I zberite G oren jsko k red i t no banko za svojo ba n ko LETO XXIV. — številka 57 jktanovitelji: obč. konference SZDL ^senice, Kranj, Radovljica, šk. Loka Tržič -_ izjaja CP Gorenjski tisk ^nJ- Glavni urednik Anton Miklavčlc Odgovorni urednik Albin Učakar ■LILA SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 1971 KRANJ, sreda, 28. 7. Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotab Mitja Ribičič v radovljiški občini Ue^ret'Sednik zveznega izvrš- minniSVeta Mit*a Ribičič Je Ijišk PCtek obiskal radov-Je g občino- Pogovarjal se 8tva Predstavniki gospodar-Orva >ln družbenopolitičnih tova aciJ obcine' obiskal kam!?* Veri«a v Lescah in šobec. Ob 9. uri so predsednika Ribičiča v spremstvu člana izvršnega sveta Ivana Zupana pozdravili pred stavbo občinske skupščine predsednik skupščine Stanko Kajdiž ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij. V dvorani občinske skupščine je pred- sednik Stanko Kajdiž seznanil gosta z nekaterimi osnovnimi značilnostmi radovljiške občine in pri tem posebej omenil pomemben delež turizma. Turistične zmogljivosti v radovljiški občini namreč predstavljajo skoraj petino vseh turističnih zmoglji- «Utja rj-. .v ran' K|bieič med pogovorom 0v,jijike občine. — Foto: F s predstavniki gospodarstva in družbenopolitičnih organizacij Perdan vosti v Sloveniji. Opozoril je tudi na slabe ceste, gradnjo nekaterih infrastrukturnih objektov, na prizadevanja občine za izgradnjo osnovnih šol, ureditev problema otroškega varstva in na nekatera druga vprašanja. Tovariš Ribičič je v govoru oziroma pogovoru, ko je odgovarjal na vprašanja, podrobno orisal trenutni gospodarski in politični položaj države in v zvezi s tem delo zveznega izvršnega sveta. Uvodoma je dejal, da mu bo obisk v občini koristil tudi pri opravljanju nove funkcije, za katero je bil pred nedavnim izvoljen. »Dveletni mandat vlade smo končali z mešanimi občutki. Z rezultati smo deloma zadovoljni, saj smo uresničili nekaj pomembnih ciljev. Nekaj predvidenih oziroma zastavljenih nalog pa smo zapustili novemu izvršnemu svetu, ki bo že takoj na začetku imel dokaj težko in odgovorno delo.« Ko je ocenjeval delo izvršnega sveta, je rekel, da kar precejšen del odpade na reševanje in obravnavanje gospodarskih vprašanj. To Je razumljivo, saj smo bili in bomo še prav na tem področju priča najbolj aktualnim vprašanjem. V oceni pa je tudi poudaril, da je Jugoslavija v zadnjih dveh letih precej okrepila svoj položaj v Evropi. Pri tem je v zadnjem obdobju imel veliko (Nadalj. na 24. str.) *Ye^ Julija — Podpredsednik FISA Je ob 18. url v Zaki v imenu mednarodne veslaške °dprl H. svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju. — Foto: F. Perdan mešanica kav Kranjske prireditve V počastitev občinskega praznika in 30-letnice vstaje bo ob koncu tedna v Kranju več različnih prireditev. Tako bo v petek popoldne slavnostna seja splošnega zbora občine, na kateri bodo podelili tudi nagrade občine Kranj za leto 1971. Za jutri zvečer napovedana otvoritev razstave Zgodovina NOB na Gorenjskem pa bo zaradi bolezni prof. Mire Mihevčeve odpadla. Razstavo bodo odprli kasneje, Med športnimi priredit vami velja do konca ted na omeniti mladinsko dr žavno prvenstvo v vater polu na letnem kopališču Prvenstvo bo končano da nes. V soboto in nedeljo pa bo odprto teniško prvenstvo Kranja. A. ž. Turistični vrh Gorenjski turistični delavci so minulo nedeljo zabeležili največji obisk oziroma zasedenost v letošnji poletni sezoni. Vsi turistični kraji so napolnjeni z gosti. Prevladujejo tuji gostje. Na Bledu so v nedeljo zabeležili 4300 gostov, od tega več kot dve tretjini tujcev. V kampu Za-ka so dosegli rekord: prek 1200 obiskovalcev, v kampu Sobec pa je bilo več kot 2208 gostov. 39 Praznovanje občinskega praznika Na Jesenicah se že pripravljajo na praznovanje 1. avgusta, občinskega praznika. Po programu praznovanja bo najprej v petek, 30. julija, ob 17. uri otvoritev kolektivne slikarske razstave članov likovne sekcije DOLIK pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice. Odprli jo bodo v avli skupščine občine Jesenice. Zvečer bo tudi otvoritev zgodovinsko dokumentarne razstave Spomeniki revolucije nasproti železniške postaje in otvoritev 15. gorenjske in 3. medklubske razstave umetniške fotografije v mali dvorani in čitalnici delavskega doma na Jesenicah. V soboto, 31. julija, bo ob 10. uri dopoldne slavnostna seja splošnega zbora skupščine občine Jesenice s podelitvijo Cufarjevih in Gregorčičevih plaket kulturnim in športnim delavcem v občini. Po seji bo ogled razstave Stališča sindikata glede uskladitve nadomestil osebnega dohodka Občinski sindikalni svet v Kranju je pred kratkim sprejel nekatera stališča v zvezi z določili o nadomestilih osebnega dohodka za čas začasne odsotnosti z dela do 30 dni. Sindikat je razpravljal o pravilnikih, ki določajo izplačevanje nadomestil zato, ker pravilniki v nekaterih delovnih organizacijah niso usklajeni z zakonom. Zakon namreč določa najnižjo mejo izplačila za čas odsotnosti z dela do 30 dni, in sicer 60 odstotkov od osebnega dohodka v preteklem letu. Nekatere delovne organizacije v občini pa imajo prevelike razlike v izplačevanju nadomestil za krajši in daljši izostanek z dela ali zaradi drugih z zakonom določenih vzrokov. Sindikat pa ne dopušča, da bi se zaradi različnega trajanja bolezni zmanjševala socialna varnost in pa materialni položaj zaposlenih. Pravilniki nekaterih delovnih organizacij celo določajo, da se za boleznine do treh dni ne izplača nadomestila. Znani so primeri, da delavci za te kratke bolezni izkoristijo del ali celo ves svoj dopust, kar pa pomeni veliko obremenitev delavčevega zdravja in pa seveda delovne storilnosti. Spet druge delovne organizacije znižujejo odstotek izplačila za izgubljen delavčev zaslužek, če se krajša bolezen večkrat ponavlja. Skratka, da bi poenotili stališča delovnih organizacij glede izplačila nadomestil glede na zakon in pa v zvezi z bližnjo sklenitvijo družbenega sporazuma, kranjski sindikat predlaga določene uskladitve. Res, da hočejo delovne organizacije z nizkimi nadomestili za krajši' čas bolezni namenoma odvračati delavce od te vrste bolo-vanj. Kljub temu pa taka določila glede na povečanje življenjskih stroškov in pa povečanje osebnih dohodkov t primerjavi s prejšnjim letom ne bi smela imeti očitnih materialnih posledic za zaposlene. Občinski sindikalni svet v Kranju predlaga naj bi se pravilnik delovnih organizacij, ki imajo določena nižja izplačila za čas bolezni kot jih določa zakon, da jih z zakonom uskladijo. Spodnja meja nadomestil naj bi se dvignila na 80 odstotkov osebnega dohodka v preteklem letu za čas bolezni do 30 dni kot je to določeno v statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj. Višina izplačila za krajši čas bolovanja, do 7 dni na primer, naj se ne bi bistveno razlikovala od nadomestila za daljši čas bolovanja (od 7 do 30 dni). Delovne organizacije naj bi upoštevale zakonsko določilo o 100-odstotnem izplačilu nadomestila za čas odsotnosti z dela zaradi poklicne bolezni in zaradi nesreč pri delu. Višina nadomestila za čas zdravljenja v stacionarnem zavodu naj se ne bi zmanjševala drugače kot Je to določeno v statutu skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Kranj, to je samo zavarovancem brez vzdrževanih družinskih članov. Med stališči In predlogi kranjskega sindikalnega sveta je tudi predlog, naj bi se zaradi povečanja osebnih dohodkov in zviševanja življenjskih stroškov nadomestila za dobo bolezni revalorizirala tako, da nadomestila ne bi bila manjša od 70 odstotkov poprečnega osebnega dohodka v tekočem letu. Spomeniki revolucije. Popoldne pa bo delegacija obiskala grob narodnega heroja Matija Verdnika-Tomaža v Bistrici na Koroškem. Zvečer bodo po bližnjih vrhovih Jesenic in okolice zagoreli kresovi. Nedeljski program praznovanj obsega budnico v izvedbi pihalnega orkestra Jeseniški železarji in ob 10. uri na Poljanah nad Jesenicami zbor občanov. Na zboru občanov bo govoril Vinko Hafner, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije, v nadaljevanju bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali združeni pevski zbori občine, pihalni orkester Jeseniških železarjev in recitatorji. Uro pozneje bo vaja odreda teritorialne obrambe in prome-nadni koncert pihalnega orkestra železarjev in od 13. ure naprej zabavni program, v katerem bodo sodelovali ansambel Jožeta Kampiča in domači instrumentalni ansambel Termiti. Med zabavnim delom bodo športne rekreacijske igre. Športne prireditve bodo v občini do 31. julija. D. Sedej Pomoč sindikata za boljše odnose v kolektivu Je še v obdelavi, *jj skušali sestaviti tako J^J pino delavcev, ki &° ^ novih pogojih dela t zdravih medseboj^ odnosih dosegla dobre Strokovni sodelavci občinskega sindikalnega sveta v Kranju so v Konfekciji Triglav v Kranju izvedli pred nedavnim anketo o odnosih v tem kolektivu. Konfekcija Triglav se namreč pripravlja na modernizacijo proizvodnje, uvedli bodo ser-virni trak, zato je vodstvo podjetja med drugim želelo tudi zvedeti, kako bo 200 članski kolektiv sprejel modernizacijo in kaj pričakujejo od nje. S posebno anketo so želeli zvedeti, ali vplivajo na razpoloženje pri delu in s tem na produktivnost tudi dolri odnosi med delavci si limi. Na osnovi rezultat /v te ankete, ki lovne rezultate Občinski sindikalni ^ v Kranju doslej na ta d čin še ni sodeloval * rj lovnimi organizacij^ pri urejanju njihovih £ dev. To bo prvi P**0 v kranjski občini, sindikat pomagal neke podjetju pri vzposta ^ bolj zdravih odnosov kolektivu. Zato hodo zultati ankete in pa u , pi ter seveda usPeh/.L tem za kranjsko obe tem bolj zanimivi. L. P Za občinski praznik Na zadnji seji občinske konference SZDL na Jesenicah so govorili o zadnjih pripravah na občinski praznik, predvsem o zboru občanov na Poljanah, ki predstavljajo simbol praznovanja, saj so na Obranci padli prvi jeseni- ški partizani. Prav je, da^ zbor občanov na Polja11 J kajti občinski praznik spomin nanje 1. avgusta- Q seji so razpravljali tudI ^ predlogu dveh kandidatov republiško konferenco^ ^ Po poteh škofjeloškega odreda V počastitev 30-Ietnice vstaje jugoslovanskih narodov so letos po vseh gorenjskih občinah pripravili pohode po nekdanjih poteh partizanskih enot, ki so se med vojno borile po gorenjskih krajih. Tudi v škof j i Loki so se skrbno pripravljali za tak pohod že več mesecev. Na pobudo zveze rezervnih vojaških starešin so se ga udeležili borci, taborniki, pripadniki teritorialnih enot in mladinci. Udeleženci pohoda so v soboto popoldne krenili na Martin) vrh iz dveh smeri — Poljan in Železnikov. Sonce je neusmiljeno pripekalo, ko so se udeleženci iz Poljanske doline začeli zbirati v soboto popoldne v Poljanah. Po položitvi venca k spomeniku padlim borcem v Poljanah smo se vkrcali na avtobus. Marsikomu se je odvalil kamen od srca. Nekateri so pričakovali, da bodo šli že iz Poljan peš. Pot v oblakih prahu in hudi vročini proti Javorjam pa ne bi bila nič kaj prijetna. V Javorjah se je začelo zares. Smer — Martinj vrh. Kolona se je prvič ustavila v Podvrhu pri domačiji Mli-narjevih. Srh te spreletava, ko poslušaš pripovedovanje o strahotnem zločinu, ki ga je zagrešil okupator nad to družino. Tu je bil namreč glavni mlin za partizanske enote po teh krajih. Vest o delu za partizane sovražniku ni ostala skrita. Sedem članov družine so postrelili in jih pometali v ogenj, osmi se je po naključju rešil. V spomin na ta dogodek je pesnica domačinka Pavla Bcne-dik napisala verze na spo- minsko ploščo in tudi ob tej priložnosti je zrecitirala nekaj verzov. »V času zadnje ofenzive 1945. leta, ko okupator je požigal naše mline, ubitih in sežganih blo pod lastno streho, je sedem čla- Pot je bila dolga in «JJ leženci pohoda so ze „ pričakovali večerje. Ok Z srbski pasulj z mesoio^j prav vsakemu dobro tej Začel se je miting. ^ag]ttie-je ogenj, v noč pa so o vale recitacije, šaljive P™£, vedi borcev in glas *'arori-nike. Ustvarjeno je bilo V jetno vzdušje, ki se je ob P.fl povedovanju spomi'loV v plesu obdržalo Se £o noč. Kljub utrujenosti spanja ni bilo nikomu1-^ pa smo se porazdelili, sC^{. marsikomu zdel posebni nov te družine. Slava jim!« te]< spati v senu kjer so piše na spominski plošči opomin sedanjim in poznejšim rodovom. Morali smo naprej. Koliko spominov je bilo obujenih med potjo. Borci, ki so med vojno poznali vsako stezico, vsako ped zemlje po teh krajih, imajo še živo v spominu mnoge tlogodke iz medvojnih let. Predvsem so bile vse pripovedi zanimive za mlade, ki niso poznali vojnih strahot. Mrak se je začel spuščati na zemljo. Martinj vrh. Partizanske vasi v tej okolici so med vojno nudile zavetje številnim borcem. Tu smo se srečali z udeleženci pohoda iz Selške doline. Spoznavali so se borci, ki so se med vojno zadrževali po teh krajih, spoznavali so se mladi in vmes prisluhnili pripovedi starejših. \č' prijazni kmetje poka/;*'1 žišča po hlevih ko/° V nedeljo nas je čakala ga pot. Po zajtrku smo nili proti Črnemu kalu. . vakom in Cerknem. ?°*M strminah navzgor in n;,v/ je bila utrudljiva, : prav vsak vzdržal do k°n^ii Po večurni hoji srno Pr v partizansko Cerkno, sel pa smo si ogledali parw**l V sko bolnišnico 11 \nl'°'^ Cerknem so delegacije f*j\j, žile venca k dvema sP°Jjjrf koma, ob koncu pa je l,^o vse pripravljen golaž- -p, je bil zaključen pohod v * j„ ko zadovoljstvo vseb . „ opravljene vse naloge. () . ni so bili mnogi spo"1""^.,, rodila so se nova splJ*,u> ^ Tradieije se s starejših naša jo na mlajše ... r j. Govck»r SREDA - 28. JULIJA 1971 GLAS * 3. STRAN nagradno ^rebanjej Novost v predelavi plastičnih mas |cnih mas trgovskega podaja Zarja na Jesenicah bo dn at^em zgraJena. Predviđa bodo začeli stroji ob-j tavati na dan otvoritve je avSusta, ko praznujejo na senicah občinski praznik gradnji hale so imeli Otvoritev novega obrata za občinski praznik }x°y,a hala za predelavo pla- polkvalificiranih delavcev je iskani: razni votli dovolj, nekaj nekvalificiranih delavcev pa se bo pozneje priučilo v proizvodnji za predelavo plastičnih mas. V podjetju pravijo, da so poslovni partnerji, ki so si pred nedavnim ogledali halo, izrazili vse priznanje notranji opremi in ureditvi objekta, proizvodnemu postopku in notranji organizaciji. Poleg sedanjih strojev in naprav pa predvidevajo še dozidavo strojev s plastično maso prek silosov, kar je novost v naši industriji predelave plastičnih mas. V avgustu, ko bo proizvodnja stekla s polno zmogljivostjo, bodo začeli izdelovati tiste izdelke, za katere so po natančni in skrbni analizi in raziskavi tržišča ugotovili, da jih primanjkuje, a so zelo ^koliko težav le zaradi zagrele dobave strojev in jc^me. ki je potrebna za za-Proizvodnje. Razen te- cetek ga 3e podjetje nekoliko prizadela devalvacija, saj so m°rali odšteti za opremo ^atno več kot so sprva računali. delavci, ki bodo zaposleni v novem obratu, že čakajo 03 začetek proizvodnje. V ^djetju imajo pripravljeno prokovno delovno silo, osta-£ delavce pa so deloma do-blli iz samega podjetja. Tudi razni votli in polni profili za inštalacijske namene, karnise in drugi izdelki za široko potrošnjo. V podjetju tudi poudarjajo, da je bojazen, da bi bil hrup in ropot v novi proizvodni hali neznosen, povsem odveč. Stroji so na električni pogon in tako ne bodo povzročali nobenega hrupa, oksidacija plastične mase pa je minimalna. Ko bo s 1. avgustom pro izvodnja poskusno stekla, sf bodo šele začeli pravi probit mi in težave. Potrebovali bodo obratna sredstva, surovine in polizdelke. Kreditiranje kupcev bodo v podjetju Zarja na Jesenicah skušali urejevati prek Gorenjske kreditne banke, vsaj za določeno časovno obdobje. D. Sedej Cene v letu 1972 Strokovni odbor za turizem ™) gostinstvo Kranj republike gospodarske zbornice je pred kratkim razpravljal o eenah gostinskih storitev na r°renjskem v prihodnjem »etu. Na sestanku so se zbrali Predstavniki blejskih, bohinj-**pi in kranjskogorskih ho-le»skih in gostinskih hiš. Sporazumeli so se, da bodo prihodnje leto penzionske cene ostale enake letošnjem. Na