HIP education, the Graafschap College has deployed a program line to clearly shape the digital transformation that is needed within the organisation. This transformation focuses , among other things, on: . The teacher . The educational teams per sector . Enthusing the use of ICT . Collecting data on ICT use in education By appointing an advisor to serve these four directions, the program line hopes to give digital education a boost. The i-coach is the best solution for us in this regard. That is why the Graafschap College has decided to free up a budget to appoint one or two i-coaches per sector; this depends on the size of the sector. At the moment, the T&I sector has one i-coach, E&D two, E&D one and ZW&S two i-coaches. It is in the policy sphere to expand this number with one i-coach per 100 full-time equivalent (FTE) as a criterion. 4 HOW DO TEACHERS EXPERIENCE THE I-COACH The i-coaches were assigned just before the corona pandemic (2020-2021). During the corona time, some evaluations and small-scale studies took place to get a first impression. We were curious at our school if the i-coaches could take away some of the panic among the teachers because of the lockdown and school closures. The results have yet to be judged on their merits, but for now we can carefully reveal the following data: . Positive: o Perfect timing of the introduction of the i-coaches. The online classes and online greetings could quickly take shape together with the help of them. This has greatly stimulated the role of the i-coach. o Due to lockdown , the need for the i-coach was quickly recognized. o Teachers find themselves more aware of consciously incompetent instead of unconsciously incompetent. . Negative: o The role of the i-coach was framed by the pandemic: only usable for online teaching support. o The i-coach was not recognizable in school, because all coaching took place online. o Focus on teachers and teacher teams was not on professionalization, but on 'keeping their heads above the water' during the lockdown. After education was provided in a regular manner after the lifting of the lockdown, the need for the teachers to be supported almost completely disappeared. In the meantime, there has been a shift from demand-oriented support from the teachers to a more supply-oriented support: the i-coaches physically seek contact with the teachers and ask about their experiences or attend their lessons. I-coaches are also linked to the educational goals that the educational teams periodically make. They are involved in the educational development towards blended learning in a policy-based manner. In addition, the i-coaches try to fulfill 6 roles, which are invested in the sectors and the educational teams (complementary to the job description): 1. The trainer who gives effective workshops, and educational role with a specific goal and sustainable effects, who knows which educational courses are useful and cuts them to size. 2. The coach who stimulates and enthuses colleagues individually in the right way and who is accessible and accessible as part of the team. 3. The advisor who knows the organization and the client well enough to give appropriate advice and can also convey this advice well. The advisor knows what is going on, what questions in the school are and how to respond to them. 4. The educationalist who keeps an eye on the didactic value of ICT and is a serious discussion partner for the teacher and the teaching team. 5. The change expert who can effectively guide a change process and function as a link between education and management. 6. The technovator who knows the potential of new technology for the educational context and conveys this enthusiastically and inspiringly. 5 CONCLUSION Although we are currently unable to show our own results of the effect of i-coaches in our school, we believe that the use of ICT in our lessons has indeed increased. It may of course be that the pandemic was the engine of this effect and that there were teachers who made the technical antics their own to enrich their lessons towards blended education. But we do experience in the discussions that in certain policy themes the i-coaches are mentioned and deployed more quickly. We also experience that the i-coaches are becoming commonplace in the education sectors and that the teachers know how to find the i-coaches. In our opinion, the collegial character does play a role. The i-coaches also have no trouble approaching the teachers or inviting themselves to profile themselves in the meetings. They are now part of the inventory and know how and with whom they need to be to 'get an entrance to the teachers'. Because to be honest: the teachers are teachers for a reason and have what it takes to see themselves as experts in their own lessons. With that, we have not yet mentioned one item in this article that an i-coach must certainly have: he must seduce the teachers in the use of ICT in his lessons and in such a way that the teacher himself experiences that he has come up with it himself! 6 LITERATURE 1) Darling-Hammond, Linda, Maria E. Hyler, and Madelyn Gardner. Effective Teacher Professional Development. 07 june 2017. https://learningpolicyinstitute.org/product/effective-teacher-professional-development-brief (accessed august 23, 2021). 2) Pijpers, Remco. Handboek digitale geletterdheid. Zoetermeer: Kennisnet, 2020. VEC CASA, A TUDI VEC ODTUJENOSTI MORE PERSONAL TIME, MORE ESTRANGEMENT Marija Jerala Srednja šola za gastronomijo in turizem Ljubljana, Slovenija The Secondary School of Gastronomy and Tourism Ljubljana mojca.jerala@ssgtlj.si Izvlecek O prednostih in slabostih izobraževanja na daljavo je bilo do danes izvedenih kar nekaj raziskav, tako v mednarodnem kot slovenskem izobraževalnem prostoru. Obsežno raziskavo na to temo je po prvem valu epidemije covida-19 opravil Zavod RS za šolstvo. Temeljni cilj naše raziskave je ugotoviti izkušnje dijakov 4. letnikov Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana s poucevanjem na daljavo. Raziskavo smo izvedli z anonimnim spletnim anketnim vprašalnikom. Izsledki pricujoce raziskave nam bodo služili kot analiza našega dela v tem casu in vodilo za izboljšanje pomanjkljivosti pri nacrtovanju nadaljnjega pedagoškega dela. Izkušnja z zaprtjem šol nam je pokazala, da izobraževanje na daljavo prinaša tako prednosti, ki jih je treba razvijati tudi v casu, ko poucevanje poteka v šoli, kot pomanjkljivosti, ki jih je treba izboljšati. Kljucne besede: asinhrona komunikacija, covid-19, doživljanje pouka, izobraževanje na daljavo, sinhrona komunikacija. Abstract To date, numerous studies have been conducted on the advantages and disadvantages of distance learning both in Slovenia and worldwide. A large-scale study on this topic was conducted by the National Education Institute Slovenia after the first lockdown during the Covid 19 pandemic. The main objective of this study is to determine the experiences of students in the final year of the The Secondary School of Gastronomy and Tourism Ljubljana with distance education. The students anonymously filled out an online questionnaire. The results of this study will serve as an analysis of our performance as educators during the pandemic, as well as a guide for improving our educational work. The closure of public schools has shown that distance education has its advantages that need to be integrated into on-site instruction, but also disadvantages that need to be improved. Keywords: asynchronous communication, covid-19, experiencing lessons, distance education, synchronous communication, closing schools. 1 TEORETICNI UVOD Epidemija COVID-19 je prizadela izobraževalne sisteme po vsem svetu, kar je privedlo do skoraj popolnega zaprtja šol, visokih šol, fakultet in univerz (UNESCO, 2020a). Da bi izobraževalni sistem ohranil konsistentnost, smo bili primorani usvojiti izobraževanje na daljavo. Izobraževanje na daljavo (distance education) je oblika izobraževanja z dvema temeljnima znacilnostma: ucitelj in ucenec sta med poucevanjem prostorsko locena, komunikacijo med njima in komunikacijo med ucenci samimi pa omogocajo razlicne vrste tehnologij (Encyclopedia Britanica). Izobraževanje na daljavo, ki je bilo vzpostavljeno zaradi kriznih razmer, po Hodges idr. (2020) ne ustreza popolnoma tej obliki, saj le-ta zahteva dolgotrajno in kompleksno pripravo celotne infrastrukture, razlicnih podpornih služb, predvsem pa temeljito didakticno nacrtovanje. Zato uvajajo novo poimenovanje – poucevanje na daljavo v izrednih razmerah (ang. emergency remote teaching). Razlicne oblike izobraževanja na daljavo so bile v veljavi že prej, vendar so bile omejene na specificne skupine, kot so športniki. Ni pa se izvajalo v celotni šolajoci populaciji. Ker se je le-to uvedlo v posebnih in nepricakovanih razmerah, nanjo izobraževalci niso bili pripravljeni. Bregar idr. (2020, 22.23) opozarjajo, da je vpeljava izobraževanja na daljavo povezana s številnimi težavami, kot so pomanjkljiva tehnološka infrastruktura, premajhna digitalna pismenost ter nezadostno poznavanje takšnega nacina izobraževanja nasploh. Izobraževanje na daljavo ne pomeni preprostega prenosa ucnih vsebin na splet, zato mora biti ustanova nanj dobro pripravljena. Zahtevno obliko izobraževanja na daljavo, pri kateri se ni bilo mogoce opreti na predhodne prakse, so morali izvesti ucitelji in ravnatelji tako rekoc cez noc. Za izobraževanje na daljavo sta znacilni dve temeljni vrsti komunikacije med uciteljem in ucencem: sinhrona (socasna) in asinhrona (casovno neusklajena). Sinhrona komunikacija je ucenje oz. poucevanje, kjer sta ucitelj in ucenec prisotna istocasno. Asinhrona komunikacija poteka med sogovorcema, ki nista ni casovno usklajena. V tradicionalnem izobraževanju poteka komunikacija med uciteljem in udeležencem socasno, pri izobraževanju na daljavo pa digitalno ucno okolje dopušca, da komunikacija poteka ali sinhrono ali asinhrono, torej v realnem casu ali pa neodvisno od casa in praviloma neodvisno od prostora.Gartner (2019, 22) navaja kot prednosti izobraževanja na daljavo ucinkovitejšo organizacijo dela, dostopnost gradiva 24/7, posredovanje gradiva, racionalizacijo casa, motivacijsko funkcijo uporabe tehnologije, interakcijo med vsemi sodelujocimi, ovrednotenje in samoovrednotenje ucencev in uciteljev, prenos pozornosti z uciteljev na ucence, dijake in študente. Najvecja pomanjkljivost izobraževanja na daljavo je odmaknjenost. Ta negativno vpliva na motivacijo, jasnost navodil, komunikacijske spretnosti ter socializacijo. Prav tako se ocenjevalec težko preprica o verodostojnosti odgovorov. Izobraževanje na daljavo je manj primerno za izvajanje prakticnega pouka. Udeleženec izobraževanja na daljavo se uci vecinoma sam in samostojno. Za uspešno doseganje ucnih ciljev pa potrebuje nekatere zmožnosti in lastnosti, ki v tradicionalnem izobraževanju niso tako v ospredju. To so (Simpson, 2015, 10) dobre ucne navade, motiviranost za ucenje, samozaupanje in pozitivna naravnanost, obvladovanje casa in zmožnost usklajevanja družinskih, poklicnih in drugih obveznosti. Odgovornost ucitelja v casu izobraževanja na daljavo je priprava kakovostnih kontaktnih ucnih ur ter kakovostnih gradiv (posnetki, dejavnosti in usmeritve ucencu za samostojno delo itd.), spremljanje ucencevega dela, sprotna vsebinska povratna informacija ter spodbuda ucencu za izboljšave ter po potrebi dodatne usmeritve in pomoc. Odgovornost ucenca v casu izobraževanja na daljavo je aktivno sodelovanje na kontaktnih ucnih urah, izvajanje samostojnih dejavnosti v skladu z usmeritvami ucitelja ter iskanje pomoci, kadar jo potrebuje. 2 NAMEN IN CILJI RAZISKAVE Temeljni cilj raziskave je ugotoviti, kako so dijaki Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana doživljali izobraževanje na daljavo, na katere težave so naleteli, kako je to vplivalo na njihovo socialno življenje in pridobivanje znanja ter ocen. To je prva raziskava o tej temi na šoli. Raziskava je sledila dvema ciljema: ugotoviti pomanjkljivosti tovrstnega izobraževanja in jih ob morebitni ponovni uvedbi odpraviti. 3 METODOLOGIJA K sodelovanju v raziskavi so bili povabljeni dijakinje in dijaki zakljucnih 4. letnikov smeri gastronomija in turizem in gastronomija. Vzorec teh dijakov smo izbrali, ker je to generacija, ki je v 1. letniku izkusila obliko tradicionalnega pouka, kot so jo bili vajeni iz osnovne šole. Proti koncu 2. letnika, meseca marca, je sledilo prvo zaprtje šol, ki je trajalo do konca šolskega leta in izobraževanje je potekalo na daljavo. V zacetku 3. letnika so se ponovno vrnili k tradicionalnemu izobraževanje v šoli, potem pa je meseca oktobra sledilo drugo zaprtje šol, ki je trajalo do 12. aprila. Temu je do konca šolskega leta sledilo izobraževanje po modelu B. V šolskem letu 2021/2022 so se dijaki ponovno vrnili v šole, vendar je pouk potekal z omejitvami in prekinitvami, ker so zaradi okužb razredi ostajali v karanteni. Anketirani dijakinje in dijaki so letošnje šolsko leto zakljucili izobraževanje s poklicno maturo. Dijakinje in dijake smo povabili k sodelovanje preko platforme MS Teams. Vabilu je bil dodan link, preko katerega so odgovarjali na vprašanja. Anketni vprašalnik je bil oblikovan v spletni aplikaciji Google Forms. Dijaki so anketni vprašalnik reševali prostovoljno in anonimno, posredovan jim je bil po opravljenih izpitih poklicne mature in je bil za reševanje dostopen 14 dni. Za ta casovni okvir smo se odlocili, ker je poklicna matura izpit, ko morajo dijakinje in dijaki pokazati srednješolsko znanje, ki ga sistematicno pridobivajo v casu izobraževanja, zato so ti izpiti so najboljši pokazatelj tako pridobljenega kot pomanjkljivega znanja. Vabilo smo poslali 79 dijakinjam in dijakom, odzvalo se jih je 59. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodo. Podatke smo analizirali z opisno statisticno analizo. Rezultati so podani kot povprecna vrednost (PV) s standardnim deviacijskim odklonom (SD). Statisticna analiza je bila opravljena v programu MS Excel. Graficni prikaz podatkov je bil narejen v programu GraphPad. Vprašalnik je sestavljalo 10 sklopov vprašanj. Znotraj vsakega sklopa so bile podane trditve, na katere so anketiranci odgovarjali glede na 5-stopenjsko lestvico, pri kateri 1 pomeni »se ne strinjam« in 5 »popolnoma se strinjam«. Poleg teh sklopov je bilo anketirancem ponujenih 5 vprašanj zaprtega tipa, kjer so lahko izbirali med enim ali vec ponujenimi odgovori. Zaradi omejenega števila strani smo v grafih prikazali najzanimivejše rezultate. Zakljucek anketnega vprašalnika je ponujal še opisno odgovarjanje, kjer so navajali 3 prednosti in 3 slabosti izobraževanja na daljavo. Vprašanja so bila oblikovana glede na spremljanje in opažanje sprememb pri dijakih izbrane generacije med njihovim izobraževanjem. Vecina anketnih trditev je bila potrjenih. Graf 1: Skrbi, povezane s prvim zaprtjem šole Analiza odgovorov na sklop trditev, ki so vezane na prvo zapiranje šol marca 2020, je pokazala, da so bili dijaki najbolj zaskrbljeni, kako bo potekal pouk (PV = 4,96). Zelo malo (PV = 2,07) je bilo tistih, ki jim je bilo ob zaprtju šol vseeno. Rezultat analize je pricakovan, saj smo se nenadoma znašli v popolnoma novi, nepoznani situaciji, na katero nismo bili pripravljeni. Veliko dijakov (PV = 3,84) je že ob prvem zaprtju šol izrazilo skrb za svoje socialno življenje, saj niso bili vajeni nedruženja ali omejenega druženja. Graf 2: Spremembe vsakodnevne rutine med izobraževanjem na daljavo Analiza odgovorov na sklop o spremembah njihove vsakodnevne rutine med izobraževanja na daljavo pricakovano kaže, da je dijakom (PV = 4,5) bilo všec, da so lahko samostojno razpolagali s casom. To je ena izmed prednosti izobraževanja na daljavo. Sledi trditev (PV = 4,30), da so prihranili na casu, ki ga sicer porabijo za prevoz do šole. Veliko naših dijakov je vozacev in nekateri porabijo za pot v šolo uro in pol. Najnižjo povprecno vrednost je dosegla trditev, da niso zmogli opraviti vseh šolskih obveznosti (PV = 2,19). Rezultat te trditve je pricakovan, saj so zaradi vec prostega casa zmogli opraviti vse šolske obveznosti. Graf 3: Pomanjkljivosti izobraževanja na daljavo Analiza rezultatov sklopa o tem, kaj so pogrešali pri izobraževanju na daljavo, kaže, da je najvišjo povprecno vrednost dosegla trditev, da so to zabavni trenutki, ki se zgodijo med poukom (PV = 3,92). Ta rezultat kaže, da si dijaki najbolj zapomnijo spontane, sprošcujoce trenutke v razredu. Podobna rezultata imata trditvi o medsebojni komunikaciji (PV = 3,69) in razlagi profesorja (PV = 3,61). Tudi druge primerljive raziskave kažejo, daj uciteljeva razlaga pomembna in potrebna, prav tako pa sta motiviranost in ucni uspeh povezana s sodelovanjem in medsebojno komunikacijo. Graf 4: Vpliv izobraževanja na daljavo na medsebojne odnose s sošolci Analiza sklopa o medsebojnih odnosih s sošolci je dosegla najvišjo vrednost pri trditvi, da so se odnosu s sošolci spremenili (PV = 3,73). Pri vseh opravljenih raziskavam o vplivu izobraževanja na daljavo je ta ugotovitev postavljena v ospredje. Blizu je trditev, da so se med seboj oddaljili (PV = 3,07), zato nekoliko preseneti povprecna vrednost pri trditvi, da so ob povratku bolj cenili druženje in prijateljstva, saj je njena povprecna vrednost 3,07. Graf 5: Izzivi ohranitve koncentracije Analiza podatkov o ohranjanju koncentracije je pokazala, da so dijaki imeli težave, kako biti skoncentriran na vsakodnevno sedenje pred racunalniškimi ekrani. Najvišjo povprecno vrednost ima trditev, da je padec koncentracije povezan s pasivnostjo dijakov (PV = 3,58), kar smo zaznali tudi ucitelji. Padec koncentracije je povezan tudi z zunanjimi dejavniki, kot sta obcutek nenadzora in moteci elementi domacega okolja. Pri obeh trditvah je povprecna vrednost 3,11. Graf 6: Izzivi ob povratku v šolo Analiza podatkov o tem, kaj so dijaki doživljali ob povratku v šolo, je najvišje povprecne vrednosti dosegla pri trditvah o zaznavanju povecane utrujenosti (PV = 3,96) in težavah zgodnjega vstajanja (PV = 3,96) in zavedanju o primanjkljajih znanja (PV = 3,92). Odvadili so se mirno sedeti in zbrano poslušati (PV = 3,46). Izobraževanja na daljavo pa je omogocilo vecjo sprošcenost pri izbiri oblacil (PV = 3,42). Najnižjo vrednost je dosegla trditev, da so pogosteje zaceli izostajati od pouka zaradi neobvladovanja nove rutine. Ta rezultat je vzpodbuden, saj kaže, da se kljub izzivom, s katerimi so se morali soociti ob ponovnem povratku k tradicionalnem izobraževanju, dijaki zavedajo pomembnosti obiskovanja pouka. Graf 7: Izzivi ocenjevanja pri izobraževanju na daljavo Analiza podatkov o ocenjevanju na daljavo je dosegla najvecji vrednosti pri trditvi, da tovrstno ocenjevanje ponuja vec možnosti prepisovanja in uporabe druge nedovoljene pomoci (PV = 3,57). Rezultat te trditve se sklada z rezultatom iz grafa 7, ko so se ob povratku svoje znanje ovrednotili kot pomanjkljivo. Hkrati pa je tovrstna oblika ocenjevanja za dijake stresna zaradi možnosti tehnicnih težav (PV =3,58). Najnižjo povprecno vrednost (PV = 3,03) je dosegla trditev o slabši sestavljenosti nalog zaradi tehnicnih omejitev. Rezultat je v prid uciteljem, ki so se pri svojem delu potrudili. 4 ZAKLJUCEK Rezultati raziskave med dijaki 4. letnikov Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana so pokazali primerljive rezultate z ostalimi raziskavami o izobraževanju na daljavo. Najvecja prednost tovrstnega izobraževanja je prihranek na casu in možnost samoorganiziranja dneva. To prednost navaja tudi Gartner (2019). Se pa med dijaki kot prednosti nista izkazali interakcija med vsemi sodelujocimi in tudi pozornost ni bila prenesena z uciteljev na dijake. Tudi pri navajanju slabosti izobraževanja na daljavo rezultati naše ankete ne kažejo bistveno drugacnih rezultatov. Izobraževanje na daljavo je najbolj poseglo v socialno življenje dijakov. Sami so se pomanjkanja medsebojnih odnosov zavedali že pri prvem zaprtju šol, njihovo odtujenost pa je dolgotrajno zaprtje šol samo še povecalo. Dijaki, ki so anketni vprašalnik izpolnjevali po opravljeni poklicni maturi, so se pri pripravljanju na izpite zavedali svojega pomanjkljivega znanja, saj so najvecji primanjkljaj imeli pri snoveh, ki so se obravnavale v casu izobraževanja na daljavo. Velika slabost izobraževanja na daljavo pa so tehnicne pomanjkljivosti. Ucitelji moramo nadgraditi svojo digitalno pismenost, da bomo optimalno in smiselno izkoristili vse prednosti, ki nam jih ponuja sodobna digitalna tehnologija. Pri izvajanju pouka na daljavo ne smemo pozabiti tudi na sprošcujoce, zabavne trenutke, ko vsaj za hip pozabimo na vsakodnevno vecurno sedenje pred racunalniškimi ekrani. Ob vrnitvi v šolo smo izboljšali digitalno opremo, ceprav bi tukaj morali storiti še vec. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Bregar, L., Zagmajster, M. in Radovan, M. 2020. E-izobraževanje za digitalno družbo. Ljubljana: Andragoški center Slovenije. 2) Dewald, N., Scholz-Crane, A., Booth, A., Levine, C. 2000. Information Literacy at a Distance: Instructional Design Issues. The Journal of Academic Librarianship, 26 (1): 33–44. 3) Gartner, S. 2019. Etika in netiketa pri uporabi IKT v izobraževanju. V Lipovec, A., Krašna, M. in Pesek, I. (ur.). Izzivi in dileme osmišljene uporabe IKT pri pouku, 21–30. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. http://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/402 4) Hodges, C., Moore, S., Lockee, B., Trust, T., & Bond, A. 2020. The difference between emergency remote teaching and online learning. Retrieved December 6, 2020 from https://er.educause.edu/articles/2020/3/the-difference-between-emergency-remote-teaching-and-online-learning 5) Simpson, O. 2015. Student Support Service for Success in Open and Distance Learning. CEMCA EdTech Notes. http://www.mrsite.co.uk/usersitesv31/94669. mrsite.com/wwwroot/uSeriMaGeS/Student%20Support%20Services%20for%20Success%20in%20ODL.pdf (11. 4. 2019). TEORETICNE OSNOVE IN SMERNICE INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA IN VLOGA ŠOLSKE KNJIŽNICE V SREDNJEŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU THEORETICAL BASIS AND GUIDELINES OF INFORMATION LITERACY AND THE ROLE OF THE SCHOOL LIBRARY IN SECONDARY EDUCATION Mojca Jevnikar - Zajc Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia Izvlecek Prispevek predstavlja raziskavo teoreticnih osnov in smernic za izvajanje informacijskega opismenjevanja v srednješolskem izobraževanju. Na raziskovalno vprašanje, kakšna je vloga srednješolske knjižnice pri tem, avtorica predstavlja knjižnico kot pomemben clen v procesu informacijskega opismenjevanja, ki z izvajanjem knjižnicno informacijskega znanja (KIZ) dijake navaja na iskanje informacijskih virov, izbiro in uporabo informacij ter s tem na samostojno ucenje in reševanje problemov. Ucne cilje in standarde informacijske pismenosti dosega v okviru medpredmetnega sodelovanja, med katerim izpostavlja ucno situacijo kot primer problemskega ucenja. Poleg dijakov se morajo v okviru vseživljenjskega ucenja opismenjevati tudi ucitelji. Opozarja na težave, s katerimi se šolski knjižnicarji srecujejo v praksi. Glede na pomembnost informacijske pismenosti je potrebno posvetiti vec pozornosti nacrtovanju in nameniti vec casa za izvedbo. Kljucne besede: informacijska pismenost, srednješolsko izobraževanje, šolska knjižnica, vseživljenjsko izobraževanje, problemsko ucenje, medpredmetno sodelovanje Abstract The paper presents a study of the theoretical foundations and guidelines for the implementation of information literacy in secondary education. In response to the research question, what is the role of the secondary school library in this, the author presents the library as an important link in the process of information literacy, which, through the implementation of library information knowledge (LIK), leads students to search for information sources, select and use information, and thus to independent learning and problem solving. He achieves the learning goals and standards of information literacy within the framework of cross-curricular cooperation, during which he highlights the learning situation as an example of problem-based learning. In addition to students, teachers must also become literate as part of lifelong learning. He draws attention to the problems that school librarians encounter in practice. Considering the importance of information literacy, it is necessary to pay more attention to planning and devote more time to implementation. Key words: information literacy, secondary education, school library, lifelong education, problem-based learning, cross-curricular cooperation 1 UVOD Živimo v casu, polnim sprememb. Nanje se moramo znati pravilno odzvati in prilagoditi, za kar potrebujemo znanje. Slednje potrebujemo tako za opravljanje poklica kot za vsakdanje življenje. Tako kot poklicni tudi družbeni položaj ni vec trajen, ampak odvisen od sprotnega izobraževanja in osebnostnega razvoja. Postali smo informacijska družba, družba znanja. Vseživljenjsko ucenje skozi formalno in neformalno izobraževanje ter samoucenje postaja torej nujnost. Naloge formalnega izobraževanja niso le strokovno usposobiti posameznika, ampak tudi razvijati sposobnosti za samostojno ucenje. Pogosto govorimo o tem, da se moramo v šoli predvsem nauciti uciti se, za kar moramo biti informacijsko pismeni. Skozi raziskavo strokovnih virov bomo v nadaljevanju ugotavljali, kakšne so teoreticne osnove in smernice za izvajanje informacijskega opismenjevanja v srednjih tehniških in poklicnih šolah, kako naj bi tovrstno izobraževanje izvajali in kakšno vlogo ima pri tem šolska knjižnica. Teoreticna spoznanja služijo kot pregled tovrstne tematike in iskanje razlicnih možnosti za prenos teorije v prakso. 2 INFORMACIJSKA PISMENOST »Informacijska pismenost je bistvena za vkljucevanje posameznika v družbeno dogajanje za uspešno in ucinkovito pridobivanje znanja, idej« (Novljan 2010, 55). Vkljucuje razlicne vrste pismenosti (npr. branje, pisanje, racunanje, opazovanje, poslušanje, risanje) ter uporabo razlicnih medijev in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Standardi informacijske pismenosti so postopki ravnanja na razlicnih ravneh sposobnosti posameznika. Ta je informacijsko pismen, ko prepozna in zna opredeliti informacijsko potrebo oz. problem, pozna in uporablja postopke informacijskega procesa (iskanje, vrednotenje, izbor, uporaba informacij) in izbere najprimernejše informacijske vire za razreševanje dolocenega problema, zna svoje delo ustrezno zapisati, ovrednotiti in predstaviti drugim. Pri tem se zaveda gospodarskega, kulturnega, zakonskega in družbenega pomena informacij ter jih eticno in zakonito uporablja. Zaveda se, da gradi lastno znanje na temeljih obstojecega znanja, zato uporablja citiranje in navajanje virov ter stoji za verodostojnostjo izsledkov lastne raziskave. Informacije uporablja kot temelj za vseživljenjsko ucenje in dejavnost na razlicnih podrocjih bivanja in delovanja ter izbira svojemu interesu primerno literarno estetsko in strokovno besedilo. Kriticno vrednoti pisna, govorna in druga sporocila in jih smiselno uporablja v razlicnih okolišcinah. To so pricakovani dosežki izvajanja programa knjižnicno informacijskega znanja (KIZ) na koncu štiriletne srednje šole. (prav tam, 89–90; Kurikul 2008, 17) 3 NACRTOVANJE IN IZVAJANJE INFORMACIJSKEGA OPISMENJEVANJA Program informacijske pismenosti je dolocen na nacionalni ravni kot priporocilna usmeritev, kjer so elementi informacijske pismenosti na vseh ravneh pismenosti, od osnovnošolske do visokošolske, dejavniki za njeno razvijanje in razvijanje branja in bralne kulture. V Nacionalni strategiji razvoja pismenosti iz leta 2005 »je pismenost opredeljena kot vseživljenjska razvojna strategija. Posameznik naj bi jo razvijal in vzdrževal vsaj na ravni, ki jo opredeljuje casu primerno dolocena raven pismenosti po koncani štiriletni srednji šoli« (Novljan 2010, 65). V smernicah za nacrtovanje vzgoje in izobraževanja dijakov za kompetentne delavce in strokovnjake je pismenost del vseh treh vrst ucnih ciljev, ki so (Ermenc 2012b, 14–15; Zgonc idr. 2016, 8–9): 1. funkcionalni oz. formativni (spretnosti, vešcine, delovne situacije, kontekst rabe znanja) – sem med drugim spadata osmišljanje teoreticnega s prakticnim in prakticnega s teoreticnim; razvijanje motivacije in sposobnosti za samoizobraževanje; inovativnost; 2. materialni oz. informativni (ucne vsebine, znanje za poklic, avtomatizirano in ozavešceno znanje) – sem med drugim spada pridobivanje znanja, informacij, programov, teorij; pridobivanje znanja o temeljnih metodah ter postopkih reševanja delovnih ali strokovnih problemov; razvijanje tehnološke kulture, racunalniške pismenosti in znanja jezikov; 3. socializacijske in vzgojni cilji (osebnostne lastnosti in razvoj, socialna integracija, poklicna etika, poklicna identiteta) – sem med drugim spada razvijanje motiviranosti in sposobnosti za timsko delo, za sodelovanje in reševanje problemov in sprejemanje tveganja. Uresnicevanje zastavljenih ciljev pomeni obvladovanje poklica in strokovnega znanja (funkcionalnost), hkrati pa možnost širšega ucenja s transferom znanja in možnostjo nadaljnjega izobraževanja (informativnost), kar omogoca kreativnost in inovativnost pri poklicnem delu. Potrebno je razvijati osebnostne lastnosti, kot so vztrajnost, koncentracija, natancnost, soodgovornost, konkurencna sposobnost, ter poklicno identiteto, doktrino in refleksijo (socializacija in vzgojnost). Poklicna socializacija je nujna za prilagajanje hitrim spremembam na trgu dela. Na kakovost, lahko bi rekli celo na sposobnost ucenja, vplivajo kognitivna in metakognitivna dejavnost, motivacija in custvena naravnanost, kar pomeni, da morajo biti dijaki med poukom miselno dejavni, notranje motivirani in ciljno usmerjeni. Bolj kot so sposobni uravnavati svoje ucenje, trajnejši in kakovostnejši bodo ucni dosežki. Poucevanje kot prenos podatkov, informacij in dejstev ter urjenje v poklicni rutini ne zadošca vec, »ce želimo usposobiti ljudi za bolj zahtevna, ustvarjalna, stalno razvijajoca in spreminjajoca se dela« (Ermenc 2012b, 12). Med najpomembnejše dejavnike vseživljenjskega ucenja in razvoja pismenosti spada knjižnica s svojimi bibliopedagoškimi storitvami na podrocju dostopnosti in uporabe informacij. 4 VLOGA ŠOLSKE KNJIŽNICE PRI INFORMACIJSKEM OPISMENJEVANJU Specificnost šolske knjižnice je v tem, da je hkrati informacijski vir, informacijsko in ucno okolje ter izvajalka informacijskega izobraževanja. Kot odprto informacijsko ucno okolje omogoca ucenje in poucevanje ter razvijanje ucnih metod, medkulturnost, povezovanje predmetov in znanja, upravljanje z informacijami in IKT, razvijanje razlicnih vrst pismenosti ter povezovanje znotraj in izven šole (Kurikul 2008, 5). Izobraževanje izvaja kot posredovanje vsebin knjižnicno informacijskega znanja (KIZ), katerega cilj je skrb za razvijanje pismenosti na podrocjih (Novljan 2010, 45–46, 56; Kurikul 2008, 5–6): 1. razvoja zmožnosti (kompetenc) – med drugim vkljucuje bralno zmožnost z uporabo bralnih strategij in kriticno branjem; digitalno pismenost; strategijo pridobivanja informacij in razreševanja problema; kriticno rabo medijev in tehnologije ter zavedanje, da razvoj znanj in tehnologij spreminja strategije za samostojno izbiro ter povecuje možnosti izbire za pridobivanje, analizo, sintezo, vrednotenje, ustvarjalno rabo in predstavitev informacij na vseh ravneh in na razlicnih podrocjih; samoiniciativnost in podjetnost; ucenje ucenja; 2. pridobivanja informacij (splošni cilji) – med drugim vkljucuje poznavanje vrste, lokacije in organizacije informacijskih virov; uporabo vseh vrst primernih orodij, tehnologije, sistemov za uporabo informacijskih virov, razvijanje spretnosti in sposobnosti za pridobivanje informacij ter za preiskovanje informacijskih virov; razvijanje sposobnosti in znanja o uporabi informacij in njihovi predstavitvi. V nižjem, srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju se informacijsko opismenjevanje izvaja v okviru interesnih dejavnosti, ki so predpisane z ucnim nacrtom, v okviru projektnih tednov in z neposrednim vkljucevanjem v pouk v okviru medpredmetnega sodelovanja, vendar pa vsebina teh ur ni posebej dolocena, zato se je smiselno orientirati po ucnem nacrtu za gimnazije, kjer je KIZ del obveznih izbirnih vsebin. Informacijsko opismenjevanje je v posodobljenih gimnazijskih ucnih nacrtih postalo kroskurikularna tema, saj se vecina posodobljenih predmetnih ucnih nacrtov neposredno povezuje s knjižnico v smislu posrednih in neposrednih medpredmetnih povezav. Na osnovi usmeritev na nacionalni ravni (Kurikul 2008, 12–16) so v ucnem nacrtu KIZ za gimnazije doloceni specificni globalni cilji in vsebine, ki opredeljujejo, da dijaki: . uporabljajo knjižnice in namenu ustrezen vir za tekoce informiranje o publikacijah; . locijo in izberejo primerne informacijske vire za opredeljeno potrebo; . znajo izbrati informacijski vir glede na hitrost, natancnost, nazornost posredovanja informacije in glede na svojo potrebo in njim najustreznejši nacin sprejemanja sporocil; . uporabljajo tehnologijo za pridobivanje in uporabo informacij za opredeljeno potrebo; . uporabljajo knjižnico, njene storitve in opremo za lastno ustvarjanje. Izobraževanje v smislu »knjižnicnih in biobliografskih inštrukcij« danes ni vec ustrezno. Pomembno je prakticno usposabljanje, kjer lahko dijaki na prakticnih primerih, z uporabo informacijske tehnologije rešujejo konkreten problem (Novljan 2010, 56). Poznavanje razlicnih virov informacij, razlicnih dostopov in uporabe virov dijakom pomaga izbrati najkrajšo pot do prave informacije, to pa jim prihrani cas in energijo in poveca ucinkovitost in zanesljivost njihovega delovanja (prav tam, 57). 4.1 PROBLEMSKO IN SODELOVALNO UCENJE Za usvajanje znanj in spretnosti na podrocju informacijske pismenosti je zelo primerno problemsko ucenje, ki je najuspešnejši nacin za ucenje ucenja, slednje pa nepogrešljiva sposobnost in spretnost za samoizobraževanje in raziskovalno delo. Proces reševanja problema krepi kriticen odnos do informacij in lastne metakognitivne sposobnosti, hkrati pa omogoca razumevanje izvora in ozadja problema, njegovo opredelitev, predstavitev in razsojanje (Novljan 2010, 45). Tako posameznik na svoj nacin razvija odgovornost za svoje znanje in ravnanje. Ob tem razvija kriticno razmišljanje (opredelitev in pojasnjevanje problema, presojanje informacij in poti za reševanje problema), analiticno razmišljanje (samostojno postavljanje vprašanj in ciljev, sistematicno urejanje podatkov, analiziranje situacije, sklepanje, oblikovanje odgovora) in ustvarjalno razmišljanje (razvoj lastnega modela in strategij za razreševanje problemov) (prav tam, 46–47). Pri iskanju rešitev je pomembna tudi motivacija, ki je odvisna od tega, ce je problem dovolj zapleten in prilagojen ucencevim zmožnostim ter povezan z njegovimi izkušnjami. Problemsko usmerjen pouk potrebuje okolje, ki omogoca aktivno in konstruktivno pridobivanje znanja, cemur ustreza knjižnica, ki z organizacijo in raznovrstnostjo informacijskih virov ponuja izbiro razlicnih ustvarjalnih poti do rešitve problema. Z vkljucevanjem uciteljev in ucencev v oblikovanje vsebine, organizacije, dostopnosti in uporabe knjižnice se krepi tudi motivacija za uporabo knjižnice pri reševanju problema. Z medpredmetnim povezovanjem in sodelovanjem ucenci spoznavajo, kako se znanje med seboj povezuje in uvršca v širši kontekst (prav tam, 92). Sodelovanje knjižnice pri tem ima dvojni pomen, tj. opismenjevanje dijakov, hkrati pa se s pomenom in vlogo knjižnice v izobraževalnem procesu seznanijo tudi sodelujoci ucitelji. To spodbuja nove nacine pouka in drugacen odnos do informacijskih virov in knjižnice nasploh. Pri tem gre tudi za smotrnejšo porabo casa in zmanjšanje obremenitve dijakov z združevanjem obveznosti. 4.2 UCNA SITUACIJA Oblika sodelovalnega ucenja so tudi ucne situacije, ki so lahko enostavne ali kompleksne. Njihovo bistvo je v uporabi znanja v konkretni situaciji. Krajše ucne situacije lahko naceloma izvedemo znotraj posameznega ucnega predmeta s teoreticnim pristopom (razlaga in iskanje dodatnih informacij) ali s kombinacijo terena in pouka (razlaga snovi, obisk sejma, povezovanje informacij v novo znanje (porocilo)), vecji ucinek pa je v povezovanju dveh predmetov. V celoviti ucni situaciji se prepletajo razlicni strokovni predmeti oz. razlicni odzivi na konkretno situacijo (npr. izdelava interdisciplinarne projektne naloge). V okviru KIZ se lahko izvede kompleksna ucna situacija kot izdelava seminarske naloge s tematiko, ki je obravnavana pri razlicnih predmetih in iz razlicnih zornih kotov. Pri tem gre za reševanje problema z uporabo informacijskega procesa, ki vkljucuje (Novljan 2010, 90): . dolocitev teme raziskovanja, . pristop k raziskovanju teme, . osnovne spretnosti uporabe knjižnice, . izbiro strategije iskanja informacij in knjižnicnega gradiva, . ocenjevanje ustreznosti knjižnicnega gradiva, . razlikovanje primarnih in sekundarnih virov, . predelavo knjižnicnega gradiva, . navajanje virov, . ocenitev in predstavitev raziskovalnega dela. S tem dobijo dijaki vpogled v celotni proces reševanja problemov in se zavedo, da je tovrstno znanje potrebno tudi izven šole. Vrednotenje lastnega dela in rezultatov pa dijakom pomaga v celoti razumeti koristi te pismenosti. Takšna situacija zahteva od dijakov uporabo celotnega znanja KIZ, zato se lahko izvaja šele v višjih letnikih. Informacijsko opismenjevanje skozi ucne situacije je primerno še posebej za tehniško in poklicno izobraževanje zaradi konkretizacije primerov in prakticnega reševanja problemov. 4.3 NACRTOVANJE IN IZVAJANJA KIZ Knjižnica lahko za doseganje ciljev programa KIZ oblikuje letni nacrt bibliopedagoškega dela ali pa le globalno ucno pripravo, iz katere izpeljuje etapne in didakticne priprave (opredelitev ciljev in potreb, tem in vsebin, metod in oblik poucevanja, vlogo ucitelja in knjižnicarja pri izvedbi, cas in lokacijo) (Kurikul 2008, 21). Letno ucno pripravo oblikuje skupaj z drugimi ucitelji, posebej ure medpredmetnega sodelovanja. Oblikuje jo lahko po letnikih, po izobraževalnih programih ali za vsak oddelek posebej, odvisno od nacina izvedbe (strukturirano, stihijsko, glede na rezultate preverjanja). Ne glede na to, ali knjižnica izvaja KIZ strukturirano ali stihijsko, je zaradi majhnega števila ur in široke tematike smiselno oblikovati globalno pripravo za vsa leta srednjega izobraževanja, nato pa ucno vsebino razdeliti na didakticne sklope. Služi kot pregled nad celotno vsebino programa in razmislek o tem, kaj bi bilo v dolocenem šolskem letu in v posameznih primerih smiselno izpostaviti in na kakšen nacin. Za poklicno izobraževanje, ki traja tri leta, se ucne cilje in obseg snovi prilagodi. Po Novljan (2010, 57–58) naj bi program informacijskega opismenjevanja potekal v vseh 4 letnikih srednje šole po naslednjem razporedu: . 1. letnik – poznavanje informacijskih virov (opredelitev lokacije, vrst in oblik), prepoznavanje, locevanje po namembnosti in pomenu; . 2. letnik – podrobno poznavanje organizacije informacijskih virov, strukture njihove vsebine, dostopnosti in uporabe (prepoznavanje znacilnosti posameznih vrst in njihove organizacije, zahtevnosti in dostopnosti); . 3. letnik – izbor in uporaba virov (ovrednotenje virov po zahtevnosti iskalnih strategij, po vrednosti in primernosti vsebine); . 4. letnik – utrjevanje KIZ v informacijskem procesu (reševanje dolocenega problema – opredelitev problema, izbor, vrednotenje in uporaba virov, rešitev problema, oblikovanje zapisa, evalvacija in predstavitev). Kljub temu da se KIZ ne ocenjuje, je smiselno dolociti standarde znanja za ugotavljanje, do katere mere so dijaki usvojili posredovano znanje. »Svoje cilje knjižnica doseže, ko posameznik razvije samostojno ucenje, ko zmore za svoj ucni slog in opredeljeni cilj izbrati primerne študijske strategije (materialne, kot so npr. izdelava izpiskov, seznamov, izbranih virov, in spoznavne, kot so npr. predelava informacij, vzpostavljanje zvez, strukturiranje, analiziranje) za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij« (prav tam, 43). 5 STANJE V PRAKSI Kljub strokovnim smernicam informacijsko opismenjevanje ne poteka tako, kot bi si glede na razvojne cilje želeli. Dijaki marsikaj vedo o knjižnici, informacijskih virih in citiranju, ker to znanje pridobijo že v osnovni šoli ali pa pri posameznih predmetih, vendar je znanje razdrobljeno, saj ga pri nobenem predmetu sistematicno ne predelajo oz. se KIZ ne izvede v celoti. Izvajanje KIZ pogosto poteka stihijsko, nesistematicno, kot mašilo v urah nadomešcanja. Obstajajo pa tudi knjižnicarji, ki jim uspe slediti strokovnim smernicam in uspešno nacrtujejo in izvajajo informacijsko opismenjevanje. Gotovo so vzroki za tako stanje razlicni. Eden od vzrokov je premajhno število ur, namenjenih izvajanju programa KIZ. Posledicno je treba iskati dodatne možnosti v medpredmetnem sodelovanju, za kar je nujno potrebno sodelovanje z ucitelji in vodstvom, kar pa v praksi ni vedno možno. Vzrok bi lahko iskali v tem, da marsikateri ucitelj niti ne želi biti vkljucen v medpredmetno sodelovanje s knjižnico zaradi dodatnega dela in priprav ali pa zato, ker meni, da tovrstnega izobraževanja ne on ne dijaki ne potrebujejo. Po Novljan (2010, 65) se je izkazalo ravno nasprotno, in sicer da se mora šolska knjižnica pri informacijskem opismenjevanju posvetiti tudi uciteljem. Ti se pogosto lotevajo le splošnega iskanja po internetu, ker ne obvladajo iskalnih strategij, ne vedo za specialne informacijske zbirke niti ne locijo spletnih strani po kakovosti in verodostojnosti informacij. Poseben problem predstavljajo poklicne šole, kjer so dijaki usmerjeni v prakticna znanja in imajo do knjig in knjižnice odklonilen odnos. Za osmišljanje znanja in pridobitve pravih informacij bi bilo smiselno izvajati KIZ skozi ucno situacijo in pri tem izvedbo stopnjevati od enostavnejših do kompleksnih ucnih situacij. Ocitno se vecina uciteljev premalo zaveda vecplastnosti takšnega izobraževanja. Smisel sodelovalnega ucenja ni le v povezovanju informacij z razlicnih podrocij, v razvoju sposobnosti, spretnosti in samostojnega, ustvarjalnega, kriticnega mišljenja ter obvladovanju IKT, pri tem gre tudi za smotrnejšo porabo casa in zmanjšanje obremenitve dijakov s tem, da del njihovih obveznosti omejimo z obdelavo skupne teme dveh ali vec predmetov v sklopu ene zadolžitve (npr. pri izdelavi seminarske naloge) (prav tam, 14). Na drugi strani pa je sodelovanje pomembno tudi zato, ker ni nujno, da knjižnicarjem uspe ucence navdušiti za ucenje. Uspešnejši so, kadar sodelujejo z ucitelji pri formalnih obveznostih dijakov. S pomocjo sodelavcev želijo pri izvajanju programov uveljavili sistematicnost, razvojnost in uspešnost (prav tam, 65). Z reševanjem prakticnih problemov s pomocjo ustreznih informacij dobi šolsko znanje predvsem za dijake poklicnega izobraževanja drugacen pomen – vse postane bolj smiselno, posebno še, ker so ti dijaki zelo prakticno usmerjeni in jim ucenje teorije predstavlja nepotreben napor. Pogosto obvladajo posamezna dejstva in podatke, posamezne postopke, težje pa povezujejo ucne teme in veckrat niti ne vidijo prave povezave med njimi niti povezave z realnimi okolišcinami, zato se jim doloceno znanje ali nekatere teme ne zdijo smiselne in potrebne. Posledicno kljub uspešno zakljucenem izobraževanju dijaki niso kompetentni za opravljanje svojega poklica. Posameznik je poklicno kompetenten šele, »ko zmore z obvladovanjem posameznih delovnih operacij in njihovo sintezo ustvariti kakovosten izdelek ali opraviti kakovostno storitev, ko zmore izdelek v problemskih in kompleksnih situacijah tudi izboljšati, spremeniti, prilagoditi, pri cemer zmore svoje delo tudi ustrezno ovrednotiti, torej zavzeti do samega izdelka in procesa lasten kriticni odnos. Ob tem je zmožen ustrezno upoštevati okolišcine, v katerih svoje delo opravlja, in je pri opravljanju svojega dela ali predstavitvi izdelka oz. storitve zmožen optimalno angažirati lastne komunikacijske in druge socialne spretnosti in podobno« (Štefanc 2012, 19, 20). 6 ZAKLJUCEK Po pregledu smernic in teoreticnih izhodišc vidimo, da je informacijsko opismenjevanje postalo nujnost sodobnega casa. Vpeto je v vse vrste izobraževanja in je pomemben del vseživljenjskega (samo)ucenja. V okviru srednješolskega izobraževanja ima pri tem veliko vlogo šolska knjižnica z izvajanjem KIZ. To znanje posamezniku omogoca, da na osnovi poznavanja informacijskih virov, njihove organizacije in rabe samostojno izvaja informacijski proces, s pomocjo katerega lahko razrešuje raziskovalne, ucne in druge probleme. Samostojno reševanje problemov s pomocjo pridobivanja ustreznih informacij, sposobnosti usmerjanja in nadzorovanja lastnega ucenja ter uporabe znanja so ene najpomembnejših kompetenc posameznika tako na delovnem podrocju kot v zasebnem življenju. To je pogoj, da ni družbeno izlocen. Glede na pomembnost informacijske pismenosti je potrebno posvetiti vec pozornosti nacrtovanju in nameniti vec casa za izvedbo. 7 LITERATURA IN VIRI 1) Blažic, Marjan, Milena Ivanuš Grmek, Martin Kramar, France Strmcnik. 2003. Didaktika: visokošolski ucbenik. Novo mesto: Visokošolsko središce, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo. 2) Ermenc, Klara S. 2012a. Izhodišce in namen prirocnika. V: Ucne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju: 9–11. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/zbornik_Ucne-situacije_WEB.pdf (15. 9. 2018). 3) Ermenc, Klara S. 2012b. Kako kompetencni kurikularni pristop spreminja pedagoški proces. V: Ucne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju: 12–16. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/zbornik_Ucne-situacije_WEB.pdf (15. 9. 2018). 4) Krajnc, Ana. 2007. Nove paradigme vseživljenjskega izobraževanja. Andragoška spoznanja, 13 (4): 10–27. 5) Kurikul: knjižnicno informacijsko znanje: gimnazija. 2008. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/media/pdf/un_gimnazija/k_knjizn_inf_znanje_gimn.pdf (15. 9. 2018). 6) Novljan, Silva. 2010 Teoretski pristopi k posodobitvi ucnih nacrtov. V: Knjižnicno informacijsko znanje: posodobitve pouka v gimnazijski praksi: 11–110. Uredila Majda Steinbuch. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/posgim/GRA_Knjiznicno_informacijsko_znanje.pdf (15. 9. 2018). 7) Steinbuch, Majda, Damijana Andrin, Irena Brilej, Romana Fekonja, Jelka Kosi, Nataša Kuštrin Tušek, Veronika Prijol, Nataša Vagaja Petric, Savina Zwitter. 2010. Primeri vpeljevanja novosti v praksi. V: Knjižnicno informacijsko znanje: posodobitve pouka v gimnazijski praksi: 163–282. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/posgim/GRA_Knjiznicno_informacijsko_znanje.pdf (15. 9. 2018). 8) Štefanc, Damijan. 2012. Nacrtovanje in didakticna izvedba ucne situacije. V: Ucne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju: 17–43. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/zbornik_Ucne-situacije_WEB.pdf (15. 9. 2018). 9) Zgonc, Boštjan, Elido Bandelj, Slavica Cernoša, Branko Kumer, Irena Kuntaric, Barbara Krajnc, Fani Al Mansour, Janja Meglic, Helena Žnidaric. 2016. Izhodišca za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. Darko Mali (ur.). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Center RS za poklicno izobraževanje. MEDPREDMETNO SODELOVANJE IN KNJIŽNICA V TEORIJI IN PRAKSI CROSS-CURRICULAR COOPERATION AND THE LIBRAY IN THEORY AND PRACTICE Mojca Jevnikar - Zajc Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia Izvlecek Avtorica skozi teoreticna izhodišca išce odgovore na vprašanje, kako dijake pripraviti na bodoci poklic in jih usposobiti za samostojno ucenje in reševanje problemov v življenju na sploh. Ugotavlja, da pedagoška stroka vse bolj teži k uveljavljanju medpredmetnega sodelovanja, kamor naj bi bila zaradi pomembnosti informacijskega opismenjevanja vkljucena tudi knjižnica. V srednjem poklicnem in tehniškem izobraževanju imajo znotraj tega velik pomen izvedbe ucnih situacij. Avtorica podaja tudi nekaj lastnih zamisli o možnostih takšnega izvajanja pouka in predstavlja lastne izkušnje pri izvajanju medpredmetnega sodelovanja knjižnice s predmeti s podrocja informatike in racunalništva. Kljucne besede: medpredmetno sodelovanje, knjižnicno-informacijsko znanje, ucna situacija, reševanje problemov Abstract Through theoretical starting points, the author seeks answers to the question of how to prepare students for their future profession and train them for independent learning and solving problems in life in general. He notes that the pedagogic profession increasingly tends to enforce interdisciplinary cooperation, where the library should also be included due to the importance of information literacy. In secondary vocational and technical education, the implementation of learning situations is of great importance within this. The author also gives some of her own ideas about the possibilities of such teaching and presents her own experiences in the implementation of interdisciplinary cooperation of the library with courses in the field of informatics and computer science. Keywords: interdisciplinary cooperation, library-information knowledge, learning situation, problem solving 1 UVOD Živimo v casu, ko ima znanje odlocilen pomen za vsakega posameznika. Zaradi nenehnega tehnološkega in družbenega razvoja se moramo ves cas izobraževati. Vseživljenjsko ucenje je na poklicnem podrocju pomembno zaradi spremenjenih potreb po specificni delovni sili. To je posledica vse hitrejšega razvoja znanosti in tehnologije, kar povzroca prestrukturiranje gospodarstva in spremembe v organizaciji dela. Posledicno se zaposlitev posameznika veckrat spremeni, kar zahteva neprestano izobraževanje. Bolj kot specializirano je pomembno splošno znanje, ker je bolj prenosljivo v nove situacije, zato imajo pri zaposlovanju prednost tisti, ki so inovatorji in imajo vec raznolikega znanja. Poleg izobraževanja imata velik vpliv na razvoj osebnosti tudi socialno in izkustveno ucenje. Takšno stanje zahteva od srednješolskega izobraževanja drugacne pristope v poucevanju. Kako dijake pripraviti na bodoci poklic in jih usposobiti za samostojno ucenje in reševanje problemov v življenju na sploh, postaja za šole pravi izziv. Skozi prispevek bomo ugotavljali, zakaj pedagoška stroka vse bolj teži k uveljavljanju medpredmetnega sodelovanja in kakšno vlogo lahko pri tem igra knjižnica kot izvajalka informacijskega opismenjevanja. Glede na teoreticna izhodišca bom podala tudi nekaj lastnih zamisli o možnostih takšnega izvajanja pouka in predstavila tovrstne izkušnje pri izvajanju medpredmetnega sodelovanja knjižnice s predmeti s podrocja informatike. 2 MEDPREDMETNO SODELOVANJE Medpredmetno sodelovanje postaja nujnost, saj vecina delovnih nalog v poklicu zahteva teoreticno in prakticno znanje razlicnih strok in disciplin. Pri povezovanju razlicnih predmetnih podrocij locimo dva pojma: medpredmetno povezovanje in medpredmetno sodelovanje. Medpredmetno povezovanje pomeni, da se pri dolocenem predmetu izvajajo ucne vsebine ali cilji tudi drugih predmetov, ucitelji teh predmetov pa se v pouk ne vkljucujejo. Pri medpredmetnem sodelovanju pa se poleg vsebine drugih programskih enot vkljucujejo tudi ucitelji teh programov. Po Kurikul (2008, 21) vkljuceni ucitelji skupaj nacrtujejo izvajanje ucne situacije, pri cemer vsak izvede svoj del dejavnosti in ciljev skupne programske enote. Navadno je ena programska enota nosilna, ucne vsebine in cilji drugih pa se vkljucujejo vanjo. Sodelujoci ucitelji skupaj nacrtujejo pouk. Opredelijo cilje, vsebino (temo, predmete), nacin izvedbe, procesna znanja, razred, cas izvedbe in lastno vlogo in delež pri izvajanju pouka. Prednosti medpredmetnega sodelovanja so vecja kompetentnost posameznih uciteljev za doloceno strokovno podrocje ter ekonomicna in racionalnejša izraba casa. Za timsko delo je potreben dogovor že pred zacetkom šolskega leta oz. pred izdelavo letnih ucnih priprav sodelujocih uciteljev. Posebej pomembno je dolociti datume in prostor izvajanja zaradi usklajevanja casa, poteka ucne snovi, priprave urnikov ter rezervacije prostora (racunalniška ucilnica, knjižnica, druga ustanova). Natancna izvedba in cilji se dolocijo pri oblikovanju operativnih priprav. Medpredmetno sodelovanje in povezovanje se odvijata na razlicnih nivojih. Na nivoju razreda poteka didakticna izvedba pogosto v manjših skupinah ali v parih. Na nivoju šole se razvijajo odnosi med udeleženci pri medpredmetnem sodelovanju ter postavljanju in doseganju drugih ciljev šole. Knjižnica se povezuje tudi z zunanjimi ustanovami pri izvajanju projektov in prireditev ter s posamezniki pri medgeneracijskih aktivnostih za razvijanje branja. Povezovanje predmetov oz. programov je mogoce le, kadar so ucitelji pripravljeni na takšno sodelovanje. Po Novljan (2010, 93) lahko razlicne predmete povezuje pojem (npr. vreme, antika), metoda, nacin obravnave (npr. raziskava), oblika predstavitve (npr. zgodovinski pregled), zgodovina, cas dogajanja, okolje (npr. regija), proces (npr. razvoj, uporaba), osebe, vidik obravnave (npr. tehnicno, umetniško). Nekateri strokovnjaki menijo, da je tudi ucenje knjižnicno-informacijskega znanja (KIZ) najucinkovitejše pri medpredmetnem sodelovanju, vendar se za uspešno reševanje problemov zahteva doloceno predznanje, kar pomeni, da morajo ucenci pred medpredmetnim povezovanjem obvladati osnovno KIZ (Novljan 2010, 52). Dijakom je treba dati najprej sistematicno znanje o vlogi in delovanju knjižnice, o informacijskih virih ter njihovi uporabi, ga utrditi in širiti pri reševanju problema v konkretni ucni situaciji. Nekaj idej o možnostih takšnega povezovanja sem predstavila v tabeli 1. 2.1 VZROKI ZA IZVAJANJE MEDPREDMETNEGA SODELOVANJA Izobraževanje v smislu posredovanja informacij in ucenja golih dejstev na pamet je preživeto. Tudi izobraževanje, ozko vezano na dolocen poklic, ki naj bi ga opravljali vse življenje, po možnosti v enem podjetju, je preživeto. Življenje postaja vedno bolj kompleksno, prav tako situacije, v katerih se znajdemo. Clovek je vse bolj sam odgovoren za svoje preživetje. Pridobiti si mora temeljna znanja oz. spretnosti, sposobnosti in lastnosti, ki jih potrebuje za poklic in zasebno življenje, in sicer (Krajnc 2007, 22): 1. sposobnost odlocanja oz. izbire in odgovornost, 2. komunikacijske spretnosti in osebnostne lastnosti, 3. medosebne odnose in timsko delo, 4. znati se uciti. Neprimerno usposobljeni in premalo osebnostno razviti ljudje ne morejo biti samozadostni niti v osnovnih življenjskih funkcijah. Poleg tega ni dovolj znanje pridobiti, treba ga je znati tudi uveljaviti. Pri tem mora posameznik obvladati dialog, razumeti druge, razumljivo izražati svoje misli, smiselno brati besedila in locevati bistveno od nebistvenega ter se primerno pisno izražati (znati zapisati lastne ideje). Pri vsem tem je zelo pomembna motivacija, ki je del custveno doživljajske strukture osebnosti. Vedoželjnost in ucljivost osebe je neposredno povezana s samopodobo, stopnjo samozavesti, odnosom do sebe in drugih. Zelo pomembna je sposobnost empatije in sprejemanje drugacnosti, saj postajajo medsebojni odnosi bolj zahtevni. (Krajnc 2007, 14–16) Dijake moramo torej pripraviti na reševanje problemov v razlicnih življenjskih in poklicnih situacijah. Ni dovolj, da jih naucimo množico dejstev, posamezne postopke in posameznih spretnosti. Ucenje mora potekati na nacin, da se dijaki naucijo videti stvari z razlicnih zornih kotov (povezovanje razlicnih predmetnih podrocij), se lotevajo problema na razlicne nacine (izvajanje razlicnih didakticnih pristopov), pri tem pa razvijajo spretnosti in kompetence informacijske pismenosti (vkljucuje delo z informacijami in razlicne vrste pismenosti – funkcionalno, digitalno, racunalniško, knjižnicno idr.). Znanje torej ne more biti vec segmentirano, ampak preplet razlicnih strokovnih podrocij. To dosežemo s problemskim ucenjem, ki je najuspešnejše, ce se izvaja v obliki medpredmetnega sodelovanja. Posebej je pomembno, da se v to vkljuci tudi knjižnica, ki z informacijskim opismenjevanjem pripravlja dijake na pravilno ravnanje z informacijami, ki so osnova vsega znanja in pogoj za rešitev problemov. Z obvladovanjem informacijskega procesa dijaki dosegajo standarde znanja, ki zajemajo: . poznavanje osnovnih podatkov s podrocja informacij, . povezovanje podatkov v informacije in te v znanje, . postavljanje ciljev, . izbiro postopkov za uresnicitev ciljev. 2.2 UCNA SITUACIJA Eden od nacinov medpredmetnega sodelovanja je ucna situacija, ki je primer povezovanja teorije in prakse v okviru pouka, kar je predvsem potreba na ravni poklicnega in strokovnega izobraževanja. Njeno bistvo je v uporabi znanja v konkretni situaciji. Ta je lahko obsežnejša ali le segment nekega procesa. Krajšo ucno situacijo lahko naceloma izvedemo znotraj posameznega ucnega predmeta kot teoreticno razlago in iskanje dodatnih informacij ali s kombinacijo terena in pouka (razlaga, porocilo), še vecji ucinek pa je v povezovanju dveh predmetov. Kompleksnejši uvid v nek problem in njegovo reševanje dobijo dijaki skozi obsežnejšo ucno situacijo, ki zajema predstavitev problema, iskanje potrebnih informacij, rešitev problema in njeno evalvacijo. Pri tem se povezujejo razlicni ucni programi. Ucno situacijo izvajamo zlasti pri pouku strokovnih modulov kot etapno sekvenco posamezne programske enote. Izhodišce za zasnovo ucne situacije je delovna situacija, s katero se bodo dijaki srecevali kasneje v dolocenem poklicu. Razlika med njima je v tem, da je »ucna situacija ustrezno didaktizirana in ima poleg neposrednega delovnega cilja (tj. izdelka ali storitve, ki mora biti na enaki ali vsaj primerljivi kakovostni ravni kot v avtenticni delovni situaciji) tudi druge [ucne] cilje …« (Štefanc 2012, 20). Dijake pri tem »namerno postavimo v okolišcine, podobne dejanskim okolišcinam, s katerimi se bodo srecevali pri avtenticnih poklicnih nalogah, pri cemer jih na proces opravljanja zahtevanih nalog ustrezno vsebinsko-teoreticno pripravimo, nato jih skozi proces vodimo in usmerjamo, koncno pa rezultate tega procesa skupaj z dijaki tudi kriticno ovrednotimo« (prav tam, 19). 3 KNJIŽNICA V MEDPREDMETNEM SODELOVANJU Vloga knjižnice v srednješolskem izobraževanju je izvajanje izobraževanja na podrocju informacijskih virov in razvijanja spretnosti izvajanja informacijskega procesa (opredelitev problema, izbor, vrednotenje in uporaba virov oz. informacij, rešitev problema, oblikovanje zapisa, evalvacija in predstavitev). Vkljucevanje knjižnice v pouk vseh predmetov je pomembno, ker tako ucitelji kot ucenci pridobivajo KIZ, hkrati pa »se krepi znanje ucencev, razvijajo se njihove spretnosti, sposobnosti in vrednote« (Novljan 2010, 44). Po strokovnih smernicah izvajanja KIZ v gimnazijah (prav tam, 57) naj bi program informacijskega opismenjevanja potekal v vseh 4 letnikih srednje šole v majhnem številu ur, zato je smiselno naredili globinsko pripravo kot izhodišce za pripravo didakticne enote. Glede na smernice in izkušnje sem tudi sama pripravila globinsko pripravo (tabela 2), iz katere je razvidno, da ima knjižnicar širok nabor vsebin, ki jih teoreticno predstavi, nato pa s konkretnimi primeri znanje osmisli in utrdi. To najlaže naredi v povezavi z nekim predmetnim podrocjem. Katere vsebine bo natancno obdelal in jih z vajami konkretiziral, se odloci glede na predhodno preverjanje stanja informacijske pismenosti dijakov in zahteve ucnega procesa pri posameznih predmetih. Dolociti mora didakticno izpeljavo in standarde znanja za preverjanje uspešnosti informacijskega opismenjevanja. Glede na to, da imajo dijaki že od prvega letnika dalje povecane potrebe po reševanju informacijskih potreb zaradi šolskih in drugih obveznosti, bi bilo smiselno nameniti vec ur KIZ v 1. letniku (kot samostojne didakticne enote ali v izvajanju enostavnejših ucnih situacij medpredmetnega sodelovanja), v ostalih letnikih pa manj oz. le v izvajanju kompleksnejših ucnih situacij. 3.1 PRIPRAVA IN IZVEDBA UCNE SITUACIJE S KNJIŽNICO Ucna situacija je etapna ucna priprava, ki je del globalne ucne priprave ucitelja. Za njeno nacrtovanje in izpeljavo moramo imeti na voljo ustrezne splošne in operativne cilje ter vsebinski kontekst (ucno vsebino), materialne pogoje, možnost in pripravljenost uciteljev drugih predmetov za skupno nacrtovanje in izvajanje. Dolociti moramo programske enote (vkljuceni predmeti) in zaporedje vsebinskih enot. Dolocimo makroartikulacijske ucne etape (uvod, teoreticni in prakticni del, verifikacijo, evalvacijo) in opredelimo mikroartikulacijo pouka (koncept, materialni pogoji, zadolžitve, prilagoditve). (Štefanc 2012, 20–26, 33–34, 38) Pogoj za izpeljavo situacije je, da imajo dijaki usvojeno vsaj osnovno znanje iz dolocene teme ter znanje s podrocja KIZ. Del teh vsebin sicer obnovimo v teoreticnem delu ucne situacije, vendar bi bilo prevec obširno, ce bi dijaki o tem slišali prvic. Izvedbo kompleksne ucne situacije s knjižnico predstavlja izdelava seminarske ali projektne naloge s tematiko, ki je obravnavana pri razlicnih predmetih in iz razlicnih zornih kotov. Pri tem sodelujejo ucitelji razlicnih programov in knjižnicar. Gre za reševanje problema z uporabo informacijskega procesa. Ucitelji skupaj s knjižnicarjem dolocijo temo za izdelavo seminarske naloge ter zahteve glede vsebine in obsega. Za ustrezno vsebino skrbijo ucitelji, knjižnicar pa postavi vsebinsko in strukturno ogrodje za uporabo spretnosti in sposobnosti v informacijskem procesu. Pri sodelovanju vec predmetov prevzame vlogo mentorja posameznemu dijaku tisti ucitelj, katerega strokovno podrocje je težišce posamezne seminarske naloge. Na koncu vsebino naloge oceni mentor, tehnicno obliko, izbor, citiranje in navajanje virov pa knjižnicar. Primer takšne ucne situacije je predstavljen v tabeli 3. V njej je razvidna struktura etapne priprave in potek izvedbe ucne situacije. 4 MEDPREDMETNO SODELOVANJE S KNJIŽNICO NA ŽIVILSKI ŠOLI BIC LJUBLJANA Na Živilski šoli Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana sem kot knjižnicarka v preteklih osmih letih nekaj let izvajala KIZ v okviru interesnih dejavnosti (ena ali dve šolski uri letno na oddelek). Ugotovila sem, da tovrstno izobraževanje v obliki predavanja ali aktivnega pogovora ni smiselno, saj bi morali dijaki za to imeti vec ur, predvsem pa imeti možnost izvajanja vaj. Rešitev se je pokazala s povabilom k medpredmetnem sodelovanju z uciteljico informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ter informatike in poslovnega komuniciranja (IPK), kjer so bile poleg sorodne tematike omogocene tudi prakticne vaje v racunalniški ucilnici. Sodelavka je že dlje casa ugotavljala, da imajo dijaki prvih letnikov težave pri pisanju enostavne seminarske naloge zaradi slabe racunalniške pismenosti pa tudi zaradi slabega znanja ali celo neznanja KIZ. Izvedba seminarske naloge je in še vedno poteka v okviru medpredmetnega sodelovanja z uciteljem enega od strokovnih predmetov, ki skrbi za vsebinski del, uciteljica IKT in IPK pa za tehnicni del in obliko. Kot izvajalka KIZ sem se sodelovanju prikljucila tudi sama. To sodelovanje je zaživelo pred tremi leti. Vsako leto skušava s sodelavko najprej ugotoviti, kateri segment KIZ bi bil trenutno najustreznejši za dijake. Dodeliva jim nalogo, naj poišcejo vire na izbrano temo in opišejo postopek iskanja in izbora. Iz odgovorov vedno znova ugotoviva, da slabo sledijo navodilom, iskanja pa se lotijo vedno najprej preko spleta, pri cemer uporabljajo samo iskalnik Google in glede na dobljene zadetke ocitno oblikujejo slabe iskalne zahteve. Le redki (govorimo o nekaj odgovorih izmed stotih) nalogo izpolnijo po pricakovanjih. Na osnovi tega sva se doslej vedno odlocili, da je treba zaceti informacijsko opismenjevanje na podrocju poznavanja raznolikosti informacijskih virov, s poudarkom na spletnih virih, predstaviti nacine iskanja (razlicni iskalniki, podatkovne zbirke, COBISS, oblikovanje iskalnih zahtev) in izbora ustreznih virov oz. informacij (hitro branje, kriteriji vrednotenja). Tem vsebinam KIZ sva namenili eno blok uro za vsak oddelek 1. letnika srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (SPI, SSI), enako za zakljucne letnike SSI v okviru interesnih dejavnosti. Dijaki so v okviru ure nato izvedli dve vaji, tj. iskanje informacij po tiskanih virih s hitrim branjem in iskanje virov s pomocjo razlicnih iskalnikov in kataloga COBISS. Ugotovitve o uspešnosti izvajanja teh vsebin so zgolj ocena sodelavke, ki je videla seminarske naloge v letih pred izvajanjem medpredmetnega sodelovanja in po njem. Njena ocena je, da je viden napredek pri koncnih izdelkih, kar je razvidno iz navedenih virov v seminarskih nalogah (boljši izbor pomeni tudi boljše iskanje). To sodelovanje je še »zelo mlado«, zato bo gotovo potrebno narediti še kar nekaj izboljšav. Glede na teoreticna izhodišca je pisanje seminarske naloge kompleksnejša ucna situacija in bi bilo smiselno, da se odvija v višjih letnikih, predvsem pa da se pred tem izvedejo ure KIZ za pridobitev osnov. Brez predhodnega informacijskega znanja je lahko za dijake prevec informacij naenkrat. Osrednja nosilka ucne situacije je uciteljica IKT in IPK, ki v programsko enoto vkljucuje ucitelja strokovnih predmetov in knjižnicarja. Pri tem loceno sodeluje z obema, dogovor pa bi moral potekati med vsemi tremi izvajalci. Pomanjkljivost je tudi v tem, da knjižnicarka ne pregleda koncnih izdelkov in ne sodeluje pri oceni. Krivda je seveda predvsem v pomanjkanju casa knjižnicarke zaradi drugih obremenitev in zaradi omejitve casa, namenjenega evalvaciji seminarskih nalog. V sklopu danih možnosti se trudim izboljšati podajanje snovi in pri tem povecati delež prakticnih vaj. 5 ZAKLJUCEK Medpredmetno povezovanje v smislu manj ali bolj zapletenih ucnih situacij predstavlja primerno okolje tako za problemsko kot socialno ucenje, to pa je osnova za razvoj sposobnosti za vseživljenjsko ucenje in s tem možnosti nenehnega prilagajanja stanju v moderni, tehnološko razviti družbi. Znanje je bogastvo, ki temelji na pravilnem izboru in uporabi informacij. Informacijsko opismenjevanje, ki ga izvaja knjižnica, je torej nujnost in predstavlja pomemben clen v medpredmetnem sodelovanju, predvsem pri izvedbi kompleksnejših ucnih situacij, ki so odslikava delovnih ali drugih situacij iz realnega življenja. Tabela 1: Možne variante medpredmetnega sodelovanja posameznih predmetov in knjižnice PREDMET KNJIŽNICNO-INFORMACIJSKO ZNANJE (KIZ) katerikoli predmet uporaba referencnega gradiva (tisk, elektronsko) npr. anglešcina uporaba referencnega gradiva (fizicni in e-slovarji); npr. slovenšcina uporaba fizicnega in elektronskega referencnega gradiva (slovar slovenskega knjižnega jezika, pravopis, leksikoni, enciklopedije, biografije, bibliografije, katalogi) katerikoli predmet citiranje (dobesedno, parafraziranje, povzemanje); katerikoli predmet navajanje virov (razlicne oblike glede na vrsto virov); npr. racunalništvo ali informatika navajanje virov in citiranje z uporabo racunalniških programov npr. zgodovina navajanje virov, citat po citatu npr. geografija geografskimi viri – posebnosti navajanja npr. umetnostna vzgoja avdio in/ali vizualnega gradiva – posebnosti navajanja strokovni in drugi predmeti iskanje in izbor strokovnih virov na specificno vprašanje ali temo v prostem pristopu, preko kataloga in na spletu – iskalne strategije, strategije branja, vrednotenje in izbor informacij npr. matematika uporaba Boolovih operatorjev pri oblikovanju iskalnih zahtev npr. matematika uporaba Boolovih operatorjev pri oblikovanju iskalnih zahtev (množice, logika) – iskanje in selekcija informacij; npr. biologija iskanje slikovnega gradiva (ilustracije v knjigah in na spletu); npr. geografija delo z geografskimi viri in posebnosti navajanja npr. umetnostna vzgoja avdio in/ali vizualnega gradiva (spletne zbirke, muzejske zbirke, video in glasbeni posnetki, slike, fotografije) – posebnosti iskanja in navajanja racunalništvo, informatika uporaba IKT pri oblikovanju besedila in ilustracij (grafikoni, tabele, napisi, kazala, opombe) zgodovina, slovenšcina zgodovinski romani in biografije – domace branje (knjižnicar vrednosti izposojo, izbor, navajanje virov, ucitelj slovenšcine stil pisanja, ucitelj zgodovine vsebino) – razumevanje, analiza, sinteza, oblikovanje besedila, knjižni jezik slovenšcina pomen leposlovnega gradiva za oblikovanje eticnih, moralnih in estetskih vrednot (pogovor o prebranem) psihologija ogled filma, pogovor, oblikovanje raziskovalnih vprašanj (strokovni termini, možne rešitve prikazanega problema), iskanje odgovor v strokovni literaturi – razumevanje, analiza, vrednotenje informacij, sinteza, ocena rešitve problema, spretnost neposrednega komuniciranja zgodovina, geografija, slovenšcina, umetnost, strokovni predmet (obrt) uporaba domoznanske zbirke – iskanje odgovorov na postavljena vprašanja in oblikovanje kratkega porocila o poteku in rezultatih dela medpredmetna ekskurzija npr. zgodovina, umetnost, fizika, šport (fizika v vsakdanjem življenju, umetnostna obdobja, gibanje v naravi ob obisku znamenitosti) – uporaba znanja v vsakdanjem življenju projektni dan na doloceno temo povezava razlicnih predmetov, npr. geografija, ekologija, likovna umetnost – izdelava plakatov, razstave ipd. – neverbalno izražanje, razumevanje, analiza, sinteza, evalvacija, predstavitev, obvladovanje prostora, oblikovanje izvlecka ali miselnega vzorca (plakat), navajanje virov izvajanje individualiziranih programov za dijake s posebnimi potrebami ucne težave, razvojne motnje, nadarjeni, slabo ali pomanjkljivo znanje slovenšcine Vir: lastni 2022 delno po Steinbuch idr. 2010, 163–282 Tabela 2: Globalna priprava KIZ – pregled snovi Sklop 1 INFORMACIJSKI POSREDNIKI (KNJIŽNICE, ZALOŽBE, MUZEJI, MEDIJI) vsebina vrste informacijskih posrednikov, razlika med njimi glede na informacijske vire, organizacijo in storitve, sprotno informiranje o novih publikacijah Operativna enota 1 Knjižnica - informacijski center kot del knjižnicnega in globalnega informacijskega sistema: šolska knjižnica vsebina: organizacija, storitve, poslovanje in sprotno obvešcanje o informacijskih virih razlicnih informacijskih posrednikov, vrste knjižnic in razlika glede na gradivo in uporabnike, šolska knjižnica in njene posebnosti . globalni informacijski sistem . informacijskega posrednika opredeljujejo uporabniki, gradivo . kaj je knjižnica . prednost knjižnice . organiziranost in knjižnicni red . rokovanje z gradivom konkretizacija: predstavitev šolske knjižnice aktualizacija: virtualne knjižnice Operativna enota 2 Založba vsebina: informacijsko, kulturno in demokraticno središce: splošna knjižnica Operativna enota 3 Informacijsko, kulturno in demokraticno središce: splošna knjižnica vsebina: projekt Rastem s knjigo, organizacija, storitve, poslovanje splošne knjižnice, njene prednosti in posebnosti . obisk splošne knjižnice konkretizacija: primerjava s šolsko knjižnico aktualizacija: velika izbira gradiva Sklop 2 INFORMACIJSKI VIRI vsebina pojem informacije, vrste informacijskih virov, razlika med njimi glede na vrsto, organizacijo in dostop oz. iskanje informacij Operativna enota 1 Knjižnicna zbirka in drugi informacijski viri vsebina: monografije, periodika, referencni viri, katalogi, razlike v organizaciji, izbor ustreznega vira . prevelika usmerjenost na internetne vire . vrste virov (po obliki, nosilcu, nacinu izhajanja, po vsebini, vrsti informacij; e-viri, referencni viri) . strokovni pojmi (monografija, periodika, prosti pristop, UDK) . oprema knjige (žig, signatura) in podatki za iskanje . knjige v prostem pristopu konkretizacija: UDK aktualizacija: vrste branja Operativna enota 2 Organizacija in dostopnost gradiva oz. informacij v šolski knjižnici vsebina: organizacija gradiva, strategije iskanja, vrednotenja in izbora informacij v prostem pristopu, bibliografski in vsebinski podatki o gradivu, bralne strategije . ureditev šolske knjižnice (UDK, leposlovje, referencni viri, e-katalog) . bibliografski in vsebinski podatki o knjigi (kateri in kje so v knjigi) . referencni viri . knjižnicar – ustni vir in pomoc konkretizacija: slovarji, SSKJ aktualizacija: pregledno branje – pomoc pri izboru Operativna enota 3 Informacije v elektronskem okolju vsebina: organiziranost in dostopnost elektronskih virov, IKT, strategije iskanja, vrednotenja in izbora, zanesljivost, aktualnost in objektivnost spletnih virov . dostopnost na daljavo – prednosti in pomanjkljivosti . e-viri na fizicnih nosilcih . oblike zapisov (pdf, html, ePub) . uporaba IKT . dostopnost virov (placljivi, prosto dostopni) . razlicni nacini iskanja . katalogi, iskalniki in podatkovne zbirke (Google Scholar, mEga iskalnik, repozitoriji, dLib, …) . vzajemni katalog COBISS+ . filtri, Boolovi operatorji konkretizacija: strukturiranost in razpoložljivost bibliografskih podatkov (navajanje virov), preverjanje aktualizacija: vrednotenje kakovosti in verodostojnosti spletnih strani Operativna enota 4 Iskanje informacij (vaja) vsebina: prepoznavanje in uporaba kljucnih podatkov za iskanje v prostem pristopu in na spletu, uporaba referencnih virov, uporaba kataloga COBISS+ Sklop 3 INFORMACIJSKI PROCES (OSREDNJI DEL) vsebina iskanje, vrednotenje, izbor, uporaba informacij Operativna enota 1 Koraki reševanja problema vsebina: prepoznavanje in opredelitev informacijske potrebe, iskanje, vrednotenja in izbor informacij, uporaba informacij, ocenjevanje in predstavitev dela Operativna enota 2 Strategije iskanja, vrednotenja in izbora virov oz. informacij (vaja) vsebina: bibliografski in vsebinski podatki virov, tehnike branja, ocena težavnosti, kriteriji za oceno verodostojnosti in aktualnosti . iskanje pogojuje organiziranost in struktura virov . uporaba iskalnikov, katalogov, podatkovnih zbirk . opremljenost z bibliografskimi podatki . omejitve iskanja (filtri, operatorji) . bralne strategije konkretizacija: COBISS+, Google Scholar aktualizacija: strategije vrednotenja in selekcije informacij (rangiranje zadetkov, izvlecki, indeksi citiranja, strruktura in vsebina) Operativna enota 3 Uporaba informacij – citiranje in navajanje informacijskih virov vsebina: bibliografski podatki, citiranje, navajanje virov, uporaba navodil . smisel in nacini citiranja . standardi navajanja virov . navodila (interna pravila) . uporaba racunalniških programov za citiranje konkretizacija: razlicne vrste virov – razlike v navedbah (konkretni primeri, vaja) aktualizacija: raznolikost spletnih virov – težave pri navajanju Operativna enota 4 Poznavanje informacijskih virov ter strategij iskanja, vrednotenja, selekcije in uporabe informacij (preverjanje) Sklop 4 REŠEVANJE PROBLEMA (ZACETNI IN SKLEPNI DEL) vsebina informacijski proces, struktura, oblika in jezik besedila, citiranje in navajanje virov, evalvacija in predstavitev dela Operativna enota 1 Opredelitev teme in oblikovanje problema vsebina: poznavanje tematike, dolocitev problema, razpoložljivost virov . postavljanje raziskovalnih vprašanj, . preverjanje dostopnosti ustrezne literature (prakticno), . dolocanje obsega in preverjanje možnosti izvedbe raziskave Operativna enota 2 Iskanje, vrednotenje, uporaba informacij za reševanje dolocenega problema (konkretni problemi in rešitve) vsebina: selekcija virov, iskanje alternativnih virov, referencni pogovor s knjižnicarjem (neposredno, preko spleta), preoblikovanje raziskovalnega vprašanja, menjava teme ali problema (možna individualna izvedba) Operativna enota 3 Uporaba informacij – struktura, oblika, vsebina, strokovni jezik besedila (porocila, projektne ali seminarske naloge), citiranje in navajanje virov vsebina: vsebinska struktura, strokovna terminologija, pomoc pri navajanju virov (odstopanja, izjeme), tehnicno oblikovanje, uporaba racunalniških programov za oblikovanje besedila, kazal in ilustracij, uporaba navodil Operativna enota 4 Koncni izdelek – vrednotenje in predstavitev (ocenjevanje) vsebina: vrednotenje korakov reševanja, napisanega besedila in dognanj, nacini predstavitve dela . samovrednotenje . vrednotenje korakov reševanja, strukturiranost naloge (knjižnicar, ucitelj) . citiranje in navajanje virov (knjižnicar) . vsebina naloge (ucitelj) . nacin in kakovost predstavitve (knjižnicar in ucitelj) Vir: lastni 2022 Tabela 3: Nacrt in izvedba ucne situacije Zaporedje postopkov – dolocimo/izvedemo: 1. etapne ucne cilje (splošne in operativne) .. dolocimo, kaj želimo z ucno situacijo doseci (teoreticno in prakticno znanje, sposobnosti, spretnosti, osebnostne lastnosti in kompetence) .. vsak ucitelj za svoje predmet doloci ucne cilje, kompetence in vsebino ter standarde znanja, nato jih med sabo uskladimo .. dolocimo operativne cilje, ki so predmet ocenjevanja .. opredelimo standarde znanja in minimalne standarde znanja – biti morajo objektivno preverljivi in opisovati propozicionalno ('znati da') ali dispozicijsko znanje ('znati kako') .. glede na cilje izberemo primerno ucno vsebino ter zaporedje vsebinskih enot, na osnovi katerih zasnujemo didakticno izvedbo 2. ucno vsebino .. glede na ucne cilje dolocimo vsebino .. dolocimo tista teoreticna strokovna spoznanja, zakonitosti, posplošitve ter prakticne vešcine, spretnosti in postopke, ki bodo omogocili dosego zastavljenih ucnih ciljev 3. vkljucevanje drugih programskih enot* (medpredmetno sodelovanje in povezovanje) .. navadno je ena programska enota nosilna, ucne vsebine in cilji drugih pa se vkljucujejo vanjo .. dogovoriti se moramo, kdaj bo potekala ucna situacija, katere ucne cilje in kompetence bo posamezni ucitelj vkljucil v izvajanja programske enote, katera bo obravnavana ucna vsebina in v kateri makroartikulacijski etapi se bo vkljucil v izvajanje ucne situacije UCITELJ UCNI PREDMET TEMA (ucna vsebina) NACIN PRIDOBIVANJA INFO ucitelja 1 in 2 ekološke analize in monitoring, ekosistemi - izvajanje dejavnosti v prostoru in ekomeridiacije: onesnaževanje zraka, vode in tal - pobiranje vzorcev v naravi - raziskava v laboratoriju ucitelj 3 geografija - geološka struktura tal - demografske znacilnosti podrocja - gospodarske dejavnosti - intervju (oseba iz gospodarstva, podjetnik, lovec, kmet) - anketa (prebivalci) ucitelj 4 naravovarstvena zakonodaja in etika - primerjava stanja z zakonodajo - sporni primeri - intervju (oseba iz gospodarstva, podjetnik, lovec, kmet) - anketa (prebivalci) knjižnicar knjižnicno informacijsko znanje (reševanje problema) - raznovrstnost virov, pomen citiranja in navajanja virov (izbor virov, izpis bibliografskih podatkov, oblikovanje navedb, upoštevanje pisnih navodil) - oblikovanje raziskovalnih vprašanj, kriterijev iskanja, branja, evalvacije informacij (ponovitev) - kako pišemo strokovno delo (oblika in struktura dela, strokovni jezik, citiranje) - povezovanje teoreticnega in prakticnega dela v celoto - nacini predstavljanja naloge 4. zaporedje vsebinskih enot .. dolocimo zaporedje vsebinskih enot, vlogo sodelujocih uciteljev in knjižnicarja ter v kateri makroartikulacijski etapi se bo kdo vkljucil v izvajanje ucne situacije 5. makroartikulacijske ucne etape in mikroartikulacijo pouka .. nacrtujemo konkretno izvedbo, tako da dolocimo makroartikulacijske etape (potek dejavnosti), znotraj njih pa elemente mikroartikulacije (didakticno izvedbo, materialne pogoje, aktivnosti udeležencev in prilagoditve) .. v vseh fazah poteka procesno preverjanje znanja 1. MAKROARTIKULACIJSKE ETAPE I. Uvod .. priprava dijakov na izvedbo ucne situacije Dijakom predstavimo vsebino in izvedbo ucne situacije (temo in namen, sodelujoce predmetne ucitelje, prakticni del). Knjižnicar obdela korake reševanja problema in pripadajoce strategije. II. Teoreticni del .. obravnava teoreticnih ucnih vsebin, ki so kljucnega pomena za kakovostno izvajanje delovnih nalog Ucitelji obravnavajo vsak svojo ucno vsebino v obsegu ene didakticne enote ali manj. Podajanje snovi lahko poteka tudi v smislu medpredmetnega sodelovanja. Knjižnicar pri svoji uri ponovi vsebino prvih treh sklopov KIZ, s poudarki na pestrosti informacijskih virov ter na iskanju, izboru in uporabi informacij. Po obravnavi strokovnih vsebin v teoreticnem delu dijaki s pomocjo knjižnicarja izberejo predmet raziskovanja in temo znotraj obravnavanih vsebin, oblikujejo raziskovalna vprašanja in dolocijo nacin izvedbe raziskovanja. Nato preverijo razpoložljivost literature s hitrim iskanjem in preglednim branjem in se na osnovi tega odlocijo, ali bodo izpeljali zastavljeno ali pa se bodo raje odlocili za drugo temo, za katero so morda dobili idejo prav med prebiranjem literature. III. Prakticni del .. izvajanje predvidenih delovnih nalog in obravnava, ponavljanje, vaja in urjenje v potrebnih spretnostih Najprej dijaki poišcejo in izberejo ustrezne vire ter s poglobljenim branjem ovrednotijo in izberejo informacije ter jih uporabijo. Naredijo osnutek teoreticnega dela naloge. Sledijo raziskave na terenu in v laboratoriju, anketiranje, intervjuji, obisk sejma ipd. Dijaki zbirajo rezultate raziskav, jih obdelajo, analizirajo in zapišejo izsledke, kar je osnutek prakticnega dela naloge. Navadno na osnovi teoreticnih spoznanj drugih avtorjev postavljamo raziskovalna vprašanja in jih prakticno preizkusimo. Lahko se zgodi, da zaradi izkušnje na terenu raziskovalno vprašanje delno ali v celoti preoblikujemo in obrnemo raziskovalni proces iz prakse v teorijo. Ponovno moramo iskati primerne vire, tokrat za potrditev že ugotovljenih izsledkov ali stanja na terenu. Tudi to je dobra izkušnja, saj moramo v življenju vcasih spremeniti smer ali nacine reševanja problemov ali zaceti znova. IV. Verifikacija .. preverjanje doseganja ciljev ucne situacije, tj. kakovost opravljenih delovnih nalog oz. izdelka ali storitve Dijaki pokažejo osnutek seminarske naloge. Mentorji ocenijo postopke dela v informacijskem procesu in pri posameznem predmetu. Knjižnicar pogleda strukturo in obliko naloge ter navajanje virov. Dijaki popravijo potrebno in koncajo seminarsko nalogo. Pripravijo predstavitev. V. Evalvacija .. ocenjevanje znanja Dijaki oddajo seminarsko nalogo in jo predstavijo. Udeleženci izvedejo samoevalvacijo, ki jo predstavijo ob zagovoru seminarske naloge. Mentorji ocenijo izdelek posameznega dijaka, njegovo predstavitev in izvajanje nalog v ucni situaciji. Pri delu v parih mora biti vložek posameznega dijaka jasno razviden (npr. eden razišce, izvede in napiše teoreticni del, drugi prakticnega). Oceni se vsakega posebej. Vsi udeleženci izpolnijo kratko anketo, s pomocjo katere ocenijo zasnovo in izvedbo ucne situacije. 2. MIKROARTIKULACIJA - dolocimo . konceptualni pristop (npr. projektno delo, raziskovalni pouk, didakticne metode in oblike, (npr. delo v parih) . materialne pogoje: . izvedbeni prostor in infrastrukturo (npr. knjižnica, laboratorij), didakticna sredstva (ucila, gradiva), pripomocke in orodja (npr. racunalnik, programska oprema) . casovni obseg (odvisen je od kompleksnosti zastavljenih delovnih nalog, od števila ucnih ciljev, standardov znanja in kompleksnosti obravnavanih teoreticnih vsebin) . aktivnosti dijakov (ucne obveznosti, osnova za ocenjevanje) . prilagoditve (za dijake s posebnimi potrebami) . opredelimo obveznosti dijakov (seminarska naloga, porocilo) ter kdaj, kje in kako bo potekalo ocenjevanje ELEMENTI DIDAKTICNE IZVEDBE SKOZI UCNO SITUACIJO konceptualni pristop npr. projektno delo, znotraj katerega poteka raziskovalno delo metode delo v dvojicah, samostojno delo (jasna delitev dela, razvidna tudi v seminarski nalogi) didakticno okolje knjižnica, laboratorij, teren; didakticna sredstva ucbeniki, strokovno gradivo, navodila za pisanje in citiranje didakticni pripomocki in orodja racunalnik, Word, Power Point, laboratorijska oprema casovni obseg enojne ali blok ure, urnik dejavnosti 6. subjektivno evalvacijo (opažanja ob in po izvedbi) .. nacrt dopolnimo s presojo kakovosti izvedbe po zakljucku ucne situacije (služi kot pomoc pri nadaljnjem nacrtovanju pouka) Kazalniki: - znanje pri ocenjevanju, pri kakovosti izdelave izdelka ali opravljeni storitvi - pogovor z dijaki in ucitelji - kratka anketa * Podobna ucna situacija z bolj raznolikimi strokovnimi okvirji bi bila lahko izvedena kot sodelovanje uciteljev geografije (geografske in demografske znacilnosti obmocja, regije), predmetov o ekologiji (stanje okolja), živilstva (kmetijstvo, hrana), dietetike (prehrana nekdaj in danes). Vir: lastni 2022 delno po Štefanc 2012, 20–26, 33–34, 38 6 LITERATURA IN VIRI 1) Blažic, Marjan, Milena Ivanuš Grmek, Martin Kramar, France Strmcnik. 2003. Didaktika: visokošolski ucbenik. Novo mesto: Visokošolsko središce, Inštitut za raziskovalno in razvojno delo. 2) Ermenc, Klara S. 2012a. Izhodišce in namen prirocnika. V: Ucne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju: 9–11. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/zbornik_Ucne-situacije_WEB.pdf (15. 9. 2018). 3) Ermenc, Klara S. 2012b. Kako kompetencni kurikularni pristop spreminja pedagoški proces. V: Ucne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju: 12–16. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/zbornik_Ucne-situacije_WEB.pdf (15. 9. 2018). 4) Krajnc, Ana. 2007. Nove paradigme vseživljenjskega izobraževanja. Andragoška spoznanja, 13 (4): 10–27. 5) Kurikul: knjižnicno informacijsko znanje: gimnazija. 2008. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport; Zavod RS za šolstvo. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2009/programi/media/pdf/un_gimnazija/k_knjizn_inf_znanje_gimn.pdf (15. 9. 2018). 6) Novljan, Silva. 2010. Teoretski pristopi k posodobitvi ucnih nacrtov. V: Knjižnicno informacijsko znanje: posodobitve pouka v gimnazijski praksi: 11–110. Uredila Majda Steinbuch. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/posgim/GRA_Knjiznicno_informacijsko_znanje.pdf (15. 9. 2018). 7) Steinbuch, Majda, Damijana Andrin, Irena Brilej, Romana Fekonja, Jelka Kosi, Nataša Kuštrin Tušek, Veronika Prijol, Nataša Vagaja Petric, Savina Zwitter. 2010. Primeri vpeljevanja novosti v praksi. V: Knjižnicno informacijsko znanje: posodobitve pouka v gimnazijski praksi: 163–282. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/projektiess/gradiva/posgim/GRA_Knjiznicno_informacijsko_znanje.pdf (15. 9. 2018). 8) Štefanc, Damijan. 2012. Nacrtovanje in didakticna izvedba ucne situacije. V: Ucne situacije v poklicnem in strokovnem izobraževanju: 17–43. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje. http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Publikacije/zbornik_Ucne-situacije_WEB.pdf (15. 9. 2018). 9) Zgonc, Boštjan, Elido Bandelj, Slavica Cernoša, Branko Kumer, Irena Kuntaric, Barbara Krajnc, Fani Al Mansour, Janja Meglic, Helena Žnidaric. 2016. Izhodišca za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. Darko Mali (ur.). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport; Center RS za poklicno izobraževanje. KREPITEV OSEBNE CVRSTOSTI ALI »KAKO IZPRAZNITI NAHRBTNIK UCITELJA«? STRENGTHENING PERSONAL HARDINESS OR »HOW TO UNPACK TEACHERS' EMOTIONAL BAGGAGE?