^ 8^ar?a^.i<;sTQrT7 p -r a. « s. g t-r s t y .<- ažiHSSSSSS jLižI'?? S-^-- «9 9 Si' -g-S-£.5' ?U? «5 » 9 P da obstaja v notranjosti KD [fkšna zmeda in tako različna sta-'*ča med raznimi strujami, da Predsednik vlade Colombo jPldh ni možna sinteza th da pu-•čajo, da se stvari razvijajo po 'Porciji. . Socialdemokrati so danes zaklju-sejo vodstva, na kateri so sočasno kooptirali za člana talni siva senatorja Saragata, nato pa sprejeli daljšo resolucijo, v ka-v uvodu ugotavljajo, da ne ?“StaJaJo drugačne politične rešit •e izven koalicije levega centra in ?a mora vlada skrbno izkoristiti “®* *taje leto poslovne dobe pairla-j^hta za izvajanje predvidenega "igrama. , V tej zvezi navajajo socialdemo-Rratii nekatera osnovna vprašanja in med njimi Jamstvo demokratičnega reda, obrambo svobode, ter preprečitev nasilja «iz katerekoli strani izhaja* in «s kakršnokoli e-tiketo se pokriva*. Nato je govor o dobrem upravljanju na vseh ravneh kot pogoju za produktivni razvoj. Pri obravnavi gospodarskih vprašanj je zanimivo, da govore o velikem vsedržavnem posojilu, ki naj bi ga izkoristili za takojšnje produktivne investicije. Glede reform pa navajajo reformo o spolovinarstvu, zdravstveno in šolsko reformo ter torej v bistvu iste rfeorme, o katerih so že govorili socialisti kot o pogoju za njih sodelovanje v vladi. V bistvu stre torej za že znana stališča socialdemokratov, ki pa so tokrat nekoliko omiljena in očitno bolj posibi listična v odnosu do socialistov, saj je prišlo po povratku Saragata do jasne spremembe osnovne politične usmeritve te stranke. Direkcija KPI pa je mnenja, da je mogoče rešiti sedanjo krizo z odločno preosnovo politične, gospodarske in socialne usmeritve. Komunisti so proti predčasnim volitvam, saj bi s tem ustvarjali samo novo razdobje zastoja, kar je v interesu konservativcev. Naglo rešitev je treba iskati v stvarnih obvezah in v volji za izvajanje reform brez diskriminacije v odnosu do levice in s pomočjo svobodne parlamentarne razprave. Predhodne volitve bi pomenile zavlačevanje reševanja nujnih vprašanj in bi tudi pomenilo veliko odgovornost vseh tistih sil, ki nočejo pozitivno reševati pereča vprašanja. Predvsem Je treba koristno izko ristiti še preostali čas in je v tej zvezi treba preprečiti razkol, do katerega bi prišlo z referendumom in to na ta način, da se odobri nov zakon o razporoki, na osnovi predlogov laičnih strank. Potrebni so resni in takojšnji u-krepd, da se prepreči oživljanje fašizma. Glede gospodarskih vprašanj pa je rečeno v resoluciji KPI, da se je treba resno ukvarjati z zaposlitvijo, izvesti zdravstveno reformo, uveljaviti zakon o stanovanjih, reformo spolovinarjev, takoj objaviti dekrete o pristojnosti dežel, odobriti zakon o univerzah in demokratizirati višjo srednjo šolo. Italija trudi za sklicanje evropske konference o varnosti in naj uradno prizna Vzhodno Nemčijo ter Severni Vietnam. Resolucija zaklju čuje z orisom pomembnosti nove oblike enotnosti levice, ki temelji na polni avtonomiji vseh političnih sil. Na seji so tudi sklenili, da se bo CK sestal v ponedeljek, ko bo Al-to Tortorella poročal na temo: «Ko-munisti in sedanja politična kriza*. Liberalci so mnenja, da ni več mogoče dopuščati napak demokratičnih sil, ker je v nevarnosti svobodni demokratični sistem. Da se premosti politično in gospodarsko krizo, je treba obnoviti zaupanje, pogumno se je treba upreti kolektivističnim poskusom ter izvesti stvarni demokratični vladni program brez reform, uveljaviti red, pravičnost na šoli in red v gospodarstvu. Resolucija, v kateri je naveden ta program, zaključuje, da se bodo liberalci borili ali v vladni večini ali v opoziciji, kar v bistvu pomeni, da se zavedajo, da ni več možnosti, da bi prišlo do njih vključitve v novo vlado, oziroma, da so se izkazali za nerealni poskusi ustvarjanja sredinsko - desničarske vlade. Almirante pa je na seji vodstva MSI ugotovil, da se vsi boje predčasnih volitev, da so oni desnica, na katero je treba računati ter da so bili misovski glasovi odločilni pri volitvah predsednika republike. Socialistična stranka je očitno že v predkongresnem vzdušju, kar je prišlo do izraza tudi na sejah dveh skrajnih struj. Vsedržavni svet socialistične levice je po poročilu Lombardija ugotovil, da se sedaj skuša obnoviti štiristransko vlado v novi bolj umirjeni obliki in da je stališče stranke zelo jasno navedeno v resoluciji vodstva od 7. januarja. Utemeljene kritike zvišanja cen FIAT Zanimivi stališči ministrov Giolittija m Donat Cattina - Intervencija sindikatov kovinarjev in sindikalnih konfederacij IM, 13. - Sklep podjetja Fiat, da zviša poprečno za 5 odstotkov cene avtomobilov, je takoj povzročil oster protest vseh treh sindikalnih organizacij kovinarjev in vseh treh sindikalnih konfederacij. Na osnovi zahteve tajništev sindikatov FIM. FIOM in UILM se bodo sestali v ponedeljek z ministrom za proračun Giolittijem, s katerim bodo obravnavali zvišanje cen Fiata. Sindikati so danes izjavili, da obrazložitev Fiata o razlogih za stalno višanje cen ni prepričljiva in da gre v resnici za mednarodni kartel avtomobilske industrije ter za politiko cen, o katerih so se dogovorili z drugimi avtomobilskimi podjetji. že včeraj pa ie ministrstvo za proračun zelo resno kritiziralo sklep podjetja Fiat in v uradnem poročilu ugotavliajo, da je Fiat zvišala cene 26. januarja 1970 za 5 odstotkov, 10. novembra 1970 za 4 odstotke. 6. julija 1971 za 4,5 odstotka in 10. januarja 1972 za 5 odstotkov. Indeks cen avtomobilov Fiat od 26. januarja 1970 pa do 10. januarja 1972 se je torej v nekaj manj kot dveh letih zvišal od 100 na 119,82 točk. V poročilu je rečeno, da se je cena avtomobilov zvišala v znatno višji meri, kot so se zvišale cene ostalih izdelkov in kot so narasli življenjski stroški ter še zlasti nad ravnjo, ki jo ie navedla vlada, zato da se ohranijo cene na zadovoljivi ravni. V torek 18. januarja pa bo sprejel minister za industrijo Gava generalne tajnike CGIL, Č1SL in UIL, ki so zahtevali intervencijo ministr stva. Minister za de'o Donat Cattin je pozitivno ocenil pobudo ministra za proračun Giolittija. Glede zvišanja cen avtomobilov pa ministrstvo u-gotavlja, da znaša zvišanje plač v deiežu skupnega izkupička Fiat v razdobju 1960-1961 približno 13 od stoikov, medtem ko so se v istem razdobju zvišale cene Fiatovih avtomobilov za nekaj manj kot 20 odstotkov. Minister Donat Cattin je na to vprašanje opozoril predsednika vlade in ministra za industrijo že 8. januarja in ugotovil, da obstaja nevarnost splošnega zvišanja cen ter končno, da ie potrebna intervencija medministrskega odbora za cene. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiMiiiiiiiiimiiniiiiiiii DRŽAVNI UDAR V GANI Vojska odstavila predsednika vlade republike in razpustila parlament Predsednika vlade Busio, ki je trenutno v Londonu, dolžijo, da je slabo upravljal državo Sodnikovi pogledi Ob odprtju novega sodnega leta v Trstu AKRA (Gana), 13. — Tukajšnji radio je danes zjutraj sporočil, da je skupina častnikov napravila državni udar in odstavila predsednika vlade profesorja Busio. Sporočilo o državnem udaru je prečital polkovnik Mike Achampong, ki je izjavil, da je vojska z državnimi udarom odstavila tudi predsednika republike Edvvarda Akufo-Adda. Poleg tega je polkovnik Achampong, ki je dejansko prevzel oblast v Gani, sporočil, da je bila razpuščena narodna skupščina in je povabil vse ministre dosedanje vlade in poslance naj se zglasijo na najbližji policijski postaji. Predsednik vlade Kofi Busia je trenutno v Londonu, kamor je prišel pred nekaj dnevi na zdravljenje. Ko je izvedel za državni udar je izjavil, da so vse obtožbe zarotnikov proti njemu neosnovane in dodal: «Menim, da se bo ganski narod uprl temu nesmiselnemu državnemu udaru in da luč resnične demokracije, ki je v zadnjih letih svetila v Gani, ne bo ugasnila«. Kofi Busia je nato naglasil, da sedanjega državnega udara ne podpirajo v vseh pokrajinah v državi in da so prišle iz nekaterih krajev vesti, da Glede zunanje politike pa naj se e|)llilni,m,„n,ll1iiMim,„n,im,i,m, i„iiii„i,n,luni,iiiitiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiillliiifllilllliiiiliiililliiiiiniiililiiiniiui Avstrijski zunanji minister Kirchschlager obišče Jugoslavijo Jugoslovansko - francoski pogovori o gospodarskem sodelovanju - Hrvaška skupščina je razpravljala o kontrarevolucionarni dejavnosti v SR Hrvaški (Od našega dopisnika) Beograd, 13. — zastopnik zvez- SfBa tajništva za zunanje zadeve ragoijub Vujiča je na današnji “Skovni konferenci obvestil novi-, arje, cla se bosta v začetku fe-f^arja v Jugoslaviji sestala zvez-J tajnik za zunanje zadeve Mirko «Pavac in avstrijski zunanji mini-er Kirchschlager in da bo ta se-tanek priložnost za izmenjavo miš-«3 il 0 dvostranskih in drugih vpra anjih, ki zanimajo obe sosedu in "nJateljski državi s.^a vprašanje o delovanju Jtigo-av‘.le v sedanji fazi priprav za ■v.robsk° konferenco je Vujiča de-,( • da Jugoslavija nadaljuje z dvo j^hskimi posvetovanji z drugimi ,r,avami in izrazil pripravljenost aR^f.lavije, da sodeluje tudi v več- 'anskih posvetovanjih za začetek s£te"‘h so, po mišljenju iugoslovan-Ke vlade, že dozorele priprave. • je bila zadnja tiskovna kon-fenca Dragoljuba Vujiče, ki od-rala na novo službeno mesto ve-"oslanika v Urugvaju. Za nove-£ načelnika uprave za informa-•'e zveznega tainištva ie bil ime-nikan ^"an Zupan, dosedanji svetli ,Za tisk pri veleposlaništvu v ^°ndonu. * « • 0dvJfaan' .insoslovansko - francoski jeb°r za gospodarsko sodelovanje , na svojem zasedanju, ki se je (jr,ne? končalo v Beogradu, med . aRim sestavil spisek novih načrti Za skupno finansiranje, na ka-jo ejn so aluminijska kombinata v Do. tarju jn Titogradu in nekateri lakti v Boru. Na zasedanju so ] Pomenili tudi o razširitvi sode-anja v avtomobilski industriji in i,, n možnostih sodelovanja v me-^ Urgiji in kemični industriji ter tfibodročju graditve toplotnih cen-$tr -^a zasedanju ie bilo iz obeh ani opozorjeno na široke mož- nosti skupnega vlaganja kapitala v jugoslovansko gospodarstvo in da obstajajo prav tako možnosti za u-stanovitev bančnega konzorcija za finansiranje skupnih načrtov v Jugoslaviji in v tretjih državah. • » * Član republiškega izvršnega sveta in tajnik za pravosodje Hrvaške Paško Periša je na današnji skupni seji republiškega organizacijsko-političnega in gospodarskega sveta sabora Hrvaške poročal o ukrepih za preprečevanje sovražnega kontrarevolucionarnega delovanja. U-gotovil je, da so kljub pojačanim Kontrarevolucionarnim aktivnostim nekateri najbolj odgovorni politični voditelji sodili, da gre samo za posamezne izpade, zaradi česar so organi notranjih zadev in tožilstva omahovali pri sprejemanju ustrez nih ukrepov. V razpravi je več poslancev ocenilo aretacije skupine enajstih nacionalistov v Zagrebu kot hrabrilno, istočasno pa se nekateri niso strinjali z ocenitvijo, da so voditelji sovražno delovan.je podcenjevali, ker je bivše politično vodstvo moralo vedeti za to delovanje in da mora zato tudi odgovarjati. Nadalje je bilo ugotovljeno, da se v poročilu republiškega tajnika za pravosodje in splošno u-pravo ne omenjajo osebe iz pravosodnih ustanov, ki so aktivno sodelovale s kontrarevolucionarnimi središči in poudarjeno, da te osebe rie morejo več ostati na svojih položajih. Poslanci republiškega organizacijsko - političnega sveta so v razpravi na ločeni seji izrazili svoje pridržke glede ponovne izvolitve za člana republiškega izvršnega sveta Paška Periše in Josipa Šentije. Končni sklep o sestavi republiškega izvršnega sveta bo spre-iel jutri republiški svet sabora Hrvaške. Na jutrišnji seji vseh svetov sabora Hrvaške bodo izvolili tudi nove člane predsedstva SFRJ in dva podpredsednika sabora Hrvaške namesto dosedanjih članov, ki so po 21. seji predsedstva ZKJ podali ostavke. B. B. so pokrajinske oblasti in vojska proti zarotnikom. Pri vojaškem državnem udaru v Gani je sodelovala tudi skupina civilistov. Po državnem udaru je polkovnik Achampong izjavil, da bo sedaj v Gani vladal «svet narodne obnove*, v katerem bodo zastopani visoki častniki in civilisti. Med civilisti bodo tudi sindikalni predstavniki, predstavniki kmetov in Krščanskega sveta v Gani. Kot poročajo zahodne tiskovne a-gencije iz Lagosa, so bile vse telefonske zveze z Akro danes prekinjene. Takoj po sporočilu o uspelem državnem udaru, med katerim baje ni prišlo do nobenih spopadov in do prelivanja krvi, je radio v Akri začel pozivati prebivalstvo na mir in oddajati patriotske pesmi. Polkovnik Achampong je v svoji izjavi obsodil dosedanjega predsednika vlade, da je slabo upravljal državo in jo spravil na rob finančnega propada. Izjavil je, da po strmoglavljenju režima Nkrumaha, februarja leta 1966, gospodarski položaj v državi se ni izboljšal. Novi ganski voditelj je poudaril, da bo nova vojaška in civilna oblast ponovno proučila ukrepe, ki jih je doslej sprejel dosedanji predsednik vlade, zlasti še ukrep o razvrednotenju domače valute in izgonu tujcev iz države. Poleg tega je Achampong sporočil, da bodo delavski sindikati lahko ponovno svobodno delovali in obljubil, da bodo vse dosedanje vladne gospodarske ukrepe preučili in jih prilagodili stvarnemu položaju. V tej zvezi je polkovnik Achampong povedal, da bodo ponovno zvišali ceno kakava, ki je bila z ukrepom strmoglavljene vlade nedavno povišana za 20 odstotkov. Nova uprava meni, da je bilo to povišanje nezadostno predvsem zaradi razvrednotenja domače valute za 44 odstotkov. Zvedelo se je, da je bilo danes v Gani mednarodno letališče zaprto. Radio v Akri pa je popoldne sporočil. da bodo za sedaj vso civilno oblast v državi prevzela področna vojaška poveljstva in da je bil imenovan nov glavni policijski inšpektor. Ko je polkovnik Achampong sporočil, da je bila narodna skupščina razpuščena. je izjavil, da je bilo prepovedano delovanje vseh političnih strank. Hkrati pa je dejal, da bodo višji častniki, ki odgovarjajo v posameznih pokrajinah za notranjo varnost, prevzeli varstvo tudi nad vsemi državnimi premičninami in ne premičninami. Nekatere osebe, ki so prispele danes iz Gane v Togo, so izjavile, da v Akri in v vsej Gani, skozi katero so potovale, vlada mir in red, da se promet normalno odvija ter da državni udar ni povzročil prelivanja krvi. BONN, 13. — Preteklo noč so v uradih Turistične zveze Jugoslavije in jugoslovanskega Aerotransporta v Frankfurtu, ki se nahajata v isti stavbi, razbili šipe na izložbenih oknih in zažgali pohištvo. Policija je hitro našla napadalca in aretirala Evana Andabaka iz Livna in Mirka Radaša iz Priluke. iiiiiiiiiiimmiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiifiii SPOR MED MALTO IN VELIKO BRITANIJO NATO pripravljena plačati višjo najemnino za oporišča Danes odpeljejo z Malte zadnje člane družin britanskih vojakov BRUSELJ, 13. — Ministrski svet atlantske zveze se je danes ponovno sestal v Bruslju in proučil spor med britansko In malteška vlado glede vojaških oporišč. Na sestanku so države NATO v bistvu Sprevod uslužbencev tovarne čevljev «Lucky Slioe«, predilnice »San Giusto« in steklarne »Vetrobel* se je po srečanju pred občinsko palačo in prefekturo podal po Korzu do Trga Goldoni in nato po Ul. Carducci do Trga Vittorio Vencto. Sindikalno delegacijo so sprejeli župan inž. Spaccini in odbornik Lonzar, deželni odbornik Stopper in predsednik pokrajine dr. Zanetti. (Podrobnejše poročilo berite na 6. strani) potrdile solidarnost z Veliko Britanijo glede pogajanj z malteško vlado za ohranitev britanskih vojaških oporišč na otoku. Kljub temu pa so mnoge zahodne države poudarile, da bi bilo treba sprejeti večjo finančno breme za vojaška oporišča na Malti, kar naj bi ustrezalo potrebam malteške via-de, ki zahteva 18 milijonov šter-lingov letno najemnine za britanska vojaška oporišča. London pa še vedno nasnrotuje povišanju svojega deleža za skupne stroške, ki jih ima NATO in zahteva od svojih zaveznikov, naj povedo, koliko nameravajo pravzaprav plačati za oporišča na Malti. Iz Londona poročajo, da bodo jutri zjutraj končali z evakuacijo družin britanskih vojakov na Malti. Od sobote do danes so vojaške letala prepeljala z Malte v London okrog 4.700 žensk in otrok. Sporočajo, da odhod družinskih članov britanskih vojakov na Malti ni povzročil nobenih incidentov. Z otoka so odpeljali tudi skoraj 900 žensk in otrok na Ciper, kamor se bodo preselile nekatere britanske edindce. V Londonu se je izvedelo, da bodo vse gradivo, ki se nanaša na zamenjavo pisem, spomenic in poslanic med britanskim predsednikom vlade Heathom in predsednikom malteške vlade Mintoffom o britansko - malteški krizi, objavili v «beli knjigi*. Toda «belo knjigo* bodo dali v Javnost šele po zaključku zasedanja NATO v Bruslju. RIM, 13. — Saragat .je danes sprejel izraelskega veleposlanika v Rimu E. Najerja, ki mu je izročil osebno vabilo izraelske predsednice vlade Golde Meyer, da obišče Izrael. Saragat je prejel tudi številne poslanice predsednikov republik in vlad ob njegovem koncu predsednikovanja. V teh dneh so v vseh več- J jih italijanskih mestih na dnev-1 men redu svečanosti odprtja sodnega leta. Najvišji predstavniki sodne oblasti ob teh priložnostih podajajo obračun delovanja sodišč v preteklem letu ter nakazujejo program dela za prihodnost, istočasno pa opozarjajo na probleme italijanske družbe. To je že ustaljena praksa, ki je povsem naravna, saj sodnik se ne sme izolirati od realnosti — družbene, gospodarske, kulturne — ki ga obdaja, če hoče opravljati svojo nalogo čim bolj pravično, ob upoštevanju zakonskih predpisov, seveda, toda tudi s tenkočutnim posluhom za probleme družbe, ki se razvija in v tem svojem razvoju nujno spreminja družbene odnose in tiste nenapisane norme življenja v skupnosti, ki morajo nujno vplivati na sodbo, ki jo bo moral sodnik izreči o dogodku, s katerim se sooča v svojem vsakodnevnem delu. Predvčerajšnjim so sodno leto svečano odprli tudi v Trstu. Nič čudnega, da se generalni pravdnik dr. Carmelo Palermo, doma iz Agrigenta, ni omejil na suhoparne številke in poročila o delovanju tržaških sodnih oblasti, ampak je tudi nanizal vrsto svojih pogledov na nekatere problematične aspekte življenja na našem področju. To pa je storil s tako pristranostjo, s tako neobčutljivostjo do , osnovnih problemov tega vzhodnega konca Italije, da si štejemo v dolžnost, da ga opozorimo, da njegova izvajanja zvenijo za veliko večino tržaškega prebivalstva tuja in