Posamezna številka I Din. mesečno, če se sprejema list v unravi,naročnina 4 Din, na dom, iu uo pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletni! 25 Din, četrtletni! 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
&ONEDECJSK.I
Uredništvo; Kopi-tur jeva ul. št. 6/III Telefon št 2050 in
2996 — Rokopisi se ne vručnjo
Upravo: Kopitarjeva ulica štev. b Poštni ček. račun. Liubljana 15.179. Telefon štev. 2549
Računi čakajo
Zaradi novih trošarin sc bosta torej podražila elektrika in sladkor, brezdvonnio bo tudi poslovni davek zahteval nove žrtve od konsumenta. Glede trošarine na električno slrujo je v zakonu izrecno omenjene, da gre na račun konsumenta; državi plačuje davek proizvajalec, potom ko ga je pobral pri konsuinentu. Polovico trošarine na sladkor naj bi plačal v smislu zakona proizvajalec, drugo p« lovieo pa konsumenl.
Bridka skušnja jo konsuinentu vedno pokazala, da so proizvajalci vselej našli pot. ki pelje po skrivnih ovinkih, ki jih občinstvo le težko opazi, do izhoda. da namreč lahko vržejo nove davke na konsumenta. Proizvajalci so organizirani sladkorne tovarne celo kartelirnne - pri trgovcih se konkurenca ustav i pri določeni meji, konsument uima prave organizacijo, sa.i so stanovski konsumi še vedno samo izjema. Recimo, da producent za malenkost poslabša količino blaga, pn so izdatki za novi davek že kriti.
Pa se vniii zopet oglasi kriza! Nc da bi se konsument hotel puntati proti proizvajalcu, niti zdaleč mu tn ne pride nn misel! Prvi mesec po uvedbi novih davkov nosi gospodinja kakor navadno knjižico v trgovino. :>Boino že kaj privarčevali drugje.« Konec meseca je hitro tu. toda tišjega »drugje« ni bilo mogoče najti nikjer! Računa ni mogočo plačati. Vsa dobra velja no pomaga. Hišni lastnik hoče najemnino, modistkn svoj obrok in knjižica z značilnimi madeži od »špecerijskega« oljn zaman kriči na mizi po denarju.
Kje je rešitev? Potegnimo pa zn eno luknjo nnprej! Sladkornim kartclom. elektrarnam in trgovcem jo ta sodobna	nredobro znana, ker so bližje življenju kakor . v, V njihovem interesu je. da vzamejo ~ii del novih bremen nase. sicer pojde koTisum se hitreio navzdol.
KaTarnc se ze nekam sumljivo praznijo in niti \inz-zi« nimajo več nekdanje magnelične sile, da bi pritegnili korak brozsmerno stopajočega meščana proti prijetni lopi sredi zelenja, ker ni v izsušeni denarnici drugega pola. Tudi večja stanovanja že ostajajo prazna. Tn -o ncutajljive priče in svarila «a tiste, k' ne zapirajo nci hnte.
Eksplozita
Belgrad, 15. avgusta. Davi 5 minut pred tretjo uro je na železniški postaji v Osjeku eksplodiral
Mussolini bi bil rad!
Hitler je že pripravil pohod v Berlin - Demobilizacija njegovih čet
majhen paket eksplozivnih snovi v vozu II. razreda, ki je bil priklopljen garnituri, ki vozi od Osjcka do Vinkovcev. Zavoj ie bil z eksplozivom položen pod klop. Materialna škoda je majhna, človeških žrtev ni. —- Poleg lega slučaja je snoči neki potnik, ki je v vozu II. razreda potoval od Belega Manastira preko Osjeka proti Vinkovcem, pod svojim sedežem našel manjšo količino eksplozivnih snovi zavitih v knrtonslcem zavoju, ki je bil pripravljen za avtomatično zavžiganje s pomočjo ure. Nevarni zavitek so pravočasno odstranili. V obeh primerih je uvedena energična preiskava.
AH bomo kuhali
na elektriko?
Načelstvn mestne elektrarne in vodovoda v Ljubljani je ua svoji zadnji seji sklenilo, da vpelje v Ljubljani tako zvano gospodinjsko tarifo na elektriko. S tem hoče mestna elektrarna omogočiti elektrifikacijo našiti kuhinj. Tarifa jo v glavnem naslednja: Najemnik stanovanja treh sob, ki porabi mesečno najmanj 100 kilovatnih ur električne struje, bo plačal tok po 1.30 KW; najemnik stanovanja štirih do šestih sob mora porabiti najmanj 150 KW. najemnik stanovanja z več kakor šestimi sobami mora porabiti vsaj 200 kilovatnih ur električne struje, ako hoče, da šc mu zaračuna elektrika po 1.30. Poleg tega mora najemnik plačati mestni elektrarni mesečno 12 Din za vsak prostor svojega stanovanja, torej tudi za kuhinjo. Ako jc najemnik zadostil omenjenim zahtevani, sc mu zaračuna kilovatna ura po 1.30 neglede na to, ali jc električni tok uporabil za razsvetljavo ali za kuhanje. Tarifa je preraču-njena tako. da ho elektrarna z elektriko lahko konkurirala plinu. Ta tarifa je bila postavljena pred uvedbo državne trošarine na elektriko, ki znaša 0.70 Din na kilovatno uro za razsvetljavo in 0.10 »za pogon motorjev in drugih instalacij« (torej tudi za kuho) do 1000 kilovatnih ur uporabe in 0.05 Din nad 1000 KW. Vprašanje jc sedaj, kako bo mestna elektrarna spremenila postavljeno tarifo, da bo lahko z elektriko v kuhinji konkurirala plinu, premogu in lesu.
Upamo, da se bo elektrarni posrečilo to vprašanje rešiti tako, da ne bn prisiljena zaradi državne trošarine opustiti hvalevredno pobudo in napraviti zaradi nje korak nazaj. Vprašanje jc zn vse konsu-mente in našo stavbno obrt izredne važnosti, zato bi morala tudi država iti na roko elektrarni.
IOO oseb utonilo radi kače
Bombay, 15. avgusta. AA. V bližini mesta se fe pripetila nesreča, ki je zahtevala kakih 100 človeških žrtev in ki je nastala v vprav neverjetnih okoliščinah. Izletniška ladja ji plula ob obali reke in po naključju zadela ob drevo, ki je viselo daleč nad vodo. Močan sunek je stresel vejo, na kateri je bila velika kača, tako nesrečno, da je kača priletela na krov med potnike. Na ladp je bilo tedaj kakih 120 ljudi, ki so v paniki zbežali na eno stran in s tem prevrnili ravnotežje ladje, ki se je nato pogreznila. Kakih 100 oseb je našlo v valovih smrt.
14 aretacij v Renčah
Prejšnjo soboto je bilo po nalogu goriške policije aretiranih v Renčah na Vipavskem 14 fantov
Berlin, 15. avg. tg. V uradnem |>oročilu nemške vlade o sprejemu Hitlerja pri Hindenburgu se je reklo, da je Hitler razen kanclerjevega mesta zahteval zase vso oblast, dočim govori komunike narodnosocinlistične slrnnke snino o tem, da je Hitler zahteval enoumno vodstvo . Sedaj se ugotavlja na merodajnem mestu, da je Hitler izrekel to-le besede: »Zahtevam znse oni položaj, ki ga jc zavzel Mussolini v llaliji po svojem pohodu v Rim. Mussolini jc svoječasno dobil polog ministrskega predsedstva tudi oblast razpolagati z vsemi ministrstvi, fašistične čete so se kot milica prevzele v državno službo poleg tegn pa jc dobil pooblastilo, da sme spremeniti italijansko uslavo v smislu svojih političnih namenov.
S tem je jasen tudi obseg Hitlerjevih zahtev.
Berlin, 15. avgusta, tg. Zaenkrat je šc zelo nejasno, kakšen bo nadaljnji politični razvoj v Nemčiji. Nedvomno je, da hoče centrum s pogajanji za koalicijo z narodnimi socialisti doseči, da se vrne država v normalne razmere. V narodno-socialističnem taboru pa tc misli nič kaj ne pozdravljajo, ker bi morali z zvezo s centrumom proti svojemu programu sprejeti parlamentarizem in se odreči vsej oblasti, kakor so jo zahtevali pri
Maščevanje nad
monarhisti
Madrid, 15. avgusta. AA. Prihodnji teden bo poljedelski minister vložil v poslanski zbornici zakonski načrt, ki bodo ž njim zasežena agrarna ozemlja vseh tistih veleposestnikov, ki so zapleteni v prav potlačeni monarhistični upor. Politični krogi sodijo, da bo poslanska zbornica sprejela la zakonski načrt brez debate. Konfiskacija ne bo predvidevala kake odškodnine.
Prav tako pa namerava vlada tzgnai civilnc osebe, ki so se udeležile tega prevrata, na rtič Juhy.
Madrid, 15. avgusta. AA. Število doslej aretiranih generalov in višjih častnikov v Scvilli zna ša 60. Vsi nrctiranci sc nahajajo v strogem zaporu.
Ponareevalei srebrnjakov pod ključem
Belgrad. 15. avg. 1. Belgraj?kn policija je dnnes aretirala dva ponarejevalca novih srebrnjakov. Ko so se pustiti namreč v promet ne\i kovani 10dinarski srehrnjnki, so se kmalu pojavili ludi ponarejeni. Policija, kateri je bilo to javljeno, je začela takoj z energično preiskavo. Ponarejeni srebrnjaki so se pojavili nn večili krajih. Največ jih je bilo v Belgradu. Novem Sadu in Smederevu. Budnemu očesu policije se je posrečilo, da je kmalu našlo pravilno sled in jc aretirala kavarnarja Tomaža Boraja. ki je ravno skušal spraviti ponarejen denar v promet. Smederevski policiji ni uspelo spraviti Boraja do priznanja. Ko pa je priznal belgrajski policiji, kateri so ga izročili včeraj, da je res ponn-rejnl denar, je obenem tudi izdal, da je imel pomočnika v osebi kmeta Antona Fnbjnna iz vasi Ivanova pri Pančevu. Ponarejene 10 dinarske srebr-njake je lahko spoznati po teži in po temnejši barvi, medtem ko so pravi močno svetli. Tudi pomočnika tega kavarnarja, Antona Fabjana je policija kmalu prijela in dobila pri njem vse predmete in orodje, ki je služilo pri ponarejanju denarja. Do sedaj sta priznala ponarejanje 510 srebrnjakov.
Hindenburgu. Zato zelo računajo s tm, da se bodo v državnem zboru ponesrečili vsi poskusi za sporazum in da bo Irena še enkrat razpustiti državni zbor če druge možnosti ne bodo imele uspeha.
Berlin, 15. avgusta, tg. Hitler |e v soboto neposredno potem, ko jc bil pri Hindenburgu, odredil, da se napadalni oddelki pošljejo za osem dni na dopust. V tem tiči že priznanje, da so bili napadalni oddelki v zadnjih tednih pripravljeni. Iz kopališča Frcicnvvalde, 65 km gd Berlina, poročajo, da je groi Heseler dal narodnim socialistom svoj grad na razpolago. Tam je bilo v zadnjih dneh okoli 60 voditeljev napadalnih oddelkov, ki so se udeleževali poučnih tečajev za strojne puške in plinske napade. Še v soboto je dospel z letalom namestnik poveljnika berlinskih napadalnih oddelkov general Armin v Freienvvalde in tam rekel, da sc narodni socialisti ne bodo strašili pos'opnti nelegalno, če bi to bila edina pot k oblasti, v nedeljo pa se je naenkrat reklo, da so bo-'o voditelji zopet dodelili svojim oddelkom v pv: vm.-znih krajih. Ko so sc voditelji napadalnih oddelkov poslavljali na kolodvoru: so klicali občnstvu na peroni'.: »Na barikadah se zopet vidimo!-.
Pariz, 15. avgusta, tg. Bivši kitajski zunanji minister Wellington Coo jc bil imenovan za poslanika v Parzu.
goia, da državna prvaka v tej panogi ne bosta inijrla težkega dela. Dobila sta v obeli selili s 0:3, 0:1.
Prvaki dravske banovine so: Single g. Punčee, drugi Pallada; single dam Ravnihar, druga Mnksi-movič. Double: Punčeo:Weiehner, Truden-Friedrich. Double mešano: 1. Punčec Muksimovič, drugi Truden Ravnihar. .luniorji: 1. Krobe, 2. Pušenjak.
