A UPOKOJENCE!
1. decembra
)% gotovinski popust
He velja za avtomobile,
(računalnike in kuhinje)
KOVINOTEHNA
NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Urednica NT Milena Brečko Poklic
ŠT. 47 ■ LETO 52 - CEUE, 27.11.1997 - CENA 280 SIT
Najbolj nevarni so popolnezi
Kot otrok je sanjal o arhitekturi, študiral gradbeništvo, danes je Niko Kač generalni direktor Banke Celje. Reportaža na strani 7.
Juhuhu, Sneg tu!	V minulih dneh so skoraj celotnemu celjskemu področju snežinke nadele
drugačno podobo. Nekateri so se tega prvega snega razveselili, drugim je bil v
breme, nekateri pa ga niti opazili niso. Vzdržale so tudi mraznice oziroma
štorovke, ki jih je naš fotoreporter Gregor Katič "ujel" v objektiv v knežjem
mestu. No, snega v dolini skoraj ni več; kljub temu se na Golteh pripravljajo na
pravo smučarijo, na Rogli pa se bodo smučarji prvič pognali na bele poljane v
soboto, 29. novembra. In to zastonj! Več o tem na 20. strani Novega tednika.
Krmilo spot Kučanu
Sneg je menda vplival tudi na izide volitev, kljub temu pa je Milan
Kučan v nedeljo ponovno postal predsednik Slovenije. Stran 2.
Sneg odnesel samoprispevek
Na Celjskem je v nedeljo uspela točno polovica razpisanih
referendumov. Stran 3.
Otroci za vse življenje
Reportaža o Ježkovih varovancih, ki nujno potrebujejo
nove prostore. Stran 11.
Venerino svetišče v knežjem
mestu in Šentjurska mafija
Kronika s Celjskega na strani 8.
Brez proračuna država manj
zapravlja
Vidim, vidim!
Kako je nastajala prva T V
reklama za Novi tednik, ki so
jo posneli studio N.A.J. in
družina Erjavec. Stran 34.
V Petici reportaže,
ugankarstvo, nasveti,
avtomobilizem, glasba,
humor... Strani 33-48.
Zasegle bomo stroje
Delavke štorske šivalnice FiorI nimajo
plač, elektrike in telefonov. Stran 6.
Zaledje izgublja stik
Besedo imata trenerja Igor Pučko in
Jure Zdovc. Stran 16.
Premier
obljublja
pomoč
celjskemu
gospodarstvu.
Stran 5.
Zahvaljujemo se za obisk v letu 1997 in vas tudi v
prihodnje vabimo v naše prodajalne zlatega nakita
V CELjU, Gubčeva ul. 6 in
V ŽALCU, Mestni trg 5
V MESECU DECEMBRU BOMO ZA VAS
PRIPRAVILI
10 % POPUST
KOLEKTIV ''IMEX TRADE" d.o.o.
ZLATARSTVO
Vsak kupec zlatega izdelka nad 10.000 SIT bo v
mesecu decembru v eni od naših prodajalen
udeležen v nagradnem žrebanju za
ZLATO ZAPESTNICO
□
DOGODKI
Krmilo spet
Kučanu
Državljani Slovenije smo v nedeljo izvolili predsednika - Prepričljiva zmaga starega
novega predsednika že v prvem krogu
»Presenečenje letošnjih
predsedniških volitev je vre-
me,« je v nedeljskem jutru
na novinarsko vprašanje od-
govoril eden izmed osmeri-
ce predsedniških kandida-
tov, Milan Kučan, ki Sloveni-
jo vodi že zdaj, v mandatu od
leta 1992, volivci pa so ga
tudi v nedeljo izbrali za no-
vega krmarja države. Slabo
vreme je bilo tudi na Miklav-
ževo nedeljo pred petimi le-
ti, a sneg takrat le ni pobelil
Slovenije. Sicer pa na našem
območju, razen v hribovitih
predelih in pri nekaterih
težje dostopnih voliščih, tu-
di sneg ni povzročal večjih
težav in volitve so minile
mirno ter brez zapletov.
Takšne volitve je bilo po
dokaj umirjeni predvolilni
kampanji pričakovati in kaže,
da na mlado demokracijo v
Sloveniji tudi Evropska skup-
nost gleda z zaupanjem, saj
so tokratne predsedniške vo-
litve minile brez njenih opa-
zovalcev. Na voliščih - 3.441
jih je bilo širom Slovenije - so
za pravilno glasovanje skrbeli
najmanj 3-članski volilni od-
bori, zvečine pa so nad letoš-
njimi volitvami bdele že ute-
čene ekipe, ki so si izkušnje
nabirale v preteklih letih na
prvih predsedniških, držav-
nozborskih ter lokalnih voli-
tvah. Njihovo delo so pone-
kod nadzorovali tudi zaupni-
ki volilnih štabov posamez-
nih kandidatov, po neuradnih
podatkih pa jih je bilo največ
iz vrst SDS in SKD, ki sta
podpirali svojega kandidata
dr. Jožeta Bernika.
Izidi na Celjskem
Celjsko območje je bilo za
volitve predsednika države
razdeljeno med tri volilne
enote. Že v nedeljo zvečer,
malo pred polnočjo, je Re-
publiška volilna komisija ob-
javila začasne uradne izide
predsedniških volitev in Slo-
vencem sporočila, da drugi
krog volitev ne bo potreben.
Pretežen del celjskega ob-
močja, skupaj s tremi koroš-
kimi okraji, je zaokrožal 5.
volilno enoto, kjer so beležili
66,35-odstotno volilno ude-
ležbo, s 53,81-odstotnim dele-
žem so volivci podprli Kuča-
na, z 19,43 odstotka je sledil
Podobnik, dr. Bernik na tret-
jem mestu pa je prejel 8,85
odstotka glasov. Laški volilni
okraj je sodil v 6. volilno eno-
to s sedežem v Novem me-
stu, kjer so beležili 69,12-od-
stotno udeležbo, Kučan je
prejel 57,04 odstotka, Podob-
nik 19,79 odstotka in dr. Ber-
nik 8,91 odstotka glasov.
Šmarski in konjiški volilni
okraj sta sodila v 7. volilno
enoto s sedežem v Mariboru,
volilna udeležba je bila s 60,01
odstotka med najnižjimi v dr-
žavi, Kučana je podprlo 59,19
odstotka, Podobnika 18,74
odstotka in dr. Bernika 7,94
odstotka volivcev.
V 5. volilni enoti je bila naj-
nižja volilna udeležba v šent-
jurskem volilnem okraju, le
58,53 odstotka volilnih upra-
vičencev je prišlo na volišča,
najvišja pa s preko 70 odstot-
ki v obeh velenjskih volilnih
okrajih. Zanimivo je, da je le v
dveh okrajih Kučan prejel
manj kot potrebno večino
glasov, v Šentjurju 44,44 od-
stotka in v mozirskem okraju
37,32 odstotka. Zgornjesa-
vinjčani so le nekaj manj gla-
sov, kar 33,94 odstotka name-
nili Podobniku, ki je v tem
okraju dosegel enega najbolj-
ših volilnih rezultatov, naj-
slabšega pa z 12,09 odstotka
v okraju Celje II. in 13,92 od-
stotka v Velenju I. Kučanu so
najbolj zaupali Velenjčani, v 7.
okraju Velenje I. je dobil kar
64,27 odstotka, in volivci 3.
okraja Celje II., kjer je zanj
glasovalo 59,46 odstotka vo-
livcev.
Republiška volilna komi-
sija (RVK) je v nedeljo zve-
čer, malo pred polnočjo, ob-
javila začasne uradne izide
predsedniških volitev. Po
99,98 odstotka preštetih gla-
sovnicah so sporočili, da je
bila volilna udeležba 68,5-
odstotna, v Sloveniji je gla-
sovalo 1.061.073 volivcev, v
tujini pa 1.965 slovenskih
državljanov. Milan Kučan je
dosegel 55,55 odstotka gla-
sov, Janez Podobnik 18,39
odstotka, dr. Jože Bernik
9,48 odstotka, mag. Marjan
Cerar 7,05 odstotka, Marjan
Poljšak 3,21 odstotka. Tone
Peršak 3,07 odstotka, dr. Bo-
gomir Kovač 2,7 odstotka in
Franc Miklavčič 0,55 odstot-
ka. Okrajne volilne komisije
bodo v petek po 12. uri RVK
poslale še po pošti prispele
glasovnice volivcev iz tuji-
ne, RVK pa bo končne urad-
ne izide volitev objavila v
torek, 2. decembra.
V laškem volilnem okraju
je Kučan s 50,50 odstotka
presegel prag, Podobnik je
prejel 22,69 odstotka, za ne-
kaj desetink boljši rezultat je
Kučan dosegel v konjiškem
okraju, Podobnik pa 2 stotin-
ki slabšega, v šmarskem vo-
lilnem okraju pa je bil Kuča-
nov rezultat 50,47 odstotka,
Podobnikov pa 28,41 odstot-
ka.
Normalne volitve
v soboto in nedeljo z zako-
nom zaukazan volilni molk je
bil po poročilih iz Urada varu-
ha človekovih pravic Iva Biz-
jaka in posebne službe v mi-
nistrstvu za notranje zadeve
nekajkrat kršen, tudi s Celj-
skega so prihajale pritožbe.
Vendar pa je šlo za manjše
kršitve, takšnih, ki bi lahj
odločilno vplivale na volu
rezultate, ni bilo. Volitve
torej minile povsem norm
no, to pa je nenazadnje d^
tvo, na katerega bi volivci lA
raU biti ponosni!
Mediji so predvoUlni kan
panji namenjali precejšnj
pozornost, zadnji teden p
skladno z zakonom niso v(
objavljali javnomnenjskih t,
ziskav. Slovenci sicer niso
sklepali stav o tem, kako
bodo posamezni kandidati
spomnimo, da smo lahko i
birali med Marjanom PoljS
kom, Janezom Podobnikoi
dr. Bogomirjem Kovačei
Milanom Kučanom, Ton
tom Peršakom, Francem N
klavčičem, mag. Marjano
Cerarjem in dr. Jožetom B(
nikom - v nedeljo odreza,
največ pogovorov pa se je
telo o tem, ali bo zadož(
prvi krog, ali bo morda potn
ben še drugi, ki bi ga v SIov(
niji izvedli čez tri tedne, 1'
decembra.
Jeziček na tehtnici, ki j
predsedniške volitve zakljuJ
v prvem krogu, so preveg
volivci sicer najmočnejše pi
lamentarne stranke, LDS, I
so strankinemu kandidatu, s
cer univerzitetnemu profi
sorju dr. Bogomirju Kovač
namenili le slabe 3 odstotfe
glasov, volilni izid pa bi teoie
tično lahko spremenilo tiu
tistih nekaj več kot 30 odstoi
kov volivcev, ki v nedeljo nis
prišli na volišča. In prvi k«
mentarji v javnosti? Kažejo n
to, da smo Slovenci sorai
merno konservativni volivc
takšni, ki zaupajo poznan
mu kandidatu in bi svojo pO'
poro odrekli le tistemu, kil
resnično storil kakšno kruij
nalno napako. Poleg tega p^
je bilo še sUšati, smo z enii]
volilnim krogom veliko pR
hranili. Zaradi vsega tega P'
je bilo v nedeljo resnično'(
vreme tisto, ki je marsikog'
presenetilo.
IVANA STAMEJClj
Foto: GREGOR KATIC
LOJZE OJSTERŠEf
Nedeljske predsedniške volitve so tudi na našem območju minile mirno, brez zapletov, in
tudi brez meče na voliščih. Povsem normalno, torej.
Volilno kampanjo Milana Kučana so vodili v Studiu Marketing. In v prostorih te agencije sije
nekaj minut po objavi začasnih volilnih izidov stari novi predsednik z najožjimi sodelavci
tudi privoščil torto-velikanko.
Dovolj trpinčenja lastnega naroda
V Celju vseslovenski zbor razlaščencev - Vrnjenega le 35 odstotkov premoženja
Razlaščenci iz vse Slove-
nije so v soboto napolnili
veliko dvorano celjskega
Narodnega doma, na zboro-
vanju z delovnim naslovom
»Dovolj je trpinčenja lastne-
ga naroda« pa so znova opo-
zarjali, da se zakon o dena-
cionalizaciji (ZDEN) ne izva-
ja tako kot bi se moral, saj je
bilo doslej vrnjenega le do-
bra tretjina premoženja.
Predsednik Združenja last-
nikov razlaščenega premože-
nja Franc Izgoršek je v Celju
opozoril, da je današnje do-
gajanje v zvezi z (ne) izvaja-
njem ZDEN odraz popolne
zmede razumevanja pravne
države v Sloveniji. »Razlasti-
tve po vojni so povzročile ne-
šteto osebnih, družinskih in
gospodarskih tragedij in tudi
zakon ne more nadoknaditi
človeškega trpljenja, ki je živo
še po pol stoletja. Z razlasti-
tvijo se je okoristila država in
ta je zdaj dolžna poskrbeti za
vrnitev odvzetega premože-
nja,« je poudaril Izgoršek in
dodal, da je bilo doslej, v še-
stih letih po sprejemu zako-
na, vrnjenega le 35 odstotkov
odvzetega premoženja. Pri
tem, ko so državne oblasti
namerno zavlačevale z vrača-
njem premoženja, pa so na
drugi strani dopuščale rop
stoletja, kot so razlaščenci
poimenovali lastninjenje
družbenega premoženja.
V ZLRP ugotavljajo, da so
ves čas deležni najtrše medij-
ske blokade, novinarji poroča-
jo le o drugih plateh denacio-
nalizacijskih zgodb, v javnost
pa se po njihovi oceni plasira
vrsto laži in zlonamernih na-
vedb. Na predvečer celjskega
zborovanja so predsedniku
države znova, približno po
enem letu od zborovanja v
ljubljanskem Cankarjevem
domu, poslali poziv, naj zasta-
vi ugled svoje funkcije za hi-
trejše izvajanje zakona, saj
njegovo neuresničevanje me-
če slabo luč na celotno državo.
Po razpravi, v kateri so raz-
laščenci opozarjali na krivice,
ki se jim dogajajo, so razlaš-
čenci sprejeli šest sklepov, ki
so jih posredovali vodstvom
treh strank, ZLSD, SNS in LDS,
ki po njihovem mnenju naj-
bolj zavirajo izvajanje zakona,
vladi in resornim ministrs-
tvom, državnemu zboru in
svetu ter Uradu varuha člove-
kovih pravic. V njih so zahte-
vali, da se iz procedure nemu-
doma, še pred tretjim branjem,
umakne »Bavčarjev predlog«
sprememb denacionalizacij-
skega zakona, da se veljavni
zakon hitro in dosledno izvaja
ter popravek vseh privatizacij-
skih odločb, kjer ZDEN upravi-
čenci pri lastninjenju podjetij
niso mogh sodelovati, njihovo
premoženje pa je v primerih
stečajev treba zavarovati. Nas-
protnike ZDEN so pozvali, naj
nehajo s sistematično gonjo, na
sobotnem zborovanju, ki se ga
je udeležil tudi predsednik SKD
Lojze Peterle, pa so podprli
tudi predlog lustracij skega za-
kona, saj je po njihovem pre-
pričanju skladen z resolucijo
Sveta Evrope, njegova vsebina
pa demokratična in evropsko
naravnana.
I. STAMEUČIČ
Podpisali pristopne izjave
Občina Žalec ter žalska Zbornica zasebnega gospo-
darstva sta se že pred časom odločila za ustanovitev
Gospodarskega interesnega združenja Podjetniški ceH'
ter Žalec, v ponedeljek so pristopne izjave podpisale šf
nekatere nove članice.
Med drugim so pristopne izjave v GIZ Podjetniški center
podpisali predstavniki Republiškega zavoda za zaposlova-
nje, Upravne enote Žalec, Sklad za razvoj obrti in podjetni^;
tva Žalec, družbi Izvir, Ecco in še nekaterih drugih institucij
ter družb. Podpisu izjav je sledila skupščina, na kateri sO
spregovorili o dosedanjih aktivnostih in programskih us-
meritvah ter ustanovili programski svet.	IJB
I. SNOPIČ
DOGODKI
3
o lokalni
samoupravi
(onec tedna, v soboto in
ijeljo, bo v Toplicah Dobr-
seminar o lokalni sa-
,upravi.
kja pobudo Laburistične
jnke Velike Britanije semi-
f organizira Združena lista
Jialnih demokratov, k sode-
raiiju pa so pritegnili tudi
jaiidrovo društvo in West-
hstrsko fondacijo. O lokal-
sanioupravi oziroma bri-
iskimi izkušnjami s tega po-
^ja bosta na seminarju pre-
vala dva gosta iz Velike Bri-
lije, sodelovali pa bodo tudi
je domači strokovnjaki, ki
se pravkar vrnili z izobraže-
nja v Veliki Britaniji.
Že v petek popoldne pa bo-
I predavatelji na novinarski
mferenci, na sedežu celjske-
odbora stranke v Gledališki
predstavili okvirne vsebine
minarja.	IS
Višje cene v
vrtcih
žalski svetniki so na svoji
dnji seji sprejeli sklep o
išanju cen programov
edšolske vzgoje v Vzgoj-
varstvenem zavodu Vrtci
čine Žalec.
:ene programov bodo po no-
n višje za 6,7 odstotka. Dnev-
program za otroke v oddelkih
lega starostnega obdobja bo
jal 34.590 tolarjev, za otroke
)ddelkih drugega starostnega
dobja pa 31.280 tolarjev,
[dnevni program, ki traja od 4
i6 ur, stane po novem 27.870
^jev, če ima otrok zajtrk in
Bilo, v kolikor se starši odloči-
samo za malico, bo treba
Išteti 24.160 tolarjev V pold-
!vnem programu se cene, spet
Ivisno od vrste prehrane, vrtijo
ed 17.970 in 21.560 tolarji.
Bje cene začnejo veljati s 1.
Ecembrom.	UB
Sneg odnesel
samoprispevek
V občini Laško so se za samoprispevek odločili le v Jurkloštru - Uspešnejši na Konjiškem -
Svetina naj ostane štorska, Leveč samostojen, za Šentpeter le osemnajst krajanov
Hkrati z nedeljskimi voli-
tvami predsednika države so
imeli v štiriindvajsetih kra-
jevnih skupnostih na celj-
skem območju še referendu-
me, na katerih so v večini
primerov ljudi spraševali o
uvedbi samoprispevka, v
krajevni skupnosti Svetina
in v Levcu so se odločali o
statusnih spremembah, v
Oleščah v občini Laško pa o
spremembi imena naselja.
Referendumi so marsikje us-
peli, največje razočaranje pa
je v nedeljo zvečer gotovo
doživelo vodstvo občine Laš-
ko, saj so uvedbo samopris-
pevka, ki je bil razdeljen na
občinski in krajevne progra-
me, podprli le v krajevni
skupnosti Jurklošter.
V Jurkloštru je na volišča
prišlo 53,4 odstotka vohlnih
upravičencev, za uvedbo sa-
moprispevka pa jih je glaso-
valo 53,72 odstotka. V krajev-
ni skupnosti Laško, kjer se je
volitev oziroma referenduma
udeležilo 69,3 odstotka voliv-
cev, je samoprispevek podpr-
lo 41,9 odstotka volivcev, v
Brezah, kjer je bila udeležba
64,8-odstotna, je bilo »za«
40,92 odstotka volivcev, v
Marija Gradcu 46,93 odstot-
ka (udeležba 70,8-odstotna),
v Rečici 36 odstotkov (ude-
ležba 72-odstotna) v Vrhu
nad Laškim pa 41,39 odstot-
ka (67,7-odstotna udeležba).
Rezultate, drugačne od pri-
čakovanih, so pokazali tudi
glasovalni lističi na poizvedo-
valnem referendumu v Oleš-
čah, kjer je preimenovanje
kraja v Šentpeter podprlo le
18 volivcev ali 12,67 odstotka
tistih, ki so se referenduma
udeležili.
Župana občine Laško Petra
Hrastelja so rezultati glasova-
nja na referendumih preseneti-
li, saj je bil glede na razpolože-
nje ljudi na zborih krajanov
prepričan v uspeh. »S samo-
prispevkom bi v marsikateri
krajevni skupnosti lahko pos-
pešili razvoj, manj bi bilo slabe
volje, vendar, kar je, je,« pravi
župan Hrastelj. »Izgradnja no-
ve osnovne šole v Laškem in
prenova starih šolskih zgradb
se bo zaradi neuspelih referen-
dumov za nekaj let podaljšala,
enako pa velja tudi za dom za
ostarele. Projekte bomo vodili
naprej, finančno pa bomo po-
vsem odvisni od volje države.«
V Slovenskih
Konjicah in Zrecah
uspešnejsi
v večini od trinajstih kra-
jevnih skupnosti konjiške in
zreške občine so se krajani
odločili za 5-letno podaljša-
nje samoprispevka. V občini
Slovenske Konjice bodo sa-
moprispevek še naprej odva-
jah v krajevnih skupnostih Ži-
če (za je glasovalo 52 odstot-
kov volivcev), Draža vas (70
odstotkov). Spodnje Grušov-
Ije (73 odstotkov), Jernej (61
odstotkov), Zbelovo (60 od-
stotkov) in Polene (57 odstot-
kov), proti samoprispevku pa
so se odločili v krajevni
skupnosti Dobrava-Gabrov-
Ije, kjer je bilo proti samo-
prispevku 62 odstotkov vo-
livcev ter v delu krajevne
skupnosti Kamna Gora, kjer
jih je bilo proti 52 odstotkov.
V	zreških krajevnih skup-
nostih so proti uvedbi samo-
prispevka glasovali na Strani-
cah (za je bilo samo 44 od-
stotkov volivcev) in na Do-
brovi jah (48 odstotkov), za
podaljšanje samoprispevka
pa so se odločili v krajevnih
skupnostih Skomarje (60 od-
stotkov), Gorenje (80 odstot-
kov) in Zreče (56 odstotkov).
Za samoprispevek so se od-
ločili tudi v KS Pristava pri
Mestinju (občina Podčetr-
tek), kjer je za program glaso-
valo 59,10 odstotka volivcev,
v KS Dramlje (občina Šent-
jur) pa je večina volivcev gla-
sovala proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka. Po urad-
nih podatkih je bilo zanj 35,9
odstotka volivcev, pri čemer
so med štirimi volišči glaso-
vali »za« le v Marija Dobju.
Svetina ostane.
Leveč naj bo
samostojna KS
Za volilne upravičence, 320
jih je vpisanih v imenik na
območju KS Svetina, so v
nedeljo predsedniške volitve
združili s poizvedovalnim re-
ferendumom, na katerem so
se izrekali o tem, ali so za
izločitev območja krajevne
skupnosti iz občine Štore ali
želijo ostati v dosedanjih ob-
činskih mejah. Na volišča je
prišlo 59,06 odstotka kraja-
nov, za to, da ostane območje
Svetine v štorski občini, se jih
je izreklo 73 odstotkov. Izide
poizvedovalnega referendu-
ma bodo zdaj obravnavali
štorski občinski svetniki, z
njimi pa bodo seznanili tudi
državnozborsko komisijo za
lokalno samoupravo.
V	Levcu so vzporedno s
predsedniškimi volitvami iz-
vedli tudi referendum o sa-
mostojni krajevni skupnosti.
Zanjo se je opredelilo 83 od-
stotkov volivcev, kar pomeni,
da krajani želijo samostojno
krajevno skupnost Leveč ozi-
roma izločitev iz krajevne
skupnosti Petrovče. V Levcu
poudarjajo, da naj bi prihod-
nja krajevna skupnost Leveč
obsegala zgolj naselje Leveč.
Storam grozi icatastrofa
Na Celjskem se zavzemajo za ohranitev delovnih mest v štorskem Jeklu
t:;::.............. .....
Za rešitev štorske železar-
f je treba čimprej sprejeti
Manjkajočo zakonsko pod-
ko ter začeti izvajati vlad-
e ukrepe. Pred tem je treba
lado seznaniti s pomanj-
injem obratnih sredstev,
"jno je začeti pogovore o
fodaji, predpogoj pa je ena-
®pravno obravnavanje
^h železarn.
^^ - • ^
To so odločitve ponedeljko-
sestanka o prihodnosti
^lezarske proizvodnje v Što-
'h, ki so se ga udeležili pred-
'^vniki okoliških občin ter
'^kateri poslanci, predstavni-
' sindikatov, ministrstva za
"spodarske dejavnosti ter
l^dstva Slovenskih železarn.
I^item je pobudnik sestanka
'Šentjurju, tamkajšnji župan
" poslanec Jurij Malovrh,
Vnil, kaj pomeni izgublja-
Melovnih mest za to gospo-
^rsko šibko občino. S pre-
.'^^'itvijo 130 proizvodnih
klavcev v izobraževalni cen-
^^ je namreč izgubilo delo
59 občanov šentjurske
^ine. Šmarski župan Jože
Čakš je poudaril, da občutijo
izgubljanje delovnih mest tu-
di v petih novih občinah na
Šmarskem, štorski župan in
poslanec Franc Jazbec pa
meni, da pomeni morebitna
ukinitev proizvodnje za obči-
no Štore katastrofo. Na Jeklo
so namreč vezana tudi druga
podjetja in obrtniki, ki bi
prav tako izgubili delo.
Ohranitev delovnih mest v
železarni prav tako podpira
celjska občina, je povedal po-
džupan Dušan Burnik. Sicer
pa je Burnik opozoril na po-
govor s predsednikom Dr-
novškom med njegovim obi-
skom v Celju, kjer so govorili
tudi o Štorah. Predsednik je
obljubil, da se bodo sanacije
železarn lotili resno.
Sicer pa v štorskem Jeklu
opozarjajo, da potrebujejo
dodatnih 600 do 900 milijo-
nov tolarjev obratnega kapita-
la (za njihov cilj 80 tisoč ton
proizvodnje), saj bodo prisi-
ljeni proizvodnjo zmanjševa-
ti. V Štorah so julija ustanovi-
li družbo z 1,5 milijoni usta-
novnega kapitala ter 600 mili-
joni kredita za zagon proi-
zvodnje, z državno garancijo.
Če tega denarja ne bo, bodo
proizvodnjo morali omejiti,
opozarja član vodstva Mar-
jan Mackošek.
Predstavnica ministrstva za
gospodarske dejavnosti Bran-
ka Kostič je predstavila pred-
videne zakonske rešitve o pri-
vatizaciji železarn ter omeni-
la, da plačuje država za njiho-
ve obveznosti 5,8 milijard to-
larjev. Za Jeklo so uspeli pri-
dobiti začetna obratna sreds-
tva, pred sprejetjem zakonov
pa dodatnih sredstev ne bo.
Oglasili so tudi sindikalisti
iz različnih krajev države, ki
so omenjah, da so sredstva za
prvo sanacijo železarn zado-
stovala predvsem za terjatve
bank in elektrogospodarstva.
Prodaji Štor ne nasprotujejo,
seveda, če bodo dobili pri-
merna zagotovila za ohrani-
tev delovnih mest. Trditev ko-
roškega sindikalista Mirosla-
va Garba, da se Ravne z iska-
njem zvez v prestolnici niso
skušale rešiti na račun Štor,
pa je vzbudila v ponedeljek
različna mnenja.
B. J.
posvetu
Plavšičeva ali
Karadžič?
V Republiki srbski so pote-
kale dvodnevne parlamen-
tarne volitve, na katerih je
sodelovalo preko 30 strank,
dejanski boj pa je potekal le
med dvema: Srbslco demo-
kratsko stranko (SDS) in Srb-
sko ljudsko stranko (SLS).
Prvo vodi zloglasni vojni
zločinec Radovan Karadžič,
drugo pa predsednica Repub-
like srbske Biljana Plavšič.
Predsednica je bila sicer tudi
sama članica Karadžičeve
stranke, po sporu z vojnimi
dobičkarji (ki vodijo stranko)
pa je razpustila parlament, v
katerem je imela SDS večino
in ustanovila svojo stranko.
Čeprav bodo uradni izidi voli-
tev znani šele po 10. decem-
bru, zaenkrat kaže, da je več
volivcev svoj glas zaupalo re-
žimu iz Banjaluke, torej Plav-
šičevi. Njo podpira tudi med-
narodna skupnost, pri predvo-
lilni kampanji pa ji je precej
pomagal tudi Nato, ki je z
zasedbo oddajnikov omogo-
čil, da so njena predvolilna
sporočila dosegla vse dele srb-
ske entitete v BiH. Prihodnost
uresničevanja mirovnega spo-
razuma in samega miru v BiH
pa bo precej odvisna od tega,
katera od dveh strank bo dobi-
la večino v parlamentu in s
katerimi manjšimi strankami
bo morala tvoriti koalicijo.
Irak popustil,
ZDA previdne
Po dobrih treh mesecih
krize v Perzijskem zalivu je
naenkrat zavladalo navi-
dezno zatišje. Irak je na-
mreč popustil in po dolgo-
trajnih prepričevanjih (za
uspeh ima zasluge pred-
vsem Rusija) privolil, da ko-
misija ZN za razorožitev v
Iraku nadaljuje svoje delo.
Vseh 77 inšpektorjev se je že
vrnilo v Bagdad.
Iraško privolitev je bržkone
sprožil obisk podpredsednika
vlade Aziza v Rusiji, kjer se je
pogovarjal s celotnim držav-
nim vrhom. Rusija, kateri Irak
precej dolguje, saj dolga zara-
di sankcij ne more poravnati,
je po pogovorih Varnostnemu
svetu predstavila nove pobude
za odpravo sankcij zoper Irak.
Vendar temu ostro nasprotuje-
jo ZDA, ki so pripravljene
uporabiti tudi pravico veta, če
bi prišlo do glasovanja. Was-
hington namreč Iraku ne bo
popustil, vse dokler komisija
ne bo pregledala vseh objek-
tov, za katere sumi, da iraške
oblasti v njih skrivajo orožje.
V to je vštetih tudi 47 palač
predsednika Huseina. Kot ne-
kateri menijo, je Bagdad zad-
njo krizo namerno zakuhal,
da bi lahko prepovedano
orožje v miru skril pred komi-
sijo. Previdnost ZDA se kaže
predvsem v tem, da tudi po
iraški privolitvi na prihod ko-
misije iz Zaliva niso umaknile
svoje vojaške opreme, temveč
so tja poslala še nekaj dodat-
nih bombnikov. Število letal
se je povzpelo že na 150, tam
sta dve letalonosilki, ogromne
količine vojaške tehnike pa je
v oporiščih v bližnji Savdski
Arabiji, Kuvajtu in Bahrainu.
Jelcin prevetril
vlado
Ruski predsednik Boris
Jelcin je s položaja finanč-
nega ministra razrešil Ana-
tolija Čubajsa, vplivnega re-
formista, ki je sicer ostal prvi
podpredsednik vlade. Ob mi-
nistrski stolček je bil ta te-
den še en podpredsednik vla-
de; Boris Nemcov, ki je vodil
resor za enerajo.
Odstavitev Čubajsa so zahte-
vali komunisti, potem ko se je
izvedelo, da je tudi 42-letni
reformist vpleten v finančni
škandal. Skupaj s še štirimi
politiki, ki jih je Jelcin že tudi
odstavil, je namreč prejel 450
tisoč (90 tisoč vsak) dolarjev
predplačila za sodelovanje pri
še neizdani knjigi o privatiza-
ciji v Rusiji. Jelcin je zadevo
elegantno rešil: sprejel je od-
lok, s katerim je prepovedal
kopičenje funkcij, kar pome-
ni, da isti človek ne bo mogel
več biti istočasno minister in
podpredsednik vlade. S tem pa
je »žrtvoval« tudi mladega
povzpetnika, 38-letnega Nem-
cova (ni bil vpleten v finančni
škandal), ki zna biti na pred-
sedniških volitvah leta 2000
precej verjeten kandidat. S to
potezo je ugodil komunistom,
za katere zdaj upa, da v parla-
mentu ne bodo več ovirali
sprejetje proračuna za prihod-
nje leto. Odstavitve pa je naj-
verjetneje z zadovoljstvom
sprejel tudi premier Černomi-
din, ki je bil zadnje mesece kar
nekako v senci mladih refor-
mistov. TUdi 59-letm predsed-
nik vlade je možen kandidat na
predsedniških volitvah.
Brezposelnost
problem EU
v Luxembourgu je potekal
prvi izredni vrh Evropske
unije o zaposlovanju. Pet-
najsterico namreč močno
pesti velika brezposelnost,
ki je dosegla že skoraj 11-
odstotno raven in je dvakrat
večja kot v ZDA in trikrat
večja kot na Japonskem.
Ali povedano drugače: v dr-
žavah EU je kar 18 milijonov
ljudi brez dela. Od tega jih je
kar 15 odstotkov mlajših od 25
let. Več kot polovica od njih pa
delo neuspešno išče že več kot
leto dni. Evropska komisija je
zato predlagala načrt, po kate-
rem naj bi ustvarili 12 milijo-
nov delovnih mest in brezpo-
selnost tako zmanjšali na 7-
odstotno raven. Vendar pa so
nekatere države temu naspro-
tovale, med njimi je bila precej
glasna Nemčija (poleg Španije
rekorderka po brezposelno-
sti), da naj zaposlovalna politi-
ka ostane v domeni nacional-
nih vlad. Na koncu je prevlada-
la odločitev, da naj članice uni-
je do vrha junija 98 izoblikuje-
jo naciondne akcijske načrte
zaposlovanja, te pa morajo
predložiti Evropski komisiji in
ministrskemu svetu. Načrte
bodo financirale članice same,
njihovo izvedbo pa bo znatno
podprla Evropska investicijska
banka. Za zdaj imajo najboljše
urejeno pomoč pri iskanju za-
poslitve v Avstriji, na Šved-
skem in v Luxembourgu, kjer
delujejo številne zaposlovalne
agencije, tako da tri četrtine
ljudi brez dela zaposlitev najde
najkasneje v šestih mesecih.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
ZLSD v Libojah
Člani in simpatizerji Združene liste socialnih demokratov
iz Liboj so se minuli petek zbrali na ustanovnem zboru
krajevne organizacije.
Ustanovnega zbora so se poleg krajanov udeležili člani
Mladega foruma in Ženskega foruma pri ZLSD, nekateri
člani predsedstva, predsednik strankinega Pokrajinskega
odbora Savinjsko šaleške regije Franci Tratar ter poslanec v
državnem zboru Bojan Kontič. Po uvodnih razpravah so
izvolili vodstvo krajevne organizacije ZLSD. Predsednik je
Roman Toplak, pri delu mu bosta pomagala Štefan Toplak
in Velimir Stepanov.	UB
O prihodnosti celjsicega
gospodarstva
Društvo ekonomistov Celje pripravlja v torek, 2. decem-
bra ob 17, uri, pogovor o tem, kakšna prihodnost se
napoveduje celjskemu gospodarstvu.
O prihodnosti celjskega gospodarstva so se člani društva
doslej že pogovarjali s celjskim podžupanom Dušanom Bur-
nikom, na torkovo srečanje, ki bo v stranski dvorani Narodne-
ga doma, pa so povabili tudi celjskega župana Jožeta Zimška
in podžupana Friderika Polutnika.	IS
Javna dela v pripravi
v konjiški občini že pripravljajo programe javnih del za
prihodnje leto. Potekala bodo na različnih področjih: v
turizmu, kulturi, sociali, športu in komunali, vanje pa bo
vključenih predvidoma osemdeset brezposelnih oseb.
Na njihovo pobudo bo občina prijavila tudi druge, za lokalno
skupnost zanimive in razvojno naravnane programe. Vsem, ki
bodo vključeni v izbrane programe javnih del, bo občina
zagotavljala tudi stimulativni del nagrade.	B. Z.
Kondomi za šoferje
Ponedeljek, 1. decembra, bo zaznamoval svetovni dan boja proti aidsu - Na območju
celjske regije prijavljenih pet primerov - Osrednja državna prireditev bo v Celju
Svetovna zdravstvena or-
ganizacija je za letošnjo rde-
čo nit, ki bo povezovala do-
gajanja ob 1. decembru, iz-
brala geslo: Življenje otrok v
svetu aidsa. Ljudje se morajo
osvestiti, da sta okuženost z
virusom in obolelost za aid-
som prizadela tudi otroke.
Vsak dan se rodi približno
1500 otrok, ki so okuženi z
virusom HIV. V manj razvi-
tih predelih sveta, zlasti na
območju subsaharske Afri-
ke, je vse več otrok, ki umira-
jo za aidsom, narašča pa tudi
število sirot, ki so zaradi aid-
sa izgubili mater in očeta, ali
pa so jih starši zapustili zara-
di neutemeljenega strahu
pred okužbo.
V Sloveniji je število okuže-
nih oziroma obolelih otrok
majhno, zato je letošnje slo-
vensko geslo »Živi in pusti ži-
veti« namenjeno nam vsem.
»Želimo poudariti pomem-
bnost zaščitnih ukrepov, ki so
v času, ko proti bolezni ni ne
pravega zdravila niti cepiva,
edino učinkovito orožje v bor-
bi proti virusu HIV,« pravi dr.
Alenka Skaza Maligoj iz Za-
voda za zdravstveno varstvo
Celje. »Promocija zdrave spol-
nosti, zmanjševanje možnosti
prenosa z okuženimi iglami in
preprečevanje prenosa okuž-
be od matere na otroka, so
temelj za zdravo in srečno živ-
ljenje slovenskih otrok. Sreč-
no otroštvo pa je temelj za
uspešno in zadovoljno življe-
nje odraslih. Boriti se moramo
proti zanikanju, diskriminaci-
ji in samozadovoljnosti na raz-
ličnih ravneh, predvsem na
ravni vsakega izmed nas.«
Od leta 1986 do danes je bilo
Inštitutu za varovanje zdravja
prijavljenih 62 primerov aid-
sa, in sicer 60 pri odraslih (54
moških in 6 žensk) in dva pri
otrocih. Leta 1992 je bil prijav-
ljen aids pri dečku, ki še ni
dopolnil prvega leta starosti,
okužil pa se je od matere, ki je
imela v preteklosti spolne stike
z osebo iz Afrike, leta 1995 je
zaradi aidsa umrla 5-letna de-
klica, ki se je prav tako okužila
od matere. Med odraslimi ose-
bami, obolelimi za aidsom, jih
je bilo največ - šestindvajset - s
stalnim prebivališčem v Ljub-
ljani, v celjski regiji pa je bilo
doslej prijavljenih pet prime-
rov aidsa. Največ odraslih bol-
nikov se je okužilo pri spolnih
stikih z drugimi moškimi.
Do danes je bilo v Sloveniji
prijavljenih tudi 59 primerov
okužbe z virusom HIV brez raz-
vitega obolenja aidsa. Okužilo
se je 47 moških in 12 žensk. Od
45 odraslih moških se jih je 24
predvidoma okužilo pri spol-
nih stikih z drugimi moškimi,
med ženskami pa se jih je se-
dem okužilo z virusom HIV pri
heteroseksualnih stikih.
»Epidemija aidsa in okužbe z
virusom HIV je v Sloveniji še v
zelo zgodnji fazi,« pojasnjuje
dr. Maligojeva. »Kljub tveganju,
kot so na primer spolni odnosi
brez zaščite ali souporaba pri-
bora pri intravenskem injicira-
nju drog, se še v nobeni skupini
ni začelo res eksplozivno širje-
nje okužbe. Lahko pa ga priča-
kujemo. Zato je zlasti v skupi-
nah z višjim tveganjem nujno
čim bolj omejiti to tveganje.«
JANJA INTIHAR
Osrednja državna priredi-
tev ob svetovne dnevu boja
proti aidsu bo 1. decembra ob
11. uri v celjskem Narodnem
domu. Dan bo odprla razsta-
va slikovnega materiala na
temo HlV/aids z naslovom
AIDS ne pozna meja. V krat-
kem kulturnem programu bo-
do sodelovali dijaki Prve gim-
nazije Celje in Plesni teater
Igen. Predstavniki zavoda bo-
do delili promocijski material
in kondome, obiskali bodo
zaposlene na špediciji in tudi
njim razdelili kondome.
V svetu je približno 22 mi-
lijonov odraslih in otrok, ki
so okuženi oziroma oboleli
za aidsom, od tega jih je 20,5
milijona v nerazvitem svetu.
Strokovnjaki ocenjujejo, da
se bo do leta 2000 število
okuženih s HIV povzpelo na
30 do 40 milijonov, obolelih
za aidsom pa na 10 do 15
milijonov. Zaradi smrti ene-
ga ali obeh staršev bo do
konca tisočletja preko 5 mi-
lijonov osirotelih otrok.
V ambulanti Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
nudijo vsak dan od ponedelj-
ka do četrtka med 8. in 12.
uro možnost prostovoljnega
in anonimnega testiranja na
HIV okužbo. Najkrajši čas, v
katerem lahko ugotovijo mo-
rebitno svežo okužbo, je tri
tedne po dogodku, ob kate-
rem bi lahko prišlo do preno-
sa HIV infekcije.
Naraščaj občinske uprave
Velenjski mestni svetniki
so v torek sprejeli osnutek
odloka o organizaciji in de-
lovnem področju občinske
uprave, ki se bo v prihodnje
morda še nekoliko razširila
tudi z ustanovitvijo direkci-
je za gospodarske javne
službe.
V velenjski občini deluje
šest uradov, na podlagi siste-
mizacije pa je v občinski
upravi zaposlenih 62 delav-
cev. Nekateri svetniki so raz-
raščanju občinske uprave od-
ločno nasprotovali in menili,
da se s takšnim osnutkom za-
vestno lotevajo širitve biro-
kracije Anton de Costa
(SDSS) je dejal, da si v na-
prednih državah ne morejo
privoščiti več kot enega urad-
nika na tisoč prebivalcev in
izračunal, da bi takšen krite-
rij velenjski občini dovoljeval
le 33 delavcev v upravi. Franc
Sever (nestrankarski kandi-
dat) je izrazil bojazen, da se
bodo občinski uradi preveč
razbohotili in poudaril, naj bi
župan raje razmišljal o
zmanjševanju občinske upra-
ve, ne pa o njenem povečeva-
nju. Župan Srečko Meh je
zagovarjal stališče o ustanovi-
tvi direkcije gospodarskih
javnih služb. Pojasnil je, da
naj bi bila ključna naloga te
direkcije, ki bi bila majhna,
strokovna in udarna, v nadzi-
ranju dogajanja na področju
gospodarskih javnih služb.
katerih delo je bilo do zdaj
dokaj nepregledno. Slednje
bi veljalo na primer za po-
dročje komunale. Dodal je še,
da v tem številu niso sposobni
dobro gospodariti na 6000
občinskih parcelah, nimajo
dobrega skrbnika občinskega
premoženja in navsezadnje
tudi nihče ni odgovoren za
kontroliranje dela zimskih
služb.
Svetniki so osnutku odloka
daU zeleno luč, o dokončnem
sprejemu predloga o organiza-
ciji in delovnem področju ob-
činske uprave, ki bo temeljni
akt za delovanje občinske
uprave in zaposlovanje delav-
cev, pa bodo morali odločati z
dvotretjinsko večino. KL
Za bolj čisto Savinjo
V Ljubnem so letos zgradili kolektoi; naslednje leto še jez in čistilna naprava
Gradnja čistilne naprave
je ena večjih naložb v občini
Ljubno, saj vrednost projek-
ta ocenjujejo na 66 milijo-
nov tolarjev, v znesek pa ni
všteta cena za gradnjo jezu
čez Savinjo.
Potrebna dovoljenja so pri-
dobivali že lani in z zemeljski-
mi deli začeli spomladi. Prva
faza je obsegala gradnjo 550
metrov dolgega kolektorja,
naslednje leto pa se bodo lotili
še povezovalnega jezu in či-
stilne naprave, s katero bodo
zadostili potrebam okrog
1000 gospodinjstev.
»Pri gradnji čistilnih naprav
ob porečju Savinje je bila vr-
sta na Ljubnem. Za boljšo vo-
do s čistilno napravo že nekaj
časa skrbijo v Logarski dolini,
kjer so z rezultati zelo zado-
voljni. Zgrajena je tudi v Lu-
čah, vendar še ne obratuje, in
naslednje območje z večjim
številom gospodinjstev je prav
Ljubno,« pravi županja Anka
Rakun.
Ljubencem je bila na podla-
gi republiškega razpisa odo-
brena finančna pomoč. Ker
državni proračun še ni sprejet,
je bilo nakazilo začasno pre-
stavljena v leto 1998, pred
štirinajstimi dnevi pa se je
položaj znova obrnil. Z mini-
strstva za okolje in prostor so
namreč dobili dopis, v kate-
rem je bila nakazana realna
možnost, da bi vsaj del sred-
stev lahko dobili še letos.
Po prvotnem razrezu naj bi
breme polovice stroškov
gradnje čistilne naprave
prevzelo ustrezno ministrs-
tvo, drugo polovico pa Ljub-
no s sredstvi iz občinskega
proračuna in tudi prispevki
občanov. Letos so zaradi že
opisanih razmer celotno in-
vesticijo prevzeli nase (gre
za okrog 10 milijonov tolar-
jev) in prisilno oklestili na-
črte.
Prvotno so načrtovali več
kot samo gradnjo polkilome-
trskega kolektorja. Dodat-
nim posegom so se zavoljo
negotovosti okrog državnega
proračuna morali odpoveda-
ti, vendar zaradi ugodnih no-
vic iz Ljubljane upajo, da bo-
do prihodnje leto vse nado-
mestili in čistilno napravo že
tudi uporabljali.
■■■■■■■■1 ŽEUKO ZULE
Za pbdjetniice
v Rogaški Slatini bodo v
ponedeljek, - L decembra,
predali namenu prostore no-
voustanovljenega Podjetniš-
kega centra. Deloval bo v ob-
novljenih prostorih, ki so v
občinski lasti. V centru bodo
spodbujali podjetniška priza-
devanja. ■ ;	B. J.

Obstrukcijav
parlamentu
LJUBLJANA, 19. no-
vembra (Delo) - Ker prec).
sedstvo parlamenta ni uvf.
stilo predloga zakona o
lustraciji na dnevni re^
izredne seje, so se članj
poslanskih skupin SDS ii^
SKD zatekli k obstrukciji] [
ki bo trajala, dokler dp ^
žavni zbor ne bo razprav. |
Ijal o omenjenem zakoim.
Med obstrukcijo se bodo p
poslanci obeh strank se- j
stajali v parlamentu dva- p
krat na dan in obravnavali p
tekoče zadeve. Zakon o p
lustraciji, proti kateremu c
so že glasovali državni č
svetniki, naj bi bil uvrščen J
na dnevni red izredne seje'
parlamenta 25. novem-
bra.	r
Penina za
papeža t
GORNJA RADGONA, (
21. novembra (Večer) • 1
Podjetje Radgonske gorice'
bo ob obletnici imenovanja'
Janeza Pavla II. za papeža f
podarilo svetemu očetu šti-'
riindvajset steklenic zlate'
radgonske penine letnika"
1978. V Radgoni upajo, da
bo penina papežu ugajala
in da bo to uspešna promo-
cija našega vina in Sloveni^
je sploh.
Veliki apeKti
LJUBLJANA, 23. no
vembra (Delo) - Predsed
nik vlade Janez Drnov-
šek je predstavil prora-
čunske načrte za leto
1998. Predvideni odhodki
naj bi znašali 820 milijard
tolarjev, prihodki pa
okrog 800 milijard, s či-
mer bi se proračunski pri-
manjkljaj čim bolj pribli-
žal 0,5 odstotka bruto
družbenega proizvoda.
Dosedanje usklajevanje
po ministrstvih kaže, da je
pričakovanje le-teh precej
večje, saj za zdaj prora-
čunski zahtevki za prib-
ližno 70 miUjard tolarjev
presegajo omenjene ok-
virje. Največ razprave je
mogoče pričakovati pri
naložbah in subvencijah.
Bivši kandidati
UUBLJANA, 24. no
vembra (Delo) - Zdaj že
nekdanji predsedniški
kandidati in njihovi volil'
ni štabi bodo v skladu z
zakonom o volilni kampa'
niji morali v prihodnjih
dneh še marsikaj postoriti
V 15 dneh po volitvah mo-
rajo odstraniti javno razo-
bešeno propagandno gra-
divo, sicer jim grozi kazen
najmanj sto tisočakov, me-
sec dni pa imajo časa z3
pripravo dokončnega pO'
ročila o skupni višini zbra-
nega denarja za voliln"
kampanjo. Kazen za neod-
dano finančno poročilo
najmanj milijon in pol to-
larjev za organizatorja
kampanije in najmanj 200
tisočakov za odgovorno
osebo.
Turizem v luci nove
zakonodaje
v Velenju je bil v četrtek,
20. novembra, posvet o novi
zakonodaji v turizmu, ki so
ga pripravili Turistično in-
formacijski center Velenje,
Savinjsko šaleška gospodar-
ska zbornica in velenjska
območna obrtna zbornica.
Miro Pretnar, sekretar
Združenja za gostinstvo in tu-
rizem pri Gospodarski zbor-
nici Slovenije, je predstavil
zakon o pospeševanju turiz-
ma. Po novem zakonu bi lah-
ko občine ustanavljale lokal-
ne turistične organizacije, pri
tem pa bi potrebovale naj-
manj trideset soustanovite-
ljev, med njimi vsaj polovico
takih z osnovno turistično de-
javnostjo. Lotevali bi se celo-
vite turistične promocije, in-
formiranja in skrbeli za razvoj
turistične infrastrukture. No-
vost bi pomenil turistični da-
vek, poleg turistične takse do-
datni vir financiranja in razvo-
ja turizma. Davek bi plačevali
v vseh dejavnostih, v katerih
ustvarjajo zaslužek v turizmu.
Stane Bizjak, predstavnik
iz resornega ministrstva, pri-
stojnega za turizem, je pred-
stavil pravilnik o kategoriza-
ciji nočitvenih objektov, ki
zaokrožuje zakonodajni del
na področju gostinstva in tu-
rizma. Pravilnik določa pogo-
je za uvrščanje nočitvenih ob-
jektov v določeno kategorijo,
poleg kategorije pa uvaja še
znak kakovosti in specializa-
cije. Vse nočitvene zmogljivo-
sti naj bi bile kategorizirane
do maja 1998.
KL
1. SNOPIČ
INTERVJU
5
Brez proračuna država
manj zapravlja
Premier dr. Janez Drnovšek obljublja pomoč celjskemu gospodarstvu
»Celje pestijo velike gospodarske težave, zad-
ja leta so v podjetjih z iskanjem notranjih rezerv
ekateri uspeli preživeti, druge so spremenjeni
ogoji gospodarjenja spravili v stečaj. Breme je
retežko, da bi ga lahko nosili brez državne
omoči,« so minuli teden opozarjali predstavniki
eljskega gospodarstva, to pa je bilo tudi izhodiš-
e intervjuja s predsednikom slovenske vlade dr.
anezom Drnovškom.
»Stanje je res zapleteno, težje kot v državnem
ovprečju. Več podjetij ima težave zaradi izgublje-
lih jugoslovanskih in drugih trgov, problemi pa se
lečejo vse do danes. Podjetja so postopno odmira-
1, nekatera so preživela, druga niso. MisUm, da
lodo tista, ki so preživela, živela tudi naprej, kajti
loložaj ne more biti slabši oziroma težji, kot je bil
irav na prelomu. Celjsko gospodarstvo se bo mo-
alo postaviti na svoje noge, država lahko pri tem
lo določene mere pomaga, seveda pa ne more
jospodariti namesto podjetij. Določena sredstva in
nstrumente imamo, skušali jih bomo čimbolj ra-
ionalno uporabiti, da bodo dali čim večje efekte,
eveda tudi na Celjskem.«
Pravite, da slabše kot zadnja leta, ne more biti.
'a vendar - za prihodnje leto se na Celjskem
lapovedujejo številni stečaji.
Slabše s tega vidika, ker so bili izgubljeni trgi.
;daj se nam ti trgi kvečjemu vračajo, ne pa da bi jih
zgubljali. Utrdili smo si položaj na trgih Evropske
kupnosti oziroma v srednji Evropi, kjer velja
porazum s Cefto. V globalu gledano so za podjet-
nike boljše razmere - ni pa to avtomatska garanci-
ja za vse, torej tudi za tiste, ki so se jim pretekla
leta nakopičile težave. Menim, da se bo objektiven
položaj, možnosti za prodajo izdelkov torej, iz-
boljšal. Vmes gre za premostitve - kar lahko
storijo banke, denimo. Menim, da premalo naredi-
jo, da so predrage in so se manj prilagodile kot
podjetja. Kar bo storila država preko razvojne
družbe, ki smo jo ustanovili prav zato, da bi
pomagala podjetjem v teh prehodnih težavah, in
pa s seveda omejenimi sredstvi resorna ministrs-
tva. Tu je še izvozna družba za pomoč izvozni-
bm ter seveda večje državne intervencije. Zad-
nja, denimo v železarstvo, s katero z ustreznim
zakonom želimo prestrukturirati železarne in za-
gotoviti produktivna delovna mesta. Tu bo seveda
država nosila glavno breme.
So v luči sanacije železarstva tudi konkretne
možnosti za preživetje štorskih železarjev?
Možnosti so, so pa različne variante - tu je
privatizacija, tudi možnosti tujega vlaganja. Vse to
se proučuje, mislim, da bo v kratkem prišlo do
razpisa. Ocenili bomo ponudbe, kakšen je smisel
prodaje, ali se bo zagotovilo ustrezno število delov-
•lih mest - v našem interesu namreč je, da se
zagotovi ustrezna zmogljivost proizvodnje in dolo-
(^eno število delovnih mest na tej lokaciji, ne pa
prodaja zaradi kratkoročnega finančnega učinka,
^enar, ki ga usmerjamo v železarstvo, je možnost,
da slovensko in s tem tudi štorsko železarstvo
preživi. Na dolgi rok pa bo treba imeti trge in
Zagotovljeno konkurenčnost - to pa je skrb vodstva
železarn.
V	Celju je šlo v stečaj nekaj nekoč paradnih
l^onj gospodarstva, naj omenim le Toper, Emo in
Zlatarno. So bili nujni?
Za Zlatarno lahko rečem, da sta vlada in resorno
'iiinistrstvo naredila vse, kar sta lahko, da pa drugi
'upniki, tudi banke, niso šli v tej smeri. Reševalna
^'^cija ni uspela, kakor smo si želeli. Vlada organizi-
ra reševalne pakete, ponekod uspejo, drugod ne. V
'^jih morajo sodelovati vsi, ki so angažirani v pod-
'^^ju, tudi upniki, vsi morajo nase prevzeti del
[jf^ančnega bremena, del rizika, z namenom, da
na dolgi rok to dobili povrnjeno.
, Slovenska razvojna družba bo pomagala pod-
'^Ijem, ki so v težavah. Za Celje, obljubljate, bo te
t^omoči potrebno še več.
V	našem sistemu država lahko sicer razmeroma
^^lo malo intervenira v podjetjih. Imamo določene
instrumente, imamo pa tudi podjetja v državni lasti,
v katerih se moramo še posebej angažirati. Sicer pa
skušamo skrbeti za približno enake pogoje vseh
gospodarskih subjektov v državi. Ni v naši politiki,
da bi kakšno regijo bolj podpirali kot drugo, skuša-
mo pa biti nekoliko bolj aktivni tam, kjer je situacija
slabša - in v Celju je, kar se državnega povprečja
tiče, slabša - torej je tu kontinuiteta naše politike
bolj potrebna. Dosegli smo neko stabilnost, podjet-
ja imajo primerljive pogoje poslovanja z vsemi
konkurenti, zadnja leta nam je uspelo prispevke
bistveno znižati s 50 na 38 odstotkov obremenitve
plač, še najbolj negativno pa izstopa finančna sfera,
torej bančništvo.
V Celju tudi v uspešnih podjetjih opozarjajo na
težave.
Izpeljati moramo določene ukrepe, racionaliza-
cije. Če se prilagaja gospodarstvo, se morajo tudi
drugi državni sektorji. In to je zajeto v varčeval-
nem programu, ki smo ga v vladi predlagali pred
dnevi. Gre za racionalizacijo v državni upravi,
zmanjšanje stroškov, zmanjšanje števila zaposle-
nih. Vedno obstoja nevarnost, da bi državna upra-
va, če jo preveč oslabimo, dajala podjetjem slabši
servis. Prepričan sem, da je tudi na državno
upravo potreben pritisk in čeprav zagotavljam, da
ni lahko, smo se tega lotili. Izvozniki se po pravilu
vedno pritožujejo. O tečajni politiki smo zadnja
leta veliko slišali, nanjo vlada ne more vplivati, še
največ smo storili preko tega, da nismo imeli
proračunskih javnofinančnih primanjkljajev, da
smo se v tujini sorazmerno malo oziroma skoraj
nič zadolževali in da na tečaj ni pritiskala še
država. Centralna banka regulira tečaj na osnovi
ponudbe in povpraševanja po devizah. Dejstvo je,
da izvoz letos sorazmerno dobro napreduje, da je
nominalno na približno enaki ravni kot lani, ven-
dar če upoštevamo spremembo tečajev, predvsem
dolarski se je bistveno spremenil, in preračunamo
na stalne cene, ugotavljamo skoraj za desetino
večji izvoz. Letos sta glavna generatorja gospodar-
ske rasti izvoz in investicije, zmanjšuje pa se
domače povpraševanje, kar je po mojem že odraz
lani začetega umirjenega gibanja plač.
Veliko problemov v državi je posledica tega, da
Slovenija še nima proračuna, zdaj napovedujete
13-mesečno proračunsko leto in hkrati v koaliciji
usklajujete proračun za prihodnje leto.
Na to lahko gledamo z dveh strani. Če bi prora-
čun imeli prej, bi država več zapravila. Na nek način
bo letos manj zapravila, to pa spet nekaterim ni
všeč. Državno zapravljanje namreč za marsikoga
pomeni dohodek. To proračunsko leto je dokaj
težko. Zato smo toliko bolj aktivni pri proračunu za
'98, že dva meseca ga praktično vsakodnevno
usklajujemo. To spremlja program varčevalnih
ukrepov, ki pomeni, da bo javnofinančni rezultat
prihodnje leto soliden, takšen, kot ga lahko vzdrži-
mo in bo dobra osnova za gospodarsko rast, kar je
najpomembnejše. Uspelo nam je preusmeriti neka-
tere trende, ki so prejšnja leta zviševali javno
porabo, in sodim, da nam je uspelo uokviriti javno
porabo v tisto, kar vsi smatramo za normalno.
Kdaj je torej pričakovati rezultate varčevalnih
ukrepov?
