št. 40 Glavni urednik Marjan Horvat Odgovorni urednik Ciril Brajer Telefon: 313-942 Naročnina in prodaja: 321-255___________ reietak? ______ časopis slovenskih delavcev Ljubljana, 8. septembra 1994, št. 40, letnik 53, cena 175 SIT MLADI SPET PRODANI Francka Franko: »Na grbi jih imam 84, zato ne morem doživeti več niti kaj dobrega niti kaj slabega. Toda kaj bo z mladimi, če jih bodo spet prodali graščakom?! Ti se bodo morali ponovno boriti za svojo svobodo. Po vojni sva z možem stopila v kmečko zadrugo. Začeli smo iz nič. Hleve in gospodarska poslopja, ki zdaj propadajo, smo zgradili z lastnimi rokami. Zanima me, kdo bo meni povrnil moj delež?!« Več v Ravbarkomandi 5.000 PODPISOV ZA 5.000 DELOVNIH MEST GRAŠČAKOM NAS PRODAJAJO Le kakšni butci so ljudje, ki sprejemajo zakone, zaradi katerih propadajo gospodarske dejavnosti in z njimi delovna mesta?! SVOBODNI SINDIKATI NUDIJO VSESTRANSKO PODPORO So denacionalizacijski upravičenci podkupili knjigarnarje? Stran 19 Intervjuja REVOLUCIONAREN OD SITEGA Metka Roksandič, predsednica podravskih svobodnih sindikatov Stran 3 SLOVENCI NE MARAJO USPEŠNIH... Anton Peršak, predsednik Demokratske stranke Slovenije Panorama VLADA JE DOLŽNA REŠITI TAM Minister Maks Tajnikar ga pač lomi. »Sindikat povsem nadzoruje položaj med stavko!« zatrjuje Drago Gajzer, predsednik SKEI v holdingu TAM. Stran 4 IT .r*.«« Predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku Spoštovani predsednik dr. Janez Drnovšek! Zagotovo so Vam znane že nekaj let trajajoče težave poslovnega sistema TAM. Na delavke in delavce, ki so še zaposleni v TAM-u, se je zgrnilo toliko problemov, ki resno grozijo uničiti njihove tovarne, v katerih je zaposlenih preko 4.000 delavcev. Državi Sloveniji in še zlasti vladi zagotovo ne more biti vseeno, kaj se dogaja za tovarniškimi zidovi. TAM kljub vsem problemom predstavlja uveljavljeno blagovno znamko, sistem, kijev svetu uveljavil izdelke slovenske tehnične inteligence in predvsem dajal delo in zaslužek tisočim družinam v Mariboru. Spoštovani predsednik dr. Janez Drnovšek, ob vsem spoštovanju ministrov, zadolženih za gospodarstvo, Vas prosim, da se tudi osebno angažirate za rešitev TAM-a; da skličete posebno zasedanje vlade, ki naj sprejme ukrepe, ki bodo rešili TAM pred stečajem. TAM-u brez odločne pomoči vlade ni pomoči. Vlada se tej odgovornosti ne more izogniti. Ker so TAM-u šteti dnevi, Vas prosim, da ne čakate na redno četrtkovo zasedanje vlade. Vaše osebno angažiranje v primeru TAM-a bi pomenilo tudi prvi resen korak pri reševanju številnih problemov, na katpre Vas opozarja tudi SKEI z napovedanim zborovanjem kovinarjev v Mariboru 27. septembra 1994. Vodstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v celoti podpira stavkovne zahteve delavk in delavcev TAM-a. Še zlasti je za nas nesprejemljivo, da zaposleni za opravljeno delo že nekaj mesecev ne prejemajo plače. Lep pozdrav! mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Spoštovani gospod predsednik! V SDSS z zaskrbljenostjo spremljamo vse slabše razmere v nekaterih pomembnih podjetjih mariborskega gospodarstva. Začudeni smo nad dejstvom, da vlada, kljub znanim vzrokom za tako stanje, reagira neučinkovito in največkrat šele potem, ko so za rešitve potrebna velika sredstva. Ob stavki v mariborskem podjetju TAM bi morala vlada še enkrat oceniti svojo odgovornost, ker kljub pozitivnim predlogom Ministrstva za obrambo in nekaterih drugih resorjev na predlog predsednika vlade ni dala soglasja za kooperacijsko pogodbo za izdelovanje oklepnih vozil (oziroma za izvoz), ki bi predstavljala več stomilijonski (v dolarjih) posel za TAM in nekatera druga slovenska podjetja. SDSS zahteva, da slovenska vlada vsaj del sredstev, ki jih danes troši za plačevanje visokih izjemnih pokojnin, poceni stanovanjskih kreditov za izbrance in drugih privilegijev, kar skupaj letno znese preko 10 milijonov tolarjev, nameni za takojšnje lajšanje socialne stiske delavk in delavcev v mariborskem TAM-u. V SDSS prav tako pričakujemo, da boste na prvi seji vlade obravnavali položaj podjetja TAM in mariborskega gospodarstva v celoti ter nemudoma sprejeli ustrezne ukrepe. Janez Janša, predsednik SDSS n 8. septembra 1994 DRUGA PLAT Sezono odstopov v demokraciji po slovensko je začel kajpak sindikalist. Spomladi leta 1991 je odstopil predsednik ZSSS Miha Ravnik. Ugotovil je, da je zgolj zaradi imena, znanega v »bivšem režimu«, strelovod svobodnih sindikatov in da s tem organizaciji objektivno škoduje. Pokončno dejanje, brez ozadij, mešetarjenj in podobnih SLO faktorjev. Odstopila sta Mencinger in Krajnc, nič manj dostojanstveno in dosledno. Ugotovila sta pač, da s cepci, ki so takrat vodili našo državo, nimata več kaj početi in bi nadaljnje sodelovanje z njimi prej kot slej oblatilo njun strokovni ugled in verjetno tudi osebno čast. Na podoben način sta odšla Bizjak in Kozinc. Brez velikih besed, brez kovanja političnih točk, kot naj bi pač odhajal pravi politik, funkcionar. Odstopila je ministrica za delo Jožica Puhar. Tu se je že zapletlo. Drnovšek jo je hotel na vsak način odsloviti, parlament mu tega ni dopustil, pa je odstopila sama. Vloga njene stranke pri tem neslavnem početju je tema za poseben komentar. Ah, Janez Janša, ki sicer ni odstopil, ampak so ga nagnali. Tu je bil šele cirkus, trgovanje in mešetarjenje v najslabšem pomenu besede. Čeprav ni slo za odstop, ga omenjam, ker je bil značilen primer, kako se politiki in novinarji pri takšnih dogodkih ne bi smeli obnašati. Predvsem pa ne predsednik vlade, ki je kljitb nesporno negativni vlogi vojnega ministra v slovenski politiki toliko časa mižal in mu dajal potuho, da bi moral odstopiti hkrati z njim, če ne celo kakšen dan prej. In zdaj predsednik parlamenta Herman Rigelnik. Želel je oditi normalno, kot se spodobi in kot zahtevajo pravila igre, ki ji pravimo politika. Toda to mu ni dopuščeno. Zdaj vladajo drugačna pravila, igrajo se druge igre, sprožene in naučene ob odstavljanju Janše. Kaj je zadaj?! Kdo stoji za tem?! Čigav človek je?! Čigav človek ni?! Kakšna mesta je zasedel v prejšnjem režimu, koliko na odstop vpliva kozlanje civilne iniciative, je vzrok »kadrovska čistka« na TV Slovenija? Najbolj nizkoten je bil bivši vojni minister: »Treba je pogledati zgodovino gospoda Rigelnika, odkar politično deluje, pa bodo stvari bolj jasne.« Le zakaj naj bi bile bolj jasne, ko so že?! Mož ima občutek, da je svoje postoril in, če tudi sam posežem na področje verjetnosti, da ima enostavno dovolj. Hvala in grem drugam. Le zakaj ne! Zanimiv pa je tudi komentar predsednika vlade Janeza Drnovška. Takoj po odstopu je na televiziji razpredal, da Rigelnika povsem razume, vsi ti silni pritiski in podtikanja, saj veste, težko je dandanašnji biti politik... Ja, gospod predsednik, če je res težko, pa odstopite, za boga milega. Le zakaj s tarnanjem te vrste volivce naravnost prosjačite, naj vam olajšajo te strašne muke in vam store uslugo s tem, da vas pač ne volijo več. Če sem s sindikati začel, naj še končam: Menda bi moral še kdo po stopinjah Mihe Ravnika. Danes sem prosil za intervju predsednika enega od območnih svetov ZSSS. Vljudno me je zavrnil, da bi ne bilo dobro, da ni pravi čas. Preveč konkreten bi bil, to pa da bi ne bilo dobro in koristno. Ob vseh teh pritiskih, nemoči sindikatov... Ni kaj, logika pravega sindikalnega borca!!! T časopis slovenskih delavcev Nanj se resda lahko naročite tudi pisno, toda zakaj bi se trudili: pokličite (061)321-255 in poskrbeli bomo, da boste dobili časopis, brez katerega je vaše delo v (kateremkoli) sindikatu vsaj težje, če že ne nemogoče časopis slovenskih delavcev Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov: Priimek in ime: _______________________________ Naziv podjetja ali ustanove: Naslov: __________________ Podpis naročnika: Navodilo za izvajanje KP za kovinsko in elektroindustrijo DE, št. 32, 21. 7. 1994 V Delavski enotnosti je bilo dne 21.7 . letos objavljeno navodilo za uveljavljanje kolektivne pogodbe za črno in barvno metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije, ki ga je podpisala Lidija Jerkič, dipl. iur. Ker je navodilo vsebinsko netočno in zavajajoče, želim pojasniti stanje pri izvajanju pogodbe kot tudi potek pogajanj in razloge za njihovo prekinitev. Interventni zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, ki je bil uveljavljen s 13. marcem 1993, je za leto 1993 izločil iz uporabe določilo 61. člena kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo in prilogo 1. h kolektivni pogodbi za črno in barvno metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. I. št. 12/91), ki se nanaša na izračun višine izhodiščne plače. Zaradi tega interventnega zakona je obstala za te panoge izhodiščna plača za prvi tarifni razred na znesku 36.885 SIT bruto (mnenje pravne službe GZS), medtem ko je delojemalska stran zastopala stališče, da je z uporabo eskalacijske lestvice dosegla raven 40.715 SIT. Zaradi različnih stališč in tolmačenj je bilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že lani napro-šeno za tolmačenje, ki pa ga kljub večkratnim urgencem še nismo prejeli. V letu 1994 je bilo med predstavniki delodajalcev in delojemalcev panožne kolektivne pogodbe za črno in barvno metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo več razgovorov, ki so se nanašali na urejanje problematike izvajanja pogodbe kot tudi na to, da bi s pogajanji dopolnili pogodbo. Pogajalski skupini sta imeli dva uradna razgovora - dvoje pogajanj za ureditev panožne pogodbe. Na pogajanjih 28. junija 1994 sta se pogajalski strani dogovorili o večjem številu sprememb, vezanih na tarifni del pogodbe, tako za izhodiščno plačo kot tudi za izplačila regresa za letni dopust, povračila stroškov za službena potovanja in druga nadomestila. Poleg tega je bilo dogovorjeno, naj delodajalci in delojemalci v tednu dni preverijo, če bi bilo možno določiti za prvi tarifni razred izhodiščno plačo bruto 37.750 SIT z veljavnimi relativnimi razmerji. Pogajalski ekipi sta se po verifikaciji izhodiščnega zneska za prvi tarifni razred v znesku 37.750 SIT ponovno sestali dne 6. julija letos. Takoj na začetku sestanka je pogajalska skupina delojemalcev umaknila predloge izhodiščne plače 37.750 SIT kot tudi vse ostalo, kar je bilo dogovorjeno na pogajanjih dne 28. 6. 1994. Zaradi tega stališča delojemalcev so bila pogajanja prekinjena, vendar z dogovorom, da se bodo nadaljevala po letnih dopustih. Ker se na navedenih pogajanjih pogajalski skupini nista dogovorili za novo izhodiščno plačo, sta ostali v veljavi tudi sporni stališči glede izhodiščne plače, in sicer za delodajalce 36.855 SIT in za delojemalce 40.715 SIT (za mesec junij 1994), kar povzroča podjetjem pri izplačilu plač velike težave. Pogajalska skupina delodajalcev te panožne kolektivne pogodbe je prepričana, da se lahko problem izhodiščne plače uredi samo s strpnimi pogajanji, temelječimi na gospodarskem stanju podjetij, vezanih na to panožno kolektivno pogodbo. Enostranska navodila, ki jih je objavila v De- lavski enotnosti L. Jerkič, delajo samo dodatne težave, in to predvsem zaradi tega, ker ne upoštevajo in ne navajajo dejanskega stanja, v podjetja pa vnašajo nemir. Pogajalski strani morata opraviti svojo nalogo do konca, in to brez izsiljevanja. Stane Habjan vodja pogajalske skupine delodajalcev kolektivne pogodbe za črno in barvno metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Ločitev Cerkve otl države DE št. 36,18. 