Zavzetost komunistov za stabilizacijska prizadevanja
Stabdlizaoijska prizadevanja so med nalogami, ki jih re-šujejo komunisti, tudi v naši občini v ospredju. Njihovo zav-zetost za stabilizacijo povze-mamo iz tez o poteku družbe-nopolitične preobrazbe na ustavnlh temeljih v luči gospo-darsikih gibanj :er izvajanja re-solucije o družbenoekonomski politikl za leto 1975 na obmo-čju občine Ljubljana Center. Teze so bile izdelane septem-bra.
Pri OKSZDL I^jubijana Cen-. ter je bil 7. juldja ustanovljen koordinacijski odbor za izva-janje stabilizacijske politike v občini, v njegove delovne sku-pine sta se vključild tudd ko-misija za družbenoekonomske odnose občinskega komiteja in koordinacijska komisija za spremljanje uresničevanja usta-ve. Občinski komite je svojo dejavnost v stabilizacijskih pri-zadevanjih usmeril h kotjrdi-nacijskemu odboru pri OK SZDL, ki je obravnaval rav-nanje temeljnih samoupravnih subjektov pri reševanju stabi-lizaoijskih vprašanj, pri čemer je upošteval rezultate polletnih bilanc. Prizadevanja koordina-cijskega odbora so bila usmer-jena predvsem k temu, da bi stabilizacijski ukrepi stekli hkrati v vseh temeljnih subjek--
tih gospodarstva, skupne tn splošne porabe in v mehaniz-mu občinske skupščitie. Ko-orddnacijski odbor se je dogo-voril, da morajo bitd nosdlci nalog in rešitev temeljnl sa-moupravni subjekti. Vse ob-like povezovanja akcij, medse-bojnega obveščanja in organi-zacijskiii priprav naj potekajo prek političndh. jeder v krajev-nih skupnostih in subjektivne sile morajo biti, kot je koordi-nacijski odbor sam, oblikova-ne na frontnd osnovi. Pri tem so sd že na začetku zastavili na-logo, da se morajo vsd samo-upravni subjekti spopasti z ne-posrednimi in trajndmi dejav-niki negativnih gibanj in vsemi odmlki od začrtane usmeritve od materialne baze v občini in da se mora vsak član naše skup-nosti znotraj temeljnega sub-jekta odločno bojevati proti negativnim gibanjem in odmi-kom. To so trajne naloge in temelj fcudizaprihodn.ie aikcije. Nadvse poraembno je, da se v iskanje rešitev vključijo tudi samoupravni, poslovodni orga-ni in strokovne službe, skrat-ka vsi delavci tn to z vso od-govornostjo.
Odstopanja od resolucij in smemic se nadaljujejo, to do-kazujejo tudi analize polletnih rezultatov. Na slabše gospodar-
jenje v občini so posebej vpla-vald spremenjeni predpisi gle-de terjatev, ekstenzivno zapo-slovanje, prerazpodelitev do-hcxika v škodo gospodarstva, tako da so izgube v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za 50 odstotkov višje. Imamo 29 organizaoij, ki so prvo polletje zaključile s skupno izgubo 100 milijonov dinarjev, od tega od-pade bistveni del na železmiško gospodarstvo. Takšni rezultati narekujejo analizo še posebej v organizacijah in organih, kjer se je čezmerno povečalo števi-lo zaposlenih in preseglo vsa predvidevanja iz resoluoij in smernic, kjer so mimo vseh kriterijev v resolueiji in v na-sprotju z rezultati gospodar-jenja in produktivnosti močno povečali osebne dohodke, in v organizacdjah, ki so »pridelale« izgubo. Komunisti v OZD se morajo zavzeti za resno in ce-lovito analizo, kaj je bilo v skoraj enoletnem obdobju storjenega. Tako analizo bi mo-rali pripravifci skupno organiza-cija ZK, osnovna organizacija sindikata, mladine in samo-upravni organd ob strokovnem sodelovanju poslovodnih in strokovnih delavcev. Analiza je nujna tudd zaradi priprave na uvajanje sprememb, kl jih pri-naša novi zakon o združenem delu.
V  razpravl o stabilizacdjskiih prizadevanjih so ponovno ugo-tovili  počasno  ustavno ureja-nje odnosov v OZD s področja premoženjsklh. razmejitev med TOZD, organiziranje     internih bank  in  združevanja  sredstev 7 njdh,  več vprašanj  na pod-ročju razmerij v zdmženem de-lu, kot so nagrajevanje po de-lu, delitev dohodka in osebnih dohodkov  v TOZD,  vprašanja statusa, organiziranja in poob-lastil delovnih skupnosti služb v OZD in vprašanje načrtova-nja ter programiranja razvoja na  novih   temeljih.  Temu   sta doslej   tako   komite   kot   kon-ferenoa namenila posebno po-zornost, ugotovitev pa je, da so v  marsikaterem  sporazumu  o združevanju prav ta vprašanja uiredili celo v nasprotju z usta-vo!
