___ Naj reč j i slovenski dnemik v Združenih državah VeUa za vse leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 vAbi f n List slovenskih delavcev v Ameriki. I The largest Slovenian Daily B) the United States. □ I—ood every day except Sundays | and legal Hobdays. 1 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 • i ^ Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. , TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 107. — ŠTEV. 167. NEW YORK, SATURDAY, JULY 18. 1925. — SOBOTA, 18. JULIJA 1925. VOLUME mm. — LETNIK XXXIII PREMOGARSKA KRIZA IN PREDSEDNIK Predsednik Coolidge baje namerava zapleniti premogovnike. — Predsednik je pozval na konferenco delavskega tajnika Davisa, z ozirom na pretečo stavko v antracitnih poljih. Bivši kronprinc zopet v politiki. Prejšnji nemški kronprinc sme politično delovati, ker je pruski minister za notranje zadeve izjavil, da temu ni mogoče ugovarjati. — Šikane zaveznikov. BERLIN, Nemčija. 1<. julija. Prejšnji nemSki kronprinc Viljem sme politično dt&oVati. v kolikor pridejo vpoštev njegovi dogovori s prusko vlado. To javno ofbjavo je podalo ■vee-raj prusko ministrstvo za notranje zadeve in s tem je bilo tudii končano splošno raizširjeno nasprotno mnerije. V odgovor na protest socijali-slov proti nastopu s'ina prejšnjega kajz^rja na neki poljedelski razstavi v Vratislavi. kjer je bil deležen navdušenih ovacij. je izjavilo ministrstvo, da mi dal Viljem pred svojim povratkom iz "NVieringena nobeirili posebnih obljub. da se bo vzdržal političnega delovanja. Tudi niso zahtevali od njpega nobetne tozadevne izjave. Izza svojega povrat'ka v Nemčijo je stanoval na svojem posestvu v Gornji Šlciziji. v bližini poljske meje. BERLIN. Nemčija, 17. julija. Stranski svet za zračno službo, v katerem so zastopane vse nemške države, se je sestal danes tukaj. da razpravlja o zadnji posla-niei zavezniškega poslaniskega sveta, ki je naložila nemškemu zračnemu prometu nadaljne omejitve. Po -dolgem posvetovanju je prišel svet soglasno do prepričanja. da 'pomenjajo nove tlačihie SWAMPSCOTT, Mass., 17. julija. — Po mnenju intimnih sodelovalcev in prijateljev bo skušal predsednik Coolidge napraviti konec neprestanemu ogrožanju narodne dobave premoga s tem, da bo naprosil kongres, naj sprejme zakon v smislu priporočil premogovne komisije, ki je predlagala, naj se da vladi polnomoč, da naj v skrajnem slu-^ čaju prevzame premogovnike ter jih obratuje. Nevrjetno je, da bi bilo sklicano posebno zasedanje kongresa vspričo premogarske vojne; to priporočilo ne more biti vsled tega predloženo preje kot decembra meseca. Da dobi informacije glede razvoja pogajanj med premogarji in delodajalci, je poklical predsednik k sebi delavskega tajnika Davisa, ki je dospel v Swampscott danes zjutraj. Davis bo pojasnil položaj v antracitni industriji, nakar bo prišel v New York, odkoder bo odpotoval v Evropo. Predsednik Coolidge bo problem poveril tajniku Hooverju, ki se mudi na počitnicah v Californiji. Vrnil pa se bo v Washington, še predno bo ugasnil kontrakt v antracitni industriji. Glasi se, da bi bila nevarnost stavke manjša, če bi imel predsednik avtoriteto, da obratuje rove v slučaju sile. Ta polnomoč bi pomenjala nekako du-šeslovno oviro k izbruhu stavk ter bi napotila tako premogarje kot delodajalce, da se lotijo pogajanj z bolj trdnim namenom. Predsednik Coolidge je pozorno zasledoval sestanek V Atlantic City in na njegovo inicijativo so odredbe smrtni udarec za nemško se udeležili sej zastopniki delavskega in trgovskega aeronavtično raziskovanje in nem departmenta kot neoficijelni opazovalci. Tajnik Davis je imel že dalj časa namen potova-., t- . , . , «... J J 1 j liti nemškim letalom večjo brzi- ti v Evropo, da si ogleda tekstilne, jeklarske in Ion- j no. ne da bi se jim ob istem času carske industrije in da prouči metode, katerih se dovolilo večjo poletno višino. poslužujejo evropski narodi. ie ™«»oval odsek, ki bo pre- r-j i i »i • i i »i v • • v srbel sodbo aeronavtičnih izve- rredsednik je dobil razne prošnje naj prepreči denccv ?lede „o4ovih tehničnih premogarsko stavko. To je znak, da se je pričela točk. javnost že sedaj vznemirjati. « BERMN. Nemčija. 17. julija. t i it ti i Postavo irlede povdčanja Vrednost John Mays Hammond, načelnik premogovne , . ... . . .. . • i .i l il ii 1 voJni" posojal in drugih vred- komisije, je bil gost predsednika, a ni razpravljal nostnih papirjev iz vojnega časa. Ž njim O premogarskem položaju. katero je sprejel nemški državni Atlantic City, N. J., 1 7. julija. — Skupina pre- >:bor- bo najb,ž P^sed- i.i c • • i l1'1^ Hindenburg. ne da hi razpisal mogarjev na antracitni mezdni konferenci je pred- |sploSno „lasm-anje ~u>4rank. Tokom obravnave gleo prišli naeijonalisti v velikf stkske. Preti izvolitvijo novega državnega predsednika so obljubljali volileem naravnost kepe zlata v zadevi saniranja voi-nih in državnih iposajiil in tako se jim je posrečilo dobiti veliko število glasov. Po volitvah pa so finančni in $rospodai*ski izvedenci prepričevalno dokazali, da bi ne bilo mogoče izvesti višjega povračila glede vojnih obligaeij kot petih odstotkov, ker bi bila sieer država preveč obremenjena. Lovska ekspedicija Rooseveltov. SIMLA, Indija. 18. julija. — V nekem radijskem sporočilu iz Košga-rja se glasi, -da so člani James Siiimipsoii-Roosevlet e"kspe-dieije v centralno Azijo oddaljeni "pet postaj ".in da bodo kmaiu dospeli v Jarkand. Jarkand je staro in^važno tr-jroMsko mesto v kitajskem Turke-stanu ob Jarkand rtJki. nekako sto milj od Kašgarja. Kaši^ar je važno trgovsko me-ito na križišču eesta v Peking. Indijo in Rusijo. CHICAGO. 111.. 17. julija. — Prvi kosi plena, obstoječi iz ptic in sesavcev. katere so ustrelili člani Rooseveltove ekspedici.ie v Centralni Arziiji i>o že na |>oti v Ameriko, kot je sporočil muzeju Theodore Roose^velt, voditelj ek--pedifij". Obravnava proti prof. J. T. Scopesu. Bryan in Malone sta se spopadla tekom včeraj-šne obravnave. — Odobravanje je izzvala prošnja zagovorništva, naj se ne stavlja resnici ni-kakih ovir. — Bryan je napadel Darrowa glede procesa proti Leopoldu in Loebu. Por. Charles Michelson. ANGLIJA ZADOVOLJNA ___S^ KONFERENCO Anglija je zadovoljna s konferenco velesil glede Kitajske. — V poslanici na velesile skuša dobiti jamstva, predno se prično fiskalna pogajanja- — Privolila je v s o dni j s ko zaslišanje glede streljanja v Šanghaju. — Spomenica francoske vlade. Poroča John Balderston. Izjalovljen poskus. BOULOGNE, Francija. 17. jul. Mrzla voda Angleškega kanala je hila prevt*" za mladostno argentinsko plavalko. Lillian Harrison, ko je morala včeraj |>o osem urfco. DAYTON, Tenn., 17. julija. — Ali naj imajo stariši 'pravico reci, naj noben učitelj, plačan z njih denarjem, ne oropa njih otrok vere v Ro<»a ter jih pošLjc nazaj domov sktlptičnc, neverne, agno->te ali atehrte? Tako je včeraj Bryan predočii zadevo države v procesu proti Scopesu. — Ne zaprite jim vrat vednosti. Naj ljubijo znanost kot teologijo. a ne puhtite, da bi postali zmedeni. S temi besedami pa je Dudley Field Malone zastopal stvar pro-svitljenotfti. Obeh govorov ne bo nikdar slišala porota, ki >bo sodila Scopesa. Dejanski pa c?ta bila govora naslovljena na poroto, obstoječo iz inteligence celega sveta. Tako Brvam kot Malone sta opustila princip v/J rajanja1 pri postavi. Poziv z ene strani se je obračal na vero. če ne fanatizem fundament alisto v. a v drugem pozivu se je glasilo. da se ii£ sme staviti resnici nikakih meja in da se ne sme ovirati njenega širjenja. Bryan je govoril prvi. Pričel je mirno, a kmalu se je razvnel ter ni štedil svojih nasprotnikov. Pričel je izlivati cele golide sramotil na one. ki okušajo "zlomiti srca mater" s .tem. da napravijo iz otrok ne vernike, ter uni-č;ti nepobitna dejstva Biblije z zločinsko teorijo, za katero ni nobenega dokaza. Ti ljudje hočejo tudi uničiti dostojanstvo človeka ter vero v JSvarnika in neumrlji-vost. Obsojal jr moralo duhovnikov, ki mislijo, da je mogoče spraviti biološko razlago razvoja človeka z njih vero. LONDON, Anglija'. 