kronika 73 � 2025 3 | 753–770 � izr. prof. dr., znanstvena svetnica, ZRC SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Ljubljana, petra.svoljsak@zrc-sazu.si, ORCID: https://orcid.org/0000-0001-5814-6748 1.01 izvirni znanstveni članek doi: https://doi.org/10.56420/Kronika.73.3.12 cc by-SA pETRA SVOLJŠAK� Čevljarska zadruga iz Mirna v begunstvu v Savinjski dolini IZVLEČEK Članek poskuša rekonstruirati begunsko izkušnjo čevljarske zadruge iz Mirna v Savinjski dolini med prvo svetovno vojno. Temelji na dveh virih, zgodovini čevljarske zadruge, ki jo je napisal njen dolgoletni vodja Anton Vuk (1883–1967), in dnevniku za del leta 1917, ki ga je vodil tajnik zadruge Leopold Kemperle (1886–1950). Po vstopu Italije v vojno so se morali prebivalci Mirna izseliti že 23. maja 1915. Vodstvo čevljarske zadruge (ustanovljena 1908) je primerne prostore za delavnice našlo v gradu Vrbovec pri Rečici v Savinjski dolini, družine delavcev in delavk pa so naselili v okoliških krajih. Čevljarska zadruga je tudi v begunstvu delovala po zadružnih načelih, sistematično je skrbela za proizvodnjo vojaške in civilne obutve, dobavo materiala, preskrbo begunske kolonije z živili, obleko, drvmi in premogom ter za begunske in vojaške podpore. KLJUČNE BESEDE čevljarska zadruga, Miren, prva svetovna vojna, begunstvo, Savinjska dolina ABSTRACT MIREN’S EXILED SHOEMAKER COOPERATIVE IN THE SAVINJA VALLEY The article aims to reconstruct the experience of Miren’s exiled shoemaker cooperative in the Savinja Valley during the First World War. It draws on two sources, the history of the cooperative, written by its long-standing leader Anton Vuk, and the diary for part of 1917, kept by its secretary Leopold Kemperle. When Italy entered the war, the inhabitants of Miren were evacuated as early as 23 May 1915. The leadership of the shoemaker cooperative (established in 1907) chose Altenburg Castle (Slo. Vrbovec) at Rečica in the Savinja Valley as a suitable accommodation for its workshops and settled workers in the nearby area. Even in exile, the organization continued to abide by its cooperative principles by systematically ensuring material supply and the production of military and civilian footwear, by provisioning the refugee colony with food, clothing, firewood, and coal, and by distributing refugee and military support. KEY WORDS shoemaker cooperative, Miren, First World War, refugeeism, Savinja Valley 754 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini BEGUNSTVO MED PRVO SVETOVNO VOJNO V AVSTRO-OGRSKI Prva svetovna vojna je v slovenskem kolektiv- nem spominu umeščena na več področjih spo- minjanja, zagotovo pa je begunstvo ena od tistih izkušenj vojne, ki je najbolj pretresla območje, kjer je maja 1915 izbruhnila vojna. Zaradi bojev na novi, soški fronti je moralo domove zapustiti okoli 100.000 prebivalcev historične dežele Goriške, kar je poleg mobilizacije najbolj množična slovenska kolektivna izkušnja prve svetovne vojne. Goriški begunke in begunci so bili del velikih premikov civilnega prebivalstva med prvo svetovno vojno v Avstro-Ogrski, saj je bilo po nekaterih ocenah med vojno preseljenih kar 2 milijona državljank in dr- žavljanov monarhije.1 Izselitev slovenskega, fur- lanskega in trentinskega prebivalstva je bila dolo- čena z bojno črto med vojaškima nasprotnicama Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Prebivalstvo z desnega brega fronte je bilo praviloma izselje- no v Italijo, z levega pa v notranjost avstro-ogrske monarhije. Do 1. januarja 1918 je bilo v notranjost monarhije z območja italijansko-avstrijske fron- te skupno pregnanih okoli 230 tisoč beguncev. Iz Avstrijskega primorja je v begunskih taboriščih vojno preživljalo okoli 190 tisoč beguncev, od tega je bilo 114.383 Italijanov, 64.259 Slovencev in 11.224 Hrvatov iz Istre, od 22.867 beguncev, ki niso preje- mali državne pomoči, pa je bilo 17.086 Italijanov ter 5781 Slovencev in Hrvatov. Preostalih 70.000 beguncev je prebežalo iz krajev ob tirolski fronti.2 Po ocenah različnih avtorjev in avtoric je v begun- stvo na »domačo« stran odšlo okoli 80.000 sloven- skih begunk in beguncev.3 Za upravljanje s prisilnimi migracijami v mo- narhiji je bilo zadolženo notranje ministrstvo. Ce- sarski ukaz št. 213 z dne 11. avgusta 1914 o varstvu civilnih oseb, ki so se za namene vojskovanja si- loma odstranile iz njihovega bivališča,4 je urejal varstvo civilnih oseb, »ki so se za namene vojsko- vanja siloma odstranile iz njihovega bivališča«, kar je pomenilo, da je vojna vstopila v življenje civilnega prebivalstva na območjih, ki so bila v neposrednem vojaškem interesu vojskujočih se držav, in da se je morala država, tako pravno kot 1 Thorpe, Displacing Empire, str. 102. 2 Malni, Evacuati e fuggiaschi, str. 104–105. 3 Na primer Prinčič, V Brucku taborišču; Svoljšak, Begunci; Svoljšak, Vojna; Malni, Evacuati e fuggiaschi. 4 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v dr- žavnem zboru. Kos CXVI., 13. avgust 1914, kos CXVI., 13. avgust 1914, str. 945, št. 213, Cesarski ukaz z dne 11. avgusta 1915, l., o varstvu civilnih oseb, ki so se za namene vojsko- vanja siloma odstranile iz njihovega bivališča (dostop- no na https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?aid=rsl&da- tum=1914&size=45&page=1007 (17. 9. 2025)). v praksi, pripraviti na posledice. Cesarski ukaz je predvidel sodelovanje krajevnih civilnih oblas- ti s pristojnim vojaškim poveljstvom, ki naj bi v prvem koraku popisalo osebe, ki bi jih bilo treba umakniti. Dolžnost vsakega posameznika pa je bila, da je zase in za svoje sorodnike posredoval vse potrebne osebne podatke ter pojasnil svoje premoženjsko stanje in možnosti preživljanja sebe in družine v primeru izselitve. Ukaz je pre- povedal ločevanje zakoncev in mladoletnih otrok od staršev ali rejnikov. V 6. členu je predvidel naj- večje število nepreskrbljenih izseljenih oseb, ki se je smelo naseliti v novem kraju začasnega biva- nja, to število ni smelo preseči 2 % domačega pre- bivalstva oziroma številke 2000. Načrt morebit- nega izpraznjenja krajev v neposredni vojni ne- varnosti naj bi poskrbel za sorazmernost pri pre- selitvah, in sicer glede na absorpcijsko zmožnost krajev priselitve, ter omogočil delitev bremena in vzdržno obremenjevanje javnih sredstev.5 Načrt evakuacije, nastanitve in preskrbe pre- bivalstva je bil natančen, uresničevati so ga začeli tik pred izbruhom vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo, vendar ne na predviden način. Evakua- cija je namreč potekala po le nekajurnem pred- hodnem obvestilu, ki je bodočim beguncem dalo le nekaj ur časa za pripravo in odhod. Poveljnik 10. armade general Franz Rohr (1854–1927) je za evakuacijo civilnega prebivalstva predvidel pose- ben ukaz in šele 22. maja 1915 je bil izdan ukaz o evakuaciji kraških vasi v roku dveh ur;6 23. maja zvečer so morali domove do 21. ure zapustiti pre- bivalci gornjega Posočja.7 Odhajali so z vozovi in drugimi prevoznimi sredstvi, za kraške begunce je bila vstopna železniška postaja v Sežani, od ko- der so jih vlaki odpeljali na perlustracijsko posta- jo v Lipnici/Leibnitz na Štajerskem. Številni be- gunci in begunke so se na pot odpravili kar peš in se najprej ustavili v bližnjem zaledju, na primer v Trenti, Kranjski Gori in Podkorenu,8 ali v Zgornji Vipavski dolini, od koder so se morali umakniti po ukazu poveljstva 5. armade. Namestitev in razporeditev beguncev je pote- kala na podlagi premoženjskega stanja ter nacio- nalne in verske pripadnosti. Begunci in begunke, ki so s svojim gmotnim položajem zagotavljali preživetje svoje družine, so lahko ostali v za- lednih krajih fronte na Kranjskem in Štajerskem, t. i. neimovite begunce in begunke pa so poslali v begunska taborišča ali jih organizirali v begunske kolonije. 5 Prav tam. 6 Gl. Kosi, Evakuacija, str. 18–29. 7 Gl. Komac, »Srce se mi trga od žalosti«, str. 74–113. 8 Gl. Zlobec, Za blagor očetnjave; Komac, »Srce se mi trga od žalosti«; Klavora, Plavi križ. 755 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini Namestitev v taboriščih ter po nacionalnem in verskem ključu je imela (vsaj) dva zelo praktična cilja, ohranjanje socialnih stikov iz izvornega lo- kalnega okolja, kar naj bi olajšalo begunsko sti- sko, ter zmanjšanje težav v komunikaciji glede na veliko jezikovno pestrost prisilno izseljenega pre- bivalstva. Kot ugotavlja Jernej Kosi, pa je oblasti k odločitvi o begunskih taboriščih kot krajih na- mestitve revnih in nepreskrbljenih beguncev vo- dil tudi premislek o tem, da se mora »pod nadzor represivnega aparata spraviti prav tisto populacijo, ki bi lahko v zaostrenih in negotovih razmerah predstav­ ljala največjo potencialno nevarnost za javni red in mir«.9 Dejstvo je, da državne oblasti na begunce niso bile pripravljene, množični značaj prve sve- tovne vojne pa se je odrazil tudi v množičnih pri- silnih preselitvah prebivalstva, ki ga je bilo treba namestiti. Taborišča so bila sprva v dotrajanih stavbah, vojašnicah in drugih začasnih name- stitvenih objektih, kmalu pa so začeli z izgradnjo pravih taborišč. Prvo taborišče je bilo odprto jese- ni 1914 na Moravskem v Mušlovu (nem. Muschel- berg) pri Mikulovu (nem. Nikolsberg) za judovske begunce in begunke, zadnje pa zgodaj poleti 1915 v Braunau am Inn. Begunska taborišča so postala soznačnica begunske izkušnje, predvsem begun- ske bede med prvo svetovno vojno. Druga vrsta namestitve so bile begunske ko- lonije, ki so bile prvotno mišljene kot začasna re- šitev pred preselitvijo v taborišče, ker taboriščne strukture še niso bile pripravljene. Toda pokaza- lo se je, da bo oskrba velike množice begunske- ga prebivalstva v taboriščih zelo težka. Tako so začasne naselbine postale trajna rešitev za večje skupine begunk in beguncev, ki so načeloma iz- hajali iz istega kraja. Tretja vrsta namestitve je bila namenjena preskrbljenim begunkam in be- guncem, ki jim je gmotni položaj omogočal preži- vetje v begunstvu, kar se je sicer z leti in narašča- jočo gospodarsko krizo v monarhiji spreminjalo, toda o namestitvi je odločalo izhodiščno stanje. Po podatkih avstrijskega notranjega ministrstva je več kot polovica slovenskih beguncev in be- gunk ostala na Kranjskem in v zalednih primor- skih krajih, čeprav so bili še vedno v igri načrti o njihovi popolni odstranitvi z območja 5. arma- de, tj. od Julijskih Alp, soške doline, Goriške in Krasa do Jadranskega morja, zato ti begunci ni- so bili upravičeni do državne podpore, ker naj bi lahko zanjo prosili le v zaledju.10 Na Primorskem in Kranjskem so po nadaljnji odločitvi poveljstva 5. armade ostali politično zanesljivi premožnejši begunci, kar so morali prosilci dokazati v postop- 9 Kosi, Evakuacija, str. 22. 