Gospodarstva. ODPIS DAVKOV RADI TOCE. Menda še nobeno leto toča in neurje ni napravilo v Sloveniji toliko škode nego letos. Od meseca majnika pa do danes je tcča obiskala naše kroje 24krat. Škoda je ve- likanska. Mali posestniki, viničarji in najemniki obupujejo, ker jim je v mnogih občinah uničena tudi koruza, fižol, proso, ajda, vinogradi in sadje. Poslanci Slovenske ljudske stranke smo takoj, ko smo dobili pcročila o ogromni škodi, ki jo je napravila toča, pri prejšnji in sedanji vladi posredovali za pomoč. Zahtevali smo odpis in odlog davkov ter podporo v živilih za naj- potrebnejše. Pašič-Pribičevlčeva .vlada se ni zmenila za poškodovance po tcči in neurju. Šele po 30. avgustu, ko je nastopila naša nova vlada, v kateri ima naša stranka štiri ministre, smo uspeli z našimi prošnjami. Vlada je takoj odrcdila, da se v krajih, kjer je bila javljena škoda po toči, odpiše zemljiški davek, oziroma se počaka z iz- ;terjevanjem davkov. Ža kraje, ki so bili po toči prizadeti v |času od maja meseca do julija, je vleda že dodelila po- isameznim najbolj prizadetim občinam tudi podporo v ko- jruzi in deloma v denarju. N. pr. v občini Sv. Križ nad Ma- | riborom in Rošpoh dobijo največji reveži 4000 kg koruze kot podporo. Podporo bo delilo okrajno glavarstvo sporaOTJmrvo z okrajnimi ekonomi. Povdarjam pa, da je podpora namenjena semo najbo]j potrebniin revežem, to so vinačarji in bajtarji. Poljedelsld minister Slovenec dr. Franc Kulovec mi je dne 5. septembra izjavil, da bo za kraje, ki so bili poškodovani julija, avgusta in septembra, nakazal zopet večjo svoto, ki p je dobil zagotovljeno od ministr&kega sveta. Če se mu bo posrečilo dobiti tudi koruze za te kraje, mi bo naznanil. Minister dr. Kulovec je izposloval pri finančnem ministru dr. Spaho, da je isti izdal na finančne oblasti nalog, naj se počaka z izterjevanjem davkov in da se za leto 1925 odpiše zemljiškd davek v izmeri škode (v odstotkih). Kjer je toča napravila škode 50 odstotkov, se bo odpisalo polovico zemljarme, kjer znaša škoda 80%, bo zemljiški davek cdpisan v isti izmeri. Ko bi prejšnja Pašič-Pribičevičeva vlada bolje gospodarila z davčnim denarjem in ne bi bila izmetala milijone in milijone za korupcijo, crjuno ter za lastne žepe PašičPribičevičeve žlahte, ne bi bile sedaj državne kase prazne. Tako pa so sedaj sredstva sedanje vlade skroinna. Na vsak način pa bo treba misliti na to, da dobiraa za celo državo zakon o zavarovanju zoper točo. Te vrstice se mi je zdelo potrebno napisati, da so ljudje poučeni, kako stoji stvar glede škode po toči. F r a n j o Ž e b o t. Štamparjev članek »Kmetijska dela v mesecu septembru« smo morali iradi preobilnosti tedenskih novic preložiti za prihodnjo številko. Srednja kmelijska šola v Mariboru otvori letos svoj I., II. in III. letnik. Šola je Iriletna; čelrto leto je določeno za praktično izpopolnitev. Vsi učenci so eksternisti in se tedaj morajo vzdrževali izven zavoda na lastne stroške. Pogoji za sprejem so: a) starost vsaj 15 in nad 19 let, vendar morejo vstopiti tudi 14 letni, ako so telesno dovolj razviti, kar določi šolski zdravnik; b) dovršena nižja gimnazija, realka, oziroma popolna (4 razredna) meščanska šola z vsaj dobrim uspehom, vendar pa slab red iz kakega tujega jezika ne ovira sprejema. Absolventi samo 3 letnih meščanskih ter 2 letnilvov kmetijskih šol morajo polagati ob vstopu sprejemni izpit iz slovenščine (ali srbohrvaščine, matemalike, geometrije, fizdke in zemljepisa v obsegu, ki je razviden iz posebnega programa (uobi se pri direkciji za 1 D); c) absolventi 6. razreda gimnazije, oziroma realke lahko izjemoma vstopijo takoj v II. letnik pod pogojem, da polože izpit črez I. letnik; č) dobro vedenje; d) državljanstvo SHS; e) telesno in duševno zdravje. Šolsko leto za II. in III. letniik začne 1. oktobra, za I. letnik (novince) pa izjemoma 15. oktobra t. 1. Prošnje za sprejem v I. letnik je kolkovati s 25 D in poslati najdalje do 1. oktobra t. 1. direkciji drž. srednje lonetijske šole v Mariboru s sledečimi prilogami: 1. krstni list, 2. domovnica, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti. Obvestilo o rešitvi prošnje se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Na drž. kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici se prične llmesečra tečaj 1924-25 začetkom novembra in bo trajal do 30. septembra 1925. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovanjem in hrano, pa tudi peTilo se jim pere. Oskrbnina bode znašala 75—120 din. Sinovi manj premožnih kmetov, ki se izkažejo, da so potrebni podpore in ki se zavežejo, da ostanejo na svoji domačiji zvesti kmetijskemu stanu, dobijo lahko tuda pol, oz:iroma popolnoma prosta mesta. Sprejemajo se kmečki sincvi, ki so že 16 let stari, z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo in so telesno zdravi. Lastnoročno pisane prošnje za sprejem naj se pošljejo najkasneje do 10. oktobra podpisahemu ravnateljstvu. Prošnje morajo biti kolkovane s kolkom za 5 din., za rešitev je prilcžiti kolek za 20 din. Priložiti se morajo sledeče listine: 1. Krstni list. 2. Domovrtica. 3. Zadnje šolsko spničevalo. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Nravstveno spričevalo. 6. Reverz starišev ali varuha, s katerim se zavežejo redr.o plačevati vse narasle stroške teT poravnati škodo, ki jo pcvzroči gojenec na šolskem imetju. 7. Tisti, ki želi prosto ali polprosto mesto, ubožno spričevalo. Oskrbnina se plačuje naprej. Naročajte čistogojene drože! Letos, ko ]e toliko sadja in ko bo skoro vsak posestnik si napravil mnogo sadjevca za prcdajo ali pa za lastno porabo, je zelo priporočljivo, da rabi čistogojene drože, ker se mu bo to izplačalo. Naročajo se cevke pri drž. kmetijsko-keiničnem zavoddu v Mariboru s 5 din. lcolekovano vlogo. Cevkastane 2 din., navodilo k upcrabi pa 1 din. Tudi vinogradnikii naj naročajo pravočasno cevke s čistogojenimi drožmi. Bodite oprezni pri nakupu umelnih gnojil! Vsled nadprodukcije blaga in nasproti predvojnem času mnogo manjšega konzuma išče trgovina svoje odjemalce povsod in po svojih potnikih tudi naravnost na kmetih. Že pred vojno naši listi niso mogli dovolj svariti pred nakupom blaga po neznanih agentih. Tembolj je to potrebno danes, ko je trgovina vsled vojne mnogo izgubila na svoji solidnosti. Predvsem se ponujajo stroji in umetna gnojila, pa tudi razni redilni praški in zdravila, ki so navadno brez vsake vrednosti. Da se take kupčije sklenejo običajno v škodo kmetovalca, ni treba posebej omenjati. O tem se mogel prepričati že preteklo zimo, ko je prejel nek posestnik umetno gnojilo o-d bližnje znane tvrdke s povzetjem po železnici. Na podlagi doznačene povzetne svote se je rrioglo ugotoviti, da je plačal za vsak metrski stot 100 krcn več, kot bi mogel isto gnojilo kupiti v tamošnji zadrugi. In on ni bil edini. Pred kratkiin zopet sem slučajno dobil potnika iste tvrdke, ki se je hvalil, da je prodal ta dan nad poldrug vagon Tomaževe žlindre po 190 din. za cent, kar je približno 20—30 din. nad današnjo dnevno ceno v detajlu. K temu pa je še šteti prevozne in povzetne stroske. Da so kmetje s ttikšnimi nakupi cbčutno oškodovani, je jasno. To me je tudi napotilo, da sem napisal te vrste v svarilo onim, ki nameravajo kupiti umetna gnojila. Pravilo 'bodi: Poljedelske stroje, umetna gnojila, semena in drugo. kupujte le potom svojib zadrug tn po- druž.nic, od potnikov pa samo, če vam je znana solddnoat tvrdke, ki jamči za dobro blago in pa če ste prepričan^ da cene povsem odgovarjajo. S takirn postopanjefn se bodete obvarovali nepc.trebne škode. — O. Skaea, zadružni tajnik. Za kmetovalce. Ne čakajte da Vam bodo Vaši prašički oboleli. Da Vam ne bodo nikoli oboleli, je potrebno čistiti hlev in polagati najmanje vsaki tede»n po en mali zavitek »Mastelina«, katerega dobite pri Vaših trgovcih. Prašiči bodo jedli tudi najslabšo hrasno in se hitro odebelili. Na to Vas opozarja današnji inserat. Tržne cene v Mariboru. O mesnih cenah y Maribom poročamio na drugem mestu. Druge tržne cene v Mariboru so sledeče: Kože: 1 komad konjske kože 175 din., 1 kg goveje kože 15 — 18 din., telečje 27.50 din., svinjskf* 10 din., 1 kg gornjega usnja 100—110 din., 1 kg podplatov 90—120 din. Perurnina: I majhen pišoanec 22.50 din., 1 večji piščanec 44 din., 1 kokoš 45—60 din., 1 raca 30—50 din., 1 gos 60—95 din., 1 domaoi majhen zajec 12 din.f 1 večji zajec 45 din. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 0 7 din., št. 1 6.50 dii\., št. 5 6 din., št 6 5.50 din., št. 7 4.75 din.r 1 kg prosene kaše 7 din., 1 kg ješprenja 4.50 din., 1 kg otrobov 3 din., 1 kg koruzne moke 4 din., 1 kg koruznega'zdroba 5 din., 1 kg pšeničnega zdroba 7—8 din., 1 kg aidove moke ~—6 d;n.r 1 kg kaše 7 dn., 1 kg ržene kave 10 din., 1 'kg cikorije 25 din. Krnio: 1 q sladkega sena 50—57 din, 1 q ovsene slame 34 —45 din. Kurivo: 1 m3 trdih drv 175—200 din., mehkih 150—175 din. Vrcdnost dcnarja. Ameriški dolar stane 75^—76 D, francoski frank 4 D, italijanska lira 3.35 D, čehoslovaiika krona 2.29 D, angleški funt 343 D, švicarski frank 14.35 D, 100 avstrijskih kron 10 para. V Curihu znaša vrednost dinarja 7 centiinov. NAŠIM HMELJARJEM! Nasprotne posojilnice in banke delajo s polno paro, da bi pritegnile na-se čim več hmeljskega denaqa. Prav nobeno sredstvo tem kmetskim »prijateljem« ni preslabo, da bi le kolikor mogoče veliko denarja privabili y sroje kapitalistične zavode. Kmetje, hmeljarji, ne verjemite volkovom v ovčjih oblekah! Ne nasedajte lepim besedaml Tisti, ki Vam danes obetajo zvezde z neba, Vas ne bodo več poenali, 1» bo minila hmeljska sezona. Zaupajte pa Vašim starim prijateljem, ki so vzrastli iz Vaše srede, ki jih poznate od rojstva do danes, ki Vam stoje na strani v sreči in nesreči: Ti Vaši prijatelji so Vaše kmetske posojilnice! Posojilnice so zbirale in zbirajo kmetske prihranke — ne zase, kajti posojilnice ne rabijo denarja — ne, zbirajo denar za to, da s tem pomagajo tistim, ki denarja nimajo in iščejo posojil. Kdor ima denarja odveč, ga vloži na obresti, kdcr ga ima premalo, dobi ta denar na posodo — tako pomaga kmet kmetu v najlepši krščanski ljubezni potom posojilnice. Posojilnica je tisio središče, tisto gospodaTsko žarišče, kamor se zatekajo vsi: tako oni, ki denar imajo, še bolj pa oni, ki ga nimajo. Šele tisti, ki išče posojila, spozna, kaj so posojilndce. So pa tudi druge vrste posojilnice v Savinjski dolird, malo jih je, pa so. Predvsem to niso kmetske posojilnice, ker jih imajo povečini v rckah trgovd. In trgovci ne bodo delali v korist kmetov, ampak v svojo. Vzemimo n. pr. eno tako posojilnico v središču hmetjskega prometa v Savinjski dolini. Gospodje, ki imap tc posojilndco v rokab, izjavljajo na vsa usta, da je to kmetska posojilnica. Da, v toliko je res kmetska, da prav rade sprejeina denar od kmetov, a kadar pride kmet prosit pO< sojila, tedaj gospodje pozabijo, da je njihova posojilnio« kmetska. Res, da tudi kmetje dobijo posojilo, če tudi zadnji, toda ne vprašajte, po kakšnih cbrestih! Ta posojilnica sveto obljublja, da bo letos najhitreje vnovčevala hmeljske če;ke, da bo vsakdo lahko talcoj dobdl gotovino itd. No, če bo ta posojilnica tako vnovčevala čeker kakor lansko leto — hvala lepal Saj je ravno ta po~ sojilnica najbolj vrivala našim hmeljarjem vložne knjižiice mesto gotovine. Pa tudi, če bi čeke še tako naglo in dobro vnovčovala: ta posojilnica podpira Celjsko posojilnico d. d. y Narodnem domu v Celju, to je banko, ki s svojo firmo vara javnost, da bi kdo mislil, da je res posojilnica. Sedanja Celjska posojilnica d. d. je bila prej zadruga, pa se je nato spremenila v banko. Zakaj? Gotovo ne v korist članov-kmetov, ampak v korist čegavo — vprašajte gospode okrog te banke! In Vd, hmeljarji, naj bi podpirali pcsojilnico, ki podpira to banko v Celju, ta nekmetski zavod, to laži-posojilnico? Nikdarl Kmetje, hmeljarji — hmeljski izkupiček nalagajte v naših kmečkih/ posojilnicah, lci podpirajo zadružne, ne pa kapitalistične zavode! HMELJ. XXIII. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov in -o hmeljski kupčiji doma in po drugod. Niirnberg, 30. 8. 1924. Kakor že druga leta, tako je tudi letos mesec avgust spreobrndl vso naziranje a letošnji hmeljski letini. Glede množine ne bo varanja, pač pa glede kakovosti. Mokro hladno vreme zadnjih štarih tednov je bilo zelg škodljivo dozorevanju hmeljskih kobul. Hmeljišča v Nemčiji so vsled neugodnega vremena veliko več trpela, kakor ona v ČSR, kjer se izvršuje dozorevanje 1—3 tedne prej nego pri nas, to pa radi tega, ker gojimo na Nemškem večinoma poznd hmelj, na Češkem pa zgodnjega. Vsled neugodnega vremena so kobule našega hmelja ostajale male irv so nedopadljive barve. Skoro vsi nasadi v Nemčiji so trpeli, posebno pa oni na težki zemIji; pa tudi nasadi v peščnati zeirdji bodo trpeli, ako se vreme kmalu ne spreobrne. Dasi tudi naš hmelj ni prikupljive zunanjosti, vendar |e odlične kakovosti, ker je poln naj- 11. seplenafora 1S84. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 5. ftran 8. SL9VENSK1 G©SP»1»AH 11. sfj^nlM 1(724. MALA OZNRNiLA Drjaki se vzamejo na brano in »tanovanje. Trubarjeva ulica n I. nadstropje. 1163 Mče se majer. Polzve se pri ?. Ješovnik u, Sv. Rapert v Slov. goricah. 1169 Trgbvski pomočnik, špecerist, iSčc službe za takoj, gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo lista. 