Prireditve. Sadjarska in vrtnarska podružnica v šmartnem ob Paki priredi v času od 5. do 8. oktobra t. i. sadjarsko razstavo v večjem obsegu. Zanimanje za njo je že danes vsestransko. Razstava v kraju, v katerega okolici se pridela v srednje dobrih sadnih letinah nad 100 vagonov najboljšega in najfinejšega sortiranega sadja, je za kupce in za prodajalce velikega gospodaTskega pomena. Ker je prirejena poleg tega v kraju tik postaje savinjske železnice Rečica ob Paki, si obetajo prireditelii ugoden uspeh,*ki bo koristil pospeševanju te eminentno važne gospodarske panoge. Opozarjamo interesente, da ne zamude ugodne prilike v nakup večjih, a tudi manjših množin našega svetovnoznanega sadja, ker imamo posebno letos obilo žlahtnega pridelka. Slavnostna oivoritev razstave je v nedeljo, dne 5. oktobra t. 1. dopoldan. Sv. Rupert v Slov. gor. Orlovska srenja Sv. Lenart v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 14. septembra t. 1. popoJdne pc večemicah cb 3. uri pri Sv. Rupertu v Slov. gor. «voj javni telovadni nastop z člani, člaiiicflmi in Oriiči z bogatim »poredom. Sodeluje polnoštevilna godba od Sv. Lenarta. Prijatelji orlovske tnladine iz-kreno vabljeni! Bcg živil št. Jnrij ob Ščavnfti. Naše bralno društvo ne priredi, kakor je hrilo zadnjič naznanjeno, dne 7. t. m., ampak dne 14. t. m., popoldne po večernioah, na popolnoma prenovJjenem odru igro »Dom.« Zabavali nas bodo tudi naši tamburaši. Ker bo lepa igra na novem odru brez dvoma krasno uspela, pričakujemo velike udeležbe. Brafno društvo v Ljutomeru priredi v nedeljo, dne 14. septembra veliko tombolo na trgu. Veliki in lepi dobitki! Tablice se bodo prodajale po 2.50 din. Zaoetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši tcmbola v gradbi društva Katoliški dom. Pridite v obilnem številul — Odbor. Središče ob Dravi. Naša orlovska srenja je prirediIa v nedeljo, dne 17. avgusta izlct v bratsko Medžimurje in sicer v najbližnjo obmejno centralo — t Štrigovo, •starodavno rojstno mesto sv. Hijeronima. Nastopilo je okrog 50 Orlov v kroju, navdušenega naroda, največ Medžimurcev, >pa je bilo nad tisoč. Ne glede na dober gmotni uspeh, so navdušeni Medžimurci tudi sklenili ustanoTiti orlovski odsek, ki bi bil pjrvi v tem kraju. — Prireditev je pozdravil domači gospod kaplan, na kar je po telovadbi srenjski predsednik, brat Ploh v krasnem govoru razložil navzočemu narodu pomen in namen Orla. Navdušeno odobravanje ob zahvalnem govoru medžimurskega domačina je pokazalo, da čuti narod bratsko smer sporazuma. Ob 21. uri so bili vsi naši Orli zopet doma in sa veselica se je izvršila brez incidenta. Gornja Radgona. Tukajšnje kmetijsko bralno društvo obhaja letos v nedeljo, dne 14. septemibra svojo 301etnico obstanka (ustanovljeno 16. septembra 1894). Ta veseli Jubilej hoče društvo proslaviti na dostojen način z predpoldansko cerkveno slovesnostjo v župni cerkvi sv. Petra in s popoldansko prireditvijo v dvorani posojilnice. Za cerkvervega govornika je naprčšen soustanovitelj društva, nekdenji tukajšnji kaplan mil. g. kanonik in stolni župnik v Mariboru Frar.c Moravec in za slavnostnega govornika pri popoldanski prireditvi pa narodrri poslanec in priljubIjeni ljudski govomik g. Franjo Žebot Sosednja društva, ki ste ob ustanovitvi in pozneje ob raznih prilikah veselic za narodno probujo rada posečala naše obmejno društvo v Gornji Radgcni, pridite tudi dne 14. septembra fc nam, da pokažete, da ste istotako z nami stali vedno na braniku krščanske vere in narodne zavesti zlasti tukaj ob meji! Orlovski dan na Gornji Ponikvi pri Žalcu. Celjsko orlovsko okrožje priredi dne 8. septembra (Mali Smaren) na Gomji Ponikvi svoj orlovski dan. Spored: Ob 8. uri se odpeljejo člani, članice in oboji naraščaj odsekov celjskega orlovskega okrožja na vozovih iz postaje Žalec. Ob pol ¦10. uri sprejem istih pri slavoloku ra meji župnije Gornja Ponikva. Nato sledi sprevcd po vasi. Ob 10. uri sv. maša na telovadišču. Po sv. maši sprejem novih članov odseka v Gornji Ponikvi; nato javni tabor. Govori zastopnik OP brat dr. Hodžar. Popoldne icb treh javni nastop: proste vaje članov, članic in obojnega naraščaja, orodna telovadba članov. Po telovadbi prosta zabava. Igra priljubljena orlovska gicdba iz Radeč pri Zidanem mostu. Ker vlada v posameznih župnijah veliko zanimanje glede graditve naše nove farne cerkve, pdčakujemo obilno udeležbef — Bog Kvil Gosilno društvo Paška vas vabi vsa gasilna društva z rgastavamd, vse prijatelje gasilstva iz Celja ter iz cele Savinjske doline in Slovenije k proslavi 'blagoslovitve novega stolpa in nove društvene zastave, kaiera se vrsi na slovesen način dne 21. sepfembra 1924 v Paški vasi tik''železniškega postajališča Paška vas. Ob 9. in 10. uri sprejem gostov na postaji Paška vas. Ob 10.15 slovesna sveta maša na prostem v Paški vasi pri gasilnem donvu, potem blagoslovitev zastave an stclpa, razni cerkveni in civilni govori, skupen obed vseh udeležencev, nato velika ljudaka veselica. Pri vseh slavnostih igra polnoštevilna rudarska godba iz Velenja. Mariborčani, Savinjčani ter vsi ii! cele Slovenije, pridite ta dan v našo krasno Paško doliao ter nas s svojim obiskom razveselite in počastite. Polovična vožnja za vse udeležence na vseh postajah državne železnice dovoljena. Prosimo, da se zaradi prijave kosila itd. udeležend, kakor društva in posamezniki, naprej javite podpisanemu društvu Vas vse vabi uljudno — odbor g-asiln&ga društva Paška vas. Sv. Jurij ob juž. železnici. Ponovno vabimo vse prijalelje k proslavi 15 letnice orlovskega odseka dne 7. septembra. Priprave so v najlepšem teku. Za okrepčila bo y obilni meri preskrbljeno. Vsi udeleženci imajo polovično vožnjo. Na odhodni postaji naj kupi vsak celo karto do Št. Jurja in jo dobro