Bledu bodo na primer povečali cene le v prenovljenih hotelskih objektih. To pa zato, ker so le-ti razvrščeni v višjo kategorijo. Tudi v Bohinju cene ne bodo zviševali. Deloma jih bodo spremenili Polletni turistični rezultati Podatki kažejo, da je v prvem polletju obiskalo jeseniško in radovljiško občino (v obeh občinah imajo °krog 85 odstotkov vsega turističnega prometa na Gorenjskem) 115.583 domačih in tujih gostov, kar je za odstotke več kot lani. Zanimivo je, da se je število onračih gostov v primerjavi s prvim polletjem povečalo 23 7 odstotkov, število tujih gostov pa je upadlo za Cn odstotek. Podatki o številu prenočitev pa kažejo, da Je bilo le-teh v prvem polletju v primerjavi z lanskimi Prvimi šestimi meseci v obeh omenjenih občinah za odstotkov več. število prenočitev domačih gostov se •le povečalo za 11 odstotkov, število prenočitev tujih gostov pa za 2 odstotka. T° po eni strani kaže, da bo Gorenjska uresničila etoinji republiški plan turističnega prometa, ki pred-* deva, da se bo število prenočitev povečalo v primerjavi z minulim letom za 7 odstotkov. Po drugi strani pa Podatki za prvo polletje tudi kažejo, da letos najbrž °e bomo priča tako skokovitemu porastu inozemskega l,rističnega prometa, kot smo ga beležili v zadnjih desetih lelih. Nad dokaj manjšim inozemskim turističnim Prometom smo lahko presenečeni tudi zato, ker smo *aradi devalvacije dinarja pričakovali ravno nasprotno. A. ž. le na sezono. Tako bodo delno povečali cene storitvam za tisti čas, ko lahko prodajo vse zmogljivosti, znižali pa jih bodo za obdobja, ko svoje zmogljivosti težko prodajajo. V Kranjski gori pa bodo za približno 5 odstotkov povečali cene zaradi urejenosti kraja in boljšega zabavnega življenja. V Kranjski gori nameravajo uvesti tudi tako imenovani paket uslug, kakršnega imajo že nekaj časa bohinjski hoteli. Na seji pa so tudi ugotovili, da na Gorenjskem manjka manjših zasebnih penzio-nov, v katerih bi imeli gostje cenejšo celodnevno oskrbo. Podobnih penzionov imajo v sosednjih državah precej. Pri nas jih ni in zato tudi ni različnih cen. Prav zato pa v tujini velikokrat ugotavljajo, da so gostinske storitve pri nas drage. Razen tega so člani strokovnega odbora ugotovili, da pri nas kategorizacija zasebnih sob nI zadovoljiva. Največkrat so sobe uvrščene v višjo kategorijo kot je po predpisih mogoče. — Na seji so se tudi sporazumeli, da bodo na Gorenjskem uskladili časovna obdobja za posamezne sezone. A. Ž. 133 C letos na Gorenjskem sejmu tej ^AU »C« — Savski log ,emSki popusti • nagradna prodaja • potrošniški kreri • • t}0[) 'J1 • brezplačna dostava • kakovostni in so-w 111 izdelki iz vrste tehničnega blaga za široko TOtrošnjo Presenečenja za kupce nagrade so vredne milijon starih din NA SVIDENJE gorenjska kreditna j Izvoz ostal na lanski ravni Medtem ko se je vrednost industrijske proizvodnje v Škofji Loki povečala za 32 odstot., izvoz ni presegel lanske vrednosti Polovica 1971. leta je za nami. Ob takih priložnostih navadno precenimo, kaj smo dosegli in primerjamo. Polletni rezultati gospodarjenja industrijskih podjetij v škofjeloški občini kažejo, da tudi letos industrijska proizvodnja naglo narašča. Tako kot so planirali. Prevelika pa so bila pričakovanja o izvozu, ki komaj dosega lansko vrednost. Ob sprejemanju plana za letos pa so menili, da se bo povečal vsaj za tretjino. Industrija je v prvih šestih mesecih letošnjega leta presegla vrednost proizvodnje v lanskem polletju kar za 32 odstotkov. Noben kolektiv ni slabše gospodaril kot lani. Največji porast proizvodnje so zabeležili v Kladivarju v žireh, kjer so lansko vrednost presegli kar za 65 odstotkov in v Odeji v škofji Loki, kjer so bili boljši za 54 odstotkov. Med večjimi podjetji pa so bile najbolj uspešne Loške tovarne hladilnikov in Alphia, ki sta za 44 odstotkov presegli lansko proizvodnjo. Sledi Iskra Re-teče s 40-odstotnim povečanjem, Gorenjska predilnica s 30-odstotnim povečanjem proizvodnje v primerjavi z lanskim prvim polletjem itd. še najmanj pa sta vrednost lanske proizvodnje prvih šestih mesecev presegla Niko iz Železnikov, in sicer le za 3 odstotke, in šešir iz Škof ja Loke, ki je povečal proizvodnjo za 6 odstotkov. Precej pod poprečnim povečanjem sta tudi Alples in Iskra iz Železnikov. Ob novih zmogljivostih, ki sta jih oba kolek, tiva odprla v zadnjem času, je pričakovati, da bo rezultat ob koncu leta ugodnejši. Niso pa bila izpolnjena pričakovanja o povečanju izvoza. Planirano je bilo, da bodo podjetja na Loškem izvozila za 11,4 milijona dinarjev blaga. Od tega tri četrtine na konvertibilno področje. Toda v prvih šestih mesecih je bilo prodanih tujim kupcem le za 4,2 milijona izdelkov. To je komaj 37 odstotkov planirane vrednosti. Na konvertibilno področje so iz^ vozili tri petine blaga. Tudi glede izvoza so velike razlike med posameznimi podjetji. Alples je izvoz podvojil, za 76 odstotkov ga je presegla Jelovica in za 73 odstotkov Niko Železniki. Prav tako sta močno presegla lanski izvoz v tem času Alpina in Iskra Reteče. Najslabše pa se je v izvozu odrezala Gorenjska predilnica. V tujino ni prodala niti desetino toliko kot lani v tem času. Malo sta izvozila tudi Iskra iz Železnikov in šešLr iz škofje Loke. L. B. 8V Koliko denarja za kranjsko telesno kulturo? Do leta 1963 so dobivale telesnovzgojne organizacije v kranjski občini finančna sredstva iz različnih virov. Prva leta po vojni sta bila glavna vira dotacija sindikata in sredstev delovnih organizacij. Z leti pa so bila vse pomembnejša sredstva občinske skupščine. 1963. leto je bilo prelomnica. Takrat je bil pri svetu za telesno kulturo pri občinski skupščini ustanovljen sklad za financiranje telesne kulture, ki je razpolagal s sredstvi proračuna občine, vanj pa je dotekal tudi denar delovnih organizacij. 1965. leta je bil sklad ukinjen, kar je bila za telesno kulturo precejšnja iz guba. Kontrolirano financiranje se je spet omejilo samo na občinski proračun, vendar je bilo denarja v primerjavi s potrebami vedno premalo. Gasilci iz Dupelj so praznovali V nedeljo so gasilci iz Dupelj ob priliki praznovanja 65-letnice društva prevzeli novo motorno brizgalno. Za novo motorno brizgalno so začeli vaščani zbirati denar že lani in so zbrali sami 1 milijon S din. Pri nakupu jim je veliko pomagala tudi krajevna skupnost, precej denarja pa se je nabralo tudi ob raznih prireditvah, ki so jih pripravili gasilci. Za brizgalno so morali gasilci odšteti piek 2 milijona S din. V dupeljsko gasilsko društvo je vključenih okrog šest- deset članov. Na lanskem občinskem gasilskem tekmovanju v Kranju so gasilci iz Dupelj med podeželskimi društvi zasedli prvo mesto, kar je nedvomno velik uspeh. Dva člana, Peter Rozman in Ciril Jeraj, letos praznujeta 50-letnico dela med gasilci. Marljive gasilce vodi Anton Rozman, ki je bil prej dolga leta poveljnik, sedaj pa je predsednik društva. Pri nedeljskem prevzemu brizgalne sta bila botra Balantičeva iz Dupelj. M. Kunšič Adolf Vogrin 19. julija, ko je bil star ravno 48 let, je v Lescah nenadoma umrl Adolf Vogrin. Rodil se je na Dolenjskem in zaradi vojne ni mogel dokončati Študija. Elektrotehnični študij je moral prekiniti zaradi izgnanstva v taborišče Buchenvald. Po vojni je postal znan kot Obrtnik elektrotehnik. Tako doma kot v tujini se je izkazal kot konstruktor usmernikov. Vsako prosto uro se je posvetil botaniki. Zbiral je zdravilna zelišča In bil pravi strokovnjak v poznavanju gob. Znan pa je bil tudi po zbirkah antikvarične vrednosti. Odkupil je precejšen del Sovretove literarne dediščine in prav njemu gre zahvala, da je prišlo do izdaje Sovre-tovega prevoda Prešernovih nemških pesmi. Prav zaradi tolikšne zbirateljske vneme je bil tudi član An tik vari enega društva. Nekaj časa pa je bil tudi odbornik obrtne zbornice. Najvišji odstotek denarja iz proračuna je dobila telesna kultura 1966. leta, in sicer 2,70 odstotka. Nato je začel odstotek padati. Lani se je odstotek spet dvignil na 2,58, medtem ko je bil 1968 leta 1j 2,05, leta 1969 pa 2,18. Odstotke dopolnimo še s številkami. Leta 1963 je dobila kranjska telesna kultura 21,390.660 dinarjev, leta 1966 28,183.740 dinarjev, lani pa 47,918.000 dinarjev. Razen proračunskega denarja dobivajo telesnovzgojne organizacije sredstva tudi od Lota in športne stave, od delovnih organizacij, iz članarine, iz samoprispevkov članstva in od vstopnin. Ostali viri so minimalni. Telesnovzgojne organizacije potrošijo največ sredstev za organizacijo tekmovanj in za udeležbo na tekmovanjih. Na drugem mestu so osebni izdatki, in sicer honorarji trenerjev ter administracija. Zanimivo je, da je od 25 te-lesnovzgojnih organizacij le 9 organizacij trenerje honoriralo, prav toliko pa tudi administrativni kader. Podatki kažejo, da za administracijo organizacije niso porabile veliko denarja in da je prav to vprašanje v večini organizacij kritično. Razmeroma velike denarje pa so telesnovzgojne organizacije potrošile za najemnino športnih naprav, pisarniških prostorov in vzdrževanje lastnih športnih objektov. Vzporedno s tem pa analiza o položaju telesne kulture v kranjski občini ugotavlja, da so telesnovzgojne organizacije porabile malo denarja za šolanje strokovnega kadra. Ta podatek bi nas presenečal, če ne bi vedeli, da je zaradi slabe stimulacije prirastek strokovnih kadrov izredno majhen. Prav tako so telesnovzgojne organizacije porabile izredno malo denarja za nakup strokovne literature. J. Košnjek Črna gradnja vikenda na Podreči Z neverjetno naglico si je postavil svoj vikend še neznani »prijatelj narave« tik ob Savi pod vasjo Podreča. Znano je le, da je hišica postavljena brez vsakih dovoljenj pristojnih organov. Glede na to, da spada obsavski pas, še posebno pa vsa okolica Zbiljskega jezera v področje, namenjeno turističnim in rekreacijskim potrebam, Je ta primer vsekakor vreden posebne pozornosti — tudi za druge. M. G. Kristjan Kokalj Sredi ustvarjalnih moči, še ne 46 let star, je v nedeljo preminil Kristjan Kokalj. Razdajal se je družbi do zadnjega trenutka in z že močno načetim zdravjem je še odprl junijski športni teden v Krizah, katerega idejni oče in organizator je bil. Tako mu je usoda še naklonila, da je dočakal 20-letnico Partizana Križe, ki ga je ustanovil, in desetletni jubilej športnega tedna, drugih načrtov, ki jih je zasnoval in se bodo uresničili še v letošnjem letu, pa ni dočakal. In ko bodo čez dober teden odprli novo kriško osnovno šolo z najmodernejšo telovadnico, ko bodo odkrili pred njo spomenik, za katerega je dal prav on pobudo in ga je izdelal njegov prijatelj in so-borec Tone Svetina, ko bodo šolo poimenovali po kokr-škem odredu, katerega borec je bil, bo spomin nanj prisoten, saj je posvetil svoje življenje kriški mladini. Sam je bil telovadec že od najmlajših let, že pred vojsko jc posegel kot mladinec po gorenjski lovoriki v orodni telovadbi. Nelahko mladost v obrtniški družini s šestimi otroki je pretrgala druga vojna. 16-Ietnega so okupatorji mobilizirali, toda iz zloglasnega Muenchna je pobegnil domov in se vključil v partizansko borbo. Dvakrat ranjen in ■ štirimi odlikovanji (med njimi 3 medalje za hrabrost) se je po demobilizaciji vključil v družbeno življenje na Gorenjskem. Ob zahtevnem poklicnem delu je še našel čas in moči za delo z mladimi. šport v Križah je pod nJ* govim vodstvom postal po* jem, na široko jc vklju* mladino, Iz množičnosti Je zrasla tudi njegova kakovost« Eden izmed zadnjih orga«11* zacijskih uspehov jc planišk* skakalna šola, v kateri Je znal zbrati mlade iz KrižeV' Sebenj, Ziganje vasi in <** drugod. V temle trenutku ni m0? zajeti vsega, njegovega P0'1' Učnega dela, njegove aktivnosti v ostalih društvih, kakor pa ni moč prezreti njegovih prizadevanj za **j delovanje s Slovenci na roškem, zlasti v Borovljah* Selih in v Rožni dolini sploh-Njegov odhod pomeni Pra' znino tudi tu. Obiščite svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju na Bledu od 28. do 31. julija Tekmovanje bo v sredo, 28., četrtek 29. in petek 30. 7. ob 9. uri dopoldne V soboto, 31.7., veliki finale z začetkom ob 14. uri. Vstopnina od 3 do 10 din SREDA — 28. JULIJA 1971 Meje odprte, vrata k nam pa ostajajo ozka » ....__. Pn«plin da 'c za av" lici • ,C S turistiCnimi priko-'iTii prepovedano. Na ju-J^'ovanski strani pa ima nirait Sta cesta« ki so i° p,a" ali ^ Napoleonovi inženirja l.u mrzlo, tako da je kopanje res za najbolj vroče Komur pa je samo do bivanja ob vodi in pa do dobre kuhinje, ki je tik ob jezeru, pa je to tudi dovolj. Med znanimi naravnimi kopališči na Gorenjskem jo tudi precej hladno Bohinjsko jezero, potem Završnica pri Žirovnici, šobčev bajer in morda še kje. Pred kratkim so odprli bazen tudi na še • urc i'.*ncm kopališču v Zg. Besnici pri Kranju. Plačujejo sposobnejši Ostrim ocenam o sedanjih gospodarskih razmerah navadno sledijo sklepi, da je eden od vzrokov za gospodarsko nestabilnost pomanjkanje poslovne discipline. Dolgoletne izkušnje pa nas uče, da niti večja kontrola niti strožje kazni ne bodo privedle do cilja, če ne bomo pričeli z ukrepi, ki bi že v naprej preprečili pojave, ki že vrsrto let zmanjšujejo vrednost dinarja. Prav zaradi nedoslednosti in počasnosti pri uresničevanju dogovorjenih ukrepov smo prišli tako daleč, da je možno brez ekonomskih kazni porabljati nezasluženi dohodek. Za to morajo plačevati ceno sposobnejši kolektivi, standard in tudi naš dinar. Nikoli nam ni zmanjkalo besed, kako se lotiti akcij, ki naj bi privedle do gospodarjenja, kjer bo uspeh nagrajen in neuspeh kaznovan, kjer bo svobodo odločanja spremljala tudi odgovornost za odločitve. Jasno je, da nI možno kar čez noč ustaviti proizvodnje vseh, ki niso sposobni dobro gospoda- riti. Ne moremo poslovno manj uspešnih kolektivov razglasiti za nesposobne. Kreniti bi morali po drugi poti. Preusmeriti bi bilo treba proizvodnjo v tistih podjetjih, ki ne zmorejo domače in tuje konkurence. Skleniti ko-operacijske pogodbe z močnejšimi kolektivi za proizvodnjo delov, ki Jih morda sedaj za devize uvažamo. Možnosti je še dosti. Toda dogaja se, da brez ekonomskih analiz, brez sanacijskih- programov, brez poglabljanja v probleme kolektivov, brez kadrovskih sprememb in različnih drugih ukrepov še naprej razvijamo podjetja, ki bi bila potrebna preusmeritve In jih ohranjamo pri življenju z zviševanjem cen In dajanjem raznih privilegijev in olajšav. Vendar bi jim morali jasno reči: do tega in tega časa boste dobili to in to, če boste sami opravili te in te naloge! Vendar raje zahtevamo od močnih in sposobnih kolektivov, da prispevajo del zasluženega denarja za reševanje podjetij, ki delajo z izgubami. L. B. Razprava o kmečkih pokojninah Republiški in sociabiozdrav-stvem zbor slovenske skupščine sta na zadnji skupni seji obravnavala tudi predlog izhodišč za uvedbo starostnega zavarovanja kmetov. O obsežnem gradivu je uvodoma obširneje govoril podpredsednik republiškega iz-wšnega sveta Vinko Hafner. Razprava je bila izredno živahna. Povzemamo misli nekaterih poslancev. £ Rado Pušenjak je dejal, da se je treba upreti tistim, ki menijo, da naj bi s starostnim zavarovanjem kmetov čakali tako dolgo, dokler ne bo zadovoljivo rešeno vprašanje zdravstvenega zavarovanja. Opozoril je na večjo doslednost pri zbiranju prispevkov. Pokojnine naj bi bile za vse kmete enake, prav tako pa tudi prispevek zavezancev. Vendar je Pušenjak pri tem opozoril, da bi morala materialno šibkejšim kmetom pomagati družbena skupnost. 