GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
Leto VII. — Štev. 40.
Murska Sobota, 6. oktobra 1955.
Cena din 10.—
ZASEDANJE OLO M. SOBOTA
Na dnevnem redu so bila
pomembna gospodarska vprašanja
Sprejet je dodatni proračun OLO M. Sobota. — Problemi v gozdarstvu. — Porast proizvodnje v industriji. — Trgovina ne sme biti »zlata jama« za ustvarjanje dobičkov. — Kmetijske zadruge so že dovolj sposobne, da lahko v Pomurju odkupijo vse viške poljskih pridelkov.
V soboto je bila v dvorani hotela »Zvezda« III. redna seja obeh zborov OLO M. Sobota. Najprej sta zbora na ločenih sejah razpravljala o predlogu novega dodatnega proračuna in o predlogu proračuna Uprave za gozdarstvo, o reorganizaciji bank in o drugih problemih.
Nekaj pred 13. uro pa sta se oba zbora sešla na skupni seji, na kateri je predsednik Sveta za gospodarstvo tov. Rado Pušenjak podal obširno analizo o izpolnitvi družbe-
nega načrta za prvo polletje 1935, pri čemer se je dotaknil tudi gospodarskih problemov Pomurja. Iz poročila je bilo razvidno — o tem smo že v »Pomurskem vestniku obširno poročali — da je večina industrijskih podjetij v prvem polletju letošnjega leta dosegla ali presegla planirano proizvodnjo. Novi plačni sistem, vložene investicije in dobro gospodarjenje — vse to je pripomoglo do tega uspeha. Pri tem pa bi storili napak, če bi zamolčali razne slabosti, ki so se porajale zlasti v tistih podjetjih, v katerih kolektivi nimajo dovolj utrjenega delavskega samoupravljanja. Spričo razmeroma dobre letine so kmetje letos na splošno zabeležili večje hektarske donose, kot so jih imeli lani.
Ko so razpravljali o novem dodatnem predračunu Uprave za gozdarstvo, so se odborniki delj časa pomudili pri letošnjih delovnih načrtih gozdarske službe. Posamezniki so očitali Upravi za gozdarstvo, da se čez leto ni dovolj zanimala za popravilo gozdnih cest in poli, da da kmetje niso dobili dovolj pomoči pri pogozdovalnih delih. Kmetje na desnem bregu Mure so prejeli za, vzorno očiščene gozdove primerne denarne nagrade, dočim na levem bregu Mure tega niso uveljavljali. Iz obrazložitve predstavnika Uprave za gozdno gospodarstvo ing. Bernetiča pa je bilo moči sklepati, da so bili tudi na levem bregu Mure letos doseženi vzpodbudni uspehi v gozdarstvu. Med drugim so s po-
močjo Uprave za gozdarstvo letos posadili nad 1 milijon gozdnih sadik, za popravilo cest in gozdnih poti je bilo občinam dodeljeno iz okrajnega gozdnega sklada nad 4 milijone din. Žal pa posamezne občine niso denarja uporabile za ureditev cest. Uprava je nadalje namenila nad 2 milijona din za popravilo gozdarskih hišic, 8 milijonov din pa za gradnjo nujno potrebnega upravno-stanovanjskega poslopja v M. Soboti. Če upoštevamo, da imamo v Pomurju nad 30 tisoč gozdnih parcel, je težko razumeti, kako more Uprava za gozdarstvo s svojimi uslužbenci uspešno opravljati svoje delo v tesno odmerjenem prostoru na Lendavski cesti. Novo upravno poslopje ji je potemtakem nujno potrebno.
Novi dodatni proračun OLO M. Sobote v skupnem znesku čez 79 milijonov dinarjev je del proračunov bivših okrajnih ljudskih odborov Ljutomer in M. Sobota. Izdatki in dohodki novega dodatnega proračuna zajemajo obdobje od septembra do decembra 1955.
(Nadaljevanje na 2. strani)
OD TEDNA
DO TEDNA
Razprava na letošnjem jesenskem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, ki se je pričela pred tedni, ni prinesla kdo ve kakih razburljivih prizorov, niti ne sprememb v dosedanjih odnosih med velesilami. Zato tudi nismo slišali posebnih načrtov za rešitev perečih mednarodnih vprašanj, s katerimi so prejšnja leta kaj radi nastopili v imenu blokovsko naostrenih velesil »na tej ali na oni strani«, pa tudi ne cenenih propagandnih fraz. Narobe! Opazovalci v krogih OZN poudarjajo, da se čuti nekakšno pomirjevalno ozračje med ogromno večino delegacij, ki se je spremenilo skorajda v uradno zahtevo: velesile, t. j. v sedanjem trenutku SZ, ZDA, Vel. Britanija in Francija naj store vse, kar je v njihovi močn, da bo vpliv letošnjih ženevskih razgovorov Eisenhower-Bulganin-Eden-Faure ostal tudi vnaprej v mednarodnih odnosih ter se krepil. V tem duhu lahko svetovna javnost tudi pričakuje pametnih in učinkovitih ukrepov od štirih zunanjih ministrov, ko bodo konec tega meseca načeli vsa pomembnejša evropska vprašanja (evropska varnost, splošna razorožitev, nemško vprašanje).
Kljub temu sta posebno dva dogodka iz palače narodov v New Yorku opozorila svet na posledice dolgoletnih mednarodnih trenj. Prvi se nanaša na LR Kitajsko in njeno priznanje v tej največji mednarodni organizaciji, drugi pa na dokaj težke razmere v francoskem kolonialnem carstvu. Kakor že prejšnja leta, je večina v OZN tudi tokrat zavrnila predlog, naj bi Kitajski priznali članstvo OZN ter s tem tudi položaj pete velesile v vseh njenih organih. S tem je ostalo vprašanje, ki že tako dolgo vznemirja duhove na daljnem Vzhodu ter umetno vzdržuje mednarodno napetost v tem delu sveta, še tudi vnaprej odprto. Ni dvoma, da je temu krivo ameriško uradno stališče do pekinške vlade ter washingtonski vpliv med mnogimi delegacijami Evrope in Amerike.
Za vse tiste, ki trezno presojajo svet, je več kot razumljivo, da kitajskega ljudstva ne more več predstavljati Čang Kaj Šekov režim na Formozi, ker ga ogromna večina ne podpira in ker tudi nima v oblasti vsaj dveh tretjin kitajskega ozemlja. Slejkoprej bo morala tudi ameriška diplomacija priznati, da pri tem ne morejo in ne smejo igrati odločilne vloge kaki tuji interesi (v tem primeru ameriški), temveč hotenje in volja samega prizadetega ljudstva.
Francija je doživela neljubi, toda upravičeni udarec. Pičla večina delegacij je sprejela zahtevo, naj v dnevni red zasedanja sprejmejo tudi vprašanje Alžira. Francoski predstavniki so na poziv vlade iz protesta zapustili New York in se vrnil v Pariz. Uradno izjavljajo, da je Alžir sestavni del Francije in potemtakem francoska notranja zadeva in da o njegovi usodi ne sme odločati nihče drugi kot Francija. Izjavljajo tudi, da Francija zato ne namerava zapustiti Združenih narodov in da se bo njena delegacija pozneje vrnila v palačo OZN.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Vso našo skrb učitelju --
vse učiteljeve sile ljudstvu
V torek je bilo v Murski Soboti posvetovanje predstavnikov učiteljskega in profesorskega društva in vzgojiteljic iz glavnih občinskih središč murskosoboškega okraja: Gornje Radgone, Ljutomera, Lendave in Sobote. Seji je poleg nekaterih članov Sveta za prosveto prisostvoval tudi sekretar ZKS za murskosoboški okraj, tovariš Miloš Ledinek.
Na sestanku so pregledali stanje vzgojiteljskega kadra v tem delu Slovenije in ugotovili poleg določenih uspehov tudi vrsto pomanjkljivosti. Tako je bila večina udeležencev konference mnenja, da je treba učiteljstvu čimveč podpore in da je treba popraviti njihovo gmotno stanje, kjer še dosedaj ni zadovoljivo, lam. kjer se učitelji ne morejo hraniti v svojem kraju, temveč morajo hoditi v drugo vas, je treba ustanoviti menze. Tak je primer v Črenšovcih, odkoder hodijo učitelji peš v Bistrico na hrano. Skrb za ustanovitev menze naj prevzame občina, ki naj poskrbi za lokal in potrebno opremo. Okraj naj bi imel na razpolago še več najpotrebnejšega sobnega inventarja za vse učitelje, kakor ga je imel do sedaj. Na težjih, od prometa in središča oddaljenih delovnih mestih, kakor je to na primer na Goričkem in še kje, naj bi učiteljstvo prejemalo dodatek
v plači. Ko bo na ta način rešen materialni problem učiteljskega kadra v Prekmurju, bo mogoče zahtevati od njih, da bo vsakdo vztrajal na svojem mestu še bolj kakor je doslej in tako ne bo novega učitelja strah, ko bo dobil v, roke namestitev ali premestitev v ta lepi del slovenske zemlje.
Na drugi strani pa so zopet učitelji in učiteljice, ki materialno niso tako zelo ogroženi, vendar ne kažejo najlepšega lika vzgojitelja mladine. Marsikje kvarno vpliva na okolico dvoličnost njihove morale, ko so v šoli taki. zunaj nje pa popolnoma drugačni. Zato bo treba z njimi čimveč delati, jih vključevati v novo ustanovljena društva, jih zaposliti tudi izven šole s tistim delom, ki jih najbolj veseli. Tam, kjer so učitelji dobri in aktivni, tam je tudi politično in kulturno udejstvovanje dobro. Se posebej pa je treba pritegniti k delu čimveč mladih ljudi.
Nekaj organizacijskih predlogov kot: osnovanje Pedagoškega društva za vse Pomurje, ustanovitev študijskih krožkov za mladino na gimnaziji, vključitev otroških vzgojiteljic v učiteljska društva, osnovanje partijskega aktiva v vseh štirih glavnih središčih okraja, bo gotovo poživelo delo prosvetnega kadra v Pomurju.
143 državljanov v 19 krajevnih odborih
radgonske občine
Tretja redna seja Občinskega ljudskega odbora Gor. Radgona je bila 20. septembra. Ob navzočnosti ljudskih poslancev tov. A. Pirherja in Z. Pavlice jo je vodil predsednik tov. Branko Zadravec, ki je uvodoma poračil o delu ljudskega odbora in njegovih nalogah v bodočnosti.
Ljudski odbor je sprejel predračun za občino v višini nekaj čez 4.000.000 din in sprejel odlok o ustanovitvi krajevnih odborov v naslednjih središčih: Radgona, Police, Črn-
ci, Zbigovci, Lutverci, Spodnja Ščavnica, Mele-Šratovci, Radenci, Stogovci, Vratja vas, Hrastje-Mota, Murščak, Kapelski vrh, Janžev vrh, Starešinci, Negova, Apače, Nasova in Žepovci. V teh odborih bo razen 37 občinskih odbornikov sodelovalo še 106 volivcev. Odbore bodo izvolili na zborih volivcev do konca oktobra.
Nadalje so se na seji odločili za nekatere spremembe v svetih državljanov. Izvolili so tudi upravne odbore in upravnike zdravstvenega doma v Radgoni in zdravstvenih postaj v Radencih in Apačah. S posebnim odlokom so preimenovali radgonsko gradbeno podjetje »Remont« v Obrtno gradbeno podjetje. Republiškemu Izvršnemu svetu so nadalje predlagali, naj prepreči preselitev doma onemoglih s Trat v rad-
gonski grad in da naj grajsko poslopje izroči v upravljanje ljudskemu odboru. V gradu bi dobile svoje prostore šolske ustanove, tako pa bi rešili tudi dokaj pereč stanovanjski problem, ki je v zadnjem času še bolj aktualen spričo preselitve ne katerih uslužbencev na sedež nove občine. Odborniki so menili, da socialna ustanova za onemogle ne spada k vzgojni ustanovi za mladino. Radgonska gimnazija se je morala vsa leta po vojni stiskati v manjših prostorih radgonskega gradu.
Bilo je govora tudi o neenotnih cenah za kmetijske pridelke. Saj odkupujejo sadje po sramotnih cenah, v potrošniških središčih pa ga potem prodajajo za 300 do 400 odst. dražje.
Na ustanovnem sestanku Kluba odbornikov — bil je takoj po seji — so izvolili za njegovega predsednika tov. Jožeta Bezjaka, za tajnika pa tov. Srbčiča.	-jh
S prvih treh sej
OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA BELTINCI
Tudi občinski ljudski odbor v Beltincih se je doslej sestal trikrat. Na sejah so izvolili svete in komisije ljudskega odbora, na zadnji pa razpisali volitve krajevnih odborov.
V devetih svetih občine sodeluje 72 volivcev, v osmih komisijah 51 in v ljudskem odboru 35 odbornikov. Na območju občine bodo izvolili 15 krajevnih odborov, v katerih bodo volivci zastopani z 91 odborniki.
Hkrati z novim občinskim ljudskim odborom je začel delovati tudi krajevni urad v Črensovcih.. Pred nedavnim je bila sklicana seja vseh predsednikov svetov, na kateri so se pogovorili o delu in pristojnostih svetov. Da bi bilo delo ljudskega odbora čim popolnejše, so ustanovili tudi Klub ljudskih odbornikov. Za predsednika so izvolili tov. Franca Kreslina, podpredsednika občinskega ljudskega odbora, za tajnika pa Karla Škergeta.
Na svoji tretji seji je ljudski odbor razpravljal med drugim tudi o stanju obrtnih podjetij v občini. Ugotovili so, da imajo ta podjetja precejšnje težave v poslovanju zaradi premajhnih kreditnih sredstev. Ljudski odbor je sprejel ustrezne sklepe glede pomoči podjetjem. Niso pa razpravljali samo o pomoči, temveč tudi o nepravilnostih v podjetjih. Med drugim so razrešili dolžnosti poslovodja krojaške delavnice v Beltincih.
Lahko zapišemo, da si ljudski odbor prizadeva, da bi pritegnil k odločanju o raznih vprašanjih čimveč volivcev.	A. H.
NAŠIM BRALCEM IN NAROČNIKOM!
Spet opravičevanje neljubega dogodka. Pomurski vestnik je izšel samo na štirih straneh, okrnjen, in brez napovedanega podlistka.
Tako pojasnjevanje nam je skrajno neprijetno, vendar ne moremo drugače. Kakor pred štirinajstimi dnevi, ko je tednik izšel z dvodnevno zamudo, tako tudi tokrat ko ga izdajamo samo na štirih straneh, je nastal zastoj pri dobavi papirja. Kljub pravočasnemu naročilu in večkratnim urgencam, je naša tiskarna prejela časopisni papir od dobavitelja šele v sredo pred večerom. Tako nam ni preostajalo drugega, kakor natisniti list samo na štirih straneh, da bi ga naročniki in bralci kljub temu pravočasno prejeli.
Vse tokrat izostale prispevke pa bomo bjavili v prihodnji številki, ki bo izšla v večjem obsegu.
V prihodnji številki tudi pričakujte naš novi in zanimivi podlistek:
BIL SEM BOREC TUJSKE LEGI JE,
resnično življenjsko zgodbo prekmurskega sezonca, Ivana Bakana iz Dokležovja.
Ne bo odveč, če nanj opozorite tudi Vaše znance, prijatelje.
Uredništvo
Na ljutomerski gimnaziji:
pomanjkanje prostorov in malo slabši učni uspehi
Z novim šolskim letom je začel delovati tudi šolski odbor pri Nižji gimnaziji v Ljutomeru. Na svoji prvi redni seji je med drugim razpravljal o vzrokih nekoliko slabšega učnega uspeha, kot je bil lanski. Ugotovil je, da precej učencev ni opravilo popravnega izpita, iz česar je moči sklepati, da se starši premalo zanimajo za šolo. V razgovorili s starši ter na roditeljskih in drugih sestankih bodo skušali popraviti to stanje.
V razpravi o šolskem proračunu so ugotovili, da bi bila nujno potrebna nadzidava učilnice, nad katero je le provizorična streha, ki zamaka in je zato strop v nevarnosti, da se bo nekega dne porušil. Zaradi pretankega stropa je v tej učilnici pozimi tako mrzlo, da učenci s svojimi predavatelji vred kljub kurjenju kar drgetajo. Zaenkrat pa nimajo pri roki denarnih sredstev.
Tudi šolska kuhinja ni začela poslovati zaradi pomanjkanja prostorov in denarnih sredstev. Odprli pa bodo mlečno kuhinjo, v kateri naj bi prišli do toplega vsaj najbolj potrebni otroci.
Pogovorili so se tudi o Tednu otroka. Sklenili so, da bodo na šoli uvedli copate in pomagali pri zbiranju sadja za šolske kuhinje, za kar so se odločili tudi drugod v Pomurju.	Č. A.
V Lendavi ne manjka stanovanjskih problemov
Ta problem se vleče že vse od osvoboditve, saj do lanske jeseni ni bilo v starem predelu mesta zgrajeno niti eno stanovanjsko poslopje. Občina je lani dogradila v Cankarjevi ulici prvi stanovanjski blok, v katerem pa je našlo prostora le šest družin, kar je za potrebe premalo. V decembru letos bo dokončno urejen tudi dvonadstropni stanovanjski blok v Partizanski ulici. V njem bo deset družinskih stanovanj. Stanovanjska stiska bi se zmanjšala, če bi dobili uslužbenci, ki so premeščeni, stanovanja v kraju novega službovanja.
Stanovanjsko stisko bi bilo mogoče rešiti tudi z gradnjo individualnih hišic, za kar je bilo izdano čez 20 parcel. Tu pa so nastali problemi v zvezi z dolgoročnimi posojili, tako da se bo od teh lahko vselilo letos le 5 družin. V manjših
mestih bi bila gradnja manjših stanovanjskih zgradb rentabilnejša, zlasti če upoštevamo, da bo novi stanovanjski blok v Partizanski ulici stal 32 milijonov dinarjev; z istimi sredstvi bi bilo mogoče zgraditi čez 30 stanovanj.
Poseben stanovanjski problem, ki ga bo potrebno rešiti je v Lendavi-Nafta. Tudi tam primanjkuje stanovanj, posebno za visoko kvalificirano osebje, ki ga je le tako mogoče zadržati v podjetju. Stanovanjske zgradbe, ki so bile zgrajene leta 1949, propadajo in so nujno potrebne popravila. Za dograditev naselja Nafte bi bilo potrebno še okrog 15 milijonov din. Stanovanjski svet pri občinskem ljudskem odboru čakajo v bodočnosti številni problemi, ki jih bo moral rešiti, da bo lahko omilil stanovanjsko stisko v mestu.	-ce
VREMENSKA NAPOVED za čas od 7. do 16. oktobra
Suho razdobje s številnimi jasnimi dnevi bo v glavnem trajalo dalje. Začasna poslabšanja, oziroma padavine pričakujemo okoli 11. in okoli 16. oktobra. Nevarnost slane okoli 13. oktobra.
III. seja OLO Murska Sobota
Pomurje bo dobilo
svoj denarni zavod
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ko 'so govorili o reorganizaciji bank, se je oglasilo več odbornikov. Velika večina se je strinjala s predsednikom Sveta za gospodarstvo tov. Radom Pušenjakom, ki je predlagal. naj bi iz sedanjih podružnic NB v Pomurju ustanovili novo okrajno komunalno banko s sedežem v M. Soboti, dočim bi v Lendavi, Ljutomeru, Gor. Radgoni in po potrebi v M. Soboti delovale podružnice okrajnega denarnega zavoda. K navedenemu predlogu so imeli pomisleke samo posamezni odborniki soboške občine. Menili so, da bi bilo spričo močnega gospodarskega zaledja umestno obdržati sedanjo komunalno banko za njihovo občino. Sicer ni mogoče trditi, da komunalna banka v občinskem merilu ne bi lahko uspešno poslovala, res pa je tudi, da bi potem podobne želje lahko uveljavili tudi v Ljutomeru, Radgoni in Lendavi, tako pa kršili enotnost in moč
okrajne komunalne banke, kar bi imelo slabe posledice za gospodarski razvoj Pomurja. Če je v M. Soboti potreben poleg centrale (komunalne banke) še poseben denarni zavod, naj bi bila to podružnica okrajnega denarnega zavoda kot bo pri ostalih večjih občinah v Pomurju.
Čeprav še ni mogoče točno opredeliti poslovanja novega denarnega zavoda v Pomurju, pa vendarle lahko povemo, da bo imel večjo samostojnost v kreditni politiki, to se pravi, sredstva se bodo lahko hitreje obračala, kar bo prineslo ugodne posledice za poslovanje podjetij. Dosedaj so bili primeri, da je neko večje podjetje imelo v NB izdatna sredstva, ki jih zaradi svojega sezonskega značaja (vinogradniška gospodarstva) po več mesecev niso uporabljala, nekatera podjetja pa so dobila premajhne kredite. V tem pogledu bo komunalna banka lahko bolj elastična.	-st-
Bogomir Verdev, podpredsednik OLO Murska Sobota:
Ne za ustvarjanje dobičkov -
potrošnikom naj služi trgovina
(Prispevek k razpravi na zadnji seji OLO M. Sobota)
Ο Sprva smo pričakovali, da bo republiški Izvršni svet izdal posebne predpise, s katerimi bo urejeno vprašanje odpisa davka za one kmetovalce, ki jih je prizadela toča. Zdaj je zadev a precej drugačna: davek naj bi odpisale davčne komisije in uprave za dohodke. Pri nas imamo veliko število oškodovancev, zato bo potrebno, da bo Svet za gospodarstvo sestavil temeljito analizo škode pri posameznikih, kajti le tako bo mogoče pravično opraviti ta posel.
Ο Vemo, da je o zadnjem času tudi pri nas izbruhnila dokajšnja potrošniška mrzlica pri nakupu gospodinjskih in drugih potrebščin. Posledica tega so motnje v trgovini.
