Ponudba velja: 22.8. - 4.9.2007 oz. do prodaje zalog. 1 's«! : »ü Delikatesna plečka postrežno, Kras Sežana, 1 kg €3,98 30% ceneje! Piščančja bedra z delom hrbta postrežno, AIA, 1 kg €2,55 Izjemna cena! Najcenejši izdelek v Sloveniji smo preverili v programu GFK Leaflet Monitor (izvajalec GFK Gral Iteo) in je preverjeno cenejši od enakega izdelka, ki je bil od 1.1. do 8.8/07 objavljen v različnih akcijskih letakih. SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 EUR. Dobrodošli v novem hipermarketu S RAR ® v LITIH! ümj □ _ Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0087633,17 COBISS e ŠTEVILKA 17, LETNIK 18 08. 2007, CENA 1,13 €/270 SiTyi Avto hiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Ob nakupu Mazde v Avtohiši Kržišnik Vam podarimo povečano varnost in udobje v mama vrednosti do S®### SHS* Možnost zelo ugodnih financiranj do 96 mesecev, možnost pol takoj/pol čez dve leti! Super Mazda Super Ugodno - Mazda 2 za 2 evra/dan, Mazda 3 za 3 evre/dan, Mazda 5 za 5 evrov/dan, vw _ Mazda 6 za 6 evrov/®*?# * odvisno od izbranega modela Mazda je številka 1 Uradna poraba goriva 6,0 do 10,3 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km. po kakovosti. HP—------- hib ff Morate prebrati: ff Bo ob Sovretovi še Murnova pot? Vetrolov prijazno pozdravlja na Sv. Gori BiT-Ha brez počitka Interjvu z direktorjem OV Trbovlje B. Noškonom Osvajalci pohoda AS-ov Kronično Porednikov: Doping naš vsakdanji Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533,040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00siti, polletna 13,52 EUR (3.240.00srn. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. HV8BMIK Bliža se jutro,x sicer ne bo tako kmalu svetlo, kot je ob jasnih dneh, kajti dežuje in hladno je - prehladno za mane in vendar vztrajam za tole igračko in nizam misli.v Druga za drugo se prehitevajo, se prerivajo, izginjajo in se spet vračajo. Kaj zdaj? Naj' grem spat ob pol treh zjutraj ali naj prebedim 1 noč in potem kinkam na kakšnem bolj delikatnem' kraju. Zdaj bodo vsi bolj picajzlasti, ker se ne sme1 ’ kaditi, se še marsikaj ne bo smelo početi. Ne, tole' f zaključim in leže, v posteljo vsaj za kakšno urico. Kljub ( •'temu pa mi ne f ki sem ga že ' slala in zbrisala in fin...hja, le dojeti 1 uspelo. Obljubim, /da mi tudi to uspe. ) ponujam /TO MISEL ZA Jsamo v branje /dojeti vedno in povij potem smo vsi zmagali da miru tale mali,) večkrat dobila, po-k shranila in sprintala ( mi ga očitno še ni( da se bom potrudila,) Vam, ljubi moji, pa) DANAŠNJI DAN,/ - a ko vam bo uspelo) sod, kar misel sporoča,) ZA JUTRIŠNJI, ZA TA VIKEND, ZA NASLEDNJITEDEN. MESEC... LETO... CELO ŽIVLJENJE.... Velik potepuški pes se je znašel v nenavadni sobi: vse1) /stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali. Ves presenečen je v trenutku spoznal, da ga jej1 ^obkrožila cela tolpa psov. V jezi in strahu je začel ka-S izati zobe, renčati in lajati. Psi okoli njega so, nor-/ malno, ponavljali za njim: renčali so in kazali zobe. Da bi se ubranil pred napadom, se je pes začel/ /vrtoglavo hitro vrteti okoli svoje osi, dokler ni s ( ) vso silo planil v enega od namišljenih napadalnih^ )psov. Napol mrtev in krvav se je sredi razbitega^ pogledala zgrudil na tla. Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno^ /pomahal z repom, bi ga vsi psi sprejeliJ prijazno. Nauk: Človek vedno najde tisto, kar/ jričakuje, da bo našel. Urednica Marta mmma te $mew 06. 'Ufforh+bul 2007 Naslovnica: Citrarka Janja Brleč A 10 mifi mim Bo ob Sovretovi še Murnova pot? Dragi moji sopotniki z Balkana! Mi je zadnjič pisal Marjan V. iz Šentjurja (pobudnik potovanja po Romuniji in Bolgariji letos, julija 2007), naj pošljem svoje prispevke, ki sem jih imela na radiu Balkan, ker jih rabi za almanah. Kakšne prispevke?! Jaz nimam nič! Sem sploh kaj govorila?! Nisem imela samo avtobusne joge? No, če sem bila pri mikrofonu, sem mogoče res še kaj povedala. Vsaj o Dolu, ki je po svoji lepoti in pomembnosti neznan daleč naokoli. Zadnje čase se rada pohvalim z dr. Borisom Golcem, Dolanom, ki je malo zamajal naše predstave o Janezu V.Valvazorju. Da ni umrl tam, kjer smo mislili, da je, da ni bil baron, kot nas je prepričal in da je nedavno odkril sorodnike tega velikega polihistorja.V septembru se bo Boris z enim od njih srečal na Bogenšperku. Bom zraven, če ne bom ravno takrat na kakšnem potovanju. Rudi Rumbak (v beli majici) O Antonu Sovretu gotovo nisem veliko govorila, ker sem se že naveličala poslušat samo sebe. Mogoče sem le opozorila nove sopotnike, kdo da je bil. Dvakratni Prešernov nagrajenec pa član SAZU pa najboljši prevajalec iz klasične grščine pa da se po njem imenuje Sovretova nagrada pa da je napisal imenitno delo Stari Grki, ki so ga pred leti ponovno ponatisnili, pa da imamo Sovretovo pot... Zdaj več govorim o Josipu Murnu Aleksandrovu, pesniku, enem od četverice moderne. Je sicer mlad umrl, vendar je našo impresionistično poezijo zelo obogatil... Večino svojega življenje se je boril s hudim pomanjkanjem, tudi takrat, v začetku februarja 1899, ko se je vračal z Dunaja v Ljubljano.V Celju je izstopil, ker ni imel denarja, da bi se peljal naprej. Šel je peš k svojemu prijatelju, učitelju Janku Polaku, na Dol, kamor je prišel ves izčrpan in lačen. Pri njem je ostal nekaj dni in pri odhodu je Polaku rekel, da se mu tako dobro še nikoli ni godilo...(Josip Murn, Zbrano delo, DZS, 1954, stran 362 do 364) Se vam ne zdi, da ta dogodek kar kliče po novi pohodni poti ?! Za start Murnove poti v Celju sem predlagala našega vodnika Roka, ker je od tam, za cilj na Dolu pa sebe, ker sem od tu. Strokovnjake s področja turizma, itak. Ne vem sicer, če je Rok takrat kaj vneto prikimaval. No, pomembno je, da ste v en glas sklenili, dragi sopotniki, da boste prvi pohodniki - v kompletu. Res, ganljivo. Ampak zdajle se mi prikazuje Opozorilo, s pripombo, da ga malo preveč lomim s 25 km od Celja do Dola, ker so med bodočimi pohodniki tudi netrenirani udeleženci! Kaže, da prihaja na pomoč Ideja... Upam, da ni nora. Ne, kar dobra je, celo odlična. Sprašuje, zakaj se ne naslonimo na sopotnika Rudija Rumbaka, doma iz Rimskih Toplic, 10 kilometrov oddaljenih od Dola? Kot sekretarju Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč mu vsa slovenska termalna kopališča jedo z roke, pa bo že posredoval kakšna prenočišča po ugodni ceni, ko bo zdraviliški kompleks v Rimskih prenovljen in odprt! To je torej rešeno. Prvi korak Murnove poti je narejen. In če se še malo povrnemo k jogi. Zadnjič sem poklicala sopotnico Ljerko v Petrovče, ker sem ji morala nekaj sporočiti in sem jo zmotila - saj ne boste verjeli - pri »ožemanju« hrbtenice!! Malo sem zacvikala, če prav diha, kar je na avtobusu pogosto pozabljala, zato sem jo poučila še enkrat. Asana je priporočljiva tudi kot preventiva. Hrbtenico masira globinsko in jo oskrbuje s kisikom. Res sem hvaležna, da ste se mi pustili tako brez odpora voditi. Doma za moje specialnosti ni zanimanja, kaj šele, da bi jih izkoristili. V podkrepitev: sem zadnjič postavila moža ob zid z vprašanjem, naj mi pove vsaj dve moji dobri lastnosti... Niti ene se ni spomnil! Še vedno razmišlja. Ja, o čem sva govorili z Ljerko? Na potovanju mi je povedala, da je že bila v Gorah nad Dolom. Lepo, sem rekla. Prelepi razgledi in slikovita cerkvica. Ampak če želi videti prijetno planinsko kočo, vso v cvetju, v objemu mogočnih smrek, mora obvezno na bližnji Kopitnik. Najbolje ob popoldnevu s citrarji, ki je vedno zadnjo soboto v avgustu. Pozor! Zdaj so dogodek prestavili na prvo soboto v avgustu in sem jo na to opozorila. Je pa Kopitnik privlačen tudi brez citrarjev. No, kar se tiče teh prispevkov za »radio«, se nimam pa kaj pritoževati. Sama sem si zadrgnila zanko okoli vratu, ko smo potovali leta 2002 na Nordkapp.Ves čas sem imela mikrofon v roki, saj mi je planinski vodnikVinko zaupal vse materiale turističnih podatkov. Da pa mi ne bi bilo dolgčas, sem si izmislila radio Nordkapp, da sem lahko uvedla še druge rubrike. In si nadela ime Penny Moljkenson. Naslednje leto, ko so se Šentjur-čani odpravili po isti poti, so idejo zagrabili z obema rokama in jo še nadgradili - vsak dan so se voditelji menjavali in poročali tudi za nazaj. Na Baltiku, enem naslednjih potovanj, je prišlo pa že do upora, ker nekateri niso želeli sodelovati.Tudi zdaj so se Šentjurčani izkazali in ne silijo nikogar več. Sodeluje, kdor želi. Zaključujem poročilo z radia Balkan.Ura je ...ravno prav. (avg., 07) Fanči Moljk PS.Tale sestavek sem poslala prijateljicam in zelo so se razveselile: »Se že vidimo na Murnovi poti...!« Zato izjavljam: vse o Murnu je res, poti pa ne mislim zares speljati. Če pa se bo kakšna skupina podala na pot sama od sebe, sem se pripravljena priključiti - v Rimskih Toplicah. Od tam poznam slikovite stezice, ki pripeljejo na Dol. Se vidimo! mčKRe 0 Razdelili so jih Člani in članice zagorskega občinskega sveta, župan, gostje, nagrajenci in vsi, ‘ki enako mislijo’ - naprej, so se 9. avgusta 1007, sestali na slavnostni seji ob prazniku Občine Zagorje. Glavno dejanje slavnostne seje se je odvijalo v gledališki dvorani DD Zagorje. Podeljena so bila letošnja občinska priznanja Zagorjanom, ki so z delom za kraj in z njim, prispevali neizmerljive količine energije, ki so jo črpali iz ljubezni do svojega kraja. Prvo Zlato plaketo o občine Zagorje je prejel Loški glas že spomladi, ko so praznovali 60. obletnico delovanja. Drugo Zlato plaketo so ob 50. letnici delovanja namenili Ribiški družini Zagorje. Srebrna plaketa je pripadla Zagorskemu oktetu, ki se ponaša s 30. letnim delovanjem, prepevanjem na preko 600 nastopih. Z drugo Srebrno plaketo je Slavko Flisek dobil priznanje za življenjsko poslanstvo v 40. letnem sodelovanju v gasilstvu. Urejanje klančine pri Gostišču Kum v Zagorju Ob tej priložnosti je bilo videti med gosti Katarino Kresal, predsednico LDS-a, nekaj poslancev, na obisku pa je bil ta čas tudi župan omiške občine, s katero je občina Zagorje pobratena že vrsto let. Tokrat župan Matjaž Svagan ni bil le v vlogi darovalca, prejel je namreč Zlato priznanje za viden napredek skakalnega športa in razvoj Skakalnega centra Kisovec.To najvišje priznanje mu je izročil direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan. Prireditve se ob občinskem prazniku nadaljujejo, športne, kulturne in zabavne. Ob tem pa praznujejo tudi Krajevne skupnosti svoje dneve. Ena izmed njih je KS Franc Farčnik, ki je praznovala v soboto. Posebej omembe vredna je zaradi težko pričakovanega obiska Perkmandeljca in motoristov MK Kluk-hena, ki tam domujejo. Iz smrdljive megle zažgane gume - po moje je cela ostala na asfaltu - se je izvila njegova črna postava z ogromnimi ušesi. Motoristični sladokusci so imeli kaj videti. Drugače pa je v Baru Stulm improviziran del rudniškega rova, kjer obiskovalec lahko najde zelo zanimive zadeve. Računalnik sicer ne, seštevalni računski stroj iz pamtiveka pa. Zagotovo so naj mezde računali, take bolj majhne, da se je tako dobro ohranil. Tudi rudniška stojka je v tem »muzeju«, slika Sv. Barbare, pred vrati pa vas pozdravi strumni knapovski for... M a H Slika: www. obči na Zagorje © FMfeRC »Vi vozite« Te je napis, hi opozarja voznike motornih vozil na njihovo hitrost. V Trbovljah je to »najnovejša« novost, Hi je stala Občino Trbovlje in Lafarge Cement-cementarno Trbovlje 15.000 €. Vse večja prometna ne-varnost botruje poškodbam in povečuje število žrtev prometa, pa najsi so to pešci, vozniki ali sopo-tniki.V vsakem primeru je nujno potrebno upoštevati predpise. Le-te pa še kako radi kršijo eni in drugi.VTrbovljah so namestili pretekli teden pet opozorilnih tabel, ki merijo hitrost vozil na cesti. Ena tabla je dobila mesto pri OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, dve sta pri Osnovni šoli Trbovlje, še ena je pri Žagi naVodenski cesti in ena na enosmerni cesti pred Zasavskim muzejem. Pa nikar ne recite, da niste vedeli - tukaj lepo piše, da vas »merijo«. Nepovratne zamujeno Občina Trbovlje zaključuje postopek dodelitve nepovratnih sredstev gospodinjstvom za letošnje leto. Do nepovratnih sredstev so upravičeni vsi občani občine Trbovlje, ki bodo obnavljali in izolirali fasade, podstrešja, kleti in menjali okna, vse z namenom, da privarčujejo energijo. Letos je na razpis prispelo 177 popolnih vlog. Z izplačevanjem sredstev so tudi že pričeli. Najmanjši znesek subvencije je 75€, najvišji 906 €. Za letošnje leto je zadeva opravljena - naslednje leto se pa le pravi čas prijavite na razpis, ko bo (tudi v Zasavcu) objavljen. Kar je za stran, je za stran Poleg računov za komunalne storitve so prebivalci Trbovelj prejeli tudi priporočila o zbiranju uporabnih starih oblačil. Poudarek pa je na uporabnih. Rdeči križ in Karitas sta preko Komunale Trbovlje zaprosila vse človekoljubne občane, da naj vendarle premislijo, kaj vreči v kontejner za nadaljnjo uporabo in kaj v kontejner na smeti. Zbiralniki za uporabna oblačila so v Trbovljah nameščeni že od junija 2004. Dva na ekološkem otoku na Savinjski cesti, eden na Kešetovem in eden na parkirišču na Sallauminesu. Komunala jih prazni na štirinajst dni vsebino preda Rdečemu križu in Župnij- skemu karitas. Le-ti pa opažajo, da je med podarjenimi stvarmi precej takih, ki niso ustrezna za razdeljevanje in uporabo. Zato prosijo, da vanje občani oddajo le tiste stvari, ki so resnično uporabne. Potrebujejo pa oblačila, posteljnino, brisače, spodnje perilo, otroške igrače. Oblačila naj v vrečkah zložena, vrečke pa dobro zaprte ali zlepljene,zavezane...da pri praznjenju vsebina ne bo izpadla in se umazala.Vsem, ki ste in vsem, ki boste darovali pa se zahvaljujejo. Besedila in slike: Ma H mfezc 0 Funštereki Ne - zaposleni O zaposlenih in o brezposelnih je tako, kot s szegedinarjem, še posebej, če ga meša statistika. Statistični podatki Zavoda za zaposlovanje pravijo, da je bilo ob koncu julija 2007 prijavljenih 70.134 brezposelnih oseb. To je za 1,2 % več kot v mesecu juniju. Pišejo, da je bila takšna rast pričakovana in da je posledica večjega priliva tistih, ki so jim prenehale zaposlitve za določen čas. Medtem ko je brezposelnost v državi julija v primerjavi z junijem porasla, pa je bila v Zasavju malce nižja. Konec junija je bilo v Hrastniku , Litiji,Trbovljah in Zagorju 2.610 brezposelnih, konec julija pa 2.585, torej 25 manj - v Hrastniku 456, v Litiji 691, v Trbovljah 922 in v Zagorju 516 oseb brezposelnih (pa ne brez dela) . Rekonstrukcija križišča v Zagorju Občina Zagorje ob Savi je podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem Cestnim podjetjem Ljubljana za rekonstrukcijo križišča na c. 9. avgusta s Prešernovo cesto (pri Kumu). Na tem delu bodo uredili pločnike, prehod za pešce , odpravili arhitektonske ovire ...Investicija je težka 150 tisoč € , od tega bo večji del primaknila država. Občasna polovična zapora bo veljala še do 6. novembra, glede na potrebe izvajalca. Sanjarjenja V južnem delu Zagorja ob Savi je zgrajen nov stanovanjski objekt v katerem se nahaja deset stanovanj: garsonjera, enosobno stanovanje in osem tri sobnih stanovanj. Pritlična stanovanja so primerna tudi za bivanje invalidov. I.LOKACIJA Objekt se je zgradil na zemljišču k.o. 660 -Zagorje mesto. Zemljišče je ravno in pravokotne oblike. Območje okoli zemljišča je poseljeno in je v bližini pošte, tržnice, pa tudi avtobusna postaja, banka in zdravstveni dom nista oddaljeni več kot 300 m. Zemljišče je povezano z glavno cesto v mestu (Cesta zmage), vendar je kljub temu dovolj oddaljeno od same ceste, da ni čutiti motečih elementov. Poleg tega je objekt varovan tudi z zapornico na daljinsko odpiranje. 