Maribor, dne 20. decembra 1915
101 številka.

Letniis Vil.
Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo
Četrta soška bitka končana s popolnim italijanskim neuspehom.
Italijani izgubili 70.000 mož. — Naši zasedli Bjelopolje. — Angleži utrjujejo Solun. - Grki protestirajo zoper utrjevanje. — Grška armada se umaknila iz Soluna. — Bolgari korakajo proti Draču — Dve nemški bojni ladji potopljeni. — Uporno gibanje p oti Angležem v Egiptu
Najnovejše avstrijsko uradna poročilo.
Uradno se razglaša:
Dunaj, 19. decembra.
Rusko bojišče.
Mestoma artilerijski 'roj.
Italijansko bojišče.
Položaj je nespremenjen. Na severnem obronku gore Sv, Mihaela sta biia v Večerrih urah orbita dva posamezna sunka italijanske i»fan-terija.
Srbsko bojišče.
Zasledovalni boji imajo v Crni go ri ugoden potek Včeraj dne 18. decembra srno ujeli okrog 8< 0 ’rnogorskih in srbskih ire'n kov. V bojih p oti Črnogorcem se je zgrdiio, da nam je sovražnik letel nasproti s kvišku povzdignjenim; rokami in z m banjem z roK-i, češ, da se hore udati, ter nam je dal na ta način poved, da >roo mimogrede usta vili ogenj; nato je pa hipoma začd iz naj večje bližine z ročnimi granatami obstreljevati naše postojanke. Samo ob sebi je umevno da so bile take sramotne vojne zvijače primerno in ostro aznovane ter bodo tudi v bodoče kaznovane za slučaj, č - hi se ponavljale.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Gibanje v Egiptu.
Berolinski in italijanski listi poročajo, da je rod Senusov pod vodstvom Muri bega, sorodnika Enver-paše, pričel v Egiptu vojsko z Angleži. Senuški velikan so re zjedinili in proglasili vojno stanje v ozemlju eg ; t ke zahodne n eje. Senusi so se baje polastili več krajev in so prodi li blizu kraja Marsa Maoru. Angleška obrežna str ža je z avtomobilom vre t prešla k Arabcem; «g pt-ke baterije so se baje branile streljati na ustaše
V Egiptu se tu i opaž i zarotniško gibanje zo per podkralja in visoke angleške uradnike Več zarotnikov so že zaprb.
Angleži se pripravljajo na nemško turški napad na Fgipt. Lord Kitch-ner je v angleškem kronskem svetu izjavil, da je vse v najboljšem stanju. Sueški prekop je utrjen, del ozemlja ob prekopu se lahko vsak čas preplavi. Angleške obrambne čete v Egiptu štejejo se arž 400 000 mož Kitchener je mnenja, da se bo nemško turšk' napad na Egipt pričel mesca januarja prihodnjega leta.
S kršč. social, strankinega škoda na Dnnaju.
V zadnji številki smo prinesli kratko poročilo o tem shodu. Toda svojim čitateljem, ki imajo pravico od nas zahtevati, da so o vseh važnejših dogodkih v naši politiki informirani, smo dolžiti še nekaj podatkov o tem shodu. Z ozirom na .sedanje razmere, ,ko se nam je vedno bati cenzorjevega1 svinčnika, smo primorani, prinašati le doslovne posnetke iz poročil, ki jih čitamo o tem shodu v kr'šjčotnsko-socijalnih li-
stih. Polemika in lastna razmotrivanja so izključena.
Dr. Weiskirchner je rekel: „O grška ni niti la n i o h 1 j ub 1 j e n .e množine t u r š; i c e dala tostranski državni polovici.“
Dr. Schlegel: ,,Kr ščansko-soci j,aina stranka s-matrJa.-pogodbeno trajno gospodarsko skupnost z O-grsko za skrajno potrebno, vendar zahteva, da se nova ureditev razmerja z Ogrsko ne zvrši, ne da bi se pritegnili avstrijski 1 j u d s k i z a s -top n i k i.“
Dr. Fuchs: Zvišanje produkcije (pp miru), ne bo državi dovolj hitra prineslo potrebnih višjih dohodkov. Za to je pač potrebno, d a s e p r i t e g n e-jo davki i n monopoli. Možno je, da se bodo izpopolnili dosedanji davki jn n p- e 1 j (ali novi davki ter monopoli, toda ni nič 'gotovejga, katere davke bo finančni minister izbral. Izrekel je željo, da bi bil sad sedanje vojske s k u p n aj v a 1 u-t a z N e m č i j o.“
Dr. Geßmann:	„Sedanja vojska) je potrdila,
kar je avstrijska zgodovina že tolikokrat dolApzala, da so Nemci za državo ihirbtenjaca, da, avstrijski državni narod. V tem oziru naj omenim samo vzgled pri vojnem posojilu, za katero so Nemci dosedaj podpisali več kot štiri petine. Tudi to zopet utemeljuje našo staro zahteve, da se varuje nemški značaj državne prestolnice in samonemških kronovin, kakor drugih nemških ozemelj. Deželni zbori morajo delovati, četudi državni zbor ne zboruje, Na to poroča govornik o p o g a j a n j i ih k r š č -socijalne str a n k e z n e m š k i m N a t iona 1 v e r b a n d o m, na katerih se je dogovorilo s-kupno postopanje v vseh narodnih zadevah in se doseglo tozadevno sporaznmljenje. Dogovore je odobril strankin shod.“
Dr. vitez Wittek: Z Nemčijo se mora list v a r i t i tesne jlš a g o |s p o d a r škja, s k u -p n o s t, ki se ne giblje v okvirju naviadnih trgovinskih pogodb, ampak je popolna gospodarska zveza. Vsebina te zveze bi naj bila- razven carinskih določb:	kolikor mogoče enotne gospodarske postave,
varstvo proti nepoštenemu tekmovanju, vzajemno priznanje sooijalpolitičnih institucij, olahkočenje medsebojnega železniškega in parobrodnega prometa in e-notno postopanje pri trgovinskih pogodtbah. Z aure d! i t e v cari n s k idi razmer je carinska skupnost z 'a s o ’d a j izključen a. Isto-tako je izključen medcar-inski sestav.
Dr. 'Sommeregger: Z agrarnega stali-š č a ni proti zbližanju Avstrije in Nemčije, niti proti carinski skupnosti. Tudi gpspo-darsko zbližan je z b a 1 k a: its kimi državami je z agrarnega stališča sprejemljivo. Po mirovnem sklepu in še dalje časa se ne bo dala preprečiti kritična situacija za naše kmetijstvo,, kajti uvoz živil bo v gotovi meri potreben. Skrbeti se bo moralo, da se uvaža le to in toliko, kolikor je res potrebno, da se ščiti domače kmetijstvo.
Poslanec Budig predlaga: Strankin shojd iz cele države prosi ekscelenco dr. Geiß|ma;nna, da zopet' vodi organizacijo v zunanjih deželah, posebno p r i bodočih v o 1 i t v a h. Se soglasno sprejme.
