U^Vnl« v • 1 • r^remcol «IIIHIIII* HARTL ADELMANN r^oj U-rrrf* v •1 t43tl8§BSlB;JÄBSsSI objekti tehnologije oprema r^el? U^fr. 1« , V • - i tel.:063/881- številka 47, cena 30 tolarjev 5. decembra 1991 V DEŽELI KJER JE LES biti brez lesa. Iverka se otepa z novo zakonodajo, gozdni posestniki pa, s po njihovem, prenizko ceno lesa. STRAN 3 VEGRAD JE BIL JUGOSLOVANSKO PODJETJE pa je naenkrat ostal brez velikega trga. Kako ravnotežje lovi v novih pogojih? STRAN 4 Kaj je še tega treba bilo? Ogrožena pravica do samostojnega odločanja ženske o rojstvu spočetega otroka je zadnje čase močno razburkala slovensko javnost. Čeprav bi se vlada morala ubadati z bolj žgočimi problemi, saj je država pred totalnim gospodarskim koiap-som, je navrgla zelo občutljivo temo. O njej berite na 2 in 8 strani. MÌSSm Sie zadnjič je Toni Tanjšek, ki ima največ zaslug za to pridobitev, natoci! vodo tako kot pred mnogimi leti s staro črpalko ali pumpo kot stvar imenujejo v Hrastovcu. Prva pa sta poskusila vodo iz novega vodovoda predsednik izvršnega sveta SO Velenje Franjo Bartolac in podpredsednik Viktor Robnik in tako je bila nova pridobitev simbolično odprta. Nato pa so jima sledili drugi (na sliki). In čeprav je bila voda zelo hladna, hladno je bilo tudi ozračje, so prvi kozarec mestne vode spili na dušek. Hrastovec — dobili mestno vodo Petkov dan pravi praznik Prejšnji petek je bil oblačen in hladen dan, podoben večini dni v novembru in začetku decembra. Torej, pravi dolgočasen dan, ki ga v vrsti mnogih hitro pozabimo. Za nekatere krajane Hrastovca pa je to bil in bo ostal nepozaben dan. Najlepše ga je opisal eden izmed njih: »Ni lepšega trenutka od današnjega. Čeprav odmaknjeni od občinskega središča, dobivamo počasi toda vztrajno, delček Sivobodni sindikati Gorenja menijo, da je mera polna Bo 12. decembra opozorilna stavka? Že dalj časa svobodni sindikati poslovnega sistema Gorenje ugotavljajo, da v podjetjih ne izpolnjujejo določil kolektivne pogodbe. Na to so že nekajkrat opozorili vodstva podjetij in, kot poudarjajo, konstruktivno sodelovali pri zagotavljanju pogojev za izpolnjevanje kolektivne pogodbe. Delavci izpolnjujejo vse obveznosti, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe, podjetja pa... Dejstvo je, da se razkorak v zaostajanju izhodiščnih osebnih dohodkov nenehno povečuje. Doslej so, po mnenju svobodnega sindikata Gorenja, vse preveč razumeli razloge, ki vplivajo na neizpolnjevanje pogodbe, vendar se razlogi za zaostajanje kar množijo, delavci pa so iz meseca v mesec v vse slabšem socialnem položaju in so že na pragu eksistence in potrpežljivosti. Ker nezadovoljstvo med delavci narašča so se svobodni sindikati Gorenja odločili za učinkovito razrešitev te problematike. .^Skupščina zaupnikov svo-«tìlféètfsindikata poslovne- k tj \> «Š7 ga-sistema Gorenje je zato sprejela odločitev o organiziranju opozorilne stavke kot oblike sindikalnega boja. Organizirali jo bodo prihodnji četrtek, 12. decembra, seveda le v primeru, če do 10. decembra ne bodo dosegli dogovora o zahtevah, ki jih je oblikoval stavkovni odbor. Zahteve pa so naslednje: Dosledno izpolnjevanje določil podjetniške in panožne kolektivne pogodbe, posebej še njunih tarifnih delov. Delavci morajo biti redno obveščeni o poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na njihov ekonomski in socialni položaj, letnih in srednjeročnih planih ter doseženih uspehih ter o vprašanjih v zvezi z delovnimi razmerji in delitvijo osebnih dohodkov, in to na zborih delavcev. Ti morajo biti organizirani do konca leta. Sindikatu morajo biti redno pisno dostavljeni podatki, ki so pomembni za njegovo aktivnost, zlasti še o spremljanju kolektivnih pogodb in tistih, ki so pomembni za uresničevanje nalog na področju za- ščite ekonomskega in socialnega položaja delavcev ter pravic iz dela. Ena od zahtev je tudi, da morajo biti na seje organov upravljanja vabljeni predsedniki sindikata, zlasti še takrat, ko le-ti odločajo o vprašanjih ekonomskega in socialnega položaja delavcev ter pravicah iz dela in o vprašanjih, ki Nadevajo kolektivno pogodbo. Sindikati pa zahtevajo tudi, da so enakopraven partner pri pogajanjih in uresničevanju kolektivnih pogodb. Posebno pozornost bodo svobodni sindikati poslovnega sistema Gorenje oziroma stavkovni odbor namenili predvsem odpravi nezadovoljstva delavcev zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne pogodbe. Z namero, da 12. decembra 1991 organizirajo opozorilno stavko in z zahtevami je stavkovni odbor seznanil organe upravljanja in poslovodne odbore podjetij koncema Gorenje, ki imajo sedež v Velenju. (v) Zasedali zbori velenjske občinske skupščine Proračun trese vlado za delčkom standarda, ki ga v mestu samoumevno uživajo.« Tega dne so v tem kraju Šaleške doline predali namenu nov vodovod. (Dalje na 3. strani) Razprava o realizaciji proračuna za letošnje devetme-sečje in poročilo o uskladitvi proračuna do konca letošnjega leta je bila na skupnem zasedanju zborov občinske skupščine silno burna in napeta. Poslanci se nikakor niso hoteli sprijazniti, da naj bi potrdili že storjena dejstva. Z vseh koncev so letele pripombe na realizacijo proračuna za obdobje od januarja do konca septembra. To pa zato, ker so nekatere postavke močno presežene, druge pa se niso približale predvideni porabi. Veliko pikrih je bilo izrečeno na potratno obnovo občinske stavbe, pa na razsipno porabo v občinski upravi. Četudi bi na osnovi sprejetega proračuna smeli do konca septembra porabiti 75 odstotkov načrtovanih sredstev, so jih 110 odstotkov. Še zlasti visok je indeks dviga sredstev, ki so jih namenili skladu skupne porabe, kar 229 odstotkov dosega. Krajevnim skupnostim so iz proračuna namenili le polovico predvidenega zneska, družbenim dejavnostim 66 odstotkov ... Srečko Meh je postregel s podatkom, da si je občinska uprava namesto na začetku leta začrtanega 9,77 odstotnega deleža, do konca devet- mesečja odrezala 14,3 odstotnega, ob koncu leta pa naj bi ta znašal 13,8. Ob tem pa naj bi gospodarska infrastruktura padla z začrtanih 16,79 na 12 odstotni delež. Kritične pripombe so se kar vrstile. Ivan Atelšek je med drugim poudaril, da tam, kjer gradijo pisarne, ni razvoja gospodarstva. Majda Gabršek je oporekala razlagi Igorja Meha, češ, da so bolj povišane tiste postavke proračuna, s katerimi pokrivajo pretežni del osebnih dohodkov. Vrtcem in šolam, pa deležev ni nihče povečeval, še vedno jih dobivajo po lanskih dvanajstinah. S priškr-njenim deležem sveta tudi niso zadovoljni v kulturi, pa športni zvezi. Poslanca Tone Ravnik in Matjaž Natek sta ocenila odnos občinske vlade do teh porab za nekorekten. Veliko kritik sta morala sprejeti tudi sekretar za družbene dejavnosti in za javne gospodarske dejavnosti. Slednji se je skušal opravičiti z obrazložitvijo, da so krajevne skupnosti vendarle dobile veliko več, kar okoli 40 milijonov dinarjev, ki jih je vlada uspela pridobiti na republiški ravni. Poslanci pa so bili presenečeni tudi nad tem in se spraševali, če imamo v občini legalen in ilegalen proračun. Vane Gošnik je med drugim poudaril, da obstaja utemeljen sum, da je velenjska vlada prekoračila odlok o proračunu in zakon o financiranju javne porabe. Zaupnica vladi je visela ves čas v zraku. Še zlasti potem, ko je padla zahteva, da je treba proračunsko porabo še enkrat pregledati in pripraviti do prihodnje seje, ki mora biti še pred občinskimi prazniki, predlog rebalansa s preglednico dinamike trošenja proračunskih sredstev. To pa bo težko, po mnenju mnogih kar nemogoče. Med ostalimi točkami, naj tokrat omenimo le še (več v prihodnji številki Našega časa), da so poslanci po hitrem postopku (tako so sami predlagali) sprejeli zazidalni načrt, ki opredeljuje izgradnjo cone drobenega gospodarstva na prostoru propadajočih objektov TUS Šoštanj, pa osnutek odloka o zazidavi grajskega hriba, osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Staro Velenje, kamnoloma Podgora in osnutek ureditvenega načrta rekreacijskega območja Jezero. Imenovali so tudi komisijo za izbor novih občinskih obeležij. MIRA ZAKOŠEK MIKLAVŽ PRIHAJA V četrtek, 5. decembra ob 16.00, bo na Titov trg v Velenju stopil sv. Miklavž v spremstvu angeljcev in parkeljcev. Za vse, ki bodo znali odgovoriti na Miklavževa vprašanja, moliti ali kaj zapeti, bodo pripravljena darila. Prireditev so omogočili : NAMA Velenje, ERA Velenje in stranka krščanskih demokratov Velenje ter Kulturni center Ivan Napotnik Velenje. MOZARTU V SPOMIN Kulturni center Ivan Napotnik Velenje in NAMA Velenje sta ob obletnici smrfi W. A. Mozarta pripravili priložnostni koncert »AVE verum« v veleblagovnici Name, v četrtek, 5. decembra ob 17.30. Istočasno bodo v Nami odprli Mozartovo razstavo. Zvečer ob 20.00 bo v domu kulture Velenje projekcija ameriškega barvnega filma AMADEUS. Režiser Miloš Forman. Vstopnice 100 sit. Novi in novi begunci Razmere v sosednji Hrvatski se sicer na nekaterih kriznih bojiščih umirjajo, nastajajo pa nova. Odraz tega pa je naraščanje števila beguncev tudi v velenjski občini. Do torka ta teden zjutraj se jih je zateklo v Šaleško dolino že okrog 420, kar je kritična meja zmožnosti in zmogljivosti reševanja tovrstnih vprašanj. Namreč v občini ni na voljo ne denarja, niti prostora za namestitev beguncev v hotelih. 141 beguncev je trenutno nameščenih v hotelu Paka in Domu učencev v Velenju ter v Kajuhovem domu v Šoštanju, vsi ostali pa so pri sorodnikih, znancih in prijateljih. Kot poudarjajo na Občinski organizaciji Rdečega križa Velenje bodo gostoljubnosti pri nas, žal, odslej deležni le tisti, ki bodo našli bodisi sami ali s pomočjo občinske človekoljubne organizacije začasno streho nad glavo pri družinah, (tp) Imenovanje ulic in naselij V Gornji Savinjski dolini so najprej uvedli ulični sistem v samem občinskem središču v Mozirju in imajo s tem obilo težav najrazličnejših vrst. Sem sodijo tudi »neustrezna« imena, ki jih tako ali drugače želijo spremeniti (velja zlasti za ulice »partizanskega« porekla) in so pri preimenovanju deležni precej zapletov. Za imenovanje ulic in naselij so se odločili tudi v Nazarjah kjer kot kaže večjih problemov ne bo, še najmanj pa jih bodo imeli v krajevni skupnosti Bočna, kjer so se odločili kar se da enostavno in razmeram primerno. Odločili so se namreč za naselja Bočna, Čeplje, Delce, Kropa, Otok, Podhom in Slatina. Za krajevna imena torej, ki veljajo že stoletja in so vsi zadovoljni, imenu naselja dodajo le še Bočna, (jp) Teološki seminar . Po dveh letih bo konec tedna v Velenju ponovno teološki seminar. Letošnji moto treh zanimivih predavanj bo new age — nova duhovna gibanja, ki so vsevprek preplavila novo in staro celino. Predavali bodo znani teologi dr. Janez Juhart, dr. Vinko Potočnik in dr. Marjan Turnšek. Predavanja bodo od petka do nedelje, vsak dan ob 19. uri pri sv. Martinu v Velenju. Vstopnine ni. Vabljeni! Več vlakov Železniško gospodarstvo Ljubljana pripravlja nov vozni red za sezono 1992/93 uvajajo nov koncept potniškega prometa. Tako bodo že v mesecu decembru potniški vlaki vozili pogosteje. Na relaciji Celje—Ljubljana—Celje bo že od ponedeljka 2. decembra vozil vsak dan nov regionalni vlak. Veliko govora o denarju Po Celju je bilo zadnji čas veliko govora o denarju; ne zaradi tega, ker ga domala vsem primanjkuje, ampak zaradi govoric o tem, da naj bi v Celju delali slovenski denar. Bone, ki so jih stiskali v celjskem Cetisu že imamo, iz celjske Auree pa naj bi prišli tudi slovenski kovanci. V tem manjšem celjskem podjetju so o tem še bolj skrivnostni, nekateri pa so že postregli z dokaj natančnimi načrti o tej kovnici. Ce bodo načrt res uresničili, naj bi novci »prišli na dan« koncem prihodnjega leta. Zagotovo pa bodo prišli iz Celja zlatniki in srebrniki in sicer v spomin na naš zgodovinski plebiscit. Izdelali jih bodo v Zlatarni: zlatniki bodo vredni pet tisoč tolarjev, srebrniki pa 500 tolarjev. Ob vsem tem pa nekateri še vedno tudi ugibajo, če bi lahko v celjskem Cetisu tudi tiskali prave slovenske tolarje. Ob pomanjkanju uradnih informacij so dobrodošla seveda tudi ugibanja; da je to možno, vendar ekonomsko nesprejemljivo. Splačalo bi se, če bi dobili naročilo za tiskanje še kakšne valute. Sicer bi namreč bila naložba v stroje previsoka. (k) Šmarčani iščejo župana V šmarski občini bi radi čimprej zapolnili vrzel na vrhu — že na seji skupščine, ki bo 19. decembra, naj bi izvolili svojega novega župana. Kot smo že poročali, so v tej občini ostali brez predsednika občinske skupščine, saj so poslanci potrdili odstop Franca Potočnika. Za zdaj še ni znano, koga naj bi postaviji na njegovo mesto. Vodstvo skupščine je pozvalo stranke, da pošljejo predloge svojih kandidatov. To naj bi opravile v tem tednu. (k) PRISPEVKE ŠTEVILKO KARITASU NAKAZUJTE NA ■ —...... ■ ■ ■ ......—----—-—-—•—.....■"*■••••""■:——•—.......-—-——--- Otroci našega režima Piše: VINKO VASLE O ženskah še nikdar nismo toliko govorili, kot zadnje mesece in tedne! Samo še prosluli osmi marec jim je posvečal tolikšno pozornost. Enkrat na leto sicer, a takrat veselje cvetličarn. Zdaj, ko nimamo več tovarišic, ampak gospe in dame — kar je v skladu z revolucionarno teorijo o »duhovni« prenovi slovenstva — se do njih tako tudi obnašamo. In jih vlačimo po okroglih mizah, simpozijih, sestankih, strankarskih seansah in podobnih demokratičnih institucijah. Uspelo jim je prodreti celo v našo ustavno komisijo, kar ni noben dosežek feminističnega gibanja, kot bi lahko sodili na prvi pogled! Naše gospe in gospodične imajo v ustavni komisiji in na drugih ve'epo-membnih mestih samo posredno vlogo: naši stran- karski prvaki se z njimi ukvarjajo, ker se pač morajo. Pri tem so najbolj trdovratni tisti, ki trdijo, da so lepše polovice človeštva to samo po zaslugi moških. Navsezadnje nam krščansko izročilo pove, kako je nastala Eva — iz moškega rebra, kar jim nikdar ne bomo odpustili. Seveda govorim o splavu ali abortusu, ki poleg priznanja naše mlade države ta hip najbolj skrbi slovensko politično desnico. Zlasti moške, saj so leti vodilna revolucionarna sila, ki ženskam ne priznava ustavne pravice in svobodo rojevanja oziroma nerojevanja otrpk. Poznavajoč biološke trende je seveda treba takoj poudariti, da ženska brez moškega ni nič, oziroma je še malo manj. Če moški ne bi bili pripravljeni delati »tistih nemarnih gibov«, kot trdi moja redakcijska kolegica, bi človeštvo že zdavnaj propadlo. Ker pa je v naravi močnejšega spola prevladala vdanost v te umetnije in ker so se moški pripravljeni žrtvovati za slovenstvo in nata-liteto, je krivično in nesprejemljivo, da si ženske, lastijo pravico, ki jim ne pripada. Država in oblast sta tisti (malo pa bo pomagal še bog), ki skrbita, da se bomo Slovenci umno razmnoževali v skladu z rekom »bolj nas boste je-bali, več nas bo.« To pravilo se je sicer malo izrodilo, saj bi sodeč po tozadevni seksualni aktivnosti vlade in ta hip moderne oblasti moralo biti malih Slovenk in Slovenčkov že kot listja in trave. Kar bi lahko pomenilo, da oblast strelja malo v prazno in da ni najbolj plodna ... Ker se tega očitno zaveda, je ženskam pripravljena pomagati tako, da jim prepove opravljati abortu-se ker očitno potrebujemo nove volilce, nove strumne vojake in vedno večjo količino davkoplačevalcev. Izračuni namreč kažejo, da samo proračun za prihodnje leto potrebuje za 15 odstotkov več davkoplačevalcev. Če teh ne bo — in jih tudi ne bo — bo breme davčnih obveznosti pravično porazdeljeno med tiste, ki so že danes shirali. Ker se tako in tako ve, da tisti, ki kaj imajo, davkov prav vestno ne plačujejo. Zato splav ne sodi v ustavo, kazenski zakonik pa je treba dopolniti s prepovedjo uporabe kondomov in drugih antinata-litetnih naprav. Osmi marec pa je treba nujno razglasiti za dan pravovernih Slovenk. Tistih pač, ki so ne glede na aktualne ekonomsko gospodarske zadeve pripravljene na svet spraviti najmanj pet otrok. Ker je popolnoma vseeno, če imate doma povprečno tri lačna usta, ali pet lačnih ust. oßmocje. Ne le pretresi — kar šoki! Naše gospodarstvo doživlja zadnje leto take pretrese, da je že kar težko njegovo poslovanje spraviti v normalne okvire statistike. Pa vendarle primerjave vsaj za malo daljša časovna obdobja pokažejo njegov trend. Za gospodarstvo šestih občin, ki jih združuje tudi SDK Celje (občine Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje, Žalec) velja, da si v glavnem deli usodo ostalega slovenskega gospodarstva, da pa je ponekod zaradi zadnjih pretresov še bolj ranljivo. Podatek o fizičnem obsegu proizvodnje za letošnjih devet mesecev tudi kaže, da se je v teh šestih občinah proizvodnja znižala bolj (13,7 odstotka) kot je republiško povprečje. Bolj se je na tem območju znižal tudi izvoz. Svetla točka ostaja še vedno pokrivanje uvoza z izvozom, saj so pri tem te občine še vedno »pozi-tivci«. Kljub skupnemu padcu industrijske proizvodnje pa sta na tem območju vendarle dve občini, kjer je fizični obseg proizvodnje v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem narasel: v Žalcu za 3,7 odstotka, v Laškem pa za 0,2 odstotka. Najbolj se je proizvodnja znižala v Slovenskih Konjicah, ki so bile nekoč znane po skokoviti rasti — v tej občini je padla skoraj za četrtino, le malo bolje pa je bilo v Celju. V Žalski občini so v letošnjih osmih mesecih tudi za 18 odstotkov zvečali izvoz (na konvertibilno območje kar za 48 odst.), večji izvoz so zabeležili še v konjiški občini, v vseh ostalih pa je prodaja na tuje nazadovala. Vendar pa so v vseh občinah tudi zmanjšali uvoz (razen v žalski in laški, kjer se je zvečal za 4 odst.) in so tako zadržali dobro pokritje uvoza z izvozom — to je še vedno 132 odstotno. V šmarski občini je izvoz kar 3,2-krat večji od uvoza, v konjiški 2,7-krat, veliko večji pa je še v žalski občini. Gospodarstvo teh šestih občin celjskega območja se ubada tudi z vse večjimi likvidnostnimi težavami. Dokaz za to so seveda blokirani žiro računi. Septembra in oktobra je tako imelo blokirane žiro račune nad pet dni že 80 pravnih oseb; da so bile to velike organizacije, pove podatek, da je v njih zaposlena kar tretjina vseh delavcev gospodarstva teh šestih občin. V družbenih dejavnostih pa so bile v tem času več kot pet dni blokirane tri pravne osebe. O položaju gospodarstva, predvsem o njegovi krepitvi osnove za prihodnje delo, govori veliko tudi podatek o investicijski porabi. Ta že dolgo zaostajajo za splošno rastjo cen. V devetih mesecih so v teh občinah v te namene izdvojili le 23 odstotka več denarja kot lani. Zvečanje je bilo le v treh občinah: Čelju, Laškem in Žalcu. (k) 52800-620-37-400-82710-137070/90 KARITAS, Šmarška 2, Velenje Naši Miklavži in parklji Današnji in jutrišnji dan sta za mnoge spet postala pomembna dneva; pa ne le za trgovce, ki so običajno vedno korak pred ostalimi in so ponekod Miklavže in parklje ponujali že tudi v časih, ki svetnikom in tovrstnim praznikom niso bili najbolj naklonjeni; tudi ne za gostince, predvsem zasebne, ki jim tudi pride prav vse, da le lahko bolj glasno vabijo goste na kapljico in »izvrstno domačo hrano«. Ta praznična dneva sta za nekatere res pomembna: za otroke zato, seveda, ker bodo dobili darila, pa čeprav jih bo morda hudičkov tudi malo strah, za odrasle morda zato, ker se bodo spomnili časov, ko kaj takega ni bilo nič posebnega, ampak običajna navada. Seveda pa sta prav ta dva »nasprotnika« — Miklavž in parkelj — lepa priložnost, da nekateri z njima poistovetijo nekatere naše politike ali strankarske veljake. Raznih anket o priljubljenosti je zadnji čas veliko, vendar pa kaže, da je zadnji čas tudi