V	letu '98 bomo razbremenili gospodarstvo v
nekaj točkah, skupna prispevna stopnja pa bo
ostala enaka letošnji. Pretekla leta smo na breme
proračuna prevzeli različne transferje - zlasti v
pokojninski sklad, letos kar 120 milijard - kar
pomeni, da v proračun prevzemamo nekaj bremen,
ki bi sicer obvisela na stroških podjetij. Pritiski so
usmerjeni v to, da bi skupno prispevno stopnjo
zvišali, vendar vlada želi konkurenčnost podjetij
ohranjati prav s tem, da zvišanja ne dopusti. Leto
'98 bo še sorazmerno težko proračunsko leto, saj
zapade več obveznosti iz servisiranja obveznosti
prejšnje države, prišle so obremenitve iz nekaterih
novih zakonov, izplačila odškodnin in rent, deni-
mo. Z varčevalnimi ukrepi pa zagotavljamo, da
bomo obdržali najmanj nespremenjene pogoje, v
letu '99 in 2000 pa pričakujemo že lažji javnofinanč-
ni proračunski leti in verjetno tudi možnost, da se
pogovarjamo o dodatnih razbremenitvah za gospo-
darstvo.
Vlada je predstavila belo knjigo predloga refor-
me pokojninskega sistema. Ste si sami že prera-
čunali, kako se boste upokojili?
Ne, sam še nisem nič preračunal, še nisem pogle-
dal...
Kako pa komentirate to, da reforma zajema
celotno populacijo zaposlenih, tudi vse, ki večino
delovne dobe prispevke plačujemo po starem,
upokojili pa se bomo po novem?
Pokojninska reforma je nujnost. Delamo jo iz
dolgoročnih potreb, ne zato, da bi imeli naslednja
leta boljšo proračunsko oziroma javnofinančno
situacijo. Če tega ne storimo zdaj, bi čez 15 ah 20 let
prišli v tak položaj, da preprosto ne bi mogli več
izplačevati pokojnin. To se dogaja vsem državam,
ker so takšna pač demografska gibanja. Naš pred-
log je zelo pretehtan, kombiniramo različne pristo-
pe, reformo skušamo izpeljati tako, da so bremena
čimbolj porazdeljena in predvsem damo vsem do-
bro perspektivo in garancijo, da bodo vsi prišli do
pokojnine, takšne...
...kakršna pač že bo?
Ne, ne - takšne, ki bo po tem sistemu primerljiva
s sedanjo.
V	Sloveniji reforma lokalne samouprave ni
končana - v javnosti so predvsem težnje po še
večjem drobljenju in oblikovanju novih občin,
me pa za konec zanima, kakšno Slovenijo pokra-
jin vidite vi?
Ta razprava je zdaj pred nami, pripravljen je
ustrezen material, ustrezne alternative. Pričakujem
precej zapleteno razpravo in v njej zelo različne
poglede, koliko regij in katere. Sam vidim smisel v
regijah, skozi nje bomo v Sloveniji prišli do večje
decentralizacije. Moja vizija ni v tem, da bi državo
centralizirali, prej nasprotno, da bi v nekaterih
primerih, kjer so zadeve morda doslej centralizirali,
le šli na določeno decentralizacijo.
■ IVANA STAMEJČIČ
Dr. Janez Drnovšek, predsednik Vlade RS: »Sloven-
sko bančništvo se ni dovolj prilagodilo, obrestne
mere so previsoke, cena finančnega posredovanja
pri nas je višja kot drugje v Evropi. Zato bo
bančništvo moralo narediti premike naprej. Cen-
tralna banka bi preko svojih instrumentov morala
delovati v tej smeri, sicer bomo v končni fazi
morali v Slovenijo spustiti močno tujo konkuren-
co. kar bo pritisk na naše banke, če banke same ne
bodo našle primernejših načinov za spremljanje
sosvodarstva.«
po državi
Književniki
protesKrajo
UUBUANA, 19. novem-
bra (Delo) - Društvo sloven-
skih pisateljev se je z odprtim
pismom slovenski vladi od-
zvalo na napovedane davčne
restrikcije države. Vladi očita-
jo, da se spreneveda, ko se
ob snovanju novega davka
na knjigo in avtorske hono-
rarje sklicuje na priporočila
Evropske zveze in napove-
dujejo, da se bodo skupaj z
drugimi strokovnimi društvi
uprli ter zahtevali, da avtor-
sW honorarji ostanejo zunaj
dosega davka na dodano
vrednost, enako pa mora ve-
ljati tudi za knjige.
Nove osebne
UUBUANA, 20. novem-
bra (Večer) - Čez pol leta
bomo dobili nove osebne iz-
kaznice, ki bodo imele bis-
tveno spremenjeno podobo,
veljale bodo deset let in ne
bodo več obvezen doku-
ment. Stare osebne izkaznice
bomo lahko uporabljali do
izteka veljavnosti, vendar
največ tri leta po uveljavitvi
zakona o osebni izkaznici,
novo osebno pa bo pred zlo-
rabo predvidoma varovalo
petnajst zaščitnih elementov.
Mobilna telefonija
LJUBUANA, 20. novem-
bra (Večer) - Vlada je spreje-
la sklep o objavi razpisa za
podelitev dveh koncesij za
uporabo radiofrekvenčnega
spektra za storitve mobilne
telefonije GSM. Razpis, na
katerega se lahko prijavijo
tudi konzorciji, bo odprt tri
mesece, rok, do katerega
morata biti ponudnika izbra-
na, pa ni določen. Mobitel bo
obravnavan enakopravno z
drugimi ponudniki in bo mo-
ral, če bo izbran, plačati kon-
cesijsko dajatev za nazaj.
Učinkovita raba
LJUBUANA, 20. novem-
bra (Delo) - Do marca pri-
hodnjega leta bo pod okri-
ljem Agencije RS za učinkovi-
to rabo energije potekal pro-
jekt Dvigovanje zavesti o
učinkoviti rabi energije. Pro-
jekt je plod sodelovanja do-
mačih in tujih strokovnjakov,
njegov cilj pa je povečati os-
veščenost porabnikov o pra-
vilnem ravnanju z energijo
ter jih bolje seznaniti o vlad-
nih programih in ukrepih, ki
so na voljo. Povprečna pora-
ba energije v Sloveniji je dva-
krat večja kot v Evropi.
Kovanci za
Drnovška
UUBUANA, 21. novem-
bra (Večer) - Pri Pohcij-
skem sindikatu Slovenije so
ogorčeni zaradi napoveda-
nih varčevalnih ukrepov,
zato so opozorili slovensko
vlado, naj pazi, kje zateguje
pasove. Premieru Janezu
Drnovšku so poslaU sedem
tisoč kovancev po tolar, za
vsakega pohcista po enega,
da bo lahko krpal luknje v
proračunu. Zaradi nizkega
standarda svojih članov po-
licijski sindikat napoveduje
še ostrejše ukrepe, tudi
stavko.
□
GOSPODARSTVO
Nova rezdlnica v Šempetru
Za Aero je to druga pomembna tehnološka posodobitev proizvodnje v letošnjem letu
v torek so v programu Le-
pilnih trakov v Šempetru ot-
vorili novo sodobno rezalni-
co. Naložba je veljala 137 mi-
lijonov tolarjev,
V podjetju Aero Celje, vodi
ga direktorica Milena Brezi-
gar, so še leta 1993 beležili
preko 7 milijonov mark izgu-
be. Današnji rezuhati dokazu-
jejo, da so prebrodili največje
težave pri poslovanju, uspeli
so preusmeriti trende v pozi-
tivno smer, prihodke pa pri-
merjalno z letom 1991 več kot
potrojiti. Rezultat uspešnega
poslovanja so vlaganja v poso-
dobitev proizvodnje. Spomla-
di so pričeli z delom na novem
stroju za proizvodnjo in tisk
papirnih vrečk v njihovi druž-
bi Aero Papiroti Krško, sedaj
pa je zaključena naložba v no-
vo rezalnico v programu Lepil-
nih trakov v Šempetru. Kupili
so rezalni stroj, povezovalni
tekoči trak, dva različna pakir-
na stroja, kompresor in silose
za Maf pakirni stroj ter rezalni
stroj za razrez do 2000 m rol.
Z novo opremo bo sedanja
proizvodnja samolepilnih tra-
kov na eno in tri eolskih jedrih
bistveno sodobnejša, predvi-
dene širine rol, ki jih bodo
proizvajali na novih strojih, so
12,15, 19 in 25 mm. Posodobi-
tev je bila nujna, saj so dose-
danje rezalne linije zastarele,
z nizko stopnjo avtomatizacije
in brez tehnoloških rešitev za
pakiranje. Naložba je veljala
137 milijonov tolarjev, uresni-
čili so jo delno z lastnimi viri,
delno pa z dolgoročnimi poso-
jili banke. Vložena sredstva se
bodo predvidoma povrnila v
petih letih.
V prihodnjem letu načrtuje-
jo v Aeru posodobitev tudi v
drugih delih proizvodnje,
predvsem pri izdelavi samo-
lepljivih odlepljivih blokov,
fleksibilne embalaže ter pri
različnih vrstah premazanih
papirjev.
IRENA JELEN BAŠA
Z vpisom v sodni register z
več kot 1000 delničarji je Ae-
ro od 28. januarja letos del-
niška družba. Prva skupšči-
na delniške družbe Aero bo 5.
decembra. Aero d.d. je večin-
ski lastnik družbe Aero Copy,
Aero Exclusive Zenica ter
IGO-odstotni lastnik družb
Aero Trade, Aero Papiroti
Krško, Aero Zagreb in Aero
Hungary. Poslovni sistem Ae-
ro je v letu 1995 dosegel s
prodajo osnovnega in dopol-
nilnih programov preko 80
milijonov mark prihodkov, v
letu 1996 so bili prihodki višji
še za nekaj odstotkov.
Delegacija OECD v Celju
Mesto ob Savinji je včeraj
obiskalo osem uglednih stro-
kovnjakov Organizacije za
ekonomsko sodelovanje in
razvoj (OECD) s področja
vzgoje in izobraževanja, eko-
nomike izobraževanja ter za-
poslovanja.
Dopoldne so v kabinetu žu-
pana Jožeta Zimška zanje pri-
pravili predstavitev slovenske-
ga sistema vzgoje in izobraže-
vanja, reform in razvojnih pri-
zadevanj ter razmerij med po-
klicnim izobraževanjem in
gospodarstvom, predstavniki
OECD pa so obiskali tudi Višjo
strokovno šolo in TECOS. V
TECOS-u, Razvojnem centru
orodjarstva Slovenije, ki ima
sedež v Celju, so obisk stro-
kovnjakov OECD združili s
predstavitvijo svoje najnovej-
še naložbe, odprtja CAE od-
delka. Po besedah direktorja
TECOS-a dr. Karla Kuzmana
v centru skupaj z Mestno ob-
čino Celje investirajo v posta-
vitev registriranega šolskega
centra za računalniško opi-
smenjevanje orodjarjev in os-
talih zainteresiranih za po-
dročje CAD/CAE/CAM. Pro-
jekt zajema postavitev učilni-
ce in vseh pripadajočih aplika-
cij, ob računalniškem opisme-
njevanju pa bo ena osrednjih
nalog CAE oddelka tudi izde-
lava industrijskih projektov s
tega področja.	IS
Zasegle bomo stroje
Tako napovedujejo delavke štorske šivalnice Fiori - Neizplačane plače, brez elektrike in
telefona
Minulo sredo so zaposleni
v štorski šivalnici Fiori kar
pred vrati pričakali direktor-
ja, ta pa se očitno izmika
konkretnim odgovorom na
njihova jasno zastavljena
vprašanja.
Šivalnico Fiori, ki ima svoje
prostore v kulturnem domu v
Štorah, je od prejšnjega lastni-
ka pred časom prevzelo mari-
borsko podjetje Findex. Gre za
podjetje, ki se bolj kot s teksti-
lom ukvarja s finančnimi po-
sli, med drugim se je ta firma
zanimala tudi za prevzem
šentjurskega Eleganta. V Što-
rah je bilo zaposlenih približ-
no 30 delavk, pogodbeno so
za drugega partnerja šivale
predvsem v zadnjem času pri-
ljubljene hlače Nes in po trdi-
tvah zaposlenih je bilo dela
dovolj, pogodba s partnerjem
naj bi bila podpisana še za
naslednji dve leti. Kljub temu
so se v Fioriju stalno ubadali s
težavami. Najemnik ni plače-
val najemnine občini Štore, ki
je lastnik prostorov v kultur-
nem domu, zaradi neplačeva-
nja so Fioriju izklopili električ-
no energijo in telefonski pri-
ključek.
Konec oktobra so se zapo-
sleni, pretežno so to delavke,
znašle na čakanju, delodajalec
jim ni izplačal niti regresa niti
plač za september. V novem-
bru se je vodstvo podjetja
končno sestalo z delavci, do-
govorili naj bi se za uvedbo
stečajnega postopka. Vendar
so delavke izvedele, da direk-
tor Findexa kljub obljubam v
osmih dneh ni vložil predloga
za stečaj, zato so ga minulo
sredo pričakale pred vrati ši-
valnice in mu zagrozile, da
bodo zaplenile stroje. Sreča-
nje se je končalo s ponovno
obljubo mariborskega direk-
torja, da bodo razmere uredili
predvidoma v tem tednu. Ure-
ditev razmer naj bi pomenila
iskanje novega najemnika, ki
bi prevzel šivalnico v Štorah.
lirMiMllliltiilMiiil^^ UB
Brezposelnost se kar narašča
Po zadnjih podatkih Repub-
liškega Zavoda za zaposlova-
nje Območne enote Celje je
bilo septembra na območju
celjske regije registrirano
15.505 brezposelnih oseb.
V primerjavi s številom brez-
poselnih ljudi konec leta 1996 je
bil septembra največji porast
zabeležen v upravni enote Celje
(14,3 odstotka), najnižji pa v
upravni enoti Šmarje pri Jelšah.
Na celotnem območju celjske
regije je število brezposelnih
poraslo za 9,2 odstotka. Priliv v
brezposelnost je znašal 534
oseb, v strukturi priliva je bilo
377 iskalcev prve zaposlitve,
120 trajnih presežkov in 9 ste-
čaj nikov. Odliv iz brezposelno-
sti je v septembru znašal 706
oseb, od tega je bilo črtanih 268
oseb, 438 se jih je zaposlilo.
Oktobra je Statistični urad
Republike Slovenije objavil tu-
di uradne podatke o novi stop-
nji registrirane brezposelno-
sti. Nova metodologija se od
stare razlikuje v tem, da je pri
izračunavanju upoštevano de-
lovno aktivno prebivalstvo po
kraju stalnega bivališča in ne
več po lokaciji delovnega me-
sta oziroma sedežu podjetja.
V Sloveniji je registrirana stop-
nja brezposelnosti po tem
izračunu julija znašala 14,4
odstotka, na območju celjske
regije pa 17,7 odstotka. Porast
stopnje brezposelnosti od ja-
nuarja do julija je značilen
prav za vse upravne enote. Ker
potekajo migracije delovne si-
le predvsem iz okolice v Celje,
je stopnja registrirane brezpo-
selnosti v upravni enoti Celje
po novem izračunu bistveno
višja in je v juliju znašala 21,2
odstotka. Najvišji upad so za-
beležili v upravni enoti Šmar-
je, za katero je značilna velika
migracija delovne sile v širšo
okolico.	UB
Seminar za pridobitev licenc
Območna gospodarska zbornica Celje organizira zadnji
seminar za pridobitev licence v javnem prevozu v Celju.
Seminar bo v prostorih Območne gospodarske zbornice
Celje od ponedeljka, 1. decembra, do četrtka, 4. decembra.
Seminar organizirajo za vse zamudnike, ki doslej niso uredili
tega z zakonom predpisanega pogoja za opravljanje javnega
prevoza.	UB
novo na borzi
Padanje tečajev
se nadaljuje
Piše: JOŽICA MALTARIČ
V	zadnjih nekaj tednih smo
priče stalnemu padanju teča-
jev delnic. SBI se giblje okoli
1.300 točk. Še vedno se največ
trguje z delnicami Krke,
LEKA in Petrola, vendar so
tečaji precej nizki. V prvi po-
lovici novembra so tuji inve-
stitorji prvič doslej več delnic
prodali kot pa kupili. V prvih
dveh tednih so naložbe upad-
le za šest milijonov DEM. Ttiji
vlagatelji so po zadnjih do-
godkih na svetovnih borzah
tudi pri nas v glavnem proda-
jali VP. Pritok tujih naložb je
začel usihati že v drugi polo-
vici oktobra, saj je znašal le
še nekaj več kot milijon DEM.
V	petek, 21. novembra, je
bila skupščina Petrola, na kate-
ri so delničarji odločali o neka-
terih statutarnih spremembah,
o lanskem poslovanju in o deli-
tvi dividend iz lanskega dobič-
ka. Delničarji naj bi po predlo-
gu uprave dobili 200 tolarjev
bruto dividend na delnico. Pe-
trol je lani ustvaril dobri dve
milijardi tolarjev dobička. Ve-
čino dobička, to je 1.544 mili-
jarde tolarjev, naj bi pustili ne-
razporejeno, za dividende pa
naj bi predvidoma porabili
417,26 milijona tolarjev.
Precej pozornosti je bilo v
zadnjem času usmerjene v do-
godke v zvezi s tožbami zaradi
domnevnih kršitev patentov.
V Leku ugotavljajo, da postaja
pravno varstvo inovacij po-
membnejše kot same inovaci-
je. Dejstvo je, da skušajo vse
močnejše farmacevtske multi-
nacionalke onemogočati regi-
stracijo Lekovih patentov in
zdravil, zlasti v državah, kjer
se zakonodaja o varstvu inte-
lektualne lastnine šele obliku-
je.
Osma izdaja blagajniških
zapisov Banke Slovenije z na-
kupnimi boni je tako rekoč
enaka sedmi izdaji, najpo-
membnejša razlika je v tem,
da bo tolarski popust vezan na
rast življenjskih potrebščin in
ne na rast drobnoprodajnih
cen kot doslej. Dospelost bla-
gajniških zapisov je 1. junija
1998, letna obrestna mera
znaša 9 odstotkov.
Prodajali jih bodo na draž-
bah, ki jih je pričakovati kma-
lu po 1. decembru, saj bo cen-
tralna banka verjetno skušala
iz obtoka umakniti presežno
likvidnost od izplačila starih
blagajniških zapisov.
Cenjene stranke obvešča-
mo, da imamo novo posloval-
nico v Velenju, na Prešernovi
8 (nad Elektrotehno).
Postopek preobrazbe te-
meljne obrestne mere TOM iz
rasti drobnoprodajnih cen v
rast življenjskih potrebščin bo
postopen. Z novim letom bo-
do v 12-mesečno povprečje R
začeli dodajati mesečne po-
datke o rasti cen življenjskih
potrebščin. Tako bodo v enem
letu izginili podatki rasti drob-
noprodajnih cen. To tudi po-
meni, da ne bo večjega pre-
skoka, saj je rast cen življenj-
skih potrebščin manjša: v le-
tošnjih prvih desetih mesecih
je znašala 7,3 odstotka, med-
tem ko so se drobnoprodajne
cene zvišale na 8,5 odstotka.
barometef
i
Odobreni
programi Agencije
v času od 8. oktobra do ig
novembra je Agencija za prj!
vatizacijo odobrila prograi^
lastninskega preoblikovanja •
Še dvema podjetjema s celj.'
skega območja in sic^f
Gozdnemu gospodarstvu ^
Nazarje ter Hmezad Expof( .
Importu Žalec. Drugo so. !
glas je Agencije pa so v zad. i
njem mesecu prejeU v celj. j
skem Gradisu ter v Brivsko |
frizerskem salonu v Sloven-1
skih Konjicah.	,
Prvo polletje Z |
izgubo
Celjska Cinkarna je v pr.'
vih šestih mesecih poslovala
z izgubo, v zadnjih mesecih
se razmere izboljšujejo, v
devetih mesecih je dosegla
za 12.721 milijonov tolarjev'
prihodkov, kar 77 odstotkov
te vrednosti je bilo realizira-
ne z izvozom, preostalih 23
odstotkov pa s prodajo v
Sloveniji. Devetmesečno ob-
dobje je Cinkarna zaključila
s 154 milijoni tolarjev izgu-
be. Kljub krizi v prvem pol-
letju v podjetju načrtujejo,
da bodo poslovno leto 1997
zaključili z minimalnim do-
bičkom.
Dan kakovosti v
Cometu
Letošnji Cometov dan ka
kovosti je bil posvečen prib-
liževanju Evropi, varovanju
okolja in inovatorjem, os-
novna misel letošnjega Co-
metovega dneva pa je bila
dvig kakovosti na vseh po-
dročjih. Ob tej priložnosti so
organizirali predavanje vod-
je odseka za Evropsko unijo
pri GZS Andreje Jerina o
približevanju uniji in spre-
govorili o inovacijski dejav-
nosti v podjetju. Po letu
1988, ko so registrirali 17
inovacijskih predlogov na
zaposlenega in so bih po
številu inovacij ter inovator-
jev v slovenskem vrhu, je
dejavnost nekaj let vztrajno
nazadovala, zadnja tri leta
pa spet narašča. Skupno je
kar 35 odstotkov zaposlenih
registriranih inovatorjev. Le-
tošnji najuspešnejši Come-
tovi inovatorji so Borut Ma-
tavž, Božislav Jančič in sa
mostojni tehnolog Jože
Rančnik, ki si je prislužil
naziv inovator leta.
Razgoršek med
Konjičani
Minister za malo gospo-
darstvo in turizem Janko
Razgoršek se je v minuleifl
tednu sestal s konjiškim žu-
panom Janezom Jazbe-
cem, poslancem v držav-
nem zboru Jožetom Košir*
jem ter predstavniki podje-
tij in organizacij. Pogovarja-
li so se o možnostih za raZ'
voj konjiškega turizma ii^
drobnega gospodarstva. NO'
vi minister je Konjičanoin
povedal, da ni pristaš dode-
ljevanja nepovratnih sred-
stev, zavzemal se bo
učinkovite kredite brez visO'
kih obrestnih mer.
1. SNOPIČ
REPORTAŽA
E1
Najbolj nevarni so popolneži
Kot otrok je sanjal o arhitekturi, študiral gradbeništvo, danes je generalni direktor Banke Celje
Leta 1986 je direktor takrat-
fi celjske banke Vlado Jurak
idhajal v Nemčijo, skrivnost
P skrbno varoval zase. Med
ejo upravnega odbora v žal-
nem hotelu je Nika Kača po-
Jical na hodnik in mu dal pet
ninut časa za premislek o
em, ali hoče prevzeti direktor-
iko mesto. Niko Kač je rekel
la. Čeprav skrbno pretehta
/sako odločitev, se je v življe-
iju Kačevih kar nekaj usod-
lih stvari zgodilo v trenutku.
Glasbeni geni
življenjska pot današnjega
generalnega direktorja Banke
;elje Nika Kača se je začela
jred 53 leti na Polzeli. »V dru-
žini nas je bilo pet, imam
mlajšo in starejšo sestro. Oče
lože je bil 45 let tajnik občine
Polzela. Bil je tudi velik ljubi-
telj glasbe, organist in zboro-
vodja. Mama Štefanija je skr-
bela za dom in otroke, okoli
domačije je bilo nekaj ohišni-
ce.« Ko ga povprašam, če so
se očetovi glasbeni geni pre-
nesli na sina, se nasmeje. »Iz-
jemno rad imam glasbo, po-
slušam vse zvrsti, med klasič-
nimi deli najraje prisluhnem
aperetam. Rad poslušam
New Swing Quartet, s svojo
rjasbo me navdušujeta Celine
Dion in Mariah Carey. Učil
sem se igrati na klavir, moj
učitelj je bil oče in se stvar ni
najbolj srečno končala. To je
tako, kot če mož uči ženo
voziti avto. Prepeval sem v
zborih, ampak vem, do kam
seže moj posluh,« je samokri-
tičen prvi mož bančne hiše.
Rad bi bil arhitelct
Prvih šolskih znanj si je Ni-
ko Kač nabiral v polzelskih
klopeh, potem ga je pot vodi-
la v celjsko gimnazijo. »Želel
sem študirati arhitekturo, to-
da pri hiši je bila ena plača in
brez štipendije ne bi šlo. Iskal
sem študij, najbližji arhitektu-
ri, zato sem se vpisal na grad-
beno fakulteto, štipendirali so
me v celjskem Ingradu.«
Po uspešno končanem štu-
diju se je zaposlil na fakulteti
oziroma na Inštitutu za geo-
mehaniko pri profesorju So-
vincu. Mladega strokovnjaka
je potem čakala vojaška suk-
nja, oblekel jo je v Karlovcu in
se vpisal v šolo za rezervne
oficirje. Po vrnitvi v Ljubljano
je bil projektant za mostove
in danes po Sloveniji stoji kar
nekaj njegovih projektov.
Sam se dnevno vozi mimo
svoje stvaritve, podvoza iz
Šmartnega v Rožni dolini pro-
ti Ostrožnem, pečat njegove-
ga dela je močno vtisnjen na
Primorskem. »Iz prvega po-
klica imam kar nekaj uporab-
nih stvari, ki jih je mogoče
videti, se preko njih zapeljati,
moj drugi poklic pa je po-
vsem drugačna stvar. Težko
rečeš, koliko je tvojega nepo-
srednega vpliva na stanje, ka-
kršno je,« razmišlja Niko Kač.
Odločitev ob
skodelici kave
Na Ljubljano vežejo Nika Ka-
ča izjemno lepi spomini. »Toda
življenje je šlo svojo pot, izbral
sem si družico, na poti je bil
otrok, v Ljubljani pa vsaj v bliž-
nji prihodnosti nobenih mož-
nosti za stanovanje. Žena Rezi-
ka, doma je iz vasi Boršt pri
Cerkljah na Dolenjskem, je bila
takrat zaposlena v SDK in sva
pač iskala kraj, kjer bi oba dobi-
la službo in stanovanje. Bilo je
sobotno popoldne, z ženo sva
sedela ob kavi in gledala oglase.
Tisto soboto sva se odločila, da
zapustiva Ljubljano. Takratna
Ljubljanska banka Podružnica
Celje je iskala gradbenika kot
recenzorja investicijskih pro-
gramov za naložbe. Aprila 1973
sem tako postal sodelavec ban-
ke,« je razlagal sogovornik. V
bančni hiši je od začetka zapo-
slena tudi soproga, danes prav
tako članica vodilnega tima
Banke Celje.
Kmalu po prihodu v Celje je
prevzel vodenje investicijske-
ga oddelka. Tehnik po osnov-
ni izobrazbi se je zavedal, da
brez ekonomskega znanja ne
bo šlo, zato se je ob delu vpisal
na mariborski Vekš in študij
uspešno zaključil. Odtlej se je
njegova pot vzpenjala vse do
bančnega vrha. Do leta 1978 je
bil vodja investicij, štiri leta
vodja sektorja naložb, potem
podpredsednik poslovodnega
odbora, prvega januarja 1987
je bil imenovan za generalne-
ga direktorja Banke Celje.
Cvetoči, ne suhi
veji
Kačevi so dolga leta živeli v
Celju, v stolpnici nad Avtomo-
torjem. Vezi, stkane v letih
skupnega sosedskega življe-
nja so tako trdne, da še danes
skupaj praznujejo rojstne dne-
ve, čeprav se je družina pred
12 leti preselila v novozgraje-
no hišo na PolzeU. Sin Tadej je
diplomiral na Ekonomski fa-
kulteti v Ljubljani, vpisal je že
tretjo stopnjo, trenutno služi
domovini in obiskuje častniš-
ko šolo. »Sinu svetujem, naj se
čimprej zaposli, ker samo
kombinacija prakse in študija
naredi kompletnega človeka,«
dodaja sogovornik. Hči Tina
obiskuje tretji letnik Ekonom-
ske fakultete v Ljubljani. »Ve-
sel sem, da sta oba otroka
uspešna in upam, da tudi v
prihodnje ne bosta suhi veji na
drevesu tega naroda,« se je
slikovito izrazil oče Niko.
Enajst let
nogometa
Pogosto ga videvamo na
raznih prireditvah. Protoko-
larno službenih, kulturnih,
glasbenih in seveda športnih.
Niko Kač je podpredsednik
košarkarskega kluba Kovino-
tehna Savinjska Polzela, nje-
gova ljubezen do športa je
pognala korenine že v mla-
dostnih letih. »Na Polzeli je
bila vrsta športnih zanesenja-
kov. V okviru TVD Partizan
so gojili telovadbo, nekaj zag-
nancev se nas je navduševalo
za nogomet. Z ogromno pro-
stovoljnega dela smo zgradili
nogometni stadion z atletsko
stezo, kar je bil izjemen pod-
vig za tiste čase. Enajst let
sem aktivno igral nogomet za
klub Polzela, ki je tekmoval v
conski ligi. V gimnaziji je bil
moj profesor telovadbe Slav-
ko Kokot, meni osebno se je
najbolj priljubila košarka in to
tako, da sem obiskoval celo
tečaj košarke. S prijateljem s
Polzele sva v kraju postavila
tudi prve košarkarske koše,«
je z vidnim navdušenjem pri-
povedoval sogovornik.
Šport je zanj priložnost, da
mladi ljudje izživijo svojo
energijo na zdrav način in da
ne zaidejo na stranpoti pijan-
čevanja, droge, nasilja. Ravno
na račun športa je sam spoz-
naval številne slovenske kra-
je, spoznaval nove prijatelje.
Bil je to šport brez priokusa
denarja, veseh so bili vsakega
kozarca malinovca in sveže
žemlje s šunkarico.
Napake v zraku in
na zemlji so
neodpustljive
Niko Kač je že nekaj let tudi
predsednik Aero kluba v Lev-
cu, kluba, ki bo prihodnje leto
slavil 70-letnico. »Nisem si
mislil, da se bom v zraku do-
bro počutil, ampak zdaj lahko
povem, da me letenje navdu-
šuje. Zelo rad letim, ampak
kot kopilot, ne kot samostoj-
ni pilot. Težko si pilot, če si
obremenjen z dnevnimi
stvarmi. Napake v zraku so
neodpustljive,« je modroval.
Tako kot v zraku so neod-
pustljive tudi napake pri njego-
vem delu na trdih tleh. Niko
Kač ob tem razmišlja: »Ljudi
brez napak ni. Najbolj nevarni
so popolneži, ki trdijo, da vse
vedo. Rad se izrazim knjigo-
vodsko. Ko sešteješ stvari, mo-
ra biti pod črto črna, ne rdeča
številka. Motiti se je človeško,
vendar, če človek strokovno in
odgovorno dela, potem gleda,
da je teh napak čim manj. Naše
delo je še posebej odgovorno,
ker delamo s tujim denarjem.
Pri vseh teh fantastičnih števil-
kah moraš videti majhnega
človeka, ki je vložil svoje pri-
hranke, videti moraš tisoče de-
ponentov pravnih oseb, pa del-
ničarje in tako naprej. Če vsega
tega ne vidiš, te hitro zanese v
kakšno neodgovorno potezo.
Bančniki veljamo za staroko-
pitne, defenzivne osebnosti,
očitajo nam pretirano oprez-
nost. Kdor v tem poklicu ni tak,
potem tega dela ne more
opravljati,« je odločen.
Kot generalni direktor ban-
ke dnevno videva goro denar-
ja, o kakršni se nam navadnim
Zemljanom še sanja ne. Kak-
šen je potem njegov odnos do
denarja? »Izhajam iz družine,
kjer ni bilo nikoli na pretek
denarja. Kot šolar sem med
počitnicami delal v Garantu
kot fizični delavec ali obiral
hmelj, da sem si zaslužil za
šolske knjige ter obleko. Tudi
kot študent sem ogromno de-
lal preko študentskega servi-
sa. Nekdanji direktor Celjske
mestne hranilnice gospod Vi-
dečnik mi je nekoč povedal
anekdoto. Ko so sprejemali
nove bančne delavce, so ljudi
vprašali, če bi mami, sestri ali
komurkoli v sorodstvu poso-
dili denar zgolj na zaupanje.
Če je kdorkoli okleval samo za
hip, ga niso sprejeli v službo.«
Anekdota se mu je vdsnila
v spomin. Ko se generalni di-
rektor Banke Celje Niko Kač
pogovarja s svojimi bodočimi
sodelavci, jim dostikrat reče:
»En predal v pisalni mizi naj
bo prazen, v njem pa velik list
papirja. Vsako jutro predal
odprite in poglejte ta list pa-
pirja, na katerem naj piše: Ne
delaš s svojim denarjem!«
Princ brez recepta
Kaj pomeni biti v službi
osem ur, Kačeva že dolgo ne
vesta več. Njun delovni dan se
zaključi v poznih popoldan-
skih urah. Ko ima Niko Kač
čas samo zase, jo rad mahne v
hribe, včasih je veliko smučal
in na smučišču staknil kar hu-
do poškodbo, a smuči kljub
temu še ni odložil v kot. Mi-
mogrede poklepetava še o eni
zanimivosti. Ko je Niko Kač še
gulil šolske klopi, je imel med
vsemi predmeti najraje zgo-
dovino in zemljepis. S prstom
po zemljevidu je takrat prekri-
žaril svet, danes poskuša ure-
sničiti vsaj delček mladostnih
sanj. Bil je na vzhodni in za-
hodni obali ZDA, v Mehiki,
Južni Ameriki, na Kitajskem, v
Indoneziji in v Singapurju.
Generalni direktor Banke
Celje ima še eno veliko ljube-
zen. To je zlati prinašalec
Princ. »Otroka sta v Ljubljani
in zdaj je Princ tisti, ki me
pelje na sprehod. Med Nemci
kroži šala, da po 65. letu do-
biš psa na recept. Verjemite,
velikokrat pridem utrujen do-
mov ob sedmih, osmih zve-
čer, ampak ko pes zajoka, se
preoblečem in grem na spre-
hod. In v tiste pol ure veliko
naredim zase,« je prepričan
Niko Kač, njegovemu mnenju
bodo zagotovo pritrdili števil-
ni ljubitelji štirinožcev.
IRENA JELEN BASA
Foto: GREGOR KATIČ
Sin Tadej je v vojski, hči Tina študira v Ljubljani, zato so
skupni trenutki ob koncu tedna še toliko bolj dragoceni.
Če se le da, se Niko Kač vsak večer odpravi s Princem
na sprehod.
»Ko gledaš jesenske barve z višine 300 metrov, ga ni slikarja, ki bi lahko pričaral to
pokrajino. In šele takrat se zaveš, kako lepa je Slovenija.«
□
KRONIKA S CEUSKEGA
Gregor: »Obiskovalcev je veliko, a večino je prignal firbec.«
Venerino svetišče v
icnežjem mestu
Sex shop v Celju - Za vsak okus, za vse potrebe, na ročni »pogon« in s pomočjo baterij
Prejšnji teden so se na
Gubčevi ulici v Celju odprla
vrata nove prodajalne, name-
njene seksualnim (ne) slado-
kuscem, torej vsem tistim, ki
jim v običajnih seksualnim
razmerjih primanjkuje to-
vrstnih začimb.
Venera shop, kot se proda-
jalna nasproti blagovnice T
imenuje, je peta po vrsti v verigi
tovrstnih prodajaln, ki jih ši-
rom Slovenije odpira podjetje z
enakim imenom in s sedežem
v Kranju. Prodajalno Venera
shop imajo že v Ljubljani, Med-
vodah, Kopru in Kranju, v Celju
pa je to prvi in edini lokal s
ponudbo erotičnih pripomoč-
kov in s prepoznavnim sloga-
nom »Vaš prijatelj v intimnih
trenutkih«. Sicer pa so takšne
prodajalne povsod po svetu
nekaj povsem običajnega in za-
kaj je ne bi imeli še v Celju,
knežjem, sejemskem, zdra-
vem in še kakšnem mestu.
Prodajalca Gregorja smo
povprašali, kakšen je odziv
Celjanov v teh prvih dneh,
odkar je Venerina prodajalna
odprta, pa nam je povedal, da
je obiskovalcev sicer veliko, a
je večino tja prignal firbec.
Pravih kupcev je zaenkrat
bolj malo, a povsod je na za-
četku tako. Najprej si je teren
treba ogledati.
In je res kaj videti; za vsak
okus, za vse vrste potreb. Za
solistične užitke, za dvospol-
ne, skupinske, lezbične, ga-
yevske in še kakšne potrebe in
priložnosti. V Venera shopu so
prodajne police polne »tehnič-
nih« pripomočkov različnih di-
menzij, oblik, materialov in
barv. Eni so na ročni »pogon«,
drugi delujejo s pomočjo bate-
rijskih vibracij. Bogat je tudi
izbor snovi, ki povečujejo lju-
bezenske užitke.
Afrodizijaki so v obliki tab-
letk, dražejev, kapljic, med
njimi pa je gotovo najbolj
poznana »španska muha«. In
parfumčki! Z njimi je mogoče
že na daleč pritegniti pozor-
nost nase in pri določeni ose-
bi vzbuditi spolno poželenje.
K erotičnim pripomočkom
sodi tudi erotično spodnje pe-
rilo, pa ljubezenske (japon-
ske) kroglice, razni obročki,
nastavki, kreme in stimulansi
za povečevanje spolne sle in
moči.
Izredno bogata je izbira vi-
deo kaset in revij, pa šaljivih
erotičnih darilc in seveda
kondomov vsemogočih ob-
lik, barv in okusov. Sicer pa je
vso to bogastvo Venerinih
ukan in idej treba videti in jih
preizkusiti, če se nam zdi, da
nas običajne posteljne figure
preveč dolgočasijo. Svet se
pač od nekdaj vrti okoli de-
narja in seksa.
Šentjurska mafija
»Najvišje vodstvo naše bolnišnice se premalo kaže v javnosti,« je dejal predstojnik
travmatološkega oddelka dr. Miodrag Vlaovič (desno) in pred objektiv »zvlekel« še
strokovnega vodjo Splošne bolnišnice Celje dr. Štefana Tisla (levo).
Če bi bil zraven še predstojnik internističnega intenzivnega oddelka dr. Gorazd Voga, bi bila
fotografija »šentjurske mafije« v SBC popolna. Da ne bo nepotrebnega razburjenja - takšno ime
so si znani in priznani celjski zdravniki nadeli sami, razlog pa je povsem nedolžen. Vsi trije
namreč takrat, ko imajo čas, stanujejo v Šentjurju.
Olja na platnu
slovenske produkcije
»Ad 1, ad 2, ad 3 - moja edina napaka v življenju si ti!« so ene prijaznejših besed, ki jili
Robertu Magnificu v filmu Stereotip namenja njegova filmska mama Alenka Pinterič
»o, a se tudi novinarji zani-
mate za filme?« je vprašanje, ki
ga je minuli četrtek, med čaka-
njem na premierno uprizori-
tev novega slovenskega filma
Stereotip v celjskem kinu Me-
tropol, postavil celjskim novi-
narjem direktor celjskega gle-
dališča Borut Alujevič.
Glede na to, da nas je mogoče
opaziti na premierah večine ta-
ko filmskih kot tudi gledaliških
predstav, ki se zgodijo v Celju,
omenjenega gospoda pa je bilo
na »kinopremierah« do sedaj
mogoče opaziti le malokrat,
smo pripadniki sedme sile
upravičeno sklepali, da je bilo
vprašanje gospoda Alujeviča
navsezadnje celo zelo na me-
stu...
Stereotip je bil ena glavnih
tem, ki je v zadnjih mesecih
burkala slovensko javnost. Ob
izbiri igralcev je imel režiser
Damjan Kozole srečo in je ne
namerava izpustiti kar tako.
Naslednje leto se bo s približ-
no enako ekipo lotil snemanja
pornografskega filma.
Ekipa Stereotipa z Robertom
Magnificom v glavni ter režiser-
jem Damjanom Kozoletom in
producentom Danijem Hoče-
varjem v »stranskih« vlogah je
zaradi »trojanskega prometa«
na radijsko predstavitev filma
pritekla s polurno zamudo. Po-
slušalke je zanimalo predvsem,
kakšno barvo las (ženskih, se-
veda) ima glavni igralec najraje,
eden redkih sogovornikov pa je
Magnificu povedal, da se mu
zdi pretežno nezabaven. Nakar
ga je nežno vprašal, ali čuti ka-
kršnokoli podobnost z Vladom
Kreslinom...
Podobnosti vprašani še ni za-
čutil, med prijetnim happenin-
gom po premieri filma pa je
povedal, da je ob glasbi - posve-
čati se ji namerava tudi v pri-
hodnosti - zanj primema tudi
igralska kariera. In posebnost
Stereotipa? Predvsem dejstvo,
da v njem blestijo kar trije
»pristni« Celjani - ob glavni igral-
ki Tini Gorenjak še kostuma
grafinja Majda Kolenik in v vlo
gi vztrajnega železničarja, ki žj
»trideset let stoji na postaji ii
čaka«, še legenda celjskeg
glasbenega sveta Oto Pestner.
Prva uprizoritev Stereotipa
bila v Sarajevu, naslednjo pono-
vitev je film dočakal na festivalu
v brazilskem Sao Paulu, kjer so
film tako gledalci kot tudi kritiki
dobro sprejeli. Film, ki skuša
osvetliti povprečno življenje vse
bolj nerazumljenih slovenskih
umetnikov, so dobro sprejeli tu-
di v Sloveniji.
izjava i
tedna j
»Seveda kopiram. Suk-
njič mora vedno imeti dva
rokava in fazono. Važno
je imeti svoj slog in tega
imam dovolj.«
Jolanda Thaler, modna
ustvarjalka.
Roberto Magnifico in Tina Gorenjak, alias Maks in Marjetica.
Jezica po konjiško
Štajerci se že nekdaj dobro znajdejo v Ljubljani in zdaj
se v športnem - predvsem košarkarskem - delu prestolni-
ce krepi tudi konjiški loby.
Mitja Hlastec je direktor košarkaric Ježice, ki zmaguje v
evropski ligi. Na igrišču Slovenske Konjice zastopa Katja
Temnik, besedilo za novo klubsko himno Ko meče Ježica,
se trese mrežica je prispeval Samo Pokom (frontman
Štajerskih sedem), na sobotnem družabnem večeru pa je
bil Andrej Ban (podjetnik, eden od pokroviteljev košarka-
ric Ježice in Cometa ter konjiške ekipe v motokrosu) eden
od šririh, ki so na dražbi za žogo s podpisi igralk plačali več
od izklicne cene 500 mark. In da bo mera polna, je Matjaž
Rihtaršič - takisto doma iz Slovenskih Konjic - komisar
vseh slovenskih ženskih lig v košarki.
Celje, levi breg Savinje, 25.novembra dopoldne.
SNOPIČ
CENTER INTERSPAR
□
Čudoviti svet igrač
v Centru interspar v Celju že pravo božično in prednovoletno vzdušje - Slonček Bimbo je razpel velikanski šotor z okraski in igračami
)iskali smo trgovino In-
jar, ki jo že dobri dve leti
Matjaž Svetelšek. Zakaj
se odločili za obisk naj-
V trgovini Interspar? Od-
)r je preprost: zato, ker
5 z njo pravzaprav vse v
u in v okviru Centra In-
par tudi začelo, zato, ker
I v njej 130 ljudi in zato,
je v njej nakupni utrip
nočnejši. Še najbolj ob
cu delovnega tedna.
m
saj za začetek nam je bil za
iča kar vodja trgovine Mat-
Svetelšek, sicer Ptujčan,
j pa celjski Intersparovec z
o in telesom. Ko smo na
^edni tabli na hodniku po-
njegove šefovske pisarne
Študirali organizacijo trgo-
; in prešteli vse oddelke in
loddelke z odgovornimi so-
3vci, smo se odločili za od-
delek Igrače in šport. Ne na-
ključno, ampak zaradi najmanj
dveh razlogov: zanj nas je znal
navdušiti mlad in zagnan vodja
oddelka Igor Dobrišek, oči pa
nam je že zunaj pritegnil velik
šotor z igračami. Čeprav gre za
velik šotor, si vendarle nismo
mogli predstavljati, da v njem
prodajajo 180 izdelkov. Prak-
tično je na 150 kvadratnih me-
trih prodajne površine v šotoru
z napisom Srečno 98 vse na
enem mestu - igrače, okraski,
novoletne smrečice in ostalo,
primerno za čas od Miklavža
do božiča in novega leta 1998.
Prava paša za oči!
Gondole niso samo
v Benetkah
Za sprehod po oddelku igrač
in športa nam je družbo poleg
Igorja Dobriška delala še vodja
oddelka gospodinjstva Ida Ka-
lem. Tudi po njeni zaslugi zdaj
vem, da gondole niso samo v
Benetkah, ampak da gondole v
svojem trgovskem žargonu
imenujejo vrste z regali, na
koncu katerih - na t.i. končni-
cah ponavadi naložijo izdelke
z akcijskimi cenami.
lego igralnice do
Miklavža
Lego je zakon, bi lahko rekli
v žargonu mladih. Res je: Lego
ostaja pomembno zastopan na
oddelku igrač. Lego pa je od
minulega ponedeljka do priho-
da Miklavža 6. decembra še
posebej prisoten z igralnicami
in Lego delavnicami. Vsak dan
od 9. do 20. ure se v teh delav-
nicah z Lego igračami najraje
zabavajo otroci, pa naj gre za
gradove, mehanične delavnice,
za vozila ali policijsko postajo.
Z Legom si je mogoče pričarati
tudi pravo čarovniško skrivališ-
če. Skratka: z Lego sistemi
igrač se je mogoče v Intersparu
na veliko zabavati, se igrati kot
v vrtcu, pa niti nič kupiti. Seve-
da, če nakupni pritisk svojih
najmlajših zdržijo mamice in
očki, pa še bolj babice in dedki.
Mogoče pa si je Lego igrače
zaželeti tudi v pismu Miklav-
žu. Kaj se ve?
Slonček Bimbo
vabi
v Centru Interspar so se le-
tos prvič odločili, da svojo po-
nudbo igrač predstavijo v po-
sebnem ličnem katalogu Bim-
bo. Bimbo je mali slonček z
božičkovo kapico na glavi, ki -
kar je skoraj glavno - ponuja
tudi Bimbo cene. To pa pomeni
izredne popuste, pa naj gre za
slavne Barbike, razne avtomo-
bilčke Majorette z gasilci ali
brez, družabne igrice ali elek-
tronske igrice ali skoraj prave
avtomobile z baterijskim pogo-
nom in se je z njimi mogoče
kar odpeljati iz trgovine.
MITJA UMNIK
FOTO: GREGA KATIČ
Delovni čas Centra Inters-
par v decembru: od ponedelj-
ka do petka od 9. do 20. ure,
ob sobotah od 8. do 20. ure in
nedeljah od 9. do 13. ure. V
sredo, 24. in 31. decembra, bo
center odprt od 9. do 17. ure, v
četrtek, 25. in v petek, 26.
decembra, pa bo zaprt.
Igor Dobrišek. vodja oddelka
Igrače in šport: »Za čudoviti
svet igrač so naši kupci izred-
no dojemljivi, prihajajo pa
od vsepovsod, tudi iz Zasav-
ja in Posavja ter z vse Štajer-
ske.«
Do Miklavža bodo lahko najmlajši sproščali svojo domišljijo v Lego igralnici.
Slonček Bimbo vabi v velik šotor pred Centrom Interspar.
^ ^ojan Koželj: »Z ženo sva
^ kupca in zadovoljna
** s ponudbo na oddelku
Največ nakupiva konec
^ za čez vikend v Savu-
driji.«
Marjan Petan: »Danes sem
kupil nekaj ribjih specialitet
in zelenjave. Rad imam lig-
nje, lastavice - file in ostriže.
Zelenjava pa tako sodi zra-
ven.«
Marjeta Kolar, blagajničar-
ka: »V Intersparu sem že od
vsega začetka. Zadovoljna
sem, za šotor z igračami pa
sem se predvsem toplo obula
in oblekla.«
Tatjana Sovinek: »Redno ku-
pujem v trgovini Interspar, še
posebej zdaj, ko začasno ži-
vim v Celju, čeprav sem do-
ma iz Krškega. Enkrat na me-
sec nakupimo vso špecerijo.«
Jože Leskovšek: »Prihajam iz
Hrastnika in zelo sem zado-
voljen s ponudbo in izbiro.
Prav je, da je med naše trgo-
vine prišla tuja konkuren-
ca.«
Peter Fartelj: »V kiosku pred
glavnim vhodom prodajam
piščance. Najbrž me zaradi
tega kličejo Pišče, čeprav
vam lahko ponudim tudi
kakšno pijačo ali kavo.«
10
NASI KRAJI IN UUDJE
Kastner&dhler je Giga spori
Trgovina avstrijskega trgovskega velikana odslej tudi v Celju - Ob Dečkovi cesti naj bi zraslo novo nakupovalno središče
Leta 1873 sta Kari Kastner
in Hermann Ohler ustanovila
trgovsko podjetje, ki si je v
svoji dosedanji zgodovini pri-
služilo veliko presežnikov.
Bilo je prvo, ki je na celin-
skem delu Evrope uvedlo ka-
taloško prodajo, danes pa je
največje podjetje te branže v
Avstriji. Slovenci smo prvo
trgovino Kastner&Ohler do-
bili pred petimi leti, ko je bilo
ustanovljeno tudi slovensko
podjetje Kastner&Ohler, od
minulega tedna pa je športna
ponudba te trgovske verige
na voljo tudi Celjanom.
Poleg ljubljanske in maribor-
ske je to že tretja takšna trgovi-
na v Sloveniji. Od svojih pred-
hodnic se razlikuje predvsem
po tem, da je bilo zanjo zgraje-
no povsem novo poslopje. Pod
vodstvom mariborskega pod-
jetja za inženiring Velt so ga v
rekordnem času postavili ob
Dečkovi cesti, naložba, ki jo je
v celoti plačala matična firma,
pa znaša 10 milijonov nemških
mark. Nova trgovska hiša meri
6.000 kvadratnih metrov, od
"katerih je za sedaj zasedena le
tretjina. Že prihodnje leto bodo
lastniki del prostorov oddali v
najem za trgovino z živili, na-
jemnike pa bodo poiskali tudi
za ostale prodajalne.
Trgovina Giga šport v Celju
meri 1.600 kvadratnih me-
trov, ponudba pa je trenutno
obarvana predvsem zimsko.
Poleg oddelkov, namenjenih
posameznim vrstam oblačil,
obutve in športov, so tudi od-
delki z večjo izbiro izdelkov
nekaterih znanih športnih
blagovnih znamk.
Ob odprtju novega centra v
Celju sta se tudi mariborska in
ljubljanska trgovina preimeno-
vali v Giga šport. Gre za novost,
ki jo matična avstrijska hiša
uvaja že skoraj eno leto v Avstri-
ji in na Češkem. Ime firme osta-
ja Kastner&Ohler, Giga šport pa
se imenuje veriga športnih trgo-
vin. »Pod tem imenom, ki sim-
bolizira velikost ponudbe in po-
slovanja ter poudarja nagnjenje
k ameriškim športnim pano-
gam, bo Kastner&Ohler naredil
vse za dosego svojega cilja - biti
prvi in največji,« pojasnjuje di-
rektor firme za Slovenijo Jožef
Dremelj, »Novo ime predstavlja
tudi novo mednarodno razpoz-
navnost in je osnova za nadalj-
nji razvoj, pri katerem se ne
bojimo konkurence v združeni
Evropi.«
Koncept ponudbe v celjski
trgovini je prav takšen kot v
Ljubljani in Mariboru, torej je
razdeljen na oddelek z igrača-
mi ter na oddelke z oblačili za
šport in prosti čas in z opremo
za šport in rekreacijo. »Trenut-
no imamo na policah preko 10
tisoč izdelkov, ki so, ker je pač
takšen čas, namenjeni pred-
vsem zimskim športom,« pra-
vi Jožef Dremelj. »Mnoge cene
so promocijske, vendar tudi v
bodoče obljubljamo stalne;
cijske prodaje, saj je tudi
ena od značilnosti naše trg(
ske verige.« V celjskem Gi
športu so prepričani, da
ljudje ne bodo obiskali le za
di dobre ponudbe in konl
renčnih cen, ampak tudi za
di športnih prireditev, ki
tako kot v drugih trgovin
Kastner&Ohler v Sloveniji f
drugih evropskih državah t i
v Celju ne bo manjkalo.
JANJA INTH:
Foto: GREGOR KAl
Jožef Dremelj, direktor
Kastner&Ohler za Slovenijo.
Giga šport center v Celju, ki je zaposlil 18 ljudi.
Slovensko podjetje Kast-
ner&Ohler je bilo ustanov-
ljeno sredi leta 1992 v Mari-
boru, prvi zaposleni pa je bil
Jožef Dremelj, ki je še danes
direktor K&O za Slovenijo. V
podjetju je zaposlenih 60
ljudi, od tega 18 v Celju.
Kadilci so agresivni
v dvorani D Celjskega sejma so 20. novembra, ob svetovnem
dnevu brez cigarete, pripravili okroglo mizo z naslovom »Pomoč
pri opuščanju in odvajanju od kajenja«. Sodelujoči so skušali
predstaviti več načinov pomoči pri odvajanju od kajenja.
Na okrogli mizi, ki so jo organizirali Viktorija Rehar, nacio-
nalna koordinatorka za tobak. Maja Primic, nacionalna koordi-
natorka za rak, in Zavod za zdravstveno varstvo Celje, so
ponovno poudarili, da je kajenje nezdrava razvada. Strokovnja-
ki so pri kadilcih ugotovili povečano agresivnost in brezobzir-
nost do nekadilcev. Kajenje pri mladih se prične predvsem kot
posledica posnemanja odraslih, znanih oseb ali staršev, nema-
lokrat pa sta za kajenje kriva tudi radovednost in želja po
identifikaciji z neko skupino mladih.
Zdravje in kajenje sta v tesni povezanosti, zato obvladovanje
tega pojava, trdi Viktorija Rehar, terja drugačno razmišljanje ter
podporo posameznika in družbe. V projektu Slovenija brez
tobaka so začrtane tri smeri razvoja - vzgoja nekadilskih
generacij, pomoč pri opuščanju in odvajanju od kajenja ter
podpora družbe pri tem.	JI
okoue in mi
Odpadki, ki
niso za v posode
Vrste odpadkov, ki jih
smemo odlagati v posode za
odpadke, običajno pozna-
mo. To so komunalni od-
padki, med katere sodijo
gospodinjski odpadki ter
vsi njim podobni odpadki,
ki nastajajo v proizvodnih
in storitvenih dejavnostih, v
bivalnem okolju ter na po-
vršinah in v objektih v javni
rabi. Ti odpadki so navadno
trdi ter po svoji sestavi zelo
različni.
Večkrat se zgodi, da za do-
ločene vrste odpadkov ne ve-
mo, ali se smejo odložiti v
posode ali ne. Zato ne bo
odveč prijazno opozorilo
podjetja Javne naprave d.o.o.
Celje, ki izvaja odvoz odpad-
kov in ravnanje z njimi, kate-
rih odpadkov ni dovoljeno
odlagati v posode za odpad-
ke. To so:
• odpadki v tekočem stanju;
•	kužni material, tleči, lahko
vnetljivi, gorljivi, eksplozivni,
reaktivni, jedki, dražljivi,
strupeni in radioaktivni od-
padki, ki se morajo odlagati v
skladu s Pravilnikom o ravna-
nju s posebnimi odpadki, ki
vsebujejo nevarne snovi;
•	gradbeni odpadki, kamenje
ali zemlja;
•	sekundarne surovine na
območjih, kjer je organizira-
no ločeno zbiranje odpadkov;
•	posebni odpadki iz gospo-
dinjstev (baterije, zdravila,
akumulatorje, ostanke maziv,
lakov, škropiv);
•	tleči pepel.
Na območjih, kjer se gos-
podinjstva ogrevajo na trdo
gorivo, je potrebno še pose-
bej paziti na požarno varnost
in sicer tako, da se v posode
in kontejnerje ne odlaga de-
čega in vročega pepela.
Pregljeve obljube Kozjancem
Protestni shod kljub resnim zagotovilom iz ministrstva za promet
Zaradi obupnega stanja
kozjanskih cest se je prejšnji
teden dogajalo marsikaj. V če-
trtek je prišel v Slivnico pojas-
njevat načrte državni sekretar
Žare Pregelj, v nedeljo pa so
tam pripravili že prej napove-
dani protestni shod.
Državni sekretar iz ministrs-
tva za promet in zveze je bil v
kraju, ki je ob sporni regional-
ni cesti Črnolica-Lesično. Tu-
kajšnje prebivalce najbolj mo-
tita dotrajana cesta med Črno-
lico in Slivnico ter še vedno
makadamska povezava v obči-
no Kozje. Zato se je Pregelj v
Slivnici sestal s predstavniki
šentjurske občine, KS Slivnica
in Prevorje ter številnih podpi-
snikov zahteve, ki hočejo času
primernejšo cestno žilo.
Tako je Pregelj zagotovil, da
bo v letih 1998 ter 1999 do-
končno asfaltirana makadam-
ska povezava med Prevorjem
in Lesičnim (3,2 kilometra v
smeri proti Kozjem). Najprej,
pomladi 1. 1998, bi pokrpali
cesto med Črnolico in Slivni-
co, zgrajeno pred tridesetimi
leti, ki je povsem dotrajana. Za
odsek med Črnolico in Slivni-
co bi prav tako izdelali projekt
temeljite rekonstrukcije, tako
da bi bila ustreznejša za da-
našnje potrebe Kozjanskega.
Med sestankom so potrdili,
da projekt nadvoza nad želez-
niško progo (iz Šentjurja pro-
ti Kozjanskemu) že imajo.
Občina je vsa zasebna zem-
ljišča odkupila, z republiškim
Skladom kmetijskih zemljišč
pa si prizadevajo za odkup
preostalih. Tudi projekt za
pločnik skozi prometno šent-
jursko Novo vas je priprav-
ljen, za izvedbo pa primanj-
kuje denarja. Ministrstvo bi
prispevalo svoj delež potem,
ko bi bilo dovolj v občinski
blagajni. Sicer pa načrtujejo,
da se bodo pločnika lotili v
okviru gradnje nadvoza. Zanj
bi zagotovili denar v držav-
nem proračunu v prihodnjih
dveh ali treh letih. Sestanka v
Slivnici so se udeležili tudi
predstavniki Cestnega podjet-
ja in Podjetja za vzdrževanje
cest iz Celja, pri čemer je bilo
slišati, da bi najhujše poškod-
be na regionalki pokrpali še
letos.
