[OVTCA.
m?
LU
LETO VII.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA
SEPTEMBER 1978
Pred novo naložbo v Jelovici
Sedaj pa Preddvor
Jelovica je že več kot dve leti eno samo gradbišče. Nove tovarniške dvorane si slede druga drugi, tudi novih strojev je stalno dosti. Naložba v novo tovarno montažnih hiš je v zaključni fazi, zato pa lahko rečemo, da je pred začetkom nova naložba — izgradnja primarne proizvodnje v Preddvoru. O tej gradnji smo se pogovarjali z direktorjem temeljne organizacije združenega dela primarna senčila in podboji Branetom Medjo. Povedal je naslednje:
»Ta naložba bo prioritetna v Jelovici v naslednjem obdobju. V prvi fazi bo zgrajena nova žaga, novo skladišče hlodovine, sortiranje žaganega lesa, novo bo skladišče toga lesa, nova bo sušilnica za les (njena zmogljivost bo 80 m3), zgrajen pa bo tudi nov energetski objekt. V tem objektu bodo tudi prostori za vzdrževalni servis. Vse skupaj naj bi stalo od 50 do 60 milijonov dinarjev (novih seveda). Takrat ko boste ta članek prebrali, naj bi bil zaključen najpomembnejši del te naložbe, zagotovitev potrebnih posojil. Dala naj bi jih temeljna banka za Gorenjsko v Kranju oziroma njena podružnica v Škofji Loki. Istočasno pa potekajo tudi pogovori za nakup opreme in samo izgradnjo objektov. Uvozna dovoljenja Jelovica že ima in po tej plati ne bi smelo biti težav. Veliko opreme bo domače proizvodnje. Ce bo vse šlo tako kot predvideva naložbeni plan bo morala žaga naslednje leto jeseni že obratovati. Seveda tudi vse ostale novosti. Potemtakem lahko rečemo, da je to zadnja zima, ki jo bodo morali delavci zaposleni v primarni predelavi preživeti še pod sedanjimi izredno težkimi delovnimi pogoji.
Seveda bi lahko naštevali še več novosti, med njimi naj omenim le dve. Že spomladi bomo dobili novega velikega viličarja za prenos hlodov, kar bo težko ročno delo precej omililo. Tudi mehanično delavnico bo potrebno preseliti, ker bo na njenem mestu stal nov energetski objekt.
Pri novi naložbi smo predvsem upoštevali izredno težke delovne pogoje, ki jih imajo delavci, ki pa kljub temu dosegajo vse letne načrte. Le podjetniška akumulacija ni taka kot je treba, kar pa je ob sedanji zastareli tehnologiji tudi razumljivo. Tudi mimo tega ne moremo, da bo ta žaga, katere zmogljivost bo sicer 20 do 25 tisoč kubičnih metrov lesa letno, izkoriščala predvsem les takoimenovanega Preddvorskega
bazena. Iz tega področja pa sc letno dobi okrog 15.000 kubičnih metrov hlodovine.
Ko bo torej drugo leto ob tem času nova primarna proizvodnja začela delati (mimogrede naj povem, da bo najmodernejša, opremljena z vsemi odsesovalni-mi napravami, centralnim ogrevanjem in drugim), bo seveda že veliko lažje predvideti tudi začetek gradnje drugega dela. To so novi proizvodni prostori, ki naj bi stali na mestu, kjer je sedaj drevesnica GG Kranj. Ta drevesnica bo po pogodbi izpraznjena do sredine leta 1980.«
Tako je kratko poročilo o gradnji v Preddvoru. V drugi številki vam bomo že lažje in točneje poročali, kako napredujejo investicijska dela.
p. f.
Da se bodo člani kolektiva seznanili z rezultati prvega polletja, predvsem z rezultati gospodarjenja po posameznih TOZD, bo kratko prikazanih nekaj kazalcev uspešnosti gospodarjenja, ki so vplivali na končne poslovne rezultate.
Najprej lahko ugotovimo, da so brez izjem vse TOZD poslovale v prvem polletju pozitivno, torej po vseh TOZD je ustvarjena določena akumulacija. Vsekakor je imela velik vpliv na akumulacijo, oziroma ostanek dohodka prav dosežena proizvodnja, torej tisti element, na katerega v veliki meri z dobrim ali slabim delom vplivajo delavci v neposredni proizvodnji. Proizvodni plan celotne delovne organizacije je bil dosežen 100%. Razveseljivo je tudi, da so prav vse TOZD dosegle polletni plan. Seveda pri tem ne moremo mimo TOZD Jelobor Gorenja vas — Sovodenj, ki je plan presegla za celih 8'%. Pri doseganju načrta proizvodnje je potrebno posebej omeniti primarno proizvodnjo — žagalnice, ki so v prvem polletju nažagale skoraj 1000 m3 več žaganega lesa, kot je bilo predvideno. če vzamemo v obzir zasta-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Uspešno v I. polletju
Verjetno se še spominjate članka v prejšnjem časopisu pod naslovom »Kaže na najboljše«, v katerem je bilo nakazano, kakšne rezultate pričakujemo v I. polletju. Nismo se ušteli, ko smo prognozirali že s samim naslovom, da kaže na najboljše. Res, prvo polletje je za nami, rezultati so znani, z njimi smo lahko zelo zadovoljni, kajti doseženi so nad pričakovanji. Toda prehitro se ne smemo zadovoljiti, kajti pred nami je še vedno šest napornih mesecev, ki lahko dobre rezultate kaj hitro spremenijo, če se ne bi poslovno obnašali. Torej pomembni bodo končni rezultati, ki pa bodo odvisni le od našega uspešnega gospodarjenja skozi celo leto.
Tako je izgledala gradnja nadstropnega montažnega objekta, ki ga je v Ljubljani postavila Jelovica naročniku Mercatorju. Gre za nov izdelek Jelovice, ki ga je ta naredila po idejnih načrtih arhitekta Boruta Puntarja in statika Dušana Raiča. Pričakovati je, da bo s tem začetkom izbor Jelovice močno popestren, saj bodo lahko izpolnjeni tudi najzahtevnejši pogoji naročnikov. Ti pa so že ponavadi bili v želji, da bi sc gradile nadstropne stavbe. Verjetno bo kasneje izkušnja pri gradnji teli objektov uporabljena tudi pri montažnih stanovanjskih hišah, kjer bi tako lahko za stanovanja izkoristili tudi podstrešne sobe.
Uspešno v
(Nadaljevanje s 1. strani)
relo tehnologijo žagalnic in nizko stopnjo mehanizacije, torej pri težkih delovnih pogojih, so doseženi odlični rezultati, posebno na žagalnici v Starem dvoru, ki je ob nizkem številu zaposlenih dosegla najboljše rezultate; resnično prizadevni kolektiv in vodstvo proizvodnje. Tudi na naših osnovnih proizvodih: okna in vrata, so doseženi dobri rezultati, posebno na notranjih vratih, ki jih je skoraj 5000 več kot je bilo načrtovano. Torej osnova za ostanek dohodka — akumulacije izvira prav iz dosežene proizvodnje.
Da bomo imeli popolno sliko o poslovanju, moramo napraviti še primerjavo z istim obdobjem preteklega leta, namreč, koliko smo več proizvedli, oziroma kakšna je bila naša storilnost. Fizični obseg proizvodnje je bil višji za 2 %, produktivnost dela za 4 %, vendar različno po TOZD. Zopet najboljše rezultate ugotavljamo v letošnjem letu na TOZD Jelobor. Vendar v primerjavi z lanskim letom pa na TOZD Montažni objekti in TOZD Okna vrata Stari dvor beležimo največji porast produktivnosti. Produktivnost dela, torej ustvarjena proizvodnja po zaposlenem delavcu, lahko največ doprinese k boljšim poslovnim rezultatom.