N' lolažilnem turnirju je zmagal g. Hitzel s 11:0, 0:1. Pogačarjev meniorial pn šc ni končan.
Prireditev je lepo uspeln in je želeti se več uličnih.
Jugoslavija zmagala v Millstattu
Millslalt. 15. avg. tg. Vse konkurence, ki so se bojevale v nedeljo v plavalnih tekmah med Avstrijo in Jugoslavijo, si je priborila Jugoslavija, tako da je končna zmaga pripadla Jugoslovanom.
100 m prosi i stil: I. Senjanovič, Jugoslavijn, 5:28.8, 2. Bader, Avstrija, 5:32.2;
100 m plavanje na hrbtu: 1. Samardžič. Jugo-Invijn. 1:15, 2. Seitz. Avstrija. 1:16.7:
prosta stnfehi 4X200: 1. Jugoslavija 10:0.2. 2. Avstrija 10:33.2;
vvaterbal: 3:1 (0:0) za Avstrijo.
USTANOVITEV PRIMORSKEGA DRUŠTVA
Škofja Loka, 15. avgusta.
Včeraj dopoldne se je vršil ustanovni občni zbor društva »Edinost«, ki si so ga ustanovili primorski izseljenci, živeči v Škofji Loki in okolici. Čutili so potrebo po lastnem društvu, kjer bi se lnhko zbirali, se spoznavali, si nudili medsebojno moralno in nia-terijalno pomoč.
Občnega zbora se je udeležilo tudi članstvo društev ^Tabora« iz Ljubljnne in Bnzovicec iz Kranja ter delegacije drugih društev. Nnvzočne je pozdravil predsednik pripravljalnega odbora. Obilo uspeha v delovanju so jim želeli še predsednik >Ta-borat in >Bazovicec ter ostnli. Popoldne se je vršila veselim s petjem, recitacijami, dvogovori itd. Pel je mešan zbor >Taborac, oktet in kvartet »Bnzo-vicer. kar je napravilo najgloblji vtis._
Teniški turnir
V	soboto se je pričel na igrišču SK Ilirije pod Cekinovim gradom lurnir. Zelo obilne prijave naših najboljših igralk in igralcev so obljubljale zanimivo borbo in športni užitek. Na turnirju so poleg številne ekipe Ilirije, ki sta ji bila na čelu odlična Ravniharjeva in Truden, sodelovali ludi znani drž. prvaki gdč. Maksimovič, g. Punčec, poleg leh nova zvezda g. Pallada, dalje znani Brigič, Leyrer, Hitzel, Dacar, Bleivveis, Weichner. Tudi juniorski drž. prvak g. Frobe je tekmoval.
V	soboto in nedeljo so se odigrale izločilne igre, v nedeljo dopoldne semifinalne, jKipoldne pa finale, katerih rezultat priobčujemo.
Semifinale single gospodov: Punčec je proti Antolkoviču lepo dobil prvi set s 6:3, drugega pa mu je Antolkovič prepustil brez boja.
V	drugi igri je Pallada premagal Trudna s 6:5, 6:1.
Popoldanska igra med Pallado in Punčečem jo nudila krasno borbo. V prvem setu gladko premaga Punčec Pallado s 6:1. v drugem pa je žo Pallada boljši in z lepo premišljeno igro premaga velie-mentnega Punčeca. 3 in -1 set odloči rutiniranejši in vzdržljivejši Punčec v svojo korist in si pribori naslov prvaka v poedincih. Rezultat 3 in 4 6eta 6:4, 6:2 za Punčeca.
Single juniorjev: V semifinalu izpade Kalda, v finalu pa Frobe dobi nad Pušenjakom 7:5, 6:0.
Semifinale dame single: Ilirijanka Ravniharjeva se z zmago nad Njemirovsko 6:4, 6:3, plasira v finale z Maksimovičevo, ki je dobila proti Tal-manovi v dveh setih 6:3, 6:1.
Finale odloči Ravniharjeva v svojo korist s 6:3, 8:6.
Gospodje double: Semifinale: Brigič-Pallada: Punčec, Weichner 6:4, 6:4. Hitzel-Leyrer: Truden-Friedrich 6:1. 3:6, 7:5.
Finalno borbo odločita Punčec in Weichner preiti Trudnu in Friedrichu s 6:1, 6:3 v svojo korisi.
Opazili smo zlasti, da Trudnova precizna igra v doublu ni zadostovala, tu odločuje iiiter start in lega ima Punčec v zadostni meri. Poleg tega je bil tudi g. Friedrich zelo nesiguren.
Mixcd double semifinale. Njemirovska, Friedrich: Truden: Rnvnihar 6:2, 7:5. Hitzel-Kraus: Punčec Maksimovič 6:0, 6:3. V finalu, ki se je kot vsa
Konisgberg, 15. avgusta, tg. V neki gostilni v Insterburgu se je neki narodni socialist spri z več komunističnimi delavci. Streljal jc na komuniste in smrtno radnil dva delavca. Napadalca so prijeli. Tajne sile na delu.
Vzor fašističnega oblastnika
Ribijev težki avtobus sc je nedavno, poln kmetskega ljudstva, ki se jc vračalo iz Gorice, s loiavo vlekel po vzpetinah od Solkana proti Lokvam na Trnovski planoti. Medtem je šofer nenadnimi zaslišal od zadaj trobentanje luksuznega avtomobila, ki bi bil rad prehitel avtobus. Ker je cesta razmeroma nzka in ker se je šofer zavedni odgovornosti 7.a življenje vseli potnikov. ki sn se nnlinjnli na avtobusu, se pač ni upal ustreči želji gospoda, ki se je vozil na gosposkem avtomobilu, in mu napraviti pot. Na nekem ovinku, kjer se cesta razširi, je luksuzni avto kljub temu prehitel avtobus. Gospod, ki se je peljal v njeni, je dal znamenje avtobusu, naj se ustavi, fcoler se je znamenju ludi odzval. Tedaj se je zgodilo, da je gospod skočil k šoferju nvtn-husn, ga nklnfutnl in zahteval od njogn šofersko izkaznico. Šofer se je legitimiral, gospod s fašističnim znakom mu je iztrgal iz rok izknznicn iu jn izročil svojemu spremljevalcu.
Kaj mislite, kdo je bil ta gospod? To je bil go riški preteki Tiengo... Tn fašistični oblastnik že dve leti vlada goriško pokrajino v zuamenju liktor skega svežnja in si jo nadel nnlogo, dn popolnoma zatre slovensko kulturo ter jo nadomesti z dvatisof letno civilizacijo. Dogodek nnd Solkanom je bil samo kapljira okstrakta tc pristne civilizacije.
Ta zgodba pove več, kakor na stotine pnrnčil n preganjanju naših sorojaknv pnd Italijo. Potnik iz Gorire je prinesel to vest, ki sc je seveda razširila takoj po vsem Goriškem, pripoveduje še, da se je lastnik avtobusnega podjetjn inž. Ribi, ki vzdržuje omenjeno zvezo, pndnl h gospodu prefektu in zahteval nil njega zadoščenje ter Šofersko legitimacijo, Inž. Ribi je v Gorici znana osebnost, zaradi toga gn gospod profekt ni mogel odsloviti, kaknr hi Inlikn knga drugega, n. pr. kakega Slovenca. Njuno srečanje je baje biln precej burno. Kaj pravi Rim k temu?
Takšna je fašistična justica!
V petek se je zaključil pred goriškim kazenskim sodiščem proces, ki je podal nov dokaz pred vsem svetom, da smatra fašistična justica Jugoslovane za brezpravno rujo, nad katero si lahko vse dovoli. Pred sodiščem so se zagovarjali 61 letni Ivan Bregant, nadalje njegovi sinovi 32 letni Angelj, 29-lelni Leopold in 19 letni sin Gvidon, vsi iz Podgore pri Gorici. -Ponedeljski Slovenec« je nedavno žo poročal, kako je orožnik Alfred Billa prišel nn dom Breganlovih, da bi kontroliral, ali je sin Leopold, ki je pod policijskim nadzorstvom, doma. Br^gnn-tovi so tednj razlagali seno in Leopold je bil na seniku. tako da ga orožnik v prvem hipu ni videl. Zaradi tegn je nastal prepir, v katerega so posegli vsi člnui družine. Prišlo je do medsebojnih prask in orožnik Billa je ženo Angela Bregnnta tnko sunil, da je padla nn tla. Orožniki so aretirnli vso družino. Obramba je lintola navesti več prič, ki bi pričale za nhtožonce, toda sndišče je vso priče zavrnilo in ob sndiln Leopolda Breganla na 1 loto, 4 mesece in 20 dni. Angela na 1 leto, 1 mesece in 10 dni in Ivana nn fi mesecev: Gvidon je bil ojiroščen.
TEKMOVANJE ZA MLADINSKI POKAL SK ILIRIJE
Na igrišču SK Mariborn so bile v nedeljo ii\ ponedeljek mladinske tekme zr. pokal SK Ilirije. Prvi dun stn igrala SSK Maribor I : Rapid 4:0 (2:0), Železničar l : SSK Maribor 2:1 (1:1). V ponedeljek sta se srečala SSK Maribor : SSK Zelezničnr 3:0 (2:0). Mnribor se je potenilnkem kvalificiral zn finalno tekmo s SK Ilirijo, ki bo prihodnjo nedeljo v Ljubljani.
Med njimi je tudi nekaj poročenih mož. Obdolženi . fjna]a vršil v nedeljo popoldne, se je takoj videlo, razobesili rdečo zastavo na dimnik renške J da je g. Truden že preutrujen, gdč. Ravniharjeva pa,
Komar
Katera živalca je največji kavalir? Metulj? O, še dolgo ne. Metulj leta od cvetice do cvetice, to je res. To pn ni vse. Potem pa bolha. In še kaj! Ali ima bolha vobče kaj kavalirskega? Če so njeni skoki kavalirski, potem je kavalir tudi Sepasti konj soseda Brezarja. Ze vidim: v teh pasjih dneh so se vam možgani že tako skisali, da ne uganete. Poslušajte. Največji kavalir med živalcami je komar. Zakaj vas je ta stvar tako vrgla? Komar? Da, komar, hajuavaduejši avgustov komar, ki se porodi v vodi in pride iz vode in zalo svoj živ dan ne mara vode, kakor je ne mara pravi rojeni kavalir. Zdaj sem vam povedal. Komar jc največji kavalir med živalcami.
Zadnjič mi je nudil priliko, da sein spoznaval njegove lastnosti. Podnevi še nisem videl obzirnej-šega bitja in tudi ponoči se trudi biti kavalir od nog do glave. Morda bo kdo ugovarjal, da je njegovo brnenje neprijetno. Seveda, to je samo videz, jaz sem gn pa poslušal prav na drobno. Toliko ljubezni do bližnjega so nisem slišal v nobenem žival skem glasu. In njegova vztrajnost v petju. Trajno, neprelrgano ti brni njegov glasek nad glavo. Sama ljubezen do bližnjega. Njegov čul, da ne sme nadlegovati. je brezmejen, celo svetlobi se izogne, da ji mi napoti. On se razživi šele v teini, ko vse počiva, da ne moti pri delu, da se ue zadeva ob gibn-jofia bitja. Mislim seveda na komarja, ki pride v itobo, ue mislim na divjake, ki brenče po Mestnem logu, ko je sonce komaj nn zenitu. To so še ne-vzgojeni komarji, ki nimajo prave discipline. Knko pa naj bodo elegantni, ker sd se rodili v lužah Malega grabna! Vse drugačen pn je knvnlir, ki je liki vila splavat iz valov vrtne mlake. Iz mlake ob širokih cestah, kjer se pase kultura na velik gobec.
Kakor sem že prej dejal, stn najznačilnejši lastnosti sobnega komarja, komarja široke ceste, njegova obzirnost in njegova nobenih meja poznavajoča ljubezen do bližnjega.
Šele kadar upihneš luč, ko se umiriš, začne s svojo milo popevko. Ti veš, ako prižgeš luč, da bi ga pozdravil in se mu zahvalil, se bo skril. Todn če prižgeš luč, nc moreš spati. Nuine višje, izven
tebe delujoče sile te primorajo, da si miren in da se trudiš, dn bf odgnal misli vsiljivke, ki ti ne dnjo spati. O, komar, In ti vztrajno poje uspavanko. Najljubša pesem mu je, kakor rečeno, ona o kr-ščnnski ljubezni.
