Humorističen list za smeh in kratek čas.
Izidejo slučajno letos ob priliki vrtne veselice proštov. Bednega društva. — Cene enkratnim oglasom so sledeče: cela stran 1200Kf pol strani 600 K, četrt strani 300 Kt osmina strani 150 Kf ena dvanajstina strani 100 K In ena štlriln-dvcjsetlna strani 50 K.
m
Štev. l.	na Stari Vrhniki, dne 9. ]ull]a 1922.	Leto I.
Predgovor, sšsšsšsšsšsssssšššššsssšsšsssš
//Podkuran#ke novice!« Pod tem naslovom podajamo cenjenim čitateljem zbirko veselih in kratkočasnih dogodbic iz naše vasi in bližnje okolice. Naš list nazivljamo pod drugim imenom kakor ga ima v resnici naša vas, to pa vsled tega, ker dosedanje ime naše vasi poznajo menda že po celem svetu. Saj ni dolgo od tega, ko smo čitali celo v nekem ameriškem listu neko smešno od nas. — Kaj je pa privedlo naš Podkuran v ta svetovni sloves? Kako, da poznajo to mimo in tiho vas, skrito pod ponosnim in starodavnim Kuranom tako daleč? Ali mogoče zaradi krasnih letovišč ,kopališč in moderno urejenih toplic? Ne! Ali mogoče zaradi visokih gorfi, divnih jezer in podzemeljskih jam? Tudi ne! Mogoče pa zaradi številnih tovarn in rudokopov, bogastva vaščanov in njih krasnih palač? Ne, vsega tega tukaj ni. Pač pa slavi naša vas po svojih skrivnostih in znamenitostih posebne vrste. Zato tako zanimanje, celo v višjih krogih za naš Podkuran. Ravno vsled
tega, smo se odločili izdati, ob priliki svoje letošnje vrtne veselice, v tem listu nekaj skrivnosti, katere so javnosti še manj znane. Oproste naj nam .pa naši cenjeni čitatelji, ako v teh »Novicah« ne bodo našli tistih novic, o katerih so se mogoče nadejali slišati kaj več. Ni naš namen raziskavati takih stvari, katere bodo ostale skrite do sodnjega dne. Pripomnimo tudi, da teh SNovic« ni zložil in uredil kak sloveč pisatelj, zato tudi slog ni tako jedrnat kakor bi moral biti. Tolažimo se s tem, da nobeno človeško delo ni popolno, tem manj delo žuljeve roke. — Ve »Pod-kuranske novice« pa hitite v velikem številu, vse do zadnje številke, med naše cenjeno občinstvo in zabavajte ga po svoji skromni vsebini. S tem si tudi naša revna in zadolžena kasa, kljub velikim stroškom, katere je zahteval natis lista, nekoliko opomore.
Odbor prostovoljnega gasilnega društva na Stari Vrhniki,
Stekli polž. Naš polž jo je pa letos polomil. Kako z veseljem smo ga opazovali vsi, kako hitro raste in se redi pod skrbnim varstvom pastirjevim. Kako smo se že v duhu veselili na letošnji Binkoštni pon-deljek njegove pečenke, a glej ga spaka, kako ga nam polomi. Nekega dne namreč, je bila strašno huda vročina, pa opazi pastir pri polžu nenavadno divjost. Polž prične strašno rjoveti in pene tiščati, da je bilo groza. Aha, misli si pastir, to so pa prvi znaki stekline. Urno steče domov (polž je bil namreč na paši) po verigo in rinko, katero polžu prav s težavo potisne v nos, četudi ga je podivjana zverina dvakrat popadla v roko. Potem ga pa priveže še na dolgo verigo, da je bil tako varen pred njim. Pastirju se je zdelo, da je sedaj polž ukročen. Ko ga pa prižene domov, pokaže se pri polžu šele prava steklina; polž prične divjati bolj in bolj, rjoveti, da je bilo groza, poleg tega pa prične spuščati pene kakor slap Savice v Bohinju. Kaj sedaj ž njim. Za naše lepe načrte je zanič. Treba ga je ustreliti ali pa pobiti. — K sreči nas je pa teh skrbi rešil ravnatelj tukajšnjega muzeja, kateri je polža od nas kupil. Dobil ga je seveda prav po nizki ceni, da nas je le rešil velikih skrbi. Gospod ravnatelj kaže sedaj našega steklega polža tukaj, na vrtu, v svojem »Podkuranskem muzeju in naj nihče ne zamudi danes ugodne prilike ogledati si to zver na verigi.
m
Kako so kuhali Podkuranom cerkveno uro. Ura v zvoniku podružnične cerkve Podkuranom se je ustavila in ni hotela več kazati ljudem svoje modro-
sti, četudi jo je hodil cerkovnik naganjati in mazati po desetkrat na dan. Posedal je pri njej včasih po cele ure, a ura ni hotela in ni hotela več iti. Cerkovnik pokliče cerkvene ključarje, naj oni prevdarijo, kaj je uri. Pride prvi, mož prebrisane glave. Namaže uro z oljem, da je kar teklo od nje, maže s petrolejem in kolomazom, ura stoji ter se ne gane. Pride drugi ključar, tudi moder in prebrisane glave. Ko uro preišče pa pravi: »Ura samo radi tega ne gre, oziroma ne more iti, ker je tako zašmirana in zapacana, da ise kolesa ne morejo več obračati. Da se temu odpomore, naj se uro vzame iz zvonika, dene v velik kotel in temeljito prekuha, le na ta način je mogoče uro očistiti.^ — Vsi pritrdijo njegovi modri naredbi. Res uro vzamejo iz zvonika, dobijo na vasi za to primeren kotel in najamejo za to zvežbanega kuharja. Po kratkem času se je ura že prav lepo kuhala Seveda je bilo pri tem treba tudi prav pridno mešati, da se kaj ne prismodi. O na to se pa naš kuhar prav dobro razume. Saj je bil že pri vojakih za kuharja, kjer je bilo treba včasih kuhati še bolj nobel stvari kakor so cerkvene ure. — Ko se je torej naša ura kuhala in vrela v kotlu kaki dve uri, jo pa vzamejo ven. Bila je v veselje vseh čista in lepa kakor nova. Ko se je nekoliko ohladila, so jo pa pričeli takoj spravljati skupaj. Vse je šlo po sreči, le za eno kolo ni nikjer najti mesta. Mogoče bi pa šla ura tudi brez tega kolesa. Seveda gre. Toda ostalo kolo mora vendar nekje manjkati, res bi šla mogoče ura sedaj ko je prekuhana tudi brez tega kolesa, a pt> kratkem času bi se lahko ustavila. Vzamejo uro v drugič narazen, kolo katero je preje ostalo, vtaknejo prvo na neko mesto, za njim pa ostalo kolesje in
LISTEK.
Rdeča oblast.
Spisal Janko Hojan.
