Sanja Karakatič1 Vloga optične koherenčne tomografije pri obravnavi bolnikov z multiplo sklerozo – iz raziskav v prakso The Role of Optic Coherence Tomography in the Management of Patients with Multiple Sclerosis – From Research to Practice izVleček KLJUČNE BESEDE: optična koherenčna tomografija, mrežnica, demielinizacija, nevrodegeneracija Nevrodegeneracija predstavlja najpomembnejšo gonilno silo invalidnosti pri multipli skle- rozi. Optična koherenčna tomografija s prikazom plasti mrežnice omogoča neposreden vpogled v propadanje nevronov v osrednjem živčevju. Mrežnica predstavlja embrional- ni podaljšek osrednjega živčevja in s tem okno v patološke procese, ki se v njem odvija- jo. V sklopu multiple skleroze mrežnica atrofira tako primarno kot tudi sekundarno, kot posledica transsinaptičnega prenosa nevrodegeneracije od distalno okvarjenih nevronov v demielinizacijskih lezijah do mrežnice. Degeneracija plasti ganglijskih celic in peri- papilarne plasti mrežničnih živčnih vlaken je prisotna že v predkliničnih in predstopenjskih fazah multiple skleroze, torej radiološko izoliranem sindromu in klinično izoliranem sin- dromu, kar dokazuje, da je nevrodegenerativna komponenta izražena že od začetka bole- zni. Prisotna je tudi pri vseh bolnikih s potrjeno diagnozo multiple skleroze, še posebej na strani očesa, ki ga je v preteklosti prizadelo vnetje optičnega živca (optični nevritis). Stopnja izhodiščne atrofije peripapilarne plasti mrežničnih živčnih vlaken in plasti gan- glijskih celic je povezana s slabšimi kliničnimi in parakliničnimi izvidi: pri bolnikih hitre- je in v večji meri napredujeta funkcionalna prizadetost po razširjeni lestvici stopnje prizadetosti in kognitivni upad, bolniki imajo večje breme akutnih demielinizacijskih lezij, izrazitejšo atrofijo možganov in slabši odgovor na zdravljenje. Degeneracija plasti gan- glijskih celic je zaradi svoje nereaktivnosti boljši označevalec nevrodegeneracije kot dege- neracija peripapilarne plasti živčnih vlaken mrežnice, ki je v akutni fazi optičnega nevritisa podvržena izraziti oteklini, na dolgi rok pa brazgotinjenju, zaradi česar je meritev njene debeline lahko popačena. Prednosti optične koherenčne tomografije pred drugimi oblikami spremljanja nevrodegeneracije so njena neinvazivnost, cenovna dostopnost, ponovljivost, hitra izvedba in možnost opazovanja struktur osrednjega živčevja in vivo. V primerjavi z magnetno resonanco, ki ji je na tem področju najbolj konkurenčna, ima optična kohe- renčna tomografija tisočkrat višjo ločljivost. Posledično je primernejša za proučevanje nevrodegeneracije v najzgodnejših fazah bolezni, ko je magnetna resonanca še neobčutljiva. Optična koherenčna tomografija obeta vpogled v kompleksne procese nevrodegeneraci- je in razkritje novih spoznanj, ki bodo predstavljala dobro odskočno desko za razvoj nove generacije zdravil, ki bodo kljubovala propadanju nevronov ali celo prispevala k njihovi obnovi. 1 Sanja Karakatič, dr. med., Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor 31Med Razgl. 