ftarfM/ j* nJtdJw, $mL MtNJffi)y £L rmbjjvJxrtüQ.- MJjfjZsO/ i/tcvrfluccr JurcuojfH- rtxlo- jvuA,-h. jsuwsiLÀs ŽfVtfi *lalfxoò&cjt,. 3nrvl4, rmL JL -54- Jop svxd*'. MIAMA/ MAMA/ *MSW /%Ajm/> VtcLAfX kt J/imA*. vicu^ßl/ m» /BI/ AaU M/ Wvv*. ■ r oK«j^/TrvvTrYvx/ ^ /sro&j cM-otjola/. jtJby ^ yirrruxrru /uxdLi Komunisti premalo samokritični Do konca januarja je večina osnovnih organizacij ZK opravila programsko volilne konference, na katerih so komunisti ocenili opravljeno'dejo v preteklih dveh letih, ocenili . družbenoekonomske in politične razmere in izvolili vodstva Osnovnih organizacij za naslednji dve leti. Ko je občinski t komite obravnaval poročilo 6 opravljenih konferencah, je ugotovii, da so v večini primerov bile skrbno pripravljene. Komunisti so sicer kritično ocenili sedanje gospodarske in družbene razmere, pri čemer pa so razloge z? to iskali predvsem v zunanjih 'dejavnikih. * Takšna usmeritev je seveda enostranska, saj ne vodi k učinkovitejšemu razreševanju problemov v prihodnje in,je tudi v neskladju s politiko ZK. V sredinah, kjer je gospodarska situacija ugodna, je ugodna tudi ocena političnih razmer, zadovoljstvo je obarvano preveč subjektivno. Kjer pa so drugače razmišljali, %o komunisti zahtevali večjo aktivnost organizacije in sprejeli tudi konkreten program aktivnosti s posameznimi zadolžitvami. In če bodo še sproti ocenjevali ure-, sničevanje" sprejetih usmeritev, so na pravi poti. Potem večja idejna in akcijska učinkqyitost ZK ne bo več le fraza, ampak praksa, brez katere ni mogoče uresničevati politike ZK. Nadaljnje zmanjševanje osnovnega programa vzgoje in izobraževanja ni več mogoče, posledice, ki bi zaradi tega nastale, bi lahkb bile usodne za vzgo-jnoizobražčvalni sistem, so menili komunisti v osnovnih šolah. Hkrati pa so tudi opozorili na problem ošabnih dohodkov prosvetnih delavcev, ki močno zaostajajo in , ne spodbujajo delavcev za večin boljše delo. Iz ocen .razvoja, delegatskega sistema so razvidne že dalj časa i znane ugotovitve, ki pa so brez konkretnih opredelitev, kako bi stanje izboljšali. Tam, kjer so delovanju delegacij posvečali dovolj pozornosti, tam so tudi rezultati; boljši. Trditve, da delegati nimajo o čem odločati, saj je že vše vnaprej dogovorjeno, niso povsem utemeljene, saj je na sejah skupščin malo razprav in predlogov. Ob tem pa seveda ne gre zanemariti pobude o variantnih predlogih. Predvsem pa bi morali delegacijam (še zlasti za interesne skupnosti) nuditi več pomoči — so menili člani občinskega komiteja. Aktivnost osnovnih organizacij in komunistov je bila v posameznih sredinah različna. Ugotovljeno je bilo, da so v nekaterih organizacijah sekretariati prevzeli vlogo osnovne organizacije, kar je seveda nesprejemljivo. Še bolj kot doslej bo potrebno zaostriti disciplino posameznikov, četudi za ceno izključitve. Najbolj pa se pritožujejo krajevne organizacije in sicer nad komunisti, ki živijo v krajevni Skupnosti, povezani pa Š0 izven njih, čeprav statut jasno opredeljuje, da so komunisti dolžni delovati tam, kjer živijo in delajo. Prav tako je nesprejemlji: vo, da posamezniki odklanjajo dolžnosti, še zlasti tisti, ki nimajo nobenih obveznosti, takšnih komunistov je namreč kar precej. Med njimi so tudi takšni, ki zasedajo oziroma opravljajo odgovorne haloge. Sicer pa bi osnovne organizacije morale vsaj dvakrat letno oceniti aktivnost vsakega posameznega komunista in bi bilo stanje če bi to nalogo redno izvajale, gotovo drugačno oz. boljše. Oceno programsko volilnih konferenc bo obravnavala občinska konferenca na svoji seji marca, seja pa bo tudi osnova za sprejdfn programskih usmeritev za delo v letošnjem letu. jk a IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV (DOBRO OPRAVLJENO PELO ) 'Delovne organizacije zamujajo s plačili Varovanje sistema socialističnega sistema samoupravljanja, učinkovitejše preprečevanje kaznivih dejanj in odkrivanje njihovih storilcev, zboljševanje javnega reda in miru ter prometne varnosti — to so bile dejavnosti, kamor je Peter Soiar lani bila usmerjena dejavnost Postaje milice v Žalcu in njenega oddelka na Vranskem. NI BILO VEČJIH KRŠITEV SISTEMA Kaznivih dejanj s političnim obeležjem delavci Postaje milice lani niso odkrili, obravnavali pa so' nekaj prekrškov. V javnosti je najbolj odjeknila in spodbudila val ogorčenja skrunitev spomenika narodnega heroja Slavka Slandra v Preboldu, vendar po oceni delavcev ni šlo za sovražno dejavnost. Na podiočju varovanja sistema socialističnega samoupravljanja so lani na Postaji milice obravnavali tudi nezakonito posest orožja, streliva in razstreliva, ob tem pa so zasledili tudi dokajšnje mero malomarnosti v nekaterih delovnih organizacijah. Le-te namreč pri svoji dejavnosti uporabljajo razstrelivo, nimajo pa pravšnjega nadzora nad njegovo'uporabo. KRIMINAL UPADA, RASTE MLADOLETNIŠKO PRESTOPNIŠTVO Lani je bilo v žalski občini za 14,5 odstotkov manj kaznivih dejanj kot leto poprej. Skupno so obravnavali delavci 822 kaznivih dejanj s področja klasičnega in pa gospodarskega kriminala. Na Postaji milice ugotavljajo, da v strukturi klasičnega kriminala še nadalje raste število tatvin koles, tatvin z in iz avtomobilov, več je « odvzemov motornih koles itd. Ob tem opozarjajo, da uspehi pri ugotavljanju storilcev še niso zadovoljivi, pogosto tudi za- to, ker ljudje predolgo čakajo s prijavami takšnih ali drugačnih kriminalnih dejanj. Gospodarska kriminala je bilo lani manj kar za 37 odstotkov. Zmanjšalo se je število nekritih čekov, manj je bilo zlorabljanja pooblastil in utaj davkov, pojavljale pa so se nove oblike, kot so grabež, kršitev in zlorabe samoupravljanja. Precejšen je v občini porast mladoletniškega prestopništva, saj so otroci in mladoletniki povzročili 49 odstotkov več kaznivih dejanj kot lani. NAJVEČ KRŠITEV MIRU JE BILO V GOSTILNAH Nekoliko manj je bilo tudi tistih, ki so kalili javni red in mir v žalski občini — 416 prekrškov oziroma 23 odstotkov manj kot leta dvainosemdeset. V več primerih so javni red in mir kalili družinski spori, ni pa bilo večjih množičnih kršitev. Delavci ugotavljajo, da so se pojavila nekatera nova žarišča kršitev, npr. bife na avtobusni postaji, gostišča v Levcu in drugod. Nasploh delavci Postaje milice ugotavljajo, da je bilo največ kršitev storjenih v gostinskih objektih in pod vplivom alkohola. Za večji javni red in mir so na žalski postaji delavci izvajali tudi prijavno-odjavno službo, varovali osebe in objekte ter opravljali druge naloge s tega področja. CESTE SO TERJALE DVANAJST ŽIVLJENJ . V stoosemdesetih prometnih nezgodah je lani v žalski občini izgubilo življenje dvanajst ljudi, 237 pa je bilo poškodovanih. Pomanjkanje goriva in cena le-tega sta sicer zmanjšala število avtomobilov na cestah, vendar je bilo v nezgodah udeleženih več ljudi. V avtomobilih je bilo namreč po več potnikov kot prejšnja leta, večina nezgod pa se je pripetila v času vožnje na delo in iz dela. Nezgodam je najčešče botroval alkohol, pogosteje pa so lani povzročali prometne nesreče kolesarji. Med najbolj črne točke v občini je tudi lani sodila cesta med Arjo vasjo in Titovim Velenjem, razmere pa so se poslabšale tudi na žalski obvoznici (lani dve nezgodi s smrtnim izidom in pet nezgod s poškodbami ter več nezgod z manjšo materialno škodo). Komandir Postajo milica v Žalcu Peter Solar je delo v preteklem letu ocenil takole: Varnostne razmere so se v primerjavi s prejšnjim obdobjem izboljšale. Uspelo nam je zajeziti porast števila kaznivih dejanj, manj je prekrškov javnega reda in miru, manj se je zgodilo tudi prometnih nesreč. S preventivnim delom v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah smo dosegli, da so vsaj malo bolje zavarovali družbeno premoženje, čeprav je škoda ravno pri družbenem premoženju v lanskem letu najbolj porasla. S kaznivimi dejanji je bilo povzročeno čez dve milijardi škode, od tega 1,8 milijarde na družbenem premoženju. Največji delež je tu odpadel na onesnaževanje Savinje, v njej je bila namreč narejena največja škoda. Velik poudarek smo dali preganjanjanju prekrškov, ki nastopajo kot vzroki prometnih nezgod. Opravljali smo selekcijo, ni bila za vsak prekršek predpisana mandatna kazen. V nekaterih primerih smo kršitelje opozarjali, pri drugih (izsiljevanje, aikohol, prevelika hitrost, kar so glavni vzroki nesreč) pa smo odločno ukrepali. Osnovno izhodišče pri našem delu je bilo vključevanje v akcijo NNNP, ker je bila le-ta lani usmerjena tja, kjer je pravzaprav naše delo. Irena Jelen Na eni izmed zadnjih sej so člani izvršnega sveta SO Žaleč obravnavali informacijo o tem, kako so delovne organizacije v občini doslej poravnale obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov, Ugotovili so, da dolgujejo posamezne dejavnosti precejšnje zneske, izjema je le graditev prve etape občinskega plinovoda, kj treba počakati na še neizdelane smernice dolgoročnega programa SR Slovenije, saj bodo občine lahko šele potem sprejele svoje dolgoročne programe, je Zavod za načrtovanje Žalec že sredi intenzivnih priprav, da bi to nalogo čim boljše opravil. Pri tako zahtevni nalogi bodo pri izdelavi programa poleg strokovnih delavcev zavoda sodelovali nekateri reaiiski strokovnjaki, nekaj pa jih bo tudi iz republike — konkretno bo na programu delalo 25 strokovnjakov. Ker zakon o sistemu družbenega planiranja ni podrobno opredelil metodologije za izdelavo dolgoročnih planov razvoja, se je Zavod za načrtovanje lotil priprav za to pomembno nalogo na podlagi lastne metodologije oziroma pripomočkov za pripravo dolgoročnih planskih aktov v občinah, ki sta jih izdelala republiški komite za družbenp planiranje in Zavod SRS za družbeno planiranje. Seveda bo treba sedaj počakati na izdelavo republiških ' smernic, katerim bodo prilagodili svoje deio, pri sami izdelavi programa pa bodo sodelovali tudi s celjsko regijo in sosednjimi občinami. Le tako bo dokument, ki naj bi ga še pred iztekom letošnjega leta sprejela skupščina občine Žalec, dovolj kvaliteten in sprejemljiv. Kot nam je povedal direktor Zavoda za načrtovanje Žalec Stane Lesjak so začetne priprave v naši občini že stekle, vendar ob teh prvih razpravah, ki niso zavzele širšega razmaha, ni bito; konkretnih predlogov in pripomb, ki bi jih lahko vnesli v plan. Sicer pa bi bilo vsako prehitevanje preuranjeno in tega se izdelovalec zaveda. Zavod za načrtovanje bo kot osnovo upošteval že sprejeti prostorski plan žalske občine (iz leta 1978), ki ga bodo novelirali, in druge dokumente, ki so na voljo v žalski občini. Potrebne so tudi temeljite analitične ocene razvojnih možnosti žalske občine za posamezna področja. Na podlagi vseh teh dokumentov in analitičnih ocen bo možno izdelati smernice dolgoročnega razvoja. Da bodo plan kar najbolje uskladili, bo potrebno tesno sodelovanje z republiko, celjsko regijo pa tudi s sosednjimi občinami, zato že obstoja regijska komisija pri svetu osmih občin celjske regije. Veliko skupnih vprašanj je, ki jih bo treba razrešiti s tesnim sodelovanjem — na primer preskrba z vodo, ekološko ravnovesje, agromelioracijski posegi v kmetijski prostor, zaposlovanje itd. Ob tem naj omenimo, da iz žalske občine vsako jutro odhaja na delo v druge občine cca 4500 delavcev. Seveda bodo morale poprej vse organizacije združenega dela pa tudi SIS-i in druge institucije izdelati svoje lastne programe, pri katerih bodo upoštevale materialno osnovo in druge pogoje za nadaljnji razvoj in perspektivno dolgoročno gospodarjenje. Zavod za načrtovanje Žalec kot nosilec izdelave smernic oziroma dolgoročnega programa do leta 2000 ugotavlja, da se osnovni nosilci planiranja v občini do danes niso dovolj odgovorno in zavzeto vključili v dosedanje razprave. Računajo, da bodo razprave zavzele večji razmah in pomen v tekočem letu in to velja tudi za službe SIS-ov in krajevne skupnosti. Če ne bo večjih ovir, bo smernice možno sprejeti v mesecu maju. Razprave bi se potlej vrstile vse do novembra, tako da bi skupščina občine Žalec program lahko sprejela še pred iztekom leta. V dolgoročnem programu razvoja do leta 2000 bo seveda upoštevan dosedanji, razmeroma dinamični razvoj občine. Družbeni proizvod je v obdobju 10 let letno naraščal za 12,8 %. Takšna dinamična rast je dobra osnova za nadaljnji razvoj seveda s upoštevanjem najboljše variante in naravne danosti. Program bo opredelil tudi razvojne perspektive na področju kmetijstva, saj je jasno, da tu še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti za večjo in kvalitetnejšo proizvod- Soseska 5. v Žalcu, za katero je Zavod za načrtovanje Žalec opravil celotni inženiring. , Zavod za načrtovanje Žalec bo prihodnje leto praznoval 10-letnico svojega obstoja. Kljub občasnim težavam, v katerih se je znašel, je v teh letih opravil pomembno delo in s tem upravičil svoje poslanstvo. Na Zavodu je trenutno zaposlenih 20 ljudi. Obseg njegovega dela sega na področje urbanističnega in prostorskega načrtovanja, registriran je za projektiranje visokih in nizkih gradenj, opravlja inženiring od ponudb do nadzora nad gradnjami. Tu je v kratkem času možno dobiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z gradnjami itd. Trenutno je najodgovornejša naloga, ki jo je Zavod prevzel, izdelava dolgoročnega programa razvoja „Žalec 2000". njo. Plan bo upošteval politiko rđzvoja na področju dejavnosti, ki so skupnega pomena, pa tudi možnosti prestruktuiranja gospodarstva (študija je zaupana Inštitutu za ekonomiko pri Ekonomski fakulteti Ljubljana). V plan bo zajet celotni socialni in ostali razvoj, dalje bo obdelana kadrovska struktura, zdravstvo, otroško varstvo, šolstvo, izobraževanje itd. Glede načrtovane stanovanjske izgradnje in nasploh gradnje je treba poudariti, da bodo izvzeta najboljša zemljišča, ki so namenjena kmetijski proizvodnji. V dokumentu bo obdelan demografski razvoj občine. Občina Žalec je štela ob zadnjem popisu 37.107 prebivalcev, leta 2000 pa naj bi jih štela 44.500. Zanimiv je tudi podatek, da se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo število kmečkega prebivalstva od 23 na 12 %. V tem obdobju je namreč prihajalo do močnejšega odliva v mesta in druge industrijske kraje, v naslednjem obdobju pa takšnega odliva prebivalstva ni pričakovati še zlasti zato ne, ker dobiva kmetijska proizvodnja oziroma pridelovanje hrane vse večjo veljavo. Plan bo temeljito obdelal tudi vprašanje komunalne in infrastrukturne ureditve v občini. Gre za posodabljanje cestnega omrežja, za večjo varnost na cestah, pri čemer so upoštevane tudi varnostne naprave na prehodih čez železnico. Železniška proga Celje—Titovo Velenje bo elektrificirana z uvedenim daljinskim upravljanjem, načrtuje se izboljšanje PTT linij, razširitev železniške postaje Žalec in Polzela, ureditev avtobusnih postajališč v Levcu in na Bregu pri Polzeli itd. V našem sestavku smo zgolj bežno nanizali, kaj bo vsebovaj dolgoročni plan Žalec 200tC vsekakor pa bo to pomemben dokument, saj bo osnova za nadaljnji razvoj občina Žalec. L. T. Teje bib velika zgodovina Ob cesti proti Ubo]am stoji lična hiša. Na njej na piše, da tu živi podpisnik Fronte delovnega ljudstva za kmečki živelj, niti aktivist, ki je v vojni vihri med drugim deloval v Lackovem odredu na Pohorju-Jože Sevčnikar, predvojni komunist in eden najstarejših še živečih članov prvega pevskega zbora Delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Uboj. Jože se je rodil leta 1911 v Dobriši vasi. Bil je sin kmečkih staršev, s kmetije pa ga je pot vodila v uk k mojstru Lorberju. „Tam je bil mojster, ki nas je stalno pretepal, zato sem odšel od tam," se ie spominjal. 