Štev. 13.
V Mariboru 33. marca 1816.
Tečaj X.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom ;a celo leto 3gld. — kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 ;„ Naročnina so pošilja upravništvu v škofijsk. poslopju (Bischofliof.) Deležniki • tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. — Rokopisi
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. —
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, čo se natisne enkrat, 8 kr., dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Zopet večji deželni stro.ški i» večji davki.
Mnogo davkeplačiteljem neljubega je vedel „Slov. Gospodar" poročati o silnih državnih stroških, o vedno rastočih dačah in novih dolgovih s papirnimi, srebrnimi in zlatimi obresti. Več kakor 400 milijonov goldinarjev se nam bo letos potrošilo, pomanklej ali deficit se različno nastavlja od 30 do 120 milijonov, vrh tega se bo naložil dolg 48 milijonov, čegar 4 °/0 obresti bodemo v zlatu plačevali ; tako so nam zgospodarili na Dunaju v državnem zboru nemški liberalni ustavoverci.
Sedaj zboruje v Gradcu naš štajerski deželni zbor. Tudi v njem gospodari nemško-liberalna ustavo verna stranka že celih 15 let in je Štajercem naložila toliko deželnih stroškov in davkov, da se jenim pristašem samim že koža drhti in lasi ježijo. Deželni glavar, Slovencem že znani Moric žl. Kai-serfeld - Blagotinšek je 7. marca t. 1. pred zbranimi poslanci začel tožiti: „stvari stoje za nas žalostno, gospodarstvo leze rakovo pot, znamenj pa, da bo boljše, ni videti nikjer; ljudstvo pričakuje, d a m u s i I n a bremena zlajšamo, a mi tega storiti ne moremo, marveč prisiljeni smo, da mu naložimo n o v i h in v e č j i h ž r t v i j, k a t e r e z a lite va ustava, nove postave in nove naprave."
Žalostno resnico teh besed starega liberalca in ustavoverca Kaiserfelda potrdujejo neusmiljene številke v tiskanem proračunu za 1. 1877. Letos imamo deželnih stroškov za 2,845.276 fl., katere bodemo morali poplačati s 38 ®/o naklade na vse neposredne ali direktne dače. Drugo leto pa bode stroškov 3,006.542 fl. in bo pomanklej ali deficit za kakih 800.000 fl. Treba bo tedaj deželno naklado vzišati t. j. dače pomnožiti.
Tolike žrtve zahtevajo tedaj od štajerskih davkeplačiteljev: „ustava ali „verfassunga", nove postave in naprave! Ali tudi drugod liberalni ustavoverci ne gospodarijo boljše. Korošci dobijo 33 °/o deželne naklade in na Češkem znaša po-manjklej ali deficit — 5 milijonov.
Naš štajerski proračun kaže sledeče deželne
stroške: I. deželni zbor staue 12.400 fl., II. deželna uprava (deželni odbor itd.) 180673 11., III. policija (šub, žandarji, ječe itd.) 107.321 fl., IV. stroški za steze, ravnavanje rek potokov itd. 261.737 fl., V. izobraževalni nameni (štipendije, šole, teater itd )905.569 fl., VI. stroški za dobrodelne naprave (najdeuišnica, norišnica, bolenišuice itd.) 649.803 fl., VII. priprež ali „voršpan" 8500 fl., VIII. obresti za stare deželne dolgove 128.464 fl., IX. stroški pri deželnih posestvih (Slatina, Dobrna itd.) 104.250 fl., X. penzijoni 11.550 fl.; sploh vse skupaj 3,006.542 fl., t. j. blizo trikrat več, kakor pred 15 leti ob začetku predrage nam nemško-liberalne-ustavoverne „ere" ali dobe, in jenega čudovito velikauskega „napredka" v omiki, svobodi, delanju novih dolgov in nalaganju večjih dač.
Cerkvene zadeve.
Nadškof saleburški, ki ima tudi pravico la-vantinske škofe postavljati in blagoslavljati, prev-zvišeni kardinal žl. Tarnoczy je tako ves oslabel, da nikogar več ne pozna — vsak trenutek pričakujejo — smrt!
J. K. Pri sv. Jurju na Šavnici so za tamošnjo cerkvo omislili fantje lepo podobo sv. Alojzija, dekleta pa prekrasno podobo Device Marije, ki je stala 194 fl. Podobi je mojstersko izdelal gospod Gschiel v Gradcu in ste kinč cerkvi in veselje vrli mladini.
B. Sv. Ciril in Metodova svečanost pri sv. Jožefu v Celju. Kar je 1. 1861 po rajnem knezo-škofu A. M. Slomšek-u bila za sedanje razmere med Slavjani silno potrebna in lepa bratovščina sv. Cirila in Metoda s tem namenom ustanovljena, da bi vsi udje te braterne za versko zedinjenje vseh razkolniških ali krivoverskih Slavjanov molili in se je kot materna cerkev ali sredotočje te bratovščine cerkev oo. lazaristov pri sv. Jožefu nad Celjem odločila, se god teh dveh slovanskih apostolov 9. sušca tamkaj vsako leto obhaja, in se je to tudi letos zgodilo z dvojno božjo službo, pri kterih vsaki je bila polna cerkev pobožnih.
Na Slovenskem in po drugih deželah so se naši bratje te lepe in za nas silno potrebne bratovščine kar v začetku z veseljem poprijeli, a zadnji čas je gorečnost prvih na domačih tleh precej ponehala, kajti v matičnih knjigah, ki so v Mariboru shranjene, je vpisanih udov 152.753, v onih pri sv. Jožefu pa 20.315. Največ izmed teh v onih Mariboru vpisanih se jih je naznanilo iz Morav-skega, iz domačih slovenskih krajev pa bi se udje imeli po č. duhovščini k sv. Jožefu naznanjati in z žalostjo se naznanja, da od 1. julija 1875 se ie samo 70 novih udov oglasilo; videti je, kakor da bi druge bi aterne to posebno katoliško - slovansko hotele zadušiti. Bratje, ne opešajmo, tudi v tej lepi reči ne, da bodo naše molitve po pri prošnji sv. Cirila in Metoda preganjanim katoliškim Slovanom še v prihodnosti sprosile stanovito-sti, krivovercem in razkolnikom pa spoznanja, da je le ena prava katoliška Cerkev.
