GLAS
list: slovenskih idelavcevv Ameriki.
TOJEFOV • OOIBSABS^	= _ :—	i a. 1«	md Oh	ua Matur September 21. 1903, al tka P	oat Of flea at Hew York, M. Y., nndar Act of Comgnm of Ma	reh 3, 1870	TELEFON:	CHelsea 3—3878
■O. MS. — ftTKV a«.				HEW YORK, MONDAY, HOVE MB	ER 7, 1932. — P0HDELJEK, 7. NOVEMBRA 1932		VOLUME XL.	— LETNIK XL
VODITELJI OBEH VELIKIH STRANK SO SI SVESTI ZMAGE
NORMAN THOMAS ZATRJUJE DA ZA MORE SAMO SOCIJALIZEM POVESTI AMERIKO IZ Kr
V Elko, Nevada, je imel predsednik Hoover svoj zaključni govor. — Governer Roosevelt se je podal na agitacijo po osrednjem delu newyorske drža we. — Soci jalistični kandidat Norman Tho-je odpotoval v Milwaukee, ki je največja trdnjava socijalizma v Ameriki.

senetljiv izid volitev v Nemčiji
FKANCOZIBI RADI PRODALI SVOJE VINO
Razne tvrdke so naročile več mlljonov steklenic. Čakajo samo na odpravo prohibicije v Ameriki.
Pariz. Francija. «; novembra.
Pr»-d pn»hil»irij<> j»* Francija jm»-' f'ala wik** let« *tiri «J«» |»**1 mili-Klko, j joif.v nT «- Ic 1 »* t * i«* utu|iaiij«-a v Z«lr.
! ilrii v** in v * ■ • • ko? toliko Nani|iaiij-i-a j«- pri pr;i v !_>»-« »*ir;t. «la «»;i |»o-
NAJNOVEJŠE STALIŠČE
SMRT SLAVNEG A KOMUNISTI BODO IMELI
V ZBORNICI 97 ZASTOPNIKOV
ARHEOLOGA
VATIKANA Dr. Reinach je bil ravnatelj St. Germain muzeja. — Napisal je mnogo
Vatikan je samostojna država. — Razmerje z Italijo v slučaju vojne. Državniki niso edini.
i
no zanima /.a ain»-rišk«> predsedni-Škc volit\f. vendar j«* vse mišljenj*' obrnjeno na vprašanj** arledn prohibirije. Xoben Amerikanec. ki občuje s Francozi, m* uiti«* tc-mu vprašan ju.
— Ali bodo Združene države mokre
E;wlnje iiipsmc j*1 po celi Franciji veliko zanimanje za to vpra-
Rim, Italija, C. novembra. — Vatikan, ki je na svetu najbolj n-navadita neodvisna država, po-latroiua sj»ozitava. da tvobodna drža v. t š«- nima svojega pota p«»-stlane^a ^ evetlieami in mednarodni jurist i in državniki stoje preti vprašanjem: Kdaj neodvisna država ni neinivisna država * I Težkoee so nastale iz dveh vzrokov. Prvič: zadnji zra«'ni manevri nad Kimoni in drugič: spor med Sveto stolico in mehiško vlado. V obeh slučajih je nastalo vprašanje, ako je Vatikan v resnici neodvisna država.
Ako bi bil Rim v resnici napaden. bo italijanska vlada na vsak način ponoči v mestu ugasnila luči. V tem slučaju pa takoj nastane vprašanje: Ali bo tudi Va-luei?
Ako bi Vatikan ugasnil luči. bi
znanstvenih del o arheologiji, umetnosti in veri.
Pariz, Francija fi. novembra. Slavni arheologih in ravnatelj St. (•ermain muzeja . dr. *<-lonion Keinacb je umrl v Boulogne v starosti 74 let.
Dr. Reinach je bil član Francoskega zavoda in častne legije. Napisal je več knjig o arheologiji in umetnost i.
T>r. Reinach ni večji francoski arheolog, tem ve«* poznan kritik na polju umetno-!
NA HOOVERJEVEM POSEBNEM VLAKU.
6. novembra. — Posebni vlak. s katerim potuje predsednik Hoover proti Zapadu. je vozil danes mimo Omaha, Nebr., Denver, Colo., in Cheyenne, Wyo, Danes je užival predsednik nedeljski počitek, dočim bo imel jutri svoj zaključni govor v Nevada. H
Vse postaje, mimo katerih je vozil vlak, so bileJ il>j«» prvi trenutek, ko bo v Zdr. polne občinstva. Kjerkoli se je vlak ustavil, je imel M^ah odpravlja pndiibieija.
- 1*11	i	1. 1	•	* etudi se h ra nei.t a leto« poseb-
predsednik kratek nagovor ter ponavljal svoje ocit- j ke proti demokratom.
V7 Grand Island, Neb.t sta se Hoover ju pridruži-; la senator Howell in kongresni k Higgins ter mu sporočila o razpoloženju, ki vlada med volilci Nebra-ske.
Posebni vlak bo dospel v torek dopoldne v Oakland.	|	Ljudje, ki se prej niso za
/ m	•	i •	i o^ n i 1 nimali za izvoz vina, se sedaj pri-.tikan ugasnil svoje
/La. Hooverjev govor, ki ga je imel v St. Paul,» ,	, ,	r
, . .	..	.	.	' . pravijajo za to trgovino. Tovarne'
Minn., je vladalo veliko zanimanje.	I za steklenice so dobile velikanska
ji . . . ,	r> ,	i naročila za steklenice pod pogo- hil tako-> »bdolžen, da ni nextra-' ^ Kr da pa nima Zffodovinske i
Med drugim je rekel: — Popolnoma se zanesem i <]a pri volitvah zmaga demo-i1™' k,'r bi Poma?al TtaliJi Prot\ važnosti. ker .so poročila v sv. pi-i
BERLIN, Nemčija, 6. novembra. — Adolf Hitler, voditelj nemških narodnih socijalistov (fašistov), je danes zelo razočaran. Domneval je, da bo njegova stranka izvojevala pri volitvah odločilno zmago, pa je bilo oddanih za fašistične kandidate le nekaj nad enajst milijonov glasov.
l*a tudi državni kancler Franz von Pa pen ni posebno zadovoljen, (ribanj* narodnih t-tocijalistov je . sicer nekoliko zaustavil, toda v 1 parlamentu bo imel opravka z iz-i redno moeno opozicijo. 1 Volitev se je udeležilo petintri-
na logične zaključke, do katerih mora priti na pod-jkratična stranka, lagi navedenih dejstev vsak treznomisleč človek. Volilci so dosedaj v uri nevarnosti še vedno storili svojo dolžnost.
PALO ALTO, Cal.t 6. nov. — Za sprejem predsednika Hooverja se vrše velike priprave. Po mestu kar mrgoli uradnikov tajne službe. Priprave za sprejem vodi župan E. C. Thomas, ki je profesor na Stanford University.
Mnogi bodo pri tem izgubili visoke vsote, ker precenjujejo ame- j riško žejo dvanajstih let.
Stare vinske tvrdke so bolj previdne in so po«sIale v Združene države na bivše vinske trgovine vprašanja, kako vino bi bilo za Ameriko najbolj primerno in koliko bi ga bilo treba.
i sovražniku. Ako p:i je tudi sveto mesto temno, je v nevarnosti, da bo tudi bombardirano.
bil samo naj-!*'*^* milijonov volileev. Za kan-didate narod, socijalistične stran-kritik na polju umetno- j ke ie bi,° oddanih 11.713,000 gla-sti. vHre in filozofije. Tekom svo- sov* du,",m so dobili aocijalisti nad jega dolgoletnega delovanja je '^'dein. komunisti pa nad pet mili-dr. Reinach napisal nad 70 velikih j""»ov glasov.
knjig ter objavil nad 5000 član-j Zjl nJ',ni pridejo centrist i s šti-kov. Xapisal je splošno zgodovi-i rirai milini ter bavarska ljud-no o veri, zgodovino o umetnosti ska •stranka z enim milijonom, in filozofiji. Njegva dela so bila' ()sta,i ^la-sovi so razdeljeni med vedno naglo razprodana, in pre- j <lru»e stranke.
stavljena v vse evropske jezike. • Kancler von Papen, bo imel ze-O sv. pismu je rekel dr. Rei- lo težavno stališče, kajti naspro-nach. da omenja samo. kar so.tovali mu b°do narodni socijali-različne krščanske skupin«- vero-jsti- soeijalni demokratje in kovale o Jezusu od leta 70 do 100 j munisti. to je sedemdeset odstotkov vseli narodnih zastopnikov.
V Berlinu so dobili komunistič ni ka>ndidatje presenetljivo
Zhisti trgovci z vinojn kot bor-I deaux in burgundec, so zelo pre-I vidni, kajti vedo. da pijejo ta
QAior »it *	,	kt j i_-	vina "mo IK,s,*t)ni poznavalci
rJv	Idaho, o. novembra. — INe da bi pove- vin. po njihovem mnenju pa je v
dal, za katerega kandidata bo oddal svoj glas, je dvanajstih i^t.h ponavaini okus odpotoval senator William C. Borah v Washington.
V svojem zadnjem volilnem govoru, ki ga je imel včeraj tukaj, ni direktno priporočil zopetne izvolitve predsednika, toda vse kaže, da se se vedno nahaja v vrstah republikanske stranke. V svojem govoru je odločno napadal mokrače ter ugotovil že u-gotovljeno dejstvo, da je največja opora Roosevelta KRALJEVE IGRAČE ZA Al Smith, voditelj ameriških mokračev.	REVEŽE
izmr!. vslc»l (V>ap l>o vxako vino dobrodšlo.
Vinski trgovci vedo. da bo Amerika postavila visoko carino na tuja vina. pa |>ri vsem tem u-
pajo" do bodo delali dobro knpei-jo. ko bo probibieija odpravljena.
Xa drugi strani-pa. ako Vatikan vztraja pri tem. da je neodvisna in nevtralna država in pusti luči goreti, da se obvaruje, da ga sovražnik ne bombardira, bo-
(sinu prihajala iz virov, ki so sedaj izgubljeni, vsi cd česar niso verjetna. Tod:i pri vsem tem priznava dr. Reinach. da je krščanska vera največja in najplcmeni-tejša človeška ustanova.
Ker je dr. Reinach znal vse kla-sične jetzike in tudi večino moder-
veci-
no.
do sovražni letalci takoj vedeli/ 111,1 J^ov. je mnogo važnih det
kje je ostalo mesto Rima. katerega prestavil v francoski jezik. Napi-
bi bilo lahko bombardirati.	, sal > "bsežno knjigo o klasiem
Drugič je mehiški predsednik fdologiji. je !zdal latinsko slov-
Rodriguez označil Vatikan kot tu- nk'° P^tavd dela sv. Avgust,-
j«, državo. Po mednarodnem pra- na- Plavil več grških klasikov
vu ie Vatikan v resnici samo«rtni-tter ,z "em^ine Schoppenhauerje-
lil
na država in je obvezana izpol- i ^ ^ €101 a.
njevati v.se mclnarodne nostave Kot arheolog se je udeležil mno-do drugih držav.	j ^špedicij, na katerih je pn-
Zastopnikom Vatikana v tujih M v	MacecU>nijo,
državah ni dovoljeno vmešavati se v notranje zadeve države, v kateri zastopajo svojo državo. In vr-
tajro. P>nKiH> in (Meso.