več takih, ki bi radi naše vodilne strpali v vrsto za parklji in ne v družbo z Miklavžem. Pa ne zato, ker je kljub bogastvu brad med našimi vodilnimi vendarle še veliko več brez-bradih, ampak po njihovem ponašanju. Med Miklavže bi v prvo vrsto postavili prav take, ki brade nimajo; kot sta na primer Kučan in Drnovšek. Ocenjevano z bolj lokalnega vidika pa kakšnih pravih Miklavžev niti nismo zabeležili. Ko smo ljudi malo pobarali o velenjskih, mozirskih, žalskih ali celjskih »pozitivne-žih«, so bili kar v zadregi. Pri skoraj vsakem so našli kakšen »rogelj«: tak dodatek pa na Miklavževo glavo seveda na sodi. Nekateri rogovi so res tudi opravičeni, nekatere pa ljudje tem izpostavljenim posameznikom prilepijo za vsak primer; ali iz nevednosti ali pa tudi iz hudobije. Kar velika pa je lista kandidatov za družbo s parkljem, peklenščkom, kot ga tudi imenujemo. Nekateri pravijo, da tonemo vse bolj v pekel — vendar se od te izjave jaz osebno že tu in takoj jasno ograjujem — kar naj bi bila zasluga prav mnogih, ki nas vodijo na prav čudne načine; vodijo in zavajajo. In znajo navesti hudičke najrazličnejših sedanjih in preteklih barv. Ker da hudič stranko me-! nja, nravi pa ne Ker so obtožbe precej hude, se kljub hrabrosti ne upam navajati imen tistih, ki naj bi kot nasprotne osebe spremljale Miklavže na današnjih pohodih, ko bo obiskoval otroke in jim nosil darila. Lahko pa vam zagotovim, da je konkurenca za parklje veliko večja kot za Miklavže. Saj je tudi res, da je veliko manj takih, ki bi nam bili še zdaj pripravljeni kaj darovati, veliko pa je takih, ki nas bi strašili. In taki so tudi tam zunaj naših meja. Seveda bi bilo lepo, če bi se tudi pri tem stvari malo spremenile: da bi prihodnje leto težko našli take. ki bi bili primerni za parklje, bila pa bi velika gneča med tistimi, ki bi bili primerni za Miklavže. (Kr) Sindikati kovinske in elektro industrije Zahtevajo glasovanje o nezaupnici vlade Poleti bodo začeli graditi novo avtocesto Izvršni odbor sindikata kovinsko in elektroindustrije Slovenije je obravnaval ekonomski, gospodarski in socialni položaj delavcev v kovinski in elektroindustriji Slovenije. Že večkrat je pozval vlado, da obravnava položaj delavcev te stroke, da izdela razvojni in socialni program, razveljavi administrativne posege v delitev osebnih dohodkov, uzakoni delitev teh na osnovi kolektivnih pogodb in razbremeni gospodarstvo. Položaj industrije in delavcev pa se še naprej slabša. Ob tem pa sindikati ugotavljajo, da niso pripravljeni nikakršni ukrepi za premostitev težav zaradi Elkroj Šoštanj—Elkroj Mozirje Sodišče ugodilo pritožbi Bo razčiščevanje preko sredstev javnega obveščanja med vodstvom Elkroja Nazarje in njegovo poslovno enoto v Šoštanju kmalu konec? Najbrž še vedno ne tako kmalu, pa čeprav je Sodišče združenega dela Republike Slovenije, kamor so se šo-štanjski delavci pritožili na sklep sodišča združenega della v Celju, odločilo: pritožbi sse ugodi, izpodbijani sklep se rrazveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo ter odločanje. Najbrž ni treba posebej {poudarjati, da jedro spora tiči v začetku postopka za razdružitev poslovne enote v Šoštanju od matične firme v Nazarjih. To odločitev je na letošnji januarski seji podprl tudi delavski švet matične fir- me, nato pa ta svoj pristanek, na seji čez 14 dni, preklical. Kaj pa se od takrat dalje dogaja na relaciji Nazarje—Šoštanj, med direktorico Elkroja Nazarje Marijo Vrtačnik in sedaj že bivšim vodjem poslovne enote v Šoštanju Martinom Preskarjem pa presega vse razumne meje, da o razmerah, ki vladajo med delavci v obeh kolektivih in njihovem vplivu na proizvodne rezultate raje ne izgubljamo besed. Torej, zaenkrat vse kaže, da se tehtnica nagiba bolj v prid delavcem v Šoštanju. V prid pa jim ni čas, kajti tuje partnerje bo najbrž potrpljenje prej minilo kot pa bo, sodišče dokončno reklo svoje. (tp) Volilna konferenca Stranke demokratične prenove Žalec Člani stranke so se množično odzvali vabilu in se zbrali v domu uipokojencev v Grižah. Za svojo volilno konferenco so izbrali kraj, kjer živijo delavci, ki še kako občutijo gospodarsko »sposobnost« Demosove republiške vlade. Seveda je potrebno priznati, da jim tudi v prejšnjem sistemu ni bilo ravno z rožicami postlano. V uvodnih besedahje dosedanji predsednik SDP Žalec v poročilu o delu v preteklem dvoletnem obdobju opisal trnovo pot, ki so jo prehodili pri preoblikovanju organizacije v moderno stranko po vzoru zahodne demokracije. Zapustili so jih tisti, ki so v preteklosti dokaj ugodno odigrali svojo vlogo in mnogi od njih tudi dosegli svojo tako želje-no kariero. Mnogi so bili plačani strankini funkcionarji. Danes seveda vidijo svojo možnost v strankah na oblasti. Okus oblasti jim ni dovolil, da bi prešli skupaj s stranko v opozicijo. Vse to pa je Stranko demokratične prenove Žalec zgolj okrepilo. Člani predsedstva so svoje delo nadaljevali predvsem v delegatskem klubu in s svojimi pogledi in dejanji pritegnili mnoge stare, pa tiudi nove člane. Članstvo uspešno narašča in se bliža številu 250, kar je za stranko v opoziciji dober rezultat in obenem vzpodbuda za še učinkovitejše delovanje. Nekatere razprave članov so bile posvečene predvsem analizi preteklega obdobja in ocenjevanju trenutnih razmer. Med drugim so obsodili denacionalizacijo, ki se bi vršila vse povprek. Odpravljanje krivic s povzročanjem novih, ni sprejemljivo. Obenem so proti privatizaciji, ki di težila k podržavljanju, pa čeprav le v prehodnem obdobju. Ne pristajajo na trditve, da se v preteklih tako grozno ožigosanih 45-tih letih ni naredilo nič dobre-ga. V sovji občini še vedno opažajo posledice lanskih poplav in zahtevajo, da jim občinska vlada odgovori, zakaj ni najela tujih posojil, kot so to storili v Mozirju in Velenju. Delno jim je na to vprašanje odgovoril prisotni župan, ki je to priliko izkoristil tudi za pohvalo republiški vladi, ki je po njegovem mmenju naredila mnogo ravno na gospodarskem področju. Ocenil je, da imajo stranke v našem prostoru zelo podobne programe in pohvalil odločitev SDP-jevcev, da vztrajajo pri načrtovani prenovi. S posredovanjem nekaterih članov so tok razprave preusmerili v težke čase, ki so pred nami. Stranka potrebuje dober program, od republiškega vodstva pa bodo zahtevali še aktivnejše delo predvsem v parlamentu. Čas je, da se prične s pripravami na n^ve volitve. Seveda vseh kart zaradi prisotne konkurence niso razkrili. Odločili so se, da bodo čas do tretje konference Stranke demokratične prenove Slovenije, ki bo v drugi polovici decembra, intenzivno izkoristili in pomagali oblikovati nadaljno strategijo stranke. Za naslednje mandatno obdobje so izvolili šest člansko predsedstvo. Stranko demokratične prenove Žalec bo tudi v prihodnje vodil predsednik Franci Tratar. Bojan Kontič Čez leto ali dve bomo hitreje v Ljubljani vojne v Sloveniji in blokade evropske skupnosti. Zato sindikati zahtevajo, da na skupščini republike Slovenije ne obravnavajo zaupnice vladi, ampak glasujejo o nezaupnici. Poudarjajo namreč, da je vlada odgovorna za gospodarsko katastrofo, socialno ogroženost delavcev, padec proizvodnje, naraščajočo brezposelnost. Zato bo izvršni odbor začel pripravljati generalno stavko na katero bo pozval tudi delavce drugih dejavnosti. Tako se odločajo, da bi prekinili negativne trende in očuvali demokracijo, ki je zaradi socialnega zloma resno ogrožena. Po petnajstih letih prizadevanj smo končno dočakali zeleno luč za izgradnjo avtoceste Arja vas — Vransko. Prižgala sta jo predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za promet in zveze Marjan Krajnc med nedavnim obiskom v žalski občini. Minister Krajnc je pristojnim občinskim organom zagotovil, da je avtocesta pred skorajšnjo realizacijo, saj je v proračunu za prihodnje leto že zagotovljenih prvih 340 milijonov SLT. Trasa bodoče avtoceste je začrtana že dobrih petnajst let in se v tem času ni spre- menila. Nekaterim se že poraja vprašanje upravičenosti dobrih 200 hektarjev kmetijskih zemljišč in obdelovalnih površin, preko katerih naj bi avtocesta potekala. Spremembe načrta v zvezi s premikom trase na severno mejo bi vzele preveč dragocenega časa. Priprava nove prostorske dokumentacije za novo traso bi celoten projekt pomaknila za nekaj let, česar pa si občinska vlada ne more privoščiti, saj izgradnja avtoceste že precej kasni. Vse dileme v zvezi s tem pa so že razčistili te dni, tako da bo trasa ostala takšna kot je. Nedvomno odgovorne na ob- čini čaka precej trdo delo pri urejanju zemljišča. V tem času bodo hočeš nočeš morali opraviti vse potrebne priprave, odkupiti potrebna zemljišča, urediti vso dokumentacijo in še mnogo ostalih formalnosti. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je zagotovil, da zavlačevanje v zvezi z izgradnjo avtoceste ni v interesu vlade. V primeru, da bi stvari nehote zavlekli oziroma jih začeli odlašati, pa je sam predsednik vlade ponudil svoje posredovanje. Do izgradnje avtoceste nas loči le še dvesto in nekaj dni. Tako bo stara magistralna ce- sta še nekaj časa najhitrejša predvsem pa edina povezava med Ljubljano in Mariborom. Ko bo nekoč avtocesta izgrajena, pa bo ta magistrala le še lokalna cesta za traktorje in tovornjake saj bo promet na tej cesti dodobra razbremenjen. Govori se, da bi bil celoten projekt dosti cenejši in bolj ekološko naravnan, če bi novo avtocesto izgradili na nosilnih stebrih, kot to delajo širom po svetu. Nedvomno bi bila taka nova avtocesta vsaj vizuelno bolj »evropska« ... Aleš Lednik Težave nazarske Iverne V objemu tisočev kubikov — brez lesa Težave so se nad nas zgrnile od vsepovsod in vsak se z njimi sooča kakor ve in zna, v kolikšni meri so napori uspešni je drugo vprašanje. Skoraj brez moči je denimo na-zarska tovarna ivernih plošč. Sredi gozdov stoji (pogosto tudi v prenesenem pomenu) že dve desetletji, v vsem tem času in v tem obdobju še posebej, pa ji primanjkuje lesne surovine. Vse vrste lesa slabe sestave so to (iglavci, listavci, žagovi-na), drva pravzaprav in odpadki, le da so debelejši od 8 cm in daljši od metra, samo gnili ne smejo biti, to je edini pogoj. Iverka jih na dan »prebavi« 450 kubikov, če jih seveda ima, pa jih v tem času velikokrat nima. Redne dobave iz BiH niso možne, Hrvaška je prodajo prepovedala, uvoz je omejen in otežen, čeprav je les po vsej Evropi cenejši kot doma, kar je eden iz vrste nesmislov, s katerimi se lahko ponašamo le pri nas, pa ob vsem tem domačega lesa ni več kot za vzorec, to pa je seveda nesmisel vseh nesmi- slov — ali morda tudi ne. Pri nas je pač vse možno, vsega smo (na)vajeni in se neumnostim niti ne čudimo več. Če spomin ne vara, je bila tovarna ivernih plošč postavljenaTUDI z namenom, da bi v njej koristno uporabili les slabše kakovosti, odpadke lesne industrije, odpadni les po gozdovih ... Ih tega je ogromno. Gozdovi so večinoma zasuti s to surovino, vsak pač vzame le najlepše in odhiti (pre)kupče-vati. Ubogi gozdovi in mi z njimi. Zakonodaja vemo kakšna je, še bolj kakšna ni; ni lesa za predelavo v iverne plošče; je veliko ozkih interesov vseh v tej verigi udeleženih; cena za to surovino je v začetku visoka, a se z raznimi odbitki prepolovi; lastnikom gozdov se torej takšna trgovine (še) ne splača. Preveč dela za (pre)malo tolarjev. Ekologijo danes pustimo ob strani, tovarna namreč je med in z nami, zaenkrat pa vsekakor še ni sama sebi namen. (jp) Hrastovec — dobili mestno vodo Petkov dan pravi praznik (Nadaljevanje s 3. strani) Dolga leta je v krajanih tlela želja, da bi dali dokončno slovo najprej studencem, nato vodnjakom in na koncu lastnim zajetjem. Zdaj so to lahko storili. Mnoge stvari so se v zadnjem času spremenile in se spreminjajo. Očitno pa se nekaj še dolgo ne bo; brez udarniškega dela tudi v prihodnje ne bo šlo. Ljudem okoliških krajevnih skupnosti pač nobena pridobitev ni bila in ne bo vnaprej dana. Tako kot v preteklosti bodo potrebna tudi v bodočnosti še naprej velika zavzetost in delovna vnema vsakega posameznika in tudi njegov denarni prispevek za izboljšanje življenjskega standarda. Tako je bilo v tej krajevni skupnosti, ko so gradili telefonsko omrežje, tako je bilo sedaj pri gradnji vodovoda in tako bo gotovo že prav kmalu, saj bo treba v kraju urediti še kanalizacijo ... - Vodovod je seveda njihova najpomembnejša pridobitev. Mnogi so celo dopuste »preživljali kar pri kopanju jarkov, zasipavanju oziroma drugih delih, ki so jih opravili lahko sami ter tako pocenili naložbo, izvajanje strokovnih del pa so seveda prepustili delavcem Vekosa. O izgubljenih primerih... Pozornejši bralec je nemara opazil, da se je zataknilo že pri drugem nadaljevanju Moje diagnoze. Kratkomalo ga ni bilo. Izgubil se je na poti od telefaksa do urednika in tako me je — kakšna sreča — doletela podobna usoda kot velikega Aristotela. Dočakal sem, kar si nisem upal nikoli pomisliti niti v najlepših sanjah. Hvala Bogu in Našemu času. Naj mi blagopokojni genialec ne zameri za to drzno vzporednico, a tudi njemu se je izgubila druga knjiga Poetike, v kateri je menda razmišljal o komediji. Jaz sem v izgubljenem koščku svoje diagonale pisalo av-nojski Jugoslaviji in o bivšem prazniku republike, kar je prav tako razpredanje o svojevrstnem burkaštvu. Saj je znano: največja komedija je bila velika 255.804 kvadratne kilome- tre. Moj izgubljeni umotvor so naposled le našli in ga prebrali na radiu, ker je bilo za tiskarno prepozno. Potemtakem sem jo odnesel z več sreče kot Aristotel, izkušnja pa uči, da tudi zanj nemara še ni prepozno, Oddajo bo sicer utrujajoče dolga, a zagotovo nadvse zanimiva. Stavim, da bolj kot tiste duhamorne pogruntavščine, ki nam jih kot svoj program z malega ekrana iz dneva v dan ponuja slovenska nacionalna televizija. Tako brez nje pa menda res še nikoli nismo bili. Svet RTV se je na svoji zadnji seji pred dnevi spet izkazal z zanimivo pritiehno telovadbo in za nameček še z nesklepčnostjo. Toda to bi lahko bilo celo dobro znamenje. Nemara nekateri njegovi člani le spoznavajo, da so vanj zašli pomotoma in so zato zdaj začeli odhajati. Res mi ni jasno, kako se šentflorjanskim holivu-darjem nikakor noče in noče posvetiti. Izračun je vendarle povsem jasen: Da se nekdo bori za vpliv na TV je normalno, ni pa normalno, da to počne tako neprofesionalno in di-letantsko. Tudi za te cilje se da kaj narediti le z dobrim programom, ker brez njega ni gledalcev. Teh pa je vse manj, ker nimajo kaj gledati in ker jim — hvala Bogu — tudi ni treba. Kot sem nekoč nekje že opozoril: s TV lahko preprosto opravijo tako kot denimo Demos v parlamentu včasih z opozicijo. Na gumb pritisnejo, pa je- In ko sem že pri parlamentu! V njem sem večkrat prav prijetno počve-kal s sedaj že bivšim po- Že pred samim začetkom so se dogovorili, da bodo krajani nižjega dela Hrastov-ca, bilo jih je 15, vlekli vodovod s Konovega, krajani višjega dela (35) pa so vlekli vodov iz Odraža. Nizkotlačni vodovod je bil dolg 418 metrov (primarni del), in 502 metra (sekundarni del), vseh 15 gospodinjstev pa je skupaj opravilo blizu 2.200 udarniških ur, vsak posameznik pa je moral plačati še približno 3.500 SLT). Gradnja visokotlačnega vodovoda je bila zaradi razgibanega terena seveda zahtevnejša. Njegova dolžina je znašala 1.132 metrov, skupna dolžina hišnih priključkov pa 2.324 metrov. Njegovi korist-niki so morali skupaj opraviti kar 7.000 prostovoljnih delovnih ur. Vsako od 35 gospodinjstev je moralo seči še globoko v žep in prispevati za vodovod po 3.300 DEM v tolarski protivrednosti. Pa vse to še ni bilo dovolj. Veliko denarja so jim prispevali krajevna skupnost, sklad stavbnih zemljišč in šoštanj-ske termoelektrarne iz ekološkega tolarja. Njim so se na slovesni otvoritvi še posebej zahvalili. Enako tudi vsem krajanom, po katerih zemljiščih gre vodovod, saj nobeden ni zahteval niti tolarja odškodnine, (vos) slancem Milanom Aksen-tijevičem. Kljub vsemu je bil simpatična figura, za katero bi rekel, da mu generalski stol v okupacijski vojski nikakor ne more pomeniti več kot vse tisto, kar je zapustil v Sloveniji. Dolga leta službovanja, svojce, prijatelje in znance, stanovanje, hišo ... Zdaj se ve! Ko so ga pred dnevi izpustili iz ujetništva, je v Beogradu povedal, da so ga Hrvati najbolj prizadeli s prepričevanjem o nepravilni usmerjenosti armade. Res, le kako so mogli! Njena smer je vendar prava: ven iz Slovenije, ven iz Hrvaške, čimbolj na jug! SKOZI TEDEN 50 novih delovnih mest V prvem roku so glede na razpis za sofinanciranje novih delovnih mest v obrti občine Mozirje odobrili 33 vlog, v drugem roku pa je prišlo še novih 37 vlog s katerimi so v občini pridobili 50 novih delovnih mesi in za vsako podelili ustrezen znesek. Po trenutnem tečaju je to 162.000 tolarjev za delovno mesto, (jp) Geodeti samostojni Izvršni svet skupščine občine Mozirje je sprejel sklep o razdružitvi geodetske uprave občin Velenje in Mozirje in o ustanovitvi samostojnega upravnega organa. Obenem so člani sprejeli tudi sklep o razrešitvi namestnika direktorja dosedanje geodetske uprave Rafaela Bohaka in o njegovem imenovanju za direktorja geodetske uprave Mozirje. (jp) Znak »Slovenska kakovost« tudi za »Rototehniko« iz Mozirja Na pot samostojnosti poskuša stopiti s trdnimi koraki naša mlada Republika Slovenija na vseh področjih. Tudi na takšnih kot je znak kakovosti. Ta odločitev je »padla« na letošnjem oktobrskem Gorenjskem sejmu v Kranju. Z ureditivijo ustrezne zakonodaje bo znak »Sloveni-an quality« jamčil kakovost slovenskih izdelkov povsod tam, kjer bodo proizvajalci, trgovci obogatili svojo ponudbo blaga. Med tokrat 20 prispelimi izdelki za natečaj je posebna strokovna komisija za podeljevanje znaka kakovosti izbrala tudi elektromotorni krogelni ventil EMV 10 izdelek obrtne delavnice First Rototehnika iz Mozirja. Med pomembne kriterije, ki jih je komisija upoštevala pri tej odločitvi, so sodili slovensko poreklo, uporaba domače blagovne znamke na trgu, spričevala, certifikati, pisna dokazila o kakovosti ter posebna priznanja in nagrade za kakovost s sejemskih prireditev, (tp) Slovenci ne bodo imeli težav pri uveljavljanju lastnine . Čeprav tudi Hrvaška od 8. oktobra 1991 naprej izvaja proces razdruževanja od bivše Jugoslavije, so tudi na tem ozemlju še vedno veljavni nekateri zvezni predpisi. Predvsem gre za predpise za tujce, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem. Za nove primere, ko bi tuji državljani postali lastniki nepremičnin na Hrvaške zakon določa, da morajo imeti stalno bivališče na Hrvaškem ali pa tam opravljati gospodarsko ali katero drugo dejavnost. Zaen-Krat zagotavljajo, da Slovenci, ki so lastniki nepremičnin na Hrvaškem, ne bodo imeli težav pri uveljavljanju lastninske pravice. To pa ne velja za državljane Srbije. Za počitniške prikolice veljajo drugačni predpisi, saj jih je potrebno prijaviti in cariniti. Uvoz rabljenih avtomobilov na Hrvaško je prepovedan, da pa vozniki iz Slovenije ne bi plačevali bencina v devizah, lahko avtomobile na Hrvaškem začasno registrirajo. Hrvaški begunci v Sloveniji vse večji problem V našo republiko se je pred vojnimi grozotami zateklo okoli 21.500 državljanov republike Hrvaške, ki so upravičeni do statusa begunca, po predvidevanjih pa je vsaj še 10 tisoč takih, ki tega statuta ne morejo dobiti. Prav begunci brez statuda postajajo vse večje breme, saj družine, ki so jih sprejele, ne zmorejo več same reševati vseh težav. Različni organi za nekaj časa opozarjajo, da je to preveliko breme za Slovenijo, zato vse bolj intenzivno iščemo pomoč v tujini, da bi ta problem vsaj delno omilili. Mednarodni rdeči