IrU /OJ- vrtna oprema WWW.VINETA.SI I a B«* kčANA pr"'"'1 :o/s M PO gSNOVNI SOLI?! - Z100 LET-ib w > S yjpft CIS^E OCEPEK flNSKfV AKCIJA servis PNEVMATIK ALUPLfiTIŠČ muiMimn B.H.S. HITRI SERVIS ZAGORJE 01/56 64 064 VULKflNIZERSTVO - HITRI SERVIS - flVTODELI ^šfvtumO NEVERJETNE CENE TER VELIKA ZALOGA Au<5i Garancjp JJp! breZ' olvfeJ Dveletna garancija brez omejitve prevoženih kilometrov velja za vsa vozila Audi, Volkswagen in Volkswagen Gospodarska vozila, kupljena po 1.1.2003. Dveletna garancija velja prav tako za servisne storitve in vgrajene originalne nadomestne dele. JUk M | M M j Trbovlje 03/56-33-155 tbbovi.i « j Litija 01/89-62-600 OSREDNJA KNJIŽNICA JE. KAZALO ([3 -------h UVODNIK Drage bralke, spoštovani bralci! Pust je pred nami, največji praznik vseh poganovi Prijazno vas vabim na pustovanja v domačije in birtije, na karnevale z maskami zabave, na norčije in brezkončne požrtije! Vsakega od naštetih delov boste našli v daljni in bližnji okolici. Še nekateri velespošovani državljani, pred kratkim silni agitatorji, strankarski simpatizerji, so se tik pred pustom v civilnjake našemili in takoj "sevprek po novinarjih udarili. Je pač tako v tej deželici pod alpami, da “zoon politikon" ne more s^ svoje kože, pa četudi bi ga v mirovnika pregvantali. Ni pust kriv za salte mortale, bojim se le, da bi spet narod radi nafopall, s sladkimi besedami, kajpak. Slej ko prej se bodo v taki ali drugačni transformaciji vrnili na prizorišče političnih bojev, kamor pač sodijo in od koder se sploh ne bi smeli umakniti! | Je pa to svojevrsten odraz nemoči, žalostna situacija, pa še v času, ko bomo suverenost desetih let na tuj oltar položili. L Urednik MM KJEJEKAJ 1 4 INTERVJU Z IGORJEM 1 5 PODPEČANOM 24 „ _ PRILOGA LIST 2 5 ZAGORSKI SMUČARJI NA 3 3 ZMAGOVITEM POHODU 3 I 100 LET FRANČIŠKE OCEPEK Naslovnica: SMUČARKI KATJA IN NINA POMCMBNCJŠE TtLEfONSKE Š TE VUK E: ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.a. Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Mojmir Mačet Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar. Anton Šutar, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20.julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi. tel: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 1. polletje 2.916,00 SIT, I. tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POUCUSKE POSTAJE ZAC0BJE:03/6B 61 002 TRB0VLJE03/56 21 102 HR ASTNIIt 03/50-41-602 RADECE03/56 01-002 LITIJA:0l/B0 83 142 P POMET HE IIUFORMACI JE 03/50 66 100 TAXE041/6fi 348 041/633 «7 ZOPAVSTVEM DOMOVI ZD RADECE03/56 88-207 ZD HRASTNIK:03/56 44 008 ZD TRB0VLJE03/56 26 322 ZD ZAG0RJE03/56 55-000 ZDLITIJA:01/80 81-855 TASAMP ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH - 8 del O ekretarka Ljubljanske regije Neodvisnost KNSS Evelin Vesenjak nam j e pripravila malo daljši odgovor na vprašanje, ki zanima mnoge naše bralce in verjamemo, da tudi druge. Zanimalo vas je, kako novi zakon o delovnih razmerjih opredeljuje delo s polovičnim-štiriumim delovnim časom (krajši delovni čas) za določen ali nedoločen čas. Naša sindikalna sodelavka je pripravila odgovor (odgovor je nekoliko daljši, zato ga bomo objavili v nadaljevanjih), ki izhaja iz novega ZDR s komentarjem. Upa, da boste bralci v njem našli vse odgovore na svoja vprašanja. Še naprej pa sprejemamo vaša vprašanja poslana na naslov uredništva ali na elektronski naslov: gostei@volja.net POSEBNOSTI POGODB O ZAPOSLITVI (nadaljevanje) Pravica do odmora med delovnim časom se na podlagi drugega odstavka 154. člena ZDR zagotavlja delavcem, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar najmanj štiri ure na dan. Odmor med delom, ki sicer traja 30 minut, se takim delavcem zagotavlja v sorazmerju s časom, prebitim na delu in ne v celotnem trajanju. Za razliko od dosedanje veljavne delovne zakonodaje ta zakon glede pravice do odmora določa limit oziroma spodnjo mejo trajanja krajšega delovnega časa, pri katerem se še zagotavlja pravica do odmora. Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, vendar manj kot štiri ure na dan, nimajo pravice do odmora. Zakonsko določeno spodnjo mejo in uporabo načela sorazmernosti je mogoče s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi dogovoriti za delavca ugodneje. Glede delavca, ki še ni dopolnil 18 let starosti j e treba upoštevati še določbo dragega odstavka 196. člena, ki določa, da ima tak delavec pravico do odmora med delovnim časom v trajanju najmanj 30 minut, če dela najmanj štiri ure in pol na dan. Glede dnevnega in tedenskega počitka zakon ne določa za krajši delovni čas posebnosti, zato se zagotavljata pravici v enakem obsegu kot gresta delavcem s polnim delovnim časom. V zvezi s plačilom za delo zakon ne vsebuje posebnih določb, ki bi se nanašale na obravnavano pogodbo. Plača se torej praviloma določa na enak način kot za delavce s polnim delovnim časom, uresničuje pa se v sorazmerju z obsegom dela. Iz določbe petega člena ratificirane Konvencije MOD št. 175 izhaja zahteva, da se mora z nacionalno ureditvijo zagotoviti, da ne bodo delavci, ki delajo krajši delovni čas, samo zato, ker delajo krajši čas, prejemali nižje osnovne plače, izračunane sorazmerno na podlagi ur, delovnega učinka ali akorda, kot jo prejemajo primerljivi delavci, ki delajo polni delovni čas in se njihova osnovna plača izračunava po isti metodi. Četrti odstavek ureja pravico do letnega dopusta. Zakon tako kot doslej določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v minimalnem trajanju. V skladu s 159. členom, ki ureja trajanje letnega dopusta, to pomeni, da letni dopust v i&tojr posameznem koledarskem letu ne more biti krajši od štirih tednov, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas od polnega. Daljše trajanje dopusta se lahko določi s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, kar pomeni, da bo tak delavec upravičen tudi do tako določenega daljšega trajanja dopusta, če bo izpolnjeval pogoje, na podlagi katerih se dodatni dnevi dopusta priznavajo delavcem (zahtevnost dela, družinske razmere, invalidnost, težji ali zdravju škodljivi pogoji dela, itd.). Zahteva, da se zagotovijo enakovredni delovni pogoji tudi v zvezi s pravico do plačanega letnega dopusta in plačanih praznikov, pri čemer se denarni prejemki lahko določijo v razmerju z opravljenimi urami dela ali zaslužkom, izhaja tudi iz 7. člena ratificirane Konvencije MOD št. 175. Vsakršno drugačno, za delavca manj ugodno obravnavanje, na primer neupoštevanje socialnih in delovnih pogojev, od katerih je odvisna dolžina trajanja letnega dopusta, zgolj zaradi razloga, ker gre za delavca, ki dela s krajšim delovnim časom, bi v skladu z zavezujočimi mednarodnimi standardi pomenilo nedovoljeno diskriminacijo oziroma kršitev načela enakosti. Načelo sorazmernosti se namreč upošteva pri višini nadomestila plače v času izrabe letnega dopusta in ne bi bilo primemo, da bi se hkrati upoštevalo tudi pri sami določitvi trajanja letnega dopusta. V 131. členu določena pravica do regresa za letni dopust, gre delavcu v polnem znesku, to je najmanj v višini minimalne plače kot to določa citirano zakonsko določilo. Peti odstavek ureja pravico do sodelovanja pri upravljanju. Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom, imajo pravico do sodelovanja pri upravljanju v skladu s posebnim zakonom (ZSDU). Takšna zahteva, da je treba zagotoviti enako varstvo, kot je zagotovljeno delavcem s polnim delovnim časom, tudi part-time delavcem v zvezi s pravico do organiziranja, kolektivnih pogajanj in nastopanja kot predstavnikov delavcev izhaja iz ratificirane Konvencije MOD št. 175. Šesti odstavek ureja omejitev glede možnosti delodajalca, da delavcu naloži delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa. Delodajalec ne bo mogel delavcu, ki dela s krajšim delovnim časom, naložiti nadurnega dela, čeprav bi bili podani razlogi, ki v skladu z zakonom utemeljujejo uvedbo takega dela pri delodajalcu in bi delodajalec nadurno delo tudi uvedel za ostale delavce, ki delajo s polnim delovnim časom (glejte komentar k členu 143 o nadurnem delu). Odreditev nadurnega dela za delavca, ki dela s krajšim delovnim časom je možna samo pod pogojem, daje taka možnost dogovorjena s samo pogodbo o zaposlitvi. Brez vnaprejšnjega dogovora o možnosti opravljanja nadurnega dela v pogodbi o zaposlitvi, delodajalec ne bo mogel uresničevati te svoje sicer enostranske pristojnosti v razmerju do delavca, ki dela s krajšim delovnim časom. Gre za izraz načela pogodbenega koncepta delovnih razmerij, upoštevajoč, daje delo s krajšim delovnim časom pri tej obliki pogodbe bistveni opredeljujoč delovni pogoj in da se zato ne more enostransko, samo po volji delodajalca, spreminjati podaljševati. Glede neenakomerne razporeditve ter začasne prerazporeditve delovnega časa zakon izrecno ne določa omejitev v zvezi s krajšim delovnim časom, razen če gre za delavca, ki dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zdravstvenega zavarovanja ali drugih predpisov (sedmi odstavek 147. člena). Primerno bi bilo, da bi pravilo o prepovedi naložitve dodatnega dela nad dogovorjenim krajšim delovnim časom veljalo tudi za neenakomerno razporeditev ter začasno prerazporeditev delovnega časa, kar pa zakon izrecno ne določa. Zakon določa v zvezi z gornjim pravilom izjemo, in sicer se pravilo o omejitvi naložitve dela preko dogovorjenega krajšega delovnega časa ne nanaša na tiste primere, ko gre za dodatno delo v primerih naravne ali drage nesreče v skladu s 144. členom ZDR; v teh primerih je delavec dolžan opravljati delo preko dogovorjenega krajšega delovnega časa in sicer toliko časa, dokler je nujno, da se rešijo človeška življenja, obvaruje zdravje ljudi ali prepreči materialna škoda. Gre za izjemne primere, ki se v praksi redko pojavljajo. Konec v naslednji številki. Ureja Igor Goštc MSTMHll lili Q SLOVENIJI TEL f N T E R MARKETING www.rumenestrani.com . KAM PO KONČANI OSNOVNI ŠOLI? 'T' ako se sprašujejo vsi JL osmošolci in njihovi starši. Sedanji šolski sistem teži k temu, da bi se čimveč dijakov šolalo v bližini doma. Včasih je to mogoče, drugič ne, saj prav vse smeri srednješolskega izobraževanja niso vedno v bližini. Osmošolci pa si žele morda prav tistega kar vedno ni uresničljivo v domačem okolju. In kaj ponujajo zasavske srednje šole? V Zasavju imamo štiri srednje šole: Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje, Srednjo šolo Zagorje in Gimnazijo Litija. Vse več osmošolcev se odloča za gimnazijske programe -splošnega, ekonomsko in tehniško gimnazijo, zanimanje za štirileme strokovne tehniške programe in poklicno izobraževanje je manjše. Vzroki za to so različni, res pa je, daje vseživljensko izobraževanje danes nuja in da se vse bolj zavedamo, da zaključek obiskovanja neke šole ne pomeni, daje to tudi zaključek šolanja. Daje odločitev o nadaljevanju šolanja “družinska” zadeva, govori tudi dejstvo, da na informativne dneve v srednje šole pogostoma pospremijo svoje otroke številni starši. Da se laže odločajo, so osmošolci dobili zložeke, s katerimi se posamezne šole podrobneje predstavijo. Število prostih mest pa je objavljeno v Razpisu,za vpis v srednje šole, ki so ga prejeli v svoji šoli. Pri odločitvah naj bi bodoči dijaki upoštevali svoje želje in sposobnosti. Nov način izobraževanja ima svoje dobre in slabe strani. Ena od dobrih strani je tudi ta, da lahko tisti, ki so zaključili štiriletni strokovni program, obiskujejo maturitetni tečaj in opravijo maturo. Gimnazijci, ki bodo uspešno končali četrti letnik, mature pa ne bodo opravljali, si bodo lahko pridobili prvi poklic v poklicnem tečaju na ustrezni srednji strokovni šoli. V primeru večjega vpisa v posamezne programe kot je bilo razpisanih prostih mest bodo šole omejile vpis in upoštevale dosežen učni uspeh od 6. do 9. razreda osnovne šole in rezultate zunanjega preverjanja znanja. Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje, na Gimnazijski cesti 10, je letos razpisala 3 oddelke po programu splošne gimnazije in 1 oddelek po programu ekonomske gimnazije. Po programu ekonomskega tehnika pa se bodo lahko izobraževali v 2 oddelkih. Koliko dodatnih možnosti jim nudi šola so lahko bodoči dijaki spoznali na predstavitvi, ki so jim jo pripravili. Šola se ponaša z dobrimi rezultati na različnih republiških tekmovanjih, zelo odmevni so npr. njihovi uspehi na področju “debatiranja” v angleškem jeziku, saj so se udeležili tudi mednarodnih tekmovanj. V petek in soboto se je njihovih informativnih dni udeležilo kar 219 osmošolcev in 197 njihovih staršev. Predstavitve gimnazijskega programa se je udeležilo 128 osmošolcev, programa ekonomske gimnazije 35 in 56 osmošolcev programa za ekonomskega tehnika. Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje, Šuštarjeva kolonija 7a, izobražuje dijake na poklicnih programih, poklicnem tehniškem izobraževanju in v tehniški gimnaziji. Najkrajši je dvoinpolletni program v oddelku za obdelovalca kovin. Po modelu skupnega izvajanja programov v strojništvu se bodo v dveh oddelkih triletnega programa izobraževali za oblikovalca kovin, inštalaterja strojnih instalacij, avtomehanika, avtoklepatja, orodjarja. Za program elektrikar elektronik se bodo izobraževali v enem oddelku. V po en oddelek se lahko vpišejo dijaki štiriletnih programov za elektrotehnika elektronika in strojnega tehnika ter v tehniško gimnazijo. Kar 175 osmošolcevjebilona informativnih dnevih skupaj s svojimi starši. V petih skupinah so jim predstavili tudi praktično delo na šoli. V zadnjih mesecih so na šoli in na posameznih osnovnih šolah izvedli precej delavnic za učence, na katerih so se lahko seznanili z bodočimi poklici elektrotehniške in strojne stroke. Dijaki sodelujejo v projektih Odprte šole, na šoli pa jim nudijo tudi sodelovanje v precejšnjem številu krožkov. Ustvarjalni so pri šolskem glasilu Utrip, ukvarjajo se z robotiko, v knjižnici s 10000 izvodi najdejo ogromno znanja, zelo uspešni so v Šolski košarkarski ligi, na mnogih tekmovanjih z različnih področij. Poudarek je sicer na tehniškem področju, kjer so v znanju vsako leto med prvimi (ali prvi) v državi, vendar imajo dijaki možnost ukvarjati se tudi s povsem drugimi stvarmi. Tako so se dokazovali na področju slovenskega jezika, zgodovine, te dni pa so še posebno ponosni na himno šole, kije nastala kot skupni projekt. Ker se pripravljajo tudi na zaključni ples, imajo plesne vaje v šolskih prostorih. Od dveh šolskih zgradb je ena nova, drugo pa so v zadnjih letih precej prenovili. Dijaki preživljajo dopoldne v prijemern okolju, najrajši pa imajo telovadnico, kije veijetno najlepša v regiji. Srednja šola Zagorje, Cesta zmage S, izobražuje svoje dijake za različne poklice. Najkrajši je dvoinpolletni program za pomočnika gospodinje oskrbnice, kamor se lahko vpišejo tudi tisti, ki so zaključili šest razredov osnovne šole. V triletnih programih srednjega poklicnega izobraževanja se lahko šolajo za poklice oskrbnika, kuharja - natakarja in prodajalca. Za vse omenjene programe je razpisan po en oddelek, razen za program trgovca trije oddelki. Letošnjo novost predstavlja štiriletni program srednjega strokovnega izobraževanja za poklic turističnega tehnika, za katerega je tudi razpisan en oddelek. Vsi, ki bodo uspešno zaključili triletne poklicne programe, bodo šolanje lahko nadaljevali v dvoletnih programih poklicno tehniškega izobraževanja v dveh oddelkih za poklice ekonomskega tehnika in v enem oddelku za gostinsko - mrističnega tehnika. Ob informativnih dnevih je bilo na šoli 120 osmošolcev, od katerih se je za program trgovca zanimalo 46, za turističnega tehnika 26, za gostinska dela 25, pomočnika gospodinje 15 in za oskrbnika 8. Večino od njih so spremljali starši. Za poklicno tehniško izobraževanje je bilo na informativnih dnevih 15 dijakov, ki žele nadaljevati šolanje za gostinsko mrističnega tehnika in 36 dijakov, ki žele postati ekonomski tehniki. Iz izkušenj vedo, da se običajno vpiše v šolo toliko dijakov kot imajo razpisanih oddelkov. Kako prijetno je pri njih in kaj vse njihovi dijaki ustvarjajo so se osmošolci in njihovi starši prepričali na informativnih dnevih, ko sojih postregli z dobrotami iz njihove kuhinje in pokazali svoje različne izdelke. Dijaki in profesotji so jim predstavili projekte, ki potekajo na šoli: Comenius -mednarodna izmenjava dijakov z Belgijo, EKO šola, predstavitev uporabe lesne bio mase, mednarodne izmenjave z dijaki iz Češke, kreativna delavnica oblikovanje tekstila... Gimnazija Litija, na Bevkovi le, ima v letošnjem šolskem leto razpisane tri oddelke prvega + letnika. Za šolanje pri njih je veliko zanimanje saj se je informativnih dni udeležilo 180 osmošolcev in več kot 220 njihovih staršev. Na skupnem delu informativnega dne so jim predstavili šolo in dejavnosti. Kako izgleda praktični del pouka pri njih pa so jim pokazali z demonstriranjem različnih eksperimentov v njihovih laboratorijih. Vsakemu so dali zloženko, kjer so lahko videli predstavljeno organizacijo dela in predmetnik. Temu so dodali tudi 5. številko Naglas-a, njihovega glasila, v katerem je objavljeno priznanje Turistične zveze Slovenije, da je v kategoriji srednjih šol dobila Gimnazija Litija priznanje s pečatom gostoljubnosti za leto 2002, prvo mesto, kot prijazna in urejena šola. Nova stavba, dobro organiziran pouk in veliko možnosti obiskovanja interesnih dejavnosti so tisto, kar je že mnoge bodoče dijake pripeljalo v Litijo na informativne dneve. Irena Vozelj REDNI VPIS V SREDNJEŠOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRED VRATI 'Taisti, ki v šolskem letu L 2003/04 načrtujejo redni vpis v katerega od programov za pridobitev javnoveljavne izobrazbe (na srednješolski, višješolski ali visokošolski stopnji), imajo zadnje tedne veliko dela. Informativni dnevi so za nami, rok za oddajo prijav se neizprosno bliža in vsak hip bo potrebno sprejeti pomembne odločitve. Mrzlico pred vpisom čutimo tudi v Svetovalnem središču Zasavje, saj v zadnjih dneh beležimo več obiskovalcev, ki jih zanima možnost vpisa v srednješolske programe v Zasavju. Osnovnošolci, ki se želijo v šolskem letu 2003/04 vpisati v srednješolske programe, morajo svojo odločitev sprejeti najkasneje do 4. marca 2003. Prijavo bodo izpolnili na osnovni šoli, ki jo obiskujejo. Tisti, ki se želijo šolati v bližini doma, se bodo lahko vpisali na Srednjo šolo Zagorje, Gimnazijo in ekonomsko srednjo šolo Trbovlje, Srednjo tehniško in poklicno šolo Trbovlje ter Gimnazijo Litija. Izbirajo lahko med programi nižjega poklicnega izobraževanja (pomočnica gospodinje - oskrbnice, obdelovalec kovin), programi srednjega poklicnega izobraževanja (oskrbnik, prodajalec, kuhar-natakar, programi v strojništvu, elektrikar 7AS4vr elektronik), programi elektronski pošti isio.zas- Za Svetovalno središče srednjega tehniškega oz. avje@guest.arnes.si. Zasavje, Valentina Uran strokovnega izobraževanja (turistični tehnik, ekonomski tehnik, elektrotehnik elektronik, strojni tehnik), gimnazijskimi programi (gimnazija, ekonomska gimnazija), programi poklicno tehniškega izobraževanja (go s tinsko-turistični tehnik, ekonomski tehnik, strojni tehnik), vpisali pa bodo lahko tudi program maturitetnega tečaja. Tisti, ki imajo drugačne želje in ambicije, se bodo morali odločiti za dnevno vožnjo v drug kraj ali bivanje v dijaškem domu. Ostalo je še nekaj dragocenih dni. Kdor potrebuje kakršnokoli pomoč pri odločitvi, se lahko oglasi v Svetovalnem središču Zasavje, ki brezplačno ponuja informacije in svetovanje s področja izobraževanja. Lahko nas pokliče po telefonu 03 56 31 191, nas obišče v prostorih Zasavske ljudske univerze na Trgu svobode lla v Trbovljah ali nam svoja vprašanja posreduje po SVETOVALNO ■ SREDIŠČE W ZASAVJE NOVO NA ZASAVSKI LJUDSKI UNIVERZI ? SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju? V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, kijih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali. Svetovanje in informiranje poteka: ■ po telefonu 03 56 31 191, ■ osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali ■ na elektronskem naslovu isio.zasavie@guest.ames.si Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je _____________brezplačen. Vabljeni!___________ FUNŠTERC ---------f Kdo smo? "TA ružba Donos, premoženjsko U svetovanje d.o.o. je bila ustanovljena z namenom kakovostnega in etičnega premoženjskega svetovanja in finančnega načrtovanja po razumni ceni. Jasne in brezkompromisne informacije so temelj naših raziskav finančnih produktov, ki jih priporočamo našim strankam. K procesu premoženjskega svetovanja in finančnega načrtovanja pristopamo sistematično in na podlagi vrednot vsakega posameznika. Z etičnim premoženjskim svetovanjem in izdelavo osebnega finančnega načrta vam pomagamo k optimalni zaščiti vaše družine in delovne sposobnosti ter k bolj uravnoteženim naložbenim odločitvam. Naše storitve so prikrojene tako, da boste z njimi dosegali vaše finančne in življenjske cilje hitreje, v večji meri in z manj tveganja kot bi jih sicer. Strankam pomagamo sprejemati modre odločitve glede njihovega denarja in od njih pričakujemo, da upoštevajo naše nasvete. Naši svetovalci redno objavljajo strokovne prispevke s področja ustvarjanja osebnega premoženja v strokovnih finančnih publikacijah (Finance, Podjetnik, Kapital) in časopisju (Dnevnik, Delničar). Pokličite naš svetovalni center za upravljanje osebnega premoženja (01/237 30 51 ali 041/851 140 vsak delavnik med 10 in 15 uro). Naš postopek svetovanja je natančen in profesionalen. Skupaj naredimo celotno osebno premoženjsko analizo finančnega stanja, postavimo in priotiziramo jasne dolgoročne cilje na podlagi strankinih vrednot ter izdelamo osebni finančni načrt z natančno zasnovano naložbeno strategijo ter poskrbimo za njegovo izvedbo in spremljanje. Donos, premoženjsko svetovanje d.0.0. Savska cesta 3a 1000 Ljubljana Tel.: 01 23 73 051 Fax.: 01 43 75 183 http://www.donos.net - svetovalni center za upravljanje osebnega premoženja ZAKAJ POTREBUJETE PREMOŽENJSKO SVETOVANJE? Nova socialno-ekonomska situacija v Sloveniji V prejšnjem družbenem sistemu je za nas poskrbela država. Imeli smo urejeno socialno varnost, brezplačno šolanje, po šolanju je bila služba zagotovljena, na koncu pa nas je čakala še pokojnina. Sedaj pa je tudi pri nas nastopilo obdobje kapitalizma in vsak mora poskrbeti zase (tudi finančno) kakor ve in zna. Kdor se ne bo pravočasno pripravil na spremembe, se bo kmalu znašel v finančnih težavah iz katerih pogosto ni izhoda (iz kredita v kredit, nato v bankrot). Da bi se izognili takim neljubim situacijam, je potrebno imeti določeno finančno znanje, ki vam ga lahko nudi tudi premoženjski svetovalec. Večina Slovencev svoj denar še vedno plemeniti na neustrezne načine. Na področju plemenitenja prihrankov smo Slovenci še precej neuki. Znanje o delnicah, borzi in kapitalskem trguje skromno, kar pomeni, da se velika večina prebivalstva odreka možnosti, da bi svoj težko prisluženi denar še dodatno oplemenitila. Potrebno je, da svoje varčevalne navade spremenite, kajti v nasprotnem primeru boste svoje finančne cilje dosegali bistveno počasneje in v bistveno manjši meri kot prebivalci razvitih dežel. Če nimate razvite osebne finančne discipline in znanj, pomembnih za plemenitenje prihrankov, potem nujno potrebujete svojega osebnega finančnega trenerja - premoženjskega svetovalca. Značilnosti premoženjskega svetovanja Dober premoženjski svetovalec se najprej temeljito poglobi v strankine želje in finančne zmožnosti in tudi kasneje skrbi zanjo: spremlja stanje njenih naložb, opozarja na podaljševanje pogodb in ureja druge formalnosti (razni obrazci ipd.) ter jo redno obvešča ter seznanja z novostmi in v primeru spremenjene situacije na trgu priporoča spremembe v strategiji. Kaj lahko pridobite s premoženjskim svetovanjem? Kot stranke pridobite celovito osebno premoženjsko svetovanje in stalen dolgotrajen servis vašega osebnega in družinskega premoženja. Imate nekoga, na katerega se lahko obrnete s slehernim finančnim vprašanjem in dobite kakovosten ter nepristranski odgovor. Tako lahko v življenju ustvarite večje osebno premoženje, imate več denaija in prostega časa, boljšo socialno varnost in na koncu tudi bogatejše življenje. Pomislite kakšno bi bilo vaše življenje če bi imeli finančno strategijo izdelano na tistem, kar vam je resnično pomembno? Kako bi bilo če bi vaše naložbe in zavarovalni programi delovali v harmoniji z doseganjem vaših ciljev? Finančno načrtovanje na podlagi vrednot zajema: razjasnitev kaj je vam resnično pomembno (vaše osnovne vrednote) prioritizacijo in določitev vaših ciljev oceno vaše trenutne finančne situacije izdelavo vašega finančnega zemljevida ter vas motivira k akciji in ukrepanju. Finančno načrtovanje na podlagi vrednot vam bo ne glede na vaš trenutni finančni status ali nivo finančne pismenosti pomagalo sprejemati modre odločitve glede vašega denaija. Pavel Kotar Premoženjski svetovalec in finančni načrtovalec. GSM: 040 851 140 e-naslov: pavel.kotar(a)donos.net Donos, premoženjsko svetovanje d.0.0. / www.donos. net S 4 ?