Kje in kdaj oddati napoved dohodnine
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
i-,	TV-V?/<r '?■¥
«*	**k*W*,* V k* *»J
npntiiimurifi

Samo y&K^^är&i Väm tfitdinSor
\t% realne leiyft fti^rćrrie^ve ^iešl
. ob upoštevanju devizne klavzule t ifr vdždne tblarif^đd ŠI do 60 dbt.
UE - TRGOVINA MOZIRJE
Kino DE« v
- Pr^ačunajte, Vse dodatne; posredovali v, agl

Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
Blagovnica Ljubno ob Savinji
Tel.: 841-020
Delovni čas: ob delavnikih 7.00 -18.00 ob sobotah 7.00-12.00
Ponudba:
-	pohištvo
-	bela tehnika
-	akustika
-	talne obloge , . .
-■■mm
-	tekstil
-	konfekcija
-	obutev ^
-	koleši iri motoÄra kdlesa
mmtSE ■■■ <
z obresti	_ j. .
-	prodaja tekstila rta 4 čeke brez obresti
-	prodaja ng potrošniški krddit1*4 (S% dkresti dkostanek dolga)
h&Sški kredit i + 6 j 10% obresti na ostanek dolga) bele tehnike in akustike kärtlco M ACTIVA kartico
jv 7 ( Grabnerjeva hiša ' D 6 3 / S32-636, 832 541
7NWHJ ZASTAVA, GOh ur IAOÄ. QUA CASTPC USjp, SEDEŽNE PREVLEK Gl IME, AKUMUIÄTORJL jDATNI ASORTIMAN
i
PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO
1
tiuitmiMttiitiiiiiiiiimuitiiiiHiiiiiHiitiiiHiiiiiiiiitiiiitiiitiifl
JL laninska zveza Slovenije, poleg gasilcev gotovo najmnožičnejša organizacija je torej slavnostno obeležila 100 letnico svojega delovanja. Sam dogodek ni namenjen poveličevanju gora in planin, saj le te prav gotovo brez prisotnosti ljudi in ne nasprotno kot se nam mogoče včasih, zmotno seveda zdi, shajajo v svoji tisočletni neokrnjenosti. Obletnica je namenjena predvsem ljudem, ki znajo v lepoti in čaru gora razpoznati neponovljivo zgodbo naroda, ki je moral tudi preko in v gorah dokazovati svojo narodno pripadnost. Spomniti se velja, da smo si morali Slovenci pravico do hoje po naših gorah kar nekajkrat izboriti. Zgodbe Aljažev, Kocbekov, Tominškov in ostalih pionirjev v borbi za slovenske gore ne smejo zvodeneti v lagodnost obstoječega stanja, ampak kot vzpodbuda in opomin delovati na vse pripadnike organizacije. Že zdavnaj preplezani vsi kotički skrivnostne dežele vrhov in skalnih previsov nosijo v sebi neizbrisno sporočilo:
Čar in prenekateri smisel osvojenih poti dobi svojo potrditev samo v trudu in potu lastnega obraza. Premagovanje gorskih razsežnosti je namreč najkristalnejši odraz samopotrjevanja, če naj bi to bil smisel • nekega stanja. Osvojeni vrhovi so zgolj prehodna obdobja neke poti in hotenj ki se ob tej poti porajajo. Dejstvo, da so se mir, tišina, skrivnost in blaženost samote umaknili višje in v težje odkrita področja pač ne spremeni namena, ki ga s povdarjenim mirom v gorah kalijo ceste do planinskih postojank, vesele družbe s harmoniko in podobno. Pa nič hudega. Kdor v tem najde potrditev samega sebe je osnovnemu izrazu drugačnosti zadoščeno. Pot pač išče vsak zase, oziroma v skupini njemu lastnih interesov. Skrivnosti težje dostopnih kotičkov pač ostajajo tistim, ki črpajo energijo iz neoskrunjenih izvirov blažene tišine. V svetu pod vznožjem gora moramo slej ko prej drug drugega dopolnjevati. Pot v podnožje pa mora ostati, kot da je sama sebi v namen, torej brez industrijskih znakov civilizacije, zakaj prva stoletnica planinske organizacije mora odpirati neokrnjene razsežnosti generacijam, ki stopajo na korenine in skale druge stoletnice. K temu nas zavezujejo vsi našteti in nenašteti zaslužniki slovenskih gora.
Edi Mavrič
"C
K^lovek je v zadnjem stoletju uničeval naravo in gozdove s svojim agresivnim in brezobzirnim vedenjem bolj kot kdajkoli prej. Zaradi integralnega delovanja mnogih dejavnikov je postal tudi slovenski gozd bolnik in čeprav to ne bi bil, bi ga •morali skrbno varovati in negovati. Onesnaženemu in zastrupljenemu okolju se je v zadnjih dveh letih pridružila še veliko hujša nesreča - pridobitniški egoizem je prevladal nad skupnimi potrebami družbe, strokovno odločanje o prihodnosti slovenskih gozdov pa so si prisvojili grobarji."
Naj bodo citirane besede Mitje Cimperška iz sobotne priloge Dela same zase dovolj resen uvod v peto številko SN, v kateri boste poleg že omenjene problematike našli tudi predstavitev ene od Glinovih hčera, zapis o nadaljevanju "zadeve Podvolovljek", svežo epizodo o zdravilstvu, začetek novega ciklusa o slovenskem planinstvu in še marsikaj. Tudi obljubljeni razpored oddajanja napovedi dohodnine boste našli v njej. Prijetno branje navkljub zamrznjenim plačam vam želim!
Pa še beseda, dve o vaših pismih. Že pred izidom četrte številke se je v uredništvu nabralo kar nekaj pisem z različno vsebino. Glede na omejen obseg časopisa in njegovo vsebinsko zasnovo nismo mogli, to, upam, razumete, objaviti vseh naenkrat. Prednost smo dali problematiki Luč in Podvolovljeka, saj ta ni le lokalnega ampak tudi širšega značaja. Večina ostalih pisem se nanaša na prispevke, pred časom že objavljene v Savinjskih novicah, zato jih bomo razvrstili po časovnem zaporedju prispelosti. Po potrebi se bomo v prihodnje poslužili tudi druge možnosti - krajšanja tekstov, ki si jo, da ne bo zamere, pridržuje uredništvo praktično vsakega časopisa. Hvala za razumevanje!
NASLOVNICA	
GOZDOVI UMIRAJO	
foto: Ciril Sem	
KAZALO	STR.
POTNI LISTI					 LASTNIKI IN UPRAVLJALCI	
GOZDOVI 					 ZASTRUPITEV ČEBEL S	
FITOFARMACEVTSKIMI SREDSTVI 5	
OBVESTILO O NOVIH REGISTRSKIH	
TABLICAH						5
ČASTNA IZJAVA VOZNIKA ........	5
BO TOŠE MOJA (NAŠA) DEŽELA? 6	
BORZA POSLOVNIH PROSTOROV . 6	
GOZDOVI SO OGROŽENI		
GLIN IPP NAZARJE: USPEŠEN	
ZAČETEK						
PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO	
IN SERVIS DUSETI		
POSLOVNE INFORMACIJE			...10
TUDI PRI NAS JE LEPO			
IS SO MOZIRJE: POTRJEN PREDLOG	
PRORAČUNA 							
ZAČETEK GRADNJE LJUBENSKE	
OBVOZNICE 			....10
NOVICE OD TU »N TAM 		....11
SMEJIJO SE V LJUBLJANI 		....11
GLASBENIKI NAVDUŠILI 		 GORAN HORVAT: 20 LET	
UMETNIŠKEGA USTVARJANJA	....12
GD NAZARJE: ZADOVOLJNI Z MINULIM DELOM 			
40 LET SMUČARSKIH SKOKOV NA	
LJUBNEM 				
MLADI IN KMETIJSTVO				
ZAGOVARJANJE V ZDRAVILSTVU 14	
VEČERNO SREČANJE Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM	....15
SLOVENSKO PLANINSTVO .......	
PREMIŠLJEVANJE 08. MARCU	...16
GRAD 			
USTANOVITEV SEKCIJE DRUŠTVA	
IZGNANCEV				
GORNJEGRAJČANKE SEDME ..	....17
USPEH LOKOSTRELCEV			
MEDOBČINSKA KOŠARKARSKA	
LIGA 								
V LOG. DOLINI BO ŽIVAHNO ....	....17
KRONIKA 			 17 SN NEKOČ 					 17	
PISMA BRALCEV					18,19
NAGRADNA KRIŽANKA		
ŠTEFKA PETEK: KISLO ZELJE	....22
Savinjske novice so štirinajstdnevnik in izhajajo vsak drugi petek. Izdajatelj EPS! d.o.o. Savinjska c. 4, Nazarje, telefon 063/831-957, telefax 063/832-363. Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Aleksander Videčnik, Edi Mavrič, Ciril Sem. Tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke.
Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega ocfcora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
o
9
aktualno
Lastniki in upravlj alci gozdov !
V deveti številki Uradnega lista RS, z dne 18. 2. 1993 je bila objavljena Uredba o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov v letu 1993. Uredba je bila objavljena v časopisu Slovenske brazde in bo objavljena še v Kmečkem glasu.
Lastnike in upravljalce gozdov želimo opozoriti na tenninske roke, do katerih so dolžni izvršiti določene ukrepe za preprečevanje in zatiranje podlubnikov in sicer:
-	lastniki in upravljalci gozdov morajo zaradi preprečitve razmnožitve podlubnikov v svojih gozdovih do 15. marca 1993 sanirati žarišča podlubnikov in s podlubniki napadena posamezna drevesa;
-	do 15. aprila 1993 je potrebno urediti sečišča iglavcev in pospraviti sečne ostanke;
-	lastnik oz. upravljalec gozda mora najpozneje do 31. marca 1993 sanirati slučajne pripadke iglavcev (žledolom, vetrolom, snegolom...). Ce lastnik oz. upravljalec ne more sanirati slučajnih pripadkov do 31. 3. 1993, mora o tem do 10. marca 1993 obvestiti gozdnogospodarsko organizacijo, ki zagotovi izvedbo del na njegov račun;
-	gozdni lesni sortimenti iglavcev v lubju iz zimske sečnje morajo biti obeljeni oz. predelani najpozneje do 15. aprila 1993;
-	lastnik oz. upravljalec lahko brez predhodne označitve drevesa poseka in izdela posamezne lubadarke ter izvede zatiralne ukrepe brez uporabe insekticidov, mora pa o opravljenem delu v 14 dneh obvestiti revirnega gozdarja:
-	gozdnogospodarska organizacija lastniku oz. upravljalcu za ugotovljena žarišča določi, da jih mora v 10 dneh sanirati in izvesti vse predpisane zatiralne ukrepe.
Če lastnik oz. upravljalec ne izvede ukrepov po teh določbah v določenem roku, njihovo izvedbo po izteku tega roka zagotovi gozdnogospodarska organizacija na njegov račun.
Lastnik oz. upravljalec ne sme preprečevati izvajanja preprečevalno - zatiralnih ukrepov.
Redna sečnja iglavcev se mora na ožjih delih ogroženih območij po 28. februarju odložiti do 15. septembra 1993.
Za neizvrševanje določb uredbe je predpisana denarna kazen najmanj 50.000 SIT za gozdnogospodarske organizacije in pravne osebe, za lastnike gozdov pa najmanj 5.000 SIT.
Gozdarski inšpektor Jože Zvir, dipl. ing. gozd., l.r.
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Sekretariat za notranje zadeve
POTNI LISTI
V	paketu osamosvojitvenih predpisov je bil sprejet tudi Zakon o potnih listinah državljanov Republike Slovenije, ki je začel veljati 25.6.1991. Po 39. členu tega zakona ostanejo v veljavi potni listi, izdani po zveznem zakonu (rdeči potni listi) še dve leti po njegovi uveljavitvi, torej do 25.6.1993, s tem dnem prenehajo veljati za slovenske državljane, prav tako tudi za tiste tujce, ki so jim bili takšni potni listi izdani v Sloveniji.
V	našem upravnem organu smo od uveljavitve zakona izdali približno 4.000 slovenskih potnih listov, imetnikov rdečih potnih listov pa je bilo preko 11.000.
Ker po 25.6.1993 ne bo več mogoče prestopiti meje z rdečim potnim listom, svetujemo občanom, ki imajo namen potovati v tujino, da si čimprej pridobijo slovenski potni list. S tem se bomo vsi skupaj izognili pretirani gneči in slabi volji tako na vaši, kot tudi na naši strani. Da bi bila občanom pot do pridobitve slovenskega potnega lista čim lažja, lahko prošnje vložijo tudi na vseh krajevnih uradih v občini. Vlogi je potrebno priložiti dve fotografiji, velikosti 3,5 x 4,5 cm (novi), trenutna cena je 2.250,00 SIT, čakalna doba pa 2-3 dni.
V	zadnjem času dobivamo tudi veliko vprašanj občanov v zvezi s stalnimi obmejnimi prepustnicami. Stare prepustnice, izdane na podlagi sporazuma med SFRJ in Republiko Avstrijo ostajajo še v veljavi, njihova veljavnost se lahko podaljša, če je za to prostor v ustreznih rubrikah, oziroma če od izdaje knjižnice še ni poteklo 10 let. Na željo občanov izdajamo tudi nove prepustnice na obstoječih obrazcih.
Sekretarka Nada Fužir
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE REPUBLIŠKA UPRAVA ZA JAVNE PRIHODKE Izpostava Mozirje
OBVESTILO
Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava Mozirje obvešča vse zavezance za dohodnino, da bo v času od
15.	do 27. marca 1993 pobirala napovedi za odmero dohodnine tudi po krajevnih uradih po naslednjem razporedu:
REČICA
24.3.	’93 v prostorih KU Rečica od 13. do 18. ure
NAZARJE
23.3.	’93 v prostorih Delavskega doma Nazarje od 13.do 18. ure
LJUBNO
18. in 25.3.’93 v prostorih KU Ljubno od 13. do 18. ure
LUČE
16.	in 23.3.’93 v prostorih KU Luče od 13. do 18. ure
GORNJI GRAD
15. in 23.3.’93 v prostorih KU Gornji Grad od 13. do 18. ure
ŠMARTNO OB DRETI
18. in 26.3 ’93 v prostorih KS Šmartno / Dreti od 13. do 18. ure.
SOLČAVA
25.3.1993	v prostorih KU Solčava od 13. do 18. ure
MOZIRJE
27.3.1993	na sedežu izpostave od 9. do 12. ure
Zavezanci pa lahko napovedi oddajo tudi na sedežu izpostave
v času uradnih ur:
ponedeljek od 7. do 15. ure,
sreda od 7. do 16. ure,
petek od 7. do 14. ure.
o
REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
Inšpektorat
Zastrupitev čebel s fitofarmacevtskimi sredstvi
Mnogo čebelarjev je neprijetno presenečenih nad "poginom" kompletnih čebeljih družin in to čebel, ki so sicer ugodno preživele zimo, imele uspešen razvoj, ter bile zdravljene proti varoozi in poapneli zalegi. V času prve spomladanske paše pa so dobesedno izginile iz panjev. Čebelarji ugotavljajo, da je vzrok množičnih poginov škropljenje proti plevelom v koruzi in pšenici in škropljenje v cvet. Škropljenje se večinoma izvaja v dopoldanskem in popoldanskem času, ko so čebele v glavnem na paši.
Varovanje čebel zahtevajo državni predpisi, morajo pa biti tudi naša etična skrb. Večina insekticidov ni strupena le za škodljive žuželke, temveč tudi za čebele, za katere pa so strupeni tudi nekateri herbicidi in celo fungicidi. Da preprečimo morebitno zastrupitev čebel, moramo ravnati tako:
-	sadovnjakov in posevkov med cvetenjem ne smemo tretirati s sredstvi, ki so za čebele nevarna /od začetka do konca cvetenja/, sadovnjakov tudi tedaj ne, ko cveti podrast,
-	v času, ko čebele intenzivno letajo, se moramo izogibati sredstev, ki ogrožajo čebele. S pripravki, ki so nevarni za čebele, škropimo zgodaj zjutraj ali proti večeru, ko čebele še ne letijo, ali ko so se že vrnile v panj,
-	skrbeti moramo, da z insekticidi ne zastrupimo pojil za čebele, kar je posebno pomembno zgodaj spomladi pri predspomladanskem škropljenju sadnega drevja z organskimi fosforjevimi estri,
-	pred nameravanim škropljenjem s sredstvi nevarnimi za čebele moramo najmanj 48 ur pred njihovo uporabo o tem obvestiti čebelarje v krogu 3 km od nasada ali posevka, da čebele lahko odstranijo iz nevarnega območja ali zaprejo,
-	če je le mogoče, dajemo prednost pripravkom, ki za čebele niso nevarni.
Če začnejo zaradi škropljenja odmirati čebele, morajo čebelarji ukrepati zelo hitro, da zavarujejo dokaze o zastrupitvi. Izredno pomemben je čas od zastrupitve do analize, ker je čebelje telo biotično zelo aktivno in se v njem strupene snovi hitro metabolizirajo. Prav tako je dobro, če vemo, s katerimi sredstvi so čebele prišle v stik, ker so analize zelo drage.
