EL FO RTI N ' .... 1968 TABOR je glasilo Združenih slovenskih protikomunistov • TABOR je last in vestnik Zveze D. S. P- B. Tabor •Mnenje Z. D. S- P. B'. Tabor predstavljajo le članki, ki so .podpisani od glavnega odbora Zveze. • Izdaja ga konzorcij. Predsednik inž. Anton Matičič. • Urejuje uredniški odbor; odgovorni urednik Adolf Škrjanec, za lastništvo Ivan Korošec, upravnik Jože Jenko. TABOR is the voice of the Confederation Tabor of the United Slovene Anticommunists TABOR es organo de la Confederacion Tabor de los Anticomunistos Eslo-venos Unidos- • Director: Ing- Antonio Matičič, Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires Argentina Imprenta: Talleres Graficos Vilko S. R. L-, Estados Unidos 425, Buenos Aires, Argentina, T. E. 33-7213 Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 965.927 NAROČNINA: Južna Amerika 600 pesov, odn. enakovrednost v dolarju; U. S- A. in Kanada 3.50 dolarja letno; Anglija in Avstralija 1 funt šterling; evropske države 2 dolarja Naročila, reklamacije in nakazila pošiljajte na naslov upravnika: Jose Jenko, Pedernera 1075, Villa Madero, prov. Buenos Aires, Rep. Argentina Vse dopise in ostalo pošto pošiljajte na naslov: inž- Anton Matičič, Igualdad 1110. Vlila Ballester FNGBM. Pcia. de Buenos Aires, Argentina Naslovna slika je bodoči Dom potrebnim. DSPB Tabor v Argentini je pred dvemi leti sprožil to zamisel, nakar jt' bil ustanovljen pripravljalni odbor za slovensko zavetišče, da bi tako pomagali v bedi živečim rojakom. V ta namen si je že zagotovil primerno zemljišče' med naselji San Justo in Moron, eno kvadro od „camino de cintura“, Barrio Peluffo, ulica Martin Fierro št. 4264. Površina znaša 1.600 m-’ s 30 m pročelja, lepim parkom, lično hišo z elektriko in plinom; razen tega še manjša hišica, shramba za orodje ter zidan in pokrit prostor za asado. -Kupna pogodba je že podpisana, za kar je že bilo zbranih in plačanih 10% celotne cene, ki znaša 4,5 milijona pesov. Od vseh naših rojakov pričakujemo, da to velevažno, potrebno socialno ustanovo, ki naj bo vzor in ponos vsem argentinskim Slovencem v polni meri podprejo. Agosto 1968 BUENOS AIRES Hajd'-nu) v boj m vero nam. sveto, pesem slovenska, naj se glasi! (Domobranska pesem) Avgust 1968 IN MEMORIAM El dia 22 de juiio de 1968 se cumpltran 10 aiios de la muerte del rev. P. Carlos Škulj, cuya activraad entre la colectividad eslovena no se limitaba solamente a su mision sacerdotal, sino que se destaco como un gran patriota esloveno, quien se fijo a si mi smo como la meta sublime de su vida: enaltecer la epoipeya del pucblo esloveno, que en su gigantesca y solitaria lucha contra la ibarbarie comunista, sacrifico toda una generacion — la flor de su juventud y que tras masacres increibles, tras brutalidades inimagi-bles, nunca jamas cedio, jamas ceso en su cruzaida: salvar a su Eslove-nia querida, a Europa y al mundo entero del yugo comunista. Gracias al extinto padre rev. Carlos Škulj, tambien nosotros, que hemos buscado oasis de ipaz en los paises libres y generosos, entre lots cua-le ocupa un lugar predominante la Repubica Argentina, levantamos alto nuestras antorchas y no nos cansamos de proclamar a los pueblos, que el ^avor don que tienen es la libertad y que el mayor enemigo de la libertad es el comunismo, actuando en mil formas distintas, pero siempre con un solo V linico fin: destruir la libertad y subyugar a los pueblos. Despues de 10 aiios de la muerte de este humilde pero gran sacerdote rev. p. Carlos Škulj, los eslovenos honramos su memoria y suplicamos a Dios: quiera devolver la libertad a nuestra tierra natal y a todos los pueblos esclavizados, al mismo tiempo que rogamos: que el noble pueblo ar-^entino nunca jamas pierda su libertad, que nunca jamas caiga en las ga-fras del comunismo! Rev. p. Škulj: gracias por su ejemplo y ensenanza y que descanse en en paz eterna! Velik kot duhovnik; velik kot Slovenec; velik kot človek in protikomunist — to je bil pok. svetnik Karel Škulj. Deset let po zadnjem utripu njegovega trudnega in zgaranega srca, ga vse bolj zavestno, vedno bolj pre- pričano občudujemo! To, kar je on, človek in duhovnik, pok. svetnik Škulj storil za našo domobransko in protikomunistično skupnost, se vidi in spoznava šele zdaj, 'ko na tiste začetne in osnovne temelje, ki jih je on stavil, gradimo svojo vojaško, domobransko in protikomunistično trdnjavo. Ti temelji so pravi, so močni! In ko na te temelje stavljamo naš veliki slovenski dom, dom domobranske in svobodne zemlje, prosimo milost neba z istimi besedami, kot je to ponižno prosil pok. svetnik Škulj, ko je svoje delo začenjal: „Ti, o bog, ki vidiš, da je to delo pošteno in zamišljeno, da služi Resnici, blagoslovi naš napor! Ljudstvo slovensko pa — podpri nas!“ Pok. g. svetnik Škulj: vsi preživeli borci ,,za slovensko domačijo", Vam v večnost pošiljamo naš vojaški, naš slovenski in domobranski pozdrav! P. B. ŽIVLJENJE V SVOBODI Kot ljubljanski študent sem se s tramvajem dnevno vozil po Gesti 29. oktobra, me da bi sploh vedel, čemu nosi t0 im(e, in še manj, da b; koga vprašal, °dl kod je nekdimja Rimska cesta dobila to ime. V šoli l0 29. oktobru nismo nič slišali, ker 'jte bil praznik svobode in zedinjenja praznovali 1. decembra. 29. oktobra 1918, torej pred skoro 50 leti, se je za Slovence končiila večstoletna nadvlada Habsburžanov in avstroogrske monarhije in pričelo se je življenjie v svobodi. Svoboda pa je relativen pojem. Tako bodo nekateri brezpogojno trdili, da je 29. oktobra 1918 slovenski narod zadihal prvič po dolgih stoletjih v svobodi, drugi so mlnenja, da je takrat samo padel iz ene nesvobode v drugo. Danas so v domovini ljudje, zlasti mlajši, ki verjetno povsem iskreno mislijo, da živijo v svobodi, medijem ko politična emigracija seveda trd1:, da ni govora o kaki svobodi v domovini. Zapadni svet je prepričan, da, daje svojim državljanom nuj večjo možno mero svobode, treba pa j‘e samo bežno pregledati komunistični tistk, pa vidimo, da ti ljudje smatrajo demokracijo zapadnega sistema za suženjstvo malega človeka v kapitalističnem jarmu. Svobodo 'b; še Pajlažje definirali s tem, da svobOdem človek ne pozna strahu. Kadar se čilo vlek ne boji, da bo za svoja dejanja, če so seveda v skladu z nekim naravnim zakonom, klican na odgovor, takrat živi v svobodi: kadar pisatelj ali pesnik Lahko zapiše svoje misij brez strahu pred neko krivično cenzuro ali političnim preganjanjem, takrat živ; in ustvarja v svobodi; kadar ljudje lahko kot posamezniki ali v skupinah izražaj0 svoje nasprotovanja trenutni politiki svoje vlade, takrat žive s'kati morivca. Umrli Jernejčič Jože. je bil študent iz Ljubljane. 'Rojen verjetno leta 1922. Njegov oče je bil uslužbenec pri železnici in je bil tudi med' pokojnimi. Jože je vstopil k legionarjem v ;št. Joštu pri Stopičah ter je bil dodeljen Oran-ovi desetini, katera se je v vseh bojih odlikovala po svoji hrabrosti in neustrašemosti. Le škoda, da so nekateri pozabili, kaj nas je učil Iztok: „Momci!