1931 ga je pot zanesla v libojski rudnik, kjer je že kmalii pričel sodelovati z rdečimi in tudi postal član Komunistične partije. „Veste, to je bila velika zgodovina," je pribil Jože, ko se'je razgovoril o tistih časih., ko je kot mladenič skupaj z Albinom Vipotnikom-Strgarjem, Rudijem Cilenškom in drugimi sanjal o lepšem, pravičnejšem svetu. Nekaj let pred vojno vihro je moral Jože na služenje vojaškega roka v Niš, kjer je prebil dobrih devet mesecev. Ko se je vrnil, so se zanj pričeli težki dnevi." Bil sem slabo zapisan pri takratnih oblasteh, ker sem • sodeloval z rdečimi," je razložil in dodal, da zaradi tega zanj ni bilo službe. Poslej je živel od dela na kmetiji, raznašal je Ljudsko pravico, pa Mlada pota, pomagal pa je tudi pri regulaciji Savinje. To je njegov boj za lepši jutri le še podžigalo. „Veste," se je spominjal, „dvaintridesetega sem moral spremljati Miha Marinka na škobernetov hrib, kjer so imeli sestanek. Pričakal sem ga v Petrovčah, v gumbnici sem imel zataknjen rdeč nagelj. Jaz rdečega, Miha pa belega," je vlekel spomine na dan. Razmere doma so bile čedalje težavnejše, v svetu pa so že rožljali z orožjem. Malo je manjkalo, da ni Jožeta pot takrat zanesla v Španijo, med tamkaj zbrane napredne ljudi. „Prijavil sem se že za Španijo," je povedal in še dodal,"da so takrat dobili komünisti drugo nalogo — zanetiti upor v Savinjski dolini. Za to je bil že čas, saj je tudi ha našem ozemlju takrat že odmeval topot okupatorskih škornjev. Toda bilo je drugače, kot so prvotno predvidevali. „Enainštiridesetega so me poklicali v Ivanjico. Rečeno je bilo, da gremo na orožne vaje, v resnici pa so nas zaprli v tamkajšnje taborišče. Trinajst nas je bilo, Savinjčanov. Pa ne za dolgo. Iz Ivanjice je Jože odšel v Slavonsko Pože-go, pa naprej proti Makedoniji. Nekaj časa je med vojno preživel po taboriščih, triinštiri- SPOMINI NA MLADOST V SAVINJSKI DOLINI Že pred štirimi leti je izšla druga izdaja izredno zanimive knjige z naslovom „Neizpodbitna znamenja spremembe". Knjigo je napisal znani švicarski zdravnik, nevropsiholog dr. Paul Pariti in je posvečena v glavnem Polzeli, Gori Oljki, Novemu Kloštru, Šempetru, Gotovljam . . Pisec se je rodil leta 1916 v Novem Kloštru, katerega lastnik je bil njegov oče od leta 1901. Paul je maturiral v Gradcu, kjer je začel študirati medicino, študij pa nadaljeval v Zagrebu in v Zürichu, kjer je leta 1943. promoviral. Leta 1944 sta se z ženo Goldy Parin-Matthey, ki je tudi zdravnica in je bila španska borka, pridružila našim partizanom. Nazadnje je bil dr. Parin zdravnik-kirurg pri 2. armadi JLA v Črni gori. Od leta 1946 dalje spet živi v Švici kot ugledni znanstvenik in pisec številnih razprav, še posebej ž etnično-psihološkega področja. Knjiga „Neizpodbitna znamenja spremembe" je Parino-vo prvo leposlovno delo. Se- stavljena je iz osmih zaokroženih poglavij. Osrednjo vsebino zavzemajo piščevi spomini" na mladost v Savinjski dolini v letih med obema vojnama, na partizanstvo, kakor tudi vtisi iz njegovih povojnih obiskov. Njegovi spomini na mladost so pogostokrat poglobljeni z razmišljanjem o našem človeku, o sočasnih političnih razmerah, kakor tudi o velikih uspehih našega osvobodilnega boja v povojnem življenju. O nekaterih medvojnih dogodkih v Savinjski dolini pripoveduje simpatična, a že ostarela gospodinja in otroška varuška novokloštrskih otrok — Mica Cede, ki je imela na Pa-rinovem posestvu vedno glavno in zadnjo .besedo. Najobsežnejše je zadnje poglavje (119 strani), v katerem je zelo nazorno podana kronika" o usodi štirih župnikov in njihovih far. Prikazan je gotovelj-ski Luka Hodnik, ki je bil tudi navdušen lovec in varuh partizanov, mlajši Janez Zec in njegove težave med farani onstran Mrzlice (najverjetneje v Hrastniku). Zelo plastično -je orisan župnik Pavel Strelec, ki je bil zagrizen pravdač; njegovo smrt je povzročil nemšku-tarski kmet. Najbolj izobraženi dušni pastir je bil dr. Peter Ribar na Polzeli, ki se je po vojni aktivno vključil v novo življenje. Globoko spoštovanje do naše dežele in njenega človeka se kaže tudi v tem, da pisatelj dosledno piše vsa imena v slovenskem jeziku, kar je danes že prava redkost v tujejezičnih leposlovnih delih (knjiga je pisana v nemškem jeziku). Čeprav tu in tam zasledimo nekatera netočna tolmačenja in površne sodbe o posameznih dogodkih, pa vendarle lahko zapišem, da je Parmova knjiga dragoceno pričevanje o življenju in njegovih spremembah v„ Savinjski dolini med obema vojnama in po drugi svetovni vojni. Naj sklenem z željo in upanjem, da se bo našla katera izmed slovenskih založb in ponudila slovenskemu bralstvu Parinovo delo, M. Natek desetega pa je prišel na Pohorje, kjer je delal kot aktivist in bil v Lackovem odredu. „To je bila velika zgodovina," je ponovil prejšnjo misel Jože. še marsikaj mu je ostalo v spominu. Kako je nekdaj zahajal na Mrzlico, njihovo delavsko planino, kako je bilo na zletu Svobod v Celju, kako je podpisoval listo Fronte delovnega ljudstva za kmete 1937, pa kako je postal član pevskega zbora pri takratnem Delavsko prosvetnem društvu Svoboda. Le-temu je ostal zvest še dandanašnje dni. Po vojni je Jože služboval v Celju kot personalec, od tam pa ga je pot zanesla v zabu-kovški in kasneje libojski rudnik, kjer je tudi dočakal .upokojitev. Irena Jelen Jože Sevčnikar JOŽE DRČA Omahnil je Jože Drča iz Prebolda. Smrt ga je zatekla sredi ustvarjalnega dela, zato je vrzel hudo boleča za vse, ki smo sodelovali z njim, ga imeli radi in cenili njegove izkušnje in ustvarjalni polet. Jože Drča se je uvrščal med tiste požrtvovalne krajane in družbeno politične delavce, ki so izgorevali za napredek svojega kraja in širše družbene skupnosti. Z njegovim delom so povezane številne pridobitve kraja, bil je pa tudi človek, ki je imel veliko razumevanja za človeške stiske in je pomagal, če je le mogel. Rodil se je 29. februarja pred 64 leti v Grajski vasi kot otrok proletarske družine. Izučil se je za kovača in komaj je postal pomočnik, že ga je zatekla vojna. Preživel je strahote napada na Beograd, moral je v ujetništvo in ko se je leta 1944 vrnil domov, se je vključil v partizane in postal obveščevalec na področju Savinjske doline. Po osvoboditvi se je vključil v povojno obnovo domovine, nekaj časa delal v celjski tovarni sadnih sokov, slednjič pa se je lotil kmetovanja na širčevi kmetiji, kamor se je priženil. Leta 1960 se je zaposlil v novoustanovljenem podjetju Avtopre-voz Šempeter in tu kot direktor opravljal odgovorno delo vse do predčasne upokojitve. Vrnil se je na zemljo, deial na kmetiji, hkrati pa prevze- mal odgovorne naloge v krajevni skupnosti. Od feta 1978 je bil Jože predsednik sveta krajevne skupnosti Prebold. Ni naključje, da so bili ravno v tem obdobju zgrajeni številni objekti oziroma ustvarjene nove pridobitve. Organizirali so družbeno prehrano, oblikovali sistem družbene samozaščite in ljudske obrambe, že poprej so uredili otroško varstvo., v zadnjem času gradijo hov preskrbovalni center, v Preboldu je bilo zgrajenih veliko novih stanovanj, skratka Prebold se je razvil v gospodarsko in kulturno središče ene naj-delavnejših krajevnih skupnosti v žalski občini. Jože Drča je bil tudi pobudnik povezovanja kraja s hribovskimi zaselki in kmetijami. Žal je omahnil v letih, ko bi lahko še" veliko postoril Za napredek svojega kraja,- Jože, ohranili te bomo v lepem in trajnem spominu. L. T. IZ BOLNIŠNICE NA VEŠ ALA V zimski ofenzivi proti partizanom leta 1945 so v Zgornji Savinjski dolini gorenjski domobranci skupaj z Nemci odkrili v Podvolovljeku bolnišnico. V njej je bilo preko 60 ranjenih partizanov, za katere so sodili, da so že zdravi in so jih v Ljubnem ob Savinji postrelili. Nekaj negibnih pa so odpeljali v celjsko bolnišnico.. Ljudje so upali, da bodo Nemci in domobranci vsaj do nebogljenih prizanesljivi in da jih bodo obravnavali kot vojne ujetnike. V celjsko bolnišnico so jih pripeljali 6. februarja 1945. Tu so jih vpisali v knjigo sprejemov. Vsak je dobil svojo številko. Namestili pa so jih v sobo na kirurškem oddelku, ki je bila zastražena z nemškimi policisti. Lovro POLANČIČ, ranjenec s prestreljenimi kolepi, je dobil št. 5946. Franc RABUDA, težak ranjenec, skoraj negiben, je bil št. 5742; Franc Valte, s prestreljeno nogo, ki se je gnojila, pa št. 5944. V sobi so bili pred njimi že drugi ranjeni partizani, ki so jih Nemci ujeli v borbah. Tu je bil ranjenec Tomšičeve brigade Franc CVIKL. Ujeti VDV-jevec Stanko BABIČ brez leve roke. Odrezali so mu jo, ker ga je zadela dum-dum krogla. Tu je bil še Anton ARISTOVNIK z zlomljeno nogo. Z njimi je bil ranjenec Šercerjeve brigade Ivan JUNEŽ in težak ranjenec Jože KOVAČIČ iz Zagorja. Vsi ranjenci so upali, da bodo kljub težkemu stanju dočakali svobodo. Čeprav so bili v bolnišnici zastraženi, so od vseh strani prihajale vesti, da se našim krajem približujejo partizanske brigade, kijih bodo osvobodile. Nemir pa je nastal med njimi, ko so slišali, da so partizani ustrelili celjskega kreisfirerja Dorfmajstra in da bodo Nemci streljali talce. Francu Valte so medicinske sestre povedale, da je določen za nek transport. Kljub temu da ni bil do kraja prepričan, da bi ga ustrelili kot talca, saj je bil negiben, je napisal domačim poslovilno pismo. Drugi ranjenci v sobi niso napisali poslovilnih pisem, ker so menili, da Nemci takšne brutalnosti ne bodo naredili, saj bi bilo to proti vsem mednarodnim normam in konvencijam. Vendar se je zgodilo. General Rösener, Kurt Stage in Georg Kramhöller so jih določili za talce z obešeniem. S tem so se maščevati za ubitega nacističnega funkcionarja Dorfmeistra. Z obešenjem 100 talcev na Stranicah pri Frankolovem je okupator zagrešil zadnji veliki ziočin nad slovenskim narodom. 12. februar 1945 bo zg vedno zapisan kot črn dan naše zgodovine. —ec SAVINJSKA DOLINA POD UDAROM NEMŠKIH VOHUNSKIH SLUŽB • Piše: Ivan Jurčee-Tomo Zaradi najdbe partizanskega arhiva pri Bočni so Lurkerjevi gestapovci v Celju in nacistični funkcionarji v Mariboru dvignili velik hrup. Na štabnih razgovorih je Lurkerjev namestnik SS haupt-scharfQhrer Kurt MACK poročal o zajetju člana OK KPS za Savinjsko dolino Franca Grila in o odkritju partizanskega arhiva (18. julija 1942). Uiberreitherjev namestnik dr. Miiller-Hacciusje ocenil, da je gradivo važno, zato ga je bilo treba takoi prevesti in preučiti.' Strohmeierjev vohun Ivan RUS „Medved" je nacistom napravil veliko uslugo, svojemu narodu pa ogromno škodo. Nemški okupatorji so slovenski narod že prej obsodili na uničenje, sedaj pa so imeli vzrok, da so s podvojeno silo obsojali pripadnike NOB na smrt in na izgone v taborišča. Do kakšnih informacij je prišel gestapo, povedo Lurkerjeva poročila (8. avgusta in 15. septembra 1942), ki jih je poslal na Bled generalu Erwinu RÖ-SENERJU in glavnemu varnostnemu uradu (RSHA — Reichssicherheitshauptamt) v Berlin. Lurker in njegovi specialni sodelavci in pomočniki so dokaj jasno spoznali, kako je organizirana NOB. Ugotovili so, kako je organizirana Osvobodilna fronta, Partija (KPS), kurirske zveze, Narodna zaščita.. .. Dobili so podatke, katere partizanske enote operirajo na področju Savinjske doline. Revirjev in Kamnika. V enem od svojih poročil je Lurker zapisal: „STALNO UNIČEVANJE TERENSKIH ORGANIZACIJ POMENI UNIČEVANJE OBOROŽENIH PARTIZANSKIH FORMACIJ." Iz raznih gestapovskih dokumentov je mogoče zaključiti, da so Lurkerjevi oficirji v štabu KDS v Celju skupno z oficirji iz izpostave Hermanna JUNGA vso dejavnost usmerili na terenske organizacije OF. Vedeli so, da so to baze prehranjevanja partizanskih oddelkov, vir informacij in mobilizacije novih sil v NOV. Iz akcij, ki jih je Lurker s svojimi oficirji organiziral leta 1942 proti osvobodilnim organizacijam na terenu, je razvidno, da so mu gestapovske centrale in nacistični veljaki poslali izvežban kader. Njihove premetene metode, dopolnjene z podatki, ki so jih gestapovci dobili pri mučenjih aktivistov, so jim prinesle rezultate, s katerimi se je bahal tudi celjski kreisfiihrer Anton Dorfmeister. Za naš narod je bilo tragično dejstvo, da smo bili pod udarom zelo nevarnega sovražnika. Čisto vsega verjetno še ne vemo, kako črna so bila za nas imena Lurkerjevih oficirjev, ki pa so jih nacisti kovali v nebo: SS Sturmbannführer dr. Hans BAUER, SS hauptsturm-führer Erwin BRANDT (roj. 4. 