****'■£**** hiv<*l Kotor ba*&*.*#*ix:i* Sl fw* 014*7 §1*1 ; eSafe m | »** Donos Upravna enota Zagorje prejela CERTIFIKAT KAKOVOSTI s. Dobovčani zagnani za nadaljnji razvoj A T hotelu Medijske toplice so v krajši slovesnosti upravni enoti V Zagorje podelili certifikat BVQI, ki ga je iz rok direktorja biroja BVQI Zorana Lekiča prejel načelnik upravne enote Zagorje Vladimir Kojnik. Taje v kratkem nagovoru povedal, da sledijo cilju biti strankam in zaposlenim prijazna ustanova.(I.G.) Parkirišča v Zagorju A J prihodnjih dneh bosta Občina Zagorje in Pošta Slovenije sklenili V dogovor o sofinanciranju izgradnje parkirišč pred novo pošto v Kisovcu. Gradnja se bo pričela takoj po sprejemu občinskega proračuna za letos. Projektantska cena predračunskih del je cca 21,5 mio SIT. Financirali ga bodo v razmerju 60% Pošta in 40% občina Zagorje. Za potrebe pošte in krajanov bodo zgradili 44 parkirnih mest. Vir: Bilten T)red kratkim je bil na volitvah izvoljen nov sedemčlanski svet T KS Dobovec. Za predsednika je svet izvolil krajana Ervina Renka iz Župe. Nov svet, vključno s predsednikom, si zelo prizadeva za nadaljnji razvoj kraja. Gre za ureditev cest, za vodooskrbo, za ohranitev kmetijstva, za poživitev kulturnega, športnega in družabnega življenja in še kaj. Zelo pomembna je tudi aktivnost na področju turizma - Kumska nedelja, oglarjenje, konjeniška dejavnost,... Moti pa jih dejstvo, da trenutno na tem območju ni nobene trgovine z živili in drugimi potrebnimi artikli. KS je občini Trbovlje predložila program svojega dela in s tem povezanih potreb z namenom, da ji ga občina po svoji plati pomaga uresničevati. X_________________________________________________________Tly 7AWr + TRETJA SEJA LITIJSKEGA OBČINSKEGA SVETA SLS V KVIAZ-u ZAČASNO NE BO SODELOVALA »Slovenska ljudska stranka v komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve do nadaljnjega ne bo sodelovala,« je na nedavni tretji (februarski) seji občinskega sveta občine Litija izjavil svetnik SLS in poslanec v državnem zboru Franci Rokavec. Predlog poimenske sestave ene najbolj pomembnih komisij občinskega sveta (LDS 2 člana in po enega ZLSD, SLS, SDS. SNS in DeSUS) je predlagal župan Mirko Kaplja. S predlogom se ni strinjala Slovenska ljudska stranka in še posebej njen predsednik Franci Rokavec, zato je župan odredil prvi odmor. Po posvetu z vodji svetniških skupin se je prvotni predlog spremenil le v toliko, da izvoljeni člani KVIAZ-a na prvi seji izvolijo predsednika. Tudi s tem popravljenim predlogom se svetniki SLS niso strinjali in prišlo je do drugega odmora. Po drugem odmoru je Franci Rokavec (SLS) povedal, da svetniška skupina SLS v KVIAZ, da je vse skupaj še bolj zapletel, za enkrat ne namerava predlagati svojega predstavnika. Predlagali ga bodo šele potem, ko bodo ocenili o korektnosti sestave ostalih komisij in odborov občinskega sveta. Po tretjem odmoru (posvetu župana z občinsko upravo) je župan Mirko Kaplja končno predlagal in svet tudi potrdil KVIAZ v naslednji sestavi : Peskar Matjaž (SNS), Kovič Tone (SDS), Rajšek Darja (ZLSD), Gombač Aleksander in Kovič Jože (LDS) ter Godec Ivan (DeSUS) so na prvi seji izvolili za predsednika Aleksandra Gombača (LDS). Sedmega člana KVIAZ-a pa bo SLS, če bo, imenovala naknadno. Izjava svetniške skupine SLS : »Na februarski seji Občinskega sveta v Litiji svetniška skupina SLS zaradi očitne ozurpacije oblasti koalicije strank v občinskem svetu (LDS, ZLDS, SNS in DeSUS) pri imenovanju KVIAZ-a iz protesta zaradi sestave omenjene komisije, ki bistveno odstopa od volilnih rezultatov na nedavnih lokalnih volitvah ni predlagala svojega člana v navedeno komisijo...« Medsebojne obtožbe se nadaljujejo. nPrbovlje, 17. 02. 03. Kljub temu, daje JL tokratna seja minila v nekoliko strpnejšem vzdušju, trboveljski svetniki ne morejo mimo medsebojnega obtoževanja za obstoječe stanje v občini. Slavko Kmetič (SDS) je tako prilepil etiketo lažnivec Zoranu Gračnerju (LDS). Naslednji dvoboj pa je potekal med županom, Bogdanom Barovičem in Zoranom Gračnerjem na temo občinskega proračuna za leto 2003. So pa sejo svetniki nadaljevali »ustvaijalno« pod 3. točko; »Pobude in vprašanja članov občinskega sveta in informacije župana«. Zoran Gračner je zaprosil župana, da obrazloži namero občine za nakup objekta Peko. Zanimalo ga je, če je vrednost tega objekta dejansko ocenjena na vrtoglavih 270 mio sit. Župan, Bogdan Barovič je pojasnil, da občina niti slučajno ne namerava kupiti tega objekta, še najmanj za tako visoko ceno. Kot je dejal, ga lahko kupi SRD. Pojasnil je še, da so se s Pekom res pogovarjali o nakupu vendar za bistveno nižje vsote (od 80 mio do 140 mio). Vendar do realizacije nakupa verjetno ne bo prišlo. Je pa župan izrazil dokajšnjo mero ogorčenja, ker se nekateri (LDS) ali Zoran Gračner, o takšnem nakupu pogovarjajo mimo njega. Župan je še poudaril, da ve zakaj bi nekateri želeli čim večjo ceno za Peko vendar so nameni teh sumljivi. Povedal je tudi, da sestanka na katerega naj bi bil vabljen tudi Zoran Gračner ne bo, ker stvari niso dovolj dogovorjene. Jože Ovnik (ZS) je prisotne opozoril, daje cena prodaje vrtca Maijetica (15 mio), sramotno nizka. Ovnik je predlagal, da se objekt nameni turistični dejavnosti kot hotel. Menil je, da bo prav prišel takrat, ko bo skozi Mrzlico zgrajen predor. Prepričan je, da bo do gradnje predora prišlo. Branko Amšek, (NSi)je menil, daje potrebno v občini organizirati bolj učinkovit sistem obveščanja prebivalcev o kritičnih urnih koncentracijah onesnaženosti. Saj občasno še vedno prihaja do prekomernih dovoljenih 24 ~ 7AK4vr umih koncentracij. Moti ga tudi Helena Blagne, saj njeni plakati pozirajo kjerkoli, le tam, kjer je za to namenjen prostor, ne. Joža Ložak (SLS) je predlagala, da se v občini ustanovi komisija za razvoj kmetijstva. Pod točko 4.; Predlog »Odloka o proračunu Občine Trbovlje za leto 2003«, je s pripombami pričel Milan Žnidaršič (ZLSD), kije menil, da bi morali o nameravanih prodajah nepremičnin v lasti občine dobro premisliti ali je to smotrno. Moti ga, da še ni bilo slišati mnenja župana o proračunu v katerem ni opaziti razvojne naravnanosti. Planirana izgradnja letno -zimskega bazena je izredno draga investicija za katero meni, da bo prinašala le dodatne visoke stroške in ne bo donosna. Motijo ga »lepotne« napake pri modernizaciji cest. V projektu ni zajeta vodooskrba. Zaradi varčevanja meni, da bi morali preučiti racionalnost zaposlovanja v občinski upravi kjer je trenutno zaposleno 36 delavcev, ne pa, da se razmišlja še o dveh novih zaposlitvah. Promet v občini je problematičen. Potrebno je razmišljati bolj v prihodnost (2010 - 2020). Kratkoročna rešitev je sprostitev prometa skozi mesto, tako tekočega, kot mirujočega. Bolje je še eno leto počakati in potem zadevo, v roku enega leta rešiti kompleksno. Župan, Bogdan Barovič je pojasnil, da je proračun namenjen namenski porabi. Dejal je; »Ta proračun je vaš, ne moj. Proračun nosi le moj podpis in pečat. Vendar glejmo naprej, ne nazaj. Proračun je okleščen. Jaz sem župan en mesec in pol. Naslednje leto bom sam sestavil proračun. Bo varčevalen, vendar drugačen kolje sedaj.Glede bazena pa tole; bomo otrokom odvzeli bazen v katerem se učijo plavati? Cementarna Trbovlje bo obstoječi bazen zaprla. Je pa pripravljena sofinancirati nadomestnega.« Zoran Gračner (LDS) je v repliki k županovi obrazložitve menil, da seje s certentamo možno tudi drugače dogovoriti. Tudi njega je motilo, da o proračunu in razvojnih projektih ni spregovoril župan. Meni, da je prodaja nepremičnine na Partizanski 2 (Kazimir) neumnost. Najbolje bi bilo zgradbo porušiti, parcelo pa izkoristiti v namene občine. Vrtec Marjetka je bil predviden za uporabo mladinskega centra in naj tako ostane. Prodaja je nesmiselna. Pod 5. točka dnevnega reda; »Predlog gospodarskega načrta za leto 2003 Javnega komunalnega podjetja«. Svetnik Slavko Kmetič (SDS) je izrazil zaskrbljenost, kako bodo občani, ob tako veliki brezposelnosti še uspeli plačevati izjemno visoke račune za komunalne storitve, kot sledijo iz gospodarskega načrta.Milan Žnidaršič (svetnik ZLSD in direktor JKP) je pojasnil, da se od njega, kot direktorja JKP zahteva uspešno poslovanje, kar pomeni.da mora pokriti vse finančne postavke. Zniževanje cen komunalnih storitev je nemogoče. Zvonko Hribar (DeSUS) je menil, da je preuranjeno govoriti o tem ali so stroški v poslovnem načrtu postavljeni previsoko. Po njegovem je potrebno počakati na nekatere rezultate (iz preteklega obdobja?), ki bodo služili kot odgovor na obravnavano vprašanje. M.A.Š. IZ SEJE OBČINSKEGA SVETA ZAGORJE '/agorski svetniki so sredi februarja opravili drugo sejo. Čeprav je bil dnevni red obširen, se Z_/je seja končala zelo hitro. Tako pri točki pobude in vprašanja, kot pri predlogu občinskega proračuna, kjer je bilo pričakovati, da bodo svetniki bolj aktivni, skorajda ni bilo razprav oziroma pobud. Se najdlje so se svetniki mudili pri dilemi, ali povišati ceno programov Vrtca ali ne. Na predlog župana Matjaža Švagana so se svetniki potem odločili, da se ne sprejme povišanje cen, vse dotlej dokler ne bo opravljena celovita analiza, kaj bo za Vrtec pomenila uvedena devetletka. (l.G.) Koalicija za Trbovlje nPrbovlje, 14. 02.03. Občinski odbori J. slovenske nacionalne stranke, Nove Slovenije, Socialdemokratske stranke. Stranke Zelenih in stranke Mladih so na tiskovni konferenci predstavili novoustanovljeno koalicijo, ki so jo poimenovali koalicija za Trbovlje. Koalicijo vodi Mitja Rozina. Do povezovanja v koalicijo med naštetimi strankami je prišlo zaradi nezavidljivega položaja v občini Trbovlje. Stranke vidijo v koaliciji možnosti sodelovanja v smeri razvoja mesta Trbovlje. To je vodilo in cilj vseh delujočih strank. Povečevanje nezaposlenosti je zaskrbljujoče in terja od vseh strank skrajne napore za razreševanje nastale krize. Koalicija želi prekiniti negativne trende na področju gospodarstva in dati nov smisel razvojno naravnani viziji v prihodnosti. Znotraj koalicije se zavedajo razmerja moči v občinskem svetu in težav, kijih takšno razmeije moči povzroča. Upajo, da bodo člani strank, ki niso v koaliciji Trbovlje vendarle razmišljali in se odločale v korist občine in njenega razvoje ter pozabili na politična razhajanja. Ne glede na tehtnico moči v občinskem svetu pa koaliciji za Trbovlje še vedno ostane izvršilna oblast. Kratkoročni cilji koalicije so usmerjeni v možnosti gospodarskega razvoja občine Trbovlje. Vsako, na novo pridobljeno delovno mesto bo velik uspeh in vzpodbuda za nadaljnje delo. Na novo želijo omogočiti delovanje TV Centra. Prepričani so, da bodo občani na ta način imeli vedno sveže informacije o problematiki in uspehih občine Trbovlje. Preko TV ekranov želijo tudi občanom posredovati delo občinskega sveta Občine Trbovlje. Konkretne naloge so povezane s projekti na področju infrastrukture. Želijo doseči hitrejši in kvalitetnejši razvoj kmetijstva in podeželja. Na široko nameravajo odpreti vrata tujim vlagateljem in investitorjem iz vse Slovenije. M.AŠ. Srečanje treh županov rVagoTje, 16.02.03. V Zagotju so se srečali ^-/župani treh zasavskih mest Zagorja, Trbovelj in Hrastnika; Matjaž Švagan, Bogdan Barovič in Miran Jerič. Uvodoma je spregovoril Matjaž Švagan. Pojasnil je, da so pred tiskovno konferenco župani imeli pogovor z vodstvom Regionalnega centra za razvoj. Pogovor je bil namenjen zagotovitvi sredstev iz naslova zapiranja rudnika Trbovlje - Hrastnik. To so sredstva iz »Ukrepa 1«, ki vključuje lokalne skupnosti. Gre za primanjkljaj v višini 342 mio sit. Dogovorili so se, da v okviru ministrstev: za finance, okolje in prostor, za gospodarstvo in za regionalni razvoj, skličejo sestanek na katerem se izpostavi vprašanje omenjenih sredstev, ki sc s strani imenovanih ministrstev morajo zagotoviti v letu 2003. Ta sredstva so potrebna za izvajanje vseh treh ukrepov; 1,2 in 3. Po dogovoru mora za organizacijo sestanka v Zagorju ali Ljubljani, poskrbeti direktor RCR, Tomo Garantini. Na sestanku bodo prisotni vsi župani, ki so vključeni v izvajanje zakona o zapiranju rudnikov. Pogovore so po uvodni temi nadaljevali še sami župani. Posegli so v nekatere ključne regionalne projekte. Dogovorili so se, da imenujejo vodjo sveta za razvoj, ki je pododbor programskega odbora. Prvo leto bo vodenje sveta prevzel zagorski župan, Matjaž Švagan, do konca mandata pa se bosta izmenjala še Bogdan Barovič in Miran Jerič. Župani so obravnavali izgradnjo čistilne naprave. Vsi trije župani so projekt nove čistilne naprave podprli. Čimprej se mora sestati skupščina in izbrati izvajalca. Investicija je ocenjena na 15 mio Burov. Župani se želijo sestati s predstavnikom izvajalca, ki bo predstavil način izvajanja del in koga bo vključeval pri sami izvedbi del. Spregovorili so o odlagališču Unično, ki je regijski projekt. Potrebno je takoj pričeti z nadgradnjo študije, ki je bila izdelana v preteklosti za to regijsko odlagališče. Do leta 2010 mora biti dokončana nova deponija. Pomemben regijski projekt je ustanovitev regijske turistične organizacije. Morajo se poravnati medsebojne finančne obveznosti, obveznosti do Zagorja, ki jih še ima Trbovlje, za projekt Varstveno delovni center. Župani se bodo sestajali enkrat mesečno na pobudo katerega koli od trojice. Bogdan Barovič je dodal, da bodo vse tri občine sodelovale pri projektu čistilne naprave v Termoelektrarni Trbovlje. Vztrajali bodo, da se pri izvedbi del vključi čimveč podjetij iz Zasavja. Čimprej želijo dobiti odgovor o nadaljnji usodi Termoelektrarne Trbovlje. Glede dolgov je trboveljski župan dejal, da bo potrebno najti možnosti za kompenzacijo, če dolgovi sploh obstajajo. Vzpostaviti je potrebno dobrososedske odnose in na njih graditi uspešno sodelovanje med občinami. Hrastniški župan Miran Jerič je poudaril pomen delovanja sveta za razvoj Zasavja, ki se bo moral večkrat sestati. Na seje bo potrebno vabiti oba zasavska predstavnika državnega sveta in kadar bodo obravnavane razvojne teme, vse zasavke poslance. Miran Jerič je na sestanku županov izpostavil še vprašanje regijskega koncepta ravnanja z odpadki. Občina Hrastnik je nosilec regijskega projekta, izgradnje deponije Unično. O tem, da bo občinska deponija postala regijska, se bodo odločali v hrastniškem občinskem svetu v mesecu marcu. M.A.Š. Okrogla miza o EU-ju ' I Tbovlje, 20. 02. 03. V trboveljski mestni A hiši je potekala javna razprava o vstopu Slovenije v EU. Razpravo je vodil trboveljski župan Bogdan Barovič. Uvodne besede prisotnim sta namenila veleposlanik Ervvan Fouere in Janez Potočnik, minister za evropske zadeve. Janez Potočnik je poudaril pomembnost uspešnega pogajanja slovenske diplomacije z EU. Kljub temu, daje Slovenija majhna država je bila obravnavana korektno. Slovenija je prilagodila pravni red evropskim zahtevam. Veleposlanik, je poudaril, da ima Slovenija bistveno boljše pogoje v času vključevanja v EU, kotjihje imela Irska. Obstaja veliko podobnosti. Slovenija se lahko na Irskih izkušnjah veliko nauči, je še poudaril Envan Fouere. Prisotni so z vprašanji izpostavili vrsto dilem ob vstopu v EU. Janez Potočnik je pojasnjeval, da se bo moralo kmetijstvo prilagoditi novim razmeram. Predvsem bo potrebna koncentracija slovenskega kmetijstva. Slovenija z priključitvijo v EU, vstopa v prostor stabilnosti in večjega reda. Stabilnost, varnost in mir se bosta zagotavljala preko notranjih komisij v EU. Bistven slovenski problem je, po mnenju ministra za evropske zadeve, slovenska nemobilnost. Bilateralni problemi (Hrvaška) ne predstavljajo ovire za vstop Slovenije v EU. Glede na to, da je tudi Hrvaška pred nedavnim vložila kanditaturo za vstop v EU, pa bodo ti problemi, predvsem mejni spori, izgubili na 7AS4MH Foto: PRAV FUNŠTERC H-------- pomenu. Še o predpisih, ki jih slovenska politika sprejema, je tekla beseda. Ti so, po mnenju prisotnih, včasih tako birokratski, poostreni in neživljenjski, da predstavljajo veliko oviro za uspešno poslovanje in razvoj. Takšni predpisi najbolj prizadenejo majhne družbe in samostojne podjetnike. Kot je dejal Tomo Garantini; »Menim, da se slovenska politika obnaša bolj papežko od samega papeža.« Janez Potočnik se je s takšnim mnenjem strinjal in dejal; » Nekatera ministrstva svoje odločitve o pravnem redu prikrivajo z zahtevami EU. Vendar to ni res. Veliko je naših predpisov, ki so ostrejši od tistih v EU«. Izrečeno je bilo vprašanje o obrambni politiki UE. Zelo na kratko je na vprašanje odgovoril slovenski minister za evropske zadeve; »O miru v Evropi razpravlja evropska konvencija.« ------------------------------------ M.A.Š. RCR Zasavje podelil štipendije Trbovlje, 21. 02. 03. Regionalni center za razvoj Zasavja je podelil štipendije za študijsko leto 2002/03. Prispelo je 228 vlog, podelili so štipendije 40 prosilcem. Po občinah so tako prejeli naslednje število štipendij; Laško 2, Radeče 3, Hrastnik 3, Litija 5, Zagorje 13 in Trbovlje 14. Skupna vrednost sredstev za štipendije znaša 40 mio. Kandidati so se morali odločiti za smer študija enega izmed deficitarnih poklicev; inženir strojništva, dipl. inženir strojništva, dipl. inženir elektrotehnike, dipl. inženir tehnologije prometa, medicinska sestra, elektro inženir, gradbeni inženir, inženir elektrotehnike - projektant, diplomant visoke šole za turizem, inženir lesne smeri, inženir živilske smeri, inženir kemijske smeri, dipl inženir lesne smeri. dipl. inženir živilske smeri. dipl. inženir o. |£ kemične smeti, dipl. inženir gradbeništva, univerzitetni dipl. inženir strojništva, univerzitetni dipl. pravnik, računalništvo' in informatika, profesorj tujih jezikov in tolmač, profesor glasbene vzgoje, profesor slovenskega jezika, profesor matematike in fizike, profesor angleškega jezika, univerzitetni dipl. ekonomist, univerzitetni dipl. inženir lesarstva, kemijska tehnologija, univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, kemijska tehnologija, univerzitetni dipl. inženir elektrotehnike, zobozdravnik, zdravnik. Poleg pogodbe o obveznostih in pravicah, ki se nanašajo na koriščenje štipendije, bodo morali študenti podpisati še tripartitne pogodbe s podjetjem ali institucijo, ki ga študijska smer posameznega dobitnika štipendije zanima. ---------------------------------------------------------------- M.A.Š. SREDNJA TEHNIŠKA IN POKLICNA ŠOLA TRBOVLJE IMA SVOJO HIMNO T7 den od projektov Odprte šole na Srednji -L/tehniški in poklicni šoli Trbovlje je bila tudi šolska himna. Njeno nastajanje je potekalo pod mentorstvom Simone Karl, profesorice slovenskega jezika. Ravnateljica šole Marjetka Bizjak je povedala, da je bil to eden od osmih projektov, preko katerih dijaki lahko izražajo svojo ustvarjalnost in se tudi pokažejo širšemu okolju. “Ponosni smo na to, kaj pod dobrim mentorstvom zmorejo naši dijaki in veseli smo, ko vidimo, koliko stvari jih zanima " je dejala. Dijaki so napisali kar nekaj besedil, a med njimi je izstopalo besedilo Jerneja Jevševarja, ki je postalo uradno besedilo šolske himne. “Besedilo je nastalo na podlagi lastnih opažanj ter mnenja o šoli, družbi, zato je tudi besedilo sprva obarvano s pesimizmom, ki v refrenu dobi pozitiven pomen." je povedal na četrtkovi predstavitvi (20. 2. 2003 op.a.) Jernej Jevševar. Demo posnetek glasbene spremljave je pripravil Aleksej Dolinšek po prejšnjem dogovarjanju s strokovnim mentorjem projekta Klemenom Benkom. Marko Bezgovšek iz Žalca je naredil aranžma. Vokale, ki sta jih zapela Neva Mam in Klemen Benko so posneli v studiu Zlati zvoki na Izlakah. Tako je nastala zgoščenka s šolsko himno. Ovitek zanjo je pripravil Aljoša 7As4vr Skočir. Na naslovnici je šola na Šuštaijevi, do nje vodi preproga, ki bo pozdravila naslednje generacije dijakov. Nebo prekrivajo mavrični odtenki. V notranjosti ovitka je besedilo himne, na hrbtni strani je seznam izobraževalnih programov šole in imena ustvarjalcev himne. Da se da na melodijo himne zaplesati sta dokazala plesalca Alenka Vidmar in Simon Savšek. Kot se v današnjih časih spodobi, so pripravili tudi videospot, v katerem lahko vidimo življenje na šoli. Škoda bi bilo, da ga ne bi mogli predstaviti širši javnosti. Ker smo pisni medij, naj predstavimo besedilo, ki ga na zgoščenki spremlja sodobna melodija za vsako uho. Vsi dobro vemo, da prihodnosti ni v takšnem človeku, ki se za sanje ne bori, FUNŠTERC vsi imamo (o priložnost, da pokažemo vsem, da v črni dolini pomagamo ljudem, ki si ustvarjajo vizije, kako vstopiti v ta svet, kako živeti še za jutri in kdaj znat potrpet. A vsi smo le zrno v pogači, le košček sveta, le kapljica v morju, odsev modrine neba, vendar vsak val povzroči nam lahko skrbi in naša prihodnost zdi se ujeta v megli. Mogočna stavba odrešitve, kjer vsak izgubljen primer napolni si možgane, da pred njim umolkne vsaka zver. Ti kot kompas si življenja, ki kaže v pravo smer, kam naj nas vodijo koraki, kje odpremo naj oči. A vsi smo le zrno v pogači, le košček sveta, le kapljica v morju, odsev modrine morja, vendar vsak val povzroči nam lahko skrbi in naša prihodnost zdi se ujeta v megli. Mogočna stavba odrešitve, kjer vsak izgubljen primer napolni si možgane, da pred njim umolkne vsaka zver. Ti kot kompas si življenja, ki kaže v pravo smer, kam naj nas vodijo koraki, kje odpremo naj oči. Jernej Jevševar je povezal motive v skupno sporočilo: "'Človek, ki se bori za sanje, lahko uresniči svojo vizijo le z voljo, predvsem pa H *«< j£y. tS Nova SEAT Cordoba. Ljubljenka vetra. - ■3 znanjem, ki ga v največji meri nudi šola. Povedano drugače: mi ne rabimo denarja, da si kupimo sanje, saj naše orožje pridobljeno je znanje." To pa je stavek, ki ga bodo, če ga še ne, potrdili tudi njegovi sošolci, ko bodo prišli do enakega spoznanja. - Besedilo in sliki: Irena Vozelj Nova Cordoba vas bo prevzela in navdušila. S svojim sodobno oblikovanim in varnim aerodinamičnim telesom vzbuja občudovanje. Z Izjemnimi bencinskimi In zmogljivimi, a varčnimi dizelskimi motorji samozavestno osvaja daljave. Nova Cordoba je vse, kar telite, In vse, kar potrebujete - od 14. februarja 2003 dalje tudi na slovenskih cestah. Carcommerce-prodaja*servis Ljubljanska c.16,1270 Litija Tel.: 01/8980 440, 8983 173, GSM: 041/634 598 E-mail: carcommerce@siol.net ■ O O C o to 0) c 0 ■ 1 UGODNA PONUDBA Oblikovanje in prelomi: - biltenov, knjig, revij. - informativnih zloženk. - almanahov... Naročila in informacije: 031/464-118, 040/267-411 zasavc@email.si ________> FUNŠTERC H-------- Prva E - osnovna šola v Zagorju T J Zagoiju so na osnovni šoli Toneta Okrogarja odprli novo učilnico V v kateri bo potekal projekt mininstrstva za informacijsko družbo imenovan e-šola. Gre za projekt, ki bo omogočal brezplačno elektronsko opismenjevanje vseh občanov. V ta projekt je do sedaj vključenih 21 osnovnih in srednjih šol. E-šola v Zagorju sedaj razpolaga z desetimi sodobnimi računalniki, katere so kupili s pomočjo ministrstva za informacijsko družbo, občine Zagorje ob Savi, del sredstev pa je prispevala Uidi sama osnovna šola. E-šola bo odprta vsak dan od 15. do 19. ure in vsako soboto o 9. do 12. ure. Odprtje te učilnice je gotovo velika pridobitev za zagorsko občino, ne smemo pa pozabiti tudi na negativni efekt, ki ga s seboj prinaša informacijska družba. Namreč - vse večjo odtujenost ljudi drug od drugega ter pomankanje komuniciranja na osebni ravni, kljub terabitni količini informacij, ki se pojavjajo na svetovnem spletu. Sliki in besedilo: Matej Burkeljc JAZ S TEBOJ IN TI Z MENOJ... T) es je neusmiljen čas, ki nas z neopaznimi koraki, ki so pravzaprav Tvdrobceni delci našega življenja, dan za dnem vodi vse dalje in dalje od šolskih klopi, otroštva in prvih ljubezni. Vedno znova se veselimo ponovnega naključnega ali načrtovanega srečanja z šolo, zvoncem, šolsko tablo.. .Z največjim veseljem se spomnimo dogodivščin in prijateljevanja v klopeh našega otroštva. Eno od takšnih srečanj je bilo 13. februarja na OŠ Ivana Skvarče v Zagorju. Po posameznih oddelkih na matični šoli so pripravili okroglo mizo na temo PRIJATELJSTVO. Udeleženci so bili starši, učenci ter njihovi učitelji.Pogovarjali so se o prijateljstvu, ne kot besedi, temveč o tem kaj to sploh je, kako ga vrednotiti, doseči, obogatiti... Organizirali so srečelov ter kulturno prireditev ( z vstopnino ) v Športni dvorani. Pester program so izvedli učenci matične in podružničnih šol. Ravnateljica šole Alenka Ašičje z zbranimi besedami pozdravila vse prisotne in jim se zahvalila ob udeležbi. Vrstile so se recitacije in igrice.Zbor pod vodstvom Blaža Rojka je veselo zapel, predstavili sta se mladi flavtistki Mateja Drnovšek in Nika Perko, Gašper Kajbič pa je zaigral na harmoniko. Vsi so navdušeno zaploskali tudi bodočim plesnim skupinam. Vse te dejavnosti so bile usmerjene v zbiranje sredstev za nakup posebne opreme, učil in pripomočkov za učence s posebnimi potrebami. BITI DRUGAČEN NI LAHKO. Trenutno je pomoči najbolj potrebna deklica, učenka prvega razreda, ki s svojo radoživostjo , vedoželjnostjo in veseljem do življenja vzbuja občudovanje. Delavci in učenci šole se zavedajo, da brez velike podpore staršev akcija ne bo tako uspešna, vsi starši so zato dobili vabila in upajmo, da bo to začetek novega sodelovanja. tako s starši, kot tudi z drugimi ljudmi dobre volje. Kaj pa o tem mislijo učenci PŠ Čemšenik : - Vse, kar smo izvedeli nam je seglo do srca, saj vsi radi pomagamo ljudem v stiski.Spoznal sem, daje lepo, če v nesreči nisi sam. BLAŽ 3,r. - Z njimi bi se igral, šalil in jim pomagal. TADEJ 3. r. - Najpomembneje je da smo ob dnevu šole po svojih močeh pomagali bolni deklici.Lepo je, če si ljudje med seboj pomagamo in smo prijatelji. JANA 3. r. - Ljudje so dobri in sprejemajo medse tudi tiste, ki so drugačni. Svet FUNŠTERC --------------------------h ne bi bil lep, če se med seboj ne bi sporazumevali. SIMON 4 ,.r . ostali pa so pridno kupovali srečke. KATJA 4 . r. - Mislim, da so takšni otroci povsem enaki kot mi, le več pomoči - Nekateri ljudje rabijo več pomoči, nekateri pa manj.