Da bi s kemično analizo ugotovili, ali so čebele poginile zaradi insekticidov, ravnamo tako: takoj ko ugotovimo nenavadno veliko mrtvih čebel in sumimo zastrupitev, jih naberemo 400 v papirnato škatlico, nikakor pa ne v polivinil vrečko. Odrežemo tudi košček satu s svežo obnožino /10x15 cm/. V satu naj ne bo medu. Čebele in satje damo v ločene zavoje, izpolnimo prijavo in pošljemo po najkrajši poti na Kmetijski inštitut Slovenije, Centralni laboratorij, Hacquetova 2. V prijavi navedemo:
-	čas, kdaj smo domnevno zastrupitev opazili,
-	znamenje obolenja,
-	sredstva, ki so jih v približno istem času uporabljali na območju zastrupitve,
-	vreme v času tretiranja, itd.
Če vzorec pravočasno dostavimo v laboratorij, je velika verjetnost, da bo vzrok zastrupitve ugotovljen, če pa s tem odlašamo, je zanesljivost analize manjša.
Kmetijski inšpektor Irena Štumberger, dipl. ing. agr.
Obvestilo o novih registrskih tablicah
V zvezi z novimi odsevnimi registrskimi tablicami krožijo v javnosti različne informacije, pa tudi dezinformacije. Zato želimo seznaniti lastnike motornih vozil z dejanskim stanjem na tem področju.
Za osvetlitev primera navajamo najprej nekaj podatkov glede dosedanje zamenjave (jugoslovanskih) registrskih tablic z novimi slovenskimi. Z zamenjavo se je v Republiki Sloveniji pričelo januarja 1992. Do konca leta 1992 so bile v Republiki Sloveniji zamenjene registrske tablice za cca. 370,000 vozil, v nači občini pa cca. 3000 oziroma slaba polovica vseh registriranih vozil. Te registrske tablice so bile izdelane po vseh standardih, tako glede velikosti, čitljivosti, fizičnih lastnosti, reliefne oblikovanosti znakov itd., ki jih je določila komisija Evropske skupnosti svojim članicam. Ista komisija je za svoje članice tudi določila, da morajo najkasneje v letu 1993 pričeti z izdelovanjem odsevnih registrskih tablic.
Iz enakih razlogov je bila tudi v Republiki Sloveniji sprejeta odločitev, da se začno v letu 1993 izdelovati odsevne registrske tablice. Pri tem ne gre za nove registrske tablice, temveč le za tehološko izboljšavo kvalitete tablic in prispevek k večji varnosti v cestnem prometu.
Dosedanje registrske tablice brez odsevnih folij ostanejo v veljavi tudi vnaprej in jih ne bo potrebno zamenjati z odsevnimi. Nove odsevne registrske tablice bomo dobili predvidoma konec marca 1993. Tiste, ki že imajo slovenske registrske tablice, prosimo, naj ne povzročajo dodatne gneče na referatu za promet s tem, da bi želeli te tablice zamenjati z odsevnimi.
Prednost pri izdaji registrskih tablic z odsevnimi folijami bodo namreč imeli lastniki vozil, ki vozilo prvič registrirajo ali preregistrirajo (pri zamenjavi lastništva), nato tisti, ki bodo ob podaljšanju veljavnosti registracije zamenjali tablice, določene s predpisi bivše SFRJ z novimi, in šele nazadnje ostali lastniki vozil, v kolikor bo proizvajalec registrskih tablic lahko zagotovil zadostno število le-teh.
Upamo, da smo s tem obvestilom odgovorili na vaša vprašanja, ki nam jih vsakodnevno zastavljate ustno ali telefonično in prosimo, da ga upoštevate.
Sekretarka Sekretariata za notranje zadeve Nada Fužir
Častna izjava voznika
Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizira akcijo Svečana izjava voznika, ki bo potekala od
10.3.do 10.4.1993.
Vsak med nami lahko veliko prispeva s svojim ravnanjem v prometu in s svojim delom glede na družbeno vlogo, ki jo ima. Najmanj, kar lahko naredi vsak voznik, pa je, da vozi trezen, da si vedno pripne varnostni pas in poskrbi tudi za sopotnike, da vedno vozi s prižganimi zasenčenimi lučmi in prilagodi hitrost cesti in okolju.
To odločitev, da se pridružuje naši akciji, bo vsak voznik, ali pa tudi drug udeleženec v prometu, potrdil s podpisom, njegovo ime pa bo objavljeno v Nedeljskem dnevniku. Kontrola za vse tiste, ki bodo dali častno izjavo, pa naj bo njihova zavest. Kdor bo želel podpisati izjavo, bo to svojo odločitev poslal po pošti na podlagi izjave, ki bo objavljena v Nedeljskem dnevniku, ali pa bo to lahko
0
o 9
5
storil na podpisnih mestih, ki bodo v naši občini organizirana v prostorih občinske skupščine pri vratarju, na vseh krajevnih uradih v času uradnih ur in v pisarni ZŠAM Mozirje ob torkih od 15. - 17. ure, ob sredah od 17. - 19. ure in ob četrtkih od 11. - 12. ure. Vsak podpisnik bo prejel brezplačno nalepko, vzorni vozniki pa naj bi svoja priznanja v bodoče letno potrjevali in s tem uveljavljali določene ugodnosti (posebni popusti pri zavarovanju), saj bi si to tudi zaslužili.
V pričakovanju, da se nam boste pridružili, kot ljudje dobre volje, ki jim ni vseeno kaj se dogaja v prometu, vas lepo pozdravljamo.
PREDSEDNIK SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU Božidar JURIČ
ES	M_______
Bo to še moja (naša) dežela?
To, daje naredil slovenski narod iz svoje dežele državo, je bolj ali manj znano že vsakemu osnovnošolcu. Prikrita bojazen kljub zvenečim obljubam, ki se poraja v trenutkih visoke državnosti,namreč obratno razmerje, da sedaj država dela iz svojih državljanov pleme, ki mu bo vladala po logiki zategovanja pasu. Vse pa seveda v imenu nekakšnega vstopanja v razviti svet, iz katerega prevzete mehanizme pred uporabo tako čudovito prekrojimo (na demokratičen način, da ne bo pomote) za razmere domačih navad in interesov. Govorim seveda o interesih, ki ta isti narod v potu lastnega odrekanja peljejo v tako željeno "normalno življenje": Kaj pa je tem ljudem nekje med nebom in zemljo preživetja sploh lahko interes? Kos kruha za otroke mogoče in Šilce odrešilnega za moža. V njem je sicer hudič in poguba, ampak ali ni že vse skupaj rob Dantejevega pekla. Nekam čudno se kristalijo odnosi v tej zakotni državici. Čudno še posebej v razmerju med rejencem in rejnikom. Kdo je kdo v tej navezi najbrž, ni uganka. Včasih se zdi kot, da to ni ista država za vse enaka, z enako preteklostjo, če seveda nekaj stvari pozabimo, predvsem pa s skupno hipoteko na račun neustvarjenega zapitka. Če pa kdo naivno razmišlja, da je vse opravljeno z zamenjavo grba in zastave in po liniji najmanjšega odpora z odpuščanjem ter zniževanjem plač najrevnejšemu sloju populacije, je dolgoročno zagotovo napačno precenil stabilnost lastnega ravnotežja.
Nekaj pa je gotovo, dokler bo država z vso svojo birokracijo večala lastno požrešnost na račun nezaposlenih oziroma "pogojno" zaposlenih, vse dotlej takšna Slovenija nima zveze s sloganom "moja dežela". Žal je to vedno bolj njihova dežela. Problem pa je, da bomo živeli v njej vsi in očitno ponižni sprejemali pravila igre o načinu umiranja na obroke. Seveda pa je vse relativno in dejstvo, da skrajni obup in življenska stiska več ne razmišljata racionalno, lahko sproži plaz, ki bo odnesel pod seboj tudi tiste, ki trdno sedijo v svojih foteljih. Vse bi verjetno šlo lažje, če bi enkrat za spremembo tudi presita vrana hotela prisluhniti lačni.
~	Edi Mavrič
OPRAVIČILO
Avtorju uvodnika v 4. št. SN, Rajku Pintarju, se opravičujemo za neljubo napako v njegovem prispevku. Drugi stavek zadnjega odstavka bi se moral glasiti: "Ali pa je to morda višek demokracije, kar pa najbrž tudi ne bo držalo, saj je nekdo že ugotovil, da je višek demokracije, če se človek tudi sam s sabo ne strinja."
Prav tako se opravičujemo avtorju fotoreportaže o pustovanju, Cirilu Semu, zaradi izpada podpisa kot tudi Vidi Cajner, avtorici članka Občinsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje, iz istega razloga.
Uredništvo
Borza poslovnih prostorov
Težka gospodarska situacija (vse več brezposelnih) bolj kot kdaj koli v preteklosti, ko smo imeli občutek socialne varnosti, sili vsakega posameznika k razmišljanju, kako bo preživel, ko bo morda, ali pa je že, ostal brez zaposlitve.
Situacija v mnogih primerih ni tako brezupna, kot se kaže na prvi pogled tistemu, ki je nenadoma ostal brez vira za preživetje. Marsikdo ima idejo za samozaposlitev, vendar se ga polašča strah in negotovost, če bo glede na svoje znanje, sposobnosti in izkušnje v teh težkih časih zmogel. Strokovna pomoč in moralna podpora sta v takih primerih več kot dobrodošli.
V občini Mozirje smo se ob pomoči Republike Slovenije, Ministrstva za malo gospodarstvo (sedaj Ministrstvo za gospodarske dejavnosti) poleg že obstoječih institucij, predvsem Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Velenje, odločili vzpostaviti dodatne oblike pomoči brezposelnim in novo nastajajočim enotam malega gospodarstva.
Prav zaradi potreb po tesnejšem, pristnejšem sodelovanju z ljudmi, ki imajo iniciativo za samozaposlitev,zasebno podjetje VISING d.o.o. Mozirje, ki je partner v svetovalni mreži Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Zavoda za zaposlovanje, Območne enote Velenje, razvija projekt podjetniškega inkubatorja v občini Mozirje, kjer naj bi kandidati za samozaposlitev dobili strokovno pomoč, bodisi v obliki preverjanja njihovih poslovnih idej za samozaposlitev, bodisi v obliki ustrezne strokovne pomoči v času, ko ustanavljajo, ali pa so že ustanovili svojo enoto malega gospodarstva. Podjetniški inkubatorje v svoji osnovi "valilnica" novih enot malega gospodarstva z vso potrebno oskrbo, dokler le-te niso sposobne samostojno zaživeti.
Osnovni pogoj, da podjetniški inkubator lahko zaživi, so ob temeljiti analizi stanja na področju brezposelnosti in novih enot malega gospodarstva, podatki o prostih prostorskih zmogljivostih, v katerih naj bi novi podjetniki in obrtniki, ki nimajo lastnih prostorov, lahko pričeli z dejavnostjo.
Podatki o ponudbi in povpraševanju poslovnih prostorov oziroma prostorov, ki bi se v poslovne lahko preoblikovali, bodo služili za oblikovanje Borze poslovnih prostorov, kjer naj bi se nudile informacije o razpoložljivih prostorskih kapacitetah, kot tudi potrebah po njih.
Da bi pridobili ustrezne podatke, v nadaljevanju objavljamo vprašalnik, na katerem sporočite podatke o prostih prostorih, ki ste jih pripravljeni oddati ali prodati, oziroma vaše potrebe po prostorskih zmogljivostih za poslovne namene.
Borza poslovnih prostorov: VPRAŠALNIK
1.	Poslovni prostor: a) iščem b) dam v najem c) prodam
2.	Lokacija (točen naslov) poslovnega prostora_______________
tel.:_________________
3.	Prostor potrebujem (nudim) za potrebe_________________
dejavnosti_______________________________________________
4.	Kratek opis posl. prostora (kvadratura, ogrevanje,...)
5. Ponudnik (iskalec) poslovnega prostora:
tel._______________
6.	Predvidena cena najema oz. prodaje posl.prostora____________
7.	Poslovni prostor rabim (je na voljo) od:_______,_____________
Kraj in datum:_________________________ Podpis:_________________
Izpolnjene obrazce pošljite čimprej na naslov:
VISING d.o.o. Mozirje, Praprotnikova 12. 63330 Mozirje. Podrobnejše informacije dobite na tel. št. 832 543
Gozdovi so začeli hirati
Zdi se, da so se celo najbolj razvite industrijske države šele tedaj zavedle neizbežne potrebe po ohranitvi naravnega okolja, koje postal naravni sistem tako narušen, da je neposredno ogrozil človekovo zdravje; ko je postalo jasno, da se že kažejo hude grožnje za obstanek človeka na zemlji: zastrupitve voda, nevarne eksplozije tovarniških plinov, smrtonosna sevanja, umiranje gozdov. Umiranje gozdov v srednji Evropi kot posledica onesnaženega ozračja je, izgleda, močno streznilo vso javnost, ki poslej močno spreminja svoj odnos do narave, zahteva obnovo že porušenega
Iskrice:
Človek, ki nikoli ne spremeni svojih stališč, ni človeško bitje, ampak spomenik.
(Rudolf Overland)
Splošne razmere
naravnega okolja, očuvanje vodotokov, gozdov in celotne krajine.
V Sloveniji je naravna krajina navidezno sorazmerno dobro ohranjena, na žalost pa zdravstveno stanje gozdov in mnoge naravne ujme kažejo na to, da je z našim naravnim okoljem že mnogokaj hudo narobe. Nad 50% gozdov je vidno prizadetih. Gozdovi, ki so filter očiščevanja zraka, so začeli hirati. Gozdarska stroka je ne glede na drugačne želje politike, nepristransko takoj predstavila problem hiranja gozdov vsej slovenski javnosti. S tem je vidno sprožila proces osveščanja javnosti. Manj pa je bilo objavljenega o posledicah onesnaženega okolja na neposredno zdravje ljudi.
Občutljivost in neodpornost naših gozdov je povečana, ker so postali gozdovi pod vplivom človekovega delovanja v zadnjih stoletjih zasmrečeni. Tako spremenjeni, nenaravni gozdovi, so manj odporni proti boleznim, škodljivcem, vetrolovom in snegolovom, imajo slabšo sposobnost zadrževanja vode in varovalno funkcijo, slabšo proizvodno sposobnost lesa (biomase), hkrati pa so skromnejši življenjski prostor živalskemu svetu, ki tako izgublja na pestrosti živalskih vrst. Zdrav, odporen in trajno visokoproizvodni gozd je lahko le gozd, ki ima čimbolj naravno sestavo drevesnih vrst. V naših geo-klimatskih razmerah kar 2/3 površine gozdov predstavlja naravne gozdne združbe listavcev. Gozdarska stroka si zato zastavlja kot cilj delovanja v smeri razvoja oblikovanja sonaravnih gozdov. Usmeritev slovenskega gozdarstva zadnjih desetletij je naravnana sonaravno, kar se vse bolj jasno izraža tudi v naši gozdarski praksi.
Naloge javne gozdarske službe moramo torej presojati v luči širšega pomena gozdov, dejanskega stanja in načrtovanega razvoja gozdov. Če je še pred dobrim desetletjem bil javno poudarjen osnovni pomen gozdov kot vir lesne surovine, danes, globalno gledano, proizvodnja lesa ni več edina prioriteta - ne glede na zelo velik gospodarski pomen, ki ga les seveda ima. Osnovna naloga gozdarske stroke je, da na podlagi strokovnih spoznanj stori vse za ohranitev in ponovno okrepitev gozdov, ki imajo vse bolj poudarjeno izražene splošne koristne funkcije: gozdovi so vir zdrave pitne vode, čistijo ozračje, varujejo pred naravnimi ujmami in nenazadnje - morajo zadovoljiti naraščajoče potrebe po lesu.
Neposredna dejavnost javne gozdarske službe
Delovanje strokovne gozdarske službe sloni na gozdnogospodarskem načrtovanju.Gozdnogospodarski načrti se izdelujejo na podlagi opazovanja stanja gozdov in ugotavljanja trendov gozdnih oblik s terenskimi snemanji. Na osnovi fitocenoloških raziskav, krajinskih značilnosti vključno z živalskim svetom, in ugotovljenega stanja gozda, so zasnovane usmeritve za gojenje, varstvo in tehnične projekte v gozdovih, kar vse, medsebojno usklajeno, omogoča projekt oblikovanja kvalitetnih gozdov. Na osnovah gozdnogospodarskih načrtov enot revirni gozdar izdela podrobne gozdnogojitvene načrte. Sele tako strokovno "opremljen" gozdar lahko, skupaj z lastnikom gozda, zadovoljivo izbere tisto drevje, ki je primerno za posek. Sečnja pa gozda ne sme siromašiti, temveč nasprotno: mora ga krepiti in bogatiti, da bi s tem ukrepom dosegli največje možne trajne donose, ki jih gozdno rastišče omogoča. Vedeti moramo: naši gozdovi dajejo povprečno le 67% lesa, ki ga naša naravna rastišča zmorejo. Rezerve torej imamo znatne, dosegli pa jih bomo dolgoročeno le, če se bomo v gozdovih strokovno ravnali: povečati moramo lesno zalogo, doseči moramo sonaravno sestavo drevesnih vrst (iglavcev in listavcev) in izoblikovati
Nekoč je bilo drugače: obisk avstrijskih gozdarjev 1.1967
O
ustrezno starostno razmerje gozdnega drevja (razvojne faze od mladovja do debeljakov).