3. 1899), SS Hauptsturmführer Josef STROHMEIER, SS sturmscharführer Paul BUCHWALD, SS sturmscharführer OTTO WAHRENBURG, SS hauptscharführer Alfred MAYER, SS Sturmscharführer Ernst BRANDES, SS Oberscharführer Hans OFFENBECK, SS hauptscharrführer Adolf MATEIEWSKY, SS sturmscharrführer Friedrich MARGREITER,' SS sturmscharrführer Kurt ZIBELL, SS haupturmflihrer . Gustav FAST kriminalni komandant FRITZ HIMMEL . . . Vodja izpostave gestapa Hermann JUNG in vodja SD izpo- stave Fast Gustav sta morala biti vsem Lurkerjevim oficirjem na razpolago. Sepp STROH-MEIER se je najbolj naslonil na Jungovega oficirja Herberta Augustina. O Augustinu je njegov šef Jung v karakteristiki zapisal: „Oberscharrführer Herbert AUGUSTIN je priden pri delu, prizadeven in velja med kolegi za najuspešnejšega." Ko Jung našteva Augusti-nove uspehe proti NOG, razkrije, da je že leta 1941 deloval pri zajetjiABlaža Rocka. V Celju je nov. ^42 ustrelil sekretarja KPS Toneta Grčarja. V Zg. Savinjski dolini je odkril Milevo Za- krajšek in Ivana Steblovnika jn uničil vso organizacijo OF. Aretiranih je bilo 78 aktivistov, od tega 45 ustreljenih . . . Iz gestapovskega gradiva je spoznati, kaj so opravljali posamezni Lurkerjevi člani štaba KDS. Tako je kriminalni sekretar SS sturmscharführer Otto WAHRENBURG spretno vodil Franca Grila „Chamberlaina" in odkril organizacijo OF v Preboldu oz. Spodnji Savinjski dolini. Wahrenburg je vodil šolo izvidnikov v Celju, obravnaval je zadevo sekretarke Tončke Čeč. Iz dopisa 19.3.1943, ki ga je pisal na SIPO in SD v Maribor, je razvidno, da je nameraval zajeti aktiviste Rudija in Ber tko Cilenšek, Račeka Matev-ža-Pongraca, Albina Vipotnika -Strgarja, Ludvika Zupanca-Iva . . . Wahrenburgovim gestapovcem (iz izpostave) Karlu Niederbergerju, Francu Wiege-lu in Francu Mitterhöferju je uspelo nekaj članov OF aretirati. Ni pa jim uspelo zajeti preizkušenih aktivistov. (dalje) Dr. Siegfried Uiberreither (levo) in Anton Dorfmeister (desno! po sestanku s SS oficirji, kjer so se dogovorili za ukrepe proti Slovencem. TO STRAN NAMENJAMO KMETIJSTVU r Obrestovana pridnost in ljubezen do živine A BRIŠNIKOV A TOVARNA MLEKA Brišnikovi v Prekopi so zgleden primer, kaj zmore v tržno proizvodnjo usmerjena kmetija, če je v rokah ljudi, ki imajo poleg pridnosti tudi ljubezen do živine. Njihova rodovniška čreda s 27 kravami — frizijkami — je v minulem letu dala na trg 145.000 litrov mleka. Brišniki kajpak spoštujejo pregovor, da krava pri gobcu molze. Res pa je tudi, da so razveseljivi proiz- bodo dohodek kmetije iskali predvsem v mlečni proizvodnji, so vso zemljo usmerili v proizvodnjo krme. Seveda pa zemlje ni dovolj, da bi lahko prehranili čredo, ki šteje 48 krav in mladih živali. Zato imajo nekaj zemlje v najemu. Vsa zemljišča tako obdelujejo in gnojijo, da jim travniki dajejo letno po pet košenj. Na njivah pridelajo veliko koruze, ki jo silirajo ali dru- travnikov pospravimo le po dve košnji ali pa zgolj eno. ,,;Mlad človek, ki redi na kmetiji sedem glav živine, ne prigospodari toliko, da bi lahko od dohodka dostojno živel, zato išče izhod v tovarni," pravita Brišnika. « Ko sta se pred leti Franc in Marta odločila za gradnjo hleva, sta načrtovala 50 stojišč, in danes, ko je hlev že domala poln živine, jima ni žal, da sta se tako odločila. Gradila pa sta tudi smotrno, saj ju je stojišče sko prirejo kot na pr. v Vojvodini. ,, Seveda bi bilo treba kar najboljše izkoristiti možnosti proizvodnje živalske krme na domačih tleh, to je na zemlji, ki jo imamo. Žal za to še nismo našli pravšnjega modela," je ugotavljal Franc Brišnik. Na kmetiji ne varčujejo pri nabavi gnojil, saj to tudi ne bi bilo varčevanje, ko pa le z dodatnim gnojenjem lahko pridelajo dovolj krme. Letno potrosijo vsaj 14 ton mineralnih gnojil, katerim dodajajo gnojevko. Zemljišča imajo v glavnem arondirana, živino pasejo od spomladi do jeseni. V hlevu pomagajo tudi otroci. Sin Andrej se bo po končani osnovni šoli vpisal na kmetijsko šolo, starejšo hči Darjo pa veseli študij veterine. Tako na kmetiji odrašča mladi rod, ki bo nadaljeval in uresničeval zastavljene načrte sedanjih gospodarjev Franca in Marte Brišnik. Lojze T rstenjak Z urejanjem voda do večje pogače vodni dosežki rezultat dolgoletne skrbne odbire in selekcije najboljših živali. V tem imata Franc in Marta Brišnik nedvomno bogate izkušnje. Ko sta pred šestimi leti začela graditi novi hlev, sta se odločila za holandski način, ki ob domiselni razporeditvi prostorov (živali v hlevu se prosto gibljejo) omogoča tudi higiensko čisto mleko. Krave prihajajo na molzišče, ki je urejeno tako, da namolženo mleko brez škodljivih zunanjih vplivov odteka po ceveh v priročno mlekarno, tu pa ga odpremljajo naprej na trg oziroma v mlekarno. Ker so se Brišniki odločili, da O tem, zakaj nova mlekarna pri Arji vasi še ni začela obratovati, ne kaže razglabljati. Bilo je vse preveč ovir, da bi jo lahko odprli že ob novem letu, kot smo napovedovali. Sedaj smo v februarju in ljudje se sprašujejo, kdaj bo ta naša osrednja investicija regijskega pomena slednjič nared za proizvodnjo? Hmezad Žalec nosi pri tej novi naložbi nedvomno najtežja bremena, zlasti še, ker je med tem prišlo do večjih podražitev, tako da se bodo celotni stroški gradnje in opreme in vsega drugega, kar je treba za nemoteno obratovanje, povzpeli od predvidenih 520 na 870 milijonov dinarjev. Samo za dodatne višje obresti bo treba odšteti 60 milijonov dinarjev, kar je veliko denarja. Omenjajo pa še druge težave, ki so vplivale na zakasnitev dograditve. Še vedno ni rešeno in urejeno vprašanje nemotene oskrbe 7, vodo. Vodo so najprej iskali na desnem bregu Ložnice, ko pa so ugotovili, da bi bila zaradi tega črpališča vprašljiva proizvodnja na 30 ha hmeljišč, so začeli vodo iskati' na levem bregu, tu pa so ugotovili, da ni dovolj vode. Problem bodo gače pripravijo za živalsko krmo. Brišnika gospodarita z računico v rokah, saj se zavedata, da jim zgolj nakup dragih močnih krmil ne bi zagotavljal zaželenega dohodka. Za gradnjo hleva sta najela 480.000 dinarjev kredita, ki sta ga do letos že odplačala. „če bi imela možnost, bi najela še nekaj zemlje in jo intenzivirala za proizvodnjo krme. Storili bi vse, da bi jo usposobili za intenzivno proizvodnjo," je dejal Brišnik. Ugotavljali smo, da zemlje še zdaleč ne izkoriščamo tako, kot bi lahko in tako ne pridelamo dovolj krme za večjo proizvodnjo mesa in mleka. S razrešili s sodelovanjm žalskega vodovoda z izkoriščanjem novega črpališča v Libojah. Kolektor je zgrajen, ni pa še čistilne naprave, za kar se je sicer obvezala občina Žalec. Problemi so nastali tudi’ zaradi zakasnele dobave nekatere opreme, ki so jo bili dolžni v predvidenem roku izdelati domači proizvajalci. Med te sodijo LTH Škofja Loka, ki je zakasnila z dobavo naročenih kompresorjev, pa Alchrom Ruše, ki je kasnil s cisternami za mleko. Težave so tudi v tem, ker investitor še nima energetskega soglasja, ki bi ga sicer moral dobiti že leta 1981. Sedaj so v izdelavi projekti, da bi imela mlekarna v doglednem času za pogonsko gorivo plin. Pomeni, da bo začetna proizvodnja stekla najbrž brez uporabnega dovoljenja, ki bi ga dobili naknadno. So pa še druga, na prvi pogled drobna vprašanja, kot na pr. oskrba ustreznega papirja za pakiranje mleka. Tak papir smo doslej uvažali, ker ga naša papirniška industrija ne izdeluje. Pomeni, da bo treba zagotoviti devize za uvoz. Konzorcij, ki ga snujejo, bo preučil in poiskal stalo vsega le 27.000 dinarjev. Brišnika menita, da so najboljša rešitev oziroma pot do boljše preskrbe z mesom in mlekom „mini" farme, še zlasti, ker v Sloveniji nimamo tako dobrih pogojev za veliko farm- možnosti, da bi problem papirja za pakiranje rešili doma, a če se že ni možno otresti uvoza, da bi uvažali kot surovino zgolj cenejšo celulozo. Odkup in proizvodnja mleka na celjskem območju sta v porastu, na osnovi tega lahko sklepamo, da prizadevanja za večjo proizvodnjo niso bila zaman. Tako se je odkup mleka na šmarskem območju med tem povečal za 25 %, na ostalem pa za 11 %. Ker pa je intenziviranje pridelovanja živalske krme in proizvodnje mleka v polnem razmahu, lahko v doglednem času pričakujemo, da bo lahko nova mlekarna obratovala s polno zmogljivostjo. Ker nova mlekarna sodi med objekte splošnega gospodarskega pomena in bo s svojo proizvodnjo nedvomno pripomogla k boljši preskrbi slovenskega trga z mlekom in mlečnimi proizvodi, bi bilo prav in pošteno, da bi omenjene podražitve in sploh večje stroške nosili vsi združeni investitorji. Eno je gotovo: izgradnjo nove mlekarne so narekovale potrebe. Lojze Trstenjak Neurejeni potoki in druge vode nam občasno še vedno povzročajo veliko gospodarsko škodo. Tudi v Savinjski dolini so še predeli, kjer kmetje ugotavljajo škodo zaradi poplav, ki nastopajo ob vsakem večjem deževju. Škodo pa trpimo tudi zaradi zamočvirjene zemlje, saj je znano, da na takih zemljiščih uspeva kisla trava, polja pa dajejo skope pridelke. Lahko zapišemo, da smo v povojnih letih že veliko storili za odpravljanje te nadloge, saj ne mine leto, da ne bi končali kakšne melioracije, namakanja ali osuševanja. V našem sestavku se bomo omejili na problem voda potokov Bolske, Trnavce in Konjščice. Naštete vode- kmetovalcem povzročajo sive lase, saj so ti potoki močno hudourniški in poplavni. Doslej smo jih le delno regulirali in ukrotili. Trnavco smo začeli sistematično urejati v letih 1960 in 1961. S tem se je izboljšala plodnost zemljišč na desnem bregu. Z ureditvenimi deli pa je struga Bolske dobila hitrejši tok in to je povzročilo, da je začela trgati nabrežine pod Grajsko vasjo. Hudourniške Konjščice kljub izdelanim idejnim načrtom še vedno nismo regulirali. Tu je še vedno zamočvirjenih cca 50 ha zemljišč. Z regulacijami in osuševanjem bo to zemljo možno vsestransko izboljšati in na njej doseči večjo rodnost. Izkušnje kažejo, da je smotrno zemljišča po opravljenih melioracijah zložiti, saj je to pot do racionalnejše obdelave in pocenitve stroškov pridelave. Zato je kmetijska zemljiška skupnost dala pobudo za ko; masacijo, ki naj bi zajela področje na vzhodu po cesti Šentrupert—Kaplja vas— Prebold, na severu bi tekla meja po magistralni cesti od Šentruperta do naselja Brode, na jugu pa po Bolski od Prebolda do Grajske vasi in Tabora, pa zopet po Bolski do zaselka Brode pri Vranskem itd. Celotno območje obsega 585 ha s 639 udeleženci, ki imajo 2.350 parcel. Kako razdrobljena je ta zemlja, kaže podatek, da meri ena paretela v poprečju le 2.350 kv. m. Obdelovanje zemlje je v takih pogojih kajpak zamudno in drago, zato bo zložba velika pridobitev. Letos naj bi začeli urejati Bolsko pod Grajsko vasjo v dolžini 730 metrov, kar bo štalo 23 milijonov din. Sredstva bo cjgla območna skupnost Savinja—Sotla, sredstva za komasacijo pa bodo zagotovili: Zveza vodnih skupnosti Slovenije (65 %), SO Žalec (25 %), 10 % pa Kmetijska zemljiška skupnost občine Žalec. T. L. Start nove mlekarne v aprilu Franc Brišnik in sin Andrej med našim razgovorom Aklimliio: Bomo ob obilju koruze primorani živino poklati? Neurejeni cenovni odnosi na domačem trgu, ki še posebej veljajo za koruzo, že nekaj časa povzročajo sive lase kmetovalcem — rejcem živine. Problem, ki jih tare, je v tem, da pridelovalci koruze nočejo prodajati po dogovorjeni ceni — 17,70 din za kilogram. Koruzo imajo raje v skladiščih in čakajo višjo ceno, mešalnice močnih krmil pa nimajo več surovin in tako nam kljub lanski zelo dobri letini grozi pokol živine. Mešalnice koruze ne smejo plačevati po tržni ceni, ki se je gibala že med 24 in 25 dinarji za kilogram, kar je bilo vsekakor pretirano. Pridelovalci se izgovarjajo na dražja mineralna 'gnojila in zaščitna sredstva pa tudi na višje stroške obdelave zemlje. Pravijo, da bi si s prodajo koruze po 17,70 din za kilogram nakopali izgubo. Čeprav je res, da pridelovalci koruze vse našteto res plačujejo po višjih cenah kot kdajkoli poprej, jim dogovorjena cena 17,70 din ne prinaša izgube, saj je znano, da polna lastna cena pridelovalce koruze ni stala nad osem dinarjev pri kilogramu, ob rekordnem pridelku pa še manj. Zakaj potemtakem vztrajati pri ceni 24 do 25 dinarjev in s tem pehati v negotov položaj živinorejce? Vse kaže, da gre za gluha ušesa tistih, ki imajo v rokah koruzo oz. za sicer vse bolj zaskrbljujoč položaj naše živinoreje. Pa bi se lahko zavedali, da bi pokol živine imel kaj slabe posledice za vse potrošnike, saj bi se znašli brez mesa. K temu je treba dodati, da družbena posestva in kombinati nimajo več zalog, te so pri zasebnih pridelovalcih, ki pa špekulirajo, češ, če ne bo koruze na trgu, bodo zanjo plačali še tako visoko ceno. Položaj je sedaj tak, da imajo mešalnice v Sloveniji zalog koruze le še za kak mesec ali nekaj tednov, potlej pa bodo morale, če si ne bodo zagotovile surovin, ustaviti proizvodnjo. V hudi zagati bi se s tem znašli zlasti tisti živinorejci, ki večji del krmil kupujejo na trgu, takih pa je v Sloveniji precej. Bralce bo gotovo zanimalo, kakšne zaloge ima Hmezadova mešalnica v Žalcu? Rekli so nam, da imajo koruze še do aprila, za naprej pa so zaskrbljeni, saj je očitno, da koruze po dogovorjeni ceni ne bodo dobili, draže pa je ne smejo plačati. Precej na slabšem z zalogami so ostale mešalnice v Sloveniji. Da ne bi posegli po skrajnem ukrepu (da bi pričeli klati živino), ponekod . napovedujejo, da bodo živino prehranjevali tudi s pšenico, če ne bo koruze oziroma močnih krmil. Takšna rešitev je vsekakor boljša kot pokol živine, zlasti če gre za kvalitetno čredo, do katere so se živinorejci težko dokopali. Že nekaj časa trajajoči neurejeni cenovni odnosi v prodaji koruze kot ene osnovnih živinskih krmil narekujejo rejcem kar največjo lastno proizvodnjo koruze in druge živinske krme. Lojze Trstenjak DO NOTRANJA TRGOVINA TOZD MALOPRODAJA ŽALEC tel.