križ sicer še pošilja okrog 2500 paketov mesečno, vendar pa bo ta pomoč prihajala le do konca junija 1992, potem pa bodo tudi njihova sredstva izčrpana. Zato bo Slovenija tudi v bodoče status begunca dodeljevala le osebam, ki prihajajo s kriznih žarišč, materam z otroki do 14 let, mladoletnim osebam do 18 let, ki so ostale brez staršev in osebam, starejšim od 60 let. Tudi slovenske družine že potrebne pomoči Na Rdeči križ Slovenije prihaja vse več obvestil o tem, da tudi slovenske družine že živijo na robu preživetja. Da bi pomagali najbolj ogroženim, pripravlja Rdeči križ Slovenije družinske pakete s hrano, ki naj bi jih razdelili med 10 tisoč slovenskih družin. Po podatkih iz vse Slovenije je v naši republiki vsaj že toliko družin, ki nimajo več sredstev niti za normalno preživetje. Rdeči križ pa za najbolj prizadete pripravlja tudi enkratno pomoč v denarju. Tudi v Velenjski občini je že nekaj takih družin, pomoči pa bodo deležni tisti, ki so po mnenju Centra za socialno delo najbolj ogroženi. Kako vidi svojo prihodnost do nedavna jugoslovansko usmerjeti Vegrad Prednost so industrijski programi Velenjski Vegrad sodi med tista slovenska gradbena podjetja, ki imajo najdaljšo tradicijo, več kot tridesetletno. Vsa ta leta so bili poznani po vsej Jugoslaviji, dobrih dvajset let pa tudi na tujem. Njihov proizvodni program je gradbeno industrijski. Poleg klasičnega gradbenega programa, ki vključuje visoko gradnjo, zaključna dela, nizko gradnjo, transport in mehanizacijo, imajo razvite tudi industrijske programe. Z armirano betonskimi sistemi Vemont, namenjenimi za gradnjo industrijskih objektov pokrivajo dve tretjini jugoslovanskega tržišča. Uveljavili so tudi lahke be- tonske konstrukcije Velak, še zlasti uporabne za gradnjo kmetijskih objektov in programa drobnega gospodarstva. Tu pa je še program prostorskih elementov (celic) DOM 101 za stanovanjsko gradnjo, pa program sanitarnih kabin, proizvodnja betonske galanterije in program proizvodnje lesenega stavbnega pohištva jn strešnih konstrukcij »JEŽ«. Vse to dopolnjujejo še z mnogimi vzporednimi programi, med drugim proizvajajo lesno obdelovalne stroje. Dokaj uspešno so doslej premagovali vse tegobe, ki pestijo naše gospodarstvo, četudi so se morali soočiti z vsemi problemi izgube jugoslovan- skega trga. Aprila se je med drugim enostransko odcepila njihova enota v Beogradu. Že pred leti so se v Vegradu zavedali, da morajo del svojih zmogljivosti usmeriti na tuje. To se jim je dobro obrestovalo. Stalni poslovni enoti imajo v Weisbadnu in Berlinu (Nemčija), kot s oiz-vajalci s poznanimi evropskimi gradbenimi firmami pa gradijo po vsej Evropi, v Severni Afriki in na Bližnjem vzhodu. V zadnjih petih letih so izvedli več celovitih samostojnih projektov po sistemu »ključ v roke«. Posebnost njihove ponudbe so prefabri-ciranih armirano betonski sistemi DOM 101, Vemont in Velak za katere nudijo tudi tehnološki transfer. In kako vidi ta 1550 članski kolektiv svojo prihodnost? Okrepili bodo nastop na slovenskem tržišču in tržili tudi na tujih trgih. Veliko pozornosti dajejo znanju, podjetnosti in inova-tivnosti, saj želijo ponuditi vedno boljše in zahtevnejše oblike inženiringa in consultinga, projektov na ključ, prenosa znanja in tehnologije, računalniško informatiko, finančni inženiring in druge višje oblike storitev. Se več bodo torej delali na tujem, kjer imajo več kot dvajsetletno tradicijo. Začeli so kot so-izvajalci z vodilnimi svetovnimi gradbenimi firmami in se od njih veliko naučili. Zadnja leta so opravili marsikatero delo že samostojno. Njihova prednost pa je tudi to, da so oblikovali na tujem svoje enote in firme. M. Zakošek Drugi ljubljanski pohištveni sejem Priznanje za Gorenje Notranja oprema Ljubljanski pohištveni sejem je bil uspešen tudi Gorenje Notranja oprema. Za razstavljene novosti, posebej še s področja kopalniškega programa in programa keramičnih ploščic, si je prislužila sejemsko priznanje Kristal '91. Sicer pa je na 2. ljubljanskem pohištvenem sejmu, na katerem so slovenski lesarji predstavili novosti, s katerimi želijo povečati njihovo prisotnost na tujih trgih, sodelovalo 125 razstavljalcev, med sodelujočimi pa so bila tudi tri Gorenjeva podjetja — Gorenje Notranja oprema, Gorenje Glin in Gorenje Gospodinjski aparati. Oblikovalca Sonja Jančič in Tomaž Kržišnik sta prejela posebni priznanji, in sicer za kopalniški sistem Pinokio in za realizacijo projekta keramičnih kompozicij. Ob ko- lMTS Kolekcija Fontana palniškem sistemu Pinokio je Gorenje Notranja oprema predstavilo tudi kopalniško kolekcijo Fontana oblikovalca Janeza Stariča. Kolekcija Fontana predstavlja nov koncept kopalniškega ambienta, grajenega na ključni vlogi umivalniškega bloka v kopalnici. Novosti Gorenja Notranja oprema je bilo, razumljivo, še več. Omeniti je treba dve novi kuhinji, Adriana in Soča, ter nove namenske elemente, s katerimi zaokrožujejo oziroma dopolnjujejo ponudbo kuhinjskega pohištva. In še dve novosti velja omeniti — mizo iz umetnega marmorja in klubsko mizo v kombinaciji les — keramične ploščice. Gorenje Glin je na 2. ljubljanskem pohištvenem sejmu predstavilo celovito ponudbo kompo- nibilnega pohištvenega programa Vario, novost so bili nekateri novi elementi in sestavi, tako za ambiente kot za predsobe. V sodobno kuhinjo pa sodijo tudi vgradni gospodinjski aparati. Gorenje Gospodinjski aparati je v Ljubljani predstavilo generacijo vgradnih aparatov, ki jih bodo ponudili tržišču prihodnje leto. Med novostmi velja omeniti pomivalni stroj širine 45 cm, energetsko varčen in ekološko prijazen, posebej primeren za manjša gospodinjstva. V okviru 2. ljubljanskega pohištvenega sejma je pripravilo Gorenje tudi novinarsko konferenco. Predstavniki Gorenja so povedali, da se želijo s proizvodi, tudi z novostmi, predstavljenimi na 2. ljubljanskem pohištvenem sejmu, v prihodnje v še večjem obsegu uveljaviti na zahtevnih tujih trgih. Napovedi za nadaljnje povečanje izvoza v letu 1992 so obetavne. (vš) Spodnje Savinjčani potrpežljivo čakajo Telefon že dolgo ni luksus Krajani nekaterih Krajevnih skupnosti spodnje Savinjske doline že po več let čakajo na dan, ko jim bo nekdo sporočil, da so (končno) dobili svoj telefonski priključek. Predvsem velja to za Šempeter, Polzelo, Prebold, Gomil-sko in Žalec z ostalimi okoliškimi vasmi in naselji, kot tudi za mnoge druge kraje, ki se vsakodnevno srečujejo s podobnimi težavami. Čeprav počasi, pa se stvari vendarle premikajo na bolje. Lansko leto je PTT podjetje Celje sprejelo srednjeročni plan, ki se načrtno v posameznih fazah tudi že uresničuje. Predvsem gre tu za načrtno posodabljanje starih, dotrajanih in za izgradnjo novih, sodobnejših telefonskih central, ki bodo imele tudi ob- čutno večje zmogljivosti kot te, dosedanje. Stare centrale bodo rekonstruirali s sodobnimi digitalnimi centralami, prav takšne pa bodo tudi vse novo izgrajene telefonske centrale. Glavno telefonsko centralo v Celju bodo posodobili z digitalnim prenosnim sistemom oziroma s polaganjem optičnih kablov v te nove omrežne sisteme, ki bodo zagotovili skorajda stoodstotno večje število novih telefonskih priključkov. V ta projekt so samo v prvih osmih mesecih vložili stosedem-deset milijonov takratnih dinarjev, celotna investicija pa znaša šest milijonov nameških mark. Investitor je v celoti PTT podjetje Celje, ki je z lastnimi sredstvi (plačila telefonskih naročnin ter krediti) pokrilo vse stroške tega pomembnega projekta. Cena novega telefonskega pri- ključka ni bila nikdar doslej nižja od 3000 DEM tolarske protivrednosti. Celjsko PTT podjetje pa trenutno teži predvsem k temu, da bi bile cene novega telefonskega priključka v eni omrežni skupini enake. Predvsem si prizadevajo, da bi bile cene nižje tam, kjer je telefonsko omrežje že izgrajeno (do 2000 DEM). Kjer pa telefonska omrežja še niso izgrajena, pa cena novega telefonskega priključka naj ne bi presegala 3000 DEM tolarske protivrednosti. Trenutno še obstajajo precejšnje razlike v ceni telefonskega priključka v stanovanjskem bloku ozroma v hiši. Tudi na tem področju načrtujejo, da v bodoče ne bi bilo več tako velikih razlik v ceni, saj bodo le tako pogoji enaki za vse nove naročnike. Obljubljajo, da bodo v letih 1994 in 1995 dobili telefon vsi, ki nanj čakajo že več let, kakor tudi tisti, ki so se prijavili nedavno. Tako naj bi po podatkih Celjskega PTT podjetja v tem času na novo priključili v Žalcu okoli 2000 novih priključkov, v Šempetru okoli 1000, po 500 novih priključkov naj bi dobila tudi Prebold in Polzela. Do takrat naj bi prišlo na sto prebivalcev od trideset do petintrideset telefonskih priključkov, kar ustreza srednji razvitosti nekega telefonskega omrežja. Nekako še lepše pa zveni podatek, da naj bi leta 1995 imel svoj telefonski priključek že vsak drugi Slovenec . Savinjčani si prav gotovo želijo, da bi bili rezultati tega projekta čimbolj konkretni in otipljivi, saj je ogromno gospodinjstev, ki telefon nujno potrebujejo. Aleš Lednik Mozirska telefonija z mrtve točke Ce smo v prejšnji številki NČ malo v šali zapisali, da so Mozirjani nezadovoljni z akcijo izgradnje telefonskega omrežja, sprožili alarm in zagrozili z blokado centralne uprave PTT organizacije v Celju, povejmo še to, da se je v dobrem tednu dni marsikaj premaknilo na bolje in da ni več razlogov za tako radikalno ukrepanje. Nekateri so zdaj že zadovoljni, ker so delavci PIT začeli s priklopi telefonskih številk. Vendar pa je bilo med akcijo izgradnje precej težav in zastojev, zato so ljudje negodovali. Franc PUNČliH, član gradbenega odbora za telefonijo v KS Mozirje, nam je v odsotnosti predsednika tega odbora navedel nekaj razlogov za nezadovoljstvo. Ob pričetku akcije so morali pričakovalci telefonskih priključkov na hitro in energično zbrati denar. Centrala v Mozirju je bila zgrajena že pred dvema letoma. Pogodba o izgradnji telefonskega omrežja je bila ponujena v precej enostranski obliki, z mnogimi pogojniki iz katerih ni bilo mogoče pričakovati ne konkretnih rokov ne rizika PTT. Ultimati finančne narave so bili za vsak postopek predvideni le za krajane. Pošta pa nima nobene obveze do sredstev in lastnikov le-teh, če denar obrača po svoje in predolgo. Tako se PTr ni držala pogodbe glede roka izvedbe. Težave zaradi poplav so v tem že odštete. Fizična izgradnja je trajala predolgo. Zemeljske izkope so krajani izvedli sami. Pošta je finančno sodelovala z majhnimi sredstvi. Ker so za precej naročnikov linije le obnavljali, za bodoče imetnike telefonov pa že vgradili v sednjo linijo, se ljudem zdi, da je poštni finančni delež preskromen. Mogoče bi bilo manj problemov. če bi se sestankov gradbenega odbora udeleževal predstavnik PTT. Tako pa skoraj ni bilo pravega dogovarjanja in koordinacije del, ali eventualnega utemeljevanja nastalih težav in zastojev. Rok izgradnje za primarni vod je bil menda I. februar, zasekun-darne linije pa 30. junij. Ko so končno pred dnevi le pričeli pri-kljapljati, so to začeli najprej s starimi naročniki. Hoteli smo izvedeti, kaj bi že- leli doseči zda j. ko je akcija tuko-rekoč pri kraju, je Franc Punčuh povedal, da jim gre za čiste račune. »Vsesti se moramo za mizo in dogovoriti, da dobimo telefone vsi in to čimprej.« Obnovljen primarni vod v dolžini cca 8 km, od tega 3 km obnovitve ter 5 km nove linije v zemlji, pomeni možnost priključitve 80 novih naročnikov v KS Mozirje, Trnavčah, Lepi Njivi in Ljubiji. Če ne bo prišlo do kakšnih novih zapletov, bi naj te telefone priklopih še letos. Prvi so se oglasili že pred dnevi. To je menda odvrnilo nekatere Mozirjane, da bi uresničili grožnjo, ki se je slišala že kar preteče. Celjske pošte zdaj ne bodo ogrozili. Seveda bi bilo prav. če bi o drugi plati povprašali še poštne delavce. Mogoče .-.e javijo kar sa-ml- Jože Miklavc Utrjujmo zaupanje Kdor se je vsa leta doslej primerjal le z domačo konkurenco, mišljena je seveda konkurenca z območja nekdanje Jugoslavije, je vseskozi izgubljal, da bi letos končno izgubil. Primerjati se s tujo konkurenco, z boljšimi od sebe, je bilo seveda velik izziv, ki pa so ga bili pripravljeni oziroma so ga želeli sprejeti le najpogumnejši. Vnaprej namreč ni bilo rao-gdče napovedovati, kako se bo končalo tovrstno izzivanje, primerjanje s tujo konkurenco. Gotovo je, da je bil izvoz pred desetletji politična in ne ekonomska kategorija. To je bilo na začetku prodora našega gospodarstva v svet. Politiko pa je kaj kmalu zamenjala ekonomija. Seveda ob tem ne smemo pozabiti, kak- šen odnos ima svet, posebej še Evropa do našega gospodarstva. Zanimiva je pripoved gospodarstvenika, ki vodi eno od slovenskih podjetij na tujem: »Utvare si delamo z dopovedovanjem, kako nas Evropa komaj čaka, kako si nas želi. Evropa nas ne mara! Če nas sprejme pod svoje okrilje in se izkažemo kot ne-sposobnu bo morala za nas skrbeti. Če se izkažemo kot uspešni, jim bomo konkurenčni. Evropa nas torej lahko sprejme le kot enega od mnogih gospodarskih partnerjev, ki se morajo nenehno dokazovati na skupnem trgu in sami skrbeti zase.« Njegov kolega v sosednji državi prav tako poudarja, da nam Evropa ne zaupa, opaziti pa je simpatije do nas. »Morda smo tudi samo storili prema- lo, ali pa jim ne znamo prav povedati. Še hujša pa je zagotovo izguba že pridobljenega zaupanja partnerjev. To zaupanje je treba potrjevati takorekoč iz dneva v dan. Za poslovnega partnerja na tujem ni pomemben razlog neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti. Partnerja cenijo tujci predvsem oziroma edinole po izpopolnjevanju pogodbenih obveznosti. In najslabše, kar se mu lahko zgodi je, da zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti sam prisili poslovnega partnerja, dasi poišče drugega. Dosledno izpolnjevanje dogovorjenih obveznosti je zato eden od pogojev, da bi našemu gospodarstvu svet, posebej pa še Evropa, v prihodnje bolj zaupala. (jyi) Največ napak na krmilnem mehanizmu Med načrtovane akcije, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje, sodi tudi brezplačni tehnični pregled avtomobilov. Ta je, v organizaciji SPV-ja, potekala ves dopoldan, v soboto, 23. novembra, v prostorih za tehnične preglede APS. Vozila, proti pričakovanju jih je bilo veliko, so pregledovali strokovnjaki APS-a, ki imajo za tovrstno delo republiški (državni) izpit. Tudi tokrat se je pokazalo, da so omenjene akcije dobrodošle in potrebne. Kar veliko število voznikov je takih, ki jim ni vse- eno, v kakšnem stanju je njihov jekleni konjiček. Poleg tega je mnoge lastnike avtomobilov zanimalo, kako se določene napake odkrijejo in odpravijo. Vozniki so sobotno akcijo pozdravili, obenem pa izrazili željo, da bi takšni pregledi bili bolj pogosto. Žal pa to, zaradi pomanjkanja denarja, ni možno. In še nekaj podrobnosti sobotnih tehničnih pregledov, kot nam jih je nanizal Aleš Berlin-ger, vodja ekipe, ki je strokovno pregledovala vozila. Pregledali so 72 avtomobilov, večino iz Za- Pregledi vozil so bili povsem enaki kot na rednem pregledu. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 25. 11. do 1. 12. 1991 so povprečne 24-urne koncentracije SO2 prekoračevale dovoljeno dnevno koncentracijo : 125 mikrogramov/m3 za urbana in industrijska območja 100 mikrogramov/m3 za neindust., zaščitena in rekreacij, območja v naslednjih dneh: 29. 11. 1991 190 mikro-g/m3 270 mikro-g/m1 210 mikro-g/m3 160 mikro-g/m3 v ŠOŠTANJU v TOPOLŠICI na VEL. VRHU v ZAVODNJAH 30. 11. 1991 na VELIKEM VRHU 160 mikro-g/m3 DNEVNE KONCENTRACIJE od 25.11. do 1.12.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS. G.G. MAKS. POLURNE KONCENTR. od 25.11. do 1.12.1991 konc. SO 2 (mikro grami/m3 zraka) SOS TOP. V.V. ZAV. VEL. MERILNE POSTAJE ■i 25.11. HÜ 26.11. rr .: 27.11. M 26.11. L_HJ 29.11. lZj 30.11. tau 1.12. odsek za varstvo okolja stavinega programa. Kar petinštirideset vozil ali 60 odstotkov jih je bilo z napako. Največ napak so odkrili na krmilnem mehanizmu (na 32 vozilih), sledijo zavore (28) pnevmatika (12), svetlobna telesa (16) in tako naprej. Pri več kot polovici vozil sò morali pravilno nastaviti luči, ker so svetila previsoko. Po želji voznikov so tudi pregledali kakovost hladilne tekočine. Avto Celje je bo tej priložnosti ponudilo tudi različne rezervne dele za avtomobile. Največ so prodali žarnic. B. Mugerle ŠEMPETERSKI AERO JE ODSLEJ MEŠANO PODJETJE Odslej mešano podjetje Pred nedavnim so v šempe-trskem bivšem Aeru TOZD kemija ustanovili novo mešano podjetje Aero ARM. Soustanovitelj tega novega podjetja je s 66,6 odstotki vloženega kapitala nemško podjetje, delež Celjskega Aera pa znaša 33,4 odstotkov vloženega kapitala. Nemško podjetje je pri tem uvozilo za milijon nemških mark sodobne opreme in tehnologije, ki bo potrebna za proizvodnjo mikro-kapsuliranih lepil. Njihov osnovni program pa bo tako prav proizvodnja mikrokapsu-liranih lepil, saj se bodo tako prvi v Evropi spoprijeli s proizvodnjo le-teh. Od celotne bruto proizvodnje naj bi domačemu trgu namenili le dobrih 5 odstotkov vseh proizvodov, ostalih 95 odstotkov pa bo namenjenih predvsem za izvoz v tujino. Celotna proizvodnja je zelo akumulativna, saj je ekološko popolnoma neoporečna. Že decembra pa bodo proizvodnjo razširili tudi na končne izdelke. Predvsem se bodo usmerili na proizvodnjo samolepilnih sprejev za grafično industrijo, šolstvo ter tudi za individualna gospodinjstva. Nameravajo izdelovati tudi različna kaširana lepila ter UV lake predvsem za grafično industrijo. Nedvomno je celoten proizvodni program zelo zanimiv in pa obširen. Trenutno je podjetje Aero ARM poleg dveh podjetij iz ZDA tretje na svetu in prvo v Evropi, ki se ukvarja z izdelavo mikro-kapsulnih lepil. Doslej so v tem podjetju zaposleni le trije delavci. Po kadrovskem načrtu pa naj bi jih bilo do polovice naslednjega leta zaposlenih vsega skupaj že najmanj trideset. (al) Pogovor z Marjanom Žoharjem, tržnim inšpektorjem v občini Žalec Nezakonitost na pohodu V času, katerega glavna značilnost je borba za preživetje, se ljudje poslužujejo vseh nedorečenosti v zakonih in nenazadnje tudi ilegalnih poti, da si svoj vsakdanjik izboljšajo. Vse bolj prihaja do pojavov »šu-šmarstva« oziroma opravljanje dejavnosti brez ustreznih dovoljenj, do nenadzorovanih kompenzacijskih poslov, ilegalnega trgovanja in podobno. Zaradi aktualne problematike, smo k razgovoru povabili tržnega inšpektorja _ iz Žalca gospoda Marjana Žoharia. NAŠ ČAS: Česa se je po vašem mnenju potrebno najprej lotiti, če hočemo izkoreniniti nelegalno poslovanje? V najkrajšem roku je potrebno spremeniti zakonodajo, saj se še vedno ravnamo po neustreznih pravnih aktih, v glavnem po nekdanji zvezni zakonodaji. Na tržni inšpekciji, v Žalcu delava na tem področju dva človeka, nismo niti fizično v stanju pokrivati celotnega področja v občini (npr. prodaja na terenu). Za večjo učinkovitost smo ze predlagali skupno dogovorjene akcije po posameznih področjih in to trzne in davčne inšpekcije ter milice. Ugotovljene kršitelje pa naj sodniki za prekrške rešujejo prioritetno in predvsem strogo. NAŠ ČAS: Tukaj je najbrž druga plat problema? Tako je. Kaznovalna politika je popolnoma neustrezna. Tako po OBRTNEM ZAKONU tisti, ki nima obrtnega dovoljenja plača 2000,00 tolarjev kazni, po ZAKONU O BLAGOVNEM PROMETU se t. i. »šmuglerji« kaznujejo z man- datno kaznijo 500,00 tolarjev in podjetniki, ki to počerjjajo s 600,00 tolarji. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da moramo vsako nelegalno dejavnost v postopku ustrezno dokazati (priče, izjave). S takšno neresno kaznovalno politiko, se lahko vsi skupaj, tako tisti, ki nelegalno poslujejo, kot tudi inšpekcijske službe le nasmeje-mo (eni bolj veselo, drugi bolj grenko). Kot primer naj povem, kako smo učinkovito začeli izkoreninjati nedovoljeno uporabo kurilnega olja za vožnjo osebnih avtomobilov, tovornjakov in traktorjev. Višina kazni je postavljena na višino 400.000,00 tolarjev s takojšnjim odvzemom avtomobila osebi, ki ga zalotijo, da ima v tanku kurilno olje. Po prvi akciji, ki smo jo imeli skupaj z milico smo ugotovili, da tovrstnih prekrškov tako rekoč ni več. NAŠ ČAS: Na katerem področju prihaja do največ kršitev? V glavnem v trgovini. V občini imamo registriranih okrog 300 legaliziranih trgovskih d.o.o., po zadnjih podatkih pa še enkrat toliko spečih. S slednjimi torej imamo opravka šele takrat, ko nam SDK sporoči, da prišlo aktiviranja njihovega ZIRO računa. Zaradi statusa privatnih d.o.o., ko imajo velikokrat sedež v privatnih hišah, naletimo pri potrebnih kontrolnih obiskih na cel kup preprek in nevšečnosti. Kot veste je »vdor v privatno stanovanje« že kočljivo vprašanje ustavno zavarovanih človekovih svoboščin. NAŠ ČAS: In kako je s kompenzacijskimi posli? To je šele področje kaosa. Kompenzacije, ali menjave blaga za blago, so popolnoma nenadzorovane. Tukaj v bistvu najbolj vroče čakamo prestrukturiranje inšpekcijskih služb, da pridemo nekako pod eno kapo in bomo bolj učinkovito delovali. Za primer naj navedem prodajo piva. V letošnjem letu smo imeli kar nekaj prijav o nedovoljeni trgovini. Pri svojem poslu bi potrebovali učinkovito sodelovanje inšpekcijskih in davčnih služb večih občin, vendar to tako zakomplici-ra postopke, da do takrat stvar postane brezpredmetna. Za NAŠ ČAS Gregor Vovk Foto: Ljubo Korber Zveza prijateljev mladine Velenje VESELI DECEMBER V najbolj razigranem mesecu v letu smo, v decembru, ko se veselimo obiska Miklavža, Božička in dedka Mraza. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pa pripravlja v sodelovanju z mnogimi izvajalci bogat program prireditev. Veseli december so ga poimenovali. DATUM URA KRAJEVNA SKUPNOST PROSTOR PROGRAM IZVAJALCI 19. 12. 21. 12. 15.30 15.30 17.00 17.00 16.00 17.30 18.30 15.30 15.30 17.30 17.30 16.00 17.30 ì8.30 15.30 15.30 17.30 17.30 16.00 17.30 18.30 10.00 10.30 14.00 14.00 16.00 16.00 16.00 17.30 18.30 16.00 17.30 18.311 šoštanj gorenje šoštanj šmartno ob paki šalek šalek šmartno - velenje dedek mraz na titovem trgu kulturni dom kd šmartno/paki kulturni dom kulturni dom kulturni dom kulturni dom paka ravne konovo gaberke gorica šola šola dom krajanov dom krajanov kulturni dom kulturni dom gorica podkraj-kavče stara vas bevce dedek mraz na titovem trgu šentilj dom krajanov pleši vec Skale cirkovce edvard kardelj desni breg dogodivščine Skratka prehladka darilo se predstavi dogodivščine skratka prehladka darilo se predstavi soviča oka soviča oka dogodivščine Skratka prehladka darilo se predstavi dogodivščine Skratka prehladka darilo se predstavi soviča oka soviča oka vvz šoštanj kud »s. sever« škale wz šoštanj kud »s. sever» skale lutkovna skupina »as« lutkovna skupina »as«. vvz šoštanj kud »s. sever« ška-le vvz Šoštanj kud »s. sever« Skale lutkovna skupina »as« lutkovna skupina »as« dedek mraz na titovem trgu bele vode zavodnje lokovica topolšica pesje skorno florjan desni breg šola dom krajanov šola kulturni dom kulturni dom šola dom krajanov dom krajanov šola dom krajanov dom krajanov kulturni dom kulturni dom dogodivščine Skratka vvz Šoštanj prehladka darilo se predstavi kud »s. sever« škale dogodivščine Skratka vvz Šoštanj prehladka . darilo se predstavi kud »s. sever« skale soviča oka lutkovna skupina »as« soviča oka lutkovna skupina »as« desni breg levi breg staro velenje dedek mraz na titovem trgi,1 za begunske otroke kulturni dom v občini (predšolski) levi breg kulturni dom d f. d f. k mraz na titovem trgu dogodivščine škratka prehladka darilo se predstavi dogodivščine Skratka prehladka darilo se predstavi dogodivščine škratka prehladka darilo se predstavi soviča oka soviča oka vvz šoštanj kud »s. sever« skale vvz šoštanj kud »s. sever« škale vvz šoštanj kud »s. sever« škale lutkovna skupina »as« lutkovna skupina »as« soviča oka soviča oka lutkovna skupina »as« lutkovna skupina »as« 5. i:. 16.00 14. 12. 10.00 in 16.00 5. do 12. ob 16.00 uri x. 12. ob 10.00 26. 12. do oi) 10.00 30. 12. ix) 12.00 in 15.00 do 17.00 11. in 18. ob 17.00 12. uri titov trg kd velenje kino velenje prihod sv. miklavža koza lizika (lutke) V KI) VELENJE v knjižnic 1 velenje mladinski eilm »bei.1 očnjak« IN Oll 13.30 KI) SMART mladinski film »beli NO PAKI očnjak« »igrajmo sf.« v avli kulturnega doma velenje kulturni center kulturni center kino velenje kino velenje ura pravtjic in razstava nenavadnih knjig Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje n. sub. 0. S KARTICO MERCATOR NAJHITREJE DO NAJBOLJŠEGA! Predstavljamo vam le nekaj ugodnosti pri nakupu s kartico Mercator, saj so pred nami predpraznični nakupi in z brezgotovinskim poslovanjem, ki ga omogoča kartica Mercator, bo vaš prihranek še večji! S KARTICO MERCATOR je primerno tudi varčevati, saj je obrestna mera zelo visoka, denar pa je vedno na razpolago za nakup ali za dvig. V MESECU DECEMBRU (od 15. decembra dalje) BOMO KUPCEM, KI BODO PLAČEVALI S KARTICO MERCATOR PRIZNAVALI 10% POPUST PRI NAKUPU TRGOVSKEGA BLAGA, RAZEN ZA KMETIJSKO MEHANIZACIJO IN REZERVNE DELE ZANJO. S KARTICO MERCATOR se lahko seznanite podrobneje na naših izdajnih mestih v Mozirju, Gornjem Gradu, Ljubnem in Lučah. Našim cenjenim kupcem bomo v predprazničnih dneh posvetili tudi majhno pozornost... Trgovina z gradbenim materialom Rdeča dvorana, Šaleška 3, Velenje telefon: 063/855 - 646 VELIKO NOVOLETNO NAGRADNO ŽREBANJE TRGOVINE LIR v petek, 13. decembra, od 16. ure dalje na RADIU VELENJE Še je čas, da se tudi vi vključite in postanete dobitnik lepih nagrad! Kako? Ob nakupu nad 1.000 SLT prejmete nagradni kupon, že ste bližji nagradam ... Nagrade bodo prispevali: — gostišče Grebenšek Bele vode, — gostišče Zaje Velenje, — gostišče POD KLANCEM Kotnik Ravne, — gostišče Rezka Velenje, — gostišče Vida Zavodnje, — cvetličarna IRIS, — gostišče Vlasta Velenje, — čevljarstvo Horvat Slovenj Gradec, — prodajalna Lea Slovenj Gradec, — gostišče Ržen Šoštanj, — drogerija Zala Slovenj Gradec, — parfumerija Grazia Velenje, — gostišče Hren Vinska gora, — Rdeča dvorana Velenje, IN SEVEDA LIR VELENJE! SeVNlCA JUGOSLAVIJA JUGOTANIN kemična industrija, p.o. sevnica LES PRAVEGA KOSTANJA Les odkopujemo preko: — območnih gozdnih gospo- Za vse informacije se obrnite na darstev našo komercialno službo, telefon — območnih kmetijskih za- (0608) 81-349 oziroma na naslov: drug JUGOTANIN Hermanova 1, 68290 Sevnica Plačila so kvalitetna in garantirana! IO ljubljanska banka Pravi naslov za denarne zadeve Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI VARČEVALCI! Ali že razmišljate o tem, da bo v letu 1992 potrebno poravnati DOHODNINO, to je davek na vse prejemke v letu 1991. Da vas višina dohodnine ne bi presenetila in finančno prizadela, vam priporočamo, da že sedaj del svojega mesečnega dohodka naložite v Ljubljansko banko Splošno banko Velenje d.d., Velenje, ki vam zagotavlja, da se bodo vaša vložena sredstva obrestovala. Tako boste kot dober gospodar brez skrbi pričakali dan, ko bo potrebno poravnati svoje obveznosti. V LJUBLJANSKI BANKI SPLOŠNI BANKI VELENJE D.D., VELENJE veljajo od 1. DECEMBRA 1991 nove obrestne mere za tolarska sredstva občanov. Z njimi želimo povečati donosnost v banki naloženih sredstev in vam ponuditi ugodne pogoje varčevanja. obrestna mera R — mesečna r — letna Tekoči računi občanov_9,35% 0 žiro računi občanov 9,35% 0 Hranilne vloge na vpogled 9,35% 0 Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev 18,70% 9% Hranilne vloge, vezane nad 24 mesecev 18,70% 11% Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev 18,70% 13% Depoziti, vezani nad 1 mesec 18,70% 0 Depoziti, vezani nad 3 mesece - depoziti do 50.000,00 SLT - depoziti od 50.000,00 do 100.000,00 SLT - depoziti nad 100.000,00 SLT 18,70% 18,70% 18,70% '3% 4% 5% Depoziti, vezani nad 6 mesecev 18,70% 6% Depoziti, vezani nad 12 mesecev 18,70% 9% Posredujemo vam primer enomesečne vezave : glavnica: 10.000,00 SLT obrestna mera: R—18,7%, r—0 doba vezave: 31 dni obresti: 1.870,00 SLT in vas vabimo, da se oglasite v vaši enoti banke. /O ljubljanska banka Splošna banka Veienjc d.d. Velenje LITERARNI VEČER HOTENJEVCEV Nekoliko drugače Res je bilo tako, kot je na plakatu obljubljal naslov. Nekoliko drugače. Številni obiskovalci, ki so v petek zvečer dodobra napolnili prostor velenjske knjižnice, so z zanimanjem sledili pogovoru Branka Medveda s petimi pesmimi, ki so jih brali mladi recitator-ji Irena Jakopanec, Marko Man-dič in Dare Hriberšek. Na literarnem večeru, ki so ga pripravili ob 20. obletnici velenjske knjižnice, so del svojega snovanja sproščeno in dovolj izvirno predstavili DUŠAN BREŠAR, MATJAŽ ŠALEJ, MARJAN KUKOVEC-QUKI, IVO STROPNIK in JOSIP BAČ1Č-SAVSKI. S poezijo, ki je nastala kot odmev njegovih potepanj in popotovanj po- svetu, se je po večletnem literarnem molku poslušalcem prvi predstavil Dušan Bre-šar. V pesmi, ki jih je združil v cikle (EX SOCIALIZEM BLUES), je ujel trenutke, ki jih je doživel v parku pred beograjsko skupščino po vrnitvi iz Črne Gore, med obiskom pri Kurdih, na potepu po Kitajski in še kje. Naslednji je bil predstavljen Matjaž Šalej, ki se je začel z liri-ko resneje spogledovati nedolgo tega. Storil pa je to zelo prepričljivo, saj je Matjaža slovenska literarna kritika na srečanju slovenskih pesnikov in pisateljev začetnikov v Ljubljani uvrstila v sam vrh. Njegova lirika je refleksija na čustvena dogajanja, na ljubezen, na določeno ideologi- jo, je želja izoblikovati skozi liri-ko samega sebe. Ce je za Matjaža izdaja lastne zbirke zaenkrat le še želja, je za Marjana Kukovca-Qukija prva pesniška zbirka že dejstvo, saj je njegova brošura z naslovom Semena Šepetanj Moje Metulje izšla že pred časom. Marjan pripravlja že svojo drugo zbirko, ki bo tako kot prva izšla v samozaložbi. Njegove pesmi so v večini ljubezenske, o njih pa je sam dejal: »Oblikujem jih, jih gnetem, drobim verze. In glej, pesmi postajajo še lepše.« Ivu Stropniku je zadnjo pesniško zbirko že uspelo izdati in sicer je izšla pri Založništvu slovenske knjige v Ljubljani praktično v času vojne na Slovenskem. Zato je bila predstavljena le ožjemu krogu velenjske publike v Klubu kulturnikov v velenjskem doku kulture in na Filozofski fakulteti v Ljubljani. In tako je bil petkov večer pravi za predstavitev vsaj nekaterih pesmi iz zbirke Podtalnica. Kot zadnji pa se je predstavil starosta velenjskih literatov Josip Bačič-Savski in sicer z delom s posebno inspiracijo, ob združitvi dveh ljudi v zakon, »zakonska sončna ura« je nastala na posebno željo in je po Bačičevih besedah del poglavja Individuum oziroma del njegovega obsežnega dela z naslovom Komu ostaja svet. Interpretacijo Zakonske sončne ure so dopolnili po svoje še plesalke skupin Media in Gib. -th- i 52 JfWäHCJf^i m m Zgodilo seje • • • 5. DECEMBRA LETA 1952 V teh dneh so potekale zadnje priprave na volitve v okrajne in občinske ljudske odbore. Tudi v šoštanjskem okraju so bili po vseh občinah zbori volilcev in frontni sestanki, ki so jih organizirali občinski in vaški odbori OF. V Savinjskem vestni-ku je bilo objavljenih veliko člankov na to temo, med njimi tudi članek z naslovom »Frontovci iz Šmartnega ob Paki so napovedali tekmovanja« : »Frontovci iz Šmartnega ob Paki so napovedali vsem frontnim odborom v okraju Šoštanj tekmovanje za čimboljše uspehe pri volitvah v naslednjem: — Kateri občinski odbor OF bo najlepše okrasil prostore, kjer se bodo volitve vršile, kakor tudi najbolje poskrbel za zunanjo okrasitev zgradb na dan volitev. — Kateri občinski odbor OF bo poskrbel za čim večjo udeležbo na volitvah. — Kateri občinski odbor OF bo dosegel najprej 100% udeležbo. — Kateri občinski odbor OF bo dosegel čim večjo izvoli-' tev žena v odbore. — Kateri občinski odbor OF bo pripravil največ volilnih množičnih sestankov pred volitvami in poskrbel za čim večjo udeležbo. Šmarčani so odločno pristopili k izvajanju tekmovalnega programa, zato se tudi vsi odzovite njihovemu pozivu.« Prepričan sem, da bo udeležba na naših naslednjih volitvah precej manjša, kot je bila pred štiridesetimi leti. LETA 1953 Leto dni kasneje je bila v Savinjskem vestniku zopet objavljena novica iz Šmartnega ob Paki, tokrat z naslovom »Kino imamo, a ni predstav« : »Občinski ljudski odbor ima svoj kino v prostorih Prosvetnega doma. Zal pa zeva v teh prostorih že dalj časa praznina, ker ni predstav. Ljudje bi si radi ogledali marsikateri film, a ni nikogar, ki bi razvozljal vozel, da bi stvar stekla, kakor bi bilo želeti. Upamo, da bo uprava kina ukrenila vse, da bomo imeli zopet predstave, kakor je to bilo pred časom.« Danes je situacija nekoliko drugačna kot takrat. V kinu se vrtijo kvalitetni filmi, žal pa je vse manj obiskovalcev, ki bi si želeli te filmske predstave ogledati. Zakaj je temu tako, pa je seveda drugo vprašanje?! LETA 1967 Tudi zadnja današnja novica je posredno povezana s kino predstavami. Z naslovom »Filmska predstava za socialno šibke otroke«, jo je objavil mariborski Večer: »6. decembra bodo v Kulturnem domu Velenje predvajali ameriški film Operacija opij. Na predstavo bodo povabili ljudi s posebnimi vabili. Vstopnice bodo nekoliko dražje. Cisti izkupiček je namenjen za obdaritev socialno šibkih otrok v Velenju. Film so nabavili in ga bodo predvajali na pobudo Društva prijateljev mladine Velenje. Sklenili so, da bodo postale take predstave v Velenju tradicionalne.« % Bojim se, da bomo morali v prihodnjih letih to tradicijo ponovno obuditi! DAMJAN KLJAJIČ S knjižnega trga Piše: Ivo Stropnik »Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« (Tone Pavček) KNJIŽNI MOLJI, ki ste že prebrali nekaj strani katere izmed knjig, najavljenih v prejšnji številki našega kotička, ste bogatejši za prebrano stran slovenske umetnostne besede, naše kulturne misli in zavesti, ki ju gradimo sredi razbitega eksistencialnega položaja slovenskega besednega ustvarjalca in njegovega naslovnika. Kaj se dogaja z branjem kilometer od Balkana, kilometer od uzrte Evrope? Naša bralna kultura namreč strahovito upada. Knjižnice so za nakup knjižnih novitet denarno obupno slabo podprte in marsikatera že od letošnjega poletja sem niti za eno knjigo ni povečala svojega fonda. Polpi-smenost in neoplemeniten razum nas bosta tudi zaradi usode slovenske knjige, k i ne najde več stika z bralcem, udarila kakor kuga, ko bomo vendarle uzrli svojo pričakovano Evropo . .. Knjigi, ki jih beremo ta teden : 1. Ivan Cimerman: Dvo-domci. — Deset novel/črtic se nam ponuja v neizmerni navezanosti na rodno grudo (okolica Haloz in Slo- venskih goric). Razseljene in v zdomstvo vržene usode preprostih ljudi, ki se pehajo po svetu, iščejo ponoven stik z matico. Najdejo ga: v socialni revščini, zakonskih in drugače pustolovskih brodolomih, ki jih zadajo enemu tujina, drugemu ljubezen, tretjemu spet poljti-ka, ki vasuje od kočarja do bogatinovega doma. Črtice/novele so pisane nepot-vorjeno, kot verna slika dvodomstva in v živopis-nem slogu z bližino neslad-kobnega sentimenta. 2. Florjan Lipuš: Srčne pege. — Roman o zrelem in resnem življenju moškega, ki se spet sreča z oživljeno ljubeznijo. Tisti dnevi, »ki se usodno zarežejo v človeka, in to v dobi, o kateri je trdno uverjen, da gaje končno srečalo in mu zdaj nič več ne more do živega.« Roman je grajen na retrospektivi doživetega. Silnica nepokopanih strasti dobiva skozi izpiljeno držo jezika spevno hvalnico ljubezni in človekovim zrelim letom. — Zahtevna in temeljito topla knjiga o takšnem »jesenskem cvetju« je namenjena zahtevnejšemu bralcu. Odrešujoča spolnost se razgalja daleč stran od vulgarnega razvrata, saj nas Li-pušev roman vseskozi vodi k miselni zbranosti za izku-■ . !. ' ' ' ; ! :'• ■"' ■ stveno prisotnost in vse manj za čustveno identifikacijo oz. poltno srečanje z erotičnim. Novi predlogi za branje knjižnih novitet: 1. Metod Pevec: Carmen. — Roman o »srečnem po-tepuškem« življenju božjih otrok — ljubljanskih klate-žev in z njimi: Goranom in Carmen v pohajkaški druščini brez moralnih zadržkov in izhodne perspektive. (Prešernova družba, 470 SLT). 2. Aleksander Zorn (ur.): Vidčevo sporočilo. — Anto-logijski izbor nove (prelomne) slovenske proze sodobnih fenomenov: B. Jukiča, M. Švabiča, T. Perčiča, B. Gradišnika, V. Kovačiča, U. Kalčiča, E. Filipčiča in M. Kleča. (Mladinska knjiga: zbr. Kondor). 3. France Pibernik: Zbrane pesmi Franceta Balantiča. — Pesniška rehabilitacija in prva temeljita študija o zapuščini dolgo zamolčanega slovenskega pesnika. (DZS, 430 SLT). O teh knjigah več prihodnjič. Založba tega tedna: Mohorjeva družba. Zasuta usta Franceta Balantiča (Ob 70-letnici pesnikovega rojstva) Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami in prek razpadlega zidu rumena trta, ki išče luč z ugaslimi rokami. Ležim v globini tiho, tiho, v dolini mrzel je večer in pust. Pri meni noč je in mi sveti. Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust! (F. Balantič, Zasuta usta) Slovenci smo v zadnjih novembrskih dneh s 70-letnico rojstva (29. 11. 1921 v Kamniku) prvič javno obeležili dolgo zamolčanega in tragično umrlega slovenskega pesnika Franceta Balantiča, ki je 24. 11. 1943 zgorel v Grahovem. Politične mahinacije bivšega partijskega opredeljevanja so Balantiča vrsto let skrivale pred javnostjo, ker je »umrl na napačnem političnem bregu.« Brezuspešni poskusi pesniške rehabilitacije enega izmed nesporno najpomembnejših predstavnikov svoje dobe so trajali vse od leta 1944, ko je v redakciji dr. Ti-neta Debeljaka prvič izšla Balantičeva posthumna pesniška zbirka V ognju groze plapolam. Vendar je že takoj po osvoboditvi Balantičevo ime postalo vodilno na seznamu prepovedanih avtorjev. Nad Balantiča se je v domovini zgrnil večdesetletni molk. Kot je umrl »v plamenih slovenske sprtosti«, tako naj bi umolknila tudi njegova pesem. Balantič je zunaj domovine knjižno izšel trikrat: v dveh buenosaireških izdajah (1956 in 1976) in eni celovški 1. 1967. V domovini je partijski vrh uspešno zatrl sleherni glas o Balantiču in njegovi poeziji. Tako je bila uničena tudi kompletna izdaja DZS iz leta 1966, ki jo je uredil Mitja Mejak. Do osemdesetih let je javno informacijo o Balantičevi poeziji dokumentirala s skromnim izborom le ant. Ži- vi Orfej (1970). O njem je pisalo tudi nekaj literarnih zgodovinarjev, vendar raje ne, če je njihovo delo hotelo iziti. Vrsto prizadevanj za pesniško rehabilitacijo Fr. Balantiča se pridružuje tudi velenjski poizkus izdaje Balantičeve poezije. V-et zbližala. Nikar ne vzkipite, ko vam očo in za vas dokaj neugodno novico, mi, ampak s pomočjo za to usposoblje-, naslednjih dneh ne bo bleščeče. a do 20. marca o nekaj lepega, sploh pa boste dosegli, budila želja po urejenosti in občudova-*dko toliko moči, da zastavljeno reč iz-ikrat šlo. Uspeh bo viden in učinkovit, ajeni. Partner bo sicer malo po strani da si privoščite tudi vi. V tem tednu se dva zeio pomembna problema, katera NOVA PEKARNA PRESTA, PRVA PEKARNA, KJER PEČEMO KRUH IN PECIVO PO PRIZNANIH AVSTRIJSKIH RECEPTIH! pekarna ^^ na Cesti talcev 2 v Velenju telefon 852-805 Vabljivo diši iz PRESTE, kjer vas čakajo vse vrste kruha in butične-ga peciva (preste, kajzerice z raznimi posipi, žemljice, kifeljci in tudi parklji za MIKLA VZA ...), v naslednjem tednu pa tudi specialne vrste kruha in peciva po priznanih avstrijskih receptih. Če vas pot zanese na Cesto talcev, se oglasite v PRESTI ! Odprto imamo vsak dan že od 5.15. pa do 19., ob sobotah od 7. do .15. in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Obrt ali mora g. Šešoka in g. Rojca Mlad človek sem, poln idej in zagona, da pričnem ustvarjati za svoj lastni žep, pa tudi za »našo lepo domovino«. Dneve in noči razmišljam o možnostih, kako začeti z delom, saj se zavedam, da le lastno delo pripelje do blagostanja, za katerih hrepeni vsaka človeška duša. A glej ga zlom-ka. Računam in računam, pa preprosto ugotovim, da mi lastno delo prinese ravno toliko, kot da bi bil zaposlen v kakšni tovarni, ali pa da sem na Zavodu za zaposlovanje prijavljen kot tehnološki višek, ali pa da pometam ceste, saj je vseeno kje. Spoznal sem, da ne smem obogateti. Če bi se mi to v kratkem času res posrečilo, potem bi na koncu leta ostal brez ficka v žepu. In to po zaslugi g. Šešoka in g. Rojca in njim podobnim. Kako le, se boste vprašali. Preprosto takole: Če mi uspe, v teh kriznih časih ustvariti 1.000.000,00 tolarjev čistega ostanka dohodka ali dobička, kot se temu modno reče te dni, potem bom moral konec leta plačati 66 % davka na dobiček. 