8.1994 Vroča tema vročih dni III. Iz dosedanjega poletnega pisanja o odnosih med Cerkvijo in državo nesporno izhaja, da so pogledi močno različni. V temo tega poletja je vnesla prihodnost odločitev Svetega sedeža, da je Raz-križje še z dvema bližnjima vasema prešlo pod slovensko cerkveno upravo, kar je nedvomno dobro. Drugačnega izhoda pa tudi pričakovati nismo mogli, obstajalo je zgolj vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. S tem je odpravljeno stanje, ki je nastalo v času Dravske banovine! Drugo pa je, da se skuša raven odnosov uravnavati po več poteh. Če je Vatikan država, s katero imamo podedovani sklenjeni sporazum, je Sveti sedež Vrh cerkvene hirearhije, ki skuša delovati kot državna cerkev. Takšnega sporazuma zaenkrat ni! Od tod potem trditve in spoznanja, da smo Slovenci katoliški narod, da vsa naša kultura temelji na katolicizmu in njegovih vrednotah, in seveda izguba zgodovinskega spomina, da nas je v omikani svet spravil protestantizem, da smo zažigali njegove knjige spisane v slovenskim ljudem razumljivem jeziku, preganjali inteligenco protestanskega duha in se šli vsaj tridesetletno dobo protireformacije, ki jo na ljubljanskem cvetličnem trgu še vedno ponazarja spominska plošča, vzidana v bočno steno ljubljanske Stolnice. Tako kot smo doma po letu devetdesetem preganjali komunizem ih komuniste, in to zaradi »zločinskosti« režima, nam danes Italija vrača našo lastno politiko z mnenjem, da sporazumi s komunistično Jugoslavijo, katere naslednik nedvomno smo, ne veljajo, in želijo začeti vse znova. . ..Cerkev se hoče vrniti v posvetno življenje in prežeti tudi državo. Vera mora biti oficialna, kateheza v župniščih, v šolah pa osnove verske vzgoje, ateisti smo izrodek človeškega in božjega duha in bomo pokopani za cerkvenimi zidovi. Zato velja opozoriti, da je eno urejanje odnosov z Vatikanom in drugo s Svetim sedežem. Slovenija kot dežela nove demokracije ne potrebuje državne vere, potrebuje pa strpnost vseh, da bo vsakdo mogel živeti s svojim verskim prepričanjem ali nevernostjo. Z vidika države gre za državljane in davkoplačevalce. Tako kot v vsaki drugi kulturni ali športni skupnosti itd. lahko po svoji volji in prepričanju uresničujemo svoje državljanske interese in potrebe, tudi pri veri ni potrebno ob vojski in policiji ustvarjati dodatnega državnega zaprtega socialnega sistema. Takšna pot vodi v ločevanje, le da bo tokrat z uveljavitvijo svojih zahtev Cerkev ločila svoje Od ne-svojih. Sicer pa velja misel soseda: Nikoli ni bilo več ateistov kot takrat, ko so nas kateheti tepli po prstih. Milan Bratec Ministri za vse Naj začnem z osvežitvijo spomina. Slovenski krščanski demokrati imajo v vladi pomembna ministrska mesta, za zunanje in notranje zadeve, za kmetijstvo in gozdarstvo ter za promet in zveze. Da ne omenjam drugih visokih funkcionarjev. Gre za svojevrstno povezavo dveh državotvornih in dveh z denarjem bogatih ministrstev. Dobra kombinacija, ni kaj reči. Prav zadnje tedne smo bili priča, da so se štirje ministri v javnosti enostavno zamenjevali. Bolje rečeno, menjavali so svoja temeljna delovna področja. Kaj je bilo vzrok za to, ni znano. Morda čas letnih dopustov? Mogoče prodiranje strankarskih veljakov na krajevne ravni, saj se bližajo volitve v občinska vodstva? Naj le omenim nekaj takih znotraj-strankarskih nadomeščanj. Zunanji minister je odprl 40. vinski sejem v Ljubljani, kot da nimamo kmetijskega ali gosodarskega resorja. Kolikor mi je znano, vinogradništvo in kletarstvo bolj spada tja. Oba, notranji in zunanji minister sta bila najvišja po činu pri odpiranju krajevne ceste in vodovoda v dolini potoka Ko-pačnica v Poljanski dolini. Novosti je blagoslovil tamkajšnji župnik, kot da bi šlo za versko poslopje ali za vložek cerkvenega denarja. Po četrtkovi seji vlade, ki je obravnavala zlasti možnosti dvojnega državljanstva za naše prebivalce iz Istre in Primorske, je to prevladujoče zunanjepolitično vprašanje časnikarjem tolmačil notranji minister. Težko je verjeti, da bi prav on najbolje poznal obe pogodbi, tisto iz Pariza leta 1947 in tisto iz Osima osemindvajset let pozneje. Prejšnji notranji minister Ivo Bizjak je bil najvišji gost, ko so odprli novo telefonsko omrežje na območju Sv. duha nad Ostrim vrhom. Prav tam, kjer so Koroščevi orožniki umorili znana predvojna komunista, ker ju niso upali postaviti pred sodišče. Ali naj bi bila to nekakšna odkupnina za greh predhodnika današnje SKD? Človek bi še nekako zamahnil z roko in dejal, saj o tem ni vredno pisati, če bi navedeni resorji delovali dobro. Pa ni tako, zlasti ne pri obeh državotvornih, kar je moč sklepati po številnih kritikah na račun Peterletove in Šterove hiše. Po njuni oceni pa je seveda vse »pod nadzorom«, v redu in se ne kaže razburjati. Torej si krščanski demokratski ministri lahko malo zamenjajo vloge. Tako pridemo do prvega človeka v vladi. Zakaj dopušča tako nadomeščanje znotraj ene stranke? Rešitev bi bila enostavna: udarec po mizi in zahteva, naj vsak minister skrbi za strokovno in uspešno delovanje svojih podrejenih. 'Kp.že, da ni pogojev za takšno odločno zahtevo. Možna je še druga rešitev. Z malce posmeha bi ji rekli vlada brez (določenih) resorjev. Parlament bi le izvolil določeno število ministrov iz vrst SKD, ti pa bi potem prosto krožili od področja do področja. Tako bi nekako uzakonili sedanje navade. Ponuja pa se še tretja možnost. Pogojno jo bom imenoval francoska. Zakaj? Tam je minister za gospodarstvo in finance en mož, pri nas pa to področje pokrivajo trije funkcionarji. Slovenija je precej manjša od Francije, mar ne? Tako bi pri nas združili oba državotvorna in oba z denarjem založena resorja. Zajed-Ijivci bi rekli, da se verjetno nič ne bi poznalo pri delu, kvečjemu bi prihranili kakšen tolar. Nisem prepričan, da bo prišlo do takšne ali drugačne odločitve. Pričakovati je, da se bodo navedeni funkcionarji tudi naprej zamenjevali nd slovesnostih, ki pomenijo priložnost za nastopanje pred volivci in prijeten klepet ob državni hrani in pijači. Prat slednjemu radi rečemo koritO’ Manj verjetno pa je, da bi ministri iz vrst SKD zašli tudi v tuje zelje in bi na primer sejem sodobne elektronike odprl minister za kmetijstvo-Ostane mi vsaj ta tolažba. Pavle Čeli^ PRAVICA, m MAŠČEVANJE Vsakokrat, ko se je Simonu esenthalu posrečilo pred sodnik* pripeljati kakega nacističnega m0' rilca, je svetovni tisk o njem pisal o »lovcu na naciste«, »judovske*] Jamesu Bondu« ali celo kot o »mej čevalcu Judov«. Toda on je hotel, d* bi ohranit spomin na mrtve, ni žel*1 netiti sovraštva; zahteval je pravic*’ ne pa hlepel po maščevanju. VViesenthal je avtor številnih knjig. V naš1 založbi smo izdali prevod njegove zadnja z naslovom PRAVICA, NE MAŠČEVANJ^ To je hkrati prvo njegovo v slovenščin0 prevedeno delo. Pokličite (061) 321255. Cena knjige je 2.500 SIT. EE časopis slovenskih delavcev Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE - glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 479 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, telefon 313-942, 311-956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, telefon 1316-163, 313-942 • Časopis urejajo: Sašo Bernardi (fotografija), Brane Bombač (oblikovalec), Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Kažipot), Franček Kavčič (sindikati), Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Na tržnem prepihu), Bora Zlobec (lektorica), Igor Žitnik (Razum in srce) in Jožica Anžel (tajnica), telefon 313-942,311 -956 • Naročnina: 321-255 • Posamezna številka stane 175 tolarjev • Žiro račun: 50101-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Mira Videčnik, Alojz Omejc, Ciril Urek, Edo Kavčič, Jernej Jeršan, Dušan Semolič m TE 8. septembra 1994 INTERVJU LAČNI JE BOU REVOLUCIONAREN OD SITEGA imuniteto in nekateri med njimi z dvojno imuniteto. Direktor je napisal predlog, po katerem naj bi šlo od 209 zaposlenih na čakanje 122 delavcev, 40 jih je z odredbo na prisilnem dopustu in odstranjeni so vsi sindikalisti. V tako zaostrenem položaju!!!« mesto sekretarja ZSSS. Ste sprejeli kandidaturo, in če ste jo, ali je med vzroki tudi problem, o katerem ste prejle govorili? »Kandidaturo sem sprejela, po temeljitem razmisleku in posvetovanju s kolegi. V sindikatih delujem, odkar Moja organizacija me je kot sindikalno funkcionarko zaščitila — kadar sem to izrecno zahtevala. Sicer pa ne. Če bi vas zaščitili, če bi vam organizacija izborila vstop med člane... »Ne vem, toda absolutna zaščita je predpogoj, če hočemo, da bo član čutil pripad- Za 27. september je SKEI sklical vseslovenski protestni shod. Točno opoldne bo. V Mariboru, jasno. Zato smo Metko Roksan-dič, predsednico podravskih svobodnih sindikatov res retorično povprašali, kakšne so razmere, ki narekujejo tak shod prav zdaj in prav tam: »Resnično gre za retorično vprašanje, saj je logično, če zavre v Mariboru. V industriji smo izgubili že več kot 50 odstotkov delovnih mest, padec standarda je grozljiv in vse to še posebej velja za industrijske delavce, ki jih združuje SKEI. Še huje je, ker je bila to pred leti dobra industrija in plače v njej so celo presegale slovenska povprečja. Zdaj so padle naslova ,novih' delovnih mest.« Lahko navedete primere? »Saj jih ni malo. Naj omenim prav posebnega, ker ponazarja, kako so delavci pravzaprav neverjetno potrpežljivi. Špedtrans dosega komaj polovico po kolektivni pogodbi določenih plač, direktor ima zasebno firmo z isto dejavnostjo, hkrati si je denarja namlatil še v Špedtransu in ori koritu in kdo bo iz njega vec pograbil. Če je le mogoče. zastonj! . globlje, kot je še mogoče zdržati.« To končno ni ravno mariborska specifika? »Pa je! V Podravju je najslabše s plačami, največ delavcev je na čakanju, torej kandidatov za borzo dela, stečaji v plazu, velik je delež podjetij, ki so v Koržetovem skladu...« Če prav razumem, je to že samo po sebi zlo? »Ni dvoma. Sklad je zlo. Z več plati. Zaradi lastninjenja in čudnih pojavov, ki ga spremljajo, so v teh podjetjih interesi vse drugo prej kot pa normalno poslovanje. Temeljni interes je kajpak, kdo bo pri koritu in kdo bo iz njega več pograbil. Če je le mogoče, seveda zastonj. Sklad iz svojih podjetij dobesedno beži. Ta se lastninijo, kar sproža nov val stečajev in prisilnih poravnav. Le za nazoren primer - Tovarna kos in srpov. Sklad zanjo noče plačati stroškov prisilne poravnave in stečaj bo logična posledica.« Toda pri tem morajo tudi sklad voditi nekakšni interesi? »Njegov scenarij oziroma cilj je jasen: Sklad se umakne in doseže znanega lastnika. Pred privatizacijo s stečajem reši problem starih terjatev delavcev. Ko jih novi lastnik na novo zaposluje, mu za tiste, ki se jih hoče znebiti, ni treba plačevati. Sklad je odgovornosti tako ali tako že odrešen in pred javnostjo se pojavi čistih rok. Delavci pa izgubljajo delo neposredno zaradi lastninjenja in hkrati je izigran zakon o presežnih delavcih. Poseben nesmisel, če uporabim najblažji izraz, pa je, da gre svež kapital za zagon včeraj družbenega, danes že privatnega zdaj stečaj. Pa še niso stavkali!« Potrpežljivi delavci ali njihovi sindikati? »Ljudje sp bili strpni, ko so jih preštevali, odpuščali, pošiljali na čakanje, jim delili miloščino, ker so dobivali plače, kakršnekoli že. Zdaj še tega ni. V Podravju smo pravočasno in pogosto svarili, da je prav tu tista skrajna meja tolerance. In zdaj smo tu! Plače nevredne svojega imena, zamujajo pa po 14 dni ali več. V Tamu 4.300 zaposlenih s plačo zamuja cel mesec. Prav danes se začenja stavka huje podporo shoda v Mariboru? »Ponekod je takšna, ponekod drugačna in opisala sem, po čem edino lahko merimo njeno učinkovitost - ali zaščiti interese članstva ali ne. Verjemite, v podjetjih sindikalistom ni lahko. Nagajanja, ši-kane, ven lete prvi prav najglasnejši, glasni seveda v zavzemanju za pravice delavcev.« In med njimi tudi vi. Enkrat se vas lotijo po časopisih, drugič vas enostavno ne spustijo v tovarno... me za nobeno ceno ne smejo spustiti v tovarno, drugi člani območnega sveta pa mu morajo najaviti 5 dni prej, kdaj in zakaj nameravajo obiskati pivovarno. Nesmisel, nevzdržno, saj težko najdeš prave besede.« nost organizaciji in da bo organizacija vplivna navzven. Brez tega sindikata še pes ne bo povohal. Ne smemo se pustiti izriniti iz podjetij! Za kaj gre? Vedno mora višji nivo zaščititi nižjega, do- v Karoseristu, saj še julijske plače niso dobili.« Torej še toleranca? »Saj pravim, velika, a le do tod. Potem pa gre za golo preživetje in tu nihče več ne vzdrži. Delavcev ne zanimajo nobene obljube več, nobeno ponavljanje objektivnih in kaj vem kakšnih še vzrokov. Le še denar, ker gre za golo življenje.