nesprejemljiva. Dr. Palermo se je s svojim govorom ob odprtju sodnega leta postavil na stran določenih političnih grupacij, ki v Trstu izgubljajo svojo moč prav zaradi tega, kor niso znale razumeti, da bodočnost Trsta ni v zapiranju v ozke nacionalistične okvire, pač pa v zavestnem sprejemanju vloge obmejnega mesta, na stičišču treh kulturnih in nacionalnih tokov, kar je tudi osnovna karakteristika (dn po našem mnenju tudi največje bogastvo) našega mesta. Zaradi tega ne razumemo sklicevanja dr. Palerma na domnevni «italianissimo» značaj mesta. Takih izjav smo sicer vajeni (zelo pogostoma smo jih morali poslušati predvsem v najbolj temačnem obdobju zgodovine moderne Italije), vendar si jih nismo pričakovali iz ust kvalificiranega predstavnika tiste oblasti, ki ima nalogo rezati kruh pravice vsem prebivalcem naše dežele brez razlik, in torej tudi tistim 120 tisočim pripadnikom slovenske manjšine, ki so sicer lojalni državljani italijanske republike, o katerih pa menda ni mogoče reči, da so «italianissimi». Misel generalnega pravdnika pa nam postaja bolj jasna, ko nadaljujemo z branjem 63 tipkanih strani obsegajočega poročila dr. Palerma. Mladina: mladi bodo nekoč «vodstvo in bistvo nacije«, zato jih je treba ((nadzorovati v njihovih morebitnih zablodah« ter popraviti ((deviacije naših sinov«. V tej zvezi je dr. Palermo omenil tudi nevarnost pornografskega tiska ter metode boja proti njemu: treba je neusmiljeno udariti po ((najbolj nevarnih agentih razpečevanja tega pogubnega tiska«, ki pa niso, kot bi nekdo lahko mislil, tisti, ki ta tisk izdajajo ter si s tem služijo ka-pitale, pač pa prodajalci časopisov! Delavci: ((Treba jim je dopovedati - je rečeno v poročilu -da nimajo vedno prav, istočasno pa, da niso vedno v zmoti«. Torej «aurea mediocritas«, toda le do neke mere. Generalni pravdnik opozarja, da je preteklo leto označevala «dolga veriga stavk«, ki so se pogostoma ((Izrodile v dejanja nasilja, tudi zelo huda in neupravičena«. In seveda je treba poudariti še ((izredno hude posledice, ki jih morajo prenašati državljani zaradi stavk tistih, ki morajo skrbeti za storitve in dejavnosti, ki so bistvene za življenje skupnosti«. Pravice do stavke hi zaradi tega ne smeli priznati vsem brez razlike. Treba je zakonsko urediti pravico do stavke, ter tako uresničiti člen 40. ustave. Tu ne moremo mimo ugotovitve, da je to tudi edino sklicevanje na ustavo v vsem dolgem poročilu. Značilno 'je, da se generalni pravdnik sklicuje prav na tisti sporni člen našega osnovnega zakona, glede katerega so vse demokratične sile in sindikati mnenja, da se še niso uresničili pogoji za njegovo uresničitev. Kriza sodstva: o tem vprašanju se že vrsto let vije debata na vseh ravneh, predlagane so bile tudi različne rešitve. Dr. Palermo ima o tem vprašanju svoje poglede: kriza sodstva sicer obstaja, toda ni tako huda, kot bi se lahko zdelo. Rešitev je zelo preprosta: okrepiti je treba sodne urade z vključitvijo bolj številnih sodnikov, tajnikov in tipkaric, ter zaostriti kazni. Zakonikov po mnenju generalnega pravdnika ni treba spreminjati, čeprav so stari že nekaj desetletij ter so nastali v času, ko je v Italiji vladal totalitarni režim. Nasprotno so prav nekatere novosti, ki so jih v povojni dobi vnesli v zakonik o civilnem postopku, da bi ga uskladili z novim demokratičnim sistemom, povzročile zamude v sodnih postopkih ter bile _ torej eden izmed elementov današnje krize sodstva. V 63 stranen pravdnikovega poročila je na nekem mestu omenjena tudi Jugoslavija. To ni nič čudnega, saj zemljepisni položaj Trsta nalaga določene obveznosti tudi sodnim o-blastem (n. pr. glede tolmačev). Dr. Palermo pa je na to pozabil: Jugoslavijo je o-menil samo kot primer države, ki je, poleg «Rusije» (verjetno je mislil na Sovjetsko zvezo), uredila problem splava tako, da ga je v nekaterih strogo določenih, primerih dovolila. Taka ureditev pa je za generalnega pravdnika povsem nesprejemljiva: .treba je pre-prečiti vsako obnovo na tem področju, čeprav so že leta 1968 zabeležili v Italiji tri milijone splavov ter je bilo dvajset tisoč žensk žrtev raznih mazačev, kot je povedal sam dr. Palermo. Generalnega pravdnika vznemirja tudi visoko število samomorov in poskusov samomora, ki so jih zabeležili v lanskem letu na področju tržaškega prizivnega sodišča. Tudi za to vprašanje pa ima dr. Palermo pripravljeno rešitev, oziroma dve rešitvi: prva je že uresničena in je društvo «telefono amico«, ki daje moralno pomoč ljudem v težavah. Druga rešitev pa bi bila v tem, da bi tisk ne beležil tako tragičnih dogodkov. Komentarji so menda odveč. Na koncu naj navedemo samo še to, da se dr. Palermo ni spustil v polemiko o ((političnosti« ali ((apolitičnosti« sodnika, pač pa je glede tega dejal, da se popolnoma strinja z ugotovitvami general, pravdnika vrhovnega kasacfjskega sodišča dr. Guamere ob otvoritvi sodnega leta v Rimu. Ta se je, kot je znano, odločno izrekel proti ((politizaciji« sodnikov in za strogo ločitev med sodno oblastjo in politiko. Dr. Palermo torej meni, da se sodnik ne sme ukvarjati s politiko? Iz njegovega poročila to vsekakor ne izhaja. Generalni pravdnik je na začetku svojega poročila omenil, tudi, da smatra Trst za ((drugo domovino«, ker tu deluje skoraj nepretrgoma od leta 1933. Naj nam dr. Palermo ne zameri ,če ga opozorimo, da je od takrat minilo že 39 let ter da se je v tem času marsikaj spremenilo. Nixon napovedal nov umik čet ZDA iz Južnega Vietnama WASHINGTON, 13. - Ameriški predsednik Nixon je napovedal, da bo do 1. maja letos umaknil iz Vietnama še 70 tisoč vojakov. Ob tem datumu bo torej ostalo v južnoviet-namskih oporiščih še 69 tisoč mož. Sporočilo je Nixon dal pred tiskovno konferenco obrambnega ministra Lairda, ki je pojasnil, da bo določeno število ameriških vojakov ostalo v Vietnamu, dokler ne bo rešeno vprašanje vojnih ujetnikov. Laird je tudi povedal, da bo ameriško letalstvo nadaljevalo svoje akcije v In-dokini. S SEJE GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE V nedeljo, 5. marca, prvič volitve za upravo kmečke bolniške blagajne Enotno za demokratično upravo te važne ustanove in enako zdravstveno skrbstvo vsem delovnim kategorijam Predsinočnjim, v sredo, 12. t.m., se je ponovno sestal glavni svet Kmečke zveze, da preuči stanje in določi smernice in način dela naše strokovne organizacije za pripravo volitev za upravo kmečke bolniške blagajne, ki bodo letos prvič po dolgoletni nezakoniti komisarski upravi. Posebna delegacija, ki jo je glavni svet sestavil na svoji prejšnji seji konec novembra z nalogo, da obrazloži komisarju bolniške blagajne, vladnemu generalnemu komisarju, političnim strankam in časopisju vlogo in stališča Kmečke zveze s potekom volitev, je poročala odbornikom o svojem dosedanjem delu. Na sestanku z novo imenovanim komisarjem kmečke bolniške blagajne so predstavniki Kmečke zveze postavili zahtevo po dvojezičnem postopku, po čim večji reklami za volitve, da so čim bolj javne in demokratične, ter o porazdelitvi volilnih sedežev po vseh občinah, tako da je dana vsem kmetom možnost, da izrazijo neposredno svoj glas brez daljših poti in sitnosti. Novi komisar ni sicer še skrbstvo v zvezi z volitvami za kmečko bolniško blagajno v Trstu in poslala v vednost tudi deželnemu odborniku za socialno skrbstvo, vladnemu generalnemu komisarju in komisarju kmečke bolniške blagajne. Odborniki so tudi ponovno naslovili poziv na vse kmete, naj bodo enotni in naj se pripravijo enotni na volitve ter naj ne podpisujejo nobenih pooblastil kakršnim koli pooblaščencem. Na koncu seje je odbornik Mirko Križmančič poročal glavnemu svetu o nastopih pokrajinskega združenja rejcev in Kmečke zveze za reševanje vprašanja živinorejcev, ki prodajajo neposredno svoje mleko in o razvoju pobude za začetek obratovanja zadružne mlekarne. L. V. Obvestilo Sindikata slovenske šole Danes ob 17. uri bo seja odbora sindikata. Na dnevnem redu bodo med drugim: Televizijske oddaje za slovenske učence in dijake, šolska spričevala in protestna resolucija proti mazanju napisnih tabel na slovenskih šolah. PRED NOVO PREMIERO V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU sestanku s svojo posvetovalno komisijo, da bodo volitve v nedeljo, 5. marca. Delegacija se je že sestala z nekaterimi predstavniki strank, ki so pokazali razumevanje do njenih načel, da si morajo sami kmetje voditi svoje ustanove. Stiki se bodo še nadaljevali. Do sestanka z vladnim generalnim komisarjem pa še ni prišlo, kljub temu da je vloga bila odposlana že 29. novembra, pričakovati pa je, da bo do njega prišlo v kratkem. Glavni svet Kmečke zveze je po izčrpni diskusiji, v katero so posegli skoraj vsi njegovi člani, sklenil pooblastiti izvršni odbor kmečke organizacije, da prouči sestavo kandidatne liste, ki naj vsebuje same kmete. Kandidatno listo bo treba predložiti v diskusijo kmetom na se^tnrkih po vaseh, na kar jo bo dokončno odobril glavni svet. Vsekakor mora biti vodilo pri teh dolgo pričakovanih volitvah ne samo demokratična uprava tako važne ustanove, kot je kmečka v svojem letošnjem repertoarju, kot ga je predstavilo pred začetkom sezone, imelo tudi ameriški večer: tri enodejanke pisateljev različnih generacij naj bi bile nekakšen pregled razvoja ameriške dramatike od časa med dvema vojnama do današnjih dni, pa tudi analiza življenja in družbenih procesov v deželi onstran oceana. Dramatiki so bili Wilder, Williams in Le Roi Jones. Pozneje je umetniško vodstvo sklenilo, da ohrani v svojem repertoarju samo dva izmed njih. in sicer Tennesseeja Williamsa s slovitim Tramvajem poželenje, celovečernim delom, katerega premiera bo v sredo, in Jonesa z izbrano enodejanko, vendar v okviru Malega odra. To bo torej prvo delo IIIIJIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimnillllllHIIIimilHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIimilfllllMIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIMIIIIIIlillllllllllUAlllllllllllllllllllll USPEŠEN NASTOP TUKAJŠNJIH UVOZNIKOV Odpravljena dodatna dajatev Jugoslavije LeRoi Jones: «Čreva» v nedeljo na Malem odru Drama črncev v ameriški družbi - Režija Mario Uršič, igrata Bogdana Bratuž in Anton Petje Slovensko gledališče v Trstu je na Malem odru v tej sezoni. Pre- uradno pismeno odgovoril na zahteve 1 U V OZ lUCSO- IZ Kmečke zveze, jc pa ze sporočil, po Dajatev je 3. januarja uvedla komisija EGS — Carinski organi so pobirali po 52,81 lire od kg mesa in 23 lir od kg živine — Doslej na Tržaškem dovoljenja za brezcarinski uvoz 21.190 stotov — Kmalu višje cene v naših mesnicah? Dodatna dajatev na uvoz goveje te dni nastopili tržaški in goriški živine in mesa iz Jugoslavije v okviru sporazuma o brezcarinskem u-vozu 40. ODO stotov mesa na leto iz Jugoslavije za potrebe tržaškega trga, in 20.000 stotov mesa v okviru proste cone za Gorico, ki so jo 3. januarja uvedle italijanske oblasti v skladu z ustreznim odlokom komisije Evropske gospodarske skupnosti, je bila z včerajšnjim dnem ukinjena. Gre za dodatno dajatev, ki ,jo je Komisija EGS imenovala «kompen-zativno vsoto*, in ki je znašala uvozniki, ustreznega sestanka v Rimu pa se je udeležil tudi ravnatelj zunanjetrgovinskega oddelka generalnega vladnega komisariata za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Gospodarstveniki so zavzeli stališče, da mora biti ta uvoz, ki se odvija po sporazumih, doseženih med Italijo in Jugoslavijo pred nastankom Evropske gospodarske skupnosti, oproščen običajnih carin, prelevmanov in drugih morebitnih dajatev EGS, kakršna je tudi najnovejša «dcdatna dajatev* v kom- logramu govejega mesa in 23 lir pri kilogramu žive teže živine. EGS je uvedla novo pristojbino, ki je pravzaprav ne moremo uvrščati bolniška blagajna, pač pa tudi nieno rned Pra"e carinske dajat,ve; saJ J? naslednje delovanje, da dosežejo ! P°vst'm clrugacnenarave kakor obl- čajna carina ah tako imenovani prelevmani, na meji s tretjimi deželami, da bi se iz nje ustvaril sklad za kompenzacijo tečajnih ni- kmetje izboljšanje zdravstvenega skrbstva, enakopravno z vsemi delovnimi kategorijami. S tem v zvezi so se odborniki spomnili uspeha akcije, ki jo je Kmečka zveza vodila v naši pokrajini z nabiranjem podpisov. v okviru širše pobude deželne kmečke organizacije Alleanza colti-vatori, ki je privedla do vsaj delnega uspeha z deželnim zakonom, ki na italijanski meji 52,81 lir pri ki- ] penzacijski sklad za tečajna niha-"" nja valut. Ministrstvo za finance je osvojilo to gledišče in kakor omenjeno ukinilo dajatev za Trst in Gorico. V okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma o brezcarinskem uvozu goveje živine in mesa iz Jugoslavije za potrebe Trsta (40.000 stotov na leto), je pristojni urad pri vladnem komisariatu doslej iz- hanj pri evropskih'■valutah po de- . dal uvozna dovoljenja za skupno valvaciji ameriškega dolarja. 1 količino 21.190 stotov. Prvo dovo-Dajatev so plačevali tudi tržaški in goriški uvozniki, pobirali pa so jo carinski organi. Poleg mesa in živine, je nova taksa zajela tudi uvoz nekaterih drugih vrst blaga priznava kmečkim upokojencem zdra- jz tretjih dežel na tržišče šesterice, vila. Enotni napori vseh kmetov bodo prav gotovo pripomogli k novim korakom naprej. Glavni svet je tudi odobril besedilo pisma, ki ga je Kmečka zveza naslovila na ministra za delo in socialno Jjenje je bilo izdano 2. julija lani, do današnjega datuma (14. januar) pa je bil določen polletni kontingent 25.000 stotov. Poslovno leto v zvezi s tem sporazumom traja namreč od 15. januarja do 14. januarja tako na primer sladkor, žita, mle- naslednjega leta. Kolikor ne bo kon-ko, itd. tingent 25.000 stotov do' danes iz- Proti pobiranju nove dajatve ob uvozu živine in mesa po sporazumu o brezcarinskem uvozu za potrebe črpan, bodo razliko prenesli na novo poslovno leto. Prve mesece po podpisu italijan- Trsta in po goriški prosti coni so l sko - jugoslovanskega sporazuma ■■•iiaiiiMiiMiiiiiMJiliiiiimiiiitiiiiiiiminiiiiiiiumiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinniiHiiiiiiniiiiiinHiiiifiiiimHiiiiiiiiiiiiriiifiiifiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROGLA MIZA PRI DEŽELNEM ODBORNIŠTVU ZA ZDRAVSTVO Pri Krminu oddelek Burlo Garofolo za hude primere umsko bolnih otrok Okrogle mize so se udeležili najvidnejši tržaški psihiatri, odbornik Devetag in mednarodni izvedenec prof. May Deželno odbomištvo za zdravstvo ho kmalu začelo graditi v bližini Krmina posebno bolnišnico, ki oo imela dokaj nenavadno ime: pe-dopsihiatrični oddelek. V tej bolnišnici oziroma oddelku (saj bo spadala pod tržaško otroško bol- je v svojem petletnem načrtu ob- 1 Iz vsega tega izhaja, da se bo vezala za dva podobna oddelka: skušal ta oddelek čimbolj pribli- enega v Krminu, ki bo služil za tržaško, goriško in del videmske pokrajine, drugega pa med Por-denonom in Vidmom, ki bo služil za preostala področja dežele. nišnico Burlo Garofolo) bodo zdra-! Preden je izdelalo načrte si je vili samo najtežje primere otro- odbomištvo za zdravstvo ogledalo ikih umskih bolezni. 1 podobne centre v Veliki Britaniji, Ob taki zamisli nastaja seveda vprašanje ali je primerno, da se ustanavljajo psihiatrične klinike ze za otroke. Umobolnice se namreč kaj rade spreminjajo v prava »skladišča* oseb, ki jih je družba ovrgla. Da bi razjasnili ta dvom, je včeraj zjutraj deželno odbomištvo za zdravstvo priredilo okroglo mizo, za katero so izvedenci raz pravljali o tem načrtu. Sestanka so se udeležili poleg odbornika za zdravstvo odv. Devetaga tudi najvidnejši tržaški psihiatri: ravna- telj pokrajinske psihiatrične bolnice prof. Basaglia, ravnatelj univerzitetne psihiatrične klinike prof. Campailla, ravnatelj oddelka kroničnih možganskih bolnikov bolnišnice Burlo Garofolo dr. Lazzari, ravnatelj univerzitetnega inštituta za otroško skrbstvo prof. Nordio, sanitetni ravnatelj znanstvenega inštituta deželne bolnišnice Burlo Garofolo in primarij ncuropsihia-tričnega oddelka iste bolnice. Poleg teh je bil prisoten — in je s svojo izkušnjo v svetovnem merilu veliko pripomogel k zasedanju za okroglo mizo — glavni ravnatelj oddelka za umsko zdravstvo svetovne organizacije za zdravstvo (OMS) prof. May. Pri okrogli mizi se je izkazalo, da je taka pobuda nadvse pozitivna in celo potrebna za našo deželo. Ne gre namreč za »skladišče* otrok, ki niso zmožni normalnega življenja, pač pa za rehabilitacijski center v tistih primerih, ko je sploh mogoča rehabilitacija, ali pa za poseben oddelek, v katerem tisti otroci, katerih ni mogoče rehabilitirati, žive v znosnih pogojih. Dežela na Švedskem in na Danskem. Na podlagi zbranih izkušenj so sklenili, da ne bodo zgradili posebne bolnišnice, ampak le oddelek, ki bo povezan z neko že obstoječo otroško bolnišnico — v tem primeru tržaško Burlo Garofolo. Oddelek bodo zgradili na gričevnatem področju pri Krminu, sestavljalo ga bo (kot tistega v Ko-penhagnu) več majhnih poslopij, tako da bo v vsakem po 15 o-trok. Skupno bo prostora za 190 ali 200 otrok Vsako poslopje bo razdeljeno na dva dela — za skupno življenje čez dan in za spanje. Nekaj poslopij pa bo služilo v posebne namene, to so na pr. šola, telovadnica, gledališče. Osebja bo dosti, kajti potrebno je, da ima otrok osebno razmerje do tistega, ki ga neguje: zato ne bo v tej bolnišnici niti nobene vrste uniform — otroci in osebje bodo oblečeni povsem normalno. žati temu, kar je za «normalne» otroke družina. Družine teh otrok — in hudo možgansko bolnih o-trok je v naši deželi približno 500 — bo ta oddelek tudi razbremenil, posebno tiste, ki nimajo dovolj finančnih sredstev za primemo nego in tiste, ki imajo še druge otroke. Te velike težave za družine je posebno podčrtal prof. May, ki je med drugim dejal, da so taka središča najbolj človeška rešitev za usodo teh otrok in njihovih družin. Potrebno pa bi bilo — je nadaljeval — začeti že pri pred-porodniški negi, saj je odvisno od poroda veliko število teh primerov. Vsekakor pa je tako središče zelo koristno in ne predstavlja tistih nevarnosti izključevanja iz družbe, ki so se jih nekateri bali. S tem so se strinjali vsi izvedenci, ki so se udeležili okrogle mize. Po okrogli mizi je bila daljša tiskovna konferenca, v kateri je odbornik Devetag obrazložil, kako se ta pobuda usklaja s splosno zdravstveno politiko dežele, ki z nekaterimi posegi zdaleč prehiteva današnje zdravstveno skrbstvo v Italiji. je tržaški trg uvažal predvsem živo govedo, v zadnjem času pa so se uvozniki