2025; 64 Suppl 1: 31–38 • doi: 10.61300/mr114ms5 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 31 aBstraCt KEY WORDS: optic coherence tomography, retina, demyelination, neurodegeneration Neurodegeneration is the most important driving force of disability in multiple sclero- sis. Optical coherence tomography with retinal layer imaging provides direct insight into neuronal degeneration in the central nervous system. The retina is an embryonic exten- sion of the central nervous system and thus serves as a window into the pathological processes occurring within it. In multiple sclerosis, the retina undergoes both primary and secondary atrophy – the latter as a result of transsynaptic degeneration transmis- sion from distally damaged neurons at the site of demyelinating lesions. Atrophy of the peripapillary retinal nerve fiber layer and the ganglion cell layer is already present in the preclinical and prodromal stages of multiple sclerosis (radiologically isolated syn- drome and clinically isolated syndrome), which confirms the presence of the neurode- generative component from the onset of the disease. It is also present in all patients with a confirmed diagnosis of multiple sclerosis, particularly in the eye that was previously affected by optic nerve inflammation (optic neuritis). The degree of baseline atrophy of the peripapillary retinal nerve fiber layer and ganglion cell layer is associated with worse clinical and paraclinical findings: patients experience faster and more significant func- tional impairment according to the Expanded Disability Status Scale, a more pronoun- ced cognitive decline, a greater burden of acute (new and active) demyelinating and chronic neurodegenerative lesions, more pronounced brain atrophy, and poorer response to treat- ment. The ganglion cell layer is a better marker of neurodegeneration than the peripa- pillary retinal nerve fiber layer due to its inertness, while the peripapillary retinal nerve fiber layer is subject to significant swelling in the acute phase of optic neuritis, and astro- glial scarring in the long term, which can distort its thickness measurement. The advan- tages of optical coherence tomography over other forms of neurodegeneration monitoring include its non-invasiveness, cost-effectiveness, repeatability, rapid execution, and the ability to observe structures of the central nervous system in vivo. Compared to magne- tic resonance imaging, which is its main competitor in this field, optical coherence tomo- graphy provides a thousandfold better resolution, making it suitable for studying neurodegeneration in the earliest stages of the disease, when magnetic resonance ima- ging is insensitive. Optical coherence tomography holds the potential for insight into complex neurodegenerative processes, which may, in the future, serve as a springboard for the development of a new generation of drugs that can counteract neuronal degeneration or even contribute to their regeneration. razvoja imunomodulatornih zdravil (IMZ) pomembno podcenjena. Izkazalo pa se je, da bolezen kljub dolgoletnemu visoko učinkovitemu zdravljenju, s katerim smo skoraj v celoti zatrli njeno vnetno aktivnost, nezadržno napreduje. S tem je prišlo do demaskiranja osrednje vloge nevrodege- neracije pri napredovanju invalidnosti bol- nikov z (MS). Zaenkrat ne poznamo učin- 32 Sanja Karakatič Vloga optične koherenčne tomografije pri obravnavi bolnikov z multiplo … uVoD Multipla skleroza (MS) obsega dva temelj- na patofiziološka procesa: vnetje in nevro- degeneracijo (propad teles nevronov in nji- hovih aksonov). Medtem ko v zadnjih letih prihaja do pomembnega prevrata pri razu- mevanju vnetne