Ogrski državni zbor.
Žaljivi in neumestni govori v zbornici.
V seji dne 17. decembra je ogrski državni zbor razpravljal o škodi, ki jo je napravila ruska armlada na Gornjem Ogrskem in o razširjenju vojne dolžnosti do 55. leta.
Poljedelski ministeri je predložil zbornici Statistiko o škodi, ki jo je napjrajvila ruska armadia na 0-grskiem. Skupna škoda, povzročena po Rusih, znaša več kot 20,000.000 K. S sodelovanjem prebivalstva, cerkvenih in drugih oblasti se je posrečilo, kljub težavnim razmeram nesrečo, povzročeno po sovražnem vpadu, v mnogih ozirih popraviti. Poljedelski minister je v svojem govoru hvalil domoljubno pr e-pričanje r u s i n s k e g a prebivalstva». Ko je minister prišel prvokrat v gornje-ogrsko ozemlje in sicer potem, ko so bili Rusi izgnani iz Karpatov, ter se je prebivalstvo že povrnilo iz gozdov na svoje domove, ni bilo iz ust ljudstva, slišati nobene tožbe o škodi in prizadetih nezgodah. Prva beseda vračajočih je bila izraz veselja o tem, da je bil sovražnik pregnan z domače zemlje. To ljudstvo res zasluži, (lase g A ljubi inpofdpir a. ({Živahno pritrjevanje.)
Pri razpravi o razširjenju vojne dolžnosti do 55. leta je prvi govoril poslanec Ferdinand Urman-czy, član neodvisne stranke. Govornik je izjavil, da glasuje za vladno predlogo. Na bojiščih stojimo dobro, kar se imamo z a h valiti nemški u-metnosti v vodstvu vojske, junaštvu in izobraženosti nemškega vojaka, kakor tudi podpori na-šegai turškega in bolgarskega bratskega naroda, v odlični meri ji ‘a, j u n a š t v u ogrski h v o j a k o v. (Živahno pritrjevanje.) Govornik zahteva, da dobi ogrska armada vse z n a k e narod n e vojske. Armadno v o d s t v o je le po svojem imenu skupno, dejanski p a j e avstrijsko. Ne zavidamo, ako si tudi a iv s t r i j s jk e Čete pribore k a j us p e h o v, zahtevamo pa, da se z ogrskimi vojaki enako posto p a. Govornik se pritožuje radi neenakosti pri razdeljevanju odlikovan j. Poslanec Ur-manczy je navajal razne slučaje o neenakem postopanju z avstrijskimi in ogrskimi vojaki. (Živahno o-dob ravan je.)
Ministrski predsednik grof Tisza je poslanca. Urnianczyja takoj zavrnil in poudarjal, da so bila predgovornikova izvajanja glede neenakega postopanja v armadi z vojaškega stališča popolnoma neutemeljen a, n e r e s n i č! na in š k o d 1 j i v a, (Pritrjevanje.) Grof Tisza je zagotovil zbornico, da so take prikazni odločujočim armadnim krogom popolnoma tuje.
Honvedni minister baron Hazal je tudi zavrnil poslanca TJrmanczyja in je izjavil, da je bil poslanec v svojih izvajanjih neprav'ičen, ko je hvalil le samo Nemce in Bolgare. Resnica namreč je, d a c e-1 a armada z malenkostnimi izjemami vrši vedno svojo dolžno s t. (Pritrjevanje.)
Vladna predloga, da se vojaška dolžnost razširi do 56. leta, je bila nafto v splošnem in podrobnostih sprejeta.
Hvalevredno je, da sta grof Tisza in baron Ha-zai takoj nastopila proti natolcevanju poslanca Ur-manczyja.CVendar bi se taki dogodki na noben način ne smeli ponavljati v takih arenah, kakor je državna zbornica,^kajti naši sovražnici bodo izrabljali Urmanezyjeve besMe. a bati se je, da bodo zamolčali Tiszine in Hazab^ve.
Nam se tudi ne depade, da je honvedni minister Hazai pplošnoj govoril' o nekih „(malenkostnih izjemah“, ne. da bi seveda te ' onalenkostne izjeme“ natančneje dojočil. Ali je v sedanjem času treba takih besed. In še zraven tako splošnih, in nedoločenih?
Vi sedanjem času bi pač pričakovali, da se vojaške zadeve popolnoma prepuste vojaškim krogom. Vsaka beseda od druge siriani je lahko škodljiva, kakor vidimo iz teh dogodkov v ogrskem parlamentu.!
Za gospodarsko zbližanje med Nemčijo in Avstrijo.
Poročali smo že o raznih predpripravan za gospodarsko zbližam©, ki naj našla n e po vojni med monarhijo m Nemčijo. Več jasnosti je v to vprašanje «prinesel niemškp-avistrijiskotogrsM gdspbdarški kongres, ki se je nedavno vršil v Draždanih, in katerega so se udeležili zastopniki naijodličnejšiih gospodarskih korporacij obieh držiajv. 'Posebno pomemben je postal ta shod tudi zajto, kjer se je vršil pod au-spicijami oficijelnih državnih reprezentantov in ker so se ga udeležili tudi turški in bclghrski delegati. Na sestankju se je pokazalo, da so prišli a a sir j ski delegali z najbolj inicijalienimi predlogi, ogrski delegati so delali razne pridržke. Važna je resolucija, ki je bila po končanih, razpravah sprejeta: Kongres se izjavlja za gospodarsko z ve ko obeli centralnih držav in za njuno trgovinsko-poliitično zajednico, ki bi se morala s posebnim dogovorom za dalj časa osigurati. Na temelju enotnega carinskega shemata, bi se moral določiti enoten carinski tarif za inozemstvo, ne ria bi morale biti posamezne carinske! postavke za obe državi enake. V medjsebojnem prometu pa bi se bilo ozirati na obstoječe gospodarske razlike s pomočjo pogodbenih carin. Skupnost interesov obeh držav pa ne obstoja: le v carinskem vprašanju, narobe, potrebno je, da postane celokupna gospodarska politika Nemčije in Avstrije enotna. Želeti je, da se temu enotnemu sistemu na primjeren način pridružite tudi Turčija in Bolgarija, Resolucija, ki smatra, da so se med nemško in avstrijsko vlado pogajanja za ustanovitev gospodarske zveze že pričela, zahteva, da, se tem predpriprviajm pritegnejo tudi zastopniki trgovine, industrije in poljedelstva.
Bavarski poljedelci iu gospodarsko zbližanje z Avstrijo.
Na glavnem zborovanju barvarskega poljedelskega sveta se je sprejela, resolucija, za gospodarsko zbližanje z Avstrijo. Zborovanje zahteva od bavarske vlaide, da pri pogajanjih varuje gospodarski položaj Bavarske., Ce se zniža ali celo odpravi sedanja carina na živino, žito, hmelj, les, vino, vinsko droz-
LISTEK.