10 Kosi, Evakuacija, str. 27. ku, v katerem so pristojni policijski organi potrdi- li njihovo politično zanesljivost.11 Begunske kolonije so bile načeloma name- njene nepreskrbljenim begunkam in beguncem. Kraji namestitve so bili vnaprej določeni, krajev- ne gostiteljske oblasti pa so se morale z name- stitvijo načeloma strinjati, kar pa ni pomenilo samodejne dobrodošlice »tujcem«; zlasti z vidika preskrbe so bile skrbi velike, saj so se vojne eko- nomske razmere v državi z leti močno poslabšale. Po drugi strani so begunci in begunke predstav- ljali dragoceno delovno silo, kar pa ni bil dovolj prepričljiv argument za njihov sprejem. Tudi del slovenskih pregnancev in pregnank je begunstvo preživelo v tovrstnih skupnostih na Štajerskem, Češkem in Moravskem. Po nekaterih ocenah je bilo na Češkem okoli 700 slovenskih begunk in beguncev.12 Na Štajerskem, v Rečici v Savinjski dolini, je vojna leta preživela begunska skupnost iz Mirna pri Gorici, kar je v okviru begunske iz- kušnje avstro-ogrskega begunskega prebivalstva izjema, saj so s seboj preselili tudi svojo čevljar- sko zadrugo. Dne 31. decembra 1917 je stopil v veljavo Zakon št. 15 o varstvu vojnih beguncev, ki je šele določil pravni status vojnih beguncev, tj. oseb, ki so mo- rale zapustiti svoje stalno bivališče zaradi ukazov oblasti, prostovoljno ali pod prisilo. Begunski zakon je uzakonil prakso nameščanja beguncev in begunk, kot se je uveljavila z izbruhom voj- ne in begunske krize, tj. ločevanje begunskega prebivalstva po nacionalnem, verskem in social- nem ključu. Prav tako je uzakonil celoten sistem podpor in organizacije »v zbiralnih naselbinah«, kot je zakon poimenoval begunska taborišča. Be- gunski zakon iz leta 1917 ni vodil k trajni zaščiti preseljenih državljanov monarhije ter ni uprav- ljal z njihovim vračanjem, ki je bilo povezano z njihovim statusom in državljanstvom, odvis- nim od njihove domovne občine (Heimatrecht) pred izbruhom prve svetovne vojne, saj je drža- vljanstvo v Nemški republiki Avstriji dobila ose- ba, katere stalno bivališče je bilo na ozemlju nove republike pred avgustom 1914. Begunci iz obrobij nekdanje monarhije so bili iz državljanstva in z njim povezanih socialnih pravic avtomatično iz- ključeni, kar je v procese vračanja in integracije v novo družbeno stvarnost vneslo dodatne težave in negotovosti.13 11 Kosi, Evakuacija, str. 27–28. 12 Skrbinšek, Slovenski begunci, str. 88. 13 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v dr- žavnem zboru, Kos VIII., 11. januar 1918, str. 81, št. 15, Za- kon z dne 31. decembra 1917. l. o varstvu vojnih beguncev (dostopno na https://alex.onb.ac.at/cgi-content/alex?a- id=rsl&datum=1918&page=131&size=45 (18. 9. 2025)). 756 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini MIRENSKA ČEVLJARSKA ZADRUGA Mirenska čevljarska zadruga je bila od usta- novitve leta 1908 eden od temeljev obrtniško-in- dustrijske dejavnosti ter pomemben zaposlovalec v Mirnu in okolici. Temeljila je na čevljarski tra- diciji iz prve polovice 19. stoletja, ko so mirenski čevljarji izdelovali ter popravljali preprosto in trpežno obutev za kmečko in delavsko uporabo, proti koncu stoletja pa so se usmerili tudi v izde- lovanje zahtevnejše, meščanske obutve. Svoje iz- delke so prodajali na Goriškem ob tržnih dnevih, deloma pa so zalagali tudi trgovce v Istri in Dal- maciji. Delali so vsak zase in bili drug drugemu konkurenca, kar je vplivalo na skromen zaslužek, pa tudi na slabšo kakovost izdelkov. Zaslužek ve- činoma ni zadostoval za najemanje pomočnikov, prav tako ne za preživetje, kar je vodilo v revščino ter neprimerno in nehigienično delovno okolje. Posledice so bile slabe zdravstvene razmere ter obolevnost čevljarskih mojstrov in delavcev, zlas- ti zaradi tuberkuloze. Leto 1907 je prineslo pomembno spremembo, saj je bil takrat za mirenskega župnika imenovan Ivan Rojec (1866–1928),14 dotlej kurat v Biljah, kjer 14 Uredništvo, »Rojec, Ivan« (https://www.slovenska-bio- grafija.si/oseba/sbi514705/ (21. 9. 2025)). Rojec je bil leta je leta 1898 ustanovil Zadružno opekarno in kas- neje posojilnico ter v okolici širil zadružno zavest in snoval zadružno socialno-gospodarsko poli- tiko. V Mirnu je »kot navdušen zadružnik takoj uvidel, da je nevzdržno stanje mirenskih čevljar- jev mogoče rešiti samo na zadružni podlagi«.15 Ob ustanovitvi je k zadrugi pristopilo 18 čevljarskih mojstrov z 90 pomočniki. Zadruga je najprej se- zidala tovarno z velikimi zračnimi delavnicami, pisarno in skladišči, z delom v novih prostorih so začeli že konec leta 1908. Nova oblika organizaci- je je prinesla tudi novo organizacijo dela, uveden je bil 9-urni (kasneje 8-urni) delavnik, sobota po- poldne je bila dela prosta, izboljšale so se plače in delovni pogoji. Po treh letih delovanja je za- druga zašla v gospodarske težave, ki jih je rešila s pomočjo zadružne zveze iz Gorice. Kot knjigo- vodja in kasneje ravnatelj se je vodilni strukturi pridružil pisec Zgodovine čevljarstva v Mirnu, za- družnik in prosvetni delavec Anton Vuk.16 Leta 1912 je imela zadruga 6 lastnih prodajaln, po dve v Gorici in Trstu, po eno pa v Tržiču/Monfalcone in Splitu, kupcem pa je izdelke pošiljala tudi po povzetju ter jih zaščitila z registrirano blagovno znamko »Adria«. Delavci so bili deležni strokov- nega izobraževanja; ker so izdelovali pretežno težjo delovno obutev, so se morali usposobiti tudi za izdelavo bolj finih čevljev, pri čemer so si od leta 1912 pomagali tudi s stroji (prej so uporablja- li le šivalne stroje). Kot je zapisal Anton Vuk, je »vsled boljše organizacije v podjetju samem to je v proizvodnji in administraciji ter pridobitev zdravega trga, […] zadruga že v letih 1912 do 1914 krila v prvih letih obstoja nastalo izgubo«.17 PRVA SVETOVNA VOJNA Za rekonstrukcijo delovanja mirnske čevljar- ske zadruge in življenja begunske kolonije v Sa- vinjski dolini razpolagamo z dvema povednima viroma; leta 1957 je Anton Vuk spisal že omenje- 1913 na listi novostrujarske SLS izvoljen za poslanca v goriški deželni zbor, leta 1915 je bil iz Mirna premeščen v Tolmin za dekana, leta 1916 ga je nadškof Sedej imenoval za škofijskega komisarja in vizitatorja begunskih tabo- rišč, kjer je kot dekan opravil ključno delo za izboljšanje položaja slovenskih begunk in beguncev v begunskih taboriščih, saj je izposloval preselitev begunskega prebi- valstva iz prenatrpanega taborišča Gmünd v novozgraje- no taborišče Bruck an der Leitha. O begunskem vpraša- nju je redno poročal v slovenskih časopisih. Po 12. soški ofenzivi se je vrnil v Tolmin, kjer je skrbel za italijanske vojne ujetnike ter se lotil obnove porušene Tolminske. O delovanju dekana Ivana Rojca med prvo svetovno vojno gl. Podbersič, Msgr. Ivan Rojec, str. 235–249. 15 Vuk, Zgodovina, str. 3 (kopijo hrani avtorica). 16 Brecelj, »Vuk, Anton« (https://www.slovenska-biografija. si/oseba/sbi826466/) (21. 9. 2025). 17 Vuk, Zgodovina, str. 4. Oglas za čevljarsko zadrugo (Koledar družbe sv. Mohorja 1915, str. 242). 757 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini no Zgodovino čevljarske industrije in obrti v Mirnu, v zvezi z zadružništvom in socijalističnim gospodar­ stvom. Ob desetletnici ustanovitve današnjega pod­ jetja Tovarna čevljev »Jadran«. »Zgodovino« je v neintegralni obliki objavil Andrej Videčnik.18 V isti publikaciji je delno objavljen tudi drugi vir, dnevnik Zadruge, ki ga je pisal tajnik zadruge Leopold Kemperle; obsega obdobje od januarja do 23. avgusta 1917, gradivo pa hrani Pokrajinski arhiv v Novi Gorici.19 Vukova zgodovina je strnje- na pripoved o delu zadruge, ki je tesno poveza- no tudi z življenjem begunske kolonije, po drugi strani pa se je »dnevničar« Kemperle posvečal tudi drugim tematikam, veliko vremenu, begun- skim in vojaškim podporam, preskrbi, delovanju čevljarske zadruge in političnim zadevam. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bila mobili- zirana skoraj polovica delavcev in članov zadruge, ostalo je nekaj več kot 50 delavcev, proizvodnjo pa je zadruga kmalu prilagodila novim, vojnim raz- meram. Že prve dni avgusta 1914 je od vojnega mi- nistrstva prejela ponudbo za izdelovanje vojaških čevljev, prejšnjo letno proizvodnjo 30.000 parov je povečala na 20.000 parov v desetih tednih. Za- to pa je bilo treba povečati delovno silo, zaposlili so kar 250 obrtnikov nečevljarjev, ki pa so zaradi vojne ostali brez dela in so se morali hitro priuči- ti dela na traku: »S temi improviziranimi delavci in delavkami je zadruga točno v določenem roku to prvo dobavo tudi izvršila. Zatem je dobila nove dobave in zvišala obrat na tristopetdeset zaposlenih s proizvo­ dnjo do sedemsto parov dnevno.«20 V BEGUNSTVU Z italijanskim vstopom v vojno so se razmere za zadrugo in prebivalstvo Mirna ter okolice obr- nile na glavo. 18. maja 1915 sta Vuk in Kemperle že iskala primeren prostor za »centralno preseli- tev«.21 21. maja 1915 opoldne je prišlo povelje o se- litvi zadruge v grad Vrbovec pri Mozirju. Tako so do 23. maja delavci naložili devet vagonov strojev, dva težka motorja, orodje, kopita čevljev, usnje, druge surovine, izdelke in polizdelke, kar bi po prepričanju A. Vuka ne bilo mogoče brez moči zadružništva in vzajemnosti. Ob prihodu so mo- rali vagone raztovoriti na plano ter vse pretovo- 18 Videčnik, Primorski begunci. 19 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske za- druge v Mirnu 1917. Objava v Videčnikovi knjigi je nepo- polna. 20 Vuk, Zgodovina, str. 5. 21 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 4, Zapisnik 1921, str. 7. Kot kaže, je to besedilo prvi del »Zgodovine« Antona Vuka, in sicer sega do leta 1921, oddano pa je bilo kot poročilo vodje in ravnatelja zadruge odboru 21. januarja 1921. V »Zgodovini« je Vuk kritične dele iz zapisnika izpustil. riti v 10 kilometrov oddaljeni grad Vrbovec, kjer je celotno obdobje begunstva delovala uprava zadruge. Obenem je zadruga organizirala prese- litev članov, delavcev in njihovih družin, skupaj 1200 oseb, na Štajersko, v Savinjsko dolino, kjer so begunce nastanili v zasebnih hišah v Mozir- ju, Rečici in okoliških vaseh. Celoten postopek iskanja stanovanj, preselitve strojev, opreme in materiala ter iskanja pomoči za prevoze pa ven- darle ni potekal povsem gladko, saj so se nekateri člani zadruge, na katere je ravnatelj računal, vda- jali brezskrbnosti ter prepuščali skrbi ravnatelju Vuku.22 Ta je posebej poudaril, da so pri nasta- nitvi pomagali tamkajšnji rodoljubi, še posebej mozirski župan dr. Jože Goričar, v delu »Zgodo- vine«, ki obsega obdobje prve svetovne vojne in begunstva, pa ni nikjer omenjena morebitna nenaklonjenost domačega prebivalstva do be- guncev ali zadruge. Zato pa drugače zveni zapis v vojni kroniki Mozirja, ki jo je zapisal trški kronist in publicist Žiga Laykauf (1868–1938). Ta je be- gunce neposredno krivil za veliko draginjo, ki je zajela Mozirje z okolico, tako kot celotno Cislaj- tanijo, v letih 1916 in 1917: »Poseben vzrok nastale draginje bili so tudi sem došli begunci, v celem okraju jih je 1.200. Privlekli so seboj iz Mirna pri Gorici 'Čev­ ljarsko zadrugo', ki se je v Vrbovcu utaborila. Ti so dobivali begunsko podporo, deloma tudi vojaško, niso bili z doma neimoviti in preplačevali so vsako stvar. Ko se vrnejo, jim bo morda druga predla!