« In sindikati? »Pri vsem, kar sem naštela, se pač vidi, koliko so zraven in koliko so aktivni. Če so, nam uspe marsikaj rešiti, včasih že v pogajanjih, včasih s pravnimi sredstvi, včasih s sindikalnimi metodami. Če pa sindikata ni zraven oziroma je ustrahovan ali sicer nedejaven, gre praviloma vse navzdol, in to po najslabši možni verziji. Takrat nihče ne plača nič, ne banke ne zavarovalnice ne »Res, napadali so me že s prav nesmiselnimi obtožbami, tudi čisto zasebnimi, družinskimi stvarmi so hoteli obračunati z mano. To je bilo na primer nedolgo tega, ko so mi podtikali, da sem prav jaz uničila Metalno. Zdaj spet tole s Štajersko pivovarno. Direktor Janko Lipovec je vratarjem naročil, da Svobodni sindikati se radi potrkajo na prsi, da mora biti vsak njihov član zaščiten. So vas kot funkcionarko dovolj zavarovali? »So, a le tedaj, kadar sem to izrecno zahtevala. Tokrat nisem in me niso!« Posledice? »Čutim jih jaz, čutijo jih delavci pivovarne, njihov sindikat, toda najhuje je, da bodo posledice dolgoročne, za vso organizacijo. V pivovarni je zdaj od desetih članov izvršnega odbora našega sindikata osem na čakanju. Od osmih članov sveta delavcev jih je na čakanju pet, tudi predsednik z absolutno sledno, odločno, brezkompromisno. Za to imamo pravna sredstva, pomoč oziroma pritisk javnosti in sredstva ter metode sindikalnega boja. K javnosti naj dodam tudi mednarodno, saj z opisanim primerom, ki žal ni nobena izjema, kršijo ne le naše zakone in kolektivne pogodbe, ampak tudi mednarodne norme in od delam, in od leta 1988 tudi profesionalno. Prešla sem vse .sindikalne stopničke’. V vsem tem času me je pogosto navdalo zadovoljstvo nad doseženim, a vedno ob občutku, da bi lahko naredili še več, da smo nekaj po nepotrebnem zamudili, spregledali, naredili slabše, kot bi zmogli. To je osnovni vzrok, da sprejemam kandidaturo. Le koliko pobud smo dali iz podravskih sindikatov in veliko se jih je kasneje potrdilo, da so bile pravšnje. Čas in razmere so nam dale prav, naša organizacija pa ne vedno, ne vedno pravočasno in ne v do-voljšni meri. Precej stvari, ki jih zveza počne za sindikate dejavnosti in so že dogovorjene, bi morali drugače zastaviti. Precej pa je takšnih, ki bi jih morali le speljati, pa jih ne. Nove metode bi ne škodile. Naši sindikati imajo na terenu ogromne rezerve, velik potencial, ki ga je treba le zaznati, organizirati in usmeriti k ciljem naše organizacije. Njo pa ,pošlihtati’ od A do Z.« Recimo? Le nekaj črk te abesede. »Naj začnem kar s financiranjem, saj je na tem področju še premalo reda, predvsem pa nadzora nad temi sredstvi, nad njihovo porabo. Zveza je sicer pooblaščena to početi, na vseh ravneh, toda... Potem aktivnosti o sindikalnem premoženju, pravzaprav za sindikalno premoženje. Tudi tu smo premedli, čeprav sploh ne gre za majhne stvari. Pri tem in še čem na terenu sicer delujejo, a vsak po svoje. To pa terja ogromno časa, denarja in energije. Po nepotrebnem! Naj strnem - skrb za sindikalno premoženje je premalo organizirana. Sledi (vrstni red ni po pomenu!) naš strokovni poten-, cial, ki ga je treba strniti in urediti tako na terenu kot na Dalmatinovi 4. Znanje imamo, le organizirano ni in Vedno mora oonnvlianie »obicktivnih« vzrokov Le 'e denar kore puMUf j J J . se aenar, Ker gre podjetja spet iz državne mošnje. Češ, za nova delovna mesta.« Za nova? Vrzel v zakonu? »Tako pač prikažejo. Ista dejavnost, ista tovarna, isti stroji in isti delavci, pogosto celo isti direktor, ki pa je čez noč lastnik. Ta pobere zase denar davkoplačevalcev prav iz država. Vse in vedno ;le delavci. Koliko in doklej še? Ne vzdrže več, in to bo preizkusni kamen za sindikate. V podjetjih jih res strahujejo, a prav zato potrebujejo močno, enotno, akcijsko usposobljeno in odločno organizacijo.« Ker je taka, shod v Mariboru? Ali, ker ni taka, potre- Slovenije podpisane mednarodne konvencije. Vidite, da gre res za hudo resen problem. Lahko je usoden za organizacijo. Tomšič zna s vsemi kanoni streljati na še tako drobnega vrabčka, moja organizacija pa vdano molči ob tako žgočem vprašanju. Kaj naj sploh pomislim ob teh nespornih dejstvih? Da me moja organizacija ne podpira ali kaj?! ga zato ne zmoremo črpati in uporabiti takoj in tam, kjer ga sindikati potrebujemo. Naj končam z akcijsko metodo, ki jo mora zveza dodelati in jo ponuditi za uresničevanje tistih točk oziroma interesov, ki smo jih opredelili za skupne.« Shod v Maribor, vi pa gledate proti Ljubljani... »Gledam proti zvezi! Ni le Ljubljana Slovenija, to je tudi v »a ne vednn ne vedno nrnvnrnsnn p > p c ____ II! Protikandidata - a si nazdravita Saj gre prav tu za element, na katerem sindikat stoji ali pade. Kdo mu bo še zaupal, kdo se bo vanj včlanil, če bo vedel, da bo pred samovoljo direktorjev ostal sam?! Zaščita je, zapisana, podpisana, uzakonjena celo, in to na več ravneh. Če je ne uveljavljamo, je nekaj narobe z nami.« Republiški odbor Tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije ter SKEI sta vas ob še nekaj drugi organizacijah evidentirala za kandidatko na Maribor in drugi kraji. Zato je prav, da protestiramo tam in takrat, ko je delavcem najhuje. Probleme je treba začeti reševati tam, kjer so. Kar zdi se mi, da je minil čas shodov v Ljubljani. Po Sloveniji bo vse več žarišč in Maribor je zdaj pač neke vrste center sindikalne aktivnosti, v kovinski industriji in sicer. Je kaj čudnega, če je bolj revolucionaren tisti, ki se utaplja v težavah, kot tisti, ki je sit?!« Ciril Brajer 8. septembra 1994 SEDEM DNI V SINDIKATIH VLADA JE DOLŽNA REŠITI TAM Stavkovno gibanje v največjem mariborskem podjetju se je letos razmahnilo. TAM kljub pomoči dveh ministrstev očitno ne zmore premostiti finančnih bremen in financirati proizvodnje. Vsakomesečni problem je tudi denar za plače v večini družb. TAM-ovi problemi se s stavkami poglabljajo in možno je, da bo to edino veliko mariborsko podjetje moralo po poti, ki so jo že prehodili delavci Metalne, Elektrokovine, TVT in drugih bivših industrijskih velikanov. Najnovejša stavka v TAM-u se je začela 19. avgusta v Tovarni gospodarskih vozil. Delavci so zahtevali preostanek plače in drugi obrok regresa. Ker denarja za izpolnitev upravičenih zahtev ni bilo, se je stavka nadaljevala in razširila tudi na druge TAM-ove družbe. Zaljubljenost v tovornjake? V petek, 2. septembra, sta prišla v TAM ministra Maks Tajnikar in Rina Klinar. Denarja nista prinesla, odšla pa sta z novimi obljubami denarja, ki bi pokril izplačilo zaostalega dela plač za junij in del julijskih prejemkov. Za zagon proizvodnje je potrebno 15 milijonov mark, ki jih bodo morale zagotoviti komerci- med TAM-om in Mariborsko kreditno banko letos poleti poslabšali, ker je ta banka v sanacijskem postopku. Minister Maks Tajnikar je na tiskovni konferenci v Mariboru tudi ugotovil, da je TAM prezadolžen, in da nima ustrezne strukture proizvodnje. TAM-ovcem je očital, da so zaljubljeni v program proizvodnje gospodarskih vozil, četudi več ne prinaša profita. Tovarna gospodarskih vozil je po Tajnikarjevem mnenju holding v holdingu in ima zato večje težave kot celoten holding. Tudi nekateri drugi programi so po Tajnikarjevem mnenju pod vodo in bi jih zato morali ukiniti oziroma spremeniti. TAm naj bi se preusmeril na proizvodnjo avtobu- Tudi delavci AM BUS a v Lmhliani Čafeain na nlače „ ‘ .... . 1 P alne banke. Vse to, kar sta ministra javno povedala v Mariboru, pomeni le ponovitev obljub, ki so bile dane že junija letos. Ministra sta izračunala, da potrebuje TAM za zaostale plače 250 milijonov tolarjev. Ta denar je zelo pomemben, ker bi omogočil končanje stavke in obnovitev proizvodnje. Denar, potreben za zaostale plače, pa presega možnosti obeh ministrstev. Najnovejše izjave dr. Maksa Tajnikarja kažejo, da bi vlada omenjeni denar za plače le lahko našla. Glede denarja, ki naj bi ga dale banke, pa je dr. Tajnikar povedal, da so se odnosi sov, ki dosegajo visoke cenovne razrede. Na tej podlagi bi zmanjšal proizvodne stroške. Če tega ne bo naredil, bo obsojen na stečaj. Zaradi vsega tega je Tajnikar od vodstva TAM-a zahteval takojšnjo pripravo sanacijskega programa, o katerem se bo treba odločiti do konca leta. Sanacijski program je po ministrovem mnenju nujno potreben tudi zaradi privatizacije, dokapitalizacije in iskanja morebitnega partnerja. Ščuvanje sindikatov zoper delavce Minister Tajnikar je menil, da je velik problem tudi v tem, Sindikat ne sprejema odgovornosti Izjave ministra Maksa Tajnikarja so izzvale predsednika SKEI v holdingu TAM Draga Gajzerja k tejle izjavi za DE: »Sindikalisti povsem nadzorujemo položaj med stavko. Vsem, ki hočejo ohraniti TAM in delovna mesta v njegovih družbah, smo pripravljeni pomagati po svojih močeh. Ne držijo trditve o položaju TAM-a, ki so podobne tistim, ki jih je minister dajal že za Metalno. TAM ima delodajalce in ti so po mojem mnenju odgovorni za izvajanje kolektivne pogodbe. Odgovorna je tudi država, saj je po vseh izračunih največji znani lastnik TAM-a, ki je še vedno večinoma v družbeni lasti. O zaljubljenosti v proizvodnjo tovornih vozil imajo nekateri strokovnjaki dugačno mnenje in dokazujejo, da je prav v njih perspektiva za TAM. Njihovo mnenje menda podpira tudi novi predsednik upravnega odbora. Holding TAM je v preteklih letih odpustil 4500 delavcev. Le 380 zaposlenih je iskalo socialne pravice na zavodu za zaposlovanje. Govorice o novih odpuščanjih delavce begajo. Če bo TAM moral znova odpuščati, bo SKEI zahteval dosledno spoštovanje zakonov in kolektivnih pogodb. Očitke o soodgovornosti sindikata za posledice stavke zavračam, saj je protest delavcev posledica stalnih zamud pri izplačilih. Pomanjkanje denarja pa je posledica preteklih zgrešenih poslovnih odločitev in mogoče tudi nesposobnosti direktorjev. Za vse to sindikati ne moremo sprejemati odgovornosti. Danes stavka še 2700 od 4100 delavcev TAM-a. Stavka v družbah, kjer plače še kasnijo, se bo nadaljevala do izpolnitve zahtev. Razveselil sem se vseh pisem podpore. Prvi nam je pisal predsednik Svobodnih sindikatov Dušan Semolič. Šestega septembra pa sem dobil še pismo podpore od predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije Janeza Janše. Njegovo pismo me je presenetilo zlasti zaradi izjave Bogomirja Ličofa, predsednika kovinarskega sindikata iz sestave Neodvisnosti, ki je pred tednom dni za Delo izjavil, da bi bila stavka v panogi samomor za delavce.