Na žalost ugotavljamo, daje v zadnjih nekaj letih v mnogih gozdovih zavladal nered in nestrokovne sečnje: 1/5 je evidentiranih posekov, ki nimajo nič skupnega z resničnimi dolgoročnimi interesi lastnikov gozdov. Zaradi takih ukrepov na mah uničimo že doseženi nivo kvalitetnega gozda. Zelo nam je žal, da mnogi lastniki ne razumejo, da je s tem povzročena škoda predvsem njim samim, hkrati pa seveda vsej skupnosti. Ugotavljamo tudi nesmotrne gradnje gozdnih vlak, ki bi ob sodelovanju gozdarjev bile smotrno postavljene.Na poslabšano stanje v gozdovih posebej opozarja še neizvajanje gozdnogojitvenih del, ki so oprevljene s komaj 50,6 % oz. 61,3% načrtovanih del v letu 1991 oz. 1992.
Ni dobro za gozdove in za naše medsebojne odnose, da namesto sodelovanja z lastniki gozdov, postaja nadzor nad gozdovi vse večja nuja - v nasprotju s strokovnimi pričakovanji. Gozdarji se zavzemamo za načrtovano delo v gozdovih, ne pa za odpravljanje škodljivih posledic slabega dela.Tudi v zdravstvu je bistveno preprečiti bolezni, šele potem sledi zdravljenje bolezni kot nujno zlo.
Posebni problemi v letu 1993
Zaradi izredne izsušitve tal (suša, vročina), zaradi splošne oslabelosti gozdov pod dolgoletnim vplivom imisij, zaradi zasmrečenosti gozdov in zaradi nestrokovnih sečenj ter splošnega nereda v gozdovih, seje v letu 1992 razmnožil lubadar do tiste meje, ko resno ogroža naše gozdove.
V preteklem letu je bilo v območju odkritih in saniranih 844 žarišč lubadarja, posekanih pa je bilo 18.585 m3 prizadete smreke. Postavljenih je bilo 170 lovnih pasti in 320 lovnih dreves, ki smo jih nadzirali. Velika je verjetnost, da bo v letu 1993 že zgodaj spomladi začeto širjenje lubadarja, ki lahko doseže v letošnjem letu katastrofalen obseg.
Z namenom, da bi zmanjšali možne škode, pripravljajo revirni gozdarji operativne načrte za obvezno izvajanje ukrepov proti lubadarju: sem sodi nastavljanje lovnih pasti, lovnih dreves, uporaba kemijskih sredstev za uničevanje lubadarja, požiganje sečnih odpadkov napadenih dreves, predvsem pa hitro in dosledno izvajanje posekov napadenega drevja in temeljito opravljanje gozdnega reda. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je namenilo v ta namen posebna finančna sredstva. Vsi, zlasti pa lastniki gozdov, ki so odgovorni za varstvo in vsa druga dela v svojih gozdovih, se moramo zavzeti za učinkovito preprečevanje širjenja lubadarja in za zmanjševanje hudih posledic nastale škode v gozdovih.
Gozdno gospodarstvo Nazarje Območna gozdna uprava Franc First, dipl. ing. gozd.
____________________________________________________________ foto: Ciril Sem
proizvodni dejavnosti, vendar smo v poteku sanacije dobili pod svoje okrilje še vratarje, čistilke, ekspedit, bolniško sestro in službo varstva pri delu, skupaj 18 delavcev, za izvajanje različnih storitev. Od Glina Holding smo dobili v najem opremo, ki je sorazmerno stara, saj so nekateri stroji starejši od 50 let, in jo z vzdrževalnimi posegi usposobili za delo. Podjetje je pričelo obratovati v začetku decembra, vsekakor pa v tem obdobju ne gre prezreti strokovne pomoči Milana Cajnerja, člana sanacijske ekipe za proizvodno področje.
SN:	Številnih problemov in
problemčkov v začetku verjetno ni manjkalo?
ANTON BORŠNAK: Res jih ni. Verjetno največji problem je bil ta, da smo začeli praktično brez tolarja obratnih sredstev, kar je takoj pogojevalo likvidnostne težave. Na LB in SKB banko smo naslovili prošnjo za dva milijona tolarjev, pa nismo uspeli. Bolj nam je pomagal Zavod za zaposlovanje v Velenju in njegova direktorica Štefka Kordež. V okviru svojih možnosti nam je stal ob strani tudi Glin Holding.
SN: Kako ste zastavili proizvodnjo in kje ste našli poslovne partnerje?
ANTON BORŠNAK: Najprej smo pričeli z izdelavo oken in vrat za vrtne hiške, ki jih sicer proizvaja podjetje GLIN Žagarstvo. Njegov direktor Peter Cajner nam je v začetni fazi veliko pomagal in tako smo proizvodnjo omenjenih izdelkov osvojili v štirinajstih dneh. Nekoliko kasneje smo
GLIN IPP Nazarje:
Anton Boršnak
Eno izmed podjetij - hčera bivšega Glina, ki so s svojo dejavnostjo pričela 1. decembra lani, je tudi GLIN IPP - invalidsko proizvodno podjetje. O podjetju, o njegovem programu, sedanjosti in prihodnosti smo se pogovarjali z direktorjem, Antonom Boršnakom.
SN: Kje in kdaj se je sploh porodila zamisel o ustanovitvi tovrstnega podjetja in kako je nastalo?
ANTON BORŠNAK:	Podjetje za
usposabljanje in zaposlovanje invalidov je bilo predvideno v sanacijskem programu Glina iz leta 1992. Sam sem v mesecu septembru dobil nalogo, da poiščem delo za približno 40 delavcev. Z ozirom na kratek časovni rok je bila naloga težka. Povezal sem se s Centrom za rehabilitacijo invalidov v Celju. Takoj je bilo izvedeno testiranje dvajsetih invalidov, kar je bilo potrebno za kasnejšo vlogo za pridobitev statusa invalidskega podjetja. Moja zamisel podjetja je sprva temeljila na izključno
pričeli izdelovati zaboje za sadje za enkratno uporabo. Kupce zanje smo našli praktično v telefonskem imeniku, danes je ta proizvodnja povsem utečena, pa tudi prvi prihodek na žiro račun našega podjetja je bil prav od prodaje teh izdelkov. Tretji proizvod so palete različnih vrst, ki jih izdelujemo za različne kupce v Sloveniji in prav tako predstavljajo pomemben segment naše realizacije. Izdelujemo pa tudi razne embalažne letvice, krpe, distančnike, in podobne drobne proizvode za Glinova in druga podjetja.
SN: Proizvodne kapacitete imate torej dodobra izkoriščene?
ANTON BORŠNAK: Vseh delovnih mest res še nimamo povsem prilagojenih sedanji proizvodnji, pa bomo tudi to v kratkem storili. Navkljub temu teče proizvodnja nemoteno, trenutno pa je naročil celo več, kot zmoremo v rednem delovnem času. Zato delamo tudi ob sobotah, začasno pa smo zaposlili še šest delavcev iz Stavbnega pohištva. Trudimo se čimbolj prilagoditi željam kupcev. V zvezi s tem je potrebno pripomniti, da z letnim planom zastavljenega obsega dela v
prvih dveh letošnjih mesecih nismo dosegli, vendar so bili po drugi strani tudi stroški manjši.
SN:	Kako tečejo prizadevanja za
pridobitev statusa invalidskega podjetja?
ANTON BORŠNAK: Najprej naj pojasnim bistvo omenjenega statusa : z njim bomo oproščeni plačila vseh prometnih davkov in na ta način glede na zmanjšano delovno zmožnost invalidov v enakopravnejšem položaju z ostalimi podjetji. Trenutno imamo v podjetju od 52 zaposlenih delavcev 24 invalidov II. in III. kategorije. Pridobitev statusa se je res nekoliko zavlekla, pričakujemo pa, da bo postopek po obisku pristojne republiške komisije v mesecu januarju hitreje stekel. Tudi predstavniki Sklada so nam na seji upravnega odbora podjetja obljubili svojo pomoč v zvezi s tem.
SN: Lahko poveste že kaj konkretnega glede postopka lastninjenja v vašem podjetju?
ANTON BORŠNAK: Iskreno vam povem, da o lastninjenju zaenkrat še ne razmišljamo. Vse preveč je še operativnih zadev, ki jih je treba prej urediti, sicer pa bosta imela pomembno besedo pri tem Sklad za razvoj in Glin Holding.
SN: Kam bodo torej usmerjena vaša prizadevanja v bližnji bodočnosti?
ANTON BORŠNAK:	Poskušali bomo
pridobiti čimveč stalnih naročil. Začeli smo tudi s poskusno proizvodnjo vhodnih in garažnih vrat. Upamo, da se bo krog njihovih kupcev še razširil. Prodajamo tudi žagovino in drva, nasajamo ročno orodje, sprejeli bomo skratka vsako delo, za katerega smo prepričani, da ga lahko kvalitetno izvršimo. In nenazadnje -osebne dohodke, ki so na račun preteklosti še zelo nizki, bomo skušali izplačevati v roku, torej do 18. v mesecu, s poslovno uspešnostjo pa bo upravičena tudi njihova rast. Saj to je konec koncev tudi kruh nas vseh zaposlenih, kajne? Prepričan sem, da se za perspektivo podjetja ni bati.
KF

Predstavljamo vam:
Trgovino in servis
V Parižljah, pri mostu čez Savinjo ima svoje prostore zasebno podjetje DUSETI d.o.o. Gre za družinsko podjetje Uratnikovih, o katererrrdejavnosti smo se pogovarjali z "gonilno silo" podjetja, Francem Uratnikom.
Ko smo ga vprašali, kakšna dejavnost se skriva za malce nenavadnim nazivom podjetja, nam je pojasnil, da opravljajo trgovske in servisne storitve. Prodajajo motorne žage Jonsered, vrtne kosilnice, škropilnice, motorne kose, verige za vse vrste motornih žag, drobno kmetijsko mehanizacijo, originalno dvotaktno olje, biološko razgradljivo olje za motorne žage, rezervne dele za cisterne Creina, drobno orodje za vrtičkarje in vinogradnike, vršijo pa tudi komisijsko prodajo. Servisirajo in popravljajo pa vse vrste motornih žag, vrtnih kosilnic in drugo kmetijsko mehanizacijo - tako v delavnici kot tudi na terenu.
Podjetje DUSETI se je razvilo iz obratovalnice za popravilo kmetijske mehanizacije in knjigovodske storitve, ki jo je imel Franc Uratnik. Njegov osnovni moto je že od nekdaj: Kvaliteta po spremenljivi ceni. Pravi, da je to prenesel v delovanje podjetja. "Poglejte" je dejal, "še tako dober stroj vam nič ne koristi, če nimate na razpolago ustreznega servisa in rezervnih delov. Prav to pomanjkljivost skušamo odpraviti mi. Pri nas kupljene stroje strankam sestavimo, izvršimo nulti servis in poučimo o rokovanju in vzdrževanju. S tem so odpravljene marsikatere nepotrebne okvare. Rezervne dele nabavljamo iz prve roke, zato so cene izjemno konkurenčne."
Franc Uratnik z veseljem pokaže servisno delavnico, ki je opremljena z vsemi potrebnimi aparati in pripravami za meritve kompresije, meritve vrtljajev, brušenje verig, ravnanje mečev, itd. "Teritorialno smo se opredelili na celotno področje Savinjske doline, saj od Celja do Gornjega Grada ni podobne dejavnosti. Strankam se prilagajamo v največji možni meri. O vseh podrobnostih se lahko cenjene stranke pozanimajo po telefonu 721-137, naš delovni čas pa je vsak dan od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure."
Pa še o načrtih za prihodnost smo povprašali gospoda Uratnika. Zaupal nam je, da se s Tomosom dogovarjajo o možnosti zastopstva za njihove žage, v ponudbo trgovine nameravajo vključiti tudi rezervne dele za traktorsko nosilne škropilnice, razmišljajo pa tudi o močnejši zunanjetrgovinski dejavnosti, ki nudi še veliko neizkoriščenih možnosti. Obiskali bodo najpomembnejše sejme na zahodu, si ogledali novitete in se skušali dogovoriti za kakšen konkreten posel. Glede na izkušnje ni bojazni, da bi uspeh izostal. Želimo jim ga tudi mi.
Tekst in foto: KF
DUSETI

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
Tudi pri nas je lepo
tVosCovne informacije,
člane GZS, predvsem srednja in manjša podjetja pozivamo, da oglašujejo in iščejo partnerje v Borzi ponudbe in povpraševanja.
S 15. marcem 1993 na GZS Območni zbornici Velenje izdajamo in potrjujemo poleg EUR - 1 obrazcev tudi FORM A (potrdila za izvoz v zahodne države).
V	Šoštanju je na razpolago stanovanjski objekt, primeren za poslovne prostore v izmeri 130,94 m2, opremljen z vsemi priključki. Informacije na tel.: 854-090 in 856-920.
V	okviru poslovnih informacij nudimo brezplačne odgovore na aktualna vprašanja iz vseh področij poslovanja. Zato naslovite svoja vprašanja na naš naslov: GZS Območna zbornica Velenje, Trg mladosti 2, p.p. 45, VELENJE.
Vse informacije lahko dobite na GZS Območni zbornici Velenje, tel.: 063/856-920.
Letos smo v Solčavi imeli že osemindvajseto tradicionalno Vinarsko. Vsako leto na pustno soboto priredi prosvetno društvo Solčava "tradicionalno Vinarsko" , na kateri na humorističen in kritičen način predstavi vse javne lokale na Solčavskem, opozori na probleme, s katerimi se vsak dan srečujemo, vse to pa spretno • povezuje z zabavnim programom (zaprisega predsednika Vinarske, manekenk, skriti gost, video meh in video noč, skeči...). Dnevni program se zaključi z vinarsko himno, nato pa nadaljuje z veselico in žrebanjem pustnih mask ob polnoči. Kako je prireditev znana in uspešna, nam pove pogled po Solčavi, saj je od trgovine pa do Herleta nabita z avtomobili. Najbolj razveseljivo pri vsem tem pa je, da vso organizacijo in izvedbo -programa izpeljejo mladi, ki s tem dokazujejo svoje sposobnosti, obenem pa zbujajo misel, da bi njihove sposobnosti uporabili tudi v vsakdanjem življenju, samo primemo vključiti bi jih bilo
potrebno.	'	Edi IKOVIC
	V	
IS SO Mozirje:
Potrjen predlog proračuna
ZAČETEK
GRADNJE
LJUBENSKE
OBVOZNICE
Osemintrideseta redna seja Izvršnega sveta SO Mozirje, ki je bila v četrtek, 4. marca 1993, se je pričela z razpravo o neupravičenih izplačilih v nekaterih družbenih dejavnostih, o čemer je pristojni sekretariat poročal že na prejšnji seji.
Izvršni svet je v razpravi poudaril, da so vsakršne prekoračitve dovoljenih izplačil nedopustne. Ker pa so nekateri podatki iz zaključnih računov posameznih zavodov še nejasni, bo dokončna odločitev padla na prihodnji seji. Predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik, ki se je tokrat udeležil seje IS, je opozoril na podatek, objavljen v statističnih informacijah RS, po katerem so bruto osebni dohodki v občini Mozirje v mesecu decembru 1992 v gospodarstvu dosegali 79% republiškega povprečja (58. mesto v RS), v negospodarstvu pa 126% republiškega povprečja (1. mesto v RS). Predsednik IS Alfred Božič je navedene podatke za negospodarstvo demantiral z obrazložitvijo, da so v decembrske plače všteti tudi poračuni, vsekakor pa bodo vse podatke skrbno preverili in podali odgovor.
Izvršni svet je v nadaljevanju potrdil predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine za leto 1992 in predlog odloka o proračunu za leto 1993. Pri obravnavi slednjega je IS pretehtal vse pripombe, podane na zasedanju skupščine, in nekatere potrdil druge pa ovrgel. Predlog proračuna bo skupščina obravnavala na prihodnji seji, 19. marca.
IS je nato sprejel osnutek odloka o uvedbi agromelioracij na območju občine Mozirje, ki je potreben kot priloga k zahtevku za pridobitev republiških sredstev iz programa celostnega urejanja podeželja in obnove vasi, in imenoval občinsko komisijo za usmerjanje in spremljanje izvajanja ukrepov za preprečevanje in zatiranje podlubnikov. Prispevek za čiščenje odpadnih voda, potrjen na prejšnji seji, bo po sklepu IS ostal do nadaljnjega enak za občane in podjetja v višini 20 SIT za m3 porabljene vode v mesecu.