« Tanja Kek Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija (Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia) tanja.kek@bic-lj.si Povzetek Uciteljeva vloga v sodobni šoli postaja vse kompleksnejša, bolj kot kdaj koli se ucitelji srecujejo s stresnimi situacijami in pritiski okolja. Kompleksnost uciteljevega dela danes zahteva veliko osebne vpletenosti, potrpežljivosti, pozitivne naravnanosti in narekuje potrebo po nenehnem reflektiranju izkušenj ter oporo pri prenašanju obremenitev. Ucitelj se dnevno, v zbornici, sam in med kolegi, srecuje z vsemi svojimi doživljanji, razmišljanji in ciljem, da bi bil pri svojem delu cimbolj ucinkovit, ob tem pa tudi zadovoljen. Zato potrebuje kontinuirano podporo pri svojem delu. Potrebo po podpori uciteljem smo v zadnjih letih zaznali tudi pri nas v zavodu. Izhajajoc iz opredeljenih potreb, smo se odlocili, da ponudimo usposabljanje, kjer bi lahko ucitelji krepili svoj osebni in profesionalni razvoj. Evalvacija usposabljanja je pokazala, da ucitelji potrebujejo prostor, kjer lahko razbremenijo svoje teme iz vsakodnevnega delovnega dogajanja. Potrebujejo zaupen prostor, kjer lahko reflektirajo svoje izkušnje, custvovanje, doživljanje in išcejo nacine za krepitev osebne cvrstosti in kakovostnega delovanja. Kljucne besede: ucitelji, refleksija, osebna cvrstost, kakovost. Abstract Teachers’ role in contemporary school is becoming progressively complex since they deal with a great deal of pressure and stressful situations. The complexity of their job demands much personal involvement, patience, and a positive attitude and consequently leads to a need for emotional support and constant reflection of their professional experience. With the aim of being efficient and satisfied with work, teachers constantly analyse and discuss their experience with their colleagues in the staffroom. It is for that reason that the need for support was so evident and recognized at our educational centre. In order to help the teachers, special training was offered to them to empower them on a personal and professional level. The evaluation of the training showed that creating a dedicated space for reflection is needed for the teachers to relieve the stress and give them a chance to reflect on their experiences and emotions. Moreover, such practice restores their personal hardiness and enables quality working life. Key words: teachers, reflection, personal hardiness, quality 1 UVOD Svet okoli nas se ves cas spreminja in življenje je vcasih manj, vcasih bolj stresno, zato je pomembno, da si posameznik izdela strategije spoprijemanja s stresnimi obdobji in težavnimi situacijami (Jericek, 2011). Delovni dan strokovnega delavca na podrocju vzgoje in izobraževanja (ucitelj, vzgojitelj, svetovalni, ravnatelj …) je pester. Sestavljen je iz mozaika najrazlicnejših situacij, v katerih doživlja zadovoljstvo, potrditev samega sebe, radovednost, zaupanje, obcutek kompetentnosti itd. Mnogi dogodki in situacije so zanj vir navdušenja, osebne potrditve in osebnostne rasti. Obenem pa se angažiran in empaticen pedagog ne more popolnoma izogniti tistim dogodkom, v katerem doživlja dvom, dileme, nezadovoljstvo, skrb in stisko. To so zanj situacije in dogodki, ki so zanj neprijetni, vcasih tvegani in ob katerih si zastavlja raznovrstna vprašanja, povezana z razlicnimi vidiki dogajanja: doživljanjem in ravnanjem ucencev, z lastnim razmišljanjem in ravnanjem, z odnosi, ki se oblikujejo med njimi in z ucenci ali med njimi in kolegi, skratka z vsem kar je povezano z njegovo profesionalno vlogo (Vec, 2005). Kot svetovalna delavka dnevno sodelujem z vsemi, ki vstopajo v šolski prostor; z dijaki, ucitelji, vodstvom, s starši in drugimi strokovnimi delavci znotraj in izven zavoda. Pri svojem dolgoletnem delu zaznavam, da se ucitelji pri svojem delu dnevno srecujejo s cedalje bolj zahtevnimi situacijami, kjer ob svojem strokovnem znanju potrebujejo tudi razlicne socialne kompetence, pozitivne odzive in kakovostna ravnanja pri soocanju s stresnimi situacijami, saj je šolski prostor v današnjem casu pogosto tudi priložnost za izražanje razlicnih pritiskov s strani staršev, medijev in drugih. Ucitelji so pogosto pod drobnogledom javnosti, to je tudi del strokovne odgovornosti, ki jo prinaša poklic ucitelja, vse premalokrat pa se vprašamo, kako ucitelj shaja z vsemi temi izzivi, ki jih prinaša nova družbena realnost. Ambiciozna vizija ucitelja 21. stoletja pa med drugim navaja, da je ucitelj avtoriteta in spodbujevalec znanja, idej, spretnosti, razumevanja in vrednot, ki naj bi jih ucenci pridobili, ekspert za podrocje ucinkovitega ucenja, poznavalec spektra metod poucevanja, ki jih je sposoben inteligentno uporabljati ob uporabi primernih stilov organizacije in vodenja in upoštevanju pogojev in možnosti, sposoben kriticno razmišljati o izobraževalnih programih in ciljih, pripravljen spodbujati in motivirati vsakega ucenca, ocenjevati napredek in izobraževalne potrebe v najširšem smislu (Frigelj, 2019). Tudi COVID-19 je zaznamoval in doprinesel k spremembam vsakdanjega življenja uciteljev saj so se morali ucitelji soociti tako s pandemijo kot tudi s popolnoma spremenjenim nacinom opravljanja dela. Ucitelji so bili primorani v relativno kratkem casu preseliti poucevanje na splet. Temu so bili izpostavljeni tudi tisti ucitelji, ki s poucevanjem na daljavo in uporabo spletnih gradiv pred tem niso bili v stiku oziroma uporabe spletnih orodij niso bili vešci. Selitev poucevanja na splet ter zamegljene meje med delom in družino predstavljata potencialna dodatna stresorja v casu epidemije (MacIntyre et al., 2020). Omenjeno obdobje je bilo stresno predvsem za tiste ucitelje, ki so se znašli v »dvojnih vlogah«, ki so torej poleg uciteljskih obveznosti doma skrbeli še za svoje otroke (Košir et al., 2020). Ucitelj se torej v svojem vsakodnevnem delovnem okolju srecuje z mnogimi izzivi, nalogami, kompleksnostjo današnjega izobraževanja in za vse to potrebuje osebno cvrstost, specificne vešcine in priložnost za razbremenitev izkušenj povezanih z delom. 2 UCITELJEVA VLOGA DANES IN PROFESIONALNI RAZVOJ UCITELJEV Uciteljeva vloga v sodobni šoli postaja vse kompleksnejša, kar postavlja izobraževalce uciteljev pred nove naloge. Okolišcine, ki postavljajo ucitelja v zahtevnejšo vlogo: uveljavljanje tržnih mehanizmov, narašcajoca tekmovalnost med ucenci, šolami, tudi nacionalnimi šolskimi sistemi, uveljavljanje IKT, ki omogoca splošno dostopnost do znanja, nova spoznanja na podrocju ucnih metod in oblik, strategij dela, ucenja in poucevanja, razlike v stilih ucenja, vse vecja raznolikost ucencev (integracija ucencev s posebnimi potrebami, socialna razslojenost, multikulturnost, težja obvladljivost ucencev, nižanje ucne motivacije, porast nasilja, zasvojenosti, izostajanja od pouka …) (Koželj, 2015). Spremembe, ki smo jim prica že iz zacetka devetdesetih let, so povod za reorganizacijo ucenja koncepta in poucevanja v enaindvajsetem stoletju, kar je spodbudilo vprašanja o naravi izobraževanja uciteljev in temeljnem znanju in vešcinah, ki se jih ucijo študentje, bodoci ucitelji. Pridobivanje vpogleda v to, kako ucitelji prezentirajo sami sebe kot ucitelja 21. stoletja in kako ocenjujejo svoje pedagoške sposobnosti, je postalo kljucnega pomena za izobraževalce uciteljev in oblikovalce politike (Koželj, 2015). V Beli knjigi beremo: »Vsaka sprememba v šolskem sistemu strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju nalaga veliko novih nalog, zato jim je treba zagotoviti pogoje za kakovostno izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa in podporo celotne družbe pri njihovem delu, saj brez široke podpore pricakovanj ne morejo uresniciti« (Krek in Metljak, 2011 v Koželj, 2015). Težava je v tem, da se pri vpeljevanju sprememb le redkokdaj izhaja iz mocnih podrocij uciteljev iz njihovih potreb in navdiha. Grajenje na teh notranjih kvalitetah je pomembno, izhajati bi morali iz tega, da novo, dodatno, vkljucimo že v obstojece (Korthagen in Vasalos, 2009). Programi izobraževanja uciteljev bi morali spodbujati k preverjanju osebnih prepricanj in teorij, spoznavanju ucencev, primerjanju dosedanjih izkušenj z obstojecimi predstavami in k sprejemanju predstav o sebi kot ucitelju. Na tak nacin bi ucitelji razvijali usposobljenost za refleksijo svojega poucevanja ter sposobnost za iskanje alternativnih razlag, opazovanje situacij z razlicnih vidikov in presojanje ustreznosti odlocitev (Kalin, 2010 v Koželj, 2015). 3 USPOSABLJANJE UCITELJEV ZA KREPITEV OSEBNE CVRSTOSTI 3. 1 IDEJA ZA USPOSABLJANJE Ideja za usposabljanje se je oblikovala iz motivacije in potreb uciteljev. Na šoli smo v okviru skupine za kakovost, ki deluje v okviru zavoda, definirali vec podrocij na katerih smo želeli izboljšave. Eno od podrocij je bilo delo z dijaki. Povabili smo ucitelje v delovno skupino in preverili (v 4-urni delavnici) na katerih podrocij in v povezavi s cim, cutijo pri svojem delu najvec težav, kje vidijo možnosti za izboljšave in kaj potrebujejo za to. Tako se je pokazala mocna potreba po dodatnem izobraževanju. Ucitelji, ki poucujejo v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju, kjer je vkljucenih zelo veliko dijakov s posebnimi potrebami in veliko vedenjske, intelektualne, custvene, socialne in druge specifike, so izrazili potrebo po razbremenitvi in kontinuirani podpori. Na podlagi potreb uciteljev sva s kolegom Boštjanom Kotnikom, pedagogom in andragogom iz Centra Janeza Levca Ljubljana, pripravila usposabljanje s temami, ki so jih navedli ucitelji. Usposabljanje uciteljev smo ponudili vsem uciteljem in strokovnim delavcem, ki delajo z dijaki v nižjem in srednjem poklicnem izobraževanju. Odziv je bil kar velik, prijavilo se je 20 uciteljev, kar je skoraj polovica vseh uciteljev, ki ucijo na Živilski šoli. 3. 2 VSEBINE USPOSABLJANJA Ucitelji so se v usposabljanju seznanili z razlicnimi metodami ucenja, izkustvenega dela, procesi osebne refleksije pri delu v skupini, z namenom, da bi ozavestili lastne vzorce in pridobili nove perspektive za kvalitetno delovanje v razlicnih poklicnih situacijah. Na podlagi evalvacije se je pokazalo, da so konkretne vaje in trening posameznemu udeležencu pomenile podporo pri prenosu in uporabi znanja v konkretnem delovnem okolju, v razredu. Program je omogocal tudi krepitev komunikacijskih vešcin. Krepitev duševnega zdravja in osebne cvrstosti ucitelja predstavlja pomemben vir pomoci posameznikom pri spoprijemanju z obremenitvami, ki jih prinaša stresno življenje. Krepitev duševnega zdravja je tudi en od pomembnejših delov preventive pri izgorelosti ucitelja. Ucitelji so v usposabljanju dobili kljucne informacije o osebni cvrstosti in preprecevanju izgorelosti, prav tako so se spoznali s tehnikami sprošcanja in razbremenitve. V srecanjih so preko izkustvenega dela prepoznavali vzroke zanj ter se seznanili z nacini obvladovanja stresa (tehnike sprošcanja). Spoznavanje razlicnih supervizijskih in intervizijskih tehnik ter metod, kot so razlicne komunikacijske tehnike v supervizijskem procesu, upoštevanje ucnih in zaznavnih stilov, intervencije na podrocju vzgoje in izobraževanja, prepoznavanje osnovnih potreb. Namen vaj je bil izboljšati delovanje v vsakodnevnem poklicnem in osebnem življenju. 3. 3 POTEK SRECANJ V usposabljanje se je vkljucilo 20 uciteljev. S kolegom sva oblikovala dve skupini, clane sva razdelila v skupini po casovnem razporedu prijavljenih. Srecanja so potekala enkrat mesecno, trajala so tri šolske ure. V enem letu smo v desetih srecanjih izvedli vec faz. Teme in pogovori so bili namenjeni ustvarjanju zaupanja in varnega vzdušja v skupini, spoznavanju dosedanjih nacinov ucenja, odkrivanju vprašanj in vsebin iz katerih so se clani želeli uciti, reflektiranju izkušenj in postavljanju izkušenj v nove konceptualne okvirje, evalvaciji napredka v ucenju. 3. 4 EVALVACIJA USPOSABLJANJA 3. 4. 1 Pomen sprotnega reflektiranja izkušenj Pogled na naša pretekla ravnanja, izbire in odlocitve je za kakovostno delo pri poucevanju zelo pomembno. Z namenom, da bi ugotovil katere izbire so bolj uporabne in ucinkovite in kako nam lahko služijo, ucitelj skupaj z ostalimi, nacrtno osmišlja svoja vedenja, reflektira ter vnaša v delo željene spremembe. Kljub temu, da razlicni avtorji nekoliko razlicno opredeljujejo refleksijo, pa je vsem skupno to, da refleksija pomeni razmišljanje, spoznavanje in posledicno spreminjanje lastnega delovanja pri svojem delu. O refleksiji v širšem pomenu govori tudi Schon (Klemencic, 2006 v Novak, 2018) v ki pravi, da je kompetenten tisti strokovnjak, ki je sposoben refleksije v vsaki situaciji, oznacuje ga kot reflektirajocega praktika. To je praktik, ki je sposoben refleksije med samim delovanjem, ki razmišlja »kaj pocne, medtem ko to pocne« (Schon, 1987 v Klemencic, 2006 v Novak, 2018). Pomembnost rednega premišljevanja o svojem delu je delovna disciplina, ki smo jo razvijali in krepili tudi v naših skupinah skozi vsa srecanja. Potrebe po reflektiranju izkušenj v povezavi z vsakodnevnimi situacijami so bile mocno izražene skozi vsa srecanja zato smo prakso refleksije redno vadili. Med srecanji so ucitelji tudi zapisali svoje refleksije, tudi ta del reflektiranja (po srecanju) v obliki zapisa, se je pokazal kot uporaben. S prakso sprotnega reflektiranja, ucitelj postaja reflektirajoci praktik, ki lahko v podobnih poklicnih situacijah v prihodnje ravna bolje v smeri kvalitete odnosa z dijaki, sodelavci, vodstvom in z drugimi, s katerimi pri svojem delu sodeluje. 3. 4. 2 Pricakovanja udeležencev Pricakovanja glede usposabljanja so udeleženci oblikovali sproti. Na vrv, ki smo jo pripravili pred vsakim srecanjem, so clani pripeli listke z zapisanimi pricakovanji. Sproti so svoja pricakovanja lahko preverili in jih tudi odstranili (v kolikor so jih izpolnili) ali pa dodali nova (v kolikor so se pojavila pri clanih nova pricakovanja). 3. 4. 3 Dogovori skupine Dogovor v skupini je temelj delovanja skupine. Clani v obeh skupinah so oblikovali in zapisali pravila na plakat, ki so ga pred vsakim srecanjem izobesili na steno. Zanimivo je bilo opazovanje pripadnosti skupini v povezavi s prostorom. V enem od srecanj je prišlo do situacije, ko bi morali imeti naše srecanje v drugi ucilnici, a so se ucitelji že pred srecanjem organizirali tako, da se je drugo izobraževanje izvedlo drugje, mi pa smo imeli srecanje v »naši maticni« ucilnici. Pri dogovoru je bila zelo skrbno negovana zaupnost za katero sva s kolegom skozi vsa srecanja pozorno skrbela. Po nekaj srecanjih se je v obeh skupinah vzpostavila mocna povezanost, zaupnost se je pokazala v delitvi custvenih in intimnih izkušenj udeležencev. 3. 4. 4 Refleksije udeležencev »Na zacetku srecanj sem bila napeta in nesprošcena, bala sem se podeliti svoje izkušnje saj se mi je zdelo, da se to dogaja le meni oz. pri mojem delu v razredu. Potem sem videla, da nisem sama, iz srecanja v srecanje sem dobivala vec pozitivne energije, postajala sem bolj samozavestna«. »Od samega zacetka se v skupini odlicno pocutim in z vsakega srecanja odnesem s seboj kaj novega, posebnega. Vsako izmed srecanj mi je dragoceno. Dobim nov zagon in energijo za delo. Tudi, ce sem vcasih utrujena in se težje »spravim« na srecanje, potem kar nekako "poletim" domov. Prijetno mi je, ko katerega od vas srecam na hodniku, ker ste nekako "moji". Naša zadnja srecanja so mi bila še posebej všec. Našla sem se v tem nacinu dela. Pri sebi opazim napredek in to je hkrati tudi ena majhna zmaga zame. No, pac, eni potrebujemo vec casa.... Upam in želim, da bi z delom v tej isti skupini lahko nadaljevali«. »Lepo je biti z vami. Ob opazovanju naše skupine sem ugotovila, da sem pred leti bila sama custveno nekoliko manj stabilna. Boli, vem, leta, izkušnje naredijo svoje. Redkokdaj sem se lahko zaupala širši skupini. Svoje težave zaupaš le eni osebi, prijateljici-prijatelju, ce ju imaš. Vcasih te razume, vcasih se težko postavi v to vlogo. Našla sem se v vaših vlogah. Sedaj vem, da se take situacije ne dogajajo le meni, da ni z mano ni nic narobe. Pocutim se, da nisem vec sama z vsem. Delo ucitelja je vcasih res stresno. Ko razmišljam o svojih preteklih korakih, ko o tem še s kom spregovorim, vidim, kako lahko izberem drugace, bolje za druge in tudi zame. Zadnjic, ko me je situacija z vedenjsko težavnim dijakom zelo vznemirila, sem lahko drugace odreagirala, ostala sem bolj mirna, po uri sem fanta povabila k iskrenem pogovoru (za to sem potrebovala kar precej poguma) in moram reci, da sem bila potem prav ponosna nase. To so zame prave majhne zmage. Pred vami nimam zadržkov, v skupini se pocutim res "fajn". Ste prava terapija za dušo:). Skratka, ugotovila sem in tega sem res vesela, da sem kar sem, da sem s srecanji v skupini postala bolj samozavestna, odlocna in da si upam povedati na glas svoja stališca«. »Koncno lahko pade tudi moj listek "izziv" … Koncno tisto, zaradi cesar sem zraven - konkretna in jasna navodila-izpostavljen konkreten problem in jasen potek dela-konkretne ideje za vsakega od nas«. »Na zacetku srecanj sem bila napeta in nesprošcena, bala sem se podeliti svoje izkušnje saj se mi je zdelo, da se to dogaja le meni pri delu v razredu. Potem sem videla, da nisem sama, iz srecanja v srecanje sem dobivala vec pozitivne energije, postajala sem bolj samozavestna«. Postali smo zelo zaupna skupina, nisem tega pricakovala, saj smo si zelo razlicni in mislila sem, da se med nami ne bo vzpostavila tako mocna povezanost in zaupnost. Bravo mi«. »Pred prvim našim srecanjem sem imela prav tremo, razmišljala sem o tem kako bo, ali bom zmogla kaj doprinesti, ali bom lahko zaupala skupini in podelila tudi kaj o svojih stiskah, potem pa je že po prvem srecanju vame prišel tisti dober obcutek, ki sem ga potem ves cas cutila. Vsako srecanje je bilo nekaj posebnega, vsako mi je bilo všec na svoj nacin. Cetudi vcasih ni enostavno spregovoriti o lastni nemoci, o tem, da ne vem kako ravnati v kakšni težki situaciji. To je vcasih železen korak, ki ga naredim, a potem dobim novo videnje, nov zagon in energijo. Želim si, da bi imeli takšno obliko podpore pri našem delu ves cas, ker je res dragoceno«. 4 ZAKLJUCEK Vloga današnjega ucitelja je zahtevna, morda bolj kot kdajkoli. Ucitelj je posredovalec znanja, vrednot, sam mora vedeti kako naj dela, vzgajati mora celostno, biti informacijsko in komunikacijsko spreten ter v hitrem koraku z vsemi družbenimi trendi, ob tem se sooca z vsemi izzivi, ki jih prinaša današnja družbena realnost. In to ni lahko naloga. Ko gledam izkušnjo usposabljanja v vlogi izvajalke, sem vesela, da mi je bila dana ta priložnost, cetudi je bilo vodenje obeh skupin zahteven izziv. V vlogi vodenja bi posebej izpostavila pomen priprave in razumevanje lastne vloge. Skozi vsa srecanja je pomembno preverjati ali skupina še sledi svojim ciljem ali ima v skupini vsak clan možnost in prostor, da se izrazi … V procesu vodenja je zelo pomembno poslušati in slišati, podpreti posameznike v njihovi ranljivosti, raziskovati predpostavke in prevajati namene ucenja v reflektitrajoco prakso. Aktivno vstopanje v skupino pomeni tudi širjenje filtrov, horizonta posameznika. V osnovi gre za razvoj socialnega ucenja in kompetenc, pri vzpostavljenem zaupnem okolju pa se krepi tudi osebna cvrstost in ravnanje z negotovostjo. Kot pravi Gabi Cacinovic Vogrincic: »Znati stopiti v negotovost, jo zdržati, deliti, ravnati z njo in stopiti korak naprej« . Kot pomanjkljivost, ki je bila izpostavljena tudi v evalvaciji, je casovno trajanje skupine. Srecanja so bila nacrtovana in vnaprej dolocena za obdobje enega leta, clani pa so izrazili potrebo po kontinuirani podpori. V ta namen smo se dogovorili, da v jeseni ponudimo dve supervizijski skupini, kar je zelo dobro. Pri tem pa je zelo pomembno, da tudi vodstvo to idejo podpira. Živimo v svetu vzporednih svetov, ki nam omogoca in zagotavlja sodobna tehnologija, živimo v svetu, ko je cas izgubil trajanje in odmev prvobitne preteklosti in je clovek izgubil cut za samega sebe kot zgodovinsko bitje, saj ga ogroža teror casa (Haries 1982 v Cacinovic Vogrincic, 2008). Da lahko opravljamo svoje delo kakovostno, moramo imeti priložnost »sprostiti« bremena oz. izprazniti »svoj nahrbtnik«, kot v metaforicnem smislu v svojem prispevku opišeta Miran Možina in Marta Vodeb Bonac (Miloševic Arnold, 1999). Zato je podpora uciteljem pri razbremenitvi in reflektiranju izkušenj povezanih z delom, danes še kako aktualna. Izvaja se lahko v razlicnih oblikah, na razlicne nacine, pomembno pa je, da izhaja iz potreb uciteljev in da je usmerjena v osebno rast in uspešno poklicno delo. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Cacinovic Vogrincic, Gabi. 2008. Soustvarjanje v šoli, Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 2) Frigelj, Jožica. 2019. Ucitelj za 21. stoletje. Pridobljeno s spleta https://www.rtvslo.si/kolumne/jozica-frigelj/ucitelj-za-21-stoletje/507088 3) Jericek, Helena. 2007. Ko ucenca strese stres in kaj lahko pri tem naredi ucitelj, Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. 4) Korthagen, F. In Vasalos, A. 2009. »Kakovost od znotraj« kot kljuc profesionalnega razvoja. Vzgoja in izobraževanje, 40(4), 15-21. 5) Košir, Katja. »idr.« 2020. “Predictors of Perceived Teachers’ and School Counsellors’ Work Stress in the Transition Period of Online Education in Schools during the COVID-19 Pandemic.” Educational Studies, October, 1–5. https://doi.org/10.1080/03055698.2020.1833840. 6) Koželj, Anja. 2015. Umešcenost refleksije v profesionalni razvoj ucitelja. (Diplomsko delo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani). Pridobljeno s: https://dk.um.si/Dokument.php?id=70912 7) Možina M., Vodeb Bonac M. 1999. Kako naj izpraznim nahrbtnik? V V. Miloševic Arnold, M. Vodeb Bonac, D. Erzar in M. Možina (ur), Supervizija – znanje za ravnanje: prirocnik za supervizijo kot proces ucenja za strokovno ravnanje in osebni razvoj (str.127-143), Ljubljana: Socialna zbornica Slovenije. 8) Novak, Rebeka. 2018. Samosupervizija reflektirajocega praktika. (Magistrsko delo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/5552/1/REBEKA_NOVAK_DECEMBER_2018.pdf 9) Rupnik Vec, Tomaž. 2005. Supervizija v akciji – drobci dogajanja s supervizijskega srecanja. Socialna pedagogika, 9 (1), 75 – 94. PROJEKTNO DELO IN RAZVOJ KOMPETENCE PODJETNOST PROJECT WORK AND ENTREPRENEURSHIP COMPETENCE DEVELOPMENT Tjaša Klemen BIC Ljubljana, Gimnazija in veterinarska šola, Slovenija BIC Ljubljana, General upper secondary school and veterinary technician school, Slovenia Izvlecek Projektno delo je na Gimnaziji in veterinarski šoli samostojna naloga dijakov 4. letnika v sklopu predmeta biotehnologija. S pomocjo delovnega mentorja zastavijo, izvedejo in analizirajo zastavljeno raziskovalno vprašanje/problem in ga na koncu tudi pisno in ustno predstavijo. Med potekom projekta PODVIG smo ugotovili, da s projektnim delom nevede krepijo eno izmed kljucnih kompetenc za vseživljenjsko ucenje – podjetnost. Gre za kompetenco, ki je pomembna za pretvarjanje zamisli v financne, kulturne ali družbene vrednosti. Tekom projektnega dela dijaki aktivno prevzemajo pobudo, nacrtujejo in opravljajo poskus, sodelujejo s sošolci, mentorji in zunanjimi inštitucijami, odkrivajo priložnosti, delujejo pri uresnicitvi svoje vizije prihodnosti, ostajajo motivirani in razvijajo še marsikatero drugo kompetenco, zajeto v modelu EntreComp. Uspešnost razvijanja kompetence podjetnosti je jasno razvidna iz številnih prejetih Krkinih nagrad, ki predstavljajo uspešno sodelovanje izobraževalnih ustanov s podjetjem. Kljucne besede: projektno delo, podjetnost, PODVIG, izkustveno ucenje, ustvarjalnost, motiviranost Abstract Project work is an independent task for 4th-year students in the General upper secondary school and veterinary technician school as part of the biotechnology course. With the help of a work mentor, they pose, implement and analyse the posed research question/problem and at the end also present it in writing as well as orally. During the PODVIG project, we found that through project work, they unknowingly strengthen one of the key competencies for lifelong learning - entrepreneurship. It is a competence that is important for converting ideas into financial, cultural or social values. During the project work, the students actively take the initiative, plan and manage the experiment, collaborate with classmates, mentors and external institutions, discover opportunities, work towards the realization of their vision of the future, stay motivated and develop many other competencies covered in the EntreComp model. The success of developing entrepreneurship competences can be clearly seen from the many received Krka awards, which represent the successful cooperation of educational institutions with the company. Keywords: project work, entrepreneurship, PODVIG, experiential learning, creativity, Motivation 1 KOMPETENCE Živimo v casu, ko za opravljanje posameznega poklica ni vec dovolj samo formalno pridobljena izobrazba, ampak tudi posamezne vešcine in znanja. Od posameznika se pricakuje ustvarjalnost, motiviranost, vztrajnost, sodelovanje, iznajdljivost, komunikativnost in še marsikaj drugega. Ob predpostavki, da se posameznik želi dejavno vkljucevati v družbi, je seveda potrebno, da posamezne kompetence razvijamo vse življenje. McClelland (1973, 13) je v svojem clanku Testing for Competence Rather Than for Intelligence predlagal, da podjetja v svoji kadrovski praksi uvedejo teste kompetentnosti, saj je menil, da inteligentnost posameznika ni zadostno merilo za uspešno opravljeno delo, ampak je potrebno na cloveka pogledati kot celostno osebnost in upoštevati tako izkušnje in sposobnosti kot tudi spretnost, vztrajnost, inovativnost in motiviranost. Opredelitev in upoštevanje kompetenc razlicni avtorji omenjajo vsa nadaljnja leta, pogosto zastopano mnenje pa je, da je bistvo kompetenc zmožnost posameznika v dani in nepredvidljivi situaciji uporabiti in povezati pridobljena znanja (Spencer in Spencer, 1993; Muršak, 2002, 51; Kohont, 2005, 31;). Leta 2006 je bilo izdano Priporocilo evropskega parlamenta in Sveta o kljucnih kompetencah kot del strategije za vseživljenjsko ucenje. Priporocilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o kljucnih kompetencah za vseživljenjsko ucenje (priloga A) kot kljucne kompetence navaja: 1) sporazumevanje v maternem jeziku; 2) sporazumevanje v tujih jezikih; 3) matematicna kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji; 4) digitalna pismenost; 5) ucenje ucenja; 6) socialne in državljanske kompetence; 7) samoiniciativnost in podjetnost ter 8) kulturna zavest in izražanje. Tu je potrebno poudariti, da se navedene kompetence med sabo prekrivajo in povezujejo ter da se vse štejejo za enako pomembne za uspešno življenje in delovanje v družbi. V nadaljevanju sem bom osredotocila na kompetenco podjetnosti, saj sem kot uciteljica biotehnologije sodelovala v projektu PODVIG. 2 PODJETNOST Samoiniciativnost in podjetnost sta opredeljeni kot sposobnosti posameznika za uresnicevanje svojih zamisli in ciljev - osebnih ali takih, ki so skupni s cilji drugih. Da jih lahko uresnicimo in dosežemo, je potrebno vkljuciti inovativnost, sprejemanje tveganj, sposobnost nacrtovanja, sposobnost dela v timih in vodenje projektov. Ta kompetenca je posamezniku v pomoc ne le na delovnem mestu, ampak tudi v zasebnem življenju in družbi. Odkrivanje in izkorišcanje zamisli podjeten clovek pretvori v vrednosti za druge, ki je lahko financna, kulturna ali družbena (Priporocilo evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2006 o kljucnih kompetencah za vseživljenjsko ucenje, 18-19). Evropska unija je sestavila prilagodljiv in vecnamenski okvir podjetnostne kompetence, imenovane EntreComp. Zasnovana je kot podpora in spodbuda za izboljšanje podjetnosti evropskih državljanov in organizacij, da bi bili kompetenco zmožni uporabiti pri svojem delu. Podrocja in kompetence modela EntreComp so prikazana na Sliki 1. Slika 1: Podrocja in kompetence modela EntreComp Vir: EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence, 2019, 8 3 PROJEKTNO DELO Projektno delo je na Gimnaziji in veterinarski šoli del predmeta biotehnologija, ki ga dijaki tehniške gimnazije opravljajo v 4. letniku. Namenjeno mu je 50 ur v obdobju od oktobra do zacetka aprila; od tega je približno 20 do 30 ur prakticnega dela v laboratoriju, preostali cas pa dijaki porabijo za pripravo in nacrt reševanja problema ter za izdelavo koncnega porocila. Dijaki, ki nalogo lahko opravljajo v paru ali samostojno, sami ali s pomocjo šolskega mentorja, zastavijo eksperimentalni problem. Nekatere naloge in naslove predlagajo tudi sodelujoce zunanje inštitucije in fakultete. Najpogosteje sodelujemo z Biotehniško fakulteto, Veterinarsko fakulteto, Inštitutom Jožef Stefan, Pedagoško fakulteto, Živalskim vrtom Ljubljana, Kmetijskim inštitutom in Zasebnim laboratorijem za rastlinsko citogenetiko. Vsebinski sklopi projektnih nalog se nanašajo na podrocja analitike, mikrobiologije, celicne biologije, okoljevarstva, biotehnoloških postopkov, prehrane in zdravja. Projektno delo opravi dijak ob pouku v enem sklopu (npr. v enem tednu) ali v daljšem casovnem obdobju. Pri izvedbi projektnega dela sodelujeta šolski in delovni mentor, ki dijakom svetujeta pri izbiri nalog, spremljata njihove aktivnosti, jih opozarjata na odklone, motivirata in spodbujata pri njihovem delu ter analizirata in ocenjujeta njihova prizadevanja. Po koncanem eksperimentalnem delu dijaki napišejo porocilo, ki vsebuje: naslovnico, kazalo, seznam okrajšav in simbolov, povzetek, zahvalo, teoreticni uvod, cilje in probleme naloge, hipoteze, metode dela, rezultate, razpravo oziroma diskusijo, sklep in vire. Po oddani nalogi sledijo zagovori oziroma predstavitve nalog pred sošolci in komisijo, ki jo sestavljajo vsi šolski mentorji. Na voljo imajo 15 minut, po koncu predstavitve pa sledijo še vprašanja na temo predstavljene naloge. 4 PODVIG Na Gimnaziji in veterinarski šoli smo se novembra 2017 prikljucili projektu PODVIG (Podjetnost v gimnaziji), v katerem je sodelovalo 70 gimnazij iz vse Slovenije. Projekt je potekal v sklopu razpisa prednostne osi Znanje, spretnosti in vseživljenjsko ucenje za boljšo zaposljivost in je trajal od 3. 11. 2017 do 31. 8. 2022. Kljucna cilja projekta sta bila pri dijakih razviti in preizkusiti model celostnega razvoja kompetenc podjetnosti in opolnomocenje strokovnih delavcev v izobraževanju s kompetenco podjetnosti. To pomeni, da smo z dijaki izvedli konkretne projekte, ki temeljijo na nacelih podjetnosti in imajo kot koncni rezultat storitev ali produkt v okviru gimnazije. Pri tem smo ugotovili, da konkretno takšne aktivnosti že izvajamo, samo da se pri tem nismo zavedali, kako intenzivno s tem krepimo kompetenco podjetnosti. V tabeli 1 je predstavljeno posamezno podrocje in kompetenca iz modela EntreComp ter konkretne dejavnosti dijakov med izvajanjem projektnega dela, s katerimi krepijo posamezno kompetenco. Tabela 1: Dejavnosti dijakov med projektnim delom Podrocja Kompetence Dejavnosti med projektnim delom 1. Zamisli in priložnosti 1.1 Odkrivanje priložnosti • Dijaki samostojno ali s pomocjo mentorja postavijo raziskovalno vprašanje na temo aktualne naravoslovne problematike • Oblikujejo prakticni potek raziskovanja • Sproti rešujejo težave • Vnaprej razmislijo in pregledajo razpise tekmovanj in nagrad (Krkine nagrade, Srecanje mladih raziskovalcev Slovenije, ki ga organizira ZOTKS) in tako prepoznajo vrednosti zamisli 1.2 Ustvarjalnost 1.3 Vizija 1.4 Vrednotenje zamisli 1.5 Eticno in trajnostno razmišljanje 2.Viri 2.1 Samozavedanje in samoucinkovitost • Dijaki prepoznajo svoje prednosti in pomanjkljivosti, povežejo se s sošolci in tako skupaj premagajo ovire pri opravljanju projektnega dela • Osredotoceno in vztrajno izvedejo prakticni poskus do konca, tudi kadar je poskus potrebno veckrat ponoviti • Ucinkovito vkljucevanje materialnih in nematerialnih virov 2.2 Motiviranost in vztrajnost 2.3 Vkljucevanje virov 2.4 Financna in ekonomska pismenost 2.5. Vkljucevanje cloveških virov 3. K dejanjem 3.1 Prevzemanje pobude • Konkretno definirajo cilje, nacrtujejo in organizirajo izvedbo poskusa in kasneje analizirajo podatke • Prilagajajo se spremembam • Aktivno sodelujejo z mentorjem in ostalimi sošolci, se med seboj povežejo, ce opravljajo nalogo s podobno tematiko • Ucenje skozi izkušnje 3.2 Nacrtovanje in upravljanje 3.3 Obvladovanje negotovosti, dvoumnosti in tveganja 3.4 Sodelovanje 3.5 Izkustveno ucenje Podjetnost je med drugim opredeljena kot ustvarjanje vrednosti za druge. Zakaj trdim, da s projektnim delom ustvarjamo vrednosti za druge? Ker so naloge naših dijakov vsakoletno nagrajene s Krkinimi nagradami. Vizija Krkinih nagrad je omogociti pretok znanja in aplikativnih raziskav in spoznanj, ki prispevajo h kreiranju novih izdelkov. V Tabeli 2 so zbrane naloge, ki so v šolskih letih v casu trajanja projekta PODVIG v posameznem šolskem letu prejele Krkino nagrado, Krkino priznanje ali bile uspešne na tekmovanju Mladih raziskovalcev Slovenije. V zadnjem stolpcu je zapisano število vseh opravljenih nalog, tako da je razvidno, da je ena tretjina, v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021 pa kar polovica, nalog bila prepoznana kot dodana vrednost. Tabela 2: Število prejetih Krkinih nagrad, priznanj in zlatih priznanj na tekmovanju Mladih raziskovalcev Slovenije Šolsko leto Krkine nagrade Krkino priznanje Zlato priznanje na tekmovanje Mladih raziskovalcev Slovenije Število vseh opravljenih nalog 2017/2018 3 5 1 26 2018/2019 2 5 1 27 2019/2020 7 6 1 28 2020/2021 4 7 1 24 2021/2022 1 3 1 29 5 ZAKLJUCEK Hiter tehnološki razvoj in nenehne spremembe od posameznikov, ki vstopajo na trg dela, zahtevajo veliko prilagodljivosti in iznajdljivosti. Kompetence posameznika zelo vplivajo na delovanje družbe, zato je Svet Evropske unije izdal priporocilo, v katerem je opredeljenih osem kljucnih kompetenc za vseživljenjsko ucenje. Ena izmed teh kompetenc je tudi kompetenca podjetnost. Kot del izobraževalnega sistema lahko pripomoremo k spodbujanju razvoja posameznih kompetenc. S tem namenom je potekal tudi projekt PODVIG, v katerem smo sodelovali z dijaki in ugotovili, da s projektnim delom intenzivno krepimo kompetenco podjetnosti. Dijaki so med opravljanjem projektnega dela motivirani, vztrajni, ustvarjalni, aktivno rešujejo probleme, sodelujejo tako s sošolci kot z mentorji in z zunanjimi inštitucijami in se aktivno ucijo skozi izkušnje. Vsako leto veliko nalog prejme Krkino nagrado ali Krkino priznanje, kar je še dodatno potrdilo dijakom, da so ustvarili dodano vrednost, ki jo prepoznajo tudi velika podjetja, kot je na primer Krka. 6 LITERATURA IN VIRI 1) EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence. 2019. Ljubljana. https://www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf (13. 9. 2022) 2) Kohont, Andrej. 2005. Razvršcanje kompetenc. V Kompetence v kadrovski praksi (str. 30–48). Ljubljana: GV Izobraževanje 3) McClelland, David. 1973. Testing fo Competence Rather Than for Intelligence. American Psychologist, 28(1), 1-14 4) Muršak, Janko. 2002. Pojmovni slovar za podrocje poklicnega in strokovnega izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Urad Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje. Str 5 5) Priporocilo evropskega parlamenta in sveta z dne 18. decembra 2006 o kljucnih kompetencah za vseživljenjsko ucenje (priloga A) Ur. l. EU, 394/2006 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex%3A32006H0962 (13. 9. 2022) 6) Spencer, Lyle Manly. Spencer, Sigme. 1993. Competence at work: models for superior performance. New York: Willey SODOBNA TEHNOLOGIJA – ORODJE IN MOST MED UCITELJEM IN DIJAKOM MODERN TECHNOLOGY – A TOOL AND A BRIDGE BETWEEN TEACHER AND STUDENT Anja Knez Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia anja.knez@bic-lj.si Izvlecek V zadnjih letih so nas zdravstvene razmere zaradi pandemije covid-19 prisilile v drugacen nacin poucevanja. Sama sem se temu hitro prilagodila in v tem casu veliko novega naucila. V prispevku so opisane priprave na pouk na daljavo, kako sem izvajala poucevanje in ocenjevanje znanja, kakšen je bil nacin komunikacije z dijaki in njihovimi starši. Elektronska pošta, spletna ucilnica in aplikacija Zoom so bile pri tem nepogrešljiva programska oprema, graficna tablica s pisalom in mobilni telefon pa poleg prenosnika nujna vsakodnevna pripomocka. Pri poucevanju so mi bile v veliko pomoc elektronske zbirke vaj in GeoGebra, pri ocenjevanju so mi bili v podporo Googlovi obrazci. Kljucne besede: poucevanje na daljavo, graficna tablica, spletna ucilnica, Zoom, Google obrazci, GeoGebra Abstract In recent years, the health situation due to the Covid 19 pandemic forced us to use a different way of teaching. I quickly adapted to it myself and learned a lot of new things during this time. The article describes preparations for distance education, how I taught and assessed knowledge, and how I communicated with students and their parents. E-mail, an online classroom, and the Zoom application were indispensable software, while a graphic tablet with a pen and a mobile phone, in addition to a laptop, were necessary everyday accessories. Electronic exercise collections and GeoGebra were of great help to me in teaching and Google forms helped me in assessment. Keywords: distance education, graphic tablet, online classroom, Zoom, Google forms, GeoGebra 1 UVOD Marca 2020 se nam je življenje obrnilo na glavo, ko smo zaradi pandemije covid-19 morali ostati doma. Sprva se je zdelo, kot da gremo na krajše pocitnice. Predvsem dijaki so to zaprtje javnega življenja razumeli kot spomladanske pocitnice, ki jim kar ni bilo videti konca. Takrat sem bila kot uciteljica matematike zaposlena še na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Dijake na umetniški gimnaziji bolj kot matematicne naloge pritegne vse drugo. Glasba je umetnost, zame pa je bila najvecja umetnost dijake KGBL motivirati in jih uspešno pripeljati do zakljucka šolanja tudi na daljavo. In uspelo mi je. 2 PRIPRAVA NA DELO NA DALJAVO Vsi smo se morali spopasti z neznanim, tako dijaki kot ucitelji smo dobesedno ugriznili v nov nacin ucenja in poucevanja. Brez take digitalne podpore, kot jo premore naša družba, nam to ne bi uspelo. Iz vsega je zraslo veliko dobrega, na žalost pa je daljava naredila še vec slabega. O pozitivnih in negativnih posledicah izobraževanja na daljavo je bilo že veliko povedanega in napisanega, zato bom izhajala iz svoje izkušnje in jo delila z drugimi. Priprava gradiva je bila zelo zahtevna. Sprva nismo imeli aplikacij, kot sta Zoom ali MS Teams. Za vsako snov sem pripravila napisano razlago snovi, ki so jo dijaki zapisali v svoje zvezke. Opremila sem jo s številnimi rešenimi primeri nalog. Ceprav sem gradivo skrbno in premišljeno pripravila, se je izkazalo, da zapisana razlaga ob vseh definicijah, izrekih in nalogah dijakom ne zadostuje. Sledili so samo dijaki, ki jim matematika nikoli ni delala težav. Vesela sem, da so me dijaki sami hitro opozorili, da pogrešajo razlago v živo. Vse gradivo sem odtlej ustvarjala v PowerPointu. Poleg vsake definicije, izreka, narisane skice, rešenega primera sem pripela zvocno datoteko, v kateri sem snov razložila, kot bi bili v šoli. Priprava je bila še bolj zamudna, saj sem vsak vecer snemala svoje razlage, jih poslušala in vse skupaj nalagala v spletno ucilnico. Spletna ucilnica je bila za vsak razred posebej sistematicno razdeljena na tedne. V vsakem tednu so bila zapisana navodila, priložena snov, vaje in na koncu tudi domaca naloga. Na sliki 1 je prikazan delcek spletne ucilnice. Slika 1: Primer matematicne spletne ucilnice Vir: https://e.kgbl.si/course/view.php?id=3 Dijaki so tako lažje razumeli novo snov in jo ob veckratnem poslušanju razlage tudi usvojili. Na koncu jim je bil ta nacin zelo všec, saj so mojo razlago lahko poslušali kadarkoli, tolikokrat, kot so jo želeli, in sami so uravnavali tempo ucenja. Domace naloge so dijaki sprva res oddajali po elektronski pošti, kasneje so se navadili na posredovanje preko spletne ucilnice. Izkazalo se je, da so tako bolje organizirali datoteke, ker je vsak elektronski nabiralnik hitro prepoln vseh mogocih sporocil. Dijakom sem bila za dodatna vprašanja vedno na voljo preko elektronske pošte. Velikokrat so me tako zaprosili za kakšen namig pri reševanju domace naloge in z odgovorom bili vecinoma zadovoljni. Ce pa je bila taka pisna razlaga premalo, smo se slišali tudi preko videokonferencnega klica, sprva preko Skypea. Aplikacija Skype mi je bila v prvem valu zaprtja države v pomoc pri ustnem ocenjevanju. Razpisala sem veliko terminov za pridobivanje ustnih ocen. Dijaki so se sami vpisali v izbrani termin kar preko spletne ucilnice. V vsakem terminu so bili prisotni trije dijaki ob prižgani kameri. Vprašanja so bila kratka in jedrnata. Vsak dijak je moral poleg teorije znati razložiti tudi posamezen primer, da sem lažje ovrednotila razumevanje snovi in je bila tako pridobljena ustna ocena realnejša. 3 POUK MATEMATIKE V ŽIVO NA DALJAVO Na drugi val zaprtja države zaradi pandemije covid-19 smo bili vsi veliko bolje pripravljeni. Seveda si jesenskih pocitnic 2020 nihce ni ravno želel, saj smo pesimisticno pricakovali, da bomo doma ujeti precej dlje, kot so vodilni v državi sprva napovedovali. In res je bilo tako. Že v mesecu septembru 2020 smo zaceli nacrtovanje zelo verjetnega pouka na daljavo. Poskrbljeno je bilo, da so imeli vsi dijaki ustrezno digitalno tehnologijo, bodisi svojo bodisi izposojeno, šolsko. Sedaj so bili že vsi dijaki zelo vešci uporabe spletnih ucilnic, hitro pa smo se navadili tudi na aplikacijo Zoom. Slika 2: Ustvarjanje stalne povezave za videokonferencno srecanje v aplikaciji Zoom Vir: aplikacija Zoom Že prvi dan šolanja na daljavo je pouk potekal po ustaljenem urniku, in sicer pred ekrani. Ure so bile malenkost krajše zaradi prijavljanja, odjavljanja od posameznih predmetov in nujnih vmesnih odmorov. Za vsak razred sem ustvarila stalno povezavo, prek katere so se dijaki pridružili uri matematike. S klikom na gumb Schedule se lahko nastavi enkratno povezavo, ki je mogoca ob tocno dolocenem terminu, ali pa stalno, kot je razvidno s slike 2. Potem ko je bila stalna povezava ustvarjena, je za zacetek videokonferencne seje potrebno le klikniti na dolocen oddelek in povabiti vse dijake k uri. Preden jih ucitelj povabi k uri, so dijaki sprva v cakalnici. Na zacetku jih je bilo potrebno veckrat opomniti na zapis njihovih pravih imen, saj so se prijavljali z razlicnih digitalnih naprav in marsikdaj ni bilo moc takoj ugotoviti, kdo je oseba za vzdevkom. Takšne težave smo hitro rešili, saj so morali imeti vsi udeleženci vklopljeno kamero. Pri razlagi matematicne snovi mi je bila v najvecjo pomoc graficna tablica s priloženim pisalom. Sprva je bilo cudno zapisovati na crno tablo, ampak sem se zelo hitro navadila na nov nacin pisanja. Pikice na tablici poskrbijo za lažjo orientacijo v ravnini in natancnost pri zapisu. Na dotik obcutljivo pisalo je zelo lahko, brezžicno, kar zagotavlja prakticnost in udobnost njegove uporabe. Razlaga snovi je bila ob vsej digitalni tehnologiji prakticno enaka tisti, ki jo sicer izvajam v šoli. V aplikaciji Zoom sem vedno delila zaslon s klikom na Share Screen in nato Whiteboard. Na belo tablo sem zapisovala snov, ki sem jo sproti razlagala. Dijaki so imeli vedno možnost dvigniti roko in vprašati, ce cesa niso razumeli. V takih primerih sem jim še enkrat razložila, morda kaj dopisala. Aplikacija Zoom ima veliko možnosti zapisovanja, kar pomaga pri boljši preglednosti. Na primer, izbiraš lahko med razlicnimi barvami in debelinami pisala. Lahko vstavljaš razne oznake in omogociš pisanje tudi dijakom, ce je to smiselno. Napisano lahko poljubno zbrišeš, lahko dodajaš strani in na koncu shraniš želene strani. Vse tabelske slike sem shranila v pdf. datoteko in jo ob koncu pouka vedno naložila v spletno ucilnico, da so dijaki lahko tudi kasneje dostopali do gradiva. Pri reševanju matematicnih nalog mi je bila v veliko pomoc elektronska zbirka nalog Matematika za vse letnike na spletni strani https://www.evedez.si/. Ko smo reševali vaje, sem se prijavila na njihov portal, našla ustrezne naloge in želene strani delila z dijaki. Vaje sem reševala kar neposredno v listalnik preko aplikacije Zoom in kot vedno vse naloge shranila in jih naložila v spletno ucilnico. Prednost te elektronske zbirke je, da dijakom nalog ni potrebno narekovati in da dijakom ni potrebno brskati po zbirki v papirnati obliki. Skozi celotno nalogo imamo navodilo pred seboj, zato se lahko bolje skoncentriramo na samo reševanje in razumevanje, kar je prikazano na sliki 3. Na koncu lahko hitro preverimo svoj rezultat, saj do pravilne rešitve v zbirki vodi le en klik. Slika 3: Primer rešene naloge v elektronski zbirki Matematika 1 s pomocjo aplikacije Zoom Vir: https://www.evedez.si/ListalnikCel?id=1816 Poleg omenjene programske opreme sem si veckrat pomagala tudi z GeoGebro. Gre za prosto dostopno orodje na spletni strani https://www.geogebra.org/, ki mi je bilo v veliko pomoc pri razlagi snovi, predvsem pri risanju raznih funkcij. Dijaki lahko zelo nazorno vidijo in tako razumejo grafe funkcij, njihove premike in raztege. Vse transformacije se da lepo prikazati po korakih in z razlicnimi barvami. Slika 4 prikazuje primer narisanega grafa kotne funkcije kosinus, raztega in premika v smeri ordinatne osi. Tudi lastnosti funkcij se da iz takih grafov lepo razbrati. Dijaki hitreje usvojijo vse zahtevane pojme, kot so definicijsko obmocje, zaloga vrednosti, nicla in zacetna vrednost funkcije, narašcanje, padanje, ekstremi funkcij ipd. Slika 4: Primer uporabe GeoGebre z narisanimi grafi funkcij Vir: https://www.geogebra.org/graphing Pri pouku na daljavo je bilo manj motecih faktorjev kot pri pouku v živo v razredu, saj ni bilo potrebno skrbeti za disciplino. Dijake je bilo potrebno bolj spodbujati k sodelovanju, saj kot ucitelj nisi imel nadzora nad tem, kaj dejansko pocnejo pred ekrani. Kamero so dijaki morali vklopiti, vendar pa tega, kaj dejansko vsako uro dela 30 dijakov, na daljavo ni moc nadzorovati. Nekateri dijaki so zelo radi sodelovali, tudi spraševali, drugi so se skrili v ozadje. Le-te je bilo treba previdno povabiti k sodelovanju, saj so bili to praviloma tisti, ki imajo že v razredu pred tablo tremo. Vedno so se našli tudi takšni, ki so zaigrali pridno delo, a se je pri pregledovanju domacih nalog in ocenjevanju izkazalo, da pouku na daljavo niso sledili in so bili pred ekrani le fizicno prisotni. Veliko dijakov je želelo zastaviti vprašanje individualno, bodisi po elektronski pošti bodisi so ostali prijavljeni še po koncu ure, ce je bila zadnja, ali pa smo dolocili kakšen drug termin. Domace naloge sem vedno objavila v spletni ucilnici in tudi dijaki so jih lahko tam oddajali. Reševali so jih sicer v zvezek, ta generacija ni imela težav s pretvarjanjem napisanih nalog v digitalno obliko. Poslikali so jih in jih naložili na ustrezno mesto v spletni ucilnici. Dogovoriti se je bilo potrebno le, v kakšno vrsto datoteke naj shranijo svoje naloge in za ustrezno poimenovanje le-teh. Nekateri dijaki so seveda bolj vešci digitalne tehnologije, drugi malo manj. Tistim, ki so jim digitalna orodja tuja, sem dala jasna navodila, kako nalogo poslikajo, shranijo in oddajo. Domace naloge sem redno pregledovala in odgovarjala na vsa zastavljena vprašanja. Tiste naloge, pri katerih je bilo najvec napak oziroma jih dijaki niso znali rešiti, smo skupaj rešili preko Zooma. Dosti lažje je namrec nalogo razložiti v živo kot pa le s pisnim odgovorom na elektronsko pošto. V takih primerih sem preko elektronske pošte delila kakšen namig, ki je bil za nekatere dijake že kljuc, da so sami uspešno rešili nalogo. 4 OCENJEVANJE ZNANJA NA DALJAVO Ocenjevanje na daljavo je bilo eno izmed zahtevnejših del. Želela sem si, da bi bilo kar se da pošteno, a kakršno koli metodo sem izbrala, ocenjevanje ni bilo za vse enako. Nekateri dijaki so poskušali goljufati tako pri pisnem kot tudi pri ustnem ocenjevanju. Težje je bilo dokazati prepisovanje. Ce je bilo ocitno, so dijaki to tudi hitro priznali in se opravicili. Nikoli ne bom zares vedela, koga vse so imeli poleg sebe pri reševanju testov in koliko znanja je bilo res njihovega. Glede na spodbudne rezultate splošne mature so dijaki vendarle delali na daljavo in usvojili predpisano snov. Nacina ustnega ocenjevanja na daljavo nisem spreminjala, zamenjala sem le aplikacijo Skype z aplikacijo Zoom. Pisno ocenjevanje sem prilagodila ucni snovi. V prvem letniku, v katerem so bile teme 1. pisnega ocenjevanja naravna, cela števila, deljivost, enacbe, neenacbe in izrazi, sem uporabila aplikacijo Google obrazci. Naloge sem sestavila tako, da je bilo potrebno bodisi izbrati samo eno ali vec od vseh možnih izbir bodisi zapisati krajši odgovor. Kjer so bile zapisane možne izbire, so bile izbrane tako, da bi ob nerazumevanju snovi dijak hitro izbral zavajajoco napacno izbiro. Program sem nastavila tako, da dijaki teh izbir niso imeli v enakem vrstnem redu, ampak je vsakemu dijaku program ponudil svoj vrstni red pri vsaki nalogi, in tudi naloge niso bile v enakem vrstnem redu. Na ta nacin sem preprecila, da bi si dijaki lahko med seboj pomagali. Slika 5 prikazuje prvo stran 1. kontrolne naloge in eno od nalog. Kontrolno nalogo so dijaki zelo dobro reševali. En teden prej smo na enak nacin izvedli preverjanje znanja, tako da se na samem testu niso ukvarjali s tehniko, pac pa samo z reševanjem nalog. Rezultati so bili zelo dobri. V povprecju so dosegli 32 tock od možnih 40, kar je 80 % oziroma prav dobro (4). Tudi sicer so pri tej snovi dobri rezultati pogosti, a tako povprecje tock me je res pozitivno presenetilo. Verjetno so se nekateri na daljavo znašli po svoje, a tega nikoli ne bom vedela. Zaupanje pa tudi gradi mostove. Slika 5: Primer zacetka kontrolne naloge v Google obrazcih Vir: https://docs.google.com/forms/d/1eufT_EV3y1Gvp9mcfqfZ9L9U71IAxOaurY212l4ne2I/edit Slika 6 prikazuje uspešnost reševanja zgornje naloge. Pravilno je nalogo rešilo 39 dijakov, 9 dijakov je odgovorilo napacno, na prikazu sicer ni oznaceno, vendar naloge ni reševalo 7 dijakov. Vseh prisotnih dijakov je bilo 55 v dveh oddelkih. Slika 6: Primer uspešnosti reševanja ene izmed nalog v Google obrazcih Vir: https://docs.google.com/forms/d/1eufT_EV3y1Gvp9mcfqfZ9L9U71IAxOaurY212l4ne2I/edit#responses Vecina snovi pri matematiki ne dopušca, da bi bilo pisno ocenjevanje sestavljeno na opisani nacin. Postopek je namrec zelo pomemben. Velikokrat dijaki rešujejo pravilno z eno drobno napako na zacetku. V tem primeru ne bi bilo prav, da bi dijak izgubil vse tocke zaradi zacetnega zdrsa. Pravilno razmišljanje in s tem ustrezen postopek je treba ovrednotiti s tockami, zato sem najveckrat sestavila kar klasicen test, ko morajo dijaki rešiti vse naloge na daljši nacin. Na zacetku so se morali prijaviti v Zoom in vkljuciti kamero tako, da se je kar najbolje videlo njihovo delovno okolje. Kontrolne naloge sem jim poslala naenkrat po elektronski pošti ali jih objavila v spletni ucilnici. Redno sem sestavila približno 5 razlicnih skupin, da dijaki niso imeli casa raziskovati, kdo je dobil enako skupino in si tako med seboj niso mogli pomagati. Dijaki so imeli na voljo omejen cas reševanja in še nekaj minut za slikanje in pošiljanje testa bodisi preko spletne ucilnice bodisi preko maila. Nekateri so se znašli in dobili lepše ocene v primerjavi s tistimi v šoli. Dokazati, da znanje ni bilo njihovo, pa na daljavo ni bilo mogoce. Takih primerov je bilo sicer zelo malo, so pa bili. 5 ZAKLJUCEK Vesela sem, da je bilo zadnje šolsko leto kljub številnim omejitvam lažje. Ne le zaradi pridobivanja samega znanja in ocenjevanja, ampak tudi zaradi medosebnih odnosov je najpomembnejše, da so dijaki v šoli. Vrstniki potrebujejo druženje, v prejšnjem letu so se namrec odtujili in posledice pouka pred ekrani niso obetavne. Ucenje na daljavo nikoli ne bo enakovredno tistemu v živo, veliko dijakov se je v casu pouka dobesedno skrilo za ekrane. Sprva so morda zacutili olajšanje, saj niso bili tako izpostavljeni kot v razredu, ce stvari niso znali, a kasneje so isti dijaki zašli v stisko, saj je bilo vedno težje slediti snovi, ker je bilo v njihovem znanju vedno vec lukenj. Lažje so se znašli tisti dijaki, ki so si znali sami organizirati cas in obveznosti opravljali sproti. Na daljavo je bilo prav gotovo vec goljufanja, saj so dijaki zelo vešci digitalnih naprav in njihove uporabe. Naj še omenim pozitivno plat takega poucevanja. Dijaki so bili hvaležni za vse gradivo, ki je bilo naloženo v spletno ucilnico. Tako so si poljubno snov lahko veckrat pogledali in nekaj tudi poslušali. Tudi ucitelji smo bili bolj dostopni za njihova vprašanja in težave. Tisti dijaki, ki so želeli, so dobili vse, tisti, ki so se skrili v ozadje, pa so žal še bolj nazadovali. 6 VIRI 1) Rupnik Vec, Tanja. 2020. Analiza izobraževanja na daljavo v casu prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. E-knjiga, pdf. https://www.zrss.si/pdf/izobrazevanje_na_daljavo_covid19.pdf (9. 10. 2022) 2) Koprivnikar, Nika. 2022. Izzivi uciteljic v casu šolanja na daljavo: magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. E-knjiga, pdf. http://pefprints.pef.uni-lj.si/7176/1/Koprivnikar_kon%C4%8Dna.pdf (9. 10. 2022) 3) Zupanc Grom, Renata. 2022. Smernice za izvajanje izobraževanja na daljavo za vzgojno-izobraževalne zavode na podrocju osnovnega in srednjega šolstva. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. E-knjiga, pdf. https://www.zrss.si/pdf/smernice_izobrazevanje_na_daljavo.pdf (9. 10. 2022) 4) GeoGebra. 2022 5) https://www.geogebra.org/calculator (9. 10. 2022) 6) Google Forms. 2022 7) https://docs.google.com/forms/u/2/ (9. 10. 2022) 8) Spletna ucilnica KGBL. 2022 9) https://e.kgbl.si/ (9. 10. 2022) 10) Zoom. 2022 11) https://zoom.us/ (9. 10. 2022) 12) Škrlec, Mateja. Elektronska zbirka nalog za gimnazije: Matematika 2. Ljubljana: DZS, 2008–2022 https://www.evedez.si/Moja_Zbirka (9. 10. 2022) TRENDI IN IZZIVI UPORABE IKT PRI POUKU TRENDS AND CHALLENGES IN USING ICT IN THE CLASSROOM Alenka Kovac OŠ Sticna Ivancna Gorica, Slovenija Primary School Sticna, Slovenia Izvlecek V prispevku raziskujem ali je uporaba informacijsko komunikacijske tehnologije v šoli za otroke in mladostnike varna in potrebna. Zanima me ali se lahko v današnjem casu rabi informacijsko komunikacijske tehnologije sploh izognemo. Ker so spremembe nujne za razvoj, uporabo IKT ni smiselno zavirat. Dejstvo je, da IKT uporabljamo cisto na vseh podrocjih življenja. In nesmiselno bi bilo iz tega izkljuciti izobraževalni sistem, tudi že na primarni stopnji. Vsekakor pa je potrebna previdnost pri uporabi elektronskih naprav pri pouku. Dodobra je potrebno raziskati prednosti in slabosti ter pasti, ki jih lahko prekomerna raba prinese. Tudi ucitelji morajo biti seznanjeni s prednostmi in slabostmi uporabe IKT pri pouku. Sami morajo biti kompetentni uporabniki razlicnih medijev in poznavalci didakticnih nacel uporabe IKT pri pouku. Pri tem pa ne smemo povsem zanemariti klasicnih nacinov ucenja in poucevanja, ki seveda imajo tudi svoje prednosti in pozitivne vplive na razvoj mladih. Dobro poznavanje in zdrava mera tako starih kot novih pristopov je kljuc do uspeha. Kljucne besede: informacijska tehnologija, IKT, sodobna šola, šolski sistem, odvisnost Abstract In this paper I explore whether the use of information and communication technology at schools is safe and necessary for children and adolescents. I wonder if we can avoid the use of information and communication technology nowadays. Since changes are necessary for development, it does not make sense to inhibit the use of ICT. The fact is that we use ICT in all areas of our life. And it would be absurd to exclude the education system from this, even at the primary level. However, caution is certainly needed when using electronic devices in the classroom. The pros and cons and the pitfalls that excessive use can bring should be carefully researched. Teachers must also be aware of the advantages and disadvantages of using ICT in the classroom. They themselves must be competent users of various media and knowledgeable about the didactical principles of using ICT in the classroom. This should not completely neglect traditional ways of learning and teaching, which of course also have their advantages and positive effects on young people's development. A good knowledge and a healthy dose of both old and new approaches is the key to success. Key words: information communications technology, ICT, modern school, school system, addiction 1 KRATKA ZGODOVINA ŠOLSTVA NA SLOVENSKEM S pokristjanjevanjem se je na našem geografskem podrocju pricela prva oblika elementarnega izobraževanja. Vse do 19. stoletja je bilo v ospredju izobraževanje duhovnikov, ki pa so naprej vplivali na preprosto, predvsem kmecko prebivalstvo. Šola v pravem pomenu besede pa se je zares zacela z reformami habsburške cesarice Marije Terezije in njenega sina, prestolonaslednika Jožefa II., ki sta si šolski sistem postavila tako, da je bil v korist in podporo monarhiji. Šola je bila obvezna za vse otroke od 6. do 12. leta starosti. Predmetnik je vseboval razlicne predmete, med njimi branje, pisanje, racunstvo in še nekatere druge. Vendar pa je bila šola formirana predvsem z namenom vzgajati poslušne podložnike, kar pa so dosegli z ucenjem na pamet, ki ni pušcalo prostora za razmišljanje ali dvom v verske resnice in moralna nacela tistega casa. Šola ni spodbujala samostojnega razmišljanja, raziskovanja. Izobraževalni sistem ni imel namena izobraziti in opolnomociti ljudi, podložnike, da se le-ti ne bi ukvarjali s premišljevanjem o bedi svoje situacije in stanu. Najpomembnejši predmet, verouk, je mladino prepriceval o nujnosti in pravicnosti obstojecega sistema in ljudi ohranil v ponižnosti in preprostosti. Ta cas, zacetka razvoja šolstva pa v veliki meri definira tudi stanje tedanje družbe. Pri javnih izdatkih, tudi pri šolstvu, se je mocno varcevalo. Ni bilo sredstev za izobraževanje uciteljev ali za pošteno placevanje njihovega dela. V tistem casu je bilo otroško delo dovoljeno, vojne pa pogost spremljevalec vsakdana. (Politicna šolska ustava 2018) Skozi cas se je šolstvo spreminjalo, se prilagajalo politicnim in vojnim razmeram. Vendar se je ves cas pocasi širilo. Nastajale so nove šole, dodajali so se razredi, uvedla se je matura (1848), ki je omogocala neposreden prehod na univerze, ucni jezik je postala slovenšcina. V našem prostoru dobimo prve intelektualce, narodna zavest se prebuja. Nacin izobraževanja pa ostaja bolj ali manj nespremenjen. Glavna vrlina v šoli je ucenje, disciplina in poslušnost. Zagotovo je bila disciplina potrebna za ucinkovito delo in napredovanje, na drugi strani pa je disciplina sredstvo za pripravo otrok in mladine za kasnejši vstop v svet odraslih, kjer se je pricakovalo, da bodo sprejeli tedanja pravila in se brez pomislekov po njih ravnali. (Slovenski šolski muzej) (Tajnik 2020) 2 VPLIV INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE NA SODOBNO DRUŽBO Informacijska družba pomeni stopnjo razvoja v družbi, kjer je vecina zaposlenih v informacijskih službah. Posredovanje, uporaba, združevanje znanja je pomembno za gospodarstvo, vpliva pa tudi na kulturo. Znanje je blago in ima osrednjo vlogo. Informacijska družba ima nekaj tipicnih znacilnosti, ki jo drugace definirajo in s tem locijo od predhodnih družb. 2.1 POMEMBNE ZNACILNOSTI INFORMACIJSKE DRUŽBE . VISOK TEHNOLOŠKI RAZVOJ Vecina novih informacijskih tehnologij se je uveljavilo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najpomembnejši napredek je bil prehod iz analogne v digitalno tehnologijo. To je omogocilo zmanjševanje velikosti elektronskih naprav ter povecanje njihove zmogljivosti. Digitalna tehnologija je omogocila razvoj osebnih racunalnikov in nastanek novih komunikacijskih tehnologij. Življenje brez interneta in mobilne telefonije skoraj ni vec mogoce. . NAPREDEK STORITVENE DEJAVNOSTI O takem gospodarstvu lahko govorimo, ko vsaj polovica aktivnega prebivalstva izhaja iz dejavnosti kot so informacijske storitve, založništvo, izdelava programske opreme, zdravstvo, mediji in izobraževanje. Tako gospodarstvo imenujemo tudi poindustrijsko. . POJAV NOVIH POKLICEV Brez množicnega in kakovostnega izobraževalnega sistema ni mogoce zagotoviti razvoja ali delovanja informacijskih tehnologij. Za razvoj so nujno potrebni visoko izobraženi tehnicni kadri, po drugi strani pa že sama uporaba informacijskih tehnologij zahteva ustrezno izobraženega posameznika. . GLOBALIZACIJA SVETA Nove tehnologije so spremenile pogled na fizicni prostor, v katerem živimo. Uporaba novih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (krajše IKT) je virtualno pomanjšala svet. . SPREMEMBE V SOCIALNIH SFERAH ŽIVLJENJA POSAMEZNIKOV IKT nam omogoca ustvarjanje novih oblik druženja ali dela na daljavo. Posamezniki lahko prek družabnih omrežij vzpostavljajo stike ne glede na fizicno lokacijo. Podjetja ucinkovito izkorišcajo možnosti komuniciranja, dostopa do znanja, trgov ali delavcev, ki lahko opravljajo poklic izven fizicne lokacije podjetja, v sosednji stavbi ali na drugi celini. (Anželj 2015) 3 ŠOLA PO MERI SODOBNEGA OTROKA Še danes je šolski sistem formalno in tudi organizacijsko bolj podoben tistemu iz casov Marije Terezije, ki je izhajal iz potreb tedanje ruralne družbe, ki se je soocala z industrijsko revolucijo in ki se je razvil v casu ko ni bilo racunalnikov, interneta, televizije in je imel cilj, da ljudje usvojijo osnovna znanja (pisanje, branje, racunanje) in so poslušni delavci. Ucitelj je tudi danes v vecini primerov prenašalec znanja, ucenec pa pasivni prejemnik. Še vedno je pouk togo razdeljen na casovne enote, ucna snov pa locena na posamezne predmete. V casu samostojne Slovenije smo doživeli kar nekaj prenov, zacenši z Belo knjigo leta 1995. Poskusi prenove šol so poleg nekaj organizacijskih sprememb prinesli bolj ali manj le dodatne vsebine, informacije in podatke, ki jih morajo otroci in mladi poznati. Sam nacin pouka in poucevanja pa je ostal nedotaknjen. (Politicna šolska ustava 2018) V šolah še vedno pretežno poucujejo ucitelji, ki pripadajo srednji generaciji, torej so stari od 39 do 40 let. Ti ljudje so bili del izobraževalnega sistema v 80ih in 90ih letih prejšnjega stoletja. (Statisticni urad republike Slovenije 2021). Njihove izkušnje izobraževanja so pridobivali v šoli, ki danes velja za zastarelo. Izziv, kako spremeniti navade uciteljev, je prva ovira, ko želimo šolski sistem posodobiti. Pregovor, navada je železna srajca, je še kako resnicen. Tudi vsi nacrtovalci in snovalci pouka prihajajo iz iste generacije, morda so še starejši in prav tako nimajo izkušenj s sodobnim nacinom poucevanja, z organizacijo in kurikulumom, ki bi omogocal sodoben pouk. Ni dovolj samo nekaj napisati na papir, ki pregovorno prenese vse. Potrebni so tudi pogoji za izvajanje drugacnega pouka. Vse preveckrat se je tudi izkazalo, da ne gre kar posnemati in prenašati primere dobrih praks iz drugih držav, najraje skandinavskih. Šolski sistem oblikuje tudi miselnost in tradicija neke družbe. Srecujemo se s problemom, ali se mladim posreduje vse vec in vec znanja ali bi bilo bolj smiselno razvijati kompetence za iskanje in uporabo znanja. Clovek ima izjemne sposobnosti reševanja zapletenih problemov, ustvarjanja povezav med razlicnimi podrocji in je sposoben izjemne kreativnosti. Zato se sprašujemo, ali je prihodnost izobraževanja v tem, da bomo znanje še naprej kopicili ali da se naucimo znanje povezovati in aplicirati? (Musek 2019) Danes živimo v svetu, v katerem tako fizicna kot tudi umska dela nadomešca nova tehnologija. Vcasih so se ucili na pamet, danes imamo ogromno znanja samo nekaj klikov stran. Ucitelj ne predstavlja vec avtoritete, ki ima znanje in ga predaja naprej. Vecina šolarjev ima na dosegu roke naprave, ki jim omogocajo skoraj takojšen dostop do nepredstavljivih kolicin informacij, do katerih lahko kadarkoli dostopajo. Šolarji postajajo aktivni iskalci informacij. Kompetence, ki so potrebne v današnjem casu so torej cisto druge, kot jih v glavnini naša šola še vedno razvija. Ljudje prihodnosti bodo morali imeti veliko inovativnosti, sposobnosti reševanja novih izzivov, znati kriticno razmišljati, sodelovati z drugimi. Nihce ne ve, kako bo izgledalo izobraževanje v prihodnosti, vemo pa, da sodobna tehnologija prodira v ucilnice in ustanove ter zahteva, da se celoten proces poucevanja in ucenja na novo postavi. To pa je vecji izziv kot se morda kaže na prvi pogled. (Mikolic 2021) Predvsem pa se moramo zavedati dejstva, do so današnji otroci in mladostniki drugacni. Živijo v drugacnem svetu, v drugacni družbi, deležni so drugacne vzgoje, imajo vec spodbud. In z uporabo IKT pa naj si bo preko iger, brskanja po internetu, uporabljanja socialnih omrežij, pridobijo v kratkem casu veliko vec razlicnih izkušenj, dobrih in slabih, kot so jih njihovi vrstniki pred 20 leti v enaki starosti. Tako so današnji otroci na eni strani bolj zreli, vec imajo splošnega znanja, na drugi strani pa hitreje zasiceni, težko jim je vzbuditi zanimanje za kaj novega in nimajo velikih želja. In že to je dovolj zgovorno, da uspešen ucni proces ne more ostati enak sedanjemu. Šola bi bila lahko bolj vznemirljiva, pouk pa bolj dinamicna izkušnja ce bi uceci imeli možnost soustvarjanja ucnega procesa, aktivnega razvijanja in preizkušanja idej. Vec raziskovanja bi spodbudilo tudi vec sodelovalnega ucenja in kakovostne interakcije in šolsko izkušnjo, ki bi bila bolj življenjska. A šola, kjer ucenci niso le prejemniki, pac pa aktivni soustvarjalci, je mogoca le z visoko odgovornimi ucitelji, drugace, medpredmetno spisanimi ucnimi vsebinami in kurikulumi, ki so bolj ohlapni in prilagodljivi. Ucitelji, ki tak proces organizirajo in vodijo pa morajo biti dobro usposobljeni za uporabo razlicnih IKT tehnologij. (Peršolja 2022) 3.1 PRIMERI UPORABE IKT PRI POUKU . PROBLEMSKO UCENJE Uporaba IKT omogoca problemsko ucenje, kjer so ucenci tisti, ki sami išcejo rešitve s pomocjo razlicnih virov in aplikacij. Pri iskanju in reševanju problema se ucenec temeljito poglobi v situacijo in ob iskanju rešitev razvija miselne postopke, kriticno mišljenje in nauceno aplicira v novo situacijo. Tako ucenje zahteva celega cloveka, timsko sodelovanje in je samo po sebi motivacija. . RAZISKOVALNI POUK S pomocjo namišljenih, virtualnih situacij, lahko ucenci raziskujejo razlicna podrocja. Pomagajo si s podatki, ki jih samostojno poišcejo na spletu ali v literaturi. S pomocjo virtualne resnicnosti lahko simulirajo dogodke, igrajo razlicne vloge, preko katerih se vživijo v osebe, situacije in tako doživijo pravo izkustveno ucenje. . SODELOVALNO UCENJE IN SPLETNO SODELOVANJE Ucenci usvajajo novo znanje, lahko v parih ali skupini tako, da raziskujejo spletne vire, pisne ali vizualne, prebirajo tekstovne vire, delajo na terenu in s pomocjo sodelovanja rešujejo kompleksne naloge. . KOMBINIRANO UCENJE V tem primeru ucni proces poteka v kombinaciji tradicionalnega poucevanja ob hkratni uporabi IKT. Ucenci lahko uporabljajo prenosne racunalnike, tablice ali ob natancno dogovorjenih pravilih tudi svoje mobilne telefone. Tako tradicionalni pouk dopolnjuje delo z IKT opremo v parih ali skupini. . IGRIFIKACIJA Najbolj priljubljen pristop pri ucencih je igrifikacija. Z vkljucevanjem razlicnih iger spodbujamo ucenje, pomnjenje, ponavljanje in utrjevanje že predelane ucne snovi. (Tajnik 2020) 4 IZZIV VARNE UPORABE IKT V ŠOLI Uporaba IKT v šoli, pri pouku, pa ne prinaša samo pozitivnih ucinkov. Ima tudi svoje slabe strani in pasti. In vcasih se zdi, da novosti vpeljujemo oziroma sprejemamo nepripravljeni, brez poglobljenega razumevanja in izdelanega, premišljenega koncepta. Vizija izobraževanja v prihodnosti zahteva razvijanje digitalne pismenosti pri ucencih. In zagotovo ima tukaj osnovna šola temeljno vlogo. Vendar pa previdnost pri vpeljevanju IKT v pouk ni odvec. In tudi velja, da starih preverjenih nacinov ne zavržemo zlahka, morda jih le modificiramo in razvijamo. Pogost je pomislek, da ima lahko prevelika uporaba IKT trajne posledice na razvoj mladih, ki jih ne bo mogoce popraviti. Elektronske naprave otroke in mladostnike spremljajo skoraj na vsakem koraku. Tudi v zasebnem življenju. In meja med pocitkom in uporabo le-teh je skoraj že izginila, celo v casu pocitka marsikateri mladostnik ne ugasne ali odstrani svojih naprav. In ce je, oziroma ko bo, elektronska naprava kljucna za izobraževanje, bo nehote (postala) kljucna v vsakem trenutku življenja. Da lahko prepogosta uporaba IKT pripelje do zasvojenosti ni vec vprašanje, pac pa dejstvo, kateremu smo žal prica tudi že v Sloveniji. Centri, ki se ukvarjajo z zasvojenostjo porocajo o tem, da so pred 20 leti imeli predvsem mladostnike, ki so bili zasvojeni s trdimi drogami. Danes prevladuje nekemicna, digitalna zasvojenosti pri mladih. (Perko 2022) V šolah ucitelji, pri vseh predmetih, opažajo padec v kakovosti pisanja. Pisanje je pocasnejše, pisava okornejša, vsebina zapisanega je skromna in pravopis porazen. Kolicina besednega zaklada je manjša. Ucenje in razvijanje pisanja s pisanimi crkami pri otrocih vzpodbudi višjo stopnjo kognitivnih procesov in posledicno pozitivno vpliva na razvoj bralno-zapisovalnih sposobnosti. Med pisanjem zapiskov na roko, je koncentracija vecja in bolj poglobljena, saj je potrebno med pisanjem razmišljati o bistvu povedanega. Stopnja pomnjenja je višja. S pisanjem se razvija fina motorika, ki spodbuja razvoj dolocenih centrov v možganih. Najbolj ucinkovit miselni proces je tudi najbolj naporen in prisili možgane k aktivaciji višjih kognitivnih centrov. Tak ucni proces je potrebno razvijati postopoma, saj je utrudljiv, vendar je dojemanje in pomnjenje visoko. Uporaba mobilnih naprav pri pouku omogoca, da prehajamo iz aplikacije na aplikacijo, da prehajamo med razlicnimi opravili. Posledica prekomerne in neustrezne uporabe mobilne tehnologije zato lahko povzroci nezmožnost daljše koncentracije, površno znanje, ovira globlje razumevanje snovi in posledicno botruje slabšemu napredku. Predno otroku ali mladostniku omogocimo dostop do ogromne kolicine podatkov, mora biti ustrezno pripravljen in opolnomocen. Sposoben mora biti, da med poplavami informacij zna izlušciti tisto, kar je pomembno, zna kriticno razmišljati in sprejemati dejstva. Za to pa je potrebna dolocena stopnja razvoja, pridobiti mora nekaj izkušenj in imeti tudi nekaj znanja, da lahko informacije, ki jih najde na primer na spletu, pravilno umesti v neko smiselno celoto. Ce dobi otrok elektronsko napravo prehitro v uporabo, prej omenjenim kriterijem ni zadošceno. Raba v takem primeru pa je lahko zelo nevarna in negativno vpliva na psihofizicni razvoj mladostnika, na njegovo samopodobo in to lahko trajno spremeni njegovo dojemanja sveta in življenja. (Mikolic 2021) 5 NAMESTO EPILOGA Grški filozof Heraklit je pred približno 2500 leti povedal: »Edina stalna stvar so spremembe.« In to je dejstvo. Spremembe so gonilo in razvoj cloveštva. Clovek je menda edina žival, ki ves cas stremi k spremembam. Za nekatere cas pokaže, da so koristne in potrebne, morda se za kakšne izkaže ravno nasprotno. Vsekakor razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije ne moremo prepreciti. In uporabi te tehnologije ne moremo ubežati. Postala je del naših življenj in je nepogrešljiva prav povsod. V službah, pri izobraževanju, v zdravstvu, v prostem casu, pri delu in zabavi, pri potovanjih in hobijih. Kot omenjeno pa ima prednosti in slabosti. Za zdravo in primerno uporabo IKT jo je potrebno natancno poznati in razumeti in jo z veliko mero previdnosti vpeljati v šole in druge oblike izobraževanja. Pri tem moramo še posebej dobro zašcititi najranljivejše uporabnike – otroke in izobraziti njihove starše, da bo raba elektronskih naprav varna in da bo kljub temu dovolj casa in želje za razvoj spretnosti in znanj, za pridobivanje izkušenj, ki elektronske naprave ne vkljucujejo. 6 LITERATURA IN VIRI 1) Anželj, Gregor idr. 2015. Informatika 1, E-ucbenik za informatiko v gimnaziji. https://lusy.fri.uni-lj.si/ucbenik/book/1501/index3.html (11. 9. 2022) 2) Mikolic, Uroš. 2021, Spregledano ali ignorirano? Digitalna tehnologija, šolstvo in negativni ucinki. https://glasucitelja.si/spregledano-ali-ignorirano-digitalna-tehnologija-solstvo-in-negativni-ucinki/ (11. 9. 2022) 3) Musek Lešnik, Kristijan. 2019. Nekateri izzivi sodobne šole: Kako deluje šola. https://www.abced.si/post/nekateri-izzivi-sodobne-%C5%A1ole-kako-deluje-%C5%A1ola (15. 9. 2022) 4) Perko, Uroš. 2022. Pasti in zdravljenje digitalnih odvisnosti pri mladih. Lokalen Ajdovšcina. https://www.lokalneajdovscina.si/article/2022021111014252/pasti_in_zdravljenje_digitalnih_odvisnosti_pri_mladih/ (11. 9. 2022) 5) Peršolja, Mateja. 2022. O šoli in sistemu v družbi, ki podpira povprecnega cloveka. Casnik, spletni magazine z mero. https://www.casnik.si/o-soli-in-sistemu-v-druzbi-ki-podpira-povprecnega-cloveka/ (15. 9. 2022) 6) Statisticni urad republike Slovenije. 2021. Svetovni dan uciteljev. Najvec izobraževalnega kadra pripada srednji generaciji. SURS. https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/11535/sl-dan-uciteljev-2021.pdf (15. 9. 2022) 7) Slovenski šolski muzej. Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja (do leta 1991). http://www.ssolski-muzej.si/slo/exhibits.php?item=22 (15. 9. 2022) 8) Politicna šolska ustava. 2018. https://sl.wikipedia.org/wiki/Politi%C4%8Dna_%C5%A1olska_ustava (15. 9. 2022) 9) Tajnik, Tilen, 2020. Kako tehnologija spreminja sistem izobraževanja. https://www.tutorsoum.si/novice-upi/kako-tehnologija-spreminja-sistem-izobra%C5%BEevanja/ (11. 9. 2022) 1.1 UPORABA NOVIH UCNIH METOD IN UPORABA DIGITALNIH ORODIJ PRI POUCEVANJU 1.2 ZADRŽKI PRI IMPLEMENTACIJI DIGITALNIH ORODIJ V UCNI PROCES MOŽNOST UPORABE DIGITALNIH ORODIJ IN INOVATIVNIH METOD PRI POUCEVANJU – PRIMER V OKVIRU PROJEKTA VETWORK POSSIBLE USE OF DIGITAL TOOLS AND INNOVATIVE METHODS IN TEACHING – A PROJECT VETWORK EXAMPLE Pia Kovac mag.psih. Gimnazija in veterinarska šola, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Izvlecek V zadnjih letih se pojavljajo nove inovativne ucne metode, ucitelj je postal moderator ucnega procesa, dijaki pa so prevzeli aktivnejšo vlogo in sodelujejo pri soustvarjanju ucnega procesa. Napredovanje tehnologije je spodbudilo uporabo novih metod ucenja in poucevanja ter digitalnih orodij v pedagoške namene. V projektu Vetwork strokovnjaki spodbujajo digitalne kompetence pri uciteljih ter medsebojno deljenje dobrih praks. V sklopu projekta je nastala spletna stran »Kartica z digitalnim menijem«, kjer so zbrane metode poucevanja, digitalna orodja ter repozitoriji, ki jih drugi ucitelji predlagajo za rabo pri pouku. Ucitelji izobraževalnega zavoda BIC Ljubljana so se udeležili 3-tedenskega usposabljanja, na katerem so spoznavali spletno stran DMC, se poducili o razlicnih metodah in digitalnih orodjih ter skladno s tem pripravili ucne nacrte, ki so sedaj dostopni za nadaljnjo izmenjavo med ucitelji. Kljucne besede: Vetwork, digitalna orodja, metode poucevanja, kartica z digitalnim menijem Abstract New innovative teaching methods have appeared in recent years. The teacher has taken on the role of a moderator of the learning process and the students have taken on an active role and participate in creating the learning process. Advances in technology have encouraged the use of new learning and teaching methods and digital tools for pedagogical purposes. Experts in the project Vetwork thus encourage digital competences and mutual sharing of good practices between teachers. They created a website called “Digital Menu Card” where teaching methods, digital tools and repositories that teachers suggest for pedagogical use are collected. The teachers of the BIC Ljubljana educational institution took part in a 3-week training during which they learned about the website DMC. They learned about various methods and digital tools and prepared lesson plans, which are now available for further exchange between teachers. Keywords: Vetwork, digital tools, teaching methods, Digital Menu Card 1 SPREMINJAJOCA SE VLOGA UCITELJA V izobraževanju se vedno pogosteje pojavlja k posamezniku prilagojeno ucenje, formalno in neformalno vseživljenjsko ucenje, medpredmetno poucevanje in spodbujanje kompetenc (Heijnen 2018). Sodobno izobraževanje v novo luc postavlja tudi uciteljski poklic. Ucitelji težijo k stalnemu strokovnemu izobraževanju in usposabljanju, pri cemer ima veliko vlogo tehnologija. Sodobni koncepti ucenja in poucevanja poudarjajo avtonomijo, interdisciplinarnost, interaktivnost med šolo in okoljem (Rutar Ilc b. l.). Izobraževanje poleg strokovnega znanja spodbuja tudi logicno in kriticno mišljenje, ustvarjalnost ter samozadostnost. Uporaba inovativnih metod poucevanja v šoli ima potencial, da izboljša izobraževanje ter opolnomoci ljudi (Namitha 2018, 39). Tehnologija je precej spremenila ucni proces kot tak. Ucitelj ni vec nosilec znanja temvec je postal moderator ucnega procesa. Ucenec je postal pomembnejši od ucitelja ter je soodgovoren za proces pridobivanja svojega znanja. Uporaba digitalnih orodij pri poucevanju spodbuja aktivno vkljucenost dijakov v ucni proces. Aplikacije, do katerih lahko posamezniki dostopajo na pametnih telefonih, postajajo vedno bolj popularne tudi pri pouku (José Sousa, Cruz in Martins 2022, 6). Kot alternativa starim metodam poucevanja se pojavlja koncept poucevanje-brez-papirja (Namitha 2018, 41). Vkljucevanje digitalnih orodij pri pouku omogoca bolj fleksibilno ucenje (Walters 2022). Material je dijakom vedno na voljo, zato se lahko sami prilagodijo, kdaj si bodo organizirali ucenje. Gradivo je na voljo v razlicnih oblikah (npr. video), kar pripomore k maksimalnemu ucinku pri ucenju ter omogoca prilagajanje na posameznikov ucni stil. Ucitelj ima vecji pregled nad napredkom dijaka, prav tako pa je tehnologija omogocila dostop do znanja na širši ravni (npr. sodelovanje z drugimi organizacijami preko videoklica). Število spletnih izobraževanj se je v zadnjih letih precej povecalo, vseeno pa je pedagoško osebje v Evropi še vedno starejše (npr. povprecna starost uciteljev na Madžarskem je 47,6 let). Doloceni ucitelji še vedno potrebujejo veliko spodbud in organizirano vodenje pri uporabi digitalnih orodij. Ucitelji izvajajo kolegialne hospitacije, ki bi lahko omogocile deljenje dobrih praks na podrocju uporabe tehnologije pri poucevanju, vendar le-te niso zelo pogoste. Med ucitelji še vedno primanjkuje sodelovanja ter deljenje znanja in dobrih praks (Téringer 2020b, 1). Dostop do tehnologije ne predstavlja ovire pri uporabi digitalnih orodij. Ovira ostajajo prepricanja uciteljev in porocana manjša samozavest glede uporabe digitalnih orodij. Rešitev prav tako niso zgolj usposabljanja temvec podpora uciteljem na primerih, problemsko reševanje ter spodbujanje uciteljev, da eksperimentirajo z že priznanimi pedagoškimi digitalnimi orodji (Greener in Wakefield 2015, 265). 2 PROJEKT VETWORK Vetwork je projekt, ki poteka v sklopu programa Erasmus+ KA2, Strateška partnerstva. Prizadeva si nadgraditi tradicionalni program usposabljanja digitalne pedagogike. Spodbuja kompetence organizacijskega razvoja, ki krepijo institucionalne digitalne kompetence in kulturo kakovosti. Projekt podpira mednarodno sodelovanje šol v Sloveniji, Romuniji, na Slovaškem in Madžarskem. Cilj projekta je razviti nov intervencijski model, ki je namenjen usposabljanju uciteljev (Téringer 2020b, 2; Vetwork 2021). Predstaviti želi sistematicni pristop k vseživljenjskemu izobraževanju uciteljev. Spodbuja k razvijanju metod poucevanja in digitalnih orodij z namenom uporabe v pedagogiki, s cemer želi uciteljem približati uporabo tehnologije pri pouku. 2.1 KARTICA Z DIGITALNIM MENIJEM Z namenom zbiranja vsebin za usposabljanje uciteljev so strokovnjaki v projektu Vetwork ustvarili spletno stran »Kartica z digitalnim menijem« s kratico DMC (ang. Digital Menu Card) (DMC 2021). Spletna stran deluje kot repozitorij oz. spletno mesto, kjer lahko ucitelji med seboj delijo digitalne vsebine, ki jih razvijejo sami, delijo izkušnje o nacrtovanju ucnih ur, uporabi metod poucevanja, orodij za ocenjevanja in predstavijo preizkušene aplikacije, vkljucno s pedagoškimi referencami. 2.2 USPOSABLJANJE UCITELJEV Štirinajst uciteljev iz Biotehniškega izobraževalnega centra BIC Ljubljana se je udeležilo 3-tedenskega spletnega usposabljanja (DMC 2021; Téringer 2022). Vsak teden so ucitelji samostojno odkrivali nova podrocja spletne strani, ocenili uporabnost predstavljenih metod in digitalnih orodij ter izmenjevali mnenja ter izkušnje na podrocju uporabe digitalnih orodij za pedagoški namen. Usposabljanje je posamezni šoli omogocilo razvoj strategije digitalne pedagogike in oblikovanje z njo povezanega akcijskega nacrta. 2.2.1 Prvi teden – spremembe v vlogi uciteljev, aktivne ucne metode, tehnike ocenjevanja, inovacije v izobraževanju Prvi teden so ucitelji spoznavali spletno stran DMC. Spoznali so razlicne metode ucenja, poucevanja in ocenjevanja, jih med seboj primerjali ter izbrali tiste, ki so se jim zdele najprimernejše za njihove ucne ure. Metode, ki so predstavljene na spletni strani DMC so npr. možganska nevihta, diagnosticna ocena, formativno ocenjevanje, igrifikacija, metoda kljucnih dejavnikov uspeha, metoda obrnjene ucilnice, numericna analiza obcutljivosti, problemsko ucenje, projektno ucenje, SWOT analiza, vrednotenje prakticnega dela, ucenje, ki temelji na raziskovanju, itd. Ucitelji so izbrali eno izmed ustvarjalnih tehnik in opisali situacijo, v kateri bi jo lahko uporabili. 2.2.2 Drugi teden – digitalna orodja za pedagoške cilje Drugi teden usposabljanja so ucitelji raziskovali digitalna orodja razlicnih kategorij (npr. spletna komunikacija, digitalni delovni prostor, ucno okolje, interaktivne vaje, test, infografike, snemalnik zaslona, video, animacija, itd.). Spletna stran DMC je uciteljem ponudila splošen opis orodij, prednosti in pomanjkljivosti rabe le-teh v pedagogiki ter ponudila primere uporabe. Samostojno so lahko preucevali razlicne aplikacije ter izbrali tri, ki bi jih sami uporabili v svoji ucni uri. Razlicna digitalna orodja so ucitelji lahko priporocili tudi drugim. 2.2.3 Tretji teden – uporaba odprtih izobraževalnih virov ter nacrtovanje pouka in projektov z uporabo digitalnih orodjih Zadnji teden usposabljanja je od uciteljev zahteval bolj aktivno vlogo. Ucitelji so na spletni strani DMC preucili repozitorije oz. ponujene odprte izobraževalne vire ter drugim predlagali vire, ki jih sami uporabljajo pri pripravi pouka. Na podlagi pridobljenih izkušenj iz usposabljanja so nacrtovali ucno uro, v kateri bi uporabili razlicna digitalna orodja in inovativne metode ter ucni nacrt objavili na spletni strani. Spletna stran je tako postala prostor, ki uciteljem omogoca izmenjavo ucnih nacrtov ter primerov dobrih praks. Po usposabljanju je sledila skupinska naloga, kjer so ucitelji zasnovali akcijski nacrt za digitalni razvoj šole. Podali so mnenja o metodah in orodjih, ki so jih spoznali med usposabljanjem, ter izbrali tiste, ki bi jih želeli podrobneje spoznati. 2.3 UGOTOVITVE S pojavom sodobnih konceptov ucenja in poucevanja so zrasla tudi pricakovanja do uciteljevega poklica. Ucitelj se mora v razredu prilagajati trenutnim potrebam trga, glede na spremenjene ucne navade dijakov, pricakuje se, da bo dijake motiviral, na njih prenesel znanja in spretnosti potrebna za uspešno ocenjevanje, ucinkovito uporabil digitalna orodja v izobraževanju in uvedel novosti v svoje ucne ure. V zadnjem casu tehnologija hitro napreduje, z njo pa se pojavljajo vedno novejše aplikacije, knjižnice ucnih vsebin, spletni tecaji. Sledenje spreminjajocim se aplikacijam ucitelju pogosto predstavlja vecji izziv. Na spletu zasledimo sezname digitalnih naprav in orodij, ki pa se ne posodabljajo dovolj hitro, da bi sledili najnovejšim trendom in zajeli vse uporabne vsebine. Ucne vsebine, ki so dosegljive na spletu, prav tako pogosto pokrijejo le 5-10 minut v ucni uri. Informacije o razlicnih aplikacijah in primerih dobrih praks so razpršene po razlicnih platformah. Kartica z digitalnim menijem je hkrati metodološki repozitorij in knjižnica ucnih vsebin (DMC 2021). Uporabniki spletne strani DMC težijo k temu, da bi spletna stran ponujala vse na enem mestu. Uporabnikom omogoca spoznavanje izobraževalnih metod, ki so jih drugi preizkusili in uspešno uporabili. Omogoca spoznavanje razlicnih digitalnih orodij na primerih ter deljenje spletnih ucnih nacrtov. 2.3.1 Mnenja uciteljev BIC Ljubljana Spletna stran DMC ponuja tudi forum, ki ucitelje spodbuja k diskusiji o temah, ki so jih obravnavali v casu usposabljanja (DMC 2021). Ucitelji BIC Ljubljana so v casu usposabljanja povedali, da tudi sami obcutijo, da se je uciteljeva vloga nekoliko spremenila. Porocajo o sodelovanju v razlicnih projektih, poudarek dajejo na stalno izobraževanje in medpredmetno povezovanje. Zaznavajo, da je pri nacinu jemanja ucnih vsebin veliko prepušceno ucitelju samemu, s tem pa nastajajo med njimi vecje razlike, saj k ucnim uram pristopijo z razlicnimi vložki. Prav tako zaznavajo, da so se spremenila pricakovanja do uciteljev. Pricakuje se, da bodo ucitelji motivatorji dijakom, vcasih celo »zabavljaci« in nadpovprecni izzivalci dražljajev pri pouku. Sodobne generacije ucencev pricakujejo, da bodo v dveh korakih (kot pri pametnem telefonu) pridobili vse kljucne informacije. V razredu je obcutiti nemotiviranost in manjšo odzivnost nekaterih dijakov. Ostajajo razlike med sposobnostmi dijakov v razlicnih programih (npr. primerjava 4-letnega in 3-letnega programa), znotraj posameznega oddelka pa se dijaki prav tako razlikujejo v hitrosti usvajanja znanja (npr. nadarjeni in dijaki s posebnimi potrebami), kar zahteva od ucitelja vecjo fleksibilnost. Dijaki so ponekod postali soustvarjalci ucnih vsebin, vseeno pa je inovativnost odvisna od posameznika in njegove motivacije (DMC 2021). Nekaj mesecev je izobraževanje potekalo na daljavo, kjer so ucitelji pokazali izjemen napredek v digitalnih kompetencah. Ucitelji porocajo, da so iz poucevanja na daljavo ohranili videolekcije, spletni dostop do gradiva, aplikacije za motivacijo dijakov in celo nacin ocenjevanja z Google obrazci ali testi preko pametnih telefonov (DMC 2021). Ucitelji se zavedajo, da ima vsaka metoda ali orodje svoje prednosti in slabosti. Vidijo jih kot možnost spodbude dijakov k aktivnemu usvajanju ucne snovi, ampak izpostavljajo pomislek, da digitalno orodje ne sme biti sredstvo, zaradi katerega dijaki ne opravijo svojih obveznosti (npr. domace naloge, ucenje). Odpira se vprašanje, v kolikšni meri predstaviti aplikacije dijakom, da so le-te dober ucni pripomocek (DMC 2021). 2.3.2 Metode in digitalna orodja, ki jih uporabljajo ucitelji BIC Ljubljana V sklopu usposabljanja smo lahko naredili kvalitativno analizo in preverili, katere so inovativne metode ter digitalna orodja, ki jih uporabljajo naši ucitelji na BIC Ljubljana (DMC 2021). Zelo priljubljene med ucitelji so metoda obrnjene ucilnice, igrifikacija ucenja in možganska nevihta. Med metode ocenjevanja naštevajo formativno/razvojno ocenjevanje, diagnosticna ocena, vrednotenje prakticnega dela, medvrstniško vrednotenje. Med pogosto uporabljene ustvarjalne tehnike naštevajo pisanje z možgani, problemsko in projektno ucenje, metodo PDCA in vzrocno-posledicni diagram. Ucitelji porocajo o uporabi digitalnih orodij kot so Kahoot, h5p, spletna ucilnica, Veš kaj ješ, Excel, Graph, Mentimeter, Plickers, Socrative, Google Drive, MS Teams, Zoom, Duolingo, Fran, itd. (DMC 2021; Skupinska naloga, 2022). 3 CILJI ZA NAPREJ Kot že omenjeno zgoraj, se nekateri ucitelji še vedno ne pocutijo dovolj kompetentne za uporabo inovativnih metod in digitalnih orodij pri pouku (Greener in Wakefield 2015, 265). Zgolj usposabljanje in predstavitev posameznih aplikacij ni dovolj za premagovanje ovir s samozavestjo, zato se je projekt Vetwork usmeril k izobraževanju uciteljev tudi z metodo problemskega ucenja. 3-tedensko usposabljanje je od udeležencev zahtevalo veliko samostojnega dela in pri njih spodbudilo zanimanje za uporabo inovativnih metod poucevanja ter digitalnih orodij pri pouku. Ucitelji so na forumu lahko odprli vprašanja in pomisleke glede uporabe digitalnih orodij pri pouku ter naslavljanja razlicnih dijakov. Naslednji korak v projektu je podrobno spoznavanje posameznih metod in digitalnih orodij na primerih. Strokovnjaki bodo za ucitelje pripravili delavnice, kjer bodo ucitelji podrobno spoznali posamezno metodo ali digitalno orodje, jo ocenili ter v razpravi odprli vprašanja, kasneje pa bodo metodo tudi sami preizkusili in raziskali podrocja, ki jih zanimajo. Strokovnjaki mentorji bodo uciteljem na voljo za individualni posvet. Cilj projekta je usposobiti ucitelje v samostojne uporabnike digitalnih vsebin, ki lahko postanejo mentorji drugim uciteljem (Téringer 2020a, 12; Vetwork 2021). 4 LITERATURA 1) DMC, Digitalna kartica z meniji. 2021. Digital menu card. http://dmc.prompt.hu/sl (28.8.2022). 2) Greener, Sue. in Wakefield, Craig. 