« Drago Gajzer je očitno mislil na to, da je sindikat, kateremu predseduje Bogomir Ličof, tesno povezan s SDSS. V TAM-u pa po Gajzerjevih besedah delujeta le večinski SKEI z 2600 člani in Neodvisni sindikati Slovenije s sedežem na Ptuju s 500 člani. Podpisani meni, da je poteza Janeza Janše lahko sestavni del scenarija za neposredno iskanje stika med njegovo stranko in delavci ne glede na sektaško vlogo, ki jo na sindikalni sceni opravlja »Tomšičev sindikat«. F. K. Drago Gajzer da TAM še ni olastninjen. Prav zaradi tega je po njegovem mnenju odgovornost sindikatov bistveno večja kot v družbah z znanim lastnikom. Direktorju Maksimilijanu Senici (ta je pred kratkim znova ponudil odstop), pa je izrazil skoraj brezpogojno podporo. Za sindikat je dejal, da ne obvladuje delavcev. Če smo njegove izjave pravilno razumeli, je verjetno mislil, da bi morali TAM-ovi sindikati delavce brzdati in jih namesto k stavki spodbujati k delu.Mi-nistrova izjava nas spominja na politično doktrino prejšnjega političnega sistema. Vemo, da so se stavke v njem udomačile že v 60-tih letih, zakonodaja pa jih je priznala tik pred propadom nekdanje države. Besede ministra Tajnikarja so torej le njegova pobožna želja, ki nima nobene življenjske podlage. Menimo, da je državna oblast še vedno odgovorna za zelo številna družbena podjetja. Državna SDSS SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE SCČiAl CsMOCRATIC ?ART? 2F SUJVENlA Delavkam in delavcem TAM Predsednika stavkovnega odbora gospodo Drago Gajzerjo vas znak: Your reference: naš znak: O ur reference- daru m: Dače: 6. september 1994 SpoStovane delavke in delavci podjetja TAM Spoštovani predsednik stavkovnega odbora, gospod Drago Gajzer. Sociaidemokratska stranka Slovenije v celoti podpira vaše stavkovne zahteve. Stavka je skrajno sredstvo, po katerem poseže delavec. Razumem obup m razočaranje vseh. ki ste leta in leta vlagali v podjetje svojo moč, znanje in upanje na boljši jutn. Ker ne gre zgolj za vas, marveč rudi in predvsem za vaše družine, otroke in tiste, ki so odvisni od vašega zaslužka, je vaša odločenost in vztrajanje na rešitvi težav enkrat za vselej popolnoma upravičen a. A vendar, težave vašega podjetja, ki so izbruhnile na dan z vso silovitostjo, niso od včeraj. Grozljivo je, da večji del mariborskega gospodarstva tone, kljub obupnim pozivom delavcev naj slovenska vlada vendar nekaj ukrene. Podarek, da je bila lanskoletna proizvodnja v Mariboru za več kot polovico manjša od tiste leta 1986, bi moral biti razlog za resno zaskrbljenost vseh v slovenski vladi, od predsednika do ministrov in tistih, ki so ravno od vas plačani, da predlagajo prave ukrepe za rešitev kaotičnosti mariborskega gospodarstva. V imenu Socialdemokratske stranke Slovenije in mojem osebnem imenu vam zagotavljam, da bo naša stranka vedno in po najboljših močeh nastopala za rešitev teh problemov. Predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku bora poslal pismo, kti ga prilagam in v katerem ga pozivam, da na seji vlade nemudoma obravnava položaj vašega podjerja in mariborskega gospodarstva v celoti ter takoj sprejme ustrezne ukrepe. Vodstvo občinskega odbora SDSS v Mariboru bo iz Sklada za pomoč brezposelnim, ki deluje v sklopu stranke, prispevalo finančna sredstva družinam delavcev, ki so zaradi večmesečnega neizplačevanja osebnih dohodkov v najbolj težavnem položaju. Prosimo vas, da to dejanje razumete, kot poskus naše stranke, da po svojih močeh pomaga in izrazi podporo vašim zahtevam. S spoštovanjem. Janez Janša, predsednik SDSS oblast ne more problemov reševati le s pozivanjem na kooperativnost in dobro voljo sindikatov ter s podporo direktorjem. Ministri bi morali v interesu države in njenih davkoplačevalcev poznati tudi druge, uspešnejše metode. Prepričani smo, da od delavca, ki za opravljeno delo ni dobil plače, ne more nihče zahtevati, naj se vzdrži stavk. Sindikalisti, ki bi to poizkušali, bi bili obsojeni na takojšnjo izgubo verodostojnosti. Za direktorja TAM-a Maksimilijana Senico pa je minister povedal le to, da bo moral narediti korake, ki jih je do sedaj odlagal. Povedal je tudi, da TAM-ov menedžment mogoče ni kriv, da koncem romantično vztraja pri programih, iz katerih je podjetje nastalo. K temu je dodal, da mogoče menedžerji potrebujejo sunek od zunaj, da bi naredili, kar je nujno potrebno. Ministrstvo za delo je po besedah Rine Klinarjeve TAM-u letos pomagalo s 173 milijoni tolarjev za ohranitev delovnih mest. Pomagalo bo tudi pri programu presežnih delavcev v upanju, da bo TAM ohranil vitalne dele svoje proizvodnje. Franček Kavčič ZAUPNIKI SKEI V PODRAVJU NISO IMELI ČASA ZA DOPUST »Kriza v kovinski in elektroindustriji v Podravju, ki traja že nekaj let, se še zdaleč ni končala. Če se politika slovenske vlade in poslovnih bank, ki s krediti že lep čas ne spremljajo kapitalno intenzivne proizvodnje v podjetjih kovinske in elektroindustrije, ne bo spremenila, bomo jeseni v Mariboru in Podravju priča novemu plazu stečajev in odpuščanju trajno presežnih delavcev,« pravi sekretar območnega odbora SKEI v Podravju Edi Ozimič, ki je imel letošnje poletje kljub času dopustov polne reke dela. Z njim smo se pogovarjali o problemih, ki ta čas pestijo kovinarje v največjem središču kovinske in elektroindustrije v Sloveniji. »Večini podjetij v naši panogi močno primanjkuje obratnih sredstev, pestijo pa jih tudi likvidnostne težave. V takšnih težavah so se sedaj znašla tudi podjetja, ki so doslej uspešno kljubovala krizi - naprimer Livarna. Zato tudi večina delavcev v kovinski in elektroindustriji v Podravju neredno prejema plače, velikokrat pa jih prejemajo tudi v obrokih. Nič ne pretiravam, če rečem, da se morajo v večini podjetij v naši panogi delavci iz meseca v mesec boriti za že zaslužene plače,« pravi Ozimič. Prav zaradi tega so bile letos poleti v Podravju tako pogoste stavke kovinarjev. Nekajkrat so se ustavili stroji v posameznih družbah Tama, v podjetju TSN Eling, v Tovarni kos in srpov v Lovrencu, v Eureki, v Emiju iz Poljčan in še nekaterih manjših podjetjih. »Pojdimo kar po vrsti,« pravi Edi Ozimič. »Delavci TSN Elinga se skupaj s svojim vodstvom borijo za obstoj podjetja. Poplačati bi moralo obveznosti okoli 60 presežnim delavcem, vendar tega ne zmore. Vodstvo podjetja je s sodelovanjem sindikata SKEI ministrstvu za delo že posredovalo vlogo za dodelitev sredstev za ohranjanje delovnih mest, vendar doslej ni bila uspešno rešena. Zaradi težav podjetja se delavci iz meseca v mesec borijo za plače, ki jih prejemajo v obrokih. Kako bo z regresom, pa še ne vedo.« »V prav nič rožnati situaciji ni tudi Tovarna srpov in kos v Lovrencu, za katero je že stekel postopek prisilne poravnave. Delavci prejemajo manjše plače, kot so določene v kolektivni pogodbi, regres pa po obrokih. Sindikat pripravlja dokumentacijo za ter- jatve delavcev v postopku prisilne poravnave, ki jih moramo pripraviti v 30 dneh.« »Težave z izplačevanjem plač in regresa ima tudi Karo-serist, ki mu primanjkuje obratnih sredstev za tekočo proizvodnjo. Podobne težave s pomanjkanjem zagonskih sredstev imajo tudi v Tamu, kjer so delavci v letošnjem poletju nekajkrat stavkali, da so izsilili plače in regres po obrokih. Pomanjkanje'*' obratnih sredstev močno občuti celo Mariborska livarna, kjer so bili delavci v letošnjem poletju prisiljeni z napovedjo opozorilne stavke izsiliti uresničevanje svojih temeljnih pravic. Tudi v mešani firmi »W comp.G« imajo delavci velike težave z izplačilom plač in regresa. V Mariboru in podravskih občinah je tudi vse več podje- tij kovinske in elektroindustrije v stečajnem postopku. »V zadnjem času so morala v stečaj Ferromoto-Ferrot-herm iz Selnice, Eureka iz Lovrenca, tri družbe koncerna TVT in še nekaj drugih podjetij. Že več mesecev pa tečejo stečajni postopki, v katerih sindikat zastopa interese delavcev: v Jeklu iz Ruš, v Tipu iz Maribora, Monterju iz Poljčan, obratu Glina iz Nazarij v Polskavi, Elektrokovini, Metalni TIO, Metalnim družbi Tehnološko razvojni center, Klemosovi družbi PIO in še nekaterih podjetjih,« pojasnjuje Edi Ozimič. Mnoga podjetja bodo v pripravah na prisilno poravnavo ponovno začela opredeljevati in odpuščati trajno presežne delavce. »Če si s prisilnimi poravnavami upniki ne bodo prizadevali ohraniti podjetij oziroma njihovih zdravih jeder, bo v nekaj mesecih v Mariboru in Podravju, kjer je skupno že 31 tisoč brezposelnih, ogroženih še 8 tisoč delovnih mest. Težave pa tako in tako imata že dve tretjini od 23 tisoč podravskih kovinarjev.« »Zaradi vsega tega,« pravi Edi Ozimič, »tudi sindikalni zaupniki med kovinarji v Podravju letos pčleti niso imeli časa za dopust.« Tudi Ozimič ni bil na dopustu že nekaj let. Lani ni imel časa izkoristiti 25 dni dopusta, leta 1992 ni izkoristil 23 dni dopusta, leto poprej pa mu je ostalo 17 dni neizkoriščenega dopusta. Letos pa na dopustu še sploh ni bil. Ali tudi to na neki način kaže, da so razmere v kovinski in elektroindustriji iz leta v leto težje? »Kako naj bi šel letošnje poletje na dopust, če pa so se delavci v številnih podjetjih preko sindikata SKEI takore-koč vse poletje borili za svoje temeljne pravice, sam pa sem plačan za to, da jim pri tem pomagam?« pravi Edi Ozimič. Tudi jeseni ne bo mogel izkoristiti dopusta, če se v gospodarski politiki pri nas ne bo kaj temeljito spremenilo. »Skejevci ze nekaj časa čakamo na razgovor, za katerega je dr. Janeza Drnovška zaprosil naš predsednik Albert Vodovnik. Škoda, da do tega razgovora še ni prišlo,« pravi Edi Ozimič. Tomaž Kšela S. septembra 1994 SEDEM DNI V SINDIKATIH Sedemindvajsetega septembra se dobimo v Maribora Republiški odbor SKEI je za 27. september napovedal velik protestni shod kovinarjev v Mariboru. Istega dne bo SKEI organiziral tudi dveumo splošno stavko, ki naj bi zajela vsa podjetja kovinske ih elektroindustrije v Republiki Sloveniji. Republiški odbor se je za takšno obliko sindikalnega boja odločil zaradi: - preprečitve propadanja kovinske in elektroindustrije in prekinitve množičnega odpuščanja delavcev; - uveljavitve listin za razliko do 100-odstotnih plač po 62. členu panožne kolektivne pogodbe; - izvajanja kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo, livarne, kovinske in elektroindustrijo. Sindikat se je za to obliko protesta odločil zaradi novega slabšanja razmer v številnih mariborskih podjetjih. Razmere so kritične tudi v nekaterih podjetjih iz drugih delov Slovenije, zlasti na ljubljanskem območju. Konec septembra torej lahko na mariborskem trgu svobode in okoliških ulicah pričakujemo okoli več tisoč kovinarjev iz vse Slovenije. BOJI MARJANA PIRCA Z JOŽETOM DUHOVNIKOM Kot nam je povedal Marjan Pirc, predsednik SKEI v koncernu Litostroj, direktorji družb nagovarjajo delavce k izstopu iz sindikata, kateremu predseduje. V tajništvu tega največjega in najmočnejšega Litostrojevega sindikata so dosedaj prejeli 69 izstopnih izjav. Le 15 izstopajočih pa je uporabilo uradni obrazec Svobodnih sindikatov in vrnilo tudi člansko izkaznico. Številni izstopajoči so Marjanu Pircu povedali, da bodo še naprej člani tega sindikata in da bodo članarino plačevali preko pošte. Direktorji Litostrojevih družb po besedah Marjana Pirca pritiskajo tudi na sindikalne zaupnike, ki naj bi se odrekli zapisnika seje SKEI 24. avgusta letos. V tem spornem zapisniku so med drugim ugotovitve o kršitvah kolektivnih pogodb in zamujanju izplačil. Zapisnik omenja tudi lastninske procese in možnost velike stavke zoper vodstvo Litostroja. Dr. Jože Duhovnik, ki verjetno iz ozadja režira nove poizkuse zmanjševanja moči SKEI, je 28. avgusta temu sindikatu poslal pisno obvestilo. V njem ugotavlja, da se je število članov SKEI zmanjšalo pod tisoč in da zato po kolektivni pogodbi koncema Litostroj lahko predsednik sindikata dela za sindikat le po štiri ure na dan, preostali čas pa naj bi posvetil delu, ki ga je opravljal pred izvolitvijo na sindikalno funkcijo. Sindikalist, ki ga obvestilo ne imenuje, nedvomno pa gre za Marjana Pirca, naj bi se že 2. septembra javil pri dr. Ko-stevcu v Tovarni ulitkov zaradi napotitve in uvedbe v delo. Citiranemu obvestilu je vodstvo koncerna Litostroj priložilo tudi od dr. Duhovnika podpisano pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih polprofesionalnega delavca sindikata in delodajalca. Marjan Pirc, ki je to obvestilo prejel 1. septembra ob 14. uri, je dr. Duhovniku pisno odgovoril, da se podatki o članstvu SKEI ne ujemajo in zato predlagal arbitražo. Po njegovih podatkih je imel SKEI pri obračunu junijske plače še več kot tisoč sto članov. Torej tudi če bi vsi omenjeni izstopi veljali, bi ta sindikat še vedno imel več kot tisoč članov. Zanimivo je, da v pogodbi o profesionalni zaposlitvi Marjana Pirca, podpisani 5. 4. 