Ob koncu seje je stekla razprava tudi o zadnjih dogodkih v zvezi s Podvolovljekom. Nastalo situacijo je namreč potrebno na nek način razrešiti in premakniti probleme z mrtve točke. V ta namen naj bi predsedstvo skupščine na tiskovni konferenci sporočilo svoje stališče glede te problematike, svet KS Luče v odstopu pa bo moral do izvolitve novega vršiti tekoče naloge. Občino sta po zboru v Lučah obiskala tudi dva inšpektorja za cestni promet, ki sta ugotovila, daje cesta Ljubno - Luče glede na zahtevnost in frekvenco prometa celo nevarnejša od ceste v Podvolovljek.
Izvršni svet se bo znova sestal v ponedeljek, 15. marca.
V sredini minulega meseca se je (z nekaj mesečno zamudo sicer) pričela gradnja ljubenske obvoznice.
Izvajalec del spodnjega ustroja je podjetje za urejanje voda NIVO - PUV iz Celja, zgornjega pa gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine. Investitor je Republiška uprava za ceste, gradnja pa naj bi bila zaključena v roku enega leta.
V minulih dneh je bil že izveden posek ob cesti v Savini, pripravljajo vrtine za miniranje, izvajajo pa tudi pripravljalna dela za gradnjo mostu. V teku so tudi priprave na začetek gradnje ceste Ljubno - Luče do odcepa za Kolarico.
Torej - vsi vozniki, ki imate težave pri prehodu trenutno preobremenjenega ljubenskega mostu - z izgradnjo obvoznice bo to le še most za lokalne potrebe, za katere pa njegove dimenzije bolj ali manj zadostujejo.
DM, KF
KF
NOYICL
GORNJI GRAD: Dobili so urbanistično zasnovo kraja, ki zajema ureditev obrtno -stanovanjske cone, ureditev individualne gradnje in športno - rekreacijskega centra z bazenom. Zasnovo bo na prvi seji obravnaval svet KS, na ogled pa bo tudi vsem
zainteresiranim krajanom.
* * *
NOVA ŠTIFTA: Svet KS je na zadnji seji pripravil osnutek programa za novi samoprispevek, ki ga bodo obravnavali na zboru krajanov v nedeljo, 14. marca ob 9.00 uri. Na temelju podanih pripomb in predlogov bodo izdelali dokončen predlog.
* * *
MOZIRJE:	V bližnji bodočnosti bodo
nadaljevali gradnjo kapelice v Moravi, v bližini Mozirske koče. Naročili so potreben material za nadaljevanje gradnje (temelje so postavili lani) in 50 - kilogramski zvon. Dela naj bi bila zaključena najkasneje do 8. avgusta, ko bo na Mozirski planini večja slovesnost.
* * *
ŠMARTNO OB DRETI: V teku so intenzivne priprave za obnovo ceste Šmartno - Lipa, ki bo v glavnem financirana iz naslova krajevnega samoprispevka. Ker bodo potrebna tudi sveža sredstva, je uvedba novega samoprispevka tako rekoč nujna. Osnutek programa zanj pripravlja svet KS.
* * *
GORNJI GRAD: Pridobivanje lokacijske dokumentacije za bencinsko črpalko teče po predvidenem načrtu. Časovnih zamikov zato ne pričakujejo.
* * *
NOVA ŠTIFTA, GORNJI GRAH. Iz obeh KS se je javilo 270 interesentov za telefonske priključke. Podatki o njih so bili že posredovani na PTT Celje, ki naj bi v roku desetih dni sporočil ceno posameznega priključka.
* * *
ŠMARTNO OB DRETI: Športno društvo Lipa je na občnem zboru izvolilo novo vodstvo. Slednje bo na svoji prvi seji izbralo predsednika društva.
* * *
LUČE: V četrtek, 4. marca so se na sestanku s predsednikom skupščine, Andrejem Presečnikom dogovorili, da se sestane svet KS v odstopu in do izvolitve novega opravlja svojo funkcijo. Svet se je brez bolanega Sandija Lojena sestal v nedeljo in za predsedujočega do volitev izbral Jurija Funtka iz Podvolovljeka. Svet bo za nedeljo, 21. marca sklical zbor krajanov, kjer naj bi izvolili novega predsednika.
Smejijo se v Ljubljani
Nedeljski zbor krajanov v Lučah ni pomiril duhov, zamere so se najbrž še poglobile, saj so krajani po triurni razpravi o sanaciji krajevne skupnosti po poplavi protestno zapustili dvorano v krajevni osnovni šoli.
Temeljni problem je bil in še vedno bo cesta Ljubno - Luče ter cesta v Podvolovljek. Zbora krajanov so se udeležili tudi mozirski župan Andrej Presečnik, predsednik izvršnega sveta Alfred Božič, direktor Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj Jaka Presečnik ter predstavnik Podjetja za urejanje hudournikov Aleš Horvat. Na nedeljskem zboru so ponovno odprli vsa vprašanja, tako delitev poplavnih sredstev, obtožbe in obrekovanja, opravičilo izvršniku Božiču, počasna in nestrokovno opravljena dela, moratorij na opravljanje aktivnosti občinskih služb... Slišati ni bilo ničesar novega, nekateri so poskušali pomiriti razburjene duhove. "Najbolj se nam sedaj smejijo v Ljubljani, saj dokler se ne zmenimo, ne bodo dali sredstev. Ne bodite več tako na nož. Vsi skupaj, predvsem pa krajani Podvolovljeka in predsednik Božič,moramo krepko razmisliti. V dobrobit vseh krajanov pozivam Mirka Zamernika in Alfreda Božiča naj razmislita in stvari ne zaostrujeta naprej," je menil župan Andrej Presečnik. Po dokazovanju in prepričevanju s številkami so krajani postavili vprašanje, če bo Božič vztrajal na zavrnitvi aktivnosti Zavoda za urbanistično načrtovanje in razvoj. "Bil sem dovolj jasen. Imeli smo pripravljene rešitve, tudi jaz osebno sem imel rešitev za Podvolovljek, s tem pa ste vsem lepo zakuhali. Posledice bomo čutili še lep čas," so bile zadnje besede Alfreda Božiča, ki so tako razburile krajane, da so kot eden vstali in odšli.
Tako ostaja obljuba, da bodo še letos popravili del ceste v Podvolovljek, na Ljubnem so že začeli z gradnjo obvoznice, asfaltirali pa naj bi tudi še del ceste Ljubno - Luče. Ostaja pa tudi še grožnja krajanov, da če se ne bodo začela dela na cestah, bodo med prvomajskimi prazniki zaprli glavno cesto v Mozirju.
tekst: Urška Selišnik, foto: KF
Podvolovljek malo drugače...
Vabilo
Tretji Arničev zimski pohod na Raduho
Planinsko društvo Luče ob Savinji in Savinjski meddruštveni odbor PD vabita v soboto, dne 20. marca 1993 na tretji pohod na Raduho. Začetek pohoda bo med 6. in 8. uro pred gostilno "KMET" v Lučah ob Savinji.
Ljubitelji planin vabljeni!
PD Luče ob Savinji, Savinjski MDO PD
Posamezne točke za nastop so pripravili: prof. Tadeja Cigale, Franci Goljuf, Silvana Gorjanc, Mira Kelemen, Marko Mavec, Viktor Papež, Andreja Pungartnik, Boris Štih, Bojan Zeme in prof. Erno Sabastian iz SGBŠ Ljubljana. Enaka pohvala kot nastopajočim gre seveda tudi njim. In na svidenje na naslednjem koncertu!
KF
V	Glasbeniki
V	navdušili
Glasbena šola Nazarje - oddelek pri Delavski univerzi Mozirje je ob zaključku meseca kulture pripravila javni nastop svojih učencev in gosta iz Ljubljane.
Številno občinstvo je v Delavskem domu v Nazarjah znova prišlo na svoj račun. Odlično pripravljene in izvedene točke so obiskovalci nagradili z gromkimi aplavzi. Slišati je bilo kitare, klavir, harmonike, violine, flavte, klarinete v solističnih in kombiniranih nastopih. David Verbuč, dijak srednje glasbene šole v Ljubljani, je s harmoniko nastopil kot gost, višek večera pa je bil nastop mladinskega pihalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Francija Goljufa. Nastop orkestra je bil še posebej težko pričakovan, saj je izostal, o tem smo poročali, v novoletnem koncertu glasbene šole.
dona KOM 20 let umetniško ustvarimo
v	^	4
~ ^mi-yrar-~	Galerija Mozirje je bila ob dvajsetletnici
umetniškega ustvarjanja slikarja Gorana Horvata kraj, ki si ga je mojster izbral za svojo petdeseto samostojno razstavo. Njena otvoritev je v petek, 12. februarja minila v nadvse svečanem vzdušju.
Mozirska galerija je bila ta večer kar premajhna, da bi sprejela vse obiskovalce, ki so želeli prisostvovati otvoritvi. Po uvodnih besedah profesorja Antona Veneka je spregovoril gost razstave, pisatelj Tone Partljič. Kot izreden poznavalec Williama Shakespeara, na katerega komedijo "Kakor vam drago" je Goran Horvat leta 1989 ustvaril dvaindvajset slikarskih platen, je na svojstven način opisal svoje videnje omenjenih del in njenega bistva.
"Seveda bi bilo nesmiselno reči, da gre za nekakšno ilustracijo velike Shakespearove komedije. Gre za samostojno in samosvojo umetnost in za samosvoj svet, svet izvirnih radikalnih barv, dramatičnih kompozicij, nekoliko skrivnostne abstrakcije do reminisce v zvezi z domačim okoljem in celo domačo hišo. Če k temu prištejemo še izrazito in pri našem slikarju tako dobro znano veselje do flore in favne, tedaj lahko rečemo, da je Shakespearova robinhoodovska in pastoralna idilika melanholičnega Ardenskega gozda in dramatikova ostra ter dramatična podoba dvora dobila tu nekaj tisoč kilometrov vstran in štiristo let kasneje svojo vznemirljivo repliko. Pri tem gre izreči priznanje tudi sicer tako eruptivnemu, divje ustvarjalnemu in plodnemu, skoraj celo neučakanemu umetniku spod mozirskih planin tudi zato, da je pustil odložena ta platna tri leta na dnu svojega ateljeja, da "dozorijo", se zmedijo in s časovno distanco prvič stopijo med ljudi. Morda je celo katastrofalna poplava, ki je na nekaterih podobah zapustila nekaj sledi, povzročila, da,so se platna preselila z dna ateljeja nekam bliže dnevne sobe in na razstavo..."
Otvoritev razstave je z izrednim nastopom obogatil pianist Hinko Haas.
Slikar Goran Horvat je imel svojo prvo samostojno razstavo leta 1973 v Osnovni šoli v Slovenskih Konjicah. Sledile so razstave v Ljubljani, Ravnah na Koroškem, Velenju, Žalcu, Koelnu, Zadru, Šoštanju, Murnauu, Lendavi, Bledu in tako dalje. Leta 1983, po desetih letih ustvarjanja torej, beležimo prvo razstavo v Mozirju. Število samostojnih razstav se nato hitro povečuje vse do 50. spet v Mozirju.
Goran Horvat, sicer diplomirani inženir strojništva, je od 1986. leta dalje član društva samostojnih kulturnih delavcev in od 1987. leta dalje član društva slovenskih likovnih umetnikov. Ob njegovem jubileju se tudi v uredništvu Savinjskih novic pridružujemo številnim čestitkam in mu želimo uspešno ter plodno ustvarjanje tudi v bodoče.
Tekst: KF Foto: Ciril Sem
GD Nazarje:
Zadovoljni z minulim delom
6. februarja so se na občnem zboru sešli člani Gasilskega društva Nazarje. Ob pregledu minulega dela so z zadovoljstvom ugotovili, da so bili uspešni. V letu 1992 so se petkrat odzvali klicu sirene za gašenje požara, pomagali so pri intervencijah ob naraslih vodah, izvršili pa so tudi 70 prevozov pitne vode v obdobju suše. Na gasilskih tekmovanjih so sodelovali s šestimi desetinami.
Tekoče so vršili preglede gasilskih aparatov, vključevali pa so se tudi v aktivnosti KS. Trije člani društva obiskujejo gasilsko šolo v Horjulu, za pridobitev naziva gasilski častnik. GD Nazarje je tudi dalo pobudo za nakup ustrezne opreme za reševanje iz vozil.
Glede na to, da društvo pokriva območje, kjer se nahajajo štiri največja podjetja v občini, bodo tudi v prihodnje skrbeli za strokovno in tehnično izpopolnjevanje. Na slovenskem gasilskem kongresu, ki bo letos v Slovenj Gradcu, bodo sprejete nove usmeritve gasilstva, ki jih bodo upoštevali pri svojem delu vključno z novostmi, ki jih bosta prinesla Zakon o varstvu pred požari in Zakon o gasilstvu.
Ob izteku mandata so razrešili staro vodstvo in izvolili novega. Društvo bo še naprej vodil predsednik Roman Krajner, za poveljnika pa je bil Roman Krajner, predsednik GD izvoljen Miran Krefl.
Na zboru je poveljnik občinske gasilske zveze Mozirje, Jože Zlatinšek, podelil priznanja GZS in OGZ Mozirje. Gasilsko plamenico III. stopnje, ki jo podeljuje Gasilska zveza Slovenije, je za posebno hrabrost pri gašenju požara prejel Franjo Pukart mlajši. Nekateri člani pa so prejeli jubilejna priznanja OGZ za 40, 30, 20 in 10 let požrtvovalnega dela.	KF
NARODNI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR MOZIRJE
SKLICUJEMO
zbor stranke, ki bo
v torek, dne 16.3.1993 ob 19.00 uri v sejni sobi SO Mozirje z naslednjim dnevnim redom:
1.	Verifikacija udeležencev
2.	Otvoritev zbora
3.	Izvolitev delovnega predsedstva
4.	Poročilo o dosedanjem delu
5.	Programska usmeritev stranke
6.	Razrešnica organov stranke
7.	Volitev novih organov stranke
8.	Volitev delegatov za izredni kongres stranke
Zaradi pomembnosti odločitve glede nadaljnega delovanja stranke, vljudno vabimo vse člane in simpatizerje, da se zbora udeležijo.
Občinski odbor
40 let smučarskih skokov na Ljubnem
Smučarski skakalni klub Ljubno ob Savinji je v soboto, 20. februarja pripravil proslavo ob 40 -letnici smučarskih skokov v tem kraju.
Smučarski skoki imajo na Ljubnem torej dolgoletno tradicijo, saj segajo prvi začetki celo v leto 1947, ko se je porodila ideja takratnih športnih delavcev v kraju, da zgradijo smučarsko skakalnico. Pri njihovi zamisli jim je pomagal pokojni inž. Stanko Bloudek, ki je pripravil vso tehnično dokumentacijo za izgradnjo skakalnice in Ljubencem pomagal po strokovni plati ter pri organizaciji prvih tekem na Ljubnem.
Smučarski skoki kot športna panoga so v kasnejših letih doživljali svetlejše in temnejše trenutke, o čemer pa več v prihodnji številki Savinjskih novic. Tokrat povejmo le še to, da so program proslave ob lepem jubileju popestrili: moški pevski zbor pod vodstvom Lenke Kralj, folklorna skupina iz Šmartnega ob Paki, kulturna skupina s skečem na temo začetkov smučarskih skokov in ljudski godci.
Priznanji smučarskega skakalnega kluba, ki ju je podelil predsednik SSK Pavel Pukart, sta prejela ustanovna člana Jože Brunet in Ivan Klemenčič. Priznanja športne zveze, ki jih je podelil predsednik ŠZ Mozirje Martin Aubreht, pa so prejeli: Tomaž Murko, Robi Kopušar in SSK Ljubno ob Savinji.
KF
Mladi in kmetijstvo
Tisto staro, slej kot prej iz trte izvito reklo, da ima neumen kmet najdebelejši krompir in da se pametnemu beraču malha sama polni, najbrž ne drži v celoti. Že res, da smo dolga leta poudarjali, da je za obstoj in povrhu še razvoj kmetije dovolj nekaj parov pridnih rok (nekaj časa celo, čim manj tem bolje), vendar časi se spreminjajo, počasi tudi ljudje razvoj terja tudi in predvsem od kmeta, da zavzeto sledi vedno zahtevnejšim, s tem seveda tudi donosnejšim zahtevam kmetovanja. Samotolažba, da bo že Bog poskrbel, da bo vse prav in postorjeno, ja za umnega kmeta že davno preživeta zadeva. V času, ko naj bi tudi družba (?) odigrala pozitivnejšo vlogo pri ohranjanju in razvoju ene osnovnih prvin možnosti preživetja tako podeželja kot življenja v celoti.
