Pri atletinjah napredek v širino - str. 2 - str. 4 tekmovalsef^'^ pr. 6 LIST ZA TELESNO KULTURO mr mm LjufoSja^a - nedeija, 17. februarja 1965 - Cesia 30 din - Leto XVill Izdaja tiskovni svet •Polet« — ureja uredniški odbor •— Glavni urednik Franček Mirtič — Odgovorni urednik Vlado Zlaloah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarne »Ljudska pravice« v Ljubljani — Uredništvo^ Ljubljana Cankarjeva S/lll.i -uprava Miklošičeva 4/1. — Poštni predal i7} — Čekovni račun 600-11-6-876 -^feletonl: uredništvo 70-840, 70-170. 70-171, 70-172 70-175 — Uprava-. 72-108 tnt 6. 71-281 - letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. DRŽAVNO PRVENSTVO V SKOKIH ZA METK Najboljši med člani Jemc, med starejšimi mladinci Smolej, med mlajšimi mladinci Dolhar LJUBLJANA, 17. febr. — Že pred leti, ko je bila otvoritev skakalnice v Šiški, smo se prepričali, da občinstvo našega glavnega mesta precej dobro pozna elemente smučarskega skoka. Po navadi se je zbralo na Galetovem več tisoč gledalcev in tudi danes je državnemu prvenstvu prisostvovalo nad 10.000 ljudi, ki so v celoti prišli na svoj račun. Organizator prvenstva, ljubljanska Enotnost, je morala poskrbeti za vse podrobnosti, ki jih zahteva tako pomembno in zahtevno tekmovanje. Skakalnica je bila že pred dnevi nared in najboljši so lahko preizkusili,svoje moči. Težko je bilo reči, kdo bo osvojil najvišji naslov. Na startni listi so se najboljši zvrstili prav na koncu. Ugibanj je bilo veliko, še več pa želja in v pičlih dveh urah in pol so lahko gledalci in sodniki ocenili sposobnosti vsakega posameznika. Prvi, ki je zarisal smučino po zaletu, je bil bivši reprezentant Langus, ki se ni boril za točke, vendar je ogrel dlani številnih gledalcev. Langus je še vedno zanesljiv na odskočni mizi, v zraku in na doskočišču, čeprav njegove mišice niso več Spet svetovni rekord v plavanju Perth — Japonka Satako Tana-ka je izboljšala svetovni rekord v plavanju na 110y hrbtno. Progo ie preplavala v času 1:10,2, kar je za 0,6 sekunde boljši čas od prejšnjega rekorda. Tanaka je dosegla I/uJ3 ,v štafett 4 X 110 y mešano, hni4?.terl Je Plavala Prva. — Ostali nol3-1 ,INu,tati: 11<|y metuljček f/V) 2-o(2 a ?’,9» 220 y Prosto Windle a , ,02;8’ ,220 y hrbtno Flngleton ;;r,’.ženske HOV prosto Tur-NVj ,(A> It04-4, 440 J' mešano Mc GUI 4'46 7 4 * 1111 y mešano:' Japonska tako prožne, kot je sam po tekmi pripovedoval. Za njim se je zvrstilo okrog 40 tekmovalcev iz raznih ktajev Slovenije, nastopil pa je tudi zastopnik Hr-vatske, znani skakalec Sporer iz Delnic. Vsi skakalci so nastopili trikrat, sodniki pa so ocenili dva najboljša skoka. Kaj so pokazali najboljši? Kaže, da smo tudi v Ljubljani doživeli reprizo republiškega prvenstva in reprizo na Pekrski Gorci v Mariboru. Danes imamo nekaj odličnih mladih ska-. kalcev, ki dodobra poznajo vse elemente smučarskega skoka. V prvi seriji so bili favoriti nekoliko krajši, čeprav smo bili prepričani, da je sneg hiter in da bi lahko dosegli večje daljave. Kasneje je Jemc izjavil, da je bila hitrost premajhna in da je le v tretji seriji pomrznjen sneg omogočil večje daljave. Zanimivo je, da se je med elito uvrstil tudi Eržen, ki je ves pretekli teden marljivo treniral na tej Mladim ' / ugodne pogoje an3g »Str skakalnici. Druga serija ni prinesla bistvenih sprememb, slabši tekmovalci so bili krajši za 10 m od boljših, ki so »potegovali«, kolikor se je dalo. Nič ni pomagalo, šele zadnja serija, ko je sneg nekoliko pomrznil, je prinesla polno mero zadovoljstva tekmovalcem in veliko užitka gledalcem. Za zaključek so Zajc, Jemc, Pečar in Oman uprizorili pravi finiš in lov za daljavami. Med temi je bil najdaljši Pečar, ki je tudi v tej seriji dosegel najdaljši skok dneva 60,5 m. Vsem favoritom so uspevalj solidni doskoki, razen. Jemcu, ki ga je spet spodneslo, tako da zadnji skok ni mogel obveljati za razvrstitev. Kljub temu je bil Jemc v prvih dveh skokih tako zanesljiv in dovršen, da sta mu zadostovala za najvišje mesto. V dopoldanskih urah pa so se pomerili na 35-metrski skakalnici starejši in mlajši mladinci. Razveseljiva je številna udeležba, saj je nastopilo okrog 80 tekmovalcev, kar dokazuje, da je za to disciplino med mladino veliko zanimanje. Opazili smo tudi nekaj nadarjenih fantičev, ki bi jih morali v prihodnjih sezonah izpopolniti in ki bi prav gotovo s pomočjo dobrega trenerja dosegli še neslutene uspehe. Med starejšimi mladinci je bil najboljši Smolej, ki, kot kaže, spet prihaja ,v formo, NADAI JEVANJE NA 8. STR. Nastop mladink je najbolj navd ušil — na sliki Mira Baldin DRŽAVNO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU DOBRI OBETI Novi prvaki: Derendova, Drnovškova, Šketa ter dvojici Ladič-Agrež in Derenda-Klemenc Ljubljana, 17. jeb. — Danes zvečer je bilo na umetnem drsališča v parku inž. Stanka Bloudka s svečano razglasitvijo rezultatov in eksebicijskim nastopom najboljših drsalcev v posameznih skupinah zaključeno dvodnevno državno prvenstvo V umetnem drsanju. Nastopilo je skupno 29 tekmovalcev in tekmovalk iz Beograda, Zagreba, Celja, Jesenic in Ljubljane. Tudi tokrat so bili med najboljšimi tekmovalci iz Ljubljane, ki v ostalih tekmecih še nimajo resnih konkurentov. To pa ni tudi nič čudnega, saj so jim dane prav vse možnosti razvoja, ko so prav v Ljubljani zbrani vsi naši nekdaj najboljši drsalci, ki sedaj kot inštruktorji in trenerji prenašajo svoje bogate izkušnje in znanje na nov, mlajši rod. Kljub temu pa je bil v povprečju viden in dosežen le gotov napredek, v čemer so najbolj presenetile mlade drsalke iz Beograda. Drugod pa se še vedno borijo z začetnimi težavami, ko še ni pravega razumevanja za to zvrst zimskega športa, kot je to primer na Jesenicah. NADAIJEVANJE NA 8. STR. TURNIR NAJBOLJŠIH JUGOSLOVANSKIH NAMIZNOTENIŠKIH IGRALCEV Tudi tokrat Vecko Namesto turnirja deseterice turnir osmerice - Vecko spet dokazal, da je nepremagljiv - V odločilnem srečanju je premagal Markoviča 3:1 LJUBLJANA, 17. februarja — Včeraj in danes je bila v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču zbrana vsa jugoslovanska namiznoteniška elita. Mladinci in mladinke so se potegovali za naslov moštvenega državnega prvaka, najboljši jugoslovanski igralci pa so se pomerili na turnirju deseterice. V zadnjem trenutku je postal to turnir osmerice, saj v Ljubljano nista pripotovala Uzori-nac in Hrbud. Nastopiti bi moral tudi Korpa, vendar ga vodstvo njegovega kluba ni pustilo nastopiti na turnirju. Igrati je moral v moštvenem mladinskem prvenstvu, kjer pa je s svojimi kolegi osvojil komaj 4. mesto. Markoviča uvrščajo Strokovnjaki v letošnji sezoni med najboljše igralce v Evropi, saj je osvojil celo vrsto odličnih uspehov, potem ko je premagal večino najboljših evropskih igralcev. Toda Vecko je pristopil k mizi zelo odločno, čeprav bi se NADA! J K VANJ E N X 7.. STR. ' Ljubljanski gledalci so imeli tako v mesecu dni spet pri- DRŽAVNO PRVENSTVO V KLASIČNIH DISCIPLINAH Največ uspehazasimičarje Enotnosti Veliko zanimanje gledalcev - Zagrizene boibe na težkih progah - Neugodne vremenske razmere -Mnogo odstopov pri članih - Le tri članice na 10 km - Vsi naslovi, razen pri starejših mladinkah in mlajših mladincih, v Slovenijo Mrkopalj, 17. febr. — Štiri dni se je v Mrkopju odvijalo letošnje državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Prireditelji so se zelo potrudili, da bi se tekmovalci kar najbolje počutili in tako dostojno proslavili 50-letnico smučanja na Hrvatskem. Čeprav je bilo za tekmovalce letos zelo dobro poskrbljeno, pa je bila tehnična organizacija celotnega tekmovanja slaba. Proge, za katere trdijo vsi strokovnjaki, da so ene najlepših v naši državi, so bile odlično speljane, pa vendarle zelo težke. Vreme tekmovalcem na letošnjem prvenstvu ni bilo najbolj naklonjeno. Že prvi dan je med tekmovanjem močno snežilo, potem pa je prišlo do močne odjuge, tako da je danes na zaključku tekmovanja med šta- fetnim tekom članov že rahlo deževalo. Tudi na letošnjem državnem prvenstvu so največ uspehov poželi slovneski tekmovalci, saj so osvojili razen pri starejših mladinkah in mlajših mladin- cih vsa prva mesta. Med klubi je dosegla največ uspehov ljubljanska Enotnost katere tekače so se uvrstili v vseh kategorijah med najboljše. NADA! JUVANJE NA 8 STR. ložnost videti naše najboljše igralce — januarja je bil v Ljubljani prvi zvezni turnir — in spet je zmagal Vecko. Gledalci so bili priče zanimivim dvobojem in so morali počakati prav do zadnjega srečanja. ko je bil na vrsti dvoboj med Veckom in Markovičem. Markovič na zveznem turnirju v Ljubljani ni nastopil in zato so vsi z zanimanjem pričakovali izid današnjega medsebojnega srečanja z Veckom. Do zaključnega dvoboja sta bila tako Markovič kot Vecko neporažena in bi si zmagovalec priboril tildi prvo mesto na turnirju. Med starejšimi mladinci je zmagal Smolej iz Javornika na Gorenjskem Zardel je... j Na tekmi Olimpija : Bagnolet je bilo vse na nogah. Vse je kričalo in od sten velike kupole je odnievalo kol bi streljali s topovi. Občinstvo je dalo duška svojemu zadovoljstvu, kar je še danes kamen spotike za goste, še posebej pa za oba komentatorja iz mesta ob Seini. Nas to ne.moii, kajti pošteno navijanje, kulturno vzpodbujanje, čeprav bučno, je bilo in ostane vselej na mestu. Tokrat, se moramo ustaviti pri drugem problemu. Vse bolj pogosti so namreč pojavi, ko igralci m tudi gledalci pozabljajo na športno vedenje in z nekulturnimi izrazi obmetavajo nasprotnika ali celo svoje ljubljence. Da, celo s psovkami smo pričeli vzpodbujati.1 Takšne scene so na odprtih igriščih in v zaprtih dvoranah, ne oziraje se kdo nas posluša, tujec ali domačin, odrasel človek ali kritično oko mladoletnika! Nekulturno in nešportno! Tik za košem je. stal 8-lctni deček, ki je z odprtimi usti in ušesi spremljal dramatične dogodke' odločilnega boja. V’ minuti odmora je prisluhnil razgovoru tehničnega vodje, ki je svetoval svojim varovancem. Ti so ga poslušali mirno, brez besed, toda že v naslednji minuti, ko ni šlo po njihovi volji, se je vsul plaz umazanih psovk, ki so presenetile fantiča ob košu. Zardel je, a rekel ni nič. Sram ga je bilo... Ko že govorimo o vedenju naših športnikov, je Se nekaj, kar nas večkrat bode v oči. Kolikokrat se zgodi, da naši vrhunski tekmovalci, ki zastopajo svojo domovino v tujih športnih arenah pozabijo, da so pravzaprav naši diplomati. Tujec, ki opazuje naše športnike, ali govori z njimi, ocenjuje tako našo državo. In spet se vprašamo, ali je vedenje naših tekmovalcev v tujini vselej kulturno, športno in vzorno? Je njihovo vedenje v čast in ponos domovini in njim samim? Priznajmo, večkrat ne! Prav bi bilo, da poučimo naše repre-(j zentante pred odhodom v tujino o tem, kdo in kakšni so gostitelji, kakšna je specifičnost dežele, kulturne vrednote gostiteljev in še druge podrobnosti, ki so zanimive in vredne naše pozornosti. Ne sme se zgoditi, da bodo naši reprezentanti v zamejstvu v prostem času razmišljali samo o tem, kateri bar si bodo izbrali za zabavo, ali ogledovali kričeče neonske naslove, pri tem pa pozabili na vse ostale raritete, ki ' jth je v gostujoči državi gotovo dovolj! S lem pa seveda še . ni rečeno, da se zunaj cedi med in da moramo pred tujcem klečeplaziti. Daleč od tega, gre le za lepo vedenje in za odnos do tega. kar nudi tuji gostitelj. Ne pozabimo, vselej in povsod mora biti naš vrhunski' športnik vzor dobro vzgojenega in kulturnega državljana! ____________ MARJAN LIPAR »-'»-»»SMSia——1^—i^riM 17. februarja 1963 SVETOVNA IN EVROPSKA ATLETIKA LETA 1962 Pri atletinjah: napredek v širino Pregled zenske atletike za preteklo leto pričenjamo podobno kot pri atle- držav, ki se potegujejo za tih z ugotovitvijo, da so najboljše zabeležile nove svetovne rekorde na 400 m, mesta v desetericah naj-800 m, v skoku v daljino, metu krogle, ob izenačenju na 80 m ovire, evropske boljših. Res skromno stepa ha 200m, 400m (izenačen), 80m ovire (izenačen), v skoku v daljino, metu v svetovnem krogle in štafeti 4 X100 m. SrS&r«? LTR Po posameznih panogah lahko označimo najvažnejše lansko dogajanje ta- P^atek nam kaže, da je kolee ženska atletika še vedno nesorazmerno slabo razvita Sprint je ostal nekako mogoče več mnogo izbolj- gem mestu pa nič bolj v primerjavi z moško oz. na dosedanji ravni, čeprav šati, dokler bodo veljala ogrožena Renata Garisch. ie v mnogih državah šele so nekatere atletinje mnp- dosedanja pravila o raz- „ . , . . na začetku razvojne poti. go hitrejše kot leto prej dalji med ovirami, ki je , , rl * in kopju prav Ocenjevanje po svetovnih (Heine, Hvman). Za letos za hitre in velike tekačice ,a^° ni bistvenega napred- desetericah nam da na-smemo pričakovati hud že skoraj premajhna za tri a’i5ai?en V Slri!nv, slednjo poučno sliko: So- spopad »na daljavo« med korake. Angležinja (bivša v nneh panogah število ti- vjetska zveza 181,5 točke Evropejkami in Avstralka- Avstralka) Moore je 'sicer stllli kl, ^e^zejo 50m, (3g atletinj v desetericah), mi, ob asistenci tekmovalk prva na lestvici, ni pa za- pre? ne,kaJ ,letl rezultat Vzhodna'*Nemčija 84,5 (16), ZDA. nesljivo najboljša. ?ye*ovne.vredn0^ Na 400 m je Sin Kim sie; n0 Dre: ^gp r0. 