(063)710-416 KMETIJSKO TEHNIČNI PRODAJNI CENTER Posebej vas želimo opozoriti, da so v prodaji: traktorske kabine vseb vrst, kosilnice Rex combi (univerzal in special), korita za svinje, sejalnice za koruzo, semena vseh vrst, škropiva, ročna orodja za vrtičkarje in blago iz širokega programa Blagovnice. VAŠ NAKUP OD VIJAKA DO TRAKTORJA blo90vnico •Hmezad* . ^T . jTm‘m B 9 M / A M m B 9 m B i m m M 9 S 9 l w m ■ -v . -, -. *&$&* . • W&l Ženska nekoč in danes Na pragu devetnajstega stoletja so ženske delile usodo ljudstva, ki je živelo na izredno nizki stopnji razvoja. Poleg tega Zaroka. Spočeta tako kot mož ki. Za življenja, delo, veselje, žalost In smrt. Pa vendar Je pjeno življenja dolga stoletja živelo drugačno, težavnejšo pot. Teža razmerij v različnih dobah in sistemih jo Je izničevala. Diskriminacija in izkoriščanje njene neenakopravnosti sta jo nujno vodila k uporu, k revolucionamejši miselnosti. Tako je nekoč razmišljala In zapisala svoje misli Cveta Mikuž. Tako podobna mnogim drugim iz njene generacije ob koncu dvajsetih let, pa vendar tako drugačna od žensk, ki se niso „prebijale skozi zasede v dneh vojne vihre, gazile sneg v strme bregove, bodrile ranjence in jih vračale v življenje za nove borbe." Življenje je eno, knjige drugo Prišla sem k njej, da sva pokramljali o vlogi, kakršno ima ženska v današnji družbi. Je takšna, kakršno vidijo formalno pravni predpisi ali takšna, kakršno opisujejo knjige? Ali pa čisto nekaj tretjega — splet vsakdanjih skrbi o tem, kako bo odpravila v šolo otroka, kdaj postorila vse potrebno na delovnem mestu in v domači kuhinji? „Brala sem razne knjige o položaju in mestu žensk," je začela razpredati svoje jjfiisli moja sogovornica. „No, vse je bilo lepo in prav, z vsem, kar je napisano, se strinjam. Toda, če pogledaš ob dveh skozi okno, je pa to čisto drugače. Spoštujem vse te naše avtorice, ki so knjige napisale, so pa marsikdaj čisti teoretiki," je dodala. In še dopolnila svojo pripoved: „Življenje je eno, knjige o položaju žensk pa čisto nekaj drugega." Pa ne da bi se pritoževala nad svojo vlogo ženske, le življenje pozna do obisti. Življenje ženske, matere, delavke, borke in aktivne samoupravljalke. Med vojno že razpravljali o ženskah Luč sveta je zagledala Mikuževa Cveta v Ljubljani. „Oče je bil tam v službi, mama tudi, knjigarnarja sta bila — oba, pravzaprav tiskarnarja," je razložila. Ko so v mesto pod Šmarno goro prišli Italijani, so imeli le štiriindvajset ur časa, da so pospravili svoje stvari in odšli iz njihovih krempljev. „Oče je bil po njihovem prepričanju Nemec, ker se je rodil v Migojnicah," je povedala. Tja so se tudi vrnili, za njimi pa sta ostajala streha in dom rodnega ognjišča. Le štirinajstkrat je doživljala brezskrbno pomlad, potem se je znašla med partizani. Najprej na Dobrovljah, potem kot agitprop na okraju, pa v višjem skojevskem tečaju blizu Metlike. Potem spet na štajersko, pa v Belo Krajino v šolo oddelka za zaščito naroda. Nad skodelicama krepke kave seževa spet na področje vloge in mest žensk. Je ostal v spominu kakšen dogodek s praznovanja dneva žena v dnevih vojne? Je o tem sploh kdo razmišljal? Zamislila se je in zmajala z glavo: „Ne, ne spominjam se nobenega takšnega dogodka. Morda zato, ker sem delala bolj kot mladinska aktivistka. Ne spomnim se, da bi kdaj kaj praznovali," je še enkrat rekla Vanda, kakor so jo takrat poimenovali. So pa že takrat govorili o ženskem vprašanju. 1944 je bil v Dobrniču sestanek, „to je bila velika stvar za slovenske ženske." Cveta Mikuž Tudi šoferke so, zakaj pa ne? Konec vojne je bil zanjo najtežji. S slikarsko natančnostjo se je v njeno srce zarisal spomin na zadnji teden vojne vihre. „Čez Kolpo smo takrat hodili. Takala brv čez reko," je s kretnjami rok nakazala tistih nekaj deset centimetrov. „Deževje tako, da je Kolpa kar valovila, mi pa z vozovi, ranjenci . . . Konji so kar bezljali, ljudje vpili ... To je bilo nekaj najbolj obupnega," so jo obhajali trpki spomini: So pa zato lepši in vedrejši tisti na osvoboditev, na službovanje v oddelku za zaščito naroda v Ljubljani, pa Celju, Slovenskih Konjicah, Postojni in drugod. Prav prešeren je bil njen smeh, ko je pripovedovala o pripetljajih in dogodivščinah, kot je tale: „No, zdaj že lahko povem. Takrat, ko je bila tista konferenca neuvrščenih v Beogradu, smo morali pošiljati komentarje v Beograd. In naši fantje niso vedeli, kam bi se obrnili. Pa so šli na celjsko tržnico poslušat branjevke. Prav zanimive stvari smo izvedeli, veliko je bilo navdušenja takrat med ljudmi." 0 njenem delu je tekla beseda, oTem, koliko discipline je »bilo treba, pa pridnosti in samoodrekanja. „Ampak, če bi še kdaj izbirala, ne bi opravljala nič drugega. Ob tem je pogovor nanesel na poklice, na tiste, ki so samo za moški svet in tiste, med katerimi izbirajo ženske. Je to razlikovanje le zastarela miselnost ali vsakdanja resničnost? „Mislim, da je že bolj miselnost, kot pa praksa. No,, res je, tovornjaka ne bi šla vozit, ne bi si upala. So pa že šoferke tovornjakov. Pa zakaj ne bi bile? Včasih si misliš, da v določen poklic ne spadaš, pa je to bolj kompleks kot pa resnica," je prav odločno pribila. Ženska nekoč in danes Na pragu devetnajstega stoletja so ženske delile usodo ljudstva, ki je živelo na izredno nizki stopnji razvoja. Poleg tega pa so ženske v nekdanji Jugoslaviji doživljale še posebno politično in ekonomsko diskriminacijo. Bile so brez političnih pravic, za enako delo pa so dobivale manjšo plačo. Diskriminacija žensk je bila v vseh predelih države tradicionalna in uradno uzakonjena. Položaj ženske v zgkonu, družini in družbi je bil po državi različno urejen, pač glede na običajno pravo ter druge pravne in religiozne predpise, nastale v prejšnjih obdobjih. Ženska je bila v vseh primerih obravnavana kot oseba brez poslovne sposobnosti in postavljena v odvisnost od očeta, moža, brata ali celo sina. V Srbiji in Makedoniji je bil v veljavi stari srbski civilni zakonik, ki je ženske za moževega življenja izenačeval z mladoletniki in slaboumnimi. Kupovanje in prodajanje žensk pa tudi mnogoženstvo so bili običaj med muslirhanskim življem. Nezakonsko mater so povsod poniževali, neza'-onski otrok pa je bil vse svoje življenje diskriminiran. V takšnih razmerah so ženske vse bolj zahtevale, da se tudi njim odpro vse vrste šol in vsi poklici, zahtevale pa so tudi volilno pravico in sploh enake politične pravice. To so bile praviloma ženske iz razvitejših okolij in iz premožnejših slojev, ki so si pridobile neko izobrazbo in so tako spremljale boj žensk v evropskih državah, v katerih se je konec 19. in v začetku 20. stoletja razvijalo meščansko žensko gibanje. S svojim delom in bojem za enakopravnejši položaj žensk pa so pripomogle k temu, da so že leta 1911 razglasili 8. marec kot mednarodni dan vseh žensk. Počasi in postopoma sta se mesto ter vloga ženske v naši družbi le začela spreminjati, bistveno spremembo pa je prinesla druga svetovna vojna. Milijoni delavk, kmetic, gospodinj, študentk in izobraženk so se aktivno vključili v boj za neodvisnost naših narodov, za novo družbeno ureditev, v kateri bodo tudi one enakopravne. Bile so borke v oboroženih enotah, sodelovale so v diverzantskih akcijah, v sabotažah, bile so ilegalne politične delavke na zasedenih ozemljih, kurirke in obveščevalke, zbirale in skrivale so orožje in sanitetni material. Njihove hiše so bili zbirni centri, bolnišnice in delavnice, v vojaške enote ali v partizanske bolnišnice pa so prihajale tudi kot bolničarke, negovale so ranjence, skrbele za otroke, za hrano in za obleko, potrebno osvobodilni vojski. Med milijon sedemsto žrtvami druge svetovne vojne je svoja življenja darovalo okrog 620.000 žensk. Takšne žrtve pa so nujno porodile tudi določene uspehe. Odprl se je širok prostor za uveljavitev žensk oziroma za premagovanje patriarhalnega, konservativnega gledanja na žensko v zakonu, družini in družbi. V temelje nove Jugoslavije je vgrajeno tudi priznanje popolne enakopravnosti žensk v novih družbenih odnosih. Zahtevana iii pričakovana je bila njihova popolna udeležba tudi v prihodhjem ekonomskem in političnem življenju države, problemi materinstva in skrb za otroke pa so bili načelno sprejeti kot skupni, družbeni problemi. Biti delavka, mati, samoupravljalka Velike so danes zahteve: biti mati, delavka in samoupravljalka, pa žena, tesno povezana z našim vsakdanom. Kako to uskladiti? Veliko lastnih izkušenj ima moja sogovornica, zato ji odgovor gladko zdrsne iz ust. Imela je službo, družino," pa še vse izpite sem morala opravljati, ker nisem imela ustrezne izobrazbe. Vsako stopničko sem si morala priboriti." Lahko bi imela olajšave kot borka, „pa nisem hotela," je razložila. „Moja trma pač," je še med smehom dodala. In čez čas: „Mogoče hočeš tako dokazati samemu sebi, kaj zmoreš. Noč za nočjo sem presedela, pa mi ni žal. Mogoče ženska," je še razmišljala ob koncu, ,,ki je pred tako odločitvijo, misli — le zakaj je to treba, mi bo to sploh kdaj koristilo? Ko pa pridejo leta, ni nobeno znanje odveč, nič zaman. Če ne drugega, zadoščenje imaš, da ti ni bilo prav nič podarjenega, da si si vse zmogel ustvariti in priboriti sam." |rpna je|en Zdravstvo, izobraževanje, socialno skrbstvo, otroško varstvo in druge dejavnosti, ki jih opredeljujemo pod pojmom skupne porabe, ne pomenijo zgolj porabe, temveč so enakopravni sestavni del naše družbene celote, brez katere si danes ni mogoče predstavljati nadaljnjega družbenega, gospodarskega in ekonomskega razvoja. Vsako leto je pri pripravi finančnih planov za skupno porabo potrebno upoštevati dovoljen odstotek povečanja, ki ga opredeli republika, neupo-števaje probleme, ki se zaradi takega odnosa odpirajo na posameznih področjih družbenih dejavnosti. Materialni stroški vsako leto porastejo več kot je dovoljeno povečanje skupne porabe. Osebni dohodki delavcev na področju, družbenih dejavnosti so močno zaostali za osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu. Amortizacija je bila na nekaterih področjih zagotovljena le 50-odstotno, kar je onemogočalo potrebno obnovo že zgrajenih objektov in naprav. Iz prispevnih stopenj jé bi I o pot rebno i zl očit i vse i nvest i -cije, sprejete s programom referenduma. Posledice naštetih problemov se nam že močno odražajo v odnosih na področju družbenih dejavnosti. Zato bo potrebno v bodoče dobro pretehtati omejitve, da ne bo negativnih posledic v družbenem razvoju. Enako objektivno bo potrebno pretehtati postavke ali dejavnosti v programih skupne porabe, katerih neures- KOLIKO ZA SKUPNO PORABO? ničitev bo imela najmanj negativnih posledic. To bo terjalo dobro in temeljito pripravo v deleaatskih bazah in njihovo aktivno delovanje na tem področju. Leta 1984 so za prve tri mesece financiranja družbenih dejavnosti veljale poprečne prispevne stopnje iz leta 1983. V globalu se lahko za letošnje leto povečajo planirana sredstva primerjalno s planiranimi sredstvi iz leta 1983 za 22.4 %. Izračun kaže, da lahko za financiranje skupne porabe na nivoju občine zberemo 1.102.037.000 dinarjev. Tolikšni so usklajeni zahtevki v strokovnih službah občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. v razpredelnici so prikazane trenutno- veljavne prispevne stopnje (za prvo trimesečje) in izračunane stopnje, ki naj' bi veljale od meseca aprila dalje. V tretji koloni je prikazano povečanje ali znižanje prispevnih stopenj na posameznih področjih. Prisp. stop. I. trimes. predlagana prisp. stop. Razlika Izobraževanje 4,92 5,27 + 0,35 Socialno skrbstvo 0,77 1,04 + 0,35 Kultura 0,37 0,45 + 0,06 Telesna kultura Otroško varstvo 0,34 0,43 + 0,05 po sedežu 0,83 0,74 — 0,09 (po domicilu) ŽdraVstvo nadomestila in soc. 1,33 1,46 + 0,13 varnost 0,43 0,41 — 0,02 (iz dohodka) 10,20 10,73 + 0|53 Zaposlovanje 0,16 0,21 + 0,05 Raziskovanje 0,03 0,03 Izračunana in predlagana prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka za občinske interesne skupnosti se zvišuje od 8,99 % na 9,8 %, to je za 0,81 indeksne točke, iz dohodka pa se zvišuje od 10.39 % na 10.97 %, to je za 0,58 indeksne točke. V programih interesnih skupnosti so upoštevana resolucij-sko opredeljena izhodišča o gibanju sredstev za osebne dohodke in materialne stroške, v celoti pa so zagotovljena tudi sredstva za amortizacijo. Pri planiranju sredstev skupne porabe za leto 1984 so vse občinske interesne skupnosti izhajale iz planirane porabe leta 1983 (podatkov o realizaciji odhodkov — zaključnih računov za 1983 žal še nimamo). To pa predstavlja poseben problem, zlasti na področju zdravstva, kjer običajno prihaja do prekoračitev planov oz. do negativnega poslovanja predvsem bolnišničnih TOZD-ov. Majhne prekoračitve na področju zdravstva pa pomenijo, za skupen obseg mnogo, saj namenjamo za financiranje zdravstva skoraj polovico vseh zbranih sredstev. Predlog porasta sredstev za zdravstvo je ledvaodstotno, ker so se nadomestila za boleznine prenesla v združeno delo. Za pokritje izgube na področju zdravstva pa so se že doslej in se še bodo morali v bodoče zagotoviti sredstva iz vseh interesnih skupnosti. Občinska izobraževalna skupnost zagotavlja med drugim tudi sredstva za tri nove oddelkè v osnovnih šolah in sredstva za uvedbo celodnevne šole v Libojah. Pri prevozih otrok je upoštevana 35-odstot-ina rast stroškov. Občinska skupnost socialnega skrbstva zagotavlja v programu sredstva za izvajanje-nove zakonske obveznosti — varstva invalidnih oseb. Ta predpis se bo začel izvajati maja letos. Centru za socialno delo pa so zagotovljena povečana sredstva za opravljanje računovodske službe in za pokrivanje stroškov, ki so nastali s preselitvijo v