« je begun- cem nenaklonjeni zapis skoraj z grožnjo zaklju- čil mozirski kronist.23 Sicer pa tovrsten odnos do slovenskih beguncev v slovenskih deželah ni bil izjema, begunci in begunke so bili tujci v lastni domovini, pogosto so jih imenovali celo »Lahi« in jih krivili za pomanjkanje, ki je pestilo domače prebivalstvo. Zadruga je bila dobro organizirana skupnost, kar se je odrazilo tudi v begunstvu in morda (z)motilo mozirskega kronista, medtem ko je oko- liško prebivalstvo ponudilo svojo pomoč. Po po- ročanju dnevnika Slovenec je zadruga v begun- stvu nadomeščala županstvo, bila je v marsičem župnijski in predvsem aprovizacijski urad.24 Teden po prihodu je zadruga namreč prav s pomočjo domačih obrtnikov obnovila obrat in zaposlila vse delavce in delavke, obenem pa so začeli graditi trdnejše delovne barake. Najprej je bila zgrajena baraka za strojno delavnico, ki so jo opremili s stroji in pogonskim motorjem, potem pa so nastajale barake za ostale oddelke, skupaj 22 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 4, Zapisnik 1921, str. 8. 23 Videčnik, Laykaufova vojna kronika Mozirja, str. 21. 24 Slovenec, 12. 10. 1916, str. 4, »Begunska kolonija«. O pre- selitvi zadruge je v Zadružnem pregledu poročal tudi Narodni gospodar, 10. 8. 1915, str. 205. 758 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini v dolžini 100 metrov. Glavna stavba je bila dolga 50, široka 8 in visoka 10 metrov, strojna delavnica je bila dolga 40 in široka 8 metrov, preostalih 10 dolžinskih metrov pa sta zasedala garaža in go- spodarsko poslopje. Pozimi 1917 so začeli graditi novo barako, in sicer veliko delavnico za cokle, dve sobi za obiske, sobo za zdravnika in hleve.25 Celotna površina tovarne je merila 5000 kvadrat- nih metrov, bila je obzidana ter je skladiščila vse potrebno za proizvodnjo vojaških in civilnih čevljev. Zadruga se ni zadovoljila z opremo, ki so jo pripeljali iz Mirna, temveč je nakupila no- ve stroje, v en prostor so postavili težke stroje za sekanje podplatnega usnja, izrezovanje, valkanje (mehčanje) in prešanje usnja ter manjše stroje za predpripravo podplatnega usnja. Poseben odde- lek je bila prešivalnica nadplatov, ki je bila oprem- ljena s šivalnimi stroji na električni pogon in po- sebnimi stroji za obdelavo nadplatnega usnja. Tovarna je premogla električno napeljavo, ki je v zimskih obdobjih včasih ponagajala; kot si je »pojav« duhovito razložil Kemperle, »mora [ime- ti] škratelj svojo roko vmes. Navadno se dogajajo neprilike ob sobotah zvečer ali pa pred prazni- kom …«.26 Izpadom elektrike so tako morali pri- lagoditi tudi delovnik. Poleg slabe oskrbe z elek- 25 Videčnik, Primorski begunci, str. 19. 26 Videčnik, Primorski begunci, str. 14. triko je omenil hudo pomanjkanje drv, tako da je zaradi mraza delo v gradu postajalo nemogoče. Junija 1917 je morala zadruga kot vojaška proizvo- dnja ustanoviti »gasilni klub«, ki so ga ustanovi- li skupaj z delavnico v graščini, tako so združili orodje in gasilce ter izvedli gasilsko vajo.27 Kmalu so morali znanje prenesti v prakso, saj so zadru- žni gasilci sodelovali pri gašenju požara grajskega gozda 7. junija 1917.28 PRITOŽBE IN PREISKAVE Zadruga je bila večkrat deležna obiskov revi- zijskih komisij, bila je žrtev ovadb in sodnega pre- ganjanja zaradi domnevnega izdelovanja civilnih čevljev iz »vojaškega« usnja, pa tudi »oproščeva- nje« čevljarjev od vojske je bil trn v peti vojaškim oblastem. Zato je bil ravnatelj zadruge Anton Vuk obtožen po 327. členu vojaškega zakonika,29 ki je kot zločin zoper vojaško moč države obsojal tiste- ga, ki bi s svojimi dejanji povzročil škodo vojski,30 27 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 2. junija 1917. 28 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 7. junija 1917. 29 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 1. marca 1917. 30 RGBl, VI. Stück, Nr. 19, 31. Jänner 1855, Kaiserliches Pa- tent vom 15. Jänner 1855, womit ein neues Militär-Straf- gesetzbuch über Verbrechen und Vergehen kundge- Mirenska begunska kolonija v Nazarjah leta 1916 (PANG 1109, t. e. 5, a. e. 10, št. 17). 759 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini za kar je bila zagrožena kazen od 5 let zapora do vislic. Preiskava je trajala šest mesecev in se fe- bruarja 1917 zaključila, ker je vojaško sodišče pre- sodilo, da so bile obtožbe neutemeljene.31 Razlog za gonjo naj bi bile izjave predsednika zadruge, dekana Ivana Rojca, proti celjskim trgovcem.32 Po pričevanju Antona Vuka pa je bil razlog (tudi) v njegovi pritožbi vojnemu ministrstvu zaradi ne- upravičenih očitkov o slabih dobavah.33 Toda v začetku junija 1917 »pride voj. ministrstvo, pogre- je to že rešeno zadevo in hoče nas kaznovati«34 z izključitvijo zadruge iz nadaljnjih vojaških dobav zaradi izdelave civilne obutve iz kvalificiranega usnja, zaradi pomanjkljivosti v poslovanju ter zaradi zlorabe oprostitve obrtnikov, kakor so re- vizije ugotavljale že leta 1916. Tej odločitvi se je zadružno vodstvo uprlo, ker ni moglo »prepusti- ti, da bi se z nami pometalo in nas pod pritiskom zunanjih neprijateljev poniževalo, zato smo podvzeli vse korake, da se imenovani odlok ana- lizira«.35 Osebno in prek poslancev so posredovali pri pristojnih oblasteh v Gradcu, predvsem pa so bili prepričani, da imajo nasprotnike tako iz go- spodarskih kot nacionalno-političnih razlogov. Posledica odločitve vojnega ministrstva je bil vpoklic dotlej oproščenih delavcev zadruge, ven- dar se jim je v pričakovanju rešitve z orožniki še uspelo dogovoriti za zadržanje ukrepa.36 V začet- ku julija zadeva še ni bila rešena, najprej so priš- le pozivnice za vpoklic k tržaškemu pehotnemu polku s sedežem v Radgoni, nekaj dni kasneje pa še za pripadnike domobranskih enot,37 vendar so vsi vpoklicani še ostali »doma«. Sredi julija so od državnega goriškega poslanca Josipa Fona (1865–1925) prejeli sporočilo, da so glede omenje- ne zadeve storili vse potrebno in da lahko mirno čakajo ugoden razplet. Prvi znak, da se zadeva premika, je bil poziv vojnega ministrstva, naj za- druga pošlje seznam vseh oproščenih,38 nekaj dni kasneje pa se je predsednik zadruge odpeljal na Dunaj, da bi prišel do končnih informacij glede vojaških nabav in oproščencev; rešitev je bila ob- macht, und vom 1. Juli 1855 angefangen in Wirksamkeit gesetz wird. 31 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 4, Zapisnik 1921, str. 9. 32 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 20. julija 1917. 33 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 4, Zapisnik 1921, str. 9. 34 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 8.–25. junija 1917. 35 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 8.–25. junija 1917. 36 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 30. junija 1917. 37 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 6. julija 1917. 38 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 20. julija 1917. ljubljena v nekaj dneh, 27. julija so naložili novo dobavo vojaških čevljev, večinoma planinskih. 28. julija se je dekan Rojec vrnil in sporočil, da bo kmalu prišlo novo naročilo, graško poveljstvo pa je zagotovilo nadaljnje državno varstvo: »Ra- zni neprijatelji, ki so nam kopali grob, so doživeli nesmrtni fiasko,« je komentiral Kemperle.39 Ve- selo novico za mirnsko zadrugo so vsi moški be- gunci proslavili s kosilom pri Turnšku in veselimi napitnicami,40 čeprav se je zadeva še vedno vlekla tudi v avgust. Na dan so prihajale nove informa- cije o razlogih za prekinitev naročil, in sicer slaba kvaliteta vojaških čevljev, v ozadju pa naj bi bila po poizvedbah poslanca Fona nova anonimna ovadba, kar je kronist pospremil s komentarjem: »Sv. Birokracij združen z nemško zlobo je res še za pekel predober.«41 Toda poročilo Antona Vuka iz leta 1921 vendar- le napeljuje na misel, da v zadrugi ni vse delovalo po željah in načrtih. Zaradi neprestanih poti med Gradcem, kjer se je A. Vuk dogovarjal za material, naročila in oddajo naročil, ter Mozirjem ni mogel nadzirati dela v čevljarskih delavnicah, zato naj bi se »razpasla nevbogljivost [sic] in upornost, ta- ko daleč, da je bil človek v nevarnosti dejanskega napada od strani delovodje vpričo delavcev, ako je hotel posredovati«,42 kar je vplivalo na kvalite- to dela in izdelkov. V delavnicah je vladal nered, delavci naj bi celo kradli material, delovodje pa naj bi se vdajali pijači in lenarili, čeprav jih je Vuk pisno in ustno opozarjal, da škodijo zadrugi. Ker so bila kopita čevljev izdelana pomanjkljivo, je vojno ministrstvo zadrugi očitalo, da v skladišče (Monturdepo) oddaja slabo blago, čemur je Vuk oporekal, saj naj bi vse napake popravili pred oddajo. Pritožil se je tudi na ministrstvo, posledi- ca pa je bila že omenjena gonja, pogoste revizije oproščencev in številna vojaška nadzorstva.43 Kot je ugotavljal Anton Vuk, je preiskava kljub ob- novljenim naročilom podjetju finančno škodila. Poleg tega je visoka inflacija zniževala vrednost denarja, zato se je vodstvo zadruge odločilo za na- kup novih strojev, kar se je obrestovalo ob vrnitvi zadruge v Miren, saj bi denar izgubil na vrednos- ti tudi zaradi menjave valute ob razpadu stare in prihodu nove države. Težave zadruge so vnesle tudi nekaj nezaupa- nja med dekanom Rojcem in Antonom Vukom; 39 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 28. julija 1917. 40 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 29. julija 1917. 41 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 8. avgusta 1917. 42 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 4, Zapisnik 1921, str. 8. 43 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 4, Zapisnik 1921, str. 9. 760 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini prvi si je, čeprav napoten k drugim nalogam, že- lel podrobnejših informacij o delovanju in po- slovanju zadruge, saj je bil še vedno v funkciji nadzornika, ki je o revizijah in obiskih vojaških komisij izvedel po drugih kanalih. Od Vuka je pričakoval, da bo tajniku Kemperletu naročil, naj nadzorniku piše dopisnico z informacijami o de- lovanju vsaj enkrat tedensko, »mislim, da bi našel Kemperle dovolj časa za to, ko ga ima čez mero za - pijančevanje,« je bil oster Rojec.44 Skrbela so ga zlasti preplačila nad maksimalnimi cenami pri dobaviteljih materiala (omenja podjetje Adler), zaradi česar zadruga ni mogla imeti dobička. Do- datno ga je skrbelo dejstvo, da naj bi bilo vodstvo zadruge zadovoljno z obstoječim stanjem in ni stremelo po izboljšanju položaja: »Ako se denemo na to stališče ne bo nihče več skrbel, da vestno oprav­ lja svoje dolžnosti in v tej brezbrižnosti bi šla zadruga na rakovo pot ter bi se v enem mesecu končala.