2.0 P I S P R OJ E KTA Objekt vsebuje deset stanovanjskih enot višjega kakovostnega razreda; stanovanja v pritličju so lahko zaradi enostavnega in ravnega dostopa namenjena tudi invalidom. Objekt vsebuje K + P + I + II, ki jih povezuje skupno stopnišče. Gradnja je kombinirana: klasična in montažna (vse notranje stene in stropovi so izdelani z LAFARGE mavčnimi ploščami). Kletna etaža je v celoti v zemlji in je zidana z betonskim blokom, pritličje, prva in druga etaža pa z opečnim modularcem. Streha je klasična, pokrita z BRAMAC kritino. Fasada je obložena z 12 cm stiroporom, obdelanim z demit lepilno malto in zaključnim slojem rofix. Okna so iz pvc-ja z dvojno zasteklitvijo proizvajalca TERMOGLAS iz Boštanja. Tla v stanovanjih so obložena z zvočno in toplotno izolacijskimi ploščami debeline 7 mm in laminatom debeline 7 mm, razred 31 in 32. V kopalnicah in na hodnikih je keramika Gorenje kvalitete A. Stanovanja so ogrevana z varčnimi električnimi radiatorji ECOFLEX TACTIC francoskega proizvajalca AIRLEC INDUSTRIES, poleg tega je v kopalnicah dodano tudi električno talno gretje. Stanovanji P/4 in 1/8 imata električno talno gretje tudi v kuhinji in jedilnici. Kopalnice so opremljene z: električnim grelecem vode, s kopalniškim blokom širine 85 cm, WC školjko kpl, s kopalno kadjo ali tuš kabino (odvisno od velikosti kopalnice) in s pripadajočimi armaturami za tuš, kad in umivalnik. Notranje stavbno pohištvo (vrata) je izdelala JELOVICA. Vhodna vrata v stanovanja so iz PVC-ja prevlečenega z AL folijo in so protivlomna. Imajo pet točkovno zaklepanje. Vsako stanovanje ima tudi domofon in svoj števec za porabo vode in električne energije. Pred objektom je 15 asfaltiranih parkirnih prostorov. V objektu ni poslovnih prostorov. 3. PROGRAMSKA ZASNOVA V kleti je 10 prostorov v velikosti od 6m2 do 16 m2 (za vsako stanovanje en prostor). V pritličju so štiri stanovanja s terasami: - garsonjera (I); 31,52 m2, klet: 5,82m2, terasa cca.: 30,0 m2; CENA = 69.123,38 EVROV - trisobno (2); 75,53 m2, klet: 16,58 m2, terasa cca.: 70,0 m2; CENA = 166.896,35 EVROV - trisobno (3): 57,39 m2, klet: I 1,85 m2, terasa cca.: 30,0 m2; CENA = I 16.403,50 EVROV REZERVIRANO! - trisobno (4); 70,58 m2, klet: I 1,60 m2, terasa cca.: 37,2 m2; CENA = 151.495,12 EVROV PRODANO! V nadstropju I so štiri stanovanja z balkoni: - enosobno (5); 35,02 m2, klet: 5,98 m2 in balkon 3,6 m2; CENA = 64.602,37 EVROV - trisobno (6); 75,52 m2, klet: 7,67 m2 in balkon 3,6 m2; CENA = I 34.404,72 EVROV - trisobno (7); 57,47 m2, klet: 7,52 m2 in balkon 4,0 m2; CENA = 103.055,74 EVROV - trisobno (8); 70,58 m2, klet: 6,07 m2 in balkon 4,0 m2; CENA = 123.574,18 EVROV PRODANO! V nadstropju II sta dve stanovanji z balkonom: - trisobno (9); 64,74 m2, klet: 5,37 m2 in balkon 1,25 m2; CENA = I 18.175,47 EVROV - trisobno (10); 65,8Im2, klet: 5,16 m2 in balkon 1.28 m2; CENA = I 19.649,34 EVROV Primopredaja stanovanj bo predvidoma od decembra 2007 do marca 2008. MaH Pokopališče na Dolu - pločnik »Dolsko pokopališče je nekaj posebnega...! Gotovo pokopališča nikjer v svetu ne uporabljajo tudi kot - pločnik,« je dejal pred kratkim krajan, ki je pešačil iz Hrastnika proti centru Dola. Po tej poti hodijo tudi šolarji in vsi drugi krajani Brnice, če gredo na Dol. Ker je varno. Ob pokopališču pločnika namreč zmanjka, ker je preozka cesta. Ze vozila se komaj srečujejo, kaj šele da bi imeli prostor tudi pešci. Dolska cesta ob pokopališču ali Dolski Kanjon... ...in ko pločnik čudežno ponikne... O ureditvi prometa po regionalni cesti skozi Dol je bilo v preteklih letih že več variant. Krajani so se najbolj ogrevali za obvoznico, ki pa je s projektom regionalne ceste Podkraj - Zidani Most odpadla. Strokovnjaki so ugotovili, da je na Dolu s prometnega in ekonomskega vidika najugodnejša varianta rekonstrukcija obstoječe trase. Se pravi, da se bodo, za izgradnjo pločnika ob pokopališču, lotili v prihodnosti širitve ceste. »Ta varianta bo tudi predstavljena v predlogu zazidalnega načrta za center Dola, ki bo jeseni javno razgrnjen in bo o njem tekla javna razprava,« je povedal Janez Kraner, direktor občinske uprave. Kdaj bo na vrsti rekonstrukcija ceste pa je odvisno od investitorja - Direkcije za ceste RS. ...na pokopališču vama pot prav pride Besedilo in slike: Fanči Moljk Bila je, pa je ni več Vetrolov prijazno pozdravlja na Sveti gori Planinski dom na Zasavski Sveti gori ima vetrolov, Te /e velika pridobitev za Planinsko društvo Zagorje ter obiskovalke in obiskovalce tega lepega kotička Zasavja, Dom je zdaj še bolj prijazen za vsakogar, ki si zaželi počitka in gostoljubja po pohodniškem ali kolesarskem izletu. Streha na obeh straneh vetrolova zagotavlja funkcionalnost, saj so zdaj gostje, ki želijo sedeti zunaj, varni pred dežjem in pripeko. Sam vetrolov pa omogoča ne le stopiti v suh in topel prostor, ampak bo tudi bistveno zmanjšal toplotne izgube. Doslej je pozimi vsakič, ko so se vrata odprla, hladna sapa švignila skozi vežo in nato v zgornje nadstropje.Tako je bilo v domu praktično nemogoče ohranjati stalno temperaturo. Lahko si predstavljate, kako je bilo stopiti moker in premražen v ohlajeno vežo. Za nameček se je še rado zgodilo, da je hip zatem vstopil naslednji obiskovalec. Prepih se je zajedel v vsako celico. Edina olajševalna okoliščina je bila topla krušna peč, ob kateri se je bilo mogoče preobleči in ogreti, na njej pa posušiti mokra oblačila. Z vetrolovom in nadstreškom je planinski dom postal še bolj gostoljuben. Odslej bo povsem drugače. Ob vstopu v vetrolov bo prišel človek na suho, čemur bo sledil še prijetnejši vstop v ogreto vežo. Že to bo dvignilo gostovo razpoloženje, ki se bo nato stopnjevalo v glavni gostinski sobi, ki je bila celovito obnovljena lani.Vodja lanskega projekta Stane Ocepek je bil v enaki vlogi tudi pri projektu izgradnje vetrolova. Delo se je pričelo junija, konec julija pa je bilo praktično že končano. Ob Zasavčevem obisku 10. avgusta je izvajalce čakala samo še montaža luči in novih vhodnih vrat doma.Ta vrata se bodo idealno ujemala s podobo vetrolova in dodatno prispevala k varčevanju z energi-jo.V Planinskem društvu (PD) Zagorje si po besedah njegovega predsednika Ferdinanda Drnovška in gospodarja doma na Zasavski Sveti gori Slavka Grošlja prizadevajo za čimbolj ekonomično in okolju prijazno ravnanje z energijo.Vetrolov je logična posledica te strateške usmeritve, saj bo v domu zdaj ves čas prijetno toplo ob manjši porabi kurjave. To pomeni, da se bo naložba v novo pridobitev povrnila, čeprav je bilo za vetrolov potrebno seči precej globoko v žep. Zagotoviti je bilo potrebno okrog 18 tisoč evrov sredstev. Prispevali so jih Občina Zagorje, pokrovitelj doma Eti Elektroelement in PD Zagorje. Od predstavnikov Občine Zagorje je Drnovšek najbolj poudaril vlogo župana Matjaža Svagana in direktorja občinske uprave Branka Omahneta. Kot najbolj prizadevna človeka Etija je pohvalil nekdanjega predsednika uprave Jožeta Smrkolja in Iva Klančišarja. Od funkcionarjev PD Zagorje pa je v projekt največ časa vložil njegov koordinator Andrej Klembas. Tesarsko-krovska dela je izvedlo Tesarstvo Hribar iz Polšnika, komplete miz in klopi je izdelalo Mizarstvo Hrovat iz Domžal, medtem ko je za zaključna mizarska dela poskrbelo Mizarstvo Ocepek iz Kandrš. Takole izgleda vhod v vetrolov z druge strani. Postavitev vetrolovnega kompleksa je predstavljala velik zalogaj. Kljub temu v PD Zagorje že snujejo nove načrte v zvezi z izboljšavami funkcionalnosti in ponudbe planinskega doma na Zasavski Sveti gori.Večina izmed njih je še na idejni ravni, jasno pa je že, da bodo prihodnje leto za domom namestili sodobna igrala za otroke. Besedilo in sliki: Boštjan Grošelj Vložki, podaljški, svitki e e e Po končanem dopustu navadno zavijemo k frizerju, saj sonce in morska voda povzročita lasem kar nekaj škode. Treba jih je obnoviti, nahraniti, oblikovati... Prevladujejo bolj tople barve, vendar so še vedno v modi plavolaske. In frizure? Kar stranki najbolj ustre- Nežo je hotela imeti kitke za. V čemer se najbolje počutimo. »Mladi pa seveda prisegajo na resice, ki jih doma »V Hrastniku ni dolgih čakalnih vrst, saj je registrirano na območju Obrtne zbornice kar 14 frizerjev,« je pojasnila Branka Dolinšek, sekretarka. »Samo v zadnjih petih letih se je registriralo šest novih frizerjev, dva pa sta z dejavnostjo prenehala,» je še dodala. naravni. Vendar je priporočljivo, da uporabljamo posebno, bolj nežno krtačo... Rok trajanja za te lasne podaljške je predviden pol leta, mnogi pa so jih nosili po celo leto, brez problemov.« In kakšna barva las je letos moderna? Frizerka Ana in njena stranka Ker pa nas zanimajo tudi novi trendi, smo se pozanimali v salonu Ana, kjer se Ana Gomboc že dvajset let uspešno ukvarja z urejanjem pričesk. Najprej nas je zanimala razlika med lasnimi vložki, podaljški in svitki. »Lasni vložki so bili moderni pred desetimi leti, zdaj so bolj ‘in’ podaljški in dreadi,« je povedala. «Dreadi so bolj za mlade, značilni predvsem na Jamajki. Podobni so kitkam, vendar niso spleteni, so bolj zviti, zvozlani, kot kakšni debelejši špageti...,« je dodala. No, v salonu Ana tega nimajo, pač pa se ukvarjajo z lasnimi podaljški. «So popolnoma naravni in nemogoče je ugotoviti, da je las umetno podaljšan. Lahko se barvajo in navijajo, saj so Ana med bliski Fančikinega in Marjanovega fleša oblikujejo sami, z želejem.« Besedilo in slike: Fanči Moljk Nekateri tako, drugi drugače... Prvi dan en štant, drugi dan že dva - škoda, da ne moremo videti v prihodnost... Zbiranje podpisov, ki omogočajo samostojnim (hm) kandidatom kandidirati za samostojne kandidate za predsednika države. o ÄWgra Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z j »g možnostjo sponzoriranja podanltC. TALCIH 1 trženje in produkcija za gospodarsko ^ * interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP .. , . . , , E-mail: atv.signaI@siol.net NAJBOLJ GLEDANA i LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI O OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! O (71/J ELEKTROPROM 2e 40 ißt z vami! EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 Kisovec www.elektroprom.si uprava 03-56-57-150 trgovina EVJ Center Kisovec 03-56-71-234 trgovina EVJ Trbovlje 05-90-23-203 storitve 03-56-57-150 ■ elektroinstalacije | strojne instalacije | projektiranje za področje strojnih in elektro instalacij > geodetske storitve 1 daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi 1 grafitne ščetke ■ trgovine EVJ Center i delovni stroji in nizke gradnje » bar Sedmica lokalna televizija ETV http://etv.elektroprom.si komerciala: 03-56-57-150 uredništvo: 03-56-57-177 KŠEFTI 6SM 646 167 411 FOTOKLUB HRASTNIK V poslovni stavbi Steklarne Hrastnik je od 19.8.2007 na ogled postavljenih 18 fotografij, ki smo jih člani FK Hrastnik aprila posneli v omenjeni tovarni. Avtorji fotografij smo: Lucija Senčar, Urša Prosenc, Matjaž Kirn, Matej Pušnik,Vinko Žagar in Andrej Zdovc E-VEMTUDI ZA DRUŽBE Julija 2005 je bil vzpostavljen portal e-Vem, ki je omogočil hitro in enostavno registracijo s.p.-ja preko spleta ali ene od vstopnih točk VEM. Ustanovitev gospodarskih družb preko omenjenega portala pa bo mogoča s I. novembrom letos. Po podatkih Ministrstva za javno upravo je bilo povprečno mesečno število vpisov od 1.7.2005 za 26% višje od povprečnega števila vpisov s.p. v letu pred uvedbo sistema e-VEM. Temeljni namen uvajanja sistema e-VEM za gospodarske družbe pa je v najkrajšem možnem času omogočiti vpis družbe v sodni register in opravljanje drugih postopkov na enem mestu. Hkrati projekt pomeni tudi podporo delu vstopnim točkam VEM, notarjem in sodiščem. Nekatere novosti za gospodarske družbe je omogočila novela Zakona o sodnem registru, saj je ukinila takse za vpise v sodni register ter predstavlja zakonsko podlago združitvi sodnega in poslovnega registra v tehnološko en register. Od l.ll .2007 dalje tako ne bo več potrebno notarsko overiti družbene pogodbe in akta o ustanovitvi za družbe z omejeno odgovornostjo, ki bodo osnovni kapital vplačale v denarju. Postopke registracije enostavnih d.o.o. in spremembe firme, sedeža, dejavnosti, zastopnikov in poslovnega naslova bo tako mogoče opraviti na vstopnih točkah VEM ali preko spleta. Za vpise ostalih vrst gospodarskih družb v sodni register pa bo potrebno obiskati notarja, ki bo opravil tudi ostale storitve, ki jih bo ponujal portal e-VEM. S I. I 1.2007 bo ukinjena objava vpisov v Uradnem listu, ki se nadomešča z brezplačno objavo na spletnih straneh AJPES. Preko spleta bo mogoče oddati tudi vlogo za vpis eno osebne družbe z omejeno odgovornostjo, prijaviti davčne podatke, oddati vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja, se vpisati v članstvo GZS, prijaviti potrebo po delavcu, podjetja pa bodo lahko sama prijavljala, odjavljala in javljala spremembe zaposlenih in njihovih družinskih članov v obvezna socialna zavarovanja. Načrtuje se tudi odprtje začasnega TRR za podjetja preko spleta. Podjetjem bodo poleg novih storitev na razpolago že obstoječe elektronske storitve. Na ta način bodo prihranki na strani gospodarskih družb znašali v višini 3 milijonov evrov letno. Prihranki izhajajo iz ukinjenih taks za vpise, obveznih objav vpisov v Uradnem listu, ukinjenih notarskih overitvah, prihranjenemu času zaradi koncepta vse na enem mestu. Kaj torej lahko pričakujemo po l.l 1.2007? 1. S pričetkom delovanja vstopnih točkVEM se bo za gospodarske družbe, kjer se osnovni vložki vplačajo samo v denarju in se v celoti plačajo pred vpisom ustanovitve ter kjer družbena pogodba vsebuje samo nujne sestavine, družbena pogodba lahko sestavila na obrazcu družbene pogodbe, ki je sestavljena na podlagi 474. člena Zakona o gospodarskih družbah. S tem se ukinja obveznost notarske overitve družbene pogodbe ter tudi akta o ustanovitvi za tovrstne družbe. Družb z omejenimi odgovornostmi, ki notarske overitve ne bodo potrebovale, je približno 80% vseh d.o.o. 2. Predvideva se okoli 300 vstopnih točk (vstopne točke VEM in notarji), njihovo usposabljanje bo v mesecu septembru, oktobru. 3. Predvideva se skrajšanje časa za ustanovitev na 4 dni od popolne vloge (le-te bodo večinoma popolne zaradi kontrole na vhodu sistema e-VEM). Prav tako bodo avtomatsko sestavljene vse listine, ki so priloga predlogu za vpis v sodni oziroma poslovni register. Z vpisom v sodni register se bo opravil hkratni vpis v Poslovni register Slovenije ter tudi Davčni register Slovenije. Danes je nepopolnih 80% vlog, zato so postopki ustanavljanja tako dolgi. 4. Odpiranje knjige sklepov za eno osebne družbe bo podprto preko spleta in ne bo več potreben obiska notarja, ki je do sedaj knjigo sklepov moral overiti. Le-ta se bo preko spleta štela za avtomatsko overjena s tem ko se bo odprla. 