V   občini  je  velika  razdrob-ljenost zlasti v zunanji trgovini in detajlistični mreži,  kjer  se je v mnogih organizacijah ohra-nila podjetniško lastninska mi-selnost in odnosi pri oblikova-nju poslpvne politike in dohod-ka, pa tudi pri osrednjih vpra-šanjih ustavnega     konstdtuira-nja' tn stabilizacijskih prizade-vanjih: povezovanje trgovine s proizvodnjo,   skupna   vlaganja, integraoije   in      specializacije
Nadaljevanje na 2. str.
Nadaljevanje s 1. strani
(zlastd v trgovini na drobno) in vključeva^je v družtaeno na-črtovanje na novih osnovah. Kljub temu imajo to organiza-cijo (ali pa žeiijo imeti) vse strokovne in poslovodne služ-toe, Četudi neustrezno strokov-no zasedene, ki podražijo nji-hovo poslovanje. Povezovanje trgovine in industrije v dohod-kovno povezane večje celote je v OZD v občini skoraj povsem zastalo.
Večina TOZD je sprejela sta-hilizacijske programe, kar kaže na političeri premik v sodelo-vanju vseh delavcev v stabiliza-cijskih prizadevanjlh v TOZD. Marssikod so te programe obrav-navali na zborih delavcev, ven-clar je bitka za vkljueevanj& vsakega člana delovnega kolek-ttva šele na začetku. Po-manjkljivo je predvsem stal-no preverjanje uresničevanja sprejetih ukrepov in njihovega izpopolnjevanja. Vse premalo so sprejeti programi vgrajeni kot farajni elementi sredjeroč-nega statailizacijskega načrta. V vseh TOZD so še premalo dojeli poglavitne spremembe, ki pri-hajajo z novim družbenim na-drtovanjem. Komunisti v TOZD se tnorajo upreti vsa-kršnd površnosti, ki bi lahko imela škodljive (trajne) posle-clice. Načrti TOZD morajo od-ražati njihovo vključenost v krajevne skupnosti in neloč-ljivo povezanost z drugiini de-javnostmi prek SIS.
Bistvo upravnih sprememb se prepočasi uveljavlja tudi na področju šolstva, zdravstva, kulture in še ponekod, kjer tu-di stabildzacdjska prizadevanja niso pritegnila prave poaomo-sfci.
V posamezndh SIS je stabili-lacija premalo uveljavljena v kratkoročnih in dolgoročnih programih in cdljih, na kar je deloma vplivalo pomanjkanje podatkov za občino in neorga-niziranost strokovnih služb. Zaostajanje v usposobljenosti ža določanje programov je to-likšno, da preti ponovitev lan-ske prakse.
Odnos komunistov do celofc-ne sfere skupne porabe, kjer je izrazito zaostajanje pri uve-Ijavljanju ustave, se mora spre-meniti. Ne le zarada sredstev, ki jih zahteva družbena repro-dukcija, ampak tudd zaradi po mena tega člena v samouprav-nerri konstituiranju družbene reprodukoije, pa tudi zato, ker se za preživelo organiziranostjo na tem področju skrivajo orga-nizirani in neorganizirani od-pori hitrejšemu utrjevanju sa-moupravljanja. Na področja skupne porabe so številne TOZD izvajalci storitev, ki bl moTale poslovati na načehi do-hodka in v svojem poslovanju •uveljavljati pravice delavcev do samoupravljanja, njihovi do-hodki pa so povsem odvisni od proračunske strategije in me-tod dela. Zato je naloga ko-munistov v SIS, da vzferajajo na pravočasnem ©talikovanju predlogov programov oziroma v težnji čimbolj zmanjšati de-fieit, ki nastaja v definiranju teh programov za prihodnje le-to, srednjeročnili programov, za racionalno organizacijo sub-jekfc&v izvajalcev in strokovnih služb. Odgcrrornost komunistov v SIS, njenih forumih in stro-kovnlh službah je treba zaostri-ti. Programi vse skupne porabe (vseh SIS) je treba časovno uskTaditi, tako da jih bodo de-lavci na zborih v TOZD obrav-navali v celoM in hkrati.
Osnovne organizacije ZK v KS in TOZD naj bi usmerjale aktivnost svojih članov v kre-pitev njihovega političnega de-lovanja na vseh področjih dela krajevne samouprave in za utrjevanje njenih notranjih me-hanizmov, še zlasti pri povezo-vanju subjektov pri srednje-ročhih razvojnih programih.
Stabilizacijska akcija je na seji občinske skupščine o tem dobila podporo delegatov.
Vladimir Jerman