Potrošniško mrzlico so povzročili posamezni trgovci, da bi si tako zagotovili večji promet. Oni so namreč plačani po zabeleženem prometu o določenem času. Njihove parole o pomanjkanju tega ali onega imajo škodljivo ozadje, zato se je treba proti njim tudi boriti.
Potrošnja soli znaša o Pomurju 4 vagone na mesec. Res pa je, da so naši prebivalci pokupili toliko soli v dveh dneh. Nekateri je imajo v shrambah po cele vreče, drugim pa je primanjkuje.
Povsem razumljivo je, da mora zmanjkati tega ali onega, če prebivalci tako pritiskajo na blagovne fonde. V takem položaju se. zakon ponudbe in povpraševanja ne more uveljaviti, zaradi tega pa je blago vedno dražje.
Trgovinska zbornica se bo morala bolj zavzemati za to. da bosta tudi v trgovini začeli prevladovati prava morala in odgovornost v odnosu do potrošnika in družbe; mnogo bolj se bo treba zanimati za potrošnika in njegove potrebe.
Ne merim na vse trgovce, marveč samo na tiste, ki nam s sovražnimi parolami povzročajo motnje o trgovini.
Ο Na domačem trgu se cene posameznim potrebščinam dokaj razlikujejo od cen na drugih slovenskih tržiščih. Predvsem cene gostinskim storitvam in drugim uslugami Parole, da bo tega in tega zmanjkalo, se pojavljajo zaradi neurejenega tržišča in pa zaradi tega. ker še vedno imamo pri nas takoimenovano »cekrsko« trgovino. Posamezniki hodijo s cekri okrog in kupujejo različne dobrine. Oni nam povzročajo zmedo o odkupu in diktirajo cene. Na domačem trgu ni mogoče dobiti jabolk in drugih potrebnih dobrin, ker se trgovine ne zanimajo, da bi jih nabavile — bodisi doma ali pa od drugod. V tem pogledu je potrebna korenita prelomnica. Organizirati moramo domači trg in odpravili nakupovalce s cekarji. Mislim, da so naše kmetijske zadruge že toliko napredovale, da bi lahko odkupovale tudi zdravilna zelišča in gobe. kar so dosedaj opravljali nakupovalci izvoznega podjetja »Gosad«.
Ο Zaradi stalno naraščajočih cen in ne menjajočega se plačnega sistema je postalo življenje delavca in uslužbenca precej težje, medtem ko je življenjski standard za kmeta vedno bolj ugoden. To nam prepričljivo kažejo številke, ki jih zbira statistična služba. Podjetja naj bi o prihodnosti pomagala delavcem s sredstvi svojih rezervnih skladov — bodisi z ustanavljanjem menz in podobnih ustanov ali pa z vlaganjem sredstev o komunalne naprave, ki bodo služile tudi delavcem in uslužbencem. Taki ukrepi pa naj ne bi bili enostranski, marveč jih bo treba izvajati v okviru splošnega ekonomskega razvoja.
Ο Razvoj naše industrije naj bi v kar največji meri slonel na lastnih surovinah. Ne moremo ustanavljati podietij, ki terjajo časovno dolge gradbene procese in dobo do obratovanja. Naša orientacija o industriji mora biti: domače surovine.
Ο Pri odkupu bo nujno potrebno uvesti brezgotovinski promet. V zadnjem času precej razpravljamo o tem, ali naj bi trgovina ustvarjala dobiček ali ne. Odločiti se bo kazalo za drugo: načelno naj trgovina ne ustvarja dobičkov, če pa jih le ima v okviru normalnih kalkulacij, potem jih je treba uporabiti za modernizacijo trgovskih lokalov, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi
na zunaj prikrivali dobiček, katerega smo v resnici zabeležili. Dosedaj smo imeli nekaj takih primerov.
Ο Pripravljamo se tudi na to, da bomo o merilu Pomurja ustanovili Društvo ekonomistov, ki bo imelo svoje sekcije v Ljutomeru, Gor. Radgoni in Lendavi. V okviru tega društva bodo naši gospodarstveniki lahko razpravljali o oseh problemih, ki se nanašajo na ves okraj. Tudi okrajno vodstvo SZDL je pred nedavnim razpravljalo o gospodarskih problemih in potrebno je, da se z njegovimi sklepi seznanijo prebivalci na zborih volivcev. Več bomo morali razmišljati o regionalnem načrtu, da bo dobil svojo realno vsebino skladno z razmerami in potrebami na terenu. Kmalu bomo začeli sestavljati družbeni načrt: o vsaki stvari bomo morali temeljito razmišljati, kajti le tako ne bomo ostali zgolj pri načrtih, marveč si bomo ustvarili solidno osnovo za bodoče delo.
Kako je s prodajo nepremičnin naših izseljencev
Na zveznega ljudskega poslanca Vaneka Šiftarja se je obrnilo več volivcev z vprašanji, kako je s prodajo nepremičnin naših izseljencev in kako se bodo obračunavali položeni dinarji ob prenosu o inozemstvo. Tovariš poslanec je o tem obvestil Državno tajništvo za gospodarstvo, ki je odgovorilo, da je to vprašanje precej zapleteno in da je treba reševati vsak posamezen primer posebej. Zato se mora vsakdo obrniti pismeno na Tajništvo za zadeve splošne uprave in proračuna (Urad za zaščito jugoslovanske imovine v inozemstvu), kjer bo dobil zaželjeni odgovor.
10 let vinogradniškega gospodarstva na Kapeli
Zadnjo nedeljo je imel delovni kolektiv Vinogradniškega gospodarstva na Kapeli zelo pomemben praznik: slavil je 10-letnico uspešnega gospodarjenja na posestvu. Ob tej priložnosti so izročili svojemu namenu tudi prostorno poslopje, v katerem bodo imeli skladišča, garaže in delavnice. Poslopje so zgradili s svojimi sredstvi in jih je veljalo 3 milijone dinarjev.
Objavljamo izvlečke iz poročila, ki ga je na slavnostnem zborovanju delovnega kolektiva podal predsednik sindikalne podružnice.
Pred par dnevi je minilo deset let, odkar je bilo na Kapeli ustanovljeno vinogradniško gospodarstvo. Marsičesa, kar je potem sledilo, nismo bili sprva navajeni, čeprav smo bili kot viničarji željni novega življenja. Včasih je bilo težko; vsak je imel druge navade, običaje in mišljenje. Toda že po enem letu skupnega gospodarjenja smo doumeli, da je napočil resnično novi čas za prleškega viničarja. V naših sindikalnih in drugih organizacijah smo postopoma spoznavali utrip novega časa in vedno bolj smo razumeli, da je nova oblast zares ljudska. Socialno zavarovanje, zdravniška pomoč, otroške doklade, pokojnina — vse to je bila sedaj otipljiva stvarnost, po kateri smo nekdaj hrepeneli in zn katero so se naši ljudje borili v času vojne in pred njo. Že leta 1946 je več kot pol naših delavcev dobilo električno luč, naslednja leta pa so prišli na vrsto tudi ostali, tako da sedaj sleherni vinogradniški delavec izkorišča to veliko tehnično pridobitev.
V desetih letih smo zrigolali čez 30 ha vinogradov ali ¼ goričkega sveta, ki ga imamo, zasadili 8 ha matičnjakov in čez
4.000	sodnih drevesc, prodali sadjarjem čez
100.000	sadnih drevesc, izvozili čez 150 vagonov najboljšega vina, zgradili upravno poslopje, hleve, vodovod, kopalnico, sušilnico in 2 novi hiši, 12 delavskih stanovanj smo docela obnovili, ostala pa precej popravili, zgradili smo cisterne, nakupili ži-
vino, orodje, stroje, motorne škropilnice, 2 traktorja itd. Skupna vrednost vloženih investicij znaša čez 80,000.000 din. Od tega smo sami prispevali 25 milijonov din, kur je naš pomemben delež za napredek posestva.
Naši delavci pa niso bili zaprti vase in v svoje podjetje. Vedno smo sodelovali v političnih in družbenih organizacijah, bili predstavniki ljudske oblasti, se pridno učili v raznih tečajih in postali nosilci napredne misli na podeželju. Ne samo ob manifesta cijah in volitvah — vedno smo bili vdani socialistični domovini in njenemu voditelju. Ponosno izjavljam, da leta 1948 niso našli v naših vrstah nobenega odpadnika, dasi so okrog nas padali slabiči pod težo gro-
ženj in obljub z vzhoda. Če bi ne bili zreli in zvesti velikim pridobitvam NOB. sedaj kaj takega ne bi mogli trditi.
Leta 1953 so se nad našim kolektivom nagrmadili črni oblaki. 11. maja nam je pozeba uničila 90 odst. vinskega pridelka in nas oškodovala za okrog 26 milijonov din. Katastrofo smo prestali brez kakršnekoli pomoči. Marsičemu smo se morali odpovedati, morali smo potrpeti. Skrajna varčnost v denarnih in materialnih sredstvih nam je omogočila, da smo zabeležili le 5 milijonov din zgube. Le trije slabiči so odpovedali in se odselili drugam. Hoteli so dobiti večjo plačo. Drugi pa so se zavedali svojih dolžnosti in niso klonili kljub 80 odst. mesečnim prejemkom. Že leto dni pozneje je bil njihov trud bogato poplačan. Lani so naši delavci dobili 100-odst. plače, razen tega pa je podjetje razdelilo med nje še 2,5 milijona din. Takrat so se slabiči spraševali, kako neki je to mogoče — že prvo leto po katastrofi, ki naj bi po njihovih računih zavrla napredek na posestvu vsaj za pet let! Zares: to je bil rezultat
prizadevanj vsega kolektiva, predvsem pa dobre delovne organizacije, storilnosti in gospodarjenju, za kar izrekam delavskemu svetu in strokovnemu vodstvu vse priznanje in zahvalo.
Leto 1954 nam je prineslo 8,700.000 din dobičku. Delavski svet ga je koristno uporabil. Čez 3 milijone din je odrinil za obnovo vinogradov, nekaj za nakup in popravilo strojev, okrog 3 milijone din pa je namenil za gradnjo novih skladišč, garaž in delavnic. Sad tega prizadevanja je — kot vidimo pred nami. To je za naše posestvo zares velika pridobitev. Prostori, ki jih je gospodarstvo že od vsega začetka zelo potrebovalo, so zgrajeni. Ne glede na to, kakšne koristi bodo prinesli podjetju, je važno poudariti, da smo na novoposlopje ponosni, kajti zgradili smo ga s svojim denarjem in v prvem letu po katastrofalni pozebi, ki na srečo ni prizadela nobenega drugega posestva. In prav v tem je tudi veličina današnjega praznika, ki bo dobil častno mesto v analih našega delavskega samoupravljanja.
Pomurska društva »Partizan« potrebujejo mecenov
Na zadnjem posvetovanju voditeljev društev »Partizan« iz Pomurja — bilo je 24. septembra v M. Soboti — so razpravljali o dosedanjem poslanstvu telesno-vzgojne organizacije in sprejeli ustrezne sklepe za njih delovanje v prihodnosti. Zbora so se udeležili samo zastopniki 17 društev, izostali pa so prav tisti, katerim bi navzočnost še posebej koristila (Lendava, Beltinci, Križevci pri Ljut., Videm in Razkrižje).
Po poročilih tov. Velnarja in Flegarja je bila živahna razprava o delovnem pro-
gramu za prihodnje leto. Priredili bodo večji okrajni telovadni nastop (v M. Soboti) ali Gor. Radgoni). Sleherno društvo je dolžno dosledno uresničiti tekmovalni program zveze (mnogoboji in tekmovanja v raznih športnih panogah). Prirejali bodo meddruštvene nastope, decembra in januarja pa bo v M. Soboti tečaj za vodnike. Društva bodo imela svoje zbore v decembru. V društvene uprave je treba izbrati delavoljne ljudi. Pomnožili bodo tudi število članov. V organizacijo jih bodo slovesno sprejemali 29. novembra — na Dan republike. Prihodnje leto bodo društva priredila svoje akademije, v okrajnem merilu pa bo tekmovanje v atletiki in teku čez drn in strn. Okrajni telovadni voditelji se bodo morali bolj povezati z društvi in jim pomagati, pri novih občinah pa je potrebno imenovati posebne komisije za telesno vzgojo.
Večino društev »Partizan« v Pomurju tarejo denarne težave in zato iščejo pomoč
pri okrajnem vodstvu. V poročilu pa je bilo omenjeno, da je okrajna zveza še na slabšem, saj ima za okrog 100.000 din neplačanih računov, ki so nastali pri doslednem izvajanju delovnega in tekmovalnega programa. Spričo tega grozita nekaterim društvom prisilna likvidacija in razpust.
Telesna vzgoja je v Pomurju ločno zapostavljena, kar še posebno občutijo drustva na desnem bregu Mure. Ona so imela v dosedanji ljutomerski zvezi svojega pomočnika in rešitelja. Saj vemo, da ima n. pr. gasilska organizacija svoje mesto v rednih proračunih, da družba prispeva dokaj sredstev za druge potrebne vzgojne ustanove itd. Mar delovanje društev »Partizan« ne zasleduje vzgojnih smotrov, ki nimajo prav nič skupnega z dobičkanosnim podjetjem. In vendar dobivajo pomoč od oblastnih činiteljev večinoma v lepi besedi. Zbor je naročil društvenim vodstvom, naj se zavzemajo za to, da bodo društvene potrebe upoštevane v rednih proračunih pristojnih občin. Novi ljudski odbori naj bi krili vsaj najnujnejše izdatke za nakup in vzdrževanje telovadnega orodja in naprav. Niso pa mogli izreči zadnje besede o redni vadbi, vadbenih prostorih in delovanju sekcij, saj je vse to tesno povezano z delovnimi pogoji društva kot celote. V Pomurju imamo le tri primerne telovadnice, deset društev ima zasilne in slabe prostore, enajst društev pa je brez vsakega zatočišča. Že samo ti podatki nam po svoje govore o tem, da je takemu stanju primerna tudi telovadba — po času. načinu ir. sistemu!
Tone Žnidarič
V Zgornji Ščavnici so prvič razstavili živino
Pred kratkim je bila v Zgor. Ščavnici prva razstava živine simendolske pasme, ki prevladuje v tern okolišu. Kmetje so prignali 118 glav. Posebna komisija strokovnjakov je pozitivno ocenila 83 živali, 57 krav je bilo uvrščenih v III., 19 krav v III. b in 28 glav v III. c razred. Od 24 telic so jih uvrstili 9 v III. a, 13 v III. b in 2 v III. c razred. Od 19 prignanih bikov so jih pozitivno ocenili le pet. V II. razred je bil uvrščen domači zadružni bik, ki ga oskrbuje živinorejec tov. Jože Breznik. Najboljšo oceno je dobila krava Jožeta Kranerja. Med telicami so prisodili prvo mesto telici Štefana Tratnika
Okrajna zadružna zveza Maribor je na razstavi razdelila med živinorejce več nagrad v skupnem znesku 56 tisočakov, štirje najboljši razstavljalci pa so razen tega dobili še pismene diplome. Stroške je plačala domača zadruga.
Po razstavi je vodja komisije ing. Mica Dreo priporočala živinorejcem, da naj že zaradi lepega števila pozitivno ocenjenih goved posvečajo več pozornosti naraščaju. Pogoj za dober pomladek so priznani plemenjaki. Živina se mora več gibati na prostem. Izboljšati je potrebno tudi prehrano. V ščavniškem okolišu bi lahko pridelali več boljše krme, če bi travnikom v večji meri gnojili z
umetnimi gnojili, gradili silose in v njih pripravljali izdatnejšo krmo, hkrati pa si bolje uredili tudi gnoj-nične jame. V tem pogledu čaka domačo zadrugo še domala nezorana ledina.	-rj
Lep uspeh obrtnega podjetja
»MLINOSTAV«
Obrtno podjetje »Mlinostav« v Drakovcih vidno napreduje. Za kvalitetne izdelke podjetja, ki so bili razstavljeni na Obrtni razstavi v Ljubljani, je prejel tov. Konrad Repa, ki vodi podjetje, zlato kolajno. Delovnemu kolektivu podjetja »Mlinostav« je to samo pobuda za uspešno delo v prihodnosti.
Odšli so nazaj v Francijo
Pred dnevi nas je zapustila skupina naših rojakov in se odpravila nazaj na tuja tla — v Francijo.
V svojih rojstnih krajih so izseljenci obiskali starše, sorodnike, prijatelje in znance. Obiskali so svojo domovino, ki so jo morali zapustiti v mladih letih in oditi v svet za zaslužkom.
Ana Žilavec, roj. Zorjan je bila s svojim sinčkom na obisku pri starših v Domanjcih. Težko je bilo slo-
vo, ko se je morala spet podati na dolgo pot.
Jožef Cvörnjek je s svojo družino obiskal sorodnike v Topolovcih. »Res je tako,« nam je dejal, ko se je poslavljal, »veseli smo bili, ko smo stopili na grudo rodne domovine, žalostno pa jo zopet zapuščamo.«
Dragi rojaki! Pošiljamo Vam prisrčne pozdrave iz domovine, želimo pa tudi, da bi širili in pridno brali naš domači list Pomurski vestnik.
Kdaj bomo dobili elektriko?
Že spomladi smo poročali o prizadevanjih pri elektrifikaciji v Domajincih, toda zadnje mesece je vse zaspalo. Ozrimo se v sosednje vasi in videli bomo, da bodo kmalu odložili petrolejke in jih lahko posodili celo nam Domajinčanom, če se ne bomo bolj odločno zavzeli za nevidno pomočnico.
Domala vsi vaščani imamo v svojih poslopjih že nameščene potrebne naprave. Iz tega se da sklepati, da smo vsi za elektriko. Kdo pa je potem kriv, da delo hitreje ne napreduje? Elektrifikacijski odbor bi se moral zavzeti, da bi bilo obljubljeno tudi uresničeno. Saj je bilo sklenjeno, da bomo po košnji takoj pripeljali drogove. Pospravili smo že otavo, drogov pa še ni. Julija smo izvolili v odbor še nekaj tovarišev. Za teden dni se je zadeva pomaknila naprej, potem pa je spet obtičala. Vse kaže, da se bomo prav zbudili šele takrat, ko bo svetila že vsa cankovska občina.
Ljudem ni treba metati peska v oči z izgovorom, da podjetje DES noče trasirati voda. Če bomo imeli sohe doma, bodo prav gotovo prišli in opravili posel. To bo v korist njim
in nam, saj bo tako transformator lahko dajal energijo, za več vasi in ne samo za eno.
Želimo pa tudi. da bi se v soboškem podjetju DES bolj odločno zavzeli za to, da bo transformator čimprej služil več vasem. Tudi prebivalce Domajinec in Topolovec je treba pripraviti do tega, da bodo lahko že letos zasvetili.	A. Z.
Prekupčevalci —
trn v peti za bučkovsko zadrugo
Pred kratkim je bil v Bučkovcih polletni občni zbor kmetijske zadruge. Zadružniki so se pomenili o svojem delu. Ugotovili so, da se je v primerjavi z lanskim letom znatno izboljšalo. Pri slabostih, ki hromijo napredek zadruge, je bilo govora o okužbah plemenskih bikov in krav. Preprečiti okužbe tudi v bodoče — to je naloga predvsem vzdrževalcev plemenskih bikov, kakor tudi živinorejskega odseka pri kmetijski zadrugi.
Z nastavitvijo novega upravnika je oživel tudi poljedelski odsek, ki je očistil in razkužil semensko žito z zadružnim selektorjem. Nekateri člani so predlagali, naj se prične z odkupom in zbiranjem koruznega ličja za pletenje cekarjev v zimskem času. To delo bi opravljale tečajnice, ki so se za posel usposobile na tečajih OZZ.
Na tem občnem zboru je bilo tudi sklenjeno, da je treba člane zadruge pritegniti k odkupu jajc, gob in drugih dobrin, ki jih pridelujejo kmečka gospodarstva. Le tako bo lahko zadruga čim več nudila svojim članom.
Velike skrbi povzročajo Kmetij-
ski zadrugi v Bučkovcih posamezni prekupčevalci. Potrebno bi bilo. da na merodajnih mestih stvari okrog prekupčevalcev dokončno razčistijo, kajti tako prekupčevanje otežkoča pravilno politiko odkupa kmetijskih pridelkov.
Poštarji so se sestali
V Murski Soboti so se sestali poštarji Pomurja. Porazgovorili so se o svojem delu in težavah.
Čeprav se naši poštarji bolj poredko javljajo v javnosti, imajo cel kup problemov, ki nastajajo predvsem v zvezi s hitrim dostavljanjem pošte. Zavedajo se te naloge in jo opravljajo požrtvovalno in z veliko mero dobre volje, posebno v zimskem času; saj so poštarji tihi in skromni ljudje. Na tem prvem sestanku so se pogovorili tudi o tarifnem pravilniku.
Poštarji Pomurja so se razšli z upanjem, da se bodo v kratkem spet sestali.	Pijo
Pomurski vestnik. 6. oktobra
2
Prebivalci Stare gore in okolice smo predzadnjo nedeljo prisrčno sprejeli svojo večletno učiteljico in pesnico tov. Kristino Šulerjevo, ki nas je prišla obiskat v družbi svoje hčerke Kriste.
Šulerjeva je prišla k nam že leta 1900. V naši šoli je poučevala celih 24 let, potem pa je stopila v zasluženi pokoj. Že kot upokojenka je ostala 4 leta v teh krajih, ki jih ne more pozabiti. Naši ljudje, posebno pa še njeni učenci, jo zelo ljubijo in spoštujejo.