Stara ninti so me učili, dn poje: »Moj, moj, moj, moj.« Prav s temi besedami — o, kje so tisli časi! — me je božala mati in tudi tista daljna -prva IjubezeiK. Osivel sem že, otroke sem že pomožil in poženil, vendnr mi še tisti spomin požeue kri v siva lica.
In tudi komarjeva pesem mi razburka kri. To je samo spomin, ljudje božji, spomin na tista boljša lela in sem komarju za ta spomin in razburknnje hvaležen. Skoraj me je srnm, če povem, da sem žo večkrat prižgal luč ler planil z obema rokama, dn bi gn objel v zahvalo. Silno nežen je in sramežljiv; kar odfrčal je. Vidile. on je obziren. In ko te za-puste skrbi delovnega dne, ko se že preseliš v kraljestvo sanj in snov, on zvesto bedi nad teboj. Opozori te, da ti moli noga izpod odeje in da je nevarnost, da se prehladiš, zato li nanjo sede. Najbolj nevarna za prehlad in nahod jo odkritn nogn. S svojo ljubeznjivostjo te prisili, dn pnziš na svoje zdravje in nnhod. Nahoda ne trpi. Naravnost začudi se. ako kihneš, če tudi si ves skrit pod odejo.
Kadar zagledani aeroplan nad Ljubljano, se takoj spomnim svojega zvestega prijatelja komarja. Vidite, prav tnko brenči in priča, da čuva nad našo prebelo matuško. Mislim, da imam pravico pri lijem upornbljnti ta nežni ruski izraz! Ves vesel sem, da sem se spomnil te prispodobe, kajti celo sovražni aeroplan nima drugega namena, knkor da opozori mirno prebivalstvo v zaledju, nnj skrljo Rvojo noge in glnve v znkope. Seveda moj sobni komnr snm no more pogrniti odeje, kar aeroplnn usmiljeno lnhko stori z onimi, ki nimnjo zakopov ali imnjo predolge noge nli celo predolg jezik. Znto pa kar snm sede nn človeka.
To je moj prijntelj komar!
Zakaj imam buško na čelu, bi rndi vedeli! Rndi majhnega nesporazuma.
Zadnjič, ko radi nekih neplačanih računov nisem mogel spati, sem misli), da je toga nespanca kriv komar. Žuborel je svojo pesem nad mojim
Mednarodno zborovanje železničarjev
v Ljubljani
Obilna udeležba delegatov iz inozemstva
Ljubljana, 15. avg.
Zveza zedinjenih železničarjev Jugoslavije je imela danes svoj IV. kongres v Ljubljani, Id se bo nadaljeval še jutri. Zborovanja so se udeležili tudi nekateri delegati drugih evropskih železniearskih organizacij, med katerimi je nekaj mednarodno znanih imen.
Tuji delegatje, ki so se tega kongresa udeležili, so: Cramm, bivši angleški poslanec, predsednik angleške železničarske organizacije in predsednik mednarodne federacije transportnih delavcev (li l') iz Londona, Nikola Trajev, glavni tajnik balkanskega odseka ITF iz Sofije, Adolf Stalil, načelnik odseka pri mednarodnem uradu dela za stik med uradom in delavskimi organizacijami iz Ženeve; J. J a rr i a ion, glavni tajnik francoskih železničarjev iz Pariza; Iludolf Hermanu, odbornik nemške železničarske organizacije iz Berlina; Tiroon O orne:, glavni tajnik španske železničarske organizacije in španski poslanec; Viljem Brndcckii. češkoslovaški poslanec in glavni tajnik češkoslovaških železničarjev; Toman Jahn, avstrijski poslanec in odbornik avstrijske železničarske organizacije z Dunaja: Erntt Crinzner, poslanec in tajnik nemških železničarjev na Češkoslovaškem iz Brna; Ernsl Erileson, član Švedskega parlamenta in tajnik železničarske organizacije ter C tiri Lerrrn, član švedskega parlamenta in odbornik železničarske organizacije iz Malmfl; Kuri Makunin, tajnik poljske organizacije iz Varšave; /v. Held, tajnik švicarske organizacije iz Zli-richa; H". Dobie, podpredsednik angleških železničarjev iz Londona; II". Nablhans, tajnik ITF iz Amsterdama in drugi. Na kongres so prišli med drugimi domačimi delavskimi in socialističnimi delegati tudi razni zastopniki iz južnih pokrajin, predvsem glavni tajnik Centralne delavske borze dr. To-pntovil iz Belgrada in glavni tajnik osrednje delavske strokovne državne zveze (marksistične) Kre-kit. Večina tujih delegatov je prišla v Ljubljano v nedeljo z brzovlakom ob 5 popoldne. Na kolodvoru so jim tukajšnje delavske organizacije pripravile ie precej
lep sprejem.
Delavstvo je prišlo na kolodvor z rdečo zastavo, zbralo se je precej občinstva, po večini tutarintih pristašev marksizma, pa tudi zastopniki raznih delavskih institucij.
Delavska godba -Zarja je zaigrala gostom v pozdrav koračnico. Tuje delegate pa je pozdravil v imenu tukajšnje Zvez" zedinjenih železn;čarjev (ki ima oficielen naslov Savez zedinjenih Zelezničara Jugoslavije«, T ". - ~ " " ** *	—
op. ur.) g. Cerkimik. Niegov nagovor ie oil preveden tudi v tuie jezike. Za pozdrav se ie zahvalil s primernim govorom francoski delegn' ■larrigion, po njegovem govoru pa je Zarja zaigrala niarsejezo, ki jo je pelo tudi na kolodvoru zbrano občinstvo. V sprevodu so bili nato tuji delegati spremljani do hotela Union. Na vrtu teca hotela so imeli tuji delegati prijeten večer z domačimi socialisti, svirala pa jim je godba -■Zarja«.
Danes ob 10.40 se je vršil drug sprejem na kolodvoru. Prišli so delavci s Štajerskega, rudarskih revirjev in iz Zagreba. Zastopani so bili polet; zagrebških mariborski, celjski, trboveljski, zarrorski in.drugi delavci. Zastopani so železničarji, rudarii, steklarji, pa ludi kamnoseki iz Ribnice na Pohorju, judi le delavce je pričakovala trodba -»Zarja-. Z •dečo zastavo na čelu se je razvil še precej velik (prevod na shod v unionsko dvorano.
Shod v Unionu
Občinstvo, po večini delavstvo, je napolnilo dvorano. Shod je otvoril predsednik Zveze zedinjenih železničarjev g. Blaž Korošec, ki ie toplo pozdravil zlasti mednarodne delegate. Po njegovem govoru je Zarja< zasvirala marseljezo.
Nato so govorili tuji delegatje, katerih govore je prevajal dr. Topalovič. Zborovalci no burno aplavdirali vse tuje delegate, očitno izražajoč simpatije delavstvu drugih držav in demokratičnim državam Evrope. Vsak delegat je v svojem jeziku pojasnjeval, kako je delavstvo, zlasti transportno delavstvo, pri njih organizirano. Govor vsakega delegata pa je izzvenel v zahtevo po popolni svobodi strokovnega delavskega gibanja, po uveljav-ljenju splošne evropske demokracije, po mednarodnem sodelovanju in po miru. ki edini omogoča neoviran promet in s tem tudi delo.
Značilen je bil v tem oziru govor predsednika ITF in predsednika angleških železničarjev Oam-ina, ki je izvajal: »Jaz so radujem, da imam srečo
ušesom, da se mi je zasmilil radi svojega neumornega truda. Zdel se mi je preglasan. Da bo ob glas, me je zaskrbelo. Vi se tej sl»bi čudite. Prav, rad priznam, da imam več takih nepotrebnih skrbi. Toda kar je, je. Naj opišem vse okoliščine. — Na nočni omarici imam težak svečnik, nad posteljo težko sliko in majhen predalnik za uspavajočo lite raturo. Tako. In ti žubori in žubori njegov glasek nad mojim nosom, da sem čutil dih njegovih pe rutnic. Dih njegovih perutnic. Ta izraz mi zelo ugaja. Izčrpno nam predoča ves položaj. Dih nje govih perutnic. Da, dih njegovih perutnic, nad mojim od skrbi za njegovo zdravje razbeljenim čelom,
In v tej veliki skrbi sem zamahnil z roko.
Ali bi bil res pri tem moral pomisliti na sveč fiik in podobo in predalnik? No, dobro, če bi bil moral. Toda nisem.
Zdaj gotovo mislite, da mi je na glavo padla podoba. O, ne. Stvar ni bila tako enostavna. Ta nesporazum je bolj zavit. Podoba je zadela predalnik, predalnik je odletel na svečnik in svečnik, da se ni razbil, meni v čelo. Z divjo močjo, kakor more biti neolikan samo težak svečnik, čudili se boste, da imam svečnik. Da, jaz imam svečnik, to pa zaradi tega, ker mi je mestna elektrarna v juliju ustavila elektriko. Baje je na zadnjem računu natiskan vzrok in opravičilo. Jaz nisem bral, ker nerad berem račune. Ta svečnik mi je skočil v čelo. Temeljito, da sem čutil. Odtod ta buška. Iz golega nesporazuma, kakor pravim. Pristnvljam radi točne ocenitve te zadeve, da sem državni vpo-kojenec, da ne boste morda mislili, da sem imel radi skoposti ali zanikrnosti tak grob težak svečnik na svoji nočni omarici.
Pregoreč sem bil v svojem ponašanju proti komarju. Nisem pomislil, da se ne pusti objeti.
Vidite, to je moja velika zgodba o komarju. Komar mi ni povzročil buške, temveč svečnik. — Komar je vobče miroljubna živalca, moral bi vži-vati zaščito društva »Živalca«, da se ne boste motili in mislili, da je zanj pristojno društvo za varstvo živali. Glede te pristojnosti, mislim, ni nobenega spora.
Kaj, kako? Da komar pije kri?
No, ali je to kaj takšnega, če nam odvzema erborito kri, ki nam ne da spati? Mi mu moramo biti hvaležni, kakor smo aeroplanom, ki nas pode v zakopa.	R-
hiti prvič v Jugoslaviji in da vidim to navdušeno zborovanje. Pozdravljam vas v imenu mednarodne zveze transportnih delavcev in zveze apgleških transportnih delavcev. V naši angleški zve^i so organizirani vsi angleški transportni delavci, ne samo železničarji, temveč tudi mornarji, šoferji,, cestni železničarji in sploh vsi, pri prometu zaposleni delavci. Prej smo imeli v Angliji le krajevne zveze in pa zveze po strokovni kvilifikaciji. Tedajj je bila splošna transportna zveza brez moči. l{p so se pa transportni delavci združili, so se pričelj boriti, ker so postali močni. Poprej smo bili na tem, kakor ste transportni delavci pri vas, ko pa je, pri zveza objela vse transportno delavstvo, je dosegla, da se je znatno izboljšalo stanje transportnih delavcev. Železnice jiri nas so zasebna last, ne pa državna. Delavci imajo sedaj pri nas dvakrat boljšo plačo kakor pred vojno. Delavci so zastopani v osrednjih upravah transportnih podjetij, kjer no soodločujejo samo o mezdah in delovnih pogojih, temveč tudi o vseh pogojih prometno službe. Strokovne organizacije se niso izkazale za koristne samo za delavstvo, temveč tudi za podjetja sama, ker ravno delavski zastopniki najbolje poznajo delovne razmere. Tako so se celo dohodki podjetij povečali, ne da bi pri tem trpelo delavstvo.
V zadnjih petih letih je bilo reduciranegi ena ; petina delavstva, to je okoli 120.0C0 ljudi. Vendar pa so bili dosedanji delovni pogoji obvarovani, kar je zasluga organizacije. Redukcije so prišle zaradi zmanjšanja množin blaga, ki se transportira, kar je zopet posledica krize. Danes je v angleški železni-čarski zvezi 320.000 članov.