1991, ni nobene določbe, ki bi zaposlitev omejevala s številom članstva. Marjan Pirc pa je obveščen, da ima pogodbo o polprofesionalnem delu za sindikat tudi Jože Erčulj, Marjan Pirc, predsednik SKEI v koncernu Litostroj. predsednik Neodvisnosti v Litostroju, ki pa poveljuje le nekaj več kot sto članom. Zdi se, da se je dr. Duhovnik trdno odločil, da v Litostroju utiša oziroma iz njega odstrani vse, ki govorijo draga če kot on in ki skušajo nasprotovati njegovi politiki. Po naših obvestilih je letos poleti moral odstopiti in oditi še zadnji direktor, ki je imel posluh za delavce. Gre za Staneta Sta-lowskega, bivšega direktorja tovarne turbin. Marjan Pirc se z naslonitvijo na mrežo sindikalnih zaupnikov zaenkrat uspešno upira pritiskom direktorjev. Delavci, ki prejemajo zelo nizke plače, mu pogosto pišejo, naj ne popusti in naj še naprej razgalja napake direktorjev, ki si jemljejo zelo visoke plače. Pircu pomaga tudi republiško vodstvo SKEI, ki se bo udeležilo sindikalne konference Litostroja, predvidoma v četrtek, 8. septembra. O njej bomo poročali v prihodnji številki. F. K. * KAM GRE EVROPA,4, Piše: Pavle Vrhovec Institucije evropske unije Evropska komisija Dosedanjega uglednega in popularnega predsednika Evropske komisije Jacquesa Delorsa je letos nadomestil ministrski predsednik Luxembourga Jacques Santer. Evropska komisija je odgovorna za predlaganje in uresničevanje evropskih zakonov, torej za njihov nadzor in izvajanje. Če država članica krši zakone ali jih ne izvaja, lahko komisija uvede sankcije ali vključi Evropsko sodišče. Prav tako lahko denarno kaznuje posameznika ali podjetje, zlati če s svojim delovanjem kršijo pravila, ki so v pristojnosti unije. Komisija ima izključno pravico do zakonodajne iniciative unije in lahko vpliva na vsaki stopnji procesa sprejemanja novega »evropskega zakona«. Na področju medvladnega sodelovanja ima komisija pri posredovanju predlogov enake pravice kot posamezne države članice. Komisija izdaja tudi pravila za izvajanje členov pogodb in upravlja proračunske postavke, določene za delovanje unije. Pri opravljanju svojih izvršilnih nalog tudi pogosto pridobi mnenje komitejev in uradnikov iz držav članic o določenih zadevah. Komisija ima dokajšnjo avtonomno moč, predvsem na področju konkurenčne politike ,in vodenja splošne politike (kmetijstvo, transport, itd.). Vodi različne fonde in programe EU, vključno s tistimi, ki skrbijo za pomoč državam izven Evropske unije. Za primer naj navedemo, da je leta 1992 komisija poslala Svetu ministrov 651 predlogov in 272 sporočil, zapisov in poročil. Ti dokumenti so bili plod intenzivnih posvetovanj s političnimi, administrativnimi, ekonomskimi in socialnimi krogi. Komisija ima svoje administrativno osebje v glavnem v Bruslju (kjer je njen sedež) in deloma v Lu-xembourgu. Zaposluje 17.000 uradnikov, porazdeljenih v okoli 30 oddelkih, imenovanih Generalni direk-tnrat, in drugih oddelkih. Za delovanje komisije, njenih služb in drugih institucij je bilo leta 1992 nagoto vij enih 6 odstotkov finančnih sredstev od celotnega proračuna skupnosti. Na sedežu Evropske komisije je akreditiranih 500 novinarjev, novinarske konference na so sklicane skoraj vsak dan Postopek odločanja Kot smo omenili, predlaga Evropska komisija zakonodajo, in sicer na svojo lastno pobudo ali pa na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta ministrov, ki ne more sprejeti nobene odločitve brez formalnega predloga komisije. Predlogi gredo nato pred Svet ministrov, ki jih posreduje Evropskemu parlamentu. Tam so razdeljeni ustreznim komitejem, ki jih dopolnijo in o njih glasujejo, preden gre njihovo poročilo, v Strasbourg. Istočasno predloge sprejme tudi Ekonomski in socialni komite (ESC). To izključno posvetovalno telo posreduje svoje mnenje Svetu ministrov, ki ga upošteva. Stališča parlamenta in ESC se vrnejo komisiji, ki lahko potem zakonodajo dopolni, upoštevaje sprejete spremembe. Zakonodaja se nato vrne Svetu ministrov in parlamentu v drugo branje. Predlog mora ponovno skozi komiteje, o njem glasujejo na mesečni seji parlamenta, nato pa se vrne pred Svet ministrov, ki dokončno odloča Evropsko sodišče in sodišče prve stopnje Sodišče ima 13 sodnikov - po enega iz vsake države članice in še enega ter šest glavnih advokatov. Sodišče prve stopnje pa ima 12 sodnikov in je bilo ustanovljeno leta 1989. Sedež obeh sodišč je v Lu-xembourgu. Sodnike sporazumno nominirajo države članice, imenuje pa jih Svet ministrov. Imenovani so za obdobje šestih let, ki pa se lahko podaljša. Polovica sodnikov se imenuje ponovno vsaka tri leta. Imenovanje glavnih advokatov poteka na enak način. Unija je zgrajena na pravno obvezujočih pogodbah, kar jo razlikuje od drugih mednarodnih teles. Členi iz teh pogodb in iz njih izhajajoča zakonodaja so postali del nacionalnega prava držav članic. Biti morajo jasno definirani, da se lahko uporabljajo. To daje sodišču prav poseben pomen. Pogodbe so pravo unije postavile nad nacionalno pravo. To pomeni, da je na področjih, kjer se uporablja pravo unije, Evropsko sodišče najvišje pristojno sodišče v Evropski uniji. Seveda pa nima pristojnosti sodne oblasti na področjih, ki jih pogodbe Evropske unije ne pokrivajo, na primer kriminalno pravo. Sodišče ponavadi zaseda kot dvodomno telo, vendar se za še posebej pomembne zadeve lahko zbere -šot enodomna zbornica. Sodišče zagotavlja tolmačenje in uresničevanje evropskih pogodb skladno z zakonodajo unije. Sodišče sprejema razsodbe na zahtevo institucij unije, države članice ali neposredno na zahtevo posameznika o katerekoli pravni zadevi, uzakonjeni od evropskih ali nacionalnih institucij, za katero se navaja, da je neskladna z zakonodajo unije. Sodišče ureja spore med državami članicami, med unijo in državami članicami, med institucijami, med posamezniki ali korporacijskimi telesi in unijo, vključno s pritožbami zaposlenih pri Evropski uniji. Daje mnenje v zvezi z mednarodnimi sporazumi in zadevami, ki mu jih predložijo nacionalna sodišča. Sodišče prav tako sprejema razsodbe na zahtevo nacionalnega sodišča o interpretaciji ali veljavnosti posameznih členov zakonodaje unije. Če je pravno delovanje sporno zaradi posameznega člena takšne vrste, lahko nacionalno sodišče zahteva razsodbo Evropskega sodišča. Enako stori, če v državi članici ni višjega sodišča za pritožbe o zadevah, povezanih z razsodbami Evropskega sodišča. Sodišče prve stopnje se večinoma ukvarja z zadevami, ki so jih nanj naslovili posamezniki. Njihove pritožbe se lahko prenesejo tudi na Evropsko sodišče. V letih od 1952 do 1992 se je sodišče ukvarjalo z več kot 5.400 zadevami (v to niso vštete pritožbe uradnikov Evropske unije proti »Predpisom za osebje«). Evropsko sodišče tudi pomaga pri nastajanju glavnih zakonov unije, ki se uporabljajo za vse na enak način: institucije unije, države članice in posamezniki se morajo obvezno podrediti razsodbam sodišča. Razsodbe Evropskega sodišča razveljavljajo razsodbe nacionalnih sodišč, še več: sodišče sedaj lahko denarno kaznuje državo članico, ki se ne podredi njegovi razsodbi. Nadzorno sodišče Vse finančne aktivnosti unije nadzoruje Nadzorno sodišče, sestavljeno iz 12 članov, imenovanih s soglasno odločitvijo Sveta ministrov po posvetovanju s parlamentom. Nadzorno sodišče ima precejšnjo moč in pooblastila. Preverja račune, zagotavlja, da je zbran celoten dohodek unije, da je poraba v zakonitih okvirih in skladna s predpisi ter da je finančno upravljanje na trdnih in zdravih temeljih. Svoj sedež ima v Luxembourgu. Nadzorno sodišče poroča drugim institucijam in jim lahko posreduje svoja mnenja in poglede. Ekonomski in socialni komite Ekonomski in socialni komite, ki ima svoj sedež v Bruslju, sestavlja 189 članov, ki predstavljajo delodajalce delojemalce in številne druge skupine, kot na primer kmete in potrošnike. Vloga tega komiteja je dajanje mnenj in pripomb na številne pomembne zadeve. Svoje mnenje lahko daje tudi na lastno pobudo. Leta 1992 je dal mnenje in pripombe na 168 zadev. O zadevah, povezanih s premogovništvom in jeklarstvom, pa daje mnenje drug organ, to je posvetovalni komite ECSC (Evropska premogovna in jeklarska skupnost), ki ga sestavlja 96 predstavnikov proizvajalcev, delavcev, potrošnikov in prodajalcev. Regijski komite Regijski komite je bil ustanovljen s pogodbo o Evropski uniji. Sedež ima v Bruslju, sestavlja pa ga 189 članov, izvoljenih v regijah, ki predstavljajo krajevne in regionalne oblasti. Regijski komite, ki je posvetovalno telo, mora dati svoje mnenje preden se sprejemajo odločitve, pomembne za regionalne intrese (transport, komunikacije itd.), in lahko prav tako daje mnenje na lastno pobudo. Evropska investicijska banka Sedež banke je v Luxembourgu, njena naloga pa je, da na trgu kapitala ustanavlja fonde za financiranje investicij, ki prispevajo k razvoju unije. Prav tako daje posojila številnim državam tretjega sveta ter državam Srednje in Vzhodne Evrope. Leta 1992 je Evropska investicijska banka dala posojila v višini 17 bilijonov ECU iz svojih lastnih virov. Evropski monetarni inštitut in Evropska centralna banka Kot smo že omenili, bosta leta 1997 oziroma najkasneje leta 1999 Evropski sistem centralnih bank in Evropska centralna banka odgovorna za izdajo in uvedbo enotne valute - ekuja -, postavljene s pogodbo o Evropski uniji in v kontekstu ekonomske in monetarne unije. Podlage za uvedbo enotne valute pripravlja Evropski monetarni inštitut od svoje ustanovitve, to je od 1. januarja 1994. Inštitut sestavljajo centralne banke držav članic, njegova naloga pa je krepitev sodelovanja med nacionalnimi centralnimi bankami in usklajevanje denarne politike držav članic. Njegova naloga je tudi nadzor delovanja evropskega montera-nega sistema, omogočanje rabe ekuja in spremljanje razvoja te denarne enote. Inštitut tudi nenehno spodbuja usklajevalne mehanizme gospodarskih politik, ki jih vodijo države članice. Sedež Evropskega monetarnega inštituta je v Frankfurtu, njegov predsednik pa je baron Lamfa-lussy. (Nadaljevanje prihodnjič) Sindikalna lista 4.197 2.099 september 1994 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem) 2. Kilometrina (od 1. 8. 1994 dalje) 3. Ločeno življenje 4. Prenočišče se izplačuje po predloženem računu, skladno z navodilom na potnem nalogu. Če na nalogu ni drugače določeno in delavec ne predloži računa, ima pravico do povračila v višini 5. Regres za prehrano Drugi del V prvem delu sindikalne liste smo objavili zneske materialnih stroškov. V drugem pa objavljamo povprečni osebni dohodek za obdobje od aprila 1994 do junija 1994 kot osnovo za uveljavljanje pravic iz nepo-sredne skupne porabe. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu Slove-ni j e od aprila 1994 do junija 1994 znaša 55.591 tolarjev. 1. Jubilejne nagrade - za 10 let - za 20 let - za 30 let 2. Nagrada ob upokojitvi 3. Solidarnostne pomoči Vir: podatki Zavoda RS mmm. i KDAJ PRENEHA DELOVNO RAZMERJE Delavec, ki je bil zaposlen pri petih delodajalcih brez Prekinitve, ima 3 leta in 2 meseca delovne dobe, dvakrat je bil zaposlen za nedoločen cas; zadnje delovno razmerje je bilo sklenjeno za določen cas do dveh mesecev. Ali ima Pravico do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, saj do sedaj te pravice še ni izkoristil? očitno za prenehanje delovnega razmerja, je treba pri presoji, kdaj delavcu preneha delovno razmerje, izhajati iz 13. točke 100. čl. citiranega zakona o delovnih razmerjih. Če je delavcu 1.259 6.078 27.796 41.692 55.591 166.773 55.591 statistiko ••A: I 8 i ? s: >::: ;:s ;?; I 1 KRIZA JE ZDESETKALA AGIS »Čeprav naše podjetje tekoče pozitivno posluje, se zaradi dolgov iz preteklosti in drugih starih obveznosti še vedno ni uspelo rešiti iz globoke krize, ki jo na svoji koži že nekaj let najbolj občutimo delavci,« pravi predsednik sindikata SKEI v ptujskem Agisu Franc Trbuc. Z njim smo se pogovarjali o težavah v Agisu, ki je pred desetimi leti sodil med največja podjetja v občini Ptuj. j:Si:A:S:Š:;:S:S:S:S^^ KAJ DELAJO * . hi !S|fS|| ■ IGPUU odborih x:: i i ••S: S= Si; Sindikat delavcev dejavnosti energetike »Skupščino jemljemo kot kongres!