< Danas je još opasnije. čuvajte se! Nemarno da Rubimo ni jednoga vojaka!" Že pred tem dogodkom soi nas okoličani opozarjali "ai ne hodijo vojaki ponoči v mlin na "kratek čas”, ker se šušlja, da. teremci nekaj pripravljajo in so verjetno tuidi ljubosumni na ‘‘bele”. Ob mrtvem tovarišu smo to noč sklenili, da bomo bolj. pazili na terence in vaške zaščitnike. Mihelič Franc — Balant se je pa celo zarotil, da ne bo miroval preje, dokler vseh krivcev ne dobimo v roke. Tako sm0 ob mrtvaškemu odru in prižganih svečah začeli Novo leto 1943. Naši fantje »o bili ž'e visoko /v Gorjancih, ko so se sem in tja v dolini začeli oglašati le redki, slavni št. Jernejski petelini. V kolikor jim ni zavila vratov strahovita predbožična Jaška ofenziva, so pod terorjem ljubosumnih gospodinj uživali internacijo v kurnikib, da tako vsaj nekateri dočakajo svobodne dni, ko se bo zopet prešerno razlegala pesem: „Lep&ga kraja ni ikot je št Jarn, lepšega ptiča ni kot je pietjaln." Iz obrobnih vasi pa jim bodo odpevali bojeviti fantje tisto, o „Lcpih Pod-gurhah.“ Verjetno, da so se častiti mtenihi naselili v tistem skritem kotu Št. Jernejske doline, da so lahko tam v zbranosti častili Boga in imeli mir pred strašnimi petelini in njihovimi gospodarji, ki so se včasih udarili s “podgurci”, da ije tekla kri kot nekoč na gališlki fronti. Ob neki priliki so celo ipodgurski razbojniki razorožili št. Jernejsko “žandarmerijsko »tarrico.” Odkar pa so v to preljubo dolino prišli “zeleni vojaki” in za njimi “osvoboditelji” ter je od nekje celo prihrumela “bela garda”, v Pleterskem samostanu ni (bilo več miru. Razni “grali.”: zeleni, rdeči, plavi, beli itd. so skriti samostan spremenili v pravo internacionalno« “Časa Blanca” in sam Bog vedi, kaj bo še prišlo nad Kartuzijo... Ako bj še živel učeni Valvazor, da piše, ne/vo zgodovino, bi se prav gotovo oidstelil... Ker se v tem Babilonu ne bi več znašel. Ob mraku so se začelo vračati patrolne trojke. Le malo Jih je .ostalo zunaj in so s0 vrnile šele čez nekaj dni. O partizanih ni bil0 nobenega sledu. Edino pri Cincarjevem Turnu je bil ujet en komunist. Kot Je povedal je bil mornariški podoficir in se (je tudi udeležil bojev, k0 so „»lovenski komunisti gradilj svobodo Špancem". Akoravno je bil ,,malo več" jo bil tako garjast, da so« imele uši svoja sprehajališča kar po tunelih. Dejal je, da je (bil skrit pri nekem zaščitniku, da se ozdravi. Bil je tam od tiste hude bitke med „belimi in partizani". Ker kasneje ni prišla na ogled nobena brigada, je šel od čva&a do časa na sprehod. Ni si pa nitj mislil, da so beli v bližini, ker mu zaščitnik ni tega nič omenil. Z njim se Je skrival še neki drugi tovariš, toda je pred drjvi odšel domov na Hrvaško. Res žalosten pogled na tega ..španskega borca". Tudi patrola, ki je šla proti Škocjanu, se je srečala z dvema tovarišema. Kjer nista izgledala ^preveč navdušena, sta bila takoj izipuščeinh. S >,Smrtjo fašizmu — svoboda narodu" sta nato nadaljevala svojo pot. Ko so jima civiti Jkasneje povedali, s kom sta imela opravka, se nam je prihodnjič eden od njiju cf.etlo * vso opremo pridružil. Drugi pa se je •Hal, ker so govorili, da vse pokoljemo. Ko bo bile dokončane obleke za zimskei patrole, s;a je odkrivanje zaščitnikov in terencev išefe zares začfJo. Noč in dan. Po ves teden go ne-klatere trojke ostale zunaj, postojanke. Kadar je bilo potrebno smo se legionarji ,,prelevili" v partizane in v pogovoru z zaščitniki postali najbolj navdušeni Stalinovi tovariši. Kot j!e bilo lahk0 že v začetku /ugotoviti, večina zaščitnikov ni bilo preveč navdušenih za „novo svcboido". Ker pa so jih terenci zato postavili jim ni ostalo drugega kot izvrševati naročeno: paziti na ,/belo gardo." Večina teh mož so postali kasneje navdušeni .Slovenski Domobranci. Med genfii/ali, iki s0 obiskali Pleterje, kot sem že omenil, je bil tudi naš „slovein»kj general"!? Že več tednov pred njegovim prihodom je bilo vse ijripravljen0 za sprejem. Poveljnik Milan Kranjc si je mnogo prizadevali, da je hiiia tako imenovaa „eilita“, ki j(t štela štirideset mož, jprvovrstno oborožena in ob vsakem trenutku na mestu. Med to elito, kateri se je reklo tudi „štabni vod", so po ne vem kakšnem naključju vtaknili tudi mene. V načrtu je bilo, da bo „elita“ spremljala generala v Mihajlovjčev glavni stan, ki se ja nahajal nekje v Besni. Zato smo bil; za takšno ekspedicijo tudi vsi primerno oblečeni in izvežbani, da ne bi dejali tam, da smo Kranjci kar tako. Nekega dne j|e pričakovani general res prišel. Navidez je izglodal kakor kakšen Jesnli prekupčevalec. M ni prtljago, ki j0 je im,, sl, je bil tudi kovčeg, napolnjen z bankovci — dobre valute. Verjetno, da je imel general namen v Bosni nakupiti hrastovih „švelerjev“, da bi, ko bi se vrnil, popravili v zrak spuščene železnice, katere so s pomočjo prisilnih desetin in stotin ljudi jrazdejali „Stailinovj osvoboditelji." O pogledu „elite“ je bil general nad vslet zadovoljen. Z vsakim sei je lepo po domače razgovarjal. Zanimal so je za druž*n'ei vojakov, od kje je kdo doma in podobno. Med prtljago je imel tudj darila za vsake.gai posameznika. Meni, !ki sem se vedno zanimal za ,,specija.lko“ je podaril najmodernejši kompas. Vati znaki ra njem so bil; zaznamovani z Rndium materialom. V odsevu premičnega jeklenega ogledala je bilo tudi v temi zelo lahk0 določiti pravi položaj. Z darilom sem bil tako zadovoljen, kot da mi ga je prinesel sam Sv. Miklavž. Po nekaj dneh počitka so se oficirji le zopet pojavili. Kaj so imeli toliko časa opraviti z generalom, nam je bila že uganka. Po večerji nam je bil0 javljeno, da gremo ;po polnoči v akcijo, ker bi rad videl, kako se obnese ,,njegova elita". Po polnoči je res krenila naša skupina nia Gorjancih. V .polni tišini »mo prešli va.s Vodenice in se vzpenjalj proti vrhu. Po raznih gozdnih potih smo prispeli do vrha in nato krenili proti zapladu. Po približno enourni hoji smo se ustavili ter med počitkom ,/zajtrkovali". Ko je bila natančno ugotovljena smer, smo v kolon; krenili naravnost navzdol ter s(ai bližali drugi točki, ikjer smo. se razdelili v dve Skupini. Po zadnjih in natančnih navodilih smo počakali, da se je zaiofelo diartihi, ker bi bilo spuščanje v dolino po tistih strmih in ostrih grebenih v temi zelo nevarno. Ako bi kdo spodrsnil, bi letel naravnost navzdol in se ne bi ustavil prej kot na dnu grape; seveda z ,raizbito glavo. V nekaterih krajih smo drseli kfcrr po vseh štirih. Dobro, da je (bilo si;im in tja kako grmičevje, za Ikaterega smo se oprijemali. Za g. (generala je bilo bolj enostavno. On nli imel druge cpreme, kot pištolo, daljnogled in popotno palico. Tudi torba s specijalkami mu ni bilo treba več odpirati, ker je bila vas, kamor smo bili namenjeni, že dobro vidna. Daleč v levi smDari pa so bili opaziti tudi obris; gradu Gracerjevega Turna. Ker je. bilo še zgodaj, nj bilo v vasi videti živo duše. Mislili smo že da smo zastonj napravili tako dolgo pot, ko je nenadoma na desnem krilu zaropotalo, kot da se je usula toča. Ker je imelo Kranjčevo krilo, kjer je bil tudi general, boljši teren — s0 nas mskolikio prehiteli. Pohiteli «mo preko čistine, da obkolimo izapadno stran vasi; toda, nismo bili dovolj urni. Po nekem med njivami usekanem kolovozu smo videli le razkrite glave bežečih partizanov. Konično Ise nam je le posrečila zapreti obroč. Med tem časom so naši od vzhodnega dela, kjer je bila vzpetina, preko nas streljali za bežečmi. Preko nas je cvililo