druge prostore. Občinska telesnokulturna skupnost zagotavljavprogramu 2.400.000 dinarjev za pokrivanje s sporazumom prevzetih obveznosti do rekreacijskoturi-stičnega centra Golte. Povečane obveznosti planira tudi občinska skupnost za zaposlovanje in sicer za zagotavljanje zavarovanja brezposelnih, za republiško solidarnost in za prevzem izplačila štipendij iz združenih sredstev. V občinski skupnosti otroškega varstva namenjajo nekaj sredstev za reševanje težkih prostorskih problemov (Žalec, Liboje). Od 66 občin v slovenskem prostoru ima trenutno kar 49 občin večjo prispevno stopnjo kot pri nas. Nižjo prispevno stopnjo pa le 16 občin. S predlaganim relativno nizkim povečanjem prispevne stopnje v globalu bomo še vedno uvrščeni med tiste občine, ki imajo nizke prispevne stopnje, kar pomeni, da sta bruto masa osebnih dohodkov in pa dohodek za financiranje družbenih dejavnosti pri nas manj obremenjena kot v večini slovenskih občin. M. Štorman Popotnik, ki se mimogrede uatevi v gališkl krajevni skupnosti in povpraša domačina po zanimivostih kraja, bi bržkone spravil v zadrego oba. Vomačin bi v pisanem mozaiku le s težavo odbral tiste, ki so najbolj značilni, popotnik pa bi spoznal, da Je njegov postanek prekratek za več kot bežen pogled na raznolikost pokrajine, ljudi, zgodovine. NAJDEBELEJŠI KOS KRUHA -UM REŽE ŽIVINOREJA Tod so v glavnem doma kmetje: veliki in majhni, pa tisti, ki hodijo v službo in se s kmetijstvom ubadajo po končanem delu. industrije v tej krajevni skupnosti ni, razen kamnoloma in asfaltne baze, ki sodita k_ celjskemu Cestnemu podjetju. Skoraj petsto domačinov se vsak dan vozi na delo v Titovo Velenje, Celje, pa v Liboje in Žalec. Še pred leti so morali krajani hoditi v Pirešico, kjer so ustavljali le medkrajevni avtobusi, danes pa držijo avtobusne poti tudi do Galicije. Delavci imajo urejene delavske avtobusne proge, večjih težav pa tudi ni s Drevozom otrok v višje razrede osnovne šole v Petrovče. Glavni steber razvoja pa še vedno ostaja kmetijstvo. V krajevni skupnosti imajo okrog stoštirideset kooperantov. Pridelava mleka jim reže le tanjši kos kruha, veliko debelejšega .pa živinoreja. Pa je bilo nekdaj drugače. Starejši krajani vedo povedati, da so v bivši Avstriji tam naokoli kopali in izkoriščali železovo rudo. In še zelo kvalitetna je bojda bila. Tudi cinober za barvo so kopali in ga vozili v celjsko Cinkarno. Vendar so bile te zaloge prešibke, da bi izkopavali naprej. Tudi razvoju obrti je nekdaj kar dobro kazalo — premogli so po nekaj čevljarjev, šivilj, pa krojačev in tudi KdKšen kovač je bil vmes. Tam, kjer so se nekdaj vrtela mlinska kolesa, stojijo mlini danes le še kot pomniki časov, ki odtekajo. Zasebno obrtništvo je v teh krajih danes bolj na redko posejano, nekaj zanimanja je le za strugarstvo, avtoprevozništ-vo, pleskarstvo in pa zidarstvo. Z ZDRUŽENIMI MOČMI DO NOVIH OBJEKTOV Presneto bi se uštel tisti, ki bi nameraval kar na en mah prečesati to- obrobno krajevno skupnost po dolgem in počez. Razvlečena in valovita je ta pokrajina pod obronki Kunigunde na eni in Klumberka na drugi strani. Po uro in več je hoda do prenekaterih domačij, raztresenih po okoliških bregovih. Toda strme in težke poti še ne pomenijo, da so si daleč vsaksebi tudi ljudje. Kdo ve, koliko domačij je bilo še pred leti, do katerih je bilo skorajda nemogoče priti z avtomobilom. Danes je drugače. Krajani so sami krepko zavihali rokave, opravili na tisoče prostovoljnih ur, ni pa jim bilo žal tudi traktorjev in drugih strojev, s katerimi so radi priskočili na pomoč. Tako so, nekaj s pomočjo družbe, predvsem pa z lastnim delom, uredili in z asfaltno preobleko prevlekli kar lepo število cest; tisto „ta glavno" od Velike Pirešice do Galicije, odcepa v Železno, Zavrh in Pernovo, pa cesto proti Celju . . . Nasploh ljudje v teh šestih zaselkih znajo zavihati rokave in skupaj poprijeti za delo. S skupnimi močmi so se dokopali do cest, vodovoda, vrtca, kjer je poskrbljeno za varstvo enainštiride-setih malčkov, ter številnih drugih objektov. Danes kliče po asfaltni odeji le še kratek odcep do pokopališča in pa cesta v Hramše. No, tu pa, roko na srce, so malce krivi tudi sami. Za ureditev in asfaltiranje ceste v ta zaselek tik ob meji s celjsko občino je bil pred časom z-bran že ves potreben denar, le krajani so si malo preveč skočili v lase, zaradi česar še danes ubirajo pot po makadamu. DOM JE LAHKO KRAJANOM LE V PONOS Lepi in mirni so zaselki v gališki krajevni skupnosti. Ravno prav je travnikov tam okrog, ravno-prav gozdov, da si je marsikdo želel pognati korenine v teh krajih. In ravno pravšnji je bil kraj Pernovo, da so pred štirimi leti tamkaj postavili nov dom oskrbovancev. Prišli so iz vseh koncev-celj-ske regije. Ljudje različne starosti, različnih značajev, a vsak s svojo življenjsko zgodbo. Preko stošestdeset različnih človeških usod, ljudi, ki jim zdaj teče življenje po uglajenih in utečenih kolesnicah. V novih, nič več dotrajanih in ostarelih zidovih, kakršni so ponavadi namenjeni ostarelim in na rob družbe odmaknjenim ljudem, skrbi za psihično neozdravljivo bolne oskrbovance preko petdeset članov kolektiva. Se vedno pa stojijo ob novem domu zidovi stare graščine, kjer so pred leti živeli oskrbovanci. Zob časa jih je že krepko načel, zadnje leto pa so v upravi doma Nine Pokorn vzeli vso stvar v svoje roke. Preuredili in obnovili so stare kletne prostore, zamenjali streho, letos pa bodo začeli preurejati notranjost. S tem bodo pridobili prostore za delovno terapijo; z napeljave vodovoda, obnovitvijo električnega omrežja in centralnim ogrevanjem pa bodo pridobili tudi nekaj prostorov za svoje varovance. Ob vsem tem pa bodo kakšen kotiček odstopili krajevni skupnosti in kulturnim skupinam, da bodo lahko vodile za svoje nastope. ŽIVAHNA KULTURNA DEJAVNOST Po številu prebivalcev sodi gališka krajevna skupnost med manjše v žalski občini. Toda zares le po številu, kajti že površina je velika, velika in slikovita pa je njihova kulturna dejavnost, zlasti v zadnjem času. Kulturnemu udejstvovanju so se zapisali mnogi. Svoj interes so našli v petju, bodisi v mešanem pevskem zboru v Galiciji ali pa v oktetu Boris Kidrič, ki prepeva v Pirešici. Imajo dva narodnozabavna ansambla, na kulturnem področju v krajevni skupnosti pa so pridni tudi člani dramske skupine Prosvetnega društva Velika Pirešica ter šolarji obeh podružničnih šol. Le-ti so skupaj z varovanci vrtca nepogrešljivi na vseh proslavah in prireditvah v kraju. Osebna izkaznica kraja število prebivalcev: 1551 površina: 1863 hektarov število gospodinjstev: 349 zaposleni: 498 naselja: Galicija, Zavrh, Hramše, Velika Pirešica, Železno in Pernovo Iz Galicije se je v svet napotil tudi priznan slovenski slikar Dore Klemenčič. Izšolal seje na zagrebški slikarski akademiji, dolga leta pa je živel in ustvarjal v Ljubljani, kjer se nahaja še danes. O njegovem delu so pred leti kritiki zapisali, da je njegova umetnost „poštena, močna in je podoba resnice. Je umetnost, ki je življenje." Za njim je v svet umetnosti potegnilo tudi Antona Hermana. PRED OGNJEM DOM VARUJEJO Od nagnetenih hiš, iz katerih moli cerkveni zvonik, se vijugasta pot spusti navzdol do gasilskega doma Pernovo. Za varnost krajanov pred ognje- Med krajani, zlasti starejšimi, krožijo različne pripovedi o izvoru imena Galicija. Nekateri vedo povedati, da je ime v te kraje zanesel njihov cerkveni patron sv. Jakob. Le-ta jo je bojda prima-hal iz Španije, od tam pa naj bi s sabo prinesel tudi ime kraja. Naj bo domneva pravilna ali ne, krajani izročila svojih prednikov ne puščajo vnemar, temveč ga zvesto prenašajo mlajšim rodovom. nimi zublji so v teh krajih poskrbeli pred več kot petdesetimi leti. V društvu je takrat sodelovalo okrog trideset članov. Leta 1932 so dobili svoje prostore, kjer se člani sestajajo še danes. Okrog šestdeset jih je, poleg članske desetine imajo tudi mladinsko, gasilsko enoto pa so zaradi velikih razdalj organizirali tudi v Zavrhu. V prostorih gasilskega doma stoji danes avtomobil, gasilska črpalka, oprema in nove cevi, ki so jih kupili lani skupaj z novo štiristolitrsko črpalko, med zadnje pridobitve pa sodita tudi aparat in obleka za gašenje kemičnih požarov. DROGOVI SO, KABLI PA . . . „V Galiciji," bi rekel kdo, „imajo pravzaprav vse. Ceste so asfaltirane, vodovod imajo, odprti sta dve trgovini in dve podružnični šoli, za varstvo in vzgojo najmlajših so poskrbeli v vrtcu." Toda napačna bi bila presoja, ki jo mimogrede opravi popotnik. Marsikaj je, kar domačinom še manjka. Vodovodno omrežje že nekaj časa kliče po obnovi in razširitvi, prostori za delo krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in kulturnih skupin si svojega imena niti ne zaslužijo. V gališki krajevni skupnosti bi radi okrepili tudi avtobusne zveze. predvsem pa že končno uredili vsaj kakšno pokrito postajališče. Takšne in podobne težave pa so pravzaprav nič v primerjavi s tistimi, ki jih imajo v kraju s telefoni. Doslej imajo le tri priključke — na asfaltni bazi, v domu Nine Pokorn in v prostorih krajevne skupnosti. Lani so domačini postavili drogove za priključka na podružničnih šolah Velika Pirešica in Galicija. Z grenkim nasmehom krajani povedo, da bodo najbrž drogovi prej zgnili, kot se jih bodo usmili delavci celjskega PTT-eja. Le-ti se namreč že lep čas izgovarjajo, da priključkov ni zaradi pomanjkanja kablov. Vsa reč pa niti ne bi toliko burila krvi krajanov, če ne bi šlo le za dva priključka, za katera pa so seveda že zdavnaj poravnali račun. Irena Jelen Srečni in zadovoljni malčki v pireškem vrtcu (Foto: L. Korber) Hramše so moja majhna domovina z lepoto bogato obdarjena, z bogastvom skopo odmerjena. Med brajdami s šmarnico in izabelo so stkane drobne poti, sramežljivo v sonce mežikajo bajte, še zemlja po soncu diši. Spomladi iz zadnje snežne zaplate pokukajo trobentice zlate. Aprila je češnja nad hišo, kot vabila bi v svate, nevesta v cvetju. Ko se pomlad vda poletju, po bregovih seno zadiši, ponoči blisk para nebo, božji les v ognju zgori, oči so pripete na križ lesen. Grozdje se barva, oznanja jesen. Zlato listje v dežju drhti, trave pod slano so mrtve in tihe, po krizantemah ostro diši, vino preliva misli v rimo. Mrzli vetrovi naznanjajo zimo, ki na okna ledene rože nariše, od hiše do hiše je stkana gaz za pečjo polič vina, da ogreje srce. Najlepši pa so v Hramšah ljudje. Tako vdano razpeti med bolečino in tišino.. Tako nebogljeni so, kot s popkovino za večno povezani s to majhno in drobno domovino. ■ -a- Galicija med MOB Krajevna skupnost praznuje 25. februarja svoj krajevni praznik v spomin na dan, ko je bil leta 1943 v Podvršnikovi hiši v Zavrhu ustanovljen prvi odbor Osvobodilne fronte. Organizator akcije je bii Rudi Cilenšek, ustanovitev odbora pa je Imela močan vpliv na razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v teh krajih. * * * 12. avgusta 1944 je bil v osnovni šoli Galicija organiziran partizanski miting, na katerem se je zbralo okrog dvesto ljudi. * * * Avgusta 1944 so partizani pod vodstvom aktivista Ivana Zupanca-Petruške zažgali šolo v Veliki Pirešici in s tem onemogočili Nemcem, da se utaborijo v šolskih prostorih. * * * V noči od tretjega na četrti november 1944 so Nemci na območju Galicije organizirali veliko hajko, v kateri sta padla dva domačina, več pa so jih aretirali in zaprli v celjskem Starem piskru. Večjo hajko v teh krajih so Nemci izvedli tudi januarja 1945. Okupatorji so takrat ustrelili dva partizana štirinajste divizije, oropali in požgali nekaj poslopij, domačine pa odpeljali v Stari pisker. Enega izmed njih so kot talca obesili na Frankolovem. skupnosti Galicija. (Foto: L. Korber) KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA • KULTURA Savina odličja so podelili v Gotovljah Osrednja prireditev v počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila tokrat v prostorih kulturnega doma v Gotovljah. Zbranim je spregovoril predsednik skupščine kulturne skupnosti Franc Lenko, ki je nanizal nekaj misli o vlogi in pomenu Prešerna, moža, „kije trdno stal na domači zemlji, o njej pel in pesem širil tudi izven meja svoje domovine." V nadaljevanju so podelili triindvajset Savinovih nagrad, plaket in priznanj (imena smo objavili v prejšnji številki) vsem tistim, ki so in še vedno poma- gajo pri razvijanju kulturne dejavnosti v občini. V kulturnem programu so na domačem odru nastopile članice ženskega pevskega zbora iz Gotovelj, Savinjski oktet iz Žalca in igralec Janez Starina iz Primorskega dramskega gledališča. -jj. Savinove nagrade so prejeli: Franc Tratar, kapelnik godbe iz Zabukovice, Marija Goršek iz Griž in Franci Kumer iz kulturnega društva Braslovče, (foto: T. Tavčar) Razstavljala sta Aco Markovič in Edi Amon V prostorih Krajevne skupnosti Gotovlje sta ob srednji prireditvi, posvečeni slovenskemu kulturnemu prazniku, pripravila razstavo svojih del Aco Markovič in Edi Amon. O likovni ljubiteljski dejavnosti in o obeh razstavljalcih je Alenka Domjan dejala: „Komaj katera ljubiteljska zvrst umetnosti je v zadnjem času napravila tako viden vzpon v svojem razvoju kot likovna. Likovna kultura, ki je bila po osvoboditvi z ustanovitvijo akademije za likovno umetnost in razvojem široke mreže razstavišč v stalnem porastu, je v zadnjih letih prestopila meje pretežno profesionalne in galerijske dejavnosti in se skupaj z ljubiteljsko pojavila v delovnih organizacijah, v društvih, v najrazličnejših krožkih in skupinah. V teh vrstah je veliko ljudi, v katere jih ni pri- vedla zgolj želja po likovnih dosežkih, temveč tudi najrazličnejše okoliščene in usode. Morda so prav življenjske stiske sodobnega človeka, ki jih le-ta skuša sublimirati z ustvarjalnim naporom, poleg želje po likovnem izražanju in uveljavljanju tisti dejavnik, ki spremlja nekdanje posamične samorastniške likovne poskuse v pravo