„Oče naš!“
V svojem in v imenu sorojakov molil dr. Josip Lovrenčič. 19115. Založilo „Tiskovno društvo“ v Kranju. Cena 50 vin.
Sedem prošenj očenašovih — sedem tepih, globokih pesmi; poleg teli še pesem „Materi Milosti“, ..Begunci“ in „Moja pesem“. Pesniku se je posrečilo, da je izpregov/oril bnez pajto^a in prisiljen osti, kar je ravno v, takem slučaju zelo težko. Lepšega, darila za Božič si ne moremo misliti nego je ta knjižica:. Za vse: za. nas, za naše nesrečne begunce in za naše v'ojak© po bolnišnicah in v fronti. 'Želeti je, da, bi jo kolikor mogoče veliko, naročevali in kupovali, ker je namen mate knjižice lep kakor zbirka pesmi šaman denar gre za goriške begunce. Najbolje, bi bilo, da bi se sedaj o Božiču povsod, kjerkoli se pripravlja kakšna božična veselica, prodajala t;a knjižica. Cena ni previsoka in to malo žrtev bo vjsafc lahko pretrpel, .saj gre za kos našega ljudstva,, M je izgubilo svoje domove in svoje imetje in berači sedaj semitotja, raztrgano, skoraj boso in lačno. Saj jih slišimo, ko nam pojo s svojimi lačnimi očmi :
„Razkropljeni smo V širni svfet, naš sled
je vroča solza in bolest . . .“
Ista usoda kakor gališko ljudjstvo, je zadela, tu-
go in grozdje, bi bili bavarski poljedelci zelo občutno udarjeni.
Četrta naša bitka se je končala za Italijane ta-kjo žalostno, kot prve tri. Z ogromnimi žrtvami krog 70.0(70 mož mrtvih in ranjenih niso dosegli 1 talija# popolnoma nič. Zadnji čas se celo opaža, Ida, naši na nekaterih mestih močno napadajo sovražne postojanke. V ozemlju pri Bovcu ob! koroški meji so naši že dvakrat Italijane nenadoma napaidli in jim odvzeli del prednjih postojank.
Dne 18. t„ m. je sovražnik Gorico zopet silneje obstreljeval.
Četrta bitka ob Soči končana.
Italijani izgubili 70.000 mož.
Kakor je posneti iz avstrijskega, uradnega poročila z dne 17. decembra, (smatrajo vojaški krogi četrto soško bitko, kot končaino. Bolj kot v prejšnjih treh bitkah se je trudil sovražnik v tej bitki, da bi prišel v; posest Gorice. Samo proti,goriškemu obinostju je postavil Gridoni,a sedem italijanskih diviiteij. Na fronti, široki komaj kakih Šest kilometrov, je torej imel sovražnik postavljenih mnogo nad 100.000 mož. Vsi napadi te silne sovražne premoči pa so se izjalovili, kakor tudi vsi napadi na, sosedne dele, nialše bojne črte. Priznana hrabrost naših čet, med katerimi zavzemajo Slovenci in bratje Hrvatje najodličnejše mesto, je odbila vse ljute navale italijanske armade. Vse naše važne1 točke ob Soči: goriško obmostje, Dobierdobska gorska planota,, kakor tudi vse dirugie obsoške postojanke so ostale tudi po končani četrti soški bitki trdno v naših rokah.
Italijani so z ljutim obstreljevanjem mesto Gorico močno porušili ; s tem je, ljudstvo sicer zelo hudo prizadeto, a v vojaškem oziru nima ta čin obnemogle italijanske jeze nobenega upliva, Italijanska armada je izgubila v četrti bitki na Primorskem 70.000 mrtvih in ranjenih. Zà vse te ogromne žrtve in napore pa se vrača general Gadoma v soške fronte brez kakega uspeha.
800.000	Avstrijcev ob Soči,
Po brzojavkah pariškega časopisja iz Rima se ceni, da stoji na bojni črti ob Soči 800.000 Avstrijcev. Francoski list „/Eclair“ izvaja:	Tiake številke
pač popolnoma opravičujejo Italijo, da ne pomaga po drugod.
Italijani porabijo mnogo streliva.
V četrti soški bitki, ki je trajala od dne 11. novembra do dne 16. decembra, so Italijani uporabili več milijonov granat in šrapnelov.
MnjÉo-iÉÉs bojišče.
V Crnigori srno zasedli mesto Bjelppolje. Tudi kraje na jugozahodni strani tega mesta je sovražnik
di kos našega slovenskega,. Ip ^tkadar bo konec, bomo šli in se bomo klicali po vsem svetu. Svoje otroke bomo iskali po mestih in vaseh čisto tujih dežela, tuj jezik govorečih, neznanih nam ko pekel ali nebesa, domali bomo po cestah, do dna izvoženih, ob jarkih, polnih kužne mrhovine, iin bomo klicali. Na pogoriščih ge bomo ustavljali in klicali. Tuje hiše, tuja vrata bomo odpirali, iskali po vlseh izbah, na, slami in pod hlevom in bomo klicali: Kje si, oglasi sie, preljuba naša hči , . (St, Majcen v „Dom in Svetu“ 1915.)
/Ta mala zbirka pesmi je velika slika našega Velikega, Časa: po vsem prebridkem trpljenju se človek obrne k Bogu :
„.In spomnili smo se na lilijo, ki v polju cvete, in spomnili se ptice, ki si gnezdo plete, in spomnili se vitke jelke v. lesih — in upanje je naše k Tebi šlo ko še nikoli:
Ti nam pomoč daš, Ti nas rešiš tesne boli o Oče naš, kateri si v nebesih! , .
Kakor je „.Moja pesem“ ueklaj specialno pesnikovega, tako je ravno ta pesem nekjaj tako splošnega kakor• nobena v celi zbirki: Mi moramo biti pripravljeni vsak čas in moramo poslušati, kdaj bbdo prišli tisti, ki so nam dragi in ljubi ih bodo potrkali na naše okno, na naša vrata, ob naš'o postelj ter nam naznanili, da so mrtvi . . . In „Materi Milosti“ ! Brez te pesmi bi zbirki nekaj manjkalo, kakor bi celemu našemu narodu manjkalo nekaj, če, bi ne imel božje poti na Brezjah; bajti „Mati Milosti“ je preteklost, sedanjost in bo bodočnost n a š e g a n a r o d a,	Ivan Dornik.
izpraznil, V zadnjih štirih dneh so naši ujeli ,14.000 Črnogorcev in Srbov. Črnogorci se polagoma umik,ar jo v gore in se krčevito branijo. Crnogorska armada šteje baje še tič.000 mož. V deželi se pojavlja silno pomanjkanje živil. Vse upanje stavijo Crnogorci na ‘Italijo in zaveznike, ki jih zalagajo z živili.
Bjelopolje zasedeao.