1 ' Avstralija 65,5 (14), Velika Dan daleč najboljša, ven- landa BalasP v ikoku v vi- Peteroboj je še vedno Britanija 55,5 (11), Poljska dar so njeni rekordi manj s;no Sy0:P vesoliskp rezul razmeroma malo razširje- 43 (11), Nizozemska 25 (4), vredni, ker Severna Ko- jate sama ioijJ i i; ’ na panoga. Sovjetske atle- ZDA 22 (3), Madžarska lO reja ni'Članica IAAF in grizenana iein bohorha tinje 50 še naPreJ zafles' (3>. Severna Koreja 18,5 dosežki njenih atletov ne za os*a]a mpSfa ljiv° na vrhu, čeprav so (2), Romunija 17 (2), Nova veljajo kot svetovni re- bei ie zanirn va za zlasti Predstavnice Zahod- Zelandija 16,5 (3), CSSR 13 kordi. Medtein sta se Se- naJs j[er je neposredno va- i1.® Nemčije napravile ve- (2), Francija 9 (2), Jugo-verna in Južna Koreja nj0 vmešana tudi Olga llk k?rak naPr®F V ^ija 8,5 2), Irslta^2^ (1) sporazumeli za skupno Gere, ki pa trenutno men- Par°-gl je ne glede ““ na,J' in 1,5 (1)* Za Pn olimpijsko ekipo za Tokio, da zopeit počiva na ianskill boljše razmeroma res malo merjavo smo prav ist< kar pomeni vendarle zla- .lovorikah, namesto da bi sPeciahstk. stvar napravili se v e to medaljo za Danovo. se že sedaj pripravljala moraa celo dve, če bo za letošnjo sezono in v opravila s predstavnicami perspektivi za Tokio. Avstralije in INove /elan- dije. Nekdaj vodilna Evro- V daljini je Sčelkanova pa je na 800 m zaostala, premočna, sicer pa skoki Evropske nade niso iz SZ, nad 6,20 m niso več nobe- zTeSca^K^r^"111 Ni' M . Kakšna pa je razdelitev skem merilu, kjer dobimo zozemKa Kraan. Nobenega napredka m v sil v ženski atletiki na tole sliko: Sovjetska zve- Ovire so panoga stalne- metu krogle, kjer ie Fh- svetu in v Evropi? Prva za 221,5 (42), Vzhod. Nem-ga napredka, v širino, ce- mara Press še nadalje ab- značilnost je predvsem v čija 97,5 (18), Zahod. Nem-prav rekorda najbrž m soluten gospodar, na dru- tem, da je mnogo manj čija 81,5 (15), Velika Bri-* ' - .. tanija 79,5 (14) Poljska 56 ^ mmsmum-frni (11), Nizozemska 35,5 (7), Madžarska 25 (4), Romunija 20 (5), CSSR 13 (2), Popova (SZ) Sobota (Polj) Arden (VB) Gorecka (Polj) 200 m: 25.3 Heine (ZN) 23.4 Hvman (VB) 23.6 Itkina (SZ) Beaseley (Av) Rapke (VN) v 23.7 Brown (ZDA) Burvill (Av) isto eviop- Arden (VB) 23.8 Sobota (Polj) Cuthbert (Av) Moore (Av) Maslovskaja (SZ) Evropa: 23.9 Klenima (SZ) 24,0 Balzer (VN) Diel (VN) Luncerjeva (Jug) je s 24,4 na 18.—24. mestu v Evropi. 400 m: 51.9 Sin Kim Dam (S. Koreja) 55.4 Itkina (SZ) 55.6 Willis (Av) 54.2 Grieveson (VB) Kraan (Nnz) 54.3 Zwaard (Niz) Parljuk (SZ) 54.6 Kyle (Irska) Henning (ZN) 54.7 Dunbar (VB) Golubjeva (SZ) 55,2 Sosbek (Niz) Simičeva (Jug) je s 56,4 na 30.—31. mestu v Evropi. 800 m: 2:01,2 Willis (Av) * 2:01,4 Chamberlain (N. Zel.) Sin Kim Dan (S. Koreja) 2:02,8 Kraan (Niz) 2:05,0 Kaufraann (VN) Jordan (VB) Kazi (Madž) 2:05,7 Nowakowska (Polj) 2:06,3 Sevcova (SZ) 2:07,2 Muhanova (SZ) Evropa: 2:07,7 Perkins (VB) ,2:07,8 Parljuk (SZ) 2:08,0 Eyck (Niz) Rajkova (Jug) je z 2:11,6 aa 3:.-,38. mestu v Evropi. 80 m ovire: 10.5 Moore (VB) 10.6 I. Press (SZ) Kilborn (Av) Balzer (VN) Piatkowska (Polj) Sčelkanova (SZ) najboljša v skoku v daljino 16,60 Sloper (N. Zel) 16,53 Liittge (VN) 16,51 Hoffmann (VN) 16,21 Dojnikova (SZ) 16,15 Kuznecova (SZ) 16,12 I. Press (SZ) 55,04 Prašalova (SZ) 54,65 Gerhards (ZN) 54,03 Schwalbe (VN) 54,02 Grafe (VN) 53,62 Kaledene (SZ) 53,48 Gorčakova (SZ) Kačičeva (Jug) je * v Evrop »Polet« razvršča najboljše športnike na 28. mestu v Evropi. Peteroboj: - .ess (SZ Bistrova (S2 49,71 I. Press (SZ) _____(SZ) Smakova (SZ) Jugoslavija 11,5 (2), Francija 11 (2), Irska 4,5 (1), Italija 3,5 (1). Jugoslovanske niso posebno številno zastopane v desetoricah, tako v svetovni kot evropski lestvici takih razmerij najdemo le Olgo Gere in štafeto 4 X 100 m, Sicer pa imamo med dvajsetimi nadaljnji dve, med tridesetimi še tri in med 40 dve, torej skupno med petdesetimi najboljšimi v Evropi skupno 9. NAJBOLJŠE ATLETINJE SVETA IN EVROPE 1962 100 m: 11.4 Heine (ZN) Rudolph (ZDA) 11.5 Itkina (SZ) Rapke (VN) Hyman (VB) Marko (Madž) Ciepla (Polj) 11.6 Beaseley (Av) Szyroka (Polj) Ciepla (Polj) Fisch (ZN) 10,7 Bistrova (SZ) Koseleva (SZ) Kulkova (SZ) Makošina (SZ) Schlundt (ZN) v Stamejčičeva (Jug) je z 11,0 na 23.-28. mestu V Evropi. Višina: 187 Balas (Rom) 178 Woodhouse (Av) 176 Cenčik (SZ) Jutta Heine Gere (Jug) Dolja (SZ) 175 Frith (Av) 174 Kostenko (SZ) ; Masoh (Av) 173 VVright (Av) Knowles (VB) Evropa: 172 Slaap (VB) 170 Jevsjukova (SZ) Hopkins (VB) Aleksejenko (SZ) Zvvier (Niz) Daljina: 6,62 Sfelkanova (SZ) I 6,35 Hoffmann (ZN) 6,34 Claus (VN) 1 6,30 Bijleveld (Niz) 6,29 Krzeszinska (Polj) S Rand (VB) 6,26 Becker (ZN) s Kilborn (Av) . 6,22 Ciepla (Polj) | 6,21 Potgieter (ZN) Krepkina (SZ) a G-tssler (VN) | "ičičeva (Jug) 1 I Je na 34.-35. J , ,u v Evropi. i —_ Krogla: | 18,55 T. Press (SZ) J 17.47 Garisch (VN) S 16,95 Zibina (SZ) J llPIIIIIIIlMillA 16,10 Helmboldt (ZN) 15,95 Salagean (Rom) Disk: 58,12 T. Press (SZ) 56.39 Miiller (VN) 55,5> Kontsek (Madž) 55,68 Stanciute (SZ) 55.33 Nemcova (CSSR) 54,99 Simankova (CSSR) 54.39 Schuch (VN) 54,05 Lotz (VN) 53,94 Ponomareva (SZ) 53,93 Hausmann (ZN) 53,77 Sloper (N. Zel) 53,18 Manoliu (Rom) Kopje: 58,33, Ozolina (SZ) 56.33 Pildsam (SZ) 55,56 Diaconescu (Rom) 4975 4833 4775 4751 ______ 4735 Guenard (Fr) Hoffmann (ZN) Heine (ZN) 4676 4663 4619 4611 4607 Becker (ZN) Balzer (VN) Tališeva (SZ) Golubjeva (SZ) Stamejčičeva (Jug) je s 4544 točkami na 15. mestu v Evropi. 44.5 44.6 4 X 100 m: Poljska ZDA Z. Nemčija 44,9 SSSR V. Britanija 45,8 Avstralija 46,0 V. Nemčija 46.3 Francija 46.4 Jugoslavija 46,5 Madžarska 48,0 Rotnuhija NOVE DIPLOME Obveščamo bralce, klube, društva, občinske in okrajne zveze za telesno kulturo, da imamo na zalogi nove smučarske diplome, cena za en izvod — 100 din. Na zalogi imamo tudi naslednje strokovne knjige, katere bomo razprodali po zelo znižanih cenah, in sicer: ČLOVEŠKO TELO (dr. A. Košir) 500 din ATLETIKA (Bojan Hrovatin) 100 din HIMALAJA (prevod Raimond) 150 din ORIENTACIJSKI ŠPORT (Pišljer, Srpan, Ulaga) 120 din PLAVANJE IN VATERPOLO (Prešeren, Gala) 100 din Diplome kot tudi navedene knjige lahko osebno dobite na Upravi Poleta, Miklošičeva 4/1 ali pa jih pismeno naročite, seveda proti plačilu poštnih stroškov. Za nakup več kot 10 knjig dajemo poseben popust. Uprava in uredništvo Poleta TONI HIEBELER V pajkovi mreži Polni dve uri potrebuje Almberger za teh 40 me-trov~ Potem kriči navzdol: »Fantje to j’prou zasulenl« Kinshofer in Manrthardt, ki nato premagata to zasoljeno mesto, se prav tako spoštljivo izražata. Sam sem se ob zadnjem svitu pregoljufal. Cez ta prag, kakor če bi se spokoril za vse grehe svojega življenja. To je kar težak kos za prvi dan. 40 m višje se pa že pošteno dela. Almberger in Kinshofer pripravljata bivak. Mannhardt in jaz se tipaje prebijava skozi temo k tovarišema. Tokrat ni votline. Prostor za bivak sredi 609 nagnjene snežne stene mora biti skopan. Ubogi Ericini otroci! Nimajo več lopatke. Da imamo lopato sploh s seboj, se moramo zahvaliti izključno Kasparju von Almen. K težki opremi še lopato? Kaspar je nanjo mnogo dal. Prav, pa jo vzamemo s seboj, smo dejali, toda mislili smo si, da jo bomo zanesljivo že prvi večer vrgli čez steno. Sedaj pa smo Kasparjevi uvidevnosti in zvitosti zapeli hvalnico. Prostor meri 3X1 meter in nam dovoljuje udobno sedenje. Ob 22. uri smo se preoblekli in pripravili za noč. Že 20 ur nismo razen ene pomaranče ničesar zaužili. Sedaj imamo medvedjo lakoto. Na kratko in nekoliko nezadovoljno se razgovarjamo o dnevni zmogljivosti, v našem načrtu vzpona je bilo namreč predvideno, da bom* bivakirali za raztežaj vrvi višje zgoraj, v bližini »Rote Flnh«. »Težavna poč< nam jev ukradla preveč časa, a^ kljub temu smo dobro razpoloženi. Almberger, ki je že zaspal, s svojim smrčanjem stvari k počitku — katerega smo zaslužili . .. Iz globokega spanca me dve uri po polnoči vržejo grozne sanje: Vidim enega svojih monakovskih prijateljev (po imenu Marxa) »kako se v nočni tišini plazi mimo nas in potem v peklenskem tempu začetek Kampe*, del smeri, za katero smo predvideli dobre tri dni — kakšno razočaranje! To sem videl vse tako jasno, da še sedaj ne morem ločiti ali je bila resnica ali le sanje. Zbudim Almbergerja in ga vprašam, če ni ničesar opazil. »Pejd no, pust me na mer s tvoj’m strahov’m!« odvrne godr-jijaje in smrči dalje. Da pomirim svoje razburjenje, pokadim cigareto ... In še eno . .. »Gospoda moja, ali bi se potrudili ponžiti zajtrk!* zaslišim iz daljave. Drugi dan (?. marec) začenja s humoristično in ironično opazko. Pol sedmih. Vrhovi na zahodu žarijo v soncu — nobenih skrbi glede vremena; uravnavani barometer ne kaže niti najmanjše spremembe. Kot prvo dvignem vrečo za bivak in iščem v snežni sten) tuje sledove, kajti Maxovo nočno kolovratenje še ni pozabljeno. Moji^ prijatelji se smejejo in me zasmehujejo. V naslednjih šestih dneh naj predrzni Max vedno znova skrbi za zabavo. Pade poleg nas kamen ali kos ledu, takoj razjarjeno zakličemo navzgor, naj bi bil Max do nas malo bolj obziren, sicer bi ga obsodili z netovarištvoiu. Vsi so prvo noč dobro prestali. V zadnjih jutranjih urah je mraz (približno 15® C. pod ničlo) prodrl tudi skozi puhasto opremo, tako da sedaj šklepetamo z zobmi, toda vroč rakitovec nas znova ogreje. Po zajtrku razdelimo štiri vrečke ovomaltina kot dnevni obrok hrane. Mann-hardtu in Kinshoferju, žejnima dušama, je ovomaltin presuh. Odtrgata zgornji rob vrečke (ne »ovosport«!), vsebino pa pomešata z zrnatim snegom — krasen sladoled severne stene! Hvalita njuno iznajdbo. Temu užitku se hočem za čim dlje časa odpovedati, ker ima snežena voda, brez vsakih mineralnih snovi, lahko neprijetne posledice. Ob 9. Uri in 10 minut zapnsti prvi v navezi bivak; ta čas si razen zadnjih dveh dnevov pridržimo. Ob tem časn je Mali Scheidegg^ obsijan s prvimi sončnimi žarki (ne moremo pripisovati KaSparjn von Almen, da se zgodaj zjutraj postavi za daljnogledom in nas opazuje brez sonca). Za raztežaj vrvi nad prvim bivakom najdemo naravnost pravljično možnost bivakiranja — jezimo se, ker bi ponovno lahko napravili čudovito votlino. Zadnjih dvajset metrov do Hinterstoisserjeve prečnice. ki jo lahko poleti preplazimo v nekaj minutah, so popolnoma pod ledom in tvorijo ca nas zamudno prepreko: dve uri za vse moštvo. Veseli smo, da smo s tem raču- skupaj stojimo na začetku traverze, naslonjeni na strmem, snegu. Toda premehak je še, da bi ledni klin našel oporo. Vsak zasadi ledno kladivo ker se da najgloblje v sneg. To je optično zelo varno, vendar sleherni izmed nas ve, da je to le moralno varovanje. Ali bomo vzdr-žali#padec? Nihče ne more z zanesljivostjo pritrditi. Tudi Toni Kinshofer jne, ki začne s tem velikim tveganjem. Na jasnem si je, da bi nepazljivost pri prvih petindvajsetih metrih pomenila konec za vse. Kmalu je Kinshofer ponovno dosegel mesto padca, da bi dokončal zadnje metre