Govornik jo zaključil svoja izvajanja z besedami: Upam, da bodo tudi pri vas predstavniki i oblasti in javnosti spoznali, kakšne koristi donaša j svoboda obstoja delavskih strokovnih organizacij, za delavstvo samo, pa tudi za transportna podjetja!«
Dr. Topalovič je pozdravil tuje delegate v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Povdarjal je, da bo ostalo jugoslovansko delavstvo zvesto svojim mednarodnim zvezam ,ker čuti za to potrebo. Naša gospodarska kriza jo v tem, ker noš kmet ne more prodati svojih pridelkov na ona tržišča, kamor je poprej prodajni, to je v Srednjo Evropo. V , Srednji Evropi pa je sedaj 10 milijonov brezposel- ' nih in ti ne morejo kupovati. Odtod je pri nas kriza vasi, kriza mest in kriza državnih financ. Za nas ni drugega zdravila, kakor v mednarodnem sodelovanju, v mednarodni razdelitvi dela, v mednarodnem svobodnem prometu, tako da bo mogel niš kmet prodati svoje pridelke. Varčevanje pri državnih financah pa v Evropi ni možno drugače, kakor da se c.meje na svetu izdatki za oboroževanje. Le to more preprečiti bankerote držav. Zahtevamo, da razorožitvena konferenca pristane vsaj na minimalni ameriški predlog, da vse države opuste vsaj tretjino svojih oboroževalnih izdatkov. Prav tako je tudi v oziru notranjih državnih razmer v posameznih državah! Ves napredek je odvisen od boja demokracije s hitlerjevci v Nemčiji. Pojav fašizma v Italiji je imel na primer usodne posledice v notranjih razmerah balkanskih držav (Bolgarija, Albanija) in drugod. Naša drživa je nastala v borbi za demokracijo z osrednjimi velesilami in s Turčijo in bodočnost našega naroda je odvisna od borbe za demokracijo. Zato smo intimno vezani z mednarodno delavsko organizacijo in želimo tej organizaciji najlepših uspehov.
V	istem smislu je govoril tudi g. Krekič, tajnik URS9J.
Obilo aplavza so vzbudili tudi govori vseh drugih mednarodnih delegatov, tako avstrijskega, češkega, poljskega in zlasti španskega.	< •- • \ • i j t • - \ / i i. •
l ..
V	imenu mednarodnega urada dela je zborovanje toplo pozdravil g. Stahl.
Popoldne se. je v Delavski zbornici pričel redni kongres Zveze zedinjenih železničarjev. Kongres je otvoril Blaž Korošec. Poročevalec g. Stanko. tajnik ljubljanskega odseka, je v svojem govoru omenjal velike težave, s katerimi se je borila Zveza pod bivšo avstrijsko birokracijo, vendar pa je prodrla. Zveza obstoji sedaj že 40 let, če računamo njene začetke. Nato je tajnik izročil častne diplome 54 članom, ki so že 25 let člani te Zveze. Častnim članom so čestitali posamezni mednarodni delegatje s toplimi govori.
Nato so sledila poročila te Zveze za tri leta nazaj.
Zvečer so se zborovalci in mednarodni delegatje udeležili slavnostne predstave Delnkove dramatizacije »Hlapca Jerneja« v gledališču. Kongres se jutri nadaljuje.
doval na glavi. — Pri ko|>anju pri jezu na Kožarjih se je poškodoval danes popoldne 34 letni Alojzij Pollak, služitelj pri banovinski zalogi šolskih knjig, stanujoč na Tržaški cesti 10. S.kočit ie na glavo v prenizko vodo in se hudo poškodoval nu glavi. — Ugodno naključje je preprečilo danes okoli pol 7 strašno nesrečo. Na gorenjski progi ob križišču z Aleševčevo cesto v šiški se je igral na progi majhen otrok. Ko je privozil vlak, je močan puh iz lokomotive prav za toliko pahnil otroka s proge, da ga ni oplazil vlak. Otrok se je močno jiotolkel po ustnicah, vendar pa upajo, da bo še okreval. Ponesrečeni otrok je 2 letni Dušan Močnik, sin krimi-
nalnega policijskega nadzornika g. Matije Močnika. Otrok jma poškodbe na glavi. Kako se je otrok izmuznil iz nadzorstva nu progo, ni Se znano. Za njegove poškodbe upajo, du niso nevarne. — Na Črnučah se jo okoli 7 zvečer ponesrečil 50 letni Henrik Ziernfeid, stanujoč v Židovski ulici 0. Šel je k potoku |>it vode, pa se nm je spodrsnilo, da je nesrečno padel in si polomil rebra.
Policija oba praznika ni imela takega dela, ki bi zanimalo javnost. Aretiranih je bilo sicer vefi sumljivcev, vendar pa resnih kriminalnih dogodkov ni bilo prijavljenih.
Mariborska nedeVa
VELIIi POSET ZADNJIH TREH DNI MARIBORSKEGA TEDNA. — »PRODANA NEVESTA NA TRGU SVOBODE. — MARIBORSKI OTOK V UMETNEM OGNJU. — ZAKLJUČNE PRIREDITVE.
Maribor, 15. avgusta.
Zadnji trije dnevi Mariborskega tedna so zajeli celo mesto v svojevrstno življenje. Ulice polne vrvenja in tujih obr.-zov, neprestano se vrsteče prireditve vsakovrstne vsebine in na vseh krajih, kongresi in sestanki — vse to je bilo za naše na mirno I življenje navajeno mesto nekaj izvanrednega. Naj-I večjo pozornost je pač vzbudila predstava >Proda-ne neveste« na Trgu svobode. Predstava je bila razprodana za soboto zvečer že v četrtek in komaj so si nekateri priborili zadnji dan vstopnice na stojišče. Tudi za današnjo predstav« je vladalo izredno zanimanje, da so se s težavo dobile vstopnice za sedeže že včeraj. — Največ obiskovalcev predstave je dala mariborska okolica in podeželsko zaledje. Prihiteli so na jjosebnih avtobusih, v nabitih vlakih ter mesto kar preplavili. Obilo posla je imela zlasti policija, ki je morala reševati zamotana prometna vprašanja, ker so bile razne ulice in dohodi radi nemotenega poteka predstave za promet zaprti. Posrečilo pa se je ob nekoliko dobri volji in obojestranski prizanesljivostt rešiti vse kočljive situacije v splošno zadovoljstvo.
Včerajšnjo nedeljo so dopoldne izpolnila zborovanja, o katerih poročamo na drugem mestu, popoldne pa so se napolnila mariborska okoliška naselja z izletniki, ki so pohiteli v krasno okolico. Rekorden peset pn je doživel Mariborski otok. Kopališče je bilo v popoldanskih urah razprodano in nabito, kakor še menda nikoli. Zvečer pa so zopet pohitele na otok nove množice na veliko veselico, na kateri je tvoril najprivlačnejšo točko velik ognjemet, ki je zavil celo kopališče v bajno razsvetljavo.
Današnji zaključni dan Mariborskega tedna so pa izpolnile razne športne prireditve. V Ljudskem vrtu so bile zanimive gimkana-tekme mariborskih molociklistov, ki so privabile obilico občinstva; ob raznih kočljivih situacijah se je občinstvo imenitno zabavalo. Na Teznu pa se je vršila velika konjska dirka in jahalne tekme, na katere je dospelo mnogo odličnih jahačev tudi iz Zagreba. —
Ob obilici teh prireditev so drugi dogodki kar vtonili ter niso običajne praznične zadeve vzbujale nikakega zanimanja — Na policiji se pozna velika zaposlenost z raznovrstnimi rogovilarji in ne-mirneži, ki so imeli preveliko prilik za pridobitev potrebne korpjže. Pretepačev se je nagrnilo k Grafu več kot dovolj, pa tudi drugih grešnikov so spravili obilo za zapahe. — Zabeležen pa je v kroniki tudi žalosten dogodek, ki se je odigral včeraj v dravskih ulicah. Moža je zapustila žena ter mu je ostavila kopico nepreskrbljenih otrok. Delal je, da je prislužil kruha družini ter tiho nosil svojo bol, dokler ni zvedel, da se mu hoče žena v Gradcu v drugič poročiti. Vest ga je spekla kakor ogenj ter mu zmešala misli, da je segel po britvi ter si pre-rezal vrat. Nagel prevoz v bolnišnico ga je rešil pred izkrvavljenjem in žalostno smrtjo.
Kolesarske d>rke v Mariboru
V nedeljo je bila v Mariboru kolesarska dirka Mariborske kolesarske podzveze in sicer na progi Maribor—Sv. Ožbald in nazaj, dolžina proge 50 km. Kljub temu, da so bile razne medklubske dirke v Ljubljani in Zagrebu, se je prijavilo na dirko povoljno število dirkačev in sicer 16 seniorjev in juniorjev in klubov Perun Poštela, Zvonček in Edelvveiss. Dirkali so za prvenstvo Mariborske podzveze za leto 1932. Krasna darila je darovala mariborska občina oziroma odbor mariborskega tedna. Rezultati so bili naslednji:
Seniorji: 1. Lah Ivan (Edelvveiss) 1,47.05. 2. Pavličič Matija (Zvonček, Ptuj) 1,47.06. 3. Horvat Franc (Perun) 1,47.07. 4. Ilešič Anton (Perun) i 1.47.08.
Juniorji: 1 Ramftl Maks (Poštela) 1.42.03. 2. Seidler Franc (Edelvveiss) 1.50.08. 3. Lah Oskar (Poštela) 1.53.14.
Kot prvak mariborske podzveze v kategoriji seniorjev za leto 1932 je izšel Lah Ivan od Edel-vveissa, pri juniorjih pa Ramftel od Postele. Vodstvo je bilo v preizkušenih rokah gg. Kvasa I., Ši-benika Valentina in Klibša Antona.
M
hCB
rrse*
Ljubljana, 15. avgusta.
Vroče je bilo med prazniki in zato ludi mirno Ljubljančani so se že v soboto pričeli seliti na razne strani izven mestnih zidov, očilno se boječ, da tako lepili, solnčnih prazničnih dni ne bo spet zlepa. Kdo naj prešteje vse tiste množice, ki so se za ta dva dni izselile iz mesta? Ob rekah v okolici Ljubljane je bilo seveda oba dni živahno na vso moč. Brhkim Ljubljančankam pa se je zelo zamerila Ljubljanica, ker je bila za m is Ljubljanico izvoljena lepa deklica, ki je po materi — .Taponka' Te t.rne voliive, to je res korupcija, so dejale ljubljanske deklice, na skrivaj je večina moških glasovalo za Japonko! Ah, če bi mogle vedeti, le kdo je glasoval zanjo 1 To izvedeti pa je bilo zelo težko če se ni kdo sam izdal. Sicer pa so take volitve res poslale zelo ne-moderne, za kar je najboljši dokaz zapoznelo navdušenje Ljubljančanov zanje. Kar postane v širokem svelu nemoderno, to pride čez leto, dva, kot najmodernejši sik k nam!
Precejšnja ie kronika nesreč med obema praznikoma, od katerih pa k sreči ni bila nobena siti|t-na. pač po večini vse težke. V Zvezdi je postaMEv nedeljo ojioldne slabo gospe,j Frančiški Ploje«l|z Rožne doline, cesta V, št. 3. Gospa si je pri pKSn zlomila roko. — Slikarski pomočnik, 23 letni Fjfaiic Kešič, uslužben pri Iigidiju šušteršiču, se je v|ifi>-deljo ponesrečil pri kolesarski dirki na igrišču Hermesa. Zlomil si je roko. — Na Tržaški cesti je jidrlu neprevidni kolesar podrl 20 letnega Gjorgja ftne-ževiča, jurista in sina ravnatelja tobačne tovarite. Kneževič si je zlomil nogo. — Nekje na Poljanski cesti se je v nedeljo ponesrečil ključavničar Vinko Klopčič. Udaril je z vso silo po kozarcu, ga razbil in si prerezal žilo. Močno je krvavel in pri teni celo omedlel. Vendar pa njegove poškodbe niso nevarne. — Na cesti iz Št. Vida v Ljubljano je v nedeljo zvečer trgovec Ivančič, ki se je peljnl v Ljubljano, našel nn eesli nezavestnega moškega, ki ga jc odpeljal v Ljubljano. Izkazalo se ,ie. da je nezavestni in na glavi poškodovani moški 57 letni Albin Želez-nikar, poštni lir-lužbenec, doma iz Hkrabčeve ulice. Železnikar je v mraku padel s kolesa in se noško-
IVsterpolo v Mariboru
Maribor, 15. avgusta Plavalni eport si pridobiva v Mariboru pola gorna vedno več pristašev. Odkar živahno deluje plavalna sckcija SSK Maratona, vlada tudi v javnosti mnogo zanimanja za vodni spori. Tudi vaterpolo ima že svojo publiko, ki zvesto spremlja treninge plavačev v kopališču in ki je včeraj prihitela in sila živahno zasledovala potek tekme, ki se je vršila popoldne v kopališču na otoku med plavači Maratona in z ojačenim moštvom Sokola. Maraton je nastopil v postavi Rostacher, Jurinec—Fiirst— šivll—Stopar, Jandl, Hartlieb. Drugo moštvo pa je bilo sestavljeno: Recher—Škapin—Kožuh (Sokol) —Juritsch (GAK)— Škofic (Sokol), Košak (Ilirija) in Bertoncelj (Sokol). Igra je bila zlasti v prvem polčasu, ko so bili plavači v polni sili, zelo napeta in estra, ker so Maratonci diktirali hiter tempo. Maraton je postavil prvi gol takoj v 1 minuti po Jandlu in kmalu zatem po istem strelcu zopet drugega. Proti koncu prvega polčasa so zabili nasprotniki po Košaku časlni gol. V drugem polčasu se je tempo zmanjšal. Z ostrimi prodori so skušali Košak, Škofic in Bertoncelj izenačiti, kar pa so jim je ob žilavi in smotreni obrambi Maratoncev ponesrečilo. Že v prvem polčasu je sodnik izključil Filrstn, v drugem polčasu pa Jandla; prvega radi foula, drugega radi ofisida. Maraton je kljub tej oslabitvi deminiral ter je ustvarjal neprestano kočljive situacije pred nasprotnikovimi vrati. Pri Maratonu so se odlikovali zlasti Rostacher v golu in Jandl v napadu, pri nasprotnem moštvu pa sta bila najboljša Juritsch in Košak.