Koroški duhovniki so gosposkej zbornici na Dunaju odposlali pismeno prošnjo za zboljšanje duhovniške plače. Iz nje povzememo imenitaiše točke. Prošniki povdarjajo, da je edino pri duhovnikih plača ostala, kakor je bila 1. 1780, čeravno se je v teh skoro 100 letih mnogo spremenilo, zlasti, pri plači uradnikov in učiteljev itd. Kakor nekdaj, tako je še sedaj za župnika 315 fl., za kaplana pa 210 fl. nastavljenih. To je očivestno premalo. Zanaprej bi naj dobivljali 1) kaplan na deželi 500 fl. 2) kaplan v menjših mestih, trgih in zdraviščili 550 fl. 3) kaplan v Celovcu in v Belaku 600 fl. 4) expositus 600 fl. 5) kurat-beneficijat 600 fl. 6) provizor 600 fl. 7) župnik na deželi [kurati in lokalni kaplani bi se naj odpra- ■ vili| 800 fl. 8) župniki v občinah, kder so fabrike, fužine ali več, kakor 2000 prebivalcev, 900 fl. župnik v Celovcu in Belaku 1000 fl. 10) prošt, Če že kot kanonik nima svoje plače, potem kapiteljski dekan, ki opravlja vsled posebnih pravil dolžnosti prednika 1200 fl. kanoniki pri kolegijat-nih kapiteljnih 800 fl. Razun tega bi naj vsak duhoven, 10 let po ordinaciji počenši, dobival kvin-kvenalne doklade po 50 fl. — 12) Dekanom in j dekanijskim administratorjem se naj prizna uradna doklada 200 fl., ki se pa pri odmerjenju pokojnine ne jemlje v poštev. 13) kaplanom in provi-zorjern bi se naj selitvinski stroški povračevali, če selitve niso sami zakrivili. 14) za preskrbljenje kaplana se naj župnikom prve vrste 300, druge 350 in tretje 400 fl. v račun jemlje.
Penzija se naj vsakemu duhovniku, ki brez lastne krivde v pokoj stopi, nastavi na 400 fl. ne gledč na to, kako dolgo je že služil. Vsakemu, ki je djanski pastiroval 40 let, se naj kot penzija pusti popolna poslednja jegova plača s kvinkve-nalnimi dokladami vred. Pri drugih pa se naj službinski čas v račan jemlje po osminkih tako, da 10—15 let službinskega časa daja pravico do j */„, 15—20 let do 3/8, 20—25 let do 4/8. 25—30 let j do 5/g, 30—35 do 35—40 do 7/g poslednje
[ plače in kvinkvenalnih doklad. Z duhovniki, kateri stopijo v začasni pokoj se naj ravna, kakor z penzijonisti!	(Dalje prihodnjič.)
Gospodarske stvari.
Z semenom pri turšici menjati je dobro.
M. Turšica, ktero navadno po naših krajih sade, ne povračuje delo in trud ž njo v taki meri, v kakoršni bi bilo to želeti. Ona raste na visoko in široko, zavzema toraj veliko prostora, nareja sicer precej dolge stroke ima pa mnogo stebel brez vsega stroka. Navadno nima nobeno steblo več, kakor jeden strok, in na njih več kakor 8 dolgih rajd zrnja, to je prava bela vrana. Barva zrnja je bledo žolta, navadno pozno zori, tako, da se dostikrat primeri, da se mora pridelek vkljub našemu južnemu položaju na pol zrel pospraviti in da se potem pokvari. Za porabo je zrnje pred decembrom le, ako se prej v peči ali na peči posuši. Na hektaru 20 hektolitrov, to je že dober pridelek.
Te slabe strani nase navadne turšice so misleče kmetovavce priganjale, da so začeli premišljevati, kako bi bilo mogoče, tem neprilikam izogniti se. Začeli so toraj segati po drugem semenu, posebno po laškem. Dosegli so res tudi prav dobre vspehe ali se tudi v kratkem prepričali, da ni kmalu zrnja, ktero bi se tako lahko popačilo in izrodilo, kakor ravno turšica. To se godi zarad preobilnega cvetnega praha in pa ker naša polja navadno niso dosti omejena. Potrebno je toraj leto na leto novega semena si omisliti, kar sicer nima dosti na sebi, ker je ravno za po-sejatev turšice primeroma le malo semena potrebno in toraj stroški za nakup ne ravno veliki. Ali težavno je bilo dosedaj zanesljivega semena dobiti. Marsikdo se je že opekel z naročenim semenom in je potem zopet po starem domačem segel. Gorko se je priporočala Wokaunova turšica polutauska (Bastardmais) *). Ta ¡me je, tako poveduje nek izkušen kmetovavec, naklonilo k novim poskušnjam na debelo. Preteklo leto sem delal skušnje s turšico polutanko, z činkvantinom, kterega sem si pa od dveh različnih krajev naročil in pa z pignoletom. Pa škode po plohah napravljene in neznosljiva vročina ni pripustila natančnega menjenja. Kar pa se je izvedeti dalo, je pa tole: Turšica polutanka (semena sem si naročil v grof Atemsovi semenski prirejavnici v Št. Petru blizo Gradca) se je kot najrodovitnejša sorta skazala. Zarad bohotne rasti potrebuje sicer nekoliko več prostora, kakor druge imenovane sorte, tudi nekoliko kesneje zori in zrno nima tako lepe barve. Cinkvantin (seme ravno tam kupljeno, kjer prejšno) je glede pridelka daleč za polutanko
*) To je turšica, ki se izredi, če se jedna sorta z cvetnim prahom drugo sorte oplodi, kar se lehko zgodi, čo jedna sorta poleg druge raste.	Pis.
ostal. Ravno to velja o drugih činkvantinovih sortah, kterih seme sem si pri Bevilakvi v Veroni naročil. Da obe te dve sorti manj prostora potrebujete, je obče znano. Pignoleto, kupljen v grof Atemsovi semenski prirejavnici, me je pa najbolj veselo iznenadil. Zavzema še manj prostora, kakor činkvantin, ker je še bolj šibke rasti. Stebla po 2—2.5 metrov visoka so bila le redko kje debelejša od mazinca (malega prsta).
