URADNI VESTNIK DOLENJSKE
— za občine ČRNOMEU, KOČEVJE, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, TREBNJE
Letnik I.
NOVO MESTO, 18. Junija 1964
Št 6
VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ:
55.	Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Črnomelj
OBČINA NOVO MESTO:
56. Sklep o določitvi vplivnih območij v občini Novo mesto in rokih za izdelavo urbanističnih projektov
57. Odločba o ugotovitvi ustanovitve in delovanja gimnazije v Novem mestu
5$. Odločba o ugotovitvi ustanovitve in delovanja Glasbene šole Novo mesto
59. Odločba o določitvi Dolenjskega muzeja Novo mesto, da opravlja službo spomeniškega varstva za območje občine Novo mesto
60. Odločba o pooblastitvi Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, živilski laboratorij, da odvzema vzorce živil pod vodstvom sanitarnih inšpektorjev
61. Popravek odloka o hišnem redu
OBČINA METLIKA: .
62. Sklep o določitvi centrov vplivnih območij na področju občinske skupščine Metlika ter o rokih za izdelavo zadevnih urbanističnih projektov
OBČINA ČRNOMEU
55.
Na podlagi 233. člena statuta občine Črnomelj in 105. člena zakona o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravniške službe v LRS (Ur. 1. LRS št. 9/60) je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26/5-1964 sprejela
ODLOK
o obveznem odlaganju in odvažanju smeti in odpadkov na območju mesta Črnomelj
1. člen
Na območju mesta Črnomelj in mestnega naselja Loka, razen kmetijskih hiš, je obvezno odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov iz stanovanjskih in poslovnih prostorov ter odpadkov iz drugih virov, kakor tudi obvezna uporaba javnega odlagališča. Od tega odloka so izvzeti individualni lastniki eno ali največ dvostanovanjskih hiš, ki imajo na vrtovih ali dvorišču ustrezno higiensko urejeno smetišče.
2. člen
Za izvajanje, nalog iz 1. člena tega odloka je pooblaščeno Komunalno podjetje Črnomelj, ki je dolžno organizirati odvoz v skladu z določbami tega odloka, in sicer tako, da ustreza vsem sanitamo-higieraskim pogojem.
3. člen
Smeti in odpadki v smislu tega odloka so po nastanku in vrsti ter načinu njihovega odlaganja:
1.	Smeti in odpadki iz gospodinjstev in .poslovnih prostorov gospodarskih in drugih organizacij, ki se lahko odlagajo v smetnjake. Med te-spadajo posebno:
a) smeti in odpadki od jedi iz individualnih gospodinjstev, pepel, odpadne konzerve, porcelan in steklo, kovinski, tekstilni, papirni odpadki in slično,
b) odpadni material iz gospodarskih in drugih organizacij.
Sem ne spadajo odpadki gradbenega materiala in blato ter drugi smetnjakom škodljivi odpadki.
2.	Odpadki iz gospodarskih organizacij v večjih količinah, ki jih ni dovoljeno odlagati v smetnjake, ampak se začasno odlagajo v posebnih posodah ali higiensko ustreznih odlagališčih. Med te spadajo posebno:
a) odpadni material gradbene dejavnosti;
b) odpadki H proizvodnje in predelave;
c) organski odpadki iz gostinskih obratov;
d) ogorki iz centralnih kurjav, ki se odlagajo bodisi v dodatne smetnjake, posebne posode ali ustrezna odlagališča.
4. člen
Uporabniki stanovanjskih in poslovnih prostorov so dolžni odlagati smeti in odpadke, navedene v 1. točki 3. člena odloka, v tipske smetnjake.
Hišni svet, lastniki in drugi upravitelji stanovanjskih	in	poslovnih
zgradb so dolžni poskrbeti, da so smetnjaki nameščeni	na	določenem
prostoru oziroma v smetamici.