5. Predvideva se elektronska podpora odprtju začasnega TRR za podjetja pri bankah, kamor se nakaže osnovni kapital. VELIKA RAZBREMENITEV MALIH PODJETIJ V okviru programa odprave administrativnih ovir je Ministrstvo za javno upravo, v sodelovanju s pristojnimi resornimi ministrstvi, pred kratkim uresničilo še eno izmed napovedanih administrativnih razbremenitev za mala podjetja.To je bilo doseženo s spremembo Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki prinaša precejšnje administrativne razbremenitve za podjetja z do 50 zaposlenimi in ne vodijo zbirk, ki vsebujejo občutljive osebne podatke. Izračuni kažejo, da je z novelo zakona gospodarstvu prihranjenih najmanj 36 mio €. Predlog za spremembo zakona je v mesecu februarju na MJU posredovala OZS. Zbornica je v obrazložitvi predloga za odpravo administrativnih ovir navedla, da zakon obrtnikom nalaga prevelike administrativne obremenitve, saj ni upošteval nikakršnih izjem za mala podjetja in obrtnike, za katere bi lahko glede na dejavnost logično sklepali, da ne spadajo v tisto skupino subjektov, kjer bi bila pomembno ogrožena varnost osebnih podatkov. Glede obveznosti zakon namreč ni poznal razlike med zdravstveno ambulanto in prodajalno slaščic.Tako bi morala tudi slaščičarka ali frizer, ki zaposluje delavce in že glede na določbe delovno pravne zakonodaje vodi zbirke osebnih podatkov o delavcih (izplačilo plač) ali evidenco o poslovnih partnerjih, izvesti vse postopke, ki se nanašajo na pripravo posebnega notranjega pravilnika, pripravo dodatnega kataloga zbirk in posredovanje podatkov o zbirkah Informacijski pooblaščenki ter sporočati tudi vse spremembe. Mali podjetniki so bili ob uveljavitvi zakona še posebej zaskrbljeni, saj glede na njihovo poznavanje stroke, niso bili v stanju izdelati ustreznih aktov sami in so za to že najemali storitve pri zunanjih izvajalcih. V Uradnem listu Republike Slovenije je bil dne 27.07.2007 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-IA). S to spremembo gospodarskim subjektom, ki imajo manj kot 50 zaposlenih, ne bo več potrebno izpolnjevati obveznosti, ki se nanašajo na izdelavo akta, kataloga zbirk osebnih podatkov in prijavljanja opisa zbirk osebnih podatkov v Register zbirk osebnih podatkov. Sprememba zakona je začela veljati 28. julija 2007. Vir: MJU Gostiteljica SVEA Zagorje Na dan zagorskega občinskega praznika, O.avgusta, sta obiskala podjetje SVEA Lesna industrija d.d. Zagorje gradonaeelnik Omiša Ivan Škarieie z ženo Manuele in kandidat za predsednika države Mitja Gaspari Gosta iz Omiša sta bila navdušena nad asortimanom razstavno prodajnega salona SVEA in povedala, da imajo doma že eno od sveinih kuhinj, načrtujejo pa nakup nove Carrise. Obiskovalce spremljala direktor občinske uprave občine Zagorje Branko Omahne in Janez Groboljšek, član občinskega sveta občine Zagorje. ifj IT '-jr Natečaj - 44. slovenska pregledna fotografska razstava črno belih in barvnih fotografij 2007 Foto klub Hrastnik pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije in v sodelovanju z Občino Hrastnik in Kulturno rekreacijskim centrom Hrastnik razpisuje: 44. slovensko pregledno fotografsko razstavo črno belih in barvnih fotografij 2007 Razpisni pogoji in roki so objavljeni na spletni strani http://www.fotoklub-hrastnik.si Pred slavnostno sejo občinskega sveta je bil v S vel na obiski tudi predsedniški kandidat Mitja Gaspari v spremstvu župana Matjaža Svagana in poslanske skupine LDS Zagorje. Sprejel jih je generalni direktor podjetja SVEA d.d. Miroslav Štrajhar. Po skupnem ogledu salona kuhinj je v knjigo vtisov zapisal: »Hvala za zelo prijetno priložnost, ki sem jo imel ob obisku župana Zagorje ob Savi g. Svagana, da sem si lahko ogledal odlično izložbo prvovrstnega programa v podjetju SVEA. Dokaz, da lahko majhna Slovenija naredi velike korake.To je vredno vse pohvale in spodbuda za naprej.Veliko poslovnih in osebnih uspehov vam želim Mitja Gaspari.» Povzela: Irena Vozelj, Slika: Darko Šurina I® mßmio BiT-ka brez počitka So mlado društvo, hi se ukvarjajo z mnogimi »plesnimi« aktivnostmi. bovlje. Ker pa so prostori neurejeni in v njih takoj ne bi mogli pričeti z svojimi dejavnostmi, so se odločili, da prostore prenovijo. Z optimističnim zagonom so se v teh poletnih dneh dogovorili, da letošnje počitnice namesto na morju, prebijejo skupaj v novih prostorih z zidarsko ‘kelo’, mačkom in kladivom v roki.Tako so se fantje spoprijeli z zelo različnimi deli, kot so ometavanje, zidanje, glajenje sten...Delo hočejo opraviti čim prej. Kot pri vseh društvih Problem pa je pomanjkanja financ. Zato v teh dneh, kljub dopustom aktivno iščejo sponzorje! Člani KUD-a B-BOY so se, po dolgem iskanju primernejših prostorov za svojo plesno dejavnost, le razveselili in v mesecu juniju podpisali pogodbo o najemu prostorov s Strelskim društvom Tr- Sicer pa se člani in članice društva urijo v breaku, electricu, HipHopu, boksu, Aerobiki in uvajajo v ples najmlajše Njihov poletni slogan je: »Na mladih svet stoji!« Več na: www.skupina-bit.si Besedilo in slike: BiT-karji Čemšeniski pohod 1007 Čemšeniške Turistično društvo letos že četrtič prireja Čemšeniški pohod. Društvo, ki je že dokazalo svojo aktivnost, se letos lahko pohvali tudi z novo zloženko, s katero predstavlja Čemšenik, njegove značilnosti, naravne lepote in prireditve TD Čemšenik. Nova zloženka, ki je nastajala s prostovoljnim delom članov društva in predsednice Stanislave Radunovič, je tiskana s pomočjo sponzorjev. Poleg tega pa letošnji pohod ponuja še nekaj novih detajlov. Start za tiste, ki želijo sami na pot proti Cemšeniku, bo kot običajno, od 8.00 do 9.00 ure, iz Evroparka v Zagorju. V tem času bo organizirana majhna družabnost na startu, da se pohodniki spoznajo med sabo. Novost, ki jo organizacijski odbor letos pripravlja, je voden pohod. S pričetkom ob 9.00 uri. Pridružili se nam bodo gostje iz Loškega potoka. Pot bo pohodnike iz parka vodila do Klančiš, mimo Valvasorjevega Gamberka, skozi Ržiše do Zaloke, potem pa do Razborja, kjer se pot deli: - za bolj zahtevne, bo vodila preko Čemšenika naprej do sv. Primoža, od tam pa do Jesenovega. - ostali, ki se bodo mogoče počutili malo bolj utrujeno, pa lahko iz Razborja nadaljujejo po skoraj ravni poti do Trojke, kjer bo ob 13.00 uri zaključek z nagradami in skritim zakladom. Popoldan bo organiziran prevoz pohodnikov v Zagorje. Prvega septembra bo v Cemšeniku gasilska veselica, osmega pa športne igre. Torej- odslej ob sobotah vabljeni v Čemšenik! Besedilo in slika: StR. mUMENO (te Mladi ribici Zveze ribiških družin Zasavja na državnih tekmovanjih Izza vrat Ribiškega doma Zagorje so prišle novice o mladinskih tekmah. Izvedeli smo, da mladi ribiči med počitnicami niso mirovali, temveč so se pridno udeleževali tekem na državnem in mednarodnem nivoju. Krašiči v občini Cankova ob Ledavskem jezeru so bili 30.6. in 1.7. prizorišče dveh tekem za pionirje in mladince v lovu rib s plovcem. Udeležili so se jih tudi mladi iz Zveze ribiških družin Zasavja (ZRDZ).V kategoriji pionirji so nastopili Lenart Pikelj RD Radeče, Žiga Zaletel RD Zagorje, Blaž Ernesti RD Radeče, Aljaž Jerman RD Zagorje, Luka Klanšek RD Radeče in vodja ekipe Jernej Pikelj. Ekipa pionirjev je zasedla drugo mesto z istim številom točk kot zmagovalci, le da jih je ekipa Pomurja prehitela za 380g več ulovljenih rib. Mladinsko ekipo ZRDZ so zastopali Klemen Ajdnik RD Radeče, Gašper Ferdih RD Radeče, Rok Knez RD Zagorje, Andrej Rozman RD Radeče,Andraž Bende RD Radeče ter vodja ekipe Rozman Branko in so zasedli sedmo mesto. Posebej je potrebno poudariti, da je bil Lenart Pikelj RD Radeče v skupni razvrstitvi drugi. Prvih deset posameznikov se je uvrstilo na kvalifikacije za vstop v državno ekipo za svetovno prvenstvo na Češkem. Na te kvalifikacije, ki so bile I 1.7. letos v Radečah so se uvrstili tudi štirje tekmovalci - ribiči iz ZRDZ: Lenart Pikelj RD Mladi tekmovalci ZRDZ Radeče, Žiga Zaletel RD Zagorje, Blaž Ernesti RD Radeče in Luka Klanšek RD Radeče.V enem dnevu so opravili dve tekmi iz trije Zasavčani so se uvrstili v državno ekipo.To so bili Lenart Pikelj RD Radeče, Žiga Zaletel RD Zagorje in Blaž Ernesti RD Radeče. Besedilo: MM, slika: Marko Zaletel Odprte prvenstvo v ribolovu za pokal občine Zagorje 1007 V nedelje, 19. avgusta 1607, je Ribiška družina Zagorje priredila tradicionalne, že osmo, tekmo za Pokal občine Zagorje. To tekmovanje je vsako leto v sklopu počastitve praznika Občine Zagorje, ki ga praznuje O.avgusta. območja ZRDZ - Zveze ribiških družin Zasavja. Ko smo vprašali ribiče tekmovalce, kaj jih pritegne na tekmovanje v Zagorje, so odgovarjali, da jim je všeč odlična organizacija tekme, pritegne jih samo tekmovanje, ne nazadnje pa tudi bogate praktične nagrade, saj je prvak odnesel barvni televizor, vice prvak kvalitetno ribiško palico in tretji odlično navijalko. Prvič v osmih letih pa se je zgodilo, da je prvo nagrado osvojil tekmovalec iz RD Zagorje, še več, tudi drugi in tretji sta bila člana RD Zagorje. Letos se je zbralo 52 ribičev iz vse Slovenije, najštevilnejši so bili tekmovalci iz Zmagovalec je bil Boštjan Cilenšek s skupno težo 11.300 g, drugi je bil Dominik Povše s skupnim ulovom 6.320 g in tretje mesto je s 5.340 g osvojil Jano Smrkolj. Kot zanimivost naj povemo, da so skupno potegnili iz ribnika nekaj manj kot 70 kg rib, ki pa so jih po končanem tekmovanju spustili nazaj v ribnik. Besedilo MM, slike: Marko Zaletel mušn/eNo Zagorski upokojenci slavijo Društvo upokojencev (DU) Zagorje ob Savi praznuje 60 let delovanja v korist upokojenk in upokojencev. Glavni dogodek v počastitev jubileja bo slavnostna akademija, ki bo v petek 1, septembra ob 16. uri v zagorskem delavskem domu. DU Zagorje ob Savi je bilo ustanovljeno 27. julija 1947 kot 17 podružnica DU Ljudske republike Slovenije, predhodnika današnje Zveze društev upokojencev Slovenije. Spada med tista slovenska DU, ki so v ospredju po deležu vključenosti upokojencev. Po podatkih za leto 2005 je bilo vanj včlanjenih 80,67 % upokojencev zagorske občine. Pred njim sta bili samo DU Hrastnik s 86,59 % in DU Trbovlje, ki ima 96,36-odstotno vključenost. Omenjena društva so tudi med redkimi v Sloveniji, ki še ohranjajo posmrtninski sklad. Zagorsko DU je imelo svoj prvi sedež v prostorih nekdanje bratovske skladnice, predhodnice današnjega socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Ta je bila v stavbi poznejše Železnine v Toplicah. Leta 1967 je dobilo v uporabo hišico pod Korbarjem na Kidričevi cesti, šest let kasneje pa se jim je uspelo preseliti na sedanjo lokacijo v pritličju stanovanjskega bloka v Ulici talcev I a. Leta 1975 so uredili klubsko sobo. Poleg tega jim novi prostori omogočajo tudi gostinsko dejavnost, s katero zaslužijo dodatna sredstva za svoje delovanje. Prvi predsednik društva je bil po nekaterih virih rudarski strojnik Alojz Vahtar, po drugih pa Franc Sobar, nekdanji predsednik zagorske bratovske skladnice. Za njim so se zvrstili Anton Prosenc, Franc Bokal, Franc Poženel, Alojz Zupan, Ivan Kolenc in Alojz Bizjak. Danes društvu predseduje Anton Benko. Prvo leto je imelo DU Zagorje 494 članov, od tega je bilo 55 včlanjenih v vzajemno samopomoč. Na začetku 80. let, odkar so na voljo zapisniki letnih konferenc in občnih zborov, je imelo DU 2300 članov. Dne I. junija 2007 sta bila v društvo včlanjena 3902 upokojenca. Prvi prapor je zagorsko DU razvilo že leta 1948. Po 40 letih so se ga odločili zamenjati.Tako so na občnem zboru 29. oktobra 1988 razvili sedanji prapor, za katerega je prispevalo 181 darovalcev. Upravni odbor zagorskega DU leta 1970. Pomoč in druženje DU si ves čas prizadeva za človeka vredno življenje svojih članov. V 80. letih je bilo najbolj pereče vprašanje rudarskih pokojnin. Rudarji so bili na čelu udarniške obnove v 2. svetovni vojni razrušene domovine, zato jih je zelo bolelo, da jim pri pokojnini niso priznali nadur in nedeljskega dela. Tako so prejemali bistveno nižje pokojnine, kot jih imajo rudarski upokojenci danes. Njihov položaj je DU olajšalo z dogovorom z rudnikom o regresiranju premoga za kurjavo. Sedanji prapor je leta 1988 prevzel dolgoletni predsednik društva Alojz Zupan. Zastopanost upokojenskih potreb in interesov v Samoupravni stanovanjski skupnosti je med drugim pripomogla, da je bil v letih 1983 in 1984 ob Mediji v Zagorju zgrajen stanovanjski objekt za upokojence. K njegovi postavitvi je svoje prispeval tudi solidarnostni sklad. Ob tem je treba poudariti pomen delavske samopomoči, ki je bila v Zagorju ustanovljena leta 1955 in je slabše preskrbljenim upokojencem naredila življenje bolj znosno. Mnogi zagorski upokojenci so leta 1984 dočakali vselitev v stanovanjski blok ob Mediji. Njeno poslanstvo nadaljujeta vzajemni in posmrtninski sklad.V oba sklada so bili I .junija 2007 vključeni praktično vsi člani DU. mšn/em Q V posmrtninski sklad, ki je odprt tudi za zunanje vplačnike, je bilo dodatno včlanjenih še 2430 drugih oseb. DL) Zagorje pod vodstvom Alojza Zupana je bilo tudi glavni pobudnik gradnje Doma starejših občanov Polde Eberl - Jamski na Izlakah. DL) Zagorje dejavno sodeluje z drugimi DL). Tako se je leta 1976 pobratilo z DL) Žalec, leta 1990 so na pobudo DL) Grosuplje navezali tesne stike tudi z njim, a so kasneje bratske vezi popustile. Omeniti velja dobro sodelovanje z DL) Trbovlje in DL) Hrastnik. Zadnjih 20 let aktivno sodelujejo še z DL) Moravče, saj vsako leto pripravijo skupno druženje. Lani je recimo moravško DL) Zagorjane popeljalo na Limbarsko goro in na ogled znamenitosti Lukovice z okolico. Letos so jim Zagorjani gostoljubje vrnili, saj so jih povabili na letovanje na Pohorju. Vesela druščina udeležencev letovanja na Pohorju leta 2001. Polepšati jesen življenja Velja poudariti, da je tudi danes rdeča nit delovanja DU Zagorje pomoč upokojencem, da čimbolj polno in zadovoljno preživijo jesen življenja. To je razlog, da je v času uradnih ur, ki so ob ponedeljkih, sredah in petkih med 8. in II. uro, dobrodošel vsak član. Poleg organiziranja izletov, srečanj, piknikov in letovanj društvo pomaga svojim članom pri izpolnjevanju davčnih napovedi in reševanju stanovanjskih problemov. Zadovoljiti skuša njihove kulturne in izobraževalne želje in potrebe. Utrinek z letošnjega letovanja v Rabcu. Njegovi članice in člani na začetku šolskega leta zagotavljajo spremstvo otrokom na poti v šolo in domov. Pomembna je skrb za člane, ki bivajo v Domu starejših občanov na Izlakah. Zagnano izvajajo tudi vseslovenski projekt Starejši za višjo kakovost življenja doma. Na regijski ravni ga vodi članica zagorskega DU Irena Drenik, društvena koordinatorka pa je Stefi Gričnik, ki ima vsak prvi torek v mesecu sestanek z 20 prostovoljkami in prostovoljci. Društvo združuje številne športne dejavnosti, med njimi pohodništvo, šah, streljanje, kegljanje, ribolov in smučanje.Velja poudariti, da so na zasavskih tekmovanjih društev upokojencev zagorski strelci, kegljači in šahisti ves čas v vrhu tako ekipno kot posamično. Vidne uvrstitve in pokale dosegajo tudi na državni ravni. Zvestoba članstvu DU Zagorje črpa sredstva za delovanje iz lastnih virov in občinskega proračuna. Drugih donatorjev ni, čeprav bi bila po besedah predsednika Benka njihova podpora še kako dobrodošla.V društvu jih skrbi prihodnost, ker so normativi in zakonski predpisi na področju delovanja društev vedno strožji, predvsem pa so vsa društva v državi obravnavana enako. Zakon o društvih, ki je stopil v veljavo 28. junija 2006, je zelo strog, tako da so morali zaradi zaostritve finančne zakonodaje opustiti nekatere dejavnosti. Skrbi jih tudi krčenje pravic, povezanih s socialnim in zdravstvenim varstvom. “Odločno nasprotujemo tovrstnim posegom, saj je naša generacija na račun slabših plač veliko prispevala k današnjemu standardu.To se danes preveč rado pozablja,” opozarja Benko. Upravni odbor zagorskega DU v jubilejnem letu 2007. Veseli pa ga, da še vedno obstajajo ljudje, ki razumejo upokojence. “To je v prvi vrsti zagorski župan Matjaž Svagan, ki ima za nas izreden posluh. Po njegovi zaslugi imamo upokojenci brezplačne lokalne avtobusne prevoze, za kar smo mu zelo hvaležni. Želimo si, da takšen odnos ohrani še naprej,” dodaja Benko. Ob tem pristavlja, da bo vodstvo DU Zagorje nadaljevalo s prizadevanji za ohranitev položaja društva v slovenskem prostoru in še naprej zvesto zastopalo interese svojega članstva. Več o zagorskem DU je mogoče izvedeti v brošuri, ki bo izšla ob njegovem 60. jubileju. V njej bo na podlagi razpoložljivih virov prvič doslej zajet zgodovinski utrip DU Zagorje in njegov prispevek k višji kakovosti bivanja v zagorski občini. Dobil jo bo vsak udeleženec slavnostne akademije, kasneje pa na sedežu društva še drugi člani, ki jo bodo želeli imeti. Besedilo: Boštjan Grošelj, slike: arhiv DU Zagorje © mmi____________ Pogovor na obroke V Trbovljah so pred kratkim dobili novega direktorja Občinske uprave. Razpis zanj je bil objavljen že pomladi. Na razpis se je javilo pet kandidatov, med katerimi so izbrali univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva in magistra ekonomskih znanosti Borisa Moškona, ki je bil od leta 1991 zaposlen v Termoelektrarni Trbovlje d.o.o. (v nadaljevanju TET). Boris