Praznih ali jalovih stebel ni bilo najti, nasproti pa pogostoma stebla s tremi stroki. Stroki so imeli do 24 podolgovatih, seveda le 16 centimetrov dolgih, večjidel še krajših rajd zrnja. Zrnje je bilo, rekel bi, natlačeno, na površju skoraj ravno in pri snemanju zadnje dni septembra že tako suho, da je bilo brž brez vsega daljnega pripravljanja že za na mlin. Barva je bila še bolj živa in rumena od činkvantinove. Po množini je bil pridelek le malo zaostal za pridelkom po-lutanke. Kljubu škodi po plohah, ki so nam bile nad tretjino njiv pokončale, se je pridelalo 30 do 40 hektolitrov na hektaru. Kdor gleda posebno na lepo zrnje ali kdor ga na vago prodaja, ta naj le po tej sorti seže, gotovo bode zadovoljen ž njo. Kjer se veliko turšice sadi in prideluje, tam se mora posebno na hitro rastoče sorte ozir jemati, ker te mogoče store z potrebnimi opravili do konca priti ob onem času, ob kterem je ravno najlahkejše delavcev dobiti.
Salatne rastline.
M. Rane sorte salate glavatice se od decembra do začetka marca v gnojne grede sejejo, presajajo in v njih v glave vzrejajo. Brž pa, ko spomlad le nekoliko v deželo poluka, -se jeden del sajenk iz gnojne grede v vrtne grede presadi. Če ima skozi celo leto do jeseni na vrtu vedno šalah» glavatica pri rokah biti, se mora setev (sejejo se pa le boljše sorte) že začetek marce začeti in do začetka avgusta nadaljevati. V preteku tega časa se vsakih 14 dni setev ponavlja. Naj prijetnejša pa tudi redkejša je glavatica o času žetve, ki se mora takrat posejati brž, ko je prva za porabo. Množino sajenk, ktere se morajo v grede posaditi, določuje potreba. Sajenice se čre-velj za črevelj in četrt druga od druge posade. Zemlja se na znani način obdelava. Setvine grede ranih setev pod milim nebom se polagoma tako iziedčijo, da se vsakega pol črevlja jedna sajeni-ca pušča. Te se hitreje od presajenih razvijajo in prej v glave grejo.
V časih se salata glavatica tudi med fižol, brž ko se je posadil, prav ledko sem ter tje za-trosi. Pri okopavanju se preobilne sajenice potrgajo, druge pa pustč na svojem mestu nepresajene rasti. To je mogoče, ker salata, predno se fižol vzpenjati in ovijati začne, vzgodnjava in lehko odpravi.
Ravno tako se more salata tudi med kumare in med zimsko zelenjavo sejati, ker jo salata
mrčesja zlasti zemnih bolh varuje in ker se za časa, ko druge prostore začn6 potrebovati in se razširjati, salata že lahko odpravi in porabi. Tako je mogoče več pridelkov na istem kosu zemljišča pridelati, kar je pri vrtnarju, keremu mora zemlja največi dobiček prinašati, zelo imenitno.
Sorte vezavne salate se navadno še le maja ali junija sejejo, da se morejo o dneh največe vročine rabiti. Te salatine sorte vročino lahkejše prenašajo in ne grejo tako brž v glave in v seme. Toraj so dobre nadomestovavke salate glavatice v tem letnem času. Vezavne salate ne grejo same ob sebi v glave in se morajo, če se hočejo nježni listi dobiti, povezati.	(Dalje prih.)
Deželna sadje- in vinorejska šola pri Mariboru je še komaj 4 leta stara in že blagonosno upljiva na vse strani; tudi stroški postajajo od leta do leta menjši, ker se lastui dohodki množijo. Mislimo, da mnogim bralcem ustrežemo, ako nekoliko o tem važnem zavodu spregovorimo. Za se-1 daj hočemo objaviti nekaj iz jegovega proračuna in tiskanega paročila. Letošnji stroški so nastavljeni na 20.158 fl., dohodki pa na 4310'fl. tako, da bo dežela imela pokriti 15.848 fl., drugo leto pa 14.318 fl. — Od 1. marca 1875 do 1. marca 1876 je šolo obiskovalo 28 učencev, med temi jih je 25 imelo štipendije. Izšolani učenci so nekteri dobili že lepe službe kot oskrbniki, dobro plačani viničarji ali gorniki, in vrtnarji. Lani od 2—28. avg. se je vršil poduk v sadje- in vinoreji za 15 štajerskih in 7 kranjskih" učiteljev. Tudi urednik „Slov. Gospodarja" se je udeleževal in mora priznati, da so gospodje, zlasti ravnatelj g. Giithc izvrstno vse razlagali in dokazivali. Potem je bil dvakrat za goste poduk o kletarstvu, kojega se j je udeležilo 38 gospodov iz raznih krajev, med njimi tudi znani slovenski rodoljub g. J. Kukovec v Ljutomeru. Poduka za viničarje, od 14.—26. februarja se je želelo udeležiti 50 viničarjev, a poduk je letos bil samo namenjen dvajseterim; ostali morajo čakati. — Potni učitelj g. Kalman i je o kletarstvu, sadje in vinorejstvu govoril v Spiel-j feldu, pri sv. Galu, Lipnici, potem v Poličanah in v Brežicah (slovenski ?). Ravnatelj g. Giithe so-stavlja sedaj zanimivo zbirko vseh zemljišč štajerskih, kder vinsko trto sadijo. Tudi je ustanovil meteorologično štacijo, kder vsaki den vremenske spremembe opazujejo in vestno zapišujejo!
Sejmovi. 24. marca v Slov. Gradcu. 27. marca v Dobovi, v Lembergu, v Teharjih, v Pod-platah. 31. marca v Rogatcu.
Dopisi.