Bog ne daj, da bi vas hotel žaliti, gospodje! In tudi izzivati vas nočem! Saj me poznate! Potegujem se in govorim vedno najraje le resnico, a neokreten jezik imam in ta se včasih kar ne mdre zjediniti s srcem ter me postavlja v popolnoma napačno luč. Za boljševika me imajo, dasiravno še pojma nimam o njem. In red ter disciplino kršim, pravijo, rdečo oblast uvajam ter ljudi razburjam; toda o vsem tem jaz ne vem ničesar. Čutim se povsem nedolžnega in ako bi avstrijski rablji še besneli in obešali ljudi ter čuli javno mnenje o meni, zavili bi mi puhlo butico gotovo po nedolžnem v nasprotno stran, da bi stekleno zijal v lužno preteklost.
Morda se je nerodni in nevedni jezik res kedaj izdal za boljševika, morda je res kedaj* tudi mlatil
čez hvalevredni red ter obožaval rdečo oblast, a delal je to v svoji trmi in brez moje vednosti. Tako mi je izneveril prijatelje ter mi jih oblekel v sovražnike.
'Kaznuj jezik in namoči ga! me prekine tovariš Vinko ter mi nalije kupico starine. Sedeli smo v prijazni sobi zavednega očeta Bučnika ter mu med dolgoveznimi pogovori in zabavo praznili sode in polnili mošnjiček.
»Boljše je tako, Janko, ja!« pritrdi mojster Jakob. »Namoči si jezik, drugače nas boš res žalil in zbadal ž njim ter nas prekrstil v sovražnike.< —
Ne tega ne nameravam! Povedati sem vam hotel samo, da je bržkone moj rojstni kraj veliko kriv tega javnega mnenja o moji osebi.
»Kaj ima Vrhnika opraviti s Tvojo obsodbo?« — pravi brat Milko. »Saj ondi Te niti ne poznajo in ne vedo, kod se klatiš.«
Prav je, da ne vedo in me ne poznajo! — A gospodje sodniki vedo, da me je Ljubljanica vrgla na
drugo. O ti smola Podkuranska! Sgdaj pa ostaja zopet drugo kolo. Vzamejo uro v tretjič na razen, ostane zopet eno kolo, a ura vseeno gre. Našim strokovnjakom lije pot po obrazu kakor v največji vročini, a bilo v največjem mrazu. Na peči pa leži naš kuhar B., od prevelikega smeha bi bil skoro počil. Zasmilijo se mu možje in skesano prizna, da jim je on, ko je uro kuhal, eno kolo — podtaknil. To vam je razkačilo cerkovnika in ključarje. Dobil bi jih naš ubogi kuhar svoj del, da se niso postavili zanj pričujoči možje. Pa vseeno, brez kazni ga pa ne smemo spustiti, reče cerkovnik, drugače nam v drugič zopet kaj naredi. Zedinijo se, da mu nalože tole kazen: B. se obsodi po paragrafu tem in tem, zaradi hudodelstva podtikanja tujih koles, da takoj izpije iz kotla, v katerem se je kuhala cerkvena ura, dva litra tiste okusne župe.
Skriven zaklad. Ravno 1. maja letos je doletela Alojevcovih mater velika sreča. Naš gospod podžupan so namreč prodali voz sena, katerega je prišel ravno ta dan nakladati kupec. Seno se je nahajalo namreč na Alojevcovi hiši. Prav pod kupom sena smo pa odkrili — bil sem namreč tudi jaz zraven — kurje gnezdo z — čujte in strmite — nič več in nič manj kakor 50 jajci. Pomislite, 50 jajec naenkrat dobiti na gnezdu, se ne sliši vsak dan. Da bi vi videli Alojevcovih mater, kako se jim je kar samo smejalo, ko sem jim nalagal jajca iz gnezda v predpasnik. In sosednje gospodinje, da bi vi videli, kako so postrani gledale mater, ko so nosili iz podstrešja ta skriven zaklad. Pa še gospa podžupanja so se nekam jezno držali. Jaz pa Alojevcovi materi prav privoščim, zakaj pa tako slabo pazijo na kokoši. —
M. Krakovskij.
ššsšsšsssš Vremenska prorokovanja za 1.1923. bšsšššsššs
Januar:
Sneg, ki o sv. treh Kraljih leži, ostane do pusta, če prej ne skopni.
Februar:
Če sv. Blaža dan jako dež gre, na cesti raztrgani čevlji vode ne drže.
dan ii; ta zavaljeni jezik ne more prikriti, da je prvič zabevskal na Vrhniki.
Kako potem sumiš, da je Vrhnika kriva Tvoje obsodbe? — vpraša tovariš France in me pogleda skozi ščipalnik kot bi me hotel predreti.
• Vrhnika je vendar svetovno mesto!« vzklikne debelušni Vinko. Stari Rimljani so jo gradili, temelj pa so ji postavili celo grški junaki. Ondi se je rodil naš prijatelj in pisatelj pokojni Cankar in polno drugih mož, večjega ali manjšega ugleda. Ljudje so mirni in pokorni cerkveni ter vladni oblasti kot malokje. Prebrisani in hudomušni so sicer, a to je kriva njih staroslavna deveta šola pod mostom. Kaj bi torej dolžil Vrhniko svoje obsodbe? Kaznuj raje jezik in namoči ga!< —
Tako je! Namoči ga! c vikne bradati Ivan in izprazni kupico do dna.
Gospodje, kakor vidim, poznate Vrhniko in njene znamenitosti premalo. — Ondi je tudi svetovni sedež rdeče oblasti in dvomim, da bi tega ne vedeli
Marec:
Kadar praznuje sv. Jože! se v petek, dva dni za njim je gotovo spet svetek.
April:
Ako sv. Jur ji oglasi na drevju se žaba, pričuje, da ne omladi več nobena stara baba.
Nikakor! Vrhnika ni in ne bo taborišče boljše-vikov, kajti ljudstvo je premožno in cerkev prevelika, tudi sodniki, ki so me postavili v tako slabo luč pri javnem mnenju. Skoraj bi lahko trdil, da sem samo radi tega prejel pečat boljševika in upornika na svoje udrto čelo.
Rekel sem že, da hodita moj jezik in srce vsak svojo pot. Srce se je jokalo, a jezik se je posmehoval, ko so me po krivici obsodili. Razmišljal sem, iskal oproščenja, a jezik me je še vedno blatil kot boljševika in upornika. Prišel sem torej do sklepa, da me more rešiti te krive obsodbe in me postaviti zopet v pravo luč edino še rdeča oblast na Vrhniki.
:>Doma sem gori,« pravi Milko, a do danes še nisem čul, da bi obstojala na Vrhniki taka rdeča oblast.« —
Mi tudi ttek pritrdijo ostali, »mogoče pa je, da se je zdaj ustanovila, kajti vsak dan se sliši in bere kaj novega izpod rdečega prapora. Vrhničani so pa vedno radi med prvimi, zato je torej lahko mogoče, da so oni že uvedli rdečo oblast.« —
Maj:	, September:
Če hitro leta metulj na sv. Urbana dan, kaže, da na perutnicah gotovo še ni bolan.	Če lovec v tem mesecu lisjaka vstreli, v prosincu nam kokoši nič več ne lovi.
Junij:	Oktober: ■»
Kadar kokoš junija razkopava na sredi tnala, kaže, da bi menda rada kaj pozobala.	V' tem mesecu pade jabolko z drevesa, na katerem ga ni pa le vela peresa.
Julij:	November:
Kadar češplje nočejo roditi, mora se tudi brez njih prebiti.	Kadar o sv. Martinu sneg se napravi, najbrže zapade, če se poprej ne ustavi.
Avgust:	December:
Ako na pratiki zadnji pasji dan sedi obrnjen v levo stran, obeta dosti prediva, — če je obrodil lan.	Kakoršno vreme na sv. Silvestra kane, tako potem do konca leta ostane.
	\
	1-
Nova iznajdba. Pri nas je iznašel naš domačin prometnih cestah. Opazuje se namreč, da ljudje pu-novo napravo za povzdigo kmetijstva. Napravil je ščajo sedaj svoje prispevke kar na cestah. Ako pa se namreč za svojo hišo novo, moderno urejeno strani- postavijo ti nabiralniki s svojimi reklamnimi napisi šče, na njem pa napis: »Nabiralnik za povzdigo kme- na gotovih mestih upamo, da bode sl. občinstvo toliko tijstva.« Našemu županstvu bi svetovali, da nabavi pametno, da bode nosilo svoje prispevke rajši v te za našo vas, pa tudi za Vrhniko ne bi škodovalo, nabiralnike, kakor da bi jih puščalo izven teh. večje število teh naprav, ter jih postavi ob najbolj	
Rdeča oblast posluje ondi že od pamtiveka. Bržkone jo je postavil že Jazon s svojimi junaki, pre'dno so zadeli ladjo na rame in jo prenesli v Jadransko morje. Jaz sem slišal o njej prvič v Ljubljani, ko me je oče pripeljal v mestne sole.
Tam nekje na Starem trgu sva se ustavila pri očetovem prijatelju in gostilničarju.
»No, Tone! Ali si še živ?« pozdravi okrogli gospod mojega očeta, mene pa premeri od nog do glave, češ, nos in postavo ima ravno tako, bržkone je njegov sin.
»Oja! Kajpada sem živ in tudi še bom, dokler ne spravim tegale hlačnika do kruha. Hotel je z menoj vred skakati po gozdu, a jaz sem mu odsvetoval ter ga pripeljal raje v šole, da -si bo kdaj lažje rezal kruh kot si ga režem jaz.«
»Pa kaj je že končal deveto šolo na Vrhniki?« vpraša oštir.
»Cele šole ga nisem pustil dovršiti,« pravi moj oče, »kajli višji razredi so prenapolnjeni z Ljubljančani in nočem, da bi ta komu prostor prevzel. — Mi-
slim pa, da bo tu v Ljubljani lahko shajal tudi s štirimi razredi navadne ljudske šole.«
»Upajmo!« pravi gostilničar, »saj glavo ima pi-ecej obsežno. — Kako pa rdeča oblast? — Ali ima kaj veliko posla?«
»Ravno zdaj se ubija noč im dan z ljubljansko pritožbo proti megli,« odgovori moj oče, »mislim, da v kratkem prejmete rešitev. Skoraj gotovo bo zmagala megla.«.
»Oj Tone, Tone! Ti si še vedno stari Tone! Ali bo ta tudi tako rezek kot si Ti?«
»Boš že videl, ako dočakaš, da mu zrastejo brke kakor meni. — No, zdaj pa pokaži, kaj imaš za želodec!«
>0 tisto pa takoj! Tebi in Tvojemu fantu pa vedno vse!« je rekel krčmar ter nama prinesel okrepčila.
Jaz pa sem neprestano razmišljal o rdeči oblasti, katero sta preje omenila in o kateri nisem do takrat še prav nič slišal.
Zaradi tobaka — pas za vrat. Štirje podporni elani Ljubljanske tobačne tovarne so nosili preko meje tobak. Naenkrat jih vstavi blizu meje obmejna straža. V strahu popuste »robo« na mestu, ter zbežijo po gozdu. Ko pa vidijo, da jih graničarji ne zasledujejo, pridejo na dan. Toda ne vsi, enega ni bilo nikjer. Gredo ga iskat, in res ga dobijo pod neko smreko, za vratom pa — pas. Vprašanje: Ali se je obesil revež? — Odgovor: Kaj le na stran je šel.
Brada na nosu. Zelo zanimiva dogodbica se poroča iz Razora. Neki ondotni perici se je namreč med prepirom z njenim možem pripetila nesreča, da jo je ljubeznjivi soprog tako obdelal po obrazu, da je vsled tega izgubila nos. V bolnici v Ljubljani so izvršili potem rinoplastično operacijo in ji nos, kolikor ga je manjkalo, nadomestili z novo kožo. S tem je zopet zadobila vsaj nekoliko svojo prejšnjo lepoto. — Toda nekega dne je opazila uboga ženica, da poganjajo na njenem nosu prvi sledovi — brade. Zastonj je uporabljala britev in razne tinkture. Brada je postajala večja in tudi gostejša. To je zakrivil zdravnik, ki je izvršil ono operacijo in pri tem vzel
kos kože z lasmi. Konec je bil, da se je ženica ločila od svojega moža, kateri ji je bil pokvaril njen lepi nos in jo spravil v toliko sramoto.
m
Na vrhniški postaji. Kmetič: »Prosim, dajte mi vozni listek za tja in nazaj.« Postajenačelnik: »Kam pa se hočete peljati?« Kmetič: »K svaku.« Postajenačelnik: »Kje pa stanuje vaš svak?« Kmetič: »Kaj vam to mari, dajte mi vozni listek, pa je, nimam časa tukaj z vami se razgovarjati.«
BSa
Polž turist. V šoli na Vrhniki je vprašal učitelj učenca iz Podkurana, zakaj polži ob jutranjih urah tako radi plezajo na kako drevo, dočim se ponoči zabavajo na okusni solati. »Gotovo radi lepega razgleda,« se odreže učenec.
Zelo primeren čas. Gasilec pri požaru: »Gospa, tukaj je cele skladovnice knjig. Ali naj to tudi vržem skozi okno?« — Gospa: »Prosim, izberite le najboljše pisatelje.
Očetu se je menda dozdevalo, da si z nečem ubijam glavo, zato me je vprašal: »No, kaj pa študiraš? Ali bi jo rad že domov pobrisal?«
Zdaj še ne, ko ste vi tukaj; ampak razmišljam o listi rdeči oblasti na Vrhniki. V kateri hiši pa je?«
Ta oblast je pri sv. Trojici in pa na Grilcovem griču, saj ondi še vedno razpno vojaki svoje šotore, kadar imajo vaje. Ali se ne spominjaš več? — Veš, ako se kdo toži in propade, napravi pritožbo proti prvi razsodbi in jo pošlje višji gospodi. Ako mu tudi ta ne ugodi, se pritoži lahko še na višjo oblast in nazadnje še pri cesarju; oe mu pa tudi ta pokaže hrbet, mu nihče več ne more pomagati. Tako se je tudi zgodilo nekemu kmetu tam nekje na Dolenjskem. Pravdal se je za svojo pravično dedščino, a povsod so ga zavrnili. Tarnal in godrnjal je čez gospodo in cel svet, pa ga je slišal nek Vrhničan, kateri je kupoval na Dolenjskem vino, ter mu rekel: »Očka, nikar se ne jezite in tarnajte! Pri cesarski gospodi ne poznajo pravice. Vse ste poskusili in niste prišli do svojega. Obrnite se še do najvišje oblasti in zatožite ji gospo-
■J	-*Yr)
do! Najvišja in edino pravična oblast za vse siromake na svetu je na Vrhniki. Pritožite se pri njej in videli bodete, da ne bo zastonj!« — »Jej- zlomka! to bom pa napravil!« vzklikne razveseljeni kmetič, »samo prosim Vas, da mi napišete naslov te oblasti, ker jaz ne. znam niti pisati niti brati, in še slabe glave sem povrhu. Stopil bom potem k sodniji ter prosil, da mojo stvar pošljejo še na Vrhniko.«
0,	to pa Vam rad napravim!« reče Vrhničan, »ampak pri sodniji ne smete povedati, kdo Vam je povedal za to oblast, kajti gospoda se je močno boji!«
»Ah, kaj bom pravil! — Samo naslov jim bom dal in zahteval, da pošljejo moje spise tjakaj.«
Tako je prav! — Tu imate naslov in delajte z njim kakor veste in znate, samo mene nikjer ne omenjajte k
Kmetič je veselo spravi kos papirja z naslovom ter takoj drugi dan šel k sodnikom.
Kaj pa že zopet .Vi tukaj počnete?« ga nagovori starikav sodnik.
»Eh, kaj, Našel sem najvišjo oblast, ki mi bo
Najnovejše vesti.
Letos je veliko gadov še več pa polžev. Od večih oseb sem slišal pripovedovati, kako veliko je letos gadov. Nekdo je v razdalji deset korakov videl tri strupene gade. V razdalji pet korakov pa deset polžev. — Otroci, ki so stikali za ptičjimi gnezdi, so videli v nekem gnezdu — modrasa. V drugem pa dva polža. Ljudje! Pozor na to strupeno golazen. Polži so bolj nevarni- kakor pa gadi ali modrasi!
Na letošnji nabor na Vrhniko je prišel Janezov Janez iz Podkurana tako umazan, da ga pošlje zdravnik, da ga temeljito omavžajo. Ko ga pa pripeljejo v prostor, kjer je bila velika posoda z vedo, zakliče ves prestrašen: »Ojoj, k mornarici!!;
Tetovirane žene. V krčmi Podkuranom sta sedela dva prijatelja. Enemu se je venomer zdehalo. »Ali si zaspan?« vpraša ga drugi. »Seveda, celo noč nič ne spim. Veš, oženil sem se, pa imam tetovirano ženo; pa ini po noči pride to na misel, da ženo odgrnem in vso noč ogledujem tiste podobe/
Konzervne tovarne ali »Inipeks«. Na Vrhniki je Konzervna tovarna, tudi pod imenom: »Impeks« poznana. A našim starejšim ljudem dela poslednje ime v izgovarjavi velike preglavice. Imenujejo jo na vse mogoče načine, kakor: Impaks, Impak, Impek, Eks-pet, Ekspepks, Espet-Espet itd.

Na Kuran! Kdor ljubi lepoto narave in krasne razglede, naj se potrudi na naš starodavni Kuran. Iz Podkurana je pol ure hoda po markirani poti in v senci košatih smrek. Od tam se ti nudi krasen razgled po celi vrhniški okolici, na Ljubljansko barje, belo Ljubljano, Kamniške planine, na očaka Triglava in dr. Pol ufe od tu je pa: »razvalina gradu nekdanjega, ki ga je kletev sile do tal porušila.« Kakor ga opeva pesnik Fr. Svetličič v svoji pripovedki o ukletem grajščaku. (Glej: Slovenske balade in romance. Družba sv. Mohorja za 1. 1912. stran 76). — Na Kurami naj nihče ne pozabi ogledati si starinsko cerkev. Nazaj grede naj pa tudi nihče ne pozabi pokrepčati se v Podkuranu v naših gostilnah, kjer so vedno na razpolago mrzla in gorka jedila ter mrzle pijače in vodniki.
!SSSK
V lekarno na Vrhniko pride ženica iz Podkurana po praške zoper bolhe. »Za koliko naj dam, prosim?« vpraša lekarnar. »Hm, —--------za koliko?
Najmanj za 200 glav«, se odreže ženica.
Osebna vest. Gosp. Josip Jereb, dosedanji cerkovnik podruž. cerkve Podkuranom se je odpovedal svoji službi. Kdo bo njegov namestnik, še ni znano. Podkuranci pa želimo našemu Jožetu pri njegovih novih načrtih veliko sreče. —
priznala pravico. — Glejte! Tukaj je naslov in prosim, da pošljete mojo stvar tej oblasti v presojo.«
Sodnik vzame listek in bere:
Zadnja in najvišja oblast »pod rdečo marelo« na Vrhniki.
Dolgo že nisi videl nasmeha na čmerikavem obrazu strogega sodnika, a ta naslov ga je spravil v dobro voljo. Obljubil je lahkovernemu kmetiču, da ugodi njegovi želji, a mesto, da bi odposlal zavrnjene spise na predloženi mu naslov, je le samo vrhniško rdečo marelo razbobnal v svet in od tistega časa je zaslovela rdeča oblast —- vrhniška rdeča marela. —
Jaz sem poslušal očeta z odprtimi usti in ušesi ter mu bil hvaležen za pojasnilo. Danes pa, ko tavam po svetu kot izgubljen sin ter me obsojajo kot bolj-ševika in upornika, sem se spomnil tudi očeta in rdeče oblasti. —
»Bog živi očeta, marelo iri Tebe!« zakliče Vinko. »Jezik pa kaznuj in namoči!«
»Že vidim, da si res boljševik, ker si se sukal že v mladosti okrog rdeče marele,« zagodrnja Ivan ter zakroži ono fantovsko: Kaj nam pa morejo, morejo ... In končali smo s petjem, brez jeze in — obsodbe.
sa^a
Stric Groga prvič v Ljubljani. Stric Groga iz Podkurana, star že čez 70 let, še ni videl nikdar v svojem življenju prestolico Slovenije, belo Ljubljano. Letos ga je pa po naključju zadela ta sreča. Zanimalo ga je vse. Ogledujoč to in ono, je prišel v mestni park kjer so ga prijele človeške slabosti in potrebe, da jih ni bilo mogoče več premagovati. Našel je v skrajni sili kolikor toliko skrit prostor. Komaj je pa opravil zapovedane dolžnosti, bil je že policaj zraven, tako, da je naš stric Groga komaj pokril tisti kupec z klobukom, kajti take kupce delati v mestnih parkih je kaznjivo.
»Kaj počnete tukaj?« nahruli policaj strica, »kaj imate pod klobukom?«
»Kanarček mi je ušel,« odvrne Groga, »ali bi bili gospod policaj tako dobri, da bi ga stražili, jaz pa skočim domov po kletko, da ga potem dene m vanjo?«
Ker mu je naš stric rekel gospod, je bilo policaju všeč in obljubil je, da bo stražil kanarčka, samo hitro naj se vrne s kletko.
Stric Groga je odhitel po ovinkih, si medpotoma popravil hlače, katere so mu v strahu uhajale navzdol ter se skril za prvo večjo drevo in čakal, koliko časa bo policaj stražil tiča.
Ni dolgo čakal. Kmalu je prišel k stražniku nadzornik.
»Kaj stojite tukaj kot lipov bog?« zarežal je nad njim.
»Nekemu je ušel kanarček,« pripovedoval je policaj« in zdaj je letel po kletko domov, mene je pa naprosil, naj pazim, da tič ne uide.
»Kajpak!« revsknil je nadzornik, »tiča ujemite, ga nesite na stražnico in če ga hoče imeti lastnik, ga dobi tam. Jaz bom prijel za klobuk in ga privzdignil, vi pa varno sezite podenj.«
Storila sta tako.
»Glejte, da vam ne uidek
»Ušel mi ne bo,« pravi policaj, »samo zdi se mi, da sem ga zmečkal!«
Za eno bolho 20.000 dolarjev. V Londohu zbira Charles Rotšild bolhe. Do sedaj ima že lepo zbirko, nekaj nad tisoč komadov, iz vseh delov sveta. Toda bolhe iz Podkurana še nima! Po njegovem mnenju je to kaj žalostno za njegov boljši muzej. Najrajši bi namreč imel bolho Podkuranske veverice; kajti ta živalica je za ljubitelje bolh to, kar je jajce velikega alka za nabiratelje ptičjih jajec. Da odpravi to pomanjkljivost, pripravil je gosp. Rotšild posebno ladjo in najel zelo sposobnih boljših lovcev, da mu vendar vjamejo bolho Podkuranske veverice. Vendar bi še rad dobil nekaj žensk iz Podkurana, katere so izurjene v bolholovju. Plača bo zelo dobra; po 2 dolarja na dan! Katera je pripravljena pomagati pri tem lovu naj se zglasi pri g. Rotšildu, kadar pride k nam. — Ta zabava ne bo stala nič več kakor — 20.000 dolarjev. Toliko gorja je na svetu, toliko solza in rev — toda za eno bolho Podkuranske veverice 20.000 dolarjev je pa že preneumno.
Javna dela Podkuranom 1. 1922. V letošnjem letu se je naš Podkuran veliko prenovil. Le poglejte hiše: Žakljevo, Markovcovo, Lavrov o, Alojevcovo, Plonovo in Mično. Poglejte Gromov »kazočk«, Povle-tov skedenj in Gromovo hišo, Španovo stalo, Lukov -covega Toneta hišo itd., pa vidite takoj, da »Povžai-ji« nismo vedno le povžarji, ampak smo tudi napredni. Pa poglejte tudi koliko dela nas še čaka: pri Mes-covi škarpi, pri Petrškni hiši, Bančarjevi strehi, ta-stari Klamovi hiši sredi vasi, Godcovi hiši v Krako-vem konci in Alojevcovih hlevih, pri Skrotnikovem »gajtrc« itd. itd. — Pohvalno moramo omeniti one
posestnike, kateri so v letošnjem poletju tako lepo pobelili svoje hiše in druge prostore. — In vprašamo vas: Ali se ne postavimo tudi z novimi bronastimi zvonovi, katere smo lansko leto 11. in 12. junija tako slovesno vozili okoli z godbo iz Žažarja na čelu. Ponosni smo nanj tembolj, ker vidimo, da v nekaterih sosednjih vaseh vlada še vedno ono mrtvilo. Vsa čast možem, kateri so nam preskrbeli tako lepo in tako po ceni veličastno zvonenje.
lisa
Novi davki. Možje pri oskrbništvu vasi Podkuran so prišli na pametno misel, kako priti do novih dohodkov in gotovega denarja, katerega jim vedno primanjkuje pri vzdrževanju in popravi vodovoda, cesta in javnih naprav. Obdavčiti nameravajo namreč vse miši, podgane, ščurke, stenice, bolhe in uši, katere ima kak posestnik pod svojo streho. Opozarjajo se torej lastniki teh živalij, da prijavijo pri oskrbništvu vasi Podkuran, do 1. aprila t. L: število glav posameznih živali ter od vsake glave plačajo 1 dinar letne takse, ker omenjene živali spadajo tudi pod -»luksuzno blago«. Kateri posestnik bi tega ne storil, se opozarja, da se mu bodo vse te živali zaplenile.
Kaj spada še pod »luksuzno blago«? Tukajšnje oskrbništvo je dobilo od pristojne oblasti zapoved
napovedati vse luksuzno blago«, katero se nahaja v Podkuranu. In kaj je ono zabeležilo med drugim? Vse moške in ženske stare črez 90 let.
H
Vročina, suša in nalivi. Iz vseh strani se nam poroča o veliki vročini in suši. Potniki iz vrhniške železnice poročajo, da se vsled velike vročine krivijo na železnici tiri. Zlasti od postaje Drenov grič do Loga so tiri že jako krivi. Ker je nevarnost za promet, zato vozijo vlaki na tej progi bolj počasi. Vsled velike vročine so se v neki peči takoj vžgale drva, da se je le gorečo vžigalico podteknilo. Ogenj se je z veliko naglico povzpel prav do vrha peči. — Vročina in hudi vetrovi so že popolnoma izsušili nekatere grla. Ker so sedaj nalivi dragi, je pri nekaterih gospodih Podkuranom opaziti že veliko sušo. Pri drugih pa, katerim štirioglatega še ne primanjkuje, so nalivi pogosti. In ker v naših gostilnah »vročine« še ne primanjkuje, suša še ne bo tako hitro nastopila.
Razglas oskrbništva Podkuran. Tukajšnje oskrb-ništvo daje na znanje sledeče: Na glavni cesti iz Vrhnike v Podkuran stoji na prometnem kraju dobro-idoča gostilna, katera je pa brez pravega imena. Ima res več imen, kakor pri Ihan, pri Jokeljnu, na Dev-cih, pri Hrastiču itd. A vsa ta imena pa nikakor ne pristojajo tej gostilni. Oskrbništvo je svoj čas že naročilo lastnici gostilne, naj dž svoji gostilni kako lepo ime; ker je pa ona najbrž to pozabila, ali pa vsled svoje ponižnosti tega ne mara storiti, bo oskrbništvo dalo na svoje stroške tej gostilni svoje ime. Zatorej se s tem razpisuje nagrado za onega, kateri bi »po-gruntak najlepše ime. Dobi namreč na dan, ko se bode gostilna slovesno prekrstila, in izobesila tabla, v tej gostilni vina, kolikor si ga bo upal spiti. Tistega po 44 kron, ali pa kakršnega bo hotel. Nasvete z lepimi imeni je poslati do 1. avgusta 1922. zapečatene na oskrbništvo vasi Podkuran.
Kg«
Adamovi in Evini kostumi, pozor! Tukajšnje oskrbništvo prepoveduje ob reki »Tojnci« kopanje v Adamovih in Evinih oblekah. Kogar se bode dobilo v tej obleki, se ga bode javno osramotilo s tem, da se ga bode gnalo v oni obleki sredi vasi in ga tamkaj postavilo dve uri v razstavo.
Na Vrhniki se je ustanovila podružnica Jugosl. JI ati ce-.
Nesreča. Micko Kovačevo iz Podkurana so v noči od 5. na 6. t. m. tako obdelale bolhe, da je morala iskati zdravniške pomoči. Doktor ji je predpisal stroj za bolhe lovit.
Na Lavrovem podstrešju straši, so rekli bližnji prebivalci v Krakovem konci, ko se je neke noči v letošnji spomladi slišal od tamkaj ropot, jok, smeh in vpitje. Ljudje, kateri so bili v posteljah, so si strahoma potegnili odejo črez glavo, a eni so bili tako korajžni, da so si upali v bližino, radovedni, kaj neki pomeni ta ropot ob 12. uri ponoči. Hiša je bila vsa v svetlobi. Pred hišo sta pa stala dva moža v rujavih oblačilih in s prižganima svečama. Na podstrešju zopet dva, ki sta nekaj iskala. Točno ob pol noči so pa vsi štirje odšli z nekim polnim Žakljem, kaj je bilo v njem, ni znano. Ljudje še danes strahoma pripovedujejo o teh strahovih, zlasti zato, ker so se podobni prizori videli še na drugih mestih. To je torej skrivnost prve vrste.
sssšsššsssšsšsšsšsšsšššsš Društvene vesti. sšssssššssššssssšsssšSšss
Letošnja vrtna veselica tukajšnjega gasilnega društva presega po svojih znamenitostih vse dosedanje naše vrtne veselice. Naj omenimo mimogrede le naš list »Podkuranske novice« s svojo velezanimi-vo vsebino. — Podkuranski muzej s svojim steklim polžem privezanim na močni verigi, s svojim polžem na Triglavu, damo v kopelji, teletom z dvema glavama in drugim znamenitostim. — Zatorej, naj nihče ne zamudi te ugodne prilike, pogledati v naš muzej! — Nekaj novega je tudi ribolov, kjer za par kronic potegneš s trnkom iz njega velike vrednosti. — Največja vrednost je pa lep senčnat vrt, katerega nam je dal z veseljem na razpolago posestnik fn lesni trgovec gosp. Franc Rode, zakar mu pripravljalni odbor izreka na tem mestu najlepšo zahvalo. V gosp. Fr. Rodetu'ima naše gasilno društvo enega največjih svojih podpornih članov. Zatorej: Bog ga živi! —
Kratko poročilo o delovanju našega prostovoljnega gasilnega društva. Društvo se je ustanovilo 1. 1908. pod načelništvom pokojnega tov. Ivan Mesecom, kateri je umrl 1. 1915. v najlepših letih, star šele 40 let. Bil je dobrega srca, vnet in navdušen vodja svojemu društvu, poleg tega pa vedno šaljiv in dobre volje. Veliko je žrtvoval ob ustanovitvi društva, ko se je zidal gasilni dom, zato ga ohranimo vedno v nepozabnem spominu. Njemu pa daj Bog mir in pokoj! — Dne 2. febr. let. 1. je imelo društvo svoj 13. letni redni občni zbor. Iz posameznih poročil povzamemo sledeče: Društvo ima sledeče število članov: 1 častnega, 1 ustanovnega, 85 podpornih in 40 rednih. Požarov je bilo 5, 4 vaje. 12. junija 1921 je napravilo društvo svojo vrtno veselico, katera je pa vsled slabega vremena slabo izpadla. Društvo se je udeležilo veselic sosednjih gasilnih društev v Borovnici, Verdu, Horjulu, Vrhniki in Hotederšici. — 2.
decembra lanskega leta smo spremili polnoštevilno k zadnjemu počitku posestnika g. Jakob Ogrina, vlg. Jakca. Bil je od ustanovitve društva podporni član, zatorej se ga bo društvo vedno z hvaležnostjo spominjalo. — Dne 8. in 11. dec. pret. leta je pa društvo vprizorilo v »Sokolski dvorani« in »Rokod. domu« na Vrhniki igro: »Na sodnji dan«, katera je občinstvu ugajala ter smo imeli obakrat natlačeno polni dvorani. Pred igro je govoril tov. Janko Hojan iz Ljubljane času primeren govor, zakar je žel koncem govora splošno odobravanje. Nato je pa deklamirala gdč. Fr. Nagodetova lepo deklamacijo »Gasilcem«, katero je zložil nalašč za to priliko tov. Hojan. — Stanje blagajne je bilo v letu 1921. sledeče: dohodki 51.004 K 46 vin., stroški 36.187 K 76 vin. Prebitek 14.816 K 70 vin., kateri se je sedaj porabil za nove cevi, poleg tega ima pa društvo tudi 20.000 kron dolga na novih ceveh, vijakih in drugem. — Na letošnjem občnem zboru je društvo prevzelo tudi nova pravila, kakoršnja imajo vse v »Jugosl. gasil, zvezi« včlanjena društva. — Sedanji odbor društva je sledeči: načelnik in poveljnik Tomaž Grom; podnačel-nik in povelj, nam. Val. Rode; tajnik Mat. Grom; bla-gajnik Jos. Jereb; odbornika Jakob Mole in Iv. Su-
hadolnik; odbom. namest. Ig. Grom in Jakob Jereb.
—	Računskim pregledovalcem so bili izvoljeni: Iv. Petkovšek, Fr. Mesec in Pavel Kenk. Nadzornik oprave je Mat. Leskovec, trobentač Iv. Nagode 42. — Nadalje so: pri oddelku plezalcev četar Iv. Petkovšek, členar Jakob Jereb, vrstar Pavel Kenk. Pri oddelku brizgalničarjev: četar Jakob Mole, členar Jos. Jereb, vrstar Fr. Rode 57. Pri oddelku varuhov: četar Ig. Grom, členar Iv. Suhadolnik, vrstar Fr. Grom 51. — Društvo je prevzelo v svojo oskrbo tudi vaško knjižnico, katera ima črez 400 knjig. Knjižnica se nahaja pri tov. Iv. Suhadolniku, h. št. 29, kateri tudi izposojuje knjige vsako nedeljo od 12. do 2. pop.
—	Tako sl. občinstvo razvidi iz tega poročila, da naše gasilno društvo dobro deluje. Zato se društvo nadeja, da ga bo občinstvo pri svojem samaritanskem delu vedno radevolje podpiralo. — V prijetno dolžnost si pa društvo šteje, na tem mestu se javno zahvaliti Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Konzervni tovarni in tovarni »Indus« na Vrhniki, tovarnarju g. Josip Jelovšku, gosp. Jos. Lenarčiču, Kmetski in Občinski hranilnici, kateri so nam v tekočem letu priskočili z večjimi podporami na pomoč.
sssšsšssšssšs&ssšsssšsssšssššsš Uganjke. ššsšsšsšššsšsšsissššsšsšsssšsšss
1.	Katere sveče gorijo daljše, debele ali tanke? (Nobene, ker vsake gorijo krajše.)
2.	Čemu so bolhe črne? (Ker so v vedni žalosti za pobitimi sorodniki.)
3.	Ali poznate razliko med sezuvalcem in goslim? (Ne. — Torej pazite kadar kupujete gosli, da se vam sezuvalec ne vrine mesto njih).
4.	Dva očeta in dva sina gresta na lov. Vsi skupaj postrele tri zajce. Ko gredo domov, nese vendar vsak svojega zajca v roki. Kako je to mogoče? (Bili so: stari oče, oče in sin, torej tri osebe).
5.	Šest mož gre v gostilno, a nima noben ne vinarja pri sebi. V gostilni dobro jedo, pijejo in igrajo. Ko gredo domov, ima pa vendar vsak po 200 Kron v žepu. Kako je to mogoče? (Prav lahko: bili so namreč godci.)
6.	Mati in hči imata na konci, sin v sredi, oče pa nikjer. Kaj je to? (Črka i).
7.	Ona je njo ljubila, ona nje ne, ona bi jo pa vendar rada bila imela, a ona tega ni hotela in naposled jo je vendar dobila. Kdo je to? — (Ženska in bolha).
Kako so Vrhničani govorili 1. 1895. o potresu? (Slovensko in nekateri nemško).
9.	Kje se Vrhničani po navadi brijejo? (Po obrazu).
10.	Kaj je zakon? (Zakon je z medom namazan križ, ko se pa med doli poliže — ostane sam križ).
11.	Kaj je 70 letni vdovec, kateri je vzel črez deset let, po smrti svoje žene, za ženo 181etno dekle bre zpremoženja? (On je to kar mu ona skuha).
12.	Kakšne lase so imeli stari Sloveni? (Sive, ali pa nobenih).
Halo k telefonu — Použ kaže rage!
Agitator: Živjo, živjo, očka! — Očka, kam pa greste?
Očka: Gnar nesem u šparkasa.
Agitator: Očka, očka! Nesite gnar k nam ga prav kudu nucama. Pr nas je za ta naj višjega gaspuda pa-stavljen naš znani Jaka. Ta Vam bu dav visoke obresti.
Očka: Tu pa že ne, ta Jaka je pa, kukr ledi ga-varije zadne cajte, dobu ena huda brca, druga ga menda pa še čaka. Veste pa tega Jakata in negov smrdlev ričet paznam že tud več let, sm vad tam iz ta zelene Štajerske. E, imam že bridke Izkušnje: An-krat sm imev neke prhraneneh krajcerjev za na stara leta. Pred let sm pa pršu u roke takelm vagi-tatorjem, ki sa ravn taku slinast guvurl, kukr Vi zdele in so me pregavurl, de sm nesu neke svojih prhran-
ku u falirana Glavna pasajilnca u Jblana, za ta drug pa sm nakupu vojnga pasajilai, vabluval sa mi tud taku kukr Vi gaspud, vad 5 da 6 pracent vabrest. Zde sm pa prav use zgubu in nimam ne kapitala in ne vabrest, zatu mi zdej previsoke obrest več ne diše. —
Agitator: Te, te, te---------
Očka: Veste, gaspud, vad tega cajta naprej, srna se pa usi, pasebn pa Požeri, spametval in ležerna zmire naraunast u vabčinska hranilnca na Vrhnka, ker za use uloge parakuje cela vrhnška saseska z usem premažejnem svojih vabčanov, ki je dons uredn vež stu in stu miljunov. Veste ta hranilnica vabre-stuje vad zde napre tud pa 4 vad tu.
U svojm vadbor ima pa same fajn ledi, ki maje čista prteklast, in sa use čistih rok.
Použ kaže, vadkar je biv vaglfan, usem prlizne-nim vagitaitorjem pasebn pa trebušnim kravjim me-šetarjem in verižnikam svoje rage in bu lezu zmire naravnast u vabčinska hranilnica, ker se mu bi da-padeje ta suh in ta doug gespud kukr pa tist s tre-buham!
Agitator: Te. te, te---------
Očka: Vaprastite, gaspud vagitator, zde sm se pa že zadost nabrav Vaših slin, de bm še laže lezu u vabčinska hranilnca. Adije pa zdrav vastante atka in tud več ne vabrekujte tistga gespuda tam iz Vrhn-ke, de preveč gozde seka in da hadu pije, drgač boste dobi pad nos ana klabasa vad Impeksa.
Agitator: Te, te, te-----------pa zdrav, zdrav,
ostante, te, te, te--------vsak je svoje sreče kovač,
kovači
•UIMMUMMIinHIIIMIIIMIIIMIIIIMIIIHIMIIIHIMMIIMIMiMIIIMIMHtMIIIMIIMMMMIMIMMIMniMIIIMIIMIIIIHMmilMHMnHMHMHIHIII'
Ženitna ponudba.
Na razpolago je ženska v najlepših letih, čedne zunanjosti; le na levo nogo nekoliko šepa. Je ne-omadeževane preteklosti; samo pred enim letom je kupila, vsled tedanje nizke valute, malega kričača. Želi se v svrho ženitve seznaniti z mladeničem ali vdovcem brez otrok* v starosti od 25—35 let, kateri ima posestvo ali kako drugo rokodelstvo. Sem izvež-bana v bolholovju, gnojekidju, molzoslovju in one-gavju. Imam tudi par sto kron premoženja. Le resne ponudbe s sliko je poslati do 31. t. m. na upravo tega lista pod šifro: »Ti boš pa doma ostala.« Tajnost zajamčena!
Iz listnice uredništva. Gospod J. Ogrin iz Kurana! Vašega dopisa z dne 30. junija 1922 za našo prvo številko » Podk uranski h novic« ne moremo objaviti iz sledečih vzrokov. Prvič nam ni mogoče vsega brati, kar ste napisali, drugič nismo vsega razumeli, kar smo mogli brati in tretjič smo se morali smejati nad tem, kar smo mogli brati in razumeti. Vendar, da se ločimo kot prijatelji, Vam svetujemo, da ako hočete v bodoče kaj poslati v naš list,, ravnati se po sledečih navodilih:
Kako pišite? Najprej Vam ni treba poročati nobene novice če se pa katere spomnite, poročajte jo šele črez teden ali 14 dnij, še boljše, ko je že pozabljena. Ne veste, kako so veseli čitatelji in kako duhovito se jim zdi, če kako novico izvedo potem, ko so jo že pozabili. Pač pa iščite osebnosti. Vsakoga, ki Vam ni všeč, dajte brez usmiljenja v list in če je le mogoče, mu kaj žaljivega očitajte ter ga ozmerjajte s primerno psovko. Urednik ima največjo radost, če nastane kaka tožba iz Vašega dopisa in če pravda traja z vsemi pritožbami vred poldrugo leto. Tistih par tisoč kronic, kar taka stvar stane, bodo že pri uredništvu plačali zaradi izrednega užitka, ki ste jim ga naredili. Za Vas v vsakem slučaju ugodno.