Šola Ivana Skvarče rabijo. MATIC 4. r. skrbi za vse svoje učence. Tako je tudi prav. URBAN 4. r. - Tudi mi smo sodelovali na prireditvi. Simon in jaz sva nastopala, Stanislava Radunovič SLIKARSKA DELAVNICA V ČEMŠENIKU Besede so včasih premalo. Radi bi povedali nekaj lepega,pa nam primanjkuje besed. Želimo izraziti naklonjenost, pa se bojimo, da nas ne bodo metov in jih ponosno pokazali sošolcem Ostali učenci so se ukvarjali predvsem z monotipijo. Pomagal jim j c Drago Vukovič. Odtisi razumeli. Takrat iščemo nove poti, nove navdihe in nove načine izražanja. Tako je tudi pri učencih podružnične šole Čemšenik . V svojo snegom zasuto šolo so povabili znape umetnike, člane RELIKA.Vabilu so se odzvali Marjeta prelepih barv so dobili različne čudovite obrise. Kar naenkrat se je pojavila gospa v naslonjalu, ki je brezskrbno dremala.Na drugem listu pa je izraslo drevo nenavadne oblike in barve, pridružili pa so se še metuljčki, medo, bik, želva. ŽELEZNIK, Jože POTOKAR in Drago VUKOVIČ. V rokah učencev prvega razreda je zaživela glina. Ona daje občutek mehkobe, prav tako kot muce in ostale drobne živali, katere so otroci s pomočjo izkušene Marjete Železnik ustvarjali. Nihče ni želel biti zadnji. Drobceni prsti so kar prehitevali eni druge, da bi ustvarili čimveč lepih pred- rožice veselih barv , vesoljčki...Otroška domišljija ne pozna meja. Ustvarjalni pohod so nadaljevali s tušem. Jože Potokar je učence spodbujal da rišejo svobodno, brez strahu. Tako je tudi bilo. Kratke, dolge, ravne, debele in tanke črte so igrivo zaplesale po risalni listih pod ustvarjalnim navdihom mladih umetnikov. Vse kar je lepo, se tudi hitro konča. Druženje med sedanjimi in bodočimi zasavskimi umetniki je kar prehitro minilo, ne bo pa se končalo. Ko bo starka zima zapustila naše kraje, ko se z juga vrnejo selivke, ozelenijo gozdovi in zadišijo travniki, takrat bodo čemšeniški otroci svoje goste povabili na novo srečanje, tokrat v naravi. Tega se že zelo veselijo. Stanislava Radunovič Igor Podpečan Poskočni ritmi in domače viže - ZA PRAZNIK, PRED POMLADJO "S 7 svetu glasbe si ljudje poiščejo vzornike ali idole, najdejo pa tudi pesmi, s katerimi lažje izrazijo svoja čustva, se sprostijo ali V razvedrijo. Igor Podpečan zna marsikaj povedati tudi o tem, kako v glasbenem studiu nastajajo razne popularne skladbe. Kljub temu, da je končal glasbeno akademijo, se uveljavil kot producent in glasbenik, skomponiral prek petsto skladb, pred enajstimi leti pa v Zagorju ustanovil založbo Zlati zvoki, mu glasba še vedno predstavlja izziv. Včasih zato, ker mu ob glasbi hitreje zaigra srce, včasih pa tudi zato, ker skuša prenoviti zastarele popevke, uglasbiti razne ljudske napeve ali osvežiti pozabljene melodije. Založba Zlati zvoki v Zagorju je lani obeležila deset let delovanja. Ali menite, da ste doslej slovensko narodnozabavno glasbo obogatili za dobršen del kvalitetnih glasbenih izvajalcev? Prepričan sem, da smo v okviru založbe Zlati zvoki, slovensko narodno-zabavno glasbo popestrili za precejšnjo, tudi kvalitetno bero glasbenih izvajalcev ali ansamblov. V narodno-zabavni glasbi smo se trudili doseči tudi napredek, ki pa ne zadeva le način poustvarjanja slovenskih narodnih popevk, marveč zadeva predvsem akustiko oziroma zvok. Delamo namreč kvalitetne akustične posnetke, kar je pri snemanju plošč in kaset zelo pomembno. Poskrbimo tudi za vse v zvezi s prodajo plošč, oglaševanjem in promocijo izvajalca ali skupine. V okviru založbe Zlati zvoki ste uveljavili tudi posebne nagrade, ki jih vsako leto podelite najboljšim pevcem, tekstopiscem... Ali ste s tem spodbudili glasbenike za sodelovanje pri soustvarjanju narodno-zabavne glasbe? Založba Zlati zvoki podeljuje dve vrsti nagrad: plošče in priznanja. Plošče so SREBRNE, ZLATE, PLATINASTE, priznanja pa so SREBRNA in ZLATA. Pri ploščah nagrajujemo uspešnost pri prodaji zgoščenk. Priznanje pa podelimo kot pozornost ob jubileju določenega izvajalca ali ansambla. Pred letije kazalo, da je prišlo do rivalstva med narodnozabavno in popularno glasbo... Rekel bi, da prihaja v glasbi do raznih vplivov, ki se včasih izrazijo tudi na tak način, kot da gre za izpodrivanje ene ali druge zvrsti glasbe. Seveda so razni vplivi v glasbi dobrodošli, za katere pa ni nujno, da vedno prinesejo kaj novega. Če novitete prinesejo v glasbo osvežitev, je to spodbudno, če pa se izkaže, da uveljavljajo le tekmovalnost, potem se verjetno tudi v glasbi ne obdržijo dolgo. Narodno-zabavne in pop-glasbe ni mogoče primetjati. Kljub temu, da jev glasbi veliko tekmovalnosti, ki včasih izgleda kot rivalstvo, pa to ne pomeni, da je kakšna glasba dobra, druga pa slaba. V glasbi je največkrat merilo za poslušanje kar osebni okus. Zdi se, da morajo tudi glasbeniki v korak z “modo ”, vsaj glede na to, da se le najbolj prodajanim uspe preživljati zgolj z glasbo. Se strinjate? Vsakdanji kruh je v glasbi vse bolj krut, čeprav je prav, da se tudi od nastopajočih zahteva neka raven sposobnosti, talenta ali zgolj trenutnega uspeha. Kajti prodaja plošč je pokazala, da je upadlo zanimanje za glasbenike, ki eno pesem posnamejo v narodnozabavnem ritmu, drugo pa kot pop-skladbo. Publika si namreč želi, da so glasbeniki prepoznavni, pa ne le z imidžem, kije tudi pomemben, marveč da so prepričljivi tudi v glasbenem stilu, za katerega so se odločili. V tem času je očitno zelo pomembno, da so glasbeniki “profilirani”, oziroma da se zavestno odločijo za določeno glasbeno zvrst, ki jo izvajajo. Kdo je pa vas navdušil, da ste se kot zelo mlad glasbenik pridružili ansamblu Avsenik? Že od otroštva so me v krogu družine navdušili za narodnozabavno glasbo. Za glasbo seje pri nas doma vedno našel čas, saj je več sorodnikov tudi samoukov na raznih inštrumentih. Ker so se domači navduševali nad ljudsko glasbo, je tudi mene pritegnilo igranje harmonike. Vendar sem v poznejših letih osnovne šole harmoniko zamenjal za pozavno, ker sem spoznal jazz glasbo in ugotovil, da mi je povšeči. Iz pozavne sem pozneje tudi diplomiral, čeprav sem se še vrnil k harmoniki. Vendar je bila ravno pozavna odločilna, da sem se srečal z ansamblom Avsenik ter se jim za nekaj časa pridružil. Ste mnenja, da je ansambel Avsenik po izvedbeni glasbeni plati dovolj dobra izkušnja za vsakogar, ki ga zanima narodno-zabavna glasba? Ansambel Avsenik je primer dobre glasbe, kjer je vse perfektno, kajti strokovno se lotevajo vaj, priprave skladb, kot tudi organizacije nastopov. Prav tako sta v ansamblu Avsenik združeni ljudska modrost in izobraženost, kajti skladbe so narejene na določenem nivoju, ki vsebuje čustva, talent kot tudi dovršeno izvedbeno plat glasbe. Avsenik je zame primer dobre glasbe kot tudi profesionalnosti v glasbenem poslu. Čeprav pravijo, da je v glasbi težko tekmovati, se tudi vi lahko pohvalite z uspehi na številnih tekmovanjih. Katerih? Z ansamblom Igor in zlati zvoki sc nismo veliko udeleževali festivalov. Naše najvišje priznanje pa je osvojitev priznanja za skadbo Zlatolaska na festivalu, ki ga je organiziral RTV Slovenija, na Slovenski polki in valčku v letu 1998. Lani pa smo v Domžalah prejeli tudi priznanje Rubinasti slavček popularnosti. Sicer pa sem nekaj nagrad, ki mi še vedno veliko pomenijo, osvojil še kot dijak oziroma študent, ko sem s pozavno dobil zlato priznanje na republiškem in takrat še na državnem tekmovanju v Skopju. Kakšne spomine pa imate na svoja otroška leta, ko ste se začeli učiti igranja na inštrument - ste radi in veliko vadili? Glasba mi je bila vedno hobi in nikoli muka. Rad sem vadil ter hodil v glasbeno šolo, zato me je tudi začela zanimati vsakršna glasba. Želel sem se poskusiti tudi v jazzu, zato sem se odločil še za igranje pozavne. Glasbo sem imel zmeraj rad. Kakšne pa so izkušnje, ki ste si jih pridobili iz številnih nastopanj z ansamblom ? Mislim, da za večino glasbenikov nastopanje pomeni nekak adrenalin, pri čemer sploh ni važno, ali šele začenjaš ali si že zelo uveljavljen. Zato so nastopi polni nekakšnega vzdušja in občutkov tudi za nastopajoče glasbenike. Vendar kar precej časa rabiš, da se znaš vživeti v publiko ter uvideti, če bo komunikacija sploh možna oziroma kako se najboljše povezati s publiko, da so zadovoljni s koncertom. Zato mi nastopanja z ansamblom veliko pomenijo in mi prinašajo moralno 7AWr spodbudo ali tudi zadoščenje. Ali je bilo zgolj naključje, da ste napisali nekaj skladb ? Prvo skladbo sem napisal že v otroških letih, potem pa sem v srednji šoli spet začel intenzivneje komponirati, daje nastalo doslej že prek petsto skladb, ki so narejene za otroke, narodnozabavne ansamble, pop-skupine, včasih pa tudi ob kakšnem jubileju napišem skladbo. Nekatere skladbe so posnete tudi v tujini, večino skladb pa napišem kot trenuten navdih. Nikoli pa ne vem vnaprej, katere skladbe se bodo med publiko najbolj prijele. Ali radi poslušate glasbo? Glasbo rad poslušam, vendar si v prostem času želim tišine, ker zelo veliko delam v glasbenem studiu. Če si zahočem poslušanja glasbe, grem zelo rad tudi na kakšen koncert ali glasbeno prireditev. Vsekakor je tudi za poslušanje glasbe potrebno določeno razpoloženje. Se zelo obremenjujete s priljubljenostjo pri publiki? Vedno bolj se morajo glasbeniki truditi, da so pri publiki priljubljeni, in da so njihovi koncerti polno obiskani. Pomembno je, da glasbeniki nastopajo, saj se s tem najbolj preceni kvaliteta glasbe kot tudi popularnosti pri publiki. Katere izvajalce narodnozabavne glasbe še zlasti spoštujete? Od tistih starejših izvajalcev narodno-zabavne glasbe najbolj spoštujem ansambel Avsenik in ansambel Slak, od novejših mlajših izvajalcev pa spoštujem ansambel Modrijani, zaradi njihovega načina dela in njihovega odnosa do narodno-zabavne glasbe. Ste si prek televizije ogledali letošnji izbor popevke za Eurosong 2003? Da, spremljal sem prenos popevke za Eurosong 2003, vendar nisem navijal za zmagovalno skladbo. Moti me le, ker so pogosto sestavni del tovrstnih tekmovanj tudi razne špekulacije in nepravilnosti. Morda bi bile zadeve drugačne, če bi delali na tem, da bi združili najboljše ideje. Lep primer za to so bile štiri popularne pevke, ki so nastopile po koncu programa. To so bile Natalija Verboten, Anika Horvat, Manica Urbanc in Monika Pučelj. Ste mnenja, da glasbeniki bolj, kot je treba, pojejo na play-back, ali na to sploh niste pozorni? Osebno sem proti vsakršni obliki play-backa, pa ne le zaradi tega, ker pevcu na odru ne dovoli kaj veliko spontanosti, marveč tudi zato, ker zaradi prevelike ‘poplave’ play-backa, sploh ni več ansamblov, ki bi v živo spremljali pevca pri nastopu. Toda mnenja sem, da se zadeve glede tega že obračajo na bolje, saj se vse več pevcev, kot tudi glasbenih skupin poslužuje igranja v živo. Ali ste zelo pozorni in ne pozabite na razne praznike - ste naprimer koga obdarili za Valentinovo? Seveda praznujem Valentinovo, čeprav svojih najdražjih navadno ne obdarim z glasbo. Ste človek, ki si hitro pridobi prijatelje? Ne bi rekel, da si hitro pridobim prijatelje. Precej nezaupljiv sem do novih stikov in prijateljstva rajši ohranjam. Čeprav si prijateljstva ne pridobim na hitro, pa znam preceniti, kdo je iskren prijatelj. Ali ohranjate svoja prijateljstva iz otroških let? Vsako leto se srečamo sošolci iz osnovne šole. Torej srečanja niso na pet ali deset let, ampak se vsako leto dobimo, kakor tudi z mojimi najboljšimi prijatelji iz otroštva. Ali radi berete knjige in kakšne filme imate radi? Če že imam čas za branje, si preberem kakšno kriminalko in tudi glede filmov sem bil vedno ljubitelj nadaljevank o Scherlocku Holmesu. Kako najrajši preživite čas s svojo družino? Vse bolj zmanjkuje časa, da smo vsi skupaj z družino, zato so naj lepši trenutki, ko ni nobenih obveznosti in se lahko posvečamo drug drugemu. Ali oblačila zase nakupujete skupaj s svojo ženo? Da, žena ima bolj izbran okusu in se zelo zanesem na njeno mnenje. Menite, da je v Zasavju dovolj zanimanja za glasbo? V Zasavje sem se ‘priženil’ iz Koroške, iz Slovenj Gradca. Kar navdušen sem nad tukajšnjim pozitivnim odnosom do glasbe, saj spodbudno delujejo pihalni orkestri, kot tudi pevski zbori. Tudi na občinskem nivoju je zaznati zanimanje za razvoj kulture in s tem tudi glasbene kulture. Preseneča me le, da se ljudje zelo težko odločijo za nakup plošč ali kaset, saj veliko rajši kupujejo kaj drugega. Se lahko pohvalite, da znate dobro pripovedovati vice? Morda res, čeprav mora biti za to posebna "klima”. Na odru načeloma ne pripovedujem vicev, v družbi pa si vzamem čas za razvedrilo. Petra Radovič 7AS4vr ZDRAV DUH ■!---------- Koncert z Borisom Kopitarjem in ansambli Priznanje Zagorskemu oktetu T) oris Kopitar je bil LJ moderator koncerta, ki ga vsako leto, torej že deset let zapovrstjo organizira založba Zlati zvoki iz Zagorja, na katerem predstavijo tiste ansamble, ki so bili s prodajo plošč najuspešnejši v preteklem letu, V petek, 7. februarja, je v športni dvorani potekalo slavje, na katerem so nastopili znani in uspešni ansambli slovenske narodnozabavne glasbe. Boris Kopitarje uvodne takte v koncert pričel kar s svojo pesmijo: “Naj srce poskoči od veselja, radosti,...” zatem pa nekaj povedal o tem, kako je pred kratkim praznoval “abrahama” in kako je večkrat skušal preverjati tisti pregovor o tem, da “je vedno in povsod najtežje začeti, tudi v ljubezni...” Kot je dejal, temu ni bilo vedno tako, kar dokazuje tudi pesem Žametne vrtnice, ki jo je tudi na tokratni prireditvi zapel in se ženskemu delu publike s tem zelo priljubil. Nastopajoči, ki so še popestrili prireditev, pa so bili: Ansambel Cvet iz Radeč, ki so pred kratkim izdali svojo prvo zgoščenko z dvajsetimi skladbami in lani na ptujskem festivalu dobili priznanje za najboljši ansambel. Zapela sta tudi MAJA IN BOŠTJAN, ki sta zmagovalca Oriona 2002, sledil je nastop najbolj obetavne in obenem najmlajše dekliške narodnozabavne zasedbe POLKA PUNCE, ki so lani zmagale na narečnem festivalu v Škofji Loki. Koncert je s pop-glasbo popestrila Rebeka Dremelj s plesno skupino VIVAS, nastopil je tudi ZAGORSKI OKTET, ki je od Založbe Zlati zvoki, kjer so posneli svojo zgoščenko Nocoj je pa en fajn večer, dobil priznanje: SREBRNI GRAMOFON ob njihovem srebrnem jubileju oziroma za 25 let ustvarjanja. Priznanja založbe Zlati zvok je podeljeval Igor Podpečan, direktor omenjene glasbene založbe. Ansambel Toneta Rusa se je v lanskem letu najbolj promoviral in za njihove zgoščenke j e bilo največ povpraševanja, zato jim je založba Zlati zvoki podelila ZLATO PLOŠČO za dobro prodajanje zgoščenk in kaset. Zlato priznanje za zlato naklado so od založbe Zlati zvoki prejeli tudi ŠENTJURSKI MUZIKANTJE. Nastopile so še skupine NAVIHANKE, ansambel DORI, IGOR IN ZLATI ZVOKI ter MODRIJANI. Ansambel MODRIJANI je v lanskem letu osvojil več pomembnih nagrad na raznih festivalih, zato so kot najobetavnejša narodno-zabavna skupina od založbe Zlati zvoki prejeli SREBRNO PLOŠČO. Tudi ansambel Igor in zlati zvoki se lahko pohvali, ker so lansko leto osvojili Rubinasti Zlati slavček na festivalu v Domžalah. Na omenjenem koncertu so moderator kot tudi ansambli poskrbeli še za veliko smeha in dobrega razpoloženja, s čimer so popestrili vzdušje poslušalcev, kateri so si lahko plošče nastopajočih ansamblov tudi kupili. P.R. fc > fh Ansambel Igor in zlati zvoki Veseli PRIDOBITVE 'a Osnovni šoli dr. Slavka Gruma s prilagojenim programom so v ponedeljek. 10. februarja dobili stopniščni vzpenjalec. Kot je povedal ravnatelj te zagorske osnovne šole, Valentin Kralj, so pridobitve zelo veseli, saj jim bo dvigalo omogočilo lažji prenos učencev po stopnicah. Na milijone tolaijev. omenjeni šoli je namreč nekaj učencev z lažjo motnjo, nekateri pa so tudi težje pokretni. Matjaž Švagan, zagorski župan, je po svečanem kulturnem programu, predal darilo omenjeni šoli, Občina Zagorje ob Savi pa je kot glavni sponzor za nakup dvigala porabila tri Besedilo: P.R. -v - MŽigooll • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani © snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z , * » možnostjo sponzoriranja postanite T)iClfVS P • trženje in produkcija za gospodarsko • interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 E-mail: atv.signal@sioI.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI O OBJAVA NA ATV SIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! Q VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA MI VAS NAGRADIMO TJred vami je petinšestdeseta literarna JT uganka. Sprašujemo vas po imenu mladinske pisateljice, kije Slovence nekaj let zabavala tudi ob nedeljskih večerih, med drugim tudi kot hišna pomočnica. Tisti malo starejši “otroci” se je verjetno spomnite tudi iz mladinske TV oddaje Periskop, kjer je skupaj z Josom, Gojmirjem in Blažko znala poskrbeti za naše dobro počutje. Odigrala je tudi nekaj epizodnih vlog v TV filmih. Predvsem jo verjetno poznate kot uspešno mladinsko pisateljico. Napisala je take uspešnice kot so knjige iz serije Blazno resno o: drogi, seksu, bontonu, blazno slavni. Zelo dobro gredo v branje tudi njene knjige o Anici. Za knjigo Lažniva Suzi je dobila nagrado Večernica. Odgovore izpisane v kuponček pošljite na naše uredništvo. Uganko sestavil Igor Gošte NOVICE Z MLADINSKEGA ODDELKA KNJIŽNICE TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE T) ust je prišel tudi k nam v knjižnico. -L Razveselili smo se številnega obiska otrok na kreativni delavnici. Na njej smo izdelovali pustne maske-enooke pošasti in se zraven zelo zabavali. Drugače pa je bil mesec februar v znamenju kulturnega praznika. Tako smo organizirali mini bukvamo, v kateri so bile po 100 sit naprodaj starejše in izločene knjige. Na prvi pravljični urici za najmlajše smo sc pogovarjali o pomenu knjig in branja in prebrali nas zabavali goskica in kozica iz pravljice Gos neumna /Koza trapasta. Starejša skupina otrok je poslušala pravljico Zlati rog. Nagrado za pravilno rešeno uganko meseca je tokrat dobil Anže Rozinger. Tokrat pa vas sprašujemo po pesniških zbirkah Daneta Zajca.Uganko meseca lahko rešujete tudi na spletni strani knjižnice http://kt,s.trbovlie.si.Tu lahko najdete tudi najbolj branih in najnovejših deset knjig, ter vse zanimivosti o naši knjižnici. * Avtor: moje ime:. Ul* I s ■ * * * * naslov •■♦•♦•♦•♦•••♦••••••••♦•♦•♦•♦e KULTURNI KOLEDAR 12,2.1774 seje v Bordežu na Goriškem rodil pesnik in planinec Valentin Stanič. 14.2.1898 seje v Kranju rodil pesnik, pisatelj in dramatik Fran Roš. 17.2.1902 seje v Gorici rodil skladatelj Alojz Bratuž. 18.2.1987 je izšla znamenita 57.številka Nove revije z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Pripravil Igor Gošte pravljico Tiho, tukaj beremo. Na drugi Tudi v naslednjem mesecu se bo pri nas v pravljični urici pa smo se pogovarjali o tem, knjižnici dogajalo marsikaj zanimivega. Vsako kako pomembneje, da znamo lepo govoriti in se sredo ste otroci vabljeni na pravljične urice in vljudno obnašati. S svojimi vragolijami pa sta kreativne delavnice. Le poglejte v napovednik! UTRINKI IZ KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK v ^ rebanje januarske uganke meseca je potekalo 5. februarja 2003 ob 13.00 uri. Knjižne nagrade so prejeli : Urška Draksler, Almir Hasič in Aljaž Šikovec. Pripravljena je že nova uganka meseca, zato vabimo mlade obiskovalce Knjižnice Antona Sovreta, dajo hitro rešijo, saj je naslednje žrebanje že 5.marca 2003. V petek, 7.februarja in v ponedeljek, lO.februaija smo v naši knjižnici pripravili dve bibliopedagoški uri za hrastniške in dolske četrtošolce. Prva bibilopedagoška ura je bila posvečena našemu naj večjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, druga pa sodobnim slovenskim mladinskim pesnikom. V mesecu februarju smo praznovali tudi praznik ljubezni, zaljubljencev in dobrih prijateljev. Valentinovemu je bila namenjena ustvarjalna delavnica, na kateri so otroci ustvarjali z modelčki in Das Vse, ki radi berete in ste naši člani ali pa to še boste, lepo pozdravljam in vam želim veliko bralnih užitkov! Simona Solina maso. Naredili so prikupne obeske, ki sojih lahko na Valentinovo podarili svojim najdražjim, nekaj izmed njih pa si lahko ogledate na naši mali razstavici v Knjižnici Antona Sovreta. Februarsko potopisno predavanje se je tokrat iz tropskih krajev preselilo v evropsko mesto Berlin. »Moja življenjska želja je bila obiskati Berlin in ga tudi podrobno raziskati. Želja se mi je uresničila lansko pomlad, ko sem bil v Berlinu dva dobra meseca in se resnično posvetil svojemu cilju,« je dejal naš predavatelj Tomaž Kumer, doma iz Velenja. Berlin smo ob čudovitih diapozitivih spoznali prav na vseh področjih. Največja zanimivost in hkrati groza je Berlinski zid, ki je mnogo let ločeval vzhodni in zahodni del mesta. Poleg zgodovinskega ozadja pa smo prisluhnili Tomažu tudi o ostalih znamenitostih Berlina, kot je ogromen botanični vrt, naravoslovni muzej, živalski vrt, in še in še... Prav vsakemu obiskovalcu tokratnega predavanja je Tomaž vzbudil željo za obisk tega privlačnega mesta. Mateja Vodep 7ASAAT Jelka Hafner Včasih je risala, zdaj pa rajši prepeva Se zanimate za narodnozabavno glasbo? Če se vsaj včasih radi zavrtite v taktih polke, potem vam gotovo ni neznana. Jelka Hafner pa je tista pevka, ki je za leto 2002 osvojila nagrado najboljše pevke na področju narodno-zabavne glasbe. Že šest let prepeva v ansamblu Igor in zlati zvoki in še vedno se rada spominja pesmi Tisto pomlad, s katero se je omenjenemu ansamblu pridružila. V Zagorju je nastopala v petek, 14. februarja, ko je bila v športni dvorani zabavna prireditev založbe Zlati zvoki iz Kisovca. Kaj je prispevalo k vaši zmagi za naj-pevko? Veliko je prispeval komponist Igor Podpečan, kot tudi razni tekstopisci. Veliko pa je tudi prispevalo, da smo veliko nastopali s pesmimi, ki so postale publiki všeč. Glasba je dobra takrat, kadar zaživi med ljudmi in jo ljudje sprejmejo ter jim postane všeč. Kaj občudujete v narodnozabavni glasbi? Tudi kot kantavtorica v glasbi sem se že uveljavljala, toda kljub temu je bila narodno-zabavna glasba zame izziv, da spoznam še kaj novega. Morda bi marsikdo rekel, češ, saj je vseeno kaj poješ, kar pa sploh ne drži, kajti pevcu se je včasih težko prilagoditi kakšnemu drugemu stilu glasbenega izvajanja. Kajti tudi narodno-zabavna glasba ima svoje zakonitosti ter rabi svojevrstne pevske talente, da lahko zaživi. Ali prek glasbe najlažje izražate tudi svoja čustva? Glasba oziroma izvajanje glasbe je človeku malce prirojeno, malce pa omogočeno. Nekdo, ki doma ni imel možnosti glasbe poslušati, je ne bo doživljal ali občutil kot prijetno ali ustvarjalno. Glasba pa ni le ventil sproščanja, ampak v človeku vzbuja ustvarjalnost, ga razvedri in zabava. Kaj je vaš prvi vtis, ko stopite na oder? Kljub letom, ki sem jih že preživela v glasbenem svetu, se me včasih loti tudi huda trema. Ampak to ni trema pred nastopom, ampak je to trema, ker se ubadaš s tem, kako boš čim boljše izvajal pesem, da opravičiš tudi sebe na odru in ne le tisto pesem. Kateri je vaš najljubši horoskopski znak? To je kar moj lasten znak v zodiaku. Rojena sem namreč v znamenju ‘bikice’ in priznam, da sem trmasta, temperamenta in se ob raznih neprijetnostih hitro potolažim. Biki so zelo miroljubni, kar mi je všeč. Ste praznovali Valentinovo? Glede