shrani, ker velja za nazaj. Kdor še ni dobil izkaznice za polovično "vožnjo, bo }0 dobil brezplačno y Št. Jurju pri pripravljalnem odboru. Na predvečer ob 9. nri bo bakljada z godbo in prižganimi lampijončki od kolodvora skozi trg in nazaj do Katoliškcga doma. Pridite y obilnem številu, da bo »pr€yod sijajna manifestacija in triumfalen pohod kat. mladine. Bog živi! Tedenske oovice Novi župani. Izvoljeni so: V FVvencih Jakob Polanec, v Mali vasi Martin Kolarič, v Majšperku Janez Turkuš ml, v Jastrebcih Peter Orešnik, >na Kogu Anton Borko, v Mihalovcih Alojzij Bogša, na Runeču Jožef Skoliber, v Sodincih Fric Irgolič, v Šardinjah Franc Kosi, v Trgoviču Peter Kovačec, v Veličanah Matija Zadravec, v Veliki Nedelji Anton Hržič, v Zerovindh Franc Antolič, v Št. Lovrencu nad Prožmom Franc Horvat, v Teharjih Jožef Rebov, v Ivanjševcih Janez Trstenjak, v Grušovju Alojzij Grifič, v Št. Lenartu nad Laškim Karl Weber, v Jablanci Jožef Kajnik, v Koreni Anton Lešnik, na Krembergu Fran Peserl, v Slamnjaku Tomaž. Lipovec, v Trbonjah Jurij Brajnik, v Vuzenici Avgust Helbl, v Ploderšnici Franc Pivec, v Bistrioi pri Limbušu Jožef Lipnik, v Bistrici pri Rušah Ivan Juršič, v Morju Hinko Koren, v Rušah Janez Ronjak, v Smolniku Jurko Gašper, v Legnu Franc Hribernik, y Št Miklavžu Bernard Detičnik, v Sv. Ani Anton Jančič, v Stanovskem Jurij Plavčak, v Ponikvi ob južni žel. Franjo Žličer, v Sv. štefarvu Karol Pungeršek, v Št. Andražu nad Polzelo Jožef Tajnšek, v Št. Janžu na Vinski gori Jakob Lešnik, v Šmartnem ob Paki Martin Steblovnik, na Polzeli Mešič, v Destinoih Franc Ceh, v. Sv. Juriju ob Taboru Alojz Lesjak. Vsi so naši odločni somišljeniki. Cerkvene in duhovniške vesti. Letošnje leto še bodo y naši skofiji birme po tehle župnijah: 7. t. n. y Mežici na Koroškem, 8. na Polzeli, 9. pri Sv. Petru v Say. dol., 10. T Žalcu, 11. t Grižah, '6. y Galiciji, 14. na 'leharjih, lo. pri Sy. Martinu pri Vurbergu, 17. v Kamnici pri Maribor», 18. pri ?y. Barbari pri •/urber^u, 30. pri Sy. Kri-a n«d Mariborocn, 21. p*l St. lJ#tru blizu Maribora, 28. pri Sv. Marjeti ob Pfsnici, 29. v Selnici ob Dravi in 30. pri Gornji sv. Kungoli. Obmejno župnijo Sv. Duh na Ostrem vrhu je lavantinski škof obiskal zadnjo nedelj© in birmal taniivi^ 162 birmancev. — Težko S8 je poaesrečil pri vožnji i- Pragerskega na Ptujsko goro, ptuj skogorski g. župnik Franc Zagoršek. Pri padcu a Toza, ker so se ustrašili konji pred ciganskim taboriššem, si je zlomil obe roki. — V Maribor je prestavljm te. Dobrne tamošnji g. kaplan Franc Hrastelj. Na Dobrrio pride g. kaplan iz Braslovč Alojzij Vrbnjak. Mariborske novice. 'Že zadnjič smo omeniM, tkioEe združile v cbmejnem Mariboru vse narodno čuteče »tranke za občinske volitve v skupni takozvani Narodni blok. Stranke, ki so združene v Narodnem bloku, so ie »ačefe prirejati shode po posameznih mestnih okrajih. — Industrijsko-obrtna razstava je bila na slovesen način zaključena v četrtek. Tckratni cbisk razstave je bil slab, ker je plašilo obiskovalce deževno in hladno vreme. — Zadnjo nedeljo so napravile katoliške organizacije i. Maribora romanje na Goro pri Št. Petru niže Maribora. Na romarskem potu je smrtno zadela kap našega vrlega somišljenika čevljarskega mojstra Vinka Lenariič. — Kakor povsod po Sloveniji* tožimo tudi mi jMariborčani radi vednih nalivov in hladnih dni. Dež z nevihto in nalivom nas je obiskal v pondeljek popoldne, deževalo |e celi torek brez prestanka in šele v sredo se je zjasnilo tako za silo. Gojencem dijaškega semenišča v Mariboru. Vsi gojenci dijaškega semenišča, stari in letos na novo sprejefev se naj z ozircm na to, da se vrši dne 12. t. m. vpisovanje na gimnaziji, zglasijo dne II. t. m. pri podpisanemu ravnateljstvu. Tisti pa, ki delajo že prej izpite, se naj že prej zglasijo. — Ravnateljstvo. Sestanek bivših vojakov \z svetovne vojne na Brezjah. Letos 'je minulo deset let, ko se je pričela krvava svetovna vojna-?- ki je celemu našemu narodu prinesla neizmerno gorje, našim najboljšim sinovom in možem pa strašno trpljenje na krvavih bojnih poljanah, od koder se marsikateri ni vrnil nikdar več nazaj. Kot v spomin tega trpljenja, posebej še kot spomin za padle tovariše, so se zbrali minulo nedeljo, dne 31. avgusta v najbolj priljubljenem kraju Slovenije, pri Mariji Pomagaj na Brezjah, tisoči slovenskih fantov in mož, ki so se udeležili svetovne vojne kot vojaki. Sestanek je sklical poseben odbor, glavna sklicatelja pa sta bila bivša vojna kurata gg. Bonač in Hafner. — Par notic v slovenskih časnikih je zadostovalo, da se je njunemu pozivu odzvalo veliko šlevilo bivših vojakov. Že v soboto je prihitelo na Brezje okrog 5000 udele^encev, večinoma Štajercev in Prekmurcev. Drugi dan se je zbralo oKrog 10 do 12 tisoč mož brez razlike strank in stanov. Marsikateri prijatelji, ki se že leta niso videli, so si zopet s solzami v očeh segli v roko, vzbujali si vesele in žalostne spomine, vse pa je tlačila v srcn težka bol — spomin na one, ki počivajo kot žrlve na krvavih bojnih poljanah širom sveta, ker ni menda bojišča, kjer se nebi bojeval slovenski vojak. — Sestanek se je vršil na prostem pred romarsko cerkvijo. Pred slovesno službo božjo je imel bivši vojni kurat g. Bonač krasen spominski govor za padlimi žrtvami svetovne vojne, ki j« napravil na vse navzoče globok ulis ter mnoge ganil do solz. Po govoru je zaigrala godba dravske divizije drž. himno, nato pa je zapel pevski zbor nagrobnico padlim tovarišem »Blagor mu«, kateri je sledila tragično ginljiva pesem »Gj, Doberdob, ti slovenskih fantov grob.