0 Zoran Lešnik je govoril o plačevanju prispevka, višini pokojnine, pravicah zavarovancev in solidarnosti družbe s kmeti. Po njegovem mnenju naj bd bil prispevek za vse zavezance enak. Začetna pokojnina ne bi smela biti manjša od 250 dinarjev na mesec, misel o 200 dinarjih mesečne pokojnine pa bi Ob predlogu za republiški kmetijski sekretariat Republiški poslanci so podprli prizadevanja za ustanovitev republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo. Ko so razpravljali o njegovih nalogah, so med drugim dejali, da bo moral sekretariat sodelovati tudi pri odpravljanju tistih pomanjkljivosti, ki jih urejena kmetijska politika ne prenese. Na primer: sekretariat bo moral vsekakor dokazati in prepričati odgovorne, da ni v prid našemu gospodarstvu, če na primer uvažamo ogromne količine koruze ob 100.000 hektarjih neizkoriščenih zemljišč, primernih za to kulturo, čeprav je res letošnje pomanjkanje koruze zavrlo razvoj živinoreje. Kilogram ko Rekordna žetev pšenice Strokovnjaki zvezne gospodarske zbornice so ob letošnji žetvi pšenice veliki optimisti. Pravijo namreč, da bomo na 1,920.000 hektarjih pridelali okrog 5 milijonov ton pšenice. Takega pridelka v Jugoslaviji še ne pomnimo. Razen tega je zrno izredno kvalitetno. Poprečni hektarski pridelek se giblje okrog 26 metrskih stotov. Te številke še nismo dosegli nikoli. Statistični podatki namreč pravijo, da Je bil doslej najvišji hektarski pridelek 1967. leta, in sicer 25,6 metrskega stota, 1966. leta pa je pridelek pšenice dosagel 25,2 metrskega stota. Najnižji hektarski pridelek pa ležimo 1964. leta, ko je znašal le 17,6 metrskega stota. Torej, v primerjavi z IstOinJa pričakovano letino, izreden skok. Lahko torej upamo, da bomo s pšenico preskrbljeni In da tako važnega živila ne bo treba uvažati. Verjetno pa se bo spet pojavila težava uskladiščcnja tako bogatega pridelka, saj smo že lani tarnali, da imamo premajhna skladišča. -jk ruze velja trenutno kar med 1,45 in 1,60 dinarja, kar pomeni, da se bodo stroški za rejo živine povečali za okrog 50 odstotkov nad ceno, ki jo trenutno trg prizna. Letos smo v Jugoslaviji uvozili ogromne količine živil, sklicujoč se na lansko slabo letino. Uvoz v vrednosti 200 milijonov dolarjev naj bi ta primankljaj pokril. Turistična sezona pa zahteva še rezervni uvoz mesa, mleka, mlečnih izdelkov, rib, olja itd. v vrednosti 15 milijonov dolarjev. Takšen uvoz ob precejšnjih možnostih, da bi več teh proizvodov pridelan doma, razumljivo ni v prid domačim proizvajalcem. Le oskrbo s teletino imajo na plečih domači proizvajalci, in to v veliki meri Slovenci, ki pitajo 62.000 telet pod neugodnimi pogoji. Zvezna direkcija za živilske rezervne kreditira to pitanje le s 50 milijoni dinarjev, ostala sudstva pa morajo preskrbeti proizvajalci sami in po slovne banke. -Jk morali opustiti. Pomoč družbe naj bd bila na začetku vsaj 50-odstotna. Po Lešniko-vem mnenju naj bi dobili prvi kmetje pravico do pokojnine že 1973. leta. £ Zanimiva je bila tudi razprava poslanca Jožeta Nereda. Dejal je, da prispevki za starostno zavarovanje kmetov v nobenem primeru ne bi smeli biti večji od tretjine pričakovane pokojnine. Povedal je tudi, da predlog izvršnega sveta, po katerem naj bi kmečko gospodarstvo prispevalo 1000 dinarjev letno za 300 dinarjev pokojnine, še nd povsem izdelan. Predvsem pa še ni jasno, kakšen položaj na tem področju bo 1976. leta. Soglašal je s predlogom, da bi se kmetje kooperanti lahko vključili v starostno zavarovanje delavcev. Vendar je izrazil bojazen, da bi bila sredstva kmetov za pokojninsko zavarovanje premajhna, če bd se v delavsko zavarovanje vključilo veliko število močnejših kmetov. Poslanec se j« njal s predlogom 0 škega izvršnega sveta, da bi tudi starostno zavarovan] kmetov borcev urejeval fl° zakon o starostnem zava1* vanju kmetov. 0 Ferdinand Vode je g vedal, da je neugodno to, o vprašanju kmečkih P°K nin razpravljamo v raz roma težkem gospoda rs kl,<). Viljemovo cesarstvo, drugi Reieh je Hitlerjeva terminologija imenovala vvcunarsko Nemci-J°» l let j i Reich pa se je začel januarja 1933 s Pnhodotn Hitlerja na oblast, ki ga je Hitler Proglašal /a Tisočletni veliki Reich-prip. M. KI.)!« Na I'ili!ieni [op,,vo grožnjo je odgovoril poljski /Ul'l"li inmister polkovnik Beck preko nemške-■* Poslanika v Varšavi Moltkeja, da bo »polj-rj? \''da sleherni poizkus nemške vlade po pri jučitvi (klanska V okvir Nemčije smatrala kot °apad na Poljsko". ' (» poljsko odločitev je sedaj podkrepila tudi vlu|a Velike Britanije dne 31. marca 1939 / "lavo, da bo .ščitila nedotakljivost poljskih me-J*. ^e enaist let kasneje se je nacistični dr/.iv ™ j*»retai v /unanjepolitičnem uradu Hitlerjeve Leničijc Wei/saeker v svojih .Spominih' čudil neprevidni nrjanrt, ki je samo utrdila trmo-•J**0 Poljske vlade, in kako je London sploh , ",' ' verovati, da s svojo garancijo o nedo-uy ■ "v<)'•" nemških meja služi miru' (Ernst von ^*kl 1'. J rimierungen', Munchen 1950, str. 2* ™rl/'aeker bi seveda raje videl, da bi Lon-sku' POtlprl. -P^vične nemške zahteve po Gdanv skr i V M"is'11 "ei'iške imperialistične politike, V/| ' v ,l>raru' naeh Osten' (prodor proti rač kl n:vi bi razširil meje Nemčije na mot n sl,,v »n.kih držav od Baltika do Egejskega rcn 'M\ ''eslu, ki se mu mnogi revanšisti v Zve/m »unuk! Nemčiji še danes niso odrekli. Britanska garancija o nedotakljivosti poljskih meja naj bi zaustavila Hitlerjevo osvajalno politiko. Začela se je široka diplomatska dejavnost, v kateri sta zahodni velesili navezali tesnejše odnose tudi s Sovjetsko zvezo v upanju, da jo bosta zapletli v vojno z Nemčijo v primeru, da bi ta napadla Romunijo ali Poljsko, čeprav je POLJSKA VLADA ODKLANJALA SLEHERNO SODELOVANJE Z ZSSR Tako stališče je poljska vlada zavzela že pred Hitlerjevo okupacijo Češke. Dne 24. februarja 1939 je to popolnoma nedvoumno povedal poljski časopis ,Dobry VViezcor', ki je veljal za pol-uradno glasilo poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka. S sovjetsko zunanjo politiko v odnosu do Hitlerjeve Nemčije smo se deloma že seznanili. O njej je bilo govorjeno tudi na 18. kongresu sovjetske komunistične partije 14. marca 1934. Rečeno je bilo, da je Sovjetska zveza za politiko miru in dobrih odnosov z vsemi sosednjimi državami, pa tudi to, da bo nudila podporo vsem ljudstvom, žrtvam agresivnih držav, ne da bi se bala kakršnegakoli napadalca. Pomembna ugotovitev kongresa je bila, da se je pravzaprav že začela druga svetovna imperialistična vojna s strani Nemčije. Italije in Japonske proti Franciji Angliji in Združenim državam Amerike. Drža-ve-napadalke so sicer izjavljale, da se borijo proti Komunistični internacionali, toda dejstva kažejo drugače. Japonska si je podvrgla \ -lik del kitajskega ozemlja, Italija je zavojevala Etiopijo. Nemčija si je prilastila Avstrijo in Sudet-ske dežele, Italija in Nemčija pa sta dosesdi s pomočjo Franca nadvlado v Španiji. Odpoved politiki kolektivne varnosti in politike kolektivne obrambe pred napadalci ter prehod od politike neu meša van ja k nevtralnosti sta omogočila zahodnim velesilam, da so s popuščanjem Hitlerju poizkušale nemško nevarnost odvrniti od angleških in francoskih interesov na sovjetsko Ukrajino. V ta namen so izročili Cehoslo-vaško Nemčiji (čez dva dni po tej ugotovitvi na konrrresu sovjetske partije se je to zares /?o-dilo) kot predujem, da bi Nemčija potem začela vojno proti Sovjetski zvezi, Nemčija pa je namesto t cen začela terjati vrnitev svojih nekdanjih koloni j. Prav v času 18. kongresa je Hitler likvidiral CSR. Dne 19. marca jc proti temu Hitlerjevemu aktu Sovjetska /ve/a protestirala in označila to dejanje za krivično in nezdružljivo z osnovnimi zakoni mednarodnega prava. Protestirali sta seveda hafl francoska in britanska vlada. Za Pela-dierovo u/iljenost. ker ga je Hitler .napravil majhnega in osmešil' ter za Chambcrlainotc krokodilske solze, ki iih je točil za Češkoslovaško, /e vemo. Zato naj omenim samo Se hr| ivo britanske** unmufeia ministra lorda Halifaxa, da se britanska vlada zaradi oklica neodvisnosti Slovaške ne čuti več dolžna jamčiti za slov • ' ■• mere' in rziavo sirn Thomasa Tnskina. češ da bi ■■rancija, rima, češkoslovaški vladi 4. oktobra 1938. uresničljiva samo fedai, če bi jo zajamčile •BC države nodpisnice miinehenskega sporazuma. K femu je pripomnil tudi lord Halifax, da sc je "britanska vlada za tako garancijo nedotakljivosti novih češkoslovaških mejo prizadevala', nato pa je če/ to garancijo napravil kri/ z opra-\iči!om, da je 's proglasitvijo neodvisne Slovaške nastal nov položaj, ki je v temelju spremenil britanske obveznosti do CSR'. To pa je nomenilo poleg d^rtrgega tudi to, da lahko sedaj 'britanska vlada ukine izplačevanje posojila v višini deset milijonov ftmtSGHHllgVrV, ki ga je po sklenitvi miinehenskega sporazuma s Hitlerjem vrnila šest milijonov, štiri milijone pa bi ji ne bilo trt ba vrniti. S čimer si je angleška vlada bržkone hotela pri Cehih kupiti svoj zapravljeni ugled. Od tega posojila jc CSR do Hitlerjeve zasedbe Češke prejela tri milijone 250.000 funtstei lingov. Človek sc ne more znebiti vtisa,' da se je lord Halifax oddahnil, ker britanski vlndi ni bilo treba več do kraja izpolniti svoje ohljubc in da jc lahko od 'velikodušnega daru' obdržal vsaj 750 tisoč funtsterlingov, ki bi jih drugače morala podariti Češkoslovaški. Zaradi kasnejših dogodkov moramo vedeti tudi za STALIŠČI POLJSKE IN ROMUNIJE ob Hitlerjevi likvidaciji CSR. Takrat sta Poljska in Romunija mejili na CSR, imeli pa sta tudi skupno mejo na ozemlju, ki je ločilo Sovjetsko zvezo od češkoslovaške in madžarske meje, kar je seveda v času Hitlerjevega vdora na Češko onemogočalo prehod rdeči armadi v CSR, da bi jo branila pred Hitlerjevim vdorom. Učinkovito bi ji lahko pomagala samo v primeru, če bi izpolnila Francija obveznosti do CSR, kar pa se, kakor vemo, ni zgodilo. Rdeča armada bi v tem primeru.seveda morala v Francijo kakor v letih 1941-18 angleška vojska ali pa preko Romunije in Poljske v CSR, če bi bili ti dve državi zaveznici Češkoslovaške. Poljska in Romunija pa sta bili. vsaj kar se tiče Hitlerjeve akcije proti CSR, na Hitlerjevi strani. Poljska sc je že ob Hitlerjevi zasedbi Sudetov okoristila s tešinskim ozemljem, ki ga je iztrgala Češkoslovaški, Romunija pa je marca 1939 hotela deliti Podkarpatsko Ukrajino z Madžarsko, oziroma je terjala zase vzhodno obrobje te dežele' z vasmi, kjer je bil pretežni del prebivalstva romunskega porekla'. S tem pre-deiom bi rada 'utrdila svoje meje proti Madžarski', s katero ni imela najboljših sosedskih odnosov. V teh zahtevah je Romunijo podpirala tudi Poljska, obenem pa je podprla tudi Madžarsko. Poljski zunanji minister Beck je 17. marca 1939 celo izjavil, da je 'priključitev Podkarpatsko Ukrajine Madžarski pravična rešitev', Romunijo pa podprl pri njenih ozemeljskih zahtevah v Podonavju. Pozdravil je tudi ustanovitev 'neodvisne slovaške države' in tako potrdil izjavo poljskega poslanika Chalupczvnskega, ki je že dan poprej izrazil 'zadovoljstvo s proglasitvijo neodvisnosti Slovaške' in ji zagotovil, da bo 'Poljska spoštovala njene meje'. Romunije, h kateri se bomo še vrnili, ne bi omenjal, ko bi dne 17. marca 1939 diplomatski dopisnik londonskega Timesa ne poročal, da je 'šef nemške gospodarske komisije, ki se je v tem času mudila v Bucaresti, postavil pred romunsko vlado dalekosežne gospodarske zahteve in izjavil, da bo Nemčija šele tedaj pripravljena zajamčiti integriteto in neodvisnost Romunije, če bodo nemške zahteve do romunske nafte izpolnjene*. V angleškem tisku so se istočasno pojavila poročila 'o nemškem ultimatu Romuniji' in 'o klicu po pomoči pred ogroženostjo Romunije s strani Nemčije, ki ga je baje romunski kralj Karol naslovil na britansko vlado'. Te novice sta romunska in nemška vlada uradno zanikali. Bile bi brez pomena, ko bi podobne romunske in tudi poljske prošnje za pomoč', le da tokrat naslovljene na Sovjetsko zvezo ne bi tega dne napolnjevale časopisnih stolpcev v zahodnih državah, in ko bi istočasno britanska vlada ne razposlala posebne okrožnice rra 'zainteresirane države, kako bi se obnašale v primeru agresije proti Romuniji'. To okrožnico je jirejela tudi sovjetska vlada. Medtem ko je sovjetska poročevalska agencija TASS zanikala novice 'o romunski in poljski prošnji za pomoč pred morehitno agresijo pri sovjetski vladi', je pa obenem objavila, da je '18. marca 1939 britanska vlada sporočila sovjetski vladi sum o pripravljanju agresije proti Romuniji, in jo vprašala, kakšno stališče bi v takem primeru zavzela sovjetska vla'da'. To vprašanje naj bi, sodeč po zakulisnih ma-hinacijah takratne britanske diplomacije, odvrnilo nemško pozornost proti Sovjetski zvezi, od katere je morda zahodna diplomacija pričakovala enostranske in samo proti nemškemu nacizmu naperjene izjave, ki naj bi še bolj zastrupile odnose med Sovjetsko zvezo in Nemčijo, ki sta zaradi nespravl jivih ideologij med komunizmom in fašizmov veljali tudi politično kot nespravljivi državi, med katerima naj bi prišlo čimprej dO vojaškega obračuna, kar bi v tem času seveda najbolj ustrezalo zahodnim imperialističnim državam. GLAS * 8. STRAN (4. nadaljevanje) Le kratko dobo je preživel v Naklem ljubljanski škof Janez Anton Ricci; njegova nagrobna plošča je vzidana še sedaj na vzhodni zunanji cerkveni steni, prav blizu Blaznikove. PRIDIGA ZA HUZARJE Eden najpomembnejših kulturnih delavcev, ki so se kdaj koli za nekaj let ustavili v Naklem, je bil gotovo Jurij Japelj, jezikoslovec in po Dalmatinu gotovo eden najzaslužnejših prevajateljev svetega pisma. Jurij Japelj (priimek njegovega očeta jc bil Apel) se je rodil 11. 4. 1744 v Kamniku, umrl pa je v Celovcu 11. 10. 1807 — v trenutku, ko je zvedel, da je bil imenovan za tržaško-koprskega škofa . .. V Naklem je Japelj služboval v letih 1795—1799 kot župnik in dekan. Za slovenstvo je Jurij Japelj storil dovolj: pregnal je iz cerkvene slovenščine vse tujke in jih zamenjal z domačimi besedami, oblikami iz živega govora. V slovenski slovstveni zgodovini bo Ja-pljevo j,me živelo ob imenu Jurija Dalmatina, kajti prav nanj se jc naslonil ob pripravah za novi prevod svetega pisma. Japelj pa jc pisal tudi pesmi, sestavljal molitvenike in katekizme, znal jc tuje jezike (poleg latinščine, grščine, hebrejščinc in nemščine tudi laško, francosko in angleško, pasivno pa še vrsto slovanskih jezikov), iz njih je mnogo prevajal. Posebno cenila sta ga škof Her-berstein in baron Zois. Japlja pa so zanimale še druge stvari, ne le lingivisti-ka. Tako se je v prostih urah ukvarjal s sestavo porpetum mobila, bil pa je tudi znan sadjar. Zaradi njegove učenosti ga je vlada imenovala za glavnega nadzornika vseh šol na Kranjskem. Iz Naklega je odšel naravnost v Celovec, za ravnatelja tamkajšnjega semenišča. Mikavna tradicija pripoveduje, da jc v Naklem nekoč pridigal množici, med kalno je bilo tudi več čet poljskih in slovaških huzarjev, ki so se prav takrat zaradi vojnih groženj mudili v vasi. Ko je dekan Japelj po maši govoril s temi možmi, so vsi po vrsti zatrdili, da so pridigo povsem razumeli. Ta dogodek je bil jezikoslovcu in slavistu Japlju trden doka/ za trditev, da slovenščino lahko razumejo vsi drugi Slovani, ker je slovenščina pač prvotni in najstarejši slovanski jezik . .. DOMAČINI IN GOSTJE Na voljo nam je le še en sam zapis — na hitro zato omenjam nekaj slovitih domačinov in gostov. — Nekoč je tudi Struževo pripadalo Naklu. Tedaj se jc trjnkaj rodil pesnik-čbeličai Blaž Potočnik, Iz daljne in bližnje preteklosti Naklega in njegovih vasi iz čigar homeopatije se je tako duhovito ponorčeval naš Prešeren. O Potočniku smo v Glasu že obširno pripovedovali (28. 11. 1967). No Okroglem si je leta 1905 postavil lep gradič prešerno-slovec Tomo Zupan. Tu je zbiral pesnikovo ostalino, kolikor je bilo še dosegljive. Zdaj je precej teh stvari v kranjskem Prešernovem spominskem muzeju. Leta 1939 je vlastelin Tomo Zupan umrl. Svoje posestvo jc zapustil slepim, ki ga še dandanašnji uporabljajo za letni odmor. V Strahinju se jc leta 1790 rodil Miha Stare, slovit gospodarstvenik. Zgradil je pivovarno v Mengšu, ki je delovala natanko 99 let (1818 do 1917). Od države je prevzel tudi večje gradnje, kot so bile npr.