Hoškon, novi direktor občinske uprave v Trbovljah Radovednost, pravijo, da ni lepa čednost, je pa potrebna, kadar želimo izvedeti, kdo je kdo in kaj počne. Iz kratkega klepeta ni mogoče izvedeti vsega, kljub temu pa je v teh poletnih dneh, vpet med delo in osebno življenje le privolil vanj. Po glavi mu roji veliko načrtov, povezanih z delom občinske uprave.V mandatu, za katerega je bil izbran, bi hotel uresničiti vse in še več. Kako bi se sami najraje in najbolje prestavili? Rojen sem v Trbovljah, kjer ves čas tudi živim. Sem Trboveljčan po srcu in duši. Od leta 1991 sem bil zaposlen v TET, kjer sem se zaposlil kot njihov štipendist. Po izobrazbi sem univerzitetni diplomirani inženir strojništva in magister ekonomskih znanosti. V TET sem delal na različnih razvojno investicijskih projektih, v zadnjih letih predvsem na razvojnih projektih tako imenovane energetske doline, ki naj bi jo sestavljale: enota na trda goriva, plinska elektrarna, pretovorna postaja za premog in objekt termične obdelave komunalnih odpadkov. Sodeloval sem tudi pri pripravi razpisne dokumentacije za izgradnjo naprave za razžveplanje dimnih plinov. Poleg tega sem ves čas aktivno sodeloval tudi pri uvajanju sistemov kakovosti v TET. Glede na vašo tehnično natančnost in poznavanje zakonitosti ekonomije, nam lahko predstavite svojo vizijo vašega petletnega mandata. V kandidaturi na prosto delovno direktorja občinske uprave sem poleg vseh zahtevanih dokumentov priložil tudi dokument, v katerem sem predstavil svoj pogled na delo občinske uprave in njeno vlogo pri razvoju Občine Trbovlje. Zaradi odgovornosti delovnega mesta namreč menim, da mora imeti vsak direktor izoblikovano vizijo in cilje, ki bi jih rad dosegel v svojem mandatu ter temu primerno strategijo in program dela. Moja vizija gre v smer, da mesto Trbovlje postane moderna in prijetna mestna občina z urejeno infrastrukturo, kjer bo razvoj družbenih dejavnosti usklajen z razvojem gospodarstva in dejanskimi možnostmi našega okolja. V občini Trbovlje moramo zgraditi svojo lastno zgodbo o uspehu. Izdelati moramo vizijo modernega kraja, kjer je življenje prijetno in urejeno. Zgodbe in projekti naše občine morajo imeti svoje mesto predvsem med občani Trbovelj, pa tudi v regiji, Sloveniji in v svetu. Ne smemo se siliti s projekti in vsebinami, ki potrebujejo večjo ekonomijo obsega, kot jo zmore 19.000 ljudi. Na podlagi spoznanj iz preteklosti moramo imeti zazrt pogled v prihodnost Menim, da mora tudi občinska uprava dajati dobre predloge in pobude županu in občinskemu svetu na podlagi katerih se bodo lažje in hitreje dosegali razvojni cilji občine Trbovlje. Občinska uprava namreč sodi med najpomembnejše usmerjevalce družbenega razvoja občine, zato se bom zavzemal za njeno večjo iniciativnost, fleksibilnost in razpoznavnost, ki bo temeljila na racionalnosti in strokovnosti ter s tem odgovarjala na potrebe občank in občanov. Želim si, da bi s pridobljenimi izkušnjami pripomogel k hitrejši in uspešnejši realizaciji občinskih projektov ter da bi naša občina imela občinsko upravo, ki bo pri svojem delu učinkovita, uspešna in ljudem prijazna. Zavedam se, da lahko zastavljene cilje dosežemo samo s skupnimi močmi vseh zaposlenih na Občini Trbovlje, ki so se že do sedaj dokazali s strokovnim delom in pripravljenostjo, da prispevajo svoj delež, ki bo vodil k doseganju skupnih ciljev, ki si jih je zastavil tako župan kot tudi občinski svet in se bodo odražali v ustvarjenih pogojih za uravnotežen razvoj tako gospodarskih kot tudi družbenih dejavnostih. Pred nastopom službe, ko ste morali komisiji predstaviti svojo vizijo in pokazati znanje povezano z občinsko upravo, kakšna so se vam zdela vprašanja, ki jih je zastavila prijavljenim kandidatom? Vprašanja, ki jih je komisija zastavila prijavljenim kandidatom so bila v skladu z zahtevami razpisa, saj so bile v razpisu zapisane vse zahteve, ki naj bi jih posedoval in izpolnjeval izbrani kandidatTako so se vprašanja navezovala predvsem na poznavanje dela direktorja občinske uprave, kot tudi na njegovo poznavanje ISO standardov, saj se je Občina Trbovlje odločila, da bo v naslednjem letu pridobila certifikat kakovosti ISO 9001. Zanimiva so se mi zdela predvsem vprašanja člana komisije, ki je prihajal iz Ministrstva za javno upravo. Njegova vprašanja so šla v smeri poznavanja načel javnega mana-gementa, ki jih uveljavlja ministrstvo za javno upravo pri svojem delu s strankami, kot tudi z zaposlenimi. Tudi sam menim, da mora občinska uprava odpraviti administrativne ovire pri svojih postopkih, postopke poenostaviti, delo občinske uprave mora postati preglednejše in produktivnejše, zaposleni pa morajo postati do uporabnikov prijaznejši. Delo direktorjev občinske uprave se je z razvojem lokalnih skupnosti zelo spremenilo. Včasih je bilo to zgolj uradniško delo, sedaj pa to delo postaja čedalje bolj managersko, saj morajo direktorji poleg tega, da na prvem mestu zagotavljajo zakonitost delovanja občine imeti tudi temeljna managerska znanja. Delo direktorja je tako prepleteno s procesi planiranja, organiziranja, vodenja in kontroliranja. V tem kratkem času novega službovanja ste verjetno že naleteli na dileme zaradi upravne zakonodaje. Sprejeta upravna zakonodaja je pač takšna kakršna je. Pomembno pa se mi zdi, da smo vključeni v podajanje predlogov in mnenj na predpise v pripravi, ki jih pripravljajo ministrstva in so predmet javne razprave. Tu nam je v veliko pomoč tudi Združenje občin Slovenije, ki nas redno obvešča o vseh predlogih predpisov v pripravi. Predloge predpisov pregledamo po oddelkih in v primeru nestrinjanja s predlogom, podamo tudi naše mnenje in rešitev na ministrstvo, ki je predlog predpisa pripravila. S tem smo storili vse kar lahko stori občina ob sprejemanju zakonskih predpisov. Ker bi radi izvedeli tudi kaj o vašem privatnem življenju, nam prosim, povejte kaj o svoji družini in konjičkih. Sem oče enajstletne hčerke Sare. S svojo družino živim v stanovanju, ki ga bo počasi potrebno zamenjati za večjega. Proste trenutke in konec tedna z družino zelo radi preživimo v naravi.Vsi radi hodimo na izlete po Sloveniji, krajša potovanja, kolesarimo in smučamo. Na potovanjih radi spoznavamo nove kulture in zgodovino posameznih narodov. Moji konjički so povezani predvsem s športno dejavnostjo. V zadnjih letih največ časa posvečam predvsem kolesarjenju in badmintonu. Poleti kolesarim po okoliških hribih, kjer ni veliko prometa in se lahko naužijem čistega zraka. Pozimi pa skupaj s prijatelji igramo badminton. Če mi ostane še kaj časa pa rad tudi kaj dobrega skuham ali spečem. Ali hodite tudi na morje? Seveda, morje imamo vsi zelo radi. Že dvanajst let preživljamo poletni dopust na grških otokih. Všeč nam je čisto morje, čudovita pokrajina s pridihom grške zgodovine, prijaznost in gostoljubnost otočanov. Poleg tega imamo zagotovljeno tudi lepo vreme, tako da se dobro spočijemo in naberemo nove energije. Radi pa obiščemo tudi slovensko in hrvaško primorje. Naj vas na koncu še pobaramo kako boste na občini izvajali protikadilski zakon, saj vemo, da imate zaposlenih kar nekaj strastnih kadilcev. Na občini smo izdali interno obvestilo o prepovedi kajenja. Z dnem 5.8.2007 je namreč pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI-C), ki v 16. členu prepoveduje kajenje v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Kajenje smo omogočili v zunanjem atriju pred sejno dvorano upravne zgradbe Občine Trbovlje. Upam pa, da bodo mrzli jesensko-zimski dnevi spodbudili kadilce k razmišljanju o potrebi po kajenju in o njegovem zmanjšanju oziroma celo prenehanju. Besedilo in slike: Irena Vozelj 0 FWSfEW Nujna navodila o pravilnem ravnanju z odpadno embalažo Ločene zbiranje odpadne embalaže je koristno za okolje Po podatkih družbe Slopak, nacionalne družbe za ravnanje z odpadno embalažo, količina oddane odpadne embalaže v zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže v poletnih mesecih naraste. Zato je pripravila nasvete za prebivalce o stiskanju odpadne embalaže pred oddajo v zbiralnico. Poletne prehranjevalne navade kot so pitje piva, vode in ostalih pijač ter počitniško uživanje sladoleda se pozna tudi v količini ločeno zbrane odpadne embalaže. V štiri članski družini v povprečju nastane v poletnih mesecih kar tretjino več kosov odpadne embalaže kot v pomladnih mesecih. V praksi je v Sloveniji ena zbiralnica za ločeno zbiranje odpadne embalaže postavljena na 240 prebivalcev, kar je še enkrat bolje kot predvideva zakonodaja. Zakonodaja določa, da mora biti zbiralnica odpadne embalaže postavljena vsaj na 500 prebivalcev. Sestavljati pa jo morajo najmanj trije zabojniki v katere se odvrže: • kartonsko embalažo in časopisni papir; • kovinsko in plastično embalažo; • ter stekleno embalažo. Zabojnike za ločeno zbiranje odpadne embalaže prazni lokalna komunala, vsebino zabojnikov pa odda družbi za ravnanje z odpadno embalažo Slopak. Odpadno embalažo lahko prebivalci brezplačno oddajo tudi na 120 zbirnih centrih po vsej Sloveniji. Naslovi zbirnih centrov so objavljeni na spletni strani družbe Slopak. Slopak zagotavlja, da se odpadna embalaža razvrsti na sortirnih linijah po vsej Sloveniji, kjer se istovrstne materiale tudi zbalira. Bale nato družba Slopak prepelje do predelovalca, ki odpadno embalažo predela. Odpadna embalaža se predela v koristne izdelke kot so vreče za smeti, obešalniki, pisala... Ločeno zbiranje odpadne embalaže je koristno za okolje, saj ločeno zbrana odpadna embalaža ne zapolnjuje slovenskih odlagališč odpadkov, s predelavo odpadne embalaže pa privarčujemo energijo, surovine ter ohranjamo čisto vodo.V letu 2006 je družba Slopak zbrala in predelala preko 76.000 ton odpadne embalaže. V zabojnike za ločeno zbrano odpadno embalažo sodi samo popolnoma izpraznjena odpadna embalaža. Družba Slopak priporoča, da prebivalci pred oddajo v zabojnike odpadno embalažo stisnejo, kakor ponazarjajo ilustracije. S stiskanjem se volumen odpadne embalaže, ki ga v enem tednu proizvede povprečna štiričlanska družina zmanjša kar za trikrat. KARTON RAZSTAVI PLASTENKA ODSTRANI ZAMAŠEK š 1 1 r TETRAPAK ALI STE VEDELI... ... da vsak prebivalec Slovenije pridela okoli 420 kg različnih vrst komunalnih odpadkov na leto, od tega je odpadne embalaže okoli 100 kg ... vsako leto Slovenija uvozi 1,5 milijona ton odpadkov za potrebe predelovalne industrije. Z ločevanjem odpadkov bi lahko zagotovili vsaj del te količine in tako hkrati pomagali predelovalni industriji in ohranili okolje, v katerem živimo ...da slovenski kraj s 50.000 prebivalci odloži na deponijo okoli 70.000 m3 odpadkov letno ...da recikliranje pločevink privarčuje 95 % energije, potrebne za pridelavo aluminija iz rude ...da ena tona reciklirane plastike ohrani dve toni nafte in veliko energije, plastenka odložena na odlagališče pa razpada 100 let, tanjša nakupovalna vrečka pa razpada 20 let ... da ena tona zbranega starega papirja ohrani 17 dreves in 40 m3 čiste vode, na odlagališču papir razpade v povrečno 3 mesecih ... embalaža mleka in sadnih sokov Tetra Pa k se reciklira v Lepenki Tržič, odložena na odlagališče pa razpada 5 let ...steklena embalaža se reciklira v celoti, pri predelavi pa porabimo kar tretjino manj energije kot s pridobivanjem stekla iz rude MaH ZAPOSLITEV V ŠPARU? <61 SLOVENIJA F» AR S) momiA Pri Turističnem društvu Hrastnik so že lep čas razmišljali o pobratenju s kakšnim drugim TD »Po možnosti s takim krajem, ki ni predaleč in je za obiskovalce zanimiv in privlačen...,« je poudarila Mojca Greben, predsednica TD Hrastnik. Pa so ugotovili, da je članicaTD Magda Repar, ki že 18 let živi v Hrastniku, iz Ljubnega. In celo sošolka tamkajšnje županje! Nadvse primeren kraj... Vinko Žagar, podžupan, s simpatično županjo Anko Rakun iz Ljubnega in z Maticem, najmlajšim članom TD Hrastnik. Stvari so stekle gladko in avtobus jo je v nedeljo, 5. avgusta 2007, s člani TD urezal proti Ljubnem ob Savinji na 47. Flosarski bal, tradicionalno prireditev, ki ohranja spomin na splavarstvo in stare čase. Mi smo ujeli zadnji dan, sicer pa se prireditve vrstijo celih deset dni. Slikovito naselje ob sotočju Ljubnice in Savinje je prvič omenjeno leta 1247 kot trg s pravico do dveh sejmov na leto. V 16. stoletju začnejo z lesno trgovino in vse do prvih povojnih let je bila tu začetna postaja splavarjenja. O tem nam je govoril v informacijskem centru Na placu, kot rečejo tej lokaciji domačini,Tine Juvan - Cuks, potomec splavarjev. Hlodovino so spravljali po rižah, lastniki so jo žigosali s svojim znakom in na žagah, ki jih je bilo v najboljših časih kar 48, pripravili za splavitev. Mi smo videli kasneje eno od treh ohranjenih. Na dolgi poti proti Donavi se je dogajalo marsikaj. Že pri Sisku je včasih zaradi košave vse razneslo... Tine Juvan - Čuks, preizkušeni flosar, je govoril o splavarjih. Pred TIC-em nas je dopoldne pričakala tudi županja Ljubnega Anka Rakun, simpatična, duhovita, razgledana in po vrhu še lepa gospa.Takoj smo videli, da je iz našega testa.Tudi z Vinkom Žagarjem, našim podžupanom sta se takoj ujela. Prav tako z Maticem, njegovim sinkom, najmlajšim članom TD, čeprav je bil pri svojih, še ne dopolnjenih dveh letih, v začetku malo sramežljiv. Popoldne smo »naši« županji navdušeno ploskali, ko se je v opravi, značilni za konec 19. stoletja, peljala v povorki - na kočiji. Od številnih žag so ostale samo še tri. Ena je na Vrbju. Čakanje na povorko smo zapolnili tudi s sprehodom ob Savinji, na Vrbju, kjer ima svoje domovanje ribiška družina. Ta romantični kraj z lepo speljanimi potkami je treba videti, kdor zaide v Savinjsko dolino.Tu je ob eni od treh ohranjenih žag postavljenih več lesenih klopi in miz za piknike.V daljavi pa leži Raduha, mati Savinjske doline, lepa kot mati, ki bi se ulegla na bok, smo slišali primero... Pogled z Vrbja na Raduho, mater Savinjske doline. Na etnografski povorki, ki je bila res bogata in slikovita, se je predstavilo kakih dvajset skupin: najprej so prišli konjeniki, saj so konji imeli v starih časih pomembno vlogo, flosarji so bili v avtentičnih obleka, simpatične perice in predice so prikazovale svoje veščine kar v povorki - predice na traktorju ob spremljavi citer,... Več tisoč obiskovalcev se je potem odpravilo na Vrbje, kjer so že čakale klopi in mize za vesele družbe, lahko pa so si obiskovalci ogledali še kaj. Na primer flosarje in flosarski krst, ki so ga opravili preizkušeni flosarji po stari šegi, ploskali folklori z ljudskimi plesi ali pa opazovali pripravo ajdneka in še vrsto podobnih dejavnosti. Da ne govorimo o ansamblu Štajerskih 7, ki je flosarski večer raztegnil pozno v noč. Spomin na 47. Flosarski bal, člani TD Hrastnik. Perice so prikazale pranje perila po starem načinu. Seveda pa se nismo hoteli prej vrniti v Zasavje, preden nismo izvedeli recepta za ajdnek, popularno slaščico z Ljubnega, s katero nas je že ob prihodu pogostila Magda. Zaupala nam ga je Tončka Ješovnik iz Savine blizu Ljubnega, ki ga peče za razne prireditve in rojstne dneve že trideset let. «Prvič ne rata,« nas je opozorila. Kaj torej potrebujemo? Pol kilograma ajdove, pol bele pšenične moke, kocko in še malo več kvasa, pol litra mleka, sol, med in zmlete orehe. Medtem ko ajdovo moko poparimo in ohladimo, mešamo belo moko z mlekom. Kvas damo v belo moko, ga solimo in sladkamo. Ko vzhaja, pregnetemo ali pa ne.Tanek sloj testa vlijemo na pomazan pekač, ga potresemo z orehi in medom, spet vlijemo testo, spet obogatimo z medom in z orehi in na koncu zaključimo s slojem testa. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da jim mi še nismo zaupali recepta za naš funšterc.To še pride. Ob bratenju! V povorki je sodelovala tudi »naša« županja Anka. Na desni Tončka Tesovnik, specialistka za peko ajdneka. Prekaljeni flosarji so krstili mladega... Besedilo: Fanči Moljk Slike: Fanči Moljk in Vinko Žagar Zasavsko je, rudarsko je, jamsko je, da ne bo kdo mislil, da je zagorsko, če je v Štulmu v Zagorju. Vsak rudarski kraj, kjer je rudnik ima tudi štulm-pika /aja/. Spomenik kot se sika Knapovska straža Notranjost rova Zavetnica sv. Barbara Reliefna podoba Brhka citrarka Janja Brleč Janja Brleč je skrbela na letošnjem popoldnevu s citrarji na Kopitniku za nastopajoče, zaigrala pa je tudi sama. Ob tej priložnosti je razkrila delček sebe. Peter Napret Sedraž 2004 osvojila prvo mesto. Letos, 2007, pa je v kategoriji brenkal - na prvem mednarodnem tekmovanju glasbenikov v Ljubljani - ITHAKA, kjer so bili prisotni vsi instrumenti, osvojila tretje mesto. In prvo nagrado Ljubljane, za kar si moral dobiti več kot 95 %. »Letos sem končala glasbeno gimnazijo v Celju, kjer sem imela glavni predmet klavir, saj se citre pri nas ne poučujejo; v jeseni pa grem študirat na visoko šolo za glasbo v München,« je še povedala simpatična Janja. Bralce Zasavca, ljubitelje dobre glasbe, pa vabi na koncert v Laško, kjer bo njen gost Peter Napret, godba na pihala Zidani Most, sopranistka Mojca Bedenik, ansambel Franca Žerdonerja, kvintet Dori in folklorna skupina Trbovlje. Program bo povezovala Jožica Skorja. Predprodaja vstopnic TIC Laško: 03 733 8950. Besedilo: Fariči Moljk Pripovedovala je o svojem šolanju, dosedanjih uspehih in pripravah na koncert, ki ga bo imela v kulturnem domu Laško v petek, 7. septembra 2007, ob 19.30. Janja Brleč je učenka Petra Napreta, profesorja violine, ki je visoko dvignil raven slovenskega citranja. Peter poučuje tudi citre in Janja je ena njegovih najuspešnejših učenk. Oba sta doma iz Sedraža, slikovite vasice nad Breznom, ki jo lahko opazujemo s ceste na relaciji Hrastnik - Rimske Toplice. Ko smo jo povprašali za vse njene najvišje uvrstitve na tekmovanjih citrarjev, smo ugotovili, da je dosegla pravzaprav vse: naziv Prešmentane citrarke v Velenju leta 2001, na državnih tekmovanjih osvojila štiri zlata odličja in dve srebrni priznanji, uspešna pa je tudi v tujini. Na mednarodnem tekmovanju citrarjev v Munchnu je v kategoriji do 17 let leta Citrarka Janja Brleč Najlepši cvet Vedno je najlepši cvet tisti, ki zraste na še tako majhnem, a domačem koščku zemlje. Tri dekleta, ki so si nadele po vseh predpisih čisto pravo ime: Najlepši cvet, so se pred kratkim vrnile iz Amerike v domače zasavske loge. Da se vam pocedijo sline, vam tokrat samo napovedujemo, da bo v naslednji številki objavljen »veliki« intervju z mladimi deklicami, ki osvajajo srca ameriških Slovencev in slovenskih Američanov.Toliko za tokrat, v naslednjem Zasavcu pa obljubljeno, MaH, St.R, 0 mium Neugnani desetletnik KreArt lete je tako naokoli in po že odprti razstavi 9.KreArta, ki je bila v juniju se danes, 13. julija 1607, začenja 10.KreArt, kljub težavam, predvsem finančnim je vodstvo pripeljalo KreArt do letošnjega 10. jubilejnega. Umetnost je del življenja. V majhnem kraju ob reki Savi, Loka pri Zidanem Mostu imenovanem, kjer je župnikoval nekdaj tudi »prvi mož slovenske pisane besede« PrimožTrubar, se bo desetič zgodil festival kulture, na katerem sodeluje iz leta v leto več umetnikov in ustvarjalcev, poleg že uveljavljenih, kot so Zora Tavčar, Alojz Rebula, Ludvik Mrzel, Janko Prunk, se vsako leto pridružijo tisti, ki so na začetku svoje ustvarjalne poti. Kot vedno, najprej je bila ideja, ki se je pred desetimi leti udejanjila. Leta 1997 se je rodil festival z imenom KreArt na pobudo Zorana C vara, Simona Serneca in Blaža de Glerie. Ustanovitelji srečanja so bili kulturniški zanesenjaki iz Zasavja in Posavja, ki jim ni bilo vseeno, kaj se dogaja v slovenskem kulturnem prostoru, likovnem in glasbenem. KreArt ni samo klasična slikarska kolonija ali delavnica, ampak je dosti več.To je bila in je priložnost za srečanje, druženje, prikaz dela, izmenjave mnenj, ustvarjalnega izražanja avtorjev, glasbenih in literarnih večerov... Pester izbor in raznolikost ustvarjalcev prinaša multikulturalnost, ki naredi KreArt drugačen, vedno svež. Avtorji imajo svobodno pri ustvarjanju, delovanju in izražanju. Posebnost KreArta je prepletanje generacij, ki prihajajo, z uveljavljenimi ‘starimi mački’ iz domovine in tujine, je valovanje med urbanim in ruralnim. Pri KUD-u KreArt pravijo, da po desetih letih srečanje deluje še vedno s polnimi jadri in zavzetostjo pri delu. Za danes in za jutri, saj jih sodelujoči s svojim deli in prihodi vedno napolnijo s svežim vetrom. Zanimivost srečanja je, da na njem sodelujejo umetniki različnih vrst umetnosti (slikarji, kiparji, oblikovalci, arhitekti, fotografi, literati, glasbeniki, videasti...) le - to pa daje KreArt-u svojevrsten pečat, mnogoplastnosti avtorskega dela. Letošnji KreArt, že deseti po vrsti, se bo pričel v četrtek, 23.avgusta 2007, na Lisci je s srečanjem in druženjem različnih kreativnih avtorjev.Tema, ki bo povezovala vse ustvarjalce, bo Metamorfoze neumnosti, oče, rodoljub, pevec, popotnik - begunec...Srečanje bo potekalo, kot se za obletnico spodobi, štiri dni in sicer od 23.do 26.avgusta. Letošnji seznam sodelujočih je v vsej zgodovini KreArta najdaljši, program pa bo pester, kot se za jubilej spodobi. Prvi dan, v četrtek, 23. avgusta, ob osmi uri zvečer bo na Raz-borju potekala zanimiva okrogla miza, namenjena Primožu Trubarju ob bližajoči se 500. letnici njegovega rojstva.Vodil jo bodo dr. Jonatan Vinkler. Dr. Jonatan Vinkler je slavist, primerjalni književnik, Zoisov štipendist in je za diplomsko delo o Slovanskem narodopisju Pavla Josefa Šafarika leta 2000 prejel Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za leto 1999. V času študija v Ljubljani se je s področja češke književnosti večkrat izpopolnjeval na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi in leta 2001 na Oddelku za vzhodnoslovanske študije in slavistiko uspešno opravil rigorozne izpite ter obranil doktorsko disertacijo z naslovom Pavel Šafarik Slovansky narodopis o slovinska kultura, Karlova univerza v Pragi ga je maja 2001 promovirala v univerzitetni naziv Doctor philosophiae .Leta 2005 je bil promoviran v doktorja znanosti s področja literarnih ved. Januarja 2007 pa je postal docent za slovensko književnost na Fakulteti za humanistične študije UP, kjer tudi poučuje. V prostem času posveča svojo refleksivno in poustvarjalno pozornost predvsem klasični vokalni glasbi. Sledil bo koncert zasedbe Igor Bezget z gosti. Igor se bo predstavil v dveh različnih zasedbah in sicer kot Igor Bezget Orga-nics v triu z zasedbo Igor Bezget - kitara, Marko Črnec - orgle in Gašper Bertoncelj - bobni. Na koncertu bo poleg posnetkov iz leta 2004, ki so nastali v New Yorku in nosijo naslov Organics, predstavljen tudi njihov izbor »standardnih« skladb. V drugo se bo Igorju pridružil Borut Žerdoner. Slednji na tabli, Igor pa na sagodu, bosta predstavila tradicionalno rago s priokusom »posodabljanja«. Borut je znan po nastopih v Sloveniji in tujini s solističnimi nastopi ali v sodelovanju različnimi zasedbami (Sagar.Trio, Plan 9). S tem se bo začel tudi 10.KreArt, katerega rdeča nit ustvarjanja bo PrimožTrubar. Že naslednji večer, v petek, 24. avgusta ob 21. uri, bo na Lisci koncert treh znanih glasbenikov, ki so poleg tega tudi likovni ustvarjalci. To so Bori Zupančič, Andrej Trobentar in Drago Mlinarec.To bo Večer uglasbene poezije. Bori Zupančič je publiki bolj poznan kot karikaturist, in slikar, celjsko - zasavski del publike pa ga pozna kot senzibilnega poeta, ki črpa teme iz življenja v regiji in službi (Vojnik), kjer je zaposlen kot likovni terapevt. Andrej Trobentar je priznan slovenski kan-tavtor in rock poet Sodeloval je tudi v drugih projektih, kot so 7.svetlobnih let (kasneje Buldožer) na Boom festivalu 1972 v Ljubljani, ter v zasedbah 6 km na uro, Na lepem prijazni, Kaseta trak (Oto Rimele, Andrej Trobentar in Miha Kralj). Se vedno pa deluje v glasbi, slikarstvu in poeziji. Tretji večer, v soboto, 25.08. ob 21.00 bo spet na Lisci koncertno obarvan in to s prepletom mladega tria 3K iz Sevnice in legend NLP -Na lepem prijazni. Trio 3K je mlad rock band iz Sevnice, s pogledom naprej, ki jim ni vseeno kako in kaj v glasbi. Fantje črpajo moč in navdih v starih rock-blues komadih. Poleg tega igrajo avtorske skladbe, različne »predelave« starih uspešnic in aranžmaje različnih skladb. Skupina Na lepem prijazni je nastala leta 1978 za Bežigradom v Ljubljani. Zasedba je sprva bila instrumentalna s prihodom Andreja Trobentarja pa so v studiu Akademik posneli dve vokalni skladbi in sicer Lisice ter Daljovidi. Po tem so začeli nastopati tudi po festivalih v Sloveniji in Jugoslaviji. V tem času so v osemdesetih doživeli kar nekaj sprememb v zasedbi -Al Stone, Poide Poljanšek in Andrej Pušič. Pripadla jim je tudi odmevne nagrade glasbene revije Duboks, druga nagrada na festivalu v Subotici, na Hrvaškem. V letih 1981-1983 so posneli istoimenski long play, katerega producent je bil Braco Doblekar. Znan je tudi njihov nastop v discu Turist in leta 1994, ko je izšel še CD pod naslovom What a time make a füll of you. na kateri je cel LP ter skladbe s singlov Faeton, Črna ovca. Obenem so v tem času tudi kot trio gosotvali v oddaji Odštekani Jureta Longyke. Skupina je igrala in še igra rock-jazz- simfo s angažiranimi besedili. Kot zanimivost si lahko preberete zapis, kako se je na začetku predstavil KreArt. /. kreArt Loka na kulturnem zemljevidu Od likovne javnosti in kritike bo slišati: No, še ena kolonija, ex tempore, delavnica... Ampak mi smo poskušali ta srečanja postaviti malo drugače. Motivi so tako kulturološki kot sociološki, tudi pluralistični, če hočete. Sodelujejo povabljeni likovni ustvarjalci skoraj vseh zvrsti in glasbeniki podobnih nazorov. Slikarji, oblikovalci, fotografi, arhitekti... V glasbenem delu sodelujejo glasbeniki jazzovske klasične usmeritve. Seveda naj bodo ti avtorji nosilci novega. Njihovo ustvarjanje naj bo “koristno" za ožjo in širšo javnost. Pomembno je tudi vrednotenje likovne in glasbene ustvarjalnosti uveljavljenih in mladih obetajočih avtorjev (absolventov in študentov likovnih in glasbenih šol). Širša javnost in krajani naj od blizu spoznajo likovne in glasbene zvrsti, ki so jim sicer težje dostopne. Vem, da koncept še ni dodelan, vendar velikih sprememb ne bo. Se bolj bomo šli v širino in raznolikost zvrsti (animirani film, strip, moda...) in še več poudarka bo na mladih. Tu narejena umetniška dela bomo postavili na ogled v domačo galerijo. Ustvarjalci bodo “reševali probleme”, obravnavali teme v zvezi z okoljem, kjer nastajajo. Naloga fotografov je tako lahko izdelava prospekta, razglednice, fotografije kraja, okolice... Arhitekti lahko prispevajo svoje k urejevanju KUD-a, na brežini Save... Izziv za slikarje je lahko pogled na Savo,Trubarja... Glasbeniki imajo večerne koncerte jazzovske glasbe in uglasbene poezije. Avtorji naj bi se menjali vsako leto, le mladi naj bi sodelovali dve leti zapored. Dela in projekti ostanejo v kraju. Nekateri se že kmalu uporabijo (zaščitni znaki, brošure, razglednice, plakati...), ostalo se arhivira v galeriji in KUD-u, posodi krajevnim organizacijam in društvom ali pa jih damo v hrambo krajanom. Bolje da risbe, slike visijo v stanovanjih, kot da samevajo v depojih. Avtor Simon Sernec. Lista 28 sodelujočih na letošnjem desetem KreArtu: Lončarka - Vanja Bajt, strip ilustrator - Matjaž Bertoncelj, akad. slikar, geograf, sociolog - Blaž de Gleria, akademski slikarji - Janez Knez, Marjanca Lapajne, Andrej Trobentar, Mojca Zlokarnik, Matej Koleša, Janez Kardelj in Vlado Leben, arhitekt - Anton Marn , fotografi - Andrej Perko,Antonijo Živkovič, Janez Pelko,Matej Leskovšek, Bojan Dremelj in Tomaž Lunder, kipar in videast - Franc Purg, graf. oblikovalec ilustrator - Alojz F. Zorman, arhitekt, oblikovalec, publicist, mizar - Janez Suhadolc, ilustrator, lik. terapevt - Bori Zupančič, ind. oblikovalec - Marjan Žitnik, akademski slikar in grafik - Todorče Atanasov, kiparja - Dušan Gerlica in Rudi Stopar, akademski slikar, strip ilistrator - Ciril Horjak, cineast - Borut Ulčar grafični oblikovalec Simon Sernec. Izredno veliko je prijavljenih ustvarjalcev s pestro in raznoliko obliko ustvarjanja. Obenem pa bo to letošnje srečanje priprava na drugo leto ,ko bomo praznovali - kot del tega tudi 500. let rojstva Primoža Trubarja in SOO.Iet cerkve sv.Helene v Loki pri Zidanem Mostu, kjer je župnikoval tudi Trubar. Pridite v našo družbo. Bodite na svoji strani. Besedilo: Rudi Špan Igralci tenis kluba AS Litija v Evropi in svetu: Osvajalski pohodi AS-ov Najboljši igralci Tenis kluba AS Litija se bili letošnje poletje zelo aktivni. Anja Poglajen, Nik Razboršek, Rastja Kolar in Pia Čuk so imena, ki so še posebej zaznamovala poletne mesece s svojimi uspešnimi nastopi v tujini. Anja Poglajen, ki je junija uspešno opravila tudi maturo, kar je prej izjema kot pravilo pri profesionalnih športnikih, bo od jeseni dalje »brucka« na Fakulteti za družbene vede, se počasi a vztrajno dviguje na lestvici WTA. Tako je trenutno na 714. mestu WTA svetovne teniške lestvice ( stanje 13.08.2007), njen cilj pa je do konca avgusta priti pod 700. V juliju se je Anja odpravila na serijo turnirjev WTA z nagradnim skladom 145.000 $. Njeno mesto na WTA lestvici ji je omogočilo, da je bila direktno sprejeta v kvalifikacijah vseh štirih turnirjev -V Barceloni, Palermu, Bad Gesteinu in Stockholmu. Žreb ji je kar dvakrat namenil prvo nosilko.Tako je v Barceloni igrala z 52.igralko sveta madžarsko Agnes Sazvay in ni imela nobene možnostni za zmago, prav tako ne v Stockholmu proti Francozinji Yulie Fedossovi, I I 3.igralki WTA. Zato pa je dosegla velik uspeh v Palermu, kjer je Anja v l.kolu kvalifikacij premagala nemko Carolin Kotuzz kar 6:0 in 6:2, v drugem kolu pa potem izgubila od 4.nosilke rusinje Katarine Ivanove. V Palermu sta poleg Anje v kvalifikacijah nastopili še Andreja Klepač in Maša Zec-Peškirič. Andreji se je uspelo prebiti skozi kvalifikacije v glavni turnir, Maša pa je v l.kolu izgubila od 2.nosilke Klare Zakopaleve. wm" - - ” j j V avgustu bo Anja nastopila na turnirjih z nižjih nagradnim skladom, 25.000 $ ali 10.000 $. Eden takih turnirjev je že za njo in sicer je uspešno nastopila na Portugalskem v Coimbri, kjer je v prvem kolu izgubila od 3.nosilke Čehinje Zahvalove (130 WTA) 6:2 in 6:2, v igrah dvojic se je v paru s Francozinjo Huch Violett uvrstila v četrfinale, kjer sta za las s 7:5 in 6:4 izgubili od 3.nosilk. Anja je osvojila zajeten kupček točk za WTA lestvico dvojic, tako da bo kmalu uvrščena tudi naVVTA lestvico parov. Čaka jo še glavni turnir 10.000 $ na Finskem v Savitaipelu in 25.000 $ v Mariboru, nato pa bodo sledile priprave na Portorož ( 145.000 WTA), saj Anja upa, da se ji bo uspelo uvrstiti v kvalifikacije tega največjega turnirja v Sloveniji. Nik Razboršek se je z uspešnimi nastopi na evropskih turnirjih uvrstil med TOP 5 igralcev na Evropski teniški lestvici do 14 let.Tako kroji sam evropski vrh in odkrito računa na evropski Masters, kamor se uvrsti samo 8 najboljših evropskih igral- cev. Nik je v juliju nastopal na seriji turnirjev I.kategorije na Nizozemskem, v Franciji, v Nemčiji ter poleg tega zastopal še barve Slovenije na evropskem posamičnem prvenstvu, kjer je bil zelo uspešen, saj se je uvrstil v četrtfinale. Največji uspeh pa je zabeležil v nemškem Kolnu, kjer je izgubil šele v finalu. Avgusta si bo Nik vzel malce premora, nato pa ga čaka ekipno državno prvenstvo, ter zaključni Mastersi v kategoriji do 14 in do 16 let. Nik Razboršek - slovenski Nadal Nastja Kolar je tako kot Nik zastopala Slovenijo na evropskem posamičnem prvenstvu in se tudi uvrstila v četrtfinale. Poleg tega uspeha je zabeležila še odlična nastopa v Parizu na turnirju I .kategorije, kjer je izgubila v finalu, ter v Kolnu, kjer je prišla do polfinala. Trenutno je na 10.mestu evropske teniške lestvice, a ker je leto mlajša od nasprotnic in ima pravico do nastopa