V nedeljo dopoldan pa je
Slivnici vseeno prišlo do pi
testnega shoda, ki so ga
pred omenjenim sestanko
prijavili iz obeh KS. Protest!
ki so svoje zahteve ponovilii
omenjali dosedanja brezplo
na prizadevanja. ŠentjuR
župan in poslanec Malov
jim je na shodu predstavili
zultate dosedanjih pogovori
BRANE JERANl
Foto: SHER
Kozjanski obup na volilno nedeljo. Sneženje in brozga nista ustavila več kot sto
protestnikov.
SNOPIČ
REPORTAŽA
11
Otroci za vse življenje
Varstveno delovni center Ježek iz Velenja nujno potrebuje nove prostore - Štirideset družin na čakanju - Kdo so Ježkovi varovanci?
troci in odrasli, ki imajo motnje v telesnem
uševnem razvoju, potrebujejo stalno skrb
arstvo. Zanje je možno dvoje: eni živijo v
)dih, proč od svojcev, drugi pa ostanejo v
jih družinah. Slednji se morajo dnevno
učevati v varstveno delovne centre, da
io njihovi skrbniki delajo. Velenjski Vars-
10 delovni center Ježek s svojo dejavnostjo
rešuje številne življenjske stiske odraslih s
ebnimi potrebami in postaja njihov drugi
J, vendar za strokovno in humano delo
no potrebuje večje in ustreznejše prostore.
;žek, enota Centra za vzgojo, izobraževanje in
osabljanje, ki ga vodi ravnateljica Marija
račič, je prerasel v štirih letih delovanja v
ogrešljivo ustanovo za varstvo telesno in
evno motenih odraslih oseb iz občin Velenje,
tanj in Šmartno ob Paki. Več kot 18 varovan-
hkrati ne more sprejeti, saj imajo na voljo le
(vadratnih metrov, pa še ti prostori so najeti. V
)ližno štiridesetih družinah na šaleškem ob-
fju pa bi želeli svoje družinske člane s poseb-
li potrebami prav tako vključiti v Ježkovo
avnost. Ravno zato bi v.centru potrebovali
;je prostore za bivanje, tudi poseben prostor za
ilnico, tkalnico in prostor za glasbene, plesne
gibalne aktivnosti. Idejni načrti za novi prizi-
(k Centru za vzgojo in usposabljanje so že
elani, v naslednjem letu se bo gradbeni odbor
J pridobivanja vseh dovo-
lj, potrebnih za gradnjo, ter
ranja denarja. Če bodo uspe-
ibrati približno 100 milijo-
/ tolarjev, bodo leta 1999
feli z gradnjo in še isto leto
lahko prizidek dokončali.
Ina izmed dobrodelnih pri-
itev, namenjenih zbiranju
larja za gradnjo, bo prodaj-
I razstava izdelkov Ježko-
j varovancev, ki so se jim s
)darjenimi umetniškimi de-
pridružili tudi šaleški Ukov-
ki in nekateri znani sloven-
iumetniki. Prodajna razsta-
ibo od 1. do 6. decembra v
lii mestne občine Velenje,
irovanci so za to priložnost
delali izdelke iz slanega te-
a, vezenine, gobeline, knjiž-
J znamenja, darilne vreče iz
te in poslikali keramiko,
fedvsem si želijo, da bi čim
f(! ljudi spoznalo njihove po-
■be, želje in način življenja.
Kdoso?
Ježkovi varovanci so stari od
do 39 let, zaznamovani z
llo različnimi diagnozami in
"leznimi. Trije imajo pogoste
lileptične napade in niti nima-
ustreznega prostora, v kate-
^ bi lahko po napadu počiva-
Trije so na invalidskih vozič-
Najstarejša varovanka je
"izka, ki ima cerebralno pa-
^izo zaradi možganske kapi,
"leg tega še zelo pogoste in
'de napade epilepsije. Ima os-
'ele starše, ki sami ne zmore-
jo več skrbeti zase in zanjo.
Njena mama je letos preživela
dve možganski kapi. Družino
obiskuje na domu individualna
habilitatorka iz varstveno de-
lovnega centra. Lojzka po hudi
gripi sploh ni več mogla stopiti
na noge. Zdaj ji gre že na bolje.
Monika, stara je dvaindvajset
let, živi z materjo in stricem.
Vsi trije imajo posebne potre-
be, zanje pa skrbi teta Irena, ki
je življenje podredila svoji dru-
žini, nikoli se ni poročila in
nima otrok. Varstveno delovni
center, v katerem vsak dan po-
skrbijo vsaj za njeno nečakinjo,
ji omogoča, da lahko hodi v
službo. Najmlajši Ježkov varo-
vanec je Dževad. V varstveno
delovni center se je vključil šele
pred kratkim, ko mu je umrla
mama. Zdaj zanj skrbi oče. Šti-
riindvajsetletni Peter je mon-
goloid. Živi s starši na kmetiji v
Lipju pri Velenju in rad popri-
me za vsa kmečka opravila. Ima
svojo kozo in zajčke, ki so mu v
velik ponos. V Ježku se najraje
vključuje v športne aktivnosti.
rad igra tudi nogomet s prijate-
lji. Na specialni olimpiadi na
Muti je v teku na 60 metrov
osvojil zlato medaljo. Njegova
mlajša brata Marko in Primož
sta oba uspešna študenta. Tudi
Nataša, stara je enaindvajset
let, je mongoloidna. V Ježku se
že dve leti marljivo in vztrajno
vključuje v vse aktivnosti, še
zlasti rada plava in telovadi.
Med varovanci je tudi pesnica.
Jelena se je rodila s cerebralno
paralizo leve roke in noge. La-
ni, bila je pomlad, ona pa zasa-
njana in malo zaljubljena, je
pričela pisati pesmi. Nastale so
Nerimane pesmi Jelene Tadič.
Napisala je pesem o dežju, mor-
ju, poteptani travi, debeluhu in
otrocih, belih ušeh na rdeči
vrtnici... V eni od svojih kratkih
zgodb si je zaželela, da bi bila
sama z vesoljčkom v vesolju,
kjer bi lahko delala prav vse po
svoji želji. Zase pravi, da je zelo
navezana na očeta in mamo ter
na svoje štiri sestre, rada obi-
skuje tudi varstveno delovni
center, v katerem veze in šiva.
Njena želja je, da bi imeli na
voljo večje prostore in morda še
šivalnico ali celo delavnico za
oblikovanje gline, kakršno si je
ogledala v ljubljanskem centru
Sonček.
Staršem V oporo
»Varstveno delovni centri so
zelo uspešne in koristne ustano-
ve, saj je njihovo delo nazorno
pokazalo, da je takšna organi-
zacija prilagojenih aktivnosti in
druženja ter celostne skrbi še
vedno najhumanejša in obe-
nem najcenejša oblika družbe-
nega varstva in vključevanja
oseb s posebnimi potrebami v
življenje,« je dejala Tatjana No-
vinšek, ena izmed treh redno
zaposlenih delovnih inštrukto-
ric v Ježku. Varovanci se vklju-
čujejo v življenje na kulturnem
in športnem področju. So redni
obiskovalci mestne knjižnice,
fitnes centra in pokritega baze-
na, v Ježkovih prostorih pa se
lotevajo številnih ročnih del.
Del dneva, ki ga preživijo v
centru, je zanje prijeten in raz-
nolik, njihovim staršem in svoj-
cem pa daje možnost, da so kos
tudi svojim delovnim obvezno-
stim.
Andrej Grebenšek je oče
osemnajstletnega Tomaža, ki je
težko duševno prizadet. Tomaž
živi doma, saj starša nista nikoli
niti razmišljala o tem, da bi ga
poslala kam drugam, v zavod na
primer. Tako kot večina staršev
otrok s posebnimi potrebami
pa sta tudi onadva prikrajšana
za prosti čas. Četudi so njihovi
otroci morda že odrasli, bodo
za vedno ostali otroci. »Starši se
dobro zavedamo, da je varstve-
no delovni center izjemnega
pomena za naše otroke. Za nas
je najvažnejše, da so otroci v
času naše odsotnosti v varnih
rokah, kajti le tako lahko odi-
demo v službo razbremenjeni,«
je dejal Andrej Grebenšek in
poudaril, da je treba razrešiti
prostorsko stisko v Ježku, obe-
nem pa razširiti njegovo dejav-
nost. Sčasoma naj bi varstveno
delovni center nudil varstvo tu-
di težje in težko prizadetim
osebam, začeli pa naj bi še z
ustanavljanjem bivalnih skup-
nosti v Velenju, ki bi omogočale
celodnevno varstvo. V okviru
varstveno delovnega centra bi
lahko poskrbeli tudi za pomoč
na domu in tako bi lahko starši
otrok s posebnimi potrebami
našli vsaj malo časa zase. »Četu-
di smo psihično zelo močni, se
z leti utrudimo,« pravi Tomažev
oče. Številnim staršem bi večji
varstveno delovni center z raz-
širjeno dejavnostjo olajšal živ-
ljenje, odraslim z motnjami v .
razvoju pa bi ponudil možnost
nadaljnjega življenja, ki se za
mnoge že po končanem šoloob-
veznem obdobju ustavi. Po
osemnajstem letu po navadi ni-
majo kam iti.
»Trenutek sedanjosti je rela-
tiven, kajti prihodnost je ne-
gotova za vsakogar, ne le za
naše varovance. Zato spoštuj-
mo drugačnost in jim poma-
gajmo,« pravi Tatjana Novin-
šek. Vključimo se v akcijo in
prispevajmo h gradnji varstve-
no delovnega centra.
illlillililllUlIllili KSENIJA LEKIČ
V akcijo »Gradimo vars-
tveno delovni center« se lah-
ko vključimo tudi z denarni-
mi prispevki in jih nakaže-
mo na šifro Abanke, 18. eks-
poziture Velenje: 5026024,
št. hranilne vloge: 82710 10-
33-77054-2._
Jelena. Piše pesmi, ki se ne rimajo. Drugim
varovancem je s svojo čuječnostjo v veliko
pomoč.
Nataša. Rada telovadi in skrbi za red ter čistočo v Ježkovi
majhni čajni kuhinji.
Prejšnji teden so se varovanci varstveno delovnega centra skrbno pripravljali na prodajno
razstavo, ki bo od 1. do 6. decembra v avli velenjske občine. Izkupiček bodo namenili
gradnji novega VDC Ježek.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
Večja varnost pešcev
Minula nedelja je bila za
krajane KS Gomilsko v žal-
ski občini velik praznik. Po
maši v cerkvi Sv. Štefana so
se zbrali v Domu krajanov
Gomilsko ob prisrčnem
kulturnem programu in
predali namenu obnovljene
ceste, javne poti in vodo-
vod.
Kot je v svojem govoru pou-
daril član sveta krajevne
skupnosti Gomilsko Tone
Laznik, je bil namen srečanja
krajanov Gomilskega uradno
predati namenu obnovljen
vodovod skozi naselje Gomil-
sko, dokončno obnovljeno ce-
stišče od Grajske vasi skozi
Gomilsko ter nekaterih javnih
poti. V prvi vrsti je omenil
bistveno povečano varnost
pešcev, predvsem najmlajših
udeležencev v prometu. Do
sedaj na celotnem območju
KS namreč ni bilo pločnika,
cestišče pa zelo ozko. Razširi-
tev vozišča iz prejšnjih treh
na sedanjih pet metrov pa bo
omogočala varnejše srečeva-
nje. Obnova vodovoda je bila
potrebna zaradi dotrajanih
cevi, zamenjave individual-
nih priključkov, povečanja
preseka cevi in menjave hi-
drantov. Obnovo cestišča in
vodovoda so izvajaU sočasno,
saj je celotna trasa vodovoda
pod cestiščem. Pričeh pa so
tudi z obnovo oziroma poso-
dobitvijp javnih poti v posa-
meznih zaselkih. Med večje
že opravljene naloge sodi raz-
širitev in asfaltiranje odseka
javne poti v zaselku Selo na
relaciji Dolar-Pikl v dolžini
420 metrov. Končali so tudi
lansko leto začete projekte, to
je skupno 1,5 km asfaltne
prevleke, ureditev vadbenega
objekta pri gasilskem domu v
Grajski vasi ter zamenjava,,
oziroma razširitev propusta
dovozne ceste v naselje v
Šmatevžu. Skupaj z Darsom
so v celoti obnovih cestišča v
KS, ki so bila poškodovana ob
izgradnji avtoceste.
Obnovo cest in javnih poti
(1.900 m makadamskih in
4.900 m asfaltiranih) je v celo-
ti financirala družba Dars.
Razširitev in asfaltiranje voziš-
ča v zaselku Selo je stalo več
kot 4 milijone tolarjev. Kraja-
ni, ki to vozišče uporabljajo,
so prispevali po gospodinjstvu
kar po 250 tisoč tolarjev. Seve-
da pa je bil velik tudi delež
Občine Žalec, KS Gomilsko in
drugih.
• Nove pridobitve je blagoslo-
vil pater Manes Zdolšek iz Pe-
trovč, nato pa so zaslužnim
posameznikom podelili izvir-
na, domiselna in doma izdela-
na darila. V kulturnem progra-
mu so nastopili godba iz Pre-
bolda, učenci OŠ Gomilsko,
dekliški pevski zbor in oktet
Gomilsko.
T. TAVČAR
Nove pridobitve sta simbolično s prerezom traku predala
namenu žalski župan Milan Dobnik in predsednik sveta KS
Gomilsko Vinko Drča.
Okoli Anapurn
v torek, 2. decembra ob
19. uri, bo popotnik, alpinist
in fotograf Franci Horvat
pripovedoval o enem svojih
zadnjih potovanj okoli Ana-
purn oziroma o obisku ne-
palske Himalaje. Predavanje
z diapozitivi in avtentično
glasbo bo v mali dvorani ki-
na Union v Celju.
Drevored,
ki ni
navaden
Na Ponikvi pri Grobelnem
imajo stoletni kostanjev dre-
vored, ki je precej časa propa-
dal. Drevored med železniš-
ko postajo ter bivšo graščino
Ponikva je namreč zavarovan
kot naravna znamenitost.
V velikem drevoredu, kjer
so tudi stoletje in pol stara
drevesa, so pred tremi leti
obrezali suhe veje, tiste ko-
stanje, ki so jih odstranili, pa
so v ponedeljek nadomestili.
Pod vodstvom celjskega Za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine so posadi-
li deset manjkajočih dreves.
Na Ponikvi so posadili
močnejše drevesne sadike,
približno štiri metre visoke,
ki so jih po naročilu vzgojili
v vrtnarstvu v Murski Soboti.
Tam se z vzgojo teh vse red-
kejših parkovnih in drevo-
rednih dreves posebej ukvar-
jajo. Obnovo naravne zna-
menitosti na Ponikvi sta fi-
nancirala šentjurska občina
in kulturno ministrstvo, vsak
s polovico sredstev.
Sicer pa opozarjajo spome-
niškovarstveni strokovnjaki
na tri prednosti ponkovskega
drevoreda. Gre za mogočni
vegetacijski pojav v valovitem
svetu, ki ima zaradi starosti
posameznih dreves ter izjem-
nega obsega dendrološko
vrednost. Za Ponikvo ima
prav tako kulturno-zgodovin-
ski pomen, zaradi goste rasti
pa je pomemben regulator
klime in prebivahšče vse red-
kejših ptic.
BRANE JERANKO
Novo pekarno v Leni so v Trgovskem podjetju Žana Žalec uredili v sodelovanju s Koroškimi
pekarnami, tako da bo kupcem v vsakem trenutku na voljo sveže pečen in topel kruh.
Nova pekarna v Levcu
V	Trgovskem podjetju Žana Žalec, natančneje v Prodajnem centru Lena v Levcu, so minuli
petek odprli novo pekarno. Naložbo so izpeljali v sodelovanju s Koroškimi pekarnami.
Nova pekarna v Levcu je samo ena izmed naložb v tem trgovskem podjetju v zadnjem času.
Direktor Trgovskega podjetja Žana Dolfe Naraks je povedal, da so v Veleblagovnici Žana v Žalcu
nedavno razširili prodajne površine v prvem nadstropju za približno 150 kvadratnih metrov, novost
v spodnji etaži pa je nova hladilna tehnika ter približno 140 kvadratnih metrov diskonta. Do konca
leta nameravajo urediti še nov dodaten dovoz oziroma prehod iz blagovnice do parkirišča.
V	Prodajnem centru Lena so razen pekarne poskrbeli tudi za zamenjavo hladilne tehnike,
povečali prodajne površine v prvem nadstropju ter poskrbeli za ekologijo. Objekt bodo namreč
poslej namesto s kurilnim oljem ogrevali s plinom.	IJB, Foto: GREGOR KATIČ
Mestinjski čudež narave
Kamniti svod - redkost, ki je stara 16 milijonov let
v Mestinju pri Šmarju so
na bivšem Smehovem zem-
ljišču, ki so ga očistili, od-
krili redkost, geološko anti-
klinalo. Prvi turisti se že
ustavljajo, po drugi strani
pa si prizadevajo za razgla-
sitev naravnega spomeni-
ka.
Tako sta znanstvenika prof.
dr. Anton Ramovš in mag.
Bogoljub Aničič oktobra
predlagala šmarski občini,
naj edinstveni naravni spo-
menik, kamniti svod, primer-
no zaščiti. Tektonske sile so
namreč svodasto oblikovale
približno 16 milijonov let sta-
ro miocensko kamnito skla-
dovnico. Nad spodnjim de-
lom dveh metrov rjavkastega
laporja se boči svod dobrega
pol metra debelega ploščate-
ga apnenčevega peščenjaka.
Nad tem so trdo izbočene
peščenjakove in konglome-
ratne plasti, ki kamnitni svod
ohranjajo ter mu dajejo zna-
čilno obhko, sta opozorila
znanstvenika.
Nedavno je bil sestanek v
Šmarju pri Jelšah med pred-
stavniki občine, pobudnikom
Aničičem iz ljubljanskega
Geološkega zavoda, višjo sve-
tovalko za področje geološke
dediščine v ministrstvu za
okolje in prostor Branko
Hlad ter konservatorko za
geološko dediščino v regij-
skem Zavodu za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
Matejo Golež. Sestanka se je
udeležil novi lastnik zemljiš-
ča za nekdanjo Smehovo go-
stilno, Rudi Brežnik. Brež-
nik, ki je vrsto let bival v
Opatiji, se je odločil, da bo na
zanimivi mestinjski lokaciji
uredil gostinski objekt.
Na sestanku so zato uskladi-
li spomeniško-varstvene zah-
teve z Brežnikovimi gostinski-
mi načrti. Rudi Brežnik je ob-
ljubil, da bo spomeniške
teve upošteval. Tako bo
načrtovanem parkirišču ,
stavljen zidec v predpisani
šini, predvidenih teras instj i
nic ne bo gradil, na profil, ^
bodo namestili tanko mrg^^
Tako bi geološko antiklim'
ohranili tudi za zanami j
predstavlja pa tudi novo oj, |
gatitev na področju tretje n j
pomembnejše turistične reg
v Sloveniji.	^
Sicer pa stroka predlagan
glasitev naravnega spome
ka. Zavod za varstvo narav j
in kulturne dediščine bo p,
pravil potrebne strokov
podlage, ki bodo šmarske^i^
občinskemu svetu služile i,
razglasitev mestinjske geoli
ke posebnosti za naravni sp (
menik. Tam bodo nato posi j
vili tablo, s katere bodo o,
skovalci prometnega križiš
podrobno izvedeli, kaj se ta
nahaja.
BRANE JERANS
Za konec Odlikovanje
v KS Vrbje v žalski občini
so praznovanje krajevnega
praznika zaključili s slav-
nostno sejo in s premiero ko-
medije Odlikovanje v režiji
Jožeta Kranjca.
Slavnostne seje sta se poleg
številnih krajanov udeležila
tudi žalski župan Milan Dob-
nik in predsednik Mestne
skupnosti Žalec Eran Sadnik.
O delu, ki so ga opravili od
lanskega do letošnjega praz-
nika, je govoril predsednik
KS Vrbje Jože Meh, ki je de-
jal, da so lani decembra priče-
li z gradnjo 1. faze kanalizaci-
je v dolžini enega kilometra.
Investicija je bila vredna 35
milijonov tolarjev. Letos so
nadaljevali z II. fazo. Ta del je
bil zelo zahteven, predvsem
zaradi visoke podtalnice, po-
rabili pa so 12 milijonov tolar-
jev. Posebno velikega pome-
na je, da imajo na celotnem
območju položeno phnovod-
no omrežje, tako da se tisti, ki
so se odločili za tovrstno
ogrevanje, s plinom že ogre-
vajo. Med pomembna dela
sodi tudi sanirana osrednja
kapela v kraju. Sanacija je
stala 1,5 milijona tolarjev, kar
so zmogli le s pomočjo kraja-
nov. V prvi zbiralni akciji so
zbrali 285 tisoč tolarjev, v
drugi pa, na pobudo Ivana
Pasariča, še 54 tisoč. Svoj
prispevek je dala tudi občina
Žalec. Na dveh mostovih so
namestili tudi zaščitne ogra-
je. V naslednjem letu jih čaka
izgradnja III. faze kanalizaci-
je in sicer od trgovine Savinj-
skega magazina do kapele v
središču Vrbja. Na seji je bilo
tudi precej govora o delu dru-
štev in organizacij v kraju.
Posebno so bili pohvaljeni
športno in gasilsko društu'
Društvo upokojencev Žali'
pododbor Vrbje in nekate'
druga. Hkrati s krajevn'
praznikom pa so praznot"
20-letnico Amaterskega e
dališča Vrba. Pripravili sor
stavo, praznovanje pa zaAlj
čili s premiero komedije Od
kovanje.
Na seji sta spregovorila tu
žalski župan Milan Dobnik
predsednik Mestne skupno
Žalec Eran Sadnik, ki sta 1
benčanom za praznik čestitk
pohvalila delo, ki so ga oprai
11, ter zaželela še takšno soii
lovanje, kot je bilo do sedaj.
Podehli so tudi priznanjel
Vrbje, ki ga je prejel Ja
Aram, plaketo KS pa sta prei
la Dušan Pungartnik in Jell
Štorman. V kuUurnem prog
mu je nastopil nonet Vrtni
iz Šempetra.
V okviru letošnjega prazfl
vanja so pripravili slavnosU
sejo KD Vrba in srečanje vs(
ljubiteljev gledališča, dan g
silca, športna tekmovanj
med tednom pa so gostovi
amaterski gledališčniki iz i
tuša, ki so se predstavili z
Muhe.
. - T. TAVČ^
Predsednik KS Vrbje Jože Meh podeljuje plaketo KS Diišt^'
Pungartniku, ki že vrsto let uspešno vodi domače gas0
društvo.
I. SNOPIČ
NAŠI KRAJI IN UUDJE
13
Desetletje negotovosti
j načrti o radarjih na Menini planini segajo v leto 1985 - Vojaški radar naj bi bil mobilni - Turnšek obvešča občine,
v Gornjem Gradu in Nazarjah brez informacij
;adeva se plete že dobro
letletje. Lokacija na Meni-
(vojaški radar na Šavni-
1 in civilni na Vivodniku)
t)ila leta 1985 izbrana kot
lervna, pred štirimi leti pa
v parlamentu začeli po-
pke za postavitev radar-
Naslednje leto so področ-
na Menini razglasili za
iiljo s posebnim name-
ni in se tudi začeli pogo-
rjati z lokalnimi dejavni-
Kljub lanskim večmeseč-
n protestom krajanov pa
v državnem proračunu za
0	1997 zagotovljenih 72
lijonov tolarjev za uredi-
1	vojaškega radarja na
vnicah.
• .........
tejani so postali razburjeni
začetku lanskega leta, ko je
nistrstvo za obrambo župa-
ma občin Nazarje in Gornji
ad poslalo uradno informa-
0	o pripravah za gradnjo
Jarskega položaja na Meni-
, Določene stvari so bile te-
j že dogovorjene in dokaj
ino je bila opredeljena tudi
ita v obliki infrastrukture, ki
služila celotni Zgornji Sa-
ijski dolini.
Zaradi zamolčanih dejstev je
aktično še isti trenutek, ko je
jvica prodrla v javnost, prišlo
1	ostrih protestov krajanov,
imih tribun in zborov. Vlada je
ieeno imenovala delovno sku-
ino za pripravo dokumentacije
a izdajo lokacijskega načrta za
ladnjo civilnega radarja na Vi-
Ddniku, z ministrstva za pro-
st in zveze pa so naslovili
ladno zahtevo za izdajo loka-
iskega dovoljenja za radar.
Občinski svet Gornji Grad je
pel vse zakon-ske argumente
B preprečitev gradnje civilne-
ga radarja, ne pa tudi politič-
nih. Zaradi posega v naravo je
lokacija na Vidovniku najbolj
sporna s prostorskega stališča.
Menina ima svoje posebnosti
in rastišča, ki so edinstvena v
državi, toda načrtovalce študij
podatki o živalstvu in rastlins-
tvu niso prav veliko zanimali.
Prostorski dokumenti izpred
več kot desetih let menda omo-
gočajo popolnoma legalen po-
stopek za pridobivanje lokacij-
ske dokumentacije. Upravni
postopek je stekel že v prvi
polovici lanskega leta, lokacij-
ski načrt ni bil dan v javnost,
toda sekretar v obrambnem
ministrstvu Miran Bogataj je
aprila 1996 na javni tribuni v
Gornjem Gradu posredoval ne-
kaj zanimivih zagotovil. »Mini-
strstvo s silo ne misli graditi
niti radarjev niti postavljati
drugih objektov. Po vsebini
morajo naše študije v celoti
izpolnjevati zahteve za civilne
objekte. Zagotavljam vam, da
bo tako tudi v bodoče. Če ne bo
možno zgraditi tega položaja v
skladu s pozitivnimi predpisi, s
silo na Šavnicah ne bo nihče
gradil. Želimo uskladifTvse in-
terese, zato tudi prihajamo v
občine in se pogovarjamo,« je
tedaj dejal Bogataj.
Podstavek, nato
radar
Po večmesečnih protestih
krajanov so na ustreznih mini-
strstvih ustavili vse postopke -
znova naj bi preučili koncept
nadzora zračnega prometa - in
jih menda spet začeli. Gornje-
grajska občina je prejela uradni
dopis, da je postopek za posta-
vitev civilnega radarja ustav-
ljen, občine Nazarje pa ni nihče
obvestil, da se aktivnosti za
gradnjo vojaškega radarja nada-
ljujejo.
Zdaj naj bi potekale aktiv-
nosti za pridobivanje lokacij-
skih dovoljenj in ne več za
stacionarni, marveč za mobil-
ni radar. Obrambni minister
Tit Turnšek zagotavlja, da je
predvidena lokacija na Menini
planini najboljša in zelo dra-
gocena, zato se je država ne
more odreči. Hkrati je dejal,
da so župani prizadetih občin
o novostih obveščeni, toda v
Gornjem Gradu in Nazarjah
so brez tovrstnih informacij.
Turnškova zagotovila so po-
temtakem brezpredmetna.
Pred časom je celo dejal, da
postavitev vojaškega radarja v
mirnodobnem času proti volji
ljudi ni smiselna in v isti sapi
dejal, da se razmere v kriznem
obdobju lahko bistveno spre-
menijo.
Šavnice ležijo v nazarski
občini, Vivodnik pa v gor-
njegrajski.
Za mobilni radar niso potreb-
na obsežna dela, zato bi bil
poseg v okolje manjši. Na Šav-
nicah je potrebno zgraditi le
ustrezen nosilec ter poskrbeti
za energijo, cesto in druge po-
vezave. Krajani še vedno ne od-
stopajo od svojega odločnega
sklepa, da radar na Menino ne
sodi, toda tokrat njihovo mne-
nje očitno ni več pomembno.
ŽEUKO ZULE
Zlatoporočenca Marija in Anton Pesjak.
Zlata obročka drugič
Marija in Anton Pesjak iz Lipja pri Velenju sta praznovala
zlato poroko. V petdesetih letih zakona sta skupaj doživlja-
la radosti in složno prenašala težave, ki jih prinaša družin-
sko življenje in delo. Sta starša dveh otrok, in ko se danes
ozirata na prehojeno pot, pravita, da sta presrečna.
Marija se je rodila pred pe-
tinsedemdesetimi leti v druži-
ni Juvan v Lopatniku, bila je
prvorojenka Marije in Alojza.
Po končani osnovni šoli se je
zanjo pričelo delovno življe-
nje. Še zelo mlada je odšla
služit k Pirhu v Šentilj, od tam
pa je šla na Dobrno in postala
sobarica. Anton se je rodil na
Dobrni, kjer se je najprej tudi
šolal. V Kapli vasi pri Prebol-
du se je izučil za čevljarja pri
znanem čevljarskem mojstru
Šmidu. Zanj še danes pravi, da
je bil spreten mojster in pravi-
čen človek. Druga svetovna
vojna ni prinesla nič dobrega.
Leta 1943 je moral v nemško
vojsko in na rusko fronto, kjer
je padel v ujetništvo. Kljub
temu se mu je leta 1945 uspelo
vrniti domov in že dve leti
kasneje se je srečno poročil.
Nekaj let kasneje sta pričela
graditi hišo in sta jo tudi hitro
dokončala. Danes imata pet
vnukov in dva pravnuka. Zlata
prstana, ki sta si jih nadela
znova po petdesetih letih, sta
jima podarila sin Anton in hči
Jožica, ki sta bila tudi njuni
poročni priči.
LOJZE OJSTERŠEK
Utrinek s sejma v Preboldu.
Na Celjskem več smučarskih sejmov
Smučarski sejmi pred pričetkom zimske sezone so že tradicionalni, iz leta v leto je na njih
ponudba tako rabljene kot nove opreme za zimske športe in rekreacijo.
izmed njih je bil v petek, soboto in nedeljo v Preboldu, pripravilo pa ga je domače smučarsko
^^štvo. Na tem sejmu so prodajali in kupovali samo rabljeno opremo. Sejem je po besedah
!^§anizatorjev dobro uspel, saj je bilo veliko obiskovalcev, veliko opreme pa je zamenjalo lastnike.
^^ sejem je bil v soboto tudi v Zrečah, za ta konec tedna bo v hali D Celjskega sejma zimski sejem,
jBa pripravljata SD Snežak in Celjski sejem. Odprt bo od četrtka do nedelje med 11. in 19. uro. SD
Žalec pa bo sejmaril v petek, soboto in nedeljo v telovadnici stare OŠ v Žalcu. Na teh dveh
^litiih bodo poleg rabljene opreme prodajali tudi novo.	T. TAVČAR
na današnji dan
28.	NOVEMBER
1881 - Rodil se je avstrijski
pisatelj Štefan Zweig. Njegove
novele (Amok) so psihološko
pretanjene v duhu impresioniz-
ma in nove romantike, zaznati
pa je tudi vpliv psihoanalize.
Uveljavil se je tudi z eseji (Gra-
ditelji sveta) in biografijami
(Marija Stuart) iz evropske zgo-
dovine (samomor leta 1942).
1943 - V Teheranu se je zače-
la konferenca, ki so se je ude-
ležili predsednik ZDA Roose-
velt, britanski premier Churc-
hill in sovjetski vodja StaUn.
Obravnavali so nadaljevanje
vojne z nacistično Nemčijo in
povojno ureditev Evrope. Do-
govorili so se, da se bo angloa-
meriška invazija čez Rokavski
preliv začela junija leta 1944
in da bo Sovjetska zveza stopi-
la v vojno z Japonsko, ko bo
Nemčija poražena.
29.	NOVEMBER ^
1802 - Rodil se je nemški
romantični pisatelj (zgodo-
vinski roman Lichtentein) in
pripovednik Wilhelm Hauff,
avtor pravljic, novel in roma-
nov v narodnem duhu (umrl
leta 1827).
1962 - Velika Britanija in
Francija sta podpisali spora-
zum o izdelavi nadzvočnega
letala concorde.
30, NOVEMBER
1874 - Rodil se je britanski
politik, državnik in pisatelj
Winston Leonard Spencer
Churchill. Kot oficir se je
boril v britanskih kolonijah,
kasneje je bil državni podse-
kretar za kolonije, trgovski
in notranji minister in prvi
lord admiralitete. Med dru-
go svetovno vojno je bil
predsednik konzervativne
stranke in britanski premier.
Leta 1953 je dobil Nobelovo
nagrado za književnost
(umrl leta 1965).
1900 - Umrl je Oscar Fingal
O' Flahertie Wills Wilde, bolj
znan kot Oscar Wilde, pesnik,
romanopisec, dramatik in ese-
jist, ki je zaradi svojega načina
življenja in boja proti ustalje-
nim družbenim normam hkra-
ti doživljal navdušene pohvale
in ostre kritike. Njegovo naj-
bolj znano delo je Slika Doria-
na Graya (rojen leta 1856).
.......................................
1, DECEMBER
1865 - Rodil se je slovenski
pesnik in pripovednik Fran Ge-
strin, avtor pesmi, novel in
romanov (Iz arhiva). Kot pri-
povednik je uvajal v slovensko
književnost naturalizem (umrl
leta 1893).
1942 - Umrl je slovenski na-
ravoslovec Ferdinand Seidl,
avtor klimatoloških, geoloških
in botaničnih raziskav (Kam-
niške ali Savinjske Alpe), ro-
jen leta 1856 .
2. DECEMBER
1805 - Napoleon Bonaparte
je pri Slavkovu (Austerlitzu)
na Bavarskem premagal ru-
sko-avstrijsko vojsko. Fran-
coskih vojakov je bilo okoli
73 tisoč, Rusov 70 tisoč in
Avstrijcev 15 tisoč. Avstrijski
cesar je naslednji dan z Napo-
leonom podpisal premirje,
Austerlitz pa je postal pojem
hitre vojaške zmage.
1942 - V Chicagu so prvič
uspešno izvedli atomsko fisi-
jo (jedrsko cepitev). Opravili
so jo znanstveniki, ki so sode-
lovali pri tajnem projektu iz-
delave atomske bombe.
3. DECEMBER
1800 - Rodil se je pesnik Fran-
ce Prešeren, ki je dal Slovencem
najlepše pesmi, enakovredne
najlepšemu in najboljšemu, kar
so dotlej ustvarili evropski pe-
sniki (umri leta 1849).
1840 - V Pišecah pri Breži-
cah se je rodil slovenski jezi-
koslovec Maks Pleteršnik, av-
tor slovensko-nemškega slo-
varja, ki je postal klasično
delo slovenske leksikografije
(umrl leta 1923).
1850 - Rodil se je slovenski
pisatelj (roman Trojka) Fran
Detela, poetični realist, za kate-
rega so značilne satirična hudo-
mušnost, dobrohotna kritika in
vzgojnost (umrl leta 1926).
1867 - V Ložu na Notranjskem
se je rodil slovenski pisatelj Fran
Milčinski, avtor nepozabnih Ptič-
kov brez gnezda, opisa življenja
zanemarjene predmestne mladi-
ne (umrl leta 1932).
4. DECEMBER
^	T-II:	,	a,jm" .
1875 - Rodil se je nemški
pesnik Rainer Maria Rilke,
eden največjih lirikov. Odlo-
čilen vtis nanj so naredila po-
tovanja v Rusijo in v Pariz,
kjer je bil Rodinov tajnik.
Njegova poezija je impresio-
nistično dekorativna ter reli-
giozno in filozofsko medita-
tivna. To zlasti velja za njego-
vo največje delo, cikel Devin-
ske elegije (umrl leta 1926).
1885 - Rodil se je slovenski
prevajalec in klasični filolog An-
ton Sovre. V prevodih je združil
filozofske, pesniške in prevajal-
ske prvine. Tako je mnogo pris-
pevd k boljšemu razumevanju
ne samo antične književnosti,
ampak tudi antičnega življenja
in mišljenja (umri leta 1963).
1922 - Rodil se je francoski
gledališki in filmski igralec
Gerard Philippe, v gledališču
je igral Giraudouxa, Camusa,
Corneilla, Hugoja, Musseta in
Shakeapeara, znan tudi po
vlogah v številnih filmih (Rde-
če in črno) (umri leta 1959).
Žalski veseli december
V žalskem Zavodu za kulturo pripravljajo v mesecu
decembru vrsto prireditev, ki bodo v Dom II. slovenskega
tabora prav gotovo privabile številne obiskovalce.
Prvega decembra ob 19.30 se bo Žalčanom predstavila
izjemno zanimiva in svetovno znana angleška pevka Shirlie
Roden. 4. decembra bo v dvorani doma Miklavžev večer z
ansamblom Štajerskih 7, 8. decembra pa bodo na svoj račun
prišli ljubitelji gledaUšča. Z Ukročeno trmoglavko bodo v
Žalcu gostovali umetniki Slovenskega ljudskega gledališča
Celje. 15. decembra prihaja v savinjsko prestolnico ena
najeminentnejših dam nekdanje jugoslovanske estrade Tereza
Kesovija, tik pred božičem, 23. decembra, pa bo v Žalcu še
koncert celjskega Plesnega orkestra Žabe.	UB
14
ŠPORT
Senzacija v Golovcu
Največjo senzacijo 9. kro-
ga državnega kegljaškega
prvenstva za ženske so na
kegljišču Golovec pripravile
igralke Adrie Conventa iz
Ankarana, ki so s 3:5
(2358:2363) premagale do-
mači Miroteks.
Celjanke so bile poprej sko-
raj poldrugo desetletje nepre-
magljive, zadnji poraz s Kon-
struktorjem pa je star že 13
let in 9 mesecev. V domači
vrsti je z rezultatom zadovo-
ljila le Biserka Petak (415 keg-
ljev), dvoboja sta dobili še
Šeškova in Zupančeva, med-
tem ko so vse ostale (Kardi-
narjeva, Tkalčičeva in Grobel-
nikova) igrale precej pod svo-
jimi zmožnostmi. Poraz (z
vsega 5 keglji razlike) ni uso-
den, saj je Miroteks v doma-
čem prvenstvu domala brez
tekmeca, gledamo pa ga lah-
ko z več vidikov. Padla je še
ena (navidezno nepremaglji-
va) trdnjava, zato bo tekmo-
vanje morda zanimivejše
(enako število točk ima Norik
Prosol), domačim pa lahko
služi kot streznitev pred pri-
hajajočimi velikimi tekmova-
nji.
Pri moških je CP Celje
brez večjih težav odpravilo
zadnjeuvrščeni Hidro s 7:1
(5226:5079). Edini (uvodni)
dvoboj je izgubil Mileč, Celja-
ni pa so po 9 krogih z 8
točkami trenutno na 6. me-
stu.
PŠ,
FOTO: GK
Biserka Petak je nalogo dobro opravila, trener Lado Gobec
pa vseeno ni uspel preprečiti poraza.
športnik meseca za
športnika leta
Prepričljive Uršk« Žeinir in RK CPL
Urška Žolnir in RK Celje Pivovarna Laško sta prepričlji-
va zmagovalca minulega tedna. Tako mladinska evropska
prvakinja kot udeleženec lige prvakov sta prejela po 21
glasov.
Med športnicami je daleč za Žolnirjevo Tina Randl (5), toliko
glasov pa je med ekipami prejel tudi KK Pivovarna Laško. Pri
športnikih je bil najuspešnejši zbiralec glasov Dejan Perič (13),
sledita pa Uroš Šerbec (7) in Rastko Stefanovič (5). Novi
nominiranci so Faik Kamberovič, Jožica Emeršič in KK Kovino-
tehna Savinjska Polzela. Na vaše kupone bomo ponovno
čakali do ponedeljka, čez deset dni pa bomo ponovno izžreba-
li nekoga, ki bo prejel nagrado uredništva Noveea tednika.
Pričenja se Top 16
Kegljaška kluba Miroteks
in CP Celje razpisujeta 6.
turnir TOP 16 - Celje 98.
Tekmovanje se na kegljišču
Golovec v Celju začenja v
nedeljo, 30. novembra, in bo
s finalom končano 4. januar-
ja prihodnje leto.
Tekmovanje je posvečeno
50-letnici kegljaškega športa v
našem mestu in je nekoliko
spremenjeno. Kvalifikacije bo-
do potekale ves december in
so razdeljene v dve kategoriji.
V prvi nastopajo tekmovalci in
tekmovalke klubov vseh slo-
venskih lig, v drugi pa iz lig
OKS. Na prvi stopnji imajo
moški na voljo 200 lučajev,
ženske 100 (2x50), najboljših
16 v finalu pa pri moških po-
novno 200 (4x50 mešano) in
pri ženskah 120 (4x30 mešano,
15 na polno in 15 na čiščenje).
V moški finale se neposred-
no uvrstijo udeleženci SP 98
Benedik, Steržaj in Urbane ter
še 13 najboljših iz kvalifikacij,
v ženski finale pa Kardinar,
Petak, Urbane in Šeško ter
dvanajsterica najuspešnejših
kvalifikantk. Rezultati kvalifi-
kacij v finalu ne štejejo. Naj-
boljša četverica v obeh kate-
gorijah prejme denarne na-
grade.	PŠ
Strelci v črno
Strelci SK Dušan Poženel
iz Rečice pri Laškem so na
področnih in državnih tek-
movanjih dosegli niz vidnih
uvrstitev in rezultatov. Urš-
ka Belaj presegla državni re-
kord.
V 1. krogu pionirske lige z
zračno puško za Koroško-Ša-
leško-Štajersko regijo v Žalcu
so strelci iz Rečice dosegli
ekipno zmago, Urška Belaj pa
je s 186 krogi presegla prionir-
ski državni rekord, v Ljubljani
pa so v 2. krogu Pokala prija-
teljstva tekmovalci SK Dušan
Poženel ponovili ekipni us-
peh.
Rezultati v Žalcu - Pionirke
ekipno: 1. SK Dušan Poženel
(Belaj, Šafarič, Bukovec), 2.
SK Braslovče, 3. SK Juteks.
Pionirke posamezno: 1. Urš-
ka Belaj 186, 2. Katarina Ša-
farič 174 (obe D. Poženel), 3.
Karin Hofman 172 (Braslov-
če). Pionirji ekipno: 1. SK
Mrož Velenje (Borovnik,
Blagovič, Kok), 2. SK Dušan
Poženel, 3. SK Juteks. Pionir-
ji posamezno: 1. Simon Ma-
tek 177 (D. Poženel), 2. Jaki
Rojšek 172 (Braslovče).
Rezultati v Ljubljani - Pio-
nirke ekipno: 1. SK D. Pože-
nel (Belaj, Šafarič, Buko-
vec). Pionirke posamezno: 1.
Katarina Šafarič 180, 2. Na-
talija Bukovec 179 (obe D.
Poženel). Pionirji ekipno: 3.
SK Juteks. Ml. mladinke-zr.
puška medn. program: 1. Ma-
ja Dular 381, 2. Vojka Matek
374 (obe D. Poženel) - zračna
pištola: 3. Katarina Šafarič
331 (D. Poženel).	PŠ
Polzelani spel na vrhu
Na mednarodnem lokostrelskem tekmovanju v Škof j i
Loki so člani TVD Partizan Polzela ponovno izstopali.
V konkurenci 120 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Slovenije
so Polzelani dvakrat zmagali ter dosegli po eno drugo in tretje
mesto. Zmaga v kategoriji članic (Compound) je pripadla
Jožici Emeršič, pri mladincih pa Gregorju Emeršiču. Njegov
uspeh je z 2. mestom dopolnil Sašo Emeršič, medtem ko je bil
Roman Zupane pri veteranih tretji.	PŠ
športni koledar
SOBOTA, 29.11.
Košarica
Kvalifikacije za EP (M), 2.
krog - Polzela: Slovenija-
Nemčija (18).
l.B SKL (M), 9. krog - Ra-
dovljica: Gradbinec Radovlji-
ca-Kemoplast (18), Comet-Je-
žica (med tednom).
1. SKL (Ž), 12. krog-Škofja
Loka: Odeja Marmor-Ingrad
Celje (18).
Odbojlca
l.A DOL (M), 11. krog -
Šoštanj: Šoštanj Topolšica-
Kamnik (18).
l.B DOL (Ž), 11. krog-Nova
Gorica: HIT Nova Gorica-Ka-
juh Šoštanj, Prebold: Gostiš-
ča Štorman-Meltal.
Holcej
Jadranski pokal, 10. krog -
Jesenice: HIT Casino Kranjska
Gora-Inpos Celje-Slavija Jata.
Kegljanje
Izbirna tekma za SP 98, 1.
krog - Celje (od 13.30 dalje,
tudi nedelja od 10.30 dalje).
NEDEUA^sTn^
Nogomet
1. SNL, 18. krog - Celje:
Protonavto Publikum-HIT
Gorica, Ajdovščina: Primor-
je-Rudar (obe ob 13.30).
Ivo Reya izgubil naslov
V finalu ekipnega prvenstva Slovenije v 1. ligi so u
judoisti domačega Impola boljši od aktualnih prvakov
Celja z 12:2 (60:10) ter jim tako odvzeli ekipni naslov.
Ivo Reya se je v polfinalu pošteno namučil z Ijubljansj^ \
Olimpijo, medtem ko je Impol brez težav odpravil Branik, ot
izida pa 8:6. Finale je prepričljivo pripadel domačim jud^
stom. Edino zmago za Celjane je priboril Ceraj v kategoriji ^
95 kg, Mahmutovič, Košir, Ferjan, Holer, Mlinarevič in Petelij''
šek pa so dvoboje izgubili. Končni vrstni red: 1. Impol, 2. i
Reya, 3. Olimpija, 4. Branik, 5. Gorišnica, 6. Drava, 7. Mursli ^
Sobota, 8. Železničar.	PRIMOŽ ŠKEn'
panorama
NOGOMET
1.SNL
17. krog: Korotan-PA Pub-
likum 0:1 (0:1) Kamberovič
22. Rudar-HIT Gorica 1:0
(1:0) Javornik 36. Vrstni red:
Mura 36, Primorje 29, Proto-
navto Publikum in Maribor
Teatanic 28, HIT Gorica 27,
SCT Ohmpija 25, Rudar 22,
Korotan 20, Potrošnik 14,
SET Vevče 9.
I ^ŠARKA
l.A liga (M|
12. krog: Hehos-PIL 74:72
(34:40) Lisica 22, Goljovič in
Tovornik 14, Dončič 12,
Dragšič 4, Jurak 3, Kune 2,
Bečirovič 1. KSP-Kraški Zi-
dar 90:81 (49:44) Jagodnik
26, Cizd 17, Šamanič 16, Pe-
tranovic 15, Čmer 7, Jeklin 5,
Horvat in Kobale 2,. Vrstni
red: PIL 23, Union Ohmpija
22, KSP 21, Slovan 19, Krka in
Helios 18, Postojna in Idrija
17,	Maribor Ovni, Kraški Zi-
dar in Maribor Branik 16,
Krško 13.
1. B liga (M)
8. krog: Kemoplast-Co-
met 85:80 (43:41) Čop 20,
Madžarac 19, Urbanija 15,
Sušin 13, Gajšek 12, Maček
4, Škornik 2 za Kemoplast,
Ravnihar 28, Jesenek 21, No-
vak 19, Lušenc 5, Kožar, Že-
leznikar in Sivka 2, Pavlin 1
za Comet. Vrstni red: Loka
kava 16, Zagorje 15, Triglav
14, Union Olimpija ml. 13,
Hrastnik, Comet, Radenska
in Gradbinec Radovljica 12,
Ilirija 11, Kemoplast 10, Ježi-
ca 9, Litija 8.
2. SKL (M)-vzhod
7. krog: Celje-Bistrica 92:84
(49:42), ŽKK Maribor-Plima
Prebold 83:84 (71:71, 32:34),
Rogla Atras-Elektra 79:85
(39:44). Vrstni red: Elektra
14, Rogla Atras 12, Celje 11,
ŽKK Maribor in Plima Prebold
10, Kamnik 9, Bistrica 8, Sliv-
nica 7.
1. SKL (Ž)
10. krog (zaostala tek-
ma): Ingrad Celje-ADD Ilirija
83:65 (42:29) Jurše 23,
Grobelnik 18, Groleger 12,
Polutnik 10, A. Vodopivec 6,
Potočnik in Germ 5, Ramšak
4. 11. krog: Ingrad Celje-Je-
žica ml. 68:48 (33:25) Germ
18,	Groleger, A. Vodopivec in
Polutnik 12, Grobelnik 6, S.
Vodopivec 4, Jurše in Ram-
šak 2 . Vrstni red: Ježica (-1)
20, Maribor (-1) in Ingrad
Celje 19, Odeja Marmor 16,
ADD Ilirija 15, BTC Sežana
14, Ježica ml. in Pomurje
Skiny 13.
ROKOMET 11
1. DRL (M) I
8.	krog: Gorenje-Kršffi
18:17 (11:9) Sovič 6, Bedel
vič 4, Tome 3, Khimtcheni ^
in Saftescu 2, Plaskan 1. '
krog: AFP Dobova-CPL 19:; ■
(8:14) Puc 6, Vugrinec 5, Naj;
novič in Stefanovič 4, Tomši ;
Šerbec, Šantl in Pajovič 2, Ji
čič 1. Slovan-Gorenje 29:2l
(15:16) Sovič 9, Bedekovičl
Saftescu, Tome in Plaskan i
Khimtchenko in Cvetko |
Vrstni red: CPL 16, PrevJ
13, Prule 67 in Trebnje 1
Gorenje 11, Andor 10, Kršli
9, Slovan 8, AFP Dobova i
Škofljica 5, Sevnica 3, DelnJ
2.
IIMMMMMWMMllllMWWIIMM(>IWIiiilMllii:ii'1i'i.....liimtlMIiill"
ODBOJKA
l.A liga (M)
10. krog: Pomgrad-ŠoštJ
Topolšica 3:0 (15:4, 15:l|
15:10). Vrstni red: Pomgrl
18, Fužinar 16, Salonit 14, Gm
dis in Olimpija 10, Krka ^
Šoštanj-Topolšica in Kamni
2.
1. B liga (Ž)
10. krog: Prevalje-Gosti
ča Štorman 0:3 (9:15, 10:1
13:15). Kajuh Šoštanj-Tat;
3:0 (15:9, 15:7, 15:7). Vrsl
red: Marsel Ptuj 18, Gostiš|
Štorman 14, Šentvid in Ta
bor 12, Kajuh Šoštanj 10, Ni
va Gorica 8, Prevalje 4, M(
tal 2.
HOKEJ
Jadranski pokal
7. krog (zaostala tekma)
Inpos Celje-Medveščak 4;
(2:2, 1:1, 1:1) Rojšek 7, ll
Bulatovič 24, 52. 9. krog: iB
pos Celje-Slavija Jata 0:4 (o.c
0:1, 0:3) . Vrstni red: Slavif
Jata 10, HIT Casino Kr. Gora?
Medveščak in Mladost 6, H
pos Celje 5, Protonavto 2. j
"^TEGuSmT"' ""J
l.liga (M)
9.	krog: CP Celje-Hidro 7:1
(5226:5079) Vodeb 906, Sali?
bir 870, Sivka 869, Cene 865
Lešnik 866, Mileč 847. Vrstfi
red: Konstruktor 17, Iskraj
meco 15, Norik Prosol 13, Rj
dar 11, Proteus, CP Celje in n
Dravograd 8, Sinet 6, Gorio
in Hidro 2.
1. liga (Ž)
9. krog: Miroteks-Adri'
Convent 3:5 (2358:2363) P^
tak 415, Šeško 403, Zupan
399, Kardinar 396, TkalČJ
379, Grobelnik 366. Vrstfl
red: Miroteks in Norik Prosj
16, Adria Convent in Trigl^
10, Proteus 8, Gorica 7, Baini'
co. Rudar in Mehano Izola ®
ETA Kamnik 5.
SNOPIČ
ŠPORT
15
r
Pred zadnjim dejanjem
! predzadnjem krogu jesenskega dela v I. SNL zmaga Protonavta Publikuma in Rudarja - V nedeljo še zadnjič letos
rvoligaška nogometna
avana si bo konec meseca
(OČila od jesenskih napo-
, pred klubi v elitni kon-
•enci so le še tekme zad-
ga - 18. kroga, jesenski
ak pa je že postala Mura.
Že pogled na vrh lestvice od-
■ori na vprašanje, kateri re-
,t je najboljši. Prva tri moštva
lajmanj menjala igralce in so
bolj uigrana. Trenutno je v
/enskem nogometnem pro-
ru prav uigranost zelo po-
mbna,« je poudaril celjski
ler Stanko Poklepovič, ki se
Icupaj z varovanci spet veselil
age. Tri točke so si rumeno-
idri prigarali na zasneženem
išču na Prevaljah. »Teden dni
n pripravljal taktiko, potem
nam jo je zagodel sneg in v
vi sem nenehno menjal začet-
enajsterico. Izkazalo se je, da
n izbral pravo,« je pojasnil
iaco<, ki je na klopi pustil
nimo Somalio in Sivka. Brazi-
;je minulo nedeljo prvič videl
in občutil sneg, na katerem se, v
nadaljevanju, ko je vstopil, ni
najbolje znašel. Ob koncu tek-
me, ko so celjski nogometaši
slavili zmago, je bil Somalia
sicer z njimi, a v sneg ni >zaplu-
žil<. Previdnost je mati modro-
sti! Verjetno je nekaj podobnega
razmišljal tudi Faik Kamberovi-
č, ko je zabil svoj dvanajsti gol v
letošnji sezoni, l^everil je, kako
se obnašata oba njegova čuvaja,
opazil negotovost in slabo po-
stavljenost vratarja Stankoviča
ter natančno ocenil rotacijo žo-
ge, z glavo pa zadel tik pod
prečko. bKamber< v 1. SNL
med strelci nima konkurence!
Protonavto Publikum pač, toda
zadnji tedni so bili izvrstni. Sa-
me zmage. Ali bo na koncu
prišla še smetana? Zakaj pa ne.
HIT Gorica je v hudi krizi, Pertič
se poslavlja s trenerskega mesta
in Skalna klet bi v nedeljo lahko
dočakala krasen zaključek prve
polovice državnega prvenstva.
Tudi remi z Goričani ne bi bil
tragičen. Ampak rumeno-modri
razmišljajo samo o zmagi, ki
jim prinaša vsaj tretje mesto,
nekoliko mirnejšo zimo in mož-
nosti za lepo pomlad.
Manj zadovoljni kot v Celju
so v Velenju. Tudi Rudar je imel
podobne cilje kot Protonavto
Publikum, ampak trenutno je v
spodnjem delu lestvice. V nede-
ljo se je končno tudi Velenjča-
nom nasmehnila sreča. Že ne-
kajkrat v letošnjem prvenstvu
so >rudarji< nadigrali nasprotni-
ka, gola pa nikakor niso znali
zabiti. Proti >vrtnicam< je bilo
drugače, saj je Jernej Javornik
iz težkega položaja (nehote?)
zatresel mrežo. Rudar je Gori-
čane pahnil v še globjo krizo,
kar bi utegnili izkoristiti Celja-
ni, Ob jezeru pa ostajajo )pri-
morske skrbi<. Za konec bodo
namreč gostovali v Ajdovščini.
Primorje je v Velenju padlo,
ampak burja, ki je onemogočila
regularno predstavo Primorja
in Maribora Teatanica v 17. kro-
gu, bo verjetno zaveznik Pri-
morja še v nedeljo. Vseeno se
Velenjčani nadejajo novemu us-
pehu, torej vsaj točki. Zakaj ne
bi oba predstavnika s Celjskega
iz obračunov s Primorci iztržila
vseh 6 točk? Takšen razplet bi
vendarie pripomogel h končni
pozitivni oceni ligaških tekmo-
vanj Protonavta Publikuma in
Rudarja v letošnji jeseni.
TOMAŽ LUKAČ
Italija blizu,
pa tako daleč
1\idi rokometaši so za ne-
kaj časa slekli klubske maji-
ce. Izbrance v državnem dre-
su čaka paket odločilnih te-
kem z Izraelom v kvalifika-
cijah za EP prihodnje leto v
Italiji. Gostovanje v Tel Avi-
vu že včeraj (po zaklj. re-
dak.).
Žal je naša rokometna re-
prezentanca povsem po svoji
krivdi prišla v položaj, ko o
lastni usodi ne more več odlo-
čati, zato bo poleg dveh uspe-
hov nad Izraelci potrebno
imeti še nekaj sreče - Franco-
zi, ki so že zanesljivi udele-
ženci EP v Italiji, morajo dva-
krat premagati Čehe (kar je
skladno z ugledom francoske-
ga rokometa morda tudi pri-
čakovati).
Barve Slovenije v zadnjem
dejanju kvalifikacij branijo
Denič, Valenčič, Lapajne, Jo-
vičič, Šafarič, Makuc, Ur-
banč, Tomšič, Stojakovič,
Leve, Pajovič, Likavec, Šer-
bec, Vugrinec, Boželav in Cvi-
jič. Zaradi poškodb manjkajo
Kastelic, Pungartnik in Jeršič.
Vrstni red po 4. krogih:
Francija 8, Češka 5, Sloveni-
ja 2, Izrael 1. 5. krog: Izrael-
Slovenija (včeraj), Francija-
Češka (četrtek, 27.11.). 6.
krog: Češka-Francija (sobo-
ta, 29.11.), Slovenija-Izrael
(nedelja, 30.11. v Hrpeljah).
PŠ
Strme kolesnice
Kolesarjenje, še posebej pa
rsko kolesarjenje, se je v
dnjih letih pri nas močno
zbohotilo. Popotniki na
ilesih lahko v sorazmerno
Etkem času pridejo tudi do
j oddaljenih ali više leže-
!i krajev, obenem pa se laže
stavijo povsod tam, kjer je
I potrebno ali zaželeno.
Pri nas je izšlo že nekaj kole-
irskih priročnikov, različne
sebine in različne kakovosti,
iifina jih podaja le nasvete za
Dlesarske ture in tehnične po-
Jtke na terenu. Pred kratkim
i je izšel kolesarski vodnik
Irme kolesnice, ki ga je za
sdajatelja Interalta iz Ljublja-
t pripravil Marko Paternu.
Avtor, nekdanji raziskovalec
a^ih najglobjih jam in brezen
1 kasnejši organizator jamar-
je reševalne službe, se je v
idnjem času posveča alpini-
Knemu smučanju, v polet-
om času pa gorskemu kolesar-
5iju. V svojem priročniku je
Tal opise 105 zahtevnih gor-
lo-kolesarskih tur z vsemi po-
fbnimi navodili za navadno
fožne pot od izhodišč do cilja,
odatke o dolžini poti, višinske
izlike, potrebnega časa, zah-
vnosti vzpona in spusta, po-
■bne značilnosti ob poti in z
oslovi bližjih kolesarskih ser-
isov. V uvodni brošuri pa piše
■ vse potrebno o kolesu in
^ovi opremi ter o osebni
?remi kolesarja. Zvezek je
^ogaten s fotografijami, za ka-
fe brez zadržkov lahko reče-
jo. da so prečudoviti posnetki
^tevnih in zelo zahtevnih ko-
prskih poti s čudovitimi po-
'^di v bližnjo in daljno narav-
^ okolje. Brošura je urejeno
^^dno racionalno in pregled-
'®ter kaže poseben estetski čut
l^nih ustvarjalcev.