Prostor za smetnjake	mora biti
zgrajen oziroma odrejen tako, da je čim lažje dostopen in v skladu z okolico ter odgovarja funkcionalnim, higiensko - zdravstvenim	ter	estetskim
zahtevam.
5. člen
Tiprtce smetnjake preskrbi za vsako zgradbo, za katero je obvezen ta odlok. Komunalno podjetje Črnomelj
na stroške lastnika ali upravitelja zgradbe in sporazumno z uporabniki določi mesto, število in velikost smetnjakov glede na količino smeti in odpadkov. Vsak • lastnik ali upravitelj zgradbe je dolžan, da nabavi toliko smetnjakov, da ti niso prenapolnjeni in da se zaradi tega ne odlagajo smeti poleg smetnjakov.
6. člen
Komunalno podjetje Črnomelj je dolžno odvažati smeti in odpadke iz
1.	točke 3. člena odloka v skladu s sanitarnimi predpisi najmanj dvakrat na teden. Ostale odpadke iz 2. in 3. člena odloka mora odvažati v rokih sporazumno z lastniki oziroma upravitelji zgradb. Te smeti in odpadke je treba odstraniti najkasneje v 24 urah po prejetem naročilu.
7. člen
Komunalno podjetje Črnomelj odvaža vse odpadke iz 3. člena odloka, razen odpadkov iz gradbene dejavnosti, ki jih lahko odvaža gradbeno podjetje samo v skladu s predpisi.
8. člen
Vse odpadke in smeti je dovoljeno odlagati le na javnem odlagališču, ki ga Komunalno podjetje Črnomelj vzdržuje na svoje stroške .ter skrbi za izravnavanje terena ter zasipavanje organskih odpadkov z neorganskim materialom.
9. člen
Svet za urbanizem, komunalne stanovanjske zadeve predpiše tarife za odvoz smeti in odpadkov, ki jih zaračunava Komunalno podjetje Črnomelj.
Predpisana tarifa za odvoz smeti se plačuje periodično za nazaj od dneva postavitve smetnjakov.
2. Dolenjske Toplice;
3. šmarješke Toplice.
5.člen
Z ustrezno urbanistično dokumentacijo je treba predvsem v turističnem smislu obdelati:
1. območje doline reke Krke;
2. območje Gorjancev;
3. območje Roga;
4. ožja območja s kulturnimi spomeniki in zgodovinskimi znamenitostmi.
6. člen
V ostalih krajih in naseljih v občini Novo mesto se gradbeni objekti načeloma samo vzdržujejo in obnavljajo v skladu z arhitekturo okolice in naselja.
Za gradnjo novih objektov v naseljih, ki niso navedena v 2., 3., 4. in 5. členu tega sklepa, je za posebne lokalne potrebe v okviru osnovnega značaja naselij potrebno izjemno dovoljenje pristojnega organa.
lij iz 8. člena tega sklepa je potrebno upoštevati zadovoljevanje potreb:
1. dnevne rekreacije zlasti v odnosu do bližnjih večjih mest;
2. tranzitnega in stacionarnega turizma.
10.	člen
Pri izdelavi urbanistične dokumentacije naselij iz tega sklepa za obdobje tridesetih let je treba upoštevati predvsem:
1. izboljšanje obstoječega prometnega omrežja;
2. pospešeno industrializacijo, na temelju razpoložljivih surovinskih
osnov;
3. mehanizacijo kmetijstva in s tem v zvezi padec števila kmečkega prebivalstva od sedanjih 45,4 odstotka (31/3-1963) na 20 odstotkov;
4. komunalne naprave s posebnim ozirom na preskrbo z vodo.
Urbanistična dokumentacija posameznih naselij iz tega sklepa mora upoštevali tudi vse ostale urbanistične in družbeno-ekonomske elemente.
10. člen
Pristojni organi sanitarne inšpekcije občine nadzirajo odlaganje in odvažanje smeti ter odpadkov in pravilno uporabo smetnjakov ter drugih posod za odpadke.