« Gb asistenci številnih duhovnikov se je na to vršil slovesen rekvijem za znane in neznane slovenske vojake, padle "v svetovni vojni. Po maši se je pričclo zborovanje, katerega je otvoril bivši vojni kurat g. Hafner. Za njim je nastopilo ^eč govornikov, tako pisatelj 'knjige »Na krva vih poljanah«, g. Matičič, bivši doDrovoljec, sedaj pater g. Alijančič, major Colarič, gg. Mihevc, Ham, Pirc in Šturm. Na zborovajiju je bil na predlog kaplana gosp. Hafnerja izvoljen odbor, obstoječ iz majorja MaTtina Colariča, vikarja Bonača, kaplana Ijafnerja in gg. Matičiča, Mihevea, Wagnerja in šturma, ki ima nalogo, da propagira oziroma skrbi za postavitev spomenikov in spominskih plošč z imeni padlih vojakov, za ponavljan-je podobnih sestankov in ustanovitev zveze vojakoy iz svetovne vojne. Vsi zborovalci so se tudi obvezali, da bodo v svojih krajih delovali v korist invalidov in posebno slepcev. Za predsednika odbora je bil izyoljen g. major Colarič. Na popoldanskem sestanku je bilo sklenjeno, da se pošlje vladi energičen poziv, da pospeši izvedbo invalidskega zakona. Po sprejetih sklq)ih je bilo sklenjeno, da se bo čez eno leto vršil zopet enak sestanek na Brezjah. Zborovalci so nabrali pri tej priliki lep« svoto za slepe invalide in spominsko sliko, katero bodo podarili slovenski vojaki Mariji Poraagaj kot zahvalo za srečno prestano li-pljenje. Vsak udeleženec se bo z§ veseljem spominjal tega res bratskega in prisrčnega sestanka in se ga bo prihodnje leto gotovo zopet udeležil. Starši iz mcsta in dežcle, ki morate oskrbeti za novo šolsko leto svoje otroke s knjigami in drugimi šolskimi potrebščinami, vse dobite v veliki izbiri po kolikor mogoče nizkih cenah y novi podružnici Cirilove tiskame, Aleksandrova cesta 6 (v novem bančnem poslopju, nasproti frančisKanski ceikvi). Vse šolske potrebščinc razen knjig, dobite kakor dosedaj še ludi zanaprej v stari prodajalni Cirilove tiskarne, Koroška cesta 5. I>ija_.i, ki obiskujete gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko in meščansko šolo, vse šolske knjige, ki so do- ločene za šolsko leto 1924-25 dobite v novi prodajalni Cirilove tiskarne, Aleksandrova cesta 6 — nova bančna palača. Tam, kakor tudi še v stari, dijakom že tako pri- ljubljeni prodajalni Cirilove tiskarne v Koroški cesti S  so na izbiro vse druge šolske potrebščine, zvezki, pere-  sa, svinčniki, šestila, risala, risalne deske in risalni skla-  i'\ itd., vse točno po šolskih predpisih. Cene kolikor mo-  goe» najnižje, postr»aba to*B« La y ra«sirj»ni_ prostorifa le kitrej-a. .Zato priča-ku,jc__i» ob aičetku novega šol•kegft leta yašega preobiltiega obiska. Smrtno nesreča y Št. Hju v Slov. por. Mihael Pilih i* Selniee ob Muri je eadnjo soboto prekrival hlev kolarja iHamerj« v Št. Ilju. PUih je ee bil precej star, nerodno je ftopii, spodrsnilo mu je, padel je s strehe. Radi 5 metrov flobokega padca je dobil tako težke notranje poškodbe, 4& je kmalu izdahnil. Strnšno neurje s točo in nalivom je privrelo v pondeljek, dne 1. septembra popoldne od severozapadne straivi nad gornji del Slovenskih goric. V malo trenutkih so bili ugonobljeni vinogradi, sadje in jesenski pridelki na ajivah. Najhuje so prizadete župnije Št. Ilj. Svečina, Kungota in Jarenina. Ajda je popolnoma zbrta v tla. Naliv je odnašal ne samo pridelke, ampak tudi rodovitno zemljo v nižave. Kar je v vinogradih še pustilo letošnje slabo yreme in trtne bolezni, je pobralo neurje. Še trte in sadno drevje je za več let udarjeno. Kmetje in viničarji vijejo foke in se v obupu povprašujejo: Kaj bo? Župan nabolj prizadete občine Št. Ilj, g. Dragotin Swaty, je dne 2. sept. »kupno z narodnim poslancem g. Žebctom in članom obč. odbora g. Baumanom posredoval pri velikem županu g. dr. Vodopivcu, predstojniku davčne oblasti g. Sedlarju in okrajnenvu ekonomu g. Sega za težko prizadete občane. Glavno je, da vsi prizadeti najpozneje do pondeljka dne 8. septembra, potom občinskega urada javijo davčni in politični oblasti škodo in prizadete parcele. Blagoslovitev novih zvonov v Svečini. Dne 15. ovguata, na praznik Marijinega Vnebohoda, smo obhajali tukaj Jepo slovesnost, namreč blagoslavljanje novih zvonov. Ob velikanski udeležbi ljudstva in ob a&istenci sedmih duhovnikov je blagoslovil za tukajšnjo župno cerkev tri nove »vonove g. stolni dekan dr. Iyan Tomažič. Cela- slovesnost je potekla zelo veličastno. Pri sprejemu m pri dviganju zvonov y zvonik je pridno svirala godba kat. omladine iz Maribotra. Zvonovi donijo lepo ubrano, vlila jih je tvrdka Biihl v Mariboru. Roniarski shod pri St. Križu naj Dravogradom. V nedeij» Marijinega Imena, obenem prarnik poTišanja •v. križa, je pri slarnoznani romarski cerkyi rtad Dravogradotn glavni letni shod. T soboto nrečer rimska proeesija z gorečimi svečami, y nedeljo eačetek st. opravil ob 6. uri. Pobožni romarji, pridite y obilnem številu. Iz Otiškega vrha: Pri občinskih ToHtrah tukajšnje ob9kie se je vložila le ena lista in to SLS. Za župana je izTOljen kmet Peter Sirnik, ea namestenika industrijalec Vinko Jamnik. Iz Ruš. Od blizu in daleč se sliši, da hočejo pobožaii častilci Marijini tekmoTati, kateri kraj iz Slovenskih goric bo poslal šteyilnejšo četo romarjeT k staroalavni Marijini božji poti pod zeleno Pohorje, y lepe Ruie. HTalevrediia j€ ta namera, ker zaupanje y Marijo ¦uško je bilo vedno obilno poplačano. Ta dan, letos bo 14. pobinkoštna nedelja ali 14. september, bodo Rušani ^prejeli od neštevilnih romarjer spodbudo, da se tudi _ami b prisrčno vdanostjo zatekajo k stojl mogočni »uški jMateri božji. Vse se tega Teseli in komaj pričaku|e tega srečnega dne. Romarji, le pridite, da se zdruŽuno y en glas: »Marija ruška, nam se ni bati, saj ščitiš oas, ikot dobra mati!