%or trdi, da je ljubitelj in
^fec za ohranitev narave,
^i^b temu pa meni, da je za-
ki prepoveduje vožnjo in
^•^iranje kolesarjem prav tam
motornim vozilom, krivi-
Kolikokrat več si planinec
"^ko ogleda in prepotuje, če se
vozi ali pa hodi s kolesom, je
neprecenljive vrednosti za bo-
gatenje njegovega telesa in du-
ha. Ob pametnem ravnanju in z
obzirom do narave in drugih, ki
živijo tod, pa je škoda le neznat-
na.
Posebnosti tega kolesarskega
vodnika, ki je na prvi pogled
enak vsem drugim, pa so le
očitne. Gorskokolesarske poti
so opisane po skoraj vseh pre-
delih Slovenije z izjemo zgor-
nje Štajerske in Prekmurja. Be-
sedilo navodil za vsako pot je
natisnjeno na svojem listu, do-
polnjeno s fotografijo in na
hrbtni strani odtisnjenim pre-
glednim zemljevidom opisane-
ga področja. Prepognjeni listi
so vpeti v kovinski okvir s polja-
ponsko vezavo. Na vožnjo lah-
ko vzamemo le posamezne li-
ste, vložene v za to priloženo
polivinil mapo.
V tem vodniku opisane kole-
sarske poti pa vodijo tudi po
poteh, markiranih s planinski-
mi markacijami. Zato ne bo
neredek slučaj, da bomo na
svojih poteh srečali te sodobne
jezdece na jeklenih konjičkih
tudi na naših planinskih pote-
panjih. Omenimo naj le odseke
na Slovenski planinski poti, ki
jih ta priročnik priporoča gor-
skim kolesarjem: od Areha na
Pohorju do Kremžerjevega vrha
nad Slovenj Gradcem; od Po-
štarskega doma na vrh Uršlje
gore; s sedla Suha v Karavankah
mimo koče pod Golico do Pla-
nine Dovška Rožca in del poti
do Dovjega; s Kladja do Sivke v
Cerkljanskem hribovju; iz
Predmeje do planinsko koče
Antona Bavčarja na Čavnu; z
Javornika do Vodic v pogorju
Hrušice; vršni del poti na Na-
nos; nekaj asfaltne ceste okrog
Škocjanskih jam in pot s Slavni-
ka proti dolini. Gorskokolesar-
ske poti se prekrivajo ali pa vsaj
križajo še s številnimi krajšimi
odseki SPP, Razširjene sloven-
ske planinske poti ali pa drugih
lokalnih, prav tako prometnih
planinski poti.
CIRIL VELKOVRH
Davor Durakovič
Duraicovič za Kelgar jem
Za Klemnom Kelgarjem in
nekaterimi ostalimi Sloven-
ci, ki se želijo dokazati v
domovini hokeja, se je v Ka-
nado podal še en Celjan -
Davor Durakovič.
16-letnik je navdušil trenerja
Canora Cobras Fedyka. Slednji
za postavnega Celjana trdi, da je
izvrstno telesno pripravljeni ter
ga omenja celo kot »NHL mate-
rial«. Seveda je o blesteči Dura-
kovičevi karieri še prezgodaj go-
voriti, vendar sodeč po uvodnih
tednih bivanja v Kanadi, bi uteg-
nil tam ostati dalj časa. Na uvod-
nih srečanjih ni razočaral, znan
pa je predvsem po športni pre-
drznosti, ki je za uspehe še kako
potrebna. Pri Durakovičevi seli-
tvi v Kanado je ključno vlogo
odigral Klemen Kelgar, ki je on-
stran luže že kar cenjen hokejist.
Tamkajšnji časopisi ga vse pogo-
steje omenjajo, postaja pa tudi
eden nepogrešljivih mož v uni-
verzitetnem moštvu Lake Supe-
rior State Lakers, ki nastopa v
NCAA ligi. Na univerzi Lake
Superior ima 21-letni Kelgar
plačano šolnino, kar potrjuje
njegovo kakovost. Vsekakor po-
staja odličen igralec, ki lahko ob
idealnem razpletu resno razmiš-
lja celo o NHL. Toda Klemen
Kelgar večkrat poudarja, da je
trenutno najpomembnejša izo-
brazba.	T. L.
CPL, Gorenje in Prevent
čaicajo nasprotnilce
Znani so pari osmine finala slovenskega rokometnega
pokala. Najzanimivejša obračuna bosta lokalni med Krš-
kim in AFP Dobovo ter ljubljansko-primorski med Prulami
in Andorjem.
V boju za pokalno lovoriko je ostalo še 13 ekip (kar 10
prvoligašev). Po osmini finala jih odpade še nadaljnih 5,
zmagovalci dvobojev pa pojdejo v boben skupaj s Celjem
Pivovarno Laško, Gorenjem in Preventom, ki so si priviligiran
položaj izborili na podlagi rezultatov iz minuhh sezon.
Pari 1/8 finala: Trebnje-Velika Nedelja, Slovan-Škofja Loka,
Krško-AFP Dobova, Prule-Andor, Delmar-Hrastnik. Prve tekme
bodo 10.decembra, povratne pa teden dni kasneje.	PŠ
Reprezentantice na Rogli
v okviru priprav za nastop na svetovnem rokometnem
prvenstvu v Nemčiji se je ženska vrsta do torka mudila na
Rogli.
Selektorka Marta Bon je ob sebi zbrala 20 igralk (manjka
Tanja Oder), s katerimi je uigravala obrambno postavitev in
kominacije, kajti ta del igre po njenih ugotovitvah še ni
zadovoljiv. Reprezentantke so v prijateljski tekmi premagale
žalski Juteks s 36:29, po dveh prijateljskih srečanjih z Avstrijo
pa se bodo v Metzu še dvakrat pomerile s Francozinjami.
Gimnaziici tretiič na SP
Rokometna ekipa 1. gim-
nazije v Celju se je kvalifici-
rala na Svetovno rokometno
prvenstvo srednjih šol. Tako
bodo celjski gimnazijci na-
slednje leto že tretjič zasto-
pali Slovenijo na tem tekmo-
vanju.
Prvenstvo bo od 14. do 21.
marca 1998 v Pelznu na Češ-
kem. Kvalifikacije so bile odi-
grane v začetku novembra v
Hrastniku, kjer so celjski gim-
nazijci premagali rokometaše
Gimnazije Sežana in Šolskega
centra Celje in tako dokazali,
da lahko tudi na Svetovnem
prvenstvu upravičeno priča-
kujemo dobro uvrstitev.
Prve so se na Svetovno pr-
venstvo srednjih šol sicer uvr-
stile gimnazijske košarkarice
leta 1995 in zasedle 12. me-
sto. Že na naslednjem prvens-
tvu leta 1997 sta šolo na Češ-
kem zastopali ženska in moš-
ka košarkarska ekipa. Košar-
karji so bili uvrščeni na visoko
10. mesto, košarkarice pa na
dvajseto.
MAŠA HABJAN
16
ŠPORT
Zaledje izgublja stik
Regionalni košarkarski derbi v 1. B ligi je pred polno šolsko dvorano v Mrastovcu pripadel košarkarjem domačega
Kemoplasta
Igralci Kemoplasta so v
zadnjih minutah nadigrali
Zdovčev Comet, končni izid
85:80 (43:41) pa ni pravi po-
kazatelj moči. Derbi je poleg
boja za točke in običajnega
rivalstva pravzaprav pokazal
trenutno stanje v obeh tabo-
rih, ki jih od nedavnega vo-
dita mlada strokovnjaka.
Različna
koncepta
v Kemoplastu so potem, ko
so »nogiraU« trenerja Rudija
Jeriča, na krmilo postavili 29-
letnega Igorja Pučka in mu
omogočili kar najbolj proste
roke. Nasprotno pa pri Co-
metu niso nikomur pokazali
vrat, temveč je bila zgolj logič-
na poteza, da se je 31-letni
Jure Zdovc, kot najuspešnej-
ši slovenski košarkar, znašel
na čelu strokovnega štaba ko-
njiškega Ugaša.
Jure Zdovc, ki je medtem že
pridobil trenersko licenco, je
igri svojih varovancev dodal
prožnost in kombinatoriko. V
njegovi četi so vsaj trije košar-
karji, ki bi že ta trenutek lah-
ko brez zardevanja zaigrali v
A ligi, Zdovčev soimenjak
Ravnihar pa z nekaterimi po-
tezami že spominja na slav-
nega trenerja.
Šentjurčani so s prihodom
Igorja Pučka največ pridobili
v pristopu k igri. Že sami tre-
ningi so krajši in aktivnejši,
vsi igralci imajo enak izho-
diščni položaj, toda igra te-
melji na kvarteti Gajšek-
Čop-Urbanija-Sušin, obča-
sno se razigra IVIadžarac, pre-
malo je izkoriščen mladinski
reprezentant Škornik. Kemo-
plast za razliko od Cometa ne
igra konstantno, temveč re-
zultate dosega v navalih, ki so
običajno posledica dobrih po-
tez posameznikov. Manj je
atraktivnosti, več pa prodo-
rov pod koš in individualnih
preigravanj. Prav v tem ele-
mentu ima novi trener še veli-
ko za postoriti.
Slaba predstava in
negotovost
Uvod derbija 8. kroga je pri-
padel Kemoplastu, Comet jih
je dohitel v 6. minuti in vodil
do zadnje minute prvega de-
la, tudi za 10 točk, potem pa
so Zdovčevi varovanci nera-
zumljivo popustili in polčas
izgubili za 2 točki. V nadalje-
vanju so Konjičani znova po-
begnili, nato pa je bil izid
trikrat izenačen (na 60, 66 in
71). Comet, ki je celotno sre-
čanje igral mirno in preudar-
no, je v zadnjih treh minutah
postajal nervozen, posledica
pa slabo izvajanje prostih
metov. O razpletu je odločala
zadnja minuta, kamor so
Šentjurčani prišli s točko
prednosti (79:78) in napa-
dom, v katerem je Čop zadel
trojko, poskus Novaka na
drugi strani pa ni bil uspe-
šen. Do odbite žoge so se
dokopali gostje. Čop pa je s 5
osebnimi moral na klop. Na-
to sta obe ekipi zgrešili po en
prosti met, zadnji zapad Ko-
njičanov pa je presekal Ubra-
nija in s polaganjem Kemo-
plastu priboril drugo letoš-
njo zmago.
Roman Urbanija (rumeni 11) je odločil regionalni derbi
komentiramo
Športnik s cigareto
Ste že srečali koga, ki bi
hkrati nekaj potreboval ter is-
to stvar zavračal in prepove-
doval? »Ne griži roke, ki te
hrani,« slišimo večkrat iz ust
kakšnega modreca, ki istoča-
sno namršči obrvi. Tobačni
zakon, zlasti tisti del, ki pre-
poveduje oglaševanje tobač-
nih izdelkov in vsega, poveza-
nega z njimi, je pustil posledi-
ce tudi (in zlasti) na športa.
Ta naj ne bi imel nobene zveze
z nezdravim kajenjem, razen
tanke, toda močne nitke - od
tega se je (v veliki meri) živel.
In oglasili so se ljudje iz Olim-
pijskega komiteja Slovenije,
ki (šele zdaj) v praksi ugotav-
ljajo višino »gmotne škode«,
povzročene z izpadom oglaše-
vanja nezdravih kadečih se
izdelkov. Najbolj oškodovani
so kajakaši in kanuisti, snow-
boarderji in celo nekoč nedo-
takljivi organizatorji alpske-
ga smučarskega pokala Vi-
tranc. Tobačna Ljubljana je
po obsegu sredstev, namenje-
nih za oglaševanje, kar na
drugem mestu med vsemi
sponzorji v državi. In športni
funkcionarji nato (maja le-
tos) predlagajo ustanovitev
nekakšnega sklada »Tobačni
izdelki in zdravje« (že ime ni
najbolj posrečeno), ki bi na-
domestil izpad tobačnih tolar-
jev (beri milijonov) in ne bi
zadeval integralnega proraču-
na. Zdaj od državnega zbora
zahtevajo sprejetje zakona o
ustanovitvi sklada po hitrem
postopku. Zdaj se mudi! Sezo-
na zimskih športov se je priče-
la, stroški so ogromni, pokriti
jih nima kdo. Podrobnosti
predlaganega zakona niso
znane, z gotovostjo pa lahko
trdimo, da tobačni mogotci ne
bodo namenili niti stotina, če
za protiuslugo ne dobijo efekt-
ne reklame. Sklicevanje na
evropske norme je tu odveč -
Evropa se bo s cigaretami (če
ne prej) ukvarjala prihodnje
leto, ko bodo »trčili« s Svetov-
no avtomobilistično organiza-
cijo na čelu s Formulo L Mi pa
smo tu in problemi so zdaj.
O smiselnosti zakona je
neumestno govoriti. Reklam
ni, omejitve v javnih prostorih
so, svoboda izbire kajenja pa
je in bo še vedno stvar presoje
posameznika (podobno, kot
za alkohol in mamila) - nena-
zadnje tudi športnikov. Ne
verjamem, da je kdo kdajkoli
uspel sestaviti neoporečno ra-
ziskavo o vplivu tobačnih re-
klam na povečanje števila ka-
dilcev (ki pridno polnijo dr-
žavno blagajno). In če vzročne
zveze ne bi našli, kaj potem?
Bomo oglaševanje spet dovoli-
li? Kot ponavadi, »izvisijo« ti-
sti, ki v problematiko, vsaj
neposredno, niso vmešani in -
če nič drugega ne - zastopajo
našo državo tam, kjer politi-
ka nima vstopa in besede.
Dokazano je, da so športni
boji in z njimi povezani radij-
ski in televizijski prenosi naj-
bolj spremljani dogodki nas-
ploh. In če je srečanje oziroma
tekmovanje napeto in negoto-
vo, si mimogrede prižgemo
cigareto za pomiritev. In krog
je sklenjen!
PRIMOŽ ŠKERL
Besedo imata trenerja
Oba mlada košarkarska
strokovnjaka - Igor Pučko
na klopi Kemoplasta in Jure
Zdovc pri Cometu, sta v do-
sedanjem vodenju svojih
moštev zabeležila po dve pr-
venstveni zmagi.
Gre tudi za nekakšno vzorče-
nje oblikovanja kvalitetnih
košarkarskih ekip (podoben
pristop smo lahko zasledili že
pri nekaterih prvoligaših). Si
v prihodnjih sezonah lahko
obetamo, da se bodo Šentjur-
čani ali Konjičani pridružili
Laščanom in Polzelanov v na-
jelitnejši državni konkurenci?
Zanimale so nas spremembe
in načrti novih dirigentov.
Igor Pucko
Vas je spopad s Cometom
po strokovni strani zadovo-
ljil?
Odločala je večja želja po
zmagi, ki smo si jo strašansko
želeli, kajti vedeli smo, da v
primeru poraza praktično ni-
mamo več možnosti za na-
prej.
Igor Pučko: »Želim kolektivni duh.«
Nemci na Polzeli
Včeraj (po zaklj. redakcije) so se s tekmami prveg^
kroga v petih predtekmovalnih skupinah začele livalifj
kacije za nastop na evropskem košarkarskem prvenstvi
1999 v Franciji.
Slovenski reprezentančni kandidati so se v soboto zbra|-
na pripravah na Polzeli, kjer je trener Zrinski skupaj z igrai^
opravil zelo kratke priprave pred potjo v Grčijo. Br^^j
zapletov ni šlo, saj se je v nedeljo poškodoval Kraljevi^ f
težave zaradi grškega potnega lista pa je imel tudi Nestero. I
vič. Iz Kovinotehne Savinjske Polzele in Pivovarne Laši^^j
prihajajo štirje košarkarji: Matjaž Tovornik (PL) in Roman a
Horvat, Goran Jagodnik ter Walter Jeklin (KSP). Ob njih s^ 3
bili v ekipi še Daneu, Jurkovič, Tušek, Alibegovič, Gorencifi 1,
Brezec, že v soboto pa bi se reprezentantom utegniij
priključiti še Kraljevič in Nesterovič. V soboto bodo na§i
namreč na Polzeli gostili Nemčijo. Na EP se uvrstita najbolje
uvrščeni reprezentanci ter štiri tretjeuvrščene. Slovenija
nastopa v skupini A skupaj z Grčijo, Nemčijo, Bolgarijo.
Belgijo in Slovaško.	T.L
PIL prvič praznih rok
V l.A košarkarski ligi za
moške ni več neporaženih.
Presenečenje je v Domža-
lah tokrat pripravil domači
Helios, ki je kot prvi letos
premagal Pivovarno Laško
s 74:72 (34:40). Kovinoteh-
na Sav. Polzela je ugnala
Kraškega Zidarja z 90:81
(49:44) in se oddolžila za
poraz na štartu. Prvenstvo
se bo zaradi reprezentanč-
nih nastopov nadaljevalo 6.
decemba.
Le malo jih je pričakovalo,
da bodo Laščani klonili prav
proti Heliosu, ki v tej sezoni
ne igra tako prepričljivo, kot v
lanski. Tudi pričetek obraču-
na v domžalski športni dvo-
rani ni dal slutiti kasnejšega
razpleta. PIL je bolje začela in
polčas odločila sebi v prid
(+6). Po odmoru sta se p
domačih razigrala Trifunoi/
in Šetina, katerima je z igro
obrambi in pod košema p
magal novinec Josip Lovt
(212 cm, 29 let), ki je vr^
»barvarjev« okrepil iz 2
grebškega Zrinjevca. Lisic
sicer najvidnejši igralec PIL,
ob koncu zgrešil dva pros
meta in tako zapravil mo
nost za izenačenje in podalj
ke.
KSP je suvereno odpravi
Sežance ter se s solidno zal
go točk utrdila na 3. mestu
DP, kjer jih po prekinitvi n
prej čaka gostovanje pri (
žavnemu prvaku Unioi
Olimpiji, nato pa se bodo
Polzeli v regionalnem derbi
pomerili še s Pivovarno La
ko.	P
Katere spremembe ste s
prevzemom šentjurskega li-
gaša najprej uvedli? So to
igralci ali igralna mesta?
Bistvenih sprememb nisem
uvajal. Hotel pa sem igralce,
ki jih sicer zelo dobro poz-
nam, dvigniti tudi psihično in
ustvariti kolektivni duh, ki bo
viden na igrišču.
So temeljni načrti kluba
zaradi slabega štarta spre-
menjeni in ali lahko košar-
karji pod vašim vodstvom
popravijo vtis?
Načrte smo v klubu trenutno
korigirali tako, da je prvi cilj
približevanje sredini prvens-
tvene razpredelnice. Kar za-
deva igralce, pa si moramo
izboriti tudi prvo zmago v
gosteh.
Jure Zdovc
z razpletom derbija goto-
vo niste zadovoljni?
Tekma je bila dobra, smo pa
grešili v obrambi in če prej-
memo več kot 80 košev, ne
moremo zmagati. Pokopale
so nas trojke in Urbanija, ki je
izkoristil svoje izkušnje. Na
sojenje nimam pribomb, če-
prav sta mi ljubljanska sodni-
ka zaradi razburjanja dosodi-
la tehnično napako.
Kako naprej v prvenstvu?
Vseskozi pripravljam ekipo
na ritem igranja tekem sreda-
sobota. Ob koncu prvenstva
želimo uvrstitev med prve Š
ri.
Kaj se je z vašim priii"
dom na klop v Cometu spf
menilo?
Večjih premikov ni. S tren«
jem Preskerjem še naprej
bro sodelujeva. Poudarek ^
menjam obrambi, napad je P
mojem mnenju dokaj dobef'
In kdaj bo Comet spet v
ligi?
Težko bi rekel. Upam, da čiH
prej.
PRIMOŽ ŠKEP
FOTO: GREGOR KA^'
Jure Zdovc - s Cometom sp
v A ligi?
. SNOPIČ
KULTURA
17
Lectovo srce za ljubezen
Etno galerija Celeana je nov celjski kulturni hram
slab mesec po otvori-
tno galerije Celeana na
i§kovem trgu 4 v Celju
stnica Darja Vovk do-
la, da je z napovedjo o
da bo njena galerija
nov kulturni hram,
i resno. Pripravila je
mje, na katerem sta
irka Andreja Krvina in
stavnik znane medi-
lio svečarske družine
ivčič razkrila pomen in
en medičarstva, lec-
tva in svečarstva na
enskem.
ez pretiravanja lahko
šemo, da to, kar se že
ija in se še bo dogajalo v
riji Celeana, pomeni no-
nier v domači obrti. Dar-
\^ovk namreč izdelkov
lolj uveljavljenih moj-
v domače obrti pri nas
e ponuja, ampak pri tem
prav posebne poti do
cev. Ena od njih so prav
)vo strokovna predava-
s pomočjo katerih Je po-
odnos do ljudske umet-
[i drugačen, izdelki naše
ate dediščine pa dobijo
pomen. Lectarka An-
a Krvina pravi, da so lec-
izdelki znak prijateljs-
in pozornosti, voščena
^a pa bi v predpraznič-
1 času morala biti nepo-
^jivi okras vsakega do-
i Označuje praznovanje
ie, zato je tudi zelo pri-
mo darilo za ta čas. Me-
arstvo, svečarstvo in lec-
stvo so bile včasih med
močnejšimi obrtmi pri
i, danes pa nadaljujejo
ilicijo le še v petih ali še-
stih družinah. Med njimi ve-
lja omeniti svečarsko druži-
no Steletovih iz Kamnika z
znamenito Plečnikovo svečo
in več kot sto let staro hišo
Krbavčič s kmečko svečo,
katere lepote pa ljudje, žal,
še niso spoznali in bo morda
prav zaradi tega utonila v
pozabo.
V Etno galeriji Celeana,
kjer vsak izdelek preseneča
s svojo lepoto, izvirnostjo in
kakovostjo, imata Plečniko-
va in kmečka sveča prav po-
sebno mesto, njun velik po-
men v ljudski umetnosti pa
bo v prihodnje poudarjala še
posebna embalaža iz ročno
izdelanega papirja, ki ga po
štiristo let starem postopku
delajo v mojstrski delavnici
Jožeta Valanta v Vevčah.
Embalaža iz ročno izdelane-
ga papirja bo v galeriji v pri-
hodnje tudi znak, da se v
njej skriva vrhunski izdelek
domače obrti. »V galeriji bi
rada dvignila ponudbo na
najvišjo raven in ponudila
ljudem le najboljše,« pravi
Darja Vovk, mi pa lahko do-
damo le to, da mesto potre-
buje takšno galerijo, kakr-
šna je Celeana, tudi zato, da
nauči meščane razlikovati
med izdelki najbolj uveljav-
ljenih mojstrov in kvazi moj-
strovinami, kakršnih je tudi
v Celju veliko.
JANJA INTIHAR
^	Foto: SHERPA
Otroški
Likovni svet
V Toplicah Dobrna so v
soboto v organizaciji pod-
jetja Limit iz Štor odprli
mednarodno razstavo
otroških likovnih del.
Razstava bo na ogled do
27. decembra, z njo pa so v
Limitu po besedah Mihai-
la Lišanina proslavili 3.
obletnico izhajanja revije
Likovni svet, katere ured-
nik je, in pripravo svoje
40. razstave.
Z razstavo v Limitu nada-
ljujejo s promocijo otroških
likovnih del, tokrat pa so na
ogled postavili 65 likovnih
del otrok iz 15 držav. Otroš-
ka likovna dela hranijo v
arhivu uredništva revije Li-
kovni svet, mednarodna
zbirka pa zdaj obsega že
okoli 6 tisoč del, ki so na-
stala na osnovi sodelovanja
Mihaila Lišanina z več kot
200 osnovnimi šolami, li-
kovnimi šolami in akade-
mijami iz Evrope in drugih
celin. Izbor za tokratno raz-
stavo so zasnovali na prika-
zu navad, življenja in fol-
klore držav, iz katerih izha-
jajo mladi likovniki. IS
»Lectovo srce je znak pozornosti in dobrodošlice,« je prejšnji
teden v galeriji Celeana razlagala lectarka Andreja Krvina.
Razstava nemškega umetnika
'Likovnem salonu v Ce-
bo do 5. decembra po-
rtjena razstava, katere av-
^'e Olaf Nicolai.
bjen je bil leta 1962, študi-
je germanistiko ter se nato
M intenzivneje ukvarjati z
ivno umetnostjo. Njegova
I so bila razstavljena v raz-
ih razstaviščih, med osta-
■je sodeloval letos na kas-
selski Documenti, ki je ena od
osrednjih prireditev sodobne
likovne umetnosti v medna-
rodnem merilu.
Avtor je razstavo naslovil
Nature is a Workshop, pred-
stavljena pa so njegova novej-
ša dela. Z razstavo poskuša
podati svoja razmišljanja v
odnosu do narave, ki jo
obravnava na različne načine.
pri tem pa ga zanima pred-
vsem odnos med naravo in
družbo, ki ima v posameznih
kuhurnih okoljih tudi svoje
posebnosti. Razstava je za-
snovana avtorsko in vključuje
različne predmete, ki med sa-
mo v danem ambientu tvorijo
likovno celoto ter izražajo
njegova estetska stališča.
BORIS GORUPIČ
zapisovanja
V cas vina in klobas
Piše: TADEJ ČATER
Verjamem, da je državi
neizmerno težko, ko mora sti-
sniti svojo mošnjo, ko mora
na svoje državljane, ki se že
itak komajda preživljajo iz
dneva v dan, kaj šele iz tedna
v teden, iz meseca v mesec,
pritisniti, in jim še nekoliko
globlje pogledati v denarnico.
Prav tako verjamem, da ta
svoja početja zelo obžaluje, da
ji ob pisanju tovrstnih zako-
nov solze tečejo takorekoč u
potokih, da se iz slabe vesti z
rdečim usnjenim bičem, kakr-
šnega je mogoče kupiti v vsa-
kem nekoliko bolje založenem
seks shopu sadomazohistično
tepe po golem hrbtu, da se ji
ob zagovarjanju varčevalnih
ukrepov, ki niso popolnoma
nič drugega kot ožemanje
davkoplačevalcev, globoko
zatika v grlu še zadnja piš-
čančja kost, ki jo je v navalu
požeruštua požrla skupaj s
piščančjo glavo in kljunom
vred. Ne morem pa verjeti, ko
v isti sapi pripoveduje neslane
vice o tem. kako je to nujno
potrebno, kako da je sama
naredila vse, da do tega ne bi
prišlo, kako se je ves čas trudi-
la in povečala gospodarsko us-
pešnost. morda celo prepolovi-
la brezposelnost, in da nam
bo potem, ko se bomo z njeni-
mi ukrepi slepo sprijaznili, sa-
mo še lepše in boljše. Ne vem,
morda je želela ob tem pove-
dali, da je polna denarnica
tako in tako ena sama skrb,
ki si je ne gre naložiti. In da je
veliko bolj enostavno, če bosta
denarnica in glava prazni.
Ja. varčevalni ukrepi. Ki
utegnejo udariti tudi po kultu-
ri. Po tistih, ki to kulturo us-
tvarjajo. Ki so doslej plačevali
15-odstotni davek od honorar-
ja. od L januarja prihodnje
leto pa naj bi celih 38 odstot-
kov. Kar bi naj menda povzro-
čilo. da bodo tudi umetniki in
kulturniki šli v redne službe in
pričeli delati kot vsi pošteni
ljudje. Ne vem. nekoliko me to
spominja na Franceta Popita,
nekdanjega politika, ki je ne-
koč izjavil, da nikakor ne mo-
re razumeti, kako da gledališ-
ki igralci dobivajo plačo v gle-
dališču. ko pa delajo izključno
dve do tri ure zvečer Da bi
bilo skratka bolj pametno in
družbeno koristno, ko bi dela-
li dopoldne v tovarni in se
potem zvečer v gledališču za-
bavali. Ne vem, če je mislil
povsem resno, toda za razliko
od njega se ne šali tale naša
država. Umetnikov sicer ne
bo gnala v tovarne, jih bo pa
prisilila v sivo ekonomijo. Ker
bosta s plačilom »na roko«
zadovoljna tako naročnik kot
izvajalec, če uporabimo prav-
ni jezik. Ja. ne znam si pred-
stavljati. da bi recimo neka
knjižnica, ki bo najela pesni-
ke za nek literarni večer, po-
tem njihove storitve plačala
po uradni in uveljavljeni poti,
ker jo pride to zelo zelo drago.
Veliko cenejše je izplačilo »na
roko«. Ali pa v najslabši va-
rianti pesnikov sploh ne bo
več najemala. Hočem poveda-
ti, da bomo s sprejetjem tako
zastavljenih varčevalnih ukre-
pov znova prešli v obdobje
»vina in klobas«. Ko je bilo
enostavneje in ceneje plačati
kulturnike v takoimenovanih
naturalijah. In tudi kulturni-
kom se je to bolje izplačalo.
Korak nazaj, skratka, katere-
ga si država, upam, ne bo
privoščila oziroma bo tisti bič,
s katerim se tepe po golem
hrbtu, kaj pomagal.
Dvanajst konovskili štrajhar jev
v krajevni skupnosti Konovo so v kulturnem društvu Lipa štiri leta zelo aktivni Konovski
štrajharji, ki jih vodi Cilka Lah iz Velenja. Na leto nastopijo približno tridesetkrat, skladbe zanje
pa piše Cilka Šalamon.
V konovskem ansamblu igra dvanajst članov, ki so spretni glasbeniki na nenavadnih
instrumentih. Igrajo namreč na buči, grabljah, raglji, rifelcu, žagi, sodu, lestvi, klepih,
čevljarskem kopitu... Nastopajo na raznih kmečkih prireditvah in sejmih, povsod pa žanjejo
navdušenje.	L. OJSTERŠEK
18
KULTURA
Ponovni
uspeli Vinka
Skaleta
v prejšnji številki smo po-
ročali o pomembnem medna-
rodnem uspehu celjskega
mojstra umetniške fotografije
Vinka Skaleta, ki ga je doživel
s prvo nagrado v Trstu. K
temu in k številnim drugim
mednarodnim uspehom pa
bo dodal še prvo nagrado, ki
jo bo v soboto, 29. novembra,
prejel na slavnostnem odprt-
ju 18. mednarodne foto raz-
stave v avstrijskem Deutsch-
landsbergu in sicer za svojo
kolekcijo štirih črno-belih fo-
tografij na temo Človek in
žival. Na natečaj so organiza-
torji prejeli dela 36 avtorjev iz
Avstrije, Nemčije, Slovenije
in Švice, mednarodna žirija
pa bo podelila deset nagrad:
prvo nagrado Vinku Skaletu,
drugi je Franz Rettenegger iz
Gradca, tretji Pred Gebs iz
švicarskega Churja, od slo-
venskih udeležencev pa sta
se med prvih deset uvrstila
še: Gorazd Gumzej na peto in
Zora Plesnar na deseto me-
sto, oba iz Maribora.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Bogastvo v nas
v Levstikovi sobi Osrednje
knjižnice Celje na Muzej-
skem trgu pripravljajo nocoj,
v četrtek ob 18. uri, predsta-
vitev knjige Iz dnevnika mi-
lijonarja... ali bogastvo je v
nas samih.
»Si želite manj naporno ži-
veti? Želite povečati svoj za-
služek? Bi radi v življenju po-
čeli kaj drugega? Eden od nas-
vetov: Ne razmišljajte o spre-
membah - spremenite,« so
vprašanja in odgovor, s kateri-
mi v Levstikovo sobo vabijo na
srečanje z avtorjem knjige Ni-
kolo Grubišo, soavtor knjiž-
nega dela, ki je letošnjo pom-
lad poželo val zanimanja zla-
sti med podjetniki, pa je Boris
Vene.	IS
Ženski pevski zbor Skladateljev Ipavcev iz Šentjurja bo v soboto v središču pozornosti.
S tremi dirigenti
v
v Šentjurju praznovanje 20-letnice Ipavcevih pevk
»Za izvedbo moje pesmi
vam izrekam vse priznanje in
zahvalo. Zbor je zvenel čisto
in ubrano. Tudi visoka mesta
sopranov, ki so redkokdaj či-
sta in enotna, so bila into-
nančno čista in zlita...«
Tako je nekoč našteval odli-
ke šentjurskega Ženskega pev-
skega zbora veliki Radovan
Gobec. Z njegovo pesmijo De-
Jubilejni koncert šentjur-
skega Ženskega pevskega
zbora Skladateljev Ipavcev
bo v soboto, 29. novembra,
ob 19. uri v Kulturnem do-
mu. Z njimi bodo vsi trije
dosedanji dirigenti, gost bo
Moški pevski zbor Skladate-
ljev Ipavcev, slavnostni go-
vornik pa župan in poslanec
Jurij Malovrh. Za klavirsko
spremljavo bo skrbela An-
dreja Galuf.
kletom, ki so jo pred leti zape-
le pevke Ženskega zbora Skla-
dateljev Ipavcev iz Šentjurja,
bodo začele svoj sobotni slav-
nostni koncert. Pevke in nji-
hovo zvesto občinstvo se bodo
spominjali 20-letnice ustvarja-
nja zborovske skupine, ki pre-
peva najrazličnejše skladbe,
od renesančnih do ljudskih,
Ipavčevih, čeških... Njihovo
odlično petje so opažali že na
prireditvah Naša pesem v Ma-
riboru, kjer so prejele srebrno
ter bronasto plaketo mesta.
Pobudnica ustanovitve zbo-
ra je bila Jelka Iskra, ki mu je
dirigirala prvo desetletje. Nato
je bil s šentjurskimi pevkami
precej časa zborovodja prof.
Franc Klinar, zadnja leta pa
jih vodi Milka Kladnik. Tre-
nutno je v zboru 33 pevk, ki
vadijo dvakrat na teden v pro-
storih gasilskega doma. Pevke
so iz različnih generacij, od
dijakinj do upokojenk, tiste, ki
so v službah, pa so vzgojitelji-
ce, inženirke, učiteljice, kmeč-
ke gospodinje, medicinske se-
stre, ekonomistke, šivilje, ku-
harice... Povezuje jih ljubezen
do petja, bogata šentjurska
pevska tradicija, kjer je bilo v
starih časih v ospredju moško
petje.
Pevke so iz Šentjurja ter
najbližje okolice, tam največ
Srebrne Gallusove značke
bodo podelili Kristini Čater,
Mariji Rataj, Jožici Svetina,
Vidi Turk in Jožici Vouk.
Bronaste značke so namenili
Liji Pušnik, Štefki Senica,
Ireni Kostanjšek, Ljudmili
Mastnak in Emiliji Matuš.
nastopajo. Na rednih letnih
koncertih predstavijo v doma-
či kulturni dvorani ustvarjanje
v zadnjem letu. nri tem na
privabijo veliko občinstva.
Redno so na srečanjih ženskih
pevskih zborov v Slovenskih
Konjicah, včasih na velikem
pevskem taboru v Šentvidu
pri Stični, vsako leto pa zago-
tovo na občinski reviji pevskih
S posebnimi priznanji bo-
do za 20-letno zvestobo na-
gradili Milico Doberšek, Je-
rico Kukovič, Vando Pun-
gartnik in Karolino Kladnik.
zborov. Med posebnimi doži-
vetji Ipavčevih pevk je bil le-
tošnji nastop v Jirkovu na Češ-
kem pred posebno zahtevnim
občinstvom, ki jih -je toplo
sprejelo.
BRANE JERANKO
Foto: TONČKA LANGUS
Za vse, ki so za smeli
Vabilo likovnikom ter mojstrom besede
v Šmarju pri Jelšah se pri-
pravljajo na drugi Slovenski
trienale satire in humorja
Aritas.
Tako bo maja na podsreš-
kem gradu retrospektivna raz-
stava Nikolaja Pirnata, na
Brecljevem bo junija razstav-
ljal Jože Ciuha, ki se mu bo
pridružil satirik Igor Torkar,
na razstavi v Rogaški Slatini
pa se bodo predstavili karika-
turisti iz ZDA. Otvoritev trie-
nala in podelitev nagrad bo 6.
junija, v šmarskem Kulturnem
domu. Gre za trienale z likov-
nim in besednim natečajem.
Likovni natečaj je posvečen
risbam, grafiki, slikarstvu, fo-
tomontaži in objektu-montaži,
besedni pa aforizmu, epigra-
mu, pesmi, kratki basni in hu-
moreski. Vsak likovni ustvarja-
lec lahko pošlje ah osebno do-
stavi največ tri dela. Likovna
dela je mogoče poslati ali izro-
čiti mag. Primožu Lampiču,
Arhitekturni muzej. Studenec
2a, 1000 Ljubljana (podrobne
informacije je mogoče dobiti
na tel. štev 061 140 97 98) in
sicer najpozneje do 29. januar-
ja, besedila pa do 8. januarja.
Za besedno satiro in humor
je zadolžen Tone Kampuš,
Kulturni dom, Aškerčev trg
20, 3240 Šmarje pri Jelšah
(podrobne informacije na tel.
štev. 821 236 ali mobitelu 0609
646 782). Posamezno besedilo
lahko obsega največ tri tipka-
ne strani (v sedmih izvodih),
podpisano mora biti s polnim
imenom, omeniti je treba tudi
leto nastanka dela.
Podelili bodo zlati, srebrni
in bronasti Aritas (v zneskih
od 100 do 250 tisoč tolarjev),
občinsko nagrado Satir ter na-
grade slovenskih časopisnih
hiš. Posebni odličji bosta preje-
la slovenska umetnika, ki sta v
preteklosti veliko prispevala k
likovni oziroma besedni satiri.
Razstave šmarskega.Aritasa
bodo jeseni 1998 predstavili
tudi v ljubljanskem Cankarje-
vem domu.
mmmmmmmmmmm B.J.
prireditve
KONCERTI
V	dvorani Zdraviliškega
doma na Dobrni bo jutri ob
20. uri koncert seksteta Vigred
in nastop Folklorne skupine z
Dobrne.
V	Domu II. slovenskega ta-
bora v Žalcu bo v ponedeljek ob
19.30 koncert Shiriie Roden.
^ RAZSTAVE j
V	Domu upokojencev v
Šmarju pri Jelšah si lahko od
torka, 2. decembra, ogledate
razstavo ročnih del njihovih
varovancev.
V	avli splošne bolnišnice v
Celju si lahko do konca mese-
ca ogledate razstavo z naslo-
vom Mesec boja proti drogam
in alkoholizmu.
V	Laškem dvorcu je odprta
razstava grafičnih del akadem-
ske slikarke Wang Huiqin.
V	Likovnem salonu do kon-
ca novembra razstavlja likov-
na dela Olaf Nicolaj.
V	galeriji AC v Žalcu je
odprta stalna prodajna razsta-
va slik - olj na platnu in oljnih
pastelov slikarja Franca Mar-
koviča-Aca in reprodukcij sve-
tovno znanih slikarjev.
V	razstavišču Firšt v Logar-
ski dolini si lahko ogledate
otroško razstavo z naslovom
Jaz pa grem na zeleno trav-
co...
V	Hermanovem brlogu v
Celju je na ogled razstava Hi-
treje, višje, močneje in razsta-
va otroSke govorilnice ter tele-
fonskih kartic Telekoma.
V	Osrednji knjižnici Celje
je do 10. decembra na ogled
razstava starih razglednic in
fotografij iz zbirke Marjana
Marinška Pozdrav iz Kozjega
na Štajerskem.
V	prostorih galerije Zavo-
da za zdravstveno varstvo na
Ipavčevi 18 v Celju je na og-
led razstava likovnih del Dura
Mlinarca.
V	galeriji Keleia je odprta
pregledna razstava Celjskih
mednarodnih slikarskih ted-
nov od leta 1988-1997.
V	pritličju Stare grofije na
Muzejskem trgu so na ogled
dela arhitekta Aladarja Vladi-
mira Baranyaia.
V	Muzeju novejše zgodovi-
ne v Celju je na ogled razstava
Oj, ta vojaški boben, ki p^
stavlja vojaške uniforme
sebne zbirke.
V	Razstavnem salonu |
niče v Rogaški Slatini d^
decembra razstavljata slii
ska dela Vesna in Vlado \
čelj iz Celja.
V	razstavišču Stara gr,.
Pokrajinskega muzeja je
ogled razstava Slovenskega
nografskega muzeja Udoi
čena svetloba, ki prikazuje
nološki pogled na svetilj
pripomočke zanje.
V	razstavišču Lapidarij
krajinskega muzeja je doj
ca leta na ogled razstava Li
ske keramike.
V	menjalnici Eko pool
stavlja olja na platnu Zc
Jošič-Anastazija. Cikel je i
večen mojstrom impresio
ma. Na ogled bo do kc
januarja.
V	avli hotela Dobrna je
ogled mednarodna razsl
otroških likovnih del v org
zaciji Limita Štore.
V	prostorih Telekoma
odprta razstava slikarja Vi
Volavška, ki do 15. decen
razstavlja tudi v salonih fi
lada in fiat podjetja Avto
Ije.
V	gostišču Mihec razsta
Terezija Filej Rataj slike
platnu, na glavni pošti slii
ska dela Vlado Geršak in
jedilnici bolnišnice Šte
Vrbančič.
V	hotelu Merx do ko
novembra razstavlja liko^
dela Vlado Renčelj-Ver, v,
varni Etol Maks Menonija
boutiqu Steklar pa Amina
larič in Vlado Renčelj-Ver.
ir ■........dSTALo'1
V	Knjižnici v Velenju
drevi ob 19. uri kulturni ve
prvakinje ljubljanske op
Ane Pusar Jerič.
V	Levstikovi sobi Osredi
knjižnice v Celju bo drevi
18. uri predstavitev knjigi
naslovom Iz dnevnika mil
narja ... ah bogastvo je vn
avtorjev Nikole Grubiše in
risa Veneta.
V	Knjižnici v Šentjurju
jutri ob 20. uri razgovor s!
cialnim pedagogom Ivan
Brezovcem o problematiki
java drog. Predavanje nosi
slov »Da bi drogam znali i
ne!«
KINO
Union 27. in 28. 11. ter
30. 11. do 3. 12. ob
ameriški film George iz dŽ
gle ter ob 18.30 in 21.15 ac
riški film Ugrabitev V soW
29.	11. kinopredstave odp^'
jo.
Mali Union 27, 28. iH'
11. ob 18. in 20. uri slove«
film Stereotip, 29. 11. ^
predstave odpadejo, od
3. 12. pa samo ob 20. uri^
venski film Stereotip.
Metropol od 27. 11. do 3.
ob 17., 19. in 21. uri ameri
film Do nagega. 29. 11. ob
uri slovenski film Stereotip
Kino Žalec 28. ob 18. ii^.
11. ob 16. in 18. uri amen
film Willy 3, 28., 29. in 30^
ob 20. uri *pa ameriški '
Hitrost 2.
Kino Dobrna 29. ob
30.	11. ob 17. uri ameriški'
Letalo prekletih.
SNOPIČ
KULTURA
19
Zarja na
Čufarjevih
dnevih
soboto, 22. novembra, je
celjsko gledališče Zarja
.jovalo na Jesenicah na
postnem zaključnem ve-
I letošnjih jubilejnih 10.
irjevih gledaliških dne-
ki predstavljajo vsako-
0 srečanje stalno delujo-
gledaliških skupin in
iterskih gledališč na Slo-
jkem.
) pot so se Zarjani izjem-
iispešno odrez^ s svojo
Injo uspešnico, Nušičevo
leijo Gospa ministrica,
Istavo je jeseniško občins-
izjemno toplo sprejelo,
jtošnja prireditev na Jese-
je bila odlično organizi-
za kar gre vsa pohvala
inizatorjem domačega
lališča Tone Čufar, še po-
»j pa je bila letošnja prire-
V slovesna, saj so desetlet-
) Čufarjevih dnevov pro-
Ijali še z enim pomem-
n jubilejem, 100-letnico
lališkega delovanja na Je-
icah. Trnoveljski ansam-
ki je zraven že od vsega
etka srečanj, je organiza-
em podaril umetniško sli-
darilo celjske^ slikarja
leta Petroviča - Cončija.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Večer Julija
Gorica
soboto, 19. novembra, bo-
j Kulturnem centru Laško
liavili 60-letnico delovanja
'enta Julija Goriča. Nasto-
Ibosta moški pevski zbor
on Aškerc iz Rimskih To-
; ki ga vodi Julij Gorič, in
jiborski moški pevski zbor
ra Klavora z dirigentom
anom Goričem. Koncert se
pričel ob 19.30.	JI
Sijaj knjige o opalu
Knjižni prvenec družine Kuzman
Praznik je, kadar izide kak-
šna nova slovenska knjiga.
Če je ta napisana s tako veli-
ko ljubeznijo in strastjo, kot
je napisana prva slovenska
knjiga o opalu, izpod peresa
Konjičana Jožeta Kuzmana,
dobrega poznavalca in obde-
lovalca dragih in poldragih
kamnov in njegovega sina
Jureta, študenta geologije, je
dogodek toliko večji. In če je
ob njiju pri nastajanju knjige
z naslovom Opal stala in so-
delovala tudi žena in mama
Andreja, ki se skriva kot le-
genda o opalu na naslovnici
trdo vezane knjige, to je obli-
koval mladi Tomaž Pihlar, se
zdi dogodek toliko bolj dru-
žinski.
Knjiga o dragem in čarob-
nem kamnu, o opalu, je na
knjižnem trgu zasvetila minuli
četrtek, in sicer v samozalož-
bi, kot se na slovenskem
knjižnem trgu zadnje čase vse
bolj pogosto dogaja. Avtorja
sta jo predstavila v četrtek
zvečer v Artemidinem dvoru
hotela Dravinja v Slovenskih
Konjicah, v intimnem in prijet-
nem vzdušju, v krogu prijate-
ljev, ljubiteljev knjige in tistih
ustvarjalcev, ki so pripomogli
k sijaju knjige o opalu. Kot
izvirno in strokovno zanimivo
jo je na predstavitvi predstavil
tudi recenzent, magister Uroš
Herlec, prijazen uvod je lju-
beznivo dodala Konjičanka
Milena Brečko-Poklič.
Knjiga o opalu Jožeta Kuz-
mana je zdaj na knjižnem tr-
gu in je brez dvoma prava
dragotina. Bralcu na stotih
straneh z besedo in izvirno
fotografijo pripoveduje o naj-
večjih nahajališčih opala na
svetu: od Madžarske, do Bra-
zilije, Srednje Amerike in Av-
stralije, kjer se je s skrivnost-
nim opalom pobliže spozna-
val tudi Jože Kuzman. Širna
Avstralija z rudniki opala ga
je tako prevzela, da se je tja
odpravil že trikrat. Potem pa
je na pobudo Konjičana Toma
Peniča začela zoreti zamisel,
da bi o opalu napisal knjigo,
vodič in priročnik hkrati in še
na tak način obdelal čarobni
opal, ki je Jožeta vse bolj vle-
kel in vznemirjal in mu ni dal
spati. »Bilo je kot težko priča-
kovano rojstvo prvega otro-
ka«, je dejal na predstavitvi
avtor, ki kar ni mogel skriti
očitnega zadovoljstva nad
dejstvom, da je zdaj opal ujet
v knjigo. Pravi, da je zdaj knji-
ga na nek način družinska
trilogija. Ta je torej v pred-
prazničnem času med bralci v
1250 trdo vezanih knjigah, da
bo lahko tudi vsakdo od njih
začutil magično moč opala,
kot jo je družina Kuzman.
Najprej je zasvetila na sejmu
Antika v Ljubljani, ki je odprt
te dni, Jože Kuzman jo bo
naslovil na vse slovenske šole
in kot je v šah dejal, bo zdaj
»moja žena, ki rada gleda v
izložbe, z naslovnice za spre-
membo gledala še iz izložb
knjigarn. Tudi v Slovenskih
Konjicah, Celju in še kje.«
V knjigi, od katere se bralec
kar ne more odtrgati, izve še
marsikaj. Da opal ni vselej in
vsakomur srečni kamen, na
primer. Da ga mladi celo naj ne
bi nosili. Tudi to skrivnost, kdo
ga naj nosi in komu morda
prinaša nesrečo, pripoveduje
prva slovenska knjiga o opalu.
In ko bodo v Slovenskih
Konjicah ob nastajajočem
kompleksu graščine Trebnik
na koncu mesta nekoč uredili
še geološki park z zbirko mi-
neralov in fosilov ter dragih
kamnov z vsega sveta, bo v
kakšni vitrini knjiga o opalu
prav gotovo dobila pravo me-
sto.
CZZZ—3 MATEJA PODJED
Jože in Jure Kuzman sta napisala knjigo o opalu.
iz gutenbergove
galaksije
Prilika o knjižnem
prvencu, ki ga hvalijo
Poznam dva knjigožera,
majcena cinika, zadovoljna s
svetom, ki sta si ga ogradila s
knjigami. Knjigožer pravza-
prav ni čisto točna oznaka za
njiju, kajti bereta zelo kritično
in imata do prebranega vedno
avtonomno, z argumenti pod-
prto stališče. Med njima je
majhna razlika, eden spremlja
slovensko literaturo in jo za-
govarja pred drugim, ki slo-
venske literature v glavnem
ne mara. Oni dan sedita pri
Ribiču in beseda da besedo.
-Čuj, a ti poznaš Gogo?
-Misliš od Gruma?
-Ja. Pravkar sem prebral en
roman, ki se spogleduje z njo.
Samo da se dogaja zdaj in je
postavljen v Idrijo.
-In?
-Nič. Glavni junak je duhov-
nik, ki se po spletu okoliščin
po desetletjih vrne v svoj
rojstni kraj, ki postane njego-
va fara. Zagleda se v mlado
punco, ki se mu zdi kot angel,
v njem spregovori meso in
problemi so tu. Župnik v ro-
manu nategne tri ženske.
-Hm, čeprav to ne diši pre-
več slovensko, me župnikov
problem spominja na pisanje
Ivana Preglja. KoUko pa je
star avtor?
-Petindvajset. Ampak poča-
kaj - župnik ima zaradi tega
hude preglavice sam s seboj.
Prične piti pa začne kaditi tra-
vo pa haš, na koncu vzame
celo trip.
-In od njega se mu zmeša in
konča v norišnici. Saj v Idriji
imajo ludnico, ne?
-Kako veš? Vendar tudi nje-
gov angel konča tam.
-Potem se pa roman srečno
konča.
-Lahko ga tako razumeš,
vendar dvomim, da je temu
tako. Knjiga se konča s tremi
pikami.
-A bo napisal nadaljevanje?
-Moral bi imeti vražjo kon-
dicijo za kaj takega.
-Zakaj?
-Knjiga ima čez tristo strani.
In ne govori ves čas samo o
župniku in njegovi obsesiji z
žensko. Inscenira, zelo pla-
stično, tudi dramatično podo-
bo marginalnih posamezni-
kov nove izgubljene generaci-
je: saj si predstavljaš - veliko
preveč podob v glavah in sa-
mo eno okno, ki gleda na
edino ulico podeželskega me-
steca, malo umetnosti, malo
pijače, malo vsakršne droge,
vztrajanje pri svojem slepem
egu, malo študiranja, kak iz-
let v prestolnico, vse pa bolj
ali manj prazno, bolno in bre-
zizhodno.
-Kaj župnik ne zna postaviti
stvari na svoje mesto?
-Ima preveč opraviti sam s
seboj, je pa res edini zrel člo-
vek, ki ima opravičilo za svoje
početje: pobožal ga je angel
ljubezni in naplavilo ga je na
obalo pregrešnega poželenja.
-To pa zveni zelo sloven-
sko.
-Saj ti vendar govorim o
novem slovenskem romanu,
ki se dogaja v Idriji in je knjiž-
ni prvenec mladega sloven-
skega pisatelja.
-Priporočaš?
-Da. Da se znebiš predsod-
kov d vprašljivih prvencih, v
katerih avtorji običajno rijejo
po sebi in se s knjigo potrjuje-
jo pred svojimi negodniki. Da
se prepričaš, kaj je to pisatelj-
ska kondicija, organizacija na-
racije, epski zamah, ki ga pri
mladih piscih nismo vajeni.
Aleš Čar: Igra angelov in
netopirjev. Študentska za-
ložba, 1997. Knjižna zbirka
Beletrina. 318 str.
-Sami superlativi?
-Ma ne. Včasih mu zmanjka
štrene in se skrije v deskrip-
tivnost, ki ji na avtorski ravni
sicer ne manjka verjetnosti,
vendar se od zunaj zdi never-
jetna, mogoče celo malce na
silo skonstruirana.
-Kaj misliš s tem?
-Mislim na neverjetne zasu-
ke v sicer spretno napisanih
dolgih stavkih, prekinjanih z
reminiscencami in subjektiv-
nimi govori oziroma pogledi
odsotnih junakov. Mislim na
tehnologijo pisanja in mislim
na ideologijo romana. Na
obeh ravneh ga zmanjka rav-
no v presečišču z vprašanjem
o smislu pisanja.
-Kaj ne zahtevaš preveč od
prvenca?
-Mogoče. Sicer pa ga prebe-
ri in se bova pogovarjala na-
prej.
Piše: MARIJAN PUŠAVEC
trideseta leta na ceuskem
Regulacija Savinje
oplavi leta 1933 je sledila hitra obnova
Jidetih področij, premaknilo pa se je
' pri načrtih za regulacijo struge reke
|inje.
^lika povodenj je pospešila odločitev, da se
^iie z regulacijo. Že februarja 1934 je Mini-
za gradnje Kraljevine Jugoslavije odo-
'o pripravljen projekt. Kot vedno pa se je
^l^nilo pri denarju. Gospodarska kriza, ki je
'v tem času na višku, ni omogočala hitrih
"^v. Čeprav si je uprava Dravske banovine
^devala, da bi se pri delitvi stroškov upo-
''1 že preverjen t.i. avstrijski ključ, po kate-
" bi glavne stroške nosila država, so na
^^u le našli (za prizadete malo manj ugod-
' kompromisno rešitev. Nekaj denarja je
^ država, nekaj banovina in del občine. Z
"ločijo so pričeli pod Tremarjem, na meji
Iskega n laškega sreza, marca 1935. Približ-
no 600 delavcev je pod vodstvom inž. Tasko-
viča iz Skopja do oktobra izkopalo kar 121.565
m^ zemlje in gramoza ter do decembra istega
leta dela (do tremerskega mosta) tudi zaklju-
čilo. Stroški za regulacijo so bili velikanski in
so na koncu presegli 2.400.000 din, vendar
niso bili zaman. »Uspeh regulacije se je že sedaj
razločno opazil, ker se je visoka voda nemote-
no odtekala«, je leto kasneje poročal takratni
kronist. V naslednjih letih se je regulacija
struge Savinje nadaljevala. Pod vodstvom inž.
Murse so do začetka vojne v petih etapah
prišli do Grenadirjeve brvi na Polulah, čeprav
je bilo v gradbenem elaboratu iz leta 1936
predvidena regulacija vse do promenadne br-
vi v mestnem parku. Toda velikanski stroški,
celoten projekt bi stal več kot 26.000.000
dinarjev, so regulacijo Savinje močno upoča-
snili.	BRANKO GOROPEVŠEK
Jure Godec v galeriji
Riemer
Do konca meseca novem-
bra v Mestni galeriji Riemer
v Slovenskih Konjicah svo-
ja likovna dela razstavlja
znani celjski slikar Jure Go-
dec.
Razstavljena dela predstav-
ljajo zaključeni opus pod na-
slovom Tretje oko in so neko-
liko starejšega datuma, nasta-
la med leti 1989-1991. Po ob-
segu sicer skromnem, v likov-
nem in sugestivnem pogledu
pa nedvomno prepričljivem
ciklusu svojih podob, ki so
tudi po tehnični plati izvirna
novost. Jure Godec, kot v
spremni besedi k razstavi
ugotavlja umetnostni kritik
mag. Jože Matijevič, ponuja
svojevrstno, globoko intimno
osebno izpoved in nam z vi-
zualizacijo lastnega, v podza-
vest potlačenega spomina v
prepletu z imaginarnim os-
vetli svojevrstne likovne reši-
tve. Dramaturgija Godčevih
podob je v Tretjem očesu po-
vsem spontana in nenadzoro-
vana, slikar jo doživlja kot
sanje, ki obstajajo izven nje-
gove domišljije. Zavest o re-
sničnosti je zabrisana, skozi
podzavest pa na površje pro-
nicajo podobe, ki jih poskuša
poistovetiti z dogodki v kore-
laciji z izkušnjami iz realnega
sveta... V bolj ali manj simbol-
ni obliki se kaže slikarjeva
zaskrbljenost, duševne stiske
in tesnoba zaradi osamljeno-
sti, ki se pri njem izraža kot
posledica kompleksnosti ci-
vilizacije. V svetu teh simbo-
lov je analogija s slikarjevo
življenjsko izkušnjo več kot
očitna in se po likovno vse-
binski plati kaže v soodvisno-
sti svetlobe in senc, krepkih
barvnih kontrastih in močnih
konturah risbe.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
20
NAŠI KRAJI IN UUDJE
V soboto na Roglo!
Smučarska sezona se pričenja - Letos vrsta novosti
v soboto, 29. novembra,
se bo v športno rekreacij-
skem centru na Rogli priče-
la letošnja smučarska sezo-
na. Prve tri dni, torej v sobo-
to, nedeljo in ponedeljek, bo
smuka brezplačna, katere
vlečnice pa bodo delovale, je
odvisno od vremenskih raz-
mer, skoraj zagotovo pa bo-
sta med njimi Uniorček in
Ostruščica.
Roglo pozimi vsak dan
obišče do štiri tisoč gostov,
predvsem slovenskih, tem pa
sledijo Hrvati in Madžari. Tu-
di letos jim bodo v znanem
zimskem središču na tisoč
petsto metrov nadmorske vi-
šine ponudili nekaj novosti.
V hotelu Planja zaključujejo
zadnja obnovitvena dela. Ob-
novili so tako rekoč celoten
hotel, v katerem je 119 sob,
dve restavraciji s 450 sedeži,
prenavljajo tudi bazen in kuhi-
nje. Ena od restavracij bo
preurejena tako, da bodo v
njej stregli predvsem gob je je-
di. Tudi sicer dajejo tamkajšnji
turistični delavci velik pouda-
rek tipični pohorski hrani. Za
okusen prigrizek poskrbijo še
na smučiščih: na Mašinžagi
ponujajo sedaj predvsem hi-
tro pripravljene tople jedi, po-
nudbo pa nameravajo v pri-
hodnosti razširiti in restavraci-
jo povečati. V pizzerijah ponu-
jajo veliko izbiro v krušnih
pečeh spečenih pizz, povečan
je bife na smučišču Jurgovo,
za katerim so uredili tudi veli-
ko teraso s klopmi.