in vreščalo, kot da se je usul roj čebel. Ko so ostali tovariši videli, da nimajo ve;č izhoda, so se obrnili ter bežali 'nazaj v vias, kjer so se poskril; na vse mogoča’ n a čin er Neka „tova-rišica" je pometala v neki hiši in je trdila, da je domača hči. Klor je bila pa tsko ,,ljubljanska", se je izkazalo, da je bila poklicna bolničarka iz Ljubljane. Bila jje tako navdušena, da nas je zmerjala z belimi svinjami. Debela je bila pa tudi, da je prav gotovo tehtala več kot e« cent, in tudi Pleterje je že dobro poznala. Že po bitki je od nekje padel strel, k.; Je zadel domačina, desetarja Gorišek Jožeta naravnost v čelo. Bil je takoj mrtev. Zaradi tega smo vso vas natančno preiskali in dobili več skritih partizanov, mnogo materiala in opreme ter seveda tudi že omenjeno tovarišico. Ko smo mrtvega Goriška položili na vo,z in ua druge vozove naložili partizansko zapuščino, sm0 krenili »proti postojanki. Med potjo so se v vaseh ljudje »poslovili od mrtvega domačina. Ujeti partizan; so pa vzklikali ,,tovarišu Stalinu in novi svobodi". Kaj je dejal general, ker smo razbili to zagrizeno sršenovo gnezdo, ne vem. V Pleterjih pa nas je že čalkalo, skoraj »bi dejal: „Pogrehn:o kosilo". France Grum ZAČETKI, RAZVOJ II\ ORGANIZACIJA RDEČE VOJSKE V SLOVENIJI (Nadaljevanje) ■Selitev partizanski? Klavne komande V zvezi z razvojem v partizanstvu spomladi leta 1942 je omeniti, da se je tedaj selil na teren tudi Klavni štab in vodstvo NOB. V Tisovec v Dobrepoljski dolini so dospeli komandant Leskovšek, komisar Maček in Bae-blcr. Tam so se jim pridružili 0koli 20. maja tudi člani IOOF, Kidrič, Fajfar, Kocbek in Kus. Kardelj in del štaba pa je še vedno ostal v Ljubljani, od koder so prihajale vse direktive. V začetku poletja sta odšla tudi ta dva ■n del štaba in na teren so poslali tudi dr. Marjana Breclja, ida organizira sanitetno službo v partizanski vojski. Ta selitev štaba in izvršnega odbora ja značilna za tedanji razvoj. Partija je s tem dala poudarek na vojaško organizacijo in začela s pritiskom na partizanske enote za razširjenje aktivnosti. Ena od prvih nalog štaba na terenu je bila reorganizirati svojo rdečo vojsko, ji dati značaj dobro organizirane skupine in povečati njeno številčno stanje. V zvezi s to nalogo in zaradi šibkosti in ne.zmožnosti slovenskih partizanov, je glavno poveljstvo tedaj sklenilo, da je nujno potrebno vzpostaviti stike s hrvaškimi partizani in potem z njih pomočj0 ukrotiti slovensko prebivalstvo ter ga prisiliti v partizane. 111. oziroma V. grupa odredov je dobila nalog, da te stike čimprej vzpostavi. Jaka Avšič, namestnik komandanta glavnega poveljstva, in Aleš Baebler sta odpotovala na Hi -vatsko in tam vzpostavila kontakte s komandantom V. zone Veljkom Kovačevičem. Na tem sestanku, ki se je vršil v začetku julija, je bil sklenjen dogovor s Hrvati, da bod0 le-ti preko Gorjancev prihajali v Slovenijo in vojaško podprli slovenske partizane v vseh akcijah, kadarkoli bo potrebno. Skupaj s hrvaškimi partizani so tedaj začeli tudi z organizacijo par-Hzanske bolnišnic^ pri 1’rezidu, ki naj bi služila takQ hrvaškim kot slovenskim partizanom. V kasnejših dogodkih se je dokončno pokazalo, da partizanske enote v Sloveniji niso bile v stanju izvršiti kakršnekoli večje akcije in so se vedno zanašale na pomoč Hrvatov. Že poleti in v prvih jesenskih mesecih sta glavno poveljstvo in Kardelj naprosila Tita, da pošlje v Slovenijo vsaj eno ali dve hrvaški brigadi, ker se je razširilo delovanje in predrznost “belogardistov”. Tako že septembra srečam0 v Beli Krajini 1. Kordunaško brigado. Tej se je kasneje pridružil še Žumberaško-Pokupski odred, ki je operiral na področju Gorjancev. Te hrvaške enote je g-lavno poveljstvo slovenskih partizanov uporabilo za napad na slovensko ilegalno skupino, ki se je zadrževala pri Gracarjevem turnu pod Gorjanci. V tej borbi, septembra 1942., ki je trajala skoro 8 ur, je sodelovala le peščica slovenskih partizanov iz Belokranjskega odreda. Hrvaški partizani so bili mnogo bolje opremljeni kot slovenski in vojaško tudi bolje organizirani. Prav tako je bila njihova napadalna sila močnejša in se s slovenskim partizanstvom ni dala primerjati. Zastonj pa so se hrvaški partizani zaletavali v ilegalce, ki jih je vodil kapetan Milan Kranjc. Slovenski borci so v številnih juriših pognali Hrvate v Gorjance in preko hrvatske meje. Italijanske ofenzive Italijanske okupacijske oblasti so prvič v večjem obsegu reagirale na partizansko izzivanje v drugi polovici julija 1942. Ta ofenziva je bila za partizane skoro porazna. Razbita je bila Notranjska grupa. Mnogo partizanov je tedaj dezertiralo in le peščici je uspelo zbežati na Dolenjsko. Istočasno so Italijani 'napadli tudi Kočevski Rog in razbili partizanska gnezda. Rartizani so se raztepli na več strani in bežali, kamor je kazalo. Tako se je zgodilo tudi z glavnim poveljstvom, del katerega je zb>žal v Krim, del pa na Gorjance. Vzhodno-Dolepjski odred je bil razbit, kot tudi del Krškega odreda. Kljub italijanski nesposobnosti in slabem manevriranju, je bilo v tej prvi ofenzivi partizanstvo v razsulu. Njihovo številčno stanje se je znižalo skoro za 50 odstotkov. Mnogo jih je padlo, ostali pa so se raztepli ali dezertirali. Ta prva ofenziva je dokaz, da bi Italijani že leta 1942 lahko popolnoma uničili partizanstvo, če bi le boteli; toda to ni bil njihov načrt. Komunisti so po tej ofenzivi videli, da bo treba znova začeti. Vrgli so se zlasti na politično delo in na propagando. Potrebno je bilo z lažmi preslepiti ljudstvo, da se je kljub strašnemu trpljenju zopet dalo mobilizirati. Takoj po tej ofenzivi je glavno poveljstvo zel0 kritiziralo svoj komandni kader. V posebnem povelju je poudarilo, da so partizanski komandanti v veliki meri izgubili sposobnosti pravih partizanskih voditeljev. Istočasno je glavno poveljstvo začelo z reorganizacijo komandnega kadra in svoje “vojske”. (Glej Mikužev “Pregled zgodovine NOB v Sloveniji” knjiga II.) Prvi udarec na partizansko vojsko je bil gotovo učinkovit, ker komunisti sami toliko o njem pišejo. Tito je Kardelju v posebnem sporočilu naročil, da kljub težavam pod nobenim pogojem ne smejo izprazniti teritorija; vsaj manjše enote naj ostanejo na terenu. O tej ofenzivi je Kardelj v posebni depeši obširn0 poročal tudi Kominterni. Po ofenzivi je nastala reorganizacija. Čeprav ni bilo zadostnega mo- je partizansko poveljstvo formiralo ve,{je vojaške enotne brigade. To jo bil0 ;potreibno tako iz propagandnega pogleda, kot tudi zaradi nujnosti Povezati partizanske raztresene enote v večje premične skupine, ki se bodo mogle zoperstaviti napadalcem. Začeli so zbirati raztepene skupine, ki so prihajale po ofenzivi na preje določena zborna mesta. Najprej so formirali Tomšičevo brigado in to povečini iz ostankov Notranjske grupe. Nato so formirali še dve brigadi: Gubčevo in Cankarjevo udarno brigado. Po uredbi 'naj bi te brigade imele po tri bataljone, bataljon Pa po tri čete. IČeta 40 mož, brigada ;pa ne več kot 380 mož. Končno je bila formirana še brigada Ljube Šercerja. Poleg brigad, ki so bile podrejene glavnemu poveljstvu, je glavno Poveljstvo formiralo še Vzhodno in Zapadno-Dolenjski odred ter Notranj-ski odred. Prvi komandant