17. julija. Angleški zuna/nji urad je por.lal včoraj velessilam, interesi ran i m pri Kitajski, poslanico, v kateri razlaga svoje stališče. Anglija sprejema predlog Združenih držav, naj se takoj skliče fiskalno konferenco, vendar pa poudarja, da je treba najprej dobiti jamstva glede trga. kaj bo z denarjem, ker bo posledica te konference povečanje dohodkov Kitajske. Anglija je pristala v to. da naj se po tej konferenca sorta vi mednarodno komisijo glede eksirate-ntorijalnosti v pogodbenih pristaniščih. Prav posebno pa poudarja trditev, da naj ima ta komisija le polnomoč priporočit ve in da si morajo velesile reservirnti pravico. da vprrzore a'koijo kot se jim zdi premerna, ko bi komisija podala svoj izvid. Nadalje se je namignilo, da Anglija sprejema nepristransko preiskavo potom sodnijskega zastopstva gledn streljanja v Šanghaju. WASHINGTON. I). C.. 17. jail. Državni department je poslal francoski vladi spomenico, v kateri nagaja nazore vlade z ozirom na nameravano carinsko konferenco glede Kita jske ter uit varjenje komisije, ki naj bi proučila vprašanje efc str a t er i t or i j a l n o s t i na Kitajskem. Nazori vlade Združenih držav so bili sporočeni tudi vladam drugih sil, ki so podpisale pogodbo med deveta ni i silami. V nekaterih s'urajih so bile p» slane ^poi.n nice, a v drugih se bili predložrmi nazori na manj for- med tri največje može. — je odvrnil Brvan. — Napoleona je sta-ul na prvo mesto, človekain-pol. direktno kulminacijo teorije o ko-ncenem obstoju najbolj sposobnih. nia.le.n način polom ameriškega poslanika v glavnem mestu dotič-ni-d rž a ve. Ni pra\ilno reči, da je Ml«; podobna poslanica izročena vsem sila/i. kajti nazori vlade Z-LnLŽenih držav so bili * sporočeni ob različnih časih in :s pomočjr. različnih metod. Nobenega formalnega odgovora še ni sprejela nt hena teh vlad. Iz olicijelnu.il informacij pa je splošno rrtzviden vtis, ki nasprotuje reševanju kitajskih zadev v sedanjem času. Vspričo teh časnikarskih poročil iz Pariza se je najbrž pojavil v Framciji nesporazum glede tega. za (kakšne vrste (konferenco ^e zavzemajo ^Združene države. Poročila so najbrž ustvarila vtis. da je naancraval predsednik Coolidge s-kJdcati popolnoma novo in neodvismo konferenco glede Kitajske, dočhn ie imel v mislih le carinsko konferenco, določeno v pogodbi med devetimi silami ter komisijo ekstraterBtorijalnost i, določeno v resoluciji št. 5. wa.-h-ingtonske razoroževalne konference. Agitatorje pretepajo. LONDON. Anglija. 15. julija. T7 Hongkonga poročajo, tla je položaj v Kantonu sala naj>et. Vsa kabelska poročila cenzurirajo t»*r jih |»o svoje izprenuTijajo. Oblasti se boje. da l>odo v kratkem iz-bruhnili %-roči nemiri. Stražniki so vjoli par a^itartirje^*, jih najprej dobro zsbicaili, potem so jih pa vrgli v ječo. Sodnik RaouMon je stavil sem-Poslušala ga je strmeča množi-['patam kako vprašanje Donincva- ki m ti je blazno alpa vdirala, in 57 m iunt dolgem plavaniju. ki jo je privedlo do razdalje p tih milj od Doverja. opustiti poskus, da preplava 'kanal. Voda je imela temperaturo 50 stopinj Fahrenheita in deklica, ki je bila po devet urnem bivanju v njej že napol-zmrmznjena. bi se potopila, če bi je hitro ne rešil mož. k,i jo je ko je končal. To ni bilo nič po-sebiuvgrf. kajti poslušalstvo je obstajalo onih, kojih vero je »obrazložil. Bolj presenetljiva pa je bila navdušena demonstracija, ki je sledila govoru Malone-a. Slednji se je zavzemal za luč ter branil one. ki ne vidijo ničesar nasprot- spremljal v čolnu, tla ji daje od j nega božji slavi v pojasnjenju na-časa do časa hrane in okrepčil. j ravnih prikazni. Io se je, da se je že otHočil glede pričevanja izvedencev, a njegova vprašanja so kazala, da išče in-forniaeij in da ni še zavrgel možnosti dokaza, da ni evolucija ne-spravljiva z božjim stvarstvom. Ustanovitev turške pe-trolejske družbe. CARIGRAD, Turčija. 17. jul. —i V Angori o*o ie dolgo 1 ok a. Pred novo vladno večino v Franciji. Parlamentarni večini, ki vlada j riot II., ona taktika, ki so jo ime-Francijo od volitev 11. maja lanskega leta, preti razcep. Notranja krizrf, katera se že dalj časa s težavo zatajuje, je prvič (izbruhnila ob ipadcu Herriotove vlade, ko je del radikalnih senatorjev odpovedal pokorščino šefu levičarskega kartela radi njegove ponesrečene finančne politike. Tako je prišlo do velike vlade Painleve - Briand - Caillaux, k' vsekakor pomeni dokajšnji obrat od skrajne levice k polilfki zmer nega ccntmima. Novi kabinet, ki je daleko samostojnejši od Ile.rri-otovega, ne uživa neomejnih simpatij oficielnih socialistov. To se je hitro pokazalo. Prilikom prve maroške debate so zavzeli socialist i stališče, k'i pač odgovarja njihovi dotatrini, ,ki pa se temeljito razlikuje od odločnega oatrio-tienega nastopa Briaiula in Pa- inleveja. Maroška debata končala župnije. Ob Mlinščici, kjer so se je z zmago vlade, ki jo je podprl j daj močne tvornice .slamnikov, dober del nacionalnega bloka in j jmane po vsej jug. državi in tudi z moraličnim porazom socijaTis- j v inozemstvu, ->o stale svoječasmo tov. ki so ostali osamljeni m raz-J pr:proste žage in mlini. Se naj-ee pij en i. j bolj obljuden ju Stob, tedaj važ- Nasprotje med obema vedikima j no postajališče voznikov, ki so skupinama levega bloka se je še prevažali blago z Dunaja skozi DOMŽALE - TRG Poročali smo že, da je bil znani industrijski kraj Domžale proglašen za trg. Slavnostna proglasitev se bo vršila dme 9. avgusta. Domžale so se tekom prav'kratkega časa nenadoma hitro razvile. .Pred Kiti sploh niso bile dosti znane; niso imeie niti šole, uiti Poskusna vožnja nad sto let stare lokomotive. V krotkem bodo na Angleškem velike fclove»nostri povodom stoletnice prve parne železnice, ki je stekla pred sto leti med Darlington o in in Sheldonom. Na programu je tudi ponovitev prve vožnje na tej železnici. Te dni so {zakurili lokomotivo, ki jo je zgradil George Stephenson leta 1823. Je to edini stroj is ne pa Domžale. Vsa okolica, ki je sedaj združena v trg s približno 2000 pre»bivalci je štela tedaj okoli 900 družin, ki so se preživljali večinoma s pletenjem čipk in šivanjem slamnikov. Svoj izredni procvit imajjo Domžale v posebni meri zahvaliti širom Slovenije znanemu Kamnieanu, ki praznuje letos ^o-letnico. Trg leži ob kamniški progi. Vsled po-č ays ne vožnje pogosto zaničevani kamniški vlak nikakor ni tako malo vreden kakor nekateri mislijo. Oni pač ne vedo, da je bil kamniški v%ak med svetovno vojno ona izmed redkih avstrijskih želetznic. Na stotisoče turistov in izletnikov je ž' prevozil iz bele Ljubljane v prekrasne Kamniške planine. Na tisoče najfinejših slamnikarskih izdelkov se izvozi v^sako leto iz Domžal- po Evnrpi. K^e je ostala letina. mlevska, žitna in vinska trgovina poleg širom znane domžalske konjske trgovine! Brez Kamničana bi Domžale nikdar ne bile, kar »o. Ko je imela lota 1890 steči j>o domžalskem polju kamniška železnica iz Trzina sekozi Mengeš v Kamni.k, so se temu uprli tnlanji MengeŠani. Železniški t»ir se je v resnici obrni v Trzinu proli Domžalam, ki ■so dobile tako ipdktajo. Od takrat so pHčele procvitati in razmah je bil od leita do leta večji. Kmalu so postale središče slani-nikarska in drugih obiti, med katerimi si je posebno slamni-kar<-jtvo pridobilo naravnost svetovni sloA*es. Bad bi izvedel za naslov svojega brata FRANK BERAVS, doma iz Gorenjskega in zdaj nekje v Milwaukee. Wis. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve o njem, da mi poroča, ali naj se pa sam oglasi svojemu bratu: Anton Beravs, Box 141, Mellen, Wis. (2>: 18,20) ^ 'GLAS NARODATITE BES* JUGOSLAV ADVERTISING uxonm Iz Lemonta mi poročajo, da je tam vse ponavadi. Svetniki še niso začeli rasti iz dreves, na nobenem lesenem ali kamenitem kipu se še ni pokazala živa rana. pre-častiti fratri in patri pa lepo v miru prebavljajo tieto. kar se bilo ob otvoritvi slovenskega Brezja v Ameriki nabralo. Cerkvica je skromna. Skromnost je siplah bistvena lastnost modernih čudodelniikov v Lemontu, 111. Vse skuša posnemati patra Koverto, kateri je pooosebljtiin skromnost (Kdor mu ponuja mani kot petindvajset dolarjev, tistega še i>ogleda ne) Slovenesko Brezje v Ameriki je bilo do zadnjega ča-?>a T>re' nekaj : da bo njegovo pisano polje še bolj pisano in pestro, mu bom poslal na zahtevi; majhen prispevek. V svoji mizni-ci imam vsakojalki ma;terijal, ka krega bo v est on zgodovinar lahko mokoč uporabil pri sestavljanju kulturne zgodovine ameriškega slovenstva. Zbirka je precejšnja Kn zanimiva. Med fotografijami je tud i portret Trunkovega pobratirna Smole/ta. fVmole se junaško smeji. Na glaivi ma cesarsko kapo. pod vraitoin vidno znamenje katoliškega svečenika, na rokavu pa mogočno pakfonasto porto. Na sliki je njegov podpis z besedami: "To smo pa mi, ko smo Fran-eelna služili!" Toliko zadovoljstva je v izrazu njegovega obraza in toliko skritega poudarka v teh besedah, da bi bila Avstrija najbrž rešena, če bi bil v njenih usodepolnih dneh Rev. Smola na svojem mestu. Ker je pa zanemaril svojo domorodno dolžnost ter je utapljal svojo žalost po raznih iklošter-skih kevdrih. je šlo vsd. kot sem že prej omenil, vragu na roge. Bodimo prarvieni. Avstrijska cesarska gospoda ni bila dosti prida, toda če bi mi kdo rekel: Kaj si rajši: cesajev služabnik ali Ko-Vertov podrepnrk — bi se 'brez pomisleka asa cesarja odložil. Ogoljufana • sobarica. Sobarica Terezija Novak, rodom iz Brežic, je bila uslužbena v hotelu "Salona" v Splitu. Nedavno je prišel v hot, .1 ndki Rudolf Maver, ki -se je vpisal kot 'r^ov-*ki potnik. Približal se je Novakovi ter jo pregovoril, naj pusti sedanjo službo. ker ima zanjo mnogo boljše mesto v C'ehoslovaški. Obenem je zaprosil za posojilo 24(H) Din., za katero ji j- dal kot zastavo bankovce za r>(K)<) m bije v, češ tla reprezeuitira vrednost 10.000 Din. Par dni potem sta sikunaj odpotovala v Ljubljano. a na zagrebškem "kolodvoru se je Maver nenadoma izgubil. Sobarica je na policiji podala o-vadbo. da je ogoljufana. Zanimiv lov na volka. V Drino ve i h v Hercegovini se je pojavil te dni velik volk ter napadel čredo ovac. Pastirji so e je major Wagner z luškega izl ita vračal v Skoplje je v bližini fraMicostceira pokopališča neznan zlikovec nanj streljal. Krogla ni zadali. Ko j< voznik pognal konje k hitrejšemu diru. je zaporedoma pa Ho več strelov. Na sivlčo ni v mra!ku noben zadel. Pozneje se je ponovno streljal3 na tri podporočnike v bližini vojašnice. Atentatorji ^o pobegnili. Stara rimska utrdba ob Savi. Ob priliki regulacije reke Save vsled poplave v bližini Orašja v Bosni je inženir Se h reber naletel na neke starodavne objekte, katere je prepeljal v Sarajevo t r jih izročil tamkajšnjemu muzeju. Na dil ostanke stare rimske utrdbe, v bližin; utrdbe je našel opeko iz svinca z graviranimi rimskimi črkami C. Š. To je edina op.tka te vrste in predstavlja veliko historično rariteto. Ameriški miljarder na našem Jadranu. V Split je prispela kia«rn jahta znanega ameriškega milja rde rja Korn ilija Vanderbilta 'Atlantic', i Na ladij i je 29 oseb posadke in štirje potniki ki so si ogledali Split in okolico. Z beograjske univerze. ^ Za deJcane ua beograjski univerzi za prihotlnje študi,jsko leto -o bili izvoljeni: na pravni fakulteti dr. Vlada Pet.kovie, na tehniški 'rjorgje Mijovič, na medicinski dr. Gjorgjc Jovanovič, na kmetijski dr. Ivan Gjaja. na teološki fakulteti pa dr. Dimitrije Stefanovič. Himen. ■ Železniški uradnik Emil Gra-selli v »Vlju se je i{>oro«"il z Marn la r j a n e i če v o nz K ršk oi ga gotovo opustila njegova razdraženost. Triu rjevo Grenko Vino je zdravilo. na 'katero se lahko zanesemo. Popravi odvijanje, vrne tek. pomaga pri zaprtju in vas razvedri. Ako imaš čmernega prijatelja in mu želiš pomagati, ga nikar ne tolaži z !"pimi besedami, temveč s .>te-jklenico Trinerjevega Grcnkeira Vina. Tma sa vsak drugist ali lice mesta je bil odposlan dr. Pe- j založnik zdravil. Ako ga ne mo- trovič. ki je našel še nekoliko predmetov iz neolitsk i dobe, pri-iiližno :JG00 bM pred. Kr. roj-stvoin. Našel je večje število ka menit ih kladvičev, lepo izbniše-nih pusic ter ko-"tii izumrlih vrst jelenov, divjih prešiČsv in goved. Razen tega je dr. Petrovič zasle- reš dobiti v bližini, piši na Joseph Triner Company. (Hiieago. Tli. Kupi tudi kanglieo Trinerjevega FBi-Gas! TT-mori mnThe in komarje. nima skoro duha ter ne. ško-; duje domačim živalim, kot soj pes, mačka, kanarčiki itd. (Ad.) i V vseh slučajih— najsibo za pošiljanje denarja v dinarjih, dolarjih ali lirah; najsibo za izplačan je denarja, katerega hočete iz domovine sem dobiti; najsibo za vloge na 'Special Interest Account' kjer je Vaš denar varno naložen in prinaša 4% obresti; najsibo za potovanje v stari kraj in povra-tek v Ameriko, je najbolje za Vas, ako se obrnete na poznani in zanesljivi zavod, kateri Vas bo vsikdar točno in zanesljivo po-služil: FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO SLOV NIC A V AMERIKI GLAS NARODA, 18. JUL. 1925. Franc Milčinaki; M UHO BORCI. / (Nadaljevanje.) Četrto poglavje. RODBINSKI POSVET. in tako le leta trati in moei; škoda zanj! Tajnik je postal, potegnil si je z roko čez visoko čelo in sive lase in še enkrat si je potegnil in Drugo jutro je bilo po fcv. Treh ,tiho je odgovoril: kraljih. | — Misliš, da mene ne skrbi? Občinski tajnik in upokojeni |Toda edini otrok je, stara sva, nad učitelj Podržaj je stopal po- žena holeha, težko je nama, poditi ( časi po občinski pisarni, od peči, j ga po svetu, ko je tako rad doma lnanika, ne umoril. vest nikakor napravila onega silnega vtiska, kakršnega je pričakovala žena. Odvezal si je predpasnik, ga obesil čez stol in reke'.. — Nemara si pa zopet kaj napak brala, mama ! Gospa si je popravila očala in dvignila list; nekaj časa je trajalo, predno jo je zopet našla, lo krvavo notico. — Glej, — je rekla in počasi | eitala: — Gospod nadučitelj Fran Loboda se je na lastno prošnjo u-moril. — Mož ji je popravil: — Umirovil, STARODAVNA KOČIJA kjer se j«- malo pogrel, do okna in j— pa odlašava in odlašava, nazaj in premišljal, ali bi si nabasal pipo