v tej starostni kategoriji tudi še prihodnje leto, se ji obeta, da bo že konec leta zasedala I. ali 2.mesto na evropski teniški lestvici. Na močnem mednarodnem turnirju do 12 let v avstrijskem Bergheimu sta nastopila tudi Pia Čuk in Mark Čuk.Turnir bo verjetno ostal predvsem mladi, enajstletni Piji Čuk, v lepem spominu, saj je po porazu v I .kolu glavnega turnirja proti odlični romunski predstavnici, nato v tolažilni skupni rušila tekmico za tekmico in se uvrstila v finale, ter osvojila velik pokal. Pia je v začetku avgusta odlično nastopila tudi na tradicionalnem Bergantovem memorialu v Mariboru, kjer se je uvrstila v polfinale in osvojila pokal za 3.mesto. V Mariboru je odlično nastopila tudi Lara Kralj, ki je po hudi borbi ugnala 7:6 in 7:6 Pirš Nino iz Rogaške ter se uvrstila v 2.kolo.V glavni turnir se je pri deklicah poleg Pije in Lare uvrstila tudi Sara Širše, ki pa se je potem žal poškodovala in dvoboj v I .kolu predala. Pri dečkih so se v glavni turnir uvrstili Valentin Horvat, Mark Čuk in Tim Šteferl.V glavnem turnirju je najbolje nadaljeval Valentin Horvat, ki se je uvrstil v polfinale in tako kot Pija osvojil pokal za 3.mesto. Blaž Bizjak je nastopal z reprezentanco na evropskem turnirju do 13 let v Franciji. Konec avgusta čaka Blaža Bizjaka nastop na evropskem turnirju do 14 let 2. kategorije v Umagu. Anita Kosmač in Živa Košak sta nastopali na evropskem turnirju do 16 let na Hrvaškem ( Mali Lošinj) in v Kranju. Na Malem Lošinju sta se obe uvrstili v 2. kolo, v Kranju pa se je odlično odrezala Anita Kosmač, ki se je uvrstila v četrtfinale, medtem ko je Živa Košak žal izpadla v I .kolu. Kljub temu na evropski lestvici do 16 let trenutno bolje kaže Živi Košak, ki zaseda 120. mesto, Anita Kosmač je na 296. mestu med dekleti do 16 let. Ostali tekmovalci so si vzeli nekaj premora, v avgustu pa se vsi že pospešeno pripravljajo na jesenske zaključne turnirje. Tekmovalno najbolj pester bo september, ki bo predvsem v znamenju ligaških državnih prvenstev v posameznih kategorijah.Tenis klub AS Litija ima v ognju kar precej železa in seveda odkrito pričakujemo še kakšen nov naslov državnih prvakov. Besedilo in sliki:TKAS Alpinistične novice Plezalski vzpon v Mali Raduhi V sredo, 25. julija, sta se v Kamniško-Savinjske Alpe odpravila Sebastijan Jančič, iz alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje ter Veronika Viltužnik, iz AO Ravne na Koroškem. V popoldanskih urah sta se napotila proti Grohatu (1695 m), od tu pa proti severni steni 2029 m visoki Mali Raduhi. Ob lepem vremenu sta plezalca vstopila v smer Veterne police. Plezala sta nenavezana in brez večjih težav sta 180 m visoko smer z oceno težavnosti IV/III preplezala manj kot v eni uri. Ob sončnem zahodu sta sestopila v dolino. Slovenska smer v Triglavski steni V soboto, 28. julija, se je ista naveza, Jančič-Viltužnik, lotila plezanja v Julijskih Alpah. Odločila sta se za plezalni vzpon po Slovenski smeri očaka Triglava. Na pot sta odšla v zgodnjih jutranjih urah. Vreme je bilo toplo, jasno. Plezanje v omenjeni smeri, ki je visoka 800 m, je potekalo brez težav in oba plezalca sta uživala v tej prostrani steni. Kakšne posebne gneče v steni tokrat ni bilo, tudi v drugih smereh ne. Po dobrih treh urah sta stala na vrhu smeri, ki je ocenjena glede težavnosti s III. stopnjo. Zadovoljna sta bila z uspešnim vzponom. Po krajšem počitku in okrepčilu sta potem varno sestopila po poti čez Prag nazaj v Vrata. Vzpon na najvišji evropski vrh Mont Blanc V četrtek, 13. julija, se je odpravila v francoski Chamonix tričlanska skupina gornikov - alpinistov.V skupini so bili Sebastijan Jančič, član AO PD Trbovlje,Veronika Viltužnik iz AO Ravne na Koroškem ter Dubravka Zupanič iz Zagreba. Njihov načrt je bil, da se povzpnejo na najvišji vrh Evrope 4807 m visoki Mont Blanc.V Chamonixu so se vzpeli na Nid d' Aigle, 2372 m, od tu pa do Gouterja 3835 m.Tu so si v izkopani luknji v snegu postavili šotor.Vreme je bilo čudovito, nebo kristalno jasno in vse je kazalo, da bo vzpon uspel vsem trem. Kazali pa so se znaki nezadostne aklimatizacije. Kljub temu so se naslednji dan odločili, da preizkusijo svoje moči. Do višine okoli 3900 m so bili v skupini še vsi trije, tu pa se je Zupaničeva odločila, da z nadaljnjim vzponom ne bo nič.Vrnila se je do šotora. Jančič in Viltužnikova sta z vzponom nadaljevala in po 6. urah vzpona stopila ob lepem in jasnem, vendar zelo vetrovnem vremenu na vrh Mont Blanca.Veselje obeh je bilo veliko in krepak stisk rok je sledil v potrditev uspeha. Previdno in varno sta stopila do šotora in dalje v Chamonix, potem pa domov. Alpinista Sebastijan Jančič in Veronika Viltužnik se pripravljata na odpravo v Kirgizijski Pamir, kjer se nameravata povzpeti na 71 34 m visoki Pik Lenin. Besedilo:Tine Lenarčič Otvoritev športnega igrišča na Izlakah V petek, 10. avgusta so Izlaeani končno dočakali otvoritev športnega igrišča. Po večletnih prizadevanjih so na Izlakah dobili enega lepših športnih parkov v Sloveniji. S pomočjo Občine Zagorje ob Savi ter Ministrstva za šolstvo in šport, Direkcije za šport, so bili izdelani in realizirani načrti za novo igrišče. Na otvoritvi so krajane pozdravili župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Svagan, predsednik športnega društva Izlake, Milan Bedrač, ter predsednik KS Izlake, Franc Ravnikar. Otvoritev igrišča je bila lepa priložnost za premierno predstavitev novo nastale skupine navijačic z Izlak pod imenom Pom pon. Skupini sta se z veseljem pridružila tudi dva plesalca. Posebna čast, prvi pisk, je pripadala častnemu članu, enemu izmed začetnikov v delovanju Športnega društva Izlake, Andreju Grošlju. S piskom je dal znak za začetek in uradno otvoritev športnega parka Izlake. Med prvimi je novo tekaško progo preizkusil evropski vice prvak v deseteroboju Rok Deržanič. Skupaj z najmlajšimi športniki Izlak so pretekli progo v obliki štafetnega teka. Športni podmladek je poskrbel tudi za predstavitev športov, ki jih bo mogoče izvajati na igrišču, rokometa, nogometa, košarke, odbojke na mivki, badmintona, tenisa. Ob koncu otvoritve so se v malem nogometu zdaj že tradicionalno preizkusili ekipi oženjenih in puršov. Z igrišča so odmevale melodije, ki so jih odigrali člani pihalnega orkestra Svea iz Zagorja.Vsi prisotni so se lahko udeležili tudi skromne pogostitve. Na Izlakah so veseli, da »premore« kraj veliko število otrok, ki so že sedaj zelo dejavni v vseh športih. Za prihodnost se Izlačanom kot tudi Športnemu društvu Izlake res ni potrebno bati. Besedilo: IRH 0 l&ONtČNO Trboveljski župan in poslanec v DZ Bogdan Barovič se je odločil, da spodmakne zagozdo človeške ignorance -prekine vztrajno tiščanje glave v pesek....in sproži plaz. Začetek: Pismo Ane Kralj Ana Kralj Obrtniška 18 140 Trbovlje Občina Trbovlje Mestni trg 4 1420 Trbovlje Za. G. župana, Bogdana Braroviča ^SINATR80VUE 18.7.2007 Obvestilo in prošnja za rešitev socialne stiske občana Trbovelj Franca Pikla Na podlagi najinega telefonskega pogovora vas obveščam o socialni stiski našega Trboveljčana Franca Piklja, ki so ga pred kratkim prepeljal, i tj. v soboto, dne 14. julija 2007, odpeljali zaradi onemoglosti z rešilcem iz gostišča Zupan v trboveljsko bolnišnico, Iger so ugotovili, da je podhranjen in dehidriran. Tam so ga sicer zadržali čez noč, ker pa ni imel urejenega zdravstvenega zavarovanja, so ga naslednji dan odpustili domov, kljub temu, da ni bil sposoben skrbeti sam zase. Ko sem zvedela za ta primer, sem se v ponedeljek oglasila v pisarno socialne službe, kjer so me, kljub temu, da sem opisala zadevo kot zelo kritično, češ da v Žabjeku nekdo umira, pustili čakati pol ure. Odprla sem vrata in zagledala v veselem pomenku dve socialni delavki, Hamovo in Maroltovo v veselem pomenku. Ne bom vsega napisala, hotela sem samo opisati ignoranco naših pristojnih služb do socialne stiske ljudi, ki so prepuščeni sami sebi. mesečno skupno spremljanje nastajajočih težav in skupni dogovor o vsebini in načinu reševanja omenjenih težav. Dajem pobudo Centru za socialno delo, Domu upokojencev Franc Salamon, Društvu invalidom Trbovlje, Rdečemu križu Trbovlje in Karitas Trbovlje, da bi se pod okriljem občine Trbovlje v prvi polovici meseca septembra sestali, oblikovali skupno stalno koordinativno telo in se dogovorili o skupnem vsebinskem koordinativnem in administrativnem rednem delu. Sestanek bo sklicala pristojna služba Občine Trbovlje. Ocenjujem tudi, da bosta v prihodnosti sodelovala tudi Splošna bolnica Trbovlje in Zdravstveni dom Trbovlje. Upam, da bo predlog sprejet; vaše ocene ali mnenja o predlogu pa lahko, če želite posredujete na moj naslov do 31. avgusta 2007. Župan Občine Trbovlje Bogdan Barovič Včeraj sem sama obiskala prijatelja v LUKNJI kjer živi. In to tudi poslikala. Okna so brez Šip, luknja brez vode in elektrike, tudi wc ja nima, kaj šele kopalnice. V predsobi stojijo posode z urinom, v sobi razni odpadki pomazani s človeškim blatom. Človek se zgrozi. Danes, t.j. v sredo, 18. julija sem urejala s Francijem njegovo zavarovanje (zdravstvena izkaznica pride jutri na moj naslov, pred nekaj meseci so jo sicer poslali, vendar je ni nihče prevzel, kako bi, saj Piko - Franci nima niti svojega poštnega nabiralnika. Potem sem ga odpeljala do socialne delavke, kjer je podpisal vlogo za dom, in kasneje sem sama obiskala rdeč križ, kjer je dobil kartonček za topel obrok. Jutri pa bomo obiskali zdravnika. Piko je še vedno šibak in podhranjen, sam zase ne more skrbet, sploh pa ne bo preživel v takšnih razmerah niti do zime. Zato bi zanj želela, da dobi mesto v domu, oziroma, da se mu priskrbi ogrevana sobica z urejenim sanitarijem. Poudaijam šc enkrat, Piko ni več sposoben skrbeti sam zase, niti ni pripravljen koga prositi za pomoč, zapušča ga kratkoročni spomin, ne ve več, kaj seje zgodilo prejšnji dan, določene dogodke v pozabi, npr. za smrt Logaija sem mu že nekajkrat povedala, pa mu je to vedno nova, sveža novica. Kot župana, z občutkom za socialne stiske ljudi, vas naprošam, da pomagate našemu Pkotu dostojnejšega življenja. Spremenil se ne bo, ker je bolnik alhkoholik, lahko pa mu njegovo življenje vsaj malo olajšamo. Obljubila sem samo pet vrstic, se opravičujem, ampak si nisem mogla pomagati. Pikola imam rada, in ni mi vseeno. Upam, da ni vseeno tudi vam. Lep pozdrav, Ana Kralj Prvo nadaljevanje Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Kotnikova 5 1000 Ljubljana V Trbovljah je veliko primerov brezposelnih, bolnih, socialno ogroženih, ljudi, ki nimajo sorodnikov, ki so nezmožno samostojno živeti. S težavami, kijih pristojnim službam takšne osebe povzročajo se srečujejo številne socialne in humanitarne organizacije. V zadnjem primeru gospoda Pikla sem ugotovil, da različne službe opravljajo delo nekoordinirano, vsaka služba zase, kar pa je povzročilo podvajanje nekaterih ukrepov, po drugi strani pa so bile določene težave nerešene. Predvidevamo lahko, da se bo število omenjenih težav povečevalo že zaradi vse večjega staranja populacije in zaradi posledic, ki sojih v petnajstih leti povzročile gospodarske in politične preobrazbe naše družbe. Nadaljnje delo socialnih in humanitarnih organizacij bo oteženo oziroma celo nemogoče, če v najkrajšem času ne ustanovimo koordinativno telo s ciljem povezati vse organizacije, redno Poslano. Center za socialno delo Trbovlje, Mestni trg 5a Dom upokojencev Franc Salamon,Kolonija 1. maja 21 Društvo invalidov Trbovlje, Ulica 1. junija 4 Rdeči križ Trbovlje, Ulica 1. junija 4 Karitas Trbovlje, Trg Franca Fakina 31 V vednost: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Kotnikova ulica 5 Splošna bolnica Trbovlje, Rudarska cesta 9 Zdravstveni dom Trbovlje, Rudarska cesta 12 Direktor občinske uprave Podžupan Mitja Rozina, pristojen za omenjeno vsebino Podžupan Metod Kurent Drugo nadaljevanje Bogdan Barovič Poslanec SNS Ljubljana, 13. avgust 2007 Gospod France Cukjati Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije PISNO POSLANSKO VPRAŠANJE MINISTRU ZA ZDRAVJE REPUBLIKE SLOVENIJE Franc Piki iz Trbovelj je brezposeln, dober človek, do nedavnega se je preživljal z denarno pomočjo 200 evrov na mesec in s priložnostnimi deli pri prijateljih. V soboto, 14. julija 2007, se je začela »sodoma in gomora« omenjenega človeka. Zaradi podhranjenosti, dehidriranosti, dementnosti in nezmožnosti komuniciranja so ga odpeljali v Trboveljsko bolnišnico, od koder so ga naslednji dan odpustili. Človek po prepričanju očividcev in prijateljev, ki so/smo se zavzeli zanj, ni bil sposoben skrbeti sam zase. Sledi zgodba, pisma in dopisi, razvidni iz prilog. Franc Piki je trenutno nastanjen pri gospe Žavbi iz Trbovelj, ki mu je ponudila zatočišče v času in stanju, ko ni sposoben živeti sam in mu ga ni ponudil nihče drug, pristojen za to. Predvsem pa, ker je v času, ko je bil njen mož hudo bolan, gospod Piki temu moškemu pomagal pri vseh opravilih. KRONIČNO 0 V Domu upokojencev Franc Salamon so ga po mojem pismu in prošnji sprejeli v dnevno varstvo za 7 ur, od torka, 7.8.2007 dalje pa v dnevno varstvo za 12 ur. Zdravnica iz trboveljskega zdravstvenega doma ga v ponedeljek, 6.8.2007, ni želela pregledati, saj naj bi bil po njeni oceni »samo alkoholik« in »zrel za psihiatra«. Po vztrajanju gospe Žavbi so Francu Piklu v trboveljske zdravstvenem domu odvzeli kri in urin. Na mojo posredno prošnjo prek omenjene gospe Žavbi smo želeli pridobiti strokovno mnenje o tem, ali je človek opravilno sposoben živeti sam ali ne, saj je prihodnje ravnanje odvisno od te odločitve. Odnos omenjene zdravnice do gospe Žavbi je bil nasilen in nesramen. Zdravnica ni želela podati svojega mnenja, saj je menila, da je gospod Piki »zrel za psihiatra«; vendar mu tudi napotnice za pregled in oceno psihiatra ni dala. Center za socialno delo (CSD) Trbovlje se je na moj poziv k ukrepanju, saj so vendar ustanova za reševanje takšnih primerov, odzval po 11 dneh - zgolj in samo - s pismom, iz katerega je moč razbrati, da je CSD Trbovlje gospoda Pikla »iskal«, ko je bil že pri Žavbijevi in na 7 urnem dnevnem varstvu v Domu za ostarele. Namesto, da bi bili oni tisti, ki bi poskrbeli za njegovo oskrbo in nastanitev, v CSD Trbovlje niso priskrbeli niti enkratne denarne pomoči, češ, da Franc Piki ali pa gospa Žavbi, ki prostovoljno skrbi zanj, nista upravičena do tega! Na drugi strani pa na CSD Trbovlje pozivajo občino, naj plača dnevno varstvo za gospoda Pikla!? Dom upokojencev za gospoda Pikla nima prostora in poziva Občino Trbovlje, naj mu dodeli primemo stanovanje! Občina mu ga ne sme in ne more dati, preden se ne ugotovi, ali je Franc Piki opravilno sposoben! Zdravniki pa nočejo podati presoje, ali je Franc Piki sposoben živeti sam, čeprav že laik lahko ugotovi, daje dementen, shiran, tuberkolozen, nezmožen komunikacije in manično depresiven. Prav tako so pri gospodu Piklu očitni fizični pokazatelji, vendar jih uradno edini merodajni, pristojni in dolžni, to so zdravniki, nočejo ne ugotoviti, ne priskrbeti in ne dati!!! CSD Trbovlje piše pisma, opravlja administrativna dela in prelaga odgovornost in dejanja na vse druge institucije, operativno pa sami ne naredijo popolnoma nič! Ministra za zdravje sprašujem, ali je vse navedeno in dokumentirano v naši pravni in socialni državi res mogoče? Ali je možen in upravičen opisani odnos zdravnikov do bolnika, pa čeprav je le-ta »klošar, brezposelnež, revež, pa četudi mogoče pijanec»? Prosim, da mi odgovorite na vprašanje, kdo je bil dolžan poskrbeti za zdravniško ukrepanje, namestitev nemočnega človeka, mu priskrbeti hrano in prostor za preživetje in nadzor nad njim, ker samostojno ni zmožen živeti? Kdo mora ugotoviti opravilno sposobnost in zdravstveno stanje takšnega človeka? Kdo bo odgovarjal v primeru, da bi v priskrbljenem stanovanju zaradi nesposobnosti samostojnega življenja umrl? Ali boste z navedenim ravnanjem seznanili pristojne nadzorne