prečnice. Do večera, do kate-refa, kakor predvideno, dosežemo zgornji rob prvega ledišča, ga ne vidim več. Potem pa mu izkažem svoje brezmejno navdušenje, kajti mojstrsko je odprl vrata v središče stene. Kinshofer ne sme več sodelovati pri pripravah za vsi skrbimo, da ne bi trošili svojih moči z deli, K1 J b j J? sami opravimo. Mesto bivaka je malo slabse od bivaka prejšnje noči, toda mi smo kljub temu še zadovoljni in vzamemo v račun tudi prekinitve spanja. Sicer smo danes premagali le 80 višinskih metrov in dolžino _ 280 metrov, toda razpoloženje je najboljše, kajti sedaj smo sredi stene. To nekaj pomeni! Ne po višini (700 m od vznozja), tudi ne merjenp po tehničnih teža-j* . Slsvni del (Rampa) moramo šele doseči. Zdi da je Hintersoisserjcva prečnica vrata v resno ozračje ne mi snu« fn vah, se, stene — mi smo jo prekoračili. Že ▼ prvem bivaku smo se seznanili z neprijetnim poznanstvom, ledenim #snežnim prahom, ki se neprestano nali. Hinterstoisserjeva prečnica nas je pričakala z hudobnimi presenečenji. Poleti se preči to 70® nagnjeno področje s poševnim spustom ob vrvi na levo. Večinoma je možnO' najti obešene pomožne vrvi prejšnjih plezalcev s pomočjo katerih premagovanje ni poselmo težko. Pričakovali smo, da se ha strmih ploščah ne bo držalo mnogo snega in smo mislili, da bomo snežno pokrivalo lahko odstranili. Dejansko smo pri prvih petindvajsetih metrih prečenja videli, tudi samo dva do štiri centimetre snega, pod tem pa približno deset do petnajst centimetrov gladkega ledu, vendar ne povezanega s steno, temveč z nevarno vmesno votlostjo. To pomeni, da zaradi nevarnosti vdora ledu, nismo smeli zabijati leaenih klinov. Vil štirje vrtinči iz zgornjih predelo^ Mene k.Tor pnščnv.ki pesek" ,?r v1*6 P<>T»oo. Vendar tndi pred njim se znamo varo-vati. Na zgornjem robn našega mesta obesimo dve vreči za bivakiranje; snežni prah prši čez nas. Spričo danes premaganih višinskih in dolžinskih me-trov. dnevna zmogljivost sicer ne nstreza in Kaspar von (ymf" seJ,<> "lorda čndil, da smo že ob šestih začeli z bivakom. Zanesljivo bi bilo še možno doseči začetek drugega ledišča, toda včeraj smo bili skoraj dvaindvajset nr "red0**” ln 6 ^re*>“ izravnati. Kaj pomaga, če smo Moje oči visijo na Kinshoferju in registrirajo najmanjše kretnje, toda moje misli hitijo drugam — v Monakovo k mojim dragim. Ne, ni me strah, samo teži me ta nesrečni položaj, ki Je v plezalskih izkuš-njah smešen. Sovražim take minute, ki so nekako tako, kot da bi človek blodil skozi temen gozd, nekje v gozdu pa je zevajoča Jama — v njej domuje smrt. Kinshofer se plazi kakor mačka na ledeni steni na levo; z ledom dela kot s surovim jajcem. Ne koplje stopinj, kar bi lahko povzročilo premočne tresljaje — ‘e,m,y*c za“Pa ze°*J vsem štirim čelnim zobem derez, i51 P0r,va v ,ea! za r°Re si v stekenl masi —»3.hne °Pr|lemke. Meter za metrom. Oddaljenost med nami postaja vedno večja, višina padca vedno nevarnejša. Po preteku ene ure, ko doseže s prvim klinom trdno steno, je celo do nas slišati njegov izdih olajšanja. Ml srečneži! Vtem ko Je izginil za neko izboklino, od Klnshoferja ni več slišati povelja, vrvi ostanejo mirne, tudi mi smo mirni in napeti. Potem največje razburjenje: vrvi se napho, grozovit sunek — Kinshofer brez glasu visi v vrveh. Almberger se upre proti nevarnemu vleku, Mannhardt, kl stoji poleg Almbergerja, mu pomaga držati. Jaz, malo nižje, poskušam zasaditi ledno kladivo še bolj globoko. Kinshofer je z ledenim odlomom strmoglavil pet metrov globoko, toda na srečo je ostal nepoškodovan. Priprave tretjega dne (8. marec) zmagujemo že skoraj s spretnostjo, ki se iz dneva v dan stopnjuje. Ni dolgih vprašanj; vsakdo ve, kaj mu je storiti. Začetek Je danes trd. Premagati bo treba strmino med prvim in drugim lediščem. Tako Imenovane »ledene cevi«, ki poleti veže dve ledišči, ne moremo uporabiti — led je pretenek in krhek. Kinshofer prelisiči seženj za sežnjem zasneženo skalo levo od tod — izpostavljeno plezanje na majajočem se klinu! Dolgo čakanje gloda živeč, pri mirovanju postane mraz boleč. Toda ne gre drugače, če naj varnost ostane naš najvišji zakon. Do dejanskega drugega ledišča zahteva kratko področje s prestrašljivo strmim, gladkim' ledom največjo pozornost. Drugo ledišče samo pa omogoča užitka polno napredovanje v večinoma trdem snegu. Naša srca se smejejo! Sicer pa sem vedel, da podobno dejanje, če ga spremlja živčna napetost, nikoli ne more hiti izpeljana do srečnega konča. Nikdar se nisem drznil upati« da se bo celotno moštvo še tretji dan vzpona tako sproščeno veselilo. Ob vsaki priložnosti se poza-nimamo o medsebojnem počutju. Toži nekdo o bolečem mrazu, mu za poživitev krvnega obtoka ponudimo Ronlcol tablete; vprašam po kakem predmetu, že sežejo ostali trije v svoje žepe. Zgrabi koga iz kateregakoli vzroka določna živčnost, kmalu nato najde tolažilne besede opravičila. To je življenje v gorah, kl sl ga lepšega ne moremo predstavljati. Moderni psihologi, ki tožijo o množičnosti v mestih, bi nas morali enkrat spremljati semkaj. V velemestih vlada ne samo množičnost, temveč tudi osamljenost, brezupna samota. Popolnoma drugače Je v psanaravl, ki (e ohranjena le še v gorah. Razen prirodnlh lepot, najdemo tukaj še človeka — iskreno gorsko tovarištvo. Gremo soncu nasproti, po proučevanju stene nas mora doseči okoli 17. ure. Ob tem času smo pod skalno gredo, ki Je ugnezdena med »likalnikom« In drugim lediščem. Pripravlja nam resne skrbi, kajti priti preko nje je težavno in zamudno. To se sicer dogaja v sončni svetlobi, ki v tej pozni url nima več moči, čigar čistost pa občutimo prijetno in blagodejno. Mladim telovadcem ugodne pogoje Turnir republik v orodni telovadbi, ki je bil pred nedavnim v Ljubljani, je pokazal marsikaj zanimivega. Pred ljubljanskimi gledalci in seveda vsemi jugoslovanskimi strokovnjaki za orodno telovadbo, so se zvrstili vsi najboljši tekmovalci te športne panoge. Še več. Letos smo v tem, lahko bi rekli tradicionalnem tekmovanju napravili še korak naprej. Najboljšim članom in članicam so se pridružili še najboljši mladinci in mladinke in prav ta nastop je vzbudil pri strokovnjakih zadovoljstvo. Prepričali so se namreč, da kljub slabim pogojem, ki jih ima pri nas orodna telovadba, ni skrbi za mladi rod, ki naj bi prej ali slej zamenjal naše vrhunske telovadce. In prav o tej mladi generaciji v orodni telovadbi smo hoteli danes spregovoriti in na kratko predstaviti naš mladi rod. Ugotovitev, da je tudi za orodno telovadbo dovolj zanimanja med mladino — manjka le zadovoljivih pogojev — najbrž ni nova. Prav v razgovorih z našimi mladimi in pa s strokovnjaki smo se prepričali, da tam, kjer so količkaj dobri pogoji, orodna telovadba lepo na-prednje. Mimo naših mladih pa so nas tokrat zanimali še načrti Gimnastične zveze Slovenije, ki je s svojim delom pričela komaj pred nekaj meseci. Razumljivo je, da bi bilo odveč že danes govoriti o uspehih, ki jih je dosegla nova zveza, zato pa so nas toliko bolj zanimale naloge in načrti, katerih sadovi bodo vidni šele čez nekaj let. Tega se pri Gimnastični zvezi Slovenije dobro zavedajo, zato so za zdaj vložili vse moči za čim bolj tehtno 'pripravljene načrte. Z eno besedo. Gimnastična zveza Slovenije ima pred seboj celo vrsto načrtov, ki bodo zanesljivo rodili uspehe. Zanesljivo po prizadevanjih, ki so jih že doslej pokazali. Žal pa bodo le prizadevanja Gimnastične zveze Slovenije najbrž premalo. Treba bo še mnogo razumevanja tudi drugih čini-teljev in svetovnemu prvaku Miru Cerarju se bodo kmalu pridružili še drugi — mladi! Treba je le ustvariti pogoje. Ostalo bo prispevala mladina, pri kateri je volje dovolj! Mladinci Nekdanji telovadec Šlibar je že dve leti trener mladincev Partizana Narodni dom. V študijski telovadnici so se mladi telovadci naučili pod njegovim vodstvom že marsikaj novega NAČRTI, KI BODO RODILI USPEHE Komaj nekaj mesecev je, kar je bila ustanovljena Gimnastična zveza Slovenije in že se nova organizacija lahko pohvali s prvimi uspehi. Doslej je Gimnastična zveza Slovenije prejela že 47 prijav. Od teh je 45 društev Partizan in 2 šolski športni društvi. Cilj zveze je seveda dobiti najširšo osnovo za razvoj te športne panoge pri nas. Prav zato se niso orientirali samo na formiranje samostojnih društev, saj bi bilo teh lahko le malo, ampak vključujejo društva Partizan, ki imajo sekcije za orodno telovadbo in druga športna društva (šolska, delavska itd.), v katerih so ali bi lahko ustvarili pogoje za razvoj te,panoge. Le na takšen način bo zagotovljena najširša osnova in seveda tudi dovolj velik vir kadrov. Ena prvih nalog nove zveže je, čim boljša povezava z osnovnimi organizacijami, seveda s tem, da GZS v nobenem primeru ne posega v samostojnost društev. Zveza bo nudila osnovnim organizacijam osnovno pomoč in bo skušala čim prej doseči, da bodo trenerji delali po enotnem načrtu. Le če bomo imeli za pionirje, mladinke, mladince, članice in člane prilago- Mladinke x Strokovnjaki so bili na letošnjem turnirju republik posebno navdušeni nad republiško reprezentanco Slovenije mladink, ki je zanesljivo osvojila prvo mesto. Seveda je res, da mladinke ostalih republik v zadnjem času niso toliko napredovale, vendar pa je uspeh slovenskih mladink kljub temu zelo pomemben. Škoda, da v reprezentanci niso nastopile še mladinke iz Maribora, saj so bile tako v reprezentanci le 4 tekmovalke, čeprav bi jih lahko bilo 5. Cimprej pa bo treba dobiti trenerja, ki bo skrbel za republiško vrsto, mlade tekmovalke pa se bodo morale občasno zbirati ria skupnih treningih. Ce bodo prepuščene le same sebi v svojih društvih, potem napredek prav gotovo ne bo takšen, kot bi si želeli. Zal v društvih večkrat nimajo pravega razumevanja za vrhunske tekmovalko. Zahtevajo namreč, da morajo tekmovalke mimo redne vadbe, sodelovati še na vseh pripravah za razne društvene nastope Več razumevanja klubskih uprav in akademije, česar pa seveda ni mogoče spraviti v sklad, saj imajo mlade tekmovalke obveznosti še v šoli. Ce so mladinke pripravljene žrtvovati mnogo svojega prostega časa za svoje izpopolnjevanje v orodni telovadbi, potem jim moramo to omogočiti in jih ne smemo obremenjevati z nalogami, ki bi Jih zmogle tudi druge tekmovalke. Se nekaj besed o naših najboljših. Marlenka Kovač, stara 16 let, dijakinja 2. razreda gimnazije, članica TVD Partizan Zagorje. S telovadbo se ukvarja že 6 let. 2e lani je nastopila na turnirju republik in sicer v reprezentanci članic in je osvojila 14. mesto. Na letošnjem tekmovanju za pokal Na-umovskega v Skopju so bile zbrane vse članice, razen zveznega razreda, je Kovačeva osvojila 1. mesto. Na letošnjem turnirju republik je bila med mladinkami najboljša. Skoda, da tehnična komisija Kovačeve ni uvrstila v reprezentanco, ki se je pomerila z Bolgarijo. Tudi Bolgarke so pripeljale s seboj mlado tekmovalko, ki Je nastopila izven konkurence. Prepričani smo, da bi nastop v reprezentanci pomenil za Kovačevo mnogo, saj bi si pridobila precej izkušenj. Metka Cerkvenik, stara 17 let, dijakinja, članica TVD Partizan Vič. Temuje 2 leti, telovaditi pa je pričela že kot pionirka. Nastopila je na lanskem republiškem državnem prvenstvu, na letošnjem turnirju republik pa je bila 4. Katja Knez, stara 17 let, dijakinja, članica TVD Partizan Vič Tekmuje 2 leti, telovadi pa že od 7. leta. Doslej je nastopila lani na republiškem in državnem prvenstvu, na letošnjem turniriu republik pa je bila osma. J e Alenka Sajko, stara 18 let. dijakinja, članica TVD Partizan Narodni dom. Tekmuje 5 let in se je pričela s telovadbo ukvariati ' v Mariboru. 2e 2 leti pa trenira v Ljubljani. Na letošnjem turniriu republik je zasedla odlično 2. mesto. 