gibanje. V to vrsto spadata tudi razstavljalca Aco Markovič in Edi Amon, katerih likovna ustvarjalnost sega že leta nazaj. Aco Markpvič, slikar samouk se je na eni strani navezal na tradicijo slovenskega realizma, občutenega in doživetega kmečkega žanra ter simboliko Savinjske doline. Osnova njegovemu programu je tonsko sintetični način slikarske gradnje, zmerni realizem, ki počasi prehaja v ekspresivno enoto. Prav ta čutnost pride najbolj do izraza v cvetličnem tihožitju, medtem ko krajinsko podobo kljub razpoloženjski barvni potezi še vedno živijo v okviru realističnih tendenc. Olja in gvaši Edija Amona izražajo nadrealistično krajinsko noto. Imaginacija avtorjeve podzavesti se nehote pretaplja v svet realnosti, kjer ni prostora za nadrobnosti, temveč za monumentalni motiv drevesa — simbol življenja. Na osnovi formule veristične realizacije ter slikarsko obrtno vnemo na enostaven in neposreden način sugestivno govori o nekem svetu, ki se ponekod namesto v ironično pomembnost prelevi v sentimentalen prizvok. Razen treh slik (olje: romantično obarvana krajina ter dva akta-risbi) so vse slike izzivalno neoprijemljive in nevsakdanje." Braslovški kulturniki po predstavi Namišljenega bolnika, s katero se bodo predstavili zamejcem v Šmihelu. Tekst in foto: T. Tavčar 95 le} prosvetnega društva v Braslovčah V začetku februarja je Prosvetno društvo Braslovče praznovalo 95-letnico obstoja. Na osrednji prireditvi, na kateri se je predstavil moški, mešani in šolski pevski zbor iz Braslovč ter ansambel Korenika iz avstrijskega Šmihela, je o visokem jubileju društva spregovoril predsednik društva Franci Kumer in med drugim poudaril: „Naše društvo je bilo ustanovljeno konec leta 1888 in se je najprej imenovalo Pevsko in bralno društvo Braslovče, imelo je pevski zbor in knjižnico. Med člani društva je bilo precej igralcev, ki so pogosto uprizarjali različne igre, predvsem v viteškki dvorani na Le-gantu, poleti pa tudi na prostem. Društvo je združevalo za kulturo in prosveto 'zavzete krajane iz Pariželj, Topovelj, Gornjih in Spodnjih Gorč, Malih Braslovč in Orle vasi. Mejnik v delovanju društva je pomenilo leto 1927, ko so dogradili prosvetni dom. Že dotlej so imeli številne nastope in koncerte, po tem letu pa se je njihova dejavnost še razširila. Dramska skupina je igrala številne igre, predvsem staroslovenske, pevski zbor pa je sodeloval na skoraj vseh pri- reditvah in proslavah v kraju. Med obema vojnama je delovanje društva nekoliko zamrlo, po tem pa se je še z večjo vnemo razširilo." Sedaj ima društvo tri sekcije in sicer; moški in mešani pevski zbor, dramsko sekcijo in knjižnico. V zadnjih letih je še posebno zaživela dramska sekcija,, ki jo vodi neutrudna Anica Brišnik. Za jubilej so pripravili Molierovega Namišljenega bolnika v režiji Karla Brišnika. Za uspešno delo je društvo prejelo Savinovo nagrado s plaketo, Anica Brišnik pa Savinovo plaketo. Nove knjige v januarju Milan Maver — SMUČATI Z.UŽITKOM; Petrovič, Šmitek —■ POT DO USPEHA; MARCO POLO — Ido 8; MARCO POLO za mlade bralce; MARCO POLO; Janez Vipotnik - OJ TA MLINAR; Frederick Winter-botham - NACISTIČNA ZNANSTVA. Najboijbrane knjige v januarju Prežihov Voranc — ODRINJENO; Mirko Horvat — ČLOVEK V ZRCALU PREGOVOROV; Mira Ružič — BITI ALI NE BITI; Frederick Winterbotham — NACISTIČNA ZNANSTVA; Sergio Ramirez — Sl SE USTRAŠIL KRVI? Vitomil Zupan — GORA BREZ PROMETEJA; Jože Dular — KRKA PA TEČE NAPREJ; Gusti Strindberg — MOJIH PET ŽIVLJENJ; Jože Peternelj - KRTAR IN DOLINCI; Bazilija Pregelj -MOJ OČE. RAZSTAVA KNJIG V PREBOLDU Knjiga bogati človeka, knjiga je ogledalo nekega časa, odnos do knjige izraža našo kulturo. Slovenski kulturni praznik, ko se spominjamo na našega največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, je prav gotovo priložnost za to, da poudarjamo pomen knjige za dvig naše kulture. Prizadevno Društvo prijateljev mladine Prebold je to prav gotovo storilo. V osnovni šoli Slavko Šlander v Preboldu so namreč v počastitev slovenskega kulturnega praznika pripravili razstavo knjig za predšolske otroke, učence osnovne šole in za starejše. V treh dneh si je ogledalo razstavo veliko obiskovalcev, še posebno hvaležni obiskovalci pa so bili otroci. Zanimivost te razstave pa je tudi v tem, da je bilo knjige možno tudi kupiti. Knjige slovenskih avtorjev pa so bile celo z 10 % popustom. Brez dvoma ne bi bilo napak, če bi tovrstno obliko približevanja knjige bralcu večkrat uvrstili v program in ne morda le enkrat letno. D. Naraglav MANJKA JIM PROSTOROV „Pomanjkanje prostorov je ena izmed glavnih težav, s katerimi se srečujemo pri našem delu na kulturnem, področju." To je bila ena iz-. med ugotovitev udeležencev letne konference članov Kulturnega društva v Veliki Pirešici. Skupna misel vseh je bila, da so v preteklem letu delo precej po-... živili, v svoje vrste so pritegnili veliko število ngvif^Čtajičv, letos pa bodo obseg dela in nastopov še povečali. Skupna naloga vseh članov bo v * prihodnje tudi pridobitev oziroma ureditev ustreznih prostorov za delo posameznih sekcij. Po krajšem programu, ki so ga pripravili člani društva, so podelili priznanja za dolgoletno delo krajanom in kulturnem področju. Priznanja so prejeli: Alojz Jazbec, Antonija Mirnik, Manija Jazbec, Rudi Štajner, Martin Novak, Anton Žgank, Frančiška Stefančič, Franc Pečnik, Anton Stefančič, Ivan Pernovšek, Mirko Super, Katarina Jelen, Slavko Pačnik, Vinko Jelen, Vlado Super, Slavko Cokan, Anica Štajner In Berta Pečniki Priznanje za plodno delo na kulturnem področju pa so podelilf tudi podružnični šoli Velika Pirešica. -ij- Prva samostojna razstava Avgusta Lavrenčiča v Žalcu Kljub temu da je razstava akademskega slikarja Avgusta Lavrenčiča prva samostojna predstavitev v Savinovem salonu, njegov umetniški opus ni neznanka naši javnosti, saj je leta 1974 že sodeloval na razstavi Duštva likovnih umetnikov celjskega pododbora. Slikarstvo Avgusta Lavrenčiča se je ro,dilo na spodbudah evropskega nadrealizma in predvojnega slovenskega inti-mizma, šla pa je nato povsem svojo pot, saj je vsaka slika tega ustvarjalca nezamenljivo njegova. Njegove slike so nekak kalejdoskop, zbran iz bogate zakladnice doživetij in spominov, pri tem pa igra pomembno vlogo „teater" oziroma „igra". V umetniku samem prevladuje aktualen in kritični realizem. Razstava predstavlja dva zaokrožana ciklusa. Za oba pa je značilna izbrana simbolika, perfekcija slikarsko obdelane lupine, ki žari v vsej svoji lepoti. ter bleščava praznina kot opomin o videnju jutrišnjega dne. Slike so na videz sestavljenke oziroma „simuliran kolaž", kot jih avtor sam poimenuje, povezuje jih v celoto, v preplet realnega in irealnega sveta. Vsaka sestavljenka, vsak detajl le-te je do nadrobnosti izslikan, vsak predmet, pa četudi je vzet iz vsakdanjosti, nosi simboličen pomen in pogojuje vizionarno vsebino. K dokončnosti umetniško zgovorne celote pripomore izredna natančnost izrisanih kontur, sijaj čistih barv, virtuoznost barvne mo-delacije ter kompozicijska pre-tehtanost. „Lavrenčičevo slikarstvo ni nikakršen protest proti današnji družbi, temveč problemska analiza človeškega duha, maska resničnosti današnjega časa," je na odprtju razstave dejala Alenka Domjan v Savinovem salonu, ki je bil tokrat premajhen za številne obiskovalce. Podelilipriznanja prosvetnim delavcem Dan prosvetnih delavcev so pedagoški delavci iz žalske občine obeležili s tradicionalnim srečanjem, na katerem so ocenili svoje delo v preteklem letu ter spregovorili o uspehih in težavah. Srečanje je' bilo v začetku februarja v prostorih žalske Name, številnim zbranim prosvetnim delavcem pa je o pomenu vzgoje in izobraževanja ter o izvajanju referendumskega programa na področju šolstva spregovoril predsednik skupščine občine Viljem Petek. Srečanje so popestrili še s kulturnim programom, ob koncu pa so podelili priznanja Vzgojnoizobraževalne organizacije. Prejeli so jih: Emil Ri- bič, Braslovče; Hilda Premik in Ivana Planinšek, Griže; Erika Oset,. Petrovče; Majda D rev in Majda Cviki, Polzela; Anica Skok in Rudi Eberlinc, Prebold; Vida Naraks, Šempeter; Miroslav Lešnik, Franc Šuler ter Jelena Gorišek iz Žalca. Za delo v vzgojnovar-stvenih zavodih sta prejeli priznanje Kristina Žerdoner in Štefka Drev. Priznanji so podeHli še Ireni Žagavec in skupnih služb Vzgojnoizobraževalne organizacije ter Otu Pungartniku, dolgoletnemu predstojniku celjske organizacijske enote Zavoda za šolstvo. -M- Kozerija Na uho inšpektorju Vrtavki Nikar si ne domišljajte,-da inšpektor Vrtavka v teh februarskih dneh spi zasluženo zimsko spanje. Ima polne roke dela: nadzira cene, tiste, ki jih je bilo treba vrniti na decembrski čas, na njegovo uho pa prihajajo še drugi signali krajanov. Je zadnjič po takšnem utrudljivem delu v pisarni zavil v bife Veseli oštir na kozarec pijače. V lokalu je vršalo kot v panju spomladi, se ‘prebujajo čebele. Prisedel je droban dedec, izpod klobuka nasršeno ustrelil z očmi v Vrtavko in nagnil brizganec. Potlej se je odhrkal in začel, kot bi bila z Vrtavko stara znanca: „Veste, tu pri Veselem oštirju se srečujemo sami znanci. Upokojenci smo in lahko bi posedali doma ob zapečku, pa nočemo. Ce službe ni več, naj ostane družba, pravimo. Društvo nas nekako drži skupaj v tem svojem bifeju, za drugo pa se veliko ne zmeni. Poglejte, predsednik se že 15 let oklepa svoje funkcije in čeprav nerad, njegovi ožji sodelavci dobe letno po par novih čevljev, njim pa tudi pade kak milijonček. No, člani tudi nismo tako za nič: pojemo v zboru, kakšenkrat zaigramo na odru, le na kakšnem izletu se ne moremo poveseliti. Se vam zdi to prav?" Vrtavka je molčal in premišljeval v svoji inšpektorski glavi, da tu ni vse čisto, sogovornik pa je med tem postavil na mizo prazen kozarec in odšel. In še druga zgodba: Iz delovne organizacije Zobotrebec je odšel eden vodilnih uslužbencev, ki je skrbel za kadrovske zadeve. Ob njegovem odhodu so v vodstvu možje staknili glave in rekli, da novega kadrovskega ne potrebujejo. In ga res niso zaposlili, ne glede na to pa je ta, ki je odšel, še vedno na plačilnem seznamu in zaradi tega v podjetju nikogar ne boli glava. Njegovo plačo si kratko malo razdelijo trije vodilni uslužbenci, češ delo moramo tako ali tako opraviti, pa si bomo razdelili še plačo. Da je kaj takega nedopustno, še pomislili niso. Doklej tako? To dela sive lase inšpektorju Vrtavki . . . ________________- BjCy Mamici Mami, mami, mamica, del si mojega srca. Ti si sonce, ti si sreča, ti si mamica ljubeča. če hočeš, trpiš za me, če hočeš, se dojiš za me, ker si sonce, ker si sreča, . ker si mamica ljubeča. Judita Cukjati, Polzela Dan žena 8. marec — dan žena praznujejo žene vsega sveta. Sedaj žena ni več poniževana, nesrečna in zasmehovana. S puško na rami v boj je odšla, ranjence skrbno obvezovala, vse pravice si je izborila, v boju se je njena enakopravnost kalila Pot do šol ji je povsod odprta, ne le do štedilnika in vrta, ponosno nastopa v šoli, v tovarni, bolnici, kjer se le da, a največjo srečo občuti sredi otrok doma. - Alenka Kapus, Prebold Moja mati Ženam ob njihovem prazniku -najmlajši! Zabava mladih v Prebolda Gledam in se sprašujem, če je to res ona. Moja nežna, dobra, skrbna in ljubeča mati. Kako se je spremenila od takrat, ko sem ležala v zibelki in me je skrbno negovala. V rokah držim njeno sliko, pa vendar vidim živ obraz. Modre oči se premikajo. Izžarevajo ljubezen. Ob njenem pogledu mi postane topleje. Ko se nasmehne, se na obrazu pojavijo gubice. Okoli ust in oči sp vtisnjeni sledovi težkih in veselih ur. Gub veselja je več, torej je moja mati vesela. Vendar ne vedno. Velikokrat je zaskrbljena. Takrat naguba čelo in stisne ustnice. Lasje ji sivijo. Se mati stara? So gube lasje posledica skrbi, ki sem jih povzročila jaz? Ne maram, da bi bila moja mati stara. Nočem! H6čem, da bi bila lepa in mlada. In takšna tudi jel Zame je najlepša in najboljša pod soncem. Spet se mi pogled ustavi na sliki v rokah. Iz obraza, iz vsake gubice in lic ji sijejo toplina, ljubezen in nežnost. Tudi če bi bil ta list papirja prazen in če bi nanj napisala le, da je njena podoba nekaj najlepšega na svetu, bi vsak vedel, da je to podoba matere. Vsak bi mislil na svojo mater, toda jaz bi vedela, da je to žena, ki mi že od rojstva izkazuje ljubezen in dobroto, kolikor je premore človeško srce. Martina Kanpp, Griže Moja mamica Moja najljubša oseba je mamica. Stara je petinštirideset let, ki pa jih še zelo dobro skriva. Na obrazu še nima gub, na čelu pa so se ji že začrtale ostre poteze. Vedno je zardelih lic, ki se zelo podajo temnim lasem. Zelo jo imam rada. Posebno ljubka je pri kuhi. Na potno čelo seji lepijo lasje. Včasih med pokliče, da ji pomagam kuhati. Precej me je že naučila, zato že mnogokrat pripravim kosilo brez njene pomoči. Vedno ustreže mojim željam, če le niso nemogoče. Zelo rada poje in se zabava. Zato zna mnogo ljudskih pesmi, kijih uči tudi mene. Takšna je moja mamica, zame najljubše bitje na svetu, brez katere si ne znam predstavljati življenja. Najraje pa jo imam tudi zato, ker je dobra, ljubezniva in zame najlepša. Albina Smigovc, • • Šempeter Ob mednarodnem prazniku žena Osmi marec je dan, ki ga praznujemo kot praznik žena. Na ta dan se spomnimo vseh tistih težkih časov, ko so se žene borile za svoje pravice in se še borijo. Saj so po svetu še. dežele, kjer so žene in matere še brezpravne. Pri nas so žene enakopravne z moškimi. Tako pri zaposlitvi — delu, kot tudi pri opravljanju različnih funkcij. Še posebno pa se otroci radi oddolžimo na ta dan svojim mamicam za ves njihov trud, ki ga imajo z nami. Res je težkaš skromnim šopkom rož poplačati vse prečute noči ob naši postelji in njihov trud. Pa še morebiti solze, ki jih povzročamo mi, otroci. Največje darilo pa je zanje lahko naša obljuba, da bomo zrasli v pridne in poštene sinove in