komponente bolezni, pa njeno nevrodegenerativno ozadje ostaja uganka. Nevrodegeneracija je bila vse do 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 32 kovitega zdravljenja, s katerim bi lahko neposredno zamejili propad nevronov. Eden glavnih razlogov za to je pomanjkanje zanesljivih označevalcev nevrodegeneracije, ki bi omogočali natančen vpogled v ome- njen proces in s tem izhodišče za njegovo razumevanje in razvoj nove generacije zdravil z zaščitnim in obnovitvenim učin- kom za osrednje živčevje (OŽ). Nekatere od oblik proučevanja nevrodegeneracije pred- stavljajo MR z volumetrijo, merjenje serum- skih nevrofilamentov in testi kognitivnih funkcij. Ker nobeden izmed naštetih pri- stopov sam po sebi ni dovolj natančen, je iskanje zanesljivejših biooznačevalcev nevrodegeneracije izjemnega pomena. Eno izmed poti predstavlja tudi meritev debe- line mrežničnih plasti, in sicer plasti gan- glijskih celic in njihovih aksonov z optično koherenčno tomografijo (OCT) (1). način DeloVanja optične koHerenčne tomoGraFije OCT predstavlja neinvazivno slikovno diagnostično metodo, ki omogoča tridi- menzionalen prikaz plasti mrežnice. Sliko generira na osnovi odbojev infrardeče svet- lobe (laserja). Omogoča prikaz mikronskih struktur, zaradi česar je dobljena slika tisočkrat višje ločljivosti kot pri MR, kjer je najmanjša opazovana enota milimeter. Dobljena slika je tako primerljiva histolo- škemu rezu mrežnice. Predstavlja veliko natančnejšo obliko proučevanja nevrode- generacije v najzgodnejših fazah MS, ko je z MR še ni mogoče zaznati. Njene predno- sti so tudi izjemno hiter zajem slike, ki traja le nekaj minut, neinvazivnost, varnost, ponovljivost in predvsem dostopnost zara- di nižje cene in dobre uveljavljenosti v rutin- ski oftalmološki praksi (1). zGraDBa mreŽniCe Mrežnica izvira iz iste embrionalne zasnove kot možgani in hrbetnjača. Posledično pred- stavlja strukturni in funkcijski podaljšek OŽ in bolezenskih procesov, ki se v njem odvi- jajo. Za namene proučevanja nevrodege- neracije sta zanimivi predvsem že omenjeni plasti, torej plast ganglijskih celic (angl. gan- glion cell layer, GCL) in njihovih aksonov, peripapilarnih mrežničnih živčnih vlaken (angl. peripapillary retinal nerve fiber layer, pRNFL), ki so v celotnem poteku do zdru- žitve v vidni živec na mestu papile nemie- linizirani. Z mielinom se obdajo šele, ko izstopijo iz očesa kot drugi možganski živec. Zaradi odsotnosti mielina in mikroglije ter očesne transparence predstavlja mrež- nica edini dostopen in vivo model za prou- čevanje struktur OŽ in s tem nevrodege- neracije. Debelino GCL merimo v regiji makule, ki predstavlja mesto najostrejšega vida in s tem največje gostote omenjenih celic, debelino pRNFL pa okrog papile, kjer pride do konvergence vseh aksonov mrežnice in njihove združitve v vidni živec. Tanjšanje plasti GCL odraža stopnjo degeneracije teles nevronov, pRNFL pa njihovih aksonov (1). meHanizmi DeGeneraCije plasti GanGlijskiH CeliC in peripapilarniH mreŽničniH ŽiVčniH Vlaken Degeneracija mrežnice je lahko primarna ali sekundarna. Slednja nastopi kot posle- dica t. i. transsinaptične nevrodegeneraci- je. Pri poškodbi nevronov in aksonov na mestu demielinizacijskih lezij pride do prenosa nastale okvare na druge, sprva neokrnjene distalne nevrone, ki so z okvar- jenimi sinaptično povezani. Prenos okvare je dvosmeren in poteka tako anterogradno kot tudi retrogradno glede na izvorno lezi- jo. Zaradi močne medsebojne povezanosti vseh delov OŽ pride tudi do zajema kon- tralateralne možganske poloble. Na ta način sprva lokalni nevrodegenerativni procesi preko mehanizma transsinaptične nevro- degeneracije postanejo globalni. To pome- ni, da lahko lezija v katerem koli delu OŽ, še posebej vzdolž vidne poti, povzroči dege- neracijo mrežnice (4). 