- postavitev glavnega kolodvora in prisilne delavnice v Ljubljani, zidavo smodnišnice v Kamniku, gradnjo več odsekov železniške proge Maribor—Dravograd idr. Pokupil je Miha Stare tudi več graščinskih posestev — potem pa jih na drobno razproda jal. Vseka kor nadarjeni gospodarstvenik je umrl leta 1872 v Mengšu. — Iz njegovega rodu je izšlo več slovenskih izobražencev, politikov in indu-strialcev. Jože Pavlin (1875—1914), po rodu Naklan, je bil talentiran podobar. V viharju prve svetovne vojne se je za njim izgubila sled — menda je padel v Galiciji. Izmed Pavi i novih del velja omeniti spomenik dobrotnici otrok Josipini Hočevarjevi, ki stoji na trgu v Radovljici. Kipi svetnikov in angelov v brezjanski cerkvi so Pavlinovo delo. Tudi nagrobnik pesniku Antonu Medvedu na 2alah v Kamniku je izklesal Jože Pavlin. Jernej Pavlin (1881—1963), brat Jožetov, je bil sloveč stenografski veščak. S Stenografijo se je znanstveno bavil in proučeval življenja začetnikov slovenske stenografije P. Bezenška in F. Novak i Jernej Pavlin je tudi mnogo pisal v cerkvene časopise in revije. Iz Naklega je bil znan zdravnik in strokovni pisatelj dr. LaopoM Jcše (1886—1958). NARODNA HEROINA Tako smo se kar na hitro izmotali iz na-klanske daljne preteklosti. Čeprav bi se radi z nekaj besedami še pomudili pri naravnih lepotah tega kraja: ob podzemeljski 400 m dolgi jami l.ebinici, v rokovnjaškem Udenboištu, zagonetnem Temniku, na gradišču nad Pivko, v okrogelski in strahinjski cerkvi — a čas do krajevnega prazniku je tako kratek, da moram že zdaj pričeti opisovati dogodke in spomenike iz najbolj častnega obdobja slovenske zgodovine na naklanskih tleh — iz dobe NOB. V Strahinju se je leta 1920 rodila Pavla Sajevic. Ko je odrasla, se je zaposlila kot tekstilna delavka v Kranju. Po vnanjem je bila drobna in temnolasa, a odločnega in pogumnega srca. Poročila se je z leta 1909 v Strahinju rojenim Rudolfom Medetom, visokim in močnim delavcem iz Semperita v Kranju. Skupno z možem je Pavla odšla že 26. julija 1941 med partizane. Doma sta zapustila petletno hčerko Fenjo (ki sedaj gospodari na domu). Po številnih bojih na Gorenjskem in Dolenjskem sta bila Medetova dodeljena Pohorskemu bataljonu. Rudolf Mede-Groga je postal komandant bataljona, njegova žena, katere partizansko ime je bilo Katarina, pa je bila povelj niča ženskega voda. Pavla Mede-Katarina je veljala za vseskozi vztrajno, neustrašno borko. Učila je mlade partizanke, kako se ravna s sodobnim orožjem, hkrati pa je bila tudi skrbna oskrbnica ranjencev. Na videz je bila Katarina v času borb* vedra in nasmejana, celo z* Pela je med najhujšim ognjem — da bi hrabrila ostale. Taka je bila tudi 8. J* bruarja 1943 na Pohorju, k° je bil bataljon zaradi i^daje obkoljen in do zadnjega človeka pobit. Nemci so naslednje dni odpeljali 65 trupe'' iznakaženih in zmrzlih .. • Boj obkoljenega pohorski ga bataljona s tolikokratno sovražno premočjo je pos4* že legenda. Junaški borci ifl borke so se bili do zadnjega-Ena najhrabrejših med njin^ je bila Pavla Mede-Katarina-Njen človeški lik je gotovo med najsvetlejšimi v zgodovini naše NOB. Zato ji je t"Ia tudi izkazana čast, da je P* stala prva slovenska narod" na heroina. Črtomir Zoreč r Rojstni dom dr. Gregorja Oglarja-Carbonarlusa v Naklem št. prejšnji številki) 46 (Ilustracija k zapisu v na* Madžarska folklorna skupina navdušila V ponedeljek zvečer je na grajskem vrtu v Škofji Loki nastopila folklorna skupina Folklor iz madžarskega mesta Szekesfehervar z izbranim večerom madžarske folklore. Pod košatimi kostanji se je kljub ponedeljkovemu večeru zbralo veliko število gledalcev, ki so navdušeni z.apu-ščali prizorišče predstave, saj so v skoraj dvournem sporedu lahko spoznali bogato zakladnico madžarskih narodnih pesnii in plesov. Vsakdo je lahko tudi ugotovil, da je grajski vrt za nastope večjih skupin izredno primeren in bi se z manjšimi investicijami, mogoče manjšo montažno tribuno, lahko prizorišče še izboljšalo. Težko bi se odločil za točko, ki je gledalce najbolj navdušila. Vsaka izmed petnajstih točk je bila po svoje zanimiva. Nekatere so nastopajoči navdušili z narodni mi nošami iz posameznih pokrajin, drugi so bili navdušeni nad starimi plesi iz posameznih madžarskih predelov, ni bilo pa tudi malo tistih, ki so zaploskali dvema citrašema in muzikantu, ki je ir.ial na drsalni boben. Tudi nastopajoči, dekleta in fantje so se potrudila in dali vse od sebe. Velikokrat so morali pokazati precejšnjo mero spretnosti, Še posebno pri zadnji točki. Prav nič ni čudno, da so zato gledalci še po koncu ostali na svojih mestih in nastopajočim navdušeno zaploskali. Madžarski folkloristi pa so zadnji točki za poslastico do- dali še eno kljub utrujenosti od nastopa. Naj omenim $e nastop pevke in pevca iz džarske, ki sta med posantef nimi plesnimi točkami izva' jala madžarske narodne VcS' mi. Ponedeljkov nastop madžflt' $kt folklorne skupine F0'' klot je pripravila ZKPO ŠkO-fja Loka v sodelovanju s ^ misijo za folkloro pri '/-K-T° Slovenije. In ravno nastop 16 skupni,' ie dokazal, da je Z& nimanje za podobne priredit* ve med prebivalci Škofje I": ke in okolice veliko. Ne m bilo napak, če bi bilo v Prt" hodnje še več takih nasto* pov folklornih skupin, da tudi Skofjeločani lahko sp°; znali bogate kulturne t""'1' cije jugoslovanskih in drufii" narodov, J. G. Reforma pouka matematike na osnovni šoli £ » 2alS.epu strokovnega sve- t 23 ŠO,stvo SR S1°- i eli , boino *e to jesen pri- aatike re Oroi° Pouka mate-* <>Uk m\ °Snovn> šoli. Nov i0 ali ™aten»atike bomo uva- al a raje"POma' Vsako ,eto v ifl ivajani ' tako da DO Proces i- etih. ^'Jučen v osmih u Modem i • »■ Patike C'Ja ^°uka mali bistvo ,e naš Problem. ► veta S|VSe EvroP* hi vsega j imPre, mrzlično prizadeva " ^k ma*SPremeniti zastarel f 6 » tem h"1"' RazUka ie *ga dela SC ml ,otevamo im.iT, razmeroma pozno, ■lniajo Ponekod že 'l0 let ;rfcc|nosti *"w"v,lua ze iu let rislinm' Zat° pa ,anko iz" ^nemn ,zkušnJe drugih in toko. z d«'om bolj na ši- Mode,-,,: ^•'ke 'ja pouka mate" ttim ,Je ^gojena s 100-let- ko* in3«V°Km matematike ^S),ti- Ce bi po vrsti "^nje'J Vsc Predmete da-^ spo,nn0,Vne *oIe> °i Prišli ^'■ka v nja' da P^v mate- "ka i prav maie- ^'aja Predrnet najbolj cla i ^zvojem znano-"Mm-* , prav ,_ ~~ * ' fcaS "»hlajen ^Jmanj Prav ta Predmet en z ustrezno *j ^ '1o disciplino, da to- •1 'J;t s svojo vsebino l° se ? rePu "vljenja. Prav *aio ti!nVSU moćneJe «dra-freume. Pri nas. Učenci ^vražj,, nis° mara,i. *e več, jtije »8° 8a- sai J,h Je ziv- dPOstav,Jalo pred po- ,tat'stik8aĆne Probleme. Iz p je £e Je dalje razvidno, »ojsaS1 učni uspch ** ma- "abšj |,.relativno vedno naj-hJem" *c.enc«. ki so s šola-Prav tnad«»ljevall, so Imeli Mudijem matematike pogosto velike težave. Se bi lahko nadaljevali z naštevanjem posledic zastarelega pouka matematike, pa bodi dovolj. Nov program šolske matematike je zahtevnejši na miselnem področju. Vendar je tako zastavljen, da ga brez učenčeve aktivne udeležbe ni mogoče realizirati. Otrok bo tako že v prvih razredih osnovne šole ob igri in na njemu primeren način spoznal zahtevne miselne procese, katerih doslej ob starem programu ni bilo mogoče uvajati. Manj poudarka pa daje novi program operacijam s števili, ki so bile doslej osrednja tema pouka matematike. Seveda pa je tudi to področje matematike koncipirano sodobneje. Ne bo več poglaviten dril, temveč razumevanje teh operacij. Otrok naj ve, kaj se dogaja, kadar šteje, naj se zaveda, kaj se v resnici dogaja, kadar sešteva ali odšteva, množi ali deli. Zato so tu najpomembnejši prehodi z množic na števila, z operacij z množicami, na operacije s števili. Sploh bo poslej osnova vsej šolski matematiki tako imenovana teorija množic, ki tudi v matematiki kot znanosti zavzema pomembno vlogo. Takih sprememb pa brez aktivne udeležbe učiteljev in njihove prevzgoje ni mogoče izpeljati. Za začetek je bil organiziran seminar le za učitelje prvega razreda. Kasneje pa se bodo učitelji na seminarjih seznanjali z novo matematiko širše, v mejah cele osnovne šole. Celoten seminar je bil končan do zaključka šolskega leta. Potekal je v dveh delih, ki sta se po vsebini razlikovala. Prvi del je bil posvečen novi učni snovi v prvem razredu — teoriji množic. Predavali so profesorji matematike s kranjske gimnazije, ki so svoje delo z veliko vestnostjo in prizadevnostjo odlično opravili. Na drugem, daljšem delu seminarja so se učitelji ukvarjali z novimi učnimi oblikami in metodami. Za posredovanje novega učiva so potrebne tudi nove metode. Seminar so vodili pedagoški svetovalci z Zavoda za šolstvo v Kranju. Delo so organizirali tako, da so učitelji ob posameznih primerih pretežno sami odkrivali potrebne metode in oblike učnega dela. Tako delo je bilo možno le ob ustrezni strokovni literaturi. Vsak seminarist je prejel novi učbenik s priročnikom, zbirko različnih barvnih ploščic za sestavljanje množic, tako imenovane logične bloke, zbirko nalog ter predlog podrobnega učnega načrta. Učiteljice so se prizadevno lotile dela in v štirih dneh tako obdelale novi učbenik za 1. razred. Z vsem tem gradivom se bodo učitelji do pričet k a pouka tudi samostojno usposabljali za prehod ua novo delo. Med šolskim letom pa bodo še redni mesečni posveti, na katerih bodo reševali konkretne probleme in se še nadalje izpopolnjevali. V. Tehovnik °Uku nvu. u?,,e,i' 1- razreda Iz kranjske in tržlškc občine, zbrani na seminarju o sodobnem "■"■■Milka v osnovni šoli KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI V 29. številki II. letnika »Gorenjca« (20. julija 1901) preberemo navdušen uvodnik ob prvi maturi na kranjski gimnaziji. (Takrat so se zrelostni izpiti opravljali šele ob koncu avgusta.) Uvodničar se spominja na neprijetno leto 1886, ko so z ministrskim odlokom odpravili kranjsko nižjo gimnazijo. »Meščanom, ki so imeli dečke za šolo godne, nastali so novi stroški s tem, da so jih morali šolati v Ljubljani za drag denar, revnih stari-šev sinovom pa, ki bi doma lahko študirali, to sploh ni bilo več mogoče; stanovanja so izgubila vsako ceno in tudi družabno življenje je mnogo trpelo, ker so zapustili mesto profesorji. Število prebivalstva v Kranju je z razpustom nižje gimnazije naglo padalo, ker s profesorskimi rodbinami in učenci vred so Zapustili mesto tudi drugi ljudje, ki so se kolikor toliko živili od gimnazije.« Občinski odbor kranjski se je potem vrsto let trudil, da bi mesto spet dobilo gimnazij, a to pot popolno, torej osemletno. Posebno notar Viktor Globočnik, odbornik občinskega sveta, se je zavzemal za ustanovitev nove gimnazije. — Vlada na Dunaju je končno le privolila, hkrati pa je zahtevala, da Kranj zgradi primerno gimnazijsko poslopje ter se zaveže, da bo skrbelo za kurjavo v šoli. Leta 1894 v avgustu je nato z Dunaja prispela vest o odločbi, naj. kranjska gimnazija prične z delom. In res, še to jesen se je pričel pouk prvih in drugih razredov. V pravkar končanem šolskem letu je bilo vpisanih že 457 dijakov, poučevalo pa je 17 profesorjev. Uvodničar »Gorenjca« poudarja, da je imela ustanovitev gimnazije tudi velik na-rodno-socialcn pomen. Vsaj polovico dijakov, ki sedaj študirajo na kranjski gimnaziji, se ne bi šolalo, če ne bi imeli priložnosti obiskovati tako bližnjo šolo brez posebnih izdatkov. Profesorji in dijaštvo je prineslo Kranju določen razmah družabnega življenja. Tudi narodnostno sc je Kranj okrepil. Vrste se javna predavanja in kulturne prireditve. — Tudi v materialnem oziru je gimnazija Kranja koristila. Stanovanja so spet dobila vrednost. Kmetje lažje prodajo svoje pridelke na trgu Pa še nekaj novic izpred sedemdesetih let, važnih in nevažnih: Vojna v Južni Afriki. V Kaplandiji je prestopilo vnovič mnogo Holandcev na bur-sko stran. Zdaj imajo Buri v rokah že velik del dežele in mnogo mest. Angleži hočejo zdaj, v onemoglem srdu, postopati z zajetimi Buri kot z roparsko tolpo in ne več kot z vojsko. Seveda bodo potem Buri vračali Angležem z enako mero. Sestanek treh vladarjev. Blizu Moguncije se snidejo sredi meseca avgusta 1901 nemški cesar, ruski car in angleški kralj. 50 let učitelj. Gospod Josip Mesner, nadučitelj v Komendi, bo letos obhajal petdesetletnico, odkar je postal učitelj. Čudna gos. V Mengišu se jo pri nekem kmetu izvalila go- skica, ki ima štiri noge in štiri repetavke. Postava proti kajenju. Japonska vlada je izdala postavo, po kateri se prepoveduje kaditi osebam, ki še niso dvajset let stare. Smrt v planinah. Dr. Ivan Jan, sotrudnik in prijatelj našega lista, je na planini Klek padel raz Bratovljo peč in obležal mrtev v 300 m globokem prepadu. Nabodel se je na bajonet. V Smledniku je napadel 22-letni Franc Weithauser orožnika Franca Prohavskega in mu iz rok iztrgal sabljo. Orožnik je naposled vendarle izvil napadalcu sabljo in aretiral VVeithauserja, ki pa se je tako nerodno obnašal, da se je sam nabodel na bajonet in se težko ranil. Weit-hauser je zdaj v zaporu. Največ hudodelcev ima po novih statističnih podatkih med vsemi avstrijskimi kro-novinami naša ljuba Kranjska. Drugod jih imajo le po 8 do 16 odstotkov, na Kranjskem pa 25 odstotkov. »Slovenec« pripominja, da je k temu podivjan ju ljudstva največ pripomogla liberalna sodrga s svojimi glasili. »Gorenjec« meni, da je mogel te besede napisati le kak časnikarski falot. ki je zaradi fanatičnosti, pridobljene v kakem semenišču, izgubil že vsako trezno presojo. — Res jc tudi, da jc največ ubojev in telesnih poškodb prav v krajih, ki so pri zadnjih volitvah skoro soglasno volile klerikalne kandidate. Te občine so Prcdosljc, Šenčur, Cerklje, Mavčiče in Stražišče. Lilvralni listi imajo v teh krajih le malo naročnikov. CZ. (Perzija) Iran: V puščavi GORENJSKA ALPINISTIČNA ODPRAVA V HINDUKUŠ ISTOR-O-NAL Piše dr. Ivo Valič 1. maja zjutraj smo prekoračili turško-iransko mejo. Tokrat so se Turki odre/ali in z njimi smo hitro opravili. Iranci so buli izredno vljudni in so nas hitro postregli, toda spet je bilo treba izpolniti toliko obrazcev, da so minile skoraj tri ure, preden smo imeli carinski blagoslov za odhod. Se prej smo morali nekje iz sredine tovornjaka privleči na dan vse vvalkie-talkie aparate, da so jih zapcčatiU. Druga dežela, drugi običaji! Niti cigarete niso pomagale skrajšati Postopka, češ, »saj nismo Turki!« Fantje so med čakanjem na mejnem prehodu naleteli na Mariborčane, ki z velikimi kamioni tovorijo robo v Pakistan Kje vse ne srečaš Kranjcev! Potolažili so nas, da včasih čakajo teden ali dva, preden opravijo vse potrebne formalnosti. Tedaj si z igranjem kart krajšajo čas. Po pripovedovanju sem presodil, da morajo biti dobri igralci. Iranu sc pozna, da mu nafta prinaša denarja in da imajo tudi preprostejši sloji od tega nekaj neposredne koristi. Vse je bolj urejeno: ceste, hiše, ljudje, pokrajina. Ta je sprva zelena, prijazna, kasneje postane vse bolj puščavska in tu smo prvič srečali kamele. Praznik 1. maja smo zvečer počastili s požirkom konjaka iz ajdovske tovarne pa tudi zaradi prašnih grl je bila to odlična poteza. Pokrajina po stane proti Teheranu vse bolj razgibana in zanimiva. Vre- me nam je bilo še vedno naklonjeno, zmerna vročina je napravila potovanje znosnejše. Kot vedno smo tudi tokrat med potjo pridno fotografirali, saj smo bili s filmi dobro založeni. Pred leti nam jih je v Južni Ameriki močno primanjkovalo in tega menda nikoli ne bom pozabil. Vosmem dnevu našega potovanja smo popoldne zavozili v Telur.m in z največjo muko našli pot do avtokampa skozi nepopisni vrvež vozeče pločevine, Ker naslednjega dne ni kazalo, da bi hitro našli naso ambasado, smo na cesti po brali vodnika - prostovoljca. Bil je vesel, da se bo zastonj in udobno pripeljal v mesto. Mimogrede je sicer v naš avto in na naš račun povabil s sebi>i še znanca, pa kaj bi! Kako koristen je bil, smo hitro spoznali! Po mestu bi menda najtaie in najbolj zanesli ivo vozili z dokaj velikim tankom, saj večja hitrost skorajda ni potrebna, te i vodnikom smo potrebovali debelo UTO, da smo pri-vo/.ili v sam center. Za kratek ogled mesta smo nekateri najeli kar taksi, kar je bilo naj pametneje tudi zaradi ohranitve dobrih živcev. Na bazarju so nam ponujali prave perzijske preprogo vk nedosegljive vsote. Baje jih dobiš na Dunaju ceneje! Z nekaterimi prometnimi prekrški, ki ipwaHM talve hupu-ija ter verjetno pivce j posmeha in kletvic, smo zavili čez hribe proti Kaspij- skemu morju. Odlična in mojstrsko speljana cesta vodi do njega po globoki in ozki soteski skozi številne predore Pokrajina se spremeni: obilo zelenja, riževa polja, pomarančni nasadi. Do samega morja nismo utegnili, ker nas je naslednji dan čakal hud vzpon in eden najslabših delov ceste. Sest ur smo porabili za 200 km in sc zraven dodobra naužili prahu. Za nameček se je pridružila še vio [na, ki je bila više gori, v puščavskem dolu že komaj znosna. Tu smo videli, kaj pomeni voda! Skrbno speljana v mrežo namakalnih kanalov oživlja kilometre dolgo ploskev rodovitnega polja sredi puščave! Pred Mashhadom smo zastonj čakali »katrco« na domenjenem kraju. Je ostala zadaj ali je odbr-zela naprej v mesto? Ob cesti je nismo opazili, pa tudi v Mashhadu jc nismo našli. Ker meja ni bila več daleč, smo predvidevati, da sc mo rajo nazadnje ustaviti vsaj tam, ker sem jaz imel vse dokumente. Ogledali smo si še čudovito Zlato mosejo in samo mesto Mashhad, ki Je lHunembno trgovsko središče in znan romarski cilj in se nam je zdelo tudi najbolj urejeno na vsej naši dosedanji puti. Proti večeru smo hiteli proti meji, o »katrei« pa ne duha ne sluha Sneli puščave pred mejo nas je zatekla noč. Za hribčkom ob cesti smo si poiskali zavetrje in zaščito preti žarometi. Tovornjak je ostal na cesti, parkiran po vseh jugoslovanskih pravilih. Nismo še dobro povečerjali, ko smo zaslišali ustavljati na cesti večja vozila. Dohiteli so nas Mariborčani, ki so že od daleč vedeli, da je tovornjak naš. »Samo Jugoslovani uporabljajo na cesti varnostne trikotnike!