Jiugoizhodno od Celebiča smo prepodili Crnogorce z zadnjega kosa, bosahskih tal, ki so ga še i-meli v posesti. Našle čete so na tem pirostoru dosegle sotesko Tare.
Mesto Bjelbpolje, ki leži v Crnigori, jugozahodno od Sjenice, je od dne 16, decembra popoldne v naši posesti. C. in kr, bojne sile so , vzele mesto Bje-lopolje z obkolj e Valnim napadom in so ujele do večera. 700 mož. Zasledovanje zvali delno od Peči umikajočega se sovražnika je v teku..
Bolgari korakajo proti Draču.
Angleški list „Morningpost“ poroča, dne 17., decembra iz Rima, da korakajo Bolgari proti Draču. Prednje bolgarske čete imajo !do Drača še samo 24 kilometrov.
18.000	avstrijskih vojnih ujetnikov v Albaniji.
Reuterjev urad poroča iz Aten:	Pod srbsko
stražo je došlo 18,000 avstrijskih vojnih ujetnikov v albanska mesta Tirano in Elbasian.
Most med Zemunom in Belgradom, zopet popravljen.
Železniški most čez Savo pri Zemunu in Belgrado, katerega) slo Srbi razstrelili, je zopet popravljen.
Bolgapstio-spbsho bojišče.
V Grčiji imajo sedaj volitive v državni zbor. Skoro gotovo bo zmagala Vlada, ker se Venizelovci ne udeležijo volitev. — Med Bolgarijo in Grčijo se je baje dosegel sporazum in ste določili nepristranski pas ob meji. C e t vc r osp o r azu move čete stoje 8 km od bolgarske meje. V Solunu se vrše velika utrjevalna dela, ki jih vršijo č et ve r o,sp o r a z umove čete. Grčija, ki je odtegnila svoje čete iz Soluna, je zoper to početje protestirala. Nekatera poročila pravijo, da se 200.000 Avstrijcev in Nemcev bliža grški meji.
Neposredni cilj ekspedicijske armade.
London, 16. decembra. V zbornici poslancev je izjajvil državni podtajnik Robert Cecil, da je neposredni cilj četverozveze sedaj ta, urediti vojaški položaj v Solunu ter preprečiti, da bi dobili Bolgari a-, li pa, centraline države kako posredno ali neposredno .kontrolo nad tem mestom. Cecil je nadalje še izjfayil: Smatramo, da odgovarja ta cilj tudi željam Grške sarme. Pogajanja, se pridno nadaljujejo in angleška, v-lada upa, da bo imela kmalu zadovoljiv uspeh. Več pa se sedaj o tej stvari ne da povedati.
Solun za vsako ceno!
Ženevski listi poročajo, da hočejo Angleži držati Solun za vsako ceno. Angleži in Francozi so mnenja, da bi v slučaju franeosk o-ai i gl ošk e g a odhoda iz Solunla Grčija in Rumunija takoj pristopili av-strijsko-bolgarsko-nemško-turški zvezi.
Grki protestirajo.
Lionski list „Novelist“ poroča iz Soluna, da je generalni poveljnik petega grškega, armadjnegaj zbora pri generalu Sarrailu protestiral proti utrjeval-nim delom, ki so jih zavezniki pričeli v Solunu.
Tudi grška vlada protestira.
Atene, 16. decembra.
Grška vlada jo vložila odlpčen protest zoper utrjevalca dela v Solanu, ki jih izvršujejo angleške in francoske čete,
Grki zapuščajo Solun.
„ Agonee Havas“ poroča iz Soluna, Ida so se že začele grške čete umikati iz Soluna in okolice, kakor sta se sporazumela general Sarrail in poveljnik
solunskih grških čet, polkovnik Pallis. Glavni stan grških čet je prestavljen v mesto Kozani. Tretji armadni zbor gre v Katarino, peti pa; v Nigrito. Samo en grški polk pionirjev in artilerije še ostane v mestu Solunu.
General Barrali je izrazil svoje zadovoljstvo o načinu, kako se je izvršilo umikanje četverosporazu-movih čet na grško ozemlje.
Grčija umaknila svoje čete iz Soluna in okolice
Iz Soluna se dne 15. decembra poroča :
Umikanje angleško-lrancosklh čet je zdaj končano popolnoma po želji poveljnikov, Umikanje grških čet iz ozemlja med Solunom in Dojranom ter. iz Soluna samega, se začne danes dne 15. decembra. Največji del v Solunu se nahajajočih grških čet se umika v smeri iz Soroviča proti Kožani. Skoro vsa izhodna Macedonija je prepuščena zaveznicam, da -Čez njo prosto razpolagajo.
Naćtdnik grškega generalnega štaba odstopil?
Iz Budimpešte se dne 17. decembra poroča:
Kakor so dobro poučeni krogi izvedeli, je grški generalštaibni načelnik Dusmanis podal grškemu kralju Konstantinu prošnjo za odstop. Dusmanis noče prevzeti odgovornosti za nasledke zadnjih vojnih idogodkov, ki so se dogajali, v grški Macedoniji. Dusmanis zavzema napram pripravljajočim se dogodkjom nasprotno stališče.Kralj Konstantin se še ni odločil, ali bi Dusmanisov odstop sprejel ali ne. Uradno se še o odstopu generalšitabnega načelnika ni nie razglasilo.	.	.
Francosko-angleška bojna črta pri Solunu
Francoski generalni štab v Solunu naznanja, da se' je umikanje na grško ozemlje vršilo v popolnem redu in z zelo malimi izgubami. Fronta sie sedaj razteza od kraja Karasuli obs Vardarju doKilindra pri doiranski železnici in je že utrjena s strelskimi jarki. Angleži, predvsem konjenica, so nastanjeni severno in severnozahodno od Kilindirja.
Izkrcavanje framcaskjo^aRigle^kth, č^t, topov in gradiva se vrši neprestaino noč in dan. V vojaških krogih imaijo veliko upanje v uspešno hrambo utrjenih postojank v Solunu, ki so že skoro popolnoma zgotovljiene. Severno in izhodno od mesta, je prostor, ki obsega 40 kilometrov, popolnoma zastavljen s težkimi topovi.
Nepristranski pas,
Bolgarski ministrski predsednik! je izjavil sofijskemu dopisniku lista „Kölnische Zeitung“, da določitev mej za pas nepristranskega ozemlja med bolgarskimi in grškimi četami dobro napreduje. .Občevanje med obojestranskimi oddelki poteka prijateljsko. Ce bi se Grke in Bolgare popolnoma samim sebi prepustilo, M bil odkritosrčen mir na Balkanu takoj za-siguran. Zbiranje četverosporazumovih čet v okvirju nepristranskega pasu se ne bi trpelo, čeravno bi Grki zoper to težko nastopili, ampak! bi le umaknili svoje lastne čete s tega ozemlja. Akb se bo Bolgarija udeležila bojevanja zoper četverosporazumove čete na grškem ozemlju, bo to storila samo pod obveznostjo, da ne zasede Soluna in da tbi se bolgarske čete takoj po rešitvi svoje naloge umaknile za bolgarsko mejo, za kar Radoslavov ijamči. Grcijay si pa vendar ne želi, da bi Bolgarija sedaj ali kebaj, pozneje posegla vmes, Kaka posebna pogodba pa jv tem oziru med Grčijo in Bolgarijo ne obstoji.