1.000.000,00 x 66% = 660.000,00 Ostane 340.000,00 tolarjev. Lep zaslužek, bo kdo rekel. A to še ni vse. Zakon o dohodnini določa, da moram po plačilu davka na obrt, plačati še davek na dohodnino. Res je, da se mi osnova za obračun tega davka zniža za 10%, toda to je tudi vse. 340.000,00 x 10% = 34.000,00 340.000,00 - 34.000,00 = 3O6.0GG,0P Na znesek 3GČ.009-OO tolarjev bi moral plačati davek po ICSiVIC! za obračun davka za dohodnino. Ta izračun je odvisen od višine povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji (ocenjujem da bo povprečni bruto osebni dohodek v letu 1991 okoli 14.000,00 tolarjev). 14.000,00 x 80% = 11.200,00 11.200,00 x 12 mese- cev = 134.000,00 Davek za 134.000,00 tolarjev dohodka na leto znaša 12% ali 16.128,00 tolarjev. Razlika dohodka med 306.000,00 in 134.000,00 je obdavčena do zneska 215.040,00 tolarjev z 22%, do višine 306.000,00 pa z 25% davka na dohodnino: Dohodek Stopnja Davok 134.000,00 x 12 •/. = 16.128.00 81.040,00 x 22 '/. = 17.828.80 90.960,00 x 25 % = 22.740,00 306.000,00 56.696,00 Na koncu mi ostane dohodek v višini 249.304,00 tolarjev dohodka, kar bi mesečno znašalo 20.775,30 tolarja.Dobra mesečna plača. Malo jutri! Ker posedujem osnovna sredstva v višini recimo 7.000.000,00 tolarjev (stanovanjska hiša, poslovni prostor, delovni stroj) moram plačati davek na premoženje, ki znaša na znesek na 2.000.000,00 najmanj 1 %. To pomeni, takole med brati nadaljnih 70.000,00 tolarjev davka. Ostane mi 179.304,00 tolarjev dohodka ali 14.942,00 tolarjev mesečne plače. Hvala lepa za takšno plačo, utaknite si jo nekam. Za celo leto trdega garanja, ko plačam mnoštvo davkov in prispevkov, ko moram plačevati 53,93 % prispevkov za družbene dejavnosti na izplačane osebne dohodke vsakega delavca, ki sem ga zaposlil, potem resnično hvala lepa za takšno stimulacijo razvijanja malega gospodarstva. Popolnoma jasno mi je, da želimo imeti družbene dejavnosti na evropski ravni, razumljivo mi je, da hočejo družbene dejavnosti imeti evropske plače, toda ne razumem tega, da poskušate to doseči z zanko okoli vratu edini perspektivni dejavnosti razvoja. Noben gigant vam ne more prinesti toliko koristi kot množica malih, sposobnih zasebnih proizvajalcev, takšnih, ki bodo za to tudi stimulirani, pa ne z vašim denarjem, ampak S SVOJIM!!!! Po vsem tem razmišljanju mi postane jasno tudi to, zakaj nekateri iščejo luknje v zakonu. ZARADI VAS g. ŠEŠOK in g. ROJC, vas in vam podobnim. Izumite vsakovrstne abnormalne zakone in jih vsiljujete vsem po vrsti, samo da napolnite državno malho, da zadostite apetite »evropskim« družbenim dejavnostim in državi, kot takšni. Naj vam bo jasno: NE POTREBUJEMO ZAKONE, KI POSTAVLJA ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO IN KULTURO NA EVROPSKO RAVEN, ČE TISTI, KI TO PLAČUJEJO. HIRAJO IZ DNEVA V DAN. NE POTREBUJEMO ZAKONOV, KI POSAMEZNIKU NE DOPUŠČA OBOGATETI, SAJ JE ZNANO, DA JE DRŽAVA LAHKO BOGATA, A LJUDJE REVNI. POZNAM PA TUDI SVET, KJER SO LJUDJE BOGATI, DRŽAVA PA RAZKOŠNO BOGATA. Vi, g. Šešok in g. Roje pa živite v zaplankani balkanski miselnosti: SAMO DA SOSEDU KRAVA CRKNE! Vi dejansko silite ljudi, da skrivajo, goljufajo in kako drugače prikrivajo zaslužek, saj se zavedajo, da jim na koncu ne ostane ničesar. Opisal sem primer, kjer je ostanek dohodka 1.000.000,00 tolarjev, toda marsikdo ustvari samo tretjino takšnega dobička, in po vseh izračunih postanejo taisti ljudje socialni problem, še posebno takrat, ko občinske uprave za družbene prihodke zahtevajo plačilo raznih davkov in prispevki, pa davkov na davke in prispevke na prispevke... Na koncu, g. Šešok in g. Roje, ne mislita, da bom delal in prispeval za razvoj takšne gnile države, kot je vaša. Raje se grem »priklanjat« tujcu, če ne zaradi drugega, potem zaradi bolj razumljive in stimulativne davčne zakonodaje. Tujec ve, zakaj je tako. Ko pa se bomo čez kakšno leto zopet slišali, potem se kaj lahko zgodi, da bom s svojim kapitalom, pokupil marsikaj v gnili Sloveniji. In takšnih bo vse več in več. Je že tako, da komunist dlako menja, nravi pa ne. Minili so časi ropanja rdečih, belih in kaj vem kakšnih še, zdaj je treba delati, zase, za svoj žep, potem boste morda imeli korist tudi vi. Obrtniki niso nikoli ropali, samo delali so, ustvarjali dobiček. Vi pravite, da goljufajo, skrivajo dobiček. Da, tud! t0 se dogaja, vendar vedite, da je to njiSCY denar, ustvarjen z njihovim delom, z znojem tisočih dnevov in noči. Vi jim nastavljate zanko okoli vratu, toda pazite, da se ta zanka ne bo zadrgnila okoli vašega vratu. Vse kaže, da se bo to zgodilo kmalu. Volitve so pred vrati! S spoštovanjem! Nik Petek Velenje Več interesnih dejavnosti — manj delikvence Sestali so se člani kluba staršev v Velenju. Sestal se je tudi otroški parlament. Oboji so poglabljali podobno tematiko: kako še bolj razviti interesne dejavnosti, katerih življenje že v letih prej ni bilo slabo. Gotovo je, da se vzgojni proces začenja z rojstvom otroka in nadaljuje v vrtcu, osnovni in srednji šoli. Koga ni, ki bi ne trdil, da želi dobro vzgojenega otroka: delavnega, plemenitega in poštenega!! Zato tudi vsa prizadevanja, ki jih usmerjajo šole in jih povezujeta in usmerjata Zveza kulturnih organizacij in Zveza prijateljev mladine. Po današnji mladini, po današnjih odraščajočih v velenjski občini, lahko presojamo, koliko smo vsi uspeli na tem področju najlepšega, in hkrati najbolj zahtevnega dela z mladimi. 1'udi čas je dialektika. Ni odveč misel, da je vzgoja mladine pred petdesetimi leti in več bila drugačna od današnje. Poglejte: samo množični mediji, ki jim prisluhne tudi otrok, so danes odločujoči. Psihoza vojne, ki danes ovija pošastne roke po vsem svetu, najbolj prizadeva mlade ... Pa vendar — vsemu navkljub — ne gre vreči puške v koruzo, čeprav vemo, da je bitko v novih razmerah teže dobivati kot nekoč. Mislim, da je zrno pomenka vendarle v tem, kako spoznavati otrokov interes, kako upoštevati interes doraščajočega otroka, da njegov etos ne bo omadeževan, da bo njegovo mlado življenje tako, ki bo v delu oblikovalo osebnost. Odkrivati interese?! Ne, to ni lahko. Še teže je danes za razna interesna nagnjenja in dejanja pridobivati strokovno in duhovno poglobljene ljudi. Center srednjih šol v Velenju je že kar armada v malem, saj šteje nad dva tisoč učečih se. La- ni je klub staršev tu kar dobro deloval, ker je prisluhnil željam mladih in staršev. Največ poslušalcev je imelo predavanje dr. Berganta o zasvojenosti mladine. Tokrat so se starši odločili, da bodo z združenimi močmi poskušali še bolj razvijati interesne dejavnosti med srednješolci. V Centru živi najboljši pevski zbor v Sloveniji, v Čentru so dejavni mladi slikarji, v Centru živi imenitna gledališka skupina. V Centru delujejo športne skupine. In njihovo glasilo Špric! Letos so razpisali za namizni tenis in košarko. Odziva ni bilo. Ko so uvedli tekmovanje v ligah, prav v teh dejavnostih, so se mnogi priključili. Nikoli ne bomo mogli izločiti iz vzgojnega procesa besede tekmovanje. Le to usmerja ambicioznost mladih, in tu so tudi uspehi. Ne samo v športu, tudi drugje. Vsi dobro vemo, da z več vključenih učencev v različne dejavnosti, le te odvračamo od drugih nezdravih oblik izživljanja. Smotrna izraba prostega časa med doraščajočimi in odraslimi je na Zahodu že zdavnaj zelo pomemben vzgojni dejavnik. Verjetno bomo tudi v interesnih dejavnostih morali tako v šoli in izven nje posebno vrednotiti delo učencev in mentorjev. Nekdo je pripomnil: »Naj ljudje vsaj vedo, kdo kaj dela!« Trdno sem prepričan, da bo v tej družbi Evrope, ki le malo naredi za humanizem mladih, potrebno skrbeti za notranjo hrano mladega človeka. Glasba, ples, literatura, vera v prihodnost, so apostolati, ki so na nasprotnem bregu razčlovečenja. Strah nas bo sicer za življenje naših otrok v prihodnosti! Če jih bomo puščali mimo temeljnih vrednot, in te zadevajo etiko človeka, bomo tudi mi v vrstah sebičnih trdih, 'n vase zaverovanih ljudi'. Prav zato je skfb Z? smotrno, interesno zaposlitev miauiii temeljna naloga ne samo šol, ampak tudi vse naše javnosti. V. Šmajs Velenje Efenkova 29 Dobro je imeti prijatelja HUMANIZEM je že iz preteklih obdobij pomenil plemenito delo za odnos razumevanja in pomoč sočloveku v času njegove stiske. V stiski tudi spoznaš, kdo ti je prijatelj, kljub različnosti po kulturi ali narodnosti. Takšno človeško zbližanje je neprecenljivo delo v času, ko si tega potreben. Fanatični beograjski politiki, njihova vojska in hajduško nasilje pri sosedih Hrvatih je brez obsodbe umazano-barbarska. Hrvaška je prisiljena se boriti na svojem ozemlju, kljub slabi oborožitvi. Čeprav jo obsojamo drugače, da beograjska hegemonisti-čna klika prikriva svojo pravo namero »osvajanja«. Na žalost je beograjski politični vrh prepričljiv in sposoben sabotirati delo Haških mirovnikov in Was-hingtona. Hudobije človeške prevlade na provokacijah in imperialistični vojaški strategiji je iz časov 2. svetovne vojne spoznana za umsko slabše vrste. Danes, tik pred 21. stoletjem za učeni evropski vrh in Washingtonove izkušnje je podobnost brezkompromisna. HUMAN1Z1RANI človeški družbi povsod po svetu so spoznanja trpečih v vojni edino dobro poslanstvo pomoč v hrani, saniteti, obleki, beguncem topel dom. Kako dolgo bo še tako, da bodo poleg preživelih brez doma umirali njihovi sosedje, sestre, starši, prijatelji — in vsi nedolžni zaradi nekaj nejasnih norih politikov. Ali se politična vodstva razlikujejo od humanistov? Zakaj se v političnem vrhu ne rodi »Prijetaljstvo množičnega ravnotežja« in orožje različnih vrst ostane le lovska trofeja mračne preteklosti, človeštvo vsega sveta si najbolj želi MIR kot pomembno poslanstvo sožitja. Za konec, naj pomoč prijateljem iz Hrvatske in vsake vrste miselnost kot simbolično znanilo postane veliko več. Mir —ra- zum—ekonoska vrednost— denar za sožitje znanja vsemu svetu, da bomo sedanji in prihodnji rodovi živeli razumno, da postanejo dogovori prijateljsko rešeni, brez hegemonistične teže in krutosti orožja ostanejo muzejski opomin mračne preteklosti barbarskih časov! Milan Žuraj Spoštovani! Sem redna bralka vašega časopisa, saj komaj čakam, da mine teden, da ga spet lahko kupim. Zelo vesela bi bila, če bi več prostora namenili za pisma bralcev. Želela pa bi, da bi na vprašanja v teh pismih dobili tudi odgovore. Mislim, da bi anketa o uslužbencih na občini povedala veliko. Kamorkoli in v katerokoli pisarno stopiš po nasvet, te odpravijo kot smrkljo. Sploh ne vem, kje se jemlje denar za njihove plače, ki so baje bajne. Če bi dobila eno njihovo plačo bi me najbrž tisti mesec sploh ne bolela glava, pa še ostalo bi mi. Veste, delavci se vedno sprašujemo, ko dobimo našo miloščino, odkod denar za občinske gospode, če ga za podjetja ni nikoli. Od nobenega še nismo slišali, da za občinske ni denarja, pa čeprav so odvisni od delavcev, ki nekaj proizvajajo. Ne vem, ali bi kdo mogel na to odgovoriti, bi pa zelo rada prebrala odgovor. Pišem pa vam pravzaprav zaradi nečesa drugega. Sprašujem in prosim za odgovor, kako nam morejo na »DES-u« računati elektriko za dva meseca skupaj, saj vendar dobimo miloščino le za en mesec in s tem mi kreditiramo DES. Ti pa si potem lahko delijo take plače, da se nam siromakom še sanja ne, če pa prideš slučajno na DES, so vsi po vrsti tako neprijazni, kot na Ljubljan-c»; banki, čeprav naj bi to bila banka prijazniu ljudi.. . Veste, jaz razumem, da smo V stiski v vsej Sloveniji, ne razumem pa, zakaj je slabo samo za ene. Če moramo zategniti pasove, si jih zategnimo vsi, tudi gospodje z velikimi denarnicami. Menim, da bi to biTo edino pravilno, ne pa, da spet nastrada le siromak, ki je pošten in pošteno plačuje vse račune. Si lahko zamislite, koliko mu ostane za preživetje? . Želim, da to pismo v celoti objavite in mogoče se bo kak gospod le vprašal, ali je res tako in bo vsaj poskusil odgovoriti na tole moje grdo pismo. Tovariški pozdrav Mira Švab Mora preteklosti, beda prihodnosti (odmev) Vaše ogorčenje, g. Petek, nad učitelji in šolskim sistemom ima za povod predlog bojkota pisnih izdelkov pri nekaterih predmetih, ki bi ga učitelji izvajali, dokler ne bo spremenjen sklep republiškega Izvršnega sveta, ki vsem učiteljem predpisuje 22 ur učne obveze. Vsak predmet ima poleg pouka še dodatne obveznosti: popravo izdelkov, aktive, konference, seminarje, pripravo na pouk, izdelavo didaktičnega materiala, tekmovanja učencev, eksperimentalno delo učencev, priprave za naravoslovne in kulturne dneve, bralno značko, dežurstvo, govorilne ure, roditeljski sestanki, razredništvo, interesne dejavnosti, priprava na dopolnilni in dodatni pouk itd. Tudi ostali učitelji priznavamo, da imajo slavisti največ dodatnih obveznosti, zato so imeli (ne samo v komunističnih časih) do sedaj manjšo učno obvezo kot učitelji ostalih predmetov. Nova zakonodaja je predpisala vsem učiteljem enako obvezo kljub argumentiranim ugovorom, katerim oblast noče prisluhniti. Tako so ti učitelji posegli po zadnjem sredstvu, to je bojkot pisnih izdelkov, dokler se njihove zahteve ne upoštevajo. Ta predlog je prišel iz našega glavnega mesta in obšel celo Slovenijo. Ne bi bil potreben, če bi se vsaj danes malo bolj zaupalo izkušnjam iz prakse. Velik del vašega članka bi morali nasloviti na Republiški za- vod za šolstvo, ministerstvu za šolstvo in ministerstvu za delo. Kajti tam se sestavljajo učni načrti, pišejo učbeniki, oblikujejo metode in oblike poučevanja ter ocenjevanja. Na ministrstvu za delo pa se oblikujejo predpisi za zahtevano izobrazbo (diplomo) za posamezna delovna mesta. Za te zahteve učitelji res nismo krivi. Bojim se tudi, da se bodo fru-stracije otrok v šolah nadaljevale. Ponovno se uvajajo republiški kontrolni testi, s katerimi se bodo merili učitelji, mala in velika matura, sprejemni izpiti. Učitelji bodo še bolj zanemarjali vzgojo in se usmerjali v podajanje znanja. Tudi tu boj za obstanek ne bo izbiral metod, kako učence naučiti čim več. (Tako merjenje našega dela smo učitelji že doživeli v času komunizma, v sedmem desetletju, metode se pač ponavljajo). Pravite, da ste se leta in leta učili, da nam vsem po končanem šolanju pripada delovno mesto, plača, dopust, stanovanje (dodal pisec)... Čudovito je bilo mladim ljudem obljubljati tako pri-, hodnost, ki jo je v večini primerov država tudi uresničila. Učili smo jih solidarnosti, sočutja, enakopravnosti, spoštovanja do vseh ljudi, ne glede na raso, narodnost, vero, premoženje, izobrazbo. Skušali smo vsem otrokom pomagati do izobrazbe, tudi tistim z manjšimi učnimi sposobnostmi. Nadarjeni pa so lahko svoje sposobnosti razvijali pri dodatnem pouku in interesnih dejavnostih ter se dokazovali na različnih tekmovanjih. (Ne vem, kdaj ste vi hodili v šolo, kajti tudi šolstvo se je izpopolnjevalo in dopolnjevalo, pa najbrž tega niste spremljali). Čudovito bi bilo, da bi vse to v šolah ostalo neokrnjeno tudi v sedanjem času (zato smo tudi stavkali). Kajti to so vrednote, ki jih moramo ljudje gojiti v vseh časih in vseh sistemih, če hočemo ohraniti normalno sožitje med ljudmi, da nas ne bodo pretresale krivice ter upori zoper krivice (stavke, bojkoti !. Pravite, da bi za današnji čas morali otroke ^t'1' kaj drugega, ne nazadnje boja zä 00št2-nek, morda ene ponižnosti in druge, kako se uporablja moč, ene za hlapce in druge za gospodarje, ene skromnosti in druge pohlepa. Vendar upam, da take »vrednote« ne bodo zavladale Slovencem, premalo nas je, da bi se še tako razdelili. Tudi v komunizmu se večina učiteljev ni obračala po vetru in se tudi danes ne. Morda zato ne, ker prevladujemo v tem poklicu ženske, ki znamo biti trmaste, pa tudi pogumne, kadar gre za solidarnost, sočutje, prizadetost kateregakoli otroka v kateremkoli sistemu. Mislim tudi, da šolniki vendarle nismo edini krivci za »bedo prihodnosti«, za gospodarsko neuspešnost, za brezposelnost, za socialne probleme. Ko sem prebrala, da je nekdanja JLA po svoji oborožitvi in kadrih na petem mestu v Evropi, sem začela občudovati učinkovitost dogovornega gospodarstva, ki'je bilo sposobno tako oborožiti armado, poleg tega pa še zagotoviti zelo visoko socialno in zdravstveno varnost vsem ljudem, podpirati nerazvite in pri tem napraviti le 16 milijard dolarjev dolga. Kaj takega najbrž ne bi bila sposobna še tako razvita 20 milijonska zahodna država. In če pomislimo, kolik je bil pri tem delež Slovenije, ne dvomim več v gospodarske sposobnosti Slovencev, čeprav smo jih učili »rdeči učitelji«. Sedanji čas pa še nekje ni naklonjen otrokom: njihovim staršem se stalno očita, da so v starem sistemu premalo delali. Zato jim v novem sistemu višajo norme in normative preko vseh normalnih psihičnih in fizičnih zmogljivosti. Poleg tega jim stalno grozi izguba delovnega mesta, zato delajo do zadnjih meja svojih zmogljivosti za revno plačo in se z otožnostjo spominjajo starih časov, ko so poleg dela imeli še voljo do obiskov kulturnih prireditev, obiskov knjižnic, izletov naravo, ukvarjanja s konjički in rekreacijo, IMELI SO ŠE ČAS ZA VZGOJO SVOJIH OTROK, za svoje zakonske tovariše, prijatelje, privoščili so lahko sebi in otrokom šolanje in druge oblike izobraževanja. (Tudi evropski delovni čas je usmerjen proti otrokom.) Sedaj bodo sami in njihovi otroci osebnostno nazadovali. Vse manj bo tistih, ki si bodo lahko privoščili šolanje in druge oblike izobraževanja, kulturne dobrine, potovanja, knjige in revije, šport in rekreaci jo, tako jim družba ne bo več omogočila. da bi osebnostno rasli, v njih ne bo videla enakopravne ljudi temveč le delovno silo. Zato prihaja spet čas, ko bodo delavce in njihove otroke prezirali kot primitivne, neumne, nesposobne, moralno manjvredne, družbi največkrat škodljive osebke (tako je že bilo med obema vojnama). Bodo za to tudi krivi učitelji? Marija Šavor Nekaj bo vendarle treba storiti V zadnjih letih sta se pri nas ekološka in nacionalna zavest baje dvignili precej visoko. To pa nikakor ne velja v našem mestu. Le kako imamo radi Slovenijo in kakšni Slovenci smo neki, da še vedno preklinjamo po južna-ško? Kako le moremo biti ravnodušni do tega, da našo Slovenijo v malem, naše vsakdanje bivalno okolje, ulice in steze krasijo razdejani smetnjaki, razbite luči in steklenice, polomljena drevesca in raznobarvno papirovje!? To je zares lepa predpraznična podoba, ki jo dopolnjujejo se pojave mladeničev in mladenk s smrtonosnimi čiki v ustih. Se naj tolažimo s tem, da bo vse skupaj sneg pobelil, pokril in skril? Ali ni mar že skrajni čas, da premagamo našo ravnoduš-nost in vendarle storimo vse kar moremo, da bi tudi s kulturo svojih src in obnašanja dozoreli za vrnitev v Evropo. Nujno potrebujemo več smetarjev in strogih redarjev. Če že ne priznanja naše državnosti, pa za začetek vsaj božične praznike pričakajmo bolj urejeno in lepo. Mar ne bi mogli z malo več dobre volje obuditi lepo staro navado, da se Ob sobotah in pred prazniki očedi okolje!? Potem bi se vedrejši morda zazrli tudi vase, če je še tam kaj za postoriti. v. s. Zaključek sezone na gori Oljki Zadnjo soboto v oktobru smo se člani Planinskega društva Šoštanj in planinci Gorenja Servis zbrali na gori Oljki ob zaključku sezone 1991. Nekaj udeležencev srečanja se nas je odpravilo iz Šoštanja preko Lokovice peš na vrh gore Oljke, kjer nas je ob spremljavi domače glasbe pričakal organizator srečanja Maksimilijan Korošec. Drugi udeleženci srečanja pa so se zbali slabega vremena in so se rajši pripeljali na goro Oljko s svojimi železnimi konjički. Vedro razpoloženje, ki se je začelo že takoj ob prihodu, se je ob zvokih frajtonarice nadaljevalo vse do jutranjih ur, ko so začele noge utrujeno poplesovati po plesišču. Sicer so igre, šale, ples in smeh neutrudno skrajševali urice srečanja. Utrujeni smo se poslavljali z željo, da se čez leto dni spet srečamo na zaključku sezone, upajmo, da prav tako uspešne kot letošnje, in da bomo neutrudno nadaljevali z odkrivanjem lepot gora naše države Slovenije. Planinci Gorenja Servis bi se radi zahvalili direktorju Torodju Dmitroviču za razumevanje za naše akcije, šoferju Marjanu Le-barju za varno vožnjo, Maksimi-Ijanu Korošcu za uspešno organizacijo, markacistom Planinskega društva Šoštanj ter vodnikom za vodenje izletov. Zahvale velja tudi SSS Gorenje Servis ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi izletov. Zaključek uspešne sezone 1991 planincev Gorenja Servis pa je Maksimilijan Korošec združil s proslavo 40-letnice zvestobe planinski organizaciji. Vodniki Gorenja Servis smo mu ob tem jubileju izročili spominsko darilo. Boris Mastnak ČETRTEK a PETEK 5. december I 6. december SOBOTA 7. december NEDELJA 8. december PONEDELJEK | TOREK 9. december ■ 10. december TV SLOVENIJA 1 9.00 Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 9.50 Mozaik. Šolska TV, ponovitev. 