na to, da je Valentinovo uvožen praznik, je zame osebno takšen dan kot vsak drug. In če si partnerja skozi vse leto ne izkazujeta pozornosti, potem tudi Valentinovo nič ne pomeni. Vsekakor pa je Valentinovo dan zaljubljencev in je praznik vseh, tudi tistih, ki so že poročeni. Morda se je v večjih mestih ta praznik že bolj ‘prijel’, medtem ko je ljudem v manjših krajih še malce nerodno, če si priznajo ljubezen ali izkažejo naklonjenost. Kakšni moški vas navdušijo? Kot najstnica sem pri moških iskala postavnost in duhovitost. Zdaj pa mi veliko pomeni, če je moški dober sogovornik, in da te zna vsaj včasih presenetiti s kakšno prijetno gesto ali pozornostjo. Kaj pa prosti čas? Včasih sem veliko risala in sem s svojimi portreti tudi zmagovala na raznih natečajih. Potem sem risanje opustila, zdaj pa rajši prepevam. Prosti čas rada posvečam svojim trem otrokom, z možem pa obožujeva latinskoameriško glasbo, na katero znava tudi zaplesati. P.R. ŽE 39. KOLONIJSKA RAZSTAVA V ZAGORJU O k o raj teden dni po slovenskem kulturnem prazniku, a še kJvedno v mesecu kulture - februarju, so v avli KC Delavskega doma Zagorje otvorili tradicionalno razstavo 39. slikarske kolonije Izlake - Zagorje, ki je lanskega poletja potekala v Medijskih Toplicah na Izlakah. Vseh enajst udeležencev -akademskih slikarjev in slikark iz domačih in tujih logov, - je ob prazniku razstavilo svoje slike, saj je vsakdo po dogovoru eno sliko podaril glavnemu pokrovitelju kolonije - Občini Zagorje. Omenjeni akademski slikarji: Jože Slak iz Mirne Peči, Martina Braun iz Dunaja, Irena Brunec iz Ljubljane, Robert Černelč iz Bogojine, Fulvio Juričič iz Pulja, Suzana Kiraly Moss iz Lendave, Alenka Koderman iz Črnuč, Dušan Lipovec iz Kamnika, Gabriela Medvedova iz Dunaja, Luka Popič iz Podgorja pri Slovenj Gradcu ter Karl Vouk iz Pliberka bodo do srede marca svoje slikarska dela razstavljali v avli KC Delavskega doma Zagorje. Nekateri slikarji so se priložnostno tudi udeležili otvoritve slikarske razstave, na kateri je nastopal novoustanovljeni zagorski ansambel Big bend pod vodstvom Petra Kudra ter trije osnovnošolci, ki so prebrali kratke misli o kulturi. Umetniški vodja slikarske kolonije, Nikolaj Bcer, pa je še povedal, da bo od lanskega leta naprej postalo kar običajno, da bo Lions klub vsako leto odkupil po eno umetniško sliko. Letos je bil te pozornosti deležen slikar Fulvio Juričič iz Pulja. Predsednik slikarske kolonije, Nande Razboršek, pa je v zloženki omenil, da je vsaka slikarska kolonija doslej prispevala določeno vsebinsko težo, vendar bo letošnja, ki bo potekala v juliju, že 40. po vrsti, zato se skušajo že sedaj ubadati, kako bodo obeležili omenjeni jubilej. Glede na številno prisotnost obiskovalcev, sc je zdelo, da slikarske razstave zelo popestrijo razne kulturne prireditve. P.R. Foto: Tomo Brezovar *Akcija vozil letnik 2003 - Mazda 323 F s popustom v višini 509.600 SIT || ii5piw5w»f" |h 11 n ■ BS 'C Cc2@^23 $ |wl 0 . ■ Mazda 6 je športnik po duši. Pa vi? Zmagovalec izbora za slovenski avto leta 2003 DEJAVNOSTI HIŠE: Pooblaščena prodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car, nadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih naprav, popravilo izpušnih sistemov, brezplačna kontrola zavor za vsa vozila. Bi radi preživeli dopust z avtodomom - pokličite nas. MMS KREDIT & LEASING KižiSnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK www.avtohisa-krzisnik.si odprto: od 8. do 18. C^y soboto: od 9. do 13. m3*” Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 PREJELI SMO HRASTNIŠKA LUTKARIJA NA RAZSTAVI IN FILMU TAvanajstega februarja 2003 J_Vje bil v muzeju v Hrastniku prvič predstavljen dokumentarni film o hrastniških lutkarjih. Sklepno dejanje dolge zgodovine. l.poglavje: LUTKOVNO GLEDALIŠČE Amatersko lutkovno gledališče iz Hrastnika so leta 1947 ustanovili vajenci obrtne nadaljevalne šole, vsi zaposleni pri rudniku. Pravzaprav so začeli kot aeroklub. Ko pa jim je strmoglavilo edino letalo, jih je jim je v prvem obdobju izdeloval kipar Lojze Lavrič, po letu 1955 pa znani mariborski rezbar Anton Jezovšek. Do leta 1952 so bili organizirani kot sindikalno lutkovno gledališče, nato kot sekcija Svobode I, ki pa ji je rudnik še naprej radodarno stal ob strani. Premierno igro Začarani gozd so odigrali leta 1947. Veliko so gostovali po okoliških krajih v Zasavju, doma pa so igrali največ okrog novega leta. Najbolj so se hrastniški lutkarji izkazali na 2. poglavje: PROPAD IN OBNOVA Lutke in vsa oprema so skrbno varovane čakale v zgradbi nekdanjega konzuma. Leta 1987 je bila stavba brez poprejšnjega obvestila podrta, veliko lutkarske imovine pa brutalno uničene. Ponovnemu odkritju leta 1993 je botrovalo naključje. Ker je bilo na prvi pogled jasno, da gre za kulturno dediščino velikega pomena, je akcija stekla. Lutke so bile restavrirane, kostumi so zasijali v nekdanjem blišču, nova kulisa je Obutemu mačku pričarala pravljično okolje. 3. poglavje: RAZSTAVA Lutke smo spremenili v muzealije, zdaj nastopajo v vlogi muzejskih eksponatov. Prvič so bile v manjšem obsegu na ogled leta 1996 v poslovni stavbi občine Hrastnik, potem pa so morale zaradi prostorske stiske na »delo v tujino«. Gostovale so v Trbovljah, v Ljubljani, na Ravnah na Koroškem in v Velenju. Povsod so obiskovalce navdušile. Lansko leto pa je bil na predvečer občinskega praznika 2. julija slavnostno odprt delno adaptiran muzej v Hrastniku, kjer so lutke dobile enkraten ambient na zanimivo oblikovanem podstrešju (delo ing. arh. Iva Mauroviča). Končno je bilo moč pokazati kompleten fond, več kot 120 eksponatov, nekdanjega lutkovnega gledališča, v katerem se izvrstno dopolnjujeta amaterska zagnanost in visoki profesionalizem. Trinajst vitrin s scenskimi postavitvami marionet in javajk (ročne lutke) ilustrira prizore iz največkrat igranih del. Razstavo dopolnjuje osem panojev, ki s slikovnim gradivom in pisano besedo zaokrožujejo zgodbo o lutkarjih in lutkah. Vez med preteklostjo in sedanjostjo, med lutkovnim gledališčem in razstavo, sta marionetni oder in oder za ročne lutke. Na obeh je možno odigrati manj zahtevne prizore. In lutkarji so se zatrdno odločili, da jih tudi bodo. Bravo! 4. poglavje: FILM Da bi vsaj nekatere protagoniste vsega tega, mnogih žal ni več, ohranili zanamcem, smo posneli 34 min. trajajoč dokumentarni film, ki ohranja podobo in spomine nekdanjih lutkarjev brez interpretacije zapisovalca. A spomini se iz potočka hitro spremenijo v deročo reko, ki prestopi bregove dogovorjenega scenarija. Prišlo je, kot se rado zgodi, do razkoraka med načrtovanim in uresničenim, tokrat v pozitivnem smislu. Pričevanja nekdanjih lutkarjev osvetljujejo tako tudi duh amaterizma in zagnanega udamištva v času po drugi svetovni vojni. Kronologijo dogajanja dopolnjuje dokumentarno gradivo-fotografije in posnetki razstave. Film je opremljen z glasbo in ločilnimi napisi, ki razmejujejo posamezna poglavja. Sodelovalo je šest nekdanjih lutkarjev: Zvone Biderman, Milan Kocman, Tine Kreže, Darko Majcen, Gvido Urleb in Lojze Verdaj. Film je z izkušnjami poklicnega snemalca posnel Gregor Naglav, potrpežljivi in natančno ga je zmontiral Matjaž Kirn. Scenarij sem pripravila Jana Mlakar Adamič. Ker zgradba muzeja še ni dokončno adaptirana, manjkajo tudi še tri zbirke, je ogled možen za skupine s poprejšnjo najavo na KRC Hrastnik ali v Zasavski muzej Trbovlje. V decembru si je razstavo v štirih dneh ogledalo preko 1000 šolarjev in odraslih. Ko bo rešeno statusno vprašanje muzeja bodo organizirane tudi lutkarske delavnice. 5.sklep: ZAKAJ Spomini na lutkovne predstave so v Hrastniku še vedno zelo živi, saj so njihove lutke in lutkarji krepko sooblikovali pisan mozaik krajevne identitete. 30 in več let aktivnega delovanja je Hrastniku zapustilo bogato kulturno dediščino, ki močno presega lokalne okvire. Ali kot pravi Helena Verdel v Lutkrstvu na Slovenskem: »Kljub vsemu pomenijo (lutke - op. a.) pomemben del narodne kulture, ravno tako kakor slike ali knjige. Kakor se nam sicer vsak kamen zdi vreden muzeja, če je del slovenske zgodovine, bi morali o marionetah misliti ravno tako, še preden razpadejo in pozabimo nanje.« Jana Mlakar Adamič Predstavitev filma o hrastniških lutkarjih in lutkah (foto: Jana Mlakar Adamič) njihov učitelj, predvojni sokolski lutkar, navdušil za lutke. Zagnana ekipa je pod taktirko vodje in režiserja Vilija Kohneta izdelovala trupe za marionete, vodila, odre, rekvizite in kulise. Kostume so zaupali šiviljam iz lokalne šiviljske zadruge. Povezava z njimi je bila zelo posrečena, saj so njihovi obrtno dovršeni izdelki zakrili robate obline lesenih telesc. Miniaturnih posnetkov knapovskih škornjev pa nikoli ni pokril noben kostum Glave za marionete tehničnem področju: pet odrov, scene na tekočih trakovih, domiselne kulise, enkratna osvetljava, so bili atributi, ki so jim jih zavidali tudi v profesionalnih gledališčih. V vseh letih delovanja so ostali trdni realisti. Odigrali so več kot 200 predstav, večino z marionetami. Ko so v lutkarstvu začele prevladovati ročne lutke, je prišlo do počasnega zatona. Zadnjič so se sestali na proslavi 30. letnice delovanja leta 1977. 7As4vr KSEFTI Informadie 040/467-211 ©felecštelsvoje ideje.! v* Si Im: 041/395 Antoa K.p» / Izlalm 44 ^ 14 11 Izlake AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 IZPUŠNI LONCI IN CEVI PROIZVODNJA IN MONTAŽA Aazii : ___________________________ MARN VRANSKO 186, 3305 VRANSKO foto weiss i=w Trbovlje X^91- s** ->x > I1896 *■ 1996 J DIGITALNE FOTOGRAFIJE, FOTO TRGOVINA, STORITVE... EXPRESS IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ FILMOV V POL URE! TRADICIJA IN KVALITETA! ODPRTO: NON-STOP8-19h, SOBOTA 8-12h TEL: 03/5634-115 Ars Medica zaposli dva kandidata na delovno mesto asistenta prodaje in področnega managarja-telemarketing za področje ZASAVJE Pričakujemo izpolnjevanje naslednjih pogojev: trgovska izobrazba veselje do terenskega in timskega dela izpit B-kategorije komunikativnost, urejenost , zanesljivost ter pozitivno usmerjenost. Vaše naloge bodo: dnevna potovanja asistiranje na reklamnih promocijah vodenje prodajnih evidenc dnevna telefonska komunikacija s stalnimi strakami. Nudimo vam: profesionalno izobraževanje stimulativno nagrajevanje redno delovno razmerje z enomesečnim poskusnim delom ter delo v regiji bivanja. Javite se na naš oglas, napišite prošnjo, kratek življenjepis priložite sliko in vse pošljite na naslov: Ars Medica Marko Lapajne s.p., Stanetova 28, 3000 Celje, e-mail: arsmedica@cmail.si DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, 1430 Hrastnik objavlja razpis za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Predmet oddaje Domex, d.o.o., Hrastnik, razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v poslovno-stanovanjskem objektu LOG, Hrastnik, ki bodo vseljivi predvidoma do avgusta 2003. V najem se oddajajo naslednja stanovanja: dve 2-sobni stanovanji-bruto 63,4 m2 in 51,5 m2, eno 3-sobno stanovanje-bruto 72,2 m2 Stanovanja se nahajajo v 2. nadstropju objekta. Višina mesečne najemnine za predmetna stanovanja se bo izračunala skladno z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. I. RS, št. 23/2000) in Odredbo o določitvi vrednosti točke za ugotovitev vrednosti neprofitnega stanovanja, danega v najem po uveljavitvi odloka o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur. I. RS, št. 2/2001). II. Splošni pogoji za najem stanovanja Na razpis za najem stanovanj se lahko prijavijo prosilci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: da so državljani RS, da niso upravičenci do dodelitve socialnega stanovanja da so do sedaj redno poravnavali najemnino in druge stroške v zvezi z uporabo stanovanja da niso imetniki stanovanjske pravice, ki so odkupili stanovanje skladno z določbami Stanovanjskega zakona o privatizaciji oziroma niso lastniki stanovanja ali stanovanjske hiše da so zaposleni III. Razpisni postopek Državljavni RS, ki se bodo prijavili na razpis, morajo poleg vloge za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem priložiti še fotokopije naslednjih dokumentov, ki se nanašajo na udeleženca razpisa oz. njegove ožje družinske člane: potrdilo o državljanstvu za polnoletne člane družine, rojstni list za vse nepolnoletne člane družine najemno pogodbo, registrirano pri pristojnem upravnem organu in dokazila o rednem plačevanju najemnine in ostalih stroškov potrdilo delodajalca o zaposlitvi za določen oziroma za nedoločen čas ter višina osebnega dohodka za zadnje tri mesece na prosilca in ostale družinske člane IV. Merila za dodelitev stanovanj v najem Domex, d.o.o, Hrastnik bo za dodelitev neprofitnih stanovanj uporabljal naslednja merila: dohodek na družinskega člana zaposlitev za nedoločen čas prosilca in ostalih članov družine število družinskih članov V. Varščina Prosilec, ki mu bo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem, je dolžan plačati varščino za zavarovanje pogodbenih obveznosti iz naslova najemnega razmerja in sicer 1.771,00 SIT/m2 (7,669 EUR/m2) po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan sklenitve pogodbe. Varščina bo ob prenehanju najemnega razmerja in ob najemnikovi izpolnitvi pogodbenih obveznosti najemniku vrnjena. VI. Rok za zbiranje vlog Rok, v katerem bodo prosilci za najem stanovanja oddali vlogo z vsemi prilogami, je 15. marec 2003. Vloga se dostavi v zaprti ovojnici na naslov: DOMEX d.o.o. Hrastnik, Pot Vitka Pavliča 6, 1430 Hrastnik, (^dodelitvi stanovanj v najem bodo prosilci pisno obveščeni. Vse dodatne informacije lahko dobite na Upravi Domexa ali na tel.: 03-56-44-010, od 9. -12. ure. DOMEX d.o.o. Hrastnik, ________________________Direktor: Darko Planinc, oec. ZDRAV DUH i--------- 6. REGIJSKO TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV LJUBLJANE OKOLICEC IN ZASAVJA X 7 sredo, 12. februarja 2003 seje v dvorani V Glasbene šole Trbovlje odvijalo 6. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Zasavja ter obljubljanskih občin. V tem šolskem letu so bila na vrsti strunska glasbila in komorne skupine s pihali. Mladi violinisti in violončelisti so svoje znanje pokazali v Trbovljah, medtem ko so se kitaristi predstavili občinstvu in žiriji v Domžalah. V Trbovljah so se v dopoldanskih urah najprej predstavili trije violončelisti stari 14 in 15 let in sicer v kategoriji 1 .c: ZORKO KATJA iz GŠ Kamnik učiteljice Darke Skalar je dosegla 75 točk in bronasto priznanje, LOGAR BERT iz GŠ Logatec učiteljice Alenke Helene Naveršnik je dosegel 84,67 točk in srebrno priznanje ter PAVLOVČIČ URŠA iz GŠ Vrhnika mentorja Viktorja Zadnika, ki je dosegla prvo mesto in zlato priznanje z 91,33 točkami. V zgodnjih popoldanskih urah so svojo nadarjenost pokazali še violinisti. V La kategoriji, stari do II let so dosegli naslednje uspehe: IBRAKIČ AI.MA iz GŠ Trbovlje mentorice Monike Redenšek je dosegla 85,33 točk in srebrno priznanje, BRNOT BARBARA iz GŠ Kamnik učitelja Klobčar Janeza 90 točk in zlato priznanje, GODEŠA TOMAŽ iz GŠ Frana Gerbiča, Cerknica učitelja Dorda Beraka 90,33 točk ravno tako zlato priznanje in EDIN DINO OKIČ iz GŠ Trbovlje učiteljice Galine Golodnikove prvo mesto in zlato priznanje s 93 točkami, kar je pomenilo tudi najvišje število osvojenih točk med godalci. V I.b kategoriji starost 12 in 13 let sta tekmovali dve učenki in sicer: DUKIČ AZRA iz GŠ Logatec učiteljice Marjetke Tekavec Mihevc, ki je dosegla 75,66 točk in bronasto priznanje in OBREZA ANA iz GŠ Frana Gerbiča, Cerknica mentorice Stanke Dokuzove 90 točk in zlato priznanje. V 1 .c kategoriji stari 14 in 15 let je tekmoval izvrsten mlad violinist BRNOT URBAN iz GŠ Kamnik učitelja Klobčar Janeza ter z 91,33 točkami osvojil zlato priznanje. Najboljši po oceni strokovne komisije v sestavi Matej Venier - predsednik, Anastazija Juvan in Almira Hamidulina kot članici, so se v četrtek, 13. februarja 2003 predstavili še na zaključnem koncertu prvonagrajencev v GŠ Domžale, kjer je potekala tudi podelitev priznanj. S svojim izvrstnim igranjem so tako še enkrat navdušili Pavlovčič Urša - violončelo, Edin Dino Okič ter Bmot Urban oba violina. Seveda so se na tem nastopu pokazali tudi najboljši tekmovalci - kitaristi, med njimi tudi kitaristka MARTINA JERINIČ iz GŠ Trbovlje mentorice Ane Kralj, kije v svoji kategoriji 1 .b dosegla absolutno prvo mesto s 95 točkami in seveda zlato priznanje. Vsi prvonagrajenci bodo morali s svojim talentom prepričati še žirante na 32. DRŽAVNEM TEKMOVANJU MLADIH GLASBENIKOV, ki bo potekalo od 20. - 23. marca 2003 v Ljubljani. Vsi tekmovalci ter njihovi spremljevalci pa so izrazili pohvalne besede o organizaciji in gostoljubnosti GŠ Trbovlje kot prirediteljev 6.regijskega tekmovanja za mlade godalce. Katja Mikula V PETEK PREMIERA MUSICALA LEPA IN ZVER A IT ladinski pevski zbor Trbovlje 1VJLprepeva že petindvajseto leto. Številni ljubitelji njihovega petja smo ga vsa ta leta poslušali na njihovih številnih nastopih, samostojnih koncertih, občinskih, medobčinskih in republiških revijah pevskih zborov in tudi na republiških festivalih v Celju, kjer so osvojili dve bronasti in eno srebrno priznanje. Ker se mladi pevci neradi dolgočasijo, so si v teh letih “privoščili” marsikateri neklasičen nastop, ki je prinesel v polne dvorane nov veter. Njihova želja po ustvarjalnosti in “igranju gledališča” je pomagala, da so se že v preteklih letih predstavili z dvema spevoigrama avtorja Jožeta Skrinarja in dvema otroškima operama, ki sta ju napisala Radovan Gobec in Pavel Šivic. Za letošnje jubilejno leto so se posebej potrudili. Menči Klančar se dobro pozna s pevko Sherlie Roden, ki je že kar nekajkrat pela v Trbovljah. Idi Vi rt je povedala, da je Sherlie napisala tudi štiri musicle. To pa je pri vodji Mladinskega pevskega zbora Trbovlje, Idi Virt, vspodbudilo željo, da bi katerega od njih predstavili tudi domači publiki. Želja se jim je kaj kmalu izpolnila, saj jim je Sherlina manangerka iz Ljubljane poslala dva scenarija. Izbrali so Beauty and the beast, po naše so jo prevedli Lepa in zver, kjer bodo nastopili vsi pevci zbora, članice dekliške skupine pevk, gostja Marjan Zupan in Uroš Skrinar, glasbeno spremljavo bo zaigralo šestnajst učencev Glasbene šole Trbovlje. Vendar priprava take predstave ni enostavna. Tekst scenarija je v slovenščino prevedla Manja Goleč. Instrumentalno priredbo sta pripravila Alojz Stradar in Ida Virt na podlagi songov opremljenih z akordi. Na kratko so nam povedali, da je “zgodba” pravljična - dobro zmaga nad zlim. V glavnih vlogah bo nastopalo kar sedem igralcev. Narcisoidnega in ošabnega Princa spremeni vila Zlobnica v Zver. Njegovo novo usodo lahko odreši le deklica, ki se bi zaljubila vanj. To se na koncu ob še nekaterih poprejšnjih zapletih in razpletih zgodi. Lepa se zaljubi v Zver in ga odreši. Njeni sestrici Zvitica in Tičica okamenita. Rdečo nit predstave bodo imeli tudi glasbeniki, ki bodo s svojim igranjem dajali dramatično “vižo” dogajanju. Gledalci bodo poslušali igranje štirih violin in čela, dveh trobent in baritona, ob spremljavi klavirja bodo solo igrali na oboo, flavto, klarinet, pozavno, trobento..., zaigrala bo tudi Orffova skupina na svoja tako značilna tolkala.... Vsi nastopajoči že kar nekaj časa neutrudno vadijo, saj želijo, da bi tudi tokrat razveselili vse, ki jih bodo prišli gledati na njihovo premiero 28. februarja ob 19. uri v gledališko dvorano Delavskega doma v Trbovljah. Po tihem pa načrtujejo tudi gostovanja, saj so z dosedanjimi že omenjenimi predstavami stopili na različne odre doma in po državi z isto predstavo tudi po štiridesetkrat. Ida Virt, ki je ustanovila Mladinski pevski zbor Trbovlje in k sodelovanju poabila mlade pevce, med desetim in šestnajstim letom, pred petindvajsetimi leti in njena hči Kiti Marolt, ki vodi dekliško skupino pevk, med šestnajstim in dvajsetim letom, že enajsto leto upata, da bo njuno delo obrodilo rezultat - dobro predstavo, zadovoljstvo nastopajočih in gledalcev, seveda pa čimvečje število ponovitev doma in po Sloveniji. Irena Vozelj www.rumenesfranl.com ZDRAV DUH 12 CAMINO - TAKO ODDALJEN, A VENDAR LAHKO BLIZU O redin večer seje v Knjižnici kJ Mileta Klopčiča v Zagorju zbralo kar precejšnje število tistih, ki so želeli poslušati Mirana Šublja Sagmeistra, svetovnega popotnika, ki nam je v debelih dveh urah razkril marsikatero skrivnost življenja. S številnimi diapozitivi nas je popeljal po 860 km dolgi poti, Camino, od Pirinejev na francosko - španski meji do Santiago de Compostela, od tam pa še do rta Finisterre, kjer naj bi bil “konec sveta”. Pot po kateri je hodil, so prehodili že naši predniki, saj velja za eno od številnih božjih poti, ki so sijih zbrali verniki. Pravijo, da pot leži na posebno močnih energetskih točkah, natanko pod Rimsko cesto in sledi zmajevim črtam ali lej linijam, v katerih se odraža energija galaksij. Ljudje se podajajo na pot, da bi našli najglobji duhovni smisel in poiskali rešitev za svoja notranja navskrižja. Miran Šubelj Sagmeister je svoje popotovanje najprej “začinil” s prenekaterimi mislimi, ki so se mu porodile, ko je nabiral kilometre pod svojimi nogami. Njegova pot seje začela s posebnim doživetjem, saj gaje neznanec vprašal, če gre v Camino. Bilje presenečen, počutil seje razgaljenega. Kmalu je zvedel za zgodbo o Caminu, ki v človeku povzroči “preporod”. Njegove misli niso več samo v spominu, zaveda se svojega življenja, okolja, razkrije se mu marsikaj iz zavesti. Vsakdo, ki se odloči za tako pot, se sreča in razčisti sam s sabo. Težko je govoriti o občutjih, saj vsakogar vodi intuicija, ki naj bi ji prisluhnil. Namigi “od zgoraj” vodijo človeka po poti, pri obnašanju in odločitvah. Včasih že skoraj obupa, ko hodi po ravnini, kjer vidi pred seboj pot in zeleno pokrajino ob njej. Ko človek ne vidi “civilizacije”, ampak sreča le osamljenega romaija, ali mu na pot stopi pes, ki ga spremlja v upanju, da ga bo vzel s sabo, takrat se morda vpraša o smislih. In ko premaga samega sebe, se veseli, ker bo vsakčas zagledal vas, ljudi, da si odpočije, naje in gre spat, naslednji dan pa nadaljuje svojo začrtano pot. Zanimivo je, da Miran ve, da ni vedno nujno prehoditi tako dolgo pot. Ljudje si lahko najdemo svoj Camino, ko najdemo čas zase in potujemo vase, ko odvržemo vsakdanje probleme in se posvetimo sebi. Vsakdo naj bi vsak dan hodil vsaj eno uro peš, saj bi s tem premagal težave, ki nam jih povzročajo različne stresne situacije. Bolj kot številni diasi so se me dotaknile njegove lepo izrečene besede, ki so nas opominjale, daje lahko skromno življenje, ki ga živimo za določen duhovni cilj, lepo, enostavno, spontano. Materialne dobrine rabimo, vendar koliko jih zares rabimo dostikrat ne vemo. Kaj pomeni prijazen pozdrav, lepa beseda, trenutek, ki ga nekomu naklonimo, tega se mnogokrat povsem ne zavemo. Miran Šubelj Sagmaister sebe imenujepotovc, kot človeka, ki hodi po svoji poti, po vseh celinah sveta, da bi prišel bliže svoji resnici. Odločil se je, da bo raziskoval na področju turizma in prostega časa. Dela na področju ekohumanega turizma in enterkulturnih kontaktov. Sam meni, da je lahko že čas do odhoda k cilju nekega potovanja poseben užitek. Pravzaprav bi rad ljudem povedal in jim pokazal koliko novega spoznamo, da bi potovanje ne bilo samo premeščanje iz kraja v kraj, beg iz vsakdana ... da bi si za kakovostno izrabo svojega časa vzeli čas in premislek. Irena Vozelj Camino - o njem nam je spregovoril Miran Šubelj Sagmeister (foto: Irena Vozelj) Z Kulturne prireditve na Dolu N| I I V okviru KD Svoboda Dol so pripravili v februarju tri kulturne prireditve, s katerimi so počastili Prešernov praznik in mesec kulture. Branko Klančar, akademski slikar in fotograf, je v klubu predstavil 400 diapozitivov s potovanja po Egiptu. Ker je predsednik foto sekcije, je imel v uvodu tudi kratko razlago, kako ujeti na filmski trak čim boljši posnetek. V sredo, 5. februarja so imeli v kino dvorani koncert otroškega pevskega zbora pod mentorstvom Alenke Razpotnik, ki je nosil naslov Igra, glasba -sonce v srcu. Prevladovale so slovenske ljudske pesmi, številne obiskovalce pa so navdušili gostje koncerta iz GŠ Hrastnik, ki so igrali na klavir, harmoniko,' električno klaviaturo in I violončelo. V soboto, 15. februarja pa so | v kino dvorani nastopili pevci | Svobode I z zborovodjem Vanjem ■ Tomcem, ženski zbor z Dola pod I taktirko Sabine Vengust Krajnc, I recitatorji in Maša Tomc na | violončelo. Predsednik KD Bojan | Frangeš je v svojem uvodnem | govoru med drugim izrazil željo, I da bi se uspeli ponovno zbrati pevci moškega pevskega zbora, ■ ki imajo na Dolu več desetletno | tradicijo. Sceno so pripravili na dolski | šoli, progam pa je povezovala Danijela Frangeš. I Fanči Moljk I I I Jez v Hrastniku X 7 torek, 28. januarja so si obiskovalci gledališkega abonmaja