115O Absolvent kmetijske šole želi primerno službo Nastop takoj ali pozneje. Gre tadi kot šafar. Ponudbe na upravo lista. 1148 Več boljših delavcev se sprejxne na hrano. Maribor, Gosposka ulica 23. 1147 Krojaškega vajenca sprejine takoj Franc Jaačar, krrjač v Gornji Radgoni. 1156 2 liče se priden in trezen hlapec srednje starosti k par konjem. Plača dobra, hrana in stanovanje v hiši. Poisve se v upravništvu Sl. Gosp. 1137 3—! Vinlčarja s 4 ali 5 roočmi išfe Zenkovič, Pivola 6 (Razvsnje) s 1. novembrom. H44 2 -1 Sodarskega vajenca in pomočnika sprejme takoj Jos. Rasnšak, sodarski mojster, Ruše. 1111 Hajer s štirimi ljudmi se takoj ¦prejme. Naslov v upravništvu. 1131 2—1 Dva mlajia dijaha se sprejmeta. Aleksandrova c. 83. 1124 2—1 Iščem za takoj: kuharice za gostilne in privatne biše, soba' rice. dekline za vse, dekle, gospodinje, blapce itd. Dobra plača in dober postopek, za odgovor se priloži znamk za 2 din. Roza Rušer, posredovaln. služb, Ljutomer. 1167 Trgovskega učenca sprejmem takoj v trgovino manufakturnt ga in špecerijskega blaga, kakur tudi starejšo knharico katera je zmožna pri večjem posestvu samostojno delovati. Zglasttev osebno ali pismeno pri tvrdki Alojz Krainz, veletrgovec in vekposestnik v Ljutomeru. ' »43 3-1  Majerja s štirimi delovnimi močmi sprejme Marija Lininger, Koroščeva ul. 32. 1102 3-1 Poseatvo z inventarjem in pridelki v občini Ptujska gora se proda. Meti 25 oralov, je zaokroženo, v sredini stoji $e skoraj novo gospodarsko poslopje. — Vpraša se pri 6t. Lovrencu na Dr. polju, hiš. št. 23. 1164 Malo posestvo v dobretn stanju, obstoieče iz hiše, sadanosniJVa in dobre njive se proda Csi<a 26.000 Din. Dersteljski vth 3:, Sv. Urban pri Ptuju. 1161 Malo posestro se proda v No i vasi, Sp. Radfanjska c.20. 1155 Proda se posestvo, 2 cuala, biša in gospodarsko poslopje, vs e v najboljšem stanu. Vpraša se Ogner, Vetrinjska ulica 5, Maribor. iM9 Malo hišico ali posestvo iščem «a delj časa v najem, oddalje« Dost do pol ute od želemice. Cenjene ponudbe na L. Turin, Celje, Prekrnova ulica 10. ProJa se krasno posestvo, olstoječe iz 24 oralov zemlje z gozdom, 1 zidana lepa hiša, 1 leseca, marof, kozoloc, svinjal. i itd. Veliki sadonosaiki, pribli?na reja 8 goved. V bližini čett ure od VojDika pri Celju. Cena primerna. Kje leži posestvo pove gostilaa Vrečko. 1158 2 Posestvo, 7 oralov in dobro. idočo usnjarsko obrt da v najem ali proda Alojz Kosi, usnjar vj K.uršencih p. Mala Nedelja. Predaost imajo Kranjci. 1108 3-1 Sadno drevje in trsje nudijo I. slovenske drevesnice in trsnice Dolinšek, St. Pavel, Sav. dolina. Jamstvo za rast! Zahtevajte ponudbe! 1160 6 Sadne mline, najboljše, kar se ' jih pozna, (Pfeifer) naročuje in j se lahko ogledajo pri I. Dolinšek, < St. Pavel pri Preboldu. 1021 Brnsimo britve, škarje, nože. itd. Električna brusarca (v briv-! nici Koštomaj) Celje, Prešernova' ulica 19. 1116' Glasovir, kratek, dobro ohraa- i jen, se iadi preselitve poceni prcda. Slavko Novak, organist, Sv. Martin pri Vurbergu. 1134 Novi sodi vseh vrst do 1000 1, iz dobrega lesa, flao izdelani, se dobijo pri ]os. Raoišak u, sodarsketn mojstru, Ruše. 1112 Večjo množlno debelih, smrekovih blodov kakor tudi stoječi les, kupi Matija Obran, električna žaga, Maiibor, Lo*ka ulica št. 15. 1003 8-1 Suhe gobe, brinjevo olje in fižol kupuje po najvišjih dnevmh cenah ter prosi za povzorjene ponudbe tvrdka Fr. Sirc, Kranj 87O 26—I I a kovaški premog garantiran, Izjava. Aaton Koceli y Račf h iejavljaro, da nisem na nikakšen način plačnik dolgov, ki bi iih napravila tco;a žena Marija Koceli. Ako kdo kaj n nfej zve, naj sporoči to meni ali žandarm. postaji v Račab. U75 ^OH^/y KREPČAJTE 0TR0KE IN BOLNIKE Z JDHAN0M! SirarU Specltllst za žeoske balezni In pgrednKtro tted. Or. Fran Top ak se je vrnil in zopet redno ordinira. Zdravnfk Dr. Mogilnicki jiz Št. Jurja ob juž. ž. se je dne 1. sept. 1.1. preselil ˇ lastno novo hišo v Št. Juriju blizu kolodvora nasproti gostilne Franca Kincl in ordinira kakor poprej. Tomiže^a žlindra je dospela. Ponudbc z navedbo potrebne mnežine zahtevajte od »Kmetijske zadruge y Ptujuc li z nastopom službe takoj, iš?e Mljeksrska udruga, Virovitic;:. Kmtttovalci poiorl Kar je bilo nekdaj, t« relja tndi danes. Uporabljajte staro, vs«slr»«sko preizkašeno sredstvo redilni pružek za. pr&šič«! Proda se lepa hiSa v zslo promerflem trgu v Sav. dolini. Hiša je pripravna za vsako trgovino ali rokodelca. Naslov v upravništvu. U73 3 x a KovasKi premog garanuran, ^ w ^ >^ ><i fc< f>ft —1X fc kg po 2- K do 3 20 K, vedno KKJCH9I HltHKJ^ velika in stalna zaloga. Tudi: , ves stavbeni materijal se dobi | nUPUJGin od sedaj naprej po čudovito. znižani ceni pri V. Bratina, Kri- Nflf9 |f| hracfŁ111 infi ževci Dri Liutomeru. 