Iz Maribora. (Ne miku ta rji, — dr. Rada j, — g. Vaj k si). Zastran poslednje naše volitve je še treba sledeče objaviti. Nemškutarji s svojim Wreclnom pri volitvi tepeni, so se hudo
razsrdili in s pomočjo znanega Seidlua, kateremu sicer tudi že precej za kožo gre, skovali ugovor ali protest zoper voliteV dr. Radaja. Ta protest je ne samo neumen, bedast, temuč tudi nesramen in kaznovanja pred sodnijo potreben. Podpisale so ga sledeče osebe: Schalk, Rudolf, Forster, For-macher, Martschitscb, Lobnigg, Losehnigg (Bergen-thal-ski), Graschutz, Povoden, Anton Ratb, Stan-zer, Gartner in naposled vsaj deloma tudi — Wretzl. Ti nemškutarji očitajo nam Slovencem, da smo nesramno in s samimi lažmi agitirali, da smo ljudi strašili, da bodo, če Wretzla izvolijo, za Brandstetterjem 2 milijona plačali, in takih laži je več v protestu. Potem se zaganjajo v poslanca dr. Radaja in zahtevajo, da se volitev ovrže, in sicer zato, ker jim dr. Radaj sploh ni pošten, da je v preiskavi zarad Brandstetterja in daje bil v tožbi neke Wabitsch-ke obsojen. Tako so ugovarjali pismeno imenovani nemškutarji — ali sramotno so padli v mlako in pridejo sedaj pred sodnijo. Dr. Radaj toži vse od Schalka do Wrctzlna, ker so tako drzno in lažnjivo poštenjaku dr. Radaju pred deželnim zborom in celo Štajersko in še dalej čast vzeti hotli, pa ni se jim posrečilo. Celjska okrožna soduija je namreč na prašanje štajerskega zbora hitro pismeno odgovorila, da dr. Radaj ni v nobeni preiskavi; zastrau Wabitschke pa se je predložila pismena sodnijska odločba, po katerej je bil dr. Radaj že pred 3 leti za nekrivega spoznan. Sploh vse, kar se je dr. Radaju od nemškutarjev učitalo, je se pokazalo izmišljeno, lažnjivo, in bil je za poslanca potrjen. — Blagi narodnjak in mnogoza-služui predstojnik v Cvetkovcih g. Vajksl, je bil kot volilec s svojimi čvrstimi sini v krčmi pri Cizrlu, ko gaje mesar in nemčurLorber surovo psoval in zasra-moval. Pri sodnijski razpravi pa je miruljubni Slovenec odstopil proti temu, da ga je sicer ponosni nemškutar Lorber prav ponižno za odpuščen je poprosil. Tudi prav! Resnično, den 26. tebruarja bil je za nemškutarje poln nesreče in sramote. Bodi jim !
Iz Slov. Bistriškega okraja. (Po voli t vi). Poličaue pokriva trda ledena skorja kat. duhovščini in cerkvi sovražne nemškutarije. Kdaj bo tje pripihal topli veter katoliško-narodnega duha se ne ve, pa je tudi malo upanja, da se bo to v kratkem zgodilo, ker so Poličane tak kraj, o kte-rem Slovenci pravijo, da je Bog črez njega mahnil: „Pekel." Pa čeravno seje volilni mož iz Pekla pripeljal volit nernškutarskega kandidata, je vendar le moral propasti, vsaj vrata Pekelska ne bodo premagale kat. Cerkve, pa tudi volilci Pekel-ski ne bodo razrušili narodne stranke. V Stude-nicah je sicer za zdaj bilo slabo, pa upamo, da se bo na boljše obrnilo; še ni zgubljeno, ker ne-kteri možje te fare sicer spoznajo, kar bi bilo za nje prav in koj-istno, pa bojijo se zamere. Treba je le prazni strah pred ljudmi odložiti!
Makolj si tudi nemškutarji nikakor ne smejo
prisvojevati; one so v večini narodne, le edini Makolski mesar je stal na liberalno-nemškutarski strani, čemur se nihče ne čudi, ker v njegovi rodbini od nekdaj že vlada toliki srd in toliko čr-teuje do vsega, kar je slovensko, da seje rodbinsko ime slovensko odpravilo in v nemško prekrstilo. Imenovala se je namreč ta familija nekdaj „Jurčič", pa eden preddedov sedanjega mesarja je svoje ime spremenil, ter se začel imenovati „Georg". Želeti je, naj bi Makolčani ob priložnosti drugih volitev ta madež zbrisali s tem, da si za volilnega moža nebi izbrali tako zagriznjenega nemškutarja, ampak moža, kakoršen je č. g. župnik Hajšek ali g. Urlep in drugi.
Iz Hoč pri Mariboru. Število „Slov. Gosp." se je pri nas na 12 iztisov pomnožilo, med tem ko ste 2 „Mariboržanki" ob novem letu na večno spanje zaspale. Sicer še imamo 3 bosonoge dečke „Dorfbote", vendar bi za nje, ki ga čitajo, mnogo boljše bilo, ako bi za svoje gospodarstvo več skrbeli, ter „Volksbildungsverein" pustili pri miru — Bog jim skoro pamet razsveti!
Na den poslednje volitve so si naši nemčurji oskrbeli 2 „bandi" ter že na vse zgodaj veselja in vina pijani vriskali. Ali kratko je bilo jihovo veselje. Žvečer so imeli še komaj 1/2 bande, ter so se prav poparjeni tiho razšli vsak na svoj doni. Tolažijo se, da nas bode v letu dnevih že nemški „Prajs" v svojem želodcu imel. Ali Bog jim odpusti jihovo neumno željo, ki se jim ne bode spol-nila, vsaj do tistih dob ne, dokler je še nas 16 milijonov Slavjanov, vernih cesarju in domovini! Moram namreč povedati, da imamo tukaj takšnih prusoljubnih nemčurjev, ki pri vsakej priliki Bis-marka in jegovo švabsko druhal časte. Seveda pri njih je to „ustavo verstvo!" Tudi pri mesarju Lorberju so nemčurji izobesili veliko nemško, t. i. sedaj prusko črno- žolto-rudečo zastavo, cesarske avstrijske pa niso zmogli — nobene. No, avstrijski (?) ustavoverci, ali vas ni nič sram takega vsaj nekako po sumljivem domoljubju smradečega postopanja? Mi Slovenci smo pa imeli zraven slovenske lepo, krasno cesarsko zastavo! Nekateri volilci so prisiljeni volili nemškutarja; tako so mi namreč sami pravili. Krčmar Sivšek se je baje bal za marljivega pivca soseda in re-jenca nernškutarskega kandidata! Upamo, da prihodnjič naši volilci ne bodo več poslušali ljudi, kakoršni je Gomje-hočki Rčitsclinigg, ki zraven svoje nestrpljive nemškutarije zmore tudi precej surovosti. Tako je nedavno v gostilnici surovo psoval v poštenega narodnega Glaserja mlajšega rekoč: vi Pohorci, vi ste sami biki in osli . . . No, mi Pohorci se o tej surovosti ne bodemo veliko jezili, ker vemo, da to druga ni, kakor čista nem-čurska „bildunga", katero najmanj Rotschniggu zavidamo !