« so nam pojasnili. Beseda je dala besedo in ker smo morali po stari kranjski navadi zaliti srečanje, je kmalu zaz.vcneJa pesem. Ubrana ni bila preveč, zato pa toliko bolj občutena: Poslušalca pa daleč naokoli tak ni bdo nobenega! Kot vsako jutro, smo se tudi tokrat /goda j od pravili dalje. Ze po n •• kaj kilometrih poti smo vedeli, da smo na sledi »ka;r-ci«, kajti po sredini ceste s > bili v presledkih nalrp: i Iskrini reklamni lepaki pa tudi nekaj prometnih znakov je bilo okrašenih z njimi. Na iransko - afganistanski meji smo se zopet sesti. r"ant,tt,j(j že pred nočjo prišli na in tam pomirjeni u%oto,^o. da je ostali še nismo P1* račili. Ta meja nam bo OSt»*»j dolgo v spominu. & zato, ker borno oblečem ^ ■ ■• • —silu rinski uradniki P° gredi puščave le od <^ zjutraj do osmih zvečeTi gič pa zato. ker nam \c obema obmejnima Pos , kama naenkrat razneslo trobransko steklo na *' '.^ ci«. Medtem, ko sva z. . j,i tom urejevala dolgotrajni nepotrebne obmejne 101 nosti in se hrep 1 i' ;|i njala »ekspresnih« < •'""'j1,al i so fantje /A Ta <' i.- n ■', je staknili pa1'.4 v in t. i. .'irm trakom x ^ orne ijenih i ''Jam ^ spi ."no \ id:li spačkO^-gi / \ \ n > s:, klo. Res nl • ko i 'p:i kol prej, t<*la.L, /i \ n > st< kaj. Res I" — tako lepa kot pte.i, 0O tako neprijetni zadevi na eno oko zamižali- (Perzija) Iran: Občudovalci SREDA — 28. JULIJA 1971 GLAS * 15. STRANI Razcest|p MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL »Toda ponižal se ne bom,« si pravi dan po božiču, prav na petintrideseti mamin rojstni dan. Petintrideset let? Pa misli na ločitev in novo zožitev?« stisne Slavko ustnice s pravo sinovsko •ebičnostjo, potem pa se mu le zgane v srcu bolečina. Mami bi moral vseeno voščiti. Ce j* drugega ne, vsaj zato, da si ne bo domišljala, p. je zaradi neumnosti, ki jo je obsedla pri teh ^»h, bogvekako potrt. Joda mama ima rojstni dan že danes! Kako 113 j se ji opraviči, da se tega ni spomnil že prej. »Ne zameri, če ti voščim rojstni dan šele da-r*- Toda toliko dela imam in obeta se mi prav *P zaslužek čez počitnice, da ti lahko pišem šele pnes in ti voščim obenem še srečno novo leto, eb' in domačim. Včeraj sem bil povabljen k ■"užini nekega sošolca, ki ga instruiram. Imel j^01 se prav lepo. Najedel sem se potice, da me m danes boli želodec ...« Ni prav da mami lažeš, — ga svari vest. bi ji ne povedal resnice, da je bil včeraj J^en> ves dan lačen, in da je pohajal brez cilja P* '"estu, dokler se ni pošteno namrazil in se v j* Potem spomnil, da bi bilo dobro, ko bi šel kolodvorsko čakalnico, kjer je potem sedel do ore legalis' in se šele nato napotil na Tržaško sto k čevljarju Stivcu in si postlal v njegovi klavnici kakor sleherni dan. Tudi zdaj piše to pismo v kolodvorski čakal-kjer je vsaj za silo toplo. Ce ne od peči, °d ljudi, ki jih jc čakalnica vselej polna. To niso samo ljudje, ki čakajo na vlake, marveč je še mnogo več siromakov od brezposelnih delavcev do revnih dijakov in študentov, med katerimi so tudi taki, ki v mestu nimajo niti prenočišča in ki, če le morejo in če jih le ne prežene kak siten vratar ali policaj, prenočujejo kar v čakalnici. Tako mine praznik sv. Štefana in mine Silve-strovo in novo leto. Sredi januarja prejme mamino pismo. — Ce zares ta mesec ne potrebuješ denarja, ti ga pošljem prihodnji mesec. Doma je vedno večja revščina. Ne samo pri nas. Naselila se je malodane že na vsaki domačiji. Komaj čakam, da bodo stvari urejene in da se bom poročila in da se bova potem preselila v Berlin. Vse bi bilo že rešeno, a tata vali krivdo name, češ da sem ga zapustila. Ali si lahko predstavljaš večjega podleža? Ne, tega ne smem dopustiti, da bi vzela krivdo nase. Jaz za polom najinega zakona nisem kriva. Kriv je on, samo on! To veš tudi ti, Slavko. Dovolj si velik in razumen ... »Kaj meni mar? Zase vem, da sem brez svoje krivde na svetu.« Šele februarja se zave, da mu mama ni poslala denarja. Doslej je živel z dinarji od istrukcij, živel od suhega kruha, opoldne pa se je postavljal v vrsto med brezposelne in reveže v zavetišču sv. Jožefa, kjer so delili juho najbolj revnim vbo-gajme. Tega se je že tako navadil, da na denar, ki bi ga moral plačati za prenočišče čevljarju Štivcu, sploh ni pomislil. Davi pa ga je terjala čevljarjeva žena, sitna in skopa rdečelasa bab-nica. »Denar, ja, seveda denar,« ga muči zdaj skrb. Naj piše mami? »Ne, ne bom.« Vseeno pa dan za dnem nestrpno pričakuje, da bo po pošti prejel od doma denar, prejme pa samo pismo. — Nobenega glasu ni od tebe. Doma smo vsi v skrbeh, kaj je s teboj. Denar za stanovanje ti pošljem v začetku marca. Prosi gospodarja Štivca, naj do takrat potrpi. Si se obrnil s prošnjo za pomoč na JS, kakor ti je svetoval tvoj bivši profesor ... »Mi niti na misel ne pride,« je Slavko še vedno trmast in živi z dvema dinarjema na dan — s polkilogramskim hlebčkom črnega kruha in rezino slanine. Shujšal je, da so ga same kosti. Tak je, da ga profesorji vprašujejo, če ni bolan in ga nagovarjajo, da bi šel na pregled k zdravniku. Jetika je prej ali slej bolezen revnih gladujočih dijakov. Slavku pa še na misel ne hodi, da bi razmetaval denar za zdravnike. Profesorjem odgovarja, da se čuti popolnoma zdravega. Tak odgovor jih pomirja. Samo da fant nima jetike, zakaj jetika ni samo bolezen revnih in lačnih, marveč je tudi nalezljiva. Sicer pa bi se Slavko lahko včasih privoščil tudi kak hlebec kruha več na dan, a kaj ko mora stiskati, da bo lahko poravnal dolg za stanarino. Gospodinja mu je na dolg nabila že desetodstot-ne obresti. Zato je še manj pri Štivčevih in se raje po šoli zadržuje skoro sleherni dan na železniški postaji. Vratar je Primorec, pa tudi med mestnimi stražniki je nekaj Primorcev. Ljudje — to se pravi brezposelni delavci in drugi brezdomci, ki se v zimskih dneh najraje zadržujejo v kolodvorski čakalnici, jih ne marajo in pravijo, da so prava nadloga za revnega človeka, ki mu ne privoščijo, da bi bil lahko vsaj nekaj uric na toplem in pod streho. Tudi Slavka so lani večkrat pregnali iz čakalnice, dokler se ni zanj zavzel vratar in tudi policajem povedal, da je Slavko primorski rojak in dijak. Od takrat ga puščajo pri miru. Nekdo mu je celo svetoval, da bi po končani šesti gimnaziji gimnazijo pustil in se vpisal v kadetsko šolo, ki je zastonj. Vse skrbi za obleko, hrano in stanovanje bi odpadle. Čez nekaj let bi bil oficir. — Na tvojem mestu bi šel k mornarici. Tako mu je svetoval tisti stražnik, Slavko pa prav v teh dneh čuti, da bi bilo vredno upoštevati stražnikov nasvet. e in delo na hribovskih kmetijah (5) in križi 1*0 s|ari tradiciji se Je črni kruh na kmetih pekel le enkrat «en, vendar ne na določeni dan, ampak pač takrat, ko je 7 kjtC ",iki'10 Prl nas doma smo pekli vsak teden po deset *H0 >v kruha. En hleb tehta približno tri kilograme. Računali tako, cla Je za vsakega člana družine na teden po en ^e smo imeli obiske ali tuje delavce, jc bilo treba spet '•'liko prej. T)iU|f)) oabi< i , i /a peko s ''''vi . UDorabljale prosene ,1;,iii ', s" Mh uporabljale k,, ,(> kvasa. Proseno mo- L *0 a) S t bi|e nl,Ul1' draži. Tako so dole. c(Hr droži, ki so vzhaja-"" /in,Ml|'"u- dobro vzhaja la8ale 1 S s" / / l H malko po-^'k'u 'I'' S P' l,)m P1')'1 njeno ,;,ko ,',sk<> Moralo je biti ski r^jdjjo, da so sc na de- s" Sl. /h "krnel, hlebčki, k. s K, "i '" vzhajali. Pokri ^stavir K,",n so tr deske s" Uro-' "■' ,u'1 i'tv ,i,u". kiei 1a So " " iale tako dolgo, N*H * .dobro posušile in •W ° lih spravili v vi h" Vy.| / dm/mi. te * le iw^neko,'ko kisel, ker ^•o če, Sl shajal, včasih iS n^J??*- Zi> vsako peko ''"»" Sile in dodale ne bih počili blebčk '"•k.i| takih su V,, F »o Z™ droži so dobili, če , 'l K,,v »H jih /mešali M, ■ >stO. VJŠJ '." L" kvasTlrako 1 1 med zadnjo voj- no, ker je v trgovini večkrat /manjkalo kvasa. Po starih hišah se je vedno /adi/cval /n.u Men kiselkast duh po drožeh. Danes že malokatera gospodinja zna dobro speči i rn i /tn kruh. ki je najboljši. Zahteva pa taka peka drugačen postopek, kot peka kruha i/ bete moke. Tudi pšenični pol-no/rnati kruh se peče druga-fit kot bel; predvsem zahteva bol i vi 01 o pet Ko ie včasih gospodinja za-mesila kruh in ga v menit "i posula z moko, nikoli ni pozabila narediti po tej moki /namenji- kti/.a, da je lepše v/hajal. In ko je de\.ila M sto v peharje, je moral biti n.i \ laki ni hlebu spet križ. Ko JC kruh posadila v peč, jc i e/ »gosteje« ognjišča apel n.u dill / loko po zraku znamen je k i i/.i In potent Spet, ko jc kruh. hlebec, na- n i.i To |e bilo naj sv* i <>i iilo družinskih mater. Crn kruh je bil v prejšnjih časih spoštovan bolj kot danes zlato. Tudi v šoli smo se učili: »Ce pade kruhek na tla, poberi in poljubi ga!« Bog ne daj, da bi bil kruh ležal na tleh ali celo v smeteh! Ljudje so seveda še pomnili veliko lakoto in svoj ■trafa pred njo prenesli tudi na potomec. Prav bi bilo, da bi tudi danes naučili mladino bolj spoštovati kruh, ki ponekod menda že skoraj nima nobene vrednosti, čeprav je kupljen /a drag denar. Kako pa naj mestni otrok ve, kako se kinh prideluje, ko pa žito uvažamo!? To, kako pa smo se včasih trudili za kruh, bom opisala pozneje. Kot prvo pomladno setev smo sejali pozno korenje, ki je prišlo med o/iimni ječmen. Najraje so ga sejali po na novo zapadlem snegu, da se je videlo, kie je /e posejano in kje še ne. Tudi zadelovati take setve ni bilo treba, saj se ji- seme korenja med talje-niem s snerom vred ravno /nilo v zemljo. Ta se t e v je bila že v drugi po lovici mai i I Takoj, ko je sneg skopnel, smo ob kaki njivi pšenice, tik po robu njive, posadili semen-.ko repo V ta namen smo odbrali najlepše, debele gomolje s košato cimo. Po sadili smo jih plitvo in kmalu so odgnali visoko steblo s sem.-n-.kim stročjem. Semenska upa mora biti daleč od zelnika, da se ne križa s se- menom kapesa, ki smo ga tudi pridelovali doma. Ce se križa, zraste namesto zeljnih sadik repa. Včasih so trdili, da sc to zgodi, če kdo nosi seme kapesa v toplem žepu, vendar je bila to verjetno le vraža. V najzgodnejši pomladi je največ dela na sadnem vrtu. Včasih, ko je bilo povsod do volj ljudi za delo, jc bil vrt kmalu lepo urejen. Moški so najprej vse drevje obžagali in očistili, ženske pa so hitele podelovati zloženo hosto v butarice. Sadna hosta je najslabša hosta za butarice, ker vse štrli narazen. Vendar je bilo tudi to delo lepo, saj je bilo prvo delo zunaj po dolgi zimi. In vse jc pelo okrog nas! Najraje smo delali po dve na eni tnali, da je bilo kratkočasneje. Za na vrt smo imele najraje tnale na štirih nogah, če je bil teren raven, za v breg pa na dveh nogah, ker debelejši konec lahko slo ni v bregu, lake tnale so služile za delanje butare več let. Ko smo bili otroci še majhni, smo pomagali materi znašati hoste vkup. Iz kratkih cvekov smo vezali tudi svo je male butareiee, ki smo jih skladali na svoj kupček. Kmečki otroci sc učijo delati že skoraj od rojstva. Največje njihovo veselje je imeti malo orodje vseh vrst, da tako lahko »pomagajo« odraslim pri vseh delih. Vsak bi bil rad takoi velik in močan. Krvače, posebne sekire, k katerimi delajo butarice, moški prej dobro nabrusijo na kamnitem brusu, ki je na nožni pogon. Butarice tod vežejo le z brezovimi ali srobo-tovimi trtami, ki jih je treba prej dobro zviti, da so voljne in vse vejice skupaj povite. Debelejše konce trt smo včasih vtikali pred vitjem nad ogenj v peč, potem so se rajši vile. Vsaka trta ima na debelejšem koncu za ped dolg nepovit palec, ki služi pri povezovanju za za-tiko. Butarica mora biti zelo dobro povezana. To jc bilo včasih težko delo, ker je bilo treba vse krepko prekolcniti in močno zve/ati. Danes imajo v ta namen neke ročne preše, ki hosto brez truda stisnejo, da jo je lahko zavezati. Marija Frlic Prihodnjič naprej I Gorenjski k raji in I i n ti je Nekdanji izgnanci so si ob koncu obiska v Srbiji ogledali tudi spomenik neznanemu junaku na Avali, delo kiparja Ivana Meštrovića. — Foto: J. Govekar Šumadija, ne bomo te pozabili Kosilo v hotelu Turist je bilo že pripravljeno. Na hitro smo pojedli, da bi popoldanski čas lahko še čimboljc izkoristili za ogled mesta, /e od vsega začetka me je zanimalo življenje tistih, ki so bili nastanjeni pri svojih znancih izpred tridesetih let. Po kosilu se mi je ponudila izjemna priložnost, da obi ščem eno od teh družin. Brata Oblak iz Lučin sta me popeljala k družini Jelič, ki je med vojno nudila zatočišče številnim slovenskim družinam. Kot že tolikokrat med obiskom v Srbiji, sem tudi tokrat doživel izredno gostoljubje. Naenkrat so predme nanosili na mizo polno dobrot, ki pa mi zaradi obilnega kosila kake pol ure prej niso nič kaj teknile. Na senčnem vrtu pred hišo je kmalu stekel prisrčen pogovor. Borki Jelič so misli ušle trideset let nazaj, ko je na svoj dom sprejela številne izgnance iz Slovenije in v naslednjih letih pestovala v svojem naročju mnogo kranjskih Janezov in skrbela zanje kot mati. Pod njihovo streho je bilo vedno pet ali več družin. Poleg tega so redno skrbeli za bolne ljudi in otroke. Zanimiva je pripoved Radojka Jeliča o ljubezni do Slovencev. »Z Borko sva se poročila in najina prva pot naju je peljala v Slovenijo. Od takrat so mi Slovenci tako simpatični. Med \oino sem se takoj odločil, da vzamem pod streho S|o-v ' l>(> vojni redno prihajam I. vam. Malo je krajev, ki i i' še ne bi obiskal. Tudi ob < idanj -m obisku bi bil rad vzel celotno skupino na s' movanje, a n • gre. Da sem 1 ' al lahko \ ■ -I deset Hudi. sem moral V zadnjih treh d i 'h pripraviti le nekaj novih prostorov « • • • Pogovoru se je pridružil še nekdanji natakar iz hotela Central, sedaj upokojenec. Konobar Aca, kot ga popularno nazivajo, je med vojno kuhal vsem izgnancem, ki so bili nastanjeni pri Jeličevih. Tudi tok tat |c svojim gostom za kosilo skuhal sarmo v spo min na prvo kosilo izgnancev v Smederevaki Palanki pred tridesetimi leti. Ob po gledu na izvrstno sarmo so se vsi gostje takoj spomnili prvega kosila v tem mestu. R.ulojko Jelič je oden glavnih pobudnikov teh vsako letnih srečanj izgnancev. Vsakoletno srečanje mu veliko pomeni. Skupaj z ženo Borko, ki sta med vojno na resničen način izkazala bratstvo med jugoslovanskimi narodi, za krepitev te misli delata še zdaj z vsemi močmi. • • • še dolgo bi se bil lahko pogovarjal s prijaznima Borko in Radojkom Jeličem ter konobarom Acom in njegovo ženo, a ni bilo več časa. Cas me je priganjal na uradne pogovore med občinama Smederevska Palanka in Škofja Loka. Mislim, da je pred koncem res najbolje, da povem nekaj podatkov o občini Smederevska Palanka, ki jih je nanizal njen predsed- nik Stanimir Ivanovič. 