11. čleij
Kršilci določb 4., 6., in 8. člena tega odloka se kaznujejo po 4. členu odloka o javnem redu in miru za okraj Ljubljana (Ur. 1. LRS št. 23/60).
12. člen
Ta odlok stopi v veljavo 8. dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 552-16/64
Datum: 26. 5. 1964
Predsednik občinske skupščine inž. Rado Dvoršak
OBČINA NOVO MESTO
56.
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS št. 22-127/58) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1964 sprejela
SKLEP
o določitvi vplivnih območij v občini Novo mesto in rokih za izdelavo urbanističnih projektov
1. člen
S tem sklepom se za občino Novo mesto določijo vplivna območja naselij, za katera je treba izdelati urbanistične projekte.
2. člen
V občini Novo mesto je treba izdelati urbanistične projekte za naslednja naselja:
1. Novo mesto z naselji Brod, Bršlin, Cegelnica, Cešča vas, Gorenja Straža, Gotna vas, Groblje, Hruševec, Irča vas, Jedinščica, Ločna, Loke, Mačkovec, Mala Bučna vas, Ragovo, Reger-ča vas, Sela, Šmihel, Vavta vas, Velika Bučna vas, Zalog in Žabja vas;
2. Šentjernej z naselji del Dobravi-ce. Stara vas, šmalčja vas in Vrh;
3. Žužemberk z naselji Cvibelj, Stranska vas in Zafara.
3. člen
Poleg tega je treba v občini Novo mesto izdelati ureditvene načrte za naslednja naselja:
1. Brusnice;
2. Dvor;
3. Mirna peč;
4. Škocjan;
5.šmarjeta.
Občinska skupščina po potrebi lahko določi s posebnim odlokom tudi druga naselja, za katera je treba izdelati ureditvene načrte.
4. člen
V občini Novo mesto je treba izdelati urbanistične projekte za naslednja turistična območja:
1.	Otočec;
7. člen
Za naselja, navedena v 2. in 4. členu tega sklepa, je pri izdelavi urbanističnih projektov treba upoštevati naslednje:
1. Mesto Novo mesto z naselji iz 2. člena tega sklepa je gospodarsko, politično, kulturno in upravno središče občine. Težišče razvoja središčnega predela Novega mesta je predvsem na storitvenih dejavnostih in turizmu, ostalega predela, zlasti na levem bregu Krke, pa predvsem na predelovalnih dejavnostih.
Način in oblika gradenj mora izhajati iz sedanje strukture mesta in naselij v neposredni okolici tako, da se celotna aglomeracija zlije v enovito arhitektonsko in »funkcionalno celoto.
2. Šentjernej z naselji iz 2. člena tega sklepa se razvija predvsem v smeri industrijskega in kmetijskega središča, ob upoštevanju vzporednega razvoja storitvenih dejavnosti.
3. Žužemberk z naselji iz 2. člena tega sklepa se razvija predvsem v smeri lahke predelovalne dejavnosti, storitvenih dejavnosti in turizma.
8. člen
Glede razvoja turizma v občini Novo mesto, ki je izredno bogata na naravnih in drugih turističnih privlačnostih, je treba pri usmerjanju urbanizacije upoštevati predvsem:
1. Dolenjske Toplice in šmarjške Toplice se bodo razvijale z ozirom na kakovostne tople vrelce zlasti, v smeri zdraviliško zdravstvene in zdraviliško turistične dejavnosti, z močnim poudarkom na izletniškem turizmu.
2. Otočec se bo poleg stacionarnega turizma razvijal zaradi svoje geografske lege in dobrih komunikacijskih zvez predvsem v smeri tranzitnega in izletniškega turizma.
9. člen
Za naselja, navedena v 7. členu tega sklepa, je treba izdelati urbanistično dokumentacijo, ustrezno zahtevam funkcije naselij ter objektov gospodarskega in družbenega pomena.