Kar-
NEZAPOSLENI SE VRAČAJO __PROTI DOMU
S posebnimi vlaki se vozijo iz Londona. — Dovoljena jim je znižana cena. — Prostovoljni doneski bodo plačali za vožnjo.
ALBANY, N. Y.f 6. novembra. — Demokratski predsedniški kandidat Franklin D. Roosevelt je bi! danes v svojem domu v Hyde Parku. Svoj zaključni govor bo imel v Poughkeepsie. V tem mestu je dosedaj zaključil še vse svoje volilne kampanje. Prej bo govoril se v Beaconu, Newburghu in Kingstonu.
ho vrni poglavar države, v tem slučaju pajH'ž. nima nič več pravice pritoževati se proti postopanju mehiške vlade s svojimi podaniki. ket ima pravico Mussolini nasprotovati domači politiki v Zdr. državah.
Ako papež, kot poglavar Vatikana. kritizira politiko druge države. je njegov zastopnik po med-vsej pravici
AMNESTIJA
%
c sni
Včeraj so priredili newyorski socijalisti več sno-dovt med katerimi je bil najbolj pomemben shod, ki se je vršil v Kolizeju v Bronxu in katerega se je u-deležilo nad deset tisoč oseb.
Madrid, Španska, 4. novembri. Madridski otroci bodo za letošnji Božič dobili igrače, s kateri-' !larotlne>in mi so se nekdaj igrali otfoci kra-1 lzffnan tz <Ir^avp-Ijeve rodovine v palaei španskih kraljev.
Odbor, ki upravlja lastnino prejšnjega kralja Alfonza, je soglasno določil, da m* v.se igrače
London, Anglija, H. novembra. Vsi brezposelni, razun nekaterih ! pohabljencev in onih. ki so bili
V ITALIJI aretira n i. so se odpeljali iz Londona, na svoje domove.
l*o raznih londonskih postajah ni bilo demonstracij, četudi je iz previdnosti bila na nogah vsa. policija in so bile postaje zastražene pri odhodu. Demonstrant je in policisti so bili med seboj celo prijatelji in so se medsebojno po-
Mednarod/io .stališee Vatikana pa je pri vsem tem drugačno od drugih držav, kakor se tudi papeža ne more smatrati kot navadnega vladarja svoje države. Do-
Rim, Italija, /I. novembra. — Italijanski kabinet je odobril Mussolini je v odlok za amnestijo. Tozadevna listina je bila takoj poslana kralju v podpis.
Amnestija je najbolj obsežna, kar jih je še bilo podeljenih v ita- z<irav| jH|j
Oddelki iz Walesa in zapadnih krajev so se odpeljali v posebnih vozovih, ki so bili prikopljeni navadnim vlakim. 70() brezposelnih je napolnilo posebni vlak. ki je peljal v Laneanšbire in na Skot
ODKRITJE BENIT0VEGA SPOMENIKA
Mussolini je odkril sam svoj spomenik.— V spomin za njegove zasluge za Italijo.
Rim, Italija, 6. novembra. — I)a bodo potomci vedeli, kdo ju ustvaril moderno Italijo, je Mussolini na novem Mussolinijevem trgu odkril velikanski obelisk iz kararskega mramorje, ki nosi v velikih črkah edini napi*: IJenito Mussolini.
Obelisk tehta 300 ton in je 5.1 čevljev visok. Obelisk je bil odkrit na spominski dan premirja, kajti Italija obhaja dan premirji teden pred zavezniki, ker je Avstrija sklenila z Italijo teden prej premirje kot pa Nemčija z ostalimi za vozniki.
Muwsolinijev trg se nahaja iz-von mesta. Trg ima stadium, kjer jo prostora za 20,000 ljudi, faši-stovsko akademijo za telesno vzgojo, kjer se vežba 400 dijakov. Okoli akademije so postavljeni kipi. ki predstavljajo v različnih položajih človeško moč. Vsaka italijanska provincija je podarila po en tak kip.
Mu^solinijev obelisk ke morn po svojem obsegu primerjati /. mnogimi obeliski, ki so bili postavljeni pred egiptovskimi teni-pli. Xajveeji obelisk stoji na trku pred cerkvijo a v. Janeza La-teranskega v Rimu, ki je visok 105 čevljev. Prvotno ga je postavil v Ilcliopolisn kralj Tethmosis III. v 15. stoletju pred Kristusom. Drugi splošno znani obelisk, katerega je postavil Tethmosis III. in ki je <znan pod imenom "Igla Kleopatre", we nahaja* v Central parku v Xew Vorku. Visok je TO čevljev in tehta 224 ton. Ta obelisk je prvotno stal v Ileliopolisu.
kraljevih otrok izročijo mestne-j kler pa se bodo stari običaji upo-mu svetu, da jih razdeli med rev- rabljali pri sedanjih razmerah, bo ne otroke za liožič. Prejšnja kra- papež vedno znova prišel v za-ljeva palača je državni muzej. . dre go.
| lijunskem kraljestvu. Vsled te od-i redbe bo pomiloščenih več tisoč a-eb. ki .so se zlasti pregrešile proti fašistovski vladi.	^
I -Oni. ki imajo manjše pregrea-ške proti fašizmu, bodo izpuščeni iz j£ee, daljše zaporne kazni pa
INSULL JE BOLAN
Atene, Orška, 6. novembra. — Samuel Insull, potrt in star, če-gar roke so se tresle, je utaj pred prizivnim sodiščem. Sodnik mu ja
~7
Govorila sta socijalist^čni predsedniški kandidat Norman Thomas in pa Morris Hilquitt, ki kan-	«	, ,	„ ,. ,. _________ v ___ |dam za republikance ali demokrate, so proč vrženi
bodo znižane.	jcinu zastavami ui so
Bim, Italija, fi. novembra. — nacijonalo. Imena zpartih oseb bodo objav- Železnice so dovolile za prevoz jljena. ko kralj podpiše odlok. Te najnižj0 eeno _ tri	7a en
auuicst ije pa najbrie ne bodo de- j p<n)i	prPVOZ velja 700 funtov
lleŽni oni. ki se nahajajo izven i gtcrlingov .kateri anesek je nabral
krize. Ce se to ne bo zgodilo, bomo imeli opravka s Italije. i«" b.,v51 minwtrskl 'odbor za brezposelne delava.
fašizmom ali pa 3 krvavo revolucijo. Glasovi, od- H^hLuKrT^Ii'." '"i -
Kot zatrjuje v vladnih kro NAJDENO OKOSTJE glasovi, kajti niti republikanci niti demokratje ne a nmrstija ni spioina. Mwi|
bodo izpolnili svojiH obljub.	1 ,lr,,R,mi ki " nahajajo v inoz<"n-1
MASTODONA
j st\m. je
— Težko, da bi zmagali pri volitvah v torek, to- ! FranepHe(>
tudi 'Nit t ije v •Xitti. kwpitan
nečak * Lusso
didira za newyorskega župana.
Zvečer je odpotoval Norman Thomas proti Milwaukee, ki je najmočnejša socijalistična trdnjava v Ameriki. Glavno mesto države Wisconsin je namreč že petindvajset let v socialističnih rokah.
Norman Thomas je izjavil, da zamore edinole so- administracijo, ga bodo toliko izpametovale, da se! . , . ..... , . . ^	, . , ,
....	v > > a *i *	j t i i lrio^r • • f	i dar narodu ob priliki desetletnice ■ strn Cooper je našel kosti, ko se
cijalizem rešiti Ameriko iz puščave gospodarske obeta leta I yJo socijalistom zmaga.	I fašizma.	Ije pri plavanju zadel ob nje.
J	» • i • -L l • i	-vi •	i .i i lin Nathan Hoselli. ki so pobegnili
da izkušnje, ki jih bo imel ameriški narod prihod- s kazemke kolonije na otoku U-
nja štiri leta pod demokratsko ali republikansko Pari .1921?%
~	- - ■ - -	1 Amnestija je bila Mu-ssolinijev
sko. Pri odhodu .so mahali z rde- povodal, da mora tati pod pfn čim i zastavami ki so peli Inter- 1'ieijskim nadzorstvom, dokler niso končana podajanja o njepovi izročitvi in bo nato moral odpotovati v Ameriko.
Pred chicaškim sodiščem je ob-dolžen goljufije vsled propada njegovega podjetja Middlewest Ttilities Company.
Insull. ki trpi na sladkorni bolezni in vsled srčne napake, je bil na odredbo ministrskega predsednika Tsaklarisa iz policijskih zaporov prepeljan T Areteion bolnišnico, kjer -bo ostal pod stalno policijsko atražo.
Charles A. Bellows In Andrew J. Vlachos, pomožna državna pravdnika, bosta prišla 13. novembra v Atene s potrebnimi listinami za izročitev Ingullat
Hew Orleans, 5. novembra. — V Bayou Manehas so našli okostje velikega mast od ona. o katerem domnevajo znanstveniki, da je živel pred 3000 leti. 13 let stari Jn-
J
A
1-
NEW YORK, MOlfPAY, HOVKMBEB 7, 1932
THE LARGEST SLOV KITK DAILY te U.

Glas Naroda
:
and Published by " *	> « 8LOWNIC PUBLISHING COMPANY
(A Corvantioo)
huk Sakwr, Preatdwt	L. BeneOrt, T
of Hk (oi |wi itluv "W
«f Manhattan.
offieen: New Itrk City. N. V.
G L A 8 -NARODA" (Voice af the People)
Every Pay Except 6«nday« and Holidays
Ka celo leta T«Ua aa Ameriko ta
Kanado......................tfi-OO
la pol leta ..........-..........$3 00
fa Setrt l*a ..................W
Za New York za eefto let©
Za pol leta..............
Za luoawnatvo za celo let« Za pol leta..............
$7.00 $3.50 $700
$3.50
SobHcription Yearly $600
Advertlaenea* on Agreement
"Glaa Naroda" izhaja Tsafcl dan IzTzemfci nedelj In pramikoT._
thn*»\ torea podpisa in oMbaonti se ne prioW4ijeJo. Denar naj «e blajfOTOll »erflUati pa Money Order. Pri spremembi kraia oaroc-nlkor, prosimo, da se mm tudi preJSnje bivali«* naznani. da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 21« W. l$Ui Street, New York. N. Y.
CHcIM* 3—3S78
ANGLIJA IN SKEDNJA EVROPA
KAKO SE IZVOLI PREDSEDNIKA ZDRUŽENIH DRŽAV
Francoski poslanik in g<>sp«Mi;irski strokovnjak Ueor-kres Bomiet, je govoril te <hii v kraljevem instituti* »a lift dsiarodno propagand" v Londonu «> iLsj>ohili konference v Stresi.
Poudarjal je, da je med pobijanji v Stresi sieer znatno ponehala obstoječa napetost, toda lianikaj zapoeeto evropsko sodelovanje mora nadaljevati uspehom le te-itaj, bo Anglija nadalje nudila mojo pomo«"*.
.V zvezi« tem je ojKrzarjal na angleške pridržke tflede Jia OKUOTanje skupnih fondov tor izjavil, da bi se mogel z majhnimi, za posamezne države neznatnimi prispevki u-1 at variti obratni kapital, ki bi zadostoval za neobhodno potrebno stabilizaeijo posameznih držav.