33Med Razgl. 2025; 64 Suppl 1: 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 33 klinični pomen spremljanja DeBeline plasti GanGlijskiH CeliC in peripapilarne plasti mreŽničniH ŽiVčniH Vlaken Prva raziskava, ki je pokazala, da pri bol- nikih z MS prihaja do atrofije pRNFL, je bila raziskava Parisija in sodelavcev (1999). Ugoto- vili so, da je stopnja atrofije pRNFL pri bol- nikih z MS višja kot pri splošni populaciji. Še posebej je izražena pri bolnikih po prebolelem vnetju očesnega živca (optični nevritis, ON) na strani prizadetega očesa. Na osnovi medočesnih razlik v debelini pla- sti pRFNL in GCL je na strani pomembnejše atrofije tudi pri bolnikih brez jasne zgodo- vine klinično manifestnega ON mogoče ugotoviti, ali gre za stanje po subkliničnem ON (2). Novejše raziskave pa so osvetlile predvsem vlogo merjenja debeline GCL, ki se je izkazal za merodajnejšega označeval- ca nevrodegeneracije kot pRNFL. Prednosti GCL v primerjavi s pRNFL so predvsem, da je v fazi akutnega ON manj podvržen ote- klini, dolgoročno pa tudi v manjši meri astrogliozi, ki lahko pri pRNFL pomembno motita meritev njegove debeline (3). spremembe plasti ganglijskih celic in peripapilarnih mrežničnih živčnih vlaken pri optičnem nevritisu Akutni ON je ena najpogostejših zgodnjih manifestacij MS. Prizadene vsaj 50 % bol- nikov z MS in je prva manifestacija bole- zni v 15–20 % primerih. Posmrtne analize kažejo, da je optični živec prizadet kar v 94–99 % primerov – tudi pri tistih, ki niso utrpeli klinično manifestne epizode. Demie- linizacija aksona optičnega živca vodi v nje- govo sekundarno degeneracijo, ki se pre- nese tudi retrogradno (na ganglijske celice in njihove aksone) in anterogradno (vse do vidne skorje). Preko mehanizma trans- sinaptične degeneracije je po ON lahko pri- zadeta celotna vidna pot (od mrežnice do vidne skorje) (5). V prvih treh mesecih po ON se pRNFL zaradi vnetnega edema odebeli, zato v tem času ocena njegove debeline ni merodajna. Po obdobju treh do šestih mesecev sledi atrofija, ki odraža stopnjo aksonske dege- neracije. Plast GCL pa akutnim edematoz- nim spremembam ni podvržena, zato se njeno stanjšanje izrazi že v prvih dveh mesecih, najpogosteje že v prvih petih ted- nih po ON. Posledično predstavlja primer- nejšega označevalca zgodnje nevrodege- neracije kot pRNFL (2, 3). razlike meD preDstopnjami in Fenotipi multiple skleroze radiološko izoliran sindrom in klinično izoliran sindrom Čimprejšnje zdravljenje je izjemnega pome- na za izboljšanje dolgoročnih kliničnih izi- dov in zmanjšanje bremena bolezni. Veliko pozornosti se namenja iskanju biooznače- valcev, na osnovi katerih bi lahko diagno- zo MS postavili tudi v najbolj dvoumnih primerih, kot sta radiološko izoliran sindrom (RIS) in klinično izoliran sindrom (angl. clini- cally isolated syndrome, CIS) kot predstopnji MS. Eno izmed poti predstavljata tudi mer- jenje debeline pRNFL in GCL (6). Raziskave kažejo, da