v V Hrastniku ogledali dramo Jez, kije bil v letu 2001 označena kot najboljša predstava v Mali drami. Imenitni igralci so gledalce naravnost uročili, saj so se za dve uri in pol preselili v vaško gostilno nekje na Irskem in uživali ob duhovitih, neposrednih in na momente sarkastičnih pogovorih treh samcev ob šanku, ki se jim pridružita še poročen moški in ženska, ki je prišla iskat v to vas tišino in mir. Gledalci so na koncu nagradili Iva Bana, Branka Šturbeja, Igorja Samoborja, Aleša Valiča in Sašo Pavček z dolgim aplavzom. Fanči Moljk Pestra dejavnost društva RELIK TpVruštvo revirskih likovnikov RELIK Trbovlje bo letos slavilo 40-LJ letni jubilej. Ob tem lepem jubileju so pripravili zelo pester program. Člani Relika se bodo predstavili širši javnosti, tako v Trbovljah, kot tudi v drugih krajih - na Jesenicah, v Mariboru in še kje. Junija bodo organizirali že 21. Ex tempore, novembra pa zaključno prireditev Zlata paleta 2003. Nadaljujejo pa tudi z akcijo pomoči otroški bolnišnici Trbovlje. Društvo je svoje člane povabilo, da prispevajo svoja likovna dela. S tako pridobljenimi sredstvi bo bolnišnica nabavila razne pripomočke za mlade bolnike. Eno delo so v ta namen že dobili, pričakujejo pa, da se bodo odzvali tudi ostali člani društva. T.L. 27. SVEČAN 2003 + Popotnica Listu Slovenski kulturni praznik, Slovenski mesec kulture in Zasavčeva literarna priloga “List”. Objavljamo nagrajeni literarni deli. Vsem, ki ste nam poslali svoja dela, se za sodelovanje lepo zahvaljujemo in vas vabimo, da se natečaja udeležite tudi prihodnje leto. Uredništvo r7 unaj je dišala pomlad. ^-/Travnik so preletavali prvi metulji. Lepi, odeti v svilena mavrična oblačila. In krhki. Dotik človeške roke rani njihova krila. Jih to boli? Imajo metulji čustva? Čutijo bolečino? O tem sem pogosto razmišljala. Kot otrok. Kadar sem se katerega ujela v dlani. Včasih. Danes želim biti metulj. Visoko poleteti. Zbežati med oblake. Skriti se v neskončnost. Poleteti v objem mavrice. Občutiti njene barve. Moj spomin je odhitel v tiste čase. Takrat. V preteklost. Ki je del mene. Uživala sem v pomladi, zelenih travah, dišečih šmarnicah. Kot srečen otrok. Odhajala sem na obisk k teti. Tam sem se igrala s Saro in Gajem. Moj vsakodnevni obred. Ko sem prispela v hišo, je teta odšla. Na kavo. K moji materi. Nam, otrokom, je naročila, naj bomo pridni. Dokler se ne vme. Pogosteje bil doma Pet. Tetin mož. Običajno je smrčal, koje odhajala. Če je bil buden, mu je bilo naročeno, naj pazi na otroke. Z veseljem je sprejel zaupano mu odgovornost. Rad se je igral z otroki. Soba je bila velika. In temačna. Zunaj je sijalo sonce. Sobno okno je bilo zaprto. Zastrto. Z namenom. Tam je bila velika, starinska zakonska postelja, namenjena odraslim. Na njej smo bili trije otroci in moški. Tesnoba. Žalost. Ukradeno otroštvo. Spomin. Sem punčka, stara kakšnih pet let. Ležim na postelji z razkrečenimi nogami. Moški hrope nad mano. Smrdi po pijači. Med moja bedra, natančneje vame, poriva svoj velik penis. Vekam, da naj preneha. Boli me. Moški pa, kot daje gluh. Še naprej suva svoj velik ud. V mojo vagino. Pa ne gre. Njegovo spolovilo ne more prodreti med moje drobovje. Telo pod njim, ki se ni moglo niti premakniti, je premajhno. In premlado. Ne služi še svojemu namenu. Namenu biti ženska moškemu. Nisem mogla 7AS4Mn Megla otroških dni ubežati. Jokala sem, rotila. Preklinjala. Da naj preneha. Da ne. Zahtevala svojo pravico. Nedotaknjenost. Prosila sem in preklinjala. Boga. In vse. Cel svet. Po otroško. Ali odraslo. Ne spomnim se. Na moji desni strani, na postelji, je sedela Sara. Jokala je. Potiho. Ona je doživljala to bolečino. Velikokrat. »Pojdi v nebesa, Dina,« mi je šepetala, »pogovarjaj se z angeli, pa bo minilo.« Nisem našla poti do nebes. Nobeni angeli niso prišli. Čutila sem le neznosno bolečino med nogami in stiskala zobe. Na moji levi, tudi na postelji, je sedel Gaj, še otrok. Nemo je opazoval. V očeh je imel solze. Bes, jeza, skrb in žalost. »Potrpi, moja ljuba Dina,« mi je šepetal. »Saj bo minilo, potrpi! Jaz ti ne morem pomagati!« Nisem več stiskala zob. Začela sem kričati, kričati. Kričala in kričala sem. Ker je obstajala nevarnost, da bi me kdo slišal, je moški prenehal s suvanjem vame. Prevrnil seje na drugi del postelje. Pograbil je Saro. Zvrnil jo je na hrbet. Ji na silo razkrečil noge. Se zvalil nanjo. Vanjo začel porivati penis. Punčka. V vlogi ženske. Trpela je brez glasu. Nedoraslo telo pod težo moškega stisnjeno v krč. Obraz brezbarven, potne srage trpljenja na njem. Solze. Same so se cedile iz oči. Oči mojega spomina. Razprte, prazne, odsotne. Kot da je ni v prostoru. Povedala mi je. Kadar jo Pet posiljuje, odide drugam. V svoj svet. Pričara si angele, nebesa. Tako jo je učila mati. Pogovarja se z angeli. Pojejo ji, da ne sliši sopenja moškega nad njo. Božajo jo, da ne čuti bolečine. Rada bi ostala tam, pa ne more. Nočejo je za vedno vzeti k sebi. Vrnejo jo. V ta svet. Nazaj. V to življenje. Vsak ga mora preživeti. Do izteka. Usode. Tu. Tako soji povedali. Angeli. Strah, groza, nemost. Dogodek. Opazovala sem Peta. Bog, kako je smrdel, ko seje začel potiti! Še zadnji sunki v Saro, skrčenje ritnih mišic. Njegovo telo seje sprostilo. Prišlo mu je. Izlil seje, v deklico, hudič. Za Saro je bila telesna bolečina končana. Moški. Prevrnil se je v stran. Na prostor v postelji nekje med menoj. Gajem in Saro. Za ta trenutek. Vedeli smo. Trenutek se bo ponovil. Kot nekakšna večnost, ki nam je zastajala dihanje, kradla sanje. Pet je bil mora našega otroštva. Kot prekletstvo. Senca, ki nam je kradla sonce otroških dni. Mučna tišina je bila v sobi. Boleča. Sara je obležala v postelji. Med nogami se ji je cedila bela, sluzasta snov. Ta ni namenjena deklicam. »Kaj ležiš kot kakšna pijana krava, umit, takoj, da ne popacaš postelje, ajde, gremo!« jo je Pet grobo sunil iz postelje. Postelja je bila visoka, starinsko izdelana. Otroci smo morali malo poskočiti, da smo lahko zlezli iz nje. Sara je padla na tla. Noge soji klecnile pri skoku. Pobrala se je. Odšla je k umivalniku pri vratih. Ga napolnila z vodo. Izmila spermo. Smrdljivi pot. Ni mogla izmiti bolečine. Ni mogla položiti glave na rame svoje matere. Ni imela očeta. Življenje ji ni ponudilo osnovne možnosti. Biti otrok. Nikoli. Umrla je zelo mlada. Z bolečino in skrivnostjo, zalepljeno v otroško dušo. Stala sem. Tam, v tisti sobi groze. Jokala. Nisem vedela, zase ali za Saro. Bolelo in peklo meje med nogami. Krvava sem bila. Jezna. Žalostna in brez moči. Stoijeno mi je bilo nekaj. Kar nisem hotela. Kaj naj storim? Umila sem se. Da ne bi smrdela. Po gnusu. S Saro sva se spogledali. Tam, pri umivalniku. Nisva upali govoriti. V očeh je bil strah. Žalost. Kadar je človek ponižan do obisti, besede izgubijo pomen. V sobi je bila še vedno tišina. Mučna. Širil seje vonj cigaretnega dima prižganega Petovega cigareta. Pogledi. Ki so govorili. Usta so bila nema. Niso vedela, komu kričati. Pet seje nagnil k postelji. Tam ga je vedno čakala steklenica z domačim vinom. Srknil ga je in dejal: »Tako, da smo si na jasnem. Danes se ni zgodilo nič nenavadnega. Če boš ti, ta mala, kaj povedala teti ali komur koli dragemu, ti bo še zelo žal. Prekleto žal.« Govoril je. S pestjo je mahal proti meni. Bala sem se, da me bo udaril. Čeprav tega ni storil nikoli. Telesna bolečina bi bila majhno zlo. Saj sem telo čutila drugače. Kot gromozanski, s čudno, neopredeljivo energijo nabit želodec. Ki bi rad bruhal. Pa ne more. Kot da imam nekakšno čudno glavo. Ki ne razmišlja. Ki čaka, kaj bo zahteval Pet. Počela sem le tisto. Kar je želel on. Noge in roke so bile mlahave. Ali trde, prilepljene. V tisti prostor. Usta nema, suha. Ni bilo sline. V ušesih so odzvanjali neki glasovi. Petov glas. Odzvanjanjc odmeva iz trenutka bolečine. Spil je še nekaj požirkov vina. In nadaljeval: »Vsem bom povedal. Da si me ti, ta mala, sama prosila. Naj to naredim. In Sara tudi. Želeli sta, da to počnem z vama. Kajne?« Pogled se mu je ustavil na naju s Saro. Mrke, rjave oči, ki so zahtevale. Potrditev izrečenih besed. Čakal je, da bova pokimali. Močan je bil strah pred kaznijo. Sprejela sem nastalo vlogo. Da se mora konča. Čimprej. Želja. Situaciji sem prilagodila vedenje. Reagirala. Ukročena. Otroška glava je pokimala v potrditev. Verjela sem Petovim besedam. Za dolgo. In tudi Sara. Vse do svoje smrti. Ona je bila kriva. Jaz in ona. Grešnici. Kurbi. »In verjeli bodo meni. Ne vam,« se je Pet obrnil k nam, otrokom. »Vas bodo natepli. Niste me ubogali. Teta je naročila, da morate biti pridni. Kaznovani boste. Če boste molčali in me ubogali, nam bo vsem lepo,« je prašeč z nežnim glasom nadaljeval svoj monolog. In otroci smo morali obljubiti. Petu, sebi in drug drugemu. Da ne bomo nikoli nikomur povedali. Kaj seje dogajalo ta dan. »Ti, ta mala, pa le jutri zopet pridi. Da ne bodo spraševali, zakaj te ni. Vedno prideš«, je zdaj priliznjeno dejal. Meni. Pobožal meje. Po dolgih laseh. Moj obraz je rad božal. In vrat. Trebuh. Noge. Pa mednožje tudi. Popil je nekaj požirkov vina. In se obrnil na stran. Otroci smo kot pribiti sedeli tam. Na tisti veliki starinski 1 Pozvonilo je. Odprla sem vrata. Stal si tam. Povabila sem te. Vstopil si. V moj dom. Ljubila sva se. Večkrat. Dolgo. Tam, za tistimi vrati. V ženskem stanovanju. V veliki postelji. Zdaj se ne ljubiva več. Odpiraš mi vrata. Praviš, naj grem. Naj pozvonim drugje. Sprašujem se: kako ohraniti dostojanstvo ob rezanju spon s človekom iz drugačnega sveta? 2 Odhajam. Počasi, ker ne znam takoj. Ker ni več ljubezni. Prepričuješ me, da sem ustvarjena za tebe. In jaz ti včasih verjamem. Ker se mi smiliš, ko tako vztrajno prosiš za nekaj, česar ni več. Ni več ljubezni. Ni spoštovanja. Vse je ena sama laž. postelji. Kjer običajno odrasli delajo otroke. Ko je Pet zasmrčal, smo tiho, po prstih, zapustili sobo. Odšli smo na travnik. O dogodku ne bomo nikoli nikomur povedali. Smo si rekli. Nikoli. Nikoli. Peta smo se bali. Mistično moč je imel nad nami. Bil je naš Bog v nekem smislu. Nesramen, hudoben, grob. Pa todi ljubeč, nežen in priliznjen. Dvojnost, katere sem se bala. Nikoli nisem vedela, kako bo reagiral. V njegovi družbi Čas je, da napolnim kovček in grem drugam. Ne joči za menoj. Ne bom se ozirala. Vem, da se ni pametno ozirati. Ker se lahko vrnem. 3 V veliki postelji, ki je postala pretesna za dva, se premetavata najini telesi. Paziva, da se v noči brez sna koža ne dotakne kože. Da se ne vname tista strast, ki nama je včasih, ko v najinih srcih še ni bilo boja, ukradla noč. Smrčiš. Butnem te z nogo, da spremeniš položaj da lahko zaspim tudi jaz. Zdaj slišim tvoje smrčanje. Kakšno noč mi gre tvoje smrčanje grozno na živce. Da se te ne brcnem premočno, se zavijem v odejo in se odplazim spat v dnevno sobo na sedežno. Ni najbolj udobno, vendar je občutek nebeški..Le sosedova ura na gong me zbudi vsako uro. 4 Včasih sva ležala v postelji. Gola in objeta sva poslušala, sem se prilagajala njegovi volji. Vse sprejemala. Ponižno. Z željo ustreči mu. To mu je bilo všeč. Tako sem lahko vzpostavljala odnos. Takrat jaz nisem bila jaz. Bila sem njegova kurba. Njegova priležnica, njegov predmet poželenja. Jemal mi je otroštvo. In mi dajal. Bonbone. Za ženske usluge. MEGLA kako pada dež. Kako drugačen zvok ima toča. Kako rahlo pada sneg. Ležala sva, tam in se ljubila. Drug drugega zazibala v sen. Danes je dan leden. Noči so mrzle. Dvoje skrčenih teles, eno obrnjeno v levo, drugo v desno in veliko mrtvega prostora je vmes. Danes leživa drugače. Tudi razmišljava drugače. Takrat sva drug drugega davila z ljubeznijo. Zdaj razmišljava o davljenju z rokami. 5 Rada sem se prebujala. Ko sem odprla oči, si me vzel v objem in poljubil. Tako sva se še malo stiskala. Potem si vstal in skuhal kavo. Za dva. Vrnil si se k postelji in me nežno pobožal po obrazu. Vstala sem k pitju kave. Pogosto sva si privoščila čar [ H--------------------------- jutranjega ljubljenja. Ali pa sva se nežno objela in tam, v najini sobi, zaplesala jutranji ples zaljubljencev. Vedno si odšel v službo pred menoj. Poljubila in objela sva se v slovo. To je bilo včasih. Zdaj zjutraj zarenčiva eden nad drugim. Ko greš, zaloputneš z vhodnimi vrati. Meni pa je vseeno. čokolado, kadar sem šla na dolgo pot. Mislila sem nate, ko sem jo jedla. In jaz sem ti v kovček med perilo podtaknila moje rdeče hlačke s sporočilom, da te ljubim in mislim nate. Kuhala sem ti najljubše jedi. Zdaj pozabljaš na dan žena. Kosilo je pogosto zasmojeno. Neka daljna bližina naju sili, da morava drugam. Ali pa imam dolgo zaprte oči in se potuhnem v postelji. Potem misliš, da me kaznuješ s tvojim molkom. Meni pa tišina ugaja. 7 Bila sva prava mojstra osvajanja. Za dan žena si mi v dežnik skril rdeče nageljne. In ko sem ga odprla, so padli po meni. Bila sem srečna in smejala sem se. V žep plašča si mi podtaknil Še čokolade ne maram več jesti, ker me spominja nate. In na pogrebe ne hodim, ker je tam največ nageljnov. 8 Se spomniš, ko si iskal par od nogavic in se smejal? Ali še veš, ko sem pobirala z mize zobotrebce in te igrivo bodla z njimi v podplate, ko si ležal, tam, prilepljen pred televizor na sedežni v dnevni sobi? Smejala sva se najinim napakam. Si jih dopuščala. In si s poljubi zasipala ustnice. Da nisva govorila. Danes pričakujeva drug od drugega popolnost. Kričiš, da sem kuzla, ki ne bo nikoli postala gospodinja. In jaz ti govorim, da si prašeč, ki še zobotrebca noče pospraviti za seboj. V razmetanem stanovanju se nekaj časa obsipavava s psovkami, nato pa zlezeva med rjuhe. V objem golega seksa. In je nekaj ur mir v hiši. 9 V postelji brez dna sem se privila k tebi poslušala tvoje dihanje, občutila tvoj vonj, pobožala in poljubila nežno roko, položeno preko mojega boka. V postelji brez dna sem bila srečna. Olga Dečman Dobrnjič r d.o.o. podjetje *a inšenirlng, ekonomsko In podjetniško svetovanje dq-Ij@gIj telefon.: 03/56 64 083 fax: 03/56 64 214 gsm: 041/650 806 email: in-tact@siol.net cesta 20. julija 2c 1410 Zagorje ob Savi v v 7AS4vr DRUŠTVENO SPOMINI, KI ŠE VEDNO GORIJO V NAŠIH SRCIH.... T'Xne 17. februaija2003 smo J_>/se ponovno poklonili žrtvam, ki jih je nemški okupator kruto pokončal pred 58 leti na Stranicah pri Frankolovem. Ko je bil velik del Balkanskega polotoka že osvobojen, se je v okupiranih krajih Slovenije pojavil rdeč plakat s sto imeni tistih, ki so jih okupatorji obesili na jablane dne 12. februarja 1945. leta v Grabnu na Stranicah. General Rosener sije dovolil v Objavi na plakatu tudi poudariti, daje bila sodba izvršena “kot povračilo napadu banditov na kreisfurerja Tonija Dorfmeistra”. Glede trditve o obsodbah vojnega naglega sodišča pa je treba ponovno zapisati, da je bilo to v nasprotju s kakršnimkoli pravom, da bi neko sodišče za smrt enega, ki je bila posledica vojaške akcije, obsodilo na smrt sto ljudi. Dejansko sodnega procesa tudi v tem primeru ni bilo! Kruta resnica je tudi, da so nacisti obesili sto ljudi, kar na okupatorjevem plakatu ni bilo navedeno. Pred zločinom na Stranicah in po njem je okupator že izvajal skupinske usmrtitve političnih ujetnikov, ujetih partizanov in civilnega prebivalstva, ki je podpiralo borce NOB. S skupinskimi usmrtitvami je hotel doseči zastraševalni učinek, zato je Satanovi bratje imajo svoje oporišče Ti /fotociklistično društvo Satan*s Brothers v Trbovljah si že IVJLnekaj let prizadeva za svoje prostore. Sprva so imeli v načrtu obnovo razpadajočega gospodarskega poslopja ob gradu Potiorek ob Savi, kar pa se ni izšlo. Nato so se lotili postavitve svojega društvenega doma na območju Neže, za kar so že pripravili gradbeni material. Sedaj pa so v Bevškem odkupili zgradbo bivše trgovine Miler. Zgradba je bila po denacionalizaciji že več let prazna, ne le trgovski prostori spodaj, pač pa tudi zgornji, stanovanjski del. Po odkupu so se najprej lotili obnove spodnjega dela zgradbe, v načrtu pa imajo še ureditev zgornjega dela ter okolice za parkirišča. T.L. TD Trbovlje je zelo AKTIVNO rT'uristična dejavnost v Trbovljah je vedno bolj navzoča, tako iz _L olepševalnih, okolje-varstvenih, promocijskih, vedno bolj pa tudi iz gospodarskih razlogov. Tem ciljem se bolj uspešno posveča s svojim delom tudi TD Trbovlje. Na tem področju se vsak dan nekaj dogaja. Čeprav društvo samo nima dovolj denarja za vse svoje dejavnosti, pa vseeno skuša izvesti določene aktivnosti in naloge. Tako si prizadeva za oživitev planinske in turistične dejavnosti na območju Sv. Planine, vključno s Klekom, Vrhemi in Planinsko vasjo. To področje je zadnji čas postalo nekako zapuščeno. Ni več gostišča v Kleku, Dom pod Javoijem že nekaj let čaka na obnovo in novega najemnika, Rudarski počitniški dom na Sv. Planini obnavljajo, prav tako tudi ni več gostišča pri žičnici na Medvednici, kot je bilo nekdaj. Prav zato je moralo TD odpovedati prvi, februarski turistični izlet na Sv. Planino. Seveda pa je tudi še veliko odprtih vprašanj. _____________________________________T.L. Malo Zasavcev v Biografskem leksikonu Konec preteklega leta je izšel Veliki svetovni biografski leksikon, ki ga usmrtitve izvajal brez sodnih procesov, takoj zatem, ko so borci NOB izvedli vojaško akcijo. Od 30. junija 1941 do 3. aprila 1945 je okupator na območju Spodnje Štajerske streljal talce v 66-ih skupinah, eno skupino je obesil. Med 1.590 talci je bilo tudi 82 žensk. Med obešenimi talci na Stranicah je bilo tudi 24 Zasavčanov, med njimi Jože Kovačič, Štefan Hauptman, Rudolf Golob in Ludvik Fajn iz Zagorja, Ivan Kolman, Karel Beravs, Emil Urbančič in Avgust Zadobovšek iz Trbovelj ter Stanko Babič, Milan Hribar, Ferdinand Jesenšek in Pavel Miklič iz Hrastnika. Spominski kulturni program ob grobu žrtev na Stranicah je tudi letos pripravilo OZB NOB Vitanje, izvedli pa so ga učenci OŠ in slavnostni govornik, župan občine Vitanje. Slišali smo tudi o mamini poti v Stari pisker, kjer so ji povedali, da so sina Antona Krajnca odpeljali. Kam, ni nihče povedal. Strašno resnico je izvedela z rdečega plakata pred odhodom iz Celja. Delegaciji ZB NOB iz Zagorja in Hrastnika sta počastili spomin žrtev s svečkami in cvetjem. Slava vsem žrtvam na Stranicah! Pavla Zadobovšek LETNA KONFERENCA PGD LITIJA STARI, NOVI PREDSEDNIK JE ZVONE ULANEC A J soboto, 22. februarja seje V zbralo v litijskem gasilskem domu 28 članov (od 38-tih) s predstavniki pobratenega PGD Dolenja vas pri Brežicah, da pregledajo v lanskem letu opravljeno delo, izvolijo novo vodstvo (ker je letošnje leto volilno leto) in si začrtajo delo v naslednjem - letošnjem letu. Po besedah predsednika društva Zvoneta Ulanca, v svojem poročilu seje omejil in poleg vseh uspehov v letu, z velikim veseljem povedal, da jim je po dolgih letih čakanja le uspelo dobiti novo sodobno vozilo (cisterno), ki bo v veliko pomoč pri prevozu pitne vode v sušnih obdobjih občanom po litijski in šmarski občini, za katero so morali zbrati in odšteti kar celih 27 milijonov tolarjev (15 milijonov občina, 3 milijone država, 1,3 milijona občani za koledarje ob novem letu in ostalo zbrana lastna sredstva). Poveljnik društva Janez Jurič pa je v svojem poročilu poudaril, da so v lanskem letu posredovali v 41 intervencijah, štirih več kot leto poprej : 12 požarih na objektih (največkrat zaradi udara strele), 2 nesrečah pri izlivu nevarnih snovi, 2 železniških nesrečah, 4 vlomih v stanovanja, 1 poplavi itd. Veliko dela pa jim je naredil njihov pripravnik gasilec, ki je podtikal požare po pobočjih hriba Sitarjevec in se s tem hotel dokazovati kako dober gasilec je, saj je vsakokrat tudi gasil. Poleg vseh intervencij pa jim je uspelo v sušnem obdobju leta razvoziti po nekdanji litijski občini še preko 200.000 1 pitne vode. V letošnjem letu pa bodo največjo skrb namenili pridobivanju mlajših članov gasilcev in usposabljanju le teh, kakor tudi ostalih. Kot dobri gospodarji pa morajo dograditi garažo za novo vozilo in prekriti stolp. PGD Litija bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil 7-članski upravni odbor, stari, novi predsednik ZVONE ULANEC kakor tudi poveljnik JANEZ JURIČ. je pripravil Anton Antič. V tej zelo obsežni knjigi je zajetih 5.000 osebnosti iz vseh kontinentov. Kot pravi avtor, je leksikon zasnovan kot informativni priročnik, ki v strnjeni obliki predstavi biografije najpomembnejših osebnosti sveta. Med njimi je tudi 75 Slovencev, dva iz Zasavja. Prvi je Janez Drnovšek, predsednik republike, druga pa je glasbena skupina Laibach, ki izhaja iz Trbovelj. 7ASAvr T.L. DRUŠTVENO 1--------- Razstava likovnih samorastnikov USTVARJALCEV V KOVINI V Kosovi graščini na Jesenicah so 13. februarja odprli razstavo na kateri sodeluje petnajst slovenskih avtorjev, med njimi tudi trije Trboveljčani: Janez Krajnc, Drago Vukovič in Dejan Žagar. O razstavi je dr. Ivan Polajnar, predsednik Društva za varilno tehniko Ljubljana povedal: Na železarsko tradicijo smo Slovenci lahko ponosni. V okvir železarstva štejemo neposredne dejavnosti, vezane na pridobivanje in predelavo železa, pa tudi številne posredne dejavnosti kamor prištevamo oglarjenje, trgovanje, vojskovanje, vsekakor pa tudi umetniško izražanje. Kovina je skozi stoletja usodno oblikovala in zaznamovala življenje naših prednikov. Gornjesavski muzej na Jesenicah, v samem središču gorenjskega žele- inženir, strojni tehnik, varilni zarstva, skrbi za ohranjanje tehnik, kovač, ključavničar, zgodovinskega spomina na strugar, livar in oblikovalec temeljih naše samobitnosti. kovine. Vsi imajo isto ljubezen -Na tej razstavi so se s zagledanost v kovino, ki se jim svojimi deli predstavili umetniki različnih starosti in poklicev. Tako so med njimi operni pevec, pilot, zdravnik, profesor industrijske pedagogike, strojni je porodila v rosno mladih ali vihravih mladeniških letih in ostala njihova trajna spremljevalka. V delih so upodobljeni živalski liki, človeške podobe, junaki in antijunaki iz slovenske ljudske mitologije, ki jih ustvarjajo v različnih kovinah in z različnimi preoblikovalnimi tehnikami. Kovine imajo posebne lastnosti in s poznavanjem različnih tehnoloških posebnosti obdelave prihajajo do različnih umetniških stilov. Avtorjev osebni odnos do kovine ima vpliv do posameznikovega umetniškega ustvarjanja.” Tokratna razstava je ena od številnih odmevnih razstav, ki so jo pripravili člani Sekcije Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana pod vodstvom Janeza Krajnca. Razstave pa ne bi bilo brez pokroviteljev Slovenskih železarn Acronia in Elektrode Jesenice. Razstava bo odprta do 15. marca vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Irena Vozelj •k ' V j / / REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ »e«. Regionalni center za razvoj vabi k sodelovanju podjetnike oziroma potencijalne podjetnike za vstop v podjetniški inkubator Nudimo vam poceni poslovne prostore Pomoč pri pridobivanju ugodnih finančnih sredstev Podjetniško izobraževanje Pravno svetovanje Računovodske storitve Pomoč pri raziskavah trga in mednarodnem povezovanju Pomoč pri promociji podjetja, izdelka ali storitve Pisne prijave pošljite na naslov: Regionalni center za razvoj, d.o.o. Cesta Zmage 35 b, 1410 Zagorje Kandidati bodo povabljeni na razgovor! ______Dodatne informacije dobite na tel.: 03/56-60-530 ELEKTROPROM d.o.o?' Loke 22,1412 Kisovec Obiščite nas v EVJ centru v Kisovcu, v 1.nadstropju prenovljene trgovine Makro, kjer vam nudimo ugoden nakup: * PLOŠČICE TALNE 33.3x33.3 GRANIT3D 1.110,00 SIT/M2 * PENA PUHIN od 10 do 100mm (1*2m) od 750,00 SIT/KOS * STIROPOR od 10 do 50 mm od 120 SIT/M2 * VOLNA KAMENA ROCKVVOOL (STREŠNA/TALNA) od 270,00 SIT/M2 * STENSKA OBLOGA (HRAST/JESEN) 860,00 SIT/M2 * LAMINAT (LEPLJENJE) 1.720,00 SIT/M2 * LAMINAT (BREZ LEPLJEN JA-SISTEM LOC) 2.090,00 SIT/M2 ‘VRATA HARMONIKA (MOŽNOST NADGRADNJE) 80*200 8.690 SIT ‘BOGATA PONUDBA MIKROVALOVNIH PEČIC IN DRUGIH GOSPODINJSKIH APARATOV Seveda vas vabimo, da obiščete tudi druge naše prodajne oddelke. Telefon: 03/56-71-234, 03/56-71-155 03/56-71-489, 03/56-57-150 siaa ipt CERTIFIKAT št. 160 N. ISO 9001 y 7AS4vr sumiuHii I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com MIŠ MAŠ Mladim Zasavcem Kako ste počastili mesec kulture? Če ste kaj ustvarjali, mi o tem nič ne vemo. Ker še niste poslali svojih izdelkov. Mogoče boste pa našli toliko energije, da boste to storili. Smo pa pobrskali po vaših šolskih glasilih in našli marsikaj zanimivega. Razgovor s Bepopom pred novim letom na primer, ki so ga objavili v Iskricah. Ali o čiščenju Zagorja iz Novih korakov. Ta tema je vedno aktualna, saj postaja problem odpadkov vsak dan večji. In mladi morajo o tem razmišljati in tudi ukrepati. UČENCI SMO ČISTILI Zagorje T Tčenci in učiteljice OŠ Toneta Okrogatja LJsmo v jeseni žrtvovali športni dan za čistilno akcijo. V okviru projekta Ekošole smo pobirali