Od sv. Marjete na Pesnici, (f Č. g. Jan. K ur ni k a), župnika v pokoju smo 13. t. m. izročili materi zemlji. Sprevod, kojega so vodili
rajnkega brat č. g. J. Kurnik, duhovni svetovalec in župnik pri sv. Petru pri Radgoni, je počastilo 12 duhovnikov in mnogo ljustva. Pokojni so bili rojeni na sveti den 1. 1790, za mešnika posvečeni 21. sept. 1814. in so 12 let služili za kaplana pri sv. Roprtu, potem 3 leta za kurata pri sv. Križu in 23 let za župnika pri sv. Marjeti. Ostali čas svojega 86 let dolgega življenja bili so v pokoju na svojem posestvu v Mučeni, deloma v Hrastov-škern gradu. Rajnki so sloveli zarad svoje šegavosti in vedno vesele, dobrohotne šaljivosti. Jihov spomin pri cerkvi varujejo lepo vbrani zvonovi 1. 1845. priredjem in lepa Marijina podoba na noslicah, ki se rabi pri slovesnih sprevodih. Naslednik v župniški časti so jim bili č. g. Franc Dreisiebner, toda pri smrti so jim bili prednik; lani smo nepo-zabljivega Dreisiebnerja pokopali. Sedaj počivata oba župnika na tukajšnjem pokopališču drug trdno zraven drugega. Bog jima daj večni mir in pokoj, katerega sta si častita starčeka po dolgem, truda-polucm delovanju gotovo poželela!
Od sv. Janža na Dravskem polju. Pred ve-čimi leti smo si sv. Janževski farmani po prizadevanju učitelja g. Fr. Roškerja omislili nove orgle, ki so nas s prav prijetnim svojim glasom razveseljevale in k pobožnosti nagibovale. Radi smo pozabili stroške. Od tiste dobe, kar učitelj ne opravlja več mežnarske službe, plačujemo na leto precejšno svoto sedanjemu učitelju za orglanje in vendar orgle že več tednov molčijo, kakor da bi bil nastopil večni veliki petek. Orgle so se pokvarile, a nihče ne skrbi za popravljanje — menda ker imamo preveč predpostavljenih, ker nobeden ne ve, v katerega področje bi spadalo popravljanje sv. Janževskih orgel.
Iz Ulimja. (Predstojniki—letina). Prc-bravši dopis iz Podčetrtka vil. štev. „SI. Gosp." sem dopisniku za vsem pritrdil — golo resnico je pisal o naših slabih cestah, zlasti na Virštanj. Sicer se nahaja v vsakem kotu kamenja dovolj, da bi se ž njim mlake zadelale in steze popravile, toda nič se ne zgodi, tako slabe predstojnike so si ljudje 1. 1874. izvolili; sedaj se kesajo — prepozno. Ulimjčaui smo starega potrdili in smo ž njim zadovoljui, a druga je na Virštanju, kder je osta-rijaš Jan. Leskovšek za predstojnika. Težko mu bo kde enakega najti. Ko bi steze bile, da bi komaj največji vol roge iz blata kazal, on se nebi zmenil za nje. Tudi se ne zmeni veliko, če ljudje marsikaj, ne ravno preveč lepega, govorijo o tem, kako se pri njegovej krčmi godi. Ko bi vse polno vlačugarjev iu tatov po okolici mrgolelo, Bog varuj, da bi kdo kaj storil ali pa rekel. V tej reči je res žalostno pri nas. Še nekaj! Ni dolgo, kar ! je došla zapoved od okrajnega glavarstva iz Brežic, da mora vsak svoje službene knjižice imeti. Pri tej priliki se pa je g. Leskovšek pokazal nenavadno živahen pa tudi strog in hud zlasti pri starih babicah, domačih farmancah. Dva žandarja in srenjski berič Šlender (Ploh) sta jim pobrala
vse do zadnje cote v tistem velikem snegu, ko sirote še do drv niso mogle; odeje so iz njih trgali, plenice iz pod otrok pipali, rute iz glav jemali in Bog vedi, kaj vse počenjali.
Trta je pri nas precej trpela po zimskem mrazu, zimina pa, hvala Bogu, lepo kaže, le tu pa tam je pognjila pod snegom, ki je bil letos tolik, kakorsnega le stari ljudje pomnijo, da je zapadel 1. 1829.
Iz Celja, (f Gospa Ana Baumbach)je v noči od 19—20. t. m. umrla v 100. letu. Bila je rajna 9. maja 1776 rojena in je 16 let stara se omožila z lekarjem Francem B; po srečnem 53Ietnem zakonu je od 1. 1845 živela kot vdova in velika dobrotnica ubogih, ter je bila zavoljo svoje dobrotljivosti od sviti, cesarja z zlatim križem s krono pred par leti počeščena; 3 leta že ni mogla zavoljo telesne slabosti več v cerkev hoditi, a nikdar ni pozabila o Velikinoči in o Božiču doma sv. zakramentov prejeti in z vsemi pre-videna je tudi svet zapustila po dolgem in lepem življenju. Pri njenem mrtvaškem odru veliko ubogih žaljuje. Naj v miru počiva!