hčere. Boža Brunšek, Polzela Mamice praznujejo Vsako leto praznujejo žene svoj praznik, ki so si ga same priborile. Včasih žene niso imele enakih pravic kot moški. Če so dobile delo, niso zaslužile toliko kot moški. Med narodnoosvobodilno vojno so nekatere odšle k partizanom in se bojevale proti okupatorju, druge so podpirale osvobodilno,fronto, pomagale partizanom, skrbele za hrano, obutev in sanitetni material. Stregle in skrivale so ranjence ter obveščale partizane. Zato jih je sovražnik preganjal, jim jemal otroke. Danes so ženske enakopravne z moškimi. Delajo v tovarnah, uradih, šolah, vrtcih, trgovinah in drugod. Njihovo največje poslanstvo pa je materinstvo. Doma skrbijo za otroke in jih vzgajajo. Vsaka žena, ki je delavka, gospodinja ter matije vredna spoštovanja. Primož Turnšek, Polzela Marsikateremu krajanu Prebolda je postal hotel pravi trn v peti. Se bolj kot hotel je marsikoga bodla v oči diskoteka, ki so ji pripisovali največ krivde za kaljenje nočnega miru. Marsikdaj tudi upravičeno. Danes je videoteka Ali baba, kot se po novem imenuje, vzorno urejena in tudi za red dobro poskrbljeno. Nekdanjih pretepov ni več, v videoteko pa konec tedna prihajajo mladi iz celotnega celjskega območja. V. prostorih Ali babe odmevajo zvoki sodobne disko glasbe, gostje pa se lahko zavrtijo tudi na zvokih starejših rockovskih uspešnic. Marsikateri sveži posnetek pride tudi z druge strani velike luže, iz Amerike. Videoteko v Preboldu zdaj vodi Roman Jurički, ki je ob našem obisku povèdal naslednje: Z mladimi, ki prihajajo v videoteko, sem izredno zadovoljen, saj so disciplinirani in znajo upoštevati , in ceniti izbor glasbe iz sodobnih glasbenih tokov. Red in mir v naših prostorih na najboljši možni način vzdržuje Stanko Anderie, ki ga mnogi poznajo tudi kot državnega reprezentanta v judu in kot najboljšega športnika Celja v lanskem letu. Trudim se, da s programom in izborom glasbe zadostim željam vseh prisotnih. Vrtim glasbo, ki je namenjena različnim ušesom, od ameriškega funka, reggae in rock nfoll glasbe. Ne smè pa izostati tudi kakšna komercialnejša pesem. Upam, da bomo v prihodnje lahko preuredili in povečali naše prostore. Radi bi . pridobili vsaj kakšnih sedemdeset sedežev, kar bi nam omogočilo še boijšo izvedbo tekmovanj v disco in rock n'roll plesih ter ponovno organizacijo disko maratona. B. Stražar —.... tečaji Društva Partizan, šole in krajevne skupnosti so letos pripravile številne tečaje za začetnike smučanja. Največ jih je bilo na smučišču v Libojah, od koder je tudi “* PO*~“k' T. TAVČAR Poučna pradawnja v rimskem času Kmečka mladina se izobražuje „Kar se Janezek nauči, to Janez zna," pravi pregovor. To v polni meri velja še danes. Kmečka mladina pa tudi starejši kmetje si pridobivajo znanje v različnih oblikah izobraževanja. Od spomladi do jeseni jih preganja delo, zato za predavanja in tečaje ni časa — za obsežnejše izobraževanje so najbolj primerni zimski meseci. Strokovna služba Hmezada KZ Savinjska dolina je tudi letošnjo zimo pripravila splet poučnih predavanj, ki se bodo zvrstila do pomladi. Iz pestrega programa naj omenimo nekatere teme: pridelovanje živinske krme na travnikih, žlah-tnenje. in proizvodnja koruze, higiensko pridobivanje mleka, urejenost kmečkega doma, priprava in pokušnja kislega zelja, kako orjemo, pridelova- nje ribeza, škropljenje kmetijskih kultur in sadnega drevja ter drugo. Kmetovalci pa se ogrevajo poleg predavanj še za druge oblike izobraževanja. Nekoč tako priljubljeni gospodinjski tečaji imajo še vedno veliko obiskovalk, zato so jih ponekod tudi letos zapisali v program izobraževanja. T. L. Naša beseda ’84 Naša beseda je prireditev, ki mlade kulturne ustvarjalce spodbuja k ustvarjalnemu snovanju na kulturnem področju. Prireditev ne pomeni tekmovanja, temveč je prikaz ustvarjalnih dosežkov mladih kulturniških skupin. Vanjo so enakovredno vključene uprizoritve celovečernih besedil, gledaliških besedil in enodejank, proslav spominskih dnevov, ^akademij, literarnih večerov, uprizorjenih kulturno-vzgojnih in kulturno animacijskih klubskih sporedov, veselih večerov, satiričnih kabaretov, plesnih večerov, likovnih razstav, samostojnih nastopov vokalnoinstrumehtalnih skupin, skupin pop in rock glasbe ter posameznikov, ki izvajajo svoje ali tuje pesmi. Razpis v ničemer ne omejuje sodelujočih pri izboru sporeda, vendar organizatorji pričakujemo, da bodo skupine segle predvsem po sodobni in aktualni sporočilno-izpovedni tematiki. ( yerg|av «_______________________:— ---------——— Pionirji po poteh XIV. divizije V soboto, 11. februarja, so se pionirji udfeležili pohoda.po poteh XIV. divizije od Dramelj do Žič. Udeležilo se ga je več kot 250 pohodnikov, med katerimi so bili tudi pionirji PD Zabukovica, Žalec in Prebold. Pohod se je pričel v Dramljah, kjer so si pohodniki ogledali razstavo o Milošu Zidanšku, obiskali so njegovo rojstno hišo v Straži, počastili f» so tudi spomin na Milenka Kneževiča, Komandanta XIII. SNOUB in Mirka Bračiča, ki je pokopan v Špitaliču. — fj Marca ponovno študentski večer Člani 'žalskega kluba študentov se v teh dneh pripravljajo na svoj tradicionalni študentski večer. Letos bodo prireditev v hmeljarskem domu v Žalcu organizirali že triindvajsetič zapovrstjo, kar kaže na več kot dvajsetletno uspešno delo žalskih študentov na družabnem področju. Vsem tistim, ki se bodo sedemnajstega marca udeležili študentskega večera bodo mladi prikazali razne dogodivščine in pripetljaje iz študentskega življenja ter življenja in dela naše občine. Program so tako kot lani tudi letos oblikovali in pripravili študentje sami. -ih Tekmovali mladi kmetije! Sredi februarja je v dvorani nosi naslov Mladi in kmetijst- sko zadrugo Savinjska dolina, hmeljarskega doma v Žalcu vo, je organizirala občinska Letos so se v znanju pomerili potekalo vsakoletno tekmova- organizacija mladih, pri pripravi mladi zadružniki iz Prebolda, nje mladih kmetijcev iz celotne in izvedbi samega tekmovanja > Polzele, Braslovč, Šempetra, žalske občine. Prireditev, ki pa so sodelovali tudi s Kmetij- Petrovč, Griž in Tabora. -ij- PIONIRSKI KOTIČEK • PIONIRSKI KOTIČEK RUBRIKA MLADIH • RUBRIKA MLADIH % lx našiti krajevnih skupnosti • Iz naših krajevnih skupnosti • Iz naših krajevnih skupnosti ŽALEC V zadnjih osmih letih je Podjetje za ptt promet Celje vlagalo izredno velika finančna sredstva v razvoj in posodobitev telekomunikacij, katerih vrhunec pomeni novi center telekomunikacij na Golovcu v Celju. Žal za pozen sinhroni razvoj celotne regije delovna organizacija sama nima dovolj lastnih sredstev in je glede na izjemne potrebe gospodarstva morala sprejeti prioritetni vrstni red naložb. Glede na to, da v Žalcu že od leta 1978 v lokalni telefonski centrali ni nobenega prostega priključka, z 800 priključki pa je centrala polno zasedena, zaradi neprimerne prostorske stiske, pogostih okvar in prekinitev prometa v ATC in zaradi tega, ker ni mogoča razširitev na sedanji lokaciji, je Podjetje za ptt promet Celje izdelalo program za izgradnjo nòve ATC s kapaciteto 3000 priključkov. Gradnja bo potekala v dveh fazah: v prvi naj bi zgradili zgradbo in montažno opremo s kapaciteto 1400 priključkov, v drugi pa bi povečali kapacitete z dodatno opremo za 1600 priključkov; Fazna izgradnja bo omogočila koristiti del opreme, ki se bo sprostila v ATC Titovo Velenje, kjer se gradi nova centrala. Da bo centrala lahko vključena, je bila razširjena vo-zelna centrala v Serinpetru, ki pa še ni aktivna, ker še niso urejene zveze proti nadrejeni centrali v Celju. Te naj bi stekle do letošnjega poletja, takrat pa bo možno vključiti tudi nove naročnike na področju Šempetra. Pri realizaciji objekta bo uporabljena oprema domačega proizvajalca Iskra — Kranj, celotna investicija pa bo veljala 48.167.890,00 dinarjev. V. B. Foto; L. K. Letos 90-letnica Turističnega društva Konec januarja je žalsko turistično društvo na svoji letni konferenci ocenilo svoje delo za preteklo obdobje In sl zastavilo naloge za letošnje leto. Lanski program d eia ni bil izpolnjen v celoti, kar je bila predvsem posledica pomanjkanja finančnih sredstev. Aktivnosti v društvu so potekale v petih komisijah. Uspešno je društvo v lanskem letu organiziralo drugo Žalsko noč, ki je gostincem sicer prinesla precejšen finančen uspeh, društvu pa nakopala veliko skrbi. Decembra so v društvu podelili 27 priznanj za urejeno okolje, lepo cvetje in vrtove v Žalcu in na Ložnici. Podobno akcijo bodo v društvu izvajali tudi v prihodnje, pri tem pa se bodo še tesneje povezali s krajevno skupnostjo in Hortikulturnim društvom. Skupaj s člani tega društva so lani pridobili tudi društvene prostore. Žalcki gasilci ocenili svoje delo Letos slavi žalsko turistično društvo devetdeset let svojega obstoja. Ta visoki jubilej bi radi kar najbolj dostojno proslavili, zato so si zadali precej zahteven program aktivnosti. Radi bi izdali turistično publikacijo Vodič po Žalcu in bližnji okolici, pripravili bodo več turističnih predavanj in izletov, veliko dela pa bosta zahtevala tudi Žalska noč in novost med letošnjimi prireditvami — Turistični dnevi, ki bodo predvidoma med 25. in 30. junijem. Člani turističnega društva se nameravajo v prihodnje tesneje povezati z nosilci turistične in gostinske ponudbe v občini ter navezati stike z osnovno šolo. Glavna skrb društva pa bo tudi letos namenjena lepšemu izgledu krajà, boljši turistični ponudbi in ohranjanju nekaterih objektov v mestu in njegovi okolici. S. Meh Člani Gasilskega društva Žalec so na nedavnem občnem zboru ocenili svoje delo in si zastavili- program dela za letošnje leto. V minulem letu je 12 mladih gasilcev na tečaju opravilo izpit za izprašanega gasilca. Gasilsko društvo Žalec je v preteklem obdobju uspešno sodelovalo na vseh tekmovanjih, ki jih je razpisala Občinska gasilska zveza, sodelovale pa je tudi na tekmovanjih v okviru enot civilne zaščite in na drugih mladinskih tekmovanjih. Društvo je med letom nabavilo novo avtoci-sterno, kar je povečalo njihovo učinkovitost. V letu 1983 je njihova operativna enota osemnajstkrat sodelovala pri gašenju požarov in drugih nesrečah. Gasilci so v razpravi kritično ocenili delo društva, izvolili pa so tudi novo vodstvo, s predsednikom Francem Naraksom in poveljnikom Rihardom Kopušarjem. Koristne uporabljeni odpadki Na ložniško deponijo so lani iz celótnè žalske občina zyozili 42154 kubičnih metrov raznih odpadkov. 15142 kubikov so jih navozili iz industrije, kar 25267 pa iz gospodinjstev. Poleg -tega so na odlagališče dovažali zemljo, gradbene ruševine in hmeljske ostanke. Delavci celjskih Javnih naprav so med-odpadnim mate- rialom nabrali 41480 kg papirja ter 52775 kg pločevine in železa. Odpadni material bodo predelali in koristno uporabili, delavci Javnih naprav na deponiji pa opozarjajo, da bi se dalo koristno uporabiti še marsikaj, kar ' nekatere delovne organizacije, npr. Juteks, Tekstilna tovarna Prebold in druge dovažajo kot odpadni material. - - -ij- Sredi meseca februarja so se na letni skupščini sestali člani turističnega društva Šempeter. Letna konferenca je bila dobro obiskana, udeležilo se je je preko sto članov in drugih gostov. O minulem delu je govoril predsednik društva Slavko Šturcf, ki je poudaril, da je bil lani obisk v obeh turističnih objektih za deset odstotkov manjši kot leta 1982. Tako je Antični park obiskalo 16.431 obiskovalcev, od tega 1.600 tujcev, jamo Pekel pa 25.355 domačih in 3.781 tujih obiskovalcev. Občutno se je v preteklem letu dvignil celotni finančni uspeh društva. Tako so v letu 1982 dosegli 2,361.911,00 din prihodka, lani pa kar 3,958.784,70 din. Tudi veliko dela so opravili. V Antičnem parki so zasadili 80 cipres, pomagali pri gradnji in sofinancirali novo trafo-postajo za jamo Pekel, dogradili so sanitarne prostore pri jami, očistili celotno dolino Peklenščice, posekali grmovje in opravili še vrsto vzdrževalnih del na obeh objektih. Da so bili lani zares aktivni, pričajo tudi priznanja Turistične zveze Slovenije, ki so jih konec lanskega leta prejeli naslednji turistični delavci v Šempetru: bronasti častni znak: Jože Gorič, Janko Božič, Edi Masnec, Jože Cijan, Jože Žnidar, Martin Pirc in Marija Volpe; srebrni častni znak so prejeli: Tine Štorman, Branko Golavšek, Amalija Javoršek in Slavko Štrucl; zlati častni znak pa sta prejela Franc Krajevni samoprispevek V krajevni skupnosti Šempeter se že nekaj časa pogovarjajo o krajevnem samoprispevku. Pobudo zanj je dal Partizan Šempeter. Konec meseca bodo v osmih zaselkih krajevne skupnosti pripravili zbore krajanov, kjer se bodo dogovorili o višini samoprispevka, o času plačevanja in programu. Prav tako se bodo dogovorili, ali za Šempeter in Dobertešo vas na novo oštevilčiti hiše in poimenovati ulice. T. TAVČAR VRANSKO Kulturno društvo Vransko je poživilo svojo dejavnost. Krajanom so se predstavili s Finžgarjevo igro Razvalina življenja, ki jo je režiral prizadevni delavec Janez Kozmelj. XXX Na Vranskem bo tudi letos pustni karneval. Vse, kr se radi nasmejejo orginalnim pustnim šemam, vabijo v nedeljo, 4. marca, na Vransko. XXX Mladi zagnanci z Vranskega so letošnjo zimo izkoristili v svoj ŠEŠČE Nujna obnova dvorane Končno so po nekajletnih prizadevanjih ustanovili kulturno društvo tudi v krajevni skupnosti Šešče. To pa ne pomeni, da kulturna dejavnost v tem kraju ni bila razvejana, saj v Matkah v okviru gasilskega društva že vrsto let' uspešno deluje dramska sekcija. Dvorano v zadružnem domu sedaj želijo obnoviti, gre za ureditev ogrevanja, odra in VINSKA GORA Polovica krajanov članov Partizana Predsednik TD Šempeter Slavko Štrucl podeljuje društveno priznanje Štefanu Uranjek Foto:.T. TAVČAR ŠEMPETER Uspešno delo Turističnega društva Šempeter Štorman in- Alojz Urankar. Na konferenci so sprejeli program dela za letos. Tako so zapisali, da bodo letos uredili poučno gozdarsko stezo pri jami Pekel, uredili peš pot iz zahodnega dela Atičnega parka v vzhodni del, sodelovali pri napeljavi telefona, pripravili več akcij za čisto okojje in več vzdrževalnih del na obeh turi-- stičnih objektih. Društvena priznanja so prejelj: Štefan Uranjek, Vida Naraks in Folklorna skupina KUD Svobode Šempeter. Podelili so tudi priznanja za lepo in urejeno okolje. Za cvetlice in urejene zelenice so prejeli priznanja: Marija Štorman, Anton Marko, Viljem Huš, Vera Božič, Jože Gorič, Hišni svet Aera bloka 150, Štefka Kodre, Milan Andelič, Ivan, Ignac in Tine Štorman; za cvetlice Ivica Oplotnik, Branko Hriberšek, Terezija Vozlič, Vili Ograjenšek, Terezija Jelen, Jernej Zagoričnik in Vida Naraks; za urejeno zelenico Avgust Orešnik, Ivan Cetina, Boris Terglav, Jože Pogačar ml., Anton Volk; za urejeno kmetijsko dvorišče Jože Piki in Angela Satler; za urejeno industrijsko okolje AERO Celje, Tozd Kemija Šempeter; SIP Šempeter in DEM Podlog. Ob koncu so predstavniki krajevne skupnosti, družbenopolitičnih in gospodarskih organizacij ter celjske turistične zveze čestitali društvu za uspehe minulega leta. TONE TAVČAR Pred dnevi so imeli člani Partizana Vinska gora letno konferenco. O delu minulega leta je poročal predsednik predsedstva Partizana Franc Špegel in pou- ' daril, da v društvu deluje 12 sekcij, število članov pa je 568, kar je polovica krajanov KS Vinska gora. Veliko pozornost so lani namenili športnim objektom. Zgradili so tenis igrišče, atletsko stezo, obnovili košarkarsko, rokometno in nogometno igrišče ter smučišče. Pridobitev pa je tudi planinska pot okoli Vinske gore, ki ima 13 kontrolnih mest. Pri vseh objektih so člani Partizana udarniško opravili več kot štiri tisoč ur, nekateri pa so pomagali tudi s stroji ali brezplačno dobavo materiala. Skupna vrednost opravljenih del pa znaša milijon dinarjev. Seveda pa tudi tu ne gre bro-* te?»