« Stjrašna nevihta y Hočah. T pondeljek, 1. septemfira je popoldne ob 5. uri prihrula nad tukajšnjo okolico «Wita nevihta s silnim naliyom in točo. Prišla je od Pohorske strani ter šla y smcri proti Sliynici. Voda je prestopila bregoye ter poplayila njiye im yrtoye, nanesla kamenja in peska, da je uničena otaya in paša; bila je nevamost, da bi yoda ydrla y cerkey, kar pa se je k sreči ¦abranilo. Toča se je še yidela dmgi dan. Zlasti hudo js diyjala neyihta y občini Pohorje in Piyola. Toče je padlo toliko, da so nekateri dcli Pohorja bili yideti beli, kakoc s snegom pokriti. Ajda j« uničena, na Pohorju •udi i« nepožeti oyes, yelilui ikoda jc na sadju. Moyi jyonoyi t Slivnici pri Mariboru. Dolgo smo tžakali, a smo yendar dočaicali da», ki ostanc nam ysem u neizbrisnem spominu! PrctckU nedeljo, dne 31. ayg. imo dobili tri noye bronastc »yo«oy€, katere jc pred poznin- «y. opravilom ob asistenci oscnih gg. duhoynikov blagosloyil premili {osp. stolni kanonik Janežič. V prckrasnem govoru y cerkyj nta je imenoyani gospod rarložil pomen tega yeselega dogodka: Veselite in radujte se ysi iz srca, ker to je dan, ki ga je naredil Cospodl Po sy. maši pa so jih tned _yiranjem godbe in «odeloyanjem požarnih bramb potegnili ypričo ogromne množice ljijdstva srečno v zvonik, od koder smo jih sli8ali že proti yečeru ob yeselem pritrkovanju. K dostojai proslavi tega dne so mnogo pripomogle pridne mlaienke, fantje in možje, ki so yes naš »Glavni trg« od •erkye do državne ceste opremili . slavoloki; y cerkvi je bilo pa najlepše: žarela J€ ysa y električnih lučicah, verniki iz drugih župnij niso skoraj mogli yerjeti, da je kaj takega y Slivnici mogoče! Bodi na tem mestu izrečena zahvala vsem onini osebam, ki so se žrtvovale ca dobro slvar, predvsem pa domačemu gospodu župniku in ysem dobrotnikom, ki so doprinesli vsak svoj dar po svoji ruoči, da je bilo sploh mogoče zbrati ogromno •voto, katero so stali novi zvonoyi. Bog naj jim povrne! Dolžni smo se tudi zahvaliti g. Grahorniku, ki je skoraj na noyo preuredil stol za zronove, kakor je tudi brez Tsake nezgode spravil zvonove na svoja mesta. Naj bi noyi zyonovi oznanjevali Bogu slayo, ysem slivniškim faranom pa mir in sprayo! N. Izid županskih volitev y raznih občinah: y Pohorju spet dosedajni župan g. KaroJ Visočnik, SLS; v Piivoli spet dosedanji župan g. Jožef Pliberšek, SLS; y Rcigozi: Josip Potnik, SDS; y Zgornjih Hotah: Herman Glaser, nepol>tična ubožna jospodarska stranka. Poročilo iz Puščave. Dne 8. t. m. bo pri Derici Mariji v Puščavi zadnji yeliki romarski shod letos z dvojno »luibo btijo ob sadmih in ob desetih. Vrnes bod» Se tni 8T. maše, tako da se bodo romarski shodi dostojno končali. Zeleti bi l€ bilo, da bi nebo ostalo jasno, saj je na velike »hoda ob Aninem slaba vreme zadržalo veliko romarjev od prijaznega puščavskega kraja. Tudi slovesno blagoslovIjenje novih zvonov je neprijeten dež precej motil, pa imamo zvonove vendarle že in prijazno *vabijo pobcžne romarje. Resr žalostno je bilo, ko so dohajali romarji in jih je le mal zvonček pozdravljal in to še nekaj žalostno. Dobri Puščavčani niso mogli več poslušati ta žalostni glas raalega zvonoka in s hvalevredno vnemo so se združili k nabavi novih zvonov; čakali so na nje sicer dolgo, skoro poldrugo leto a danes že pojo in dobro pojo. Biihlova tovarna v Mariboru jih je napravila in sicer izborno, za kar ji gre še tukaj posebna hvala; pojo prav ubrano in vabijo domačine in romarje v veličastno svetišče Matere božje. Pridite torej poslušati nove puščavske zvonove in boste pomagali, da sedanji trije dobijo še svojega velikega tovariša, ki bo prijetno njih godbo dopolnjeval s svojim globokim bim-bam. Občinske volitve in drugo pri Sv. Primožu na Poh. Zaradi občinskih volitev je nastalo pri nas precejšnje razburjenje. Leta 1921 se je napravila in tudi vložila sporazurana lista. Vsled agitacije g. Eisingerja iz Slovenjgradca in nekega tukajšnjega najemnika, ki je pa pred dobrim letom odšel dz naše občine, so pa nekateri socijalistično navdahnjeni kandidati preklicali svoje podpise in vložili lastno listo. Nato so pristaši SLS sklenili, da se volitev ne udeleže in zato je bila potrjena edino vložena socijalistična lista. Izvolili so za župana posestnika Ivana Garneša, pravzaprav nestrankarja. Ker niso dmeli zadosti zmožnega tajnika, jih je duševno vodil g. Šuligoj iz Vuzenice, ki je bil pri zadnji državnozboTski volitvi predstavnik nemške liste. — Za letošnje volitve sta se sestavili dve stranki: Kmečko-delavska zveza, kateri je pristopil bivši župan, in SLS. Na željo slednje se je zopet vršil razgovor za sporazumno listo. Ker je pa Kmečko-delavska zveza (bil je med razgovoricm navzoč v kuhinji g. Šuligoj iz Vuzendce) zahtevala za-se pet odbornikov in dovolila SLS samo dva, 6e sporazum ni mogel doseči. Pri volitvi dne 10. avgusta, po je naša stranka dobila štiri, nasprotna pa tri odbornike. Nato je nasprsctna stranka vložila ugovor, ki pa je bil odbit. Slednjič se je vršila v nedeljo, dne 31. avgusta, volitev občinskega ipredstojništva in je bil z večino glasov dzvoljen županom vrli pristaš SLS g. Alojzij Pemš, potem pa soglasno ea I. občinskega svetovalca bivši župan g. Garneš, za II. pa naš zvesti somišljenik g. Gašper Erič. Po izvršeni voiitvi je g. Suligoj, ki je bil zopet navzoč, kmalu odšel nazaj v Vuzenico. Novemu lobčinskemu predstojništvu želimo dobrega uspeha v delu za občinski blagor! Požar pri Sv. Primožu na Pohorju. V noči od sobote n.a nedeljo, dne 31. avgusca, je pogorelo pri po domače Mačku, visoko gori na planini 1000 metrov. Ogenj je nastal pri svinjskem kotlu o^b prepereli, leseni steni. Na- jemnikova družina si je Tfešila golo življenje in živino ra- zen enoletnega teleta. V ognju so ostale tudi ovce in svinje in je zgorelo pohištvo in obieka, tako da je na- jemnik sedaj velik siromak. Da bi našel mnogo dobrih srcl Hiša in vsa velika posest je last g. šulerja iz Slovenj- gradca. V Vurbergn se je vršila