Z boljšim izkoriščanjem delovnega časa v bodoče, lahko še precej povečamo produktivnost dela« kajti tukaj še obstajajo neizkoriščene notranje rezerve.
Ugodni rezultati niso le v proizvodnji, temveč tudi v prodaji. Vse kar je bilo proizvedenega v tem času, je bilo praktično prodano in glede na tržne potrebe, bi bila prodaja lahko še znatno višja, če bi bilo več proizvedenega. Plan prodaje je bil dosežen 100%. Seveda pri tem moramo dodati, da je najboljše rezultate dosegla lastna trgovska mreža, ki je plan presegla za 7 %, oziroma vse prodaje je bilo plasirane preko lastne trgovske mreže za preko 90 %. Iz teh podatkov lahko vidimo, kako velikega pomena je za delovno organizacijo ravno lastna trgovska mreža in kako je bila naša poslovna politika v preteklosti pravilno usmerjena, ko se je dal velik poudarek prav razvijanju lastne trgovske mreže. Precej pa zaostajamo za planom pri grosistih in montaži stavbnega pohištva, kjer pa je potrebno iskati vzroke v načinu plasiranja, s prioriteto lastni trgovski mreži. Prodaja montažnih objektov je v I. polletju za 9 % pod planom, kar je negativno vplivalo na končni finančni rezultat. Tudi na izvozu ne beležimo najboljših rezultatov. Dobri rezultati so doseženi le na izvozu montažnih objektov, dočim pa izvoza stavbnega pohištva praktično v I. polletju skoraj ni bilo. V naslednjih mesecih bi morali vse težnje usmeriti v izvoz, da bi vsaj dosegli plan, kajti izvoz je za našo delovno organizacijo dolgoročno velikega pomena.
Na področju stroškov smo sicer pri režijskih ponekod pre-
I. polletju
koračili predvidene meje, vendar pa imamo na drugi strani velike prihranke na direktnih stroških proizvodnje. Torej beležimo prihranke tako na materialu, kot delu, kar je potrebno predvsem pripisati višji zavesti delavcev in vodstva proizvodnje. Nujno pa bi bilo v bodoče potrebno posvetiti večjo pozornost režijskim stroškom, kajti prekomerno trošenje lahko v veliki meri vpliva na doseženo akumulacijo.
Že uvodoma so omenjeni ugodni rezultati, ki jih je dosegla delovna organizacija, oziroma posamezne TOZD. Dosežen je precej boljši ostanek dohodka, kot smo ga predvideli s planom. Najboljši rezultati so doseženi v TOZD Okna vrata (Stari dvor), kjer je Skoraj polovica ostanka dohodka. Še enkrat se je pokazala jasna slika, da so okna, vrata in primarna proizvodnja tisti, ki prinesejo delovni organizaciji večji del ugodnih rezultatov. Vse TOZD so poslovale pozitivno in ustvarile določen del akumulacije. Slabši rezultati so
doseženi le na TOZD Montažni objekti, kar pa je pripisati izpadu prodaje in cenam, kajti nove cene so stopile v veljavo šele v aprilu in zato niso bistveno vplivale na rezultate.
Vsekakor je velik del dobrih poslovnih rezultatov potrebno iskati v novih cenah stavbnega pohištva in ugodni tržni situaciji. Seveda na dobre rezultate pa je precejšen vpliv tudi zaradi uspešnosti poslovanja vseh TOZD in DO. Doseganje plana, povečani fizični obseg proizvodnje napram lanskemu letu in višja produktivnost dela, so se gotovo odrazili v boljši akumulaciji. Odkrito lahko trdimo, da je reorganizacija na TOZD približala delavcem celotno poslovno dogajanje, kar je vplivalo na višjo pripadnost kolektivu in s tem na boljše gospodarjenje.
Če je omenjeno uspešno gospodarjenje, je potrebno omeniti še osebne dohodke, kajti vsem je dobro poznano, da imamo v letošnjem letu nov sporazum o delitvi osebnih dohodkov, ki naj bi nagrajevali le delo in njegove rezultate. Torej, če smo dobro gospodarili, naj bi bil temu pri-
meren tudi osebni dohodek. To sc je tudi zgodilo. Naš povprečni osebni dohodek v I. polletju znaša 5.630,00 din s čemer smo v sklopu boljših delovnih organizacij v Škofji Loki. Napram lanskemu letu je višji za 1.170,00 dinarjev. Verjetno je želja celotnega kolektiva, da bi osebni dohodek rastel tudi v naslednjih mesecih, da bi prišli na sam vrh najboljših delovnih organizacij v Škofij Loki. Kajti sedanja izplačila v DO so še vedno glede na rezultate v mejah, ki jih dovoljuje samoupravni sporazum slovenske lesne industrije. Vendar, kot je omenjeno, bo tudi v naslednjih mesecih naš osebni dohodek odvisen prav od nas samih, od našega dela, prizadevnosti in doseženih rezultatov.
Na kraju še to. Dobri rezultati nas ne smejo zavajati, kajti tržna situacija se lahko kaj hitro menja. Bolj bi se morali zavedati, da se sedaj piše čas naši delovni organizaciji in bi zato ugodne trenutke morali še bolje izkoristiti, kajti potrebe so velike, tako na modernizaciji proizvodnje kot družbenem in osebnem standardu.
Franc Ziherl
Izvoz nazaduje
Kljub dobrim rezultatom prvega polletja na vseh ravneh, pa z izvozom ne moremo biti zadovoljni. Jelovica bi namreč morala v prvi polovici leta izvoziti za 18,5 milijona dinarjev izdelkov, izvozila pa jih je za 13,7 milijona.
Iskati krivdo je težko. Eden vzrokov je prav gotovo ta, da je zaradi velikega povpraševanja na domačem tržišču zanemarjen izvoz. Doma je pač lažje doseči ceno, ta pa je v tujini precej nižja od proizvodne cene. Talko Jelovica letos skoraj ne izvaža stavbnega pohištva, tako da je največji izvoznik temeljna organizacija Montažni objekti. Predvsem je to izvoz montažnih hiš znanemu kupcu Potzzoliju v Zahodno Nemčijo.
Zaradi tega nedoseganja izvoza, težav v Jelovici sicer ne bo, saj je izvoz še vedno večji od uvoza, vendar pa razne modernizacije, ki potekajo ali pa še bodo, zahtevajo stalno prisotnost na tujih tržiščih. Prav gotovo bo zato ena pomembnih nalog v prihodnje ta izvoz ponovno okrepiti ter do konca leta tudi uresničiti letni načrt, ki predvideva nekaj več kot 10 odstoten izvoz iz celote izdelkov Jelovice.
Temeljna organizacija Trgovina o teh izvoznih težavah zadnje čase precej razpravlja. Eden izmed ugotovitev je, da izvoz mora iti za vsako ceno, zato bo verjetno v prihodnjih mesecih pripravljen samoupravni sporazum, ki bi uredil odnose med tistimi temeljnimi organizacijami združenega dela, ki ne izvažajo in tistimi, ki izvažajo svoje izdelke. Zaradi nizkih cen na tujih trgih te izvozne temeljne organizacije, če jih lahko tako imenujemo, dosegajo manjši dohodek in po sporazumu naj bi potem ostale temeljne organizacije ta manjši dohodek pokrivale, za to pa bi
dobile devize, s katerimi bi lahko potem kupovale stroje za proizvodnjo in seveda tudi tiste surovine, ki jih še morajo uvažati.