Tomšičeve brigade je bil Ivan Jakič, politični komisar pa Mica Šlander, nato pa Ivan Kavčič. Za prvega komandanta Gub-ceve brigade je bil imenovan Edo Mihevc, komisar pa Lado Ambrožič. Cankarjevi brigadi je bil odrejen za komandanta Dr. Marjan Dermastja — Ur--ban Velikonja. Pozimi s0 bile formirane tako imenovane zone. Mobilizacija je zaradi Popolnega sodelovanja italijanskih okupatorskih oblasti kar dobro uspevala 'n tako se je moštvo vsaj nekoliko pomnožilo. Zone so bile Dolenjska zona z Gubčevo in Cankarjevo brigado; Notranjska s šercerjevo in Tomšičevo brigado. Tretja je obsegala Primorsko in kasneje formirano Prešernovo brigado. Ta formacija je bila predzadnja stopnja pred formacijo divizij in korpusov, kar pa je sledilo šele koncem leta 1943. Kjeorganizacijia glavnega poveljstva Italijanska ofenziva in razkroj v partizanskih vrstah sta bila tudi >'azloig za popolno reorganizacijo glavnega poveljstva. Reorganizacijo je zahteval IOOF in izvedbo prepustil komisarju glavnega poveljstva Mačku. Glavni namen te reorganizacije je bil povečati operativno sposobnost poveljstva in vojske sploh in uvesti tesnejšo povezavo s političnim delom. Za novega komandanta je bil imenovan Ivan Maček, za komisarja Bo-r's Kidrič, Za namestnika komandanta Jaka Avšič in v štab dodeljen tudi Mihevc. Za pomočnika političnega komisarja so bili imenovani: Brilej, Pavšič in Vrhovlec, od teh je bil Pavšič iz vrst krščanskih soialistov, vsi ostali ;pa komunisti. Dotedanji komandant Leskovšek je bil kooptiran v •OOP kot vojaški referent. Prva in glavna naloga novega poveljstva je bila uničenje protipar-Gzanskih enot in likvidacije onih, ki ne soglašajo s komunisti. Pri tem delu in tej edini najvažnejši funkciji naj se poveljstvo tesno nasloni na hrvaške partizanske enote in s pomočjo njih doseže cilj. Skratka vsa navodila in vse operacije in operacijski 'načrti so bili tedaj usmerjeni izključno Proti “beli gardi’, do,čim se okupator komaj omenja. To se najjasneje iz- raža v pismu, ki ga je Kardelj poslal novemu komandantu Mačku. (Mikuž II. del str. 148.) ....Belo gardo uničujte neusmiljeno! Zapeljane kmete, ki se v naprej javijo in oddajo orožje, izpuščajte, toda tiste, ki se bodo uporno borili, ;p o streljaj te... Duhovne v četah vse po-streljajte. Prav tako oficirje, intelektualce itd. ter zlasti tudi kulake in kulaške sinove. Naš položaj tu je zanič. Če nam ne bo uspelo poboljšati stanja, se bomo morali umakniti. Kam ? Misli in gradi, drugače se pa utegne zgoditi, 'da bomo s treskom Zgrmeli. Pošljite čimprej brigade V bližino Ljubljane, da tu očistimo belo gardo. Tu je najtežje, ker je tu naš živec...“ Tak0 torej piše Kardelj in je vsak komentar k temu nepotreben. Tako je partizanska vojska s tem odlokom v začetku oktobra 1942 prešla popolnoma pod komando partijcev in svoje delovanje usmerila izključno proti vsem, ki niso soglašali s partijo in njenimi načrti, torej proti Slovenskemu narodu kot takemu. Vse operacije od tu dalje bi se lahko zabeležile kot boj proti cdinic»m, ki so bile protikomunistične. Kljub temu pa, če izvzamemo Suhor, komunisti nis0 imeli uspehov v svojih številnih napadih na VS in enote bataljonov Legije smrti. Šele ob italijanskem razsulu se je situacija temeljito spremenila za kak mesec dni. Novo poveljstvo je uvedlo tudi vojaško šolo za vzgojo podoficirjev in oficirjev. To šola je biila nekaj časa v Kočevskem Rogu, nekaj časa pa v Gorjancih. V njej so imeli inštruktorje delegate, ki jih je Tit0 poslal v Slovenijo. Komandant šole je bil poročnik Tamaskovič Rajko, njegov pomočnik pa Malnarič Jože. Ti tečaji so trajali le nekaj tednov in v prvi vrsti za podoficirje. Za “višjo izobrazbo” so kandidate pošiljali v Bihač', Jajce ali Travnik. Na teh tečajih, ki so bili vse drugo kot vojaškega značaja je bil poudarek na politični vzgoji. Prav radi tega s0 načelno odklanjali ofi-cirje-strokovnjake. Prvenstvo in komandno imenovanje so dobili tisti učenci, ki so se izkazali po divjosti, okrutnosti in revolucionarnem duhu, in seveda, kar je bilo najvažnejše, po absolutni vdanosti partiji. Tak0 So uspeli izbrati za komandante in komisarje ljudi, ki so bili izvržki človeške družbe, najslabši človeški materijal. Tistim partizanom, ki so te lastnosti kazali že prej, ni bilo treba v šolo, pač pa so avtomatsko postali kandidati za komandni kader. Partizanska taktika in opredelitev Partizani prave vojaške taktike sploh imeli niso, kar potrjuje način njih šolanja in kar potrebujejo tudi pisci, ki opisujejo okolico štaba ob Titu in z njim na čelu. Zato je tudi razumljivo, da ni bilo markantnih voja- »kih uspehov. Čc so sprejeli 'borbo, so se tolpe držale, to pa le zato, ker »o za položaji stali politični komisarji s pištolami v rokah, ki so ustrelili vsakepa, ki se je hotel umakniti. Taktičnih umikov ni bilo in s0 se v borbah vedno razbežali, dobesedno raztepli na vse strani in jim je vzelo lop čas, da so bili v stanju irazbite sile aopet obrati. Punkcija komisarjev ie bila ljudi prisiliti v boj in kadar je bil cilj težaven, kot recimo napad na Legijo smrti pri Krki, so borce najprej opijanili, nato pa so jih komisarji pognali v boj in v smrt. Imeli pa so eno pozitivno stvar in ta je bila čut za ponovno zbiranje. Poznali so teren in imeli so vedno navodila, kje se je treba p0 borbi zopet zbrati. Napadi na VS, Legijo in kasneje na domobranske postojanke so imeli v prvi vrsti propagandni značaj. Na napad so se dobro pripravili, skoncentrirali čim močnejšo silo in predhodno minirali ceste, stavbe itd... . Miniranju in rušenju poslopij so se dobro privadili. Tudi pri juriših so tvegali mnogo, .čeprav brez vsakega haska. Toda v prve vrste so vedno na-tfnali mobilizirance, za katere jim itak ni bilo dosti. Le redko se je zgodilo, da je v kaki borbi padel višji funkcionar ali celo politični komisar. S težkim orožjem vse do italijanske kapitulacije niso znali upravljati; le kadar so imeli hrvaške partizane s seboj, je bilo bolje. Vendar so že Zffodaj zaželi tečaje za upravljanje topov. Te je vodil M. Zaplotnik. Zanimivo je, da so dobro organizirali preskrbo hrane in skrivališča zanjo, dočim je oborožitev bila slaba in nepopolna. Že v letu 1942 pa najdemo skrivališča orožja in hrane, ki je po izjavah članov IOOF bila namenjena za tedaj, ko bodo partizani nastopili boj proti Angležem1, ko sc bodo ti izkrcali na Balkanu. Voditelji komunistov so skrbeli za to, da je vsak komandant, tudi bataljonski, bil vpisan v partijo, komisarji, tudi naj-fiižji, so pa itak bili vedno partijci. Vendar številčno stanje partijcev ni napredovalo tako, kot so hoteli. Vojaške stopnje so bile po vzorcu sovjetskih. Kako tudi ne; saj je to bila “RDEČA VOJSKA V SLOVENIJI”! Stopnje so bile: praporščak, podporočnik, poročnik, kapitan, major, podpolkovnik, polkovnik, general, generalmajor in maršal. Imeli so dvojno formacijo in to NOV in PO. V PO naj bi bili vsi partijci, dočim naj bi v NOV tudi nepartijci,, vendar ta raz-predelitev ni uspevala. Ureditev in politična opredelitev vojske kaže, da je to bila rdeča vojska, ki je bila preko radijske postaje, katere se je Kardelj vestno poslužc,-'al, v stalni zvezi s Kominterno. Vse druge krilatice o OF so blile le kr;nka »a zavajanje ljudi. Edino, kar na zunaj to vojsko ni označevalo za rdečo vojsko, s0 bili znaki na kapah triglavkah. To pa je bilo odločeno zato, ker je bilo preveč razburjenja, ko je tako navodilo prišlo iz Titovega glavnega stana. (Sledi) ulj'.