ali ne in ali bi vzel kako pisarijo v roke ali ne: nujnega ni bilo nič. v občinskih pisarnah j v roko in odšel. — Težko je na svetu, težko! — je vzdih nil župan in se dvignil s stola. Krepko je tajniku segel ni sploh me nujnega — za tisto, kar je nujno, za tisto so orožniki. Pa vstopi župan: — Kaj novo-tajnik — pa gre po sobi gori in doli. — Lačen sem in žejen — je odgovoril tajnik. — In pa prismoda, to si še pozabil povedati, — je dostavil župan. — Kaj pa vprašal, če sam bolje veš, — se je odrezal tajnik. To je bila uvertura. Potem se je župan ustavil in j«? rekel: — Moja žena je bila včeraj v Lučah. Saj za čenčarije se ne brigam dosti, ampak to me le jezi: v Lučah ves svet govori, «la bo tvoj Janko — da moja Julka — kakor da se med njima plete ljubezen. Tega kratkomalo ne trpim! — Prav imaš! — je odgovoril tajnik. — Ali jim naj to uradno pišem v Luče, da ne trpiš takega čenčanja? -— J a* ne (rdim. da tvoj pob sili za mojo zijalo, — je jezno kričal župan. Tajnik ga" je začuden pogledal. — Cemu pa kričiš nad mano, mar eni mu jaz ukazal? Glej ga. dedca! — Ukazal! Braniti mu moraš, prepovedati! Odtod ga poženi, lenuha! — Nikar se ne reži tako neumno! Drugače te spodim s tajniškega stolea! — Sj>odi me no. župan, spodi! Sem radoveden, kje dobiš drugega osla, ki ti bo delal za te groše: še za tobak ne za ležejo. — Kar pa imaš mojemu fantu povedati, mu lahko poveš kar sam. Nemara se te zboji, če prav zakričiš nanj. pa jo kar popiha čez hribe in doline. — Ti si vendar oče, — je župan Pri Podržajevih so odkosili. Mamica Podržajeva se je pobožno prekrižala; sklenila je roki v naročje, globoko zasopla in zaše-petala predse molitvico, ki se jo je bila naučila od svoje mame, ta od svoje in ta od svoje: "Cast in hvala Bogu, sv. Janžu, vsem jo-grom božjim, da smo jedli, da smo siti. Bog nam nagmeraj ne samo deset — ampak stokrat. Amen". Potem se je z rokama uprla v mizo, in se počasi dvignila, poznalo se ji je, da jo bole noge; včasih ji je bilo boljše, včasih slabše, kakor je naneslo vreme. Pričela je pobirati jedilno orodje in skladati krožnike. Pa je odzadaj pristopil Janko in jo objel čez rami. — Le pustite, mamica, bo že ata pospravil in Gospa je še enkrat čitala: — U-mi—ro—vil. Torej ne umoril, ifva-lala Bogu, da je še živ! Tako hudo mi je bilo po njem! Tako prijazen in vesel gospod, ali ni res. mož.' Pa tudi žena se mi je. smilila in otroci. Zdaj sem res vesela, da ni nič hudega. Brala je še en pot : . . se je na lastno prošnjo u—mi—ro—vil. — Kaj se je z njim zgodilo, ata? — V pokoj je šel, kakor jaz. Sit je postal abecede in nadzornika. — Torej je vendar šel v pokoj! Pa še lansko pomlad, ko so nas obiskali, ni maral kar nič slišati o pokoju. Se spominjaš, ata, govoril je, kakor da bo še deset let služil in podnevi, tfkoraj vedno ogne, ce ga bogve kam prestavljen. Na, zdaj pa Vreča. Kjer levu ne manjka GMT. KEYlTOKt VICW CO. NtW_YO*K Pri raznih ■»vočanili prilikah, kot je bila naipriiuer otvoritev angleške razstave, se angleški kralj in kraljica po.-hižujda starodavne kočije, katero spremlja troje služabnikov. Boji z divjimi zverini. O levu, kralju vseh živali, in ker so jih požrli levi. Ko je bila njegovi opaznosti za človeka so železnica že dogotovljena. še ve-razširjene najhujše vesti. Toda lev^ dno napadi niso prenehali. Kled-5e, ne samo v kletki, tudi v pussti- j njič kakršna je v res bova že s fantom vse opravila. — Sta že pridna, — je odgovorila in z dostojanstvom kakor kraljico jo je odvedel Janko k pri-prostemu divanu. Pod glavo ji je dal blazinico, nogi ji je zavil lepo gorko v odejo, na nos ji je nataknil očala — od krošnjarja so bila kupljena in prav po ceni — in v roke ji je dal časopis, ki ga je župan posojal atjniku. Oče in sin sta se spravila iz sobe, oče je šel v kuhinjo pomivat, sin drva cepit za hišo, mamica pa je ležala in brala in bila sila zadovoljna s svojo usodo. Citati pa je pričenjala ljubljeni dnevnik vedno na zadnji strani. Črno obrobljena mrtvaška naznanila in zahvale so jo najbolj mi-pričel mirnejše, — saj imaš ven-'kale; dannadan je čitala isto in dar kaj oblasti čezenj. — Seveda sem oče, toda fant ni otrok, ima že svojih 24 let, pameten pa je bolj kakor sva jaz pa ti vkupe. Gimnazijo ima in na Dunaju je bil. da se je vpisal v visoko šolo, lump pa tudi ni, kaj ga bo pestil star upokojen šomašter in sestradan občinski tajnik! — Pa ti strahu j svojo zijalo! — Saj jo! — je vzkliknil župan in se je vsedel, da se je omara ob steni zamajala*. Sklenil je roki, -gledal v tla in se spominjal, kako sta on in žena snoči sukala ''zijalo''. "Da te ni sram ljudi, da te nosijo zdaj po jezikih! Se pogledati ga ni treba! Ce pozdravi, slepa in mutasta bodi, se bo že odvadil. Tak lačen študent, nič nima, nič ni in nič ne bo, če bo tako naprej študiral tukaj po Mu-hoboru. Tak ni zate, na kaj se pa hočeta vzeti?! — In na ta lepa očetna in materina svarila in pouke ni imela jokajoča se zijala nič drugega odgovoriti nego: "Saj se. nočeva vzeti, saj se imava samo raxla". — Nezaslišano! Taki nazori! — Ali pa je vse vkupe le otročarija? Tajnik je enakomerno hodil svojo pot od peči do okna in nazaj in niti ni prekinil svojega romanja, ko je župan zopet povzel besedo. — Saj vem, mladost — norost! Boli me pa le, da se mi bega otrok. Pa tudi za tvojega ni prav, da ima misli drugod kakor pri svojih knjigah. Nič ne rečem fantu: čeden je in postrežen in pošten, toda od lega ne bo živel. Tukaj doma se ne bo izšolal za jezičnega dohtarja, pa če Metuzalemovo starost doseže — to lahko sam iz-'pi'evidia, tajnik.' Zato git pošlji na Dunaj, ee zmore«; če ne zmore«, - naj si pa drug kruh izbere. Tukaj j isto klobaso o nepozabnem soprogu oziroma očetu, bratu, stricu in stare močetu, o hiši žalosti itd., pa ji ni kar nič opešalo zanimanje za ta del dnevne literature. Za-molčati ne smemo, da ji, čitanje ni šlo posebno gladko od rok, slabe oči in drobni tisk so jo ovirali. — Mrtvaška naznanila in zahvale so se dale seveda še najglajše citati: da je le videla začetek stavka, pa je vedela, po katerem kopitu bo šlo naprej ; kolikortoliko ji je prav ta okolnost tako priljubila žalob-ne te sestavke. — Za njimi so prihajale na vrsto dnevne novice in je čitala : "Gospod nadučitelj Fran Loboda se je na lastno prošnjo umoril". Začudena je tlesknila z ustnicama. položila list po se^bi, porinila očala 11a čelo in obrnila glavo proti durim. Od zunaj se je culo ropotanje s krožniki: mož je pomival. Čudno, da ji mož ni nič povedal o Lobodi; ali še ni čital lista? Saj Loboda je star znanec in prijatelj! Taka nesreča; umorjen! Uboga vdova in otroci! Ta žalosti In pa to, da je bil na lastno prošnjo umorjen, kaj takega še ne! Kako je neki to bilo! Ni ji dalo drugače, morala je, poklicati moža: — Ata, ata! Zunaj se je zaslišal glas:.— Takoj sem gotov, mama. — Ropotanje je ponehalo in vstopil je gospod nadučitelj, lično opasan s prekratkim kuhinjsikm predpasnikom svoje majhne soproge, ki si je vanj še brisal roke. — Kaj pa je, mama? — Ali še nisi čital? 