Pri urbanističnem urejevanju nase-
11. člen
Roki za izdelavo urbanistične dokumentacije so naslednji:
1. za urbanistične projekte iz 2. člena tega sklepa:
a) za Novo mesto z naselji do 31. decembra 1964;
b) za Šentjernej in Žužemberk z nar selji do 31. decembra 1965;
2. za ureditvene načrte iz 3. člena tega sklepa za naselja Brusnice, Dvor, Mirna peč, Škocjan in Šmarje ta do 31. decembra 1966;
3. za urbanistične projekte iz 4. člena tega sklepa za naselja:
a) Dolenjske Toplice in šmarješke Toplice do 31. marca 1965:
b) za Otočec do 31. decembra 1965;
4. za urbanistično dokumentacijo iz
5.	člena tega sklepa za območja doline reke Krke, Gorjancev in Roga ter ožjih območij kulturnih spomenikov in zgodovinskih znamenitosti do 31. decembra 1967.
12. člen
Občinska skupščina bo za izdelavo urbanističnih načrtov s pripadajočimi geodetskimi osnovami zagotovila potrebna finančna sredstva z letnimi družbenimi plani oziroma proračuni občine skladno z roki iz 12. člena tega sklepa.
13. člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 350-06/63-2
Datum: 12. 5. 1964
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto
Sergij Thorževskij, 1. r.
57.
Na podlagi 61. člena statuta občine Novo mesto je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1964 sprejela
ODLOČBO o ugotovitvi ustanovitve in delovanja Gimnazije v Novem mestu
1.
Pred šolsko reformo y letu 1958 Je delovala Gimnazija Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: šola) kot popolna osemletna splošnoizobraževalna šola, in sioer od 3. novembra 1746.
2.
Kot štiri razredna splošnoizobraževalna šola dela šola od 1. septembra 1958 dalje.
3.
Sedež šole je v Novem mestu.
4.
Naloga šole je, da daje dijakom svojega okoliša in odraslim občanom vzgojo in splošno izobrazbo srednje stopnje ter jih skladno z razvojem in potrebami družbe razvije v osebnosti socialistične skupnosti.
5.
šola je pravna oseba.
šola ima statut, ki ga sprejme svet šole, potrdi pa ga občinska skupščina Novo mesto.
6.
Solo upravljajo svet šole, upravni odbor in ravnatelj.
število članov sveta šole in upravnega odbora ter način njihove izvolitve določa statut šole. Statut šole določa tudi, kako se imenuje ravnatelj šole, kolikor tega ne določa zakon.
7.
Občinska skupščina Novo mesto zagotavlja šoli kot ustanovitelj sredstva za njeno delovanje v družbenem skladu za šolstvo občine Novo mesto.
8.
Ta odločba nadomešča ustanovitveno odločbo in se objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 022-20/63
Datum: 12. 5. 1964
Predsednik
občinske skupščine Novo • mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
58.
Na podlagi 61. člena statuta občine Novo mesto je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne
12.	maja 1964 sprejela
ODLOČBO n ugotovitvi ustanovitve in delovanja Glasbene šole Novo mesto
1.
Glasbena šola Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: šola) dela od 1. marca 1946 dalje.
2.
Sedež šole je v Novem mestu.
3.
Naloga šole je, da: j. nudi učencem glasbeno izobrazbo do stopnje dobrih amaterjev;
2.	daje osnove za nadaljevanje glasbenega študija na srednjih glasbenih šolah;
3. spremlja razna vprašanja s področja giasoenega poutta in izvajanja;
4. pomaga amatersKi glasbeni dejavnosti in razvoju glasbene kulture delavske m šolske m.aaine;
5. goji m pospešuje glasbeno življenje, dviga glasbeno izobrazbo občanov ter prireja v ta namen tečaje, sodeluje z glasbenimi ter splošnoizobraževalnimi šolami, društvi Svobod, sindikalnimi in drugimi družbenimi organizacijami.
4.
Šola je pravna oseba.
šola ima statut, ki ga sprejme svet šole, potrdi pa ga občinska skupščina Novo mesto.
'	'	5.