Iz Šoštanja. V štev. 12. „Slov. Gosp." objavlja nek dopisnik pogovor med Jurjem in Markom. Tisti pogovor je lažnjiv, ker midva Ferdinand Korošec in Franc Steblovnik pričujema, ki sva poleg pri igri bila; gola laž je, da bi bil imenovani mesar govoril, da še nismo v Šoštanju nikdar Kristusa imeli; tako brezbožni še pa vendar v Šoštanju nismo, ampak v vsakej hiši se nahaja božja martra. Tudi pri igri ni bilo nobenega Jurja in nobenega Marka; dopisnik pa naj po-sehmal takšnih lažnjivih reči ne piše, in svoje dolžnosti opravlja, druge pa pri miru pusti!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. V Slov. Gradcu je bil 16i
t. m. za deželnega poslanca izvoljen vitez Naredr — liberalec in ustavak. — Štajerski deželni zbo-je sklenol postavo, po katerej bo smel vsak po. slanec prašanja staviti do vlade o rečeh deželo zadevajočih, če so na pismenem naznanilu interpelacije podpisani 3 poslanci. Deželni odbor na-svetuje nekoliko spremeni volilnega reda za volitev v deželni zbor, ki pa niso nobeue vrednosti, če ne te, da bi se nemško liberalnim kandidatom vsaj nekoliko pomagalo do zmage. Tako hočejo, da bi pri nas Mariborski okraj volil sam enega poslanca, št. Lenartski in Slov. Bistriški pa tudi enega v Mariboru, potem Celjski, Vranski in G. Graški enega v Celju, in Laški, Šmarski in Konjiški enega tudi v Celju. Bržčas iz te volilne geometrije ne bo nič. — Gradec ima 4 poslance in prosi, naj se mu jih odmeri 8 v podporo liberalcem zoper večjidel konservativne kmetske poslance. Vsled tega so slovenski poslanci: Herman, dr, Vošnjak, dr. Dominkuš, dr. Šrnec, Šnideršič in, čuda velika, tudi Mahrenberški Šmit sklenoli govoriti za pom-
ženje kmetskih poslancev. Žolcpah prosi za deželno pomoč pri delanju steze od Luč do Logarske doline. Srenja sv. Janž bo se smela ločiti od Vozeuic. — Reguliranje Savine se lani ni začelo, ker še ministri niso povedali, koliko da nameni vlada pripomagati. — Koroški zbor je sklenol prošnjo do finančnega ministra, naj zopet dovoli sol iz Hali-a na Tirolskem vvažati. — Kranjski poslanec grofMargberi je tožen zarad hudodelstva javnega posilstva, ker je dal dav-karske uradnike, ki so mu prišli zavolj zaostalih dač živine rubit, po hlapcih napoditi in pretep-sti. Deželni zbor pa ni privolil v sodnijsko preganjanje grofa, ker davkarski uradi mnogokrat živino rubijo, ki bi se rubiti ne smela, ker je za obdelovanje zemljišča potrebna. — T i r o 1-s k i poslanci bodo poslali par mož k cesarju, da mu razjasnijo, zakaj so izstopili, iz deželnega zbora. Dalmatinski deželni glavar Ljubiša iu je-govi prijatelji so na Dunaju dognali, da se na državne stroške stavi dalmatinska železnica in so zato prejeli mastne plače, Ljubiša 34.642 fl., dr. Bajamonti 57.000 fl., neki Trigari 86.600 neki Raceta 13.071 fl. in eden dunajskih judovsko-libe-ralno-nemških listov 39.400 fl. Vsled tega so drugi poslanci izostali rekši, da s takimi ljudmi ne zborujejo; svitli cesar so ukazali zborovanje ustaviti. Davkoplačitelji pa imamo nov dokaz, kako liberalci z denarji pometajo! Res žalostnih časov smo se učakali! — Magjari dobijo novo šolsko postavo. Strašna povodenj po malem odteka zapusti vša strahovito škodč!
Vnanje države. Ruski cesar je v Aziji svojemu carstvu dodjal novo deželo Kokand, ki meri 5000 □ miriametrov; tudi v Korejo, ki je že za Kitajskim, ob velikem morju, je poslal 12.000 vojakov, da zasedejo zemljo, preden Japonci pridejo do nje. — Na Nemškem je razsajal tolik vihar, da je hiše, zvonike in cerkve podiral. — Francoska je zopet veliko trpela od silne po-vodnji, škoda se samo v obližju Pariza ceni na več milijonov. — Na Laškem je minister Mingheti moral odstopiti, ker ni mogel ali ni hotel zabra-niti krivic, ki se ljudem godijo pri mlinski dači. To je huda dača, ki znaša na leto 90 milijonov lir. Vsak namreč, ki prinese zrnje na mlin, mora dačo plačati, preden sme moko odnesti.
Jugoslavjanska vojska zoper Turka
se je pri Muratovici, kakor smo sedaj natančniše zvedeli, res slavno vršila za Hercegovince in jiho-vega hrabrega vojskovodja Peko Pavloviča. Od 3200 Turkov je iz bojišča komaj 700 ušlo v Gačko; 800 jih je bilo posekanih, ostali pa so se utopili in raztepli. Kristijani ustajniki so pobrali 675 pušek in zaplenili prvokrat 4 kanone, koje so Turki 1. 1872 bili iz Angleškega dobili. Vsled te slavne zmage nihče ne misli na mir s Turkom, ampak na vojsko do popolnega uničenja turških divjakov. Sicer bi že bil srbski knez Milan
in črnogorski knez Nikica davno prišla vstašem na pomoč, pa Avstrija in Rusija jima to branite, zakaj ? zavolj grabljivega Prusa, ki le preži na ugodno priliko, da kresne po Avstriji, Franciji ali Rusiji! — To je pravi uzrok, zakaj se Turk še vedno v Evropi drži — Prus ga brani. Vojvoda Ljubibratič in jegovi pajdaši so bili od naših vojakov prejeti in črez Trst, Maribor, Leoben v Line odpeljani, kder bodo — zapreti. Pretečeni teden je zopet 700 rodbin iz Turškega k nam pribežalo.
Za poduk in kratek čas.
Potovanje v Rim, Neapol in domn.
XXX.