* ' C ■ 'l' Gradivo za zgodovino ^Turjaške tragedije Ob 25-letniei turjaške tragedije protikomunističnih vaških stražarjev nam je dr. Stanko Kociper dal v objavo naslednje izvirne, zgodovinske dokumente iz arhiva, ki ga je refcil. (Op. ured.) I. Dne UT IX. 1942 me je načelnik štaba XI. Korpusa, polkovnik Gallo klical in me vprašal, če bi hotel prevzeti sestavo MVAC za Ljubljano. Kot prvi sta tej organizaciji pristopili Straža in Slovenska legija. Kako je bilo organizirano in izvedeno 21. XII. 1942, se je videlo; kako pa se je izteklo, smo Občutili. Že takrat mi je bil sumljiv takšen postopek oblasti ter sem sumil, a nisem mogel verjeti, da je to zahrbtno delo, delo visokih italijanskih oblasti Zato je bila ljubljanska MVAC že 1. II. 1943 razpuščena, a 1. IV. 1943 je pcid; pretvezo, da je samo začasno, morala odldati tudi orožje. V tem času, to je od septembra 1942 do februarja 1943 so v tej ljubljanski protikomunistični akciji vidno in uspešno sodelovali kaplani gg. Malovrh, Duhovnik, Križman in Godina ter gg. dr. šmajd in odvetnik Starc Miloš. Ko je bilo konec ljubljanske MVAC (1. 4. 43), me je čez nekaj mesecev zaprosil Križman v imenu protikomunistične akcije, če bi hotel tej akciji stati cb strani z nasveti v vojaških vprašanjih. To sem rad obljubil. Kmalu .pa sem opazil čudne stvari. Vprašali so me le vsake svete čase za kak svet in še to vedno po drugem človeku. Kot sem opazoval, mojih nasvetov niso tako izvrševali, kakor so bili izrečeni. Za največjo večino stvari me pa sploh niso vprašali. Napram ljudem pa so me razglasili kar za celokupnega poveljnika. Na svoja tozadevna vprašanja nisem dobil odgovora. Zaradi tega sem hotel večkrat pustiti stvar, naj gre svojo pot, a me je vedno zadrževala misel, da gre končna le za protikomunistično akcijo. Občutil sem da ne želijo, da pridem bliže njihovim organizacijskim tajnostim odn. da bi se spoznal z gotovim: stvarmi. Pripominjam, da od vseh zgoraj navedenih gospodov nihče ni bil vojak, da pa so silno mnogo vedeli povedati o vseh mogočih strokovnih stvareh in jih kar na lastno pest reševali. Tako je šlo do 26. VII. 1943. Po Mussolinijevem padcu sem izdelal za vse vaške straže načrt, kako naj postopajo za primer odhoda italijanske vojske. ‘Kot prva točka je bila navedena razorožitev italijanske vojske, bilo na miren način, bilo s silo. Druga točka je nalagala vaškim stražam, da obdrže red in mir do nadaljnega z orožjem v roki napram tolpam in da ostanejo na svojih mestih. Ta inštrukcija je nosila šifro “B” in je bila izročena kaplanu g. Duhovniku, da jo je oddal Vaškim stražam. Ves čas pa so gospodje od politike ljubimkali z neko “ilegalo”. Bil sem najodločnejši nasprotnik takega delovanja, ker je samo slabilo moralno vrednost MVAC, ki je bila zaradi italijanske bunkerske taktike zelo oslabljena. Da ne 'bi vedel kaj pobližle o teh načrtih, so me' držali dSleč ob strani. Vse sem zvedel po drugih, flvoje mnenje sem čcsto povedal gg. ^1*. Žebotu, pok. Časarju in Klavžu. O tem ve marsikaj povedati tudi g. polk. Kokalj in g. kap. Šturm. Prišel je 9 9. 194.1. Kaplan Križman me je prosil, naj nujno pridem v Rokodelski dom na važno sejo ob 9 uri. Niso mi ipa povedali, da je bila že ob 6-ih zjutraj politična seja, kamor nisem bil povabljen. V Rokodelskem domu sem našel zbrane gg. dr. šmajda, advokata Stareta Miloša, industri-jalea Avseneka, inž. Sodjo, kaplane Križmana, Duhovnika in Godino, polk. Kokalja in Vauhnika. Takoj je bilo stavljeno vprašanje, kaj je narediti, odn. sploh, kakšen naj bo postopek vaških straž v tej situaciji. Moje mnenje je bilo: vaške straže naj ostanejo zaradi ohranitve reda še naprej na svojih mestih ter mirno čakajo prihoda nemških čet. Nato se je vzdignil g. Avsenek ter avtoritativno zahteval, da morajo VS takoj zapustiti svoja mesta in oditi v hosto. Iznesel je že gotov projekt nekih grup goščarjev. Zopet sem se uprl ter dokazoval zmoto tega postopka. G Avsenek je nato izjavil, rta je to višja politična nujnost. Tega mnenja so bili vsi civilisti, posebno še dr. šmajd in Stare, še enkrat sem poskusil utrditi svoje mnenje, pa mi ni uspelo. Nato je g. Avsenek narekoval besedo za besedo v stroj dr.' Šmajdu obenem z navodilom, naj VS načeloma partizanov me napadajo. Sledeči dnevi so pokazali resničnost moje trditve. Vrhniški konec ni hotel zapustiti svojih postojank in je še danes edini varen. Ostale VS pa so morale doživeti svoj Turjak. Spominjam se, da je bilo kasneje večkrat postavljeno vprašanje, kako naj se vedejo ti ostanki, če se srečajo z nemškimi četami, ki so v raznih krajih razoroževale posadke ViS. Pri teh pogovorih so bili navzoči gg. dr. šmajd, Stare, Križman in inž. Sodja. Trdil sem (polk. Kokalj in pplk. Krener sta mi to vedno takoj pritrdila), da je samo enta rešitev: da se VS javijo nemškim četam in se jim stavijo na razpolago. Burja razburjenja je bila odgovor. Zopet sem jim 'brez uspeha dokazoval svoje stališče. Sam sem napisal posadki Sv. Urha navodilo: „Nazaj na postojanko, takoj se javiti nemškim oblastem, staviti se jim na razpolago." Med tem časom so se iskale „pripravne“ besede, ki naj bi isto povedale, Vendar v drugačni obliki, rta! ne bo kasneje dokumentov! To sem gladko odbil. Isti slučaj se je ponovil, ko mi je kap. g. Cerkvenik s terena stavil konkretno vprašanje, kajl narediti. Eden gospodov je predlagal: izmikati se nemškim četom — jaz: javiti se prvemu nemškemu poveljniku in se mu staviti na razpolago. ‘Prvi je to doumeval kaplan g. Križman, za njim precej bolj počasi inž. Sodja. Dobro se spominjam, da je biloi 14. JX. 1941 govora o tem, da je bilo sklenjeno (kdo? kdaj, kje?), da moram jaz, čeprav sem odločno nasprotoval danim navodilom VS in čeprav sem bil opozorjen na izredno škodljive Posledice, takoj osebno na teren, da rešim položaj na Turjaku. Ko sem od- vrnil, (kako to, da naj pojdem jaz, ki sem vendar v naprej povedal, da bo polom, češ, naj igredo tisti, ki so dali zapoved VS, so obmolknili. Na moje vprašanje, zakaj nihče od vodstva ne pojde na teren, so mi odgovorili, da sem jaz vojak, ne pa oni. Nato sem jim povedal, naj gredo oni, ki so to skuhali. Od tedaj nisem hotel več imeti stika z njimi. Opozarjam, da je bila Škofljica že 13. IX. 43 zasedena po tolpah, da sploh ne bi prišel, do Vel. Lašč ali 'do Turjaka, tudi če bi hotel. Saj je Časar padel že 12. IX. 43 pri Škofljici v zasedo. Še en dokaz: okoli 14. IX. 1943 je izginil iz Ljubljane g. Avsenek, ki je 20. IX. 1943 izjavil v Trstu: ,,Mi smo pa le naredili lepo goščarsko vojsko." Sedaj je v Rimu. Kako pa so trpeli slovenski fantje, ni vprašal, še manj seveda, kako je oblatil mojo čkist. Okoli 1. ali 2. XII. 1943 sta izginila za njim dr. šmajd in Duhovnik, kaplan Malovrh pa je moral plačati tujo neumnost s svojo mučeniško smrtjo. Pa še vedno ni nekaterim zakulisnim, neznanim .Junakom" dovolj, da so spravili eno pričo s pota (polk. Kokalja), morata iti še ostali priči: če ne gre pri generalu Rosenerju, pojde morda pri generalu Rupniku. Zanimivo je, da je kaplan Križman odšel k generalu Rosenerju en dan za tem, ko je naročil general Rupnik polkovniku Kokalju, naj se oglasi pri gen. Rosenerju, v hotelu Miklič, stvarno za svoj ,,groš“. Kaj je Križman tam govoril, nisem zvedel. In da je peifidnost še večja, je izjavil Šmajdova senca, župan Paternost, kakor je ipag slišal od šmajda, da se je vprav politično vodstvo potegovalo za sodelovanje z nemškimi oblastmi, dočim so bili vojaki proti sodelovanju! Svoj „pogum“ sem pač izkazoval od lanskega decembra dalje, ko sem organiziral v Ljubljani MVAC, pa do letošnjega decembra, ko sem hodil brez žepnega nožiča skoro do vseh postojank. (Nisem bil pa tam, kjer in kar so povzročili nevojaki, kar oni mislijo, da znajo. Ljubljana, dne 10. decembra 1943 Peterlin, 1. r. II. Na gornje poročilo ppolk. Ernesta Peterlina je pripet list, na katerega je gen. Leon Rupnik lastnoročno napisal naslednje: Tajniku za vojaške zadeve gosp. fregatnemu kapetanu Kregarju Janku: K priloženemu opravdalnemu poročilu g. ppolkvk. Peterlina izložite vse, kar Vam je poznano. 