0 Lobodi? Ta revež! Tako grozno! — Pa kaj je vendar z Lobodo? — Da je bil zaklan ali ubit in da je se sam prosil za to! Na Podržaja ni ta pretresljiva mei. Mamica Podržajeva se je torej vnovič lotila lista. Predno ji je zopet izpoddrsnilo, jo je prekinil mož. — Mama. — je rekel, — kadar te bo volja, se morava pomeniti o Janku. Mama je pogrnila časopis tja po kolenih, porinila si je očala na čelo. malo globlje je zasopla in se ni genila in tako je bilo videti, kakor da je že pričakovala ta tre-notek. Podržaj je stopal po sobi, gladil si je čelo in sive lase in je govoril : — Doma tiči, leta mu teko, tukaj si ne pomaga do cilja. Ali ga pošljeva na Dunaj, da skonča visoko šolo. ali pa — ali pa se mora ozreti po drugem poklicu. Pri železnici bi morebiti še najhitreje prišel h kruhu. Tako je govoril Podržaj, meril je sobo in dal ženi duška za pomislek. Ker pa le ni bilo odgovora, je postal in jo pogledal — imela je lice obrnjeno k zidu in je tiho ih-tela. Stopil je k nji in jo ljubeznivo pobožal. — Kakor ti rečeš, mama, tako bodi! Obrisala si je solze, poljubila je božajočo roko, mož je sedel poleg nje na rob divana in je rekla: — Saj imaš prav, ata. Kolikokrat sem že sama to premišljevala podnevi in ponoči, pa nisem nič rekla, da bi ti ne bilo hudo. Čakala sem, da sam ukreneš kakor je prav. — Rjavko lahko prodava, pa naj gre fant na Dunaj. — Pa prodava rjavko, — je rekel ata Podržaj, — da bo imel odkraja, potem si bo že sam pomagal naprej, pomagal, kakor si pomagajo drugi — saj je priden. — Priden je, — je ponovila mamica in si zopet obrisala sitni solzi. Janko je za hišo klal drva, na-klal jih je za tri, štiri dni. Potem je zapičiil seikrro v tnalo odrgnil si je roki ob hlačah in je vzel s skladovnice kamenotiskana pravna predavanja; brez njih se ni nikamor genil. — Zdajle malo k mamici pogledat, kaj dela, potem pa v svojo sobo v boj s tem "pre-kvatim" rimskim pravom! — (Dalje prihodnjih. 1 etine. človeku sploh ni nevaren, ker -1» ga boji. Izjemo tvorijo ta-Icozvani Ij ud ožil ere i. ki s;» pojavijo tudi v taikih krajih, kjer je do-:*ti divjačine. Leti se skoraj iz-kJjnčno rekrutirajo iz starejših,. 011 mojrlih živali, ki so prepočasne in prešibke, da bi si mogle u-jeti svoj plen. Taki levi, ki jih žene lakota. >c pogostoma spravijo tudi na človeka. Ce se jim je par-krat posrečilo, doibe željo po človeškim mesu in potem vedno preže na mimoidoče ljudi. P-onoci v-Uerejo celo v k<»če. CVlo mladi levi. ki so okn^ili človeško meso. postanejo ta'.ko nevarni tudi človeku in se lotijo divjačine le, če 11 morejo več do človeškega mesa. Pred kratkim je izdahnil nemški častnik ITeinrieh Fonch, ki je svoječasno služi! v nekdanji nemški vzhodni afriški koloniji, zanimivo knjigo "Wildstepp.ni und Steppemvild,** v kateri popisuj' svoje zanimive prigode med levi. Nekatere podajamo v naslednjem s vojn 111 č it at el j em. Ob Ruiipi v dolini Ulanga. pripoveduje- -pisatelj, sem nekoč naletel na vas. ki je bila okoli 111 o-koli o-bdana z visoko ograjo. Prebivalci so mi zatrjevali, da so si ograjo morali zgraditi zato, ker so jih levi mnogo nadlegovali in mnogo izni"d njih |K>žrli. Pet ur odtod je bila druga vas. Vprašal sem ljudi, dali se mar nič ne boje levov, ker nimajo nikafcih ograj okrog svoje na-vlbine. Smeje so mi odgovorili: Levi so v stopi.. iVsako noč jih lahko sliš "peti'*, toda nam ne .store ničesar. Mi lahko spi 1110 pred durmi, noben lev Jias ne bo napadel. — Iz tega sem s'klepal, da t(xl ni bilo med levi nobenega ljudoždcrea, drugič pa. da levi vobče žive vedno v istem kraju in se ne selijo -drugam. Ko so v Ugandi zgradili železnico, je okoli 150 ljudi poginilo. — Nemec, in se dali v prost. Nocfootfoženi gledalci tw o-trpli od strahu, ko so videli, da se je položaj, obrnfl.iiiato pa :3o jr^ jadrno irb rail i v beg. Lev ji skočil v zaprašenega Knochenhauerja. ga s šapo etplaz'.l po prsih, da je padel na tla. ter ga nalahno ujzri-ze.l v koleno. Naito je od»koiHl in izginil v t'umi. Knoe'henhauerju ni bilo hudega. Prt Istra šil pa se jv> pošteno, in od takrat -e je za *lev-31 sport' precej ohladil. Na visoki planoti Makoiule smo prežali tetine in tedne vsako noč. da !>i pričakali leva. ki >r je vedno klatil okoli našega šatorišča. Nastavili smo mu pa-i. da bi leva dobili nepoškodovanega v roke Toda past je vsako j-ut.ro ostala nedotaknjena. Neke noči pa j>' lev trčil nenadoma na straio. ki je patrolirala okoli šatorišča. Straža je strahu odreven da, .pa tudi lev se je prestrašil. Obrnil se je in odskočil. pri tem pa je z zadnjo tako po nesreči onpra-snil ču Vaja. ki se je Istočasno hotel u-makniti v s>tran'. v Mtegno. Par dni potem s? je podal neki podčastnik s starim časoqwsom v roki vi odbrali trije E^opejci' bmn-Q Nai.„krat ga je Anglež in Italijan — J sprelctelo po hrbtu. (vzrl se je -m\ KOŽNE BOLEZNI povzročajo mnogo trpljenja v teh slučajih je treba jemat; SEVERA* S ESKO razkuževalno mazilo. Olajša razdraženje, odpravi srbečico in drage srbeče izpuščaje na koži. Cer.a 50 centov. Poskusite naprej pri iskai^u. VV. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA priznati moram, da mi je noč šel dodobra na živce. 11st O Kozličkovo meso. zelezmskera vagonu prepeljati na mrtvi tir. hoteč na ki jo slovel kot posebno opasen. j Ko j t* napočila noč. sta se dva po-' dala k noeitkiu. tretji je stražil. • Proti /litru pa je oul utrujenosti { zaspul tudi ta. Tedaj se je prika- • /.al trli pričakovani lev. se >*pla-| 1., , - 1 1 tla se mu ne bi /il skozi vrata v vagon, zgrabil! spečega AngLtza in izsrinil v opazil dva leva. ki sta deset korakov za njim motrila njegovo početje. Seveda jo je jadrno ubral j in vt s zbegan je srečno prispel do šotorišča. Ko so njegovi tovariši izvedeli za njetrovo avanturo, ki -o je hvala.bogri iztekla brez pobile lie. se niso mogla vzdržati. mejali. Očividci sr. .namreč trdili, da je na begu z cr.o I ix>ko mahal s časopisom, z drucro lilijo. O nc^rečnean Angležu so pozneje našli le par kosti. Preostalima dvema sprva sploh 111*0 hoteli verjeti, da je lev zgrabi! Angleža. Dolžili so ju. da 1 >ji k.ir drli v to skrivno m-esnu-o. Počasi je polieija izvedela, k.ie se prodaja to m 'so jK)ceni. <> kaK iviu se j<- toliko govorilo. Vdrli so poli-leaji v stanovanje nekega Delpino. iki ji> zaslišan pripovedoval na vsa da prodaja fino kozličkovo volovsko meso. kat »ro dobi od ' :tsta > - i in (dobrih kmetov in ira lahko da sem jo vo-1 • , i- 1 . i»i- ... ~ poceni ubosremu ljudstvu. Policaj: dil proti Rut ivi. ob Ca slovarskim - .. . . . ~ "-» niso vrjeli njogovun besedam. ribni/ku pri Behobehu. Pridružil se liani je tiuli grof P.. ki se j-.* hotel pobliže seznaniti s takim-le potovanjem po pragozdu. Zvečer 'liio see d/1 i ob ogiiju prod mojim šotorom in kramljali o levih. Tako mimogrede sem dejal : Pazite, danes ponoči sc bo še kaj pripetijo! Misli! sear- si. da utegne kaka čreda slone*-* obiskati ribnik, ki je ležal tik našega šotorišča. Okoli poldevete ure zvečer — izvzeniš: j j okrog ognja je vladala tema kot pošiljatelj čeka za $6.00 iz PitU-v rogu — začiiijenio naenkrat iz I razdalje kakih deset metrov te- pa marveč so pr< iskali da-lje in od-ne-li sii bo v »Slike zaloge baš za prodajo pripravljenega mesa. V policajskeni uradu se je potem konstatiralo, da Delpinto' ni prodaja! kozlijVvega in volovskega mesa, mar^ <č meso mladih mačk in mladih psov in konj. Njegovo mesnico so seveda zaprli in I)«•!-•pinto je romal v zapor. OGLASI NAJ SE divjačini, imajo obenem tudi naj-1 ~ > ^ ... , , . . j za/k padec m takoj nato bolesten več levov. V Ijindiju 111111 nastav-1 -u- 1 ..