sta omenjeni pla- sti stanjšani tako pri bolnikih z RIS kot tudi s CIS, kar nakazuje na prisotnost nevroak- sonske degeneracije že od zgodnjega začet- ka bolezni oz. celo njene predklinične faze. Debelini pRNFL in GCL pri bolnikih z RIS in CIS sta primerljivi, hkrati pa tanjši kot pri bolnikih z recidivno-remitentno multi- plo sklerozo (RRMS). Tveganje za prehod iz CIS v klinično definitivno obliko MS je veliko večje pri tistih, ki imajo pomembno stanjšane plasti pRNFL in GCL – tudi neod- visno od ON (7). Pri spremljanju bolnikov z RIS in nji- hovi primerjavi z zdravo kontrolno skupi- no so v raziskavi Aly in sodelavci izračunali debelino retinalnih parametrov, ki je z veli- ko zanesljivostjo in senzitivnostjo napove- dovala prehod v MS. Pri bolnikih z RIS, pri 34 Sanja Karakatič Vloga optične koherenčne tomografije pri obravnavi bolnikov z multiplo … 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 34 katerih so bile vrednosti debeline pRNFL in GCL znotraj referenčnih, do prehoda v MS ni prišlo (6). Omenjene ugotovitve obetajo možnost postavitve diagnoze MS pri bol- nikih že v fazi RIS ali CIS. recidivno-remitentna multipla skleroza v primerjavi z napredujočimi oblikami multiple skleroze V raziskavi so Kleiter in sodelavci pokaza- li, da sta debelini pRNFL in GCL pri napre- dujočih oblikah bolezni tanjši kot pri RRMS. To so potrdili tudi Sotirchos in sodelavci, ki so ugotovili, da se pri bolnikih z napredujo- čo obliko MS, torej s primarno napredujočo multiplo sklerozo (angl. primary progressive multiple sclerosis, PPMS) in sekundarno napre- dujočo multiplo sklerozo (angl. secondary progressive multiple sclerosis, SPMS), plasti pRNFL in GCL tanjšata veliko hitreje kot pri bolnikih z RRMS. Raziskava Guerrierija in sodelavcev je pokazala, da je pri SPMS plast pRNFL še tanjša kot pri PPMS, kar kaže na večjo prizadetost vidnega sistema pri SPMS kot PPMS (6). Prav tako tanjše plasti pRNFL in GCL z večjo verjetnostjo napovedujeta prehod iz RRMS v napredujočo fazo bolezni, kar odraža tudi njuna že omenjena povezava z napredovanjem funkcionalne prizadeto- sti, kognitivnega upada in radiološkimi ter serumskimi markerji nevrodegeneracije. Raziskave kažejo tudi, da daljše kot je tra- janje bolezni, tanjši sta plasti pRNFL in GCL (3). poVezaVa meD atroFijo plasti GanGlijskiH CeliC in peripapilarne plasti mreŽničniH ŽiVčniH Vlaken ter kliničnimi in parakliničnimi označeValCi multiple skleroze Atrofija GCL in pRNFL je, glede na raziskave, jasno povezana z različnimi kliničnimi in parakliničnimi označevalci pri MS. telesna in kognitivna prizadetost V raziskavi Bsteha in sodelavcev je bila proučena povezava med spremembo debe- line pRNFL in GCL skozi čas in napredo- vanjem nevrološke prizadetosti pri bolnikih z MS, zdravljenih z imunomodulatornimi zdravili (IMZ). Nevrološka prizadetost je bila definirana kot kombinacija napredova- nja telesne prizadetosti po razširjeni lestvi- ci stopnje prizadetosti (Expanded Disability Status Scale, EDSS) in/ali poslabšanje kognitivne funkcije glede na oceno po pre- izkusu modalnosti s simboli in številkami (Symbol Digit Modalities Test, SDMT). Napredovanje telesne prizadetosti je bilo definirano kot porast ocene po EDSS za ≥1,5 točk pri bolnikih z izhodiščno oceno 0, ≥ 1,0 točk pri bolnikih z izhodiščno oceno 1,0–5,5 in ≥ 0,5 točk pri bolnikih z izhodiš- čno oceno > 