1046 3 I 0IVa lfl "l«lW''?nk z&konito zararorana znamka. Z Na prodaj je dobroidoča gostilna s trgovino ia trafiko tik farne cerive, brez konkurence. Zra^cn 16 oralov zemlje, 12 crnlov gozda, polovica za seč. Ostalo lepe njive in travniki. Naslov v upravn. II4I 2-1 Lepoposestvo obsegajočs loral zemlje, sadonosaik. njiva, les in viničariia se proda ra 13 000 1 Din. Vpraša naj se pri Martinu ' Šegula, Mestni vrh štev. 36, pri Ptiju. 1157. , Proda se posestvo s skoro novo ! Tidsnitn z opeko Jkritim gospo- darskim poslopjem in s 3 orali njive. Hajdioa pri Ptuju št. 116. • ' pri postajališču. 11,4 { Šolske torbe, nahrbtnike In jer« j 1 mene za knjige priporoča Ivan ; Rravos, Manbor, Aleksandrova : > cesta 13. 1154 3 ' j Vinske sode, zelo dobro ohra- . njeae v velikosti od 3OO—1800 Ltrov prndaja po zelo ueodni ;Kralj v Ormožu. 1152 2 (Novl sodi, že preizkušeni se' prodajo. Jakob Golob, Sebaicai ob Dravi. I Kolesarii pnzor! Popravila koles, kakor moderniziranje, emajli ranje, poujklanje i. t. d. 86 točno, solidno in trpeino izvršijo y mehanični delavnici Divjak & Gu.Ml Maribor Vojašniška ulica štev. 13 Nadalie se sprejemajo popravila Hvalnih in pisalnih strojev vaeh vrst, gramofonov i .t. d., kakor tndi vsa specijalna etrn gareka dela.  in sicer bukova suha l m dolg-, ¦ in hrastovino od 3O cm debelire |r.aprej. Cenj. ponudbe z naved- bo cen, dobavnega roka in pla čilnih pogi;jev na Oglasni zavoo Voršiča naslednik, Maribor. 117i «JOtKK«K«K» : Nezamudite ioBo n«nuf«ilKrW ttifcv kakor; kreton«, *r» i«, tiskoTino, yo1i\*m Mif« H noik« ia Niudc« »U«ii vtrikn« nrt« tei ts« tmknmimM ied Nartin Šumer ^IWWWWWWWWW i*lim zaTitkom za 10 kron se prepričajte. — Dobi sc pri »ledečih gg. trgovcih: A. Kosec y Mariboru, državna cesta; L. Brud«nna« in M. Šumer, Konjice; A. Nagode, 2iče; A. Vodenik in F. Razboiv nik, Hoče; M. Kapelj in J. Zieel, Zgor. Polskava; A. Pinter, S1oy. Bistrica; J. Jcrman, Oplotnica; A. Raunik, Sy. Janž; M. šumer, Poljčane; J. Smcli, Mestinje; J. Wagner-ja nasL, Šmarje pri Jelšah; K. Spanieek in Otorepee & žunnan, Rr> gaška Slatina; A. Preaz, Rogalcc; M. Stclancio«*, Sy. Florr jan; A. Letonja, Ptujska gora; R. Dimnik, Loka. ZAHVALA Ob prebridki izgubi naše nachrse Ijubljene »oproge, matere, hčerke, sestre in srakinje nffauplje Fi*RB, roj. Finžgep, poscstnice ki je dne 5. seplembra 1924 umrla in bila diie 8. septembra 1924 na pokopališču pri Sv. Janžu na Dravskem polju položena k večnemu počitku, izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano nam sočutje in mnogobrojno spremstvo na njeni zadnji poti. Nadalje prisrčna zahvala preč. g. dckanu Sagaiu za tolažilne besede na pokopališču, č. g. župniku Zadravcu in č. g. provizorju Amonu, kakor tudi šentjanškim pevcem za ginljive žalostinke. Rošna—Sv. LoYrenc na DraY. polju. 1171 Žalajoči ostali. 11. septcmbra 1924. SLOVENSKI GOSPODAR. Stran 7. Sukno kamgarn in ševjot za moške in žeuske obleke, belo, pisano in rujavo platno, cefir, bladevino, tiskanino in razno manufakturo kupite najceneje in v velikanski zbiri v novoureieni iu prezidani veletrgovini R. STERMECKI, Celje, št. 333. — Iiustrovani cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo, odeje, lasostrižnike, britve in tisoče drugih predmetov se poSlje vsakemu zastonj! Vzorce proti odškod&ini! — Trgovci eogros cene! Med. dr. Frank, Maribsr, Aleksandrova cesta 9, zopet ordinira od 9.—11. predp. in od 2.—4. pop. Zdlras.VJniJk: »r. J. MAROIUS ordinira od 17. septembra 1.1. naprej zopet redno v Slov. Bi&trici nasproti vrjfcšnice od 8.—11.ure pred- poldne in od 2.