2015. Developing confidence in the use of digital tools in teaching. The Electronic Journal of e-Learning, 13 (4): 260–267. 3) Heijnen, Michiel. 2018. Uciteljski poklic v 21. stoletju. SchoolEducationGateway: Evropska spletna platforma za šolsko izobraževanje. ttps://www.schooleducationgateway.eu/sl/pub/viewpoints/experts/teacher-careers-21st-century.htm (28.8.2022). 4) José Sousa, Maria., Cruz, Rui. in Martins, Jorge Miguel. 2017. Digital learning methodologies and tools – a literature review. Edulearn 17. Lisboa: Universidade Europeia. 5) Namitha, C. 2018. Modern methods of teaching. Journal of Applied and Advancer Research, 3 (1): 39–41. 6) Rutar Ilc, Zora. b. l.. Nove vloge uciteljev terjajo nove oblike usposabljanja. Op.: uvodnik za revijo Vzgoja in izobraževanje. RS Ministrstvo za šolstvo in šport. 7) Skupinska naloga: Povratna informacija ob zakljucku usposabljanja. 2022. Pia Kovac (vodja projekta), zapisnik spletnega srecanja, 31. 3., hrani vodja projekta. Opomba: Dokument nastal v okviru projekta Vetwork, št. 2020-1-HU01-KA202-078760. 8) Téringer, Anita. 2022. VETWork - Digital Culture for the 21st Century Vocational Education. Vetwork opis usposabljanja. Opomba: Izdano v okviru projekta Vetwork, št. 2020-1-HU01-KA202-078760. 9) Téringer, Anita. 2020a. VETWork - Digital Culture for the 21st Century Vocational Education. Project plan for Erasmus+ application. Opomba: Izdano v okviru projekta Vetwork, št. 2020-1-HU01-KA202-078760. 10) Téringer, Anita. 2020b. VETWork - Digital Culture for the 21st Century Vocational Education. Project description. Opomba: Izdano v okviru projekta Vetwork, št. 2020-1-HU01-KA202-078760. 11) Vetwork. 2021. Vetwork. https://vetwork.prompt.hu/ (28.8.2022). 12) Walters, Hannah. 2022. The top 10 benefits of digital learning. eLearning Industry. https://elearningindustry.com/the-top-benefits-of-digital-learning (28.8.2022). PRILOŽNOSTI IN IZZIVI POUCEVANJA ANGLEŠCINE NA DALJAVO OPPORTUNITIES AND CHALLENGES OF ONLINE ENGLISH LANGUAGE CLASSES Maja Kovacic Zavod RS za šolstvo, Slovenija National Education Institute of Slovenia, Slovenia Izvlecek V casu izobraževanja na daljavo sta se mocno spremenili vloga ucenca in ucitelja, saj se je pouk anglešcine iz šolskih ucilnic preselil v spletno ucno okolje, pri cemer so ucitelji uporabljali prilagojene oziroma drugace didakticne pristope. Ucitelji anglešcine v osnovni in srednji šoli so imeli možnost izmenjave gradiv, primerov dobrih pedagoških praks in udeležbe tematsko razlicnih videokonferencnih srecanj v okviru spletnih skupnosti (spletnih ucilnic) Zavoda RS za šolstvo, namenjenih osnovnošolskim in srednješolskim uciteljem. Poleg i-ucbenikov za 8. in 9. razred ter 1. letnik so bila zelo pogosto uporabljena gradiva pri pouku anglešcine na daljavo tudi gradiva, objavljena na spletnem portalu Jazon. Pri spodbujanju stalnega strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja uciteljev s ciljem izboljšanja znanja in dosežkov ucencev pa je imelo pomembno vlogo tudi vodstvo šole oziroma ravnatelj kot pedagoški vodja. Kljucne besede: anglešcina na daljavo, osnovna šola, srednja šola, portal Jazon Abstract The role of the learner and the teacher has changed dramatically during the distance education era, as English language teaching has moved from the classroom to an online learning environment, with teachers using adapted or different didactic approaches. English teachers in primary and secondary schools had the opportunity to exchange materials, examples of good pedagogical practices and to participate in thematically different videoconference meetings in the framework of the online communities (online classrooms) of National Education Institute of Slovenia. In addition to the i-textbooks for grades 8 and 9 in primary school and year 1 in secondary school, the materials published on the Jazon web portal were also very frequently used during online English language lessons. The school management, especially the head teacher as pedagogical leader, also played an important role in promoting continuous professional development and training of teachers with the aim of improving students' knowledge and achievements. Keywords: online English language classes, primary school, secondary school, portal Jazon 1 IZOBRAŽEVANJE NA DALJAVO V CASU EPIDEMIJE COVID-19 Zaradi spremenjenih razmer v družbi, hitrega razvoja in tempa življenja se na splošno spreminja tudi vloga ucitelja, od katerega se pricakuje kakovosten vzgojno-izobraževalni proces in z njim povezano vseživljenjsko ucenje ter nenehen profesionalni in karierni razvoj, ki se pri pouku odraža predvsem v raznolikih metodah dela in sodobnih didakticnih pristopih. Stanje na podrocju vzgoje in izobraževanja, ki smo mu bili prica zaradi širjenja virusa covida-19 od marca 2020 dalje, ko se je v osnovnih in srednjih šolah zaradi zaprtja le-teh pricelo izobraževanje na daljavo, so jasno pokazale na razlicno stopnjo pripravljenosti vzgojno-izobraževalnih zavodov na soocanje z aktualnimi izzivi, predvsem nacrtovanjem, preverjanjem in ocenjevanjem znanja na daljavo, s katerim se je vsaka šola soocila malo drugace, saj se je pouk namesto v ucilnicah šol izvajal v digitalno podprtem ucnem okolju. Izvedba pouka v živo v ucilnici se od pouka na daljavo razlikuje tako na organizacijskem kot pedagoško-didakticnem podrocju, kar prikazuje Slika 1. »Brez ustrezno usposobljenega ucitelja, ki v takšnem digitalno podprtem ucnem okolju pri svojem delu premišljeno uporablja sodobne didakticne pristope, si kakovostne izvedbe pouka v današnjem casu ni moc predstavljati (Kustec 2020, 15). Slika 1: Pouk na daljavo – nekaj pomembnih razlik https://lh3.googleusercontent.com/1hAOZr_iED8kjKCWktX8gunpm30RYlsf_wOqPejlB-q7dbf3jI09TV5J9pW9xOWtQeqf3tTwmtQu1wjG1uEyYkvZ5m8asMcfhg2ea0cMAOFN6qzaG0Q4Fz21_A58gVAyPMyZw2GOlvntPghbboFv99znNwYnzvU3EkKZAQGdBPVeQJRLeRQy0UCQCIX0hWfh9cJqeA Vir: Kustec idr. 2020, 16 Ucitelji so bili razlicno pripravljeni na nove razmere, svojo novo oziroma spremenjeno vlogo, nekateri so potrebovali vec, drugi manj zunanje podpore tako pri usvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) kot tudi pri izboru ciljev in standardov ucnih nacrtov/katalogov znanja ter didakticnih pristopov, pri cemer so jim bili v veliko pomoc predmetni svetovalci Zavoda RS za šolstvo. Ena izmed osrednjih nalog Zavoda RS za šolstvo je tudi izvedba številnih nacionalnih in mednarodnih projektov ter razvojnih nalog, preko katerih skuša vplivati na dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s ciljem izboljšanja znanja in dosežkov, rezultatov ucenja in poucevanja ter kakovosti vseživljenjskega ucenja. Svetovalci za posamezna predmetna podrocja aktivno sodelujemo s strokovnimi delavci vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so vkljuceni v projekte, organiziramo konference in posvete, študijska srecanja, seminarje, svetovanja, tematske konference in e-delavnice, pripravljamo in organiziramo tekmovanja, skrbimo za spletne skupnosti posameznih predmetnih in podrocnih skupin ter projektov ali razvojnih nalog, ponujamo strokovne rešitve, soustvarjamo revije, publikacije in druga gradiva, pripravljamo ucne nacrte in e-ucbenike, ki so uciteljem v pomoc pri njihovem delu in profesionalnem razvoju (Zavod RS za šolstvo, 2022). Nabor nalog posameznega svetovalca je zelo širok in se ne nanaša samo na razvoj predmeta, temvec si prizadeva, da bi se cim vec uciteljev povezalo v ucece se skupnosti, v katerih si izmenjujejo primere dobre poucevalne prakse, ki temeljijo na sodobnih didakticnih pristopih. Izziv, s katerim se še vedno soocamo svetovalci, pa je širjenje novih didakticnih pristopov med ucitelji znotraj posameznih šol zaradi razlicnih razlogov. Kot osrednji nacionalni razvojno-raziskovalni in svetovalni zavod na podrocju predšolske vzgoje ter osnovnega in srednješolskega izobraževanja je Zavod RS za šolstvo na podlagi opravljene obsežne raziskave v casu zaprtja šol med prvim valom epidemije (april 2020) objavil Analizo izobraževanja na daljavo v casu prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji (Rupnik Vec idr. 2020, 5), katere rezultati so »nakazali številne aktivnosti, ki jih je smiselno vpeljati na ravni šol in sistema, da bi izboljšali ustreznost organizacije in izvajanja izobraževanja s pomocjo digitalne tehnologije, povecali ucinkovitost ucenja in poucevanja z uporabo digitalne tehnologije ter izboljšali kakovost pedagoškega vodenja.« V poglavju Rezultati (Rupnik Vec idr., 46–209) so še posebej dragoceni napotki za ucitelje (Kaj lahko stori ucitelj?) in priložnosti ravnatelja kot pedagoškega vodje (Ravnatelj ucitelje pri tem podpre tako, da …, Smiselno je, da ravnatelj med strokovnimi delavci spodbuja … ipd.). 2 POUK ANGLEŠCINE NA DALJAVO V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI V letu 2020 so se ucitelji anglešcine zaradi pojava epidemije covid-19 znašli v novi situaciji, in sicer izvajanju izobraževanja oziroma pouka anglešcine na daljavo, ki se v metodološkem in didakticnem vidiku razlikuje od klasicnega pouka anglešcine v ucilnici. Marsikateri ucitelj je moral tako pridobiti nova oziroma specificna znanja s podrocja IKT, vloga ucitelja od tistega, ki uci, pa je vse bolj prehajala v smer tistega, ki spodbuja in usmerja ucenje. Zavod RS za šolstvo se je v tem casu še posebej izkazal kot institucija, ki spodbuja k razvoju in izboljšavam, še posebej pa se osredotoca na zagotavljanje varnega in vzpodbudnega ucnega okolja ter v ucenca usmerjen pouk. Slednje je bilo zelo mocno obcutiti v casu videokonferenc, namenjenih uciteljem anglešcine, v katerih smo svetovalke poleg strokovnih gradiv spodbujale diskusijo in delitev primerov iz prakse uciteljev anglešcine. Srecanja z raznovrstno vsebino, npr. prepletanje ciljev pri tujem jeziku anglešcina, raznoliki nacini ocenjevanja, pouk anglešcine in primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, izpiti pri anglešcini, predstavitve primerov iz prakse, so bila sprva organizirana tedensko, nato pa dvakrat mesecno. Na tovrstnih videokonferencnih srecanjih pa so pripravljene in v praksi preizkušene primere ucnih sklopov predstavljali tudi clani razvojne naloge Jazon – izobraževanje na daljavo v osnovni in srednji šoli. 2.1 SPLETNI PORTAL JAZON – GIMNAZIJA Projektna skupina za anglešcino je v okviru Zavoda RS za šolstvo zacela razvijati model izobraževanja na daljavo v gimnazijskem programu že v šolskem letu 2010/11, vendar takratna gradiva niso bila pripravljena v celoti. Cilj priprave in preizkušanja pripravljenih gradiv v pedagoški praksi je bil tudi razviti in preizkusiti ucne in didakticne strategije ter razviti efektiven model pouka oziroma izobraževanja na daljavo. V šolskem letu 2016/17 je bil imenovan nov razvojni tim za anglešcino, ki je v skladu s posodobljenim konceptom pripravil nova gradiva, ki so objavljena na portalu Jazon https://jazon.zrss.si/. Tim so sestavljali štirje ucitelji anglešcine v gimnaziji in vodja tima – pedagoška svetovalka za anglešcino v vlogi urednice, recenzentke in skrbnice spletnega portala Jazon. Osrednji cilj razvojne naloge Izobraževanje dijakov na daljavo – Jazon je bil pripraviti gimnazijska gradiva za izobraževanje na daljavo, in sicer gradiva za raven B1 (1. in 2. letnik) in raven B2 (3. in 4. letnik) v skladu z ucnim nacrtom za gimnazijo iz leta 2008 (Digitalizirani ucni nacrti 2022), ki temelji na Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO 2011). Gradiva omogocajo samostojno ucenje anglešcine, ki ga na daljavo usmerja profesor na šoli, zato so bila sprva namenjena dijakom, ki so bili veliko odsotni od pouka, npr. dijakom športnikom, umetnikom ipd., ucitelji so jih zelo pogosto uporabljali v casu pouka na daljavo, še danes pa jih uporabljajo kot gradiva v casu nadomešcanj ter kot podporno gradivo pri rednem pouku. Raznovrstne naloge, umešcene v e-Listovnik ali drugo e-ucno okolje, kot npr. spletna ucilnica Moodle, Microsoft Office 365, so namenjene razvijanju celostne sporazumevalne zmožnosti v anglešcini. Izbor tem, casovni okvir za reševanje posameznih tematskih sklopov in obrazca za samovrednotenje posameznega tematskega sklopa poteka v dogovoru s profesorjem na šoli, ki skrbno spremlja napredek dijaka. Povratne informacije s strani dijakov pa ucitelju omogocajo sprotno prilagajanje poteka ucenja in dela na daljavo. V casu videokonferencnih srecanj so ucitelji povedali, da so uporabljali objavljene ucne sklope v celoti ali pa so naredili vaje le za posamezno spretnost, npr. branje in bralno razumevanje, poslušanje in slušno razumevanje, govorno sporocanje in sporazumevanje, pisno sporocanje in sporazumevanje. Slika 2: Portal Jazon: splošna gimnazija – anglešcina https://lh3.googleusercontent.com/9oZjO0_v_KD57EusUi5go-107LCEVqPT1OOdzq087aiZ8JLBpX816UNuwD5120l6hwPl38rLrTHslvfQk8b_IhfmufLOec1vgvLa9dUr2Kayu56CeoKmXMPcphcvHcERssVwU9-IcMW0tLZr896x4vZjRi_-tSRUE1AiHELPbztf00wgiFqARjGdfA Vir: https://anglescina-jazon.splet.arnes.si/ Ucitelji so še posebej pohvalili delovni list Pricakovani dosežki, rezultati, namenjen samovrednotenju tematskega sklopa in s tem spremljanju napredka dijakov. Prva naloga je namenjena aktiviranju predznanja – strategija VŽN (Kaj že vem?, Kaj želim izvedeti?, Kaj sem se naucil?), druga pa samoocenjevanju znanja (semafor: zelena barva – ucno snov odlicno obvladam, rumena barva – ucno snov delno obvladam, rdeca barva – ucno snov slabo obvladam). Sledi samorefleksija – vprašanja za pomoc pri razmišljanju o dijakovem znanju in ucenju. V zadnjem sklopu pa dijaki nacrtujejo svoje nadaljnje ucenje (casovni razpored, razvijanje posamezne zmožnosti/spretnosti …). 2.2 SPLETNI PORTAL JAZON – OSNOVNA ŠOLA Delovni tim za pripravo gradiv za izobraževanje na daljavo pri pouku anglešcine v 9. razredu osnovne šole je bil oblikovan leta 2020. Sestavljale so ga tri uciteljice anglešcine v osnovni šoli in pedagoška svetovalka. Gradivo za izobraževanje na daljavo je pripravljeno v skladu z ucnim nacrtom za anglešcino v osnovni šoli (4. do 9. razred) iz leta 2016 (Digitalizirani ucni nacrti 2022), ki ravno tako izhaja iz SEJO, in temelji na nalogah oziroma dejavnostih v i-ucbeniku za 9. razred. Slika 3: Portal Jazon: osnovna šola – anglešcina https://lh4.googleusercontent.com/p9hAV_w8VrGiNsluPZBuTd1_Pn0uTXQ2MHoA64U3HViI2kqAjQuM4zZ62KjAIP5AFA93UQaHDNy3c3ShmGqr-Th7d7KB3obJQO6DA_Rp8zP5i-h-RR_HdqSgmb1Pr9xmwBB9yFQVfvbOHsdNu-3hYL7TMy2p2JPUqMjjEj4J5iMhCwY2DtOPnBjZj3NyP9peXaDGZQ Vir: https://anglescinajazonos.splet.arnes.si/ Pripravljeno gradivo za ucence 9. razreda osnovne šole je zasnovano po nacelih formativnega spremljanja in vrednotenja znanja, zato poleg nalog za celostno razvijanje sporazumevalne zmožnosti vsebuje tudi posamezne vaje – elemente formativnega spremljanja, npr. namene ucenja in kriterije uspešnosti, s pomocjo katerih ucenec ozavesti ucenje in spremlja svoj napredek ter samovrednoti kakovost usvojenega znanja. Ucitelj pri pouku anglešcine na daljavo smiselno vkljuci pripravljeno gradivo v svojo sprotno pripravo, skupaj z ucencem pa pripravi tudi nacrt ucenja in casovnico dela na daljavo. Ucenec in ucitelj sta stalno v stiku v spletnem ucnem okolju (npr. spletna ucilnica Moodle), uporabljata komunikacijska orodja (npr. e-pošto) ali pa se srecujeta na videokonferencnih srecanjih (npr. Zoom, MS Teams). Ucitelji so na srecanjih porocali, da so pripravljena gradiva raznolika in predvsem uporabna. 3 ZAKLJUCEK Ucitelj se mora vedno znova razvijati, biti odprt za preizkušanje in uvajanje novih didakticnih pristopov in strategij, kar je kot primer dobre prakse pri marsikaterem ucitelju možno zaslediti, še posebej v primeru podpore vodstva šole oziroma pozitivne naravnanosti šole kot ucece se organizacije oziroma skupnosti. Pri profesionalnem in kariernem razvoju posameznega ucitelja ima osrednjo vlogo zagotovo tudi ravnatelj, ki na podlagi podatkov, analize obstojecega stanja in opazovanja s svojim stilom vodenja usmerja posameznika in organizacijo v smeri profesionalnega in kariernega razvoja in s tem uvajanja sprememb pri poucevanju. Pri tem ne gre zanemariti tesnega sodelovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov z zunanjimi institucijami, predvsem z Zavodom RS za šolstvo, katerega ena izmed osrednjih nalog je tudi izvedba številnih nacionalnih in mednarodnih projektov ter razvojnih nalog, preko katerih skuša vplivati na dodatno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju s ciljem izboljšanja znanja in dosežkov, rezultatov ucenja in poucevanja ter kakovosti vseživljenjskega ucenja. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Digitalizirani ucni nacrti. 2022. 2) https://dun.zrss.augmentech.si/#/ (10. 9. 2022) 3) Kustec, Simona, Vinko Logaj, Milan Krek, Andrej Flogie, Polonca Truden Dobrin, Milena Ivanuš Grmek. 2020. Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19: modeli in priporocila. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Pdf. 4) https://www.zrss.si/pdf/modeli_in_priporocila.pdf (10. 9. 2022) 5) Portal Jazon: Izobraževanje na daljavo v osnovni šoli in gimnaziji. 2022. 6) http://jazon.zrss.si/ (10. 9. 2022) 7) Rupnik Vec, Tanja, Branko Slivar, Renata Zupanc Grom, Tomi Deutsch, Milena Ivanuš Grmek, Monika Mithans, Saša Kregar, Ada Holcar Brunauer, Stanka Preskar, Vera Bevc, Vinko Logaj, Kristijan Musek Lešnik. 2020. Analiza izobraževanja na daljavo v casu prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pdf. 8) https://www.zrss.si/pdf/izobrazevanje_na_daljavo_covid19.pdf (10. 9. 2022) 9) Skupni evropski jezikovni okvir (SEJO): ucenje, poucevanje, ocenjevanje. 2011. 10) https://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/SEJO-komplet-za-splet.pdf (10. 9. 2022) 11) Zavod RS za šolstvo. 2022. https://www.zrss.si/ (8. 9. 2022) presledek 12 presledek 12 SMISELNOST UPORABE PHOTOMATA PRI POUKU MATEMATIKE V SREDNJI ŠOLI presledek 12 WHY USE PHOTOMATH IN SECONDARY SCHOOLS' MATHEMATICS LESSONS presledek 12 Vesna Kramberger Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia vesna.kramberger@bic-lj.si presledek 12 Izvlecek O smiselnosti in nesmiselnosti uporabe aplikacij in programov pri pouku matematike smo v zadnjih koronskih letih zelo veliko slišali. Ucitelji in dijaki smo se ucili smiselne uporabe programov. Razvijale pa so se tudi aplikacije. Zelo preprost in hkrati uporaben je Photomath. O njeni uporabi pri preverjanju rešitev sestavljenih nalog za vaje in pisno ocenjevanje ucitelji zelo dobro poznamo. Program je zelo uporaben, ker ga namestimo na mobilni telefon. Tako ga imajo dijaki vedno s seboj, kar za kalkulator ne moremo biti prepricani. Rada bi predstavila nekaj smiselnih uporab pri pouku v vseh 4. letnikih srednje šole. Bolj natancno bom opisala malo zahtevnejše in mogoce nova nacine uporabe (raziskovanje, preverjanje rešitev, kriticno mišljenje, povezovanje,…). Kljucne besede: Photomath, mobilni telefon, kalkulator, raziskovanje, preverjanje rešitev presledek 12 Abstract During the Corona years, a lot has been said about whether to incorporate the use of applications and programmes into Math lessons. As apps and programmes have developed over the years, both teachers and students have learnt how to effectively use them. One of the easy to use and also very useful programmes is Photomath. Teachers are well aware of its usefulness for checking Math exercises solutions and preparing written assessment tests. The programme is extremely practical because it can simply be download to mobile phones, which the students always carry with them – something we cannot say for calculators. I will explain how we used the programme in all our 4th form Math lessons and describe some more complex and maybe even innovative ways of using it (research, checking results, critical thinking, connecting). Key words: Photomath, mobile phones, calculator, research, checking solutions presledek 12 presledek 12 1 UVOD presledek 12 presledek 12 Šola in nacin izobraževanja se neprestano spreminja. Ucitelji moramo slediti trendom in napredku, ki ga doloca hitra in napredna tehnologija. Spreminja se tudi potreba po zanju. V 21. stoletju naj bi vsak zaposlen pri svojem delu uporabljal osnove programiranja. Z napredkom in inovacijami pa je zelo pomembno kriticno mišljenje. Dijaki so hitro zadovoljni z vsem, kar jim kalkulator izpiše ali pa program nariše. Ce želimo smiselno uporabiti program Photomath, moramo dijake nauciti poleg nacina dela v šoli, tudi nacin izpisa program Photomath. 2 KRITICNO MIŠLJENJE presledek 12 presledek 12 Kriticno mišljenje naj bi bila sposobnost vrednotiti trditve in objektivno dobro presojati na podlagi argumentov. Lastnosti kriticnega mišljenja so vešcost, odgovornost, presoja, kriteriji,…Kriticno mišljenje je tako kot vsaka vrsta mišljenja, vkljucena v vsa 4 podrocja mišljenja. To so sklepanje, reševanje problemov, odlocanje in ustvarjalnost. To so podrocja ki jih razvijamo in krepimo pri matematiki. Program Photomath nam pri tem pomaga. Dijaki lahko z njim raziskujejo, predvsem pa morajo kriticno gledati na odgovore in zapise, ki jih program poda. Kriticno mišljenje je pri dijakih starih med 15 in 19 let že na stopnji naprednega misleca, kar pomeni, da dijak napreduje z redno vadbo. 3 UPORABA PROGRAMA PHOTOMATH V 1. LETNIKU presledek 12 presledek 12 Da dijaki dobro spoznajo program, ga je smiselno uporabiti že v 1. letniku. Uporabljamo ga pri pouku, tako da jih pocasi naucimo, kako program uporabiti. Predvsem veliko govorimo o kriticnem mišljenju in kriticnosti rezultata. Program lahko uporabimo pri vsaki snovi. Pametno je, da že doma nekaj primerov preizkusimo, da si v razredu prihranimo cas. Dijake naucimo uporabe in vsako leto le dodajamo in preizkušamo nove primere in odkrivamo nove možnosti. Veliko snovi ni uporabne s programom. Naj jo odkrijejo dijaki sami. Ce bodo ugotovili, da jim program ne da ustrezne, njim razumljive rešitve, se bodo primorani nauciti naš nacin reševanja. 3.1 VIETOVO PRAVILO presledek 12 Zelo hitro srecamo za razstavljanjem. Dijaki se ucijo formul in postopkov. Vietovo pravilo je enostavno in Photomath nam je lahko v pomoc. Ko dijaki razumejo nacin iskanja števil, lahko to preverijo še s programom. Dober primer, kjer je uporaba programa uporabna. Dijakom pomaga razumeti tudi razstavljanje 4-clenika. Dijakom damo primer. Razstavite 3-clenik: ..2+5..-24. Poiskati morajo pravilni števili in jih zapisati v oklepaje kot produkt. Torej ..2+5..-24=(..+8)(..-3). Kaj pa nam ponudi program? Tabela 1: Vietovo pravilo Kot dijaki, tudi program zapiše število 5 kot razliko števil 8 in 3. Tako dobi 4-clenik. Nato iz prvih dveh clenov izpostavi x, iz drugih dveh pa -3. Ter zapiše rešitev. Ce Vietovo pravilo pokaže v šoli tudi na nacin, kot ga reši program, ga dijaki lažje uporabljajo. Slika, ki vsebuje besede besedilo Opis je samodejno ustvarjen presledek 12 3.2 ENACBE presledek 12 Enacbe oz. obracanje formul, ne delajo dijakom težav le pri matematiki. Pri fiziki imajo dijaki s tem veliko težav. Program nam je v veliko pomoc. V spodnjem primeru sem formulo: ..=..·..(..1-..2) slikala s programom in ta nam izrazi vse neznanke. Tabela 2: Formule https://lh5.googleusercontent.com/RfJB4lCK5ydoqVt2db3wKKO5krJZZ86tLAi6UnrFQsOs8qwDGvnaGz_E8z0q0dya7XChEBWSG53n_AAVwPEYN_a28gUN7i40zEyOdadJ1HjHdgzXuzKkceK4zTUV3iOKRQDCwQTcQzS44EQ-JEfj0P66Xyr7V3v6BGW5L8kt9QSKQveirDHITqY4ZvQBGZ6_QY4_3A https://lh5.googleusercontent.com/RLkDtb9fhL34fm_0wLQH7sJ3D8-ne-0vTtxDv8lzLtFS7PA2w9u_proFakhOuFPGBjdCnLkBfc1EMyc-Cgdwq_iRUpgKEhI1XX_TXABoCWPd_IwkC6fzwbJN_6IV8Z9uIwuKA0EA0M_R6Moy9w72PA6wd2rgpTQjWFy22qRwhmXaJ7nEmh7eYF33mfUMJQ3Wr9o1ug https://lh4.googleusercontent.com/ys-dwxVCOWvsnkgUqihO5k_odMBOXHJqz8bNTyez1uvvQMpBFUoWFAR-CmToyitIdiYbIKyfyS0Q_b2lH4koxEcubhG3b6a5uSWN77KKnsPToZNzS3s7Ok_ZC3Tzdvu5ot80lOAvTOjptIvcxk3X0kdC2mlVtoYftQVpgI_ZWHn3gQYyQwQVjJrdHroCZkbvUz2cqg https://lh5.googleusercontent.com/16I0WB1fNZu9QZSp3FMflKtfkViKYAoamMDNgf7MFgWC6X4olGCn7I68ZkCNqHkY6n_m2bVIP-azc6qh73xsfuwVGXmANXgWcQQNvzfE9-trjDA5tH4ucunZ99JF2IKEaHT5BhQ7nLnbtUTz6GjAqmvTB4XPThx4vyoPZ2TMUlDBSKMq8hu4wBGDSPjHSDn7qgzSwA https://lh4.googleusercontent.com/cMRxe2uKEsRKmlILO4DGwGrJVLzYDylWhtbsxDXt0_JStxn9LmZWalym-qggKPyr0X5OpomoZJSvYByejQelcWcCQDKchsZTzoMuwwty2Tm588G3ZxiAoDM6bzvCdxCuxrDwdZGKuA0nyFY31rUD-g-v1EGtzERN0fOdbPqaeds6sGtOt76xeteRnKUFztkC3cplLg https://lh6.googleusercontent.com/Ssk2itjT51lYV8Jfpl2KYrZw6mz0-gd2WCqazMzA2AuCYzdLrtjpivZl4znbHQU1M2bdo7DdaiYDK9B9U76hhy4pUQZKIaOTvNT17rUbnCBXX2cUb5pWq7mnXs15bLiPh_SLUk8satmEICaz691j0gcjTK4bzfxby5hwzbU5uGTte65d1Pk2jFpmbGrwux_vpg8NyA Dijaki lahko preverijo svoje rešitve tudi s pomocjo programa. V šoli jim pokažemo, kako pridejo do vseh možnih enacb. presledek 12 3.3 KUB VSOTE IN RAZLIKE presledek 12 Zahtevna formula za dijake prvega letnika. Koliko in kje jim program lahko pomaga. Poglejmo primer: (4....-2..2)3. Tabela 4: Kub razlike Slika, ki vsebuje besede besedilo Opis je samodejno ustvarjen Že v drugi vrstici se pojavi vprašaj in potence na 0. Ce dijakom s Pascalovim trikotnikom razložimo, kako se potenciranje dvoclenika nadaljuje tudi na 4., 5. in 6. potenco, jim bo jasno. Lahko pa jim predlagamo, naj preverijo vsaj rezultat. In ker so dijaki radovedni si zaslužijo razlago celotnega postopka. Primer dobre uporabe programa. 4 UPORABA PROGRAMA PHOTOMATH V 2. LETNIKU presledek 12 presledek 12 V 2. letniku program uporabimo pri funkcijah in njenih lastnostih. Kot pomembna veja v matematiki, raziskovanje. 4.1 FUNKCIJE IN LASTNOSTI presledek 12 Dijaki naj s pomocjo programa slikajo predpis poljubne funkcije. Lahko jim v naprej pripravimo vprašanja za lažji potek raziskovanja lastnosti. Lahko pa jih pustimo, da prosto raziskujejo. Pri drugi izbiri bomo porabili bistveno vec casa, da dijaki pridejo do željenih rezultatov. Za raziskovanje so primerni tudi drugi programi za risanje funkcij. Ampak pri uporabi Photomatha dijaki nimajo težav z zapisovanjem predpisov, kar jim olajša delo. Take naloge lahko potem ponovimo tudi v tretjem letniku in v cetrtem. 5 UPORABA PROGRAMA PHOTOMATH V 3. LETNIKU presledek 12 presledek 12 Nova in zahtevna snov v 3. letniku so zagotovo logaritmi in trigonometrija. Predstavila bom nekaj primerov. 5.1 LOGARITEM Pri reševanju logaritemskih enacb – malo drugacnih, se lahko pri programu rešitev zelo zaplete in zakomplicira. Dijaki bodo potrebovali kar nekaj napotkov, da bo primer jasen. Mogoce primer uporabe, ki ga ne priporocam. Reši primer: Slika, ki vsebuje besede besedilo Opis je samodejno ustvarjen Primer je enostaven in rešljiv z osnovnimi pravili za racunanje logaritmom. Program pa nam poda vse prej kot enostavno rešitev. 5.2 ŠTEVILO p Pri trigonometriji naletimo na število p. Kolikšna je vrednost števila in kako nam program pomaga. Tabela 5: Število p Program na napiše in nariše vse, kar od dijakov zahtevamo, da vejo o številu p. Poda nam številski približek in stopinje. Nariše nam tudi graf. https://lh5.googleusercontent.com/rY4hw2-RaiwibyT4g-B24bEsFz6YQ7D4IB5fUm7YcNjBbtvYCmnpX0H8-Ng1_On3Jp76g_JxgrN9W2JJ-5CrgKyrVVTigolqve0Qoz9Bl6b5yZggp5owD0277pbAOaHc7ayc8UQSuX43AyO3mJZvoXF08I3DO0Wqh8jCHEbqfV_iDph7fLbonGVA66tMraisTqx94Q 6 UPORABA PROGRAMA PHOTOMATH V 4. LETNIKU presledek 12 presledek 12 V zadnjem letniku pa so zagotovo zanimiva zaporedja in graf. Odvajanje in uporaba odvoda. Obe snovi sta primerni za uporabo programa. 6.1 ZAPOREDJA Najvec težav in kriticnosti dijakov naletimo pri uporabi programa pri zaporedjih. Saj graf nariše zvezen, in ne le tocke. V razredu poudarjamo, da graf zaporedja sestavljajo tocke, program pa nariše krivuljo. Tabela 6: Graf zaporedja Primer zaporedja ....=..+12.. program nariše kot graf racionalne funkcije. Ceprav pravilno izpiše clene zaporedja, pa graf ni ustrezen. Dijaki morajo poznati razliko in definicije zaloge vrednosti. https://lh6.googleusercontent.com/hWKtg9_K-9xTGZjDFZomebWyYa4eacPLahPBKYQmJ2XKen-8H6e4G63i-6YCtgSU9sVHa8qUCjQs-mDL8EGPM-qV-ubuw25fzDbtpHgffpd-Ib2hnE4YHGopRrYX0V3X9sslAyBktp2mlZSH_20_gu1M7EwDktlG6A-QHY2UvjulkQG6dKVc75DP6FpzGaIhIPFiDg 7 ZAKLJUCEK Žal mi je, da nisem uspela predstaviti vseh dobrih in slabih primerov uporabe. Pripravljene sem imela tako primere, kot tudi rešitve ki jih poda Photomath. Ideja, o bolj pogosti uporabi programa v šoli se mi je porodila med izobraževanjem na daljavo. Od dijakov sem vcasih dobivala res nove in meni nenavadne rešitve. Tako sem zacela raziskovati tudi sama. Odkrila sem cel kup imenitnih rešitev in dodatnih možnosti, kako dijakom približati doloceno snov. Uporaba programa je res preprosta, dijaki potrebujejo le dovolj prakse, znanja in kriticnega mišljenja za uporaba programa Photomath. 8 LITERATURA IN VIRI 1) Škrlec, Mateja. 2014. Matematika 1: Zbirka nalog za srednje strokovne šole. DZS, založništvo in trgovina d.d., Ljubljana 2) Škrlec, Mateja. 2015. Matematika 2: Zbirka nalog za srednje strokovne šole. DZS, založništvo in trgovina d.d., Ljubljana 3) Škrlec, Mateja. 2016. Matematika 3:Zbirka nalog za srednje strokovne šole. DZS, založništvo in trgovina d.d., Ljubljana 4) Škrlec, Mateja. 2017. Matematika 4:Zbirka nalog za srednje strokovne šole. DZS, založništvo in trgovina d.d., Ljubljana 5) Sorcic, Nino, Andželovic, Vito. 2014. Kriticno mišljenje: seminarska naloga. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta POMEN USPEŠNE KOMUNIKACIJE NA DELOVNEM MESTU THE IMPORTANCE OF SUCCESSFUL COMMUNICATION IN THE WORKPLACE Mag. Zdenka Kresnik Izobraževalni center Piramida Maribor Izvlecek Prispevek sodi v strokovno podrocje Izobraževanja in usposabljanja in temo Bonton komunikacije skozi cas. Osredotoca se na pomen ustrezne komunikacije kot procesa izmenjave mnenj in informacij v delovnem okolju, ki je bistvena za uspeh posameznika in organizacije. Prav tako obravnava izobraževanje dijakov za ustrezno komuniciranje v delovnem okolju s spoznavanjem osebnosti in njihovih lastnosti ter igranjem primerov vlog v poslovnem svetu. Uspešna komunikacija je namrec jasna in ciljna, spoštljiva, dvosmerna, odprta in tekoca, iskrena, tvorna in tolerantna, pozitivno naravnana. Poteka znotraj podjetja in navzven ter obsega informiranje, posvetovanje, usklajevanje in vplivanje. Je besedna (govorna ali pisna) in nebesedna (kretnje, mimika obraza, gibanje po prostoru, osebna higiena, izbira oblacil, nakita, licil). Za konec poudari še pomen dobre psihofizicne kondicije posameznika, ki lahko z nadzorom svojih misli, odgovornostjo za lastna custva, dobro energijo in urejenim fizicnim okoljem prispeva k uspešni komunikaciji v medsebojnih odnosih na osebnem podrocju in v delovnem okolju. Kljucne besede: Komunikacija, delovno mesto, bonton, uspešnost, družbene norme, družbene vrednote, poklicno izobraževanje Abstract An article belongs to the professional field of Education and training and the topic of Etiquette of communication over time. It focuses on the importance of appropriate communication as a process of exchange of opinions and information in the work environment, which is essential for the success of the individual and the organization. It also deals with the education of students for proper communication in the work environment by learning about personalities and their qualities and role-playing examples in the business world. Successful communication is clear and targeted, respectful, two-way, open and fluid, sincere, constructive and tolerant, positive. It takes place within the company and externally and includes information, consultation, coordination and influence. It is verbal (spoken or written) and non-verbal (gestures, facial expressions, movement around the room, personal hygiene, choice of clothes, jewelry, make-up). Finally, we emphasize the importance of a good psychophysical condition of an individual, who can contribute to successful communication in interpersonal relationships in the personal sphere and in the work environment through the control of their thoughts, responsibility for their own emotions, good energy and an orderly physical environment. Keywords: Communication, workplace, etiquette, success, social norms, social values, professional education 1 OD NEKDAJ KOMUNICIRAMO Komunikacija kot proces izmenjave mnenj, znanj in informacij med enim ali vec udeleženci, je stara toliko kot cloveštvo. Njene sledi najdemo že iz casa prazgodovine (poslikave jam, ostanki instrumentov – pišcal iz Divjih bab). Ljudje so sprva komunikacijo uporabljali zgolj za preživetje (lov, hrano, obrambo), kasneje tudi za druženje (ples). V prazgodovini se je verjetno zacel razvijati tudi govor (niso poznali besed, le glas). V obdobju antike je sledil intenzivnejši razvoj govora in z njim povezane pisave. Prvi, ki so zaceli razvijati pisavo, so bili Egipcani, ki so jo uporabljali za komuniciranje na daljavo. Hieroglife so uporabljali tudi za komuniciranje z bogovi in mrtvimi, saj so verjeli, da je pisavo izumil bog. V Egiptu pa so zaceli tudi s prvo pošto, imenovano glasniška služba. Le-ta je bila namenjena vojaškim in varnostnim potrebam. Glasniško službo so sprva opravljali pešci, kmalu pa so se že pojavili glasniki na konjih ali kamelah. V Egiptu so celo priceli z golobjo pošto. V srednjem veku se je zacel razvijati prvi tisk. Najpogostejšo obliko komunikacije v srednjem veku so predstavljali kresovi, ki so oznanjali nevarnost. K vse vecji pismenosti je v 15. stoletju pripomogel Johannes Gutenberg z razvojem prvega tiskalnega stroja. Novi vek pa je prinesel številne izume in povzrocil pravo revolucijo na podrocju komuniciranja. Ljudje so postajali vse bolj pismeni, komunikacija na daljavo pa vedno bolj enostavna. V casu Napoleona so se v vojaške namene razvili telegrafi. Nikola Tesla je v istem obdobju izumil radio. Pojavil se je celo prvi telefon in nekoliko kasneje prvi racunalnik (Verbic 2018, 5 in 6). Slika 1: Komunikacijski proces http://sasa.musiclab.si/eri1/INFORMATIKA/KOMUNICIRANJE/slike/komuniciranje.gif Vir: Sasa.musiclab.si, 2022 Vse znanje preteklosti se odraža tudi danes v komunikaciji, ki je dvosmerni proces, v katerem izmenjava sporocil povezuje pošiljatelja in prejemnika v dogovorjeni smeri, sestavljena iz sedmih elementov: 1. pošiljatelj ali vir, je oseba, ki ima nekaj, kar lahko prenese na drugega, 2. kodiranje: pošiljatelj sporocila izbere ustrezne besede ali neverbalne tehnike za pretvorbo ideje v sporocilo, ki se imenuje kodiranje, 3. sporocilo je nekaj, kar želi pošiljatelj sporociti prejemniku; brez sporocila komunikacija ni mogoca, 4. medij: nakazuje na kanal ali nacin, preko katerega je sporocilo posredovano sprejemniku, (lahko ga pošljemo preko elektronskega sistema za obdelavo besedila, grafike, simbola), to je lahko telefon, pismo, racunalnik…, 5. sprejemnik je tisti, h kateremu je sporocilo usmerjeno, 6. dekodiranje: tolmacenja sporocila s strani sprejemnika, oseba, izkušnja in odnos prejemnika imajo kljucno vlogo pri dekodiranju sporocila, 7. povratne informacije: proces komunikacije se nikoli ne more zakljuciti, ce manjka odziv sprejemnika; komunikatorju sporocila tako omogoca in zagotavlja, da je seznanjen s prejetostjo sporocilo in interpretacijo kot je bilo naroceno. (Sasa.musiclab.si 2022). Uspešna komunikacija je (Lapornik 2017, 16 – 24): 1. Jasna in ciljna: Moramo vedeti, kaj in komu želimo nekaj sporociti, zakaj bi bilo to pomembno za vse vkljucene, kakšen ucinek želimo doseci. Sporocilo mora biti razumljivo tistemu, ki mu je namenjeno, brez šifer in ovinkarjenja, mora biti kratko in jedrnato. 2. Spoštljiva: V komunikaciji moramo ohraniti spoštljiv odnos in dostojanstvo vseh vpletenih, sogovornika moramo ceniti in mu omogociti, da ohrani obcutek svoje vrednosti in ga ne podcenjujemo, še manj pa ponižujemo iz razlicnih razlogov. 3. Dvosmerna: Sogovornika se v procesu komuniciranja izmenjujeta v aktivnosti izražanja mnenj in zaželenega (aktivnega) poslušanja. 1. Odprta in tekoca: Odprtost ustvarja zaupanje med sogovorniki, zato komunikacija lažje stece in poteka. 2. Iskrena: Pomembna je iskrenost namena in zavezanost našemu prvotnemu namenu, kaj želimo s komunikacijo doseci. 3. Tvorna in tolerantna: Strpnost in razumevanje sogovornika sta danes zelo cenjeni komponenti v sodobni komunikaciji, saj nas tempo in nacin življenja postavljata pred razlicne izzive. Vsakdanja bremena, ki jih nosimo s seboj, moramo preseci in dati prednost cilju komuniciranja ter tako ustvarjati tvorni proces, ki sogovornike usmerja k skupnemu cilju. 4. Pozitivno naravnana: Trudimo se iskati in odkrivati pozitivne in dobre stvari v vsaki situaciji, iskati rešitve za težave, ne igrati vloge žrtve, razmišljati o naših kvalitetah, znanjih in vešcinah ter vse omenjeno skušati prenašati na sogovornika. 5. Izraža tistega, ki govori: Naš nacin komuniciranja veliko pove o nas našemu sogovorniku ne samo skozi besede, ampak tudi z nebesednim nacinom komuniciranja (glas, mimika, gestika), odkrije naš vrednostni sistem in pogosto nas lahko usmeri (ali izloci) v krog sodelovanja in druženja našega sogovornika. 2 KOMUNICIRANJE V DELOVNEM OKOLJU Poslovno komuniciranje je izrednega pomena za razlicne družbene akterje: ljudi, podjetja in gospodarstvo na splošno. Uspeh podjetij je odvisen od pravocasne in natancne informacije, gospodarstvo pa s pomocjo komunikacije lahko ucinkovito posluje in si skrajša cas aktivnosti ter zmanjša stroške. Komuniciranje v poslovnem svetu tako vpliva na ekonomicnost in storilnost/produktivnost, pomembno pa je tudi zaradi same politike poslovanja. Omogoca pretok informacij in odzivanje nanje. Prav tako podjetju predstavlja nacin za doseganje zastavljenih ciljev skozi celoten proces poslovanja (Verbic 2018, 6). Komuniciranje v delovnem okolju je sredstvo za sprejemanje poslovnih odlocitev in reševanje poslovnih problemov z namenom koordiniranja, vodenja, orientiranja, neformalne komunikacije, spodbujanja organizacijske kulture, komunikacije z okoljem in reševanja konfliktov. Poslovna komunikacija zajema: - informiranje: posredovanje informacij vseh vrst s pomocjo govorjene oz. napisane besede, z risbami in kretnjami sporocamo, kaj smo izvedeli, kaj predlagamo, kaj mislimo; svojim nadrejenim sporocamo, kaj smo naredili; sodelavcem narocamo, kaj naj delajo; kupcem ponujamo svoje izdelke; pogajamo se s poslovnimi partnerji ali konkurenti; obvešcamo javnost o svojih dosežkih ali nacrtih; - posvetovanje: skupaj z drugimi poskušamo najti nove poti in rešitve; - usklajevanje: urejanje zadev, usklajevanje stališc, pogajanja; - vplivanje: delovanje na druge, kar se kaže v njihovem delovanju, ravnanju in mišljenju (Fink idr. 2009, 16). Dokler se informacije neovirano izmenjujejo med posamezniki in oddelki, je delovanje podjetja usklajeno in neovirano. Neuspešni nacini komuniciranja v organizaciji pa privedejo do zmanjšane produktivnosti. Obcasno je za rešitev težav potrebno prenoviti komunikacijski sistem in spodbuditi ugodnejšo komunikacijsko klimo, saj so od komunikacije v veliki meri odvisni medosebni odnosi med zaposlenimi (Fink idr. 2009, 15). Poslovna komunikacija poteka: - navzven: iz organizacije v zunanja okolja (komunikacija s konkurenti, dobavitelji, odjemalci, oblastmi), - znotraj: v organizaciji sami (med ravnmi organizacije, med deli organizacije) z namenom spodbujanja obcutka pripadnosti (vkljucenosti, spoštovanja), povecevanja zadovoljstva pri delu, ucenja in zagotavljanja boljšega dela, omogoca pa tudi poznavanje in doseganje cilja podjetja, posredno povecanje zadovoljstva kupcev in povecanje uspešnosti podjetja. (Fink idr. 2009, 17). 2.1 POSLOVNI BONTON IN KOMUNIKACIJA Vsako delovno okolje je posebna skupnost, ki ima svoje navade, pravila, statusne simbole in, ce se zaposleni želi obdržati in delati v skupini, ki deluje po nacelu skupnih poslovnih in družbenih interesov, mora seveda te norme upoštevati. Zato je prav, da vsi akterji delovnega okolja poznajo in spoštujejo dolocena pravila, z upoštevanjem katerih se vsi vpleteni pocutijo bolj cenjeni in spoštovani. Seveda pri tem še vedno igrajo kljucen pomen »carobne« besede: hvala, prosim, izvolite, vam lahko pomagam, želite… Pravila, kako se vesti v poslovnem svetu, so za mlajšo generacijo velikokrat velik izziv, saj vnašajo nekaj elementov, na katere predstavniki mlajše generacije radi pozabijo. Ne glede na to, da sta poslovna komunikacija in vedenje v zadnjih letih postala veliko bolj prožna kot pred tremi desetletji in vec, pa je vseeno treba upoštevati dolocena pravila, ce želimo biti v poslovnem svetu uspešni in ustrezno obravnavani. Tudi bonton se prilagaja spremembam v družbi, a dolocene vrednote lepega vedenja ostajajo enake. Združujejo priporocila, ki omogocajo vkljucenim v delovno okolje, da ohranjajo spoštovanje integritete posameznika ter varnost zaradi generacijskih in kulturnih razlik (Lapornik 2017, 88). Komuniciranje vedno poteka na vsaj dveh ravneh, za kateri je pomembno, da sta usklajeni: 1. Besedno je lahko govorno (neposredno ali preko telefona) in pisno. Prednosti govornega sporocila so, da je hitro, dobimo takojšnjo povratno informacijo, opazujemo lahko nebesedno govorico, vecja zasebnost. Slabosti so: ni dokumentirano, zato ima manjša dokazna vrednost. Pisno sporocilo je dokumentirano, jasno, nazorno in dodelano, je pa pocasnejše, ne vkljucuje nebesednih sporocil, ni takojšnje povratne informacije, ne moremo preveriti pravilne razumljenosti sporocila. Besedno komuniciranje tako zajema pozdravljanje in naslavljanje, predstavljanje, spoštljivost in primerna glasnost govorjenja, postavljanje ustreznih vprašanj. 2. Nebesedno komuniciranje je prva oblika komuniciranja, stara toliko kot cloveštvo. Pri sprejemanju nebesednih sporocil uporabljamo vec zaznavnih nacinov (vid, sluh, tip, vonj), zato je sporocanje bolj ucinkovito. Obsega dovršeno osebno higieno (cistoca, urejeni brki in brada, lasje, nohti) ter izbiro oblacil, nakita in licil, primernih poslovni situaciji in osebnosti, iskren nasmeh, rokovanje, ustrezno gestika (kretnje rok, nog, prstov, dlani, glave, ramen) in mimika obraza (podrocje cela in obrvi, okrog ust in oci), tocnost, primeren ocesni stik, gibanje po prostoru s spoštovanjem intimnega pasu sogovornika. Slika 2: Medosebne razdalje v prostoru https://lh4.googleusercontent.com/z9_F8K5aKQ-ux2Ift7Uy_emWzcbQPDP4xw5CXLScQcm7EVT6Ymnb0JSLgh8VmvcgSGtToDBdcWJDMibC93DBGxxGMgEz1XPx8o38XSvpNM6LzJA-jL3I4OeSZVtwK6qJEO8MxqZ1EL4ozCDE3PhxP0f5RX6WSgrb40Rw2aWRjvvoOEisBpA57davZFhg23jiJH7O2Q Vir: Grintal 2013, 62 Pri gibanju po prostoru (proksemika) je potrebno upoštevati medsebojne razdalje. - Intimno obmocje (do 0,4 m): komuniciramo z bližnjimi osebami – ljubezenski partner, otroci. - Osebno obmocje (0,4 – 1,5 m): vecinoma pri razgovorih v dvoje, stiki s prijatelji in znanci, vcasih tudi poslovni stiki. - Družabno obmocje (1,5 – 4 m): komuniciranje med ljudmi, ki se poznajo malo ali nic; na tej razdalji poteka vecina komuniciranja v poslovnem svetu. - Javno obmocje (4 do 8 ali vec metrov): komuniciranje na predstavitvi, konferenci, seminarju, predavanju. V poslovnem komuniciranju le na videz prevladuje besedno komuniciranje. Po raziskavah ima nebesedni nacin komuniciranja vecji pomen. Vtis, ki ga naredimo, je v najvecji meri dolocen z govorico telesa (55 %), nato z zvokom govora (38 %) in šele nato z neposrednim pomenom besed (7 %). Racionalni delež je tako 7 %, emocionalni pa 93 % (Fink idr. 2009, 81). V delovnem okolju in poslovnem svetu pa obstajajo tudi t. i. prepovedne teme, ki lahko pri sogovorniku povzrocijo nelagodje in se jih zato raje izogibamo: klepetanje in opravljanje, denarne zadeve, politika, vera, zdravje, intimne zadeve. Nezaželeni so tudi pretirano hvaljenje, koketiranje, prilizovanje in dotikanje. Enako v poslovno-zasebne pogovore ne sodijo kletvice, neokusne šale, skakanje v besedo, dvig glasu ali pretirano šepetanje. Izogibajmo se tudi t. i. »neugodnih« vprašanj, kot so pretirana osebna vprašanja in vprašanja o družinskih clanih ter vprašanja o lastnini. Veliko priporocljivejše teme pogovora so skupna zanimanja ali konjicki. (Lapornik 2017, 104 in 105). 3 MODUL KOMUNIKACIJA NA DELOVNEM MESTU Na Srednji šoli za prehrano in živilstvo v programu nižjega poklicnega izobraževanja za poklic pomocnika v biotehniki in oskrbi izvajamo modul Komunikacija na delovnem mestu, ki obsega teoreticni pouk in prakticne vaje. Tekom šolskega leta tako dijaki spoznavajo in osvajajo znanje v skladu s Katalogom znanj (2022) in navedenih usmerjevalnih ciljev: - spoznati pravila obnašanja in ravnanja v skladu z bontonom, - spoznati osebnost cloveka za samorazumevanje, presojanje drugih in ustrezno komuniciranje, - razviti ustrezne vedenjske vzorce, ki so pomembni za komunikacijo v razlicnih situacijah, - razvijati nekatere spretnosti v besedni in nebesedni komunikaciji za ucinkovito vlogo v dialogu, delu v skupini, uspešnem nastopanju in reševanju neprijetnih situacij, - razvijati ustvarjalno mišljenje in sposobnost reševanja problemov, - razvijati strokovno in poklicno odgovornost ter organizacijsko kulturo na delovnem mestu, - povezati teoreticna in prakticna znanja, - razvijati sposobnost ucenje ucenja, - razvijati informacijsko pismenost, - zagotavljati kakovost lastnega dela, storitve in izdelkov. Izobraževanje dijakov poteka v dveh tematskih sklopih (Letna ucna priprava 2022, 1 in 2): A) Osebnost: - pozna razlicne osebnostne lastnosti ljudi, - razvija pozitivne osebnostne lastnosti, - razvija ustrezne vedenjske vzorce, pomembne za komunikacijo v razlicnih okolišcinah, - pozna sodobne družbene vrednote in vrednote posameznika, - razume razlicne vloge ljudi, - seznani se s pravili poslovne morale in ravna v skladu z dobrimi poslovnimi obicaji, - prepozna dejavnike, ki vplivajo na razvoj osebnosti, - prepozna in razlikuje clovekova hotenja (potrebe, interese, motive, stališca, predsodke), - razume razlicne skupine kupcev, njihove potrebe in navade. B) Komunikacija: - razume vlogo in pomen komunikacije kot ene izmed osnovnih potreb cloveka, - razume pomen poslušanja za uspešnost komunikacije, - pozna vzroke za stres, - zna ustno poslovno komunicirat, - pozna osnove poslovnega bontona, - komunikacija v skupinah, - komunikacijske ravni v poslovnem okolju, - razvija komunikacijske spretnosti v poslovnih pogovorih, - razume pomen ustrezne komunikacije za poslovno uspešnost, - razume osnovne ekonomske pojme (potreba, dobrina, omejenost dobrin, organizacija in delitev dela), - razvija sposobnosti za varcno uporabo in porabo dobrin, - seznani se z reklamo in ekonomsko propagando in njenim vplivom na posameznika/skupino, - pozna razlicne nacine oglaševanja, - pozna vlogo in pomen oglaševanja za uspešnost poslovanja, - razvija kriticen odnos do neprimernega oglaševanja, - seznani se z možnostmi uporabe digitalne pri organizaciji dela tehnologije v poslovni komunikaciji, - razume uporabo razlicnih programskih orodij v poslovni komunikaciji. Z dijaki spoznavamo in definiramo osebnostne lastnosti in vrednote ter razpravljamo o našem vrednostnem sistemu ter njegovi vlogi v komunikacijskem procesu. Opredelimo razlicne vloge, ki jih posamezniki imamo v osebnem in poslovnem življenju (dijak/inja, sin/hcerka, prijatelj/ica, vnuk/inja, uporabnik/ca, slašcicar/ka…), vadimo njihovo izvedbo z igranjem vlog s poudarkom na vlogah v poslovnem svetu (kupec – prodajalec, nadrejeni – podrejeni, mentor – pripravnik). Prav tako tekom ucnih ur primerjamo osebnostne lastnosti in analiziramo razlicne primere obnašanja in reagiranja v normalnih in konfliktnih situacijah (stres, slaba volja, zamujanje, pritožbe). Razvijamo in vzpodbujamo nacine iskanja rešitev (debata, iskanje kompromisov, pogajanja). Z namenom lažjega vstopa na trg dela z dijaki vadimo primere osebnih in telefonskih razgovorov za službo, izpolnjujemo preproste formularje, oblikujemo prošnje, življenjepise in motivacijska pisma. Ker živimo v svetu komunikacijske tehnologije spoznavamo tudi varno rabo in zdrav odnos do svetovnega spleta, komuniciranja preko elektronske pošte in družbenih omrežij. Vzpodbujamo razvoj informacijske pismenosti, zato razvijamo kriticni odnos do poplave informacij in oglaševanja tako na spletu kot v obliki reklamnih letakov. Analiziramo tudi neprimerne nacine oglaševanja in vlogo digitalne tehnologije ter sodobnih programskih orodij pri tem. Tako dijake izobražujemo in usposabljamo za delo v poslovnem svetu in delovnem okolju, ki današnjim mladim nudi številne izzive in seveda odgovornosti. 4 DOBRA PSIHOFIZICNA KONDICIJA KOT PRISPEVEK K USPEŠNI KOMUNIKACIJI Ce se v svoji koži dobro pocutimo, smo zdravi, vitalni in pozitivno razpoloženi, nam bo šlo vse kot po maslu in bomo tudi na druge udeležence v komunikaciji prenašali svoje dobro pocutje in energijo. Da pa to dosežemo, moramo skrbeti zase in za svojo psihofizicno formo. Slika 3: Štiri ravni clovekovega delovanja Vir: Lapornik 2017, 108 Nihce drug ni dolžan skrbeti za našo psihofizicno kondicijo kot mi sami. Na naše zdravje, vitalnost in kakovost življenja vplivajo misli, ki jih gojimo, naša custva in obcutki, nivo naše energije in stanje našega fizicnega telesa in materialnega sveta. Ce želimo dvigniti svojo kakovost življenja, je aktiven prevzem popolne odgovornosti za svoje življenje in svoje odlocitve na vseh nivojih, nujen. - Misli: Mi smo tisti, ki izbiramo, s katero mislijo se bomo ukvarjali, ji dali pomen in moc, da se uresnici v življenju. - Custva: Sprejmemo odgovornost za naša custva, tako da jih izrazimo na najbolj primeren nacin in izberemo, katerim custvom in obcutkom bomo namenjali vec casa ter jih krepili. - Energija: Dobro moramo poznati t. i. »požiralce energije« (nerešene zadeve, nejasnosti, odlocitve, ki jih ne sprejemamo, odnosi, ki temeljijo na strahu, nas izcrpavajo, pretiravanja, konflikti…). To so situacije ali osebe, ki nam povzrocajo energija odteka. Ko jih spoznamo, lahko poskrbimo, da odtekanje energije preprecimo oz. zmanjšamo na minimum. Enako pa z dobrim poznavanjem sebe, vemo tudi to, kaj so naši »polnilci baterij«, katere situacije nas navdihujejo, dvigujejo energijo in družba katerih ljudi je za nas dobra. - Fizicno okolje: Urejeno fizicno okolje pomaga k boljši psihofizicni kondiciji. Skrbeti moramo za zdravo prehrano, fizicno kondicijo, nadzor nad porabo svojega casa in zdrav življenjski slog (Lapornik 2017, 108 – 117). 5 SKLEPNE MISLI Komunikacija kot proces izmenjave informacij in mnenj je izjemnega pomena tako v osebnem kot delovnem okolju. Ce želimo na obeh podrocjih dosegati dobre rezultate, moramo najprej poskrbeti zase, se dobro pocutiti, biti v formi in dobri psihofizicni kondiciji. Le tako bomo lahko uspešno komunicirali, v delovno okolje vnašali pozitivno energijo, sprejemali novosti in spremembe ter se primerno odzivali nanje. 6 LITERATURA IN VIRI 1) Grintal, Barbara. 2013. Znam komunicirati na delovnem mestu: interno gradivo za program splošnega neformalnega izobraževanja odraslih. Ljubljana: Javni zavod Cene Štupar https://www.cene-stupar.si/media/Dokumenti%20stara%20mapa/SNIO%20DOKUMENTI/Znam_komunicirati_na_delovnem_mestu-Cene_Stupar-CILJ.pdf (10. 9.2022). 2) Fink, Iris. Anita Goltnik Urnaut, Darko Štefancec. 2009. Poslovno komuniciranje: gradivo za 1. letnik. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije https://www.leila.si/dokumenti/pok_2009.pdf (13.9.2022). 3) Katalog znanj za modul Komunikacija na delovnem mestu. 2022. Ljubljana: Center za poklicno poklicno izobraževanje https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/NPI_Pomcnik-v-biotehniki-in-oskrbi_KZ_Komunikacija-na-delovnem-mestu.pdf (14.9.2022). 4) Lapornik, Ksenija. 2017. Ucinkovita komunikacija – korak do socloveka in uspeha: gradivo za udeležence. Trbovlje: Združenje izobraževalnih in svetovalnih sticišc Slovenije https://www.zlu.si/uploads/Dokumenti/Gradivo_Ucinkovita%20komunikacija%20-%20korak%20do%20uspeha%20in%20socloveka%20v_1.0.pdf (14.9.2022). 5) Letna ucna priprava za modul Komunikacija na delovnem mestu. 2022. Maribor: IC Piramida Maribor, Srednja šola za prehrano in živilstvo. 6) Sasa.musiclab.si. 2022. Komunikacija. http://sasa.musiclab.si/eri1/INFORMATIKA/KOMUNICIRANJE/komuniciranje.html (22.8.2022). 7) Verbic, Špela. 2018. Komunikacija kot družbena inovacija: zakljucna strokovna naloga Visoke poslovne šole. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani http://www.cek.ef.uni-lj.si/vps_diplome/verbic926.pdf (22.8.2022). KO SE SRECATA PASCAL IN FIBONACCI WHEN PASCAL AND FIBONACCI MEET Jasna Kvenderc Šolski center Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija, Slovenija Povzetek V referatu so predstavljene najpomembnejše lastnosti Fibonaccijevih in Pascalovih števil. Dijaki s pomocjo matematicnega preiskovanja ugotavljajo in raziskujejo skrivnosti Pascalovega trikotnika, zanimivo shemo naravnih števil, preiskujejo njegove vrstice in diagonale, preiskujejo povezavo med Pascalovim trikotnikom in Fibonaccijevimi števili ter vadijo racunske operacije na naravnih številih. Cilj ucne ure je, da znajo dijaki opisati Pascalov trikotnik, poišcejo povezave med Pascalovim trikotnikom in drugimi (matematicnimi) pojmi ter dane povezave tudi razložijo in pojasnijo. Pascalova ter Fibonaccijeva števila skrivajo cudovite lastnosti, ki jih lahko dijaki spoznajo s preprostimi preiskovanji brez uporabe zahtevnejših matematicnih orodij. Dijaki ob preiskovanju pojasnjujejo svoja razumevanja, interpretirajo problemsko situacijo in predlagajo rešitve. Spoznajo prakticno uporabnost in smiselnost ucenja matematike ter matematiko povežejo s svojimi izkušnjami. Kljucne besede: Fibonaccijeva števila, matematicno preiskovanje, Pascalov trikotnik. Abstract The paper presents the most important properties of Fibonacci and Pascal numbers. With the help of mathematical investigation, students find out and explore the secrets of Pascal's triangle, an interesting scheme of natural numbers, investigate its lines and diagonals, investigate the connection between Pascal's triangle and Fibonacci numbers, and practice calculation operations on natural numbers. The aim of the lesson for the students is to be able to describe Pascal's triangle, to find connections between Pascal's triangle and other (mathematical) concepts, and to also explain and clarify the given connections. Pascal's and Fibonacci's numbers hide wonderful properties that students can discover through simple investigations without using more complex mathematical tools. During the investigation, the students explain their understanding, interpret the problem situation and propose solutions. They get to know the practical usefulness and meaning of learning mathematics and connect mathematics with their experiences. Keywords: Fibonacci numbers, mathematical inquiry, Pascal's triangle. 1 UVOD Reševanje matematicnih problemov je prepleteno z vsakdanjim življenjem in z razlicnimi družbenimi procesi. Vse skupaj je prepleteno z ucencevo voljo ter motivacijo do dela. Živimo v casu, kjer ni pomembno le rutinsko obvladovanje postopkov, ampak mora posameznik podatke tudi kriticno ovrednotiti. Zato so želje in zahteve po ucenju problemskih znanj, torej uporabi obstojecih znanj v novih situacijah, pri pouku matematike še toliko bolj pomembne. Pomembno je, da dijaku matematicne vsebine osmišljamo. Matematicno preiskovanje je zagotovo eden izmed primerov ucenja procesnih znanj. Pri matematicnem preiskovanju ucenci pojasnjujejo svoja razumevanja ter predlagajo nove rešitve. Ucenci, ki so do novih spoznanj prišli preko lastne izkušnje, pridobljeno znanje lažje integrirajo v dolgorocni spomin. Fibonaccijeva in Pascalova števila so primeri zanimivih števil, ki tvorijo sheme, iz katerih je moc razbrati zaporedja, ki skrivajo cudovite lastnosti. 2 MATEMATICNI PROBLEMI Pri pouku matematike, poleg vsebinskih znanj, poucujemo tudi procesna znanja (ta so splošnejša in uporabna tudi pri drugih predmetih). Procesna znanja so prenosljiva in se prepletajo z vsebinskimi znanji. Omogocajo sposobnost odkrivanja, ucenja in razumevanja matematike, hkrati pa so tudi orodje za reševanje problemov. Frobisher (1996) je splošne procese razvrstil v štiri kategorije: komunikacijski procesi (npr.: govorjenje, spraševanje, pojasnjevanje, strinjanje); operacijski procesi (zbiranje, sortiranje, urejanje, spreminjanje); miselni procesi (razumevanje, analiziranje, razcišcevanje) in procesi zapisovanja (pisanje, risanje, pisanje seznamov, izdelovanje grafov in tabel). Procesnih znanj se ucenci ucijo preko metod ucenja in poucevanja, pomembne so tudi oblike dela pri pouku. Brez nacrtnega in sistematicnega poucevanja procesnih znanj, ucenci ne bodo znali samostojno raziskovati. Naštejmo nekaj osnovnih procesnih znanj: ustvarjalno in abstraktno mišljenje, ugibanje, presojanje in sklepanje, opazovanje, iskanje strategij reševanja problemov, samostojno iskanje lastnosti in pravil, postavljanje vprašanj in hipotez, napovedovanje, preizkušanje, kriticno preverjanje, zbiranje, beleženje, sortiranje, urejanje in prikazovanje podatkov, preverjanje rezultatov in posploševanje. Procesnih znanj se ucenci ucijo tudi ob matematicnih preiskovanjih. 3 MATEMATICNA PREISKOVANJA Matematicno preiskovanje oziroma raziskovanje je obravnava matematicnega problema, ko ucenca postavimo pred problemsko situacijo, ki jo mora zacutiti kot izziv. Formuliramo izhodišcno stanje in opišemo problemsko situacijo brez oblikovanja vprašanj ter brez natancnih navodil za delo (Žakelj, 2003). Pri matematicnem preiskovanju gremo skozi razlicne faze (Žakelj, 2003): razumevanje problemske situacije (opredelitev problema, postavljanje ustreznih vprašanj), analiziranje problemske situacije, izbiranje strategije reševanja (nacrtovanje dela), ugotavljanje lastnosti in raznih zakonitosti, utemeljevanje ugotovitev in rešitev, interpretiranje rešitev. Ob preiskovanju se ucenci ucijo razlicnih procesnih znanj, kot so branje, spraševanje, govorjenje, poslušanje, pojasnjevanje, strinjanje, zbiranje, racunanje, risanje, pisanje, izdelovanje tabel in grafov, iskanje strategij reševanja, merjenje, povezovanje podatkov, ugotavljanje odnosov med podatki. Matematicna preiskovanja motivirajo ucence k inovativnosti, samostojnemu razmišljanju in boljšemu izražanju. Ucenci uvidijo, da je matematika uporabna tudi v vsakdanjem življenju. Namen matematicnih preiskovanj ni le v iskanju poti in ciljev reševanja, temvec tudi v osmišljanju matematicnih vsebin. Cilj preiskovanja je nauciti ucence, da cenijo lastne poti reševanja. 4 VLOGA UCITELJA IN UCENCEV PRI PREISKOVANJU Vloga ucitelja pri urah preiskovanja je drugacna, kot med obicajnimi matematicnimi urami (Frobisher, Kmetic, 1996). Ucitelj spodbuja ucence, da samostojno, ali ob njegovi delni pomoci in spodbudah, oblikujejo raziskovalna vprašanja. Ucence usmerja, da znanje, ki ga imajo in pridobijo, povezujejo in uporabljajo pri preiskovanju. Ucitelj sprejema in upošteva razlicnost ucencev. Vecja pomoc ucitelja je potrebna le, ce so ucenci zacetniki pri preiskavah. Ucitelj ucencem dovoli, da razvijajo svoje zamisli in jih spodbuja k zagovarjanju in utemeljevanju teh zamisli. Ucitelj spodbuja ucence h kriticnemu vrednotenju preiskovanja in s tem usmerja ucenca k prevzemanju odgovornosti za svoje delo. Pri ucni uri imajo ucenci vlogo raziskovalcev (Frobisher, Kmetic, 1996). Samostojno ali ob delni pomoci ucitelja oblikujejo raziskovalna vprašanja. Pri preiskovanju je poudarek na procesih in strategijah reševanja. Pri preiskovanjih morajo za rešitev problema izbrati ustrezne vešcine in znanja. 5 V MATEMATICNO UCILNICO VSTOPITA PASCAL IN FIBONACCI Pri ucni uri matematike so se dijaki prvega letnika srednjega strokovnega izobraževanja najprej seznanili s pojmom Fibonaccijeva števila ter Fibonaccijevo zaporedje, nato pa so raziskovali in spoznavali skrivnosti Pascalovega trikotnika. Dijaki se razdelijo v skupine, kjer so v vsaki skupini najvec štirje dijaki. Vsaka skupina je prejela navodila o preiskovanju skrivnosti Pascalovega trikotnika. V navodilih imajo zapisana vprašanja oziroma trditve, ki so jih morali med samim preiskovanjem pojasniti, potrditi ali zavreci. Ko je vsaka skupina zakljucila z preiskovanjem, so ugotovitve predstavili naslednjo šolsko uro. Dijaki so se znotraj skupin pogovarjali in poslušali ter drug drugemu predstavljali svoje ideje-sodelovanje je prijateljsko, v preiskovanju so si precej enakovredni. Na takšen nacin so se ucinkovito ucili drug od drugega, saj je izmenjevanje idej pomemben nacin ucenja matematike. Prav tako je pomemben socialni vidik, kjer se razvijajo kognitivne sposobnosti. S sodelovanjem se ucenci soocajo z razlicnimi stališci in s tem spoznavajo drugacna razmišljanja. Mnogokrat sodelovanje pri posameznih dijakih povzroci spremembo prvotnega razumevanja problema. 5. 1 PASCALOV TRIKOTNIK Dijaki preiskujejo zgradbo Pascalovega trikotnika in nadaljujejo z zapisovanjem manjkajocih števil oziroma kar celih vrstic (slika 1). Opazujejo trikotnik in preiskujejo njegove lastnosti (npr. enice ob levem in desnem robu, simetricnost Pascalovega trikotnika). Slika 1: Zgradba Pascalovega trikotnika. https://lh6.googleusercontent.com/yLXBHvJVUgLUcmJWEdeT8-VAp1krBlTIzcNCbZ2_ZsqBUyhFYo_294qIeZPD7j5kp5ieB4jk9oMjrviKeM5Aru6Eu99zJNIYbUeyktQScpg8I61u5WmLBQvPRQRFb2828Wt_quJ2IeJraX_tyKsunnwv_NMlw04i51Yue8t5_BTbryVuoXulMyyZbxclTKumZfK5Ag Iz slike 1 je razvidno, da je Pascalov trikotnik simetricen glede na navpicno premico, ki ga razpolavlja. Pascalov trikotnik je zanimiv zaradi lastnosti, ki jih imajo njegova števila. V njem se skrivajo nekatera pomembna zaporedja naravnih števil. Pascalova števila se pojavijo pri reševanju raznovrstnih matematicnih in tudi nematematicnih problemov. Pascalov trikotnik, kot prikazuje slika 2, je ime za trikotno shemo naravnih števil. Shema ima neskoncno mnogo vrstic. Pricne se z vrstico 0, v kateri je le število 1. Slika 1: Pascalov trikotnik. https://lh3.googleusercontent.com/j4YskZAeXbRAiK_kUKy30w5MWsnBrbLLeytBsJiPOg7Ri2F7xAlPhopy5sKqy_sihzWcAW7qssce0QPMpHr2XttAt8c7nLVXwhS6L7M-YxaWD_IYO0p2fbWbUg_CZwXEn9sCFQ86iW8WABtZfhzF0YJSNGx7yKBO-7ZngBDswuOn_196IdShEtd98XekiJIJZ1nYbQ Vsaka vrstica se zacne in konca s številom 1. V ..-ti vrstici stoji ..+1 števil. Vsako od ostalih števil v vrstici je vsota obeh števil, ki stojita nad njim v prejšnji vrstici. 5. 2 PASCALOV TRIKOTNIK IN FIBONACCIJEVA ŠTEVILA Dijaki raziskujejo vsote števil na ustreznih diagonalah ter poskušajo najti ustrezen vzorec števil oziroma pravila, po katerem si ta števila sledijo. Ker so dijaki spoznali Fibonaccijevo zaporedje števil, vsote števil na teh diagonalah prepoznajo kot Fibonaccijeva števila, kot prikazuje slika 3. Slika 3: Fibonaccijevo zaporedje. https://lh6.googleusercontent.com/-krkbwkTV_01aKUuE1Rk4yVDGcmfhMOzqUZpKRDxjJu6SBsihsCbZyNd5p-wb-PpqSqri7VtqDD4-XNm4vWTzmexfUAA7pyoP1HpV-QfIRvBvnftnrTphD8O3Z-e2WwIq6aHb7Kz9cVagla_acx4tiO4FsyR_wAq5lxSYuW74_Mblk4AuN5bxPfixQdoUllQ9tZ7RA Fibonaccijeva števila (1,1,2,3,5,8,13,…) so števila, kjer je vsako število vsota dveh števil pred njim. 5. 3 VRSTICE PASCALOVEGA TRIKOTNIKA Dijaki opazujejo vrstice Pascalovega trikotnika. Nato seštevajo vsa števila v posamezni vrstici ter poskušajo ugotoviti vzorec. Raziskujejo povezanost števil v vrstici Pascalovega trikotnika s potencami števila 11. Slika 4: Preiskovanje vrstic Pascalovega trikotnika. https://lh5.googleusercontent.com/0B8bGvpkHrnszrFz0vIom20Zap-J0xiPGUzDLLuxVzJBoxEjXeuDuE8IfZsOVEve08hPTW3f53HngsTNMYixtVcEPLjtwF7gtZUgC0soIMiP9Ilv027B4pzvJUuha60_qh73D21jgJXtQqb4CvpjgwoZcoPTkiU50IpyT6DmqnX7Olj2C9yROQLrq87Psw8pfZAteg Dijaki opazijo, da vrstice v trikotniku ustrezajo potencam števila 11, kar prikazuje slika 4. 5. 4 PASCALOVI CVETOVI Dijaki v Pascalovem trikotniku izberejo število, ki je razlicno od 1, kot prikazuje slika 5. Opazijo, da vsako število obdaja šest števil. Nato pomnožijo vseh šest števil, ki obdajajo to število in preiskujejo, kaj nam predstavlja. Dijaki so si ob preiskovanju pomagali z racunalom. Slika 5: Narisani Pascalovi cvetovi v Pascalovem trikotniku. https://lh4.googleusercontent.com/BiLw9OIZNfaYmyYOCOnP0sD2PngDI-sVqZ5n-v_ZJ7oLngweYhdshImbsa-sUV5mgqM4jf9KvGN05evUQa2iAW_g0rh5c49jah6msEVBG1Oc0r6vSdKRjzJWuuXsdQXfg2SQHiqLwgljA6xP4sE7_exRkLCP4WlQ9MVXt5gAf3BO_OepWJO0jdwCHvzYa9gKcCfNog Ugotovitve dijakov: Za število 3 v vrstici ..=3 velja: 2·1·3·1·6·4=144=122 Za število 15 v vrstici ..=6 velja: 5·10·6·20·21·35=4410000=21002 Za število 6 v vrstici ..=6 velja: 5·1·7·21·15=11025=1052 Dijaki so ugotovili, da je produkt števil, ki obdajajo dano število v Pascalovem trikotniku, popolni kvadrat. Takšnih cvetov je v Pascalovem trikotniku neskoncno mnogo. 5. 5 PASCALOVE NOGAVICE Dijaki raziskujejo poljubno dolge Pascalove nogavice, kot prikazuje slika 6. Zgornji del Pascalovih nogavic se zacne na robu trikotnika, stopalo je dolgo dve števili, s peto vred. Dijaki seštevajo števila v nogavici in jih primerjajo s številom v prstih nogavice. Pascalovim nogavicam lahko recemo tudi hokejske palice. Slika 6: Pascalove nogavice v Pascalovem trikotniku. https://lh6.googleusercontent.com/qWcefyDx92jEEcUkOvrrPFIGWOTpbAUia-7fjyng4eoYb79_NE8n_G8KHtZ9TJuRa0Sv04UhMI3ArATBwgwNC6ByMXNNn1UOYHqjU7GdRYrvBAWjBl6IhUp6Xo9b4OvwTzP3mxDM0kr4ayBJTaGMlKPBNA8dL6UgoJ_DJr2Z2j9ZpmnGvJwXWOO_gUvogTLdiSpKSw Dijaki so nato preiskovali vsoto števil zelene, svetlo vijolicne, temno vijolicne in rjave nogavice. Iskali so povezavo med vsoto danih števil in vsoto preostalih števil v nogavici, kot prikazuje Tabela 1. Tabela 1: Preiskovanje vsote števil znotraj posamezne nogavice. Barva nogavice Vsota števil znotraj izbrane nogavice zelena 1+1+1=3 svetlo vijolicna 1+4+10+20=35 temno vijolicna 2+3+4+5+6=21 rjava 1+5+15=21 Dijaki so ugotovili, da je vsota števil v prstih Pascalove nogavice enaka vsoti preostalih števil v nogavici. Takšnih nogavic je v Pascalovem trikotniku prav tako neskoncno mnogo. 6 ZAKLJUCEK Dijaki so bili v procesu preiskovanja sistematicni, aktivni in notranje motivirani. Kadar se ucitelj odloci za takšen potek ucne ure, mora v dijakih najprej vzpodbuditi zanimanje in biti pri delu ves cas cujec. Pri preiskovanju se je vsak dijak v razredu spoprijel s problemsko situacijo na svoj nacin; glede na svoje zmožnosti, predhodno znanje in izkušnje. Posameznik pridobiva in uri spretnosti, ki so pomembne pri uporabi matematicnih znanj v novih situacijah. Pristop k poucevanju matematike, ki omogoca ucencem, da skozi lastno aktivnost ozavešcajo že usvojeno matematicno znanje ali gradijo novo matematicno znanje, zahteva od ucitelja veliko poslušnosti. Ucitelj custveno in doživljajsko angažira ucence ter jim vzbuja zanimanje in vedoželjnost. Lahko bi rekla, da so ucenci pri preiskovanju posnemali znanstvenike, saj so bili v vlogi uspešnega raziskovalca, ki raziskuje vzorce, zastavlja vprašanja, predstavlja in interpretira svoje rezultate ter je sposoben o njih razpravljati. S takšnim potekom ucne ure si dijaki urijo samozavest ter obcutek, da so sami veliko prispevali k ucni uri. 7 LITERATURA IN VIRI 1) Forstneric, F. (1980/1981). Pascalov trikotnik. Presek, letnik 8, št. 4, str. 200-205. 2) Frobisher, L., Kmetic, S. (1996). Izzivi za mlade matematike. Maribor: ZOM. 3) Frobisher, L., Orton, A. (1996). Insights into teaching mathematics. London: Cassel. 4) Žakelj, A. (2003). Kako poucevati matematiko. Ljubljana: ZRSŠ. JEZIKOVNO IZRAŽANJE MATURANTOV OB POKLICNI MATURI PRI SLOVENŠCINI LINGUSTIC EXPRESSIONS OF SECONDARY SCHOOL STUDENTS AT SLOVENIAN LANGUAGE MATURA EXAM (MATURA FOR TECHNICAL SCHOOLS) Vesna Lavric Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo, Slovenija Secondary school for pharmacy, cosmetics and health care, Slovenia Izvlecek V svoji seminarski nalogi sem predstavila jezikovne težave maturantov oziroma dijakov zakljucnih letnikov na poklicni maturi iz slovenšcine. V ta namen sem spremljala in beležila njihove težave z ustnim in pisnim izražanjem. Na podlagi tega sem tvorila ustrezne vaje, ki pripomorejo k boljšemu izražanju. Poudarjam tudi stalno delo z besedili (umetnostnimi in neumetnostnimi), branje, pisanje in pogovarjanje. Kljucne besede: jezikovno izražanje, pisanje, branje, skladenjski problemi, pravopis Abstract In this paper I present common linguistic difficulties of senior-year students at a Slovenian language matura exam (matura for technical schools). To this end, I have observed and recorded difficulties the students have with expressing themselves orally and a written form. Based on these observations, I have prepared special exercises which help them express themselves in a better way. I also repeatedly stress how vital it is that they read, write, discuss and work with longer texts (literary or non-literary). Keywords: linguistic expression, writing, reading, syntax problems, spelling 1 UVOD Zadnji dve leti sem še posebej spremljala in beležila težave, zadrege, neustrezne izbire, nepravilnosti pri pisnem in ustnem izražanju maturantov na poklicni maturi pa tudi skozi poucevanje v 4. letniku. Iz obilice nabranega materiala sem tvorila nekaj vaj, ki naj pripomorejo k boljšemu izražanju. Reševanje teh vaj in pogovor ob njih sta verjetno koristila dijakom. Je pa to dobro izhodišce za prihajajoce generacije. S takšnim nacinom dela mislim nadaljevati. Mogoce bo moja/naša izkušnja koristila še kakšnemu slovenistu ali drugemu ucitelju. 1.1 USTNO IZRAŽANJE (Ob branju, recitiranju, govorjenju) Vemo / upoštevamo, da je ustno izražanje drugacno od pisnega, bolj ali manj pripravljeno, raba knjižnega jezika manj dosledna, a vseeno se trudimo dijake dobro pripraviti. Navajam pogoste napake. Raba mašil: pac, v bistvu … Izgovor nekaterih predlogov (posebej v) s premorom/loceno od naslednje besede: v kino. S tem v zvezi tudi zobnoustnicni v namesto dvoustnicnega. Naglas na nepravem zlogu: gréšil namesto grešil, otrok namesto otrok (pri slednjem gre za narecni vpliv), na Karnicah/na Karnicah, bóga/boga. Neupoštevanje naglasnih znamenj in zato nepravilno naglaševanje. Tega je vec v lirskih besedilih. Npr. Petrarcov verz: In blažene željé, solzé in vzdihi. Nepravilni izgovor ozkih oz. širokih e-jev in o-jev: dóbro/dobro, samóta/samota, Tębe/Tébe (mesto). Raba pogovornega, slengovskega ali žargonskega besedja oz. oblik: glagol moci namesto morati: Bolj se boš mogel uciti./Bolj se boš moral uciti., te fantje/ti fantje (zadnje case zelo razširjeno), iz kje/od kod, To ga prizadane./To ga prizadene., o njemu/o njem, v temu/v tem , z njem/z njim, kao, okej, ful, prvo kot prvo/najprej, niti pod razno/nikakor … Težave pri tvorbi daljših, skladenjsko bolj zahtevnih povedi. Vcasih pa že težave pri tvorbi krajših povedi. Nekateri težko povežejo znane podatke z ustreznim glagolom: Jurcic – to je Deseti brat./Jurcic je napisal Desetega brata. 1.1.1 Vaja Podcrtaj naglašene zloge oz. samoglasnike. (Zgled: Mama je skuhala kosilo brez mesa.) Prišel sem sem, da namestim popravljeno vrtno ograjico. Med današnjim odmorom so nekateri trmasti dijaki zavrnili malico. Rešitev: Prišel sem sem, da namestim popravljeno vrtno ograjico. Med današnjim odmorom so nekateri trmasti dijaki zavrnili/zavrnili malico. Napiši povedi, v katerih boš uporabil/a oba pomena enakopisnice tęle/téle. S širokim e-jem: ……………………………………………………………. Z ozkim e-jem: …………………………………………………………… Možna rešitev: Tęle gre za kravo. Téle knjige sem prebral. Napiši povedi, v katerih boš uporabil/a oba pomena besed bólnica/bolnica in je sédel/je sedél. Rešitve: Bolnica je polna bolnikov. Bolnica je ozdravela. Na zacetku ure je sedel v klop. Tam je sedel do zvonjenja. 1.2 PISNO IZRAŽANJE Pravopisne težave Velika zacetnica: pisave velike zacetnice ne bi posebej izpostavljala, na tej ravni jo precej dobro obvladajo. Locila: Težava je še zmeraj pravilna raba vejice, ceprav je opazen napredek po nekaj letih šolanja. Najbolj pogoste so težave z rabo vejico ob vrinjenih stavkih/vmesnih odvisnikih ali pri polstavkih. Omenila bi še vezaj. Njegova raba je natancneje razložena v besedotvorju, tako da zahteva smiselno razumevanje. Oblika besed in izbor besedja Še zmeraj zasledimo rodilniško izražanje: prijatelj od oceta/ocetov prijatelj. Zanikanje brez rodilnika: Ta strah/tega strahu še ni premagala. Ni jo/je maral. Problem je sklanjanje težjih samostalnikov: mati, hci, clovek. Vcasih tudi še nepravilno stopnjevanje: Bila je bolj mocnejše postave. Pa še kar neraba povratnega osebnega zaimka: Nekateri v bedi živijo celo njihovo/svoje življenje. Uresnicila sem moje/svoje želje. Tako kot pri ustnem izražanju prihaja do zamenjav med moci in morati: Ni se morala/mogla premikati. Na pohodu je tudi glagol rabiti, tudi kadar ga ni treba. Izpodriva zvezo treba je ali ni treba, pa tudi že glagol morati: Rabila se boš bolj uciti./Morala se boš bolj uciti. Nekomu je rabil/ moral priznati svoj zlocin. Gre seveda za sprejemanje iz pogovornega jezika, verjetno po anglešcini ali nemšcini. Raba zaimka /veznika kateri namesto ki (verjetno narecno štajersko): To je fant, kateri/ki me ima rad. Ravno tako tudi nelogicna raba tega zaimka: Ponudil jim je hrano, katere niso hoteli sprejeti. Neustrezna raba pogovornih besed: probali, najdli/poskusili, našli … Izbira nepravilne blizuizraznice: prekrivati/prikrivati, stremeti/strmeti, obtožiti/obsoditi … Nepravilna izbira oblike pridevnika: prebran/prebrani odlomek. Neprimerno mešanje dveh casov (sedanjika in preteklika): Zamahnil je proti psu in ta ga ugrizne./Zamahnil je proti psu in ta ga je ugriznil. Zadnje case se v pisnih izdelkih dijakov (tudi pod vplivom medijev) vse bolj pojavlja raba kazalnega zaimka le-ta, ki ima v SSKJ kvalifikator neobicajno. In res deluje neobicajno, nekako prisiljeno. Bolje se je izraziti z osebnim zaimkom: Ni hotel dobiti kazni, zato se je le-tej izogibal v velikem loku/zato se ji je izogibal v velikem loku. Vsak ima svoje želje. Vsi težimo po uresnicitvi le-teh./Vsi težimo k njihovi uresnicitvi. 1.2.1 Skladenjski problemi in s tem v zvezi slogovne napake, težave Ti so najpogostejši in precej razlicni. Gre za predolge povedi, zastranitve/izražanje je ohlapno, nejedrnato, ni združevanja ali strnjevanja, pogosto je neustrezno ponavljanje/navezovanje. Opazne so težave z vrstnim redom besed, zelo enostransko deluje stalna raba samo nekaterih besed (npr. veznikov) ali besednih zvez … Predolge povedi: pogosto pisci tvorijo dolge povedi z verigami odvisnikov, manj se poslužujejo izražanja s priredji ali strnjevanja. Nekaj primerov: Kazen, da cloveka usmrtijo, se mi ne zdi v redu./Smrtna kazen se mi zdi neprimerna. Nekateri si zaslužijo kazen, da gredo v zapor./Nekateri si zaslužijo zaporno kazen. Vrstni red besed: s tem imajo pogosteje težave dijaki, ki prihajajo s srbohrvaškega obmocja (ali od drugod), kjer je vrstni red besed malo drugacen. (Zdi se mi./Cini mi se.) Primer: Nekateri, ko dobijo pohvalo, so veseli./Nekateri so veseli, ko dobijo pohvalo. Zanimiva je raba veznika namrec, ki ne stoji na zacetku drugega stavka v pojasnjevalnem priredju kot ostali vezniki (saj, kajti). Tudi tu se zmotijo: Ana manjka, namrec ima zobozdravnika./Ana manjka, ima namrec zobozdravnika. Skrcen izbor veznikov: od protivnih veznikov pisno že dolgo prevladuje vendar, ceprav ga uporabljamo samo v knjižnem jeziku. Zelo pogosta tudi saj in ki/kateri. Slednji je veckrat rabljen napacno. Zastranitve/nepotrebna podvajanja: (glej vaje). Strnjevanje/jedrnatost: (glej vaje). Navezovanje: Moje mnenje o drami je takšno, da mi ni bila prevec všec./Drama mi ni bila prevec všec. To je bila povezana drušcina, ki so vedno držali skupaj./To je bila povezana drušcina, ki je vedno držala skupaj. 1.2.2 Vaja – podvajanje Jedrnatost/nepotrebno podvajanje. V vecini naslednjih povedi precrtaj eno ali vec odvecnih/nepotrebnih besed, celo kakšen stavek. Teta Ana Moja teta Ana je bolj manjše postave. Na obrazu nosi ocala. Kot mlad otrok je rada risala. Po poklicu je vzgojiteljica v vrtcu. Vsi, ki so starši otrok, ki jih je vzgajala, jo hvalijo. Imam to možnost, da se precej družim z njo. Ana je kot oseba zelo prijazna. Kljub težkemu delu, ki ga opravlja, najde cas zame. Zaupam ji svoje probleme, ki jih imam. Teta Ana ima moža Borisa, s katerim je skupaj v zakonu porocena že 15 let. Tudi Boris je prijazen in je ustrežljiv. Le ob sobotah, ko se napije, je pod vplivom alkohola hitre jeze, saj se takoj razjezi. Ana je mati dveh odrašcajocih fantov, Jana in Lana. Moja bratranca se po karakterju znacajsko zelo razlikujeta drug od drugega. Vseeno imam oba izmed njiju zelo rada. Rešitev Teta Ana Moja teta Ana je bolj manjše postave. Na obrazu nosi ocala. Kot mlad otrok je rada risala. Po poklicu je vzgojiteljica v vrtcu. Vsi, ki so starši otrok, ki jih je vzgajala, jo hvalijo. Imam to možnost, da se precej družim z njo. Ana je kot oseba zelo prijazna. Kljub težkemu delu, ki ga opravlja, najde cas zame. Zaupam ji svoje probleme, ki jih imam. Teta Ana ima moža Borisa, s katerim je skupaj v zakonu porocena že 15 let. Tudi Boris je prijazen in je ustrežljiv. Le ob sobotah, ko se napije, je pod vplivom alkohola hitre jeze, saj se takoj razjezi. Ana je mati dveh odrašcajocih fantov, Jana in Lana. Moja bratranca se po karakterju znacajsko zelo razlikujeta drug od drugega. Vseeno imam oba izmed njiju zelo rada. 1.2.3 Jezikovno-stilna vaja: jedrnatost, strnjevanje Na zacetku vaje z dijaki ponovimo pravopisna pravila o rabi vejice. Pogosto se pri pisanju izražamo prevec ohlapno, premalo jedrnato, vcasih z nepotrebnim ponavljanjem, s tvorbo predolgih povedi … Posebej rado se to dogaja takrat, kadar (prepogosto!) uporabljamo veznik/zaimek ki/kateri. Temu se lahko izognemo na vec nacinov. a) IZPUSTIMO NEPOTREBNI STAVEK: Zaupam ji svoje probleme, ki jih imam. Zaupam ji svoje probleme. b) S PRILASTKOM: Srecal sem žensko, ki je imela crne lase. Srecal sem žensko s crnimi lasmi./Srecal sem crnolaso žensko. c) Z NOVO TVORJENKO: (Ce se da.) Srecal sem crnolasko. d) S PRIDEVNIŠKIM POLSTAVKOM: Pojedel sem sadno kupo, ki je bila namenjena bratu. Pojedel sem sadno kupo, namenjeno bratu. ISTO LAHKO TUDI Z LEVIM PRILASTKOM: Pojedel sem bratu namenjeno sadno kupo. e) TVORIMO NOVO POVED: Pojedel sem sadno kupo. Bila je namenjena bratu. f) S PRISTAVKOM: Gledali smo Primoža Roglica, ki je naš najboljši kolesar. Gledali smo Primoža Roglica, našega najboljšega kolesarja. ISTO LAHKO TUDI Z LEVIM PRILASTKOM: Gledali smo našega najboljšega kolesarja Primoža Roglica. 1.2.4 Vaja esejskega tipa Navodilo V spodnjem spisu/eseju postavite vejice in obkrožite vse veznike »KI/KATERI«, ki jih je malo prevec, in skušajte strniti/poenostaviti izražanje, skrajšati predolge povedi tako, da izlocite 5 ali 6 »ki-jev«. KAMNI VSI DRUGI SO KRIVI, SAMO TI NE (Samostojna interpretacija) Odlomek spada med epska besedila saj niza dogodke v casu po odhodu fantovega oceta. Je pa tudi lirski ker hkrati izraža obcutke decka ob doživljanju te situacije. V odlomku spoznamo tragicno zgodbo glavnega junaka mladega fanta ki nam jo predstavi skozi svoje oci. Nekega dne je njegov oce sedel na vlak in se nikoli vec ni vrnil domov. Zato decek sedaj sovraži vlak in vsakic ko gre mimo vrže kamen vanj. Kamen je vrgel tudi v strojevodjo ki ga je nekoc opozoril na njegovo nepravilno ravnanje. Prav tako je kamen vrgel tudi v nekega fanta iz osmega razreda ki se mu je »zlagal« da je njegov oce z vlakom odpotoval v veliko mesto in si tam ustvaril novo družino. S kamni je razbil po eno okno na vsaki hiši v svoji ulici in vse do zadnjega na svoji šoli zaradi cesar je bil tudi izkljucen. Problem se izrazi v deckovi bolecini ob ocetovem odhodu. Za njegov odhod krivi vse druge le tistega ki je zares kriv za njegovo nesreco ne. To pa zato ker ga ima rad in ne more sprejeti dejstva da mu je nekdo ki mu je bil tako blizu lahko povzrocil takšno bolecino. Gre za pogost problem pri otrocih z locenimi starši. Ob odhodu enega izmed staršev jim razpade družina. Okolje ki ga potrebuje vsak otrok za normalen razvoj v travmaticni izkušnji ki jo takrat doživijo. Ne vidijo osebe ki je zares povzrocila njihovo nesreco ampak dolocen faktor ki je po njihovem mnenju razdrl njihovo družino. Lahko je to ocetova ljubica ali nova služba enega izmed staršev. Ali pa celo nekaj tako nesmiselnega kot je na primer transportno sredstvo ki jih je takrat odpeljalo. Vcasih imamo nekoga tako radi da naše srce noce sprejeti dejstva da bi nas lahko ta oseba prizadela. Zato za svojo nesreco pogosto krivimo druge ljudi. Vcasih tudi nedolžne ljudi ki mogoce nimajo nic s tem ali pa celo ljudi ki nam hocejo samo pomagati. V zgodbi se deckova napacna a upravicena presoja krivca za njegovo nesreco kaže v povedih: »Jaz pa sovražim ta vlak in ponovno ga bom ciljal. Vse dokler ne bo nehal voziti. Ali pa bo meni zmanjkalo kamnov. Ali pa mi bo vlak vrnil oceta.« Dejstvo pa je da otroci v takih situacijah niso nic krivi. Oni le trpijo za posledicami napak ki so jih naredili njihovi starši. Pri teh otrocih se pogosto razvijejo problemi z obnašanjem ki se kažejo z agresijo in vandalizmom. Kot je na primer decek v zgodbi s kamni uniceval vse okrog sebe. Menim da je od staršev odvisno kako bo otrok locitev sprejel in kakšno odnos do sveta bo potem imel. Njegovo obnašanje bo odraz tega koliko ljubezni ali bolecine je prejel od staršev. Podobno zgodbo sem spoznala že v romanu Janov krik ki smo ga v preteklih letih obravnavali pri pouku. Podobo kot decek v zgodbi je Jan ostal brez oceta in je zato razvil obnašanje ki ga je pogosto pripeljalo v težave. Vecino mladostništva je preživel na policiji in v popravnih domovih. V romanu pa lahko spremljamo tudi stisko matere ki jo doživlja ob izgubljanju svojega sina. Mislim da lahko oba primera potrdita moje mnenje o krivcu problematicnih otrok. Otroci smo le odraz svojih staršev in vsega kar so nas naucili. Pogosto pa moramo veliko stvari predelati sami ce nocemo v življenju potoniti v žalost in vrsto težav. 1.3 OPAŽANJA, KOMENTAR IN SKLEP Razvoj dijakovih jezikovnih zmožnosti, ustnega in pisnega izražanja je treba spodbujati in spremljati od zacetka šolanja na srednji šoli. Tudi beležiti na ravni posameznika in oddelka. (Kolikor se da.) Opažam, da je v nekaj letih opazen napredek. Tovrstne izkušnje pri poucevanju maturantov pa so dobra povratna informacija in napotilo za delo z naslednjimi generacijami. Kako? Tu seveda ni nekih novih cudežnih receptov. Za ustno izražanje se mi zdi zelo pomembno, da pri pouku cim vec glasno berejo (svoje pisne izdelke, odlomke domacega branja, besedila iz berila …), lahko tudi poslušajo odlicne interprete slovenske besede. Tako usvojijo zvocno podobo slovenšcine. To še posebej velja za novodošleke z drugih jezikovnih obmocij. Delo z ucbenikom in zanimive vaje, sestavljene na podlagi njihovih pisnih izdelkov, seveda zelo pripomorejo k napredku. Znotraj tega in ob tem pa je najvažnejše delo z besedili in refleksija ob tem. Branje, pisanje, pogovarjanje … 2 LITERATURA IN VIRI 1) Ambrož, Darinka idr. 2018. Branja 1. Ljubljana. DZS. 2) Ambrož, Darinka idr. 2019. Branja 3. Ljubljana, DZS. FRAKTALNA RISBA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU FRACTAL DRAWING IN THE EDUCATIONAL PROCESS Metoda Leban Derviševic OŠ Ledina, Bolnišnicna šola Ljubljana, Slovenija Izvlecek V svojem prispevku predstavljam uporabo fraktalne risbe v vzgojno-izobraževalnem procesu v bolnišnicni šoli. Pojem fraktalna risba je oblika pomoci z umetnostjo in je v Sloveniji novost. K nam je prišla iz Rusije in se pocasi, poleg oblike pomoci za odrasle, uporablja tudi pri delu s šolarji in dijaki. Posebnost je risanje neprekinjene linije z zaprtimi ocmi. Nastalo mrežo se barva s poljubnimi barvami oziroma po pravilih fraktalnega barvanja. Metoda izjemno pomirjujoce deluje na hospitalizirane šolarje in dijake, saj uravnoteža custveno stanje, hkrati pa razvija cujecnost in omogoca kreativnost. Pri kontinuirani uporabi izboljšuje grafomotoriko, vztrajnost in koncentracijo. Predstavljam osnovne oblike fraktalnih risb, ki jih je moc uporabiti v šolskem prostoru, tako pri likovni vzgoji, razrednih urah, v podaljšanem bivanju, pa tudi kot minutke za sprostitev pri srednješolcih. Predstavljena bo tudi fraktalna risba za spodbujanje sodelovanja in krepitev socialnih vezi v razredu. Kljucne besede: bolnišnicna šola, fraktalna risba, kreativnost, cujecnost, uravnoteženje custvenega stanja Abstract This paper presents the use of fractal drawing in the educational process in the hospital school. The concept of fractal drawing is a form of help with art and is new in Slovenia. Originating from Russia, it is slowly being used in work with Slovenian schoolchildren and secondary school children in addition to being a form of help for adults. It is characterised by drawing a continuous line with closed eyes. The resulting grid is coloured with arbitrary colours according to the rules of fractal colouring. The method has an extremely calming effect on hospitalized schoolchildren and secondary school children, as it balances their emotional state and at the same time develops awareness and enables creativity. Its continuous use improves graphomotor skills, persistence and concentration. The paper also introduces the basic forms of fractal drawing that can be used in the school environment i.e., in art education, class meetings, after school classes, as well as during relaxation minutes with secondary school children. In addition to these, there are also forms of fractal drawing that encourage cooperation and strengthen social ties in the classroom. Key words: hospital school, fractal drawing, creativity, mindfulness, emotional balance 1 UVOD Pri svojem delu nenehno išcem nove, sodobne pristope, brskam za idejami in spremljam novosti na spletu. Tako so mi prišle na pot barvite risbe, pobarvana polja s privlacnimi barvami. Takoj so me prevzele in zacela sem jih raziskovati. Kljub temu, da imajo nekoliko tehnicisticno ime, fraktalne risbe, pa so izjemno sprošcujoca oblika umirjanja ter urjenja v cujecnosti. Danes mladi potrebujejo odmik od zunanjih dejavnosti in umik vase. V bolnišnicni šoli imamo na voljo cas, ki ga lahko temu namenimo. In ravno to nam omogocajo fraktalne risbe. Šolarjem in dijakom povem, da ko bomo risali z zaprtimi ocmi, se bomo usmerili v svoj notranji svet. Ko bomo odprli oci, pa bomo ta svet pobarvali po naših željah. V nadaljevanju bom najprej osvetlila pojem fraktal in fraktalna risba, nato pa predstavila oblike fraktalnih risb, ki jih rišemo pri pouku v bolnišnicni šoli. 2 FRAKTAL Fraktal je matematicni pojem, geometrijski objekt, katerega temeljna znacilnost je samopodobnost. To pomeni, da z ustrezno povecavo dela fraktala dobimo fraktal, ki je povsem enak prvotnemu fraktalu ali pa ga sestavljajo enaki geometrijski elementi kot prvotni fraktal. Preprostejši fraktali so bili znani že dolgo nazaj. Zahtevnejši fraktali pa so se nam razkrili šele z uporabo racunalnikov, ki omogocajo številne ponovitve racunskih operacij ob hkratni uporabi dobrih zaslonov z veliko locljivostjo. Eden prvih odkritih fraktalnih likov iz leta 1904 je Kochova snežinka. Obliko snežinke dobimo tako, da narišemo enakostranicni trikotnik, vsako stranico razdelimo na tri enake dele in nad srednjim narišemo enakostranicni trikotnik z dolžino stranice 1/3, pri cemer dobimo šestkrako zvezdo. Nato postopek ponavljamo na vsaki stranici neskoncnokrat. Nastanek Kochove snežinke je prikazan v drugi vrsti. V zadnji je prikaz nastanka trikotnika Sierpinskega. Slika 1: Postopek nastajanja fraktala https://lh6.googleusercontent.com/XmY86gkOVNNcfVr1o96bAly2wu_U072hwHEsGrQNKiqEc2uU2oBPwxbH4A0E86gFdVoKVpITcsaZhXAp2jb171z5eNuSqaThUIgEBievSvCnSyGAWYQF0JcvVzIUmCHOIPdjwtfA2zkEvFZ0mbS-U-Na7lqh9L0OwDSKkwefP67hK1WPENyZNPAwDLlfUkzBSFjRqA Vir: https://eucbeniki.sio.si/vega2/242/index4.html Fraktalni motiv je torej ustvarjen s ponavljanjem istega motiva v vse manjšem razmerju. Je geometricna konstrukcija, za katero velja neka vrsta samopodobnosti pri razlicnih stopnjah podrobnosti na vseh razdaljah. Poimenovanje fraktal je skoval matematik Benoit Mandelbrot v sedemdesetih letih 20. stoletja, njegov koren pa je latinska beseda fractus, ki pomeni prelomljen, zlomljen. Podobne lastnosti kot pri fraktalih opazimo pri raznih objektih v naravi. Praprot, ledene rože, strele, cvetaca, obala, cvet, drevesne krošnje…Ko se poglobimo vanje ugotovimo, da je mati narava ena najboljših, najbolj natancnih in cudežnih matematicark, ter da je ustroj našega univerzuma fraktalen. 