5,5. Kognitivni upad je bil definiran kot absolutna izguba ≥ 4 točk po SDMT ali relativen upad ocene glede na izhodiščno za ≥ 10 %. Sprememba ocene po EDSS in SDMT je morala ostati prisotna vsaj šest mesecev. Ugotovljeno je bilo, da tanjšanje debeline GCL z največjo občutlji- vostjo in specifičnostjo napoveduje poslab- šanje telesne in kognitivne prizadetosti in s tem neuspeh IMZ. Stanjšanje GCL > 0,5 μm/leto po 24 mesecih z 81-% občutljivostjo in 91-% spe- cifičnostjo napoveduje neuspeh zdravljenja, upad debeline GCL > 0,5 μm/leto po 12 mesecih pa z 78-% občutljivostjo in 85-% specifičnostjo. Sprememba debeline pRNFL po 12 mesecih ni imela napovedne vred- nosti, po 24 mesecih pa je sprememba debeline ≥ 2 μm/leto z občutljivostjo 69 % in specifičnostjo 69 % napovedovala neu- speh IMZ (8). Obratno povezavo med debelino GCL in oceno po EDSS so ugotovili tudi v raziska- vah Britze in sodelavcev: večje kot je bilo napredovanje prizadetosti po EDSS, izdatnejša je bila atrofija mrežničnih plasti (3). V razi- skavi Martinez Lapiscina in sodelavcev so 35Med Razgl. 2025; 64 Suppl 1: 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 35 pokazali, da izhodiščna atrofija pRNFL z veliko zanesljivostjo napoveduje poslab- šanje EDSS v naslednjih petih letih (9). Povezavo med kognitivno funkcijo in debelino mrežničnih plasti so ugotovili tudi v raziskavi Esmaela in sodelavcev, ki je pokazala, da se bolniki z večjo atrofijo GCL in pRNFL slabše odrežejo na Montrealski lestvici kognitivnih sposobnosti (Montreal Cognitive Assesment, MoCA) (10). magnetnoresonančni parametri Na podlagi debeline pRNFL in GCL je možno sklepati tudi o radiološki aktivnosti bole- zni, tako akutni kot tudi kronični. Tanjše plasti so povezane z večjim bremenom hiperintenzivnih lezij na T2-poudarjeni sekvenci, zlasti v področju optičnih radia- cij, kar se ujema s hipotezo transsinapti- čnega prenosa nevroaksonske degeneraci- je, ki se po vidni poti od mesta primarne okvare prenese do mrežnice. Tanjša plast GCL je povezana tudi z večjim številom s kontrastom obarvanih lezij na T1-poudar- jeni sekvenci. Za pRNFL ta povezava zaen- krat ni bila jasno opredeljena (12). Z volumetričnimi preiskavami je bilo ugotovljeno, da debelini GCL in pRNFL korelirata z atrofijo bele, še izraziteje pa sive možganovine. Izmed njiju je GCL jasneje povezana z atrofijo sive možganovine – tanj- ša kot je GCL, izdatnejša in hitrejša je atro- fija možganov, talamusa in preostale sive možganovine (12). Enega zanesljivejših označevalcev nevrodegeneracije in težjega poteka bolezni pri MS predstavljajo t. i. paramagnetne robne lezije (angl. paramagnetic rim lesions, PRL). Raziskava Krajnca in sodelavcev je pokazala močno povezavo med debelino pRNFL in GCL ter številom PRL, kar dodat- no potrjuje, da so te zanesljiv odraz nevro- degeneracije (11). Pri zdravi populaciji med debelino pla- sti pRNFL in GCL ter MR parametri ni bilo ugotovljene povezave, kar pomeni, da mrež- nični parametri niso odvisni od starostno pogojene nevrodegeneracije, ki prizadene celotno populacijo, in so zato dober odraz nevrodegeneracije kot posledice patolo- ških procesov. Izpostaviti velja tudi, da je mrežnica intaktna pri tistih bolnikih, pri katerih gre za prisotnost nekaj nespecifičnih na T2-poudarjeni sekvenci hiperintenzivnih lezij v možganih, ki so zelo pogosta najd- ba na MR. To