Sedaj je pesnica že v devetdesetem letu svojega življenja. Duševno je še popolnoma zdrava, telesno pa je prava junakinja, saj je prišla tokrat peš iz Bučkovec in odšla peš proti Vidmu. Devet kilometrov ni malo za devetdesetletnika! Na Stari gori se je v krajevni gostilni zbrala okrog nje prijetna družba njenih prijateljev. Obujali so spomine na lepe in težke dni. Ob slovesu jim je Šulerjeva recitirala svojo pesmico,
Kaj pa je pri Gradu novega?
KAJ PA JE PRI GRADU NOVEGA?
Na pobudo SZDL so se pred dnevi zbrali prosvetni delavci z občinskega območju in se družno s predstavniki množičnih organizacij pogovorili o ustanavljanju Društev prijateljev mladine.
Pri Gradu imamo že več let DPM, ki pa ni registrirano, dasirnvno je delovalo od vsega začetka. Taka društva bo treba ustanoviti v vseh šolskih okoliših: poleg drugih splošno-zaščitnih nalog bodo morala v tem goričkem predelu skrbeti predvsem za to, da bodo s svojim vplivom odvračala mladino in tudi odrasle od pijančevanja in pretepaštva, se zanimala za življenje pastirčkov in hlapčičev ter se zavzemala za pravilno uporabo otroških doklad, ki jih neodgovorni starši večkrat zapravljajo za pijačo in druge nekoristne stvari.
Sklenili so tudi, da bodo v Tednu otroka naročili mladinske filme, izvedli nabiralno akcijo za šolske kuhinje, organizirali sistematični zdravniški pregled otrok in po možnosti tudi fluorografiranje (slikanje pljuč). Otroke bodo tudi primerno pogostili.
Šolska kuhinja bo tudi letos poslovala. RK ji je že poslal svojo pomoč. Šolarje pri Gradu že čaka 400 kg surovega masla in 400 kg rastlinske masti za kruh. Tako bodo otroci zelo poceni (morda za 3 din) dobili vsak dan toplo in dobro malico.
Na posvetovanju so izvolili tudi iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno za ustanovitev DPM v vseh šolskih okoliših.
NA NOVI OBČINI SE JE ZAČELO
Graška občina obsega 14 vasi. Prebivalstvo pa še bo dolgo občutilo posledice letošnje toče. ki je pustošila tod naokoli.
Mnogo skrbi imajo občani, čeprav jim bodo skladno z ugotovljeno škodo odpisali davek. Primanjkuje jim tudi strokovnega kadra. Misliti bodo morali na nova stanovanja za uslužbence. Tudi menza bi imela dovolj abonentov. Zdaj so posamezniki prepuščeni na milost zasebnikom, ki po svoji volji podražujejo hrano. Potrebovali bi frizerja, ki bi prav gotovo imel polne roke posla. Morda pa bi se le kdo potrudil s škarjami h Gradu — ne bo mu žal. Mnogo je ljudi, ki bi jim bil zelo dobrodošel.
V občini se trudijo, da bi okrepili zadruge in z njihovo pomočjo izboljšali živinorejo in sadjarstvo. Na kmetijskem posestvu so dobili novega upravnika tov. Gjergjeka, ki se je. pokazal kot vesten strokovni delavec.
Ustanovljeno je novo gradbeno podjetje »Stavbar«. Vodi ga zidarski mojster Klement. Dobili smo tudi nova socialistična obrtna podjetja. Pri občinskem ljudskem odboru je sedem svetov. V njih je sedemdeset ljudi.
Pohvalno je zlasti to, da sodelujejo tudi žene, ki jih ni več sram. da imajo svoje pravice.
Občini bo v bodoče pomagalo sedem krajevnih odborov, v katerih bodo državljani lahko še bolj delovali pri upravljanju.
NA RODITELJSKEM SESTANKU SMO SE POMENILI
Letošnjega roditeljskega sestanka se je udeležilo lepo število roditeljev. Ravnatelj
tov. Beloglavec je v uvodnem nagovoru priporočal staršem, naj se bolj zanimajo za razvoj in učne uspehe svojih otrok. S prekomerno zaposlitvijo otrok pri delu je treba prenehati. Otrok mora imeti dovolj časa za učenje. Govora je bilo tudi o socialnem zavarovanju za otroke; na graški šoli skoraj ni otroka, ki ne bi bil zavarovan.
Oglasili so se tudi starši, potem pa jim je učiteljica tov. Zelkova predavala o družinski vzgoji in razvoju otroka od dojenčka do pubertetnika.
Letos pričakujejo, da se bo sodelovanje staršev s šolo še izboljšalo, kajti le tako bo mogoč večji napredek v šoli in pravilnejša vzgoja v družinah.
NA KRAJU ŠE ŠPORTNE ZANIMIVOSTI
Mladi ljudje pri Gradu so začeli tudi s športnim delovanjem; s svojim zaslužkom so si omislili žogo, tako da lahko sedaj igrajo nogomet, odbojko in košarko. Precej
preglavic pa jim dela neurejeno igrišče. Morda se bo le našel kdo, ki jim bo pomagal in jim iz Puconec pripeljal potreben les za igrišče.
 Šahisti so imeli brzoturnir za september. Zmagal je Rudolf Gjergjek, drugo mesto pa si je priboril Milan Horvat. Zdaj se šuhisti pripravljajo, da bodo sodelovali na brzoturnirju v Črnelavcih za soboški občinski praznik.	-n-
OD TEDNA
DO TEDNA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Sklep večine v OZN dokazuje, da je vprašanje kolonialnih in polkolonialnih držav že preraslo ozke meje nekdanjih kolonialnih držav in postaja iz dneva v dan vse večji problem mednarodne javnosti. To resnico bodo morali priznati tudi v Parizu.
Vendar sklep o tem. da se je treba v alžirskem vprašanju odkrito pomeniti pred najvišjim organom Združenih narodov, ne pomeni samo ozke odločitve, temveč tudi obsodbo nenormalnega stanja v tako imenovani francoski Severni Afriki. Znano je. da sedanji premier Faure še ni rešil maroškega problema tako, da bi osa delno zadovoljil domače prebivalstvo. Tako imenovana »dinastijska kriza« je doživela zelo zanimiv konec. Po daljših pogajanjih s predstavniki najrazličnejših struj v sami vladi in predstavniki dveh največjih maroških nacionalističnih strank mu je uspelo najti kompromisno rešitev. Namesto sultana naj bi deželo vodil petčlanski regentski svet, ki bi imenoval tudi maroško vlado. Ta naj bi izvedla sistem reform, ki jih je izdelal Faure s pomočjo svojih izvedencev. Vprašanje sultana - naslednika bi rešili pozneje.
Nacionalisti zahtevajo vrnitev bivšega sultana ben Jusefa. ki so ga francoske oblasti svoj čas protizakonito odstavile in ga poslale v konfinacijo na otok Madagaskar, francoski kolonisti in del Francozom naklonjenega prebivalstva pa želi, naj bi v Maroku vladal dosedanji profrancoski sultan ben Arafa. Po kompromisnem načrtu se je pregnanec na Madagaskarju odločil, da se ne bo več potegoval za prestol — in dobil od vlade dovoljenje, da se sme vrniti v Francijo, ben Arafa pa so slednjič prisilili, da se je odpovedal prestolu.
Toda vse kaže, da se je problem sedaj šele pričel. Predsednik Faure se lahko upravičeno boji razprave v francoski skupščini, ki je o njegovem maroškem načrtu dokaj deljenih naziranj. Pravijo, da bi ga neurje v skupščinskih vrstah lahko stalo tudi mandata in odprlo novo vladno krizo. K temu še prištejemo sklep Generalne skupščine o alžirskem vprašanju. Sicer je francoska diplomacija pričela streljati iz vseh kalibrov na one države Atlantskega pakta, ki so glasovale za alžirsko razpravo ali se glasovanja vzdržale, da bi na ta način svoj neuspeh prenesle na širši forum. (Baje namerava tudi zahtevati kazen za Grčijo, ker je podprla azijsko-afriške dežele v njihovi zahtevi glede Alžira). Toda ti manevri ne bodo preslepili onih francoskih parlamentarnih krogov, ki se s Faurovo vlado ne strinjajo.
Argentina je doživela v zadnjih treh tednih spet »revolucijo«, katere žrtev je postal dosedanji predsednik Peron. Nova vlada, sestavljena iz vrste upornih generalov in Peronovih političnih nasprotnikov, je že nastopila proti peronističnemu gibanju, na drugi strani pa obljublja najbolj demokratične pravice vsem ostalim strankam ter tudi doslej Peronu naklonjeni Generalni konfederaciji dela (delavskim sindikatom). Ker so novi režim priznale že mnoge vlade, kaže. da se bo tudi ustalil. Predsednik Peron je z dovoljenjem nove vlade odpotoval v glavno mesto Peruja, ki mu je dalo pravico zatočišča. Vprašanje zase pa je, kako dolgo bo v Argentini vladal mir.
Pismo učiteljice iz Vel. Polane
MAR NAJ BO ČLOVEK SAMO MRTVA ČRKA NA PAPIRJU?
Menda nihče ne more zanikati poslanstvu, ki ga opravljamo učitelji v Vel. Polani; zlasti pa ne tisti, ki so pod našim vodstvom peli, igrali, plesali, se izobraževali na tečaju itd. Pomugamo tudi množičnim organizacijam, težišče našega dela pa je v tem. da poučujemo mladino in pomagamo z nasveti tudi odraslim. Sicer pa: Polančani naše delo prav gotovo dobro poznajo. Poudariti hočem, samo, da je delo učitelja na podeželju zelo naporno in odgovorno. Toda: prišli smo med kmečke ljudi zato, da jih učimo in da jim pomagamo.
Pri vzgoji mladine si želimo najboljših uspehov, zato smo že pred začetkom šolskega leta sklicali roditeljske sestanke v Brezovici, Vel. Polani in Hotizi. Povsod je bil dober obisk. Pogovorili smo se o vzgoji otrok, povezavi šole z domom, šolskih potrebščinah in še marsičem. Starši so z učitelji izmenjali misli, nekateri spraševali, drugi pa spet prosili za nasvete. Prvi dan pouka je bil zelo slovesen. Potem pa so se široko odprla šolska vrata.
Zvonec, ki kliče na delo. ne utihne. Jaz pa moram vsak dan dvakrat iz Male v Veliko Polano.
Že 26. avgusta sem prišla na službeno mesto, da bi si lahko uredila stanovanje. Član krajevne pisarne v Vel. Polani mi je obljubil, da bodo v nekaj dneh izpraznili prostor, ki mi je bil določen. Verjela sem mu. Minilo je nekaj dni in ostala je samo obljuba. Po 18 dneh pouka še niso izpraznili sobe. Izgovarjajo se: ni moči dobiti šip. To vedo sedaj, ko stekla res ni mogoče dobiti, toda jaz sem bila tu že takrat, ko so ga v trgovinah še imeli. Čemu tarnanje: Zakaj ni nihče prej pomislil na to, da bom jaz spet žrtev? Sedaj moram hoditi dvakrat na dan iz Male v Vel. Polano, ker poučujem dopoldne in popoldne. Naj še povem, da sem mati 14 mesecev starega otroka, ki ga puščam varuhinji. Mar za mene ne velja zaščita, katere so po naših zakonih deležne vse matere, ki so v delovnem razmerju? Žal je še nisem bila deležna. Nasprotno, povsod naletim na gluha ušesa in moje besede so povsod le bob ob steno. Pravijo mi: »Počakajte še nekaj dni!« In to se vleče v nedogled.
Po dveh letih službovanja v Polani mi mendu že pripada stanovanje. Prvo leto, ko sem bila že poročena, sem se morala stiskati s kolegico v skupni sobi in kuhinji, drugo leto pa mi je bila določena za stanovanje stara bajta, ki že propada — soba brez kuhinje in kakšnekoli pritikline. Se pozimi sem čakala, da se bo bajta sesula na mene in otroka. V njej naj bi samo »začasno« prebivala. Po 14 dneh prebivanja v vlažnem in zatohlem stanaovanju sem se oglasila na občini. Tajnik mi je odgovoril, da mi ne more pomagati, ker gospodar, ki ima že dalj časa zaprto prazno hišo, noče sprejeti nikogar na stanovanje. Z otrokom pa nisem mogla na cesto, zato je »začasno« stanovanje postalo moje stalno zatočišče, kadar nisem bila v šoli. Ljudje, ki so hodili mimo, so se ozirali in govorili: »To ni stanovanje za učitelja.« Vendar je moralo biti in je še tudi sedaj, čeprav teče že tretje leto. En prostor za vse! Stanovanje brez stranišča in vode. Če se pelješ mimo, se ti zdi, da je bilo šele včeraj konec vojne Podrtija. Podira se gospodarski del poslopja. Hiša ima okna s križi. V vosi svetijo z elektriko, jaz pa moram še vedno prenašajti vonj petrolejke.
Stanovanjski problem je v Vel. Polani že dolgo časa zelo aktualen, zato je OLO M. Sobota investiral 300.000 za preureditev store dvorane v občinskem poslopju. Tu naj bi dobili stanovanja učitelji. Tudi meni so ga določili. Sobo imam pripravljeno za vselitev, toda prostor, v katerem naj bi imela kuhinjo, je še sedaj zaseden. Zanima me, kdaj se bo merodajnim činiteljem zdelo, da je dovolj nečloveškega ravnanja z materjo in otrokom, ki sta po zakonu zaščitena. Tako grobe napake ne bi smelo biti, Na mnogih kongresih sklepajo, kako je treba pomagati materi in jo zaščititi, zlasti če je v delovnem razmerju, toda v Vel. Polani ničesar ne ukrenjo v tem pogledu.
Pri nas je bil seminar SZDL. Prišel je tudi predsednik lendavske občine. Ko mu je tov. upravitelj povedal, kako je z mojim stanovanjem, je obljubil šipe za sobo, ki naj bi v bodoče služila za poroke, in za prostor, ki je bil meni dodeljen. Prepričana sem bila, da je zadeva pri kraju. Spel molk. Uporabila sem telefon. Obljuba je sledila obljubi. Ko pa je član krajevne pisarne vprašal, kaj je vendar z obljubljenim steklom, so mu odgovorili, da naj ne uporablja telefona za take zadeve. Potem sem poslala dopis na lendavsko občino. Toda kolega, ki sta se potegovala zâme, sta bila tam nevljudno sprejeta. Po mojem mišljenju ni bil to najboljši odgovor na vprašanje, ki sem ga bila izrazila v dopisu. Po tem neuspehu sem pričakovala, da se bo oglasil kdo s Tajništva za prosveto in kulturo ter se prepričal, kako so izkoristili investirano vsoto. Nič! Spet čakanje ... Ti pa delaj, saj pouk že traja! Že zjutraj prihajam utrujena v razred, kaj šele popoldne, da ne govorim o naporu, ki ga moram prenašati zaradi malomarnosti posameznikov. Zdi pa se mi, da je čaša mojega potrpljenja polna, zato apeliram na odgovorne činitelje, da končno že rešijo to vprašanje. Sem skromna, ne želim si soban, sprejemnic itd., marveč samo za človeka spodobno stanovanje, do katerega imam vso pravico kot poročena mati.	H. J.
Pri »Krucih« se jim je zataknilo
V Stavešincih imajo že dolgo časa svoje prosvetno društvo. Pod njegovim okriljem so pripravili že več iger. Največji uspeh so imeli z zadnjo igro »Spomenik pri Hrastovcu«. Z njo so gostovali v bližnjih krajih, pa tudi v Gor. Radgoni, kjer so jih zelo pohvalili.
Spomladi so z veseljem začeli študirati igro »Kruci«. Začeli so z velikim poletom in so že govorili o premieri. Naenkrat pa je vse zaspalo. Na vaje so hodili zelo neredno. Včasih jih je manjkala kor polovica. Dobro voljo pa so skalili tudi prepiri, tako da so posamezniki odstopili. Tega pa ne bi smelo biti v društvu, ki širi med kmečkimi ljudmi prosveto in izobrazbo.
Razen tega pa ne vem, zakaj so se ravno odločili za »Kruce«. To delo je bilo pred vojno že večkrat uprizorjeno in je domala vsakemu znano. Bolje bi bilo, če bi se lotili kake novejše, ljudstvu manj znane igre.	K.
V TEDNU OTROKA
V radgonski občini se zavzemajo za naraščaj
Pri radgonski občini je bil ustanovljen tudi svet za varstvo matere in otroka. Na prvi seji je razpravljal o vlogi Sveta v komunalni skupnosti, njegovih nalogah in pristojnosti. Sprejel je tudi več sklepov; popisali bodo vse pastirčke in druge sirote, posebno onstran Mure. pregledali domove siromašnejših otrok, ustanovili stalni sklad za otroke itd.
Člani sveta so se na seji seznanili tudi s statutom občinskega ljudskega odbora in z zakoni, ki narekujejo skrb za družino, za mater in zdrav razvoj otroka. Svet ima pod varstvom 56 otrok, za katere bo treba skrbeti, dokler se ne bodo postavili na lastne noge. Svet za varstvo otroka ima pri tem važno vlogo, čeprav se nekatera podjetja, ustanove in posamezniki tega še ne zavedajo. Nadalje so razpravljali o sirotah, ki prihajajo čez Muro in o tem, kje zaposliti sirote, ki dokončajo šolsko obveznost. Kam z otroki, ki za šolo niso dovolj na-
darjeni? Za taka dekleta priporočajo šolo za gospodinjske pomočnice v Mariboru.
V posvetovalnicah bodo seznanili nezakonske matere z zakonom, ki jim daje pravico do takojšnjega prejemanja doklad, ne glede na to, ali so bile zaposlene 11 mesecev pred porodom ali pa ne. Rejnika za otroka določa svet. Oskrbnina znaša 4 do 5 tisoč din. Pri svetu bodo imeli stalni sklad za varstvo in za-
ščito otrok. V ta sklad naj bi vse leto vlagali denar. Zanj naj bi prispevala razna večja podjetja in ustanove, pa tudi obrtniki in posamezni državljani. Denar pa bodo uporabili za varstvo matere in otroka. Svet je tudi predlagal, naj bi v korist sklada predpisali za alkoholne pijače 2 din trošarine po litru. Člani naj bodo stalno povezani z Društvom prijateljev mladine.
IK-
Svečana akademija
UVOD V PROSLAVO TEDNA MATERE IN OTROKA V MURSKI SOBOTI
Teden matere in otroka so v Soboti pričeli s slavnostno akademijo, ki jo je 3. oktobra pripravilo Društvo prijateljev mladine.
O mednarodnem pomenu Dneva otroka in ašega Tedna je govoril zvezni ljudski poslanec Vanek Šiftar. V svojem govoru je zlasti naglasil skrb za otroka in z zgovornimi številkami osvetlil napore naše oblasti, ki jih posveča otrokom in materam. Dotaknil se je splošne more in vzgoje otrok v nekaterih naših družinah in opozoril na vedno večji problem pijančevanja. Na koncu je tov. Šiftar pozval vse k še večji skrbi za otroka, ki naj bo naša stalna in najodgovornejša naloga.
Sledil je nekoliko na hitro pripravljen Kulturni spored, na katerem so nastopili s pevskimi, recitacijskimi, harmonikaškimi in tamburaškimi točkami predšolski in osnovnošolski otroci ter dijaki in dijakinje gimnazije in Ekonomske srednje šole.
Tako pa v Križevcih pri Ljutomeru
Društvo prijateljev mladine se iz leta v leto vedno bolj uveljavlja. Glavna skrb odbora je, da skrbi predvsem za šolsko mladino. Ta skrb se kaže pri nas predvsem v skrbi za siromašne otroke, za priseljenčke, ki jih je letos posebno dosti. Ti namreč prihajajo večinoma iz Medžimurja in se tukaj zaposlijo kot pastirčki in hlapčki. To je vsekakor velik socialen problem, ki zasluži polno pozornost. Imamo različne probleme, zlasti pedagoške in vzgojne, katerim bo tudi treba pazljivo prisluhniti in se jih z vsemi silami lotiti. V letošnjem Tednu otroka imamo dokaj obširen program. V nedeljo je bil roditeljski sestanek, na katerem smo obravnavali predvsem zgornja vprašanja. Tokrat je bil ta pogovor s starši zelo potreben. Spričo vedno več takih vzgojnih in pedagoških problemov, so starši obljubili, da bodo tudi letos sodelovali z učiteljstvom pri vzgajanju. Problemi, kakor so: prihajanje in odhajanje v šolo, obnašanje otrok med potjo domov, poztdravljanje na cesti, skrb ne samo za svojega otroka, ampak tudi za sosedovega, šibki otroci, zlasti oni iz zanemarjenih družin. Take primere, so starši v polni meri razumeli in edino oni lahko uspešno pomagajo pri vzgojnem delu.