Solo upravljajo svet šole, upravni ouoor m ravnatelj. Svet šole sestavljajo člani delovne skupnosti in predstavniki javnosti.
Število in sestav sveta in upravnega odbora ter način njihove izvolitve določa statut šole. Statut šole določa tudi, kako se imenuje ravnatelj šole, kolikor tega ne določa zakon.
6.
Občinska skupščina Novo mesto zagotavlja šoli kot ustanovitelj šoie sredstva za njeno dejavnost v družbenem skladu za šolstvo občine Novo mesto.
7.
Ta odločba nadomešča ustanovitveno odločbo in se objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 022-17/63
Datum: 12. 5. 1964
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
. 59.
Na podlagi 63. člena zakona o varstvu kulturnih spomenikov v LB Sloveniji (Uradni list LRS št. 26/61) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1964 sprejela
ODLOČBO
o določitvi Dolenjskega muzeja Novo mesto, da opravlja službo spomeniškega varstva za območje občine Novo mesto.
1.
Dokler ne bo ustanovljen zavod za spomeniško varstvo za območje občine Novo mesto, opravlja službo spomeniškega varstva Dolenjski muzej Novo mesto.
2.
Ta odločba velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku Dolenjske, številka: 022-18/64-2
Datum: 12. 5.1964
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto i Sergij Thorževskij, 1. i.
60.
Na podlagi 7. člena zakona o sanitarni inšpekciji (Ur. J. FLRJ št. 23/56)
in 53. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) je občinska skupščina Novo mesto na seji občinskega zbora in seji zbora delovnih skupnosti dne 12. maja 1964 sprejela
ODLOČBO
o pooblastitvi Medobčinskega zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto, živilski laboratorij, da odvzema vzorce živil pod vodstvom sanitarnih inšpektorjev.
1.
Medobčinski zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto, živilski laboratorij, se pooblašča, da s svojimi strokovnjaki odvzema vzorce živil na območju občine Novo mesto pod vodstvom sanitarnih inšpektorjev.
2.
Ta odločba velja osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Dolenjske.
Številka: 53-50/64-2
Datum: 12. 5. 1964
Predsednik
občinske skupščine Novo mesto Sergij Thorževskij, 1. r.
61.
POPRAVEK
ODLOKA O HIŠNEM REDU
Prvi odstavek 7 člena odloka občinske skupščine Novo mesto o hišnem redu, ki je bil objavljen v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana, št. 7-63/64 z dne 31. januarja 1964, se pravilno glasi:
»Nosilec stanovanjske pravice lahko odda v skladu z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ št. 17/62) del svojega stanovanja komu drugemu kot podstano-valcu.«
Iz skupščinske pisarne občinske skupščine Novo mesto
OBČINA METLIKA
62.
Na osnovi 3. in 7. člena Zakone o Urbanističnih projektih (Ur. list LRS, št. 22—127/58) je občinska skupščina Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti po širši razpravi o osnovnih elementih za določitev urbanističnih vplivnih območij sprejela dne 29/5—1964 sledeči \
SKLEP
O DOLOČITVI CENTROV VPLIVNIH OMBOCIJ NA PODROČJU OBČINSKE SKUPŠČINE METLIKA TER O ROKIH ZA IZDELAVO ZADEVNIH URBANISTIČNIH PROJEKTOV
1.	člen
Urbanistične projekte je izdelati le za ona naselja in njih ožja vplivna območja, ki so določena s tem skl* pom.