notranje službe na Ministrstvu za zdravje? Kdaj boste preučili sramotno zgodbo in ravnanje nekaterih odgovornih? Ali boste proti odgovornim tudi ustrezno ukrepali? Kako boste ravnali za rešitev opisane človeške in z vaše strani sramotne tragedije? Bogdan Barovič -Poslanec SNS Priloga: lx 0 p)2immo REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. z. u2£L # s £ f. * -•*! — E G 0 i s T m i s M O N R 0 E °r O K O S M R i N A =§ H E C M A R G A R E 2, TST-: T I m T W I S T sEF D ž H A D S E T E L A c A s A P N I c A is. A K - • T I R A N S A L = N L I C C A S H H. M R K I f J c H N 3T- O M O T A z T E IV E f I R E N A ■sr ss E V A R A S m G O G H Z e 1 R :t D A j A T E V ■BT A N A K A R E N I N A 5 J A R E M 5 Ž E P A R 3 7 8 2 1 9 6 4 5 9 2 6 5 4 3 1 8 7 4 1 5 6 7 8 9 3 2 1 6 3 4 5 2 7 9 8 7 5 2 8 9 6 4 1 3 8 9 4 7 3 1 5 2 6 2 4 9 3 6 7 8 5 1 6 3 1 9 8 5 2 7 4 5 8 7 1 2 4 3 6 9 ■I HKM j 8 H 3 1 ■ H I 1 ■ 1 H 9 1 2 M5 9 7 3 L L |_4 .8s m 9 6 h r J r 1 I 1 | 3 2 I 2 9 J I 11 2 7 3 I I 9 8 SUDOKU 2 1 9 7 9 4 8 3 1 8 3 2 3 2 9 4 4 8 5 2 4 1 3 8 5 KAKURO NURIKABE Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 01. septembra 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 17/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaš-čičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke 16/2007 za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Lucija Mlakar, Trg revolucije 18, 1420 Trbovlje - bon za 20,86 € -Viola Prosen, Gladež 22,141 I Izlake-bon za 12,52 € - Aleš Pance, Savska c. 5, 1410 Zagorje - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO Zadnje počitniške dni si sladoled privoščite vsi! Velika kepica - mala cena 0,65 € 155,77 sit Samo v trgovini jaka v zagorju Od 23.08. do 05.09.2007 Vabljeni Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280 \ Ali se prepoznate? Umetnost privlači vse ljudi. Čisto majčkene in velike in vse vmes. Na sliki ste se zagotovo prepoznali in zdaj ni potrebno nič drugega, kot da na telefonu odtipkate številko Martinega gsm 041 410 734 in ji sporočite, da ste se prepoznali, poveste naslov in poštar bo prinesel pisemce z bonom za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Pozorni pa morate biti na to, da ne boste zamudili - klic velja le do petka 3 I avgusta 2007. PIZZERM ČEBEIICfl YRAÖCYIÖ motej Valvazorjevo % IZlfiKE. Tel.: 03/56-74-137 Drobtinice iz Mijine malhe: Zadetek v polno V obrtni šoli smo imeli strokovne izpite . Fantje so stroko dobro obvladali, manj pa učne predmete. Učitelji smo jim radi priskočili na pomoč. Eden od vajencev je dobil vprašanje, kdo je avtor pesmi Soči. Ni šlo. Upravitelj Kramar si je z roko podrgnil vrat pod brado. “Rabelj!” se je zadrl vprašani. Dan žena na Dobovcu Žene so imele vse pripravljeno za proslavo. Jedačo, pijačo in govor. Le-tega pa ni hotela nobena prebrati. Pa jo pri-maha mimo šole trboveljski aktivist, ki je vse vedel in znal. “Hvala bogu, da ste prišli! Boste vi prebrali tale govor?” so prosile AFŽjevke. “Malenkost!” je dejal prišlek in proslava se je lahko pričela in najprej je bil na vrsti govor. "Me,žene,ki smo rodile,me žene,ki smo se borile,me....!” je z vso govorniško vnemo poudarjal activist... Si lahko predstavljate reakcije prisotnih v učilnici? Mija Filač Ko pesem spregovori Drage bralke, cenjeni bralci! Včasih se človek počuti na vrhu sveta, včasih kot pero v vetru ali popotnik, ki izgublja izpred oči smisel in cilj. Življenje je kot reka, ki je lahko mirna in deroča, razkazuje počasne valove in nevarne brzice. Kdor hoče polno živeti, mora sprejeti dobre in slabe strani plesa bivanja. Slabe strani običajno skrivajo v sebi nove priložnosti za osebno rast in odkrivanje ustvarjalnih virov.Težjo preizkušnjo človek premaga, bolj ga obogati. Vendar je za zmago potrebno vztrajati. Iskanje sonca je nujno, če se hočemo uspešno spoprijeti s temo. Če izgubimo upanje na boljše čase, smo že vnaprej izgubljeni. Želim vam, da ne glede na težave ohranite optimizem. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) PERO V VETRU KRIŽ IŠČEM MOST Vetrič pihlja. Iskal sem smer, Hodim po neskončnem Topel je val življenja, jo dalo je življenje, bregu reke, ki lica mi objema, jaz le pokimal sem iščem most, v vrtincih hladi. in jo sprejel. ki pripelje me k tebi. Upiral nisem se, Veter vpleta prah a kdo bi vedel, Ne najdem ga. med zvrtinčena peresa. kako težak sem nase Naj plavam, Krila razpeta križ nadel. se utopim? zamahujejo, Široka je reka življenja, med nebom In zdaj ga nosim, verjetno preširoka zame. in zemljo vpeta. me večkrat reže v rame, pritiska k tlom, Pa vendar bom plaval, Rada sem pero a le molče trpim. plaval do onemoglosti, tvojega vrtinca. Se padem včasih, da pridem Zrak jemlje me v nebo. a se brž poberem, k tebi na breg. Sem puščavski prah otresem prah na brezkončnem potovanju. in že naprej hitim. Boš takrat zmogla podati roko, Le žeja me duši. Življenje res je čudno. ogreti od reke Spodaj vsi vodnjaki Veste, kaj sem spoznal? hladno telo? so polni. Brez teže bi njegove Tu le tvoja usta živeti več ne znal. Nekdo so misel, ki odžeja. Vsak moj požirek Francka Šmid pa je požirek peska! Vetrič pihlja. USTVARJALCI PROZE, Topel je val življenja, RUBRIKA LIST ČAKA ki lica mi objema, “Vse na svetu je najprej maj h- NA VAŠE PRISPEVKE! v vrtincih hladi. no, potem pa raste. Le težave so na začetku velike, potem Tudi v poletnem času Vesna Berk pa so vsak dan manjše.” jih sprejemamo na naslovu: (Arabski pregovor) Uredništvo Zasavca, JESENI IZIDE PESNIŠKA Cesta zmage 3, ZBIRKA Z. POETOV! 1410 Zagorje ob Savi. Aleksij Porednih: DOPING NAŠ VSAKDANJI Naši predniki so si želeli kruha in vina, da bi se počutili močne.Tako so bili kos težkemu fizičnemu delu in boju za obstanek. Alkohol je seveda naredil svoje. Poskrbel je, da so predčasno odšli na oni svet. Tega si ni nihče preveč gnal k srcu. Ena onemogla usta manj, ena sita otroška usta več. Zakon življenja, ki so ga čutili vsak trenutek, saj so bili neločljivo povezani z naravo, svojo stvariteljico in hraniteljico. Danes hočemo živeti sto let, vendar ob nezdravem načinu življenja.To enostavno ne gre, vendar skušamo ne glede na to prelisičiti naravne in kozmične zakonitosti. Tablete, napitki, injekcije so naša hrana. Dopinški škandali v športu, ki kalijo mir poletnega dopustniškega zatišja, pretresajo Evropo in svet. Največ grešnikov je v atletskih in kolesarskih vrstah. Tudi v slovenski vrhunski šport se je zavleklo nekaj dopinške megle. Doslej je bil marsikdo prepričan, da so vsi slovenski vrhunski športniki neomadeževani z jemanjem nedovoljenih poživil. Zdaj se je izkazalo, da niso vsi angelčki. Živimo v globaliziranem svetu in z globalizacijo športa se globalizira tudi doping. Ni moj namen, da kogarkoli obtožujem, kajti vsak dopinški grešnik je samo otrok svojega časa. Kdor misli, da so športniki, ki so se spozabili z dopingom, kriminalci, pozablja, da nihče ni popoln. Kdor je nagnjen k pretiranemu obsojanju drugih, to običajno počne zaradi nezadovoljstva s svojim življenjem. Motijo ga lastne napake, vendar ne naredi ničesar, da bi zaživel v večji harmoniji s seboj, soljudmi in svetom, ki ga obdaja. Ogromno discipline je potrebno, da se športnik vzdrži jemanja nedovoljenih poživil. Danes je to nekoliko lažje — ne zato, ker bi bili bolj disciplinirani kot nekdaj, ampak zaradi čedalje večjih kazni. Dveletni prepovedi nastopanja na uradnih tekmovanjih se je po zadnjih blama- žah pridružil še odvzem enoletnega zaslužka. Zdaj bo sodobni gladiator trikrat bolj premislil, preden se bo začel igrati z dopingom. Ni več daleč čas, ko se bodo vrhunski športniki povsem odpovedali jemanju dopinga, saj se to ne bo več splačalo. Tanka je ločnica med dovoljenimi in nedovoljenimi poživili. Na prvi pogled so si dovoljene snovi, ki izboljšajo športnikov izkoristek energije, in njihove nedovoljene različice po kemični sestavi marsikdaj zelo podobne. Samo z natančnim spremljanjem sprememb na seznamu nedovoljenih poživil se lahko načrtovalci športnikove prehrane izognejo tveganju, da v organizem njihovega varovanca ali varovanke zaidejo prepovedane substance. Vsakdo, ki se vsaj malo spozna na šport, namreč ve, da brez dodatkov k hrani in pijači športnik ne more tako učinkovito izkoriščati svojih naravnih danosti kot z njimi. . m zmaga, za katero je pripravljen narediti vse, zato ima za sabo močno ekipo. On je samo eden izmed členov, ki prinašajo uspeh, ki posledično pomeni tudi slavo in denar. Bili so primeri, ko športniki niso vedeli, da jemljejo doping. Njihove ekipe so jih dobesedno izdale. Odgovornost ekipe je torej izjemnega pomena, zato jo morajo sestavljati etični strokovnjaki, ki se zavedajo, da sta v primeru ribarjenja v kalnem na kocki najprej zdravje, nato pa še zaslužek in ugled športnika. Strokovnjak, ki je za svoje delo dobro plačan, mora zapreti vrata pohlepu po še večjem zaslužku, ki bi ga prinesel še boljši dosežek njegovega varovanca. Prizadevati si mora, da njegov klient doseže največ, kar je sposoben ob uživanju dovoljenih substanc. Dolgoročno je to najbolje zanj in za športnika. Dovoljeni doping da, nedovoljeni ne. S strogim upoštevanjem tega načela v praksi si bo šport spet pridobil ugled. Otroci in mladina, ki šele začenjajo športno pot, bodo imeli v svojih športnih idolih resnične vzornike. Tega bi se morali športniki, ki so postali vzor množici mladih, in njihovi strokovni timi še posebej zavedati. Jutrišnji utrip globaliziranega športa je kot pri drugih dejavnostih odvisen od današnjih odločitev. Danes se ustvarja prihodnost. Z nedovoljenimi poživili ali brez njih? Vendarle pa obstaja določena meja, ki se je v hlastanju za dosežki ne sme prestopiti. Preudarne in strokovno dovolj podkovane ekipe zdravnikov in strokovnjakov za prehrano se ne spuščajo v nevarne vode dopinškega tveganja. Uspešen športnik že nekaj časa ni več samotni jezdec, ki se z discipliniranim urjenjem svojega telesa pripravlja na tekmovanja, kjer želi doseči kar najboljši rezultat. Glavni imperativ je Pete m ledelja Kino Delavski dom Zagorje Petek 24.08. ob 20. uri - UMRI POKONČNO 4, ameriški, akcijski triler Sobota 25.08. ob 20. uri - MOJ HITLER, nemški, parodija Nedelja 26.08. ob 20. uri - UMRI POKONČNO 4, ameriški, akcijski triler Ponedeljek 27.08. ob 20. uri - MOJ HITLER, nemški, parodija Torek 28.08. ob 20. uri - NIKOMUR NE POVEJ, francoski, triler 3 1.08. ob 19. uri - HARRY POTTER IN FENIKSOV RED, angleško-ameriški, domišljijski, mladinski 01.09. ob 19. uri - HARRY POTTER IN FENIKSOV RED, angleško-ameriški, domišljijski, mladinski 02.09. ob 19. uri - HARRY POTTER IN FENIKSOV RED, angleško-ameriški, domišljijski, mladinski 'onedeljek 03.09. ob 20. uri - HANNIBAL : ROJSTVO ZLA, francosko-angleško-ameriški, triler, srhljivka Kino Izlake Nedelja 26.08. ob 19.15. uri - MOJ HITLER, nemški, parodija Nedelja 02.09.ob 19.15. uri - kino Izlake : HANNIBAL: ROJSTVO ZLA, francosko-angleško-ameriški, treiler, srhljivka ( 120 minut) o Delavski dom Trbovlje itrtek 23.8.2007 ob 20.00 - UMRI POKONČNO Akcijski triler 24.8.2007 ob 18.00 - ZADNJI POLJUB Romantična drama - 104’ ob 20.00 - UMRI POKONČNO sobota 25.8.2007 ob 18.00 - UMRI POKONČNO ob 20.30 - ZADNJI POLJUB nedelja 26.8.2007 ob 18.00 - ZADNJI POLJUB ob 20.00 - UMRI POKONČNO ponedeljek 27.8.2007 ob 18.00 -torek 28.8.2007 ob 20.00 -sreda 29.8.2007 ob 20.00 - četrtek petek sobota 30.8.2007 ob 18.00 - 31.8.2007 ob 18.00 - 01.09.2007 ob 18.00 ob 20.00 nedelja 02.09.2007 ob 18.00 ob 20.00 ponedeljek 03.09.2007 ob 18.00 torek 04.09.2007 ob 18.00 UMRI POKONČNO UMRI POKONČNO PREKLETSTVO ZLATE ROŽE Akcijska drama četrtek PREKLETSTVO ZLATE ROŽE SIMPSONOVI Sinhoniz. komedija - SIMPSONOVI - PREKLETSTVO ZLATE ROŽE - SIMPSONOVI - PREKLETSTVO ZLATE ROŽE - SIMPSONOVI - SIMPSONOVI Kino Delavski dom Hrastnik Četrtek 23.8.2007 ob 20.00 - petek 24.8.2007 ob 20.00 - sobota 25.8.2007 ob 18.00 - ob 20.00 - nedelja 26.8.2007 ob 18.00- ob 20.00 - sreda 29.8.2007 ob 20.00 - četrtek 30.8.2007 ob 20.00 - petek 3 1.8.2007 ob 20.15- sobota 01.9.2007 ob 18 .00- ob 20.00 - nedelja 02.9.2007 ob 18.00- ob 20.00 - sreda 05.9.2007 ob 20.00 - četrtek 06.9.2007 ob 20.00 - Kino Dol pri Hrastniku Petek 24.9.2007 ob 17.30 - Pete 31.9.2007 ob 18.00 - OCEANOVIH 13 FAVNOV LABIRINT am.fant. triler OCEANOVIH 13 FAVNOV LABIRINT FAVNOV LABIRINT OCEANOVIH 13 AVTOSTOPAR am.akc.tril. AVTOSTOPAR am. kom. ŠOLA ZA BARABE am.kom. AVTOSTOPAR ŠOLA ZA BARABE ŠOLA ZA BARABE AVTOSTOPAR FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRIHOD SREBRNEGA LETALCA am.zf akcija FANTASTIČNI ŠTIRJE: PRIHOD SREBRNEGA LETALCA FAVNOV LABIRINT ŠOLA ZA BARABE v Domu svobode v Trbovljah v ponedeljek 10. septembra 2007 ob 19,30 uri gostuje IZTOK MLAKAR z lastno komedijo po motivih Moliera: DOUHTAR POD MUS v koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica V komediji,polni glasbe in humorja, poleg Iztoka Mlakarja in instrumentalnega tria Vrabec,nastopajo še: Boris Cavazza, Urška Bradjaška,Gregor Zorc, Lara Komar,Teja Glažar in Gorazd Žilave VSTOPNICE LAHKO REZERVIRATE PO TELEFONU NA ŠTEVILKI 03 56 27 557,VSAK PONEDELJEK, SREDO IN PETEK MED 10. do 12. URO, LAHKO JIH REZERVIRATE TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI NA svoboda@siol.net ALI PA JIH DVIGNETE OSEBNOV PISARNI DOMA SVOBODEVTRBOVLJAH. PRIDITE IN UŽIVAJTE V SONGIH IZTOKA MLAKARJA INV KOMEDIJI POLNI DUHOVITIH DIALOGOV Obvestila Kulturni center DD Zagorje JAZZAGORJE 2007 zelena terasa Petek 24.8.2007 Lela Kaplovvitz - vokal, Joe Kaplovvitz - klaviature/hammond, Teo Collori - kitara, Tomi Purich - bobni Petek 31.8.2007 Eva Hren POLETNE POČITNICE »EKO TEDEN« PETEK, 24. 08. 2007 izdelovanje košev za smeti DOBIMO SE NA SEDEŽU DRUŠTVA -DPM Trbovlje mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam dvoredni pletilni stroj Singer, rabljen, in sedežno garnituro (štirisedežno) 031 355 360 Kozo z mladičem, po izbiri, vajeno paše in kozla za pleme z rogovi ali brez in predalnik, obnovljen, star več kot 100 let, prodam in mucke podarim. Tel.: 03 56 76 310 V zgornjih Trbovljah, na Savinjski cesti, prodam dvosobno stanovanje, v letu 2006 popolnoma obnovljeno, CK, kabelska. Vseljivo do konca leta 2007. Cena po dogovoru. Gsm: 05 I 26 54 54 Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko I 13, 3305 Vransko Zaposlimo receptorko z znanjem tujih jezikov na bazenskem kompleksu AQUA ROMA v Rimskih Toplicah. Tel. 03 56 48 841 GS; 041 322 889 Zaposlimo kuharje in natakarje za delo v restavraciji in piceriji AQUA ROMA v Rimskih Toplicah ter Guliver, Dol pri Hrastniku. Tel.: 03 56 48 841 Gsm: 041 322 889 Zaposlimo čistilko za dela na bazenskem kompleksu AQUA ROMA v Rimskih Toplicah. Tel.: 03 56 48 84! GSM 041 322 889 NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................... ^ E ÖT Naslov:................................... a » o "5 Podpis:................................... 