28. II. 1944 Rupnik, 1. r. III. Pisano stališče freK. kap. Janka Kregarja doslej v arhivu ni bilo najdeno. (Kar pa ne izključuje možnosti, da vendarle iše obstaja.) Pač pa je poročilu ppolk. Ernesta Peterlina priložen prepis fotokopije navodil vaškim stražarjem z dne 8. 9. 1943, ki ga je gotovo naredil frcg. kap. Janko Kre-gar, kar je v primerjavi z drugimi njegovimi dopisi možno sklepati po črkah pisalnega stroja, ki ga uporabil, predvsem pa po opisu štampiljke na koncu navodil. Fotokopija! Prepisi Poveljniku Bataljona v ............................. Z ozirom na novo nastali položaj se VS takoj razidejo. Postopek je sledeči: 1. (Da 'bi se narodu ohranili ljudje, je potrebno da se. a. moštvo VS v starosti od 18 do 26 let takoj odpravi z orožjem in municijo v goščo ter formirajo oddelke slovenskih goščarjev. S seboj odnesti ■vse automatsko orožje in čim več municije. Ib. starejši letniki ostanejo načelno doma, če ipa kdo hoče v goščo, sprejeti jih. 2. Ostanek orožja in municije skriti v varna skrivališča. Orožje dobro namazati! Za skrivališča naj vedo samo poveljnik in trije do štirje najzaneslivejši ljudje. Poedinci ne smejo nositi orožja domov. 3. Do nadaljnih navodil od tu ne ustanavljati nobenih VS. 4. Moštvo, ki odide v goščo, formira sledeče oddelke: a. prvi oddelek slovenskih goščarjev se bo držal v rajonu Krima in Rakitniške planote. Ib. drugi oddelek v rajonu Snežnika in Javornika. c. tretji oddelek v rajonu Male gore pri Ribnici. ‘ č. četrti oddelek v rajonu Polhovgrajskih Dolomitov in Hrušice. d. peti oddelek v rajonu škocjanskih in mirenskih hribov. 5. V prvi oddelek se zbere moštvo bataljonov: BI, B2, J, G, L. V drugi oddelek se zbere moštvo bataljonov: E, F, S. V tretji oddelek se zbere moštvo bataljonov: T in V. V četrti oddelek se zbere moštvo bataljonov: I, O, H. V peti oddelek se zbere moštvo bataljonov: M, N, NI, 'P, R. 6. Oddelki slovenskih goščarjev sodelujejo s četniki. Partizanov načelno ne napadati, pač pa sebe in narod energično braniti. Oddelki iso v svojem delu elastični, se previdno izmikajo vsem morebitnim udarcem sovražnika, 7. Oddelki goščarjev odpeljejo s seboj čim več živil in živine. 8. Oddelkom poveljuje nastarejši častnik. 9. Oddelki se prvenstveno hranijo preko občine. Z občinami urediti tako, kakor bi bila stvar nasilno odvzeta. 10. Od italijanskih edinic in vojakov dobiti čim več orožja in municije ter jo vzeti e seboj ,v goščo in jo varno poskriti. 11. Vsi goščarski oddelki morajo vzdrževati med seboj tesno zvezo. Pokoravati se morajo izključno samo poveljstvu slovenskih goščarjev. 12. Vse dosedanje inštrukcije ostanejo v veljavi. Na položaju dne 8. septembra 1943. Štambilja: I Polmesec in tri zvezde v levem vogalu do srede. Na sredi: Desno: LJUBLJANSKI GRAD P J V Za točen prepis: (Ni podpisa.) Natisnjena v zeleni boji Domobranski pohod — E 944 (Iz 7. številke revije „Slovensko domobranstvo", dne 26. okt. 1944) Za dom in rod! Naprej zastava 'slave, tja, kjer v gorah se sveti nova zarja! Na svojih rodnih tleh ponosne glave mi bomo trdno stali sred’ viharja. Te zemlje svete, ki je samo naša, nikomur na tem svetu mi ne damo! Preklet naj bo, kdor v uri tej odlaša na pot stopiti, koder mi vihramo! Naprej, naprej, čeprav je strma cesta, ki nas za soncem vodi skoz daljave! Nam puška v roki bo družica zvesta za lepše dni te naše očetnjave. In kdor morda na svoji poti pade, omahne naj z besedo samo eno: Tovariši, strnimo vrste mlade za to slovensko zemljico ljubljeno! Kdor pa poziva našega ne sliši, preklet naj bo, ker mrtev je kot kamen. Mi bomo gospodarji v svoji hiši te dni in za vse večne čase, amen! •J- vs.; j. z. . -"J PO KOMUNISTiČNEMl SVETE Poročevalci svobodnega sveta in še posebej Amerikanci radi površno pišejo o razmerah v državah Vizhodne Evrope. Večina njih se mudi za že • lezno zaveso samo kratk0 dobo in še v tem času vidijo tam le stvari, ki so za njih pripravljene. Malokateri prisluhne resničnemu glasu naroda; pa tudi ljudem tam ne pride na misel razlagati svoje težavo tujcu, ki hlasta le po senzacijah. Poljedelstvo na Poljskem Ko se je Vladislav Gomulka, vodilni poljski komunist povrnil na oblast v Varšavi leta 1956, naj bi bilo njegovo veliko delo, priljubljena poteza, da je opustil prisilno kolektivizacijo. Vrnil je zemljo kmetom; ali t0 prav gotovo ni (bilo dovolj. Poljski kmet je pogrešal jamstvo, da bo imel tudi proste roke pri obdelovanju zemlje in prodaji pridelkov. Zato poljedelstvo na Poljskem ni vzcvetelo. Nasprotno, danes je kmetijstvo najšibkejši del poljskega gospodarstva, še slabše’, poljska kmetijska proizvodnja zaostaja celo za proizvodnjo nekaterih komunističnih sosedov. Najdejo se hitro tudi drugi vzroki za tako slabo stanje. Velik vzrok je delitev kmetij. V zadnjih desetletjih so poljski kmetje delili in ponovno drobili svojo lastnino med naslednike. Rezultat tega je razbita dežela na agromno majhnih parad večkrat samo nekaj metrov širokih zato pa na kilometre dolgih. Poljski kmet nima denarja za modernizacijo svojih kmetij, kdo le se čudi da manjka tudi izanimanje. Poljski kmetje uporabljajo samo polovico umetnih gnojil kot njih vrstniki v Vzhodni Niemčiji. Umetna gnojila naj bi ne bila predraga, verjetno pa se pri razdeljevanju dobro Sleda, komu se kaj da in koga se enostavno spregleda. To stanje naj bi bila velika uganka poljskim kmetijskim strokovnjakom. Svoboden strokovnjak; ibi prišel hitro na dan s pametn0 rešitvijo. Za zahodnega obiskovalca, ki bi navsezadnje lahko uvidel, kako SO’ tudi strokovnjaki povsem odvisni od stranke in vlade, rešitve seveda ne more imeti. Lanski september naj bi prinesel veliko spremembo. Centralni komite Poljake komunistične partije je posvetil celo zasedanje kmetijskemu stanju in iskal rešitev samo za (kmetijstvo. Pokazal je jasno pravo stanje kmetov na Poljskem. Nova merila, ki jih vlada uveljavlja, ne potrebujejo veliko razlage. Kmetje bodo lahko zamenjali zemljoi, utrdili in uredili posestva tako, da bodo pripravnejša za obdelavo. Neproduktivne kmete, ki so prestari ali premalo navdušeni, mislijo zamenjati. (Starejši kmetje ».aj, bi Prodali (!) svojo zemljo državi v zamenjavo za življenjsko pokojnino (kdo se veseli biti državni zapečkar?). In višek vsega, zemlja, ki jo lastnik ne izkorišča dovolj učinkovito, se zapleni. Po vsem tein se ne izplača veliko pisati o drugih načrtih poljskih komunistov. V mislih imam kmetijske krožke, zadruge, ki skrbijo -za nakup, vzdrževanje in upravljanje traktorjev in drugih poljedelskih strojev. Okoli dva milijona kmetov, to je šestintrideset odstotkov, je združenih v teh krožkih. .Dobiček od poslovanja krožkov se uporabi za vzdrževanje zadružnih trgovin, igrišč, lastnih podjetij in strokovnih šol. Kdo upa v uspeh teh poskusov, kjer ni nobenega znaka, da bo kmet, ki naj streže zemlji ob pravem času in z veliko vnomo pogosto od zore do mraka, upoštevan in cenjen? Kmetijski krožki so daleč od prostovoljnih združbnj, na krmilu katerih imajo odločilno besedo navdušeni in svobodni strokovnjaki. Spremembe na češkoslovaškem Jugoslavija ni edina komunistična držlava, kjer imamo liberalne in konservativne komuniste. Romuni so verjetno .