2. člen
V smislu 1. člena tega sklepa se v občini Metlika določijo sledeča naselja splošnega gospodarskega pomena:
1. Metlika
2. Gradac
3. Podzemelj z Grmom
4.	Suhor (Gornji in Dolnji Suhor kot enotno naselje)
3. člen
Poleg naselij, navedenih v 2. členu tega Sklepa, je le za lokalne potrebe in zaradi posebnih pogojev razvoja nekaterih gospodarskih panog predvideti izpopolnitev ali zazidavo manjših prostih površin v sledečih naseljih oziroma področjih:
1. Božakovo, zlasti zaradi turizma (belokranjski Bled)
, 2. Drašiči, vinogradniški center
3. Krasinc, kmetijski center
4. Radoviča, center sadjarskega področja
5. Vinomer, za turistične in vinogradniške potrebe
6. Področje Križevske vasi do Pri-mostka, za potrebe turizma
7. Področje ob Kolpi pri Zemlju, za potrebe turizma.
4. člen
V vseh ostalih naseljih na teritoriju občine Metlika se obstoječi gradbeni objekti načelno le vzdržujejo, medtem ko je za nove objekte, treba predhodno izposlovati izjemno gradbeno dovoljenje pristojnega organa.
5. člen
Pri izdelavi urbanističnih projektov za naselja, navedena v 2. členu tega Sklepa, je upoštevati naslednje osnovne smernice razvoja naselij ter njih medsebojni vpliv in pomen na teritoriju občine:
1. Metlika bo tudi vnaprej ohranila pomen največjega gospodarskega, po-litično-upravnega in kulturnega centra v merilu občine. Križišče cest ter njena lega ob cesti I. reda ob mostu, ki spaja Belo krajino in Karlovško kotlino, ji zagotavlja vodilni pomen med vsemi naselji v občini.
L. 1958 izdelani in odobreni urbanistični projekt za Metliko je treba revidirati in dopolniti.
2. Gradac, doslej po velikosti drugo naselje v občini, center relativno močno razvite obrti in lesne predelovalne industrijee ob Lahinji, železniški postaji in cesti II. reda, ohrani svoj pomen kot lokalno središče jugozahodnega dela občine. Poleg tega je tu poudariti tradicionalne turistične elemente (grad, športni ribolov in rekreativne površine ob Lahinji), ki omogočajo zaradi modernizacije višje kategoriziranih cest močnejši razvoj terciarne dejavnosti sploh. Leta 1965 je izdelati urbanistični projekt, ki naj upošteva potrebe turizma znatno širšega območja kakor Bele krajine.
3. Podzemelj z Grmom bo sedež bodočega kmetijskega gospodarstva, ki utegne v kmetijstvu zaposliti cca 400
oseb. Zato je upoštevati odgovarjajoče število delovnih mest tudi v ostalih panogah terciarne dejavnosti. Urbanistični projekt je izdelati v skladu s planom izgradnje objektov za kmetijstvo na področju Grma, pri tem pa upoštevati težišče naselja v Podzemlju.
4.	Suhor, Dolnji in Gornji Suhor kot enotno naselje, danes sicer skromno se bo zaradi geografske lege ob cesti I. reda in nove lesnopredelovalne industrije razvil v osrednji, vendar manjši naselitveni center vsega severozahodnega dela občine. Tu je že zgrajena šola, ambulanta, nov kulturni dom. trgovina in gostilna. Z bodočo izgradnjo odgovarjajočih servisnih obratov za potrebe prebivalstva vplivnega območja bo zagotovljena zaposlitev novo naseljenih prebivalcev. Urba-' nistični plan je (zdelati leta 1966, pri čemer je predvideti razširitev obstoječe lesne industrije za izdelavo finalnih lesnih izdelkov.
6. člen
Za naselja oziroma površine, navedene v 3. členu tega sklepa, je izdelati ustrezne skrajšane urbanistične, projekte le za potrebe določenih gospodarskih panog, katerih razvoj je v vsakem teh naselij predviden. Programske osnove za te kraje oziroma površine bo določila občinska skupščina v okviru zadevnih perspektivnih planov razvoja posameznih gospodarskih panog.
7. člen
Vso kmetijsko in gozdno površino, pomembno za socialistično proizvodnjo, je v skladu z ustreznimi perspektivnimi plani kmetijstva in gozdarstva postopoma združevati ali vključiti v kooperacijo. Nepomembne kmetijske površine je prepustiti pogozdovanju.