papirnate, kartonske, steklene, plastične, pločevinaste in druge odpadke ter zbirali star papir, steklovino in prazne baterije. Pod vodstvom učiteljice Barbare Glas smo nabrali devetdeset šestdeset literskih vreč odpadkov, kar znese pet tisoč štiristo litrov smeti. Največ je bilo starega papirja, saj smo z njim napolnili sedem zabojnikov. S tem smo krepko presegli načrt naše vodje, ki je sprva pričakovala dva zabojnika papirja. Z akcijo smo želeli opozoriti prebivalce Zagorja na pomen varovanja okolja. Mimoidoči so bili veseli našega prizadevanja, vendar so ostali samo pri pohvalnih besedah - na pomoč ni priskočil nihče. In kje smo čistili? Učenci prvega, drugega, tretjega in četrtega razreda so čistili od Toplic proti Čolniščam, učenci petega, šestega, sedmega in osmega razreda pa smo se potili od Toplic do železniške postaje. Akcijo smo nekaj dni prej napovedali z letaki, a odziva nanje ni bilo. Kljub temu si bomo še naprej prizadevali, da bi se vsaj enkrat na leto Zagorjani udeležili skupnega čiščenja okolja. Zdaj pa poglejmo, kaj so o akciji povedali udeleženci. Učiteljica Vlasta Laznik: “Akcija je nujno potrebna. Vsak mesec bi morali čistiti okolico šole, predvsem pa bi morali učenci sami paziti, da ne onesnažijo okolja.” Učiteljica Pavla Štepic “Čiščenje okolja bi moralo postati navada. Ne samo otrok, ampak tudi odraslih.” Učiteljica Ana Knez: “Korist akcije je vsestranska. Z njo bomo očistili okolje, otroke in odrasle pa navadili na 7As\vr red in čistočo.” Učenka Maja Kmetič, 6.b: “Akcija mi je zelo všeč, ker bomo z njo pripomogli k čistoči Zagorja." Mamica Moja mamica je ena sama, zame vedno poskrbi, Če me tarejo težave, se pridruži mi. Zvečer poljubi me, vedno pravi: “Lahko noč, pa eno bolho za pomoč! ” Ljubim jo iz dna srca. Želim da vedno srečna bi bila. Jaka, 3. b Dan žena Tele rože, ljuba mama, sprejmi v dar za dan žena, naj bo nova vez med nama, vez, ki sega do srca Sprejmi tudi moje želje, da bi sredi vseh skrbi roža ti bila v veselje zdaj in še veliko dni. Nina, 3b Lisica Taz sem lisica. Živim v gozdu. Vsakokrat, J ko sem lačna, se spomnim na bližnjo kmetijo in njihov kokošnjak. V njem imajo zelo dobre mlade kokoši. Na žalost pa imajo pri hiši tudi zelo hudega mladega psa, ki zelo dobro sliši. Ker pa sem lisica zvitorepka, mi vseeno velikokrat uspe ukrasti kokoš. Odnesem jo v svoj brlog, se dobro najem, potem pa sladko zaspim. Neža Strmljan, PŠ Mlinše Vrabček in golobček "XT ekega dne je vrabček priletel na vejop IN in zaklical: “Čiv, čiv." Srečal je golobčka. Šla sta na vrh hriba in se igrala. Ko sta prišla vsak na svoj dom, sta bila lačna in utrujena. Za kosilo sta imela drobtinice. Drugi dan sta šla v gozd, vzela nahrbtnik in odšla novim dogodivščinam naproti. Videla sta brlog in v njem medveda. Šla sta mimo polja in tam videla izgubljeni gumb. Dolgo sta premišljevala, čigav je. Nato sta odšla po cesti domov in videla otroke, ki so risali. Na robu gozda je lovec trobil v rog. Pozimi ptički težko najdejo hrano. Petra Avbelj, 2. r. PŠ Mlinše Sem bela snežinka 'X To, verjetno me že poznate. Sem bela IN snežinka. Padam ob zelo mrzlih dneh. Po meni se sankajo in me zgulijo. No, pa še predstaviti sem se hotela. Pa pesmice znam povedati. Najbolj všeč mi je bela snežinka. Anže Kovač Jaz sem snežinka. Nosim belo krilo. S svojimi brati in sestrami delam belo preprogo. Potem se otroci lahko sankajo, smučajo in kepajo. Monika Klopčič Saj me poznate. Jaz sem snežinka Flock. Rada se igram z ostalimi snežinkami. Rada tudi padam z neba. Padam čisto počasi, počasi. Moja prijatelja sta Uroš in Anže. Tudi onadva padata. Včasih gremo skupaj iz oblakov. Domen Ocepek Intervju s člani Bepop Tale intervjuje bil opravljen medmrežno. Kako se počutite sedaj, ko ste najbolj popularni v Sloveniji in seveda tudi drugod? Pravzaprav se še sedaj včasih ne zavedamo in nas še vedno preseneča vsa ta popularnost okoli nas. Kako se počutimo? Ja, super, posebej takrat, ko s tako malo gesto, kot je podpis ali skupna fotografija nekomu prinesemo tako lep nasmeh na obraz. Za to se splača truditi. Boste iz albuma “Bodi zvezda”posneli še kak video? Ja, seveda bomo. Naslednji videospot bo verjetno pripravljen v januarju (žal prej ne gre, saj imamo umike zelo zasedene zaradi turneje, intervjujev in drugih nastopov), vendar bo presenečenje, zato vam vseh podrobnosti še ne moremo izdati. Kakšni so vaši občutki s turneje Popstars? Se dobro razumete z ostalimi izvajalci na njej, vlada med vami tekmovalnost? Tekmovalnost? Še zdaleč ne. Z vsemi izvajalci smo se že prej poznali, poiverka Natka nam je pripravila vse koreografije, z Game overji pa smo tudi že kar dobri prijatelji, prav tako tudi s Sebastjanom in smo zelo veseli, da lahko sodelujemo na takšni turneji s tako super glasbeniki. Občutki pa so res neverjetni, ko tako veliko ljudi poje skupaj z nami, to je nekaj, kar se sploh ne da opisati, neponovljivo, res nekaj posebnega. Z eno besedo: NORO! Se že veselite EME 2003? Komaj čakamo, a do takrat nas čaka še veliko dela. Izpiliti moramo pesem do potankosti, se naučiti nove koreografije, skratka, januar bo še naporen. Sicer pa bo Ema 2003 potekala dan po Valentinovem, torej 15. febmarja. Še najdete kaj prostega časa? Prostega časa nimamo skoraj nič. Že skoraj ves december nismo v šoli ali na faksu. Tinkara je že nekajkrat morala vzeti dopust v službi! Malo trpijo naši prijatelji in domači, a nas ob tem zelo vzpodbujajo in nam pomagajo. Najnovejše novičke o skupini izveste na spletu: www.bepop.net Uredništvo Iskric HITRO SO MINILA r I 1 ako je prvih sto let _L svojega življenja komentirala Frančiška Ocepek s Spitala nad Šentlambertom, ki je v četrtek 20. februarja praznovala častitljivi jubilej. Življenje ji ni bilo postlano z rožicami, a vedno je našla dovolj moči, daje sprejela vse, kar je prinesel čas. Trdo je delala, vendar vedno z veseljem; ko kaj ni šlo po načrtih, pa se ni jezila, ampak je se resno ukvarjali z vinogradništvom. Nato je bila še pri Birt v Šentlambertu, kjer so imeli gostilno, trgovino in pošto. Med drugim je tako spoznala tudi poštarsko delo. Pri 21 letih se je poročila, z možem Jakobom sta kupila kmetijo pri Kave na Špitalu, vendar je mož po štirih letih umrl. Prvi otrok se je rodil mrtev, kasneje se je rodila še Majda, ki danes skupaj z raje umirjeno pretehtala položaj. Rodila se je kot tretji otrok pri Groboljškovih, po domače Smodctovih, v sosednjih Jaršah. Iz otroštva ji je v spominu najbolj ostalo druženje z vaškimi sovrstnicami in sovrstniki. Pri vsaki hiši je bilo veliko otrok, zato je bilo vselej živahno. V mladosti je tudi okusila, kaj pomeni iti s trebuhom za kruhom. Služila je kot dekla v bližnjih vaseh. Najprej je bila dve leti pri Uranove na Kolku. Tam se je na novo naučila saditi trto, ker so možem in potomci skrbi za kmetijo in ostarelo mater. Ko je ovdovela, je bila Frančiška primorana sama gospodariti na kmetiji. V težkih trenutkih si je govorila, da “slabše, kot hoditi po svetu, ne more biti”, in potrpežljivo delala naprej. To jo je držalo pokonci tudi po 22. maju 1944, ko seje s hčerko vrnila z dobro leto trajajočega prisilnega dela na Zgornjem Bavarskem. Pričakala jo je opustošena domačija. Okenske šipe so bile razbite, hlev je bil prazen, ni bilo voza, jarma, kotla in še česa. Slednje je bilo raztreseno od Mamolja do Izlak. Odtujeno ji je postopoma uspelo pridobiti nazaj, takoj ob vrnitvi pa se niti v hiši ni bilo moč nastaniti. Do avgustovske mlačve sta s hčerko našli zatočišče na rodni domačiji v Jaršah, nato pa se je začela trnova pot do ponovne vzpostavitve pogojev za življenje in delo. Slavljenka se s hvaležnostjo spominja svojih bratov in matere, ki so njej in hčerki pomagali kmetovati. Frančiška pravi, da bi se sicer lahko poročila, vendar je raje ostala svoj gospodar na svoji zemlji Leta 1960 seje hčerka poročila in k hiši je prišla nova delovna moč, kar je še dodatno olajšalo gospodarjenje. Hčerki in zetu je pred 20 leti tudi prepustila vodenje kmetije. Poleg dela so jo razveseljevali še obiski na bližnjih domačijah. Kadar je imela čas, je obiskala Jamškovo žvrgolijo in se daleč vidi. Starost sprejema “še kar dobro, hudo je le, ko me kje zelo boli. Saj mi strežejo. Pravnuk Stojan me obišče vsako jutro, preden gre v šolo.” Zdravje ji je doslej dobro služilo, čeprav je tudi obiskovala in še obiskuje zdravnika. Bila je tudi 14 dni v bolnišnici, vendar je odklonila operativni poseg. Prav tako zadržana je dojemanja tablet, le tu in tam vzame kakšen aspirin. Vstaja okrog sedmih, nato ji pomagajo, da se obleče. Za zajtrk kaj prigrizne, potem pa sedi v hiši, včasih naredi tudi nekaj korakov. Spomladi, ko se bo segrelo, bo šla z veseljem posedet ven na sveži zrak in toplo sonce. Nasvetov za dolgo življenje ne daje rada, poudarja pa, da je največje bogastvo zdravje. Včasih tudi pravi, daje treba za tako starost ‘fajn’ delati in slabo jesti. Če ostanemo pri hrani, so ji danes naj ljubše Julijano na Scliščah, ki še živi in ji do 100 let manjkajo samo še dobra tri leta. S hčerko sta radi obiskovali tudi znance na Hosti. Bila je navdušena bralka. Velikokrat je ob petrolejki brala pozno v noč, kar ji je prišlo pod roke. Največkrat so to bile knjige Mohorjeve družbe, ki so si jih ljudje izposojali med seboj, saj ni bilo dovolj denarja, da bi si jih lahko vsi kupili. Frančiško je celo življenje obkrožala hribovska narava. Najlepši od vseh letnih časov je zanjo pomlad, ko vse cveti, ko gozd zeleni, ko ptice juhe. V življenju pa so bile tudi stvari, ki bi jih spremenila, če bi lahko še enkrat živela. V prvi vrsti ima v mislih, da bi hčerki dovolila nadaljevati šolanje. Sicer pa si nikoli ni mislila, da bo dočakala tako visoko starost. Ko so jih med 2. svetovno vojno Nemci selili, je pomislila, da je nikoli več ne bo nazaj. Toda preživela je vse viharje in danes je lahko marsikomu zgled, domači pa si želijo, da bi jih še dolgo razveseljevala s svojo prisotnostjo. Boštjan Grošelj 7ASAvr FOTO: PRAV , ■ 145-letnica rojstva VIKTORJA PARME veliko prednosti. 12.8.1891 seje poročil s Pavlo Pavšin. Od leta 1906 je bil v Litiji okrajni glavar, kasneje je postal višji svetnik in sc iz tega delovnega mesta Njegova dela, ki nam jih je zapustil so opere (Urh, grof celjski, Ksenija, Stara pesem, Zlatorog, Pavliha), operete (Caričinc amazonke. Nečak, Na proslavi ob 145 - letnici rojstva Viktorije Parme, sta bila tudi njegova pravnuka (Foto: Irena Vozelj) T itijani so v sredo, 19. J—/februarja 2003 v litijski knjižnici imeli prireditev na kateri so se spomnili rojstva svojega okrajnega glavarja Viktorja Parme. Viktor Parma seje rodil 20. februarja 1858 v Trstu. Njegovo glasbeno nadarjenost so opazili pri teti v Metliki, kjer je v letih 1868 do 1870 preživljal poletne počitnice. Svoje izobraževanje je nadaljeval na pravni fakulteti in na konzervatoriju na Dunaju. Leta 1876 se je odločil postati slovenski skladatelj, zato se je zagrizel v študij slovenščine. Svojo odločitev, da postavi temelje slovenski nacionalni glasbi je izpovedal v koračnici Slovenska duša. Takrat je opravljal delo policijskega uradnika in skladatelja. Toda tudi njemu niso prizanašali s premeščanjem in službenimi selitvami. Njegove službe so bile od Trsta, Benetk, Zadra, Metlike, Novega mesta, Trente, Dunaja, Ljubljane, Maribora, Litije, Kranja, Črnomlja.... Leta 1890 je bil povišan v okrajnega komisarja v Litiji. Bivanje v bližini Ljubljane je imelo zanj kar leta 1915 upokojil. Kraljevina SHS mu je dovolila povratek v Slovenijo v začetku leta 1920, ko se je preselil z družino v Maribor. Tam so mu v Narodnem gledališču ponudili častni direktorski položaj. Poleg tega je postal častni kapelnik orkestra Narodnega gledališča Maribor. Njegova življenska pot je bila zaradi bolezni prekinjena 25. decembra 1924. Venerin hram, Zaročnik v škripcih), glasba za gledališče (Rokovnjači, Legionarji, Mogočni prstan), instrumentalna, vokalna in vokalno -instrumentalna dela ter Godalni kvartet v A-duru. O njegovem življenju, delu in bivanju v Litiji je spregovoril predsednik Villa Litta - fondacije Litija Martin Brilej. Litijski župan Mirko Kaplja pa je poudaril, da so v Litiji delali tudi slikarka Mira Pregelj, skladatelj Peter Jereb in jezikoslovec Luka Svetec, zato se kraj lahko uvršča med soustvarjalce slovenske kulture. Ob tem je povedal tudi zgodbo predvojnega župana Hinka Lebingerja, da so se po nedeljski maši vsi, ki so kaj pomenili v kraju, zbirali v gostišču Urška. Zadnji je prihajal Viktor Parma. Ob njegovem prihodu so vsi stali, bili resni in molčali. Ko jim je dovolil, so lahko sedli za dolgo mizo in se začeli pomenkovati. Po drugi svetovni vojni so imeli v gostilni Urška Parmovo sobo, kjer je visel na steni njegov portret, ki ga danes hranijo pri pevskem zboru Lipa Litija. Ob tej priložnosti so odprli filatelistično raztavo na temo glasba avtorja Janka Štampfla in razstavo fotografij na temo Po zarjavelih avtorja Marka Boltina. Na rojstni dan Viktorja Parme, 20. februarja so lahko zbiratelji kupili v litijski knjižnici spominsko kuverto, na pošti pa so dobili spominski poštni žig. __________________Irena Vozelj ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPOTR V Hrastniku oživili namizni tenis "X T amizni tenis ima v 1 N Hrastniku dolgoletno tradicijo. KLUB TKI Kemičar je bil ustanovljen že leta 1948 in v bivši državi je iz njega prišlo kar pet državnih reprezentantov. Potem je nastal nekajletni premor, v septembru 2002 pa je ta tradicija spet oživela, saj so ustanovili novo skupščino z novim vodstvom kluba. Od takrat naprej se v šolski telovadnici dvakrat tedensko zbere 20 otrok v starosti od 7 do 10 let, ki zagnano trenirajo z belo žogico. Trenira jih Andreja Ojstršek Urh, nekdanja reprezentantka, pomaga pa ji tudi sestra Vesna. Njihove prve korake pa občasno spremlja tudi selektor Jože Urh iz Hrastnika. Za prizadevnost so jih vodilni pred nekaj tedni nagradili z obiskom 4. mednarodnega odprtega prvenstva v Velenju. Mladi igralci namiznega tenisa iz Hrastnika so vneto zbirali avtograme številnih igralcev iz 20 držav in jih navdušeno spodbujali pri igrah. Še najbolj pa so navijali za našega državnega prvaka in Nove Gorice Bojana Tokiča, ki igra za francoskega prvoligaša Montpellier. Za navijanje se jim je oddolžil s skupinsko fotografijo. O mladih igralcih namiznega tenisa iz Hrastnika bomo gotovo še kaj slišali, če bodo nadaljevali z začetim zagonom. Trenutno so člani ŠŠD. !;§f s! šjli! m -s m*« > o N ro _ w ro 5 .2, - ^ ci= "Š ,E q.(o ‘S >o £ re •«' £ 5 (O S Sd ™ -e <2 O c ,2,ro <5 ro g E CQ o) '5T '5' ro ur v ■ocaQ $£ 5 V o" ” -o < aj icO O ” •P ro ro ro •£ o S afro č E ajanjc razpisa: Vsi zainteresirani ponudniki lahko pošljejo svoje pisne ponudbe priporočeno v zapečateni ovojnici s pripisom "NE ODPIRAJ - PONUDBA" na naslov: SPEKTER d.o.o. Trg revolucije 7, Trbovlje najkasneje do 14.03. 2003. Pri odpiranju prispelih ponudb po pošti bo upoštevan datum na poštnem žigu. Ponudniki bodo o rezultatih izbire obveščeni do 21.03.2003. 4.0 Pogoji za udeležbo na razpisu: Pri prodaji nepremičnin z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, davčno številko, ponujeni znesek, navedbo nepremičnine in plačilne pogoje. V izklicnih cenah ni vključen davek na promet nepremičnin. Vse navedene nepremičnine prodajamo po sistemu videno-kupljeno. Ponujena cena ne sme biti nižja kot izklicne cene. Ponudniki morajo ponudbi priložiti dokazilo o vplačani varščini, potrjeno od strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe izpisek iz sodnega registra, ki ni starejše od 15 dni. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun SPEKTER d.o.o. številka 26330-0012666385 pri BZ d.d. Trbovlje, s pripisom namena nakazila: Varščina za zbiranje ponudb. Ponudniku, ki ni bil izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vme v osmih dneh po izbiri najugodnejšega ponudnika. Izbranemu ponudniku se bo varščina štela v kupnino. Ponudbe brez vplačane varščine in nižje od izklicne cene ne bodo obravnavane. Izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo v 8 dneh po prejemu obvestila, preostanek kupnine pa plačati najkasneje v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. Če kupec ne bo sklenil pogodbe ali plačal preostanka kupnine v roku, se šteje da odstopa od nakupa, plačano varščino pa zadržimo. Davek na promet nepremičnin ter vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastninske pravice plača kupec. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo : ■ ponudil višjo ceno posamezne nepremičnine ■ ponudil nakup večjega števila nepremičnin • prej dostavil ponudbo razpisovalcu (glede na datum objave razpisa) ■ ponudil dodatne pogoje, ugodnosti za prodajalca Izročitev in prevzem nepremičnin bo izvedena v roku enega tedna po plačilu kupnine. Spekter d.o.o. k izbiri ponudnika po tem razpisu ni zavezan! SPEKTER d.o.o. AS OOM2EALE HOMOJV MOTO CENTER d.o.o., Blatnica 3a., IOC Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562-2242,01/562-37-00 _________________servis: 01/562-22-62 fax: 01/562-37-05 Cenik motornih koles Honda modelsko leto 2003 Mo ( kW / KM ) MPC Inf. cena v EUR Touring GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.799.000 24.996 ST 1300 A Pan European 87/118 4.069.000 17.539 ST 1300 Pan European 87/118 3.589.000 15.470 NT 650 V Deauville 41/56 2.099.000 " 9.047 Šport touring CBR 1100 XX S. Blac. 121 / 164 2.689.000 11.591 VFR 800 A 81 /110 2.859.000 12.323 VFR 800 81/110 2.599.000 11.203 CB 1300 85/116 2.399.000 10.341 CB 900 F Homet 81/110 2.029.000 8.746 CB 600 F Homet 71/97 1.849.000 7.970 Šport VTR 1000 SP-2 100/136 3.249.000 14.004 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.699.000 11.634 CBR 600 RR 86/117 2.299.000 9.909 CBR 600 F 81/110 2.099.000 9.047 Chopper VTX 1800 C 71/97 3.449.000 14.866 VT 750 C2 Shadow 32/44 1.599.000 6.892 Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.549.000 10.987 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.039.000 8.789 XL 650 V Transalp Skuter 41/55 1.899.000 8.185 Silver Wing ( FJS 600) 37/50 2.029.000 8.746 MP cene so v SIT; v MPC je vračunan 20% DDV. EUR/SIT = 232. Pridržujemo si pravico do spremembe cen, in sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja od 14.01.2003. Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o, TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: intcgral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral-zagorje.si TRIJE ZANIMIVI PROGRAMI V AFRIKO ! MAŠKARADE V DOMOVINI IN TUJINI - KAJ PA RIO?! LETALNICA V PLANICI 19.-23.3. - peljimo se z avtobusom! Tudi SAMO VSTOPNICE VAM PRESKRBIMO Vas pozimi zebe? Tudi vam ponujamo zimske počitnice, vendar na toplem, v Dubrovniku, z letalom! SMUČARSKI PROGRAMI TUDI V "ZADNJEM HIPU" VAM NAJDEMO KAKŠNO SMUČIŠČE -OGLASITE SE K NAM! ZA PRVI MAJ SPREJAMAMO PRIJAVE - MORJA IN SMUČIŠČA! PRVOMAJSKI PROGRAMI NA KORČULI, HVARU, DUBROVNIKU, BRAČU.................ŽE NA VOLJO! POLETJE 2003 ŽE NA VOLJO! Zelo ugodna letovanja na kaštelanski rivieri, posebno ugodno za seniorje! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: KENIJA, MAURICIUS, KUBA, PERU, BOLIVIJA, SLAPOVI IGUACU... LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU! PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON 1NTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PON. - PE. 06:00 - 16:00 SO. 09:00 - 12:00, Agencija Trbovlje: PON. - PE. 07:30 - 12:30 in 16.00 -18:00, SO. 08:00-12:00 So potovanja in...so potovanja z Integralom.__________ KIKBOKS POGOVOR S PREDSEDNIKOM KBZS DARKOM FILIPUTOM TVTcdavno je bila na Pluju 1 1 redna skupščina Kickboxing zveze Slovenije (KBZS), katere člana sta tudi KBV Pon-Do-Kwan Zagorje in KK Pon-Do-Kvvan Izlake. Slednjima je zveza ponovno zaupala in jih tudi delno finančno podprla pri izvedbi nekaterih mednarodnih in domačih turnirjev. Tako bodo Zagorjani 1.novembra organizirali ZO.mednarodni turnir v kikboksu ter še 2.turnir za državno prvenstvo, ki bo IZ.aprila, Izlačanom pa je bilo zaupano ekipno državno prvenstvo, ki bo v začetku decembra, junija pa bodo organizirali še 7.odprti turnir za vse starostne kategorije do 21 let. Po skupščini, kjer je bilo sprejetih nekaj novih članic, smo s predsednikom KBZS Darkom Filiputom opravili krajši pogovor. Zanima me, kako gledate na delovanje zveze, ki jo vodite? Kakšni so vaši spomini na čas, ko je zveza nastajala? Klub iz Izole KBV Taekwon-do, ki ga vodim, je bil eden izmed ustanoviteljev KBZS. Kot povsod drugje, smo se tudi mi v začetku srečavali s porodnimi krči. Prvi predsednik zveze je bil Primož Suknaič (ki sedaj opravlja delo generalnega sekretarja zveze.op.p.), naslednji predsednik je bil Zvone Zinrajh iz Ptuja, leta 1996 pa sem bil za predsednika zveze imenovan jaz. V času mojega predhodnika se je nakopičilo veliko težav in potrebno je bilo imenovati novo vodstva, ki je težave v zvezi in slabo zapuščino uspela na vseh ravneh sanirati šele po treh letih. Lahko rečem, da vse od takrat delamo brez večjih težav. Kar nenazadnje dokazujejo tudi odlični rezultati, kijih na različnih ravneh tekmovanj dosegajo naši reprezentantje in tudi klubi. Omenili ste kvalitetnejše delo v zvezi Kje se to še odraža? Zagotovo je kikboks v javnosti veliko bolj znan kot pred desetimi leti. Še največ je za popularizacijo tega športa naredil profesionalni svetovni prvak Tomaž Barada. Barada je bil, na to sem ponosen- leta 1993 član našega kluba. Mimogrede, takrat smo stroške tekmovanj, četudi je šlo za reprezentančne nastope, v klubu krili sami. Seje pa potem zveza rada pohvalila z rezultati, ki pa so bili doseženi brez njene finančne pomoči. Vesel sem, da je KBZS pod mojim vodstvom naredila velik korak naprej, tudi ko gre za nastope reprezentance na evropskih ali svetovnih prvenstvih. Večino stroškov sedaj pokrije zveza, le manjši del klubi, od koder prihajajo posamezni člani reprezentance. Verjemite pa mi, da stroški udeležbe na posameznih svetovnih ali evropskih prvenstvih niso nizki. Takrat, ko sem prevzel vodenje KBZS, je bilo v njej osem klubov, danes je v zvezi 25 klubov. Še vedno, kljub temu, daje v javnosti naš šport vse bolj poznan, da naši športniki dosegajo naslove svetovnih in evropskih prvakov, pa nam kronično primanjkuje finančnih sredstev. Nekatere stvari na tem področju pa smo premaknili naprej, kljub temu, da sodimo med ncolimpijske športe in smo v OKS, katerega člani smo, razvrščeni v tretjo skupino. Temu primerno so nizke dotacije. Ob tem bi še poudaril, da vsi člani predsedstva svoje delo opravljamo volontersko, torej brez denarnega nadomestila oziroma plačila za opravljeno delo, ki pa ga ni malo. Delno imamo povrnjene le materialne stroške. Ob vseh omenjenih težavah, s katerimi se srečujete, pa se zdi, da so rezultati vse boljši. Res je. Dejstvo je, da je kikboksing dobil na veljavi tako doma kot v svetu, saj gre za zelo atraktivno športno panogo. Verjetno pa javnost še ne ve dovolj dobro, da sodijo naši tekmovalci prav v svetovni vrh. Lani smo tako na mladinskem svetovnem prvenstvu organizacije TAKSA dosegli tako dobre rezultate. Po osvojenih medaljah smo bili razvrščeni takoj za ZDA, kar je več kot zgovoren podatek o naši moči, kvaliteti naših tekmovalcev. V organizaciji WAKO, kjer je včlanjenih več držav, pa si po osvojenih medaljah z zadnjih evropskih in svetovnih prvenstev delimo tretje mesto. Mogoče bodo nekaj časa naši rezultati nekoliko slabši, saj prihaja do menjave generacije, kljub temu pa nam prvi pokazatelji že dajejo določeno upanje, da je tudi generacija, ki prihaja, že zelo dobra. Velik napredek smo storili tudi pri sodniški svetovni organizaciji", kjer smo postavljeni v sam bok tako velike države kot je ZDA. Za konec, kakšna je bila vaša športna pot, s katerimi borilnimi veščinami ste se ukvarjali? Trenirati sem začel leta 1973 v Izoli. Pot me je vodila od budokaja, taekwondoja do kikboxinga. V različnih verzijah borilnih športov imam priznanih nekaj mojstrskih nazivov. V budokaju imam črni pas, peti dan, v verziji Pon-Do-Kwan-u imam črni pas, šesti dan, prav tako v karateju in v kikboksu. Igor Gošte ALPINISTIČNE NOVICE Zimski tabor AO PD Trbovlje je 11. februarja organiziral zimski alpinistični tabor v Tamarju. Udeležilo se gaje 7 članov tega odseka. Namen tabora je bil, da se udeleženci seznanijo z zimskimi razmerami in s tem povezanimi nevarnostmi, npr. snežnimi plazovi. Lotili so se tudi plezanja v zaledenelih slapovih. Slap nad votlino v dolžini 50 m, z naklonom 90-60-75°, z oceno IV so preplezali Jure Cencelj, Dušan Košir, Aleš in Matjaž Kilar, Marko Zupan, Karel Kodrič in Zdravko Zajc; Desni slap v dolžini 50 m, z naklonom 90-60-75°, z oceno +IV, so preplezali Dušan Košir, Jure Cencelj in Karel Kodrič; Slap nad potjo, v dolžini 80 m, z naklonom 90-50-70°, z oceno +IV, so preplezali Aleš in Matjaž Kiler, Marko Zupan in Zdravko Zajc. 7AS4VT Enodnevni zimski alpinistični tabor je uspel in udeleženci so bili zelo zadovoljni. T.L. Zimski vzpon V soboto, 15. februarja je v Kamniško-Savinjskih Alpah plezal Sebastijan Jančič, član AO PD Trbovlje. Iz Kamniške Bistrice je odšel pod jugozahodno steno Planjave - 2.394 m. Plezal je po več kot 360 m dolgi NVisiakovi grapi. Že na začetku je videl, daje smer lepo zalita s snegom, kije bil sprva zelo primeren za vzpon, nekoliko višje v steni pa seje pojavil vodni led preko dveh skalnih skokov.V zadnjem delu grape pa je naletel še na kložast sneg, ki mu je povzročal dodatne težave. Smer ima naklon 70/65-55°. Njegovo plezanje je od Pastircev opazovala naključna planinka, ki mu je čestitala k uspehu in dejala, daje bilo opazovanje njegovega plezanja zelo zaskrbljujoče. T.L. Foto: PRAV KOŠARKA SE JE ZAGORJANOM ODPRLO? r^agorjc - Zagorski košarkarji so pretekli / ./knner tedna uspešno nastopili pred domačim občinstvom, saj so premagali kraški Zidar z 78:76 in si tako priborili pomembno zmago proti neposrednemu tekmecu. Zagorjani so na lestvici sicer predzadnji, toda z istim številom točk kot jih ima pred njimi kranjski Triglav, pa tudi Kraški zidar ima le točko prednosti, ob tem, da morajo biti še prosti. To praktično pomeni, da sobotna zmaga Pipanove čete pravzaprav šteje dvojno. Vendarle pa je bila pot do zmage težka in razburljiva, čeprav rezultat po skorajda treh četrtinah tega ne kaže, saj so domačini vodili že z 20-imi točkami razlike. To je bila zagotovo lepa popotnica domačih za zadnjo četrtino, ki pa bi se kaj lahko končala dokaj nesrečno. Sežančani so namreč z uspešnimi napadi zniževali prednost, medtem ko pri domačinih ni in ni bilo igralca, ki bi zadeval. Bolj na silo so domačini poskušali z meti izza črte, ki pa so se kot po pravilu končali daleč od obroča. Tako je prednost domačih minuto in pol pred koncem skopnela na vsega 5 točk (76:71), sledili so še uspešni meti Kokalja, Gorjup je bil s črte prostih metov uspešen le enkrat, pri domačih pa je bil uspešen Djurkovič in kljub temu, da je do konca ostalo še 11 sekund, gostom ni uspel popoln preobrat in domačini so se veselili pomembne zmage. Aleš Pipan, trener Zagorja B. Zasavje je bil po tekmi zadovoljen le s tremi četrtinami tekme. “Zadovoljen sem lahko s prvimi tremi četrtinami. Vsekakor pa ne morem biti zadovoljen s predstavo v zadnji četrtini, v katero smo šli z razliko petnajstih točk, ki smo jo nerazumljiivo lahko zapravili, tako da smo se na koncu morali pošteno potruditi za zmago.” Trener Kraškega zidaija Mario Gerjevič je na drugi strani razloge za neuspeh našel v napakah svoje ekipe in celo domače zapisnikarske mize. »Moram reči, da smo v prvem polčasu igrali bistveno slabše kot pa v drugem in v bistvu je ekipa Zagorja naredila veliko razliko zaradi naših napak predvsem v napadu. Tega nismo uspeli kontrolirati, poleg tega smo slabo izvajali proste mete. V drugem polčasu, ko smo tudi te stvari uredili, pa smo se približali. Mislim, daje bila ena od odločilnih napak na tem srečanju napaka zapisnikarske mize, ki nam je v čistem protinapadu vzela žogo in je v bistvu direktno vplivala na rezultat.