Pni tem pa naj dodamo še to, da manjši izvoz ni le posledica prevelike naklonjenosti na domači trg. Trgovina je iskala kupce v veliko državah, vendar je cena, ki jo lahko tam dosežejo, resnično tako nizka, da je nemogoče prodajati. V nekaterih afriških in azijskih deželah je de-
TOZD Primarna senčila — 5 nesreč
TOZD Okna vrata — 18 nesreč
TOZD Jelobor — 12 nesreč
TOZD Montažni objekti — 15 nesreč
TOZD Trgovina — 3 nesreče
DSSS — nič nesreč
Skupaj 53 nesreč (4 nesreče na poti na delo)
Po obliki je bilo: 51 lažjih nesreč in 2 težki nesreči.
Najbolj pereči problemi iz strani varstva pri delu so v TOZD Montažni objekti — montaža montažnih objektov. Zaradi izrazito specifične montaže je prišlo v prvem polletju do nesreč, ki resno opozarjajo na to, da so potrebni nujni ukrepi, da se način dela in varnost delavcev boljša. V ta namen se je v TOZD sestavila posebna strokovna ko-
nimo precej zanimanja za stavbno pohištvo, vendar pa so transportni stroški zaradi tega seveda, ker zavzame pri prevozu izredno veliko prostora, izredno visoki. Dosegajo celo 30 odstotkov vrednosti izdelka.
Ce letos v Jelovici torej zaradi splošnega dobrega poslovanja ne bo treba sprejemati akcijskih programov, pa bi to skoraj kazalo storiti v primeru izvoza. Verjetno se bo le tako lahko izognilo tudi vsem nepredvidenim težavam, ki jih utegne povzročiti nedoseganje letnega načrta izvoza DO Jelovica.
j.č.
misija, ki bo morala na podlagi veljavnih predpisov o gradbeništvu ter po internem pravilniku varstva pri delu to perečo problematiko rešiti.
Izobraževanje delavcev o varnem načinu dela se je odvijalo po predvidenem programu, tako da bodo do konca leta vsi zaposleni v delovni organizaciji imeli opravljeno preverjanje znanja iz varstva pri delu. Velika praznina je pri izobraževanju — seznanjanju za novo zaposlene delavce. Delavcu, ko prestopi prag naše delovne organizacije, poleg delovne obleke ter dela ne nudimo praktično nič. Pri tem mislim, da bi morali novega delavca seznaniti z delovno organizacijo, kot celoto, njeno organiziranostjo, ugodnosti, katere lahko koristi in na koncu tudi o pravilnem in varnem načinu dela.
V prvem polletju se je izdo-bavil tudi celotni kontingent osebne zaščite za leto 1978. Pri
Polletno poročilo oddelka varstva pri delu
Malo manj nesreč
V obdobju januar—junij 1978 je bilo v delovni organizaciji 55 nesreč pri delu. To je 13 nesreč manj (1,1 %) kot v letu 1977 za isto obdobje. PO TOZD so se nesreče porazdelile takole:
Pred kongresom sindikatov
nabavi smo velik poudarek dali na kvaliteto sredstev, kar nam je le delno uspelo.
Z izgradnjo novih objektov so se pogoji za delo izboljšali. Posebno velik korak je narejen pri urejanju garderob in sanitarnih prostorov. Vendar kljub temu bi opozoril še na nekaj problemov, ki so v času inšpekcijskih pregledov republiškega inšpektorja za delo in požarno varnost predmet razprav in diskusij, v slučaju nesreče pa bi odgovorne osebe spravilo v zelo težek položaj :
TOZD Okna vrata
—	obrat oblog in letev — lakirnica in transportne poti, slabo odsesovanjc
—	obrat žaga — zastarelost objekta in izredno težki delovni pogoji, prevelik ropot izločevalnih filtrov
—	obrat oken in vrat — slabo prezračevanje, slabi klimatski pogoji.
TOZD Jelobor
—	obrat Sovodenj — slabo od-sesovanje, neustrezno robljenje desk
—	obrat Gorenja vas — neustrezno skladišče lakov
TOZD Primarna senčila
—	obrat Preddvor — izredno slabi delovni pogoji na lakirnici, neustrezna čelilna krožna žaga (prevelik ropot)
—	obrat Kranj — slabo odsc-so vanje
Jelovica prav gotovo sodi med tiste delovne organizacije v katerih je delo nekje vedno pod znakom nevarnosti. Stroji za obdelavo lesa so namreč taki, da lahko le majhna nepazljivost povzroči večjo ali manjšo nezgodo. Veliko delavcev se vozi po več kilometrov daleč na delo in tudi tu je stalna nevarnost.
Čemu vse to naštevanje. Naš namen je namreč opozoriti delavce na izredno ugodno zavarovanje, !ki jim v primeru nezgode na delu, na poti na delo in tudi doma, nadomesti vsaj del izpadlega dohodka zaradi bolniškega dopusta. Zavarovalna skupnost Triglav, območna skupnost za Gorenjsko, nudi za 20 dinarjev mesečne premije ugodnosti, ki jih ne kaže prezreti. Vsak oškodovanec, ki bi torej mesečno plačeval 2 stara tisočaka, bi lahko v primeru nezgode dobil dnevno po 25,39 dinarja, v primeru invalidnosti pa je premija za trajno invalidnost 50.790 dinarjev, torej nekaj več kot pet milijonov starih dinarjev. V primeru nezgodne smrti pa je premija 25.395 dinarjev. Vse odškodnine zavarovalnica plača, če so se zgodile pri delu, pa tudi izven delovnega mesta, torej doma. Le če je bila poškodovana oseba vinjena, brez vozniškega izpita ali podobno pa ne.
V Jelovici, ki je med redkimi kolektivi na Gorenjskem, kjer niso zavarovani vsi delavci, je na ta način zavarovanih 735 delavcev. Ti delavci so lani plačali skupaj 87.000 dinarjev premij, za odškodnine pa je zavarovalnica plačala nazaj 66.000 dinarjev, kar je več kot 75 odstotkov vplača-
TOZD Montažni objekti Slabi delovni pogoji pri izdelavi nosilcev, razrez salonita obrat Cerklje — neustrezno robljenje desk
TOZD trgovina — neustrezni prostori skladiščenja na obratu Stari dvor
V polletnem obdobju v delovni organizaciji ni prišlo do večjega požara. Imeli smo dva začetna, ki pa sta bila na intervencijo delavcev, poklicnih in prostovoljnih gasilcev uspešno pogašena. Delo protipožarne službe je bilo predvsem usmerjeno v izobraževanje delavcev iz strani požarne varnosti. Del preventive je dosegalo tudi delo z gasilskimi prostovoljnimi desetinami, katere imamo na vsakem obratu. Rezultat dobrega dela desetin sta bili tudi dve skupni vežbi na obratu Gorenja vas in Preddvor. V mesecu maju pa so bile končno dane v požarno pripravljenost tudi avtomatske gasilne naprave v lakirnici obrata oken in vrat.
Na koncu tega kratkega poročila naj omenim tudi to, da je bilo delo oddelka varstva pri delu v veliki meri odvisno tudi od dela posameznih služb znotraj podjetja. Mnenja sem in tudi rezultati so vidni, da je potrebno pereče probleme reševati skupno, s skupnimi močmi; uspeh na tak način ne sme izostati.