Med novostmi na Rogli je
tudi smučarski servis. V njem
si bodo gostje že čez dobre
teden lahko sposojali smuči,
snowboarde, smučarske čev-
lje in obleko ter dodatno
opremo, kot so rokavice, ka-
pe, smučarska očala in čela-
de. Vse to bo na voljo po
razmeroma ugodnih cenah.
Slovenski smučar, ki smuča
povprečno sedem dni na leto,
bi za izposojo opreme šele v
sedmih letih porabil toliko
denarja, kot bi ga dal za po-
polnoma novo opremo. Mož-
na bo še izposoja sani, ježa
konjev po snegu, prevozi s
konjskimi ali pasjimi vprega-
mi in tek na smučeh.
Celovita ponudba Unior
Turizma, ki poleg smučar-
skega središča obsega še ter-
malno zdravilišče v Zrečah,
omogoča dodatne ugodno-
sti: smučarji imajo kar pet-
deset odstotni popust za ko-
panje v zreških termah. Po-
skrbeli so tudi za povezavo
obeh centrov, saj je avtobu-
sni prevoz iz doline na Ro-
glo organiziran vsako uro.
Če bo naravnega snega pre-
malo, bodo smučišča zasne-
žena z umetnim snegom, s
tem je na Rogli zagotovljena
stodnevna smuka na leto.
Najbolj priljubljeno smučišče
je še vedno Mašinžaga, a kot
je dejal vodja centra na Rogli
Vojko Korošec, postaja tudi
Jurgovo vse bolj privlačno,
odkar je opremljeno s snežni-
mi topovi. Sedežnice so ob-
novljene, povezovalna sedež-
nica Planja pa bo imela za
petino večjo zmogljivost.
I	. A.M.
Golte: rekordna zima?
Prodane že praktično vse zmogljivosti - Nov teptalni stroj za tekaško stezo
r: ,	■—□
»Za novo zimsko sezono
smo se na Golteh temeljito
pripravili. Posodobili smo
kevilne naprave in smučiš-
ča, nadaljevali z gradnjo
akumulacijskega jezera in
tako se nadejamo celo re-
kordni sezoni,« napoveduje
direktor Marjan Prelog.
RTC Golte za letos še ni
imel v načrtu dokončanje
akumulacijskega zajetja vode
za zimsko zasneževanje
smučišč. Edini vzrok je po-
manjkanje denarja, toda vsaj
za to zimo so se oskrbeli z
dvema velikima snežnima to-
povoma. Z obema bodo spo-
sobni ustvariti dvakrat več
umetnega snega kot lani.
Večino obnovitvenih del na
vlečnicah in sedežnici so za-
ključili v prvi polovici novem-
bra, obnovo temeljev vlečnice
in protivodno zaščito pa bodo
opravili naslednjo pomlad.
Dodatno so označili eno naj-
lepših tekaških prog v Slove-
niji, ki je v eno smer dolga
12,5 km in jo bodo urejali z
novim teptalnim strojem.
Brez večjih spustov in vzpo-
nov je speljana na višini
okrog 1500 metrov med Gol-
temi, Smrekovcem in Kome-
nom.
Dnevna karta bo za odrasle
2600 tolarjev, za otroke do 14
let 1900 in za seniorje (žen-
ske nad 55, moški nad 60 let)
1600 tolarjev. Dopoldanske
in popoldanske karte bodo
1900 in za otroke 1300 tolar-
jev, tedenske (s sliko) 14.400
in za otroke 10.500, sezon-
ske (prav tako s sliko) po
52.000, za otroke 38.000 in
za seniorje 42.000 tolarjev,
cena prenosne letne karte pa
je 110.000 tolarjev.
»V hotelu in depandansah
si želimo vsaj ponoviti lansko
sezono, ko smo imeli 7000
nočitev. Prodane imamo že
praktično vse zmogljivosti in
v primeru daljše zime si obe-
tamo rekorden obisk. Upo-
števaje napovedane rezerva-
cije pričakujemo pretežno in-
dividualne goste, kajti za šole
v naravi je manj zanimanja,«
pravi Marjan Prelog.
Med tujimi gosti bodo pre-
vladovali Hrvati, Madžari, Ru-
si in Belgijci. Za poletno sezo-
no pa že zdaj veliko zanima-
nja kažejo Belgijci in Nizo-
zemci, ki so programe ocenili
za zelo kvalitetne in razno-
vrstne. Ob rekreativni ponud-
bi na Golteh razmišljajo tudi o
organizaciji mednarodnega
smučarskega tekmovanja.
ŽEUKO ZULE
Za tiste, ici nam dajo kri
V Modri dvorani Celjskega sejma na Golovcu bo jutri, v
petek 28. novembra, veliko srečanje krvodajalcev celjske
Območne organizacije Rdečega križa.
Letos bodo podelili več kot petsto krvodajalskih priznanj.
Vseh jutri ne bodo uspeh podeliti, zato so jih nekateri prejeli
na dom, pri tem pa so jih povabili na Golovec. Jutri bo javna
podelitev srebrnih in zlatih plaket (za 25- in 50-kratno
darovanje krvi) in priznanj vsem, ki so jo darovali več kot
60-krat (10 občanov), 70-krat (9 občanov) in 80-krat (2
občana). Srebrne plakete bo prejelo letos 44 občanov, zlate
pa 15.
Pripravljajo tudi kulturni program, za zaključek pa bo
družabno srečanje. Začetek krvodajalskega srečanja bo ob
17. uri.	B. J.
K|e so gimnazijski pogovori?
Dijaška skupnost I. gim-
nazije v Celju je minulo sre-
do v celjskem Narodnem do-
mu pripravila posvet, na ka-
terem so slovenski gimna-
zijci razpravljali o slabostih
predlogov novih učnih na-
črtov za gimnazije.
Da bodo ti za že sedaj preo-
bremenjene gimnazijce
preobsežni, se je strinjala tudi
predsednica republiške kuri-
kularne komisije za gimnazije
dr. Darja Piciga, ki se je sredi-
nega posveta udeležila. In kaj
slovenske gimnazijce v zvezi z
novimi učnimi programi naj-
bolj moti? To so predvsem
vsebinsko preobsežni progra-
mi in bistveno premajhno šte-
vilo ur, ki jih takšni razporedi-
tvi namenjajo načrti novega
gimnazijskega urnika, so se
strinjali gimnazijci, ki so sode-
lovali na sredinem posvetu.
Postavili so zahtevo po te-
meljiti spremembi v vzgojno
izobraževalnem delu. To naj
bi jim namreč omogočilo
predvsem razvoj ustvarjalno-
sti in pa obseg učne snovi, ki
bo primeren za povprečnega,
ne pa le za odlične dijake.
Sicer pa jih moti še zastarela
računalniška oprema, želijo
pa si tudi, da bi bilo mogoče
ločiti obseg in zahtevnost sno-
vi pri določenem predmetu v
primeru, da dijak predmet za-
govarja na maturi. Prav tako
pa si v novih načrtih za giij
zije želijo manj obvezne u
snovi in pa večje število
namenjenih utrjevanju sik
Obvezne ure bi morale
namenjene medsebojna
komuniciranju, ki se ga b(
zaradi preobremenitev in
snih testov sicer zelo km
popolnoma odvadili.
N
J.« ., Foto: SHES
planinski kotiček:
Na Gorjance
Planinsko društvo Celje va-
bi vse ljubitelje planin na izlet,
ki bo v nedeljo, 7. decembra.
Odpravili se bodo na 1178
m visoke Gorjance. Odhod bo
ob 6. uri zjutraj na parkirišču
na Glaziji, odkoder bo avto-
bus odpeljal proti Novemu
mestu, nato pa čez prelaz
Vahta proti Beli krajini. V Ju-
gorju pri Metliki bo vožnje
konec in od tam bo pohod
lepi razgledni poti, ki so jo
Gorjance označili in letos
prli planinci iz MetUke. Pol
najprej popeljala v breg k
vetišču na Malem Lipovi
naprej pa ob hrvaški meji
Trdinov vrh. Z vrha se bo
napotili v Dom pri Svet(
Miklavžu, nato pa se ogla
še v Domu Pri gospodični.
Kljub temu, da pot ni p
težka, priporočajo dot
obutev, obleko in opremo.
Dva polioda v
decembru
Planinsko društvo Zlatai
Celje v decembru pripra*
dva pohoda. Prvi bo v ne
Ijo, 14. decembra, z odhodi
ob 6.23 z železniške postaj
Celju. Odpravili se bodo na
tradicionalni spominski
hod na Tišje.
Drugi bo v soboto, 20.
cembra, na 19. zimski poli
na Javornik. Zbirališče bo
6. uri zjutraj na parkirišču
Glaziji. Izhodišče pohoda
Javornik je Črni vrh nad li
jo. Če bo vreme lepo, bo
Javornika lep razgled do p
ja, italijanskih Alp in vsej
Raduhe.	:
Za oba pohoda sprejeiTj
prijave po telefonu na števJ
452-927.
m. mak'
Planinski \
jubilei 1
žalski planinci bodo'
soboto, 29. novembf|
proslavili svoj 30-letni jj
bilej.	J
Prireditev bo ob 16. uri:
Domu II. slovenskega
bora v Žalcu. Slovesn«^
bodo popestrili s kultur®
umetniškim programo^
podelili bodo priznanja'
razvili svoj prapor. ^
Po jesenskem pustu le še prazni glažki
v celjskem dijaškem domu so prejšnjo
sredo zvečer odprli razstavo starega pivske-
ga posodja, ki so ga zbrali dijaki iz različnih
slovenskih krajev.
»V vinotoku smo brskali po skrinjah naših
babic in potegnih na dan pivsko posodje v
času, ko smo Martinovega jesenskega pusta
že pospravili,« je dejala Natalija Vovk, mento-
rica starinarskega krožka, ki je skupaj s prib-
ližno dvajsetimi dijaki pripravila razgibano
razstavo več kot 100 starih predmetov. Raz-
stavo, v petek so si jo z velikim zanimanjem
ogledali tudi ostareli iz celjskega doma upo-
kojencev, so popestrile pivske pesmi in šale
ter pregovori o vinu in vinski trti. V široko
zasnovano akcijo, ki so jo poimenovali Brska-
nje po babičini skrinji, se lahko dijaki vključu-
jejo skozi vse šolsko leto. »Želimo, da bi mladi
ohranjali in obenem spoznavali odnos do
ljudske dediščine. Užitki ob občudovanju sta-
rih predmetov so dragocena podlaga za razu-
mevanje preteklosti,« meni Natalija Vovk (na
sliki z Valentino, Nežko, Branko in Eriko,
štirimi najbolj dejavnimi dijakinjami v stari-
narskem krožku). Stare steklenice, majolke in
čaše, vsi ti predmeti so imeli nekoč spoštljiva
mesta, so dijaki potegnili iz prašnih kotov.
V decembru, ki je čas svetlobe in luči, se
bodo lotili zbiranja starinskih svečnikov in
svetilk, v februarju pa bodo pripravili razsta-
vo panjskih končnic, ki jih bodo sami posli-
kali.	KL
SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
iprejeu
^ smo
Srečanje
starejših
Vitanjcanov
[ot že precej let nazaj, se
ludi prd kratkim v vitanj-
; šoli zbralo več kot 90
janov, starejših od 70
la vesel sprejem in dobro-
llico z aperitivom so po-
čele aktivistke RK. Samo
^anje se je začelo z nasto-
m moškega pevskega zbora
l^itanja, zatem pa je zbrane
jdravila predsednica kra-
Tie organizacije RK Vitanje
ela Pačnik. Vsem je zaže-
a, da bi se dobro počutili,
lenila pa je tudi prisotnost
jstarejšega občana, 91-let-
ga Tomaža Kovše. Ob kon-
srečanja je Tomaž zbra-
li zaigral na frajtonarico
i kot 50 let stari viži. Nato
vse navzoče pozdravil žu-
n Slavko Krajnc.
Zbrane so navdušili mladi
vci in harmonikar, še po-
bej Petra. Prisotne je poz-
avila tudi gospa Šmalcova,
edstavnica območne orga-
zacije RK Slovenske Konji-
. Program so zaključili
mi moškega pevskega zbo-
in harmonikar, župan
ivko, nato pa je zbrano
ažbo s petjem in veselimi
:ami zabaval Silvo. Sreča-
? so omogočih občina Vi-
Ije, 00 RK Slovenske Ko-
p in šola.
IVAN JESENIČNIK,
Vitanje
Izjava za
javnost
Krajani zaselka Latkove va-
si, stanujoči ob občinski cesti,
ki vodi k podjetju Schiedel -
Gradnja in k deponiji odpad-
nega materiala iz gradbišč av-
toceste, smo ogorčeni nad na-
činom prevozov in zaskrblje-
ni zaradi njihovih posledic, ki
jih stanovalci tega območja
čutimo na svoji koži.
Na deponijo so pričeli vozi-
ti septembra 1996 in v nekaj
intervalih nadaljevali v letoš-
njem letu. Težki tovornjaki,
ki vozijo skozi naš bivalni
prostor, povzročajo škodo na
naših domovih, vrtovih in nas
samih; s prahom, blatom,
hrupom in nadpovprečnimi
koncentracijami izpušnih pli-
nov. Največji problem pa
predstavlja blatno in prašno
cestišče, ki ga izvajalec ne či-
sti. Toda vse bolj ko se bUža
dan odhoda italijanskih izva-
jalcev, bolj smo stanovalci te-
ga območja prepuščeni sami
sebi.
Na Dars smo naslovili odš-
kodninske zahtevke, toda do
danes se še ni nič premaknilo.
Zadnje tedne smo prebivalci
tega zaselka opazili zelo inten-
zivne prevoze italijanskih izva-
jalcev, ki najrazličnejše odpad-
ne materiale vozijo ne smo na
uradno deponijo, temveč v vsa-
ko malo večjo jamo, ki jo še
najdejo v naši gmajni ob Savi-
nji. Seveda bodo nekateri mi-
slili, da je to koristno, češ saj
bodo s tem zasuta vsa divja
odlagališča. Na žalost ni tako,
saj bi po našem prepričanju
veliko odpadnega materiala, ki
so ga zadnje tedne odložili iz-
vajalci avtoceste v omenjeni
prostor, prej sodilo na odlaga-
lišče komunalnih odpadkov.
seveda pa bi morali tam plača-
ti. Med odpadki so velike koli-
čine odpadnega asfalta, plasti-
ke in starega železa. Vse to se
bo v podtalnici razkrajalo leta
in leta, ljudje ob spodnjem
porečju Savinje pa bodo zaradi
malomarnega odnosa odgo-
vornih služb uživali oporečno
vodo.
Na vse omenjene nepravil-
nosti smo krajani opozorili
pristojne občinske službe (npr.
občinski inšpektorat za okolje
in prostor), vodstvo krajevne
skupnosti in policijo, vendar
smo naleteli na gluha ušesa.
Zaradi vsega tega smo bili v
soboto, 22. novembra, kraja-
ni tega zaselka prisiljeni fizič-
no zapreti omenjeni odsek ce-
ste. Na cestišču je bilo že toli-
ko blata in kamenja, da je bilo
stanje nevzdržno. Italijanski
izvajalci se selijo, počistiti
morajo svojo bazo, vso svinja-
rijo pa nam bodo za spomin
na gradnjo avtoceste odložili
nekontrolirano kar v našo
gmajno ob Savinji. Že zdavnaj
so ugotovili, da si vse to lahko
privoščijo - kajti vedo, da pri
nas ne deluje pravna država.
Če pristojni ne bodo takoj
ukrepah, bomo prisiljeni po-
novno zapreti cesto do do-
končne rešitve problema.
Več podpisov krajanov
Kdo bo ustavil
mučenje
nedolžnih
živali?
v naši družini smo ljubitelji
živali. Imamo več muc, med
njimi je bil tudi bel Miki. Bil
je priden, dober lovec miši in
voluharjev, bil je kastriran,
zato z ženitovanjem ni motil
sosedov in okolice. Motil pa je
očitno nekoga, ki ga je imel za
tarčo pri svojih igrah z zračno
puško. Velikokrat je prišel do-
mov obstreljen. Eden takih za-
detkov je bil zanj usoden.
Kljub prizadevanju veterinar-
jev, da bi ga pozdravili, je
zaradi neodgovornega ravna-
nja ljudi Miki moral umreti.
Sprašujem se, kakšen je člo-
vek, ki uživa ob mučenju in
pobijanju nedolžnih živaU.
Prav bi bilo, da bi mladino
vzgajali v ljubezni in spošto-
vanju do narave, saj smo ljud-
je samo njen del. Rastline in
živali pa so naše spremljeval-
ke in jih ljudje ne smemo
neodgovorno uničevati.
ANDREJA FILIPČIČ,
Žalec
zahvale-
pohvale
Starejši
krajani na
Dobrni
Kot vsako leto smo tudi letos
organizirali srečanje krajanov,
starih 75 let in več; 94 jih je v
naši krajevni skupnosti. Sreča-
nja se je udeležilo kar precej
krajanov, ki sta jih pozdravila
župan občine Vojnik Beno Po-
dergajs in predsednik DU Do-
brna Vilko Es. Poseben poz-
drav je veljal najstarejšemu,
Ivanu Gabriču, in zlatoporo-
čencema Francu in Mariji Ver-
del iz Pristave. Sledil je kultur-
ni program, ki so ga pripravili
učenci OŠ Dobrna. Vodstvo go-
stilne Triglav je postreglo s ko-
silom, nato pa je ob dobri
kapljici sledil sproščen klepet.
Vse nepokretne in krajane,
ki bivajo v domovih za osta-
rele, bomo obiskali in jih
tudi simbolično obdarili.
Sredstva za pogostitev in ob-
daritev so prispevali občina
Vojnik, KS Dobrna, RK Dobr-
na, DU Dobrna, zdravilišče
in trgovina KZ Dobrna. Vsem
prisrčna hvala!
I.R,
Dobrna
Enkratno in
lepo doživetje
Ker vsak človek ne more v
Fatimo, sloviti kip fatimske
Marije »romarice« od konca
avgusta roma tudi po sloven-
skih škofijah. Med drugim je
bila tudi v celjski bolnišnici,
pred kratkim pa je priromala
v Dom upokojencev Šmarje
pri Jelšah.
Stanovalci smo jo nadvse
slovesno in prisrčno sprejeli v
veliki dvorani jedilnice, kjer
nas je do solz ganilo srečanje s
fatimsko Marijo. Sprejema so
se udeležili tudi šmarski gos-
pod dekan, gospod kaplan z
mladimi pevci in prosti dom-
ski delavci, socialna delavka
Carmen, blagajničarka Anica
in hišnik Roman. Ob petju in
molitvi je čas, ki je bil odmer-
jen za srečanje, kar prehitro
minil. Že po dveh urah smo se
morali posloviti od fatimske
romarice, saj jo čaka povsod
še veliko ljudi.
Stanovalci smo zelo hvalež-
ni in se upravi Doma upoko-
jencev Šmarje pri Jelšah is-
kreno zahvaljujemo, da nam
je omogočila to lepo in nepo-
zabno srečanje s fatimsko
Marijo.
HILDA LOKOVŠEK,
Šmarje pri Jelšah
pritožna
knjiga
Mejnik
Ivan Burger iz Nazarij, inva-
lidsko upokojeni sprevodnik
Izletnika Celje, je 13. septem-
bra 1997 dobil kompresor in z
njim zdrobil večstoletno skalo
- mejnik, ki je stoletja mejil
mejaša, zemljišče Dobnika, po
domače Vrhovnika, in Krajner-
ja, po domače Pušneka v Zavo-
dicah. Ivanu Burgerju je sose-
dova zemlja tako privlačna, da
si postavlja mejnike, dela par-
kirišča, poti in ceste; dela pa še
razne druge posege po sosedo-
vem, kar po lastni želji.
Ivan Burger je leta 1983 do-
bil od Vrhovnikovih parcelo za
vikend in dovoljenje za upora-
bo ceste do vikenda. A to mu ni
dovolj. Takoj si je začel delati
parkirišče, nove poti in ceste
po Dobnikovem (Vrhovškem).
Ko mu je bilo to prepovedano,
je 25.10.1988 vložil tožbo, ki
traja še danes, po devetih letih.
Dne 15.7.1995 si je hotel prila-
stiti 60 cm širine zemljišča po
dolžini čez ograjo tako, da ga
je posul s peskom. Ko sem mu
to preprečila, mi je grozil z
ubojem. Pohvalil se je celo, da
mu bo pomagal sin Marko,
policaj PP Mozirje. In zares je
morala posredovati policija.
Ker pa njegova tožba za do-
datno cesto po Dobnikovem
(Vrhovškem) po dveh letih ni
uspela, si je v letu 1997 začel
graditi še cesto po Krajnerje-
vem, brez vednosti in dovolje-
nja lastnikov Krajnerjevih, po
domače Puških.
A enkrat bo tudi Ivan Burger
imel dovolj sosedove zemlje.
FANIKA DOBNIK,
Nazarje
V leto 1998 še boljši, za vas!
Radijci smo pravzaprav posrečena bitja,
sak ima svoj okus, svoje predstave o tem
3j je poslušalstvu všečno. Ali smo zares
seč vam, poslušalcem, takšni kot smo ali si
orda želite na naših radijskih valovih
išati kaj več, kaj drugače, kaj drugega kot
>in ponujamo pa kar takole, na pamet, ne
•oremo vedeti? Zato predlagam, da nam
iJete.
Vem, večini se ne ljubi. Koneckoncev je
^io tista prijetna škatla, na kateri zavrtiš
"nib in si izbereš radijsko postajo, ki tisti hip,
" jo poslušaš, vrti ravno tisto, kar ti je po
^usu. In tudi zato se vam verjetno ne ljubi
'ozofirati o tem, kaj je dobro in kaj ne. Če pa
' med vami le takšni, ki so navezani na te tri
;ljske radijske frekvcence (100,3; 95,1 in
^.9) in če si česa na našem radiu v prihodnje
'fes želite slišati nam, prosim, pišite. Naslov
znan: Radio Celje, Prešernova 19, 3000
flje.
Lahko uberemo tudi drugo pot. Na primer,
' izpolnite kratko anketico, jo izrežete in jo
"^Ijete na že omenjeni naslov. Iz nje bi radi
•obrali kdo ste naši poslušalci, kaj vas zani-
Česa pogrešate... Vse to zato, da bi vam
^'lijski program čimbolj približali.
2ato obkrožite, prosim, odgovore, ki vam
^ibolj ustrezajo in jih čimprej pošljite na naš
«slov!
' Starost poslušalca
J) pod 15 let
0) med 15 in 25 let
med 25 in 35 let
med 40 in 50 let
nad 50 let
'zobrazba poslušalca
končana osnovna šola
b)	končana poklicna šola
c)	srednješolska izobrazba
d)	višješolska izobrazba
e)	visokošolska izobrazba
3)	Spol poslušalca
a)	moški
b)	ženski
4)	Kako pogosto poslušate Radio Celje
a)	zelo pogosto (vsak dan)
b)	občasno
c)	redko
d)	nikoli
5)	Kako ocenjujete glasbeni izbor na Radiu
Celje?
a)	glasbeni izbor je kakovosten
b)	želel (a) bi si občasno drugačne glasbe
(napišite kakšne)
c)	glasbeni izbor mi ne ustreza, zato Radia
Celje ne poslušam
6)	Kako ocenjujete informativni program
Radia Celje? (Poročila ob 8.00 in 13.00.
Kroniko ob 17.00 in novice vsako uro do
15.00)
a)	v dnevno informativnem programu Radia
Celje izvem vse pomembne lokalne informa-
cije
b)	v dnevno informativnem programu Radia
Celje pogrešam: (vpišite, prosim, kaj pogre-
šate)
7)	Zakaj poslušate Radio Celje ? (obkrožite
lahko več odgovorov)
a)	ker izvem vse pomembne lokalne infor-
macije
b)	ker vrtijo glasbo po mojem okusu
c)	ker je zabaven
d)	ker verjamem novinarjem, ki poročajo o
lokalnih informacijah
e)	ker imajo glasovno prijetne napovedoval-
ce
f)	iz navade
g)	ker ga poslušajo moji starši
h)	ker pogosto delijo najrazličnejše nagrade
i)	ker lahko izvem kaj o svoji prihodnosti, iz
oddaj z vedeževalci
j) ker izpolnjujejo glasbene želje
k) ker dovolj pozornosti posvečajo lokalne-
mu športu
1) ker skuša biti zanimiv za različne starostne
strukture poslušalcev
m) drugo
8) Na Radiu Celje me najbolj moti (obkrožite
lahko več odgovorov)
a)	neprimerna glasba
b)	da ne prenaša osrednjih informativnih
oddaj Radia Slovenija
c)	neustrezni napovedovalci in moderatorji
d)	delo novinarjev je pogosto premalo kako-
vostno
e)	pristranskost v poročanju novinarjev
f)	preveč govorjenja
g)	premalo govorjenja
h)	premalo narodnozabavne glasbe
i)	preveč sodobne glasbe
j) program je pust
k) premalo kritičen pristop do določenih
problemov na lokalni ravni
1) drugo
9) Na Radiu Celje najraje poslušam nasled-
nje oddaje (lahko obkrožite poljubno števi-
lo odgovorov)
a)	Športno dopoldne
b)	Kronika Radia Celje
c)	Poročila 8.00 in 13.00
d)	20 vročih
e)	Novice
f)	Greš v kino?
g)	Bingo bango
h)	Radi ste jih poslušali
i)	Podalpski pop ročk
j) Full cool
k) Rezervirano za vedeževanje
1) Glasbeni ex-press
m) Izi kvizi bizi
n) V petek zvečer
o) Črna pika
p) Dopoldne z Ivico Burnik
q) Vi sprašujete, policija odgovarja
r) V modnem vrtincu
s) Iz domačih logov
t) Čestitke in pozdravi
u) Vrtiljak polk in valčkov
v) Saute surmadi
w) Študentski servis
x) Pod slovensko Upo
y) Radio Celje na terenu
z) Mali O
ž) Za volanom
To je nekaj orientacijskih vprašanj, za katere vas
prosimo, da nam nanje odgovorite. Če se boste
razpisali še obširneje, nas bo veselilo, predvsem
zato, da bi v prihodnjem letu zares oblikovali
takšen program, ki bi bil čim bliže vašemu okusu.
Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo! In
da ne pozabim: tiste, ki si boste vzeli čas in
odgovorili na anketo bomo tudi nagradili. Deset
nagrad bomo razdelili v silvestrskem programu
Radia Celje. Zato pripišite ime, priimek in naslov.
NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
22
NASI kraji IN UUDJE
Sejemska zima
V dvorani D Celjskega
sejma danes, v četrtek, od-
pirajo vrata prvega Zimske-
ga sejma. Letos ga organi-
zatorja, Celjski sejem v so-
delovanju s Smučarskim
društvom Snežak, prvič
pripravljata v prenovljeni
obliki, za obiskovalce,, ki
imajo brezplačen vstop na
sejmišče, pa bo vse do ne-
delje odprt med 11. in 19.
uro.
Osrednji sejemski pro-
gram zaokrožuje nova in
rabljena smučarska oprema
ter oprema za ostale zim-
ske športe, na sejmu pa bo-
do tudi proizvajalci zimsko-
športne konfekcije ter iz-
delkov in daril za bližajoče
se praznične dneve.
Vse štiri sejemske dneve
bodo v dvorani D Celjskega
sejma popestrili tudi s pro-
gramom spremljajočih pri-
reditev, med katerimi velja
omeniti projekcije zimsko-
športnih filmov, od petka
do nedelje bodo ob 16. uri
nastopili člani smučarsko
akrobatskega kluba Mont iz
Celja, v soboto ob 17. uri pa
Mont Kozje pripravlja mod-
no revijo.	IS
Za zdravo življenje Celjanov
Številne prireditve, namenjene bolj kakovostnemu življenju
V	ponedeljek so se v Celju
pričeli Dnevi zdravja, v okvi-
ru katerih bodo vse do pone-
deljka, 1. decembra, v organi-
zirane številne brezplačne
prireditve in aktivnosti, na-
menjene kakovostnejšemu
in bolj zdravemu življenju
Celjanov.
V	mednarodni projekt zdra-
vih mest, ki ga vodijo pri Pro-
jektni pisarni Celje zdravo me-
sto, se je mesto Celje priključi-
lo v začetku devetdesetih. Os-
novna naloga mest, ki sodelu-
jejo v tem mednarodnem gi-
banju, je zavzeti zdravo javno
politiko, ustvariti zdravo oko-
lje ter prevzeti aktivno vlogo
za ohranjanje in varovanje
zdravja v skupnosti. Tako
skuša tudi Projektna pisarna
Celje zdravo mesto povezati
vse tiste meščane, ki se ukvar-
jajo z zdravjem, vzgojo in izo-
braževanjem ter okoljem.
V	ponedeljek, 24. novembra,
ko so se dnevi pričeli, so ob
uradni otvoritvi Dnevov zdrav-
ja, lepote in humanosti na Sred-
nji frizerski, tekstilni, strojni in
prometni šoli v Celju člani Koro-
narnega kluba pripravili pohod
po srčni trim poti, na OŠ Frana
Roša se je pričela Šola za starše,
pri Športni zvezi Celje pa so
pričeli z organizacijo številnih
športnih aktivnosti in tekmo-
vanj, ki bodo na celjskih osnov-
nih šolah potekale ves teden. V
prostorih Športnega društva
Gaberje je bila ob programu za
otroke organizirana tudi step
aerobika ter športni mix, name-
njen ženskam. V dvorani Ple-
snega vala so ta večer na ples
povabili starejše Celjane, v Stu-
diu za ples pa so pripravili ple-
sno relaeacijo za odrasle.
V	torek je bilo ob športnih
aktivnosti celjske športne zve-
ze organiziranih kar nekaj
športnih prireditev, v aerob-
nem centru na Gregorčičevi
ste si lahko izmerili krvni pri-
tisk, odprta so bila vrata Her-
manovega brloga, člani Pla-
ninskega društva Celje pa so
pripravili Planinski večer.
Krvni pritisk so v aerobnem
centru merili tudi včeraj, v
Hermanovem brlogu so otroci
lahko izdelovali domino, člani
Občinske zveze prijateljev
mladine pa so skupaj z malčki
slikali po steklu in keramiki.
Sicer pa je bil v okviru Dnevov
zdravja v dvorani Golovca tudi
tradicionalni dobrodelni kon-
cert Klic dobrote.
Danes, v četrtek ob 10.00, se
v Hermanovem brlogu priče-
nja muzejska delavnica z na-
slovom Športna obuvala in
najljubši šport, ki jo bo vodila
likovna pedagoginja Marija
Cene. V okviru Šole za starše
se bo na OŠ Frana Roša ob
16.uri pričelo predavanje z na-
slovom Ne, hvala, v dvorani A
hale Golovec pa bo ob isti uri
plesna rekreacija za otroke.
Jutri, v petek, bo posebej
zanimiv predvsem Mladinski
forum, ki ga v prostorih Centra
za socialno delo Celje organizi-
rajo pri Občinski zvezi prijate-
ljev mladine. Pričel se bo ob
15.30, namenjen pa je učencem
sedmega in osmega razreda
ter srednješolcem. V petek ob
šestnajstih se v športni dvorani
v Gaberju pričenja rokometna
šola za deklice med desetim in
petnajstim letom, ob osemnaj-
stih pa aerobika za mladino in
odrasle. Za starejše ljubitelje
kegljanja pa člani Kegljaškega
kluba Celje v Golovcu organizi-
rajo kegljanje, ki se bo pričelo
ob devetnajstih.
V	soboto, 29. novembra, ob
osmih zjutraj bo v Ljubljano
odpeljal otroški zabavni vlak
na ogled lutkovne predstave
Trdoglavček, v Hermanovem
brlogu pa se bo ob 10. uri
pričela delavnica z naslovom
Izdelaj mo domino.
V	nedeljo ob šestih zjutraj
vabijo člani Planinskega druš-
tva Zlatarne Celje na pohod
na Čemšeniško planino (p|
javite pa se lahko na tel. 4§
352), celjsko Društvo m^j
toncev in pohodnikov p^
dan vabi na rekreacijski p
hod in tek na relaciji Celj,
Svetina-Šentrupert nad
kim. Za ta pohod se Im
prijavite na telefonski števi
481-627.
V ponedeljek, 1. decembi
ko se Dnevi zdravja v Cel
zaključujejo, se bo v Naro
nem domu ob enajstih pri^f
prireditev z naslovom Živi
pusti živeti, hkrati pa bo odj
ta tudi razstava plakatov z a
slovom Aids ne pozna meja
m^m^m n.-m. sedu
Nov radio - radio Rogla
Od petka nova radijska postaja v Slovenskih Konjicah
Radijski eter na Celjskem
bo od jutri, petka, bogatejši
še za en glas. Iz Slovenskih
Konjic se bo na frekvenci
89,4 MHz oglasil radio Ro-
gla. Ustanovilo in vodilo ga
bo časopisno in založniško
podjetje Novice iz Sloven-
skih Konjic, ki že sedem let
izdaja lokalni časopis.
Pri Novicah napovedujejo,
da bo radio Rogla dopolnil
obstoječo radijsko ponudbo v
Dravinjski dolini. Namenjen
bo mlajši dejavni populaciji in
temu bo prilagojena tudi nje-
gova programska shema.
Prenašal bo kratke aktualne
informacije in ob moderni vr-
tel še glasbo šestdesetih, se-
demdesetih in osemdesetih
let. Posebno pozornost pa na-
meravajo njegovi ustvarjalci
nameniti dogajanjem v turiz-
mu, saj bo radijski program
mogoče poslušati na območ-
ju, ki je delno že izrazito turi-
stično razvito. Radio Rogla bo
iskal programske povezave
tudi z vsemi obstoječimi ra-
dijskimi postajami.
Nov radijski medij bo imel
studijske prostore v centru
Slovenskih Konjic, oddajal pa
bo s pomočjo sodobne digi-
talne računalniške tehnologi-
je. Investicija v prostore in
opremo je bila vredna okrog
petindvajset milijonov tolar-
jev. V mladi radijski ekipi je
dvajset sodelavcev, za infor-
mativni del programa pa bo
skrbela novinarska zasedba
Novic. Ker večina sodelavcev
še nima izkušenj z delom na
radiu, so v zadnjem mesecu
največ časa porabili za vaje.
»Pripravljeni smo, a kljub te-
mu vemo, da se nam bo ver-
jetno še kdaj zalomilo. Upa-
mo, da nas bodo poslušalci
razumeli in nam morebitne
začetne zadrege oprostili.«
Radio Rogla bo svoj pro-
gram oddajal štiriindvajset ur
na dan, za prvi radijski dan pa
so pripravili posebno radijsko
programsko shemo, s katero
se bodo skušali poslušalcem
čim bolje predstaviti.
L. ■ — • - : . A.N.
Podjetništvo v srednje in polciicne šole?
v šolskem centru Velenje, ki nedvomno sodi med naprednejše izobraževalne ustanove v
Sloveniji, so že pred leti prisluhnili pobudam, da naj bi v poklicno in srednješolsko
izobraževanje vpeljali tudi predmet podjetništvo.
Prejšnji petek se je v velenjskem šolskem centru zbralo petnajst profesorjev in učiteljev
praktičnega pouka ter predmeta podjetništvo iz vse Slovenije. Pogovarjali so se o dosedanjih
izkušnjah in možnih izboljšavah. Prepričani so namreč, da že dijaki nujno potrebujejo osnovne
informacije o podjetništvu in obrti. Glavni cilj predmeta podjetništvo je razvijanje podjetniške-
ga načina razmišljanja med mladimi, ki naj bi bili bolj pripravljeni sprejemati izzive, izkoristiti
lastne prednosti in sposobnosti pri uveljavljanju v poklicnem življenju.	J. MIKLAVC
lekarno V
laškem
prenavljajo
Celjske lekarne so
prejšnji teden pričele ob-
navljati svoje prostore v
Laškem. Prenova bo traja-
la do pomladi, v tem času
pa bo lekarna delala v na-
domestnih prostorih v
Mestni ulici 7.
Gre za zelo obsežno
adaptacijo, saj je treba v
celoti zamenjati tla ter
električno in centralno na-
peljavo, prenovljeni pro-
stori pa bodo dobili tudi
novo opremo. Ker je
zgradba na Trubarjevi ulici
1 pod varstvom Zavoda za
varovanje naravne in kul-
turne dediščine Celje, bo
obnova tudi zahtevna. V
Celjskih lekarnah za sedaj
Še ne želijo govoriti o na-
tančni ceni opravljenih del,
bo pa zagotovo, pravi di-
rektorica Ljiljana Grosek,
številka visoka nekaj deset
milijonov tolarjev. Gradbe-
na dela bo plačal lastnik
prostorov, ljubljanska ve-
ledrogerija Salus, ki je
eden večjih poslovnih
partnerjev Celjskih lekarn,
denar za novo opremo pa
bodo zagotovili v Celju.
Nadomestni prostori le-
karne v Laškem so po po-
vršini približno takšni kot
v zgradbi na Trubarjevi uli-
ci, kljub nekoliko drugač-
nim pogojem dela pa pre-
skrba ljudi z zdravili in os-
talim lekarniškim materia-
lom v naslednjih mesecih
ne bo prav nič okrnjena ali
motena.	" JI
Cerkev V Preboldu kaže novobroi
župnijska cerkev svetega Pavla v Preboldu bo drugo lel
praznovala lOO-letnico posvetitve. Na ta praznik se že sedi
pridno pripravljajo.
Glavna naloga za pripravo praznovanja je obnovitev zunl
njosti cerkve. Omet je bil namreč še prvi in je na mnogj
mestih odpadel, zunanjost cerkve ni bila nič kaj lepa, pa s
nevarno je postalo. Delavci GP Pluton v teh dneh zelo hitijo, si
bi radi delo končali do zime. Sadovi njihovih prizadevanj'
lepo vidni, saj je prednji del fasade skoraj narejen, tako da!
novo podobo cerkve že mogoče videti.	T. TAVČi^
SNOPIČ
INFORMACIJE
B!
24
NAŠI KRAJI IN UUDJE
Dober dan, gospod Kovač
Napotki, kako se obnašati do bolnikov in sodelavcev, razburili celjsko bolnišnico - Namen dober, razlaga slaba
v Splošni bolnišnici Celje
skrbimo, da se vsaka stran-
ka počuti dobrodošlo. Svoje
delo opravljamo hitro in na-
tančno, do stranke smo
vljudni in prijazni, jo po-
slušamo in se odzovemo na
to, kar je rekla. Vsak zapo-
sleni v očeh stranke pred-
stavlja Splošno bolnišnico
Celje. Na delovnem mestu
ni dovoljeno glasno govor-
jenje in smejanje, klepeta-
nje s sodelavci, zehanje,
prepevanje..., pri komunici-
ranju s sodelavci uporablja-
mo besedice »prosim«,
»hvala« in »oprosti«, spoštu-
jemo mnenje sodelavcev,
jim pomagamo, se opraviči-
mo, če smo storili napako,
do svojega vodje smo pri-
jazni in mu pomagamo iz-
peljati zadane naloge.
Tole je kratek izvleček iz -
recimo mu - opomnika, s
katerim je želelo vodstvo
celjske bolnišnice »namigni-
ti« predstojnikom oddelkov,
kakšni naj bodo odnosi v
bolnišnici. Sestavila ga je
psihologinja v okviru preda-
vanj za strokovni in poslo-
vodni vrh bolnišnice, obrav-
nava pa odnos do strank
oziroma pacientov, standar-
de vedenja v bolnišnici in
obnašanja med zaposleni-
mi. Vodstvo bolnišnice je že-
lelo, da predstojniki na pri-
meren način z vsebino
opomnika seznanijo tudi
svoje podrejene, vendar so
se na nekaterih oddelkih tri-
je sporni listi znašli na ogla-
snih tablah, posledica tega
pa je bilo zbadanje in norče-
vanje. »Morda so tako rav-
nali prav tisti, katerim bi na-
potki o obnašanju najbolj
koristili,« meni strokovni
vodja celjske bolnišnice dr.
Štefan Tisel, ki obžaluje, da
sta v javnost prišla izkrivlje-
na vsebina in pomen opom-
nika, ki so ga nekateri mediji
označili kot dekret direktor-
ja bolnišnice o obnašanju.
»Takšni napotki o odnosih
do pacientov in sodelavcev
so uporabni,« je prepričan
dr. Tisel, »če že za nič druge-
ga, pa vsaj za to, da se člo-
vek malo izpraša, kako se
obnaša do ljudi okoli sebe.
Morda so primeri, v katerih
piše, kako je treba sodelav-
ce ogovarjati, res nekoliko
neprimerni, vendar je bil na-
men vodstva dober. Želimo
namreč, da bi se vsi zaposle-
ni zavedali, da so za uspeh
celotne bolnišnice potrebni
dobri medsebojni odnosi in
skupinsko delo. Res je, da
smo zdravniki nosilci dejav-
nosti, vendar so enako po-
membne tudi medicinske
sestre, terapevti, strežnice,
administratorke in vsi ostali.
Naš cilj je zadovoljen bolnik,
zadovoljni pa morajo biti tu-
di zaposleni. Res je, da vča-
sih prihaja do težav, ki pa so
posledica neobveščenosti,
različnega razumevanja iste
stvari in tudi nezaupanja.
Idealno bi bilo, če bi vsak
najprej pri sebi razčistil, ali
ravna prav, ne pa, da išče
krivdo pri drugih.«
V celjski bolnišnici pravijo,
da pri njih odnos do bolnikov
in med zaposlenimi ni nič
slabši kot v drugih sloven-
skih bolnišnicah, vendar ga
želijo izboljšati. Zato, da bi
bilo delo prijetno, zdravlje-
nje bolnikov uspešnejše, v
knjigi pritožb pa čim manj
pripomb. »Morda se vsi za-
posleni niti ne zavedajo, da
včasih že lepa beseda in na-
smeh odpravita nezaupanje
in strah in je potem zdravlje-
nje uspešnejše« še ugotavlja
dr. Tisel. Ker bodo napotki o
odnosu do bolnikov kljub
nasprotovanju nekaterih ve-
ljali, bodo torej tesnobni ob-
čutki ob odhodu v celjsko
bolnišnico odslej povsem od-
več.
JANJA INTIHAR
Lepi, urejeni in čisti
Priznanja Konjicam, Velenju, Podčetrtku, Gornjemu Gradu in Šmihelu
Po letošnjem tekmovanju
za najurejenejše kraje je Tu-
ristična zveza Slovenije
pred dnevi najboljšim pode-
lila priznanja. Med dobitniki
v akciji Moja dežela - lepa,
urejena in čista, so bili tudi
nekateri kraji celjske regije.
....................."m
Podelitev v mariborskem
Narodnem domu je bila v
dveh delih. Najprej so prejeli
priznanja drugo- in tretjeu-
vrščeni kraji ter skrbniki ben-
cinskih črpalk, gasilskih do-
mov, policijskih in železniš-
kih postaj. Med Petrolovimi
črpalkami na Celjskem so po-
delili visoko priznanje Slo-
venskim Konjicam. Med več-
jimi mesti se je na 2. mesto
uvrstilo Velenje, med izrazito
turističnimi kraji je bil drugi
Podčetrtek, na 3. mestu pa
sta med izletniškimi kraji
Gornji Grad ter med hribov-
skimi kraji Šmihel nad Mo-
zirjem.
V najodmevnejšem delu so
opozorili na vse najvišje uvrš-
čene. Tako so se med kraji s
prehodnim turizmom na 1.
mesto v državi uvrstile Slo-
venske Konjice.
23 županov oziroma na-
mestnikov je v Mariboru pod-
pisalo dogovor o uresničeva-
nju projekta Moja dežela - le-
pa, urejena in čista, prireditelji
pa so o tej temi pripravili po-
sebni posvet. Med govorniki
na podelitvi so bili mariborski
župan dr. Alojz Križman,
predsednik TZS dr. Marjan
Rožič, novi minister za malo
gospodarstvo in turizem Jan-
ko Razgoršek ter državni se-
kretar iz ministrstva za okolje
in prostor Marko Slokar. Med
udeleženci slavnostne podeli-
tve so posebej opozarjali na
olimpionika Leona Štuklja.
■ BRANEJERANKO
Prenove cestnih odsekov
Enomesečna prenovitve-
na dela na cesti iz Vitanja
proti Socki bodo konec tega
tedna začasno ustavljena.
Zapadli sneg in zimske raz-
mere namreč onemogočajo
nadaljevanje del in asfaltno
prevleko bo cesta dobila
spomladi. Sicer pa so pravo-
časno končali potrebna groba
pripravljalna dela: sanirali so
plazove, uredili škarpe in ce-
sto razširili. Tako bodo števil-
ni Vitanjčani, ki se vsak dan
odpravljajo po tej cesti v šolo
ali na delo do Uniorjevega
obrata in naprej proti Celju,
končno pridobili lažjo in var-
nejšo vožnjo vsaj na tem triki-
lometrskem odseku.
Tudi vsakodnevne poti čla-
nov približno petnajstih dru-
žin z Ljubnice bodo poslej ne-
koliko lažje. Toliko jih namreč
živi ob cestnem odcepu med
Ljubnico proti Piteržniku, ka-
kor pravijo po domače. V teh
dneh krajani že zaključuje
dela na dva kilometra doig^l
odcepu. Na cesti so pripravljj
podlago za nanos asfalta in ^
to tudi zbrali po tisoč nernsl;:
mark prispevka od vsake df,
žine. Kot je povedal žup^
Slavko Krajnc, pa bo finan.
ranje asfaltne prevleke na t
cesti iz vitanjskega občinske«
proračuna predvideno šele''
letu 1999. Tedaj naj bi nane^
vsaj grobi asfalt.	g
Brezliumorj^
ni zdravja
Slovensko društvo
promocijo in vzgojo za
zdravje, ki ima sedež v
Celju, bo 28. in 29. no
vembra pripravilo v Laš-
kem učno delavnico z na
slovom Humor in zdrav
je. Gre za izvajanje istoi
menskega projekta, ki jj
bil zastavljen na prvem
delovnem srečanju Alpe-
Jadran lani na Dobrni.
Projekt učne delavnice je
namenjen spoznavanju sa-
mega sebe in odkrivanju
svojih sposobnostih, pri če-
mer je lahko humor podpo-
ra za pridobivanje vredna
in za obvladovanje težav na
prijeten, drugačen način
Udeleženci delavnice bode
spoznali možnosti obvlado
vanja stresnih situacij in te
žav ter se naučili, kako biva
ti z drugimi in spoznaval
naravo. Med drugim bodi
govorili o tem, da brez hu
morja ni zdravja, da je j
humorjem lažje in da spro-
stitev potrebujejo tudi varo-
vanci v zdravstvenem in
drugih sistemih. Delavnici
bo potekala v hotelu Savii
nja, vodili pa jo bodo dr,
Gordana Pavlekovič, dr.
Zlatko Šošič, Petra Kersnik
klovnesa Eva Škofič Maurer,
Rok Usenik in Viktorija Re-
har.	JI
Končna objekta aparthotela v Atomskih toplicah. Pod zemljo sta že zgrajeni dve nadstropji
garaž, končali so tudi pritličje.
Zanimanje za naicup
V aparthotelu so glavnino dela že opravili
Aparthotel, ki ga gradijo v
Atomskih toplicah, vse bolj
dobiva podobo, po kateri ga
bodo gosti prepoznavali. In-
vestitor, ljubljanski d.o.o. AL
inženiring, je z delom celj-
skega Gradisa zadovoljen.
Glavnina dela je že oprav-
ljenega, pravi direktor Bojan
Albreht iz Ljubljane, pri tem
pa opozarja na dve nadstropji
pod zemljo, namenjeni gara-
žam. Zgrajeno je tudi pritličje,
na obeh končnih objektih
aparthotela (ki bosta v nizu
petih med seboj povezanih
objektov) pa gradijo vrhnji
etaži. Tako želijo do konca
leta spraviti pod streho vseh
pet vrstnih objektov, med nji-
mi tri manjše, ki jih morajo še
zgraditi.
V apartmajskem hotelu bo
91 razkošnih apartmajev s
približno 400 ležišči, recepcija
ter kongresna dvorana. Kon-
gresno dvorano, kjer bo pro-
stora za dvesto ljudi, namreč
v topUcah zelo pogrešajo.
Sicer pa pomeni aparthotel
za Podčetrtek dodatne po-
steljne zmogljivosti ter nova
delovna mesta. Tako bo v
zdravilišču lahko naenkrat
od sedemsto do tisoč gostov,
pri tem pa bodo še bolj izko-
ristili sodobne zdravstvene
zmogljivosti. Sicer pa je za
nakup apartmajev, ki jih gra-
dijo za trg, precej zanimanja.
Blizu polovica jih je že pro-
danih, cena kvadratnega me-
tra (skupaj z razkošno opre-
mo) pa je 2950 nemških
mark.
V Atomskih toplicah se na-
meravajo prihodnje leto lotiti
še urejanja starega dela
Atomskih toplic, kjer med
drugim načrtujejo dodatne
bazene. Z novimi naložbami
bi dnevne goste postopoma
preusmerili v najstarejši del.
BRANE JERANKO
Foto: GREGOR KATIČ
Eko program Polzele
V Polzeli, tovarni nogavic, se že lep čas zavedajo, da mora tehnološki razvoj spremlja'
tudi dober ekološki program, ki skrbi za ohranitev čistega in zdravega okolja oziroma ^
izboljšave tehnoloških postopkov, s katerimi se zmanjšujejo škodljivi vplivi proizvodnje"
okolje in proizvode.
Že pred leti so zamenjali sicer cenejše, toda ekološko sporno mazutno gorivo z zemeljski'
plinom. Nadaljevali so z vgradnjo čistilne naprave za odstranjevanje olja iz kondenza'
komprimiranega zraka, s čimer so zagotovili neoporečne odplake. Trenutno montira)
separator olja barvnih odplak in gradijo merni objekt za merjenje pretoka pH vrednosti'
temperature (na sliki). Ta del čistilne naprave bo vezan na čistilno napravo v KasaZ^
predvidoma prihodnje leto. V načrtu pa imajo še zamenjavo kotla in gorilca ter izgradn)
interne kanalizacije za ločevanje sanitarnih vod od drugih.	T. TAVČA
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
25
V slogu dobrote
Kdo so ljudje odprtih rok s Celjskega?
pri reviji Naša žena so v
^viru akcije Ljudje odprtih
)k izbrali dobrotnico, daro-
ilko, pobudnico dobrih del
I izjemno osebnost leta
j97. Med ljudmi, brez kate-
Ji bi bil slovenski vsakda-
jik reven in turoben, so tudi
Bsamezniki in posameznice
Celjskega. Človeka v stiski
[lajo potolažiti, vedo, kako
brati denar za revne, hočejo
omagati otrokom, ostare-
m, bolnim, drugačnim...
To so ljudje, ki imajo pose-
en življenjski slog, razvili so
log dobrote. Pomembno je,
a znajo v svoje akcije in dejav-
osti pritegniti še druge, v njih
ganiti usmiljenje in ljubezen,
m odpreti oči. Med tremi po-
jmeznicami, razglašenimi za
zornice leta 1997, je bila Alen-
a Čas v Velenju. Posebne zah-
alne listine za plemenita deja-
ja so prejeli: Olga Hočevar s
olzele, Dragica Polanc in An-
rej Palir iz Celja ter skupina
esetih beguncev iz Velenja.
Vrednote iz dobrih
dejanj
Alenka Čas, diplomirana
siholginja, že več let uspešno
odi obširen projekt prosto-
oljno delo v Šolskem centru
felenje, v katerem je veliko
lladih in hkrati veliko najraz-
ifnejših stisk. Več kot sto dija-
tov je navdušila za prostovolj-
10 socialno delo. Mladi pro-
itovoljci se z velikim sočutjem
in razumevanjem ukvarjajo z
invalidnimi otroki, z otroki s
psihosocialnimi težavami,
otroki v vrtcih, ostarelimi, bol-
niki z multiplo sklerozo...
»Mladih ne moremo učiti o
osnovnih človeških vrednotah
zgolj z besedami. Prav je, da
jim ponudimo možnost izkuš-
nje. Ko pomagajo ljudem v
svoji bližini in občutijo njihove
stiske, se tudi sami osebnost-
no razvijajo in globlje doživlja-
jo smisel življenja. Dozorevajo
in krepijo svoj življenjski opti-
mizem,« je dejala Alenka Čas
in poudarila še tole misel: »Sa-
mo tisto, kar je dano zares od
srca, z iskreno ljubeznijo, ima
pravo vrednost in lahko osre-
čuje tako tistega, ki je v stiski,
kot tistega, ki je pomoč ponu-
dil. Ravno mladi pa znajo po-
magati na čudovit način...«
Poštenost icot
popotnica
Olga Hočevar, pomočnica
ravnateljice na Osnovni šoli
Polzela, v svojem okolju slovi
po neutrudnem spodbujanju
k dobrim delom, sama pa pra-
vi, da brez pomoči svojih uči-
teljskih kolegov, predvsem pa
brez pomoči krajanov ne bi
bilo mogoče izvesti prav nobe-
ne dobrodelne akcije. »Loko-
motiva brez vagonov lahko
bolj malo koristi,« pravi gospa
Hočevarjeva, ki je odraščala v
učiteljski družini, v njej pa že
zelo zgodaj začutila željo po
poučevanju in delu z otroki.
Loteva se najrazličnejših akcij,
ki prižgejo veselje v otroških
očeh. Osnovna šola Polzela je
postala botra Špeli, prijazni
rdečelasi prvošolki iz Mladin-
skega doma Malči Beličeve, za
katero vsak mesec učenci šole
zberejo pet tisoč tolarjev. Ob
rojstnem dnevu ji čestitajo, ob
praznikih ji pošljejo skromno
darilo. »Ni vse v denarju, mar-
sikdaj lahko otroke silno raz-
veselimo, pa nas to prav nič ne
stane,« pravi Olga Hočevar, ki
učence uči, da so poštenje,
uglajeno vedenje in delavnost
najboljša popotnica za življe-
nje.
Mavrica ranljivih
dus
Dragica Polanc in Andrej
Palir, socialna delavca, sta
pred dvema letoma v Celju
ustanovila Mavrico, skupino
za samopomoč uporabnikov
psihiatrije. »Z Andrejem sva
ugotavljala, da so ljudje po
bolnišničnem psihiatričnem
zdravljenju po navadi osam-
ljeni, živijo brez kakšnega po-
sebnega cilja in ga tudi ne
znajo osmisliti,« je dejala Dra-
gica Polanc. Skupina, ki šteje
približno deset članov, se se-
staja enkrat na teden v pro-
storih celjskega centra za so-
cialno delo. Člani so s sodelo-
vanjem v skupini za samopo-
moč izboljšali kakovost živ-
ljenja, povečali so svoje so-
cialne stike in tudi bolj inten-
zivno razmišljajo o svojih te-
žavah. Pomagajo drug druge-
mu, da se lahko naučijo po-
magati sebi. Dragica Polanc in
Andrej Palir se z vodenjem
skupine ukvarjata v prostem
času, s skupino hodita tudi na
kratke izlete v hribe in na
morje. Mavrica je razvedrila
in obogatila vsakdanjik ljudi,
ki so se srečevali s psihiatrijo.
Ob vsakem sestanku izrazijo
željo po ponovnem druženju.
Mladost z bolečino
Skupina desetih beguncev
iz Velenja ponuja izjemen
zgled prostovoljnega mladost-
niškega dela. Amin Obeid, Se-
jad Bajrič, Edin Ahmetovič, Mi-
rela Kruško, Mirzeta Husejino-
vič in Karmela Benič (pet jih je
na sliki) so še v Sloveniji, kjer
nadaljujejo s šolanjem ali pa so
se zaposlili, njihovi vrstniki Ža-
na Lovrič, Svijetlana Guberac,
Denis Rizvančevič in Amir Dra-
ganovič pa so našo državo, ka-
mor so se zatekli pred vojno,
pred kratkim zapustili. Svoj čas
so vsi morali zapustiti domove,
starše, prijatelje in oditi v nov
svet, med nove ljudi, ki so go-
vorili drugačen jezik. Sprva so
drugi pomagali njim, kasneje
so začutili, da lahko sami po-
magajo. Zavedali so se, da lju-
bezen celi rane in se odločili za
prostovoljno delo. V okviru
Šolskega centra Velenje so po-
moč ponudili otrokom pri uče-
nju, vodili plesne aktivnosti za
otroke, vlivali optimizem bol-
nikom z multiplo sklerozo in
starostnikom lajšali tegobe in
preganjali osamljenost.
—KSENIJA LEKIČ
Foto: GREGOR KATIČ,
TONE TAVČAR
Alenka Čas. Mladostnike
spodbuja k prostovoljnemu
socialnemu delu. Življenjske
vrednote ne spoznavajo skozi
besede, ampak skozi dejanja.
Olga Hočevar. Slovi kot neu-
trudna organizatorka dobrih
del, pri tem pa pravi, da brez
pomoči širšega okolja ne bi
prav nič dosegla.
Dragica Polanc in Andrej Palir. Ustanovila sta Mavrico,
skupino za samopomoč uporabnikov psihiatrije. Skupina je
razvedrila vsakdanjik svojih članov.
S plinom nad pline
v Rogaški Slatini so v pre-
eklih dneh zaključili prvo
Jzo plinifikacije. Gre za naj-
pomembnejšo naložbo iz
programa samoprispevka, ki
•mogoča priključitev na
ilinsko omrežje številnim
lovim uporabnikom.
V prvo fazo so vključili po-
rečje mesta, v drugi fazi pa
^ radi zgradili plinovod v
iližje vasi, na primer v Spod-
ije Sečovo, Cerovec, Tekače-
'0, Brestovec ali Rjavico. V
nestu so lani začeli s področ-
em Takale, letos pa med Tr-
i^čem in Ratansko vasjo, ta-
da ima do danes možnost
Tiključitve na plin 740 naroč-
'ikov. Skupna dolžina plino-
oda je nad 20 kilometrov, pri
^mer so upoštevani hišni
Tiklinčki
Pred koncem zadnjega dela
1. faze so oktobra opravili teh-
nični pregled, v začetku prejš-
njega tedna pridobili uporab-
no dovoljenje, v sredo so na-
polnili cevi s plinom, v petek
pa so začeli priključevati nove
naročnike.