Avstrijske čete ob grški meji?
List „Daily Telegraph“ poroča, da se bliža grški meji 200.000 avstrijskih in nemških mož, da v pripravnem trenotku udarijo proti četverosporazuino-vim četam pri Solunu.
Tiho premirje.
„Daily Chronicle“ poroča iz Aten, da je zanimanje grškega prebivalstva, obrnjeno deloma ua dogodke na meji. Domneva se-, da bodo vojskujoče se sile brez kakega posebnega sporazuma do prihodnje
nedelje se molče držale premirja, da se; zamorejo, grške čete, ki se nahajajo na bojnem ozemlju udele- , žiti volitev v grški državni zbor.
Prijateljski odnošaji m ed Grči- j jo in Bolgarijo.	Ì
Sofijski uradni „Echo de Bulgarie“ piše v razpravi o grško-bolgarsfcem sporazumu glede določitve nepristranskega pasu ob grško-bolgarski meji : K tej pametni odločitvi obeh vlad si moramo čestitati. Na bolgarski strani dokazuje ta korak odkritosrčno žel- j jo, da se odnošaji dobrega, prijateljstva, z Grčijo s- ; prayìjo v pravi tir, utrdijo in da se pokaže, da je tudi Grčija prepojena z enako, željo. To obojestrans- ; ko naziranje more imeti prednost zla obe deželi, kateri ste pokazali tekom nove dobe balkanskih dogodkov, da nočeta, da bi se ju smatralo kot orožje. za tuje cilje v ocividno škodo svojih stalnih interesov in svoje neodvisnosti.
Bolgari odstopijo Dojran in Gevgjeli.
I
Atenski list „Neon Asti“ poroča, da je obnovila i Bolgarija svojo obljubo, da/ odstopi Grčiji mesti Dojran in Gevgjeli poleg drugih okrožij.
Zakaj je izkrcal četverosporazum čete v Solunu.
Carigrajski lis,t „Tanin“ priobčuje članek o ; zadnjih dogodkih na Balkanu, v katerem pravi, da j mora biti jasno danes vsem — tudi Srhom — dat ni bil pravi namen izkrcavanja oetverosporazumoyih čet ; v Solunu, pomjagati Srbom, mafrveč vzrok je bil ta, f da varuje Anglija svojo naisilno gospodstvo v Egip-tu, v Afganistanu ter v Indiji.’ Anglija; in njene zap veznice,, kojih sleherno dejanje je služila zgolj vj sebične namene, so imele tudi tokrat pred očmi svoje lastne tajne načrte, čeprav! So se izgovarjale, češ, da morajo v interesu Srbije postopati nasilno /’napram Grčiji.
üvstrijsho-rusHQ bojišče.
Ros! se- gibljejo.
Na ruskem bojišču se opaža zadnje dni živahnejše poizvedovalno gibanje sovražnih čet, osobito na naših bojnih črtah v izhodni Galiciji in Voliniji; a tudi na črti med mestoma Pinsk in Dvinsk na, severu se Rusi močneje gibljejo. Zadnji Čas se je pogosteje poročalo, da se ruska, mesta le s težavo pre-skrbljajo s potrebnimi živili, ker je promet na železnicah prekinjen. Iz tega se sklepa, da se vrši v Rusiji veliko premikanje čet. Tudi neposredno za rusko fronto se opaža živahno gibanje sovražne armade. Pričakovati torej smemo, da se bo mir na ruskem bojišču kmalu spremenil v ofenzivo.
No v napad na Bukovim*?
Budimpeštanski list „Az Est“ poroča, iz Sofije: Ruske čete, ki so bile zbrane v mestu Remi blizu ru-munske meje, se pošiljajo sedaj proti severu na bu-koviinsko mejo. Iz tega se sklepa, da so Rusi misel, napasti Bolgarijo, opustili, a da: hočejo zopet iznova napasti Bukovino.
Nova naknadna prebiranja v Rusiji.
ieišMonisii isjišk
Novi francoski poveljnik.
Ker je Joffre imenofvan poveljnikom vseh francoskih čet, je imenovan royalistiöni marquis general Castelnau poveljnikom na francoskem bojišču. Senator Clemenceau, katerega’ nazivajo i„ministra javnega mnenja1“, je z imenovanjem Castelnaua nezadovoljen, ker je preveč katoliškega in royalistiönega mišljenja.
Pod kakšnimi pogoji dovoljuje Anglija posojilo.
Angleška vlada je sporočila beljgjjski, srbski, in črnogorski vladi, da dovoli posojilo omenjenim v-ladam le pod pogojem, če podpišejo pogodbo, da ne bodo sklenile nobenega posebnega miru.
Dve nemški bojni ladji potopisni
Dne 17. t. m., popoldne je sovražni podmorski čoln v Izhodnem morju, napadel in potopil nemško križarko „Bremen“ in torpedni čoln, ki je spremljal križarko. Večina posadke se je rešila.

mr
Vojakom
na bojišču primanjkuje berila. Matere, sestre naročite svojim možem, sinovom in bratom kot darilo za Božič in Novo leto „Stražo'‘ in „Slovenski Gospodar“.
„Straža“
stane za 3 mesce 2 K 50 v.
„Slovenski G-ospodar“
stane za 3 mesce 1 K.
Vpošljite naročnino in natančni vojno-poštni naslov.
ki
ik
A
Jm
iil
Ammm
Ruski ministrski svet je odredil nova naknadna prebiranja vojaških zavezancev vseh tistih letnikov, ki so bili pri prejšnjih prebija,njih spoznani za nesposobne za vojaško službo. Naknadna prebiranja se bodo vršila v prvi polovici, mesca januarja 1916. Rusija upa spraviti na ta način 1 čez 3,000.000 mož pod orožje.
Sila Avstrije nezlomljena.
Vojaški strokovnjak opisuje tv petrograjskem listu „Rječ“ vojaško silo Avstrije lin Nemčije ter podpira svoje tozadevne trditve s sledečim: Ruski carje rekel v Rigi, da je sovražnik „zelo močan.“ Na Balkanu sta se zmaigonosno bojevali Avstrija in, Nemčija s četami, katere so bile v boju z ruskimi četami že letos poleti. Na zahodu in ob naši fronti je sovražnik stanoviten, da, večkrat 'še celo kaže duha prav krepke ofenzijve. Nemci in Avstrijci so povsod, kakor poročajo očividci, močni, Pri DViinskem se je izkazala nemška artilerija za zelo vstrajno. Ob reki Styr je razvidno iz poteka bojev, kako močna in nezlomljena je še sila Avstrijcev.