volitev župana. Ker je nasprotna »Gospcdarska stranka« pri prvi volitvi dobila šest glasov večine, so torej lahko dobili župana in svetovalce. Da bi bili odborniki njihove stranke bolj trdni, je seveda moral biti pred volitvijo gulaž, pa tudi zamočiti se ni pozabilo z vinsko kapljico, seveda vse pod poknoviteljstvom g. nadučitelja Lešnika. Še večje veselje je bilo potem, ko so že imeli župana in svetovalce na svoji strani. To vam je teklo vince in žyenketanja s kupicami ni bilo ne konca in ne kraja. Sredi med tem hruščem se je veselil g. nadučitelj Lešnik in eačasni novi g. poštar, kateremu baje klerikalci nič kaj ne dopadejo. iNo, boino pa videli, kako boste vriskali, ko boste mogli ceste popravljati! Če mislite znižati davek na rino, potem boste pa že imeli denarja doviolj za ceste. Mogoče še en del ceste vzame g. nadučitelj v delo, ker se tako eanima m občinske ttadeve. Bomo yideli, kako se bo tam sukal, o tem bomo pa že poročaU. — Opazovalec. Novice od Sv. Benedikta v S1oy. gor. Občinsk« Ąolity« smo v naši fari opravili prav doibro. Vse občine *o v rokah SLS. Edino kraijevska občina je bila tako srečna, d« je g. Paurič vložil demokratsko listo. Pa kaj, ko ni bib demokratv>v, ki bi jo volili! G. Paucvrč se je že Te-sdil, kako se bo na široko vsedel na županski stolček ter si nateknil cvikarje na oči. Za blagajnika je že napTej določil nekega kTojačka Peteka, misleč, če zna modra glayica kipati suknje, pa bo še znal ramašiti oboinsko blagajno. No, volilci so pa njima lepe načrte prekrižali. Da si jezo potolažijo, so sklicali v nedeljo, dne 31. avgusta, shod demokratsk* stranke. Shod je bil seveda »sijajno« icbiskan. Zborovalci so se zbrali kar okrog navadne mize in sicer tako, da jena vsakem oglu sedel po eden. Govoril je dr. Gorišek iz Št. Lenarta, verno so ga pa poslušali predsednik Paurič, propadli občinski blagajnik Petek, penzijonirani orožnik Žižek (kojega si bomo ob prihodnji priliki od bližje ogledali), neki finančni stražnik; prišlo pa je iz radovednosti tudi par naših pristašev. Dr. Gorišek je govoril dolgovezne otrobe praznim stenam, njegovi zaupniki okrog mize so kimali in dremali, g. Paurič je celo spal, naši pristaši pa so se navdušenemu govorniku smejali. Na ta način se j€ dostojno končala demokratska polomija v kraljevskd občini in g. Pauvrču še preosEane edina folažba, da bo vsa) prišel v državni zbor kot poslanec, ker ni mogel postati župan. Petek in Žižek ga bcdeta že volila in to bo _a njega dovoljf Župani pri Sy. Benediktu v Slov. 501. Za župana občine Sy. Benedikt v Slov. gor. je izvoljen prejšnji župan g. Pranc Zupe. Pomotoma s« je zadnjič poročalo drugo ime. Tudi v TSeh drugih občinah T luptnj^i t* wvolj»ni iopanorn Smrt mladenke pri Sv. Antonu v Slov. gbr. Z Salostnim srcem se smo na mirodyoru poslovili od folage Marijine hčerke Antonije Slaček iz Andrenc. Bila je daleč n»okrog znana kot ponižno, skromno dekle, bila fe goreča častilka presv. Srca Jezusovega, kateremu se |e tlasti v bolezni vedno priporočala. Rada je pogosto sprejemala ®v. zakramente in je bila s svojim obnašanjem v hiši Gospiodovi drugim lep zgled in vspodbudo, pa ravno v njeni naj* lepši mladosti 24. let jo je napadla kostna jetika. Skoai celih devet mesecev je na bolriiški postelji voljno prenašala vse bolečine. Ni dočakala petja novih zvonov, kar si je še tako srčno želela. Bodi njej zemljica lahkal Prošnja za pomoč. V Ljutomeru nameravajo usmiljeni bratje v kratkem času pričeti z zidanjem nove bolnice, ki je za Slovenijo neobhodno potrebna. Ker jim za uresničenje tega človekoljubnega načrta primanjkuje denarja, so navezani na radovoljna darila, katera jim naklonijo usmiljena srca. Te dni bo nabiral usmiljeni brat Placid Kavčič po Mariboru in okolici prostovoljne darove za graditev nove bolnice. Obračamo se na usmiljene ljudi, da po svojih močeh podprejo usmiljene brate, da bo Ljutomer dobil svojo bolnico. Novice od Velike nedelje. Na angeljsko nedeljo eo nam tukajšnji Orli priredili šaljivo igro »Davek na. samce«, katera je med gledalci povzročila cbilo prisrčnega smeha. Igrali so prav dobro, posebno mešetar Lipe se je izvrstno odrezal. Tako je prav! Le korajžno po začrtani poti naprej. — V naši župniji so izvoljeni sledeči novi gg. župani, ki 9a vsi odločni pristaši SLS: Velika nedelja: Anton Hržič, posestnik v Mihovcih; Šardinje: Franc Kosi, kmečki sin v Ključarovcih- Runeč: Jožef Školiber, posestnik v Stanovnem; Trgovišče: Peter Kovačec, posestnik y Trgovišču. V občini Vičanec pa ni bilo. vložene nobene !iste. Svetovali bi jim, naj rajši vložijo kandidatno listo in tisti denar, s katerim bl morali mastno plačevati gerenta, obmefo v boljše -namene. Kar se tiče ofečme Trgovišče, smo bfii zelo presenečeni. Trgovišče je bilo do zdaj glede edinosti vedno zelo na glasu. Zadnji čas, pa naših mislih pnč zek> pozno, so se nekateri domislili, da so napredni ter so si osnovali neko »Naprdno — oprostite — napredno gosptodarsko stranko«, katera je tudi pri sedanjih občinskih volitvah nastopila. Ko je po končani volitvi komisiija odprla volilne škrinjice, je našla med krogljicami nek surmlpv papirnati zavitelc, na katerem je bilo zapisano: >Ti C . . . si kozel, Ti K pa oberkozel.« Bojimo se, da bosta kozel in oberkozel začela prav glasno rigati. Blagoslovitev novih zvontov pri Mali Nedelji. Nebo se je radovalo dne 30. in 31. avgtista z nami vred fino izvrienih novih zvonov, ki jih je mojstrsko zlila šentvidslca livarna. 