Naslednja taka prireditev je bila uprizoritev otroške igre »Palčki«, ki smo jo predvajali dvakrat in sicer za okoliške šole in za domače otroke. Predstava je dobro uspela. Cisti dobiček je namenjen za pogostitev otrok. Igro bodo v nedeljo še ponovili za odrasle. V tem tednu bomo priredili enodnevni pionirski izlet na bližnje državno posestvo pri Kapeli. Na izlet bosta šli obe šoli: gimnazija in osnovna šola. Tam bomo kupili vsem otrokom grozdje,
da se ga bo lahko vsak do sitega najedel. To bi naj tudi bil glavni del programa tega tedna. S tem pa še ni vse pri kraju. Pri nas so mislili tudi na tiste otroke, ki so bili letos najbolj prizadeti zaradi toče. Za te otroke so pionirji naše šole nabrali preko 4000 din, 50 kg bele moke in okrog 80 kg sadja. To je sicer skromen prispevek za naš kraj, vendar je pri tem omeniti, da je tukaj važnejši vjzgojni moment, kakor pa samo zbiranje. Iz vsega vidimo, da se DPM vedno bolj uveljavlja in da s svojim vzglednim dejanjem res služi svojemu namenu. Mi, prosvetni delavci, nedvomno želimo še obilo uspehov tej organizaciji. Šolsko leto je še dolgo, problemov je veliko, samo dobre volje je treba in vztrajnosti.	(ub)
V Radencih so pogostili otroke
Za izvedbo organizacije Tedna otroka sta se v Radencih zavzela Društvo prijateljev mladine in Socialistična zveza. V tem tednu so posvetili posebno pozornost tistim otrokom, ki živijo v zanemarjenih stanovanjih, dalje tistim, katerih starši so vdani alkoholizmu. Na mednarodni Dan otroka, to je 3. oktobra, so priredili s šolskimi otroci izlet v jesensko naravo. Pozneje pa so jim pripravili v šoli malo presenečenje s tem, da so jih primerno pogostili. V ne-
deljo je bil v šoli roditeljski sestanek, ki so se ga udeležili starši v lepem številu. Na sestanku niso bile samo matere, ampak tudi očetje, kar je sicer redek primer. Ta dan je bil tudi občni zbor Društva prijateljev mladine. Organizirana bo posebna kino-predstavo za otroke. V tednu otroka je začela obratovati tudi šolska kuhinja. Pri občinskem ljudskem odboru pa je bil osnovan sklad za zaščito in varstvo otrok.	IK
Pesnica Kristina Šulerjeva na Stari gori
ki je navzoče zelo ganila in jim priklicala solze v oči. Končala je:
»Vi, ki zrete za mano še v reber, v čaše nalijte najslajšega vina, meni zapojte zdravico domačo, lepi so dnevi, vredni spomina . . .
Zdaj, ko se pesnica poslavlja od naše Prlekije, katero ljubi kot svoj rojstni kraj. ji želimo še obilo srečnih in lepih let na njeni življenjski poti. Pa kmalu naj nas spet obišče!	-ŠK-
CANKOVA
Občinski odbor RK v Cankovi bo organiziral v Tednu otroka vzgojna predavanja v Rogaševcih in Cankovi. Predaval bo zdravnik, ki je prišel pred kratkim v Cankovo.
Srce na desni strani
V M. Središču živi 5-letni Vlado Trbovič, ki ima srce na desni strani Je sin kapetana JLA in je bil rojen v Zagrebu. Starši so to slučajno odkrili, ko je bil star 9 mesecev, pozneje pa tudi zdravniki. Še več! Poznejši specialni zdravniški pregledi so pokazali, da ima mladi Vlado na desni strani tudi nekatere druge organe, ki so pri normalnem človeku na levi strani.
Kljub temu pa je otrok zdrav in pravilno razvit.	-lec
Pomurski vestnik, 6. oktobra
3
Sodnik odgovarja . . .
Druga plat zvona o zmagi in porazu soboških pionirjev
Precej prahu so dvignili okrog nogometne tekme za prvenstvo Slovenije, katero so igrali soboški pionirji; krivda za poraz pa ni bila pripisana tistim, ki so to res zaslužili. Zato se čutim dolžnega, da pojasnim nekatere stvari naši športni javnosti.
Pred pričetkom zaključnega tekmovanja za pionirsko prvenstvo LRS je vodstvo N K »Sobota« dobilo pismeno sporočilo o tem tekmovanju. Sporočeno jim je bilo, da je treba tekmo igrati dvakrat po 25 minut, v regularnem času pa, če bi bil rezultat neodločen.
Kaj pa se je zgodilo tisto nedeljo, ko je bila odigrana prva tekma? Vodstvo kluba je imelo v rokah točne propozicije in je poslalo na igrišče svojega zastopnika tov. Klekla, ki pa ni bil o ničemer poučen, niti ni vedel za svoje dolžnosti. Pred tekmo sem se posvetoval z nekaterimi društvenimi odborniki, vendar ni nobeden izmed njimi znal kaj konkretnega povedati o tem, kako naj poteka tekma, tisti pa, ki je imel pismene propozicije v rokah, je ostal doma in rajši poslušal radio, kajti druge nogometne tekme so ga bolj zanimale kot srečanje domačih pionirjev za prvenstvo Slovenije. Če bi te propozicije bile takrat v rokah tov. Klekla, bi soboški pionirji zagotovo zmagali in šli igrat tudi v Ljubljano, ali z drugimi besedami: ne bi ostali doma, sicer ne po krivdi sodnika, marveč društvenega vodstva.
V časopisnem poročilu je v drugem odstavku dobesedno navedeno: »Reči je treba, da se je to zgodilo po krivdi sodnika, ki bi moral že pri prvem srečanju uveljavili pravilno odločitev.«
Vsekakor točno! Temu niti najmanj ne oporekam Stvar je pa vendarle malo dru-
gačna. Pravila o igranju nogometnih tekem (pionirskih) določajo, da mora tekma trajati dvakrat po 20 minut. Tega sem se kot sodnik tudi držal, kajti nisem vedel za spremembo propozicij za zaključek tega tekmovanja, saj me o tem ni obvestila niti NZS, ne vodstvo NK »Sobota«. Zato mi ne more nihče očitati, češ da sem jaz kriv, če so morali soboški mladinci znova igrati tekmo.
Par dni po končani tekmi so se dogodki naglo razvijali. V sredo zjutraj so z NZS po telefonu klicali tov. Kukonjo (poverjenik soboških sodnikov) in mu naročili, naj kot sodnik ponovno poročam o poteku tekme, o času igranja in vseh okoliščinah, ki so vplivale na to, da je vodstvo NK »Svoboda« iz Celja vložilo protest. Pripominjam, da niti tov. Kukanja ni vedel, da bi morali pionirji igrati dvakrat po 25 minut, saj ga ni nihče obvestil o tej spremembi. Po dolgem posvetovanju z odborniki društva smo naposled le ugotovili, da je tov. Henrik Hakl dobil od NZS točne propozicije za nogometno tekmo, vendar pa o tem ni prav nikogar obvestil. Kdo je potemtakem odgovoren za to, da ni obveljala prva tekma — sodnik ali pa tisti, ki je imel v rokah propozicije?
Vsak objektivni gledalec pa mi bo tudi pritrdil, če porečem, da so bili pionirji »Svobode« na obeh tekmah boljši, vsaj za en razred, in da soboški pionirji zategadelj niso bili kar dvakrat oškodovani za uspeh.
Obe tekmi sem vodil tako, kakor mi je narekovala sodniška vest. Če je pri drugi tekmi bil razveljavljen »povsem« regularni gal, oe morem zanj prevzeti vse krivde. Pravila določajo, da je na nogometni tekmi mejni sodnik prav tako pristojen kot glavni, kajti če bi glavni sodnik na polju vse videl, potem bi bil stranski odveč. Prave sodbo o golu ne morem dati, ker sem bil v tistem trenutku bolj zadaj, mislim pa, da je mejni sodnik, ki je bil takrat v liniji, bolj točno videl ves potek. Zato sem tudi prepričun, da je bila pravilna njegova odločitev.
Za konec pa še nekaj. V obeh člankih potvarja pisec resnična dejstva in navaja stvari, ki so popolnoma izmišljene. Če si je upal nekoga javno kritizirati, potem bi moral biti tudi toliko smel, da bi se pošteno podpisal pod člankom, kajti le tako bi naša športna javnost bila prav obveščena. s kom ima opravka.
Stefan Dervarič
IZ NAŠIH KRAJEV
TRIMLINI
V	naši vasi se je pred nekaj dnevi končal gospodinjski tečaj. Vodila ga je učiteljica Šarika Rona iz Lendave, obiskovale pa so ga dekleta in mlajše žene.
Organizacija SZDL se je znova prebudila. Na prvem sestanku se je zbralo precej članov. Proučili so sklepe, sprejete na konferenci SZDL za okraj M. Sobosta. Znova so organizirali tudi mladino, o kateri že več kot dve leti ni bilo ničesar slišati. Mladinska organizacija šteje sedaj 22 članov.	-lec
Videm ob Ščavnici. — Pred nekaj meseci smo brali v časopisih, da bodo zgradili novo cesto od Vidma do železniške p'ostaje v Hrastju-Moti. Ta cesta je vsekakor zelo potrebna, kajti tako bo naš kraj po najkrajši poti povezan z železnico. Veseli nas. da ne bo ostalo samo pri besedah. V Dragotincih so namreč že pričeli z delom, ki naglo napreduje.
F.
Rankovci. — Naši kmetje že pridno sejejo. Trudijo se, da bi kar največ pridelali, zato že tudi mnogi uporabljajo umetna gnojila. Oziminam najčešče gnojijo z nitrofoskalom.
Tišina. — Pred kratkim je bila pri nas razpuščena postaja Ljudske milice. Njeni člani so bili premeščeni v Radence in M. Soboto. Bili so med ljudmi zelo priljubljeni, zato jim želimo kar največ uspehov na novem službenem mestu.
Vanča ves. — Pri nas je bila revizija katastra. Zdaj je točno ugotovljeno, katere kulture goji in kakšno zemljo ima posamezni kmetovalec. Posestniki so zadovoljni z rezultati revizije.
2e nekaj mesecev težko pričakujemo, da bodo začeli graditi železobetonsko brv čez potok »Dobel«. Gramoz smo že pripravili, denarna sredstva pa je dala bivša tišinska občina. Sedanja brv je v zelo slabem stanju. Po njej je nevarno hoditi. Zato ne bo krivda staršev, če njihovi otroci sedaj v deževni jeseni ne bodo mogli redno hoditi v šolo. Brv bo treba takoj zgraditi, dokler je lepo vreme. Odgovorni naj bi se zganili in pričeli z delom.
Leto dni je že poteklo, od kar nam je zasvetila električna luč. Elektrifikacijski odbor pa še vedno ni napravil obračuna s kmetovalci. Čas je že, da bo ta zadeva naposled le urejena.	J. G.
ŠE ENKRAT: CVETJE V JESENI
V	zadnji številki našega lista smo
poročali, da se je v vrtu kmetovalca Franca Celeca v Vanči vesi razcvetela jablana. Isto se je zgodilo tudi pri ostalih kmetovalcih v vasi. Jablane in slive so oblekle pomladno obleko. Ljudje se čudijo temu pojavu. Res čudno: v enem letu kar dve pomladi!	G
V Hrastniku jim je okroglo usnje bilo pokorno
»Sobota« - »Bratstvo« (Hrastnik) 6:1
Na zadnji nogometni tekmi zn prvenstvo, ki se je zadnjo nedeljo končala v Hrastniku s tamkajšnjim »Bratstvom« z zasluženo zmago predstavnikov pomurske metropole (6:1), so za Soboto nastopili: Cak, Dujakovič, Kodela, Zelko, Babič, Kološa, Matjašec, Sečko II, Maučec, Šakal in Sečko I.
Takoj po začetnem udarcu so začeli Sobočani močno pritiskati proti nasprotnikovi mreži. Vrstil se je napad za napadom. Že v četrti minuti je Maučec spretno preigral vratarja in prinesel svojemu moštvu vodstvo.
Napadi gostov so trajali dalje. Domačini bi bili z nenadnim protinapadom skoraj izenačili. Cak je moral dvakrat posredovati, da je preprečil zadetek.
Po nekaj lepih napadih je Maučec v 15. minuti z ostrim strelom v levi zgornji kot povečal rezultat 2:0. Tudi po tem golu so Sobočani napadali. V 20. minuti je Matjašec dosegel regularen gol, ki ga je glavni sodnik Pucihar naprej priznal, potem pa razveljavil na posredovanje stranskega sodnika.
Moštvo Sobote je ves čas igralo zelo požrtvovalno in borbeno, pa tudi v tehničnem pogledu je zdaleč prekosilo domačine. Zato je rezultat 6:1 povsem zaslužen.
Sodnik Puciher iz Maribora je sodil zelo dobro.
Po tej prepričljivi zmagi je Sobota na četrtem mestu na tekmovalni lestvici — pred vsemi slovenskimi zastopniki, ki tekmujejo za prvenstvo v varnždinsko-mariborski podzvezi.
V nedeljo bodo imeli Sobočani v gosteh trboveljskega »Rudarja«. Proti njemu se bodo morali zelo potruditi, če bodo hoteli prikazati reprizo srečanja v Hrastniku.
TABELA PRVENSTVA PO IV. KOLU
1.	Tekstilac (Var.)	4	4	0	0	29:4	8
2.	Sloboda (Varaždin)	4	4	0	0	12:4	8
3.	Tekstilac (Oroslavlje)	4	3	0	1	13:5	6
4.	SOBOTA	4	2	1	1	19:12	5
5.	Rudar (Trbovlje)	4	2	1	1	7:7	5
6.	Zagorac (Krapina)	4	2	1	1	9:10	5
7.	Kladivar (Celje)	4	2	0	2	9:15	4
8.	Maribor	4	1	1	2	6:5	3
9.	Jedinstvo (Čakovec)	4	1	0	3	4:7	2
10.	Mladost (Zabok)	4	1	0	4	7:19	2
11.	Bratstvo (Hrastnik)	4	0	0	4	8:25	0
12.	Nafta (Lendava)	4	0	0	0	3:13	0
To je slabo vplivalo na gostujoče igralce. Po tem nepriznanem golu so začeli domačini ostro napadati, predvsem po levem krilu. Obramba Sobote je uspešno odbijala njihove napade. Pri tem se je najbolj izkazal Zelko. Pred odmorom je po posrečenem protinapadu Sečko II povečal rezultat 3:0.
Po odmoru so gostje popolnoma zmešali račune domačinov. V vrsti njihovih napadov sta bila uspešna Maučec v tO. in 14 minuti in Sekal v 28. minuti. Po vodstvu 6:0 so Sobočani malo popustili, predvsem zaradi tega, ker je nasprotnik igral zelo ostro in grobo. Sodnik je hotel to preprečiti, vendar sta bila kljub temu poškodovana Maučec in Sečko I. V 35. minuti so po uspešno izvedenem kotu domačini zabeležili častni gol. V drugem polčasu se je posebno izkazala krilska vrsta in desna stran napada Sobočanov.
V Beltincih neodločeno
NK BELTINCI - ŠTRIGOVA 3:3 (3:2)
Okrog 150 gledalcev je predzadnjo nedeljo z velikim zanimanjem spremljalo napeto tekmo med enajstorico domačega kluba in nogometnim moštvom iz Štrigove (LRH).
Kljub polovični zmagi smo z rezultatom zadovoljni, saj so v naših vrstah stopali večinoma mlajši igralci. Njihovi starejši vrstniki so tekmo v Strigovi izgubili. Najboljši igralec med domačini je bil Gjerek, vendar pa je treba pohvaliti tudi ostale. Gole so dali: Puklavec ml., Tivadar in Horvat.	S. H.
Lendavski šahisti in kegljači v Čakovcu
Zadnjo nedeljo so lendavski šah isti bili gostje Čakovčanov. Zbližanje šahistov iz dveh sosednjih republik zelo lepo napreduje. Prvi dvoboj avgusta v Lendavi se je končal z remijem 5:5. V povratnem srečanju v Čakovcu pa so slavili zmago domačini s 5:3, kar pomeni za lendavske šahiste, ki so to pot nastopili z oslabljenim moštvom, vendarle uspeh.
V revanžu so se srečali v Čakovcu tudi lendavski kegljači, ki so bili pred nedavnim poraženi na domačem igrišču. Lendavski kegljači so nastopili kar proti dvema moštvoma: »Jedinstvu« in »Tekstilcu«. Zmagali so domačini, ki so bili za 136 kegljev boljši od gostov. Pri Lendavčanih so se odlikovali le poedinci, kar pa ni zadostovalo v borbi proti rutiniranim vrstnikom iz Čakovca.	-ce
Odbojka v Mostju
Odbojka je pri nas že več let zelo priljubljena igra pri mladih vaščanih. Imamo pa velike težave, kajti starejši igralci nas vsako leto zapustijo in gredo za zaslužkom.
Letos smo odigrali že več tekem z našimi graničarji iz genterovske in žitkovske karavle. Oni so naši dobri in stari prijatelji. Zadnje srečanje z njimi — bilo je predzadnjo nedeljo — smo izgubili: 2:3. Med našimi igralci moramo najbolj pohvaliti Frančeka Korena, ki zna kljub sedemnajstim letom zelo dobro igrati.	S. M.
GOMILA V PRLEKIJI
Čeprav se iz turistične Gomile bolj redko oglašamo v našem listu, pa to ne pomeni, da nimamo novic. Sedaj smo na meji treh občin: Vidma, Ormoža in Juršinec. Izletniki so vse leto pridno obiskovali razgledni stolp na našem vrhu. Največ je prišlo Mariborčanov.
Naši ukaželjni in pridni ljudje pa imajo poleg uspehov tudi precej težav. Elektrifikacijski odbor je krepko prijel za delo. V nekaj mesecih smo zgradili transformatorsko postajo in daljnovod. Okraji so dali bolj skromno podporo, zato pa so morali več primakniti mali posestniki in kočarji, ki prevladujejo v našem okolišu Siromašnejšim želimo olajšati plačilno breme, zato smo preteklo nedeljo priredili veliko tombolo. Čisti dobiček bomo odrinili za elektriko in tako zmanjšali njihove prispevke. Na tomboli je bilo precej ljudi, katerim smo postregli z dobrotami, seveda tudi z domačimi gibanicami.	F. II.
Kmetovalci pozor!
Prodajamo večje število 2—4 mesecev starih plemenskih merjaščkov in svinjk, razen tega iste starosti prašiče za pitanje. O kvaliteti se prepričajte!
KMETIJSkO GOSPODARSTVO RAKIČAN p, Murska Sobota
Okrajna gasilska zveza obvešča:
GASILSKI KOLEDAR 1956. Kakor vsako letos, tako bo Gasilska zveza LRS tudi letos izdala gasilski koledarček z zelo pestro vsebino in po isti ceni kot lani. Da bi lahko pravočasno naročili potrebno število koledarčkov pri uredništvu »Gas. vestnika«, prosimo vse Občinske gasilske zveze, da takoj zberejo naročila in nam jih pošljejo najpozneje do 12. t. m.
SEKTORSKE VAJE. V nedeljo, 9. okt. t. l. ob 13. uri bodo sektorske vaje v Kobilju za sektor Dobrovnik. Naslednjo nedeljo, t. j. 16. okt. t. l. pa bodo vaje v Lipovcih s pričetkom ob 13. uri za sektor Beltinci.
PRIREDITVE. Prostovoljno gasilsko društvo v Vučji Gomili bo prevzelo v nedeljo, 9. t. m. ob 9. uri novo motorko.
Iz pisarne OGZ
ČESTITKA
Na Agronomski gozdarski fakulteti v Ljubljani je 29. septembra diplomiral za inženirja agronomije tov. Jože Korošec. Iskreno čestitajo — prijatelji.
NAJDENO KOLO
29. septembra je bilo v Dolencih najdeno moško kolo brez znamke in številke, črne barve, krmilo kromirano, opremljeno z zvoncem in zavoro, sedež domala nov, rjave barve, novi pedali znamke »Rog«, nova veriga s ščitnikom, novi plašči. Kaže, da je bilo kolo pred kratkim prepleskano.
Kolo je v skladišču Tajništva za notranje zadeve M. Sobota. Morebitni lastnik naj se javi v sobi št. 12-II.
GOSTILNIŠKO OPREMO
prodamo. Kupci državnega in zadružnega sektorja naj se zglase od 1. do 15. oktobra 1955, zasebniki pa od 15. do 25. oktobra 1955 v pisarni hotela »Jeruzalem« v Ljutomeru.
Sprejmemo
TRGOVSKEGA POMOČNIKA
mešane stroke, vestnega in poštenega. Pismene ponudbe poslati na naslov: Trgovski dom »Zarja«. Ljutomer.
V	Rankovcih je tudi gorelo
V	petek, 23. septembra opoldne je do tal zgorelo še eno gospodarsko poslopje in sicer v Rankovcih, last kmeta Franca Kuharja. Tudi to poslopje je še bilo skoraj novo, zgrajeno pred nekaj leti. Ogenj je nastal v šupi za slamo in sta ga verjetno zanetila Kuharjeva 3 in polletna otroka — dvojčka. Kakšne pol ure pred pričetkom ognja sta bila nekaj časa sama doma in sta se najbrž igrala z vžigalicami. Škoda znaša okrog 1,200.000 dinarjev. Zavarovalnina bo krila le majhen del škode. Domači in sosedni gasilci so preprečili, da se ni požar razširil na druge stavbe.
Pozdravi naših fantov iz JLA
V našem domačem listu, ki je za nas vojake — Pomurce posebno zanimiv, smo brali o trgatvi, na katero se zdaj z radostjo pripravljajo naši starši, prijatelji in prijateljice. Saj se bodo menda ob trgatvi spomnili tudi nas, ki smo že dve jeseni od doma. Posebno mi, poljedelci, jim želimo obilo uspeha in pridelka.
Pozdravljamo tovariše v uredništvu, ki se trudijo, da bi nam posredovali kar največ novic iz domačih krajev, kakor tudi naše starše, sorodnike in prijatelje. Vojaki V. P. 5887/15, Kumanovo, Makedonija: Štefan Terčnk, Turnišče; Jože Gruškovnjak, Gančani; Bela Gomboc, Motovilci; Jeni Kulčar, Dobrovnik; Anton Hajdič, Vidonci; Ludvik Gumilar, Rodovci; Franc Ozvatič, Vanča ves; Štefan Serec, Črnci; Jože Celec, Kuzma; Franc Časar, Stanjevci.
Tedenski koledar
Nedelja, 9. oktobra — Janez Ponedeljek, 10. oktobra — Samo Torek, 11. oktobra — Milan Sreda, 12. oktobra — Maks Četrtek, 13. oktobra — Edvard Petek, 14. oktobra — Nedeljko Sobota, 15. oktobra — Terezija
Gibanje sonca: 11. oktobra vzide ob 6.12 in zaide ob 17.25 uri. Dolžina dneva: tl ur in 13 minut.
Lunine spremembe: 15. oktobra ob 20. uri in 32 minut mlaj.