preusmerili pretežno na meso. Prezcarinski uvoz je sprva nekoliko potisnil navzdol cene v tržaških mesnicah, kmalu pa so podražitve na naši in na jugoslovanski strani odpravile olajšavo. Trgovci z mesom sicer zatrjujejo, da bi bile cene v primeru, ko bi ne bilo brezcarinskega uvoze, danes znatno višje kakor so v resnici. Zanimivo je pri tem, da tudi zadnja devalvacija jugoslovanske valute ni vplivala na višino cen v tržaških mesnicah, kakor so pričakovali tržaški potrošniki. Nasprotno je zadnje dni čedalje pogosto slišati, da se bo govedina ponovno podražila, in sicer zaradi tega, ker so jugoslovanski dobavitelji v zadnjem času baje postavili zahtevo po višji dobavni ceni. Pri direktorju pošte dr. Pavanu Posredovanj« dr. Štoke glede pošte v Križu Te dni je pokrajinski direktor tržaške pošte dr. Pavan sprejel deželnega svetovalca dr. Štoko na daljšem razgovoru glede raznih problemov poštnih uradov na Tržaškem. Predvsem je bil govor o vprašanju osebja poštnega urada v Križu v zvezi z uporabo slovenskega jezika. Pokrajinski direktor dr. Pavan je obljubil svoje globlje zanimanje in posredovanje, da bi čimprej prišlo do ustrezne rešitve vprašanja. Dr. Štoka je pokrajinskemu direktorju pred-očil nujnost, da se v vseh uradih tržaške pošte nudi slovenskim ljudem možnost posluževanja njihovega materinega jezika, kar končno predvidevajo tudi določila londonskega sporazuma. V Avditoriju Gombrov/iczev prvenec če je Gobrowicz z »Opereto*, ki smo jo predvčerajšnjim gledali v Rossettiju v izvedbi beograjslcih gledališčnikov, opravil zrelostni izpit vsega svojega gledališkega pisanja, potem moramo za «Iwono, burgundsko kneginjo», dramski prvenec istega avtorja, reči. da se v njem že kažejo zametki vsega poznejšega dela tega sodobno pikrega in satirično vznemirjajočega Poljaka, vselej priklenjenega v tisto areno, kjer je življenje izenačeno z lažno moralo, z ustaljenimi navadami in miselnostjo. Tudi v «lwonh, delu, ki smo ga sinoči gledali v Avditoriju v izvedbi skupine cTeatro libero*. se srečujemo z vsemi temi elementi nezadovoljstva nad nekim obstoječim utanjem. Le-ti pa zadobivajo v Gombrotviczu izredno groteskno podobo, saj avtor vso to laž. ki se v «lwoni* kaše kot «.zelo ugledna in spoštovana družina, družba, okolje*, neizprosno in kruto razkrinka ter v sklepu tudi obsodi. Predstava gostujočega gledališča je v režiji Armanda Puglieseja bila oprta predvsem na elementih groteske, kar je po eni strani sicer dalo uprizoritvi značaj absurdnosti in krutosti nekega življenja, po drugi pa prav na račun fantastične izmaličenosti odvzelo igri tisti ščepec poezije (in končno optimizma), ki je v mladem Gombromczu še zelo živa. S. T, miera bo v nedeljo ob 20.30 v Kulturnem domu. naslednjega dne pa bo z njim Slovensko gledališče zaključilo novogoriški festival malih odrov. Zaradi neprevedljivosti originalnega naslova The Dutchman ima slovenski prevod v naslovu krik e-nega izmed dveh igralcev, ki najbolje izraža, vsaj za naše pojmovanje, vsebino tega s strastjo in gnevom pisanega besedila: Čreva! LeRoi Jones je znani črnski pesnik, esejist in dramatik čigar obtožujoča beseda je v zadnjih letih že večkrat obšla svet, hkrati pa je tudi eden izmed voditeljev Črne sile. Pravzaprav je težko reči. ali je prej umetnik ali politični aktivist in revolucionar, zakaj vsa njegova dela so pisana predvsem za črnega človeka njegove drame pa so namenjene predvsem črnskemu revolucionarnemu gledališču. Samo uprizorjene v njem lahko tudi dosežejo svoj temeljni namen. Za razumevanje uprizorjenega dela je nujno treba poznati Jonesov odnos do gledališča in družbeno funkcijo, ki mu jo pripisuje. Pomembno je. da je Jones zagovornik nasilja in mnenja, da je rešitev edinole v totalnem uničenju politično - socialne strukture Amerike. ne zgolj zaradi njenega ravnanja s črnci, marveč zaradi pa-ralizirajoče kontrole vsega sodobnega sveta. V svojih delih napada in obsoja vse. kar je mogoče napasti in obsojati, ne pozna pa glavnih junakov, ampak le žrtve. Svet gleda z očmi žrtve in ga podaja ali skuša ponazoriti na tak način, da morajo gledalci razumeti, da so bratje teh žrtev in potemtakem tudi sami žrtvovani. Njegova dela veljajo torej osveščanju črnega človeka, njegovemu revolucionarnemu prebujanju in o-svetlitvi poti, ki pelje v dokončen obračun z zatirajočo, v svojem jedru trhlo in že zdavnaj zgnilo družbo. Njegov namen je prikazovanje resničnega življenja sveta, kakršno je in kakršno bi moralo biti. Vsi živijo na svetu, pravi LeRoi Jones, in svet bi moral biti kraj, kjer bi bilo vsem omogočeno življenje. Kontradiktornost te njegove ugotovitve je seveda samo površinska. V Črevih prisostvujemo kratkemu potovanju črnca in belke s podzemeljsko železnico in njunem spopadu, ki se razrašča mimo njunih oseb v jasno in nedvoumno analizo sedanjega položaja Črncev v ameriški družbi. Čeprav ta igra govori predvsem črnemu človeku in tistih dimenzij, ki jih lahko ima v kraju svojega nastanka, pri nas ne more zadobiti, je vendarle res, da pomeni njena uprizoritev precej več kakor samo prikaz neke določene, nedvomno zanimive smeri ameriškega gledališča zakaj v njej je toliko življenjske sile in pesniškega sporočila da tudi naši gledalci ne morejo ostati neprizadeti. Bela družba in črni izrinjenci se ne ločijo vselej zgolj po barvi kože ali samo po njej In k tej posvlošitvi avtorjevega sporočila je stremel v svoji postavitvi tudi režiser Mario Uršič, kateremu je pri tem stal ob strani kot scenograf in kostumograf Klavdij Palčič. Glavno breme uprizoritve pa leži nedvomno na obeh interpretih, Bogdani Bratužem kot belki Luli in Antonu Petjeju v vlogi črnca Claya. Njuna naloga je še toliko težja, ker sta ves čas igre v neposrednem stiku z gledalcem. Zaradi pristnejšega vzdušja je po režiserjevi zamisli število gledalcev na vsaki predstavi zelo o-mejeno. Opozoriti moramo tudi na dejstvo, da cenzura dela doslej še ni odobrila in zato je mladini do Us. leta ogled predstave prepovedan. Med včerajšnjo okroglo mizo na deželnem odborništvu za zdravstvo Napovedane stavke v sanatoriju «S. Santorin Sindikalne organizacije so že večkrat poudarile važnost, da se čimprej preuredi notranja ureditev bolnišnice za bolezni pljuč »S. Santorio*. Kljub temu pa upravni svet do sedaj ni ukrenil ničesar in sedanje stanje povzroča težave ne samo osebju, pač pa kot zatrjuje sporočilo treh sindikatov tudi samim bolnikom. Zato so sklenili, da bodo pospešili rešitev vprašanj staleža in notranje strukture bolnišnice z vrsto stavk. Osebje bo stavkalo 17., 18., 19., 25., 26., 27., 28. januarja in L, 2., 3., 4,, 5. februarja. Zahtevajo naj se takoj določijo novi staleži in ekonomski pogoji, ki jih predvideva vsedržavna pogodba. Novi kolki za vozniška dovoljenja Na podlagi zakonskega dekreta x dne 26. oktobra 1970 so stopili v veljavo s 1. januarjem letos novi kolki za kolkovanje vseh vrst vozniških dovoljenj. Ti kolki imajo natisnjeno tudi leto izdaje In so — kot prejšnji — po 4,5 in 6 tisoč lir. Z njimi ni več potrebno hoditi v javne urade, da .jih žigosejo: ker imajo že navedeno letnico, zadostuje, da jih lastnoročno prepišemo z datumom. Prt teh kolkih pa Je treba paziti, ker Jim veljava zapade ob koncu leta. Novi predpisi ne veljajo za vozniška dovoljenja za turistične čolne. Kolki, ki so bili v veljavi do se1 daj, se lahko zamenjajo z novimi do 31. Januarja 1972. SP D TABOR - OPČINE ponovi jutri, 15. januarja 1972 v Prosvetnem domu ob ob 20.30 božično igro Pavla Golie PETRČKO VE POSLEDNJE SANJE Vljudno vabljeni 1 Odbor Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom V sredo, 19. t. m. ob 21. uri PREMIERA (Abonma red A) v četrtek, 20. t.m. ob 20.30 (Abonma red E — mladinski v četrtek) v petek, 21. t. m. ob 20.30 (Abonma red B — I. sobota po premieri) v nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri (Abonma red C — I. nedelja po premieri) v ponedeljek, 24. t.m. ob 20.30 (Abonma red D — mladinski v sredo) Tennessee Williams TRAMVAJ POŽELENJE Prevod: Herbert Griin Kostumi: Anja Dolenčeva Scena: Sveta Jovanovič Glasba: Aleksander Vodopivec Režija: ANDREJ HIENG Cenjene obiskovalce izrecno opozarjamo, da bo premiera to pot izjemoma v sredo. Predvidena je bila prejšnji petek, zaradi bolezni v ansamblu in vezanosti drugih terminov v Kulturnem domu, pa srno jo morali prenesti na ta dan. S tem so v razporeditvi predstav in abonmajev nastale določene spremembe, nam prav tako neljube kakor vam, zato vas vljudno prosimo, da jih sprejmete z razumevanjem. V torek, 18. januarja ob 20.30 bo govoril v Slovenskem klubu gn,enolog dr. Renato Pušner iz šentpetra (GO) o vprašanju KAJ MISLIJO MLADI IN KAJ STAREJŠI O SPOLNI VZGOJI Na zanimivo predavanje za mlado in starejšo generacijo vljudno vabljeni. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PD VESNA - Križ priredita celovečerni KONCERT mešanega pevskega zbora iz Pulja MATKO BRAJŠA RAŠAN in harmonikarskega orkestra OKUD »ISTRA* Prireditev bo v Ljudskem domu v Križu, jutri, 15. januarja s pričetkom ob 20.30. Po koncertu bo srečanje z gosti iz Pulja ob zvokih plesnega orkestra. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom MALI ODER V nedeljo, 16. t.m. ob 20.30 premiera LeRoi Jones ČREVA (The Dutchman) Prevod: Dušan Tomše Scena in kostumi: Klavdij Palčič Režija: MARIO URŠIČ Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Saša Škufca TRNULJČICA Pravljica v treh dejanjih v torek, 18. t. m. ob 15.30 SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE V torek, 18. januarja ob 20.30 predavanje s skioptičnimi slikami NAŠI KRAJI V SLIKI IN BESEDI ki ga je pripravil dr. Marijan Gregorič. Ob tej priliki bomo predvajali tudi kratek film o poteku lanske rožnovenske procesije. Vsi prav vljudno vabljeni I Izgubljeno-najdeno V decembru 1971 so bili na javnih ulicah in v prostorih izgubljeni in najdena različni predmeti, ki jih hrani občinski oddelek za ekono-mat v občinskem poslopju soba 110. Med predmeti so: italijanska in tuja valuta, zapestnica, zlata verižica, prstani, u-re denarnice, torbice, torbe, aktovke, dežniki, hlače, jopiči, predpasnik, rokavice, merilec za pritisk, motorji, trokolo za otroka, zavoj s papirnatimi vrečkami, stenski papir, fotografski aparat itd. KULTURNI KROŽEK ŠD DEVIN STIVAN PEVSKI ZBOR »FANTJE IZPOD GRMADE* priredita jutri, 15. januarja ob 20. uri v župnijski dvorani v Devinu VEČER SLOVENSKIH BALAD IN ROMANC Nastopa član Slovenskega gledališča iz Trsta Stane RAZTRESEN ob spremljavi kitarista Tulia MOŽINE Program kulturnega večera bo dopolnil nastop pevskega zbora »FANTJE IZPOD GRMADE* (vodi Ivo Kralj) Vstop prost! Vljudno vabljeni! PROSVETNO DRUŠTVO FRANCE PREŠEREN IZ BOUUNCA vabi na predavanje MARIA MAGAJNE o potovanju po Severni Afriki, Alžiriji in Tuniziji, ki bo danes, 14. januarja 1972 ob 20.30 v srenjski hiši. Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi. š K KRAS priredi danes. 14. t. m. ob 20. uri v prostorih krožka v Zgoniku predavanje prof. Bojana Pavletiča: »ŠPORT IN REKREACIJA PRI MODERNEM ČLOVEKU* Vljudno vabljeni ! MLADINSKI KROŽEK - TRST vabi jutri, 15. t. m. ob 18. uri na pogovor o temi PAPEŽI IN SOCIALNI PROGRAM CERKVE ki ga bo vodil Stojan Spetič. Sledi ples. Vabljeni. PROSVETNO DRUŠTVO IVAN GRBEC V SKEDNJU vabi otroke osnovnih šol in otroškega vrtca k predvajanju zvočnega barvnega filma ČAROVNIK IZ OZA ki bo jutri, dne 15. januarja ob 17.30 v društvenih prostorih. Vstop prost I Ljudska prosveta Redne vaje pevskega zbora »Primorec* lz Trebč bodo danes, v petek, 14. t.m. ob 21. uri. Odbor prosi pevce, da se vaj gotovo udeležijo, da se pripravijo na nastop, ki bo v kratkem. Razna obvestila, / Kmetijski tečaj v Medjevasi. Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo prireja petdnevni tečaj o živinoreji in kmetijski zakonodaji. Začetek v ponedeljek, 17. januarja v prostorih osnovne šole ob 19. uri. Včeraj - danes Danes, petek, 14. januarja SREČKO Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob 16.45. — Dolžina dneva 8.62. — Luna vzide ob 6.22 in zatone ob 14.32. Jutri, sobota, 15. januarja PAVEL Vreme včeraj: na j višja dnevna temperatura 4,3, najnižja 1,3, ob 19. uri 1,3, zračni tlak 1018,9 stanoviten, veter 17 km na uro, posamezni sunki do 53 km na uro, vzhodnik-severoza-hodnik, vlaga 37-odstotna, nebo 2/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. januarja 1972 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UmrU so: 69-letna Bianca BrandoJin vd. Tedeschi, 77-letna Maria Toso, 66-letni Carlo Walcher, 85-letna Maria Fillinich vd. Ceglian, 76-letni RodoJ-fo Cantarutti, 55-letni Oberdan Mar-chetti, 72-letna Anna Steffč vd. Bernardi, 78-letna Margherita Renzi, 80-letni Agostino Haiperl, 5-letni Giuseppe Alessio, 77-letna Pierina Dota por. Prikl, 58-Ietni Bruno Posari, 79-letni Aurelio Pulgher. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTAlabarda, Ul. Istria 7. Al Gale-no, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5, Miz-zan. Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) A. Barbo, Trg Garibaldi 4. Di Gret-ta. Ul. Bonomea 93, Godina AlTIGEA, Ul. Ginnastica 6, S. Luigi, Ul. Fel-luga 46 (Sv. Alojzij). Gledališča / KULTURNI DOM Danes zaprto. V nedeljo, 16. t.m. ob 20.30 Leroi Jones «čreva». Prva premiera Malega odra. Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter v nedeljo; eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Rezervacije na tel. 734265. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 21. uri ponovitev abonmajske predstave «Dogodek v mestu Gogi*. LITERARNE SOBOTE V okviru «literarnih sobot* bo P« prazničnem presledku jutri gost v Politeama Rossetti poslanka Mari« Antonietta Macciocchi, ki bo govori- i la o temi: «Kitajska po kulturni revoluciji*. Srečanje s poslanko bo ob 18. uri, nakar bo sledila diskusija- AVDITORIJ Danes ob 21. uri in jutri ob 16.30 ter ob 21. uri v okviru cikla «Gledališče danes* uprizoritev Goni-broviezeve komedije «Iwona burgundska princezinja* v režiji Armanda Puglieseja v izvedbi skupine »Teatre libero*. VERDI Danes zaprto. V torek, 18. t.m. ob 20.30 za red A v parterju in ložah ter za red C na galerijah in balkonih evropska j premiera Menottijeve opere »Najpomembnejši človek*. Režijo j* osebno vodil avtor. Opero bo dirigiral Cristhoper Koene, v glavni vlogi pa bo nastopil ameriški baritonist ASr lan Evans. Nastopili bodo še: Maria Luisa Bordin Nave, Maria Helenita Olivares, Renato Cioni, Dario Zerial in Giovanna Bruno (ki je pela v isti operi vlogo Core tudi v Ameriki i» bila deležna laskavih ocen). Nastopa-j jo še Oslavio di Crodico, Benedetto Salvemini, Lucio Rolli, Vito Susca in Carlo Padoan. Kostume je zasnovala Dada Sall-gori. Druga predstava za red B v parterju in ložah in za red A na galerijah in balkonih bo v četrtek. 20-t.m., tretja za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in J balkonih bo v petek, 21. t.m., dnevna predstava pa bo v nedeljo, 23-januarja. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. Razstave V dvorani moderne umetnosti Russo na Korzu Italija razstavlja tržaški slikar Giovanni Babuder svoja najnovejša dela. V galeriji moderne umetnosti Russo na Korzu Italija 9 osebna razstava Rolfa Eichenberga. Razstava b9 odprta do 20. t.m. V umetnostni galeriji »La Lanter-na* v Ul. S. Nicold razstavlja do 1 februarja Guglielmo Achile Cavellint V galeriji Tergeste bo razstavljal do 28. t.m. Fritz von Kirclimayr. Kino Nazionale 15.30 «11 mascalzone*. Barvni film. Richard Burton, Jan M9 Shane in Nigel Davenport. Fenice 15.30 «In nome del popolo it*' liano*. Barvni film. Ugo Tognazš’ Vittorio Gassman. Režiser: Din® Risi. Eden 16.00—22.00 «4 mosche di vellu* to grigio*. Barvni film. Michael Brando in Mimsy Farmer. Grattacielo 16.00 «L’evaso». Barvni film. Alain Delon, Ottavia Piccole in Simon Signoret. Excelsior 15.30—22.10 »Bello, onesto-emigrato Australia, sposerebW compaesana illibata*. Alberto Soldi, Claudia Cardinale. Barvni filrb- Ritz 16,—22. »La Betla, ovvero in aitio-re per ogni gaudenza ci vuole sol ferenza*. Barvni film. N. Manfredi in Rossana Schiaffino. Prepovedano mladini pod 14. letom. Alabarda 16.30 »Per qualche dolla*9 in piu*. Barvni film. Western. Ciin* Eastvvood in Lee Van Cleef. Aurora 16.30 »Io non vedo. tu no9 parli, lui non sente*. Barvni filrt>-A. Noschese in E. Montesano. Inipero 16.30 »Un provinciale a Ne*' York». Barvni film. Jack Lemon. Cristallo 16.30—22.00 »Continuavano 9 chiamarlo Trinita*. Barvni film. Te-renče Hill in B. Spencer. Capltol 16.00 »Roma bene*. Nin0 Manfredi. Barvni film. Prepoved«' no mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «La moglie del prete* Barvni film. Sofia Loren in Ma<" cello Mastroianni. Vittorio Veneto 16.00 »Carter*. Barvni film. Michael Caine, Jean He«' dri in John Osborne. Prepovedan9 mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 »Tre giomi di fuoco’-Barvni film. Desmon Jones in G& lian Claire. Prepovedano mladi1" pod 18. letom. Astra 16.00 «6 dannati in cerca di gl°” ria*. Barvni film. Stuart Whitiiia|’ in Curt Jurgens. Abbazia 16.00 «Dick Smart 2007». Baf' vni film. Richard Wyler in MaT garet Lee. Izleti ŠD «Polet* priredi v nedeljo, & januarja, avtobusni smučarski izlet 9 Trbiž in Sv. Anton. Odhod z Op#9 (pekama čok) ob 7. uri. Cena lf lir. Družine imajo popust. Vpisovanj9 v trgovini čevljev Malalan, Prosešk9 ulica 18, tel. 212136. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob pok. 01 ie Maver daruje družina Vigini 1500 & za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Stoja119 Možine daruje Mira Fonda 3000 e za prosvetno društvo »Ivan Grbec* *' Skednju. Namesto cvetja na grob strica S*9 jana Možine daruje Primož Možin9 5000 lir za Rod modrega vala. PO DOKONČNI UKINITVI OPEKARNE NA ČEMURJU UGOTOVITVE 0 GORIŠKEM PROMETU Enoten odbor beneških organizacij Preko glavnega mostu čez Sočo za reševanje problemov Nadiških dolin Prva akcija v sredo ustanovljenega odbora bo organiziranje množične protestne manifestacije ^Pekama na Čemurju pod Sv. Lenartom je obratovala nad sto let. Do nedavna je bil njen lastnik do-Pjačin Feletič edini tovarnar Beneške Slovenije. Pred leti je opekar-f10 prodal nekemu Furlanu. Ta jo •e spet prodal, tako da je sedanji ustnik gospod Guerra iz Krmdna. Je kupil v bližini tovarne več Zemljišč za izkopavanje ilovice, /si smo mislili, da bo delo zago-^Jeno za več let. V zadnjem ča-su le delalo v opekami 27 delav-oev,^ vsi iz beneških dolin. Ti de-‘^voi so 24. decembra preteklega dobili odpust z motivacijo, da P° opekama zaradi krize v gradbeništvu prenehala s proizvodnjo. * , Je bilo za nais lepo božično 80 ^a'os^no pripomnili odpuščeni delavci. Povedati moramo, Je bila ta tovarnica po demonti-banju cementarne na Čemurju edi-ba na vsem področju Beneške Stotnije. Pred dobrim mesecem so zaceli kopati temelje za gradnjo Pove tovarne med Ažlo in Mostom v- Kvirina na področju Šempetr-®ke občine. Toda še preden so jo zaceli graditi so ustavili obratovale opekarne na Čemurju, kakor da bi ne smeli obratovati dve to-yarni hkrati na našem podiročju, kot da bi se kdo bal, da bomo zazdeli boljše življenje. Prvo obsod-b° o odpustitvi delavcev na Čemur-»u le izreklo kulturno dmštvo »Re-ean» iz Les. Društvo je protestira-v pismu, ki ga je poslalo raz-nim oblastem in parlamentarcem, Ustanovam in predstavnikom strank Dne 31. decembra so se j tali v Šempetru Slovenov ob Nadiži predstavniki naslednjih šestih društev in združenj: kulturno društvo «Ivan Irinkos, kulturno društvo «Rečan*, kulturno društvo «Val Natisone*, stojpina duhovnikov iiz društva *Dom», Društvo izseljencev Beneške Slovenije in društvo za kultur-bo raziskovanje iz Brda v Terski dolini. Na sestanku so sklenili iz-dati skupno sporočilo, ki je bilo objavljeno na plakatih in letakih P° zidovih Vidma, Gorice, Trsta in seveda v Nadiških dolinah. V skup-bajn sporočilu pozivajo društva de-zelne in državne oblasti naj intervenirajo. Prav tako pozivajo župa-bs Nadiških dolin, naj se poslužujejo svoje oblasti in pnerogativ, da b' preprečili to slednjo krivico, ^»bijo etnično skupnost v Nadiških dolinah, da podpre borbo za pravice delavcev na čemurju. Toda basa širša Javnost je izvedela za Odpustitev delavcev šele na dan e-bbgranta v Čedadu 6. Januarja, ko f° vsi govorniki z odra obsodili •a zadnji udarec našemu gospodarstvu. Istega dne je bito v dvorani Ri-ktori napovedano ljudsko zborovala pred opekarno na Čemurju za soboto, 8. Januarja. Zborovanje je sklical odbor za gospodarsko obnovo Nadiških dolin. Medtem so se zganili tudi župa-bi naših dolin in so zainteresirali 0 težkem položaju in o tem problemu višje organe. V soboto zvečer jo bilo pred tovarno napovedano zborovanje. Enotni nastop društev ■*e uspel sensibilizirati in mobilizirati vse stranke, oblasti in sindikalne organizacije, katere so izvedele za odpustitev delavcev po plakatih društev. Nobeno zborovanje bi pri nas še tako uspelo. Bili so Prisotni delavci, kmetje, župani in občinski svetovalci, člani društev to sindikati, na stotine ljudi. De-avci so kričali, da nočejo kovčkov, da bi šli po svetu. Vsi govorniki 80 zahtevali radikalen poseg držav-bih in deželnih oblasti, da se zagotovijo delavcem delovna mesta na domačih tleh. Predstavniki '-vdi- kaitov so povedali, da se bodo po-! ko* je rekel na sinočnjem zborova-gajali z lastnikom na delavskem nju, da se ne moremo strinjati s uradu v Vidmu v torek, 11. januar ja. Na predlog predsednika društva «Ivan Trirnko* so odobrili zborovalci protestno izjavo, ki je bila naslovljena na oblasti in na vse parlamentarne skupine. To izjavo bomo objavili v prihodnjih dneh. Na koncu Je bilo sklenjeno, da se skliče drugo zborovanje za sredo, 12. januarja v Skrutovem, na katerem naj bd sindikati poročali o pogajanjih in o tem kar so dosegli. Sinoči je bito napovedano zborovanje v dvorani gostilne Gar-jup v Skrutovem. Predstavniki sindikatov so prinesli na zborovanje žalostno novico. Opekama ne bo več obratovala. Podjetje Guerra se je izbrisalo tudi iz seznama trgovinske zbornice v Vidmu. Enotna borba in solidarnost vsega prebivalstva je prispevala le k temu, da so postavili odpuščene delavce za šest mesecev v dopolnilno blagajno na podlagi zakona 1115. Tako smo prišli ob edino tovarnico v Beneški Sloveniji. Predsednik društva »Ivan Trin- tem žalostnim dejstvom in da bitka še ni izgubljena, če se bomo enotno borili. Predlagal je, da bi ustanovili enoten odbor, v katerega naj bi stopili izvoljeni predstavniki demokratičnih strank, člani raznih kulturnih društev, razne vplivne osebnosti ali pa naj se razširi že obstoječi odbor za obnovo Nadiških dolin. Predlog je bil sprejet in že sinoči se je ustanovil predodbor z enajstimi organizacijami in posamezniki. V prihodnjih dneh se bo odbor razširil. Odbor ne bo vodil samo bitke za pravice delavcev na Čemurju, pač pa za rešitev vseh problemov, ki tarejo Beneško Slovenijo. Kot prva akcija odbora bo organiziranje množic ne protestne manifestacije po naših dolinah. V daljni perspektivi pa bo od sodelovanju raznih strokovnjakov izdelan podroben načrt za gospodarski in socialni razvoj naših dolin. Prepričani smo, da se bo dalo z enotno borbo marsikaj rešiti v Beneški Sloveniji. Izidor Predan liimiimiimiiiiiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimuuiimiifiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiii ZAKLJUČENA POSVETOVANJA MED ITALIJO IN AVSTRIJO Prometna gledišča se ujemajo: sedaj so na vrsti strokovnjaki Do konca junija 1972 bodo prijavili načrte za cesto Trbiž - Beljak, za mejni prehod in za cesto čez prelaz Monte Croce Carnico — Poudarjeno prijateljsko vzdušje med našo deželo in Avstrijo V Warmbadu pri Beljaku so se včeraj zaključila dvodnevna posvetovanja med italijanskimi in avstrijskimi strokovnjaki o novih cestnih zvezah med našo deželo in av stri.isko republiko. Odposlanstvi sta izdali skupno poročilo, v katerem poudarjata, da je bil na posvetovanjih dosežen sporazum, na podlagi katerega bodo strokovnjaki z obeh strani do konca junija letos pripravili podrobne načrte za novo cesto skozi predor pod prelazom Monte Croce Carnico, za povezavo med bodočo avto cesto Vidam-Trbiž in avstrijsko prometno žilo Dunaj-Beljak-italijanska meja in za mejni prehod pri Rokovem Za koor dinacijo del bosta za Furlanijo-Ju-lijsko krajino skrbela deželna odpornika za javna dela Masutto~ in za urbanistiko De Carli. Načelnik italijanskega odposlanstva sen Zannier je sinoči izrazil zadovoljstvo spričo doseženih rezultatov in poudaril prijateljsko vzdužje, ki je prevevalo posvetovanja v Warmbadu. Za predor pod prelazom Monte Croce Carnico bodo strokovnjaki upoštevali načrte, ki ji’i je že pripravila »Societa per il traforo di Monte Croce Carnico* v sodelovanju z deželno upravo. Finančna in pravna vprašanja pa oodo rešili v soglasju z avstrijskimi oblastmi in v sodelovanju z družbo »Felber tauemstrasse*. Včeraj so predstavniki italijan skega in avstrijskega odposlanstva podpisali zapisnike o poteku posvetovanj. Ob podpisu so kratko spregovorili predsednik družbe «Fel-bertauernstrasse* (družba bo finančno prispevala za ustanovitev avstrijskega podjetja za predor pod prelazom Monte Croce Carnico), predstavnik avstrijskega ministrstva za zunanje zadeve in načelnik nik na ministrstvu za javna dela sen. zannier italijanskega odposlanstva, podtai šilili m iiiiIIIiIihiIiii, ,111,11111111111111111 iiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiii KER ga NI HOTEL PELJATI Z AVTOBUSOM Vročekrvni angleški mornar nožem na šoferja avtobusa K sreči je bil Tržačan hitrejši in je s spretno gesto preprečil nemero pijanega Angleža Trojno trčenje z 2 ranjenima Včeraj, malo pred 15. uro, se je 29-letni Piero Di Donato iz Ul. Pešca 7 peljal s svojo vespo po Drevoredu D’Annunzio proti mestnemu središču, ko je pri Marijinem kipu na Trgu Garibaldi trčil v drugo vespo, ki jo je vozil 20-letni Claudio De Denaro iz Miramarske-ga drevoreda 37. Sunek prve vespe v drugo je bil tako močan, da je porinil slednjo .,y ustavljeni Ace-gatov avtobus, za volanom katerega je sedel 58 letni Giuseppe Vlači iz Koprske ulice 8. Oba ranjena vespista so z rešilnim avtom RK odpeljali v bolnišnico, kjer so Di Donatu dali le prvo pomoč in ga odslovili s prognozo okrevanja v 7 dneh. De Denara pa so zaradi globoke rane na desnem komolcu pridržali na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral zdraviti približno dva tedna. vsak dan čez 20.000 vozil V dveletnem razdobju se je promet z osebnimi avtomobili zelo povečal • Na križišču pri Madon-nini je potreben semafor - Anketa o gostoti avtomobilskega prometa ob vpadnicah v mesto S SEJE TRGOVINSKEGA ODBORA Preučili so in potrdili nov pravilnik proste cone Ustrezni ukrepi za razdeljevanje bonov Razpis natečaja za zvestobo delu Najdeni utopljenec je tržaški čevljar Izsledki sodno medicinskega pregleda neznanega utopljenca so, kljub težkim pogojem obrodili za-željen sad. Utopljencu, ki ga je prejšnji teden italijanska topničar ka našla kakih 5 milj jugozahodno od Rta Sdobba pri Gradežu. je ime Claudio Tiberio, rodil pa se je pred 42 leti v Trstu, kjer je tudi živel in sicer v Ul. Concordia 25. Po klicu je bi čevljar, zaradi bolezni pa je bil že dalj časa brez-paseln. Dne 22. septembra letos so ga po daljšem zdravljenju odslovili iz tržaške psihiatrične bolnišnice in od takrat je izginila za njim vsaka sled. Kot sta znala povedat, utopijcn-čeva brata, Guido Tiberio iz Ul. Carto Ucekar 3 in Marino Tiberio iz Ul. Smareglia 8, ki sta včeraj dopoldne uradno prepoznala bratovo truplo, je bil Cuadio Tiberio v življeaiu žeto nesrečen in večkrat je namignil na samomor. Včeraj dopoldne je 38-letni šofer Pietro Montisani iz Ul. Donadonl 23 °čšel s svojim malim avtobusom službeno po mornarje, vkrcane na angleški motorni ladji «British lancer*. ki 1® zasidrana v Novem prostem pristanišču. Pripeljal naj bi jih do vhoda pristanišča, od tu dalje pa naj b* si sami preskrbeli prevozno sredstvo za mesto. Med mornarji je bil tudi Anglež, 32-letni James William Griffits, ki je sprejel Montisanijevo Ponudbo, da ga odpelje do vhodnih vrat pristanišča. Ko je pripeljal Prednje, je ustavil mali avtobus in Povabil Angleža, naj izstopi. Ta je, Uekoliko vinjen, pričel kričati, naj ga Spelje še v mesto in da to ni nobena služnost. Obvestilo cvetličarjem Vsako Montisanijevo prepričevanje Angleža, da vendar ne sme s službenim avtobusom odpeljati mornarje iz Pristanišča v mesto, je bito zaman. Anglež je pri tem postajal vse hrupnejši in drznejši tako, da je nenadoma izvlekel iz suknjiča oster nož ter betel napasti Montisanija. Ta pa je bd hitrejši in mu je pravočasno zadržal roko, nato pa ga po krajšem Prerivanju onesposobil. Kmalu nato s° na šoferjev poziv prihiteli k vhodu tudi financarji. ki so Angležu nadeli lisice ter ga najprej odpeljali v bolnišnico, nato pa ga zaprli v var nostno celico njihove postaje. Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo Trstu obvešča cvetličarje tržaške pokrajine, da je predvideno tudi letos razdeljevanje čebulic žlahtnih sort holandskih mečev s 50% prispevkom na nakupno ceno. Prednaročila se sprejemajo od dne 18. januarja dalje na sedežu nadzor-ništva, Ul. Ghega 6 — Trst do izčrpanja razpoložljivih zalog. Cvetličarji poravnajo svoj delež za nakup čebulic takoj ob prednaročilu. Za podrobnejše informacije o sortah in cenah naj se cvetličarji obrnejo na nadzomištvo vsak dan od 8.30 -12 razen ob sobotah. Občni zbor trgovcev s sadjem in povrtnino Na sedežu Združenja trgovcev iz tržaške pokrajine je bil sinoči občni zbor trgovcev, ki prodajajo na drobno sadje in povrtnino. Zbora se je udeležilo veliko število trgovcev, ki so obravnavali nekatera pereča vprašanja s svojega področja. V ospredju so bila vprašanja o poslovanju občinske tržnice na debelo, o umiku trgovin. itd. Trgovci so v zvezi s poslovanjem občinske tržnice postavili zahtevo, naj bi pristojne oblasti odpravile »preferenčni* umik na tržnici. Opozorilo upokojencem INPS Avtomobilski promet se tudi v Gorici iz dneva v dan veča. Veliko število avtomobilov vozi po mestnih ulicah namenjenih iz Furlanije v Jugoslavijo ali pa obratno. Ti avtomobili nimajo problemov parkiranja v mestnem središču, nekatere nujne obvozne ulice pa so zaradi tega izrednega prometa prenasičene. V prejšnjih letih je goriška občina v nekaterih ulicah uvedla e-nosmerni promet. Lani pa so se preučevanja prometa lotili načrtno in v nekaterih dneh v poletju in pozneje v novembru so izvedli podrobno anketo o prometu vozil v nekaterih ulicah. Promet so merili tako na nekaterih ulicah mestnega središča, pri vseh semaforjih ob vhodih v mesto. Podobno akcijo je goriška občina izvedla že v letu 1969 in sedaj je moč narediti določene primerjave. Lani so se dela lotili načrtno. Občina raziskave ni izvedla v svoji režiji, temveč je nalogo za preučevanje prometa izročila posebni službi osrednjega avtomobilskega kluba. Na posebni tiskovni konferenci, ki je bila novembra na županstvu, so zastopniki avtomobilskega kluba povedali, da so nekaj podobnega napravili že v več mestih države. Na podlagi raznih podatkov so ugotovili smeri prometa z vozili, uvedli so vrsto enosmernih cest in tako so prometu v določenih mestih precej pomagali. To nameravajo napraviti tudi v Gorici. Poleg navadnega nadzorstva nad številom vozil na nekaterih najbolj prometnih krajih, so izvedenci omenjene službe anketirali tisoč meščanov, ki bivajo v raznih mestnih predelih. Reformo mestnega prometa bodo izvedli šele na podlagi celotne preučitve vprašanja. Na razpolago imamo podatke o prometu na Mostu 9. avgusta, v Tržaški ulici tik pri železniškem prehodu, na križišču pod kolodvorom, na pevmskem mostu, na mej nih prehodih Rdeča hiša, Šempeter in Solkan. Največ prometa je seveda ob vstopu v mestu pri Mostu 9. avgusta. Evidenco o prometu so vodili od sedme ure zjutraj do enaindvajsete ure zvečer. Na razpolago imamo podatke o prometu v letu 1969 in o prometu v letu 1971 (17. novembra). Pred dve- ma letoma je prišlo v mesto čez ta most 9.201 vozilo, iz mesta je šlo>i,10.380 vo?sU. Ob zadnji kontroli pa je prišlo v mesto 10.328 vozil, iz mesta pa je šlo 10.529 vozil. V obe smeri imamo torej v dveletnem razdobju prirastek nad 1200 vozil dnevno. V enem samem dnevu je šlo preko tega mostu v obe smeri nič manj kot 20.857 vozil, od koles do kamionov. To je zelo veliko. Podatki, ki jih imamo na razpolago, nam govore o kolesih (pred dvema letoma 874, lani novembra 428), o motociklih (2237, 1143), o osebnih avtomobilih (15.084, 18.138), o kamionih (1386, 1148). Medtem ko je padlo število prehodov kolesi in z motocikli se je občutno povečalo število avtomoDi-lov, ki gredo v obe smeri eez ta most. Med dvajset tisoč vozili jih je kar devet desetin osebnih avtomobilov. Promet na tem križišču je zelo močan ob vseh dnevnih urah Na podlagi že omenjene ankete i-mamo tudi podatke, kdaj je promet najbolj gost. Največ vozil pride v mesto med sedmo in deveto uro, ko prihajajo ljudje na delo, in popoldne od štirinajste do devetnajste ure. 17. novembra 1971 so tako zabeležili 748 avtomobilov, ki so prišli v mesto zjutraj med osmo in deveto uro, prav toliko jih je prišlo v času med tretjo in četrto uro popoldne. Pri izhodih iz mesta pa je največ prometa v vseh popoldanskih u— rah. Omenjenega dne so med peto in šesto uro zvečer zabeležili odhod kar 948 avtomobilov. tričarja-hidravlika. Rok za polaganje prošenj zapade 21. februarja 1972. Prizadeti lahko dobijo podrobnejša pojasnila na občinskem uradu za osebje. Sestava goriškega sodišča v novem sodnem letu V novem sodnem letu je sestava okrožnega sodišča v Gorici naslednja: Enotna sekcija: dr. Giuliano Ma-lacrea predsednik; sodniki pa so: dr. Raoul Cenisi, dr. Raffaelle Mancuso, dr. Mario Bassi, dr. Da-rio Succi in dr. Augusto Mari-nelli. Sekcija za delovne spore: predsednik dr. Giuliano Malacrea; sodniki: dr. Raffaelle Mancuso in dr. Mario Bassi. Kmetijska sekcija: predsednik dr. Giuliano Malacrea: sodniki: dr. Raffaele Mancuso, dr. Dario Succi: migio Bregant in Gianni ColautH Kazenska preiskava: sodnik dr. Raoul Cenisi. Sodnik za nadzorstvo: dr. Roaul Cenisi. Komisija za brezplačno obrambo: predsednik dr. Raoul Cenisi: namestnik dr. Dario Succi: poročevalec dr. Bruno Pascoli; namestnik dr. Carmine Laudisio; člana: odv. Evelino Rodenigo in odv. Avgust Sfiligoj. Protest Sindikata slovenskih šolnikov Sindikat slovenskih šolnikov v Gorici v zvezi z odpustitvijo gospoda Marjana Komjanca, profesorja na slovenski trgovski šoli v Gorici, protestira, ker ravnateljica ni upoštevala mnenja profesorskega zbora, ki je soglasno bil pripravljen sprejeti zamenjavo šolskega umika v prid kolega. Zaradi tega je prišlo do neljubega spora. Naloga ravnateljev na izvedenca: Luigi Feruglio in Guido šolah je koordinirati delo in uglaje-Dobiani; pomožna izvedenca: Re- I vati nesoglasje. Upravni odbor trgovinske zbornice je imel v sredo svojo prvo letošnjo sejo, '»i jo je vodil predsednik Delio Lupderi. V glavnem so razpravljali o novem pravilniku proste cone. Ta pravilnik bo nadomestil prejšnjega, ki že več časa ne ustreza zaradi novih operativnih zahtev in potreb in zaradi novih zakonskih določil, ki so med tem stopila v veljavo. Predvsem gre za vrsto določb, ki bodo omogočile trgovinski zbornici hitrejše in bolj učinkovito delovanje vsakokrat, ko se pojavijo razni problemi pri upravljanju kontingentov proste cone. Izoblikovanje novega pravilnika je bilo precej zamudno, ker je bilo treba večkrat vprašati za mnenje ministrske organe in tako poiskati pravilen odnos med operativno avtonomijo trgovinske zbornice na eni strani in potrebo po kontroli s strani državnih organov, v katerih imenu upravlja trgovinske zbornica kontingente proste cone. Ko so temeljito preučili še nekatere nerešene točke pravilnika, so ga soglasno odobrili. Pri nadaljevanju seje so odobrili razdeljeMlne načrte blaga proste cone za leto 1972 in pogodbe z okrajnimi središči za raz- deljevanje nakazil za tekoča goriva. Proučili in odobrili so razne argumente glede na premestitev bencinskih črpalk, izdajo dovoljenj za zemeljska dela na terenih s hidro-geološko omejitvijo itd. Pred zaključkom so odobrili razpis XII natečaja za nagraditev zvestobe delu in za gospodarski napredek. Natečaj se bo vršil po določilih. ki jih bodo v kratkem objavili. tiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiHiiiiiiiHiimminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PRED POLNO DVORANO V VERDIJU Uspelo gostovanje Novogoričanov s komedijo «Primorske zdrahe» PROSVETNO DRUŠTVO »DANICA* - Vrh priredi danes, 14. januarja ob 20. uri v šolski učilnici predva janje filma o PRVOMAJSKI ŠTAFETI IN O ORIENTACIJSKEM POHODU V ŠTEVERJANU V LETIH 1970 IN 1971. Vabljeni vsi vaščani. Igralci Primorskega dramskega gledališča so želi živahno odobravanje občinstva Ta teden smo imeli v goričkem j Režiser Mario Uršič in umetniški j S tem v zvezi so namreč, kot smo gledališču Verdi kar dve zaporedni I vodja Jože Babič ter ves umetni- že večkrat omenili bolj primerne ................. .....................