« Peter Motnikar REKREATIVNA KOŠARKARSKA LIGA TRBOVLJE 2003 13.02.03 Porto Pub Kr' neki 58 : 54 13.02.03 Raptors Old Boys Hrastnik 72:43 13.02.03 Temapi Sokol Zagorje 66:69 Rezultati zadnjega kroga: Strelci: Porto Pub Godicelj 13, Lazar 15, Kladnik 22 Kr neki Ovnik 22, Berčon 9, Borovšak 8, Lorber 10 Raptors Jeraj 15, Žagar 8, Režek 14, Konrad 21, Košnik 12 Old boys Hrastnik Skalički 14, KellnerS, Leskovar J.16 Temapi Vidas 17, Otopal 29, Meško 8 Sokol Zagorje Kranjc 23, Murn 8, Ponjevič 14, Manfredo 18 Mesto IME KLUBA St. Toč Koš razlika Zmage Porazi Odigranih 1 Raptors 13 94 6 1 7 2 Porto PUB 13 34 6 1 7 3 KK Veterani PL 11 86 5 1 6 4 Rorčki 11 47 5 1 6 5 Temapi 10 40 3 4 7 6 Sokol Zagorje 10 -100 3 4 7 7 Urarstvo Stimec - Zahrbtni 9 61 3 3 6 8 Kr1 neki 9 -7 3 3 6 9 Chip Žalec 9 -49 3 3 6 10 Fortuna 7 -22 1 5 6 11 OLD Boys Hrastnik 7 -108 1 6 7 12 Orli 6 -76 0 6 6 Lestvica: 7ASAV/T ito: Tomo Brezovai KRONIČNO Aufbiks Hrastnik, 13.02. ob 09.15 uri. K.L. je policiste obvestil, da gaje pred ZD Hrastnik udaril H.M.. Slednjega so policisti predlagali v postopek SP. Hrastnik, 15.02. ob 20.45 uri. P.F. in P.L. sta grozila S.K.-ju. Dogajalo seje na Trgu F. Kozaraja. Ker sta P.L. in p.F. kršila javni red in mir sta prejela s strani policistov predlog SP. Zaradi ogrožanja varnosti pa sta bila še kazensko ovadena. Hrastnik, 16.02. ob 03.55 uri. V gostinskem lokalu Shakes barje prišlo do pretepa. P.R. je udaril K.D.. P.R. bo zaradi svoje agresivnosti moral na obisk k SP. Hrastnik, 16.02. ob 13.00 uri. Neznani storilec je poškodoval ključavnico kolesarnice v stanovanjskem objektu na Poti V. Pavliča. Policisti storilca iščejo. Hrastnik, 17.02. ob 22.35 uri. Na novem Logu je prišlo do kršitve javnega reda in miru. N.F. je prišla do stanovanja bivšega moža N.R., kjer seje nedostojno vedla. Kršiteljica predpisanih norm obnašanja je bila napotena k SP. Hrastnik, 19.02. ob 18.50 uri. Policiste so poklicali zaradi interveniranja v Novem Logu. Prišlo je do kršenja javnega reda in miru. Ponovno sta se, za javnost na neprimeren način, bojevala bivša zakonca N.F. in N.R.. Tokrat se bosta pred SP zagovarjala oba. Zagorje, 14.02. ob 09.55 uri. Policisti so morali intervenirati v srednji šoli, kjer je učenec razgrajal in grozil. Mladoletnika so privedli na policijsko postajo in o dogodku obvestili njegove starše. Sledi predlog po zakonu za prekrške zoper javni red in Trbovlje, 15.02 ob 04.32 uri. Policisti so intervenirali v lokalu Under Graund. Prišlo je do pretepa med; M.E., D.S., D.L., J.M., M.G. in H.K.. Vsi bodo obravnavani pri SP zaradi pretepanja na javnem kraju. Strežno osebje bo prejelo predlog SP zaradi točenja alkoholnih pijač vinjenim osebam. Zoper J.M. bo podana kazenska ovadba zaradi uporabe predmeta pri pretepu. Trbovlje, 15.02. ob 12.24 uri. Policisti so odšli na intervencijo v kolonijo 1. Maja. K M.G.-ju so prišli Č.K.Z., M.E., G.L., K.E.. M.G-ja so pretepli zaradi opravljanja redarske službe v Under Graund-u. Storilci bodo zaradi prekrškov obravnavani pri SP. Litija, 18.02. ob 06.45 uri. Na bencinskem servisu v Litiji so morali intervenirati policisti. Voznik o.a. je med vožnjo po glavni cesti Zagorje Litija prehiteval več vozil in nato ustavil na bencinskem servisu. Do njega je prišel eden od voznikov prehitevanih vozil in ga fizično napadel. Med obema je nastal pretep, kije trajal, dokler ju niso ločili delavci bencinskega servisa. Voznik, kije pretep začelje pred prihodom policistov odpeljal v neznano. Policisti ga še niso izsledili Litija, 14.02. ob 15.30 uri. V Predilniški ulici, so morali intervenirati policisti. Med tremi občani je nastal spor zaradi mobilnega telefona. Policisti sojih pomirili in napisali prijavo SP. Litija, 14.02. ob 17.45 uri. Zopet intervencija policistov. Tokrat v Ulici solidarnosti. Spor je nastal zaradi izposojenega denarja. Policisti soju pomirili. Litija, 15.02. ob 23 uri. Anonimna oseba je poklicala policiste. Na Maistrovo ulico 10. Eden od stanovalcev je poslušal glasbo in s tem ^notil mir v soseski. Ob prihodu policistov je »glasbenik« glasbo že ^ Kradejo kot srake Litija, 19.02. ob 08.30 uri. Preko noči seje zgodil vlom v garažo na Brodarski ulici v Litiji. Neznani fantom je s primernim orodjem odlomil ključavnico - obešanko. Ukradel ni nič. Istega dne ob 09.45 uri so policiste obvestili, daje neznanec na podoben način, preko noči vlomil v devet kleti, v stanovanjskem bloku na Cesti komandanta Staneta, v Litiji. Neznanecje samo vlamljal, kradel ni. Zagorje, 12.02. ob 20.20 uri. C.S. je policiste obvestil, daje neznani storilec v času od 10. 02. do 12. 02. vlomil v starejšo hišo na Mlinšah ter iz nje ukradel več starinskih predmetov. Policisti zbirajo informacije o dejanju. Zagorje, 13.02. ob 11.45 uri. Neznani tat je v Zagorju odpeljal o.a. znamke Vugo. V času kraje je bilo vozilo v teku. Storilec je izkoristil neprevidnost lastnika ter odtujil vozilo. Vozilo so policisti našli v Ravenski vasi. Dejanja je osumljen D.B. Policisti ob tem dogodku opozarjajo vse voznike naj zaklepajo svoja vozila, tudi če jih zapustijo le za nekaj trenutkov oz. naj ne puščajo v vozilu kontaktnih ključev. Zagorje 14.02. ob 11.13 uri. V Pak 4, v Kisovcu je prišlo do kraje mobilnega telefona znamke Nokia 3310. Neznanec je telefon odnesel iz pisarne omenjenega podjetja. Neznani storilec se z novo pridobitvijo še ni prijavil na policiji. Zagorje, 19.02. ob 07.55 uri. Dne, 18.02.03 med 08.00 in 13.00 uro je neznani kradljivec v OŠ Ivana Skvarče odtujil mobilni telefon znamke Motorola VSO. Neznanec se še ni prijavil v telefonski imenik. Trbovlje, 14.02 ob 10.20 uri. P.L je policiste obvestil, daje neznani storilec preko noči vlomil v njegovo garažo na Neži. Storilec je na vzvod vlomil dvokrilna vrata garaže in prišel v notranjost garaže. Odnesel je tri 7AS4vr motorne žage in prenosni bencinski agregat. Trbovlje, 17.02. ob 10.38 uri. Vlomljeno je bilo v smučarsko kočo Smučarskega društva Trbovlje v Medvednici. Neznanecje z opeko razbil okno in vstopil v notranjost. Odnesel je več steklenic sadnega soka in več škatelj različnih vrst cigaret. Trbovlje, 14.02. ob 10.43 uri. M.A. je policiste obvestil, daje bil v Planinskem domu Vrhe storjen vlom. Neznani nepridiprav je vlomil skozi okno na zadnjem delu koče in vstopil v notranjost objekta. Odtujil je več pločevink piva, denarnico v kateri je bilo 20.000,00 sit ter foto aparat neznanega proizvajalca. Trbovlje, 15.02. ob 09.15 uri. Z.A. je prijavila odtujitev večje nakupovalne torbice. Zgodilo seje na Savinjski cesti. Krajo pa je izvršil mlajši moški. V torbi je bila denarnica in dokumenti. Moški je z vsem skupaj pobegnil. Policija je s preizkušenimi metodami zbiranja obvestil ugotovila, da gre za osumljenca K.S. Podana je bila kazenska ovadba. Trbovlje, 17.02. ob 11.29 uri. Nekdo je izvršil tatvino mobilnega telefona. Oškodovan je bil P.E.. Prizor se je odigral v Zdravstvenem domu. O neznanem storilcu pa ne sluha, ne duha. Trbovlje, 18.02. ob 16.24 uri. Prišlo je do vloma v o.a. ob cesti v bližini Doma pod Javorjem, na Sveti Planini. Neznani storilec je vlomil skozi leva vrata vozila o.a. ter odtujil 15.000,00 sit in 800,00 kun. Litija, 17.02. ob 11.00 uri. Neznanecje preko vikenda iz blagajne na železniški postaji v Litiji ukradel tri žige. Litija, 18.02. ob 14.15 uri. Prišlo je do vloma v stanovanje zapuščenega poslopja na Ljubljanski cesti 1 v Litiji. Neznanci so odnesli nekaj starinskega pohištva. Litija, 18.02. ob 17.00 uri. Neznani gasilec (beri storilec) je ukradel gasilni aparat iz hodnika stanovanjskega bloka na Maistrovi ulici 16 v Litiji. KRONIČNO Zasavski frker KRATKOROČNI POBEG Hrastnik, 13.02. ob 18.30 uri. Zgodila seje prometna nesreča pri trgovini Špar. Voznik V.S. je vozil po levi strani cestišča in trčil v nasproti vozeče vozilo, ki gaje upravljal H.S. Po nesreči je V.S. s svojim vozilom s kraja nesreče pobegnil. Ne za dolgo. Policisti so ga našli in mu izdali ustrezen predlog SP. DRAGO LEVIČARSTVO Hrastnik, 18.02. ob 15.25 uri. V Turju seje zgodila prometna nesreča. Voznica Š.L. je vozila po levi strani vozišča in trčila v nasproti vozeče vozilo, Za krmilom katerega je sedela G.N.. Zaradi trčenja je nastala materialna škoda v višini 400.000,00 sit. Š.L. je bila »nagrajena« s plačilnim nalogom. ZADEL OBCESTNO OGRAJO Zagorje, 11.02. ob 20.35 uri. Na cesti Trojane - Izlake seje zgodila prometna nesreča. Voznik o.a. R.U. je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v obcestno ograjo. Na vozilu in na ograji je nastala materialna škoda v vrednosti cca 200.000,00 sit. Kot običajno bo tudi s tem primerom imel opraviti SP. TURBO ALKO POGON Trbovlje, 16.02. ob 23.25 uri. Na Žabjeku je prišlo do prometne nesreče. Prevelika doza alkohola in neprilagojena hitrost sta bila kriva, da je P. V. trčil v garažo. Uničil je garažo in poškodoval o.a. v garaži. Zagovarjal sc bo pri SP. PREMIK V POLNO Trbovlje, 17.02. ob 11.43 uri. Prišlo je do prometne nesreče v ulici Salaumincs. B.V je zaradi nepravilnega premika svojega vozila trčil v vozilo Č.M.-ja. Nastala je gmotna škoda, krivcu pa je bil izdan plačilni nalog. NIKOLI NE VEŠ OD KJE BO PRILETELO Litija, 19.02. ob 13.00 uri. Na glavni cesti Ljubljana - Litija, v Spodnjem Hotiču, v bližini gostilne Juvanje iz neznanega tovornega vozila znamke Mercedes padel kamen na vetrobransko steklo osebnega avtomobila. Policisti tovornega vozila, kije odpeljal v smeri Litije še niso izsledili. VESTEN OBČAN, VOZNIK BREZ VESTI Litija, 19.02. ob 16.00 uri. Občan iz Litije je policistom povedal, daje neznani voznik, neznanega vozila v Jerebovi ulici, v Litiji trčil v parkirani o.a. ter odpeljal naprej. PREDOLGO VOZILO ALI PREOZKA CESTA Litija, 14.02. ob 10.30 uri. Na križišču pri pokopališču v Šmartnem se je zgodila prometna nesreča. Povzročitelj je bil voznik tovornega avtomobila s priklopnikom. Vozil je iz smeri Litije proti Šmartnem in v križišču regionalnih cest zavijal desno, v smeri Zavrstnika. Vozil je po levi strani. Nastala je materialna škoda. SE JE ZAGLEDAL V VOZNICO? Litija, 14.02. ob 14.45 uri. Na lokalni, cesti Sava - Cirkuše seje zgodila prometna nesreča. Voznik tovornega vozila je vozil v smeri Save z neprilagojeno hitrostjo. Kakšnih 500m od vasi Sava je srečal voznico o.a. in začel zavirati. Med zaviranjem je zadek vozila zaneslo levo. Njegovo vozilo je trčilo v ustavljeni o.a.. Nastala je gmotna škoda. ZADETEK V POLNO Litija, 15.02. ob 10.00 uri. V KS Gabrovka, na Brezah seje zgodila prometna nesreča. Povzročitelj nesreče je bil voznik o.a., ki je vozil v smeri Gabrovke z neprilagojeno hitrostjo ter trčil v nasproti vozeče vozilo. Nastala je materialna škoda. 5 RANJENIH Litija, 16.02. ob 13.15 uri. Do prometne nesreče je prišlo na Dolah pri Litiji. Voznik o. a. je vozil v smeri Sopote z neprilagojeno hitrostjo in v levem nepreglednem ovinku trčil v vozilo, ki je prihajalo iz nasprotne smeri. V nesreči sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani, tri osebe pa so utrpele lažje poškodbe. Dogodki Trbovlje, 17.02. Pri kontroli prometa so policisti zaustavili voznika o.a.. Ugotovili so, da sta številki na karoseriji ponarejeni. Policisti so vozilo zasegli. Hrastnik, 20.02. ob 17.15 uri. Na Trgu borcev NOB je nastala poškodba na vozilu. Na vozilo, ki je last K.P.je s strehe padla večja količina snega. Nastala je precejšnja gmotna škoda v vrednosti 400.000,00 sit. Policisti so o zadevi s poročilom obvestili ODT. Litija, 14.02. ob 17.30 uri. S strehe skladišča na železniški postaji je padel sneg na parkirano vozilo in ga poškodoval. Litija, 17.02. ob 17.45 uri. Policisti so na vlaku izsledili tujega državljana, ki mu je potekel vizum za bivanje v Sloveniji. Policisti so mu odvzeli prostost in ga odpeljali v takojšnji postopek k sodniku za prekrške. Sodnik gaje kaznoval z denarno kaznijo 10.000,00 sit. Policisti so ga nato odpeljali v Center za odstranjevanje tujcev, v Postojno. Litija, 18.02. ob 11.30 uri. Policiste so obvestili, da že nekaj časa ni prišla iz stanovanja starejša občanka. Policisti so nasilno vstopili v stanovanje. V stanovanju so našli žensko, ki jc zaradi onemoglosti obležala ob postelji. Poklicali so zdravniško pomoč. Litija, 19.02. ob 16.30 uri. Opravljen j e bil ogled poškodovanega kamina in vrtne ute. Telekomovi delavci so prejšnji dan podirali oreh, ki je ob padcu poškodoval kamin, vrtno uto in nosilec za trto. Zagorje, 19.02. ob 19.00 uri. Zagorelo je v Dolenji vasi pri Zagorju. Lastnica je dala v krušno peč peči kruh ter stanovanjsko hišo zapustila. Najverjetneje je zaradi nepazljivosti padla žerjavica iz krušne peči na manjšo skladovnico drv ob peči. Drva so začela goreti. Na prizorišče so prispeli gasilci PGD Zagorje ob Savi in požar pogasili. Gmotne škode k sreči ni bilo veliko. _________________________ ___________________M.A.Š^ POLICISTI TAKO IN DRUGAČE Po Čemšeniku in okolici je završalo. Ljudje so se radovedno spraševali kaj seje zgodilo.Nekaj jc že moralo biti. V sredo 19.2. med 11. in 12. uro jih je vznemiril zvok policijske sirene, policijski avtomobili pa so švigali gor in dol od Zagotja do Čemšenika in obratno. Saj včasih že zapeljejo na to stran, ampak tole je le nekaj izjemnega. Tisti, ki so bili bliže cesti so bili zelo presenečeni, ko so skozi šipe policijskih avtomobilov zagledali nasmejana in navdušena lička čemšeniških šolarjev. Otroci so skupaj s svojima učiteljicama Damjano Jelševar in Stanislavo Radunovič obiskali policijsko postajo v Zagorju. Policista Janez Jecl in Sašo Šmid sta bila enkratna gostitelja. Na zelo zanimiv način sta predstavila malim radovednežem svoj poklic. Pokazala sta kako se zaustavijo vozniki, ki ne spoštujejo prometnih predpisov, kaj vse storiti v primeru prometne ali neke druge nesreče, kako pomagati, kako zaščititi nedolžne, ali pa aretirati osumljenca... Pogostila sta svoje goste.To pa še ni vse. Čakala jih je še vznemirljiva vožnja do doma, na presenečenje staršev in ostalih krajanov. @ MALI OGLASI mali oglasi r Oglase za Zasavca, ki izide 13. marca, sprejemamo do ' petka, 7. marca 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za .pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. ntPRtmidfiint Ulica 1 junija 7,1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. STANOVANJA- PARCELE LOVSKA DRUŽINA išče najemnika koče na Klančišah, pogoj ustrezna izobrazba. Pisne vloge pošljite na naslov: Lovska družina Zagorje, Pintarjeva 16, 1410 Zagorje v 14 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo o izboru pisno obveščeni. PRODAMO večjo kmetijo, skupaj z objekti in živino ter mehanizacijo, kmetija primerna za kmečki turizem, konjerejo,... zelo ugodno, cena 37,000.000,00 SIT. GSM: 031/83-63-78 NAJAMEM 1 do 1,5-sobno stanovanje v Trbovljah, opremljeno, nujno, nudim sprotno plačilo. GSM: 031-49-93-74 NAJAMEM 1 ali 1,5-sobno stanovanje v Trbovljah v bloku, opremljeno. GSM: 031-50-18-79 RAZNO PRODAM Y 55 A, I. '86, 91.000 km, bel, ohranjen, brezhiben, cena 30.000,00 SIT, tel.: 56-26-171. GSM: 031-363-978 KUPIM kompresor, 150 - 300 I. GSM: 031-787-243 SEM INVALID z majhnimi dohodki, prosim, če mi kdo podari audio kasete stare rock glasbe ali CD, moj naslov: Mihael Slavec, Groharjeva 18, 1241 Kamnik. PRODAM Motorolo, VSO staro 14 dni, garancija, dokumentacija, cena 28.000,00 SIT. GSM: 040-86-97-38 PRODAM radioamatersko postajo PRESIDENT LINCOLN, stabilni mikrofon in anteno, ugodno, kot novo. GSM: 041-67-91-76 PRODAM terarij z grelcem, lep, dimenzije 60 x 30 x 37 cm, cena 15.000,00 SIT. GSM: 041-54-71-58 PRODAM familly TV game za dva igralca HK 380, poceni. GSM: 041-67-91-76 PRODAM P300 MMX, disk 6GB, grafična kartica ATI Rage Pro 16 MB, CD ROM, 64 MB RAM, 2xUSB izhod, disketnik, miška, mini tower (brez monitorja). Cena 33.000 SIT. GSM: 031/464-118 STORITVE NUDIM INŠTRUKCIJE za matematiko, OŠ in SŠ. GSM: 031/61-98-22 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735 OSEBNI STIKI 33 letni očka, razočaran, želi spoznati resno, iskreno in samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje. GSM: 031/50-54-95 Odprto: pon.-pet 8h-f9h sob. 8h-13h &#**£«•* PAiU pi? ClV OP02 Naročila in inf. na GSM: 041/866-902 dostavimo tudi na dom< E "SJjščtčjrnj z na/sTorcjšo tradicijo v Zasavju "______________ NAROČILNICA 1 za brezplačni mali oglas Tekst:.................... I Moj naslov (ni za objavo):..................... I 1 ............................................ I \ / ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JULIJANE JESENŠEK se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje ter sveče in izrečena sožalja. Žalujoči: sinovi in hčerka z družinama 7AO0Stam0 tUCll /7fl OOM fMs. NAROČILNICA X\ j za brezplačni mali oglas j Tekst:.................... I Moj naslov (ni za objavo):..................... I l .............................................. ) \ / ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JULIJANE JESENŠEK se zahvaljujemo vsem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje ter sveče in izrečena sožalja. Žalujoči: sinovi in hčerka z družinama Program prireditev v občini TVbovlje: - petek, 28. februar ob 19. uri v Gledališki dvorani DD premiera musicala Shirlie Roden “Lepa zver” - KD, Mladinski pevski zbor in GŠ Trbovlje - petek, 28. februar ob 19. uri v Domu Svobode Koncert narodnih in umetnih pesmi, DU Trbovlje OBVESTILA I ----------------------1 — Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: vsak delavnik od 8. - 14. ure, njihov naslov je Novi dom, Hrastnik-bivši vrtec. E-mail: drustvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 971. Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje vabi v četrtek, 27. februaija ob 19. uri na LITERARNI VEČER IN KLEPET s pisateljico Mašo Modic. Do 15. marca je na Cesti Zmage 28 v Zagorju v novih prostorih galerije Medija nad novo pošto odprta razstava slikarjev Slikarske kolonije Zagorje-Izlake. Zasavski muzej Trbovlje vabi v petek, 7. marca ob 18. uri na otvoritev gostujoče razstave Muzeja novejše zgodovine Celje DOBRA IGRAČA., Odbor za literarno dejavnost pri DU Trbovlje pripravlja v četrtek, 27. februarja ob 17. uri v dvorani DU Trbovlje zanimivo kulturno prireditev z naslovom “Včasihje lušfno blo”. Predstavili se bodo Ženski pevski zbor pod vodstvom Nande Guček ter Mija Filač in Justa Lazič s spomini iz življenja v rudarskih kolonijah. V soboto, 1. marca ob 10.30 uri vas KS Podkum v sodelovanju z domačimi društvi in trgovino Čop vabi na veselo pustovanje pod šotorom. Prisrčno dobrodošle vse pustne šeme, pa tudi gledalci. Presenečenje - obisk ptujskih kurentov. Prosvetno društvo Vodice organizira tradicionalni rock festival, sedmi po vrsti - ROCKJADA 2003, in sicer v soboto, S.marca 2003 v dvorani KD Vodice. Vabljeni profesionalni in amaterski fotografi, ki naj pošljejo 6 fotografij s festivala do 11. aprila 2003 na naslov: Prosvetno društvo Vodice, Kopitarjev trg 1,1217 Vodice. Najboljša fotografija bo nagrajena, ostale pa bodo razstavljene v Galeriji Barabara. GSM: 041-95-80-85 -Janez, 031-35-38-80 - Marko, 031-62-55-81 - Žaklina. Planinsko društvo Dol pri Hrastniku vabi na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 2. marca 2003 ob 10. uri v planinskem domu v Gorah. SALAMLJADA 'Thidi letos nameravamo prirediti praznik salam narejenih JL na ožjem in širšem področju Zasavja. Zadnji hladni dnevi so precej pripomogli, da so se salame še dodatno osušile in tako počasi dosegajo željeno kvaliteto. Zatorej vabimo vse, ki se poizkušate v izdelovanju teh dobrot, da svoje izdelke ponudite na ogled in sodelujete na Zasavčevem festivalu salam. Salamijado bomo priredili, kot tradicija veleva, na 1. aprila, verjetno spet pri Vidrgarju na Vidrgi. Še enkrat, vsi izdelovalci salam, ojunačite se in nam pošljite prijavnico za sodelovanje na Zasavčevi že tradicionalni, četrti po vrsti, salamijadi! Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje VABI vse šolarje, stare od 10 do 15 let, na marčevsko srečanje “MLADI MED SEBOJ”, ki bo v petek, 7. marca, ob 17. uri v zagorski knjižnici. Pridi, zanimivo bo! Mladinski center Trbovlje v stavbi ŠD Rudar na Rudarski cesti 6, je odprt vsak dan, od ponedeljka do petka, od 12. do 20. ure. Obiskovalci imajo dostop do računalnikov in interneta, kar je še posebej zanimivo v počitniških dneh. KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK OB 17. uri! SREDA.5.3.2003 Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let PINGVINČKOVA POŠTA (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!) sAf SREDA 12.3.2003 Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let PRAŠIČEK IN ČAROBNA ZVEZDICA (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu. S seboj prinesite copatke!) SREDA 19.3.2003 Kreativna delavnica za otroke,stare 5-11 let POMLADNA DELAVNICA (Predhodne prijave v knjižnici ali po telefonu.) SREDA 26.3.2003 Pravljična ura za otroke, stare 5-10 let PRAVLJICA O ČARODEJIH j PRIJAVNICA Prijavljam se na 4. Zasavčevo SALAMIJADO n V ocenjevanje prijavljam naslednje število salam: Ime in priimek: Naslov in telefon: 'zisAvr Reka resnice teče po prekopih zmot. Tokrat, od 6. do 22. februarja, jih je bilo sedemnajst, šest fantkov in enajst deklic, ki so začeli okušati ta svet. 6. 2. 2003 Helena Dobravec, Tenetiše 20, Litija - sin Matic 8. 2. 2003 Nexhmije Lutolli, Na zelenici 8, Celje - sin Andi 9. 2. 2003 Melita Kerin, Kovinarsko naselje 1, trbovlje - hči Nika Brumec 11.2. 2003 Simona Sotlar, Nad Dobrovo 7, Radeče - hči Sara Gorenjec 12. 2. 2003 Mirjana Lavtar, Kandrše 39a, Vače, Zagorje - sin Miran Lavtar 14. 2. 