Kon she dirke
V okviru mariborskega tedna so bile danes dopoldne na tezenskem dirkališču konjske dirke, katerim je prisostvovalo mnogo gledalcev. Nnvzočni so bili tudi zastopniki oblasti, in sicer mestni župan g. Lipold, okrajni glavar g. Makar, zastopnik poveljnika mesta polkovnik Putnikovič in polkovnik Paladič. Rezultati so bili naslednji:
Prva dirka za veliko nagrado mariborskega tedna za 1—12 letne konje iz vseh krajev, proga 2100 m: t. Bnzci (Franc Filipič, Maribor) 1.23. 2. Samers (Kari VVeitzer, Maribor) 1.39. 3. La Clicho
(Franc Filipič, Maribor) 1.40. — Druga Ljutomerska kmečka dirka, za 3—12 letne konje slovenske kmečke reje, proga 2100 m: 1. Krista (Franc Še-gula, Ljutomer) 1.45. 2. Turita (Franc Filipič, Maribor) 1.39. 3. Posilila (Alojzij Razlag, Ljutomer)' 1.49. — Tretja dirka dravske banovine za 8-12-letne jugoslovanske konje: 1. Bazci (Franc Filipič) 1.84. 2. Olero (Kobilarna Turnišče) 1.38. 3. Bandi (Gvido Hegenvvard, Celje) 1.40. — Četrta dvovprež-na amaterska dirka za 3 letne in starejše konje iz vseh krajev, proga 3000 m: 1. Bandi Duccette (Kobilarna Turnišče) 1.49. 2. La Cliche, Bazci (Franc Filipič) 1.46.3. — Pri nagradnem skakanju je na ,-rečo zmagala Beba (kapetan Baudič iz Zagreba). V skakanju lahke kategorije je dobil prvo nagrado kapetan Mihajlo Mišič iz Zagreba. V skakanju srednje kategorije je dobila prvo nagrado Frica (kapetan Stevan Gjurovljevič).
Zborovanje primorskih rojakov v Novem Sada
Novi Sad, 14. avg. V nedeljo so bile v Novem Sadu navdušene manifestacije jugoslovanskih emigrantov in nesvobodnega Primorja. Novosadsko društvo »Istra« je povabilo iz Belgrada Primorce, včlanjene v društvu »Istra-Trst-Gorlca«. Iz Belgrada je prišlo v Novi Sad okoli 600 Primorcev, na čelu z dr. Ivanom Čokom, predsednikom Zveze emigrantskih društev iz Italije. Na kolodvoru jim je bil prirejen navdušen sprejem, ki mu je prisostvovalo tudi več sto Primorcev in zastopnikov novosadskih narodnih kulturnih in humanitarnih društev.
Goste je pozdravil podpredsednik novosadske »Istre« Lazar Ljubolina, ki mu je v imenu belgraj-kih Primorcev odgovoril podpredsednik Josip Mo-horovitit. Za tem se je razvil sprevod z glasbo na čelu po glavnih novosadskih ulicah. Na vrtu hotela Dva angela« je bil nato velik shod. V imenu Zveze novosadskih kulturnih društev je govoril svečenik Sievan Popovič, ki je očrtal težko življenje naših rojakov v Italiji. Za njim je govoril tajnik novosadske Jadranske Slraže prof. Tvrtkovii. Nato je govoril dr. Ivan Čok iz Trsla, ki je opisal narodnostne razmere v Julijski Krajini, kjer živi pod fašističnim jarmom 600.000 Jugoslovanov. Omenjal je, da je Dalmacija najbolj jugoslovanska dežela, da brez Dalmacije ni Jugoslavije in brez Jugoslavije ni Dalmacije. Pozval je vse primorske izseljence v Jugoslaviji, naj se organizirajo. Danes imamo v Jugoslaviji okoli 30 organizacij, ki pa se množijo in to celo po Južni Ameriki in v Franciji. Pri svečanem kosilu, ki je sledilo govorom, so se Primorci razdelili okoli miz, ki so imele imena primorskih Krajev. Tako je bilo pri kosilu zastopanih 57 primorskih občin, ki so zdaj pod Italijo. Zlet se je vsekakor posrečil ter je poglobil zanimanje srbo-hrvatske javnosti v Novem Sadu za usodo naših rojakov pod Italijo.
Savski most, 15. avg. ž. Včeraj je bil tukaj velik cvharistični kongres, ki se ga je udeležilo do 10.000 ljudi.
Zopet aretiran
Pretekli petek se je pred goriškim kazenskih sodiščem vršila obravnava proti Alojziju Bratužu, slovenskemu učitelju in glasbeniku, ki je bil nedavno izpuščen iz goriških zaporov in nato postavljen pod policijsko nadzorstvo. Kdor je policijsko posvarjen, mora biti eno uro pred solnčnim zahodom doma in eno uro pred solnčnim vzhodom ne sme zapustiti svojega stanovanja. Imenovanemu je bilo tudi prepovedano govoriti z nekaterimi rojaki, češ, da so državi nevarni. Ker je g. Bratuž kljub prepovedi šel v njihovo družbo in je po nesreči govoril z nekim svojim znancem, ki je prišel tiste dni iz Jugoslavije v Gorico, je bil takoj aretiran in sojen »per diretissima«. Obsojen je bil na tri mesece ječe, češ, da je prekišil predpise glede policijskega svarila. Kakor znano je bil Alojzij Bratuž aretiran v istem času kakor Filip Terčelj in tovariši, vendar je bil pozneje izpuščen.
SK Ilirija priredi od 16. do 30. t. m. III. pla» valni tečaj za propagando cravvla. V ta tečaj se sprejema mladina od 10. do 15, leta, vpisnine ni, vstopnina v kopališče znaša 1 Din. Prijave sprejema blagajnik kopališča gosp. Verbič. Ker je to zadnji letošnji plavalni tečaj, zato vabimo cenj. starše, da napotijo svoje otroke v šolo plavalnega športa.
Ciril, Metod, prosita za slovanski rod!
»Ponedeljski Slovenec- je poročal o napadih na cerkve sv. Cirila in Metoda, ki jih je priobčil tržaški »Mali« — kakor imenujejo na Primorskem strupeni židovski list »II Piccolo*, njegova goreča čujecnost nad »mejami Domovine« je uspela. Dognanja tega »etičnega« glasila so brž opozorila pra-znoverne fašistične oblasti na pravoslavno nevarnost na Primorskem, češ da sta sv. Ciril in Metcd pravoslavna svetnika. Agilni varuhi javne varnosti in Mussolinijeve diktature z goriške kvesture so zopet dobili povod, da se lahko »izkažejo« Kmalu po omenjenem pisanju v »Piccolu« so dooil? Vipavski Dije policijski obisk iz Gorice. V tein kraju so Ijunjc v vencu deseieio vasi na vinskih gričih, ki so zaradi svoje slikovitosti celo Gregorčiču privabile nekaj lepih pesmi iz srca, seZidalt zadnja leta lično cerkvico, z namenom, da bi se Brje lahko odcepilo od Rihemberka in postala samostojna duhovnija. Tej novi cerkvi so Brejci izbrali za zaščitnika usodni meni *- sv. bratev Cirila in Met ..ta prava svetnika rimsko-kateliške cerkve, zaznamovana v brevirju in missalu — kakor je treba, in Cerkev je posvetila novo svetišče prav tema dvema svetnikoma. No in danes delati ti dve imeni Lahom strašne preglavice. Gospodje z goriške kvesture se silno boje, — ali Ja bo slovensko ljudstvo odpadlo od katoliške k pravoslavni veri ali pa — da bosta sv. Ciril in Metod vstala s r°" dobe v novi cerkvi in dvignila revolucijo proti obstoječemu državnemu redu v Italiji. — Na Brjah si je policijska delegacija skrbno ogledala stavbo, nato pa zaslišala ljudi in izpraševala, kdo je kriv, tega zločina, da visi v novem svetišču skromna
slika solunskih bratov iz devetega stoletja. Hoteli so celo vedeti, kdo je sodeloval pri blagoslovitvi in kdo jc blagoslovil novi božji hram. (Slučajno je bil to pokojni komenski dekan g. Bogumil Ne-I tnec, čigar prezgodnjo smrt ima na vesti prav go-• riška kvestura, op. ured.) Njihov strah in skrb je šet tako daleč, da so na dan, ko bi moralo biti žegnanje na Brjah, zastražili vipavski most, da preprečijo prihod drugih katoliških Vipavcev na heretične« Brje. V tistih dneh po godu sv. Cirila in Metoda pa je bila slučajno črna maša. Spet so pri-šli karabinerji poizvedovat po vaseh, ali je bila morda ta »šagra«; bilo je namreč zelo mnogo ljudi pri sv. maši in tudi jiri spovedi. Človek bi ob tem dogodku vzdihnil: »Uboga naša slovenska apostola; V življenju so ju preganjali Nemci, po smrti, po li stoletjih pa Italijani. — Fašizem sicer resno misli, da bo sebi osužnjil Cerkev. Mi pa smo prepričani, da si bo fašizem prej razbil glavo ob Petrovem čolniču. Ce z nekaj let ne bo ne duha ne sluha o rimskem diktatorju ne o njegovih pokrajinskih podrepnikih; slovenski rod ob bregovih Soče in Jadrana pa bo še vedno ljubil svojo grudo, v svojem jeziku molil Boga iu častil svoje narodne svetnike. Kako naj odgovorimo. Mi bratje in sestre, ki smo morali zapustiti svojo zemljo, na tako grdo skrunienje svoje domovine? Bratje iu sestre, | to le bi rekel: Kdor izmed nas ni izgubil vere v i nadnaravni svet, naj tu na bratski zemlji, kjer ' lahko molimo v svojem jeziku, priporoči našima | slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu ne-i srečno usodo svojih dragih.	—1.
Zborovanje slovenskega irgovstva
ŽIVLJENJSKI PROBLEMI NASE TRGOVINE. — MINISTER MOllORIi t) SMERNICAH DRŽAVNE
TRGOVSKE POLITIKI:
Ako pišeš v Italijo
Izseljenci iz Italije naj bodo pri dopisovanju s svojimi v nesrečni domovini previdni. Milica, poštni uslužbenci ln fašistični učitelji samovoljno pregledujejo pisma na pošti pri razdeljevanju. Posamezne besede se potem tolmačijo ali razlagajo z zlobnim namenom popolnoma krivo. Temu pa slede ovadbe in hišno preiskave v družinah naših rojakov. Zato je potrebna od naše strani največja previdnost. Nevarne so tudi šale, ki jih Italijani napačno razumejo. Nedavno je nekdo pisal svojemu očetu: Pozdravi Mussolinija! Takšna šala prinese lahko mesece in leta ječe!
SIROTTI POJDE?
Govori se, da pride v Gorico, kot upravitelj Škofije, na mesto Ivana Sirottija nekdo iz ltinia. Čas bi že bili
Drobne vesti
V	Hrastjah delajo novo kasarno. Pri delu so zaposleni skoro sami Italijani iz starih pokrajin, le malo je domačinov, ki so tako srečni, da lahko kaj zaslužijo
V	Koritencah pri Knežaku nameravajo spremeniti najlepše travnike v zasilno letališče. Brez vsake odkupnine vzamejo zemljo in te razlastijo, tako da nisi več gospodar na svoji zemlji. V Rakit-niku čakajo že sedaj kmetje na odkupnino za zasežene travnike. Zdi se, da bodo čakali še dolgo...
i nomh
'.'l/t^ioi
Duhovne vesti
V poreško-puljski škofiji je prestavljen Ivan Pavič kot župni upravitelj v Novake pri Motovunu. Oskrboval pa bo tudi ekspozituro Kaldir. Do sedaj je moral služiti več let v italijanskem mestu
Vodnjanu, hrvatske župnije pa so bile brez duhovnika.