Vrednost letošnjih del zna-
ša nad 134 milijonov tolarjev,
lani pa so vložili podobno
vsoto. Po pogodbi med obči-
no in Adriaplinom je podjetje
pridobilo 30-letno koncesijo.
BRANE JERANKO
Rekreacija za
obrinilce
Območna obrtna zborni-
Slovenske Konjice od sre-
dine tega meseca omogoča
J^ojim članom redno re-
kreacijo. Tako imajo obrtni-
vsak petek od 20. ure
^3prej na voljo športno dvo-
"^^no v Slovenskih Konjicah,
^^ako sredo med 15. in 17.
pa imajo rezervirano tu-
kegljišče v gostišču Dom.
B.Z.
Mladi begunci v Velenju. Čuječi mladostniki, vredni našega spoštovanja in priznanja,
pomagajo otrokom, bolnim in ostarelim.
Zimske urice za mrzle večere
Tudi letos sta projektna skupina za
razvoj podeželja in občinski odbor za
družbene dejavnosti občine Vitanje
pripravila obsežen program »zimskih
uric«, dejavnosti, med katerimi bodo
lahko izbirali občani. Vodilo organiza-
torjev je združevati prijetno s korist-
nim in prav to je tudi bistvo druženja
na tečajih, v delavnicah, ob kulturnih
dogodkih ali na zanimivem predava-
nju.
Mnoge gospodinje so že lani spoznale
Majdo Golenač, ki jih je spretno vodila
skozi skrivnosti in umetnosti kuhe. Tudi
to zimo bo na kuharskem tečaju priprav-
ljala nova presenečenja. Že v tem in
prihodnjem mesecu bodo tako gospodi-
nje spoznale, kako izgleda slavnostna
silvestrska miza ter kakšne dekoracije
sodijo k sladkim ali k slanim jedem.
Januarja se bodo posvetile pripravi jedi
iz jabolk in alternativnim jedem, fe-
bruarja pa bodo kuharski tečaj sklenili z
razstavo in degustacijo različnih vrst
kruhov.
Računalniški tečaj bo letos v novi raču-
nalniški učilnici šole v Vitanju, vodila pa
ga bo profesorica Tilka Jakop. Predvido-
ma v času zimskih počitnic bo šiviljski
tečaj pod vodstvom Marije Pintar, skozi
vso zimo pa bodo tudi tečaji in predava-
nja s kmetijskega področja. Simona Ar-
zenšek jih je razdelila na teme o bio
prehrani, konzerviranju in vlaganju,
zmrzovanju živil, zelenjadarstvu, o mar-
meladah in džemih ter o trženju kmetij-
skih produktov. Letos bodo poskusili
tudi z delavnicami. Prva bo decembra in
sicer bodo poskusih s poslikavo svile in
stekla, vodila pa jo bo Sabina Sevšek.
»Program Zimskih uric širimo še na
kulturno dejavnost,« našteva Josip Pin-
tar iz projektne skupine. V božično-
novoletnem času želijo v Vitanju priredi-
ti koncert Mariborskega okteta, za
najmlajše bodo pripravili lutkovno pred-
stavo, pa še kakšna komedija amaterske
gledališke skupine bo popestrila zimske
večere. Tudi letos so pripravili predava-
nja na različne teme za različne ciljne
skupine. Ponovno bo Vitanjčanom spre-
govoril rojak pater Zdravko Jakop. Dok-
tor Anton Kunstelj bo spregovoril o
rojstvu, doktorica Cveta Pahljina o klicu
v sili, doktor Vojko Musil o ekologiji,
profesorica Vanja Keržan o življenju,
doktor Kristjan Gostečnik o psihologiji,
doktor Edi Kovač o etiki, doktor Janko
Rupnik pa bo predstavil nekaj zelo zna-
nih Vitanjčanov.	B.Z.
Na 45. dan
konec
gladovanja
Celjski črkoslikar Ladi-
slav Perčič, ki v protest po
njegovem nezakonito izve-
denega denacionalizacij-
skega postopka za stavbo v
Linhartovi 18 sredi Celja že
vse od 13. oktobra gladov-
no stavka, nam je v torek,
ob zaključku redakcije, de-
jal: »V svoje dobro bom ju-
tri, na 45. dan, začasno
prekinil gladovanje.«
»Tako sem se odločil zara-
di sebe in svojega zdravja,
ni namreč v mojem intere-
su, da bi me iz lokala v
Linhartovi 18 odnesli mrtve-
ga. Prepričali sem, da sem v
svojem življenju sposoben
še marsikaj narediti, zato
sem strokovnim službam
Mestne občine Celje prav
danes vročil predlog, naj mi
zagotovijo možnost odkupa
približno 44 kvadratnih me-
trov velikega lokala v tej
stavbi, da bom lahko spet
začel delati, tokrat na svo-
jem,« nam je v torek pripo-
vedoval Perčič.
Odločitev, da prekine gla-
dovno stavko, je zaenkrat
začasna, saj je v primeru, da
ustrezne službe ne bodo ob-
novile postopka oziroma
odgovorile na njegove zah-
teve, spet pripravljen začeti
z gladovanjem. »Menim, da
bi se stvari v primeru, da bi
prišlo do obnove postopka,
le premaknile na pravo me-
sto. Sam pa doslej nisem
dobil še nobenega uradnega
odgovora, niti z občinske ni-
ti s strani ministrstva za
okolje in prostor.«
I. STAMEJČIČ
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
%. SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
SNOPIČ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
29
30
RADIO - INFORMACIJE
SNOPIČ
KRONIKA
31
Trikrat preveč avto šol
Mnoge kandidatom ne ponudijo ustrezne pedagoške kakovosti
v novembru so bili po vsej
iloveniji posveti predstavni-
;ov izpitnih centrov, avto
ol, republiškega inšpektor-
a za avto šole ter predstavni-
;ov, odgovornih za promet-
lo varnost ter usposabljanje
la območjih posameznih
ibčin in policijskih uprav. O
fZgoji novih voznikov so se
(osvetovali tudi v velenj-
ikem izpitnem centru.
Posveta, na katerem so osvet-
ili povsem praktične proble-
ne, so se udeležili predstavniki
zpitnih centrov Celje in Vele-
ije, UNZ Celje, avto šol in
ninistrstva za notranje zadeve.
3cenili so, da sta kakovost in
ispešnost opravljanja vozniš-
dh izpitov v slovenskih avto
jolah na prenizki ravni. Glavni
razlogi za to so v neustreznih
kadrih, konkurenčnosti na ra-
čun izvajanja predpisanega
programa, še zlasti pa je neu-
strezna priprava za vožnjo na
teoretičnem usposabljanju. Se-
veda so svetle izjeme, vendar je
vedno več takih avto šol, ki ob
konkurenčnem zniževanju
stroškov zaradi pridobivanja
večjega števila kandidatov ne
zagotavljajo ustrezne strokov-
ne in pedagoške kakovosti. Nji-
hovi kandidati plačujejo previ-
soko ceno najprej pri preveli-
kem številu ur vožnje in kasne-
je, ko se vključijo v promet.
Policisti že več let ugotavljajo,
da so povzročitelji največjega
števila prometnih nezgod prav
vozniki začetniki.
Franc Jurman, republiški
inšpektor avto šol, je dogajanje
na tem področju povezal z ob-
stoječo zakonodajo: »Pravilnik
o delu avto šol, ki je še v veljavi,
je zastarel, star je namreč skoraj
petnajst let. Zakonodaja o pod-
jetništvu je omogočila, da je v
Sloveniji zaživelo kar 262 avto
šol, kar je trikrat preveč. Kazalci
v zadnjih treh letih potrjujejo
zmanjševanje kakovosti, saj je
uspešnost na prvem izpitu iz
teorije padla s 60 odstotkov v
letu 1994 na 53 odstotkov v letu
1997, pri vožnji pa v enakem
obdobju s 53 odstotkov na 46
odstotkov. Ob tem ugotavlja-
mo, da imajo nekatere avto šole
krasne limuzine, boljše kot v
marsikaterih razvitih evropskih
mestih, uspehi njihovega dela
pa so slabi.« Marsikje začnejo z
vožnjo že po treh urah teoretič-
nega učenja, po navadi kar na
javnih cestah. Zato se ni čuditi,
če mora potem kandidat opravi-
ti kar 50 do 60 ur vožnje, kar ga
zares drago stane.
Martin Krašek, predstav-
nik UNZ Celje, je med dru-
gim povedal, da so v devetih
mesecih na območju UNZ Ce-
lje zalotili tudi precej vozni-
kov brez dovoljenj, kar 5 od-
stotkov povzročiteljev pro-
metnih nezgod v tem obdobju
pa sploh ni imelo ustreznega
vozniškega dovoljenja.
JOŽE MIKLAVC
prometne nezgode
Do smrti povozil
pešca
Na magistralni cesti zunaj
naselja Podplat se je v četr-
tek, 20. novembra popold-
ne, pripetila nezgoda, v ka-
teri je umrl pešec. Gmotna
škoda znaša okoli 500 tisoč
tolarjev.
Izidor F. iz Olimja je vozil
kombinirano vozilo iz smeri
Rogaške Slatine proti Podpla-
tu. Ko je v Podplatu pripeljal
na ravni in neosvetljeni del
Vozišča, je pred sabo opazil
pešca, 44-letnega Vincenca Č.
iz Kamne Gorce, ki je stal na
Vozišču. Voznik je močno za-
viral, a je kljub temu trčil v
Pešca, ki je utrpel tako hude
telesne poškodbe, da je na
kraju nesreče umrl.
Za kombiniranim vozilom
Se je v času nesreče pripeljala
Voznica osebnega avtomobila
2l-letna Mihaela K. iz Grhč,
'^i se zaradi nenadnega zavira-
•^ja voznika kombija ni uspela
^staviti, zato je trčila vanj.
M v •	I »vavv
Trčenje V kriziscu
V Trnovljah pri Celju se je
^ četrtek, 21. novembra po-
poldne, pripetila nezgoda, v
'^^teri sta bili ranjeni dve
®sebi, gmotna škoda pa
^naša 710 tisoč tolarjev.
, Dušan C. (38) iz Trnovelj
vozil osebni avtomobil iz
smeri Obrtne ceste proti kri-
žišču s Trnoveljsko cesto. V
trenutku, ko je zapeljal v kri-
žišče, je iz smeri Celja pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila, 47-letni Ivan Z. z Lju-
bečne. V trčenju med vozilo-
ma se je voznik Ivan Z. hudo
telesno poškodoval, njegova
sopotnica, 39-letna Marjeta
M. z Ljubečne, pa je bila
lažje ranjena.
Zbil peško
Na regionalni cesti v nase-
lju Žiče se je v petek, 21.
novembra zvečer, pripetila
nezgoda, v kateri je hude
telesne poškodbe utrpela
peška.
Zdravko Ž. (34) iz Loč pri
Poljčanah je vozil osebni av-
tomobil po regionalni cesti
iz smeri Loč proti Sloven-
skim Konjicam. Ko je v Žičah
pripeljal v bližino osnovne
šole, se je na levem pregled-
nem ovinku srečeval z nas-
proti vozečim voznikom
osebnega avtomobila in pri
tem močno zavrl. Takrat je
njegovo vozilo zaneslo ob de-
sni rob vozišča, kjer je s
sprednjim delom vozila trčil
v peško, 55-letno Anico D. iz
Žič, ki je hodila v smeri Slo-
venskih Konjic, in jo zbil po
vozišču.
Izgubil oblast nad
vozilom
Na lokalni cesti v naselju
Resnik se je v soboto, 22.
novembra dopoldne, pripeti-
la nezgoda, v kateri se je
hudo telesno poškodoval
otrok.
J.K. (10) iz Resnika je vozil
kolo z motorjem iz smeri Pla-
nine proti Skomarju. Med
vožnjo skozi blagi desni ovi-
nek je izgubil oblast nad vozi-
lom, zapeljal levo z vozišča in
trčil v drevo.	M.A.
Astra v plamenih
V torek, 18. novembra zjutraj je izbruhnil požar na
osebnem avtomobilu Opel Astra, s katerim je lastnik
zapeljal v Jarek.
Maksimihjan .N. je v jarek zapeljal ob dovozni cesti v bližini
gostilne Endi v Tepanju, v požaru, ki je zajel ves avtomobil, pa
se je voznik hudo telesno poškodoval. Ogenj so pogasili gasilci
iz Tepanja, gmotna škoda na vozilu pa znaša okoh 1 milijon
200 tisoč tolarjev. Kriminalistična komisija je na kraju požara
ugotovila, da je do njega prišlo zaradi preobremenitve motor-
ja, ko je lastnik poskušal vozilo spraviti iz jarka. M.A.
Včasih je bolje molčati
Branko Prah, vodja policijskega okoliša Šentjur-center
naši policisti
Policist Branko Prah pravi, da je z demokracijo in z vedno
novim priseganjem na le-to prišla tudi marsikatera tegoba.
Branko Prah je policist že
18 let. »V policijskem stažu
sem že polnoleten,« prida z
nasmehom. Svoje korenine
ima v Mariboru, kar se mu
še po slabih dveh desetletjih
pozna po naglasu. Na Poli-
cijsko postajo Šentjur je pri-
šel takoj po končani policij-
ski šoli v Tacnu.
»Včasih sploh ni bilo mogo-
če, da bi, najbrž zaradi predo-
brega poznavanja razmer in
mogoče s tem subjektivnega
pristopa, ostal v domačem
kraju,« se je odzval na mojo
začudenost.
»Precej časa, zlasti v začetku
šolskega leta, namenjamo
otrokom in varnosti v prome-
tu. Tudi letos sem na nižji
stopnji predaval o varnosti v
prometu in učence opozarjal,
naj bodo previdni, v jutra-
njem času pa sem s svojo eki-
po na terenu, na območjih,
kjer se največ pojavljajo šolar-
ji in kjer so neoznačeni preho-
di za pešce,« je začel o svojem
delu pripovedovati Branko
Prah in pogovor obrnil na raz-
mere in probleme, ki se v
Šentjurju pojavljajo celo leto.
»V Šentjurju je vehko ljudi,
kar vpliva tudi na več kaznivih
dejanj, vendar ta niso v pora-
stu. Veliko je gostinskih loka-
lov, zato prihaja do pretepov,
razbijanj, predvsem v zaseb-
nih prostorih. Veliko je vanda-
lizma na samih ulicah in po-
stajah, ki ga največkrat pov-
zročajo mladi. Po eni strani
popolnoma razumem to nji-
hovo obnašanje. V Šentjurju
ni enega prostora, ki bi bil
namenjen samo mladim. Nik-
jer niso organizirana družab-
na srečanja, tako mladi naj-
večkrat ostanejo pred bloki ali
gredo v gostilno. Pred bloki
jih nočejo poslušati stanoval-
ci, v gostinskih lokalih pa tudi
niso zaželeni, ker dajo prema-
lo zaslužiti.« Seveda niso vir
vseh težav samo mladi. Storil-
ci kaznivih dejanj so tudi sta-
rejši, ki kradejo kolesa, avto-
mobile in vlamljajo v različne
objekte.
»V zadnjem času postaja de-
lo policista vedno bolj napor-
no, saj nam javno mnenje ni
naklonjeno, za kar si upam
kriviti sredstva javnega obveš-
čanja, saj le-ti napišejo marsi-
kaj, s čimer spravijo policista
v slabo luč. Na primer, da je
policist pretepel civilno osebo
in še vse dodatne okoliščine, o
čemer so obveščeni. Da se te
novice nepravilne, se izkaže
velikokrat, a mediji tega nik-
jer več ne objavijo, mogoče
zaradi zastarelosti podatkov.«
Srebrni znak za
zasluge
»Demokracija in s tem ob-
čutek ljudi, da imajo pri mar-
sičem proste roke in čisto
vest, kali osnovna etična pra-
vila obnašanja in spoštovanja.
Ljudje, sploh stari mački v
kriminalu, se zelo dobro zave-
dajo vseh svojih pravic v raz-
merju do državnega organa.
Zgodi se, da ti sam našteje,
kakšne so njegove pravice,
preden sploh prideš do bese-
de,« je z ogorčenjem pripove-
doval policist Branko Prah.
Letos mu je Ministrstvo za
notranje zadeve podelilo tudi
srebrni znak za zasluge za var-
nost, na katerega je lahko vsak
poUcist zelo ponosen.
Nadaljeval je, da ga delo
zelo veseli in če bi se še enkrat
odločal, bi prav gotovo izbral
isti poklic zaradi njegove di-
namičnosti, raznolikosti in
zanimivosti. »Moj pristop do
dela samega pa bi bil čisto
drugačen, včasih je namreč
bolje molčati in si misliti svo-
je kot povedati in s tem dregati
v osje gnezdo, a vseeno mogo-
če naleteti na gluha ušesa. Ti-
sti, ki pozna zgodbo o Martinu
Kačurju in idealistu, ve, o čem
govorim,« je v pogovor vdah-
nil še malo literarnega znanja
in nadaljeval o delu z mladimi
policisti: »Mladi policisti na
začetku dobijo mentorja, ki
jih uvaja v poklic. Vedno pou-
darjam, da polovica uspešno-
sti temelji na izkušnjah, veli-
ko pa je odvisno tudi od okoli-
ce, v katero pride mlad poli-
cist. Če je slednja zdrava, ni
razloga za skrb. Zdi se mi, da
mladim najbolj manjka obču-
tek pripadnosti določenemu
kolektivu, vendar mislim, da
si tudi tega sčasoma pridobi-
jo. V zadnjem času število po-
licistov narašča, a materialno
stanje ostaja isto. Primanjkuje
nam pisarniških prostorov in
prevoznih sredstev.«
»Družina zaradi mojega de-
la trpi. Ponoči velikokrat za-
zvoni telefon in takoj je cela
hiša pokonci, čeprav se ve, da
je zame. Moj delavnik ni nik-
dar točno določen, saj delam
tudi ob praznikih in vikendih.
Kljub temu vedno najdem čas
za sprostitev. Rad se ukvarjam
s športom. Veliko se zadržu-
jem ob Slivniškem jezeru,
kjer imam hišo in veliko dela.
Sicer pa z ženo in sinom živim
v bloku. V prostem času imam
rad mir, kajti trušča in stalne-
ga >letanja< imam dovolj že v
službi. Največje zadovoljstvo
vedno najdem ob ribiški pali-
ci, sem pa tudi ljubitelj hribov
in gora,« je zaključil policist
Branko Prah.
,, ,. — NINA GRADIČ
32
KRONIKA
nočne
cvetke
•	v torek, 18. novembra
popoldne, je šla policijska
patrulja posredovat v stano-
vanje v Medlogu. Tam se je
Adam P. drl na svojega sina
soimenjaka in mu grozil z
brusilcem za nože. Oče
Adam bodo šli k sodniku za
prekrške.
•	V sredo, 19. novembra
dopoldne je nekdo zaprosil
za intervencijo v stanovanju
na Dobrovi, kjer je bila ne-
varna Vida P. Patrulja se je
tam res srečala z razjarjeno
Vido, ki je udarjala po Karlu
O. in ga ustrahovala z razpr-
šilcem.
•	V hiši na Teharski 28 je
bilo v petek zvečer hrupno.
Alkoholno razdraženi Ro-
bert K. je vpil po hodniku in
razbijal po vratih sosedov.
Ker ni in ni hotel nehati, so ga
policisti povabili v svoj avto
in ga namestili v prostoru za
pridržanje.
•	V soboto malo po polno-
či je bil množični pretep pred
Vrtnico. Udarce so si izme-
njavah Peter S., Uroš S., Alek-
sander U., Boštjan M., Goran
D in Marko J.
•	V soboto okrog treh zju-
traj je bila predstava pred
diskoteko Casablanca. Hajni
K. je s palico udrihal po Voj-
ku M. in njegovem sinu Pe-
tru. Strašni Hajni jo je pobri-
sal še pred prihodom polici-
stov.
•	V soboto popoldne je šla
patrulja intervenirat v stano-
vanjsko hišo na Ronkovi 6.
Tam se je zabarikadiral Mar-
jan H. in ni dovolil sostano-
valcem, da bi vstopili v hišo
ah iz nje odšh. Pri tem počet-
ju mu je pomagala pasja mr-
cina.
•	V nedeljo ponoči je bila v
elementu mama Milica B. ki
je doma razgrajala in imela
resne namene fizično obde-
lati svoja dva najbližja sorod-
nika, soproga in sina. Ker pa
je Milica istega dne na podo-
ben način robantila tudi v
Laškem, je patrulja ocenila,
da je ženska godna za pridr-
žanje.	M.A.
Radarji
bodo
•	v petek, 28. novembra
dopoldne, na območju Ce-
lja in Rogaške Slatine, po-
poldne pa na območju Mo-
zirja in Slovenskih Konjic;
•	v ponedeljek, 1. decem-
bra dopoldne, na območju
Mozirja, Slovenskih Konjic
in Celja;
•	v torek, 2. decembra do-
poldne, na območju Šmar-
ja in Mozirja, v popoldan-
skem času pa na območju
Rogaške Slatine;
•	v sredo, 3. decembra
dopoldne, na območju Ce-
lja in Žalca, popoldne pa na
območju Mozirja in Šent-
jurja ter
•	v četrtek, 4. decembra
dopoldne, na območju Ro-
gaške Slatine, v popoldan-
skem času pa na območju
Slovenskih Konjic in Laš-
kega.
Na smučišču nismo sami
Prvi sneg je tu in začela se
je nova zimska turistična se-
zona, ki se je veselijo ljubite-
lji zimskih športov. Z zim-
skimi radostmi pa so pove-
zane tudi najrazličnejše
nevšečnosti in nesreče, če
nismo dovolj pozorni ali pri-
pravljeni nanje. Da bi se jim
izognili, je ministrstvo za
notranje zadeve tudi letos
izdalo posebno zloženko.
Da je problematika vredna
razmisleka in ustreznega rav-
nanja, govorijo številne nesre-
če, ki so se v preteklih letih
zgodile na slovenskih smučiš-
čih in mnogi neprijetni dogod-
ki, ko so smučarji ostali brez
smuči in druge opreme, ker so
tatovi znali izkoristiti njihovo
nepazljivost in površnost.
Minula zimsko turistična
sezona na našem območju
je bila z vidika varnosti do-
kaj ugodna, saj se je glede
na število smučišč in množi-
ce obiskovalcev zgodilo raz-
meroma malo nezgod. Od
191 nezgod se jih je na Rogli
pripetilo 167, na GoUeh 20 in
na smučišču Trik v Logarski
dolini 4. V 5 primerih so
smučarji utrpeli hude tele-
sne poškodbe, zoper pov-
zročitelje teh nezgod pa so
policisti podali kazenske
ovadbe na okrožno državno
tožilstvo.
Na smučiščih in v smučar-
skih centrih so policisti lani
obravnavali 24- kaznivih de-
janj, predvsem tatvin smučar-
ske opreme izpred gostinskih
objektov in iz parkiranih
osebnih avtomobilov.
Na področju prometne var-
nosti so obravnavali 23 pro-
metnih nesreč: eno s hudimi
telesnimi poškodbami, 22 pa
se jih je končalo zgolj z gmot-
no škodo na vozilih.
Zaradi navedene proble-
matike želijo policisti (ponov-
no) opozoriti na nekatere var-
nostne ukrepe, ki jih je treba
upoštevati in s tem prispevati
vsak svoj delež k lastni varno-
sti in varnosti ostalih udele-
žencev na smučiščih oziroma
v smučarskih centrih.
Vsa večja smučišča so
opremljena z opozorilnimi in
obvestilnimi znaki o težav-
nostni stopnji smučarske pro-
ge in o nevarnostih na posa-
meznih delih, teh znakov pa
se je treba držati, sicer je ne-
sreča kar hitro tu. Poleg zna-
kov pa je treba spoštovati tu-
di navodila redarjev, polici-
stov in drugih oseb, ki skrbijo
za varnost in red na smučiš-
čih.
Pomembno je tudi, v kak-
šnem stanju je smučarska
oprema, ki jo je treba pred
pričetkom sezone pripeljati k
serviserju, na smučiščih pa jo
je treba skrbno varovati, da
ne ostanemo brez nje. Tatovi
prežijo tudi na denar, ki ga
imamo pri sebi in ki ga prepo-
gosto puščamo na nepravih
mestih. Zato je prav, da ima-
mo osebne dokumente ved-
no pri sebi, večje vsote denar-
ja ali druge dragocenosti pa je
bolje pustiti doma.
Ceste, ki vodijo do smučišč,
so večinoma strme in za vož-
njo precej zahtevne in kot
takšne povzročajo voznikom
obilico težav. Zato mora biti v
vozilih tudi obvezna zimsk^
oprema, v rezervoarju pa (igi
volj goriva, če obstanemo kjg
v snegu ali nas na ledeni povp,
šini zanese z vozišča. Vožnja
v zimskih razmerah je p^^
zelo nepredvidljiva. Če so ^
nami otroci, je pametno,
imamo pri sebi tudi toplg
odejo ali podobno ogrevalo
topel čaj v termovki pa lahko
prepreči otroški jok.
Za varno počutje na srnu-
čiščih, predvsem na Rogli
Golteh, bodo tudi letos skrbe-
li policisti UNZ Celje, na ob-
močju RTC Rogla pa bo tudi v
letošnji zimsko-turistični se-^
zoni delovala policijska pisar-
na. Ta je v objektu zgornje
postaje sedežnice Planja.
Zloženko Na smučišču ni-
smo sami bodo policisti delili
na vseh večjih smučiščih, z
njeno vsebino pa se bodo
seznanjali tudi učitelji in šo-
larji, ki jih bodo policisti obi-
skali v teh dneh.
M.A.
mini krimici
Traktor iz
skladišča
v času od 13. do 18. novem-
bra je neznani storilec vlomil
v ograjeno Hmezadovo skla-
dišče v Šempetru. Odpeljal je
kmetijski traktor znamke
Torpedo reg. št. CE D9-10, na
katerem je bil nameščen vili-
čar. Hmezad je oškodovan za
1 milijon 500 tisoč tolarjev.
Kradel v bistroju
v torek, 18. novembra po-
noči, je nekdo vlomil v bistro
Petrus na Šaleški cesti v Vele-
nju. Ukradel je glasbeni stolp
Sony, vreden okoli 100 tisoč,
tolarjev, precej škode pa je
povzročil z vlamljanjem, tako
da je lastnika Petra J. oškodo-
val za okoli 400 tisoč tolarjev.
V	štiri stanovanja
v torek, 18. novembra do-
poldne, je nekdo vlomil v dve
stanovanji v bloku na Škapi-
novi ulici v Celju. Iz stanovanja
Miroslava Z. je ukradel zlat in
srebrn nakit ter čekovne blan-
kete in kartice, iz stanovanja
Ivanke I. pa je odnesel manjšo
vsoto deviz in zlato ogrlico.
Oba lastnika je oškodoval za
približno 65 tisoč tolarjev.
V	četrtek, 20. novembra do-
poldne, je nekdo vlomil v sta-
novanje Martine K. na Opekar-
niški ulici v Celju. Nabral si je
zlatnino, telefaks in 6 tisoč to-
larjev ter lastnika oškodoval za
okoli 200 tisoč tolarjev. Ob is-
tem času je bilo vlomljeno tudi
v sosednje stanovanje, ki je last
Bojana F. iz Cvetlične ulice v
Celju. Tam je storilec opazil, da
je stanovanje prazno.
Razbil izložbeno
okno
v noči na 19. november je
neznani storilec razbil steklo
izložbenega okna prodajalne
Iskra Commerce na Levstiko-
vi ulici v Celju. Iz notranjosti
je ukradel dva mobilna telefo-
na GSM in dva telefonska
aparata v skupni vrednosti
300 tisoč tolarjev.
Aparat s police
v sredo, 19. novembra do-
poldne, je neznani storilec kra-
del v prodajalni Fotolika na
Glavnem trgu v Celju. S police
je neopazno pobral fotografski
aparat, vreden 56 tisoč tolarjev.
Ko ni nikogar
donia***
v sredo, 19. novembra po-
poldne, je neznani storilec iz-
koristil odsotnost oškodo-
vanke in vlomil v stanovanj-
sko hišo na Plečnikovi ulici v
Celju. V stanovanju je našel in
odnesel več kosov zlatnine in
9 tisoč nemških mark. Lastni-
ca Marija M. je oškodovana
za 1 milijon 300 tisoč tolarjev.
Okradena Metka
v noči na 20. november je
neznani storilec vlomil v in-
dustrijsko prodajalno Met-
ka.Tekstil d.o.o. na Ipavčevi
ulici v Celju. IZ prodajalne je
ukradel prenosno blagajno, v
kateri sta bila dva čeka in
2.500 tolarjev menjalnega de-
narja. Lastnika je oškodoval
za okoli 10 tisoč tolarjev.
Vlomilec v garaži
v noči na 20. november je
bilo vlomljeno v garažo v Skor-
jem, last Franca F. Neznani sto-
rilec je iz garaže ukradel večji
čistilec (vap) znamke Kercher
in večjo kotno brusilko. S tem
je lastnika oškodoval za prib-
ližno 450 tisoč tolarjev.
Pobral zlatnino
v petek, 21.novembra je nez-
nani storilec vlomil v stanovanj-
sko hišo Marka S. v Medlogu v
Celju. Nabral si je večjo količino
okrasnih predmetov iz zlata
(verižice, prstane, zapestnice,
obeske) v skupni vrednosti
okoli 200 tisoč tolarjev
Skozi stranska
vrata
Minuli petek popoldne je
neznani storilec vstopil skozi
stranska vrata v notranjost za-
sebne lekarne na Gledališki uli-
ci v Celju. Tam je ukradel žen-
sko denarnico z dokumenti in
plačilnimi karticami. Lastnico
Loreno H. iz Celja je oškodoval
za okoli 50 tisoč tolarjev.
Poskus požiga
v soboto, 22. novembra
zjutraj, je osumljeni Robert K.
(30) iz Celja z bencinom polil
vhodna vrata stanovanja Za-
hida E. na Teharski cesti v
Celju. Potem je prižgal ogenj
in pobegnil neznano kam.
Gmotna škoda, ki je nastala,
znaša okoli 50 tisoč tolarjev.
Kradel oblačila
Minulo soboto popoldne je
neznani storilec vlomil v trgo-
vino Deniz Trade d.o.o. na Te-
harjah. V trgovini si je nabral
večjo količino tekstilnih izdel-
kov,,s tem pa lastnika Abdula-
ziza P. iz Celja oškodoval za
približno 300 tisoč tolarjev.
Med spanjem
v noči na nedeljo, 23. no-
vembra, je neznani storilec
vstopil v kuhinjo stanovanja
na Stari Dečkovi cesti v Celju.
Medtem ko je oškodovanec
Milan O. iz Košnice tam spal,
mu je ukradel za okoli 140
tisoč tolarjev denarja v različ-
nih bankovcih.
Drzna tatvina
Neznan mlajši moški je mi-
nulo nedeljo popoldne dohi-
tel Ljudmilo K., ki je šla peš
po Kocbekovi uhci v Celju.
Izpod leve pazduhe ji je iztr-
gal denarnico z denarjem in
dokumenti ter nato pobegnil.
Ženska je oškodovana za
okoli 30 tisoč tolarjev.
Ukradel plinsko
pec
Minulo nedeljo zvečer je
neznani storilec vstopil v
ograjeno skladišče trgovine
Slada na Plinarniški ulici v Ce-
lju. Naložil si je in odpeljal
plinsko peč, vredno okoli 200
tisoč tolarjev.
V Amico po usnje
v času od sobote do pone-
deljka je nekdo vlomil v trgo-
vino Amica na Kocenovi ulici
v Celju. Nabral si je okoli 20
usnjenih izdelkov: moške in
ženske jakne, telovnike in
torbice. Turistična agencija
Popotnik je oškodovana za
poldrugi milijon tolarjev.
Vlomil v golfa
v ponedeljek, 24. novem-
bra popoldne, je neznani sto-
rilec vlomil v osebni avtomo-
bil VW golf, last Franca M., ki
je bil parkiran na Kovaški ce-
sti v Zrečah. Iz vozila je ukra-
del avtoradio znamke Philips,
vreden približno 30 tisoč to-
larjev.
Torbica na
stopnišču
Neznani storilec je izkori-
stil pravo priložnost. Ker je
Tatjana K. iz Stanetove ulice v
Celju pozabila zakleniti vrata
svojega stanovanja, je tat"
vstopil v predsobo in tanT
ukradel torbico. Na stopnišču
je torbico odvrgel, odnesel pa'
denar, ki je bil v njej. Tatjana
je oškodovana za 25 tisoč to-
larjev.	1
Mladoletni roparji
Zelo neprijetno srečanje je
v ponedeljek popoldne doži-
vel petnajstletni Rok G. iz Šo-
štanja, ko so ga na Aškerčevi
ulici v Žalcu ustavili štirje fant-
je in ga zvabili za stanovanj-
ski blok. Tam so ga pretepli in
mu vzeli 500 tolarjev. Rok je
pri tem utrpel telesne poš|
kodbe in je moral po pomoč k:
zdravniku.	I
Tolkel po avtomatu
Matjaž Z. (22) iz Celja jev
ponedeljek zapravljal denar
z igro na avtomatih v igralni-
ci Jolly. Ko je opazil, da mu
je denarja zmanjkalo in da
mu ta igra ni prinesla »do-
bička«, je začel tolči po avto-;
matu, da bi se iz predala
vsulo bogastvo. Pri tem po-|
četju pa ga je zalotil usluž-,
benec igralnice, ki je mlade-
niča zadržal do prihoda poli-
cistov.	M.A.=
Smrtno trčenje v Šempetru
Na magistralni cesti zunaj naselja Šempeter v Savinjski dolini se je v torek, 25. novemb^
okoli 13.20 ure, pripetila nezgoda, v kateri je ena oseba izgubila življenje, ena je bila lažj^
poškodovana, gmotna škoda pa znaša okoli 600 tisoč tolarjev.
Po magistralni cesti je z osebnim avtomobilom iz smeri Žalca vozil Rudolf U. (50) iz Pariželj- v
bližini odcepa proti gostilni Štorman je iz neznanega vzroka zavil na levi vozni pas, ko je nasproti
pripeljal voznik tovornega vozila Daniel Č. (31) iz Zeč pri Bučah. Prišlo je do silovitega trčenja, ^
katerem je Rudolf U. dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, voznik tovornega
vozila pa je bil lažje poškodovan in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.	Foto: SHERP^
Urednica Petice Tatjana Cvirn
Letehm
postari baron
P Srebrna
libojska revija
baleč od savinjskih
I	IMVV
Itmeljisc
' Za zdravo
zimo
^ Srčki in ostrige kot
modni navdih
Ena izmed najlepših zgradb v skalnem mestu.
Rožnato skalno mesto
^	Zgodovina mesta, vklesanega v skalo - Starodavno Petro so varovali muslimanski zakoni
Petra velja za eno največjih
Brističnih atrakcij Jordanije.
Mesto z vrsto bivalnih prosto-
iBv, svetišč in soban je vklesa-
lo v rožnatordeče skalovje in
tei v globoko dolini, katere
Irepadne stene je bilo lahko
ftrovati s katerekoli strani.
P
Nabatejci so bili nomadsko
iudstvo, ki je bogatelo s ple-
njenjem karavan. Kasneje so se
teživljali na lažji način, s po-
biranjem taks oz. davkov od
aravan, ki so želele varno po-
zvati skozi to področje. Tod je
U tudi daleč naokoli edini
^nesljivi vodni vir na poti iz
notranjosti dežele, zato se mu
fgovske karavane nikakor ni-
0 mogle izogniti. Nabatejski
falji so tako bogateli na račun
^rnembne trgovske poti, po
^teri so tovorili kadilo in mi-
ti iz Jemna, dišave iz daljne
Indije in purpurno svilo iz Fe-
nicije.
Na robu puščave so vodo od
nekdaj zelo spoštovali. Za kar
se da udobno življenje so si
omislili veliko število cistern,
bazenov, jezov in vodnih kana-
lov. Kanale so klesali v skalo in
po njih dovajali vodo k vasem
in poljem.
Vrhunec in propad
mesta
v 1. stoletju pred našim štet-
jem je bila Petra na višku moči,
saj se je takrat nabatejsko kra-
ljestvo razprostiralo vse od Si-
naja do današnjega Damaska.
Leta 64 pred našim štetjem so
na to področje pod vodstvom
Pompeja vdrli Rimljani in us-
tanovili rimsko provinco Siri-
jo. Sprva so živeli v miru s
staroselci, toda dobrih dvesto
let kasneje so se Rimljani pola-
stili tudi nabatejskega kraljes-
tva. Novi gospodarji so v Petri
zgradili pravo rimsko mesto s
tlakovanimi cestami, kopališ-
čem, gledališčem in vsem dru-
gim, kar spada k lagodnemu
življenju Rimljanov.
Z vzponom Palmire na seve-
ru in odprtjem morske trgov-
ske poti se je začel pomen
Petre zmanjševati. V dolgi in
pestri zgodovini so mestu vla-
dali še kristjani, križarji in
Arabci. Dokončen propad Pe-
tre je poleg preusmeritve kara-
vanskih poti povzročila še
množica potresov in starodav-
no mesto je utonilo v pozabo.
Zanj so dolgo vedeli le bedui-
ni, ki so se naselili v pozablje-
nem mestu. Ti polnomadski
prebivalci suhih predelov
Srednjega vzhoda, ki še danes
ponekod žive v šotorih in goji-
jo črede ovac, koz in kamel, so
skrbno varovali skrivnost nek-
danjega mesta. Slutili so, da bi
čudovito ohranjene stavbe in
zgodbe o zapuščenih zakladih
lahko v tujcih vzbudile pohlep
in spremenile njihov ustaljeni
način življenja.
Ponovno odkritje
šele v začetku 19. stoletju je
bilo mesto zopet »odkrito« tudi
za Evropo. Razlog za to so bili
predvsem strogi muslimanski
zakoni v Arabiji, ki so pod
smrtno kaznijo branili vsake-
mu neverniku vstop v sveti me-
sti Meko in Medino. Kristjani,
ki so potovali kjerkoli po arab-
skem polotoku, so veliko tve-
gali.
V začetku 19. stoletja je lon-
donska organizacija Družba za
podpiranje odkritij v osrčju
Afrike najela švicarskega razi-
skovalca Johanna Ludviga
Burcharda, da bi poiskal izvir
reke Niger. Nameraval se je
pridružiti eni izmed karavan,
ki so odhajale na dolgo pot
proti jugu iz Kaira. Ker se je
moral pretvarjati, da je musli-
man, je pred odhodom dve leti
in pol, preoblečen v berača,
živel v Siriji. Medtem ko je
čakal na karavano, se je leta
1812 odpravil na raziskovanja
po Srednjem vzhodu.
Domačine je slišal govoriti o
skriti dolini, kjer naj bi bile
ruševine mesta, vklesanega v
skalo. Ker ni želel vzbujati po-
zornosti, se je pretvarjal, da je
naredil zaobljubo, po kateri naj
bi žrtvoval kozlička v čast Aaro-
nu. Vedel je namreč, da njegovo
svetišče leži na gori Jebel Ha-
roun, tik nad dolino, ki jo je
želel videti. Zvijača mu je uspe-
la, toda na hitro si je lahko
ogledal le nekaj prostorov skri-
tega mesta, kar pa je v vodiču že
vzbudilo sum. Uspelo mu ga je
pretentati in se vrniti v Kairo.
Kmalu po vrnitvi je umrl zaradi
griže, toda k sreči je še pred
smrtjo poslal rokopise o ostan-
kih starodavne Petre svojim de-
lodajalcem v London.
IGOR FABJAN
34
REPORTAŽA
Vidim, vidim!
Studio N.AJ. iz Celja in družina Erjavec posneli prvo TV reklamo za Novi tednik
»Vidim, vidim!« je minuli četrtek, tam okoli tretje ure v prelepem sončnem vremenu na celjskem Starem gradu, že
petindvajsetič vzkliknil Dušan Erjavec. Aleš Šega, snemalec in v tem primeru še režiser na terenu, pa je slednjič potrdil -
»Posneto, gremo!«
Končalo se je snemanje prve televizijske reklame Novega
tednika, ki je prav te dni v montaži. Sledi le še sinhronizacija ii
glasbena oprema Boštjana Lebna. Kmalu po novem letu bosii
lahko tudi na televiziji videli, zakaj je Dušan tolikokrat vzklifc
nil - »Vidim«.
Zgodbe 15 sekundne reklame, v kateri nastopajo Go§
Stefanovič Erjavec, njen mož Dušan, hčerki Gea in Gruša te
pes Max, ki ga je za snemanje posodil Aleš Šega, ne smemi
izdati. Lahko pa zapišemo, da je snemal Aleš Šega, da mu j*
asistiral Matej Križnik, da smo snemanje z vseh kotov nadzo
rovali Nada Kumer, Franček Pungerčič in Branko Stamejčič, te
da ga je vse tri ure snemanja skrbno spremljal tudi Grego j(
Katič, ki je seveda posnel zelo veliko čudovitih fotografij. Čem
bi bilo tako zelo mraz, bi bilo celo zabavno. Prepričani pa sme
da je bilo uspešno. Vsem sodelujočim tudi po tej poti hvala, i
grobo zmontirano gradivo, ki smo ga videli prvič v ponedelje i
pa potrjuje, da bo reklama izvirna, duhovita in - lepa.
Daleč od savinjskih iimeijišč
Utrip slovenskega Berlina - Vesele Štajerke in kvintet Dori osvojili srca poslušalcev
Slovenci v Berlinu so zelo aktivni. Zbirajo in srečujejo se na
dveh mestih: v Slovenski katoliški misiji, kjer že dve leti
deluje slovenski duhovnik Izidor Pečovnik-Dori, in v prosto-
rih kluba Slovenija Berlin, katerega predsednik je Edi Po-
štrak. Ohranjajo slovenske običaje in navade in tudi daleč od
doma skrbijo za kulturo. V goste redno vabijo slovenske
zbore, glasbene skupine in druge umetnike, nazadnje pa sta v
Berlinu gostovali dve mladi narodnozabavni skupini iz okoli-
ce Celja, Vesele Štajerke in kvintet Dori.
Slovenska župnija vsako le-
to pripravi martinovanje, ki
zaradi dobre organizacije slo-
vi ne le med Slovenci, pač pa
tudi med vsemi drugi narodi,
ki se redno udeležujejo slo-
venskih prireditev. Letos je or-
ganizatorka, članica župnij-
skega pastoralnega sveta
Ivanka Žirovnik, v goste po-
vabila Vesele Štajerke, ki so
vabilo z veseljem sprejele.
Vesele Štajerke so na pot
odšle s spremljevalcema Jo-
žetom Žlausom in Blažem
Mošnikom. Na kombi so na-
lepile svoje plakate in tablico
z napisom Boys vvanted! - za
vsak slučaj!
Lepote Slovenije
Po opravljenih carinskih for-
malnostih, ko so morala de-
kleta avstrijskim policistom in
carinikom razdeliti in podpisa-
ti cel kup fotografij, so pot
nadaljevali čez Avstrijo in po
12 urah vožnje zvečer prispeli
v Berlin, kjer so jih v prostorih
slovenske župnije z veseljem
in navdušenjem pričakali go-
stitelji. Mladi berlinski Sloven-
ci so dekleta popeljali v disko,
kjer so se vsi skupaj sprostili
ob plesu in v sproščenem po-
govoru navezali pristne prija-
teljske stike. Spotoma so si
ogledali nočni Berlin.
Jože in Blaž sta ostala med
starejšimi, ki so vedno veseli
vsakršnih novic od doma, pa
naj bo to s področja politike,
kulture in športa. Gostje iz
Slovenije so prenočili pri dru-
žinah Žabkar, Seličanec, Kuja-
vec in Puh.
Seveda so si gostje v sprems-
tvu mladih in drugih ogledali
nekaj znamenitosti Berlina. Jo-
že, priznan grafik, je postavil
razstavo tridesetih grafik pod
naslovom Lepote Slovenije. Pri
dekoraciji mu je pomagala Til-
ka Selevšek, ki je med grafike
obesila grozdje, kostanj in su-
ho listje. Za razstavljene grafike
je vladalo precejšnje zanimanje
in po vsej verjetnosti bodo raz-
stavo pred novim letom posta-
vili še kje drugje v Berlinu.
Maša je minila malce druga-
če, saj so pri njej sodelovale
Vesele Štajerke z bogoslužni-
mi pesmimi. Ob spremljavi ci-
ter in kitare so zapele nekaj
narodnih in nekaj Slomškovih
pesmi, zelo pa je navdušila
njihova nova pesem Ave Mari-
ja, ki te ob poslušanju vrne v
domači kraj, med cvetoče ze-
lene travnike in hmeljišča, do
Marijine kapelice, kamor hitiš
s šopkom rož... Čudovita pe-
sem, čudovito zapeta!
Ker je bila to Martinova so-
bota, ki ji je sledila zahvalna
nedelja, je bilo ob oltarju pol-
no simbolov zahvale: kruh vr-
tanek, kruhki v obliki grozdja
in križa, ki jih je spekla druži-
na Gabor, in pletenka vina;
nagovor župnika pa se je do-
taknil vsakogar. Poudaril je,
da se moramo znati zahvaliti
vsakemu ob vsakem trenutku,
ne glede na to, kaj in kdaj nam
je karkoli dal. Ob tem se je
spomnil prejšnjega župnika
Martina Horvata.
Darilo za Dorija
čudovito duhovno obogate-
no razpoloženje se je preneslo
v dvorano, kjer se je ob dobri
domači hrani, laškem pivu, do-
mačem vinu in moštu vino-
gradnika Jožeta Slavinca zače-
lo martinovanje. Zbralo se je
preko 300 ljudi, ki so z nestrp-
nostjo čakali na nastop in na
uvodne takte Veselih Štajerk.
Nekateri so se spraševali, kdo
igra harmoniko, pa so jim de-
kleta kar hitro pokazala, kaj so
in kaj zmorejo! Po prvi »rundi«
so uradno odprli razstavo Jože-
ta Žlausa, Vesele Štajerke pa so
pozdravile vse prisotne, še po-
sebej gospoda Dorija, ki mu je
Jože izročil še čisto svežo grafi-
ko. Na njej je s kredo upodob-
ljena domačija njegovih star-
šev v Brodeh, Špančeva doma-
čija, z napisom: »Tam, kjer me
čakajo mamica moja...« Dori je
bil darila iskreno vesel in od
presenečenja globoko ganjen.
Vesele Štajerke so naredile
takšno veselje, ki ga ne bo
moč takoj pozabiti. Predstavi-
le so tudi svojo novo kaseto,
ki je izšla le dan pred njiho-
vim prihodom v Berlin in na
kateri je dvanajst novih pe-
smi. Vse generacije, vsi naro-
di, so peli in plesali do treh
zjutraj. Prisotni so bili tudi
posebni gostje, med njimi
Gregor Juvan iz zunanjega
ministrstva, Adrian Kostre z
radia SFB, ki je tudi predsed-
nik hrvaškega kluba v Berli-
nu, njegov oče Antonio Ko-
stre, hrvaški umetnik, pesnili
in prevajalec, ter Edi Poštrak
predsednik Društva Sloveni
ja.
V Berlinu je pred kratkim
gostoval tudi Kvintet Dori, kc
so v Društvu Slovenija pripra
vili že tradicionalno vinsko
trgatev. Organizatorja priredi
tve sta bili družini Borišek in
Kostanjevac. Številni obisko
valci so obujali spomine na
podobne prireditve doma,«
Sloveniji. Takšne in podobne
prireditve niso le veselice, pač
pa srečanja prijateljev ii
znancev, ki prihajajo tudi i2
oddaljenejših delov Berlini
Na prireditvi so počastili tudi
podpredsednico društva Slfr
venija Anico Kraner, ki jf
pred kratkim od mesta Berlin
na prejela veliko priznanje z^
zasluge Slovencev.	^
Tako je spet dokazano, ^^
glasba združuje. Če je to ta®
daleč od savinjskih hmeljišči"
kočevskih gozdov, štajerskili
vinogradov in gorenjskih g""
ra, primorskih oljk in belO'
kranjskih brez, dolenjskih g^'
čev in notranjskih jam, prel^'
murskih ravnic in štajerskiti
goric - je to še toliko lep^^
Berlinski zid, ki je toliko
ločeval prijatelje in sorodnik^
z vzhoda in zahoda, je 9. n"'
vembra 1989 padel. In Berlin
je sedaj tisti, ki s pomočj"
Slovencev in slovenske glasb^
podaja roko ljudem vseh
rodnosti, jih združuje in daj'
moč za skupno življenje v tei^
mestu sveta!
MARINKA MOŠ#
Vesele Štajerke v slovenski župniji t; Berlinu.
PETICA
PO DOMOVINI ■ HUMOR
35
Leteti in postati baron
V Vojniku so ustanovili balonarski klub, prvi v celjski regiji
[dor je le enkrat skušal
eti, bo vedno oči obračal v
t)0. To je nekoč dejal Leo-
rdo da Vinci in res, tak
godek te prevzame in po-
Inoma osvoji. Z vrha so
lomobili videti kot vžiga-
ne škatlice, hiše kot škatli-
za sponke, reke in ceste
t vrvice, jezera kot mla-
... Videti in doživeti sončni
liod ali zahod, dvigniti se
d oblake, leteti tja, kamor
ine veter...
Salonarstvo je v Sloveniji že
»cej razširjena dejavnost,
»d dvajsetimi leti jo je začel
zvijati Slavko Šorn, ki je
n izdelal balon. Potem se je
javnost prenesla na Ptuj, v
iirsko Soboto in Novo Me-
). Ta dejavnost je tudi ko-
ercialnega pomena, v Ljub-
ni se z njo ukvarjajo že tri
idjetja. V celjski regiji smo
islej videli balone le ob ne-
iterih večjih prireditvah na
ostem, na primer na Hudinji
času obrtnega sejma ali v
)jniku ob občinskem prazni-
1. Balon je bil last Balonar-
ega kluba Vojnik.
Baloni za otroke
Prav gotovo še nekaj časa ne
bilo »balonanja«, če se ne bi
srebala Danilo Starčevič in
Dušan Bojanovič. Danilo je
jadralni in balonarski pilot, ki
se z jadranjem ukvarja že sko-
raj četrt stoletja, z balonars-
tvom pa zadnjih šest let, pred-
vsem v svojem rojstnem kraju
Ptuju. Ob prvem srečanju je
za balonarstvo navdušil Duša-
na, ki na celjskem nebu pogo-
sto jadra in leti z motornim
zmajem. Hitro sta našla še tri-
najst somišljenikov in avgusta
letos je bil ustanovljen vojniš-
ki balonarski klub. Z lastnimi
sredstvi so kupili balon in
opravili že okrog 30 ur veza-
nega leta in preko deset ur
prostega letenja. V sejemskem
času so leteli nizko nad Ce-
ljem in pristali na Anskem hri-
bu.
Vzletne steze ne potrebu-
jejo, saj je za dvig ah spust
potrebnih le 300 kvadratnih
metrov prostora. Sicer pa v
balonarstvu ni mrtve sezone,
še najbolj ugodno za letenje
je zimsko obdobje, ko je vre-
me pretežno mirno, brez
turbulence, ker nizke tempe-
rature ne vplivajo na let. Se-
veda pa je najbolje leteti ob
jasnem vremenu, ko je vidlji-
vost velika. Člani kluba si
želijo, da bi pritegnih čim
več ljudi, ki bi lahko poleteh
z njimi in polet izkoristili za
dobro fotografiranje ali celo
snemanje s kamero. Z balo-
nom so člani kluba priprav-
ljeni priti tudi na zasebne
prireditve, obletnice, poro-
ke, zabavali pa bi radi tudi
otroke, zlasti sedaj, ko priha-
ja čas obdarovanj.
Letalski krst
v klubu se pripravljajo na
uradni krst kluba, ko namera-
vajo organizirati odmevni ba-
lonarski festival, kakršnega v
Sloveniji še ni bilo. Balonarski
klub bi radi razširili in prido-
bili še več aktivnih članov in
balonov. Zaradi tega bodo
kmalu organizirali teoretični
in praktični tečaj za pilote.
Poleg šolanja pilotov namera-
vajo opravljali reklamne akcije
in preproste turistične polete.
Ena ura letenja znaša sto mark
na osebo.
Baloni so vselej pritegnili ra-
dovednost množic, ki to veliko
gmoto v zraku opazujejo s
kančkom nezaupanja. Redko
pa se zgodi, da tisti, ki se je
opogumil leteti, ne bi poskusil
znova. Balonarstvo ni le dejav-
nost privabljanja publike, je
zlasti šport, ki je bil včasih
namenjen baronom. Prva je
na naših tleh z balonom pole-
tela Marija Terezija in po tradi-
ciji in načelih tedanjega ob-
dobja še danes krstijo balonar-
je.
Člani Balonarskega kluba
Vojnik vabijo vse, ki jih ta
dejavnost zanima, da se pri-
javijo na sedež kluba: Cesta
talcev 3 B v Vojniku ali na
telefon 772-555, kjer bodo
dobili tudi podrobnejše in-
formacije o načinu in pričet-
ku šolanja.
Prvi je na balonu vojniškega
balonarskega kluba poletel
Darko Žvižej in si pri krstu
pridobil naslov »vojniški ba-
ron«, saj dobi letalec ime po
kraju pristanka. Letalca krsti-
jo tako, da ga po glavi polijejo
s šampanjcem, mu za kratek
čas prižgejo lase, potem pa ga
posipajo še s prstjo.
MIRA GORENŠEK
Vojniški balonarji so s svojim balonom popeljali tudi Slavka
Šorna, prvega in aktivnega slovenskega balonarskega letal-
ca.
stranka saljivcev
Prejšnji teden smo se nasmejali šalam z
našega izleta, danes smo spet pri resnejših
temah - pri šoli. Kaj v šolskih klopeh počnejo
Lojzek in njegova ekipa, poročajo Marija Kro-
novšek iz Pariželj, Justina Gostečnik iz Bra-
slovč. Marko Zorko iz Štor in Viktorija Tovor-
nik iz Dobja.
Marija Potočnik iz Celja je s svojo šalo v
prejšnjem Novem tedniku uspela nasmejati
največ naših bralcev, zato jo bomo skupaj z
izžrebanko Ivanko Makuc iz Štor 6. decembra
nagradili z enodnevnim izletom agencije Do-
ber dan v pravljično okrašen Dunaj.
v šoli I.
Lojzek je ves razburjen prišel iz šole.
»Mami, mislim, da je naša učiteljica vampir-
ka!«
»Vampirka? Le kaj ti pride na misel. Zakaj
pa?«
»Veš, da mi je danes rekla, naj si umijem
vrat.«
v seli II.
Mamo je zanimalo, kakšno je Lojzkovo zna-
nje.
»Si bil kaj konkretnega vprašan?«
»Ne.«
»Ste kaj pisali?«
»Ja, matematiko.«
»Koliko nalog ste imeU?«
»Pet.«
»Si jih pravilno rešil?«
»Aha... Razen prvih dveh in zadnjih treh.«
v šoli III.
Učiteljico je zanimalo, kaj bo kdo potem, ko
odraste.
»Jaz bom zidar,« se takoj oglasi Lojzek.
»Zidar. No ja, saj ni tako slabo. Kakšnih
posebnih strojev ne potrebuješ, imajo pa kar
nekaj orodja. Pa naštej 28 zidarskih orodij!«
»Ni problema: zidarska žlica, kladivo, libela
in zaboj piva...«
v soli IV.
Sin znanega gangsterja, ki je oropal že skoraj
vse menjalnice po Celju, pride iz šole in se
pohvali očetu:
»Danes sem se pa izkazal.«
»Res? Kako pa?«'
»Trije so me spraševali skoraj celo uro, jaz pa
nisem črhnil niti besedice.«
v šoli v.
»Lojzek! Zakon gravitacije preprečuje, da bi
ljudje padli z zemlje. Je to razumljivo?« vpraša
učitelj zmedenega nadobudneža, ki se takoj
oglasi:
»Razumem. Kaj pa je ljudi prej držalo na
zemlji, ko ta zakon še ni bil sprejet?«
v šoli VI.
Lojzek je prinesel v šolo lepo sočno jabolko.
Marjetki, ki ga je opazovala, so se kar sline
cedile.
»A ješ jabolko?«
»Aha. Škoda, da še ti nisi kaj prinesla s sabo,«
reče samovšečno maU šaljivec. Mimo pride
učiteljica, ki opazuje prizor.
»Veš kaj, Lojzek! To pa ni lepo, da ne daš
sošolki koščka jabolka.«
»Ne dam ga! Eva je to storila v raju, pa se še
danes po vsem svetu zgražajo nad tem deja-
njem.«
Po šoli
Prvošolec Miha se vrne iz šole in vpraša
očeta:
»Ati, kaj je to kondom?«
Očetu je sprva malo nerodno, potem pa se
znajde in odgovori:
»Sinko, to je dežni plašč za miško. Od kod pa
tebi tako noro vprašanje?«
»Od kod pa tebi ta nori odgovor?« mu ne
ostane dolžan Mihec.
SALA TEDNA
Prijalelja
V ozadju avtobusa sta sedela Marjan in
Stane in se kar naprej hihitala. Med drugim
sta se pogovarjala tudi o svojih:
»Ti, kakšen tip joškov pa ima tvoja baba?«
vpraša Marjan.
»Moja ima okrogle kot jabolka in drhteče
kot med. Pa tvoja?«
»Moja? Čebulaste!«
»Čebulaste - kakšne pa so to...?«
»Vsakič, ko jih pogledam, mi gre na jok...«
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:
Moj naslov:
»Ljudje so se zdeli kot mamuti«
v reportaži s tem naslo-
om, objavljeni v prejšnji šte-
ilki Petice, smo žal objavili
eavtoriziran tekst, zato nam
tJean Fran^ois Arnšek po-
ledoval nekatere popravke:
»1. Nikoli nisem izjavil, še
nanj pa Mati, "da so se ljudje
deli kot mamuti. Dejal sem,
la je bil režim podoben priti-
ku mamutov, to pa ni isto!
2.	Ko sem prvič prišel iz
■rancije v Slovenijo, mi je bilo
II let.
3.	Utemeljitelj makrobiotike
febil Georges Ohsawa.
4.	Veliko ljudi ima negativen
Klnos do indijske kuhure, jo-
P in duhovnosti.
15. Globoki sloji nezavedne-
Puma nas omejujejo navzdol
mam ne dovoljujejo, da bi se
lahko odzivali na duhovno
energijo.
6. Integralna joga omogoča
absolutno koncetracijo, tako
da sta med mojimi učenci dva
svetovna prvaka, evropski pr-
vak in večkratni državni prvak
in rekorder.