Ore tako rekoe za zavarovalno premijo in je vsak odpor proti njenemu izplačilu »m.jh Inojna iieumljiv, ker SO iiivefrtirani v mWuji in vzhodni Kvrvopi znatni kapitali.
Manchester Guardian prinaša -I<-«1«' na bivanje proa-Bednika konference v Stresti (tauvsa Konneta daljši «"la-Iiek, i« katerega bi se dalo sklepati, da j«- angleško javno mnenje izpremenilo svoje stsilišre <1«> tc konference in njenih rezultatov.
List ugotavlja, da je Anglija investirala znatne vsote v srednjo Evropo, ("e jih lioee dobili se.iaj nazaj, je potrebno, da se angleška vLida ne drži rezervi rano nasproti iraneosko-halijansko-neniMkemu sp«.i;»>:uinn o ukrepih za-f-tran kreditov, investiranih v srednji Kvopi. List zaključuje svoja izvajanj«:
— Načrt, sklenjen v Str- si, je >i«-rr pomanjkljiv, toda ploden bi bil lallko kljub temu Fond za r-valorizacijo fcivil se lahko zbere tudi brez Velike Britanije, trtda fond xa denarno obnovo, ki je mnogo važne jši, pa brez angle-išice pomori ni nio&o«"-.
<!V sc ta fortd ne ustavi, ne bo mogoče misliti na to, da Fe odpravijo trgovinske omejitve. ki s«» izmenjavo blaga y arcilnji Evropi tako rekoč spravile na ničlo.
Volilnega due. 8. novembra. |	Iowa	11
ameriški državljani, ki pojdejo n« ;	Kentucky	11
voliače. ne bodo formalno glaso-	Minnet^ota	11
vali direktno za Hooverja ali Roo-	Tennessee	11
sevelta ali drueega predsedniške-1	Virginia	11
fra kandidata, marveč ea *£upino	Oklahoma	11
volilnih mož (electors), ki naj-	Lousiana	10
kasneje oddajejo svoj 'Vlekto-	Kansas	!»
raJni" {rlas za kandidata svoje	Arkansas	!»
stranke.	Mississippi	9
^stvaritelji ameriške ustave	Connecticut	
izmislili so si naein. kako naj	Maryland	8
izvoli predsednik no potom «li-	South Carolina	S
rektnejra glasovanja ljudstva.	Washington	s
marveč indirketno. Hoteli so iz-	AYest Virginia	s
nebiti ta visoki urad iz vrtinca	Nebraska	7
polttLenih strasti. Vsaku država	. Florida	7
naj novembra meseca izvoli prot«t-	Colorado	H
vn število "elektorjev" (njih šte-	Maine	5
vilo odgovarja številu zastopni-	Oregon	."»
kov dotičnega kongresa v kon-	Idaho	4
gresu. vstevši dva senatorja). Ti	Montana	4
izvoljeni elektorji naj se potem v	New Hampshire	■A
decembru snidejo v dotični <lrža-	North Dakota	4
vi. da oddajejo svoj glas predsed-	Rhode Island	4
nika in podpretUie«inika. V zape-	South Dakota	4
čatenem pismu se izid njihovega	T'tali	4
glasovanja vpošlje 'pre<lse<lniku	Delaware	3
senata. V dragem tednu januarja	Arizona	3
kongres ima s««<teti oddane gla-	Nevada	3
sove in proglasiti narodu, kdo je	New Mexico	3
bil izvoljen za -predseduika ozipo-	Vermont	3
roma i>o<l predsednika.	Wyoming	3
BLAZNIKOVE
Prati ke
za leto 1933
LAH HOČEJO Z BOLJŠEVIZMOM ZAVOJEVATI BALKAN
Iteosrrajska "Politika" objavlja zanimiv članek izpad peresa svojega diplomatskega sot rudnika o akciji tujih in sovražnih sil proti Jugoslaviji. Clankar ugotavlja, da so so Iralj.mi in Sovjeti »po-ra/umelL za akcijo, ki ima za cilj. <la .se Balkan, na katerem sedaj | domtnira fra ncoska zaveznica Jugoslavija, razdeli v sijvjeHko in italijansko interesno sfero, članku pravi:
Ta ideja je nastala a* marci i leta. lf'27. ko sc je ed«'ii izmed najbolj odločujočih fašističnih politikov v Ženevi se,tal s sovjetskim vojnim komisarjem Piigacevim. s katerim je imel zaseben razgovor o tem kako se italijanski in sovjetski interesi na Dalkanu neobičajno skladajo. ker prihajajo tu j v neposredno nasprotje z angleškimi in posebno fram-oskimi. Fašistični diplomat je ugotovil. da je
tr»*ba obžalovat, ker doslej ni pri- j nih pokrajinah jng.
Kdor jo hoče imeti, naj nam piše.
Cena 20c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
21.6 West 18th Street New York, N. Y.
• I ria v •
t;
V vsaki po-am*'zni državi dobi vse elektoralne glasove oni kan-
šlo do sporazuma med italijansko komunisti dobili in sovjetsko diplomacijo o bal-j jen jugoslovanski in
i'lo poiiare-rrski denar
kanskili problemih in ker se ni-o j ter valute drugih držav, ki s»» jih proučile možnosti o skupni akci-i ponaredili v sovjetskih državnih ji ]v> enotnem načrtu, računajoč: tiskarnah. Sovjetski arzenal v pri tem s skupnimi interesi. So- J Odesi jih j.* opremil tudi /. orož-v jet ski šef tajuišrva za bližnji t j,. m jn strelivom, ki p;» ni rusk«-> vzhod Karahan j»* kmal i nato od-! »a. marveč grškega, italijanskega potoval v Him. in po dolgotrajnih ■ in bolgarskega izvora. Italija je
.Jut-ri bodo volitve. Ameriški narod bo zopet imel priliko f»dlo-čiti. kdo naj ya voli: ali glavarji demokratske ali repnbl i kanske str:uike.
Ko bos-te to eitali boste že vedeli. r-e hi» Hoover lili Hoospvelt, •hi/, pravim, da bo U«>o»evelt in da se bo nannl nekoliko od f kili-nil — kakor hnlnik. h kateremu pripeljejo druireira zdr;ivnika.
Škoda, da sta oba zdravnika, ki hoeeta »»zdraviti ameriški narod. v isti šidi študirala.
V petek bo sveti Martin, ki je. z malimi izjemami, patron v*ch Klove.ncev.
Pomembno je za sedanji čas in za sedanje razmere, da je padei let• »s it« petek.
*
Ka«lar se mož in žena skregata iri prenehata eovoriti. je največ ropot;i v hrši.
To postopanje še vedno velja.' ali postala je gola formaliteta. j Volitev elektoralne liste postaja
že enakovredna volit vi predjed-\l ida t. k» ima večino v tej državi, j rahan in Utvinov. je bila leta 1 !V_»0 siimaiLskn ništva, tako da se danes za pet ( Iz tega je razvidno, kako je važ- sklenjena konvencija. pi» kateri l>o>iej j,-
razgovorih, ki sta jP» imela
Ka-' medtem pričela oboroževati mii-pleim*tia v Albaniji, losegla V Telil pf»g|edll
ali šest ur po zaključku volitev no zmagati v taki državi, kot je so se balkanske države razdelile j ],. nialo uspeha. Organizirala je izve. kdo je bil izvoljen za pred-1 Xew York s svojimi +7 elektoral-, v italijansko in sovjetsko interes-j tudi sovjetskim slične leteče od-
1
sednika in prwlpredsednika.	" nimi glas*»vi. Ta država odvaga ^fero. Konvencija je določala
Ker ima vsaka država toliko j toliko kot 1-1 manjšrh držav, ima-' nedotakljivost italijanskih inte-
.lelk rija.
. ki jih bodo pošiljali iz Ila-Urindisija in Trsta čez me-
volilnih mož (electors), kolikor! jočih 3 ali 4 elektoralne glasove, j rAsov v Albaniji in Dalmaciji ter j j,, T1a jugoslovansko o/.em ima zastopnikov v kongresu in j l»o|eg tega navadno države New | posebne interese Sovjetov v Hr-1--
MUŠJA FARMA
ker število kongresnikov ni bilo j Jersey. Massachusetts. Rhode povišano po zadnjem ljudskem • Island in Connecticut, ki imajo štetju, bo letos ravno toliko elek- J skupaj 45 elektorolnih «la~;ov. vo-t or je v. kot leta lfISft. namreč "»Sljlijo enako kot Xetv York. Druge Razlika pa bo v tem. da vsaka dr- j od I oče val ne države so Pennsvlva-žava ne ho imela ravno isto Ste- j nia. Illinois. ^Hiio in California.
ki ima .sedaj 22 mesto prejšnjih elektoral nih gkisocv. l*o sedanjem sistemu se utegne srjrodrti. da je kdo izvoljen za predsednika. da.si nima večine vseh oddanih glasov, pač pa ni o
vilo elektorjev. ker -e je v zmislu zadnjega ljudskega štetja nekaterim državam odvzel kak mandat.. drujrim pa dodal. California je dobila kar H novih zastopnikov v kongresu in po tem takem bo
dolgem času se je v javnosti oglasil tudi guverne^l n,,st pojedinih državah v pnho<l-
'Angleške banke, Montague Norman,
Na konferenci predsednikov londonskih 'bank je imel govor o s#danjm položaju svetovnega ga^podarsf va in poudarjal, da obnovo gospodarstva ovirajo najbolj zamrznjeni krediti v posameznih državali.
To vprašanje je treba v prvi vrsti rešiti. Banke, ki so dajale inozemstvu kredite, so napravile napako, ker se niao med seboj sporazumele.
<Ne bi vedele takrat, ko so dajale kredite, da je mnogo vlad izgubilo vsak vpliv na dogodke v posameznih dr-iavah bi gotovo ne dajale kivditov na lastno pest. marveč šele po medsebojnem sporazumu.
Morda se bo šele prihodnje leto položaj toliko razvil, da bo mogoee najti pot k obnovitvi gospodarstva.
VAKASU 2ZVSSUJEXO ZAHE-8LHV0 ni TOČNO KAKOR YAM POKAŽE HA STOPITI 3EZHAH
V JBOOSLAfUO n	V ITALIJO
100 ............— $ 5.70
----------------*uao
____________*M40
imela toliko več elektorjev. lVnn- J ra seveda imeti večino elek t oralov Iva nia in Iowa sta izgubila po dva elektorja Tudi v dru«rih državah je bilo manjših sprememb.
Za izvolitev predsedniške^ kandidata treba večine. T spešni kandidat niora torej dobiti vsaj 20« elektoralnih glasov. Zato kandidat. ki je izvoljen v dvanajsto-riei najbolj obljudenih drŽav, more dobiti večino, tudi če so \*se ostale države proti njemu. Sicer to se ne dogaja, ker izmed najbolj
obljudenih držav so nekatere tra- toralnih glasov, ali večine Ijud-dicijonalno republikanske, druge	jr|a^v niso imeli. Vsled te-
pa demokratične	| rra je nastalo gibanj*1, da se od-
pravi sedanji volilni sistem "elek-toralnega kolegija", in da se predsednik voli potom direktnega Ijnd-skeg-a glasovanja brez ozira na državne meje.
nih glasov. On more zmagati v manjši državi .s pretežno večino in inora dobiti večjo državo le za par stotin glasov večine. Tako je mogoče, da premagani kandidat je pravzaprav vs<*ga skupaj dobil več ljudskih grlasov kot zmagovalni kamlidfit. Polk leta 1S44. Ruehanan I. ISnfi. Lincoln I. 186(1. (Harfiled 1. 1880. Cleveland 1. 1*84 in Harrison I. 18H8 so bili izvolje-
vat.sk i.