9.50 Od Newtonove do Einsteinove mehanike; Postulati Newtonove mehanike, 2/8. 10.15 Nekoč je bilo... življenje: Ledvice. 10.40 Zakaj rib v vodi ne zebe? Zakaj imajo nekatera drevesa liste tudi pozimi? 10.50 Mostovi. 11.20 S. Trenter: Zgodbe Stige Trenterja, švedska nanizanka (4/6). 12.20 Video strani. 15.10 Mostovi 15.40 Sova, ponovitev: V območju somraka, 4. epizoda ameriške nanizanke. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Po sledeh napredka. 17.35 Četrtek ob 17.30. 18.40 Telovadka, francoska nadaljevanka (5/10). 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 h: Harwod: Evita Peron, ameriška nadaljevanka (3/4). 20.55 Tednik. 21.55 Dnevnik 3. 22.15 Poslovna borza. 22.30 Sova: Taksi, ameriška nanizanka, 7/12; V območju somraka, 5. epizoda ameriške nanizanke. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, 16. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik RAI. 20.00 Žarišče. 20.30 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (1/5). 20.55 Mali koncert: Nagrajenci Mozartovega tekmovanja v Ljubljani. Eva Sotolšek, klavir. 21.05 Svet na zaslonu. 21.35 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi. TV adaptacija predstave MG Ljubljanskega. 23.35 Yutel. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.00 In dež je zabrisal vse sledi, ponovitev filma. 1205 Koio sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Thundercats, Bolnišnica. Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Duki. 16.45 Make up in pištole 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Mike Krüger Show. 21.10 Poročila. 21.15 Ghostbu-sters, komedija, 1984 (Bill Murray, Dan Aykroyd, Sigourney Weaver). 23.05 Poročila. 23.15 Komisar X: Trije zeleni psi. kriminalka, 1967 (Tony Kendall, Brad Harris). 0.45 Make up in pištole RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača 9.45 Bogati in lépi (360). 10.10 Dirka s smrtjo. 11.00 Šov. 11.25 Divja Rosa. 12.10 Delvecchio. 1300 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba 15.05 Volčji klan." 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa 18.45 Poročila 19.15 21, Jump Street. 20 15 Mlini Playback Show. 21.15 Grad ob Virbskem jezeru. 22.15 Running Man, akcijski, 1987 (Arnold Schwarzenegger). 0.00 Tujec brez imena, vestem, 1972 (Clint Eastwood). 1 40 Hitchcock pirikazuje. EOEEzmn 9.00 Klub Klobuk. 10.10 R. Harwood: Evita Peron, nemška nadaljevanka (2/4). 10.45 Eure ritem, 16. oddaje. 11.05 Video strani. 14.45 Mozaik, ponovitev. Svet na zaslonu. 15.15 Sova, ponovitev; Taksi ameriška nanizanka, 7/12: V območju somraka, 5. epizoda ameriške nanizanke. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. Tednik. 18.05 Video strani. 18.10 Tok-tok, kontaktna oddaja za mladostnike. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Forum. 20.20 Epopeja Rdečega križa, francoska dokumentarna serija, 3/4. 21.20 S. Moore: Traffik, angleška nadaljevanka ((1/6). 22.20 Dnevnik 3. 22.40 Video strani. 22.45 Sova: Pri Huxtablo-vih, 19. epizoda ameriške nanizanke; Brez zaščite, francoski film; Dražlji-vo, 17. epizoda francoskega erotičnega programa. 1.00 Video strani. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem. ponovitev 16. oddaje. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M. 19.00 Vi-deomeh, ponovitev 59. oddaje. 19.30 Tv dnevnik ZDF. 20.00 Koncert orkestra SF, prenos 11. dela. 21.00 Mozart na turneji: Frankfurt — Kronanje, 11/13. 22.00 Videonoč. 1.00 Yutel. HTV 1 HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Izobraževalna oddaja. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Poljudnoznanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Spekter zunanjepolitični magazin. 21.05 Kviskoteka. 22 20 Dnevnik 2. 2:2.40 Glasbena scena. 23.40 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9) 00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna sserija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 TV v ššoli: Temelji dedovanja. 10.15 TV v šoli): Pod cesto. 10.30 Argumenti. 11.30 P'ot na zahodu: Praga, dokumentacija. 112.15 Klub senjorjev. 13.00 Čas v sliki. 1,3.10 Me žene. 13.35 Najhitrejša mi-šSka v Mehiki, risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Otročič-ki v afriški goščavi. 14.55 Tedaj. 15.00 Otroški spored. 15.05 Čudovito potovanje po notranjosti človeškega telesa, serijska risanka. 15.30 Am, dam, des: jabolka, orehi in mandljeva jedrca. 15.55 Otroški filmi. 16.05 Upor v Parkljevini, burka v dveh delih. 16.55 Zveneči adventinski koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Zabavna mešanica: Skrita kamera. Tohuwabohu, TV zmešnjava. 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Seznam mrtvih, ameriški čb kriminalni film. 1963 (Kirk Douglas, Dana Wynter) 23.05 Počastitev Kirka Douglasa — za igralčev 75. rojstni dan. 0.10 Bellamy, kriminalna serija. 0.55 Čas v sliki. 8.30 Vremenska panorama do 13.00 17.05 Leksikon umetnikov. 17.10 Te-d'aj. 17.15 Sestanek z živalmi in ljudmi (Otto Koenig). 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Lokalne novice 18.55 Sstudio lota. 19.00 Mozart Rekvijem, prenos iz dunajske stolnice. 21.00 Igra z lažnimi kartami Mozartova vdova je petdeset let vodila ves glasbeni svet na nos. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Literarni kvartet. 23.45 Tragedija v kabaretu. 0.30 Čas v sliki. SATELITSKA TV EEErmn 9.10 Mozaik, ponovitev. 9.10 Angleščina — Eollow me, 29. lekcija. 9.40 Radovedni Taček: Ogledalo. 9.55 Pravljice iz mavrice: Veter Peter potepuh. 10.05 S. Makarovič: Potepuh in nočna lučka, 4. oddaja. 10.20 — Alf, 54. epizoda ameriške nanizanke. 10.45 Zgodbe iz školjke. 11.45 Revija obrtniških zborov Škofja Loka 1991, 1. del. 12.15 Mozart na turneji: Frankfurt — kronanje, 11/13. 13.15 Forum. 13.30 Dnevnik 1. 15.50 Marlboro Music Show, ponovitev. 16.20 Sova, ponovitev; Pri Huxtablovih, 19. epizoda ameriške nanizanke. 16.55 Poslovne informacije. 17.00 Poročila. 17.05 Žabica in kit, kanadski film. 18.45 Paralaksa, nizozemska dokumentarna serija (1/5). 19.10 Risanka. 19.20 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 22.20 Žrebanje 3 x 3. 20.35 Tvariete. 21.35 Sova: Na zdravje, 41. epizoda ameriške nanizanke. 22.00 Dnevnik 3. 22.25 Sova: V območju somraka, 6. epizoda ameriške nanizanke, That was then ... this is now, ameriški film. TV SLOVENIJA I ■TV SLOVENIJA I MTV SLOVENIJA I 8.10 Živ žav. 9.10 Telovadka, francoska nadaljevanka (5/10). 9.35 Glasba skozi čas, koprodukcija (5/6). 10.35 Garfield in prijatelji. 11.05 Domači ansambli: Ansambel nagelj. 11.35 Obzorja duha. 12.00 Murphy Brown, 15. epizoda ameriške nanizanke. 12.30 Dnevnik 1. 12.50 Oaza življenje belega meniha. 13.25 Največji glasbeni klovn na svetu: Victor Borge. 14.40 K. Eidam: Johann Sebastian Bach, nemška nadaljevanka (3/8). 15.30 Sova, ponovitev; Muprhy Brown, 1. epizoda ameriške nanizanke; V območju somraka, 6. epizoda ameriške nanizanke. 17.00 Poročila. 17.05 Prepovedani planet, ameriški film. 18.45 Risanka. 19.00 TV mernik. 19.15 TV okno. 19.20 Slovenski loto. 19.30 Dnevnik 2. 19.59 Zrcalo tedna. 20.20 Moj prijatelj Giono, francoska nanizanka (6/6). 21.15 Zdravo. 22.35 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Razrednik, ameriška nanizanka, 3/22; V območju somraka, 7. epizoda ameriške nanizanke. TV SLOVENIJA 2 m jy SLOVENIJA 2 18.30 Teleski '90: pripravimo se na smučanje, ponovitev 7/13. 19.00 Garfield in prijatelji. 19.30 Dnevnik BG. 20.15 Filmske uspešnice: Poltergeist, ameriški film. 23.00 Yute1. HTV I 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.35 Poročila. 16 40 TV koledar, izobraževalni program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Dokumentarna oddaja. 18.45 Humoristična serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Igrani film. 21 35 Talk-show. 22.25 Dnevnik 2. 22.45 Kulturna oddaja. 0.15 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Ruščina. 10.00 TV v šoli: Mnogo načinov uporabe kovin. 10.15 TV v šoli: O Miklavžu, Parklju in drugih adventnih običajih. 10.30 Boksar McCoy, ameriški čb film, 1974 (Mickey Rooney). 12.15 Najhitrejša miška v Mehiki, risanka. 14.45 Tedaj. 14.50 Parkelj in Miklavž. 15.00 Otroški spored. 15.05 Strelovod. 16.05 Upor v Parkljevini, 2. in zadnji del burke s petjem. 16.55 Zveneči adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nerešeni akti XY, kriminalna komisija prosi za pomoč (Adu-ard Zimmermann). 21.15 Ugledni kuharji. 21.25 Pogledi od strani. 21.35 Miklavž za vse primere, tri vesele zgodbe (Wily Millowitsch). 22.35 Z železnimi pestmi, ameriški western, 1967 (Burt Lancaster, Shelley Winters). 0.10 Nerešeni akti, odmevi. 0.20 Mrtvečevo maščevanje, ameriška čb grozljivka, 1963 (Boris Karloff). 1.25 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00. 15.55 Lekikon umetnikov. 16.00 Tedaj. 16.05 Večno pokajo razbojniki, avstrijski film. 18.00 Simpsonovi, serija. 18.25 Nocoj. 1830 Milijonsko kolo. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Žrtvovani na Pearl Harborju, dokumentarni film. 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Večerni šport. 22.45 Z dvignjenimi rokami poljski film, 1991. 22.55 Mesto brez Židov, avstrijski nemi čb film, 1924 (Hans Moser). 0.05 Jan Svankmajer. praški umetnik animiranih filmov. 0.35 Štirje animirani filmi. 1.20 Moniy Python. 1.50 Poročila. 8.15 Poročila. 8.20 TV koledar. 8.30 Vesela sobota. 10.00 Izbor iz šolskega programa. 11.30 Znanstvena serija. 12.00 Izbrali smo za vas. 13.45 Mladinski film. 15.15 Mikser »M«. 16.00 Dokumentarni film. 16.15 Narodna glasba. 16.45 Sedmi čut. 16.55 Poročila 17.30 TV teden. 17.45 TV razstava. 18.00 Serijski film. 18.55 Risana serija 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Interwiev tedna. 20.15 Igrani film. 21.50 Dokumentarni program. 22.20 Dnevnik 2. 22.40 Športna sobota. 23.00 Zabavnoglasbena oddaja. 23.45 Poročila. TV AVSTRIJA I 9.00 Čas v sliki. 9.05 Simpsonovi, risanka. 9.30 Dearest Sister. 9.45 Angleščina za začetnike. 10.00 Francoščina. 10.30 Ruščina. 11.00 Dva angela brez perutnic, čb ameriški film, 1937 (Cary Grant, Constance Bennett). 12.30 Hello Austria, oddaja v angleščini. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Odisejeva potovanja, italijanski film, 1954 (Kirk Douglas, Silvana Mangano). 15.25 Sveto pismo za otroke. 15.30 Otroški spored. 15.35 Modre izjave kralja Salomona. 15.40 Izganjanje duhov, risanka. 16.00 Spored po otroških željah. 17.00 Mini čas v sliki. 18.05 Šport. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Nocoj. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Rudi Carrell Show. 21.45 Vroče strani. 21.55 Novo v kinu. 22.00 Zlata dekleta, zabavna serija. 22.25 Elita morilcev, ameriški agentski film, 1975 (James Caan, Robert Duvall). 0.25 Čas v sliki. 0.30 Skrivnost črnih rokavic, italijanski film, 1969 (Tony Musante, Eva Renzi). 2.00 Poročila (tele-tekst). 2.05 Ex libris. numnnsm 8.30 Vremenska panorama. 9.55 Šport. 12.50 Leksikon umetnikov. 12.55 Tedaj. 13.00 Mozart — Kdo je bil to? 14.00 Sprehod po adventu. 15.00 Marijine podobe po Dunaju. 16.00 Iz parlamenta. 17.00 Ljuba družina, serija 1745 Kdo me hoče? Živali iščejo dom. 18.00 Katts. kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Podoba Avstrije. 19.00 Avstrija danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Marta in jaz, tv film. 22.00 Čas v sliki. 22.05 Čas na ražnju. 22.10 Večerni šport. 22.30 Dodatek, neznani teksti zadnjih desetletij (kabaret). 23.30 Avstrijska pop glasba. SATELITSKA TV SATELITSKA TV 9.55 Santa Caterina — SI (Ž), prenos. 14.00 Program HTV. 19.30 Dnevnik HTV. 20.00 Svet narave, angleška poljudnoznanstvena serija (2/6). 20.30 Drugačne zvezde: Monsun, potopisna reportaža (4/6). 21.00 Izbor znanih režiserjev. Ciklus filmov J. Tatija: Praznik, francoski film (čb). 23.05 Yutel. HTV 1 9.45 Poročila. 9.50 TV koledar. 10.00 Nedeljsko popoldne. 1200 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila. 13.05 Serijski film. 13.55 Družinski magazin, 14.25 Nedeljsko popoldne. 18.45 Risana serija. 19.10 TV sreča. 19.30 Dnevnik. 20 00 Dramski program. 21.35 Inozem znanst.-popularna serija. 22.25 Dnevnik. 22.45 Športni pregled. 23.30 Glasbena oddaja. 0.30 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Mihail Strogov, 2. del nemškega filma. 10.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki. 13.10 Katts, kriminalna serija. 13.35 Doktor Dolittle, ameriški muzikal, 1967 (Rex Harrison, Samantha Eggar). 15.45 Akcija Ostopus, kviz. 16.10 Po sledeh Walta Disneya, dokumentarni film. 16.55 Adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Zdravnik Traper John, serija. 19.15 Žrebanje lota. 19.20 Nocoj. 19.30 Čas v sliki. 19.48 Podoba Avstrije. 20.15 Moja najljubša melodija (ljudska glasba). 21.15 Caroline, Tv film. 22.50 Vizije. 22.55 Mozartovo življenje, ljubezni in trpljenje v filmih. 23.55 Mozart: Simfonija v a-duru. 0.25 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Kulturni tednik. 9.30 Katoliško bogoslužje. 10.15 Tisoč mojstrovin. 10.20 Leksikon umetnikov. 10.30 Šport. 12.15 V iskanju popolnosti: Umetnost sedanjosti. 12.45 Šport. 13.30 Tuja domovina, oddaja v več jezikih. 14.00 Marijino petje v cerkvi Gospe svete na Koroškem (nastopil bo tudi slovenski zbor) 14.45 Športno popoldne. 16.30 Hans Haas: Moje dogodivščine in raziskave v morju, 9. del: Na galapaškem otočju. 17.15 Klub senjorjev 18.00 Kristjan v času. 19.00 Žrebanje za nogometno svetovno prvenstvo 1994 (New York). 20.15 Am-madeus, ameriški film, 1984 (Tom Hul-ce, Elisabeth Berridge). 23.00 Čas v sliki. 23.05 Šport. 23.10 Skrivnost Twin Peaks, kriminalna serija. 23.55 Najin ljubi dom, čb ameriški film, 1942 (Jack Benny, Ann Sheridan). 1.25 Čas v sliki. SATELITSKA TV 9.00 Mozaik, ponovitev. 9.00 E. Maja-ron: V znamenju dvojčkov, lutkovna igrica (12/12). 9.20 Pedenjžep. 9.55 Utrip. 10.10 Zrcalo tedna. 10.25 TV mernik. 13.30 Dnevnik 1. 14.55 Obzorja duha, ponovitev. 15.15 Sova, ponovitev; Razrednik, ameriška nanizanka, 3/22; V območju somraka, 7. epizoda ameriške nanizanke. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev; Zdravo. 18.25 Video strani. 18.30 Spored za otroke in mlade. 18.30 Radovedni Taček: Roža. 18.45 B. Golob: Iz stare skrinje. 19.05 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Euripides: Elektra, drama HTV. 21.40 Osmi dan. 22.25 Dnevnik 3. 22.45 Video strani. 22.50 Sova: V območju somraka, 8. epizoda ameriške nanizanke; Nedotakljivi, 15. epizoda ameriške nanizanke (čb). TV SLOVENIJA 2 19.00 Teleski '90: pripravimo se na smučanje, ponovitev 8/13. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Ljubljana. 19.30 Dnevnik Koper. 20.00 Zabavnoglasbena oddaja. 20.30 An-tropijsko načelo, angleška poljudnoznanstvena oddaja, 1/2. 21.00 Sedma steza. 21.30 Omizje. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Domača serija. 20.50 Zunanja politika. 21.20 Dnevnik 2. 21.45 Kinoteka. 23.15 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, serijska kriminalka. 9.30 Podoba Avstrije. 10.00 TV v šoli: Arheološke najdbe na Kitajskem. 10.30 Najin ljubi dom, ameriški čb film, 1942 (Jack Benny, Ann Sheridan). 12.00 Iz parlamenta. 13.00 Čas v s liki. 13.10 Tednik. 13.40 Plamenci (Flamingi) v tekmovanju s sušo. 14.05 Risanke. 14.15 Dediščina Guldenburgovih, serija. 15.00 Otroški spored, nato Garfield in prijatelji, risanka. 15.30 Am, dam, des: Zimski gozd. 15.55 Nasveti. 16.05 Noni in Mani. 16.55 Adventni zveneči koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas'v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šport v ponedeljek. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Pogledi od strani. 21.25 Peter Strohm, serijska kriminalka. 22.15 Apropos film, novice iz filmskega sveta. 22.45 Sonce s filmskega platna, brazilski film, 1988. 0.35 Pharaon Sanders Quartet. 1.20 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00. 16.25 Leksikon umetnikov. 16.30 Tedaj. 16.35 Smithsonianov svet, 10. del. 17.30 Lipova cesta, serija. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.30 Srčece (Rudi Carrell). 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Dva MUnchenčana v Hamburgu, zadnji del serije. 21.08 Mojstrsko kuhanje. 21.15 Nicolae Ceausescu — dolga diktatorjeva senca 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Rojstvo Evrope, 6. del: Oblast energije. 23.25 Nočni studio. 0.25 Hello Austria, oddaja v angleščini. 0.55 Čas v sliki. SATELITSKA TV SATI ■ SAT 1 "SATI -TAT1 6.00 Dobro jutro 8.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Duki. 11.05 Mike Krüger Show ponovitev 12.05 Kolo sreče. 1245 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Dino, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 High Chaparral 16.45 Cannon (William Conrad). 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme 20.15 Tora! Tora!, vojni, 1969 (Martin Balsam, So Ya-mamura). 22.05 Poročila. 22 15 Pasji vojaki, akcijska kriminalka, 1978 (Nick Nolte, Tuesday Weld). 0.20 Poročila. 0.25 Ljubezen v tretji dimenziji, erotični, 1972 (Ingrid Steeger). 6.00 Jutrani magazin. 9 00 Angel se vrača 9.45 Bogati in lepi. 10 10 Dirka s smrtjo 11.00 Šov 11.25 Divja Rosa 12.15 Delvecchio. 