— 4. uie popoldne. Opekarna Lajtersberg pri Marboru Išče gmotno dobrostoječe zaslopnike za razpečavanje svoje izvrstno poznane, pri 1250 stopinj vročine žgane ,,Laporit"-opeke. in sicer: zidne, zarezane, vvienerberške, dvojno zarezane in bobraste, za katere trpežnost jamči W9JT 100 let! -9HB Ugodni plačilni pfogoji. Najceneje se kupi usnje, čevlji in čevljarske potrebščine pri Francu Kokol v Laikem tfflu. Naznanllo. Dovolim si cenj. odjemalce in p. n. občinstvo opczoriti na svoj novo ustanovljeni torbarskl ebrat, kjer se izdelujejo potne torbe, kasete in kovčeke iz usnja in platna v raznih formah in velakostih. Sprejemajo se tudi naročila za specijelne tcrbe in kovčeke, n. pr. za razne vzorce, trgovske potnike itd. Velika izbera raznih tcrbic in kovčekov od najmanjih do največjih. IVAN KRAVOS. MARIBOR, Aleksandrova cesta 13. — Slomškov trg 6. JPepeets in Tinče-U. PepZek in Tinček iz šole gresta, ¦ ter si rned potoma nekaj povesta, Pepček Tinetu veselo novico pove, da šel z mamo v trgovino k ,,Drqf&nikv. v ,(( je. Po kaj ? ga vpraša Tine uljudno, po obleko za binno, dokler ni še zamvdno, ker h tam se da tako poceni kupiii, da zamorem namesto ene dve obleki nosiii ! KdorvSlov.Gospodarju oglašuie, uspeha gotovo se raduje! Prsdajalnica Tlskovnega društvs Slovenski trg 1 PTUJ Slovenski trg 1 iml na razpolago vse šolske knjige in vse druge šolske in pisarniške potrebščine. Vremensl-i pyerok:i« m Prvo vrstne sode v vseh velikostih, dobavlja takoj in poceni mebanična sodarna R. Pichler-ia sin, Harlbor Ob Vidovem tvoja če streha se lupi, opeke ti v Račju kar hitro si kupi. Ce seno ti z dežem star Peter poliva, Opekarna lam v Račjn ti senik pokriva. Ce sveti Elija ti streho zažgal je, po strešno opeko te v Račje poslal je. Zamena oljnatih semen Naknp deželnih pridelkor ti. BREZOVNIK, trgovina meSanega blaga Glavni trg Vojnilc Glavni trg Cstanovljena 1897. Priporoča svojo bogato zalogo manufakture, svilenih robcev, svile za predpasnike, volno za moške in ženske itd. železnino, steklo, specerijsko in kolonijalno blago. — Postrežba solidna, blago prvovrstno, cene zmerne! Mamica ali ste slišali ? ? ? Naknp jajc Naknp mleka -__>_«_ JOS. VRANJEK ' da se najceneje in Naiboljše kupi v domači trgovini | vsakovrstno manufakturno blago kakor izgotovljene l hlače, srajce, moške obleke itd. ter šp^cerijsko blago. I Kupuj em vedno po najvišjih cenah: jajca, bele [ suhe gobe, kumno in janež. Vsi ti pridelki se lahko zamenjajo za vsakovrstno blago v trgovini: IVAN SEVER, VELENJE. (Bivša graška mitnica) Kralja Petra c. 25 f^fp^T TTH priporoča svojo bogato zalogo daisilkov do- Biačega izdelka po najnizjih cenah. Sprejema in ii* vršuje via popravila točno in lolidno. Lwi nagrobni kamni v mramorju in granitu vedno v veliki izbiri samo pri kamnoseškem mojsfu Najboljše pisalne stroje Isbsvi hidl na mcscčni obrok« pr»H |*Bdni THE REX CO,5 Predal 76. LJUBLJANA. Predal 78» 2MT Zahtevajte prospett iii ponodbe! -m J.F.Peyer Marlborf Kersnikova u!ica'7. *4;45*:>l4r*i****4 Kdor hoče kapiti zelo pooeii TMARHE SV. CIRM Y HARIB0R3) Geneno češko perje! 3fc En kg sivega^opuljenega perja 70 1), na pol belo 90 D, belo 100 D, bolie 120 io 150 D, hko jak puh me 200 in 225 D, bcljša vista 275 D. Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od 300 D naprej poštnine prcsto. Vzorec zastonj.i Blago se tudi zatnenja in ne-; všeCe vzatne nazaj. NaroCila j samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 77 pri Pilznu, Ceho-' slovaška. Poštae pošiljke gredo j iz Čehoslovaške v Jugoslavijo! ckrog 14 dni. 1120 6- 1 Fran Strnpi, Cel je priporoča svojo bogato zalogo steUene in porcelanaste posode, svetiljk, ogledal, okvirjev, raznovrstnih šip itd. :žSTaJ*olldja.©jžto c©3-« In točaa poatsodKb®. Vlačitec goseničar 25 in 50 HP | (Trocteur en ehenilles, Raupenschlepp«r) Z wi poljedelstvo in gospodarstvo, deluje zancsljivo !b štedljivo, orje, vlači in žene tudi na mehkih ln nm najbolj strmih tleh, ne stiska taL Obratuje t» % b*)>> einom. petrolejem ali sirovim oljtm. Otto Kurth & Tedesco, W!en VII. Doblergasse 1-33 b, telefon 38, 6. 42. 7.—14. septembra dunajski mednarodni velesmenj, Ro tunda, broj 9028. Stran 8. SLOVENSKI GOSPODAH 11. septembra 1924.. Jiovosf! flovostl P 0 Z 0 R frgovci, drušfv$, podjefniM in fofografi! KRfrJEVNE RflZGLEDNKE v najmodernejši obliki in po najugodnejših cenah izdeluje točno in hitro prvi domači specijalni umetniško-tiskarski zavod »AŽBE« v Mariboru, Koroška cesta št. 39. Istotam se naročajo tudi vse vrste umetniških razglednic v barvotisku,trgovska reklama, kakor tudi diplome, podobice itd. Zahtevajte cenike! Za vse večje kraje se iščejo agilni in kavcije zmožni zastopniki. Umefniško-liskarski zavod ,,ŁŽBE", Miribor, KoroJka cesfa 39, fel. taf. 446. flovosH Novosf! §••«•«•••—qi—##•#•—•#••»«•» w i Denar nafoiii« nalbolii« naivar»«|i« 4 pri Soodnještalerskl Ijudskl posojilnic! r.z.z n. z. f Marlborn, Stelna ulica št. 6, ki obrestuje hranilne vloge po 87o -10% oziroma po dogovorn. se izdeluje v vseh poljubnih dimenzijah in barvah. Dolgoletno jamstvo jamči za izborno kakovost. »Salonit« je za pokrivanje streh in 'zoliranje sten proti vlagi najboljši materijal sedanjosti, kateri se uporablja širom cele Evrope. Proračune, cenike, kataloge in navodila pcšiljs brezplačno: ,,S PLI T«* d. d. za eement Portland, Ljnbljasa. Zastopniki se sprejmejo. 