/ UBOJE Največja je, ker v Vinski gori še vedno nimajo ustreznega pokritega prostora, kjer bi lahko v zimskem času potekale teiesno-kultume prireditve, rekreacija krajanov ter seveda telovadba osnovnošolcev. Letos si bodo prizadevali za izgradnjo telovadnice pri šoli. Niso pa prepričani, če jim bo to uspelo, saj trenutno denarja za objekt, ki si ga želijo v Vinski gori, ni. Na konferenci so trinajstim najbolj zaslužnim krajanom podelili priznanja. Da je bilo njihovo delo lani uspešno, priča tudi četrto mesto v Sloveniji v akciji Iščemo najboljšo krajevno skupnost v športni rekreaciji. Prejeli so tudi občinsko priznanje OF, ob prazniku krajevne skupnosti pa priznanje. T. TAVČAR Spominski posnetek z obiska v Domu oskrbovancev na Polzeli Libojčani obiskali svoje krajane Člani socialne komisije pri krajevni skupnosti Liboje so v preteklem mesecu obiskali svoje krajane, ki živijo v domu oskrbovancev na Polzeli. Frančiška Drolc iz Brnice, Bernarda Šuster iz Liboj in Pavla Jelen iz Slovenskega dola "so bile nepričakovanega obiska izredno vesele. Kar niso mogle prehvaliti življenja, dela in počutja v domu, za kar gre velika zahvala osebju doma, ki zelo lepo skrbi za svoje varovance. Še posebno so navdušene nad pozornostjo, izkazano ob praznovanju rojstnih dnevov varovancev, ko za vsakega, posebej pripravijo pri- GRIŽE memo slavje in ga tako počastijo. V domu omogočajo vsakemu svojega konjička, bolj zdravi izdelujejo razne okraske in igrače, drugi pa se kratkočasijo z branjem. Frančiška Drolc, ki je brez obeh nog in je privezana na bolniško posteljo, je še posebno hvaležna osebju za lepo oskrbo, kakršne tudi doma ne bi bila deležna. Ob slovesu so še povedali, da so izredno hvaležni učencem in mentorjem osnovne šole Polzela, ki jih večkrat obiščejo in jih razveselijo s svojim pestrim programom. Stane Lavrinc prid. V TANI pri Vranskem so postavili skakalnico, na kateri so izvedli že več tekmovanj ter tako krajanom popestrili nedeljske popoldneve. XXX Predsednik Turističnega društva Vransko Vlado Rančigaj je prejel od Celjske turistične zveze plaketo kot najboljši turistični delavec na celjskem območju. To priznanje pa ni zgolj slučaj, saj je Vransko znano po številnih prireditvah, ki privabljajo vse več obiskovalcev. F. I. Poravnalni svet - instrument samouprave Na zadnji seji skupščine krajevne skupnosti Griže je bila vsa pozornost posvečena poročilu predsednika poravnalnega sveta Staneta Rudolfa. Poravnalni svet deluje v okviru krajevne skupnosti kot instrument samouprave. Ugotovljeno je bilo, da je v preteklem letu poravnalni svet uspešno deloval. Opravili so deset ogledov krajev spora, 27 osebnih razgovorov, vso pozornost pa so namenili tudi prostovoljnemu delu, saj so opravili več kot 80 prostovoljnih ur, Od dvanajstih sporov so jih kar enajst zaključili s poravnavo, sedem razprav je bilo pred senatom poravnalnega sveta, šest primerov je bilo rešenih s sklepom o ustavitvi posredovanja. Delo poravnalnega sveta je bilo reševanje sporov o kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime, reševal je slabe sosedske odnose, raznav služnostna vprašanja in podobno. Skratka, poravnalni svet je opravičil svoje delovanje in rešil marsikateri spor, ki bi se sicer zaključil pred rednim sodiščem. _fj Turni smuk Mrzlica-Zahom tal, v njej pa bo prostora za dvesto sedežev. Krajevna skupnost pričakuje pri obnovi dvorane tudi pomoč delovnih organizacij in kulturne skupnosti, sami pa bodo največ prispevali s prostovoljnim delom. Če bo šlo vse po načrtih, naj bi delo opravili do konča junija oziroma do krajevnega praznika. jk Planinsko društvo Zabukovi-ca je s Partizanom iz Griž pripravilo tretji tradicionalni turnir smuk z Mrzlice v Za-hom. Po progi, dolgi 7800 metrov — z višinsko razliko 700 metrov, se je spustilo 40 tekmovalcev. V posameznih kategorijah so dosegli najboljše rezultate: pri mladincih — Du- šan Štampar (22,19), Janez Kloar (23,54) in Franci Holo-bar (24,16< ; pri mlajših članih — Janko Potočnik (20,59), Jože Teržan (22,57) in Dušan Koprivnjak (24,14); pri članih — Toni Kitek (26,19), Matevž Oblak (31,17)-in Bogdan Gra-bner (34,37); pri veteranih pa Ivo Potočnik (47,11) V. C. Olimpijski ogenj v Žalcu Dogodek, kakršnega ne doživimo vsak dan. Olimpijsko baklo je ponesel Franc Naraks. (Foto: L Korber) ,,Da bi na igrah zmagovali najboljši! „S temi besedami je zaželel srečno pot olimpijskemu ognju v Sarajevu predsednik skupščine telesnokulturne skupnosti Bruno Randl, z njim pa tudi množica obiskovalcev, ki so se v začetku februarja zbrali na žalskem stadionu. Ogenj so na stadion prinesli nekdanji člani atletske državne reprezentance: Silvenka Kru- šič, Nuša Čede-Perc in Darko Medvešček. Na tribuni je ogenj prižgal Franc Naraks, nekdaj prav tako član atletske državne reprezentance. Za krajši kulturni program so poskrbeli učenci žalske osnovne šole ter Mladinska godba na pihala. Nekaj besed o pomenu in zgodovini olimpijskih iger pa je zbranim udeležencem spregovoril Bruno Randl. -Ü- Sindikalne športne igre na Gozdniku Pred dnevi sta v okviru komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu ZSS Žalec smučarska kluba Gozdnik—Žalec in Prebold pripravila na novem smučišču Gozdnik sindikalno športno tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo 216 tekmovalcev, med katerimi so bili najboljši: pri ženskah — Marija Urankar, Savinjski magazin Žalec (46, 44); pri mlajših članih — Miran Adri-nek, TT Prebold (42, 29); pri članih — Silvester Jošt, Skupščina občine Žalec (43,28); pri veteranih pa Vili Viđali, NAMA Žalec (46,96). V. C. Športna rekreacija Telesna kultura v obrambi domovine \ Sodobna spoznanja o življenju in delu človeka vse bolj postavljajo v ospredje potrebo po stalni telesnokulturni aktivnosti. V naši samoupravni socialistični družbi prevzemajo neposredno skrb za ustvarjanje pogojev in možnosti delovni ljudje in občani, katerih ustavna pravica in dolžnost je, da s telesnokulturnimi dejavnostmi ohranjajo in razvijajo svoje telesne in umske sposobnosti. Prav to dejstvo nam narekuje dosledno izvajanje nepisanega zakona, ki bi moral biti slehernemu občanu v krvi, saj bi le tako lahko opravičili ne le vlaganja sredstev v telesnokul-turo, temveč tudi sredstva za redno kondicijsko utrjevanje človekovega organizma za dosledno in dobro pripravljenost obrambe domovine. Razvijanje množične telesnokulturne dejavnosti delovnih ljudi in občanov vseh starostnih in drugih kategorij je trajna prednostna naloga na področju telesne kulture, ki obvezuje vse dejavnike. Glede na sedanjo stopnjo razvoja mora biti vsebina tele-snokulturnega razvoja raznolična ter sprejemljiva za slehernega občana. Med športno-rekreacijskimi dejavnostmi imajo pomembno mesto tudi nekatere panoge, ki se odvijajo pretežno v netek-movalnih oblikah. Te dejavnosti so lahko hkrati koristno dopolnilo ostalim oblikam vsakodnevne aktivnosti. Sem sodijo predvsem planinstvo, taborništvo, (strelstvo, orientacija) ter nekatere druge zanimive dejavnosti, ki vsebujejo prvine športnorekreacijskega in množičnega vključevanja občanov. Še posebej so pomembne z vidika usposabljanja za SLO, saj potekajo v naravnem okolju, so pa v različnih oblikah in obsegu tudi vsakomur dostopne. Tudi I različne, občasno-množične akcije, prireditve, manifestacije z obujanjem tradicij iz NOB, trim akcije, krosi, akcije: naučimo se plavati, smučati in druge smotrno dopolnjujejo redno dejavnost zaradi uresničevanja svojskih ciljev. Pri vključevanju udeležencev v programe množične telesnokulturne dejavnosti morajo izvajalci programov dosledno upoštevati zlasti naslednje principe: svobodno izbiro aktivnosti udeleženca, prilagajanje procesa aktivnosti znanju, sposobnostim in potrebam udeležencev glede na spol, starost, zdravstveno stanje in obremenitev oziroma ogroženost med delom in v življenjskem okolju in maksimalno varnost udeležencev izvajanja aktivnosti. Adi Vidmajer Rüspel turni smuk Partizan Liboje je tudi letos pripravil že 4. turni smuk z vrha Šmohorja v Liboje v dolžini osem kilometrov. Letos je nastopilo 108 tekmovalcev, 46 jih je stanalo na krajši progi, 62 pa jih je stanalo z vrha Šmohorja. Rezultati: cicibani: 1. Rok Erjavec (Celje), 2. Matej Hlastec, 3. Rok Jevšovar (oba Liboje); pionirji: 1. Boštjan Bizjak, 2. Matjaž Krk (oba Liboje), 3. Uroš Aristo-vnik (Arja vas); pionirke:. 1. Tanja Baloh, 2. Bojana Grm (obe Liboje), 3. Jasmina Sal-kovič (Petrovče); mlajše mladinke: 1. Nataša Čretnik, Martina Tominšek (obe Liboje); mladinke: 1. Zdenka Demšar (Škofja Loka), 2. Polona Planinšek (Liboje), 3. Jolanda Pogačnik (Kasaze). Rezultati s Šmohorja: mlajši mladinci: 1. Srečko Čater, 2. Boris Breč (oba Liboje), 3. Dušan Štampar (Griže); mladinci: 1. Dušan Čretnik (Liboje), 2. Janko Potočnik (Zabukovica), 3. Vinko Zupanc (Dobriša vas); člani: 1. Anton Kitek, 2. Slavko Tamše, 3. Vojko Hajnšek (vsi Liboje); starejši člani: 1. Matevž Oblak (Griže), 2. Tone Košir (Laško), 3. Franc Čanž-žek (Liboje); veterani 1. Alojz Zeme (Liboje), Prehodni pokal je osvojil Dušan Čretnik, ki je imel s Šmohorja najboljši čas '25:35,6). Pdkrovitelj tekmovanja je bila Keramična industrija Liboje. T. Tavčar * ? 'i H|§ M|j|| Smučarski tabor na Zajčevi koči Planinsko društvo Tabor je letos že drugič pripravilo smučarski tečaj na Zajčevi koči (850 m), ki je potekal od 21. do 29. januarja. Zaradi velikega zanimanja za udeležbo so tečajnike razdelili v dve skupini. V prvi so bili najmlajši do desetega leta starosti,'v drugi pa tisti nad deset let. Kljub obilici snega, ki jih je oviral pri dostavi opreme in hrane do koče, so pri koči postavili dve vlečnici. Okoli sedemdeset tečajnikov se je ob zaključku tabora pomerilo v veleslalomu. njihov trud pa je bil nagrajen s trimčkovimi kolajnami in diplomami. K uspehu tabora so veliko prispevali organizatorji, traktorista, kuharji, vaditelji, pa tudi hribovski kmetje, ki so pekli kruh, kar kaže na veliko ljubezen do planin, ki se prenaša tudi na najmlajše. Smučarski tabor pri planinski postojanki iZsjčevi koči-? je torej ponovno uspel z obljubo udeležencev, da se na njem srečajo tudi naslednje leto. V. Bec Olimpijski komite v Sarajevu je konec decembra razpisal tekmovanje za najboljšo športno fotografijo leta. Med kandidati je drugo mesto osvojil Žalčan in naš sodelavec Ljubo Korber. Na tekmovanju je sodeloval s posnetkom, ki ga objavljamo v današnji številki. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. VERDEV PRVI Član smučarskega kluba Braslovče-Andraž J. Ver-dev je na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih v Miirzzuschlagu zasedel prvo mesto. Poleg petih jugoslovanskih mladincev so na šestdesetmetrski skakalnici tekmovali tudi skakalci Zvezne republike Nemčije in Avstrije. Verdev se je med našimi mladinci najbolje odrezal, premagal avstrijsko mladinsko reprezentanco, boljši pa je bil tudi od vseh članov, ki so se udeležili tega tekmovanja. POKAL DEBELAKU Prizadevni smučarski delavci kluba Braslovče-Andraž so pripravili na 50-metrski skakalnici v Andražu smučarske skoke, ki so veljali za pokal krajevne skupnosti. Nastopilo je 29 skakalcev iz petih slovenskih klubov. Zmagovalci: pri pionirjih Pušnik (Titovo Velenje), pri mladincih Debelak (Ilirija), pri članih pa Eržen (Žiri). T. T. FERRALIT Cesta žalskega tabora 10 TOZD STROJNI OBRAT- vabi k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del in nalog — več KV kovinostrugarjev — več KV ključavničarjev Pogoji: poklicna šola kovinarske smeri ter odslužen vojaški mk Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prednost imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Žalec in okolice. Delavcem je omogočena pridobitev interne kvalifikacije in možnost izobraževanja ob delu. Rok prijave je 15 dni od objave oziroma do zasedbe del in nalog na naslov Ferralit Žalec, Cesta žalskega tabora 10. Po podrobnejše informacije se zglasite v naši delovni organizaciji. I