Novomašnik Viktor Herak ostane kot kaplan v svojem rojstnem mestu Sv. Lovreču pri Poreču, kamor pride za župnega upravitelja neki Filippi, ker odide dosedanji Tonelli ((»prej Tonkovič) v Barban. G. V. Herak bo opravljal duhovno pastir-stvo tudi v župniji Gradina, ki je prav blizu italijanskega trga Vrsar (Orsera). Župljani sami Hrvatje, so ga silno veseli, ker so bili v verskem oziru zanemarjeni že mnogo let.
VOJAKI SO LAČNI.
Sv. Peter na Krasu. Naša dekleta si ne upajo na polje delat, ker so v večni nevarnosti pred vojaki, ki jim ne dajo miru in jih nadlegujejo, če jih le najdejo same. Dne 25. julija se je zgodilo, da je nes!o neko 18 letno dekle kosilo na travnik, in da so jo na samotni stezi napadli vojaki, zamašili so ji usta z robcem, da bi ne kričala, in se spravili na kosilo ter ga pojedli. Iz neprijetnega položaja je rešil dekle neki mož iz Jurišič pri Knežaku.
KAKO USTVARJAJO IZ SLOVENCEV — ITALIJANE?
V predpreteklem stoletju se je preselil iz zeleno Štajerske v Pazin v Istri Anton Moškan. Mož je bil podjeten in tudi varčen. V svoji oporoki je zapustil večjo vsoto denarja za ustanovitev hiralnice pri cerkvici sv. Antona puščavnika pri pokopališču, ki je še danes edini zavod za ubožne v mestu. Zavod jo imel svojo upravo ter je razmeram primerno podeljeval podpore in pomagal mnogim zapuščenim revežem. Slovensko ime Italijanom seveda nI ugajalo. Naredili so iz Slovenca Moškana — Italijana puro sangue >MosconicI
Proslava 200 letnice Rogaške Slatine
Rogaška Slatina, 15. avgusta.
Rogaška Slatina je z velikimi slovesnostmi l»roslavila 200 letnico jubileja, odkar so začeli tehnično izrabljati zdravilno moč slatinskih vrelcev. Poleg številnih običajnih gostov, ki so polnoma zasedli zdravilišče tudi v tej sezoni, se je slovesnosti udeležilo tudi mnogo drugih prijateljev zdravilišča in okoličanov. Slavnosti so trajale več dni.
Že v soboto zvečer je imel znani tenorist Marij Šimenc v zdraviliščni dvorani koncert, ki pa je bil slabo obiskan. Glavne slovesnosti so se pričele v nedeljo, ko je ob 6 zvečer prispel gosp. dr. Drago Marušič, ban dravske banovne. Priredili so mu lep sprejem. Pozdravili so ga ravnatelj zdravilišča ing. Dietrich, župan in druge osebnosti. K sprejemu so prihiteli tudi gasilci v kroju in velike množice ljudstva. Ob 8 zvečer se je vršila na terasi zdraviliščnega doma telovadna akademija. Po telovadni akademiji je bilo zdravilišče bajno razsvetljeno. Na tisoče lučic je razsvetljevalo kopališčne zgradbe. Tvrdka Pyr je aranžirala krasne ognjemete, ki jih je občudovalo občinstvo, ki je prihitelo iz bližnjih in daljnih krajev v velikih množicah. Po ognjemetu se je pričela zabava, ki se je zelo zavlekla.
Središče vse proslave je bila sv. maša, ki jo je danes ob 9 daroval pred spomenikom sv. Janeza Nepomuka mariborski škof msgr. dr. Andrej Karlin. Poleg bana so sv, maši prisostvovali večina slatinskih gostov in nebrojna množica okoličanov. Med sv. mašo je pel kvartet Glasbene Matice iz Ljubljane. Že prejšnji večer je kvatet raz/veselil goste s svojim lepim petjem. Pevske odmore je iz-
popolnil orkester Narodnega gledališča v Ljubljani, ki ga je vodil gosp. Neffat. Po sv. maši je zbrane kratko nagovoril ban dr. Marušič. Popoldne ob 13 se je vršil v dvorani zdraviliščnega doma svečan banket, kateremu sta prisostvovala tudi škof Karlin in ban. V svojih napitnicah so g. ban, ravnatelj ing. Rietrich, msgr. Bulič, zlatomašnik Meštrovič, pesnik Silvin Sardenko in tudi predstavnik pravoslavne duhovščine izrekli lepe jvriložnostne na-pitnice. Vsi so izrazili željo, da bi Rogaška Slatina še nadalje uspevala in ohranila sloves svetovnega kopališča, ki ga uživa danes. Slovesnosti so se zaključile z velikim koncertom, pri katerem je sodeloval orkester Narodnega gledališča iz Ljubljane pod taktirko gosp. Neffata v kopališčni dvorani. Navzočne je veselo presenetila Sarden-kova oda »Pomlad v Rogaški Slatini«, ki jo je spesnil nalašč za lo slavnost; uglasbil jo je gosp. Mihelčič iz Celja. Izvajali so člani Narodnega gledališča iz Ljubljane. Koncerta so se udeležile nepregledne množice gostov in okoličanov. Tudi mi se pridružujemo splošni želji, da bi Rogaška Slatina uspevala kljub hudi konkurenci inozemskih zdravilišči
DAJ slado DAM led.
Ne potrebujem reklame, delo govoril PRALNICA, LIKALN1CA IN ČISTILNICA OBLEK
Ljubljana, Mestni trg št. 8 (HAMAN)
.Maribor, 15. avgusta.
Slovensko trgovstvo se je zbralo včeraj v Mariboru v častnem številu k važnemu zborovanju. Navzočnost trgovinskega ministra in upoštevanih predstavnikov našega gospodarskega življenja je podčrtala iionicn zborovanja, da ni bilo samo običajna Stanovska manifestacija. Zborovanje so je vršilo v unlonski dvorani v dopoldanskih urah. Trgovci so so zbrali najprej na Glavnem trgu k sprejemu trgovinskega ministra, ki se je pripeljal z. itvtdtiiobiloni. Do Slovenske Bistrice mu je prišla nasproti deputaeija zastopnikov mesta, oblasti iu mariborskih gospodarskih krogov. Po pozdravu na Glavnem trgu so odšli zborovala v unionsko dvorano, kjer so se zbrali med drugimi oba srezka poglavarja dr. Ipavic in Mnkar, dr. Vrečer, mestni načelnik dr. Lipold in podžupan Golouh, polkovnik Putnikovič, obrtni nadzornik Založnik, tajnik zbornice^ T01 dr. Pless, z.a industrijce ravnatelj ing. Dračar, predsednik zveze trgov, gremljev Kavčič, podpredsed. zbornice Elsbacher, predstavniki obrtnikov Bureš, gostilničarjev Oset, slov. trgov, društva Mejovšek, ravnatelj ljubljanskega velesejma dr. Dular in drugi. Otvoril je zborovanje predsednik mariborskega gremlja Weixl s pozdravom predstavnikov oblasti in javnega življenja. Trgovinskega ministra so pozdravili nato dr. Ipavic, dr. Lipold in Elsbacher. Nato je povzel besedo predsednik zveze trgovskih gremijev Kavčič ter podal v izčrpnem in obširnem govoru sliko položaja naše trgovine. Obravnaval je življenjska vprašanja slovenskega Irgovstva in podal nekaj važnih smernic z.a pota naše trgovinske jiolitike.
Med najvažnejšimi vprašanji, katera je obravnaval, so: Pobijanje gospodarslie depresije, ki je najhuje zadela trgovski stan. Pomoč našim gospodarsko pasivnim krajem s pospeševanjem hišne industrije in male obrti. Pospeševanje strokovne usposobljenosti našega Irgovstva in izobrazbe trgovskega naraščaja. Ukinitev kramarskih sejmov in kroš-njarstva; na sejmih naj se prodajajo izključno samo domači proizvodi. Ukinjenje kartelov. Izprc-mrmba zakona o prisilni poravnavi; v vsaki prisilni jioravnavi naj se uvede obligatorno kazensko postopanje proti prezadolžencu ter omogoči upnikom prisilno likvidacijo dolžnikovega imetja, kadar ne bo mogel nuditi zadostnega poroštva za izpolnitev obveznosti zaprošene poravnave; povišati jo Ireba minimalne kvote, skrajšati plačilne roke, iz-premeniti vprašanja kvalificirane večine ter odvzeti dolžnikom za časa trajanja poravnalnega jio-stopanja upravo imovine. Poostriti je potreba nadalje vodstvo trgovskih knjig ter odvzeti dolžnikom pravo prisvojitve imovine od dneva, ko je bil na sodišču podan predlog o otvoritvi stečaja. V zakon o prisilni poravnavi izven konkurz.a je trr+n vnesli tudi določila o moratoriju za posameznega dolžnika. Kmetski moratorij je treba po prestanku brezpogojno ukiniti, ker je prinesel bas trgovini največje neugodnosti. Tudi trošarinski zakon je potreben iz-prememb. Zaščitni trgovinski predpisi niso prinesli vinogradnikom nobenega zboljšanja, pač pa so ob-
Zborovanje občinskih uslužbencev
Maribor, 15. avgusta.
V okviru Mariborskega tedna se je vršilo včeraj v našem mestu zborovanje občinskih uslužbencev iz Slovenije, ki je bilo zelo dobro obiskano. Ze v soboto do dospeli delegati v Maribor iz vseh krajev ter so bili sprejeti na kolodvoru od mariborskih tovarišev, na čelu jim mestni podžupan Golouh in mag. svetnik Rodošek. Po sprejemu so odkorakali v skupnem sprevodu z godbo na čelu po mestu. Delegati so prisostvovali predstavi »Prodane neveste«, nakar se je vršil v dvorani Nabavljalne zadruge prijateljski večer, na katerem je sodeloval kvartet Ljubljanske Glasbene Matice, jazz-band mariborskih mestnih uslužbencev, kupletist Premelč in naš pohorski poet Zor-zut. Večer je potekel celo animirano ter še bolj utrdil prijateljske odnošaje med tovariši iz cele Slovenije. — V nedeljo dopoldne se je pričelo ob 8 v občinski sejni dvorani zborovanje občinskih uslužbencev in upokojencev. Zborovanje sta po-setila župana Maribora in Ptuja dr. Lipold in Jer-še, dočim sta skupščino pismeno pozdravila ljubljanski in celjski župan. Skupščino je otvoril podpredsednik Zveze Brandner iz Maribora. Poslana je bila vdanostna brzojavka kralju in pozdravne brzojavke pristojnim ministrstvom. Pred prehodom na dnevni red je pozdravil skupščino mariborski mestni načelnik dr. Lipold, zahvalil pa se mu je magistratni ravnatelj Šubic iz Celja. — Tajnik Zveze Mohorč je podal nato obširno poročilo o delovanju upravnega odbora v pretekli poslovni dobi ter se bavil z vprašanjem občinskega zakona in uredbami finančnega ministra, ki so v zvezi s proračunom naših občin. Poročal je tudi o izpre-membah, ki so se izvedle v poslednjem času na polju komunalne politike in o sedanjem položaju občinskih uslužbencev. Poročilo o denarnem stanju Zveze je podal blagajnik Jarec, o občinskih uslužbencih in Nabavljalnih zadrugah pa je poročal podpredsednik Brandner. V novi upravni odbor so bili izvoljeni :predsednik dr. Mole (Ljubljana), podpredsednik Brander (Maribor), tajnik Mohorč (Ljubljana), II. tajnik Pristova (Ljubljana), blagajnik Jarec (Ljubljana). V upravnem odboru: ravnatelj Šubic (Celje), ravnatelj Zavadlal (Ptuj), Arnejc (Trbovlje), Kranjc (Slovenjgradec) in kot zastopnik vseh nižjih uslužbencev Oblak (Ljubljana). V nadzorni odbor sta bila izvoljena Šnuderl in Kramberger iz Maribora. Sprejeta je bila nato naslednja resolucija: Člani Zveze občinskih usluž-
Čutno udarili gostilnirarsko obrt ler škodovali neposredno tudi državi z.arali slabšega finančnega efekta. Vprašanje baiiovinskega proračuna je zi slovensko trgovino velike važnosti, ker jo zelo obremenjujejo razne banovinske doklade, in >icor mnogo huje, kakor jo tu slučaj \ drugih banovinah. Znižati je treba prevozno tarifo, da postane naše slovensko blago zmožno konkurence. Ukiniti je potreba tudi monopol na šolske potrebščine in znižati obrestno mero. — Izvajanja govornika je sprejelo trgovstvo z živahnim odobravanjem.