KINO
BELTINCI — 8. in 9. oktobra nemško-jugoslovanski film »Poslednji most« — 15. in 16. oktobra francoski film »Državni sovražnik št. 1«.
MURSKA SOBOTA — 8. in 7. oktobra francoski film »Taras Buljba« — 8. in 9. oktobra angleški barvni film »Melba« — 11. in 12. oktobra angleški film »Berlinska zgodba«.
GRAD — 9. oktobra angleški film »Pot k uspehu« —	16. oktobra avstrijski film
»Eroica«.
ČEPINCI — 9. oktobra jugoslovanski film »Občinsko dete« — 16. oktobra ameriški film »Glas v viharju«.
VELIKA POLANA — 9. oktobra nemški film »Niki« — 16. oktobra angleški film »Rumeni metulj«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU — 8. in 9. oktobra ameriški film »Pohlepneži« — 12. in 13. oktobra francoski film »V Pariz«. RADGONA — 8. in 9. oktobra angleški film Maggie«. — 12. in 13. oktobra angleški film »Šolanje Toam Brovna«. RADENCI — 8. in 9. oktobra angleški barvni film »Važno je imenovati se Ernest« — 13. oktobra angleški film »Kapitanov raj«.
SEJMI
Beltinci v sredo, 12. oktobra svinjski sejem; Bogojina v torek, 11. oktobra živinski sejem; Črenšovci v ponedeljek, 10. oktobra živinski sejem; Dobrovnik v ponedeljek, 10. oktobra svinjski sejem; Gor. Petrovci v ponedeljek, 10. oktobra živinski sejem; Gor. Slaveči v torek, 11. oktobra živinski sejem; Lendava v torek, 11. oktobra živinski sejem; Puconci v sredo, 12. oktobra živinski sejem; Turnišče v četrtek, 13. oktobra svinjski sejem; Ljutomer v soboto. 8. oktobra splošni sejem.
MALI OGLASI
POSESTVO, 3 ha zemlje, hiša in novo gospodarsko poslopje — prodam. — Štefan Recek, Rogaševci 67.
POSTELJO, nočno omarico in omaro prodam poceni. — Poizvedbe: M. Sobota, Ivanocijeva ul. 5.
OSEBNI AVTO, DKW F. 8, v zelo dobrem stanju, ugodno prodam. — Lanislav Preis, dentist, M. Sobota.
Upravni odbor
PROIZVODNJE KREMENČEVEGA PESKA
Puconci — Prekmurje
razpisuje službeno mesto
RAČUNOVODJE
Pogoj: večletno samostojno delo v računovodstvu.
Takojšen nastop službe. Plača po tarifnem pravilniku.
Pismene ponudbe je poslati gornjemu naslovu do 10. oktobra 1955.
Pomurski vestnik — Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti --Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: M. Sobota, Trubarjev drevored 3/II. — Telefon l-38 Uprava in oglasni oddelek: Morska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Tel. 53 Naročnina: četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki 641-T-608 v M. Soboti — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti
JAVNA DRAŽBA
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan razpisuje skladno z odločbo OLO M. Sobota z dne 8. VII. t. l. št. 11-61-2138/55
na dan 9. oktobra 1955 ob 9. uri
na delovišču Jezero in Pristava — Rakičan javno dražbo rabljenega gradbenega materiala (22 m3 stavbnega lesa) ter raznih rabljenih kmetijskih strojev.
Ponudniki si lahko ogledajo material na sam dan dražbe — pol ure pred pričetkom dražbe.
Izkupiček je treba položiti v gotovini — s čekom in to eno polovico takoj po dražbi, ostanek pa v osmih dneh v blagajni podjetja ali z virmanom po Narodni banki.
KMETIJSKO GOSPODARSTVO   RAKIČAN
V soboto, 8. oktobra ob 20. uri
DOM TVD »PARTIZAN« MURSKA SOBOTA
TRGATEV GROZDJA
VLJUDNO VABLJENI
ZDRUŽENA Z BOGATIM SREČOLOVOM
Pomurski vestnik, 6. oktobra
4
OD TEDNA
DO TEDNA
Glavna razprava pred Generalno skupščino Združenih narodov je letos šla skorajda neopazno mimo svetovne javnosti; z ničemer je ni mogla »zagreti«. Pri tem seveda ne mislimo na razvnete glasove voditeljev nekaterih delegacij prejšnja leta. ko so blokovska trenja gospodarila v dobršnem delu sveta in ko je vojna nevarnost grozila ob vsakem večjem propagandnem sunku na tej ali oni strani »železne zavese«.
Tak položaj je odpravila Ženeva. Sestanek »velike četvorice« — predsednikov vlad ZDA, SZ, Velike Britanije in Francije — je dokazal, da je lahko z obojestranskim popuščanjem doseči zelo mnogo za mednarodni mir in varnost. V tem duhu je spregovorila tudi večina na zasedanju najvišjega mednarodnega telesa.
Značilno pri tem je, da se posamezni odbori Skupščine ne nameravajo lotiti poglavitnih mednarodnih problemov letošnjega dnevnega reda vse dotlej, dokler ne bodo otipali najnovejšega pulza v odnosih Moskva na eni ter Washington-London-Pariz na drugi strani. Priložnosti za to bo v kratkem več kot dovolj. Konec tega meseca se namreč po sklepu »štirih velikih« sestanejo zunanji ministri teh držav, da poiščejo dejansko rešitev za nekatera evropska vprašanja (vseevropska varnost, nemška združitev) in za enega najpomembnejših mednarodnih problemov — razorožitev. Od druge izdaje ženevskih razgovorov je v veliki meri odvisno tudi razpoloženje v krogih Združenih narodov. Če bodo zunanji ministri našli skupen jezik vsaj v nekaterih vprašanjih, je tudi verjetneje, da bodo skušali zbližati različne nazore v zadevah, s katerimi se ukvarja najvišji mednarodni forum v New Yorku.
Trenja v francoski skupščini zaradi resnega položaja v Severni Afriki so nekam spodrinila zanimanje svetovne javnosti za ostala vprašanja. Francoska vlada je pripravila presenečenje s tem, da je zapustila Generalno skupščino, ko je le-ta uvrstila v dnevni red zasedanja tudi vprašanje Alžira. To naj bi bilo znamenje, da Francija ne namerava nikomur dopustiti vmešavanje v »njene notranje zadeve«. Taka dozdevna odločnost Faurove vlade je tudi več ali manj razumljiva. Še vedno se mu ni posrečilo doseči sporazuma glede bodočnosti Maroka tako, kot si je zamišljal. Kakor kaže razprava o Severni Afriki v francoski skupščini, je sicer prebolel naval desničarskih krogov, ki nasprotujejo vsakršnim poštenim reformam v Maroku in Tunisu, vendar s tem ni odpravil nevarnosti, da zabrede v resno vladno krizo. Nekam majava je postala dosedanja vladna koalicija strank, ki se nagiblje proti desnici. Če ne bi bilo pri glasovanju podpore socialistov, ki so mu vsilili svojo resolucijo o potrebi imenovanja kronskega sveta v Maroku in reprezentativne vlade, ter komunistov, bi mu bržkone trda predla.
Skupščina je torej potrdila sporazum med Faurom in maroškimi nacionalisti v Aix-les-Bainsu. ki se zavzema za rešitev maroškega vprašanja v tem smislu. Toda kdo bo ob sedanjem položaju v Maroku te reforme lahko izvedel? Na novega generalnega rezidenta de la Toura pritiskajo francoski doseljenci in zahtevajo politiko »močne roke«, maroški nacionalisti pa že sedaj odkrito govore, da se ne bodo zadovoljili prej, dokler ne bo Maroko popolnoma svoboden. Razen tega se odporniško gibanje v Maroku in Tunisu vse bolj širi. Četudi razpolagajo francoske oblasti samo na maroškem ozemlju s približno 150.000 vojaki, ne morejo doseči reda in miru. Prav nasprotno! Vse večje skupine francoskih rezervistov, ki jih zbirajo po Franciji, nočejo v Severno Afriko v borbo proti domačinom in spravljajo vlado v še težji položaj.
(Nadaljevanje na 7. strani)
Odbornikom
in članom svetov OLO Murska Sobota
Na zadnji seji OLO M. Sobota je bilo sklenjeno, da bo Okrajni ljudski odbor odsihdob skliceval svoje seje odbornikov in članov posameznih svetov po našem domačem listu — Pomurskem vestniku, kar pomeni, da ne bo več pošiljal po pošti posebnih vabil.
Na ta sklep posebej opozarjamo odbornike in člane posameznih svetov OLO. V skladu s tem sklepom smo jim z zadnjo številko začeli redno pošiljati naš list, da bodo lahko vedno ob pravem času seznanjeni, kdaj so vabljeni na seje.
Razen tega bomo odslej redno objavljali gradivo s posameznih sej OLO in njegovih svetov, na kar posebej opozarjamo naše bralce in naročnike.
Uredništvo
Prvo leto plodnega življenja nove občine
ALOJZ BENKO, predsednik Gospodarskega sveta pri Obč. LO M. Sobota
Smotrno gospodariti — to je naša naloga
Gospodarski svet pri ObLO v Murski Soboti je pričel z delom. Imeli smo dve seji, na katerih smo v prvi vrsti razpravljali o ureditvi splošnega ljudskega premoženja v občini. Svet se zaveda težavne naloge, ki mu jo je poverila ljudska oblast. V novi murskosoboški komuni je 22.000 prebivalcev. Mnogo skrbi bo treba posvetiti tudi 44-tim vasem, ki so vključene v občino. V najkrajšem času bomo vplivali na izboljšanje soboškega kmetijskega gospodarstva, ki ima skrajno zanemarjeno zemljo. Vzrok slabega stanja na posestvu je tudi razdrobljenost zemljišč, saj ima njive v 9-tih katastrskih občinah; zato je razumljivo, da kolektiv posestva ne more več dolgo tako izhajati. V bodočnosti bo treba misliti na arondacijo teh zemljišč. Sklenili smo, da je treba za ureditev vprašanja v
zvezi s kmetijskim gospodarstvom izvoliti posebno komisijo, ki bo proučila in odpravila vse napake.
Namen sveta za gospodarstvo pri ObLO v Murski Soboti je: smotrno gospodariti in dati našemu gospodarstvu napredno, socialistično obeležje.
KOLOMAN HIRŠL, predsednik sveta za komunalne zadeve:
Kanalizacija, pitna voda in še kaj . . .
Svet si je že izdelal okvirni načrt za najnujnejša dela. Med temi je najvažnejša kanalizacija. Zaradi visoke talne vode in pogostih poplav je na področju soboške občine stalna nevarnost kužnih bolezni tako pri ljudeh kot pri živini. Idejni načrti za kanalizacijo so že izdelani in je svet predlagal občinskemu ljudskemu odboru, naj da takoj izdelati tudi podrobne načrte, da bi
tako lahko že začeli z izkopom odprtega kanala od železniške postaje do mlina na Ledavi v Rakičanu. Po razpoložljivih finančnih sredstvih pa bi se naj nato začela dela pri glavnem kanalu.
Prav tako važna naloga kot kanalizacija, je tudi preskrba soboške Občine s pitno vodo. Tudi o tem vprašanju je svet  razpravljal in predlagal ljudskemu odboru, naj skuša zadevo rešiti v tesnem sodelovanju s podjetjem za proizvodnjo nafte v Lendavi, ki se že itak bavi s poizkusnimi vrtinami in iskanjem podtalne vode.
Med nadaljnjimi nalogami, ki jih je svet še sprejel, je skrb za nadaljevanje tlakovanja mestnih ulic, za premestitev tržnice na že določeno mesto med Titovo in Kocljevo ulico, za preselitev vojaštva v nove prostore in ureditev gradu, za ureditev mestnega parka in nasadov, za ureditev cestne razsvetljave, kar bi naj vse služilo občanom.
Svet za komunalne zadeve je prevzel tudi skrb za ureditev vasi, ki so bile na novo priključene k občini Murska Sobota.
CECILIJA GOMIŠČEK, predsednik sveta za socialno skrbstvo:
Potrebne bodo spremembe v delu
Pred našim svetom so trije glavni problemi, s katerimi se moramo ukvarjati: najprej moramo temeljito proučiti vse podpore. Trenutno ima občina 100 podpirancev. Podpore so različne. Nekako povprečje znaša 1500 din na osebo. Ponekod je nesorazmerje v zneskih, zato je svet
že na svoji prvi seji imenoval revizijsko komisijo, ki bo proučila vsako podporo posebej. Posebno važno je, da bo komisija ugotovila, ali podpiranci res nimajo nobenih svojcev ki bi jih lahko podpirali, prav tako pa bo morala proučili, ali ni v mestu ali na vasi nobene druge rešitve za ljudi, ki nimajo nikogar. Pomoč v denarju naj bi bila zadnja oblika pomoči. V zvezi s tem je svet imenoval še komisijo, ki bo vsako novo prošnjo za podporo takoj proučila in na licu mesta ugotovila prošnjikovo družinsko in premoženjsko stanje.
Druga važna naloga sveta je skrb za oskrbovance v Domu onemoglih. Stremeti je treba za tem, da bomo ljudem, ki so bili vse življenje izkoriščani, nudili v njihovi starosti prijeten dom. Tu bodo potrebne spremembe v delu. Načelo naj velja, da naj pridejo v Dom le tisti oskrbovanci, ki nimajo lastnega družinskega okolja in možnosti primerne oskrbe izven doma.
Tretji problem, ki ga bo treba rešiti skupno z drugimi organi oblasti. je vprašanje duševno defektnih ljudi. Imamo nekaj ljudi v Domu v Rakičanu in v naši občini nekaj ljudi, ki bi morali nujno biti v domu zaprtega tipa, ker so ostalim ali škodljivi ali pa vsaj zelo neprijetni tovariši.
MARIJA VILD, predsednik sveta za varstvo matere in otroka:
Naša skrb velja vsem materam in otrokom
v občini
Naša skrb velja vsem materam in otrokom v naši občini, še posebej pa tistim, ki so iz najrazličnejših vzrokov te pomoči potrebni.
Dosedaj smo se sestali trikrat. Najprej smo si razdelili delo v Tednu matere in otroka, ki je že za nami. Obiskali smo vse otroke, ki so pod skrbništvom. Teh je skupaj okoli 120; od teh jih je 81 pod direktnim varstvom države, ostali pa so pri skrbnikih ali pri drugih ljudeh. Pa ne samo otroci, tudi starši marsikaterih soboških otrok so naš problem, problem zato, ker ti starši mnogo pijejo in so zato njihovi otroci zanemarjeni, v šoli se slabo uče, v enem razredu sedijo tudi po več let, zunaj šole pa so prepuščeni cesti in samemu sebi. Treba bo vzgojno ali kako drugače vplivati nanje, da bodo posvečali tisto skrb svojim otrokom, ki so jo kot državljani socialistične družbe in kot starši dolžni posvečati.
Nemajhen problem so tudi ciganski otroci. Mnogi med njimi so tako ali drugače defektni, telesno ali duševno pohabljeni. Nimamo pa prijav. ker jih njihovi starši nočejo prijaviti. Da pa velja naša skrb tudi njim, enako kakor vsem drugim. je povsem jasno. Najlepši dokaz za to je ciganski deček, ki je slep. je pa pokazal izredno glasbeno nadarjenost. Do sedaj je že bil pod našim varstvom, sedaj pa ga bomo štipendirali za uglaševalca klavirjev v šoli v Zemunu. Prejemal bo mesečno 10.500 din štipendije. Tako bo lahko postal sposoben in vreden član naše družbe, kljub svoji pohabljenosti.
Skrb naše ljudske oblasti se kaže tudi v gmotni podpori, saj plačujemo povprečno 7.500 do 8.000 din podpore za otroke v domovih in raznih šolah.
Tako smo praznovali
TEDEN MATERE IN OTROKA
GRAD
Teden otroka so pri Gradu lepo pripravili. V nedeljo, 2. oktobra je bila proslava, katere se je udeležilo precejšnje število občanov, predvsem žena. Tov. Potočnikova je v svojem govoru orisala pomen vzgoje otroka v današnji družbi. V Tednu otroka so bili izvoljeni novi odbori DPM v Trdkovi, Gornjih Slavečih. Dolnjih Slavečih, Kruplivniku in Kuzmi. Zbirali so tudi nove naročnike za list Mladi svet«. Pionirji, mladi šahisti so priredili turnir med šolami: Grad, Kuzma, Trdkova in Gornji Slaveči. Na nekaterih šolah so bili tudi roditeljski sestanki, na katerih so razpravljali o važnih vzgojnih vprašanjih. Otroci nekaterih šol so si ogledali vzgojni film »Pot k uspehu«. Ves teden so v občini pobirali prostovoljne prispevke za socialno ogrožene otroke. Na šoli pri Gradu je začela delovati v tem tednu tudi šolska kuhinja. V njej bo dobivalo hrano čez 140 otrok.
V nedeljo, 2. oktobra se je sestal tudi šolski odbor, ki je razpravljal o nekaterih važnih vprašanjih, tako tudi o pošiljanju otrok v šolo in o sredstvih za njeno vzdrževanje. Tudi mladinska organizacija se je razgibala. Občinski odbor RK je pričel organizirati tečaj za predvojaško vzgojo ženske mladine II. letnika.
Križevski pionirji v Tednu otroka
Tudi pri nas v goričkih Križevcih si utira Društvo prijateljev mladine  pot med naše ljudstvo. Na pobudo društva so zbirali naši pionirji sadje, ki ga bodo podarili soboškim vrstnikom. Zbirali so jabolka, hruške in orehe. Z velikim veseljem so se lotili nekateri pionirji izdelovanja copat, ki jih bodo nosili v šoli. To je razveseljivo tem bolj, ker prihajajo nekateri učenci iz več kot 5 km oddaljenih vasi. Tako si bodo pionirji ogreli premražene noge in se zavarovali pred prehladom.	ez
PUCONCI
Tudi v Puconcih smo proslavili Teden otroka. Imeli smo roditeljski sestanek. Velika šolska učilnica je bila nabito polna, posebno mater šolskih otrok. O vzgoji otrok je predaval prof. Anton Podjavoršek iz Celja. Predavatelj je z neprisiljenim nastopom vzbudil zanimanje poslušalcev, ki so odnesli s tega predavanja mnogo napotkov za vzgojo svojih otrok.
Pionirji so zbirali v tednu tudi sadje, vendar ta akcija ni rodila uspeha, ker je sadje bolj slabo obrodilo v puconskem okolišu.
Našim pionirjem smo hoteli organizirati tudi lutkovno predstavo. Nastale pa so nepredvidene ovire, tako da nas soboški lutkarji niso mogli obiskati. Želimo pa. da bi nas obiskali kdaj drugič.
GABERJE
V	Tednu otroka so se najbolj izkazali pionirji, ki so zbrali precej sadja. Pri zbiranju so tekmovali. Tekmovanje so napovedali šestim okoliškim šolam.
BAKOVCI
V	nedeljo, 2. t. m. je bila v Bakovcih proslava ob Tednu otroka. Proslave se je udeležilo precejšnje število vaščanov, predvsem žena. Prof. Hajnšek, predsednik Okrajnega odbora Društev prijateljev mladine, je imel ob tej priložnosti predavanje o vzgoji otrok in mladine. Na predlog predavatelja je bil ustanovljen iniciativni odbor za ustanovitev Društva prijateljev mladine v
Bakovcih. O ustanovitvi tega društva se bodo pomenili tudi na prihodnjem sestanku SZDL.
CANKOVA
Na pobudo občinskega odbora SZDL na Cankovi so na skupni seji predstavnikov društev in svetov pri Obč. LO sprejeli načrt za izvedbo prireditev in akcij v Tednu otroka.
Društvo prjateljev mladine je imelo občni zbor in pridobilo nekaj novih članov. V Rogaševcih je bilo ustanovljeno telovadno društvo »Partizan«, v Kramarovcih in Fikšincih pa so zbirali sadje. Na vseh šolah so bili roditeljski sestanki z vzgojnimi predavanji. Šole so pripravile prireditve za otroke.	O
BUČKOVCI
Zaključek Tedna otroka je bil v šoli. Roditeljski sestanek so obiskali starši v velikem številu. Na sestanku so se vzgojitelji in starši pogovorili o vzgoji otrok. Skupno so ugotovili. da je napredek otrok v šoli odvisen od samih staršev. Sklenili so, da bodo to sodelovanje še bolj smelo razvijali.
Polnoč in soboške ulice
Pijančevanje povzroča razdor v družinah in družbi, nesreče na ulicah in pri delu. O tem smo že mnogo pisati, razpravljali, sklepali... kako bi zmanjšali to socialno zlo. Uspehi so kajpak skromni, vsaj za tiste, ki hočejo takoj videti očitne in otipljive uspehe.
Pred dnevi v M. Soboti. Pijanec se je vozil s kolesom po cesti in se pri srečanju zapeljal naravnost o motociklista. Nesreča je bila tu, kolo je bilo uničeno in miličnik je zahteval od tovariša potrebne podatke. Pijanec je varnostnega organa grobo napadel. Kaj se je zgodilo z njim pozneje, ko se je streznil, mi sicer ni znano, na mestu pa je strogost miličnikov, če taki izprijenci kričijo nad njimi in jih blatijo.
Tudi v poznih nočnih urah se marsikaj pripeti. Pijanci prebudijo iz spanja marsikaterega meščana. Kričijo po ulicah, preklinjajo in vriskajo. V noči od sobote na nedeljo so se ob dveh ponoči vračali neki fantje iz kavarne, med njimi tudi mladoletniki in dvoje deklet — vsi pijani. Kot nori so kričali po ulici. Ni zaleglo nobeno opozarjanje. Še naprej so kričali, preklinjali in nesramno odgovarjali. Od deklet sem
slišal take besede, ki jih ne morem ponoviti brez sramu.