« Na zadnji seji RO SDE so se dogovorili, kako bodo nadaljevali Aj: pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe. Kot kaže, bodo na sestankih g;: s partnerji, ki bodo 14. in 16. t. m., že lahko »zaprli« njen prvi del in se po nekaterih preliminarnih pogovorih takoj lotili še tarifnega. Sicer pa so člani RO večji del pozornosti namenili pripravam na gj: skupščino SDE, ki bo 24. novembra v Krškem. Sprejeli so vse potrebne A-: dokumente in jih poslali v obravnavo vsem sindikatom podjetij, hkrati pa začeli tudi postopek evidentiranja kandidatov za vodstvo in organe g;: »Agis je imel v 'najboljših časih’ skoraj 2500 zaposlenih, ki so proizvajali avtomobilsko opremo zlasti za mariborski Tam,« pojasnjuje Franc Trbuc. Agis je v preteklosti imel s proizvodnjo za Tam zasedenih okoli 80 odstotkov svojih zmogljivosti. Z razpadom nekdanjega jugoslovanskega tržišča in vojno na Balkanu, ki je močno prizadela mariborski Tam, pa so se začele težave tudi v ptujskem Agisu. Ker si agisovci niso mogli pomagati sami, je šel Agis novembra 1992 v Sklad Republike Slovenije za razvoj. V sklad je šel s 1200 zaposlenimi in s tremi do štirimi milijoni mark dolgov. Delavci so upali, da bo sklad pomagal rešiti podjetje z uvajanjem novih, sodobnih programov in pridobivanjem novih poslov. Predstavniki republiškega razvojnega sklada pa so že takoj po prevzemu podjetja povedali, da sklad ne bo 27. t. m. nameravajo dokumente (pre)oblikovati v osnutke in jih nato g: n.,trin tudf te D0_ resnično postal takšen sindikat, kakršnega si članstvo želi in potrebuje. Na seji RO je SDE začel tudi prvo obravnavo dokumentov za H. kongres ZSSS. (D. K.) tt- Sindikat delavcev * > prometa in zvez In vendar se premika I i njegov lastnik republiški vojni sklad, niso veliko zmanjšale. »Tik predno je šel Agis v republiški razvojni sklad, je podjetje odpustilo 157 presežnih delav- cev,« pojasnjuje Franc Trbuc. Takrat so pri razreševanju problemov trajno presežnih delavcev v Agisu uporabili takoime-novane »mehke metode«. Veliko od teh presežnih delavcev se je predčasno upokojilo, nekateri pa so do predčasne upokojitve počakali na zavodu za zaposlovanje »po varianti 2 plus 3 leta«. Presežni delavci pa niso dobili odpravnine, zato je sindikat vložil tožbo in na sodišču uspel. Potem ko je lastnik Agisa postal republiški razvojni sklad, je podjetje odpustilo še 314 trajno presežnih delavcev. »Vsi presežni delavci so imeli šestmesečni odpovedni rok, v katerem so prejemali plačo, prav tako pa so dobili tudi odpravnine. Sredstva za to je zagotovilo ministrstvo za delo.« Po besedah Franca Trbuca je sindikat vložil tožbo za določeno razliko, ki je nastala, spor na sodišču pa še teče. S tem pa težav Agisa še ni bilo konec. Ni še leto dni, odkar je morala v stečaj Agisova družba TOS z 90 zaposlenimi. V slovenski javnosti je bil ta stečaj še posebej odmeven, ker so delavci zadnje že zaslužene plače pred stečajem izsilili tako, da so v proizvodni dvorani pridržali oziroma »ugrabili« direktorja Agisa in predstavnika republiškega razvojnega sklada. Stečajni postopek pa še ni končan Franc Trbuc in je še povsem negotovo, kako bo s terjatvami delavcev. Sklad Republike Slovenije za razvoj je lani decembra objavil razpis za prodajo Agisa. Prodati pa je uspel samo družbo TFV (Tehnično in fizično varovanje) s 17 delavci, ki se jim sedaj, ko je podjetje v lasti dveh privatnikov, godi še mnogo slabše kakor tedaj, ko je bilo v lasti republiškega razvojnega sklada. V Agisu so tako ostale samo še tri družbe: TAP s 235 zaposlenimi, Zavore s 267 zaposlenimi in Tahografi s 95 zaposlenimi ter seveda krovna družba. Sklad Agisove družbe, razen Zavor, prodaja naprej, če ne gre drugače, tudi po enotah... Letošnje poletje so v Agisu pripravili nov seznam trajno presežnih delavcev. Na njem se je znašlo okoli 200 delavcev-Tako bo v Agisu od nekdanjih 2500 zaposlenih ostalo samo okoli 450 delavcev. Ti že skoraj vsi spadajo v kategorijo delavcev, ki jih po zakonu ni mogoče opredeliti za trajno presežne delavce. »Zaradi težav Agisa, ki ima že več kot 1300 dni blokiran žiro račun, imamo delavci v Agisu za 40 odstotkov manjše plače od republiškega povprečja,« pojasnjuje Franc Trbuc. Povprečna plača v podjetju ne presega 35 tisoč tolarjev. Poleg tega delavci Agisa ne dobijo plačanih prevozov na delo pa tudi regres dobivajo letos po delih... Čeprav Agis reže zaposlenin1 zelo tanke rezine kruha, pa so delavci zaskrbljeni za njegovo usodo, saj je na Ptuju že več kot 6500 brezposelnih. Po anketah, ki so jih naredili, bi bila v Agi® pripravljena vložiti certifikate večina delavcev. Delavci se tudi bojijo, da bi največji upniki p°' slali Agis v stečaj. Upajo, da jih bo podjetje uspelo vsaj delno poplačati z izkupičkom od pr°' daje Petovie. »Čeprav je v zvezi z nadaljnjo usodo Agisa še veliko odprtih vprašanj, delavci vendarle upamo, da je najhujše za nami in da bo zdravo jedro podjetja preživelo in še naprej dajalo kruh številnim delavcem. Na Ptuju je dandanes vsako delovno mesto dragoceno,« pravi predsednik sindikata SKEI v Agisu Franc Trbuc. Tomaž Kšela ::: i I 1 I $ 1 I 1 i I s I I i $ ! I 1 Odgovor: Po 18. členu zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list RS, št. 5/91 in 71/93) pridobi pravico do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti zavarovanec, ki je bil v delovnem raz-nierju neprekinjeno najmanj 9 mesecev ali 12 mesecev s presledki v zadnjih 18 mesecih pred prenehanjem delovnega razmerja in se najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja prijavi zavodu. Kot pogoj za pridobitev denarnega nadomestila je torej določena gostota delovne dobe. Zakon tudi natančno določa primere, kdaj zavarovanec ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Gre predvsem za primere, ko je zavarovancu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi, in za tiste primere, ko je zavarovancu zagotovljena socialna varnost na kakšni drugi podlagi. Prenehanje delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas, ni prenehanje po volji ali krivdi delavca, zato mu gre, ko mu preneha delovno razmerje s potekom časa, pravica do denarnega nadomestila, pri tem jJa je treba upoštevati v zakonu določeno gostoto delovne dobe. V 19. členu citiranega zakona je določeno, da ne more uveljavljati pravice do denarnega nadomestila zavarovanec, ki mu je prenehalo delovno razmerje po točno navedenih alineah, med ka-našteto prene- Če zavarovanec izpolnjuje pogoje gostote delovne dobe, določene v 18. členu zakona in če ne gre za prenehanje delovnega razmerja po njegovi volji ali krivdi oz. za primere, ki so taksativno našteti v 19. členu, zavarovancu pripada nadomestilo za čas brezposelnosti - seveda s predpostavko, da se je najkasneje v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja tudi prijavi na zavod. Vprašanje: Kdaj delavec preneha delati po dokončni odločitvi o prenehanju delovnega raz- prenehanja delovnega merja, mu le-to preneha z dnem dokončnosti sklepa o izrečenem disciplinskem ukrepu. V takem primeru delavcu delovno razmerje preneha z dnem vročitve dokončne odločbe. Disciplinske odločitve so izvršljive šele z dokončnostjo, saj zakon ne določa, da bi bilo možno te odločitve izvršiti ne glede na vloženi ugovor. To velja za primer izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne obveznosti. nostjo, velja, da dokončna odločitev ne učinkuje z dnem sprejetega sklepa, ampak z dnem vročitve pisnega odpravka sklepa. Glede drugega dela vprašanja pa menimo, da podjetje sredovati zapisnikov in izjav, ki so sestavni del disci- S: & I i i i S ;a;: 8 8 KAJ DELAJO Sindikat komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Tekmovalo bo 850 delavcev Za jubilejno, 10. delovno-športno tekmovanje delavcev komunalnega «,«» sanja pa ^ 1 vStoŠ izrečen disciplinski ukrep j!^iŠŠ tekmovalcev. Pomerili se bodo v treh delovnih panogah (odvoz smeti, š? vodovod, kanalizacija) ter v malem nogometu, kegljanju, streljanju, ;$; šahu in vlečenju vrvi. Ker napovedujejo tudi veliko navijačev, bo to ^“K‘’io^dFa““v“te 1 gotovo prijetno srečanje delavcev naše dejavnosti, spise, ki se nahajajo pri ude- j:-: še zadnje priprave na skupščino ležencu. Nikakor pa delavec g: Končujemo tudi priprave na drugo pomembno srečanje naših članov ne more zahtevati izročitve g: na mandatno skupščino sindikata dejavnosti, ki bo 22. t.m. Jutri (9. dokumentacije po končanih j:;:; t m ) se bosta skupaj sestali statutarna in organizacijsko-kadrovska postopkih v podjetju ozi- ji::; komisijai da bosta zbrali pripombe na osnutek statuta, pripravili pred-roma mu je podjetje ni jgj log spremenjenega statuta in kadrovske predloge za novo vodstvo, dolžno izročiti. (M. K.) g: zadnje dni so namreč intenzivno obravnavali dokumente v območnih [is. Sindikat državnih in družbenih organnv V Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije so sicer menili, da bo kolektivna pogodba za špedicijsko dejavnost ena redkih, če že ne edma, ki bo hitro usklajena in podpisana. A so se ušteli. Sredi julija so namreč dobili od Združenja prometa in zvez pri Gospodarski zbornici Slovenije pet strani obsegajoč nov predlog kolektivne pogodbe, ki pa niti slučajno ni vseboval značilnosti špedicijske dejavnosti. Zato so ga seveda zavr- v.; nili in partnerjem kar naravnost povedali, da je lahko predmet pogajanj g: le med sindikati podpisniki usklajen predlog, ki so jim ga poslali že g: meseca maja in od katerega ne nameravajo odstopiti. Zahtevali so, naj Aj: se pogajanja nadaljujejo še ta mesec. v ijAj »Pri pripravi kolektivne pogodbe za potniški promet pa se je končno j::;:; le premaknilo: pogajanja bodo 16. t. m.,« nam je povedala Hilda Žežko, j;:;:: sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije. »Ocenili smo, j::;:: da nam odbora za potniški promet pred tem datumom ni treba sklice- j::;:: vati, saj imamo dovolj jasna stališča naših predsednikov in njihovo j:;::: pooblastilo, do kod smemo...« Do 20. t. m. bodo sklicali sejo republiškega odbora, na kateri se bodo jj:;: opredelili do statuta ZSSS in statuta dejavnosti ter določili točen datum jjA I skupščine. (D. K.) 1 •S Vseh predlogov za napredovanja še vedno ni! j:;;; Na ministrstvu za pravosodje smo zvedeli, da do 29. avgusta okrog 40 tj::; izvršnih svetov SOB še vedno ni poslalo predloga za napredovanje j:;:: zaposlenih v občinskih upravnih organih skladno s pravilnikom o na- jj::; predovanju in navodili za prvo razporeditev zaposlenih. Izvršne odbore j:;:; organizacij sindikata pozivamo, naj ugotovijo, zakaj IS SOB tega niso storili. i:-:; Tajniki sodišč v Sloveniji oziroma predstojniki so poslali ministrstvu za pravosodje predlog napredovanja zaposlenih na sodiščih. V teh dneh |gj bodo nared ocena in konkretni izračuni, kaj to pomeni za zaposlene in v masi, kar bo obravnavala konferenca sindikata pravosodja. SA; Carinska uprava, republiška uprava za javne prihodke, KPD in za- ^ pori in še nekatera ministrstva so tudi že oblikovali predlog za napredo- g:; vanje zaposlenih oziroma prvo razporeditev zaposlenih in to poslali kadrovski vladni službi. Ta v teh dneh ocenjuje sprejeti pravilnik jg o napredovanju in predloge glede na zakon o razmerjih plač. Ker se v praksi pojavljajo vprašanja in nejasnosti, je kadrovska služba oblikovala pisno mnenje in ga poslala vsem predstojnikom. Vprašanje pa je, ali je kadrovska služba pristojna za tolmačenje pravil- Aj:; nika. Dogovorjeno je, da bo ROS dobil informacije o napredovanju gg (oceno stanja in finančne posledice) za posamezne republiške upravne Aj:j organe in nato sklical posamezne konference sindikata. g:; Sklicana je koordinacija sindikatov podpisnikov KP za negospodar- ijA: ske dejavnosti, ki bo ocenila zahtevo pogajalske skupine za uskladitev :j:j:j višine izhodiščne plače za 1. tarifno skupino (3. člen aneksa h KP za negospodarske dejavnosti z dne 22. 2. 