Oddelek varstva pri delu MATJAŽ TIČAR
nega zneska. Take ugodnosti, to je izredno nizko premijo, so omogočili le delovnim organizacijam, ker je pač riziko zavarovalnice v tem primeru manjši. Seveda je tudi veliko delavcev, ki se sami zavarujejo, vendar plačujejo tudi po 2 ali trikrat večje premije, zneski, ki ga dobe v primeru nezgode pa niso večji od zneskov tega kolektivnega zavarovanja.
S tern kratkim člankom vas bi radi spodbudili, da se tudi vi pridružite temu kolektivnemu zavarovanju, ki zares ne predstavlja pomembnega izdatka. Predstavniki zavarovalnice bodo v septembru po tovarni razširili anketne lističe, kjer se boste lahko vsi, ki želite, prijavili za ito nezgodno zavarovanje. Dodamo naj še, da lahko posamezniki, ki to žolc, ta zavarovalni znesek povečajo in s tem se jim povečajo tudi premije v primeru nezgode. Pa še to. Če ste kakorkoli drugače že zavarovani, vam bo izplačana tudi ta premija, če bi se ponesrečili. Eno nezgodno zavarovanje namreč drugega ne izključuje. Premislite. Ponudba zavarovalnice resnično ni slaba.
u. r.
Konec oktobra bo v Mariboru 9. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Na njem bodo pregledali delo med obema kongresoma in seveda tudi začrtali pot za prihodnje obdobje. Seveda pa bo ta Mariborski kongres neke vrste seštevek razprav, ki bodo te dni po vsej Sloveniji v sleherni osnovni organizaciji sindikata. Na teh sestankih bodo seveda osnovne organizacije pregledale svoje minulo delo poleg tega pa tudi to, kako so se v delovni organizaciji uveljavljali novi družbenoekonomski odnosi.
To javno razpravo, kot bi jo lahko imenovali o najosnovnejših dokumentih kongresa, ter seveda tudi o problematiki osnovnih organizacij, je pred časom že začela tudi sestavljena organizacija združenega dela GLG, v sestavu katere je tudi Jelovica. Tako je koordinacijski odbor GLG temeljito razpravljal o tematiki, ki naj bi bila v ospredju bodočih razprav.
Osnova naj jim bi bila skupna ocena opravljenega dela v preteklosti. Ocena pa naj bi bila napravljena predvsem iz vseh gradiv, ki so potrjevala opravljene naloge. Po tem sestanku je bilo jasno, da naj bi v razpravi iskali odgovore predvsem na skupne cilje in vprašanja članic GLG. Ta vprašanja so namreč največkrat zanje najpomembnejša in od njih od visi tudi skupna pot članic te sestavljene organizacije. Poglejmo katere so:
—	kako so se delavci opredelili do osnov plana svoje temeljne organizacije združenega dela,
—	kako so delavci opredelili svoje interese za različne oblike povezovanja in združevanja v DO in SOZD in kako so bili oblikovani elementi za te sporazume,
—	ali so bili delavci soustvarjalci vsebine planov v vseh fazah nastajanja ali pa so zgolj le informirani o tem, kakšna je vsebina plana,
—	ali smo dosegli, da je dohodek vsebina planiranja in da planiranje izhaja iz dohodka,
—	ali delavci odločajo o celovitem dohodku, torej o vseh pogojih njegovega ustvarjanja in pridobivanja in o vseh namenih za njegovo razpolaganje oziroma trošenje,
—	ali smo dosegli to, da se o vseh namenih porabe odloča samo na zborih delavcev oziroma na referendumih in to enkratno,
—	ali delavci vedo, katere sporazume in akte so sprejeli, kateri so veljavni in kaj bo potrebno dograjevati,
—	ali so v planih TOZD vključeni vsi interesi in vse potrebe delavcev in ali je jasno, pod kakšnimi pogoji se predvideni ustvarjeni dohodek in čisti dohodek namenja za posamezne namene porabe,
—■ ali imamo v planih dovolj jasno opredeljene interese delavcev na področju skupne porabe,
stanovanj, družbene prehrane, družbenega in strokovnega izpopolnjevanja delavcev, letnih dopustov,
—	kako se dogovarjamo o svobodni menjavi dela — ali vemo zgolj za odstotke, manj pa za interese na področju zdravstvenega in socialnega varstva, izobraževanja, itd.,
—	kako nam delujejo delegacije v DS in SIS in kakšno pomoč jim nudijo strokovne službe,
—	kako se obnašamo ob pojavih zapiranja posameznih TOZD — kako učinkujejo odnosi iz skupaj ustvarjenega prihodka in njegovega razporejanja,
—	ali smo lahko z odgovornostjo poslovodnih organov zadovoljni ali pa jo je treba povečati,
—	ali smo vedno prepričani, da so investicijske naložbe dovolj strokovno in ekonomsko utemeljene,
—	kako nam delujejo skupne službe — kje so vzroki za njihovo premajhno učinkovitost,
—	kako se obnašamo ob sprejemu sporazumov in pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov — ali imamo ustrezna merila, da so odvisni od ustvarjenega dohodka,
—	ali smo dovolj odgovorni in zavzeti za ustvarjanje ustreznega vzdušja v sleherni TOZD,
—	ali smo z načinom obveščanja in informiranja zadovoljni? Kakšna je vsebina naših glasil? Kako je z gradivi za delegate, itd.?
Ob vseh teh in podobnih vprašanjih pa je predvsem potrebno oceniti, kako povečati učinkovitost naših organizacij. Potrebno je ugotoviti, kako smo usposobljeni za opravljanje svojih številnih in zahtevnih nalog.
Osnovne organizacije naj bi ne bile le najširše politične organizacije delavcev posameznih TOZD, temveč morajo omogočati, da sc bodo interesi teh delavcev izražali in politično uveljavili v soočanju z interesi drugih delavcev in skladno z zastavljenimi razvojnimi cilji naše družbe. Osnovne organizacije sindikata morajo zato politično in organizacijsko izvleči delavca iz njegove ožje organizacije in mu pomagati, da bo videl celoto združenega dela in s tem celotno družbo.
Iz tako nakazanih problemov in nalog si je koordinacijski odbor sindikata »GLG« izdelal program priprave ocen in sestave poročila, ki bo posredovano vsem delegatom in vodstvom osnovnih organizacij sindikata v presojo in potrditev.
S tem bo dana tudi ustrezna osnova za nadaljnjo programsko usmeritev celotne sindikalne aktivnosti v »GLG« in velik prispevek k uspešnemu delu 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije.
Z. F.
Zavarovanje se izplača
JEMMCA3
Uspela vaja in parada
Po sklepu Občinskega štaba za civilno zaščito o izvedbi vaje enot civilne zaščite na območju Krajevne skupnosti Škofja Loka in parado enot civilne zaščite v okvir praznovanja Dneva civilne zaščite, 20. junija, je štab civilne zaščite DO Jelovice dobil predpostavko vaje štabov in enot civilne zaščite, navodilo za izvedbo vaje in časovni razpored vaje — parade civilne zaščite.
Priprave za vajo enot civilne zaščite so štabu civilne zaščite in komandirjem oddelkov povzročile prcnekaterc skrbi. Potrebno je bilo informirati pripadnike civilne zaščite, jih ustrezno opremiti, prerazporediti in dopolniti enoto, temeljito proučiti ustrezna navodila Občinskega štaba, štaba krajevno skupnosti in izdelati svoja navodila in plan vaje.
Opazovalci in pripadniki civilne zaščite se zbirajo.

Wm m	1 i epi
jf	
	at •. £
f fl	Iy\" ■ *
Z obrazov opazovalcev se vidi aktivno spremljanje vaje.