ški .......... zelo kvalitetni predstavi, ki sta osredotočili pozornost naše gledališke publike tudi zato, ker je pri prvi predstavi, v torek zvečer, prikazalo Stalno gledališče iz Trsta italijanski prevod drame Slavka Gruma iDogodek v mestu Gogi», pri drugi predstavi v izvedbi Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice pa je šlo za prevod, ali bolje predelavo Goldonijevih Primorskih zdrah (Baruffe chioz-zotte). V vrvem primeru so predstavili italijanskemu občinstvu a-vangardisti(po delo slovenskega avtorja, v driigem pa so v mvenski predelavi gledališki umetniki iz Nove Gorice prikazali Goldonija v slovenski priredbi. Prav letos poteka 210 let, od prve izvedbe tega Goldonijevega dela, pu še vedno so iBaruffe» žive in aktualne spričo realnega orikaza ljudske duše iz ribiškega okolja. Primorsko dramsko gledališče je za to priliko prvič nastopilo v Verdijevem gledališču in morda tudi zato so se igralci dobro pripravili in dobro podali ponošeno Goldonijevo komedijo, tudi narečje, kot ga govore naši ljudje na ožjem predelu obale med Trstom in Tržičem, so dobro naštudirali tej ga prepojili s sončnimi ljudskimi izrazi Obsežna Verdijeva dvorana je bila za to vril’ko polna tako v par terju kot na galeriji. Prišli so rojaki iz Gorice, iz bližnje okolice s Krasa in Brd. pa tudi številni ljubitelji gledališča z onstran meje so spremljali svoje igralce na gostovanju v Gorici Goriško občinstvo se je zanimalo tudi. da bi primerjalo prvo gostovanje s to komedijo, ki ga je prea leti priredilo Slovensko gledališče iz Trsta v Gorici. Državna zveza upokojencev (ON FI) opozarja, da so se razširile med upokojenci socialnega skrbstva (INPS) govorice o stalnem dodatku za to kategorijo upokojencev in da prejema ta ustanova prošnje v tem smislu. ONPI opozarja, da so te govorice netočne in da ta ustanova daje samo občasne podpore v posebnih in nujnih primerih na osnovi prošenj, ki jih je treba napraviti na posebnih obrazcih in dokumentirati. Še vedno spor v AS6EN Pogajanja za ureditev sindikalnega spora v ASGEN v Tržiču še vedno niso -zaključena. Danes bo na ministrstvu za delo v Rimu ponoven sestanek obeh strank in minister Donat Cattin bo še enkrat poskušal doseči poravnavo. Izgubljeno-najdeno Na uradu goriških mestnih stražnikov. Ul. Mazzini 7, so na razpolago naslednji najdeni predmeti: ženska torbica, ženska ogrlica, 2 moški kolesi, žensko kolo, vsote denarja, 2 torbici z denarjem, nadomestni del za televizijski sprejemnik, 2 motocikla, 6 mošnjičkov denarjem, kolo znamke «graziella» Številke, s katerimi razpolaga- mo, imajo svojo logiko. Zjutraj prihaja v mesto precej ljudi iz Furlanije. V našem mestu delajo v uradih, v trgovinah, v tovarnah. Vsi ti ljudje se vračajo domov ob različnih urah; to je seveda odvisno od dela posameznikov. Popoldne pa prihaja v mesto veliko ljudi iz Furlanije, mnogi so namenjeni v Jugoslavijo. Zaradi tega imamo tako povečanje vstopa v mesto, v poznih popoldanskih urah pa se vsi ti ljudje vračajo domov. Most je seveda preobremenjen, cestišče je tu zelo ozko in ko vozi po njem v eni ali drugi smeri počasneje vozilo, se ves promet ustavi. Zaradi tega ni dovolj služba, ki jo vršita dva mestna redarja na spodnjem delu mesta, na Križišču pri Madonnini. Tu bi bil potreben semafor. Na drugi strani pa je nujna gradnja novega mesta čez Sočo, ki ga nameravajo potegniti med Štandre-žem in Ločnikom. Gradnja tega mostu pa se bo zakasnila, ker je ustrezna oblast zahtevala preureditev prvotnega načrta. O prometu pri drugih vpadnicah v mesto bomo pisali v drugem članku. ansambel iz Nova Gorice so vedeli to in tudi zato so komedijo dobro naštudirali. Med izjaval-ci, ki so bili vsi na dostojni višini, naj omenimo predvsem ribiča Lipeta ki ga je podal Stane Leban tako. da je žel ploskanje pri odprti sceni, pa temperamenten lik Pepke. ki ga je podala Metka Ferrari in Vana Berte Ukmar. Omenili smo samo nekatere, čeprav tudi vsi ostali zaslužijo enako pohvalo. Kot rečeno je občinstvo sledilo razvoju komedije, ki ima predvsem namen zabavati z ztfravhh Ijtidski-k humorjem, z živim zanimanjem ter jo spremljalo z burnim smehom in odobravanjem. Ob kbiičti sg igralce še večkrat poklicali na oder. nek mladenič in mladenka pa sta jim v imenu občinstva poklonila košaro z rdečimi nageljni. Tako je tudi to gostovanje PDG v okviru letošnje slovenske gledališke sezone v Gorici lepo uspelo, ter so si gledališčniki iz Nove Gorice že pridobili sloves in empatijo med našim občinstvom, s katerim se jim vedno že od samega začetka predstave posreči navezati živo vez med odrom in dvorano. Zato želimo, da bi se tudi v bodoče poaostoma oglašali med nami. zlasti z deli v čistem odrskem jeziku, saj v zameistvu čutimo veliko potrebo po živi in sončni slovenski besedi, ki nam bo pomagala ohraniti čimbolj čisto našo slovensko govorico. To je važno zlasti za našo mladino Tudi »Primorske zdrahet bi morda veljalo ponoviti enkrat v poletnih mesecih, npr. v Sovodnjah na prostem, saj v sredo zvečer ni mogel marsikdo. ki bi jih rad videl, v gle--'niiSSfi zaradi delovnih obveznosti predstave v Gorici ob sobotah zvečer, ali pa ob nedeljah popoldne in zvečer. I. M. Danes spet gledališki festival v Novi Gorici Danes se prične v Novi Gorici drugi krog festivala »Goriško srečanje malih odrov*. Danes sta na sporedu dva nastopa. Ob 16. uri bo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice ponovilo Jeana Gen e ta »Poostreni nadzor*, zvečer ob 20. uri, pa bodo nastopili igralci Mestnega gledališča ljubljanskega z Jeana Anuil-ha «Ne budite gospe*. Jutri zvečer bo nastopilo ob 20. uri Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z igro Harolda Pinterja »Hišnik*. V nedeljo sta na sporedu dve igri. Ob 16. uri bo nastopil Teatar ITD Zagreb z igro Petra Handka »Kaspar*, ob 20. uri pa Drama SNG iz Ljubljane z igro Jožeta Javorška -Konec hrepenenja* Festival se bo zaključil v ponedeljek, ko bo nastopilo tudi Slovensko gledališče iz Trsta. Vse predstave so v komorni dvorani, v stavbi goriškega sodišča v Novi Gorici. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiiiiuuiMiiinimiiiuiiiiiimiinaiimiiiiiimmiiHimmHmimHiimiimuiimmfiimm St 0 FAŠISTIČNIH KOLAJNAH Šest strank poziva oblasti k čuječnosti Skrivna pojedina v Krminu Poročali smo že, da spominske Javni natečaj ____________ ________ _ Goriška uprava razpisuje javni Kdor lahko dokaže, da je lastnik i »tečaj z izpiti za sledeča delov navedenih predmetov, jih lahko na mesta: 2 delovni mesti mehani- dobi nazaj na omenjenem uradu, čarja, eno kurjača ter 2 mesti elek- KD, KP1, PRI, PSI, PSIUP večerje bivših bojevnikov salojske republike v Gradišču v sredo zvečer ni bilo. Nekaj sto bivših partizanov in protifašističnih mladincev je fašiste čakalo v Gradišču, ti pa so se izmuznili. Kljub temu pa so na skrivaj priredili svojo večerjo, v najbolj znanem gostišču v Krminu. Večerjo so nameravali imeti v dveh goriških restavracijah, pa jim lastniki lokalov niso šli na limanice. Baje je večerjo okrog štirideset *junaških» bojevnikov stražilo nekaj desetin agentov javne varnosti. K sreči v Gradišču niso izvedeli za večerjo, sicer bi bili fašisti požrli marsikatero kost. Pri svej stvari je najbolj žalostno to, da prefektura ni preprečila tega fašističnega shoda. Ni šlo za navadno večerjo skupine državljanov, šlo je za proslavljanje fašistične vojske. Očitno nekaterim ostarelim državnim funkcionarjem, ki so svojo kariero pričeli v času, ko je bil Benito Mussolini predsednik vlade, ne gre v glavo, da bi «spoštovanja vrednim osebam» preprečili gostijo in proslavljanje časov, ko so morali z orožjem v rokah bežati pred partizani, zahodnimi in vzhodnimi zavezniki. V zvezi s to zadevo so stranke “ ' in SDZ izdale včeraj še en skupen proglas, v katerem zavračajo ka-kršen koli tvitimizem MSI in njenih pajdašev» ter opozarjajo, da je tako trazdeljevanje diplom in kolajn» fašistom v nasprotju z republiško ustavo in gre za slabo prikrito špekulacijo, ki bi hotela izzvati mržnjo, obenem pa obuditi spomin na žalostne podvige tistih, ki so do zadnjega branili totalitarni režim nacifašistov. Zato navedene stranke ponovno opozarjajo pristojne oblasti na njihovo dolžnost za trajno in budno o-brambo demokratičnih in ustavnih določil, kot so jih navedle že v svojem sporočilu od 10. t. m. Avto podrl ženo pri prečkanju Včeraj nekaj po 11. uri je na križišču ulic Grossi in Diacono v Gorici avto fiat 128, ki ga je iz mesta proti železnici vozila 33-let-na Ines Moret doma iz Mirnika pri Dolenjah, podrla 70-letno Olgo Ravnateljstvo slovenske nižje srednje šole v Gorici sporoča, da bo roditeljski sestanek za starše dijakov te šole v ponedeljek, 17. t.m. ob 18. uri v prostorih te šole v Ul. Randac- cio v Gorici. Vabljeni so starši skrbniki. Smrtna nesreča pri Ločniku Interpelacija svetovalca Seniole (PSI) Pokrajinski svetovalec PSI dr. Sergio Semola .je poslal predsedniku pokrajinske uprave osnutek resolucije, o kateri naj bi razpravljal pokrajinski svet Resolucija podpira delovanje upravnega odbora goriškega zavoda za ljudske hiše v zvezi z znanimi političnimi najemninami. V resoluciji je tudi vsebovana zahteva, da bi zakladno ministrstvo potrdilo sklep upravnega odbora goriškega IACP. KLUB « SIMON GREGORČIČ > v Gorici danes, 14. januarja ob 20.30 na LITERARNI VEČER na katerem bodo sodelovali mladi zamejski pesniki Ivanka Hergold, Ace Mermolja, Marij Čuk in Marko Kravos. Pesnike bosta spremljala s kitaro in orglicami Jožko Leban in Viljem Prinčič. Ob tej priliki bodo predstavili Pesniški list štev. 3 v katerem objavlja svoje pesmi Ace Mermolja. Večer bo v klubski dvorani na Korzu Verdi 13. Mladinski krožek Iz Gorice skupno s Klubom S. Gregorčič prireja vsako nedeljo PLESNE ČAJANKE ki bodo v prostorih kluba na Korzu Verdi 13, s pričetkom ob 17 uri. Gorica Včeraj, nekaj po 18. uri se je pripetila na Mocchetti pod Ločnikom prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 79-letni kmet Agosti-no Ersetic iz Ločnika, Mocchetto št. 9. Po izjavah očividcev je stal Ersetic sredi ceste v bližini trgovine z lestenci na omenjenem kraju. Z roko je držal moped, ki ni imel prižganih luči. V tem je prišel mimo v smeri od Gorice proti Gradišču avto, ki se je v zadnjem hipu izognil mopedistu. Takoj nato pa je prišel avto bianchina, ki ga je vozil 30-letni Dario Cobe iz Gorice, Ulica Diacono 45, ki je mopedista sredi ceste podri. Z rešilcem Rdečega križa so moža takoj odpeljali v splošno goriško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrl. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo s prebitjem, zlom desne stegnenice in še številne druge poškodbe, ki so bile zanj usodne. Zapisnik je napravila cestna policija iz Gorice. V ERDI 17.00—22.00 »Arno mia moglie* B Boult m B. Vacaro, ameriški barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan CORSO 1.00—22.00 »Incontro*, M. Ra-nieri in F. Bolkan; barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MOOERNISS1MU 17.00-22.00: «11 dio serpente*. N. Grassim in E. Mar-quez. Ameriški kinemaskop v barvah. mladini ood 18 letom prepovedan CENTRALE 17.00-21.30: »Un mettic-cio chiamato Cimitero*. B. Hudson in A. Ray: kinemaskopski barvni film. V1TTORIA 17.15-21.30: «Quando gli uomini armarono la clava e... con le donne fecero din-don*. V. Ca-prioli in N. Cassini: kinemaskopski barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Ir Žič Klanjšček por. Cortese iz Gorice, Ul. Del Prato 19/A, ki je na križišču hotela prečkati cesto. V gori-ški bolnišnici so ženi ugotovili u-darec v lobanjo s pretresom možganov in druge poškodbe ter so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju. Zapisnik je napravila cestna policija. Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so 11. januarja prijavili 7 rojstev in 6 smrti. Rojstva: Susanna Gaiardo, Paolo Mania, Gianluca Madon, Alessan-dro Zuppini, Michela Lucchesi, I-nes Cadin, Giancarlo Semeraro. Smrti: 81-letna Virginia Franco, trgovec 41-letni Rudi Pelicon, upokojenka 74-letna Giuseppina Osbat vd. Maniago, kirurg 80-letni Pietro Marin, 4 dni stari Mario Stucchi, upokojenka 57-letna Maria Piva. \ova Gorica AZZURRO ob 17.30: «E’ tomato Zapata... hai chiuso un'altra volta?* L. Van Cleeft in Anna Incontrera, barvni film. EXCELSIOR ob 17.00: »Trastevere*. Nino Manfredi in De Sica. barvni film. PRINCIPE ob 17.30: »Una squiUo per 1'ispettore Kloud*. J. Fonda in D. Sutherland. barvni film. SOČA (N. Gorica): »Ljubezenska zgodba*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): »Dolgi dnevi maščevanja*, italijanski barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: »Tajni vražji agent*, italijanski barvni film — ob 20. RENČE: prosto. ŠEMPAS: prosto. KANAL: »Borsalino*, francoski barvni film — ob 19.30. DESKLE: prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna PROVVIDENTI, Travnik 14: tel. 2972. V TRŽIČU Danes je v Tržiču odprta ves dan in ponoči lekarna »Centrale* — dott Fitz in Ennen - Trg republike 26, tei. 72-341. 14. januarja 1972 UGOTOVITVE AMERIŠKIH ZNANSTVENIKOV NA POSNETKIH «MARINERJA 9» Vesoljske sonde odkrivajo na Marsu za človeka doslej popolnoma neznan svet Fotografski posnetki dokazujejo, da se površina našega najbližjega zunanjega planeta nenehno spreminja ■ Krčijo se možnosti obstoja na «rdečem planetu» življenja, ki bi bilo podobno našemu NEW YORK, 13. — Po peščenem viharju, ki je divjal na Marsu več tednov, prav v trenutku, ko sta se našemu najbližnjemu zunanjemu planetu približevali sovjetski sondi da obstaja zelo malo možnosti, da , ga odkrivalo te slike — je izjavil bi bilo življenje na Marsu vsaj [ dr. Karl Sagan, ravnatelj labora- približno podobno življenju na naši zemeljski obli. Pasadenski laboratorij za raket- «mars 2» in «mars 3» ter ameriški ne izstrelitve je začenjal objavlja-«mariner 9», je na tem nebesnem ti slike, ki jih «mariner 9» pošilja »Sokolu na Drašci telesu nastopilo premirje. Sovjetska kapsula, ki se Je spustila z »marša 3», je bila še deležna divjanja strašnih vetrov, ki so pihali s hitrostja od 300 do 500 kilometrov na uro. Verjetno je prav sila teh vetrov prevrnila kapsulo ter ji onemogočila oddajanje televizijskih slik in po datkov o njenem bližnjem okolju. Divjanje elementarnih sil pa je ponehalo in v teh dneh vse tri človeške sonde, ki plovejo tik nad površino tega našega najbližjega zunanjega planeta, oddajajo na Zemljo zanimive podatke o njegovi geološki sestavi, o njegovem podnebju ter sploh o vsem kar se na njem dogaja. Nas, ki živimo na Zemlji, zanima seveda v največji meri, če na Marsu obstaja življenje v podobnih, ali vsaj približno podobnih oblikah, kot pri nas. Zdi pa se, miiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiminiiiniiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifc ZNANSTVENE UGOTOVITVE ZE STOLETNEGA POJAVA Boljše družbene razmere pospešujejo človekovo rast Na pojav so vplivale splošne socialne razmere ter še posebej boljša prehrana - Zakaj se je rast ustavila v ZDA Pogosto se slišijo pripombe, da so otroci danes višji kot nekdaj. To Je popolnoma res, opazovanja, ki trajajo že stoletje dokazujejo, da se Je višina otrok obeh spolov in vseh starosti znatno povečala Manj znano je, da se hitreje do sega tudi puberteta, doba spolnega dozorevanja. Tudi to je dokazano z opazovanji vrste desetletij. V Evropi, v Severni Ameriki, na Japonskem in še kje drugje otroci dozorijo tri leta prej kot nekdaj in ponekod celo pet let prej. Tudi starost pri kateri se zaključi rast se je znižala; danes Je namreč izjema, da bi se povišali za kak milimeter po devetnajstem letu. Kje so vzroki za ta razvoj v človeškem dozorevanju? Vzroki so precej jasni, a kot vsi biološki pojavi postavljajo znanstvenike pred težke ocenitve o pomenu vsakega izmed njih. Zaradi obilice podatkov Je možnih precej zanimivih in celo presenetljivih ugotovitev. Petnajstletni dečki so na Švedskem leta 1938 bili za celih 13 cm viSJi od svojih 15-letm'h predhednikov leta 1883 in pri sedmih letih so za leto in pol prehitevali razvoj otrok pred 55 leti. Enakovredne razlike dobimo tudi v drugih, državah: na Škotskem so današnji 5-)etni otroci za 5 centimetrov višji kot leta 1906; pri devetih letih znaša razlika 7,5 cm in pri enajstih letih približno 10 cm. V državi Iowa v ZDA so 9-letne deklice 7,5 cm višje od deklic istih let pred 70 leti. Opazilo se Je, da je potek rasti tesno v zvezi s socialnimi razmerami; lakote, ekonomske krize in zlasti vojne občutno vplivajo na razvoj otrok. V letih, ki so sledila 1940 so se 13-Ietni dečki «znižali» za 2,5 cm. Z izjemo takih kritičnih obdobij pa je težnja k višji postavi stalna. Vprašanje je, kdaj se je ta pojav začel. V Angliji je zaznaven nekaj pred letom 1880, vsaj v današnjem obsegu. Skoro gotovo Je namreč, da se Je človek stalno razvijal, toda v naši dobi je ta razvoj postal izredno pospešen. Tako so na primer opazili v Evropi, da Je v dobi zadnjih 20 let ritem rasti hitrejši kot v prejšnjem 40-letju. V ZDA so opazili še nekaj: da težnja k višja postavi pojenjuje. Poglavje zase je rast že odraslih oseb. Ob koncu prejšnjega stoletja so možje zaključili dobo rasti pri 26 letih, danes v Evropi in v Severni Ameriki se to zgodi dosti prej; med 18. in 19. letom; ponekod še prej. Klasično serijo podatkov o rasti med 20. in 26. letom nam nudi Norveška. V letih med 1760 in 1830 se je poprečna višina odraslih zvišala za 1 centimeter. V naslednjih 45 letih je porast znašal 1,5 cm, torej 3 milimetre vsakih deset let. Od leta 1875 do 1935 pa se je ta vrednost podvojila in prišla na 6 milimetrov za vsako desetletje. Po zadnjih podatkih znaša ta porast danes že nad 8 milimetrov vsakih deset let. Med vzroki teh pojavov stoji na prvem mestu boljša prehrana, ki daleč pretehta vse ostale biološke razloge. Dovolj se je spomniti, da so se v Franciji delavske plače začele dvigati približno leta 1850 in da je prehrana večine Angležev nihala na zelo revni ravni do leta 1815, se počasi izboljševala do leta 1850 in se od tedaj naglo dvigala. Istočasno je začela upadati umrljivost, kar potrjuje, da je telesna rast odvisna predvsem od družbenih razmer. Isto bi lahko sledilo iz dejstva da v ZDA pojenjuje težnja k višanju postave; znanstveniki so mnenja, da je ritem rasti tamkajšnjih otrok dosegel