Prav gotovo je pomemben dejavnik, ki podkrepi gornje razmišljanje vsakoletno srečanje podeželjske, predvsem kmečke mladine, kjer v obliki kviza preverijo svoje znanje kot bodoči nosilci kmetijske dejavnosti, izmenjajo izkušnje in se navsezadnje razvedrijo ob prijetnem srečanju. Letos jim je svoje
prostore gostoljubno odstopila osnovna šola Luče. Organizatorja srečanja, Kmetijsko svetovalna služba Slovenije in Društvo podeželjske mladine Zgornje Savinjske doline sta uspela pritegniti k sodelovanju rekordno število ekip. Mladi iz Solčave, Nove Štifte, Šmihela, Gornjega Gradu, Luč, Šmartnega in Lepe Njive so več	ali manj	uspešno odgovarjali na
vprašanja,razvrščena v tri težavnostne kategorije. Največ znanja je pokazala prva ekipa iz Solčave, drugo in tretje mesto sta pripadli ekipama iz Luč oziroma Nove Štifte. Ostalim pač ostaja tolažba, da je sreča opoteča in da bo drugo mogoče bolje. Priznanja vsem	sodelujočim in praktične nagrade
najboljšim,katere so prispevali Adriatic - zavarovalna družba, Slovenska ljudska stranka in ZKZ Moziije je podelil direktor ZKZ, Anton Vrhovnik.
V kulturnem programu, ki je čudovito sproščal, napetost tekmovalnega duha so se predstavili moški pevski zbor iz Luč, citrar Anton Moličnik ter mlada umetnika Jani s harmoniko in Dušan z električnimi orglami.
Lepa, na nivoju izpeljana prireditev, kakršnih ni ravno na pretek, je pritegnila zadostno število obiskovalcev, ki so pošteno z aplavzom nagrajevali nastopajoče, pokazala pa je, da ljudje podobne trenutke sprostitve potrebujejo. Prav vseeno je, če zaključek ni v maniri stare slovenske navade ob kozarčku in polki namreč, kar pa se v Lučah ni zgodilo. Še več takih srečanj v imenu in za ljudi prosim!
Edi Mavrič
Piše: Aleksander Videčnik
Domače zdravilstvo in zdravilci
O zagovarjanju v našem domačem zdravilstvu smo že nekaj pisali, vendar pa bo zaradi zanimanja prav, če objavimo še nekatere, manj znane, zagovore. Zanimivo je, da so bili vsebinsko od kraja do kraja različni. Veljali so za veliko skrivnost, zato jih je tudi razmeroma malo napisanih oziroma najdenih.
Že smo tudi povedali, da so zagovarjali tako ljudi, kot živino. Poznali so zagovore zoper uroke Za katere so ljudje verjeli, da jih povzročajo ljudje, bodisi iz hudobije ali pa iz sovražnosti. Tudi mora, ki je marsikoga nadlegovala, ljudje so rekli da nekoga "mora tlači", se je lahko odpravila z zagovorom, skratka, ljudje so zaupali zagovarjalcem. Prevladovalo pa je prepričanje, da vse skupaj ni imelo učinka, če v to niso verjeli. Še danes je v dolini ženska, ki zagovarja, ljudje jo še radi kličejo na pomoč, predvsem pri živini. Ona namreč trdi, da kdor v Boga ne veruje, mu tudi zagovor ne bo nič pomagal.
Kot smo že doslej lahko ugotovili, so nekateri od zagovorov izrečeni v imenu svetnikov, zavetnikov, določene bolezni in po navadi zaključeni z izrekom svetega križa. Opažamo, daje takih pri nas največ.
Nekaj prostora bomo vendarle odmerili besedilom, ki sojih zagovarjalci uporabljali.
Če je v Solčavi glasil zagovor zoper šen z odštevanjem od devet ali sedem navzdol, je v sosednjih Lučah glasil takole: "Ti si sedemdesetih sort, v imenu Križanega Jezusa in svete Trojice, beži ven iz teh kosti, iz te krvi in iz vseh drugih reči...". Med samim zagovarjanjem So trikrat pihnili v bolani del telesa in vlekli z roko nad celotnim telesom od glave do peta.
Zelo zanimiv je zagovor za škrofelne, ki ga še poznajo v nekaterih zgornjih delih naše doline, kar daje misliti, da je prenešen iz Koroške.
"Bodi ramar ali ramarka, pojdi na javor, čez javor na list, čez list na planino, kjer nobeden zvon ne zvoni, nobena rit ne sedi, nobeden ogenj ne kuha, nobena usta ne jedo. Tam ti prebivaj, tu nimaš kaj iskati".
Zbadanje v telesu so na sploh imenovali "bodne", zoper nje so zagovarjali takole:
"Jaz vas, bodljaj in trganje zagovorim in zarotim skoz to bodečo trnjevo krono, skoz te tri ostre žeblje, skoz to ostro sulico, ker je Jezus Kristus za nas voljno razboden in raztrgan bil, skoz vso moč božjo! Jest vam zapovem vi bodljaji in trganje, da morate odnehati in izginiti proč od (ime) v imenu Boga očeta, Sina in sv. Duha - Amen". V tem zagovoru lahko zasledimo besedo "zarotim", kar se sicer bolj redko pojavlja in je smiselno poudarek na odločnejšo zahtevo po pregnanju bolezni.
Božjast je za stopnjo razvoja tedanje domače medicine, bila velika neznanka in hkrati vsesplošna nadloga, skratka, ljudje so se te bolezni zelo bali. Tudi v tem zagovoru najdemo besedo "panan", kar pomeni uročen in je spet višja oblika zagovora.
"Jaz vas prosim sv. Gašper, Boltežar in Melhior, sv. Valentin, vso nebeško družino, pristopite k božjemu prestolu in prosite z mano Boga, da ukroti to strašno božjast (ime bolnika). Jaz te prosim o veliki Bog Sabat, ti veš vseh sare misa, ti naš oče! Strup pojdi proč (bejž), jaz krščen (ime zagovarjalca), človek tebe zagovorim, strup pojdi proč, si panan od mene...".
V zagovoru se torej pojavljajo tako ime zagovarjalca in tudi ime bolnika (zagovorjenega). Kot kaže gre tudi za izraze, ki ravno niso pogosti, verjetno so popačenke.
A. Videčnik
Večerno srečanje z
Aleksandrom Videčnikom
Knjižnica Mozirje je v petek, 26. februarja pripravila prijetno srečanje z znanim narodopiscem, odličnim poznavalcem Zgornje Savinjske doline, pa tudi našim stalnim sodelavcem, gospodom Aleksandrom Videčnikom.
Tema razgovora so bili domači zdravilci in zdravilstvo nasploh, o čemer sicer Aleksander Videčnik v nadaljevanjih piše v Savinjskih novicah. Skozi zanimivo pripovedovanje, popestreno s konkretnimi primeri, so obiskovalci spoznali zahtevnost, dolgotrajnost in pomembnost raziskovanj gospoda Videčnika. Slednji je med drugim poudaril, da se Slovenci na področju zdravilstva res nimamo česa sramovati, saj so dosežki naših zdravilcev cenjeni in priznani tudi v tujini.
Udeleženci srečanja so si ob tej priložnosti lahko ogledali tudi razstavo nekaterih rokopisov starih, domačih zdravilcev in ob slovesu zaželeli Aleksandru Videčniku še obilo uspeha pri njegovem delu.
Tekst in foto: KF
V	letu 1993 praznujemo stoletnico ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Za našo dolino je ta obletnica še toliko bolj zanimiva, saj je v Mozirju avgusta 1893 zaživela Savinjska podružnica Slovenskega planinskega društva, kot prva na Štajerskem in tretja na Slovenskem. Le nekaj tednov pred njo so ustanovili kamniško podružnico SPD.
Današnji rod morda na sploh premalo ceni podobne dogodke. Težko se je vživeti v čase, ki so tedaj dajali pečat letom in dogajanjem.
Bilo je v stari Avstriji, kjer seje po marčni revoluciji 1848 vse huje pojavljal nemški nacionalizem. Mrgolelo je nemških organizacij, ki so si zadale zbujati prevladujoče nemško mišljenje in z njim tujo kulturo. Nastajala so pevska, telovadna, izobraževalna in ne nazadnje tudi planinska društva. V Celju je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja delovalo nemško-avstrijsko planinsko društvo, ki je imelo v načrtu potujčevati našo krajino in predvsem planine. Že so iskali imena za naše vrhove, poimenovali po tuje planinske poti po naših krajih, gradili so koče in zavetišča in množično izdajali razglednice z nemškimi imeni krajev in planin. V planinskem časopisju, ki je seveda bilo le njihovo, so opisovali lepoto nemških planin in pri tem mislili tudi na slovenski svet. Ker so imeli dosti denarja in vso podporo oblasti, so marsikje uspeli.
V	takih okoliščinah so se v Ljubljani zbrali narodni možje in ustanovili slovensko planinsko organizacijo, ki naj bi bila odgovor na nemško in naj bi osveščala naše ljudi v ljubezni do planin in gora.
Tiste čase so ljudje na sploh zelo malo vedeli o gorah in planinstvu, zato so slovenski planinci takoj pričeli pisati v
domačem časopisju o lepotah planinskega sveta in potrebi slovenske planinske organizacije, ki da je stopila v bran slovenskih planin . Seveda so bili tujci že marsikje vpeljani in so za visoke denarje želeli odkupiti razne pravice tudi v gorskem predelu Slovenije. Sem sodijo pravice označevanja planinskih poti in podobno. Najbolj pa se jim je mudilo zgraditi planinska zavetišča in tako dokazati, da so tod gospodarji.
Slovenski izobraženci so hitro spregledali namere tujcev in so pohiteli z osveščanjem kmetov, lastnikov planinskih zemljišč. To je seveda sprožilo hude napade na slovensko planinsko organizacijo, ki so se odvijali v javnosti, največ pa po časopisih.
Na zaskrbljujoče stanje v slovenskih planinah je J. Frischaufa opozoril profesor Štiftar, ki je kot domačin najbolje dojel nevarnost, ki je pretila planinam in ne nazadnje tudi ljudem v teh predelih. O tem bomo še podrobneje govorili.
Na tedanjem Štajerskem je bil raznarodovalen pritisk zelo velik, kot dokaz lahko omenimo, da je mesto Celje dobilo poseben status in se je tako znebilo slovenske okolice in postalo pretežno nemško. Mozirje pa je bil daleč po slovenskem ozemlju znan narodni kraj, zato ni naključje, da so prav tu ustanovili Savinjsko podružnico Slovenskega planinskega društva in to 27. avgusta 1893, prvi predsednik je postal, najbolj dejaven med ustanovitelji, Fran Kocbek, gornjegrajski nadučitelj. Ta dogodek je gotovo mejnik pri urejanju razmer v Savinjsko - Kamniških Alpah in v našem planinskem svetu na sploh. Že kmalu so nastale prve slovenske planinske koče, naši kmetje pa so zavedno ravnali, kot so razne pravice odstopali Savinjski podružnici SPD, če mislimo pri tem na stavbna zemljišča za slovenske koče, na označevanje poti in urejanje in nenazadnje na vsestransko pomoč, ki sojo nudili v delu in lesu slovenskim planincem.
A. Videčnik
O
O
Premišljevanje o 8.marcu
Za nami je 8. marec ali DAN ŽENA, kakor smo ga nekoč imenovali.
Priznanja so bila ob tem dnevu izrečena ženskam za njihovo materinstvo, za požrtvovalnost pri delu, za ves doprinos k boljšemu jutri. Tako, kot se spreminja družba, se spreminja tudi položaj žensk. Ponavlja pa se zgodovina. Pred petdesetimi leti so se borile za preživetje svojega naroda, danes se borijo za preživetje svoje družine. V tako zaželjeni demokraciji jih je na tisoče ostalo brez zaposlitve, ostale pa so tudi brez imena. Zdaj so še samo TEHNOLOŠKI VIŠEK.
V 4. št. Savinjskih novic je članek S. N. nekoč.
Koliko človeške topline veje iz njega. In danes 20 let po tem - premislite sami.
Vsem ženskam z željo za lepši jutri lep pozdrav!
Tekst: Vera POLIČNIK, foto: Ciril SEM
Grad
Zgodaj zjutraj me je mamica zbudila. Najprej smo se odpeljali na sredo Slovenije - GEOSS. Od tu smo se odpravili proti gradu Bogenšperk. Tu je bilo nekaj orožja. Grad je imel štiri stolpe, vsakega na eni strani neba. Bilo je veliko sob. Med drugimi je bila tudi soba z vraževernimi stvarmi: posušeni netopirji, kozlova kri, kačji prah...V eni od sob je bilo tudi smešno, skrito stranišče. Vso pohištvo in knjige so izropali, ostala je le knjižna omara, dva stola in miza. Vse ostale stvari so bile v grad prinešene iz drugih gradov. Na koncu smo šli v viteško sobo, kjer je bila velika miza. Grad mi je bil zelo všeč. Potem smo šli na kosilo. Prišli smo še do enega gradu, ki je bil porušen. Odšel sem domov, kjer sem gledal televizijo.
Gaber Lipnik, Mozirje
Ustanovitev sekcije društva izgnancev
Na velikem shodu 9. junija 1991 je bilo na brestaniškem gradu ustanovljeno Društvo izgnancev Slovenije. To, kot nadstrankarsko združenje, povezuje slovenske izgnance, ki so bili v času druge svetovne vojne pregnani oz. deportirani v Nemčijo, Srbijo, Bosno, Hrvaško.
Društvo je avtonomna organizacija, ki je delovno povezana z združenji bivših političnih zapornikov, internirancev, vojnih ujetnikov in drugih, ki so v II. svetovni vojni doživeli podobno ali še hujšo usodo.
Društvo si bo med drugim prizadevalo ohranjati zgodovinski spomin in- povezovati svoje člane ter jih usmerjati k skuphim akcijam v samostojni in v Evropo vpeti Sloveniji.
Med drugimi nalogami društva bo tudi prizadevanje, da nemške oblasti pokažejo dolžno spoštovanje žrtvam genocida, ki ga je izvajala takratna nacistična Nemčija nad našim ljudstvom.
Posebna skrb društva bo namenjena ljudem, ki trpijo za posledicami hudega življenja v nacističnih taboriščih.
Od ustreznih oblasti Republike Slovenije bo zahtevalo, da posvetijo več organizirane socialne, zdravstvene in druge skrbi nekdanjim žrtvam, ki kot žrtve fašizma v preteklosti niso uživali ustrezne skrbi.
Društvo izgnancev Slovenije je enovita nadstrankarska organizacija, s sedežem v Ljubljani, Vrtača 11, za uspešnejše delo pa se po občinah oz.krajih organizirajo sekcije kot oblika dela.
V mozirski občini je imenovan iniciativni odbor, ki pripravlja 19. marca ob 14. uri v kino dvorani Mozirje ustanovni zbor Društva izgnancev Slovenije.
Vse zainteresirane vabi iniciativni odbor, da se udeležijo zbora, ker bo to priložnost za medsebojno srečanje in za oblikovanje skupnih delovnih načrtov.
Janez Štiglic
planini:
Gornjegrajčanke sedme
V zadnjem 18. kolu so Gornjegrajčanke gostile igralke Tabora iz Ljubljane. V tekmi, ki ni odločala o ničemer, so zmagale domačinke s 3:2 in tako končale nastopanje v letošnji sezoni na sedmem mestu. Iz lige sta izpadli zadnji dve ekipi; prve tri ekipe z vrha razpredelnice, katerim pa se bo pridružila še Paloma Branik, bodo nadaljevale s polfinalnimi obračuni za naslov državnih prvakinj. Tekmovale bodo po sistemu play - offa na dve dobljeni tekmi.
VRSTNI RED PRED PLAY OFF-om:
ABES TRADE	18	17	1	53:10	34
HIT CASINO	18	13	5	45:25	26
CIMOS	18	12	6	43:27	24
LIK TILIA	18	11	7	40:28	22
KRIM	18	11	7	36:31	22
AVTOHIT BLED	18	10	8	35:29	20
GORNJI GRAD	18	7	11	28:40	14
TABOR	18	4	14	20:43	8
BRANIK ROGOZA MAGIC	18	3	15	17:45	6
TOPOLŠICA	18	2	16	13:52	4
A.H.