Dan vaje
PRED »NULTO« URO VAJE
člani narodne zaščite pregledujejo prihajajoče opazovalce. V krog podjetja spuščajo samo
opazovalce, ki imajo s seboj specialno potrdilo.
SIRENA — ALARM
Zračni napad ... Zavijajoče se oglašajo sirene, delavke in delavci hite v zaklonišča. Razbur-
Razporejanje enote CZ DO Jelovica pred vajo.
Ržen Julka — vodja ekipe prve pomoči s pomočnikom nudi prvo medicinsko pomoč »ranjencu«.
kano vrenje teles, toda tu so že pripadniki oddelka za vzdrževanje reda, ki usmerjajo in organizirajo umik v zaklonišča, svetujejo primerne zaklonilnike in pravilno razporejeni so kos nalogi — preprečiti paniko.
NALET JE TU
in zaslišijo se prve eksplozije. Hala B je zadeta že na več mestih. Zadeta je tudi hala C. Ruševine, dim, ogenj, a napad traja ...
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
PRED ODGOVORNO
NALOGO
V zaklonišču zaseda štab civilne zaščite. Poveljnik štaba, borec NOB in rezervni oficir JLA, Miloš Zakotnik in načelnik štaba Franc Gaber zbirata vse itočnejše podatke o napadu. Kurirji hite po komandirje in prenašajo naloge poveljnika.
Ob eksplozijah se v zakloniščih organizirajo oddelki, ekipe in čakajo, da se sovražnikova aviacija umakne. Tu so komandir gasilskega voda Stanislav Šink s komandirjema gasilskih oddelkov Leopoldom Canždkom in Antonom Čemažarjem, komandir oddelka za prvo medicinsko pomoč Vincencij Mesec s svojo namestnico Tončko Golob, komandir oddelka delavcev za odstranjevanje ruševin Viktor Šinko, komandir oddelka za RBK zaščito Franc Stražar in prihaja še ves v akciji komandir oddelka za vzdrževanje reda Peter Krajnik. Tu v zaklonišču se vidi in odkriva vsa iznajdljivost komandirjev, ki izkoriščajo skopo odmerjeni čas in sproti prilagajajo navodila novonastali situaciji v cilju reševanja ljudi in materialne baze svojega podjetja.
POMOČ OD DRUGOD
Osem minut po znaku sirene pred vhod v podjetje pripelje gasilski kombi GD Žabnica. »Kje
gori?« vprašajo. Za te vrle gasilce ni vaja, temveč pravi odziv na klic siren. Pojasnimo jim, da se odvija vaja civilne zaščite in jih povabimo, da se nam priključijo. Povabilo sprejmejo in že so pod poveljstvom civilne zaščite DO Jelovica.
PO DESETIH MINUTAH
Sirene oznanjajo prenehanje vseh nevarnosti. Civilna zaščita se aktivira.
ORGANIZIRANO VRENJE
Ekipe hite. Oddelek za prvo medicinsko pomoč se razbije v ekipe, kajti klic »ranjenci!« prihaja s treh strani. Komandir pošilja reševalni avtomobil na mesto, kjer iz ruševin in dima vlečejo ponesrečenca. Opečen je in težji zlom noge ima. Bolničarke so tu, nudijo mu prvo pomoč, potem pa na nosila in z reševalnim avtomobilom v postajo prve medicinske pomoči, ki je v podjetju KROJ. Znanje v prevezova-nje in hitri prsti dokazujejo, da za Tončko Golob, Julko Ržen in Cirilo Mezek, absolventke osem-deseturnega tečaja prve medicinske pomoči, nudenje prve pomoči ponesrečencem ni neznanka. Veliko pa to znanje pomeni ponesrečencem, ki jim pomagajo. Tudi Francka Pogačnik in Urška Vilfan, ki tečaja nista obiskovali, sta pokazali zavidljivo znanje in še večjo voljo pomagati.
Oddelek delavcev za odstranjevanje ruševin s pomočjo krampov, lopat, improviziranih vzvodov' in celo z golimi rokami rešujejo še zadnje ranjence izpod ruševin. Niso težje poškodovani, zato jih bolničarke oskrbijo in napotijo na varno mesto. Ranjencem se pozna tudi prestani strah — ne, to je le sivilo prahu in posledica vdihavanja dima.
Gasilski vod civilne zaščite in prostovoljna gasilska desetina GD Jelovica so po oddelkih v napadu. Že so aktivirani napadalci in vodni curki so usmerjeni v
žarišča požarov. Vodni bazeni, ki so vedno napolnjeni, so prišli še kako prav z rezervo vode. Gasilci GD Žabnica so odhiteli po komandi komandirja gasilskega voda CZ Stanislava Šinka na novo žarišče požara — silos ža-govine.
POŽAR JE OMEJEN
Gori še na dveh mestih. Ekipe gasilskega voda, ki so bile v rezervi, hitijo in z zračno peno gasijo eno žarišče. Napadalec Vinko Mesec se izkaže. Tudi elek-troinstalacija se je vnela. Z ročnimi gasilskimi aparati na prah in COz hiti nova ekipa in to žarišče kmalu pogase.
ŠTAB CIVILNE ZAŠČITE
KRAJEVNE SKUPNOSTI
POŠILJA POMOČ
Gasilska desetina s kombijem podjetja Gorenjske predilnice se javlja štabu CZ Jelovice. Hitro sc vključeni j,n priključijo se na hidrantni priključek, ki je bil še prost. Požar je povsod lokaliziran. Šc malo napora im zadnja žarišča so pogašena.
KONEC VAJE
Poveljnik civilne zaščite po-strojava enoto in sprejema od komandirja raport. Povzema kratko analizo: Trije ranjenci transportirani po prvi medicinski pomoči v postajo prve medicinske pomoči z rešilnim avtomobilom, sedem lažje ranjenih oskrbljenih na licu mesta, porabljeni material itd. Sedem žarišč požara lokaliziranih. Sodelovali: gasilski vod CZ Jelovica, gasilslka desetina prostovoljcev GD Jelovica, ekipa GD Žabnica, gasilska desetina GD Gorenjska predilnica. Pri vaji so aktivirani tudi člani narodne zaščite skupaj pet, ki so pridodani oddelku za vzdrževanje reda. Pregledano je preko sto opazovalcev in postavljen obroč petih opazovalnih
mest okoli napadene cone. Oddelek RBK zaščite je bil razfor-miran in delno pridodan ostalim oddelkom.
TRENUTEK ODMORA IN
PRIPRAVE ZA PARADO
Po uspešno zaključeni vaji se pomešajo pripadniki civilne zaščite in zbrani opazovalci. Med njimi opazimo predsednika SO Škofja Loka Viktorja Žaklja, glavnega direktorja DO Jelovica Tineta Kokelj a — vidno aktivnega med vajo in zadovoljnega po njej, načelnika oddelka za ljudsko obrambo SO Škofja Loka Nikolo Dopudjo, načelnika oddelka za notranje zadeve SO
Škofja Loka Staneta Pečarja, načelnika oddelka za ljudsko obrambo SO Tržič Miloša Saviča, načelnika občinskega štaba CZ Toneta Bertonclja, vodjo splošno pravne samoupravne službe Franca Pavlina, ki jc tudi sam veliko prispeval k uspešno izpeljani vaji z nasveti, temelječimi na izkušnjah predhodnih vaj. Tu so tudi predstavniki krajevnih skupnosti občine Škofja Loka, poveljniki in načelniki ostalih delovnih organizacij naše občine, ki niso bile vključene v vajo in seveda člani štaba vaje. Pomenki in debate o doživetem in videnem so v polnem teku, tedaj pa povelje: Civilna zaščita Jelovice, zbor!