45 kiclesarjev, 30 jahačev ter 14 lepo ozaljšanih vozov jim je hitelo daleč nasproti. Ogromna množica pa jih je čakala na m&ji župnije, kjer so jih med splošnim veseljem navdušeno pozdravljali zastopniki rnalonedeljske župnije. Pod osmimi slavoloki se je vila dolga povorka ns.' izredno odličen malonedeljski hribček, kjer sta še dve deklici dali duška našim čustvom. Zvečer ]e zažaTel kres, rakete so švigale v zrak, 40 lampijonov in umetni ogenj je razsvetljevalo prostor okcli cerkve, streljanje je pretresalo zTak. Drugi dan se je začela slavnost s procesi]o, pri kateri so se prvič pri nas peli evangeliji in molitve pri postajah v slovenskem jeziku. Nato je visokočastiti g. de~ kan blagoslovil zvonove in rmisijonski križ. Po službi božji je staro in mlado opaziovalo dviganje zvonov v stolp. Toliko ljudstva se je zbralo,.da je bil prostor okoli cerkv« skoraj pretesen. Ginljivo slavnost smo zaključili prav primerno v natlačeni dvorani. z vpTizjoritvijo »Dveh mater.« Igralke so se tako uživele v svoje uloge, da so ganile mnoge do solz. Vse je reklo zvečer: »Tako lepo je bilo, kakor v nebesih! Take slovesnosti še pri Mali Nedelji ni bilo!« Zadovoljni so bili vsi, najbolj pa krčmarji itv lecetarji. Mladina se je do^bro držala. Veliko se je trudMa z zaljšanjem prostorov. Vsa čast |i! Orožniki so rršill svojo dolžnost vzorno. Razno od Sy. Trojic« v Halozah. Dne 15. avgusta %. 1. po yečernicah se je sloyesno potegnila jabolka in križ yrh dogotoyljenega zyonika, ki je — čeravno nekoliko manjši od prrotncga, vendar precej dobro in okusno naprayljen. Prenaredilo se je tudi vsled požara poškodovano ogrodje, stol za zyonoye, katere, upajoč kmalu dobimo. Želeti bi bilo, da bi bili nekoliko težji od prejšnjih; kar bi tako yelika župnija kot je trojička, prav lahko nabrala. Občinskc volitve so v naši trojički župniji poyoljno izpadlc. T občini Sv. rTojica je zopet izvoljen dosedanji župan, Anton Turk, possestnik v Gorci; Jožif Hrnec v Sedlašeku, y Gruškovju J. Šmigoc; v Podlehniku Simon Syenšek. Vsi so pristaši naše Slovenske ljudske stranke. Volitey župana pri Sy. Bolfenku pri Srcdišču. — V občini Vodranci je bil izvoljen za župana g. Vrbančič,zvest pristaš SLS. Svetovalca sta mu gg. Lašič in Borko, pristaša naše stranke. Znani Zabavniki, od katerih je bil eden celo yodja požarne brambe, niso prišli niti y odbor, čeravno je to njihova domača občina. Cerkvena pobožnost. Iz Brinjeve gore poročajo: Tu se služba božja za praznik Ime Marija že od nekdaj vrši prvo nedeljo po Mali Gospojnici. Tudi letos. G. narodni poslanec Krajnc sprejema stranke svojega yolilnega okraja (Celje—Vransko), ako narcdna skupščina ne zboruje, vsako sredo od 9. do 12. ure dopoldne v ta|ništvu SLS y Celju, hotel »Beli vol.« Kedaj zboruje skupščina, razvidite iz čnsnikov. Na g. poslanca se obračajte le v tem času. Iz Dobrne. Nepozaben nam ostane mesec avgust leta 1924. V svetem veselju smo se topili, ko smo obhajali dne 10. avgusta 801etnico posvečevanja naše župne cerkve. Dalo se je padlim in pogrešnnim Dobrnčanom z vz*<lavo spominskih plošč z njih vklesanimi imeni pred vho•aotna y cerktv trajen »pomin, ob 251etnici župnikovanja rlč. f. Supnik* Prti*M*a KukoyiČ. — Pot«gni_i imo velilu StraB 4. SLOVENSSI GOSPODAR.4. s«p4eB_bm l-aa-L •—oa v tkitp, k njegovima že predlanskim novima tova»išerrta. Toko imamo sedaj enako rvonenje predvojnemu. B»ya zasluga ea vse to gre č. g. kaplanu Francu Hrasielju, Sastnemu občanu tukajšnje občine, kateri je prvi sprožil raisel o novih zvonovdh in istočasno z blagoslovitvijo zadnjega združil prejnavedeno slavlje. Bog Vam bodi bogati pJačnik za vse, kar ste storili njemu in naši nebeški Materi Vnebovzetja v čast. Toda tako nepiičakovano, kot strela tz jasnega neba nas je osupnilo Vaše slovo. Ravno zadriji dan za nas tako pomembnega meseca. Po sedmih letih neumornega delovanja za Boga, narod in cerkev, odidete, predragi, ki sie osvojili srca nas vseh, na povelje višjega nadpastirja na drugo mesto. Kličemo Vam na pot: Spo»ninjajte se nas še vedno v nvolitvi! Spomin na Vas v Dotmvi ostane. p Smrtna kosa. Od Št. Jurija icb Taboru poročajo: Pri nas smo pokopali blago ženo, 53 let staro Jero Čulk, roj. Povše. Rajna je bila zvesta in izredno potrpežljiva žena, »krbna mati, izvrstna gospodinja in velika dobrotnica siromakov. Pripioročamo jo v molitev in blag spomin! V Zadrečki dolini sta se vršila pneteklo nedeljo dva dobro obiskana shoda v Šmartnem ob Dreti in v Kokarjih. Na obeh shodih je poročal poslanec Vlad. PuSenjak o političnem položaju. in o programu nove vlade. Zborovalci so odobravali izvajanja poslanca, osobito glede programa nove vlade. Po govoru se je razvila povsod prav eivahna debata, osobito v Šmartnem, kjer so zborovalci iiražali svoje želje glede izvedbe agrarne reforme in pritožbe glede postopanja gozdaTskih uradrukov, ki ne irvažujejo upravdčenih zahtev ljudstva. V šmartnem dela graščinska uprava rižo za spravljanje lesa, a na način, da boda v nevarnosti ne samo gozdovi in poslopja kmetov, temveč tudi življenje oseb na cesti. Dogovorjene in v zapisnik aprejete eahteve se ne izvršujejo, uradno cenjena škoda ee rte izplača, les se spravlja kljub jasnemu besedilu do*govora v času, ki ni določen za spravilo. Graščinska uprava naj uvažuje upravičene zahteve* razburjenega ljudstva fen naj opusti vsako trmoglavo stališče, g. komisar iz Slovenjgradac naj posluša tudi kmete, ne samo zastopnikc .graščine, ker bomo njega klicali na odgovcrnost, ako bodo vsled te nepraktične riže oškodovand kmetje. Poslanec je obljubil, da bo o vseh pritožbah obveštil merodajne oblaSti in vse storil, da se ljudsrvo obvaruje škcde in da prid» do svojih pravic. Volitev novega župana v Razborju pri SlovenjgTadcu. tta občinske ^oldtve je bila vložena pri nas samo lista SLS. Odbomiki so izvolili za župana naše vnetega pristaia Ivana Knez. Naše dobro Ijudstvo odcbrava taktiko SLS ¦esr ji zaup« in pričakuje, da se bo sedaj vendarle enkrat »ačelo obračati na bolje. Bodi mu ohranjen blag spomin! Iz občine