-i V 1 -i _ I človeški krik. Lev se je bil Ijajo j»as{i. skoraj izključno brez us»p ha. Iz vsake še tako velike pasti se lev vodno osvobodi i. Zanimiv je sledeči slučaj, ki bi se kmalu izt kel tragično. Znani lovec na slone Knoehenhauer je nekoč nastavil majhno past. v kateri so naslednje jutro opazili 111-mejikasttf'žival. Bil je lev. Knoch-! eithauer se je v sfpremstvu šestih belo oblečenih Evrop?jeev napotil k pasti, da bi leva n-tr lil. Ko si» približa lovu na deset korakov - - njegovi spremijevailei so ostali zadaj kot opazovalci — pomeri in sproži. Puška pa odpove. Poskusi vnovič. Zopet nič. V tretjič tudi nič. Levu se je -irtvar menda zazdela pr 'neumna, 'poleg tega so mn -nežnobelo napravljeni možje že šli '"na žiA*ce", skratka. vzj>el e je nil pri-j plazil — tik do šotorišča. ki je deloma že poltiglo k počitku, in je skočil na nekega domačina-nosa-ča. ki je baš zadremal. Prestrašen vtsled obillice ljudi in zaradi ognja pa si je lev takorekoč med skokom premislil, se obrnil in -{>o-begnil, zakaj takoj na zasledovanje pripravljeni nosači niso 1110-srli najti niti sledu o njem. Najpa-denee je krvavel na glavi in na plečih, kjer je lev ost a vil sledove svojih zob. Naslednje jutro sano ranjenca vfe'li v nosilnici s seboj. iin čez štirinajst dni je bil že zdrav. Čudno naključje: leto poprej je bil njegov brat žrtev krokodila, ki ga je ugrizel v obraz.-pri čemer je prišel nesrečnik ob nos. zgornjo ustnico in cm uhelj. — Levji naipad v tako zgodnji ve- burgh, Pa. Prejeli smo brez podpisa in naslova draft za £6.00 iz Pitts-burgha za naročnino, ki je potekla 10. junija 1925. Ker j • pa isti dan Štirim potekla, zato ne vemo kam vknjižiti. Pošiljatelj aiaj se .javi. Uprava "Glas Naroda". Pozor čitatelji. se je in z enim mahom je bul J černi uri je velika redkost, in Opozorite trgovce in o-brtnlko, pri katerih kupu Jete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", 8 Um bost« ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' ADVERTISE m GLAS NARODA Umrli v Ljubljani. Marija Šiška, vdova želez, sprevodnika in hišna posefctnica, 79 let; Peter Kosem, dninar, 26 let: Josip Ju van, rudar 54 let; Ana •Tereb, blapčervu žena", 57 letf; Fr. šupk, dninar, 41 let; An« Kaste-lic, dninariaa, 64 iet. Nove pošiljatve knjig. Prejeli smo veliko zanimivih in poučnih knjig in jih prodajamo po označenih cenah. Po teh knjigah smo imeli mnogo vprašanj, zato ne odlašajte z naročilom, da katere ne zmanjka, predno dobimo vaše naročilo. Z naročilom pošljite potrebno svoto bodisi s money ordroxn, v snamkah ali gotov v zavarovanem pisma na: GLAS NARODA, 82 CorMt St., New York Prečita jte pašno oglase o novih knjigah. r KNJIGARNA "GLAS NARODA'1 POUČNE KNJIGE: Naša zdravila .............................. .50 Najboljša slovenska kuharica b mnogimi slikami, obsega 668 strani .........................6 00 Nemško slovenski besednjak, (Wolf-Cigale), — 2 trdo vezani knjigi, skupaj 2226 strani____7.00 Jugoslavija, 3. rreski, zemljepisni, itatisti&ii in gospodarski pregled in —. Zgodovina SHS-, 3. zrezki, zgodovinski podatki Jugoslovanov in Slovanov sploh na Balksnu. Zelo zanimivo za vsakega Jugoslovana.....IJi POVESTI: Fabijola ali cerkev v Katakombah.............46 Gadje gnjezdo, povest iz dni trplenja in nad. Trdo ve?a no ............................75 Hadši Murat, Tolstojeva povest, pre vel Levstik. —. Kraljica mučenica, trdo vezano ............... .80 Kazakf, povest iz ruskega .......................70 IO plačamo poštnino. ( Nada 1 j e van j e.) »- Soparna noč. Zrak v o zli e m vozu je naravnost neianosen. NaM-aaiLli smo .ve ikxI dretvjem v maihii, Šolana, Giuseppe, moja Ncsitra Nineta in plavolasa, mala, koje s»reibrno-čjfr3ti glas zveni tako lepo oib »premljevainju harfe. To je nežno sanjavo bitje, še naipol otrok. Ugaja mi, ker ni nesramna in ker izardi, če jo človek poljuibi. Jaz jo rad poljubljam, ne iz ljubezni, temveč ker mi ugaja njen otročji obraz. Plavola.se ženske mi že od netkdaj ugajajo in to sem tudi rekel, ko je šla Nineta ž njo spait. Šolana .se je trrtsla od ljubosumnosti in sovrašfva. lzgovorda je ostre besede, na katere .sem odgovoril porogljivo. Razkačila me je. — Sit sem teh večnih prizorov in izjaviff sem ji, da se bodo najina pota od Trnova naprej loičila. Rek*efl s$em ji, da -se lahko vrne k RregrLnu, — >-podil sem jo naravnost. Tedaj pa se je vzravnala. i—i Dobro, ti mc podiš in jaa pojd-om. Naj prvo pa prečita j to. Prepis je pisma, katero sem pred tremi dnevi pisala Regrfnu. tvojemu najhujšemu sovražniku, kateremu si ukradel ljubico. Ti veš sedaj, kakšna bo moja osveta. Skočila je v vo«. Jaz pa sem pričel citati prepis njenega pisma. / j Laži, vnebovpijoče laži! »— Regrino, — je pisala, — čuj smrtni vzklik nesrečne ženske, tvoje Violete. kat»ro vi ljubil in ki je ljubila teba Ta satan Salvatore me je zmotil. Sledila sem mu. a to je bil bolj rop kot pa beg. Sedaj sem bedna. Ta sitrašni človek me za-sleduje s svojo ljubezaiijo, mc drži hujše kot jetnico ter mi preprečuje povratek k teibi, katerega še vedno ljubim. Celo po živi jen ju mi streže. Že dvakrat mi je preftal v svoji ljubosumnosti Prepričana sera, da me bo umoril, — s strupom ali sunkom v vodo Tako se bo zgodilo in neki skrivnostni glas mi pravi, da ne bom živa dospela v Trnovo. Spravil me (bo s poti, še predno goni prišla v tvojo bližino. Ti pa Regrino, boš moj osvetnik. V tem pismu ponavljam izrecno, da ne bom nikdar izvršila samomora in če bom kakega dne mrtva aJi izginila, bo Satlvatore moj morilec. Pričevanje njegovih (spremljevalcev bo lažnjivo, kajti ti ljudje ne verujejo v Boga. — Regrino, osveti me! Zahtevaj njegovo kri za mojo. Čutim, da je to moj zadnji pozdratv na.tn?i. Tvoja nesreč na Yioieta Pitcsti. — Pisano na cesti pri Trnovem, v bližini ribnika. — O, to skrivnostno vodovje! * Pol presenečenja in ogorčenja sem zrl na prsmo. Nesramnica! Vem, kako se hočeš osvetiti. Pobegniti hočeš, da me Regrino izroči sodišču. Vstal sem, odprl vrata voza ter dvignil pest prota njej. — Norica, *cdaj mi ne uideš. Od sedaj naprej boš res jtftniea, kajti sedaj vem. kaj pomenja tvoj beg zame. Stopila je tik predme. — Ljubi me, poroči se z menoj in za vedno bom priklenjena nate, — je šepetala. Moral sem se smejati. Jeza je vzkipela v meni in izgovoril sem grdo besedo. Tedaj sem čutil močan udarec proti svojim prsim. S spretno kretnjo mi je iztrgala Violeta pismo iz roke, me pahnila nazaj ter planila mimo mene v temno noč. Še ipredno sem premagal presenečenje ter se pobral, je že izginila. Hotela je proti majhnemu jezonu. — Giuseppe, za njo! — sem kričal ter pohitel kot blazen za be-ž«čo. Starec, ki je že dremal ni mogel slediti tako hitro in tudi jaz nisem tako lahkonog kot je ibila blazna ženska. Pred mojimi očmi je stala na majhni brvi, dvignila polna sovraštva še enkrat -pesi proti meni ter zakričala: — Osvefta! Nato je zašumela voda. — izginila je. Že od nekdaj sem bil dober plavač in planil sem za njo. Prijel -sem jo, ko sc je zadaijič prikazala. Z velikim naporom je leža'la Violeta pred nama v travi. Od daleč je grmelo in bliski so os-vetljali od časa do časa temno nebo. Pričela sva drgniti njeuii roki ter jo tresti. Zaman. — Mrtva, mrtva je, Giuseppe, — sem vzkliknil poln groze. — Sedaj naj mi bo Bog mrLostljiv! i—i Ali si jo umoril? — je zastokal starec. Sporočil sem mu v par -atavkiih. kaj se je zgodilo in starec je dvignil roki proti nebu 4er pričel jadfkovsuti: — Gorje ti, Salvatore! Srd Regrina ter bo izročil krvniku, če ne bo našel Šolane več