svojo mejo, glede na ugodne razmere v katerih se razvijajo. P. S. tuta za geokemijo in fiziko rudnin ukrajinske akademije znanosti. Znanstveniki so preučili ogljikov dioksid, ki so ga dobili po odta-litvi naj starejšega ledenika na El brusu. Operacije so opravili v hermetično zaprtih aparatih. Nato so izračunali koliko radioaktivnega ogljika vsebuje ledenik in na ta način so ugotovili čas, ki je pre tekel od takrat ko se je ogljikov dioksid, ki je prihajal iz vulkana, združil z vodnimi parami v atmosferi. Vodne pare in plini prihajajo še danes iz globin ELbrusa ter dokazujejo','da Vulkan še ni ugasnil. Znanstveniki so se zanimali za ta pojav, ker skušajo ugotoviti, kdaj se bo ognjena gora spet prebudila. V ta namen jim je bilo potrebno tudi ugotoviti precej točen datum zadnjega izbruha. iz okolice planeta v oddaljenosti 2000 in več kilometrov. Ko so začele prihajati te slike, potem ko se je peščeni vihar polegel, se je pred očmi znanstvenikov in strokovnjakov razgrnila čisto popolnoma nova slika prostranih, razklanih, ledenomrzlih področij našega bližnjega soseda. «Pogled, ki nam IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Čiru Agnettiju nagrada sv. Justa Drugi prikaz slikarstva vJtalijan-skega centra lepih umetnosti za nagrado svetega Justa* se je tokrat v galeriji «Trittico» vršil v zmanjšanem obsegu, to pač zaradi ravno pred odprtjem zaključene velike mednarodne razstave slik in grafik. I. nagrado sv. Justa je zmagal Ciro Agnetti iz Milana, ki je v Tritticu istočasno imel razstavo oljnatih pokrajin. Drugo nagrado so podelili furlanskemu slikarju. Je to Galliussi, ki nadaljuje v srebrno-čmi nadvižnosti pokrajinskih reliefov kot pred leti v občinski galeriji. Tretjo nagrado, srebrno odličje, pa je prejel Kof-lach za romantično sliko zimskega gozda. Končno so tu bile še tri diplome, od katerih so vsak po eno prejeli slikarji Barro, Nanassi in Renato Varese iz Conegliana, ki bi pa za svoji barvno in tehnično dobro podani olji morja in tihožitja z ribo zaslužil boljšo nagradno uvrstitev. Verjetno pa je to pripisati omejenemu številu nagrad, ki so bile to pot na razpolago, ker sicer bi isto trdili tudi glede slike Benetk odličnega levičarja Tržačana Rome-Rosmana. Zato naj izmed mnogih prisotnih, navedemo vsaj tista imena slikarjev, ki ustvarjajo v povsem od stvarnosti različnih likovno-pesni-ških svetovih. So to mlada Lucich z rahiobarvno tempero orientalske pravljičnosti, Giovanni Doglia s fantastično ognjeno sliko morja in neba, Edera Radiči, ki pa fantastično prenaša v lik obraza, ter še Pagini zasanjano megličasti krajinar morja in gozdov ter Catta-rin z velikim nadsivamim oljem morskih vil s kompasom. MILKO BAMBIČ torija za planetarne vede na vseučilišču Cornell University — je neizrečno fantastičen. Do sedaj še nismo imeli nobenega povoda, da bi ga zaslutili. Temne pege, od katerih so nekatere opazili v kraterjih in ki so bile po prejšnjih slikah svetle, nas navajajo na zamisel, da gre za spremembe pri faktorju odbijanja, zaradi česar ni zamisel, da gre za spremembe na površini planeta, nikakor preveč tvegana*. Za navadnega zemljana, ki se ne ukvarja z vprašanji oblik in razvoja nebesnih teles, čeprav blizu Zemlje, so te besede skoraj nerazumljive. Lahko pa jih »prevedemo* v naš vsakdanji Jezik približno takole: Krožna pot ameriške sonde «ma riner 9» je taka, da njegovi fotografski aparati utegnejo slikati vsakih 19 dni isto površino planeta pod istim svetlobnim kotom. Zato je mogoče ugotavljati spremembe na površini Marsa, ki jih ni mogoče pripisati drugačnemu svetlobnemu kotu. Na ta način so ugotovili, da je neka temna pega pomembno spremenila svoje nianse in svojo intenzivnost. Ugotovili so tudi spremembe na drugih pegah. Vse to naj bi pomenilo, da gre za dejanske spremembe na površini planeta Marsa. Dr. Sagan je opozoril, da je dr J. H. Foeas med opazovanjem Marsa leta 1958 z observatorija na gori Pic du Midi v Franciji zaključil, da obstajajo v temnih pokrajinah pege, katerih nianse in intenzivnost se spreminjajo vsak dan. Razpokline, ki so nekako podobne kanjonom (ki spominjajo na slovite prekope ki jih je opazil Italijan Schiaparelli) se razvejajo v velikanski visoki ravni, ki so ji nadeli ime »Amazonke*, o mnenju ameriškega znanstvenika gre verjetno za razpokline, ki so se po javile, ko se Je visoka ravan dvignila iznad okoliških predelov planeta. Slike, ki smo jih do sedaj prejeli na Zemlji dokazujejo, da gre za vzporedne razpokline v dolžini skoraj 2000 kilometrov. Po zadnjih ugotovitvah Je planet Mars zelo bolj razklan kot Zemlja. Povsod Je opaziti razpokline, kraterje, kanjone in druge pojave, ki v nekaterih primerih niso prav nič podobni našim. Tako so ugotovili krater skoraj popolnoma okrogle oblike, ki se spušča proti dnu v obliki lijaka in ki kaže, da ima prav na dnu še neko drugo vrtino, ki se izgublja v notranjosti planeta. TaJinstvan in zagoneten svet, iiiiiiiiiiiimiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmiiiNiiiiiiiiimiiiimmmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiuiimimiimmiiiiimiii..... Ledenik na Elbrusu star komaj 340 let MOSKVA, 13. — Za ledenik, ki pokriva najvišjo goro Velikega Kavkaza Elbrus (5.633 metrov) pravijo, da je večen. V resnici pa je star le 340 let. Toliko časa Je namreč preteklo od zadnjega izbruha vulkana. To so ugotovili znanstveniki inšti- OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uporabiti boste morali vso svojo odločnost, da bi preprečili spletke nasprotnikov. Zvečer se posvetite branju resnejših knjig. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne lotite se nekega tveganega podviga, čeprav se vam zdi dooičkonosen. Zaceljena srčna rana se bo ponovno odprla. DVOJČKA (od 21.5 do 22.6.) Zelo poceni boste prišli do neke dragocene izkušnje. S svojo diplomatič-nostjo boste odpravili neko napetost v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne izpostavljajte svojega dobrega imena v prid zadevi, od katere ne boste imeli ničesar. Prijetno presenečenje v veseli družbi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Utrdili boste svoje razrahljane poslovne stike. Pazite, da ne izgubite zaupanja nekega prijatelja, čigar moralne vrednote so velike. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne kažite prevelikega zadovoljstva z uspehom, ki ste ga dosegli v teku jutra. Preveč ste zaslepljeni od lju- bezni. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Pazite se pred lastnimi izbruhi jeze, ker niso koristni vašemu delu. Ljubeznivost drage osebe vam bo povrnila dobro voljo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Upoštevajte nasvet, ki vam ga ho dal zanesljiv sodelavec. Neki novi prijatelji vam bodo omogočili veliko zadoščenje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preden sklenete neki posel ga trezno in natančno proučite. Odločno boste branili neko pravično zadevo. KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Zlahka boste opravili z nekom, ki si je domišljal, da mu nihče nič ne more. Družinsko vzdušje se bo pomirilo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne zaupajte nekaterim pretiranim obljubam. S pomočjo zdravega razuma boste koristno rešili važna družinska vprašanja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Redno pregledovanje računov bi vam bilo v veliko korist. Draga oseba vam eno govori, drugo pa misli. PREJELI SMO L’ARGINE LETTERARIO. Rivista trimestrale. Roma 1971. Anno V, n. 2-3. Ministero degli affari esteri: LA COOPERAZIONE CULTURALE, SCIENTIFICA E TECNICA. Roma 1971. LIBRI E RIVISTE DJTALIA. Ras-segna bibliografica mensile n. 256. Giugno 1971. Ed. Presidenza del consiglio dei ministri, Roma. LA NUOVA ALBANIA, 1971 n. 5. Rivista politica e sociale illustra-ta. Tirana. LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI. Enaindvajseta knjiga, 1970. DIALOGI, 1971 št. 12 Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Izdaja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru, zalaga za ložba Obzorja. SLOVENSKE LJUDSKE PESMI I. Izdala Slovenska matica, Ljubljana 1970. SAMOSPEVI 1943 - 1945. Knjižnica NOV in POS. Glasbena zbirka. Založba Partizanska knjiga. Ljubljana 1971. kakršnega do sedaj še nismo poznali, in vendar svet, ki kaže očitne znake, da je Mars še vedno živ planet, da se na njem dogajajo še velike spremembe in da ni prav nič podoben našemu naravnemu satelitu zvesti spremljevalki Zemlje Luni, ki je taka že več kot milijardo let. Iz posnetkov prejšnjih raziskav v okviru načrta «mairiner» so znanstveniki zaključili, da ni vodna erozija na planetu Marsu igrala v preteklosti pomembne vloge pri oblikovanju planetove pokrajine. Znanstveniki so nadalje mnenja, da tudi vetrovi, spričo zelo suhega in razredčenega ozračja, niso vplivali pomembno na erozijo Marsove po vršine. Detajli posnetkov, ki so prišli z Marsa v teh dneh pa dokazujejo, da je bila erozija na Marsu, in morda je še zelo pomembna. Neki drug znanstvenik iz Pasadene, dr. Bruce Murray je izjavil: «Jasno je, da so na Marsu še vedno v teku aktivni površinski procesi in da ne moremo smatrati tega planeta kot kako okamenino, kot je na primer Luna*. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Stara Istra v koledarju «Jurine i Franine» Kot vsako leto je tudi za 1972. leto izšel v Pulju, v okviru urea ništva *Glasa Istre*, tradicionalni istrski koledar «Jurina i Franina*. Uredniki so letos posvetili posebno pozornost tako vsebini kot tudi zu nanji opremi. Koledar zJurina i Franina» je likovno zelo lepo opremil puljski sli kar in grafik Renato Percan, čigar grafike izražajo cvsebino istrskega duha*. Vsebina koledarja je zelo pestra. Pri njem je sodelovalo 35 avtorjev s prispevki z najrazličnejših pod roči j istrskega življenja. Pisci ob ravnavajo istrsko zgodovino, njeno preteklost ter problematiko sodobnega življenja. Literarni prispevki pa zadevajo najlepše stare ljudske čakavske pesmi, kot tudi pesmi sodobnih istrskih književnikov, ki pišejo v istrskem narečju. Letošnji koledar t J urina i Fra nina* nudi mnogo zanimivosti za vsakogar, ki bi rad kaj vedel o istrski preteklosti in o njeni sedanjosti. So pa v koledarju tudi stare karakteristične istrske anekdote. E-no od teh, ki jo je napisal Ive Siljan, ki je glavni urednik «Glasa Istre*, bom skušala posredovati v slovenščini. V tej anekdoti Siljan IIIIIIIIIIIIVIIIII|||l|||||||||||||||||||||||||||||,„|||„|||,|„u|||||nu.|1|||||||||||||||||||||||||||||M||||||y|||||||||||||||||| HITREJŠA POVEZA V A S HRVAŠKO PRESTOLNICO Že letos bo stekel promet po delu avtoceste Reka-Zagreb V kratkem bodo dogradili viadukt pri Svilnu REKA, 13. — Letos se bo lahko potovalo od Zagreba do Reke z avtomobilom bolj hitro. Nova trasa bo krajša za več kot deset kilometrov, a najbolj prometni del med Zagrebom ter Karlovcem, Reko in Grobničkim poljem, bo potekal po sodobni štiristezni avto cesti. Vse ga skupaj bodo dali v promet 55 km avto ceste do prihodnjega poletja. Del avto ceste od Orehovice do Grobničkega polja pa bo imel značaj, vsaj dokler se ne zgradijo infrastrukture, hitre ceste. Ta del pa bo predstavljal tudi prvi del reškega obvoza, ki se bo nadaljeval nad mestom proti Matuljem. Z nedavnim sklepom hrvaškega republiškega sklada za ceste je zagotovljenih okoli 50 milijonov novih dinarjev za zgraditev prvega dela reškega obvoza, ki pa bo istočasno tudi del avto ceste. Do sedaj so potrošili za 11 kilometrov tega najtežjega dela avto ceste na relaciji Reka — Zagreb gotovo več kot 177 milijonov novih dinarjev. Ta odsek je najtežji, ker se mora avto cesta praktično povzpeti z morske ravni na gorovje in planote, ki ležijo za Reko v smeri Delnic in Karlovca. Pričakujejo, da bodo v kratkem dogradili najtežji objekt na tem delu avto ceste in sicer viadukt v Svilnu. Pri gradnji nove avto ceste ter mestnega obvoza je prišlo do večjih težav, ki so tehničnega pa tudi finančnega značaja. Vendar pa vse to ne bo preprečilo, da bi bilo dograjenih do konca tega leta med Zagrebom in Reko okoli 40 odstotkov nove avto ceste. Računajo, da se bo od Zagreba do Karlovca lahko potovalo po novi avto cesti ze letos. Plavajoča garaža za avtomobile «žiguli» MOSKVA, 13. — V astrahanskih ladjedelnicah so že kolavdirali prvo sovjetsko «plavajočo garažo*, Id je namenjena prevozu avtomobilov. Ladja je že prepeljala večje šte-, vilo avtomobilov tipa »žiguli* iz To- j gliattigrada v Saratov ali v Volgo-1 grad. Nova «plavajoča garaža* lahko prepelje 420 avtomobilov tipa »žiguli*. Poleg tega pa je primerna tudi za prevoz avtomobilov vsakršne vrste in tudi kontejnerjev. Potreba po zgraditvi takega tipa ladij, je nastala zaradi rastočega tempa razvoja sovjetske avtomobilske industrije. Konec 9. petletnega načrta (1971 — 1975) bodo tovarne proizvajale vsako leto 1,260.000 avtomobilov. pripoveduje o tbarbi» Mihu, ki ni nikol hodil v šolo, ampak je znal nikoli hodil v šolo, ampak je znal rije*. Ko so v vasi po hišah ličkali koruzo, so se ljudje veselili ko je prišel k njim «barba» Miho Čuzov, ki je s svojim «štorijami* zabaval delavce. Ko je Miho nekoga kaj vprašal, je prizadeti dobro premišljal preden mu je odgovoril, ker je bilo vsem znano, da čudak rad vsakogar «zafrkne». Miho Čuzov je bil zelo prebrisan in nikoli se ni zgodilo, da bi se kdor koli obregnil vanj. Toda vsakomur se zgodi, da prej ali slej zdrsne na ledu. To se je zgodilo tudi «barbi* Mihu. Ko je nekega dne peljal svojo kozo na sejem v Žminj, je srečal svojega starega prijatelja Iva Margankine-ga. Ko je ta opazil Miho s kozo, je zavpil: «Dobro jutro, zrman, kam pelješ tega vola?* «Dobro jutro, dobro jutro, moj 'šempjo', je odgovoril «barba* Miho, kaj si postal slep, da ne vidiš, da to ni vol, ampak koza?* «Štupido, saj, ne sprašujem tebe, ampak kozo!* — je odgovoril Ive Margankin ter jo tako pošteno zasolil barbi Mihu. Vedno manj je ljudi v Istri, ki bi znali pripovedovati aštorije* in zato predstavlja koledar «Jurina i Franina* zelo velik, resen in tehten prispevek tudi za ohranitev spominov na stare narodne veseljake, ki so s svojimi izvmimi anekdotami razveseljevali ljudi po vaseh. T. F. Nova modna kreacija Ali se nam obeta nova ledena doba? Pod naslovom »Povratek ledenikov* je Avstrijec Peter Kaiser razvil teorijo, ki ni ravno razveseljiva: Svet je pred novo naravno katastrofo, sicer še ne jutri, toda v bližnji bodočnosti, že v naslednjih desetih, štiridesetih ali osemdesetih letih, kajti zagotovo se nam bliža nova — ledena doba. Z vso resnostjo in prizadevnostjo Je Peter Kaiser zbral vsa dejstva, s katerimi podpira svojo hipotezo. Zgodovino naše Zemlje- opazuje v luči spreminjanja Zemljinih tečajev in vidi prihodnost planeta v obliki, kot je bila pred 25 do 30.000 leti in se tedaj šest ali esimkrat ponovita. Tolikokrat se Je namreč premaknil severni zemeljski tečaj, ki je bil še pred 10.000 leti na območju Grenlandije. Kot vzrok za spremembo položa- ; Ja zemljine rotacijske osi navaja Kaiser vpliv sil med zemeljskim1 magnetnim poljem in vrtečo se zemljo. Gre za dinamo-efekt, ki nastaja v zemljini notranjosti. Zaradi stalnega pojemanja moči zemeljskega magnetnega polja — v minulih 100 letih je Zemljin magnetizem oslabel za 5 do 6% -- napoveduje avtor popolno -zginotje Zemljinega magnetnega polja Katastrofa se bo s tem sprožila, prvo znamenje pa bo nova sprememba lege severnega tečaja. Ob tem je avtor nanizal v—-to stvari, ki bodo vzooredno s to katastrofo si’no zanimive — za znanstvenike. Nastala bo izredna priložnost za raziskovanje morja oziroma nastanka oceanskih bazenov, preučevati bo mogoče sestavo in spremembo kamenin, nastanek ležišč premoga in železa, antropologi bodo lahko videli, kako je umira' »neandertalec* in kako je nastal »homo sapiens*. Primerjava do zdaj zbranih podatkov s procesom, ki nas čaka bo dala zanimive podatke o oceano-grafiji, predzgodovini in arheolo- : giji, o astronomiji in vedi o ledenikih ter končno tudi o antropologiji. Takoj ko je bila ta hipoteza objavljena, je naletela na širok odmev med znanstveniki. Nekateri so priznali, da je v njej veliko verjetnega, drugi pa so jo zavrnili. . Na splošno pa velja hipoteza za pošten poskus, povezati nekatere značilnosti, ki se dogajajo, s stvar nostjo, ki se nam obeta čez nekaJ desetletij. fl- TOIE SV ETIK A ______ 285. VICAS A TRETJA KNJIGA Mati je opazila njegove težave. Nekega večera je posedala ob njem. kc je bil že v postelji in se skušal zamotiti z branjem svetega pisma. «Bogdan zakaj si takšen? Kar nenadoma si se spremenil. Se pri Kosilu se izgubiš. In v cerkvi, ko duhovnik dvigne naj svetejše, nisi več tako pobožno zbran, tvoj duh kar nenadoma nekam odtava.» Ni je maral žaliti, še ko je bil deček, je skoraj vsak večer sedela pri njem in ga vzgajala. Vedel je, da skuša znova pridobiti njegovo dušo. Dvomil pa je o smislu njenega prizadevanja. Počutil se je kot del zemlje, ki ga je odplavila voda: v valovih morja se razleze in razprši na neznane obale. Odgovoril ji je. «Mama, tebi se vse to le zdi. Nisem več otrok, sama si povzročila, da živiva vsak svoje življenje. Mojega sveta, v katerega si me sama spravila, ne poznaš več. Ne maram te obremnjevati z njim, ker je pregrob in preveč nesmiseln. Ranil bd te. To je trnje med rožami, ki si mi jih ti polagala v roke. Moje roke so krvave od tvojih rož... Od krvi, ki je ne umije nobena molitev... in ki zbuja žejo po novi krvi, prinaša namesto posvečujoče milosti in miru nemir in praznoto ...» Sklonila se je nadenj, ga prekrižala in rotila: «Ne obupuj, sin moj. Res je življenje težko, veliko breme nosite. Toda ti ne odvrži meča, dokler je svet poln brezbož- nikov. Saj vidiš, da so ulice polne omahljivcev in strahopetcev. Ali naj se jim vdamo brez boja? Ali naj jim prepustimo narod? Usodo? Bodočnost? In vse, kar stoji pred nami, tudi pred tistimi, ki še niso rojeni? Bog te je izbral za svojega borca!» Ni je maral žaliti in ne razlagati misli starega duhovnika, ki je v njegovo dušo zasejal seme nesreče in razklanosti, še vedno jo je imel rad, ni se mogel odtrgati od nje in njene vse njegovo življenje obsegajoče ljubezni. Razmišljal je o tem in zaslutil, da v njem ljubi sebe, da razvija svoje misli v njegovi volji. Prek njega se hoče povzpeti v velik svet in mu vladati, kakor neomejeno vlada v lastni hiši, očetu, njemu in sestri. Zasmilila se mu je, ker bo nekoč le spoznala, da ga je izgubila, da on ni tisto, kar si želi ona, in da sproti razpada vse, kar nastaja pod njegovim vplivom. Zunaj njene hiše in zunaj cerkve se porajajo sile, s katerimi se še ni srečala. Toda kadar so se vanj zazrle njene globoke črne oči, iz katerih je vedno sijal magičen sij svetosti in volje, se ji je le podredil in jo poslušal. Poznala ga je v dno srca in slutila, kaj razkraja njegovo dušo, zakaj je v uri preizkušnje mehak, ko bi moral biti trd kot kremen. «Ne bodi žalosten. Človek najde za vse tolažbo v bogu in svetem pismu. Ne žaluj za to žensko, Bogdan, ker bi ti prinesla nesrečo, kot jo prinaša vsakomur. Poslušaj materi Mati je od boga postavljena vsakemu otroku, da ga varuje hudega. Ne obupuj! Ne kliči si k srcu misli, ki si jih od srca že davno odgnal. Naj te ne moti skušnjavski vpliv njene lepote. To je cvet, za katerim se skriva kača. Bodi vesel, da si se je znebil. Ne obremenjuj si vesti. Kar se Je zgodilo, se je moralo zgoditi.