1 turnirju jen, pa vendar enoten sistem dela, bomo dosegli, da bo že splošna vadba sistematična. Šolskim in delavskim Športnim društvom ’ ' VSO POZORNOST Šolski in delavska športna društva so prav gotovo bogat vir tudi za orodno telovadbo. Prav zato riameravajo pri GZS posvetiti vso pozornost čim tesnejši povezavi s temi organizacijami. Treba bo tudi doseči večje sodelovanje s profesorji telesne vzgoje, ki bi svoje znanje posredovali mladini tudi izven svojega delovnega časa. Posebno trenerjem amaterjem, ki delajo v delavskih športnih društvih, bodo strokovni programi v veliko pomoč. Ob vsem tem pa seveda nastane vprašanje vodnikov in trenerjev. Da bi bil načrt dela čim bolje pripravljen, bo zveza organizirala najširša posvetovanja s strokovnjaki za orodno telovadbo. Na posvetovanjih bodo sodelovali mimo trenerjev in vodnikov še strokovnjaki Visoke šole, profesorji telesne vzgoje, trenerji amaterji, skratka najširši krog ljudi, ki naj bi stalno sodeloval pri ustvarjanju pogojev za načrtni sistem vadbe. Krog strokovnjakov se_bo na osnovi takšnih posvetovanj verjetno zelo razširil, tako da bo mladina, ki se želi udejstvovati v orodni telovadbi, v perspektivi dobivala vedno več možnosti rednega in čim boljšega strokovnega vodstva in ji bo s tem tudi napredek zagotovljen. PET CENTROV ZA ORODNO TELOVADBO Seveda pa pri GZS še zdaleč ne mislijo, da bodo rešili problem množičnosti in vključevanja mladine, če bo to vprašanje rešeno na področju Ljub\ Ijane. Prav zato imajo v načrtu delo po centrih v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Celju, Novi Gorici in morda še kje, kjer so ali bodo ugodni pogoji za razvoj orodne telovadbe. Kakšna je naloga teh centrov? Najprej bo seveda treba centrom zagotoviti možnost načrtnega dela. Osnovni pogoj so, razumljivo, študijske telovadnice, specializirane za orodno telovadbo. V njih naj bi se občasno zbirali najboljši telovadci s področja, ki ga zajema center, seveda pod strokovnim vodstvom in na višji stopnji vadbe Le na takšen način bomo lahko dobili v naši republiki več homogenih kvalitetnih vrst orodnih telovadcev in telovadk. Sele ko bodo zaživeli, centri, bodo lahkg nudili osnovnim organizacijam svojega območja dovolj neposredne strokovne pomoči. Zagotovljeno naj bi bilo tudi strokovno vodstvo — v vsakem centru bo najmanj po en strokovnjak za ženske in za moške — ki bodo lahko pripravljali tekmovalce tudi za najzahtevnejša tekmovanja. Pri tem je seveda treba računati na strokovnjake, ki bodo končali visoko šolo za telesno kulturo in ki se bodo specializirali za orodno telovadbo. Po svojem statutu ima GZS tudi gimnastične odbore pri občinskih zvezah za tejesno kulturo, ki so organizacijski element, dočim so centri predvideni kot strokovno tehnično telo. OBDRŽATI NEKDANJE TEKMOVALCE IN TELOVADCE Ob tako široko zasnovani akciji pa vprašanje kadrov in funkcionarjev ni malo pomembno. Z orodno telovadbo se je ukvarjalo že mnogo ljudi. Seveda jih je malo, ki so postali tudi vrhunski telovadci. Mnogi niti niso poskušali doseči vrhunskih storitev, ‘saj jim tega niso dopuščali pogoji, ki so za orodno telovadbo pri nas še dokaj slabi. Drugim spet je to preprečila zaposlitev, študij in podobno. Pri GZS sodijo, da je prav v teh ljudeh, ki so bili aktivni tekmovalci ali telovadci, bogat vir strokovnjakov — vaditeljev kot tudi funkcionarjev ali sodnikov. Te ljudi je treba obdržati v aktivnosti, ker vsak izmed njih lahko najde svoje področje, v katerem bo nadaljeval delo, ki ga je začel kot telovadec in tekmovalec. Prav iz takšnih vrst hoče Gimnastična zveza Slovenije v prvi vrsti razširiti krog sode- Kako velikega pomena so dobri pogoji za orodno telovadbo je dokaz dejstvo, da je večina članov mladinske republiške reprezentance iz enega samega kluba. Partizan Narodni dom ima namreč v študijski telovadnici dobre pogoje in je v njej zraslo že nekaj odličnih telovadcev. Mladinci, ki morajo za dober napredek žrtvovati mnogo prostega časa, so pri svojem delu zares vestni, vsaj tako pravi njihov trener tov. Šlibar. Trikrat na teden se zberejo v študijski telovadnici, kjer neprestano izpopolnjujejo svoje znanje s področja orodne telovadbe. Štirje mladinci telovadijo skupaj že več let. Sele v zadnjem času sta se jim pridružila še dva, tako da jih je sedaj šest, na katere bomo seveda, če bodo tako vztrajni še naprej, lahko resno računali. Tov. Šlibar pravi, da so mladi telovadci v dveh letih, kolikor je z njimi, zelo napredovali. Na vprašanje, če imajo mladi telovadci dovolj tekem, je tov. Šlibar takole odgovoril: — Tekme so tako kot v'vsaki športni panogi, tudi pri orodni telovadbi, zelo koristne. Zal pa je pri nas tako, da pride hkrati preveč tekem skupaj, kar pa ne vpliva ugodno na načrtni trening. Za Trikrat na teden v telovadnici mlade tekmovalce je dovolj, če imajo na leto 3 do 4 tekme in toliko jih naši mladinci tudi imajo. Ves ostali čas je namreč treba porabiti za učenje novih prvin in izpopolnjevanje. Tudi letos bodo imeli naši mladinci republiške vrste še dve tekmi. Aprila bo najbrž v Celju troboj mladinskih reprezentanc Makedonije, Vojvodine in Slovenije, kjer bodo imeli naši mladi tekmovalci spet priložnost pokazati svoje znanje. In še nekaj podatkov o naših mladih telovadcih. Milenko Kersnič, star 17 let, dijak, član TVD Partizan-Narodni dom. Tekmuje dve leti in je dosegel že nekaj pomembnih uspehov. Bil je prvi na lanskem republiškem prvenstvu za mladince I. razred, tretji na lanskem državnem prvenstvu v Slav. Brodu, na letošnjem turnirju republik pa je delil 2. mesto s Salakom (BiH). Marko Živec, star 16 let, dijak, član TVD Partizan-Narodni dom. Tekmuje od svojega 12. leta, za telovadbo pa ga je navduši prijatelj. Doslej je nastopal na mladinskih republiških prvenstvih in prej na pionirskih. Lani Je nastopil na državnem prvenstvu v Slav. Brodu, na letošnjem turnirju republik je bil štirinajsti. Silvo Teršek, star 18 let, dijak učiteljišča, član TVD Partizan-Narodni dom. Tekmuje dve leti. Kolegi so pri telovadbi na učiteljišču opazili, da bi lahko postal dober telovadec in zato se je odločil in pričel z načrtnim delom. Sicer pa pravi, da ga mimo telovadbe veseli tudi dramatika. Tone Vene, star 16 let, dijak, član TVD Partizan-Narodni dom. Telovadi že od svojega 7. leta. Pričel je v telovadnici na Taboru, 2 leti pa se pripravlja v študijski telovadnici. Pravi, da ga navdušuje tudi košarka. Na letošnjem turnirju republik ni nastopil, ker je bil poškodovan. Mitja Zornada, star 17 let, dijak, član TVD Partizan-Narodni dom. Tekmuje 3 leta. Poslušal je nasvet svojega brata in se posvetil telovadbi. Danes mu ni žal. Že 2 leti nastopa na republiških in okrajnih prvenstvih, lani pa je bil tudi na državnem prvenstvu v Slav. Brodu. Na turnirju republik je bil devetnajsti. Iztok Tory, star 16 let, dijak, član TVD Trnovo. Telovadi že 4 leta in ga Je za telovadbo navdušil prijatelj. Od važnejših tekmovanj se je udeležil državnega prvenstva lani v Slav. Brodu in letošnjega turnirja republik, kjer je bil osemnajsti. Matjaž Kutin, star 16 let, dijak, član TVD Partizan-Narodni dom. Telovadi od svojega 7. leta. Nastopil je na lanskem državnem prvenstvu, na letošnjem turnirju republik pa je bil sedmi. lavcev za posamezna področja obsežnega dela. Ob tem naj omenimo npr. zdravnike — nekdanje telovadce. Iz vrst bivših telovadcev, ki so danes zdravniki, naj bi bila organizirana specializirana zdravstvena služba, ki bo sistematično^ bedela nad vadbo vseh tekmovalcev in tudi sodelovala pri sestavi programov, da bodo le-ti prilagojeni posameznim starostnim stopnjam in pravilno vsklajeni z zdravstvenimi normami. Gre torej za neposredno strokovno-tehnično ustvarjalno delo in sodelovanje. TUDI VEČ FINANČNE PODPORE BO TREBA Ob vsem, kar smo našteli in brez prepotrebnih finančnih sredstev — za zdaj so res Marlenka Kovačeva je prav gotovo ena naših najbolj obetajočih mladink. Seveda pa jo čaka še trdo delo, če bo hotela še naprej po poti navzgor skromna — ob še takšnem prizadevanju uspehov zanesljivo ne bo. Če primerjamo storitve, ki so jih dosegli na področju športne gimnastike v tujini, potem prav gotovo dosežkom ne bomo sledili brez osnovnih materialnih pogojev za načrtno in kvalitetno vadbo. Največ sredstev bo treba nameniti gradnji telovadnic in nabavi primernega orodja. V celi vrsti potreb po pokritih prostorih za telesno kulturo, bo treba najti režitve, ki bodo upoštevale tudi orodno telovadbo. Zaradi pomanjkanja orodja, primernega za mednarodna srečanja, imamo pri nas velike težave. Kot primer omenimo le dvoboj ženskih reprezentanc Jugoslavije in Bolgarije, ki je bil pred dnevi v Ljubljani. V Jugoslaviji imamo le eno dvovišin-sko bradljo, ki ustreza zahtevam za mednarodna srečanja. Seveda jo je bilo treba za dvoboj v Ljubljani pripeljati iz Beograda. Orodje je na ta način izpostavljeno poškodbam, da velikih prevoznih stroškov niti ne omenjamo. Z eno besedo. Čim prej bo treba misliti tudi na nabavo ustreznega orodja, ki bo na razpolago ne le za meddržavne nastope, ampak tudi za treninge naših najboljših. SODELOVANJE Z OSTALIMI ŠPORTNIMI PANOGAMI O sodelovanju strokovnjakov z različnih področij telesne kulture so že marsikje razpravljali. Tudi pri Gimnastični zvezi Slovenije resno razmišljajo o tem. Pričakujejo sodelovanje predvsem s strokovnjaki za atletiko, smučanje, plavanje, drsanje itd. To so namreč panoge, ki najbolj ustrezajo kot dopolnilni športi za telovadce. Dovolj dobro je znano, da je tudi orodna telovadba marsikateremu športniku zelo dobro izpopolnjevanje. GZS je pripravljena s svojimi strokovnimi kadri pomagati vsem, ki si želijo takšnega izpopolnjevanja. Na kratko. Sodelovanje strokovnjakov, s katerim bodo dosegli, da bodo tudi dopolnilni športi pod zares strokovnim vodstvom in bo tako tudi učinek večji. Akcija je torej široko zasnovana. Načrtov je mnogo in še več dobre volje. Prepričani smo, da bodo težnje, ki jih gojijo pri Gimnastični zvezi Slovenije, naletele na široko razumevanje in tudi uspele ter da se bo športna gimnastika v okviru slovenske telesne kulture vedno bolj uveljavljala. USTVARIMO JI ZAsTO TUDI MATERIALNE POGOJE! AFRIKA — AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA — AFRIKA — AMERIKA Drsalci na prvenstvu v Budimpešti Tri zlate medalj e v istih rokah Sjouke Bijkstra nedosegljiva in njen četrti uspeh - Peta gladka zmaga dvojice Kilius-Bdumlerja in oškodovana dvojica Eva in Pavel Roman v konkurenci plesnih parov - Lahka zmaga Calmata v odsotnosti favorita Divina Evropska elita, ki se je zbrala pretekli teden v Budimpešti, da na ploskvi drsališča Kiss OD NEDELJE DO NEDELJE ATLETIKA Fort of Spaln. — Na tukajšnjem mitingu je ameriški ^prin-ter Robert Hayes izenačil svetovni rekord v teku na 200 m — 20,5 sekunde. KOŠARKA Zttrich. — v prvenstveni kvalifikacijski tekmi za sodelovanje na letošnjem evropskem prvenstvu na Poljskem je izbrana reprezentanca Švice premagala ustrezno moštvo Zah. Nemčije 63:48 (16:30). V isti skupini tekmuje še Avstrija, ki so jo Švicarji tudi premagali ter si tako s to, zadnjo zmago, močno izboljšali izglede za sodelovanje na prvenstvu na Poljskem. LETALSTVO Buenos Aires. — V Argentini je v teku IX. svetovno prvenstvo jadralcev in športnih letalcev. Prvenstvo se odvija na letališču Junin na laguni de Gamez, 180 km zahodno od Buenos Airesa .Sodeluje 81 pilotov Iz 29 držav. Tekmovanje bo zaključeno 24. februarja. V prvi disciplini prvenstva, v hitrostnem preletu jadralnih letal v razredu Standard od Junina do Mercedesa; je. zmagal Huth (Zahodna Nemčija), ki je zbral 1000 točk. V tekmovanju odprtih jadralnih letal je na isti 141 km dolgi progi zmagal Ulblg (Avstrija). NAMIZNI l^ENIS Zurich. — v prijateljskem meddržavnem srečanju izbranih reprezentanc Švice in Francije so gostje zabeležili dve zmagi, Tako v srečanju članic 5:0, v konkurenci članov pa 6:3. nogomet Linz. — V tretji tekmi osmine finala za pokal sejemskih mest, ki se je odigrala na nevtralnem igrišču, je Dinamo iz Zagreba premagal St. Gilloise (Bruxelles) 3:2 (1:2). Toluka. — Na prvi tekmi v gostovanju po Mehiki je Dukla iz Prage zabeležila neodločen rezultat 0:0 v srečanju z doma-čipi moštvom Toluka. ODBOJKA Lizbona. — V okviru tekmovanja za evropski pokal prvakov so odbojkarji madžarskega prvaka Ujpest iz Budimpešte premagali portugalskega predstavnika Ginacio s 3:0. Helsinki. — V prvenstveni tekmi za evropski pokal prvakov je Legia