2 g g 8 > M Telefon:.................................. g o S? Davčna številka:............. ! >U O o c (D > O c "tö Z3 o. o a cč o HOfRKAHO L zagorskimi romarji v Novo Štifto Največji Marijin praznik v letu je zagotove dan njenega vnebovzetja ali Velikega šmarna 15. avgusta. V vseh romarskih središčih so potekala slovesna bogoslužja, ki so jih vodili slovenski škofje in namestniki. Vsako leto se pred Velikim Šmarnom številni Zagorjani v skupini odpravijo na romanje v Novo Štifto. Na pot krenejo izpred zagorske cerkve in romanje tam tudi zaključijo. Tudi letos je bilo tako. Zgodaj zjutraj so krenili na pot proti Čemšeniklu.Tam so se jim pridružili čemšeniški romarji in poromali so proti cilju. Okrog 200 se jih je nabralo do Nove Štifte.Tja so prispeli naslednji dan in se udeležili cerkvenih svečanosti.Vračali so se čez Tuhinjsko dolino, kjer so jih čakali avtobusi in jih prepeljali v Zagorje, kjer je bila v domači cerkvi svečanost z mašo in litanijami. Slike:Tomo Brezovar %%%w§Lmmm %%% % % *J AKCIJA % % % V tej številki se nam na kratko in na zelo zanimiv način predstavlja, naš najuspešnejši samostojni prodajalec Zasavca,gospod Niko Milinovič. Gospod Niko je z nami že mnogo let in prav vsi mu zavidamo njegovo spretnost prodajanja našega in vašega časopisa! Srečate ga lahko na ulicah Trbovelj, kjer Vam vsak četrtek zgodaj zjutraj z nasmehom na obrazu ponudi Zasavca. Bravo Niko! Še vedno lahko glasujete za NAJ PRODAJALCA oz. PRODAJALKO ZASAVCA, izmed vseh prispetih glasovnic bomo izžrebali 10 dobitnikov lepih nagrad naših sponzorjev! Pa poglejmo kje lahko kupite ZASAVCA: MERCATOR D.D.,Novi Log 7b, Hrastnik, MERCATOR D.D..C. I .maja 7, Hrastnik DELO-PRODAJA D.D., Franca Kožarja 5, Hrastnik MERCATOR D.D.,Trg F.Kozarja I, Hrastnik MERCATOR D.D.,Kešetova 2,Trbovlje DELO-PRODAJA D.D.,Trg revolucije,Trbovlje MINIMARKET D.D.,C.9.avgusta 109, Zagorje MARKET ŽIVA ZAGORJE,Borisa Kidriča I,Zagorje DELO-PRODAJA D.D. Valvazorjev trg, Litija MERCATOR.Cesta zmage 31, Zagorje MERCATOR D.D.,Trg borcev I I, Dol pri Hrastniku MERCATOR D.D.,Log 2, Hrastnik MERCATOR D.D.Trg F.Fakina 2a,Trbovlje MERCATOR D.D.,Sallumines 3b,Trbovlje MERCATOR, Borovniško naselje 6, Kisovec SPAR SLOVENIJA D.O.O..C. I .maja 79, Hrastnik MERCATOR D.D.,Jerebova 16, Litija 3DVA d.o.o.,Ulica I.junija 16,Trbovlje SPAR TRBOVLJE,Trg svobode 14,Trbovlje SPAR LITIJA, Brodarska ulica 2, Litija 3DVA, d.o.o.Trg revolucije 3DVA, d.o.o. Sallaumines 3DVA, d.o.o. Rudarska MARKET ŠPIK d.o.o., POSLOVALNICA TEREZIJA MARKET KZ IZLAKE z.o.o., POSLOVALNICA AJDA TRGOVINA KOŠARICA, Kovačič Tanja s.p. MARKET MESARIJA KUM, SLAVKO LAZAR s.p. GROTRANS d.o.o., POSLOVALNICA KUPULA ENGROTUŠ , d.o.o. PE TRBOVLJE TRAFIKA URŠKA, JOŽI KOS s.p. ENGROTUŠ d.o.o., PE ZAGORJE OB SAVI K Z LAŠKO z.o.o., Dol pri Hrastniku MONTEKUKULI, Majcnova 4,Trbovlje TRGOVINA JAKA, Zagorje TRAFIKA RONDO, ŠTEFKA FRESL s.p. 3 DVA d.o.o.,Trg svobode 14,Trbovlje ALSIT.Alen Grošelj s.p., Izlake Objavljamo pa tudi seznam najuspešnejših prodajalcev Zasavca, ki jih vodi izdajatelj GRAFIKA GRACER d.o.o.: 1. Kolektiv trgovine MERCATOR na Cesti zmage 3 I v Zagorju 2. Kolektiv trgovine MERCATOR iz Borovniškega naselja 5 v Kisovcu 3. Kolektiv trgovine TUŠ na Cesti 20.julija 22 v Zagorju Čestitamo zmagovalcu tokratnje lestvice! Izdajatelj Vse prodajalce ZASAVCA prijazno vabi, da predstavijo časopis ZASAVC strankam, vse tiste prodajalce, ki se bodo uvrstili na lestvico treh najuspešnejših bomo bogato obdarili. Prodajalec Zasavca Prodajalec časopisa Zasavc sem postal, Ker brez dela sem jaz ostal. V začetku res ni bilo lahko, Vztrajal sem in splačalo se je to. Priznam, da mi ni lahko, Upam, da bomo dolgo sodelovali Čerprav moje delo ni težko. In naš časopis Zasavc zvesto brali. Veliko kilometrov moram prehoditi, $aj izvemo, kaj se v zasavju dogaja Če hočem kakšen evro zaslužiti. In kdo komu največ nagaja. Niko Milinovič POKROVITELJI ZASAVČEVE AKCIJE: Kulturni center DELAVSKI DOM Zagorje en go GRAFIKA GRACER GLASUJEM ZA NAJ PRODAJALCA ZASAVCA Ime in priimek:________________________________________ Naslov:______________________________________________ EZT7 Glasujete lahko tudi preko e-pošte: / m.gracer@siol.net, ali preko S/VIS-o L-——na št 0311822-533 Ljudje so me lepo sprejeli, Saj uličnega prodajalca niso imeli. Sedaj pa k vsakemu kupcu hitim, Da jih s časopisom Zasavc razveselim. 0 m zmm Crohnova bolezen Crohnova bolezen spada med kronične vnetne črevesne bolezni za katere je značilno nespecifično vnetje črevesja z nenadnim zagonom brez jasno opredeljenega vzroka. Prizadene distalni ileum, cekum in kolon, lahko pa tudi celotno prebavno cev. Za bolezen so značilni bolj ali manj pogosti zagoni in umiritve bolezni, ki pa močno prizadenejo kakovost življenja bolnika. Incidenca Chronove bolezni je zelo variabilna po državah. V Sloveniji oboleva okrog 50 otrok in 1100 odraslih, kar nas uvršča na dno pogostosti v Evropi. Pogostnost bolezni se je v zadnjih 20 letih povišala za 2 do 3-krat. Pojavlja se med 15. in 40. letom z vrhom med 15. in 25. letom ter redkimi izjemami pred 10. letom. Med spoloma ni razlik v pojavljanju, pogostejša pa je med belci v razvitih državah. Vzroka Crohnove bolezni še ne poznamo, raziskave pa nakazujejo na okvaro imunskega sistema, genetske motnje, okužbe ali določen tip prehrane. Dokazano je le, da je imunski sistem vsekakor prizadet, v sodelovanju s številnimi dejavniki okolja in prirojenimi motnjami pa vpliva na nastanek in pojavno obliko te bolezni. Pri Chronovi bolezni lahko patološki proces zajame vso prebavno cev od sluznice v ustni votlini do zadnjične odprtine, vendar je daleč najpogostejša prizadetost terminalnega ileuma in kolona (okolica slepiča). Različen je tudi obseg prizadetosti bolnika. Značilni so posamezni otočki prizadetosti sluznice, kar pomeni da je med prizadeto sluznico nekaj zdravega tkiva. Vsi sloji črevesne stene so enako prizadeti, saj se bolezenski proces začenja v globljih mišičnih stenah in lokalnih bezgavkah ter se nato širi proti črevesni svetlini.V zgodnji fazi dobimo značilne aftam podobne spremembe na sluznici prebavil ter pojav tlakovane ceste zaradi nodularne hiperplazije sluznice. Kasneje pride do zožitev svetline organa, nastanka globokih zvezdastih razjed, ki ne krvavijo ter posledično psevdopolipov.V najhujši obliki se pojavijo fistule med črevesjem in votlimi organi ter fistule ab- cesov v anogenitalnem predelu. Crohnova bolezen se pokaže z različnimi simptomi in znaki, med katerimi so najbolj pogosti kronična, velikokrat krvava driska, krčevite bolečine v trebuhu, izguba apetita, hujšanje ter nekoliko povišana telesna temperatura. V 10 do 15% bolnik sočasno trpi zaradi vnetja sklepov in oči, ustnih in kožnih gnojnih razjed. Značilen je dosmrtni potek z akutnimi izbruhi in vmesnimi izboljšanji. Pri vseh bolnikih z dlje trajajočo drisko opravimo pregled krvi (nespecifično, anemija), pregledamo blato na infektivne agense. Diagnozo ponavadi postavimo na osnovi kliničnega pregleda (splošen nezdrav videz bolnika, afte v ustni votlini, značilno modrikasto obarvanje anusa, najdba fistul), laboratorijskih izvidov, endoskopskih preiskav (kolonoskopija, kapsulna endoskopija), scintigrafije z markiranimi levkociti in biopsije rektalne sluznice. Osnovni namen zdravljenja je prekinitev akutnega zagona bolezni in nato vzdrževanje remisije. Bolnik naj preneha s škodljivimi razvadami in se drži predpisane diete. Uporabljajo se protivnetna zdravila kot so sulfasalazin in kortikosteroidi ter imunosupre-sivi. Operativni posegi so potrebni le pri zdravljenju zapletov bolezni, kot so abscesi, fistule in stenoze. Uporablja se princip minimalne kirurgije, kjer se odstrani le oboleli predel, na žalost pa se vnetje skoraj vedno ponovi na preostalem delu črevesja. Ker Crohnova bolezen ni ozdravljiva in lahko vodi do resnih zapletov, se svetuje vsakemu bolniku, da upošteva nasvete o prehrani, načinu življenja in zdravljenju z zdravili in tako lahko živi zdravo in polno življenje. Mojo Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med. Kuhamo s Stašo ŠE JE POLETJE Melonin koktajl Potrebujete: * melono srednje velikosti * Idcl sirupa iz mandljevega mleka (lahko tudi kakšnega drugega) * malo mete * kockice ledu Melono prerežite na polovico. Odstranite pečke, meso narežite na kocke in ‘zmiksajte’.V vrč nalijte sirup, dodajte pretlačeno melonino maso, na drobno narezano meto in kockice ledu. Preden boste postregli, dajte na hladno in šele pred serviranjem premešajte. Mmmmmm, dobro je! Staša Maša bodočnost Prava civilizacija je tam, kjer daje človek človku iste pravice, ki jih zahteva zase. R.G.Ingersoll Šestnajst je tokrat nežnih bučk prikukalo na piano v trboveljski porodnišnici - devet fantovskih in sedem dekliških noskov. 07.08.2007 Nataša Dolenc Lisec, Marija Reka 58a, Prebold - hči Nika Lisec 08.08.2007 Loredana Šifrer , Medijske Toplice 17, Izlake, Zagorje - sin Lan File Nataša Ceglar, C. 15. aprila 38, Kisovec - sin Andraž Sardinšek 09.08.2007 Silvija Kranjc, Žabjek 3,Trbovlje - din Alis Pjevič 10.08.2007 Jasmina Pačavar, C. I .maja 20, Hrastnik - hči AlijanaTeržan I 1.08.2007 Melanija Majdič Zupančič, C. na Zlato polje I, Kisovec - hči Zala Zupančič Urška Poznič Gorišek, Narof 17, Izlake - hči Iva Goršek 12.08.2007 Urška Knez, Podlipovica 32, Izlake, Zagorje - sin Anže Goste 13.08.2007 Frančiška Skubic, Jagnjenica 33b, Radeče - sin samo Medved Nataša Drnovšek, Ul. talcev 38, Zagorje - sin Domen Lebeničnik 14.08.2007 Nataša Terbovc, Partizanska c. 52, Dol pri Hrastniku - hči Spela Skorja Mojca Dragar Gavranovič, Lupinica 16, Šmartno pri Litiji - hči Sara Gavranovič 18.08.2007 Tea Femec, Cerovica 12, Šmartno pri Litiji — sin Vitan Oliverovič Femec Mojca Šoštar, Log 7, Hrastnik - sin Luka Pušnik Mirela Kurtič, Trg Pohorskega bataljona 23, Kisovec - hči Larisa 21.08.2007 Rahime Begaj, C. komandanta Staneta 3, Litija - sin Realdin ISKRENO ČESTITAMO! Grafološki kotiček Naš grafolog Alojz (Slavko) Jurgec čaka na vaše kupončke in tekste. Še vedno velja, da napišete tekst za analizo na brezčrtni A-4 format papirja in pripišite še besede: oni noše vodu, sanos sonas, uša, vse pa morate pisati s pisanimi črkami, kajti grafolog tiskane pisave ne bo analiziral. Ne bomo pa vašega rokopisa objavili - le šifro! Za informacije je grafolog dosegljiv tudi na GSM 041 947 113. “Vabim vse, ki jih zanima grafologija, da me pokličejo, saj v kratkem začnem z grafološkim tečajem Tudi na internetni strani- htpp//gd-laura.stajerska.com lahko poiščete zanimivosti o grafologiji. Slavko Jurgec Skupaj s spodnjim kuponom pošljite pošto na naslov: Uredništvo Zasavca, C. zmage 3, 1410 Zagorje in pripišite »ZA GRAFOLOGA« — — — — — — — — ZA GRAFOLOGA I j Šifra________________________________ I Starost: I Spol:_ I Izobrazba: I 1 J 0 Hemomepmm Slovenija na vrhu Lepo je biti najboljši. O prvakih se vedno veliko govori. Tokrat je Slovenija posegla v vrh po letni stopnji inflacije med članicami Evropske unije. Evropski statistični urad je Sloveniji nameril kar 4% inflacijo. Naša država je za dvakrat presegla mejo, ki jo je Evropska centralna banka določila kot pogoj za stabilnost cen. Še sreča, da ECB nima predvidenih »nagrad« v obliki kazni, seveda, za prestopnike na področju dogovorjene višine inflacijske stopnje, tako kot je to glede pakta o stabilnosti in rasti, kadar govorimo o prekomernih javnih primanjkljajih. In katere skupine proizvodov in storitev so v Sloveniji najbolj drastično prispevale k temu, da je Slovenija skočila na sam vrh inflacijske gore v EU? Hrana, predvsem pa sadje in zelenjava, alkohol, tobak, gostinske in nastanitvene storitve in goriva so delovali v pretirani kondiciji in tako odločilno prispevali k rekordnemu dvigu letne stopnje inflacije pri nas v zadnjih tednih. Naše Ministrstvo za finance je ob naraščajoči inflaciji v Sloveniji sicer izrazilo določeno zaskrbljenost, vendar pa se hkrati tudi pohvalilo, da je vse od leta 2005 pa do letošnjega julija sledilo in izpolnjevalo maastrichtske inflacijske kriterije in da je inflacija v Sloveniji stabilnejša kot se zdi. Obrazložitev, se mi zdi, sledi načelu; jebeš videz, važna je vsebina. In kaj naj bi skrbelo povprečnega državljana v Sloveniji? Zagotovo ne povečanje cen tobačnih izdelkov. Tudi dražitev raznih alkoholni pijač ne bo povzročala sivih las povprečni Slovenki in njenemu partnerju. Pri teh dveh kategorijah proizvodov, še posebej pri dvigovanju cen tobačnih izdelkov, se je Slovenija že pred leti namenoma odločila za postopen dvig cen na evropsko raven. Tej usmeritvi ni kaj oporekati. Sleherni državljan Republike Slovenije se lahko odloči ali bo potrošnik vse dražjih tobačnih izdelkov ali ne. Se pa pri omenjenih izdelkih pojavlja vprašanje ali je potrebno ob dražitvi teh proizvodov sprejemati vzporedno tudi vse bolj rigorozne zakone omejevanja pravic kadilcem in koliko država zlasti z visokimi trošarinami pri prodaji tobačnih izdelkov prispeva k stopnji inflacije. Podobno je tudi z alkoholnimi izdelki. Na kvaliteto življenja sleherne prebivalke in prebivalca Slovenije, bodo v prihodnosti očitno bistveno vplivale višje cene stanarin in prehrane pa tudi goriv. Še posebej zaskrbljujoče je dvigovanje cen prehrane.Te so, kot ugotavlja ministrstvo za finance, predvsem posledica uvedbe evra. Če je temu res tako, potem pri nas ne deluje trg po načelu ponudbe in povpraševanja, temveč je aktivna zgolj neupravičena dražitev omenjenih proizvodov zaradi težnje po dobičku. Prehrana ima močan vpliv na kvaliteto življenja vsakega posameznika. Na tem področju trgovci najlažje kujejo dobičke, država pa najučinkoviteje krpa proračunski primanjkljaj. Če upoštevamo vse večjo zadolžitev s katero se sooča Slovenija, ni ravno optimistično pričakovati, da bodo državni aparati sprožili mehanizme za zaustavitev inflacijske rasti in tako prispevali, da Slovenija ne bo vsaj še nekaj časa na vrhu evropskega inflacijskega gorskega masiva. Če kdaj, se bom tokrat z navdušenjem dovolil presenetiti in razveselil podatka, da Slovenija prepušča inflacijski vrh eni izmed članic EU. Mefisto Klepetalnica - pametno poletje Kako si predstavljate vaš idealen dopust? No I. Kot lenarjenje ob bazenu nekega z zvezdicami okran-canega hotela, kjer je vaša edina naloga da počasi srkate eksotične koktajle, menjate kopalke in se mažete s kremami z visokim zaščitnim faktorjem? No. 2. Kot razburljiv večdnevni obisk ene od znanih metropol, kateri boste z zadovoljstvom dovolili, da se s pomočjo prebivalcev, klubov, muzejev, galerij, restavracij in drugih znamenitosti za nekaj časa spremeni vaš življenjski ritem? No. 3. Mogoče pa mislite, da je dopustniške dneve najbolje izkoristiti za zabavo v dobri družbi na nizu žurov in fešt? Ali pa je mogoče vaša vizija idealnega dopusta obarvana z romantičnimi barvami in zvoki, v katerih naj bi uživala le dva? Ne dvomim v veliko in pestro izbiro odgovorov. Različne ideje je imela tudi naša tričlanska ženska ekipa na svojem tradicionalnem srečanju pred dopustom. Ena od nas je navijala za križarjenje po toplih morjih, druga za križarjenje po ‘midel’ Evropi, z obveznim Dunajem in Budimpešto, tretja je v zvezde kovala gore, čisti zrak, gozdne sadeže, planinske rožice in podobno....Analizirale smo še vprašanja: avto ali letalo, pesek, skale, kamenčki, hotel, avtodom ali apartma, enodelne ali dvodelne kopalke... Veste kakšno je bilo finale? Ni bilo drugih skupnih točk razen ene same: nikakor ne smemo dopustiti, da se s počitnic vrnemo v slabši formi, kot smo odšle. Torej poletju ne smemo dovoliti, da zataji! V prevodu to pomeni, da moramo poletje pametno porabiti, zavedajoč se dejstva, da sta tista dva tedna investicija za našo bodočnost - za dolgo jesen in zimo, ki nas še čakata, ko se vrnemo. Če na zadevo gledamo na ta način, potem se naša ideja o idealnih počitnicah ne bo toliko naslanjala na število zvezdic, ki jih ima hotel ali število dobrih žurov, temveč na našo zavest in našo voljo. Uspešne ali neuspešne počitnice, vse je odvisno od nas samih. Torej polagam na srce naši urednici Marti in vsem srečnežem, ki jih tisto najlepše še čaka - investirajte dobro, najbolje!!!! Stanislava Perkmandelc je vabil na vesele rajanje... in ni bil figa mež V soboto, 18.08.106J, od 16.00 ure dalje je bilo okrog in okrog bifeja Štulm, ob Europarku Ruardi veselo, živahno, zabavno, megleno, zasmrajeno, športno, pevsko in pivsko, pleharsko, harmonikarsko, poslikano in naslikano ... in zarajano ob zlatih zvokih... Obljubljen program je bil izpeljan - obilno obiskan in le gasilska intervencija je rešila ritke in komolce, da so se imeli kam dati. Obvezna smer Poslikava z obeh strani Na fusbal me pust Igrarije Napadeni Janez Lipec, podpredsednik TD Ruardi Zagorje Invazija Klukhena »...motorista sva dva,ja,ja...!« ■q ~ö CD '>* (0 V) ro N <9 .X C ro DQ O S'5? _ CD *? ca ca N ca ^ ro ca -Q - © £ c ro »00 o Q-