2e iz. prvih podatkov se je dalo ugotoviti, da imata mesti precej skupnih točk. Občina Palanka ima 18 naselij, v kater ih je nastanjenih 58.000 prebivalcev. Letno si ustvari 135 milijard brutoprodukta ali natanko toliko kot škofja Loka. Pri tem prispeva industrija 40 milijard, kmetijstvo 35 milijard, terciarne dejavnosti 40 milijard itd. Zaposlenih je 13.000 ljudi, od teh 700 z višjo ali visoko izobrazbo. Slednjih še vedno primanjkuje, težko pa se najde zaposlitev za nekvalificirane. Predvsem jc razveseljivo, da je kmetijstvo stabilno in v zadnjih letih brez izgub. V občini je bilo v zadnjih letih posvečene veliko pozornosti zdravstvu. Delo je do bilo kar 85 zdravnikov, nekaj v izredno dobro urejenem medicinskem centru, nekaj pa po okoliških ambulantah. Med zdravniki je veliko število specialistov, ki delajo po specialističnih oddelkih. Prav tako prav zdaj potekajo akcije za izboljšanje SOČialne zaščite — domovi za letovanje. Tudi za šolanje je v občini dobro poskrbljeno. Gimnazija praznuje prav letos 50-letnieo obstoja. Poleg gimnazije jc v mestu še šolski center kovinske smeri, kmetijska šola, odprli pa bodo še srednjo tehnično šolo ali šolo za notranje zadeve. Treba je spregovoriti še o kulturi, ki zavzema pomembno mesto. To se je še predvsem pokazalo ob praznovanju 950-letnice mesta. Še vedno pa je opaziti, da je veliko večje zanimanje za kulturo v mestu kot na podeželju. Po besedah predsednika Stanimira Ivanoviča naj bi tudi vas postala žarišče kulturnega življenja. Še vedno imajo v občini velike težave z vodo. Celoten teren je brezvodno področje. V zadnjem času vendarle obstaja upanje, da se bodo stvari rešile. • • • Po končanih uradnih pogovorih smo se spet vsi priključili skupini na skupni večerji na vrtu hotela Kiseljak ob izviru mineralne vode Ka-rađorđe. Pred večerjo je predsednik občinske skupščine Smederevska Palanka Stanimir Ivanoyič izročil uradni delegaciji iz Škofje Loke v znak prijateljstva med obema mestoma plaketo Palanke in umetniško sliko Palanške-ga jezera. Predsednik škofjeloške občinske skupščine Zdravko Krvina pa je predstavnikom občine Smederevska Palanka izročil umetniško sliko Škofje Loke, knjige za mestno in gimnazijsko knjižnico ter knjižnico ZB in že prej v skupščini tradicio nalni loški kruhek. Nato jc nekdanji izgnanec in udeleženec obiska v Srbiji Valentin Raz.ingcr recitiral nekaj pesmi sedaj že pokojnega Jožeta Krapša, ki jih je napisal prav v izgnanstvu. Ob zvokih srbske narodnozahavne glas bc in petju najboljšega srbskega pevca tovrstne glasbe med amaterji in še nekaterih drugih je večer kar prehitro minil. Za počitek ni bilo veliko časa, čeprav je bil pred nami še en napoten dan. • • • Prišel jc Čas slovesa, /brali smo sc v dvorani občinske skupščine, kjer so nam vsem dekleta najprej pripela vit niče. Se enkrat smo se m čali z vsemi, ki so nam tri dni izkazovali gostoljubje, ki sc ne da opisati. Predsednik palanške občinske skupščine Stanimir Ivanovič je zaželel, da bi sc prijateljstvo med obema mestoma iz. srečanja v srečanje bolj poglabljalo. Najlepše se je zahvalil za obisk v počastitev praznovanja ob 950-lctnici mesta in zaželel še več podobnih srečanj. Podobne misli sta izrazila tudi velik ljubitelj in prijatelj Slovencev Radojko Jelič ter predsednik SO škofja Loka Zdravko Krvina. Odpeljali smo se. Slovo po tolikih lepih trenutkih preživetih v tem gostoljubnem mestu ni bilo lahko. Nastala so mnoga trdna prijateljstva itn vezi. Mnogi so si zatrdno obljubili, da se prihodnje leto viuijo v Sloveniji ali pa v Palanki — prelepi Suma-cliji. A kljub slovesu nas go stitelji še niso spustili iz rok. Pot nas je vodila do Palan-ikega jezera. Voda je bila pri i.I na /\ kopanje, časa pa ni bilo. Morali smo naprej. OgledaJJ smo si vas Kusadak, največjo v občini z 8 Počutim v Kranju. Bil ločil, kaj ml je bilo doslej najbolj všeč, saj je program zelo pester. Najbrž pa še lep čas ne bom pozabil razgibane pokrajine. Lahko ste veseli, da živite v deželi, ki ima toliko gora. Najbolj pa sem užival v Postojnski jami. Čeprav na šoli ne poučujem zemljepisa ali kakšnega sorodnega predmeta, bom vedno izkoristil priliko in pripovedoval mladim v Oldhamu o Kranju, Sloveniji, o Vasi državi.« Uudj Presenečen, da so tukaj c tako prijazni in gosto- ll, u. ako 1'riJazni in gosto-Jubl1'. Težko hi se sicer od- 24-letna Kathlcen Mc Con-nell je prolcsorica in pomožni vodja skupine deklet. V Kranju je bila že 1963. leta, ko je bila na tritedenskem obisku prva skupina i/. Oldhama. »Od mojega prvega obiska Je minilo že osem let in se zalo ne spominjam kaj dosti. Vidim pa, da sc Jc ta čas v vašem mestu veliko spremenilo, /grajenih jc bilo veliko novih stanovanj, modernizirali ste trgovine, močno se jc povečal promet, spominjam se tudi, da je bil tisti da] Kranja, k|er Jc zdaj hotel, čisto drugačen, ZadovnlJ. na sem tudi s programom. Zalo bogat je, saj vsak dan vidimo kaj novega. Mislim, da se bomo vsi udcl< > i letošnje skupine vrnili v Oldham s kopico lepih spo minov.a A. talar Namesto slavnostne seje — gasilci v resnični akciji Preteklo soboto so gasilci iz Loma pod Storžičem praznovali 50-Ietnico svojega društva. Po popoldanskih svečanostih so se ob 20. uri zbra'i v kulturnem domu k slavnostni seji. Še preden je predsednik tržiške gasilske zveze uspel spregovoriti, v trenutku, ko so zaslužni Ionski gasilci čakali na izročitev priznanj za dolgoletno prostovoljno delo v korist vsej vasi, je v neurju udarila strela v senik pri Janezu Primožiču v Lomu 27. Gasilci iz Loma, Križcv in Tržiča so bili k sreči na mestu in so ogenj v trenutku napadli z 9 curki. Pozneje so se jim pridružili še gasilci s Slapu, na pomoč pa so hiteli tudi vaščani. Prav naključje je hotelo, da se je Lom izognil resnični tragediji, saj je bilo neposredno ogroženih vsaj 10 hiš, kajti močan vzhodni veter je podil iskre na bližnje strehe. Gasilci so s štirimi novimi rozenbauer-cami (lomska je tako resnično ob jubileju prestala svoj ognjeni krst) in z nczgorlji-vimi sintetičnimi cevmi uspeli zaščititi strnjeno naselje, rešili so vso živino, v pomoč pa jim je bil tudi naliv, ki je pomagal gasiti preteče iskre. Prav gotovo nobenemu izmed 60 gasilcev ni bilo žal odpadle svečanosti, ko so se premočeni vračali iz akcije. Veliko več kot napisana priznanja, jim je nudila zavest, da so s svojo požrtvovalno- stjo — lahko rečemo — rešili vas. Kakšno škodo pa je kljub temu (vsekakor veliko manjšo) utrpel posestnik Janez Primožič, pa bomo izvedeli, ko bo svoje ugotovitve sporočila ustrezna komisija. V letošnjem letu je bil to že drugi večji požar v Lomu. — ok Tržiška odprava v Centralnih Alpah 14 mladih članov alpinističnega odseka planinskega društva Tržič se je 16. julija odpravilo po temeljitih pripravah v domačih stenah v osrčje francoskih Alp. V ponedeljek smo prejeli njihovo prvo poročilo iz Chamonixa. Sporočajo, da jih je pogorje Mont Blanca sprejelo zakrito z oblaki in ker pred vodniškim uradom v Chamonixu gori rdeča luč, pomeni to »stop« za vse vzpone. Zato imajo čas, da se prilagajajo tamkajšnjim visokogorskim razmeram, takoj ko bo pot odprta, pa se bodo povzpeli na 3842 m visoki Agile di Midi, ki bo v naslednjih dneh izhodišče za njihove vzpone v stene okrog najvišje evropske gore in na sam njen vrh. Odpravo, ki se namerava v teh dneh spoprijeti z eno najtežjih smeri v evropskih gorah, vodi Ludvik Rožič, finančno pa so jo podprle nekatere tržiške delovne organizacije in planinsko društvo, /e pred odhodom pa so plezalci izjavili, da je ta odprava preizkusni kamen za njihove nadaljnje podvige na himalajskih osemtisočakih. — ok Mošenjski gasilci imajo novo brizgalno Gasilsko društvo v Mošnjah je bilo ustanovljeno 1898. leta in je danes staro 73 let. Predsednik društva je Franc Globočnik, tajnik Franc Potočnik, poveljnik pa Rok Mo horič. V društvo je včlanjenih 36 starejših gasilcev in 17 pionirjev, nekaj starejših gasilcev pa je tudi v rezervi. Gasilci so v glavnem iz Zgornjega in Spodnjega Otoka, Pod vina, Mošenj, Okroglega ter ostalih manjših okoliških krajev. Že dalj časa so želeli, da bi dobili novo moderno brizgalno. Želja se jim jc iz- polnila v nedeljo, 25. julija, ko so novo brizgalno rosen-baucr predali namenu. Pri nakupu motorke jc pomagala tudi občinska gasilska zveza Radovljica, ki je prispevala 5000 dinarjev, razen tega pa so kmetje darovali les. Ker v tem koncu Gorenjske industrije ni, na pomoč delovnih kolektivov niso mogli računati. V nedeljo je bila ob tej priložnosti v Mošnjah tudi gasilska parada, po njej pa veselica s srečolovom. Tajnik društva Franc Potočnik je povedal, da name- ravajo do 1975. leta, ko bodo praznovali 75. obletnice društva, zgraditi požarni bazen na Zgornjem otoku. Kraj namreč nima vode in varnost v primeru po/.ara ni zagotovljena. Gasilska zveza Radovljica bo v ta namen prispevala 4.000 dinarjev, vaščani pa bodo pomagali s samoprispevkom in prostovoljnim delom. Tajnik je prav tako povedal, da kolektiv Gostinskega podjetja grad Podvin pomaga mošenj skim gasilcem kolikor more, za kar so mu gasilci hvaležni. B. Blenkus Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24 uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 28. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 Popevke iz studia 14 — 9.40 Slovenske umetne, originalne in prirejene skladbe za orkester in glasove — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Glasba za kitaro — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Novak: Figaro — scenska glasba k Linhartovi komediji Veseli dan ali Matiček se ženi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Les Baxter — 17.10 Dve mojstrovini Ludvviga van Beethovna — 18.15 Iščemo popevko poletja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene i az>.'led niče — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.20 Melodija za melodijo — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke sc vrstijo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Izložba hitov in glasbeni express — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Plesni zvoki — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Solistična glasba Luci j an a Marije Sker-janca — 20.40 Večerni concer-tjno — 2140 Portret sopra-nistke Regine Crespin — 22.15 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 29. JULIJ \ 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Po čitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Pesem iz mladih grl — 10.15 Pri vas doma - 12.10 Verdi: sklepni prizor opere I * i • > I -tto —■ 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cea poliju in potoke a m pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.tO I ahka . m edrilo 15.40 l'e ani iz Ju/ne \mcnke v iz- vedbi zbora Agrupatio coral iz Buenos Airesa — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Len Mereer — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 1/. kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Operetne u.erture — 18.45 Naš podlistek — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz češke simfonične literature našega stolet ja — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Glasbeni variete — 16.05 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Vesela godala — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 Naš intervju — 21.10 Prizora iz Kozinove opere Ekvinokcij — 21.40 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Recital violinista Nathana Milsteina — 23.55 Iz slovenske poezije 30. JULIJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.20 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 9.45 Skladbe za mladino — 10.15 Pri vas doma — 12.10 Skladbe Emila Adamiča — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Lahka Hasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Gotovac: Orači simfonična meditacija — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Peter Noro — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Minute z ansamblom Ota Roma — 20.00 Poje zbor poljskega radia — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — I iterarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvo-14.05 < ilasbeni variete _ 16.05 Popevke slovenskih avtorjev 16.40 Popoldne ob iku — 17.35 Mozaik melodij in ritmov — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19 00 Odmevi z gora - 19.20 Popevke in plesni zvoki — 20.05 Od premiere do premiere — 21.12 llavdno-ve pesmi na škotske in vali-ške motive — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 23.55 Iz sloven ike poezije 28. JULIJA 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Obzornik, 18.00 Pika Nogavička -švedski film (RTV Ljubljana) 18.30 Umetnost Jugoslavi je od prazgodovine do danes - prenos otvoritve razstave (RTV Sarajevo, Ljubljana), 19.00 Mozaik, 19.05 Risanke in lutkovni filmi, 19.30 Na sedmi stezi, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik. 20.25 3-2-1, 20.35 Kam gredo divje svinje - IV. del, 21.25 Naša srečanja na tujem, 22.00 Jazz na ekranu, 22.20 Poročila (RTV I.juh-Ijana) - Drugi spored: 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Prenos iz Sarajeva (RTV Ljubljana), 19.05 Znanost (RTV Beograd)), 20.00 T v dnevnik (RTV Zagreb), 20.30 Spored italijanske TV 29. JULIJA 8.53 Na po veti sporeda (RTV Ljubljana), 8.55 Prenos skupne seje vseh zborov zvezne skupščine (RTV Beograd. Ljubljana), 17.20 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 18.20 Obzornik, 18.35 Družina - poljudno znanstveni film 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnev nik, 21.00 3-2-1, 21.05 Vojna in mir, 20.00 XXI. stoletje, 23.00 Poročila (RTV Ljubi Jana)' — Drugi spored: 18.15 Kronika, 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb). 21.00 Spored italijanske TV 30. JULIJ \ 16.14 Madžarski TV pregled (RTV Beograd). 18.15 Obzornik, 18.30 Veseli tobogan, 19.00 Mestece Pevton -serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, RA - švedski film, 22.35 Odiseja miru, 23.05 Poročila in polet Apolla 15 (RTV Ljubljana) Drugi spored: 18.15 Kronika. 18.30 Zabavno glas-bena oddaja, 18.45 TV variete (RTV Zagreb), 19.00 Humoristična oddai.i (RTV Beograd), 20.00 TV dnevnik (RTV /aaj)vb), 23.25 Športna posnetek Kranj CENTER 28. julija premiera franc. barv. CS filma MEŠČAN GANGSTER ob 16., 18. in 20. uri 29. julija franc. barv. CS film MEŠČAN GANGSTER ob 16. in 18. uri, premiera mehiš. barv. filma PANCHO IZ ACAPULCA ob 20. uri 30. julija amer. barv. film ONI, Kl ZAUDARJAJO PO ZNOJU IN SMRTI ob 16. uri, mehiš. barv. film PANCHO IZ ACAPULCA ob 18. in 20. Kranj STORŽIC 28. julija slov. barv. film MAŠ K AR ADA ob 18. in 20. m i ' 29. julija amer. barv. CS film OPI RACIJA STRELA ob 18. -in 20. uri 30. julija franc. barv. film ZADNJI NASLOV ob 18. uri. franc. barv. CS film MEŠČAN GANGSTER ob 20. uri Tržič 29. julija premiera amer. filma POLJUBI IVI K, NORČEK ob 18. in 20. uri 30. julija amer li!m POLJUBI ME, NORČEK 18. in 20. u i Kamr.rk I »VI 29. julija slov. barv. film MAŠKARA,.A ob 18. in 20. uri 30. juli i' lov barv film M As K A K A i >. l 1» na 20 din, orehi 30 din, Id* base 7 din, sir skuta 2 di". cvetača S din, p;".rika 5 do 7 din, krompir 1,30 din NA JESE . 'Ali Solila 1,50 din, špinača * din, korenček 5 din, slivi? 