iz Varšave premagala prvaka Finske Kimo s 3:0. PLAVANJE Sidney. — Japonska plšvalka Satako Tanaka Je zabeležila na mitingu nov svetovni rekord na 220 y hrbtno v času 2:29,6. Rezultat je priznan tudi za rekord na 200 m hrbtno. Dosedanji rekord na 220 y je imela Angležinja Linda Strecke (2:25,2), na 200 m pa ga Je držala Tanaka sama v času 2:31,6. para proble- izbere nove evropske prvake, ni imela mnogo sreče z vremenom. Prvenstvo je bilo tokrat namreč na prostem , in nestalno vreme je napravilo svoje, da to prvenstvo ni v toliki meri uspelo, kot so pričakovali. Prva karakteristika tekmovanja je bil uspešen nastop lanskih prvakov. Od 4 panog so dale 3 iste prvake kot lansko prvenstvo in še v četrti panogi je bila odločitev sodnikov v škodo češkega plesnega Roman-Roman dovolj pi matična. Prva trditev pa seveda ne pomeni tudi, da ni bilo nobenih presenečenj. Teh bi lahko našteli nekaj: drugo mesto Francozinje Nicole Hassler, spremenjen način drsanja sovjetskih dvojic, angleška zmaga v plesu itd. Morda bi začeli kar s pričakovanimi rezultati in tistimi, ki so jih opravičili na najvišji ravni. Iz vljudnosti pa tudi zaradi kvalitete dajemo prednost Sjpukje Dijkstra, nizozemski svetovni prvakinji, ki je pobrala evropsko lovoriko že četrtič zapored. Daleč najboljša v obveznem drsanju, je hčerka zdravnika iz Amsterdama, ker je prikazala že skoraj nedosegljivo predstavo v prostem drsanju, čeprav slej ko prej njen nastop ni atraktiven in ji ne obetajo velike bodočnosti, če bi odšla h kaki profesionalni reviji na ledu. Sjoukje ali Sladka, če bi morali ime prevesti, nadaljuje tradicijo svojega očeta, ki je bil reprezentant Nizozemske v hitrostnem drsatiju na olimpijskih igrah pred drugo svetovno vojno in tudi prvi trener svoje nadobudne hčerke, ki je v dolgih letih trdega treninga postala nepre-kosljiva v obveznih likih. Glavna želja nove prvakinje je seveda obramba zlate medalje na svetovnem prvenstvu, ki se bo konec meseca začelo v Gortini. Njen naslednji cilj pa je prenehanje tekmovalne kariere in odhod med neama-terje, vendar kot trener, in sicer v Kanadi. >Srebrna« Nicole Hassler je dosegla tokrat svojo prvo medaljo nasploh. Hčerka hotelirja iz Chamonixa je od lanske sezone krepko napredovala in njen uspeh je zaslužen, čeprav je njena najnevarnejša nasprotnica Avstrijka Heitzler med prostim drsanjem padla. Pri moških ni bilo presenečenja v borbi za naslov. Ker je moral trenutno najboljši drsalec Evrope in morda tudi sveta, Čeh Karel Divin, odpovedati nastop zaradi ponovne poškodbe, je bila pot Alainu Calmatu na široko odprta. Kljub temu, da je po štirih likih v obveznem sporedu vodil Še Nemec Schnelldorfer, prvo mesto ni bilo sporno. V prostem drsanju so Francoza odlikovale ob približno enako zahtevnem drsanju predvsem očitne kvalitete plesalca, medtem ko je bil njegov nemški nasprotnik v svojem drsanju nekoliko bolj išporten«. V nastopu dvojic sta več-Mari- ma vaiama, po mnenju strokovnjakov najboljšima, kar sta jih prikazala kdajkoli. Čez 14 dni bosta še enkrat jurišala na naslov svetovnih prvakov, ki jima je doslej nekajkrat ušel ali ker sta imela smolo ali pa ker sta prav v odločilnem trenutku naletela na še močnejšo dvojico. Sovjetski par Belouso-va-Protopopov sta mnoge elementa baleta zamenjala z bolj športnimi in bila zato še nevarnejša tekmeca kot v preteklih letih. Borba »na nož« se je razvila med plesnimi pari in seveda tudi sodniki. Obvezni plesi so prinesli nepričakovano, a zasluženo prednost Angležema Shearmanovi in Phillipsu. V prostem plesu sta bila svetovna prvaka Eva in Pavel Roman (ČSSR) boljša, toda sodniki so kljub protestom gledalcev prisodili prvo mesto Angležem, ki so si tako povrnili, prvo pozicijo iz te panoge, ki so jo imeli, odkar je na sporedu prvenstve, pa do leta 1961. Zanimivo je tudi pogledati, kako so bile posamezne države uspešne na budimpeštan-skem tekmovanju. Hoteli smo pripraviti čim širšo primerjavo in smo upoštevali rezultate prvih desetih v vseh štirih panogah. Dosežena mesta smo točkovali od 10 navzdol in dobili naslednji vrstni red: Velika Britanija 39, Zahodna Nemčija 32, ČSSR 30, Avstrija 27, Francija 23, Sovjetska zveza 21, Vzhodna Nemčija 16, Švica 12, Nizozemska in Madžarska po 10 točk. Vidimo, da ni izrazite premoči, da pa so očitno nekatere države vendarle nekakšne velesile v tej športni panogi. Na drugi strani pa je značilno, da ni skoraj nobene kvalitete v nekaterih državah, ki imajo nedvomno odlične naravne pogoje za ta šport (Poljska, Skandinavija). Na drugi strani pa nam primer Sovjetske zveze kaže, kako dolgotrajna je pot med najboljše, ker se ta država kljub največjemu rezervoarju tekmovalcev še vedno ne more prebiti popolnoma v ospredje. Na svetovnem prvenstvu v umetnostnem drsanju v Gortini od 28. februarja do 3. marca smemo pričakovati ponoven silovit obračun evropskih mojstrov drsalk, ki se jim bodo pridružili še odlični predstavniki ZDA in Kanade. Sjouke Dijkstra (Nizozemska) Po evropskih smučiščih—številna prvensta alpskih temovalcev V letošnji sezoni je bilo na sporedu že nekaj velikih in tradicionalnih mednarodnih smučarskih tekem alpskih tekmovalcev. Tako v Wengenu, Grindelvaldu, Kltzbtlhelu in drugije. Rezultati posameznih tekem so nam dali bolj ali manj že povsem jasno sliko o letošnji moči posameznih smučarskih velesil, kot tudi znanih mojstrov. Sedaj so imeli alpski tekmovalci pred naslednjimi FIS tekmami in pred že današnjo veliko predolimpijsko tekmo o Innsbrucku kratek premor. Tega so v večini držav Izkoristili za priprave svojih tekmovalcev in za izvedbo domačih prvenstev. Tako zaradi zanimivosti povzemamo v naslednjem kratke izvlečke iz prvenstva alpskih tekmovalcev v Švici, Avstriji, Franciji in Italiji, kjer je prišlo tudi do nekaj ne-pričakovanih rezultatov. ŠVICA Preteklo nedeljo je bilo na smu* čiŠČih v Wildhausemi zaključeno že prvenstvo za alpske tekmovalce in tekmovalke. Na dobro pripravljenih progah in ob dokaj ugodnem vremenu je na prvenstvu sodelovalo 80 tekmovalcev. Zanimivim trodnevnim borbam je prisostvovalo okoli 5000 gledalcev. Tuji komentatorji so zapisali, da so bili tokrat med gledalci prav vsi ljubitelji in dobri poznavalci smučanja, saj so neverjetno najtežjem Ini vožnji morali mestu Rezultati — Slalom, člani: i. Adolf tinske razlike. Na ------- ^A so tekmovalci v polni'vožnji biti vešči tudi v skakanju, saj — skakali tudi do 25 m daleč. Razlika y temperaturi med startom in ciljem je bila tudi izredna, ,saj je znašala na startu 0 stopinj, na cilju v dolipi a je bilo —-11 stopinj. Odlični Schranz ---* w ■ j i., J ov živo spremljali posamezne teke. Tako so tudi izredno toplo pozdravili znanega Forr^rja in Schneiderja, ki sta vozila le kot predvozača v vsaki disciplini. Po mnenju strokovnjakov sta vozila izredno dobro, vendar njuna rezultata nista bila objavljena, ker tako predpisujejo pravila zveze. For* rer je bil namreč kaznovan zaradi kršitve amaterizma z dveletno prepovedjo nastopanja. Pred prvenstvom je vložil tudi prošnjo za »pomilosti tey<, vendar je zveza ponovno potr- tev«, vendar je zveza ponovno potrdila prvotno kazen in mu dovolila le, da starta, kot predvozač. Na samem tekmovanju je prišlo do večjih presenečenj. Favoriti so imeli slab dan in tako so zmagali mlajši, še manj znani mojstri belih poljan. dveh tekih). VeleaUlom: 1. Jooa Minsch 2:29,8, 2. Robert Grtinenfelder 2:31,6, 3. Frady Brupbecher 2:34,3 itd. Smuk: 1. Joos Minsch 2:27,4, 2. Willy Favre 2:29,7, 3. Jacques Fleutrv 2:31,1 itd. Kombinacija: 1. Joos Minsch 15.623 točk, 2. Adolf Mathis 15.705, 3. Robert GrUnnenfelder 15.712, 4. Willy Favre itd. Slalom, članice: 1. Silvia Zimmermann 82,6, 2. Ruth Adolf 82,8, 3. Fran-coise Gay 83,0 itd. Veleslalom: The-res Obrecht l':39,l, 2. Silvia Zimmermann !:42,3, 3. Fernande Bochatav 1:42,7 itd. Smuk: Theres Obrecht 2:26,2, 2. Madeleine Vuilloud 2:27,3, 3. Fran-Coise Gay 2:28,6 itd. Kombinacija: 1. Silvia Zimmermann 13.928 točk, 2. Francoise Gay 13.958, 3. Ruth Adolf 13.985 itd. AVSTRIJA Avstrijski smučarji so imeli svoje prvenstvo tokrat v Ennstalu. Ob kaj muhastem vremenu so bile proge U-redno hitre in težke ter so zahtevale od nastopajočih res popolno znanje. Tako je bila na primer proga za smuk dolga nad 4000 m s 715 m vi- pa je bilo _____________________________ je izjavil, da proge v povprečju niso bile pretežke, vendar so zahtevale izredno fizično pripravljenost. Med tekmovalci tokrat ni bilo Zimmermanna, ki je poSkodovan, in Netzerjeve, ki zaradi prehlada ni mogla na stari. Preseneča neuspeh sicer odličnega Schranza v veleslalomu, ko je zaradi padca moral odstopiti, in poraz svetovne prvakinje Jahnove v veleslalomu. Rezultati — Slalom, Člani: t. Schranz 91,04, 2. Nenning 91,41, 3. NindW 93,00, »4. A. Leitner 93,08, 5. Falsch 93,35 itd. Veleslalom: 1. Stleg-ler 1:52,49, 2. Nenning 1:52,89, 3, H. Leitner 1:56,01, 4. Messner 1:56,04, 5. Burger 1:56,34 itd. Smuk: 1. Schranz 2:45,15, 2. Nenning 2:47,55, 3. Messner 2:47,70, 4. P. Stiegler 2:47,74, 5. A. Leitner 2:48,45 itd. Kombinacija: 1. Nenning 14,54, 2. Messner 49,53, 3. Nindl 55,13, 4. H. Leitner 65,26, 5. A. Leitner 69,31 itd. Slalom, članice: 1. Marianne Jahn 79,77, 2. Traudl Hecher 3' Edith Zimmermann 84,54 itd. Veleslalom: 1. Traudl Hecher 1:39,05, 2. Marianne Jahn 1:42,03, 3, Edda Kainz 1:42,18 itd. Smuk: 1. Christl Haas 2:15,50, 2. Traudl Hecher 2:17,34, 3. Marianne Jahn 2:19,03 itd. Kombinacija: 1. Traudl Hecher 30,29, 2. Mananne Jahne 36,99, 3. Christl Haas 86,87 itd. FRANCIJA Najboljši francoski smučarji so se *braH tokrat _ že na 50* prvenstvu Francije, in sicer v Bergesu. Tekmovanje je sodilo tudi kot kvalifikacijsko za uvrstitev tekmovalcev v drugi oziroma tretji razred. PriSlo je (fd večjih presenečenj, in to predvsem zaradi padcev in odstopa favoritov v veleslalomu. TakSna usoda je doletela Perillata, Viollata, Lacroixa in ostale. Nasprotno pa je mlada Annie Fa-mose dokazala, da njeni zadnji veliki ,m,, ??r0°n*. uspehi niso bili po naključju, saj je zabeležila tri zmage. Tekmovalcem vreme ni bilo najbolj naklonjeno. Bilo je oblačno in me gleno, proge težke in poledenele, ven ?aG.?“ številnih padcih ni prišlo do hujših poSkodb. Rezultati — Slalom, moški: 1. La-ffolč, M8’08; ?. Jean Claude Killv i)®'22, Arpm 121,69, 4. Jauffred 125.88, 5. G. Duvillard 129,39 itd. Vele-L Mauduit 1:40,67, 2. Killy 1:45,74, 4. Gacon 1:57 54, 3. C. Bozon 1:48,60 Itd. Smuk: Lacrolz 1:45,41, 2. Gaslon Perel i:48^3t 3. Viollat in Stamos oba 1:48,65, 5. Chat es Bozon 1:49,51 itd. Kombl-namja: 1 Jean-Claude Killy 46.10 toč-ke, 2. Michel Arpin 73,30, 3. Charles Bozon 127,22 itd. Slalom, članice: 1. Annie Famose 101,54, 2. Christine Goi- na kratko-na kratko-na kratko ^ Znana sprinterka in rekorderka, nemška atletinja Jutta Heine, ki je sedaj na daljšem gostovanju po ZDA, je prejela tamkaj ponudbo za štipendijo in študij. Štipendijo ji nudi zveza AAU za študij na univerzi v Los Angelesu. Kot sama pravi, bi z veseljem nekaj mesecev študirala v Kaliforniji, kjer bi se povsem razumljivo ukvarjala predvsem tudi z atletiko. Sedaj pričakuje le še tozadevno soglasnost iz svoje domovine. #V zadnjem času je v svetu vedno bolj popularna akrobatika. Le-ta je pričela izpodrivati in resno konkurirati celo priljubljeni telovadbi. Ta nova športna panoga se najbolj razvija na Poljskem. Pred kratkim je bilo tudi že prvo prvenstvo Poljske v akrobatiki, na katerem je sodelovalo 250 tekmovalcev in to večina deklet. Številni gledalci so bili izredno navdušeni nad prikazanimi mojstrovinami. Akrobatika ima mnogo skupnega s telovadbo, vendar je mnogo bolj atraktivna in zato ni tudi nič čudnega, da je vse bolj popularna. 