141 farm vestn 2022; 73
INZULINI ZA
ZDRAVLJENJE
SLADKORNE
BOLEZNI –
NOVOSTI IN
POSEBNOSTI
INSULINS FOR ThE
TREATMENT OF
DIABETES –
NOVELTIES AND
SPECIAL FEATURES
AVTORICA / AUThOR:
doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec.
Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, 
Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: alenka.kovacic@sb-ms.si
POVZETEK
Razvoj novih izboljšanih analogov inzulina s prilago-
jeno farmakokinetiko je v zadnjih letih izboljšal nad-
zor glikemije in predstavlja pomemben klinični
napredek pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 1 in
tipa 2. Novejši dolgodelujoči inzulinski analogi imajo
zelo stabilen farmakokinetični profil delovanja in
zmanjšujejo pojavnost hipoglikemije, zlasti nočne hi-
poglikemije. Z uporabo ultrakratkodelujočih inzulin-
skih analogov je mogoče znatno zmanjšati zvišanje
koncentracije glukoze po obroku. Za zdravljenje
sladkorne bolezni so trenutno na voljo številni kratko
delujoči in dolgodelujoči analogi inzulina, ki v primer-
javi s klasičnimi oblikami bistveno bolje posnemajo
fiziološki profil izločanja inzulina. Pri predpisovanju
novejših generacij inzulina je potrebno upoštevati
omejitve predpisovanja.
KLJUČNE BESEDE: 
aplikacija inzulina, aspart, degludek, glikemija, glu-
lisin
ABSTRACT
The development of improved insulin analogues
with modified pharmacokinetics has improved glu-
cose control in recent years and represents signifi-
cant clinical advances in the treatment of diabetes
type 1 and type 2. Newer long-acting insulin ana-
logues have a prolonged and flat time-action profile
with reduced rate of hypoglycaemia, especially noc-
turnal hypoglycaemia. By using ultra-fast insulin
analogues, postprandial glucose elevations can be
significantly reduced. There are currently a number
of short-acting and long-acting insulin analogues
available for the treatment of diabetes that mimic
the physiological secretion of insulin better than
conventional insulins. Many new insulin analogues
are available, but prescribing restrictions must be
taken into account when prescribing newer gener-
ations.
KEy WORDS: 
insulin administration, aspart, degludek, glycemia,
glulisine
S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
Zadnjih 20 let smo bili priča izjemnemu napredku pri zdrav -
ljenju z inzulinom, od začetnih surovih, a vendar življenjsko
pomembnih izvlečkov živalskega inzulina do novih analogov
1UVOD 
Od odkritja in prve klinične uporabe v dvajsetih letih prejš -
njega stoletja je inzulinska terapija spremenila zdravljenje
in naravo poteka sladkorne bolezni tipa 1 in tipa 2 (1).
142 farm vestn 2022; 73
krvnega sladkorja (3). Z različnimi tehnološkimi pristopi je
možno spremeniti farmakokinetično-farmakodinamski profil
delovanja inzulina, npr. prilagoditi čas delovanja inzulina ali
hitrost nastopa učinka (3).
2VrstE inzUlinOV 
Najprej so razvili kratko-, navadno-, srednje- in dolgodelu-
joče inzuline posamezno ali v zmeseh, ki delno posnemajo
fiziološko farmakokinetiko endogenega inzulina in ohranjajo
normoglikemijo skozi daljši čas. Preglednica 1 prikazuje
posamezne vrste inzulinov glede na čas začetka delovanja
inzulina (4, 5). 