5,40 din, jabolka 5,50 din, limone 6,80 din, česen 8,50 dm. čebula 2,80 din. stročji ti/<>' 5,50 dm. pesa 3.10 din. I« * 3,70 dm, pai-adi/ink <** ajdova moka 6,16 din, koruzna, moka 2,25 din, jajčka 0,63 do 0,82 din, surovo masio din, smetana 13,80 dm. oivlu 27 din, klobase 4.55 din. si/ skuta 7,10 din, sladko zeM* U0 din. kislo zelje 3,20 din. trvetača 3 din, paprika din. krompir 1,30 din, breskve 5 do 5,50 din, kumare 3 din [poročili so se V KRANJU Zakotnik Igo Aleš in Bu-kovnik Frančiška, Držič Janko Alojz in Bizjak Irena, Baj-ielj Ivan in Zejn Katarina, Žerdin Emil in Stegnar Frančiška, Zaplotnik Ožbalt m Sire Zofija, Preisinger Miroslav in Brešan Roza, Stare Franc in Kopač Tanja, Oster-man Slavko in Vidmar Dragica, Poljšak Anton Jakob in Stefe Mihaela, Silar Martin ■J Križnar Helena, Burja Ivan in Pisarević Slavica, Debeljak Lovrenc in Bider Marija, Rozman Miroslav in Fuce Marija V TRŽIČU Zaplotnik Stanko in Brezar Marija, Kavar Stanislav in Jeglič Marija, Razinger Stanislav in Fister Marija V ŠKOFJI LOKI Demšar Anton in Rihtaršič Marija, Mihalič Branimir in Marguš Bernardka, Gartner Franc in Šolar Veronika, Šofer Franc in Jager Ljudmila, Trene Ferdinand in Puciher Barbara, Habjan Anton in Radoševič Breda umrli so V KRANJU Tušar Ivan, roj. 1897, Kos Albina, roj. 1895, Dolinar Franc, roj. 1911, Žnidaršič Matevž, roj. 1906, Nosan Ana, roj. 1883, Premrov Alojz, roj. 1888, Faletšč Peter roj. 1887 V TRŽIČU Starič Frančiška, roj. 1911 in Perger Jožefa, roj. 1939 DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ sPrejme v uk v«Jencc z dokončanimi 6 **wcdl osnovne šole. Mlečna nagrada 500 din. anisko stanovanje zago-tovljeno. ^ve raznašalki dostavo jutranjika Delo jadnikom na dom in popisov gprejniemo la. Zelo ostal jP^Jema podružnica COF ^'lo Kranj, Koroška c. 16. dober nelulak in Pogoji. Ponudbe Oddelek za gospodarstvo in finance pri skupščini občine Tržič razpisuje v skladu z določbami zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Uradni list SFRJ, št. 43/65, 57/65 in 17/67) in zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 20/71), po sklepu sveta za družbeni plan in finance SO Tržič od 21. junija 1971 JAVNI NATEČAJ za prodajo družbene stavbe — bivši kulturni dom s prizidkom v Kovorju, na zemljišču, pare. št. 106/2 k. o. Kovor, skupaj s pravico uporabe družbenega zemljišča, pare. št. 106/2 k. o. Kovor stavbišče in dvorišče v izmeri 336 m2. Izklicna cena za stavbi in za pravico uporabe zemljišča je 78.863 din (oseminsedemdeset tisoč osem-stotriinšestdeset din). Osebni polog kupca na kredit ne sme biti nižji od 25 % izklicane cene ter mora biti plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pismene pogodbe. Za osebni polog se štejejo lastna sredstva občana in posojila nenamenskih prostih bančnih sredstev. Izklicana cena zapade v plačilo v 30 dneh po uveljavitvi pogodbe. Vse stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice na stavbah in pravice uporabe zemljišča (davek na promet nepremičnin in pravic, stroški sodnega po stopka itd.) plača tisti, ki bo pridobil lastninsko pravico in pravico uporabe. Javni natečaj se bo izvedel z zbiranjem pismenih ponudb. Ponudbe bo odprla in javno pregledala posebna komisija dne 10. 8. 1971 ob 8. uri v pisarni referata za premoženjsko pravne zadeve SO Tržič. Odpiranju ponudb ponudniki lahko prisostvujejo. Ugodnejši ponudnik je tisti, ki ponudi višjo ponudbeno ceno. Ponudba mora vsebovati: a) podatke o ponudniku b) predmet c) znesek, ki ga ponudnik ponuja d) potrdilo o vplačani varščini, v višini 10 % od izklicne cene, to je 7886 din. Varščina se nakaže na račun sredstev komunalnega prispevka SO Tržič, št. 5152-781/3. Varščino udeleženec natečaja izgubi v korist sredstev, če odstopi od ponudbe, ko je v natečaju že uspel. Udeležencu, ki uspe na natečaju, se bo vplačana varščina upoštevala pri plačilu izlicitirane cene, ostalim pa bo vrnjena. Ponudbe je treba poslati v zapečateni ovojnici na naslov: SO Tržič, oddelek za gospodarstvo in finance, s pripisom »Za javni natečaj za prodajo stavb««, najkasneje v 15 dneh po objavi. Ponudbe, ki bi prispele po tem roku oziroma oddane po tem roku na pošto, nc bodo upoštevane. Slovenija avto obvešča cenjene kupce, da je preselilo poslovalnici na Jesenicah, Titova 18 in Titova 43 v nove preurejene prostore na Titovo 28. K obisku vabi poslovalnica Slovenija avto Kadrovska komisija Lesno industrijskega podjetja Bled razglaša na podlagi določil Statuta podjetja in Pravilnika o delovnih razmerjih prosti delovni mesti za določen čas dveh mehanikov v energetskih centralah tovarne Bled in Bohinj Delovni mesti lahko zasedeta upokojenca, izpolnjevati pa morata pogoje čl. 14 Pravilnika o strokovni izobrazbi in o drugih pogojih za opravljanje dela v delovnih organizacijah, ki imajo elektroenergetske, kotelske in druge enereetske naprave in tlačne posode — Uradni list SFRJ 47/64. Prijave, katerim je treba priložiti dokazila o strokovni usposobljenosti, sprejema kadrovsko organizacijski sektor podjetja 8 dni po objavi razglasa. JUG0BANKA sedež Ljubljana, Titova 32 obvešča, da bo 5. 8. 1971 odprla novo ekspozituro na Jesenicah, C. m. Tita 20. Ekspozitura bo opravljala hranilniško službo, vodila devizne in žiro račune občanov. Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja bo nudila ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle, kakor npr. prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. Lastniki deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe stanovanjske in potrošniške kredite. Ekspozitura bo odprta vsak dan razen sobote od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure. Vabimo vas, da se oglasite v naši novi ekspozituri na Jesenicah, kjer boste dobili vse potrebne informacije. JUGOBANKA ekspozitura Jesenice, C. maršala Tita 20 uuuuuuu V ŠIROKEM PROGRAMU KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ - KUHINJA VAŠIH ffit - Veletrgovina Špecerija Bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: a) SKLADIŠČNIKA PREHRAMBENEGA ODDELKA Pogoj: dovršena ESš z najmanj 3 leta prakse aH VK prodajalec z najmanj 10 let prakse; h) KOMISION AR J A(-KO) ZA SKLADIŠČE Pi>",(>j: KV prodajalec c) DELAVKE za strežbo v nedeljah Pogoj: NK delavke s prakso v strežbi. Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina Špeccrija Bled, Kajuhova št. 3 do 5. avgusta 1971. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ MONTAŽA IN PRODAJA AVTOGUM V LESCAH ^ 77 551 ■m -\ Prodam ZAGOZDE in BAN-KINE za »šolanje«. Lahovče 21, Cerklje 3667 KONJA v šestem letu starosti, težkega 530 kg, prodam ali zamenjam za govedo, čir-če 24, Kranj 3668 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK prodam za 25.000 S din. Dobre Stane, Zg. Bitnje 168 (v jami pri gasilskem domu) 3669 Prodam pet mesecev starega BIKA. Zg. Besnica 3670 Prodam večjo količino dobro ohranjene strešne OPEKE bobrovec in dve BRANI. Valburga 24 3671 Prodam dve nemški SLA-MOREZNICI ultra s puhalni-ki. Naslov v oglasnem oddelku 3672 Prodam suhe smrekove DESKE in PLOHE. Okroglo 1, Naklo 3673 Prodam SEME repe. Vog-lje 49, Šenčur 3674 Prodam PSA ovčjaka. Sp. Brnik 60, Cerklje 3675 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in HLADILNIK himo (130 litrov). Naslov v oglasnem oddelku 3676 Prodam rabljen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK in PISALNI STROJ olvmpia. Bcrtoncelj, Delavska 20, Kranj 3677 Prodam semensko RDEČO DETELJO. Voklo 12 3678 Prodam kombinirani SKOBELJN] STROJ širine 63 s krožno žago. Naslov v oglasnem oddelku 3679 Prodam 13 mesecev slam TELICO simentalko in več GRADBENIH PARCEL po 20 din za m2. Peter Likar, Golnik pri blokih 3680 Prodam nov VOZIČEK z dero. Naslov v oglasnem oddelku 3684 Zaradi selitve prodam nemški Ira jno/areei ŠTEDILNIK. Vprašati dopoldne na Kokri ci, Golniška 81, Kranj 3685 Prodam zidno OPEKO. Sv. Duh 72, Skofja Loka 3686 Prodam 200 kg OVSA in semensko REPO. Zg. Brnik 32 3687 Prodam lepo LUCERNO. Dvorje 58, Cerklje 3688 Prodam malo rabljeno KOSILNICO reform. Rogel, Apno 9, Cerklje 368) Prodam zelo lep nemški VOZIČEK za dojenčka, belo rdeče barve. Jerala, Stra/ -k i 10, Kranj 3690 Prodam visoko brejo K PA VO ali po teletu. Grad 43,. Cerkljo 3691 Prodam 2500 kosov rabljene strešne OPEKE špičak. IkO lic Prane, Kokrica, Cesta na Brdo 21 3692 Prodam suhe smrekove DESKE 25 in 30 mm. Prek Janez, Bistrica 9, Duplje 3693 Prodam 50-litrski KOTEL za kuhanje žganja in 15004itr-ski SOD. Senično 19, Tržič 3694 Prodam nov AVTO-RADIO blaupunkt. Naslov v oglasnem oddelku 3695 Prodam lažjo KOBILO, staro 14 let, za delo ali za meso. Čirče 22, Kranj 3681 Zaradi selitve prodam KNJIŽNO OMARO in pol KAVČ. Doma popoldne od 16. ure dalje. Plevel, Moša Pijade 7, Kranj 3682 Ugodno prodam rabljeno SPALNICO, 300 kg ŽELEZA, premera 6 mm po 4 din in 750 kosov OPEKE monta 12. Moste 94, Komenda 3683 Prodam težko KRAVO simentalko ali po izbiri in dobro ohranjen MOPED. Pokopališka 28, Kokrica 3735 Ugodno prodam nov zračni ČOLN za tri osebe in avto* mobilski RADIO philips. Staneta Žagarja 34, Kranj 3736 Kupim STARE likalnike. možnarje, tehtnice, svečnike, petrolejke, pipe, zidne ure in podobno. Naslov v oglasnem oddelku 3737 Kupim nad 500 kg težkega KONJA, starega od 6 do 9 lot, za hribovite kraje. Bene> dik Franc, Cepulje 6, Kranj 373« Kupim malo rabljeno KOLO pony. Naslov v oglasm-m oddelku 3696 Kupim večjo količino zidn« OPEKE. Plačam v devizah-fagodic, šenturska gora 7, Cerklje 3697 MOTORNA VOZJtA Prodam dobro ohrani1 11 FIAT 1100 in dve novi KAZALKI. Ogled vsak dan pOpO*« dne. Demšar Albin, Stara Loka 74 3698 Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije L stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SD* v Kranju 515 1-135 — Telefoni: redakcija 21-835, 21 860; uprava lista, ma Um; lasna in naročniška služba 22 152. — Naročnina: letna 32, polletna 1* din, cena /a eno številko 50 para. Mal| oglasi: he-*cda 1 din, naročniki imajo 10 % popusta. Neplačanih oglasov ne objavljam0- SREDA — 28. JULIJA 1971 GLAS * 21. STRAN Prodam dobro ohranjen VW variant. Ogris Ciril, Bri-tof 74, Kranj 3699 Poceni prodam ZASTAVO 750, letnik 1970, prevoženih 6000 km in garnituro BATOV *a magirus-deutz za prvo brušenje. Telefon 77-598 3700 Prodam VW 1200 ccm in kupim FIAT 750. Kleindinst, Brezje 27 3701 Po ugodni ceni prodam nov MOPED tomos T-12. Zevnik, Hrast je 123, Kranj 3702 Prodam dobro ohranjen VW 1200, letnik 1968. Šolar, Dražgoše 36, Železniki 3703 Prodam FIAT 600 v voznem stanju. Zelo ugodna cena. OpreŠnikova 49, Kranj 3704 Ugodno prodam NSU PRI-**0 v voznem stanju. Kalan J°že, Dorfarje 29, Žabnica 3705 Prodam rabljeno ŠKOLJKO crvene zastave 750. Zalokar Ručall •n odpočili. SPECIALITETA GOSTI *CA: ribe, žabe, odprta vina. a Za obisk se priporoča Veletrgovina 8PECERUA SIVIUA STANOVANJA Zakonca brez otrok iščeta skromno stanovanje. Plačate naprej. Ponudbe poslati pod »poštenost — mir« 3710 Podjetja — privatniki! V Kranju prodam centralno ogrevano, štirisobno, sončno STANOVANJE, telefon, garaža, dvigalo. Ponudbe poslali pod »vseljivo« 3711 Sobo in kuhinjo oddam starejšim upokojencem. Po nudbc poslati pod »Kokrica« 3712 Bodoča zakonca iščeta eno-sobno STANOVANJE v okolici Škofje Loke ali Selške doline. Plačata naprej. Ponudbe poslati na podružnico Glasa v Skorji Loki pod »vnaprej« 3713 Pošten, skromen fant išče SOBO v predmestju Kranja. Ponudbe poslati pod »soba« 3714 Iščem SOBO v centru Kranja. Bobič Vlasta, hotel Cre-ina Kranj 3715 Ti ii lanska družina išče SOBO v Kranju ali okolici. Da nagrado. Naslov v oglasnem oddelku 3716 POSESTI Sprejmem MIZARSKEGA VAJENCA. Janez Tavčar, Grenc 23, Škofja Loka 3724 Takoj zaposlim DELAVCA v tesarski stroki. Lahovče 21, Cerklje 3725 VAJENKO sprejmem takoj. Damsko in moško krojaštvo MALI I van, Letence 4, Gol-nik 3726 OSVESTILA OPRAVLJAM vsa AVTO-KLEPARSKA DELA v popoldanskem času. Škofic Marjan, Kranj, Jezerska cesta 15 3727 OBVEŠČAM cenjene odjemalce, da bo pekarija Umnik Stane, Šenčur od 1. do 15. avgusta zaradi popravil in dopusta ZAPRTA 3728 OBVEŠČAM cenjene goste, da bo bife BRUNARICA Ko kiica ZAPRT od ponedeljka, 26. julija, do srede, 4. avgusta 3729 DEŽN1KAR Alojz JENKO imam od 1. do 31. avgusta zaprto 3730 Na Zlatem polju v Kidričevi ulici v Kranju je od prvomajskih praznikov pogrešan ROČNI VOZIČEK z gumijastimi kolesi (platonček). Kdor ve, kje je, naj proti nagradi sporoči Kajzerju, Staneta Rozmana 9/1, Kranj 3731 V nedeljo izgubljeno moško URO od Mlake do Kokri-ce vrnite Likarju, Valjavčeva 13, Kranj 3732 PROSTOVOLJNO GAS IU SKO DRUŠTVO BRITOF pri-redi v nedeljo, 1. avgusta, VRTNO VESELICO z nagradnim kegljanjem 3733 Tistemu, ki mi čimprej preskrbi PEČARJA za polaganje »klinkerja«, nudim strešno opeko. Rajgelj Franc, Zasavska 39, Kranj 3734 Kupim vseljivo HIŠO v Kranju (do 40 milijonov). Naslov v oglasnem oddelku 3717 Stanovanjsko HIŠO, OO-SPODARSKO POSLOPJE in 3300 m1 ZEMLJE ugodno prodam v Vipol/ah, Goriika Brda Informacije: Jasnič Nada, Vojkova 61, Nova Gorica 3718 V bližini Kranja prodani cnona lstropno novo HIŠO. Ponudbe poslati pod »35 M« 3719 Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO v Krizah. Golnik 27 3720 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Črnivcu pri Brezjah. Voda in elektrika ob parceli. Krasna sončna lega. Informacije; Dobro polje 4, Brezje 3721 V cent ni Novo (iorice ugl n,e I \ |i d >\ ino 3740 Cestno podjetje v Kranju sporoča, da je cesta IV. reda skozi Preddvor zaprta za ves promet od 29. 7. 1971 do 5. 8. 1971, in sicer od 6. do 19. ure zaradi asfaltnih del. eriaa BLED T.ikui sprejmem sliko- PI LSKARSK ega vajenca. Cchoeia, Pnmskovo, Staneta Žagarja 43, Kranj 3722 I , em vajenca za avto-MEI1AN1KA. Stritar Franc, Caros 13, Knamj 3723 Sporočamo žalostno vest, da je umrl Kristjan Kokalj dolgoletni predsednik našega društva Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 28. julija, ob 17. uri v Krizah. TVD PARTIZAN KRIŽE Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni sodelavec % Kristjan Kokalj načelnik oddelka za splošne zadeve in družbene službe Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo, 28. julija, ob 17. uri na pokopališče v Križah. SKUPŠČINA OBČINE TRŽIČ Upravni organ občine Tržič Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas jc po hudi bolezni za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Kristjan Kokalj Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 28. julija 1971, ob 17. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Krizah. Križe, 26. Julija 1971 Žalujoči: žena Mira, hčerka Metka z možem, sin Tonček, mama, sestri, bratje in drugo sorodstvo nesreče Zahvala. Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Ane Nosan roj. Likozar se najtopleje zahvaljujemo dr. Janezu Bajžlju za .njegovo dolgoletno skrb zdravljenja in sosedom za pomoč ob težki uri. Zahvala vsem, ki so darovali številne vence, cvetje in denar namesto vencev, ki gre v dobrodelne namene. Posebna zahvala č. g. župniku Francu Presetniku za dolgoletno duševno skrb in tolažbo ter za lepe besede in spremstvo na zadnji poti in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, z nami sočustvovali ter nam izrekli sožalje. Vsem še enkrat najlepša hvala. žalujoči: hčerka Francka z možem, sinova Stanko in Tone z družinama in sestra Uršula Drulovka, 23. julija 1971 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, strica in tasta Alojza Premrova se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje, društvu upokojencev, duhovnikom in pevcem. Zahvala tudi dr. Hriberniku za njegov večletni trud. Žalujoči: žena Frančiška, hčerke Slavica, Marija in Olga z družinami, sin Alojz z ženo ter drugo sorodstvo Kranj, 23. julija 1971 Zahvala Ob izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta in tasta Petra Faletiča :e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga obsuli s cvetjem ter spremili do njegovega zadnjega počivališča. Iskrena hvala pevcem, g. kaplanu in vsem za izražena ustna in pismena sožalja. žalujoči: žena Barbara, hčerki Valči z družino in Iva z možem Kranj, 23. julija 1971 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega moža, očeta, sina, brata in strica Franca Strelca se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem m /naneem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrekli ustno in pismeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo njegovim najožjim sodelavcem tovarne Sava. sodelavkam Tekstilindusa — adjustirnica, sodelavcem Exoterma. Zahvaljujemo sc č. g. župniku, dobrima sosedoma Bgei tovim in Krivčevim ter vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali v teh težkih dneh. Žalujoči: žena Ivanka, hčerka Slavka, sin Dušan, mama in sestre z družinami Zahvala Ob nenadni izgubi naše dobre žene, mame in »tare mame Marije Luskovec upokojenke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala Ulčarjcvim in Ogrisovim ter g. župniku. Vsem Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Pavel, sin Franci, hčerki Marinka in Anica z družino Šenčur, 24. Julija 1971 PRETESNO PREHITEVANJE Na cesti med Kranjem in Mengšem je pri Šenčurju v sredo, 21. julija, nekaj po dvanajsti uri voznik osebnega avtomobila Franc Strehovec iz Vogelj pretesno prehiteval Marijo Luskovec, staro 61 let, ki je s kolesom vozila po desni strani* Pri trčenju se je kolesarka tako hudo ranila, da je na kraju nesreče umrla. NEGOTOVOST V KRIŽIŠČU V četrtek, 22. julija, zvečer je v križišču ceste prvega reda v Lescah voznik osebnega avtomobila Mirko Guček iz Planine pri Sevnici v križišču pomotoma zapeljal na odcep ceste in pri tem čelno trčil v osebni avtomobil nizozemske registracije. Sopotnik v Gučkovem avtomobilu Stanislav Jazbec je bil odpeljan v jaseniško bolnišnico, škode na vozilih je z* 1100 din. NEZGODA PRI PREHITEVANJU Na cesti med Podkorenom in Ratečami je v soboto« 24. julija, dopoldne voznik osebnega avtomobila italijanske registracije Albino Tasatto prehiteval avtomobil ljubljanske registracije, in se pri tem zaletel v nasproti vozeči avtomobil* ki ga je vozil Egon Sluga iz Beljaka. Voznik Tasatto in sopotnica v Slugovem avtomobilu so bili huje ranjeni, škode na avtomobilih je za 20.000 din. OTROK PRITEKEL PRED AVTO Na Kidričevi cesti na Bledu je v soboto, 24. julija, dopoldne voznik osebnega avtomobila Krešimir Fabiani iz Zagrebi v križišču zadel 11-letno Arie Van Kooten iz Holandije. Kljnh zaviranju in zavijanju v desno, je avtomobil deklico zadel-Huje ranjeno so prepeljali v jeseniško bolnišnico. PADEL Z MOTORJEM V ponedeljek, 26. julija, popoldne jc v Velesovem v lda' gem levem ovinku padel z motornim kolesom Valentin Marti" njak iz Velesovega. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. TRČENJU V OVINKU V Zalem logu na cesti tretjega reda med Železniki '» Podroštom je v ponedeljek, 26. julija, /večer voznik kolesa 5 pomožnim motorjem Valentin Beneuičič i/ Zalega loga v ov"1' ku oplazil nasproti vozeči avtomobil, ki ga jc vozil 1 Blaznik iz. Železnikov. Pri trčenju |c bil voznik Benedfci* ranjen m so ga prepeljali v bolnišnico. SPET NESREČA V OVINKU V vasi Podgora pri škofji Loki je v ponedeljek, 26. julija» dopoldne voznik osebnega avtomobila Janez Drnovšek ■ Rakovnika pri Medvodah v levem nepreglednem ovinku tt& v nasproti vozeči tovorni avtomobil, ki ga je vozil DžoIe Kostadinovski. Tovornjak je pripeljal po sredi cestišča, sta vozili trčili. Voznika Drnovška so s težjimi poškodb.>»" prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih le 4000 din. L. M- Gorski nesreči V soboto, 24. Julija, zjutraj Je pet planincev med njimi tudi Jože Vesel, strojni tehnik Iz Moravč, vstopilo v nemško smer severne triglavske stene. Zaradi megle pa so spremenili smer in se /našli po J ZlatoroKovInil policami. Iz nepojasnjenih razlogov Jc Vesel, ki Je bil kot vsi v navezi, izgubil ravnotežje ter padel okoli 40 metrov globoko v prepad. So-plezalci so zaradi megle In dežja opustili reševanje tovariša ter so odšli po pomoč. Gorski reševalci z Jesenic in iz Mojstrane so Vesela »* slednjega dne našli, vciu-* je bil že mrtev. v nedeljo, 25. Julija, *J poldne se Je na Južni sir'H Mojstrovke pod Vršičem P_ nesrečll Ivo Gropuzo z R'J** ko. Na peščenem delu P* bočja mu Jc spodrsnilo hi i padel kakih 20 metrov tf1^ boko, od tam pa se Je kota* 111 v globino Se kakih 200 »* t rov. Soplezalcl so pi>k,icJT, na pomoč planince in voja* iz Er}uvčeve koče. Zar»» hudih poškodb pa Je P°n£ srečenec že med prenos010 do ceste umrl. SREDA — 28. JULIJA 1971 GLAS * 23. STRAN Mladinsko državno vaterpolsko prvenstvo S tekmo prvega kola A skupine Triglav : Jadran (Herceg Novi) se je v ponedeljek na letnem bazenu v Kranju pričelo letošnje mladinsko državno vaterpolsko prvenstvo. Kranjski ljubitelji vaterpola lahko torej vidijo na delu deset prvoligaških moštev — Mornar, Jadran, POŠK (vsi Split), Jug (Dubrovnik), Mladost in Medveščak (Zagreb), Primorac (Kotor), Jadran (Herceg Novi), Primorje (Reka) ter domači Triglav. Med favoriti je vsekakor dvakratni mladinski prvak splitski Mornar, v borbo za najvišji mladinski naslov pa se bodo vmešali še POŠK, Jug ter Medveščak. Domačini, ki so neuradni zimski državni prvaki, ne računajo na sam vrh, temveč se bodo borili za sredino lestvice. V ponedeljek zvečer je pokrovitelj, predsednik ZMS Živko PregI svečano otvori! letošnje prvenstvo. To tekmovanje spada tudi v okvir športnih prireditev v počastitev občinskega praznika Kranja. REZULTATI — 1. kolo: Triglav : Jadran (Herceg Novi) 7:5 (2:0, 2:3, 2:1, 1:1); strelci golov za Triglav: M. Malavašič 4, B. Balderman 2, Vukanac 1; Jug : Primorac 9:4 (3:1, 3:0, 3:2, 0:1), Primorje : Mornar 1:5 (0:2, 0:1, 0:2, 1:0), Medveščak : Jadran (S) 7:6 (1:1, 2:2, 1:2, 3:1), Partizan : Mladost 8:2 (3:1, 1:0, 3:0, 1:1). Medtem ko so v dopoldanskem kolu favoriti v obeh skupinah brez težav premagovali svoje nasprotnike, je v večernem 2. kolu prišlo do prvega presenečenja v tekmi Mornar : Jug. Jug je namreč iztržil točko proti favoriziran«, mu nasprotniku. V tekmi Triglav : Primorje smo bili priča neljubim dogodkom, saj je sodnik Oman iz Kopra s svojimi odločitvami po nepotrebnem razburjal gledalce. 2. KOLO: Primorac : Jadran (HN) 12:2 (6:0, 1:1, 2:1, 3:0), Mornar : Jug 4:4 (1:1, 1:1, 1:0, 1:2), Triglav : Primorje 3:5 (0:1, 1:1, 0:2, 2:1); strelci golov za Triglav: M. Malavašič 3; Medveščak : Partizan 10:6 (2:1, 3:2, 2:1, 3:2); Mladost : POŠK 0:15 (0:2, 0:5, 0:7). V včerajšnjem dopoldanskem kolu je Triglav spet izgubil tekmo z Jugom. Vse kaže, da imajo mladinci Triglava boljše priprave pozimi kot poleti. V B skupini Pa je Medveščak le z golom prednosti presenetljivo premagal splitskega POšK-a. 3. KOLO: Mornar : Primorac 8:5 (1:1, 2:2, 2:2, 3:0), Primorje : Jadran (HN) 5:3 (1:0, 2:1, 1:0, 1:2), Triglav : Jug 3:8 (0:1, 2:2, 0:3, 1:2); strelci golov za Triglav: Z. Malavašič, Svare, B. Balderman; Jadran (S) : Partizan 8:4 (3:0, 1:2, 1:1, 3:1); Medveščak : POŠK 7:6 (2:2, 1:2, 2:1, 2:1). V A skupini vodi po 3. kolu Jug pred Mornarjem, °ba s petimi, Primorje štiri, Primorac dve, Triglav dve ter Jadran brez točke. V B skupini pa Medveščak s 6 pred POŠK, Jadranom, Partizanom, vsi po 2, ter Mladostjo brez točke. Danes ob 8. uri bo na sporedu 5. kolo, ob 16. uri pa Ob 60-lctnici nogometnega kluba Hajduk in letošnji osvojitvi I. mesta na državnem nogometnem prvenstvu je bila v četrtek zvečer v Savskem logu v Kranju zabavna prireditev z naslovom Beli Hajduk v Kranju. Prireditve, ki so jo pripravili vaterpolisti kranjskega Triglava in Gorenjski sejem na novem zabaviščnem prostoru Gorenjskega sejma, so se udeležili številni Kranjčani, športniki in prijatelji Hajduka. Za razvedrilo je skrbel narodno-zabavni ansambel Gorenjci. S kranjskimi športniki Dušanom Prezljem, Tonetom česnom, Marijanom Mesecem in Vinkom šorlijem se je pogovarjal tudi novinar Glasa, s člani in predstavniki Hajduka pa Franek Trefalt. — V petek pa je nogometaše Hajduka in člane vodstva državnega nogometnega prvaka sprejel tudi predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. — Na sliki: Novinar Glasa med pogovorom s kranjskimi športniki na četrtkovi prireditvi Beli Hajduk v Kranju. — Foto: F. Perdan finalni del tekmovanji dh Na ponedeljkovi svečani otvoritvi je pokrovitelj predsednik ZMS Zivko Pregelj odprl letošnje mladinsko državno prvenstvo. V svojem govoru je med drugim dejal, naj se mladi vaterpolisti borijo športno — Foto: F. Perdan II. zvezna vaterpolska li^u Bera dveh tekem štiri točke Kranjski vaterpolisti, ki letos tekmujejo v II. zvezni vaterpolski ligi, so uspešno startali v novo sezono. V preteklem tednu so z dvema zmagama najavili kandidaturo, da jih bomo v prihodnji sezoni lahko spet videli v družbi najboljših jugoslovanskih moštev. Triglav : Jedinstvo (Zadar) 10:8 (3:1, 2:2, 3:2, 2:3,). Gledalcev 800, sodnik Sardelić (Zagreb). Strelci za domačine: Balderman in šorli po 3, Mohorič 2, Nadižar in J. Rebolj po 1. V slabi tekmi so Kranjčani kljub visokemu vodstvu v 1. četrtini s težavo premagali goste iz Zadra. Triglav : KPK (Korčula) 11:6 (2:1, 5:1, 3:1, 1:3). Gledalcev 800, sodnik Koprivni-kar (Reka). Strelci golov za Triglav: J. Rebolj 4, Šorli 3, Kodek 3, Nadižar 1. Tokrat so domačini zaigrali tako kot znajo. V igri z edinim konkurentom za osvojitev prvega mesta so pokazali vse veščine modernega vaterpola in brez težav odpravili goste iz Korčule. dh Valerpollsti Triglava — si •-----•■ »uBiuva — stojijo: Vidic, Roman Svegelj, Bobo Balderman, Miro Malavašič, ttrc; čepijo: Vukanac. Janez svegelj, Stariha, Avsec, CermelJ. — Foto: F. Perdan Triglavu pokal PZS Ljubljana, 27. julija — Na vevškem kopališču je bilo danes tretje oziroma zadnje kolo tekmovanja za plavalni pokal Slovenije, čeprav je po I. kolu slabo kazalo za Triglav, pa so se v nadaljnjih dveh kolih Kranjčani odlično odrezali in spet osvojili pokal PZS. Za zmago jc najzaslužnejša odlična ženska ekipa. Končni vrstni red: 1. Triglav, 2. Ljubljana, 3. Koper, 4. Ilirija, 5. Fužlnar itd. II. svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju Start mladih veslačev na Bledu Bled, 27. julija — V zalivu Zaka je bila danes popoldne uradna otvoritev II. svetovnega mladinskega prvenstva v veslanju, katerega pokrovitelj je predsednik republike Josip Broz Tito. Od jutri, ko se bodo dopoldne začela predtekmo-vanja, pa vse do sobote, ko bo na sporedu ob 14. uri mali tn veliki finale, se bo za naslove In uvrstitve borilo okrog 400 mladih veslačev iz 22 držav. Udeležbo so namreč v zadnjem hipu odpovedali Romuni, Madžari in spanci. 1 v p r a š a n j e 3o d g o v o r i Kolektiv podjetja Rćiti-tovec v Železnikih izdeluje obutev. Je smotrno, da se ob tako močni tovarni čevljev kot je Alpirlh v Zi-reh, razvijajo v občini tudi manjša podjetja za izdelavo obutve? Ima res samo Alpina možnosti razvoja? Škofjeloški gospodarstveniki predlagajo, da bi se manjši kolektivi pridružili večjim. To so že storili čevljarji na So vodnju. Združili so se s kolektivom Termopola. »Je taka rešitev pametna tudi za kolektiv čevljarne Ratitovec?«, je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili trem članom kolektiva čevljarne v Železnikih. Benedičič Franc, tehnični vodja v Ratitovcu, predsednik delavskega sveta: »Če proučujemo razvoj obutvene industri je, lahko ugotovimo, da bo Alpina ob nadaljnem poveeevan ju proizvodnjo veti no potrebovala kooperante. Zanjo dela med drugimi tudi Obrtni cen-tei i /neb. Tudi mi imamo že več sezon z njo ko operacijske pogodbe. Poleg dela, ki ga opravimo ca Alpino, imamo tudi lastno proizvodnjo. Ne bi govoril o tem, ali dobro gospodarimo. Mogoče bo iovolj zgovoren že podatek, da smo v prvem pol« let ju imeli 226 milijonov din celotnega dohodka. Lani v enakem obdobju pa 180 milijonov din. Po prečni osebni dohodki pri nas so približno enaki dohodkom zaposlenih v drugih podjetjih v Železnikih. Vsako leto vložimo nekaj denarja tudi v moderni zaci jo proizvodov. Lahko bi tudi rekel, da imamo dovolj naročil in delovnega prostora, da bi pioiz vodnjo razširili. A prav tako, kot sosednjim velikim kolektivom, ne moremo dobiti novih delavcev. Mislim, da jc prav veliko pomanjkanje delavcev v Selški dolini sprožilo govorice o živo-tarjenju' čevljarne Ratitovec« Megušar Franc, kvalifi ciran čevljar: »V čevljar-ni Ratitovec sem zaposlen od 1945. leta. V teh 26 letih smo preživljali težke in boljše čase, gradili smo novo tovarno, hranili smo pri osebnih dohodkih. Vedno smo na mreč lahko izplačali le tisto, kar smo res zasluzi li. Odkar sodelujemo z Alpino, dobro zaslužimo. Če bi se zaposlil v enem od večjih podjetij? Ne! Sem izučen čevljar, kvalificiran. Kamor bi šel, bi moral delati kot priučen. Sicer pa sem prepričan, da bomo imeli dovolj dela, dokler bo na Gorenjskem močna čevljarska industrija. Velike tovarne bodo vedno potrebovale kooperante za izdelavo manjših serij obutve in raznih delov čevljev.« šmid Tinka, priučena prikrojevalka: »V Ratitovcu sem zaposlena dobrih de et let. Vsa leta delam na istem delovnem mestu. / mi okrog 1000 din Prepričana sem. da moj zaslužek ni nič manjši oil osebnih dohod-lavk v katerem koli pod-jet m v Selški dolini ali na Gorenjskem. Delavke, ki nas je v Ratitovcu dve tretjini od 76 zaposlenih, smo zelo zadovoljne tudi s tem, da delamo samo na eno izmeno. Le ob velikih naročilih dela tlvol niča tudi popoldne.« L. Bogataj Med obiskom v Verigi si je predsednik zveznega izvršnega sveta ogledal nekatere proizvodne obrate. — Foto: F. Perdan (Nadalj. s 1. strani) zaslug predsednik Tito, pa tudi vlada je bila aktivna. Največ je bilo storjenega pri urejanju političnih odnosov, manj pa na gospodarskem sodelovanju s tujino. Zato bodo morala v prihodnje med drugim tudi naša zunanjepolitična predstavništva pri svojem delu bolj stremeti k ekonomskemu povezovanju naše države z drugimi državami. Za notranje politični položaj je Mitja Ribičič ugotovil, da je bil v tem času storjen precejšen korak In dosežen napredek v narodni obrambi In varnosti dežele. Nov ZIS pa po njegovem mnenju najprej čaka ureditev zadev v sodstvu. »Na gospodarskem področju je vlada veliko naredila, vendar pa ji marsikaj tudi očitajo. Z večjo odločnostjo bi sicer lahko morda naredila nekaj več, vendar pa Je danes položaj takšen, da niti vlada niti skupščina ne moreta veliko spremeniti. Potrebne bi bile predvsem korenitejše spremembe v miselnosti oziroma gledanju ter ocenjevanju nekaterih vprašanj.« Napovedal je tudi, da je bilo prav v zadnjem času začrtanih vrsto sistemskih rešitev, ki jih je treba le še pravno formalno obdelati. Ob tem je omenil bančništvo, davčni sistem, pomoč nerazvitim, carine in cene. Dejal je, da od samega dogovarjanja ne bo sistemskih rešitev, zato mnenje, da zvezna administracija ne bo več potrebna, ni pravilno. Sestavljanje zakonov bo tudi v pri- hodnje delo zveznih sekretarjev in administracije. I*1"3* zato bi morali tudi v prihodnje tej službi pomagati. Nazadnje Je Mitja Ribičič govoril o spoštovanju razllC" nih dogovorov, o nekaterih drugih aktualnih vprašanj"1 In odgovarjal na vprašanja- Z zanimanjem si jc ogled« tudi tovarno Veriga, kjer *° ga predstavniki tovarne seznanili s proizvodnjo, prizadevanji In težavami, in kaiflP Šobec, kjer jc pohvalil ufe" jenost in opremljenost ka,lV pa, ki sodi med najboljše * Sloveniji. A. Žalar Vojaški od(ikovan]i Za dan vstaje slovenskega naroda je predsed-nih republike Josip Broz-Tito odlikoval Antona Ko vačiča z redom za vojaške zasluge s srebrnimi meči, Gabrlel Rusija pa Je prejel medaljo za vojaške zasluge. Prisrčna slovesnost ob tem priznanju tržJškinia občanoma Ja bila na predvečer praznika v klubu gos poda r s t veni k ov. Od 1Ulj ja Jima Je izročil predsednik občinskega odbora zveze vojaških rezervnih starešin Marjan PernuŠ. Alpski turistični center v Bohinju Minulo sredo je bilo v Radovljici širše posvetovanje o turističnem razvoju Bohinja v okviru programa Zgornje ga Jadrana. Projektanti bohinjskega področja SO Zavod za turizem Bled in tuji strokovnjaki firme OTAM. Predloženi osnutki za Bohinj so pokazali, da bi b 1 alpski turistični center v Ribčevcm lazu in Stari Fužini. Tod naj bi bilo okrog 4200 postelj v hotelih, bungalovin In penzl onih. Poleg ležišč je v o.mit ku predvidena tudi vsa opre ina za takšno središče. Posebno skrb pa so namenili zimskemu turi/mu, da bi ta ko Bohinju zagotovili dvojno sezono. Strokovnjaki so na posvetovanju menih, da je to območje Bohinja glede na naravne lepote zelo občutljivo in hkrati ugotovili, da osnutek programa to upošteva. Posebej pa so poudarili, da bi moral biti projekt takšen, da bi ga bilo moč uresničiti v skladu z razpoložljivimi sredstvi in da bo zagotavljal tudi zimski turizem. PraV Ol slednjem se je pokazalo, d? bo potrebnih se več Studij 9 smučiščih, snežnih pi llikah "J povezavi smučišč, ki bi h»* okrog Boh in i i A. Ž. Uredite si vaše denarne zadeve tako, da vam bo banka kar najbolj pri roki. 84 poslovnih enot LJUBLJANSKE BANKE vam nudi hiter, učinkovit in zanesljiv bančni servis! ljubljanska Darma pravi naslov za denarne zadeve!