0 Kolesarji tudi pozimi ne mirujejo. Prav v tem času so namreč na sporedu najrazličnejši kriteriji v zaprtih prostorih na pistah. Tako si sledijo številne znane 6-dnevne dirke skoraj v vseh državah z bogato kolesarsko tradicijo. Bolj neverjetno pa je, da bi kolesarji sedaj vozili na prostem. In vendar se to dogaja prav sedaj sredi zime. Znani kolesar Anquetil je po krajšem premoru (mimogrede je tudi smučal), pričel s pripravami na novo sezono. Trenira s skupino kolesarjev na cestah v okolici Ženeve pri —169 mraza. Nasprotno pa se je italijanski kolesar Maspes odločil, da se bo pripravljal v Avstraliji. Odpotoval je v Melbourn, kjer bo tudi sodeloval na znani 6-dnevni dirki. # V prijateljskem nogometnem srečanja je brazilski prvak Santos v Santiagu de Chile premagal prvaka Čila Colo Colo z 2:1. Veliki Pele je L po 30 minutah igre dosegel 2 gola za Santos. Ko je bil le nekaj minut [ Kasneje ob svojem značilnem prodoru zrušen v kazenskem prostoru, je zastreljal svojo prvo 11 m, odkar od leta 195? nastopa v prvem moštvu Santosa. Strel je namreč obranil v izrednem slogu vratar Escuti. Tako Pele ni izkoristil priložnosti, da bi prav na tej tekmi dosegel v skupni oceni svoj 550 gol. 0 Eden najboljših vaterpolistov na svetu je vsekakor sedaj že 32-letni Madžar Kolman Markovics. Kolman je še vedno aktiven in najboljši mož madžarske reprezentance, v kateri nastopa že od svojega 1?. leta. Sedaj je naznanil, da bo zaključil svojo kariero z nastopom na Olimpijskih igrah v Tokiu. Kolman meni, da je nivo igre v zadnjem času precej nazadoval ter da bo potrebno spremeniti tradicionalno igro mož moža z vse hitrejšo igro celotnega moštva. Za najboljše igralce zadnjih 15 let je izbral naslednjo desetorico: vratarja — Boros (Madž) in Kovačič (Jug), branilca — Rubini (It) in Gyarmati (Madž), zveze — Bilsma (Niz), napadalci — Knrtini (Jug), Szivos in Karpati (Madž), Arena (It) in Mšveniradse (SZ). £ Francoski nogometaši groze s štrajkom, v kolikor nogometna zveza ne bi ugodila njihovim željam. Zahtevajo namreč, da se zagotovi starejšim odsluženim igralcem gotova podpora — pokojnina in da se osnuje fond za podporo. Nadalje tudi, da se omogoči prestop igralcem med profesionalce ali pa, da se jim na njihovo željo omogoči povratek med amaterje. V kolikor bi nogometaši res stopili v štrajk, kar nameravajo objaviti v tem tednu, se bodo fnvncoski selektorji znašli v nemali zadregi. V Parizu bo namreč 2?. februarja prvenstvena reprezentančna tekma med Francijo in Anglijo v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov. Vsa vlada nu tekmi Nedavno je zasedal italijanski parlament in v dolgih diskusijah, ki so trajale v nedogled, so postali poslanci nestrpni. Nenadoma je nekdo vstal in predlagal, da bi sejo prekinili od 14. do 17. ure. Večina poslancev se je s tem predlogom strinjala in šele pozneje se je zvedelo, da je bil predlog stavljen prvenstveno zaradi tega, ker se je v tem času odigravala nogometna tekma med Rimom in Neapljem in so si poslanci hoteli to tekmo ogledati. Poslance ni utrujala neskončna diskusija v parlamentu, temveč jih je navijalska strast privedla do tega, da so prekinili sejo vlade In odšli vsi na stadion, kjer so si dali še večjega duška kot v parlamentarnih razpravah. Moč rumene majice Tekmovalci na Tour de France, pa tudi na vseh ostalih velikih mednarodnih etapnih dirkah se bore za najboljši plasma in tisti, ki vodi v skupni oceni, nosi tudi rumeno majico. Tako je rumena majica postala popularna po vsem svetu in nek simbol • najboljšega. Francoski novinar Jean Citar, ki često prenaša po radiu velike dirke Tour de France, je v svoji družini prav tako uvedel nagrajevanje rumene majice. Kupil je rumeno majico in dovolil, da jo obleče njegov sin samo takrat, kadar, v šoli dobi odlično oceno. To njegovo nagrajevanje z rumeno majico se je kmalu razvedelo tudi v šoli in učiteljica se je začela posluževati istega načina. Tudi ona je kupila rumeno majico in nosil jo je vedno samo tisti učenec, ki je bil trenutno najboljši. Pravijo, da se s takim dode-Ijevanjem rumene majice v šoli močno dvignil tudi učni uspeh. Koliko preteče nogometaš Med francoskimi novinarji se je nedavno vnel spor o tem, koliko preteče nogometaš na eni sami tekmi. Številke so se gibale od 5 do 15 km. Da bi zaključili te prepire, je nek francoski novinar na prvenstveni tekmi Reimson in Lillom točno računal metre, ki jih preteče napadalec v neki ekipi. Izračunal je, da povprečno napadalec v 90 minutah preteče okoli 5 km, ali točneje 4700 m. Fran- ; coski novinar je celo tako natančno beležil, da je zaključku lahko postregel s statistiko, ki je pokazala tudi, koliko napadalec preteče v sprintu in koliko v počasnem teku. Izmeril je, da so napadalci pretekli okoli 1400 m v ostrem sprinta, ostalih 3300 m pa v zmernem teku. Seveda povdarjajo nogometni strokovnjaki, je to mnogo bolj naporno, kot tek atleta, ki si lahko svoje sile točno razdeli na vsej progi, medtem, ko je nogometaš prisiljen na kratke, nekaj sekund trajajoče sprinte, ki se vrste drug za drugim, brez kakršnekoli zakonitosti tschel 103,28, 3. Cecile Prince 105,37 itd. Veleslalom: 1 .Marielle Goitschel 1:21,0, 2. Annie Famose 1:21,91, 3. Christine Goitschel 1:23,47 itd. Smuk: 1. Annie Famose 1:47,89, 2. Dadeleine Bochatay 1:49,51, 3. Christine Terrail-Ion 1:51,14 itd. Kombinacija: 1. Annie Famose 7,20 točke, 2. Christine Goitschel 49,03, 3. Cecile Prince 73,18 itd. ITALIJA Slabo vreme na prvenstvu Italije je .marsikateremu izmed favoritov krepko zagodlo.^ Proga je bila zavita v meglo in večji del tekmovanja je snežilo. Prišlo je do hujših padcev in do poškodbe Carle Eamelle, ki si je pri padcu zlomila nogo. Rezultati .so povprečni. Največje presenečenje je pripravil Sirpaes, ki je zmagal smuku in tako prekrižal račune vsem favoritom. Sicer pa je bil med najboljšimi ponovno Mahlknecht, medtem ko se je zmagovalec tekme Tre»-Tre in eden izmed največjih kandidatov prvenstva Pedroncelli moral zadovoljiti v povprečju s tretjim mestom. V konkurenci članic je bila v ospredju ponovno Pia Riva. Izreden uspeh pa je zabeležila sedaj že 32-letna Ciuliana Chenal-Minuzzo. / Rezultati — Slalom, člani: 1. Yvo Mahlknecht 89,9, 2. Martino Fill 90,7, 3. Italo Pedroncelli 91,2 itd. Veleslalom: 1. Martino Fill 2:03,0, 2. Yvo Mahlknecht 2:03,4, 3. Italo Pedroncelli 2:03,9 itd. Smuk: 1. Gildo Siorpaes 2:17,3, 2. Yvo Mahlknecht 2:17,4, 3. Gerhard Mussner 2:17,6 itd. Slaloip, članice: 1. Minuzzo 81,0, 2. Inge Se-noner 82,1, 3. Lidia Barbier: 82,5 itd. Veleslalom: 1. Pia Riva 2:05,2, 2. Yvort-ne Riiegg 2:07,9, 3. Minuzzo 2:08,8 itd. Smuk: 1. Pia Riva 1,31,1, 2. Giusfina Demetz 1:34,6, 3. Lidia Barbieri 1:34,9. Strokovno: široka množična osnova za tekmovalno sankanje - Sankanje postaja tudi turistična atrakcija - Nekaj podatkov o tekmovalnih elementih te panoge - Sankanje se razvija tudi pri nas, predvsem na Gorenjskem ter tudi v nekaterih drtigih republikah Zapravljanje ugleda NAŠ TELEOBJEKTIV Vso nogometno javnost, ki si že močno želi prvih prijateljskih, še posebej pa prvenstvenih tekem, so minulo nedeljo presenetili prvi letošnji rezultati prijateljskih tekem. Bilo Jih je kdo ve koliko — toda en sam rezultat je vzbudil povsod veliko pozornost. Enajstorica Rljeke je premagala Triglav iz Kranja z zares »atomskim« rezultatom 16 :l. Edi se, da tako visokega rezultata v jugoslovanskem nogometu že dolgo ni bilo. Ne more nam biti vseeno, če danes povsod govore o tem astronomskem porazu kranjskih nogometašev, kajti Triglav je danes eden najvidnejših predstavnikov slovenskega nogometa sploh. To je sedaj po kvaliteti tretja enajstorica v Sloveniji. Poleg dveh zveznih ligašev — Maribora in Olimpije — je Triglav moštvo, ki se bori za ugled kvalitetne enajstorice, saj s 6 točkami prednosti dominira na prvem mestu v slovenski nogometni ligi. Triglav je jesenski nogometni prvak Slovenije in je s tako velikim naskokom točk ter s svojo značilno borbenostjo eden najresnejših kandidatov za naslov letošnjega slovenskega prvaka, ki bo, kot vemo, nastopal tudi v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v II. zvezno ligo. Ce vemo vse to, potem toliko težje razumemo, kako si enajstorica s takimi ambicijami lahko privošči tako visok poraz. To pomeni namreč zapravljanje klubskega ugleda, po drugi strani pa tudi zapravljanje ugleda slovenskega nogometa sploh. Od kot tako visok poraz v tekmi z Rijeko? To vprašanje dane slišimo' skoraj na vsakem vogalu. Ne vemo, ali so bili nogometaši Triglava tako impre-sioniranl zaradi prvoligaškega nasprotnika, ki pa se letos s tru- dom prebija na zadnjih mestih v I. zvezni ligi. Morda so bili nogometaši Triglava za tako naporno srečanje premalo pripravljeni, saj moramo vedeti, da je I. zvezna liga že skoraj pred durmi in da Rijeka krepko trenira na igrišču, kjer ni snega. Triglav, ki ima še več časa do pričetka prvenstva in najbrž tudi težave s prostori za trening, je verjetno odšel na Reko v mnogo slabši formi, kot je bil jeseni, in zato doživel katastrofo, ki jo ne bo mogoče tako hitro izbrisati. Računica pokaže, da je Triglav posebno v drugem polčasu popolnoma popustil in sprejel gol povprečno vsake 4,5 minute Kljub vsem nevšečnostim, ki so Triglavu lahko v opravičilo, bi se kaj takega ne smelo zgoditi. Ta astronomski rezultat pa bo morda v pouk samemu Triglavu in tudi drugim klubom, da se s svojim ugledom ni igrati na tako lahek način. PISMA — iz Slovenije SANKANJE VEDNO BOLJ PRILJUBLJENA REKREATIVNA IN TEKMOVALNA ŠPORTNA PANOGA Nič novega ni, če povemo, da se skoraj vsak mlad človek sanka, da se na ta način skuša razvedriti v zimskih mesecih, se navžiti zraka in zimskega veselja. Seveda je to rekreacijska oblika sankanja, o kateri lahko govorimo da je množična in da je močno razvita skoraj v vsej Jugoslaviji. Prav zaradi tega smo se danes odločili napisati nekaj več o tej športni panogi, ki se močno razvija, kateri pa za sedaj še manjka organizacijskih in tekmovalnih oblik. SANKANJE — TEKMOVANJE — TURIZEM Za vsako športno panogo ugotavljamo, da so njeni zametki in osnova sploh prav tekmovanja. Osnovno je torej začeti s sankaškimi tekmovanji v najrazličnejših krajih in najrazličnejših oblikah. Najtežja in največja naloga: zbrati či mvečje število tistih mladih sankačev, ki se z najrazličnejšimi tipi sani spuščajo po strminah, in zanje prirediti posebna tekmovanja. Takrat bomo lahko, kot pravimo temu, kar čez noč ugotovili, da imamo pravo množico talentov in takih športnikov, ki se žele ukvarjati s to panogo. Z drugimi besedami: treba je ustanoviti čim več sankaških klubov in sekcij, ki bi pričeli s temi osnovnimi nalogami delati v najrazličnejših predelih Jugoslavije, seveda predvsem tam, kjer so za to naravni pogoji. Najbrž ni odveč, če k temu pridamo, da je sankanje ozko povezano tudi s turizmom. Sankaška tekmovanja so prava turistična atrakcija, poleg tega pa lahko trdimo tudi to, da bi v najrazličnejša zimsko-športna središča z velikim veseljem prišli tudi sankači, če bi zanje organizirali podobna tekmovanja kot za smučarje, jim pripravili Rezervirano za bralce ŠE ENKRAT DELAMARIS V nekaj skopih stavkih vam bom napisal misel, ki mi že nekaj Časa vrta po glavi. Upam, da vam je znana afera o Delamarisa, nogometnem kluba in članu SNL. Po informacijah vašega časopisa^ bodo Delamarisu odvzeli 8 točk. To me je zelo presenetilo. Po kvaliteti sodeč, je Delamaris eno boljših moštev v letošnjem prvenstvu SNL. Prav zato S u.umu, (Yun.