»Enota na desno! Paradnim korakom ... na zborno mesto za parado pred podjetje Gorenjska predilnica,« poveljuje. Na čelu ddkleta — bolničarke, za njimi v četverorodu stopajo ostali.
ZAČETEK PARADE
Z zbornega mesta pred podjetjem Gorenjska predilnica je dan znak za začetek parade. Zastavonoša, komandant parade, muzika, specializirana gasilska enota, enote krajevne skupnosti
(Nadaljevanje na 6. strani)
Mesec Vinko — napadalec in njegova pomočnika Platiša Maks in Demšar Jakob pri uspešnem napadu s peno.
Pravilno usmerjeni vodni napad in mirne roke »civiliša« Potočnik Petra.
Uspela vaja in parada
(Nadaljevanje s 5. strani)
Škofja Loka, Godešič, Sv. Duh, enote CZ DO LTH, Gorenjske predilnice, Jelovice, Termike, Kroja, šeširja, Alpetour j a, Gradisa, EGP, Inštalacij, Veletrgovina Loka, Odeje, Avtokovinarja, ŽP Škofja Loka in nato še meha-
Vzdolž cele poti, ki je vodila od zbornega mesta, mimo železniške postaje Škofja Loka, čez križišče pri mehaničnih delavnicah Alpetourja, do traške osnovne šole, je paradni sprevod spremljalo veliko število občanov.
Paradna povorka je krenila.
nizati j a,	gasilski avtomobili,
kombiji, rešilni avtomobili, specialni kamioni — dvigala, težka motorizacija od buldožerjev, bagrov do snežnih rolb, v glavnem okoli 2 km dolg sprevod, prikaz opremljenosti in materialne možnosti civilne zaščite za uporabo v slučaju nevarnosti.
Vsa množica ljudi kmalu zapolni prostor pred osnovno šolo »Cvetko Golar« Trata.
MIRNO!
Glas komandanta parade odjekne iz zvočnika. Enote so razporejene na platoju in zaključni
Govor komandanta CZ ALBREHT JOŽETA zbranim pripadnikom CZ in prisotnemu občinstvu.
slavnostni del manifestacije sc začne z govorom komandanta civilne zaščite Jožeta Albrehta. V svojem govoru poudari splošen razvoj civilne zaščite, pomen civilne zaščite organizirane in pripravljene za delovanje v miru, ob prilikah težkih elementarnih nesreč in še posebno v vojni. Pohvali prizadevnost enot CZ v skupni vaji v čast DNEVA CIVILNE ZAŠČITE 20. junija in pred zbrane postavi nalogo, da
se vaje v takem obsegu pripravijo vsako leto.
V nadaljevanju zaključne slovesnosti pa predsednik SO Škofja Loka Viktor Žakelj v svojem nagovoru mod ostalim povzame Titove besede: »Rezultat prelite kaplje znoja v miru, je kaplja krvi manj v vojni«. Komandant parade še zadnjič poveljuje »MIRNO!«. Sledi paraden odhod z zbornega mesta in slišijo se povelja »VOLJNO!« poveljnikov posameznih enot CZ.
»DELAJMO KOT DA BO ŠE STO LET MIR, A PRIPRAVLJAJMO SE KOT DA BO ŽE JUTRI VOJNA«
TITO
TT7-------'. ■~r"'	— •
m* v $||| %
Tekst:
Roman Selan
Fotografije:
Peter Mravlja
Konferenci osnovnih organizacij sindikata Jelovice je bil podeljen srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, katerega enkrat letno podeljuje občinski sindikalni svet. To priznanje dobijo le tiste organizacije ali posamezniki, ki plodno In ustvarjalno delujejo na področju sindikalne dejavnosti. Med merili aktivnosti je tudi samoupravna organiziranost temeljne organizacije, kakor tudi samo delovanje delegatskega sistema.
Enota CZ Jelovice strumno paradira.
Kako do novih stanovanj ?
Reševanje problematike s stanovanjskega področja, je v zadnjih letih doseglo v naši delovni organizaciji združenega dela, precejšen napredek oziroma uspeh. Konec leta 1977 nam je ostalo le približno 10 nerešenih vlog za dodelitev najemniškega stanovanja, v glavnem prosilci, ki čakajo na stara, izpraznjena stanovanja. To je rezultat, s katerim lahko pohvali le malokatera delovna organizacija v naši občini. Vendar pa so se v letošnjem letu zopet pokazale večje potrebe po najemniških stanovanjih, saj smo v letošnjem letu prejeli že prdko 30 novih vlog za dodelitev najemniškega stanovanja in to v glavnem mlade družine. Ob tem podatku se moramo spomniti, da nam primanjkuje delovne sile, da pa zaposlovanje delavcev otežkoča predvsem njihovo neurejeno bivanje. Vse to pa narekuje, oziroma vodi k razmišljanju, na kakšen način bi se lahko povečala sredstva za stanovanjsko gradnjo, da bi lahko rešile vse prošnje.
V letu 1977 nam je ostalo precej neizkoriščenih sredstev, ki smo jih v letošnjem letu v celoti izkoristili in tako omogočili ddlavcem večje kredite. Iz razdelitve in porabe sredstev v letošnjem letu pa je razvidno, da rezerve sredstev za leto 1979 ni, nasprotno, ostane nam še delno vračilo premostitvenega kredita, zato bodo sredstva za nakup najemniških stanovanj in stanovanjskih posojil precej manjša, s tem pa si bomo v dokajšnji meri zaprli pot k rešitvi čimveč-jega števila prosilcev za najemniška stanovanja in stanovanjska posojila. S tem pa bo zopet otežkočeno zaposlovanje novih delavcev, saj ne bomo uspeli rešiti niti dosedanjih prosilcev, kaj šele novih.
Poglejmo kakšna je predvidena poraba sredstev za leto 1979:
—• vrnitev premostitvenega kredita 820.000.— din,
—	anuitete prejetih kreditov
1.150.000,	— din,
—	posojila za stanovanjsko gradnjo 2,000.000.— din,
—	nakup stanovanj (štirih)
1.000.	000,— din,
—	skupna poraba 5,070.000.— dinarjev.
Ob upoštevanju možnosti vezave sredstev pri Ljubljanski banki v višini 1,000.000.— din s takojšnjim koriščenjem posojila v višini 200 % vidimo, da lahko kupimo v letu 1979 le 4 stanovanja, kar pa v primeru s številom prosilcev ni vredno omembe. Poleg tega moramo upoštevati možnost nakupa večjega števila manjših stanovanjskih enot, ki se gradijo v Frankovem naselju in bodo vseljiva leta 1979. Do sedaj nam je ob vsakem nakupu stanovanj, primanjkovalo pred-
vsem enosobnih stanovanj in garsonjer, ker so takšna stanovanja v Podlubniku zidana v majhnem številu, pri nakupu pa je imela prednost Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka.
Ob tem naj omenimo še to, da imamo v Domu samskih delavcev v Frankovem naselju 24 ležišč. Delavci in delavke, ki bivajo v Domu, si bodo prej ali slej ustvarili družine, tedaj pa bomo potrebovali enosobna stanovanja za rešitev njihovih stanovanjskih problemov, obenem pa bomo sprostili ležišča v Domu, na podlagi tega pa imamo zopet možnost zaposlitve nove, mlade delovne sile.