Va ptwllagi tega se je polagoma 1 organiziral poseben balkanski apa-j rat teh dveh sil. V Italiji je bil j
ustanovljen poseben odbor pod i
i	i • .	rv %	• i • i'» iarmo. ki j*- pač edinstvena na
pokroviteljstvom I) Annnnzia. ki i J	-ji
•. t , i .•	• . ... . • svetu. Tu namreč <r»je muhe. Zna
je prieel delati v najstrožji tajno-'
sti. Predvsem pa so ^e Sov jet i vse-
vzhodnem delu Chicaga im::-
V .soboto sem bil v Dotrutowuu in s.-nt marsikaj slišal V neki hiši na Orugi cesti .s.» videli s,ili;j-ški ««»entje toliko pijač«*. ,la jim j«* kar slabo j>rišlo in so r»*kli. d.i bodo prišli pomladi, ko bo jw-linkovee udelal in ko se bo vino llči^tilo.
Pomladi bo najbrž prepozno. V;tm» ne bo moglo pričati, ker ga ne bo več. pa tudi pelin«iv«*a ne j bo. ker m ž njim naši rojaki /dra-! vijo mačka.
! *
i
! .Možak. kntere«a so d«»lžili. da I je ukradel tisoč dolarjev, se je j mora! zagovarjati pred .sod išče ni. i — Ali imate advokata? — {»:i j j«- vprašal sodnik.
j	Saj nisem ueuiin-n
kakor hoteli izogniti vsem zapM-Ijiijem. v katere bi sami zašli, in so zaradi tejra organizirali svojo akcijo na llalkanii pod formo rjiznih doz«l»»vnih narodnosti na ozemlju Jugoslavije in še posebej pod finnn bolgarskih komitejev maeednnskih separatistov in celo albanskih mnxlimanov. Ves aparat je «l**Ial v popolnem skladu s komunistično centralo na
Dunaju. Xa Reki. v 7au\ni in v drugih krajih .so bile ustanovljene postaje za. komunistične kurirji', ki so pričeli delati po<l ije. poxrednim vod*itvf»ni in zaščito
svetu. Tu namreč goje muhe. Zn«-' n ,'v mi (lok.,ŽHl. ^ "m no jc sn er. da s, je začel elove^ v j (1|.|1J|r ljknjdel 2;( b(.n, m„rul vr. nr
iiliiKii un: ini' i. . IM-III wi'>i HI »i
\ejšem čas.. pomagJiti proti šk-n.-1 uiti (,. pa :l(lvokaT ,Jokaže. da g.i i veni n mrčesu z raznimi žuželka-:	„kra,1H. »a ho ,nravil s;,m
ni. ker so tedaj dobili večino elek- • tamkajšnjih fašističnih hierarhov.
1 Iz sletleče tabele razvidi se važ-
njih volitvah :
New York	47
Pennsylvania	3f»
Illimws	20
Ohio	26
Texas	23
California	22
M iehigan	10
Massachusetts	17
<Ney Jersey	16
Mist»ouri	15
Indiana	14
North Carolina	13
Wisconsin	12
Georgia	12
Alabama	11
DO VOLITEV BI RAD ŽIVEL
Seattle, Wash., 5. novembra. — Ko so odvedli 83-letnega James McDonalda v mestno bolnico, je imel samo eno željo :
— Do torka bi še rad živel, da bi glasoval za Roosevelta.
Zdravniki so mu zagotovili, da n e mu bo želja izpolnil a.
felo italijanska anarhistična sku-])Lua pod vodstvom Frankinija se je stavila .sovjetnm na razpolago. Pristopil je v to akeiio tudi nekdanji italijanski anarhist t Peter Rubiuo. Sov jet i so za to akcijo izdali strog ukaz. da je treba delati tako. kakor da hi delala Italija. Albanija ali pa inaeedonstvu-
jušči.
V pričetku septembra so z neko turško ladjo odposlali iz Odese na Balkan večjo skupino nia-eedon.sk i h in srbskih komunistov, ki so bili za to akcijo na poseben način usposobljeni v šoli GPF. Iz teh komunistov so s«'stavili "leteče oddelke", ki jih vodi Tiolgar Doržev in ki imajo nologo. da izvršijo eelo vrsto atentatov v juž-
iui. ki ta mrčes pokončavajo in .*-t je nastala pr^ehna industrija, toda farma v Chieagu ima pov-em drugačen namen. Sindairova drii-/' a izdeluje različne praške in !r Iročine za pokončavaujc Škofllji-vega mrčesa in farma v Chieag.i •si-rhi. da lahko delajo njene t »\ar-m* jioskiw*. Muham na farmi -e
LT'xIi dobro, «b>kler ne paizku-ij»» r.a ,njih stni|»en«*«ra prsiška ali tekočine
Polerr muh **oj.. na farmi tudi .si'nrke. komarje, stenice itd. Lf-br-rsrtorij je vzorno organiziran in rprr.vitelj farme mora skrbeti, d i muhe. š»"'iirki. komarji. >t«*nice ■n «I ruga ^olaz«*n »lobro reje«. . z.f'ravi in krepki, dsi lahko pren,*so rigorozno preizkušnjo v «*elici sm> ti. Za V.sJlk p«»sklls spu.ste V celico smrti 1000 muh. ščurkov, komarjev. stenic itd., in sicer vedno p". V*) komadov. Potem spuste v «•••-lier. prašek ali tekočino in seštej«*-jo mrtvo golazen. Preparat prizn:.-J jo za dober šele. če pokonča v vv 'i tleM^tiJi st'rijali vso golazen. Za po skius rabijo samo pet dni stare muli;'. ker je mnha v tej starosti mnoge odpornejša, ne^o »Irusra domača polazen. Za mrtvu velja muha. ki 1 ade na tla. t V se š<* drži stene, jo ,sprr.vijo v "sanatorij". kjer zopr*t dol.i hrane, da se okrepča.
Zahvalni dan >e bliža. I>an. ko bonu« morali biti hvaležni z:i vse •lobrote. ki nam jih je dala mati narav,* in ki nam jih je naklonila politika washingtmiskc gospode.
S hvaležnostjo bomo kmalu o-'praviti. Iz Was|>iii«toiia so j»rih:i-jale .same obljube, za neizpfdnje-ne obljube jia ni treba, da bi hii
človek hvaležen.
Pa tlldi mati narava je skoparila.
Z;i Hišico imam majhen vrtiček, na katerem je bilo N-tos toliko
^o.%enie. rta s*'in moral pri ^osedu zarentati š<* dva Jota. da so s«- reve nasitile.
*
tariši t«*pli otroke, d;« rešpekt v njih.
pa tepejo ž njimi
V časi > vzbudili Dandanes se
_____ $ 3J0»Lir
_____ t 5.00' Lir
___$ e.75| Ur
_____ $ 8.24 f Ltr
_____ tl«J»8ur «M .
____tmooDur IOOO
«H M aa*ra| mw* te ba»f
400
imajo velik uspeh

t»
M. T«
Tudi Vi želite še enkrat videti domovino!
Za denar, katerega potrošite v bresdelju, lahko uresničite Vašo željo-in obiščete rojstni kraj.
Vožnja od New Yorka do Ljubljane stane $ 84.23 Za tja tn nazaj preko Havre ...... ............. $159.00
Od New Yorka do Trsta ............................ $ 90.00
Za tja in nazaj ....................-.................... $150.00
V x	Na brzoparnikih nekaj več.	1
m
Tudi kdor še ni ameriški državljan, dobi dovoljenje, s katerim lahko ostane v domovini eno leto.
Modemi parmldVam nudijo vso postrežbo in nepri-.jetnosti dotive le potniki, ki odpotujejo' brez potrebnih navodil.
PIŠITE TAKOJ ZA BREZPLAČNA NAVODILA NA:
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRANK 8AKSER) 216 West 18th Street	New York, *. Y.
—» v silobranu.
it.
Jaz .sem skromna, zelo skromna — j«- rekla nev«*sta .pred poroko. Eno samo željo imam. Kaj ne da tni jo boš izpolnil '
—	Kakšna pa je tist.i želja— jo jr vprašal ženin.
—	Želim, da bi mi vsako željo izpolnil.
*
Statistiki so učeni možje, in neki učen statistik je naslednje dognal :
—	Leta is.!!) je bil med 53."» ljudmi en nor«*e. Norost je procen-tualno naraščala, in leta H>*2ti je prišel e.n norce ž a na vsakih 150 oseb. i'e bo šlo tako naprej, bo leta ]077 m,id sto ljudmi en norec. In če bo šlo v takem razmerju še tako naprej, bodo leta 2130 sami norci na svetn.
Toda kakor kaže. ne bo treba
čakati do leta 2130.
*
Učenjaki in zvezdnjrledi so že tri leta napovedovali, da se bo te dni pojavila na obzorju davno pričakovana zvezda-repatica.
f'akal i so jo m čakali pa je ni hotelo biti.
Kako je ime težko pričakovani avezdi?
Mopoče Pro*peritetH ?
*
Skrbna mati je vzditrnila:
—	Sama ne vem, kaj 1H počela s to mojo lieerjo. Noče ne kuhati ne pomivati, ne likati ne rfbati in ni sploh za nobeno domače delo. Zdi se mi. da bo res najbolje, če se pornčf
ODA'
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 7. 1932
THE -LARGEST SLOVENE DAILY tft V.
VIKTOR arms AT:
ZA MARTINOVO NEDELJO
LJUDJE DELA
Noben zaveden Dolenjec ne sme na ta dan obrati doma. Dolenjska, lil* tka evička. pač vet!no d«*»1oj-no proda vi svoj vinski krst. In kr-stilnie je «irt|i na ixbir. Saj >koro na korak po mestu in va>>i molil
Temačni port i ter prosil meniškega \ratarj«. če bi mogel govoriti * >jkm!oiii ardjanom.
Prišel je samostanski predat oj-korak po m«rtn in va*i mriilu'lti * tobakom v roki mu je r.ojr reko iznad hišnih vrat. Vin-j1 il/U>il[ Kr"JsvoJe skilt shramb po vinogradih niti ne| Uvedel win. gnadlev go-pod. da
imajo lejie pitane kozle, .laj. bi bil k;i|.o<- zanje. In dr.bro bom pla-' «";»!!" je hitel zatrjevati upov polni mo/iček.
(ivardjan, sam dobrovoljrek. je hitrr razumel šalo ter resn^ opomnil: "Kozle / Pitane? Kdo |>a vam j«- t« povedal ?"*
"'I. kdo. Stentbur. doli v Kandi-• ii.ii gospod! Pa kaj bi pomisljali. kar udariva! Koliko jih imate in /;i katero eeno'" je «.ilil preku|iee.