\s J a . (liti (J. » i (lici (,l o \-ill 11(1 (-1(111 K13 111 1 V Ul C, IVI so podobni vašemu pisanju. Ko pa sem prebral sestavek v Slovenskem Jadranu, sem se raztogotil nad vašim pisanjem, ali točneje, nad vašo obsodbo. Mislim, da je pravica na strani Delamarisa. Upam, da se boste v bodoče bolj pozanimali o zadevah, preden boste napisali članek, ki obsoja nedolžnega. Tu prilagam komentar Slovenskega Jadrana. Prosim, da mi odgovorite in ne smete misliti, da sem navijač Delamarisa. Z. O., Piran, Bolniška 2 O nogometaših Delamarisa in vse, kar je nastalo zarrfdi znane afere, so poročali komentatorji precej na široko in kakor sami pravite, tudi naš Polet. Opozorili bi vas, aa naše uredništvo nima kateršnega koli namena podtikati, govoriti neresnico ali biti zagovornik katerega koli tabora! Nasprotno, prikazati hoče dejansko stanje, takšno, kakršno je! O tem ne bomo tokrat več razpravljali, čeprav imamo svoje mnenje o načinu pisanja tov. Omladiča v Slovenskem Jadranu. Prav on je tisti, ^ ki hočeš ali nočeš obvešča javnost enostransko. Sicer pa naj vam na kratko povemo, da bodo o tet Delamarisovi. aferi spregovorili svojo zadnjo besedo na posebni konferenci NZS, kjer bo predsedstvo prizadetim članom Delamarisa prikazalo še enkrat stvari takšne, kot so, brez olepšavanja ali napihovanja. Na sejo bo NZS povabila tudi zastopnike našega tiska, med temi tudi tov. Omladiča, ki se bo lahko tokrat sam, na svoja ušesa prepričal, kakšna je zadeva okrog te afere. In o tem za danes dovolj! KAJ JE Z BASSINOM? Sem navdušen navijač košarkarjev Olimpije in ne zamudim nobene njihove tekme. Že precej dinca Bassina, ki je v ~~ ej časa pa pogrešam v moštvu odličnega mla-zadnjem času predmet pogovorov med ljubitelji košarke po vsej Sloveniji, posebno še pri nas v Mariboru in seveda v Ljubljani, kjer študira. Zanima me, zakaj ga več ne vidimo v dresn Olimpije, posebno sedaj, ko je klub ostal brez odličnih starejših igralcev? Nekateri trdijo, da so v zagrebškem športnem listu brali, da s,e je sprl z vodstvom kluba in začel igrati hokej in nogomet in da celo neredno obiskuje šolo. V Ljubljani pn slišim, da noče več igrati za Olimpijo in da je že pristopil k Crveni zvezdi Iz Beograda. Ali je res, da so ga zato kaznovali z enoletno prepovedjo igranja? Mnogi trdimo, da ni jarav, če je. zapustil klub, kjer je zrasel v odličnega igralca, niti ni zanj priporočljivo, da že tako mlad prehaja iz kluba v klnb. Ker mnogi nestrpno čakamo odgovore na ta vprašanja, upam, da mi boste takoj odgovorili. Andrej Pleterski, Maribor Na upravi Olimpije so nam o Bassinu povedali naslednje: Ta odlični tudi mladi _______ - Glede novice, sa. kakor __ __ _arar da je Bassin nediscipliniran tako r-_ _ _ v šoli. Vodstvo kluba ga je večkrat opozorilo na napake, toc^Ši . Bassin ni upošteval pametnih nasvetov, zato ga je klub kaznoval. ; novice, da je Bassin prestopil k Crveni zvezdi, vam moramo reči, da to ne drži. Trdimo le to, da je bila odločitev vodstva kluba Dpolnoma pravilua, kajti ta mladenič, ki je postal nekakšen vzornik ladine, mora vedeti, da je njegova odgovornost večja, kot si misli. i-^„J.. ________ ;--:i- J~i—:u ^-v: „„ Mladina se ne zgleduje samo po njegovih dobrih, temveč bi se lahko gledovala tudi po njegovih slabih lastnostih. Vzgajamo dobre šport-iike predvsem pa dobre člane človeške družbe, zato je kazen povsem nike predvsi upravičena! V PRIČAKOVANJU Sem zvest bralec Poleta in že večkrat sem se oglasil z dopisi, na katere sem dobil odgovor! Upam, da me boste tudi tokrat dopolnili oziroma odgovorili na moje pismo. Polet kot slovenski Športni list objavlja rezultate in druge sestavke, kar mora zadovoljiti še tako vnetega športnika. Kar želiš, to lahko zveš prav v Poletu. Pravilno popularizira najvidnejše dosežke naših vrhunskih športnikov doma in v tujini. Tokrat pa nekaj o smučarski tekmi v Ihanu. Bil sem na prireditvi smučarskih skokov, kjer je sodelovalo SO tekmovalcev. Nastopili so naši najboljši, kot: Šlibar, Pečar, Jemc, Oman itd. in tako pokazali, da cenijo trud organizatorjev v Ihanu. Zanima me, kakšno je vase mnenje in ali Partizan iz Ihana zmore organizirati velike prireditve? Ali se vam zdi, da športni funkcionarji v tem kraju zaslužijo priznanje? Vinko Ogrinc, Domžale Na vaše pismo res ni težko odgovoriti. Po končani tekmi v Ihanu smo govorili z nekaterimi posamezniki in vsi so ugotovili, da je bila \ lepa prireditev in da se bodo tudi drugič rade volje odzvali povabilu Partizana iz Ihana. Prav gotovo zaslužijo delavoljni in požrtvovalni I funkcionarji, še posebej zato, ker so v najhujšem snežnem metežu dobro organizirali tekmo, vse priznanje ne samo vseh nastopajočih in gledalcev, temveč vse športne javnosti! proge in jim dajali tudi strokovne napotke. Prave predstave o tekmovalnem sankanju v Jugoslaviji danes pravzaprav še nimamo. Vzrok je predvsem v tem, da pri ker bi zaradi tega lahko močno padel in izgubil čas. Proga mora imeti nekaj obveznih lokov, npr. »S« krivino, barirint in podobno, ti loki pa dosežejo ponekod višino 7 do 8 m. Loki so nas ni niti ene umetne sankaške ledeni, vendar napravljeni tako, TTrV^CfO nSP imamr* rr/i 1 l-i •__________3; proge, pač pa imamo že vrsto nadarjenih tekmovalcev. Le-ti so že z dokaj pomembnimi uspehi nastopili na raznih mednarodnih tekrtiovanjih. Omeniti velja tudi to, da sankarska oprema v zadnjem času ni več problem, ker je tekmovalne sani pričela izdelovati tovarna Elan v Begunjah. Eden izmed činiteljev za razvoj te tekmovalne panoge je tudi to, da je tekmovalna oprema razmeroma poceni. *• Sankanje kot tekmovalna disciplina, se je v zadnjih letih močno razširilo po vsem svetu. Svojo mednarodno afirmacijo je doseglo tudi s tem, da so sankanje uvrstili v olimpijski spored prihodnjih olimpijskih iger v Innsbrucku. Tekmovalci najrazličnejših držav se seveda močno pripravljajo na to doslej najpomembnejše sankaško tekmovanje, pri nas pa smo v velikem zaostanku,, ker se še vedno borimo za graditev umetne tekmovalne proge. Ta objekt ni drag, saj stane umetna sankaška proga le 5 do 8 milijonov din in jo je mogoče graditi v etapah, se do sedaj ta ideja še ni bistveno premaknila z mrtve točke. O SANKANJU V MEDNARODNIH ARENAH Sankanje napreduje v svetu s tako hitrostjo, da najboljšim tekmovalcem Jugoslovani enostavno ne morejo slediti. Majhna primerjava: leta 1961 je bilo na svetovnem prvenstvu v Švici 70 nastopajočih iz 11 držav. Najboljši Jugoslovan je takrat zasedel 13. mesto, za našimi tekmovalci pa so se zvrstili vsi Švicarji, Norvežani, Švedi, Francozi in tudi nekaj tekmovalcev sankaških velesil. Na letošnjem svetovnem prvenstvu v Innsbrucku je bilo 83 tekmovalcev iz 16 držav. Najboljši Norvežan je bil tokrat 11., naš najboljši tekmovalec pa 51. Pred njim so se uvrstili tudi Švicarji, Francozi in še nekateri drugi, ki doslej za Jugoslovane niso bili resen nasprotnik. S tem ne moremo očitati jugoslovanskim reprezentantom, da niso bili dovolj požrtvovalni in hrabri, pač pa moramo vedeti, da brez tehnike, ki jo lahko pridobijo le na umetni progi, ni zaželenega napredka. NOVA TEHNIKA Na zadnjem prvenstvu so najboljši tekmovalci prikazali nov način v tehniki vožnje v ležečem položaju, ki je pokazal izredne rezultate. Svetovni prvak je prevozil 1000 m dolgo progo v 45 sekundah, med drugim in tretjeplasiranim tekmovalcem pa je bilo le 2 stotinki sekunde razlike. Naš najboljši tekmovalec je prevozil progo v času 50,70 sekunde. Ce upoštevamo, da je bila proga popolnoma ledena, potem si lahko predstavljamo, da morajo biti tekmovalci res dobro pripravljeni, da lahko vzdržijo veliko hitrost in zračni pritisk. TEKMOVALNE PROGE Proga je lahko dolga 1000 do 1500 m, idealna dolžina pa je okoli 1200 m. Tekmovalna proga je popolnoma ledena. Umetnost vožnje je v obvladanju sank preko jermena in z gibi telesa. Sankač nima nobene mož da tekmovalca, ki bi zaradi slabe tehnike vožnje in centrifugalne sile moral zleteti izven korita proge, spravijo nazaj na progo. Padci so ponavadi le v koritu, kjer je manj nevarnosti za hujše telesne poškodbe. Povprečna višinska razlika proge je okoli 150 m, naklon 10%, hitrost pa okoli 100 km na uro. Tekmovalne sani so izdelane iz lesa, na drsni strani pa obložene s težko jekleno oblogo. Sanke je treba mazati približno tako kot smuči. Dovoljena teža sank je 20 kg. Po vsakem teku jih na cilju stehtajo na precizni tehtnici. Vsi tekmovalci morajo biti opremljeni z varnostnimi čeladami. Tekmovalno sankanje v sodobni obliki je za sedaj najbolj razvito v Sloveniji (Bohinj, Jesenice), vendar je opaziti zametke te panoge tudi na Hrvatskem, BiH ter tudi v nekaterih drugih republikah Jugoslavije. Kaže, da je treba v prihodnjih letih računati tudi z dobrimi tekmovalci iz drugih republik. Z drugimi besedami povedano, sankanje kot športna in tekmovalna panoga ima poleg velikega rekreativnega pomena pri nas velike možnosti razvoja in lepe perspektive. TRBOVLJE Smučanje. — Ob vlečnici na Vrheh nad Trbovljami so tekmovali v slalomu in veleslalomu. V bližini pa so imeli marljivi trboveljski smučarji tudi tekme v smučarskem teku. Tekmovali so smučarji iz strojne tovarne Trbovlje, Litostroja in Metalne iz Maribora. Domačini so zmagali ekipno v vseh treh disciplinah, med posamezniki pa so bili najboljši: slalom - Bajda(STT), veleslalom — Rajšek (STT), tek — Minšek (Lit.). — Vrstni red ekip: slalom — STT, Metalna, Litostroj; veleslalom — STT, Litostroj, Metalna: tek — STT, Litostroj, Metalna; kombinacija — STT, Litostroj, Metalna. Obenem s tekmovanjem naših treh velikih strojnih tovarn so smučarji tekmovali tudi za okrajno kovinarsko prvenstvo. Rezultati: veleslalom — STT (Rajšek, Širše, Bajda); Zavod za raziskavo materialov Lj,- Galjevica Lj. itd. VRANSKO Smučanje. — v zimskih počitnicah je osnovna šola Vransko organizirala šestdnevni smučarski tečaj na terenih nad Vranskim. Ob zaključku tečaja so mladi smučarji tekmovali v slalomu. Pri pionirjih sta zmagala Vinko in Peter Praprotnik, pri pionirkah pa Golavškova. V organizaciji TVD -Partizana Vransko pa so organizirali prvenstvo občine Žalec v smučanju. Tekmovali so v veleslalomu in skokih na 35-metrski skakalnici. Rezultati: ' člani — Golob (Z), mladinci — J. Markovič (Z), pionirji — N. Markovič (Z), pionirke — Praprotnik (V). V skokih so poleg tekmovalcev iz domače občine tekmovali še smučarji iz Velenja, Šoštanja in Kisovca. Med člani je bil najboljši Ribič (Tabor), pri mladincih Ošep (Soš). Prvaki občine v skokih pa so: Ribič pri članih In Anzelc pri mla-dlnncih. KAMNIK Avto-moto skijSring. — Prejšnjo nedeljo sta AMD Kamnik in SK Kamnik priredila meddruštvene tekme na progi Mekinje—Stranje. V kategoriji motorjev do 50 ccm je zmagal Peter Seljak s smučarjem Tonetom Zormanom (oba Domžale). V kategoriji motorjev nad 50 ccm sta zmagala Ludvik Stupar in France Stupar. Ta tekmovalca sta dosegla tudi najboljši čas v kategoriji motorjev. Prikoličarja Stane Golob in Slavko Uršič s smučarjem Rajkom Golobom pa sta bila najboljša v tej disciplini. Pri avtomobilistih do 750 ccm je bil najboljši Prodnik s smučarjem Konciljem. Ta dva tekmovalca sta dosegla tudi najboljši čas dneva. Skupno je nastopilo v tej zanimivi prireditvi 52 tekmovalcev, ob progi pa se je zbralo približno 3000 gledalcev. PREBOLD Smučarski skoki. — TVD Partizan Prebold je prejšnjo nedeljo priredil smučarske «koke na 35-me-trskl skakalnici. Pred približno 300 gledalci so nastopili mladi tekmovalci Iz Gomilskega in Prebolda. Zmagal Je Janko Zllnik (Gom) pred Druškovičem In Jazbecom. NOVO MESTO Smučarski skoki. — Minulo nedeljo so v Novem mestu tekmovali v smučarskih skokih za prvenstvo tega mesta. Na dveh skakalnicah — 25- in 15-metrski — se je pomerilo 48 članov, mladincev In pionirjev. Pred tem prvenstvom sta bili organizirani dve skakalni tekmi, na katerih je sodelovalo približno 50 pionirjev in mladincev. Prvenstvo je veljalo kot pogoj za medobčinsko tekmovanje v skokih, ki bo 24 ,t. m. na Isti skakalnici. Rezultati — prvo tekmovanje, starejši Tekmovalno sankanje se tudi v naši državi močno širi pionirji (10-metr. skakalnica): Ahlin, Platiša; mlajši pionirji: Levičar, Kotnik; cicibani: Uršič, Mihelič. — Drugo tekmovanje — mladinci (20-metrska skakalnica): Stangelj, Pavlič; starejši pionirji: Ahlin, Kna-feljc; mlajši pionirji: Pavlič, 'Kavšek; cicibani: Matko, Kocjančič. — Tretje tekmovanje — člani (25-me-trska skakalnica): Koprivnik, Glo-bevnik; mladinci: Benčina, Vesel; starejši pionirji: Spiler, Pavlič; mlajši pionirji: Berger, Lampe. TRST Atletika. — Prejšnjo nedeljo je bil v Trstu letošnji prvi zimski kros za atlete vseh kategorij italijanske atletske zveze. V skupini mlajših mladincev so nastopili tudi trije člani športnega združenja BOR, ki so se v ostri konkurenci takole uvrstili: 1. Davorin Žerjal, 4. Borut Spacal, 6. Igor Dolenc. Omeniti moramo, da za BOR tokrat ni nastopil deželni prvak na proti 1200 metrov Stojan Sancin. Odbojka. — SZ BOR je tudi letos organiziralo odbojkarski turnir za mlada moštva iz