Vsa ta razmišljanja so nas pripeljala do spoznanja, da bomo morali izločati več sredstev za stanovanjsko gradnjo; sedaj ostane OZD od celotnih izločenih sredstev za stanovanjsko gradnjo 3,54 % sredstev.
Naš predlog je, da bi sedanja sredstva povečali za 2,50 %, kar je skoraj še enkrat več. In koliko bi pridobili v tem primeru?
3,54 % za OZD od obveznega prispevka 3,812.000.— din
+ 2,50 % za OZD kot dodatni prispevek (predlog) 2,692.500.— dinarjev
Skupna sredstva OZD bi tako bila 6,504.500,— din.
Sedaj pa poglejmo še kakšna bi lahko bila v tem primeru poraba sredstev za leto 1979:
—	vrnitev premostitvenega kredita 820.000,— din,
—	anuitete prejetih kreditov
1,250.000.— din,
—	posojila za stanovanjsko gradnjo 2,500.000,— din,
—■ nakup stanovanj 3,300.000,— dinarjev,
—• skupna poraba 7,870.000.— dinarjev.
Iz sistema kreditiranja LB je v sedanji fazi najprimernejše oročanje sredstev, ker s tem pridobimo 200 % posojila.
S temi sredstvi pa lahko zato v letu 1979 kupimo približno 10 enosobnih stanovanj, 6 dvosobnih in 2 trosobna stanovanja. Ob dodeljevanju stanovanj imamo poleg tega še izpraznitve starih stanovanj, zato lahko trdimo, da bi s takšnim načinom že v letu 1979 rešili več kot polovico prosilcev. Ce pa pogledamo takšen način reševanja še vnaprej za naslednja leta lahko z gotovostjo trdimo, da bomo v roku nekaj let rešili vse stanovanjske probleme, s tem pa bomo imeli možnost večjega zaposlovanja, saj bomo lahko predvideli za vsakega novega člana delovne organizacije, kdaj bo stanovanje lahko dobil, to pa bi bil nedvomno velik napredek.
Načrtovalcem gospodarskega načrta za leto 1979 zato predla-
ZAHVALA
Ob smrti Leopolda Volčjaka, upokojenca, se iskreno zahvaljujemo kolektivu Jelovica Šk. Loka za denarno pomoč,
Kranj, dne 10.7. 1978	Družina Volčjak
gamo, da se ob analizi predložene problematike reševanja stanovanjskih vprašanj delavcev ugotovi potreba po povečanju načrtovanih sredstev za stanovanjsko
gradnjo v letu 1979 za' 2,50 %, kar predstavlja določitev stopnje prispevka za stanovanjsko gradnjo v višini 9 %.
Ivan Breznik
Morje '78
Velik naval turistov iz vseh zahodnoevropskih dežel in seveda še mnogih drugih je letos dobro napolnil naše počitniške zmogljivosti. Še nikdar prej niso bile tako izkoriščene tudi zmogljivosti počitniškega doma Jelovice v Puli, ki je letos doživel lahko bi rekli pravo invazijo. Letos se je tudi pokazalo, kako dobro je imeti svoje domove, saj bi drugače precej delavcev v že tako prebukiranem Jadranu le težko našlo prosto posteljo. Kratek Obisk v Puli, kjer že dolga leta večina delavcev Jelovice preživlja svoj poletni dopust, je to tudi potrdil.
Prvi, ki ga obiskovalec počitniškega doma v Puli sreča (dom je še vedno v poslovalnici Jelovice), je kuharica Milka Šifrer, ki že več let kuha lačnim dopustnikom. Ko smo jo vprašali za razliko, za vtise letošnjega
Zdravko Ribnikar in še bi lahko naštevali znana imena.
Zanimivo je bilo poslušati letošnje pripombe oziroma mišljenja o tem ali sedanji dom ustreza ali ne. Lani so namreč vsi v en glas trdili, da bi bilo potrebno postaviti nov dom, montažni objekt, za katerega so bili številni pripravljeni delati celo udarniško. No, in kako je letos z mnenji. Ta so deljena. Ker ni bilo kolektivnega dopusta, stiska s prostorom ni bila tako huda in pač niso občutili potrebe po novem in udobnejšem domu. Vendar pa je večina tistih, ki so le malo pogledali okrog, po drugih počitniških domovih v bližini, bili drugega mnenja. Tudi Jelovica bi lahko postavila nov počitniški dom. In kakšni so iz-glcdi?
Direktor TOZD Montažni objekti Zdravko Ribnikar je skupaj z vodjem poslovalnice Ste-vom Adžičem precej časa na svojem dopustu porabil za iska-

leta, za novosti, nam je kratko povedala, da jih niti ni, da je največja ta, da letos ni take gneče kot lani, zato pa letuje več delavcev. Stvar je namreč v tem, da Jelovica letos ni imela kolektivnega dopusta in seveda so se delavci veliko bolj enakomerno razdelili čez vse poletje. Zanjo pa to pomeni nekoliko več dela, vendar ne veliko naenkrat kot se je to dogajalo prejšnja leta. Tudi drugih novosti ni v domu, le dvorišče je letos na novo asfaltirano, tudi avtomobili so pod lepo streho, pa sploh je dvorišče urejeno, saj ima poslovalnica novo Skladišče izdelkov.
Med dopustniki je bil tudi Alojz Frelih TOZD Jelobor. Z družino je prišel na tedenski dopust in ne prvič v Pulo. Kot je sam potrdil, še bolj pa njegova žena, je hrana čudovita, in ker je seveda tudi lepo vreme, je sploh vse najboljše. Nedaleč stran so se kopali tudi drugi, mod njimi brata Janko in Zdravko Likar z družinama, pa v zalivu Stoja Franc Ziherl, pa
nje morebitne nove lokacije za lak počitniški dom. Ena je povsem blizu sedanjega doma oziroma poslovalnice, vendar bo kot pravi tovariš Ribnikar kar precej borbe, da bi se lokacija dobila. Na občini so mu namreč rekli, da bi »ovi Slovenci želeli svu Istru za sebe«. Vendar puške ne kaže vreči v koruzo. Upanja so in škoda, da jih Jelovica ne bi izkoristila. Splačalo bi se precej časa porabiti, da se bi se lokacijsko dovoljenje dobilo. Čez kakšno leto bo takih lokacij precej manj ali pa sploh ne bodo več naprodaj. Delavcev, ki se bodo odločali, da svoje letne dopuste prežive na morju, bo namreč vedno več in prav zaradi teh kaže storiti kakšen korak več. Res je letos novih pet prikolic, vendar te nikakor ne morejo nuditi udobja, ki ga nudi tak počitniški dom. Na koncu le še podatek, da je v Puli letos letovalo 109 delavcev Jelovice in 200 njihovih družinskih članov, poleg tega pa še 74 tujih delavcev, predvsem delavcev iz članic GLG.
j. e.
IMaš intervju
Letošnja »Lesariada« je naj večji uspeh prinesla kegljačem. Uvrstili so se na odlično 4. mesto. Prav gotovo ima za ta uspeh veliko zaslug JANKO KARUN, ki smo ga tokrat tudi izbrali za gosta te rubrike.
Janko dela v temeljni organizaciji primarna predelava in senčila v Preddvoru. Tam je vodja vzdrževanja in proizvodnje kovinskih elementov. Drugače pa je doma iz Cerkelj.
Seveda sva se najprej pogovarjala o njegovem delu. Zato je tudi bilo prvo vprašanje o tem, kje je začel delati in kako dolgo je že v Jelovici?