1994) in odgovor in stališče vlade. :j:j:j Koordinacija bo ocenila pripravo strokovnih podlag za približevanje :j:j:j izhodiščne plače v negospodarstvu gospodarstvu. Sprožen je bil pošto- :j:j:j pek pomirjevanja, vendar vlada do 30. avgusta 1994 še ni imenovala svojih predstavnikov. Drago Ščemjavič, sekretar j::::; g:; odpustilo 157 presežnih delav- čajni postopek pa še ni končan Letošnje poletje so v Agisu Tomaž jss terimi pa ni našteto prene- sše^nfdoSTas: Življenjski strgški tri-in štiričlanske družine za avgust 1994 merja: z dnem dokončne odločitve v podjetju, ko je pritožni organ delavcu povedal, kako je odločil, ali z dnem prejema pisnega odpravka sklepa o prenehanju delovnega razmerja? Ali je podjetje dolžno delavcu, ki mu je z dokončnostjo sklepa o prenehanju delovnega razmerja le-to tudi prenehalo, posredovati dokumentacijo (zapisnik izjave) disciplinske komisije? Odgovor: V 100. členu zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 14/90, 5/91) je določeno, kdaj delavcu preneha delovno razmerje. V 13 taksativno naštetih razlogih prenehanja delovnega razmerja je določeno tudi, s katerim dnem delavcu preneha delovno razmerje. Ker gre pri postavljenem vprašanju Po 100. čl. ZDR pa delavcu lahko delovno razmerje preneha tudi zaradi drugih razlogov, kot npr. Zaradi neopravičenega izostanka z dela zaporedoma 5 delovnih dni in se ne vrne na delo. Ker je to samostojen razlog za prenehanje delovnega razmerja in ni potreben disciplinski postopek, v katerem bi bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, pa moramo opozoriti, da pri tem načinu prenehanja delovnega razmerja le-to preneha že s prvim dnem odsotnosti. Gre za tako imenovano samovoljno zapustitev dela. Zato ni potrebno čakati na dokončno odločitev za opredelitev datuma prenehanja delovnega razmerja. Sicer pa v vseh primerih, ko zakon določa, delovno razmerje preneha z dokonč- Vprašanje: Delavki, ki ima 70-od-stotno telesno okvaro, se šteje zavarovalna doba s povečanjem. Ali povečana zavarovalna doba vpliva tudi na pravice iz delovnega razmerja (jubilejne nagrade, dodatek za delovno dobo)? Odgovor: Zavarovanci s telesno okvaro najmanj 70% imajo pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem (1. odst. 212. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Ur. list RS, št. 12/92 in 5/94). Tem zavarovancem se šteje vsakih 12 mesecev, prebitih v delovnem razmerju, na podlagi katerega so zavarovani, 15 AA Zadnje dni so namreč intenzivno o nravna van uu^umcmc v Ši; odborih, od koder še prihajajo predlogi. Skupščina bo v Krškem v dneh, ŠA ko bo njihovo komunalno stanovanjsko podjetje KOSTAK praznovalo AA 40 let delovanja. I I Miloš Mikolič, sekretar * nhmnrnih ** . .. uiyfl * mm m Celje Komu je mar usoda nekdanjih delavcev Bora? AA: Lansko leto, natančno 22. junija, je 187 delavcev takratnega podjetja ;;;;;■ BOR v Laškem zaradi uvedbe stečajnega postopka izgubilo delo. Marsi-g;: kaj se je pred tem skušalo storiti za rešitev podjetja. Med drugim je •J;;;: sindikat dal pobudo izvršnemu svetu občine Laško, naj se v okviru j;:;; svojih pristojnosti vključi v razreševanje problematike, saj bi bila :£ možna rešitev tudi prisilna poravnava. Toda zaradi kadrovskih težav AA', v vodstvu podjetja in ker delavci niso prejeli plač za april, maj in junij, AA; je bila v samem podjetju težko sprejeta odločitev o uvedbi stečajnega AA; postopka. AA Delavci sami vedo, kako preživljajo čas več kot leto dni po tem, saj so eni pogodbeno zaključevali dela, eni so še vedno na zavodu, nekateri pa so kasneje pričeli delati za novo podjetje LUMAR. Trenutno je na aa; i 7Qi7Qrni7alno Hnhp AA; SO kasneje pričeli ucian r.a nuvv • ---------- j------ ISr kollktfvnf po- | novem perspektivno izvozno usmerjenem programu tega podjetja zapo- _ __ — «t „- L. O A J »~.l r-VTT/^/^TT godba za gospodarstvo (Ur. list RS, št. 39/93 in 23/94) AA: a;a slenih 80 delavcev. Preko pravne službe ZSSS uii.ce Območne organizacije sindikatov Celje cfnvori o delovni dobi in ne smo lansko leto v roku prijavili vse terjatve delavcev, ki so tako postali n 7avarovalni dobi ko do- največji upnik. Toda to nič ne pomeni, ker stečajne mase skoraj m. Inča vf^Jubiltinih nagrad & Delavci imajo pravico le do treh neizplačanih zajamčenih plač, katerih rjrfSS i izplačilo je bilo' obljubljeno za mesec julij 1994. Toda klobčič s problemi ko določa dodatek za de- ^ se je pričel še bolj zamotavati. Grozi ponovna izguba delovnih mest tevno dobo (7 odstavek 40 & v novem podjetju ter neizplačilo priznanih terjatev v stečajnem po- člena najedene KP). Če ko- | stopku, vključno z obljubljenim izplačilom neizplačanih treh plač v me- JKaSSSŽSSS 1 "vSULr, d. mi b, bil, promet«, vr«tao,t BOHA 742 ,i,oi m.rk * varovalne dobedkot osnove & katastrofalna za delavce, saj je to le malo več kot 10 odstotkov prvotno za ugotavlfanje pravke do ^ ocenjene vrednosti podjetja, ki je bila ponujena na prvi dražbi za ugotavljanje prav Deiavci iščejo krivce, da so po dolgoletnem kakovostnem delu (pnz- E ~ br I večanjem. (L Ž.) % n°v5_a^st„lk^ Po tem smo (melžheli? AVGUST 1994 _/ V C- CC CA A. CA C* CA AAAA.CA . 5A sklenjenega za dotočen cas. postavljenem -------r ... Mar bo res dopuščeno, da bo dolgoletno delo zaposlenih delavcev v u,P^,„ podi«,, boe v ^ i, bon & .... “■ ‘---------------------------------------- iz vašega avtomobila, prodajne pogodbe. Poleg :AA Skupina dobrin iz košarice Tričlans poprečni stroški ka delavska minimalni stroški družina mini. mes. stroški Štiričlan poprečni stroški ska delavska minimalni stroški družina mini. mes. stroški Indeks cen življenjskih potrebščin Vlil. 94/IV. 94 Indeks cen življenjskih potrebščin Vlil. 94/VII. 94 11!! pti 1. Hrana 41765,04 32751,74 32751,74 52268,85 39982,36 39982,36 105,60 100,20 114^ 2. Pijača 5889,05 2199,05 2199.05 5919,74 2212,21 2212,21 108,90 101,90 122^ 3. Kajenje 4062,60 2196,00 2196.00 4062,60 2196,00 2196,00 109,80 100,00 158/50, 4. Oblačila 20527,62 12671,71 558,42 25267,55 15642,92 615,90 102,30 100,40 lOfLžOj 5. Obutev 4581,50 3510,12 0,00 5385,08 3902,00 0,00 102,10 100,20 108,60_ 6. Stanovanje 11725,35 6420,62 5487,88 14367,48 10170,69 6620,53 103,80 101,30 11jX5°, 7. Ogrevanje, razsvetljava 15053,52 10568,46 8960,35 18579,14 12571,66 10639,69 102,10 101,90 100,40, 8. Gospodinjska oprema 10429,13 5512,44 0,00 12395,52 6378,40 0,00 102,10 100,50 104^ 9. Higiena, zdravstvena nega 9270,52 7580,67 6504,63 10753,93 8734,67 7630,70 108,80 101,70 114/70, 10. Izobr., kultura, razvedrilo 19078,62 7859,38 4398,15 21828,85 8942,56 4544,53 104,50 102,50 112,40, 11. Prometna sr. in storitve 24965,22 8255,42 3330,83 30924,07 11033,10 3824,03 104,30 100,80 jno/jo. 12. Razni predmeti in storitve 2845,10 1719,23 0,00 3551,41 1918,31 0,00 104,90 100,80 112^40, 13. Drugi izdatki 30551,01 8880,03 5788,10 j 33358,84 7192,01 5788,10 104,90 100,80 1J2j4(U SKUPAJ (v SIT) 200764,37 110124,88 72225,; 5 j 238663,06 130876,89 84054,05 KOMENTAR: V avgustu 1994 so se c8neJg4 Ijenjskih potrebščin v primerjavi z julijehi • zvišale za 0,8%, v primerjavi z decem 1993 pa za 12,4%. V istem mesecu J® rast cen 6 košaric, ki jih mesečno sprej1 > ; v Delavski enotnosti, od 0,84 do 0,91%' stop. rasti koš. Vlil. 94/IV. 94 4,55 4,56 5,30 4,50 4,52 5,28 stop. rasti koš. Vlil. 94A/II, 94 0,91 0,85 0,87 0,90 0,84 0,85 stop. rasti koš. Vlil. 94/XII. 93 16,06 12.54 15,93 i 15,07 12,07 15,16 Struktura življenjskih stroškov • Mesec: A roma v prvih 8 mesecih leta od 'd,? . 16,06%. Inflacija je znašala v avgustu tfGUST 1994 111 oziroma v Prvi*1 8 mesecih leta ‘ ■' 1. Hrana 20,8 29,7 j 45,3 2. ,9 30,5 47.3 cene) in o rasti cen življenjskih potrebščin ^ razlikujeta zato, ker merita različni pora ' _ '; flacija meri vse. kar je bilo prodano v ° prodaji, indeks rasti cen življenjskih P0^ .|g čin pa meri zgolj cene tistega, kar so nak P gospodinjstva. V porab: gospodinjstev P izrazitejši delež cen storitev, ki so se v i® 2. Pijača 2,9 2,0 3,0 j 2,5 ! 1,7 26 3. Kajenje 2,0 2,0 3,0 ! 1'7 1,7 2,6 4. Oblačila 10,2 11,5 0,3 10.6 12,0 0,7 5. Obutev 2,3 3,2 0,0 2,3 3,0 0.0 njem ietu dražile hitreje od cen dobrin. _ Med storitve štejemo na primer: osebne tve za higieno (frizer), stanovanjske st0 ^ kulturne .storitve (cena vstopnic), cene v ' nic za športne prireditve, Pl f storitvt’ražiie metne storitve. V letu 1994 so se P®^8* i cene nekaterih dobrin, ki so izrazitejše x , 6. Stanovanje 5,8 7,6 7,6 ! 6,0 7.8 79 7. Ogrevanje, razsvetljava 7,5 9,6 12,4 ^ 9,3 12,7 8. Gospodinjska oprema 5,2 5,0 o,e 5,2 4,9 0.0 9. Higiena, zdravstvena nega 4,6 6,9 9,0 j 4,5 j 6,7 | 9,1 j rabi gospodinjstev na primer: prain---- Ob.a/ec k predpoan t Uradmm Miom RS. tl 43/9* OZS d d . ZALOŽNIŠTVO TISKOVIN - Obr. 0,5 Takšne, že ustrezno izpolnjene obrazce zainteresirani lahko dobijo pri Jožetu Šketi ali pri Gregorju Mikliču na ZSSS. Denacionalizacija v hlevu pod Gorjanci vr v GRAŠČAKOM NAS PRODAJAJO Če kje, je strokovna ekonomska javnost enotna v oceni, da je demokratična slovenska oblast naredila največjo napako prav s sprejetjem najbolj radikalnega zakona o denacionalizaciji med vsemi državami nekdanjega socialističnega Vzhoda. Država si pred posledicami tega zakona še naprej zatiska oči, kar je ob suhoparnih podatkih v udobnih oblastnih naslonjačih še mogoče in človeško razumljivo, nekaj povsem drugega pa je, če se človek s temi posledicami sreča iz oči v oči - na terenu. Takšna priložnost se nam je te dni ponudila tudi v opustošenih hlevih nekdanjega družbenega posestva KZ Novo mesto tik nad vasjo Hrastje pri Šentjerneju. Prvi vtis ob srečanju z denacionalizacijsko katastrofo v omenjenih hlevih, v katerih je svojčas domovalo kakih 100 krav, ki so dnevno dajale več kot 1200 litrov mleka, je bil: »Le kakšni butci so ljudje, ki sprejemajo zakone, zaradi katerih propadajo gospodarske dejavnosti in z njimi številna delovna mesta?« Odgovor je sicer na dlani in ga lahko pri priči najdemo v skupščinskem stenogramu, iz katerega zelo jasno sledi, kdo so bili modreci, ki so sprejeli ta edinstveni zakon o denacionalizaciji v Evropi. Poglejmo, kako se nam kaže v hlevih v Hrastju. Hlev sta imela zadnjih 14 let v najemu zakonca Jože in Terezija Franko. Terezija nam je povedala, da sta v njem pustila velik del svojih življenjskih moči. Rejo krav sta prenehala 31. 12. 1993, ko je bilo že jasno, da sta posestvo in hlev predmet denacionalizacijskega postopka. Jože Franko naj bi takrat po besedah žene Terezije dejal: »Skupnosti sem dal dovolj, za graščaka pa ne bom delal!« Za kakšnega graščaka? O tem nam je vedela več povedati babica Francka Franko. Od nje smo izvedeli, da je denacionalizacijski zahtevek vložil sin nek- Francka Franko: »Kdo bo meni povrnil moj delež?« danjega graščaka Ranzingerja, ki da je vseskozi po vojni živel v Avstriji in da je tudi avstrijski državljan. Babici Franko pri tem ni- Terezija Franko: »Za graščaka ne bomo delali!« kakor ne gre v glavo, da so ljudje pod Gorjanci toliko pretrpeli za svobodo, zdaj pa jih država spet prodaja graščakom. Takole je re- semdeset jih imam na grbi, zato ne morem doživeti niti kaj več dobrega niti slabega. Toda kaj bo z mladimi, če bo šlo tako naprej? Ti se bodo spet morali boriti za svobodo!« Francka Franko ima svoje razloge za razburjenje. Med vojno je bila dvakrat begunka s štirimi otroki, mož je bil v partizanih. Potem je prišla socialistična obnova in kolektivizacija na vasi. »Z možem sva stopila v kmečko zadrugo. Začeli smo iz nič. Tisti hlevi, ki so danes prazni in gospodarska poslopja smo zgradili z lastnimi rokami. Vanje sem odpeljala domače prašiče in kravo. S tem smo začeli. Prav zanima me, kdo bo danes meni povrnil moj delež. Ali pa ta ne velja? Bo graščak dobil tudi vse tisto, kar smo mi zgradili?« Njeno vprašanje ostaja brez odgovora. Izgublja se v radikalnosti oziroma zapletenosti zakona o de-nacionaizaciji, ki forsira graščake, na domače ljudi, ki so od- V tem hlevu je nekoč 100 krav dajalo dnevno 1200 litrov mleka... Zdaj vse propada ločno prispevali k vsemu, kar danes imajo, pa pozablja. Terezija Franko nam je povedala, da posestvo, ki je predmet denacionalizacije, obsega približno 73 hektarjev, od tega je 27 hektarjev njiv, ostalo pa so pašniki. Na tem posestvu, ki sta ga imela z možem v kooperaciji s kmetijsko zadrugo, se je redilo približno 100 krav. Pri delu sta jima pomagala dva zaposlena delavca. Zraven pa ponosno doda, da kljub včasih nemogočim razmeram, ki so vladale v kmetijstvu, v vseh štirinajstih letih nikoli niso imeli izgube. In kaj zdaj? Ranzinger je bil menda že večkrat na posestvu in kuje načrte za njegovo prihodnost. Po Tereziji-nih besedah je bil menda zainteresiran, da bi Frankova še naprej upravljala hlev, vendar to ni tako preprosto. »Hlev namreč zahteva nenehno nova vlaganja, stroje in posodabljanje. To pa ima svoj, smisel samo ob zagotovljenih dolgoročnih perspektivah. Teh pa nam danes nihče ne more zagotoviti, zato se strinjam z možem, da za graščaka ne bova delala, četudi proti njemu osebno nimam nič!