Uspeh lokostrelcev
Prejšnji vikend so na Mednarodnem dvoranskem turnirju v tarčnem lokostrelstvu, ki je bilo v dvorani teniškega centra FIT TOP v Mengšu, nastopili tudi gornjegrajski lokostrelci. Ob udeležbi tekmovalcev iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije so dosegli dve zmagi in sicer: članice prosto: Fale Simona
mladinci instiktivno: Kranjc Gregor	Andrej Hlačun
Medobčinska košarkarska liga
Vinska gora 7. kolo:
RAVNE : PARTIZAN MOZIRJE 37:41; GORNJI GRAD :
BIFE KOZLEVČAR 43:55; FISKULTURNIKI : RLV SPORT AS 46:37; VRBOVEC NAZARJE	: ŠŠK VELENJE 28:32; VINSKA GORA :
KLEPARSTVO ZBIČAJNIK 43:42
Vinska gora 8. kolo:
VRBOVEC NAZARJE : VINSKA GORA 41:28; ŠŠK VELENJE : PARTIZAN MOZIRJE 43:47; FIS KULTURNIKI : KLEPARSTVO ZBIČAJNIK 51:46 RAVNE : BIFE KOZLEVČAR 47:72 RLV SPORT AS : GORNJI GRAD 49:31
BIFE KOZLEVČAR	8	8	0	411:267	16
PARTIZAN MOZIRJE	8	7	1	346:321	15
FISKULTURNIKI	8	6	2	369:355	14
VRBOVEC NAZARJE	8	5	3	297:271	13
KLEPARSTVO ZBIČAJNIK	8	4	4	262:254	12
GORNJI GRAD	8	4	.4	321:357	12
ŠŠK VELENJE	8	3	5	293:337	11
RLV SPORTAS	8	2	6	270:301	9("1)
RAVNE	8	1	7	303:349	9
VINSKA GORA	8	1	7	293:365	9
Andrej Hlačun
V Logarski dolini bo živahno
Športno društvo Solčava, Logarska dolina d.o.o. ii EPSI organizirajo v nedeljo, 14.3.93 v Logarski dolini množični rekreativni smučarski tek v okviru akcije Kaveljc, Korenina. Start in cilj teka bo ob 10.uri izpred doma P ALENK. Teklo se bo na 6 in na 18 km v kategorijah: dečki in deklice, rekreativci moški in ženske, člani do in nad 40 let ter članice do in nad 30 let. Po tekmi pa bodo dobrote z domačih strojnic popestrile razpoloženje. Častni predsednik organizacijskega odbora je g. A. Božič, predsednik Izvršnega sveta SO Mozirje. Prireditev so omogočili sponzorji: Elkroj d.d., SO Mozirje, Hidrogea, ZKZ, Davidov Hram, Mesarija Bogner, Kovinotehna, RTC Golte, Cinkarna, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Savinja, VTIS d.o.o., Grad VRBOVEC, MGA, Gorenje POINT, Logarska dolina d.o.o., Edi Ikovic, ŠD Solčava, EPSI.	ML
23.2.93	se Je ob 18.10 uri zgodila prometna nezgoda v Vologu. Zaradi neprimerne hitrosti je z osebnim avtomobilom s ceste zapeljal Franc T. iz Gornjega Grada in se pri tem telesno poškodoval. Moral bo na zagovor k sodniku za prekrške.
27.2.93	je ob 21.10 uri zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste v Sp. Rečici voznik osebnega avtomobila Marjan H. (25) iz Nazarij. Pri tem se je hudo telesno poškodoval, zoper njega pa so napisali tudi predlog sodniku za prekrške.
28.2.93	se je ob 13.35 uri zgodila prometna nezgoda na obvoznici v Mozirju. Leopold P. (29) iz Celja je z osebnim avtomobilom izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila Martinu A. (64) iz Mozirja. Pri trčenju je nastala materialna škoda, Leopold P. pa bo moral k sodniku za prekrške.
28.2.93	se je ob 18.00 uri v prometni nezgodi smrtno ponesrečil Jože B. iz Varpolja, ki je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste Bočna - Homec Brdo in pri tem dobil tako hude telesne poškodbe, da jim je podlegel.
2.3.93	je ob 13.50 uri prišlo do trčenja v Šentjanžu. Voznica osebnega avtomobila Bernarda O. (39) iz Šentjanža je zaradi prekratke varnostne razdalje trčila v osebni avto, ki ga je vozil Danilo C. (41) iz Ljubnega ob Savinji. Zoper Bernardo O. so posredovali predlog sodniku za prekrške.
4.3.93	je ob 13.30 uri Rudi K. (27) iz Gornjega Grada, doma razgrajal in grozil. Ker je s svojim početjem v vinjenem stanju nadaljeval tudi ob 15.10 uri, je bil odpeljan v prostore do iztreznitve, svoje početje pa bo moral razložiti sodniku za prekrške.
4.3.93	ob 15.50 uri zgodila prometna nezgoda v Mozirju, pri odcepu za Žekovec. Vojko H. (42) iz Kokarij je zaradi neprimerne hitrosti z osebnim avtomobilom trčil v osebni avto, ki ga je vozil Alojz Ž. (49) iz Celja. Nastala je materialna škoda, zoper Vojka H. pa so podali predlog sodniku za prekrške.
5.3.93	je ob 13.15 uri prišlo do trčenja v podjetju GLIN Nazarje. Voznik viličarja Ivan R. (24) iz Radmirja je pri izvajanju delovne operacije zadel v tovorni avto Tomaža P. (24) iz Juvanja. Nastala je večja materialna škoda, zadevo pa bo raziskalo temeljno javno tožilstvo.
SN so pisale decembra 1991
Sredstva pomoči - zadnji obrok
V občino je prišel še zadnji obrok republiških sredstev za odpravljanje posledic lanskih poplav. Gre za 123 milijonov tolarjev, o njihovi razdelitvi pa so odločali člani izvršnega sveta na zadnji seji. Predloga sta bila dva. Po prvem naj bi večji delež dobila industrija, po drugem pa infrastruktura s še vedno perečimi in nerešenimi problemi. Večina članov se je v razpravi opredelila za infrastrukturo. Razlogov je več. Industrija v težavah ni samo zaradi poplav in je veliko sredstev v te namene že dobila. Razlogi so torej še drugi, pa tudi ti tolarji ne bi pomenili trajne rešitve. Na drugi strani je škoda na infrastrukturnih objektih izključno posledica vodne ujme, reševanje teh problemov pa usodno vpliva na celotno občino. Gre za prevoznost cest, kar je pomembno za gozdno gospodarstvo, prevoze na delo, turizem; gre za neurejene vodotoke, ki bodo spet poplavljali in tako naprej. Ker je to zadnji republiški (solidarnostni) obrok in ker bo reševanje teh problemov ostalo na občinskih plečih, česar občina sama ne bi zmogla, je treba najnujnejše probleme rešiti sedaj. Nikakor torej sredstev nameniti kam drugam, pri tem pa se ne zavarovati pred možnimi novimi poplavami.
Izoblikovala se je tako nova rešitev, ki izhaja iz ugotovitve, da sredstva neizkoriščena ne smejo ležati na računu. Večino sredstev bodo zato začasno posodili industriji, ker zaradi zime in še neizdelanih projektov dela v infrastrukturi niso možna. Sredstva so na voljo z devizno klavzulo in z 2-odstotno obrestno mero, vračati pa jih bo treba ob pričetku del.
Ostali del sredstev so namenili gozdarstvu, kmetijstvu, Komunali za soudeležbo pri najetju mednarodnega kredita, delavski univerzi za nakup ob poplavi uničenega tiskalnega stroja, RTC golte za soudeležbo pri novi firmi v Logarski dolini, stanovanjskim vprašanjem, 2 milijona sta rezerva za potrebe denacionalizacije, štirje pa še niso razporejeni.
^	° D
O
Odgovor na objavo: Brezplačna mala šola
Zaradi vspostavitve enotnejših odnosov med uporabniki posameznih programov je bilo na Sekretariatu za občo upravo in družbene dejavnosti občine Mozirje v januarju 1991 leta določeno, da tudi starši otrok malih šolarjev s skrajšanim programom, ki niso v dnevnem varstvu, plačujejo sorazmerni del materialnih stroškov.
Izračunan delež na otroka je za šolsko leto 1990/91 znašal 480,00 din. Znesek plačila se vsako leto valorizira z enakim %, kot cena za starše, ki imajo otroke v celoletnem programu priprave na šolo v vrtcu. O povišanju cen vzojnine v vrtcu odloča IS SO Mozirje.
Vzgojni program - OD vzgojiteljice je financiran iz sredstev proračuna občine Mozirje.
Materialni stroški v mali šoli so naslednji:
-	zakonsko predpisani formularji: dnevnik, matični listi, potrdila o obisku male šole,
-	stroški elektrike, kurjave, čistil, razkužil, vode,
-	del amortizacije opreme in učil,
-	obrabnina igrač za konstruiranje, razgibanje, ljubkovanje ter ustvarjalne igre,
-	obrabnina slikanic in knjig, ki jih otroci dobijo na razpolago,
-	material za didaktične igre in druge učne pripomočke, ki se rabijo pri delu v mali šoli,
-	ves ostali material, ki mora biti na razpolago, ker ga otroci včasih pozabijo doma (barvice, svinčniki, vodene barvice, čopiči, škarje, plastelin, lepilo,...)
Garderobe niso povsod urejene zaradi prostorske stiske. Otroci se na manjšem prostoru, kjer morajo zlagati svoja oblačila tudi navajajo na red.
Vsi želimo, da bi imeli naši delavci in otroci idealne pogoje za delo. Ti se počasi izboljšujejo, idealni pa po vsej verjetnosti v družbenem varstvu zaradi težkega gospodarskega stanja v naši občini še nekaj časa ne bodo.
V imenu našega zavoda se iskreno opravičujem trem prizadetim staršem otrok malih šolarjev, ki so svoje obveznosti poravnali, dobili pa so obvestilo o zapadlosti plačila. Do te neljube napake je prišlo zaradi neknjižbe bančnega izpiska.
Vzgojnovarstveni zavod Mozirje, ravnateljica Ana Kladnik
Kdo naj se opraviči?
Nikoli nisem odobraval prerekanj v medijih, v smislu, da je eno pismo povzročilo odgovor drugega , ta spet nazaj in tako v nedogled.
Vendar pa sem bil v zadnjih Sav. novicah večkrat tako direktno omenjen, da ne morem drugače kot, da dodam tudi svojo "plat medalje", kar pa nikakor ne pomeni, da mislim še nadalje polemizirati v časopisu o tej zadevi. To pa še posebej zato ne, ker sem jaz omejen z eno stranjo A4, g. Božič pa lahko objavi pismo, ki je občutno daljše kot je omenjeno na 2. strani SN.
Najprej naj se ustavim pri intervjuju z g. Božičem, kjer slednji omenja, da kočljivi položaj lahko enostavno rešimo z mojim opravičilom in z opravičilom "neznanih junakov". Bralci, ki ne berejo Nedeljski dnevnik, ne vedo zakaj naj bi se g. Božiču opravičil.
V omenjenem tedniku sem v rubriki "Mnenja in stališča drugih" 31.1. objavil pismo, kjer sem ga pozval naj pride na zbor krajanov. V omenjenem članku sem tudi trdil, da je bilo 30 mio SIT namenjenih za cesto v Podvolovljek, kar je g. Božič 14 dni prej zanikal. V telefonskem razgovoru 3. 12. pa je gospodu Emilu Cešnovarju to vendarle potrdil.
Na zboru krajanov v Lučah pa je, ko se je nekako le prišlo do tega da je ta denar vendarle bil, krajanom zabrusil: "Grdo ste mi to zakuhali, posledice pa boste nosili VI!!" To je, kot je znano, povzročilo demonstrativni odhod vseh krajanov.
Sedaj pa sprašujem bralce, kdo se mora tu komu opravičiti???
Kar pa se tiče opravičila "neznanih junakov" se ne bo vedelo ali so se opravičili pravi, če so pa neznani!?
Sedaj naj se ustavim še pri pismih bralcev kjer g. Božič pravi naj prinesem kopijo prenosnega naloga za tistih 30 mio SIT. Tega seveda ni. Je pa poleg že naštetega še izjava g. Breznika (člana IS SO Mozirje in bivšega predsednika KS Luče), daje ta denar bil za ceste v Podvolovljek, Ljubijo in Rastke, vendar se je ta denar posodil (nenamensko?) v industrijo.
To izjavo na zboru krajanov pa je g. Božič "popravil", da ta denar ni bil namenjen za "točno neko cesto", ampak je šlo za vse ceste, ki so bile še odprte. (V Podvolovljek so luknje verjetno najbolj odprte).
Komu sedaj verjeti? Božiču, Češnovarju ali Brezniku?
Zamernik naj se pa opraviči in problemi bodo na mah rešeni. Uredništvo Savinjskih novic bi vljudno prosil, naj pod rubriko "SN nekoč" objavijo članek izpred približno dveh let, saj bo veliko bolj zanimiv kot npr. 8. marec pred 20-imi leti. Avtor JP pa bo z osvežitvijo spomina s člankom, ki ga je napisal sam, razumel zakaj je prišlo do revolta med ljudmi in bo mogoče prišel tudi mednje in ne samo k oblastnim strukturam, katerim jaz polagam na srce naj pošteno razmislijo o svojem delu, v čigar profesionalnost sem jaz na osnovi preteklih dogodkov, (prepoved del, 11 mostov v Podvolovljek) začel močno dvomiti.
Na koncu bi še prosil "mojega svetovalca", gospoda Ivana Krefla, (če to že ni storil) naj se oglasi.
Mirko Zamernik, Podvolovljek
Replika na članek v pismu bralcev "Kje je denar od poplav?"
Problemi, ki jih ima gos. Božič Alfred kot predsednik mozirske vlade ves čas njegovega vladanja me osebno sedaj ne zanimajo.
Vendar glej ga zlomka. V vašem časopisu se je v zgoraj citiranem članku, čisto na koncu pojavilo tudi moje ime. Dodeljena mi je bila vloga svetovalca gospoda Zamernika iz Luč ob Savinji. Ker takšnih in podobnih kuhinj s strani gos. Božiča poznamo že vsi občani mozirske občine, sem se odločil, da z to repliko na članek postanem gos. Zamerniku, kar javni svetovalec.
Uvodoma bi rad povedal, da kot nekdanji republiški poslanec na občinsko mozirsko politiko nisem imel nobenega vpliva, ker mi tega ni omogočil zakon. Zato moram na tem mestu, poudariti, da po zakonu mozirsko občinsko politiko vodijo občinski poslanci preko svoje skupščine. Njihova vlada pa to politiko v praksi izvaja. Vendar pa se lahko zgodi, da je ta zadeva v praksi obratna. Od poslancev, ki sedijo v občinski skupščini je torej odvisno koliko so pripravljeni, da kontrolirajo delo svoje vlade, da pri njenem delu ne pride do kršitve zakonov.
Zato, ker resnica tudi v teh trenutkih naše kvazi demokracije težko pride na dan bom z repliko opozoril na dejstva, ki so bila v odgovorih g. Božiča namerno zamolčana.
Sredstva za odpravljanje posledic poplav ureja republiški zakon. Sredstva zato so prispevali vsi Slovenci, ki prejemajo dohodke. Zato smo vsi delali tudi par prostih sobot. Sredstva iz tega vira so se lahko koristila samo za odpravljanje posledic poplav v letu 90.
Vendar pa se je zgodilo to, kar se lahko zgodi le v mozirski občini. Izvršni svet SO Mozirje kateremu predseduje gos. Božič Alfred, je del teh solidarnostnih sredstev posodil v obliki komercialnih kreditov podjetjema Gorenje Glin, Elkroj ter nekaterim obrtnikom. To potezo je g. Božič Alfred kot predsednik mozirske vlade pred javnostjo argumentiral z tezo, da je z tem ohranil vrednost solidarnostnemu denarju. Kaj so bili resnični nameni, ki so vodili g. Božiča v to potezo bo pokazala seveda že bližnja prihodnost. Vsa zadeva bi se lepo izpeljala, če se ne bi zataknilo pri podjetju Glin Nazarje. Tega kredita iz solidarnostnih sredstev to podjetje ni sposobno vrniti. Še posebno sedaj ko je Glin Nazarje prešlo v Koržetov sklad. Tudi če bi sedaj sklad kredit vrnil v obliki stanovanj ali Glinove kotlovnice, se ta denar od prodaje teh nepremičnin po zakonu ne more preliti nazaj v solidarnostna sredstva.
Zato so ta solidarnostna sredstva, ki so bila koriščena nenamensko v obliki kredita Glinu, za vedno izgubljena. Verjetno bo predsednik mozirske vlade ta primankljaj na področju solidarnostnih financ pokril z novimi solidarnostnimi sredstvi, ki se porajajo na vidiku. V letu 92 nas je v naši občini doletela druga katastrofa, ki se imenuje suša, to pa bo v prihodnosti narekovalo že drugo zgodbo.
Kjer je bila predhodno opisana operacija z delom solidarnostnih sredstev nenamenska, je prišlo tako s strani občinske vlade do kršitve zakona že jeseni leta 91. Takrat so bila namreč ta solidarnostna sredstva plasirana kot komercialni krediti v predhodno omenjena podjetja ter obrtnikom.
Zadeva se je v letu 92 skoraj pozabila, če se ne bi pojavil problem Podvolovljeka.
pisma bralcev
Zato je predsednik mozirske vlade g. Božič Alfred z svojimi pomagači na seji občinske skupščine, dne 23. 12. 92 hotel svojo potezo s katero je leta 91 kršil zakon, verificirati za nazaj in celo za naprej. Ta scenarij se je dogajal na tej seji pod točko 4, ki je imela naslov "Problematika podjetja Gorenje Glin Nazarje." Pod to točko je bil na seji podan tudi predlog III. sklepa, ki ga citiram po zapisniku:
Skupščina daje pobudo, da IS dodeli dotacijo v višini 31.763.992,00 SIT Gorenju Glin Nazarje iz sredstev za odpravo posledic poplav (nov. 90). Za ostanek dolga pa naj odkupi stanovanja v višini 40% dejanske vrednosti stanovanj. Konec citata.
Le nekaterim poslancem mozirske skupščine se je tedaj posvetilo za kaj pri tem predlogu sklepa sploh gre. Zato je poslanec dr. Žunter zahteval, da se o predhodno citiranem predlogu glasuje posamično in da se v zapisnik navede kdo je bil za in kdo proti temu sklepu.