« Stegnila je svojo dolgo belo roko in vzela s police eno izmed knjig svetega pisma. Odprla je, se obrnila k sinu, ga božala z roko po laseh in brala: «Ce mož odslovi svojo ženo in gre ona od njega proč, se poroči z drugim. Ali se on povrne zopet k njej? Ali se ni do kraja oskrunila ta žena? Vdajala si se mnogim ljubim- cem in se hočeš zopet vrniti k meni, govori Gospod. Povzdigni svoje oči k višini in poglej, kje nisi bila onečaščena. Ob potih si čakala nanje kot Arabec v puščavi. Tako si omadeževala deželo s svojim nečistovanjem in s svojo hudobijo, da se je deževje zaustavilo. Imela si čelo hotnice in nisi se hotela sramovati.)) Zaprla je knjigo in uprla oči v sina. Videla je, da stiska ustnice in da se mu je v očeh nabrala žalost. Nežno ga jo pobožala, kot more in zna le mati, in dejala: «Nisi še prepričan. Toda boš. Ne ženi si k srcu, prav si ravnal, ko si jo pahnil od sebe. Njen jezik je bil lažniv, vsa je bila zlagana. Ko je hodila s teboj, je ljubimkala z drugimi. Kdo jo je pahnil v naročje Nemcem? Ali jaz ali njen napuh? Njena oholost? Več ji je pomenil nemški major, kot si Ji pomenil ti in kot so ji pomenili drugi. Obrača se kakor vetrnica v vetru.» Sin je molčal, mati, ki je videla učinek svojih besed, pa je nadaljevala še bolj prepričljivo: «Dobila bo svoje. Vsak bo požel to, kar je sejal. Tudi ona... Ne razmišljaj o njej, ki te je hotela izkoristiti. Pozabi jo, Bogdan! Prebrala ti bom nekaj vrstic, ki naj te napravijo močnega. Sedaj divja boj na smrt in življenje, zato nikar ne misli na ženske. To te uspava in ti jemlje moči. Trd bodi in nezlomljiv kakor kladivo.« Lahno je drgetal, kot bd bil v vročici. Vedno se je hotel upirati njeni volji, pa Je znova podlegel njenim besedam, iz katerih je vela v njegovo dušo nova moč. Njen glas mu je donel kot glas zvona, kot glas trobente, ki kliče v poslednji boj. Odprla je knjigo in brala: «Kladivo si mi bil, bojno orožje; razbil sem s tabo narode, uničil s tabo kraljestvo. Razbil sem s tabo konja in jezdeca, razbil sem s tabo voz in voznika, razbil sem s tabo moža in ženo, razbil sem s tabo starčka in otroka, razbil sem s tabo mladeniča in devico. Razbil sem s tabo pastirja in čredo, orača in čredo, namestnike in upravitelje Glej, pridem nadte, gora pogube — govori Gospod — ki pogubljaš vso zemljo! THgij Stegnem svojo roko zoper tebe in te zvalim s skalovja, naredim te goro pogorišča. S tebe ne bodo jemali vogelnega kamna ne kamna za temelj, ampak večna puščava boš — govori Gospod.« Zaprla je knjigo in jo položila nazaj na polico. «Bodi močan, Bogdan, ne pa omahljiv in občutljiv, kot je tvoj oče. Tvoja pot se strmo vzpenja kvišku. Vidim te, kako se vzpenjaš tja, kamor se drugi ne morejo, ker padajo od omotice, ki jo povzroča višina.« «0, mama, prav imaš. Stran s pomisleki, stran! Jutri me kliče prezident v vladno palačo. Saj bi se bal takšen stopiti predenj. Pozval me je v strogo zaupnih stvareh.« ' v Fonni di Sopra. , Letos se bo SPD udeležilo tekmovanja kar 16 smučarjev. Prepričani smo, da bodo naši tekmovalci uspešno broni-li barve slovenskega r’ -ušiva, še bolj kot lani, ko so nekateri naši posamezniki dosegli na podobnem tekmovanju lepe rezultate. ve postajajo skoraj premajhne, in bi bilo treba nujno razširiti prostor za parkiranje, pa tudi kakšna nova vlečnica bi bila zelo dobrodošla. V nedeljo namreč ni bila samo gneča na cesti temveč tudi pri vseh treh vlečnicah tako, da so morali smučarji čakati tudi po več kot pol ure v vrsti, preden jih Je vlečnica potegnila navzgor. Pri tem seveda podjetja Avtopro-met ne zadene nobena krivda, saj je brez dvoma naredilo vse kar je v njegovi moči, da bi se turisti kar najlepše počutili. Vsekakor pa tudi Avtopromet ne more zadostiti vse močnejšemu navalu turistov, predvsem iz Italije, ki jih Je iz nedelje v nedeljo več. Jutri najmlajši smučarji na Lokvah V organizaciji SK Gorica, bodo v soboto in nedeljo na Lokvah velike smučarske tekme v veleslalomu in slalomu za pionirje in pionirke ter cicibane in cicibanke za kategorizacijo. Na startu bo veliko število odličnih mladih smučarjev iz skoraj vse Slovenije, saj Si tudi mladi smučarji skušajo, po vzorcu Atathj.ših, pridriNiti1 "čtoriboEjše tekmovalne razrede, ki jim v bodočnosti odpirajo boljše pogoje tekmovanja. . 'v “ .“*«•’ ‘ ” Konkurenca bo tokrat izredno huda in imajo sicer odlični novogoriški smučarji kaj malo možnosti za uspeh, a morda bodo Franko M., Franko J., Velikonja. Nakrstova in še nekateri le uspeli in se r- bili med najboljše. Start veleslaloma bo v sotobo ob 9. uri, medtem ko bo start prvega slaloma v nedeljo ob 10. uri, drugega teka pa ob 13. uri. Nova telovadnica v Novi Gorici V Novi Gorici so v četrtek začeli graditi novo šolsko telovadnico osnovne šole. Takšen objekt le bil v Novi Gorici potreben - vrsto let, saj je do sedaj edina telovadnica v mestu zasedena nepretrgoma od jutra pa kasno v noč. Že samo to dejstvo je narekovalo nujno gradnjo nove, ki pa se je zaradi pomanjkanja sredstev vedno zavlačevala. Kot pa vse kaže, je sedaj le premaknilo in ob navzočnosti velikega števila mladine in drugih družbeno političnih delavcev novogoriške občine, je zasadil prvo lopato predsednik gospodarskega zbora občinske skupščine r“boU Bojan, ki je v svojem govoru orisal pomen gradnje takšnega objekta za potrebe šolske mladine. Nova telovadnica, ki bo stala ob osnovni šoli, bo montažnega tipa. in bo le nekak prvi objekt v sklopa ostalih prizidkov in razširitve, ki je v načrtu v bodočnosti. Skratka, to je prvi objekt, ki bo imel vse potrebne elemente za šolsko telesno vadbo, ki se bo kasneje združil v moderen kompleks objektov. Rajmund Kolenc UMETNOSTNO DRSANJE Na evropskem prvenstvu Italijanka Trapan«se trenutno tretja GOTEBORG, 13. - Avstrijka Schuba vodi na evropskem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Goteborgu po prvih treh obveznih likih. Italijanska Trapanese je na odličnem tretjem mestu. Trenutna lestvica: 1. Beatrix Schuba (Avs.) 536,0 2. Walter (Švi.) 489,6 3. Trapanese (It.) 483,9 4. Almassi (Mad.) 471,3 5. Morgenstern (Z. Nem) 447,6 6. Scott (VB) 443,0 7. Errath (Z. Nem.) 436,0 8. Mac Lean (VB) 422,0 9. Aleksandrova (SZ) 420,0 10. De Leeuw (Niz.) 414,0 « • • 21-letni češkoslovaški študent On-dre.i Nepela je sinoči zopet osvojil naslov evropskega prvaka med moškimi posamezniki. OBVESTILA ŠD Polet vabi starše otrok kotalkarske sekcije na sestanek, ki bo danes, 14. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. ŠD Polet priredi v nedeljo, 16. januarja, avtobusni izlet v Trbiž in Sv. Anton. Odhod z Opčin (pekarna Čok) ob 7. uri. Cena 1400 lir. Družine imajo popust. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan. Proseška ulica 18, telefon 212-136 • • « SPDT obvešča, da bodo v nedeljo, 16. januarja, odhodi avtobusov v Trbiž v sledečem razporedu: AVTOBUS A: ob 6.00 iz Trsta (izpred palače RAI v Ul. Cicerone); ob 6.15 Iz Rojana (semafor). AVTOBUS B: ob 6.00 iz Trsta (izpred palače RAI v Ul. Cicerone); ob 6.20 iz Barkovelj (benc. črpalka Shell); ob 6.30 iz Križa. AVTOBUS C: ob 6.00 s Proseka (telef. kabi- IH*). AVTOBUS D: ob 6.00 iz Trsta (izpred palače RAI v Ul. Cicerone); ob 6.20 z Opčin (semafor). ObrxsQi si je oči, na kaiterih se je nabrala jutranja me-vj?’ Obrisal si je tudi potne roke in potrkal. Odprla mu je Tav -Plla tajnica in mu sporočila, da ga preaident pričakuje. t nato je vstopil skoz težka hrastova vrata v preziden-°Vo sobo. v. ^i ure gnil razgledati se po prostrani sobi. Samo bežen r*a okenske zastore, težke omare, slike, kipe in mo fot mizo mu je dal slutiti, kakšno moč združuje ohlapna n Ya> ki jo jc začutil v svoji. Sloki osiveli mož ga je pozdrav-jT1 2 veselimi očmi, ki so sijale skoraj prebrisano, vsekakor 2vedavo, pohlepno in nekoliko vzvišeno. s Va'jhun se je globoko poklonil in z nekaj besedami izrazil ojo vdanost in spoštovanje ter pripravljenost za sodelova-Je' Že ob uvodnih formalnostih ga je nehote primerjal z generalom. V primerjavi z njim je bil Nemec sveže fušen m s krvjo orošen Bajonet, ta pa je bil že nekoliko Javela, ia zemlje izkopana oficirska sablja. 5, s^dla sta k mizi v kotu in se zleknila vsak v svoj na-bT^aČ. Belolasi preaident se je pobožal po lepo pristriženi adtici, kot da bo iz nje potegnil skrivnosten lek, formulo ^"šitev političnih in vojaških problemov. Natočil je v dve konjaka, se razgledal po sobi in začel: 0 <(Ne čudite se, da sem vas poklical. Mnogo sem že slišal yas in vaših junaštvih. Zelo dobro poznam vašo gospo ma-j 0 ta njene sorodnike, pa tudi z očetom si nisva neznanca,)) n skušal preaident ustvariti zaupljivo razmerje. Potem je daljeval; «Moj sin Vuk vas je zelo pohvalil, čestitam vam 2* žlezni križec. Tudi on ga ima in tudi jaz sem ga dobil .. v Prvi svetovni vojni. Ali to ne pomeni, da imamo nekaj KuPnega?» ^aljhuna je pohvala za železni križec ranila. «Veste, gospod general in prezident, ne nosim ga rad lužili bi ga tisti, ki so jih pobili partizani.)) ^rezident se je blagohotno nasmehnil, j, «Ne ženite si tega k srcu, mladenič, in ne bodite tako Obilni. To je nepotrebna čednost tistih, ki se nimajo s čim pohvaliti. Odlikovanja so pač zato, da živi poberejo zasluge mrtvih. Mrtvi ne potrebujejo svetinj, potrebna sta jim samo mir in spomin. Mi pa odličja potrebujemo. Mimo nosite križec. Jaz imam poleg tega tudi železni križec prvega reda. Ta mi je ob kapitulaciji Jugoslavije rešil življenje, ker mi je bil omogočil, da sem se v prvi vojni slučajno srečal z le talskim herojem Hermannom Gdringom. Nikoli ne veste, kaj vse vam pride prav.» «Prav imate, gospod prezident. Poslušal bom vaše nasvete« «Veste, gospod poročnik, kaj me vznemirja?« je dejal predsednik in nagubal ohlapno kožo okoli oči. ((Komunistični vdor v Dolomite. Z vami, ki imate pregled nad položajem, bi se rad pogovoril o stvareh, ki jih z našimi štabnimi ljudmi ne morem obravnavati.« Nekoliko je pomolčal, po tem ga je globoko premeril z očmi in dejal: ((Opozarjam vas: to naj bo med nama strogo zaupno.« «Brez skrbi, gospod prezident, jaz sem vam vdan.« ((Veste, omam vtis, da me moji štabni varajo. Prikrivajo mi stvari, ki so bistvene za moje nadaljnje odločitve. Na zelo primitiven način skušajo varati Nemce, kar nam vsem lahko škodi. Razrušitev nemške postojanke v Poljanah in roparski vdori skozi razmeroma ozko vrzel — to daje misliti. Kot taktik in strateg računam, da bodo zdaj udarili po Gorenji vasi. Če ta močno utrjena postojanka pade, potem se nam bodo v Dolomitih podirale postojanke kot domine. Saj me razumete, poročnik? Dolomiti so naš up, naša baza, vojaški steber za novo slovensko državo, katero snujem.« Potem ko mu je Valjhun razložil, kakšen je položaj med posadkami v Dolomitih in kakšna so razmerja med domobranci in Nemoi, mu je prezident potarnal. Hudo so ga prizadele težave z nekaterimi politiki klerikalnega vrha, ki ne razumejo položaja. «Veste,» je dejal, «težko Je z ljudmi, ki ne poznajo prvih črk v abecedi vojaške in politične taktike in strategije ter mi vsiljujejo ukrepe, ki bi nas privedli do katastrofe. Vi ste zvezni oficir. Obveščevalec in povrh vsega pravnik. Zato razumete težave, ki jih imamo pri uresničevanju naših načrtov. To nd preprost račun. To je zapleten integral.« Valjhun, ki je res sovražil nesposobne politike, mu je vneto pritrjeval in ga spodbujal. Tako je prezident dobil vtis, da Je končno le naletel na pravega človeka «Veste,» je nadaljeval prezident, «snujem elitno jedro bodoče stranke, ki naj bi združila ves slovenski narod v eno državo. Za zdaj pa naj bi bila prvi borbeni ešelon, ki bi nam v prelomnih dneh zagotovil oblast.« Ob zadnji besedi so se starcu zalesketale oči, kot bd se zagledal v zlato jamo. «Da me boste razumeli pravilno, vam bom povedal svoje osebno načelo, ki vam bo pojasnilo vse moje dosedanje ravnanje. Dobro veste, da me nekateri obsojajo, predvsem zato, ker me ne morejo razumeti — osebno sem bil vseskozi trdno prepričan, da se v boju z velikimi silami najbolj obnese taktika izigravanja. To je za slabotnega najboljši način, da se brani pred kolosi, ki bi ga lahko uničili in spremenili v prah, tako kot zmeljejo mlinska kolesa zrnje. Ali se vam ne zdi, da je to načelo v danem položaju zelo primemo za obrambo naroda ali posameznika?« «Kako ste Jasnovidni, gospod prezident!« se Je skušal čuditi Valjhun, čeprav je bil to misel slišal že leto dni poprej iz ust polkovnika Vauhnika. Bilo je pri njih doma, pri čaju, ko je polkovnik razlagal skupini klerikalnih voditeljev, kako naj bi se opredeljevali v odnosu do svetovnih sil. Prezident se je zvito nasmehnil, si pogladil bradico in dodal: «To velja za redke izbrane ljudi, kd jim ta zamisel uspe. To ni nič manjše tveganje, kot dvigniti glavo iz jarka takrat, ko te sovražnik tolče s topniškim ognjem.« Prikupna tajnica jima je postregla s čajem, prezident pa je naprej razvijal svoje misli: «Vidite, gospod poročnik, to so moje življenjske izkušnje. Pol stoletja sem poveljeval nemškim in srbskim četam Aid se ml čudite, da bi rad ustvari] in vodil slovensko vojsko? Majhno, gibčno in močno Ne morem se upirati klicu zgo dovine. Ne odobravam teorij, da majhni narodi ne morejo imeti svojih držav in da so nepomembni. Tudi kača je majhna, pa od njenega pika pogine lahko velika žival. Jaz vam bom, mladim, zagotovil pogoje za naglo kariero. Zasijali boste kot zvezde. Potrebujemo sol nove države. Na vaših ramenih sloni usoda naroda...» Prezidentov obraz se je raznežil, ko da bo vsak hip zajokal. «Ne smem se spomniti stare jugoslovanske vojske. Vsi naj oslepijo, ki me dolže izdaje obrambne linije. Ali veste, kaj pomeni biti šef utrjevanja ali načelnik skupine armad? Povem vam — vse je bilo prodano. Navadno .guranje od mame na tatu’, iz mape v mapo, kup komisij in potrata denarja ... Korupcija, da nikoli tega. Kolikor smo Slovenci pokvarjeni, so nas pokvarili na jugu, tam, kjer se kroji politika v kavarnah, kjer samo debatirajo, namesto da bi delali, pijejo rakijo in turško kavo, kradejo bogu čas... Tam, kjer si brez bakšiša nihče ne pretegne krakov.. To pa še nd vse! Saj so vsi generali šolali svoje otroke v Nemčiji. Pa solunaši! S parolo ,zašto smo ratovali’ so nam pobrali vse, kar je bilo mogoče. Ne vem pravzaprav, zakaj vam to pripovedujem. Najbrž zato, da me tudi vi ne bi imeli za enega od tistih, ki so zakrivili razpad znotraj že tako in tako razpadle države .. Veste, nekoliko sem bil razočaran nad tem jugoslovanskim bratstvom. Samo pomislite, moj armadni štab je imel ob napadu vse razen tistega, kar v vojni potrebuje Se kompletov bojnih kart nismo imeli. Bili smo brez avtomobilov, municija ni ustrezala našim tipom orožja, naloge so nas gnale v smrt, nikjer ni bilo rešitve...» Ko je stari premolknil, da bi se oddaJinil, je Valjhun dejal: «Tudi mi, mladi, smo se zamislili: na milijone ton železo-betona od Triglava do Jadrana je zahtevala obrambna linija, ki nosi vaše ime, a vendar ni iz nje padel na napadalca niti en sam strel. Kaj smo in kaj nismo?!« (Nadaljevanje sledi) Credniitvo Podružnic« Uprava TRST GORICA TRST Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. v SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140. din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. januarja 1972 Za SFRJ Tekoč račun f rl Narodni banki v Ljubljani 501-3 2 70/' «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20) Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ' upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglas'1 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaic Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiane*' Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdala In tiska ZTT - Trii Rahman - predsednik vlade Bengalije DAKA, 13. — Pakistan Je prekinil diplomatske odnose z Bolgarsko, s Poljsko in Mongolijo, ker so te države uradno priznale Bangla deš. Na sliki desno: šejk Mudžibur Rahman ob imenovanju za ministrskega predsednika. Poleg tega je Rahman sprejel tudi odgovornost za štiri ministrstva: za notranje zadeve, obrambo, obveščevanje in radio. Bivši ministrski predsednik Tajudin Ahmed je bil imenovan za ministra za načrtovanje in finance •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin PROTESTNI SPREVOD DIJAKOV IN PROFESORJEV LICEJA «CASTELMI0V0> Demokratizacija italijanske šole osnovna zahteva šolskih delavcev Manifestacije so se množično udeležili delavci rimskih zasedenih tovarn - Minister Misasi sprejel delegacijo profesorjev in študentov VČERAJ V PORTOROŽU Umrl je režiser František Cap PORTOROŽ. 