Ko so odšli, sem razmišljal: »Ali ni žalostno gledati tako vzgojena dekleta? Mar jima niso matere nikdar povedale o tem, kako se naj obnašajo? Ali jima je kdo govoril o materinstvu? Prav gotovo. A vendar sta taki!« O tem bo treba še več govoriti doma in o šoli.
»Dobro,« sem si dejal, »odšli so, zdaj bo mir.« Zmotil sem se. Prišli so drugi, še bolj pijani, le nekoliko starejši — že očetje. Doma so pustili žene in otroke, zdaj pa so merili ceste z drugimi mladimi ženskami pod roko.
In spet sem razmišljal: »Kako ubogi so otroci, ki imajo take očete! Kaj morajo vse slišati, gledati in prenašati? In žene — prave mučenice so. Kakšna naj bo vzgoja v takih družinah? Ali je sploh mogoče pravilno vzgajati otroke o družini, kjer je oče pijanec?«
Razmislite še vi in rekli boste: nikakor ne! Zato se bo treba proti takim pojavom bolj odločno boriti in jih odpravljati. Otroci pa so n takih primerih potrebni zaščite.
F. D.
Vedno bom moral biti pastir . . .
Majhen, prav simpatičen fantek je letos začel hoditi o prvi razred gimnazije. V našem kraju je že štiri leta in ga dobro pozna. Prišel je iz Prekmurja, iz revne prekmurske hiše. Spominja se še. da je bila zunaj lepo pobeljena, da je imela majhna okna, da je bila streha zelo nizko... V hiši so imeli preprosto kmečko pohištvo: staro omaro, dve postelji, mizo in kmečko peč. To je bilo vse!
Kako prijetno je bilo nekoč v tej hišici! Na peči se je pozimi grelo pet majhnih otrok. Ko je starejši brat doraščal, je moral večkrat z očetom na delo: vsej družini sta morala zaslužiti vsaj borno skorjo kruha. Vsako leto sta odšla na sezonsko delo — po Sloveniji ali pa še dalje. Za zimo sta prinesla domov nekaj hrane, s prisluženim denarjem pa sta kupila najnujnejša oblačila. Tudi mati je skupaj z ostalimi otroci pripravila nekaj pridelkov na krpici prekmurske zemlje. Potem so za silo životarili.
»Lepo je bilo pri nas doma! Naša vas je najlepša, imam jo tudi najrajši. Hudo je bilo, ko sem jo moral zapustiti. Takrat sem hodil v tretji razred osnovne šole ...« pripoveduje fantič.
Mali Tonček je sedaj na Štajerskem — na veliki kmetiji. Gospodarjevi ga imajo radi. Kupijo mu obleko, pa tudi hrana ni slaba — kot sam pravi. Le v šoli mu ne gre vse po vrvici. Sedi v prvi klopi, pazljivo posluša učitelja, je odkritosrčen in dober tovariš svojim vrstnikom.
Le zakaj je ostal tako majhen? Bilo mu je nerodno, ko sem ga tako vprašal. V njegovih plavili očeh je zalesketala solza, milo me je pogledal in se mi potožil.
»Morda zato nisem zrasel, ker moram vstajati zjutraj že pred peto uro, ker moram stalno opravljati posle pri živini, poleti na paši, pozimi v hlevu, ker...«
Morda je zaradi tega manj napredoval tudi v šoli?
»Bi se šel kaj učit?« sem ga vprašal.
Nezaupljivo je uprl oči vame in mi naposled le povedal, da nima takega namena, ker pač za to ni sposoben. Se naprej bo moral ostati pastir! Hudo mi je bilo pri srcu, ko sem ose to slišal.
Naš fantič, ki je po slabo razvitem telesu komaj osemletnik, je star 14 let. Pred seboj ima le eno: biti vse življenje pastir in služiti pri kmetih!
Nad tem naj bi se zamislili vsi oni, ki imajo opravka z otroki. Mar se vam takšen otrok ne bi zasmilil? Človek se mora nehote vprašati: zakaj vse to? Prekmurci zagotovo tega niso krivi, tudi starši ne. Poglejmo rajši stvarnosti v oči: otrok je tukaj in ni edinstven primer v našem kraju. Mar se mu ne godi velika krivica? Saj v naši socialistični družbi že dolgo vemo, da ne bomo več vzgajali hlapcev in dekel.	(nb)
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra
2
V najtežjih letih slovenske zgodovine
* 1941—1945 *
so žrtvovali svoja življenja za narodno in socialno svobodo
nekdanji dijaki soboške gimnazije
1.	KOVAČ ŠTEFAN-MARKO, sekretar Pokrajinskega komiteja KPS za Prekmurje in Medjimurje, organizator narodnoosvobodilnega gibanja na tem področju, poveljnik
12.	okrožja POJ. padel v borbi z madžarsko vojsko in žandarji 18. X. 1941 v Rastju pri Gančanih.
2.	ŠUMENJAK SLOBODAN, znan med dijaki kot Fex in kot ilegalec Miran, član SKOJ, major VOS, sodeloval v NOB od junija 1941. Padel v herojski borbi z madžarsko vojsko na Vaneči 20. X. 1941.
5.	BAGAR MIRKO, član KPS in kapetan v RA, padel v borbah pri zavzetju Budimpešte 14. I. 1945.
4.	BOJNEC ŠTEFAN, aktivist OF, obsojen v Čakovcu in interniran v Komarom, kasneje odveden v nemško taborišče Schonberg, kjer je umrl spomladi 1945.
5.	CASAR VINKO, organizator partizanov v ruskem odredu SORS, padel kot vodnik odreda v borbi z Nemci in Madžari blizu Stare Mute 12. I. 1944.
6.	Cimperman Dušan, poročnik VOS, pogrešan v zimi 1944-45 ob Muri.
7.	CVETKO IGNAC, član KPS, delal v tehniki v Trnju, sojen v Váczu, umrl v Hrenovoje spomladi 1943. (Hrenovoje je bil zbirni center madžarskih internirancev, ki so pobirali mine in pobegnili v SZ.)
8.	CVETKO ŠTEFAN, član KPS, ki je izvršil vrsto sabotažnih dejanj. Obsojen na smrt in obešen v soboškem gradu 31. X. 1941.
9.	CEH JOŽE, kot borec smrtno ranjen
13.	I. 1945 blizu Bratonec.
10.	ČURMAN LUDVIK, evang. duhovnik, aktivist OF, obsojen v Váczu, umrl v Hrenovoje spomladi 1943.
11.	DROČ BORIS, član SKOJ. zaprt v Trstu, Rimu in Nemčiji. Po osvoboditvi se je vrnil v Št. Peter pri Gorici, kjer je umrl na posledicah internacije spomladi 1945.
12.	DANI GEZA, član SKOJ, interniran v Komarom, kasneje odveden v nemško taborišče Dachau, kjer je umrl spomladi 1945.
13.	DEŠKOVIČ MILAN ml., aktivist OF, interniran v Komarom in Dachau. Umrl na posledicah internacije v Murski Soboti 28. VI. 1946.
14.	FLISAR KOLOMAN, aktivist OF, sodeloval pri sabotažnih akcijah, obsojen v Murski Soboti, umrl pred vstopom v I. jugoslovansko brigado, ustanovljeno v ZSSR jeseni 1943.
15.	GABRIJELČIČ BOJAN, član SKOJ, obsojen v M. Soboti in umrl v Hrenovoje 7. III. 1943.
16.	GABRIJELČIČ BOŽO, Član SKOJ. interniran v Komarom, kasneje odveden v nemško taborišče Hersbruck, kjer je umrl februarja 1945.
17.	GAŠPARIČ GUSTAV, kurir, ubit kot talec v Črnskem logu 31. III. 1945.
18.	GOMIŠČEK DANILO, aktivist OF, obsojen v Čakovcu, interniran v Komarom, nato odveden v Nemčijo. Umrl je 10. III. 1945 na poti iz taborišča Schönberg v Bergen-Belsen.
19.	HAHN LUDVIK, deportiran 6. IV. 1944 iz Murske Sobote v Nemčijo, kjer je umrl v taborišču Auschwitz 21. V. 1944.
20.	HAJDINJAK ALOJZ, aktivist OF, obsojen v Čakovcu, interniran v Komarom, odpeljan v nemško taborišče Schönberg, kjer je umrl 1. III. 1945.
21.	HALAS DANILO, r. kat. župnik, sodelavec NOB, obsojen v Váczu, kasneje pa so ga zahrbtno ubili madžarski žandarji v bližini Hotize 16. III. 1945.
22.	IHALMOŠ OTO, deportiran 26. IV. 1944 iz Murske Sobote v Nemčijo in sežgan v Auschwitzu junija 1944.
23.	HANC MARTIN, član KPS, delal v tehniki v Trnju, obsojen v Váczu, umrl v Hrenovoje spomladi 1943.
24.	HEDJED JOSIP, član KPS, vodja sabotažnih akcij v premogovniku Mursko Središče, obsojen v Váczu, umrl v Hrenovoje spomladi 1943.
25.	HEIMER ANDREJ, deportiran 26. IV. 1944 v Nemčijo, kjer je umrl v Auschwitzu 22. V. 1944.
26.	HEIMER EMERIK, deportiran v Nemčijo, kjer je umrl v Linzu 7. V. 1945.
27.	HEIMER IGNAC, deportiran 26. IV. 1944 iz Murske Sobote v Nemčijo, težko ranjen v Bune 20. VIII. 1944, umrl koncem oktobra 1944.
28.	HEIMER KOLOMAN, deportiran 26.
IV.	1944 v Nemčijo, kjer je 22. V. 1944 končal v krematoriju Auschwitz.
29. HEIMER KURT, deportiran 26. IV. 1944 iz Murske Sobote v Nemčijo, umrl med prevozom v taborišče Auschwitz v noči 2/3.
V.	1941.
30. HIRŠL RAOUL, deportiran 26. IV. 1944 iz Murske Sobote v Nemčijo, kjer je umrl na prisilnem delu v Bune jeseni 1944.
31.	JUREŠ CIRIL, sodelavec v NOB, po borbi partizanov z Vlasovci obešen na Glavnem trgu v Ljutomeru 4. II. 1945.
32.	KARDOŠ ALI, član OK KPS Sobota, organizator delavskega gibanja v Prekmurju in vodja propagande OF, obsojen v Pécsu in sežgan prvi teden januarja 1945 v krematoriju v Flossenburgu.
33.	KARDOŠ EVGEN, član PK za Prekmurje in Medjimurje, obsojen in obešen v Soboti 31. X. 1941.
54.	KRAMAR JOŽE, okrujni sekretar SKOJ, borec Kalniškega odreda, brigadni mladinski funkcionar, padel v Soboti v borbi z madžarsko vojsko in domačimi nyilasi 18. X. 1944.
35.	KRAPEC ANDREJ, aktivist OF, se je smrtno ponesrečil 3. IV. 1945 pri formiranju Mladinske čete Sobota.
36.	KRČMAR GUSTAV, borec I. Prekmurske brigade, ujet v borbah z Nemci v Petanjcih 4. IV. 1945 in ustreljen v Radgoni.
57. KROFLIČ DRAGO, član SKOJ, interniran v Komarom in Nemčijo, kjer je umrl marca 1945 v Hersbrucku.
38.	KUČAN KOLOMAN, poročnik in politkomisar I. bat. I. Jugoslovanske brigade, ki se je formirala v ZSSR. Težko ranjen v borbah pri Čačku, je umrl 2. XI. 1944 v Gornjem Milanovcu.
39.	KUHAR FRANC, aktivist OF, interniran v Komarom. kasneje odveden v nemško taborišče Dachau, kjer je umrl 9. V. 1945.
40.	KUHAR ŠTEFAN, sekretar OK KPS za Ljutomer in Radgono, organizator OF v Slov. goricah. Gestapo ga je ustrelil 15. XI. 1941 v Mariboru.
41.	LUŠIN LOJZE, borec v številnih odredih POJ Slovenije, nazadnje v Šercerjevi brigadi. Padel je 15. III. 1943 v borbah na sektorju Semič—Suhor.
42.	LUŠIN VLADO, aktivist OF, obsojen v Ljubljani, nato prešel v partizane, boril se je v okolici Trsta in Kopra ter padel februarja 1945.
43.	MAJERIČ JOŽEF, član SKOJ, interniran v Komarom, kasneje odveden v Nemčijo, kjer je umrl v Hersbrucku spomladi 1945.
44.	NADAI FRANC, deportiran 26. IV. 1944 iz Sobote v nemško taborišče Auschwitz, kjer je umrl januarja 1945.
45.	NIŠELVICER DUŠAN, zaveden Slovenec, interniran 17. X. 1944 v Komarom, nato odpeljan v nemško taborišče Hersbruck, kjer je umrl 10.11. 1945.
46.	NOVAK JERKO, major JLA, umrl po osvoboditvi na posledicah dobljenih ran med NOB.
47.	NOVAK FRANC, aktivist OF, obsojen v Čakovcu, interniran v Komarom, pozneje odpeljan v nemško taborišče Schönberg, kjer je umrl 10. II. 1944.
48.	OBAL ŠTEFAN, aktivist OF ter organizator veterine IV. operativne zone na Štajerskem, obešen kot talec 12. II. 1945 na Frankolovem.
49.	OSOJNIK JOŽEF, aktivist OF, interniran v Komarom, odveden v taborišče Dachau, kjer je umrl pred osvoboditvijo, aprila 1945.
50.	PERŠ ALEKSANDER, aktivist OF, obsojen v Váczu, prešel k ruskim partizanom, padel v borbah z Nemci 5. XI. 1943 kot borec-mitraljezec odreda SORS.
51.	PLAZNIK JOŽEF je padel kot borec NOB pozimi 1944/45 na Koroškem.
52.	PLEJ ANTON, aktivist OF in borec Kalniškega odreda, ujet po ustaših in umorjen v Jasenovcu 1944. leta.
53.	PODLESEK JOŽEF, aktivist OF, obsojen v Čakovcu, interniran v Komarom, odpeljan v nemško taborišče Buchenwald, kjer je umrl spomladi 1945.
54.	POTOČNIK MARIJA, aktivistka OF, borka Savinjskega odreda, padla marca 1945.
55.	PREISS MAGDALENA, deportirana 26. IV. 1944 iz Sobote v nemško taborišče Auschwitz, kjer je umrla 22. V. 1944.
56.	PREISS NIKOLAJ, mobiliziran v bivšo jugoslovansko vojsko, umrl v nemškem vojnem ujetništvu 27. I. 1943.
57.	PUNCER JANKO, zaveden Slovenec, interniran 17. X. 1944 v Komarom, kasneje odpeljan v nemško taborišče Hersbruck, kjer je umrl 1. III. 1945.
58.	RAJ ŠTEFAN, kot borec se je smrtno ponesrečil 2. II. 1945 v Gomilicah.
59.	REŠ BRANISLAV, član SKOJ, ki so ga Nemci obglavili.
60.	ROGAN LUDVIK, Član KPS in sekretar OO OF Sobota, aretiran 17. X. 1944,
odpeljan v Szombathely pred preki sod, nato interniran v Komarom. odveden v nemško taborišče Buchenwald, kjer je umrl 15. II. 1945.
61.	ROSENBERGER DEZIDERIJ, deportiran 26. IV. 1944 v nemško taborišče Auschwitz kjer je umrl junija 1944.
62.	ROSENBERGER JULIJ, deportiran 26. IV. 1944 v nemško taborišče Auschwitz, kjer je umrl jeseni 1944.
65.	SENČAR FRANC, aktivist OF, interniran v Dachau in Mathausen, umrl pozimi 1944/45 v Bisingenu.
64.	ŠERBEC STANKO, član SKOJ, sodeloval pri sabotažah, obsojen v Soboti, umrl v Hrenovoje spomladi 1943.
65.	ŠERBEC STOJAN, sodelavec POJ v Zagrebu, ubit 14. II. 1945 v Nevesinju.
66.	ŠIFRER ANTON, profesor na gimnaziji v Soboti, kulturni in javni delavec, organizator OF v Žabnici, aretiran 19. II. 1942 in ustreljen kot talec v Mathausenu 19. IV. 1942.
67.	ŠIFTAR JOŽE, član SKOJ, sodeloval pri sabotažah, obsojen v Váczu, umrl v Hrenovoje spomladi 1943.
68.	ŠIRCA IVAN, sodeloval je v NOG Francije do marca 1943. Nemci so ga ujeli, obsodili na smrt in ustrelili 15. X. 1943 v Epinalu (Francija).
69.	ŠUMAK FRANC, borec III. bataljona Cankarjeve brigade, padel je v borbi na Gorjancih 16. III. 1944.
70.	ŠUMENJAK MIRAN, aktivist OF, interniran 17. X. 1944 v Komarom, kasneje odpeljan v nemško taborišče Hersbruck, kjer je umrl spomladi 1945.
71.	TRAJBARIČ ŠTEFAN, aktivist OF, zaprt v Soboti in ustreljen kot talec 31. III. 1945 v Črnskem logu.
72.	VADNAL LUDVIK, zaveden Slovenec, aretiran 17. X. 1944 v Soboti, interniran v Komarom in odpeljan v nemško taborišče Hersbruck, kjer je umrl 11. II. 1945.
73.	VELNAR ZORAN, član KPS, politkomisar Dolenjskega odreda, je bil v borbi z ustaši težko ranjen in nato ubit v Žužemberku 1942. leta.
74.	VLAJ FRANC, aktivist OF, interniran v nemško taborišče Dachau, kjer je umrl februarja 1945.
75.	WEISS FRIDERIK, deportiran 26. IV. 1944 iz Sobote v nemško taborišče Auschwitz, kjer je umrl 22. V. 1944.
76.	ZADRAVEC JOŽEF, zastavnik Prekmurske čete, padel v borbi z madžarsko vojsko 23. II. 1945 na poti Brezovica—Trnje.
77.	ZELKO EVGEN, aktivist OF, obsojen v Čakovcu, interniran v Komarom, kasneje odpeljan v nemško taborišče Dachau, kjer je umrl spomladi 1945.
Poslopje soboške gimnazije, kjer bodo 17. oktobra odkrili spominsko ploščo padlim dijakom.
Jože Velnar. predsednik Obč. LO Murska Sobota
Potrebujemo nove šole
(Nadaljevanje s 1. strani)
so pridni Bakovčani pripravili gramoz, opeko in hoteli tudi prostovoljno delati. To bo tudi važna naloga sedanje občine. Seveda sami ne bomo mogli ustvariti tako visokih sredstev. Zato bo treba najti razumevanje in pomoč pri višjih forumih ljudske oblasti. Tudi v Murski Soboti imamo že premajhno šolsko zgradbo. Prejšnje gimnazijsko poslopje je pretesno, treba bo zgraditi novo, ali pa vsaj sedanje nadzidati. Na Tišini se tudi stiskajo otroci osnovne šole in nižje gimnazije v dveh neprimernih šolskih stavbah, v katerih so prostori pretesni, mora pa biti tudi pouk predpoldan in popoldan. Tudi tukaj bo treba misliti na novo šolsko stavbo. Šolska poslopja so dokaj revna. dediščina nekdanjih madžarskih oblastnikov.
Tudi svet za komunalne zadeve ima velike naloge. Imamo izdelan osnutek kanalizacije mesta. Znano je, da Murska Sobota leži v kotlini, da je voda skoraj povsod zaradi greznic in ponikovalnic nepitna. Zato je nujno potrebno, da v najkrajšem času začnemo s kanalizacijo ter tako obvarujemo prebivalstvo pred epidemijami.
Z izpraznitvijo gradu pride občina zopet do tega. kar so pljuča vsakega mesta: mestni park. V parku manjkajo drevesa. Sedaj, ko bo prišel zopet pod upravo občine, ga bomo uredili tako, da bo res koristen soboškemu prebivalstvu.
Zdravje je največje bogastvo delovnega človeka. Zato je ObLO preskrbel stanovanja zdravnikom specialistom v novozgrajenem bloku. Važno vprašanje zdravstva je tudi otroška bolnišnica. Stavba je na razpolago in upamo, da bomo že drugo leto lahko uredili otroško bolnišnico v sedanjih prostorih Dijaškega doma in tako tudi naše najmlajše obvarovali pred prezgodnjo propastjo.
Občina je tudi pridobila v tem letu kino-dvorano, ki bo služila
tudi ljudski prosveti. Važna naloga pa bo, da še zraven kino-dvorane pridobimo dvorano za gledališke predstave. Načrti so pripravljeni, pa tudi z delom bomo kmalu pričeli.
Pred občino so torej velike naloge, a z dobro voljo občinskega ljudskega odbora, z razumevanjem višjih oblastnih forumov, kakor tudi s pomočjo prebivalstva bomo lahko načrte izvedli in s tem koristili dvigu življenjske ravni našega prebivalstva.
LITERARNI VEČER MLADIH
V okviru prireditev Tedna matere in otroka je bil v četrtek zvečer v dvorani hotela »Zvezda« v Murski Soboti literarni večer mladih literarnih delavcev. Svoja dela so brali dijaki in dijakinje soboške gimnazije in ESŠ. Večer je bil kvaliteten, obisk zelo zadovoljiv. Med mladimi literati je nekaj imen, ki utegnejo v prihodnosti še nekaj pomeniti. Mlade literarne delavce je uvodoma pozdravil in jim spregovoril nekaj vzpodbudnih besed direktor Založniškega in časopisnega podjetja »Pomurski tisk«, tovariš Jože Vild.
Zanimivo predavanje
V nedeljo je imel v Tišini prof. Gustav Šilih iz Maribora zanimivo predavanje s področja vzgojnih problemov. Predavanja se je udeležilo toliko ljudi, da niso imeli vsi prostora v šoli. Ljudje so z zadovoljstvom sprejeli predavanje in si želijo še več takšnih.
Istega dne je bil v Murski Soboti roditeljski sestanek. Novo kino-dvorano so napolnili starši do zadnjega kotička, kar dokazuje veliko zanimanje Sobočanov za šolske probleme njihovih otrok. Obe prireditvi sta bili v okviru Tedna otroka.