3 FRAKTALNA RISBA Samopodobnost je tako kot v naravi lepo vidna tudi v fraktalnih risbah. Takšna risba predstavlja delcek nas. Fraktalna risba temelji na spontani risbi, sestavljeni iz linije, ki jo rišemo neprekinjeno z zaprtimi ocmi in iz pobarvanih polj. Slika 2: Fraktali v naravi in fraktalne risbe https://lh6.googleusercontent.com/9r9dQaAQNXmkm-2dqrMeaIK5aedO-5lfLT70CNPuDYts61squhfNKDsUssvLrzsAuwlmLRyhcKUPdihWqrk8t--PT4cR8jHtRSS7BPRayFyhqyvUpFgQqP7vvcOzLjcJnY2r115MdNuTAK8rgB3em_anxnaD7ENMIiw0tGh8nhirahQp8EjsJynR-DoMZlgqBppv3g Vir: dr. Deja Muck, interno gradivo v Fraktalni šoli Avtorica metode fraktalne risbe je klinicna psihologinja, pedagoginja in družinska terapevtka Tanzilija Polujahtova iz Rusije. Pri svojem delu združuje vec znanstvenih podrocij. V Sloveniji njeno metodo razširja dr. Deja Muck, redna profesorica na Naravoslovnotehnicni fakulteti, ki v sodelovanju s prof. likovne umetnosti, Martino Kosec, vodi tudi fraktalno šolo v Sloveniji. Metoda fraktalne risbe uporablja elemente univerzalnega vizualnega jezika: crto in barvo, zato omogoca doseganje enako dobrih rezultatov v vseh kulturah. V osnovi se uporablja za diagnosticiranje in korekcijo clovekovega psiho-fizicnega stanja. Temelji na kronoterapiji (terapiji z barvami), nevrologiji in kvantno-informacijski medicini. Prva fraktalna risba je inicialna ali diagnosticna. Neprekinjeno linijo rišemo eno minuto z zaprtimi ocmi, nato pa polja pobarvamo z izbranimi barvami. Tudi barve izbiramo miže, barvamo pa z odprtimi ocmi. Nato pa se oseba odloci ali želi analizo fraktalne risbe z napotki za korekcijo, ki jo riše v korekcijskem ciklu ali pa jo bolj privlaci risanje umetniških fraktalov. 4 FRAKTALNA RISBA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEM PROCESU 4.1 FRAKTALNA RISBA V VRTCU, OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI S projektom Fraktalna mreža je bolnišnicna šola vkljucena v mednarodni eTwinning projekt. Nekatere vzgojiteljice porocajo o vnašanju elementov fraktalne risbe že v predšolskem obdobju, z otroki starimi štiri leta in vec. Osnovne šole v Rusiji, na Hrvaškem in v Srbiji, ki so metodo vpeljale v svoje kurikulume, ugotavljajo, da se je ucencem izboljšal ucni uspeh, hkrati pa se je povecala njihova kreativnost, sposobnost pomnjenja in koncentracija. Opazili so tudi pozitiven vpliv na socialno interakcijo v razredu. Martina Kosec, prof. likovne vzgoje iz Hrvaške je izdala delovni zvezek z naslovom Carobna mrežnica palcka Vida, ki otroke in mentorje vodi skozi tri mesecni proces korekcijskih risb. Tudi v Sloveniji nekatere uciteljice delujejo v smeri korekcijskih fraktalov v okviru sprostitvenih dejavnosti v podaljšanem bivanju, specialne pedagoginje pa pri individualnih ucnih urah. Umetniški fraktali so izjemno dobro sprejeti pri šolarjih na predmetni stopnji. V projektu pa so tudi profesorice, ki s svojimi dijaki rišejo fraktalne risbe na zacetku ucne ure pred ocenjevanjem, da se sprostijo, umirijo in lažje osredotocijo. Dobrobiti pri risanju korekcijskih fraktalov daljši cas so naslednje: - izboljšanje koncentracije, fokusa, pozornosti in samokontrole - izboljšanje fine motorike - razvijanje samostojnosti - razvijanje motivacije in volje do dela - razvijanje potrpežljivosti in odlocnosti - razvijanje sposobnosti reševanja zahtevnejših nalog - aktiviranje obeh možganskih hemisfer - pozitivno in stabilno custveno stanje - razvijanje cujecnosti - razvijanje domišljije 4.2. FRAKTALNA RISBA V BOLNIŠNICNI ŠOLI Ucitelj v bolnišnicni šoli se srecuje z mnogoterimi izzivi. Sama sem uciteljica razrednega pouka, hkrati pa tudi razrednicarka vsem osnovnošolcem in srednješolcem, ki se zdravijo na pediatricnem oddelku. Šolarji ostajajo razlicno dolgo, samo en dan, teden dni ali pa tudi vec mesecev. Glede na to, so tudi metode in oblike dela povsem individualizirane. Vzgojno-izobraževalno delo poteka zadnji dve leti izkljucno individualno, po bolniških sobah. Pri vzgojno-izobraževalnem delu vsakodnevno išcem inovativne nacine vkljucevanja šolarjev v podporno-sprostitvene dejavnosti in izvajam dneve dejavnosti. Redno se izobražujem in išcem nove, sodobne oblike dela. Ko sem spoznala fraktalno risbo, me je resnicno prevzela, vpisala sem se v fraktalno šolo in zadnji dve leti v okviru interesnih oziroma podporno-sprostitvenih dejavnosti šolarjem ponudim tudi risanje fraktalnih risb. Fraktalne risbe rišemo miže, barvamo pa jih z odprtimi ocmi. Risanje z zaprtimi ocmi je za vecino šolarjev in dijakov popolnoma nova izkušnja. Za nekatere tudi zahtevna. Sprva se je lotijo previdno in zadržano, ko pa odprejo oci, se obicajno ob videnem nasmehnejo. Mreža, ki nastane ob risanju neprekinjene linije, jih zabava. Tako kot sem že omenila se po izdelavi inicialne fraktalne risbe usmerimo v risanje korekcijskih fraktalov ali pa v risanje umetniških fraktalov. V bolnišnicni šoli metodo fraktalne risbe uporabljamo za sprostitev, umiritev in zabavo. Ob tem velja poudariti, da razvijamo tudi cujecnost (mindfulness), saj je naša pozornost usmerjena na trenutno zavedanje, na pravilno izbiro barve za doloceno polje. Vse druge misli in skrbi odplavajo, le iskanje barvne harmonije ostaja in nas pomirja. Ob dokoncani risbi in opazovanju barvnih polj so ucenci zadovoljni. Tako kot je barvita in v celoti izpopolnjena risba, tako se pocutijo tudi sami. Z risanjem miže aktiviramo podzavest in vplivamo na aktivnost možganskih funkcij, hkrati pa uravnotežimo custveno stanje. Metoda pripomore k zmanjšanju napetosti, spodbuja kreativnost in odvraca od šablonskega risanja. Fraktalna risba ima že sama po sebi terapevtski ucinek, saj sprošca, umirja in – ker rišemo z zaprtimi ocmi – umikamo potrebo po kontroli. Pri tem otrok razvija pozornost in koncentracijo, krepi se povezava možganov in roke, razvija lasten ustvarjalni potencial, inovativnost in krepi samopodobo, razvija kreativnost in se pri ustvarjanju sprošca, uravnoteža custveno stanje. 5 VRSTE FRAKTALNIH RISB 5.1 INICIALNA FRAKTALNA RISBA Prvo risbo imenujemo inicialna fraktalna risba. Ucenec dobi navodilo, da eno minuto z zaprtimi ocmi riše linijo po belem listu formata A4. Na koncu zacetek linije spoji s koncem. Barve izbira z zaprtimi ocmi in barva polja po dolocenih pravilih. Risanje je ucencem zabavno, po prvih sekundah se sprostijo in prepustijo doživljanju. Nastanejo zelo raznolike risbe. 5.2 KOREKCIJSKA FRAKTALNA RISBA Naslednje risbe so lahko korekcijske, pri katerih stremimo k razvijanju otrokovih potencialov. Predstavimo jim pravila risanja in barvanja po metodi fraktalne risbe. Urimo se v srednji hitrosti risanja linije, v centralno orientacijo na listu, vadimo pritisk pri barvanju in z uporabo novih elementov ustvarjamo nove možganske sinapse, ki pripomorejo h kognitivnemu razvoju, izboljšanju koncentracija, sposobnosti ucenja, spomina ter zbranosti. 5.3 UMETNIŠKA FRAKTALNA RISBA V bolnišnici šolarji ostajajo praviloma krajši cas, zato se nismo posvecali korekcijskim fraktalom, smo pa izdelovali vse mogoce umetniške fraktalne risbe. Prav s fraktalno risbo razvijamo ne-šablonsko risanje, saj risanje z zaprtimi ocmi osvobaja v smislu, da otroci in še posebej mladostniki niso tako zahtevni do sebe. Prav tako pa so zelo primerne za bolnišnicno okolje, saj šolarja pred zdravstvenimi posegi zamotijo in ga z mislimi preusmerijo na »tukaj in zdaj«. Poznamo vec vrst umetniških fraktalnih risb, ki jih v nadaljevanju predstavljam. 5.3.1 Risanje motiva Izbran motiv rišemo z zaprtimi ocmi. Pomembno je, da je izrisan iz kontinuirane linije, ki je na koncu sklenjena. Oci med procesom nastajanja lahko nekajkrat odpremo, da motiv dopolnimo koder želimo. Naš motiv je bilo drevo. Mlajšim šolarjem sem barvanje popolnoma prepustila, starejšim pa sem na kratko predstavila barvanje po metodi fraktalne risbe in jih vsaj deloma usmerjala. 5.3.2 Videti nevidno Pri tovrstni umetniški fraktalni risbi šolar nariše mrežo z zaprtimi ocmi, nato pa v njej išce motiv. Mrežo obracamo v vseh smereh, prepustimo se intuiciji in poskušamo najti motiv. Šolarji so pri tem veliko bolj spretni kot odrasli in imajo obicajno veliko motivov na voljo. Spodbudimo jih, da pobarvajo tistega, ki so prvega uzrli. Nacin barvanja lahko prepustimo šolarju, še bolje pa je, da ga barvamo po pravilih metode fraktalne risbe. 5.3.3 Portret Portret je nekoliko zahtevnejši od ostalih oblik umetniških risb. Obicajno so ga ucenci risali dvakrat, nato pa so za barvanje izbrali primernejšega. 5.3.4 Simetrija Posebna izkušnja je tudi risanje z obema rokama hkrati. Najprej se poigravamo z risanjem enostavnih simetricnih predmetov po zraku (srce, hruška, metla…), nato po hrbtu starša, na koncu pa z zaprtimi ocmi na papir. Obicajno za to izberemo metulja, ki ga poskusimo tudi pobarvati simetricno, kolikor uspemo. Seveda je zelo zaželeno levo stran metulja barvati z levo roko, desno pa z desno roko, a ce nam predstavlja prevelik izziv, naj nedominantno roko zamenja dominantna roka. 5.3.5 Fraktalna grafika S kemicnim svincnikom izdelamo mrežo z zaprtimi ocmi. Polja zapolnimo z razlicnimi teksturami (vzorcki, crke, številke, linije, pike…). Dodatno lahko otežimo nalogo tako, da mora biti vsako polje zapolnjeno z drugacno teksturo. Lahko tudi kombiniramo teksture in pobarvana polja, polja, pri cemer pa vseeno prevladujejo teksture. 5.4 FRAKTALNE RISBE KOT PODPORA ZDRAVJU 5.4.1 Besede v mreži Pogosto ob predstavitvi fraktalne risbe starejši osnovnošolci in srednješolci izberejo ravno svoje ime ali sporocilo. Najprej napišejo ime z odebeljenimi crkami, nato pa cezenj narišejo mrežo z zaprtimi ocmi. Napis od ozadja izpostavimo z uporabo nasprotnih barv tople-hladne ali svetle-temne. Doma ga postavijo na vidno mesto z namero biti zdrava in zadovoljna oseba. 5.4.2 Roka zdravja Dlan obrišemo s crnim kemicnim svincnikom. Nato preko nje rišemo fraktalno mrežo. Pri risanju mreže ucenca prekinemo, ko je bila mreža dovolj gosta. Izberemo dve barvi z razlicnimi niansami. Dlan izstopi iz ozadja ce uporabimo kontrastne barve. Spodaj je primer, kako je deklica, ki je imela velike stiske pri odvzemu krvi pricela barvati ozadje z oranžno barvo, nato pa izbrala rdeco. Barvanje je zanjo delovalo terapevtsko, risba deluje, kot bi iz prsta tekla kri. Slika 3: Kolaž otroških fraktalnih risb https://lh4.googleusercontent.com/-3c-O95Lh_ZXkugH0w-VRPzPV1Nf0Clfg7mFgxQdhCA46AVzXP3o4a7pbcUqDlO4A8F-lKbU3yxMMdgbtSKmIjirUTE5sC7nX8SUWYAP1wyiaD9MCEJTe54hZo7_m1IqJijQqTchusJcKCNTJVUhJwrunJ-LJVh6UVNoxhbQEfMF3_cBUWZN53xrWy1pGJDS5IasDg Vir: Metoda Leban Derviševic 5.5 LIKOVNA KRIŽANKA Likovna križanka spominja na fraktal Sierpinskega (tabela 1, fraktal v tretji vrstici). Ucenec prejme na enem listu mrežo z oštevilcenimi polji, na drugem pa prazno mrežo. Izbere si barve in skladno s števili barva prazno mrežo. Ob barvanju se mu izrisuje vzorec, ki ga nekateri ucenci hitro prepoznajo, drugi pa težko vztrajajo do konca, zato predlagam, da barvanje dokoncajo s starši. 5.6 SKUPINSKA FRAKTALNA RISBA Skupinska fraktalna risba v vzgojno-izobraževalnem procesu na obicajni šoli nastaja znotraj skupine oziroma razreda. Pomembna je za krepitev sodelovalnega ucenja. V bolnišnicni šoli pa nastaja v paru skupaj z otrokom in staršem. Eden izmed staršev je namrec vedno prisoten ob otroku v bolnišnici. Tovrstno sodelovanje je za otroka in starša za mnoge nekaj povsem novega. Skupno ustvarjanje je pomembno za graditev zaupanja in krepitev vezi. 6 ZAKLJUCEK Odzivi sodelujocih so izjemno pozitivni. Deklica, ki se zaradi kronicne bolezni veckrat vraca na oddelek mi je povedala, da je za tovrstno risanje navdušila tudi sošolke, ki so fraktalne risbe barvale med šolskimi odmori. Enega izmed staršev je fraktalna risba v paru z otrokom tako navdušila, da so risanje ponovili doma, risali so vsi družinski clani, nato pa so skupinski fraktal uokvirili in postavili na steno v dnevnem prostoru. Pogosto po zakljucku risanja inicialne fraktalne risbe, šolarji predlagajo tudi svoje, izvirne ideje, ki na nek nacin vkljucujejo polja in barvanje polj. Metoda fraktalne risbe ucencem in dijakom omogoca spoznavanje sprostitvene tehnike, ki privlaci prav zaradi risanja z zaprtimi ocmi. Izjemna je, ker je pri njej lahko vsak kreativen in uspešen. 7 LITERATURA IN VIRI 1) E-ucbenik: https://eucbeniki.sio.si/vega2/242/index4.html (20. 8. 2022) 2) Kosec, Martina, Sanela Grazia, 2017. Carobna mrežaonica paucica Vida, Radna crtancica za djecu i odrasle, Puni potencial, Zagreb, (84-87) 3) Muck, Deja, Martina Kosec, 2018.Pot ljubezni – pot k sebi, Z metodo fraktalne risbe do svobode srca, Fraktalnost, Ljubljana 4) Muck, Deja, 2021.1. stopnja izobraževanja, Umetniški fraktali, Interno gradivo na 1. stopnji izobraževanja v Fraktalni šoli 5) Spletna stran Bolnišnicne šole OŠ Ledina, Novicka z oddelka cebelice, Rišemo miže https://www.bolnisnicna-sola.si/kategorije/oddelki/cebelice/page/2/(20. 8. 2022) INOVATIVNI PEDAGOŠKI PRISTOPI ZA DOSEGANJE KOMPETENC NASLEDNJEGA DESETLETJA INNOVATIVE PEDAGOGICAL APPROACHES TO ACHIEVE THE COMPETENCES OF THE NEXT DECADE prof. dr. Borut Likar Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija dr. Peter Štrukelj Univerza na Primorskem, Fakulteta za management, Koper, Slovenija Maria Hartyanyi PROMPT-H Ltd., Godolo, Madžarska Izvlecek Prikazali bomo koncept ustvarjalnih in z digitalnimi orodji podprtih pedagoških pristopih, kateri slušateljem omogocajo razvoj kompetenc, ki jih sodobna družba in gospodarstvo potrebujeta. Gre za razlicne pedagoško/andragoške metode in tehnološke možnosti, ki so na voljo, a preredko uporabljane. In kar je še pomembneje – pedagoško delo ne sme biti usmerjeno le v faktografsko pomnjenje, ampak predvsem v globoko razumevanje dejstev, njihovo aktivno kriticno analiziranje, uporabo in povezovanje ter inovativno kreiranje novih rešitev. Prikazali bomo tudi primer uporabe metode Obrnjene ucilnice. Kljucne besede: Vetwork, ustvarjalnost, inovativnost, inovativne metode poucevanja Abstract We will demonstrate the concept of creative and digitally enabled pedagogical approaches that enable learners to develop the competences needed in today's society and economy. These are different pedagogical/anagogical methods and technological possibilities that are available but rarely used. And what is even more important, teaching should not be focused only on memorising facts, but above all on deeply understanding facts, actively analysing them critically, applying and integrating them, and innovatively creating new solutions. We will also show an example of using the Flipped Classroom method. Keywords: Vetwork, creativity, innovation, innovative teaching methods 1 UVOD Vetwork je projekt, ki poteka v sklopu programa Erasmus+ KA2, Strateška partnerstva. Cilj projekta je razviti nov model, ki je namenjen usposabljanju uciteljev s poudarkom na poklicno izobraževanje (Téringer 2020, 2; Vetwork 2021). Temelji na inovativnih metodah poucevanja, pri tem pa je pomembno vkljucevanje digitalnih orodij z namenom uporabe tehnologije pri pouku. Poklicno izobraževanje je razumljeno kot "izobraževanje in usposabljanje, specificno za posamezne poklice, namenjeno zagotavljanju ponudbe kvalificirane delovne sile" (CEDEFOP 2019). Poskus izpolnjevanja njegovega poslanstva še nikoli ni bil tako težaven kot danes. Visokokakovostno poklicno izobraževanje in usposabljanje (PIU) je nedvomno eden od kljucev za spopadanje z izzivi globalnega in digitalnega gospodarstva. Hiter tehnološki napredek, vse vecja uporaba racunalnikov in vseobsegajoce programske opreme v vseh segmentih družbe, avtomatizacija in umetna inteligenca ter vse vecja kompleksnost digitalnih sistemov so povzrocili globlje in radikalnejše spremembe kot prejšnje industrijske revolucije. Ustrezne študije omenjajo "vrzeli v znanju in spretnostih" - neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih na trgu dela. Poleg strokovnega znanja in kompetenc, specificnih za posamezen poklic, je velika potreba povezana z nepoklicnimi, prenosljivimi spretnostmi, tako imenovanimi "transverzalnimi spretnostmi". To so digitalne spretnosti na visoki ravni, inovacijske in podjetniške spretnosti ter tudi zelene spretnosti, ki so potrebne za prilagajanje spremembam na delovnih mestih. Ob številnih težavah in dvomih se vse pomembne zainteresirane strani na podrocju izobraževanja strinjajo, da imajo od vseh dejavnikov v šolskem okolju najvecji vpliv na ucne rezultate ucencev prav ucitelji. To je ocitno, a vcasih spregledano dejstvo: ucitelji so temeljni kamen naših izobraževalnih sistemov (Education and Training Monitor 2019). Izobraževalne strategije in pobude EU pozivajo, naj poklicno izobraževanje postane prožnejše kot kdaj koli prej, naj poklicno in visokošolsko izobraževanje ter visokošolsko izobraževanje poleg tradicionalnih standardnih ucnih nacrtov in programov usposabljanja ponudita prožnejše, inovativne in digitano podprte ucne poti. Vendar je zadnjih nekaj desetletij jasno pokazalo, kako težko je doseci korenite spremembe v pedagoški praksi in da je bilo navdušenje v prepricanju, da bo tehnologija kljuc do te reforme, zmotno (Pelgrum in Law, 2003). Od uciteljev poklicnega izobraževanja in usposabljanja in tudi drugih se nenehno zahteva, da se zelo hitro prilagajajo spremembam, nenehno morajo posodabljati svoje znanje in inovirati svoje ucne metode, vendar so bili usposobljeni z uporabo zastarelih frontalnih ucnih metod, namenjenih množicnemu izobraževanju v casu industrijske revolucije. Velika vecina visokošolskih uciteljev še danes prenaša znanje s frontalnimi predavanji, pa tudi v programih nadaljnjega usposabljanja uciteljev na delovnem mestu obicajno ni dovolj sodobnih metod poucevanja. 1.1 IZHODIŠCE 1 – SODOBNI VIRI Že pred vec kot 2000 leti so imeli stari Rimljani izrek, ki je še kako aktualen tudi danes: Verba docent exempla trahunt - Besede ucijo, zgledi vlecejo. Z zgledom so mislili na vzor, ki ga daje ucitelj svojim ucencem. A casi se spreminjajo, z njimi mi in z nami šolski sistem. Pa tudi celotna družba. Ce smo pred desetletjem še previdno priceli uvajati v šolski sistem nekatere proaktivne metode ucenja, to danes postaja nuja. Hiter razvoj tehnologij, ki npr. omogocajo dostop do odlicnih predavanj, audio in video posnetkov je šele zacetek. Vsi imamo dostop do vrhunskih predavateljev, npr. TEDx govorcev, ki so odlicni poznavalci podrocja, imajo aktualne teme, vrhunsko pripravljene govore. Na voljo so kakovostne radijske in TV oddaje, pa vrsta platform, ki ponuja pedagoške vsebine, možnosti za izmenjave dobrih praks, povezovanje pri razvijanju projektov, samostojno ucenje prek interneta ipd. Nekatere med njimi so npr: Scientix, BBC, eTwinning, Learning Resource Exchange, pa slovenska Astra ipd. Seveda pa uporaba le-teh zahteva od ucitelja njihovo poznavanje in umešcanje v šolski kurikulum. Z nekaj dobre volje in dodatnega dela je to možno storiti. 1.2 IZHODIŠCE 2 – PROAKTIVNI PRISTOPI Poleg zanimivih ucnih virov so pomemben del kakovostnega pouka proaktivni pristopi. Covid obdobje z dolgotrajnimi karantenami je prineslo možnost šolanja na daljavo. Istocasno pa pred vse sodelujoce postavilo velike izzive. Že v klasicni ucilnici ni enostavno vzdrževati trajne pozornosti slušateljev, študentov. Ce pa so to osnovnošolci, je izziv še toliko vecji. Enosmerna predavanja ex-katedra (oz. frontalna oblika poucevanja) so v vecini primerov obsojena na propad. Oz. na pešcico visoko motiviranih posameznikov in množico ugasnjenih kamer, za njimi pa posameznik, ki so pogosto z mislimi drugje. 1.2.1 Oblike poucevanja Poleg frontalne oblike poucevanja (ceprav je na nekaterih podrocjih študija, tudi zaradi narave snovi še vedno v ospredju), se uveljavljajo proaktivne oblike. Npr. delo v manjših skupinah oz. v dvojicah ali samostojno delo študentov, tudi e-izobraževanje. Pri tem pa je pomembno postaviti ustrezen cilj, da delo nudi ustrezen izziv. Ne sme biti pretežko, obenem pa ne prelahko, saj tako motivacija za delo pade. Primer iz avtomobilske industrije (Audi) kaže, da morajo biti inovacijski cilji postavljeni razmeroma visoko, a ne prevec: uresnicljivih in uresnicenih naj bi bilo ca. 50% zadanih ciljev. 1.2.2 Metode (nacini) dela Poleg omenjenih oblik je ucitelju na voljo pester repertoar metod dela. Od osnovne razlage, ki je pogosto prvi korak, si lahko pomagamo z delom z besedilom, npr. strokovnim clankom, ki ga udeleženci preberejo in o njem diskutirajo. Ali pa slušateljem prikažemo/samostojno preštudirajo primer dobre praske, o katerem kasneje razpravljajo (metoda JigSaw ali Flipped classroom oz. Obrnjena ucilnica – v nadaljevanju OU). Ucinkovit in igriv pristop je igra vlog, kjer se ucenci, dijaki ali študenti poistovetijo z razlicnimi vlogami. Te razlicne vloge (npr. kot kupec in kot prodajalec), vsaka iz svojega zornega kota, so v nadaljevanju izhodišce pogosto angažirane in burne diskusije. To se lahko dobro kombinira z reševanjem konkretnih nalog, katerim sledijo nastopi in predstavitve študentov. Dodano vrednost predstavlja vkljucevanje gostov iz prakse, še bolj pa odhod na teren, npr. v pristanišce ali podjejte. Zelo koristen je tudi razgovor z diskusijo, pri kateri skušamo udeležence spodbujati k poglobljenemu razmisleku, kriticni presoji, še posebno pa ustvarjalnost. Vemo pa, da v praksi to ni vedno enostavno. Kakovostna diskusija pomeni, da se od pogosto osnovnih vprašanj razvije poglobljena, vecplastna izmenjava mnenj z mocnim intelektualnim nabojem. Še posebej ucinkovito je, ce se na diskusijo pripravijo in jo vodijo ucenci. 1.3 IZHODIŠCE 3 – RAZLICNI NIVOJI ZNANJA IN KOMPETENC Pri uporabi predstavljenih virov, oblik in metod dela pa je kljucno, katere dele miselnih hierarhicnih nivojih te naslavljajo. To je neposredno povezano z vešcinami, ki jih bomo ucencem posredovali. Z drugimi besedami – ali bomo vzgajali bodoce kadre s faktografskim znanjem in osnovnimi sposobnostmi kriticnega razmišljanja, ali pa najvišje rangirane potenciale, ki bodo sposobni celovito in kriticno uporabljati pridobljeno znanje ter jih na kreativen nacin tudi uporabiti. Šolski sistem žal le redko naslavlja višje nivoje Bloomove piramide. Še posebno je bilo to izrazito v casu Covid šolanja na daljavo, saj je praviloma naslavljal spodnje nivoje omenjene piramide. Tako so npr. v osnovnih in srednjih šolah inovacijski projekti vecinoma zamrli. 1.3.1 Bloomova taksonomija Okvir, ki so ga oblikovali Bloom, predstavlja poskus razvršcanja ucnih stopenj. V osnovi je bil sestavljen iz šestih glavnih kategorij. Kategorije po znanju so bile predstavljene kot "spretnosti in sposobnosti", pri cemer je bilo razumevanje, da je znanje nujen pogoj za izvajanje teh spretnosti in sposobnosti v praksi. V nadaljevanju predstavljamo modificirano taksonomijo, ki na vrh piramide postavlja ustvarjalnost. https://lh5.googleusercontent.com/lPtbu7K68GqTjN_8YsYC0zbrZUeRY2uNApAeRFU-5iD8AcL17jh7b1r2notKAV0c6X-HzqQgEORtRhEDsPtnSC1BgUKG7rMzfuV1meK07Id6Nc20t-0aS3gxWEPc4Azg0OK_bNZ9zlq3HVeTy1T4A6nLOpVho1G8QcZXAZPSkY3FxqHqt_ijLByCeLPixswNe4nEMg https://cft.vanderbilt.edu/guides-sub-pages/blooms-taxonomy/ Klasicen ucni nacrt, ki linearno prek uciteljeve razlage prikazuje posamezne dele ucne snovi, prinaša urejenost, red ter sistematicnost. Prav tako mnogi menijo, da so z njegovo uporabo "na varni strani". Obenem pa neredko vodi v enosmerno komunikacijo, v predavanje "ex katedra", prinese premalo spontanosti, vkljucevanja mnenj ucencev, njihovega razmišljanja, proaktivnosti in ustvarjalnosti, da o konkretnih inovacijskih rezultatih niti ne govorimo. Skozi optiko Blooma lahko recemo, da naslavlja predvsem spodnja dva nivoja. Višje se obcasno le delno dotakne. 1.3.2 Kje so ovire? Pred casom sem vodil tecaj ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti za srednješolske ucitelje. Ena od uciteljic je med odkritim pogovorom priznala, da se ji to zdijo to nujne teme, ampak izrazila strah, da bo na ta nacin bistveno težje vzdrževala red v razredu ali celo zgubili avtoriteto. Prav tako je menila, da prevec odprta diskusija v povezavi z inovativnostjo ucencev zahteva individualno posvecanje konkretnih predlogom in vprašanjem ucencev. Pogost se odprejo teme, ki presegajo njeno matematicno znanje in nanje nima odgovora. Tega jo je strah. Za pomoc dijakom je izpostavila nujnost širšega znanja uciteljev, širino razmišljanja in interdisciplinarno delo uciteljev. Kar pa ni vedno standardna praksa. 2 CILJ – KAKŠNE KOMPETENCE POTREBUJE SODOBNA DRUŽBA Podrocje kompetenc zaposlenih je izredno kompleksno, pristopi so razlicni, prav tako modeli uspešnosti. Šolski sistem uporablja svoje kazalnike uspešnosti oz. ciljnih kompetenc, gospodarstvo drugega oz. mnoge druge. V podrobnosti se ne bomo spušcali. Ce pa skušamo poiskati skupni imenovalec, se lahko opremo na dve vodilni svetovni avtoriteti, na OECD in WEF. V nadaljevanju so skladno z izsledki organizacije World Economic Forum (WEF 2020) prikazane najpogostejša znanja in spretnosti ter skupine spretnosti, ki bodo po mnenju delodajalcev v obdobju do leta 2025 pridobivale na pomenu (1 je najpomembnejše): 1. Analiticno razmišljanje in inovativnost 2. Aktivno ucenje in ucne strategije 3. Reševanje kompleksnih problemov 4. Kriticno mišljenje in analiza 5. Ustvarjalnost, izvirnost in pobuda 6. Vodenje in družbeni vpliv 7. Uporaba, spremljanje in nadzor tehnologije 8. Nacrtovanje in programiranje tehnologije 9. Odpornost, odpornost na stres in prilagodljivost 10. Razmišljanje, reševanje problemov in snovanje idej OECD Learning Compass 2030 pa razlikuje med tremi razlicnimi vrstami spretnosti (OECD, 2019): • kognitivne in metakognitivne vešcine, ki vkljucujejo kriticno mišljenje, ustvarjalno razmišljanje, ucenje ucenja in samoregulacija • socialne in custvene vešcine, ki vkljucujejo empatijo, samoucinkovitost, odgovornost in sodelovanje • prakticne in fizicne spretnosti, ki vkljucujejo uporabo novih informacij in naprave komunikacijske tehnologije Ob tem se pojavi vprašanje, katere od teh kompetenc naš šolski sistem ucinkovito razvija. Oziroma lahko zastavimo vprašanje drugace – na kakšen nacin lahko kljub omejitvam šolskih kurikulov pri mladih omenjene kompetence ucinkovito razviti? Eden od odgovorov se skriva v inovativnih oblikah in metodah dela, ki jih lahko uporabi vsak ucitelj in smo jih okvirno že predstavili. 3 PRIMER IZVEDBE OBRNJENE UCILNICE Obrnjena ucilnica je pristop k ucenju, ki je bolj osredotocen na ucence, pri cemer ti pred poukom prejmejo gradivo za predavanja, med samim poukom pa izvajajo bolj aktivne in participativne dejavnosti. Ta pristop ucencem omogoca, da se o temah ucijo zunaj pouka, v svojem lastnem tempu, v razred pa pridejo informirani in bolje pripravljeni, da sodelujejo v razpravah o temi in uporabijo svoje znanje z aktivnim ucenjem. Namen tega aktivnega ucenja v razredu je osredotociti se na vešcine na višji ravni, kot so ustvarjanje, analiziranje in vrednotenje. Naj tudi omenimo, da se lahko koncept Obrnjene ucilnice izvaja na vseh stopnjah študija. V nadaljevanju prikazujemo primer predmeta Management pametnih tehnologij, ki smo ga letos prvic izvedli na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za management. Gre za podiplomski oz. B2 predmet: Upravljanje pametnih tehnologij. Obseg predmeta je bil 32 ur, sodelovalo je 12 študentov, predvsem tujcev. 3.1 METODE POUCEVANJA OU je vkljucevala sledece elemente: • Študijski prirocnik. o Ta je predstavljal sistematicno osnovo za študij vsebin. Namen je bil predstaviti doloceno poglavje omenjene knjige, ki se nanaša na vsebino predmeta in jo obdelati z vprašanji za ponavljanje ter vodeno diskusijo v razredu. • Seminar o Namen seminarja je bil celovito predstaviti nekatere teme, povezane z vsebino predmeta. Pomembo je bilo, da so študenti jasno vkljucili svoje mnenje oz. kriticni razmislek o predstavljenih vsebinah. • Projekt o Cilj prakticnega dela je bil uporabiti znanje na prakticen, kreativen nacin in s pomocjo pametnih tehnologij rešiti konkreten izziv. • Clanki/poglavja o Udeleženci so prispevek prebrali, o njem razpravljali ter vsebino povezali z dogajanji v gospodarstvu in družbi – tako v Sloveniji kot v svetu. Obenem smo tu ucinkovito uporabili t.i. Igro vlog, kjer si se študenti postavili v vlogo razvojnikov, uporabnikov in managerjev. • Video posneti/radijske oddaje o Podoben pristop kot pri Clanki/poglavja. Kljub temu pa je med pisnimi in video/avdio vsebinami razlika v nacinu in obsegu predstavitve vsebin. Zato je pomembno, da študenti znajo iz obeh medijev izlušciti kljucne informacije. • Vabljeno predavanja o Gost iz prakse je predstavil svoje podrocje. Pri tem je bila še posebno pomembna aktivna diskusija, ki se iz šolskega okolja razširi v družbo oz. gospodarstvo. Slika v nadaljevanju prikazuje posamezne elemente uporabljene pri izvedbi predmeta. Pri vsaki barvna legenda prikazuje nivoje Bloomove piramide, ki smo jih naslovili. https://lh3.googleusercontent.com/PozIDe33k6xURbw4N-tUwbKD3NekDn-do6h27J4-qIxTn-5LRWnrk4keJ5f02ow3f0eiL-i8haBd_MWbcgidyhDDzAuOCNPdNr29tawaTv48xMtfDWP5B-_KL68xxMt3R9DOTIva8Kci_dKpIr57XfdYaPUD9M2hY8RVo6B7i-iosNbhlksk6YIZfKVsUePDuCP58w Potrebno je tudi omeniti, da se predmet ni zakljucil s klasicnim izpitom, ki praviloma in v najvecji meri ocenjuje pridobljeno znanje. Uporabili smo t.i. »Evidence based exam«, ki se že rutinsko uporablja npr. v svetovni avtomobilski industriji ter delno v prenekaterih izobraževalnih ustanovah. Ocena je vkljucevala oceno posameznih študentovih izdelkov; tako pisnih, predstavitve kot tudi aktivnega sodelovanja. Menimo, da s takim nacinom bistveno bolj celovito ocenimo študenta, predvsem pa lahko ocenimo pridobljene kompetence in ne le pridobljenega znanja. Kot pa je bilo že v uvodu jasno predstavljeno, so za mlade in uveljavitev v druži kljucne kompetence in ne le faktografsko znanje. 3.2 REZULTATI 3.2.1 Ocena izvajalcev Ocenjujemo, tudi na podlagi mnenje udeležencev, da je šlo za zelo uspešno uporabo Obrnjene ucilnice. Tak pristop zahteva vec/drugacne priprav s strani predavatelja, prav tako pa bistveno vecjo angažiranost udeležencev. Pomembno je tudi ocenjevanje, saj je omenjeni pristop dodatno spodbudil sprotno, aktivno, kreativno in angažirano delo. Še posebno nas je veselilo, da je bila prisotnost na predavanjih skoraj 100 % in so študenti imeli praviloma tudi prižgane kamere. 3.2.2.Še nekaj odzivov študentov Kakšna je glavna razlika med razredi po tej metodologiji in tradicionalnimi razredi? • No … Moral sem biti proaktiven in veliko iskati sam, toda na ta nacin sem se naucil vec, za razliko od tradicionalnih razredov, kjer si le pasivni poslušalec. • Glede na moje izkušnje me je ta metodologija spodbudila k iskanju informacij, zato sem se naucil vec, razumel in si tudi vec zapomnil kot pri tradicionalnih urah. Ce bi lahko izbirali, kaj bi raje: da bi se vrnili k tradicionalnemu pouku ali nadaljevali s to metodologijo? • Zagotovo bi izbral to metodologijo, saj mi je pomagala bolje razumeti, se nauciti in si zapomniti lekcije, kot pa tradicionalni razred. • Zagotovo bi se odlocila za to metodologijo, saj mi tak nacin ucenja bolj ustreza 4 SKLEP Verjetno ni vprašanje, ce so prikazana izhodišca in cilji potrebni. Kljucno vprašanje je, kako lahko izobraževalni proces prilagodimo tako, da bodo šolajoci se pridobili znanja, kompetence oz. vešcine, ki jih sodobna družba potrebuje. Del predstavljenih izzivov povezanih z uporabo inovativnih metod poucevanja in uporabo digitalnih orodij naslavlja projekt VETwork (Vetwork. 2021), kjer so predstavljena orodja in metode, ki uciteljem pomagajo pri izvedbi sodobnih, inovativno zasnovanih in na digitalnih orodjih temeljecih metodah (DMC 2021). Nekatere metode in orodja so podrobneje predstavljene v prispevku tega zbornik z naslovom: Možnost uporabe digitalnih orodij in inovativnih metod pri poucevanju – primer v okviru projekta VETwork. Vse pa so podrobno predstavljene na omenjeni platformi DMC, ki je odprtega tipa. Vabljeni k ogledu in uporabi. 5 LITERATURA 1) CEDEFOP. 2019. The changing nature and role of vocational education and training in Europe Volume 7 VET from a lifelong learning perspective: continuing VET concepts, providers and participants in Europe 1995-2015. Luxembourg: Publications Office of the European Union. 2) DMC, Digitalna kartica z meniji. 2021. Digital menu card. http://dmc.prompt.hu/sl (29.8.2022) 3) European Union. 2019. Education and training monitor 2019. https://www.oecd.org/education/2030-project/teaching-and-learning/learning/skills/Skills_for_2030_concept_note.pdf 4) OECD. 2019. OECD Future of Education and Skills 2030. Conceptual Learning Framework. Concept Note: Transformative Competencies for 2030. 5) Pelgrum, W. J., & Law, N. W. Y. 2003. ICT in education around the world: Trends, problems and prospects. UNESCO: International Institute for Educational Planning. 6) WEF. 2020. The future of Jobs Report 2020. https://www3.weforum.org/docs/WEF_Future_of_Jobs_2020.pdf 7) Téringer, Anita. 2020. VETWork - Digital Culture for the 21st Century Vocational Education. Project description. Opomba: Izdano v okviru projekta Vetwork, št. 2020-1-HU01-KA202-078760. 8) Vetwork. 2021. Vetwork. https://vetwork.prompt.hu/ (28.8.2022). VLOGA RAZREDNIKA PRI DELU NA DALJAVO THE ROLE OF THE CLASS TEACHER IN THE PERIOD OF DISTANCE LEARNING Jerneja Luštek Osnovna šola Bršljin, Slovenija Izvlecek Pojav koronavirusa je ucitelje skorajda cez noc postavil v povsem novo situacijo, izobraževanje je bilo preseljeno v novo ucno okolje, na daljavo. Ucitelji so se temu morali prilagoditi, vse skupaj so lahko dojeli kot neprijetno, obremenjujoce ali pa kot izziv, v katerem so iskali nove poti, preizkušali nove metode in oblike dela z ucenci. Ucitelj razrednik je imel pri vkljucitvi v to situacijo pomembno vlogo, kajti razmere so zahtevale drugacno organiziranost pouka in dejavnosti, od njega pa terjale, da je bil ucencem ves cas na razpolago v zvezi s katero koli težavo (ucno, vzgojno, tehnicno, družinsko). Nikomur od treh deležnikov v pedagoškem trikotniku ni bilo lahko, s skupnimi mocmi so vzgojno-izobraževalni proces peljali naprej vsak po svojih moceh in z mislijo da, kar delajo, delajo najbolje. Razrednik je tako lahko bolje spoznal svoje ucence, si vzel vec casa za pogovor s starši, hkrati pa je lahko uresniceval svoje vloge, od katerih jih je kar nekaj dobilo drugacen pomen. Kljucne besede: vloga razrednika, ucenec, starši, izobraževanje na daljavo, medijska dieta Abstract The phenomenon of the pandemic caused by covid 19 changed the learning situation suddenly. The pedagogical process was moved into completely new environment, on distance. The teachers had to adapt. Every teacher had his own perception of the new situation, for some of them it was unpleasant, demanding and the majority of them understood the new situation as a challenge, consequently they were trying to find the new methods and forms of teaching appropriate for distance learning. The role of the class teacher was very important, because of the new and unknown reality of the pedagogical process, in which the organization of the learning and the activities were completely different. The class teacher had to be available all the time to help the learners to solve any type of problem (educational, technical, family). The new situation was challenging for all the participants of the pedagogical triangle but supportive attitude of every participant enabled the realization of the pedagogical process. The new situation enabled the class teacher to get to know better his learners, to spend more time for the communication with their parents and at the same time, the class teacher realized his roles and some of them became different. Key words: the role of the class teacher, learner, parents, distance learning, media diet 1 VLOGA RAZREDNIKA Biti razrednik je pomembna in odgovorna naloga. V Programskih smernicah (2005) je razrednik opredeljen kot »ucencev prvi ucitelj, na katerega se ima pravico nasloniti, ga nagovoriti, ko gre za vprašanja njegovega pocutja in vsakdanjega življenja v razredu in na šoli. Razrednik za posameznega ucenca in celotno oddelcno skupnost pomeni most, preko katerega vstopa in se vkljucuje v širšo skupnost, ki jo predstavlja šola.« Ucitelj se v svoji pedagoški praksi prej kot slej sreca z razredništvom, bodisi mu je to dodeljeno s strani vodstva bodisi sam prosi zanj. V prvem in drugem (4. in 5. razred) VIO je po navadi razrednik vsako leto drugim ucencem, kasneje pa se razredništvo istim ucencem lahko nadaljuje od 6. do 9. razreda. Dolgoletno sodelovanje je za razrednika pozitivna izkušnja, ker dobro spozna ucence, njihove sposobnosti, primanjkljaje, mocna/šibka podrocja. Svoje vloge lahko iz leta v leto nadgrajuje in s tem tudi osebnostno raste. Delo razrednika usmerjajo Programske smernice (2005), ki pojasnjujejo sedem temeljnih vlog razrednika. Te so: povezovalna, vzgojna, spodbujevalna/animatorska, nacrtovalska, posredovalna, informativna in administrativna. (Ažman 2012, 30) Razrednik mora svojo vlogo prilagajati potrebam oddelcne skupnosti in situaciji, v kateri poteka izobraževanje. 1.1 RAZREDNIK NA DALJAVO 1.1.1 Organizacija pred poukom na daljavo Sama sem razrednicarka že vrsto let, ampak s pojavom koronavirusa in preselitvijo izobraževanja iz ucilnice na daljavo se je nacin dela razrednikov zagotovo spremenil. V ospredje so prišle vloge, ki prej niso bile tako izstopajoce, nekatere so dobile postranski pomen. Ucitelji in ucenci smo bili ob razglasitvi karantene skorajda cez noc postavljeni v novo ucno okolje. Na naši šoli smo takoj priceli s sestanki, na katerih smo se dogovarjali, kako se bo pouk izvajal, kako se bodo izvajale dejavnosti, zacrtane v mesecnem nacrtu dela šole. Mlajša generacija uciteljev je poznala nekatere aplikacije za spremljanje ucenja in dela, možnost videoklicev in Google okolje z aplikacijama Drive in Classroom. Šolski racunalnikar je zasnoval virtualna ucna okolja za posamezne oddelke. Opremljenost ucencev s šolskimi e-naslovi mi je omogocila, da sem ucence, ko so bili še v šoli, povabila v virtualno ucno okolje. Z ucenci svojega oddelka sem s pomocjo šolskih prenosnikov preverila, ali znajo dostopati do elektronske pošte, seznanila sem jih z aplikacijo Classroom in uporabo videoklica (Meet). Vecina ucencev pri tem ni imela težav, dolocenim posameznikom (okoli 30 %) pa je bilo potrebno še individualno podrobneje razložiti uporabo aplikacij. Našo šolo obiskujejo ucenci iz mestnega ter vaškega okolja, kar 15 % pa je takih, ki prihajajo tudi iz socialno nevzpodbudnega okolja. Kot razrednicarka sem se takoj ob razglasitvi karantene soocila s stisko staršev, ki svojim otrokom niso mogli zagotoviti/nuditi potrebne racunalniške tehnologije, racunalniške pismenosti in ustreznih bivanjskih pogojev. V šoli smo imeli na voljo nekaj prenosnih racunalnikov, ki so jih ucenci dobili v uporabo. Nekatere družine so številcnejše, zato smo morali pri organizaciji dela (pogostost videoklicev) zelo paziti, da se ne bi videoure podvajale. Objavili smo tabelo, v katero so uceci ucitelji vnesli, kdaj bi v posameznem oddelku želeli imeti videouro, vendar oddelek dnevno ni smel imeti vec kot dveh videour. Vec ur tedensko so lahko imeli le ucitelji SLJ, MAT, TJA. Ostali so si ure lahko rezervirali na 14 dni, za ostale ure pa so gradivo nalagali v spletno ucilnico posameznega oddelka. Razrednik je izpolnjeno tabelo objavil v spletni ucilnici oddelka in tako je bil urnik na voljo ucencem in staršem ves cas. V kolikor je razrednik ugotovil, da je pri dolocenem predmetu premalo videour, je ucecega ucitelja na to opozoril. Zgodilo se je tudi, da nekateri ucitelji videour niso želeli izvajati pogosto, zato so v tabeli ostajala okenca prazna. V tem primeru je razrednik pozval oddelcni uciteljski zbor, da lahko zapolni okenca tudi s tistimi predmeti, ki naj bi bili na vrsti redkeje. 1.1.2 Organizacija med poukom na daljavo Razrednik je vsako jutro sklical oddelek ob 7.30. Sklic je trajal približno 15 minut. Ucenci so imeli kljub temu, da so bili doma, neko rutino, vstajali so vsak dan ob istem casu in se pripravili na pouk. Na sklicu so se pogovorili o tem, kaj imajo predvideno za tisti dan, malo so pokramljali, razrešili morebitne nejasnosti v zvezi s poukom. Razrednik je od ucecih uciteljev predhodno pridobil informacijo o tem, kdo je bil prejšnji dan prisoten na videourah, in je lahko v primeru pogostega neobiskovanja le-teh ustrezno ukrepal. V primeru neodzivnosti je poklical starše in se pozanimal o vzroku. V kolikor so bile tehnicne ovire, je informacijo predal racunalnikarju, v kolikor pa ne, pa so za to izvedele šolske svetovalne delavke, ki so stopile v stik s posameznikom. Na šoli imamo v vsakem oddelku vsaj enega ucenca Roma. Z njimi je razrednik komuniciral preko izvajalke individualne in skupinske dodatne strokovne pomoci. Ker v romskem naselju veliko družin nima racunalnikov, so se izvajalke povezale z njimi preko družbenim omrežij (Facebook, Messenger, Snapchat), gradivo pa smo jim pošiljali po navadni pošti. Razrednik je imel vpogled v vse predmete, ki so bili v spletni ucilnici oddelka. Kadar koli je lahko preveril doslednost pri oddaji nalog, še najhitreje pa je podatek o tem dobil pri ucecem ucitelju. Le-ta ga je obvestil tudi o tem, pri katerem ucencu zaznava težave pri pridobivanju znanja. Razrednik je znotraj oddelka tvoril manjše skupine, ki so izvajale medvrstniško pomoc. Pri ucencih, ki so izkazovali vecji primanjkljaj, pa je šola s pomocjo šolske svetovalne službe organizirala »ISP on-line«, kjer so eno uro ucne pomoci ucencu nudili strokovni in ostali delavci, da je ucenec ostajal v stiku, predelal snov in imel sogovornika, ki mu je stal v oporo poleg razrednika. V vsakem oddelku so zagotovo tudi ucenci s primanjkljaji in na te je moral biti razrednik še posebej pozoren. Dosledno je moral spremljati njihovo delo, se povezovati s strokovno skupino (izvajalci DSP) in zanje pripraviti prilagojeno gradivo, ce se je izkazalo, da je za ucenca kaj prezahtevno. Nekaj ucencev, ki imajo težave z grafomotoriko in v individualiziranem programu v prilagoditvah napisano, da po potrebi dobijo zapiske, doma ni imelo možnosti natisniti zapiskov. Razrednik je tako enkrat tedensko prišel v šolo, natisnil vse zapiske in mu jih po navadni pošti poslal. Vsak petek je bila izpeljana razredna ura, namenjena pogovoru, spodbudi, vprašanjem, usmeritvam ... Dotaknili smo se nacina dela, razpravljali o zahtevnosti nalog, obsežnosti gradiva. Razrednik je tako poskrbel za pretok informacij med ucenci svojega oddelka in ucitelji oddelcnega uciteljskega zbora. Pogosto so bili otroci v stiski zaradi onemocenega ocenjevanja znanja, saj se je snov kopicila pri vseh predmetih. So se pa pri teh urah znali tudi zelo sprostiti; poskrbeli smo za smeh, dobro voljo, izmenjavo kuharskih receptov … Ucenci so za prijateljski razred pripravili tudi filmcek, pri pripravi katerega sem jim pomagala z idejo in predlogom realizacije, potem pa so se sami organizirali, posneli vsak svoj del in filmcek tudi zmontirali. To je bil le eden od nacinov, kako je razred klub karanteni ostal povezan. Dvakrat tedensko sem bila med 12. in 14. uro eno uro na voljo za individualne pogovore, kajti razrednikova najpomembnejša vloga pri delu na daljavo je bila po mojem mnenju zagotovo biti dober poslušalec. Na pogovore so pogosto «prihajali« ucenci, ki niso imeli težav s pridobivanjem znanja, ampak so se pocutili osamljene, potrte, neaktivne … Ker se niso izvajale izvenšolske dejavnosti, jih je veliko pogrešalo treninge, glasbeno šolo, verouk … Vedno sem jim prisluhnila in svetovala, jih tolažila, spodbujala, po potrebi pa sem jih usmerila na katero od šolskih svetovalnih delavk. Nasvete, spodbude, usmeritve za delo z ucenci pa so potrebovali tudi starši, eni manj, drugi vec. Prakticno cele dneve sem jim bila na voljo za pogovor, ki smo ga opravili preko videoklica ali telefonskega pogovora. S starši smo se pogovarjali o tem, kako lahko svojemu otroku pomagajo pri delu, najpogosteje pa so starši izražali skrb zaradi otrokove pretirane uporabe sodobne tehnologije. V pogovorih sem tako spoznavala tudi družinske situacije, ki so mi razjasnile marsikatero ucencevo stisko. Prav tako smo izpeljali mesecne govorilne ure na daljavo in roditeljski sestanek. 1.1.2.1 Medijska »dieta« Glede na to, da so ucenci prakticno cele dopoldneve preživeli pred racunalniškimi zasloni (nekaj pouka, vecinoma pa brskanje po spletu, igranje igric + odsotnost staršev), sem razmišljala, kako bi jih vsaj za nekaj dni odvrnila od pretirane uporabe svetovnega spleta oziroma njihovega najljubšega, najbolj pogosto uporabljenega medija. V predhodno izvedeni anketi je namrec kar 81 % ucencev za najljubši medij izbralo svetovni splet, 15 % televizijo, 4 % radio, tiskanih medijev pa so zapisali, da se ne poslužujejo. Ravno zato se mi je zdelo smiselno, da v poskus vkljucimo svetovni splet. Ucence sem seznanila, da njihova udeležba v poskusu ni obvezujoca; kljub temu se je zanj odlocilo 81 % ucencev 8. razreda (a in b oddelek). Dobili so navodilo, da se morajo pet poljubnih zaporednih dni odpovedati uporabi tega medija. https://lh6.googleusercontent.com/xUHnNjzpg-DbAAUdPKFRhulEL1CTPIzoqmBwDgEASuCIrL05u44uJhAuCtZcrmUjRgCj9HOkYqjeo__e_G6h7oVEmIuXVMGZnXjRUxG3RYOqYiJziw1hB6Cth3QzurMx7pzFlPMsbimBrozrQBgGFVBJ6WM7Pf6uoBchhDjLsYdY6AHMIks88VpBMVR_b-OTc7Px9Q Lastni vir Od 26-ih ucencev, ki so bili pripravljeni sodelovati v poskusu, jih je kar 20 uspelo napisati dnevnik, v katerega so vkljucili svoje obcutke, razmišljanja ob omejeni uporabi spleta. Vsi sodelujoci niso prišli do enakega spoznanja; kar 56 % odstotkov jih je priznalo, da niso zdržali in da so vsak dan vsaj nekaj minut preživeli na spletu, da so preverili dogajanje na družbenih omrežjih, vendar so ob tem cutili slabo vest, ker so vedeli, da se niso držali prvotnih navodil. Ostalih 44 % je porocalo o tem, da niso imeli vecjih težav, da so si cas zapolnili z drugimi novimi dejavnostmi; kar 5 ucenk je pricelo plesti, najpogosteje pa so navajali, da so brali. Ucenci so spoznali, da se da normalno, polno, kvalitetno živeti tudi brez pretirane uporabe spleta, da sta gibanje v naravi in druženje v živo veliko bolj zanimiva kot virtualna, cisto vsi sodelujoci pa so se strinjali, da se bodo »diete« še kdaj poslužili, ker je bila zanje tudi poucna. Naucili so se, da je splet z vidika pridobivanja informacij zelo uporaben medij, da pa zna nenadzorovana uporaba le-tega pripeljati tudi v odvisnost. Starši so po tej »dieti« porocali o spremenjenem obnašanju otrok, pozitivno je le-ta vplivala na družinsko klimo, saj so vec casa preživeli z družinskimi clani, pomagali pri gospodinjskih opravilih in kar je tudi pomembno, vec casa preživeli zunaj. 2 ZAKLJUCEK Ucitelj razrednik je v casu pouka na daljavo odigral pomembno vlogo. Njegova nenehna komunikacija, skoraj 24-urna vpetost v reševanje in premošcanje težav so ga v oceh ucencev in staršev naredili najpomembnejšega. Na svoje zadolžitve je lahko gledal iz dveh zornih kotov, in sicer je situacijo lahko smatral kot težko, obremenjujoco, skoraj brezizhodno, lahko pa je nanjo gledal s pozitivnega zornega kota, jo vzel kot izziv in v njej okrepil svoj odnos z ucenci, starši, uciteljskim zborom, svetovalno službo in vodstvom šole. Svoje temeljne vloge je uresniceval po svojih moceh, pri cemer sta bili pri delu na daljavo malo manj izraziti administrativna ter posredovalna, veliko bolj pa preostalih pet. Tako razredništvo v šoli kot na daljavo ima vsako svoje prednosti in slabosti, vendar menim, da se je dober razrednik sposoben prilagoditi vsem razmeram ter pedagoški trikotnik v izrednih razmerah ohraniti še tesneje povezan. 3 LITERATURA IN VIRI 1) Programske smernice za delo oddelcnega uciteljskega zbora in oddelcne skupnosti v osnovnih in srednjih šolah ter dijaških domovih. 2) http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/programi/media/pdf/smernice/Programske_smernice_za_delo_ouz_in_os.pdf (18. 8. 2022) 3) Ažman, Tatjana. 2012. Sodobni razrednik. Ljubljana: ZRSŠ. UCNE STRATEGIJE ZA USPEŠNO USVAJANJE NEMŠKEGA STROKOVNEGA BESEDIŠCA LEARNING STRATEGIES FOR SUCCESSFUL ACQUISITION OF PROFESSIONAL GERMAN VOCABULARY Jana Marincek Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Vocational College, Slovenia Izvlecek Pri višješolskem predmetu Strokovna terminologija v nemšcini za poklice v gostinstvu in turizmu je kljucni cilj poznavanje in aktivna raba strokovnega besedišca in komunikacijskih vzorcev. V razmeroma majhnem casovnem obsegu (120 pedagoških ur) morajo študenti usvojiti besedišce s podrocja gostinskih in turisticnih storitev. Najtežje je zagotovo tistim, ki se z nemšcino srecujejo prvic. V referatu predstavim nekatere ucne strategije s prakticnimi primeri za hitrejše in ucinkovitejše pomnjenje besed: mnemotehniko, asociacije, miselne vzorce. V fazo utrjevanja besedišca vkljucujem sodelovalne ucne metode, kar prikažem na primeru metode sestavljanke. K dvigu ucne motivacije in boljšim ucnim dosežkom prispevajo tudi didakticne jezikovne igre. Prilagodim jih študentom, nivoju njihovega znanja in jezikovnim ciljem. Novo besedišce ponovijo na kreativen nacin z aktiviranjem vseh štirih jezikovnih spretnosti. Z uporabo predstavljenih strategij in tehnik študenti izboljšajo kvaliteto in kvantiteto pomnjenja. Kljucne besede: usvajanje besedišca, ucne strategije, mnemotehnike, preglednice, sodelovalno ucenje, didakticne jezikovne igre Abstract The key objective of the German for Specific Purposes (GSP) course in the Hospitality and Tourism programme at the Vocational College is to gain knowledge of and to use actively professional vocabulary and communication patterns. In a relatively short time (120 teaching hours), students have to acquire vocabulary in the fields of hospitality and tourism services. This proves to be the main obstacle for those students who are exposed to the German language for the first time. The paper presents some learning strategies with practical examples to help students remember words faster and more efficiently, including mnemonics, associations, and mind maps. I incorporated cooperative learning methods in the vocabulary consolidation phase, which is illustrated with the jigsaw method. Didactic language games, adapted to the students’ language level and learning goals, help to increase learning motivation and improve achievement. The students repeat new vocabulary in a creative way, activating all four language skills. By using the strategies and techniques presented in the article, the students improve the quality and quantity of their memorisation. Keywords: vocabulary acquisition, learning strategies, mnemonics, charts, cooperative learning, didactic language games 1 UVOD Na višjih strokovnih šolah se znanje tujega jezika nadgrajuje v smeri jezika stroke. V višješolski študijski program Gostinstvo in turizem so v predmetnik vkljuceni trije tuji jeziki: - Strokovna terminologija v tujem jeziku 1 – anglešcina (STA) - Strokovna terminologija v tujem jeziku 2 – nemšcina (STN) - Strokovna terminologija v tujem jeziku 3 – italijanšcina (STI) Pri 1. in 2. tujem jeziku predpostavljamo že doloceno predznanje, ki so ga študenti usvojili v sekundarnem izobraževanju, 3. tuji jezik pa študenti spoznavajo povsem od zacetka. Dolocen del obravnavanega besedišca na podrocju gostinstva in turizma se prekriva s splošnim besedišcem (hrana, pijaca, potovanja, aktivnosti v prostem casu …), ki ga nadgradimo s komunikacijskimi sredstvi – tipicnimi besednimi zvezami in frazami iz poklicnih situacij: strežba, opis in priporocanje jedi, pritožba in reagiranje, situacije na recepciji, opisi ponudb, svetovanje gostom, poznavanje in predstavljanje slovenskih turisticnih destinacij, regij, znamenitosti, programov itd. Vecina študentov prihaja s predznanjem, približno cetrtina pa se z nemšcino srecuje prvic. Le-te je potrebno motivirati in jim s pomocjo uporabnih gradiv, ucinkovitih vaj in strategij omogociti, da cim prej dohitijo študente s predznanjem. Po zaenkrat še veljavnem predmetniku imajo študenti pri predmetu Strokovna terminologija v nemškem jeziku 60 ur predavanj in 60 ur vaj, skupaj 120 kontaktnih ur. Prav toliko ur je namenjenih samostojnemu delu študentov, ki vkljucuje sprotni študij, domace delo, seminarske naloge, priprave prezentacij ter priprave na izpite. Iz izkušenj ugotavljam, da se vecina študentov tujemu jezika ne posveca sproti, pripravljajo se le na seminarsko nalogo in izpit. V prispevku predstavljam nekatere ucne strategije in tehnike, ki pripomorejo k ucinkovitejšemu in trajnejšemu pomnjenju nemškega besedišca. 2 BESEDIŠCE Pojem besedišce (sopomenke: besedje, besedni zaklad) Jože Toporišic v Enciklopediji slovenskega jezika opredeli kot besedje dolocenega besedila ali tvorca besedila in kot besedni fond nekega jezika (Toporišic 1992, 7). Psiholingvistika in jezikovna didaktika locujeta dva nivoja besednega zaklada, o katerih govorimo tako pri usvajanju materinšcine kot tujega jezika: - aktivni ali produktivni besedni zaklad obsega besedišce, ki ga razumemo in ustrezno uporabljamo. Za osnovni nivo znanja tujega jezika (A2) to pomeni okoli 2000 besed. - v pasivni ali receptivni besedni zaklad sodi fond besed, ki jih uceci v tujem jeziku razume, ne pa tudi aktivno uporablja. Sem prištevamo tudi potencialni besedni zaklad, ki obsega tvorjeno besedišce, s katerim se uceci srecuje prvic, a ga prepozna, saj razume posamezne dele tvorjene besede. 3 USVAJANJE BESEDIŠCA V TUJEM JEZIKU Ucenje tujega jezika v zacetnem koraku pomeni ucenje besed. Novo besedo v tujem jeziku najprej spoznamo, si zapomnimo njen pomen, da jo lahko v novi situaciji prepoznamo in razumemo. Iz pasivne faze razumevanja se premaknemo v aktivno fazo, ko znamo besedo uporabiti v ustreznem kontekstu. Za uspešno komunikacijo pa je besedišce potrebno opremiti z jezikovnimi pravili tujega jezika. Veckrat ko bomo novo besedo slišali, ponovili, prebrali, uporabili, prej se bo iz kratkotrajnega preselila v dolgotrajni spomin, kjer bo ostala le, ce jo bomo uporabljali. Novo besedo spoznavamo v vseh njenih odtenkih – zapis, izgovor, jezikovne lastnosti, povezane z besedno vrsto, ki ji beseda pripada (samostalnik, glagol, pridevnik …) Delo z besedišcem predstavlja temelj ucenja tujega strokovnega jezika. V študijskem gradivu se študenti srecujejo tako s kratkimi besedili (recepti, jedilni list, dialogi v razlicnih poklicnih situacijah, opisi tradicionalnih jedi) kot tudi z daljšimi (predstavitev gostinskega ali turisticnega podjetja, opisi turisticnih produktov in destinacij). Gradivo vkljucuje raznolike vaje za utrjevanje besedišca – vaje izbirnega tipa, vstavljanje ustrezne besede, oblikovanje tematskih sklopov in besednih družin, ustvarjanje slovarcka k neki temi, povezovanje besede z njeno razlago ali slovensko ustreznico. Trening besedišca vkljucuje vse štiri jezikovne spretnosti branje, poslušanje, govor in pisanje ter od enostavnejših nalog prehaja h kompleksnejšim. Besede, besedne zveze in govorna sredstva, ki se uporabljajo v poklicnih situacijah, se s ponavljanjem zasidrajo v dolgotrajni spomin in so ucecemu v ustrezni situaciji na voljo za uporabo. 4 UCNE STRATEGIJE V procesu ucenja je pomembno, kako nove besede uvedemo, kako in kolikokrat jih utrdimo, slišimo, preberemo, zapišemo in uporabimo. Novo besedišce mora od faze uvajanja preko faze utrjevanja do faze uporabljanja, pri cemer predavatelji tujih jezikov dajemo prednost dinamicnim ucnim metodam, ki spodbujajo k aktivnemu in kreativnemu sodelovanju. Marsikateremu študentu gostinstva in turizma predstavlja ucenje novih besed velik izziv, s katerim se ne zna uspešno spoprijeti. Zato je zelo pomembno, da jim predavatelj predstavi uporabne tehnike za boljše pomnjenje, sami pa si potem izberejo najustreznejšo. V psiholingvistiki se je uveljavilo vec klasifikacij ucnih strategij, omenjam tiste, ki so še posebej pomembne pri usvajanju besedišca: - strategije ponavljanja – podcrtovanje, oznacevanje, glasno ponavljanje in prepisovanje besed, medsebojno izpraševanje … - organizacijske strategije – novo besedišce strukturiramo in ga cim pregledneje uredimo: jezikovne kartice, slovarcek novih besed, miselni vzorci, razvršcanje besed v skupine (npr. po besednih družinah, skupnem pomenskem polju), povzetki … - elaboracijske strategije – nove besede utrjujemo z branjem ali poslušanjem (avtenticnih) besedil, glasbo, video posnetki … (Kaiser 2022) H kognitivnim ucnim strategijam sodijo tudi tehnike pomnjenja – mnemotehnike, pri katerih z asociacijo, vizualizacijo, rimami ali številkami poenostavimo pomnjenje težjih informacij. 4.1 PRAKTICNI PRIMERI PRI UCENJU NEMŠKEGA BESEDIŠCA Pri uvajanju, razlagi in utrjevanju besedišca gre za prepletanje kognitivnih ucnih strategij. V nadaljevanju nekaj tehnik, ki so se izkazale za uspešne. Primer besedne mnemotehnike: Nemške besede za pribor (Löffel, Gabel, Messer) so relativno težke, enako velja za spol teh samostalnikov. S tvorbo kratice LÖGAME dosežemo ponoven priklic teh besed. V vrstnem redu der (Löffel) – die (Gabel) – das (Messer) si zapomnimo še clene. S tem primerom študente spodbudimo, da si pomagajo z mnemotehniko. Pozitivni transfer iz materinšcine v tuji jezik: Nemško besedo za poroko – die Hochzeit – si zapomnimo s pomocjo asociacije na slovensko pogovorno besedo »ohcet«. Takih primerov je ogromno, saj na podrocju kulinarike v slovenskem pogovornem jeziku in narecjih poznamo veliko besed, ki imajo svoj izvor v nemšcini: talar (Teller), putr (Butter), knedl (Knödel), šnicl (Schnitzel), šefla (Schöpflöffel), župa (Suppe)…Transfer ima pozitivno vlogo pri priklicu nemške besede, opozarjati pa je potrebno na pasti negativnega transferja, ki se lahko pokaže kot napacen zapis. V nadaljevanju primer naloge iz uvodnih ur, pri kateri študenti aktivirajo predznanje in pripenjanje novih informacij na že obstojece (Slika 1). Slika 1: Welche deutschen Wörter verstehen Sie? / Katere nemške besede razumete? Hotel, Rezeption, Nummer, Zimmer, Formular, Schlüssel, Reise, Montag, Jahr, Restaurant, Kellner, Spezialität, Dessert, Speisekarte, Strudel, Tisch, Platz, Café, Rechnung, Trinkgeld, Preis, Bier, Europa, Familie, Student, Wein, Tourismus, Gast, Universität, Information, Übernachtung, Gastronomie, Kulinarik, Besteck. Vir: lasten, september 2020 V zgornji nalogi je 34 samostalniških besed, od tega 16 izposojenk oz. tujk (Hotel, Rezeption, Nummer, Formular, Restaurant, Spezialität, Dessert, Café, Europa, Familie, Student, Tourismus, Universität, Information, Gastronomie, Kulinarik) in 6 besed, ki so jih nekatere socialne zvrsti slovenskega jezika (pogovorni jezik, narecja, žargon) prevzele iz nemšcine (Kellner, Strudel, Platz, Trinkgeld, Bier, Besteck). Študenti s predznanjem razumejo vse besede, zacetniki pa lahko s pomocjo pozitivnega jezikovnega transferja razumejo najmanj 22 besed ali pa tudi vec. Tak rezultat jih motivira in potrjuje dejstvo, da je vsak naslednji novi tuji jezik za ucenje lažji. Preostalih 12 samostalnikov (Zimmer, Schlüssel, Reise, Montag, Jahr, Speisekarte, Tisch, Preis, Wein, Gast, Rechnung, Übernachtung) razložimo z naslednjimi tehnikami: - s podobnostjo z angleškim jezikom (Montag/Monday, Gast/guest, Preis/price) - s primerom v besedni zvezi (das Jahr 1980) ali stavku (Das Hotel hat 50 Zimmer). - s sliko predmeta (Tisch, Speisekarte) - pri težjih besedah s prevodom (Übernachtung) Pri razlagi besed uporabljamo ciljni jezik in k temu spodbujamo tudi študente. Pri zahtevnejših besedah in samostojnem delu si pomagajo s spletnim slovarjem, pri cemer je pomembno, da jim predstavimo kvaliteten spletni slovar (PONS) ter razložimo pravilno uporabo. Hkrati s pomenom je potrebno usvojiti še naslednje lastnosti zgornjih samostalnikov: pravilen zapis, korekten izgovor ter oblikoslovne znacilnosti (spol, število – tvorba množine). Nalogo zato nadgrajujem v vec smeri: v trening pravilnega izgovora in v razlago oz. ponovitev nemškega clena. Študenti v dvojicah razvrstijo besedišce v tri skupine glede na slovnicni spol (der/die/das), ob tem pa urijo tudi socialne kompetence. 4.1.1 Kako si zapomniti nemški clen Slovnicni spol nemških samostalnikov izražajo cleni: der (moški spol), die (ženski spol) in das (srednji spol). V vecini primerov se ga je potrebno nauciti hkrati z novo besedo, obstajajo pa pripomocki, ki ucecemu pomagajo pri dolocanju ustreznega clena. Pri svojem dolgoletnem pedagoškem delu ugotavljam, da vecina študentov teh pravil (z izjemami!) v sekundarnem izobraževanju ni spoznala. Gre za dolocitev slovnicnega spola glede na pripono (sufiks) ali glede na pomen samostalnika. Na sliki 2 je prikazana poenostavljena preglednica, ki študentom pomaga, da pri dolocenih samostalnikih zagotovo izberejo pravi clen. Slika 2: Pomoc pri dolocanju clena v nemšcini https://lh6.googleusercontent.com/GkXEYR2KC-UGlY3YKhoHOcD5KkxNhPfguSOd6RpHG5S89y2H9JOiEcH6FnExhsAB3gKuvP16PAVvAxPk0WkiI97kV-U0ftnqOje20ZigTPlAx8ftXvoqAEDLy__kB09tslZ1lWFVpcVgmczVKl7kfPoe7J34ytPqj6X4P6fUcSEGrKGqc82C0bdJN6DgGhFCl-H-eA Vir: lasten, november 2020 Tudi besedišce in informacije povezane z njim lahko predstavimo vizualno, s pomocjo slik, tabel in preglednic ter na ta nacin izboljšamo pomnjenje. Študenti zgornjo preglednico utrdijo tako, da jo samostojno oblikujejo kot miselni vzorec, v katerega dodajo še primere: -el – Löffel, -e – Reise, -chen – Brötchen. Miselne vzorce lahko ustvarijo na dva nacina: - s katero od spletnih aplikacij (GitMind, WiseMapping, XMind), ki ponujajo kreativne nacine ustvarjanja miselnih vzorcev, - rocno – nevroznanstveniki poudarjajo, da pri pisanju z roko zapisano uspešneje pomnimo in je ucni proces ucinkovitejši. Miselne vzorce lahko uporabijo tudi za ucenje nemških besed po tematskih sklopih. 5 SODELOVALNE UCNE METODE Osnovni princip sodelovalnega ucenja predpostavlja, da študenti pri urah delajo tako individualno kot tudi v skupini, pri cemer se medsebojno dopolnjujejo. Sodelovalno ucenje je vec kot le delo v skupinah, vsak clan skupine namrec prevzame del odgovornosti, hkrati pa si medsebojno pomagajo. Pri tem se krepijo socialne kompetence študentov: poslušanje, sprejemanje mnenj (stališc, odgovorov) drugih, spoštljiv odnos in toleranca. Kljucne faze sodelovalnega ucenja so: 1. razmišljanje (samostojno reševanje naloge), 2. sodelovanje (skupinski pogovor o nalogi, izmenjava mnenj, preverjanje rešitev, skupni povzetki …) in 3. predstavitev rezultatov v skupini (Kräemer 2019). Študentom je potrebno predstaviti namen, potek in smisel sodelovalnega ucenja ter dodati fazo refleksije, kjer predavatelj zbere povratne informacije študentov o nalogi in nacinu dela. 5.1 METODA SESTAVLJANKE Metodo sestavljanke oz. metodo mešanih skupin (nem. Gruppenpuzzle, ang. Jigsaw Technique) je razvil ameriški psiholog Elliot Aronson že v 70. letih 20. stoletja. Spodbuja pozitivno soodvisnost med clani skupine, ucenje drug od drugega, doseganje skupnega cilja ter individualno odgovornost. S to metodo dosegamo najvišje ravni po Bloomovi taksonomiji znanja (analiza, vrednotenje in ustvarjanje). Razlicni vsebinski sklopi znotraj iste teme se najprej razdelijo med študente v maticni skupini, nato se formira ekspertne skupine, v katerih so študenti z istim vsebinskim sklopom, na koncu pa se opremljeni z znanjem vrnejo v maticno skupino, kjer vsak predstavi svoj vsebinski sklop. Posamezni deli neke teme se sestavijo v celoto, od tod tudi nemško poimenovanje Gruppenpuzzle (Unterrichtsmethoden 2020). Metodo sestavljanke uporabljam za trening in utrjevanje besedišca, ki ga razložim že predhodno na predavanju. Temo najlepše slovenske destinacije (Die schönsten Ausflugsziele in Slowenien) razdelim na štiri ali vec posameznih podtem – Blejsko jezero/Bleder See, Dolina Soce/Soca-Tal, Postojnska jama/Postojna-Grotte, Obalno mesto/Küstenstadt Piran – in za vsako pripravim opis v nemškem jeziku (med 120 in 160 besed). Slika 3 prikazuje primer besedila o dolini Soce. Besedilu obvezno sledi naloga, s katerim preverim razumevanje besedišca. Slika 3 https://lh6.googleusercontent.com/r-I4MFI0WOooBvqg7Kk6sP8SOZ5____st8rp3jpBw9Zt8qPt9z01a4VEt-NiuoWMYZjN6mZBG-FSvSi0fEXuvmYbRVW3dnZTb-Hj5nBczK0p7r2e7tkBS7ZaE0SpZc9f_eYJAs5sYQxqEPyrM2rrExf-TtAZ8blv1asJ2fF2sMN8C1a9UPP0wwyH3UGoGbivMNvUrA Vir: lasten, marec 2021 Metodo sem nekoliko prilagodila in jo pri vajah strokovnega nemškega jezika izvedem v naslednjih korakih: 1. korak: Idealno je, ce lahko sestavim štiri maticne skupine s štirimi clani. Ce je v skupini 20 študentov, tvorimo pet skupin. Vsak študent v skupini dobi svoje besedilo v nemšcini z opisom izletniške tocke. Besedilo prebere in reši nalogo za preverjanje razumevanja besedišca (približno 10 minut). 2. korak: Sestavim skupine strokovnjakov, v katere vkljucim študente, ki so obravnavali isto destinacijo. Skupaj preverijo nalogo, se posvetujejo o morebitnem neznanem besedišcu in se zedinijo o pravilnih rešitvah. Na plakat (A1) nalepijo fotografijo kraja (priskrbi predavatelj), oblikujejo miselni vzorec, nato pa vsak clan glasno predstavi kraj. Spodbujam clane, da pomagajo manj spretnim govorcem. Vsak naredi fotografijo plakata, ki jo posreduje na svoj e-naslov. (20-30 minut) 3. korak: Študenti se iz ekspertnih skupin vrnejo v maticno skupino, vsak clan skupine s pomocjo fotografije plakata (najbolje, da jo odpre na racunalniku) v nemšcini predstavi svoj turisticni kraj, posluša ostale tri predstavitve in sodeluje z vprašanji (20 minut). Po koncani nalogi lahko glavne informacije napišemo na tablo. Ce imamo študente, ki jim je ustna predstavitev pretežka, jih lahko vkljucimo v tem delu in prispevajo zapis. 6 DIDAKTICNE JEZIKOVNE IGRE Pri vajah strokovnega tujega jezika v terciarnem izobraževanju smo predavatelji pogosto v dilemi, ali uporabiti jezikovne igre. Obcasno jih vkljucim, saj razbremenijo in popestrijo vaje, v ucenje pa vnesejo dodatni zagon. Jezikovna igra ne sme biti mašilo, njena vkljucitev naj bo nacrtovana, sistematicna. Vedno jo navežem na ucno snov in sledim ucnemu cilju, ki ga predstavim tudi študentom. Ker ima zmagovalca ali zmagovalno skupino, so študenti bolj motivirani, pri tradicionalnih vajah pa temu ni vedno tako. Zelo priljubljen je tekaški narek. 6.1 TEKAŠKI NAREK Tekaški narek (nem. Laufdiktat) vkljucuje gibanje, vizualizacijo in sodelovalno ucenje, zato ima velik didakticni potencial. Edini protiargument je, da vzameta priprava in izvedba kar precej casa. Cilj didakticne igre je utrjevanje besedišca z uporabo vseh štirih jezikovnih spretnosti. Najprej pripravim kratko besedilo o tradicionalnih slovenskih sladicah, ki ga sestavlja pet povedi (Slika 4). Tekst natisnem na tri liste, vsak list prilepim na steno (tablo ali okno) na razlicnih koncih ucilnice. Nato oblikujem tri skupine s petimi udeleženci, pri cemer je pomembno, da skupina od dalec ne more brati z lista. Vsaka skupina dobi prazno predlogo z imenom skupine, na katero bodo njeni clani zapisali besedilo z lista. Nalogo pricnejo vse skupine hkrati, tako da gre (ali pa stece, zato takšno ime igre) prvi študent do lista, tiho prebere prvi stavek, si ga zapomni, se vrne k skupini in stavek narekuje drugemu študentu, ki ga zapiše. Ce je študent-bralec stavek medtem pozabil, se lahko vrne k listu in ga ponovno prebere. Ko je prvi stavek zapisan, gre k listu naslednji študent, si prebere in zapomni drugi stavek, se vrne k skupini ter ga narekuje sošolcu. Sedaj zapisovanje stavka prevzame drug študent. Vsak študent je enkrat bralec in enkrat zapisovalec. Naloga je koncana, ko je vseh 5 povedi zapisanih, lahko jo tudi casovno omejimo. Na koncu vsaka skupina s pomocjo originalnega besedila popravi napake v zapisu. Zmagovalna skupina je tista, ki je besedilo zapisala s cim manj napakami. Smiseln zakljucek naloge: pravilno besedilo o slovenskih sladicah študenti glasno preberejo, pri cemer smo pozorni na pravilen izgovor. Zahtevnejša verzija: vsak clan skupine pove na pamet povedi, ki si jih je zapomnil. Nekateri si zapomnijo vseh pet. Slika 4. Primer besedila za tekaški narek https://lh5.googleusercontent.com/BhRemifjITncIRtjky9O-Pk36thGstvU500iRPI_gCSodYPjTLYjQ0zGKHxo3xlrDgxSNtiSg0LL2c9Kxecfxc1tN2J5IFIik6pegkSls6ftohStH69EyQY2v9cAyreGttGfu56Ot_FR2Eqe052H8wKVtccl0Sp1mMVk1MWT6ZlEPgAwW316lhxvkpqtIrsbPxpkkQ Vir: lasten, februar 2020 7 ZAKLJUCEK Pri ucenju tujega jezika v okviru študijskega programa Gostinstvo in turizem smo osredotoceni na usvajanje strokovne terminologije. V procesu ucenja je študentom potrebno predstaviti ucne tehnike, ki bodo pripomogle k boljšemu pomnjenju besedišca in s tem hitrejšemu ucnemu napredku, kar bo povecalo tudi motivacijo. Hkrati je frontalno poucevanje nujno kombinirati z metodami sodelovalnega ucenja, ki spodbujajo komunikacijo, sodelovanje, odgovornost in kriticno razmišljanje. Študenti dobijo priložnost uciti se drug od drugega, hkrati pa ob upoštevanju razlicnosti razvijajo toleranco in medsebojno spoštovanje. Pozitivne ucinke vnašajo tudi jezikovne didakticne igre, ki spodbujajo veselje do ucenja v vseh starostnih obdobjih. Ustvarjajo boljšo ucno klimo, vnašajo dinamiko, gibanje in vplivajo na trajnost pridobljenega znanja (Lernspiele 2021). 8 LITERATURA IN VIRI 1) Kaiser, Marie. 2022. Kognitive Lernstrategien. Definition, Beispiele & Anwendung. 2) Kognitive Lernstrategien: Definition, Beispiele & Anwendung | GoStudent (5. 7. 2022) 3) Kräemer, Silke. 2019. Kooperatives Lernen. Gesamtschule Weierheide. 4) Kooperatives Lernen (ge-weierheide.de) (18.8.2022) 5) Lernspiele in der Erwachsenenbildung. 2021. ausbildung-weiterbildung.ch. 6) Ratgeber-lernspiele.pdf (25. 8. 2022) 7) Retelj, Andreja. 2015. Poucevanje strategij za ucenje besedišca pri pouku nemšcine. 8) Vestnik za tuje jezike 2015_FINAL.indd (dlib.si) (12. 8. 2022) 9) Strokovna podlaga za sodelovalno ucenje. 2020.Univerza v Mariboru. 10) Osnutek strokovne podlage_Sodelovalno ucenje_NELE.pdf (um.si) (20. 8. 2022) 11) Toporišic, Jože. 1992. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. 12) Unterrichtsmethoden. Das Gruppenpuzzle. 2020. Betzold Blog. Posodobljeno 28. 4. 2020. 13) Unterrichtsmethode: Das Gruppenpuzzle | Betzold Blog (19. 8. 2022) TACTICS AND STRATEGY OF UKRAINIAN VET METHODOLOGY (2022 WAR PERIOD) PhD, prof. Veronia Martyniuk Chernivtsi high school of commerce, Chernivtsi, Ukraine veronicamartynyuk@gmail.com Abstract The article under review deals with the problem of urgent actions to be taken in the sphere of VET education under the 2022 war in Ukraine. The paper justifies the topicality of the problem in question. Much attention is given to the analysis of the current situation in the Ukrainian VET education. The author throws a new light on the Emergency Remote Teaching methodology and states its efficiency when being applied as a teaching tactical strategy in the war time. To conclude the main theses of the article the author expresses their confidence in the victory of the Ukrainian people in the 2022 war and demonstrates the opportunities of the Emergency Remote Teaching methodology to provide educational services successfully. Keywords: emergency remote teaching, hybrid teaching, VET core curriculum design in the war time 1 TOPICALITY According to the Constitution, any citizen of Ukraine had the right to obtain a worker's qualification at VET (vocational education and training) institutions licensed by the Ukrainian Ministry of Education and Culture, i.e., vocational (VET) schools, lyceums, centers of professional development, integrated works factories, etc. Vocational and technical education (VET) in Ukraine is an integral component of the Ukrainian educational system, which says that any citizen of the state can acquire knowledge, abilities and skills when obtaining a certain profession or trade. For many years Ukraine has been successfully updating their VET system through implementation of modern educational approaches. But on February 24, 2022, Russia launched a large-scale invasion of Ukraine. The northern, eastern and southern territories of the country are being bombed and pillaged. Since then, part of the Ukrainian territory has become temporarily occupied, a number of cities, towns and villages have been turned into active battlegrounds. As a result, at least twelve million Ukrainian people have fled their homes. More than five million Ukrainians moved to the neighbouring countries, while about eight million people are still thought to be displaced inside Ukraine itself. About 1,000 children have been confirmed killed or injured in the war, according to UNICEF [10] Ukrainian War Statistics [9] shows that with the start of the war: nineteen Ukrainian VET schools have been completely destroyed; one hundred and eight VET schools have been damaged, ruined, pillaged or looted. Therefore, Ukrainian VET experts faced the urgent necessity of looking for the up-to-date methodological strategies aiming to quickly put the system of state VET education into a sustainable balance. To justify the focus of our investigation we used a descriptive method of research. It highlights major characteristics of the phenomenon under review. Besides, it will help meet the research outcome and the end objective of research goals – to demonstrate efficiency of emergency remote teaching (ERT) when being applied to the VET education in the war time. 2 THEMATIC INTERPRETATIONS 2.1 CHALLENGES OF UKRAINIAN VET METHODOLOGY IN TIME OF THE 2022 WAR IN UKRAINE As a matter of fact, under the war, the law on VET education in Ukraine could not be applied to the people who stay on the temporally occupied territories of the country. Explicitly, the war necessitated VET schools on the occupied territories to shut down. As for the front-line areas, where many children remain unsafe, Ukrainian education officials say only online education is available. On the unoccupied territories under the circumstances as explained, Ukrainian VET system had to shift from traditional education to emergency remote teaching (ERT). As teaching methodology goes, emergency remote teaching (ERT) is meant to be a temporary shift from the traditional modes of teaching. It is helpful when teaching becomes remote (or distant) because of the war or some other hazardous situation. This takes what would have otherwise been face-to-face or hybrid teaching and transforms it to become digital education. Note that rapid ERT implementation in Ukraine revealed a lot of challenges. 1) ERT should be properly designed and well thought out before being used. But with the lack of time teachers started implementing it “intuitively” with rely on their personal teaching experience. 2) More than 22 thousand teachers (5%) moved to Europe and have not come back yet. A lot of them continue teaching online. We are grateful to EU countries, who were quick to support Ukrainian teachers, including through waivers of language or qualification requirements that would otherwise apply. 3) Unlike online learning, ERT is meant to be temporary. Under the war, Ukrainian teachers of VET should take into consideration that their students: . have less time spent on learning; . are provided with lower quality of instruction via war-time remote/online teaching; . obtain less content covered during online instruction; . are under stress because of the war horrors, constant air raid sirens, etc. As a result, within a year sudents’ learning outcomes could happen to be below the lowest-performing point as compared to European VET education standards. To overcome hazardous impacts of the war on education Ukrainian methodologists [5, 8] introduced the four “A” principles of ERT implementation in Ukraine. Accordingly, national education endeavors to be: Available, i.e., it is free of charge, with proper educational infrastructure and resources for sustainable access to schooling and motivated teaching staff; Accessible for Ukrainian students on the state territory and abroad; Adaptive, i.e., content of knowledge framework should be flexible, up-to-date, relevant and of high quality with a full scale of Academic freedom. To put this idea into practice it is necessary to create a safe learning environment (SLE). It involves every aspect of creating a positive experience for students [3]. In the war time we consider ‘safe physical space’ to be one of the most important SLE elements. With the start of the war President Volodymyr Zelenskyy signed Decree . 64/2022 “On the imposition of martial law in Ukraine”. The document contains some restrictions and regulations to be fulfilled. In the sphere of education – children who stay in the front-line areas (online teaching) as well as students on the unoccupied territories (hybrid teaching) are provided with the emergency remote teaching (ERT). It should be mentioned that to start hybrid schooling on the unoccupied territories every educational establishment must be equipped with a bomb shelter on its territory. When the air raid sirens are on, all the students and teachers must hide themselves in the shelter. We address you to the table which demonstrates the number of bomb attacks on Ukrainian schools since the time (February, 24) razzi invaded Ukraine. Judging from the information presented [10] officials firmly state that “beyond the horror of children being killed or physically hurt in attacks, almost every child in Ukraine has been exposed to deeply distressing events, and those fleeing violence are at significant risk of family separation, violence, abuse, sexual exploitation, and trafficking”. UNICEF continues to call for an immediate ceasefire in Ukraine and for all children to be protected from harm. This includes ending the brutal use of explosive weapons in populated areas and attacks on civilian facilities and infrastructure. Understandably, to keep our students in psychological balance we pay great attention to different aspects of the “teachers–students–their parents” partnership with all the learning community as a whole. We agree to Bozkurt, A., Sharma, R. [4], who state that ERT processes should not aim at purely learning, but rather, be directed towards therapy, empathy, and care. We should show our commitment to support our students, and to institute teaching and learning on the grounds of a pedagogy of care, not on purely didactic and insensitive grounds. Moreover, ERT providers should collaborate with different shareholders (e.g., psychologists, sociologists, therapists, etc.) to offer better and timely solutions. Producing solutions on broader grounds is vital, because during the war time, delivering content is not the only issue of concern, caring and psychosocial support at such times is also important. Here it is important to draw attention to the role of the teacher because we should know what makes an effective teacher in the wartime. Judging from the distressful war time teaching experience it will be necessary and efficient to: . be flexible and ready for change and quick decisions . be empathetic and tolerant . give students a choice . listen to student voices . communicate more and provide options (different channels/media, any time) . be online 24/7 . provide more learning resources . give more time to complete learning tasks and extend deadlines . use more alternative types of assessment (e.g. take-home, projects) . do not be afraid to take risks and never give up! War time teaching practices show that Bozkurt, A., Sharma, R. [4] are absolutely right when saying that “We have to keep in mind that students will remember not the educational content delivered, but how they felt during these hard times. With an empathetic approach, the story will not center on how to successfully deliver educational content, but it will be on how learners narrate these times”. 2.2 STRATEGIC WAYS OF EMERGENCY REMOTE TEACHING IMPLEMENTATION IN TIME OF THE 2022 WAR IN UKRAINE About 2,500 years ago, Chinese military strategist Sun Tzu wrote “The Art of War.” In it, he said, “Strategy without tactics is the slowest route to victory. Tactics without strategy is the noise before defeat.” Tactics and strategy are not at odds with one another – they’re on the same team. In the present paper we would like to express our appreciation and gratitude to Canadian scientists [2] who outlined clear methodological directions (tactical strategy) of Emergency Remote Teaching implementation. The Decree on Internal Academic mobility in the war time (..... ............ ...... . ..... ....... ... 26 ....... 2022 .... . 273) [1] states that VET students from the temporally occupied territories can continue their studies at the vocational schools in the free of war battles regions. After completing their studies, students receive an academic certificate from the partner VET school, where they have studied before; this certificate demonstrates the results of their overall academic achievements. Due to internal academic mobility, students have the right to continue their studies in other vocational schools of Ukraine receiving scholarship and social benefits. That is why we pay so much attention to ERT for the unoccupied territories, where hybrid teaching technology is implemented. It is a combination of a traditional face-to-face teaching and digital education with an access to the AllUkrainian Online School e-platform for distance and blended learning. Emergency Remote Learning has been implemented on the territory of Ukraine because of the rapidly changing landscapes with differing needs and war time limitations. ERL for VET schools is considered to be a temporary shift from instructional delivery to an alternate delivery of methodological tactics. In fact, VET schools located on the unoccupied territories started to add changes into emergency course transitions: course navigation, equitable access addressing lack of reliable computer and broadband, support for students with disabilities, academic integrity, etc. At the beginning of the war, it was no longer acceptable to ignore issues of equitable access and course design. VET schools concentrated on quality of emergency online delivery of the courses, as well as true contingency planning. The primary objective of these drastic measures was not to re-create a robust educational ecosystem but rather to provide temporary access to instruction and instructional supports in a manner that is quick to set up and is reliably available during the war time. According to the standard core curriculum for Ukrainian VET schools educational process is divided into theory (being presented in the classroom) and practice (being conducted in a laboratory or workshop). Both the schedule and structure of hybrid war time teaching vary significantly from the prewar classes. This demands the pedagogical flexibility characteristic of the hybrid model. Similarly, the timetable for face-to-face and online activities was organized in quite different ways that reflected not only pedagogical criteria but also the particular circumstances of teachers and students. Timetables of VET schools from the unoccupied territories are flexible, inclusive, and studentcentered to ensure that all students can access and learn from the course materials, activities, and assignments. Moreover, in the face of the war the timetables of Ukrainian VET schools take into consideration different time zones of Europe as many students though fleeding to EU continue their studies online. Therefore, Emergency Remote Core Curriculum Design of the above-mentioned Ukrainian VET schools includes: . emergency/contingency plan in case classes are temporally cancelled; . welcome email or Viber message sent to students at the beginning of the semester; . contact information of teachers and instructors; . students’ instructions to using Google Meet; . digital resources to replace physical ones where possible (i.e. readings, handouts, assignments, etc.); . online syllabus; . online gradebooks, etc. The following Emergency Remote Core Curriculum Design satisfies the requirements of the theoretical course which is hybrid (online/offline, blended). But how to organize a practical course (internship) for VET students who are either abroad or on the frontline territories? Of course, those VET students who temporally live in EU can perform their internship in hospitality and restaurant business. But in this case, there should be bilateral international agreements. And here is a problem! Moreover, it is almost impossible to grade and assess VET students’ internship results if these students live on the front line thus being involved into online learning only. 3 CONCLUSION The 2022 war in Ukraine produced a devastating impact on the lives of Ukrainian people. Where the schools stood there are ruins and bomb pits. A great number of young people became refugees, homeless or internally re-located. War time situation in Ukraine put forward a lot of challenges before VET education. Guided by the Ukrainian Ministry of Education and Science the team of VET education actors from the unoccupied territories of Ukraine started taking drastic measures to put the system of VET into a sustainable balance. VET experts and professionals came to the conclusion that it is the ERT methodology that can effectively help put official educational strategy into practice. Besides, our national task is to provide students with the opportunity to continue learning in safe spaces and with access to quality and appropriate content. The results of the war time educational management show that ERT methodology when applied to the VET educational process helps overcome difficulties with the Emergency Remote Core Curriculum Design; time management; psychological issues; safe educational ecosystem development, socio-cultural differences and access to formal and non-formal education. Notwithstanding the benefits of ERT, there exist a great number of problems to be solved under the pressure of the war hardships but we shall overcome. 4 LITERATURE 1) Ministry of Education and Science of Ukraine (2022), Tips For Teachers of Vocational Schools for the Effective Organization of Online Learning, https://mon.gov.ua/ua/news/poradi-pedagogam-proftehiv-dlya-efektivnoyi-organizaciyi-onlajn-navchannya 2) Barbour, Michael, LaBonte, Randy, Kelly, Kevin, Hodges, Charles, Moore, Stephanie, Lockee, Barbara, Trust, Torrey, & Bond, Mark (2020). Understanding pandemic pedagogy: Differences between emergency remote, remote, and online teaching. Project: CANeLearn: K-12 Remote Learning in Canada. https://doi.org/10.13140/RG.2.2.31848.70401 3) Barrett, Peter; Treves, Alberto; Shmis, Tigran; Ambasz, Diego; Ustinova, Maria. 2019. The Impact of School Infrastructure on Learning : A Synthesis of the Evidence. International Development in Focus;. Washington, DC: World Bank. © World Bank. https://openknowledge.worldbank.org/handle/10986/30920 License: CC BY 3.0 IGO 4) Bozkurt, A., & Sharma, R. C. (2020). Emergency Remote Teaching in a Time of Global Crisis Due to Coronavirus Pandemic. Asian Journal of Distance Education, 15, 1-6. 5) Education: Impact of the War in Ukraine (May 2022). 6) https://reliefweb.int/report/ukraine/education-impact-war-ukraine-may-2022 7) Hodges, C., Moore, S., Lockee, B., Trust, T., & Bond, A. (2020). The difference between emergency remote teaching and online learning. EDUCAUSE Review, 3. https://er.educause.edu/articles/2020/3/the-difference-between-emergency-remoteteaching-and-online-learning 8) School Education Gateway (2022), Online educational resources in Ukrainian: schooling in Ukraine under adverse conditions. 9) https://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/latest/news/online-ed-resources-ua.htm 10) Transition Promotion Programme “...... ... ..... .......: .......... ..... .. ...... .. ........ ........... ..........” (2022) https://almenda.org/ohlyad-osvita-bez-prava-dostupu/?fbclid=IwAR3yqRaILNoBI_DwmotReRCkDP86nM1vMsgq6x5CR-0SEQJhPnGVqw4TIE8 11) Ukraine under adverse conditions (2022) 12) https://www.schooleducationgateway.eu/en/pub/latest/news/online-ed-resources-ua.htm 13) War in Ukraine has left nearly 1,000 children killed or injuredStatement by UNICEF Executive Director Catherine Russell. 