Predsednik mariborskega gremija Wei\l je podal nato obširnejši referat o razmerah mariborsko trgovine, katero duši mulo zaledje ter neposredna bližina meje. Bavil se je v svojih izvajanjih obširneje z vprašanjem demontaže mariborskih upravnih uradov, s čemer jo bilo mesto zelo prizadeto, /. Na-bavljalno zadrugo državnih nameščencev, s kroS-njarstvom, s podružnicami obročnih trgovin iz. drugih mest, z. obrtnimi deli, ki jih izvršuje kaznilnica za prebivalstvo ter z. vprašanjem Irošnrinskega zakona. Končno je naslovil na trgovinskega ministra prošnjo, da se ustanove v Mariboru pri carinarnici kemični oddelek z.a preiskavo ter se vrne našemu mestu zopet inozemski oddelek kontrole železnlškll' dohodkov.
Minister Moliorir je v svojem govoru v glavnem odgovarjal na vsa vprašanja, ki so tvorila vsebino izvajanj predsednika trgovskih gremijev Kavčiča iu predsednika mariborskega gremija \Veixla. Podal je splošno sliko našega gospodarskega položaja ler smernice, ki ga vodijo v zasledovanju trgovinske politike. Po njegovem govoru se je zborovanje zaključilo. Zvečer je podal minister Mnliori,- novinarjem izjavo n nekaterih aktualnih gospodarskih vprašanjih. Gospodarska kriza se pri nas ne občuti tako hudo, kot v industrijskih državah. Brezposelnost je manjša, poleg tega pa je veČina brezposelnega delavstva še zasidrana v poljedelstvu, kar mu omogoča lažjo prebroditev kritičnega časa. Pri zadolženost našega kmetskega prebivalstva še ni prehuda; v Dravski banovini jo popis kmetskih dolgov ugotovil, da so prav za prav prezadolženi samo kočarji, dočim Imajo pravi kmetje šo nekaj prihrankov. Pač pa je opasen pojav preioitolienoKt v meščanskih krogih, slasti med urad ništ voni; strahotno se množi število z.ahran na plačo in temu pojavu bo treba poiskati leka. Provizorlj, ki je prinesel olajšavo kmetu, je prizadel trgovino, obrt in industrijo, ki se nahajajo sedaj kakor med dvema kamnoma ter postaja njihov položaj nevzdržen. Z zakonsko podlago lii bilo treba rešili vprašanje plačevanja za vso gospodarske panoge. Pripravlja med drugim novelo zakona o prisilni poravnavi, ki bo sodobnejši ler bo odgovarjal sedanjim nenormalnim razmeram. Obširneje je odgovarjal tudi na vprašanja o problemih naše zunanje trgovino ter podal sliko o trgovinskih pregovorih, ki se bodo v bližnji bodočnosti vodili med našo državo in njenimi sosedami — Upa, da se bo bilanca kljub vsem težavam obdržala aktivna.
bencev Dravske banovine smatrajo za neobhodno potrebno, da se čimprej donese občinski zakon za podeželske in mestne občine za vso državo, ki naj ustvari jasno zakonito podlago glede razmerja med občino in državo. — Zakon naj določi delokrog občinskih uprav v duhu dekoncentracije in poenostavljenje uprave, posebno pa naj nudi občinam zadostne finančne vire, da ne bodo tekom
riroračunskega leta prihaiala iz ravnovesja abso-utno naj se varujejo pridobljene pravice občinskih uslužbencev. Merodajna oblast naj nudi organizacijam občinskih uslužbencev projekt zakona pravočasno na vpogled, ker je velike važnosti, da zamorejo podati izjavo o novem zakonu krogi, katerih dojžnost je aplicirati zakon na javno življenje.
Skupščina je trajala ves dopoldan. Popoldne so se delegati udeležili zabave na Mariborskem otoku, danes pa so napravili zlet na Pohorski dom. ki je last mariborskih mestnih uslužbencev.
— Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Piccardov tekmec
Ze dolga lela so bavijo znanstveniki s proučevanjem žarkov, ki prihajajo na našo zemljo iz vse-inirja. Nemškemu znanstveniku profesorju Rege-nerju iz Stuttgarta so so sedaj posrečila natančna merjenja v višini 28.000 metrov. Regener je dokazal, da naraščanje intenzitete višinskih žarkov nad 12.000 ni znatno pojema, kar je povsem v nasprotju z vsemi dosedanjimi domnevanji znanstvenikov. Aparate, ki jih je Regener pri tem merjenju rabil, so nesli v višino posebni gumijasti baloni. Dočim jo profesor Piccard mogel proučevati fizikalne priliko le do višino 10.000 m, in sioer z dragocenimi pripravami, jo sedaj Regener s svojimi duhovito sestavljenimi samomorilnimi aparati, ki so pa vendar mnogo cenejši kakor Piccardov polet v višavo, meril ultravijoletne žarke v vrtoglavi višini 28 ki lometrov.
Naš predobri oče, tast, stari oče, gospod
ČERNIGOJ IVAN
železniški uslužbenec v pokoju
je danes v svojem 82. letu nepričakovano umrl.
V torek dne 16. avgusta t. 1. ob 17 prenesemo krsto z njegovim truplom iz hiše žalosti v Ljubljani, Mariborska ulica št. 21, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 15. avgusta 1932.
Černigoj Venceslav, svetnik drž. železnic v pok., tudi v imenu vseh ostalih žalujočih.
Belgijski kralj in kraljica sta obiskala prof. Piccarda, ki se pripravlja na Met v stratosfero. Od leve na desno Maks Cosyns, Piccardov spremljevalec, kralj Albert, kraljica Elizabeta (sedi), prof. Piccard
v gondoli in njegova žena.
Duhovnik
V vsaki ,-iipniji je človek, ki nima družine, a pripada družini »sega svela: človek. ki ga kličejo i;oi pričo, kot svetovalca ali kol soudeleženca pri vseli slovesnih dejanjih civilnega življenja; človek, ki sprejme olroka z naročja njegove matere in ga nc zapusti v grobu; človek, ki blagoslavlja zibko, pcrečni prstan, smrtno posteljo in ki sto, ki presi za umrlega, tudi kadar sc ga nikdo od sorodnikov ne spominja več; človek, 11 ga otroci ljubijo, spoštujejo iu ki se ga boje; človek, ki ga ludi lisli, ki ga ne poznajo, kličejo oče; ta človek, kateremu kristjani odprejo zadnja vratca v svojo dušo in pred katerim točijo skrivne solze; človek, ki je sveto-vr.lec bogatili, ubogi, da bi prejeli miloščino, ne da bi jim zardel cbrnz, bogaii, da bi jo dali; člo-
Obsojeni v moralno pogubo
«ek ki ne pripada
nobenemu socialnemu razredu,
a pripada enako vsem, nižjim slojem po svojem rcv-icm življenju in pof.osio po svojem revnem po-koienju, M pripada višjim slojem po svoji vzgoji, s svojim znanjem iu po vzvišenosti svojih cuvstev; človek, ki ga navdihuje in mu i:k£zujc vera same ljubezni; človek, ki vc ra vse, ki ima pravico vse povedat« in v i < :> t- beseda pade z visokega srca, /a avtoriteti Iu;;-ai.ske<u poslanstva in z zapovedjo volne i . Človek je duhovnik; nikdo nc more moraiiti ljudem več dobrega ali več slabega kakor i adnr 'izvršbe ali pa pozabi na svoje vzvišeno iacialno poslanstvo.- (De Lnmarline.)
Grozovita tragedija
fcHrideset let jo o I lega. ko je divjala poleli v Hamburgu »Irnhovit:. kolera. Ta .rožna trage. dija je oslaia onim k1 so jo doživeli, še vedno tako v spominu, .mkor da bi se bila odigrala včeraj. Dne IS. avgusta ao javili 10 alučajeV, 25. avgusta jih je bilo '427. 27. avgusta pa 1 IO). Iti še naprej je šla ta skrivnostna krivulja navzorl
V nekaj tednih je bila obolelih Hnmburžanov nad 17.000, I.VKHl pa jih je umrlo. V onih -oparnih poletnih nočeh so drdrali slabo osvetljeni vozovi za pohištvo iz pristaniščnega velemesta proti oddi-ljenemu polju, kjer je bilo 2>Xi pogrebcev slalno na delu. Zakrinkani samuritani so polagali prekrite zaboje, iz katerih se j edvigal duh po karbolu. v surovo i,-.tesane lirs'.,. zunaj pa pred pokopališčem so ne odigravali pretre.ljivi prizori. i«> -o se ljudje poslavljali od svojih dragih, ki jih je smrt nenadoma pokosila. Besede. ki bi bolele opisati ono strahotno resnobo, bi onemogle.
Odkod je p r; -1 a kolera? Kuski izseljenci sn bili okužili vodo libe, ki so jo takrat v Hamburgu pili še neočiščeno, še danes plava na Klbi sem-tertja kakšna ladja z. rumeno zastavo na jamboru, kar pomeni, da je na krovu nalezljiva bolezen. Toda lo je sedaj brez vsake nevarnosti, odkar sloji na straži svetovno znani institut z.a lrop-k>"- bolezni.
Pred in ludi med svetovno vojno se je versko življenje med istrskimi Hrvati zelo lepo razvijalo, silevilo duhovnikov sicer ni bilo zadostno, vendar je intenzivno delovanje te duhovščine nadomeščalo primanjkljaj. Shodi verskih organizacij Marijinih družb in moških (»mladinskih društev, ki so se vršili navadno v starinski cerkvi Matere božje na Škriljinuh pod Rermoni, so bili glasna manifestacija nabožnega prepričanja vernikov. Sodelovanje škofa ilr. Karlina, ki je ra.I prihajal za tal;e priložnosti v Islro, je povečalo sijaj lepili prireditev živega krščanstva. V mestu Pazinu so delovali zelo goreče oo. frančiškani.	^p
Po okupaciji je začelo vse lo propadati!' PrtSi-stovske nielode pa so naravnost vse unidilč' in istrski Hrvat je danes resnično prezirani pastorek pred vrati katoliške cerkve. V župniji Pazili, kjer je Iri četrtine Hrvatov, ui niti ene hrvaške pridige, lil takih krajev je še mnogo po Istri. V frančiškanskem samostanu, kjer so bili prej trije ali štirje palri. ki so vestno služili Hrvatom in Italijanom, danes ui nobenega več, ki hi govoril hrvaško. In če bi ludi znal, bi ue smel, ker bi se to proglasilo za atentat na fašizem. Sadovi takih v uebo vpijočih razmer se že v idijo. Na dan 2. avgusla je bilo mesto Pazin v preteklih časih napolnjeno z ljudstvom iz cele srednje Islro radi porcijunkulske pobož-nosti v samostanu. Veliko število spovednikov ni
moglo zmagovali dela preko poldne. Letos pa par spovednikov ui imelo kaj delali že po osmi uri. Tako je vsako leto slabše. Kaj še bo? Posebno je vredna pomilovanja mladina, ki nima v šoli verskega pouka v materinem jeziku. Kvari se pa v lako zvnnih društvih dupolavoro z nedovoljenimi igrami, ple.sunt iu pijanstvom. Vse je po naredbah režima dovoljeno, samo da se uničuje hrvaška in slovenska narodnost.
Karočaite .Slovenca*!
Mikec je otvoril ženitbeni posredovalni urad. Neki prijatelj jja nekaj dni pozneje, ko ga sreča na cesti, pobara;
Ali pa imaš za tn posel potreben začetni kapital?
-Imam. imam, ga samozavestno zagotovi Mikec. »Imam pel hčerk.'