Nekaj besed o novem valu potujčevanja
Prekmurci smo bili dolgo tisočletje, vse do razsula Avstro-Ogrske monarhije, pod tujo oblastjo. Šele koncem 1918. leta, ko so Hrvati osvobodili Medjimurje, je kapetan Jurišić z malo četo prostovoljcev 28. decembra zasedel Lendavo, Črenšovce, Beltince in Mursko Soboto. Toda že 3. januarja 1919 so Madžari nenadoma napadli Jurišićevo skupino in jo ujeli oziroma pregnali. Ta pohod je seveda povzročil, da so Madžari Prekmurje še bolj zastražili in še budneje pazili na prekmurske narodnjake, oziroma jih držali v izolaciji od jugoslovanskega gibanja. Toda pokazalo se je, da je slovenski duh v prekmurskem ljudstvu živ. Ljudstvo je zavrnilo avtonomijo v okviru Ogrske, ki jo je ponudil prekmurski vladni komisar dr. B. Obál, zavrnilo pa je pravtako ustanovitev novih glavarstev (szolgabiróság). Na javnem shodu, ki ga je imel dr. B. Obál 17. januarju v Beltincih, kakor poročajo Novine, so ljudje začeli spontano klicati: »Živijo Jugoslavija!« Ljudstvo je na tem shodu izrazilo, da ». . . ne nam trbej nej okrajnoga glavarstva, nej cnkra, nej petrola, nej trafike! Naše rešenje je v Jugoslaviji.« (Novine, jan. 1919.) Tako je prekmursko ljudstvo navdušeno pričakovalo osvoboditve in ga pri njegovem delu niso mogli ovirati niti rdeči gardisti črensovskega organista Tkalca, niti njegovi poznejši beli gardisti. Čete Jugoslovanske armade so prekoračile Muro 12. avgusta 1919 in dokončno odrešile Prekmurce dolgoletnega tujega jarma.
Narodno življenje je bilo za Prekmurec za časa Avstro-Ogrske zelo težko. Ne samo. da so bili odrezani od svojih slovenskih bratov, da niso imeli z njimi skoraj nobenega kulturnega stika, ampak so jim bile odvzete tudi vse pravice narodne manjšine na teritoriju tujega državnega okvira, ki bi jim po vseh človečanskih pravicah morale pripadati. O kakšni politični samostojnosti pod Avstro-Ogrsko nikoli ni bilo govora. Tudi pravo narodno šolstvo
je bilo zabranjeno. Ponekod so učitelji v ljudskih šolah sicer rabili slovenske čitanke in slovnice, vendar je madžarska vlada pravočasno poskrbela, da so prekmurske otroke poučevali v madžarščini.
Zadnje čase pa je tudi tisti pouk v slovenskem jeziku, ki je še tu in tam ostal, bil zreduciran le na pouk verouka. Toda niti katekizmu in svetopisemskim zgodbam v domačem jeziku ni bilo prizanešeno. Madžarska vlada je dajala učiteljem za pouk madžarščine boljšo plačo. Sicer je pa bilo učiteljev, ki bi lahko učili v domačem jeziku, izredno malo, kajti vlada je gledala, da je poslala v te kraje čim več svojega učiteljskega kadra. Pa tudi mnogi domači učitelji so prehajali v tuje območje. Njihova šolska vzgoja je bila madžarska; navadno so jih še prej pošiljali na službena mesta v kake druge predele na Madžarskem, tako da je njihova narodna zavest popolnoma oslabela. Če se je tak učitelj potem vrnil v domače kraje, se ni mogel več približati ljudstvu in najti njegove narodove biti, saj za pouk v domačem jeziku ni bil niti več sposoben, če že ni popolnoma pozabil materinskega jezika.
Kalendar Najsv. S. J. 1927, 50 navaja žalostno izpoved takega slovenskega učitelja, ki pravi takole: »Slovenci smo . . . Tüdi mi, vučitelje, po pokolenji Slovenci smo čütili, da je tak, ali nosili smo žmetne okove, tihinski duh nas je držao s svojimi močnimi škramplami. Srce nam je pravilo, da je dobro tak, prav je tak, če zavlada pravica slovenska. Ali kda je povedala tü di pamet svoje smo postali malodüšni kajti poslušajte bratje in sestre našo izpoved: mi, Slovenci — smo pozabili slovenski . . . Po domačem bi povedali to in ono, ali
včiti, delati v slovenski šoli . . . žmetno je bilo to!«
Tako potujčevanje prekmurskega življa, predvsem izobraženstva, je bil program madžarske vlade.
Ko so v sredini XIX. stol. politično zoreli tudi manjši evropski narodi in začeli zahtevati poleg kulturne tudi svojo politično in nacionalno samostojnost, so tudi Madžari bili postavljeni pred nacionalni problem. Kossuth L., ki je vodil upor zoper habsburško gospostvo na Ogrskem, je spoznal, da kateri koli državni okvir ne more več životariti v nepraktičnem fevdalnem območju in da bosta liberalizem in nacionalizem slej ko prej utrla pot novi državni obliki. Toda Kossutha ni skrbela usoda madžarskega naroda le s politične in socialne strani, marveč je razmišljal na eksistenco tega ljudstva z ozirom na biološko plat.
Madžarski narod je namreč fin — ugorskega porekla in na območju, kjer živi, nima daleč nobenega sorodnika. Prišel bo torej čas, in to dejstvo je statistično dokazovalo nazadovanje porodov pri čistokrvnih Madžarih, ko se bo ta narod našel močno obkoljen od tujerodnih plemen, se številčno vedno bolj krčil in lepega dne prenehal biti na svojem Alföldu.
Pogled v tako bodočnost torej ni mogel biti najmanj zavidanja vreden. Spoznanje tega dejstva je tudi rodilo odločitev, da noj madžarski narod obdrži oblast nad Slovani in Romuni na svojem območju in naj jih narodnostno asimilira. Edino le na ta način bo mogoče preprečiti počasno izumiranje madžarskega naroda oz. ga obenem preporoditi z zdravim slovanskim življem.
Zahteva po asimilaciji tujerodnih narodnih manjšin je postala uradni program madžarske vlade. Madžarizacijo so izvajali nasilno — z vsemi sredstvi. Poleg infiltra-
cije izobraženstva in vzgojnega kadra v območju narodnih manjšin, so se oprijeli velikega načrta z najrazličnejšimi ukanami in psihološkimi sredstvi.
Nimam namena dokazovati velike zmote, iz katere je zrastel program madžarizacije — tudi našega prekmurskega ljudstva. Zgodovina je dokazala, da pravtako mali narodi (in sem štejemo tudi Madžare) lahko žive drug ob drugem, pa čeprav so drugačnega rodu, in da lahko najdejo skupno pot oz. prijateljsko sodelovanje tudi brez asimilacije manjšin — narodnostnih skupin na svojem območju in to brez strahu za svoj obstoj.
Toda svoj načrt so izvajali — in ker je bil tako skrbno pripravljen, mu niso mogli uiti tudi delni »uspehi«. Prekmursko ljudstvo je to čutilo, čutilo je narodnostno zatiranje, čutilo je mržnjo, ki so jo tujci gojili do slovenskega jezika, a obenem poveličevali in naglaševali superiornost madžarščine. Iz Slovencev so jih prekrstili v Vende in izmislili celo neko zgodovinsko bajko o njihovem poreklu. Toda vse to ni moglo ubiti v ljudeh zavesti, da spadajo k Slovencem, da ne bi imenovali svojega jezika »slovenski« itd.
Po prvi svetovni vojni je bilo Prekmurje priključeno k Jugoslaviji, toda 16. IV. 1941 so polni navdušenja zopet prihiteli madžarski honvédi in nas »na novo osvobodili«.
Zopet se je pričelo znova.
Uvodni akordi naj bi izzveneli v mogočno manifestacijo navdušenja nad osvoboditelji. Motil bi se, kdor bi mislil, da med Prekmurci ni bilo ljudi, ki si madžarske matere domovine ne bi želeli. Bili so, predvsem med starejšimi bi našli take, ki so radost »osvobojenja« resnično občutili. Toda bili so v veliki manjšini. Mlajša gene-
racija, ki je hodila zadnjih 22 let v slovenske šole, se vsekakor ni udeležila splošnega veselja. Za njo so bili madžarski vojaki okupatorji. V celoti se pa seveda tudi taka trditev ne more sprejeti. Naj navedem samo primer mladega Sobočana, ki je kmalu po tako imenovani osvoboditvi napravil preko mestne občine Murska Sobota vlogo na N. Hartnerja, naj ga pošlje v detektivsko šolo, češ da čuti za ta posel sposobnosti in da bi lahko domovini koristil. Toda taki primeri so bili osamljeni. Nova oblast sc je takoj lotila svojega posla in to v najtemeljitejši obliki.
Najprej je bilo seveda treba napraviti etiketo. Potrebno je bilo ustvariti videz, da je Murska Sobota madžarsko mesto. Vasi so dobile madžarske nazive, ulice so dobile nova imena, slovenski napisi na trgovinah so kmalu izginili, v urade so uvedli madžarščino, prekmurske Slovence so izbrisali iz zgodovine in jih zopet krstili za Vende; jezik, ki so ga govorili Prekmurci, je kajpada postal vendski, ki je »čisto blizu« madžarskemu. Pri takem delu je odigral važno vlogo krajevni časopis Muraszombat és Vidéke, ki je na svoji vendski strani, ta se je vedno bolj krčila, na neverjetno duhovit način vpletal med domače izraze madžarske, kakor da je to nekaj samo po sebi umljivega oziroma, kakor da je vzeto iz jezika, ki ga govori ljudstvo.
To je bila več ali manj zunanja podoba.
Že od vsega začetka pa so se lotili tudi napeljave kulturnih vezi. Jasno, da je bilo treba že kar uvodoma pribiti, da ». . . Nasa prvêsa kultura je vogrska kultura bila . . . Nasi lüdjé szo sze zse . . . v zdavnjem hipi csasza navesili vogrski, ár ji je zséj kulture na tou gnao. Eden máli z 75.000 düs sztojécsi narod szi nemre svojo poszebno
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra
4
RAZSTAVE IN SEJMI
povečala tudi v splošnem merilu, najbolj nazorno govori dnevna količina odkupljenega mleka pri Tovarni mlečnega prahu v Murski Soboti, ki dosega v zadnjih dneh okrog 20.000 kg.
Iz podatkov o teži pripeljanih bikov na sejem lahko vsakdo razbere, da naše svetlolisasto govedo dokaj hitro raste, saj znaša teža 1-letnih bikcev že 400 in več kg. To govedo je obenem uporabno tudi za vprego, kar moramo upoštevati predvsem pri manjših kmetovalcih, ki z ozirom na velikost svojih gospodarstev ne morejo vzdrževati konjev.
Za naše svetlolisasto govedo se po statistiki sejmov zadnjih let odpira tržišče v okolici Postojne, Ljubljane, v celjskem okraju (nižinski predeli). To govedo pa se vedno bolj in bolj širi tudi v ptujskem in mariborskem okraju, kjer izpodriva pincgavca, pomurca in marijadvorsko oz. sivopšenično govedo. V zadnjem času smo prejeli obvestila tudi iz Ljudske republike Bosne-Hercegovine, kjer se tamošnji živinorejci in strokovnjaki zanimajo za nakup naše živine.
V takih pogojih bodo naši živinorejci in kmetovalci morali posvečati še več skrbi pridelovanju večjih količin kakovostne krme, pravilni prehrani in negi živali. Naloga živinorejskih strokovnjakov pa bo poleg ostalih v tem. da bodo s pravilno odbiro čimprej izenačili tip simentalca z ozirom na okvir in težo.
Ing. Franc Zadravec
GOSPODARSKA MANIFESTACIJA KMETOV POMURJA
Čez 30 vzornih kmetov je razstavljalo v Gornji Radgoni
Jesen je čas kmečkega znoja, pa tudi veselja. Kmečki ljudje polnijo kašče in shrambe, tehtajo in ocenjujejo plodove enoletnega truda in dela.
Zato pač ni naključje, če so se pomurski kmetovalci prav v teh dneh hoteli predstaviti tudi naši javnosti; kmetijske razstave v Gor. Radgoni, Beltincih in Lendavi ter plemenska sejma v M. Soboti in Križevcih pri Ljutomeru so prepričljiv dokaz njihovih obetajočih prizadevanj in gospodarska manifestacija, ki je številne obiskovalce prepričala, da v zadnjem času lepo napredujemo tudi v kmetijstvu.
Zadnje kmetijske prireditve so povsod uspele več ali manj dobro. Njihova značilnost je tudi v tem, da so bile organizirane samoiniciativno — na pobudo kmetijskih zadrug in drugih organizacij na podeželju, brez večjih namigov »od zgoraj«, kot je bila to navada v preteklosti. Prireditelji so si brez dvoma pridobili mnogo dragocenih izkušenj, ki bodo v prihodnosti pomagale, da se bodo lahko še bolj odrezali. Pa še nekaj! Najboljši razstavljalci so dobili zasluženo zadoščenje — tako s številnim obiskom in denarnimi nagradami. Vse to jim bo pomembna vzpodbuda za novo gospodarsko leto.
Zdaj pa še nekaj podrobnosti o teh prireditvah.
V soboto popoldne so v Gor. Radgoni odprli vzorno urejeno kmetijsko razstavo, na kateri so bile zastopane kmetijske zadruge, kmetijska gospodarstva socialističnega sektorja in več vzornih kmetov iz radgonske občine. Pri otvoritvi so bili navzoči tudi zastopniki oblasti in kmetijski strokovnjaki, ki so s pomočjo zadružnikov temeljito ocenili razstavljene pridelke. Med naj-
boljše razstavljalce je bilo razdeljenih več diplom in denarnih nagrad v skupnem znesku 100.000 din.
Lepo okrašena zadružna dvorana je bila spričo številnih razstavljalcev (KZ Gor. Radgona, Spod. Ščavnica, Radenci. Ivanjci, Stogovci in Apače, kmetijska delovna zadruga Žepovci, kmetijski gospodarstvi Gor. Radgona in Črnci, zadružno podjetje »Zadružnik« iz Ljutomera, Zveza žena - zadružnic in čez 30 vzglednih kmetovalcev z radgonskega območja) skoraj prenapolnjena s pridelki, kar pa kmetovalcem ne moremo zameriti, saj so hoteli kar najbolj prepričljivo pokazati svoje uspehe. Dobri hektarski donosi ži-
ta, krompirja, koruze, sladkorne pese, grozdja in drugih pridelkov, ki so bili zastopani na razstavi, po svoje dokazujejo, da se kmetje vedno bolj oprijemljejo intenzivnega kmetovanja pod okriljem svojih zadrug. Pri tem jim vzgledno pomagajo kmetijska gospodarstva socialističnega sektorja.
Poleg reprezentančne izložbe radgonskega kmetijskega gospodarstva,
ki razstavlja grozdje priznanih sort in svoja zelo kakovostna vina, je za obiskovalce najbolj zanimiva izložba kmetijskih zadrug in posameznih kmetovalcev. Z letošnjimi sortnimi poizkusi v zadrugah Sp. Ščavnica in Gor. Radgona so dokazali, da je mogoče z dobrim gospodarjenjem doseči enkrat večje hektarske donose. Na poizkusnih parcelah so pridelali na ha 25 ton krompirja, 30 stotov pšenice »kadolcer«, 28 stotov pšenice »U 1« itd. Podobne uspehe so zabeležili tudi na travnikih, v vinogradih in drugod. V KDZ Žepovci so pridelali na ha povprečno čez 20 stotov žita, kar je lep uspeh, zlasti če upoštevamo, da se povprečni hektarski donosi v Pomurju gibljejo med
12. in 14. stoti. Iz grafikona KZ Spod. Ščavnica pa je razvidno, da so leta 1950 porabili člani 1 in pol tone umetnih gnojil, letos pa že čez 3 in pol vagona. Podjetje »Zadružnik« razstavlja zaščitna sredstva, zadružnice pa vkuhano sadje in zeleljavo. Žene so prav v teh dneh pripravile strokovni tečaj za vkuhavanje sadja in zelenjave. Obiskuje ga
nad 30 žena in deklet. Kmetijsko gospodartvo iz Črnc razstavlja sladkorno peso šestih priznanih sort. Obiskovalci si z zanimanjem ogledujejo tudi bučo, ki je podobna sodu; na njej je mogoče razbrati lepo zaraščen napis: »V koruzi tukaj tu čepim, kradljive babe se bojim!«
V par besedah: radgonski občani so se tudi tokrat dobro odrezali!
Sode je treba očistiti in pripraviti, kajti kmalu jih bodo napolnili s sladkim moštom.
Tudi v Lendavi mnogo razstavljenih pridelkov
Od 1. do 3. oktobra je bila v Lendavi odprta kmetijska razstava. Na njej so sodelovale kmetijske zadruge iz Lendave, Hotize, Kobilja in Vel. Polane. Kmetijsko gospodarstvo iz Lendave in Zadružno trg. podjetje »Agromerkur« iz M. Sobote.
Razstavo so pripravili v zelo kratkem času, kljub temu pa smo
videli obilo kmetijskih pridelkov. Razstavljali so tudi napredni vinogradniki. Zadružnice so pokazale, kako se da na razne načine vlagati in konservirati zelenjavo in sadje. Lendavsko kmetijsko gospodarstvo je razen kmetijskih pridelkov in semenja razstavilo tudi pletarske izdelke. S. pletenjem so začeli lani.
Obiskovalci so si z velikim zanimanjem ogledali tudi razstavljena umetna gnojila.
Graje vredna pa je Kmetijska zadruga v Turnišču. Kljub vabilu ni bila zastopana na razstavi. -ce
Beltinski občani
so ubrali pravo pot
 Vsako leto proslavljajo v Beltincih občinski praznik. V okviru letošnje proslave, ki je trajala tri dni, je bila tudi kmetijska razstava. Razstavljali so kmetovalci, ki so pokazali s to prireditvijo izreden uspeh. Postavili so se z visokimi hektarskimi donosi: 64 stoti ječmena in 32 stoti krompirja. Razstava je nazorno pokazala tudi način, kako so posamezni kmetovalci pridelali toliko ječmena, krompirja in drugih razstavljenih pridelkov.
Razstava v Beltincih je pokazala, da naši ljudje že iščejo način, kako bi pridelali čimveč na svojih njivah. Razstavljalci so izjavljali, da bi potrebovali mulj za izboljšanje svojih zemljišč. Primer, da je neki rastavljalec pridelal letos 24 kg salatnega semena, kaže, da se naši kmetje že usmerjajo po potrebah našega trga. Slabost razstave je bila v tem, da niso sodelovale nekatere kmetijske zadruge, n. pr. Lipa in Bistrica,
Našim živinorejcem
se obetajo dobre perspektive
Dva uspela plemenska sejma
Pretekli teden je bil v Murski Soboti sejem za plemenske bike, v Križevcih pri Ljutomeru pa sejem za rodovniške krave in telice. Plemenski sejem za bike v M. Soboti je bil eden največjih sejmov, kar smo jih organizirali v zadnjih letih dela pri selekciji, saj je bilo prignanih na sejem skupaj 91 bikov (60 z levega, 30 z desnega brega Mure in eden iz ptujskega okraja). Ta sejem. upoštevajoč strožji kriterij ocenjeva-
nja, spada tudi med kakovostno najboljše sejme, saj je v II a, b, c razred bilo ocenjenih 16 bikov. III.a razred 30, v III.b razred 26, v III.c razred 14 bikov, dočim je bilo v IV. razred ocenjenih le 5 bikov. 73 bikov je bilo v starosti 14—16 mesecev, 15 v starosti 17 mesecev in 5 v starosti 18 do 19 mesecev. Povprečna teža 14-mesečnih bikov je znašala 467 kg, 15 mesečnih 462 kg, 16-mesečnih 481 kg, 17 mesečnih 496 kg, 18-mesečnih 510 kg, povprečna teža 19-mesečnih bikov pa 595 kg. Povprečna teža vseh prignanih bikov od 14—19 mesecev je znašata 478 kg. Po molznosti mater sta bila na sejmu le dva bika, katerih materi sta dali izpod 2.000 kg mleka letno (izreden dogon teh bikov na sejem je lastnikom dovolil Okrajni živinorejski odbor pri OZZ na svoji zadnji seji, ker je bila mlečnost krav teh bikov le nekaj izpod 2.000 kg; načelno se namreč dovoli dogon na sejem le za one bike, katerih matere imajo letno čez 2.000 kg). Molznost mater 35 bikov je znašala od 2—2,5 tisoč kg, molznost mater 36 bikov od 2,5—3 tisoč kg,  molznost mater 13 bikov od 3 do 3,5 tisoč kg, molznost mater 4 bikov od 3,5 do 4 tisoč kg, dočim je mati 1 bika dala nad 4 tisoč kg mleka.
Na sejmu je bilo skupno od 91 bikov prodanih 74. Prodani niso bili biki ocenjeni v IV. razred in večina bikov III.c razreda, dočim je bilo za bike boljše kakovosti veliko zanimanje s strani kupcev. Kmetijske zadruge in zasebniki z levega bregu Mure so kupili na sejmu 41 bikov, kmetijske zadruge na desni strani Mure 25 bikov, zudruge iz mariborskega okraja 3, zadruge iz celjskega okraja 4, iz Ljubljane okolice pa so kupili 1 plemenskega bika. Povprečna cena vsem prodanim plemenskim bikom po kom. je znašala 115.830 din. Povprečna cena bikom III.c razreda je bila 69.000 din, cena bikom III. razr. 92.000 din, cena bikom III.a razreda 116.000 din, cena bikom II.c razreda 153.000 din, cena bikov Il.b razreda 164.000 din. Dva bika sta bila prodana po 200.000 din. Tako znaša povprečna cena 1 kg žive teže prodanih bikov od 156—380 din.