Tako se imamo zahvaliti poslancema dr. Zunterju ter gos. Ediju Mavriču, ki sta s svojima razpravama očitno vplivala na ostale poslance. Kršitev zakona s strani mozirske vlade leta 91 ni bila verificirana tudi s strani skupščine. Zbor združenega dela v mozirski skupščini pa o tem sploh ni glasoval, ker je bil nesklepčen.?
Post skriptum:
Menim, da sem gospodu Zamerniku ter ostalim krajanom Podvolovljeka povedal, kje je denar za sanacijo ceste, ki je bila uničena v poplavi leta 90.
Mozirskim občinskim poslancem pa v poduk in premislek. Za vse kakršnekoli nepravilnosti za nazaj ali v naprej storjene s strani občinske vlade in njenega predsednika boste zato pred občani odgovarjali vi, spoštovane poslanke in poslanci. Občinsko vlado in predsednika ste izvolili vi. Zato je tudi ta občinska vlada vaša. Imate pa seveda moč in oblast v svojih rokah, da takšno stanje tudi spremenite.
V	nasprotnem primeru pa bomo občani primorani najprej zamenjati vas spoštovane poslanke in poslanci mozirske skupščine.
Ivan Krefl, dipl.ing., Nazarje
a ta a ■	......
Kje povsod je še denar od poplav?
V	četrti številki letošnjih Savinjskih novic nam je mag. Alfred Božič, predsednik izvršnega sveta SO Mozirje, postregel s podatki, koliko denarja je bilo namenjenaga za odpravo posledic poplave, ki je bila novembra 1990. Kljub gostobesednosti pa ni nič povedal o denarju, ki ga je izvršni svet posodil podjetju Gorenje Glin Nazarje, pa mu ga ta ni mogel vrniti. Izvršni svet je zato odkupil 40 Glinovih stanovanj, ker ima tako v roki vsaj nepremičnine, saj do denarja ne bi mogel priti. (Podatke povzemam iz druge številke Savinjskih novic (z datumom 29. januar 1993), kjer je na strani 8 objavljeno poročilo o prvi letošnji seji izvršnega sveta SO Mozirje).
Občina je torej menda začasno postala lastnik bivših Glinovih stanovanj, plačali pa smo jih vsi tisti, ki smo prispevali k solidarnostnim sredstvom. Kot davkoplačevalec želim od predsednika mozirskega izvršnega sveta izvedeti, kaj naj bi bilo izboljšano, kaj popravljeno in katera škoda odpravljena za denar, ki je bil posojen Glinu, prvotno pa namenjen za odpravo posledic poplave. (Gotovo ni skrivnost višina posojila v nemških markah, obračunana po dnevnem tečaju - tudi to želim izvedeti). S tem denarjem bi se dalo od časa, ko je bilo posojen Glinu, do danes gotovo že napraviti tisto, za kar je bil namenjen - pa ni bilo napravljeno. Ali se predsedniku izvršnega sveta SO Mozirje zdi, da je s tem, ko je posodil denar najemniku, ki ga ne bo mogel vrniti, morda povzročil škodo, ker tako ni bil odpravljen del posledic, ki bi s posojenim denarjem moral biti? Ali pa se mu to morda zdi le (začasno?) ponesrečena naložba, iz katere bo občina navsezadnje kovala dobiček? (Potemtakem naglica, s katero se je zbiral denar po poplavah, sploh ni bila potrebna, če pa že je bila, potem za odpravo posledic poplave, ne pa za posojilo Glinu). Ob tem ostaja nejasno, ali bo izvršni svet v solidarnostni sklad vmil le denar, posojen iz solidarnostnih sredstev, ali pa tudi morebitni presežek sredstev, dobljenih iz prodaje teh stanovanj po kolikor toliko tržni vrednosti. (Izvršni svet je od Glina odkupil stanovanja po 40-odstotni vrednosti!). In kje bo izvršni svet vzel sredstva, iz katerih bo v solidarnostni sklad vmil denar, če ga od prodaje stanovanj in od najemnin zanje ne bo dovolj?
Ni lepo, da predsednik izvršnega sveta SO Mozirje, mag. Božič, ko razlaga, kje je denar od poplav, govori o vsem mogočem, niti ne omeni pa
denarja, posojenega Glinu. Bralec upravičeno lahko dvomi o napisanih podatkih, ker mag. Božič kot ekonomist še po 8. 10. 1991 dobljene zneske označuje z dinarji, čeprav smo od tega dne v Sloveniji imeli svoj denar, namreč tolarje. Če v spisu, ki ga je podpisal, ne drži tako preprosto dejstvo, potem številkam lahko verjame le, kdor si to močno želi. Predsednik izvršnega sveta naj svoji pozabljivosti od zneskih, ki grejo v stotisoče nemških mark, in svoji površnosti pripiše, če mu ljudje ne verjamejo in ne zaupajo.
Predsednik izvršnega sveta SO Mozirje vabi vse, ki jih zanima, kam so šla sredstva, v svojo pisarno, kjer da bodo dobili odgovore "na vsa argumentirano postavljena vprašanja". Pri delu v pisarni ga ne bom motil, tudi zato, ker je bilo slišati, da so s pogovora z njim kar trumoma ušli sogovorniki, ki so sicer vajeni marsičesa hudega. V arhivu izvršnega sveta naj, prosim, v razdelku, kjer ima zabeleženo tudi že navedeno posojilo Glinu, zbere podatke o podobnih posojilih iz solidarnostnih sredstev, in odgovori tudi na to, koliko denarja je še bilo (začasno?) namenjenega za posojila, kakršno je bilo tisto Glinu (tudi v nemških markah),pod kakšnimi pogoji in komu je bil posojen ter koliko od tega z obrestmi vred še ni bilo vrnjenega (tudi v nemških markah). Dobro bi bilo vedeti tudijcako so ta posojila zavarovana.
Upam, da sem vprašanja postavil tako argumentirano, da se za javne odgovore lahko zahvalim že vnaprej.
Mag. Peter Weiss, prof. slovenščine Polanškova 35,61231 Ljubljana Črnuče
SERVISIRANJE IN MONTAŽA ROLET, ŽALUZIJ IN VERTIKALNIH ZAVES
HOČEVAR MILAN Zadrečka c.17, NAZARJE
PONUDBA
Predstavljamo vam dejavnost, ki bo predvsem usmerjena v servisiranje in montažo vseh vrst rolet, žaluzij in vertikalnih zaves. V kolikor se odločite za servis (popravilo starih rulet, žaluzij, rolojev ali vertikalnih zaves), nas obvestite z dopisnico, oglasimo se v najkrajšem času in vam brezplačno svetujemo, kar je najboljše za vas. V primeru, da se odločite za nakup novih rolet, žaluzij ali vertikalnih zaves, pa vam lahko posredujemo kompletno ponudbo konkurenčnih cen, vključno z montažo.
S povabilom k sodelovanju in v pričakovanju vašega odziva vas lepo pozdravljamo!
RIBEŽL SAMO
STORITVE Z GRADBENO MEHANIZACIJO
Pusto polje 5, 63331 Nazarje, tel. 831-341
IZVAJAM VSA STROJNA ZEMELJSKA DELA
-	izkope za novogradnjo
-	izkope jarkov in nakladanje gramoza
-	montaža greznih jam (elementi Schiedel ali cevi) POSOJAM VIBRACIJSKE PLOŠČE
-	za utrditev nasutij
-	za utrditev terena pred polaganjem tlakovcev, asfalta... POSOJAM KOMPRESORJE
-	za rušenje objektov, prebijanje zidov
-	pripravo vrtin za miniranje (vrtanje)
PRI GOTOVINSKEM PLAČILU POPUST!
Se priporočam
0
9
Sponzorji PUSTA MOZIRSKEGA
PIVOVARNA LAŠKO - GENERALNI SPONZOR
ZAVAROVALNICA TRIGLAV GARANT POLZELA
MERCATOR - ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE ELKROJ MOZIRJE
ERA VELEPRODAJA VELENJE SAVINJA MOZIRJE
TURIST NAZARJE GORENJE MGA NAZARJE
IZLETNIK CELJE PE MOZIRJE
PETRIN PAVEL, KLJUČAVNIČARSTVO,
MOZIRJE
MAROLT ŠTEFAN, SODAVIČARSTVO, MOZIRJE
KOKALJ ŠTEFAN, MEDNARODNA ŠPEDICIJA "NOČNI SKOK"
POLIČNIK DRAGO, ELEKTRO INSTALACIJA, NAZARJE
GORENJE NOTRANJA OPREMA VELENJE KERAMIKA
FAJFER STANE, BIFE ZMAJEVA VOTLINA M - MARKET MAHORIČ VAR POLJ E
GOSTILNA MAJERHOLD ŠENTJANŽ KOROŠKI RADIO SLOVENJ GRADEC
KZ LAŠKO KLAVNICE KOVINOTEHNA LEASING CEUE
JP KOMUNALA MOZIRJE ERA VINO ŠMARTNO
PRODAJALNA BOROVO MOZIRJE PRODAJALNA PEKO MOZIRJE
BIFE TRIBUČ MOZIRJE FRIZERSTVO ANKA LOKE PRI MOZIRJU
TRGOVINA ČRETNIK MOZIRJE BIFE GRABENČEK MOZIRJE
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE FRANZ SOD1A, TOVARNA LOVSKEGA OROŽJA FERLACH
LJUBLJANSKA BANKA SPLOŠNA BANKA VELENJE GORAN HORVAT, NIZKA 43
DELAVSKA UNIVERZA MOZIRJE MESARIJA BOGNER, PRIHOVA
BOUTIQUE FARAON, NA TRGU V MOZIRJU
DAVIDOV HRAM, PRODAJA NA VELIKO, PRIHOVA
PEKARNA MIŠ - MAŠ PETROVIČ MOZIRJE PRODAJALNA GAMS MOZIRJE
COKLARSTVO VERTAČNIK PETER MOZIRJE MARKET NADA GRABNERJEVA HIŠA MOZIRJE
FRIZERSTVO BOJANA ŠKRUBA MOZIRJE SOMMY DOBROVELJSKA 16 MOZIRJE
SIGNACIJA MAROLT, PREŠERNOVA 1, MOZIRJE
SLIKOPLESKARSTVO GRADIČ, SAVINJSKA C. 39, MOZIRJE
KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE TOPER 2000 CELJE
KROJAŠTVOŽEHELJ MOZIRJE FRIZERSKI SALON MOJCA MOZIRJE
LUKAČ MILENA MOZIRJE LJUBIJA URBANC VINKO A VTOSERVIS MOZIRJE
GERMADNIK MARJANA, ŠIVILJSTVO IN ČIŠČENJE STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV, MOZIRJE
AUBREHT UROŠ URARSTVO MOZIRJE KVAS ROMAN ZLATARSTVO MOZIRJE
BIFE OAZA MOZIRJE PLETILJSTVO BELE ELICA MOZIRJE
EPSI NAZARJE SMREKA GORNJI GRAD
STEKLARSTVO JOŽE VOLK MOZIRJE FUŽIR VOJKO AVTOKLEPARSTVO IN LIČARSTVO LOKE PRI MOZIRJU
CINKARNA CELJE KEMIJA MOZIRJE TTE VELENJE
MAROLT STANE SERVIS AVTOGUM LOKE MELA VC ANTON TEH NO - M MOZIRJE
CEKIN MOZIRJE GRABNERJEVA HIŠA MIKA GRABNERJEVA HIŠA
MVM SERVIS MOZIRJE
VTIS VELEPRODAJA IN STORITVE
SP. REČICA
POLAK ŠTEFKA, GORENJE 16A GOSTILNA NA KLANCU ŠVARC ANICA
KOVAČ MIHA MIZARSTVO SLATINŠEKMAJDA TEKSTILNA GALANTERIJA
FINKŠT MARJETICA FRIZERSTVO NAZARJE GOSTIŠČE STOJAN MARKELJ SP. REČICA
TRGOVINA TRAGAL NAZARJE TRGOVINA POGO'S NAZARJE
FIRŠTROTOTEHNIKA
SLAPNIK JOŽE AVTOPREVOZNIK KOKARJE
GOSTILNA ČET ARA MAROLT JURE MIZARSTVO MAROLT D. O. O. REČICA
ZLATARSTVO ROŽIČ GRABNERJEVA HIŠA MOZIRJE
WEISS ANDREJ IZDELOVANJE IGRAČ REČICA
ROBNIK VALENTIN IZDELOVANJE
PLASTIČNIH ETUIJEV REČICA
WEISS STANE TAPETNIŠTVO MOZIRJE
BUNNY D.O.O. NAZARJE
ROJŠEK JOŽE KOVINARSTVO REČICA
VIVA PEN NAZARJE - KVALITETA SLOVENJE BISTRO MN MOZIRJE
PRODAJALNA MARILLI, ŠOLSKA 32, MOZIRJE
PROCES - PDF D.O.O. PAVLIN, PRODAJA LEŽAJEV
GAMIT D.O.O. VARPOLJE 58, PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA TRAKTORJE
ZOBOZDRAVSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
PAVLIN D.O.O. MOZIRJE
FRIZERSKI SALON SONJA PIKL MOZIRJE KRAJNC VIKTOR, ŠOLSKA 18, MOZIRJE
PRODAJALNA ČRETNIK, AŠKERČEVA 53, MOZIRJE
SERVIS IN TRGOVINA ŠIVALNIH STROJEV, PLINSKIH NAPRA V ZAGOŽEN LJUBIJA
SLAŠČIČARNA IN PRODAJALNA BETKA REČICA
PEKARNA HRIBERNIK VARPOLJE
SLAPNIK VOJKO SKIPLET BOČNA RADIO VELENJE - NAŠ ČAS
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE
LEKARNA MOZIRJE
GLIN IPP D.O.O. NAZARJE
GLIN ŽAGARSTVO D.O.O. NAZARJE
GLIN GOSTINSTVO D.O.O. NAZARJE GLIN GRIF D.O.O. NAZARJE
GLIN STAVBNO POHIŠTVO D.O.O. NAZARJE GLIN POHIŠTVO D.O.O. NAZARJE
KIV VRANSKO
Zahvaljujemo se tudi vsem ostalim, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi letošnjega pustovanja.
UO društva PUST MOZIRSKI
o
o
/g ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
Spoštovani!
Če boste devize kupili oziroma jih že imate, je prav gotovo najbolje, da jih shranite v banki, kjer bodo na varnem, pa še z obrestmi jih boste obogatili.
Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. vam za vaše devizne prihranke nudi različne oblike DEVIZNEGA VARČEVANJA.
Devizni tekoči račun
Devizni račun omogoča poslovanje z vsemi vrstami konvertibilnih valut. Namenjen je za uporabo različnih brezgotovinskih načinov plačevanja v tujini,kot so potniški čeki, evročeki, nakazila, plačila obveznosti za uporabo plačilnih kartic na tujem in podobno, ter za gotovinsko poslovanje oziroma za dvig gotovine.
Devizna varčevalna knjižica
Devizna varčevalna knjižica je namenjena deviznemu varčevanju v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Minimalno stanje na knjižici je 200 DEM oziroma protivrednost v eni od naštetih valut, sredstva na njej pa se lahko uporabijo le za gotovinska izplačila. Sredstva na varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu.
Devizni depozit
Devizni depozit je priložnost za vse, ki razpolagate z večjim zneskom v tuji valuti, da si v kratkem času z ugodnimi obrestmi povečate svoje premoženje.
Banka nudi možnost vezave deviznih sredstev v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Devizni depozit se lahko sklene za dobo 1, 3 ali 6 mesecev. Najnižji znesek vezave je 500 DEM oziroma protivrednost v drugi od naštetih valut, obrestne mere pa so visoke in nespremenljive.
Posebno ugodno ponudbo banke predstavljajo devizni depoziti nad 1 leto, ki se sklepajo v enakih valutah kot kratkoročni depoziti, njihova privlačnost pa so visoke obrestne mere, ki se povečujejo glede na znesek depozita. Najmanjši znesek vezave nad 1 leto je 2.000 DEM oziroma protivrednost v drugi valuti.
Vabimo vas, da se o podrobnostih deviznega varčevanja pogovorite v vaši enoti banke in izberete tisto obliko varčevanja, ki ustreza vašim potrebam in željam.
Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti a prazen tvoj prostor v hiši ni mogoče nadomestiti.
V spomin
19. marca bo minilo žalostno leto, ko nas je zapustila naša dobra, skrbna mama in babica
MARIJA CESAR
Sledovi tvojih pridnih rok nas nenehno spominjajo nate.
Zahvaljujemo se vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen grob.
Vsi njeni
Samo tisti zaslužijo spomenik, ki ga v resnici ne potrebujejo, kajti postavili so si ga v spominu ljudi.