13.00 Oče preveč 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.10 Loterija. 19.20 Trop črnih ovc, serija. 20.15 Airwolf. 21.10 Twin Peaks 22.10 Nogomet. 23.55 Poročila. 0.10 Catherine, softseksi, 1982 (Berta Ca-bre). 1,50 Zorro proti^tecistu, vestem, 1963 (Pierre Brice). 3.10 Fra Diavolo, film, 1933. 7,30 Dobro jutro 8.30 High Chaparral. 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Tora! Tora!, ponovitev vojnega filma 12.05 Kolo sreče. 12.45 Bingo. 13.20 Fantazijski otok 14 10 Hudičevka, kriminalka, 1966 (Maria Emo). 15.45 Sat 1 predstavlja, 16.15 Zapp. 16.40 Pearl Harbour, 4. del (Angie Dickinson). 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila 18.50 Kvadriga. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20 15 Prekletstvo grozljivosti kriminalka. 1968 (Joachim Fuchsberger) 21.55 Poročila. 22.05 Profesionalci. 23 00 Šolarkin raport, 12. del, erotični, 1978. 0.30 Ljubezen v tretji dimenziji, pon. 2.00 Šolarkin raport. 12. del, pon. 7.30 Dino, Addamsovi. 8.20 Ollies. Thundercats. 9.10 Drops! 9.35 Božič v Nemčiji, drugi del. 10.00 Kviz z živalmi 10.30 Krimi za otroke. 11.10 Prekle-stvo grozljivosti, ponovitev filma 12.45 Bingo. 13.10 Fantazijski otok. 14,05 Kino. 14.30 Lana, kraljica Amazonk. pustolovski, 1964 (Catharina von Schell) 15.55 Obalni pirati, serija. 16.20 Drops! 16.55 Orlovska krila, vestem. 1978 (Martin Sheen, Sam Waterston) 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Velika nagrada narodne glasbe. 21.55 Vreme. 22.00 Pogovor v ssolpu. 23.15 Poročila 23.25 Gorila, serija (Karim Al-laoui). RTL PLUS RTL PLUS 6.00 Risanke. 8 00 Za otroke. 9.20 Klack. Jetsonsi 10.30 Turbo Teen 12.35 He man 13.05 Želve. 13.30 Super Mario Brothers. 14.30 Ragazzi 15.00 BJ in medved. 16.00 Daktari. 17.00 Cena je vroča 17 45 Novo v kinu 18 15 Čudovita leta, serija. 18 45 Poročila. 19.20 Houston Knights 20.15 Bel Ami 2000. komedija. 1966 (Peter Alexander, Antonella Lualdi) 22.05 Vse ali nič, kviz. 23 05 Siegfried in takoimenovano ljubezensko življenje Nibelungoc, softseksi. 1970 (Sybill Danning). T7T7E 6.00 Turbo Teen, Jetsonsi, Scooby Doo. 9.30 Risani film. 11.00 Tednik 12 10 Coach, serija. 12.35 Major Dad 13.05 Mini čas 13.30 Munsterjevi 14.05 Biblijski kviz. 14.35 Božič v hribih. 15.05 Mariti, komedija, 1959 (Sabine Sinjen). 16.45 Kilometer 330 17.50 Dr Westphal, serija. 18.45 Poročila 19.10 Potovalni kviz: Nova Zelandija 20.15 Film 21.50 Spiegel TV. 22 30 Prime Time 22.45 Grad Pompon Rouge 23.25 Playboy Late Night Show. 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača. 9 45 Bogati in lepi 10 10 Dirka s smrtjo 11.00 Sov 11.25 Divja Rosa 12.10 Delvecchio 13.00 Oče preveč 13 30 Santa Barbara 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15 50 Čips. serijska kriminalka. 16.40 Tvegano! 17 10 Cena je vroča. 17.45 Igra 18.45 Poročila. 19.15 A-team, serija. 20.15 Šef (Raymond Burr). 21.15 Kje je moja žena9, akcijski. 1986 (Mare Winningham. Jameson Parker). 22.55 Kulturni magazin. 23.25 Magazin za moške. 23.50 Poročila. 0.00 Cesta groze, grozljivka, 1974. 9.00 Zgodbe iz školjke. 10.00 V četrtek ob 17.30. 11.00 Angleščina-Fol-low me, 31. lekcija. 11.25 Sedma steza. 11.55 Osmi dan. 12.40 Video strani. 13.30 Dnevnik 1. 14.25 Video strani. 14.35 Mozaik, ponovitev; Angle-ščina-Follow me, 31. lekcija. 15.00 Sova, ponovitev; V območju somraka, 8. epizoda ameriške nanizanke; Nedotakljivi, 15. epizoda ameriške nanizanke. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, Šolska TV. 17.05 Od Newtonove do Einsteinove mehanike: Newtonova kinematika, 3/8. 17.35 Nekoč je bilo ... življenje: Mezgovni sistem. 17.55 Zakaj lahko nekatere žuželke hodijo po vodi? Zakaj imajo kakteje bodice? 18.05 Video strani. 18.10 Spored za otroke in mlade. 18.10 Pravljice iz mavrice: O bobenčku in paličkah. 18.25 Alf, 55. epizoda ameriške nanizanke. 18.50 Marija Lucija, pravljični portret. 19.00 Risanka. 19.15 Tv okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 B. Goldsmith: Mala Gloria, ameriška nadaljevanka (1/4). 21.00 Novosti založb: Odprta kniga. 21.10 Koncert Big Band RTV Slovenija, prenos 2. dela. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Poslovna borza. 22.40 Video strani. 22.45 Sova: Da, predsednik, angleška nanizanka, 2/8; V območju somraka, 9. epizoda ameriške nanizanke; Glasba skozi čas, koprodukcija, 9/16. TV SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem, 17. oddaja. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija, Studio Koper. 19.00 9. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije, Škofja Loka 1991. 2. oddaja. 19.30 Dnevnik Sarajevo. 20.00 Žarišče. 20.30 Umetniški večer. 20.30 Franku Capri v pozdrav, ameriški dokumentarni film (čb). 23.45 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroška oddaja. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski programi: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Znanstveni program. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 1. 20.00 Serijski film. 20.55 Loto. 21.00 V velikem planu. 22.30 Dnevnik 2. 22.55 Kinoklub Evropa. 0.25 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, kriminalna serija. 9.30 Angleščina za začetnike. 10.00 TV v šoli: Keramika. 10.15 TV v šoli: Premog. 10.30 Caroline, TV film. 12.05 Šport v ponedeljek. 13.00 Mi. 13.35 Najhitrejša miška v Mehiki, risanka. 14.00 Dediščina Guldenburgovih, serija. 14.45 Mladi glasbeniki v študiju. 15.00 Otroški spored. 15.30 Am, dam, des: Božične tržnice. 15.55 Detektivi za okolje. 16.06 Noni in Mani. 16.30 Mini atelje. 16.55 Adventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20 15 Dežela dolin: Dunaj. 21.00 TV živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Ko bi sosedje vedeli, nadaljevanka. 22.00 Zadnja izmena, ameriški film. 1984 (Peter Straus, Pamela Reed), 23.35 Očim. francoska filmska komedija, 1981 (Patrick Dewaere, Ariel Besse). 1.35 Čas v sliki. TV AVSTRIJA 2 8 30 Vremenska panorama oo s.uu 9.55 Šport. 12.55 Šport. 15.50 Leksikon umetnikov 15.00 Tedaj. 16.00 Šport: tenis (München). 17.30 Orientacija. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.30 Home Video Show. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kdor se smeje, zmaga (Ossy Kolmann). 21.00 Tv živali. 21.07 Reportaže iz tujine. 22.00 Čas v sliki. 22.55 Čas v sliki da capo. 22.30 Šport: tenis, pregled (München). 22.50 Klub 2, nato Poročila (teletekst). SATELITSKA TV 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop 10.10 Velika nagrada narodne glasbe, ponovitev 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza 13.35 Kino. 14.00 Thundercats, Bolnišnica, Sosedje 15.35 Teleshop. 15.50 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacey. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Traper John M.D 21 10 Poročila. 21.15 Šestica za skok čez plot. veseloigra v treh dejanjih. 1991 22.55 Poročila. 23.05 Magazin. 23 50 Cagney in Lacey, ponovitev 0.45 Traper John, ponovitev. SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Šestica za skok čez plot. ponovitev veseloigre. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza 16.45 Loterija. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče.. 20.05 Vreme. 20.15 Narodna glasba. 21.10 Poročila. 21.15 Po načelu domin, kriminalka, 1976 (Gene Hack-man. Candice Bergen, Mickey Rooney). 22.50 Spiegel TV. 23.20 Poročila. 23.40 Na begu. serija. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin. 9.00 Angel se vrača 9 45 Bogati in lepi 10.10 Dirka s smrtjo 11.00 Sov 11.25 Divja Rosa. 12.10 Delvecchio. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.05 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tvegano! 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider (David Hasselhoff). 20.15 Kojak. Nevarni pohlep, kriminalka, 1990 (Telly Savalas). 22.00 Explosiv, politični magazin. 22.55 Zakon v Los Angelesu. 23.50 Poročila. 0.00 10.000 KM. akcijski, 1979 (William Smith), SREDA 11. december GEEimg 9.00 Živ žav. 10.00 Euripldes: Elektra. drama HTV. 11.35 B. Goldsmith: Mala Gloria, ameriika nadaljevanka (1/4). 12.25 Euroritem, 17. oddaje. 12.40 Video strani. 13.30 Dnevnik 1.15.10 Video strani. 15.20 Sova, ponovitev; Da, predsednik, angleika nanizanka, 2/8; V območju somraka, 9. epizoda ameriike nanizanke. 16.40 Video strani. 16.45 Poslovne informacije. 16.50 Poročila. 16.55 Slovenska kronika. 17.05 Mozaik, ponovitev. 17.05 Boj za obstanek, angl. polj. zn. oddaja. 17.30 Domače obrti, nizozemska izobraževalna oddaja (12/13). 17.45 Video strani. 17.50 Spored za otroke in mlade. Klub Klobuk, kontaktna oddaja. 19.00 Risanka. 19.15 TV okno. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Film tedna: Nedosegljiva, nemiki film. 21.40 Druga godba: Ferus Mustafov, 1. del. 22.10 Dnevnik 3. 22.30 Video strani. 22.35 Sova: Alf, 65. epizoda ameriike nanizanke; V območju somraka, 10. epizoda ameriike nanizanke. 0.00 Video strani. TV SI 18.10 Euroritem. 17. oddaja. 18.30 Slovenci v zamejstvu. 19.00 TV Slovenija 2-Studio Maribor: Poglej in zadeni. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Športna sreda. 22.00 Svet poroča. 23.00 Yutel. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Otroški program. 10.00 Šolski program. 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski program: Staro za novo. 16.45 Poročila. 16.50 TV koledar. Šolski program. 17.30 Hrvaška danes. 18.15 Otroški program. 18.15 Poljudnoznanstveni program. '(9.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.00 Filmski večer. 22.00 Dnevnik 2. 22.55 Dokumentarni program. 23.25 Poročila. TV AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki. 9.05 Katts, serijska kriminalka. 9.30 Francoščina. 10.00 Tv v šoli: Poklici z barvo. 10.15 TV v šoli: Radio v Avstriji. 10.30 Odisejeva potovanja, italijanski film, 1954 (Kirk Douglas, Silvana Mangano). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Najhitrejša miška v Mehiki, risanka. 14.00 Dediščina Guldenbur-govih, serija. 14.45 Zgodovina stekla. 15.00 Otroški spored. 15.05 Novice iz račje doline, risanka. 15.30 Muki. božični parkelj, lutke. 15.55 Dobro glej. 16.00 Živalski kotiček. 16.05 Noni in Mani. 16.30 Mini leksikon. 16.55 Ad-ventni koledar. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Zdravnik Trapper John, serija. 19.15 Otroci pripovedujejo. 19.20 Nocoj. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Dekle iz češkega lesa, ameriški film, 1964 (Gerlinde Locker). 21.50 Pogledi od strani. 22.00 Veliki posel, 3. del. 22.45 Detektivska zgodba, ameriški čb film, 1951 (Kirk Douglas, Elea-nor Parker). 0.25 Bellamy, kriminalna serija. 1.10 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama do 13.00 14.50 Leksikon umetnikov. 14.55 Tedaj. 15.00 Tenis (München). 17.30 Dežela in ljudje. 18.00 Katts, kriminalna serija. 18.25 Nocoj. 18.30 Živalski kviz. 19.00 Lokalne novice. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Kulturni dnevnik. 20.15 Kal-tenbachovi papirji, nemško-avstrijski TV film v dveh delih, 1. del (Mario Adolf). 21.50 Knjige meseca. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čas v sliki da capo. 22.30 Večerni šport: Športna stava, nogomet, tenis (München), nato Čas v sliki. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Po načelu domin, ponovitev filma. 12.05 Kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Ollies, Bolnišnica, Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.30 Kung Fu (David Carradine). 16.45 Misisipi, serijska kriminalka. 17.45 Addamsovi. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.20 Kolo sreče. 20.05 Vreme. 20.15 Hunter, serijska kriminalka (Fred Dryer). 21.10 Poročila. 21.15 Kupim si raje tirolski klobuk, zabavni, 1965 (Gus Bac-kus). 23.00 Poročila. 23.20 Dediščina prekletstva. 0.15 Filmski ustvarjalci. 0.30 Hunter. RTL PLUS 6.00 Jutranji magazin 9.00 Angel se vrača. 8.45 Bogati in lepi. 10.10 Dirka s smrtjo 11.00 Sov. 12 25 Divja Rosa 12.10 Delvecchio. 13.00 Oče preveč. 13.30 Santa Barbara. 14.20 Springfieldova zgodba. 15.50 Volčji klan. 15.50 Čips. 16.40 Tveganol 17.10 Cena je vroča. 18.00 Divja Rosa. 18.45 Poročila. 19.15 Nazaj v preteklost (Scott Ba-kula). 20.15 Narodna glasba. 21.15 Gottschalk, osebni šov. 22.15 Stern TV. 22.50 Priložnost za ljubezen (Dr Erika Berger). 23.20 Benny Hill. 23 50 Poročila. 0.00 Cesta strahu, akcijski. 1985 (Chris Cameron) Nagradna križanka NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE MERCATOR ZKZ MOZIRJE Veliko nagradnih križank smo prejeli, dragi bralci! Izžrebali smo naslednje tri nagrajence: 1. nagrado: kosilo ali večerja za 4 osebe v prijetni restavraciji Mercator ZKZ Mozirje »GAJ« v Mozirju za 4 osebe prejme: OLGA ŠI-LJAK, 63334 LUČE 2. nagrado: darilni bon v vrednosti 1.000,00 tolarjev, s katerim boste lahko nakupili v eni od prodajaln ZKZ Mozirje prejme: VANJA SLAP- NIK, VARPOLJE 46, 63332 REČICA OB SAVINJI 3. nagrado: 100 svežih jajc, ki jih poklanja Mercator ZKZ Mozirje, sortirnica jajc prejme: LOJZKA FRIŠKO-VEC, Tomšičeva 8, Velenje Pravilna rešitev nagradne križanke: standarta, marti-narna, aba, Mesmer, KLUB MERCATOR, kit, IO, OE, med, Grenada, jedilo, Asinara, lavor, narod, Se, tvorec, Air, Tine, SS, nagrajenka, snobizem, tri, kavalir, kepica, kalanke, vrč, kis, ara, Aksa-kov, Kasai, ami, Tanatos, CN, IN, Erivan, diamant, raca, omej, Ikar, atomika, taca, ZKZ, AL, rog, Knin, Mozir- je, Rado, JJ, Mer, Naab, Aja, Mae, prepoved, ST, rast, Lea, remedura, lek, Noe, jarek, etik, KC, varan, tS"ka, Ota, volan, Aka, erotika, skip, AR, rastlinstvo, apoteka, Rijn, koala, Aare, dinar, Akra, Aru, PI, AT, Nen, sortirnica jajc, žekno, kava, Aro, Idi, sfera, Ives, nenasitljivost, Akad, SA, Oger NAGRAJENCI BODO PREJELI POTRDILA, S KATERIMI BODO DOBILI NAGRADE PO POŠTI. V IMENU UREDNIŠTVA IN MERCATOR ZKZ MOZIRJE ISKRENE ČESTITKE! Pripravlja D.J. Robby Bratuša HELLO! Že smo v zadnjem najbolj norem mesecu leta, imenovanem december, ki tako kot vsako leto tudi letos prinaša s sabo dobre, slabe in sploh zanimive novice. Letos smo na žalost spet ostali brez dveh izrednih glasbenikov. V prvi vrsti je to vokalni solist skupine Queen-Fredy Mercury in bobnar skupine Kiss-Eric Carr. 6. in 8. decembra se bomo spomnili dveh tragično preminulih legend rock'nroll glasbe: Roy-a Orbisona in Johna Lennona. Smo pa tudi priče izdaj številnih dobrih albumov znanih skupin. Pa pojdimo lepo po vrsti. ... .YO . . . Fredy Mercury je bil rojen 5. septembra 1946 v Zanzibaru (Afriki) pod pravim imenom Frederick Bulsara. Končal je grafično šolo in se je skupini Queen, kjer je pel in igral klavir, pridružil leta 1970 in v njej, kljub svojim solističnim ploščam ostal celih dvajset let. Torej vse do svoje prerane smrti, ki jo je povzročila neozdravljiva bolezen AIDS. Skupaj s skupino Queen je izdal 20 LP plošč in dva samostojna albuma. Izpolnila pa se mu je tudi njegova življenjska želja, ko je leta 1987 zapel skupaj s slavno operno pevko Montserrat Caballe v pesmi Barcelona. Kot bi slutil, kaj ga čaka, ie za konec kljub težkibolezni posnel pesem: »The show must go on« (Predstava se nadaljuje), pa čeprav brez njega in nikoli več s skupino Queen. Freddie Mercury . .. YO .. . Preden zaključim današnji glasbeni kotiček, naj omenim še nekaj CD plošč, ki sem jih še pred časom samo napovedoval, tokrat pa jih zares lahko dobite na policah s ploščami. (V tujini seveda). To so: Joe Cocker — Night Calls, Queen-Gratest hits II, Simply Red — Stars, Genesis — We can't dance, Erasure — Chorus, U2 — Achtung baby, Michael Jackson — Dangerous in številne kompilacije (zbirke hitov). Vso to glasbo lahko dobite oz. naročite na kasetah preko tel. 855-191 od 17. do 19. ure. Drugače pa jih boste lahko slišali v predstavitvah na Radiu Velenje v oddaji »Najboljše-najno-vejše«, vsak ponedeljek od 18.30 dalje. Prav tako vas v ponedeljek 9. 12. 91 ob 18.30 vabim v mojo družbo, ko se bomo v zgoraj omenjeni oddaji spomnili Roya Orbisona in Johna Lennona. Lep pozdrav! Radio Velenje - Music shop Velenje Lestvica 10 najpopularnejših CD-jev 1. RONNY'S POP SHOW 18 - Compilation 2. GUNS'S ROSES - Use your illusion II. 3. METALLICA - Metallica 4. KUSCHEL ROCK 5 - Compilation 5. PRINCE — Diamonds and pearls 6. BLUE SYSTEM - Deja Vu 7. STARS ON 45 - The very best of 8. SKID ROW - Slave to the grind 9. EUROPE — Prisoners in paradise 10. DIRE STRAITS - The best of CD novosti 1. BAD BOYS BLUE - House of silence 2. JASON DONOVAN - Greatest hits 3. SAL-T'N PEPA - Greatest hits Glasbi iz CD plošč lahko poslušate vsak torek na radiu Velenje ob 7.30 minut na frekvenci 88,9 in 97,2 MHz. (0 s to (D C »Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAS ČAS d o o Velenje Cesta Františka Foita 10. ' Uredništvo: Stane Vovk (v. d. direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v d odgovorni urednik), Milena Krhtič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451 856-9SS Cena posameznega izvoda je 30,00 tolarjev, mesečna naročnina 120 00 tolarjev trimese- °na 36°'00 t0larjev' polletna naročnina 720,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tu- jino 600,00 tolarjev. Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta skupščine Renu-vodov Je'St' 42M/72 P° 8' rebruariu l987- ne Plačuje temeljni davek od prometa proiz- Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. UKV 88,9 IN 97,2 Mhz ČETRTEK, 5. DECEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.10 Smeh za zdravje: 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Radijski djubox; 9.00 Trič trač in druge čve-ke; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje. PETEK, 6. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 do 22.00 Nočni program Radia Velenje. SOBOTA, 7. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Poročila; 8.45 Na svidenje. NEDELJA, 8. DECEMBRA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam jih zastavili pred 14. dnevi, takoj za tem pa sprejemalo nova po telefonu 855-963); 12.30 Na svidenje; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi — vmes ob 15.50; 16.50; 17.50 Servisne informacije in epp bloki; 18.50 Poročila; 19.00 Duhovna iskanja; 20.00 Lahko noč. PONEDELJEK, 9. DECEMBRA: 15.00 Pozdrav; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovo športno popoldne; 18.30 Najboljše, najnovejše: 20.00 Lahko noč. TOREK, 10. DECEMBRA: 6.00 Dobrojutro; 6.10 Smeh za zdravje; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 CD novosti; 8.00 Odstopim, odstopiš; 9.00 Naš gost; 10.00 Poročila; 10.30 Kuhamo z vami; 11.00 Na svidenje. SREDA, 11. DECEMBRA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Strokovni nasveti (vrtičkarjem); 19.00 Minute z domačimi ansambli; 20.00 Lahko noč. 1 1 lKl M M 10 i ! 1 1 1 1 1 1 J VELENJE Četrtek, in petek, 5., 6. 12. ob 18. uri PRIDI, VIDEL BOŠ RAJ — ameriška vojna drama. Sobota in nedelja, 7., 8. 12. ob 18. in 20. uri'MORSKE SIRENE — ameriška drama. V gl. vi.: - CHER, Bob Ho-skins NOČNI KINO V REDNEM KINU Četrtek in petek, 5., 6. 12. ob 20. uri, sobota, 7. 12. ob 22. uri: SEKSUALNE DILEME — trda erotika. KINO DOM KULTURE Četrtek, 5. 12. ob 20. uri AMADEUS - ameriška drama. V okviru Mozartovega leta, na dan Mozartove smrti! Ponedeljek, 9. 12. ob 20. uri za ABONMA in izven PRIDI, VIDEL BOŠ RAJ -ameriška, drama. Režija: Alen Parker Vloge: Dennis Quaid, Tamlyn Tomita MED FILMSKIM CIKLUSOM FILMI LETA - (NE) PREZRITE USPEŠNICE: v torek, 10. 12. ob 20. uriČU-DOVITA ŽENSKA (Pretty woman) v sredo, 11. 12. ob 20. uri TANKA LINIJA SMRTI (Flatliners) v četrtek, 12. 12. ob 20. uri RAZGLEDNICE IZ PEKLA v petek, 13. 12. ob uri PLEŠE Z VOLKOVI (Dances with volves) KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 8. 