Inzulini so lahko enokomponentni ali dvokomponentni oz.
mešani, ki jim pravimo tudi dvofazni. Pri dvofaznih inzulinih
sta v istem peresniku ali vložku, v vnaprej določenem raz-
merju, združena kratkodelujoči inzulin in srednjedolgode-
lujoči inzulin. Delež kratkodelujočega inzulina v posamez-
nem peresniku je lahko 25 %, 30 % ali 50 %. Prednosti
uporabe dvofaznega inzulina sta predvsem enostavnejši
odmerna shema in uporaba, saj je potrebno manjše število
aplikacij. Posledično je tudi možnost za napake pri od-
merjanju manjša. Slabost uporabe dvofaznega inzulina pa
je predvsem v tem, da ne omogoča najoptimalnejšega na-
čina zniževanja glukoze v krvi kot npr. uporaba ločenih
oblik inzulina (3, 4). 
Slabosti običajnega humanega inzulina sta predvsem pre-
počasen nastop učinka in predolg čas delovanja. To po-
meni, da zgodnji postprandialni hiperglikemiji sledi pove-
čano tveganje za hipoglikemijo že pred naslednjim
obrokom. Podobno srednjedolgo- in dolgodelujoči inzulini
ne morejo vzdrževati stabilne plazemske koncentracije in-
zulina skozi daljši čas (2). Zato so v zadnjih letih razvijali
predvsem analoge inzulina, pri čemer naj bi eni imeli hiter
nastop delovanja, drugi pa predvsem dolg čas delovanja
z minimalnim nihanjem v koncentraciji inzulina skozi daljši
čas. To dvoje zagotavlja, da je koncentracija glukoze v krvi
čim daljši čas dneva v normalnem območju (2). 
Novosti v zadnjih letih so tako predvsem ultradolgodelujoči
inzulini in kratkodelujoči inzulini (oz. ultrakratkodelujoči in-
zulini). Slika 1 prikazuje koncentracijski profil različnih inzu-
linov v plazmi od vbrizganja in čez dan (3, 6–8).
Nekateri izmed inzulinov imajo v Sloveniji omejitve predpi-
sovanja. Izven teh omejitev lahko zdravnik določen inzulin
predpiše le, kadar iz zdravstvenih razlogov enakovredno
humanega inzulina (1). Razvoj novih analogov inzulina s
prilagojenima farmakokinetiko in farmakodinamiko je v zad-
njih letih izboljšal urejenost glikemije in predstavlja pomem-
ben klinični napredek pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa
1 in tipa 2 (1).
Inzulin je človeški peptidni hormon, ki so ga odkrili leta
1921. Uravnava anabolno-katabolne poti ogljikovih hidra-
tov, beljakovin in maščob (2). Za namen zdravljenja je inzulin
lahko živalskega izvora – pridobljen iz prašičje ali goveje
trebušne slinavke, human – izdelan s tehnologijo rekombi-
nantne DNA, kemijsko modificiran živalski inzulin ali pa gre
za analoge inzulina s spremenjenim aminokislinskim za-
poredjem (2).
Poznamo različne vrste inzulinov, ki se med seboj razlikujejo
glede na 1) čas začetka delovanja inzulina v telesu, t. i.
čas, ki je potreben, da inzulin z mesta aplikacije prispe v
kri in začne delovati, 2) čas največjega delovanja inzulina v
telesu, t. i. čas, ko inzulin v telesu doseže največji učinek,
in 3) čas trajanja delovanja inzulina, ki opisuje časovno ob-
dobje, v katerem posamezni inzulin vpliva na zniževanje
IN
Z
U
LI
N
I Z
A
 Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 S
LA
D
K
O
R
N
E
 B
O
LE
Z
N
I –
 N
O
V
O
S
TI
 IN
 P
O
S
E
B
N
O
S
TI
ALI STE VEDELI?
• V letu 2021 smo praznovali 100 let od odkritja inzu-
lina. V tem času je inzulinska terapija rešila življenje
več milijonov ljudi po vsem svetu.