pomeni, da te manj verjetno kot »prave« demielinizacijske lezije netijo nevrodegenerativne procese v OŽ (11). serumski nevrofilamenti V raziskavah Sotirchosa in sodelavcev in Tavazzi in sodelavcev so proučili poveza- vo med OCT parametri in serumskimi nevrofilamenti, ki predstavljajo razgradne produkte propadlih nevronov v OŽ. Ugotovili so, da je izhodiščna debelina pRNFL in GCL tanjša pri tistih bolnikih z MS, ki imajo že na začetku povišane vrednosti serumskih nevrofilamentov. Pri teh bolnikih je bila stopnja stanjševanja plasti mrežnice skozi čas tudi veliko večja in hitrejša kot pri tistih, pri katerih so bile vrednosti serumskih nevrofilamentov v referenčnem območju (13). Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v raziskavi Bsteha in sodelavcev, v kateri so ugotovili obratno povezavo med vred- nostmi serumskih nevrofilamentov in letno izgubo debeline pRNFL (14). poVezaVa meD imunomoDulatornimi zDraVili in stopnjo atroFije mreŽničniH parametroV Potentnejše kot je imunomodulatorno zdra- vljenje, bolj zavrta je vnetna komponenta bolezni, preko katere posredno prepreču- jemo tudi sekundarno nevroaksonsko dege- neracijo in z njo povezano napredovanje invalidnosti. Ob odsotnosti zagonov in radiološke aktivnosti (novih in s kontrastom obarvanih lezij) vemo, da je vnetje z IMZ dobro zamejeno. O nevroprotektivnem učinku zdravil pa je zaenkrat znanega bolj malo. Raziskave kažejo, da je stopnja atro- 36 Sanja Karakatič Vloga optične koherenčne tomografije pri obravnavi bolnikov z multiplo … 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 36 fije pRFNL in GCL pri potentnejšem zdrav- ljenju manjša kot pri manj učinkovitih zdravilih. V raziskavi You in sodelavcev so pokazali, da je izguba debeline mrežničnih plasti večja pri bolnikih, zdravljenih z nizko učinkovitimi zdravili, kot sta interferon β in glatiramer acetat, kot pri bolnikih na visoko potentnem zdravljenju z zdravili, kot so fingolimod, dimetilfumarat, natalizumab, alemtuzumab, rituksimab in okrelizumab. Primerjalno je med zdravili do največje izgube debeline omenjenih plasti prišlo pri bolnikih, zdravljenih z interferonom β. V raziskavi Zivadinov in sodelavcev pa so pokazali, da je pri nezdravljenih bolnikih z MS tanjšanje pRNFL hitrejše kot pri tistih, ki so zdravljeni z glatiramer aceta- tom. To dodatno potrjuje, da imajo IMZ vsaj posreden nevroprotektiven učinek, ki je najbolj izražen pri visoko učinkovitem zdrav- ljenju (15). zaključek OCT predstavlja enostavno, dostopno in zanesljivo obliko proučevanja nevrodege- neracije pri MS. Za razliko od drugih pre- iskovalnih metod omogoča zaznavo propada nevronov, še preden se bolezen razvije. Izhodiščni debelini pRNFL in GCL ter njuno spreminjanje skozi čas sta vir pomembnih informacij o pričakovanem poteku bolezni in odzivu na zdravljenje, zato OCT obeta bolj personalizirano obravnavo bolnikov z MS. Kot bolnikom in zdravnikom prijazna pre- iskava, ki dobro zrcali nevrodegenerati- vne procese v OŽ, predstavlja tudi dobro izhodišče za proučevanje zdravil z zaščitnim in obnovitvenim učinkom na nevrone. 37Med Razgl. 2025; 64 Suppl 1: 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 37 literatura 1. Brezinski ME, Tearney GJ, Bouma BE, et al. Optical coherence tomography for optical biopsy. Circulation. 1996;93(6):1206–13. doi: 10.1161/01.cir.93.6.1206. 