8. člen
Biološke raziskave na področju občine še niso izvršene. Kolikor bi naknadno ugotovljeni skladi rudnin bili primerni za obsežnejšo eksploatacijo, je v ta namen proučiti potrebo izgradnje odgovarjajočih objektov v bližjem naselju.
9. čten
Melioracija relativno manj obsežnih površin je zagotovljena po perspektivnem planu za razvoj socialistične proizvodnje v kmetijstvu.
10. člen
Pri izdelavi načrtov za melioracije, razvoja kmetijskih površin ob Kolpi ter za področja ob Kolpi, ki so namenjena za turizem, je upoštevati možnosti nihanja vodnega stanja Kolpe zaradi predvidene izgradnje hidrocen-tral ob zgornjem toku Kolpe in izven teritorija občine.
11. člen
Poleg prej navedenih sestavnih delov za urbanistične projekte je v vsakem načrtu upoštevati tudi tiste, ki tu
niso posebej omenjeni (rekonstrukcije cestne mreže in druge), katerih načrti še niso znani. Gradnje novih daljnovodov v daljšem perspektivnem obdobju ni predvideti.
12. člen
Roki za izdelavo urbanističnih projektov se določijo, kot sledi:
1. obnovo in dopolnitev urbanističnega programa iz leta 1958 za Metliko in vplivno območje je predvideti do konca junija 1965;
2. urbanistični program za Gradac in njegovo vplivno območje se izdela do 31. decembra 1965;
3. urbanistični program za Podzemelj z Grmom ter njegovo vplivno območje se izdela do konca septembra 1966;
4. urbanistični progTam za Suhor in njegovo vplivno območje se izdela do konca 1. 1966.
Odgovarjajoče ureditvene načrte za navedene kraje je izdelati najkasneje v roku 4 mesecev po odobritvi ustreznega programa.
13. člen
Izdelavo urbanističnih programov za kraje in področja, navedeno v 3. členu tega odloka, je zagotoviti najkasneje do konca leta 1965 oziroma takoj, ko bodo znani plani razvoja tiste gospodarske dejavnosti, od katere je predvsem odvisen razvoj določenega naselja.
Odgovarjajoče ureditvene načrte je izdelati najkasneje v roku 3 mesecev po odobritvi ustreznega programa.
14. člen
Za naselja in področja, za katere je treba izdelati nove urbanistične projekte, je skladno s terminskimi plani za izdelavo njih načrtov vnaprej zagotoviti izdelavo ustreznih geodetskih podlog za vse tiste površine, ki naj bi jih zajeli v smislu sklepa po 3. členu 1. odstavek, Zakona o urbanističnih projektih (Ur. list št. 22/58).
')	15.	člen
Za vse druge kraje na teritoriju občine bo občinska skupščina izdelala ustrezne predpise glede njih nadaljnjega gradbenega razvoja oziroma asanacije obstoječih objektov in naprav ter ureditve njih lokalne prometne mreže.
16. člen
Financiranje izdelave urbanističnih projektov v smislu 12., 13. in 14. člena tega Sklepa bo zagotovljeno v okviru vsakoletnih proračunskih sredstev občinske skupščine skladno s terminskim planom za izdelavo teh projetov.
17. člen
Ta sklep velja od dneva objave v »Uradnem vestniku Dolenjske«.
Številka: 351—6/63
Datum: 29.5.1954
Predsednik občinske skupščine Prane Vrviščar 1. r.
Izdaja DOLENJSKI LIST, Novo mesto — Izhaja po potrebi — Gl svW Ju odgovorni urednik Tome Godnik — Rokopise za objavo pošiljaj*« na naslov: Dolenjski list. uredništvo. Novo mesto, p. n 13 — Letna naročnina 1500 din ptočOjiva Je vnaprej — Tekoči račun pri podr. NB v Novem mestu: 606.11-60S-9 — URADNfVEST NIK DOLENJSKE izhaia kot redna priloga Dolenjskega Beta tn