«45 V pismu je dekan Rojec posebej poudaril, da gle- de brezbrižnosti ni imel v mislih ravnatelja Vu- ka, čeprav se ni mogel znebiti občutka, da njega in brata, tudi člana zadruge Franca Rojca, Vuk prezira; brat je namreč Rojcu poročal o določe- nih dogodkih v zadrugi. Dekan Rojec je sicer v spravnem pismu Vuka opozoril, koliko je storil zanj in za njegovo družino; poudaril je predvsem oprostitev od vojaščine in dejstvo, da »si pri svoji družini, si gospod, Tvoja žena gospa, Tvoje hčerke go­ spodične in se Ti ni treba bati prihodnjosti [sic]. Da bi te zadela usoda mojega brata, ki je vže 2 ½ leti proč od družine, ko se mu je trojno posestvo vničeno [sic] itd. itd. […] Pomisli kakšno dobroto vživaš [sic] v zadru­ gi, vže [sic] radi tega da si prost vojaščine!«46 Vuko- va užaljenost je namreč izvirala iz kritik, ki jih je na račun zadruge izrekel Rojčev brat, in so, tako dekan, izvirale predvsem iz skrbi za dobrobit za- druge. V pismu je Rojec potarnal tudi zaradi svo- jega zdravstvenega stanja, saj mu je otekla noga preprečila obisk Mozirja. V arhivskem gradivu ni odziva Antona Vuka na omenjeno pismo. PROIZVODNJA IN PRODAJA Dobra organizacija proizvodnje se je odra- žala tudi v skladiščenju rezervnih delov, da pro- izvodnja ne bi zastala, dobava materiala je bila namreč ves čas izselitve pereč problem, zato se 44 PANG 1108, Anton Vuk, t. e. 4, pismo dekana Rojca An- tonu Vuku in članom »čevljarske zadruge« 1915–1927, pis- mo 15. 12. 1916. 45 PANG 1108, Anton Vuk, t. e. 4, pismo dekana Rojca An- tonu Vuku in članom »čevljarske zadruge« 1915–1927, pis- mo 15. 12. 1916. 46 PANG 1108, Anton Vuk, t. e. 4, pismo dekana Rojca An- tonu Vuku in članom »čevljarske zadruge« 1915–1927, pis- mo 15. 12. 1916. je morala zadruga prilagajati razmeram na tr- gu.47 V komunikaciji s pristojnim ministrstvom je zadruga v primeru pomanjkanja ustreznega usnja proizvodnjo preusmerila v izdelavo cokel in popravilo starih vojaških čevljev, ki so jih pre- jeli vojaki v zaledju, ko pa so izdelali nove, so jih dobili vojaki na fronti. Glede proizvodnje cokel je tajnik 9. januarja 1917 poročal, da bi cokel prodali, kolikor bi jih naredili, ne glede na ceno. Izdelava cokel se je razvijala tudi v oblikovalskem smislu, nadgradili so osnovni model in pripravili cokle za »elegantni svet«. Zgornji del cokel je bil iz finega polakiranega usnja, podplati pa so bili leseni, kar je bilo po tajnikovem mnenju videti »precej ko- mično«. »Klasične« cokle so ponudili tudi upra- vi begunskega taborišča v Wagni, ki je sprejela vseh 10.000 parov, in to po ceni, ki jo je ponudila zadruga, pa tudi kasneje je zadruga v Wagno in Lipnico dobavljala cokle. Zaradi pomanjkanja usnja za vojaške čevlje so morali prilagoditi celo proizvodnjo vojaških čevljev, ki so jih izdelovali iz svinjskega usnja, podplate pa zlepili iz več kosov. Za izdelavo civilnih čevljev pa je država izdala nove uredbe, in sicer je bilo treba natančno za- beležiti, iz kakšnega usnja so in iz katere partije je bil kos izrezan, določena je bila tudi cena.48 Tako je morala zadruga svojo proizvodnjo neprestano prilagajati vedno novim predpisom, sredi aprila so na primer nove uredbe skoraj onemogočile izdelavo čevljev z usnjenimi podplati. Za cokle so smeli uporabljati le usnje za tornistre,49 ki so ga obrnili tako, da je bila kosmata stran noter, gladka pa zunaj, »pa so čisto fletni zgornji deli«.50 Zanimiva pa je bila opazka tajnika zadruge, da so bili predpisi glede dobička ugodni, a povezani s toliko administrativnimi izzivi, da niti dobiček ni bil več motivacija za proizvodnjo. Sredi aprila 1917 pa so morali proizvodnjo kljub temu ustaviti za 14 dni, ker niso imeli materiala za izdelavo vojaških čevljev, medtem ko so imeli v skladiščih dovolj cokel tudi za uporabnike v begunskih taboriščih. VPOKLICI DELAVCEV Poleg materiala so na dinamiko proizvodnje vplivali vojaški vpoklici. Ker je zadruga izdelova- la čevlje za vojaške potrebe, je bilo po podatkih Antona Vuka vojaške službe oproščenih več kot sto delavcev. Vendar je bil proti koncu vojne tudi ta »odpustek« deloma ukinjen, saj je na frontah 47 Videčnik, Primorski begunci, str. 18. 48 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 27. marca 1917. 49 Telečnjak, torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo (fran.si). 50 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis od 5. do 18. aprila 1917. 761 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini primanjkovalo vojakov, tako da so vojaške komi- sije občasno popisovale »oproščence« ter jih po vojaškem pregledu poslale na fronto. Nabor je iz- vajala Teritorialna inšpekcijska komisija, vse »op- roščence« je najprej površno pregledal vojaški zdravnik, ki je pred ime postavil plus ali minus, pri čemer je plus pomenil vpoklic. Dne 28. februar- ja 1917 je na primer vojaška komisija odbrala 23 vojaško sposobnih delavcev, 10 jih je ocenila z minusom. Ti so bili označeni za »nepogrešljive« in so lahko ostali v delavnicah za nedoločen čas. Pri plusih pa je bila odločilna starost; tiste, ki so bili rojeni pred letom 1870, so samodejno pustili, medtem ko so mladi in srednja generacija morali na fronto, pa tudi v tem primeru se je zgodilo, da so si na primer poslovodja, njegov namestnik in knjigovodja »po precej hudih bojih […] našli milost in ostanejo doma. Ker so v začetku pobrali skoro vse, so ob koncu z dvema rojenima l. 1875 delali bolj po mi­ losti in so nam jih pustili.«51 Tako je na koncu od 23 plusov ostalo doma osem delavcev, v celoti 18, os- tali pa so morali 15. aprila 1917 na fronto. Vojaška komisija je potem v pretres vzela še ostale delavce letnikov 1887–1899, ki so že bili na naboru ali pa jih je ta čakal leta 1917; v poštev je prišlo 79 delav- cev in samo za 3 je obveljalo, da bi jih lahko op- rostili, »[v]sem drugim ne obetajo drugega kakor: pojdi in nosi puško!«52 Sicer pa je kronist komisijo ocenil kot korektno, le zdravnik je »pri vizitaciji precej robantil čez Primorce in one, ki so toliko mladih močnih oseb superarbitrirali«.53 Marca so se nabori pomnožili, a je bilo potrjenih malo delavcev. Pomanjkanje delovne sile so reševali tu- di z delavci, ki so jih dobili na primer iz zaledne vojašnice 17. pehotnega polka v Lebringu; tako je 9. marca v zadrugo prišlo 10 nekdanjih delavcev.54 Po 15. aprilu 1917, ko so morali vpoklicani delav- ci na fronto, je morala zadruga zapreti Pelicono- vo delavnico v gradu, kar je imelo tudi simbolni pomen, saj se je v tej delavnici začelo begunsko življenje in delo ter je bila središče begunskega utripa.55 V začetku maja 1917 so bile oprostitve od vojske omejene samo še na poljska dela. Vuk je v kroniki zapisal, da so se vsi vpoklicani do konca 51 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 28. februarja 1917. 52 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 28. februarja 1917. 53 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 28. februarja 1917. Superarbitrirati – z višjo zdravniško komisijo ugotoviti (ne)sposobnost koga za vojaško službo (fran.si). 54 đ PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske za- druge v Mirnu 1917, zapis 9. marca 1917. 55 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 2. aprila 1917. vojne vrnili,56 Kemperle pa je poročal, da so dotlej na bojišču izgubili tri mlajše delavce.57 ŽIVLJENJE BEGUNSKE KOLONIJE Zadruga je poleg čevljarske proizvodnje orga- nizirala celotno življenje begunske skupnosti v koloniji, s čimer je zagotovo lajšala breme, ki ga je begunsko prebivalstvo predstavljalo za lokalno gostiteljsko okolje. Po zadružnih načelih je usta- novila delavsko konzumno zadrugo za prehrano, ki je imela velik promet. Pozimi 1917 je tudi pri okoliških kmetih zmanjkalo zalog, zato so begun- ci in begunke nakupovali v zadružni prodajalni, ki je imela v dolini še štiri poslovalnice, dnevni pro- met je po oceni tajnika Kemperleta znašal tudi do 1000 kron.58 Pod okriljem zadruge je delovala tudi ljudska kuhinja za delavce, ki niso imeli družin, in tiste, ki so bivali v oddaljenih krajih. Organizirali so klanje živine, pozimi 1917 so iz Gradca od dežel- nega kulturnega inšpektorata dobili 5 krav švicar- ske pasme, da so lahko poskrbeli tudi za mleko, le krma je bila ves čas begunjenja v Savinjski dolini problem.59 Zadruga je priskrbela tudi obleko in druge življenjske potrebščine, in to po najnižjih cenah, oblačila so od lokalnih oblasti na začet- ku begunske poti dobili celo zastonj. Sčasoma so se razmere zaostrile na vseh področjih preskrbe. Primanjkovalo je oblek in posteljnine, zato so se kopičile prošnje na pristojne urade, nekaj obleke so razdelili prav v velikonočnem času.60 V začetku marca 1917 so zaloge v skladiščih oskrbovalnice pošle, ostala sta le zelje in meso (!). Krompirja ni- so imeli že več tednov, čeprav jim je bil odkazan, vendar je bil po naredbi pristojnih oblasti ves krompir namenjen za seme. Zato so na politično ekspozituro v Mozirju 7. marca naslovili pismo s prošnjo, naj jim vendarle oddajo dodeljeno koli- čino krompirja, poleg tega niso imeli ješprenja, fižola in kaše, odkazanih je bilo 9 dkg moke na osebo na dan in zelje.61 Zato je mozirski komisar 56 Vuk, Zgodovina, str. 6. 57 Zapis je nekoliko dvoumen in se glasi: »Boj je bil hud ter smo izgubili na bojišču tudi 3 mlajše člane: Pelicon, Ož- bolt in Saksida Viktor, ki morajo odriniti« (PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadruge v Mirnu 1917, zapis 28. februarja 1917). Po podatkih, dostopnih na portalu SIstory, je med prvo svetovno vojno umrlo 39 vo- jakov iz Mirna, na seznamu ni imen padlih, ki jih ome- nja L. Kemperle (Žrtve 1. svetovne vojne na Slovenskem, https://www.sistory.si/ww1) (18. 9. 2025). Prav tako niso omenjeni v seznamu vojaških žrtev prve svetovne vojne v Mirnu, ki ga je pripravil Ferletič, Vojna škoda, str. 52–61. 58 Videčnik, Primorski begunci, str. 19. 59 Videčnik, Primorski begunci, str. 19. 60 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 3. aprila 1917. 61 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 7. marca 1917. 762 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini priporočil, glede na zaloge, o katerih je poročal kronist (zelje in meso), naj ljudje uživajo več me- sa, zlasti ker so imeli begunci podporo in še zaslu- žek zraven.62 V tem času je tudi država k blaženju naraščajoče draginje in pomanjkanja prispevala predvsem z nasveti, kako naj ljudje kuhajo in po- rabijo na primer sadje, kako naj shranjujejo zelje in krompir, sušijo sadje ter nasadijo buče, konop- ljo in lan. Hrano in druge potrebščine (na primer petrolej) je prebivalstvo prejemalo na karte, a tudi na karte pogosto ni bilo mogoče dobiti hrane, ker je preprosto ni bilo. Seveda pa so si begunci in be- gunke pomagali tudi sami in pri okoliških kmetih iskali hrano, včasih so odhajali celo več ur daleč, da so kaj dobili, najučinkovitejši sistem pa je bila blagovna menjava.63 Po poročanju časnika Slove­ nec domačini niso bili povsem naklonjeni »pros- jačenju« ter so begunke in begunce odganjali kot »potepuhe«. V neki občini v Savinjski dolini naj bi občinski sluga celo »oklical pred cerkvijo, da odslej ne sme 'beguncem, tem potepuhom' nihče več nič prodati«.64 Vedno večje so bile tudi težave s krmo za živino. Že v poletnih mesecih so zaradi izkušenj v pretekli zimi pripravljali premog in dr- va za prihajajoče zimske mesece. SLABI ČASI – SLABE RAZMERE V oskrbovalnici so poskrbeli za vsa potrebna živila, zadostna količina in kvaliteta hrane sta vplivali tudi na zadovoljivo zdravstveno stanje begunskega prebivalstva, kar se je zdelo piscu še posebej potrebno poudariti, ko je primerjal raz- mere med begunci drugod po taboriščih, kjer so »umirali od kraja«, medtem ko je v koloniji umr- 62 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 15. marca 1917. 