"J^e čakajte, <H*ka." >e j,- na-•»•itehnil {rvartljiiii. "in povejte f.nemi: kandijskemu lisjaku, do* moji kozli niso za vaše potrebe, pač pa l.i h ko kupite n j epa. saj je sam uaj-sprta n in velik kozel!" Zalo-put nil je pred presenečenim možakarjem vrata in ta pač ni nikdar ve- kupoval kozlov |>o kloštrili.
Med tem
m;*'.i« m:
I n vino ni« ne sine kr.-titi doma. •»leer bi ;»kisalo. treh« je ven. pa četudi le k MMedii.
XajvnetejSi vinxki svečeniki pri-'|||| Že dopopybllie. od.stali popoldne	pa krst zvečer jtonove in utrdijo, ker mora »Iržati r*»l#» leto.
Ko je še Živel pokojni ve«*el jak S i eni b nr. je bilo na Martinovi* zvečer v njegovi gostilni praveato že-gnanje. Zlata «r<ts se je prismeja'.i n ' botra t o mizo. evičefc s»- je bratil z nietličanom in bizeljcrni in >ložno so \>i trije delili .Martinove sladkosti iii bridk'w>ti s svojimi zgovornimi gosjiodarji, Najzgovornejši med n.jimi > bil oče štembur. net rudni gii-titelj. edinstveni birt. <>d mize clo mize je hfKlil. za vsakogar je i nt 'i primerno bes**do. V prvi m»-lii, v "nauku". so skušali pevei s li;.riuoniko. v drntri sobi j«* u-ij.i jal .I niči na klavir. da i« poskakovalo, noge in sree.
l*t i.sedel je Štembur k dolgi mizi in na le njemu lasten način pove«: ld, kiiko je Krajnean kii|Kivnl po Novem mestu kozle. Pa še več < I e 11 o [ti j,. |M»vedal. zdaj pri tej. zda.r pri oni mizi. da se gostilna še p.i.m ni hotela .spra/niti. ko je budno ok» po^tavt* opet^vatm po-gt»'«?iilo vanjo.
Pa ponovimo nekaj njegovih
z«*o<(b!
Pri K<H*-evarjih in Krajnčanih. To » prehivah-i Suhe Krajine, je «./ival Štembur ne*u»iejeno zaupanj«. In je stopil na tržni dan prej njega podjetni možak tam nekje <mI gornjega toka Krke. Kozle bi w»d kupil. Ukal jih je na Loki in v Knndi.ji. pa jih ni nikjer. Prišel .«»» >.iinj k njemn na južino. potem pa odrine prazen domov. Morda bi pa le on vedel kii zan;e!
'O. seveda \em." ve je urno *»d-rejtil Štembur. "Škoda, da >e ni-»tc že prej oglasili pri meni! Veste, gori v im-stu ima pater irvjir-«!i;an pri frančiškanih lepe *pit;i-ne kozle. Tam m* <4rlosite!*f
Z.;a.snil'» >e je Kranjčanovo liee it: čez četrt ure je že pozvonil na
povedal, kar je zvedel zjutraj od nekega Uibničana.
\'a sejmišču je videl lepega bika ir. majhen fantič je stal pri njem.
"čigav pa je ta bik?" je vprašal.
"Ta bika naša pnrgermajster. e poli valilo otroče.
"No. lej>ega pnrgermajstra imate. pr maj duš!'1 jo pljunil Rib-ničan.
Pa je hitro pristavil se ono drugo kočevar.sko. kako je mati >ilila. sinka v cerkev.
"Hanzl. pejte 'ki maši!"
Ilaiizl rejs šla mas. Sedla (v) klop. |>a maša že minil, fajnio.-ter ž.e likof jiil.
USODA TRETJAKOVSKE GALERIJE
,\!oskov.ska **lzv«>tja" pišejo v or.i zi.dix.iili številk o usodi .»lavne Teetjakovske galerije, največje ruske privatne zbirke .slik. ki sta jo asom sta se v Štem-j poklonila I.	Moskvi bogata
x M> j b'iv. e\ i gostilni s|irla dva kramar- t i gown brata Pavel in Sergej Tre-ji1. Že zjutraj je bilo nekaj uaro-1 t.jmov. Pr>lo]ije galerije že davno
KdL>o»ii. velik izumitelj je skoval besedo, da sestoji genij iz ] odst.j hwipiraeije in 99 odsit. trare?piraci-je. ]K> naše iz 1 odst. nadarjenosti
in 99 odst. marljivosti. Za to besedo imamo v zgodovini genijev dovolj .stvarnih primerov. Xi malo gti-ialnih Ijmli. ki bi jih lahko i-menm*ali naravnost akrobate pridnosti.
Kden najbolj slavnih ljudi .starega veka. namreč filozof Aristotel. je v svojih spisih obravnaval sko«aj vsa \*| krašanja svojega časa. Ni čuda da bi napolnili vsi ti spisi f»r, ogromnih oktavnih zvezkov. Večina teli <b*l se je v teku .srednjega v<4\a izgubila: komaj petina nam jih je ohranjena.
(oiiij pridnosti je bil v srednjem veki. filozof Ra.jnmnd Ltd us. Žive) je v 13. stol. in je užival tudi k>"1 alkimist velik ugled. Manija pisanja, ki ji je bil po<lvržen, ga je z«:V":.,iala tudi v to. da je opravljal na papir tudi nedozorele misli. < >-l'Vmilo se nam je njegovih spi-a neka sodobna kronika nam j ■ **i j o\ei 11 ije. da je spisal 4."»i)0 ra<-p/av.
A eelo to iieverjefi... pl'«lovi<e»t j«- { reko-i] Špaiiee. ki ga lahko i-r-eusijemo med vsemi pisatelji naj-1 olj pridnega. To je bil Lojw de \ eg;., slavni klasični rwlrski ptsa-i• !j. katerega dela »o danes sevala >> likilo <;i.-tarela. Ta 111 >ž je na-i.'eal lTWM) komedij in dram. Njegovi biografi vedo poročati, da je marsikatero teb del napisal v dveh dm h! Dve tretjini njegovih Stva-
X
Prehla<l je «il|irivila • reneiiiM zdravilom
"M> > irilrtt i w ff li«4n prrhUdil.
m uitviuiu «»ljrni pu |>r«ili in po hrbta. I'nWuj? inm k prr!ili<l oifiitil. Ane In ir
riHU> kot Mj<re*r)f iti ii«)tel)r zvrstila l«ii»r j<rfMaJ^, »n«r raiiict. okorele »klrr» in kuleče nf.p "
S. D.
Travi«. Starca Island.	,
PAIN-EXPELLER
b . ker >ta hotela olia na Lsto me-.-to postaviti stojnice. Posrecb»\'.iI j • >:r*»gi Lubi. in vro«"'a kri se je za t'vni čas ohladila. Štemburjevo \ i-no pa jo je zopet ogrelo. Silila sl;i drug v drugega in si grozila z. z'ienmi. Kden je bil grbast. drniri
S 'pa>t.
"Hodiš, kakor bi petelin krtine meril!" seje p'»norčeval prvi. Na-speolnik nm ni o-tal dolžan in ga je vsekal z jerikom :
"Ti pa kot bi koze) I oba rje stre-s:,! !"
Skušal ju je miriti sosed, pa se j" tako razvnel, da jo kar drdralo iz njega. Pa ga šepeo vpraša-
'Oče. kaj vi zmeraj jecljate."
"O ne. sičimo tsikrnt. kadar go-go govorim ! " .se je glasil odgovor.
VVtopil je stari Hobnar. častivredni kova*" in " kuliršmit" v Ka;Kliji. defen. rdeč. je zaunal pri-janljM Pepetu svojo zgodbo.
Na vs<» zgodaj ga je že prišel iskal Škedolj iz Vrha. Vzel je tor-Jio in dve uri je krevsal ter kot spreten "kuliršmit" rešil kravo in teleta. Pa ga je pobara! Škedelj za 1 laz ilo. Ker Ib^iinar ni imel v žepu živiuOTdravniške diplome, ni smel računati, pa je dejal:
' Kar dnst:-
" Kar na črešn jo naj se sprani jo. go^po<l. in naj zobljejo. kilikor ho-čejo • *" — je opozoril hvaležni kme-1 ič.
"Kaj. vraga, za dva krajcarja «h j<* eela družina sita!" se je zadri užaljeni Bobnar in še pri Štem-bnrin je ]K>plaknil zadnjo jezo.
Potolažil je prijatellj Pepe ]>ri-jat< Ija Franceljna ter se |K»mešal me<i K'»čevarje.* Njihova govorica mu je tekla kot metarina. In jim je
ne i.dg »varja svojeniu namenu m I r»trebno bi bilo temeljite pre/i-<i-ive in razširjenje, kajti mnog:' slike leže zvite V kleteh. Bati se je. 'da niso dovolj dobro spravljene in da bodo pokvarile, če se že niso. Z. več let se govori o novem po-slopju in med vladnimi načrti je eelo eden. ki .spravlja novo poslopje Tretjakovske galerije v celotni okvir druge petletke kot nujno kulturno nalogo. Sr, pa še drugi načrti. tako da do definitivnega sklepa še ni prišlo.
V ospredju stojita dve varijan-ti. Kna predloga novo poslopje ka i daleč od sre^lišča ^roskve. ilrit-ga 71a novo poslopje na doseda-r cm kraju, tmbi znatno ]>o\<s-a-u^. Oba načrta >e strinjata v tem. da se mora števila dvoran o I-nes-:e razstavna ploskev najmanj prdvojiti glede na sedanje stanje galerije. V vladnem načrtu se govori tudi o izpremembi naziva ga-h rije. ki naj bi se v bodoče imeno-vala "Muzej narodov z*eaie sovjetskih siK-ijalističnih republik* .
Poslopje t "vej še ni zgrajeno, pa se že prepirajo glede novega imena. tire za sličen primer kokor ie oni s slavnim Uudožestvenikom v Moskvi, ki je dobilo ime po pi>a-
8 VAMPIRJI
Spisal EMILE GABORIAU
i
M
N
VELEMESTA
30
TVi ras so priiftsli natakarji stekloniro žganja papir in črnilo. Mož si ji* lia.j]»roj nalil velik kozarec žganja in j^a v dnškn }»0]»il. — r<"in«*k je Lil grozen. Kri mu je zalila obraz in nekaj časa je nepremično sedel. Nap; to sem ga opazoval. Polagoma mu j<* kri odtekala iz glave. t»oi»vaViil je ]mm-o in natrlo nupi-sal nekaj vrstie. Oči vidno ni l)il zadovoljen z njimi, k-cr je vzel iz že]»a vžigalice in sežgal ]iajnr. Poguma ni imel dovolj. Nalil si je <c nt kozarec žganjrt in ga ]M>pil. Pa niti drugo pismo ga ni zadovoljilo, k.ijti papirje srdito zmečkal in vtaknil v žep. *
Tretjič sr j<- loti' pisanja. K<» je l>il<» ]»ism • končano, se j«' m znanec potolažil, ker je prepisati pismo nn čisto, kaneept je pa raztrgal na diidme koščke in jil» vrgel ])od mizo.
Potem je skrlmo zajiečaril ]»isnio. poklical natakarja in mu dejal:
— Kvo vam dvajset frankov in odnesit<' tole jiismo na navedeni naslov. Odgovor mi prinesite na stanovanje. Tu je moja vizitka. Poj'dite in požurife se.
spreje-
vrnil, češ. da me gospod ne l»o hotel ti. ker je z rodbino bas pri večerji.