2. Parisi V, Manni G, Spadaro M, et al. Correlation between morphological and functional retinal impairment in multiple sclerosis patients. Arch Neurol. 1999;56(12):1532–6. PMID: 10509645. 3. Britze J, Pihl-Jensen G, Frederiksen JL. Retinal ganglion cell analysis in multiple sclerosis and optic neuritis: a systematic review and meta-analysis. J Neurol. 2017;264(9):1794–805. doi: 10.1007/s00415-017-8531-y. PMID: 28567539. 4. Murphy OC, Calabresi PA, Saidha S. Trans-synaptic degeneration as a mechanism of neurodegeneration in multiple sclerosis. Neural Regen Res. 2023 Dec;18(12):2682–4. 5. Qureshi SS, Frohman EM. Acute optic neuritis: a clinical paradigm for evaluation of neuroprotective and restorative strategies? Neuroimmunol Neuroinflamm. 2015;2(3):141–5. doi: 10.4103/1673-5374.165286. PMID: 26692855; PMCID: PMC4660751. 6. Aly L, Havla J, Lepennetier G, et al. Inner retinal layer thinning in radiologically isolated syndrome predicts conversion to multiple sclerosis. Eur J Neurol. 2020;27(10):2056–64. doi: 10.1111/ene.14416. PMID: 32589804. 7. Oberwahrenbrock T, Schippling S, Ringelstein M, et al. Retinal damage in multiple sclerosis disease subtypes measured by high-resolution optical coherence tomography. J Neurol. 2013;260(2):566–73. doi: 10.1007/s00415- 012-6745-1. PMID: 22888431; PMCID: PMC3410317. 8. Bsteh G, Hegen H, Krajnc N, et al. Retinal layer thinning for monitoring disease-modifying treatment in relapsing multiple sclerosis: evidence for applying a rebaselining concept. Mult Scler. 2023;29(3):318–25. doi: 10.1177/13524585241267257. PMID: 39109593. 9. Martinez-Lapiscina EH, Arnow S, Wilson JA, et al. Retinal thickness measured with optical coherence tomog- raphy and risk of disability worsening in multiple sclerosis: a cohort study. Lancet Neurol. 2016;15(5):468–77. doi: 10.1016/S1474-4422(16)00068-5. PMID: 27011339. 10. Esmael A, Elsherif M, Abdelsalam M, et al. Retinal thickness as a potential biomarker of neurodegeneration and a predictor of early cognitive impairment in patients with multiple sclerosis. Acta Neurol Scand. 2020; 141(6):482–7. doi: 10.1080/01616412.2020.1761174. PMID: 32370626. 11. Krajnc N, Dal-Bianco A, Leutmezer F, et al. Association of paramagnetic rim lesions and retinal layer thickness in patients with multiple sclerosis. Mult Scler. 2023;29(6):811–8. doi: 10.1177/13524585221138486. PMID: 36537667. 12. Cagol A, Cerdá Fuertes N, Stoessel M, et al. Optical coherence tomography reflects clinically relevant gray matter damage in patients with multiple sclerosis. Neurology. 2023;101(6):e606–14. doi: 10.1212/WNL.0000000000209269. PMID: 36625888; PMCID: PMC10025239. 13. Tavazzi E, Jakimovski D, Kuhle J, et al. Serum neurofilament light chain and optical coherence tomography measures in MS: A longitudinal study. Neurol Neuroimmunol Neuroinflamm. 2020;7(6):e737. doi:10.1212/ NXI.0000000000000737. 14. Bsteh G, Berek K, Hegen H, et al. Serum neurofilament levels correlate with retinal nerve fiber layer thinning in multiple sclerosis. Mult Scler. 2020;26(12):1530–8. doi:10.1177/1352458519882279. 15. Bsteh G, Hegen H, Altmann P, et al. Retinal layer thinning predicts treatment failure in relapsing multiple sclerosis. Eur J Neurol. 2021;28(6):2037–45. 38 Sanja Karakatič Vloga optične koherenčne tomografije pri obravnavi bolnikov z multiplo … 7 Multipla skleroza 2025_Mr10_2.qxd 31.3.2025 11:44 Page 38