63 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 20. aprila 1917. 64 Slovenec, 2. 8. 1917, str. 4, »Primorske novice. Pritožba iz- med beguncev«. ljivost padla pod povprečje; število beguncev se je v štirih letih z rojstvi povečalo za več kot 50.65 Vsi seveda niso bili vedno povsem zadovoljni s prejetimi količinami dobrin, nekoč so »imeli v koloniji majhno revolucijo«, ko je prišla v pisar- no skupina žensk, med njimi tudi »nekatere ka- tere srbi jeziček in so imele pripravljene razne očitke«; v glavnem so se pritoževale nad premalo živili in zahtevale več blaga. Tajnik Kemperle in predsedstvo oskrbovalnice sta jih preusmerila kar na ekspozituro, komisar je pritožbo zabeležil in obljubil pomoč. V ozadju pritožb naj bi ne bilo le pomanjkanje, temveč številne prepovedi oziro- ma omejitve za begunce. Za leto 1916 je Kemperle navdušeno ocenil, da je bilo videti, kot da bi si vsi begunci »zaarali več- no življenje«, saj skoraj nihče ni bil bolan in nih- če ni umrl, zimski meseci leta 1917 pa so prinesli skrb za zdravje in življenje begunske skupnosti. Tako je leto 1917 skoraj vsak teden zaznamovala smrt v begunski koloniji.66 Dne 10. februarja 1917 je temperatura pri vrbovskih barakah padla na 24 stopinj pod ničlo, ženske pa so iz Mozirja tovorile premog, da bi pogrele mrzle barake. A vse to ni pomagalo in mraz je povzročil, »da sta začeli smrt in bolezni med našo kolonijo precej gospodariti«, krivdo pa je »dnevničar« pripisal tudi pomanjka- nju živil in slabi prehrani, kar je vodilo v splošno oslabelost. Umirali so predvsem otroci in starejši, posebej je zabeležil smrt matere petih otrok.67 Po pisanju Slovenca sta bila posebno zahtevna prva meseca leta 1918, 19. februarja 1918 je namreč po- ročal o 11 umrlih v tem letu, obenem pa v tolažbo pridal, »da imamo vedno tudi precej rojstev, 'Šta- jercev' in 'Štajerk' je med našo kolonijo razmero- 65 Vuk, Zgodovina, str. 6. 66 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 19. aprila 1917. 67 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 13. februarja 1917. Mirenski begunci leta 1917 (PANG 1109, t. e. 5, a. e. 10, št. 16). 763 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini ma prav lepo število. In še nekaj: tudi 3 poroke smo imeli letos.«68 Skrb za zdravje begunk in be- guncev je zadruga sicer zagotavljala s potrebnimi zdravstvenimi storitvami, ki jih je tudi plačevala. Svoje k slabemu razpoloženju je prispevalo tudi vreme, zima se ni umaknila pomladi, bližnje pla- nine je še konec aprila 1917 pobelil sneg in »sive težke megle pritiskajo tudi misli k tlom […]«.69 VPRAŠANJE PODPOR Enega najbolj perečih problemov v begunstvu – podpor – se je zadruga lotila z ustanovitvijo posredovalnice za begunsko in vojaško podporo ter druge begunske zadeve, kar je očitno zmoti- lo tudi mozirskega kronista. Proti koncu vsakega meseca je namreč posredovalnica prejela begun- ske pole, na podlagi katerih je bila dodeljena vi- šina podpore. Te so očitno povzročale zavist in »prijateljske ovadbe«, zaradi katerih so nekaterim podpore odvzeli, drugim pa znižali, pri čemer je ključno vlogo igrala prav posredovalnica, ki je v takšnih primerih posredovala.70 Podpore so bile, tako kronist Kemperle, karakterizacija ljudske sebičnosti: če je kdo po pomoti prejel preveč pod- pore, je molčal, če pa je bila podpora nižja od pri- čakovane, »se ji zablisne v glavi in pride se prito- ževat«.71 Način, kako je zadruga s posredovalnico urejala razdeljevanje podpor v koloniji, je zmotil tudi političnega komisarja v Mozirju, zato sta 24. marca 1917 predstavnika beguncev Vuk in Kem- perle odšla na »daljšo konferenco«, saj sta bila kolonija in njeno vodstvo deležna sistematične gonje tako zaradi posredovalnice kot zaradi oskr- bovalnice. Slednjo je vodil od kupcev izvoljen iz- vršilni odbor zaupnikov, čemur komisar ni mogel oporekati, medtem ko se je »zahrbtna kampanja« zaradi podpor nadaljevala: »Postalo je jasno, da ima komisar nekega tretjega zaupnika, ki ima za njegovim hrbtom nekako vrhovno kontrolo, a pri tem ni objek­ tiven temveč se da voditi od osebnih in strankarskih nagibov. Vsled tega je postal položaj za zaupnika ne­ vzdržljiv. Njunima besedoma [sic] se je verjelo le na pol in v mnogih slučajih sta morala – skoro kakor obtoženca – braniti svoje stališče. Nujna posledica je bila, da sta včeraj komisarju povedala, da si kontroli­ ranja od kake pristranske tretje osebe ne moreta pus­ titi dopasti, ter zato odlagata zaupništvo. Komisar pa odpovedi ni hotel vzeti na znanje, ter je izjavil, da se na tajnega zaupnika ne bo več oziral, ker je videl, da 68 Slovenec, 19. 2. 1918, str. 2, »Goriški begunci v Zg. Sav. Do- lini«. 69 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 23. aprila 1917. 70 Videčnik, Primorski begunci, str. 20. 71 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 20. marca 1917. ni bil nepristranski. Upajmo, da bo sedaj tudi ta gonja prenehala.«72 Razraščajoča se birokracija je rdeča nit Kem- perletove zadružne kronike, še posebno v postop- kih razdeljevanja socialnih podpor: »V večno slavo birokratizma in uradnega šimelna v velikem času, ko krvave na frontah milijoni, v zaledju pa gospodari iblajtarski duh«. Sem sodijo tudi ukrepi celjskega glavarstva v zvezi z begunskimi podporami, saj so bili begunci, zlasti pa begunke, ki so prejemale podporo in niso delale, poslane na delo v tovar- no v Polzeli, sicer bi jim odvzeli begunsko pod- poro. Zadevo so vzeli v roke celo orožniki, med begunskim prebivalstvom pa je naredba vzbu- dila nemalo razburjenja, a se je to hitro poleglo, ko se je izkazalo, da je ukaz celjskega glavarstva pomotoma prišel do savinjskih županstev.73 Sredi julija 1917 je bil sprejet novi begunski zakon, ki je uzakonil predvsem dotedanje prakse pri name- ščanju beguncev in s tem njihove upravičenosti do podpor, ki jih je iz prejemnikov v begunskih taboriščih in kolonijah razširil na tiste, ki so bivali izven taborišč in kolonij, pa tudi za te se je izra- čun spremenil. Tako so bile potrebne osvežene prošnje, pri čemer je posredovalnica nudila vso administrativno podporo. Dne 20. maja 1917 so predstavniki mirnske zadruge obiskali in popisali begunsko kolonijo v Šmartnem ob Paki. Sodila je pod slovenjegra- ško glavarstvo, a v zadevah oskrbe in begunskih podpor beguncem ni bila posebno naklonjena; upravna meja je v reševanju begunskih zadev povzročala težave na obeh straneh, saj so begunci in begunke iz Šmartnega ob Paki prejemali živila pri »mirenski« oskrbovalnici, čeprav ni bila pri- stojna zanje, vendar pa vsem prav iz tega razloga niso mogli pomagati, ker je bilo prošenj preveč. Obisk kolonije je bil namenjen prav temu, da bi jo popisali ter tako imeli natančne podatke v primeru, da bi zastopali tudi to kolonijo ali zanjo celo prevzeli celotno aprovizacijo. Popisa so se udeležile skoraj vse družine, ki so s seboj prinesle tudi kopico pritožb.74 ŠOLSKA SKUPNOST IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE Vse dobrobiti skupnostnega življenja v sicer neugodnih begunskih razmerah so se pokazale tudi pri organizaciji šolstva in družabnega življe- 72 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 24. marca 1917. 73 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 29. marca 1917. 74 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 20. maja 1917. 764 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini nja. Zadruga je namreč ustanovila ljudsko šolo75 ter prirejala pevske in igralske nastope. Tako so »dajali pobudo domačinom, od katerih so bili mnogi pod uplivom nemškutarstva«, zato je za- druga uživala tudi podporo mozirskega župa- na.76 Po poročanju časopisa Amerikanski Slovenec je zadruga slovensko ljudsko šolo za begunce v Vrbovcu odprla 22. januarja 1916,77 vpisi v »Raz- rednici – Glavnem imeniku enorazredne ljudske šole za begunce v Vrbovcu pri Nazarjah. Šolsko leto 1915/1916« – pa kažejo na začetek pouka 20. januarja 1916.78 V šolo je bilo vpisanih 80 otrok. Šolo in pouk je vodil Anton Ferlat iz Rupe pri Mirnu (1875 (?)–1965),79 ki je tam živel z druži- 75 O ustanovitvi ljudske šole je objavljeno poročilo: Slo­ venec, 17. 2. 1916, str. 2, »Novice od mirenske Čevljarske zadruge«; Slovenski učitelj, 1916, št. 3, str. 71, »Učiteljski ve- stnik«. 76 Vuk, Zgodovina, str. 6. 77 Videčnik, Primorski begunci, str. 47. 78 PANG 1108, Anton Vuk, t. e. 5, Imenik enorazredne šole. 79 Novica o smrti in zahvala družine, objavljeni v Katoliški no,80 medtem ko je verouk prevzel gvardijan frančiškanskega samostana v Nazarjah (tedaj Nazaret), pater Kerubin Tušek (1876–1943). Šola je delovala v leseni baraki, ki jo je zgradila Čev- ljarska zadruga, pričakovali pa so tudi odprtje obrtne šole.81 V zimskih mesecih leta 1917 je zara- di mraza pouk včasih odpadel. Učitelj je ocenje- val vedenje, marljivost, verouk, branje, pisanje, učni jezik in nazorni nauk ter računstvo v zvezi z geometričnim oblikoslovjem. Šolanje se je na- daljevalo (vsaj še) naslednje šolsko leto, čeprav je Kemperle 11. marca 1917 poročal, da so učitelja vpoklicali k vojakom, kar je pripisal »moderne- mu birokratizmu«, oziroma njegovim napakam. Učitelj Ferlat je namreč na glavarstvo v Celju na- slovil prošnjo za oprostitev, ki je tam obležala za 9 mesecev in ni bila poslana pristojnim službam, ko pa je prišel poziv in je vodstvo zadruge inter- veniralo na glavarstvu, so prošnjo sicer našli, a po zapisu sodeč niso bili uspešni: »Našim števil- nim otrokom, ki jim je telesna hrana že odvzeta, naj bo sedaj še duševna.«82 Poseben dan za šolske otroke je bil 9. maj 1917, ko so praznovali rojstni dan cesarice Cite; pra- znovanje se je začelo z jutranjo mašo, potem pa so imeli otroci prosto.83 Šolsko poslopje je služi- lo tudi lokalnemu okolju, saj je imelo napeljano elektriko in je na primer 4. junija gostilo preda- vanje učiteljskega društva za gornjegrajski okraj o gobah s »skioptičnimi slikami«; predavatelj je bil načelnik deželnega učiteljskega društva v Gradcu, ki je »razkril pred nami res skoro docela nov svet. Ker pa je ta nov svet zelo raznolik in obsežen je predavatelj opravičeno poudarjal, da nas s svojim predavanjem ne misli seznaniti s celo materijo, temveč hoče dati samo impulza, da se bomo za to vprašanje zanimali. […] Edina abnormaliteta je bila, da je bilo v Vrbovcu predavanje – nemško.