14) https://www.unicef.org/press-releases/war-ukraine-has-left-nearly-1000-children-killed-or-injured OSIP DIJAKOV NA ŽIVILSKI ŠOLI DROPOUT RATE AT SECONDARY SCHOOL OF FOOD PROCESSING Petra Mole Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Živilska šola, Slovenija Biotehnical Educational Centre Ljubljana, Secondary School of Food Processing, Slovenia Izvlecek Osip dijakov v srednjih šolah je resen problem, ki ne prizadene samo posameznika, ki opusti šolanje, ampak tudi družino, šolo in družbo. Glede na trenutni razvoj znanosti bi clovek pricakoval, da bo mladina bila bolj napredna v znanju, žal pa praksa kaže ravno nasprotno. Na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana, Živilski šoli smo se v preteklem šolskem letu spopadali z velikim osipom dijakov. Predvsem je velik osip bil zaznan med dijaki prvih letnikov vseh izobraževalnih programov, ki jih imamo na šoli. Da bi ugotovila, zakaj je prišlo do takega osipa, sem pod drobnogled vzela dijake prvega letnika živilsko-prehranskega tehnika, kjer sem bila tudi razrednicarka. Rezultati raziskave so pokazali, da sta na osipništvo imela najvecji vpliv nemotiviranost za šolsko delo in poklic ter previsoka pricakovanja dijakov in staršev. Kljucne besede: osip dijakov, nemotiviranost, pricakovanja, Živilska šola Abstract Dropping out of secondary school is a serious problem that affects not only the individual who drops out, but also their family, school and society. With the current development of science, one would expect young people to be more advanced in knowledge, but unfortunately real life experience shows the opposite. Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Secondary School of Food Processing faced a high dropout rate in the previous school year. Dropout rates were particularly high among first year students in all educational programmes at the school. In order to find out why the dropout rate was so high, I took a closer look at the first-year students of the Food Processing and Nutrition Technician programme, where I was also a class teacher. The results showed that the biggest factors contributing to the high dropout rate were a lack of motivation for school work and the profession they were studying for at school, and high expectations on the part of students and their parents. Keywords: dropout rate, demotivation, expectations, Secondary School of Food Processing 1 OSIP DIJAKOV Ceprav je formalno izobraževanje še vedno kljucni faktor za socialno vkljucenost, je osip dijakov v zadnjih dveh letih v mnogih državah velik problem. Po podatkih Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje (CPI) iz leta 2019, ki sloni na vzorcnem spremljanju mladih med 18. in 24. letom starosti, ki se neformalno izobražujejo, ima Slovenija enega najnižjih deležev zgodnjega opušcanja izobraževanja in usposabljanja v Evropi. Nekatere raziskave so pokazale, da se 75 % osipa zgodi že v prvih tednih izobraževanja. Osip dijakov lahko povzroci velike pomanjkljivosti v izobraževanju, ki imajo lahko vpliv tudi na socialno in ekonomsko blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij. Poleg tega se lahko družba sooci z vec težavami, npr. ogroženost produktivne zmogljivosti naroda zaradi pomanjkanja kvalificirane delovne sile, znižanje življenjskega standarda, brezposelnost in motece vedenje v družbi. Zadnji dve leti strokovni delavci srednješolskega izobraževanja, stroka in ministrstvo za šolstvo opozarjajo, da se je osip dijakov drasticno povecal. Med najpogostejšimi vzroki za osip v srednjih šolah so naslednji vzorci vedenja: odsotnost od pouka, problematicno vedenje, nizko povprecje ocen, neuspešnost pri dolocenih predmetih, ponavljanje razreda, neznanje slovenskega jezika, stik s socialno službo in/ali z organi kazenskega pregona in drugi psihosocialni problemi. Neposredno s pedagoškim procesom so tesno povezani vzorci vedenja, kot so odsotnost od pouka, neuspeh in ponavljanje razreda. Ce ta proces nudi ustrezno podporo in dijakom daje obcutek napredovanja in pripadnosti razredu in šoli, bo njihova potreba po izostajanju ali prekinitvi šolanja manjša. Dejavniki, ki vplivajo na opušcanje šole, so del zacaranega kroga revšcine in socialne izkljucenosti. Na slednje je velik vpliv imela tudi epidemija Covid-19, ki je poglobila trenutne težave šolstva. Ker ucitelji v tem casu niso dobili nobenih smernic, kako se spopasti s problemom, so skupaj s svetovalno službo vajeti prevzeli v svoje roke in se trudili vsak po svojih moceh. 2 METODA DELA Osip je po definiciji besedni termin, ki izraža razmerje med številom istocasno vpisanih ucencev in številom ucencev, ki v rednem roku koncajo šolanje. Ker je v preteklem šolskem letu bilo veliko osipa med dijaki 1. letnikov Živilke šole, sem v raziskovalni del vkljucila fokusno skupino dijakov izobraževalnega programa živilsko-prehranski tehnik, pri katerih je bil osip zelo velik. V zacetku šolskega leta je bilo v oddelek vpisanih 26 dijakov. Od tega so se zaradi prepisa na druge srednje šole po 14 dneh pouka izpisali trije dijaki. Po 15. septembru je bilo v oddelku 23 dijakov. Da bi vplivala na cim manjši osip dijakov, sem z ucitelji, svetovalno službo, starši in dijaki neprestano sodelovala. Izvedla sem tudi individualne razgovore z dijaki. Pri pridobivanju dolocenih odgovorov dijakov sem si pomagala tudi s spletno aplikacijo Mentimeter. 3 ANALIZA REZULTATOV Ko sem kot razrednicarka opazila, da prihaja do osipa v razredu, sem z dijaki opravila individualne razgovore in sklicala sestanek oddelcnega uciteljskega zbora (OUZ). Pred individualnimi razgovori so morali dijaki najprej rešiti vprašalnik, ki je bil oblikovan v casu projekta MIND+ in je bil namenjen pripravi na individualni razgovor. Nato so sledili razgovori, ki so v vecini potekali na daljavo, in sicer preko spletne platforme Zoom, saj so bili dijaki po enemu mesecu pouka poslani v karanteno. Preko razgovorov sem ugotovila, da je vec kot 57 % dijakov nemotiviranih za šolsko delo, ker jih poklic ne zanima. K nemotiviranosti in slabšim socialnim stikom, 22 % dijakov se namrec ni pocutilo vkljucene v razredno skupnost, je po mnenju dijakov botrovala tudi epidemija Covid-19. Kar 30 % dijakov je bilo mnenja, da so šolska pravila prestroga in z njimi na šoli kršimo clovekove pravice. Slednje je povezano predvsem z epidemiološkimi ukrepi, npr. nošenje zašcitnih mask, varnostna razdalja, omejeno gibanje). Vsak naj bi v razredu imel vsaj po enega prijatelja, na katerega se lahko zanese. Kot takšna je bila najveckrat omenjena ena izmed najbolj uspešnih dijakinj v razredu, ki je kljub negativnemu vzdušju, ki je prevladovalo v oddelku, ohranila interes za poklic. Kljub zelo nizkemu interesu za poklic so se dijaki (78 %) na šoli pocutili dobro. Z ucitelji so imeli vzpostavljen dober odnos (87 %). Po opravljenih razgovorih sem skupaj s svetovalno službo sklicala še sestanek OUZ. Na sestanku so ucitelji podali mnenje oziroma splošni vtis o dijakih. Vec od tega žal nisem pridobila, saj smo dijake poznali zgolj slab mesec in pol. Kar 81 % uciteljev, ki so ucili v tem oddelku, je bilo mnenja, da je razred v vecji meri nemotiviran za poklic (65 % dijakov) in navsezadnje tudi za šolsko delo. Ta vzorec vedenja je že v dobrem mesecu pouka povzrocil tudi druge negativne oblike vedenja, kot so neopraviceno izostajanje od pouka, klepetanje in pridobivanje negativnih ocen. Dijaki so najvec težav imeli pri strokovnih predmetih, tako teoreticnem kot tudi prakticnem delu, ter pri nekaterih naravoslovnih predmetih, kot so matematika, fizika in kemija. Najbolj uspešni pa so bili pri družboslovnih predmetih, in sicer zgodovini in umetnosti. Mnenje, ki so ga podali ucitelji, se je ujemalo z menjeni dijakov, ki sem jih pridobila tekom individualnih razgovorov. https://lh3.googleusercontent.com/5oBooin9_R-vfD1ZZtQPxKvNmF3OB19Q7gSNmf4J514_8Pz0BT30o62Mcj7xbh-fzztoDfP3ZoxmmSHbmBAJDYYlsl0NphSDshMlEmVLsGehAwdFTQpGZutjSTTSS1uDnupLnJ9I1BHvS6zUY1XbKGaf8FDvu-qYypL8TilV3il-xedS7h9lfP5iAzYNpBfJbQUQMQ https://lh4.googleusercontent.com/2ub5M_ZTWA-uJLMxKx6S09Opkd_RPAT-Wudi0lraMENlC3y_ZxV-VBn5UnrgjjV3MHzpHC7syptc_BDkyy8GadOrJOu92uLLW8ugWCq0T1BGauuqvCD1Yp96FNAltfVtkTAtdpN1cIAH5YZI821TzYzTdatAlJbtLZN1b7nsDh79G6oTO4n2G0fVrsTnOtpe-hpdLQ Po zakljucenem sestanku OUZ sta sledili dve tematski razredni uri s svetovalno službo na temo odnosov in izbiro poklica. Dijaki so se v casu ure vživeli v svoje vloge. Žal pa razredni uri dolgorocno nista obrodili sadov. Pred zakljuckom prvega ocenjevalnega obdobja se je v razredu pojavila še vecja negativna klima kot po prvemu mesecu šolanja, saj so se težave zacele kopiciti, kar je pripeljalo do še vecje nezainteresiranosti za delo. Zaznati je bilo tudi vec vzgojne problematike (povecano število vpisov v eAsistenta) tudi pri uspešnih dijakih. Še pred zakljuckom ocenjevalnega obdobja sem z ocenami in vzgojno problematiko starše seznanila preko elektronske pošte in na govorilnih urah. Ker nekateri kljub temu niso izboljšali svojih vzorcev obnašanja in odnosa do šole, sem starše o problematiki ponovno seznanila preko telefonskega klica in/ali individualnih razgovorov v svetovalni službi. 1. ocenjevalno obdobje je uspešno zakljucilo 26 % dijakov. 52 % dijakov je imelo dva ali vec negativno ocenjenih predmetov, 22 % dijakov je bilo predvsem zaradi neopravicene odsotnosti neocenjenih. V drugem ocenjevalnem obdobju so se iz razreda izpisali še štirje dijaki. Trije dijaki so se prepisali v lažji, triletni izobraževalni program, en dijak pa je bil zaradi neopravicenih odsotnosti izkljucen iz šole. Ker je bil osip dijakov v tem obdobju 27 %, sem še z vecjo energijo iskala rešitve za uspešnost dijakov v razredu. Poleg individualnih ali razrednih pogovorov, ki sem jih z dijaki opravljala redno, sem preko spletne aplikacije Mentimeter hotela pridobiti tudi mnenja dijakov o tem, kaj si resnicno želijo in kakšen je njihov interes v tem šolskem letu. Od 17 prisotnih dijakov so vsi ne glede na neuspeh v prvem ocenjevalnem obdobju zapisali, da želijo uspešno zakljuciti letnik oziroma izobraževanje. Pri naslednjem vprašanju, ki je bilo zaprtega tip, pa me je zanimalo, kakšno strategijo ubirajo za doseganje ciljev. Na vprašanje je kar 65 % dijakov odgovorilo, da še ne vedo tocno, kaj jih veseli in kaj si želijo v življenju. 24 % dijakov je imelo zastavljene cilje, kako in kaj poceti v življenju. Dva dijaka (11 %) pa sta menila, da živita za dani trenutek in nimata zastavljenih nobenih ciljev. Dobljeni rezultati so pokazatelj enega izmed razlogov za opustitev šolanja oziroma ponavljanja razreda. Pri zadnjem vprašanju, ki je bilo prav tako zaprtega tipa, sem preverjala, kaj dijaki vidijo kot razlog za negativen uspeh. V 65 % so dijaki odgovorili, da jih ne zanima poklic; 29 % pa na splošno ni imelo zanimanja za šolo; 76 % jih je bilo mnenja, da se ucijo premalo; 12 % dijakov se ni razumelo s sošolci, kar po njihovem mnenju še dodatno vpliva na neuspeh v šoli; 29 % dijakov pa je odgovorilo, da so v šoli uspešni. Za izboljšanje pocutja in pridobivanje motivacije za uspešnost sem v casu razrednih ur in nadomešcanj v izbranem oddelku izpeljala še pet tematskih ur na omenjeno temo. Pri delu in v upanju, da se bodo odnosi in uspeh v razredu izboljšali, sem si pomagala s karticami Uresnicevanje individualizacije in sodelovalnega ucenja. Ob zakljucku pouka je bilo v razredu 19 dijakov. 32 %jih je letnik zakljucilo pozitivno, 58 % dijakom pa zaradi vec kot štirih negativno zakljucenih predmetov ni moglo opravljati popravnih izpitov. Skoraj pri vseh predmetih sta bila vsaj dva dijaka negativna, razen pri športni vzgoji, kjer so bili vsi pozitivno ocenjeni. Dva dijaka (10 %) sta imela možnost opravljanja popravnih izpitov, ki sta jih tudi uspešno opravila. Ob zakljucku šolskega leta je torej v izbranem oddelku bilo 42 % pozitivnih in 58 % negativnih dijakov, ki so se v vecji meri odlocili, da bodo letnik ponavljali (73 %). Dva dijaka sta se izpisala, ena dijakinja pa se je prepisala v triletni izobraževalni program slašcicar. Za ponovni vpis v isti izobraževalni program so se dijaki v vecji meri odlocili, ker so bila mesta na drugih srednjih šolah ponovno zasedena (50 %), ostala polovica ponavljalcev pa se je strinjala s tem, da so kljub spodbudam strokovnih delavcev in staršev upali, da jim bo z malo vloženega truda in dela uspelo narediti letnik. 3 RAZPRAVA Razred je prostor, kjer se tveganje za osip ustvarja, prepoznava in tudi zmanjšuje. Ko se dijaki nameravajo izpisati ali ponavljati letnik, svojo odlocitev uveljavijo, ne da bi natancno preucili nevarnosti, ki se lahko pojavijo. To se je zgodilo tudi med dijaki enega izmed oddelkov 1. letnika živilsko-prehranskega tehnika. Kljub prizadevanju razrednicarke in drugih strokovnih delavcev, da bi bili dijaki cim bolj uspešni, je v izbranem oddelku prišlo do 69% osipa, od tega se jih je 44 % odlocilo, da bodo letnik ponavljali, 56 % pa se je tekom šolskega leta ali ob zakljucku prepisalo na druge srednješolske izobraževalne programe. Rdeca nit osipa je cez celotno leto bila nezainteresiranost za poklic ali šolo. Pri tem ne smemo zanemariti, da imajo velikokrat neuspešni dijaki in njihovi starši tudi previsoka pricakovanja glede izobraževanja. Kljub temu pa ostaja vprašanje, kaj lahko v prihodnje storimo ucitelji, da bi bilo osipništvo cim manjše in da pri tem ne bi trpela tudi kakovost pouka. Ena izmed rešitev bil lahko bila vrstniška ucna pomoc, ki sem jo kot razrednicarka spodbujala, žal pa sem na drugi strani istocasno obremenjevala samo eno dijakinjo, ki je bila pri svojem delu uspešna. Zato bi bilo v prihodnje bolje, da bi se pri spodbujanju vrstniške ucne pomoci osredotocili na dijake višjih letnikov in jih nagovorili, da pomagajo mlajšim pri predmetih, ki jih dobro obvladajo. Druga rešitev bi lahko bila, da se za bodoce dijake, ki se naknadno vpisujejo (2. ali 3. rok prenosa prijav), naredi kratko predstavitev programa, da vidijo, ali jih poklic dejansko zanima. Tretja izmed rešitev pa bi lahko bila tudi, da ucitelji pri svojem delu dijake cim bolj vkljucujemo v ustvarjalne ucne situacije in jih na tak nacin vseskozi motiviramo za šolsko delo in poklic. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Catterall, James S. 1987. On the social coste of dropping out of school. High School Journal, 71 (1), str. 19–30. 2) Joksimovic, Jelena. 2018. Povezava med osipom dijakov in kakovostjo ucnega procesa. Vzgoja in izobraževanje, 49, (5), str. 14–19. 3) Knavs, Simona, Bauman, Barbara, Sambolic Beganovic, Amela, Bezic, Tanja, Kranjc, Tomaž, Maleševic, Tamara Metodolgija spremljanja in preprecevanja zgodnjega opušcanja izobraževanja in usposabljanja. 2019. https://cpi.si/wp-content/uploads/2021/01/Metodologija_ZOIU.pdf (31. 8. 2022). 4) Moreno-Marcos, Pedro Manuel, Alario-Hoyos, Carlos, Munoz-Merino, Pedro J. (2018). Prediction in MOOCs: A review and future research directions. IEEE Transations Learning Technologies, 12 (3), str. 364–401. 5) Rumberger, Russell W. 1987. High school dropouts: A review of issues and evidence. Review of Educational Research, 57 (2), str. 101–121. 6) Slovar slovenskega knjižnega jezika. https://fran.si/iskanje?View=1&Query=osip (31. 8. 2022). GIBALNI IZZIV KOT NACIN PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA NA DALJAVO PRI POUKU ŠPORTNE VZGOJE MOVEMENT CHALLENGE AS A METHOD OF ASSESSMENT AND GRADING DURING DISTANCE LEARNING AT PE LESSONS Monika Morato Biotehniški izobraževalni center, Gimnazija in veterinarska šola, Slovenija Biotechnical Education Center, Gymnasium and Veterinary School, Slovenia Izvlecek V casu šolanja na daljavo se je pojavila potreba po inovativnih oblikah ucenja, preverjanja in ocenjevanja znanja. Že po prvem, nekaj mesecnem zaprtju šol, ki je trajalo od marca do junija 2020, so gibalne sposobnosti otrok in mladostnikov nazadovale. V aktivu profesorjev športne vzgoje na Gimnaziji in veterinarski šoli smo se odlocili, da dijake spodbudimo h gibanju s pomocjo gibalnega izziva in na ta nacin tudi preverimo njihovo gibalno aktivnost v casu dela od doma. Dosežen napredek je predstavljal eno od možnosti pridobivanja ocene. V referatu je opisan proces od nastanka ideje do izvedbe gibalnega izziva v praksi. Menimo, da je gibalni izziv vecinoma dosegel svoj namen in ugotavljamo, da bi ga z nekaj spremembami lahko še izboljšali. Kljucne besede: šolanje na daljavo, športna vzgoja, gibalni izziv, ocenjevanje, napredek. Abstract In the era of distance learning, the need for innovative forms of learning, grading and evaluating knowledge has arisen. Schools closed for the first time from March until June 2020 and it was noticed that this short period was enough for the movement skills of children and teenagers to decline. The PE teachers at General Upper Secondary School and Veterinary Technician School decided to encourage our students to exercise more with the help of a movement challenge. This was also a way of monitoring their activity level while working from home. The achieved progress was also a way of obtaining a grade and most students chose this method of assessment. This paper describes the process from the creation of the idea to the implementation of the movement challenge in practice. We believe that the challenge has mostly achieved its purpose, but could be improved with a few changes. Key words: remote work, physical education, movement challenge, testing and assessment, progress 1 UVOD Marca leta 2020 se je s pojavom virusa Covd-19 življenje v vecji ali manjši meri spremenilo za vsakega izmed nas. V šolstvu je kmalu po prvem primeru okužbe nastopilo delo na daljavo, s katerim se je vecina pedagoških delavcev srecala prvic. Profesorji športne vzgoje smo bili postavljeni pred dejstvo, da je spodbuda gibalne aktivnosti mladostnikov na daljavo zahtevna naloga, ki se je moramo lotiti nacrtovano in premišljeno. Do konca šolskega leta, junija 2020, je šolanje na daljavo na Gimnaziji in veterinarski šoli potekalo predvsem tako, da smo dijakom pošiljali navodila preko e-maila in eAsistenta. Ko se je šolanje na daljavo ponovno pojavilo v novem šolskem letu, smo prešli na sistem MS Teams, ki se je izkazal za uporabnega in ucinkovitega tudi pouku športne vzgoje. V medijih so se pojavile objave, ki so opozarjale na to, da je gibalna ucinkovitost otrok v casu zaprtja šol oz. dela na daljavo drasticno upadla. Ukrepi, povezani z epidemijo Covida-19, so botrovali petinskemu povecanju debelosti in 13-odstotnemu upadu gibalnih sposobnosti pri osnovnošolcih. Fakulteta za šport je porocala, da sta dve tretjini otrok med aprilom 2019 in junijem 2020 nazadovali v gibalnih sposobnostih, predvsem vzdržljivosti in koordinaciji, pri vec kot polovici otrok so ugotovili povecanje podkožnega mašcevja. Opozarjali so, da športne vzgoje v šolah ne morejo nadomestiti družinski izleti v park ali bližnji gozd (Zalokar 2020). 2 GIBALNI IZZIV V TEORIJI IN PRAKSI 2.1 GIBALNE SPOSOBNOSTI V aktivu profesorjev športne vzgoje33 smo razmišljali, na kakšen nacin bi dijake in dijakinje spodbudili, da bi se vec in bolj intenzivno gibali doma. V casu dela na daljavo so pogosteje hodili na sprehode, a vadbe s tako intenzivnostjo, ki bi vzdrževala in razvijala osnovne gibalne sposobnosti, se vecinoma niso posluževali. Osnovne gibalne sposobnosti predstavljajo pomembno informacijsko bazo za realizacijo vseh pojavnih oblik športa in ima pomembno uporabno vrednost tudi v vsakdanjem življenju (Pistotnik 2003, 7-8). 33 Referat sem napisala s predhodnim soglasjem sodelavcev: Katarina Nared Volavšek, Tadej Cvenk in Žiga Maslo-Plecnik, s katerimi smo skupaj oblikovali gibalni izziv 2.3 VSEBINA GIBALNEGA IZZIVA 2.4 SPROTNO SPREMLJANJE 2.5 PREGLEDOVANJE KONCNIH REZULTATOV 2.6 OBLIKOVANJE KRITERIJEV IN OCENJEVANJE 2.7 KRITICEN POGLED Na enem od uvodnih aktivov smo prišli na idejo, da bi za dijake in dijakinje pripravili gibalni izziv, s pomocjo katerega bi razvijali gibalne sposobnosti, ki so kljucne za ohranjanje skladnega telesnega razvoja. Opazili smo, da se je že samo v nekaj mesecih dela na daljavo pri številnih dijakih pojavila apatija in nezainteresiranost za gibanje, zato smo upali, da bo gibalni izziv v njih prebudil potrebo po fizicni aktivnosti in lastnemu napredku. V casu dela na daljavo je bilo potrebno veckrat reagirati, delovati in razmišljati drugace kot v normalnih okolišcinah. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Fran - SSKJ 2021) navaja pravkar omenjene glagole kot enega od pomenov besede ‘izzvati’, torej se je 'Izziv' že po sami definiciji ponujal kot ena od oblik dela na daljavo. 2.2 PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA (NA DALJAVO) Profesorji športne vzgoje smo se spraševali, kako naj preverimo in ocenimo znanje, ne da pri dijakih povzrocili ali poglobili odpor do telesne dejavnosti. Osnovna izhodišca za številcno ocenjevanje pri športni vzgoji pravijo, naj bo cilj, da mladostnik sprejme šport in ga vkljuci v svoj življenjski slog kot vrednoto. Ocena naj ne bo sredstvo nadzorovanja in kaznovanja, temvec merilo znanja, aktivnosti, napredka (Bizjan 2004, 110). Nacrtno spremljanje in vrednotenje zbranih podatkov o dijakovem napredku omogocajo ucitelju ustrezno nacrtovanje in prilagoditev pouka posamezniku (Ucni nacrt Gimnazija 2008, 27). Ocenjujemo znanje in ne neznanje, pri oblikovanju zakljucne ocene ucitelj lahko izbere in oceni nekaj najmocnejših dijakovih podrocij. Tako zagotovi, da je ocenjevanje pri športni vzgoji spodbudno in da lahko vsak dijak dobi dobro oceno (Katalog znanja za srednje strokovno in srednje poklicno-tehniško izobraževanje 2010, 17). V aprilu 2020 so nas na študijskih srecanjih športnih pedagogov seznanili z Navodili za preverjanje in ocenjevanje znanja pri izvajanju izobraževanja na daljavo za srednje šole. V izrednih razmerah mora izobraževanje temeljiti na doseganju temeljnih ciljev in standardov znanja. Pomembno je dobro pocutje in zdravje dijakov, izobraževanje na daljavo naj temelji na zaupanju in priložnosti, da tudi dijaki prevzamejo odgovornost za svoje ucenje in znanje. Pri izobraževanju na daljavo v izrednih okolišcinah je preverjanje in ocenjevanje znanja s psihološkega in sociološkega vidika še posebej obcutljivo, zato je pomembno, da se vzpostavi stik z vsemi dijaki in da se upošteva tehnicne zmožnosti posameznika. Dijakom naj se zagotovi možnost popravljanja in izboljševanja ocen (Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah 2020, 2-4). Gibalni izziv, sestavljen iz preverjanja zacetnega stanja, procesa izvajanja vadbe in s ciljem doseci lasten napredek, smo prepoznali kot eno od možnih oblik ocenjevanja znanja na daljavo. Dodatna spodbuda je prišla s strani Zavoda za šolstvo, ko se je na enem izmed srecanj športnih pedagogov odprla debato na temo: Na kakšen nacin lahko ucenci izkažejo, da nekaj znajo v procesu ucenja in v procesu ocenjevanja? Kako lahko dijaki dokažejo, da so napredovali? Kako lahko dokažejo, da so vadili? Kako lahko dokažejo, da so opravili nalogo? (Bergoc, Markun Puhan 2021). Pripravili smo dva vadbena programa, razlicnega za fante in dekleta. Program je bil sestavljen iz samotestiranja zacetnega stanja, 2-mesecne vadbe in koncnega testiranja z namenom preverjanja lastnega napredka. Cilje gibalnega izziva so predstavljali razvijanje moci, vzdržljivosti in gibljivosti, krepitev samodiscipline in delovnih navad, doživljanje zadovoljstva ob lastnem napredku, spoznavanje lastnega telesa in sprejemanje njegovih omejitev. Na prvih urah športne vzgoje na daljavo smo dijakom predstavili gibalni izziv in njegove cilje, kot ucno gradivo smo ga naložili v MS Teams. V tistem casu je bilo navodilo vodstva, naj ne izvajamo vseh ucnih ur v obliki videokonferenc v živo, zato smo jim svetovali, naj vadbo opravljajo 3 krat na teden (ponedeljek, sreda, petek). Eno od vadb v tednu smo z njimi opravili preko videokonference in takrat tudi preverili, ce se kje pojavljajo težave. Opozorili smo jih, da se morajo pred vsako vadbo dobro ogreti in jim prikazali primer takega ogrevanja ter jim posredovali nekaj video povezav s primeri 5-10 minutnih ogrevanj. Na uri v živo smo tudi prikazali izvedbo vaj, ki sledijo v prihajajocem tednu in jih opozorili, na kaj naj bodo pri izvedbi še posebno pozorni. Dobili so navodilo naj vadbo vedno zakljucijo s 5-10 minutnim raztezanjem. Pocakali smo, da so opravili uvodno testiranje in nam posredovali rezultate ter jim nato povedali, da bodo imeli možnost iz napredka v gibalnem izzivu pridobiti oceno. Na ta nacin smo se izognili temu, da bi pri uvodnem testiranju namerno dosegli zelo nizek rezultat, ki bi ga potem z malo vloženega truda cez dva meseca brez težav v veliki meri izboljšali. Za ocenjevanje so lahko izbrali tudi druge možnosti (npr. kolebnico, žongliranje ali teoreticno oceno), a je vecina izbrala gibalni izziv. Pogoj, da so lahko izbirali nacin pridobivanja ocene, pa je bil, da pri gibalnem izzivu izkažejo vsaj minimalen napredek. Uvodno testiranje za dekleta je bilo sestavljeno iz treh nalog: pocep ob steni, upogibi trupa in sklece. Fantje so kot uvodno testiranje opravili izpadne korake, upogibe trupa, sklece in predklon stoje. Rezultate uvodnih meritev so dijaki poslali svojemu profesorju. Posamezna vadbena enota je bila sestavljena iz osmih razlicnih vaj, opraviti je bilo potrebno dva obhoda. Vkljucno z ogrevanjem pred glavnim delom in raztezanjem po njem je trajala približno 45 minut oz. eno šolsko uro. Kot primer je na sliki 1 prikazana ena od vadbenih enot. Slika 1: primer vadbene enote https://lh4.googleusercontent.com/gwz_MGY9Dra-U_PmXDI44Dfv-oBYj64n0tj_vLsEI62QTM-ijMIyDIs2_wafaGdmufFjrqpDiBabWEJRxdw5NU3uaeqPmOhoDstM9DuDB_mazVlUI16p-cnU5QzAvaKEPRj0fkEqNXJTIZYjLi8VCitYBbY8-O3FHUFfKM27nKJLzrkkLfiMwh59obK2kzb5D9na Vir: osebni arhiv V prvih dveh tednih je bil poudarek na krepitvi vecjih mišicnih skupin celega telesa, v tretjem in cetrtem tednu je bila posamezna vadbena enota usmerjena v mišicne skupine dolocenega dela telesa (ponedeljek - noge, sreda - trup, petek - roke), pri vadbi petega in šestega tedna je bil poudarek na kondicijski pripravi. Pri nekaterih vajah je bil dodan opis težje razlicice vaje za tiste, ki jim osnovna ni predstavljala dovolj izziva. Spomnili smo jih, da lahko vaje tudi vec kot dvakrat ponovijo, ce imajo dovolj casa, cutijo potrebo po vec gibanja in si želijo vecjega napredka. Tudi s skrajšanjem odmora med posameznimi vajami oziroma obhodi so si lahko povecali intenzivnost vadbe. Spomnili smo jih na dejstvo, da je potrebno za velik napredek praviloma vložiti veliko truda. Za lažje spremljanje poteka izvajanja gibalnega izziva smo dijakom v MS Teams naložili nalogo ‘dnevnik gibalne aktivnosti’, ki so ga sproti izpolnjevali. Vanj so zapisali datum in uro vadbe, kratek opis ter svoje pocutje. Primer oz. del takega dnevnika je na sliki 2. Slika 2: dnevnik gibalne aktivnosti Slika, ki vsebuje besede besedilo Opis je samodejno ustvarjen Vir: osebni arhiv Dnevnike smo sproti pregledovali in preverili, kaj se dogaja z dijaki, ki jih niso redno izpolnjevali. Dodatno smo poskušali motivirati za delo tudi tiste, ki so v razdelek ‘pocutje’ veckrat zapisali, da so utrujeni, brezvoljni ali da imajo pri dolocenih vajah težave. Ko smo enkrat tedensko izvajali vadbo z njimi v živo, smo delno vadbo izvajali istocasno z njimi, delno pa tudi nadzorovali izvedbo vaj. Žal pri vseh dijakih to ni bilo mogoce, saj so imeli nekateri majhne sobe in niso imeli možnosti kamere usmeriti tako, da bi bili vidni v celoti. Nekateri zaradi težav z internetno povezavo kamer nikoli niso imeli vklopljenih. Zaznali smo pozitiven motivacijski vpliv, ko smo vadbo izvajali istocasno z njimi. Razložili smo jim, da je pravilna izvedba vaj zelo pomembna in da je obcasen nadzor izvedbe nujen, ceprav jim to ni najbolj prijetno. Po dveh mesecih bolj ali manj doslednega izvajanja vadbe so nam dijaki v obliki videoposnetka preko Googla driva ali v okolju MS Teams poslali rezultate koncnega testiranja. Pregledovanje je bilo dolgotrajno, saj je petim profesorjem nekaj vec kot 500 dijakov poslalo vsak po 3-4 posnetke. Pri vsakem je bilo potrebno biti pozoren na pravilnost izvedbe in prešteti število ponovitev, zato smo vcasih sedeli pred racunalniki tudi dolgo v noc. Na podlagi zbranih rezultatov smo loceno po spolu oblikovali kriterije za ocenjevanje oziroma postavili meje, kakšen procent napredka je potreben za doloceno oceno pri posamezni gibalni nalogi (sklece, pocep, izpadni koraki, upogibi trupa, predklon). Pri tem smo upoštevali dejstvo, da je za tiste, ki so na uvodnih testiranjih dosegali boljše rezultate, velik procent napredka težje dosegljiv. Na sliki 3 je primer kriterija za napredek v izzivu za dekleta za nalogo pocep ob steni. Slika 3: primer kriterija - cep ob steni Vir: osebni arhiv Koncna ocena napredka je bila pri dekletih povprecje treh, pri fantih pa štirih ocen. Tudi tisti, ki so bili pri napredku ene od nalog manj uspešni, so imeli možnost, da pridobijo visoko oceno, ce so pri ostalih dveh ali treh nalogah dosegli odlicen napredek. Na sliki 4 je primer izracuna napredka in ocene pri dekletih v enem od oddelkov. Zaradi varovanja osebnih podatkov so dijakinje poimenovane s crkami od A-M. Slika 4: primer izracuna napredka in ocene Vir: osebni arhiv Pri pregledovanju posnetkov smo naleteli na nekaj takih dijakov, ki so na koncu uspeli narediti manjše število ponovitev kot na uvodnem testiranju. Izkazalo se je, da so namesto uvodnega testiranja zapisali izmišljeno število ponovitev. Z njimi smo se pogovorili o neustreznosti takega ravnanja, izziv so morali vseeno opraviti. Ce bi že zacetno stanje preverjali s pomocjo video posnetka ali vadbe v živo preko videokonference, bi se izognili takemu kršenju pravil. Problem se je pokazal tudi pri izvedbi posameznih gibalnih nalog. Pri pouku športne vzgoje v živo, v telovadnici, hitro zagledamo nepravilno izvedbo in jih popravimo. Pri delu na daljavo je bilo tovrstne nepravilnosti veliko težje zaznati, pri tistih z ugasnjeno kamero pa prakticno nemogoce. Dijak je na primer poslal posnetek, na katerem je izvedel 10 sklec, a niti ene pravilno. Po potrebi smo takemu preko video klica pokazali pravilno izvedbo in mu omogocili, da cez dolocen cas ponovno pošlje posnetek. Pri nekaterih je bil problem, da so prvih nekaj ponovitev izvedli pravilno, z utrujenostjo pa je tehnika izvedbe postala vedno bolj površna. Tudi take smo opozorili, posnetek pa so nam lahko cez nekaj casa poslali ponovno. Naleteli smo na nekaj takih, ki so svoj napredek oblikovali kar v programu za obdelavo video posnetkov. Tri posnetke s 30 upogibi trupa so spretno sestavili v posnetek, ki je prikazoval 90 ponovitev, a s pozornim ocesom smo zaznali kršitev in jih na to opozorili. Vecinoma so priznali, da jim ni uspelo doseci želenega napredka, zato so poskušali po lažji poti priti do dobre ocene. Vsem smo dali priložnost, da ponovno pošljejo posnetek in si po potrebi vzamejo še nekaj vec casa za trening. 3 ZAKLJUCKI Zavedamo se, da izpeljava ideje gibalnega izziva ni bila idealna. V pricujocem referatu je naštetih le nekaj pomislekov in idej, kako bi ga lahko bolje izpeljali oz. na kaj bi lahko bili bolj pozorni. Dejstvo je, da smo bili na hitro potisnjeni v situacijo dela na daljavo, na katero nismo bili pripravljeni. S tem, ko smo se v aktivu lotili tovrstnega nacina preverjanja in ocenjevanja na daljavo, smo mlade spodbudili k izvajanju vaj za moc in vzdržljivost, cesar jim je v udobju lastne sobe zagotovo primanjkovalo. Obenem smo profesorji pridobili nove izkušnje, nekateri smo se celo tudi sami preizkusili v gibalnem izzivu, da bi dobili cim bolj realno sliko. Dijaki so gibalni izziv sprejeli sprva zelo razlicno. Nekateri so se ga odkrito veselili, vecino je skrbelo, ali bodo uspeli doseci želeni napredek. Nekaj je bilo tudi takih, ki so izrazili nezadovoljstvo nad tem, da bodo morali slediti dolocenemu vadbenemu programu. Vecinoma so bili to dijaki, ki so sicer trenirali ekipni šport in so že pogrešali skupinske treninge, ki so bili v casu dela na daljavo odpovedani. Veseli smo, da so dijaki o gibalnem izzivu zapisali precej pozitivnih odzivov, nekaj jih navajam v nadaljevanju: “Celoten gibalni izziv se mi je zdel zelo koristen in ucinkovit. Menim, da mi je koristil in sem zadovoljna s svojim napredkom. Morda bi le izpostavila, da sem po drugem tednu malo izgubljala motivacijo za vadbe, vendar sem nadaljevala. Spodbujala me je misel na to, da se bom po koncu vadbe bolje pocutila.” “Izziv se mi je zdel zanimiv in uporaben, saj sem opazila, da sem tudi pri drugih opravilih postala bolj produktivna. Glede na današnjo situacijo zaradi katere vecino dneva presedimo medtem ko opravljamo dnevne zadolžitve za racunalniki, so izzivi kot je ta, zelo pomembni pri ohranjanju telesnega zdravja.” “Rada bi se zahvalila uciteljem športne za gibalni izziv kot športne ure med karanteno, saj sama ne bi nikoli imela dovolj motivacije, da bi uspela in ne bi naredila tako velikega napredka kot sem ga sedaj. Tudi za v prihodnje bi mi ta gibalni izziv zelo koristil in ga bi z veseljem opravljala, ceprav i je vmes velikokrat padla motivacija in energija za šport, a sem na koncu dosegla napredek, ki sem si ga želela.” 4 VIRI IN LITERATURA 1) Bergoc Špela, Markun Puhan Nives. 2021. Na kakšen nacin lahko ucenci in dijaki izkažejo svoje znanje na daljavo? (PPT predstavitev na srecanju športnih pedagogov januar/februar 2021). Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. 2) Bizjan, Milan. 2004. Šport mladim: prirocnik za športno vzgojo v srednji šoli s kriteriji za ocenjevanje. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica. 3) Fran - SSKJ. 2021. Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. Razlicica 9.0. https://www.fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=izzvati (10. 9. 2022). 4) Izvajanje izobraževanja na daljavo v izrednih razmerah: navodila za preverjanje in ocenjevanje znanja v programih gimnazij, srednjega strokovnega, srednjega poklicnega in nižjega poklicnega izobraževanja. 2020. dr. Vinko Logaj, dr. Stanka Preskar, dr. Branko Slivar, mag. Janez Damjan in Boris Klancnik, mag. Stane Berzelak, dr. Matej Forjan, Herman Pušnik, Bojan Bogatec Koncan, Nives Pockar, Darinka Martincic, mag. Ciril Dominko, Alojz Pluško. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. https://skupnost.sio.si/pluginfile.php/865572/mod_resource/content/1/Navodila_preverjanje%20in%20ocenjevanje_S%C5%A0_02-04-2020.pdf 5) Katalog znanja za srednje strokovno in srednje poklicno-tehniško izobraževanje. 2010. Avtorici besedila: dr. Marjeta Kovac in dr. Doljana Novak. Clani delovne skupine: Gorazd Sotošek, Mojca Bobek, Milan Knez, Matjaž Plesec. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. 6) Pistotnik, Borut. 2003. OSNOVE GIBANJA: Gibalne sposobnosti in osnovna sredstva za njihov razvoj v športni praksi. Druga popravljena in dopolnjena izdaja. Ljubljana: Fakulteta za šport. 7) Ucni nacrt GIMNAZIJA: Splošna, klasicna, strokovna gimnazija. 2008. Breda Lorenci, dr. Gregor Jurak, Matjaž Vehovar, Tjaša Klajnšcek Bohinec, Kruno Pericic. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. 8) Zalokar, Peter. 2020. Šokantni rezultati: Naši otroci v karanteni postali debeli zapeckarji. Delo, 22.09.2020 ob 16:32. https://www.delo.si/sport/drugi-sporti/sokantni-rezultati-nasi-otroci-postali-predebeli-zapeckarji/ (10.9.2022). KULTURNI ŠOK IN MEDKULTURNA PRIPRAVA NA ERASMUS+ MOBILNOST CULTURE SHOCK AND INTERCULTURAL PREPARATION FOR ERASMUS+ MOBILITY Katja Orehek Hati, mag. tur. BIC Ljubljana, Slovenija Pia Kovac, mag. psih. BIC Ljubljana, Slovenija Povzetek Trend globalizacije je povezan z narašcajoco mobilnostjo dijakov in študentov oziroma željo po mobilnosti, kot jih omogoca Erasmus+. Pojav, ki lahko pogosto spremlja mobilnost, je kulturni šok, ki je obicajno zaradi neizkušenosti potovanj bolj izrazit pri mladih. Zaradi porasta mobilnosti in vecje podvrženosti mladih kulturnem šoku, je potrebno razviti model prilagodljivosti, ki omogoca lažje prilagajanje novi kulturi. Ta clanek bo poskušal zajeti proces spreminjanja kulturne identitete in pogled dogajanja, ko clovek spremeni svoj kulturni kontekst. Skozi analizo faz kulturnega šoka izpostavljamo in problematiziramo idejo meja, identitete, kulture, kulturnih prepricanj in vrednot. V zakljucku predstavimo primer kulturne priprave na mobilnost. Kljucne besede: Erasmus+ mobilnost, kulturni šok, kulturna priprava Abstract The trend of globalization is connected with the increasing mobility of pupils and students, or the desire for mobility, such as Erasmus+. Culture shock is a phenomenon that can often accompany mobility. The young are more affected by the culture shock due to a lack of travelling experience. The increase in mobility and the greater susceptibility of young people to culture shock have shown the need to develop a model of adaptability that enables easier adaptation to a new culture. This article will attempt to capture the process of cultural identity change and a view of what happens when a person changes their cultural context. Through the analysis of the phases of culture shock, we highlight and problematize the idea of borders, identity, culture, cultural beliefs and values. In conclusion, we present an example of cultural preparation for mobility Keywords: Erasmus+ mobility, culture shock, cultural preparation 1 MOBILNOST ERASMUS + Za mednarodno mobilnost dijakov in študentov je znacilno, da posameznik z namenom usposabljanja in pridobivanja novih znanj za krajši ali daljši cas odide v tujino. Mednarodna literatura (Celebic 2008) navaja izraza »mednarodna mobilnost« in »mednarodne migracije«. Migracije so praviloma stalne, torej se posameznik preseli v tujo državo in spremeni stalno prebivališce, medtem ko mobilnost oznacuje zacasno spremembo prebivališca. Cezmejna mobilnost je nelocljivo povezana s trendi v smeri globalizacije in ima številne pozitivne ucinke na mlade. Eden izmed nacinov, kako razviti kulturno osvešcenost in medkulturne kompetence, je stik in komuniciranje z drugo kulturo. Ta izkušnja povecuje sposobnost prilagajanja, pridobivanje novih znanj in spretnosti, povecuje odprtost, strpnost in mednarodno sodelovanje. Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na podrocju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurencnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogociti sodelovanje cim vecjemu številu posameznikov, še posebej tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot kljucne izpostavlja vsebine in aktivnosti vkljucevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus+) in prehoda na digitalno družbo (Mobilnost ucencev/dijakov b. l.). V programu sodeluje 27 držav clanic EU, države EFTA: Norveška, Islandija. Lihtenštajn in druge države Turcija (European Commission 2021). Slovenija se je programu Erasmus pridružila leta 1999 in tako postala njegova partnerska država še pred svojim vstopom v Evropsko unijo leta 2004. Od takrat se je stopnja udeležbe tako prihajajocih kot odhajajocih udeležencev mocno povecala (Program Erasmus+ 2021). Dijaki in študentje v tujini opravijo študijske obveznosti ali prakticno usposabljaje, razširijo mrežo poznanstev in poznavanje sistemov izobraževanja po razlicnih državah ter tako pridobijo nova znanja. 2 KULTURA S pojmom kultura oznacujemo vse, kar je clovek ustvaril s svojim delom in umom. Lahko jo razumemo kot nenapisana pravila socialne igre. Beseda kultura izhaja iz latinske besede »cultura« in je izpeljana iz glagola »colere«, kar pomeni obdelovati zemljo, gojiti, castiti (Latin Dictionary b. l.). Kultura je pojem, ki se zaradi širine pojavlja v vec kontekstih in jo je težko opredeliti v eni sami definiciji. 2.1 OPREDELITEV TEMELJNIH POJMOV KULTURE Najbolj znana in natancna je morda Hofstedova (2001, 193) opredelitev: »Kultura je kolektivna programiranost uma, ki razlikuje clane ene skupine ali kategorije, od clanov drugih. Kultura v tem pomenu vkljucuje sisteme vrednot, vrednote pa so eden izmed temeljnih stebrov kulture.« Obstaja vec razlicni nacinov razlage znacilnosti posameznih kultur, to so t. i. modeli kulture. Med vidnejše modele sodijo: Hofstedov model dimenzij kulture, Hallov model ledene gore in Lewisova kategorizacija kultur. Izpostavljam model ledene gore, ki na preprost nacin prikazuje razsežnosti kulture. Edward T. Hall je leta 1976 izdelal model ledene gore, s cimer je hotel prikazati, da obstajajo vidni elementi kulture, ki so »nad vodo« in veliko vec nevidnih elementov, ki so »pod vodo«. Nevidni elementi so temelj ledene gore. Tisto, kar lahko takoj opazimo pri pripadnikih tuje kulture, je vedenje, ki se odraža v jeziku, obicajih, tradiciji, hrani, obleki, zakonih, pravilih, literaturi, glasbi… Na vodni gladini in malo pod njo se nahajajo prepricanja, ki se nanašajo na odnose med posamezniki. Globlje pa so skrite znacilnosti kulture, ki niso vidne takoj: vrednote in miselni vzorci, norme, prepricanja, dojemanja casa. Vidni elementi posamezne kulture za pripadnike druge kulture nimajo pravega pomena, ce ne poznajo sestavin kulture, ki so pod vodno gladino. 2.2 MEDKULTURNA KOMUNIKACIJA Medkulturno komunikacijo lahko opredelimo kot besedno in nebesedno izmenjavo sporocil med pripadniki vsaj dveh razlicnih kultur (Goltnik Urnaut 2016, 36). Na nacin, kako komuniciramo, mocno vpliva kultura, v kateri smo odrašcali. Pojem kultura opredeljuje pomen besed in gest, pomen casa in prostora, opredeljuje pravila o medcloveških odnosih in druge vidike komuniciranja. Medkulturna komunikacija je bolj zapletena od zgolj jezikovnega ujemanja med udeleženci v pogovoru. Vecje kot so razlike med kulturami, vecja je možnost, da pride do nesporazuma v komuniciranju. Cim vecja je razlika med kulturnimi ozadji pošiljatelja in prejemnika, vecja je razlika v razumevanju pomena, ki je povezan z dolocenimi besedami in vedenjem. Ko se srecujejo ljudje iz razlicnih kultur, se srecujejo tudi razlicne vrednote, ideje, norme, vedenja in custva. Kultura vpliva na komunikacijo in komunikacija na kulturo. Na multikulturnem podrocju se pojavi vec izzivov: jezikovna prepreka, prisotnost stereotipov, etnocentrizem, kulturni šok, razlicni pristopi k delovni naravnanosti in reševanju problemov, razlicni nacini grajenja zaupanja, razlicna neverbalna komunikacija (Hussain 2018, 45-47). Kulturno pogojene razlike se kažejo na naslednjih podrocjih (Goltnik Urnaut 2016, 43): besedna komunikacija, nebesedna komunikacija, izražanje custev, zaznavanje casa, pomen formalnosti, usoda in osebna odgovornost, pomen obraza in strpnost. Za uspešno medkulturno komunikacijo je bistvenega pomena tudi zavedanje, da ob komunikaciji z osebo iz druge kulture, delujemo tudi na podlagi predpostavk, ki jih imamo o tej drugi kulturi. Prav tako pa je potrebno spoznati in razumeti, da se v razlicnih kulturah komunikacije razlikujejo, zato moramo biti prilagodljivi in pripravljeni na spremembe ter razumevanje kulturnih posebnosti (Goltnik Urnaut 2016). 3 KULTURNI ŠOK Kulturni šok je izraz, ki opiše zaskrbljenost in obcutke ljudi, ki se soocijo s popolnoma drugacno kulturo ali socialnim okoljem. Vsak posameznik, ki prehaja v novo kulturo, s seboj nese zgodovino, navade, vrednote, prepricanja, obicaje in vzorce svoje lastne kulture. V novem okolju ti elementi trcijo z novo kulturo, kar lahko povzroci zmedenost, nesporazume, konflikte oz. kulturni šok. Srecanje posameznikov s pripadniki razlicnih kultur in njihovimi vrednotami, obicaji, nacini sklepanja poslov pogosto vodi do kulturnega šoka. 3.1 OPREDELITEV POJMA Ko se ljudje prvic znajdejo v neznanih kulturnih okoljih, pogosto doživijo doloceno stopnjo custvenega pretresa. Posameznik je lahko preobremenjen z »drugacnostjo« druge kulture, ker ne more razumeti, kontrolirati ali predvideti vedenja drugih ljudi. Kulturni šok lahko opišemo kot fizicno in custveno neugodje, ki ga posameznik utrpi ob prihodu v drugo kulturo (Goltnik Urnaut, 2016, str. 54). Po A. Furnham (2019, 1849) je kulturni šok reakcija na novo okolje, izkušnje in ljudi. Preseneca, povzroca stres in od posameznika zahteva zmožnost prilagajanja. Kulturni šok lahko doživimo razlicno in za posameznika predstavlja zelo osebno izkušnjo. Predstavlja proces, pri katerem se oseba privaja na novo in neznano kulturo, na okolje, jezik in vse, kar spada zraven. 3.2 FAZE KULTURNEGA ŠOKA Kulturni šok poteka v treh do petih fazah, pri cemer ni nujno, da gredo vsi skozi vse faze kulturnega šoka, vsak posameznik pa tudi ni dovolj dolgo v novi kulturi, da bi se lahko prebil skozi vse faze ( Furnham, 2019, 1836; Goltnik Urnaut, 2016; Winkelman, 1994, 122). Faza »Medeni tedni« predstavlja obdobje, ko je za posameznika v novi kulturi vse zanimivo, novo in dobro. Na tej stopnji posameznik vidi razlike med staro in novo kulturo v cudoviti romanticni luci. Uživa v kulinariki, v navadah, arhitekturi. Faza lahko traja nekaj dni, tednov ali mesecev. Ob prihodu v novo okolje oseba lahko doživlja veselje, radovednost, vznemirjenje in neucakanost. Lahko ima obcutek, da je turist in niti ne dojema realnega stanja, ki je polno velikih sprememb. Ljudje v tej fazi obicajno neucakano cakajo na nova doživetja. Faza »Vse je grozno« nastopi po nekaj dneh, tednih, mesecih, ko manjše razlike med staro in novo kulturo postanejo utrujajoce in motece. Posamezniki pogosto hrepenijo po hrani iz stare kulture, življenjski tempo dojemajo kot prehitrega ali prepocasnega, navade ljudi so motece. Ljudi v drugi kulturi sicer zaznavajo kot podpirajoce, vendar cutijo, da jih ne razumejo, zato sklepajo, da so ti ljudje brezcutni do posameznika in njegovih skrbi. Pogost je pojav, da se ljudje, ki so sedaj v drugi kulturi, združijo s posamezniki iz prejšnje kulture in kritizirajo gostiteljsko kulturo, njene nacine in ljudi. V tej fazi se pricakovanje in veselje zakljucita, pride pa tudi do zavedanja drugacnosti novega okolja. V tem obdobju so lahko ljudje zaspani in brez energije. Faza »Vse je v redu« se pojavi, ko se po nekaj dneh, tednih ali mesecih posameznik navadi na razlike, s katerimi se je srecal v novi kulturi. Na tej tocki na novo kulturo ne reagira vec pozitivno ali negativno, saj se mu ne zdi vec nova. Tokrat se sooca z novim tokom življenja, ravno tako, kot se je v stari kulturi. Na tej stopnji posameznik kulturo ne samo pozna, temvec jo tudi razume. Uživa v hrani, pijaci, navadah in obicajih. Faza prilagoditve je zadnja faza, kar pomeni, da se posameznik vživi v novo kulturo. Ta faza se pojavi, ko posameznik želi v novi kulturi napredovati. V tej fazi se zacenjajo pozitivni obcutki, predvsem obcutek upanja. Z veseljem sprejme novo kulturo in drugacnost. To je tudi faza prilagoditve na novo kulturo oz. zacetka življenja v novi kulturi. Še vedno se lahko pojavijo manjše nevšecnosti, a zaradi boljšega razumevanja nove kulture, posameznik le-te lažje prenese. Obratni kulturni šok sledi po tem, ko se je posameznik navadil na novo kulturo in se vrne domov v svojo kulturo, zato lahko doživi kulturni šok ob povratku domov. 3.3 SIMPTOMI IN ODRAŽANJE KULTURNEGA ŠOKA Ljudje lahko obcutimo kulturni šok na razlicne nacine. Obstajajo simptomi, ki so skupni vsem, mednje prištevamo žalost, osamljenost, melanholijo, depresivnost, hrepenenje po domacih, idealiziranje svoje kulture, nespecnost, jezo, razdraženost in izgubo identitete (Goltnik Urnaut, 2016; Winkelman, 1994, 123). Dijaki in študentje, ki so sooceni z novim kulturnim okoljem, se pogosto ne zavedajo, da so spremembe tako na psihicni kot fizicni ravni posledice kulturnega šoka, ki ga doživljajo. Posamezna obdobja spremljajo razlicni simptomi motenega custvovanja in/ali vedenja, dokler se v obdobju realizma ne vzpostavi novo psihološko ravnovesje. Glede na to, da je sindrom kulturnega šoka najpogostejša duševna motnja, ki lahko doleti dijaka ali študenta na izmenjavi, je dobrodošla priprava, ki olajša težave pri prilagajanju na novo kulturno okolje. Vsaj blage simptome kulturnega šoka doživi vecina ljudi, ki potuje. 4 PRIPRAVA NA MEDKULTURNO PRILAGODITEV Ucinkovita predpriprava dijakov in študentov za izmenjavo v tujino, v kateri jim posredujemo znanja o boljšem poznavanju države gostiteljice in posledicno boljše prilagodljivosti, sta predpogoj za manj intenzivno doživljanje kulturnega šoka (Goltnik Urnaut, 2016; Winkelman, 1994, 123). Obicajno imajo dijaki in študentje visoka pricakovanja, ki se lahko spremenijo v razocaranja, saj se ne poucijo dovolj o kulturi, kamor odhajajo. Zanašajo se predvsem na stereotipe države, kamor gredo, kar pa vsekakor ni dovolj. V nadaljevanju predlagamo model kulturne prilagodljivost za izmenjavo Erasmus+. Prva faza priprave zajema srecanje s koordinatorjem Erasmus+, kjer se seznani z vsemi postopki in potrebno dokumentacijo (velja za študente, medtem ko za dijake dokumentacijo ureja koordinator sam). Koordinator v tej fazi svetuje samostojno izobraževanje o kulturi preko spleta. Istocasno se zagotovi tudi osnovne prakticne informacije glede izmenjave, države, prehrane, zdravja, bivanja in varnosti. Uredi se nastanitev, prevoz in vsa potrebna zavarovanja. V drugi fazi se organizirajo delavnice za pripravo na medkulturnost (kaj je kultura, medkulturnost, medkulturno komuniciranje, kulturni šok, kako obvladati stres in premagati kulturni šok). V tej fazi se izvede tudi delavnica za spoznavanje države gostiteljice in poda informacijsko obvestilo o odhodu na mobilnost. Tretja faza je podpora med mobilnostjo v tujini. Podpora med bivanjem v tujini je pomembna za pozitivno reševanje in ucenje na osnovi kriznih situacij, ki se bodo prej ali slej neizogibno zgodile med bivanjem v tujini. Dijaki in študentje se morajo z njimi ustrezno soociti brez izogibanja. Pri tem jim je v pomoc ucitelj ali spremljevalec (izmenjava dijakov) ali koordinator Erasmus+ (študentje), ki ga lahko udeleženci mobilnosti kontaktirajo preko telefona, elektronske pošte ali videoklica. V tej fazi je v pomoc tudi objavljanje na spletnih družbenih omrežjih (tako zavoda, kot zasebnih), saj le-to dijake in študente potegne v komunikacijo s poznanim domacim okoljem. V cetrti fazi vsi dijaki in študentje, ki so bili udeleženi v izmenjavi, na organiziranem dogodku Erasmus+ (ki ga lahko poimenujemo Erasmus Open), prenesejo svoje izkušnje na bodoce potencialne udeležence za mobilnost in jim tako podajo prakticne informacije o kulturi, navadah in znacilnostih dolocene gostujoce države. 5 SKLEP Sposobnost uspešnega medkulturnega komuniciranja prinaša prednosti, s katerimi lahko dijaki in študentje konkurencno nastopijo pri iskanju zaposlitve na trgu dela. Izmenjava v casu šolanja ali študija je odlicna priložnost za srecevanja s tujimi, drugacnimi kulturami, vendar je udeležence mobilnosti pred odhodom v drugo kulturo potrebno pripraviti. V casu izmenjave se namrec pojavi kulturni šok, ki ga lahko z ustreznimi predpripravami dijaki in študentje lažje premagajo. Aktivno izobraževanje in izvedba delavnic sta pri izmenjavi zelo pomembna. Za cim boljšo pripravo bomo v zavodu BIC Ljubljana pripravili Prirocnik za medkulturno komuniciranje, ki ga urejamo skupaj s študenti Višje strokovne šole, program Gostinstvo in turizem, Pomagali so ga sooblikovati študentje 2. letnika turisticne smeri, ki so v okviru opravljanja obvezne prakse na KULT316 raziskali kulture držav, kamor odhaja najvec dijakov in študentov iz razlicnih izobraževalnih programov BIC Ljubljana. 6 VIRI 1) Cultura. B. l. Latin Dictionary. https://www.online-latin-dictionary.com/latin-english-dictionary.php?parola=cultura (22. 8. 2022). 2) Celebic, Tanja. 2008. Mednarodna mobilnost študentov in pedagoškega osebja v terciarnem izobraževanju. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. 3) European Commission. 2021. Erasmus+ Vodnik za prijavitelje: Razlicica 1 (2022). https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sites/default/files/2021-11/2022-erasmusplus-programme-guide_sl.pdf (22.8.2022). 4) Furnham, Adrian. 2019. Culture Shock: A Review of the Literature for Practitioners. Psychology, 10: 1832–1855. 5) Goltnik Urnaut. Anita. 2016. Poslovno sporazumevanje v medkulturnem okolju. Celje: Fakulteta za komercialne in poslovne vede. 6) Hofstede, Geert. 2001. Culture's Consequences (2nd ed.). New York: Sage Publications. 7) Hussain, Shafaat. 2018. Managing Communication Challenges in Multicultural Organizations. International Journal of Media, Jornalism and Mass Communications, 4 (2): 44–49. 8) Mobilnost ucencev/dijakov. B. l. European Comission Website. https://erasmus-plus.ec.europa.eu/sl/opportunities/opportunities-for-individuals/pupil-mobility (22.8.2022). 9) Program Erasmus+ (2021-2027). 2021. Erasmus+, 12. 3. https://www.erasmusplus.si/program-erasmus-2021-2027/ (22.8.2022). 10) Winkelman, Michale James. 1994. Cultural Shock and Adaptation. Journal of conseling and development, 73 (2): 121–126. MIKROPLASTIKA V OBLACILIH MICROPLASTICS IN CLOTHES Goran Pešic Šolski center Novo mesto, Slovenija Izvlecek Mikroplastika v okolje sprošca aditive, dodane plastiki med proizvodnjo, kar predstavlja grožnjo naravi. Zato smo z dijaki izvedli raziskovalno nalogo in preverili, koliko mikroplastike se izloci med pranjem oblacil iz sinteticnih vlaken, kako na izlocanje le-te vpliva število pranj ter kako mikroplastika vpliva na osnovne življenjske procese organizmov. Da bi izmerili, koliko mikroplastike se izloci med pranjem, smo z valjcnim mlinom izvedli simulacijo pranja v steklenicah. Ostanek v steklenicah smo po sušenju vzorcili ter vzorce pripravili za mikroskopiranje in analizo na elektronskem mikroskopu, opremljenim z EDXS – energijsko disperzijska spektroskopija rentgenskih žarkov. Dijaki so ugotovili, da je bila najvecja razlika v masi pri poliestru, saj je ta izgubil najvec vlaken. Prav tako smo vodo, v kateri so se prale tkanine, uporabili še za biološki eksperiment, s katerim smo ugotovili, da voda z mikroplastiko zavira osnovne življenjske procese gliv kvasovk. Kljucne besede: mikroplastika, vlakna, pranje, življenjski procesi Abstract Microplastics is a threat to the environment since it releases additives added to the plastics during the production. That is why we carried out a research project with students where we checked how much microplastics is excreted during the washing of clothes made of synthetic fibers, how the number of washes affects its excretion, and how microplastics affects the basic life processes of organisms. In order to measure how much microplastics is released during the washing, we simulated a bottle washing with a roller mill. After drying, the residue in the bottles was sampled and the samples were prepared for microscopy and analysis on an electron microscope equipped with EDXS - energy-dispersive X-ray spectroscopy. It was noted that the biggest difference in mass was with polyester, as it lost the most fibers. We also used the water in which the fabrics were washed for a biological experiment, where it was found out that the water with microplastics inhibits the basic life processes of yeast fungi. Key words: microplastics, fibers, washing, life processes 1 UVOD Polimeri so nepogrešljivi materiali v sodobni civilizaciji, zaradi razširjenosti pa se pojavljajo tudi med odpadki, in sicer med smetmi, ki nenamerno oziroma nevede zaidejo v naravo. Dandanes je kopicenje plastike eden najbolj razširjenih ekoloških problemov. Plastika je skupno ime za vrsto sinteticnih in polsinteticnih materialov, ki jih dobimo s polimerizacijo organskih spojin. Njena raba je množicna, ker je lahka, uporabna in cenovno zelo ugodna (Council, 2010). Ravno zaradi tega njena uporaba iz leta v leto narašca. Pri obrabi vecjih delov plastike nastajajo delci s premerom do 5 mm; pravimo jim mikroplastika, ki ogroža vse organizme, saj jo zaradi njene majhnosti živali zlahka pojedo, s tem pa se prenaša po prehranjevalni verigi. Pojavi se v kozmeticni industriji, oblacilih, cistilnih napravah, proizvodnji, ribištvu itd. Nahaja se tudi v oceanih, kot kažejo številne študije, je glavni vir za to posledica pranja sinteticnega tekstila (De Falco, 2019). Pomembno je ozavešcanje o omenjeni problematiki, zato smo se z dijaki v raziskovalni nalogi osredotocili na mikroplastiko v oblacilih. Zanimalo nas je predvsem, koliko le-te nastane pri pranju – z rezultati raziskave smo želeli prikazati, da je tudi pranje oblacil obremenjujoce za okolje, in podati možnosti za rešitev težave. 2 MIKROPLASTIKA Zaradi množicne uporabe plastike ta postaja vse vecji problem, saj zavržemo ogromno plasticnih izdelkov. Na žalost je plastiko težje reciklirati kot papir, steklo ali kovino. Recikliranje plastike otežuje njena zelo razlicna sestava ter uporaba razlicnih barvil in drugih dodatkov (Kužel & Kocar, 2018). Plasticni predmeti lahko onesnažujejo okolje še stoletja, dokler zaradi okoljskih vplivov, kot so UV sevanje, voda, mehanska obraba, ne razpadejo na mikroskopsko majhne delce. Te delce, ki so manjši od 5 mm, imenujemo mikroplastika (Stanley, 2019). V naravne ekosisteme vstopajo iz razlicnih virov – kozmetike, oblacil in iz industrijskih procesov. Mikroplastika se glede na izvor razdeli v dve glavni skupini – primarno in sekundarno. Primarna mikroplastika nastaja predvsem pri: pranju sinteticnih oblacil (35 %), površinski obrabi pnevmatik zaradi vožnje (28 %), ter pri uporabi proizvodov za osebno nego (2 %) (Boucher & Friot, 2017). Na leto proizvedejo 1,5 milijona ton primarne mikroplastike, od tega je 77 % gospodinjstvo, 23 % pa industrija (Peterman, 2019). Sekundarna mikroplastika nastane pod vplivom UV svetlobe in drugih fizikalnih, kemicnih ter mehanskih dejavnikov. Izvira iz odvrženih plasticnih odpadkov, ki v najvecji meri pristanejo v morjih, bodisi s kopnega (izdelki in odpadki iz proizvodnje plastike, plasticne vrece, embalaža itd.) bodisi iz morskega okolja (ribiška oprema, odpadki z ladij itd.). Predstavlja od 69 % do 81 % vse mikroplastike v oceanih. 30 % te plastike plava na morski gladini, vecina je na dnu ali pa lebdi v vodi (Rogers, 2019). Znano je, da v vodnih in morskih ekosistemih ostane zelo dolgo. Poleg tega se plastika razgrajuje pocasi, pogosto skozi vec sto, ce ne tisoc let. To povecuje verjetnost, da se mikroplastika zaužije in vkljuci v telesa in tkiva mnogih organizmov. Številne študije so pokazale, da je plastika in zlasti mikroplastika prisotna v vseh delih okolja – v usedlinah, zemlji, zraku, tleh, morski in sladki vodi ter kopenskih sistemih (Peterman, 2019). Slika 1: Viri mikroplastike https://lh5.googleusercontent.com/P1IUFUUO118LBBAFawBeqNIO5qcSspefQk8fQ_cwQOSSBBZA9aiVl1bGCk58zcdxDeALVinQ8SAXwjaCcDWHo6bAnj1fIxfZFk35X2cQaLNuQWr-zRsBZRWMq-BZ0teYMhEEYhwKpaDJftMUBM-_m_dZiOwv8Kc2j3rSTdz8D0FxSYWwy6G5hKuYEv7pDek-w7RFeg Vir: IUCN Library System Najvecji viri mikroplastike so: avtomobilske pnevmatike, sinteticni tekstil, ladijski premazi, cestne oznake, kozmeticni produkti in mestni prah. Poleg tega veliko mikroplastike prihaja iz cistilnih naprav, proizvodnje, ribištva in uporabe plasticnih izdelkov, predvsem plastenk. V letu 2010 smo na svetu proizvedli 300 milijonov ton plastike. Samo v Evropski uniji je potreba po razlicnih plasticnih proizvodih znašala 46,4 milijona ton, najvec za embalažo za hrano in pijaco (Commision, 2017). 2.1 ŽIVLJENJSKI KROG MIKROPLASTIKE Ko se plastika pojavi v naravi, jo je težko odstraniti, saj kroži v obliki majhnih delcev in vlaken. Onesnaženje z mikroplastiko se pojavlja po vsem svetu, tudi na Arktiki in Antarktiki. Prav tako ne izgine iz vode, obdrži se približno 350 let in ob sodelovanju sonca in vetra razpade na majhne delce, ki jih morski organizmi zamenjujejo za plankton. V živalih se akumulira, iz nje se izlocajo toksini in tako na koncu v obliki morske hrane zaide v prehrano ljudi (Rajh, 2019). Razgradnja plastike v naravi poteka zelo dolgo. Vec desetletij ali celo stoletij traja, da razpade do velikosti mikroplastike. Delci so lahko tako majhni, da jih merimo v mikrometrih. Obstaja tudi nanoplastika, ki jo merimo v nanometrih. Ne glede na majhnost delcev osnovni material nikoli ne izgine (oziroma le takrat, ko ga sežgemo) in vsebuje kemicne spojine, ki so neužitne in neprebavljive (Kužel & Kocar, 2018). Mikroplastika je pravzaprav povsod: v zraku (prah), na tleh, v vodah. Eden od razlogov za veliko vsestransko uporabo mnogih sinteticnih polimerov je njihova visoka odpornost proti vplivom okolja. Žal pa to pomeni tudi, da se iz narave pocasi izlocajo. Razgradnjo sinteticnih polimerov lahko na splošno razvrstimo med biotske ali abiotske. Med postopkom razgradnje se polimeri pretvorijo v manjše molekularne enote. Proces razgradnje se konca, ko delec razpade do molekularne ravni. Najpomembnejše procese razgradnje sinteticnih polimerov lahko razdelimo na: fizicno degradacijo (ogrevanje/hlajenje, zamrzovanje/odmrzovanje, vlaženje/sušenje), fotodegradacijo (po navadi z UV-svetlobo) , kemijsko razgradnjo (oksidacija ali hidroliza) in biološko razgradnjo s pomocjo organizmov (bakterije, glive, alge) (Klein, Dimzon, Eubeler, & Knepper, 2017). Slika 2: Procesi razgradnje sinteticnih polimerov https://lh4.googleusercontent.com/Os6WhdsOvi6DvG0VFhO8MsqbQjv52wKTjXhcLlJWm4C-ZTcINJBCeRyeqi8sROrNZ5iWckkuIn-dtXliTZpKPq5Taby3xQRzppSLZfZWrfxtU0Gr5hLU1GFeshGfiEa62a3bLBEQe3laA9uzmmdL1Vec6RtOhZwxP8DfNR5vRkShpct8mJf3z2L_oqZfVW9mbtomSQ Vir: Spinger Link Življenjske dobe plastike tako ni mogoce natancno dolociti, saj je odvisna od temperature, kolicine soncnega sevanja, biotskega potenciala okolja, dodanih aditivov ter vrste plastike. Poleg tega so plasticni polimeri na kopnem bolj izpostavljeni kisiku in soncni svetlobi, zato razpadejo hitreje kot v vodi (Kužel & Kocar, 2018). 2.2 MIKROPLASTIKA IZ OBLACIL Sinteticna vlakna so vlakna, ki jih clovek ustvari s kemicno sintezo. So rezultat obsežnih raziskav znanstvenikov, z njimi so izboljšali naravna živalska in rastlinska vlakna, saj so sinteticna nerazgradljiva. Ustvarjajo jih s postopkom znanim kot polimerizacija, ki monomere (osnovne gradnike plastike) poveže v dolge verige, imenovane polimeri. Lahko jih razvrstimo v dve kategoriji: vlakna iz celuloze rastlin in vlakna iz nafte. Umetna vlakna ustvarjena na rastlinski osnovi pogosto imenujejo tudi »polsinteticna« vlakna. Vlakna ustvarjena na umetni osnovi iz nafte pa sta na primer poliester in najlon. Sinteticne tkanine so priljubljene v modni industriji, saj so široko dostopne, trpežne, visoko odporne, lahke in seveda poceni (De Falco, 2019). Okoli 60 % sodobnih tkanin je narejenih iz sinteticnih materialov (akril, najlon, poliester, elastan) (Byrne, 2018). Ob pranju takšnih tkanin se sprošcajo vlakna, ki zaradi velikosti in tehnologije obdelave odpadnih voda v veliki meri odtekajo v reke in druge vode (Tutton & Pisa, 2019). 3 OPIS EKSPERIMENTOV Eksperimentalno nalogo smo razdelili na dva dela – kemijski in biološki. V prvem smo simulirali pranje in merili kolicino ter obliko delcev mikroplastike, ki je ob tem nastala. V drugem delu pa smo opazovali, ali mikroplastika ter ostale snovi, ki se med pranjem izlužujejo iz umetnih vlaken, vplivajo na rast in razvoj kvasovk pekovskega kvasa. 3.1 KEMIJSKI DEL Simulacijo pranja smo naredili na sinteticnem blagu, ki je v oblacilih najbolj razširjen, tako smo uporabili poliester in najlon. Vzorci blaga so bili enake barve in gostote. Najprej smo jih sprali z destilirano vodo, s cimer smo odstranili možne ostanke kemikalij na njem. Nato smo v tri steklenice položili 47,55 g blaga ter 800 ml destilirane vode. V dveh steklenicah je bil 100-odstotni poliester, v eni pa 100-odstotni najlon (glej sliko 7). Steklenice smo položili na dva vrteca se valja, ki omogocata vrtenje s frekvenco 60 obratov na minuto. Vodo v dveh steklenicah smo zamenjali vsak drugi dan, v eni steklenici pa smo pustili ves cas isto. Odtoceno vodo smo shranjevali v steklenicah z znano maso, prav tako smo shranili odtoceno vodo iz tretje steklenice. Po koncanem pranju, ki je trajalo 14 dni, smo vse steklenice z odtoceno vodo postavili v sušilnik, kjer je voda na 105 °C v 48 urah popolnoma izparela in ostanek se je posušil. S ponovnim tehtanjem steklenic smo dolocili maso izlocene mikroplastike, in sicer ob predpostavki, da deionizirana voda ne vsebuje raztopljenih snovi. Prav tako smo stehtali oprani tekstil. Razlika v masi je bila enaka seštevku mas mikroplastike. Z dna steklenic smo s kovinsko spatulo postrgali vzorce ostanka po sušenju. Za analizo z opticnim mikroskopom smo del vzorca prenesli na objektno stekelce, dodali kapljico deionizirane vode in pokrili s krovnim stekelcem. Pri analizi z elektronskim mikroskopom smo del suhega ostanka po sušenju prenesli na dvostransko lepilni bakren trak in jih z drugo stranjo nalepili na aluminijast nosilec. Vzorce smo nato naprašili z ogljikom debeline nekaj nanometrov in tako omogocili, da je površina vzorcev postala prevodna. S tem smo preprecili nabijanje vzorcev med obsevanjem z elektronskim snopom. Vzorce smo analizirali z uporabo povratno sipanih elektronov, kar omogoca razlocevanje kemijske sestave. Materiali, ki bi vsebovali težje elemente, bi bili svetlejši. 3.2 BIOLOŠKI DEL Za biološki del smo uporabili vodo, ki smo jo pridobili v kemijskem delu. Uporabili smo vodo prvih treh vzorcenj najlona in poliestra. V epruvete smo dali 3 ml 3-odstotnega vodikovega peroksida. V caši smo zmešali 1 g suhega kvasa, 0,1 g sladkorja in 30 ml deionizirane vode. Sedmim epruvetam z vodikovim peroksidom smo dodali 5 ml zmesi iz caše (vsaka zmes je bila narejena iz drugega vzorca vode) in izmerili cas nastajanja ter višino pene. Izracunali smo hitrost dvigovanja pene. 4 REZULTATI Kemijski del: Vlakna se z dolžino pranja niso spreminjala. Enako so izgledala na preparatu iz vode, v kateri se je poliester pral 48 ur, kot na preparatu iz vode, v kateri se je pral 336 ur – vlakna so se videla na cisto vseh preparatih. Prav tako ni bilo vidne razlike med vlakni poliestra in najlona. Raziskovali smo tudi, koliko mikroplastike se izloca in ali število pranj vpliva na izloceno kolicino. Ugotovili smo, da se mikroplastika izloci ob vsakem pranju in da se kolicina izlocene mikroplastike ne spreminja drasticno, skupno gledano pa se povecuje. Kolicina izlocene mikroplastike se tudi z veckratnim pranjem ne ustavi. Po analizi rezultatov tako ne moremo z gotovostjo trditi, da kolicina izlocene mikroplastike pada oziroma narašca; prav tako pa ugotavljamo, da ni ocitnega porasta oziroma padca kolicine izlocene mikroplastike glede na število pranj. Zanimalo nas je tudi, ali se v primeru menjave vode izloci vec mikroplastike. To smo ugotavljali s pomocjo vzorca, pri katerem smo ves cas pustili isto vodo in prišli do spoznanja, da se veliko vec mikroplastike izloci, ce vodo menjamo, vendar moramo upoštevati dejstvo, da smo med delom ugotovili, da deionizirana voda v šolskem laboratoriju ni povsem cista. Filtri bi naj vodo destilirali, a smo s pomocjo kemijske analize potrdili, da je tudi v tej vodi prisoten vodni kamen, zato lahko sklepamo, da so na blagu ostali delci le-tega. Možni vzrok za pojav vodnega kamna je lahko tudi to, da nismo uporabili destilirane vode, temvec deionizirano vodo. Pri prvem poliestru smo veckrat zamenjali vodo in jo vsakic shranili v steklenice. Na dnu vseh steklenic je ostal vodni kamen, kar pomeni, da je takšna izguba mase pri prvem poliestru odvisna tudi od kolicine vodnega kamna. Ker se je drugi poliester ves cas pral v isti vodi, je bilo vodnega kamna posledicno manj, cemur pripisujemo razliko v masi in tako sklepamo, da je k razliki vplivala necistoca v vodi. V primeru, ko smo prali samo enkrat, pa je prispevek neciste vode samo enkraten. Ce bi bila voda popolnoma deionizirana, bi dobili enako razliko v masi. V nadaljevanju nas je zanimalo, ali je kolicina izlocene mikroplastike odvisna od materiala. Naša hipoteza je bila, da kolicina izlocene mikroplastike ni odvisna od materiala, vendar smo ugotovili, da se je vec mikroplastike izlocilo iz poliestra kot iz najlona. Poliester je bil po koncanih pranjih 0,65 g lažji kot pred pranji, najlon pa za 0,45 g. V biološkem delu smo preverjali tudi vpliv mikroplastike na metabolne procese na primeru delovanja encima katalaza pri glivah kvasovkah. Vodikov peroksid razpade na kisik in vodo, pri reakciji nastane pena. Dejavnik, ki vpliva na hitrost encimske reakcije, je voda, v kateri pripravimo kvasovke. Najvišjo hitrost smo izmerili v kontrolni skupini, v vzorcu z destilirano vodo. Najvišje odstopanje v delovanju katalaze iz kvasovk smo izmerili v vzorcu, kjer je bila voda z ostanki poliestra, manjše odstopanje pa v vzorcu vode z ostanki najlona. To pomeni, da mikroplastika res zavira življenjske procese gliv kvasovk. 5 ZAKLJUCEK Iz razlicnih raziskav je že znano, da se iz sinteticnih oblacil izloca mikroplastika (Tutton & Pisa, 2019). Z raziskovalno nalogo smo želeli ugotoviti njeno izloceno kolicino, vpliv števila pranj na izlocanje in vpliv mikroplastike na življenjske procese živih bitij. Pred zacetkom eksperimentalnega dela smo postavili štiri hipoteze – prvo smo želeli potrditi s pomocjo simulacije pranja, izparevanjem dobljenih vzorcev vode in tehtanjem. Po natancnejši analizi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da hipoteze ne moremo ne potrditi ne ovreci. Da bi to lahko naredili, bi morali simulacije pranja izvesti veckrat in nato primerjati rezultate, ki bi podali odgovor na vprašanje, ali kolicina mikroplastike s kolicino pranj pada. Drugo hipotezo smo poskušali potrditi s pomocjo dveh razlicnih postopkov pri simulaciji pranja. Pri enem poliestru smo menjali vodo šestkrat, pri enem pa smo ves cas pustili isto. Po dobljenih rezultatih in upoštevanih napakah meritev smo hipotezo ovrgli. Prav tako smo ovrgli tretjo hipotezo, in sicer na podlagi tega, da se je pri poliestru masa zmanjšala bolj kot pri najlonu. To pomeni, da je izlocanje sinteticnih vlaken odvisno tudi od materiala. Cetrto hipotezo smo potrdili z biološkim eksperimentom, izvedenim na glivah kvasovkah. Opazovali smo, kako mikroplastika vpliva na metabolne procese. Zanimivo bi bilo tudi raziskati, kako detergent, temperatura, mehcalec, odstranjevalci madežev in krpice za lovljenje barv vplivajo na izlocanje mikroplastike, saj so ta sredstva pogosto uporabljena pri realnem pranju. 6 VIRI IN LITERATURA 1) Boucher, J., & Friot, D. (2017). Primary microplastics in oceans. Pridobljeno iz https://www.iucn.org/content/primary-microplastics-oceans 2) Byrne, P. (14. september 2018). Microfibres: the plastic in our clothes. Pridobljeno iz Friends of the earth: https://friendsoftheearth.uk/plastics/microfibres-plastic-in-our-clothes 3) Commision, E. (december 2017). Pridobljeno iz https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC110629/jrc110629_fin al.pdf 4) Council, A. C. (17. marec 2010). American Chemistry Council. Pridobljeno iz life cycle of a plastic product: https://web.archive.org/web/20100317004747/http://www.americanchemistry.com/s_plastics/doc.asp?CID=1571&DID=5972 5) De Falco, F. (29. april 2019). The contribution of washing processes of synthetic clothes to microplastic pollution. Pridobljeno iz nature: https://www.nature.com/articles/s41598-019-43023-x 6) Klein, S., Dimzon, K. I., Eubeler, J., & Knepper, P. T. (20. julij 2017). springer link. Pridobljeno iz Analysis, Occurrence, and Degradation of Microplastics in the Aqueous Environment: https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-61615-5_3#Sec10 7) Kužel, R., & Kocar, I. (30. oktober 2018). Plasticna vrecka v vašem želodcu. Pridobljeno iz rtvslo: https://www.rtvslo.si/tv/info/koda/novice/plasticna-vrecka-v-vasem-zelodcu/470396 8) Laxman, S. (18. april 2018). What is nylon. Pridobljeno iz https://www.contrado.co.uk/blog/what-is-nylon/ 9) Peterman, M. (5. marec 2019). Bomo postali planet mikroplastika? Pridobljeno iz Zveza potrošnikov Slovenije: https://www.zps.si/index.php/okolje/trajnostnapotronja/9479-bomo-postali-planet-mikro-plastika-2-2019 10) Rajh, E. (2019). Plastika v naših življenjih in na krožnikih. Pridobljeno iz Ekologi brez meja: 11) https://ebm.si/prispevki/plastika-v-nasih-zivljenjih-in-na-kroznikih 12) Rogers, K. (7. februar 2019). Britannica. Pridobljeno iz microplastic: https://www.britannica.com/technology/microplastic BIOETANOL BIOETANOL Goran Pešic Šolski center Novo mesto, Slovenija Izvlecek V okviru pouka kemije smo z dijaki raziskovali pridobivanje biogoriv, natancneje bioetanola, ki je trajnostno in okolju prijazno gorivo s številnimi prednostmi. V raziskavi smo ga pridobivali iz treh virov: krompirja, trave in odpadne hrane. Pri postopku smo uporabljali encimsko hidrolizo, fermentacijo in destilacijo. Z encimsko hidrolizo smo pridobili enostavne sladkorje, ki smo jih v procesu fermentacije pretvorili v bioetanol. Nastala mešanica je bila zmes alkohola in vode, zato smo jo z uporabo destilacije skoncentrirali na 90 % oziroma na koncentracije, ki so primerne za uporabo v motorjih. Nastali bioetanol smo uporabili za delovanje štiritaktnega motorja kosilnice in dvotaktnega motorja škropilnice. Testirali smo mešanice razlicnih koncentracij bioetanola in ugotovili, da je proizvedeni bioetanol primeren za uporabo v motorjih z notranjim izgorevanjem. Kljucne besede: bioetanol, biomasa, fermentacija, encimi, delovanje motorjev. Abstract As part of the chemistry lesson, the production of biofuels was researched, focusing on bioethanol, which is a sustainable and environmentally friendly fuel with many advantages. In the research, bioethanol was obtained from three sources: potatoes, grass and waste food. Enzymatic hydrolysis, fermentation and distillation were used in the process. Simple sugars were obtained by enzymatic hydrolysis, which were converted into bioethanol in the fermentation process. The resulting mixture was a mixture of alcohol and water, so we used distillation to concentrate it to 90 %, or to concentrations suitable for use in engines. The resulting bioethanol was used to operate the four-stroke engine of the lawnmower and the two-stroke engine of the sprayer. We tested mixtures of different concentrations of bioethanol and found that the produced bioethanol is suitable for use in internal combustion engines. Key words: bioethanol, biomass, fermentation, enzymes, engine operation. 1 UVOD Med vzroke za globalno segrevanje sodijo tudi fosilna goriva. Njihovo obnavljanje traja milijone let, zato jih uvršcamo med neobnovljive vire. Povpraševanje po njih vsako leto narašca za 1,6 %. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) kar 80 % svetovne energije nastane s fosilnimi gorivi. V zadnjih letih vecina razvitih držav uporablja vec kot 90 % neobnovljivih goriv za proizvodnjo energije. Toplogredni plin ogljikov dioksid oziroma njegova koncentracija je domnevno povezana z gorenjem fosilnih goriv – med zgorevanjem fosilnih goriv nastaja približno 73 % ogljikovega dioksida. Nekateri znanstveniki trdijo, da je posledica višjih koncentracij tudi višja temperatura in s tem manjša topnost tega plina v oceanih ter vecja hitrost gnitja biomase na prej poledenelih obmocjih. Vendar v resnici ogljikov dioksid ni edini krivec, temvec so to še metan, žveplov dioksid ter drugi toplogredni plini (Mostofa, 2019). Z dijaki smo izvedli raziskovalno nalogo, znotraj katere nas je zanimalo, kako bi lahko na enostaven, okolju prijazen in samooskrben nacin pridobili gorivo, ki bi poganjalo prevozna sredstva, vrtne pripomocke in druge stroje. Z motorji z notranjim izgorevanjem sicer ne preprecimo nastajanja dušikovih oksidov, zagotovo pa zmanjšamo emisije trdnih delcev in poskrbimo za obnovljiv vir goriva. Poleg tega je motorje z notranjim izgorevanjem lažje reciklirati kot druge naprave. 2 BIOGORIVA Biogoriva so nefosilna goriva, proizvedena iz organske snovi rastlinskega ali živalskega izvora, kar imenujemo biomasa. Primeri biomase so gozdni ostanki, poljšcine, kmetijski odpadki (kompost), živalski odpadki, vodne rastline, hitro rastoca drevesa, komunalni in industrijski odpad itd. (Bauen, Berndes, Junginger, Londo & Vuille, 2012). Najdemo jih v plinastem, trdnem ali tekocem agregatnem stanju, najboljša alternativa pa so tekoca biogoriva, ki se uporabljajo za pogonsko gorivo v avtomobilski industriji in pomagajo dekarbonizirati vpliv prometa. Med vsemi biogorivi je trenutno najbolj uporaben bioetanol, ki predstavlja približno 80 % uporabe vseh tekocih biogoriv (Khan idr., 2021). 2.1 BIOETANOL KOT BIOGORIVO Bioetanol je mogoce proizvajati iz škrobne biomase na osnovi cistih sladkorjev ali iz lignocelulozne biomase z biološkimi metodami. Vecinoma se uporablja kot dodatek bencinu, vse pogosteje pa v ta namen uporabljajo tudi cisti etanol (Karimi & Chisti, 2017). Bioetanol velja za trajnostno, obnovljivo in okolju prijazno gorivo, kar lahko pojasnimo s kroženjem ogljika. Ogljik se v naravi nahaja v razlicnih oblikah, rastline pa ga potrebujejo v obliki ogljikovega dioksida, ki ga med procesom fotosinteze s pomocjo svetlobne energije pretvorijo v sladkor, ki predstavlja vir ogljika za fermentacijske mikroorganizme. Ogljik se že med fermentacijo izloca v obliki ogljikovega dioksida, vendar ga nekaj ostane tudi v samem etanolu. Med njegovim zgorevanjem se zopet v okolje sprošca ogljikov dioksid, ki se reciklira nazaj v zelene dele rastlin (Mostofa, 2019). V primerjavi s fosilnimi gorivi ima bioetanol številne prednosti – višje oktansko število, kar izboljša zgorevanje in zmanjšuje raven trdnih delcev, ki ogrožajo naše zdravje; podoben je bencinu, zato za njegovo uporabo v prometu ni treba spreminjati motorja. Gre za obnovljivo in ogljicno nevtralno gorivo, saj je poraba CO2 pri proizvodnji goriva enaka izpuhu CO2 pri sežigu, njegova proizvodna cena je nižja kot pri fosilnih gorivih in je okolju veliko prijaznejši kot goriva iz naftnih derivatov (Lawson, 2017). Etanol ima kemijsko formulo C2H5OH in vsebuje hidroksilno skupino OH, znacilno za alkohole. Pri normalnih pogojih je brezbarvna tekocina z vrelišcem pri 78,39 °C in tališcem pri -114,15 °C. Pri 20 °C ima gostoto 789 kg/mł (Ritslaid, Küüt & Olt, 2010). Za proizvodnjo bioetanola uporabljamo rastline, ki vsebujejo ogljikove hidrate (enostavne sladkorje, škrob ali celulozo). To so lahko žitarice in druge poljedelske rastline, les, lesni odpadki in kmetijski ostanki (Lawson, 2017). 3 PRIDOBIVANJE BIOETANOLA Etanol smo pridobivali iz razlicnih virov – krompirja, trave in odpadne hrane. Krompir je poceni surovina, vsebuje veliko škroba in zahteva manj predobdelave v primerjavi z drugimi poljšcinami (Khan in drugi, 2012). Prav tako je obetavna surovina trava, saj je najcenejša lignocelulozna biomasa, dostopna cez celo leto (tudi pozimi) ter ne potrebuje gnojenja in pesticidov. Poleg tega ni prehrambni pridelek in ne ogroža cloveške populacije (Liong, Halis, Lai & Mohamed, 2012). Prav tako bioetanol pridobivamo iz odpadne hrane. Po vsem svetu v enem letu odvržemo kar 1,3 milijarde ton živilskih izdelkov in po ocenah Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) bo ta številka v prihodnosti še naprej rastla. Najvec odpadnih živil na leto proizvede Azija, natancneje Kitajska (82,8 milijonov ton), Indonezija (30,9 milijonov ton), Japonska (16,4 milijonov ton) – vrednosti so vecje v državah z visokimi dohodki. Da bi zmanjšali vpliv živilskih odpadkov na okolje, se uporabljajo metode izsuševanja, sežiganja, kompostiranja, anaerobne razgradnje ali pa se uporabijo za krmo živali (Trzcinski, 2017). V mnogih azijskih državah pa živilske odpadke še vedno odlagajo na odlagališcih skupaj z drugimi gospodinjskimi odpadki. Znano je, da odlagališca proizvajajo ogljikov dioksid, metan in druge toplogredne pline. Padavine povzrocijo izpiranje nezaželenih snovi, poleg tega odlagališca zavzemajo veliko prostora, zemljišca v metropolitanskih mestih pa so zelo draga. Da bi se izognili tem težavam, je recikliranje odpadne hrane nujno, ta pa je lahko odlicen vir za pridobivanje bioetanola (Karmee, 2015), saj heterogena odpadna hrana obicajno vsebuje ogljikove hidrate, lipide, aminokisline, fosfate, vitamine in druge vire ogljika. Proces proizvodnje bioetanola iz odpadne hrane se zacne s toplotno predobdelavo. Pogosto je za preprecevanje mikrobne kontaminacije potrebno tudi avtoklaviranje. Sledi hidroliza s kombinacijo encimov, ki je odvisna od sestave odpadne hrane. Za pretvorbo škroba so dodane a-amilaza, ß-amilaza in glukoamilaza. Hidrolizirani sladkorji so potem podvrženi fermentaciji, najveckrat razlicnim vrstami kvasovk Saccharomyces cerevisiae (Saccharomyces cerevisiae H058, Saccharomyces cerevisiae K35, Saccharomyces cerevisae var. Bayanus) (Panahi idr., 2022). Pri pouku smo uporabili vse tri možnosti, v nadaljevanju pa bomo predstavili pridobivanje bioetanola iz odpadne hrane. 4 DESTILACIJA Zmes po koncani fermentaciji vsebuje le 12–18 % etanola, ki ga lahko uporabimo kot gorivo šele, ko ga koncentriramo. Za to je potrebna destilacija, ki je najbolj razširjen postopek locevanja v kemicni industriji. Nacrtovanje ekonomicnega procesa proizvodnje bioetanola je zelo pomembno, saj je energijsko najpotratnejši proces. Poleg tega z destilacijo ne moremo doseci popolnoma cistega etanola, obicajno se dobljene koncentracije gibljejo okoli 95 %. Da bi dosegli minimalno cistost etanola (99 %), je potreben še proces dehidracije, ki se navadno uporablja z molekularnim sitom (Amornraksa, Subsaipin, Simasatitkul & Assabumrungrat, 2020). 5 UPORABA BIOETANOLA Bioetanol je svetovno znano ekonomicno in okolju prijazno transportno biogorivo. Uporabljamo ga tudi v crnilih in premazih kot nosilec topila, v kozmeticnih pripravkih (pršila za utrjevanje las), v farmacevtskih izdelkih in izdelkih za osebno nego (ustne vodice) ter v detergentnih pripravkih (Osei, 2021). Kot pogonsko gorivo se lahko uporablja v cisti obliki ali v mešanici z bencinom in drugimi ogljikovodiki v razlicnih razmerjih. Mešanice z do 20 % bioetanola lahko uporabljamo v obstojecih motorjih z notranjim izgorevanjem, goriva z vecjimi koncentracijami bioetanola pa v prilagodljivih motorjih. Ce bo bioetanol v celoti zamenjal bencin in postal glavno gorivo, se bodo emisije toplogrednih plinov zmanjšale za vec kot 85 % (M–P & S–H, 2018). Etanol je dobil vecji pomen v sedemdesetih letih, ko je prišlo do pomanjkanja goriv. Fosilna goriva so postala draga, s tem pa se je povecalo zavedanje javnosti za okoljsko problematiko. Pojavila se je potreba po bolj ekološkem gorivu z enostavnejšo proizvodnjo in s podobnimi lastnostmi, kot jih ima bencin, s cimer se je povpraševanje po etanolu bistveno povecalo. Biogoriva so hitro razvijajoci se sektor bioenergije, vendar pa danes predstavljajo le približno 1,5 % skupne porabe goriv v cestnem prometu ter približno 2 % celotne bioenergije (Bauen, Berndes, Junginger, Londo & Vuille, 2012). 6 PRAKTICNI PRIMER – potek eksperimentov Pri izvedbi eksperimentov smo uporabili pripravo za fermentacijo, ki je potekala v pocinkanem vedru prostornine 20 litrov, ki smo jo izolirali s plastjo steklene volne. Na pokrov smo pritrdili prozorno cevko, ki je vodila do izdelanega plinomera. Ko v plinomer prihaja plin, se bat dviguje, delovni pritisk pa je odvisen od obtežitve bata. Na pokrov smo montirali kovinski trak. Na stojalo poleg plinomera pa smo montirali induktivno sondo, ki takoj ob zaznavi kovinskega traka pošlje signal za odpiranje mikrokontrolerju Arduino Nano, ki signalu zabeleži cas in aktivira rele, kar omogoci napajanje ventila. Podatki se beležijo na prenosniku v Excelovi datoteki, kar omogoca dodaten program v programskem jeziku Pyhton. S pomocjo navedenega sistema smo beležili število dvigov, ki nam ob znanem volumnu enega dviga pove prostornino proizvedenega ogljikovega dioksida. Iz grafa je razviden cas najvecje aktivnosti kvasovk. ........c........ ....2 = š... ............ × .......... Dijaki so prav tako izdelali destilacijsko aparaturo, ki je sestavljena je iz pocinkanega 20 litrskega vedra, v katerega smo nalili tekocino iz koncanega fermentacijskega procesa. Segrevali smo ga na elektricni kuhalni plošci z mocjo 1500 vatov. Temperaturo hlapov smo merili z merilnikom temperature LabQuest 2 (Vernier – ZDA). Pokrov in bakreno cev, premera 10 milimetrov, povezuje kovinski adapter. Vse smo zatesnili z acetatno silikonsko tesnilno maso. Bakrena cev ima vlogo hladilnika in je zvita v spiralo, da uspešno oddaja toploto, zagotavlja pretok tekocine in zasede cim manj prostora. Cev se nahaja v hladilnem vedru, napolnjenim s hladno vodo. Po prvi destilaciji smo hladilnik še izboljšali, mu dodali vhod in izhod vode in tako omogocili pretok (gumijaste oranžne cevi). Za locevanje raztopin smo uporabljali destilacijo. Za naš eksperiment smo uporabljali 2-litrsko bucko z okroglim dnom, ki je bila preko adapterja povezana z Liebigovim hladilnikom, hlajenim s konstantnim pretokom hladne vode. Z alkoholnim termometrom v bucki smo merili še temperaturo hlapov in na podlagi teh destilirali razlicne koncentracije alkohola. Na izhodu hladilne cevi se nahaja še caša za zbiranje destilata. V primeru še neohlajenih hlapov alkohola smo na cašo dodali še aluminijasto folijo. 7 POTEK EKSPERIMENTA – proizvodnja etanola iz odpadne hrane Dober vir škroba je lahko tudi odpadna hrana. Zaradi zakonodaje nismo uspeli pridobiti realnega primerka odpadne hrane iz šolske kuhinje, zato smo v laboratoriju naredili primer le-te. Skuhali smo dva kilograma riža ter vanj dodali košcke mesa in kuhane zelenjave. Mešanico smo nadalje kuhali še 210 minut, da bi se cimbolj razkuhala, kar bi encimom omogocilo lažje delovanje. Ker je v procesu riž nabreknil in vsrkal vodo, smo v proces kuhanja dodali še 5000 mililitrov vode. Koncna tekstura mešanice je bila podobna gosti juhi. Nato smo v 600 mililitrih tople vode raztopili 1 gram amilaze. Amilaza je delovala 18 ur. Mešanica je skozi proces encimske pretvorbe postajala vse manj viskozna zaradi pretvorbe netopnega škroba v vodo topne monosaharide. Po koncani encimski pretvorbi smo preverili vsebnost sladkorjev z refraktometrom, ki je pokazal 12 brix. Kljub dodani zelenjavi in mesu mešanica ni imela neprijetnega vonja in težav s pretvorbo. Po uspešni encimski pretvorbi smo se lotili priprave kvasovk. V 300 mililitrov vode smo raztopili 5 gramov kvasovk, 25 gramov sladkorja in 535 gramov vrelne soli. Po 60 minutah razmnoževanja kvasovk smo te dodali mešanici in vse prelili v fermentacijsko posodo. Vzpostavili smo sistem za zbiranje podatkov in pustili fermentacijo trajati samo štiri dni. V tem casu je fermentacija že dokoncno potekla. Po koncanem alkoholnem vrenju smo mešanico destilirali v domacem destilacijskem aparatu in dobili 1000 mililitrov 21 % alkohola. Sledila je še navadna destilacija v steklenem destilacijskem aparatu. Koncni produkt je bil 250 mililitrov 83 % alkohola. 7.1 ANALIZA EKSPERIMENTA V primerjavi s prejšnimi eksperimenti je ta trajal manj casa. V primerjavi z zacetno kolicino materiala smo imeli tudi zelo velik izkoristek. Kljub odlicnemu rezultatu pa je bil eksperiment neuspešen, saj smo zaradi napake v sistemu izgubili vse podatke, zato smo v analizo vkljucili izkušnje iz prejšnjih eksperimentov in poskusili z enacbami dolociti potek eksperimenta. Da bi izracunali kolicino ogljikovega dioksida, smo preuredili enacbo iz prejšnjega eksperimenta. ......2 × .............. ......2 = .............. × .....2 Iz mase destiliranega etanola in ostalih konstant lahko izracunamo skupen volumen proizvedenega ogljikovega dioksida. Prostornina znaša 85 litrov, kar ni realna vrednost volumna, ki nam bi jo podal sistem, saj je le-ta pušcal. Upoštevali smo, da je pretok pušcanja enak kot pri prejšnjih eksperimentih oziroma 90 mililitrov/h, kar smo izracunali iz teoreticnih podatkov in naših meritev. ......2 = ......šc........ × .......................... + .......... × .............. Z zgornjo enacbo lahko izpostavimo število dvigov, pri cemer dobimo število 33. Volumen nezabeleženega ogljikovega dioksida bi bil 8,6 litra. Zanima nas tudi izkoristek reakcije pretvorbe škroba v etanol. Kilogram kuhanega belega riža vsebuje 260 gramov škroba, kilogram suhega oziroma nepripravljenega pa 730 gramov. Iz 1 kilograma surovega riža nastane približno 3 kilograme kuhanega. Masa skuhanega riža, uporabljenega v eksperimentu, je bila 2 kilograma. To pomeni, da je bilo v reakciji prisotnih 520 gramov škroba. Za izracun izkoristka celotnega procesa potrebujemo še podatek o masi škroba, ki je bila pretvorjena v etanol. Po zadnji destilaciji smo ostali z 250 mililitri 83 % alkohola. ..6..12..6 . 2..2..5.. + 2....2 + ................ Kot v prejšnji analizi smo s pomocjo enacbe alkoholnega vrenja postavili razmerje med množinami etanola in glukoze. Nato smo jih preoblikovali v spodnjo formulo. ................ × .............. ................ = 2 × .............. Z upoštevanjem te formule smo izracunali maso glukoze, ki se je pretvorila v alkohol. Masa pretvorjene glukoze znaša 328 gramov. V primerjavi s prejšnjim poskusom je to le 70 gramov manj. ..6..10..5 + ..2.. . ..6..12..6 Zgornja enacba predstavlja reakcijo hidrolize škroba, ki smo jo izvedli z encimom amilazo. V spodnji enacbi z uporabo prej izracunane mase glukoze in konstantami izracunamo maso pretvorjenega škroba. ..š........ × ................ ..š........ = ................ Ta znaša 299 gramov škroba. Razmerje med maso kuhanega riža in pretvorjenega škroba je 1:6,7, kar je 14,9 %. Razmerje med maso suhega oziroma nepripravljenega riža in pretvorjenega škroba pa je 44,8 %. Skupna vsebnost škroba v kuhanem rižu je 26 %, v nepripravljenem pa 73 %. V eksperimentu z rižem smo dosegli 57 % pretvorbo teoreticne vrednosti škroba v alkohol. 8 UPORABA PROIZVEDENEGA ETANOLA V MOTORJIH NA NOTRANJE IZGOREVANJE Odstotek alkohola v gorivu [%] Dvotaktni motor Štiritaktni motor 0 Normalno delovanje, visoki in nizki obrati, ohranja prosti tek. Normalno delovanje, visoki in nizki obrati, ohranja prosti tek. 25 Ni spremembe v delovanju. Ni spremembe v delovanju. 50 Ne vzdržuje visokih obratov, ohranja prosti tek. Normalno delovanje, potrebno prilagajanje mešanice goriva in zraka. 75 Ohranja prosti tek, ugasne pri visokih obratih. Ne ohranja prostega teka, normalno delovanje v visokih in srednjih obratih. 100 Ohranja prosti tek, ugasne pri srednjih in visokih obratih. Ne ohranja prostega teka, optimalno delovanje v srednjih obratih, deluje tudi v visokih. Za dvotaktni motor smo uporabili staro vinogradniško pršilko s 60 kubicnimi centimetri delovne prostornine in 2,2 kW moci. Gorivo je bila mešanica standardnega goriva za dvotaktne motorje (50:1, bencin : olje) in etanola z dodanim ricinusovim oljem (50:1, etanol : olje), ki je eno izmed redkih olj, ki se topi v etanolu. Dvotaktni motorji za svoje delovanje nujno potrebujejo mešanico olja in goriva. Prosti tek motorja ob uporabi alkohola ni bil spremenjen, sprememba se je kazala pri delovnih obratih. Višja kot jer bila koncentracija alkohola v primerjavi z bencinom, nižje obrate je lahko vzdrževal motor, ne da bi vmes ugasnil. To pomeni, da ni mogel delovati pri višjih obratih. To pripisujemo napacnemu razmerju med gorivom in zrakom, ki bi ga morali še dodatno prilagoditi na uplinjacu motorja. Ker je uplinjac prilagojen delovanju na bencin, pa tega nismo mogli pravilno nastaviti. Naše predvidevanje je, da je bilo v razmerju prevec zraka oziroma premalo goriva. Opazili smo tudi, da so bili izpušni plini manj agresivni in da se je iz izpušnega sistema veliko manj kadilo. Poleg tega je bil vonj veliko manj agresiven in rahlo sinteticen. Naše predvidevanje je, da je bilo v razmerju prevec zraka oziroma premalo goriva. Etanol bi deloval v dvotaktnem motorju, a bi mešanica goriva in zraka morala biti pravilno nastavljena. To omogoca bolj ekološko uporabo raznih vsakodnevnih orodij in vozil, kot so motorne žage, mopedi, kosilnice, vinogradniške pršilke in podobno. Štiritaktni motor je izviral iz popravljene rotacijske kosilnice. Proizvajalec motorja je Kawasaki, ima 180 kubicnih centimetrov delovne prostornine in 3,5 kW moci. Gorivo je bila mešanica bencina in etanola, saj za štiritaktne motorje ne rabimo mešati olja v gorivo, kar je velika prednost teh motorjev. Štiritaktni motor ni mogel vzdrževati prostega teka pri višjih koncentracijah alkohola v gorivu. Za razliko od dvotaktnega motorja pa je normalno deloval pri srednjih oziroma višjih obratih, kar lahko pripišemo temu, da smo na tem motorju lahko prilagodili razmerje med gorivom in zrakom. Zanimivo je bilo, da je motor postal veliko tišji v primerjavi s cistim gorivom. Tudi vonj izpušnih plinov je bil povsem drugacen. Vonj je bil manj oster in bolj sinteticen. Uporaba etanola v štiritaktnih motorjih je zelo obetavna, vec držav na svetu ga že ponuja kot nadomestek za uporabo v avtomobilih. Etanol je tudi dodan bencinu, evropski standard 5 ali 10, kar pomeni, da je v bencinu 5 ali 10 % bioetanola. 9 SKLEP Prvo hipotezo smo želeli potrditi z dvema poskusoma pretvorbe škrobnih živil v etanol. Prvi poskus s krompirjem ni izpolnil naših pricakovanj, medtem ko je eksperiment z odpadno hrano mocno presegel naša pricakovanja. S tem lahko prvo hipotezo potrdimo, saj nam je uspelo iz škrobnih živil proizvesti alkohol. Drugo hipotezo smo potrdili, saj nam iz trave z izbranimi metodami in encimi, ki smo jih imeli na voljo, ni uspelo proizvesti etanola. V primeru ponovne izvedbe poskusa bi uporabili kombinacije encimov in agresivnejšo predobdelavo celuloznih vlaken, kar bi povecalo naše možnosti za uspeh. Tretjo hipotezo smo potrdili, saj nam je s proizvedenim alkoholom uspelo poganjati štiritaktne in tudi dvotaktne motorje. Zanimivo bi bilo raziskati, kakšen je vpliv uporabe etanola na sestavo izpušnih plinov, zvocno onesnaževanje in moc motorja v primerjavi z uporabo bencina. Cetrto hipotezo lahko po veckrat opravljenih poskusih ovržemo, saj se je zašcitni cinkov nanos ob stiku s kislimi raztopinami raztopil, kar je povzrocilo hitro oksidacijo jeklene posode. 10 VIRI IN LITERATURA 1) Amornraksa, S., Subsaipin, I., Simasatitkul, L., & Assabumrungrat, S. (2020). Systematic design of separation process for bioethanol production from corn stover. BMC Chemical Engineering. Pridobljeno iz https://doi.org/10.1186/s42480-020-00033-1 2) Bauen, A., Berndes, G., Junginger, M., Londo, M., & Vuille, F. (2012). Bioenergy - a Sustainable and Reliable Energy Source. International Energy Agency. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net/publication/48326680_Bioenergy_-_A_Sustainable_and_Reliable_Energy_Source 3) Karimi, K., & Chisti, Y. (2017). Bioethanol Production and Technologies. Encyclopedia of Sustainable Technologies, 273–284. Pridobljeno iz https://doi.org/10.1016/B978-0- 12-409548-9.10111-3 4) Karmee, S. K. (2015). Liquid biofuels from food waste: current trends, prospect and limitation. Renewable and Sustainable Energy Reviews, 945–953. Pridobljeno iz https://doi.org/10.1016/j.rser.2015. 09.041 5) Khan, M., Bonifacio, S., Clowes, J., Foulds, A., Holland, R., Matthews, J., . . . Shallcross, D. (2021). Investigation of Biofuel as a Potential Renewable Energy Source. Atmosphere. Pridobljeno iz https://doi.org/10.3390/atmos12101289 6) Liong, Y. Y., Halis, R., Lai, O. M., & Mohamed, R. (2012). Conversion of lignocellulosic biomass from grass to bioethanol using materials pretreated with alkali and the white rot fungus, Phanerochaete chrysosporium. Bioresources, 5500-5513. Pridobljeno iz https://ojs.cnr.ncsu.edu/index.php/BioRes/article/view/BioRes_07_4_5500_Liong_C onversion_Lignocellulosic_Biomass_Bioethanol/1799 7) Mostofa, M. (2019). An Introduction to Bioethanol and Its Prospects in Bangladesh: A Review. Journal of Energy Research and Reviews, 1-12. doi:10.9734/JENRR/2019/46018 8) M–P, J. J., & S–H, J. G. (2018). Alternative Schemes for the Purification of Bioethanol: A Comparative Study. Recent Advantages in Petrochemical Science. Pridobljeno iz http://dx.doi.org/10.19080/RAPSCI.2018.04.555631 9) Osei, J. A. (2021). Utilization of Agricultural Food Waste Products for Bioethanol Generation, Kiambu County, Kenya. Pridobljeno iz http://irlibrary.ku.ac.ke/handle/123456789/22573 10) Panahi, H., Dehhaghi, M., Guillemin, G., Gupta, V. K., Lam, S. S., Aghbashlo, M., & Tabatabaei, M. (2022). Bioethanol production from food wastes rich in carbohydrates. Current 11) Opinion in Food Science, 71-81. Pridobljeno iz https://www.researchgate.net/publication/356110199_Bioethanol_production_fro m_food_wastes_rich_in_carbohydrates 12) Ritslaid, Küüt, & Olt. (2010). State of the Art in Bioethanol Production. Agronomy Research, 236-254. Pridobljeno iz https://agronomy.emu.ee/vol08Spec1/p08s127.pdf 13) Trzcinski, A. P. (2017). Biofuels from food waste : applications of saccharification using. Taylor & Francis Group. Pridobljeno iz https://doi.org/10.1201/9781315104690 TRAVEL THROUGH THE SCREENS – INTERNATIONAL MOBILITY DURING THE PANDEMIC POTOVANJE PREKO EKRANOV – MEDNARODNA MOBILNOST V CASU PANDEMIJE Tjaša Poklar Oš Rudolfa Ukovica Podgrad, Slovenija Izvlecek Osnovna šola Rudolfa Ukovica Podgrad se je prvic vkljucila v projekt mobilnosti KA229, mobilnosti za ucence v letu 2020. S prvo prijavo na tovrsten projekt je bila uspešna. Za šolo, ki se prvic prijavlja na takšen mednarodni projekt in nima stikov s partnerji iz tujih držav je zelo težko vzpostaviti kontakt z drugimi potencialnimi šolami. Zato je že v osnovi pomembno poznavanje spletnih orodij in mrež. Partnerje smo poiskali preko ETwinning portala, ki se je izkazal ki združuje najvec aktivnih šol, ki sodelujejo v mednarodnih projektih. Ko se je šola prijavljala na projekt pa si nismo niti v sanjah predstavljali, da bomo polovico mobilnosti morali izvsti virtualno in se tako znašli pred popolnoma drugacnim in novim izzivom. Preko Zooma, Twinspacea, številnih aplikacij, pripravi e-casopisa, online turisticnega vodnika in virtualnih ogledov naših naravnih znamenitosti smo uspeli izpeljati mobilnost, ki je izpolnila pricakovanja udeležencev in sledila skupnim projektnim ciljem. Kljucne besede: mobilnost, KA2, mednarodni projekti, dobre prakse, virtrualna potovanja, novi ucni pristopi, kreativnost, virtualni vodeni ogledi, eTwinning, TwinSpace Abstract Primary school Rudolf Ukovic Podgrad was for the first time involved into the project of mobility KA299 for students in the year 2020. With first application was successful. For the school that wants to be in the international projects for the first time and doesn’t have any contact with foreign schools in is difficult to find partners. Therefor it’s important to know the online tools and webs already at the beginning. When we applied for the project, we didn’t expect that we will need to do the mobility in completely different circumstances. We were faced to a new challenge, via Zoom, Twinspace, applications, e-magazines, online tourist guidebooks and virtual tours through our natural monuments we successfully finish the mobility that was above expectations and achieved all the goals of the project. Key words: mobility, KA2, international projects, good practices, virtual travel, new learning approaches, creativity, virtual guided tours, eTwinning, Twinspace 1 ABOUT THE PROJECT The "Education to Action: Web of Life" project reunites 5 schools from North Macedonia, Romania, France, Slovenia and the Czech Republic and is addressed to students aged 12-15 years old. The international dimension fosters multiculturalism and the feeling of connectedness with the European school community. Partners has similar profiles and complementary experience which were facilitate the exchange of good practices and learning from each other. The main aim of our project is to increase awareness of 250 students from 5 EU countries about the role of humanity in protecting the natural environment for 2 years project. Through this project we wanted to raise awareness about the environmental problems, empower students with knowledge and skills to take an active role in protecting the environment, involve students in activities that protect the environment and encourage the use of ICT tools for exchanging project information. We planned 5 project meetings focused on different topics: Recycling, Climate change, Healthy habits, Pollution, Ecosytems. The working methodology has had 3 stages: students’ research, online and offline interaction. These stages were facilitated social inclusion engaging a wide number of students to our project and develop students’ key competences. The activities aim to encourage both students and teachers to participate actively in environmental protection. Students run a series of activities that increase awareness of how humans impact the environment, offering hands-on experience on how to take care, improve and sustain the environment. The concrete results that we produced are presentations, dioramas exhibition (ecosystems), food festival, surveys, eco-campaigns, e-magazine, travel guide, project logo, T-shirt, questionnaires, project webpages, promotional materials, and project DVD. Partner schools were increased their network of contacts both at a local, national, and international level and increase the opportunities for running new educational initiatives. 2 FINDING PARTNERS AND STRATEGY The eTwinning platform was used to find project partners and all partners were found via this platform. The Romanian and North Macedonian partners had an e-Twinning project, and they shared the advantages of having an online project, too. All the teams agreed that an eTwinning project will help to involve more students and teachers from our schools. Due to security reasons and national regulations, not all parents allow their children to use social media channels, therefore the Twinspace is a safe and secure environment through which our students can connect. Parents can also have access to the Twinspace and check what their children are posting. In the Twinspace we created a page for each project meeting and pages for activities that each partner did in between the meetings. We also organized online meetings for students and teachers. We combined physical mobilities with virtual exchanges through eTwinning. We wanted to connect direct participants to each mobility with other members of the project who won't attend the meeting. We included common activities during the project meetings so as participants from each partner school feel involved in the project, offering them the chance to contribute and feel valued. We also checked the eTwinning and the Erasmus+ Project Results Platform to get some inspiration from project implemented related to our topic. This is how we decided to build our project on an e-Twinning project that we considered as an example of good practice. The platforms were used in the follow-up stage of the project. All partners shared information about the project on their eTwinning pages and with their network of contacts. The main coordinator was responsible for providing information about our project on the Erasmus+ Project Results Platform. The present project is being buildt on existing eTwinning projects. The Romanian partner runs the eTwinning project Developing ICT competencies and we used it as a source of inspiration for using ICT tools in our project. The partner was the beneficiary of an Erasmus+ KA1 project and the partner got the necessary knowledge of using ICT for learning, especially for using apps and tablets for teaching. The partner share examples of good practices during our first project meeting. Another project that helped us in designing the present project is the eTwinning project HELP THE EARTH: REDUCE, REUSE, RECYCLE, which was also an Erasmus + Strategic Partnerships for Schools Only, it covered eight schools and had ecology as a main topic. This project got the European Quality Label and Quality Label. This project draws our attention because of the big numbers of schools that succeeded to keep up their motivation and be active online. It encouraged us to include activities related to recycling. Another eTwinning project that we used as an example of good practice is Clean the Earth with a smile, also an awarded project with the European Quality Label, helped us in deciding what project products we can create. We also consulted the eTwinning Kit Let Us Green Again which is designed to familiarise and engage students in actions related to SDGs focusing Climate Action. It helped us is designing the activities that increase students' awareness about climate change and what tools to use for empowering our students to make the world a better place. The partners were identified via the eTwinning platform. After contacting potential partners, they were asked to fill in a document presenting their school, experience relevant for the project topic and interest to contribute to the building up this project. It was important to find public schools and teachers interested to run a project for students aged 12-15 using English as common language. A key aspect to which we paid attention was to find at least a partner who is expert in using ICT for teaching and learning. This is how we decided to work with the Romanian partner who was the beneficiary of an Erasmus KA1 focused on developing ICT skills of teachers. We created a project group using WhatsApp to communicate in real time with all partners – coordinators and teachers as part of the school Erasmus team. The main coordinator organized a video conference every two months to collect information about how the project is implemented in each partner school. Reuniting partners to share their experience and learn from each other how to better implement the project. The eTwinning project was the space where partners upload documents, photos and videos attesting the local activities. The project offers participants the opportunity to develop their personal and professional skills, increasing the knowledge and skills regarding the environment issues and on how to protect it, develop English communication skills, digital skills and key competences. 3 ONLINE MOBILITY When we applied for the project, we were looking forward to visit and see all the partners’ countries, to visit all the school and to host students in our country and in our host families. When we were just preparing the first mobility – in March 2020 – in the sudden we needed to start home schooling and there was no option to host our partners in our school. So, in March we made a first virtual mobility. Romanian coordinator Lidia made a big effort to organise all the activities in a week. So, on Day 1 we made official welcome to the school, each team made a film representing the school and area, country, Bingo game for students to get to know each other, Zoom working meeting for teachers On Day 2 we made some activities in the previous days, for example: The Romanian school has collected selectively used batteries and electrical appliances, for a clean environment, each country made plastic bottle collection, each country planted a tree, in Podgrad we planted a cherry tree. On Day 3 and Day 4 we made some powerpoint presentation and share it to each other, there was a workshop about Romanian language and culture, we have uploaded all the presentations on the Twinspace. On Day 5 we have the presentation of the Romanian educational system. Participants were be asked to calculate their carbon footprint using www.carbonfootprint.com. On the page allocated to this meeting we were create a Padlet where participants can share their results. We created a discussion on the Forum and invite all members to reply. The question is "Why is plastic dangerous for marine life?". We did many of the planned activities, unfortunately there were no option to participate in the classes or to visit beautiful city of Braila in Romania. But the positive thing was that we could involve more students and teachers in the mobility, there would be 1 teacher and 4 students in the hosting country, with online mobility each country increased number of the participants so schools were more involved into the project itself. On our school there was up to 20 teachers online in the time of the mobility and 20 students were participate in the mobility. Putting all the activities on Twinspace and use ICT tools for exchanging information about the project, communication and feeling of part of an international team united by common interests and goals. The immediate benefits are increased: -communication and collaboration between project members -participants' motivation, desire to get involved, creativity, imagination, digital skills -involvement of participants in the TwinSpace. As the schools were closed, we were not able to continue with mobilities, so we were waiting for the better times to continue with the activities. In September 2021 we were back in school and started to prepare a live mobility in Slovenia, well what happened was that some countries were already bought the flight tickets, but in the sudden after the school vacations in October we did return to school but due to high number of Covid19 there were many restrictions. We were not allowed to mix the classes, outdoor there was a restriction of being together in the bigger groups – more than family cercle. So, we would be in big conflict if we would be visiting places around Slovenia in a bigger group. Other issue was also that the touristic points were closed – like Škocjan caves that we were planning to visit. For us it was very difficult period, as we didn’t have the official information to send to our partners, they were upset, for France the life was normal, they were all in schools and they didn’t see a reason not to travel. On the other hand, Romania had big number of deaths in that period and even parents didn’t allow their kids to travel. The Macedonian team decided – as there was problem to be in the crowd on public transportation – that they would come by minivan, the same Czech team was thinking and for the end, of course also our parents were sceptic about hosting pupils from other countries in these conditions. So, with a big negotiation with other countries, we cancelled and move the mobility online, last minute. But we needed to also change the dates of the mobilities again as we almost stayed without staff in school due to many insulations and students that got Covid19 too. 4 SLOVENIAN PROGRAM The activity encourages learning by discovering and team working. Participants present materials prepared before the meeting, share their experience, work together for creating the project tangible products and get involved in a series of local events that will help them to develop their knowledge about recycling, nature conservation, biodiversity, and water treatment. In Day 1 we connected to Zoom, started with the presentations of the participants and other countries. We made the program with school coral, and we did the workshop about Slovenian language with a game played by our pupils from 1st, 2nd, and 3rd grade. They were making pantomime for different expressions in Slovenian language, like: dobro jutro, learning, sleeping, playing football, running… We made a Bingo game for students to get to know each other, and we made a Zoom meeting for teachers and also leave a time for pupils to talk in chat with each other’s, we made groups, classroom etc. We realised that pupils in live mobility can do a lot of informal interaction, and this was missing a lot during the online mobility, so we tried to fit as much as possible of the time for their own to communicate and chat. The second day we had a workshop with analysing water from different areas. This activity we did live but the other countries just put their results on the TwinSpace platform. We did a creative recycling workshop: How to transform waste into valuable things? In was December so we made Christmas tree ornaments from plastic bottles and each country made Erasmus Christmas tree. The next day part of our school went to Škocjan Caves Regional Park, UNESCO site and we managed to show via Zoom and mobile phones the panorama over Škocjan caves and the river Reka. We made the presentation to understand what Karst is and why is importation as a natural reservoir of water. All days together were connected to a special online travel guide through Slovenia, with all the topics and sights, the local guides were of course our pupils involved in Erasmus project. We also made a e-magazine where we put all the activities from all the mobilities, and it is still today a nice memory published on TwinSpace. On the platform of our project, we also put the poems about recycling made by students from each country. 5 POSITIVE RESULTS At the end we were happy that at the starting point of the project we input some online activities and that gave us a good base to do the online mobilities. It effort a lot of energy, we have spent many more hours to organise the online mobility in stead of live mobility but we were really satisfied that in online mobility we get the interest of many more students. For example, Slovenian mobility participate around 80 students and teachers instead of live mobility where maximum 50 would participate. Final results that we would point out for online mobility would be communication and collaboration between project members, participants' motivation, desire to get involved, creativity, imagination, digital skills, involvement of participants in the TwinSpace. Long-term benefits are openness towards new experiences, improved repertoire of educational online tools, knowledge of English writing and understanding, developed abilities for using online learning. This activity encourages participants to use ICT tools for exchanging information about the project, communication and feeling of part of an international team united by common interests and goals. We encourage communication and teamwork, and we are still in touch with in between the teachers and students are communicate via Instagram, Whatsup and other platforms. Although the online mobility cannot replace the live mobility, we can ensure that it brings a lot of creativity and positive effect and connected even more the school with Erasmus project and not just few participants that were in the application part of the mobilities. All the partners were very happy that we were also able to do three live mobility to Velehrad (Czech Republic), Skopje (Macedonia) and Monsegur (France) and finish our project at the end of August 2022 with great memories and excellent cooperation in these difficult conditions. 6 LITERATURE 1) Education to action. Web of Life. 2020. eTwinning. https://live.etwinning.net/projects/project/226578 (1 (1.10.2022) 2) OŠ Rudolfa Ukovica Podgrad. 2022. https://www.facebook.com/rudolf.ukovic. (1.10.2022) 3) OŠ Rudolfa Ukovica Podgrad. 2022. www.os-podgrad.si. (1.10.2022) 4) Project report. Mobility tool Erasmus+. https://webgate.ec.europa.eu/eac/mobility/index_maint.html (10.1.2022) Slika 1: Naslovnica E-magasin, Izsek iz E-magasina, ki vsebuje dogodke in naloge iz vseh mobilnosti Vir: Education to action. Web of Life. 2020. eTwinning. https://live.etwinning.net/projects/project/226578 (1 (1.10.2022) Slika 2: Virtualna moblinost Velehrad, Ceška, Izsek iz E-magasina, ki vsebuje dogodke in naloge iz vseh mobilnosti Vir: Education to action. Web of Life. 2020. eTwinning. https://live.etwinning.net/projects/project/226578 (1 (1.10.2022) Slika 3: Virtualna mobilnost Slovenija, izbor pesmi na temo Reuse, reduce, recycle, Izsek iz E-magasina, ki vsebuje dogodke in naloge iz vseh mobilnosti Slika, ki vsebuje besede besedilo Opis je samodejno ustvarjen Slika, ki vsebuje besede besedilo Opis je samodejno ustvarjen Vir: Education to action. Web of Life. 2020. eTwinning. https://live.etwinning.net/projects/project/226578 (1 (1.10.2022) Slika 4: Virtualna moblinost Slovenija, delo ceške skupine preko Zooma, primerjava vzorcev kemijske analize vode, Izsek iz E-magasina, ki vsebuje dogodke in naloge iz vseh mobilnosti Vir: Education to action. Web of Life. 2020. eTwinning. https://live.etwinning.net/projects/project/226578 (1 (1.10.2022) Slika, ki vsebuje besede oseba, notranji, skupina, raznoliko Opis je samodejno ustvarjen Slika 5: Virtualna mobilnost, offline aktivnost, Podgrad, Slovenija, naloga za vsako državo, posada drevo. Izsek iz E-magasina, ki vsebuje dogodke in naloge iz vseh mobilnosti Vir: Education to action. Web of Life. 2020. eTwinning. https://live.etwinning.net/projects/project/226578 (1 (1.10.2022) Slika, ki vsebuje besede besedilo, oseba, skakanje Opis je samodejno ustvarjen Slika 6: Mobilnost v živo, Ohrid, Makedonija, junij 2022, Izsek iz E-magasina, ki vsebuje dogodke in naloge iz vseh mobilnosti Morda je slika naslednjega: stati in jezero Vir: lasten 2022 VODENJE IN SPREMLJANJE NADARJENIH UCENCEV MANAGEMENT AND MONITORING TALENTED STUDENTS Jože Premru BIC Ljubljana, Gimnazija in veterinarska šola, Slovenija ucitelj matematike, Slovenija Izvlecek Nadarjeni ucenci si ob ucencih s posebnimi potrebami v srednješolskem izobraževanju zaslužijo vecjo pozornost. Sistematicno delo z njimi se iz primarnega ne prenaša v sekundarni nivo izobraževanja. Prenos informacij o nacinih dela z njimi in o rezultatih je prepušcen njim samim. Delo z nadarjenimi ucenci v srednješolskem izobraževanju je še vedno v veliki meri odvisno od iniciative posameznih uciteljev. Ker se na pedagoških konferencah in drugih sestankih v vzgojno-izobraževalnih zavodih najveckrat izpostavlja le ucence s težavami in primanjkljaji, se pogosto zdi, da uspešnih in nadarjenih ucencev ni. Zato bi bilo potrebno delu z njimi in njihovem spremljanju nameniti vec pozornosti. Namen tega referata je raziskati in preveriti kazalnike, s katerimi bi lahko sistematicno spremljali in vodili nadarjene ucence v casu srednješolskega šolanja. Glavni cilj referata je raziskati aktivnosti za spremljanje nadarjenih ucencev na nivoju oddelka in na nivoju šole. Kljucne besede: nadarjeni ucenci, spremljanje, vodenje Abstract Talented students shouldn't be left behind regardless to students with special needs in secondary schools. There is a lack of systematic work with them. The system foresees that talented student should give all the information about their work and achievements in primary schools to the secondary school at their entry. The system also relies to much on teachers personal engagement to work with them. At school conferences and other meetings there is a lot of time spend on subjects around students with special needs. Therefore, there is a feeling, that there is no talented students in schools. More attention and management should be systematically implemented. In this paper we explore indicators for systematically managing and monitoring talented students in secondary schools. Main gold is to explore indicators to managing and monitoring talented students at the level of classroom and whole school. Keywords: talanted students, monitoring, management 1 OPREDELITEV POJMA NADARJENOSTI V novejši literaturi se glede nadarjenosti poudarja dejstvo, da cisto prave in enotne opredelitve nadarjenosti ni. Med razvojem preucevanja nadarjenosti se je uveljavilo spoznanje, da so nadarjenosti razlicnih vrst in da je ugotavljanje nadarjenosti posameznika zelo zahtevna naloga, ki se je ne da rešiti preprosto s testi inteligence, ki zaznavajo predvsem sposobnosti na intelektualnem podrocju, zanemarjajo pa ustvarjalnost, ki je za nadarjenost kljucnega pomena. Najveckrat uporabljena definicija je sledeca: »Ena od najpogosteje uporabljenih definicij za nadarjene je definicija, ki je zapisana v ameriškem Zakonu o izobraževanju nadarjenih iz leta 1978. Po tej definiciji so nadarjeni ali talentirani tisti otroci in mladostniki, ki so bodisi na predšolski stopnji, v osnovni ali srednji šoli pokazali visoke dosežke ali potenciale na intelektualnem, ustvarjalnem, specificno akademskem, vodstvenem ali umetniškem podrocju, in kateri poleg rednega šolskega programa potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti.« (Žagar idr. 1999, str. 4) Ta definicija poudarja, da med nadarjene štejemo tako tiste z dejanskimi visokimi dosežki kot tudi tiste s potencialnimi zmožnostmi. Psihomotoricne sposobnosti niso posebej omenjene, ker so tisti izmed teh talentov, ki so umetnostne narave, zajeti pri izvajalskih umetnostih, za športno talentirane pa je v ZDA, od koder definicija izvira, že sicer dobro poskrbljeno. (Žagar idr. 2007, str. 4) Pomemben element, ki ga definicija poudarja, je, da nadarjeni potrebujejo posebej prilagojene programe in aktivnosti, zaradi cesar jih lahko uvršcamo v skupino ucencev s posebnimi potrebami. (Rožic idr. 2017, str. 3) 1.1 ZNACILNOSTI NADARJENIH UCENCEV Obstajajo številni seznami z opisi znacilnosti nadarjenih in služijo kot pripomocek za prepoznavanje nadarjenosti. Obicajno zajemajo znacilnosti, ki jih lahko najdemo pri nadarjenih na splošno, vendar le redko vse ali vec od teh najdemo pri posamezniku. Te znacilnosti se lahko pri nekaterih nadarjenih otrocih pokažejo že v zgodnjih letih, pri nekaterih pa kasneje v razvoju (Baska 1989, str. 17). Miselno-spoznavno podrocje: - razvito divergentno mišljenje (fleksibilnost, originalnost, fluentnost), - razvito logicno mišljenje (analiza, posploševanje, sposobnost sklepanja), - nenavadna domišljija, - natancnost opazovanja, - dober spomin, - smisel za humor. Ucno-storilnostno podrocje: - široka razgledanost, - visoka ucna uspešnost, - bogato besedišce, - hitro branje, - spretnost v eni od umetniških dejavnosti, - motoricna spretnost in vzdržljivost, - visoke aspiracije in potreba po doseganju odlicnosti. Socialno in custveno podrocje: - nekonformizem, - mocno razvit obcutek pravicnosti, - neodvisnost in samostojnost, - sposobnost vodenja in vplivanja na druge, - izrazit smisel za organizacijo, - empaticnost 1.2 OSNOVNA ŠOLA Dokument Koncept odkrivanje in delo z nadarjenimi ucenci v osnovni šoli je bil sprejet na 25. seji Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje 11. februarja 1999. Odkrivanje nadarjenih ucencev je strokovno zahtevno opravilo. Pri testiranju so vkljuceni ucitelji, svetovalna služba, starši in zunanji sodelavci. Poteka v treh stopnjah: evidentiranje, identifikacija, seznanitev in pridobitev mnenja staršev. Evidentiranje nadarjenih se zacne v tretjem razredu, v cetrtem pa se izvede identifikacija nadarjenih. Ucenec se lahko na podlagi ucnega uspeha, dosežkov na tekmovanjih, uciteljskega mnenja ali mnenja svetovalne službe evidentira tudi v tretji triadi. Identifikacija vkljucuje naslednja merila: - realna ocena ucitelja je zelo pomembna pri identifikaciji nadarjenih. Ucitelji oblikujejo oceno o evidentiranih ucencih s pomocjo ocenjevalne lestvice nadarjenosti ucencev, ki zajema naslednja podrocja nadarjenosti: splošno-intelektualno, ucno, ustvarjalno, voditeljsko, literarno, dramsko, filmsko, likovno, glasbeno, gibalno in tehnicno podrocje, - test intelektualnih sposobnosti – WISC-III ali Ravnove progresivne matrice, - test ustvarjalnosti – Torranceovi testi ustvarjalnega mišljenja, TTCT (besedna in/ali slikovna oblika Torranceovih testov ustvarjalnega mišljenja). Testa sposobnosti in ustvarjalnosti izvede ter ovrednoti psiholog/socialni delavec. Seznanitev staršev in pridobitev njihovega mnenja je zadnja stopnja odkrivanja nadarjenih, ko svetovalna služba skupaj z razrednikom seznani starše, da je bil njihov otrok spoznan za nadarjenega, in pridobi njihovo mnenje o otrokovi nadarjenosti. Delo z nadarjenimi ucenci (Žagar idr. 1999, str. 9-10) Delo z nadarjenimi ucenci izhaja iz naslednjih temeljnih nacel: širitev in poglabljanje temeljnega znanja, hitrejše napredovanje v procesu ucenja, razvijanje ustvarjalnosti, uporaba višjih oblik ucenja, uporaba sodelovalnih oblik ucenja, upoštevanje posebnih sposobnosti in mocnih interesov, upoštevanje individualnosti, spodbujanje samostojnosti in odgovornosti, skrb za celostni osebnostni razvoj, raznovrstnost ponudbe ter omogocanje svobodne izbire ucencem, uveljavljanje mentorskih odnosov med ucenci in ucitelji, ustvarjanje možnosti za obcasno druženje. Oblike dela z nadarjenimi ucenci (Žagar idr.1999, str. 10-11) Koncept navaja naslednje oblike dela v vseh treh triadah: notranja diferenciacija, fleksibilna diferenciacija, dodatni pouk, individualizirani programi za delo z nadarjenimi, vzporedni programi, obogatitveni programi (sobotne šole ipd.), športne in kulturne sekcije, interesne dejavnosti, dnevi dejavnosti, kreativne delavnice, raziskovalni tabori, priprava za udeležbo na tekmovanjih, programi za razvijanje socialnih spretnosti, programi za osebni in socialni razvoj (interakcijske vaje, socialne igre, mladinske delavnice), hitrejše napredovanje, osebno svetovanje ucencem in staršem, izbirni predmeti, seminarske naloge, raziskovalne naloge, svetovanje nadarjenim pri izbiri poklica. Nacrtovanje in spremljanje nadarjenih ucencev Osnovna šola mora po Zakonu o osnovni šoli (ZOsn, Ur. l. RS, št. 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12) po 11. clenu nadarjenim ucencem zagotoviti ustrezne pogoje za vzgojo in izobraževanje tako, da jim prilagodi vsebine, metode in oblike dela ter jim omogoci vkljucitev k dodatnemu pouku, drugim oblikam skupinske in individualne pomoci ter k drugim oblikam dela. (Fercic 2017, str. 190) »Gre za to, da je torej skrb in posebej nacrtovano in nato tudi evalvirano delo za nadarjene ucence obvezna vsebina vsake osnovne šole in s tem tudi vseh zaposlenih pedagoških delavcev. Ucitelji naj bi sproti vrednotili uspešnost prilagajanja vzgojno-izobraževalnega dela glede na postavljene cilje, nacrtovali naj bi spremembe in dopolnitve.« (Bezic 2012, 123), (Fercic 2017, str. 190) Nekatere osnovne šole imajo že izdelan nacrt odkrivanja in dela z nadarjenimi ucenci, pa tudi spremljanje in evalviranje tega dela. Navajam en primer iz Zbornika: »Pri delu izhajamo iz kataloga dejavnosti, ki ga vsako leto na zacetku šolskega leta pripravimo za nadarjene ucence. V njem predstavimo vse dejavnosti, ki jih bomo pedagoški delavci tekom šolskega leta izpeljali zanje. Ucenci se na posamezne dejavnosti preko obrazca prijavijo in jih skozi leto spodbujamo, da se le-teh tudi udeležijo. Nato izvajalec posamezne dejavnosti skozi porocilo, ki ga po realizaciji pripravi, predstavi prisotnost nadarjenih, potek aktivnosti, zadovoljstvo ucencev in izvajalca ter realizacijo zastavljenih ciljev. Na pedagoških konferencah sproti porocamo sodelavcem in vodstvu šole o opravljenih aktivnostih in prisotnosti ucencev, njihovem zadovoljstvu, napredku ter realizaciji pricakovanj, ciljev. Ob koncu šolskega leta z ucenci naredimo individualno in skupinsko evalvacijo glede dejavnosti, ki so se jih skozi leto udeleževali; prav tako pedagoški delavci tudi sami evalviramo realizacijo zastavljenih ciljev, naših lastnih kot tudi ciljev in pricakovanj otrok, nadarjenih ucencev. Nacrtujemo delo v naslednjem šolskem letu, pogovarjamo se o izboljšavah, predrugacenju programa, novostih, spremembah in seveda poudarimo stvari, ki smo jih dobro izpeljali, smo bili z njimi zadovoljni, smo nanje ponosni in bomo z njimi nadaljevali tudi v prihodnje.« (Fercic 2017, str. 193) 1.3 SREDNJA ŠOLA Delo z nadarjenimi ucenci v osnovni šoli naj bi se nadaljevalo in nadgrajevalo tudi v srednješolskem izobraževanju. Tudi za srednje šole obstaja dokument Koncept dela z nadarjenimi dijaki, ki pa kljub temu, da je bil napisan in je stopil v veljavo že leta 2007, ni veliko v uporabi. Ucenci, ki v osnovni šoli dobijo potrdilo o nadarjenosti, se pogosto izogibajo temu, da bi ga posredovali srednji šoli, saj predvidevajo, da bo to za njih pomenilo dodatno obremenitev, ne pa nekih ugodnosti. V samih srednjih šolah pa dodatno identificiranje in evidentiranje nadarjenih obicajno ne poteka, ceprav sam Koncept to omogoca in spodbuja. (Žagar idr. 2007) Pri športnikih je slovenska družba že zdavnaj spoznala, da brez vlaganj in posebne skrbi za posameznike tudi vrhunskih rezultatov ni, pri razvoju vrhunskih ustvarjalnih potencialov pa prek stopnje verbalnega priznavanja še nismo prišli. Za razvoj nekaj vrhunskih ustvarjalcev je potrebno širši krog kandidatov naprej prepoznati, jih pridobiti, osvestiti in usmeriti. Ti procesi naj bi potekali praviloma v mladosti, med osnovno in srednjo šolo, deloma pa tudi še kasneje v obdobju študija na univerzi. Za tako delo z nadarjenimi je potrebno vec uciteljev kot ucencev. Zvezdniki v znanosti so na trgu podobno kot športniki. Razlika ni v kolicini denarja (pravzaprav je znanost dražja), temvec v tem, da njihovi prestopi niso povezani z milijonskimi vsotami, ki bi šle v njihov žep, temvec gre za vsote denarja, ki njim in njihovi vecji oziroma manjši ekipi zagotavljajo boljše delovne pogoje. Razlika med zvezdniki v znanosti in športu je tudi v tem, da znanstveniki gradijo svojo kariero vse življenje in so na vrhuncu nekje v svojih poznih 40. in 50. letih, medtem ko so športniki pri tej starosti že davno upokojeni. Pa še ena razlika je; znanstveniki so svoji lastni menedžerji. Locevanje na nadarjene in nenadarjene lahko pomeni izlocanje in potlacitve. Lahko predstavlja elitizem. (Turk in Dodic Turk 2004, str. 135) Ucitelji, ki so kot poglavitni motivacijski dejavnik navedli željo po lastnem strokovnem razvoju, so izrazili obcutek, da stagnirajo ali nazadujejo na svojem ožjem strokovnem podrocju. Zaradi tega so iskali nove nacine za osvežitev, dopolnjevanje in preizkušanje lastnega znanja. Uciteljeva vloga je eticno in strokovno povezana z odkrivanjem interesa, spodbujanjem in ustvarjanjem enakih možnosti, ne glede na dokument, ki ga nek dijak prinese s sabo iz osnovne šole. Težave so v tem, da delo z nadarjenimi ucenci ni všteto v redno delovno obveznost. Pojavlja se bojazen, da se tako imenovane nadarjene dijake preobremenjuje, kar lahko deluje demotivacijsko. Priporocila za neposredno prakso za delo z nadarjenimi so: 1. Oblikujte svoj tim za delo z nadarjenimi. Sestavljajo naj ga motivirani prostovoljci. 2. Izvajajte dodatno izobraževanje uciteljev o pedagoškem raziskovanju. 3. Dijake izbirajte primarno glede na izkazan interes. 4. Spodbujajte razvoj moralno-eticnih vrednot nadarjenih. Znanje naj uporabljajo za pomoc drugim. 5. V odnosu do nadarjenih ne pozabite na manj nadarjene. 6. Povezujte se z zunanjimi institucijami: znanstveno-raziskovalnimi, izobraževalnimi in proizvodnimi. Tujina naj ne bo izjema. 7. Ne pozabite na zasebnike kot potencialne delodajalce nadarjenih dijakov. 8. Timski pouk je težko organizirati, ce urnik ne dopušca fleksibilnosti uciteljev. 9. Delo v obliki krožkov je obicajno lažje izvedljivo. 10. Ne pozabite na siceršnje obveznosti dijakov. Domov morajo priti pravocasno. 11. Konec leta organizirajte tabor za nadarjene z zanimivimi aktivnostmi. Družabni veceri. 12. Vzpostavite sistem nagrajevanja uciteljev, ki delajo z nadarjenimi. 13. Raziskujte in objavljajte prispevke. 14. Svoje delo predstavite svojim kolegom in vodstvu šole. 2 SKLEPI IN PREDLOGI STROKOVNIH REŠITEV SKLEP1: Spremljanje podatkov o teh ucencih in njihovih dosežkih naj ne bi bilo mehansko/ kvantitativno, temvec mehko/ kvalitativno. SKLEP2: Predstavitev ucencev in njihovih dosežkov na pedagoških konferencah (med celotnim šolskim letom, sprotno spremljanje), na tržnicah dejavnosti in na spletnih straneh šol. SKLEP3: Predstavitev nadarjenih oz. vedoželjnih ucencev in njihovih šibkih podrocij na sestankih uciteljskega zbora (razrednik, svet. služba) – mora biti sistematicno. SKLEP4: Sistematicno spremljanje kateregakoli vedoželjnega ucenca, ne glede na to, ali je bil prepoznan kot nadarjen. Nadarjenim ucencem bi lahko šli naproti na nacin, da bi jim ucitelj s predmetnega podrocja priznal kakšno oceno, ce je bil tak ucenec uspešen na tekmovanju ipd. ali da imajo status, ko se intenzivno pripravljajo, ampak ne na nacin, da morajo po obdobju priprav vse za nazaj nadoknaditi (napovedano ocenjevanje znanja). To naj bo kot možnost, ne obveza. 3 ZAKLJUCEK V srednjih šolah in gimnazijah za razliko od osnovnih šol nimamo sistematicno in sistemsko urejenega ugotavljanja statusa nadarjenih dijakov. Podatke naj bi pridobili iz osnovnih šol, vendar ucenci pogosto ne želijo posredovati podatkov ali dokazil. Prenos podatkov med osnovnimi šolami in srednjimi šolami ali gimnazijami ni zakonsko urejeno. Enako kot dijaki s posebnimi potrebami si pozornost in sistematicno spremljanje zaslužijo nadarjeni ucenci. Pomembno je spremljati njihov napredek in razvoj. Njihovo spremljanje deluje motivacijsko tudi na druge ucence, ucitelje, strokovne in nestrokovne delavce idr. Uspešnost družbe se meri po obnašanju do najšibkejših in podpori najmocnejšim clenom družbe. To mora veljati tudi v šolskem prostoru. Tistim v sredini se na racun prej omenjenih skupin ne sme posvecati manj pozornosti. Mentorji v srednjih šolah in gimnazijah morajo biti visoko usposobljeni in motivirani. Za mentorje nadarjenih ucencev bi bilo smiselno povezovanje med šolami na nacin, da bi mentor usmerjal vecje število ucencev iz vec šol, tudi z vidika financiranja, organizacije ipd. To še posebno velja za srednje šole. Posamezna šola si ne more privošciti mentorja za vsako podrocje, ki bi res intenzivno delal z ucenci/dijaki, saj je njihovo število znotraj posamezne šole in podrocja majhno. Centri z mentorji, ki bi omogocali delo z ucenci z vec šol, bi bili prakticna rešitev. Nadarjeni imajo tudi šibka podrocja in jim je potrebno na teh podrocjih ponuditi pomoc, ce to želijo. Za spodbudo in motivacijo lahko nadarjene nagradimo z možnostjo izobraževanja v tujini, s financiranjem poletnih taborov, tecajev tujih jezikov ipd. 4 LITERATURA 1) Bezic, Tanja. 2012. Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi ucenci. Prirocnik za ucitelje, osnovna šola. Ekspertna skupina za vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi. Strokovna izhodišca posodobitve Koncepta odkrivanja nadarjenih otrok, ucencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 2) Fercic, Maja. 2017. Evalviranje dela z nadarjenimi ucenci – primer dobre prakse. V: Vloga razlicnih obogatitvenih dejavnosti za razvoj nadarjenih. Zbornik prispevkov in povzetkov ob strokovnem simpoziju, ur. Rožic, A., Pepelnik, L., str. 179-183. Ruše: Osnovna šola Janka Glazerja. 3) Rožic, Aleksandra., Pepelnik, Ladislav. 2017. Vloga razlicnih obogatitvenih dejavnosti za razvoj nadarjenih. Zbornik prispevkov in povzetkov ob strokovnem simpoziju. Ruše: Osnovna šola Janka Glazerja. 4) Turk, Dušan, Dodic Turk, Dragica. 2004. Znanje kot vrednota. V: Kakšna bo šola prihodnosti?, Dodic Turk, D. idr., 135. Radovljica: Didakta. 5) Van Tassel-Baska, Joyce. 2003. Curriculum planning and instructional design for gifted learners.Denver, CO: Love. 6) Žagar, Drago, Artac, Janja, Bezic, Tanja., Nagy, Mirt, Purgaj, Sonja. 1999. Koncept – Odkrivanje in delo z nadarjenimi ucenci v devetletni osnovni šoli. Dostopno na spletni strani: http://www.zrss.si/pdf/210911135740_s sd_nadarjeni20koncepto%C5%A1.pdf 7) Žagar, Drago, Bezic, Tanja, Blažic, Ana, Boben, Dušica, Nagy, Mirt, Brinar Huš, Mira, Marovt, Marinka. 2007. Koncept vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi dijaki v srednjem izobraževanju. Dostopno na spletni strani: https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/01/koncept_viz_nadarjeni_srednje_marec_07.pdf NARAVOSLOVNI PREDMETI V BOLNIŠNICNI ŠOLI NATURAL SCIENCE SUBJECTS IN HOSPITAL SCHOOL Alenka Prevec OŠ Ledina, Bolnišnicna šola, Ljubljana, Komenskega 19, Slovenija Izvlecek Prva hospitalizacija je po navadi nepredvidena, šole pa potrebujejo kar nekaj casa, da spremenijo/vpeljejo novosti in posebnosti. Cas pandemije je prinesel veliko sprememb na katere smo se morali vsi hitro odzvati. Tekom let smo oblikovali modele poucevanja na posameznih oddelkih, vendar pa se le ti vecinoma prelivajo eden z drugim in ni strogih okvirjev. Ucenci in dijaki imajo podobne strahove in težave, a tako ucecim, kot tudi uciteljem v BŠ ostaja vsa ta leta skupni in glavni cilj: kontinuiteta šolanja. Glavna naloga predmetnega ucitelja je, da na prijazen in prijeten nacin šolarja/dijaka vrne v šolski ritem. Pri tem so nam okvirna pomoc smernice maticne šole, naredimo samo še ustrezen urnik in pouk stece. Najprej pregledamo znanje za nazaj, ga utrdimo, potem pa usvajamo snovi naprej. Ce se le da, se naucimo še malce snovi na zalogo. Na koncu hospitalizacije napišemo razredniku obvestilo/porocilo o realiziranem pouku in opažanja. Tako delo zahteva veliko fleksibilnosti in inovativnosti za ucitelja, ki mora poskrbeti tudi za individualiziranost in diferenciranost pouka. Z nekaterimi ucecimi navežemo stike, ki trajajo še dolgo potem, ko se njihovo zdravljenje konca. Kljucne besede: naravoslovni predmeti, bolnišnicna šola, smernice, porocilo, primeri. Abstract The first hospitalization is often unforeseen, and schools need quite some time to change/introduce innovations and adjustments. The time of the pandemic brought many changes to which we all had to respond quickly. Over the years, we have developed models of teaching in individual departments, but quite often these overlap. Students have similar fears and problems, but both students and teachers at hospital school share a common goal: continuity of schooling. The main task of the secondary school teacher is to help the learner get back to the school rhythm in a friendly and pleasant way. The guidelines of the home school are the framework, so once the timetable is made, the lessons can start. First we review the background knowledge and then assimilate the new subject matter. At the end of the hospitalization, we write a notification to the class teacher about the realized lessons and observations. Such work requires a lot of flexibility and innovation for the teacher, who must also ensure the individualization and differentiation of lessons. With some learners we stay in contact long after their treatment is over. Keywords: natural science subjects, hospital school, guidelines, notice/report, examples. 1 UVOD Dejavnosti Bolnišnicne šole zajemajo ucno-vzgojno, svetovalno in razvojno raziskovalno delo. Ucno-vzgojno delo se za ucenca/dijaka izvaja le v primeru, da tako doloci strokovni tim posameznega oddelka, ki ga obicajno sestavljajo: zdravnik, medicinski tehnik, psiholog in ucitelj, lahko pa tudi specialni pedagog, logoped, fizioterapevt, delovni terapevt in socialni delavec (ce so le-ti na oddelku, oziroma v bolnišnici). Obseg ucno-vzgojnega dela se odvija v okviru predpisanega predmetnika in je odvisen od težavnosti posamezne bolezni ali obolenja in od nacinov zdravljenja, predvsem pa v kolikšnem obsegu je ucenec/dijak lahko vkljucen. Ucno delo je praviloma individualno in do najvecje možne mere diferencirano in individualizirano. Ucno delo zajema vse predmete v OŠ in splošne predmete v SŠ. Pri daljših hospitalizacijah pa lahko izvajamo ucno pomoc za vecino predmetov. Ucno-vzgojno delo izvajamo ucitelji, ki imamo znanja, kot jih mora imeti ucitelj ali svetovalni delavec zaposlen v Bolnišnicni šoli. S spremljanjem vkljucevanja dolgotrajno bolnih ucencev in dijakov v maticno šolo smo prišli do zakljucka, da vse težje zagotavljamo kontinuiteto poucevanja. Zato je naš glavni cilj, da uceci kljub svoji bolezni ostane šolar, vkljucen v ucno-vzgojni proces. S tem scasoma doseže potrebno in želeno izobrazbo, kolikor mu seveda dopustijo zmožnosti in sposobnosti. Naši ucenci in dijaki so vecinoma usmerjeni kot dolgotrajno bolni ucenci ali dijaki. Dolgotrajna (kronicna) bolezen naj bi bila bolezen, ki ne izzveni v treh mesecih. V Bolnišnicni šoli poucujemo tudi ucence in dijake, ki niso dolgotrajno bolni, so pa dlje casa hospitalizirani in ravno tako potrebujejo pomoc pri ucno-vzgojnem delu in ponovnemu vkljucevanju v maticno šolo (Becan 2012, 11). 2 BOLNIŠNICNA ŠOLA Bolnišnicni šolski oddelki letos praznujejo 70 let obstoja. V tem casu so se spreminjale metode in oblike dela z ucenci/dijaki. Razvijali smo tudi nacine povezovanja z maticnimi šolami. Obicajno pa naše delo poteka ustaljeno. Predmetni ucitelji na zacetku šolskega leta pripravimo osebni urnik, na katerem so vpisane stalne ure nekaterih oddelkov. Pri tem moramo upoštevati vse obroke in terapije. Ti se od oddelka do oddelka razlikujejo. Na tedenski pedagoški konferenci nam razredniki sporocijo kateri ucenci/dijaki bi potrebovali/želeli pouk, potrebe po pouku pa nam po predhodnem posvetovanju z vodjo sporocajo tudi tekom tedna. Seveda to pomeni, da se predmetnim uciteljem osebni urniki spreminjajo iz dneva v dan. Zaradi vse krajše hospitalizacije je to edini nacin, da ucencem/dijakom zagotovimo kontinuiteto šolanja in vrnitev v razrede z minimalnim primanjkljajem znanja. Približno polovica ur posameznega predmetnega ucitelja ostane na razpolago za individualni pouk. To pomeni tudi, da so vmes vecje ali manjše praznine. Vsekakor so ure neenakomerno razporejene tekom celega šolskega leta. Prvi in zadnji mesec šolskega leta sta lahko zelo luknjicava, zato pa so urniki precej podaljšani ob zakljuckih ocenjevalnih obdobij. Pogosto se zgodi, da moramo ucitelji usklajevati urnike, da ucenec/dijak nima prevec ali premalo ur pouka na dan. Najpomemnejše pa je, da ucencev urnik napisan po priporocilih zdravstvenega tima. Kljub temu, da obstajajo modeli za poucevanje, v vecini primerov izvajamo kombinacijo modelov poucevanja. Naceloma predmetni ucitelji poucujemo enako, a so tudi med nami tako osebnostne razlike, kot tudi razlike v pristopu poucevanja. 2.1 MODELI UCNOVZGOJNEGA DELA Naloga bolnišnicnega ucitelja je, da od ucenca ali dijaka, ob sprejemu na bolnišnicni oddelek, pridobi informacije o šolanju. Glede na to zacnemo z ucno-vzgojnim delom po enem od naslednjih modelov (Becan in sod.; 2011, 7, 23): » . model ucno-vzgojnega dela za otroke in mladostnike, ki so v bolnišnici krajši cas, . model ucno-vzgojnega dela za otroke in mladostnike, ki so dolgotrajno bolni, . model ucno-vzgojnega dela za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na onkološko-hematološkem oddelku, . model ucno-vzgojnega dela za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku za otroško dializo in transplantacijo, . model ucno-vzgojnega dela za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške psihiatrije, . model ucno-vzgojnega dela, ki se zdravijo na oddelku za adolescentno psihiatrijo in na enoti za motnje hranjenja, . model ucno-vzgojnega dela za otroke in mladostnike, ki so na rehabilitaciji na URI-Soca, . model ucno-vzgojnega dela za srednješolsko mladino, . model ucno-vzgojnega dela za otroke in mladostnike, ki so zelo težko bolni.« 2.1.1 Izvajanje ucno-vzgojnega dela Bolnišnicna šola izvaja: . izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomocjo, . izobraževalni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom s prilagojenim izvajanjem, . individualno ucno pomoc srednješolski mladini pri splošno-izobraževalnih predmetih, . podporno-sprostitvene dejavnosti, . dodatno strokovno pomoc. 2.1.2 Mesta izvajanja ucno-vzgojnega dela Ucno-vzgojno delo se izvaja: . v bolnišnici v casu hospitalizacije, . v bolnišnici v casu, ko je šolar doma (pouk od doma), . na domu šolarja (izvaja maticna ali bolnišnicna šola), . šolanje na daljavo, . druge kombinirane oblike individualne ucne pomoci (kombinacija ucno-vzgojnega dela maticne šole in Bolnišnicne šole). 2.2. NARAVOSLOVJE Osnovnošolcem nudimo pouk vseh naravoslovnih predmetov, kadar pa so dlje hospitalizirani pa tudi izbirne naravoslovne predmete. Dijaki so deležni ucne pomoci pri splošnih naravoslovnih predmetih, v primeru daljše hospitalizacije pa tudi pri strokovnih naravoslovnih predmetih. Najvec pouka izvajamo v gimnazijskem programu, kjer je na razpolago najvec ucbenikov, je pa zato zahtevnejši, poglobljen in natancen. V ostalih oblikah izobraževanja pa se šole mocno razlikujejo med vsebinami predmeta. Pri naravoslovnih predmetih je težko izvajati laboratorijske vaje, eksperimente in slediti smernicam maticne šole, a v casu po epidemiji je tudi to lažje, saj so profesorji vešci e komunikacije z ucenci/dijaki. Profesorji ali pa sošolci pošljejo dijaku zapiske, katere nato skupaj uporabimo za razlago in rešujemo delovne liste. Na spletu je tudi veliko uporabnih posnetkov, s katerimi si lahko pomagamo pri razumevanju pojmov in eksperimentiranju. Izvajamo tudi naravoslovne dneve, kiso seveda prilagojeni v najvecji možni meri. Tu je nekaj naslovov: Voda, Kemija v kuhinji, Poskusi s plastenkami, Kulturne rastline, Travnik, Gozd, Cutila, Astronomija, Merjenje, Naprave v medicini… Na taborih in ekskurzijah tudi dodamo naravoslovne vsebine. 2.3 SMERNICE Kadar je predvidena daljša hospitalizacija ucenca/dijaka, razrednik zaprosi za smernice za pouk. Te so nujno potrebne, da ucenec/dijak sledi delu maticnega razreda. Od šole do šole se mocno razlikujejo, saj smo ucitelji dobili vecjo avtonomijo pri dolocanju letnega delovnega nacrta. Dokler smernic ne dobimo pa pouk izvajamo od tiste ucne enote, ki jo je ucenec/dijak nazadnje obravnaval. Ucitelji maticnih šol obicajno pošiljajo razlicno oblikovane smernice: - celotne letne ucne priprave, z vsemi cilji, eksperimentalnim delom, preverjanji in ocenjevanji… , - naslovi ucnih enot (za 2-3 mesece), - strani v ucbeniku, - preverjanje ali test, - v casu Covid 19 so nam pošiljali povezave do svojih spletnih mest, - zapiske sošolcev, - nic in je potrebno ponovno prositi za informacije. Ker bolnišnicni ucitelji tudi sami napišemo letne ucne priprave tocno vemo, katere enote je pri posameznem predmetu v posameznem razredu potrebno obravnavati in katere ucne cilje je potrebno doseci, bi lahko poucevali brez smernic maticnih šol, a avtonomija je naredila svoje. V želji, da se bo ucenec/dijak vrnil v maticni razred z enakovrednim znanjem in obravnavanimi enotami, pa smo veseli informacij maticne šole. Pri dijakih pa je pogosta praksa, da predmetni ucitelji navežemo stik s profesorji preko e pošte ali s telefonskim pogovorom, saj se le tako izognemo nejasnostim. 2.4 PRIMERI UCENEC 1. (URI): Ucenec je na rehabilitaciji po hudi poškodbi. Obiskuje 8.razred. Cilj šolskega dela je pridobivanje ucne kondicije za nadaljevanje šolanja v istem razredu naslednje leto. Zacela sva z krajšimi enotami. Sproti sva skupaj pisala zapiske: zapiski so kratki, novi pojmi povdarjeni, velikost crk povecana. Zapiske sem mu ob koncu vsake ure poslala po elektronski pošti, ucenec pa jih je shranil v posebno mapo na racunalniku. Vsako uro sem preverjala znanje pretekle ure. Z ucencem sta veliko delala tudi starša, saj je tako pomnjenje, kot tudi znanje tekom leta napredovalo. UCENEC 2. (A3).: Ucenka obiskuje 8. razred, nacrtovano je bilo, da bo celo leto obiskovala pouk v BŠ. V treh mesecih sva uspeli predelati in osvojiti minimalne in tudi temeljne cilje pri obeh predmetih za prvo polletje. Pouk je bil toliko intenziven kolikor ji je pocutje dovoljevalo. S snovjo za drugo polletje sva zaceli konec aprila. Kljub temu, da njeno znanje ni bilo odlicno, je redno opravljala vse zadolžitve in pridobila vse ocene. Njeno znanje je bilo nad pricakovanji, to pa verjetno zato ker je bila deležna individualnega pouka in je morala sproti opravljati vse naloge. K temu pripomore tudi fleksibilni predmetnik, saj je hkrati poslušala le dva ali tri predmete hkrati. UCENEC 3. (C5): Ucenec 7. razreda že dva meseca ni obiskoval pouka, zato je bilo potrebno nadomestiti manjkajoco snov in nadaljevati pouk po smernicah. Ucenec je imel novejši ucbenik-aktivni delovni zvezek, zato sem mamo prosila, da mi posreduje skenirane strani. Le tako sva uspela pouk ozpeljati na nacin, ki mu je bil znan in mu je bil najbolj prilagojen. Ker je bil s snovjo zelo v zaostanku sem mu za domace delo ponudila, da si manjkajoce enote ogleda s posnetki, ki so na voljo na spletu. Vedno sem mu posredovala povezavo, da ni izgubljal casa in pozornosti z iskanjem ustreznih posnetkov. Naravoslovno je bil dovolj podkovan, da sem mu dovolila, da je zamujeno snov predelal samostojno. Na skupni uri pa sem nova znanja preverila, ce je dosegel pricakovane cilje. Ob koncu hospitalizacije je usvojil enake cilje, kot vrstniki v maticni šoli. UCENEC 4.(B2): Ucenec 8.razreda ima celo leto eno uro pouka teden. S tem utrdi znanje in rešuje morebitne dileme in vrzeli v znanju. Veckrat mi je že prej posredoval želje ali potrebe, da sva lahko med uro naredila cim vec. Pouk vecinoma poteka ob postelji, v casu dialize, zato naju obcasne prekinitve zaradi merjenj telesnih funkcij popolnoma nic ne motijo. Kadar je ucenec hospitaliziran na oddelku, pa ob dobrem pocutju izvedeva dodatne ure pouka z razlago. DIJAK 1. (A3): Dijak 2.letnika: v dveh mesecih je uspel pridobiti oceni za kemijo in v treh mesecih za biologijo za polletno obdobje. Maticna šola je posredovala smernice: za kemijo je dobil štiri strani vprašanj, za biologijo pa snov po poglavjih in straneh v ucbeniku. Test iz kemije je odpisal med eno od terapij na kliniki, oceno za biologijo pa je zagovarjal na maticni šoli. Pouk je v celoti potekal na daljavo in dijak je le enkrat vklopil kamero, zato ga verjetno danes ne bi prepoznala, je bil pa vljuden in prijeten. DIJAK 2.(C5): Dijakinja 1. letnika, v bolnišnici že od zacetka šolskega leta. Po smernicah maticne šole dva meseca obravnavava snov in se pripravljava za test, a ga ne odpiše, ker dobi prepoved šolanja zaradi nesodelovanja v zdravljenju. Ponovno sva zaceli v februarju, a se je vse ponovilo-pred predvidenim ocenjevanjem se je vrnila v maticno šolo. Upam, da je uspešno opravila vsa ocenjevanja in da se ji je življenje toliko uredilo, da zmore šolanje. DIJAK 3.(EAP): Dijakinja 1. letnika, spoukom zacneva v novembru. Najvecja težava je bila sprememba šolskega modela saj je prej obiskovala Waldorfsko osnovno šolo. Po smernicah sva predelali vse potrebno in na maticni šoli je na daljavo opravila ocenjevanje. Na daljavo sem jo poucevala na domu in med hospitalizacijo in najvecja razlika je bila v razpoloženju in aktivnosti dijakinje, saj je bila doma bolj vodljiva. Pomembno pa je, da je opravila vse potrebno. 2.5 OBVESTILA/POROCILA Ob koncu hospitalizacije vsak predmetni ucitelj zapiše porocilo, ki vsebuje natancen zapis ucnega procesa, pridobljenih ocenah in posebnostih pri predmetu/pouku. Porocilo je lahko dobro napisano le v primeru, ce ucitelj dosledno vodi vpise v osebni list. S tem se izogne tudi morebitnim zapletom, ki nastajajo v obicajnih šolah, hkrati pa je to tudi osnova za dnevno ali tedensko porocanje razredniku ali vodji bolnišnicne šole. Razrednik zbere porocila vseh predmetnih uciteljev, napiše skupno obvestilo o šolanju v bolnišnicni šoli z dodanimi svojimi opažanji in ga posreduje maticni šoli. 3 ZAKLJUCEK Vsak ucenec/dijak je zgodba zase, unikatna in posebna. Kakršna koli je zgodovina šolanja posameznika, jo želimo nadaljevati do cilja. Pri nekaterih ucencih/dijakih je malo daljša, luknjasta in zavita, pri drugih pa kratka in ravna. Pomembno je, da pridemo do cilja, to pa so opravljene obveznosti za šolsko leto. Potrebno je narediti okvirni nacrt šolanja v bolnišnicni šoli, ki pa se/se mora, tudi spreminjati. Vsekakor pa moramo s tem nacrtom usvojiti vse ucne cilje, ki smo si nacrtovali. Kako pa pridemo do njih je v glavnem v rokah ucitelja. Seveda ni vse odvisno od nas, a vsem zdravstvenim, psihološkim in drugin težavam se sproti prilagajamo. Dobro je, da poznamo okvirne modele poucevanja, dobro je tudi, da si bolnišnicni ucitelji izmenjujemo izkušnje, hkrati pa vsak ucenec predstavlja nov izziv, novo obojestransko prilagajanje in iskanje novih rešitev. Tudi v bolnišnicni šoli pouk ni samo podajanje ucne snovi, ampak tudi šola za življenje. Med poukom podajamo tudi življenjske izkušnje in na ta nacin približamo zunanje življenje v bolnišnico. Ucenec/dijak tudi z nami podeli svoje skrbi in strahove, ki mogoce niso niti tako strašni, a ker nimajo izkušenj, je vse veliko huje. V bolnišnicni šoli imamo skupno vizijo, avtonomnost pa nam omogoca dopustne razlicice, seveda z namenom, da dosežemo kontinuiteto ucenja ucenca/dijaka.. Brez sodelovanja z razredniki in maticnimi šolami svojega dela ne bi mogli opravljati, zato smo jim za njihovo delo hvaležni. Tudi kadar nastanejo nesporazumi, jih s skupnimi mocmi rešimo. Tako kot v vecini šol je pomembno razumevanje in sodelovanje. Pri tem pa skrbimo, za dobro pocutje vseh sodelujocih. 4 LITERATURA IN VIRI 1) BECAN, T. 2012. Ko naš ucenec zboli. 1. Izdaja: Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. 2) BECAN, T., BABNIK, T., BRICELJ, D., LEBAN DERVIŠEVIC, M., MARENCE, M., MAVRIC, P., NEMANIC DUJMOVIC, I., PODJAVORŠEK, N., PREVEC, A.,TOPIC, M. 2011. Koncept dela v bolnišnicnih šolskih oddelkih, Interno gradivo Bolnišnicne šole Ljubljana. Ljubljana. EKSKURZIJA KOT PRIMER IZKUSTVENEGA UCENJA EXCURSION AS AN EXAMPLE EXPERIENTIAL LEARNING Irena Sajovic – Šuštar Gimnazija Šentvid Slovenija Izvlecek Strokovne ekskurzije so pomemben del dejavnosti v vzgoji in izobraževanju, saj z izven-šolskim poukom popestrijo in ustrezno dopolnjujejo kakovost podajanja snovi predpisane v ucnem kurikulumu. V prispevku je predstavljen primer dobre prakse in izvedbe strokovne ekskurzije v 1. letniku gimnazije pri predmetu glasba. Namen ekskurzije je, da jo dijaki izkoristijo iz vec razlicnih vidikov. Cilj uspešno opravljene ekskurzije je pridobitev novih znanj pri predmetu glasba. Dijaki z obiskom Slovenskega etnografskega muzeja, ogledom cerkve v Crngrobu ter koncertom srednjeveške in renesancne glasbe nadgradijo znanje, ki je predhodno predstavljeno pri pouku. Spoznajo tudi dejavnosti, ki jih na lokalni ravni ponujajo turisticne organizacije na glasbenem in siceršnjem umetniškem podrocju. Ustrezna tematika za izbor ekskurzije daje navdih dijakom, da nadgradijo strokovno in splošno znanje s podrocja glasbe. Strokovne ekskurzije dijakom omogocajo razlicne oblike ucenja in medpredmetnega povezovanja med umetniškimi predmeti. S strokovno ekskurzijo so dijaki uresnicili izkustveno ucenje, pridobili so ustrezne kriterije za vrednotenje kvalitetnih glasbenih vsebin. Kljucne besede: strokovna ekskurzija, splošno in strokovno znanje, kriticno razmišljanje Abstract Professional excursions are an important part of the activities in education, as they enhance and correspondingly complement the quality of the approach taken in delivering the subject matter prescribed by the curriculum. The paper presents an example of good practice through the implementation of a professional excursion in the first year of a gymnasium Music course. The aim of the excursion was for the students to benefit from it from several different perspectives. The goal of a successful excursion is for the students to acquire new knowledge in the subject. Through a visit to the Slovenian Ethnographic Museum, a visit to the church in Crngrob and a concert of Medieval and Renaissance music, students upgraded their knowledge of the subject matter previously presented in the classroom. They also learnt about activities offered at the local level by tourist organisations in the field of music and the other arts. Setting the right theme in the selection of excursions helps to inspire students to upgrade their professional and general knowledge in the field of Music. Professional excursions enable students to experience different forms of learning and facilitate inter-subjet integration between the arts subjects. Through the professional excursion, the students familiarised themselves with experiential learning and obtained an insight into the appropriate criteria for evaluating quality musical content. Key words: professional excursion, general and expertise, critical thinking 1 EKSKURZIJA CRNGROB – SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ (SEM) Pri predmetu glasba imajo dijaki na gimnaziji poleg 52 ur poukaki jih obicajno opravijo v razredu, tudi medpredmetno sodelovanje v obsegu 18 ur, ki se lahko izvede z ekskurzijo. Dijaki na ekskurzijah pridobijo zelo široko in uporabno znanje, saj povezujejo teorijo s prakso. Vadijo tudi samostojno beleženje, izlocanje bistva, oblikovanje pisnih izdelkov na osnovi lastnih zapisov. Razvija se sprošcen odnos med ucenci samimi, kakor tudi med ucenci in ucitelji. Ucitelj ucence navaja na samostojnost in organizacijo dela. Najpogosteje poteka tako sodelovanje z likovno umetnostjo, umetnostno zgodovino in slovenskim jezikom. Ekskurzijo v Crngrob in Slovenski etnografski muzej smo opravili s 1. letnikom gimnazije Franceta Prešerna iz Kranja. Opisana elskurzija je imela bolj poudarek na povezovanju glasba, umetnostna zgodovina in likovna umetnost. Zanimalo nas je tudi, kako se lokalna turisticne ponudba posveca predstavitvi znamenitosti v kraju in kako jih povezuje z umetniškimi dejavnostmi – v našem primeru s koncertom stare glasbe. Povezali smo se z Turizmom Škofja Loka, Loškim muzejem iz Škofje Loke in Slovenskim etnografskim muzejem, ki so za nas pripravili ustrezen program z vodstvom. 1.1 FRESKA SVETE NEDELJE V CRNGROBU Naše prvo mesto obiska na ekskurziji je bila cerkev Marijinega oznanjenja v Crngrobu. Cerkev izstopa s svojim gotskim prezbiterijem, freskami in zlatimi oltarji. Vodicka nam je predstavila tudi legende, povezane z gradnjo cerkve in turškimi vpadi. Dijake smo že pri pouku v obliki ucnih listov seznanili s posebno vlogo, ki jo imajo cerkvene freske, ki so nastale v srednjem veku na slovenskih tleh. Na procelju romarske cerkve Marijinega oznanjenja v Crngrobu pri Škofji Loki, se namrec nahaja freska z ikonografskim motivom, imenovana »Sveta nedelja«. Dijaki so preko internetnih virov in razlage mentorice ugotavljali in iskali podatke o pomenu Svete Nedelje pri nas in Evropi. Pri ogledu v živo smo izpostavili predvsem motiviko glasbil, ki so naslikana na freski, ki nudi ne le edinstven vpogled v srednjeveški nacin življenja na naših tleh, temvec tudi nacin zabave ob glasbi in nakazuje njeno pomembno vlogo. Slika 1: Freska Svete Nedelje v Crngrobu https://lh5.googleusercontent.com/JQzLY4TCyzUvl42B7ikxWAS3pXg1Ymve5fdu_0Jo2T9d5f15tQAhqNY0M1rFuj1Jcnqmxad3D3mqFKPjGB5Gd2oE3rOGh0OgIATswx8oT9Vnb0LSX8LFGOEijOqx92wdZikZZ9oC1IjlR5BlyVV7bOBWejBVDmrswfz4VwgADkaKiwJrT8v2D1MFbu7NBN8AF-o0Qw Vir: Iz privatne zbirke fotografij Janeza Jocifa. 1.2 KONCERT IN PRIKAZ SREDNJEVEŠKIH IN RENESANCNIH GLASBIL (JANEZ JOCIF) Dijaki so se z glasbo srednjega veka in renesanse seznanili že pri pouku. Na enournem koncertu s predstavitvijo starih glasbil, pa so spoznali znacilnosti igranja nanje, materiale iz katerih so bila izdelana in kako sta izdelava in material izdelave glasbil vplivala na zven glasbil. Po koncertu so lahko glasbeniku Janezu Jocifu postavili vprašanja. Dijaki so z zanimanjem sledili glasbenemu dogajanju in predstavitvi glasbil. Slika 2: Janez Jocif igra na dude Slika 3: Janez Jocif razlaga o portativu https://lh6.googleusercontent.com/XPnM6lvLIwW9MC-VpgGIMQ99jW7lw_6Vx9MSFeEg8a0g9j8W5Qo_R4TEW_tDPo0FE3vu36BctpusTSu780sDd0JsTtHqfPyKG_Ocoh7esnO_1In-dWDFugZBXDgjGti8vkJijnSAcPfUAdQV92cI5ZjDySfIv0vvmeGe19LJpa_Nwj1fSHlsdvxt4nFrLTaGn8hAsw https://lh3.googleusercontent.com/KDg30qoG65utqYiTZnqUDTWvYwOHDoqCflJ8cpsswqLrczWajgIvr9_3h9XKk6y12y7kqc4bo2BlrxyXzm5Sq-MTD_geX_Qs4LYdL3YkxLAPK8ZjfobxAug117O2SHp2FHLGCz7DrrTJn19y4-aYUrx3CsN_R-famKG1D-dYRU0PDhbwyuW7v13dXCbBwUDYNLwiJA Vir: Privatna zbirka fotografij Janeza Jocifa (obe sliki) 1.3 OGLED BAROCNIH ORGEL V CERKVI CRNGROB Kot enega izmed najlepših trenutkov ekskurzije so dijaki opisali poslušanje barocnih orgel v crngrobski cerkvi, saj so arhitekturni in likovni kulturni spomenik. Še posebej je dijake navdušilo, ko je nanje zaigrala njihova sošolka. Seznanili so se tudi z izdelovalcem orgel in njihovo obnovo leta 2019. Slika 4: Prenovljene barocne orgle https://lh3.googleusercontent.com/cvMjk1LXnw0F7HypeCEEcYUOQnOUnAREV3WzfQoFVuxoy97VQjb4yB3B7RGjnF5OtEB_5sb_14Y-1NVn-tvD1giNM9RG6AL-qF6TjcFgdqGwjD-RZYbDrY-V4-xGgLXNCMPV_MK2O2iGAP_3wSstYRQJFOr2y3HfRefly35Kpx7VEQ_s0sjwMYUwkSbfkOsnBDSr4Q Vir: Iz privatne zbirke fotografij Janeza Jocifa 1.4 SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI (SEM) : OGLED LJUDSKIH GLASBIL IN ZVOCIL Po koncanem ogledu v Crngrobu pri Škofji Loki, smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Dijaki so v casu vožnje med obema lokacijama izpolnjevali vprašalnik o ljudskih glasbilih in zvocilih. Poudarek vprašalnika se je nanašal na: - ugotovitve kaj so pogoji, da lahko neko glasbilo oznacimo za ljudsko, - razlike med zvocili in glasbili z utemeljitvijo Pod vodstvom kustosinje so si dijaki ogledali stalno zbirko ljudskih glasbil in zvocil. Navdušilo jih je, da so lahko lahko ob pritisku na gumb, ki je bil lociran ob nekaterih glasbilih prisluhnili njihovemu zvenu. Spoznali so, da na osnovi ustvarjanja in oblikovanja zvoka ljudska glasbila in zvocila delimo v štiri osnovne skupine: - zrakovna glasbila: pihala in trobila, - glasbila z opno: bobni in mirlitoni, - strunska glasbila: godala, brenkala, udarala, drsala, - samozvocna glasbila: udarala, strgala, trzala, drgala. Slika 5: klarinet iz buce s trsnim jezickom domace izdelave https://lh3.googleusercontent.com/GB1Gims2GvmGeLCsENDJNCUoPFIsG3eTQEckP-MIR5j31CWmvK7GSHUooRb8stcrhPoxphA9NjYpGkKnw7iIb0cFBFXHV3UY3N7cfMfJh_8CYkgxqcAlI2VwoFlm07G-YLxoWoLeRk8vSDRljoOZZ6YkoEaulAV2VM7jnqIS7fvwMelSbq4HL1FGGl7tn4reEDdcGg Vir: https://www.etno-muzej.si/sl/digitalne-zbirke/ljudska-glasbila Po koncanem ogledu smo se z dijaki usedli in zbrali vtise, dokler so bili še sveži. Ugotovili so, da ljudska glasbila niso sama sebi namen, ampak so tako kot ljudska pesem imela posebno vlogo in nalogo, saj so jih naši predniki nacrtno uporabljali kot npr. otroške zvocne igrace, magicna sredstva in zvocno znamenje ali signaliziranje ali pa so predstavljala spremljavo za pesmi in plese, pogosto pa so bila uporabljena kot sredstvo za samostojno muziciranje. 1.5 OBISK TRGOVINE V SEM-U: KAKO BI SE POCUTILI V TRGOVINI KOT TURIST IZ TUJINE Preden smo z dijaki zapustili osrednji prostor muzeja, smo se podali še v muzejsko trgovino, ki se nahaja pri vhodu muzeja. Dijake je zanimalo, kako bi se ob ponujenih artiklih muzeja znašel turist iz tujine. Kriticno so ugotavljali, ce so izdelki opremljeni z imeni in opisi v tujih jezikih (najveckrat je bila to anglešcina). Še posebej so bili pozorni na to pri brošurah, ki jih ponuja trgovina. Ugotavljali so, da bi se v vlogi tujega turista hitro znašli, saj je prijazna prodajalka razložila in pokazala razlicna podrocja prodajnih artiklov, ki so dobro oznacevala etnografsko pomembne znacilnosti slovenske preteklosti. 2 EVALVACIJA EKSKURZIJE DIJAKOV Ekskurzija v Crngrob in SEM se ni zakljucila z obiskom obeh lokacij, saj so morali dijaki v spletno ucilnico napisati in oddati še porocilo o koncertu Janeza Jocifa v cerkvi ter izpolniti anketo o svojih spoznanjih, vtisih ter izkušnjah. 2.1 ODDAJA POROCILA V SPLETNO UCILNICO: KONCERT IN PRIKAZ SREDNJEVEŠKIH IN RENESANCNIH GLASBIL Z JANEZOM JOCIFOM Dijaki so morali pri porocilu upoštevati vnaprej dana navodila. Porocilo je zajemalo: - splošni del: v njem so dokazi o prisotnosti na koncertih. - strokovni del: v njem so predstavljeni ustvarjalci in poustvarjalci (od 250 besed) - lastno mnenje: mnenje o koncertu (od 350 besed) - viri in literatura : uporabljeni viri in literatura za strokovni del porocila Slika 6: Prikaz porocila v spletni ucilnici Vir: https://ucilnice.arnes.si/course/view.php?id=19168 2.2 ANKETNI VPRAŠALNIK O EKSKURZIJI Po opravljeni ekskurziji smo konec septembra 2021 izvedli anketo, v kateri smo preverili mnenja o strokovni ekskurziji. Sestavili smo anketni vprašalnik z razlicnimi tipi vprašanj. Anketa je preverjala zadovoljstvo s šolsko ekskurzijo na obeh lokacijah, delno je preverjala pomnenje dijakov o dogodkih na ekskurziji, dijaki pa so zapisali tudi svoje kriticno mnenje. Rezultate ankete smo predstavili opisno in graficno. V anketi je sodelovalo 28 dijakov (14 fantov, 14 deklet) 1. letnika gimnazije. Dijake smo najprej vprašali o njihovih vtisih s koncerta stare glasbe. Vecina dijakov (55%) je odgovorila, da so bili nad koncertom stare glasbe navdušeni, saj so bili z zanimivim nacinom predvajanja glasbe v živo in prav tako zanimivim prikazom glasbil popeljani v cas naših prednikov. Slika 7: Graf, odgovor na prvo vprašanje V 33% so dijaki odgovorili, da so seznanili z manj znano glasbo, kar je tudi pricakovano, saj se v medijih vecinoma predvaja popularna glasba in tudi sicer se dijaki v vsakodnevnem življenju ne srecujejo s tovrstno glasbo. Da cerkveni ambient dodatno poudari glasbeno tematiko, pa je odgovorilo 16,6% dijakov. Ker nas je zanimalo, kako natancno so si dijaki zapomnili podrobnosti ali pa tudi pomembne podatke, ki so jih pridobili na ekskurziji, so odgovorili tudi na vprašanje kako so bila upodobljena srednjeveška glasbila v notranjosti cerkve v Crngrobu. Prav zanimivo je, da so v 100% dijaki odgovorili napacno, saj so obkrožili možnost, da so glasbila držali v rokah angeli. Ocitno je, da so si dijaki napacno zapomnili motive glasbil, ki so bili sicer upodobljeni na stranskem oltarju. Z dijaki smo skupaj ugotavljali, kako se je lahko zgodilo, da so vsi odgovorili napacno; povedali so, da so zamenjali lik Sv.Cecilije z angeli. To pa dokazuje, da je šlo za vizualni lapsus, ki se zgodi ob množici novih vidnih informacij in še posebej takrat, ko so stvari, ki jih opazujemo nove. Nesporazum smo rešili na nacin, da smo še enkrat pregledali slikovno gradivo. Slika 8: Graf, odgovor na drugo vprašanje Tudi tretje vprašanje je bilo za dijake preskus pomnenja, saj nas je zanimalo iz katerega glasbenega obdobja so prenovljene orgle v cerkvi, na katere je zaigrala njihova sošolka. Po pricakovanju je vecina dijakov (66,7%) dijakov odgovorila pravilno, torej, da so bile prenovljene orgle zgrajene v obdobju baroka. Ce je v prejšnjem odgovoru prišlo do »vidnega lapsusa«, pa se je v tem odgovoru izkazalo, da so dijaki ( zaradi nenehnega poslušanja tematike iz srednjega veka in renesanse) napacno povezali dejstva, saj jih je kar 16,7% odgovorilo, da so orgle bile zgrajene v srednjem veku ali pa v renesansi. Slika 9: Graf, odgovor na tretje vprašanje Zanimalo nas je tudi, kakšno mnenje so si dijaki ustvarili o stalni zbirki ljudskih glasbil v Slovenskem etnografskem muzeju in kaj je nanje naredilo poseben vtis. 66,7% dijakom je zbirka slovenskih ljudskih glasbil smiselno dopolnila podobo glasbe preteklosti, ki so jo sicer spoznali in slišali v Crngrobu. 33,3% jih je odgovorilo, da jim je bilo všec, ker so lahko s pritiskom na gumb slišali zven glasbila. Slika 10: Graf, odgovor na cetrto vprašanje 3 SKLEP Ekskurzija predstavlja ucinkovito dopolnilo k ucnemu procesu in je del izkustvenega ucenja, pri katerem dijak v nove izkušnje vstopa že s predznanjem, ki je predhodno posredovano v razredu. Dijaki z ekskurzijo pridobijo kompleksna znanja, razvijajo miselne procese, vešcine in spretnosti, ki se na ekskurziji lahko realizirajo tudi preko medpredmetne povezave. Integracija zaznavanja, custvovanja, delovanja in razmišljanja pri pridobivanju znanja in osebnostnem oz. profesionalnem razvoju, so le del pozitivnih pridobitev izkustvenega ucenja. Pri takšnem nacinu doseganja ciljev se povecata motivacija in aktivnost dijakov, znanje pa je ucinkovitejše in trajnejše. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Garvas, M. (2010). Izkustveno ucenje kot praksa in teorija izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vrtcu Trnovo. Andragoška spoznanja, 16(1), 35-46. 2) Jarvis, P. (2003). Izkustveno ucenje in pomen izkušnje. Sodobna pedagogika, 54(1), 94-103. 3) Marentic Požarnik, B. (1992). Izkustveno ucenje – modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega ucenja? Sodobna pedagogika, 43(1-2), 1-16. 4) Mijoc, L. (1996). Izkustveno ucenje in lokalni razvoj. Andragoška spoznanja, 17(3), 33-35. 5) Mijoc, L. (2000). Odrasli se ucimo z delovanjem: izkušnje so bistvo ucenja. Andragoška spoznanja, 6(3), 68-74. FINANCNO OPISMENJEVANJE MLADIH FINANCIAL LITERACY TRAINING FOR YOUTH Nina Sitar Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia nina.sitar@bic-lj.si Izvlecek Ugotavlja se, da je stopnja financne pismenosti številnih Slovencev dokaj nizka. To spoznavajo tudi dijaki 4. letnika, ki so prosili, da bi si v šoli pogledali tudi kaj na temo financ in se s tem še bolje pripravili na življenje. V referatu so opisane aktivnosti, ki so bile izvedene v okviru projekta Podjetnost v gimnaziji v šolskem letu 2021/2022 z namenom, da bi povecali kompetence podjetnosti, predvsem pa financno pismenost mladih. Po obravnavi obrestovanja pri predmetu matematika so se dijaki 4. letnika gimnazije pri posameznih razrednih urah seznanili s financno tematiko, ki je bila predstavljena predvsem s pomocjo Prirocnika za ucitelje financnega opismenjevanja mladih s poudarkom na razlicnih nacinih varcevanja in zaslužka. Dijaki 3. letnika gimnazije so obiskali Banko Slovenije, kjer so med drugim izvedeli še vec o samem delovanju centralne banke in gotovinskem poslovanju. Na koncu so se dijaki 4. letnika in tudi nižji letniki udeležili financnega kviza, katerega rezultati so pokazali, da se je financna pismenost po obravnavanih vsebinah povecala. Kljub temu je še veliko prostora za rast in izboljšanje financne pismenosti. Kljucne besede: financna pismenost, podjetnost, obrestovanje, varcevanje, zaslužek, banka Abstract It has been noted that the level of financial literacy of many Slovenians is quite low. This is also recognized by the 4th year students who asked to learn something about finance in order to prepare themselves for life even better. The paper describes activities that were carried out as part of the Entrepreneurship in High School project in the 2021/2022 with the aim of increasing entrepreneurship skills and above all the financial literacy of young people. After discussing interest rates in mathematics, 4th year high school students were, in individual classes, introduced to financial topics, presented mainly with the help of the Handbook for teachers of financial literacy of young people with an emphasis on different ways of saving and earning. The 3rd year high school students visited Banka Slovenije where they, among other things, learned more about the central bank's operations and cash operations. At the end the students of the 4th and lower years took part in a financial quiz, the results of which showed that financial literacy increased after this content has been discussed. Nevertheless, there is still considerable room for growth and improvement of financial literacy. Keywords: financial literacy, entrepreneurship, interests, saving, earning, bank 1 UVOD Mednarodna raziskava Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je pokazala, da je stopnja financne pismenosti med mladimi zelo nizka. Težko obvladujejo vsakdanja tveganja, saj svojega financnega stanja ne poznajo, ga ne spremljajo in ne nacrtujejo, kaj se bo z njihovimi financami zgodilo. Financna pismenost je bistvena življenjska spretnost in je osnova za premišljene odlocitve. OECD jo opredeljuje kot kombinacijo ozavešcenosti, znanja, spretnosti, vedenja in obnašanja, ki je potrebna za sprejemanje financnih odlocitev in doseganje financne blaginje posameznika. (P. 2021) Tega se zavedajo tudi mladostniki in tako so dijaki 4. b tehniške gimnazije prišli na idejo, da bi bilo koristno, ce bi poglobili financno znanje. V nadaljevanju so predstavljene razlicne aktivnosti, s katerimi je bilo izvedeno financno opismenjevanje dijakov nekaterih razredov na Gimnaziji in veterinarski šoli Ljubljana v okviru projekta Podjetnost v gimnaziji, preko katerega so dijaki pridobivali razlicne kompetence podjetnosti. 2 POGLOBLJENO OBRAVNAVANJE SNOVI S FINANCNO TEMATIKO V OKVIRU UR MATEMATIKE V 4. letniku gimnazije dijaki spoznajo nekaj osnov financ, kot je tudi zapisano v ucnih nacrtih, ki so se pred leti še nekoliko bolj poglobila v financne vsebine. Cilji so, da dijaki razlikujejo navadno in obrestno obrestovanje ter konformno in relativno obrestno mero, uporabijo nacelo ekvivalence glavnic, poišcejo realne primere obrestovanja, napovejo pricakovanja in se odlocijo na osnovi simulativnih izracunov, izracunajo anuiteto in izdelajo amortizacijski nacrt (Digitalizirani ucni nacrti 2021). Gre za poglavja, ki se skoraj ne pojavljajo na maturi in zato nekateri profesorji matematike vsebine predelajo zelo na hitro. Razlog za to je po vsej verjetnosti tudi v tem, da se pred leti vecina teh tem v šolah in celo na fakulteti matematike ni predstavljala in tako smo bili profesorji matematike s tem prvic seznanjeni preko novih ucbenikov. Ker se mi zdijo tovrstne vsebine koristne tudi za nadaljnje življenje, sem naštete vsebine dijakom poglobljeno predstavila. Delali smo predvsem po ucbeniku Matematika 4, ki sta ga zapisala Darjo Felda in Mirjam Bon Klanjšcek. V njem lahko najdemo veliko zanimivih nalog (Felda, Bon Klanjšcek 2012). Dijaki so dobili nekaj domacih nalog iz omenjene knjige. Vecino nalog sem tudi pregledala in ugotovila, da sta aktivno sodelovali dve tretjini dijakov. Predelana snov se je nato ocenjevala v testu. 3 FINANCNO OPISMENJEVANJE PRI RAZREDNIH URAH Država je že leta 2010 sprejela nacionalni program financnega izobraževanja, ki je namenjen nacrtnemu in usklajenemu prizadevanju za izboljšanje posameznikove financne sposobnosti. Kljub temu se na podrocju uvajanja finacnih vsebin v šole ni še nic kaj dosti premaknilo (Bedene 2021). V marcu 2019 je bila izvedena raziskava financne pismenosti med Slovenci v starosti med 18 in 75 let na vzorcu 1019 ljudi. Po podatkih raziskave je indeks financne pismenosti med Slovenci znašal 14,5 na lestvici od 0 do 21, pri cemer so bili najbolj financno pismeni starejši v starostni skupini med 65 in 75 let (Predstavitev ugotovitev raziskave financne pismenosti med odraslimi v Sloveniji 2019). Kot profesorica matematike, ki niti v casu študija ni bila deležna posebnega financnega opismenjevanja, sem sprva kar malo oklevala, ali priceti z dodatnimi aktivnostmi financnega opismenjevanja, h kateremu so me spodbudili dijaki. Nisem vedela, kje zaceti in s cim dijake seznaniti, saj so finance zelo široko podrocje, ki ga tudi sama premalo poznam. Zato sem jih prosila, naj na list papirja zapišejo, kaj jih zanima. Na spodnjih slikah so prikazani nekateri njihovi anonimni odgovori (Slika 1, Slika 2, Slika 3). Slika 1: Ideje za financne teme enega izmed dijakov https://lh5.googleusercontent.com/E_URrqNoSTND9-DboIMMqFgY5d1ikG_ZIf91ckUporO_0thlT25hfAKowbhBnX0S54Um5DZ8bm3linNWD8o2NGDEqDIken0_hxRLDwwXpROQL5nsBc2HXRK7ptscVP0lphP2ovq6WDiP1ylVBXYHWuDoY1kHMs6ysgqBbIQQBALeVoxTw7tYQ-X7LY7HDgf2GFpYHA Vir: eden od dijakov iz 4. b (anonimen) Slika 2: Ideje za financne teme enega izmed dijakov https://lh6.googleusercontent.com/oau61BNg2cPsHBhWeqP0UQLkNmkO-2Sr5FvrntQQx-lxHXmO6QZ4BlEuWSVDqgIFPGQjwRtHLE3aHT5ehFSnaBrPhp-0Uxn7r53aSnzISVVVKl6G0g1VkY47gsg4v1o8e_7iQdSbiwyK8NDLuJKhaJiJe_4XgxAeGdKhFMAiy9OqjJmS6O7X590KTGdCx-aQRI8czA Vir: eden od dijakov iz 4. b (anonimen) Slika 3: Ideje za financne teme enega izmed dijakov https://lh4.googleusercontent.com/Gx_OI2UTkk1_IlbeMGWE33bzobRpUtfx6w_cHN2pQfWRolRcP2Kxz7g9utEBnRLSyR224HOZhAE_wCNSsNMAxtnsYHp8rEdndGdsrsZZZOJQh_TG8x_l1tCsFhYkVbtYW0XCxp41oKhkZQJH9LAHWAUzZNNQglqkiugJvhMiKYlDnfPaqV4dYcnWZL7fDuKps_DMqw Vir: eden od dijakov iz 4. b (anonimen) Ko sem videla, kaj dijake zanima, sem zacela na spletu iskati vire informacij. Tako sem naletela na izobraževanje o financnem opismenjevanju za ucitelje Mladi in denar, ki ga vsako leto že od leta 2014 organizira vodilna slovenska revija za upravljanje osebnega premoženja Moje finance v sodelovanju z neodvisnimi strokovnjaki in ucitelji za višje razrede osnovnih šol (7., 8. in 9. razred) ter vse letnike srednjih šol. Na petih srecanjih so nam predstavili veliko zanimivih in uporabnih financnih vsebin. Vsi udeleženci smo prejeli posodobljen prirocnik z naslovom Prirocnik za ucitelje financnega opismenjevanja mladih, katerega avtorji so Gorazd Belavic, Petra Lesjak, Samo Lubej, Marja Milic in Laura Smrekar. Omenjena knjiga je nastala na podlagi ankete, ki so jo opravili med osnovnošolci, hkrati pa so s strokovnjaki vanje vkljucili tudi druge povsem prakticne teme, za katere menijo, da bi jih otroci in mladostniki morali spoznati na poti do ustrezne financne pismenosti. (Financna šola 2022) Dijake sem seznanila s številnimi vsebinami omenjenega prirocnika tekom posameznih razrednih ur. Zaradi omenjenega izobraževanja, ki se je zacelo na zacetku koledarskega leta, sem zacela dijakom predstavljati financne vsebine šele v mesecu marcu, kar je pomenilo, da sem imela na voljo le nekaj ur in tako sem jih skušala v kratkem casu veliko nauciti. Zaceli smo ravno v casu svetovnega tedna denarja (t. i. Global money week). Predstavila sem predvsem naslednje teme: varcevanje, kako zaslužiti vec denarja, spletni nakupi, kako izbrati sanjski poklic, kako najti idejo za svoj posel, kako postati podjetnik, placilne kartice, osebni financni nacrt, tvegane in manj tvegane naložbe, zavarovanja, pokojnina, davki itd. (Belavic idr. 2020). Dijaki so izražali zanimanje in so sodelovali v diskusiji. Seznanjeni so bili tudi z nekaterimi vsebinami, predstavljenimi na seminarju Krepitev financnih vešcin, ki je potekalo v svetovnem tednu denarja preko združenja Bank Slovenije. Predstavljene so bile naslednje teme: vloga bank in osebne finance za mlade, kreditna sposobnost mladih, zavarovalništvo, varcevanje v vzajemnih skladih, varstvo in pravice mladih uporabnikov financnih storitev, davki, centralna banka itd. Dijakom je bil posredovan tudi posnetek GREMO NA BORZO 2022, ki je prosto dostopen na portalu You tube (Gremo na borzo 2022). 