Raznoterosti.
Odlikovanje vojnega vikarja. Cesar Frane Jožef je vojnemu škofu Emeriku Bjeliku za njegove zasluge na polju vojnega dušesUrbstva. podelil red železne krone I. razreda z vojnim okraskom.
Jezuit odlikovan z železnim križcem I. razreda. Divizijski župnik o. Rupert Mayer iz Družbe Jezusove, ki služi kot vojni duhovnik pri bavarski rezervni diviziji, je bil odlikovan z železnim križcem I. razreda. O. Rupert je bil že poprej odlikovan z železnim križcem II, razreda. O. 'Mayer je menda prvi katoliški duhovnik, ki je odlikovan s1 tem visokim vojaškim redom.
Odlikovani slovenski vojni kurat. C. g. Marko Krajnc, vojni kurat pri 87. pešjpolku, je bil odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne.
Vojni minister Krobatin — baron. Cesar je povzdignil našega vojnega ministra Kroba tin a v ba-ronovski stan.
Iz srednješolske službe. Na deželni gimnaziji v Ptuju je razpisano mesto suplenta ! za zgodovino, matematiko in prirodoslovje. Prošnje je vložiti takoj na štajerski deželni odbor v, Gradcu, eventuelno tudi brzojavno.
Iz davčne službe. Davčna oficijala Oton Ste-pic in Franc Kankowsky sta imenovana 'davčnim u-praviteljem.
Zdravnik umrl na legarju. V Gorici je umrl rezervni vojaški zdravnik dr. Ji. Offner, doma iz Kamnice pri iMa-riboru. Umrli je zet nadučiteljev© y-dove g. Ane Serko v St. Iljiu v Slov. gor.
Knjige Leonove družbe. Za leto 1915 prejmejo člani Leonove družbe, dve knjigi. 1, Goloma, Malenkost. Ta slovčči roman španskega jfezmita; Goloma je prevedel dr. A. Jehart, ki se kot vojni kurat nahaja v srbskem , ujetništvu. 2. Slovenski župani v preteklosti Spisal kanonik 'dr. Gruden, Knjigi st.a že tiskani in so bosta okoli novega leta razposlali vsem članom, ki so že plačali članarino. Tretja društvena knjiga je morala yätejd vojske izostati. Obsegala bi namreč prvi zviezjek spisov P. Stanislava Skrabca m bi se bila pp pisateljevi želji tiskala v Gorici. Vojska z Italijo je tiskanje preprečila. Sicer je pa tudi brez te knjige letošnji književni dar Leonove družbe skupno s '„Časom“ m sddanje razmere gotovo izredno velik-
Med ogrskimi Slovenci. Zadnje „Novine“ pišejo: Strausz Florijan, dolnjelendavski plebanoš i dol-njelendavske okrogline dekan ali e spere š, je imenü-vani za častnoga kanonika, Ta čast je vredno osebo dojšla. Naš odlikovanec je eden goreči duhovnik, š-teri se skrbi z cele moči za dobro stanje matere cerkvi. Sole so malokde v takšem redi, kak v njegovoj okroglini, cerkveno ali bogoljhbno življenje posebno po slovenskih farah je pa tak vse hvalevredno. Te red slovenskih far ga je močno preporačlao za kano-niško čast pred višešnjim pastirom, kak sklepamo iz zahvalnosti i zadovoljnosti, Stero je lani ob priliki sv. firme dobo odlikovanec od višjega pastira. Čestitamo ujemi iz dna srca i ga prosimo, naj vodi, čeravno ne razumi našega jezika, naj vodi z jezikom Ijübczni Slovence i nadale na poti k Bogi. Slovenci, vi pa le molite srčno za njega,
„Izpraznjeno ruško gnezdo.“ Pod tem naslovom prinaša „jMarburger Zeitung“ dne 17. decembra 1915 naslednjo izjavo:	„’Obdolžili smo oba gospoda
zasebna tožitelja Ivana Ilc, kfapjlataa v Rušah, in Davorina Lesjak, učitelja istotam, da sta Srbom prijaznega (srbofilskega) mišljenja. Pozneje smo se pa prepričali, da je bila ta obdolžitev, ki je bila povzročena vsled aretacij v Rušah in vsled pripovedb tretjih oseb, neutemeljena, vsled Česar nimamo nobenega povoda, da bi ne izjavljali, da ne vzdržujemo več te obdolžitve.“ Pravicia se je izkazala, tudi v tem slučaju — obrekovalci so obsojeni.
Obsojen obrekovalec. Tajnik kfeinfa,narske občine v Istri. Italijana® Mato Cossara, je bil lani ob izbruhu vojne obdolžil učittjebja [v Bar at,n, Antopa Hvalo, da je. imel v svoji šoli učne knjige, v; katerih je bila slika, srbskega kralja, Petra, Cossara je pri zaslišanju to svojo obdolžitev s prisego potrdil, Hvala je bit 8 mesce v zaporu. Slednjič se je izkazalo, da je bil Hvala nedolžen in državno pravdniš^vo je prijelo Cossara. radi krive prisege jn obrekovanja, V Rovinju je bil sicer oproščeni, ali najvišje sodišče na Dunaju !e razveljavilo rovinjsko razsodbo in vršila se je v Trstu nova razprava, pri kateri je bil 'Mato Cossara obsojen radi zločina goljufije in obrekovanja na 6 mesecev težke ječe. Tako je dobil po nedolžnem preganjani učitelj Hvala sijajno zadoščenje.
Berolin—Carigrad. Iz prejšnjih, poročil je znano, da se je na neki konferenci začetkom tega mesca sklenilo v Temešvaru, naj vozijo brzovlaki z vozovi iz Berolina in Monakova čez Dunaj in Budimpešto do Carigrada. Zastopniki prizadetih uprav so se 13. t. m. zopet zbrali na nov posvet, da določijo podrobnosti o sestavi teh vlakov in vozni red, o posebnih predpisih mod vojsko, o uporabi teh vlakov itd. U-krenilo se je, da bodo zazdaj ti vlaki vozili dvakrat' na teden in da bodo prevozili progo Berolin—Carigrad v manj kakor 60 urah. Balkanski vlaki 14 bodo vozili iz Berolina, Anhaltski kolodvor, vsako sredo in soboto zjutraj, bodo preskrbljeni s spalnim in z jedilnim vozom in se bodo na Dunaju združili še z vlakom iz Monajklova, dalje v Galati z vlakom, ki se pripelje iz Berolina čez Liegnitz, Vraitiislav, Bogu-min, se vozijo nato združeni čez Budimpešto, Zemun, Belgrad, Niš, Sofijo v Carigrad, kamor se pripeljejo vsak petek in ppndeljek zvečer. Iz Carigrada, bodo odpeljali balklansiki vlaki vsak torek in soboto. Voziti pridno ti vlaki najbrže začetkom leta 1916.