• Ime inzulin izhaja iz latinske besede insula, ki pomeni
otok. Nanaša se na Langerhansove celice, ki jim
pravimo Langerhansovi ali pankreasni otočki. Le-ti
so skupki celic v trebušni slinavki, ki izločajo hormone
neposredno v krvni obtok. Celice beta v Langerhan-
sovih otočkih izločajo inzulin, le teh je med 65 in 
80 %. Ostalo so še celice alfa, ki proizvajajo gluka-
gon, celice delta, ki prozvajajo somatostatin, celice
PP, ki proizvajajo pankreatični polipeptid, in celice
epsilon, ki proizvajajo grelin. 
• Glavna prednost dolgodelujočih analogov inzulina v
primerjavi s humanimi srednjedolgodelujočimi inzulini
je manjše tveganje predvsem za nočne hipoglikemije
ter manjši prirastek telesne mase.
• Prednost pri ultrakratkodelujočih inzulinih je, da ča-
kanje z obrokom po aplikaciji ni potrebno (najboljši
učinek na glikemijo imajo, če jih apliciramo 10 do 15
min pred obrokom), medtem ko je treba pri humanih
kratkodelujočih inzulinih obrok odložiti za 30 do 45
minut. Ultrakratkodelujoči inzulini imajo prav tako
boljši vpliv na postprandialno glikemijo in manjše tve-
ganje postprandialnih hipoglikemij.
zdravljenje ni mogoče z drugim zdravilom, ki omejitve pred-
pisovanja nima (9). Dolgodelujoči inzulin glargin je tako na
voljo le za bolnike s sladkorno boleznijo, ki imajo pogoste
hipoglikemije ob zdravljenju z bazalnim humanim inzulinom
ali detemirom. Za inzulin detemir velja omejitev predpiso-
vanja le za bolnike s sladkorno boleznijo, ki imajo pogoste
hipoglikemije ob zdravljenju z bazalnim humanim inzulinom
ali glarginom. Ultradolgodelujoči inzulin degludek se lahko
predpiše le za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa
2, ki imajo pogoste hipoglikemije kljub zdravljenju z inzuli-
nom NPh (nevtralni protaminski hagedorn, izofanski inzu-
lin), glarginom in detemirom (4). 
V Sloveniji sta dostopni tudi dve kombinaciji agonista GLP-
1 (glukagonu podoben peptid-1) z inzulinom, in sicer lira-
glutid z inzulinom degludek in liksisenatid z inzulinom glar-
gin. Kombinacije inzulina in agonista GLP-1 imajo v Sloveniji
143 farm vestn 2022; 73
S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
Preglednica 1: Vrste inzulinov. 
Table 1: Types of insulins.
Vrsta inzulina (atc)
Učinkovina
delovanje, kombinacija
Čas delovanja 
začetek/vrh/trajanje
Inzulini s hitrim
delovanjem
(A10AB)
humani inzulin
kratkodelujoči
30 min/1–4 ure/do 9ur
inzulin lispro
ultrakratkodelujoči (lispro)
15 min/0,5–2 ure/2-5 ur 
inzulin aspart
ultrakratkodelujoči (aspart)
15 min/1–3 ure/3-5 ur
inzulin glulisin
ultrakratkodelujoči
15 min/1 ura/2–3 ure
Inzulini s srednje
dolgim delovanjem
(A10AC)
humani inzulin
srednjedolgodelujoči
1–1,5 ure/2–6 ur (4–12)/do 20 (24) ur
inzulin lispro
dvofazni (lispro + lispro-protamin)
15 min/0,5–12 ur/do 18 ur
Inzulini z
dolgotrajnim
delovanjem, s
takojšnjim učinkom
(A10AD)
humani inzulin
dvofazni (30 % inzulin + 70 % inzulin izofan)
30 min/2–8 ur/do 24 ur
inzulin lispro
dvofazni (25 % lispro + 75 % lispro-protamin)
dvofazni (50 % lispro +50 % lispro-protamin)
15 min/0,5–1,5 ur/do 18 ur
Inzulin aspart
dvofazni (30 % aspart+70 % aspart-protamin)
inzulin aspart
dvofazni (50 % aspart+50 % aspart-protamin)
15 min/1–4 ur/do 24 ur
Inzulini z
dolgotrajnim
delovanjem
(A10AE)
Inzulin glargin
dolgodelujoči
1 ura/brez vrha/do 24 ur
Inzulin detemir
dolgodelujoči
1 ura/brez vrha/do 24 ur
Inzulin glargin U300
ultradolgodelujoči
1 ura/brez vrha/do 36 ur
Inzulin degludek
ultradolgodelujoči
1 ura/brez vrha/več kot 42 ur
omejitev predpisovanja, in sicer le za zdravljenje odraslih
bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, ki imajo indeks telesne
mase enak ali višji od 30 kg/m2, pri katerih raven glukoze
v krvi ni zadostno nadzorovana s kombinacijo peroralnih
antihiperglikemičnih zdravil in agonistov receptorjev GLP-
1 ali s kombinacijo peroralnih antihiperglikemičnih zdravil
in inzulina (4).