Od sv. Lavrencija smo se podali zopet v mesto in sicer na staroslavni Kapitolinski hrib, kder stoji cerkva Blaž. dev. Marije — Maria in ara coeli, t. j. Marija na nebeškem altarju. — Do cerkve se dohaja na levi po 124 stopnicah iz marmorja, na desni pa po prostrani vozni cesti. Cerkev stoji tam, kder je nekdaj stal sloviti tempelj prvega rimskega malika Jupiterja. V njem so vojaško orožje blagoslavjali in v njem so tudi po dokončani vojski zmagoviti vojskovodje bogovom zahvalne molitve opravljali. Toda sčasom je moral Jupiter se pobrati in odstopiti svoje mesto deviški zmagovavki hudobnega zmaja — blaženi Mariji. Pripoveduje se o tej spremembi sledeče: cesar Avgust, za katerega je bil naš Zveličar rojen, bil je pri Rimljanih veliko spoštovan. Zato je starešinstvo sklenilo uvrstiti ga med svoje bogove in mu v tempeljnu Jupiterjevem postaviti poseben altar. Že je bilo vse pripravljeno, ko cesar hipoma na nebu zagleda prikazen: devico nepopis-ljive lepote z detetom v naročju. Ob enem je zaslišal glas: haec ara Fifii Dei, t. j. altar sina božjega. Ves začuden ukaže Avgust na prostoru, kder je prikazen videl, sezidati altar z napisom: ara primogeniti dei, t. j. altar prvorojenca božjega. Poznej se je ondi postavilo svetišče na čast Devici Mariji z božjim detetom v naročju in staro ime ara coeli se je nanj preneslo. Cerkev samo štejejo med največje in najlepše v Rimu. Razdeljena je v 3 ladje; srednjo nosi 11 stebrov, ki so različni po podobi, debelosti in visokosti; zato se sploh misli, da so bili raznim paganskim tempeljnom nekdaj odvzeti. Pravijo, da se je cerkva pozidala za cesarja Konstantina. Napis na 3. stebru na levi strani nam znači, da je nekdaj stal v palači cesarja Avgusta. Cerkveni obok je bogato pozlačen, večjidel z zlatom, katero so Kristijani v krvavi zmagi pri Lepantu Turkom vzeli 1. 1571. Slavno zmago so verniki pripisovali priprošnji Kraljice nebeške, zato so tudi zlati plen njej podarili. V cerkvi stoji na vsakej strani po 11 kapel, altarjev je vseh 28. V levi ladji najdemo ! že omenjeni altar: Maria in ara coeli. Na lično
izdelanih 8 stebrih se nad altarjem vzdiguje mala kupla. Ves altar je z dragim marmorjem prevlečen in ozaljšan z napisom: ara coeli. Za žagre-dom v zali kapelici je shranjena čudodelna podoba deteta Jezusa — il santo bambino. — Rimljani stavijo posebno zaupanje v slovito podobo in jo goreče Častijo. Poroča se, da jo je nek brat pri Frančiškanih v Jeruzalemu iz oljkinega lesa izrezal, ter je bila poznej v Rim prenešena 1. 1629. Brezbožni francoski republikanci so 1. 1798 vdrli v Rim in podobo dragega kinča oropali; še celo zdrobiti so jo hotli, da je nebi bil nek juuašk Rimljan pokončanja otel in v samostan sv. Kozima skril. Kakih 11 mesencev poznej so podobo zopet na staro mesto spravili. Vrednost vropanega kinča so cenili na 49.000 cekinov. Največje zaupanje do božjega deteta kažejo na smrt zboleli Rimljani.
Nastavek prihodnjič.
Smešničar 13. Nek nemškutar v Hočah je po poslednjih volitvah v Mariboru rekel: ko bi bil moj stric za poslanca v deželni zbor izvoljen, bi jaz samega veselja do stropa poskočil. Nek Slovenec pa mu je hitro zavrnol: že mogoče, če bi strop bil v kakem svinjskem hlevu!
Razne stvari.
(Milodari za hercegovinske in bosanske rodbine.) Urša Gomilšakova 3 fl., Jak. Gomilšak 1 fl. Li-pakova hiša 1 fl. 20 kr. in č. g. župnik Bratanič 3 gld. 50 kr. Prenesek 15 gld. 60 kr. skupaj 24 fl. 30 kr.
(Ogenj) je Filipu Pecu v Svičini pokončal vi-ničarijo, 2 preši in 7 polovnjakov.
(Peter Topolnik) v Dragotincih je veliki torek 1868 svojo ženo zadrguol iu v studenec vrgel, letos 13. marca je bil v Celja obsojen k smrti na vislicah. —
(Peter ČrnovŠek) je bil na potu v Ljubno od božjasti brez zavesti v majhno mlakico vržen, kder se je zadušil.
(Gasilcem) pri sv. Trojici v Slov. goricah je štajerska hranilnica podarila 100 fl.
(Pogorel) je Franc Kaube v Štanbergu pod Mariborom; pravijo da mu je zlobna roka hram užgala.
(ListonoŠe) celega poštnega okraja v Hrastniku pričnejo s 1. aprilom svoje poslovanje.
(Grad Tur n, išče) pri Ptuju je kupil znani Ofenheim, ki je lani imel na Dunaju glasovito pravdo, vsled katere je miuister Banhans moral stopiti raz ministerskega stola.
(VBlatnem) pri Brežicah je nepoznan zločinec Jurju Arengerju hišo in hlev užgal, škoda je cen jena na 700 fl.
(Dr. Silvester Ziervogel) notar v Radgoni je ljudi mnogo goljufal in jo pobrisal, da ga sedaj žandarji iščejo. Lep ptiček, ta Ziervogel?!
(Na RemŠniku) je Jan. Musterju pogorelo gospodarsko poslopje s kimo in 16 ovcami vred; škode je za 2000 fl.
(G. Vine. GrŠak) kaplan v Teharjih ni spi-satelj dopisa v 11. štev. „Slov. Gosp." o požarju v Teharjih. Ured.
(Dražbe.) 24. marca Sim. Kukovec na Vrangi (3.) 27. marca Jož. Braunek (3.), Jož. Jereb v Konjicah 1480 fl., Fr. Penik v Pesjivese (3), Peter Ciringer v Šobru (3), Juri Sinka 2925 fl. 28. marca Jan. Sauer v Cvetkovcih (3). 29. marca Ferd. Šušter v SI. Gradcu 4700 fl., Jož. Kogel v Vinski gori 1500 fl., Jož. Roršek v Stattenbergu 1800 fl., Alojzija Cirš v Šoštanju 568 fl., Ant. Fayenz pri sv. Lenartu 2040 fl., Jur Praprotnik v Lačjivesi. 30. marca Martin Kozel (3). 31. marca Miha Pandelak 2298 fl., Al. Mayer v Gomilci 2690 fl., Mart. Bez-jak v Kozjem 700 fl.
Listič uredništva: G. J. K. pri sv. Jurju na.-Ž. dopis je za „Gosp." preobširen, zadržek smo postavili med cerkvene zadeve. G. N, v M. hvala, prilično se vse porabi. Dopisi iz Maribora, Mozirja in Koroškega prihodnjič. G. L. v Lj. bodem skrb imel — prosim.	Ured.