13. — V Portorožu, kjer je živel skoraj dvajset let. je umrl znani filmski režiser češkega rodu František Čap. Slovenski gledalci se spominjajo njegovih filmov tVesna*. ^Trenutki odločitven, «A-gent X-25 poroča*, »Ne čakaj m maju, IN «VETR0BEb SKORAJ 700 OGROŽENIH DELAVCEV V PROTESTNEM POHODU PO ULICAH Delegacijo delavcev so sprejeli župan Spaccini, deželni odbornik Stopper in predsednik pokrajine Zanetti - Danes sestanek s prefektom Abbrescio Poslabšalo se je zdravstveno stanje danskega kralja KoBENHAVN, 13. — Zdravstveno stanje danskega kralja Friderika, ki so ga sprejeli v bolnišnico pred približno enim tednom, se je danes zelo poslabšalo in zdravniki so zelo v skrbeh. Zvečer se je izvedelo, da je kralj v nezavestnem stanju. ...............................................................iiiiiniiiiiiimiiilmiiiiiiiiimiiim........................................................... VESTI IZ SLOVENIJE Važna posvetovanja o razvoju letalskega omrežja v Sloveniji Simpozij o literaturi m kulturi v času NOB - Skupščina študentov visokošolskih zavodov LJUBLJANA, 13. - Na ljubljanskem letališču Brnik je bilo danes posvetovanje o razvoju letalskega omrežja v Sloveniji. Posvetovanja so se udeležili predstavniki osrednjega slovenskega letališča, dalje Republiškega sekretariata za gospodarstvo. Letalske zveze Slovenije, Turistične zveze Slovenije, podjetja Inex - Adia -Aviopromet, predsedniki nekaterih slovenskih občinskih skupščin, predsedniki vseh areo-klubov in drugi. Uvodno besedo je imel generalni direktor letališča Ljubljana - Pulj, Franc Sever. Poudaril je, da letalski promet dandanes v svetu letno narašča za 30 do 40 odstotkov in da je samo na letališču Brnik od leta 1968 pora-stel kar za 300 odstotkov. Razen osrednjega letališča v Ljubljani pa bo treba že v bližnji prihodnosti usposobiti razna druga slovenska letališča. Udeleženci posvetovanja so si bih edini v prepričanju, da je ZAKLJUČEK PROCESA ZA GROZODEJSTVA V ZAVODU V CROTTAFERRATI Zelo mila kazen za Pagliuco Ogorčenje odvetnikov zasebnih strank RIM, 13. — Maria Diletta Pagliu-ca bo v kratkem spet svobodna. Sodišče jo je namreč obsodilo na štiri leta in osem mesecev zapora, oprostila pa jo je za dve leti ječe. Bivša nuna, katero so aretirali poleti leta 1969 je skoraj odsedela svojo kazen in jo bodo zato izpustih na svobodo 6. februarja. Javni tožilec je za Mario Diletto Pagliuco zahteval 24 let zaporne kazni zaradi okrutnega ravnanja z otroci v njenem zavodu, od katerih so nekateri tudi umrli. Poleg bivše nune so bili obtoženi sodelovanja pri izkoriščanju in mučenju otrok tudi njena sestra Maria Antonietta, občinski zdravnik v Grottaferrati dr. Vespasiano Casella, upravnik zavoda prof. Giuseppe Cannareha in šofer Esterino Vigliotta, katere je sodišče oprostilo, češ da njihova dejavnost ni kazniva. Sodniki so se zbrali v posvetovalni sobi, potem ko so slišali od- govore javnega tožilca in odvetnika glavne obtoženke. Niso pa spregovorili branilci zasebnih strank, ki so predložili sodišču dokument, v katerem so opozarjali sodnike, da obramba v svojem zagovoru ni razložila zakaj ni Pagliuca nikoli prosila za zdravniško pomoč, ni nikoli poskrbela za primerno zdravljenje otrok in ni nikoli nudila otrokom nobene oskrbe, češ da ne morejo ozdraveti. V dokumentu so odvetniki opozorili tudi sodnike, da so priče dovolj jasno dokazale krivdo bivše nune. Po govorih odvetnikov je spregovorila tudi Pagliuca sama: »Ne bom ponavljala, kot ostali obtoženci, da sem nedolžna, pač vam hočem samo povedati, da mi ni nikoli prišlo na misel vse to za kar me obtožujete. Moj oče me je vzgojil v krščanskem duhu in ko md boste sodih ne mislite samo name pač pa tudi na mojo družino. Spomnite se tudi, da sem sedaj na zatožni klopi zaradi prevelike ljubezni do otrok*, je jokaje dejala nuna. Po peturnem posvetovanju so sodniki izrekli svojo sodbo. V dvorani sta , bili prisotni le obtoženi sestri, ki sta se srečno objeli, zaradi izredne in . nerazumljive milosti, s katero so jima sodniki sodih. Ko so zvedeli za razsodbo, so odvetniki zasebnih strank izjavili, da gre za nerazumljivo milo obsodbo v primerjavi z grozodejstvi, ki jih je bivša nuna zagrešila v svojem zavodu za slaboumne otroke v primerjavi z dokumentacijo o teh grozodejstvih in v primerjavi s civilnimi principi, ki so jih v zavodu v Grottaferrati dobesedno poteptali. »Katerakoli je utemeljitev in pojmovanje zakona, ki je privedlo sodnike do te odločitve, sloni na miselnosti, ki smatra otroke kot manjvredne člane človeške družbe*, sta zaključila odvetnika. vsa obstoječa letališča v Sloveniji tako v Murski Soboti, Ptuju, Mariboru, Celju, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Postojni, Leščah, Ajdovščini in Portorožu mogoče u-rediti po ustreznem sistemu. Gospodarstvo posameznih slovenskih pokrajin se bo tako z uporabo primernih letal, ki lahko vzletajo in pristajajo, po sodobnem sistemu, lahko vključevalo v lokalni, celinski ali medcelinski potniški ali cargo - promet. Tudi predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Danilo Dovgan, namestnik republiškega sekretarja za gospodarstvo dipl. ing. Ljubo Levstik, predsednik Letalske zveze Slovenije Venčeslav Jeras, sekretar Zveze letalskih organizacij Slovenije Mirko Bitenc, predsednik Občinske skupščine Ajdovščina Martin Greif in drugi so si bili edini v prepričanju, da je treba nemudoma urediti status vseh slovenskih športnih letališč, da je treba z zakonom zaščititi blizu 5 milijonov kvadratnih metrov letalskih površin in da naj bo Brnik tisto središče, na katerem bi poslej strokovno in tehnično slonela vsa slovenska letalska mreža in organizacija in da mora družba tudi njega poslej izdatneje podpreti. • • « LJUBLJANA, 13. - V dvorani Slovenske matice v Ljubljani bo Jutri enodnevni simpozij o literaturi in kulturi v času slovenskega narodnoosvobodilnega boja. Pripravili so ga v počastitev tridesete obletni ce oborožene vstaje in ustanovitve osvobodilne fronte. Hkrati pa bodo govorili tudi o izidu sedme knjige Zgodovine slovenskega slovstva, ki obravnava prav medvojno obdobje. Dopoldanski del simpozija Je posvečen poeziji in prozi. Na njem bodo govorili o problemu periodi-zacije in poimenovanja slovenske literature po letu 1941, o zbiranju slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva. Posebno predavanje pa je namenjeno miselnemu razvoju Kajuhove poezije. V popoldanskem delu bodo razpravljali o drugih oblikah kulture v osvobodilnem boju: o skečih sa morastnikov, o partizanskem samospevu ter o ilustracijah v tistem času. * * * LJUBLJANA, 13. - Danes Je bi la na ljubljanski univerzi skupšči na študentov ljubljanskih visoko šolskih zavodov. Na dnevnem redu so bile dodatne volitve za člane izvršnega odbora, sveta študentovskega glasila »Tribuna* in sveta študentovskega servisa. Predsednik Drago Babič je v poročilu na kratko govoril o delu izvršnega odbora. Omenil je, da so bili študentje zelo aktivni v Zvezi študentov Jugoslavije, kjer so se vključili v prizadevanja za delovni status študenta in prizadevanja na področju reforme univerze. Z mariborskimi študenti so ustanovili skupnost študentov Slovenije in z njimi spregovorili o skupnih težavah. Na področju socialno - ekonomskih odnosov je izvršni odbor tesno sodeloval z republiško izobraževalno skupnostjo. Delegati so spregovorili o študentovskem listu «Tribuna*, o njegovi politiki, predvsem pa o zadnji zaplembi »Tribune*. Izvršni odbor je menil, da so bila dosedanja prizadevanja »Tribune* kljub pomanjkljivostim pozitivna za obveščanje in politizacijo študentov. Drago Košmrlj Čilski častniki na obisku na Kubi HAVANA, 13. — Petindvajset častnikov čilske armade je prispelo danes na uradni obisk na Kubo na povabilo poveljstev kubanskih oboroženih sil. Med svojim obiskom na otoku, bodo čilski častniki obiskali vojaške šole in enote ter razne industrijske obrate. Atentat v Lizboni LIZBONA, 13. — Portugalska levičarska protivladna skupina ARA je danes sporočila, da so njeni pripadniki včeraj izvedli atentat na pristaniško skladišče v Lizboni. Napad je povzročil veliko materialno škodo, ker je eksplozija uničila ogromno količino vojaškega materiala namenjenega vojski v afriških kolonijah. RIM, 13. — Finančno ministrstvo je danes sporočilo, da je »Banco di Roma* danes predložil za izplačilo tri srečke novoletne loterije in sicer tiste, ki so zmagale prvo, tretjo in osmo nagrado. Tržaško delavstvo je moralo včeraj še enkrat manifestirati po mestnih ulicah, da bi opozorilo oblasti in javnost na krivice, ki se mu godijo v raznih podjetjih in tovarnah, ter na odpuste, do katerih je prišlo ali ki grozijo kot Damoklejev meč, medtem ko so protesti treh sindikalnih zvez in obljube nekaterih predstavnikov krajevnih oblasti ostale za sedaj brez rezultata. Na Trgu Unita se je včeraj zjutraj zbralo okrog 700 delavcev iz tovarne «Lucky Shoe*, iz predilnice »San Giusto* in iz podjetja «Vetro-bel*. Uslužbenci tovarne «Lucky» in »San Giusto* — pretežno dekleta in mlajše žene — so se zbrale ob 10. uri v sindikalni zbornici na Largo Papa Giovanni. Sindikalna predstavnica CGIL Tomasellijeva jim je razložila, kakšne obrazce morajo izpolniti, da lahko dobijo vsaj del odpravnine -- približno 65 odst. tega, kar jim pritiče — in plačo, ki jim jo podjetje še ni izplačalo. Na kratko je nato orisala pot, po kateri se bo vil sprevod do Trga Unita, kjer se bo združil s sprevodom uslužbencev podjetja «Vetrobel». Uslužbenke podjetja »San Giusto*, ki so se tudi zbrale v sindikalni zbornici, so zato, da bi se lahko udeležile manifestacije in nato sprevoda po mestnih ulicah, napovedale 24-urno stavko, ki je stoodstotno uspela. Sprevod uslužbencev obeh podjetij se je nato s transparenti podal proti Trgu Unita, medtem ko so dekleta razdeljevala letake, ki so obveščali javnost o krivici, ki se jim godi, in so isti tekst brali tudi po mikrofonu. Medtem se je po Istrski ulici, Drevoredu d’Annunzio in nato po Korzu vil sprevod skoraj 400 uslužbencev - delavcev in uradnikov podjetja «Vetrobel», ki so začeli stavkati ob 9.15. Napovedana je bila 7-urna stavka, Tudi oni so pripravili svoje transparente in letake, ki 'so jih med potjo delili mimoidočim. Sprevoda sta se združila pred občinsko palačo, kjer so delavci dolgo skandirali gesla in ponavljali svoje upravičene zahteve. Medtem sta tržaški župan inž. Spaccini in odbornik za delo Lon-zar sprejela sindikalno delegacijo, ki so jo sestavljali zastopniki treh sindikalnih zvez in treh prizadetih podjetij. Delegacija je županu še enkrat podrobno orisala težave delavcev in razmere v podjetjih. Župan Spaccini je obljubil, da bo skušal rešiti težko vprašanje, ki neposredno vpliva na tržaško gospodarstvo. Za podjetji «San Giusto* in «Vetrobel» je bilo predlagano, naj se zagotovi stalnost delovnih mest vsem uslužbencem. Župan je pri tem obljubil, da bo posredoval pri vseh javnih ustanovah za koordinirano akcijo pri posameznih ravnateljstvih podjetij. Povedal je tudi, da namerava dežela s posredovanjem občine nuditi 270 odpuščenim uslužbencem tovarne čevljev «Lucky Shoe* vsaj delno finančno pomoč v zameno za ne-prejete plače. Združeni sprevod se je izpred občinske palače podal pred prefekturo in nato po Korzu do Trga Goldoni in po Ul. Carducci do Trga Vittorio Venete, kjer se je razšel. Delegacijo sta včeraj zjutraj sprejela še deželni odbornik za delo Stopper in pokrajinski predsednik Zanetti v občinski oziroma v pokrajinski palači. Predstavniki uslužbencev «Vetrobel» so odborniku Stopperju še enkrat prikazali nevzdržno stanje, do katerega jih je privedla grožnja o 170 odpustih. Deželni predstavnik je delegaciji orisal prve stike, ki jih je imel z lastnico tržaškega podjetja tovarno Glaverbel v Bruslju. Pokrajinski predsednik dr. Zanetti pa je obljubil sindikalnim predstavnikom, da bo z zahtevami tržaških delavcev seznanil ministra za delo Donat Cattina in podtajnika Torosa. Tajništva sindikalnih organizacij so popoldne izdale skupno poročilo, v katerem poudarjajo, da morajo krajevne oblasti absolutno izpolniti sprejete obljube, kajti samo na ta način bedo lahko onemogočile ali vsaj omilile hud udarec za tržaško gospodarstvo. Danes bo sindikalno predstavništvo vseh treh podjetij sprejel prefekt dr. Abbrescia. Druge sindikalne vesti Stavke kovinarjev, petrolejskih delavcev in uslužbencev Stock Poleg osrednjega sindikalnega & godka — to je skupne manifestacija uslužbencev «Lucky», «San Giusto’ in «Vetrobel* — je bila včeraj f* vrsta stavk delavcev drugih kat" gorij. Včeraj, danes in jutri bo stavkal® skoraj 700 petrolejskih delavcev ( podjetjih Total, BP, Esso, Schell P še v nekaterih manjših. Gre še ved’ no za zahtevo po obnovitvi kolektiv' ne delovne pogodbe, za katero so od govorne oblasti povsem gluhe. Poldrugo uro so včeraj stavkal' uslužbenci Mehaničnih delavnic WW dve uri pa delavci v mehanične"' oddelku Sv. Marka. V podjetju Stock so delavci včersi stavkali 4 ure, uradniki pa 3 ure. P® sedaj je bilo izvedenih skupno 48 stavke. Tudi ta kategorija se hod za obnovitev delovne pogodbe, 28 stavko pa se je odločila, ko so s® včeraj prekinila pogajanja. Ver j etn® se bodo stavke nadaljevale tudi * * * * v prihodnjih dneh. lllllllllllllllllllllllll■llMlllllllllllllllllllllllIflll||||||||||||||||tl•llllllllllll|||||||||||||||||||||■||||^|||||||||||||1ll,, VČERAJ V DREVOREDU IPP0DR0M0 Hudo opečen delavec pri eksploziji kotla Do eksplozije, ki je povzročila tudi nekaj materialne škode, je prišlo v tovarni Saul Sadoch čila iskro, ta pa požar. Vsekakor P* izključujejo možnost kratkega stik"’ Ranjeni delavec 46-letni Cosimo Z*' garija je iz Stare istrske ulice V bolnišnici so mu ugotovili opeki)' ne po obrazu, rokah, ožganje las 81 šok. Okreval bo v 10 dneh. Nenadna eksplozija je povzročila včeraj popoldne veliko strahu a k sreči samo enega ranjenega in malo škode. Malo pred 18. uro je v tovarni papirja Saul Sadoc na Drevoredu Ippodromo 4 eksplodiral kotel posebnega stroja za lepljenje papirja, pri čemer so zublji opekli delavca Cosi-ma Zagario in vneli nekaj metrov papirja. Zračni pritisk je razbil stekla v bližini in odkrušil nekaj ometa, ki je padel na parkirane avtomobile. V kratkem so prihiteli na kraj gasilci z dvema brizgalkama in policija. Vendar pa so medtem že sami delavci pogasili požar, Rdeči križ je odpeljal Zagario v bolnišnico. Tako je ostalo nekaj dela samo za znanstveni oddelek policije, ki je začel z ugotavljanjem vzrokov eksplozije in... za mestne pometače, ki so morali očistiti cestišče v Ul. Ghirlan-daio. Vzroki eksplozije še niso znani; verjetno jih bodo ugotovili le tehniki tvrdke, ki je dobavila papamici stroj. Ta stroj, imenovan TACO II, služi za lepljenje papirja in morda se je nabralo ob drsenju papirja preveč statične elektrike, ki je povzro- Prezračcvalnc naprav« v tržaškem predoru zanimajo Neapeljčane Naprave za prezračevanje pfe-dora pri Senenem trgu ,so zna"? kot ene najsodobnejših v Italii1'! Zato si je včeraj ogledala te n"'; prave komisija iz Neaplja, ki jo sestavljali občinski tehniki funkcionarji. Tudi v Neaplju in’8' jo namreč podobne probleme P81 prezračevanju dolgih predorov. P®j natančnem ogledu tržaških n apr a'® so se neapeljski tehniki o nr izrekli zelo pozitivno in verjet"8 bodo tudi v svojem mestu na toč stili podobne naprave. TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.10 Pomenek s poslušalkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Sodobni slovenski skladatelji; 19.10 Slovenski narečni dokumenti; 19.40 Vokalni oktet Planika iiz Gorice; 20.00 Šport; 20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Folklornii plesi; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Glasbena oddaja; 16.20 Srečanje s C. De Incontreno. KOPER 6.30, 7.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.15 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Berimo skupaj; 10.05 Medigra; 11.00 Operni odlomki; 12.00, 12.45 in 13.07 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.40 Zabavna glasba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Tops pops; 16.00 Primorski dnevnik; 16.20 Gojenci glasbene šole v Piranu; 16.45 Kulturna panorama; 17.10 Izbrali ste; 19.00 Orkestri; 19.30 Prenos RL; 22.15 Glasbena oddaja NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Radio za šole; 12.10 Komentar o »Rischiatutto*; 13.15 Poje S. Bassey; 13.30 Radijska igra; 14.00 Veselo popoldne; 16.00 Otroški kotiček; 16.20 Za vas mlade; 19.10 Operni odlomki; 19.30 Filmska glasba; 21.15 Koncert v Milanu; 2.3 10 Ansambli. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 13.30. PETEK, 14. JANUARJA 1972 15.30, 16.30, 19.30, 22.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojejo F. De Andre in Paul and Linda McCartney; 8.40 Operni odlomki; 9.50 Radijska priredba; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.40 Glasbena cddaja; 13.00 »Hit Parade*; 13.50 Kako in zakaj; 14.00 Plošče; 16.00 Draga RAI; 18.15 Plošče; 18.40 Vprašaj; 19.00 Resnični dokumenti o neresničnih dohodkih; 20.10 «Supercampionissi-mo*; 21.00 Plošče; 22.40 Radijska priredba; 23.20 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Dvorakova komorna glasba; 11.45 Polifonske skladbe; 12.20 Ital. sodobna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Sopranistki G. Fairar in R. Crespin; 14.30 Pertret avtorja; 15.00 Margareta Cortonska; 17.45 Pogovor z vzgojiteljicami; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.15 Hipnoza ; 21.30 Andre Gide danes. FILODIFUZIJA 8(81 Kncert za začetek; 9.00 Nabožna glasba; 10.20 Ital. glasba; 11.00 Medigra; 12.00 Doba. klavirja; 12.45 Simf. koncert; 14.10 Ital. sodobna glasba. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Od melodije do melodije; 10.20 Pri vas doma; 12.10 Igra Radijski pihalni kvintet; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Z domačimi godci in ansambli; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.35 Glasbeni intermezzo; 15.40 Melodije iz filmov; 16 00 »Vrtiljak*; 16.40 Z orkestrom Švicar- iMfefe skega radia; 17.10 človek in zdrav je; 17.20 Operni Koncert; 18.5' Ogledalo našega časa; 19.00 Lah ko noč, otroci!; 20.00 Slovensk skladatelji zborov; 20.30 «Top-pop! 13*; 21.15 Oddaja o morju in p° morščakih; 22.15 Besede in zvok iz logov domačih; 23.05 Literar" nokturno; 23.15 Dizzy Gillespie " Donald Byrd. ITAL. TELEVIZIJA 10.30 TV v šoli: tečaj angle ščine, (11.30) Srednja šola. (12.00) Višja srednja šola; 12.30 Kultur na oddaja; 13.00 Življenje dofna 13.30 Dnevnik; 14.00 Tečaj francoščine; 14.30 Prenos evropske!8 prvenstva v bobu; 15.00 TV v šo li (ponovitev); 17.00 TV za naJ' mlajše: steklene gore; 17.30 DneV nik; 17.45 TV za otroke: Počita) ce na Irskem in (18.10) Risanke' 18.45 Glasbeni prostor; 19.15 Kul turna oddaja; 19.45 Šport in kr« nike; 21.00 A-Z: dogodek, kak" in zakaj; 22.00 Glasbena oddajal 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.00 Prenos konjske dirke; 21-0® Dnevnik; 21.15 TV igra: «Žal”8 obleka pristoja Elektri*. JUG TELEVIZIJA 16.30 Evropsko prvenstvo v dvosedežnem bobu; 17.35 L. Suhodolčan: Narobe svet, odd. iz cild8 Naočnik-očalnik; 18.10 Obzornik; 18.25 Obisk iz Italije; 18.40 Vzgoja1 problemi: Otrok se boji; 18.50 Stah čarska šola; 19.00 Mestece Pef ton; serijski film; 20.00 TV dne*-nik; 20.35 Goteborg: Evropsko df salno prvenstvo; pribl. 22.30 ročila koprska barvna tv 20.00 Otroški kotiček; 20.15 P*-ročila; 20.30 TV film: Dvoboj * smrtjo: 21.20 Prenos evropske!* prvenstva v umetnem drsanju.