3DElOVanjE različnihinzUlinOV
Proizvodnja inzulina v trebušni slinavki sledi osnovnemu
vzorcu, kjer se bazalne ravni inzulina izločajo v obdobjih
na tešče ali pa s prandialnim zvišanjem inzulina, ki je po-
vezano z zaužitjem hrane. Cilj inzulinske terapije pri bolnikih
s sladkorno boleznijo je čim bolj posnemati endogeni vzo-
rec izločanja inzulina, ne da bi pri tem povzročali hipogli-
kemijo (10).
Na doseganje tega cilja vpliva več lastnosti dolgodelujočih
bazalnih inzulinov, pri čemer sta predvsem pomembni ena-
komerna koncentracija učinkovine s čim manj nihanji (»od-
sotnost vrhov«) ter trajanje delovanja ≥ 24 ur. Dolgodelujoči
bazalni inzulini so temeljna terapija bolnikov s sladkorno
boleznijo tipa 1 in napredovalo obliko sladkorne bolezni
tipa 2. Uveljavljeni dolgodelujoči bazalni inzulini, ki so na
voljo v Združenih državah in Evropi, vključujejo inzulin glar-
gin 100 enot/mL in inzulin detemir, ki imata podoben vpliv
na urejenost glikemije kot srednjedolgodelujoči nevtralni
protaminski inzulin izofan, vendar z manjšo pogostostjo
hipoglikemij (10).
Novejši inzulinski pripravki, ki so na voljo, vključujejo in-
zulin glargin 300 enot/mL in ultradolgodelujoči inzulin
degludek. V razvoju pa je še nov bazalni inzulin peglispro.
Ti novi inzulini kažejo različne farmakokinetično-farma-
kodinamične profile, skupno vsem pa je daljše trajanje
delovanja (> 24 h) v primerjavi z inzulinom glarginom 100
enot/mL ali detemirjem, kar lahko vodi do pričakovanih
koristi (10). Izboljšane farmakokinetične in farmakodina-
mične lastnosti novejših dolgo- in ultradolgodelujočih ba-
zalnih inzulinov se klinično izražajo pri bolnikih predvsem
z bolj konstantno ravnjo inzulina v krvi v 24 urah z mini-
malnimi nihanji, z zmanjšanim tveganjem za nočne hipo-
glikemije in z večjo prilagodljivostjo pri odmerjanju. Vse
144
IN
Z
U
LI
N
I Z
A
 Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 S
LA
D
K
O
R
N
E
 B
O
LE
Z
N
I –
 N
O
V
O
S
TI
 IN
 P
O
S
E
B
N
O
S
TI
farm vestn 2022; 73
Slika 1: Koncentracijski profili različnih vrst inzulinov v plazmi (3, 6–8).
Figure 1: Concentration profile of different type of insulins in plasma (3, 6–8).
to je pomembno upoštevati pri izbiri odmerjanja bazal-
nega inzulina (11). 
4pOsEbnOsti pri DajanjUinzUlinOV 
Inzulin je potrebno aplicirati subkutano (izjema so hospita-
lizirani bolniki na intravenski parenteralni prehrani). V pov-
zetkih glavnih značilnosti zdravila (SmPC) pri inzulinih je
najpogosteje navedeno, da odmerjanje določi zdravnik
glede na potrebe bolnika. Načeloma srednjedolgo-, dolgo-
in ultradolgodelujoče inzuline odmerjamo enkrat na dan,
in sicer kadar koli, vendar vsak dan ob istem času. hitro
delujoče inzuline odmerjamo večkrat dnevno, za najopti-
malnejše delovanje jih svetujemo do pol ure pred obrokom
(12). Farmacevtske oblike z inzulinom vsebujejo večinoma
ali nevtralno raztopino ali suspenzijo inzulina s cinkom pri
koncentraciji približno 100 enot/mL (2). Posledično je v
vseh osnovna enota heksamerni inzulin (2). Po subkutanem
injiciranju običajnega inzulina se heksameri disociirajo na
dimere in monomere, ki se absorbirajo (12). 
Podaljšano sproščanje inzulina dosegamo na različne na-
čine, npr. z dodajanjem protamina, dodajanjem cinkovih
ionov k raztopini heksamerov itd. (2). Pri samem delovanju
inzulina je predvsem zaradi heksamerne oblike zakasnjen
dvig koncentracij inzulina v krvnem obtoku, kar povzroči
potrebo po injiciranju vsaj 30 minut pred obrokom, da naj-
bolje pokrijemo glikemične spremembe po obroku. Ta čas
injiciranja pred obrokom je težaven za mnoge posameznike
s sladkorno boleznijo. Poleg tega trajanje delovanja obi-
čajnega inzulina presega trajanje postprandialnega dviga
glukoze, opaženega po večini obrokov, zlasti obrokov, ki
ne vsebujejo veliko ogljikovih hidratov in maščob. To lahko
povzroči hipoglikemijo nekaj ur po jedi, kar lahko prepre-
čimo s prigrizkom (12).
Inzulin injiciramo subkutano v trebušno steno, stegno, nad-
laket, deltoidni ali glutealni predel. Znotraj istega predela je
treba mesta injiciranja vedno menjavati, da zmanjšamo
tveganje za lipodistrofijo in kožno amiloidozo (4). Za injici-
ranje bolnik uporabi postopek, ki ga je svetoval zdravnik
ali medicinska sestra in kot je opisan v priročniku injekcij-
skega peresnika. Igla mora ostati pod kožo vsaj šest se-
kund (bolniku povemo, da naj šteje počasi do šest). Bolnik
po vbodu drži potisni gumb povsem pritisnjen, dokler igle
ne izvleče iz kože. To zagotovi pravilno odmerjanje in
zmanjša možnost, da kri preide v iglo ali rezervoar z inzu-
linom. Po vsakem injiciranju mora bolnik iglo odstraniti in
zavreči, zdravilo pa shraniti brez nameščene igle. V na-
sprotnem primeru lahko tekočina izteka, to pa lahko pov-
zroči netočno odmerjanje (4). 
V navodilih za uporabo posameznega inzulina je večinoma
slikovno in po korakih bolnikom primerno obrazloženo pra-
vilno injiciranje. To je zelo pomembno, saj v diabetološki
ambulanti, kjer poteka edukacija bolnikov, bolniki še ne
vedo, kaj vprašati. Veliko vprašanj in nejasnosti se pojavi
kasneje doma, ob prvi samostojni uporabi inzulina.  
5nOVOsti pri zDraVljEnjU zinzUlini 
Cilj pri novih formulacijah inzulina za obvladovanja sladkorne
bolezni ostaja še vedno boljše obvladovanje glikemije, ven-
dar je treba ob tem hkrati zagotavljati klinično varnost in
učinkovitost. Široka dostopnost kontinuiranega merjenja
ravni krvnega sladkorja že sedaj omogoča podrobnejšo
analizo učinkov inzulina. To omogoča boljšo oceno, ali novi
inzulini res dosegajo bolj optimalen nadzor nad glikemijo,
poleg nižjih vrednosti hbA1c (glikiran hemoglobin), ki je še
vedno eden glavnih kazalnikov urejenosti glikemije tako v
znanstvenih raziskavah kot v regulativi (13).
hkrati smo priča hitremu razvoju na področju medicinskih
pripomočkov, kot je razvidno iz primera odobritve hibridne
zaprte zanke (npr. MiniMed 670G, Medtronic) pri ameriški
Agenciji za hrano in zdravila (FDA) septembra 2016, ki je
farmakološki napredek, ki naj bi omogočil razvoj sistemov
črpalk z zaprto zanko (t. i. umetna trebušna slinavka). Si-
stem sestavljajo inzulinska črpalka, senzor za merjenje glu-
koze v medceličnini in algoritem za določanje dovajanja
inzulina na podlagi izmerjenih ravni glukoze v podkožnem
tkivu. Tako sistem v »samodejnem načinu« prevzame nad-
zor nad dovajanjem inzulina s t. i. »mikrobolusi«, ki nado-
mestijo prejšnje klasične bazalne odmerke. hkrati inzulin
morda ne bo več edino odobreno zdravilo za zdravljenje
sladkorne bolezni tipa 1, saj je sotagliflozin (Lexicon®, Sa-
nofi), ki je novo peroralno antidiabetično zdravilo, dosegel
uspeh v več kliničnih preskušanjih faze III. Sotagliflozin naj
bi bil namenjen za dopolnilno zdravljenje sladkorne bolezni
tipa 1 po vsem svetu, kar bi lahko pomembno vplivalo na
način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1 v prihodnosti
(13). 
Tudi v Sloveniji je prišel na trg prvi prandialni inzulin novejše
generacije, in sicer hitrodelujoči inzulin aspart (Fiasp®, No-
145 farm vestn 2022; 73
S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
voNordisk). Potem ko so regulatorni organi v začetku leta
2017 odobrili ultrahitrodelujoči inzulin aspart, so ga aprila
uvedli v Kanadi, Nemčiji in Združenem kraljestvu in kmalu
po tem je bil dostopen v večini evropskih držav. Kar zadeva
dolgodelujoče analoge, so bili v zadnjih letih predstavljeni
dokazi o njihovi učinkovitosti pri zmanjševanju tveganja za
nastanek hipoglikemije z ultradolgodelujočima inzulinoma
Toujeo® (Sanofi) in Tresiba® (NovoNordisk) (14). Novejši
dolgodelujoči inzulinski analogi imajo zelo stabilen farma-
kokinetični profil in zmanjšujejo pojavnost hipoglikemije,
zlasti nočne hipoglikemije, celo bolj kot dolgodelujoči in-
zulinski analogi prve generacije (14). Z uporabo ultrahitrih
inzulinskih analogov pa je mogoče znatno zmanjšati zvi-
šanje glukoze po obroku, kar vodi v boljši nadzor glikemije
pri pacientih po obrokih. Prihodnji razvoj se osredotoča na
nadaljnje skrajšanje nastopa učinka prandialnih inzulinov s
hkratnim krajšanjem časa delovanja ter na drugi strani še
bolj podaljšanim delovanjem dolgodelujočih analogov in-
zulina (14).
6sklEp  
Inzulinska terapija je zgodovinsko spremenila zdravljenje
sladkorne bolezni in pri sladkorni bolezni tipa 1 ter napre-
dovali sladkorni bolezni tipa 2 še vedno ostaja temelj zdravl-
jenja. Za zdravljenje sladkorne bolezni so trenutno na voljo
številni kratkodelujoči in dolgodelujoči analogi inzulina, ki
bolje posnemajo fiziološko izločanje inzulina kot običajni
inzulini. Težava inzulina je, da okoli njega ostaja veliko mitov,
ovir in strahov. Terapija z inzulinom je bolj zapletena kot z
večino drugih zdravil, posledično znova in znova iščejo
oblike inzulinov, ki bi olajšale uporabo inzulina pacientom,
s tem pa omogočile tudi dobro urejenost glikemije. V zad-
njih letih je torej področje novih inzulinov in inzulinske tera-
pije še vedno predmet številnih raziskav, vendar moramo
ta potencialni napredek spremljati tudi z vidika zagotavljanja
širše dostopnosti in cenovne sprejemljivosti. 
7litEratUra 
1. Borgono CA, Zinman B. Insulins: past, present, and future.
Endocrinol Metab Clin North Am. 2012 Mar;41(1):1-24.
2. Kristl J. Inzulini. In: Štrukelj B, Kos J, editors. Biološka zdravila:
od gena do učinkovine. 1st ed. Ljubljana: Slovensko
farmacevtsko društvo; 2007. p. 338-65.
3. Lunder M. Vrte inzulinov. [Cited 2022 Feb 20]. Available from:
https://sladkorna.si/inzulin-in-zdravila/vrste-inzulinov/
4. Povzetki glavnih značilnosti zdravil. Centralna baza zdravil.
[Cited 2022 Mar 5]. Available from: http://www.cbz.si/
5. Roselli JL. Archer SN, Lindley NK, Butler LM. U300 Insulin
Glargine. J Pharm Technol. 2015 Oct; 31(5): 234–242.
5. Hirsch IB. Insulin analogues. N Engl J Med. 2005 Jan
13;352(2):174-83.
6. Flood TM. Appropriate use of insulin analogs in an increasingly
complex type 2 diabetes mellitus (T2DM) landscape. J Fam
Pract . 2007 Jan;56(1 Suppl):S1-S10; quiz S11-2.
7. Becker RHA, Dahmen R, Bergmann K, Lehmann A, Jax T,
Heise T. New insulin glargine 300 Units · mL-1 provides a more
even activity profile and prolonged glycemic control at steady
state compared with insulin glargine 100 Units · mL-1. Diabetes
Care. 2015 Apr;38(4):637-43.
8. Zdravila in živila za posebne zdravstvene namene na recept.
[Cited 2022 Mar 6]. Available from:
https://partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdravila_in_zivila_z
a_posebne_zdravstvene_namene/predpisovanje_in_izdajanje/zd
ravila_in_zivila_na_recept
9. Pettus J, Santos Cavaiola T, Tamborlane WV, Edelman S. The
past, present, and future of basal insulines. Diabetes Metab Res
Rev. 2016 Sep;32(6):478-96.
10. Goldman J, Kapitza C, Pettu J, Heise T. Understanding how
pharmacokinetic and pharmacodynamic differences of basal
analog insulins influence clinical practice. Curr Med Res
Opin. 2017 Oct;33(10):1821-1831.
11. Weinstock RS. General principles of insulin therapy in diabetes
mellitus. UpToDate. [Cited 2022 Mar 6]. Available from:
https://www.uptodate.com/
12. Danne T, Heinemann L, Bolinder J. New Insulins, Biosimilars,
And Insulin Therapy. Diabetes Technology & Therapeutics. Vol
20, Supplement 1, 2018.
13. Ehren M, Klein H. Insulin therapy – new insulin analogues.
Internist (Berl). 2019 Sep;60(9):887-894.
146
IN
Z
U
LI
N
I Z
A
 Z
D
R
A
V
LJ
E
N
JE
 S
LA
D
K
O
R
N
E
 B
O
LE
Z
N
I –
 N
O
V
O
S
TI
 IN
 P
O
S
E
B
N
O
S
TI
farm vestn 2022; 73