Marija firadec pri Laškem poročajo žalostno vest: Dne 29. avg. db 1. uri popoldne je umrl vsled srčne kapi gospod Ma4ija Resnik, yeleposestnik v Marija Gradcu št. 6. Rajni fe bil ycčletni občinski odbornik, yelik dobrotnik raz»ih cerkya, poštenjak od nog do glave, kar je pričala njegoya zadnja pot iz hiše žalosti na pokopališče. Pogreba, kot je bil ta, ga Laško menda še ni videlo, saj se •eni udeležba do 2000 Ijudi. Gospod Resnik je bil še le 87 let star, bil je globoko veren mož, akorayno je bil posestnik iepih stvari, je zmiraj imel rožni yenec v žepu, nikdar ni ryonilo Mariji v pozdrav, da bi se mož ne bil odltril. Akoravno je imel rajni mnogo z liberalnimi tržani po »yojem poklicu za občevati, bil je strog čuvar ystopa liberalizma y svojo bišo. Z njim zgubi občina yrlega občana, župnija uglednega moža, družina pa yzornega očeta. Mi rsi, ki smo ga poznali, ga ohranimo y lepem «pomin«. Norice od Sy. Miklavža nod Laikem. Letošnje lefo •mo imeli že yeč vTemenskih nezgod in drugih nesreč. Obiskala nas je že parkrat toča. Nalive smo imeli takšne, ttakor •• ne desetletja, pota so silno poškodovana. Dne S. avgusta pcpoldan je udarila strela y kozolec Ignacija Kokotca na Brstovnici. Kozolec, ki je bil napolnjen e ži•om in Mfuxn, je pogorel do tal. — Imeli pa smo tudi druge nesreče. Slamoreznica je nekemu posestniku odre•ala prste na roki, zcpet drugemu ]e kosa ranila roko, da |tt moral biti šest tednov v bolnišnici. — Najhujša nesreča pa se je egodila v soboto, dne 23. avgusta t. 1. Okrog 5. we popoldan je šel Martin Polanc, posestnik na Brstov»oci, • sinom podirat smreke ea ncvo poslovpje. Prva smreka, katero sta odžagala, se je naslonila na hrast, ker 5e nista mogla spraviti na tla, sta jo pustila in začela podirati drugo. V tem času pa je začel vleči silno hud yeter _n je smreko, ki je cbvisela na hrastu, vrgel v smeri proti tisti smrelri, katero sta ravno podžagovala. Smreka je padla na očeta in mu zdrobila prsni koš. Živel je še do četrtka, dne 28. avgiista, do 10. ure zvečer. Star je bil 48 let. Ranjki je bil dober gospodar, veselega značaio, trdne narave in je bil vedno pripravljen pomagati sosedom, ni se Mbal tudl najtežjega dela in bil vsled tega posebno priIjubljen pri vseh okoličanih. Zapušča vdovo in sedem mladoletnih otrok. Svetila mu večna luč! Inštaliran je bil v nedeljo, dne 31. avgusta na župnijo Buče pri Kozjem vlč g. župnik Miloš Turk. Obrede je iz¦vršil vlč. g. dekan Marko Tomažič, kateri je tudi imel ganljivi cerkveni govor. Slavnosti je prisostvovala ogromna množica ljudi iz cele dekanije in celo iz Hrvatske. Smarski Orel je ob tej priliki svojemu voditelju poklonil Castno diplomo. Po občinskih volitvah v Brežicah ob Savi. V nedeljo, dne 24. avgusta t. 1., so se VTŠile v okoliški cbčini Zakot občinske yolitve ,pri katerih je dosegla naša SLS sijajen uspeh. Dočim je imela v prejšnjem občinskem odboru le dva, oziroma v zadnjem času tri zastcpnike, si je sedaj pTiborila žest odbornikov. Uspeh je še tem večji in tem pomembn^jši, ker edino naša stranka je šla v volilnl boj • praviim itnenom, dočim sta :cbe nasprotni stranki znimpj svoje kne _n so si eamostojn«ii m slepilo nadsjaii na- ak>T »Gospodarska »tranko«, »ocijolisti pa »Stranka posestnikov, obrtnikov in delavccv.« Nasprotniki so namreč dobro vedeli, če gredo 3 pravo barvo na den, da jih ne bo nihče volil, še kandidatne liste ne bi mcgli sestaviti; kajti tudi pri nas so samostojneži in sooijalisti prišli cb ves kredit, noben pošien človek jili ne mara in le lepemu vabljivemu in goljufivemu imenu »Gospodarska stranka« se imajo zahvaliti, da se je par omahljivcev vsedlo na lim in spustilo krogljice v njih škrinjice. Izid volitev je bil naslednji: Gospodarska stranka 90 glasov, 6 odbornikov; SLS 90 glasov, Q .cdbornikov; Stranka posestnikov, obrt.nikov in delavcev 81 glasov, 5 odbornikov. Odborniki, pristaši SLS, so sledeči: Lubšina Ivan, Bukošek 12; Šetinc Anton, Sv. Lenart 8; Habinc Maks, Brezina 4; Šerbec Jožef, Zverinjak 5; Grubič Martin, Črnc 39 in Lepšina Jožef, Cundricvec 18. To so sami odlo-čni možje, katerih imena nam jamčijo, da bodo vse svoje moči žrtvovali v prid in blagor občanov. Uspeh naše stranke pa je še tem sijajnejši, ker je pri volitvi starejšinstva v nedeljo, dne 31. avgusta, vkljub vsem naporcm nasprotnikov, ki se sami niso mogli zediniti, ker so imeli preveč častiželjnih županskih kandidatov, bil izvoljen za župana naš ugleden, vrl in odličen pristaš g. Anton Šetinc, posestnik v Št. Lenartu 8, in za gospodarja, oziroma blagajnika cbčine pa ravnotako vrl naš pristaš g. Lepšina Jožef, posestnik v Cundrovcu. Ostala mesta odbornikov so si razdelili nasprotniki po med sebojnem dogovoru. Dosedaj je bil župan samostojnež in vsi sveLcvalci nasprotni. Krajevni organizaciji SLS, ki se prav lep-o razvija, in vsem izvoljenim našim odbornikom, predvsem vrlemu županu, prav iskreno častitamo z željo, da gredo po začrtani poti pognmno dn neustrašeno naprej do končne popolne zmogel Smrtna nesreča v Sromljah. V soboto, dne 23. avgusta, se je pri ruvanju panjskih korenin na Silovcu smrtno ponesrečil 221etni Ivan Černoš. Pri ruvanju je težko bruno s tako težo padlo nanj, da mu je zmečkalo drob in je ponesrečenec nekaj dni pczneje v bolnišnici v Brežicah v groznih bolečinah umrl. Fant Ivan je bil že en mesec doma na vojaškem dopustu. Počivaj v miru v domači eemljiciF Cjasnodarstvii« ŽITNI TRG. Trgovina e žitom je še vedno živahna. Izvoz narašča, ker so cene nekaterim žitnim vrstam, posebno pšenici in moki, nekoliko popustile. Kupujejo jo v velikih množinah dcmačd mlini, izvaža se je pa tudi veliko v inozemstvo, posebno v Avstrijo in Čehoslovaško, kjer se tamošnja mlinska podjetja oskrbujtjo vecinoma z našo pšenico. — Koruzi