Lakajeva gi^rdios* me je razjezila
—	< iljte, — sem mu dejal. — če hočete preprečiti tvžko nesi*e«"o. pojdite takoj !; svojemu gosjtodu in mu povejte, da mu prinaša > i id t na k koncept pisma, ki g:« je malo prej napisal v kavarni Lamblin.
\ svojem ogorčenju sem izgovoril to zahtevo tako odločno, da je sluga lakoj ubogal. Na vel.'indiiMirijea je morali vplivati ta vest porazno, ka j*! sluga se je ve- prestrašen takoj vrnii in mi dejal:
—	1'o.jdite hit ro .. gospod vas pričakuj*1!
Od vedel ali bolje reči-no potisnil me je v velik. kra>no opremljen kabin-1. Sredi kabineta je >ial v« leindustri jec. bl< d in srdit.
—	\ i sfe pobrali koščke koncepta, ki sem jili \ rgel po I mizo .
Prikimal sem i:i mu pokazal kovčke njegovega pisma, nalepljene n.i list papirja.
—	Koliko h<Hvte za to pistiio i me je vprašal. — l>am vam tisoč frankov.
Prisegam vam. gospodje, da se nisem bil
ZllU-'i.
Nekoliko stoletij poznejt* naleti-ii!'. na genija, ki ni |io pridnosti r.ič zaostajal za Vego. To je slavni ^•.leksander Dumas starejši. Xje-g ivi rr/nutni napolnujejo 300 knjig, tore; precejšnjo knjižnico. Sam je nekoč dejal, da ni človeka, na zemlji. ki bi bil prebral \-se njegove tvori in on sam jib ni prebral.
I te I za c je spadal tudi v Dmnaxo-vo kategorijo, čeprav je spisal *'sa-u:o"" 120 romanov. Zato pa je v. njim zaslužil mnogo več nesro Duma.-. Tudi Zola je spravil dan dan r,< romanov, o katerih vemo. da
Natakar je <wlhitel. za njim jt ]>a kmalu ri stn > izgubili. t*o\fdati ]>a je tudi i <>dšel imli neznanec.
t-eba. da je de Vega napisal w , . ,	....	.. j napotil k veleiiidllslri jen y. namenom proda-
ii .'i filozofski in teološka dela kil *Vdk>na llama se te odigiti vala vpricol .	. . ... ...... .. - , , ,
, ..I iio/oi>ka in t .noska ia. ki	«ii11+;i	i •	,	, ti mu to tajno. Pistno lu bil b.liko našel kdo
bi i«to tako napolnila majhno knji- mew; olutjl sem. da igra tu glavno vlogo ...	, , .. .
■ ^ • , . -T - A r,	T drugi m ga zlorabil. In to m m ho . 1 pove-
nekaksna intriga, ki tih u» toliko v zaseb- • ,	.	.. ,	'
,. • v-	. ,	.	i (lati nesrečnemu »možu. nir <lrugega. llrnel
nem življenju. Neznane*- ie bil morda varan	, - ,	-	.
, , . . ..." .	. . sem mu povedati. <la mu prinašam pismo na-
zakonski moz, uničen kvai*topirec ali oi-e. k: - ,	, .	. .	,
, - - • i! ,	7ai ] ,'la mu hočem storiti uslugo, za katero
nm je sin bas onecastil imei. I lotel sem nsme-! ... .	,
•	...	.	: ust i mi stori protiuslugo s tem. <la mi i»o-
nti svoje misli drugam, pa lili nisem mogel. ;	, 1 ..	.
. . . . '	. .	soili petdeset ali sto frankov...
Jvoscki papirja, raztreseni po i mizo. so z;
magnecičuo silo ]»Hvlačili moj pogled. Bil! Da. to s: m mu hotel povedati: toda vi-seni pa kot rečeno pošten človek, a radoved- <leč. kako ravna z menoj, me je obšla divja nost bi bila vtem primeril podla. Premagal 'jeza in odgovori! sem: Zahtevam dva tisoč 1h bil izkušnjavo. da ni poseglo vmes na-'frankov!
ključje, ki kaj rado igra v živi jen ju ljudi od-j . , .	1,-1	, •
_ 1. i -	1 .	Odtirl je ]»re lal« ek. vzel iz ogromnega
ločilno vi ego. Nekdo odprl vrata, nastal t . , J	. . .....
• 1 . , -v , ... 111 1 svežnja bankovcev dva 111 1111 iti zalučal v je-prepih m en koseek papir)a ie pridrsel ?loi	, „
T^.,	t! i ,	I obraz, r* koc:
mojih nog-. Hi 1 sem pemagan. 1'obral sem:
d volj debeli. Kandova je bila mor-[risti ko^Vk	in probral nasledil jib I — Kvoti, lopov, tu j(. ,Voja nagrada!
i«t tnarhiveisa. ker je napolnila	, ,	1	'
par besed:
llf> knjig.
Ponson du Terail. ki je bil nekaj časa modni |>i.»alelj grozotnih. r< parskib in podi^bnih romanov, je izumil posebno taktiko za delo. fi katerih je videl, tla "vlečejo". Iz-i.uiil je roman v nadaljevanjih in' -.lino enega je spravil na — 44 k:'.iig,
Xad temi akrobati marljivosti moiamo omeniti tudi moža, ki je l.i! sicer čisto drugego diisexneg.i f<>i*niata. To je bil nesmrtni matematik Leonhard Euler. ki je s svo-
. ali pil si prestrelim možgane.'
Torej se nisem motil. Tulaj me je obšla nepremagljiva želja prodreti v tajno. X.uta-I karji so hodili mimo. nihče se ni zmenil zame in brez posebnega truda s*-ui neopaženo pobral vse koščke raztrganega pisma. Zložil sem jih skupa j in prečita] pismo:
Karle!
te'J n Maksi m u fiorkem. To naj bi jimi matematičnimi razpravami
bila počastitev- Oorkega. obenem j«* bito pa omalovaževanje spomina pi-sj.ie'ja (Vhova. ki je njegovim i-,' menom in delom Hudožestveni! tralei I. IfKW začel svoje delovanje.j
I>\a š»' živeča ustanovitelja in 1 tvorca Hudožest ven ega teatra Sta-! r.isšavski in Nemirovič Dančenko'
napolnil 5(1 kvartnili zvezkov. A v.-ak teb zvezkov je bil kla.sično de-
NOVA PREVARA
sla bila pri tem namenoma prezrta.
1'ieeardovi poleti v stratosfero so-prestrel i lil možgane.'' pi inessli novo iiukIo. kozmično ža
Se nocoj moram imeti 1<mi tisoč frankov in samo Tebe lahko prosim, da mi jih posodiš, ih da bi se mi bilo treba bati. da boHo zlobni jeziki raznašali mojo sramoto.
Ali moreš zbrali v d veli urah toliko denarja i
Od tega. ali bo Tvoj odgovor trdilen. ali liikalen. bo odvisno, ali boni rešen ali pa si
jšM
DRUŠTVA
II NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NAHODA" M
▼ vrnil okolld.
CDV ZA WISE 50 ZMERNE
=
Poziv!
Ixdajanje liaU je ▼ zv*zl z Telikimi stroški. "Mno go jih je, ki so radi slabili razmer tako prizadeti, da bo nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "G. H.
t»
I roje. To ni dalo spati raznim laži -nč« njakoin. ki mi >e začeli zanimati /.a ,'mične žarenje in za isžareva-! n i< naše zemlje. Razmišljali so m j 1 .izmišljali, kako bi s«* dalo pri tem knj zaslužiti. I11 Ta4co so si preporo-1 "iflji človeštva otlkrili in nad vsak" .vrni ugotovili, da povzroča izžare-j • i nje naše aemljc zelo ]>oc^sto naj j r.i;"ičn^jše bolezni, v prvi vrsti se-J \e<t.i raka. Roko v roki s tem zna-|p:»« itini oilkritjem prro drupo Oti-ki it je. in sicer tako. da pa zasenčimo. Zasenčenje je zelo modern iz rnz. ker mnopro rabi v radioteh-r.iki in krije v sobi nekaj mističnega.
j In tako so nastalo razne zasenči valne naprave, ki so prišle v de-lavniee. spalnice in .sploh povsod •ja, kjer človek biva ali dela. -Tn| pri • za novo, zelo moderno limani-ki ji je namen izvabljati ljudem <b-nar. Xekaj časa so razni laži u-čenjaki priporočali ljudem, naj sp? točno v smeri magnetičnepa kaizai-ra. z glavo proti severu in z n oprani: proti jugu. da se telesni magnetizem ne bo tepel z zemskim magnet izmom, kar baje vedno povzroča bolezen. Zdaj smo pa dobili nadomestilo tega recepta v obliki zasenčenja. Resna veda je seveda
Molila se vam bo zdelo ei/dno. da sc tako dobro spominjani, kaj je bilo na raztrganem papirju napisano, toda gotovo je vam znano da so v življenju stvari, ki človeku ne gredo iz spomina.
Toda nadaljujmo.
Pod temi vrsticami je bil podpis velein-dustrijea. splošno znanega, skoraj znamenitega, ki ga je bila usckla baš pahnila v krizo, v kateri lahko izgubi človek svoje imet-. je, ea^t in življenje hkrati.
. Lahko si mislite, kako me je vse to presenetilo. Pozabil snu takoj na svoje križe in težave, mislil sem samo nanj. Toda sredi vsega t*ega mi je že začel dozorevati v mislih peklenski naklep. Ali bi se ne dalo izbiti kaj iz te ugrabljene tajne ? Vstal sem in stopil po a d resa r. Cim sem se vrnil na svoje mesto, sem nalepil koščke pismo na list papirja, potem sem pa poiskal v adresarju veleindu-strijeev naslov in odšel.
Ta nesrečnik je stanoval v rue de la Chaussee d' Antin. Nad pol ure sem se iz-prefaajal pred krasno hišoi v kateri je stanoval. Je še živ? Mu je odgovoril prijatelj to preizkusila m ugotovifa, da gre* Karel trdilno ? Slednjič sem se ojunačil in sa prevaro,	vstopil. Sluga v livreji me je erfergično za-
^Masearot je govoril zelo razburjeno. Kdo bi slutil, da se more ta poosebljena hladnokrvnost tako razvnetij
—	Ne morem vam povedati, — je nadaljeval, — kakšne občutke sem imel v hipu. ko mi je vrgel v obraz to ponižujočo in ne-zasluženo žalitev. Izgubil sem glavo in bog-me. če bi bil storil v tistem hipu zločin, bi ne bil odgovoren zi nj. In priznani, da .i«1 malo manjkalo, da >e 111.^*111 spozabil tako daleč. In še nikoli m gledal nihče na svetu smrti tako blizu \ koščeni obraz kakor ta mož. Na njegovi mizi je ležal katalonski nož. ki se rabi za odpiranje pisem. Pograbil sem ga iu ž«- sem bolel 'zamahniti, ko mi je roka omahnila pri spominu na ljubico, umirajočo zaradi pomanjkanja dobre hrane. Vrgel sem nož proč in ves zbegan sem pobegnil.. . (Mm sem stopil na ulico, me je spekla strašna zavest, da držim v roki tista dva pro-kleta bankovca. Pekla sta me v roki kot žerjavica. Hitel sem \ najbližjo menjalnico, kjer mi niso dali za bankovca zlata — leta 184:». je bilo zlato redko! — temveč dve težki vil-čiri srebrnikov.. . Videč me prihraja-ti domov, sta mi prihitela prijatelja nasproti in me hotela objeti, pa sem ju pahnil od sebe in zakričal: Nazaj JNazaj! Nisem vaju več vreden: Po teh be»edab sem jima vrgel prod noge vrečici s srebrniki. Kna se je pi*e-tgala in srebrniki so se zafrkljali na vs ■ strani. Moja ljubica je slišala žvenket. dvignila je glavo in vzkliknila žarečih oči: De-nar,ennogo denarja! Zdaj se najemo do.si-»tega, rešena sem!...