Avstrijski vojni izdatki v letu 1914. V zadnjih peterih mescih, to je od 28. julija do 81. decembri 1914 znašajo vojni izdatki avstro-ogrske monarhije, kakor je razvidno iz poročila kontrolne komisije za državne dolgove, 6 milijard in 700 milijonov kron. Avstrija, mora plačati približno dve tretjini vojnih izdatkov, 'Ogrska pa samo eno tretjino. Vojni izdatki drugih dežel so še večji. Anglija je n. pr. izdala do dne 1. novembra 1915 že 3154 milijarde, Francija do dne 31. oktobra 1915 21 milijard frankov.
Nove olajšave za obrtnike. Uradno se razglaša:	Vsled vojnih razmer je nujno potrebno omiliti
razne določbe na obrtnem »olju. Cesarska naradba z dne 7 deqemtìra prinaša izredne določbe glede nastopa in nadaljevanja obrtov. Osebam obrtnega stanu, ki stoje sedaj v vjOjni službi, se bo ta, čas v štel pri nastopu obrti in pri prošnjah, za obrtne spreglede. Isto ugodnost bodo imele tudi osebe, katere so služile po zakonu o vojnih dajatvah ali so prosto-
voljno opravljale vojna delia ali službo. 'Sla vetčje ugodnosti pa bodo imeli vojni poškodovanci. Cas v invalidnih šolah se jim bb Štel 'kot zaposlenost v obrti, olajšal se jim bo nastop kakor tudi prestop iz enega v drugo obrt. Oslepeli invalidi ne bodo potreboval izpričevala usposobljenosti za pletarstvo in izdelovanje krtač. Cesarska naredba ima, tudi več olajšav za žene in otroke padlih obrtnikov glede nadaljevanja obrti Pod gotovimi' pogoji bodo celo stajrši padlega mogli nadaljevati obrt.
Župani in občinski svetovalci zopet oproščeni. Poroča se nam, da so okrajna glavarstva, občinam naznanila, da županom in drugim občinskim funkcijonarjiem, ki so bili pri prejšhjih prebiranjih o-prošČemi, tudi sedaj ni treba iti k naknadnemu prebiranju.
Naknadno prebiranje v Mariboru. Naknadno prebiranje črnovojuiškili zavezancev letnikov 1865 do 1897, pristojnih v 'Maribor in tudi tujih, se vrši dne 28, decembra 1915, ob 9. uri predpoldne, v Narodnem domu v Mariboru.
Vojno zavarovanje. K štev. 37 z dne 16. sept. 1915, se še povdarja, kako važnega in koristnega pomena je vojno zavarovanje, kaže dejstvo, da je doserai zavarovanih že čez 94.000 oseb in zavarovalnina znaša čez 92,000.000 K, čeravno se je to podjetje šele mesca maja tega leta ustanovilo. Dimeni se še ob enem, da je naš presvitli cesar pokroviteljstvo tega zaklada pred tremi tedni sam prevzel in dovolil priimek „c. in kr. avstrijski vojaški vdovski in sir o ti riški zaklad.“ To zavarovanje se sklepa brez vsake z-dravniške preiskave in stopi v veljavo takoj s plačilom še tako malenkostne premije. Zavarovalnina se takoj izplačai, kakor hitro,1 stranka, doprinese dokaz smrti (mrtvaški list ali kakšno drugo avtentično potrdilo). Opozarjajo se stranke, katere plačujejo premijo v obrokih, da pridejo vsaki mesec po podporo, da obrok ne zaostane čez eden mesejc, ker drugače bi se lahko nekateri neprilika zgodila, in bi se zavarovalnina v slučaju smrti zavarovanca. — v smislu predpisov, — skrajšala.
Plačevanje davkov v letu 1916. C. kr. deželno finančno ravnateljstvo nam naznanja: Tekom 1. četrtletja 1916 postanejo neposredni da|v'ki na Štajerskem dotekli, oziroma plačljivi, v naslednjih obrokih: I, Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5-odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskjega davka in sicer: 1. mesečni obrok dne 31. januarja 1916, 2. mesečni obrok dne 28, februarja 1916, 3. mesečni obrok dne 31, marca 1916, II. Občna pridabinina, in pridobili na podjetij, podvrženih javnemu polaganj n računov :	1-
četrtletni obrok dne L januarja 1916.
Omejen železniški promet ob Božiču. Z ozirom na izvanredne okolščine bo letos železniški promet ob Božiču za zasebni promet skrajno omejen. — Raidi tega se občinstvu priporoča-, da potuje po železnici le v skrajno nujnih slučajih.
Zasega usnja in podplatov, preklicana. Kakor izvemo iz verodostojnega vira,, je politična oblast sporazumno z vojaško upravo zasego usnja in podplatov preklicala.
Brzojavne denarne nakaznice, vojnim ujetnikom v Rusiji in Italiji dovoljene. Od dne 15. decembra, t. 1. nadalje sprejemal poizivedovalnica za vojne ujetnike, oddelek E, Dunaj, I, Graben 17, brfzojavne nakaznice za naše ujetnike v ruskem in italijanskem u-jetništvu.
Prepoved izvažanja živil po pošti iz Ogrske.
Ogrska vlada je prepovedala v poštnih zavojih izvažati iz Ogrske pšenično, rženo, ječmenovo, koruzno ter riževo moko, nadalje Špeh, mast, loj in svinjsko meso.
Nedovoljene poštne pošiljatve. Množijo se slučaji, ttl pošiljajo ljudje v-ojajkom nai bojišče cigarete, tobak, čokolado itd. v pismih, na katera ne prilep-ljajo nobenih poštnih znamk, ker jih smatrajo za poštnine proste. Opozarja se, da so le pisma in dopisnice, naslovljene vojakom da. bojišču, poštnine proste, ne p,a tudi vzorci blaga. Za poštne pošiljatve z vzorci blaga do 250 g je treba, poštne znamke 10 v, za vzorce blaga od 250 g do 350 g pa znamke 20 v. Pripomni se, pa teža posamezne poštne pošiljatve, v-zorca blaga, ne sme znašati več kakor 350 g. Poštne pošiljatve z vzorci blaga se ne odpošljejo naslovniku, če niso opremljene z zahtevano poštno znamko.
Popisovanje cerkvenih zvonov v Bosni. V peli Bosni se bo prihodnje dni vršilo popisovanje cerkvenih zvonov. Pri cerkvah, kjer se nahaja samo po 1 zvon, se naj tudi isti vpiše v uradni seznam za slučajno poznejšo oddajo vojaški upravi.