«84 V begunstvu so oživili tudi društveno dejavnost, saj je konec fe- bruarja 1917 prvič po letu 1913 potekal občni zbor Podpornega društva v Mirnu, njegovo finančno stanje pa se je prav med vojno zelo popravilo.85 glas, 25. 3. 1965. V novici o smrti je zapisano, da je dočakal visoko starost 90 let. 80 Družina Ferlat je januarja 1918 doživela družinsko trage- dijo, saj je v begunstvu umrla 14-letna hči Vanda, o če- mer je poročal Slovenski narod, 15. 1. 1918, str. 3. 81 Videčnik, Primorski begunci, str. 47. 82 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 11. marca 1917. 83 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 9. maja 1917. 84 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 5. junija 1917. 85 Videčnik, Primorski begunci, str. 20. Redovalnica begunske ljudske šole v Nazarjah (PANG 1108, t. e. 5). 765 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini PRAZNIČNI DNEVI Prazniki so bili za begunce posebna izkušnja, spremljala jih je skrb za domača ognjišča, saj so nemalokrat slišali »zamolkle pozdrave z juga. Včasih je to grmenje tako intenzivno, da člove- ka prav strese.«86 Grmenje je napovedovalo Ca- dornovo novo ofenzivo, »upajmo, da je Boroević dobro pripravljen in bo Cadorna zopet odnesel krvavo glavo,« je uradna poročila s komentarjem pospremil kronist. V prihajajoči pomladi je opa- zil tudi naraščajoče domotožje, saj je »[b]utara vojske in begunstva […] postala pretežka in od nikoder ni blagoslovljenega žarka. Zato je edino kar človeka dviga k višku upanje, da bo že še prišel čas, ko se bo vrnil v svoje ljube kraje, je hrepenenje po solnčnem domu.«87 Begunska skupnost je skupaj obhajala god Sv. Jožefa – »Pepc in Jožetov je veliko na svetu, zato se je praznik sc. Jožefa praznoval navadno v zna­ menju veselja. Pepc je sicer še vedno dovolj, toda mar­ sikaterega Jožeta je v zadnjih letih zakrila hladna ru­ ša, zato je bilo godovanje […] bolj klavrno.«88 Kronika je »ujela« tudi obhajanje velikonočnih praznikov, na cvetno nedeljo 1. aprila 1917 so begunci sprem- ljali drugačno praznovanje, saj so prvič videli, kako so domačini nosili butare bršljana in druge- ga zelenja, ki je bilo pritrjeno na skupaj zvezane dolge palice, okrašene pa so bile z večbarvnimi papirnatimi trakovi, nekatere so bile obložene tudi z jabolki in orehi. »Oljk seveda letos nič.«89 Begunska kolonija je tako kot domačini bridko občutila tretjo veliko noč v svetovni vojni: »Ni bi­ lo belih gubanc in okusnega maslenjaka, ter se tudi v ostalem mize niso posebno šibile: v revi in pomanj­ kanju je velika večina ljudi preživela, če ne pretrpela najveselejše praznike v letu, praznike mlade noči in kipečega pričakovanja.«90 Razpoloženje je dodatno kvarilo slabo vreme, predvsem pa grozeče popolno pomanjkanje mo- ke, a na veliki četrtek je prišlo obvestilo o doba- vi bele pšenične moke, ki so jo na veliko soboto razdelili po 60 dkg na osebo, teden dni po veliki noči pa so dobili dodatno pošiljko in razdelili kar po 2 kilograma moke na osebo. Tudi ob tej pri- ložnosti je na dan prišla pristna človeška zavist, saj je bilo koloniji namenjenih 700 kilogramov moke, spravljenih v 80-kilogramske vreče, kar je 86 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 19. januarja 1917. 87 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 16. marca 1917. 88 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 19. marca 1917. 89 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 1. aprila 1917. 90 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis od 5. do 18. aprila 1917. pomenilo 20 kilogramov več od določene količi- ne. To je prišlo na uho mozirskemu komisarju, ki je ukazal eno vrečo umakniti, in tako je zadruga dobila 60 kilogramov manj, a je moral na vztra- janje vodstva zadruge to razliko že naslednji dan povrniti.91 Med velikonočnimi prazniki so ustavili proizvodnjo za 4 dni. Povsem presenetljivo pa je potekalo praznova- nje 1. maja, ki je bilo, tako kronist, dotlej osovra- ženo, ker so birokrati v njem videli kali revolucije. Toda leta 1917 je zadruga dobila navodilo, naj bo 1. maj praznik, če si je delavstvo tako zaželelo, in tako so 1. maja počivali, a brez zborovanja. Le lo- kalni orožnik je poizvedoval, zakaj so imeli delav- ci dela prost dan. Tajnik Kemperle je spremembo pripisoval naraščajočemu vplivu socialne demo- kracije, njeni vlogi v prizadevanjih za mir in vpli- vu ruskih boljševikov, ki so vzeli »v roke palmo miru«,92 a upanje na morebiten mir je izzvenelo že v nekaj dneh, saj »so se socialdemokrati vda- li zmoti ko so mislili, da bodo imeli na sedanje ruske mogotce poseben vpliv«.93 Dela prost dan je bil tudi praznik Marijinega vnebovzetja, ki so ga obeležili z velikim romanjem k cerkvi na Brez- jah nad Mozirjem ter sejmom naslednjega dne v Mozirju. Kronistu se je zdelo, »da hočejo ljudje drug drugega potolažiti svoje bolesti in gorje […]. Mogoče pa je tudi, da jih romanje in popotova- nje rešuje raznih težkih misli94 in zato radi hite od doma.«95 Obdani s Kamniško-Savinjskimi Al- pami so več časa načrtovali izlet v planine in ga v zadnjem tednu avgusta tudi uresničili – okoli 20 pohodnikov se je naložilo na tri vozove in se odpravilo na Ojstrico (2350 m): »Pretrgali smo vse zveze s svetom in odhiteli v blagodejno samoto pla­ nin. […] Planinski zrak je zdravil in hladil naše živce kot nebeška mana lačne želodce Izraelcev.«96 V be- gunstvu niso pozabili na svoje prijatelje in pod- pornike, ki so se jim zahvalili s priložnostnimi voščili.97 NOVICE IN POLITIKA Begunska kolonija je torej spremljala politič- no dogajanje v svetu ter novice o dogajanju na 91 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis od 5. do 18. aprila 1917. 92 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 1. maja 1917. 93 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 6. maja 1917. 94 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 11. julija 1917. 95 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 15. avgusta 1917. 96 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 22., 23., 27. in 25. avgusta 1917. 97 Domoljub, 3. 1. 1918, str. 10. 766 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini domači fronti. Vsaka pozitivna novica je vzbudila upanje na vrnitev, vsaka je bila priložnost za iz- raz gneva nad italijanskim nasprotnikom: »Bog živi vrle branilce! Ob naših skalah si bodo Italijani razbili svoje roparske glave,« je zapisal Kemperle med 10. soško bitko.98 Vendar je moral čez dober teden poročilo o bitki dopolniti z ugotovitvijo, da je italijanska ofenziva ustavila ves civilni žele- zniški promet po južni železnici.99 Toda v časih, ko je bilo malo veselih vesti, ko se je najglasneje slišala želja po miru in so se množila poročila o splošnem pomanjkanju, neznosni draginji ter ranjenih in padlih, je kronist vendarle zabeležil »tudi radostno – samozavestno vest: Italijani so še vedno tam kod so bili. Njihove pridobitve so tako ma­ lenkostne, da niti v poštev ne pridejo in niti od daleč ne odgovarjajo žrtvam. Naša fronta stoji neomajno. Itali­ jani bodo izkrvaveli pa ob samih zmagah.«100 Enajsto soško bitko (17. avgust–15. september 1917) so skrb- no spremljali, poudarili so angleško in francosko pomoč italijanski vojski. Že 17. marca je Kemperle poročal, da je bila re- volucija v Rusiji glavni predmet pogovorov: »Ker je vsaka bilka dobra, da zida človek v nesreči optimi­ stične gradove v oblake, si seveda tudi posledice ruske revolucije kolikor mogoče optimistično razlagamo. Bog daj, da bi le pretežkih prevar ne bilo!«101 Pomlad 1917 je prinesla odmrznitev političnih razmer v monarhiji, o ponovnem sklicu dunaj- skega parlamenta po več kot treh letih nedelova- nja je poročal tudi Kemperle, ki sicer ni želel ugi- bati o poteku zasedanja, toda »[ž]elja po ustavnem življenju je skoro vseobča, zato se bo tudi nešteto sil in moči trudilo ustvariti z ustavnim življenjem plodo­ nosna dejanja. Kakšni bodo uspehi, to ve bodočnost. Premnogo je v državi elementov, ki jim je vrhovno in vodilno načelo lastni, sebični – jaz, oziroma – mi. In tudi grof Clam102 kaže biti le cokla pri preustrojitvi dr­ žave. Toda: chi vivrà, vedrà! [Kdor živi, bo doživel – prevod PS] Za nas je glavno, da je z zopetno vzpo­ stavitvijo ustave zadušen moreči absolutizem, ki ni poznal drugega kot paragrafe, naredbe in zapore, ter neomejeno moč vladajočih in je dana možnost, da pri­ 98 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 21. maja 1917. 99 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 25.–30. maja 1917. 100 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 25.–30. maja 1917. V 10. soški ofen- zivi (12. 5.–5. 6. 1917) je italijanska vojska zabeležila 36.000 mrtvih, 96.000 ranjenih in 27.000 zajetih, na avstro-ogr- ski strani je bilo 7300 mrtvih, 45.000 ranjenih in 23.400 zajetih. 101 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 17. marca 1917. 102 Heinrich Karl Maria Graf von Clam-Martinic (1863–1932) je bil avstrijski ministrski predsednik med 20. decem- brom 1916 in 23. junijem 1917. de ljudski glas zopet do veljave.«103 Predsednik vlade Heinrich Clam-Martinic je 22. junija odstopil, pri čemer se je, tako Kemperle, »naša jugoslovanska delegacija v boju proti grofu Clamu eminentno odlikovala«.104 Kronist je zabeležil tudi cesarjevo amnestijo za politične delikte in mlademu cesar- ju pripisal, da je »spontano afirmiral, da hoče čis- ta, jasna pota brez nedemokratične supremacije kakega naroda ali stanu«,105 kar je po kronistovem mnenju tudi spodbudilo nezaupnico vladi s stra- ni nemških nacionalcev v državnem zboru. Vzne- seno je komentiral pohod demokracije v monar- hiji: »Cesar se je javno priznal za pristaša pravega demokratizma, parlament izpričuje polno življenjsko moč in v vrstah onih, ki so bili vsled svoje gospoda­ željnosti največja ovira vsakega pravega avstrijskega demokratizma, med nemškimi nacionalci se je začelo svetlikati. Pritisk svetovnega gorja sili tudi te trde gla­ ve k reviziji programa.«106 Ko so se ustvarile možnosti, je bila koloni- ja tudi politično dejavna. Že 5. avgusta 1917 so v prostorih šole skupaj z domačini na zaupnem se- stanku107 gostili državnega in deželnega poslanca dr. Karla Verstovška (1871–1923), ki je analiziral dobo absolutizma ter razgrnil »ugodne perspek- tive« za prihodnost.108 Na srečanju je poslanec Verstovšek našel »tople besede […] za bedo beguncev in je priporočal domačinom in beguncem naj medseboj v miru, slogi in prijateljstvu žive. Zlasti naj se odvadi­ jo grdega ovajanja in sebičnosti, ker si pletemo s tem lastni bič.«109 Srečanje so zaključili s sprejetjem skupne resolucije domačinov in beguncev: »Slo­ venci, štajerski domačini in goriški begunci, zbrani na zaupnem sestanku, dne 5. avgusta 1917 v Vrbovc pri Mozirju, izrekamo poslancu dr. Verstovšeku za njego­ vo poročilo toplo zahvalo, odobrujemo ustanovitev in delovanje 'Jugoslovanskega kluba' v državnem zboru in ga pozivamo, naj neomajno vstraja na stališču de­ klaracije z dne 30. maja t. l., ki vsebuje pravi politični cilj nas Jugoslovanov. V svrho združitve in okrepitve vseh narodnih sil odobrujemo čimprejšo ustanovitev 'Narodnega sveta' za vse slovenske pokrajine na pra­ 103 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 25.