12. ob 19. uri v Nočnem kinu SEKSUALNE DILEME - trda erotika. Ponedeljek, 9. 12. ob 19. uri MORSKE SIRENE -ameriška drama. OTROCI! VSI, KI STE GLEDALI RISANKO PEPELKA, NARIŠITE RISBICO IN JO PRINESITE V DOM KULTURE (pisarna za prireditve-53/I) ALI V PISARNO KINA VELENJE DO PETKA, 6. 12. Razstava vaših risbic bo odprta od ponedeljka do' petka (6.-13. 12.) (od 10. do 11. ure ter od 16. do 17. ure v avli Doma kulture. Nagrade za najlepše tri risbice pa bodo objavili v četrtek, 19. 12. v tedniku Naš čas! KINO ŽALEC V nedeljo, 8. 12. — NIKITA KINO PREBOLD V petek, 6. 12. - NIKITA KINO POLZELA V soboto, 7. 12. — NIKITA Ha{HI teL 883 481, 888 480 u&jisXm ogùa, ocjùii. er noi aas SlKLNE (skodlje) prodam. © 842-153. NA POLZELI ODDAM enosob-no stanovanje s posebnim vhodom 24 m2 in del vrta. © 855-753. JUGO 45, letnik 1983 in DIANO letnik 1980, prodam. © 855-161, po 18. uri. KOMBI CARAWELA GLVV letnik 1987 prodam. © 851-267. ODKUPIM stanovanjsko pravico. © 852-470. PREKLICUJEM diplomo končane srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, leto 1987, na ime Olga Terbovšek. PARCELO ZA VIKEND v Hramšah prodam. Berlak, Šlan-drova 13, Velenje KRAVO SIVKO, brejo 5 mesecev (drugo tele) in vodno črpalko, 3 stopenjsko (novo), prodam. © 882-842. NUJNO IŠČEM SOBO s kopalnico v Velenju. © 888-184. INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole. © 853-992. NOV ŠTEDILNIK na trdo gori vo prodam 15 % ceneje. Možnost plačila na 2 obroka. © 892-158. OPEL KADET 1,3 LS limuzina, letnik 1987/6, prodam. © 855-319. 1989, dobro prodam. © MEDNARODNA FIRMA IŠČE SODELAVCE za predstavitev in zastopanje v svetu visoko priznanega izdelka. Nadpoprečni zaslužek v tuji valuti. © 062/37-902. TELICO SIMENTALKO, 7 mesecev brejo prodam. © 832-524. PODKLETEN KINTA KUNTE prodam. © 856-904. SERVO APARAT za Lado sa maro prodam. © 853-629. OSEBNI AVTO JUGO 45, letnik 1988, prodam za 3500 DM. © 882-176, po 15. uri. DOMAČE VINO prodam. © 882-761 JUGO 45, letnik ohranjen, ugodno 885-037 ODDAM SOBO S SANITARIJAMI. © 855-935 MALO RABLJEN AVTOMA-TIK 3 prodam. Mlinar Irmaž, Šentjan 40, Rečica ob Savinji. VIDEO RECORDER AKAY prodam. Cena po dogovoru. © 832-369. NEMŠKI OVČARKI, stari 6 tednov, brez rodovnika, poceni prodam. Podarim 3 leta staro psičko dobirm ljudem. © 853-339 — dopoldan, 856-721, popoldan. BTV GORENJE z daljinskim upravljalcem in nov pletilni stroj Pfaff elektronik 6000 prodam. © 856-049, popoldan. OSEBNIA AVTO P 125 (nevozen) ugodno prodam. © 881-034, dopoldan; 858-455, popoldan. BARVNI TELEVIZOR GORENJE na daljinsko upravljanje prodam. © 856-313. Zanimivo predavanje S polnovredno hrano do boljšega zdravja Ničkolikokrat zdravniki in strokovnjaki, ki skrbe za naše zdravje, poudarjajo, da ima marsikatera bolezen svoj izvor v nepravilni prehrani. In gotovo ne po naključju so se v enoti Adre — zdravstveno preventivne Adventistične ra-dodarnosti iz Velenja odločili za organizacijo predavanja z naslovom: S polnovredno prehrano do boljšega zdravja. Na predavanje so povabili dr. Darinko Jelen, pripravili pa ga bodo to soboto, 7. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Doma kulture v Velenju. Vstop bo prost. Po predavanju bodo pripravili tudi po-kušnjo vegetarijanske hrane. Najbrž prisrčno vabilo na predavanje ne bo odveč, (tp) ZASTOPNIKI SAVINJSKE KOROŠKE IN VELENJA z okolico in vsi vi, ki bi vas delo prodaje in predstavitev novih ekskluzivnih artiklov zanimalo se nam javite 9. 12. 1991 ob 17. uri v hotelu Paka Velenje. Pogoj je samo nakup vzorčnega artikla. PSARNA ŠENTJANŽKA prodaja mladiče nemške ovčarje. Psica prve vzrejne skupine — parjena v Nemčiji. © 063 856-065 zvečer. Gregor Gradišnik Črnova 40 Velenje. POLAGANJE BRUŠENJE, lakiranje parketov, plute, montaža vseh vrst pohištva. © 851-110. ZA HUJŠANJE POD ZDRAVNIŠKIM NADZOROM se lahko prijavite pri blagajni Velenjskega bazena vsak ponedeljek, sredo in petek od 19. ure dalje. Tam, kjer naša mama leži, ni sonca, ne luči, le njen žametni glas nam v srcih še živi in nihče ne ve kako zelo, zelo boli, ko zavemo se, da naše drage mame več ni. ZAHVALA ob nenadni izgubi naše drage mame, stare mame in sestre Frančiške Sedovnik rojene VINDER iz Lipja 15. 2. 1919-25. 11. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem našim sosedom za nesebično pomoč, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in sveče, darovali za maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo sodelavcem Gorenja — OE ZHA in sodelavcem Juteksa iz Žalca za moralno, denarno pomoč, za cvetje in za številen obisk. Prisrčna hvala govornikom za ganljive besede, gasilcem, gospodom župniku, Goro-grancu in Štravsu ter gostišču Hren in pevcem za zapete žalostinke. Hvala patronažni sestri in gospodu primariju dr. Fijavžu za lajšanje bolečin. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali! Žalujoči: hči Marjana in sin Martin z družinama ter sestra Marija in brat Franc. NOVO NOVO NOVO FRIGO SERVIS HLADILNIH NAPRAV: • popravila vseh vrst hladilnikov in zamrzovalnikov • polnjenje sistemov • izolacija zamrzovalnikov vseh vrst • menjava kompresorjev PO KONKURENČNIH CENAH! BORIS JAVORNIK, Foitova 6, Velenje, telefon : 857-703 LIR Trgovina i gradbenim materialom Tel.: 063/855-646, odprta od 7. do 17. ure, sobota od 7. do 12. ure. KUPIM GRADBENO BARAKO cca 3 x 4 m. © 857-561. V NAJEM ODDAM lepo izdelan poslovni prostor 25 m2 za trgovino, predstavništvo, ambulanto ipd. Lahko oddam tudi celotno pritličje 70 m2. Naslov v uredništvu. PRODAM STAREJŠE GOSPODARSKO POSLOPJE z nekaj zemlje v Ravnah pri Šoštanju. Elektrika in voda v hiši. © 731-211, int. 250, popoldan. PREKLICUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Slovenj Gradec—Velenje št. 87 166 na ime Mraz Marija. R 5 CAMPUS, maj 1990, kovinsko zelen, temna stekla, garaži-ran, prevoženih 16.000 km, prodam. © 850-005. AVTO SUBARU JUSTI, letnik 1987, prodam. Cena po dogovoru. © 854-573, (Bife). INŠTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za osnovne in srednje šole. © 857-915. ZASTAVA 850, letnik 1984, ugodno prodam. © 892-170. Trgovina z mešanim blagom Koroška B c, Velenje Tel.: 855-998 krilno Janka Ulriha 40, Pesje, Velenje Tel.: 063/857-379 IZPOSOJA POROČNIH IN SVEČANIH ŽENSKIH IN MOŠKIH OBLEK AVTO MOSKVIČ PRODAM, letnik 1980. © 893-306. OBJEKT 10 x 10, zgrajen do I. faze, z elektriko in vodovodom, primeren za obrtnike, z gradbenim materialom do lil. faze, v bližini Velenja, prodam. Informacije po © 855-464. BARVNI TV star 3 leta, prodam. © 855-437, popoldan. MIRNO DEKLE, zaposleno, išče sobo s souporabo sanitarij in možnostjo kuhanja. Naslov na upravi lista ali pod šifro »Barbara«. CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da seje podjetje NOVI DOM preselilo iz poslovnih prostorov na Efenko-vi 61, na Trg mladosti 6, Velenje. (V stavbo Farmina) IM Dežurstva! DEŽURNI ZDRAVNIKI: ČETRTEK 7. do 13. ure dr. Renko, od 13. do 20. ure dr. Vrabič, nočni dežurni dr. Friškovec in dr. Bezlaj. PETEK, 5. 12. 1991 od 7. do 13. ure dr. Grošelj, od 13. do 20. ure dr. Kočevar nočna dr. Kozorog in dr. Pirtovšek. SOBOTA IN NEDELJA 7. in 8. 12. dnevni dežurni dr. Vrabič in nočni dežurni dr. Vidovič PONEDELJEK, 9. 12. 1991 od 7. do 13. ure dr. Mijin, od 13. do 20. ure dr. Žuber nočna dežurna dr. Grošelj in dr. Lazar. DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK v nedeljo od 8. do 12. ure dr. Ivan Janežič m'TioiM m ms v mj§©fia nama V MESECU DECEMBRU VSAK DAN NEKAJ ZA VAS, CENJENI KUPCI! Danes, v četrtek, 5. decembra vabimo v NAMO vse starše in otroke na MIKLAVŽEV SPREVOD od 15.30. dalje! Jutri, v petek, 6. in v soboto, 7. decembra ste vabljeni v pritličje na predstavitev MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV GORENJE IN NA DEGUSTACIJE ... Ob naši 20-letnici smo pripravili za vse zveste kupce NOVOLETNO NAGRADNO IGRO, v kateri boste sodelovali vsi, ki boste kupili karkoli v vrednosti nad 500 tolarjev! Od 10. do 14. decembra vas še posebej vabimo na PREUREJEN oddelek kozmetike, kjer bo svetovala gostja iz LEKA. Na PRAZNIČNEM PULTU v pritličju boste še ves mesec izbirali sladke praznične dobrote. V mesecu decembru je naša veleblagovnica odprta vsako soboto do 19. ure, samopostrežna trgovina pa tudi ob nedeljah od 8. do 11. ure! VSAKO JUTRO MED 8. IN 9. URO SE DOBIMO NA JUTRANJEM NAPITKU V NAMI, DRAGI NAŠI OBISKOVALCI! PAKA ® Železnina po meri # Mala kmetijska mehanizacija NA SVIDENJE V OBRTNI CONI PAKA! £IAA/ SERVIS TONE na Tav« \rjevi 17 v Velenju Za prave -užitke v zimskem športu vam nudimo montažo vezi na smuči, obnovo drsne ploskve in vsa ostala popravila na smučeh. Dela opravljamo strokovno, z dolgoletnimi izkušnjami in dajemo za svoja dela tudi garancijo. Nudimo tudi napenjanje tenis loparjev. Telefon: 857-561 Delovni čas: od 9. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. TKiliweU* SLADKE DOBROTE IZ SLAŠČIČARNE V MOZIRJU rMišvk VTOSllŠCU f RcCka ob Saria ji tel. 463-831-416 4T 9>ogtf)x& Ivan, Dobnik, rojen 1968, Do-brovlje 12 in Romana Ramšak, rojena 1974 Dobrovlje 22. Foršt-ner Ferdinand, rojen 1968, Mozirje, Prešernova 7 in Nataša Dobrove, letnik 1971, Žlabor 10. Q SMRTI Peter Korošec, rojen 1914,, Žalec, Šlandrov trg 37 a, Franc Keš-pret, rojen 1907, Mozirje, Cesta na Lepo njivo 3 ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Eme Rihtaršič se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in nam izrazili sožalje, darovali cvetje in nam pomagali ob tej hudi izgubi. Iskrena hvala sosedoma Zega in Vidmar, ter pevcem, govornikoma KS in ZB, praporščakoma g. Krupiču in predstavniku upokojencev. Vsi njeni V SPOMIN Mihaelu Kodrunu iz Šoštanja, Primorska 15 Minilo je že leto dni, odkar si nas za vedno zapustil, toda spomin nate bo vedno ostal v naših srcih. Vsi, ki smo te imeli radi V soboto začne veljati zakon o denacionalizaciji Kot pojasnjuje ministrstvo za pravosodje in upravo, zakon, ki prične veljati 7. decembra, ureja pogoje in načine vračanja nasilno podržavljenega premoženja. Upravičenci do denacionalizacije so fizične osebe, ki so bile v času podržavljanja jugoslovanski državljani. Pod enakimi pogoji gre pravi- ca do vrnitve tudi cerkvam in drugitp verskim skupnostim. Premoženje bo vrnjeno praviloma v naravi, če pa to ni mogoče pa v obliki odškodnine. Ta je lahko v nadomestnem premoženju, vrednostnih papirjih ali denarju. Postopek za denacionalizacijo se začne na podla- gi zahteve, ki jo lahko vloži upravičenec ali njegov pravni naslednik. Poleg osnovnih podatkov o premoženju je potrebno zahtevi predložiti še veliko listin in potrdil. O zahtevah za denacionalizacijo bodo na prvi stopnji odločali pristojni občinski organi in republiška ministrstva. Erina trgovinica z mešanim blagom Podobe iz sanj Fotografija je preredek gost naših galerij, saj je ume-vanje njene dokumentarne, predvsem pa umetniške vrednosti pri nas še vse preskromno. Kljub temu pa si je nekaterim fotografom uspelo izboriti položaj, ki jim pripada. Mednje gotovo sodita tudi mlada velenjska fotografa Barbara Jakše in Stane Jer-šič. V zelo kratkem času sta se uspela prebiti med največje evropske fotografe, ob vsesplošnem pomanjkanju de- narja pa izdati tudi dve čudoviti knjigi z njunimi deli. Lansko leto je izšla knjiga Iluzija besed, letos pa se ji je pridružila nova knjiga Slike iz življenja. V galeriji na velenjskem gradu je bila v velikem krogu znancev, ljubiteljev fotografije in umetnosti nasploh, v petek odprta njuna razstava s fotografijami, ki jih predstavljata tudi v novi knjigi. Fotografije velikega formata, s svojim tonom, ozadji in go- vorico teles kažejo neko sanjsko podobo naše preteklosti, mir in spokojnost. Izjemen občutek za>. kompozicijo ter svetlobo in temo le še dopolnjuje občutek nostalgičnosti, ki nas preveva ob gledanju njunih del. Razstava na velenjskem gradu je redek dogodek in je tudi, zato vredna ogleda. Sicer pa se Barbara Jakše in Stane Jeršič predstavljata danes z razstavo fotografij in knjigo tudi v Modni galeriji v Ljubljani. Velenjska ERA letošnje leto slavi svojo tridesetletnico. Leto so zato obeležili z vrsto zanimivih dogodkov, katerih cilj je bil seveda promovirati novo podobo te velenjske trgovske organizacije in privabiti čim večje število kupcev. V petek so tako v ERI Šport odprli, skupaj z velenjskim muzejem, razstavo o trgovanju v Šaleški dolini v preteklih stoletjih. Razstava, ki nudi obilo informacij o dogajanju na tem področju (postreže jih kar računalnik) je obogatena s številnimi reprodukcijami starih fotografij. Toda za oko in obiskovalca je gotovo najzanimivejša stara prodajalna, v kate- ri se police šibijo pod nekdanjimi prodajnimi artikli. Tudi prijazna trgovka ne manjka in nekaj dobrot, predvsem za najmlajše, iz sedanjih časov sicer. Na otvoritev Erine trgovinice z mešanim blagom, kot so to zanimivost poimenovali, je prišel tudi sam minister Maks Basti, ki je bil nad idejo navdušen. Videli pa smo tudi nekdanje (morda bodoče) lastnike (ali potomce) trgovin v Šaleški dolini, in seveda kopico drugih obiskovalcev. Trgovinico, kakršno ste že pozabili ali pa je še sploh niste videli, si lahko ogledate ta mesec. Zabava je sreča tistih, ki ne znajo misliti. Victor Hugo CVETUCARNA Stan« Vanovšck V veleblagovnici Na.na Velenje tel.: 063/ 854 181(int 217) doma 063/ 868 868 MILIČNIKI SO ZAPISALI VEČJA MATERIALNA ŠKODA Prejšnjo nedeljo, nekje po 15. uri, se je zgodila na železniški progi Šmartno ob Paki — Šoštanj, v vasi Gorenje železniška nezgoda, ki na srečo ni terjala človeških življenj. Povzročila pa je večjo materialno škodo. Tovorni vlak se je namreč zaletel v delovni stroj, last železnice, ki je stal na progi. OPOZORILO NI ZALEGLO Pri sosedih M. A. na Kraigherjevi cesti v Velenju je bilo prejšnji petek nadvse veselo. Nič ne bi bilo narobe, če preglasno veselje ne bi kalilo nočni mir. Nekaj po 23. uri so zato poklicali na pomoč delvce velenjske postaje milice, vendar njihovi prihod in opozorilo nista prav nič zalegla. Kajti, nekaj po drugi uri zjutraj so morali možje v modrem na teren še enkrat. Tokrat je bil njihov »obisk« bolj učinkovit kot prvi. TELEFONI ISKANO BLAGO Kraja telefonskih aparatov kaže, da postajajo za dolgo-prstneže tudi ti iskano blago. Brez tega pripomočka so namreč v noči iz 28. na 29. november ostali v raportni pisarni obrata Mehanizacija Jame Škale, pred tem pa tudi v Gorenju. ŠIROKOGRUDEN BLAGAJNIK, DVIGOVALEC PA ... Prejšnjo soboto dopoldan je K. M. iz Velenja na A banki v Velenju dvignil denar. Prazno denarnico pa si je po odhodu banke napolnil precej bolj kot je to nameraval in za kolikšno vsoto je napisal tudi dvižni listek. Blagajnik mu je namreč po pomoti izplačal bistveno višjo vsoto kot je pisalo na dvižnem listku. M. K. seveda ni imel nič proti, za »kazen« (zatajitev) pa se bo moral zato zagovarjati na sodišču. Nekaj takega čaka tudi J. T. iz Šoštanja, ki je na podoben način prišel do več denarja na šoštanjski pošti. ODSLEJ PRIJETNEJŠA VOŽNJA Za doslej neznanega storilca, ki je v dneh iz 25. na 27. november odtujil s prodajne police komisijske prodajalne M4 na Žarovi v Velenju avtoradio Panasonic, bo zagotovo odslej dalje vožnja prijetnejša kot je bila. Vendar le do takrat, dokler mu ne bodo »stopili« na prste. S PALICO NAD ŽENO Pred dobrim tednom dni, nekaj po 20. uri je prišlo do prepira med V. H. in njenim možem S. Med njima je prišlo do prepira, ženino upornost pa je hotel mož »kaznovati« z debelejšo palico. Na poti na sodišče bo gotovo temeljito razmišljal, kako naj bi se kar najbolje za storjeno dejanje zagovarjal pred sodnikom in porotniki. POŠKODOVANJE TUJE LASTNINE Kar zajeten kup prijav hranijo v posebni mapi na velenjski postaji milice, kamor hranijo prijave o poškodovanju tuje lastnine, storilci pa so v velikih primerih neznani. Med prijavami iz minulega tedna so tako poškodovan Vegradov merce-des, parkiran je bil na Prešernovi cesti v Velenju, pa osebni avtomobil, last I. R. iz Kardeljevega trga 2 in še in še. HUDO TELESNO POŠKODOVAN Da se medsebojni neporavnani računi ne dajo rešiti kar tako, sta dokazala'24. novembra R. L. in N. A. Nekaj po 15. uri sta se namreč srečala v lokalu Osmica v Velenju in po krajšem sporu je prvi udaril v predel glave drugega »sogovornika« ter ga pri tem hudo telesno poškodoval. Je bilo vredno, se bosta gotovo spraševala, ko bosta morala opraviti še kakšno dodatno pot več na neljubi kraj. NIČ NE BO Z ROLANJEM Razstavo športnih rekvizitov v knjižnici v Velenju, bila je prejšnji torek, sta si okoli 18. ure ogledala tudi otroka S. D. in E. R. Ob zapuščanju pa sta s sabo odnesla tudi rolko. Vendar, ... NEKAJ ODNESEL, OSTALO PUSTIL ZA OGRAJO V dneh od 15. do 27. novembra je nekdo vlomil v skladiščne prostore trgovine Instor v Šaleku. Tovor, ki si gaje nabral ob zapuščanju, pa ni bil tako majhen in cenen, sploh, če bi odnesel vse, kar si je pripravil. Tako pa je lastnik trgovine ostal brez barvenga TV in štirih cvrtnikov. Ostalo blago pa je pustil za ograjo skladišča. NI SE SPLAČALO V noči iz 25. na 26. november je doslej neznani storilec vlomil v pralnico Doma za varstvo odraslih. Tokrat se mu ves »napor« ni izplačal, ker je našel le malo denarja in nekaj malega kave ter žarnice. POSTAJA MILICE MOZIRJE: AKTUALNA KOLESA IN KOLESA Z MOTORJEM Kot so nam povedali na mozirski postaji milice, v preteklem tednu hujših prometnih nezgod niso zabeležili, le nekaj manjših z manjšo materialno škodo. Bolj zaskrbljujoča postaja kraja koles in koles z motorjem. Vse prej kot samozaščitno ravnanje občanov pač znajo izkoristiti dolgoprstneži, ki jih je povsod dovolj. Tudi za vlom v stanovanjsko hišo družine Vrš-nik iz Raduhe pred tednom dni nosi levji delež »krivde« prav to. Družina je namreč odšla v dopoldanskem času od doma, ključ od glavnih vrat pa »hranili« pod predpražnik. Njihovo odsotnost je (so) izkoristil(i) nepovabljeni in jim odnesli prihranjen denar. Bodo krajani res zaprli Partizansko cesto? Ne gre in ne gre brez problemov v zvezi s prometnim režimom. Tokrat so se oglasili stanovalci ob Partizanski cesti in povedali, da so spet pred odločitvijo. »Zapreti Partizansko cesto, ali pač dočakati spremembo prometnega režima, ki bo omogočal, zavijanje do stanovanjskih hiš v levo.« Zgovorno je bilo že pismo, ki smo ga objavili v prejšnji številki Našega časa. Krajani zaselka Straža mislijo resno, zato so predlagali sestanek s predstavniki Izvršnega sveta, oz. ustreznega upravnega organa SO Velenje. Ta bo te dni in od dogovora bo odvisno, kakšen bo razplet. Problem ni enostavno rešljiv. Če bo prometni režim ponovno spremenjen tako, kot je bilo pred razširitvijo vozišča, ni dosežen pomemben napredek glede prometnega pretoka. Če pa se stanje, kakršno je sedaj ne popravi, bo še naprej mnogo kršitev, plačevanja kazni in slabe volje. Pa tudi varnost je na ta način zmanjšana. Promet mora biti organiziran tako, da v največji možni meri ustreza ljudem, tudi krajanom, ki tam živijo. Gre pa tudi za drugo resnico, ki jo zagovarja strokovni delavec upravnega organa SO Velenje, namreč, da v tujini ni noben problem, če se določi ustrezen prometni režim, saj ga morajo vsi spoštovati. Velenje ima skoraj gotovo prometno študijo, ki je bila pred kratkim predstavljena strokovni javnosti. Skupščina občine jo bo morala čimprej vzeti v roke ter postopno zagotoviti sredstva za realizacijo. Jasno pa je, da vsakemu posebej ne bo mogoče ustreči. Zdržati bo morala osnovna usmeritev, fun-cionalnost in varnost. Jože Miklavc čet*te6 6čUtče6 vec dotKcUepo, čtcuttf*,. Ime: Priimek: Naslov: Pošta: Št. oseb. izkaz.: Podpis: -