750« Naleilt« denar I« pt\ Liudski poseiilRici v Colju regisirovani zadrusl i ^eomeieno zavezo Cankarjeva ulica 4, poleg davkarije (poprej pri »Belem volu<) kjer je najbolj varno Daložen in se najvišje obresstuje. - Rentni in inTalidni davek plnčuje posojilnica ^^^^^^^^^^^^>^>^>^^^^>>>>^^^^^^^^^^X^^^X^ -^-Ł»-<« IC^ar^i:«,««« .j*x*i.v _ "f Zadružna gospodarska banka d. d, pedrnžisfea v Marlborn« J_ftjfm V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkujo. "^fe Izvršuje Tse bancne posle najkulantneje! — NajMšje obrestovanje ^log naknjižice ia'v tek računu, Poolilašceiil predttjalcc ireek držaTee razr« loterlfe« Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma: 2ebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Tel on interarbT: P^dnart 2. Brzoja^ke: Zadruga jKropa. Zeblii za nonnaJne in czkotime železnice, žeblii za ladje, črni ali pcciakani, ieljlji ža zgradbe, les i. t. i, žebli z^ čevljs. Spojke za odre in prage, sppjke za ladje in spla^e. Zeiezne brane. Zcbje za brane. KljuUe za podcbe, zid, ce^i, zlebe i. t. d. vijaki z matcami. Fcdlcžne pločice. Matice. 2aKo*ice z& tecderje, kctle, scde, mcstove, plcčenmo, kohsa itd. Viiačni čepl Verige. V«i v naioitptko spadajo6l železni Izdelkt po wzo3?oitoriia|x*A]b^kgn^Joen«Je. DC* Iluiati»civanl cenlhi saa pazpolago! "JK wwwww ISr&jst&rtejsi in edini na^jl>o]j varen denapni zaiod v Ptuju. Meslna hranllnlca-Kreditno drnstvo. Stanje vlog okpog 2O milijonov kron; Sprejema vloge in daje različna posojila pod najugodnejšimi pogoji. WWWAmA^W Httk tiskarne »t. Clrila j. Matihara, OdgoTorni urednik: Tlado Puieajak. Izdaja konzorcij «SIoy. Gospodarja.« fcnejSega » zdravega lupulina. Strokcvnjaki, ktteri so prepriŁ««i, d* kakovost piva ni odvisna od barve hmelja nego «d luptiina, dcbe pri nas blago najboljše kakovosti. Človek m vajen giedati hmelj neprikupljive barve, vendar se mors temu prrvaditi naše oko, upoštevajoč, da je v »grdi lupini zlalo, jedrce.« Čehosloveški hmelj je svetloeelene barve ter ima velike kobuie. Čehosloraška in Nemdija bodete priddali po 150.000 stotov po 50 kg, četudi je v Nemoiji s hmeljem zasajena ploskev za 3000 ha večja, aego v Čehoslovaški. O cenitvi letošnje množin^ se bo ilalo govoriti šele pclem, ko bo ves hmelj spravljen; toliko je gotovo, da bo letošnji pridelek kril za konzum potrebn* množino. Z ozirom na dejstvo, da ni hmelja prejšnjih letnikov in da bodo pivovarji letoa nakupovali hmelj čee potrebo, se lahko trdi, da letošnja množina ni posebn«! velika. Upamo, da se bode poypraševanje pc hmelju prav kmalu dvignilo. Treba je tudi s tem raeunati, da cena za lepo zeleno blago ne bode tako nizka, kako: se je misHlo pred kratkim. Če pa bode hmelj manj dopadIjive barve kaj vplival na ceno hmelja vobče, je pa odvisno od tega, ali bodo naši hmeljarji to, vrsto hmelja prodajali po vsaki ceni, ali pa bodo ž njim čakali, da pride vrsta na njega. — Job. Barth in sin. XXIV. psoročilo Hmeljarskega drušrva v Žatcu. Zatec, CSR, 5. 9. 1924. Dne 30. m. m. javljeno boljše vreme se |e takoj spreobmilo in imamo celi teden oblačno vreme in dež, kar »biranje silno moti in zavlačuje. Blizu 3A vsega pridelka je pod streho, % je pa še na drogih in se ne ve, kako in kedaj se bo pbrala. Nekaj obiravcev je sled slabega vremena že odpotovalo in povsod je pomanjkanje Ijudi, dasiravno se jim je mezda za obiranje zvišala. Zdaj obrani hnvelj bo sicer najbcljše kakovosti, vendar pa ne bo najlepše barve. Pri vsem tem se ga pa tudi nekaj izgubavlja vsled neugodnega vremena. Kupčija je v polnem teku. Cene po kakovosti od 1600 do 1900 čK za 50 kg. Razpoloženje in cene za lepo zeleno blago prav čvrste, za slabše manj. — Savez hmeljarskih društev v Žatcu. Hmelj. VIII. brzojavno tržno pcročilo. Žatec ČSR, 3. 9. 1924. Tu se plačuje od 1750 do 1880 čK za 50 kg. Na lcmetih je mirno nakupovanje, cene od 1400 do 1800 čK za 50 kg. Niirnberg prijetnejše, cene od 110 do 260 zlatih mark za 50 kg. — Niirnberg, 4. 9. 1924. Lepobarvno blago čvrstejše. Hmelj. IX. brzojavno tržno porcčilo. Niirnberg, 5. 9. 1924 ob 1 uri. 200 bal prodanih, povpraševanje po ze- lenetn hm«lju čvrsto, po drug en\ mimo. Hmelj. X. brzojavnoiržno poročilo. Žatec ČSR, 5. 