Moja prijatelja nista bila taka. kakršna sta zdaj: groza ju je obšla in odskočila sta od mene misleč, da je denar zločinskega izvora.
—	Ne, to ni zločin, sem ju potolažil.
Tiste noči nismo zatisnili oči, dragi markiz. Ko se je zdanilo, smo še vedno sedeli za mizo, polno steklenie. Sklenili smo bili napovedati vojno človeški družbi, prisegali smo, da si bomo ^na vse načine prizadevali priti do premoženja. Zasnovali smo strašno tajno organizacijo.
NADALJEVANJE SLEM
HEW YORK, MONDAY, NOVE MBER 7, 1932
m LARGEST SLOVENE DAILY (o V. t. f.

KRUH
IKOXAN IZ ŽIVLJENJ;
49
Z* Glas Naroda priredil L H.
(Nadaljevanje.)
ijeno v kozolcih, samo zelje srediških kmetov je še stalo v vrsti. Krompir je povečal ovenelo zelenje in v kratkem mora dozoreti.
V Mini se je -zopet zbudil kmetski otrok. Mina «rre ob potu in potegne šop krompirja iz zemlje, da si ga ogleda. J>ep, debel in! zdrav. Veseli jo. In ko »preleti prepelica iz razbora in zajec skoči! preko kraja. s>e Mina zasmeje. Samo ko bi že enkrat Frkla skočila Za zajcem kot je sama prejšnje čase. Velika sreča, kakoršne že dolgo ni čutila, jo objame.
(Dalje prihodnjič.)
In brez vsake druge besede vzame Mini otroka in ga nesfe v tvoje «t trnova nje. Mina gre za njo.
Kot bi Prida opazila razliko med Matildino revno pa snažno iobo in to divjo zmešnjavo, kamor je sedaj prišla, se dvigne in prične hripavo kričati.
Z bojaznijo we Mina ozira okoli. O, kakšno je to stanovanje! NVpostlane postelje, tla popljuvana, prazne steklennice piva, po kotih n epom it a kuhinjska posoda, cunje mesto zagrinjal. Po v*eh kotih smeti Preveč ljudi V dveh ozkih sobah. Ravno se dvigne mlad fant in zdeha, mlado dekle si snaži čevlje, drugi fant upije za kavo. Duše«" zrak in vsi raznovrstni duhovi!
Frida joka ; Mina jo Itoče zopet vzeti, toda gaspa ji brani; bila je užaljena.
— Kaj mislite, da ne bom znala ravnati ž njo? Xe bojte se! Ko vas ne bo več videla, pa bo zopet dobra. Kaj ne. ti koBtrcaeek ? — s* —! Samo pojdite! — In jH>tiska Mino proti vratom.
Mina se komaj upa še reči: — Žejna je; rada bi i»""la steklenico.
—- P,O dobila; saj bo dobila, še posebno dobro mleko! S>s — Ss — as—! Samo vendar pojdite!
Mina še zadnjikrat žalostno pogleda Frido, nato pa odide. Žene ni hotela razjeziti; **aj je morala še biti veself da ji vzela o-troka.
Kot bi jo kdo pretepel, leze po stopnicah. Bilo ji je kot da ne more iz hiše. ne skozi hišna vrata, niti več dalje po ulici. Pomišlja. In vendar je morala iti. Morala je k Mlinarjevim. Kako so mogli biti danes zjutraj brez nje. Ako je gospod Mlinar našel kavo in vzel iz pred vrat kruh * Ako bi bil ostal pred vrati, bi ga bil gotovo kdo ukradel.
V bojazni misli in premišljuje. Od kod naj vzame denar? Ali ni bilo nikogar, ki bi ji mogel pomagati? <>a bi ji nekaj dajal, da bi izhajala? Naenkrta ji pride v glavo: pri domačih ima še nekaj! Ali jim ni poslala denarja, da so kupili kravo? Denar.ja ni hotela nazaj — ne." ne! Toda otroka so mogli vzeti. Saj so imeli dovolj mleka! Dve kravi! Kdo se bo brigal za par požirkov za Frido! In vsak menee jim bo tudi še nekaj plačala.
Seveda ji je oče pisal precej strogo, ko so doma izvedeli o mali Fridi. V blato jo je poteptal, vso obleko ji je strgal s telesa in niti cunje ni pustil na njenem telesu.
Ako pa je sedaj vse to pomislila; ali ni imel prav?
Mina misli na sta riše. \i bilo prav. da jim je kljubovala in jim ni več pisala. Zdaj že celo leti nUo ničesar slišali o njej.
N'enadno d omot ožje se oprime Mine. Oči ji zalivajo solze, zvija roke. Hoče ili domov in reči: — Odpustite mi! — Dinar na dan; kdo more to plačati! In še tako umazajio! In ali bo ta ženska dobro »krbela za Frido? Bila ji je tuja; doma pa mati, saj je bila prava Fridina stara mati!
Ako bo kar nekega dne nenadoma stopila pred nje, ki so bili ajeni in ki je bila njihova, tedaj se ne bodo več hudovali na njo. Tedaj se bodo tudi veselili Fride; saj je bila Frida tako ljubka!
SK1H URADNIKOV
VAŽNE ZGODOVINSKE NAJDBE
PLACE NAJVIŠJIH FRANCO-]XlS^S
j pisih vpepelili njegove ostanke in velel nekemu indijskemu služabniku ponoviti ta navodila. Cim je ta obmolknil, ja- zatisnil puščav-V trenutku, ko si celo bogati nik oči in umrl. Francozi prizadevajo s štednjo v državnem gospodarstvu, bo zanimalo marsikoga, kako plačuje Francija svoje najvišje reprezen-tante. Podatke posnemamo iz ne-kegai pariškega lista in se večinoma novi.
Predsednik republike ima skupnih dohodkov 3.600.000 frankov na leto. Ministri imajo 180.000 frankov letne plače. Ministrski predsednik je v tem pogledn popolnoma izenačen s svojimi tovariši za zeleno mizo. Od te plače pa se vsakemu ministru odtegne vsn-t*. ki jo sprejema kot- poslanec ali senator. Poslajici dobivajo fiO.OOO frankov letno. <hl 1p vsote je 33 tisoč frankov podvrženih davčnim obremenitvam za dohodnino, ostalih 27.000 frankov je davka prostih. Teoretično so francoski ministri plačami dnevno, kajti če je kdo v vladi, ki pade po dveh dneh, samo 4* ur. ima takšen minister pravico do plače samo za čas. dokler je bil res minister.
POZIV NAROČNIKOM
Vse naročnike, ki se niso odzvali ha poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj po ravnajo naroemo. m ur to začasno ni mogo če, naj nam sporoči.
Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda"

METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE
Leg
23. novembra:
i^-rt-ngai ia. v Cherbourg
26. novembra:
Champlaln v Havre Aiiriixiua v r:«.nosi Majeatlc v Cherbourg
23. novembra:
Kr*men v l:r«-men
30. novembra:
.New York V Manhattan v
Stateiidam \
1'ragi reke Dnjepra so znani iz 7g »dovine preseljevanja narodov kot plitvine, kjer so mnogi narodi prekoračili Dnjepr, ko .so se seii'i if. Azije v Evropo. Ko so začeli v sovjetski Kiusiji razpravljati o zgraditvi velike elektrarne na I):ije-prn. je poslal ukrajinski ljudski komisar prosvete posebno arheološke, komisijo, ki naj bi preiskala o-k-ilico teli pragov. Komisija je
>ui! na. \>e strani toplotno ener-
Za enkrat je to najbrž saino š" u7.na želja, toda težko je reči. j" meja napredka in kako dolgo U> človek še odkrival tajne sile pri r >ue. Kar se je zdelo še nedavno tu »mogoče, je sedaj doseženo in t:-iko
9. novembra:
Iit-s. Uvosetelt v Itavre Hamburg v Cherbourg
•0. novembra:
Berlin v Bremen Cente Grande v Genoa
11.	novembra:
Majestic v Cherbourg
Bremen v Hrernen 1'ari.s v Havre
12.	novembra:
Vol«-n<l:4in v iSuulogne aur
IleX V Olma
1.	tiecembra:
Stuttcart v
2.	decembra:
(Mvinpic
Cherbourg
v Mavre
v Botjlngne aur r.rnn(n
v Cherbourg
Mur
15. novembra:
LfViatliau
v Cherbourg In Hrem'j
tudi ni izključeno, da si bodo na>.i čeia poslovati že leta 1927 in je d -j potomci brezžično kuhali, lala do letošnjega leta. 100 km da-1
leč je preiskala Dnjepr i,, »brala j OPOROKE ČUDAKOV
bogato zgodovinsko arheološko gra-| divo. ki bodo z njim učenjaki pojasnili marsikatero p od rob m*, t z*r«Mlovine priseljevanja narodov.
Komisija je našla let človeških i kač Menelick. Sklenil je določiti si bivališč iz paleološke dobe. ostanke1, ti k pogreb, da njegovo ime nikoli
16 novembra:
Vulcarifu v Trst PeutscliTand v Cherbourg
18- novembra:
Olympii' v Cherbourg Kur«»pa. v Lrrmen
23. novembra:
St. I>>itii< v Cherbnurpe Pres. llanlinr v Havre
Nekateri ljudje pokažejo svoj.' . čudaštvo tudi v oporoki. Tako si , ji? zamislil originalen pogreb lovec
Ne samo stanovalci zadnje hiše Kopitarjeve ulice, temveč cela okolica je cele tedne iskal:* v časopisih *'ali se je zopet vrnila". **ali so jo našli?" Sauio o tem so se pogovarjali.
Matilde ni bilo več. In je tudi niso našli.
Pač pa je prišla njena i»estra, dostojanstvena, cvetoča gospa ter je vzela njeno zapuščino. Soseda je radovedno gledala, kako je pobirala stvari. Proti večeru je prišel mož in je pomagal ženi odnesti Matildine at vari.
Ko v nedeljo Mina obišče otroka, je bila pri vratih knjiga in Mina jo vsa radovedna prime. liila je Matildina sanjska knjiga. Kot bi jo |»ekla v rokah, jo spusti na tla.
Mina je rekla k Mlinarjevim. da se mora ea nekaj dni odpeljati k sta rišem. Zakaj, jim ni povedala, toda z neko posebno odločnostjo je vztrajala pri tem. da gre. In ker se je gospa Mlinarje-va počutila nekoliko boljšo in so bili otroci zdravi in slučajno ni bilo vleikega perila in ker se je gospod Mlinar bal, da bi izgubil pridno služkinjo, so ji dali za dva dni dopust; toda samo za dva dni.