Tržna cena
preteklega tedna po Hektolitrih.
(1 HI. = 16S/100 vag.)
Mesta	Pšeniea		>N 03		Ječmen		Oves		Turšica		Proso		Ajda	
	fl	kr	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr.	ti.	kr.	11.	kr.	fl.	kr.
Maribor . .	8	10	6	70	—	—	—	■ i—	4	70	-t	Í	4	75
Ptuj . . .	.s	—	6	40	4	80	1	80	4	60		40	^	50
Slov. Gradec	'.i	43	6	83	6	50	3	74	4	S7	7	80	5	69
Gradec . .	8	64	6	—	5	5'2	3	83	4	45	—	—	5	05
Celovec . .	8	68	6	45	4	■J 9	' 3 17		3	94	3	30	3	89
Ljubljana .	8	60	5	80	4	40	3 40		4	85	4	40	.5	40
Varaždin .	7	85	4	80	4	50	3	51»	4	63	—	—	4	88
Šoštanj . . Dunaj . . PeštlOO Kg.	8 11 7	13 7 31	8 8 5	10 25 37	5 8 4	69 62 88 n	3 9 3	25 70 74	5 6 3	53 30 74	5	20	4	88
liittrrljiie ñtrvllkei
V Gradcu 18. marca 1876: 30 17 45 42 59. Na Dunaju „ „ 19 13 11 55 73.
Prihoduje srečkanje: 31. marca 1876.
Najnovejši knrzi na Dunaju.
Papirna renta 67 40 — Srebrna renta 7135 — 1860-letno državno posojila 111 — Akcije narodne banke 836 — Kreditne akcije 16630 — Napoleon 9-26 — Ces. kr. cekini 539 — Srebro 103-85 -
Zahvala.
Kor „Gospodarja" vsak omikan Slovenec bere, bodi naj on glasilo moji prisrčni zahvali premnogim prijateljem, ki so se mene dne 19. marcija ljubeznivo spomnili, kterim pa poaobe pisati ter se jim za izjavljenje srčnega prijateljstva zahvaliti ne morem.
Sprejmite torej, predragi prijatelji, tem potom prisrčno hvalo.
V Konjicah 20. sušca 1876. v
Dr. Jo/.. lTlaga, nadžupnik.
iii siamm
Podpisani priporočujem svojo bogato zalogo raznovrstnih
klobukov in slamnikov
za gospode, gospč in otroke. Klobuki so po najnovejši in najbolj čislani obliki izdelani, od najnižje do najvišje cene. Sprejemam tudi stare klobuke in slamnike v sesnaženje ter jim dajam novo obliko. Vnanjim naročitvam točno in urno ustrezam.
Karol Petuar 2—3	v Mariboru.
Roman Pachner in sinovi
v Mariboru
priporočujejo iz trdega lesa dobro izdelana in cementirana merila za mereuja zrnja in sicer po sledeči velikosti posod in cene
lO	«O	«5	5« litrov
* 11. SO kr. 8 11. 95 kr. 4 fl. 50 kr. 7 fl.
Tudi se dobivajo pri njih razna merila iz pleha ali kositerja za razaipavne utvari it* tekočine, potem uteži (gvihti), decimalne- namizne in ravnotežne vago po najnižji ceni.	6—6
3—5
ImOspoiUirj i !
Ravno sem dobil nova semena in sicer vsake vrste, kterekoli potrebujete n. pr. detelje, trave, salate, graha, fažola, korenja, repe, tudi vse sorte cvetličic; potem več sort sunajskega krompirja. Za rast vseh mojih semen sem porok.
Ob enem Vam, rojaki, tudi priporočam svoje špecerijsko blago, kterega imam vseh sort n. p. kavo, sladkor, olje, vsake vrste vina v steklenicah, potem vse sorte suhih in firnisovih barv itd. v najboljšem stanu. Z odličnim spoštovanjem
IVI. Uerdajs v Mariboru.
¡MS* Pravi
WILHELMOVI
antiartritični antirevmatični
čaj za čiščenje krvi
J in ti krv zoper protin in revmatizem.) je kot
spomladno zdravljenje
edino gotovo zdravilo krv čisteče sredstvo,
S privoljenjem ; j c k. dvorne i i pisarne vsled i ; sklepa na Du-
naj i 7. Jec. i 1858.
ker je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope
{ Vsled Nj. Vel. \ ) Najvišjega po-) velja zoper po- 1 ? narejenje zava- < J rovano. Dunaj, :
) 28. marca 1871. (
{_{
z najboljim uspehom upotrebljevano bilo.
Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne iz njega po nastranjem upotrebljevanju vse nečisto za bolezen nabrane reči; tudi je učinek gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, rovmatizma, otročjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vedno gnoječih se ran, kakor vseh spusajev pri spolnih boleznih in po koži, mozolov po lelesu ali licu, liša-jev, sifiiitičnih ran.
Posebno ugoden uspeh je imel ta čaj pri za-gnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatenci, silnem bolenji po čutnicah, kitali in udih, potem pri tišanju v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenju, inožkeni oslabljenji, toku pri ženah.
Bolezni, kakor bramorji, žlezni otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scav-nico. Celi kup spričeval, pripoznavalnih in pohvalnih pisem, ki se tirjane zastonj dopošiljajo, spričuje resničnost zgorej «vajenih razlogov.
Svarimo pil
I J se dobiva le ' iz prve mednarodne fabri-kacije Wilhel-m o v e g a ariti-
ponarejanjem.
Pravi Wil-helmovi antiartritični antirevmatični čaj za čiščenje krvi artritičnega antir evmatičnega čaja začisčenje krvi v Neunkirchen pri Dunaju ali v mojih po časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, po S obrokov razdeljen, po predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 gld., posebej za kolek in zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva se pravi Wilhel-mov antiartritični antirevmatični čaj dobiva v Mariboru pri Alojziju Kvandestu, v Celju pri Fr. Raušerju in v Baunibahovi apoteki, v Mozirju pri Tribuc-u, v Podčetrtku pri Miillerju, v Slov. Bistrici pri Janezu Janošu, v Slov. Gradcu pri Kali-gariču, v Ptuju pri Drag. Girodu, v Varaždinu pri dr. HaUlciju in v Ljubljani pri I.asniku, apotekarju.
11725674