je cena nekolikoi poskočila. Zaloge so že skoraj izčrpane, dz inozemstva pa še vedno pnihajajo nova naročdla, pa se je radi tega podražila. Oves se prodaja v inozemstvo, dosti ga pa pokupi domača vcjaška uprava za prehrano konj. — Fižol prihaja v veldkih količinah na tržišča. Kupujejo ga pa samo domači trgovci, ker je za izvoz še predrag. Največ fižcla izvaža sedaj Madžarska, ki prodaja fižol boljše kakovosti, kakor je naš, za celi dinar ceneje. — Cene posameznim žitnim vrstam so približno sledeče: P š e n i c o v začetku tedna 360—365 din., kasneje že 380 din. Pšenična moka nulorica 595—600 din. Koruza 285—300 din. F i ž o 1 beli 440—450 din., mešaai je ctnejši. Tečaj za konserviranje sadja in zelenjave se vrši dne 25., 26. in 27. septembra t. 1. (četrtek, pelek in sobota) na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja dnevno od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Poleg drugih načinov konserviranja se bo obravnavalo izčrpno sušenje sadja z raznimi sušilnimi naprayami. Zanimanci in zaniman kc naj prijavijo syojo udeležbo _ dopisnico najpozneje do 23. septembra raynateljstvu «ayoda. HMELJ. Hmelj. Prvo brrojavno tržno poročiio. Niirnberg, 26. 8. 1924. Dovoženih je 200 bal, prodenih 150 bal po 150 —270 mark, to je 57—82 din. za 1 kg. Zalec je brez kupčije. Hmelj. jDrugo brzojavno tržno poročdlo. Znitc, ČSR., 27. 8. 1924. Na kmetih se piačuje po 1750—1900 čK rn 50 kg, to je 84—91 din. za 1 kg. Mirno, po živahnejše nakupovanje. Hmelj. Tretje brzojavno tržno poročilo. Niimberg, 30. 8. 1924. Dovoženega 300 bal iz okclice trga, 150 bal po železnici, cene do 30 zlatih mark vredneje. Hmelj iz okolice po 130 do 220, Holentanski po 180 do 250 zlatih mark. Gornje cene znesejo po kurzu 18.62, 48, 82, 67, 93 din. za 1 kg. Hmelj. Četrto brzojavno tržn'0 poročilo. Niirnberg, 1. 9. uI924. Neznaten promet, le najblojši hmelji so v ceni precej nespremenjeni, drugi za 20 mark cenejši. Hmelj. Peto brzojavno tržno poročilo. Žatec, ČSR., 1. 9. 1924. Na kmetih se plačuje od 1600—1750 čK za 50 kg, v Zatcu do 1850, zelo mirno. XXI. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o sta- nju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatec ČSR, dne 30. 8. 1924. Dva dni imamo že lepo vreme. Obiranje je v polnem teku in bo končano šele koncem prihodnjega todna. Uspehi so prav zadovoljivi, blago iz obvarcvanih krajev in legah je lepo zelene barve in najboljše kakovosti. Nujno bi rabili stanovitno lepo vreme. Kupčija je v polnem teku dn je že do 1000 stotov pxodandh po 1800— 1950 čK za 50 kg. Pri mirnem nakupovanju na kmetih je razpoloženje čvrsto, cene pa stanovitne. — Leto 1925 bo »ušiyo« letol V nizkih legah »e je namreč leto« med obiranjem prik«zals hmsljtba ušica, h čmot at « precejšnjo sigurnostjo eklepa, da bo leto 1925 »ušivo.« — fJave* hmeljarskih društev v Žatcu. — NB. Nauk «a naie hmeIjarje: Vse obrati, skrbno »ušiti in sortirati, pravilno basati in hraniti. Kar letos ne gre ali ne bi šlo v ilenar, bo pa prihodnje leto šlo! — Društreno vodstvo. XXII. poročilo Hmeljarskeg-a društva za Slovenija o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod in o položaju na trgu. Łalec SHS, 2. 9. 1924. Deževno vreme je yečkrat motilo obiranje poznega hmelja, katero se bliž« svojemu koncu. O hmeljski kupciji ni kaj pcročati; kup^c in prodajalec čakata na boljše razpoloženje. Malenkostne mno žine so se kupovale po 7000—7500 din. za 100 kg. — Društveno vodstvo. Petrovac, Bačka, dne 23. 8. 1924. Zadnje dni je biJo vreme prav nestanovitno. Vsled ^tega je postajplo tnnog-o hmelja rdečkastega in sicer v nekaterih legah bolj, v drugih manj. Kobule so sicer lepo doraščene in imajo obilo lupolina. Nekateri hmeljarji pričakujejo prav obile letine ter upajo pridelati na 1 oralu 400—500 kg hmelja. Predvčerajšnjim je zopet deževalo in nevihta je podrla mnogo drogov. Ena tretjina vsega hmelja je rdečkasta in bojimo se, da bi se ta bolezen širila in tako škodovala kakovosti hmelja. V starih nasadih šele dozorevajo kobule. Hmeljska kupčija še ni oživela, dasi je prispelo že precej prekupcev. Hmeljarji ne silijo k prcdaji. Za 100 kg svežega hmelja plačujejo sedaj po 1300 din., za 100 kg suhega pa 5200—5400 din. V okoldških nasadih je stange isto kot pri nas. Lepega vremena si hmeljarji želijo. — HmeIjarsko društvo. Vendenheim, Alzacija, 27. 8. 1924. Dež, nevJhie in mrzle noči škodujejo že tretji ttden hmeljski rastlini. Okobulenje se je sicer lepo izvrševalo, vendar pa bo finost in barva blaga manj prikupljiva. Tudi se bcjimo, da se bo mrčes zopet prikazal. Z obiranjem bodemo eač«ii Se ie začetkoma septembra. Hersbruck, Bavarsko, 28. 8. 1924. Dež in veter, vettsr in dež, solnca pa nič! Posledice tega vremena se kažejo tudi v naši okolici. Dosedaj lepi hmelj postaja lisast in se bojimo, da pozneji hmelj ne bo normalne vclikosti. Pri teh vremenskih razmerah se tudi množina letošnjega pddelka ne da ceniti. — »Allgemeine Brauer- und Hopfeneettg.« Kmete in hmeljarja iz Savinjske doline opozarjam«, da sprejema Ljudska posojilnica v Celju vss čeke, ki jik do'bite za hmelj, četudi se ti čeki glasijo na kako banko ali drugi denarni zavod ter izpLačuje eanje gotoy denar, ali pa se denar, če stranka želi, naloži na hranilno knjižico. Kmelje, nosite torej čeke naravnost v Ljudsko poso|ilnico v Celju, poprej pri Belem volu, sedaj Cankarjeva. cesta 4, poleg davkarije. Ljudska posojilnica je pravi rvaš kmečki zadružni denarni zavod, kjer najvarneje naložite sv<»fe prihranke. Vloge se obrestujejo po dogovcru do 12%. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 77 din., čeho slovaška krona 2.30 din., italijanska lira 4.15 din., 100 avstrdjskih kron 10 para. V Curihu znaša vrednost <Knarja 6.85 centimov.