S tem-le letakom vabi organizacija »jeklenih čelad svoje Mane na zborovanje. Slika diši bolj po smodniku kakor po miru. ki ga vsi želimo
LJUDSKA POSOJILNICA
egistrovana ladruge t neomejeno »vezo v Ljubljani
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki j»a nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim iamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog
Hranilne vloge znašaio nad 180 milijonov dinarjev
Kakopak. — Iz ncglo-boke reke kriči nekdo na pomoč. Prof. Peres-nik. ki gre slučajno čez most. pogleda doli in vpraša; Ali ste padli v vodo? — Ja. kaj pa. ali morda mislite, da tu stanujem?
Tvrdka A. VOLK
Liohliana. Heilleva reda 24. oudi natrrneio vse vrite oienično moko Id drugo mlevike izdelke.
Zahtevajte ceniki
Poccni naprodaj
parni kotel, motocikel zn, -Indian«, avto »Renault«, tri kolesa. Peter Skalar, vulkanizacija gumija, Rimska c. 11, Ljubljana. (!)
Zopei -i pokazal, kako si zapravljiv. Kn balonček bi bil zadostoval!
Izdelujejo se namovejši modeli otroških m igračnib vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta šl. 4. 101
špcccrl tstio <n Koioniialno l>iago. umetna gnoiila. ceinem itd. m.
dobavlja
Gospodarska zveza v Uublian)
KAR JE RES - 3E RES!
Najlepše TISKOVINE, naj bodo že za pisarniško porabo ali pa LITOGRA-F1RANE ozir. »iskane v BAKROTISKU za reklamne namene, prav lako tudi KLISEJE za naše oglase nam dobavi
JUGOSLOVANSKA TISKARNA V LJUBLJANI
Izvršitev je prvovrstne, materijal brezhiben, cene so umerjene, dobava točna Telefon 2992
brzojavki naslov gospobanka
TELEFON STEV.; 2057, 2470, 2979
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva IO)
PODRUŽNICE: Bled, Novi Sad, Kranj, fcibrnik. Maribor. Kočevje, Celje. Sombor, Djakovo. Split.
Izvršuje vse bančne posle najkuJantnefc
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi na vseh Lžlšfcih v luzemstvu fn inozems• vu
i j ♦
i ♦ i
i r ♦ s ♦
Edini slovenski zaood brez tujega Kapitala ie
Vzajemna zaoarouainica
o Ljubljani,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v z.a varova nje: i. Proti požaru, a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. bi vss premičuo blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito iu krmo. Z Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu.
3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje na doživetje in smrt, otroške lote dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah.
Isabelle Sandv:
Mrzli val
Pričujoča zgodba se je vršila nekje v Sibiriji ali v Severni Ameriki, natančno ne vem z.a kraj. Pa to nič ne de. Dogodek je zajemi ji v zaradi svojega psihološkega pomena.
To se je zgodilo že pred več leti, morda v začetku tega stoletja, v sila mrzlem pasu, ki gu seka železniška proga. Neskončne bele stepe, ki so bile posejane z bežečimi sencami oddaljenih volčjih tolp; temni gozdovi, iz katerih so se popotniki naglo podvizali na piano, tako so bili skrivnostni in strahotni; redke, lihe in zlovešče vasi, kamor bi se potniki ne upali zateči za pomoč, ako bi se stroj pokvaril.
Vlak je drdral zdaj ob robu plitvih potokov, zdaj ob rekah, ki so bile široke kakor morje, zdaj je hitel preko obdelane zemlje, največ pa je bilo puste pokrajine, nad kalero »,o vzletale jale vran, nestrpno oprezujoč po kakšnem umirajočem bitju, človeku ali živali. Bil je silen mraz. Vsakdo bi bil rad čimprej prispel do konca potovanja, a imeli smo še trideset ur vožnje ...
V teku noči se je potnikov polotila neka čudna slabosl. Med neudobnim dremanjem so težko dihali; čutili so. kako jim udje polagoma drevene, vlak pa je vozil vedno počasneje.
Nekateri potniki, ki so se bili privadili enakomernemu gibanju vozov, so se zavedeli počasne vožnje in se prebudili.
-Kaj se je zgodilo?- je vprašal star gospod, ki je bil ograjen s težkim sobol.jim kožuhom. Ali se lx) vlak ustavil tu sredi gozda prav zdaj ob leni neznosnem mrazu V-	,
»Ce se je stroj pokvaril, tedaj bo huda!
•Zmrznili bomo. če je laka,' je pripomnil nek; Francoz.
»Toplomer kaže dvanajst stopinj pod ničlo m vozu!- je izjavit mirno neki učenjakar z naočniki, ki je bil od mraza višnjev kakor divja Sešplja.
Kaj je šele zunaj? Vsekakor bi bilo treba po-izveiloti, kaj se je zgodilo! Kdo pa naj si upa ven v takem mrazu?
■Ni treba. Vlakovodja prihaja.<
Z zlatim trakom obrobljena kapa se je pojavila nu koncu hodnika, toda bližala se je silno počasi, ker so io potniki zadrževali.
»Gospoda,« jc končno oznanil, »mrzel val je zajel pokrajino. Nesrečni .strojnik je zmrznil.
*Kaj pa bo z nami, mar se bomo tu ustavili?« so ugovarjali potniki.
»Ne. Nadomestova! ga bo drugi strojnik. »Ce bo mogel vzdržati ob tem mrazu! je zamrmral moški s soboljim kožuhom. Gre za življenje nas vseh ... t'ujte, nesite moj kožuh novemu strojevodji. Dobro ga ogrnite! Potnik si je slekel kožuh in se ves tresoč zavil v šal.
Tu je moja lisica za ovratnik!-, je vzkliknila neka ženska ler iztegnila roko skozi priprta vrata. Na vsak način moramo ven iz gozda. Sicer bomo vsi zmrznili pred jutrišnjim dnem!
To bo gostija za volkove! se je pošalil Francoz. »Take |vojedine niso še imeli!r
"Gospod,-; ga je posvarila neka stara gospa, ni dostojno zbijati šale v teh resnih trenutkih!
»Gospa,-t je odgovoril šaljivec, >če se ne bi šalil, bi značilo. da se bojim, in človek, ki se boji. je izgubljen ..
»Imate prav!, je pripomnil nekdo. Vendar pa nas to ne sme ovirati, da ne bi poskušali vse, kar je možno, da" pridemo iz gozda. Če bo strojnika še zdaj zeblo, pač ne bodo krivi potniki. Le poglejte vlakovodjo, ki se krivi pod težo naših kožuhov...«: In resnično: na koncu hodnika se je polagoma oddaljeval vlakovodja. ki je bil nalovorjen s kožuhi. Na rokah in ramenih je nosil sobolje. vidre, srebrne lisice in hcrmeline. Prava pravcata Razstava kožuhovin! Vsakdo je hotel prispevali, upli-.ioč s tem odvrnili nevarnost. Videli so še, kako je železniški uslužbenec pod svojim bremenom* |od-klanjal nadaljnje kneževske kožuhe, ki so mu jjji lastniki s proseeimi kretnjami ponujali. Bila je io vzhičena tekmu
Zeblo jih je do sinrli. loda strah jih je omamil. Razen listih, ki so za vedno zaspali od Mraza, so bili zdaj vsi jbujeni in so se vdajali čViiim mislim. Nekateri so zatrjevali, da slišijo zavijanje izstradanih volkov; drugi hripavo vpitji razbojnikov. ki da jih v gozdu mrgoli. Vsi ?o bili edini v lein. da ne pridejo živi iz gozda. Ženske so molile in se jokale. Možje bledih obrazov so kadili in se kazali ravnodušne.
Tedaj se je nenadoma razlegel krik veselja: vlak se je premaknil z mestu. Novi strojnik, ki se je okrepčal in ogrel, je pognal-vlak naprej nasproti luči. nasproti življenju.
Toda ta tolažba je bila kratkotrajna. Ni minila He ura. ko je vlak vnovič obslal, in z. zlatim trakom obšita kapa se je drugič pojavila na koncu hodnika. Žalostna novica se je razširila: tudi drugi strojnik je zmrznil. In zdaj ni bilo nikogar, ki bi ga mogel nadomestiti.
»To je resnično nesrečen vlakk je vzkliknil s smešno grenkobo Francoz.
»Ali ne bi mogel kurjač voditi stroja?« je vprašal strahoma starec s šalom. »Ta bi moral lo zna1i!<
Morda, toda tieče tvegati življenja. Dva tovarišu sta umrla poleg njega iu to ga je golovo prestrašilo!': je zamrmral vlakovodja. '»Nihče ga ne more prisiliti, da napravi snmouinor. Sicer pa ga po službenem pravilniku ne more nihče prisilili, da bi nudomestoval strojnika.
»To je res,c je pripomnil neki potnik. »Toda itak bi umrl z nami vred; temperatura še vedno pada .. .c
•Petintrideset stopinj! je ugolovil slari vse-znalec, ki je bil očividno zadovoljen, du moro lako od blizu opazovali takle pojav. Toda njegov samozadovoljni glas je razdražil potnike, ki so gu ošvrknili s prezirnimi pogledi.
»Recite kurjaču, da mu ponujam petsto dolarjev, če prevzame vodstvo stroja, je rekel neki ukazovalen glas. Tu je ček.-
»Jaz dam pet tisoč lir!« je vzkliknil neki Italijan.
štiri tisoč marki
»Tisoč pet slo frankov!«
Ponovno vzhičenje. lzlegn,jenih rok je bilč brez števila, lako se je začela druga zbirka: zbirka zlata. Prestrašeni vlakovodja je \se Jemal: bile so <•( ne z.u brezimenu bitju, ki so tiščala k zemlji kakor hrast, ki gn vihar stresa, pa se mu upira. Bogati potniki, ki niso hoteli umreti, so darovali v tej noči celo premoženje preprostemu, brezimnemu in nepoznanemu, nevidnemu človeku.
PreobTal usode, s kalero se včasih življenje poigra!
Kako zapeljiv je glas zlatu! Kurjač je sprejel darove. Igral je za svoje življenje, igral v dolgih urah sredi temnega neprodirnega gozda, sredi pu-ščavnute mrtve stepe. Bržkone ga je grela misel o bogastvu in sen o blesku zlata.
Karkoli je bilo, zmagal je. Proti jutru je ves
izmučen in na koncu moči ustavil vlak na neki postaji.
Od smrti vslali potniki so tiščali z glavami k oknom in niso mogli verjeti, da so rešeni. Nihče med njimi ni spal, tisti pa, ki so zaspali, so zaspali za dolgo. Otrpnjeni so obsedeli na klopeh, s katerih so ee živi odstranili. Bilo jih je pol ducata. Glede števila je bila pomola izključena. Tisti, ki se niso zganili ob pogledu na poslopje, ki so bili ravnodušni in brezčutni spričo pogleda na kadeče se strehe in zvonik, s katerega so se oglašali zvonovi. listi so z.a vedno dopotovali.
R esenci so v svojem veselju pozabili nanje. Stopili so iz vlaka, pozdravljali zarjo in z naglim: koraki. pogledujoč se izpod čela, se napotili k slro;u.
Gotovo si mislite, da so hoteli videli in poznati svojega rešitelja in nu stisniti roko? Tnda zakaj so hodili tako čuječ, pospešujoč vedno bolj korake, kakor bi hoteli prehiteli druge, da bi prvi prišli do^ tja? Tista naglica se ;e izpremenila v lek in kurjač, ki je bil še omamljen od mraza in strahu, je presenečen obstal sredi srdite in glasne množice, ki ga je obkolila. Iz množice so čuli vzkliki, ki so bili vse prej nego izrazi naklonjenosti in hvaležnosti.
»Moj kožuh! Moja srebrna lisica!«
»Oprostite, ta kožuh je moj!«
•-•'lat! Hermelin moje žene!«
;Naznanil gn bom!«
»V kakšnem stanju mi vrača mojega sobola! Sramota! Zahtevala bom odškodnino za škodo od v.pravel«
Popolnoma so pozabili na nevarnost...
Zopern prizor. Medtem je razkačeni strojnik metal z obema rokama od premoga umazane, raztrgane in zmečkane kožuhe. Oni pa so iztegovali roke, se gnetli, si trgali obleke, se suvali, zmerjali in tepli. Kako daleč je bila strašna noč in njene nevarnosti! Nenadoma pa je zavpil ukazovalen glas:
»Mir! Klobuke z glave!«
Mimo je šel sprevod z mrliči, ki so končali v pretekli noči...
Prestrašena množica je hipoma umolknila.
Nato so vsi stopili v vlak in si niso več upali zahtevati svojega blaga. Ponižani in ponižni so se spravili v vozove kakor tepeni psi v psinjak: dobili so svojega krotilca...