pri nas. Izgubljen si in ta ženska se je res strašno osvetila nad teboj! Kot omamljen od presenečenja in groze seftn zrl v lice mrtve, ki je ležala preti menoj z naširoko odprtimi, temnimi očmi. Srčna kap je končala njeno življenje. Kaj storiti? / Bežati? Nikatkor ne. Na ta način bi padel sum še prav posebno name. Izročiti se sodišču brez prič. brez vsakega doka»za nedolžnosti? Stresel sem se ob misli na smrt iz roke krvnika ter ob misli na dosmrtno ječo. Kaj storiti? > v r Sveti Bog v nebesih! Sveta Devica Marija! Sveti patron, pomagaj mi v stiski! Čuj! Kaj šumi in kaj se Miža? Ali je ženska ali duh ? • Natančno jo vidiva. Siva postava se je vrgla na »kolena, dvignila roki proti ndbu — in nato . . . S vzfclikim presenečenja sem skočil proti njej. Prepozno! Že še je zgrnilo temno vodovje nad njo. Planil sem za njo, jo prijel, Giuseppe je prišel na pomoč — an spravila siva nesrečnlco na kopno. Diha! — Živi«. — Kdo je? — Diakoniatinja. — Kaj je gnallo fusmiljeno samari-tanko v smrt ? Giuseppe je odhitel, da zbudi Nineto. Ta naj bi prišla na pomoč ter prinesla s seboj močnega, oživljajočeiga žganja. Ko smo si vsi prizadevali krog nezavestne, sem pripovedoval sestri, poln groze, kaj se je oprod i lo s Solano. Pričelo je dežiti. Prijeli smo tujko ter jo odnefcfli v ghnnaski voz. — Čudovito, — je zašpetala Nineta, ko je padel prvi žarek luči na eanrtnobledo lice diakonistinje. — podobna je neMLko Šolani! Kadar se je črni vrag belo n ašm ink al ter hlinil milo, prijazno lice, ji je bil res podoben. »n vesel biti more človek kateri ima dobro' prebavo. Kadar vi prebavljate svoja tri jedila na dan. potem sledi dobro zdravje. SEVERA'S BALZOL napravila prebavo naravna in lahka In J«_ splošna tenika kadar telesni eietem oelaM. zdravilo sopor dolgotrajno Cena 60 in 85 centov. W. F. SEVERA CO., Vprašajte zanj v lekarnah. CEDAR RAPIDS, IOWA / / Ob slovesu. f ^ t Dr. Fr. Zbašnik. iti . čl l - dvoj® ■m i v (Iz Zbirke 'Motivi iz vojnih časov') Po cesti koraka vojaštvo. Nepregledne vrste. Polk za polkom. Šibki mladeniči, ki so jedva odrasli otroškim letom in zreli, postavni, skoraj postarrni možje. Golobrad-ci in že osiveli bradači. Prava mesarica. 5 Mora pač vse na boj! Kajti dosti je nasprotnika. . . Na čelu večjih oddelkov igra godba. Tistim, ki so ji blizu, podžiga pogum, lije moč v srce in žile, do oddaljenejših se kradejo samo posamezni zvoki, slišati jo je samo še kot šumljanje pomladnega vetra. . . Tisti, ki so čisto zadaj, je sploh ne čujejo. Njeni glasovi so se zadušili v topotu konjskih kopit in odmevu trdih korakov. . . Godbe igrajo, da bi se vzbudilo veselje v srcu onim, ki korakajo za njo. . . Zakaj same vesele in poskočne igrajo! A veselja ni. Noge stopajo po taktu, kri se razvnema, temu in onemu se vzbuja v prsih srd do sovražnika, ki je — tako so mu pravili — kriv vse nesreče, ta in oni mu obeta v nekem navdušenju celo osveto, toda veselja v njegovem srcu ni. . . Neprijetni občutki, temne slutnje stopajo kot nevidni duhovi s korakajočimi, oklepajo se jih in jih in jih ne puste iz svojega ledenega objema. . . — Zdaj sem še tu med bolj ali manj brezskrbnimi obrazi; čez par dni nemara že v sredi krvavega plesa. . .! Danes sem zdrav, čez par dni morda ranjen in pohabljen za vselej. . . Danes žnv čez teden dni — kdo ve, če ne že mrtev. . . Vsem je hudo pri srcu, četudi ne vsem enako hudo. Različne so okolnosti, ki jih je iz njih iztrgalo kruto povelje. Eden zapušča ženo in otroka, drugi ljubljeno nevesto, tretji roditelje — slabotne starce, katerim je bil edina opora. . . Ni vseeno, če imaš dom in svojce ali če nimaš nikogar na svetu razen samega sebe! Niso vse rane enako globoke, ki jih seka usoda. In niso vsi ljudje enaki po svoji naravi. Eden je bolj, drugi manj občutljiv. Eden ima več, drugi manj odporne sile. A nekaj je, kar lega vsem, brez izjeme na vznemirljivo srce, nekaj podobno domotožju, se polašča vseh, tisto trpko čustvo, ki se ga ob slovesu nikdo ne more otresti. Zakaj slovo je to, slovo v veleresni uri. . . Slovo za dolgo — morda za večno! In vsem se vsiljuje ena misel: — Zakaj baš jaz, zakaj baš jaz? Godbe igrajo veseel m poskočne, kakor bi vabile svate v cerkev. A veselja ni.. . Bobni ropočejo in dajejo takt. Noge se mu pokore, srce . pa -se upira. Zamolklo odjeku-je^o težke stopinje od trdih tal, pridušeni vzdihi se Vi je j o iz prsi Čuj, iz daljave jih pozdravlja že grmenje topov. . .! - Zakaj baš jaz, — zakaj baš jaz! . . . , Čudno, kako različno je razdeljeno dobro in slabo na svetu! Nekaterega doleti vse dobro, — drugega vse slabo. In ni samo pri človeku tako! Tudi žival ima svojo usodo. Dva ptička sta se skotila v enem in istem gnezdecu. Ko dorasteta*, sfrči eden v božji svet, drugi — mački v žrelo. . . Zakaj tako? Kdo ve odgovor na to vprašanje ? » ^'; Trsta za vrsto se pomika po ce-ijti^ .Najrazličnejše postave, - naj različnejši obrazi. A iz oči vseh odseva plaho vprašanje: — Zakaj baš jaz — zakaj baš jaz? . . . Ob cesti se prerivajo množice gledalcev. Pozna se jim radovednost, pozna neka tiha zadovoljno*t. — Ti morajo tja, kjer grmijo topovi, mi, hvala Bogu, ostanemo tukaj! Oglaša se morda eelo škodoželje. A tudi pomilovanje in sočutje! Zlasti pri ženskah. . . Zdajzdaj vzdrhti kateri srce. Zadel jo je pogled iz srede onih, ki gredo smrti nasproti in v srcu se ji je vzbudila nenadoma čudna, topla simpatija, morda celo ljubezen. Zakaj srca so, ki se hitro raziskrijo. . . —Oni tam, kako je lep! — Ah, kar šla bi z njim! Stregla bi mu, dala mu vse, kar bi hotel, in če treba, umrla bi z njim. . .! Tej in oni se porajajo take misli. . . Ta in ona izmed gledalk trepeta in se boji za človeka, ki ga je prvič v življttuju videla, ki ga je vzljubila, ne da bi vedela, kdo je, odkod je in ne da bi on tudi le slutil, kaj se godi v njenem srcu. Ne da bi slutil, da gredo njene mašili z njim, la ga spremlja njeno oko, spremlja še potem, ko se ji je že davno skril za ovinkom. . . Pogledi švigajo sem in tja — brezžični brzojav od srca do srca. . . Pogledi se srečujejo in pletejo nevidne vezi med bitjem in bitjem. . . Temu in onemu izmed njih, ki stopajo v strnjenih vrstah po široki cesti se utrne želja, ta in oni pošilja iskrene pozdrave: — O j, z Bogom, z Bogom! —Oj, z Bogom, z Bogom! odmeva neslišno nazaj. . . Kakor v vencu cvetke, tako se vrste ob cesti lepe devojke. Med njimi je zlasti ena, ki je ne prezre nobeno oko. V živobojni tančičasti obleki, vznemirjeni od lahnega vetra, ki sili poželjivo v njo in se nagajivo poigrava z njenimi rumenimi lasci, šepetajoč ji čarobne pravljice o sreči in ljubezni, stoji tam kot živ nagelj — najdivnejša roža v šopku cvetic, kraljica v roju svojih mladih družic. . . Modrina njenih čudovitih oči plove sanjavo preko moških obrazov, ki se vsi strme obračajo vanjo. Njena lica žare kot bi bila oblita od jutranje zarje. — Ž njenih ustnic pa odseva smehljaj, dobrohoten in darežljiv, obetajoč nezavestno razkošje in slast. . . Ob pogledu na to in ono se je ogrelo srce; na tej in oni se je rado pomudilo željno oko — a tako težko se ni ločilo od nobene kot od nje, ki je bila oblagodarjena z dražestmi kot nobena njenih vrstnic. . • Budile so se misli, budile želje , .Ta in oni je zakoprnel. . . Ona' pa je menda čutila to. . . Kajti od srca do srca vodijo pota-, ki jih ne vidi nobeno oko. . . Ona je čutila to in rdela in žarela v obraz. . . Polk