9. 1924. Tu se plačuje od 1750 do 1880 čK za 50 iig, na kmetih 1600 do 1800 čK. Ždvahno povpraševanje, razpoloženje čvrsto. — Nurnberg, 6. 9. 1924, ob 11. uri. 500 bal dovoženih na trg, 350 prodanih, cene za boljšo kvaliteta nespremenj«ne, za drugovrstno slabše. Iz Celja. Ob bistri Savinji, kjer so se svojedobno bili vroči narodni boji za »most do Adrije«, stoji malo, a lepo mesto Celje, obdafvo z bogato okolico in roočno industrijo. Na teh narodn'0-vulkanskih tleh se ie dne l. marca 1905 naselil mlad, a delaven trgovec Rudclf Stermecki, sin slovenskega posestnika iz znanih vinskih goric Bizeljsko. Boj, ne samo navadno konkurenčni, ampak tudi narodnokonkurenčni, se je bil na »nož« in tu ne z jednakomočnimi tekmeci, temveč s starorencmiranima nemškimi tvrdkami z močnim kapitalom in z najboljšimi tvorničnimi zvezami, katere so si znali tudi nekaj časa držati samo zase. Solidnost, jeklena volja in delo je zmagalo, majhna narodna trgovinica se je razvila še pred vojno v veletrgovino, v velika delajlno trgovino in v poštno razpošiljalno trgovino. Ime trgovine Stermecki iz Celja je bilo znano po vseh jugoslovanskih deželah prejšnje Avstrije in ilustrovani cenik pod imenom »Jugoslovansfca razpošiljalna« je vise kje na kljuki skoraj vsake jugoslovanske hiše. Radi vcjne in povojnih časov je nastala v vsaki redno in solidno vodeni trgovini stagnacija, kar se čuti še danes. Kljub temu pa se je posrečilo tvrdki Stermecki že pred vojno sasnovani načrt izpeljati. Hiša, 'kupljena leta 1911, se je po pogodbenem poteku leta 1923 spraznila vseh strank ter po prezidavanju 7 mesecev spremenila v velike dvorane, katerih ena v pritličju za detajlno trgovino ima 254 m2, druge v prvem nadstropju za razipcšiljalno in engros 204 m* dn prostori za pisarne, krojače, čevljarje, šivalnico perila in druga skladdšča 310 ms, skupaj 768 kvadratnih metrov. Stavbeno delo, po načrtih stavbenega svetnika Alfreda Kellerja iz Dunaja, je izvršil znani stavbenik Konrad Goldgranc iz Celja, portale in druga mizarska dela Vehovar, strojno mizarstvo Celje, napise firme Pristou & Bricelj, Ljubljana, slikarska in pleskarska dela M. Dojbravc, kleparska dela Franc Tašker, cba iz Celja, napeljavo elektrike tvrdka Inkret in Belak, Celje, armature, sofitne sve- tilke in žamM« 80€)# sve« s« dobavj]i K*#iwened% zavodi, DunajiZagffcb. Oddelkd v deiajlni trgovini so razvrščeni »d »«pdd» proti severu, kakor sledii: 1. preproge, zavese in posetljns opr&rna, 2. bombažaste tkandne, 3. volnene dcanine Ln sukno, 4. čevlji, 5. damska konfekoija, 6. moško korfekcija, 7. perilo in modni predmeti, 8. klobuki, 9. garderoba, 10. krojaška delevnica, 11. čevljarska ddaTnica, 12. hišnikovo stanovanje. Prvo nadstropje, engros in raizpošiljalna: 15. šefova pisarna, 14. kniigovcdstvo, 15. korespondenca in ekspedit, 16. sukno, 17. volnene rkanine, 18. bombažaste dcenine, 19. perilo in kratka roba, 20. pletenine, 21. »troji z* rezanje vzorcev in šivanje kartonov, 22. garderoba, 23. lepljenje vzorcev, 24; pakovalnica. Na vsestransko zahtevo posebno iz Srbije, Bosne ift Banata se je imetnik tvrdke letos odločil izdajati zopct vzcrčne kolekcije od vse manufakturne robe, to je sukna,. kamgarna, ševjota za moške in ženske obleke, parhan: j, cefirja, hlačevine, platna kd., katere se bodo pa pošilj;le samo proti osemdnevni vrnitvi, drugače proti plaoilu 15O din. Popolnoma zastonj pa dobi na zahtevo vsakdo krasno ilusrrovani cenik z več tisoč predmeti in slikami. . Ker je železnica precej draga, tvrdka Stermeckv ]>a želi, da si to ncvo urejeno podjetje, katero predstavlja te vrste znameniiOEt Jugoslavije, ogleda lahko tudi vsakdo dzven Celja stanujoči, delila se bodo do preklica darila v blagii za povrnitev železniške vožnje in sicer pri enki atnem nakupu: čez din. čez din. čez din. čez din. čez din. čez ddn. čez din. čez din. čez din. čez din. čez din. čez din. 1.000.- 2.000.- 3.000.- 4.000.- 5.000.- 6.000.- 7.000.- 8.000,- 9.000.- 10.000.- 12.000.- 15.000.- darilo za darilo za darilo za darilo za darilo za darilo za darilo za darilo za darilo za darilo za darilo za . darilo za dif\. din. din. din. din. din: din. din. din. din. din. din. 20 50 80 120 170 §25 300 400 550 700 1000 1500 Izvzeti so samo ostanld, kateri se itak prodajajo p«<i lastno ceno, in sukanec. Tvrdka Stermecki zapcsluje danes čez 30 uslužbeivcev, potnike in agente ima pa po ce-Li Jugoslaviji. 117©