4 OBISK BANKE SLOVENIJE Dijaki 3. a in 3. b so v okviru obveznih izbirnih vsebin obiskali Banko Slovenije, kjer so preko interaktivnih in nazornih predavanj izvedeli vec o samem delovanju centralne banke in gotovinskem poslovanju. Ogledali so si tudi muzej Banke Slovenije in tamkajšnji numizmaticni koticek ter se sprehodili ob mnogih eksponatih. V praksi so spoznali nacine preverjanja pristnosti bankovcev ter jih primerjali s ponaredki. Ogledali so si tudi razstavo v Mali Galeriji BS in blagajne. Celoten izobraževalni dan so popestrili tudi z igranjem financnega kviza preko programa KAHOOT in družabne igre Banktivity, s katero so dijaki preverili svoje znanje iz sveta financ (Slika 4). Slika 4: obisk Banke Slovenije (3. a in 3. b, 22. 4. 2022) https://lh3.googleusercontent.com/0WhF2KVsqas1Ha832ZHDVMSs6bglaWRA3_sZu0hewHoHQ8DIMPNEri-3kQXuIq0malJ9AhiAJpx0m-YL2OJT-xtdUL-G7ksskSD7uE6A_keVhwDuBxzN2IIc4fqAI_Ls07JdRNYtFFotezZd9-QyVxVFDyOOF3hyW36h32sQdCmwJQ9pRJfn2Y--KRDklQPrAm0f6w Vir: Izobraževalni dan Banke Slovenije 2022 5 FINANCNI KVIZ Na koncu financnega opismenjevanja je 4. b razred odigral financni kviz, ki sem ga sestavila in pripravila v programu Kahoot. V tabeli (Tabela 1) so zapisana vprašanja, na katera so odgovarjali dijaki s pomocjo svojih mobitelov, tako da so kliknili na odgovor, za katerega so menili, da je pravilen. Tabela 1: Financni kviz 1. Kaj je hipoteka? . DOLG . OBROK ODPLACILA . ZAVAROVANJE TERJATVE . OBRESTI 2. Kateri nacin varcevanja je imel v bližnji preteklosti najvecjo dolgoletno donosnost? . ZEMLJA . POSLOVNE NEPREMICNINE . SREBRO . DELNICE VELIKIH PODJETIJ (S&P) 3. Kaj je inflacija? . PADEC DENARNE VREDNOSTI . RAST DENARNE VREDNOSTI . BANKROT . RAZPRODAJA 4. Kaj je deflacija? . PADEC DENARNE VREDNOSTI 5. Kaj je dividenda? . DAVEK . DOHODNINA 6. Koliko odstotkov Slovencev obcasno igra igre na sreco? . VSAJ 20 % . RAST DENARNE VREDNOSTI . PROPAD PODJETJA . RAZPRODAJA . DELEŽ OD LETNEGA DOBICKA DELNIŠKE DRUŽBE . PROVIZIJA . VSAJ 30 % . VSAJ 50 % . VSAJ 60 % 7. Kakšna so priporocila glede varnostne rezerve, kar se tice privarcevanega denarja? . VSAJ 1 MESECNI DOHODEK . VSAJ 2 MESECNA DOHODKA . 0 EVROV . VSAJ 6 MESECNIH DOHODKOV 8. Koliko znaša povprecna neto placa v Sloveniji? . 1230,34 evra . 1310,15 evra . 1240,35 evra . 1211,25 evra 9. Koliko znaša minimalna neto placa v Sloveniji? . 737,34 evra . 745,15 evra . 750,25 evra . 749,73 evra 10. Kakšna je formula za izracun glavnice po n letih varcevanja po obrestnem obrestovanju? . a*r^n . a*r^(n-1) . n*a^(n+1) . (n+1)*a^r 11. Kakšna je formula za izracun glavnice po n letih varcevanja po navadnem obrestovanju? . n*p*a/100 . a+(n*p/100) . a+(n*a/100) . a+(n*p*a/100) 12. Kaj je obveznica? . DELNICA . KLAVZULA . DOHODNINA . DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIR 13. Kaj od naštetega je nabolj tvegano, kar se tice varcevanja? . DEPOZIT . KRIPTOVALUTE . NEPREMICNINE . PLEMENITE KOVINE 14. Kaj je kreditna kartica? . DEBETNA KARTICA . PREDPLACNIŠKA KARTICA . DIGITALNA KARTICA . POSOJILNA KARTICA oz. KARTICA Z ODLOŽENIM PLACILOM 15. Kaj je franšiza? . ZNESEK, KI GA V PRIMERU ŠKODE NOSI ZAVAROVANEC SAM . ZAVAROVALNA POLICA . ZAVAROVALNA VSOTA . ZAVAROVALNA PREMIJA 16. Kolikšna donosnost se pricakuje za stanovanjske naložbe? . 1 % ali 2% . 3 % ali 4 % . 10 % ali 12 % . 8 % ali 10 % 17. Za koliko evrov ti banka jamci pri bancnih vlogah? . DO 10 000 EVROV . DO 50 000 EVROV . DO 100 000 EVROV . DO 1000 000 EVROV 18. Koliko odsotna inflacija je zaželjena? . 0 % . 1 % . 2 % . 5 % 19. Kdaj postanejo mladi zavezanci za doplacila zdravstvenih storitev? . TAKOJ OB ROJSTVU . KO POSTANEJO POLNOLETNI . PO DOPOLNJENEM 21. LETU STAROSTI . PO DOPOLNJENEM 26. LETU STAROSTI 20. Iz cesa je narejen papir bankovca? . IZ ŽIVALSKE KOŽE . IZ BOMBAŽA . IZ PAPIRUSA . IZ PLASTIKE 21. Kje lahko zamenjaš vec kot 50 % ohranjen bankovec? . V VSAKI TRGOVINI . V BANKI SLOVENIJE . V KATERIKOLI BANKI . NA BANKOMATU 22. Koliko loto milijonarjev v Veliki Britaniji pred smrtjo banktorira? . VSAJ 30 % . VSAJ 50 % . VSAJ 70 % . VSAJ 80 % 23. Kaj od naštetega je najmanj tvegano, kar se tice varcevanja? . DEPOZIT NA BANKI . OBVEZNICE . PLEMENITE KOVINE 24. Pri kateri vrednosti obresti na denarne depozite, ki smo jo dobili v enem letu, je potrebno placati davek? . CE Z OBRESTMI ZASLUŽIMO VEC KOT 100 EVROV . CE Z OBRESTMI ZASLUŽIMO VEC KOT 50 EVROV . NEPREMICNINE . CE Z OBRESTMI ZASLUŽIMO VEC KOT 1000 EVROV . CE Z OBRESTMI ZASLUŽIMO VEC KOT 500 EVROV 25. Kaj je delnica? . DOLŽNIŠKI VREDNOSTNI PAPIR . LASTNIŠKI VREDNOSTNI PAPIR . PODJETJE . DOHODNINA 26. Kdo pobira davke? . FURS . DARS . BANKA SLOVENIJE . ZZZS Vir: lasten Spodaj je prikazan njihov rezultat (Slika 5). Slika 5: Rezultati financnega kviza 4. b razreda https://lh5.googleusercontent.com/Awa5w7oFBp1CsLPRXyBG-YGTe6DifBDZm2eZqw_tv9SmsB6g2UbKPqc_CX4zZ0kHg42D49AtPwYwb8V24a-LwXa6tBmZAdg5rKdczZVhbjmyZiH0xdwlkYLdostE97Gk4tUYe6xrTqzC9O8t5zQWoOvJKwmNf_V9OpJGoBihuql_eo9wuARFNEgZpMwwJvQfRloWkw Vir: Kahoot 2022 Enak financni kviz so odigrali še nekateri razredi, in sicer 2. a, 2.b in 3. vt, ki pa niso bili deležni predhodnega nacrtnega financnega opismenjevanja. Odigrali so slabše in zbrali v povprecju okoli 40 % pravilnih odgovorov, pri cemer bi opazno vec dijakov potrebovalo pomoc. 6 ZAKLJUCEK Vecina dijakov je z zanimanjem poslušala financne vsebine. Gre za tematike, ki so zelo obsežne in ce bi želeli dijake še bolje financno izobraziti, bi za to potrebovali veliko vec casa. To izraža tudi rezultat financnega kviza, ki ga je opravil razred, ki se je predhodno financno izobraževal. Ta razred se je sicer odrezal bolje kot ostali, a bi lahko zbral vec pravilnih odgovorov. Poznalo se je tudi to, da smo veliko vsebin spoznavali že nekaj mesecev pred kvizom. Dijaki se za kviz niso posebej pripravljali, kot se pripravljajo za teste. Moje mnenje je tudi, da bi bilo še bolje, ce bi na šoli organizirali financni krožek, zato ga bom skušala izpeljati v šolskem letu 2022/2023. Najbolje pa bi bilo, da bi tako v osnovni kot srednji šoli imeli na urniku obvezen predmet Financno opismenjevanje. K spodbujanju financne pismenosti naj bi bili vedno bolj usmerjeni tudi ucni nacrti, kar pricujejo napovedi o tem, kaj lahko pricakujemo od nove vlade na podrocju šolstva (Sandra 2022). 7 LITERATURA IN VIRI 1) Bedene, Pia. 2021. Komu koristijo financno nepismeni državljani? Moje finance, 3. julij. https://www.finance.si/8977184/Komu-koristijo-financno-nepismeni-drzavljani (15. 7. 2022). 2) Belavic, Gorazd, Petra Lesjak, Samo Lubej, Marja Milic, Laura Smrekar. 2020. Prirocnik za ucitelje financnega opismenjevanja mladih: posodobljena izdaja. Ljubljana: Casnik Finance. 3) Digitalizirani ucni nacrti. 2021. https://dun.zrss.augmentech.si/#/ (15. 7. 2022). 4) Felda, Darjo, Mirjam Bon Klanjšcek. 2012. Matematika 4: ucbenik za gimnazije. Ljubljana: DZS. 5) Financna šola. 2022. Casnik Finance d. o. o. https://www.financna-sola.si/ucitelji/ (15. 7. 2022). 6) Gremo na borzo 2022. https://www.youtube.com/watch?v=cAeJuiv01NI&ab_channel=LjubljanaStockExchange (15. 7. 2022). 7) Izobraževalni dan Banke Slovenije. 2022. Facebook. 22. april. https://www.facebook.com/bankaslovenije.evrosistem/ (15. 7. 2022). 8) Kahoot. 2022. https://create.kahoot.it/auth/login (15. 7. 2022). 9) P., G.. 2021. Mednarodna raziskava OECD: Stopnja financne pismenosti mladih v Sloveniji zaskrbljujoce nizka. Portal Si21, 30. julij. https://www.si21.com/Gospodarstvo/Mednarodna_raziskava_OECD_/ (15. 7. 2022). 10) Predstavitev ugotovitev raziskave financne pismenosti med odraslimi v Sloveniji: Dobra tretjina Slovencev denar hrani doma. 2019. Slovensko zavarovalno združenje. 4. junij. https://www.zav-zdruzenje.si/2019/06/04/predstavitev-ugotovitev-raziskave-financne-pismenosti-med-odraslimi-v-sloveniji/ (15. 7. 2022). 11) Sandra. 2022. Kaj lahko od nove vlade pricakujemo na podrocju šolstva? Casoris. 7. junij. https://casoris.si/novice/kaj-lahko-od-nove-vlade-pricakujemo-na-podrocju-solstva/ (15. 7. 2022). PROJEKT SPECIALNI ZDRAVKO NA BIC LJUBLJANA, ŽIVILSKI ŠOLI THE SPECIALNI ZDRAVKO PROJECT, AT THE BIOTECHNICAL EDUCATIONAL CENTRE LJUBLJANA, SECONDARY SCHOOL OF FOOD PROCESSING Simona Škerlavaj Golec Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Center Ljubljana, Slovenia simona.skerlavaj-golec@bic-lj.si Izvlecek Danes veliko govorimo o zdravem nacinu življenja, katerega sestavni del sta tudi zdrava prehrana in gibanje. Namen strokovnega prispevka je predstaviti aktivnosti, ki so potekale v okviru projekta Specialni Zdravko, ki ga izvajamo s Centrom Janeza Levca Ljubljana in Društvom za kulturo inkluzije. Projekt Specialni Zdravko želi izboljšati zdravje oseb s posebnimi potrebami, predvsem otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Na BIC Ljubljana, Živilski šoli smo v projekt vkljucili dijake v nižjem poklicnem izobraževanju. Skozi aktivnosti so dijaki spoznali pripravo zdravih prigrizkov, pripravili delavnico za ucence iz OŠ Janeza Levca, spoznali škodljivost sladkih in energijskih pijac, pomen vode ter razmišljali in zapisali, zakaj je zdravo prehranjevanje pomembno. Iz zapisov je razvidno, da se dijaki zavedajo pomena zdravega prehranjevanja. V okviru projekta je izšla brošura, ki je namenjena predvsem osebam s posebnimi potrebami, zato je napisana v lažje razumljivi obliki. Brošura je polna slikovnega gradiva, ki pripomore k nazornemu prikazu vsebin. V Društvu za kulturo inkluzije so razvili družabno igro Specialni Zdravko, ki vkljucuje gibalne in miselne aktivnosti, ki so prilagojene osebam z motnjo v duševnem razvoju, namenjena pa je vsem. Na BIC Ljubljana, Živilski šoli smo prepricani, da na zdrav nacin življenja mladostnikov lahko vplivamo z izobraževanjem, saj ima šola poslanstvo, da posreduje znanje in vzgaja. Kljucne besede: Specialni Zdravko, zdravje, zdrava prehrana, gibanje, delavnice. Abstract Nowadays, there is abundant discussion about healthy living, where healthy eating and exercise form an integral part. The aim of this paper is to present the activities that have taken place in the Special Zdravko project which we are implementing together with the Janez Levec Centre Ljubljana and the Association of Inclusive Culture. The Specialni Zdravko project aims to improve the health of people with disabilities, especially children and adolescents with intellectual impairments. At the Biotechnical Educational Centre Ljubljana – School Of Food Processing, we have involved students in short upper secondary vocational education in this project. Through the activities, the students learnt how to prepare healthy snacks, they prepared a workshop for pupils of the Janez Levec Primary School, learnt about the harmful effects of sugary and energy drinks, the importance of water, and they also reflected and took notes about why healthy eating is important. Students’ reports show that they are aware of the importance of healthy eating. The project has produced a brochure which is aimed primarily at people with disabilities and is therefore written in an easy-to-understand format. The brochure is full of pictures which help to illustrate the content. The Association of Inclusive Culture has developed a board game called Specialni Zdravko which includes movement and thinking activities adapted for people with intellectual disabilities, but which is aimed at everyone. At the Biotechnical Educational Centre Ljubljana – School Of Food Processing, we are convinced that education can influence healthy lifestyle of young people, as the schools’ foremost mission is to provide knowledge and educate. 1 UVOD Namen strokovnega prispevka je predstaviti aktivnosti, ki so potekale v okviru projekta Specialni Zdravko. Specialni Zdravko je projekt, ki ga izvajamo s Centrom Janeza Levca, Ljubljana in Društvom za kulturo inkluzije. Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 – Dober tek Slovenija. Namen nacionalnega programa je izboljšati prehranjevalne in gibalne navade prebivalstva, in sicer s ciljem zmanjšanja kronicnih nenalezljivih bolezni. S programom želijo izboljšati zdravje oseb s posebnimi potrebami, predvsem otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Te osebe predstavljajo 3 % celotnega prebivalstva Slovenije. Otroci in mladostniki z motnjo v duševnem razvoju so zaradi slabih življenjskih navad in zmanjšanih intelektualnih sposobnosti nagnjeni k slabim prehranjevalnim navadam in telesni neaktivnosti. Na BIC Ljubljana, Živilski šoli smo v projekt vkljucili dijake v nižjem poklicnem izobraževanju (smer: pomocnik v biotehniki in oskrbi). Dijaki v nižjem poklicnem izobraževanju so mladostniki, ki niso uspešno koncali osnovne šole oziroma imajo koncan vsaj 7. razred devetletne osnovne šole in so šolo obiskovali devet let ali pa imajo koncan 6. razred osemletne osnovne šole in so šolo obiskovali osem let. S tem so mladostniki opravili osnovnošolsko obveznost. Vpišejo se lahko tudi mladostniki, ki so zakljucili osnovno šolo po prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. (Vpis b.l.) Poleg tega so tu še otroci s posebnimi potrebami, ki med šolanjem zaradi razlicnih razlogov pridobijo odlocbo o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) v 2. clenu opredeli kot otroke s posebnimi potrebami: · otroke z motnjami v duševnem razvoju, · slepe in slabovidne otroke oziroma otroke z okvaro vidne funkcije, · gluhe in naglušne otroke, · otroke z govorno-jezikovnimi motnjami, · gibalno ovirane otroke, · dolgotrajno bolne otroke, · otroke s primanjkljaji na posameznih podrocjih ucenja, · otroke z avtisticnimi motnjami, · otroke s custvenimi in vedenjskimi motnjami. (Zakon 2011, cl. 2) Pred zacetkom naših aktivnosti smo najprej sestavili anketni vprašalnik, ki je bil namenjen pregledu športnih/gibalnih in prehranskih navad otrok in mladine. 2 BROŠURA ŽIVIM ZDRAVO V okviru projekta je bila pripravljena in izdana brošura, ki je namenjena predvsem osebam s posebnimi potrebami, zato je napisana v lažje razumljivi obliki. Brošura je polna slikovnega gradiva, ki pripomore k nazornemu prikazu vsebin. Vsebuje tudi nasvete za zdrave obroke in usmeritve za telesno aktivnost. Na koncu pa bralec lahko reši tudi specialno križanko in rebus. V knjižici je šest zlatih pravil: · s športom se ukvarjaj vsak dan, · vsak dan pojdi ven, v naravo, na svež zrak, · pomembno je, da vsak dan ješ zajtrk, kosilo in vecerjo, · vsak dan jej zelenjavo in sadje, · za žejo pij vodo, · nezdrave prigrizke nadomesti z zelenjavo ali s svežim oziroma suhim sadjem (Specialni Zdravko 2021). Slika 1: Brošura Živim zdravo. https://igrajsezmano.eu/wp-content/uploads/2021/02/SZ_Brosura_foto-722x1024.jpg Vir: Specialni Zdravko, 2021 3 DRUŽABNA IGRA SPECIALNI ZDRAVKO V Društvu za kulturo inkluzije so razvili družabno igro Specialni Zdravko, ki vkljucuje gibalne in miselne aktivnosti, ki so prilagojene osebam z motnjo v duševnem razvoju, namenjena pa je vsem. Igra poteka na igralni površini 2,3 m × 2,3 m iz pohodne cerade s potiskom. Igralci potrebujejo dve igralni kocki, nadomestne kvadrate z belo piši-briši folijo za kreativno dodajanje nalog, flomaster in gobico za brisanje ter izvode brošure Živim zdravo. Igra poteka tako, da si vsak igralec pripravi predmet, s katerim se bo premikal po pohodni ceradi, npr. igraca, risba, pušcica … Vsi igralci postavijo svoj predmet na START in se postavijo ob rob igre. Igralci morajo imeti dovolj prostora za izvajanje lažjih športnih elementov. Prvi igralec vrže kocko in se premakne za toliko mest, kolikor pik je na kocki. Igralec prebere nalogo in jo reši oz. izvede. Ce naloga predstavlja aktivnost, to aktivnost naredi skupaj z drugimi igralci. Nato igro nadaljuje drugi igralec. Ce želimo igro nekoliko prilagoditi igralcem, lahko uporabimo nadomestne kvadrate z belo piši-briši folijo. Na nadomestni kvadrat napišemo novo nalogo ali vprašanje. Na ta nacin tudi popestrimo igro. Slika 2: Aktivno igranje družabne igre Specialni Zdravko. C:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_20220330_125136.jpg C:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_20220330_130926_resized_20220913_110522534.jpg Vir: lastni, 2022 4 IZVEDENE AKTIVNOSTI Delavnica palacinke in sadne solate Naša prva aktivnost v šoli je bila peka palacink in priprava sadnih solat iz sezonskega sadja. Dijakom smo želeli pokazati, da priljubljeno jed (palacinke) lahko pripravijo iz razlicnih mok, ne samo bele moke. Pri peki palacink so dijaki ponovili znanje strokovnega modula IPS (izdelava pekovskih in slašcicarskih izdelkov). Pri pripravi sadne solate pa so ponovili znanje strokovnega modula PRI (priprava živil rastlinskega izvora) in poudarili pomen uživanja svežega sadja. Slika 3: Priprava palacink in sadnih solat. Vir: lastni, 2020 Delavnica zdravi prigrizki Namen delavnice je bil, da dijakom pokažemo pripravo zdravih prigrizkov iz sveže zelenjave in sadja ter jih obogatimo z omakami. Dijaki so sami pripravili prigrizke. Na tanke rezine so narezali izbrano zelenjavo in sadje ter pripravili dve omaki. Poleg zelenjave in sadja smo imeli še suho sadje in orešcke. Nekateri dijaki so prvic pokusili datlje, suhe marelice in dolocene orešcke. Med degustacijo prigrizkov je vsak dijak dobil listek, na katerega je zapisal, zakaj je pomembno, da se zdravo prehranjuje. Listke smo zbrali in naredili plakat, ki nas bo opominjal, zakaj je pomembno zdravo prehranjevanje. Slika 4: Delavnica zdravi prigrizki. Vir: lastni, 2021 Slika 5: Izdelava plakata Vir: lastni, 2021 Delavnica sladke in energijske pijace Dijakom smo pripravili pester izbor sladkih in energijskih pijac. Dijaki so spoznali škodljivost sladkih in energijskih pijac. Poudarek je bil na hranilni vrednosti (vsebnosti sladkorja) in razlicnih vrstah aditivov za izboljšanje okusa in barve. Za lažjo predstavo, koliko sladkorja je v pijacah, smo ga za vsako pijaco tudi natehtali. Tako so dijaki dobili prakticni prikaz zaužite kolicine sladkorja na enoto. Pri tem smo poudarili pomembnost pitja vode. Slika 6: Prikaz tehtanja sladkorja v pijaci Slika 7: Sladke in energijske pijace C:\Users\Uporabnik\Downloads\IMG_20220914_100122.jpg https://lh3.googleusercontent.com/Y5_Yh0ilZCrsiabj7cYVhi3iHeXqGMKEZfZkXnthkWRP8TkLzd4wcXEOJYKBl1De2zPvMLNaE85mH63lGrt2l_nieH3Q34kdYktyF28uZMqT0E54nArj1ZKSV7ofRMDbdP1gUkPxZFAgbcQ6qTh0vER1mGNtqWodq12rxh44ApEE6ocaXanipcV-DkbVHxFUpGLGsg Vir: lastni, 2022 Vir: lastni, 2021 Delavnica za ucence iz OŠ Janeza Levca, Ljubljana Ucence iz OŠ Janeza Levca smo povabili na druženje z dijaki nižjega poklicnega izobraževanja. Naši dijaki so za njih pripravili zelenjavne cipse, napitke brez dodanih sladkorjev, predstavili so jim škodljivosti sladkih in energijskih pijac. Odigrali so kviz Kahoot s pomocjo pametnih telefonov. Vprašanja v kvizu so bila s podrocja prehrane in gibanja. V okviru projekta je bila narejena maskota Zdravko, ki spremlja dijake in ucence pri delavnicah. Slika 8: Delavnica za ucence CJL in dijake na BIC Ljubljana, Živilski šoli. Vir: lastni, 2022 Na koncu smo seveda poskrbeli tudi za gibanje. Ucenci so skupaj odigrali družabno igro Specialni Zdravko. Slika 9: Družabna igra Specialni Zdravko. Slika 10: Promocija projekta naših dijakov iz dijaškega doma Centra Janeza Levca. Vir: lastni, 2022 Vir: Društvo za kulturo inkluzije, 2021 Mednarodni festival Igraj se z mano Z dijaki smo se udeležili tudi festivala Igraj se z mano, ki ga organizirata Center Janeza Levca in Društvo za kulturo inkluzije. Aktivnosti znotraj mednarodnega festivala Igraj se z mano združuje ljudi razlicnih starosti in spola, ki prihajajo iz razlicnih držav. Predstavili smo se z aktivnostmi, ki smo jih izvajali na BIC Ljubljana, Živilski šoli v okviru projekta Specialni Zdravko. Naše delavnice so obiskali otroci, ucenci in dijaki iz razlicnih vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodov. Slika 11: Mednarodni festival Igraj se z mano. Vir: lastni, 2022 5 ZAKLJUCEK Suwa Stanojevic (2017, 169) navaja, da hranilne snovi in energija, ki jih dobimo s hrano, omogocajo boljše pocutje, razpoloženje, pa tudi zbranost pri delu. Oblikovanje zdravih prehranskih navad je zato nujno že v zgodnjem življenjskem obdobju. Pri poucevanju strokovnih modulov v nižjem poklicnem izobraževanju vedno bolj opažamo slabe prehranjevalne navade dijakov. Z uživanjem nezdravih prigrizkov primanjkujejo mladostnikom vrsta vitaminov, kalcij, železo, magnezij in druge pomembne hranilne snovi, ki jih v obdobju odrašcanja še kako potrebujejo. Velik problem predstavljajo sladke, gazirane in energijske pijace, ki jih zamenjujejo z vodo. Dijaki ne zaužijejo dovolj sadja in zelenjave. Z aktivnostmi v projektu Specialni Zdravko smo na enostaven in preprost nacin poskušali dijakom približati teme, ki so za življenje zelo pomembne. Poudarek je bil na prakticnih vsebinah, ki so za to skupino dijakov bolj primerne, saj omogocajo vecjo motivacijo in trajnejše znanje. 6 LITERATURA IN VIRI 1) Specialni Zdravko. 2021. Društvo za kulturo inkluzije. http://www.drustvozakulturoinkluzije.eu/specialnizdravko/ (1. 8. 2022). 2) Suwa Stanojevic, Milena. 2017. Hrana in prehrana. Ljubljana: i2. 3) Vpis v srednjo šolo. B. l. E-uprava RS. https://e-uprava.gov.si/podrocja/izobrazevanje-kultura/srednja-sola/vpis-v-srednjo-solo.html (13. 9. 2022). 4) Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1). 2011. Uradni list RS, 58/11. http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5896 (13. 9. 2022). 1.1 ENTRECOMP ALI OKVIR PODJETNOSTNE KOMPETENCE ENTRECOMP: NE LE TREND TEMVEC NUJA V SODOBNEM IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU ENTRECOMP: NOT JUST A TREND BUT A NECESSITY IN MODERN EDUCATION AND TRAINING Dr. Maja Štekovic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia maja.stekovic@bic-lj.si Izvlecek Namen clanka je predstaviti okvir podjetnostne kompetence (EntreComp), s pomocjo katerega lahko ucitelji in profesorji svoje dijake in študente spodbujajo pri razvijanju treh kljucnih kompetencnih podrocij in petnajstih razlicnih kompetenc, ki so osnovni gradniki podjetnosti. Podjetnostno kompetenco se vse bolj enaci s kompetenco za življenje, saj se jo lahko uporabi v katerikoli življenjski situaciji; imeti vizijo, biti ustvarjalen, prevzemati pobudo in druge izmed petnajstih kompetenc so bistvenega pomena za vsakodnevne uspehe in zadovoljstvo tako na poslovnem kot na zasebnem podrocju. Pri prenašanju podjetnostne kompetence na mlade je pomembno, da so tudi ucitelji kreativni, inovativni, da uživajo v preizkušanju novih pristopov ter idej, da so sposobni timskega dela, da so motivirani in da so se sposobni spoprijeti z negotovostjo ter se ne bojijo izzivov, ampak išcejo nove rešitve in se redno udeležujejo usposabljanj za pridobitev novih kompetenc. Uvajanje okvira EntreComp ni vezano zgolj na predmet podjetništvo, ampak se lahko razlicne aktivne metode poucevanja za razvijanje podjetnostne kompetence uporabi tudi pri splošnih predmetih, kot je poucevanje tujih jezikov. Kljucne besede: EntreComp, okvir podjetnostne kompetence, medpredmetno povezovanje, zamisli in priložnosti, k dejanjem, viri, tuji jeziki. Abstract The aim of the article is to present EntreComp, which educators can use to encourage their students to develop three key competence areas and fifteen different competences that are the basic building blocks of entrepreneurship. Entrepreneurial competence is increasingly being equated with competence for life, as it can be applied to any situation; having a vision, being creative, taking initiative and other competences, for example, are essential for everyday success and satisfaction in both business and personal life. In transferring the entrepreneurial competence to young people, it is important that teachers are also: creative, innovative, passionate about trying out new approaches and ideas, able to work as a team, motivated and able to cope with uncertainty, not afraid of challenges but seek new solutions and regularly attend training courses to acquire new competences. The EntreComp framework is not limited to the subject of entrepreneurship, but various active educational methods can also be used in teaching general subjects, such as foreign languages, to help students develop entrepreneurial competences. Keywords: EntreComp, cross-curricular approach to teaching, ideas and opportunities, into action, resources, foreign languages. 1 PODJETNOSTNA KOMPETENCA JE KOMPETENCA ZA ŽIVLJENJE V sodobnem šolskem sistemu se še vedno pojavlja problem, da ob zakljucku šolanja vsi dijaki niso pripravljeni na vstop v realno delovno okolje in v življenje na splošno, pri cemer se ucitelji znova in znova sprašujemo, kaj bi še lahko spremenili, naredili drugace, da bi se stanje spremenilo. V primerjavi s splošnimi gimnazijskimi programi ima vecina poklicnih in strokovnih srednjih šol to prednost, da imajo dijaki v predmetniku že leta tudi predmet podjetništvo. Podobno prednost imajo tudi višje strokovne šole pred univerzitetnimi študijskimi programi. Nekatere gimnazije so šele v preteklih letih preko razlicnih projektov, kot npr. projekt Podvig ali preko internih podjetniških krožkov pricele z implementacijo podjetništva v obliki obšolskih dejavnosti, medtem ko so srednje poklicne in strokovne šole že dlje casa aktivne tudi na tekmovanjih POPRI, Junior Achievement Slovenija ter na tekmovanju Moje podjetje, ki poteka v okviru dogodk Junior Achievement Slovenija in ki ga na Živilski šoli, BIC Ljubljana uspešno vodi sodelavka Mirjam Gorenc skupaj z ostalimi kolegi strokovnih predmetov (Grbec 2015, 6 – 7). Zavidljivi rezultati dijakov na omenjenih tekmovanjih pricajo, da je tudi prakticni vidik podjetništva na Živilski šoli dobro razvit. Prav na podlagi preteklih uspehov mladih podjetnikov Živilske šole, ki so s svojim trdim delom, predanostjo in podjetniško naravnanostjo dobili možnost, da ne le šolo pac pa tudi državo zastopajo na evropskih tekmovanjih mladih podjetnikov, sem prišla do spoznanja, kako pomembno je dijake in študente dobro pripraviti na suveren nastop v tujem jeziku. Ravno tako kot so si posamezniki med seboj zelo razlicni, so razlicne tudi njihove jezikovne kompetence in marsikateri dijak/študent si ravno zaradi slabšega znanja tujih jezikov ali pa le zaradi nižje samozavesti, ko pride do aktivne rabe tujega jezika, ne upa zacveteti v vsej svoji polnosti. Iz tega razloga z dijaki in študenti že vec let pri pouku angleškega jezika izvajam interaktivne aktivnosti in projekte, preko katerih usvojijo besedišce s podrocja poslovne anglešcine in znanje tega, kako v tujem jeziku napisati poslovni nacrt ter kako predstaviti svojo podjetniško idejo v kratkem predstavitvenem govoru (ang.: elevator pitch). Ker usvajanje tujega jezika zahteva svoj cas, je nujno potrebno že na zacetku šolanja razmišljati v smeri tega, kako zlasti tistim dijakom, ki se ne pocutijo najbolj suverene, ko pride do aktivne rabe angleškega jezika, le-tega približati tudi preko aktivnosti, ki spadajo v trenutno priljubljeni in nujni model EntreComp ali po slovensko okvir podjetnostne kompetence. Razvoj podjetniških kompetenc je že vec let potrjena prednostna naloga na evropski ravni. Evropska komisija je že leta 2006 potrdila, da sta samoiniciativnost in podjetništvo ena od osmih kljucnih kompetenc, potrebnih za družbo znanja (Priporocilo 2006). Poleg razlicnih znanj je velik poudarek tudi na spretnostih in stališcih, ki naj bi bila v prihodnosti bistvena za vse evropske državljane. Približno deset let pozneje, leta 2016, je bil predstavljen evropski okvir podjetnostne kompetence oziroma okvir kompetenc za podjetništvo (EntreComp), ki je natancneje pojasnil, kaj pomeni podjetniška miselnost, in zagotovil skupno opredelitev podjetništva kot kompetence. EntreComp je zdaj uveljavljen in dobro poznan element podjetniškega izobraževanja, ki ga uporabljajo deležniki v izobraževanju in zunaj njega. Od uvedbe leta 2016 se EntreComp uporablja tako v teoriji kot v praksi za spodbujanje aktivnega državljanstva, inovativnosti, zaposljivosti in ucenja s pomocjo podjetniškega razmišljanja in delovanja. V prirocniku EntreComp into Action (Mccallum idr. 2018, 10 – 11) je omenjeno, kako lahko razlicni strokovnjaki in praktiki uporabljajo omenjeni okvir kot sredstvo, ki bi povecalo zanimanje za podjetništvo, spodbudilo deležnike k ukrepanju in k ustvarjanju vrednosti za druge. V ospredju je tudi ocenjevanje in vrednotenje ravni podjetniških kompetenc, izvajanje podjetniških zamisli in projektov in prepoznavanje podjetniških spretnosti. EntreComp je še posebej uporaben za ucitelje, ki želijo svojim ucencem, dijakom in študentom pomagati razviti podjetniške kompetence. Velika prednost je tudi v tem, da ga je mogoce prilagoditi tako, da podpira razlicne ravni znanja, ucne potrebe in razvojne cilje. EntreComp zagotavlja celovit opis znanj, spretnosti in naravnanosti, ki so potrebni za podjetništvo in ustvarjanje financne, kulturne ali družbene vrednosti za druge. Kot skupni referencni okvir EntreComp opredeljuje petnajst kompetenc, ki opisujejo, kaj pomeni biti podjeten, in ki skupaj predstavljajo podjetniško miselnost. Te kompetence so enakomerno razdeljene na tri razlicna kompetencna podrocja, in sicer je delitev sledeca: 1. Zamisli in priložnosti, 2. Viri, 3. K dejanjem. Vsaka od treh enot se naprej razdeli na novih pet kompetenc, kar je razvidno iz graficne upodobitve v obliki rože. Za prikaz okvirja podjetnostnih kompetenc se znotraj Evropske unije uporabljajo tudi druge sheme, npr. v obliki kolesa. Slika 1: Podrocja in kompetence modela EntreComp. https://lh5.googleusercontent.com/2V364O98AnPkQyosviK3iAPQFcXZUcBZZ8mO2On0iOOLGxSQq6aaXFs8SNaVL-7JyfGHLvta5sx3myj7p5eR-UxUKxwMslBHFU9UlR1YrK13nbvdEdXZ28V0EheDEmuTbpUWOYnxzz3Eb0fW_qRe0RF71IQyB57vsvW8D47JMW6rM0ZAbUKzyBw6aB_5ily0zTcRxg Vir: EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 2019, 8 Preglednica 1: Konceptualni model EntreComp https://lh6.googleusercontent.com/MMRJ03-XJ70xMbRkD9um3Y2FHl-11qWPGbohFVaJyZZvGuLRIBLkRW3RS5tL4mpor0InMLHQ9RP-VnRfQupXXG7x7hKF0vewvBJEm3p0nk7LetFpUB-gmQ68qjSlaiYmopVNIr-s6d-WK3Avgxv6k-TdVKtLs3CNj8URAyewuF4W0uNkuKTZNuVTTcCiUW1SnOs-7g https://lh6.googleusercontent.com/Cndp7GJ-ygWpuaQYlIoZPD6KClCnKr1v5uygqJnUUOFxfvWzGgk1JkwpVlutxM8nY42qJ86wfMfKgupI5LYIUI8kBuWn2nt8bzlNfL3OPvU_PIZzk8guxrsM-K4_759HVvdz8p9GWgiA9zhJX_7JMmhJEwoMCRaOhxq5UVTUgINrZBldfORnvGp9QlIT0zZlXY2WBg Vir: EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 2019, 9 - 10 Vsaka od petnajstih podjetniških kompetenc je nato prikazana na osmih ravneh napredovanja – od zacetne ravni do ravni mojstrstva. Model napredovanja v okviru EntreComp se zacne z odkrivanjem, raziskovanjem, eksperimentiranjem, drznostjo, izboljšanjem, okrepitvijo, razširitvijo in konca na najvišji stopnji, t.j. s preoblikovanjem. EntreComp ne zapoveduje, da je treba slediti vsem korakom, da bi postali podjetni, pac pa okvir le spodbuja posameznika, da s samoanalizo in refleksijo lažje poskrbi, da svoje meje podjetniške usposobljenosti nenehno premika naprej skladno s svojimi željami in sposobnostmi. Preglednica 2: Model napredovanja v okviru EntreComp https://lh4.googleusercontent.com/kuHskFQIjRbJD88y0UR2paNEZlPkXe1AEBCSrIXvN5ODWNh6S3KZ5lHsdbd5bmnGDXDU7AfdKssHH-Eh23Fj0Em1UeWODLR21m-rcTyKud3741oPsuqJLj6n3-ry1sn5kIdPVtxqV9YCM-dXtKJt0Wwst7VQFou5hlmd__0UUrYbpY0GHY1fleqpEHtlceSCxECXeg Vir: EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence 2019, 19 V Sloveniji je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z Biotehniško fakulteto leta 2020 zacela sodelovati v triletnem projektu EntreCompFood, kjer so aktivno participirali tudi nekdanji dijaki in študenti BIC Ljubljana.34 Glavni cilji tega evropskega projekta so, kako v 34 https://www.youtube.com/watch?v=_Ir-YawekFE&t=11s (21. 8. 2022) 35 https://www.zrss.si/pdf/Razvijanje_kompetence_podjetnosti_v_O%C5%A0.pdf (22. 8. 2022) evropsko živilskopredelovalno industrijo pritegniti vec mladih, ki bodo opolnomoceni s kompetencami za spoprijemanje z obstojecimi in prihodnjimi izzivi, kot npr. kako narašcajoci populaciji zagotoviti dovolj kakovostne hrane, pridelane in predelane na trajnosten nacin z omejenimi viri in v spremenljivih podnebnih razmerah (Vzpostavljanje EntreCompFood skupnosti sodelovanja v Sloveniji 2020, 1), pri cemer je prehransko verigo še dodatno zamajala tudi epidemija koronavirusa, po novem pa tudi rusko-ukrajinska vojna. Kljucni povzetki delavnic projekta EntreCompFood omogocajo kriticen vpogled v šolski sistem na vseh ravneh, ki bi se ga morali zavedati zlasti ucitelji in profesorji in v prvi vrsti sami uvesti spremembe pri svojem delu, na kar so opozorili tudi študentje (Kljucni povzetki delavnice projekta EntreCompFood 2020, 1). Iz zapisa izhaja, da morajo tisti, ki izobražujejo tudi sami posedovati kompetence, ki jih želijo razvijati in spodbujati pri dijakih/študentih. Spodbujati je potrebno izobraževanje na podrocju omenjenih kompetenc [vizija, motiviranost in vztrajnost, izkustveno ucenje, eticno in trajnostno razmišljanje, ustvarjalnost, sodelovanje, vkljucevanje virov ter tudi samoiniciativnost, komunikacija, digitalne kompetence, vseživljenjsko ucenje, kriticno mišljenje itd.], predvsem pa motivirati zaposlene, da »stopijo iz cone udobja« in v svoj obstojeci ucni nacrt dodajo bolj aktivne nacine podajanja znanja (ibid.). Veckrat so bile poudarjene prepotrebne sistemske spremembe v izobraževanju, ki naj se zacnejo z dodatnimi usposabljanji kadrov, oziroma je potrebno poskrbeti za tako nagrajevanje zaposlenih, da bo le-to spodbujalo samoiniciativnost na podrocju novih didakticnih pristopov in k razvoju EntreComp kompetenc (ibid.). Ker okvir EntreComp ni vezan zgolj na podjetništvo, ampak se da posamezna kompetencna podrocja in marsikatero izmed petnajstih kompetenc razvijati tudi pri ostalih predmetih, bomo v nadaljevanju pogledali, na kakšen nacin lahko to storimo pri tujih jezikih. 2 UPORABA OKVIRA ENTRECOMP PRI POUCEVANJU TUJIH JEZIKOV Okvir EntreComp temelji na prepricanju, da se lahko vsak nauci, kako postati bolj podjeten (Bacigalupo idr. 2020, 8). Dijaki in ucitelji oz. njegovi uporabniki na sploh lahko tako tudi sami pri sebi kriticno ovrednotijo, na katerih podrocjih so že dovolj uspešni, na katerih pa bi se želeli dodatno razvijati. Glede na to, da se podjetnostno kompetenco znotraj okvira EntreComp zadnje case enaci s kompetenco za življenje, ki je bistvenega pomena za napredovanje na osebnostnem in poklicnem podrocju, jo je smiselno uvesti dovolj zgodaj tudi v šolski sistem, ne glede na to, kateri predmet poucujemo. Tega se slovenski ucitelji ocitno zavedamo, saj je ravno v letošnjem letu izšla publikacija Razvijanje kompetence podjetnosti v osnovni šoli.35 Iz prirocnika EntreComp Into Action, kjer je zbranih veliko raznovrstnih aktivnosti za ucitelje/mentorje in dijake ter študente je razvidno, da ni nujno, da so aktivnosti nujno povezane direktno s podjetništvom. Z nekaj kreativnosti lahko ucitelji aktivnosti iz publikacije prilagodijo na tak nacin, da jih lahko izvedejo med svojimi tematskimi sklopi, sploh ce uživajo v preizkušanju novih pristopov ter idej. Tako lahko že graficna shema petnajstih kompetenc predstavlja samostojno aktivnost, ki nam je v pomoc, da ozavestimo, na katerih podrocjih že aktivno skrbimo za razvoj in napredek kompetenc dijakov. Aktivnost lahko izvedejo sprva ucitelji, nato pa njihovi dijaki/študenti, s cimer preverijo in ozavestijo, katera so njihova mocna podrocja in katera bi veljalo v prihodnje dodatno razvijati. Aktivnost se lahko izvede ne le pri predmetu podjetništvo, pac pa tudi pri pouku tujega jezika ali pa na razredni uri. Vsem udeležencem je lahko v pomoc Preglednica 1: Konceptualni model EntreComp, ki se v originalu nahaja tudi v angleškem jeziku, zato je aktivnost primerna kot uvod v spoznavanje z okvirjem EntreComp (Bacigalupo 2016, 12 – 13). Slika 2: Narišite svoj cvet EntreComp https://lh3.googleusercontent.com/lvSXs6wAVCHYxdOS2t810sriFrNs7H1joOh98RsifV3b6ZzMSMDum3-FgBLf9fDzmrcWsz5H0nngF80mbsL4X1szKMyvZsV_qkeRpyw2PZzR14Vasp21kZg-_op6_Nv5lgK65dbMbKG5ahNf33J3ZG0In0t_-agMUb6lQ9jTVIVAHEqZzxgIdCpAyEh1qFOTU80pOQ Vir: EntreComp Playbook 2020, 87 V angleški ali slovenski36 razlicici prirocnika za razvijanje okvirja EntreComp obstaja številcen nabor raznovrstnih aktivnosti, ki spodbujajo uporabo aktivnih ucnih metod in so posebej fokusirane na razvijanje razlicnih kompetenc, ki se nahajajo v sklopu okvira EntreComp. Kar nekaj primerov dobre prakse se nahaja tudi v publikaciji Razvijanje kompetence podjetnosti v gimnazijah.37 36 EntreComp playbook: Entrepreneurial learning beyond the classroom: https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/a9772d3b-dd0b-11ea-adf7-01aa75ed71a1/language-en (21. 8. 2022) Prirocnik za razvijanje podjetnosti EntreComp Podjetno ucenje v ucilnici in zunaj nje: https://www.zrss.si/pdf/Prirocnik_za_razvijanje_podjetnosti_EntreComp.pdf (21. 8. 2022) 37 https://www.zrss.si/pdf/Razvijanje_kompetence_podjetnosti_v_gimnazijah.pdf (21. 8. 2022) 3 ZAKLJUCEK Vkljucevanje podjetništva v vzgojno-izobraževalne ustanove sega že vec kot desetletje nazaj. Na poklicnih in strokovnih srednjih šolah se je zaradi prakticne narave izobraževanja in usposabljanja dijakov ta proces zgodil mnogo prej in je tudi uradno del predmetnika, kar je povsem logicno, zlasti zaradi nujnosti po vecji povezanosti med izobraževalnimi zavodi in industrijo. Dijaki in študentje višjih strokovnih šol zaradi obveznega usposabljanja pri zunanjem delodajalcu in prakse prej spoznajo tudi trg dela in na tak nacin lažje usvojijo podjetniške kompetence, saj poleg teoreticnega znanja, ki ga dobijo v šoli, iz prve roke in v sodelovanju z zunanjimi delodajalci, vidijo, kaj pomeni biti podjetnik. Na gimnazijah in na univerzitetni študijski ravni je situacija glede poucevanja podjetništva drugacna, vendar se spreminja na bolje, sploh zaradi razlicnih projektov, ki gimnazijcem in visokošolskim študentom omogocajo, da se vsaj deloma seznanijo s podjetniškimi kompetencami, ki so potrebne za ustanovitev in kasnejše vodenje lastnega podjetja. Z vidika razvoja podjetnosti in podjetnostnih kompetenc je leto 2016 pomembno, saj je takrat skupno raziskovalno središce v okviru Evropske komisije v imenu Generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vkljucevanje razvilo definicijo podjetnosti kot kompetence in referencni okvir, t.i., Okvir za podjetostno kompetenco (EntreComp). Omenjeni koncept je zaradi svoje enostavne uporabe in številnih raznolikih aktivnostih, ki temeljijo na razvijanju petnajstih podjetnostnih kompetenc zelo atraktiven tudi za ucitelje splošnih predmetov, kot so npr. tuji jeziki, slovenšcina, umetnost itd. Aktivnosti, ki so zbrane v prirocniku EntreComp playbook: Entrepreneurial learning beyond the classroom38 v središce ucnega procesa postavljajo dijaka in temeljijo predvsem na tem, da spodbujajo aktivno sodelovanje udeležencev ter uporabo razlicnih metod ucenja in poucevanja, kot so: skupinsko delo, ucenje na podlagi izkušenj sodelujocih, diskusije in razprave, igranje vlog ter prakticne vaje in naloge. Nekatere aktivnosti so namenjene zgolj uciteljem oziroma mentorjem z namenom lastnega usposabljanja, saj lahko le kompetentni ucitelji, ki se ne bojijo uporabe novih pristopov pri poucevanju, poskrbijo, da bodo pri delu z mladimi skrbeli za razvoj njihovih podjetnostnih kompetenc. 38 V opombah pod št. 4 se nahaja tudi slovenska razlicica prirocnika. 4 VIRI 1) Bacigalupo, Margherita, Panagiotis Kampylis, Yves Punie, Godelieve Van Den Brande. 2016. EntreComp: The Entrepreneurship Competence Framework. Publications Office of the European Union. Luksemburg. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC101581 (21. 8. 2022). 2) Bacigalupo, Margherita, Lilian Weikert García, Yashar Mansoori, William O'Keeffe. 2020. EntreComp Playbook: entrepreneurial learning beyond the classroom. Publications Office of the European Union. Luksemburg. https://data.europa.eu/doi/10.2760/77835. (21. 8. 2022). 3) EntreCompFood. 2021. Introducing entrepreneurship award into national Ecotrophelia contest. Youtube, 20. 9. 2021. Introducing entrepreneurship award into national Ecotrophelia contest - YouTube (21. 8. 2022). 4) EntreComp: Okvir podjetnostne kompetence. 2019. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://www.zrss.si/pdf/Prirocnik_za_razvijanje_podjetnosti_EntreComp.pdf (21. 8. 2022) 5) Grbec, Erik. 2015. Analiza podjetniškega izobraževanja na slovenskem srednješolskem nivoju: zakljucna strokovna naloga visoke poslovne šole. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. http://www.cek.ef.uni-lj.si/vps_diplome/grbec290.pdf (18. 8. 2022) 6) Kljucni povzetki delavnice projekta EntreCompFood. 2020. Ljubljana: GZS. Povzetki delavnice, 5.11.2020 (gzs.si) (21. 8. 2022). 7) Mccallum, Elin, Rebecca Weicht, Lisa Mcmullan, Alison Price. 2018. EntreComp into Action - Get inspired, make it happen: A user guide to the European Entrepreneurship Competence Framework. Publications Office of the European Union. Luksemburg. https://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/handle/JRC109128 (18. 8. 2022). 8) Priporocilo Evropskega parlamenta in sveta z dne 18. 12. 2006 o kljucnih kompetencah za vseživljenjsko ucenje 2006/962/ES. Uradni list Evropske unije. 2006. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32006H0962&from=EN (18. 8. 2022). 9) Vzpostavljanje EntreCompFood skupnosti sodelovanja v Sloveniji: Listina EntreComp Food. 2020. Ljubljana: GZS. Charter SLO web.pdf (gzs.si) (21. 8. 2022). GLOBALNA MOBILNOST ZA GLOBALNE KOMPETENCE GLOBAL MOBILITY FOR GLOBAL COMPETENCES Dr. Maja Štekovic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia maja.stekovic@bic-lj.si Izvlecek V prispevku je predstavljeno, na kakšne nacine vzgojno-izobraževalne ustanove pripomorejo k temu, da so dijaki ne samo strokovnjaki na svojem izbranem podrocju, ampak da lahko preko udeleževanja Erasmus+ mobilnosti postanejo tudi globalno kompetentne osebe in hkrati razvijejo mehke vešcine. Dodatna odgovornost vzgojno-izobraževalnih ustanov je, da dijakom preko svojih aktivnosti pomagajo, da bodo poleg uspešnih zaposlenih tudi odgovorni državljani, ki bodo razumeli globalna vprašanja in aktivno sodelovali pri sooblikovanju boljšega sveta. Kljucne besede: mobilnost, Erasmus+, kompetence, mehke vešcine, dodana vrednost, opolnomocenje Abstract This paper looks at the ways in which educational institutions help students to become not only experts in their chosen fields, but also globally competent citizens with developed soft skills which they have gained through the Erasmus+ mobility programme. Educational institutions have an additional responsibility to help students, through their activities, to be not only successful employees but also responsible citizens who understand global issues and who actively participate in making the world a better place. Keywords: mobility, Erasmus+, global competencies, soft skills, added value, empowerment 1 O GLOBALNIH KOMPETENCAH Hitro spreminjajoce se okolje prinaša novosti na razlicnih podrocjih, kot na primer na podrocju digitalizacije, globalnega gospodarstva, spreminjajocih se delovnih zahtev, globalnih migracij, na podrocju podnebnih nestabilnosti in nacinu, kako skrbimo za okolje. Ce je bilo nekoc dovolj, da dijaki tekom šolanja usvojijo kompetence, kot so branje, pisanje, racunanje itd., je sedaj bistvenega pomena, da razvijejo tudi globalne kompetence. Dimenzije globalne kompetence temeljijo na znanju, vrednotah, stališcih in spretnostih, s poudarkom na razumevanju in spoštovanju razlicnih pogledov na svet, sodelovanju v pozitivnih medkulturnih interakcijah, aktivnem delovanju za trajnostni razvoj in skupno blaginjo ter na kriticnem razumevanju lokalnih, globalnih in medkulturnih vprašanj, kar je razvidno tudi iz spodnje graficne upodobitve. Slika 1: Dimenzije globalnih kompetenc https://lh4.googleusercontent.com/5QrFPa-3j5mybHsVFAt-z9Sc2F2Kx-nqTopLpF_b-Jf52wtUMUMGJC5KDX3joQesSzwUdbuCtZ98QfUapdzr5yzukMSOYoA4WODghUqkcnpkWrZMvbhV35WppoaHPUtrjQI_3ALRH6ewSxCJ2lU7Kk9Wc_DpoAZ5Z_Emcnw149IT7pmpekF3qos2P1Au26u5FGtR-g Vir: Pedagoški inštitut 2020, 16 Pedagoški inštitut v svojem Programu o mednarodni primerjavi dosežkov ucencev in ucenk poudari, da gre pri globalnih kompetencah za vecdimenzionalno spretnost, ki vkljucuje spretnost preucevanja globalnih in medkulturnih vprašanj, spretnost razumevanja in spoštovanja razlicnih pogledov in stališc, uspešnega in spoštljivega sodelovanja z drugimi ter aktivnega delovanja za kolektivno blaginjo in trajnostni razvoj (Pedagoški inštitut 2020, 12). Prve delovne definicije so globalno kompetenco opisovale, kot da gre v prvi vrsti za odprtost in aktivno prizadevanje za razumevanje kulturnih norm in pricakovanj drugih ter uporabo pridobljenega znanja za ucinkovito interakcijo, komuniciranje in delo zunaj lastnega okolja (Hunter 2006, 6). Švicarska svetovalna skupina z mednarodnimi izkušnjami je v svojem porocilu navedla, da so glavne znacilnosti globalne kompetentnosti sposobnost delovanja v medkulturnem okolju, ucinkovita dvosmerna komunikacija, izmenjava primerov dobrih praks, pri cemer ima pomembno vlogo tudi vpliv vodstva. Fundacija Stanley je že sredi devetdesetih let velik poudarek pri izobraževanju mladih za pridobitev globalnih kompetenc namenila tudi temu, da je potrebno razumeti in sprejemati kompleksne situacije, se nauciti obvladovati konflikte, sprejeti dejstvo, da so spremembe neizogibne ter se zavedati, da smo ljudje, ce želimo ali ne, povezani med seboj, hkrati pa smo povezani in odvisni tudi od okolja, v katerem živimo (ibid. 12). Zanimiv je tudi Curranov pogled na to, kaj naj bi globalna kompetenca predstavljala, in sicer avtor pravi, da morata med ljudmi obstajati medkulturna ozavešcenost in interakcija. Potrebno je spoznati okolje, v katerem se nahajamo in se enostavno prepustiti toku, saj na tak nacin spoznamo tudi svoje osebnostne lastnosti – tako svoje prednosti kot slabosti, hkrati pa se zavemo svojih predsodkov, kar nam daje izhodišce za nadaljnje vseživljenjsko ucenje in delo na sebi. Ko avtor govori o tem, da se je potrebno prepustiti toku, ima v mislih predvsem to, da je potrebno biti potrpežljiv, zlasti takrat, ko se znajdemo v nejasnih situacijah. Takrat je enostavno potrebno sprejeti dejstvo, da v danem trenutku ne poznamo vseh podrobnosti. Avtor je mnenja, da se je pri drugih kulturah potrebno izogibati stereotipnih predstav, in sicer na tak nacin, da zavestno razmislimo o dosežkih posamezne kulture, brez sodb in primerjav s tistim, kar smo morebiti že kje slišali (ibid. 13 – 14). A ce tako delovanje pricakujemo od ucencev, dijakov in študentov, se moramo v prvi vrsti tudi pedagogi vprašati, ce imamo potrebne globalne kompetence, ki jih lahko prenesemo naprej na svoje ucence. Zaradi povezanosti sveta in globalnih migracij se demografska struktura v posameznih državah spreminja, kar prinaša dolocene spremembe in v najslabšem primeru tudi dolocena trenja med kulturami, ki pa v najvecji meri izvirajo ravno zaradi globalne nekompetentnosti. To se kaže v pomanjkanju medsebojne povezanosti med narodi in sistemi, v slabem splošnem poznavanju zgodovine in svetovnih dogodkov, v nesprejemanju razlicnih kulturnih vrednot in stališc ter v prisotnosti strahu pred raznolikostjo, namesto, da bi se osredotocili na prednosti in koristi kulturne raznolikosti ter bogastva, ki ga le-ta prinese (The Stanley Foundation 1996, 4). 1.1 VLOGA ŠOLE PRI VZGAJANJU IN IZOBRAŽEVANJU GLOBALNO KOMPETENTNIH MLADOSTNIKOV Ucenje in razvijanje globalnih kompetenc pri mladostnikih lahko ob podpori dobro usposobljenih uciteljev poteka tudi na šoli, saj taki ucitelji najveckrat samoiniciativno uvedejo globalne vsebine v redni pouk, kar vsekakor pripomore k razvijanju globalne kompetence pri mladostnikih. S kolegi Živilske šole preko svojih predmetov, veckrat pa tudi preko medpredmetnega povezovanja že leta dijake ozavešcamo o pomembnih perecih vprašanjih, kot so: pomembnost uživanja zdrave hrane, ki pripomore k osebnemu in globalnemu zdravju, spodbujamo zdrav življenjski slog in opozarjamo na pomembnost opušcanja nezdravih navad. V ospredju so tudi teme kot npr.: varovanje okolja, globalne migracije, naslavljanje in reševanje revšcine itd. Reševanje omenjenih svetovnih izzivov zahteva posameznike, ki bodo sposobni delovati tudi preko državnih meja in se bodo povezovali na globalni ravni. Dijaki, študentje in zaposleni lahko svoje globalne kompetence krepijo tudi v tujini, in sicer jim to omogocajo Erasmus+ izmenjave. Biotehniški izobraževalni zavod je že leta vkljucen v KA1 Erasmus+ mobilnosti, preko katerih dijaki in dijakinje ter tudi študentje odhajajo v tujino na prakticno usposabljanje k delodajalcu, kjer poleg pridobivanja delovnih izkušenj v tujem okolju krepijo tudi družbene kompetence, saj morajo konstruktivno sodelovati v novem socialnem in poklicnem življenju. Na delovnem mestu in znotraj skupine sovrstnikov, ki se izmenjave udeleži, se morajo nauciti tudi ucinkovitega reševanja sporov in konfliktov. Na izmenjavi v Španiji so se dijaki, ki se izobražujejo v programu živilsko-prehranski tehnik, dodatno naucili prepoznati tudi mednarodne trende v živilski industriji, in sicer zlasti v povezavi s pridelavo in predelavo plodov avokada in manga. V lanskem šolskem letu nam je z omilitvijo omejitev povezanih s pandemijo Covid-19 prvic uspelo oditi v tujino na Erasmus+ izmenjavo tipa KA2, in sicer so se dijaki in dijakinje BIC Ljubljana udeležili izmenjave v Turciji v sklopu projekta ForRest. Pri KA2 izmenjavah mladi v tematsko raznolikih projektih išcejo dolgorocne rešitve za odpravo globalnih težav ali pa o teh temah ozavešcajo ostale sovrstnike. Udeleženci izmenjav postanejo bolj razgledani, saj pridobijo vpogled v zgodovino posameznih držav in svetovnih dogodkov, naucijo se sprejeti razlicne kulturne vrednote in stališca. V casu bivanja v Turciji je skupina mladih usvojila in razvila naravoslovno-matematicne kompetence, saj so morali uspešno pretvarjati cene iz turških lir v evre, tisti s posameznimi intolerancami na razlicne vrste hrane so morali uporabiti svoje znanje biologije ter ugotoviti, katerih turških specialitet se je bolje izogniti, da preprecijo prebavne motnje in druge zdravstvene zaplete. Na Erasmus+ mobilnostih dijaki vsakokrat razvijajo tudi kulturne kompetence, saj so si na KA1 izmenjavi v Španiji med ogledom flamenko predstave razširili obzorja ter spoznali tradicionalno zvrst španske narodne glasbe in plesa, ki izvira iz pokrajine Andaluzija, v Turciji pa so se dijaki med predstavitvami šol in držav naucili veliko novega o kulturi in zgodovini države gostiteljice ter o njeni trenutni politicni situaciji. Preko sodelovanja in povezovanja z ostalimi dijaki, ki so bili iz Poljske in Severne Makedonije, so pridobili vpogled tudi v ti dve državi. V casu bivanja v tujini so udeleženci razvijali jezikovne kompetence, saj so se v glavnem sporazumevali v angleškem jeziku. S tem je bila izpolnjena dolgoletna želja, in sicer, da imajo dijaki možnost uporabe anglešcine kot tujega jezika v resnicnem življenju. Med poukom angleškega jezika tudi na nižjih stopnjah uporabljam veliko nalog, ki zajemajo kognitivne spretnosti višjega reda, dijakom omogocam sodelovanje s tujimi dijaki preko spletnih konferenc ter jih spodbujam, da sami napišejo scenarije, s katerimi izvedemo igro vlog. Vse omenjene aktivnosti mladim pomagajo pri usvajanju tujega jezika, vendar pa je izkušnja, ki jo prinese bivanje v tujini zelo unikatna in dragocena predvsem zaradi številnih globalnih kompetenc, ki jih dijaki pridobijo zunaj domovine. 2 GLOBALNO MOBILNI DIJAKI SO GLOBALNO KOMPETENTNI DIJAKI Udeležba na razlicnih tipih mobilnost,i zlasti mladim pa tudi zaposlenim, poleg splošnih kompetenc prinese tudi napredek na podrocju razvijanja mehkih vešcin in usvajanja globalnih kompetenc, kar cedalje bolj cenijo tudi delodajalci, saj od svojih zaposlenih pricakujejo doloceno širino, pri cemer »mehke vešcine pripomorejo k izboljšanju odnosov z ljudmi [in] so podlaga za grajenje novih razmerij in ustvarjanje novih pozitivnih priložnosti« (Moje delo 2017). Spletni portal Moje delo navaja, da so bistvene mehke vešcine, ki jih sodobni delodajalci išcejo pri svojih bodocih zaposlenih to, da znajo primerno komunicirati, delati v timu, da so prilagodljivi, da so sposobni reševati težave, da znajo kriticno opazovati, reševati konflikte ter so samozavestni pri vodenju ostalih zaposlenih (ibid.). Vzgojno-izobraževalne ustanove predstavljajo poligon za razvijanje vseh omenjenih mehkih vešcin, vendar pa mobilnosti v tujini v kratkem casu ponudijo zelo intenzivne ucne lekcije na vseh omenjenih podrocjih mehkih vešcin. Tovrstna izkušnja pusti pecat tako na dijakih, kot na spremljajocih uciteljih in prav oboji v tem casu pridobijo cel set splošnih in globalnih kompetenc. 2.1 GLOBALNO KOMPETENTNI POSAMEZNIKI K sodelovanju v Erasmus+ KA2 projektu so bili povabljeni dijaki iz dveh razlicnih enot znotraj Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. Izbrani so bili dijaki in dijakinje iz štirih razlicnih programov, in sicer iz programov slašcicar, pek, naravovarstveni in veterinarski tehnik. Dijaki in dijakinje se pred izmenjavo niso poznali in ravno skupno bivanje v tujini jih je zbližalo, kar je povezalo tudi obe šoli znotraj zavoda. Skupina neznancev je kmalu postala skupina prijateljev. S svojo pozitivno energijo so z lahkoto sklenili nova prijateljstva tudi z udeleženci iz Severne Makedonije, Poljske in Turcije. Interdisciplinarna povezanost dijakov in dijakinj BIC Ljubljana se je izkazala za zelo uspešno, saj so imeli udeleženci znanja iz razlicnih podrocij in ravno povezovanje preko istega projekta jim je omogocilo, da so si izmenjali koristne nasvete, s cimer se je vsak izmed njih naucil nekaj novega. Pridobivanje novih kompetenc se je nadaljevalo tudi v stiku z ostalimi mednarodnimi udeleženci, ki so s svojim naborom specializiranih znanj, npr: gozdarski tehniki iz poljske srednje šole, poskrbeli za še vecjo interdisciplinarnost. V publikaciji 'Educating for Global Competence: Preparing Our Youth to Engage the World' avtorja navajata, da so globalno kompetentni mladi zmožni: 1. raziskovati svet zunaj svojega neposrednega okolja, pri cemer znajo umestiti problem v širšo sliko in izvesti raziskavo, ki je primerna njihovi starosti. 2. Prepoznati stališca drugih, prav tako pa tudi svoja ter jih znajo premišljeno in spoštljivo izraziti. 3. Ucinkovito predstaviti ideje raznolikemu obcinstvu ter pri tem premostiti geografske, jezikovne, ideološke in kulturne ovire. 4. Aktivno ukrepati v želji, da izboljšajo svet, sebe pa dojemajo kot aktivne akterje, ki svoja dejanja tudi kriticno ocenijo (Boix Mansilla 2011, 11 – 12). Slika 1: Razumevanje sveta skozi disciplinarno in interdisciplinarno raziskovanje https://lh4.googleusercontent.com/-xB4c-gGUGY91eFYGuEdq2fYdkduQumlaXAVo-s6Gsi4ssa7GRdwwCcaVhRijbMvU9Xb5FABOpfY54pvIJwXeOCLbCeI_q_CciNz1Qn9tGiKLvYQw_gLxc1al6STVCEFGza1xPlzzAsIejTLXCQ6QzJJSCgGrKla1VXYDi-0e3d3qB6bcqaFlLjzswK_bCm9gXe7Lw Vir: Boix Mansilla 2011, 12 Naši dijaki, še posebej pa dijakinja iz programa naravovarstveni tehnik, so tako med raziskovanjem Turcije opazili in previdno opozorili na problematiko pretirane uporabe plasticnih lonckov z vodo, ki so za okolje tako škodljivi kot plastenke, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Bolj problematicno je le to, da je voda v Turciji pakirana v 110 – 250 mililitrski plasticni embalaži, kar pomeni, da zelo žejna oseba pridela kar nekaj nerazgradljivih odpadkov, ce hoce pogasiti svojo žejo. Slika 1: Plasticna embalaža z vodo Cup Water Vir: https://www.turkishexporter.net/en/cup-water-tr-350338 Po drugi strani pa nas je navdušila omara, kamor so ucenci in dijaki ob vstopu v šolo vsak dan spravili svoje mobilne telefone, ki so ostali varno zaklenjeni v omari do konca pouka. Novico smo prenesli gospe ravnateljici, ki je že predlagala, da se taka omara izdela tudi na Živilski šoli. Slika 2: Omara za mobilne telefone na turški šoli BilgiOkullan, Samsun. C:\Users\Uporabnik\Downloads\20220531_091236.jpg Vir: Osebni arhiv Dijaki, ki se odlocijo, da se bodo potegovali za prosto mesto na mobilnosti, so ponavadi že v osnovi bolj ambiciozni in podjetni, nekaterim pa ravno ta izkušnja omogoci, da zacvetijo v vsej svoji polnosti. Globalno kompetentni dijaki na izmenjavi raziskujejo svet, naucijo se ubesediti svoja opazovanja in ideje ter uspešno komunicirati tako doma kot v tujini. To so aktivne osebe, ki samoiniciativno in pogumno stopijo v akcijo in ne cakajo na trenutek, »da zrastejo« (Boix Mansilla 2011, 45). Še vsaka Erasmus+ izmenjava je že sicer uspešne dijake še dodatno obogatila, saj so pridobili na samozavesti, razvili globalne kompetence in se vrnili v domace okolje še bolj zagnani in s še vecjo željo po tem, da pozitivne spremembe uvedejo tudi doma. Zgodb o uspešnih dijakih in dijakinjah, ki so preko mednarodnih Erasmus+ izmenjav pridobili nove globalne kompetence je bilo na BIC Ljubljana precej. Ena izmed njih je bila tudi Klemnova, ki se je po koncanem šolanju za tri mesece skupaj s sošolcem odpravil na Erasmus+ izmenjavo v Strasbourg k priznanemu slašcicarju Thierry-ju Mulhauptu. Nekdanji dijak je v enem od intervjujev povzel bistvene faze, skozi katere gre v nekem trenutku vsaka oseba na poti pridobivanja globalnih kompetenc v casu bivanja v tujini: Bilo je težko, ker nisva znala francosko, tam pa so to kar nekako pricakovali, bili so zelo strogi, tudi psihicno je bilo zelo naporno. Sva se pa res veliko naucila, s tega vidika je bilo res fino, šola nama je tudi vse placala, dobila sva placo. Bila sva prva, s katerima so izpeljali tak projekt. Ucno mi je zelo koristilo. Tam vidiš veliko stvari, imajo zelo kvalitetne sestavine, ki jih mi tukaj sploh ne poznamo, želim si, da bi jih lahko dobil tudi sam, a jih ne morem. […] Pri slašcicarstvu je to vsaj v Sloveniji velik problem, ker zelo zaostajamo, premalo spremljamo, kaj se dogaja. Mojstri po svetu vsak dan naredijo nekaj novega in jih moraš ves cas spremljati, drugace zaostaneš in se nikamor ne premakneš. Tudi glede kruha je podobno. Pomembno je, da odideš v tujino na izobraževanja. Sicer je res zelo drago. Dobro je brati tudi knjige raznih mojstrov, saj se ves cas lahko uciš. Moraš pa tudi imeti željo (Berden 2021). Nekdanji dijak je poleg pomembnosti spremljanja stroke odkrito spregovoril tudi o custveno napornem vidiku izmenjav ter o pomembnosti poznavanja svetovnih jezikov, sploh francošcine, ki odpira vrata do novosti na podrocju slašcicarstva. Na to dijake slašcicarje tudi vsako leto opomnim in jih poskušam navdušiti za francošcino, ki sem se je tudi sama šele nedavno pricela uciti. Vcasih jim po francosko kaj povem, vecinoma pa jim svetujem uporabo razlicnih aplikacij (npr.: Mondly). Pri pouku jim pokažem, da je anglešcina lahko orodje, s katerim si lahko pomagajo, da se naucijo tudi drugih svetovnih jezikov, zlasti francošcine, ki jim bo koristila pri profesionalnem razvoju, o cemer pišeta tudi Boix Mansilla in Jackson (2011, 83). Vsako leto opažam, da ima precej dijakov na poklicnih šolah precejšnje travme z ucenjem angleškega jezika zaradi prejšnjih negativnih izkušenj, zato je potrebno prvo ustvariti varno okolje in jim anglešcino ter ostale svetovne jezike predstaviti kot orodje, ki jim bo v življenju pomagalo postati najboljši na svojem podrocju. Pouk angleškega jezika zato dijakom poskušam približati preko (popularne) kulture, avtenticnih gradiv, Erasmus+ KA2 izmenjav, spletnih projektov in konferenc ter sodelovanja z naravnimi govorci anglešcine. Zadnji dve leti je slednje nekoliko lažje, ker sem bila bila tudi sama aktivno vkljucena v razlicne mednarodne projekte, v katerih sodelujejo angleške organizacije, poleg tega pa imamo na šoli dijaka, ki je naravni govorec ameriške anglešcine in je pripravljen pomagati ostalim dijakom. S spodbujanjem medsebojnega sodelovanja in pomoci, tudi jezikovne, vsi vpleteni dijaki in dijakinje Živilske šole razvijajo globalne kompetence, saj dobijo vpogled v ostale kulture ter to, kako se pripadniki iz razlicnih mednarodnih okolij soocajo z vsakodnevnimi izzivi. Seveda pa morajo imeti mladi ob sebi globalno kompetentne ucitelje, ucitelji pa podporo vodstva, ki spodbujajo tudi izmenjave uciteljev, saj le dejanska mednarodna izkušnja pripomore k razvijanju globalno kompetentnih uciteljev (Boix Mansilla 2011, 86, 91 – 92). 3 ZAKLJUCEK Mnogi ucitelji se sprašujejo, kako se lahko prepricajo, da jim je uspelo pri dijakih razviti globalne kompetence. Tega se z gotovostjo ne da vedeti, predvsem zato, ker se rezultati najveckrat pokažejo šele po tem, ko dijaki uspešno zakljucijo šolanje. Po drugi strani pa gre tudi za stalen proces in vseživljenjsko izobraževanje, ki se ne konca kar cez noc. Globalne kompetence, ki so jih pri svojih ucencih spodbujali osnovnošolski ucitelji, so deloma vidne pri mednarodni raziskavi Pisa. Pri dijakih BIC Ljubljana se to vidi pri njihovi razviti podjetnosti, samostojnosti, samoiniciativnosti, nacinu govora, poznavanju lokalnega in mednarodnega okolja in globalne problematike. O tem, kakšne znacilnosti ima globalno kompetenten mladostnik, je bilo govora že leta 1996 (The Stanley Foundation 1996, 3). Globalno kompetentni ucenci oz. dijaki se pocutijo opolnomoceni, saj jim izkušnje globalnega izobraževanja dajejo moc, da tudi sami prispevajo k spremembam v družbi. Globalno kompetentne osebe so zavezane h globalnemu vseživljenjskemu ucenju in se zavedajo raznolikosti, skupnih znacilnosti in soodvisnosti med narodi in državami. Hkrati poznajo tudi geopoliticne in gospodarske soodvisnosti sveta in so sposobne delati v razlicnih skupinah, saj razumejo specifike razlicnih kultur, ver in vrednot, ki izhajajo iz njih. Nenazadnje pa globalno kompetentne osebe sprejemajo odgovornost za globalno državljanstvo. Globalne kompetence in mehke vešcine je možno razvijati v casu rednega pouka znotraj vzgojno-izobraževalnih zavodov, a le usposobljeni in globalno kompetentni ucitelji, ki dijake spodbujajo, da se udeležujejo globalnih mobilnosti, bodo lahko v zelo kratkem casu opazili, da so njihovi dijaki in dijakinje pridobili nove kompetence, ki so nujne za našo sedanjost in prihodnost. 4 VIRI 1) Berden, Katarina. 2021. Med epidemijo je odprl slašcicarno in pekarno ter torto za svojo poroko spekel kar sam. Aleteia. https://si.aleteia.org/2021/10/11/med-epidemijo-je-odprl-slascicarno-in-pekarno-ter-torto-za-svojo-poroko-spekel-kar-sam/ (3. 9. 2022). 2) Boix Mansilla, Veronica, Jackson, A. 2011. Educating for Global Competence: Preparing Our Youth to Engage the World. Asia Society. New York. http://www.pz.harvard.edu/sites/default/files/book-globalcompetence.pdf (25. 8. 2022). 3) Educating For The Global Community: A Framework For Community Colleges. 1996. The Stanley Foundation. https://stanleycenter.org/publications/archive/CC2.pdf (5. 9. 2022). 4) Hunter, Bill, George P. White, Galen Godbey, G. C. 2006. What does it mean to be globally competent? Journal of Studies in International Education. https://www.researchgate.net/publication/258158051_What_Does_It_Mean_to_Be_Globally_Competent (30. 8. 2022). 5) Kaj so mehke vešcine in kako jih razvijati. 2017. Moje delo. https://www.mojedelo.com/karierni-nasveti/kaj-so-mehke-vescine-in-kako-jih-razvijati-3681 (10. 9. 2022). 6) Program mednarodne primerjave dosežkov ucencev in ucenk: Globalne kompetence ucencev in ucenk v raziskavi PISA 2018. 2020. Ljubljana: Pedagoški inštitut. https://www.pei.si/wp-content/uploads/2020/10/Globalne-kompetence_okt2020.pdf (4. 9. 2022). 1.1 BRALNA MOTIVACIJA IN RAZUMEVANJE 1.2 TRENUTNA RAZISKAVA IN CILJI BRALNA MOTIVACIJA PRED OBRAVNAVO UCNE SNOVI PRI POUKU SLOVENŠCINE READING MOTIVATION PRIOR TO THE DISCUSSION OF LEARNING MATERIAL IN SLOVENIAN LESSONS Nevenka Tomšic-Iskra Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Ljubljana, Slovenia Izvlecek Najvišja stopnja bralnih sposobnosti je dosežena z razvojem fleksibilnega pristopa k bralnemu gradivu. Celostni pouk jezika je sestavljen iz poslušanja, govorjenja in pisanja v povezavi z zgodbami, ki so dijakom blizu in se navezujejo na vsakdanje življenje. Med zunanjimi motivatorji ima pomembno vlogo ucitelj. Cilj te naloge je bil ugotoviti, kako vpliva branje zgodb na osredotocenost dijakov na vsebino, razumevanje, aktualizacijo in doživljanje. V ta namen so bile izpeljane štiri vodene bralne aktivnosti, po katerih so bili pisni izdelki dijakov zbrani in analizirani v povezavi z meritvami razumevanja, sposobnosti obnove in aktualizacije. Dijaki so izpolnili tudi anketni vprašalnik za dolocitev nivoja njihove splošne bralne aktivnosti, ki je pokazal razlike v bralnih navadah. Vodena bralna aktivnost je vzpodbudila radovednost, posledicno pa osredotocenost na sporocilo zgodbe, kar se je pokazalo v izboljšanju razumevanja, kot tudi v sposobnosti obnove in aktualizacije. Kljucne besede: motivacija, tipi bralcev, vodena bralna aktivnost, zgodba, miselni vzorec Abstract The highest stage of reading capabilities is attained by developing a flexible approach to the reading material. Whole language lessons comprise listening, speaking, and writing in relation to stories, which are close to students and are linked to everyday life. From external motivators, the teacher plays an important role. The study goal was to examine the influence of story reading on students' focus on the story, comprehension, relating, and inner experience. For this purpose, four guided reading activities were delivered, upon which the students' written products were collected and analysed in relation to the measures of comprehension, and summarising and relating capabilities. The students also filled in a questionnaire to determine their general reading activity level, which showed the differences in their reading habits. The guided reading activity encouraged their curiosity, and consequently the focus on the message of the story, which was evident in improved comprehension as well as summarising and relating capabilities. Keywords: motivation, reader type, guided reading activity, story, mindmap 1 TEORETICNO OZADJE Najvišja stopnja bralnih sposobnosti je dosežena z razvojem fleksibilnega pristopa k bralnemu gradivu. Da bi izobrazili pismene bralce, bi morali oblikovati t. i. celostni pouk jezika (Goodman, 1989; Watson, 1989), za katerega avtorja navajata tri nacela. Prvo nacelo je, da mora ucitelj pouk branja obravnavati z aktivnostmi iz resnicnega življenja, pri tem pa vkljuciti vsebine, ki so dijakom blizu. Drugo nacelo je, da tak pouk obravnava celostno v povezavi z drugimi komunikacijskimi dejavnostmi, torej s poslušanjem, govorjenjem in pisanjem. To je mogoce doseci z uvedbo vodene bralne aktivnosti. In tretje nacelo govori o tem, da mora bralni pouk vzpodbujati ucence k branju vseh vrst besedil, umetnostnih in neumetnostnih. Poleg tega je za oblikovanje celostnega pouka potrebno upoštevati tudi razlicne motivatorje. Mathewson (1979) je v vlogi zunanjih motivatorjev omenil spodbudo ucitelja in postavljanje ciljev, za notranjo motivacijo pa je poudaril pomen obcutij in pripravljenosti za branje, kot tudi vrednostno prepricanje o branju. VanLeisburgova in Johns (1994) sta priredila Cambournov model pogojev ucenja za vzpodbujanje bralnih navad, ki temelji na razvijanju notranje motivacije. Menila sta, da bralna zatopljenost in prikazovanje pomena branja predstavljata pogoj za bralno angažiranost in razvoj bralca s pozitivnimi stališci do branja in sebe kot bralca. Predvidela sta, da bo takšen bralec nadaljeval z branjem še po koncanem izobraževanju, ker ceni branje. Bralni interes je del notranje motivacije, saj sproži pozornost, ki vpliva na razumevanje in pomaga tudi pri zapomnitvi. Pozornost je veliko vecja, ce je gradivo za ucence zanimivo. V izboru knjig je priporocljivo, da ucitelj izbira tudi vsebine, ki jih cenijo vrstniki, saj naj bi bilo njihovo mnenje za dijake pogosto pomembnejše kot uciteljevo. Za boljše razumevanje in pomnjenje gradiva je po branju smiselna uporaba miselnega vzorca. Hanf je kot primerno za dijake omenil tristopenjsko uporabo miselnega vzorca za organizacijo besedila (Pecjak, 1995). Prvo stopnjo prestavlja identifikacija glavne misli. Temu sledi sekundarno katalogiziranje besed, v sklopu katerega dijaki dolocijo omejeno število besed, ki najbolj natancno opredelijo glavno misel. Pri tretji stopnji, ki zahteva drugo branje, pa skušajo te posamezne pojme pojasniti in podkrepiti z nekaterimi podrobnostmi, ki olajšajo pomnjenje. Številne strategije so bile razvite z namenom preizkusa razumevanja branja. Skladno s stopnjami miselnega vzorca je po branju smiselno najprej dolocanje glavne ideje, temu sledi strategija za širjenje besedišca (npr. kljucne besede) in tretja strategija je odgovarjanje na lastna vprašanja (podkrepitev razumevanja z navezavo na lastne izkušnje ali širše družbeno okolje oz. aktualizacija). Vkljucenost dijakov v branje je kljucnega pomena, saj preko skupnega pogovora o besedilu vpliva na oblikovanje njihovih stališc in kriticnega mišljenja, skladno s cilji širšega vzgojno-izobraževalnega dela. Po podpovprecnih rezultatih bralne pismenosti v letih 2009 in 2012 je sledilo postopno zvišanje in leta 2018 so se slovenski dijaki uvrstili višje od evropskega povprecja (Pecjak, 2020). Kljub množicni podpori, ki so jo bralne strategije vkljucno s profesorjevim glasnim branjem deležne, so pri prakticnem pouku še vedno premalo uporabljene (Pecjak idr. 2006, 33-34). Tema branja je na Srednji šoli za farmacijo kozmetiko in zdravstvo še posebno aktualna, saj je šola že šesto leto vkljucena v državni projekt Beremo skupaj. Posledicno je bil prvotni cilj avtorice v vlogi profesorice slovenšcine motivirati dijake za branje z izborom zgodb, ki so jim po vsebini blizu, in tako izboljšati njihovo razumevanje ter sposobnost obnove in aktualizacije. Da bi raziskala njihovo bralno angažiranost, je bil avtoricin sekundarni cilj dolociti splošno bralno aktivnost dijakov. 2 METODA V povezavi s prvim ciljem je avtorica izvedla vodeno bralno aktivnost, sestavljeno iz štirih zgodb, za katere je namenila prvih 10 minut treh zaporednih ucnih ur. Avtorica je vsako zgodbo prebrala na zacetku prve in druge ure, odgovori dijakov pa so bili zbrani s pomocjo delovnega lista. Razred, v katerem je bila vodena bralna aktivnost izvedena, je obsegal 29 dijakov prvega letnika. Po ucnem nacrtu bi ob koncu osnovne šole dijaki morali znati samostojno tvoriti pisna besedila skladno s pravopisnimi pravili, iz prebranega izlušciti bistvo, kriticno presojati sporocilo ter uporabiti prebrano v razlicnih okolišcinah. Dijaki so po prvem branju zapisali sporocilo zgodbe, iz katerega je bilo mogoce razbrati njihov nivo razumevanja. Zapisali so še pet do osem kljucnih besed, ki bi omogocile obnovo zgodbe, vprašanja ter asociacije. Na zacetku druge šolske ure so na osnovi izbranih kljucnih besed povzeli vsebino zgodbe, njihova sposobnost obnavljanja pa je bila dolocena glede na ustreznost izbranih kljucnih besed. Na zacetku tretje ure so dijaki zapisali aktualizacijo sporocila zgodbe, ki je bila prav tako ovrednotena glede ustreznosti. Avtorica je spremljala njihovo delo s pomocjo pisnih izdelkov in slednje tudi analizirala. Drugi del naloge je povezan z analizo anketnega vprašalnika. Avtorico je zanimalo, ali so ucenci, ki so sodelovali pri osnovnošolski bralni znacki, splošno redni bralci in kakšne so njihove bralne navade. Anketni list je vseboval devet vprašanj, ki so se navezovala na sodelovanje pri bralni znacki, branje po lastnem izboru, mnenje o uporabi bralne aktivnosti pri pouku slovenšcine in o pomenu branja. 3 ANALIZA IN DISKUSIJA Vodena bralna aktivnost je pokazala, da so po zacetnem ozkogledem nacinu razmišljanja dijaki z vsako novo zgodbo bolj prodrli v vsebino zgodbe in veliko bolj odprto razmišljali o aktualnosti sporocila. Zapise je avtorica sproti analizirala, jih povzela in jim posredovala njihova mnenja. Zanimive so se jim je zdele razlage besedil, ki so se razlikovale od njihovega razmišljanja, kar je vodilo tudi k vecji pripravljenosti dijakov za vkljucitev v diskusijo. 3.1 VODENA BRALNA AKTIVNOST Za bralno aktivnost je bilo izbrano literarno delo Ti povem zgodbo (Bucay, 1999). To delo je bilo predstavljeno v sklopu izbirnih besedil za domace branje v 2. letniku in je vzbudilo interes dijakov ter bilo posledicno doloceno kot primerno za uvodno motivacijo. Zaradi predpisanega obsega naloge sta v nadaljevanju zapisani kratki obnovi ter analizi odgovorov dijakov glede razumevanja ter sposobnosti obnove in aktualizacije za prvo in zadnjo, cetrto zgodbo. Kvantitativni podatki o napredku dijakov so razvidni iz Grafa 1. Prva zgodba: Prava vrednost prstana Prva zgodba govori o fantu Demianu, ki ima težave s samospoštovanjem. Njegov terapevt mu pove zgodbo o fantu, ki je prosil modreca za pomoc, ta pa mu je v odgovor postavil nalogo. Modrec je fanta poslal na tržnico, da proda njegov prstan, a ne za vrednost nižjo od zlatnika. Na tržnici so vsi menili, da ni toliko vreden. Nato je modrec fanta poslal k strokovnjaku/ zlatarju, da oceni pravo vrednost. Ta je menil, da je vreden veliko vec. Modrec je razkril nauk: »Ti si kot ta prstan, dragocen in edinstven. Toda to lahko prepozna le strokovnjak. Zakaj se torej trudiš, da bi vsak prepoznal tvojo resnicno vrednost?« (str. 22). Sporocilo zgodbe je razumelo šest dijakov, interpretacija ostalih pa se je navezovala na idejo, da edinstvenost posameznika lahko prepoznajo samo doloceni ljudje. Dijaki so pretežno izbrali pet do sedem besed, med katerimi so bile tudi besedne zveze in glagoli. Prevladovale so besede: prstan, zlatnik, mladenic, vrednost, strokovnjak, dragocenost, spoštovanje. Vprašanja, ki so jih zastavili, so se navezovala na Demianov obcutek nicvrednosti, relativnost pojma vrednost in razumevanje mojstrovega nauka. Osem dijakov ni zabeležilo nobenega vprašanja ali asociacije. Le ena dijakinja je zapisala svoje razmišljanje, da ni nihce dovolj dober strokovnjak, da bi lahko prepoznal svojo vrednost. Ceprav je bilo kar 15 dijakov zadovoljnih s svojo izbiro kljucnih besed, so le štirje ustrezno obnovili vsebino. Še vecjo težavo jim je pomenila aktualizacija vsebine, saj so pretežno vsi pisali o pomenu vrednotenja sebe, le ena dijakinja je smiselno povezala zgodbo z družbenimi omrežji in pritiski na mlade, da se primerjajo z drugimi in spremenijo svoj videz. Cetrta zgodba: Dve številki premajhen Demian veliko razmišlja o pomenu in ucinku naprezanja. Terapevt mu v razmislek pove zgodbo o bancnem uslužbencu, ki je kljub prepricevanju prodajalca kupil dve številki premajhne cevlje. Po šestih urah je njegov sodelavec opazil, da je njegov obraz spacen od bolecine in ga povprašal o pocutju. Ta mu je povedal, da si je kupil premajhne cevlje in da trpi kot nor, a z dolocenim namenom. Ko bo cez nekaj ur prišel domov in si jih sezul, bo obcutil užitek: »Si predstavljaš, kakšen užitek bo to?« Terapevt zgodbo zakljuci z mislijo, da naprezanje vodi le v omejenost. Sporocilo zgodbe so dijaki našli v zakljucni misli terapevta, da naprezanje vodi v omejenost in zapisali, da je naprezanje za dosego cilja nujno in se je boljše osredotociti na sreco ob olajšanju, ki sledi. Bilo pa je tudi nekaj drugacnih razmišljanj, vkljucno s tem, da svet ni lep za vsakogar, a ga lahko polepšamo z voljo in da vsak clovek želi izpolniti svoje želje, vendar okolica tega ne podpira vedno. Dijaki so zapisali od štiri do pet kljucnih besed, med katerimi so prevladovale: cevlji, naprezanje, olajšanje, omejenost, trud in življenje. Prvo branje je v dijakih najpogosteje vzbudilo vprašanje, zakaj bi se omejevali. Sledila so vprašanja vezana na pomen terapevtovega sporocila in povezavo med cevlji in pocutjem. Po drugem branju so dijaki zapisali nekaj poglobljenih misli, razmišljujoc, da ima sindrom premajhnih cevljev verjetno marsikdo od nas, a unicevanje sebe ne bo vodilo do prave srece, saj se le-ta skriva v enostavnih stvareh. Nasprotno so nekateri zapisali, da je najboljši tisti uspeh, v katerega vložimo najvec truda, saj v njem najbolj uživamo. Po pregledu obnov je kar 14 dijakov primerno obnovilo vsebino, medtem ko so ostali obnovili le terapevtovo zgodbo in niso povezali osnovnega problema s koncnim sporocilom. Aktualizacija zgodbe je pokazala, da štirje dijaki niso znali povezati sporocila z vsakdanjim življenjem ali se jim tema ni zdela aktualna. Sicer pa so prevladovale primerjave z vrstniki in ideali. Omenjali so reklame, ki nas prepricujejo, da za sreco potrebujemo materialne dobrine. Izstopal je zapis dijakinje: »Danes smo vsi na nek nacin omejeni s telefoni, igricami. Starši morajo otroka omejiti pri tem, ce je tega prevec. Na cesti mora biti omejitev hitrosti, sicer bi bilo še vec nesrec. Tudi voda je omejena s tem, ko jo usteklenicimo. Ko odstraniš stvari, katere te omejujejo, zasvojijo, opaziš stvari, ki jih prej nisi. Tudi mati narava si sama dela omejitve.« Graf 1: Prikaz napredka v bralnih sposobnostih v casu štirih bralnih aktivnosti 0 5 10 15 20 25 30 Razumevanje sporocila Obnova Aktualizacija Število dijakov 1. zgodba 2. zgodba 3. zgodba 4. zgodba 3.2 ANKETNI VPRAŠALNIK GLEDE SPLOŠNE BRALNE AKTIVNOSTI Anketni vprašalnik, ki je sledil bralni aktivnosti, je pokazal, da so v OŠ vsi razen enega dijaka sodelovali pri bralni znacki (BZ), v vecini prostovoljno, pet se jih je moralo obvezno vkljuciti. V srednji šoli bi se le štirje dijaki prikljucili BZ, ostali so temu nasprotovali zaradi izbire knjig, dodatne obremenitve, zadostnosti obveznega domacega branja, slabih izkušenj z BZ in splošnega obsega ucne snovi. Razlogi, da bi se prikljucili BZ so se navezovali na željo po dodatnem izzivu in užitek ob branju. Vecina dijakov prebere manj kot pet knjig med šolskim letom poleg obveznega gradiva (Graf 2). Najvec berejo med pocitnicam, med zvrstmi pa prevladujejo kriminalke, znanstvena fantastika, sledijo ljubezenski romani. Pri navedbi najljubše knjige so izbor najpogosteje utemeljili z razlogom, da se z lahkoto vživijo v vsebino, je zgodba napeta ali govori o resnicnih težavah, življenju mladih. Na vprašanje ali se jim je zdela ura bolj zanimiva, ker smo prebrali zgodbo izven ucne snovi, so razen enega dijaka vsi odgovorili pritrdilno in poudarili, da je zgodba popestrila uro, delovala sprošcujoce in vzpodbudila razmišljanje izven okvirjev. Dijak, ki mu ure branja zgodb niso bile všec, je utemeljil, da raje bere in razmišlja o zgodbi sam. Vecina dijakov je pomembnost branja presodila z ocenama srednje pomembno in pomembno. Graf 2: Razlike v bralnih navadah glede na število prebranih knjig 0 2 4 6 8 10 12 14 Nic Manj kot 5 Med 5 in 10 10 ali vec Število dijakov Število prebranh knjig na leto poleg obveznega gradiva 4 ZAKLJUCEK Anketa je pokazala, da dijaki za branje potrebujejo ustrezno motivacijsko okolje. To okolje je poskušala avtorica ustvariti s prevzemom vloge glasnega bralca. Že v uvodni uri jim je predstavila potek bralne dejavnosti, katere prvoten cilj je bila vzpodbuda k pogovoru o sporocilu zgodbe in posledicno izboljšanje sposobnosti razumevanja, obnavljanja in aktualizacije prebranega. Avtorica je uporabila zapis omejenega števila besed v obliki miselnega vzorca, s pomocjo katerega so dijaki obnovili zgodbo. Analiza je pokazala, da je postopno, z vsako zgodbo vec dijakov pravilno razbralo sporocilo zgodbe ter ustrezno zapisalo obnovo in aktualizacijo. Iz tega sledi, da je bil prvi cilj dosežen. Avtorica je opazila, da so bili na zacetku dijaki bolj zadržani, kar je bilo razvidno tudi iz zapisa vprašanj po prvem branju. Po analizi njihovih zapisov je prebrala razredu nekaj izbranih obnov, s poudarkom na izvirnosti in razmišljanju o sporocilu. To je ustvarilo dobro klimo v razredu, saj so stopili v ospredje tudi dijaki, ki so sicer bolj zadržani. Naloga je pokazala, da so besedila, ki so dijakom blizu, tista, ki jih lahko povežejo s svojim življenjem. Taka besedila lažje doživljajo, razumejo in vrednotijo. Drugi cilj, ki si ga je avtorica zadala, je bil ugotoviti, kakšna je splošna bralna aktivnost dijakov tega razreda. Anketa je pokazala, da se dijaki razlikujejo glede na njihove bralne navade in da vecina prebere po svojem izboru manj kot pet knjig na leto. Radi pa berejo knjige, ki jih sprostijo in katerih vsebina jim je blizu, saj se radi poistovetijo z liki. Vodena bralna aktivnost, ki jo je izvedla avtorica v štirih ucnih urah, je pomenila pozitivno motivacijo, saj je vzpodbudila radovednost, posledicno pa osredotocenost na sporocilo zgodbe in kljucne informacije. Vsebine so bile dijakom blizu, saj so govorile o vsakdanjih cloveških problemih, s katerimi se tudi sami srecujejo, ali pa so jih vzpodbudile k razmišljanju o teh temah. Avtorica je opazila tudi napredek pri jezikovnem oblikovanju zapisov. S tem, ko so beležili kljucne besede za obnovo zgodbe, so se dijaki osredotocali na bistvo. Ce so bili v prvih zgodbah še prevec gostobesedni, so z vsako vajo in pogovorom spoznavali, katere zapisane besede so bile odvec za obnovo vsebine. Vsaki pisni obnovi je sledila povratna informacija naslednjo šolsko uro, kar je dodatno vzpodbudilo dijake k napredovanju in bolj poglobljenem delu. V splošnem so rezultati naloge potrdili idejo, da zgodbe predstavljajo orodje, ki aktivno vzpodbuja miselne procese bralcev in so tako kljucne za ohranjanje in izboljšanje bralne motivacije pri pouku slovenšcine. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Bucay, Jorge. 1999. Ti povem zgodbo? Ljubljana: Mladinska knjiga Založba, d. d. 2) Goodman, Kenneth. Whole-language research: Foundations and development. The Elementary School Journal, 90 (2): 207-221. 3) Kogovšek, Andreja. 2015. Sprejemanje literarnih besedil v razlicnih skupinah dijakov: magistrska naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko. 4) Mathewson, Grover. 1979. The moderating effect of extrinsic motivation upon the attitude/comprehension relationship in reading. V: Clifford Pennock (Ed.), Reading comprehension at four linguistic levels. Newark, DE: International Reading Association. 5) Pecjak, Sonja. 1993. Kako do boljšega branja. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 6) Pecjak, Sonja. 1999. Osnove psihologije branja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 7) Pecjak, Sonja in Ana Gradišar. 2002. Bralne ucne strategije. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo. 8) Pecjak, Sonja. 2020. Bralna pismenost v raziskavi PISA 2018–psihološki vpogled in interpretacije dosežkov slovenskih ucencev. Šolsko Polje, 31 (1/2): 35-244. 9) Srednje strokovno izobraževanje. 2007. Katalog znanja. Slovenšcina. Ministrstvo za izobrazevanje, znanost in šport. http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2019/ programi/Ssi/KZ-IK/katalog.htm (4. 6. 2022). 10) VanLeirsburg, Peggy, and Jerry L. Johns. 1994. Teachers as Readers. Literacy Research Report No. 18. 11) Watson, Dorothy J. 1989. Defining and describing whole language. The Elementary School Journal, 90 (2): 129-141. KLASIKI NA FAKEBOOKU LITERARY ARTISTS ON FAKEBOOK Marija Topole Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, Srednja tehniška šola Trbovlje Izvlecek V clanku je predstavljen primer dobre rabe, kako dijaki preko samostojne aktivnosti usvajajo literarnozgodovinska znanja. Eden izmed kljucnih ciljev pouka književnosti (pri pouku slovenšcine) v gimnazijah je ustvariti kultiviranega bralca. Del znanj, ki jih morajo usvojiti, so tudi literarnozgodovinska znanja posameznega podrocja, kar pa mladim ni najbolj všecno. Cilj moje dejavnosti je bil približati mladim spoznavanje literarnozgodovinskih dejstev z obdobja slovenske romantike, in sicer tako, da z uporabo spletne aplikacije Fakebook ustvarijo »spletni profil« enemu izmed literarnih umetnikov tistega casa. Dejavnost se je izkazala za uspešno, saj so mladi za izdelavo takega profila morali raziskati razlicna podrocja literarne zgodovine: avtorjeve osebne podatke, znanstva, vplive iz istega obdobja ipd. Kljucne besede: literarna zgodovina, literati, Fakebook, digitalne kompetence, kultiviran bralec. Abstract The article presents a good teaching practice example of how students acquire literary and historical knowledge through independent activity. One of the key goals of literature classes (in Slovenian classes) in grammar schools is to cultivate and grow complete readers. Part of the knowledge students have to acquire is literary and historical knowledge of different literary periods, which is not the most appealing to young people. The goal of my activity was to make learning about literary and historical facts from the period of Slovenian romanticism more interesting for my students, namely by using the online application Fakebook to create an "online profile" of one of the literary artists of that time. The activity turned out to be successful, because in order to create such a profile, the students had to research different areas of literary history: the author's personal data, their relationships, influences from the same period, etc. Keywords: literary history, authors, Fakebook, digital competences, cultivation of readers. 1 ZAKAJ SE UCITI LITERARNOZGODOVINSKE POJME? Temeljni cilj pouka slovenšcine, književnosti v srednješolskem izobraževanju je vzgojiti kultiviranega bralca, ki bere razlicne vrste leposlovja, prepoznava razlike in jih razume. Želja pa je, da bi vzgojili bralca, ki bi zaradi lastnih potreb prebiral casovno, tematsko in žanrsko razlicno literaturo. (Krakar Vogel, 1995: 59). Po mnenju Bože Krakar Vogel je kultiviran bralec tisti, ki kaže pozitiven odnos do branja, motivirano poglobljeno doživlja raznovrstno literaturo. Pri tem pa s pomocjo primernega literarnozgodovinskega in literarnoteoreticnega znanja zmore ubesediti svoj pogled na vsebinske in oblikovne, besedilne in medbesedilne sestavine prebranega. (Krakar Vogel, 2004: 72). V ucnem nacrtu za slovenšcino v gimnazijah iz leta 2008 je pojem kultiviran bralec opredeljen kot: »To je bralec, ki v svoje razmišljanje o bralnem doživetju vkljucuje medbesedilno izkušenost, poznavanje literarnih pojavov in splošno kulturno razgledanost. Zato naj bi v predmaturitetnem izobraževanju pridobil pozitivne izkušnje srecevanja z besedno umetnostjo in zmožnost samostojnega branja raznovrstnih literarnih besedil. Ob branju naj bi izražal svoje doživetje, prepoznaval literarne lastnosti, podajal svoje razumevanje in vrednotenje ter znal literarne pojave uvršcati v njihov tipicni literarni in širši kulturni kontekst. Književnost naj bi dojemal kot del kulturnega dogajanja v casu, nacionalnem in mednacionalnem prostoru, tj. kot pojav, ki sooblikuje vrednostni sistem posameznika in družbe.« (UN, 2008: 42). Boža Krakar Vogel poudarja, da je vzgoja kultiviranega bralca povezana z razvijanjem književne kulture, kar pa vkljucuje spoznavanje celotnega literarnega sistema. S premišljenimi dejavnostmi, ki vkljucujejo branje za dolocen sistem reprezentativnih besedil v celoti ali zgolj ob premišljeno izbranih odlomkih (ti omogocajo spoznavanje in primerjanje razlicnih motivno-tematskih in oblikovnih sestavin reprezentativnih besedil v literarnem sistemu), poznavanje dejavnikov, ki tvorijo njen kontekst, poznavanje literarnoteoreticnih in literarnozgodovinskih pojmov, se nacrtno oblikujejo kultivirani bralci. (Krakar Vogel in Blažic, 2013: 17). V okviru gimnazijskega izobraževanja in literarne zgodovine gimnazijci spoznavajo razlicne avtorje, okolišcine njihovega ustvarjanja, razvoj njihovega literarnega ustvarjanja, avtorja in njegovo ustvarjanje postavljajo v splošni in kulturnozgodovinski kontekst. (J. Jožef Breg, 2015: 56). 