(William Hazlett)
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
JOŽETA BRICA
iz Grušovelj 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za nesebično pomoč, izraženo sožalje in podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in gospodu župniku za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta, sina in brata
JOŽETA BRICA
iz Grušovelj
se še posebej zahvaljujemo Mercator - Zgomjesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje in vsem bivšim sodelavcem dragega pokojnika za izkazano moralno in materialno pomoč.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
o
o
VODORAVNO:-!.Izraelski kralj, Davidov sin; 8, sol dušikove kisline;15. starodavna azijska država; 16. ameriška zvezna država; 17. plantaža; 18. bombažna tkanina za posteljnino; 20. Boris Kidrič; 21. vrsta grmičevja; 22. kraj v Zadrečki dolini; 23. kmečko orodje; 25. sladkovodna žival; 26. nasilje; 27. poštna pošiljka; 28. arabski žrebec; 29. predvojni hrvaški politik (Vladimir); 30. mesni izdelek; 31. dan v tednu; 32. alpska dolina na Gorenjskem; 33. mesto v Albaniji; 35. zgornja ali spodnja cena pri poslovanju vrednostnih papirjev; 36. poštni predal; 38. mesto na jugu Brazilije; 39. vrsta meča; 40. tip terenskega avtomobila; 41. koralni otok; 42. raziskovalec jam; 43. prepir; 44. Laurence Olivier; 45. Slovenski pevec (Miran); 46. mesto v Nevadi, prizorišče legendarne bitke divjega zahoda; 47. oderuški ljudje; 50. češki skladatelj (Leoš) "Jenuta"; 52. iglasto drevo; 53. nalepka.
NAVPIČNO: 1. ime nekdanje hrvaške umetnostne drsalke Dubravčič; 2. najvišja gora Turčije; 3. majhen las; 4. arabska država; 5. čebelji pridelek; 6. Olof Johnson; 7. nabran šiv na oblačilih; 8. hrvaška skupščina; 9. ime ruskega nogometaša Blohina; 10. rimski hišni bog; 11. Ivan Bizjak; 12. tantal; 13. znak, znamenje; 14. vesoljsko plovilo; 19. hrvaško mesto ob meji s Srbijo; 22. del dneva; 23. pojem pri taroku; 24. prvi bajeslovni letalec; 26. ime slovenskega esejista Kermaunerja; 27. gorovje v osrednji Aziji; 29. vzorec; 30. muslimansko moško ime; 31. najdaljša reka na Pirenejskem polotoku; 32. otipavanje; 33. alpska smučarska disciplina; 34. negativna elektroda; 35. južnoameriška žival; 36. transport; 37. sklenite* zakonske zveze; 39. hotel v Radencih; 40. kraj v severnovzhodni Sloveniji; 42. del jedilnega menuja (množina); 43. vrsta plevela; 45. prebivalec Rusije; 46. južnoameriška kukavica; 48, Enrico Caruso; 49. renij; 51. Anton Trstenjak;
Obvestilo reševalcem:
Rešitev križanke iz 4. številke: VODORAVNO: katolik, Ljubija, anatema, janičar, narod, pluta, da. Aton, proba, Olof, lak, triko, sliva, is, Anica, primat, frača, Tlaka, morala, Erika, TM, amaro, osama, Are, Reka, ameba, Unis, CR, Azija, Amati, osatnik, nobelij, sardela, Trakija.
Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT): Marija ŠEMENC, Zadrečka c. 13, Nazarje;
2.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT): Ana ŠILJAR, Luče;
3.	nagrada (blago pa izbiri v vrednosti 1,500,00 SIT): Marija JANŽOVNIK, Praprotnikova 18, Mozirje.
Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini Center v Mozirju. Čestitamo!
Križanko s kuponom iz 5. številke vložite v kuverto in jo do ponedeljka 22. marca 1993 pošljite na naslov: EPSI d.o.o., Savinjska c. 4, Nazarje, s pripisom "Nagradna križanka". Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, kijih je prispevalo podjetje DUSETI iz Pariželj:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 3.500,00 SIT,
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500,00 SIT,
3.	nagrada: blago po izbiri vvrednosti 1.500,00 SIT.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 6.št. SN
IME IN PRIIMEK:
NASLOV:
Kislo Zelje
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Nekaj tednov po tistem je domov prišla domača hči, ki je študirala in skrbno po mestno govorila.
Južinali so. Meso je gospodična imela rada, pri zelju pa je zavihala nos, trdo položila žlico na mizo in zapihala: "Kakšno zelje pa je to? Sami štrklji; trdo, neokusno."
"Zgodila se je neprijetnost pri našem zelju," je odvrnil oče.
"Kakšna neprijetnost?"
"če povem, še mesa ne boš jedla. Si ga pa potrebna; suha si, kakor prekla. Taka, da se boš vsak čas prelomila."
"Nisem kmečka bunka."
"Nisi, vem. Visoka in vitka si, kot mama," jo je pohvalil, ker je hotel pogovor speljati v bolj čite vode. Ni mu uspelo.
"Pusti primero! Povej rajši, kaj je z zeljem!" "če že hočeš, bom pa povedal. Franca je v kadi našla mačji drek."
"Prostaško!"
"Kaj je prostaško? Mački so najbrž vsi prostaški," se je oče glasno zasmejal.
"In ti tudi!" mu je zabrusila hči. "Kaj bi ne mogel reči, da se je muc pokakal v kad, ne pa ..."
"Posral se je, dragica moja! Veš, na kmetih krave, konji, svinje in kure ne kakajo. Njihov drek je drek, in drek je gnoj za na njive, da kaj zraste. Tudi zelje. S tvojih plenic je mama spirala drekec, nikoli kakec," jo je veselo podražil.
"Pa si res prostaški, ata," je vzkipelo dekle in zaropotal je stol. Kmalu so se zaprla kamrska vrata. V veži so se pridušeno hihitali. Ker so bila vrata v "hišo" samo priprta, jim ni ušla nobena beseda.
EPILOG: Morda se bo kdo obregnil ob tole pisanje in dejal, da je za današnje čase nekulturno, če že ne prostaško, kot je rekla gospodična. Pa prisluhnimo besedam naših sogovornikov, kjerkoli in kdajkoli. Za nekoga, ki ga ni zraven rečemo: "Ta ga pa serje!" V širšem pomenu pa: "Sranje, eno samo sranje!"
Ali se bo "SRANJE" popolnoma udomačilo ali spada med nekakšne začasne "frontalne motnje" slovenskega naroda, bo pokazal čas.
V Nedeljskem dnevniku od 18.10.92 je bila slika petih fantičev, ki so sedeli na straniščnih školjkah, spodaj pa je bilo pripisano: V oči te gleda - in kaka...
Če bi gospodična pred pol stoletja in več lahko očetu pokazala ta časopis, bi ga spravila v zadrego, mar ne? Ampak nas nobeno "sranje" ne spravi do tega. To pa nikoli!
KONEC
Štefka Petek
KOMERCIALNA RANKA TRIGLAV d.đ. LJUBLJANA
PE MERX CELJE
Ulica 29.nov. 16 CELJE
; '•
Tel.: 21-352	Fax.:24-202
OBRESTI V	MARCU:
Mesečna obr. mera	
Vloge na vpogled	1,36
Vezane hranilne vloge	
- nad 31 dni	
do 150.000 SIT	2,19
nad 150.000 SIT	2,23
- nad 91 dni	
do 150.000 SIT	2,35
nad 150.000 SIT	2,43
- nad 181 dni	
do 150.000 SIT	2,58
nad 150.000 SIT	2,66
- nad 1 leto	2,81
PRIHRANITE Sl ČAS IN DENAR	
Z BLAGOVNO DENARNO KARTICO. KiSiiU	
KI OMOGOČA:	
-	nakup vseh vrst blaga in plačilo storitev
na več kot 250 prodajnih mestih v Celju in okolici -15 dnevni brezobrestni zarfiik plačila
-	dvig gotovine
-	koriščenje limitov-tudi dodatnih
-	ugodne obresti
*	UGODNO: POTROŠNIŠKI NENAMENSKI GOTOVINSKI KREDIT I - 60% letna fiksna obrestna mera
*	OBIŠČITE NAS V NAŠI AGENCIJI V MOZIRJU V BLAGOVNICI SAVINJA (tel. 831-842)
KOMERCIALNA BANKA TRIGLAV d.d.
- BANKA VARNIH NALOŽB IN VAŠEGA ZAUPANJA
BOUTIQUE
V gradu Vrbovec Nazarje VABI K NAKUPU
dekliških in fantovskih maturantskih oblek, tunik, bluzic ter ostale konfekcije po ugodnih cenah in pogojih plačila.
Expres foto za dokumente (2 minuti)
Fotokopiranje
Frizerski salon
COM-CUT (računalniški napisi za avtömöbiß)
Sitotisk
Reprofoto (priprava za tisk)
1 *	•	• *•>** K ■ VV?Y-,* •
Trgovina BOHAČ Nazarje
Tel. 832 - 545
vam nudi:
Krmilo za nosnice NSK 1 kg	39,00	SIT
Pralni prašek Ariel 3 kg	990,00	SIT
Pampers plenice zavoj	1.590,00 SIT
Olje Zvezda 1 I	122,00	SIT
Sladkor 1 kg	61,60	SIT
Radenska 11	42,70	SIT
Vino Jeruzalem 1 I	179,00	SIT
Humovit 101	183,00	SIT
Sirup sadni 1 I	199,00	SIT
Čokolešnik 200 g	129,00 SIT
Pralni prašek Lind 3 kg	490,00	SIT
Pivo zaboj	1.050,00 SIT
Vodka Trojka 1 I	390,00	SIT
Kava Alvorada 1 kg	540,00	SIT
Za nakup se priporočamo !
S $8888 8088$ 38888$ 888888 $8888 88888I 388888 888888 88888 (8888® 3S888S 888888 $8888 8888$ 388888 388888 888888 S
MORANA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Verjetno ste že slišali za nas, če pa še niste, vas obveščamo, da vam nudimo vse usluge in vso pogrebno opremo v primeru, ko V vaši družini, pri sosedih, znancih in prijateljih kdo umre. Samo pokličite nas ali pa se osebno oglasite pri nas, mi vam uredimo vse, kar je potrebno.
NOVOST, KI VAS BO VERJETNO ZANIMALA, PA JE, DA OD RAČUNA POGREBNIH STROŠKOV TAKOJ ODŠTEJEMO ZNESEK POGREBNINE V TRENUTNI VIŠINI 25.600 SIT. PLAČATE TOREJ SAMO RAZLIKO, ČE NASTANE.
Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ali obiščete ob vsakem času.
Nase telefonske številke so:
721-667,721-043,721-395.
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK, PaBŽije 11/č, 63314 BRASLOVČE
IM
xxxixxvX^fxxvx
^jxxx^x^xxx^x
::;:;:>;::::::A:x;:Ax;:;a;:
obvestila
Celje - skladišče D-Per
7/1993
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
08.03.	do 14.03. Drago ZAGOŽEN, dr.vet.med. Ljubno,tel.841-769
15.03.	do 21.03. Ciril KRALJ, dr. vet. med. Ljubno, tel. 841-410
22.03.	do 28.03. Marjan LEŠNIK, dr. vet. med. Ljubija, tel. 831-219
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, TEL. 831-017, 831-418
Izdaja zdravil: vsak dan od 7,00 do 8,30 ure.
Osemenjevanje ob nedeljah je po osemenjevalnih punktih
SPORED FILMOM Kino Ljubno ob Sa\
13. in 14.03. LEPOTICA IN 20. in 21.03. JEZUS -am<
Kino "Jelka" Nazarje
5000001034,5
COBISS 0
13. in 14.03. OSMI POTNIK III. - ameriški film - fantastični 20. in 21.03. VIKEND Z BERNIJEM - ameriški film - zabavni Kino "Dom" Mozirje
13. in 14.03. FX2 - UMOR S TRIKOM - ameriški film - akc. kom. 20. in 21.03. ZADNJI DNEVI RAJA - ameriški film - pustovlovski
SINDIKALNA PRAVNA POMOČ
je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Nadzor ništvo Nazarje
08.03.	do 14.03. Franc TRATNIK, Pusto Polje, tel. 831-263
15.03.	do 21.03. Marko MAROLT, Mozirje, tel. 831-877
22.03.	do 28.03. Peter LEVER, Paška vas, tel. 885-150 Stranke obveščamo, da naj v primeru, če se dežurni ne javi doma, po15. uri pokličejo na telefon 441-242, v rednem delovnem času pa 831-910 ali 25-841.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	Strokovna literatura
*	Peale:Moč pozitivnega mišljenja * Prunk: Slovenski narodni vzpon: narodna politika 1768 - 1992 *Modrej:Sreča je metulj * Kitajski horoskop* Legenda o Krasu * Denac: Ko pojem, plešem * Muhič:Svijet modela : kako postati manekenka ili fotomodel * Borroughs:Džanki * Žuželke: uspešnost množičnosti * človek -gora - poezija * Prešeren v upodobitvah * Margulies: Miselne podobe: učenje in poučevanje miselnih vzorcev ‘Kako plačati čim nižjo dohodnino ’
II.	Mladinska literatura:
*Bitenc:Polžja svatba * Novak: Grajski strah (2. del zbirke Zvesti prijatelji) * Slovenske ljudske in druge pravljice: osem zvočnih kaset zbranih pravljic * Goscinny: Asterix, Prva prigoda * Harlow: Letni časi * Harlow: Rast * Cash: Elektrika, magnetizem *
III.	Leposlovje:
*	Bevk: Kamnarjev Jurij * Prenner: Neznani storilec *Pešič: Tibetanci* Kramolc: Podobe izarhivov * Kovačič: Podobe s panjskih končnic * Ob srebrni reki *Zlobec: Ljubezen dvoedina -pesniška zbirka *Jančar: Posmehljivo poželenje ’
IV.	Video kasete:
*	Kitajski sindrom = The China Syndrom * Karate Kid 2. del * Flash 3. del * Skodrana Suzi = Curly Sue * Rayanova hči = Ryan’s Daughter * Hišni duh = Poltergeist * Zadnji skavt = The last Boy Scout * Proti vsem pravilom = Against all Ods * Srečanje z Venero = Meeting Venus * Kratek stik = Short Circuit * J.F.K. * Visoke pete = High Heels * Barton Fink * Moj šofer = My Chauffeur * Zlati tjulenj = The golden Seal * Crkni Fred =Drop Dead Fred * Francoska revolucija = The French Revolution * K2 * V očesu kače = In the Eye of the Snake = Skrivnost meseca = Beyond the Stars
*	Služabnik = The Maid *
Risanke: * Zaklad kralja Salamona * Zapornik iz Zende * Filip * Lolek in Bolek * Tom in Jerry : mačji pirat * 20.000 milj pod morjem
*	Trije mušketirji * črni vranec *
Prodam	synthesizer
YAMAHA. Informacije tel. 063-832-669.
Prodam rabljeni owerlok po ugodni ceni. Tel.: 063-855-265.
Zaradi obrekovanja se VRŠNAK M., Sp. Kraše 31, Š/D pisno opravičujem POLIČNIK Ivanu, Sp. Kraše.
Prodam dekliško obleko za birmo. Tel.: 832-476 po 15. uri.
Ugodno prodam motor BT 50 in	videorekorder
SCHNEIDER. Tel.: 832-418.
Dve pisarni v gradu Vrbovec oddamo v najem - GLIN HOLDING.
Moder enodelni kombinezon in rdeče hlače (podložene) za 4 leta za 2.500,00 SIT. Tel.: 831-893, dop. Drago.
Prodam Z 101 za dele, vozna, še reg. Kolar Ciril, tel.: 842-194.
Za obrtnike in mala podjetja vodimo poslovne knjige. Informacije: 844-341.
Ugodno prodam omaro -kredenco - bor. Tel.: 831-262.
vzdrževan, tel.: 831-527.
Prodam	novo,	kvalitetno
satelitsko anteno in jo strokovno	zmontiram.
Kvaliteta in garancija.
Betonski mešalec, rabljen kupim.	Tel.:	831-665,
popoldan.
ETOS d.o.o. ima novo telefonsko	številko:
0609/613-457.
Ugodno	! Obhajilna in
birmanska	dekliška	obleka z
bolerom. Tel.: 831- 264.
Svetovanje in izračun dohodnine s pomočjo preizkušenega računalniškega programa	VISING
d.o.o.Mozirje, Praprotnikova 12. Tel.: 832-543.
Prodam avto Z-101, letnik 86, dobro ohranjen. Tel.: 842-145.
Prodam rotacijsko kosilnico 135 ali zamenjam za les. Tel.: 831-269.
Prodam brejo telico, sivo rjave barve po ugodni ceni. Tel.: 831-268.
Prodam synthisizer PSR 19, 5 oktav, velike tipke. Inf. 831-987.
Prodam 2 prikolici sena ali proti doplačilu menjam za kravo ali tele. Tel.: 831-321.
Prodam 323 SEDAN, 10/90, 80.000 km za 15.500 DEM. Inf. v uredništvu.
Prodam	FORD ESCORT,
letnik	74,	karoserija
obnovljena. Cena 800 DEM.
Prodam terenca SUZUKI 410, letnik 84/6. Lepo ohranjen in
Yugo 45 I. 90, prevoženih 49.000 km prodam za 3900 DEM. Tel. popoldne: 856 -190.
EPSI
OSREDNJO KNJ. CELJE