Nastja Žibrat se je leta 1993 s
5 leti začela pri meni učiti kla-
vir in teorijo glasbe, v 2 letih
predelala skoraj 4 letnike kla-
virja, naslednje leto pa na med-
narodnem tekmovanju piani-
stov Rubenstein v Parizu dose-
gla 1. mesto v svoji kategoriji in
nastopala kot ena od štirih naj-
boljših v vseh kategorijah.
Inženir Anton Maruša je po-
stal leta 1993 na Japonskem
svetovni prvak v karateju; pri
meni pa je študiral francoski
in italijanski jezik.
Nejc Podkrajšek, ki se pri me-
ni uči igrati elektronske orgle, je
letos v Italiji postal evropski
prvak v tenisu in prav tako zma-
gal na mednarodnem teniškem
tekmovanju v Miinchnu.
Mladen Melanšek je pri me-
ni obiskoval začetni tečaj hat-
ha joge, v letu 1990 pa je
postavil državni rekord v stre-
ljanju z velikim kalibrom, na-
to še trikrat postal državni pr-
vak v streljanju in trikrat dr-
žavni prvak v streljanju z lo-
kom, postavil še dva državna
rekorda in dosegel Zmesto na
svetovnem prvenstvu v strelja-
nju z lokom leta 1994.
Vsem štirim iskrene čestit-
ke!«
36
GLASBA
Srebrna libojska revija
Koncerta bosta v nedeljo ob 14. in 17. uri v kulturnem domu v Libojah
v nedeljo, 30. novembra,
bo v Kulturnem domu Liboje
že 25. revija domačih zabav-
nih ansamblov. Libojska re-
vija ima v slovenskem pro-
storu ugledno mesto, zato ni
čudno, da so na njej nastopili
skoraj vsi, ki na tem glasbe-
nem področju kaj pomenijo.
Začeli so takrat zelo popular-
ni Veseli Libojčani s Herijem
Kuzmo, pridružiU so se številni
Svobodaši, zunanji sodelavci
in zaposleni v takratni kera-
mični industriji Liboje, na čelu
z žal pokojnim direktorjem
Franjom Tilingerjem. Izjemen
prispevek k razvoju libojske re-
vije so med drugim dah še
Darko Šuler, Zorka Godler, To-
ne Mlinarič in Zdravko Čas ter
predstavniki krajevne skupno-
sti, občinskih kulturnih organi-
zacij, občine Žalec, lokalnih in
drugih podjetij ter privatniki,
gasilci in še kdo.
Libojska revija je imela ved-
no najmanj dva koncerta ter
precej spremljevalnih priredi-
tev. Pripravili so okroglo mizo,
na kateri so želeli združiti vse
organizatorje podobnih prire-
ditev na Celjskem, dopoldne
so bile matineje domače za-
bavne glasbe za otroke, pri-
pravljali so razstave, izdajali
brošure, družabna srečanja so
bila tudi izven Liboj... Bili so
tudi duhoviti, saj so namesto
trinajste organizirali »12 A« re-
vijo! Med nastopajočimi sta
bila odlična slovenska igralca
Volodja Peer in Janez Hoče-
var-Rifle, večkrat je nastopil
pravi ljudski humorist Andrej
Meze-Celjski Poldek... Pel je
legendarni Franc Koren in nje-
gov sin Braco Koren, prihajali
so ansambli (spisek za objavo
je predolg), ki so po nastopu v
Libojah postali slavni!
Libojska revija je leta 1978
trajala celo dva dni, nastopili
so tudi ansambli iz tujine.
predstavljali so se ljudski god-
ci (največ citrarji), pel je do-
mač zbor, vsako revijo so za-
čeli fanfaristi domače godbe
ter zaključili vsi sodelujoči, ki
so zaigrali skupno melodijo.
Posebnost libojske revije so
bila priznanja, saj je vsak na-
stopajoči dobil spominski vr-
ček s simbolom, vodja an-
sambla večji vrč, za jubilej pa
velik krožnik. Priznanja so bila
vsako leto enaka, spreminjali
so le barvo. Največji problem
je vedno predstavljala dvorana.
Ta je vedno premajhna, da bi
sprejela vse, ki želijo v živo
doživeti libojski praznik.
Marsikaj se je v četrt stoletja
spremenilo, veUko ljudi zame-
njalo, glasbena nit pa je prav
tako žlahtna, kot je bila. Le da
je sedaj malo več tehnike, vča-
sih pa je bilo več srca! Libojča-
ni so lahko ponosni, da vodijo
kolono revijalnih srečanj na-
rodno-zabavnih ansamblov v
Sloveniji, in nihče jim ne more
vzeti vodilnega mesta za dve-
ma festivaloma.
Na 25. reviji v Libojah bo-
do ob 14. in 17. uri nastopili
ansambli Ekart, Zaje, Klau-
žar, Savinja, Toplišek, Li-
povšek, Blegoš, Zeme, Ša-
leški fantje, Bratje Poljan-
šek, Cvet, Slovenski odmev,
Mladi prijatelji. Savinjskih
7, Svetlin, CIK, HIK, Kline,
Dan in noč, Pogladič in Ro-
sa. Za to priložnost pa bodo
zaigrali tudi legendarni Ve-
seli Libojčani. Vstopnice so
v prodaji trgovine Kili v Li-
bojah.
Naj bo srebrna libojska revi-
ja z enim samim ciljem, dose-
či zlato! V prihodnjih letih pa
bi se dalo uresničiti tudi kaj
od tistega, kar ni uspelo v
prvih 25-ih letih.
^ TONEVRABL
Fotografija Savinjskih 7 je nastala leta 1985, ansambel pa bo letos po daljšem času ponovno
nastopil. Drugi z leve je Miro Kline, sedanji prvi mož libojske revije.
med
notami
•	Ansambel Objem iz Voji^j
ka je v studiu Mimik Mj^^
Klinca v Libojah posnel pf^jl
skladbi. Reka Slovenije (z^^
govalka v glasbeni oddaji Do,
mače 4 na Radiu Celje) i,^
Mlinarjeva polka. Vodja an.
sambla je Gregor Mlinar, men.
tor obetavne skupine pa Fran.
ci Zeme.
•	Franci Zeme je izdal pet^
kaseto in prvi CD, na katerem
so tudi njegove prve uspešnj.
ce, ki jih bodo veseli pred.
vsem starejši poslušalci. Fran.
ciju je pri zadnjih projektili
največ pomagal sin Bojan, po.
snetki in izdaja pa so bili prj.
pravljeni v studiu Zlati zvoki
•	Miro Kline se pospešeno
pripravlja na 25. revijo doma-
čih zabavnih ansamblov, ki bo
v nedeljo, 30. novembra, v Li
boj ah. Na reviji, prireditvi bo-
sta ob 14. in 17. uri, bo nastopi-
lo več kot dvajset ansamblov.
•	Ansambel Marjana Drofe
nika s Sladke gore, Šmarje pri
Jelšah, je v studiu Mimik Mira
Klinca posnel pet skladb za
prvo kaseto, ki bo izšla do
konca prihodnje pomladi. Za-
nimivo je, da so vse doslej
posnete skladbe avtorsko delo
vodje ansambla Marjana Dro
fenika, ki se je učil harmoniko
pri Franciju Zemetu, Marjane
Herzogu (Štajerski baroni) ic
Miru Klincu.
•	Družinski Ansambel Pogla
dič iz I vence pri Vojniku j
uspešno gostoval v ZDA. A/.
sambel je igral in pel na trgatvi
med vinskimi trsi, v cerkvi,
kulturnem domu in v domu pri
slovenskih družinah. Pogladič
so bili tako uspešni, da se bodo
prihodnje leto vrnili v ZDA.
•	Štajerskih 7 bodo 4. de-
cembra nastopili na samostoj-
nem koncertu v kulturnem
domu v Žalcu (začetek ob
19.30), 6. decembra bodo igra-
li na tradicionalnem obrtnem
plesu v Narodnem domu v
Celju, 18. decembra pa bodo
pripravili božično-novoletni
koncert v Laškem v okviru
abonmaja polk in valčkov (za-
četek ob 19.30).
Oboroženi bolničarji
Koncert izvrstnih rap-metalcev Clawfinger v Hali Tivoli
Skladbe Niger, The Truth,
Pin Me Down, Tomorrovv, al-
bumi »Deaf Dumb Blind«,
»Use Your Brain« in »Clawfin-
ger« ter cela serija udarnih in
odmevnih nastopov, tako na
velikih odrih kot v manjših
klubih, so švedske rap-metal-
ce iz obrobja stockholmske
glasbene scene ponesli v sam
vrh svetovne metal scene. Z
ostrimi metalskimi rifi in ne-
posrednimi ter angažiranimi
besedili, bodo v sklopu evrop-
ske turneje v petek, 28. no-
vembra, že v drugo udarili
tudi po slovenskih ljubiteljih
tovrstne godbe.
Clawfinger so nastali v začet-
ku devetdesetih. Zak Teli, Joc-
ke Skog, Erlend Ottem in Bard
Torstenesen, dva Šveda in dva
Norvežana, so se srečali v bol-
nici Roselund v Stockholmu,
kjer so vsi delali kot bolničarji
na geriatričnem oddelku. Ko so
imeli »do vratu dosti scanja in
sranja«, so bolnišnico zame-
njali za prostor v zaklonišču in
začeli ustvarjati. Zak je bil za-
prisežen raper, Bard pa metale
stare šole in tako je nastala
zanimiva mešanica rapa in me-
tala, ki sta jo Erlend in Jocke še
nadgradila z ostrimi mehanski-
mi ritmi in sampliranimi zvoki.
Leta 1993 so Clawfinger po-
sneli prvenec, kompaktno
ploščo »Deaf Dumb Blind«, na
kateri jim je skoraj do popol-
nosti uspelo zmešati najbolj
udarno črno in belo glasbo
devetdesetih. Že omenjena hi-
ta Niger in The Truth sta se
skoraj vsak dan rolala na
MTV-ju in uspeh seveda ni
izostal - skoraj pol milijona
prodanih primerkov debitant-
skega albuma. Osnovno filo-
zofijo skupine Clawfinger »be-
sede uporabljaj kot orožje, mi-
sel je hitrejša od krogle in ima
večjo rušilno moč od ročne
bombe« so prenekateri dežur-
ni moralisti razumeli narobe
in v njihovih besedilih na vsak
način skušali poiskati verze,
ki bi potrjevali njihove dom-
neve, da gre le za slabo vzgoje-
ne Skandinavce, ki njihove
otroke vzpodbujajo k nasilju,
rasizmu in uživanju prepove-
danih substanc. Člani benda
so te trditve seveda odločno
zanikali in s svojim obnaša-
njem in številnimi izjavami v
medijih tudi dokazali, da ima-
jo »zdrave« poglede na svet.
Clavvfinger je bil na začetku
bolj studijski bend, leto dni po
izidu prvenca pa so fantje že
veljali za prvovrstno koncert-
no atrakcijo, ki so jo potrdili z
veliko svetovno turnejo spom-
ladi 1994 in nastopi na največ-
jih ročk festivalih - Ročk Am
Ring, Roskilde, Monsters Of
Ročk, Dynamo...
Sredi leta 1995 so Clawfin-
ger izdali svoj drugi album
»Use Your Brain«. Plošča je
bila majhno razočaranje, saj
nam švedski kvartet takrat ni
ponudil nič novega, odlikoval
ga je le še bolj dodelan zvok.
Vseeno so z njim pridobili kar
nekaj novih privržencev in z
njega iztisnili dva hita, Pin Me
Down in Tomorrovv.
Letos je ta švedsko-norveš-
ka rap-metal naveza posnela
istoimenski tretji album, z nje-
ga pa prihaja tudi aktualna
uspešnica Biggest&The Best,
ki bo poleg nekaterih njihovih
starejših hitov tudi najbolj za-
grela slovenske ljubitelje črno-
bele metalurgije. Predvozači
Clawfingerjev bodo domači
metalci Durhmarš in Revolver.
^ . STANE ŠPEGEL
Švedsko-norveška rap-metal naveza pred koncertom v Hali
Tivoli.
Vabilo na Žabji ples
Celjski plesni orkester Žabe bo tudi letos priredil svoj
tradicionalni Žabji ples, ki bo v soboto, 29. novembra, od 21.
ure dalje v celjskem Narodnem domu.
Pevski del programa bo »prevzela« že kar stalna sodelavka
CPO Žabe, vodilna slovenska jazz pevka Mia Žnidarič. Orke-
ster je močno razširil svoj repertoar, predvsem v stilu vedno
zelenih melodij. Na svoj račun bodo prišli tisti, ki niso slišali
nepozabnega pomladanskega Koncerta evergreenov. Poleg
tega je sedaj v orkestru precej pomladitev, kar pomeni, da
prijetna glasba iz obdobja svvinga ne bo šla kmalu v pozabo.
Tokratna prireditev se pridružuje proslavam v počastitev
100-letnice Narodnega doma v Celju. Na udeležence plesa
čaka čudovito obnovljena velika dvorana. Vstopnice so na
voljo v Foto studiu Fonda na Trgu celjskih knezov 10 (tel. 484-
331); prodajali pa jih bodo še uro pred začetkom koncerta v
preddverju veUke dvorane Narodnega doma.	US
Božični večer z družino Galič
Družina Galič (Jože in Cita
z otrokoma Katarino in Mar-
kom) je pri založbi Zlati zvo-
ki izdala prvo samostojno
»družinsko« kaseto »Božični
večer z družino Galič«. Na
kaseti (izšel bo tudi CD) je
štirinajst božičnih pesmi, za
katere sta priredbe pripravi-
la Cita in Jože Galič, pojejo
pa vsi družinski člani ob
spremljavi citer in orglic.
Del programa predstavljajo
najbolj znane božične pesmi,
drugi del pa so namenili doslej
manj znanim ljudskim božič-
nim pesmim. Na A strani so
Prečudna je nocojšnja noč. Glej
zvezdice božje. Zvonovi zvoni-
te, Tam stoji pa hlevček, Marija
se veseli, Pastirci vi in Sveta
noč; na B pa Poslušajte vsi ljud-
je, Jaz vem za eno štalco. Angel-
sko petje. O, jaslice borne. Božji
nam je rojen sin. Rajske strune
in Pastirčki na paši.
Družina Galič, ki po prene-
hanju igranja ansambla Slove-
nija veliko nastopa (od progra-
ma Slovenije je prevzela le
narodne pesmi), bo kaseto v
času adventa do konca leta
velikokrat predstavila.
Prva promocija bo v petek,
28. novembra, ob 19. uri v
Hmeljarskem domu KZ Šem-
peter v Šempetru. Družina
lič je k sodelovanju povabil^
ansambel Nagelj izpod Kai^'
niških planin in folklorno skii'
pino z Bleda, povezovalca pr"'
grama pa bosta Strašna Joi^.
ta.
Družina Galič
PETICA
GLASBA
\37
glasbeni ex-press
Ljubljanska ročk skupina BIG FOOT MAMA je po solidno
irodanem debitantskem albumu »Nova pravila« v studiu Kif Kif
losnela deset skladb (pod večino teh se je spet podpisal kitarist
4iha Guštin), ki jih je založba Corona objavila na LP-ju »Kaj se
logaja«. Njihov rock&roll tokrat zveni bolj enovito, čeprav
ikladbe s plošče stilno še vedno varirajo med melodičnim
očkom, brit-popom, bluesom in punkom. Big Foot Mama so
la svoj najnovejši glasbeni dosežek uvrstili tudi lani posneto
ildadbo Predsednik, ki jo je zapel igralec David Sluga, za pesem
Jmi tulipan pa so že posneli video spot.
S svojo prvo kompaktno
)loščo »Strunam« se lahko
)ohvali četverica TANTA-
DRUJ. Boštjan Soklič, Mateja
Slaznik, Aleš Hadalin in Dino
Sojo so večino izmed devet-
lajstih skladb posneli že ko-
lec osemdesetih v Studiu
iinč. Vodja zasedbe in avtor
rečine skladb Boštjan Soklič
ie z že omenjeni pomagači
:akrat pesmi znanih sloven-
skih in tujih pesnikov (Preše-
ren, Murn, Kosovel, Kocbek,
Puškin, Shakespeare...) žalil s
poetično bluesovsko etno folk
godbo.
Sredi priprav na snemanje
novega albuma je popularno
ameriško ročk zasedbo
SMASHING PUMPKINS za-
pustil bobnar Matt Walker,
nekdanji član kultne under-
ground tehno zasedbe Filter.
Slednja se z Walkerjem na
čelu v nekoliko spremenjeni
zasedbi in z novim imenom
Cupcakes spet vrača na glasbe-
no sceno pod okriljem založ-
be DreamWorks.
V torek je izšel prvi solo
izdelek zmeraj popularnejše-
ga igralca in raperja W1LLA
SMITHA. Poleg njegove letoš-
nje uspešnice Men In Black bo
na LP-ju »Big Willie Style« še
petnajst novih skladb, ki jih je
Will Smith posnel pod produ-
centsko taktirko znanih ame-
riških rap producentov. Med
njimi je seveda tudi njegov
stari prijatelj in bivši soborec
Jazzy Jazz. Will Smith se bo še
pred koncem tega leta poročil
z igralko Jado Pinkett, njegov
naslednji film Wild, Wild
West pa bo premierno prika-
zan marca prihodnje leto.
Z one strani Atlanika je v
naše trgovine pred nedavnim
prišel tudi 19. studijski izde-
lek neuničljivih punkerjev
NOFX. Gre za LP »So Long
And Thanks For Ali The
Shoes«, ki prinaša petnajst či-
sto novih drvečih punkovskih
kreacij, ob katerih še Green
Day zvenijo kot mamini sinč-
ki.
Ljubljanska tehno skupina
SLO ACTIVE, ki jo zadnjih
nekaj mesecev pooseblja le še
pevka Vesna Kovač, je v samo-
založbi (distribucija Panika
records) objavila prvo kom-
paktno ploščo in kaseto. Poleg
uspešnic Ljubezen mi govori.
Odpelji me na Mars in Predaj
se mi je na albumu Briga me še
pet skladb, med njimi pa ne
boste našli priredbe Sreča na
vrvici, saj avtorja te znane slo-
venske popevke nista dovolila
objave. Video varianta naslov-
ne skladbe Briga me je ta hip
še v montaži, na malih ekra-
nih pa jo bo moč videti že
prihodnji mesec.
Kranjska založba Panika je
objavila prvenec heavy-metal
skupine REVOLVER, kom-
paktno ploščo »Revolver Si-
stem«. Primorski kvartet je
nanjo uvrstil petnajst, v de-
kanskem studiu Jork posne-
tih,	»težko-rockovskih«
skladb, katerih razpoloženje
se giblje med trash-metalsko,
temačno-epovsko in metalko-
rovsko tradicijo.
Po več kot uspešni lanski
come-back turneji, na kateri
so KISS zaslužili kar 43 mili-
jonov dolarjev, se nameravajo
originalni člani legendarne
glam-rock zasedbe še pred
koncem tega leta zapreti v stu-
dio in posneti album. To bo po
letu 1979, ko so Ace Frehley,
Paul Stanley, Gene Simmons
in Peter Criss posneli album
»Dynasty«, prvi skupni studij-
ski projekt ustanovnih članov
te newyorške skupine.
Šentjernejski bend DURH-
MARŠ je z moralno pozitivni-
mi, ekološko obarvanimi in
antirasistično nastrojenimi
besedili obarval mešanico ra-
pa, funka in metala, ki se je, s
pomočjo založbe FV in distri-
bucijske hiše Statera, znašla
na njihovemu istoimenskemu
prvencu.
Na najnovejši zbirki hitov
bivšega Beatlesa JOHNA
LENNONA se je znašlo kar
dvajset uspešnic, ki jih je ta pop
velikan nanizal med leti 1969 in
1980, ko je njegovo impresivno
glasbeno kariero prekinil strel
neuravnovešenca. Vse skladbe
so seveda na novo digitalno ob-
delane, v tem predbožičnem
času pa bo še posebej aktualna
njegova osemindvajset let stara
uspešnica Happy X-mass (War
Is Over), ki naj bi v začetku
prihodnjega meseca spet izšla
tudi kot single.
Ameriška poslovna revija
Forbes je pred nedavnim spet
objavila lestvico največjih za-
služkarjev v show-businessu.
Na neverjetno peto mesto se je
več kot poldrugo desetletje po
razpadu uvrstila skupina THE
BEATLES, ki je v preteklih
dveh letih s prodajo plošč in
avtorskih pravic zaslužila sko-
raj 100 milijonov dolarjev.
Beatlemaniji se je v začetku
tega meseca pridružila tudi
založba Hip-0 records z izda-
jo kompilacijskega CD-ja
»Meet The Govers! A Tribute
To Beatles« s štirinajstimi na-
juspešnejšimi priredbami
skladb, ki jih je slavna liver-
poolska četverica ustvarila
med letoma 1963 in 1970.
Album začenja verzija Got To
Get Into My Life skupine
Earth, Wind and Fire, zaklju-
čuje ga odlična priredba
skladbe Dear Prudence nekda-
nje angleške alter-rock atrak-
cije Siuxie & The Banshees,
vmes pa lahko na tem zanimi-
vem ploščku slišimo še Tino
Turner, Mamas&Papas, Aret-
ho Franklin, Nilsa Lofgrena,
Wilsona Picketta...
FLEA, basist skupin Red Hot
Chili Peppers in Janes's Addic-
tion, bo junak serije polurnih
animiranih komedij The Wild
Thornberrys. Poskočni 35-let-
ni Avstralec Michael Balzary
alias Flea je doslej že odigral
nekaj manjših vlog v filmih B-
produkcije, tokrat pa bo poso-
dil glas štiriletnemu posvojen-
cu Donnieu, ki skupaj s krušni-
mi starši med potovanjem po
svetu snema dokumentarni
film.	STANE ŠPEGEL
Trenutno najbolj vroča slovenska pop dance skupina
BABILON je po solidnem prvencu »Sexsefool« in nekoliko
manj posrečeni »live« verziji tega albuma sredi novembra
objavila svojo tretjo zgoščenko in kaseto, imenovano kar »111«.
Devet izmed enajstih skladb so fantje posneli v novomeškem
studiu Luca, remix uspešnice Banana bluz in pesem Ko ljubezen
vre pa so nastale Italiji v studiu One Touch. Babilonci svoj
najnovejši studijski izdelek promovirajo na »vehki« turneji po
slovenskih diskotekah.
20™OČIHRC
tujelestvice
38
IZ OTROŠKEGA SVETA
K Mišku Knjižku
na pravljico
Mesec december nam po-
leg snega, mraza, ozeblih
rok in rdečih noskov prine-
se vesela pričakovanja. Ta
čas je za otroke najbolj ve-
sel, poln raznovrstnih daril
in veselih doživetij.
Tudi v knjižnici pri Mišku
Knjižku žehjo k praznovanju
prispevati nekaj lepih misli in
dobrih želja. In kako bi v
knjižnici to storili drugače
kot s pravljico? Zato vabijo
vse otroke, da jih obiščejo in
prisluhnejo pravljicam vsak
dan od 1. do 5. decembra ob
17. uri. Pravljice bodo sprem-
ljale zanimive dejavnosti, ob
njih pa se bodo otroci srečali
z zanimivimi gosti.
Knjižnica pri Mišku Knjiž-
ku bo svoja vrata odprla v
ponedeljek, 1. decembra, ko
bo pravljico Pekarna Miš-
maš pripovedovala bibliote-
karka Ida Kreča, z oblikoval-
ko Nado Mlinarevič pa bodo
otroci izdelovali okraske v
Mišmaševi pekarni. V torek
bo na vrsti Praznična prav-
ljica, ki jo bo pripovedovala
gledališka igralka Tina Gore-
njak, otroci pa bodo z obliko-
valko ustvarjali izdelke za
praznične dni.
V sredo, 3. decembra, bo v
goste prišla prof. Helena Koro-
šec, avtorica knjige Radost gle-
daliških delavnic. Otroci se
bodo lahko igrali gledahšče in
prisluhnili pravljici Snežno
drevo. V četrtek bo pravljice
pripovedovala pravljičarka
Anja Štefan, avtorica priljub-
ljene knjige Čez griček v goz-
diček. Za zaključek, v petek,
bo Pravljični trio Miška Knjiž-
ka predstavil pravljico Mi-
klavžev večer, v Osrednji
knjižnici Celje, oddelku za
otroke, pa bodo poskrbeli tudi
za Miklavževa darila.
US
Moj otrok se drogira
Pri založbi Debora v Ljub-
ljani je pred kratkim izšla
knjiga Moj otrok se drogira.
Staršem, svojcem in vzgoji-
teljem ljudi, ki se drogirajo,
naj bi pomagala bolje razu-
meti razloge za uživanje
drog, odvisnost in zdravlje-
nje odvisnosti.
utr v-"^ ! ■ n-*.' (rcr■ I' rinr i iii—-i-c-j--, ■ if-n, ij—-r?
Opisuje užitke in tveganja,
ki jih povzroča uživanje drog,
spremenila pa naj bi tudi
predsodke in napačne infor-
macije. »To knjigo smo čakali
v Sloveniji kar nekaj let,« je
zapisal njen recenzent dr. Mi-
lan Krek, začetnik sodobne-
ga zdravljenja narkomanov
pri nas. »Knjiga je strokovno
neoporečna in seveda name-
njena tudi strokovnjakom, a
največ bo od nje odnesel prav
laik, ki ga bodisi posredno
bodisi neposredno zadeva
problem odvisnosti od drog.
Če pride kdaj tak trenutek, ko
ne veste prav, kaj bi, ko se
otrok čudno vede in vam no-
tranji glas prišepetava, da
morda zlorablja droge - ali
vam to morda celo pove -
tedaj je čas, da vzamete v roke
to knjigo.«
Gre za zbornik prispevkov
šestih nemških strokovnja-
kov, ki vsak dan delajo z odvi-
sniki. Knjiga opravlja po-
membno preventivno delo
predvsem zato, ker usmerja iz
represivnega modela vzgoje v
motivacijskega in zavrača na-
čelo zastraševanja pri prepre-
čevanju zasvojenosti. Kon-
struktivnejši pristop k proble-
mu utemeljuje tudi s tem, ko
poudarja, da je treba pri mla-
dostnikih okrepiti samospo-
štovanje in zmožnost za pre-
magovanje konfliktov ter
hkrati v odnosu do njih vzpo-
staviti zaupanje, zato da se
bodo imeli v primeru težav na
koga obrniti. Ob koncu je
knjigi dodan še seznam vlad-
nih in nevladnih institucij ter
organizacij, ki se v Sloveniji
ukvarjajo z zdravljenjem odvi-
snikov, navedene pa so tudi
njihove telefonske številke.
Knjigo zaključuje poziv: »Ko
boste v stiski, ne ostajajte sami
- poiščite pomoč, dvignite tele-
fonsko slušalko in pokličite!«
Prijatelj«
Kdo sploh je prijatelj?
To je nekdo, ki ti je bli^^
Vsak mladostnik si želi imetj
bližino sebi podobnih, s ka-
terimi bi dehl skupne vred,
note, ideje in interese. Težko
pa je najti prijatelja, ki se n^
lahko popolnoma zaupaš
veš, da ti bo zvest. Kot velja
za večino stvari v življenju^
pomeni prijateljstvo jema'
nje in dajanje.
Jaz imam prijateljico, kj
mi veliko pomeni in ji je ime
Sonja. Ona je preprosto sa-
mozavestno dekle. Z njo se
lahko šalim, nanjo se lahko
zanesem in vem, da me ne bo
pustila na cedilu. Vedno mi
pomaga v stiski in ko se še
sama ne zavem kako, mi pri-
skoči na pomoč. Nikoli se
mi ne zlaže in vedno mi pove
svoje mnenje. V šoli je zelo
dobra učenka in že ima živ-
ljenjske cilje, ki jih bo z
voljo in delom tudi uresniči-
la. Imava veliko skupnega in
navezani sva druga na drugo.
Radi se pogovarjava in uživa-
va v pripovedovanju lastnih
doživetij. Obe gledava na
svet z enim očesom in se
zavedava, da na svetu manj-
ka ljubezni in da je prija-
teljstvo zelo pomembno v
življenju, zato se trudiva, da
ga bova gojiU še naprej.
Ob njej se počutim zelo
veselo in pomembno. Kot
ona se tudi jaz trudim, da bi
bili čim boljši prijateljici.
Lahko bi rekla, da nama to
tudi uspeva. Želim si, da bi
najino prijateljstvo ostalo
vedno tako dobro.
Maja Karičnik,
Naravoslovni teden v 1. razredu
Na OŠ Vransko sva elemen-
tarki Damjana Lukman in Tat-
jana Travner s prvošolčki pri-
pravili naravoslovni teden na
temo gozd. Prvi dan smo odšli
v gozd, spoznavali rastline,
drevesa, plodove in po skupi-
nah izvedli naloge ter izbrali
material. Iz izbranega mate-
riala smo izdelali razredne
razstave. Pri SND smo spoz-
navali in utrjevali znanje o
gozdu, pri matematiki šteli in
ugotavljali velikostne odnose
med plodovi, pri glasbeni
vzgoji peU o Kostanjčku zas-
pančku, pri likovni vzgoji pa
izdelovali gobice, ogrlice, ti-
skali jesensko listje in vse to
zbirali za zaključno razstavo,
ki je bila namenjena vsem
staršem in učiteljem ob za-
ključku projekta.
Učenci l.a in l.b razreda so
prišli v šolo popoldne. Zraven
so pripeljali starše, prisotni pa
so bili še stari starši, brati,
sestre in tete. Najprej so si
ogledali razstavo, nato pa so
otroci izvedli krajši kulturni
program z dramskim prizo-
rom Ura v gozdu in glasbeno
točko. Sledil je kviz, v kate-
rem so sodelovali vsi učenci in
pokazali pridobljeno znanje o
gozdu. Bili so zelo uspešni in
komisija, ki so jo sestavljali
starši, je komaj odločila o
zmagovalcu.
Zaključek naravoslovnega
tedna je imel še en cilj: zbliža-
ti starše, jih pritegniti k sode-
lovanju s šolo ter jih razvedriti
in jim pomagati pozabiti na
hitri tempo današnjega časa. V
zaključku projektnega tedna
so svojo vlogo odigrali tudi
starši pod vodstvom razredni-
čarke Damjane in Tatjane, ki
sva pripravili družabne igre.
Starši so se hitro razživeli, se
podili za hokejskimi pakom,
tekmovali v štafetnih igrah in
premagovali ovire. Sodelovali
so prav vsi in bili razigrani kot
njihovi otroci, ki so ob robu
igrišča navijali.
Zaključku je sledila pojedi-
na. Skuhali smo kostanj, ki so
učenci komaj pričakovali.
Starši so presenetih, saj so
nekateri prinesli še sokove in
čips. »Veselja in prijetnega
druženja ni nikoli dovolj. Or-
ganizirajta še podobna sreča-
nja,« so bile najpogostejše be-
sede med starši.
Damjana Lukman,
učiteljica l.a razreda
Sonet
Kaj, prijatelji, od mene želite,
ali solze niso dovolj?
Saj mojo dušo kmalu dobite,
takrat poplačan moj bo dolg.
Stara rana, ki krvavi.
zaceliti in pokriti se noče.
Cas samo šteje mi dni,
čeprav še sonce pomagati mi hoče.
Težko živeti je brez vas,
saj rekel sem vam: »Pridite nazaj!«
A veter odnesel stran je moj glas.
Vedel sem, da nesrečna luna sije,
opozoril bi vas vsaj lahko,
saj isti trak pred očmi vsakdan se mi vije.
MAJA HRŽICA, 8. a, OŠ Polzela
Jaz - oče
Jaz bi bil najrajši oče. Če bi
imel sina, bi mu dal vse, kar bi
želel, če bi imel dosti denarja.
Vsak dan bi šel z njim ven in
mu kupil sladoled. Ime bi mu
dal Roman. Imel bi ga zelo rad.
Za rojstni dan bi mu podaril
vlak, avto na daljinsko uprav-
ljanje, dinozavra in ladjo. Za
lahko noč bi mu dal poljub.
Če bi imel milijon tolarjev,
bi si kupil avto. Vsako jutro bi
moral vstati ob petih. Delal bi
na letališču. Z družino bi ho-
dil na morje, v hribe na ribo-
lov in na piknike. V soboto in
nedeljo bi se včasih odpravili
v Golovec. Ko bi bilo srečanje
letalcev, bi vozil taxi avion.
Zlatko Krsnik, 3.b
OŠ Petrovče
V redakcijo NT prihaja vse
več prispevkov za stran Iz
otroškega sveta. Prepričani
smo, da otroci radi opisujejo
svoja doživetja, veseli pa bi
bili, če bi poleg spisov posla-
li še kakšno risbico. Tako
bomo še - lažje doživljali
otroški svet.
Mislila sem
Mislila sem, da je svet jabolko
in da so vsi ljudje dobri.
Mislila sem, da boš imel modre oči
in da me boš povabil v kino.
Da mi boš pripovedoval šale.
Toda ti si prišel
in se škodoželjno smejal
s svojimi črnimi očmi.
Blažka Beričič, 6.a
OŠ Braslovče
Svečka pripoveduje
Poglejte me! Uh, še sem vro-
ča masa voska. Čisto malo še
počakam, pa bom dobila svojo
oblekico in kovinski klobuček.
Takšno me postavijo pri svečar-
ju na police. S sestricami, ki so
različnih oblik, čakam na pre-
voz. Ko prispe avto, mi je kar
hudo pri srcu, saj se moram
posloviti od sestric. Nekatere
bodo ostale kar pri svečarju,
druge pa gremo v trgovino.
Tako, pa sem že na polici v
trgovini. Vsi hodijo mimo me-
ne, a me nihče še pogledati noče.
Zelo sem žalostna in obupana.
Kot bi se zgodil čudež, nas nek
jesenski dan začno kupovati. Tu-
di mene je kupila stara ženička.
Dala me je v košaro, v kateri je
bil lep šopek rož.
Po naporni poti sem prispe-
la na pokopališče. Ja, prav ste
slišali, od vsega premetavanja
po košari me je že pošteno
bolelo. Vzela me je iz košare,
me prižgala in na grobu sem
zasijala v vsej svoji lepoti.
Luka Dobrajc, 3.a
OŠ Štore
PETICA
INFORMACIJE
39
Za spoštovanje do umrlih
Veking, inženiring za pogrebno in pokopališko dejavnost d.o.o. Celje, poslej v prenovljenem poslovnem objektu
na Teharski 54
m
Podjetje Veking je zaseb-
[0 podjetje, ustanovljeno 1,
unija 1992, njegova glavna
lejavnost je inženiring za
jokopališko in pogrebno
lejavnost. Stranske oziro-
pa dopolnilne dejavnosti so
■e kamnoseštvo, cvetličars-
vo, zastopstvo strojev in
laprav Boki ter gostinstvo
)ziroma kavarna v Rogaški
llatini. V podjetju je redno
zaposlenih deset delavcev,
fako nekako izgleda oseb-
ja izkaznica podjetja; sicer
ja je Veking d.o.o. ena iz-
ned prvih zasebnih firm za
jokopališko in pogrebno
lejavnost v Sloveniji, Mest-
la občina Celje je Vekingu
ponovno podelila koncesijo
li to dejavnost.
mf.. ■	v,...
Še posebej slovesno je bilo
v podjetju Veking minulo so-
boto, ko so začeli poslovati na
novi lokaciji v povsem pre-
novljenem poslovnem objek-
tu na Teharski 54. Tu je mogo-
če opraviti popolne storitve v
zvezi s pogrebi in pokopališ-
ko dejavnostjo.
Na slovesni otvoritvi pre-
novljenega objekta je podžu-
pan Mestne občine Celje Mi-
ran Polutnik posebej pouda-
ril, da je nov objekt predvsem
v okras in ponos mestu Celje.
Temeljita obnovitev bivše De-
tičkove vile je dokaz nove in
drugačne strategije pri spo-
štovanju starejše arhitekture
in objektov ter prekinitev
prakse, ko smo vse staro rušili
in gradili le na novo.
Predsednik občinskega sve-
ta Mestne občine Celje Lojze
Oset je prepričan, da je Veking
povsem opravičil zaupanje za
ponovno podelitev sedemlet-
ne koncesije za vzdrževanje
pokopališč in opravljanje po-
grebnih storitev, vključno z
vsemi svečanostmi.
Celjski opat in prelat Fride-
rik Kolšek je direktorju Ve-
kinga Francu Kelherju česti-
tal za dosedanjo uveljavitev
dejavnosti, ki ji družba nek-
daj ni posvečala ustrezne po-
zornosti.
Vse na enem mestu
v novi poslovni zgradbi Ve-
kinga na Teharski 54 so že pri
vstopu v zgradbo uredili ate-
lje z razstavljenimi spomeni-
ki, nagrobniki iz kamna raz-
ličnih barv in kakovosti ter
cvetličnimi aranžmaji. Pred
glavno sprejemno pisarno je
poseben prostor za svojce, v
sprejemni pisarni pa si je v
vitrinah mogoče ogledati vr-
sto žarnih školjk različnih ce-
novnih razredov ter ponudbo
nagrobnih lučk, vaz in kipcev.
V funkcionalno in sodobno
urejeni sprejemni pisarni je
mogoče naročiti popolne sto-
ritve od prijav pogreba (žar-
nega, klasičnega ali pogreba v
grobnici) do posredovanja za
razsip pepela na ljubljanskih
Žalah. V perspektivi bo tudi v
Celju prostor za razsip pepe-
la, kar je že določeno v zazi-
dalnem načrtu.
V kletnih prostorih prenov-
ljene zgradbe Vekinga na Te-
harski 54 bodo delavnice za
graviranje spomenikov in do-
delavo kamna vseh vrst in ka-
kovosti, v njih pa bodo izde-
lovali tudi okenske police in
stopnice.
Veking na Teharski 54
posluje vsak dan, od pone-
deljka do petka, od 7. do 15.
ure, ob sobotah pa od 8. do
12. ure. Dežurna služba
deluje neprekinjeno, po-
klicati pa je potrebno tele-
fonsko številko 063/484-
621. Številka faxa je 063/
484-622.
Na posebnem prostoru zu-
naj bodo postavili stalno
razstavo klasičnih spomeni-
kov, robnikov in ostalega
materiala za potrebe kam-
noseške dejavnosti.
EP
Ob smrti je potrebno po-
klicati lečečega zdravni-
ka, ki ugotovi vzrok smrti
in izda ustrezne dokumen-
te. Ti dokumenti služijo za
prijavo smrti pri podjetju
Veking v sprejemni pisarni
ali na poziv dežurnega šo-
ferja. Svojci umrlega se
zglasijo na Matičnem ura-
du Mestne občine Celje za-
radi podpisa smrtovnice.
Pri urejanju grobnega pro-
stora, pri postavitvi spo-
menika ali robnikov mora-
jo pri upravljavcu pokopa-
lišča podati zahtevek za
soglasje. Pri mrliških veži-
cah imajo svojci na razpo-
lago posebno opremljen
prostor, ki bo v zimskem
času ogrevan in služi tudi
za pogostitev sorodnikov
ali druge potrebe.
Strokovne reference so si
Vekingovci pridobili že v
prejšnji organiziranosti, še
posebej leta 1987, ko so za-
radi nove avtoceste dobe-
sedno prestavili pokopališ-
če v Višnji Gori. V zadnjih
letih so jim bili zaupani
prekopi grobov nemških
vojakov za področje cele
Slovenije. Prav tako so v
dogovorih za kompletni po-
kopališki inženiring v Spli-
tu; v Celju pa so prevzeli
prekope grobov žrtev ob
koncu druge svetovne voj-
ne na Golovcu.
Direktor Vekinga Franc Kel-
her: »Zame je glavni dose-
žek, da smo dvignili pieteto
na bistveno višjo raven,
hkrati pa je v novem poslov-
nem objektu mogoče na
enem mestu naročiti vse sto-
ritve. Naročnik naših stori-
tev mora dobiti stoodstotno
vse, kar je naročil. To je moje
vodilo!«
Prenovljena poslovna zgradba celjskega podjetja Veking na Teharski 54.
Pretrgane aorte in poškodovane glave
Analiza neposrednih vzrokov smrti poškodovancev v prometnih nesrečah na Sloveniki v 5-letnem obdobju od 1992 do 1996
Od začetka leta 1992 do oktobra 1996 je v prometnih
nesrečah na polovični avtocesti Hoče-Arja vas umrlo 65
ljudi. Na oddelku za patomorfologijo in citologijo v
Splošni bolnišnici Celje so obducirali 40 ljudi in analiza
je pokazala, da je bil pri skoraj polovici neposredni
vzrok smrti pretrganje aorte v prsnem delu, 40 odstotkov
pa jih je umrlo zaradi poškodbe glave. Glavni vzrok
prometnih nesreč sta bila prevelika hitrost in prehiteva-
nje. Najstarejši poškodovanec je bil star 64 let, najmlajši
tri mesece.
Poškodovanci so umrli na
kraju nesreče, med prevozom
v celjsko bolnišnico ali med
zdravljenjem v njej. Med štiri-
desetimi obduciranimi je bilo
sedemindvajset moških in tri-
najst žensk. Vsi vozniki, bilo
jih je 22, so bih moškega spo-
la, osem je bilo sopotnic na
sprednjem sedežu, devet so-
potnikov na zadnjem sedežu,
med umrlimi pa je bil tudi en
pešec, ki je izstopil iz avtobu-
sa na avtocesti. Trideset oseb
)e bilo slovenske narodnosti,
Ostali so bili iz drugih evrop-
skih držav Več kot tretjina
Voznikov je bilo mlajših od
trideset let. V 57 odstotkih
nesreč je šlo za čelna trčenja
ob prehitevanju na levem voz-
nem pasu, 14,2 odstotka je
bilo bočnih trčenj, v štirih
f^esrečah so bili udeleženi to-
vornjaki, v eni nesreči je voz-
•^ik iz neznanega vzroka zape-
ljal v desno s cestišča. Najhuj-
ša nesreča se je pripetila leta
1992, ko je na kraju dogodka
umrlo deset ljudi.
Neposredni vzrok smrti
vseh poškodovancev je bilo v
devetnajstih primerih popol-
no pretrganje prsne aorte,
poškodbam glave s prelomi
baze in lobanjskega svoda ter
poškodbami možganovine je
podleglo šestnajst ljudi, dva
sta umrla zaradi ožganin trupa
in udov, trije ljudje pa so umr-
li bodisi zaradi poškodbe vrat-
ne hrbtenice, raztrganja pljuč
ali zadušitve.
Od dvaindvajsetih vozni-
kov jih je polovica umrla
zaradi pretrgane aorte in iz-
krvavitev v prsno votlino,
devet zaradi poškodbe glave,
dva pa zaradi obsežnih raztr-
ganin pljuč oziroma zaradi
ožganin trupa in udov.
Spremljajoče poškodbe voz-
nikov so bili serijski prelomi
reber, prelomi prsnice in
raztrganine srca ter raztrga-
nine jetrnega parenhima in
pljuč. Pri politravmatizira-
nih voznikih so bili v ospred-
ju prelomi stegnenice in pr-
sne hrbtenice. Sopotniki na
prednjem sedežu so umirali
zlasti zaradi raztrganja aorte
na tipičnem mestu, v dveh
primerih je bil neposredni
vzrok smrti poškodba glave,
v enem primeru poškodba
hrbtenice in hrbtenjače, ena
sopotnica pa se je zadušila
zaradi obešenja čez pripet
varnostni pas. Obdukcija je
pokazala poškodbe grla za-
radi stisnjenja s pasom.
Glavna vzroka smrti sopotni-
kov na zadnjem sedežu sta
bila izkrvavitev iz pretrgane
aorte in poškodbe glave,
eden je umrl zaradi obsežnih
ožganin trupa in udov. Od
devetih umrlih sopotnikov
na zadnjem sedežu so bili
štirje otroci.
Prevelika hitrost in
prehitevanje
Analiza vzrokov smrti po-
nesrečenih v prometnih ne-
srečah na Sloveniki potrjuje,
da sta bila glavni vzrok pro-
metnih nesreč prevelika hi-
trost in prehitevanje. Ob tr-
čenju z veliko hitrostjo pride
do velikega padca hitrosti ali
deceleracije. Čim večja je hi-
trost vozila pred trčenjem,
tem bolj se zmanjša hitrost
in tem večja je sila, ki deluje
na zgornji del telesa vozni-
ka, ki ob trčenju udari ob
volan. Ob deceleraciji lahko
nastanejo obsežne tope poš-
kodbe prsnega koša, ki jih
največkrat pri zunanjem pre-
gledu trupla ni moč opaziti.
Ob topih poškodbah prsnega
koša in zgornjega predela
trebuha pride do prelomov
reber, prsnice, prsne hrbte-
nice, poškodbe aorte, srca,
pljuč, jeter ali vranice. Upo-
raba zračnih blazin zmanjšu-
je tipične spremljajoče poš-
kodbe prsnega koša in s tem
prikrije znake deceleracij-
ske poškodbe aorte. Pri boč-
nih trčenjih uporaba zračnih
blazin in varnostnih pasov ne
prepreči pretrganja aorte.
Velike hitrosti pred trčenjem
potrjujejo tudi smrtne poš-
kodbe glave. Obdukcija voz-
nikov in sopotnikov je poka-
zala, da so nastale pri udar-
cih z glavo ob vetrobransko
steklo ali notranje dele av-
tomobila med silovitimi tr-
čenji.
Od dvaindvajsetih vozni-
kov so štirje vozili pod vpli-
vom alkohola. Analize krvi
in urina so pokazale, da so
trije imeli v času smrti (dva
sta povzročila nesrečo naj-
verjetneje zaradi zaspanosti,
eden pa je iz neznanega vzro-
ka zapeljal s ceste) vrednost
etilnega alkohola v krvi več-
jo od 2,4 g na kilogram tele-
sne teže. En voznik - trčil je
čelno v tovornjak, ki je vozil
pred njim, je imel v krvi
vrednost etilnega alkohola
1,7 g na kilogram teže. Že pri
vrednostih etilnega alkohola
v krvi nad 1,1 g na kilogram
telesne teže je večina vozni-
kov nesposobnih za varno
vožnjo.
Pripravila:
JANJA INTIHAR
Analiza neposrednih
vzrokov smrti na Sloveniki
v letih 1992-1996 potrjuje,
da je bila polovična avtoce-
sta nevarna cesta, ki je do-
voljevala velike hitrosti in
spodbujala prehitevanje.
Po podatkih UNZ Celje so se
od januarja do konca sep-
tembra letos na Sloveniki,
ki je končno dobila še drugi
pas, zgodile tri prometne
nesreče s smrtnim izidom,
ki so terjale štiri življenja.
5-letno analizo obducira-
nih poškodovancev v pro-
metnih nesrečah na polovič-
ni avtocesti Hoče Arja-vas so
naredili na oddelku za pato-
morfologijo in citologijo v
Splošni bolnišnici Celje.
Projekt je vodila dr. Simona
Šramek-Zatler ob sodelova-
nju dr. Borisa Kavčiča, dr.
Jožeta Balažica (Inštitut za
sodno medicino Ljubljana),
dr. Eduarda Kralja in dr. An-
tona Homana.
Kurilno olje!
•	gotovinsko plačilo in plačilo s kartico MAGNA
•	obročno plačilo pri nakupu nad 1000 litrov
•	možnost plačila ob dostavi
•	brezplačni prevoz
SKLADIŠČE: Celje 063/31 -796
BENCINSKA SERVISA: Slovenske Konjice 063/49 - 75 - 080,
Mozirje 063/497-3060.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Britanec na
čelu japonske
Mazde
Japonska Mazda je v 33-
odstotni lasti ameriškega
Forda, pred nedavnim pa je
dobila novega prvega člove-
ka. To je James Miller, ki je
zamenjal prav tako Britan-
ca Herryja Wallacea, prve-
ga tujca, ki je vodil japon-
sko avtomobilsko tovarno.
Wallace je krmilo tovarne
prevzel lani spomladi oziro-
ma po tistem, ko je Ford svoj
lastniški delež povečal s
prejšnjih 24 na sedanjih 33
odstotkov. Wallace je uredil
predvsem finance, pred ne-
davnim pa so pri Mazdi, ki
spada med večje japonske av-
tomobilske tovarne, sporoči-
li, da so imeli v prvem pollet-
ju letošnjega finančnega leta
za dobrih 56 milijonov dolar-
jev operativnega dobička, po-
let tega pa je tovarna na Ja-
ponskem prodajo povečala
za 7,9 odstotka. Zato je ra-
zumljivo, da novi šef Mazde
napoveduje še povečanje ta-
ko domače kot tuje prodaje.
100-tisoči MW Z3.
Izdelali 100 tisoč BMWZ3
Pred dvema letoma je nemški BMW v ameriškem Spartanburgu v zvezni državi Južna
Karolina odprl svojo prvo tovarno na ameriški celini. Tam so začeli izdelovati roadsterja Z3
in BMW serije 3.
Po začetnih težavah s kvaliteto in po tistem, ko je tovarna vložila dodatnih 300 milijonov mark,
je začela tovarna obratovati s polno paro. Roadster Z3 je kmalu postal zelo priljubljen, zato so se
pri BMW odločih, da opustijo izdelavo serije 3 in tako v Spartanburgu nastajajo samo roadsterji.
Pred nedavnim so tam izdelali 100-tisoči Z3. BMW je sicer lani prodal 46 tisoč Z3, letos pa že 52
tisoč, kar pomeni, da utegne biti mah roadster eden najuspešnejših v svoji kategoriji.
borzacen
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na prodaj 35q
avtomobilov. Prodanih je bilo 8 vozil. Organizatorji so izdali 32 kompletom
kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev.
Mitsubishi jev GDI z neposrednim vbrizgom
Dizelski motorji so v zadnjih letih »naredili« velik
korak naprej, tako da se lahko po zmogljivosti, ekološ-
ki prijaznosti in seveda porabi goriva primerjajo z
bencinskimi agregati.
Pri dizelskih motorjih je ne- Zato je Mitsubishijev GDI
posreden vbrizg dizelskega motor, ki ga je začela ja-
goriva nekaj povsem običaj- ponska avtomobilska to-
nega, pri bencinskih še ne. varna pred nedavnim
vgrajevati v svojo carismo, prvi
serijski bencinski motor s tovrst-
nim vbrizgom goriva. Katere so, če
so, prednosti bencinskega motorja
z neposrednim vbrizgavanjem go-
riva? Ko gre za Mitsubishijev mo-
tor, potem po tovarniških trditvah
v primerjavi s podobnimi bencin-
skimi motorji ta porabi za nekako
20 odstotkov manj goriva in daje
od sebe približno 10 odstotkov več
moči, poleg tega pa je emisija
škodljivega ogljikovega dioksida
za približno 20 odstotkov manjša.
Prednosti so torej na dlani, zato
je razumljivo, če se bo Mitsubishi-
jevemu 1,8-litrskemu agregatu
kmalu pridružilo nekaj tovrstnih
motorjev drugih avtomobilskih
tovarn. Bistvo delovanja GDI je
med drugim v tem, da je mešanica
goriva in zraka celo v razmerju 1
proti 40. To so dosegU med dru-
gim z nekaterimi tehnološkimi
spremembami, kajti sesalni kanali
so sedaj navpični, visokotlačna čr-
palka vbrizgava gorivo v valje s
pritiskom 50 barov, poleg tega pa
je elektronika poskrbela za na-
tančno doziranje kohčine in
smeri vbrizga goriva, za povrh
pa še za temeljitejše mešanje
mešanice v valjih.
Tako zmore 1,8-litrski GDI
92 kW/125 KM pri 5500 vrt-
ljajih v minuti, navora je za
174 Nm pri 3750 vrtljajih v
minuti. Zmogljivosti carisme
1,8 GDI pa so: najvišja hitrost
je nekako 200 km/h, pospe-
šek do 100 km/h je 10 sekund,
po tovarniških meritvah pa av-
to v povprečju ne porabi več
kot 6,2 litra goriva. Carisma s
tem motorjem je od nedavne-
ga naprodaj tudi slovenskim
kupcem, ki morajo zanjo od-
šteti maloprodajnih 3,58 mi-
lijona tolarjev.
Oljni razpršilec
krown
Podjetje Tri Krone, ki je urad-
ni predstavnik kanadskega pod-
jetja Krovvn pri nas, je predsta-
vilo nov oljni razpršilec. Ta je
namenjen zaščiti različnih ko-
vin, poleg tega pa maže gibljive
dele. Omenjeni oljni razpršilec
ni nevaren za okolje, stane pa
od 600 do 900 tolarjev.
Ford F serije.
Ford ponuja obnovljeno serijo F
Eden najuspešnejših avtomobilov tovarne Ford je vsekakor avtomobil F serije, lahki
dostavnik.
To vozilo Ford ponuja v novi varianti, in sicer bo avto na voljo na dveh različnih osnovah, 2
različnimi nadgradnjami, prav tako različno nosilnostjo in seveda različnimi motorji. Ti so za
sedaj trije: prvi je 5,4-litrski osemvaljnik V oblike in z močjo 235 KM, drugi je 6,8-litrski
desetvaljnik, ki ponuja največ 275 KM, za ljubitelje dizla pa bo 7,3-litrski motor z močjo 235 KM;
Menjalnika sta dva (prestavna avtomatika in celo ročni menjalnik), pogon pa na zadnji kolesni
par ali 4x4. Pri Fordu v Nemčiji pa so nekoliko dopolnili ponudbo pri galaxyju.
enoprostorskem avtomobilu, ki ga izdelujejo na Portugalskem skupaj s Volkswagnom. Tako
avto dobil 1,9-litrski turbodizelski motor z močjo 81 kW/110 KM, ki stane v Nemčiji dobrih 43
tisoč mark, na voljo pa je s tremi paketi opreme. Galaxyja je po novem mogoče kupiti tudi
različici šport in kool. Kdaj bodo tudi avtomobili na voljo pri nas, še ni znano.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
Začasno »upokojili« mercedesa A
niercedesu razreda A,
nianjšem in najcenejšem
fcedesu, smo v zadnjih
[lih že kar nekajkrat pi-
Ve se, zakaj: avto se je
J preskušanjem pri ne-
u švedskem časopisu pre-
ji, to pa je sprožilo val
iiiiov o tem, ali je avto
en ali ne.
laimler Benz je dokaj hitro
epal, saj je ugotovil, da
reča ni bila inscenirana ali
rda zrežirana ter priznal,
je avto v določenih okoliš-
ah (šlo je za tako imenova-
jfozniški manever izogiba-
losu, kar pomeni, da se je
}a izogniti nenadni oviri na
ti) nekoliko nestabilen,
idar varen.
/lercedes razreda A je v kon-
jkcijskem pogledu ned-
nno velika novost, kar še
;ebej velja za njegovo dvoj-
dno oziroma sendvič. Prav
adi tega sedi voznik in so-
:niki za nekako 20 centime-
V više kot v podobnih avto-
ibilih, po drugi strani pa je
o dokaj visok in kratek (do-
! tri metre in pol) ter z
majhno medosno razdaljo.
Prav to naj bi bilo po splošnem
mnenju vzrok za »nesrečo«.
Mercedes Benz se je zaradi
kritik odločil, da bo zamenjal
pnevmatike in serijsko vgradil
EDS, posebno elektronsko na-
pravo, ki onemogoča ali
zmanjšuje bočno drsenje avto-
mobila. Kmalu je postalo ja-
sno, da to ne bo zadostovalo.
Zato je pred nedavnim to-
varna sklenila, da bo prene-
hala dobavljati mercedes A.
Vozilo naj bi, tako pravijo.
dopolnili. To naj bi pomeni-
lo, da bodo med drugim spre-
menili ali dodelali podvozje
in, tako je bilo rečeno, pose-
gli v višino karoserije. Takšen
mercedes A razreda naj bi se
po sedanjih napovedih na tr-
gu pojavil februarja prihod-
nje leto. Vprašanje je, kaj bo-
do storili z vsemi dosedanji-
mi prodanimi avtomobili,
pri katerih je seveda mogoče
zamenjati gume in dodati
EDS, ni pa mogoče spremeni-
ti podvozja.
V Sloveniji je bilo po in-
formacijah AC Intercarja, ki
je uradni predstavnik Mer-
cedes Benza pri nas, proda-
nih 17 mercedesov A razre-
da. Vsa ta vozila bodo do-
polnili, prav tako pa velja,
da bo. obnovljeni A na voljo
prihodnje leto. Slišati je, da
naj bi vse to stalo tovarno
skoraj 500 milijonov mark,
kar je izjemno veliko denar-
ja. Vendar drži, da bo ugled
utrpel še veliko večjo ško-
do.
James Bond na BMW cruiserju.
Beemveji in 007
Nemški beemveji so kar pogosti »igralci« v različnih
filmih, tudi v tistih o slovitem britanskem agentu 007.
V najnovejšem filmu, že 18. po vrsti, z naslovom Jutri nikoli
ne umre, se bo agent James Bond, ki ga tokrat igra Irec Pierce
Brossnan, med drugim vozil z BMW 750iL. To je največji
(oznaka L) in tudi najprestižnejši avtomobil nemške avtomo-
bilske tovarne, hkrati pa agent uporablja tudi najnovejši BMW
motocikel, cruiser. Tudi s tem motociklom je kos svojim
sovražnikom, ki se po svetu med drugim preganjajo z land
roverjem 4,6 V8 HSE. V tem primeru bi lahko rekli, da vse
ostane v družini, kajti tudi land roverji so last nemške avtomo-
bilske tovarne BMW.
Kia sephia
Kia sephia na električni pogon
Električni avtomobili ozi-
roma vozila na električni po-
gon že dolgo niso le teorija,
vendar je res, da tudi niso
prav pogosta praksa.
Letos je ameriški General
Motors začel serijsko izdelo-
vati in prodajati svoj EV 1,
prvo tovrstno vozilo, vendar
je jasno, da prodaja ni izjem-
na, kajti avto je precej drag.
Pred nedavnim je japonska
Toyota ponudila na ogled
svojega priusa, ki bi ga naj
začeli prav tako kmalu pro-
dajati. Pri Toyoti ob tem niso
skrivali, da vsaj na začetku ne
upajo na kakšen poseben us-
peh in dobiček, pač pa meni-
jo, da bo prius začel prinašati
denar šele čez nekaj let. Tudi
Honda je s svojim EV plus
začela voziti po poteh elek-
tričnih avtomobilov, kajti av-
to je v okviru lizinškega naje-
ma na voljo tako na Japon-
skem kot v ZDA.