Ješprenj, koruzna, moka in zdrob. Cesarska nar mestnija nam naznanja, da se ješprenj, kakor tudi koruzna moka, koruzni zdrob in moka, za polento ne smejo drugače prodajati, kakor proti krušnim izkaznicam. Dosedaj so se te vrste živil prodajale brez krušnih kart.	t
Nakupovanje konopelj. Pravico nakupovati konoplje za osrednji nakupovalni zavod ima za kranjsko deželo in sicer južno od železniške proge Ljubljana—Zidanmost tvrdka Mihael Omahen v Višnjigo-ri, za ostali del Kranjske ter za Štajersko tvrdka Anton Kolenc v Celju.
Hmelj. Tudi. v pretečenem tednu je bilo na hmeljskem trgu v Žalcu popraševanje po tujem hme-
lju zelo malenkostno in so se gibale cene med 45 do 60 K za 50 kg.
Najvišje cene za petrolej v Avstro-Ogrski. V'
Budimpešti se vrše tačas pogajanja med zastopniki avstrijske in ogrske vlade glede določitve najvišjih cen za petrolej v Avstro-Ogrski.
Prodaja pečenega mesa po gostilnah na, božični dan dovoljena, Kakor znano, ni dovoljeno prodajati gostilničarjem na, masti pečenega mesa, ob sobotah. Ker pa je 'letos Božič v, soboto, je, namestništvo izjemoma dovolilo, dia, se sme ta, dan prodajati v gostilnah na masti pečeno meso.
Živinske kužne bolezni na Spod.-Štajerskem. Na Spodnje-Štajerskem razsajajo tačas sledeče živinske kužne bolezni: Bolezen,na gobcu in parkljih v občinah celjska okolica, Gotovi jo, Polzela, Sv, Pavel v Sav. dolini, Sv. Peter v Slav. (dolini, Vel. Pi-rešica,, Žalec, Brežice in Zakol. Pereči ogenj v občini Novaštiftfi. Ca.rjevost (konj v občinah Sv. Marjeta, Vrhloga, Partinje, Pobrežje in Maribor. Svinjska kuga v občinah Hardek!, IMihalovec, Brežice, Za-kot in Bizeljsko. Rudeča svinjska bolezen v občini Ljubno v Sav. dolini.
Kolera v 'Kaniži. Ogrske JNovine“ pišejo: Kolera se je prikazala v Kiipizis-', zato so zdaj vojašnice zaprte, ka, ne moremo svojih obiska'.liti.
Brom in blisk pred Božičem. Včeraj, dne 19. decembra, proti večeru se je nebo zoblačilo ter je začelo močno bliskati in grometi, kakor v poletju.
Velika železniška nesreča v Angliji. Dne 17. t. m. je trčil pri Soutli-Shieldu na Angleškem nenar tovorjeni vlak na osebni vlak. Usmrčenih je bilo 10, težko ranjenih pa, 50 oseb.
Velike povodnji na Ogrskem. Reka ,Maroš in njeni pritoki so izstopili iz struge ter poplavili okolico in mesto Maroš-Ujvar. Skoda, katero povzroča ta povodenj, je velikanska.
Ušel je iz ruskega vojnega ujetništva polkovnik nekegai našega konjeniškega polka grof Lubien-ski. Prispel je srečno v Stockholm ter potuje čez Berolin na Dunaj.
Maribor. Odslej naprej se, bodo prodajale vojaški klavnici v Mariboru vsak dan od 3. do 4, ure popoldne sveže kosti za juho in sicer izključno revnejšim slojem mestnega prebivalstva L kg po 60 v.
Maribor. Dne 18. t. m. je tukaj umrl upokojeni major in hišini posestnik Jožef Sternad v, 82. letu svoje starosti.
Pobrežje pri Mariboru. Dne 18. t. m. je umrl tukajšnji hišni posestnik Anten Fuchs,
Radgona. Tukaj1 je umrl dne 16. decembra na osepnicah vojak Jožef Trohej.
Celje. Ker se je pojavil med tukajšnjim vojaštvom en slučaj -osepnic, je v smislu zakona o nalezljivih bolezni odrejeno, da se mora, vršiti cepljenje, oziroma, naknadno cepljenje vseh tukajšnjih učeneev ter učiteljskega osebja. Pričetek cepljenj na posameznih učnih zavodih se bo dotičnim šolskim vodstvom naznanil pravočasno. Ker je cepljenje edino uspešno obrambno sredstvo- zoper osepnice, se naj cepljenju podvržejo v lastnem interesu tudi /drugi ljudje.
Celje. Vsled ran, za,dobljenih na, bojiščih, so u-mrle in bile zadnje dni pokopane na tukajšnjem mestnem pokopališču sledeče vojaške osebe: pešci Božo Maromovič, Luka Kovačevič, Martinis Bihtgio ter Janez Hinteregger.
Celje. Na italijanskem bojišču je padel Četovo-dja in tukajšnji gostilničar Karol Legvart.
Celje. Kakor znano, padeta letos dan pred Božičem ter Silvestrova na petek* ob petkih se pa ne sme prodajati mesa, Z ozirom na praznika, ki sledita tema dnevoma, je mestni urad določil, da se sme prodajati meso tudi dne 24. ter dne 31. decembra.
Koledar za slovenske vojake za leto 1916 je letos gotovo najboljši in Sasu najbolj primeren koledar. Krasi ga lepa slika cesarjeva. V koledarju najdeš 10 strani molitev, H so primerne za vojake na bojišču. Razven tega te ta koledar poduči o podporah družin, o penzijah vdov in sirot, o penzijah invalidov itd. Ob koncu ima tudi vzorce za prošnje na razne urade v zadevi podpor in penzij. Koledarja se je dozdaj razpečalo med slovenskim vojaštvom že čez 10.000 izvodov. To kaže, kjako je priljubljen vojakom na fronti, M ga enkrat vidijo, M ga gotovo naroče in ga težko pričakujejo. Stane pa s poštnino vred 1 K, brez poštnine, 10 v manj. Naroči in, dobi se v tiskarni sv. Cirila v Maribora, Koroška cesta 5.
*	Božične in novoletne razglednice v veliki izbiri se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru
-K Spored in snov za domoljubne slavnosti. P. n. društvom in šolam, Id nameravajo prirediti kako pa-triotično slavnost, katere čisti dobiček je namenjen o-skrbi ranjenih vojakov ali pa se sicer položi na altar človekoljubjih;, je pripravljen šolski ravnatelj g. Anton Kosi v Središču sestaviti brezplačno primeren spored ter (dati na razpolago tudi zai te namene potrebno snovi Navesti je samo, v kakem obsegu in s kakimi močmi se namerava prirediti slavnost.
*	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z., naznanja cenj. občinstvu, da radi sklepanja letnih računov od 24. decembra 1915 do 12. januarja 1916 blagajna ne bo odprta. Prvi u-radni dan po Božiču bo torej šele 12. januarja 1916.
*	Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru, r. z. z n. z., bo obrestovala od 1. januarja 1916 naprej do preklica hranilne vloge brez odpovedi po 45i%v- na trimesečno odpoved pa po 454%. — Načelstvo. 735