Pišite, če le mogoče s svinčnikom. Trud, da bi ga obrezali, si lahko prihranite. Taka pisava je bolj zanimiva. Če pa že morete rabiti črnilo, je dobro, ako držalo narobe pomočite v črnilo.
Veje nikar ne delajte, bi Vas preveč utrudilo. Stavke pišite, kakor ste že navajeni, po pet metrov dolge, da bo urednik ob njih lahko študiral elemente Vaše metrike. Tuje besede so jako dobrodošle, posebno take, ki jih sami ne razumete. Malo spake-drane latinščine in' italijanščine jako poživlja spise. Začnite vedno s srednjim vekom. Pravopisa se držite svojega lastnega. Kako zanimivi so listi, v katerih piše vsak po svoje.
Čistega papirja se izogibljite 1 Po starih dopisnicah lahko pišete počez in potem zopet povprek; od enega ogla do drugega. Pri tem lahko posamezne besede skrajšate. To je silno zabavno za urednike; ti lenuhi bi le visoka politična vprašanja reševali; naj si bistrijo glavo tudi z takimi zagonetkami. Podpisati ge ni treba; naj sami uganejo, kdo je pisal; — Ako greste slučajno v stranišče, poberite tam košček papirja in pišite nanj. Najprvo po polepljeni strani, potem pa še po drugi.
Ko ste napisali svojo stvar, jo potresite s pepelom ali peskom; pivnika ne potrebujete. Naslov naredite nedoločen, da daste prilko za premišljevanje tudi pismonoši. To je šola, ako pismonoša slabo naslovljeno pismo prinese v napačno uredništvo! Fran-kiranje je nepotrebna stvar; uredništva naj plačujejo pošto in kazni za Vaše dopise.
I
Ko ste dopis srečno dovršili, ga vtaknite v žep in nosite štirinajst dni okoli seboj. Med tem se pritožite večkrat, zakaj list ne objavi Vašega dopisa in ko v uredništvu premečejo vse papirje, da dobijo Vaš dopis, ga jim nefrankiranega pošljite. — Pa brez zamere g. Ogrin!
Izdal in založil odbor proštov, gasil, društva na Stari Vrhniki. Natisnil Maks Hrovatin v Ljubljani. — Odgovorni urednik Mat Grom.
Spomnite se
pri porokah, krstih, na polju in v senožeti na pristna, naravna vina, ki Jih dobite po 32—36 kron liter pri
Vrhnika, 178 v Polancovi hiši na Stari cesti. - - -
R. COTIČU
JOSIP NAGODE
kovač na Stari Vrhniki
se priporoča sl. občinstvu za izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor: delo pri novih vozovih, brekih, kočijah itd. Popravlja stare vozove natančno po naročilu. Vse po najnižji ceni!
Na Vrhniki
se še vedno dobi po ceni in .dobro blago na stojnici
trsovine Malavašič.
Moško blago za obleke, črni tuskin, kamgarn, ševjot črn in moder, rujavo in sivo češko blago, močni cajg za obleke, žamet vseh barv. — Lepa izbira za ženske letne obleke, nainovejši vzorci za narodne noše, blago za predpasnike. Ženški ševjot v vseh barvah, različno perilno blago, rujava in bela kontenina, klot črni in barvani. — Vsake vrste rute, šerpe, svilnate in delenaste, volnene in delavniške rute, posteljne odeje, dežnike, izgotovljene moške obleke, spodnje hlače in srajce, kravate in drugo k temu spodajoče blago priporoča:
Fr. In M. Malavašič.
Andrej Dobrovoljc
ključavničar in klepar na Vrhniki
se priporoča cenj. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršujem točno po naročilu in po najnižjih cenah.
Hotko Kranjc Min
priporoča sl. občinstvu: moko, koruzo, otrobe; sploh vse vrste krmila in vse drugo blago katero gospodinje v kuhinji potrebujejo. Po zelo nizkih — cenah! — Pridite in prepričajte se vsi!	—

Najboljšo priliko za štedenje
nudi
na Vrhniki
registrovana zadruga s sedežem v farovžu. Sprejema hranilne vloge, ki so popolnoma varno naložene in jih obrestuje po 3°/0. — Uradne ure vsak dan, razun ponedeljka od 8.—12. ure.
- ssbtsvtsssusxrwam —E—BBMP
300000000000000000000000000000000000,
Slavnemu občinstvu se priporoča
trgovina z mešanim blagom
Tomaž Grom
Stara Vrhnika.
V zalogi vse potrebščine, katere kuharice v kuhinji potrebujejo. Na prodaj več sto zabojev od tobaka, kateri se lahko porabijo za prevažanje in pakovanje vsakovrstnih predmetov. — Letos kažejo prav lepo slive (češplje). Kdor jih bode imel kaj naprodaj naj se oglasi v jesen! pri meni. Plačujem vedno najvišje cene. — Zaboji od tobaka naprodaj po lastni ceni!
o o o o o o o o o
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
lli! Diajte otrok sil. lastpožari omejilo!
Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
v UubUani, Danajsko cesta štev. 17.
Sprejema zavarovanja proti požarnim škodam: 1. raznovrstne stavbe, 2 vse premično blago, poljsko orodje in enako, 3. vse poljske pridelke, žito in krmo, 4. zvonove proti prelomu in 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje ozir. doživetja. — Varnostni zaklad in udnine so poskočile koncem leta 1921. na 4,623 076 v požarnem oddelku, ter 2,878.503 v življenskem oddelku. — Zavarovano je pa za K 996,988.112 v požarnem in za K 34,502.222 v življenskem oddelku. — Tedaj čim večje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tem bolje bo rastel zaklad. Ponudbe in pojasnila dajejo ravnateljstvo in glavna zastopstva v Celju, Zagrebu, Sarajevu, Splitu, Osjeku in Samboru, kakor tudi po vseh župnijah nastavljeni poverjeniki.
Lesna trgovina
Franc Krašovec
Vrhnika, Nova vas
se priporoča v nakup:
okroglega,
rezanega in tesanega lesa,
stoječa drevesa in cele gozdove.
Prodaja: okrogel, rezan in tesan les.
— Na debelo in drobno! — Po dnevnih cenah.
i

r
Posestniki, kateri imate na prodaj les kakor: okrogli, rezan ali tesan, stoječa dre-uesa i. t. d. oglasite se pri
Franc Rode-tu
na Stari Urhniki
kateri plačuje uedno naj-uišje cene. Prodaja rezan in tesan les. Ha debelo. —
Ha drobno. — Po ugodnih ...... cenah.........
________________________ I
Ljubljana, Grubarjeuo nabrežje št. 8.
Telefon 4ZG.

Preuzame usa zidarska in druga staubna dela. — daja strokouna mnenja, izursuje načrte in proračune.
Delo solidno.
Primerno nizke cene.
i.