2 MLADI IN UCENJE ZGODOVINSKIH DEJSTEV Da je v sodobnem svetu branje postala nepriljubljena dejavnost, zagotovo ni skrivnost. Ucitelji slovenšcine na vseh ravneh izobraževalnega sistema se z razlicnimi prijemi poskušamo truditi, da bi branje postalo za dijake in ucence prijetnejše. Živimo v casu hitrega tempa, internetne tehnologije, družbenih omrežij, ko so dejavnosti omejene na »klik« in hitrost. Mladi s takšnim nacinom odrašcajo, zato branje v njih vzbuja odpor – od njih zahteva vztrajnost, koncentracijo, razmišljanje. Ucenje literarnozgodovinskih pojmov in razumevanje umetniškega konteksta pa je zanje še zahtevnejše, nezanimivo, za nekatere celo nepotreben balast. Zdi se jim, da je nepomembno, kdaj in kje je literarni ustvarjalec živel, s kom se je družil in kdo je nanj vplival. Pa vendar so vse to informacije, ki vplivajo na razumevanje osebnega sloga, vplivov na literarno ustvarjanje in podobno. 2. 1 PRIMER DOBRE RABE – KLASIKI NA FAKEBOOKU 2. 1. 1 Fakebook Fakebook je spletna aplikacija, dostopna v spletišcu classtools.net. Gre za poustvarjanje družbenega omrežja facebook.com, ki je mladim poznana in blizu, saj na njen vsakodnevno spremljajo dogajanje v svoji bližnji in širši okolici, spremljajo, kaj na družbenem omrežju objavljajo njihovi prijatelji in znanci. Družbeno omrežje facebook.com omogoca objavljanje svojega mnenja, objavljanje razlicnih fotografij, videoposnetkov, omogoca pa tudi komentiranje oziroma odzivanje na razlicne objave drugih uporabnikov tistega casa. Uporabnik se mora registrirati s svojim imenom in priimkom, ce želi, lahko poda tudi osebne podatke, kot so npr. starost, razlicna družinska in družbena razmerja, cas in mesto šolanja, cas in kraj zaposlitve ipd. Aplikacija fakebook ima sama po sebi zanimivo ime – fake v anglešcini pomeni lažen, nepravi. Že z izbiro imena napeljuje, da bo profil, ustvarjen na tej strani, lažen. Omogoca pa, da sami dolocimo, kateri osebi bomo ustvarili profil. Na sliki 1 (posnetek zaslona – neizdelan profil aplikacije fakebook) je prikazan neizpolnjen profil, kakršen se uporabniku prikaže ob zagonu aplikacije. Vanj lahko potem vnašamo podatke o izbrani osebi: kraj in cas rojstva, sorodstvena razmerja, objave, ki jih naj bi ta oseba objavila, fotografije, dosežki ipd. Slika 1: posnetek zaslona – neizdelan profil aplikacije Fakebook. https://lh6.googleusercontent.com/y5ltc_UIl6oh9VOf1gl2MKu7dA37SYv3_v7dCgxS-Nu6HrfJJjV88LWjTat2PvlYx2ak7TO7uR6XMYlFyPI7WWROt_sC9OkQWyCunFZgKuY_KUeENW0R36GzvF1x_Afb7WaaPsVmNCCC_bt5g705tl3pbheBAkZnrBEzkM5F6NPHHb2FwxMUUg92qZwoS3bZG0hYng Vir: https://www.classtools.net/FB/home-page 2. 1. 2 Klasiki na Fakebooku Dejavnost sem izvedla v 2. letniku splošnega gimnazijskega izobraževanja (na Gimnaziji in ekonomski srednji šoli Trbovlje). Ob obravnavanju obdobja slovenske romantike, se mi je utrnila ideja, da bi lahko dijaki literarnozgodovinske pojme spoznavali na zanimivejši nacin. Ob zacetku obravnave literarnega obdobja sem sama podala najosnovnejše informacije o obdobju (cas, znacilnosti, predstavniki), nato pa sem dijakom ponudila možnost, da lahko za dodatno oceno izdelajo Fakebooku za poljubno osebo tega casa, ki je bila dejavna v literaturi ali jezikoslovju. V navodilih, ki sem jih podala pred samo izdelavo fakebooka, dijakov nisem želela prevec omejevati – z dejavnostjo sem namrec želela spodbuditi njihovo zanimanje za literarno zgodovino pa tudi njihovo kreativnost. Naroceno je bilo le, da mora izbrana oseba biti eden izmed literarnih ali jezikoslovnih ustvarjalcev tistega casa, da morajo poiskati resnicne, preverljive podatke, da morajo dolociti sorodstvena razmerja (mama, oce, sestre, bratje, žena, otroci …), da mora fakebook izbrane osebe vsebovati najmanj 5 objav (misli, dogodki, fotografije) in nekaj komentarjev drugih oseb, ki pa morajo izkazovati povzetek kakšnih realnih dopisovanj ali uradno dokumentiranih mnenj izbranih oseb. Kaj je bil cilj moje naloge? Z izbiro aplikacije fakebook sem v dijaki vzbudila zanimanje za raziskovanje literarne zgodovine. Zanimivo se jim je zdelo, da bodo npr. Francetu Prešernu izdelali »facebook« profil. Zaceli so razmišljati, kaj bi on objavil, kako bi objavil, kako bi se na svojem profilu izražal – bi pisal v vezani besedi? Z izpolnjevanjem osebnih podatkov so se seznanili z osebnimi podatki izbrane osebe (kraj in datum rojstva ter smrti, družinska razmerja, prijateljstva). Ta del naloge je bil precej preprost saj so to podatki, ki so dostopni na klik – na spletu. Njihovo pravo delo se je zacelo, ko so morali napisati najmanj 5 objav. Dijaki so namrec morali poiskati dogodke, ki so se v resnici zgodili in ki so vplivali na izbrano osebo oziroma njeno delo. Od dijakov sem zahtevala, da poišcejo knjige, v katerih so v spremnih besedah zapisana npr. pisma, ki so si jih literarni ustvarjalci pošiljali s prijatelji, cenzorji, domacimi in v katerih je razvidno, da so imeli vpliv na nastajanje kateregakoli literarnega besedila. Usmerila sem jih tudi v javna obcila, ki so izhajala v tistem casu. Edino merilo pri vsebini objav je bilo torej preverljivost podatkov. Ker so dijaki ustvarjali spletni profil na izmišljenem družbenem omrežju, sem jim narocila, naj bodo tudi objave podobne tistim, ki jih oni sami ustvarjajo na npr. družbenem omrežju Facebook. Ta dejavnost namrec od dijakov zahteva neke vrste ustvarjalnost, drugacnost – v jeziku, ki so ga uporabljali npr. Prešeren, Cop, Kopitar, naj napišejo hudomušne objave, ki pa morajo izkazovati vsaj delcek realnosti – naj se v njih odslikavajo besede iz npr. pisem. Na sliki 2 je prikazana korespondenca med Prešernom in Kopitarjem ob Kopitarjevi cenzuri. Slika 2: Prešeren in Kopitar https://lh5.googleusercontent.com/pUJiHCu7_QGxgnSqB_S-QwaiJDOC8etyWS_khLF_vxSTiuuHFqLKZEI4RJZPcdSnfdM6inzWOeuK9GGZBB6U8F4oupz8ZF0gdi-di5QQsm4FieKZdg1UDu1lCKke69QzfWKIIH4k-lCBQg0PbC1boETHlJeL1m4TDvV9V9d3U-ASskcJn9H55-qATwrYKdwWvJFx4A Vir: lasten arhiv Zavedati se je potrebno, da so nekateri dijaki aktivnost vzeli resneje, se nanjo bolj podrobno pripravili kot drugi. Na Sliki 3 se kaže, da je dijakinja poskušala poustvariti jezikovne znacilnosti zapisovanja polglasnika v tistem casu, hkrati pa je na ustvarjalen nacin poustvarila realno objavo. Izkazala je tudi prebiranje drugih obcil tistega casa. Slika 3: Prešeren in Kmetijske in rokodelske novice. https://lh3.googleusercontent.com/-i1ns0Hh8-jCk6QPhWA4BwTjAzRrtmZzSceWky5o7NR0JUy3DLzJSDBcoOxEtHY9otYCJorEC7R_AwaUwIpWr4bAfr-eQpU-d3SRruYgFufnIaJ2ceReTrKhdRmWEtcZkhT219rrrZD2EDCxsBRlVswUsn8du4FVtQihRvC9FxFdMt0XixkTr7Hq4aqkKMw1cefEWg Vir: lasten arhiv 3 ZAKLJUCEK Po vsaki novi aktivnosti v razredu je potrebna refleksija. Vsaka dejavnost omogoca izboljšanje. Moji cilji pred samo nacrtovano aktivnostjo so bili, da dijaki brskajo po spremnih besedah v Prešernovih knjigah, v njih poišcejo primere dopisovanj med avtorjem in njegovimi sodobniki in ugotovijo, kako so takšna dopisovanja vplivala nanj in na njegova besedila. Prav tako je bil cilj, da se dijaki zavedajo jezikovnih razlik med takratnim in današnjim casom. Pri analizi sem ugotovila, da so dijaki sicer poiskali knjige, v katerih se nahajajo npr. pisma Prešernu, so pa vecino virov našli na spletu. Zato moj cilj ni bil v celoti izpolnjen. So pa redki posamezniki poiskali tudi kakšno objavo v mediju. Kot profesorica se zavedam, da je motivacija za takšne aktivnosti pri dijakih dodatna ocena. Dijaki so namrec precej sodobno naravnani. Pred vsako aktivnostjo jih zanima, kaj bodo z njo pridobili. 4 VIRI 1) Jožef Beg, Jožica. 2015: Vzgoja kultiviranega bralca kot najpomembnejši cilj pouka književnosti v gimnaziji. Jezik in slovstvo, 60/3–4. 55–63. 2) Krakar Vogel, Boža. 1995: Pouk književnosti v srednji šoli. Jezik in slovstvo, 41/1–2. 51–60. 3) Krakar Vogel, Boža. 2004. Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS. 72. 4) Ucni nacrt za slovenšcino v gimnaziji (dostopno 15. 9. 2022: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_slovenscina_gimn.pdf) 1.1 MEDPREDMETNO NACRTOVANJE POUKA INTERDISCIPLINARNI PRISTOP POUCEVANJA V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE INTERDISCIPLINARY APPROACH IN THE FIRST THREE YEARS OF PRIMARY SCHOOL Katja Truden Osnovna šola Tabor Logatec, Slovenija Primary school osnovna šola Tabor Logatec, Slovenia katjat@os-tabor.si Izvlecek Šola 21. stoletja prinaša nove oblike aktivnega poucevanja. V središce se postavlja ucenec, njegovo razmišljanje, raziskovanje, povezovanje in osmišljanje znanja. Eden izmed inovativnih pristopov, ki je v referatu predstavljen, je medpredmetno povezovanje oziroma interdisciplinaren pristop poucevanja. Namen takšnega nacina nacrtovanja in izvajanja pouka je, da bi znanja in vešcine pri razlicnih predmetih smiselno povezali, nadgradili v uporabno, celostno, vseživljenjsko znanja. V prvem triletju osnovne šole je medpredmetno nacrtovanje in poucevanje spontano in naravno. Ucitelju so pri delu v pomoc tudi ucni nacrti, ki vsebujejo predloge interdisciplinarnosti. V referatu so predstavljeni primeri medpredmetnih dejavnosti, ki so bili izvedeni v prvem triletju. Tema ucnega procesa so geometrijski liki. Kljucne besede: interdisciplinarni pristop, osnovna šola, prvo triletje, geometrijski liki Abstract The 21st century school brings new forms of active teaching. The focus is on the pupil, his thinking, research, connection and making sense of knowledge. One of the innovative approaches presented in the paper is cross-curricular integration, or an interdisciplinary teaching approach. The purpose of such a way of planning and conducting lessons is to meaningfully connect knowledge and skills in different subjects, to build them into useful, integrated, lifelong knowledge. In the first three years of primary school, cross-curricular planning and teaching is spontaneous and natural. Teaching plans that contain suggestions for interdisciplinarity also help the teacher in his work. The report presents examples of cross-curricular activities that were carried out in the first three years. The topic of the learning process is geometric shapes. Keywords: interdisciplinary approach, primary school, the first three years of primary school, geometric shapes 1 INTERDISCIPLINARNI PRISTOP POUCEVANJA Cilj pedagoških delavcev je ucencem šolo tem bolj približati. Pomagati mora pri razumevanju obravnavanih vsebin in povezovanju teh z razlicnimi podrocji. Potrebno se je osredotociti na ucenceve lastne, predhodne izkušnje in te povezati z novo pridobljenim znanjem. Nacin poucevanja, ki to ucencem omogoci, je fleksibilen oziroma medpredmeten. Termin medpredmetno povezovanje se pojavi v prenovljenih ucnih nacrtih. V razlicnih literaturah zaznamo tudi druge izraze: integrirani, celostni, globalni, interdisciplinarni, kompleksni pouk. M. Kramar (1991, 127) medpredmetno povezovanje, integriran pouk, vidi v procesu, v katerem ucenci prepoznajo posamezne dele, njihove ucinke, delovanje (ucni predmet, vsebine, razlicni ucitelji) in z njimi oblikujejo in usvojijo celoto. Medpredmetno povezovanje se opredeljuje kot didakticni pristop oziroma ucna strategija. Od drugih pristopov se razlikuje v tem, da ucitelj z uporabo razlicnih ucnih metod in oblik dela poda ucno vsebino tem bolj celostno (Krnel, Hodnik Cadež, Kokalj 2011, 7). Interdisciplinarni pristop vkljucuje horizontalno in vertikalno povezovanje vsebin, znanj in ucnih spretnosti. Povezave dolocajo skupni nameni, cilji razlicnih podrocji. Posamezne predmete, njihove cilje pa povezujejo postopki, podatki, pojmi, miselne spretnosti, komunikacija, reševanje problemov (Sicherl – Kafol 2008b, 113). Medpredmetno poucevanje je prepušceno ucitelju in njegovi lastni presoji. Povezati je potrebno tiste cilje in vsebine, ki so smiselne in ucinkovite (Ucni nacrt, Spoznavanje okolja 2011, 27) in takrat ko vemo, da bo povezava podrocji prispevala k poglobljenem in trajnejšem znanju (Volk, Štemberger, Sila, Kovac 2020, 8). Že bežen pregled ucnih ciljev in vsebin v ucnih nacrtih ucitelja spontano spodbudi k medpredmetnem nacrtovanju. Ravno za prvo triletje je znacilno, da se vsebine in cilji razlicnih predmetov prepletajo in dopolnjujejo. Ucitelj lahko predmetna podrocja med seboj povezuje na vsebinski, konceptualni ali procesni ravni. Transfer tako lahko poteka na vsebini, pojmih ali postopkih. Medpredmetno povezovanje na ravni vsebin vkljucuje obravnavo izbrane teme, vsebine pri razlicnih predmeti. Pomembno je, da so te povezave smiselne in se ne oblikujejo na silo. Pri nacrtovanju je potrebno upoštevati temeljne cilje vseh vkljucenih predmetnih podrocji. Interdisciplinarnost na konceptualni ravni vkljucuje obravnavo sorodnih pojmov pri razlicnih predmetih. Pri to vrstnem povezovanju je potreben temeljit premislek o izbiri konceptov, ker vsi koncepti nimajo univerzalne razlage, ki bi bila ustrezna na razlicnih predmetnih podrocji. Zadnja vrsta medpredmetnega povezovanja je povezovanje na procesni ravni. Ucenje procesov, spretnosti, postopkov pa poteka v interakciji s kognitivnim znanjem. (Sicherl - Kafol 2008a, 8). Kljub veliki težnji po medpredmetnem poucevanju ne smemo zanemariti dejstva, da je za uspešno medpredmetno ucenje potrebno obvladati temeljna znanja in spretnosti posameznih podrocji. Šele ko posameznik obvlada podrocja kot sama, jih lahko med seboj prepleta in integrira v druge discipline (Volk, Štemberger, Sila, Kovac 2020, 8). 2 PRIMER DOBRE PRAKSE INTERDISCIPLINARNEGA PRISTOPA POUCEVANJA 2.1 IZVEDBA IN POTEK UCNEGA PROCESA Spremembe v šolskem sistemu spodbujajo ucitelje k uporabi aktivnih, raznolikih in celostnih metod in pristopov poucevanja. Povezovanje ucnih predmetov v prvem vzgojno-izobraževalnemu obdobju ni zgolj zaželelo, ampak povsem spontano in naravno (Ucni nacrt, Spoznavanje okolja 2011, 27). Ucitelj razrednega pouka pozna vsebine vseh predmetnih podrocji poucevanja. Poglobitev v ucne nacrte pa mu omogoci še dodaten pregled medpredmetnih povezav. Delo v razredu me je spodbudilo k nacrtovanju in izvajanju celostnega nacina poucevanja. V nadaljevanju vam predstavljam primer interdisciplinarnih dejavnosti, ki so bile izvedene v prvem in drugem razredu osnovne šole. Tema ucne ure so geometrijski liki. Tekom ucnega procesa je bilo vkljucenih pet predmetnih podrocji – matematika, spoznavanje okolja, anglešcina, glasba, slovenšcina. Spodaj so zapisani cilji ucnih dejavnosti pri posameznem predmetu: – matematika: prepoznajo, poimenujejo in opišejo geometrijske like in telesa; uporabljajo geometrijsko orodje (šablono) pri risanju likov; razporejajo like glede na najvec dve lastnosti; ubesedijo lastnost oziroma lastnosti, po katerih so bili liki razporejeni; prikažejo in berejo razporeditev predmetov z razlicnimi prikazi (drevesni prikaz) – spoznavanje okolja: razvršcajo po eni ali dveh spremenljivkah – anglešcina: prepoznajo in poimenujejo konkretni svet okoli sebe (geometrijski liki, barve), štejejo v tujem jeziku – glasbena umetnost: doživeto pojejo; ritmicno izrekajo besedilo umetne pesmi; ob petju glasbe se gibajo; pri petju posnemajo interpretacijo odraslega; spremljajo petje z lastnimi in Orffovimi glasbili – slovenšcina: bitja, predmete na sliki poimenujejo s knjižnimi besedami ali besednimi zvezami; opazujejo bitja na sliki oziroma kaj se dogaja z njimi, ter tvorijo pomensko in oblikovno ustrezne povedi 2.1.1 Predstavitev posameznih dejavnosti V nadaljevanju predstavljam posamezne dejavnosti, ki so bile vkljucene v ucnem procesu. Dejavnosti so nacrtovane v smislu didakticnih iger s ciljem medpredmetnega povezovanja na temo geometrijskih likov. Glasbena dejavnost z anglešcino Za dejavnost predhodno pripravim slikovne kartice geometrijskih likov, ki jih položim v sredino kroga. Ucenci sedijo v krogu. Na zacetku ponovimo poimenovanja geometrijskih likov v tujem in maternem jeziku. Sledi ritmicna izgovarjava pesmi o geometrijskih likih, ki jo spremljamo z gibi. Ritmicni izreki dodamo melodijo, ki se jo ucenci naucijo z posnemanjem uciteljevega petja in interpretacije. Z veckratnimi ponovitvami dodamo igranje na lastna glasbila, ki jih kasneje nadomestijo Orffova glasbila. Na koncu dejavnosti ucenci samostojno zapojejo pesem v tujem jeziku, jo spremljajo z gibi, lastnimi in Orffovimi glasbili. Namizna igra: Opiši sliko Igralna plošca je razdeljena na polja z osnovnimi geometrijskimi liki. Geometrijski liki so razlicnih barv. Na sredini podlage so tri polja (rdece, rumeno in modro). Na barvnih poljih so kartice slik, ki so sestavljene iz geometrijskih likov. Ucenci izberejo igralno figurico in jo postavijo na zacetno polje. Mecejo kocko. Igro zacne tisti, ki vrže najvec pik na kocki. Igra poteka v smeri urinega kazalca. Ucenec, ki je na vrsti, vrže kocko in se pomakne za toliko polj, kolikor pik pokaže kocka. Igralec poimenuje geometrijski lik na polju. Ce je poimenovanje ustrezno, s sredine podlage vzame kartico tiste barve, kakršen je bil lik, na katerega je pristal. Sliko na kartici svojim soigralcem opiše, pri tem pa uporabi poimenovanja za geometrijske like. Ce je pri opisovanju in poimenovanju uspešen, kartico obdrži. Igro nadaljuje naslednji ucenec. Zmaga tisti, ki zbere najvec kartic. Vzorci v anglešcini Na sredino mize pripravim kartoncke z razlicnimi geometrijskimi liki in primere vzorcev. Ucenec izbere podlogo z vzorcem, ki ga ustrezno nadaljuje. Podloge z vzorci so diferencirane. Na koncu dejavnosti sestavljen vzorec geometrijskih likov poimenuje v tujem jeziku (a circle, a triangle, a circle, a triangle …). Naprednejši ucenci poleg oblike poimenujejo tudi barvo (a red circle, a green triangle …). Razvršcanje geometrijskih likov Za dejavnost iz kolebnic in športnih obrocev sestavim drevesni diagram. Naloga ucencev je, da dane geometrijske like ustrezno razvrstijo v drevesni diagram. Geometrijske like razvršcajo po dveh spremenljivkah – po barvi in obliki. Ucenci svojo razvrstitev geometrijskega lika tudi ustno pojasnijo. Tombola, bingo Ucenci na list narišejo tabelo s štirimi polji. V vsako polje s šablono narišejo poljuben geometrijski lik (kvadrat, trikotnik, krog, pravokotnik), ki ga pobarvajo z rdeco ali modro barvo. Pri tem ucence opozorimo, da se lik dolocene barve ne sme ponoviti. Sledi dejavnost, ki jo na zacetku vodi ucitelj, nato pa vodenje igre prevzame eden izmed ucencev. Vodja igre iz vrecke izžreba kartoncek geometrijskega lika. Glasno poimenuje obliko in barvo v tujem jeziku. Ostali ucenci pozorno poslušajo in precrtajo opisani lik. Posameznik, ki prvi precrta vsa polja, glasno rece BINGO in zmaga. 3 ZAKLJUCEK Nacrtovanje in izvedba medpredmetnega ucnega procesa se v ucilnici izkaže za zelo uspešnega. Tovrstni pristop poucevanja ima prednosti za ucitelje in ucence. Ucenci izboljšajo svoje kriticno mišljenje, na razlicne nacine usvajajo svoje znanje, ki ga lahko nato uporabijo pri vec disciplinah. Celostno znanje tudi pozitivno vpliva na ucencevo samozavest. Ucitelj kot nacrtovalec sodeluje s sodelavci oziroma spozna druga predmetna podrocja in nove nacine posredovanja snovi, kar pozitivno vpliva na njegov nastop, samozavest in samopodobo. Kljub temu da medpredmetno nacrtovanje ucnega procesa od ucitelja zahteva vec truda in casa, se ta obrestuje. Tudi v prihodnje nacrtujem vec medpredmetnega pouka, ker z njim prihranim cas in ga tako vec namenim utrjevanju, ker se vsebine pri razlicnih predmetih podvajajo, ter ucencem omogocim celostno znanje. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Kramar, Martin. 1991. Didakticni koncept pouka v nižjih razredih osnovne šole. Educa, 2: 125—131. 2) Krnel, Dušan, Tatjana Hodnik Cadež, Tatjana Kokalj. 2011. Mlincek: slovenšcina, matematika in spoznavanje okolja za 1. razred osnovne šole. Prirocnik za ucitelje. Ljubljana: Modrijan. 3) Sicher – Kafol, Barbara. 2008a. Medpredmetno povezovanje v osnovni šoli. Didakta, 18 (19): 7—9. http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2008_november.pdf (10. 8. 2022). 4) Sicher – Kafol, Barbara. 2008b. Procesni in vsebinski vidiki medpredmetnega povezovanja. V: Janez Krek, Ucitelj v vlogi raziskovalca: akcijsko raziskovanje na podrocjih medpredmetnega povezovanja in vzgojne zasnove v javni šoli: 112—130. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. 5) Ucni nacrt. Program osnovna šola. Spoznavanje okolja. 2011. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf (10. 8. 2022). 6) Volk, Marina, Tina Štemberger, Anita Sila, Nives Kovac. 2020. Predgovor. V: Marina Volk, Medpredmetno povezovanje: pot do uresnicevanja vzgojno izobraževalnih ciljev: 7—9. Koper: Založba Univerze na Primorskem. http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-012-7.pdf (10. 8. 2022). DIJAKI MED UCENCI – PRAKSA SODELOVALNEGA UCENJA STUDENTS AMONG STUDENTS – COLLABORATIVE LEARNING Sabina Turšic Srednja šola za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo Secondary school for pharmacy, cosmetics and health care Izvlecek Pedagoško delo z mladimi na pragu odraslosti je intenzivno usmerjeno v pridobivanje strokovnih znanj in izkušenj ter razvijanju poklicne ustvarjalnosti. Vse, kar mladi potrebujejo, so možnosti in priložnosti za sodelovanje. Za aktivno sodelovanje in delovanje v svetu, ki ga pogosto opredeljujemo kot negotovega, nestabilnega in kompleksnega, pa je pomembno povezovanje in pridobivanje izkušenj. V prispevku predstavljam primer dobre prakse povezovanja in sodelovalnega ucenja skupine dijakinj kozmeticnega programa Srednje šole za farmacijo, kozmetiko in zdravstvo v Ljubljani z ucenci Glasbene šole Vrhnika. V tem primeru se je tovrstno povezovanje izkazalo kot dober primer sodelovalnega ucenja, ki je še kako pripomoglo k pridobivanju dragocenih izkušenj. Majhna skupina dijakinj je z medsebojnim sodelovanjem izvedla poslikavo obraza na ucencih glasbene šole ter s tem soustvarila zunanjo podobo ucencev glasbene šole v muzikalu Levji kralj. Dragocena izkušnja, ki jo je vredno ponoviti in razvijati. Kljucne besede: dijak, povezovanje, izkušnje, sodelovalno ucenje, kozmeticni tehnik Abstract Pedagogical work with young people on the verge of adulthood is intensively directed towards gaining professional knowledge and experience and developing professional creativity. What young students need are options and opportunities to participate. For active cooperation and functioning in a world that is often described as uncertain, unstable and complex, connecting and gaining experience is important. In the paper I present an example of good practice of collaborative learning of a group of female students of the cosmetology program of The secondary school for pharmacy, cosmetics and healthcare in Ljubljana and a group of students from the Music school in Vrhnika. In this case this kind of collaborative learning has proven to be a very good example in gaining valuable experience. A small group of our students worked together to paint the faces of the students of the music school and thus co-created the external image of the students performing in the Lion King musical. It has been a valuable experience worth repeating and developing. Keywords: student, connecting, experience, collaborative learning, beauty therapist 1 ZAMETEK IDEJE O SODELOVANJU Delo z mladimi na pragu odraslosti, soocanje s prihodnostjo, posredovanje znanja in vešcin, ki jih bodo v življenju potrebovali, razvijanje njihovega odgovornega odlocanja ter pridobivanje izkušenj, solidarnosti in medsebojne pomoci, vse to so pomembne naloge ucitelja. Kot uciteljica strokovno teoreticnih in prakticnih modulov v programu kozmeticni tehnik se zavedam, da je poklic kozmeticnega tehnika v prvi vrsti delo z ljudmi in za ljudi, kjer medsebojna pomoc, solidarnost še kako vpliva na uspešno delo kozmeticnega tehnika. V casu izobraževanja dijaki delovne izkušnje pridobivajo najprej pri prakticnem pouku v šoli, nato pri prakticnem usposabljanju pri delodajalcih (v kozmeticnih salonih), zelo dobrodošle pa so tudi razlicne izkušnje sodelovanja z lokalnim in širšim okoljem. Ucenci in ucitelji glasbene šole Vrhnika, enota Horjul, so pripravljali uprizoritev muzikala z naslovom Levji kralj. V želji, da bi sodelujoci v muzikalu dobili tudi zunanjo podobo lika, so nas povabili k sodelovanju. Bilo je februarja 2022, ko so se priceli pogovori med vodstvom glasbene šole in uciteljicami prakticnega pouka v programu kozmeticni tehnik. Srecanja in dogovori so potekali na daljavo preko videokonferenc in po elektronski pošti. Predvsem nas je zanimalo, koliko je nastopajocih, ki bi jih bilo potrebno naliciti, poslikati obraz, kdaj bodo potekale predstave, ob kateri uri, koliko ur pred predstavo se bodo zbrali nastopajoci ucenci, kje bodo potekale predstave, koliko bo ponovitev. Informacija, da bo nastopajocih ucencev glasbene šole kar 45, predstave pa so bile nacrtovane v Prosvetnem domu v Horjulu in Cankarjevem domu na Vrhniki, je v oceh uciteljic prakticnega pouka v programu kozmeticni tehnik zahtevala kar veliko priprav, katerih pa smo se lotili sistematicno in postopoma. 1.1 RAZVIJANJE IDEJE POVEZOVANJA Ideja je dobila svoj epilog. Za sodelovanje in organizacijo sva se odlocili dve uciteljici prakticnega pouka, vsaka zase, povsem samostojno, obenem pa sva si redno izmenjali informacije in ideje o nacinu priprave ter izvedbe. Bil je mesec marec in termini predstav (s pricetkom v mesecu maju) so se naglo približevali. Potrebno je bilo oblikovati skupino sedmih dijakinj, ki bi bile pripravljene sodelovati pri poslikavi obrazov nastopajocih. K sodelovanju so bile povabljene dijakinje drugega in tretjega letnika, saj so pri prakticnem pouku že osvojili znanje licenja in poslikave obraza. Dijakinje so se za sodelovanje odlocile samoiniciativno, po lastni želji. Pogojev za sodelovanje ni bilo, le lastna angažiranost in motivacija. Najvec negotovosti sva zaznali ob informaciji, da bo potrebno izvesti poslikavo obraza na 45 ucencih, in sicer v uri in pol. Kar je pomenilo, da vsaka dijakinja poslika sedem nastopajocih ucencev, za vsakega pa ima na voljo dobrih deset minut. Ta informacija je namrec naše dijakinje, ki so želele sodelovati, kar malo prestrašila. Ko je bila skupina dijakinj oblikovana, je bilo potrebno poiskati motive nastopajocih likov: levi, tigri, vraci, ptici, svinje bradavicarke, hijene, zebre… Vsaka dijakinja si je lahko izbrala, katero vlogo bo upodobila na obrazu nastopajocih. Po nacelu sodelovalnega ucenja so imele vse dijakinje v skupini enako nalogo in cilj: izvesti poslikavo obraza na ucencih, ki so jim bili dodeljeni glede na motiv. Pri tem je bilo pomembno, da se prav vsaka clanica skupine individualno pripravi na izvedbo poslikave, obenem pa drugim clanicam pomaga, da dosežejo cilj in uspešno opravijo nalogo. Ob pouku in po pouku so dijakinje na sošolki in s pomocjo fotokopirane predloge lika, vadile poslikavo. Najprej je bilo potrebno razmišljati o potrebnih pripomockih, jih poiskati, kupiti pri ponudnikih, v specializiranih prodajalnah in pripraviti: copice, licila, barve za poslikavo. Hkrati pa poskrbeti tudi za lastno pripravo, zašcitno uniformo, higieno rok. Šele nato je sledila izvedba poslikave. Vcasih ni bilo prav enostavno, predvsem ko se je bilo potrebno usposobiti tako, da je bila poslikava obraza koncana v desetih do petnajstih minutah. Nekatere dijakinje so bile hitrejše, druge pocasnejše, spet nekatere natancnejše pri izvedbi, druge so imeli težave pri izbiri barv, sencenju itd. Potrebnih je bilo kar nekaj srecanj, da so osvojile razlicne tehnike poslikave, spoznale razlicne izdelke za poslikavo ter pripomocke, ki so jim pomagali do želenega rezultata. Za posamezne detajle v poslikavi so si pomagale tudi z videoposnetki na spletu. Vsako nadaljnje srecanje in priprave so prinesle boljše rezultate, bolj dovršene poslikave, s tem pa vecjo samozavest ter samostojnost. 2 AKTIVNI IN SAMOSTOJNI DIJAKI Izvedba poslikave ucencev glasbene šole Vrhnika, enote Horjul, se je zvrstila kar v petih srecanjih. Termini predstav so bili nacrtovani v dopoldanskem in popoldanskem casu, in sicer na dveh razlicnih lokacijah. Razdalja od šole do mesta izvedbe predstave pa je bila tako velika, da je bilo potrebno organizirati poseben prevoz za skupino dijakinj in mentorico. Dijakinje so bile seveda opravicene odsotnosti od pouka, dejavnost pa se jim je upoštevala tudi kot interesna dejavnost po izbiri dijaka. Ob dogovorjenem casu smo se zbrale v šoli, prevzele pripravljene pripomocke in material in se z organiziranim prevozom odpravile na mesto izvedbe poslikave: Prosvetni dom Horjul ali pa Cankarjev dom na Vrhniki. Takoj ob našem prihodu so se priceli zbirati nastopajoci ucenci glasbene šole. Sprva so z rahlim nezaupanjem pristopili kot model k poslikavi. Skupina dijakinj pa je zavzeto zacela izvajati postopek poslikave. Zavedale smo se casovne omejitve, ki je od dijakinj in mentorice zahtevala skrb in nadzor nad številom izvedenih poslikav in casom, ki je ostal na voljo. Naloga mentorice je bila usmerjanje nastopajocih ucencev glasbene šole k posamezni dijakinji, ki je izvajala doloceno poslikavo. Med delom dijakinj je pomagala pri pripravi, cišcenju, razkuževanju pripomockov in delovnega prostora. Ko je bila poslikava nastopajocega ucenca zakljucena, je dijakinja o tem obvestila mentorico, ki je preverila rezultat poslikave ter nanesla utrjevalec za podaljšano obstojnost poslikave. S tem je bil nastopajoci pripravljen na nastop. Le sedem dijakinj je opravljajo poslikavo za 45 nastopajocih ucencev glasbene šole, v okvirnem casu ure in pol. Sprva se nam je zdelo, da tako malo dijakinj ne bo moglo izvesti poslikave na vseh nastopajocih, saj so bile nekatere poslikave zahtevnejše in so zato zahtevale vec casa za nanos barve na obraz in oblikovanje detajlov. Prostor, v katerem je potekal postopek poslikave, ni omogocal, da bi poslikavo izvajalo vecje število dijakinj, tako sem bila primorana pripraviti dijakinje tako, da so v najkrajšem možnem casu opravile vecje število poslikav. Prav tako so se vsi nastopajoci ucenci, ki so uprizarjali enak lik, zbrali pri dijakinji, ki je bila vešca izvedbe dolocene poslikave (npr. vsi liki zebre so se zbrali pri eni dijakinji, druga dijakinja je izvajala poslikavo lika opice, tretja dijakinja je izvajala poslikavo levov). Enakih likov je bilo kar nekaj, zato so dijakinje lahko hitro in na podoben nacin izvajale poslikavo. Bili pa so tudi glavni liki, ki so zahtevali nekoliko vec casa za poslikavo, saj so morali biti detajli bolj dodelani. V tem primeru je imela dolocena dijakinja manjše število ucencev za poslikavo, poslikave pa je izvajala le na glavnih likih. Slika 1: Poslikava nastopajoce ucenke Vir: Turšic Sabina, 2022 Vzporedno s poslikavo je potekalo tudi urejanje in oblikovanje priceske za posamezne like, kar je bilo delo frizerke, ki z glasbeno šolo sodeluje že vrsto let in pomaga pri zunanji podobi nastopajocih ucencev. V tem primeru se je še posebej izkazalo, kako pomembno je timsko delo, medsebojno razumevanje, usklajevanje in medsebojna pomoc za doseganje dobrih rezultatov. Vzdušje v prostoru, kjer je potekala poslikava, je bilo precej glasno, saj je bilo prisotnih veliko nastopajocih ucencev, ki so prihajali in odhajali, obenem so v drugem prostoru ti nastopajoci ucenci vadili svoje vloge na instrumentih ali s petjem. Med poslikavo ucencev je bilo zelo prijetno spremljati njihove vaje in generalko: njihova glasba, ko so vadili na razlicnih inštrumentih, je napolnila prostor in pripomogla k sprošcenemu vzdušju tudi naših dijakinj. Dijakinje pa niso imele le naloge, da izpeljejo poslikavo, ampak da tudi svetujejo o tem, kako skrbeti za dolgo obstojnost poslikave, da se le-ta med pitjem ali hranjenjem ne razmaže po kostumu, kako poslikavo na primeren nacin odstraniti z obraza. Nastopajoci ucenci so bili stari od sedem do osemnajst let in na podlagi njihovih razlicnih stanj kože so dijakinje svoje strokovno znanje iz kozmeticne nege poskušale z nasveti prenesti ucencem. Skrb za pravilno nego kože pa so upoštevale že pred samim zacetkom izvajanja poslikave, saj so nekateri ucenci imeli nekoliko obcutljivejšo kožo, ki pa je zahtevala skrbnejše nanose barve in s tem v zvezi tudi nežnejše odstranjevanje barv z obraza ter zašcito kože po odstranjevanju barv za poslikavo. Slika 2: Poslikava nastopajocega pred nastopom Vir: Turšic Sabina, 2022. 2.1 IZZIVI POVEZOVANJA V OCEH DIJAKINJ Dijakinje so se v tem primeru prvic srecale s tovrstnim nacinom povezovanja in usmerjanja strokovnega znanja s podrocja kozmetike v realno življenje, v okolje, ki jih bo spremljalo po koncanem šolanju. To je bila generacija dijakinj, ki se zaradi protikoronskih ukrepov kar dve leti niso mogle povezovati z lokalnim ali širšim okoljem, omejeno je bilo celo medsebojno povezovanje. Zato je bilo z njihove strani kar nekaj pomislekov in vprašanj o tem, kako z nastopajocimi ucenci vzpostaviti stik, kako komunicirati, o cem se pogovarjati. Kot mentorica sem to težavo skušala rešiti tako, da sem se z dijakinjami pogovarjala in jih usmerjala, kako primerno vzpostaviti stik z nastopajocimi: najprej se je treba predstaviti, pojasniti postopek dela, vprašati ucenca o pocutju … V casu sodelovanja so bile zašcitne maske še vedno priporocene in dijakinje so to priporocilo skrbno upoštevale. Kot mentorica sem dijakinjam prepustila popolno samostojnost pri izvedbi poslikave, pripravi delovnega okolja, pripomockov, organizacijo sprejemanja ucencev in usmerjanja ucencev, medsebojni komunikaciji in komunikaciji z nastopajocimi ucenci. Kakorkoli, na tem mestu je bilo zaznati mocno potrebo po medsebojni pomoci in sodelovanju: bolj uspešne dijakinje so pomagale manj uspešnim, hitrejše dijakinje so pomagali pocasnejšim. Nekatere so nudile ucno pomoc, druge vzpodbudo in podporo, spet druge pomagale pri urejanju prostora in pripomockov ali pa so poskrbele za smeh in dobro voljo. Ob vsem tem so dijakinje usvajale nove vešcine, osebnostno rasle, razvijale in krepile skupinsko delo, prevzemale odgovornost, predlagale in uresnicevale zamisli in ideje, krepile socialne vešcine in odkrivale podjetniške ideje. Podjetnost in kompetence so tisto, kar v šoli pridobljeno znanje prestavi v pravo življenje: iz teorije v prakso, iz šolske prakse v realno življenje zunaj šole. Gre za opolnomocenje dijakov s kompetenco podjetnosti, kar vkljucuje omogocanje prakticne izkušnje, ustvarjalnosti, samostojnega iskanja inovativnih rešitev v realnem okolju. Dijakinje so ves cas ohranjale medsebojno interakcijo, ostajale pozitivno naravnane in povezane pri doseganju cilja, obenem pa je bila prav vsaka posebej odgovorna za svoje delo in skupen cilj: izvesti poslikavo na vseh ucencih v okviru razpoložljivega casa. 3 ZAKLJUCEK Ideja o predajanju življenjskega znanja, povezovanju in sodelovanju šole z lokalnim in širšim okoljem je bila tako uresnicena. Skupina dijakinj, ki se je povsem prostovoljno odlocila za sodelovanje pri tej dejavnosti, je ob vodenju mentorice in z lastnim znanjem in voljo dosegla izjemne rezultate, ki so bili vidni tudi na predstavi. Ob koncu poslikave so bile dijakinje namrec povabljene, da si ogledajo muzikal Levji kralj, pri katerem so sodelovale s poslikavami. Bile so navdušene in ponosne nase in na svoje opravljeno delo. S svojim znanjem in pridobljenimi vešcinami so presenetile celo same sebe. Ob tem, ko so ucencem izvajale poslikavo na obrazu, pa je ucence zanimalo marsikaj; ali se tovrstnih vešcin dijakinje naucijo v šoli, kaj vse se še naucijo v programu kozmeticni tehnik, kje se kozmeticni tehnik lahko zaposli in katera podrocja pokriva, na kateri lokaciji je ta šola in s kakšnim ucnim uspehom se lahko vpišejo v ta izobraževalni program. Dijakinje pa so jim na zastavljena vprašanja z veseljem prijazno odgovorile. Tovrstno sodelovanje je bil dober primer predstavitve izobraževalnega programa in poklica kozmeticnega tehnika. Da je sodelovanje v taki ali drugacni obliki smiselno nadaljevati tudi v prihodnje, nakazujejo številni pozitivni odzivi in povratne informacije. Nastopajoci ucenci so bili nad poslikavo navdušeni, saj so se z njo lažje vživeli v lik, ki so ga predstavljali na muzikalu. Vodstvo in ucitelji glasbene šole pa so bili veseli, da so dijakinje kozmeticnega programa soustvarile videz nastopajocih, obenem pa so nas povabili k ponovnemu sodelovanju v prihodnjih nastopih njihovih ucencev. V novem šolskem letu tako že poteka oblikovanje skupine dijakinj, ki se bo pripravljala na podobne aktivnosti sodelovanja z lokalnim in širšim okoljem. Eden od nacrtov povezovanja je tudi poslikava otrok na tradicionalnem srecanju nedonošenckov v Mostecu. Dijakinje se tudi tega dogodka že veselijo. 4 LITERATURA IN VIRI 1) Arko, Tjaša. 2020. Solidarnost in prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju. Vzgoja in izobraževanje, 2020 (6): 57-59. 2) Erculj, Justina. 2021. Podobe podjetnosti. Vzgoja in izobraževanje, 2021 (4-5): 26-32. 3) Grižonic, Lucija. 2021. Kako razvijati podjetnost pri ucencih. Vzgoja in izobraževanje, 2021 (4-5): 89-93. 4) Jerko, Apolonija. 2021. Dijaki razmišljajo in sporocajo o podjetnosti. Vzgoja in izobraževanje, 2021 (4-5): 97-99. 5) Momouou, Sallah. 2020. Ustvarjanje disruptivne pedagogike v neformalnem okolju: ucenje z glavo in srcem z metodami in praksami sodelovalnega ucenja. Vzgoja in izobraževanje, 2020 (6): 22-30. 6) Peklaj, Cirila s sodelavkami. 2001. Sodelovalno ucenje ali vec glav vec ve. Ljubljana: DZS 7) Rogina, Alma. 2021. Razvoj podjetnostnih kompetenc s pristopom globalnega ucenja. Vzgoja in izobraževanje, 2021 (4-5): 51-54. POZITIVNA IN NEGATIVNA STRAN UPORABE INTERNETA MED MLADIMI POSITIVE AND NEGATIVE SIDES OF INTERNET USE AMONG YOUTH mag. Marina Vodopivec Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola marina.vodopivec@bic-lj.si mag. Dejan Cvitkovic Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Višja strokovna šola dejan.cvitkovic@bic-lj.si Izvlecek Tehnologije so dodobra spremenile naša življenja, ki si ga brez racunalnika ali mobilnika prakticno ne predstavljamo vec. Še posebej dovzetni za razvoj tehnologije so mladostniki, ki so ravno zato spremenili svoj nacin komuniciranja. Tako imenovani rojeni digitalni prebivalci so od zgodnjega otroštva naprej povezani s tehnologijo, ki jo ne samo uporabljajo, ampak so tudi njeni soustvarjalci. Tehnologija prinaša celo vrsto prednosti, v to ne dvomimo vec, pozabljamo pa, da ima tudi veliko negativnih ucinkov. Temu smo v veliki meri podvrženi vsi, tako mladostniki kot odrasli uporabniki. Težave pozornosti, s katerimi se soocamo, so povezane s casom, ki ga preživimo na svoji mobilni napravi ob tem, ko pogledujemo na telefon, išcemo informacije in sledimo ponudnikom, ki imajo za cilj samo to, da ostanemo cim dlje pripeti na njihove spletne strani. Namen prispevka je raziskati, v kolikšni meri mladostniki uporabljajo IKT in na kakšen nacin komunicirajo med seboj, kako se je njihova komunikacija spremenila in kakšne so te spremembe. Kljucne besede: komunikacija, IKT, mladostniki, pozornost. Abstract Technologies have completely changed our lives, so life without a computer or mobile phone has become practically unimaginable. The development of technology has led to the change in young people’s way of communicating. The so-called digital natives are connected from an early age to the technology that they not only use, but also create. Technology brings a whole range of advantages as well as disadvantages. To a large extent, we are all subject to this, both young and adult users. The attention issues we face are related to the amount of time we spend on our mobile device searching for information and following a provider whose only goal is to keep us glued to their website for as long as possible. The purpose of the paper is to investigate the extent to which young people use ICT and how they communicate with each other, how their communication has changed and what these changes are. Keywords: communication, ICT, young people, attention. 1 UVOD Tehnologija je sila, ki je, kot trdi Taylor (2015), ne moremo ustaviti niti si ne smemo želeti, da bi jo ustavili. Ce si na eni strani na trenutke želimo, da bi upocasnili svet, in nas skrbi, kako bo ta videti, v prihodnosti pa se moramo zavedati, da je za mlade ta svet edini, ki ga poznajo. Kot rojenim digitalnim prebivalcem je njihov svet poln vznemirjenja in možnosti. Tehnologije niso le sestavni del, so kljucni moment sodobnih družb, pravi Zajc (2000), ki v nadaljevanju podaja dva koncepta razpona tehnologij – na eni strani gre za vprašanje, kaj tehnologije naredijo ljudem, na drugi strani pa za vprašanje, kaj ljudje pocno s tehnologijami. Ce otrok preživi veliko casa na spletu, ni nujno, da je to znak pretirane uporabe interneta. Izraz "pretirana uporaba" je namenjen oznacevanju ponavljajoce, obsedene in nenadzorovane uporabe. Raziskave so pokazale, da so najbolj ranljivi za pretirano uporabo spleta in na njene negativne posledice otroci, ki imajo custvene težave in zelo izraženo potrebo po iskanju vznemirjenja. Problem pretirane uporabe spleta pa ima seveda negativne posledice, saj lahko vodi do slabših ocen v šoli, narašcajoce napetosti v družini, opušcanje hobijev, psihicnih težav (depresija, anksioznost, nizko samospoštovanje,...) ter do fizicnih zdravstvenih težav zaradi pomanjkanja spanca in telesne aktivnosti. Torej je to resen problem, ki se ga morajo zavedati starši (safe.si). Namen pricujoce raziskave je bil pridobiti poglobljen vpogled v komunikacijo mladostnikov in uporabo IKT-tehnologije. Cilj raziskave je ugotoviti, kako najpogosteje komunicirajo mladostniki, na katerih družbenih omrežjih so dejavni in koliko casa na dan so povezani s tehnologijo. 2 POZITIVNA IN NEGATIVNA STRAN UPORABE TEHNOLOGIJE Posebno mesto v našem življenju imajo že nekaj casa mobilni telefoni. Ti so postali sestavni del našega vsakdana in tudi kar se tice mladostnikov, so za vecino postali najbolj priljubljena oblika elektronske komunikacije. Pravzaprav se je mobilni telefon iz tehnološkega orodja spremenil v družbeno orodje, s tem pa vpliva tudi na odnose mladih do vrstnikov in prav tako tudi na družinske odnose. Mladi uporabljajo mobilni telefon na pozitivne nacine za organiziranje in vzdrževanje svojih socialnih omrežij (Campbell, 2005). »Sprehajanje« po družabnih omrežjih je lahko tudi zabavno, pravi Štaudohar (2022) – kot bi bil clovek na koktejl zabavi (brez koktejlov) in bi klepetal zdaj z enim, zdaj z drugim gostom. Ne gre pa zanemariti, da obstajajo tudi negativni vplivi, ki vkljucujejo izobcenje in spletno ustrahovanje. Podobno je mobilni telefon povzrocil spremenjeno dinamiko v družini. Ceprav je funkcionalno usklajevanje lahko koristno za družino, se lahko pojavijo druge težave, kot so financne težave, dostop staršev brez skrbništva pa tudi prekomerno zanašanje na mobilni telefon zaradi varnostnih težav in vdora v življenja mladih (Campbell, 2005). IKT so po eni strani sredstvo vkljucevanja, po drugi strani pa izkljucevanja posameznikov (Lenarcic, 2010). Primerjava nacinov komuniciranja med razlicnimi generacijami kaže, da starejši prisegajo na osebno komunikacijo bolj ko se pomikamo proti mlajšim generacijam, bolj uporabljajo sodobna sredstva komuniciranja, tudi konflikte rešujejo v vecji meri preko mobilnih telefonov ter e-komunikacije (Brecko, 2008). Racunalniške igre, forumi, blogi, Skype, MSN, mobilni telefoni itd. jim omogocajo, da so nenehno povezani z vrstniki – ne le doma, temvec tudi v globalnem okolju (Novak, 2007). Za otroke, ki so rojeni kot »digitalni prebivalci« ta nori svet ni niti tako nor niti nov, je preprosto njihov svet, ki je poln vznemirjenja in nešteto možnosti. Facebook in pošiljanje sporocil, ki sta dve najbolj priljubljeni zadevi v življenju mladih pred nekaj vec kot desetimi leti še sploh nista obstajala (Taylor, 2015). Rheingold se je že leta 2004 spraševal, kako bo takrat, ko bo na milijone ljudi imelo komunikacijske naprave, ki bodo doma in v službi »ves cas vklopljene«, to vplivalo na kakovost in smisel življenja ter kako bo mobilna komunikacija vplivala na družinsko in družbeno življenje. Danes nas kamere spremljajo s prenosnih telefonov, posnamejo nas na avtocesti, ko divjamo v službo, buljijo v nas, ko gremo v trgovino, s pogledi, nas slacijo na letališcu in zvedavo pogledujejo za nami, ko hodimo po plocniku in vstopamo na postajo podzemne železnice pravi Podjed (2019). 3 SPLETNE NAVADE IN PREKOMERNA UPORABA INTERNETA MED MLADIMI 3.1 CILJ IN METODOLOGIJA Spremembe na podrocju razvoja IKT so hitrejše kot kadar koli prej in price smo vedno novim in novim dosežkom, ki vplivajo na naša življenja in posledicno tudi na nacine komuniciranja. V raziskavi nas je zanimalo, kakšen je ta vpliv na mladostnike in posledicno, kakšna je njihova komunikacija. V raziskavi je sodelovalo 377 anketirancev, ki obiskujejo razlicne srednješolske programe ali študirajo na VSŠ. Veljavnih anket, ki smo jih upoštevali v analizi, je bilo 293. 85 % anketiranih je bilo srednješolcev, ostali so bili študenti VSŠ. Anketiranje je potekalo od 10. 6. 2022 do 30. 6. 2022. Anketa je bila spletna v programu 1KA. 3.2 ANALIZA IN REZULTATI V nadaljevanju so prikazani rezultati, ki smo jih dobili s pomocjo vprašalnika o komunikaciji in uporabi IKT med mladimi. V raziskavi nas je zanimalo, kako najpogosteje in s kom komunicirajo, kakšno je njihovo mnenje o uporabi IKT, cemu so se pripravljeni odpovedati in koliko casa bi lahko bili brez internetne povezave. V anketi so sodelovali dijaki razlicnih srednješolskih programov in študenti VSŠ. Povprecna starost anketirancev je bila 17,9 let, vecina (76 %), je bila ženskega spola. Slika 1: Spol anketirancev 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 24% 76% 1 (Moški) 2 (Ženski) Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Slika 2: Uporaba telefona dnevno po urah 0% 5% 10% 15% 20% Do 1 ure Vec kot 1 uroin manj kot 2uri Vec kot 2 uriin manj kot 3ure Vec kot 3 urein manj kot 4ure Vec kot 4 urein manj kot 5ur Vec kot 5 urin manj kot 6ur Vec kot 6 ur Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Anketiranci dobijo svoj prvi telefon v povprecju pri starosti 11 let in ga menjajo najpogosteje po 3–4 letih. Najvec anketirancev ocenjuje, da uporabljajo telefon 3 do 4 ure na dan. Tabela 1: Pogostost komuniciranja z dolocenimi osebami Povprecna vrednost Prijatelji 4,2 Sošolci 3,6 Fant/punca 3,0 Starši 3,8 Stari starši 2,5 Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Po telefonu anketiranci najpogosteje komunicirajo s prijatelji, starši in sošolci najmanj pa s starimi starši. Slika 3: Delež tedenske uporabe mobilnega telefona Poslušanje glasbe30% Dopisovanje preko Whatsapp, Viber…27% Uporaba spleta20% Pošiljanje SMS in MMS sporocil11% Pogovor verbalni4% Igranje iger5% Fotografiranje in urejanje fotografij3% Snemanje video posnetkov0% Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Anketiranci trdijo, da pri uporabi telefona najvecji delež tedenske uporabe pripada poslušanju glasbe (30 %), na drugem mestu je dopisovanje preko Whatsappa, Viberja…, temu sledi uporaba spleta in šele nato pošiljanje SMS in MMS-sporocil. Verbalni pogovor ima le 4 % delež. Tabela 2: Izbor naprave, ki bi se ji najlažje odpovedali Odgovori v % Telefonu 7 % Racunalniku 45 % Tablici 47 % Nobenemu od naštetih 1 % Skupaj 100 % Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Anketiranci bi se najlažje odpovedali tablici (47 %), temu sledi z majhno razliko racunalnik. Najtežje bi se odpovedali telefonu. Za to možnost se je odlocilo le 7 % vprašanih. Slika 4: Trditve v zvezi z uporabo telefona (srednje vrednosti ocenjevalne lestvice – 1 nikakor se ne strinjam … do 5 popolnoma se strinjam) 2,9 3,7 3,6 3,0 4,2 2,2 4,0 2,5 2,6 3,0 3,4 2,7 3,5 0 1 2 3 4 5 Ce nimam pri sebi telefona imam obcutek, da mi nekaj… Telefon mi omogoca, da sem nenehno v toku z… Brez telefona bi bil/-a manj v stiku s prijatelji. Prav je, da smo po telefonu ves cas dosegljivi. Vcasih bi bilo dobro, da bi se za kak dan odklopili od… Zaradi uporabe telefona imam manj osebnih stikov s… Telefon mi olajša vsakodnevno komunikacijo. Brez telefona bi se pocutil/-a nesrecno. S prijatelji se o svojih težavah lažje pogovarjam po… Pogosto imam obcutek, da sem prevec odvisen/-na od… Tudi ponoci imam telefon v bližini postelje. Med ucenjem doma imam izklopljen telefon. Pogosta uporaba mobilnega telefona bolj škodi kot koristi. Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Anketiranci se ne strinjajo s tem, da se s prijatelji o svojih težavah lažje pogovarjajo po telefonu kot osebno in da bi se brez telefona pocutili nesrecno. Prav tako menijo, da zaradi telefona nimajo manj osebnih stikov s prijatelji. Med ucenjem doma obicajno nimajo izklopljen telefon. Vse štiri trditve so ocenjene s srednjo vrednostjo nižjo od 3. Slika 5: Trditve o prednostih in pomanjkljivostih ob uporabi interneta (srednje vrednosti ocenjevalne lestvice – 1 nikakor se ne strinjam … do 5 popolnoma se strinjam) 2,5 3,6 2,6 3,1 3,9 3,1 3,9 4,2 2,6 2,9 3,1 3,6 0 1 2 3 4 5 Ce nimam internetne povezave sploh ne vem kaj bi… Internet mi omogoca, da sem nenehno v toku z… Družbena omrežja mi pomagajo pridobiti vec novih… Prav je, da smo nenehno povezani z drugimi. Sposoben/-na sem se nacrtno za kak dan izklopiti iz… Družbena omrežja in drugi stiki po internetu mi… Internet mi olajša vsakodnevno komunikacijo. Vecina mladih je danes zasvojena z internetom. S prijatelji se o svojih težavah lažje pogovarjam po… Pogosto imam obcutek, da sem prevec odvisen od… Vcasih si želim si, da kak dan ne bi imel/a internetne… Mladi se premalo zavedamo nevarnosti, ki prežijo na nas… Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Anketiranci so izpostavili tudi prednosti, ki jih prinaša telefon, saj menijo, da jim telefon olajša vsakodnevno komunikacijo in jim omogoca, da so nenehno v toku z informacijami. Kljub temu, da so anketiranci najvišje ocenili trditev »Vecina mladih je danes zasvojena z internetom«, zase osebno ne menijo tako. Anketiranci tudi ocenjujejo, da se mladi premalo zavedajo nevarnosti, ki prežijo na njih na internetu. Tabela 3: Pogostost uporabe socialnih (družbenih) omrežij Družbena omrežja Srednje vrednosti Facebook 2,3 Whatsapp 1,5 Twitter 1,4 Instagram 3,9 Linkedin 1,1 Snapchat 3,6 Pinterest 2,5 TikTok 3,1 drugo 2,6 Vir: Vodopivec, Cvitkovic 2022 Na prvo mesto po pogostosti uporabe se je uvrstil Instagram (srednja vrednost 3,9), temu sledi Snapchat (3,6) in na tretjem mestu je Tik-tok (3,1). Ostala omrežja, z izjemo mogoce Pinteresta, uporabljajo bistveno manj. 4 ZAKLJUCEK Hiter napredek na podrocju IKT je vplival tudi na spremembe navad uporabnikov. Izmed vseh naprav je pametni telefon tisti, ki je najbolj spremenil nacin našega življenja. Pametni telefoni nas zjutraj zbudijo na njih, preberemo novice, poslušamo glasbo, kontaktiramo prijatelje, fotografiramo, preverimo vreme in še bi lahko naštevali. Postali so tako rekoc naša podaljšana roka in nemalokrat tudi druga glava. Ne preseneca nas torej ugotovitev raziskave, da bi se mladi telefonu najtežje odpovedali. Njegova funkcija že nekaj casa ni vec le telefoniranje, saj mladi na prvo mesto postavljajo poslušanje glasbe, dopisovanje in brskanje po internetu. Telefoniranje (osebni pogovor) je šele na cetrtem mestu, kar kaže na to, da mladi vec komunicirajo pisno s pošiljanjem SMS ali MMS in manj verbalno. Poleg vseh pozitivnih lastnosti moramo vedeti, da je nenehna dosegljivost in povezanost lahko tudi problematicna in da je crta, ko uporaba mobilnega telefona preide v prekomerno uporabo in od tam v zasvojenost, precej tanka. Od leta 2008 dalje je nomofobija (no-mobile-phone phobia) uradno ime za strah pred mobilno nedosegljivostjo. Ceprav mladi izpostavljajo prednosti, ki jih ima za njih telefon, se zavedajo, da bi bilo dobro, ce bi se za kak dan »odklopili od telefona«. Dijaki in študenti, ki so sodelovali v anketi, so mnenja, da so mladi danes zasvojeni z internetom, kar pa naj ne bi veljalo za njih osebno. Tehnologija bo šla svojo razvojno pot naprej in prav je tako. Danes je težko napovedati, kako bo ta razvoj vplival na družbo, medosebne odnose in komunikacijo. Prav je, da o tem razmišljamo in probleme, ki se pojavljajo, rešujemo sproti. V skladu z drugimi raziskavami, ki jih je bilo na tem podrocju v zadnjem casu veliko narejenih, predstavlja velik problem ne samo pri mladih, ampak pri ljudeh nasploh nenehno izgubljanje pozornosti. Vecopravilnost, poudarjajo nekatere raziskave, je bolj mit kot resnicnost. V resnici vecopravilnost ne obstaja, saj s tem, ko delamo nekaj in hkrati pogledujemo na telefon, preverjamo sporocila itd. nicesar od navedenega ne delamo 100 %. Izbrati digitalni minimalizem pomeni, kot trdi Newport (2019), da izberemo »focused Life in a Noisy World«. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Brecko, Daniela. 2008. Mlajši ne zaupajo starejšim in starejši ne zaupajo mlajšim. Dnevnik, (19. julij 2008). 2) Campbell, Marilyn. 2005. The impact of the mobile phone on young people’s social life. School of Learning and Professional Studies: Queensland University of Technology. 3) Lenarcic, Blaž. 2010. Socialni kapital v virtualnih skupnostih. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središce. 4) Novak, Mateja. 2007. Medgeneracijske razlike in vloga HRM. HRM 5 (19): 30–34. 5) Newport, Cal. 2019. Digital Minimalism: on living better with less technology. New York: Portfolio/Penguin. 6) Podjed, Dan. 2019. Videni: zakaj se vse vec opazujemo in razkazujemo. Ljubljana: Založba ZRC. 7) Rheingold, Howard. 2004. Ne-vidne množice: horizontalne združbe, trenutne skupnosti in mobilna plemena Zakaj ne jeste zajtrka? Ona 10: 36, 37. 8) Safe.si Kaj mladi pocnejo na internetu | safe.si (31. avgust 2022) 9) Štaudohar, Irena. 2022. Tavajoci in fokusirani um. Delo. Sobotna priloga. 28. maj 2022. 10) Taylor, Jim. 2015. Vzgajanje tehnološke generacije: kako pripraviti svoje otroke na svet, ki ga poganjajo mediji. Maribor: Hiša knjig, Založba KMŠ. 11) Zajc, Melita. 2000. Tehnologije in družbe. Ljubljana: ISH Fakulteta za podiplomski humanisticni študij. IGRIFIKACIJA PRI POUKU ANGLEŠCINE V OSNOVNI ŠOLI GAMIFICATION IN THE ELT CLASSROOM IN PRIMARY SCHOOL Petra Žerovnik Osnovna šola Sticna, Slovenija Primary School Sticna, Slovenia Izvlecek Prispevek obravnava uporabo iger pri pouku anglešcine v osnovni šoli. V 21. stoletju je uporaba iger postala trend med odraslimi in mladimi ter je v zadnjem casu deležna velikega zanimanja akademikov, pedagogov in praktikov. Igrifikacija je izraz, ki se uporablja pri ucenju z igrami, in se lahko uporablja za izboljšanje znanja anglešcine, saj odraža inovativno in privlacno ucno dejavnost. Številne študije o igrifikaciji so pokazale, da lahko ucenci zaradi nje obcutijo vec navdušenja in motivacije med prizadevanji za izboljšanje znanja angleškega jezika. Igre lahko uporabljamo pri pouku ne glede na raznolikost znanja ucencev, njihove sposobnosti, ucne stile in interese. V prispevku bom predstavila razlicne igre, primerne za pouk anglešcine v osnovni šoli. Kljucne besede: anglešcina, osnovna šola, igrifikacija Abstract This paper presents the use of didactic games in the English language teaching classroom. In the 21st century, the use of games has become a trend among adults and youngsters and has recently received a great deal of interest from academics, educators, and practitioners. Gamification is a term used in learning through games that can be used to improve English language skills as it reflects an innovative and engaging learning activity. Several studies on gamification have shown that it can make students feel more enthusiastic and motivated when trying to improve their English language skills. Games can be used in the classroom regardless of the diversity of students’ knowledge, abilities, interests and learning styles. In this paper, I will present a variety of games suitable for English lessons in primary school. Keywords: English, primary school, gamification 1 UVOD »Vsak drobec znanja, ki ga ucenec pridobi sam – vsak problem, ki ga sam reši – postane mnogo bolj njegov, kot bi bil sicer. Dejavnost uma, ki je spodbudila ucencev uspeh, koncentracija misli, potrebnih zanj, in vznemirjenje, ki sledi zmagoslavju, prispevajo k temu, da se dejstva vtisnejo v spomin, kot se ne bi mogla nobena informacija, ki jo je slišal od ucitelja ali prebral v ucbeniku.« Herbert Spencer Razlog, da sem izbrala citat znanega angleškega filozofa, biologa, antropologa, sociologa, znanstvenika, inženirja in nobelovca je po mojem prepricanju, da si ljudje vec zapomnimo in naucimo, ce je ucna ura zanimiva in zabavna. Na podrocju poucevanja tujih jezikov, predvsem na zgodnji stopnji, je vkljucevanje igre v pouk izrednega pomena, saj vodi k vsebinsko naravnanemu pouku in ne izpostavlja jezika, torej oblike/forme pred vsebino. Pri vkljucevanju igre pa je še posebej pomembna organizacija tako snovi kot tudi razreda kot celote. Da bi pouk anglešcine potekal otrokom v zadovoljstvo, je vkljucevanje igre v pouk ne samo zaželeno, ampak skorajda nujno potrebno. Igra mora biti zastavljena tako, da je otrokom v veliko zabavo, ucitelji pa morajo skozi njo uresnicevati dolocene cilje, tako jezikovne kot vsebinske. Ucitelj ima lahko pri vkljucevanju igre v pouk razlicne cilje, kot so utrjevanje, krepitev sposobnosti na dolocenem podrocju (branje, pisanje, govor, poslušanje) in osredotocenost na jezik oziroma sporazumevanje. V osrednjem delu prispevka bom predstavila igre, ki jih lahko uporabimo pri pouku anglešcine v prvi in drugi triadi osnovne šole in so namenjene utrjevanju besedišca in igre, ki so namenjene ucencem na predmetni stopnji in lahko z njimi utrjujejo tudi slovnicne strukture, nepravilne glagole ipd. 2 KAJ JE IGRA? Clovek je bitje, ki je nenehno v odnosu s stvarnostjo, ki ga obdaja. Za malega otroka je igra seštevek razlicnih aktivnosti, preko katerih spoznava stvarnost okoli sebe, jo raziskuje ter ob tem razvija svoje sposobnosti. Scasoma, ko je otrok starejši, tudi njegova igra postaja vse bolj kompleksna in zapletena. Igra nastaja kot otrokova notranja potreba po gibanju in dejavnosti. Otroka ni potrebno uciti igre, lahko pa na otrokovo igro vplivajo starši s svojim odnosom do otroka in okolja. Igra je svobodna dejavnost in prinaša obcutek zadovoljstva in veselje. Kljub temu pa otroku igra ne predstavlja razvedrila, temvec je zanje to zelo resna stvar, katere se je potrebno lotiti tudi z naporom, da bi dosegli želen cilj. Ob spodbudnem okolju se igra postopoma spremeni v delo, znanost, šport. Odrasel clovek cuti enako ustvarjalnost pri svojem delu kot otrok pri igri, se preko dela potrjuje na enak nacin kot otrok z igro. Igra pri pouku torej ni le neka metoda, ki jo uvajamo, da bo ucenje lažje in bolj zabavno, temvec je nacin otrokovega delovanja in pomembna odskocna deska za njegov razvoj v odraslosti (Bognar 1987, str. 28). Igra je »clovekova prirojena, naravna, vsestranska aktivnost, ki se razodeva z razlicnimi senzoricnimi, fizicnimi in miselnimi dejavnostmi ter z aktivnostjo izražanja« (Campa idr. 2000, str. 101). Seliškar (1995, str. 138) opisuje igro kot sprostitev, zabavo. Igra je otrokova notranja potreba, zanj je resnicnost. Pri igri se otrok sprosti in se hkrati razvija intelektualno, custveno, domišljijsko in fizicno. Julia Khan (1995, str. 142) govori o kljucnih znacilnostih igre, in sicer pravi, da je igra aktivnost, ki jo usmerjajo pravila in ki ima zastavljene dolocene cilje. Ko dosežemo te cilje, je igre konec. Igra (lahko) vkljucuje tekmovanje, bodisi je to tekmovanje med ucenci ali med ucencem in ciljem. Igra naj bi vodila k zabavi. Kljucni element igre je ravno »igranje« (ang. element of play). Zgoraj našteti opisi definirajo igro kot aktivnost, ki je otroku naravna ter se izraža z razlicnimi fizicnimi, miselnimi in senzoricnimi dejavnostmi. 3 DIDAKTICNE IGRE PRI POUKU ANGLEŠCINE V tem poglavju bom predstavila nekaj konkretnih didakticnih iger, s pomocjo katerih se ucenci bolj ucinkovito in hitreje naucijo angleškega jezika v razredu. Predstavila bom navodila za posamezno igro in dodala slikovno gradivo. 3.1 CRKOVANJE S KINDER JAJCKI (»SPELLING WITH KINDER SURPRISE EGGS«) S to igro utrjujemo crkovanje katerih koli besed, ki so se jih ucenci že naucili. Igra je primerna za delo v parih ali skupinah do pet ucencev, starih od 8 do 14 let. Za igro potrebujete slikovne kartice in embalažo kinder jajck, na katerih so napisane razlicne crke. Navodila: 1. Vsak clan skupine vzame iz kupa eno slikovno kartico. Slikovne kartice so na kupu obrnjene tako, da niso vidne. 2. Na slikovni kartici je npr. slika oblacila. Vsak igralec mora poimenovati oblacilo na svoji slikovni kartici. 3. Pripravljene imamo vrecke, na katerih so slikovne kartice, v vreckah pa so kinder jajcka. Vsak igralec vzame svojo vrecko, ki se ujema s slikovno kartico, ki jo je vzel iz kupa. Iz vrecke vzame kinder jajcka in sestavi besedo tako, da postavi crke v pravilni vrstni red, torej pravilno crkuje besedo. En primer imajo že sestavljen – za besedo »hat« (klobuk). 4. Zmagovalec je tisti ucenec, ki prvi pravilno sestavi svojo besedo. 5. Ko posamezni igralec konca s sestavljanjem besede, ostali igralci dolocijo, ali je beseda pravilno crkovana. Ali je beseda pravilno sestavljena, lahko preverijo na karticah z besedami, ki jih dobijo na koncu. 6. Igra se konca, ko je sestavljena zadnja beseda. Slika 1 : Kinder jajcka za sestavljanje besede SHOES Vir: lasten Slika 2: Sestavljena beseda SHOES Vir: lasten Slika 3: Slikovna kartica, ki prikazuje SHOES Vir: lasten Slika 4 – kartica z besedo SHOES Vir: lasten 3.2 NAMIZNA IGRA ŠOLSKE POTREBŠCINE (»BOARD GAME SCHOOL THINGS«) Navodila: 1. Igralci najprej izberejo vsak svojo figurico, s katero se bodo premikali po igralni plošci. 2. Vsak igralec vzame tri kartice z angleškimi besedami, ki poimenujejo šolske potrebšcine. 3. Igralci se med seboj dogovorijo, kdo bo zacel igro. 4. Igralec, ki zacne, vrže kocko, prešteje polja in se premakne s svojo figurico na ustrezno polje. 5. Igralec preveri, ali se katera od kartic, ki jih je dobil pred zacetkom igre, ujema s slikico na polju, kamor se je premaknil. Ce se ujema, jo zatakne za slikico. Ce se kartica ne ujema s sliko, igralec pocaka, da pride ponovno na vrsto. 6. Igra se konca, ko so vse kartice porabljene. Slika 5: Plošca in kartice za namizno igro (šolske potrebšcine) Vir: lasten 3.3 IGRA ZA PONAVLJANJE BESEDIŠCA »MY MONSTER« (»BODY PARTS«) Navodila: 1. Pred tablo poklicemo otroka in mu z rutko zavežemo oci. 2. Ucenca postavimo pred tablo in zacnemo narekovati, kaj mora narisati. »Draw a big head.« »Draw 2 small eyes.« »Draw 3 long arms.« »Draw a big fat belly.« 3. Ko ucencu odvežemo ruto, ga vprašamo: »What's your monster's name?« 4. Z drugim ucencem opišemo pošast pred celim razredom in po potrebi še enkrat ponovimo besedišce. 5. Ucenci narekujejo-rišejo v parih. 6. Igro lahko razširimo še z narekovanjem navodil, kako naj pošast pobarvajo. 3.4 MOJA POŠAST IMA … (»MY MONSTER HAS …«) Navodila: 1. Prvi igralec (vodja) dobi »škatlico za ustvarjanje pošasti«, drugi igralec pa telo pošasti. 2. Med igralcema je pregrada, da se ne vidita. 3. Prvi igralec pretrese škatlico, jo odpre in pricne dajati navodila drugemu igralcu: »Your monster has …« 4. Drugi igralec polaga dele telesa na telo pošasti. 5. Na koncu igralca dvigneta pregrado in drugi igralec še enkrat pove, kaj ima njegova pošast, prvi igralec (vodja) pa spremlja, ali je število delov pravilno. Slika 6: Pripomocki za igro Moja pošast ima… Vir: lasten 3.5 IGRA DAN IN NOC (»THE GAME DAY AND NIGHT«) Navodila: 1. Prosimo ucence, da pridejo bližje in tvorijo krog. 2. Ucitelj daje navodila in ucenci delajo to, kar slišijo. 3. Ko postane za ucence prelahko, ucitelj namenoma zacne delati napake, na primer rece »up« in medtem sede. Namen te igre torej ni gledati in ponavljati gibe za uciteljem, ampak poslušati in razumeti izraze. »UP« – gor – »learners stand up« – ucenci vstanejo »DOWN« – dol – »learners sit down« – ucenci sedejo »LOOK« – poglej – »learners put their hand above their eyes« – ucenci dajo dlan nad oci »LISTEN« – poslušaj – learners put their hand behind their ear« – ucenci dajo roko za uho »TURN AROUND (3 TIMES)« – obrni se (trikrat) »JUMP (5 TIMES)« – skoci (petkrat) »CLAP YOUR HANDS (2 TIMES)« – ploskni z rokama (dvakrat) »BE QUIET« – bodi tiho – »learners put their index finger on their lips and say 'shhh'« – ucenci dajo kazalec na ustnice in recejo 'shhh' 4 ZAKLJUCEK V prispevku sem predstavila del teoreticnega ozadja uporabe iger pri pouku anglešcine in konkretne igre z navodili in slikovnim prikazom. Igre, ki sem jih predstavila, so primerne za nižje razrede osnovne šole in predvsem za ponavljanje in utrjevanje besedišca. Seveda pa lahko razlicne igre uporabljamo tudi v namen utrjevanja slovnicnih struktur in s tem še bolj približamo ucenje anglešcine ucencem višjih razredov osnovne šole, tudi v zadnji triadi. Mogoce se zdi, da je priprava in uporaba iger enostavna, vendar se moramo zavedati, da ce hocemo doseci dobre rezultate, se morajo tako ucitelj kot ucenec dobro pripraviti že vnaprej. Ko ucitelj pripravlja igro za uporabo le-te pri pouku, mora imeti v mislih vec pomembnih faktorjev, kot na primer kompetentnost ucencev, dinamiko skupine, razredne pogoje in seveda cas, namenjen pouku. Seveda pa je lahko igra uporabljena v kateri koli fazi pouka, kot na primer uvodna aktivnost, aktivnost za utrjevanje obravnavane snovi ali kot zakljucna aktivnost za ponovitev obravnavane ucne snovi. Moje lastne izkušnje uporabe igre pri pouku anglešcine so me pripeljale do spoznanja, da ne samo, da igra prispeva k ucenju tujega jezika, ampak tudi k razvoju vec razlicnih vidikov ucenceve osebnosti. Igra ima veliko vlogo pri razvoju ucenceve ustvarjalnosti, avtonomnosti, motivacije in socialnih vešcin. 5 LITERATURA IN VIRI 1) Bognar, L. 1987. Igra pri pouku na zacetku šolanja. Ljubljana: Državna založba Slovenije. 2) Campa, J., Kepec, M., Kežman-Pockaj, J., Skok, M. 2000. Didakticna igra pri pouku. V: A. Zupan in M. Turk Škraba. Zbornik prispevkov. Ljubljana. 2000: str. 101-103. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 3) JURIC, Sandra. 2014. Didakticne igre pri pouku anglešcine na zacetku šolanja : diplomsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, Oddelek za pedagogiko in andragogiko. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=112278 (14.9.2022). 4) Khan, J. 1995. Using games in teaching English to young learners. V: C. Brumfit, J. Moon, R. Tongue (ur.). Teaching English to Children: from practice to principle. Harlow. 1995: str. 142-157. Longman. 5) Musek Lešnik, K. 2007. Misli o ucenju. http://www.ipsos.si/web-content/VIZ-portal/ogled/citati%206%20-%20o%20ucenju.html (14.9.2022) 6) Pižorn, K. Igra pri pouku tujih jezikov na zgodnji stopnji. https://www.zrss.si/projektiess/skladisce/sporazumevanje_v_tujih_jezikih/Tuj-jezik-v-prvem-triletju/Strokovni%20%C4%8Dlanki%20in%20prevodi/igra_pri_pouku%20tujega%20jezika-pizorn.pdf (14.9.2022). 7) Seliškar, N. 1995. Igramo se in ucimo: zgodnje ucenje tujega jezika. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 8) Sri Redjeki, I., Muhajir R. 2021. Gamification in EFL classroom to support teaching and learning in 21st century https://jees.umsida.ac.id/index.php/jees/article/view/882/1587 (14.9.2022) POUCEVANJE KEMIJE Z UPORABO PODDAJ TEACHING CHEMISTRY WITH PODCASTS Tomaž Žigon Biotehniški izobraževalni center Ljubljana, Slovenija Biotechnical Educational Centre Ljubljana, Slovenia Izvlecek Za kakovostno usvajanje znanja je bistveno zagotoviti okolje, v katerem so v središcu aktivni ucenci. Uporaba poddaj omogoca preoblikovanje ucnega procesa. Raziskave kažejo, da poddaje omogocajo dobro alternativo tradicionalnim nacinom poucevanja kemije, v celoti pa jih ne morejo nadomestiti. Pri pouku kemije predstavlja uporaba poddaj inovativen pristop, ki pa od avtorja ucnih enot zahteva vec priprav, predvsem pri poucevanju slovensko govorecih ucencev, saj je kolicina slovenskih poddaj omejena. Namen raziskave je bil ovrednotiti uporabno vrednost poddaj pri pouku kemije v slovenskem prostoru. Z vprašalnikom sem preveril, kaj o uporabi in o ustvarjanju lastnih poddaj za ucenje kemije menijo dijakinje in dijaki, z intervjuvanjem izbranih srednješolskih uciteljic pa sem spoznal, na kakšen nacin se poddaje morda že uporabljajo pri pouku kemije v Sloveniji ter kakšne prednosti in omejitve glede njihove uporabe prepoznavajo. Ugotovil sem, da srednješolci podpirajo uporabo poddaj za ucenje kemije, a prednost dajejo tradicionalnim oblikam ucenja. Za ustvarjanje lastnih poddaj ne kažejo velikega interesa, uciteljicam pa se ta aktivnost zdi zelo poucna. Kljucne besede: poddaja, kemija, kemijsko izobraževanje, IKT-orodja Abstract For the best acquisition of knowledge, it is essential to provide a student-centred environment. Use of podcasts enables transformation of the learning process. Podcasts provide a good alternative to the traditional way of teaching chemistry, but it cannot be completely replaced by using podcasts alone. The use of podcasts in chemistry is an innovative approach, which requires more preparation from the teacher, especially in the teaching of Slovene-speaking students, as the number of Slovene podcasts is limited. The purpose of study was to evaluate the usefulness of podcasts in chemistry lessons in Slovenia. With the questionnaire I investigated what students think about the use and creation of their own podcasts for learning chemistry. By interviewing selected high school teachers, I found out how podcasts may already be used in chemistry lessons in Slovenia and what advantages and limitations of their applications are recognized. I found that high school students support the use of podcasts, but they prefer traditional forms of learning. They do not show much interest in creating their own podcasts, but the teachers find this activity very instructive. Keywords: podcast, chemistry, chemistry education, ICT tools 1 TEORETICNI UVOD Mnogo primerov srednješolskega izobraževanja še vedno sledi tradicionalnim praksam poucevanja, ki sledijo predvsem omejenemu podajanju teoreticnih pojmov na frontalni nacin. Aktivni pouk pa naj bi bila bolj kakovostno oblika poucevanja, saj ucence aktivira tako miselno kakor tudi custveno, zaradi cesar ucenje postane osebno pomembnejše in posledicno obicajno daje vec splošnih kompetenc, ustvarja pozitivnejšo naravnanost do ucenja pa tudi trajnejše znanje, uporabno v najrazlicnejših situacijah (Marentic Požarnik, 2000). John Dewey je že v zacetku prejšnjega stoletja kritiziral tradicionalni nacin faktografskega poucevanja znanstvenih disciplin in postavil temelje aktivnega pouka, ki naj bi bil osnovan na raziskovalnem delu in izkustvenem pouku (Dewey, 1910). Trenutno pa živimo v casu, v katerem se je informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) mocno uveljavila tudi v šolskem prostoru (Poberžnik idr., 2015). Zato družba stremi k uporabi sodobnih IKT-orodij tudi za namene preoblikovanja tradicionalnih nacinov poucevanja, didakticne nadgradnje ucnega procesa v aktivni pouk in doseganja višjih taksonomskih stopenj spoznavnih procesov pri ucencih. 1.1 PODDAJE IN NJIHOVA UPORABA ZA POUCEVANJE Poddaja, tudi podkast (angl. podcast), je definirana kot zvocna ali video datoteka, ki se samodejno naloži na racunalnik narocnika takoj, ko je objavljena na spletu (Podcast 2014). Sprva se je termin poddaja nanašal zgolj na avdio obliko zapisa (Copley, 2007), danes pa je poznanih vec oblik poddaj, ki so na voljo za predvajanje na pametnih telefonih, tablicah, osebnih racunalnikih, MP3 predvajalnikih in drugih napravah. Video poddaje so osnovane na videoposnetkih, izboljšane poddaje pa poleg zvocnih informacij vsebujejo še razlicne oblike predstavnosti, kot so slike, fotografije in animacije, ki uporabniku pomagajo pri razumevanju vsebine (Leite, 2016). V literaturi (Chabolla idr., 2009) je opisanih vec prednosti uporabe poddaj v poucevanju: - povecanje motivacije za ucenje, predvsem kadar gre za ustvarjanje lastnih poddaj; - spodbujanje razvoja in uporabe intelekta ter pozitiven vpliv na kognitivno domeno ucencev, in sicer z izboljšanjem ucnega procesa in razumevanja obravnavanih ucnih vsebin; - možnost veckratnega predvajanja lekcij, zlasti pred ocenjevanji znanja pa se poveca samozavest in zmanjša zaskrbljenost zaradi ocenjevanja; - krepitev odnosov ucencev z uciteljem in z vrstniki; - enostavna dostopnost in fleksibilnost uporabe (kjerkoli in kadarkoli); - izboljšanje analitskih, tehnoloških in komunikacijskih sposobnosti ter sposobnosti sodelovanja in kreativnosti z ustvarjanjem lastnih poddaj. Uporaba poddaj uciteljem omogoca ucinkovito preoblikovanje ucnega procesa v aktivno obliko in razvoj višjih taksonomskih stopenj, kot so analiza, vrednotenje in ustvarjanje po revidirani Bloomovi taksonomiji. H kakovostnejši didakticni rabi poddaj pri pouku pripomoreta modela SAMR in obrnjeno ucenje in poucevanje (angl. flipped learning and teaching). Prvi je sestavljen iz štirih stopenj, ki uporabnika povedejo od osnovne uporabe kateregakoli IKT-orodja za zamenjavo siceršnjih metod poucevanja do popolne transformacije ucnih aktivnosti (Anderson, 2013). Najbolj enostavna stopnja je zamenjava (angl. substitution) ucne aktivnosti, ki bi jo ucitelj sicer uporabljal pri pouku, z aktivnostjo, ki zahteva uporabo izbranega IKT-orodja. Pri nadgradnji (angl. augmentation) IKT-orodje v ucni proces dodaja nove aktivnosti, ki dodatno spodbujajo kognitivne procese ucencev. IKT-orodje v stopnji preoblikovanja (angl. modification) spodbuja predvsem kognitivne procese na taksonomskih ravneh analize in vrednotenja, medtem ko v redefeniciji (angl. redefinition), najvišji stopnji modela SAMR omogoca razvijanje najvišje taksonomske ravni, ustvarjanja, in bistveno transformacijo ucnega procesa. Pri obrnjenem ucenju in poucevanju pa ucenci v prvi fazi obravnave dolocene tematike samostojno, vsak sam in prostorsko loceno zunaj razreda (doma) pregledajo z uciteljeve strani izdane videoposnetke ali posneta predavanja in izpolnijo domace naloge (predvidoma racunalniško podprte). V drugi fazi pa so ucne ure v šoli namenjene pogovoru, raziskovanju, sodelovalnemu in raziskovalnemu, tudi eksperimentalnemu delu na obravnavano temo (Bishop idr., 2013). Pouk v ucilnicah se zaradi prihranjenega casa, ki bi bil sicer namenjen obravnavi ucnih enot, spremeni v individualno ali skupinsko ucno obliko. Poudarek je predvsem na aktivni vlogi ucencev tekom celotnega procesa. Tudi pri pouku kemije uporaba IKT dobiva vedno vecji pomen. V ucenje in poucevanje kemije se za poglabljanje znanja in obnavljanje ucne snovi enostavno vkljucujejo vse tri oblike poddaj (avdio, izboljšane in video poddaje). Lahko pa služijo tudi kot predpriprava ucencev na ucne ure ali eksperimentalno delo. V tem primeru imajo poddaje vlogo pripomocka za izvajanje obrnjenega ucenja in poucevanja (Rizman Herga idr., 2015). Kemija je izrazito eksperimentalna veda, vendar zaradi narave eksperimentov (npr. eksperimenti, prenevarni za izvedbo v šoli) ali pouka (npr. šolanje na daljavo) le-teh ni vedno mogoce prikazati v živo in jih lahko v nekaterih primerih smiselno nadomestimo z uporabo poddaj. V SAMR model se umešca tudi uporaba poddaj za prikaz trojne narave kemijskih pojmov. Medtem ko makroskopsko in simbolno raven ucitelj prikaže relativno enostavno, so lahko predvsem izboljšane in video poddaje uporabne za predstavitev pojmov na submikroskopski ravni. Vizualna predstavitev kemijskih pojmov ucencem pomaga pri razvijanju lastnih mentalnih modelov, kar lahko prispeva k izboljšanju njihovega ucnega uspeha (Rizman Herga idr., 2015). Možnosti uporabe poddaj pri pouku kemije sežejo tudi v projektna ucna dela, ki lahko pomagajo razvijati tako procesna in proceduralna znanja kot tudi socialne vešcine ucencev (Poberžnik idr., 2015). 2 NAMEN RAZISKAVE IN RAZISKOVALNI CILJI Pri pouku kemije predstavlja uporaba poddaj inovativen pristop, ki pa od avtorja ucnih enot zahteva vec priprav in poglobljeno delo, predvsem pri poucevanju slovensko govorecih ucencev, saj je kolicina slovenskih poddaj omejena. Ker na slovenskem prostoru še ni bilo narejene raziskave s podrocja uporabe poddaj pri pouku kemije, je bil namen mojega raziskovalnega dela oceniti uporabo poddaj pri pouku kemije z vidika dijakov in uciteljev kemije. Cilji raziskave so bili pregledati podrocje uporabe poddaj pri pouku kemije, izdelati vprašalnik za dijake, v katerem ti podajo svoje mnenje o uporabi poddaj za ucenje kemije in ocenijo svoj interes za ustvarjanje lastnih poddaj v okviru pouka kemije, ter z intervjuvanjem izbranih srednješolskih uciteljev oceniti, na kakšen nacin se poddaje že uporabljajo pri pouku kemije v Sloveniji ter kakšne prednosti in omejitve glede njihove uporabe prepoznavajo ucitelji kemije. 3 REZULTATI VPRAŠALNIKA Prvi del raziskovalnega dela je temeljil na spletnem vprašalniku, na katerega so odgovarjali dijaki razlicnih slovenskih srednjih šol in gimnazij, ki se pri svojem formalnem izobraževanju srecujejo s poukom kemije. Ustrezno izpolnjenih je bilo 374 vprašalnikov, od tega jih je bilo 200 izpolnjenih v celoti. Ugotovil sem, da sta poznavanje in uporaba poddaj med mladimi že mocno razširjena. Približno tri cetrtine vprašanih pozna poddaje, približno 60 % pa jih tudi uporablja. Od teh jih vec kot cetrtina poddaje uporablja vsakodnevno. Med tistimi, ki te tehnologije ne uporabljajo, imajo prakticno vsi dostop do tehnologije, ki uporabo poddaj podpira. Zato sem lahko zakljucil, da je potencial za uporabo poddaj za poucevanje velik. Na podlagi trditev, ki so jih dijaki ovrednotili s pomocjo petstopenjske lestvice, sem ugotovil, da dijaki prepoznavajo številne koristi ucenja s poslušanjem poddaj. Menijo pa, da avdio poddaje ne morejo nadomestiti pouka v živo, da jim pri tem mediju manjka slikovna informacija in da jim ideja o ucenju s poslušanjem poddaj ni nic bolj všec kot ucenje z branjem pisanega besedila. Nekoliko bolj so naklonjeni ucenju z gledanjem video poddaj. Te se jim za ucenje zdijo bolj uporabne od avdio razlicic in menijo, da bi jim bolj povecale razumljivost ucne snovi. Uporabo poddaj za ucenje kemije prepoznavajo kot dober nacin za povecanje motivacije za ucenje in za razlago ucnih vsebin pri kemiji. Vendarle pa se dijakom zdi, da bi jim pri ucenju zgolj z uporabo poddaj manjkala dodatna uciteljeva razlaga. Njihovi odgovori so pokazali, da so bolj naklonjeni tradicionalnim oblikam poucevanja kemije. Menijo, da z uporabo poddaj ne bi imeli težav, in da se jim poddaje zdijo zanimive in zabavne. Vecina bi si jih želela uporabljati kot dodatno gradivo, ne pa kot nadomestek frontalne uciteljeve razlage ucne snovi. V nadaljevanju raziskave sem ugotovil še, da je za anketirane dolžina predvajanih poddaj za ucenje pomemben dejavnik pri njihovi uporabi in naj ne bi presegla 10 ali 20 min. Najvec dijakov je pri vprašanju odprtega tipa med prednostmi uporabe poddaj za ucenje kemije izpostavilo možnost veckratnega predvajanja poddaj in sprotnega ustavljanja posnetkov (slika 1). Tak nacin ucenja bi jim omogocil ucenje s prilagojenim tempom ucenja in lažjo izdelavo zapiskov. Pogosta odgovora sta bila tudi, da poddaje zlasti s slikovnim gradivom povecajo razumljivost ucne snovi in tudi njeno preglednost ter da je ucenje s poddajami veliko bolj zanimivo in zabavno kot na obicajnih ucnih urah, dodali pa so tudi, da si posledicno zapomnijo vec predelane ucne snovi. Nekateri so zapisali, da poddaje prinašajo nov, drugacen nacin razlage, kar se dijakom zdi pomembno predvsem takrat, kadar jim uciteljeva razlaga tekom ucnih ur ni bila povsem razumljiva in si jo želijo slišati še na druge nacine. Vec jih je med prednosti zapisalo še, da je do poddaj mogoce dostopati enostavno, prakticno kjerkoli in kadarkoli, da so poddaje uporabne za hitro ponavljanje ucne snovi, da dodatno slikovno in video gradivo omogoca jasno predstavitev kemijskih procesov, submikroskopskih vizualizacij osnovnih delcev in laboratorijskih eksperimentov, ki so prezahtevni ali neprimerni za izvedbo v šoli, da jim uporaba poddaj prinaša dodatno znanje, ki ga sicer pri pouku ne bi bili deležni in da lahko med predvajanjem poddaj opravljajo še kakšne druge dejavnosti, ki pa jih pri ucenju ne bi motile. Slika 1: Frekvenca navedbe prednosti predvajanja poddaj za ucenje kemije (n = 194). Vir slike: lasten. Med slabostmi pri uporabi poddaj za ucenje kemije so izpostavili predvsem to, da med poslušanjem in gledanjem nimajo možnosti postavljanja vprašanj za dodatno razlago obravnavane snovi (slika 2). Vec jih je zapisalo še, da jim tak nacin ucenja ne bi ustrezal, da raje posegajo po obicajnih nacinih ucenja, kot je branje zapiskov in ucbenikov, da se v nekaterih poddajah uvajajo njim novi izrazi, ki bi jih pri uporabi zgolj zmedli, in da bi pogrešali osebni stik z uciteljem ter možnost prilagajanja razlage posameznikom (individualizacija). Glede na te odgovore bi dijaki v primeru ucenja kemije s poddajami najbolj pogrešali medsebojno interakcijo, ki jo omogoca pouk z razlago v živo. Odgovarjali so tudi, da bi imeli pri uporabi posnetkov težave z zbranostjo in bi posledicno težko zavzeto spremljali poddaje ter da IKT-orodja pri uporabi poddaj za nekatere lahko predstavljajo težave s stališca nedostopnosti vsebin ali slabe medmrežne povezave pa tudi s stališca staticnosti uporabnika. Mladi se namrec zavedajo, da prevec casa posvecajo elektronskim napravam, kot so mobilni telefoni in racunalniki, ucenje s poddajami pa bi jih v to le še dodatno sililo. Znaten del dijakov je menil, da bi bila uporaba poddaj casovno prevec zamudna – v kolikor jih ucitelj ne bi dovolj usmeril, bi izgubljali cas z iskanjem ustreznih poddaj, obenem pa so nekateri posnetki predolgi in casovno potratni. Anketiranci so izpostavili tudi, da poddaje sicer lahko dobro prikažejo razlicne procese in eksperimente, a bi jim manjkalo resnicnih izkušenj z delom v laboratoriju ali z vrtenjem oprijemljivih modelov molekul. Med naštetimi slabostmi so bile tudi take, ki so se osredotocale na vsebino poddaj. Slika 2: Frekvenca navedbe slabosti predvajanja poddaj za ucenje kemije (n = 191). Vir slike: lasten. V zakljucnem delu vprašalnika sem anketirance seznanil z možnostjo ucenja z ustvarjanjem lastnih poddaj. Ta aktivnost omogoca razvijanje najvišje taksonomske stopnje spoznavnih procesov po revidirani Bloomovi taksonomiji, uvršca pa se tudi v najvišjo stopnjo modela SAMR. Ugotovil sem, da dijaki, vkljuceni v izpolnjevanje vprašalnika, povecini menijo, da bi se z ustvarjanjem poddaj resda lahko veliko naucili, a se jim zdi dejavnost prezahtevna in prevec casovno potratna, velika vecina pa bi se raje posluževala drugih oblik ucenja kemije. Med temi so najveckrat našteli sodelovalno ucenje, laboratorijsko delo, reševanje problemov in ucenje s poucevanjem drugih. Zakljucil sem, da dijaki ne kažejo velikega zanimanja za ucenje kemije z ustvarjanjem lastnih poddaj. 4 IZSLEDKI INTERVJUJEV V intervjujih je sodelovalo pet srednješolskih uciteljic kemije z razlicnim obsegom delovnih izkušenj v šolstvu. V svoje delo poucevanja kemije v razlicni meri vkljucujejo aktivnosti, ki se odmikajo od frontalnega nacina poucevanja, v zacetku intervjuja pa nobena od njih ni omenila uporabe poddaj. Kot najvecjo oviro za vecjo uporabo aktivnega pouka prepoznavajo ucni nacrt za kemijo, ki je preobsežen, casovna stiska pa jim ne omogoca pogostejše uporabe takšnih dejavnosti. Uciteljice so povedale, da v pouk kemije obcasno vkljucujejo tudi IKT-orodja, in sicer predvsem za sprotno preverjanje znanja dijakov in za lažji prikaz abstraktnih kemijskih vsebin. Med prednosti uporabe IKT-orodij so navedle poživitev pouka in aktivno delo dijakov pri takšni dejavnosti. Poddaj v avdio obliki v svoj pouk ne vkljucujejo, vendarle pa nekatere obcasno uporabljajo video poddaje. Vseh pet intervjuvank se je strinjalo, da bi uporaba poddaj koristno prispevala k dopolnitvi pouka kemije. Izpostavile so nekatere slabosti, ki jih pri tem vidijo, in sicer casovno potratnost takšne aktivnosti, saj bi uporaba poddaj prevec spremenila atmosfero v razredu (dijaki bi se prevec vživeli v aktivnost), in dejstvo, da bi za uporabo poddaj morali ucenci uporabljati digitalno tehnologijo, ki je že sicer prevec prisotna v življenju dijakov. Razen ene, uciteljice še niso imele izkušenj z ustvarjanjem poddaj v okviru pouka kemije. Vse so se strinjale, da je takšna aktivnost zagotovo zelo koristna in da bi bila dobrodošla aktivnost za poucevanje kemije, ki bi še dodatno motivirala dijake za delo. Zopet pa so med slabosti uvrstile casovno zahtevnost izvedbe in dodale, da ustvarjanje poddaj od uciteljev terja tudi ogromno priprav. 5 SKLEPI Na podrocju uporabe poddaj v izobraževalne namene velja, da imata lahko tako poslušanje avdio poddaj kakor tudi gledanje video poddaj številne koristi pri usvajanju in poglabljanju znanja. Uporaba poddaj tekom ucenja in poucevanja se dobro ujema z modelom SAMR, saj se lahko poddaje uporablja na vseh štirih stopnjah modela (zamenjavi, nadgradnji, preoblikovanju in redefiniciji), prav tako pa ucencem omogoca delo s spoznavnimi procesi razlicnih taksonomskih stopenj. Razvoj najbolj kompleksnih spoznavnih procesov na najvišji taksonomski stopnji po revidirani Bloomovi taksonomiji, ustvarjanju, na enostaven nacin omogoca aktivnost ustvarjanja lastnih poddaj v razredu. V kolikor proces dela v šoli takšne aktivnosti ne omogoca, pa poddaje uciteljem ponujajo še eno možnost za izboljšavo ucnega procesa, in sicer je to pristop obrnjenega ucenja in poucevanja. Z raziskavo sem ugotovil, da dijaki prepoznavajo številne dobre plati ucenja kemije z uporabo poddaj, vendar so vseeno bolj naklonjeni tradicionalnim oblikam ucenja. Prav tako niso pripravljeni vložiti truda v ustvarjanje lastnih poddaj, kljub temu da se zavedajo pozitivnih ucinkov na njihovo znanje, ki bi jih takšna aktivnost lahko imela. Vecje zanimanje za poucevanje z aktivnostjo ustvarjanja poddaj so izrazile uciteljice kemije, ki sem jih intervjuval. Pri svojem delu le redko uporabljajo poddaje, a menijo, da bi njihova vkljucitev v pouk pozitivno prispevala k znanju kemije med srednješolci. Dobre prakse uporabe poddaj pri poucevanju, ki so opisane v tujih raziskovalnih clankih, me navdaja z optimizmom, da je vredno preizkusiti nacin poucevanja z uporabo poddaj, da ta v razred vnese vec sprošcenosti in dodatno motivira dijake ter da ustvarjanje lastnih poddaj angažira dijake za aktivno raziskovanje in preusmeri pozornost pedagoškega procesa z ucitelja na dijaka. 6 LITERATURA IN VIRI 1) Anderson, Mark. 2013. Perfect ICT every lesson. Bethel: Crown House Publishing. 2) Bishop, Jacob, Mathew Verleger. The flipped classroom: A survey of the research. V: 2013 ASEE Annual Conference & Exposition. 23.1200.1 - 23.1200.18. Atlanta. 3) Chabolla, Edgar, Amy Leh. 2009. Podcasting in higher education: Major factors that contribute to its effective use. International Journal of Case Method Research & Application. 21: 117-127. 4) Copley, Jonathan. 2007. Audio and video podcasts of lectures for campus-based students: production and evaluation of student use. Innovations in education and teaching international. 44: 387-399. 5) Dewey, John. 1910. Science as subject-matter and as method. Science. 31: 121-127. 6) Leite, Bruno. 2016. Podcasts in the Chemistry Teaching. Orbital: The Electronic Journal of Chemistry. 8: 341-351. 7) Marentic Požarnik, Barica. 2000. Psihologija ucenja in pouka. 1. izdaja. Ljubljana: DZS 8) Poberžnik, Anita, Mariza Skvarc, Andreja Bacnik. 2015. Uporaba IKT pri pouku kemije. Vzgoja in izobraževanje. 46: 88-96. 9) Podcast. Fran-Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, 2014. https://fran.si/131/snb-slovar-novejsega-besedja/3622710/podcast? (9. 9. 2022). 10) Rizman Herga, Nataša, Dejan Dinevski. 2015. Novi mediji in tehnologije spreminjajo ucenje in poucevanje kemije. Anali PAZU. 5: 34-4