Sedaj se z električnim pogo-
nom ukvarja tudi južnokorej-
ska tovarna Kia, ki je bila še
pred nedavnim v izjemno veli-
kih težavah. Sephio EV (elec-
tric vehicle) trenutno presku-
šajo v ZDA in doma, avtomo-
bil pa bo poganjal brezkrtačni
istosmerni motor. Sephii z
električnim motorjem so se-
veda priredili podvozje ter iz-
boljšali krmilni in zavorni si-
stem (saj je avto precej težji),
dodah nov sistem gretja in
hlajenje ipd. Vse kaže, da bo
sephia EV na ogled na prihod-
njem avtomobilskem salonu v
Los Angelesu, ni pa še znano,
kdaj se bo avto, če sploh, poja-
vil v prosti prodaji.
Yoikswagen je previden
l^red nedavnim smo že pisali, da gre nemškemu Volkswagnu
dobro, da se je odločil za izdajo novega svežnja delnic. S
S naj bi dobil denar za svoje naložbene načrte. Skorajšnji
nekaterih najpomembnejših svetovnih borz, predvsem v
^'ji, pa je pripomogel k temu, da se je VW odločil odložiti
novih delnic.
^ prodajo treh milijonov delnic si je VW obetal pridobiti
milijard mark svežega denarja, sedaj pa je »poteza«
^^ložena. Pred nedavnim je bilo treba za delnico VW na
'^nkfurtski borzi odšteti 1350 mark, potem pa je njena
'®dnost strahovito padla in to je bilo dovolj, da si je VW
^^mislil. Na sliki: VW sharan.
Cenejši naicup nekaterih lad
Pri Lada Avtu, ki je uradni predstavnik ruske avto-
mobilske tovarne v Sloveniji, ponujajo do konca leta
še nekaj ugodnosti tistim, ki bi se odločili za nakup
lade.
Tako so za 120 tisoč tolarjev znižali ceno ladi samari
ME, vsi kupci lad pa dobijo zraven še komplet lahkih
aluminijastih platišč. Do konca leta pa so rezervni deli
predvsem za starejše lade nekaj cenejši, prav tako pa so
znižali cene dodatni opremi za lado nivo in nekatere
modele samare.
Kdo bo kupil
Rolis Royce?
Rolls Royce, slovita bri-
nska avtomobilska to-
irna, je naprodaj, kar se-
!da ni nič novega. Novo je
:edvsem to, kdo se vse
mima za nakup hiše, v
iteii jim v zadnjih letih ni
) posebej dobro od rok.
iCot prvi kupec se pojavlja, o
aner smo pisah, nemški
MW, ki je sicer na otoku
obro »zasidran«, saj je 80-
dstotni lastnik Roverja. Po
Bvem pa se med zelo resnimi
upci pojavlja še ena nemška
stomobilska tovarna in sicer
folkswagen. To so potrdili tu-
i v samem vodstvu in povsem
logoče bi bilo, da bo VW
lostal novi lastnik RR. To bi
iil za Britance kar hud uda-
K, kajti ko je Honda prodala
»oj delež pri Roverju, prav
liko nemškemu BMW, sploh
feo bili navdušeni.
42
NASVETI
kultura bivanja
Sejemske
pohištvene ideje
Da se zanimanje Slovencev
za lepši bivalni prostor pove-
čuje, nam kažejo podatki o
obisku na pohištvenem sej-
mu v Ljubljani, kjer nenehno
raste število obiskovalcev.
Vprašanje seveda, kako in
koliko so obiskovalci zadovolj-
ni z razstavljenim. Tudi letos se
je namreč izkazalo, da je
ogromno pohištva iz uvoza. S
tem sicer ni nič narobe, gre pač
za ponudbo in povpraševanje.
Vseeno pa je lepo videti lep
izdelek domače proizvodnje,
plod domačega oblikovanja,
česar pa je na sejmu odločno
premalo. Kot da bi se Slovenci
bali bolj drznih designov...
Naši proizvajalci so vseka-
kor pravi mojstri v lesu, vse to
namreč dokazujejo z izdelki,
ki jih delajo za izvoz. Navadno
so izdelki kakovostni, lepo ob-
likovani in barvno zanimivi.
Letos je presenetil pisarniški
sistem Delta, ki predstavlja
idealno rešitev sodobnega de-
lovnega mesta in je še posebej
prilagojena današnjemu delu
z računalnikom. Zasede majh-
no površino, njegova oblika
pa omogoča postavitev v kate-
rikoli prostor, doma ali v pisar-
ni. Predvsem pri pisarniškem
pohištvu so opazne mehke li-
nije, ki so zastopane skoraj pri
vseh proizvajalcih. Nagrajeno
pisarniško pohištvo pa je letos
Evolution, proizvajalca Ergo-
les d.o.o. Avtor Tone Pogačnik
je imel v mislih predvsem dol-
go, a vendar udobno delo pred
računalnikom.
Kuhinje, praviloma središče
stanovanja, so bile lepo pred-
stavljene pri večno dobri Lipi
iz Ajdovščine, ki je presenetila
s kuhinjo v dveh verzijah z
zelo zanimivimi detajli, in bila
seveda nagrajena. Tudi tovar-
na Svea iz Zagorja se ne da.
Pri oblazinjenem pohištvu
je presenetil Meblo Top z no-
vimi sedežnimi garniturami,
ki imajo novo dvojno mehko
vzmetenje in so lepo oblikova-
ne. Vodijo modeli Atena in
Rodos, 2001... Paradni konj
pri klasičnem opremljanju je
še vedno Stilles iz Sevnice, ki
niti doma niti v tujini (vsaj kar
smo videli na sejmu) še nekaj
časa ne bo imel konkurence.
Njihove reference sežejo viso-
ko, med drugim tudi v sam
Kremelj. Njihovo pohištvo v
bidermajer slogu, ki ga ustvar-
ja Maša A. Maleš, vedno zno-
va navduši.
Z nagradami so sejem zapu-
stili še Brest iz Cerknice s se-
stavljivim pohištvom Idea (av-
tor Klavdij Korošec) ter Maklen
d.o.o., ki je na sejmu predstavil
zanimive regalne sisteme, pri-
merne za dom, pisarno in trgo-
vino (avtorja Rafko Napast in
Marko Mandelj). Na sejmu se
je predstavilo še kar nekaj do-
brih proizvajalcev in uvozni-
kov, tako da lahko z izbranim
okusom, previdnim izborom
in pravim svetovanjem lepo
opremimo svoje bivališče. Kot
vedno so pomembni detajli,
usklajenost stilov, barve, tek-
stilije... Če temu dodate še prav
nasvet, lahko ustvarite čudeže.
Namerno sem pozabila na no-
ro tekanje od trgovine do trgo-
vine. Tudi za to se je bolje
obrniti na svetovalce.
KLAVDIJA SITAR
Pisarniško pohištvo Delta.
Sedežna garnitura Atena prihaja iz Mebla Top.
varčujmo energijo
če gradite, naj bo optimalna razporeditev prostorov takšna, da
bodo bivalni prostori, kjer je potrebna višja temperatura, obrnjeni
k soncu in se bodo nahajali v zgornjem nadstropju. Pomožni
prostori naj bodo obrnjeni na sever in v spodnjem prostoru.
Spalnica naj bo obrnjena na vzhod za jutranje sonce in kuhinja
na zahod za popoldansko ogrevanje s soncem skozi okna.
psi, mačke...
Pomagajmo živalim!
člani društev za varstvo
živali stalno opozarjamo na
premajhno skrb za živali ali
celo trpljenje, ki jim ga pov-
zroča človek brez srčne kul-
ture. Pred zimo želimo
spomniti, da so živali potreb-
ne še posebne pozornosti in
skrbi.
Zimo naj živali preživijo na
čistem in suhem ter v varnem
in toplem okolju. Še posebej
pozimi živali ne smejo biti lač-
ne ali žejne. Psi čuvaji morajo
imeti primerno leseno uto, v
njej kakšen manjši otep sla-
me, sena ah odejo, pred vho-
dom v uto pa položene deske,
da ne bodo ležali na mrzlih
tleh ali betonu. Za mraz so še
posebej občutljivi kratkodlaki
in mladi psi, v najhujšem mra-
zu pa naj se za vsakega psa
najde kakšen toplejši kotiček
v hiši, garaži ali gospodar-
skem poslopju. Ker je pes po
naravi svobodno bitje, sta pre-
kratka veriga ali premajhen
pesjak ujetništvo in muka. Pes
naj čuti, da spada med ljudi, k
družini in h gospodarju.
Poleg hrane in vode potre-
buje naš živalski prijatelj do-
volj zraka in gibanja; gibanje
in sprehode v naravi trikrat do
štirikrat tudi zaradi opravlja-
nja potrebe, sicer bo prej zbo-
lel. Če pa se to že zgodi, mu
moramo priskrbeti ustrezno
veterinarsko oskrbo in zdrav-
ljenje.
Mladi kužki naj ne hodijo
po stopnicah, ker si bodo pok-
varih hrbtenico. Če smo se že
odločili za domačega psa, za-
radi nas ali otrok, potem mo-
ramo sprejeti tudi odgovor-
nost, saj bo z nami živel naj-
manj deset let.
Pred kratkim smo s pomoč-
jo gasilcev izpod mostu čez
Savinjo rešili mlado psičko,
vso premraženo, mokro in
prestrašeno. Zdaj čaka na svoj
topel dom pri dobrih ljudeh.
Kje je morala tistega, ki je to
psičko zapustil in jo prepustil
žalostni usodi?
Društvo proti
mučenju živali
zdrava prehrana
Zdravje v kislem zelju
Posadke na jadrnicah so
nekdaj množično obolevale
za skorbutom: mornarjem so
se v ustih odpirale rane, izpa-
dali so jim zobje, bili so malo-
krvni, precej jih je umrlo od
oslabelosti. Po naključju so
odkrili, da sveže kislo zelje
zanesljivo preprečuje in zdra-
vi takšne bolezenske pojave.
Zdaj vsakdo ve, da se skor-
but razvije zaradi pomanjka-
nja vitamina C in da se mu
izognemo z uživanjem kislega
zelja, zelene paprike, limon,
pomaranč, šipka ter z raznimi
kemičnimi preparati askorbin-
ske kisline, učinkovite sestavi-
ne vitamina C vsebuj očega
sadja in zelenjave.
Kislo zelje je že dolgo znano
in cenjeno kot izvrstno dietno
živilo, pri preprečevanju in
zdravljenju raznih obolenj pa
ga pogosto uporabljamo tudi
kot dodatno sredstvo. Še po-
sebno se obnese kislo zelje pri
ljudeh s kronično slabo preba-
vo in pri lenivosti črevesja, ker
vsebuje razen vitamina C tudi
črevesni hormon pospešujoči
»cholin«. Ponekod ga cenijo
kot varuha pred prehladom,
spet drugod dajejo njegov sok
otrokom, ki imajo gliste.
Znane so tudi posebne ku-
re, kot so na primer: polovici
kilograma svežega kislega ze-
lja primešajo nekaj drobno se-
sekljane sladke čebule ter ko-
pre ali kumine, nastrgano ja-
bolko in tolčeno smetano. Jed
uživajo najprej v manjših, na-
to pa v večjih količinah, ven-
dar največ do pol kilograma
dnevno. Liste zelja uporablja-
jo tudi proti bolečinam v kole-
nu. Liste položijo na polivinil-
no folijo, strejo z leseno dešči-
co in položijo na koleno. Čez
polivinil povijejo volneno ru-
to, postopek pa ponovijo se-
demkrat zapovrstjo.
Največ dragocenih snovi os-
tane v zelju, če uživamo suro-
vega. Pred kuhanjem kislega
zelja ne perejo, saj s tem izpe-
rejo iz njega prav tiste snovi,
zaradi katerih ga cenimo.
Rudninske snovi in vitamini
so v vodi topljivi. Zato tudi ne
odcejajo vode, ko zelje zavre,
oziroma ko že nekaj časa vre.
Če je zelje prekislo, ga kuhajo
brez zelnice.
Najboljši način kuhanja za
kislo zelje je dušenje. Če pa ga
kuhajo, mu dodajo le malo vo-
de. Kuhajo pokritega, da ga
zavarujejo pred zrakom, in le
tako dolgo, da se zmehča. Vsa-
ko daljše kuhanje mu zmanj-
šuje vrednost. Za kuhanje ki-
slega zelja je zelo primeren
ekonom lonec. Še nekaj recep-
tov za pripravo kislega zelja:
Kislo zelje s suhimi
(posušenimi}
jurcki
Potrebujemo: pol kg kisle-
ga zelja, 30 g suhih jurčkov, 4
stroke česna, 10 dag domače
masti, malo zelenega peterši-
Ija, sol, poper, smetano.
Priprava: najprej skuhamo
kislo zelje. Suhe jurčke namo-
čimo v toplo vodo in jih pusti-
mo približno 20 minut. Nato
jih vmešamo v kuhano kislo
zelje in vse skupaj še malo
pokuhamo. Nazadnje celoh '
jed še osolimo, popoprarno;
dodamo na drobno nare^,
zelen peteršilj ter prelijemo
smetano.
Dušeno kislo zelji
Potrebujemo: pol kg kisL
zelja, dobro žlico domače mj,»
ali olivnega olja, 10 dag ses
kljane čebule, malo suhe dom
če svinjine (ali malo doni^ji
klobase), slanino, 3 stroke f'
sna, zelen peteršilj, poper, sol f
Priprava: na maščobi zan i
menimo sesekljano čebuli i
dodamo zelje brez zelnice t
ga počasi dušimo v lastne ^
soku. Le po potrebi dolijen i
malo vode. Za okus dodan«
malo na drobno narezane d i
mače svinjine ali domače ki j
base. Ko je zelje že mehi; i
mu primešamo mešanico i
sesekljanega česna, peteršjji
in slanine. Dobro premešan |
in še malo podušimo.
Musaka iz kislegi
zelja
Potrebujemo: pol kg kislej,
zelja, 5 dag slanine, pol čebul ^
sol, poper, 1 dag sladkorja, j
dag riža, 30 do 40 dkg sui^
slanine, malo kisle smetao,
žlico masti in malo mleka, j
Priprava: na masti zarum j
nimo sladkor in mu dodan |
kislo zelje. Dušimo ga tal,,
dolgo, da se zmehča. Na slaij,
ni zarumenimo sesekljano č
bulo, dodamo riž in ga dušj
mo, da se skoraj zmehča.*?^
sebej skuhamo suho mes(
Namesto prekajenega me
lahko vzamemo tudi sveže a
pečeno meso. V kožico dem
mo mast, nato sledi plast di
šenega zelja, za njim riž, p
rižu na tanke kose narezaL
meso, na vse to pa damo ma!
smetane. To ponavljamo. N
koncu mora na vrhu biti zel)
Vse sestavine morajo biti pi
merno slane. Posodo nato pi
stavimo v pečico in jed pe(!i
mo tričetrt ure. Musaka je so(
nejša, če ji med pečenjem pr
lijemo še malo mleka.
Juha iz kislega
zelja in fižola
Potrebujemo: pol kg kisli
ga zelja, žlico masti ali poldn
go žlico olja, pol čebule, četi
kg suhe svinjine, 15 dag fiži
la, lovorov list, sol, poper.
Priprava: na vroči masti a
vročem olju zarumenimo sj
sekljano čebulo, dodamo ze|
brez zelnice, ga malo prepih
žimo, nato pa prilijemo mal
zelnice in vode. V to deneiH
kuhati svinjino. Vse naj poča'
vre. Ko je zelje oziroma me^
skoraj mehko, dodamo pos^
bej kuhan, nesoljen fižol (
tekočino, v kateri smo kuh^
fižol). Pri tekočini moramo I"
ti previdni, da juhe preveč
razredčimo. Biti mora gostija
ta, zato previdno dolivajiT
zelnico, vodo in fižolovko. J®
ho po želji začinimo z lovor'
vim listom, nazadnje pa jo P
potrebi še solimo. Nato mej
vzamemo iz juhe, ga po Že'
narežemo na manjše ko0
in denemo nazaj v juho ali ^
po želji ponudimo posebej-
BOJAN SEŠEj
MAJDA KLANSJ'
PETICA
NASVETI
43
Fnedeljsko kosilo
Svinjski galantin z
ispikom in gorčičnimi
kumaricami
Vmnični cmoki v
kostni juhi
'elečji zrezki z jezikom,
jraški krompir, skutni
cmoki,
^iŠčni stročji fižol, solata
Črnsko pecivo
fvinjski galantin
•otrebujemo: 50 dag puste-
svinjskega mesa, sol, 8 dag
majhne kocke narezane
že slanine, 8 dag prekaje-
ja, kuhanega jezika ali šun-
5 dag svinjskih ali telečjih
;r, 2 vložena šampinjona ali
tka, žlička razpolovljenih
tacij, 4 dag masla, 1 žlico
ekljane čebule, 4 dag na-
ičenega in ožetega belega
iha, 2 jajci, sesekljan peter-
, muškatov orešek, poper
ingver.
'riprava: meso zmeljemo,
ik ali šunko zrežemo na
cke, prav tako gobe in jetra,
maslu spražimo čebulo,
damo kruh, 2 žlici juhe in
;šamo toliko časa, da posta-
gladka kepa, nato odstavi-
). Med ohlajen kruh zame-
mo jajci, sol, dišave, slani-
, jezik, jetra, gobe, meso,
itacije in mešamo, da se vse
upaj spoji. Če je premalo
lešano, se galantin pri reza-
j drobi.
Tako pripravljeno maso da-
0 v namazan in z moko ah
pbtinami potresen pudin-
^ model ali model srninega
i)ta, pokrijemo s pokrovom
ialu-folijo in galantin kuha-
10 v vodni kopeli 60 do 80
inut. Ohlajenega zvrnemo
J desko, ga prelijemo z aspi-
nn in ko se ta strdi, ga nare-
taio z ostrim nožem na rezi-
t. Položimo jih na krožnik in
krasimo z na kocke ali po-
Bbno narezanim aspikom,
Drčičnimi kuniaricami, peter-
Ijem in limoninimi rezinami.
Aspik iz želatine
Potrebujemo: 2 dl sadnega
isa, sol, ščep žafrana, 3,5 dag
Hatine, 3/4 1 vode, še bolje
^veje juhe.
Priprava: želatino namoči-
0 v mrzlo vodo. V manjši
iličini juhe ali vode prevre-
0 žafran, pustimo ga še ne-
jj trenutkov pokritega, nato
ecedimo in dodamo namo-
Ho želatino. Ko se želatina
Dpi, prilijemo ostalo juho,
s in sol. Nekaj aspika pora-
hio za preliv galantina, osta-
Jspik vlijemo v z vodo splak-
Pno skledo za prst visoko,
fed uporabo skledo z aspi-
^iTi za trenutek damo v vročo
^do in zvrnemo na desko.
'^Ijubno ga narežemo.
^orcicne kumarice
Kisle kumarice zrežemo na
^ke lističe in jih po okusu
''Mešamo z gorčico.
Vranicni cmoki v
kostni juhi
J^otrebujemo: 10 dag na
^cke narezanega belega kru-
10 dag namočenega in ože-
kruha, 4 dag margarine, 2
^'ci, 15 dag nastrgane vrani-
sol, poper, majaron, strt
^sen, 1 žhco moke.
Priprava: vranico na hitro
operemo, osušimo, položimo
na desko in potolčemo s kladi-
vom, prerežemo in z žlico izti-
snemo sok. Kožo in žilice
sproti odrežemo in jih damo v
kostno juho. Margarino ume-
šamo, dodamo jajci, nato na-
močen kruh, vranico, sol, di-
šave, narezan kruh in moko.
Gladko zmešano testo naj po-
čiva pol ure. Z mokro roko
oblikujemo cmoke, ki naj vre-
jo pokriti 7 minut.
Telečji zrezki z
jezikom
Potrebujemo: 6 telečjih
zrezkov, sol, žlico moke, 2 žli-
ci olja, 6 rezin prekajenega,
kuhanega jezika, žličko drob-
tin, 1 žlico naribanega sira, 3
žlice kisle smetane, pomešane
s pol žličke sladke paprike.
Priprava: zrezkom poreže-
mo kožice, osolimo, položimo
jih na polivinil, z drugim poli-
vinilom pokrijemo in potolče-
mo, tako nam sokovi ne uhaja-
jo. Zrezke pomokamo po eni
strani in rezine opečemo v
vročem olju. Najprej opečemo
tisto stran, ki ni pomokana. Če
smo zrezke opekli v pravilno
vročem olju, so mesni sokovi
ostali v zrezkih in tako pečeni
zrezki so krhki in dobri. V
slučaju, če se mesni sok izcedi
iz zrezkov, potem^moramo
zrezke dušiti do mehkega. Po
potrebi prilivamo po malem
krop in občasno premešamo.
Krhko pečene ali dušene
zrezke preložimo na pekač, na
vsak zrezek položimo rezino
jezika, ga potresemo z drobti-
nami, s sirom in prelijemo s
smetano. Zrezke pečemo 10
do 15 minut pri 200 stopinjah
Celzija.
Praški krompir
Potrebujemo: 1 kg krompir-
ja, sol, 5 dag masla, 3 jajca, 3
dl juhe, poper, po želji nari-
ban sir.
Priprava: krompir opere-
mo, olupimo, narežemo na
tanke listke, osolimo in polo-
žimo z vodo oplaknjen pekač.
Posebej vtepemo jajca, prilije-
mo tekoče maslo, juho, doda-
mo sol, poper, polijemo po
krompirju in pečemo pri 170
stopinjah Celzija 40 minut. 10
minut pred koncem pečenja
po želji potresemo s sirom.
Skutni cmoki
Potrebujemo: 18 dag pretla-
čene skute, sol, 4 dag tekočega
masla, 3 jajca, sesekljan peter-
šilj, 12 dag na drobno nareza-
nega belega kruha, 1 žlico mo-
ke.
Priprava: kruh damo v skle-
do, ga potresemo s peteršiljem
in zabelimo z maslom. Po kru-
hu damo skuto, prelijemo s
soljenimi, stepenimi jajci in
rahlo zmešamo. Potresemo še
z moko in testo naj počiva pol
ure. Cmoke oblikujemo z mo-
kro roko, vsak cmok povalja-
mo v kupčku moke, ki jo da-
mo na desko. Cmoke kuhamo
7 do 10 minut v slanem kropu.
Najbolje je, če kuhane cmoke
poberemo s penovko in damo
na krožnik in takoj postreže-
mo. V nasprotnem slučaju jih
damo v namazan pekač, po-
krijemo in shranimo v topli
pečici.
Zeliščni stročji
fižol
Potrebujemo: 1 kg stročjega
fižola, sol, 2 žlici maščobe, 3
žlice na listke narezane čebu-
le, 3 stroke sesekljanega če-
sna, 1 do 2 dl kisle smetane,
žličko moke, sesekljan peter-
šilj, žličko narezanega rmana,
kislice, listič žajblja, luštrek.
Priprava: stročji fižol obre-
žemo, narežemo na poševne
rezine. Na maščobi spražimo
čebulo, dodamo česen in kma-
lu nato fižol, ga premešamo,
prilijemo nekaj žlic kropa in
ga dušimo malo manj kot do
mehkega. Medtem ga večkrat
premešamo in po potrebi prili-
vamo krop. Proti koncu duše-
nja prilijemo smetanov pod-
met, pomešan z zelišči. Počasi
naj vre še 10 minut.
Črnsko pecivo
Potrebujemo: 14 dag mar-
garine, 4 jajca, 14 dag sladkor-
ja, vanilijev sladkor, 7 dag na-
ribane čokolade ali kopasto
žlico grenkega kakava, 7 dag
mletih orehov, 10 dag moke,
pol pecilnega praška; obliv: 16
dag sladkorja v prahu, 1 žlico
tekočega masla, 1 žUco kaka-
va.
Priprava: penasto umeša-
mo maslo, posamezno in iz-
menjaje dodajamo rumenjake
in sladkor, vanilin, nato s sne-
gom vred moko, pomešano s
pecilnim praškom, orehi in
čokolado.
Testo damo v z mastjo na-
mazan in moko potresen mo-
del srninega hrbta ali kak
drug model in pečemo 35 mi-
nut pri 200 stopinjah Celzija.
Po želji ohlajeno pecivo oblije-
mo s čokoladnim oblivom.
Obliv: presejan sladkor v
prahu pomešamo s kakavom,
prilijemo vroče maslo in tako
nato toliko vrele vode, da do-
bimo gosto tekoč obliv.
Piše: sestra VENDELINA

Za zdravo zimo
Pozimi se najprej srečamo
s smrkanjem, bolečinami in
vročino; torej s težavami, ki
jih s sabo prinaša gripa. Od-
pornost proti virusom gripe
tipa A, kot vemo, ni prav veli-
ka, zato ne bo odveč priporo-
čilo, da cepljenje v teh prime-
rih vendarle največ zaleže.
Gripa pa ni edino virusno
obolenje, ki pozimi sprazni na-
še urade in šole. Našteli bomo
nekaj najpogostejših bolezni in
svetovali, kaj storiti, če prepoz-
nate katerega izmed simpto-
mov. Če ste v dvomih, se seveda
napotite k svojemu zdravniku.
Gripa
Simptomi: nenadna vročina,
prehlad, glavobol, bolečine v
mišicah, utrujenost, suh ka-
šelj, zamašen nos, vneto grlo
Inkubacijska doba: 1-5 dni
Način okužbe: kapljično, s
kašljanjem, kihanjem, pogo-
vorom, z dotikom okuženih
predmetov (virus sami zane-
semo v nos ali oči)
Čas trajanja: simptomi na-
vadno izzvenijo v 3-7 dneh po
okužbi, kašelj in utrujenost pa
lahko trajata dlje
Čas nalezljivosti: 2-7 dni po
pojavu simptomov
Zdravljenje: veliko tekoči-
ne, aspirin ali antipiretik proti
vročini in bolečinam, počitek
Preprečevanje: cepljenje,
pogosto umivanje rok, čim
manj dotikov nosu
Navadni prehlad
Simptomi: boleče grlo, za-
mašen nos, nerazpoloženost
Inkubacijska doba: 1-3 dni,
odvisno od virusa
Način okužbe: kapljično, z
dotikom
Čas trajanja: navadno 3-7
dni, če ni sekundarnega vnet-
ja, npr. bronhitisa ali pljučnice
Čas nalezljivosti: do 5 dni
po pojavu simptomov
Zdravljenje: dekongestivi
za stanjšanje sluznice, aspirin
ali antipiretik, veliko tekočine
in grgranje tople vode; vse to
olajša simptome
Preprečevanje: pogosto
umivanje rok, čim manj stika
rok z očrrii in nosom
Akutni bronhitis
Simptomi: moker kašelj, so-
penje, bolečine v zgornjem
delu prsi
Inkubacijska doba: pojavi
se lahko po nekaj dneh po
okužbi z gripo ah nahodom
Način okužbe: sekundarno
vnetje, posledica hudega na-
hoda ali gripe
Čas trajanja: od 7 dni do
nekaj tednov: kronični bron-
hitis, posledica kajenja ali
onesnaženega zraka, lahko
traja vse leto
Čas nalezljivosti: navadno
ni nalezljiv
Zdravljenje: antibiotiki (Te-
traciklin) za bakterijske okuž-
be, veUko tekočine, počitek v
postelji, vdihavanje pare za
olajšanje dihalnih poti, razpr-
šilec Ventolin
Preprečevanje: cepljenje
proti gripi za preprečitev pri-
marnega vnetja, odstranitev
dražilnih elementov, kot so ci-
garete, prah in drugi onesna-
ževalci zraka
Virusna pljučnica
Simptomi: moker kašelj,
nerazpoloženost, glavobol,
utrujenost, bolečine v prsih
Inkubacijska doba: 4-5 dni
Način okužbe: kapljično, z
dotikom kot posledica gripe
ali vnetja zgornjih dihalnih
poti
Čas trajanja: najakutnejša
stopnja bolezni traja od tedna
do 10 dni, kašljanje se lahko
vleče še ves mesec
Čas nalezljivosti: ves čas
bolezni
Zdravljenje: počitek v po-
stelji, veliko tekočine, aspirin
oziroma antipiretik, dekonge-
stivi, v hudih primerih antivi-
rusno zdravilo
Preprečevanje: cepljenje
proti gripi proti primarnemu
vnetju, pogosto umivanje rok,
izogibanje dotikanja nosu in ust
Bakterijska
pljučnica
Simptomi: tresenje in zona,
vročina, hitro dihanje in utrip,
zamašene dihalne poti, kašlja-
nje, krvav izpljunek, bolečine
v prsih, udih, glavi, včasih tu-
di slabost in bruhanje
Inkubacijska doba: simpto-
mi se pogosto pojavijo prav ne-
nadoma, inkubacijska doba je
2-10 dni, odvisno od bakterije
Način okužbe: navadno
spremljajo hude primere gripa
ali vnetja zgornjih dihalnih
poti; lahko je kapljična, oralna
ali z dotikom
Čas trajanja: 7-10 dni ali
več, odvisno od bolnikove od-
pornosti in tega, kako hitro jo
začnemo zdraviti.
Čas nalezljivosti: 2-4 dni od
začetka jemanja antibiotikov
Zdravljenje: antibiotiki, te-
kočina, počitek v postelji, as-
pirin ali antipiretik
Preprečevanje: cepljenje
proti gripi proti primarnemu
vnetju, temeljito umivanje
rok, brez dotikanja ust in no-
su; ogroženi ljudje (stari 65 let
ah več, sladkorni, srčni ali
pljučni bolniki, oboleli za ane-
mijo srpastih celic ali bolezni-
mi imunskega sistema, tudi za
aidsom) naj bi se odločih za
imunizacijo
^10 '
Sejte, presajajte, sadite, zalivajte,
negujte rastline,- rahljajte in
prezrai!ujte tla, pobirajte in predelujte
pridelke v Hasu, ki je najugodnejši za
posamezne tipe rastlin in ki je
razviden Iz koledarja.
recept tedna
v pogovorih z radijskimi
poslušalkami smo izvedeli
še en recept za staro sloven-
sko jed. Recept za pečeno
proseno kašo nam je »izda-
la« poslušalka Majda.
Pečena proseno
koša
Potrebujemo: liter mleka, 1/
4 1 prosene kaše, 3 jajca, žlico
margarine ali masla, sladkor,
vanilin, kozarček sladke ali ki-
sle smetane, rozine.
Priprava: proseno kašo z
vročo vodo temeljito operemo
in zakuhamo v osoljeno mle-
ko. Skuhamo skoraj do meh-
kega, potem pa ohladimo.
Vmešamo dva rumenjaka z
maslom in sladkorjem (po
okusu), dodamo kašo in na
koncu še sneg dveh beljakov.
Še prej seveda dodamo tudi
vanilin sladkor in oprane rozi-
ne. Zmes vlijemo v namašče-
no nepregorno posodo in jo
prelijemo še s sladko ali kislo
smetano, v katero smo vmeša-
li jajce. Položimo v ogreto pe-
čico in pečemo pri visoki tem-
peraturi tako dolgo, da lepo
zarumeni. Postrežemo toplo,
zraven pa serviramo še kom-
pot.
IVICA BURNIK
44
ZA RAZVEDRILO
PETiCA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Izbrala sva kombinacijo av-
tobusov in terenskih vozil.
Vožnjo sva lahko prekinila,
kjer naju je bila volja, vendar
sva morala nato čakati na na-
slednji avtobus, ki je pripeljal
šele v naslednjih dneh. To pa
je bilo zaradi vremena pogo-
sto zelo neprijetno. Dež, me-
gla, mraz in pogledovanje na
uro.
Na poti se nama je pridruži-
lo veliko podobnih potepu-
hov, kakršna sva bila sama.
Skupaj smo spoznavali deže-
lo, ljudi in njihove navade.
Domačini so nas toplo spreje-
mali medse, v svoje domove in
se nam poskušali predstaviti.
Mnogi med njimi so postaU
najini prijatelji.
Islandijo in
preteklost
Otok so v 9. st. pričeh nase-
ljevati Vikingi. Že pred njimi
pa so tja prihajali irski menihi z
željo živeti puščavniško življe-
nje. Domnevajo, da so na otok
pluli že Grki in nekaj stoletij
kasneje tudi Rimljani. Prvi stal-
ni naseljenec je bil Ingolfur
Arnarson, ki je leta 874 pričel
kmetovati na območju današ-
njega glavnega mesta.
Obdobje stare republike je
trajalo do leta 1262, ko so
Islandci zaradi notranjih spo-
rov izgubili neodvisnost. Nad
njih je stegnila roko Norveška
in dobro stoletje kasneje Dan-
ska. V tistih »temnih« sedmih
stoletjih političnega zatiranja
sta na otoku vladali revščina
in lakota, vrstile so se naravne
katastrofe in epidemije, ki so
zdesetkale prebivalstvo. Pri-
zadevanje za neodvisnost se je
dokončno izpolnilo leta 1918,
vendar je Islandijo še naprej
povezovala z Dansko perso-
nalna unija. Šele v času druge
svetovne vojne so Islandci raz-
glasih samostojno republiko.
Najin prvi postanek zunaj
mesta je bil Thingvellir. Danes
je to barvit narodni park, poln
naravnih znamenitosti, ki je-
seni zažari v čudovitih rdeče-
rjavih barvah. Leta 930 pa je
tu zasedala prva demokratič-
na ljudska skupščina na svetu,
imenovana Althing, ki se je
nato vsako poletje sestajala na
tem mestu. Tu so sprejemah
pravne odločitve, se dogovar-
jah o lojalnosti, izobčevali mo-
že ter začenjali in gladili spo-
re. Tu so se dogajali pomem-
bni dogodki in sprejemale so
se najpomembnejše odločitve
v zgodovini Islandije. 17 juni-
ja, leta 1944, pa so na tem
mestu razglasili republiko Is-
landsko.
Ledeno dežela
Islandija ni tako ledena, kot
napoveduje njeno ime (Ice-
land-»Ledena dežela«). Leži v
mejnem območju hladnih ark-
tičnih zračnih gmot in zmerno
toplih južnih zračnih tokov.
Temperature v poletnem času
so v primerjavi z našimi precej
nizke. Povprečna julijska tem-
peratura je okrog 11 "C. Proti
pričakovanju so zime zaradi
toplega zalivskega toka, ki pri-
haja z juga in obkroža otok v
smeri urnega kazalca, mile in
temperature se le redko spu-
stijo pod ničlo. Južni del otoka
je ponavadi zavit v meglice in
dežne zavese, medtem ko se
severni del ponaša z lepim in
sončnim vremenom. Pogosto
pa narava preseneti in v minu-
ti se lahko vreme sprevrže:
nebo prekrijejo oblaki, prične
deževati ali pa posije sonce in
zapiha močen veter. Drugačne
so razmere v notranjosti oto-
ka, v neobljudenem puščav-
skem višavju z znatno nižjimi
temperaturami. Lepote obalne
pokrajine se tu prelevijo v dol-
gočasno pustinjo, podobno
mesečevi površini. Koncem
šestdesetih let so se v notra-
njosti dežele, v bližini Askje,
urili in pripravljali ameriški
astronavti za prvi polet na Me-
sec, češ da je pokrajina tako
podobna Mesečevi. Domneve
so bile kasneje potrjene.
Samo na Islandiji sta si
skrajna vročina in mraz tako
blizu. Vse naokrog so pričeva-
nja zadnje ledene dobe. Lede-
niki prekrivajo kar 12 odstot-
kov površine otoške dežele,
kar znaša 12.360 km^ Med
njimi je največji Vatnajokull
(8400 km^), ki leži jugovzhod-
no in je hkrati tudi največji
evropski ledenik. Debelina le-
du znaša v povprečju 900 m.
Na njegovem robu izvirajo šte-
vilni potoki z ledeniško vodo.
Ti z deltastimi izlivi v morje
oblikujejo prodnate, peščene
puščave. V svojih zamočvirje-
nih rokavih omogočajo gnez-
denje številnim pticam, ven-
dar reke mnogokrat nosijo s
seboj toliko žveplenih primesi
iz vulkanskih tal, da poginejo
cele kolonije gnezdečih ptic.
Oktobra leta 1996, dva me-
seca po najinem obisku, je
pod debelim plaščem omenje-
nega ledenika izbruhnil vul-
kan. Magma, ki se je ohlajala,'
je talila led in številne poplave
so odnesle na južnem delu
otoka dva mostova in enega
močno poškodovale, uničile
17 km ceste, 6 km nasipov ter
električne in telefonske pove-
zave. K sreči smrtnih žrtev ni
bilo. Podobne povodnji so se
dogajale že v preteklosti, tako
da ljudje živijo v stalnem stra-
hu in v stalni pripravljenosti
pred naravo, ki lahko presene-
ti v vsakem trenutku.
Geotermolno [
območja
Pot naju je vodila mimo gc,
zirjev (občasnih talnih izbni
hov pare in vroče vode na ^
močjih vulkanskega delovanja
katerih temperatura vode dos
že tudi 100°C. Nekateri izn«
njih so bili še aktivni in so vsal
toliko časa bruhali vodo visot
v zrak. Para, ki se je ustvarjal
zaradi visokih temperatur vod
in vonj po žveplu, nam znan k
vonj po gnilih jajcih, sta daja
takim področjem svojevrst
čar. Vedno so bila polna rad(
vednih turistov in tabel z om
zorili, da je temperatura vod
ki prihaja iz notranjosti zemlj
od 70 - 100°C ter da je veB
nevarnost opeklin.
Priti ob vznožje največjega evropskega ledenika, imenovanega Vatnajokull, je bilo prav
posebno doživetje.
Od nekaterih sem se poslovil, najtežje od treh kraljev - nikoli
več se nismo videli. Zunaj šole sem se spomnil selitve. Pograbila
me je jeza in otožnost hkrati. Počutil sem se kot nomad. Enkrat
tu, drugič tam, pa spet bogve kje. Ivanka me je čakala z
dežnikom, kajti od zjutraj je neprenehoma deževalo. Nekaj časa
sva molčala. Pod dežnikom nisva mogla hoditi tako skladno kot
zjutraj zaradi razmočene ceste in velikih blatnih luž.
Prišla sva do Ričkovega klanca, ko je ponehalo deževati.
Enotna težka sivina neba se je začela deliti v velike gmotaste
oblake, ki so se hitro razhajali in cefrali. Nastajale so vedno večje
krpe nebesne modrine in končno je posijalo sonce. Preden sva
prišla do Žejne grape, po kateri je zaradi obilnega dežja hrumela
kalna voda. je bilo nebo brez oblakov. Z drevesa so šepetaje
drsele debele kaplje. V sončni svetlobi so se nekatere mavrično
iskrile, druge spet belo blestele kot najlepši biseri. Nastajala je
vlažno mehka toplota. Mokra gozdna tla in drevesa so oddajala
vonjave, ki so jih pljuča željno sprejemala. Za roke držeč sva se
bližala gozdnemu robu. kraju najinega slovesa. Obstal sem in ji
rekel:
»Ostani zdrava! Kmalu te pridem obiskat.« Več nisem spravil
iz sebe. Cmok v grlu mi jih je zaprl.
»Mirko! Pridi!« Šlo ji je na jok.
Objela sva se in se razšla. Odhitel sem po strmini proti hiši. V
meni se je začel rušiti svet. Svet, do katerega resnične ljubezni
sem se zavedel šele tedaj, ob slovesu. Čudovita dolina pod
menoj, gore, ki jo obdajajo, dišeč borov gozd in hrastičje, kjer je
vzklila prva ljubezen. Tete. katere je bila sama dobrota, šaljivi
stric in štirinožni prijatelj Runo. Veliko stvari, sošolcev in
sosedov, ne bom več videval, a ostali mi bodo v spominu. Prišli
so in odšli bodo iz mojega življenja kot slike na filmskem platnu.
Izgnan sem iz raja. In Ivanka, moja draga Ivanka! Okusila sva
nežne poganjke prve ljubezni, tam gori v hrastičju. Najlepše
trenutke, kar jih človeško življenje zmore nuditi. Ta svet mi
mineva in je neponovljiv.
Sonce je spet prav poletno pripekalo, ko sem prišel do hiše. Pod
lipo so sedeli vsi, tudi sestra je že prišla iz šole. le teta je bila v
kuhinji in pripravljala kosilo. Oče in stric sta moževala o
blagodejnosti dežja, saj je suša že ogrožala poljske pridelke in
menda zaradi tega prav pridno praznila kozarce, da bi se jima
ne posušili grli. Njun pogovor me ni privlačil. Odšel sem k Runu.
Ležal je v senci za kozolcem. Sedel sem poleg njega in se z njim
pogovarjal. Nisem vedel, da bo slovo od njega težje, kot od
marsikoga. Držeč ga okoli vratu sem še enkrat ogledoval prisrč-
no lepoto tega kraja. Na češnji je zapela grlica svoj »pop'k me
srbi, pop'k me srbi«. Ivanka mi je nekoč smeje rekla, da tako
poje. In res je tako slišati.
Južinali smo pod lipo. Kosilo je bilo nedeljsko, a mi ni šlo v
slast. Žlice se še niso ohladile, ko se je prikazal Pižorl s konjsko
vprego. Pohištvo smo kmalu naložili. Spomnil sem se na materi-
no napoved dežja in očetovo mnenje, da ponjave ne bomo
potrebovali - oba sta imela prav. Oče, stric in Pižorl so spet
nazdravljali, mene pa se je lotevala otopelost. Na nič nisem
mogel misliti. Teta meje potegnila za rokav in vprašala:
»Ali ti je slabo? Čisto zelen si. pojdi z menoj!«
Odšla sva v shrambo, kjer je natočila šilček žganja rekoč:
»Na. spij! Dobro ti bo delo. V slivovki namočena melisa je.«
Ponujeni šilček sem v dušku spil.
»Ti je bolje?«
»Pa je res.«
»Boš še eno?«
»Bom.«
Po telesu me je pogrelo in bolje sem se počutil, svet je postal
svetlejši.
»Vidiš, pa imaš spet zdravo barvo.« je rekla in me kot otroka s
hrbtom roke pobožala po licu. Tisti trenutek se mi je zdelo, da je
Ivanka - starejša Ivanka.
Stricu so se ob poslavljanju večkrat zatresli veliki brki, tudi
zasmrkal je nekajkrat, mati in teta, tako se mi je zdelo, sta se
bolj hladno poslovili.
»Dijo!« je Pižorl zaklical konjema. Voz seje škripaje pomaknil.
Vsi, razen mlajše sestre, katero je mati udobno namestila na
vozu. smo šli za njim. Bilo mi je, kot da hodim za knto. Ko sem.
tik preden smo prešli ovinek, pogledal po poti proti Blajevim, se
mi je zdelo, da jo vidim stati ob robu gozda. Nisem vedel, ali je
bila res ona ali je bilo slepilo.
Proti pričakovanju hitro smo bili pri Žejni grapi, po kateri)
potok le še pohlevno šumljal. Prav tako kmalu so zavrta koki
pridrsela po strmem Ričkovem klancu proti Gostencam. Pogk
mi je padel na veliko lipo, pod katero sem včeraj ležal in se mi :
sanjalo ni, da ne bo minil niti dan, ko bomo peljali tisto ma
svojih stvari tod mimo. Človek obrača, Bog pa obrne.
V	Gostencah smo pohištvo preložili na tovornjak. V kabini
vozniku je sedla mati z mlajšo sestro, oče. Mara in jaz pa sn
se namestili zadaj. Sedel s hrbtom naslonjen na kabino i
gledal hitro odmikajoče se pobočje z Uramškovo, Blajevo i
Cokalovo domačijo. Pižorlove, Matičerjeve in kočice starei
Klemenca ni bilo videti. Kmalu so vse zatonile v daljavi,
sedraška cerkvica seje najdlje obdržala. Ko seje tudi ta skrik
je izginil meni tako drag svet, katerega sem še pravkar objem
z očmi.
V	Celju je od hiš in tlakovanih ulicžehtelo. Mesto je bilo skon
prazno, v bistri Savinji pa seje kar trlo kopalcev. Iz mesta smo.
spet pripeljali na prašno cesto. Ponovno se je za nami val
ogromen oblak prahu vse do Laškega. Tovornjak se je ustav
pred nizko hišo. Na hitro sem se razgledal. Hribi drug p'
drugem, med katerimi je čemelo mestece. Zdelo se mi je, daj
tako malo prostora, da se niti pošteno dihati ne bo dalo. Vi
okoli pa same hiše in prašne ulice, brez ene same krpe tratnid
Prava puščoba. Moj prvi vtis je bil klavrn. Po nekaj tednih sem i
mesteca navadil, ne da bi na Sedražje pozabil. Tam je bilo vs
tako zeleno, tam so dišali borovci, tam je bila Ivanka.
Spoznal sem se z nekaj fanti. Najbližja sta mi postala Gabrijd
sin gostilničarja in Ivan, sin občinskega financarja. Dekl^'
družba me ni zanimala.
Misleč, da se moram nekje udejstvovati, sem se past>'
pregovoriti in začel zahajati na telovadne vaje k sokolskejn'^
telovadnemu društvu Orel. Imeli so borno telovadnico v žuf
nišču, v malo večjemu kletnemu prostoru, ki so mu
dvorana, v kateri so tudi uprizarjali ljudske igre. Bradlja in di''
blazini je bilo edino telovadno orodje, zato pa so bili fantf
nepopačeni in skromni; prijetno se je bilo družiti z nji^^
Motilo pa me je vedenje telovadnega vaditelja. Velikokrat nd^'^
je velel prenehati s telovadbo, nam zapovedal se postaviti'
vrsto in nam začel brati iz katekizma. Nekega dne. ko smo
najbolj vneto prizadevali napraviti stojo na bradlji, nam f
zapovedal sesti. S katekizmom v roki se je zapičil vam^'
vprašanjem:
»Povej, kaj je sveta katoliška cerkev?«
Imel sem ga dovolj in mu odgovoril:
»Marjan, sem prihajam zaradi telovadbe, samo zaradi td^
vadbe. Verouk imam v šoli.«
Urno sem vstal, si čez kratke klotaste hlače oblekel hlače''
nikoli več me niso videli tam.
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Srčki in ostrige
kot modni navdih
Predstavitev nove kolekcije Jolande Thaler je bil modni dogodek leta v Celju
;ot radi rečemo: še za miš-
bi se komaj našel prostor,
o polna je bila prejšnji pe-
zvečer dvorana celjskega
rodnega doma. Obetal se je
dni dogodek leta v Celju,
jostojna predstavitev naj-
ejše kolekcije oblačil bla-
[ne znamke Thaler za se-
io jesen-zima 1997/98,
atorke Jolande Thaler.
Navdih noči« je bil naslov
reditve, ki se je začela s pri-
dom kratkih plaščev iz než-
ja ekološkega krzna, obar-
lega v pastelne barve. Sledili
kostimi in hlačni kompleti
sodobno poslovno žensko v
)dro-rjavo-sivo-petrolejni
rvni paleti, dopolnjeni z zim-
ini plašči, ki se ponašajo s
Draj obveznim detajlom,
robo ali šalom iz kakovost-
jkrznenih imitacij.
Dominanten modni akcent v
lekciji je usnje; pravo ali tisto
aktivno svetleče, ustvarjeno
v tekstilnih laboratorijih, ki
vzbuja vizijo kačjih in krokodi-
ljih kož. Kot bi z modnih stez
svetovno znanih kreatorskih
imen prikorakali na oder Na-
rodnega doma, so bili videti do
tal segajoči usnjeni plašči, pod-
loženi z umetnim krznom.
Na bližajoče se čarobne no-
či ob izteku leta so spominjale
cocktail in večerne obleke s
skupno rdečo nitjo - svetlečim
žametom, plišastimi zmečka-
ninami in senzualno, sem ter
tja spogledljivo transparenco.
ki je včasih strastno objemala
žensko telo, drugič ga s frfota-
jočo ležernostjo osvobajala.
Prosojnost ali pa kot dih lahko
elastično svilo je tokrat Jolan-
da Thaler na večernih toaletah
dopolnila z efektnimi in nad-
vse modnimi, krznenimi obro-
bami. Sporočilo dekoltiranih
oblek v stilu Grace Kelly iz
petdesetih let ali usodne žen-
ske Jamesa Bonda je bilo ja-
sno: »vrnitev k Ženskosti«.
Sporočilo so dopolnjevah
tudi elegantni Guccijevi salo-
narji iz podjetja Stiefelkonig.
Polclon knežjemu
mestu
Posebno presenečenje je
sledilo tudi v zaključnem defi-
leju. Vroče škrlatno in kraljev-
sko rdeče večerne obleke s
poslikavo mesta Celja in na
eni izmed njih tudi celjski grb
so ponazarjale časovni utrip
mesta z bogato zgodovinsko
izpovedjo.
Večerne obleke so bile pro-
jecirane kot kreatorkin po-
klon knežjemu mestu. Avtori-
ca kolekcije, Jolanda Thaler,
je bila oblečena v rdeč hlačni
kostim z vezenim vzorcem iz
srčkov. Prijetno modno dru-
ženje je bilo zasluga tudi reži-
serke prireditve Vladimire
Skale s sodelavci in podjetja
Gastro, ki je poskrbelo za vse
kulinarične sladokusce.
Poleg kozarčka penečega so
namreč naravnost iz morskih
globin v Narodni dom pripeljali
specialiteto, ki je med ljubitelji
dobre hrane pravi »modni hit« -
na ledu servirane, sveže ostrige.
Čarobne školjke, ki simbo-
lizirajo ženskost, skrivajoč v
svoji lupini dragocen biser,
pa seveda ob takšni priložno-
sti, kot je bila predstavitev
novih kreatorskih stvaritev
Jolande Thaler, ne prebujajo
zgolj želje po hrani...
Foto: GREGOR KATIČ
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Utrinki iz nove kolekcije kreatorke Joladne Thaler.
Krzno kot detajl
Možnosti za uporabo krzna so kot brezno brez dna
Saj niti ni tako pomembno, zaradi
akšnih razlogov - dejstvo je, da krzno
! redke lahko pusti ravnodušne.
Krzno, oblačilo pračloveka, je prvič po-
lalo moda v 19. stoletju, vrhunec priljub-
enosti pa je doseglo na začetku 20.
bletja. Prvo zelo priljubljeno krzno je
ilo tjulenje. Kasneje je postalo statusni
imbol, še posebej imenitna krzna so bili
oboljevina, astrahan, činčila, mink, her-
»elin, karakul, rakun, lisica... Pred leti pa
t je začela silovita gonja proti mučenju in
ibijanju živali v tovrstne namene in kaza-
je že, da bodo živalske kože za vselej
Zginile iz modnega sveta...
Znana novinarka visokonakladne
Bodne revije Christa D'Souza se je pred
kratkim, oblečena v razkošen krznen
plašč, odpravila na »raziskovalni« spre-
hod po londonskih ulicah. Razočarana
ugotovila, da ni pri mimoidočih naletela
niti na en sam odklonilen odziv ali kakr-
šnokoli zgražanje na temo »brezvestne,
morilske ženske«.
Da je moda slepa, vemo; da se letos
znova vse bolj navdušuje za krzno, pri-
dobljeno iz hrbtov nedolžnih živalskih bi-
tij, tudi. Zdaj vemo tudi, da se zaradi tega
ekološko osveščeni Zemljani vse manj
glasno razburjajo (ali pa je poskrbljeno, da
se jih manj sliši?) KakorkoU, odločite se po
svoji vesti. Če jo imate, bi dodali nekateri.
Ali pa se odločite za kompromis, ki ni
prav nič manj moden - za krzno, pridela-
no v raziskovalnih laboratorijih tekstilne
industrije. Pravzaprav vlada letos v krz-
nomaniji prava zmešnjava - ali je pravo,
obarvano v nenaravne, včasih prav divje
barve, ali pa umetno daje tako avtentičen
videz, da ga od pravega lahko loči le oko
poznavalca. Seveda igra tukaj odločilno
vlogo otip. Naj bo bolj ah manj žlahten,
prijetno mehak je v obeh primerih.
Privoščite si ga torej! Če že ne v obliki
celega plašča ali jakne, pa vsaj kot do-
datek oziroma detajl. Krzno je namreč
ena sama inspiracija z breznom brez
dna: kot ovratnik, pokrivalo ali obroba,
s katero popestrimo staro vetrovko,
nemara celo jakno iz jeansa, kot šal, ki
ga nosimo k različnim oblačilom, kot
efektna obroba usnjene ali volnene ro-
kavice ali celo kot detajl na životcu
večerne obleke. Nekateri modni ustvar-
jalci pa so iz krzna ukrojili celo obuvala
in torbice.
Prisrčno, čeprav s predznakom: pre-
vidno! Krzno, še posebej umetno ah v
močnih barvah, lahko prav hitro zdrsne
čez mejo izbranega okusa. Če ste bolj
polne postave, razmislite o izrazito dol-
godlakem krznu in upoštevajte, da vam
bo vizualno dodalo še kakšen decimeter
obsega. Tudi damam s skromnim števi-
lom centimetrov v višino nadene vse
prej kot aristokratski videz pretirano
debel kožuh oziroma kar cele lisičke,
navite okrog vratu in posajene na glavo v
obliki gigantskih kučem. V obeh prime-
rih bo estetika bolj zadovoljna z vami, če
se boste navdušile za kratkodlako krz-
no. Pa v mehko in toplo odeto zimo, s
pravim ali umetnim krznom želim!
^rzno lahko uporabite tudi kot šal.
Umetno krzno v naravnih barvah.
Kot životec na večerni obleki...
izjava meseca:
Jolanda Thaler, gostja kontaktne oddaje V modnem vrtincu
na Radiu Celje, v soboto, 22. novembra 1977: »Po včerajšnji
modni reviji me vsi sprašujejo, zakaj rdeča barva, zakaj srčki...?
Kreiram tako, kot se počutim. In trenutno se počutim srčkasto.«
Foto: GK
Anketno nagradno vprašanje decembra:
KATERA ZNANA SLOVENSKA OSEBNOST NAJ NA TEJ
STRANI GOVORI O MODI IN OBLAČENJU?
a)	Leon Štukelj;
b)	Štefka Kučan;
c)	Jonas Žnidaršič;
d)	Helena Blagne;
e	)......................................(obvezno pripišite svoj predlog).
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:................................
Starost: .........................................
Točen naslov: .................................
............................................Tel. št.
48
AUMIIIA STRAN
tračnice
Predsedniška vezana trgovina
»Zdaj, ko ste me izvolili, pa lahko odložim ta cepin!« Zgodba s fotografije ima vsekakor bolj
prijazno ozadje od natolcevanja, je pa res, daje nastala v času predvolilne kampanje na pohodu Od
Litije do Čateža. V kislem in deževnem vremenu se je, tedaj stari, sedaj novi predsednik Milan
Kučan razveselil lesenega cepina, ki mu gaje za pomoč pri hoji podaril Albin Kaša iz Sel pri Gorici
pri Slivnici. Predsednik si je izbral tistega, na katerem je bil vžgan verz iz slovenske pesmi: »Oj
pobč, oj pobč, zakaj se ti v nevarnost podajaš...« Albin Kaša je predsedniku cepin poklonil
»njegova varnostnika pa sta ga potem kupila«, se je pohvalil izdelovalec. Vezana trgovina pač.
V izogib otrokom?
Kako zelo so politiki pripravljeni prisluhniti in pomagati,
da bi celjskim otrokom in mladini olajšali odraščanje,
zgovorno priča tudi njihova udeležba na otroškem parla-
mentu Celja, Vojnika in Štor. Vabljeni so bili mnogi, parla-
menta pa se je udeležil le vojniški župan Beno Podergajs. O
tem, ali drugih dveh županov ni bilo zato, ker se bojita
odkrite besede predstavnikov slovenske prihodnosti ali pre-
prosto zato, ker ti (zaenkrat) še nimajo volilne pravice, pa
lahko le ugibamo...
Stoletnico z reklamacijo
Prenovljeni Narodni dom je sicer lep na pogled, o kakovosti
prenove pa bi se dalo razpravljati. Na eni od nedavnih sej v zgornji
stranski dvorani je namreč tajnik Bojan Rebec, ki ni kdove
kakšen silak, pokvaril kljuko na vratih, da se ta niso dala več
odpreti. Če ne bi bilo hitre hišnikove intervencije, bi seja trajala
zelo zelo dolgo...
Brezaportheida
Vse bralce in bralke, ki si ne morejo zapomniti, da gradijo v
Atomskih toplicah aparthotel, uredništvo Tračnic opozarja, da
ne gre za apartheidhotel. Res pa je, da bo v njem raj predvsem
za tiste, ki imajo dovolj cvenka.
zanimivosti
Škorenj iz Dobja
V Dobju pri Planini ni tovarne obutve, kljub temu pa so na Blatnikovi kmetiji, pri Žibreti
naleteli na škorenj - nevsakdanji izdelek narave.
To, da krmilna pesa zraste v obliki škornja, res ni vsakdanje. Škorenj iz Jesenika pri Dobju pra
tako opozarja na bližnjo zimo, ko bo treba imeti višjo obutev. Če škorenj pravilno obrneš, {t
dobiš zemljevid Italije, od Padske nižine do konca Sicilije. Zanimiv pridelek so si lahko ž
ogledali v celjski cerkvi Sv. Duha, ko so za zahvalno nedeljo ter po njej okrasili cerkev s poljskin
pridelki.
Ivan Jagodič, cerkveni ključar, je zaradi nevsakdanje igre narave predstavil zanimiv pridele!
tudi našim bralcem.	B. J., Foto: G. |
Vsili...
Nedolgo tega je Friderik Polutnik, podžupan Mestne občine Celje, izjavil, da
najraje je krompir. Še otroci, ki jim je bila izjava namenjena, so malce nejeverno
zmajevali z glavami. Pričujoča fotografija izdaja, da Polutnik v sili prav rad
poseže tudi po obloženem kruhku.
(Ocl)kloiii
Končno so volitve mimo,
malo mira bo dobro delo;
zdaj čakamo lahko na zimo,
spet leto bo minilo celo.
A časa še dovoljje za nerganje,
še preveč je bedarij v zalogi,
le medved si privošči zimsko spanje,
kar bo, pa povedo nam astrologi.
POPEVKAl
dekle iz
objektiva
Tjaša Drobež je 18-letna dijakinja, ki v domačem Celju obiskuj^
Srednjo frizersko, tekstilno, strojno in prometno šolo. ■
Foto: GREGOR KATI^
amadeus poroča
Slovenski pikado
Frčijo puščice sem ter tja.
Pomladniki so začeli z obstnikcijo.
Še pred volitvami so hoteli biti ZA,
za dokončno komunistično obdukcijo...
Toda puščica vedno ne zadane,
včasih se zapiči le rob.
Tistega, ki zgreši, še bolj razvname,
še z večjo ihto koplje preživelemu režimu grob.