–30. maja 1917. 104 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 8.–25. junija 1917. 105 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 5. julija 1917. 106 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 11. julija 1917. 107 Tako je bilo srečanje predstavljeno v Naša moč, 17. 8. 1917, str. 1, »Jugoslovansko vprašanje. Narodni svet«. O njem je pisal tudi članek Straža, 10. 8. 1917, str. 1, »Jugoslovansko vprašanje. Narodni svet«. 108 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 6. avgusta 1917. 109 Naša moč, 17. 8. 1917, str. 1, »Jugoslovansko vprašanje. Na- rodni svet«. 767 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini vični demokratični podlagi in pozivamo merodajne činitelje, med njimi zlasti tudi vodstvo V. L. S., da ta­ koj vkrenejo vse potrebne korake, da se 'Narodni svet' čimprej ustanovi.« Posebno resolucijo je predlaga- la tudi begunska delegacija in je bila sprejeta z navdušenjem: »Goriški begunci, zbrani na zaupnem sestanku dne 5. avgusta t. l. v Vrbovcu pri Mozirju, izrekajo 'Jugoslovanskemu klubu', zlasti poslancem Fonu, dr. Kreku in dr. Verstovšeku najprisrčnejšo zah­ valo, da so se ponovno krepko in z uspehom zavzeli za begunske potrebe«,110 pri čemer so imeli verjetno v mislih sprejetje begunskega zakona. Po vzniku deklaracijskega gibanja je zadru- ga organizirala »prvo poskušno zborovanje za osamosvojitev jugoslovanskih narodov« v baraki zadruge, na katerem je govoril državni poslanec dr. Karel Verstovšek, ki naj bi izbral kolonijo za zborovanje zato, ker je imel zaupanje v Primorce, zborovanje pa se je posrečilo kljub navzočnosti in intervenciji žandarjev.111 Vuk sicer ne datira tega zborovanja, časopisni viri pa poročajo o kar nekaj shodih in/ali udeležbi goriških begunk in begun- cev. Dne 14. februarja 1918 je imela »Oskrbovalni- ca« letni občni zbor z množičnim obiskom, saj se ga je udeležil vsaj po en predstavnik vsake begun- ske družine (300). Zbor je bil politično obarvan in je sprejel resolucijo, v kateri se begunska kolonija »enoglasno pridružuje majniški deklaraciji in prosi jugoslovanske poslance, naj se brez ozira na levo in desno bore, dokler ne bo uresničena. Trplenje begun­ stva nas je še bolj utrdilo, da radevolje prenesemo vse, dokler ne dosežemo svojega narodnega cilja: svobodne Jugoslavije.«112 Časopis Slovenski gospodar je 28. marca 1918 poročal o shodu v Mozirju za mozirsko in rečiško občino, ki je potekal 24. marca 1918 in ga je na po- ti z deklaracijskega zborovanja v Velenju obiskal poslanec Verstovšek. Izjave v podporo Majniški deklaraciji je Jugoslovanskemu klubu predala tu- di begunska kolonija v Mozirju, 25. januarja 1918 so goriški begunci iz kolonije v Mozirju zbrali kar 661 podpisov.113 Shod naj bi potekal v gostilni Stermšek, za predsednika shoda pa sta bila ime- novana oba župana, Veit in Brinovšek. Poslanec dr. Verstovšek je svoj nagovor namenil aktualnim gospodarskim in političnim razmeram, o katerih so razpravljali tudi v državnem zboru. Deklara- cijski shod je soglasno podprl dejavnost Jugoslo- vanskega kluba in dr. Verstovška.114 Begunci so 110 Naša moč, 17. 8. 1917, str. 1, »Jugoslovansko vprašanje. Na- rodni svet«. 111 Vuk, Zgodovina, str. 6. 112 Slovenec, 19. 2. 1918, str. 2, »Goriški begunci v Zg. Sav. do- lini«. 113 Stavbar, Majniška deklaracija, str. 96. 114 Slovenski gospodar, 28. 3. 1918, št. 13, str. 4, »Shod v Mozirju«. se udeležili tudi zborovanja v podporo Majniški deklaraciji v Sv. Mihaelu pri Gornjem Gradu 3. novembra 1918 in Žalcu 17. marca 1918.115 Po po- ročanju A. Vuka naj bi se mirenski begunci javili kot prostovoljci v jugoslovanske odrede v bojih za Koroško.116 O tem, da se je zadruga povezala z lokalnim okoljem in želela v njem zapustiti sled svoje be- gunske prisotnosti, priča tudi udeležba zadruge pri gradnji kapele na grajskem dvorišču. H grad- nji kapelice sv. Jožefa se je zaobljubil kanonik Ši- ška, če bi se uprava gornjegrajskega posestva izvi- la iz težkega položaja, v katerem se je znašla, kot v svojem dnevniku piše nadškof Anton Bonaventu- ra Jeglič. Nadškof je namreč 31. maja 1917 položil temeljni kamen za kapelo in grad preimenoval v Marijin grad, kot je bilo namenjeno ob pridobitvi gradu Vrbovec (Altenburg) za ljubljansko škofijo leta 1617.117 Na slovesnosti so peli goriški begunci. Cerkvica naj bi bila tudi »pomnik težkih dni«, je zapisal mirenski kronist, oziroma je zaslužila »pomen vojne kapelice, spomenika največje vseh vojn, kar jih je svet videl«, ker je zadruga prispe- vala k stroškom za njeno izgradnjo.118 Kemperle je v kroniko nekoliko cinično pripisal, da »bodo imeli ljubljanski gospodje najbližje priliko maše- vati«.119 Pri kopanju temeljev so naleteli na ostan- ke nekdanje trdnjave, odkrili so stopnice, tlake in zidove.120 Kljub vsakodnevnemu utripu begunske kolo- nije, zaznamovanemu z delom, vojaškimi vpokli- ci, oskrbo z materialom, hrano, obleko in postelj- nino, razdeljevanjem begunskih podpor, z nera- zumnimi birokratskimi ovirami in škodljivimi ovadbami, je zadruga že v begunstvu načrtovala delovanje za čas po vojni.121 Načrtovali so nakup novih strojev za različne postopke pri proizvodnji čevljev in lastno strojarno, ker so pričakovali ve- liko pomanjkanje usnja po vojni, s ciljem postati konkurenčni podobnim podjetjem.122 Anton Vuk 115 Vuk, Zgodovina, str. 6. 116 Na seznamu borcev za severno mejo, ki ga je pripravil mag. Radovan Pulko, je ime enega Mirenčana (Tratnik Celestin, Orehovlje 1899–1978), ki je bil pripadnik Slo- venskega planinskega polka. Gl. Zveza društev general Maister, Seznam borcev (https://www.zvezadgm.si/se- znam-borcev/) (18. 9. 2025). 117 Jegličev dnevnik, str. 709. 118 Ilustrirani glasnik, 4. 10. 1917, št. 5, str. 38–39, »Tristoletni spomin na škofa Tomaža Hrena v Marijinem gradu«. 119 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 2. maja 1917. 120 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 10. maja 1917. 121 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 24. do 30. aprila 1917. 122 PANG 1108, Vuk Anton, t. e. 5, Dnevnik Čevljarske zadru- ge v Mirnu 1917, zapis 11. maja 1917. 768 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini je del teh načrtov udejanjal že v begunstvu ter ta- ko pripravil temelje za vrnitev kolonije v Miren. OBNOVA IN VRNITEV V MIREN Umik bojev s soške fronte jeseni 1917 je omo- gočil organizacijo obnove in od pomladi tudi vračanje beguncev.123 Takrat je zadruga organizi- rala začetek obnovitvenih del porušene tovarne v Mirnu, z obnovljenimi stavbami pa je omogočila tudi vračanje beguncev. Toda stanje v Mirnu je bilo katastrofalno, saj je bilo od 305 hišnih številk kar 204 popolnoma porušenih in 95 močno po- škodovanih, le 9 pa jih je bilo mogoče popraviti. Tudi uničenje polj in drugih obdelovalnih povr- šin je bilo izredno veliko. Večina vojne škode je nastala zlasti zaradi topniškega obstreljevanja.124 Eden od pomembnih ukrepov za vzpostavitev osnovnih pogojev za življenje v porušenem kraju je bila demontaža več kot 100 italijanskih voja- ških barak na Krasu, ki so jih prepeljali v Miren, da bi vanje naselili tiste begunce, katerih domo- vi so bili v vojni porušeni. Ustanovljena je bila ljudska kuhinja in zavetišča za tiste begunce, ki so občasno prihajali v Miren, da so obdelali po- lja in pripravili vse potrebno za vrnitev družin iz begunstva. V začetku leta 1918 naj bi se v Miren za stalno vrnile dve do tri družine.125 Zadruga je odprla skladišče za kmetijsko orodje, železnino, različno posodo in predmete, ki bi jih begunci potrebovali ob vrnitvi, za obnovo kmetijske de- javnosti pa so priskrbeli dve mlatilnici, s katerima so omlatili prvo po vojni posejano žito. Tako je za- druga za silo pripravila osnovne pogoje za vrni- tev beguncev, ki je prav tako potekala ob skrbnih pripravah zadruge – priskrbela je železniške va- gone in brezplačen prevoz z vlakom, a je vračanje trajalo vse do leta 1920, »ko je zaključila svoje po- slovanje v begunstvu«.126 Slovenske begunke in begunci so se iz begun- skih taborišč in kolonij po nekdanji monarhiji vračali večinoma preko novega begunskega ta- borišča v Strnišču pri Ptuju, znanega kot Stern- tal, med prvo svetovno vojno taborišča za vojne ujetnike ter vojne bolnišnice. Organizirano in kontinuirano vračanje slovenskih beguncev iz av- strijskih begunskih taborišč se je začelo po koba- riškem preboju oktobra 1917,127 ko po oceni povelj- nika soške armade generala Svetozarja Boroevića z vojaškega vidika ni bilo ovir za postopno vrnitev 123 Več v Svoljšak, Vračanje, str. 350–351. Gl. tudi: Slovenec, 19. 6. 1918, str. 3, »Goriški begunci v Zg. Savinjski dolini«. 124 Ferletič, Vojna škoda, str. 42. 125 Slovenec, 19. 2. 1918, str. 2, »Goriški begunci v Zg. Sav. do- lini«. 126 Vuk, Zgodovina, str. 7. 127 O vračanju gl. Svoljšak, Vračanje, str. 347–362. beguncev. Razmere na nekdanjem bojišču so bile slabe, vasi so bile delno ali celo povsem poruše- ne, zemlja je bila opustošena, družbo pa je bilo treba obnoviti ekonomsko, socialno in politično, a najprej temeljno bivanjsko.128 Obnova poruše- nih krajev in vračanje beguncev sta bila procesa v enem, država ju je obravnavala v vzajemni odvi- snosti, zaključek procesa pa ni bil sočasen, saj je obnova trajala še dolgo v dvajseta leta 20. stoletja; v začetku tega desetletja so se vrnili tudi zadnji begunci iz Strnišča pri Ptuju, del pa se jih po za- vestni odločitvi ni želel vrniti v domače kraje, ker jih je okupirala italijanska vojska, okupacijske in kasneje politične oblasti pa so jasno pokazale, na kakšen način bodo vladale na etnično mešanem ozemlju nekdanjega Avstrijskega primorja. Tako je tudi Spodnja Štajerska ostala in postala nov dom slovenskih primorskih beguncev in begunk, v Celju je po spominu A. Videčnika orožništvo postalo pretežno primorsko, spominjal pa se je primorskih priimkov Špacapan, Pipan, Bradač in Drugovič. V Mozirju je ostal kamnosek Ivan Mrevlje (1882–1970) z ženo Heleno in številno družino (11 otrok); takrat je bil edini kamnosek v dolini, pa tudi kulturnik, zlasti pevec in igralec na več inštrumentov.129 Osebna usoda Mrevljeta in njegove družine med drugo svetovno vojno130 je ena od številnih usod primorskih Slovenk in Slo- vencev na Štajerskem med drugo svetovno vojno, ko so bili prav oni, t. i. čiči (tschitschi),131 drugi na seznamu nemških okupatorjev za izselitev z oku- piranega ozemlja, ker so veljali za narodno zave- dne in slovenske nacionaliste. Podobno izkušnjo so pred tem živeli slovenski Primorke in Primorci v nekdanjem Avstrijskem primorju z novim imenom Julijska krajina (Ve­ nezia Giulia), ko je ta postala najprej okupirani in leta 1920 anektirani del Kraljevine Italije, ki je na- 128 O tem Svoljšak, Obnavljanje Goriške, str. 98–105. 129 Videčnik, Primorski begunci, str. 52. 