« In sklep? Ta se nam ponuja sam-od sebe. Tam, kjer je bil nekoč hlev s sto kravami, ki so dajale dnevno več kot 1200 litrov mleka in vsako leto lepo število telet, tam, kjer so imeli nekoč kruh neposredno štirje ljudje, danes vse propada. In to samo zato, ker je neki zgodovinski trenutek omogočil oblast ljudem, ki niso vedeli, kaj to pravzaprav je. Ker tudi še zdaj ni nobenega (davčnega ali kakšnega drugega) ukrepa, ki bi zagotovil, da bi se hlev ponovno napolnil s kravami, da bi se v njem ponovno odvijala gospodarska dejavnost in da bi imeli delavci delo, si zgodbo o uspehu lahko njeni protagonisti nekam zataknejo. To je čisti blef, zato je treba tudi to oblast preprosto po zobeh. Najprej s spremembami zakona o denacionalizaciji. Ivo Kulic^ 20 n Humoreska ■ Lepo postlani hlevček - O čem bomo danes, o Rigelniku ali o papežu? smo nagovorili tovariša Neposrednega proizvajalca raznih Gtrokf ki je okupiral svoj večni konec sanka v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte in premišljeno srkal svoje pivo. "Vseeno mi je, saj sta oba iz istega hleva.« - Kako to mislite iz istega hleva!? Tole s hlevom je žaljivo! "Kakor za koga. Za papeža že ne bi smelo biti, saj se je njegov šef rodil v štali. Hlev pa je tudi za Rigelnika določen napredek v razvoju. Njegovi svetovnonazorski očetje so prišli iz gozdov. V primerjavi z gozdom pa je hlev zagotovo večja civilizacijska pridobitev. Torej se tudi Rigelnik nad hlevom ne bi smel zmrdovati. In navsezadnje, rekel sem, da sta oba iz istega hleva, kar pomeni, da ju enačim. Rigelnik, ki je očitno svetovnonazorsko dozorel v najbolj odprti stranki, bi moral biti navdušen nad družbo takšne ugledne osebnosti, kot je papež, pa tudi papežu bi bil naš odločni Herman očitno všeč...« - Madona, kaj tako na široko razpredate. Saj vam komajda sledim. Ampak zdi se mi, da ste s tem, ko ste rekli, da sta oba iz istega hleva, hoteli reči nekaj drugega. Kaj in zakaj? "Oba sta revi.« - Kako, v kakšnem smislu? "Papež si ne upa v Sarajevo, Rigelnik pa ne v slovenski parlament.« - Pa ja ne boste enačili našega civiliziranega parlamenta z obleganim Sarajevom, kjer ste mimogrede ob življenje. »Zakaj pa so v slovenskem parlamentu nenadoma začeli obsežne varnostne ukrepe z nameščanjem varnostnih naprav, s poostreno kontrolo. Torej je v slovenskem parlamentu nevarno. V določenem smislu imaš v Sarajevu več možnosti za preživetje kot v slovenskem parlamentu. Procentualno, glede na število poslancev oziroma prebivalcev Sarajeva, te hitreje odstrelijo v slovenski skupščini kot na ulicah glavnega mesta Bosne in Hercegovine.« - Pa vendar, v Sarajevu lahko umreš fizično, torej zares, v slovenskem parlamentu pa le politično. Razlika je očitna. "Ali trdite, da je naš železni Herman večja reva od papeža?« - Bog ne daj! »Pa si upate trditi, da je papež večja reva od Rigelnika?« - Tudi ne! »No, torej priznate, da sta oba iz istega hleva.« - Veste kaj, vaše dokazovanje je čisti sofizem. Papež je vendar duhovnik, Rigelnik pa je bil nekoč član slovenskega cekaja... »Pod kožo pa sta oba krvava. Sicer pa, očitate mi sofizem. Naj vas vprašam, ali besedica sofizem pride od besede zofa? - Zakaj pa to čudno vprašanje? »Zato, ker sem Neposredni proizvajalec raznih strok. In če sofizem izhaja iz besede zofa, potem sem tudi sofist, saj se razumem na tapetništvo. Ker pa je tapetništvo tudi filozofija, saj fila zofe, potem sem za vas tudi filozof. Filozofija pa je v tesni povezavi s sofizmom.« - Zakaj pa še tapetništvo in filozofija. Kakšno zvezo imata človeka, o katerih smo govorili, s tapetništvom in zofami? »Oba sta si lepo postlala, zlasti naš Rigelnik.« - Ampak, saj vendar Herman Rigelnik ne opušča le ugledne funkcije predsednika parlamenta, ampak tudi dobro plačano mesto poslanca... »Ja, a mislite, da gre zdaj na slabše!?« Bogo Sajovic NAJPOMEMBNEJŠA STRAN Rigelnikov odstop Herman Rigelnik, ekspredsed-nik državnega zbora, s svojim odstopom predvsem opozarja, da je Slovenija le karikatura pravne države, za kar ima precej masla na glavi izvršna koalicijska oblast na čelu s premierom Drnovškom. Slednji je s svojim slalomiranjem med vojaki in policaji oziroma med Janšo in Kučanom ter tako imenovanimi paritetnimi odstopi skrbel predvsem za krepitev lastne pozicije, hkrati pa križem rok opazoval, kako podtalna »ci-vilnoinicijativna« gnojnica kaplje na glavo vsem, ki so zaupali v pravno državo, in med katerimi lahko najdemo tudi Rigelnika. Posledice (takšnega kalkulant-stva) so na dlani: namesto da bi se za rešetkami znašli ljudje, ki so do patoloških meja popljuvali predsednika najvišjega zakonodajnega telesa v državi, so morali spokati policaji, ki so jim bili na sledi. Janša ima torej očitno dovolj argumentov za izjavo, da pozdravlja Rigelnikov odstop in še več za to, da ne verjame v »razloge, ki so zapisani v odstopni izjavi«. Janševe stvari Janez Janša, prvak SDSS, je ob Rigelnikovem odstopu med drugim tudi dejal, da so »razlogi za odstop drugje, da so globlji, tudi zgodovinski in bodo šele prišli na dan«. Janša je prepričan, da je treba pogledati preteklost gospoda Rigelnika, odkar politično deluje, pa bodo stvari bolj jasne. Morebiti res, toda dejstva za zdaj govore le to, da je bil ves čas svojega delovanja uspešen direktor in da je kot predsednik državnega zbora odstopil iz lastnih nagibov, ne da bi ga kdo k temu silil, še manj pa javno zahteval. In če Janša že omenja zgodovino bo v njej ostalo zapisano, da je državni zbor pod vodstvom mag. Hermana Rigelnika odstavil obrambnega ministra Janeza Janšo. Razlika je očitna! Vodovnikov spektakel Albert Vodovnik, šef najmočnejšega slovenskega sindikata SKEI, pripravlja 27. septembra letos v Mariboru spektakel z naslovom »Zgodba o uspehu«. Scenarij predvideva predstavitev vseh pozitivnih trendov slovenskega gospodarstva. Poleg občutne gospodarske rasti nam bo inscenator prikazal veliko upadanje nezaposlenosti, redno izplačevanje vedno večjih plač, pozabiti pa ne smemo niti prvih velikih dosežkov privatizacije in denacionalizacije. Žal se tokratne prireditve, ki se ji bo predvidoma pridružilo na tisoče Mariborčanov, zaradi nujne državniške zadržanosti ne bo mogel udeležiti tudi sam avtor omenjenega spektakla Nagradna križanka št. 40 Rešeno križanko nam pošljite do 20. septembra 1994 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ejubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 40 Nagrade so: 1.000, 700 in 500 tolarjev. Rešitev nagradne križanke št. 37-38 ANŽLOVAR, RVAČ, KALIŠNIK, EOKA, VI, OT, KESSLER, IVANA, ILKAN, ZET, RADJA, AKT, VADNICA, IDO, TA, Al, IVRIT, VAJA, BORG, NSU, ELISE, AVESTA, CT, FRAZA, TALION, IRKA, JEN, PISARNA, VAR, JAMA, DEKOR, OLERON, CORT, DREN, GITANA IKAROS, ELA, UJEDA, JUGOSLOVAN, EANES, ASOLA, RANA Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 37-38 1. Mateja Lamut, Kapelska c. 72, 69252 Radenci, 2. Vladimir Ambrož, Bratovševa pl. 6, 61113 Ljubljana, 3. Marija Krebelj, Pot na Hreše 3b, 61260 Lj. Polje Križanko pripravil Nagrade bomo poslali po pošti SALOMONOV UGANKAR dr. Janez Drnovšek. Vendar so nam iz njegovega kabineta sporočili, da bo namesto njega nastop Mariborčanov pazljivo pospremil sam Arthur z dokajšnjim številom pomagačev. Kuli Semoličevo pismo Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je v obupni skrbi za usodo tisočev mariborskih delavcev napisal pismo predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, v katerem ga roti in prosi, naj se osebno angažira za rešitev mariborskega Tama. Tembolj, ker po njegovi presoji mariborskemu velikanu »ni rešitve brez odločne podpore vlade«. Kot bi ga prosil, naj za božjo voljo vendarle začne opravljati svojo funkcijo... Za crknit! Horoskop Brez zadrege Ker je bil Armand Jean du Plessis de Richelieu (rojen 9. septembra 1585), kasnejši kardinal in eden največjih francoskih državnikov, eden mlajših sinov stare plemiške družine, ni bil dedič družinskega premoženja in se je moral odločiti, s čim se bo v življenju preživljal. Najprej se je odločil za vojaško kariero. Ko pa je eden njegovih starejših bratov odklonil, da bi prevzel opatijo (precejšen del cerkvenih posesti in služb je bil nekoč v »lasti« velikih plemiških družin), ki je bila že generacije »last« rodbine Richelieu, se je mladi Armand Jean odločil namesto vojaške za politično kariero. Tako je postal opat. Že čez nekaj let, še ne tridesetleten, je s pomočjo rodbinskih zvez prišel do imenovanja za škofa. Kot škof je postal poslanec v generalnih stanovih, in sicer v drugem, to je duhovniškem stanu. Stanovi so se sešli leta 1614. Richelieu je zbudil pozornost vdove kraljice, ki je bila v času mladoletnosti svojega sina regentka kraljestva. Richelieu je tako dobil visoko dvorno službo in zdelo se je, da je dosegel svoj namen. Toda leta 1617 je postal Ludvik XIII. polnoleten in izvedel eno redkih odločnih akcij v svojem življenju: svojo mater in večino njenih dvorjanov je izgnal z dvora. Tudi Richelieu je bil v nemilosti in potreboval je kar nekaj let, da je zopet pridobil kraljevo naklonjenost. Pridobil si je naslov kardinala, naslov vojvode in še funkcijo prvega ministra kraljestva. Nadaljnjih dvajset let do svoje smrti je praktično vladal kraljestvu. Razvijal je vojsko in mornarico, začel je klestiti pravice francoskih hugenotov, ki so jim bile priznane z Nantskim ediktom, zlasti pa se je ukvarjal s centralizacijo države in zmanjševanjem politične moči provinc in velikih plemiških družin. Bil je tudi podpornik znanosti in umetnosti, ustanovil je Francosko akademijo, izdelal je njen statut in celo uradne uniforme akademikov, ki veljajo še dandanes. Zunanjepolitično je vodil vojne z Anglijo in Španijo ter podpihoval zdrahe v tridesetletni vojni, ki so izčrpavale francosko večno sovražnico Avstrijo in nemške dežele. S tem je dosegel, da je bila Nemčija še dvesto let razdeljena na veliko majhnih, šibkih državic. Umrl je leta 1642. Njegovo funkcijo je prevzel kardinal Mazarin, ki je uspešno nadaljeval njegovo delo, vendar moči, kakršno je imel Richelieu, ni dosegel nikoli. Nekoč je Richeliu prišel v skromno vaško cerkvico, kjer je imel vaški duhovnik ravno pridigo. Duhovnik se ni nič zmedel ob tako visokem obisku v svoji cerkvici in je mirno nadaljeval. Ko je bilo pridige konec, je kardinal stopil k duhovniku in ga vprašal, kako da se ni nič zmedel. Duhovnik je odgovoril: »Cisto preprosto, vaša eminenca. Pridiga sem že prej govoril na svojem vrtičku pred zeljnatimi glavami. Med njimi pa je ena rdeča. Kot vidite sem že vajen in me ni vaša navzočnost niti najmanj prestrašila.« Deni Bol) oblačen, a suh vikend Za nami je skoraj cel delovni teden lepega septembrskega vremena. Dan se je skrajšal in bo v zadnji tretjini meseca že enak noči. Več vlage, na splošno šibkejši vetrovi ob lepem vremenu m daljše noči povzročajo nastanek megle v naših kotlinah. Kadar je zrak dovolj vlažen, lahko septembra ostane tudi do poldneva (predvsem v Ljubljanski kotlini, ki je »najgloblja« oz,, obdana z najvišjim vencem hribov v Sloveniji). Ta teden katoličani praznujejo mali šmaren, ki je imel tudi v ljudskem vremeno-slovju določeno vlogo. »Ako je na malo mašo (8. september) lepo, potem bo dva meseca suho.« »Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši.« Pa ne le zaradi dežja, tudi jutranja rosa in megla nista največji prijateljici sena. Pa še eden: »Mala maša za suknjo vpraša in lastovke od nas beže.« Poglejmo še, kaj se kuha nad nami, v našem tankem sloju ozračja. Nad Atlantikom je že v začetku tedna nastala obširna dolina s hladnim zrakom. V sredo se je razširila nad zahodno Evropo, tako da smo prišli pod vpliv jugozahodnih višinskih vetrov. V četrtek se nam je dolina še bolj približala, zato se je hladna fronta iznad zahodne in srednje Evrope spustila južneje, tudi nad Slovenijo. Vendar se bo v soboto in nedeljo spet nekoliko umaknila proti severu. Tako se pri nas ne bo kaj prida ohladilo, razen zaradi povečane oblačnosti seveda. Za konec tedna se torej obeta bolj ob'ačno kot ne, dežja pa ne bo.