< ■ os pod Mlinar ji je tudi plačal plačo do prvega, ker je Mina iako zelo prosila. Mlinarju je bilo težko že sedaj dati denar, kajti vedno je moral gledati na svoj denar.
Mina je potrebovala vsak belič. Žena. ki je imela Frido v oskr- J bi, je zahtevala, da ji Mina plača saj tri četrtine. Zadnjo četrt je I tiorala Mina ostati dolžna, četudi je dala vse. kar je imela. Večer xa večerom se je z majhnim -zavitkom pod pazduho prikradla v; skrivno zastavljalnico v Oubčevi udici; srajca za srajco je šla tja; vse njeno perilo, katero je Mama sešiia in ki ga je prinesla od doma. Tndi darila, katera je tu in tam dobila od gospode, so šla isto pot. Bila so še nova in škoda se ji je zdelo rabiti jih. Najtežje se je ločila od škatlje raznobarvnega mila; dolgo drži pred sevoj, slenjič pa vendar s solzami v očeh nese tudi to.
Bilo je lepejro jesenskega jutra, ko odpotuje Mina s skrbno zavito Frido proti svojemu domu.
V	njeni notranjosti se poraja čut veselja in obenem radovednosti, kaj in kako bo ve našla doma? Ker je bila že tako daleč, ni imela nobenega atraha. Saj so jo morali biti veseli, ko jo zopet po tako dolgem času vidijo! Četudi ni prišla tko našopirjena. kot si je želela, toda njena obleka je bita vendarle Se lepa in lep je bil klobuk, katerega ji je podarila gospa Mlinarjeva.
V	vlaku se Mina ni brigala za sopotnike, ki so jo opazovali. Neprestano gleda Frido. ki nima več tako rožnatih lic kot od kraja. Na hrbtu je imela rdeče lise od ležanja; l^je na temenu so bili vsi zaviti, ker je ležala na trdi blazini. Še vedno ni hodila in noge so )i bile nekoliko zakrivljene. Tudi z govorjenjem še ni prišla daleč; samo z jecljanjem je mogla izraziti svoje želje. Zadnje tedne je »elo »lamela, pa še vedno je bila lep, nad vse krasen otrok!
Mina si je domišljevala, da so oči vseh obrnjene na njenega lepega otroka. •
Tako lepo je oblekla svojo Frido; volneno, pisano krilo z rdečo čepico Skrbno ji vedno drži razgrnjen robec čez pnsi, da ne bi aaje ia dimnika lokomotive omadeževale njene obleke.
81ednji2 pride na postajo.
Okolica je bila fo ista kot prej, toda mesto ae ji zdi mnogo manjše
Ta zvonikov je zvonilo poldan. O pravem easn je ptišla domov. Ne da bi se kaj ustavila, koraka čez polje.
Naglih korakov gre proti domu. Solnce je gledalo na strnišča j« vel preko polja. V Zagrebu je bHo mnogo gorkejše. Turn je človeka osvežila. Vse je bilo že sprav-
PLAVAJOČA KRSTA
Reuterjev brzojavni urad poroča o zapajani krsti, ki si jo slučajno poterjnili iz C! an ga nel^i angleški vojaki. Ko so odprli zaboj, so notri našli živ okostnjak in u-gotovili. da Čuden potnik še diha. Vojaški zdravnik .ie prepeljal živega mrliča v najbližjo bolnišnico. Ko se je zavedel po dveurni topli kopeli, so v njeni spoznali nekega puščavtiika. ki je že več let bival v planinah. Samotar je .»pregovoril samo nekoliko ogorčenih besed r — Storili ste velik greh. Zakaj ste me motili na zad-
raznih izdelkov in tudi ostanke | primitivnih hiš. Poleg tega je r.a-šla okrog no bivališč iz neolitšk? dobe. v njih pa kamenite sekira, ra/ne koščene predmete, keramiko, bronaste okraske. 30 žrtvenikov. več sto starinskih grobov. sarm&T-sko srotski stadion, ostanke slovanskih bivališč itd. Posebno važni so sledovi pračloveka. ki jih je našia komisija na skalah Volniških pragov. Vseh .starinskih predmetov je rasla okrog 120 tisoč.
24. novembra:
Cen von Steuben
v Premen
'). decembra :
Hex v Genoa
6.	decembra:
Suturnia v Trat
7.	decembra:
Rurop-i v Rr» men I*re»>. UooHcvelt v
8.	decembra: Li«-rliu v Bremen
Havre
iluvri
CENA
DR. RERNOVECA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovensko
oerilo
(ENGLISH SLOVENE KEAOLXl >i>ac uma
ne bo pozabljeno. Iz orehov si je dal napraviti kt>to in odredil je. naj igra godba za njegovim pogrebom samo poskočne koračnice, da bodo pogrebe i veseli. Za pogrebom naj bi šla tudi njegova mršava kra-\ i ca. ki mu je dajala mleko, poleg nje pa njegova sestra in prijatelji. V oporoki je določil, da morajo dobiti vsi pogrebei iz njegove kleti brezplačno toliko vina, kolikor jra bodo hoteli.
Čudak je bil tudi neki Anglež, ki je moral dolga leta trpeti nad vlado svoje žene, pa ji je v oporoki zapustil samo hlače, čeprav je bil zelo bogat. V oporoki je bilo rečen r.: "Svoji ženi zapuščam hlače, ki naj ji l»odo izročene neobdavčene in brez vsakih drugih stro-
__ ,	... škov. Zapuščam ji hlače kot sim-
iit poučena. Med presenetljivimi . , . i • , . i .
1	1	J	bol tega. kar je hotela ti osti
BREZZ1CN0 KUHANJE
Kako veliko presenečenja nas še čakajo, nam je pokazal radio, kaže nam pa tudi televizija in mnogi novi poskusi, ki o njih javnost še
v m o
;'ei:i življenju, pa se ji ni posreči
I o.Svoje prein oženje je pa za
pustil sinu m dvema sestrama.
V New Yorku je živel mož. ki je
.1 imel zelo klepetavo in opravljivo v;*liko razdaljo, in sicer z brezzi«"n:>j
elektriko, ki we prenaša po zrakii
zelo daleč in jo prestre.-^ |>osebna
novostmi je treba omeniti nov a mei-iški izum, ki pomeni pravi prevrat v kuharski stroki. Znano ameriško podjetje West i nghouse razkazuje izum, ki omogoča kuhati na
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parnncu
PARIS
1t. XOVEMBRA .0. Dfccmhnt — 20. Januarja
champ^TN
Xi€. Xoreuiltra — L'.'!. Decrtnhra
LAFAYETTE
Januarja — Januarja
NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE
Za pojasnila in potne itat« vpra-ftajta nas« pooblaščen« agenta
SFnerich. JQna
19 STATE STREET. NEW YORK
9.	decembra:
PAKIS (BOŽIČNI IZLET)
Albert BuJlin v Ctiertw.urfr
Majestic v Cherbourg
10.	decembra:
Homa v (Jenoa
13.	decembra:
llumburK v ^'herbnurg
14.	decembra:
.M.i j»-sf »<• v ''hf-rlmtiru |tereriK;irlii v Cherbourg
Črnile di Sinila v lien ja
15. decembra:
l'.r erneti
I^Uulliun v f'tierb<»iiru In litrmen
21. decembra:
J'i >•.•< II uiJ i n k I >eulMflil:i:iU v
V Havre Cberbuurr
22. decembra:
I trestden v Kremen
21 decembra:
< 'li.iriip'uiii v Hsvre
* •!> tu ■•!«' v i,'li«rbbiir(
27. decembra:
Kurtu v l'.r»*men
23 decembra:
N -« Y..rk v Cherliouri M a lili.i It:- n v llHvre
10. decembra:
Olunpie v Cberb< -urj
ADVERTiSt
in "GLAS NARODA"

^dni do
Naročite gm pri
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
Z1C West lttta Street Nt« Turk C1t»
sprejemna naprava ter jo lzpremi-i'ja v električnem sprejemnem a-pciratu v vir toph*te. Aparat je narejen tako, da služi obenem kot,	v elcktri '»ni gre\MH». Elektrotehniki »|Jmj., >,r) obctaj<» temu izumu velfko bodo"-n-ist in tako ni izključeno, da priti1 v d oglednem času tudi k nam in <l'i ne bomo samo pfusltišali radia, temveč bomo tudi kuhali s pomočjo "kupnega oddajnega aparata, ki bo
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI
SPISI ZA MLADINO
*
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
no. In v oporoki j.» določil: "Oboževana ženica, celih 3."> let naji-rega življenja nisi zamudila no-ber»e y>rilike. da bi mi ne zastrupljala življenja s svojim strupenim i je/ i kom. Zato ti zapuščam letir* znesku 30 tisoč dolarjev, pod „ pogoj cm. d;i vzameš v R ^I n• -11 k ?*ebi o mačeho, ki ima s» strupnejsi jezik in ki si jo so-viažila enako, kiikor jaz. Prvo ne-de'jo vsakega meseca morata priti I obe s svojim pravnim zastopilikom j na moj »rob in na irlas izjaviti, daj obžalujeta ' " živi. en je.
JUGOSLAVIJE
: PRIPRAVNO : :
ffiažirna ©fcplutjr
z najhitrejšima pamikoma na svetu
EUROPA BREMEN
19. Nov. — 8. Dec. \ 30. Nov. — 16. Dec. t Poseben vlak ob pamiku v Bremer-haven jamči najbolj udobno potovanje v Jugoslavijo. Izborne zveze torti iz Cherbourga
da sta mi zagrenili vse
ZEMLJEVIDI
Stenski cem'>vid Slovenije oa oso« Dim papirju s platnenimi pregibi -----------------------------73*
P okrajni rotnJ zemljevidi:
Dravska Banovina ............................JI
Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......................................JM
ljubljanske in mariborske oblatiti Jt|
Pohorje, Kozjak -----------------------M
Prekmurje in Medumurje __________31
Canada---------------------4«
Združenih drlav, veliki ________________4«
Mall _______________________________J3
Nova Evropa_______________________M
Zemljevidi:
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky ia Tennessee. Oklahoma,
too, Wyoming, vsaki po---------28
Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Michigan, Wisconsin, Weot Virgin*«. Ohio, New \ork — Virgfasl% 0M* Now York — vsaki po_________41
Naročilom Je praoUti denar, bo-diši v gotovini. Money order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Ce poftljete gotovino, rekom&ndirajtc pismo.
Knjige podlljamo pottnine prosto
"GLAS NARODA**
ti« W. IS Strmet V<
Tudi redna tedenska odplutja z dobro znanimi LLOYDOVTMI KABINSKIMI PARNIKI
BERLIN	STUTTGART
GEN. von STEUBEN DRESDEN
U
t
Za podrobnosti vprašajte kateregakoli lokal nega agenta ali
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY - NEW YORK
Važno za potovanje.
KJor je namenjen potoniti v stari kraj ali dobiti kofja od tam, je potrebno, da jf pouri n r vseh stvareh. V sled naše dohfoletne skušnje Vam za m ore m o dati najboljša pojasnit a in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnita.
Mi preskrbimo vse, btxlixi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, rizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem časnt, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Xedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington^ povratno dovoljei.je, RE-EX-TRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam. da boste poceni in udobno potovali.
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRANK SAKSER) 216 W. 18th St., New York, N. Y.