Na sejem v Križevce pri Ljutomeru je bilo prignanih le 28 živali; 24 telic in 4 krave. To je drugi sejem take vrste, ki smo ga priredili letos ali v zadnjih letih sploh. Od ženskih plemenskih živali je bilo 6 ocenjenih v II. razred, 10 v III.a razred, 11 v III.b in c razred in 1 v IV. razred. Prodanih je bilo 19 telic, medtem ko krave niso bile prodane, to pa zaradi tega, ker sta dve sicer dobri kravi bili stari čez 10 let in bi bil nakup takih živali po visokih cenah, kakršne so njih lastniki zahtevali, gospodarsko nerentabilen, 2 kravi pa sta bili slabše kakovosti. Dočim so bile cene bikov sorazmerno zelo visoke, so bile cene
telic zmerne in so približno odgovarjale kakovosti živali. Nakupovalci so bili lokalna posestva in posestva iz celjskega okraja, 5 telic pa so kupili zasebniki. Brez dvoma, da je bil ta sejem v primerjavi s prvim, ki je bil junija, korak naprej v vzreji ženskega plemenskega naraščaja, ki je zelo iskan in ki bo mnogo pripomogel k izboljšanju našega simentalca.
Iz navedenih podatkov lahko zaključimo, da se našim živinorejcem obetajo dobri izgledi. Svetlolisasto govedo je z ozirom na uporabnost, kombiniranih lastnosti. Pri njem lahko dosežemo s pravilnim krmljenjem dokaj visoko molznost, ki niti v količini mleka niti z ozirom na odstotek tolšče v mleku ne zaostaja mnogo za slovenskim sivo-rjavim govedom, da ne govorimo o primerjavi s pincgavskim govedom. Molzni zaključki iz leta 1952, 1953 in iz lanskega leta kažejo, da smo pri rodovniški živini letno povečali molznost za po nekaj 100 kg mleka po kontrolirani kravi in da se s hitrimi koraki približujemo povprečni letni molznosti 3.000 kg po kontrolirani rodovniški kravi, kar smo si postavili kot cilj. Samo zn ilustracijo lahko tukaj navedemo, da je na I. republiški razstavi mlečnost svetlo-lisastih krav v primerjavi s sivorjavimi in pincgavskimi ter ostalimi pasmami bila najvišja. Da pa se je molznost naših krav
GROZDJE - zdravilna in koristna hrana
Slovenski človek goji vinsko trto že od davnih dni, odkar živi na svoji grudi. Lahko celo rečemo, da ni domala na vsem svetu bolj prikladnega kraja za vinogradništvo, kot so prav naši položni grički.
V naših krajih že stoletja in stoletja gojijo vinsko trto, ki nam je in nam še daje pristno kapljico — vino naše zemlje in ljudi. Domače vino je sok, ki ga daje pomurska gruda, prepojena z znojem naših vinogradnikov.
Naši predniki so vedno radi uživali svoje vino. njihova kri se je navadila na njega, naše sonce in prirodo. Vino je plod naših goric, ki so deželi v okras in jih ljudstvo zelo ljubi. Žlahtna trta ni samo čar naših tal, ona je tudi hranila in oblačila našega malega človeka, delavca, težaka. Tam. kjer ni drugo uspevalo, tam je rasla trta. tam. kjer ni drugo nič rodilo, tam se je obnesla trta.
Naši ljudje se še premalo zavedajo, da je grozdje zdrava hrana, ki zelo ugodno vpliva na človeški organizem. Grozdje ima v sebi mnogo sladkorja in drugih hranljivih
snovi, predvsem vitaminov; mnogi zdravniki mu pripisujejo veliko zdravilno vrednost za mnoge bolezni. Zato bi uporaba grozdja v gospodinjstvu mnogo pripomogla k zdravi prehrani. Znano je, da so drugi narodi že marsikaj storili v tem pogledu; imajo gibanja, nedelje grozdja, predavanja, reklame in drugo. Prav ta predavanja in gibanja naj bi prepričala ljudske množice o hranljivosti grozdja.
Prevreli grozdni sok utrjuje delavca in zdravi težke bolezni, če ga zmerno uživamo. Vinska trta in vino sta tako zavzela naše ljudi, da ne bi mogli več živeti brez vinogradov. Vse leto se trudijo in mučijo, na kroju pa se tudi poveselijo. Pri težkem poslu je vinograd edino razvedrilo, veselje in zabava. Žalostno bi bilo življenje naših ljudi brez sončnih holmov, brajd in kleti.
Naši vinogradi dajejo že od davnih časov pristna in po vsem svetu znana vina. Povsod jih poznajo in tudi cenijo.
Po vsem svetu imajo v zvezi z vinom posebne slovesnosti. Tako je tudi v naših goricah. Naši vinogradniki se še vedno drži-
jo starih običajev. Ob trgatvi oživijo vinogradi in kleti. Klopotci se oglašajo in črički prepevajo. Tudi oni ne morejo več spati, kajti trgatev je tu. Čez nekaj dni je moči slišati pred kletmi hrup in nabijanje sodov. Gospodinje z vso vnemo pečejo pogače in potice za marljive trgače, gospodar pa napolni vedro in čutare s starim vinom. Družina pripravlja klet in čisti sode. Vse
mora biti dobro pripravljeno za sprejem mladega vina.
Ko napoči dan trgatve, je že vse pripravljeno. Trgači obirajo grozdje z žlahtnih trt in veselo pojo, vinogradniški čuvaji streljajo s puškami in možnarji, klopotec se vrti na visokem stebru in prepeva iz dneva v dan veselo pesem žlahtnih goric in veselih ljudi.	Ing. Lado Jerše
Letos 15. oktobra -začetek trgatve
Na seji Sadjarsko-vinogradniškega odbora OZZ za Pomurje je bilo 6. oktobra t. l. sklenjeno, da bo začetek splošne trgatve v vinogradih Pomurja 15. oktobra t. 1.
To velja za vse sorte, razen zgodnjih: ranine in portugalke.	Ing. L. J.
Krompir v kleti
Klet mora biti popolnoma čista. Iz nje moramo odstraniti vse ostanke krompirja in zemljo, ki smo jo prinesli z gomolji prejšnje leto. Če le mogoče, klet prebelimo z apnenim beležem, ki smo mu dodali nekoliko bakrenega apna ali galice. Tla v kleti posujmo z apnenim prahom. Klet razkužimo z žveplom, tako da sežgemo 6 do 8 gr žvepla na kub. meter. Če je krompir že v kleti, ne smemo žveplati, lahko pa uporabimo dimne tablete (Toxol in pod.) in sicer po 2 do 3 za 30 do 40 kub. m prostornine.
Krompir, ki ga želimo spraviti čez zimo, mora biti popolnoma nepoškodovan. Le v tem primeru smo lahko brez skrbi, da se ne bo kvaril. Vse, kakorkoli poškodovane go-
molje odstranimo, spravimo posebej in jih čimprej porabimo.
Najbolje je, če krompir shranimo v zabojih, ki jih ne napolnimo do vrha, da jih lahko zložimo več drugega vrh drugega tako, da ostane še nekaj prostora za kroženje zraka.
Prostor, kjer shranjujemo krompir, naj ne bo pretopel, da gomolji prezgodaj ne začno odganjati, niti prehladen, da krompir ne zmrzne. Najprimernejša toplota za vkletenje krompirja je med 2 do 6 stopinj C.
L. J.
Zadnja vest
VELIKA ERUPCIJA PLINA V FILOVCIH
Že ob rojstvu te številke našega lista smo izvedeli, da so v torek začeli v Filovcih razstreljevati naftne vrtine. Hoteli so razstreliti čez 70 nabojev, toda že pri 27. naboju je silovito bruhnil iz zemlje plin. Pritisk plina cenijo do 200 atmosfer. Dviga se v stebru tudi do 50 m visoko v zrak.
Vse ozračje okrog Filovec je nasičeno z butanom, zato je vsak stik z ognjem zelo nevaren. Beli rudarji iz Lendave so prikrajšani za kajenje, vaščani pa za kurjenje.
Plin hočejo ukrotiti in ga zadržati v zemlji z vodo. Lendavskim belim rudarjem so s posebnimi napravami prihiteli na pomoč tudi vrstniki iz Zagreba.
O tem odkritju, ki bo prav gotovo razveselilo slehernega Pomurca, bomo še poročali v prihodnji številki.	S. K.
Borejski zadružniki -
kje ste?
Že trikrat je bil sklican polletni občni zbor zadružnikov v Borejcih. vendar se ga nikdar ni udeležilo toliko članov, da bi bil lahko sklepčen. Ne vem, zakaj kažejo člani tako malomaren odnos do zadruge, ki baje izkazuje 200.000 din dobička. Upoštevati moramo, da je posloVni okoliš zadruge majhen. Sicer so še nekatere nevšečnosti v zvezi z upravnikom, vendar to ne bi smel biti vzrok za tako malomaren odnos članov do svoje organizacije. xz
Teliček z dvema glavama
Kmetu Pintariču iz Martjanec je te dni povrgla krava telička, ki je prišel na svet z dvema glavama. Veterinar, ki je prišel k porodu, je odpeljal telička na Veterinarski zavod v M. Soboto. Novica o tej svojevrstni igri narave se je kmalu razvedela in v hlev Veterinarskega zavoda so romale cele procesije ljudi, ki so si ogledali čudnega novorojenčka. Teliček ima dva gobčka, štiri oči, toda samo dvoje ušes. Sprva se je še kar dobro počutil in je pil najprej pri materi, pozneje pa so ga hranili umetno. Potem pa se je prehladil in dobil neozdravljivo pljučnico. Zato so ga zaklali, glavo pa bodo nagačili.
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra
6
POZOR!	POZOR!
Odkupujemo svinjske, goveje, telečje in konjske kože po najvišjih dnevnih cenah!
LOVSKE DRUŽINE IN LOVCI!
Kože vseh vrst divjačine prodate najugodneje v poslovalnici
»KOTEKS«, M. Sobota
OBRTNO PODJETJE
KLEPARSTVO IN VODOVODNA INSTALACIJA
Telefon 77	MURSKA SOBOTA Štefana Kovača 26
Naše storitve so opravljene poceni, vedno strokovno in ob pravem času.
Ob domačem prazniku — 17. oktobru, pozdravljamo svoje stranke in ostale občane M. Sobote
Gostilna „PRI GROZDU“ M. Sobota
Še pogosteje naš obiščite, kajti pri nas se ne boste razočarali; vedno vam bomo postregli z dobro kapljico in jedili.
DELOVNI KOLEKTIV
HOTELA »ZVEZDA«
V MURSKI SOBOTI
čestita delovnim ljudem soboške občine k njihovemu prazniku in se priporoča za nadaljnji obisk.
LUDVIK CER
mizar, MURSKA SOBOTA
Ob 17. oktobru — prazniku soboške občine — pošiljam svoje pozdrave vsem cenjenim strankam in se priporočam za nova naročila
Pri nas boste vedno postreženi z dobrimi pijačami in jedili
GOSTILNA „PRI LEDAVI“
MURSKA SOBOTA
Naš pozdrav in čestitke članom in občanom M. Sobote ob domačem prazniku!
OKRAJNA
GOSTINSKA
ZBORNICA
Murska Sobota
Naš pozdrav soboškim občanom
GOSTILNA „POD PLATANAMI“
Murska Sobota
Ob 17. oktobru pozdravljamo vse obrtnike in delovne ljudi soboške občine
OKRAJNA
OBRTNA
ZBORNICA
Murska Sobota
Opravljamo v našo stroko spadajoča dela. Naši mlevski izdelki so kakovostni, usluge pa solidno in strokovno opravljene
MLINSKO PODJETJE
Murska Sobota
Ob 17. oktobru tudi naše čestitke soboškim občanom!
Pečarski izdelki, ki nastajajo v našem obratu, so kakovostni, trpežni in odporni. Usluge opravljamo po željah cenjenih strank strokovno in ob pravem času
,PEČARSTVO'
MURSKA SOBOTA
Če boste žejni ali lačni, se vedno oglasite v
GOSTILNI „PREKMUREC“ Murska Sobota
in postreženi boste z dobro kapljico in okusnimi jedili
Svojim cenjenim strankam in soboškim občanom čestitam ob njihovem domačem prazniku
Štefan Mörec
avtoprevoznik
Murska Sobota
Ob domačem prazniku pozdravljamo cenjene stranke in prebivalce soboške občine
BRATA JUG
kleparstvo
Murska Sobota
Pozdravljamo soboške občane ob njihovem prazniku!
SLAŠČIČARNA
JOŽEF PAUKO
Murska Sobota
Opravljamo zidarska in v gradbeno stroko spadajoča dela solidno, strokovno in po ustaljenih cenah. Naša edina želja je: ustreči našim strankam!
,ZIDAR'
GRADBENA OBRT
Murska Sobota
Grajska ul. št. 3 Telefon : 121
Abdulah Ismailovič
slaščičar
Murska Sobota
K občinskemu prazniku naše iskrene čestitke prebivalcem soboške občine
POMURSKI TISK
uprava M. SOBOTA, Kocljeva ul. 7 — Telef. 53
Obrati in poslovalnice:
POMURSKA TISKARNA, M. SOBOTA ~ POMURSKI VESTNIK, M. SOBOTA ~ OBMURSKA ZALOŽBA, M. SOBOTA ~ KNJIGARNA IN PAPIRNICA »DOBRA KNJIGA«, M. SOBOTA ~ KNJIGARNA IN PAPIRNICA VESNA, LENDAVA ~ KNJIGARNA IN PAPIRNICA LJUTOMER ~ KNJIGARNA IN PAPIRNICA G. RADGONA ~ KNJIGOVEZNICA LJUTOMER
Ob 17. oktobru, občinskem prazniku Murske Sobote
pozdravljamo zadružnike, zadružne voditelje in delovne
ljudi občine Murska Sobota in jim želimo v prihodnosti še več uspehov v prizadevanju za napredek zadružništva in kmetijstva
OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA
ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA
KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA
»KOLONIALE«
MURSKA SOBOTA
Telefon 25	Uprava Lendavska c. 1
s svojimi poslovalnicami iskreno čestita k občinskemu prazniku vsem svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in ostalim del. ljudem! Špecerijsko, galanterijsko in delikatesno blago kupite ugodno v naših poslovalnicah. Solidna postrežba!
Zidarska in v gradbeno stroko spadajoča dela opravljamo solidno, točno in strokovno. Z našimi uslugami boste vedno zadovoljni
Evgen Miholič
zidarski mojster
Murska Sobota
Ob 17. oktobru — prazniku občine M. Sobota — naše čestitke vsem cenjenim strankam in občanom.
TRGOVINSKA
ZBORNICA
za okraj
Murska Sobota
želi ob občinskem prazniku vsem svojim članom in ostalim delovnim ljudem obilo uspeha pri nadaljnji socialistični graditvi!
Naš pozdrav občanom M. Sobote ob našem domačem prazniku !
ZDRAVSTVENI
DOM
Murska Sobota
Naši izdelki so važni in kakovostni, zato pa so tudi iskani vsepovsod po domovini
»BETONIT«
kemični izdelki za gospodarstvo in gradbeno industrijo
Murska Sobota
Ob 17. oktobru čestitamo vsem delovnim ljudem soboške občine!
Odkupujemo mleko po ustaljenih dnevnih cenah
TOVARNA
MLEČNEGA PRAHU
Murska Sobota
Naši izdelki: mlečni prah, čajno maslo in sir raznih vrst - si utirajo pot širom po domovini. Zato pridno segajte po njih, kajti njihova kakovost je najboljše jamstvo.
POMURSKI VESTNIK, 13. oktobra
8
GOSPODINJE
KMETOVALCI
TRGOVINE
PODJETJA
Vinogradniške škropilnice	Trierje in kotle
Druge poljedelske stroje
Potrebščine za dom	Razne kovinsko-galante-
in gospodinjstvo	rijske izdelke
lahko naročite pri renomirani tvrdki
,PANONIJA̒
INDUSTRIJA KOVINSKE GALANTERIJE
MURSKA SOBOTA
Naši izdelki so kakovostni in po zmernih
cenah!
V naših specializiranih skladiščih dobite
N
A
D
E
B
E
L
O
MANUFAKTURO
ŠPECERIJO
GALANTERIJO
ŽELEZNINO
N
A
D
R
O
B
N
O
Bogata zaloga. — Sortirano blago. — Konkurenčne cene. — Z našim blagom vam je zajamčen poslovni uspeh.
VELETRGOVINA
»POTROŠNIK«
MURSKA SOBOTA	 Titova ulica 1
Od Triglava do Djevdjelije — povsod slovijo izdelki soboške tovarne perila „MURA“. Moško in otroško perilo v najrazličnejših krojih in vzorcih je zaradi kakovostne izdelave pridobilo zaslužen sloves in si utrlo pot širom po državi, opremljeno je z zaščitnim znakom
»M U R A«
TOVARNA PERILA
V MURSKI SOBOTI
K
A
K
O
V
0 S T N
I
I
Z
D
E
L
K
I
K
O
N
K
U
R
E
N
Č
N
E
C
E
N
E
Delovni kolektiv opravlja tudi uslužnostne posle po želji
Ko boste kupovali zase in za vašo družino potrebno perilo, se prepričajte
okakovosti izdelkov Tovarne perila »MURA« v Murski Soboti. Ne bo vam tega žal !
Razstavni paviljon Tovarne perila »Mura« na I. Pomurskem tednu v Murski Soboti
Naši izdelki so zaradi svoje kakovosti povsod iskani in cenjeni
TOVARNA
MESNIH IZDELKOV
MURSKA SOBOTA
Lendavska 9 Telefon: 8 in 80
Odkupujemo živino za zakol po najvišjih dnevnih cenah
Ob prazniku naše občine čestitamo vsem delovnim ljudem Pomurja k 10-letnici življenja v socialistični domovini
KMETIJSKA ZADRUGA
PUCONCI
V poslovalnicah v Puconcih, Sebeborcih in Pečarovcih boste vedno solidno postreženi s potrebščinami za kmetovanje, gospodinjstvo in dom.
UPRAVA
Po naročilu in željah pečemo kruh. V naši poslovalnici boste vedno dobro postreženi s svežim kruhom in pecivom
Alojz Kerčmar
pekarna
Murska Sobota
Ob 17. oktobru tudi naše čestitke vsem cenjenim odjemalcem in občanom M. Sobote!
Pri nas lahko kupite železo, gradbeni material, kemikalije in obrtniške potrebščine.
TRGOVINA
ŽELEZO
Murska Sobota
Na veliko in malo! Solidna postrežba! Zmerne cene!
Če hočete biti vljudno in solidno postreženi s kakovostnim tekstilnim blagom vseh vrst in vzorcev, potem obiščite
TEKSTILNO TRGOVINO
»MODA«
V MURSKI SOBOTI
in zadovoljni boste, kajti odmerili vam bodo po želji zares dobro in trpežno blago
po konkurenčnih cenah.
Občanom M. Sobote pošiljam svoje pozdrave ob našem skupnem prazniku — 17. oktobru — in se jim priporočam za nadaljnja naročila
Ludvik Žalik
strojno ključavničarstvo
Murska Sobota
Izdelujemo kakovostno pohištvo vseh vrst po želji cenjenih strank. Opravljamo tudi stavbena, v mizarsko stroko spadajoča dela — solidno in po dnevnih cenah.
Z našimi uslugami in izdelki boste vedno zadovoljni.
Splošno stavbeno mizarstvo
»JELKA«
MURSKA SOBOTA
Ob občinskem prazniku tudi naše pozdrave!
Opravljamo vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela — strokovno in solidno. Priporočamo se cenjenim strankam za naročila v prihodnosti.
ŠTEFAN KOFJAČ
KLJUČAVNIČARSTVO
MURSKA SOBOTA
Ob 17. oktobru — občinskem prazniku — pozdravljamo vse delovne ljudi M. Sobote in okolice.
Popravljamo in izdelujemo nove radijske sprejemnike znamke »Rafimus« — opravljamo druge finomehanične posle solidno, strokovno in po dostopnih cenah. Cenjenim strankam se priporočamo za naročila
RAFIMUS
RADIO IN FINOMEHANIČNA DELAVNICA
MURSKA SOBOTA
Zdravila na recepte in po želji dobite v
CENTRALNI LEKARNI
MURSKA SOBOTA
Pozdravljamo vse delovne ljudi občine M. Sobota ob njihovem prazniku — 17. oktobru — in jim želimo še več uspehov pri nadaljnji socialistični graditvi!
Galanterijske potrebščine za dom in gospodinjstvo lahko kupite vedno po zmernih cenah
v trgovini z galanterijo
»VESNA«
MURSKA SOBOTA
Velika izbira!	Solidna postrežba!	Dobro blago!
Kmetje, zadružniki, obrtniki, gospodinje! Železnino vseh vrst, štedilnike, pločevino, galanterijske predmete in kemikalije si lahko omislite po zmernih cenah v
TRGOVINI Z ŽELEZNINO
»KOVINA«
MURSKA SOBOTA
kjer boste vedno solidno postreženi z dobrim in trpežnim blagom, ki vam je potreben v vsakdanjem življenju.
Bi radi bili lepo oblečeni?
Po modi in svojem okusu? Bi radi kupili trpežno in kakovostno blago? Odgovor na vse to boste dobili, če boste obiskali
TRGOVINO Z MANUFAKTURNIM BLAGOM
»ZARJA« MURSKA SOBOTA
v kateri boste ob vsakem času solidno postreženi. Bogata izbira — konkurenčne cene!
Usnje vseh vrst in kakovosti, čevljarske, torbarske in druge potrebščine dobite vedno po zmernih cenah v
TRGOVINI Z USNJEM
»RUNO«
MURSKA SOBOTA
Prepričajte se o kakovosti blaga!	Vljudna postrežba!