Trsta, Gorice in Vidma. V treh tekmah so igralci BORA zanesljivo premagali nasprotnike in tako tudi letos osvojili prvo mesto. — Drugo slovensko moštvo Olimpija iz Gorice se je uvrstilo na 3. mesto. SLOV. KONJICE y Smučanje. — Pred dnevi so se člani sindikalnih podružnic v tej občini pomerili v veleslalomu. Prijavilo se je 38 posameznikov in 9 ekip. Med posamezniki je bil najboljši Bojan Vončina, med ekipami pa je bila najboljša podružnica Ko-stroj iz Sl. Konjic. Tekmovanje, ki je bilo prvo te vrste, je v celoti uspelo. VODICE Smučanje. — Smučarski klub »Strahovica« iz Sel pri Vodicah je organiziralo medklubske skakalne tekme za pionirje na 15-metrski skakalnici in za mladince člane na 35-metrski skakalnici. Nastopilo je 35 skakalcev, največ uspeha pa so imeli tekmovalci iz Mengša. Rezultati: Stele (Meng.), Sršen (Selo); mladinci: Posavec (Meng.), Oražem (Meng.); pionirji: Vrhovnik (Meng.), Volkar (Selo). MURSKA SOBOTA Nogomet. — Na občnem zboru nogometnega kluba Sobote so ugotovili, da je bilo v minulem^ letu najuspešnejše mladinsko moštvo, ki se je visoko uvrstilo na lestvici slovenske mladinske lige, obenem pa je bilo tudi najbolj disciplinirano. Manj uspeha je imelo moštvo članov v tekmovanju v SNL. Uspešno pa je bilo tudi drugo moštvo Sobote, ki je tekmovalo v pomurski nogometni ligi. Nadalje so na tem zboru razpravljali o dograditvi igrišča, katerega so začeli graditi že pred dvema letoma, V bodoče pa bodo posvetili precej pozornosti tudi povečanju slanstva. Smučanje. — Šolsko Športno društvo »Mladost« in osemletne šole v Murski Soboti so v času počitnic organizirali desetdnevni smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 25 pionirjev. RIMSKE TOPLICE Smučanje. — TVD Partizan Rim. Toplice goji vse panoge, ki so na prostem, ker nima drugih možnosti. V zimskem času so člani posebno aktivni v smučanju. V zimskih počitnicah so priredili več smučarskih tečajev, na katerih se je 30 pionirjev in pionirk naučilo smučati. Na koncu tečajev pa so organizirali društveno tekmovanje, ki se ga je udeležilo približno 40 tekmovalcev. V alpski kombinaciji je med lani zmagal Medle, pri mladincih Mlakar, pionirjih Grabar, mlajših pionirjih Cvikelj, pri pionirkah pa je bila najboljša Majda Tavzes. Na 35-metrski skakalnici pa je bil med člani najboljši Košič, pri pionirjih pa Sluga. MARIBOR Na plenumu izvršnih odborov okrajnih zvez za telesno vzgojo iz Maribora in Murske Sobote so soglasno sklenili, da se obe zvezi združita in da bo sedež nove zveze v Mariboru. Plenumu je prisostvoval tudi predsednik Zveze za telesno kulturo tov. Janez Zemljarič, ki je med drugim razpravljal tudi o problemu obstoja svetov za telesno vzgojo pri občinskih ljudskih odborih. Razpravljali so tudi o mariborski srednji šoli za telesno vzgojo, ki naj bi se postopoma preorientirala v višjo šolo za telesno vzgojo. Smučanje. Na 60-metrski skakalnici na Pekrski Gorci pri l^Ea-rlboru so po šestih letih spet skakali. Okoli skrbno pripravljene skakalnice se je zbralo več kot 4000 gledalcev, ki so s zanimanjem opazovali skoke naših najboljših skakalcev. Republiški prvak Ludvik Zajc sl je zagotovil končno zmago že s prvim skokom, ko je zanesljivo pristal na 59,5 m. — Rezultati: Zajc 223,2, Oman 217,5, Pečar 211,4, Nahtigal 210,4, Eržen 209,4 itd. Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah Partizan-Bled lepo napreduje Na Bledu je bila te dni letna skupščina TVD Partizan Bled, enega najboljših društev na Gorenjskem. iz porodi vodij oddelkov in naCelnlka društva tov. Albina Završnika je bilo razbrati, da društvo iz leta v leto lepše napreduje. V društvu gojijo orodno telovadbo, športne igre, smuCanje,, drsanje, sankanje, plavanje in atletiko. Skromna finančna sredstva v minulem letu so bila vzrok, da se posamezni člani niso mogla udeležiti v vseh panogah večjih tekmovanj v republiškem merilu. Društvo pa je za to prav dobro skrbelo za množično udeležbo na tekmovanju v društvenem merilu. Marljivi vaditeljski zbor je priredil množična domača tekmovanja, obenem pa so člani nastopili na vseh občinskih, okrajnih In republiških tekmovanjih. Telovadnica je za orodno telo- nosti mehanskega zaviranja, pa športne igre povsem za- tudi z nrvoarr,; »fe, sedena, tako da marsikatere panoge ui z nogami ne more zavirati, ne pridejo na vrsto Za smučarje lahko trdimo, da so najprizadevnejšl v društvu. Tekmovalci so nastopili na številnih prireditvah, posebno pozornost pa zasluži smučarska šola, ki Jo je obiskalo nad 400 tečajnikov. Organl-zali so tudi ločene tečaje za tekače, skakalce in alpske tekmovalce. Prve uspehe so dosegli že letos, saj so pri mladincih do sedaj neznana imena z Bleda postali že republiški prvaki. Najbolj zgovorno govorijo o delu smučarjev številke, saj Je nad 1800 tekmovalcev nastopilo na 45 tekmah. Odkar v društvu vzdržujejo drsališče, je tildi za drsanje vedno večje zanimanje. Drsalci z Bleda so nastopili tudi na republiškem prvenstvu v umetnem drsanju. Organizirali so tudi tekmo v hitrostnem drsanju, na kateri je nastopilo 117 tekmovalcev. Tudi plavanje v zadnjem času na Bledu lepo napreduje, saj so se nekateri blejski tekmovalci uvrstili v republiško reprezentanco. Da bi do- segli člmvečjo množičnost, organizirajo plavanjč tudi za tisto mladino, ki ne kaže nagnjenja za tekmovalno plavanje. Zal je za večji razmah ovira precejšnja vstopnina v kopališče. Med športnimi igrami so košarkarji zavzeli vidno mesto v gorenjski ligi. Odbojka je tako rekoč najbolj množična panoga pri društvu Partizan na Bledu, saj imajo vključenih 57 odbojkarjev, ki že leto za letom osvajajo najboljša mesta. Predstavnik Občinske zveze za telesno kulturo Radovljica, ki se Je udeležil občnega zbora, je dejal, da dobi delo TVD Partizan Bled pravo oceno šele ob primerjavi s podobnimi organizacijami na Goftmjskem. Po 35 letih dela v društvu je dosedanji načelnik tov. Završnik prosil za razrešnico. Za svoje delo zasluži vse priznanje, saj so uspehi, ki so Jih dosegli na Bledu, plod njegovega neumornega dela z mladino. Za novega predsednika je bil ponovno izvoljen tov. Inž. Hočevar. V prvi četrtfinalni temi nasiepa: Olimpijci tokrat na domačem igrišču - Tekpia v LJiiMJam bo predvidoma 2. marca na 01? - Odločilno povratno srečanje v Brnu mora biti odigrano do 15. marca - Olimpija še ni prejela nikakršnega sporočila di pismene obrazložitve v zvezi s poročili tujih agencij o denarni kazni 150 dolarjev SPARTAK BO TEŽKA PREIZKUŠNJA ZA OLIMPIJO Kot je že znane se bo naš prvak v četrtfinalu tekmovanja za evropski pokal prvakov pomeril s predstavnikom ČSSR — Spar-takom iz Brna. V petek je prejela uprava ' kluba Olimpije uradno sporočilo mednarodne košarkarske zveze^ — FIBA o rasporedu tekem četrtfinala. Kot že rečeno bo Olimpija tokrat nastopila v prvem srečanju v Ljubljani. Tekma mora biti odigrana v času od 10. februarja do 5. marca 1965. Povratno srečanje v Brnu pa med 5. in 15. marcem. FIBA je tudi že delegirala sodnike za obe tekmi. Tako bosta vodila srečanje v Ljubljani Italijan Alberto Mariani iz Bologne (glavni sodnik) in sodnik iz Bolgarije, katerega pa izbere in delegira košarkarska zveza. Na povratnem srečanju v Brnu bo vodil tekmo kot glavni sodnik Ann-toli Kakave v iz Moskve in Poljak, ki tudi še ni imenovan s strani poljske zveze. Po sklepu zadnjega sestanka FIBA bo delegat tekme v Ljubljani tokrat, član tekmovalne komisije FIBA in eden izmed znanih ' košarkarskih strokovnjakov v Evropi Robert Bussnel. Kot smo izvedeli je Olimpija že pričela z razgovori s Spartakom glede terminov obeh tekem. Predlog našega prvaka je, da bi se tekma v Ljubljani igrgla 2. marca, povratna v Brnu pa 15. III. Ker so razgovori še v teku bomo nodrob neje o vsem tem lahko obvestili naše bralce šele v prihodnje. SPARTAK VELIKA UGANKA Ce v grobem in na hitro oceni-nio kvaliteto preostalih osem moštev četrtfinala (Simmenthal, Dinamo, Wisla, SSKA, Real, Honved. Spartak, Olimpija), lahko ugotovimo, da je žreb za Olimpijo še knr ugoden. Po dosedanjih uspehih _ posameznih moštev v tekmovanju za evropski pokal, sodi Spartak prav v zlato sredino osmo-ripe. Žal razen tega, da v moštvu nastopata dva reprezentanta (Bo-brovskv, Konečni) in da je Spartak že desetkratni prvak CSSR ter ena izmed redkih ekip vzhodne Evrope, ki je odigrala izredno veliko mednarodnih tekem, ne vemo kaj več. Po drugi strani sicer poznamo češko košarko iz nastopa reprezentance ČSSR na evropskem prvenstvu v Beogradu in njihovega sodelovanja na študentovskih igrah v Ljubljani (1958). Igrajo ostro izrazito moško košarko ter jih odlikuje izredna fizična pripravljenost in dosledna borbenost. Torej pravo nasprotje Francozov, ki so se tudi predstavili kot res popolno moštvo izrednih kvalitet. Pri oceni Spartaka nikakor ne smemo spregledati vrednost košarke ČSSR v evropskem merilu. Pred zadnjim evropskim prvenstvom, ki je bilo v Beogradu 1961. leta je ČSSR veljala poleg SZ za eno najmočnejših košarkarskih velesil v Evropi, Enakovredni so jim bili le še Bolgari in Madžari v času njihovih največjih uspehov. Nato so Čehi poslali čim-več mladih in nadarjenih boksarjev,« je dejal v zvezi s prvo »Revijo mladih« predsednik BZS Stane Dovgan. Trije najboljši boksarji uvodne prireditve bodo dobili tudi posebne častne nagrade .Uredništvo »Večer« bo s prehodnim pokalom nagradilo najboljšega boksarja sploh, boksar z najboljšo tehniko ter najbolj discipliniran in požrtvovalen borec pa bosta dobila nagrado BZS. »X. revija mladih« na GR bo tudi nekašna generalka za letošnje republiško mladinsko prvenstev Slovenije, ki bo — po razpisu BZS — že 10. marca .Najboljše s tega prvenstva čakajo namreč nato še bližnja prvenstvena tekmovanja v zveznem merilu. Seja IO Partizana Slovenije SKRB ZA PREMOŽENJE V četrtek je bila VIL seja IO Partizana Slovenije. Pod vodstvom predsednika tov. Matjana Jenka so se člani pogovorili o vseli trenutno aktualnih vprašanjih, osrednja tema razgovora pa je bila razprava o imovinsko-pravnih odnosih glede imovine Partizana Slovenije. Ker se nam zdi, da je izredno pomembno dobro gospodarjenje in skrb za premoženje, ki je v rokah društev in zveze Partizana Slovenije, naj tokrat o tem problemu Spregovorimo nekaj več. Poročilo tov. Verstovška je bilo sicer kratko, vendar jasno, tako da si je lahko vsakdo ustvaril sodbo o trenutnem stanju domov, zemljišč in druge imovine Partizana Slovenije. Partizan ima danes 8? telovadnih domov in 58 zemljišč. Brez pretiravanja. upravljanje tega premoženja je slabo, brez odgovornosti in odnosa! Sub- vencije, ki jih prejemajo društva za kritje funkcionalnih izdatkov, so nezadostna, zato morajo društva oddajati telovadnice v najem proti odškodnini, in sicer za kino predstave, gledališke predstave, množične sestanke, veselice in podobno. Drži splošna ugotovitev, da društva posvečajo vzdrževanju imovine premalo pozornosti. Seveda naj v opravičilo povemo, da moramo iskati vzrok v pomanjkanju finančnih sredstev. To stanje je postalo po mnenju tov. Verstovška nevzdržno in zato je treba takoj nekaj ukreniti. Partizan Slovenije nastopa kot formalni zemljiški lastnik, imo-vina pa je tako ali tako v upravi in uporabi posameznih društev. Nastane vprašanje, kako bi bilo najpametneje ukrepati, da bi ta imovina prišla v prave, skrbne loke in da ne bi klavrno pro- padla. Izvršni odbor je sklenil, da bo predlagal občnemu zboru, ki bo 51. marca v Ljubljani, naj se vse dosedanje premoženje Partizana prenese na občine, in sicer namensko za potrebe telesne vzgoje. Imovino naj upravljajo neposredni uporabniki, za vzdrževanje objektov pa naj skrbi občina. Izjemi sta le Porentov dom v Kranjski gori in »Gozdna šola« v Mozirju, ki naj bi še naprej ostala kot republiški šolski središči v posesti in upravljanju ZTKS. S tem, da bodo občine prevzele skrb za imovino, torej za telovadne domove, zemljišča in podobno, nastane vprašanje organiziranja skladov za telesno kulturo pri občinskih ljudskih odborih. Občina je tista, ki je dolžna skrbeti za vsestransko dejavnost na svojem območju in torej tudi za razvoj telesne kulture.