še naprednejši in te dni slišimo o liberalnih in konservativnih komunistih tudi na češkoslovaškem. Češkoslovaški liberalci, reformatorji so se trudili že nekaj let, da odžagajo voditelja njihove komunistične partije Antona Novotny-ja. Sedaj je padla odločitev in prvič v šestintridesetletni zgodovini češkoslovaškega komunizma so dali besedo Slovaku, članu državne manjšine. Pokazali so tudi zobe predsedniku vlade Josipu (Lenartu. Sprememba na vodilnih mestih naj bi bila ena izmed najbolj dramatičnih prekucev v češkoslovaški vodilni hierarhiji odlkar so se komunisti več kot dramatično prikradli na oblast prod dvajsetimi leti. Anton Novotny je pri svojih triinšestdesetih letih ostal s ceremonialnim mestom predsednika republike. Mož, ki ga je nadomestil kot vodja partije, je Aleksander Dubček. On je sedaj najmlajši komunistični veljak v Vzhodni Evropi; vrgel je s fige tako Romuna Nicolae Ceausescu-a. Dubček je bil vodja slovaške komunistične stranke. Živel je dolgo let v Rusiji in bil šolan pod vodstvom centralnega komiteja sovjetske komunistične partije. Višja mesta so bila običajno deljena Med Čehi in Slovaki. Ker Je postal Dubček, Slovak vodja komunistične partije, je bila skoraj nujnost da je predsednik vlade Čeh. To je pospešilo zamenjavo Lenarta z Oldrich Černikom. Lenart, Slovak, je napravil velik greh s podpiranjem Novotny-ja. Černik pa je bil šef centralne planske komisije in glavni voditelj sprememb v češkoslovaškem gospodarstvu. Novotny je preživel Stalina in Hruščeva. V zadnjem času naj bi popustil Slovakom in intelektualcem. Sam voditelj sovjetske partije je prišel v Prago moledovat za njega v deoembru. Nič ni [pomagalo in popuščanje je prišlo prepozno. Njemu bodo sledili in šli v pozabo mnogi drugi stalinisti (ali ni konservativni komunist prelepo ime za to?) v češkoslovaški vladi in upravi. Nova generacija voditeljev na češkoslovaškem bo nadaljevala delo za dosego nespremenjenega komunističnega cilja na bolj prožen in premeten način. 29. junija 1944 se je Ljubljiana plebiscitarno izrekla za svoje slovensko domobranstvo. Po taboru na Kongresnem trgu ie bila posneta pred muzejem gornja slika, en dokaz več da Ljubljana ni bila komunistična trdhjava Stalin in Novotny sta bila že za njrun čas preokorno peklenska. Hroščev je opravil svoje poslanstvo, začel je mešati zahodni svet s sožitjem, koeksistenco. Njegovi nepovabljeni nasledniki so prišli na svetoven političen oder. Gotovo bomo v prihodnosti slišali mnogo o dobrih delih in spremembah novega liberalnega vodstva na Češkoslovaškem ter drugod. To je /preračunan komunističi cilj, izkoristiti naivnost nasprotnikov, jih zmešati, uspavati in odpraviti. Praznovanje na Kubi Na Kubi se je “zbralo” 250.000 Kubancev pod jasnim nebom na Plaza de la Bevolucion, da proslave deveto obletnico P'idol Castrovega vladanja. Castro, oblečen v njegovem poznanem koki kroju, si je ogledal parado 50.000 udeležencev, študentje so med korakanjem vihteli učbenike, žanjei sladkornega tisa so mahali s srpi in slično, toda izostal je vojaški del. Migi niso brzeli pod ažurnim nebom, sovjetske rakete niso rožljal 12’ po cestah. Vojaški del je manjkal zaradi velikega pomanjkanja goriva. Castro i« razkril množici, da je vlada bila prisiljena sposoditi si gorivo iz “zlatih rezerv” oboroženih sil. ,,Kaj naj napravimo s pomanjkanjem goriva," je vprašal kosmatinec navzoče. „Hrani gorivo, (hrani gorivo," je bil od pri- Kanjačev vsiljen odgovor množice. „Vaš odgovor je pravilen," je razlagal Castro in tako ,je stopila v)eniji“ Zvezina proslava 25-1^0100 Grčaric in Turjaka se bo vršila v Milwau-kee, Wisoonsin. Proslava bo v dneh 31. avgusta, 1. in 2. septembra. Iz Clevelanda bo vozil „charter avtobus“. Vozni listek ho stal okrog 20 dolarjev. Prosimo vse člane izven Clevelanda, ki bi želeli! potovati s hem avtobusom, da to čimpreje sporoče. Tudi kanadski udeleženci 'bodo najbrža potovali s posebnim avtobusom. Podrobne informacije boste dobili pri .podpredsedniku Palčiču. Tisk Izšlo je prvih osem številk „Tabora“. Poverjeniki naj skušajo čimpreje pobrati naročnino za list. Prosimo vse člane izver\ središič, da tudi oni čimpreje poravnajo svojo naročnino in prihranijo stroške opominjanja. Socialni sklad Vae prošnje ali predlogi za podporo, ki so poslani Glavnemu odboru v pretres, naj (bodo, če le mogoče, čimbolj utemeljeni, da bo pomoč podeljevana res osebam, ki so jo najbolj potrebne. Glavna blagajna jPlagajnik prosi vse krajervne odbore, da se drže odloka Glavnega odbora, po katerem naj bi bilo 10% izkupička vsake prireditve nakazanih glavni blagajni. Zgodovinski referat .V teku so /tri važne akcije: zbiranje materiala o. Turjaku in Grčaricah, gradivo o 25-letTiici ustanovitve Slovenskega domobranstva in odgovor na knjigo „Srv. Urh“. Kdor ima karkoli na razpolago, naj čimprej pošlje zgodovinskemu reflurentu. Cleveland, Ohio. Spomladanska domobranska večerja, prirejena 20. aprila ped vodstvom DSPB—(Tabor-a v Slovenskem narodnem domu na Holmes Ave. v Clevelandu, je bila v vseh ozirih zelo uspešna. Seveda si društvo samo ne lasti vse hvale. Za tako krasno uspelo večerjo in zabavo se najlepše zahvaljujemo našim vrlim kuharicam. Najlepša hvala našim točilcem, ki so nam stregli s “trdo” in “mehko” pijačo. In ve, mlada dekleta, najlepša Vam hvala za tako lepo serviranje večerje. Vam, “Veseli Slovenci”, hvala za tako lepo igrane polke, valčke in kaj vem kaj še vse! Najlepša hvala Clevelandski radio postaji WXEN—FM, katera je preko svojih valov vabila občinstvo na to lepo zabavo. Zahvaljujemo se vsem, ki so na kakršnikoli način pripomogli k uspehu te zabave. Vsem Vam, ki ste se odzvali klicu k tej zabavni večerji, izrekamo: Hvala in Bog vas živi vse! Krajevni odbor DSPB—Tabor, Cleveland. Buenos AiPes fNla izredni odborovi seji DSPB Tabor v Argentini dne 7. junija t. 1. se je sklenilo, da se ves invalidski sklad, zbran tekom tega leta v Argentini, prenese v podporni sklad za slovensko zavetišč*;. Ta znesek znaša 11.100 pesov. Nova revolucija. Ker sta se komunizem in 'naglo napredujoča tehnologija privadila na to, 'da lahko koeksistirata, je Sovjetska Zveza izgubila voditeljsko vlogo revolucije. To je predvsem rezultat dejstva, da