Izučil sem se v Iskri, potem delal pri Cestnem podjetju, pri Merkurju, sedaj pa sem že dve leti v Jelovici. Delo tu mi je še najbolj všeč, saj je dosti svobodno, imam možnost sam misliti in odločati. Tako kreativno delo pa je veliko bolj privlačno, saj za mene ni nič hujšega kot delati stalno eno in isto stvar.« in isto stvar.
Tudi to, da si komaj dve leti v Jelovici, pa si že vodja, da vedeti, da si pri delu uspešen. Zato tudi tako hitro zaupanje. Kaj pa družbenopolitično udejstvovanje?
Tu v naši temeljni organizaciji sem član DS, poleg tega pa sem še podpredsednik odbora za vzgojo in izobraževanje. V domačem kraju pa sem tudi član Krajevne skupnosti.
Počasi že lahko preideva na šport. Ta ti kot vem vzame največ časa. Predvsem kegljanje?
Da, kegljač sem s »kožo in kostmi«. Že precej časa sem član kranjskega Triglava in tako tekmujem izredno veliko. Tudi treniramo dvakrat ali trikrat tedensko, potem so tu še tekmovanja, domača in mednarodna, tako da mi kegljanje resnično vzame veliko časa.
In kakšne uspehe dosegaš na teh tekmovanjih?
Kranjski Triglav tekmuje v slovenski ligi in tudi v zveznem tekmovanju. Ker sem stalen član prve ekipe, se torej tudi sam udeležim vseh teh tekmovanj. Tako se je že nabralo tudi precej priznanj: pokal za tretje mesto v državi, za tretje mesto na mednarodnem turnirju v Zagrebu, bil sem prvak cestnih podjetij Slovenije, prvo mesto na mednarodnem srečanju v ČSSR in še bi se dalo naštevati. Le enega naslova pa še nisem uspel osvojiti. Doslej še nikdar nisem bil prvak Jelovice. Dvakrat sem nastopil in obakrat je odločala kakšna malenkost, da nisem zmagal. Seveda je to povsem moja napaka, ker sem bi pač premalo zbran. Tako me je letos premagal Janez Umnik in ker treniram veliko več od njega je ta njegov uspeh še toliko večji. Kot športnik mu zato tudi preko glasila še enkrat čestitam.
Kakšne pa imaš osebne rekorde?
Ti rekordi so različni, saj morate vedeti, da se eni dosegajo na asfaltnih kegljiščih, drugi pa na plastičnih kegljiščih. Na prvih je veliko lažje. Tako je moj osebni rekord v 200 lučajih na asfaltu 1066 kegljev, na plastičnih stezah pa 943 podrtih kegljev.
Povrniva se k letošnji Lesariadi. Dober rezultat sam po sebi govori, da je bila ekipa Jelovice dobro pripravljena. Dosti trenirate skupaj?
Zadnji čas kar precej. Naša ekipa namreč tekmuje v občinski sindikalni ligi in tako pač več »mečejo« vsi, ki so v njej. Predvsem velja to za Jako Robleka, Janeza Umnika in Jožeta Celarja. Sam jim na treningih, ki jih imamo tu v Hotemažah, pomagam z nasveti in kdor le malo zavestno trenira, se mu njegovi osebni rezultati kaj kmalu popravijo vsaj za 30 odstotkov. Seveda pa ne smem reči, da je že vse tako kot bi bilo treba. Težave imamo predvsem z denarjem, vendar bomo tudi ta problem deloma rešili, ker se bodo vsi, ki bodo trenirali za Jelovico, kasneje včlanili tudi v KK Triglav, na ta način pa bomo dobili na razpolago steze za kegljanje pri tem klubu. Dodam naj še, da je zadnji čas začela trenirati tudi ženska
vrsta, predvsem so to dekleta tu iz Preddvora, septembra pa bomo povabili v naše vrste še ostale delavke in delavce iz ostalih obratov Jelovice. Torej kdor želi trenirati kegljanje, naj se javi.
Ta pogovor s tem še ni bil končan. Najzainimivejše sem vam napisal, predvsem pa bi rad dodal na koncu dva stavka, ki jih je omenil med pogovorom: »Ta šport je najbolj primeren za vse starosti. Od 16. do 60. leta.« Drugi stavek pa je bil: »Kdor ni za delo, tudi ni za šport«. Mi pa bi ta stavek obrnili tudi drugače. Tisti, ki se ukvarja s športom, tudi veliko lažje in boljše dela. Zato pa bi takih delavcev, kot je Janko Karun na vsak način v Jelovici lahko bilo še več.
čaj
Jože - udarnik
Letošnje leto je bilo po vsej ožji in širši domovini izredno veliko mladinskih delovnih akcij. Ene izmed njih sta se udeležila tudi dva mladinca iz Jelovice. Jože Justin, mizar na obratu oken in vrat istoimenske temeljne organizacije je eden izmed teh dveh.
Jože, na kateri delovni akciji si bil?
»Bil sem v prvi izmeni zvezne mladinske delovne akcije na progi Šamac—Sarajevo. V tej izmeni smo bili predvsem mladinci iz delovnih organizacij. Sam sem bil v mladinski delovni brigadi Stane Žagar, v kateri nas je bilo iz škofjeloške občine 29, ostali pa iz drugih gorenjskih občin.«
Opiši nam malo brigadirski dan.
»Vstajanje je izredno zgodaj — ob 4. uri. Po pospravljanju postelj, jutranji telovadbi, dviganju zastave in drugem je
zajtrk, ob 6. uri pa smo odšli na traso. Tam smo do pol dveh popoldne delali na pripravljanju terena za drugi tir železnice. Kot
veste je bil prvi tir postavljen že pred skoraj 30 leti. Tudi tega so delale mladinske brigade. Po kosilu so razni tečaji, športna tek-
movanja in podobno. Sam sem se udeležil foto krožka in sem se navadil fotografirati in razvijati slike.«
Kako to, da si sc odločil za brigado?
»Navdušila sta me prijatelja, ki sta tudi šla gradit to progo. Tudi naša mladinska organizacija je spodbujala naj sc udeležimo te akcije in tako sem sc odločil. Moram reči, da mi ni žal in takoj bi šel še enkrat, če bi le mogel.«
In zakaj nc bi mogel?
»Za udeležbo na mladinski delovni akciji sem dobil izredni enomesečni dopust. Zato je seveda razumljivo, da ne morem več iti, saj delovna organizacija pač ne bi več enkrat naredila take izjeme. Za mene seveda. Drugo leto pa bi verjetno lahko zopet šli drugi mladinci iz Jelovice. Moram reči, da je udeležba v taki delovni akciji za mlade izredno koristna, saj spoznaš veliko mladih ljudi, pa tudi tovarištvo, disciplina in vse drugo ima svojo oceno.«
Na koncu naj povemo še to, da je Jože Justin doma iz Smoldnega na Gabrški gori v Poljanski dolini, od koder se vozi na delo v Škofjo Loko. 18 let je star, po poklicu pa izučen mizar, dela pa na delovnem mestu krpalca oken. In na koncu najvažnejše. Jože je bil med tistimi brigadirji, ki so prejeli za svoje delo na trasi in tudi v naselju udarniško značko. Za to priznanje tudi čestitke našega glasila.	u. r.
JELOVICA — glasilo delovnega kolektiva Jelovica, lesna Industrija Škofja Loka
Ureja: odbor za obveščanje organizacije združenega dela: Kustec Lidija, Radelj Janez, Batagelj Mojca, Krajnc-Kikelj Irena, Likar Janez, Zupan Anton, Ziherl Franc.
Odgovorni urednik: Pavlin Franc