za polkom je' korakal po cesti — nebrojne množice. . . Sto in sto oči se je upiralo vanjo, sto in sto src ji je bilo nasproti. . . Ne eden od vseh teh, ki so stopali mimo. ni ostal ravnodušen, vfcaik je izrekel potihem ali na glas svojo sodbo o njej. . . — Kje si se vzela, ti najlepša, ki so jo videle kdaj moje oči? Oj sladko lepo dete, kaj ti hodi na misel, da stojiš tu in povzročaš, da nam je še težje da nam je Sej bridkejše slovo. . . H, ■ — O ti sataneek mali! — je go-^ voril sam pri sgbi drugi. Sam Lucifer te je nemara priklical v življenje, da mamiš moška srca! Sam peklenski poglavar je moral zbrati vso svojo umetnost, da je ustvaril nekaj tako zapeljivega. . . ! — Ali jo vidiš, ali jo vidiš? — je šepetnil tovariš tovarišu. — Ali cii že v svojean življenju že srečal kaj podobnega? Ti lasje — ali niso kot sami solnčni žarki ? Kdo je izobličil te ustnice, kdo dahnil ta j čarobni smehljaj nanje? In te oči! j — Da bi bila moja. . . da bi bila moja! O. samo nekaj minut bi hotel uživati to srečo — potem bi rad umrl! — Če se-vrnem, če ostanem živ, te poiščem in če bi te moral iti iskat na konec sveta. . . ! — Hvala ti, hvala, poslanka iz raja! Kadar bom umiral, uom mislil nate, in olajšana mi bo poslednja ura. • • ! — Nikdar, nikdar ne boš moja! Stepo se zate taki, ki so boljši od mene. Toda spomin nate mi ostane do konca dni! In sto in sto src ji je klicalo prisrčno v slovo: — O j, z Bogom, z Bogom, zlato dete! Kakor bi nevidne strune zvenele in pele visoko pesem ljubezni, je šlo od srca do srca. . . Tisoče je osrečil žarek njenega c^rcsa-, tisočim se je naselila v srce radost ob pogledu na njeno zlato podobo. . . Srca vseh, ki so jo videli, so bila pokrepčana — živah-neje jim je plala kri po žilah. . . In vsakemu izmed njih je bilo, kakor bi bil odtrgal dehteč cvet z rožnega grma in ga vzel seboj kot poslednjo tolažbo. . . — Oj, z Bogom, z Bogom, zlato dete! Premnog se je ozrl iz dalje še enkrat in iznova je vzdrhtel sreče, ako je iz kakega znaka posnel, da mu je do nje segel pogled. . . — Oj, z Bogom, z Bogom, zlato dete! Tisočeri so ji bili hvaležni zgolj za to, da je živela! — Hvala ti, hvala, sladki otrok! ' Glasovi godbe zamirajo v daljavi, . . Zadnja krdela tonejo za o-iviukom. . . Samo oblaiki prahu, ki se dvigajo kvišku, kažejo smer, v kateri se pomikajo čete. . . A srca še vedno trepečejo, trepečejo o-nim, ki odhajajo in tem, ki še vedno stojijo ob cesti in zrejo za njimi. . . — O j, z Bogom, z Bogom! Tiho je postalo. . . Govorica je zamrla na ustnih. . . Celo tistim, ki so bili prišli zgolj radovednost past, se je storilo iuako. .. Tudi ona molči. A lica ji še Vedno žarijo in njene elevške prs še vedno drhtjo. . . Otožen je njen pogled. . . Otožno ji zro oči za onimi. ki so šli in ki se morda ne vrnejo nikoli več. . . Zdi se ji, kakor bi vzeli nekaj njenega seboj. . . Morda čuti tudi, kako se vračajo iz dalje želje, kako silijo do nje, kako drhte in prosijo. . . In morda se je loteva domotožje po vročih pogledih, ki so se ji koprneče vsesa-vaii v život, po smehljajih, ki so jo objemali, po mislili, ki so jo božale. . . Mlad, kodrolas fant. plamtečih Oči, poln življenja, je bil iz srede krdela drzno stegnil proti nji roko v pozdrav in i*tero — vse obenem. Nikdar ga ni videla prej, in nikdar več ga nemara ne bo. . . A njegova smelost jo je pretresla, da je zadrhtela v čudni slasti. . . Čutila je, kako ji je še bolj šinila kri v lica, čutila, kako se ji je še bolj vznemirilo srce. . . Odšel je, izginil in drugi so prišli za njim, ki se niso nič manj koprneče ozirali vanjo, toda njene misli so ostale pri njem. .. Gledalci so se razhajali, ona pa je še vedno stala in strmela. • . Tovarišice so jo morale vzeti v svojo sredo in jo skoro šiloma odvesti seboj. . . Veselo čebljajo, a o-na ne čuje od \*sega ničesar, ona čuje samo glas, ki prihaja od daleč, daleč sem do nje in ji mami uho: — Oj, z Bogom, z Bogom, zlato dete! Prijateljice jo obsipajo z vprašanji, a ona jim ne odgovarja, ona odgovarja samo njemu, mlademu kodrolascu, ki je vzel seboj njeno srce in ki ji pošilja stotisoo pozdravov — odgovarja mu prisrčno in vdano: > -t- O j, * Bogova, r. Bogom, Ji moj zlati iant» . ^ I Kretanje parnikov - Shipping News Hamburg; Bremen, Bra* Cherbourg; La Savoia, Cherbourg; Ohio, Ham- Andania, Cherbourg; De Gra- 22. Julija: America, Bremen. 83. julija: Belgenland. Cherbourg; Albert Bal-Un, Hamburg. 25. julija: Leviathan, Cherbourg: MajeaUc, Cherbourg; Orduna, Hamburg. 28. julija: Resolute. men. 29. julija: Aquitanla. Havre. .30. julija: Zeeland, burg. I. avgusta: Pres. Roosevelt, Bremen; Cherbourg in Hamburg. 4. avgusta: Pres. Harding'. Bremen. 5. avgusta: Berengaria, Be, Havre. 6. avgusta: Deutsi-hlaurd, Hamburg; Lapland, Cherbourg. 8. avgusta: France, Havre; George Waahlngton, Bremen; Orbita. Hamburg. II. avgusta: Reliance. Hamburg; Columbus, Cherbourg In Bremen. 12. avgusta; Mauretania, Cherbourg; Republic, Bremen. 13. avgusta: Pittsburgh, Cherbourg. 15. avgusta: Paris, Havre; Leviathan, Cherbourg; Homeric, Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Orca, Hamburg. 18. avgusta: Presidente Wilson, Trst. 19. avgusta: Aqultania. Cherbourg. Havre; America, Bremen; Cherbourg in Hamburg. 20. avgusta: Belgenland, Hamburg. burg; men. Stuttgart, Cherbourg in Bre- 25. avguata: Resolute, Hamburg; Sierra na, Bremen. Venia- Cherbourg; Kocham-Pres. Itoosevelt, Bre- Ohiu, Ham- Suffren, Arabic, Cherbourg; Cleveland. 22. avgusta: Majestic. Cherbourg; Orduna, Ham- 26. avgusta: Berengaria, beau, Havre; men. 27. avgusta: Zeeland. Cherbourg; burg. 29. avgusta: Olympic, Cherbourg. 2. septembra: Mauretania, Cherbourg; L>eGrasse. Havre; iYeS. Harding, Bremen. 3. septembra: Columbus. C^rl^urg in Bremen; Lapland. Cherbourg; Albert Bal I in. Bremen. 5. septembra: , Paris, Havre: Leviathan. Cherbourg; Orbita, Hamburg. 8. septembra: Martha Washington, Trst. Reliance, Hamburg. 9. septembra: Aquitania, Cherbourg; George Washington. Bremen. 10. septembra: Pittsburgh, Cherbourg. 12. septembra: Majestic, Cherbourg; France, Havre; Orca. Hamburg. 15. septembra: Republic, Bremen. 16. septembra: BerengarJa, Cherbourg. J7. septembra: Belgenland. Cherbourg I'eutsch-land. Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg; Rotterdam, Rotterdam; Suffreii, Havre; Ordurin, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Ma tire tarna. Cherbourg; Zeeland. Cherbourg; Ohio, Hamburg. 26. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt Bremen. VELIK IZLET NA TISOČLETNICO IN TRETJI VSESOKOLSKI ZLET V ZAGREBU Z VELIKIM IN HITRIM PARNIKOM KI ODPLUJE 29 IZ NEW Y0RKA JULIJA AQUITANIA Zapomnite si, da je Aquitania uradni sokolski pamik, in izletniki bodo na poti kakortudi v Zagrebu deležni uradnega sprejema. Znižane cene kabin tretjega razreda iz New Yorka in nazaj. Zagreb se pripravlja na sijajen sprejem izletnikov s tega parnika. bo skrbel gospod Ivan Kampotič, mnogoletni Za udobnost potr.ikjv uradnik Cunard črte. Za nadaJjna pojasnila stopnike. se obrnite na naše CUNARD LINE 25 Broadway New York Vožnja tja in nazaj po 'znižanih cenah. $198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE »n NAZAJ (Vojni davek posebej) Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naži potniki se odpeljejo iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev. TEDENSKA ODTLL'TJ.V Za povratna dovoljenja in