kriza med sovjetskimi voditelji še zdaleka ni jasno rešena in da zato Kremelj pač ne more s sigurnostjo izjaviti, kam stremi zunaj, dokler ni natančno določil, kaj hoče doma. široka organizacija sovjetskega gospodarstva in naraščajoča sila tehnologije ustvarjata v navadah in nazorih naroda novo revolucijo, ki jo bo Kremelj pač zelo težko zavrl. Če se bo vpliv te revolucije nadaljeval s prebujanjem stremljenja med narodom, da bi se vključil v modemi svet, Pa z vedno z bolj sproščenim in nezaustavljivim izrazom, da bi dal temu stremljenju tudi neko obliko, ta revolucija končno lahko postane še vse bolj pomentbnja kot oktobcrska revoludija. (TIME, INew York, Vol. 90, No. 19). Nikdar nismo nehali upati v zdravi čut svobodoljubnega ruskega na-r°da! Zato smo prepričani, da bo za zgled vsem drugim narodom, ki ječe Pod komunističnim nasiljem, končno to revolucijo tudi izvojeval. IZ PESEM Cordoba, maja 1908. Hvala lepa za izredno lepo revijo in vso pažnjo, ki jo posvečate meni in moji bolezni. Sam ne vem, kako bi se vam za vse zahvalil. Naš soborec P. J. Tabor tolikokrat prebere, 'da ga ima že napol izrabljenega. Seveda ga pri njem čitajo tudi vsi njegovi obiskovalci. Zelo rad bi sam napisal nekaj spominov za revijo. Toda za sedaj še Po morem. Težko mislim in sproti pozabljam; me zelo boli glava, čim bo P'alo bolje, bom kaj napisal. Pri nas tu ni veliko novega; pri vas pa imate vedno kakšne prireditve Kako rad bi bil pri teh proslavah! Prosim, le vztrajajte na tej poti! Bog, Parod in domovina vam bodo za to hvaležni. Prejmite prav vsi moje iskrene pozidrave! » Vdani Karel Kordiš Goteborg, švedska, aprila 1968. Zahvaljujem se Vam za revijo Tabor. Revija mi zelo ugaja; zato hočem postati reden naročnik. Naročnino bom v kratkem poravnal. Če se pri Vas v Argentini dobijo tudi kake slovenske knjige in plošče, prosim, da mi sporočite; rad bi naročil tudi to. Anton Bremec Bolson, R. N., maja 1968. Pošiljam naročnino 1.000 pesov za Tabor za letošnje leto. Ako še kaj dolgujem, prosim, da mi sporočite. —- Vaša revija mi zelo ugaja. Le tako naprej! Naša pot mora iti ravno, ne glede na levo ali na desno. Rodili smo se Slovenci in hočemo ostati Slovenci. Pa budi dobri državljani naše nove domovine. Pridni, pošteni in protikomunisti do doslednosti; tako, da nas bodo povsod upoštevali. V poletnih mesecih, ako greste radi malo na oddih, Vas vabim v prelepi Bolson, biser Argentine — argentinsko Švico. Vsak Slovenec, zlasti pa vi ipirotikomunistični borci, iste mi vedno dobrodošli gostje. Albert Budi nek Buenos Aires, 16. maja 1968. Spoštovano uredništvo Tabora! Člani in članice Družabne pravde zbrani na svojem dvajsetem rednem občnem zboru v Buenos Airesu Vam pošiljajo iskrene pozdrave ter se Vam obenem toplo zahvaljujejo, da v svoji cenjeni publikaciji objavljate tudi članke socialne vsebine in tako vzgajate socialni čut naših rojakov in širite poznanje krščanskega socialnega nauka. Lepo pozdravljamo! Lojze Erjavec, predsednik Rudolf Smersu, tajnik (Posvetilo na prejeti knjigi njenega pisca) Mojim vrlim i dragim Taborjanima — u uspomenu i za njihovu biblioteka '— u znak poštovanja i odanosti. Vasteras, Švedska, 12. aprila 1968. Marko Milutinovič TEMA ZA RAZMIŠLJANJE Tiste, ki nočejo kloniti pred resnico, bo premagala njih zmota! (Sv. Avguštin G. Anton Bremec, Gotuborg, švedska. — Zares: Naša vse združujoča ideja na ipozna meja! Zato Vam v njenem imenu preko našega Tabora pošiljamo iskrene borčevske pozdrave na daljnji severni postojanki. — V Buenos Airesu ima svoj sedež Slovenska kulturna akcija, katera izdaja t,Glas“ sijajno revijo „’Meddobje“ in knjige naših zdomskih piscev, ki ponosno stojijo na visoki svetovni ravni. Uredniki tednika „Svobodna Slovenija" pa vsako leto izdajo odličen Zbornik vse naše zdomske kulturne dejavnosti. Ves ta zdomski tisk, ipa tudi krasne ploi|če naših zdomskih zborov lahko naročite na naslovu: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires, Argentina. Prekrasen album s ploščami domobranskih pesmi in koračnic, kopiranih po originalih domobranskega zbora in godbe še izza časov revolucije, pa lahko naročite pri naši Zvezi v Združenih državah. Pri njej lahko naročite tudi knjige o naši problematiki. Karel Kordiš, Cordoba. Nobene zahvale! Skušamo samo vršiti svojo dolžnost in nič več. Zato smo! — Recite našemu soborcu P. J., naj se nje-g,ovi obiskovalci sami naročijo na našo revijo, pa bo njemu njegov izvod ostal lepo ohranjen kot dragocen zgodovinski dokument. — Vi pa le poizkusite pisati svoje spomine, kadar le morete .Vse to je zgodovina. Iskrene borčevske pozdrave! G. Marko Milutinovič Viisteras, švedska. Z našo iskreno zahvalo gredo topli bratski pozdravi. Glede drugih naših publikacij (preberite, prosimo, kar zgoraj pišemo g. Antonu Bremcu. V kratkem bo revija Takor objavila spomine pok. domobranskega častnika Stamenkoviča. Popravi: V članku dr. Stanka Kocipra ..General Leon Rupnik in domobranska prisega" (Tabor 1968, št. 7) sta se vrinili dve napaki, ki ju danes popravljamo: na str. 170 v tretji vrstici drugega odstavka beri: vojaškimi mesto vojščaki; na str. 177 v tretji vrsti predzadnjega odstavka pa mora biti neizbežnih mesto neizvežbanih. — Hvala! V TISKOVNI SKLAD so darovali: (USA dolarjev) Stanko Mrak ................. 3.50 Milan Dular ................ 5.— Tone Osredkar ............... 0.50 Avgust Dragar................ 1.50 Tereza Matkovič ............. 3.— Cvetko Končar .............. 1.50 Dr. Frank Lukež ............. 4.— Rudi Merc ................... 0.50 Peter Trpin ................. 1.50 Vinko Štefančič .............. 1.50 (kanadskih dolarjev) Tine Kremžar ................. 0.50 V INVALIDSKI SKLAD: Franci Mavsar, Cleveland 900 pesov G. N. N. iz Villa Ballester je podaril večjo količino dobro ohranjene obleke in perila za naše invalide. Hvala. SLOVENSKO ZAVETIŠČE BO DELO VSE SLOVENSKE EMIGRACIJE IN NIHČE NE BO IMEL PRAVICE ZASLUG. VSA PRAVICA BO PRAVICA REVEŽEV, ZASLUGA PA PRIPADA NAŠIM MRTVIM. SLOVENSKO ZAVETIŠČE BO IZGOVORJENI KOT POMOČI POTREBNIM SLOVENCEM IN ZA VSTOP NE BO POTREBNA LEGITIMACIJA. VSEBINA In memoriam ...................................................... Življenje v svobodi (P. B.) ...................................... Povedal je resnico (E. O.) ....................................... Na previsu (Karel Kordiš) ........................................ Začetki, razvoj in organizacija rdeče vojske v Sloveniji (Fr. Grum) Gradivo za zgodovino Turjaške tragedije .......................... Diomobranski pohod ............................................... Po komunističnem svetu (J. Z.) ................................... Moja pot (F. š.) ................................................. O dobri volji (Stane Pleško) ..................................... Zbornik Svobodne Slovenije 1968 .................................. Iz društev ....................................................... Za beležnico ..................................................... Iz pisem ......................................................... 193 194 196 197 201 206 210 211 215 217 219 221 223 223 TARIFA REDUCIDA Conce«i6n N? 8132 FRANQU EO PAGADO Concesi6n N9 2619 Registre Nac. de la Prop. Intel. No.' 965.927