130 Večina družine je bila izseljena, razen dveh sinov, od ka- terih je eden padel v partizanih, drugi pa se jim je prid- ružil po vrnitvi iz nemškega ujetništva (gl. Hribernik, Okupator (https://zb-nob-zgornja-savinjska.si/dediscina- -nob/zapisi-franca-hribernika/okupator-in-borba-pro- ti-njemu-4-del-mozirje-za-okupacije-nadaljevanje/) (18. 9. 2025)). Mrevlje je izdeloval partizanske spomenike. Gl. Partizanstvo na zemljevidu (https://partizanstvo.si/filter/ partisanmemorial/?page=46&sort=memorial_type) (18. 9. 2025). 131 To slabšalno poimenovanje je izhajalo iz besede »čičati/ sedeti« ter so ga mariborski Nemci nadeli primorskim beguncem med prvo svetovno vojno, da bi pokazali na njihovo lenobo. Toda že leta 1909 je celjski časopis Na­ rodni dnevnik zapisal nemško različico izraza »tschitschi« kot tisti, ki želijo brati časopise v maternem jeziku; gre za polemičen zapis o odnosu celjskih Nemcev do dvojezič- nih napisov, ki so se pojavljali v mestu (Narodni dnevnik, 15. 6. 1909, str. 3, »Za progo Celje – Sp. Dravograd«). 769 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini daljevala in nadgrajevala protislovensko politiko na »novih ozemljih«. Prisilne izselitve, ki so v prvi svetovni vojni dobile množični značaj, so posta- le nedokončana in ponavljajoča se zgodba 20. in 21. stoletja ter iz širše evropskega postale globalni fenomen. FINANcIRANJE Raziskava je bila izvedena v okviru raziskovalnega programa št. P6-0052, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. IZJAVA O DOSTOpU DO RAZISKOVALNIH pODATKOV Pri raziskavi za pripravo prispevka niso bili ustvarjeni ali analizirani novi raziskovalni podatki. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI PANG – Pokrajinski arhiv Nova Gorica Fond 1108, Vuk Anton OBJAVLJENI VIRI Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru Kos CXVI., 13. avgust 1914, str. 945, št. 213, Cesarski ukaz z dne 11. avgusta 1915, l., o varstvu civilnih oseb, ki so se za namene vojskovanja siloma odstranile iz njihovega bivališča. Kos VIII., 11. januar 1918, str. 81, št. 15, Zakon z dne 31. decembra 1917. l. o varstvu vojnih beguncev. RGBl – Reichsgesetzblatt für das Kaiserthum Öster- reich VI. Stück, Nr. 19, 31. Jänner 1855, Kaiserliches Pa- tent vom 15. Jänner 1855, womit ein neues Militär- -Strafgesetzbuch über Verbrechen und Vergehen kundgemacht, und vom 1. Juli 1855 angefangen in Wirksamkeit gesetz wird. Vuk, Anton: Zgodovina čevljarske industrije in obrti v zve­ zi z zadružništvom in socijalističnim gospodarstvom. Ob desetletnici ustanovitve današnjega podjetja Tovar­ na čevljev »Jadran«. 1957, tipkopis (hrani avtorica). ČASOPISI Domoljub, 1918. Ilustrirani glasnik, 1917. Katoliški glas, 1965. Koledar Mohorjeve družbe, 1915. Narodni gospodar, 1915. Naša moč, 1917. Slovenec, 1916, 1917, 1918. Slovenski gospodar, 1918. Slovenski narod, 1918. Slovenski učitelj, 1916. Straža, 1917. LITERATURA Ferletič, Vojko: Vojna škoda na Goriškem med prvo sve­ tovno vojno: primer vasi Miren pri Gorici (diplomsko delo). Nova Gorica, 2020. https://repozitorij.ung.si/ IzpisGradiva.php?id=4952&lang=slv Jegličev dnevnik: 1850–1937 (ur. Blaž Otrin, Marija Čipić Rehar). Celje: Celjska Mohorjeva družba: Društvo Mohorjeva družba, 2015. Klavora, Vasja: Plavi križ: Soška fronta: Bovec 1915–1917. Celovec: Mohorjeva družba, cop. 2000. Komac, Jernej: »Srce se mi trga od žalosti«. Vsakdanje življenje prebivalstva na Bovškem med véliko vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino: Arhiv Re- publike Slovenije, 2022. https://omp.inz.si/zalozba/ catalog/book/147 Kosi, Jernej: Evakuacija, beg in namestitev goriško- -gradiškega civilnega prebivalstva v avstrijskem zaledju po odprtju Soške fronte: med brezhibno pripravljenimi načrti in njihovo kaotično izvedbo. Begunci: slovenski begunci s soške fronte: zbornik (ur. Ines Beguš, Marko Klavora). Nova Gorica: Goriški muzej Kromberk, 2016, str. 18–29. Malni, Paolo: Evacuati e fuggiaschi dal fronte dell’ Isonzo. I profughi della Grande Guerra in Austria e in Italia. »Un esilio che non ha pari«. 1914–1918: profughi, internati ed emigrati di Trieste, dell’isontino e dell’Istria (ur. Franco Cecotti). Trieste: Istituto re- gionale per la storia del movimento di liberazione nel Friuli-Venezia Giulia; Gorizia: LEG, 2001, str. 395–426. Podbersič, Renato: Msgr. Ivan Rojec in goriški begunci med prvo svetovno vojno. Acta ecclesiastica Sloveniae 2016, 38, str. 235–249. URN:NBN:SI:doc-9NH8V3YC Prinčič, Vili: V Brucku taborišču ­­­ 1915–1918 : 2015 ob sto­ letnici dogajanja. Trst: ZTT = EST, 2015. Skrbinšek, Josip: Slovenski begunci na Češkem. Ju­ goslavija. Mesečnik napredne akademične omladine u Pragu, 1, 1919, št. 2, str. 88. Stavbar, Vlasta: Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje: slovenska politika v habsburški monarhiji, od volilne reforme do nove države (1906–1918). Maribor: Pivec, 2020. Svoljšak, Petra: Begunstvo med prvo svetovno vojno. Izseljenec: življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Ljub- ljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2001, str. 123–128. Svoljšak, Petra: Vojna – vzrok in spodbujevalka migra- cij: primer 1. svetovne vojne in slovenskega pros- tora. Migracije in slovenski prostor od antike do danes (ur. Peter Štih, Bojan Balkovec). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2010, str. 226–244. Svoljšak, Petra: Vračanje slovenskih beguncev v poru- šeno Posočje. U sjeni Velikoga rata: odraz ratnih zbi­ vanja na život istarskoga civilnog stanovništva: zbornik radova s međunarodnog znanstvenog skupa održanoga 770 | kronika 73 � 2025 3 petra svoljšak |  čevljarska zadruga iz mirna v begunstvu v savinjski dolini u Puli 13. – 15. listopada 2016 (ur. Mihovil Dabo, Mi- lan Radošević). Pula: Istarsko povijesno društvo = Società Storica Istriana = Istrsko zgodovinsko dru- štvo: Povijesni i pomorski muzej Istre = Museo sto- rico e navale dell’Istria, 2019, str. 347–362. Thorpe, Julie: Displacing Empire: Refugee Welfare, National Activism and State Legitimacy in Austria – Hungary in the First World War. Refugees and the End of Empire (ur. Panikos Panayi, Pippa Virdee). New York: Palgrave MacMillan, 2011. Videčnik, Aleksander: Laykaufova vojna kronika Mozir­ ja: 1914–1918. Mozirje: Občina, 2015. Videčnik, Aleksander: Primorski begunci v Zgornji Sa­ vinjski dolini. Nazarje: Občina, 2015. Zlobec, Andrej: Za blagor očetnjave. Spomini od 1914 do 1945. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981. SPLETNE STRANI Hribernik, Franc: Okupator in borba proti njemu. Mozirje za okupacije (nadaljevanje): https://zb-nob-zgornja-savinjska.si/dediscina-nob/ zapisi-franca-hribernika/okupator-in-borba-proti- -njemu-4-del-mozirje-za-okupacije-nadaljevanje/ Partizanstvo na zemljevidu: https://partizanstvo.si/filter/partisanmemorial/ ?page=46&sort=memorial_type Slovenska biografija: Brecelj, Marijan: Vuk, Anton (1883–1967) https:// www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi826466/ Kralj, Franc: Rojec, Ivan (1866–1928) https://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi514705/ Uredništvo: Rojec, Ivan (1866–1928) https://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi514705/ Zveza društev general Maister, Seznam borcev: https://www.zvezadgm.si/seznam-borcev/ Žrtve 1. svetovne vojne na Slovenskem (SIstory): https://www.sistory.si/ww1 SUMMARY Miren’s Exiled Shoemaker Cooperative in the Savinja Valley The article reconstructs the operations of Miren’s ex- iled shoemaker cooperative in the Savinja Valley between the end of May 1915 and the end of the First World War. The reconstruction is based on two texts that shed light on the cooperative’s existence and operations: its history, written in 1957 by its long-standing leader Anton Vuk, and the diary, kept by its secretary Leopold Kemperle, which has only been preserved for the first eight months of 1917. The shoemaker cooperative was founded in 1907 at the initiative of Ivan Rojc, the parish priest of Miren and an enlightened cooperative member. At the onset of the First World War, the organization was forced to restructure and convert its manufacture almost overnight into military footwear production. When the war broke out between It- aly and Austria-Hungary, the cooperative moved to Rečica in the Savinja Valley as the place of destination selected by its leadership. Shortly afterwards, the entire production was transferred, along with the workers and their families, altogether about 1,200 people taken in by the local popula- tion. The material preserved provides a detailed insight in- to the basic operations of the cooperative and the refugee colony. The production was dictated by the dynamics of war, war supplies, labour force, “friendly” denunciations, audits, and constant adaptation to market conditions. It is noteworthy that the shoemakers were initially exempt from military duty, given that the cooperative operated un- der the ministry of war and actively catered to the military economy. However, in 1917, they, too, began to be system- atically enlisted due to the shortage of soldiers. Activities in the refugee colony centred on providing food, clothing, fuel, and bedding, as well as on refugee and military sup- port, which the cooperative administered through care allowances. Exemption from military duty and receiving regular benefits often prompted anonymous denuncia- tions, frequent visits by audit and military commissions, and even a criminal complaint filed against Anton Vuk. Al- though dismissed, the complaint caused the cooperative to be temporarily cut off from military supply. The colony set up a primary school, gradually resumed its social ac- tivities, and followed the developments on the home front and abroad. Moreover, in 1918, when the monarchy rekin- dled its political life and the May Declaration Movement took hold among the predominantly Slovenian-speaking population, the colony assumed an active political role and joined forces with the local population, which was generally supportive of the refugees and the cooperative, with very few accounts revealing a negative or hostile reception of the exiled community. Once the fighting on the Isonzo Front ended, preparations were undertaken to reconstruct the affected areas; the cooperative was ac- tively involved in creating the conditions to resume the production and ensure the workers’ return to Miren. The production process was relaunched soon after the war, and the very last refugees returned in 1920. The experi- ence of Miren’s exile shoemaker cooperative and refugee colony represents a model of addressing the refugee ques- tion in Austria-Hungary during the First World War, which provided for the refugees and enabled them to live freely away from the front line, while the unprovided for were collectively transferred to refugee camps or colonies—in the Slovenian case, especially to the Savinja Valley as well as Bohemia and Moravia.