2003 Alma Lemezovič, Partizanska 16, Trbovlje - sin Eldin Emilija Pavlin, Savska cesta 15, Zagorje-hči Tia Dolinšek Sanela Bajrektarevič, Nas. Na šahtu 23, Kisovec - hči Larisa 15.2. 2003 Jožica Bobnič, Kladje nad Blanco 7 a, Blanca - hči Nina Bobnič 16. 2. 2003 Petra Plahuta, Novi Log 12, Hrastnik - sin Blaž Audič 17. 2. 2003 Polona Teržan, Knezdol Ilc, Trbovlje - hči Ana - Nuša Detela Vesna Stradar, Trg borcev NOB 13, Dol pri Hrastniku - hči Patricija Dornik 18.2. 2003 Tea Hlastan, Keršičeva c. 23, Trbovlje - hči Eva Tarlač 19.2.2003 Lucija Prašnikar, C. OF 2, Radeče - hči Saša Trebežnik 20. 2. 2003 Barbara Sihur Mihajlik, Novi dom 33a, Trbovlje - hči Sara Mihajlik Mira Jereb, Pristava pri Mestinji 26, Podčetrtek - sin Valentin 22. 2. 2003 Tanja Medved, Naselje Srečka Kosovela 15, Zagorje - hči Hana Iskreno čestitamo! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 03/56-71.303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12 KINO PROGRAM ZAGORJE Četrtek, 27.2. ob 17. do sobota, 1,3. ob 17.: FRAJERSKE SUPERGE Četrtek, 27. 2. ob 19. do nedelja, 2. 3. ob 17.: JAJCA NA VERIGI Sobota, 1.3. ob 17. do torek, 4. 3. ob 19.: EKSPERIMENT TRBOVLJE Četrtek, 27.2. ob 17.: JAZ VOHUN Četrtek, 27.2. ob 19.: UJEMI ME, ČE MOREŠ Petek, 28.2. ob 17.: GOSPODAR PRSTANOV - STOLPA HRASTNIK Sobota, 1. marec ob 17. do nedelja, 2. marec ob 19.: MOJA OBILNA GRŠKA POROKA Sreda, 5. marec ob 19. do nedelja, 9. marec ob 20.: ABSOLUTNIH STO Petek, 7. marec ob 19. do sobota, 8. marec ob 17.: GOSPODAI PRSTANOV Sreda, 12. marec ob 19.: POZIV ZA SARO DOL Četrtek, 27.2. ob 10.: POZABLJENI ZAKLAD Petek, 28.2. ob 17.: MOJA OBILNA GRŠKA POROKA V KUPON V/Vti Glasujem za; Mn^j družnečko zdravnico at zdravnika Mop ginekologijo at gnokdoga_ Mop pediatrinjo ali podmtro__ Mi: PPliVEk. _____________ NASLOV kfaj in POŽTN& ■Številka_ TBiTON: : Glasuj«®! lahko tudi m tal. St., pfi sfi 44 »15 Sk«»i m U;.iw.»»■», v,,*.« n c*«*« (*s*f6r*«a BMkir. m ^ 1*.»................................ Podpis:___________________ (MS 'M liji rotor. Zasavc (Lo.o., c.20. julija 2.c., 1410 Zagorje ob Savi BARTE C-VARNOST, d.o.o. Tovarna eksplozijsko varnih elektronaprav iz Zagorja ob Savi Objavlja naslednja prosta delovna mesta : 3 delavce za delo v proizvodnji na CNC obdelovalnih strojih smeri: CNC programer CNC operater strugar Pogoji za zasedbo delovnega mesta: dokončana srednja stopnja izobrazbe smeri strojni $4§ihnik ali poklic strugarja ter 1 leto delovnih izkušenj. 2 delavca za delo v navijalnici smeri: elektronavijalec elektrikar energetik Pogoji za zasedbo delovnega mesta: dokončana izobrazba smeri elektrikar-energetik ali elektronavijalec ter 1 leto delovnih izkušenj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s poskusnim delom 1 meseca, z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: BARTEC-VARNOST, d.o.o., Cesta 9.avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi. Vse dodatne informacije lahko dobite v kadrovski službi po telefonu 03 56 64-366. Mestna občina Ljubljana Mestni trg 1, 1000 Ljubljana Pihalnemu orkestru S VE A! Čeprav smo že krepko vstopili v leto 2003, je še vedno čas za kakšno pohvalno besedo, zlasti še, če se nanaša na tako prijetne trenutke, kot ste nam jih ob prehodu iz leta 2002 v leto 2003 na osrednjem ljubljanskem trgu pričarali vi. Vsi, ki so silvestrovali na Prešernovem trgu, so pohvalili vaš orkester, primeren izbor programa in svečano vzdušje, ki ste ga uspeli pričarati, poleg tega pa tudi odlično zabavo za vse, ki so se odločili silvestrovati na prostem. Vesela bom, če bomo na podoben način sodelovali tudi v prihodnje. Želim vam veliko uspešnih nastopov in vas lepo pozdravljam, Ljubljana: 18.2.2003 PREJELI SMO: MARKO PIKELJ Medijske Toplice 8 1411 Izlake Zadeva: Prošnja za denarno pomoč za nakup DVIGALA Obveščam Vas, da sem z 20.2.2003 v sodelovanju z humanitarno organizacijo VID iz Kranja pričel z zbiranjem denarja za izgradnjo dvigala, ki ga potrebuje hčerka Barbara. Stara j e šet let in ima cerebralno paralizo. Ker so stroški zame preveliki (3.5mio SIT) bom prosil za pomoč v bližnji in širši okolici. Poudaril bi, da bom hvaležen za VSAK tolar, ki ga boste prispevali kot Posameznik, Podjetnik, ali Organizacija naTTR. Zavoda VID, ki ga vodi ABANKA Št.05100-8010018831 s pripisom Dvigalo za Barbaro Poleg prošnje, ki Vam jo bom poslal po pošti bo priložen tudi dogovor z organizacijo VID, ki vam bo poslala tudi potrdilo za davčno olajšavo! Naj se vam na koncu še enkrat že vnaprej zahvalim! 20.2.2003 razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA ^ NAGRADNA KRIŽANKA m MVALJCNJC "Častiti, varal sem ženo." "Kolikokrat?" "Prišel sem se spovedat, ne pa hvalit." IGRANJE Mihec se v vrtcu pohvali: "Gospodična vzgojiteljica, moj oče pa zasluži vsak mesec dva milijona tolarjev." "Za ta denar hodim v službo celo leto." "Seveda. Ampak moj očka mora delati, vi se pa z nami samo igrate." ZASLUŽEK "Tonček, če greste po mojo taščo na postajo, vam dam jurja." "Kaj pa če ne grem?" "Vam dam dva." LOVEC Operni kritik je po uspeli operni predstavi zapisal: "Tenorist je bil odličen in v njegovi ariji smo lahko slišali vse-od lovca do psa." VATA V mestni avtobus priteče mladenka v mini krilu in sede nasproti lepo oblečene gospe. Tajo vpraša: "Kam pa kam, punči, tako Aetna?" "Na randi, gospa. Kaj pa vi?" "Jaz grem pa na koncert." "To mini krilo ti lepo pristoji, ampak hlačke bi kljub temu lahko oblekla." "Zakaj pa? Saj imate tudi vi, ker greste na koncert, že sedaj vato v SLOVARČEK: AMARU: indijski pesnik INTRADA: instrumentalna skladba VESAAS: norveški pisatelj ušesih." PRIPRAVIL: RAZVED- RILO (RatkotS NA OSLEPITEV ZARADI MOČNEGA BLEŠČANJA VLAGA, KI JO VPUE SNOV IZ ZRAKA ČLAN AKADEMIJE BRITANSKI PEVEC STEVVART PRITOK BALRAŠKEGA JEZERA V KAZAHSTANU FRAN ALBREHT EGIPTOVSKI IGRALEC (OMAR) JUGOSLO- VANSKI IZUMITEU TESLA ITALIJANSKO OTOČJE ZAHODNO OD SICILIJE # DEBELEJŠI LESEN DROG NA VOZU S SENOM VELETOK V OSREDNJI AZUI GRŠKA REKA EVROTAS NAŠ POLITIK (JELKO) STROKOVNJAK ZA SPOZNAVNO TEORIJO. 5N0SE0L0G ■ M GLAVNO MESTO AFRIŠKE DRŽAVE ERITREJE VMmmM MANJŠA SKIRA (OTROŠKO VOZILO) ANGLEŠKI HUMANIST MORE ("UTOPIJA") PREBI- VALEC REKE FRANCOSKI ROMANO- PISEC (EMILE) OVADUH NAŠ PIANIST BERTON- CEU GERMANSKI DEMON OGNJA IN PROPADA SLOVESNA NSTRUMENT SKLADBA PRITOK RENA VŠVICI EPSKA PESNITEV PRISTAŠ MANIHEIZMA HRV. PISEC STJEPAN KONZUL DUŠEVNOST MESTO V VZHODNI MAKEDONIJI VIŠINSKO-ŠIRINSKA OVIRA PRI KONJENIŠK. ŠPORTU INDIJSKI PESNIK (EB^SL) tla' GLAVNO MESTO BAHAMOV ZMIKAVT AMERIŠKI IGRALEC HAVVKE URADNA LISTINA NICK MITOLOŠKI LETALEC VIDNA SFERA ASTRAL- NEGA TELESA VELIK ARKTIČNI POSODA ZA CVETJE KRAVICA (NAREČNO) BODEČ PLEVEL 1 MOŽGANSKO-HRBTE-| NJAČNA TEKOČINA OKSID NAPOVEDOVALKA TVS (IDA) SEDMA GRŠKA ČRKA MAJHNA. PREPROSTA HIŠA NORVEŠKI PISATEU SMREKAR JUŽNO- AMERIŠKA ORJAŠKA KRASTAČA PRODAJALNA IZDELKOV IZ ZLATA PROVINCA V VZHODNEM MJANMARU RADIOAKTIVNI KEMIJSKI ELEMENT (Al) TIN UJEVIČ Takšne in dnugačne zgodbe Moda visokih umetelnih lasulj, ki so bile razširjene v 18. stoletju, ni prizanesla niti moškim. Imeli so jih na voljo za vsakršne priložnosti in bile so najrazličnejših oblik: od “golobjih peruti”, “cvetače” ali “volčje šape”, do lasulj v obliki “kometa" ali “bergle”. V množici najbolj frivolnih pa so obstajale tudi bolj resne različice, kakršna je bila na primer lasulja “za bojevanje”, v kateri so bili lasje spleteni v kite in pritrjeni s pisanimi trakovi. I- ct-1 i '4 • 4 Bodhidharma velja za ustanovitelja ene najpomembnejših budističnih šol na Kitajskem (šola meditativnega budizma). Tja je iz rojstne Indije pripotoval okrog leta 520 in skoraj štiri desetletja pridigal, da je meditacija prava vrnitev k budističnim duhovnim zapovedim. Okrog njega se je spletlo veliko legend. Ena od njih pripoveduje, da se na dvoru v Nankingu ni počutil dovolj cenjenega, zato je mesto zapustil in okobal na ogromnem bambusovem trsu prečkal Modro reko. Umaknil se je v samostan, kjer je celih devet let preživljal dni v popolni tišini in povsem negiben, s pogledom, prikovanim v steno pred sabo. Nagradna križanka REŠITEV, OZIROMA GESLO, nagradne križanke pošljite do 13. 3. 2003 na naslov UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 4/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca in zraven pripišite svojo davčno številko. --------------------------------h Nagrajenci nagradne križanke 2/’03 (čakajo vas praktične nagrade časopisa Zasavc) Izžrebanci nagradne križanke 1/2003: 1. Cvetka Popotnik - Pršo, Levstikova 12,1410 Zagorje 2. Peter Žvar, C. 9. avgusta 8D, 1410 Zagorje 3. Viki Kavšek, Podvine 4,1410 Zagorje INTEGRALOV KOTIČEK Prijazna hišica na postajališču, pred njo pa Roman Flere v svojem MAN-u čaka potnike, da jih varno prepelje v dolino, slikal PRAV Tokrat se pomudimo nekoliko podrobneje pri programih, kijih pripravljajo v počitniškem in izletniškem oddelku Integrala Zagorje za pozno zimske ali zgodnje spomladanske dni. Naključnemu in obiskovalcu z namenom ponujajo še izbrana smučišča, letos s konkurenčno prednostjo tudi domača, posebno tista, ki so sicer v senci bolj znanih. Z letošnjo zavidljivo debelino snežne odeje, najsi bo umetne, naravne ali najpogosteje mešanice obeh, vabijo pohorske strmine in do sedaj prezrte namestitvene kapacitete ob njih od Kop, preko Rogle do ribniškega in mariborskega Pohorja. Omeniti velja tudi vsako leto boljše namestitve v škotjeloškem hribovju in letos krasne smuke pod Blegošem po strminah Starega vrha in smučišča Cerkno po strminah Črnega vrha. Ko snegovi zginejo prav ti hribi, hoste in domači penzioni vabijo na spomladanske sprehode, poleti pa v svoja hladna nedra, da se sodobni človek umakne od dolinskega direndaja in se preda prvobitnemu miru in naravi. Sicer pa vas Integralovci ravno v tem času vabijo tudi v pravo nasprotje temu, na maškarade, na praznik mimoz v Istro in hrvaško Primorje. Za tiste najbolj zmrznjene pa je kar nekaj destinacij v južni Dalmaciji, kamor greste lahko z letalom ali pa s svojim prevozom. Pa tudi čez luže v vroče kraje vam pomagajo pogledati. Osmega marca vas vabijo na izlet v neznano z zabavo, druge pa spet v Lenti po nakupih. Slovenski smučarski praznik v Planici se obeta tudi letos od 19. do 23. marca. Bodite tam tudi vi! K temu vam bodo pripomogli Integralov! avtobusi in vozniki! Peljali bodo konvoj iz Zasavja, na enem bo prav gotovo prostora tudi za vas! 22.3. zarana krene avtobus iz Hrastnika in pobira potnike v vseh štirih mestih! Pridružite se! Kotičke miru lahko najdemo tudi v naših zasavskih hribih, kar je Zasavcem že dolgo znano, le drugim jih ne znamo dovolj prepričljivo ponuditi. Eno takšnih področij je tudi Čemšeniška planina s svojim obsežnim pobočjem. Da sem spada tudi vasica Zgornje Jesenovo, smo že večkrat pisali in omenili, in da tod žive prijazni ljudje, tudi. Pred kratkim so zgradili lično postajališče kamor se bodo domačini in naključni obiskovalci lahko skrili pred vremenskimi neprilikami, ko bodo čakali na avtobus. Omeniti moramo, da Integralovi avtobusi povezujejo domačine z dolino, Čemšenik, Zgornje Jesenovo, Jesenovo, Rove, Kotredež in Zagorje pa povezuje s svojim avtobusom Roman Flere. Roman je na dan izida te številke Zasavca šofer novega avtobusa natančno štiri mesece in 17 dni. Novi MAN je sodobno vozilo opremljeno z najnovejšimi dosežki v tej veji avtomobilizma, varno za potnike in prijazno okolju. H/MAM VPM$AlVvlti 1 Napišite datum prve regisracije Romanovega i vozila MAN! , r..................................; ______________________________ I PtiiMtk.__________________________ i MSIOV:__________________________ I TtUtOiV:_____________________ | Nagrajenka za pravilni odgovor iz 2. številke je Zdenka Hribar, Ulica talcev 26, Zagorje Pravilen odgovorna vprašanje, kdo je vodja poslovalnice v Trbovljah in natančen naslov poslovalnice, je: Sanda Zupančič, Trg revolucije 29a, Trbovlje Nagrajenka za pravilni odgovor iz februarske številke je Damjana Radič, Ulica prvoborcev 35, Hrastnik Pravilno je zapisala stacionarni in mobilni številki, kamor lahko pokličete taksi: 56 55 109, 56 55110,041 616 348 in 041 633 107 Wm m 0^sSS!!PlSFWfSk W M MM M MZzmJfm€m M, 7AS4MT V prejšnji številki nam jo je malce zagodel tiskarski škrat, da nismo objavili nagrajenca ter kdo je skriti Zasavc. Vsi, ki ste menili, da je to Vili Treven, ste imeli prav. Žreb pa je nagrado - večerjo s skritim Zasavcem v restavraciji Diana na Trojanah določil Eriku Bizjaku. Čestitamo.1 frtt&gffrdii Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mai: irtegalzagoije@siol.net Internet htip/AwvwjntBgakagoije.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 _________GSM: 041/616 348, 041/633 107__ FEBRUARSKI SKRITI ZASAVC V prejšnji številki Zasavca smo vam delno razkrili Zasavčevo februarsko osebnost. Danes objavljamo njegovo sliko iz zgodnjih šestdesetih let. Z vrstniki so predstavljali uspešno mladinsko ekipo znanega zasavskega proletarskega športnega kluba. Danes službuje v ...., ne, ne bomo vam izdali kraja, kajti prelahko bi bilo. Lahko pa zapišemo, da je njegovo službeno delovanje v preteklosti zaznamovalo dejavnosti v širšem Zasavju, pred kratkim pa je bil v središču pozornosti strokovne javnosti na Medijskih toplicah. Za še večjo prepoznavnost odkrijmo poleg na sliki videnega konjička še enega, to je glasba, kot smo že zadnjič razkrili, klarinet. Velike in vidne uspehe je dosegel na glasbenem področju, ko je z mladimi ponesel zasavski glas širom po svetu, čeravno mu jih nekateri z muko priznajo. Tudi z njegovo pomočjo je marsikatera mladenka in mladenič videl že lep kos sveta... Še kak vic je o njem, saj jih med prijatelji sam o sebi pripoveduje. Organizacij a... Ne dovolj bo. Skupaj s podatki iz zadnje številke že veste kdo je! Kaj vam je torej storiti? Kupiti, izpolniti, poslati....in zadeti! Vso srečo, torej! I KUPON | Oseba na sliki je: ............. I Moji podatki: ■ Ime in priimek:....... I Naslov:,,,,,........v,Vi,, V, __________'JJJ LLL* 11 A .............................I 1 1 1.1 »M MM J " raANA" Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE Tokrat Vas vabimo na ZABAVO! "MAŠKARADA " se bo godila v PETEK, 28.02.2003 od 20.00 dalje! Zabavna, plesna glasba. V živo! Bogate nagrade za najboljše tri maske! Prost vstop! Pester zabavni program! POKAŽIMO SVOJ "PRAVI OBRAZ" IN PREŽENIMO ZIMO!!! VABLJENI! VEČERJA ŽE OD 1.300,00 SIT! KOSILO ŽE OD 1.500,00 SIT! TELEFON - RECEPCIJA: 01-7233-610! 7ASAvr NAGRADA! * ^ Dobrodošlica: lBa™£J HOTEL TROJANE - PRIGRIZEK, da lažje počakamovfS Topla predjed: - NJOKI Z GORGONZOLO Glavna jed: - ŽREBIČEK PO CIGANSKO Priloga: - KRUHOV CMOK, PRAŽEN KROMPIRČEK, Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - DOMAČI JABOLČNI ZAVITEK Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - MODRA FRANKINJA, Zlati Grič, Slovenske Konjice, 1. 2000, polsuho Pijača pri Sladici: ŠIPON - IZBOR, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko AKCIJA “NAJ GOSTILNA V ZASAVJU” PO IZBORU BRALCEV ZASAVCA Na lestvici boste našli gostilne, ki imajo vsaj 10 ali več glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Point 21, Hrastnik 853 2. Gostilna Vrtačnik, ČolniSče 524 3. Kmečki turizem Pšenk, Mlinše 411 5. Kmečki turizem Zorec, Izlake 356 4. Gostišče Kum, Zagoije 346 6. Gostišče AŠič.Zagotjc 156 7. Gostišče Pri Martinu, Trbovlje 123 8. Naš hram, Kisovec 87 9. Gostišče Brin, Trbovlje 72 10. Gostilna Senica, Hrastnik 50 11. Gostišče pri Vidrgarju, Vidrga 44 12. Restavracija L, Trbovlje 42 13. Gostilna Zaloka, Jesenovo 34 14. Kmečki turizem Arbi, Mlinše 21 14. Gostišče Jež, Radeče 21 16. Zlati fenix, Trbovlje 13 Poleg teh ste glasovali še za: Vrtinec - Trbovlje, Gostišče - Klek, Gostišče Maks Celestina - Sopota, Kmečki mrizern Trojka - Jesenovo, gostilna Juvan Majcen Jože - Polšnik, Picerija Ašič - Zagorje, Gostilna Račič - Trbovlje, Kmečki turizem Ocepek - Izlake, Picerija Kukuca -Trbovlje in picerija Dimnik - Trbovlje. Zasavc d.o.o. zagotavlja prvi gostilni, ki bo prejela 1000 glasov, oglasni prostor v časopisu Zasavc, v vrednosti 100.000 SIT. a/ | Kupon Naj gostilna Zasavja Glasujem za gostilno: Glasoval sem: “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 506 2. Simona Flere, Salon Cveta Zagorje 382 1 3. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 306 4. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagoije 252 5. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 222 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 211 7. Mojca Klinc. Frizerski salon Cveta Zagoije 186 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja 156 9. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagoije 153 10. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 145 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 121 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 86 13. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 14. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagorje 71 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagoije 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagoije 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagoije 50 18. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 19. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagoije 46 20. Alis Pufler, Salon Metka Hrastnik 43 21. Klara Plahuta. Frizerski salon Klara Hrasmik 40 21, Fani Pohar, Frizerski salon Paž 40 23, Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 23. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 39 24. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 25. Marjana Majhenič 27 26. Brigita Klarič, Studio Las Zagoije 26 27. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 25 29. Irena Jerc, Studio Las, Zagoije 20 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Saša Kem, Marta Bartol, Matjaž krauskopf, Ana Gomboc, Maja Šmcjc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Brcmcc, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lcpoldina Lindič. Zasavc d.o.o. bo tistemu frizerskemu salonu, katere frizerke ali frizer bo prvi dobil 1000 glasov, zagotavlja za 100.000 SIT oglasnega prostora v našem časopisu. ^ N i Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA Veličina duha in NJEGOV LASTNIK Že davno tega, v mojih zlatih šestdesetih prejšnjega stoletja, seje v nekdanjem trboveljskem hotelu zgodilo in mi za vedno v spominu ostalo. Mirno smo sedeli in popivali prijatelji za šankom. Polno je bilo v prijetnem barčku hotela tudi drugih, večinoma mladih ljudi. Zvečer okrog osmih se je dogajalo. V lokal je vstopil velik in tudi v obsegu zajeten človek in še dva njegova pajdaša. Že ob samem prihodu je velikan kazal znake agresivnosti in s pogledom iskal žrtev. Našel je osebek, ki se mu je zdel lahko premagljiv. Za šankom je sedel, čisto povprečen na videz, mlajši moški, ki je izivajoči masi v obliki človeka segal nekam pod pazduho. Tudi v širino gaje bilo za pol manj, kot postavnega prišleka. Korajža orjaka je bila še toliko večja, ker je bil v spremstvu kompanjonov, žrtev njegovih agresivnih namer pa je za šankom sedela sama in je dajala videz nebogljenosti. »Veliki« junak je začel zbadati izbrano žrtev, potem žaliti, na koncu pa še z roko suvati v levo ramo. »Palček« je nekaj časa mimo s prizanesljivim nasmeškom prenašal vse ponižanje in grožnje potem pa povsem mimo nagovoril s salom nabito bombo na dveh nogah; »Veš kaj prijatelj? Pusti me lepo pri miru. Utmjen sem in mi ni do pretepa. Naredi mi uslugo in odnesi cel gobec skozi vrata, tako, kot si ga prinesel.« In je počilo. Roka velikega nasilneža se je sprožila, vendar mimo, še vedno mirnega obraza človeka, ki mu na videz ni bilo pomoči. V naslednjem trenutku seje vse končalo z bliskovito naglico. Malije vstal, s turbo pospeškom prestregel velikanovo roko, se z elegantnostjo baletnika zasukal okrog svoje osi in velikana spravil na kolena. Roko, ki gaje hotela udariti, je palček velikanu zvil na hrbet. Klečečemu silaku je skoraj šepetaje rekel; »Izgini gnida nasilna, da ti še domine iz čeljusti ne spravim.« Velikan je odšel osramočen in kasneje vedno, predenje vstopil v kakšen gostinski lokal, že na vratih s pogledom prevejal, če ni kje v notranjosti palček, ki mu je za vedno spremenil pogled na življenje in svet. Tega dne smo se vsi, ki smo dogodek spremljali v živo, veliko o življenju naučili. Pusti ljudi, ki jih ne poznaš in ti nič nočejo, lepo pri mim, je eden od naukov. Ne podcenjuj in ne ocenjuj nikogar po njegovem zunanjem videzu. Bodi previden, ker o zmagovalcu ne odloča le surova moč, pomembnejša sta spretnost in srce. Majhnim se ni treba prepuščati na milost in nemilost velikim samo zaradi navidezne veličine. Ja, vse to in še kaj, je vsebovala izkušnja tistega večera. Dogodek bi lahko bil poučen tudi za našega zunanjega ministra, ki se pred kratkim ni mogel odločiti, komu bi se bolj in preje uklonil; Američanom in Bushu ali skupini evropskih držav A kategorije. Nas je tako spravil iz B v C evropsko kategorijo in nam vsem dokazal, da veliko srce ni vedno v velikih hlačah. Tudi o moči hrbtenice velikana, ki niti pokončni drži palčka ne bi služila, lahko primerjave izpeljemo. Upam le, da svet in Evropa ne bosta vseh Slovencev, zaradi napak enega predstavnika vrste, enako ocenjevala in v isti koš celo nacijo metala. Konec koncev smo Slovenci zgodovinsko dokazali, da se s srcem in ponosom, da marsikaj zdržati in storiti. Sploh nisem zagovornik »butnglavske« politike. Sem za premišljeno politiko, ki bo pustila odprta vrata za nacionalni ponos in samostojnost slovenskega naroda. Takšni, kakršni bomo vstopili v katero izmed mednarodnih integracij, takšen bo naš dolgoročni, zgodovinski pedigre in to, gospodje predstavniki slovenskega naroda, imejte v svojih »pametnih glavah«, noč in dan, prosim. 7AS4S/r ISKRICE IGORJA GOŠTETA STE RADOVEDNI ALI NE Sodite med tiste, ki bi občinski oblasti v Zagorju radi kaj povedali, predlagali, ji dali kako pobudo? Če je odgovor pritrdilni, potem je škoda, da niste občinski svemik-i. Če jc odgovor nikalni, pa je tako vseeno, saj tudi sedanji svetniki skorajda nič ne vprašajo, ne predlagajo... BAKOVIČ SE NE DA Ko je županu Bogdanu Baroviču občinski svetnik Milan Žnidaršič v imenu ZLSD očital, daje predlagani občinski proračun slab, mu je Barovič odgovoril, da je ta proračun: “Vaš, je tak, kakršnega ste zapustili in je rezultat vašega dela. Naslednjega bom s strokovnimi službami sestavil jaz!!” ROJENA JE KOALICIJA ZA TRBOVLJE V občinskem svetu Trbovelj imamo dve koaliciji, eno sestavlja županova ekipa in se imenuje Koalicija za Trbovlje. Vanjo so vključene stranke SNS, SDS, NS.i in Zeleni. Drugo, ki ima večino v občinskem svetu sestavljajo razočarana in nesprijaznjena s porazom na lokalnih volitvah LDS ter še ZLSD in DeSUS. Ko takole poslušam modrovanje svetnikov te druge koalicije, predvsem pa nadvse užaljenega mag.Zorana Gračnarja, si mi zdi, da se lahko kaj kmalu Koalicija za Trbovlje številčno okrepi. Naprimer z Združeno listo. PRAŠNIKARJE VA IZ J A VA V RAZMISLEK Zelo zanimivo izjavo je dal Bojan Prašnikar za Delo (po debaklu z Švico). V tem stilu, da bo morala slovenska javnost počasi pozabiti na zmagovito obdobje Katančeve četice. Torej nam napoveduje novo obdobje?! Potrebujemo takšnega selektorja nogometne reprezentance? NATAŠA, PROSIM, SMUČAJ!! Nikoli nisem tako močno želel, kot sedaj, da bi se Nataša Bokal še vsaj za nekaj sezon odločila smučati. Mislim, daje v smučanju še vedno boljša kot v komentiranju. NEVTRALNOST, KAJ JE TO? PRAZEN NIČ! Veste, kaj se Slovencem prerado dogaja? Povsod in v vsem bi bili radi nevtralni, neopredeljeni in ne bi imeli svojega mnenja. Na srečo smo ga premogli vsaj, ko je šlo za osamosvojitev. In bili bogato nagrajeni. S svojo državo. Paket premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust. • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. Celje - skladišče D-Per COBISS o ODO informacije o stanju na vašem računu' plačilo položnic, plačilnih nalogov in. prenos sredstev med računi prijava/odjava delovnega računa, povišanje limita," vezava depozita sprememba bančnega PIN-a„ sprememba naziva računa pregled zadnjih štirih transakcij SMS opozorila o stanju vašega računa pod/nad določenim zneskom telefonska številka Klicnega centra NLB Moba je nov način bančnega poslovanja, ki omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev prek mobilnega telefona. S pomočjo Mobe NLB lahko z banko poslujete kjerkoli in kadarkoli - 24 ur na dan. Da bi postali uporabnik Mobe NLB, izpolnite vlogo v vaši matični poslovalnici ali spletni poslovalnici Klik NLB, v mobilnem telefonu pa zamenjajte svojo SIM kartico z novo, ki jo kupite v Mobitelovih centrih. Poslujte z banko v hitrem ritmu sodobnega življenja. Samo za uporabnike Mobitel GSM. /O ) banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje