Veiekislu
Z).
obrodosli, dragi gostje, Velenje vas pozdrav 1 j a v svoji sredi!
IZDAJA SINDIKAT RUDNIKA VELENJE
VELENJE, 10. JUNIJA 1953
LETO I. — ŠT. 6 — CENA 10 DIN
UREJA UREDNIŠKI ODBOR. ODGOVORNI UREDNIK ZDENKO FURLAN — UREDNIŠTVO: RUDNIK VELENJE. ČEKOVNI RAC. ŠT. 622-T-4 PRI N. B. ŠOŠTANJ. TISK CELJSKE TISKARNE V CELJU
Naše jezero
Dobro leto deluje velenjska »Svoboda« pod predsedstvom direktorja rudnika I tovariša Nestla Žganka, ki je s pomočjo podpredsednika tov. Rudija Mavserja in tajnika Karla Vrečka spremenila staro zunanje lice velenjskega, rudnika in bližnje okolice in mu dala pečat modernega industrijskega centra, v kate-! rega se danes rudnik Velenje razvija z | neverjetno naglico. V tej izgradnji preobrazbe velenjskega rudnika v korist in razvedrilo velenjskega rudarja in njegove družine si uprava rudnika in j društvo »Svoboda< podajata roke in s ! pomočjo ostalih organizacij, zlasti DS in rudniškega sindikata z novimi ustvaritvami žanjeta uspeh in priznanje ne
I '
in odhajale pozno zvečer. Zazijali so dolgi kanali, v katerih so se kot neskončne kače vile vc/dovodne cevi, buldožer je z gigantsko močjo prerival cele gore ilovnate zemlje, zasipal močvirja in jezera, pridne roke so kopale in zasipavale, čistile grmovje rin podirale drevesa. Nastale so velike koristne površine, na katere je pridna roka velenjskega rudarja pod spretno in zrelo zamislijo direktorja ludnika postavila okusno in lepo opremljeno zgradbo in jo prešerno nazval »velenjski hotel'. Čeprav notranjost zgradbe ne dosega razkošja, kot bi ga človek pričakoval po razkošnem nazivu »hotel«, je vendar za velenjske prilike lepo urejena in bo
samo domačega rudarja, ampak tudi ljudi izven meja naše. lepe Slovenije. Naj fifnenim samo kopalnico, ki je ena najbolj modernih rudarskih kopalnic v Evropi, za katero manjkajo samo še moderni stroji višinskega obsevanja in sušenja s toplimi zračnimi strujami, moderno urejeno ambulanto z vsemi potrebnimi aparati napredne medicine, potem nova delavska kolonija, ki daje danes prijetno zavetišče in oddih našemu rudarju po težkem delu v jami. Svetle, zračne sobe, kopalnica in ves komfort modernega stanovanja, to je danes bivališče velenjskega rudarja v njegovem prostem času. Za kulturno razvedrilo imamo krasno kino-dvorano s 325 sedeži, dvorano, ki po svoji okusni urejenosti in zbranosti prekaša mnoge velemestne kino dvorane.
Da bi še bolj zadovoljili velenjskega rudarja, je velenjska »Svoboda« skupno z upravo rudnika sklenila urediti prostor okoli velenjskega jezera, na njem zgraditi primeren hotel, kjer se bo naš rudar lahko našel s svojimi tovariši, ne samo na zadahli številki pod zemljo, temveč tudi v prostih urah, kjer se bosta ob solidni postrežbi in čistem zraku lahko pogovarjala o vseh tegobah in mučnih dneh, ne samo o polnih huntih premoga in akordih, temveč tudi o vseh ostalih vprašanjih, o katerih pogovor teče veliko lepše ob časi domačega mošta, kot ob brleči rudarski svetilki v zaprašeni jami. Delovna žena bo želela izkoristiti čas drugače: v prijetnem na-slanjalu pb jezeru bo ob ročnem delu čuvala vajino deco, ki bo capljala ob vodi, gradila kolače in gradove iz peska, se učila plavanja pod vodstvom posebnih učiteljev in si s telovadbo in igrami na soncu in svežem zraku nabirala zdravja z utrjevanjem telesa. Za tebe in tvojo družino je zgrajeno vse to, na tvojo srečo misli naša domovina, da ne boš životaril v vlažnih beznicah in zakotnih krčmah. Pridi med nas, da bomo složni tudi v veselju, prav tako, kot smo složni pri delu.
Pusto in samotno je bilo velenjsko jezero v letih po osvoboditvi. Vodne ptice so imele tu svoj paradiž, divje se je razraščala narava ob zadostni vlagi, bogati ribji rod je tu in tam preplašila vitka belouška. Mirno tišino so motili le koraki rudarjev, ki so iz bližnjih vasi mimo jezera hodili na delo. Od časa do časa je monotono zapela črpalka in s svojo pesmijo izdajala velike stvari, ki se dogajajo v neposredni bližini te blažene samote. Večerne zvezde so se kopale v jezerskih valovih in regljanje žab je prijetno odmevalo v toplino poletnega večera. Le redki so bili kopalci, ki so zašli v to divjino, a ti so bili polni hvale o prijetnosti kopanja v velenjskem jezeru.
Glasno so zapele lopate, zamolklo so odmevali udarci krampov, buldožer je nenehno prepeval svojo pesem. Po ožganih telesih je tekel znoj, napenjale so se mišice, trume so prihajale v popoldanskih urah na prostovoljno delo
koristno služila svojemu namenu. Namenjena je v prvi vrsti oddihu velenjskega rudarja in njegove družine, kjer bo lahko užival ob prostih urah po delu in preživljal proste dni svojega dopusta. Istočasno pa je hotel namenjen rudarjem in njihovim družinam iz ostalih rudnikov, ki bodo na velenjskem jezeru našli vse zadovoljstvo, ki ga nudijo klimatska in kopališka mesta z običajnim turističnim popustom v cenah.
Prostor pred hotelom so pridne roke splanirale in ga namenile športu: tenis, košarka, odbojka, tek, skakanje — s tem se bo tu na soncu in svežem zraku ukvarjala delavska mladina, ki je doslej te športe pogrešala ali pa gojila posamič na neprimernih prostorih. Takoj pa moramo poudariti, da s tem, kar gledamo danes, delo še ni dokončano.
ni žal. Spet in spet bo poprijel za lopato in kramp, še bo kopal, zasipal in planiral, dokler -ne bo dosežen veliki načrt vseh'športnih prostorov v okviru stadiona, kakršnega velenjski kolektiv tudi zasluži.
Na samem jezeru je urejeno kopališče za neplavalce (otroke) in za izvežbane kopalce. Tudi kopališče bo treba še izpopolnjevati, ko se bodo s časom pokazale nadaljnje potrebe. Oživeli bodo bregovi, po katerih bomo gledali ocl sonca zagorela telesa naše mladine in namesto enakomernega regljanja žab se bo razlegal veseli smeh naših najmlajših. Sonce, zrak in voda bosta pomagala zdravemu rodu in novi kulturni dom sredi delavskega novega naselja bo gradil novega socialističnega človeka, ki bo hvaležen današnjemu rodu za ves trud in napor, da mu je ustvaril možnost telesnega in duhovnega izpopolnjevanja na tako bogat način, ki mu lahko zavidajo večji industrijski centri kot je Velenje.
Obenem s povečanim življenjem na velenjskem jezeru se poraja vprašanje čolnarjenja. Doslej so bili redki poizkusi tega prijetnega športa, čeprav je jezerska površina s svojimi 32 ha idealna za vse vrste tega športa. 2e lani je velenjsko občinstvo imelo priliko gledati kajakaško tekmovanje med ekipo iz Polzele in Šempetra. To tekmovanje je dalo pobudo posameznim navdušenim gledalcem, da so na skrivaj in sramežljivo začeli z izdelavo privatnih čolničkov, ki jih letošnjo sezono še vedno pogrešamo. Drugi so šli v svoji vnemi še dalje in na tihem postavili misel, zgraditi jadrnico, morda motorni čoln in na ta način uživati prijetnosti velenjskega jezera. Enim kot drugim bo treba pomagati zlasti z materialno pomočjo in zopet bo to »Svoboda«, ki bo morala dozorele ideje podpreti, da ne bi zamrle neporojene in bi jezerska površina še nadalje ostala pusta in dostopna samo spretnejšim in bolj iznajdljivim gostujočim kolektivom.
Z vzhodne strani priteka v jezero Le-pena in izteka na zahodni strani jezera. Poleg tega ima jezero samo več izvirov na bregovih in celo v jezeru samem, kar da dovolj sveže vode, da voda ni ustaljena, temveč sveža, čista, brez duha. To dejstvo daje idealno vodo za kopanje in za vse discipline tega športa. Ze lansko leto so merodajni faktorji na rudniku mislili na to, da je s povečanim številom kopalcev potreben tudi strokovni nadzor in vodstvo zlasti nad mlajšimi kopalci, da se preprečijo nesreče in se mladina uči načrtnega kopanja. Zato je uprava rudnika skupno z ostalimi organizacijami v času mrtve
Gospodarski problemi v šoštanjskem okraju
PROGRAM
Z t E T A kulfurno-prosvetnih društev in otvoritve kopališča na Velenjskem jezeru
V	soboto, dne 13. junija 1953:
ob 19. uri:
ogled novozgrajene restavracije in kopališča ob Velenjskem jezeru, promenadni koncert rudarske godbe, balet — »Ples vodnih vil«, ognjemet
Do 22. ure igra zabavni orkester za ples na restavracijski terasi
V	nedeljo, dne 14. junija 1953:
do 9 ure:
sprejem gostov ob 9.30:
pričetek proslave in otvoritev kopališča,
instrumentalni in vokalni koncert godb iz Celja, Hrastnika in Raven ter pevskih zborov iz Celja, Senovega in Velenja, narodnega kola v izvedbi folklorne skupine iz Zagreba, narodni plesi v izvedbi koroške folklorne skupine
ob 14. uri:
plavalne in vaterpolo tekme za pokal Velenjskega jezera do 9. ure:
veslaške tekme s kajaki; nastopajo kajakaši iz Polzele, Celja in ostalih mest.
balet na jezeru — »Ples vodnih vil«
Za zabavo bodo igrale godbe na pihala in plesni orkestri
Ognjemet
Velenjski kolektiv čakajo še ogromne naloge. Tu ob jezeru namerava zgraditi še primeren stadion za lahiko atletiko, telovadbo in nogomet, saj so velenjski nogometaši že doslej dokazali, da so vredni takega prostora s tem, da so se v zadnjem prvenstvenem tekmovanju plasirali na prvo mesto mariborske nogometne podzveze. Tisoče in tisoče udarniških ur je že žrtvoval velenjski kolektiv, kar nam ob doseženih uspehih
kopalne sezone poslala enega svojih nameščencev v plavalni tečaj v Ljubljano. Temu trenerju bo dodeljeno potrebno število sodelavcev, ki jim bo zaupana naša mladina v okviru plavalne šole. Tu se bodo naši mladi — za enkrat mladina od 7 do 14 let — urili v vseh stilih plavanja, skokov in vodnih športov (vaterpolo) in na ta način koristno izrabili čas na jezeru. Istočasno pa "bodo starši lahko za svojo doraščajočo mla-
Okrajna skupščina je v mesecu maju razpravljala na svojem Ziasedtanju o problemih trgovine, turizma in gostinstva. Predsednik Gospodarskega sveta tov. Globačnik je v svojem ekspozeju prikazal dosedanje delovanje in probleme trgovinstva v našem okraju. Na glasu je, da se je promet v trgovinski mreži povečal na račun povečanja kupne moči kmečkega prebivalstva in tudi na račun prekomernega izplačevanja presežnih plač v gospodarstvu. V zadnjem času je bilo opaziti občuten porast predaje moke, sladkorja in maščob. Mesečno se na enega prebivalca računa povprečno prodaja moke čez 8 kg. Od lanskoletnega pridelka, t. j. okoli 2 milijona kg žita se je za živinsko krmo uporabilo 1 milijon. In če prištejemo prodajo, pride mesečno na enega prebivalca 42 kg mlevskih izdelkov, kar kaže, da si precejšnje število državljanov ustvarja zaloge teh izdelkov. Ce se -potrošnja leta 1939 označi z indeksom 100, potem znaša indeks potrošnje moke v letošnjem letu 110, sladkorja 117 in maščob 137.
Nadalje je prikazal stanje gostinstva pred vojno in sedaj. Pred vojno je imel ta okraj 164 gostinskih obratov, sedaj jih ima pa le 83. Prej je obstojalo 12 penzionskih gostišč, sedaj le 7. Kapaciteta prenočišč se je zmanjšala od 645 postelj na sedanjih 148. Pred vojno so gostilne v turističnih krajih lahko nudile oskrbo 840 gostom, sedaj pa znaša njihova zmogljivost samo 340 obrokov*.
Poprej je bilo zaposlenega osebja v gostinstvu 390 oseb, sedaj je pa zaposlenega za 252 oseb manj.
Za povzdigo turizma" in okrepitev gospodarstva v tej smeri bo- potrebno povečati število prenočišč v nižinskih, turističnih središčih.
Zelo zanimivo je, kolikor alkoholnih pijač se popije v našem okraju. V prvem tromesečju letošnjega leta je bilo v gostilnah prodanih potrošnikom 185 tisoč 500 litrov, kar znaša povprečno 6 litrov na enega prebivalca na okraju, oziroma 840 din izdatkov za alkoholne pijače. Če se pri tem odštejejo otroci, odpade na odraslega prebivalca 12 litrov alkoholnih pijač, oziroma skoraj 2000 din izdatkov na posameznika za te pijače v januarju, februarju in marcu skupaj.
Na koncu poročila je nastala debata in je skupščina zavzela določene sklepe. V glavnem gre za zboljšanje trgovskega osebja. Dočim je treba v gostinstvu takoj pričeti s pripravo načrtov za graditev turističnih objektov. Kraje, ki si želijo turističnega razvoja, jih je treba v njihovih: prizadevanjih podpreti.
Predsednik OLO tov. Ulrih Tone je ob zaključku te razprave naglasil, da bo o teh vprašanjih potrebna obširna diskusija z volivci in da bo treba sodelovati pri ustanavljanju turističnih društev, ki lahko v veliki meri pripomorejo k razvoju turizma.
Kratka zgodovina »Velenjskega jezera«
Prebivalstvo Šaleške doline pa tudi njene okolice je zadnje čase zainteresirano na preureditev »Velenjskega jezera«, katerega preurejuje Delavsko kulturno društvo »Svoboda« v Velenju.
Jezero leži na severovzhodnem predelu premogovnega bazena velenjskega rudnika ter je nastalo zaradi odkopa-vanja premoga pod zemljiščem, zaradi česar se je to zemljišče pogreznilo in je to nastalo kadunjo zalila voda.
To zemljišče je nekdaj pripadalo gradu Turnu, kjer so se bohotili tuji plemiči in uživali sadove brezplačnega dela okoliških tlačanov. Pozneje je bilo to zemljišče last kmetijskega posestva Pušner, katerega domačija je stala ob severozahodnem robu sedanjega jezera. Ko je Daniel pl. Lapp leta 1886 odkupil od Franca Mageša rudarske pravice, je odkupil tudi Pušnerjevo posestvo in grad Turn ter je na ta način zemljišče prešlo zopet v sklop posestva grada Turna. Leta 1914 so Lappovi dediči prodali rudnik državnemu erarju bivše Avstroogrske, posestvo grada Turna in Pušnerjevo posestvo pa so si še pridržali in pozneje prodali baronu Hardtlu. Hardtl je prodal to posestvo inž. Komerzynskemu, ki je prišel iz Poljske. Vdova inž. Komerzynskega pa je zaradi slabe vesti pobegnila z okupatorjem ter je na ta način prešlo to zemljišče v last splošne ljudske imovine. Pred letom 1936 je to zemljišče obsegalo travnike in njive, v jugovzhodnem predelu pa so bile zasajene vrbove šibe, ki so služile za pletarstvo.
V globini 100 do 110 metrov pod površino se nahaja 40 do 50 metrov debela
dino popolnoma brez skrbi ne samo zaradi družbe, v kateri se nahaja njihov otrok, ampak tudi zaradi nevarnosti utopitve, ki je tudi na velenjskem jezeru za neplavalce brez nadzorstva skrita v vsaki kadunji in na vsakem koraku.
Kaj pa bodo k na novo odprtemu kopališču dejali naši ribiči? Mar so z večjim pritokom ljudi na jezero zanje minile lepe, tihe ure na bregu, ko so ob prijetni pipi ure in ure nepremično zrli v plavajočo vabo in sanjarili o bogatih ribiških doživljajih na bregovih velenjskega jezera še v časih, ko ni bilo nadležnih kopalcev. Jezerska voda ima dovolj planktona, ki daje zadostne količine hrane vsem vrstam rib. Poleg tega so v jezeru najbolj pogoste ščuke, ki si najdejo dovolj plena med manjšimi ribami. Prepričani smo, da bo tudi za te samotarje dovolj prostora tudi v bodoče na prostranih bregovih. Jutranje ure, ki so najbolj bogate za ribolov, jim ne bodo kalili razposajeni kopalci in v poletnih večerih se v samotnem grmičevju tako prijetno sanjari o bogatih ribjih lovih in izredno lepih primerih rib, za katere vsak ribič tako potrpežljivo — navadno zaman — čaka ure samo na bregovih velenjskega jezera, ampak tudi na drugih mestih, daleč proč od Velenja.
Vrabič.
premogova plast, ki jo kopljejo velenjski rudarji v tem predelu že od leta 1936 dalje. V tem času do danes je bilo pod tem ribnikom izkopanega 6,500.000 ton premoga. V severozahodnem predelu se je ribnik pojavil že leta 1923, jti pa se je pričel leta 1937 razširjati do današnjega obsega.
Jezero ima dolžino obale 1120 metrov, površino 60.000 m2 in vsebino okrog 550.000 m3 vode. Največja globina dosega 15 m.
Na vzhodnem predelu se v jezero izliva čista voda iz potoka Lepene, ki ima svoj izvir v Cirkovcah, na zahodnem predelu jezera pa voda odteka naprej v reko Pako. Ta ugodnost pa služi stalnemu prečiščevanju in obnavljanju vodne mase v jezeru. Zaradi velikih količin vsakovrstnih sladkovodnih rib, ki se nahajajo v jezeru, so se možnosti ribogojstva že znatno izboljšale in je dana možnost vsem ribičem, da se v okviru ribarskega društva vsestransko udejstvujejo in izpopolnjujejo.
V novozgrajeni restavraciji pri jezeru bo postrežba tako solidna in cene tako zmerne, da bodo privabljale ne samo domače goste, temveč tudi goste iz daljne okolice, ki bodo našli dovolj razvedrila v vsaki letni dobi, bodisi pri kopanju, ribarjenju, tenisu in drugih športih ter smučanju na prikladnih terenih v bližnji okolici. Prirejali bodo lahko izlete v bližnjo in daljno okolico Šaleške doline. Jezero je najprikladnej-ša izhodiščna točka za dostop v naselje Cirkovce, Plešivec, na Graško goro in Kozjak, kjer so bile silovite borbe slavne XIV. divizije za našo osvoboditev. Proti jugu pridete v Št. Ilj in Št. Andraž, kjer pridelajo v zadostnih količinah vsakovrstnega sadja,
Z ozirom na veliko površino jezera se bo čolnarstvo vsestransko razvilo in dalo še več pestrosti vsem naštetim ugodnostim. V zimskem času bo na raz- ■» polago veliko drsališče in zelo prikladni tereni za smučanje.
Nogometno društvo »Rudar« in telovadno društvo »Partizan« iz Velenja bosta vsemu temu z vajami in nastopi na obširnem stadionu dala še več razgibanega življenja. Letno gledališče bo od časa do časa prav tako prikazalo vesele in resne predstave in tako pripomoglo h kulturnemu udejstvovanju in izpopolnjevanju delovnih ljudi bližnje pa tudi širše okolice.
Če se vprašamo, komu so namenjena vsa navedena razvedrila, si lahko ogledamo na mestu pri urejanju jezera, da so na tem zainteresirani vsi delovni ljudje, ki prav pridno pomagajo pri delu z brezplačnim prostovoljnim delom, od najmlajših šoloobveznih otrok do najstarejših upokojencev. Vsi ti se zavedajo, da gradijo zase in za svoje naslednike ter da jim sadu tega dela ne bo mogel nihče odvzeti.
Rudar si bo po svojem trudapolnem delu lahko privoščil sonca in razvedrila.
Na kratko: jezero so ustvarili in se ga bodo posluževali delovni ljudje!
■
Z združenimi močmi ustvarjamo
Okolica našega jezera vsako popoldne liči na mravljišče, kjer do 200 ljudi in več složno in s polnim elanom izpremi-nja izgled tega kraja. Tujec bi se gotovo vprašal, katero podjetje izvaja ta dela in kaj ti ljudje mislijo ustvariti. Za nas to ni vprašanje, niti je kdaj bilo. kajti vsi imamo pred sabo cilj — zgraditev kopališča, športnega stadiona in drugih naprav, kjer bomo lahko udobno koristili počitek po vsakdanjem napornem delu. Mi se tudi ne sprašujemo, kdo izvaja ta dela. Pobudo je dalo naše DPD Svoboda, a člani našega rudarskega kolektiva, s pomočjo ostalih velenjskih kolektivov, organizacij in šol, s prostovoljnim delom sprovaja-mo v delo zamisli upravnega odbora naše Svobode«, katerega predsednik je tov. Zgank, ki je tudi duševni oče te zamisli.
tone premoga. V mnogih tekmovanjih, ki so bila organizirana na pobudo našega direktorja, smo tolkli stare rekorde, ki pa niso bili stari, ker so obdržali komaj par dni in bili kos vsaki nalogi. Naši skupni napori so bili vedno kronani z uspehom ter smo tudi zato prejeli več pohval in prehodno zastavo in denarno nagrado vlade FLRJ.
Tudi v novi situaciji, po prevzemu upravljanja podjetja po delovnem kolektivu smo vedno s skupnimi napori bili kos vsaki nalogi, ki je nastala v bilo kakšni situaciji. Nov gospodarski sistem nam je dal še več možnosti za uveljavljanje lastnih koristnih pobud. Ni nam bilo lahko ustvarjati poln plačilni fond v mesecih, ko smo premog zelo slabo prodajali in deponirali. Delavski svet je v tej situaciji sprejel konkretne sklepe o štednji materiala, iz-
Dobro mislečemu človeku mora srce zaigrati ob pogledu na to pisano množico ljudi, ki z veseljem in polna smeha opravlja svoje delo. Tukaj so pomešani delavci vseh poklicev in strok, jamski kopači, ključavničarji, delavci s separacije s pisarniškimi in tehničnimi uslužbenci, učitelji s šolskimi otroci. Ni težko z obrazov prebrati, da vso to množico veže samo ena misel, misel, da lahko samo s skupnimi napori nekaj ustvarimo, da smo sami kovači svoje sreče.
Toda to delo ni prva skupna akcija našega kolektiva. Takihi akcij je bilo že veliko, tudi naše vsakdanje delo v kolektivu se popolnoma nič ne razlikuje od te akcije. Poglejmo malo v preteklost in se v to lahko prepričamo. Zadružni dom v Pesjem, dom »Svobode«, otroško igrišče, zunanja ureditev rudnika in še mnogo drugih ustvaritev je plod našega prostovoljnega skupnega dela.
Preglejmo še par let nazaj naše delo v kolektivu. Vsi se prav gotovo spominjamo planskih nalog, ko je naše gospodarstvo od nas zahtevalo vedno večje količine premoga. V času, ko smo bili še slabo preskrbljeni z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, je vedno zmagovala naša zavest. S skupnimi napori smo iz zemlje trgali prepotrebne
rabljanju polne kapacitete strojev, ukrepih za zboljšanje delovne discipline in končno o odpustu nediscipliniranih članov kolektiva, ki so nam bili cokla pri našem delu. Te sklepe smo vsi osvojili, jih sprovedli in uspeh ni izostal. S tem smo dali tudi zaupanje svojemu delavskemu svetu, kar mu je dalo novega poleta pri reševanju nadaljnjih nalog.
Kolektiv je tudi kot en mož zavzel stališče glede izvrševanja investicijskih del v preteklem letu, s čemer je bila ustvarjena moralna opora delavskemu svetu in pritisk na izvajalce del, česar posledica je bila, da je bilo v lanskem letu na področju investicijske dejavnosti narejeno mnogo več, kakor katero leto prej.
Uspehe skupnih naporov in smotrnega gospodarjenja nam najlepše analizira letna bilanca, ki jo je na zadnjem zasedanju odobril delavski svet.
Zraven vseh teh uspehov so se, kakor povsod, kjer se dela, pojavljale tudi napake, katere pa uspehi prav gotovo zasenčijo. V iskanju novih in boljših poti za izvršitev določenih nalog se pri večih ljudeh poraja tudi več zamisli. Te zamisli seveda niso vedno enake, saj tudi naš pregovor pravi: »Koliko ljudi, toliko misli.« Sprovajala pa se je vedno tista zamisel, ki jo je osvojila
večina in ki je bila seveda tudi najboljša. Poedinci so ravno v tej demokraciji hoteli ribariti v kalnem in iz te borbe mnenj ustvariti neke pojme o nedemokratičnih odnosih in diktiran ju v delavskem svetu in kolektivu sploh. Kolektiv so hoteli razbiti na dve nasprotujoči si kasti in s tem ustvariti plodna tla za svoje razbijaško delovanje. Toda pri tem niso uspeli. Naj gredo kar pogledat k jezeru in na druga delovišča, kjer bodo lahko ugotovili monolitnost kolektiva. Še več, ugotovili bodo lahko, da je naš kolektiv pritegnil k skupnemu delu za skupne koristi še ostale Velenjčane.
Gotova neodgovorna pisarala izven kolektiva in celo iz kolektiva samega, so poskušala po našem tisku in radiu z raznimi tendencioznimi članki ustvariti javno mnenje o neznosnih in nedemokratičnih odnosih v kolektivu, o diktiranju v delavskem svetu in nesposobnosti istega. Šli so tako daleč, da so začeli neosnovano blatiti najvidnejše in najagilnejše ljudi v našem samoupravljanju.
»Delavska enotnost« je v eni od zadnjih številk objavila članek tov. Lihti-neger Franca z naslovom: »Kaj takega se ne sme več ponoviti.« Avtor je v članku opisal prvo zasedanje novega delavskega sveta, kateremu je bil tudi sam prisoten in »kritiziral« delo prejšnjega delavskega sveta. Za »kritiko« .se je poslužil besed tov. Krumpa, ki jih je ta v diskusiji povedal. Avtor je te besede popolnoma drugače razumel, oz. napisal, kakor vsi ostali, ki smo bili prisotni. Tov. Krump je na splošno govoril, česar se mora novi delavski svet varovati, da bo njegovo delo uspešno. A tov. Lihtineger je navedel v svojem članku, da so se vse te stvari v starem delavskerr) svetu dogajale. Res konstruktivna »kritika«, ki sloni na dejstvih.
Zadnji odstavek tega članka se je dobesedno glasil: »Razprava je bila živahna, le škoda, da so bili na zasedanju le trije, štirje rudarji. Drugi najbrž niso vedeli, kdaj bo zasedanje.« Bralci tega članka, ki jim prilike pri nas niso poznane, se prav gotovo sprašujejo, kakšen delavski svet pa si je izvolil kolektiv velenjskega rudnika, ali so v delavskem svetu samo uslužbenci ali pa ljudje, ki za to niso dozoreli in se zasedanj sploh ne udeležujejo. Toda resnica je popolnoma nasprotna. Takrat sta zasedala stari in novi delavski svet skupaj. V novem delavskem svetu, ki ima 55 članov, a od tega 45 delavcev (33 jamskih) in 10 uslužbencev, je bilo prisotnih 51 članov. Ali se o tem lahko piše »le trije, štirje rudarji«? Ali ni to mogoče odličen material za kominfor-movsko propagando, ki komaj čaka na tak zalogaj? Mislim, da smo upravičeni, da s tega mesta povemo tov. Lihtineger ju, da se »kaj takega ne sme več ponoviti«!
r
Vsi se sprašujemo, od kod tem ljudem takšni podatki in zakaj ne pišejo resnice, pa makar bi bila grenka za nas. Prepričani smo, da ti ljudje o nas ne mislijo nič dobrega. V koliko pa so člani našega kolektiva pa lahko od njih zahtevamo, da nehajo s takim pisarje-njem, kajti če z nami ne živijo in mislijo, nimajo pravice o nas pisati, če pa pisati ne znajo, se naj držijo reka: »Le čevlje sodi naj kopitar.«
Nande.
redne sisteme, in to iz razloga, da se premog iz Karlsschachta posebej sortira, ker je namen istega oplemenjevati v sušilnici zaradi njegovega nizkega odstotka žvepla. Ta nova separacija se gradi iz sredstev Marschallove pomoči.
V	Koflachu že od leta 1927 dalje delno sušijo premog. Premog, velikosti 20 do 150 mm se polni v posebne kotle, tako imenovane avtoklave, kjer se najprej s pomočjo tople vode ogreje nato pa z nasičeno paro 15 atm. pritiska pari. Po okoli 2 urah parenja se odprejo pokrovi ter se pusti skoraj eno uro zračiti, tako da se premog ohladi, nato se pa klasira v odgovarjajoče vrste. Dnevno se lahko tako dobiva 1300 ton sušenega premoga. Prvotnih 38% vlage se zmanjša na 17% in s tem poraste grelna vrednost od 3200 cal. na 4800 cal. Celokupna proizvodnja sušenega premoga ne more zadovoljiti povpraševanja ter se bo pri novi separaciji zgradila tudi nova več.ja sušilnica.
Velikopotezno je zamišljena koncentracija v centralni separaciji ter celokupna mehanizacija jam s pomočjo transportnih trakov.
V	gornji Avstriji, v pogorju Haus-rucka se nahaja revir lignita Wolfsegg-Trannthal z dvema, delno tremi lig-
nitnimi sloji do 4 m debeline. Tukaj je več jam odprtih s podkopi ter dvema separacijama. Premog se pridobiva ši-rokočelno z rušenjem krovnine ali pa s stebrično odkopno metodo. Celokupna letna proizvodnja znaša okcli 800.000 t.
Povsod na Štajerskem srečamo imena, ki nam povedo, da so tukaj živeli naši predniki. Okoli" rudnikov so lepo ure-jeni nasadi, vrtovi in parki. Te vzdržujejo učenci industrijskih šol. Ko sem začudeno vprašal, kako je to mogoče, sem dobil odgovor, da se na ta način mladina privadi na lepoto in zna sama čuvati javne nasade. Začudilo me je tudi, da nikjer nisem videl zaposlenih žena. Odgovorili so mi, da je to razmeroma najdražja delovna sila in da žene ne smejo biti zaposlene cd 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj.
Pri vseh Avstrijcih je videti veliko zaniman je za Jugoslavijo, \tako za naš razvoj, kakor tudi za medsebojne odnose. Mnogi se že veselijo, da bodo svoj dopust preživeli na našem morju, vendar je naša tujsko prometna propaganda tako neučinkovita, da marsikdo zaradi neinformiranosti zaide v Italijo namesto v Dalmacijo.
Inž. P. D.
O zaposlitvi žena
Gospodarski razvoj je prisilil žene, da so začele iskati zaslužek izven doma. V stari Jugoslaviji ali sploh v državah kapitalizma so našle delovne žene velike nasprotnike, ki so trdili, da spada žena v ozek krog družine. Zagovarjali so to svoje stališče s tem, da jemlje žena kruh brezposelnim možem. Naša oblast pa je pokazala, da to ni tako.
2e NOB je nakazala enakopravnost žene z možem v gospodarskem in političnem življenju. V ustavi sami je to še posebej poudarjeno, ker vsak ima pravico do dela, za katerega se čuti sposobnega. Danes ni problem, da si žena zagotovi poklicno izobrazbo. Nasprotno, žene s poklicem naša oblast ščiti, ker le ekonomsko neodvisna žena je lahko enakopravna. S tem, da se žena ne posveča izključno le domu in družini, je zrasla njena osebnost: prenehala je biti sužnja možu. Zakon torej ni več zavarovalna institucija za življenje, temveč to, kar mora biti po svojem Ijistvu: sožitje dveh ljudi na podlagi spolne harmonije in medsebojnega spoštovanja. Poklic obogati in izpopolni duševno življenje žene, tudi tiste, ki ostane iz katerega koli vzroka brez družine, in ne občuti osamelosti, ki bi ga prineslo brezdelje ali občutek manjvrednosti, če bi morala prosjačiti za podporo.
Resnica je, da mora skoraj vsaka žena, poročena ali ne, ki je v službi, opravljati dvojno delo. Zaradi tega se je večkrat pojavilo vprašanje, ki je v mnogih primerih že dvom: ali je žena dorasla tej dvojni nalogi? To vprašanje nekateri tovariši do nedavnega niso smatrali za pereče, ko so se začeli ogla-
_SLIČICE_
šati v dnevnem časopisju pod geslom, da naj ostane poročena žena doma. Prve pojave brezposelnosti v naši državi skušajo ti tovariši naprtiti poročenim ženam. ker le-te odjedajo kruh brezposelnim možem. Ti tovariši pač ne poznajo gospodarstva in so zelo ozko-srčni v svojem gledanju. V vsaki družini bi smel služiti samo eden, da bi se zaslužek pravilno razdelil. Takšne pomisleke so uvajali že v dobi cehov in iih morda uvajajo tudi v reakcionarnih kapitalističnih državah. Racioniranje dela je pač najstarejše in najbolj primitivno sredstvo za omejitev brezposelnosti, toda samo to sredstvo ne izboljšuje položaja. Položaj iz trenutne brezposelnosti lahko reši preureditev samega gospodarskega procesa s smotrno delitvijo dela.
Odpust poročenih žena iz služb bi res morda dal trenutno nekoliko delovnih mest na razpolago. Vendar pa poudarjam, da brezposelnost ni nastala zaradi zaposlitve žena, temveč je posledica razmerja do gospodarske politike.
Z geslom, da se odpuste žene iz služb (posebno poročene), je reakcionarna zahteva po celibatu zaposlenih žena še iz stare Jugoslavije. Ta zahteva je absurdna in protinaravna. Od moškega nikdar ne zahtevamo, da se zaradi poklica ali dela odreče ljubezni in zakonu, medtem ko so začeli nekateri tovariši postavljati nekako tako: če si poročen, nimaš pravice, da vršiš še nadalje službo v svojem poklicu. To, kar se smatra naravno za moža, naj tudi priznajo ženi in naj se ne kršijo ustavne pravice, ki so si jih priborile žene v naši socialistični državi.
Daša.
Obisk pri avstrijskih rudarjih
Avstrija je mala republika z okoli 8 milijonov prebivalcev. Upravno je razdeljena na 7 dežel, od katerih dve, Koroška in Štajerska mejita na Jugoslavijo.
Glavno bogastvo Avstrije so njeni gozdovi, ki dajejo les za domačo lesno industrijo in za izvoz. Avstrija je znana po svojih bogatih ležiščih železne rude v Eisenertzu, ki je osnova za njeno industrijo železa in jekla. Velikega pomena je bogastvo vodne energije v alpskih rekah. Hidrocentrale so sedaj v glavnem šele v izgradnji. Zelo pomembna so naftna polja severozahodno od Dunaja v Zisterdorfu, katera danes izkorišča Sovjetska zveza. Nemalega pomena za avstrijsko gospodarstvo je tudi tujski promet, ki vsakoletno prinaša tej državi mnogo deviz.
Pred zadnjo svetovno vojno je Avstrija letno pridobivala okoli 3,5 milijonov ton premoga. Po vojni se je rudarstvo naglo razvijalo, tako da znaša letna proizvodnja preko 5 mil. ton ali za 44% več kot pred vojno. Vendar domača proizvodnja ne zadostuje za potrebe po premogu. Tako mora Avstrija letno uvažati še 4 milijone ton črnega in 1,5 milijona ton rjavega premoga. Od celokupne proizvodnje odpade okoli 4% na črni premog, 20% na rjavi in 76% na lignit. Celokupne zaloge premoga, po današnjih raziskavanjih znašajo okoli 250 milijonov ton.
Premogovne kadunje so povečini majhne ter zelo varirajo po debelini sloja, legi itd., tako da se mora uporabljati najrazličnejše odkopne metode.
Antracit in črni premog se nahajata v Centralnih Alpah. To so zelo porušena ležišča majhnega obsega ter za gospodarstvo nepomembna. Rjavi premog se pridobiva samo na Štajerskem v Fohnsdorfu, Seegrabenu ter v Berg-lau. Od teh ima Seegraben minimalne zaloge samo še za 10 let. Lignitski premog se pridobiva v Koflachu, Rattenu
in Goriachu na Štajerskem, na Koroškem pri St. Schtefanu, na gornjem Avstrijskem pri Wolfseggu-Trannthalu, na nižjem Avstrijskem pri Langau in Neufeldu z dnevnim kopom ter v Bur-genlandu pri Tauchenu.
V neceli pol uri prevozi vlak pot od Maribora do Spilja, kjer pregledajo avstrijski obmejni organi potne liste, prtljago in tuje valute. Nato vlak nadaljuje svojo pot proti Grazu, Štajerski metropoli. Graz je bil med vojno neko-likokrat bombardiran, kar se še danes pozna na postajnem poslopju. V samem mestu so pa ruševine odstranjene ter delno že tudi prazni prostori zazidani.
Pot nas pelje naprej čez Bruck in Leoben v Zeltvveg. Komaj 6 km od tega mesta je največji avstrijski rudnik rjavega premoga Fohnsdorf. To ime je marsikateremu slovenskemu rudarja znano, ki je tu kopal premog v globinah do 1000 m. Še danes je tam mnogo slovenskih družin, ki so se pred vojno izselile ter potem za vedno tam ostale. S komur koli se pogovarjaš, vsak pohvali slovenskega rudarja, ker je pri delu zelo priden. Vendar vsak pozna tudi njegove slabe navade, ker ob plačilnem dnevu rad pregloboko pogleda v čašo.
Rudnik Fohnsdorf dela že od 1. 1840. Sloj premoga je 2—10 m debel. Sedaj se odkopava že v globini 1000 m. Odkopava se v širokih čelih z zarušavanjem krovnine. Široka čela so do 2.8 m visoka. Ciklus čela traja dva dni. Kot transportno sredstvo se na čelih uporablja grabuljasti transporter z dvojno verigo, od čela se pa odvaža premog z gumijastimi transporterji ter naklada v vozičke, ki se odvažajo k jašku z akumulatorskimi lokomotivami. Dnevno se v tem rudniku izkoplje 1800 ton premoga, katerega izvaža parni izvozni stroj sistema Kope, s štirietažno kletko po dva vozička. Parni stroj ima moč 3600
konj. sil, hitrost izvažanja je 16 m na sekundo, prevoz ljudi pa 10 m na sekundo. Ker je jama metanska, ima stroje na zračni pogon. Na dnevu je velika kompresorska postaja s tremi kompresorji za skupno 48.000 kub metrov nasesanega zraka na uro. Glavni zračni vod je premera 300 mm.
Na rudniku je velika pralnica premoga in velika termocentrala, ki uporablja manjvredne vrste premoga.
Leta 1943 je bila v jami eksplozija metana, ki je zahtevala preko 100 žrtev. Zato je tudi rešilna postaja dobro opremljena z modernimi rešilnimi aparati.
Na vzhodni strani Stup-Alp, kakšnih 80 km daleč od Fohnsdorfa se nahajajo rudniki lignita pri Koflachu. V tem revirju so štirje jamski obrati in eden dnevni kop. Sloj je različne debeline ter dosega njegova debelina celo 70 rn.
Največja jama je Karlsschacht, kjer se pridobiva premog v stebrih z zarušavanjem krovnine. Višina etaž je 4 m. Odkopna fronta ene etaže sledi v razdalji okrog 150 m drugi etaži. Kot transportno sredstvo se na odkopih uporabljajo tresalke, ki imajo na samem odkopu jekleno ploščo, n& katero se premog odstreli. Pred zaruškom odkopa se tla opažijo s krajniki. Odkopne izgube so majhne, vendar je dosežena mala koncentracija. Na enem krilu etaže se položi 4—5 odkopov. Ker v jami ni metana, se uporablja razsvetljava s karbidnimi lampami. Glavni odvoz v jami se vrši s pomočjo Diesel-loko-motiv do skipovega polnišča, kjer se premog v jami drobi. Sedaj se jama preureja na prevoz z gumijastimi transporterji.
Vsak rudnik ima svojo separacijo. V gradnji je centralna separacija s kapaciteto 10.000 ton dnevno. V to separacijo bo premog prihajal s pomočjo 2000 metrov dolgega transportnega traku ter treh žičnic. Separacija bo imela 3 vzpo-
Spet ugibava z Marijo, koliko nama bo uspelo danes zbrati posojila za velenjsko šolo. Sestavljava si plan — višino zneska, v katerega sama skoraj ne verjameva, računava, koliko imava še hiš, da prideva do konca. Nato od začetka k tistim, ki jih pri prvem obisku nisva našla doma.
Na pomladanskem soncu pod cvetočim drevjem skačejo razigrani otroci iz rudarske kolonije. Večji, ki že obiskujejo šolo, prijazno pozdravljajo, manjši pa na vprašanja sramežljivo molče.
»Je očka doma, Tinče?«
»Spi! Prišel je šele s šihta.«
»In mama?« poizvedujem dalje.
»Na njivo je šla,« pojasnjuje korajžno otrok.
»Že prav! Pozdravi mamo, očka pa pusti, naj se odpočije. Prideva drugič k vam.«
Težko je v tem času dobiti ljudi doma. Čas priganja na polje in počitek
po težkem delu je tudi potreben.
*
Zamolklo odmeva trkanje v dolgem hodniku. Spet in spet ponavljava, zakaj sva prišla, besede, ki sva jih že tolikokrat povedala, kot da bi pozabila obrniti gramofonsko ploščo. In spet poskušava isto, že stokrat slišano povest o draginji, o višku, zmanjšanju plač itd. Pazljivo poslušava, kot da to slišiva prvič. Pogovarjamo se, besede gredo do srca. Tu in tam nama ponudijo kozarec jabolčnika. Končno, ko se odpravljava dalje, pa pravi: »No, le vpišite me Veliko ne morem, par stotakov mesečno bova pa z ženo že pogrešila.« — Pokliče še soseda ali pa naju sam spremi do njega in celo pomaga z dobro besedo omehčati tovariša za prispevek za šolo. Trd je rudar — delo ga je napravilo takega. Vendar samo na zunaj. V notranjosti je mehak, nesebičen, dostopen za primerno besedo. Spisek rase, z njim tudi znesek, ki bo pomagal vsem do uresničenja načrtov velenjske šole, v katerega bo ogelni kamen vzidal rudar.
Krepko ženo dobiva doma ob ponovnem obisku. Znano ji je, zakaj hodiva okrog ljudi :in govoriva kot dva advokata.
Zdaj sta se z možem že pogovorila. Ne moreta prispevati k izgradnji šole
prav nič, ker -sama zidata hišo in je vse tako strašno drago. Mož dela v jami, saj zasluži, vendar je vse to za današnje čase premalo. In otroci, majhni so še, kdaj bodo še dorasli za velenjsko šolo! Res ne moreva — prav nič, sicer je mož dobil od rudnika pomoč, toda kaj je to četrt milijona, .ko pa je za hišo potrebno še toliko. Najprej morava zgraditi sebi, potem morda. . zdaj pa res ne moreva . . . tudi na obroke ne, prav nič.
Zamišljena in poražena sva odšla. Pomoč četrt milijona za družinsko hišo je malo! Kolikšna bi bila pomoč za velenjsko šolo, če bi bili vsi takšni kot ta dva! In za šolo je "treba prav gotovo mnogo več, kot za družinsko hišico. Na srečo je bil to edini zakrknjen primer
nerazumevanja v najinem rajonu.
*
Sončno nedeljsko dopoldne. Po hladnih nočeh in deževnih dneh nam je sonce še prijetneje. Možje se odpravljajo malo pokramljat v gostilno, žene pripravljajo kosilo.
Vstopiva v skromno, snažno stanovanje rudniškega upokojenca. Po prvih besedah že kramljamo kot stari znanci. Počasi napeljeva pogovor na otroke, na vzgojo in šolo. Starejšim bo verjetno treba govoriti in povedati kaj več o velenjski šoli, saj za njih je tudi Velenje daleč in noge so že okorne za hojo. Otroci so odrasli, ustanovili so si svoje družine in odšli po svetu — sama sta na stara leta. Odkrito začneva z namenom najinega obiska in začudiva se oba z Marijo, da sta oba tako dobro poučena o namenu gradnje velenjske šole in gimnazije. Rada bi nekaj prispevala, vendar sama nimata mnogo. Brez prigovarjanja malo pomisli: »Bi šlo pet sto dinarjev?«
»Saj toliko pri vas niti pričakovala nisva!« se vzradosti Marija, očividno presenečena, saj nisva pričakovala od upokojenca tolikega razumevanja. Ko sva hotela vpisati dobrotnika v spisek, naju prekine žena upokojenca, ki ji je delo in čas vrezalo tisoč drobnih gubic v obraz: »Bom pa še jaz dodala pet sto dinarjev, da bo skupaj tisočak,« je skoraj sramežljivo dodala ženica. Z Marijo skoraj nisva našla primernih besed v zahvalo — en sam tak primer poplača človeku Vse nevšečnosti, na katere naleti ob takem delu. Z novo voljo gre najin korak skozi cvetoče sadovnjake.
—ec

Ob Titovem 61. rojstnem dnevu .
Takrat, ko narava razkrije ves svoj blesk, takrat — v najživahnejšem ritmu lepote in dela — praznujemo rojstni dan revolucionarnega borca tovariša Tita. Nikdar ne smemo pozabiti, ko izgovarjamo njegovo ime, da mislimo na vse tiste dni, polne mraka in krvi, ki so tesno povezani z besedo Tito. Da, Tito, heroj borbe in dela, neustrašen in jeklen človek, ki mu je že misel na tiranijo in suženjstvo mračna in tuja!
Telesnovzgojno društvo »Partizan« je dobro organiziralo Titovo štafeto. Nad 150 mladih fizkulturnikov, polnih življenja, je preneslo štafetno palico od Doliča do Šoštanja. Nihče jim ni rekel,
vendar so bile ceste polne peterokrakih zvezd, ponoven dokaz, da se mladina zaveda, kdo je Tito. Tudi gasilci in PAZ so tokrat dobro organizirali svoje vrste. ' Pri mestni občini Velenje je tekače pozdravilo prebivalstvo Velenja. Med zvoke godbe so se mešali pozdravni govori.
Da, dragi Maršal! Vsi delovni ljudje rudarskega revirja Velenje Vam želimo še mnogo lepih in uspešnih let, želimo Vam, da bi nas varno vodili po razburkanih valovih. Kajti le v miru je mogoče doseči naš skupni cilj — socializem!
S. V.
Rudnik Velenje je dobil svojo lepo obliko
Vsi se spominjamo, kako je izgledalo na rudniku pred nekaj leti. Nehigienska kopalnica, razne barake itd. V kratkem času pa je postalo na rudniku vse bolj prijazno, vse bolj lepo, tako da človek res z veseljem hodi po rudniku. Zgrudili smo novo cesto, zeleni park, novo kopalnico, sedaj pa bomo gradili še novo lamparno. Vidimo torej, da prej v kapitalistični družbi ni bilo mogoče dolgo vrsto let dati rudarju to, kar mu ie dala v kratkem času naša socialistična skupnost. Zavedati pa se moramo, da si ustvarjamo boljšo bodočnost sami in da je treba paziti na že pridobljene dobrine. Imamo pa še vedno ljudi, ki ne znajo ali nočejo paziti na stvari, ki so naša skupna last.
Poglejmo malo v našo kopalnico. Vsi vemo, koliko je ta lepa stavba stala, ali zaradi nekaterih brezvestnih ljudi ne bo dolgo ostala lepa ter bo treba zopet denarja za njeno olepšanje. Do-
gajajo se primeri, da mečejo nekateri razne predmete v školjke stranišč in s tem povzročajo stalne okvare na njih. Dalje mečejo po lepo lakiranih klopeh v kopalnici verige, pojavili so se tudi tatovi raznih sifonov in vijakov, ki so jih nosili domov. Ti tovariši še danes ne razumejo, da so kradli skupnosti in ne rudniku. Nekateri kljub opozorilom obtežujejo obešalnike z raznimi železnimi predmeti in ne pomislijo, da lahko povzročijo smrtno nesrečo sotovariša, ki bi lahko nastala, če bi mu to padlo na glavo.
Nekateri tovariši se ne držijo snage na straniščih. Vse tiste, ki ne pazijo na skupno imovino, je treba stalno opozarjati in jih odvračati od takega dejanja. Kadar se bomo vsi zavedali, da je treba na vsako stvar temeljito paziti, takrat bo naše podjetje postalo še lepše in močnejše na gospodarskem polju.
Lojze.
Upokojenci so zelo
Kako potekajo posli
pri vlaganju prijav za nove delovne knjižice
Podružnica Društva upokojencev je imela 14. maja svoj prvi redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo do 400 članov in članic. Število članstva se je od ustanovitve podružnice dne 4. XI. 1951 povečalo od 173 na 580, od teh jih je pri posmrtninski ustanovi 120 (prej 25), družinskih članov pa 37 (prej eden). Od ustanovitve podružnice do danes je umrlo 10 članov in 6 članic, katerih spomin so na občnem zboru počastili z enominutnim molkom. — Društvo je imelo v teku poldrugega leta svojega obstoja 13 rednih, 2 izredni seji z nadzornim odborom in 20 množičnih sestankov. Živahno delo podružnice je bilo ves čas pravilno usmerjeno v idejnem, političnem in gospodarskem ter kulturnem oziru. Člani so se udeleževali predavanj Ljudske univerze, sodelovali so v raznih sekcijah kulturno-prosvetnega delavskega društva »Svoboda«, pomagali so aktivno pri ostalih množičnih organizacijah in se polno-številno udeleževali vseh političnih zborovanj, tako da je naše društvo iz skromnih začetkov postalo z naraščajočim številom članstva važen stanovski, politični in kulturno-prosvetni či-nitelj v našem kraju. Udeležba pri zadnjih volitvah v ljudski odbor mestne občine Velenje in OLO Šoštanj je bila s strani upokojencev stoodstotna, saj se je volitev udeležilo 483 članov in članic in s tem dokazalo, da pravilno pojmujejo našo vlogo in naše naloge pri izgradnji socialistične domovine. Dohodkov na pristopni članarini, za posmrtni fond in razno je bilo 223.926 dinarjev, izdatkov za odvod članarine in po-smrtnine republiškemu odboru, OSS v Šoštanju ter ostalo društveno poslovanje pa 187.216 din, saldo v blagajni je torej 36.710 din, iz katerega se je sklenilo podpisati 20.000 din notranjega posojila ljudskega odbora mestne občine v Velenju za izgradnjo osnovne šole in nove gimnazije v Velenju. Posebno pažnjo je društvo posvečalo za dobrobit članstva pri urejevanju pokojnin in številnih pritožbah, pri akcijah za preskrbo kuriva, članstvo je prejelo 370 ton premoga in 578 prm drv. Rudnik lignita Velenje je poleg tega razdelil upokojencem večjo količino premoga po 1 do 2 toni nad 168 upravičencem, katerega so rudarji nakopali v pomoč svojim onemoglim tovarišem.
Poslovanje glede izdaje železniških legitimacij (nad 800 članom letno) in bolniških listov članom in svojcem se je vršilo v redu, društvo je ustvarilo tudi točno evidenco članstva. Na obč-
Časopisi in Velenjčani
Zanimiva je statistika, katere časopise Velen j čani najraje čitajo. Podatkov, koliko jih kupujejo v trafikah, nimamo, pač pa vam lahko postrežemo s številom stalnih naročnikov.
Največ naročnikov je na list »P. P.«, in sicer 300. Humoristični list »Pavliha« ima 170 stalnih naročnikov, medtem ko »Delavsko enotnost« naročuje 150 bralcev. »Ljudska pravica« ima 130 naročnikov. Dnevne liste, kot sta »Slovenski poročevalec« in »Ljubljanski dnevnik«, čita oziroma je naročenih nekaj čez 250 bralcev.
Pri tem je treba poudariti, da je vseh 580 upokojencev naročenih na svoje glasilo »Upokojenec«, kar je vsekakor hvalevreden primer.
Brez komentarja!
nem zboru so soglasno sklenili, da naša podružnica kolektivno prijavi svoj vstop v SZDL, članstvu pa priporočila, da se v Socialistično zvezo vključijo tudi vsi posamezno. Prav tako je tudi vsem članom priporočila, da vpišejo primerne vsote notranjega posojila za izgradnjo prepotrebne osnovne šole in gimnazije v Velenju. Občni zbor je pozdravil tudi zastopnik LOMO tov. inž. Šinkovec in odposlanec republiškega odbora društva upokojencev tov. Pavle Flere iz Ljubljane, ki je prisotnim pri obravnavanju stanovskih vprašanj dal pojasnila oziroma potrebna navodila. Po referatih in razrešnici staremu odboru je bil izvoljen novi trinajstčlanski upravni in tričlanski nadzorni odbor. Kot predsednik upravnega odbora je ponovno tovariš Kurnik, ki vodi delo podružnice že od ustanovitve dalje. Tovariš Kurnik je ob zaključku občnega zbora izrazil željo, naj bi vsi upokojenci gojili prisrčno tovarištvo, ki je najboljše poroštvo za uspešno naše nadaljnje delo do popolnosti, saj so le od naše vloge in moči odvisni tudi naši uspehi.
Kurnik Tone.
Na rudniku smo začeli vlagati prijave za izdajo novih delovnih knjižic v začetku oktobra preteklega leta. Do 20. maja letos je bilo vloženih 780 prijav ali 56%. Od tega so delavci vložili 751 prijav ali 58% v odnosu na celoten stalež delavcev, a uslužbenci 29 prijav ali 27% v odnosu na stalež uslužbencev.
Navedeni podatki govore, da je že čez polovico članov našega kolektiva vložilo prijave ter da prednjačijo delavci, medtem ko uslužbenci znatno zaostajajo, saj jih je komaj dobra četrtina izvršila svojo dolžnost. Za poslednje se lahko smatra, da so zavzeli precej malomaren odnos do ureditve lastne delovne dobe, kar lahko podkrepimo z dejstvom, da velika večina teh poseduje dokumente o prejšnjih zaposlitvah, ki so si jih morali že prej preskrbeti za ureditev uslužbenskega razmerja.
S številom vloženih prijav se ne moremo kot kolektiv zadovoljiti, saj gre rok h kraju, a mi smo šele komaj na pol poti. Vsak, ki se je zavedal važnosti urejene delovne dobe, saj na njej temeljijo vse pravice iz socialnega zavarovanja in delovnega razmerja (invalidnina, pokojnina, hranarina, otroški dodatek, dopust itd.), si je v času od
Ali naj se predšolska vzgoja otrok uzakoni?
V	dobi od 3. do 7. leta starosti je otrok notranje najbolj razgiban. Zato je zelo važno, kam in kako bomo usmerili otrokovo dejavnost. Stremimo za tem, da razširjamo otrokove pozitivne lastnosti, da ga že zgodaj uvedemo med ostale otroke — v kolektiv — da se tako približamo socialističnemu vzgojnemu smotru. Če poudarjamo vzgojo otroka v času, ko je njegov notranji svet poln fantazije in pripravljen sprejeti zmeraj kaj novega, je razumljivo, zakaj imamo v Velenju kar dve vzgojni ustanovi.
V	nekaterih naprednih državahi je predšolska vzgoja od petega starostnega leta dalje uzakonjena. Tudi pri nas smo že slišali o takem predlogu.
Otroški vrtci niso nekaj novega. V stari Jugoslaviji je bil laže pristopen le privilegiranim plastem. Treba je poudariti, da so se oni pomena vzgoje dobro zavedali. Danes so vrtci za vse, prav posebno pa so dobrodošli otroci delavcev. Mi vsi želimo, da se delavski razred čimbolj izobrazi in si tako kot najnaprednejši razred iz stališča dialektičnega materializma utrdi svoj položaj.
Kljub vsemu je med našimi nameščenci in delavci še mnogo takih, ki ljubosumno čuvajo svoje otroke pred družbo in si napravijo isto sodbo kot Roseau pred 100 leti, češ, družba pokvari otroka! Če bi tu ne bilo ljudi, vzgojiteljev, ki usmerjajo vzgojno dejavnost naših najmlajših, potem bi tako stališče v povojni dobi bilo upravičeno.
Zdi se mi, da je ime predšolske vzgojne ustanove takrat, ko je še bilo Dom igre in dela, več povedalo. Če bi matere prisostvovale od časa do časa vzornim nastopom v otroškem vrtcu, bi kaj lahko razumele in uvidele, da otroka na tej stopnji navajamo na delo, na tisto, kar bo odlikovalo človeka vse življenje. Tudi igre so neka vrsta dela. Pri predšolskem otroku je zelo važno, da ga zmeraj zaposlimo, seveda tako, da stalno menja oblike dela. Prav tako delo posreduje naš vrtec. Tu pričnejo z igro in nadaljujejo z gubanjem, šivanjem, modeliranjem in risanjem. Pri
pouku spoznavajo prirodo, poslušajo pravljice in se duhovno bogatijo. V vadbenih urah si sistematično razvijajo in utrjujejo svoje telo. Vse to so elementi, ki jih narekuje vrtcu učni načrt.
Otroška igrišča so sezonska. Pri nas je to igrišče v Šmartnem. Tu dobi vsebina dela svoj glavni poudarek v igri. Če bi poslušali samo željo naših otrok, potem bi bili vsi le tu. Razumljivo je, da je otroku igra najbližja in najlepša. Ob tem pa moramo misliti na to, da bo naš otrok kmalu stopil v šolo. Zato je bilo tudi skupno mnenje tako, da bi predvsem starejše otroke vključili v otroški vrtec.
Čas bi že bil, da vse tiste medsebojne, čisto osebne razprtije izginejo — kajti vsi smo poklicani le za to, da skušamo doseči socialistični vzgojni smoter.
Zelo primerno bi bilo, da bi stavbo v Šmartnem, sedaj otroško igrišče, preuredili (napeljava vode, dva prostora in stranišče). Ali ne bi bilo lepo, da bi preko 60 otrok uživalo vzgojo vse leto? Prepričani smo, da bo uprava rudnika to razumela in podprla. Otroško igrišče bi zato ne bilo prikrajšano, saj bi v letnem času imelo tu zatočišče še mnogo več otrok.
Če bo predšolska vzgoja postala zakon, se ie že sedaj treba o tem globoko zamisliti in marsikdo bo tudi temu članku pritrdil.
Slavka Smajs.
pregovor
KDOR ZIDA OTROKOM PALAČE -RUSI ZIDOVJE JETNISNICAM.
Se enkrat »wGllan«
V zvezi s člankom v 2. številki našega lista ugotavljamo, da je tablica Wollan 65 po intervenciji dijakov izginila, ostala pa je Wollan 27 in mogoče še kje katera. Skrajni čas je, da odstranimo vse zelene hišne številke, kakor tudi druge sledove okupatorja iz našega mesta.
februarja lanskega leta, ko smo člani kolektiva bili poklicani k zbiranju potrebnih dokazil, že lahko preskrbel potrebne dokumente. To dovolj zgovorno potrjuje tudi število že vloženih prijav. Toda kakor vsako akcijo, tako tudi to posamezniki ne vzamejo resno. Pri tem nekateri nočejo niti razumeti, da gre za njihovo neposredno osebno korist in se jim zdi nova delovna knjižica nepotrebna stvar. Drugi, k tem zlasti lahko štejemo uslužbence, si domišljajo, da je nova delovna knjižica stvar podjetja — češ, bo že podjetje uredilo, saj razpolaga z vsemi podatki.
Toda, kakor prvi, tako so tudi drugi v zmoti in bodo morali iti za večino kolektiva, zlasti če pomislijo na uzakonjene dejstvo, da kolektiv ne bo smel imeti v svoji sredi članov, ki po izteku roka za izdajanje novih delovnih knjižic teh ne bodo imeli.
Zelo redki posamezniki so si hoteli ob tej priliki tudi »prigospodariti« delovno dobo z neresničnimi izjavami prič in s popravljanjem podatkov v dokumentih, kar pa jim ni uspelo. Ker so taka dejanja kazniva, je bil tov. Anton Golob iz St. Brica že obsojen na štiri mesece zapora, pred sodiščem je še ostalih nekaj primerov, a nekaj dvomljivih primerov se še sedaj preverja.
Hvalevredna je tudi pomoč sindikalne podružnice, ki je mnogim članom kolektiva pomagala preskrbeti dokumente o delovni dobi in to zlasti iz inozemstva. To pomoč bo prav gotovo nudila še naprej. Vendar je potrebno, da svojemu članstvu tudi tolmači važnost in nujnost novih delovnih knjižic, kar bi prav gotovo vplivalo na hitrejšo zaključitev te akcije.
Nande.
Kje bomo preživeli letni dopust?
Če pogledamo življenje delavskega razreda za petnajst let nazaj, bomo videli, da smo v tem času pridobili mnogo socialnih dobrin, pravic in tudi dolžnosti. Največjo pridobitev lahko smatramo za delavski razred pravico do samoupravljanja podjetij. Zelo veliki napredek je ,tudi v socialnem zavarovanju. K temu spada še plačan dopust, do katerega ima pravico vsakdo, ki je zaposlen neprekinjeno 11 mesecev. To pravico so imeli pri nas pred drugo svetovno vojno- le malokateri delavci. Za delavca v letoviščih ni bilo prostora. Danes pa imajo prav delavci največjo pravico do letovanja', kar je tudi zaželeno, da bi v večjem številu obiskovali letovišča in počitniške domove.
Povsod po naši državi imamo mnogo krasnih letovišč in v njih počitniških domov, kamor radi odhajajo na oddih naši delovni ljudje. Tukaj si med seboj izmenjajo misli, pogovorijo se o težavah, o načinu dela v proizvodnji, tu se zbližujejo in krepijo tovariške odnose.
Povsod je lepo, bodisi pod planinami ali ob morju a]i pa v termalnem kopališču. Kamor koli gremo, vidimo nekaj novega in lepega.
Ne zamudimo prilike, ki nam jo nudijo sindikalni počitniški domovi, saj i^namo tu v izvensezonskem času 60%, v sezonskem času pa 40% popusta. Vsakdo, ki želi iti v sindikalni počitniški dom, se mora vsaj mesec dni prej prijaviti pri svoji sindikalni podružnici, da mu pravočasno preskrbi napotnico. Poleg napotnice dobi še potrdilo za pravico do popusta.
Člani in članice sindikata! Odločite se za koriščenje letnega dopusta v sindikalnih domovih, saj vam delno finančno pomaga tudi vaša sindikalna podružnica. Prijavljajte se v čim večjem številu.	L.
Zanimivosti
z občinske šefe
Ljudski odbor mestne občine Velenje je imel 10. maja 1953 svojo šesto redno sejo, s katere poročamo naslednje:
Sklenili so opozoriti komisijo za reševanje agrarnih vprašanj, da do konca maja zaključi svoje delo in so jo pooblastili, da sklepa najemne pogodbe pri dodelitvi zemlje. V Št. Ilju je treba zemljo zaradi dajanja v najem odmeriti in oceniti.
Z ozirom na poročilo likvidacijske komisije za krojaško delavnico v Pesjem, da .bo pri tej delavnici nekaj primanjkljaja, je treba poslovanje delavnice točneje pregledati.
Upravnike in poslovodje vsehi mestnih podjetij je pozvati, da poročajo na prihodnji seji ljudskega odbora o poslovanju mestnih podjetij. Po poročilu o delu gospodarskega sveta, ki je obravnaval v zadnjem času poleg prošenj za izdajo gradbenih dovoljenj ter za zemljiškoknjižne prenose nepremičnin tudi pritožbo kolektiva mizarskega podjetja o priključitvi tega podjetja »Remontu« v Velenju, je ljudski odbor odločil, da ostane mizarsko podjetje samostojno, kakor tudi pleskarska in mehanična delavnica, »Remont« pa samostojno podjetje za gradbeno dejavnost, vendar pa morajo mizarska, mehanična in pleskarska delavnica prioritetno delati za remontno podjetje na podlagi sklenjenih pogodb. V mizarskem podjetju je ustvariti red, zamenjati neodgovarjajo-čega poslovodjo in ukiniti vsako šuš-marjenje. pristopiti je k razširitvi de-
lavnice in z ozirom na nujne potrebe po mizarskih delih uvesti delo na dve izmeni. Po poročilu sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko je njegovo delo pomanjkljivo, ker v svetu miso zastopani zlasti hriboviti predeli: Ple-šivec, Cirkovce, Kozjak, Lopatnik itd., zaradi česar je potrebno pritegniti k sodelovanju tudi ljudi iz teh krajev, v katerih je skoraj največ problemov, katere bi moral svet reševati. O razširitvi sveta bo ljudski odbor razpravljal na prihodnji seji. Svet se mora redneje sestajati in hitreje reševati svoje naloge.
V	teku 1 meseca je izvesti zbore volivcev na celotnem področju občine v vsehi volilnih enotah, v katerih jih do sedaj še ni bilo; odborniki naj se za zbore dobro pripravijo in naj gledajo na to, da bodo na zborih volivcev obravnavali res aktualna gospodarska vprašanja, o čemer mora vsak odbornik na prihodnji seji poročati.
rZa množične preglede krompirišč zaradi zatiranja koloradskega hrošča je v vsaki posamezni vasi postaviti vodje ekip in pritegniti k sodelovanju KZ.
Davčni razporedi z obračunom davka za leto 1952 bodo na vpogled od 13. do 20. maja 1953, komisija za prošnje in pritožbe se za čas reševanja pritožb primerno razširi.
V	smislu navodil oddelka za notranje zadeve OLO Šoštanj se tudi za Velenje imenuje tričlanska komisija za prekrške.
Kurnik Tone.
\

Preimenovanje KPJ v ZKJ
mora pomeniti preokret v delu članov
V	nedeljo, dne 17. maja 1953 je bil partijski sestanek OPO ZK na rudniku Velenje. Na sestanku je bil navzoč tudi član Okrajnega komiteja tov. Tekavc in nekaj nečlanov. V poročilu o politični situaciji in delu komunistov, ki ga je podal sekretar OPO tov. Anton Močil-nik, je prikazan celotni razvoj decentralizacije in poglabljanja demokracije pri nas od leta 1950 in vse do danes.
V	zvezi s tem je bilo rečeno v poročilu, da so se upi sovražnikov naše socialistične izgradnje izjalovili, saj se je naše gospodarstvo po predaji podjetij delovnim kolektivom v upravljanje in po vse širši decentralizaciji še bolj okrepilo. Ako vzamemo samo proizvodnost dela, je večja, čeprav ne toliko po večji storilnosti dela kakor pa zato, ker so se kolektivi odpovedali sopotnikom, ki so na račun pridnih in poštenih ljudi le-nuharili v podjetjih. Tudi naš kolektiv se je takšnim ljudem odpovedal, ni pa še s tem rečeno, da nimamo še takšnih ljudi, za katere bo treba vprašanje obstanka v našem kolektivu čimprej urediti. To so ljudje, ki so vedno najmanj dajali za izgradnjo socializma, živeli so — lahko rečemo — na račun skupnosti, danes pa hočejo to, kar gradimo, zavirati in obračati kolo zgodovine nazaj.
V	svoji sovražni dejavnosti poskušajo razbijati sestanke in organizirati premalo razgledane ljudi za nazadnjaške, reakcionarne namene, kot je to poskušal Pepelnik Miha v kopalnici na rudniku.
V	nadaljevanju poročila je govoril o delu delavskega sveta in ugotovil, da je delavski svet v splošnem dobro delal, posebno po prihodu tovariša Zganka na rudnik. Opozoril je na veliko pomanjkljivost, ki se je dogajala vse od začetka do danes in tudi danes še ni doseženo vidno izboljšanje. To pa je: sklepov delavskega- sveta ne prenašamo in razlagamo ostalemu kolektivu, prenašali jih niso člani ZK, ki so bili člani delavskega sveta, kaj šele ostali člani delavskega sveta, ki niso organizirani. Tudi zanimanje za delo delavskega sveta se ie podvojilo, vendar ne moremo trditi, da smo storili vse, da zainteresiramo za gospodarstvo podjetja celoten kolektiv.
Tudi na terenu se člani ZK naše rudniške organizacije niso dovolj vključevali v delo množičnih organizacij, čeprav je v resoluciji VI. kongresa ZKJ nakazano, da naj bodo člani ZKJ del SZDL in da je le to glavna osnovna organizacija, v kateri in po kateri se mora razvijati vsa politična in idejna aktivnost. Poudaril je v svojem poročilu bistvene spremembe načina dela organizacije Zveze komunistov, posebno še po VI. kongresu in preimenovanju KPJ v ZKJ. Med drugim pravi: »Iz operativnih voditeljev in naredbodajalcev, kakor so nas hoteli naučiti moskovski dogmatiki in revizionisti, smo po današnjih nalogah postali idejni in politični vzgojitelji širokih ljudskih množic. Naše partijsko članstvo ni in ne more biti pri svojem delu neposredni operativni voditelj in naredbodajalec kot ne v gospodarstvu, tako tudi ne v državnem in družbenem življenju, niti ne more biti zaradi svojega članstva privilegiran, kakor si nekateri morda tudi v naši osnovni organizaciji domišljajo, pač pa je naša dolžnost priboriti si vodstvo v ideološkem in političnem življenju. To vodstvo si mora priboriti sleherni član s prepričevanjem in vnašanjem naprednih misli med široke ljudske množice po vseh množičnih organizacijah, pa naj bo to v SZDL, kjer mora biti glavno poprišče dela članov Partije, v mladinski organizaciji, sindikatu, AFZ ali katerem koli društvu, organih in ustanovah, delo članov Partije pa je samo čast. Naše delo mora biti takšno, da ga bodo sprejeli vsi ljudje, le potem bomo izvrševali naloge, ki nam jih nalaga ZK. Da bomo pa to uspeli, se morajo tudi lastnosti in delo nas samih izražati v naši zavednosti, politični in družbeni aktivnosti, nesebičnosti, požrtvo-valnosti, vdanosti smotrom, osebni moralnosti in skromnosti, kar pa neredko manjka marsikateremu članu naše osnovne organizacije.
Nadalje je v svojem poročilu navedel konkretne primere nedelavnosti posameznih članov, kakor nedozorelost in nesposobnost, da ostanejo še nadalje v organizaciji ZK. Poudaril je, da -ni s tem rečeno, da vsem tem tovarišem, ki bodo danes odpadli iz naše osnovne organizacije, niso odprta vrata za ponoven sprejem, vendar šele takrat, ko bodo z dejanji dokazali, da so si ponovno priborili možnost pripadati najnaprednejši organizaciji delavskega razreda —■ Zvezi komunistov Jugoslavije. Do takrat pa bodo člani SZDL in prepričan sem, da bodo z izključitvijo postali v bodoče aktivnejši in požrtvoval-nejši kot doslej.
Na koncu svojega poročila daje predlog za nadaljnje delo članov osnovne organizacije ZK na rudniku Velenje: »Mislim, da je redno zasledovanje dnevnega časopisja, posebno še od 1. junija »Ljudske pravice« kot slovenske izdaje »Borbe«, ena najosnovnejših dolžnosti slehernega izmed nas. Le takrat, kadar bomo v resnici več vedeli kot povprečen naš državljan, bomo sposobni, da ljudem objasnjujemo, kar pa kot člani ZKJ tudi moramo. Kolektiv moramo navezati nase tako, da nas bodo čakali in iskali, da jim vedno nekaj novega povemo. Na podlagi takega našega političnega dela, stalno delati z ljudmi, kjerkoli se nahajamo, pa naj bo to v
rudniku, na poti domov ali pa doma, na vasi v odborih SZDL. Vedno in povsod moramo stremeti za tem, da se bodo v nas samih krepile in vzgajale vse tiste osebne lastnosti, ki jih je nakazal v resoluciji tudi VI. kongres in ki odlikujejo vsakega komunista ter te lastnosti vzgajati v celotnem kolektivu. Mnenja sem, da ne bi bilo slabo, ako začnemo z neke vrste tečajem, kjer bi na grobo predelali celotno politično ekonomijo in znanstveni socializem, prav tako bo potrebno vse tekoče gospodarske probleme redno predelavati, posebno še tiste, ki se nanašajo na naš kolektiv v rudniku in v okviru občine in okraja.« Pozval je k sodelovanju v našem listu »Velenjski rudar« in pripomnil, da je dopisovanje v časopise prav tako ideološko vzgojno delo, včasih privlačnejši način kot sestanek.
Po poročilu sekretarja se je razvila živahna razprava, v kateri je sodelovalo 22 diskutantov, in sicer: B. M. zagovarja svoje zadržanje za časa okupacije v moralnem pogledu z izgovorom, da je bila pač mlada. Vse ostale obdolžitve zanika, da so neresnične. — Vidmar Jože diskutira v zvezi s problemom B. M. V diskusiji pravi, da na sestanku na razne krivice, ki jih je delala ljudem, ni odgovarjala, ali pa z izgovorom, da se ne spominja. Na občnem zboru je bilo okrog 150 ljudi, ki pa so izjave o krivicah z njene strani potrdili.
Vrabič Jože: samoizgradnja posameznih članov ZK je premajhna. Poudarja, da komunisti vse premalo čitajo in so zaradi tega vse premalo seznanjeni z dnevnimi dogodki. Zato tudi ni čudno, da nekateri člani raje pobegnejo, kot pa razpravljajo z ljudmi o raznih problemih, ker jih ne obvladajo.' Nujno je, zaključuje diskutant, da vsak član stalno zasleduje časopisje, da se seznanja z razvojem naše države in da o tem razpravlja z ostalimi.
Furlan Zdenko: govoril je o politični situaciji na rudniku, za katero nosimo odgovornost v prvi vrsti člani ZK rudnika. Množični sestanek, na katerem naj bi se odločalo o usodi viška, je pokazal, da so tudi nekateri člani pomagali natolcevati na delitev viška, kar je treba tudi razčistiti. Kot člani ZK moramo vedno zagovarjati napredno stališče. Vedeti bi morali vsaj člani ZK, da če je v obtoku več denarja, morajo biti kot protiutež temu tudi višje cene, s čemer se uravnovešajo kupni in blagovni fondi. Z večjim kupnim fondom podpiramo tudi špekulacijo. V svoji diskusiji se je dotaknil dela delavskega sveta in pravi, da se je s tankočutnostjo moglo opaziti, da obstojata v njem dve struji. Videlo se je pa tudi, da je treba ljudem mnogo prikazovati. Naše delo v podjetju je pa tudi ozko povezano z delom v občini. Na rudniku smo v glavnem disciplino že uredili, kakor tudi s štednjo in učinki, kar je treba še nadalje izpopolnjevati. Vsega tega še v krajevnih podjetjih ni in smo dolžni njim v tej smeri nuditi vso pomoč. Vprašanje trgovske mreže občutimo vsi, ker gledajo monopolistično, ker ne občutijo konkurence, to pa je izkoriščanje človeka po človeku. Tudi na davke je treba pogledati z ozirom na nižje obdavčenje ostalih okrajev. Nadalje je naša naloga, da vsestransko pomagamo pri razširjanju časopisa »Velenjski rudar«. Se večjo nalogo pa imamo, da prispevamo s svojimi članki uredništvu. Podal je poročilo o odzivu čitateljev »Velenjskega rudarja« na anketo in
Odmev na uredbo
V	mesecu maju so se vršili sestanki na rudniku v zvezi z novo nastalimi težavami zaradi uredbe o davku na plačilni fond. S to uredbo rudnikom ni dana možnost plačevanja po učinku dela, to se pravi po akordu. Prav tako je glede na težino dela in nevarnost dana zelo mala možnost dviga plač od ostalih industrij. Glede na nizko kva-lifieiranost rudarskega poklica, kar je posledica pretekle tendence, je nastala nelogična situacija, in sicer tako, da imajo nekatere industrijske panoge možnost boljše plačevati svoje delavce kot rudarstvo. Tako bo n. pr. večina železarskih podjetij ostala na sedanji višini zaslužkov odnosno bo mogla le-te celo povišati. Nekatere druge industrije, ki imajo danes monopolni položaj (cementarne, gozdna gospodarstva) že rešujejo vprašanje plačevanja davka na svoje neokrnjene plače z enostavnim poveševanjem cen svojim proizvodom.
Delovne prilike v našem rudarstvu so zelo težke in tudi gospodarjenje je danes težko z ozirom na manjšo porabo premoga.
V	zvezi s tem je tudi naš kolektiv poslal Republiškemu odboru rudarjev resolucijo, v kateri predlaga naj se izmenja 6. člen te uredbe, in sicer tako, da se povečajo, upoštevajoč težo dela, povprečni zaslužki .za premogovnike z jamskim delom na 25% fiksnih, zbor proizvajalcev okraja pa naj bi imel možnost regulacije po teži dela do 30 odstotkov. Nadalje naj se izmenja 13. člen uredbe v toliko, da se davek od sklada za plače obračunava šele od 6% prekoračenja tega sklada.
Na koncu naj bi imela ta uredba veljavnost od 1. maja, ne pa za nazaj od 1. aprila 1.1., kakor je v tej uredbi citirano.
pravi, da je odziv slab. Poudaril je, da s časopisom ustvarjamo javno mnenje. Tako javno mnenje ustvarja tudi sindikalni dopisnik Franc Lihteneger, ki je v 'zadnji »Delavski enotnosti« napisal članek »Kaj takega se ne sme več ponoviti«, ki pa- še daleč ne odgovarja resnici.
Hajsinger Martin je diskutiral o delu sindikalne organizacije.
Zgank Nestl: V začetku diskusije je obdelal vprašanje, kakšno vlogo ima časopisje in kako se to vlogo izkrivlja zaradi neobjektivnega, reakcionarnega dopisovanja, kot je to primer dopisnika Franca Lihteneger j a, ki je bil pomočnik fašizma, nosil uniformo in preganjal ljudi na terenu. Od začetka je sicer pisal primerne-, vendar je vedno več pisal kvarno našemu razvoju, tako da njegovim člankom ni več zaupati. Lihteneger nima pogojev za dopisovanje, še posebno zato ne, ker se je vedno boril proti delavskemu razredu. Nadalje se je v diskusiji zadržal na nadzornem osebju, ki bi moralo biti kot podoficir v vojski, ker je v stalnem kontaktu z ljudmi. Morali bi jih vzgajati v naprednem duhu, je pa pri nas prav narobe. Nekateri člani se trkajo na prsa, da grade socializem, ga pa le rušijo. Diskutiral je še o problemih komunalne dejavnosti v občini. Posebej se je zadržal na gradnji šole v Velenju in poudarja, da je madež na nas, da morajo biti naši otroci v baraki in konjušnici. Na koncu poudarja iskrenost članov Partije, naj ne bodo dvorezneži, biti morajo revolucionarni in se ne smejo bati pogledati resnici v oči.
Tekavc Jože: govoril je o izgradnji socializma pri nas ter poklical v spomin govor tov. Edvarda Kardelja v Kragujevcu, kjer pravi, da nam socializma ne bo nekdo prinesel, nego ga bomo izgradili sami. Da bomo pa to dosegli, moramo povišati storilno-st dela, da se vsaj delno približamo storilnosti v drugih državah. V nadaljevanju diskusije je govoril o naših gospodarskih problemih in napačnem stališču, ki ga nekateri člani partije zastopajo? Rekel je, da je nesmiselno držati v organizaciji neaktivne člane, kdor ne čuti potrebe po samoizgradnji se sam avtomatično izključuje iz organizacije kakor tudi ni komunist tisti član, ki samovoljno noče delati in zastopati napredno mišljenje. Prikazal je delo komunistov v stari Jugoslaviji, po katerih si moramo vedno jemati vzgled.
V diskusiji so še sodelovali: Klančnik Dominik, Skorjanc Jože, Jamnikar Ivan, Zaluberšek Jože, Avberšek Ivan, Malin Ferdo, Korenič Alojz, Vogler Jože, Lor-ger Franc, Krump Ernest, Sovine Miha, Taušič Franc.
Na osnovi nedelavnosti je osnovna organizacija izključila 12 članov.
Izvoljena je bila tudi 5-članska komisija. ki bo pregledala delo vseh ostalih članov OO ZK na rudniku. Poročilo bo komisija s predlogi podala na prvem sestanku.
Bodoče delo članov partije na rudniku pa mora pomeniti preokret, kot ga je VI. kongres zasledil že davno, v delu ostalih organizacij.	Marko

Avstrijski list o naših otrocih
Otroški jezik je mednaroden .. .
Jugoslovanski otroci v Pfeifferjevem dvorcu — Štajerska mladina ob Jadranu
Avstrijski novinar, ki je hodil po Jugoslaviji kot nemški vojak, je napisal v graškem listu ves navdušen o naših otrocih, ki so bili na počitnicah v Avstriji članek, ki ga našim bralcem pri-občujemo.
*
Bilo je v julijskih dneh leta 1943. Vroče in neizprosno je žgalo sonce na kolono, ki je stopala po neki zmehčani, asfaltirani cesti Jugoslavije. Iz marsikaterega okna redkih hiš je strmelo dvoje prestrašenih otroških oči, čakalo prihajajočo vojsko in ji sledilo, dokler se ni izgubila v daljavi. Zene so svojo radovednost premagale, a možje... Mož ni bilo. Bili so pred nami ali za nami, ali nekje v kraških gorah Jugoslavije. Toda oči, tiste otroške oči, so bile vedno pred nami. Zajedle so se v naše potne obraze, s prahom pokrite, v naše uniforme, v naše orožje. Ko je kolona izginila, so iskale dalje na obzorju in čakale. Ali niso bile to prav iste otroške oči, ki so pri nas doma čakale na svoje očete? ...
In spet je julij, devet let pozneje. Ze od daleč čujemo s Pfeifferjevega dvorca vesel otroški živžav. Ce ne bi vedeli, da je velika prikupna stavba otroški dom društva prijateljev otrok, bi zvedeli to sedaj. Vendar pa to niso avstrijski otroci, ki naj bi se okrepili tu, daleč proč od mesta in njegovega vrvenja, ampak otroci iz Jugoslavije, 78 po številu. »Bolje rečeno, iz Slovenije«, nas pouči nekaj minut pozneje voditeljica okrevališča, Viktorija Dobaj, študentka filozofije iz Ljubljane. »29 dečkov in 49 deklic iz Slovenije je bilo letos izbranih, da prežive svoje počitnice tu v Grazu, medtem ko so odšli avstrijski otroci v Crikvenico in Sa-vudrija, da prežive tam nekaj prav tako lepih počitniških dni kot mi tukaj.«
Največ otrok v Pfeifferjevem dvorcu je starih 9—14 let. Vsi obiskujejo osnovno šolo ali gimnazijo (vmesne
stopnje, kot je pri nas v Avstriji Haupt-schule v Jugoslaviji ni)f Nekaj je take dece, katere starši so med vojno izgubili življenje. Eden izmed njih, 14-letni Abtobčič Slavko, je sam žrtev vojne, ker je izgubil oko in nogo pri eksploziji odvržene municije, katera leži, kakor je videti, tudi v Jugoslaviji povsod raztresena, podobno kot pri nas. Pravi pa tako-le: »Če bi vsi drugi ostali tu, bi tudi jaz rad ostal, ker mi je tu izredno všeč.«
Te besede veljajo pač lahko za vse otroke, saj menda ni niti enega, ki bi mu življenje v Pfeifferjevem dvorcu ne prijalo. Dečki se igrajo največ z žogo in šahirajo, medtem ko deklice raje berejo in plešejo. »Plešejo otroci nadvse radi.« nam pojasnjuje voditeljica doma. »Ob vsakem dnevnem času oi plesali.« Najbrž ima prav, saj je potrebno le malo spodbude in že nam otroci na velikem travniku zaplešejo kolo, jugoslovanski narodni ples, ali — saj kar ne moremo verjeti svojim očem — rašplo, kakor imenujejo raspo,
»Najraje bi otroke obdržal kar tu,« pravi upravnik Pfeifferjevega dvorca, tako dobro se razume z njimi. Večina od njih se je že naučila nemški in se že tudi spoprijateljila z avstrijskimi taborniki »Rdečimi sokoli«, ki jih pridejo večkrat obiskat. »Sicer pa je otroški jezik mednaroden,« pravi Viktorija Dobajeva smeje.
Eden izmed vodičev prinese harmoniko. Poišče si prostorček ob gozdu, okrog njega posedejo otroci in prepevajo. Oglasijo se otožne slovanske pesmi ali pesmi iz Osvobodilne borbe. V njih se vedno spet vrača beseda »Partizan«. Otroške oči se zazro v obzorje. Iste oči so to kot takrat pred devetimi leti na oknih, toda njih pogled ni več prestrašen in boječ. Pred temi očmi se je podrl stari svet, a novi se zdaj pred njimi poraja ...
Medtem, ko smo pri nas splošno živčno vojno zaradi svetovne napetosti, ki je zajela zadnja leta ves svet, kljub izpostavljenemu položaju naše države prav dobro prestali, pa preživljamo neko drugo vrsto živčne vojne, ki s svojimi posledicami občutno škoduje naši družbi. To so vse mogoče mrzlice od potrošniških preko odkupnih, popisnih in podobnih do stanovanjskih. Z vest-nejšim in odgovornejšim postopanjem bi se marsikateri teh mrzlic izognili, druge pa vsaj omilili. Najtrdovratne.j-ša in najbolj neizprosna je stanovanjska mrzlica.z vsemi svojimi pojavi, ne le pri nas v Velenju, nego v vseh industrijskih predelih širom naše domovine. Stanovanjska kriza v tako širokem obsegu in tako bolečih oblikah, kakor jo doživljamo, jemlje ljudem veselje do življenja in dela, kar povzroča ponekod tudi padec storilnosti dela. Posamezni kolektivi gotovih podjetij so že pokazali zrelo gledanje tudi na ta problem in so nekateri kolektivi že zgradili in še grade stanovanja za svoje delavce in uslužbence. Vendar pa imamo še vrsto primerov, kjer člani kolektiva ne razumejo, oziroma nočejo razumeti, da je podjetje samostojno in da kolektiv sam gospodari (upravlja) z njim. Tako tudi nekateri ljudje nočejo razumeti, da ni sredstev za dvig družbenega standarda od nikoder, .da sii mora kolektiv sam pomagati s sredstvi, ki jih ima na razpolago. Ta sredstva so: fond za prosto razpolaganje in višek, ki nastane zaradi večje storilnosti dela. Za uporabo fonda za prosto razpolaganje ni težko doseči najboljši namen, pač pa je težko izbrati pot pri uporabi viška, za katerega čutijo proizvajalci potrebo edino po razdelitvi. Takšen primer imamo tudi v kolektivu rudnika Velenje. Čeravno je v današnjem stanju Novega Velenja še 72 stanovanj, ki bi jih z nekaj 10 milijoni lahko privedli do stanja za vselitev, je raje kolektiv odločil, da se višek v iznosu od 26 milijonov din razdeli, pa čeravno je treba pri tej delitvi plačati davka na presežek plačnega fonda okrog 10 milijonov din. Z vsoto od 26 milijonov din pa bi lahko delalo na gradilišču 70 delavcev celo leto. Upo-
števajoč lanskoletno sušo in zaradi tega težko gospodarsko situacijo, ni mogoče zahtevati od družbenega plana kakšnih sredstev za družbeni standard, saj se Gospodarski svet dnevno bori s težavami, da zadosti z uvozom žitaric in masti za tekoče potrebe naših delovnih ljudi. Pa ne samo to. Tudi okrog cen doživljamo potrošniško mrzlico. Toda tudi cene dvigamo sami in skrbi so zaradi tega neutemeljene. Ravnovesje med kupnimi in blagovnimi fondi je obvezno v vsakem družbenem redu. V kolikor se to ravnovesje ruši v prid manjšim kupnim fondom, v toliko bodo cene padale, v kolikor pa bo večje povpraševanje po predmetih, ki jih ni dovolj, bodo cene rasle. Pri nas se pro-
izvodnost dela še ni dvignila tako visoko, da bi že danes vsak človek lahko imel vsega na pretek. Zboljšanje družbenega standarda je mogoče le s to osnovo. Ker pa večje proizvodnosti dela v tako veliki meri pri nas še ni, si sami s takšnimi nepremišljenimi koraki, kakor so tudi delitve viškov, delamo skrbi, katerim se bi lahko izognili. Saj nam bo žal, vendar šele takrat, ko bomo spoznali, da smo velik del mrzlice zakrivili sami. Zal nam bo, ko bomo spoznali, da se morajo zaradi naše nepremišljenosti uporabljati še vedno tu in tam administrativni ukrepi, da se zagotovi pravičen gospodarski razvoj.
Staško
Zelje naših čiialcev
V zadnji številki smo postavili našim čitateljem vprašanja v zvezi z željami, ki naj bi jih izrazili.
Prvo, kar moremo ugotoviti je to, da je zelo majhno število bralcev sodelovalo v anketi. Skozi ves mesec se je nabralo le okoli 20 odgovorov, kar je le 1% vseh bralcev.
Pričakovati bi bilo, da bi zavednejši tovariši na rudniku izrazili svoje mnenje o časopisu, kar pa se na žalost ni zgodilo. Oglejmo si nekaj značilnih odgovorov, ki kažejo na čuden odnos nekaterih tovarišev do takšne ankete.
Med odgovori je tudi nekaj neresnih in jih kot take sprejemamo. Tako na primer odgovarja eden izmed teh, da naj izpade iz vsebine vse, eno in drugo.
Da, dragi tovariš, potem si vsekakor za ukinitev našega časopisa? V tem ti ne bomo ustregli. Ti bi najbrž želel, da se ukinejo vsi listi v Jugoslaviji, morda bi ti pa bilo *po godu, če bi se ukinile vse socialistične pridobitve?
Drugi tovariš pa pravi, da bi bil z vsebino zadovoljen, če bi se čule obe plati zvona. Tako pa pravi, da udarjamo le na enega! Ne razumemo, katere plati misli. Pri nas ni dveh plati. Če pa morda misli, da je premalo kritike, potem pa naj napiše kaj o teh stvareh.
Pozivamo ga, naj postane dopisnik in piše o vsemu, kar se mu zdi potrebno pisati. Nadalje nam očita, da pišemo premalo resnice. Skoda, da nam ni napisal, kaj je bilo zlaganega v našem časopisu. Prosimo ga, naj pride in pove. Upamo, da pošteno misli, zato ga vabimo, da nam za prihodnjo številko napiše članek.
Se nekaj je negativnih ocen o našem listu. Večina pa je zadovoljna s časopisom. Radi bi, da bi izhajal dvakrat na mesec. Tega si tudi uredništvo želi. Toda to bo samo takrat mogoče, ko bomo imeli dovolj člankov in sodelavcev. Mnogi si želijo povečanje obsega lista, obenem pa izražajo v odgovorih domnevo, da list dela z dobičkom. Toda temu ni tako. Naš časopis dela z izgubo. En izvod na 4 straneh, ki ima ceno 10 din nas stane več kot 15 din. Pri povečanju obsega lista bi se izguba še povečala. Vsekakor bi se list pocenil, če bi imel večjo naklado, vsaj 2000 izvodov. Zato prosimo naše bralce, naj pomagajo širiti časopis in pridobivati nove naročnike.
Uredništvo bo upoštevalo vse želje bralcev in skrbelo za pestrost in dobro vsebino lista.
Uredniški odbor

0 gasilstvu in požarni varnosti Bodimo rejci malih živali
Gasilstvo ima težke in vzvišene naloge. Za izvrševanje teh nalog je potrebno, da je gasilstvo dobro organizirano in preskrbljeno z materialom in da je njegovo članstvo dobro usposobljeno, politično, moralno, fizično in strokovno.
Za izvrševanje gasilskih dolžnosti je potrebna visoka zavest, požrtvovalnost in resnična ljubezen do tega častnega poklica, ki zahteva od svojih članov veliko samoodpoved.
To usposabljanje se doseže z izobraževanjem v šoli, tečajih, na vajah, predavanjih, tekmovanjih in službi v enotah prostovoljnih gasilskih društvih.
Da bi gasilstvo v našem okraju čim prej doseglo vse potrebno znanje, s katerim bi se pojačala zavest in požarna varnost in podmladilo gasilske vrste z novimi mlajšimi člani, mladinci in pionirji, je bilo na redni letni skupščini okrajne zveze prostovoljnih gasilskih društev, katerih je v okraju 27 in dva PGD industrije (Rudnik lignita in Tovarna usnja) sklenjeno, da se bodo vršila predavanja po društvih ob priliki pregledov po članih okrajne zveze, da se bodo vršila sektorska tekmovanja desetin na sedežih sektorja, s katerih bodo prvaki v posameznih skupinah nastopili na okrajnem tekmovanju, katero bo 7. junija t. 1. v Družmirju ob priliki proslave 45-letnice obstoja in zaključka okrajnega gasilskega tedni, katerega namen je doseči množičnost in povečanje požarne varnosti*
Del sprejetih sklepov letne skupščine je predsedstvo OGZ in okrajni štab že izvedel in poživel delo v gasilskih društvih s tem, da so održane sektorske konference v Šoštanju, Ljubnem, Rečici ob Savinji, Bočni in Velenju. Na teh sektorskih konferencah je bila udeležba članstva zelo dobra, izvzemši PGD Šmartno ob Dreti in Nova Štifta. Dne 12. aprila pa je bil enodnevni gasilski tečaj v Lučah za PGD Luče in Solčavo, katerega se je udeležilo 115 članov, članic, mladine in pionirjev. Uspeh, tečaja je bil nad vse pričakovanje dober in je za nadaljnje delo v društvih bil nujno potreben.
Prav tako so se vršila že sektorska tekmovanja gasilskih desetin v sektorju Mozirje. Ljubno in Gornji grad, Šoštanj in Velenje.
Sektor Ljubno z društvi: Ljubno, Okonina, Radmirje, Luče in Solčava se tega sektorskega tekmovanja ni udeležil, kljub temu, da so ta društva številčna v članstvu in opremi. Razumljivo je opravičilo PGD Solčave in Luč zaradi oddaljenosti in prevoznega sredstva, nerazumljivo pa je, da se tega tekmovanja niso udeležila društva Ljubno, Okonina in Radmirje kakor tudi društvo Mozirje. Vzrok temu je pomanjkanje discipline in gasilske zavesti moštva.
Za uspešno delo v raznih akcijah pa primanjkuje vsem društvom tlačnih cevi, posebno v Savinjski dolini, katerih pa še ni dovolj na razpolago v gasilskem servisu. Prav tako primanjkuje požarno-varnostnih naprav — mi-nimax aparatov, s katerimi niso dovolj opremljena naša industrijska podjetja, tam pa, kjer jih imajo, pa so zelo nedostopna, kot n. pr. v podružnici NB Šoštanj, kjer imajo na hodniku gasilni
aparat na zidu s ključavnico priklenjen.
Mnoga društva obnavljajo svoje gasilske domove (Šoštanj, Družmirje, Mozirje, Ljubno, Topolšica, Gaberke, Luče, Gornji grad), gradijo pa se novi domovi v Bevčah, Radmirju, Šaleku, Št. Ilju, Pesju in Rečici ob Savinji, katerim tudi LO nudijo svojo pomoč.
V gasilskem tednu se bodo opravili strokovni pregledi vseh dimovodov in požarno-varnostnih naprav, na kar opozarjamo lastnike hiš, gospodarskih poslopij in podjetja, da nakazane napake in pomanjkljivosti odpravijo in s tem povečajo požarno varnost.
»Vključujmo se v gasilska društva in povečajmo trud za uvedbo preventivnih mer požarne varnosti.«
Volk Miloš
NAŠI VRLI GASILCI
Gasilsko društvo rudnika si je zadalo nalogo, da bo postavilo mlaje za praznik dela in je to nalogo v celoti izvršilo. Proslava je s tem dobila pravi simbolični izraz. Smreke so jim podarili kmetje iz okolice, In sicer iz Škal, Hra-stovca in Podgorja. Podgorčani so ekipo" gasilcev prav prisrčno sprejeli, ker so jih imeli v lepem spominu iz leta 1950, ko so jim pomagali ob velikem požaru. Očka Šiman je med prvimi ponudil najlepšo smreko, njegovemu primeru pa sta sledila še dva kmeta.
Tudi s tem so pokazali naši gasilci, da zaslužijo ime ene najbolj aktivnih organizacij v našem mestu.
Lani meseca oktobra se je na pobudo nekaterih požtvovalnih rejcev ustanovilo za okraj Šoštanj društvo rejcev malih živali z namenom, da se pospeši reja malih živali, in sicer kuncereja, perutninarstvo, golobarstvo, ovčjereja in kozjereja.
V kratkem času je število članstva naraslo na 36 članov, ki se bavijo z rejo te ali one pasme malih živali. Ker društvo ob ustanovitvi ni imelo nobenih finančnih sredstev, niti jih ni potem dobilo, so si morali rejci živali nabaviti iz lastnih finančnih sredstev. Društvo ima sedaj 13 vrst kuncev čiste pasme. Samo za kunce, katere so rejci kupili od drugih že ustanovljenih društev, so dali čez 35.000 din. Največ je rejcev, ki se pečajo s kuncerejo, ker je ta panoga najbolj poceni. Vendar se mora kokošjereja bolj povzdigniti, in to predvsem reja čistopasemskih kokoši v šoštanjskem okraju, ker so dani zato panogo vsi pogoji. Za rejo takšnih kokoši se doseže večja nesnost, ki se mora tudi kontrolirati in s tem odbrati najboljše jajčanice za nadaljnjo rejo.
Vsak, kateremu je dana možnost, yaj postane kuncerejec, ker bo z malim trudom imel večkrat dobro pečenko na mizi. Meso domačih zajcev je zelo užitno, lahko prebavljivo in ga v Franciji in še drugje najdeš celo na jedilnem listu. Nadaljnja korist od kuncev je koža, katera v času zimskega klanja živali daje dobro krzno. Isto se lahko proda tudi v industrijske svrhe, kjer se nujno potrebuje zajčjo dlako za izdelovanje klobukov, Kunec je pri svoji
hrani skromen. Poleg trave in sena, ki mu je osnovna hrana, ima zelo rad razne kuhinjske odpadke, ki jih lahko skrbna gospodinja zbira, namesto, da jih meče v smeti.
Enako dobičkonosna je reja kokoši, samo da se zanje rabi večji prostor in dražja hrana. Vsak, ki ima količkaj možnosti, si lahko nabavi nekoliko kokoši, ki mu dajejo potrebna jajca za gospodinjstvo.
Društvo namerava prirediti v jeseni svojo prvo rejsko razstavo v Šoštanju, kjer naj bi bilo zastopanih precej pasem kuncev, perutnine in golobov, ki bi jih rejci sami vzgojili. Z razstavo bo društvo pokazalo svoj letni uspeh, obenem pa navdušilo še ostale rejce za vstop v društvo.
Želeti je, da se v društvo včlanijo še ostali rejci, ki morda za to društvo ne vedo, imajo pa možnost in veselje gojiti čiste pasme malih živali. Ako še nimajo živali in bi hoteli postati člani, bodo živalice lahko dobili od članov po ugodni ceni. Ker je v pogledu te rejske panoge potrebno, da se vsak rejec seznani z gojenjem živali, z boleznimi in tehničnimi pripomočki, se je društvo odločilo, da bo v tem časopisu redno priobčevalo poučne članke.
Janez.
Največji rudnik železa na sveiu
Največji rudnik železa na svetu se nahaja v švedski Laponiji in se imenuje Kiruna. Iz njegovih pristanišč odhaja vsak dan 35.000 do 40.000 ton te dragocene rude v Anglijo, Belgijo, Francijo, Nečijo in ZDA. Letno proizvaja Kiruna osem milijonov ton železne rude, medtem ko največji ameriški rudnik proizvaja 6,290.000 ton. Kako je to velika proizvodnja, se vidi po tem, da vsa Švedska, katere proizvodnja železa je na tretjem mestu na svetu, za ZDA (86,300.000) in Francijo (31,434.000) proizvaja 13,729.000 ton železa. S ma Kiruna daje več železa kot vsa Italija, Japonska ali Kanada, a prav toliko kot Anglija.
Kiruna je ena sama ogromna železna stena, ki leži 235 metrov nad površino jezera Kiruna. Ruda gre preko 1000 m v globino zemlje in obsega 436.000 kvadratnih metrov. Rezerve Kirune znašajo okoli milijardo ton železa. Železna ruda Kirune ima največji odstotek železa od vseh rud na svetu. V nekaterih kosih je tudi do 71 odstotkov železa. Povprečno se sestoji ruda Kirune iz 60 odstotkov železa.
F. D.
Kdaj bo konec protehcionaštva?
Avto-moto društvo — spi!
Na našem rudniku se je v okviru Ljudske tehnike ustanovilo že leta 1949 Avto-moto društvo. Zanimanje za avto-moto šport je bilo posebno med mladino zelo veliko. Kmalu po ustanovitvi si je društvo z agilnim delom članov in podporo uprave rudnika ustvarilo iz ruševin starega avtomobila uporaben osebni avto. Z ureditvijo prostorov so bili dani vsi pogoji za uspešen razvoj. Avto-moto zveza Slovenije je društvu nudila cenen bencin na bone za šoferske tečaje. Funkcionarji društva so izvedli primerno propagando in se lotili glavne naloge, to je vzgoje kadrov. Število članov se je dvignilo nad 100. Organizirali so teoretične in praktične šoferske tečaje, katerih uspeh je bil dober in so nekateri člani tudi položili šoferski izpit.
Društvo je v letu 1951 priredilo tudi zabavni večer, ki je bil z dobro organizacijo in izvedbo primernega programa ena izmed prvih prireditev po osvoboditvi v Velenju, ki je bila na dostojni višini ter je finančno in propagandno uspela ter tako dosegla svoj namen.
Ugotoviti pa moramo, da okrajni odbor LT društvu ni nudil dovolj pomoči in celo posegal v društveno imovino — inventar — ter tudi izkoristil finančna sredstva, naložena v banki.
Okrajni sekretar je na letni skupščini okrajnega odbora Ljudske tehnike celo predlagal likvidacijo društva, kar pa je skupščina soglasno odklonila. Jasno je namreč, da je obstoj avto-moto društva na rudniku Velenje mogoč in je tudi društvo v vsakem oziru potrebno. V zadnjem času pa je društvo popolnoma
zamrlo. Iz društva so odšli nekateri agilni člani, bencin je prišel v prosto prodajo po visoki ceni, društvo nima finančnih sredstev za nabavo gum in rezervnih delov za avto ter so tudi člani društva in odbora neaktivni.
Kljub vsem težavam pa so v preteklem letu avtomobil sicer obnovili in uredili novo garažo v gasilskem domu. Tu je gasilsko društvo dalo svoje prostore na razpolago za predavanja. Za šoferski tečaj se je prijavilo veliko število članov. Pričel/i so s teoretičnim poukom. Udeležba pa se je iz dneva v dan manjšala ter so zaradi tega s tečajem prenehali. Verjetno je, da so nekateri člani izgubili smisel za teoretični pouk, praktična vožnja pa bi jih pozneje preveč stala, ker bi moral stroške za bencin trpeti vsak sam. Nekateri člani, ki so sicer imeli interes, pa zaradi prezaposlenosti niso mogli posečati tečaj.
Društvo tudi še ni do konca izvedlo letni občni zbor, avtomobil ni registriran, članarina za leto 1952 še ni pobrana ter je društvo praktično v letu 1953 prenehalo delovati.
Nujno je, da se za stvar zavzame upravni odbor in sindikat rudnika, oziroma da se društvo vključi v »Svobodo«, da se mu nudi moralna in materialna pomoč ter omogoči obstoj in nadaljnji razvoj. V društvo pa naj se vključi čim več članov kolektiva, ki jim bo dana možnost udejstvovati se v avto-moto športu v svojo korist in v korist skupnosti.
Naše geslo naj bo: »Vse za motori-zacijo!«	tr
Neredkokdaj se mnogi pošteni ljudje, ki želijo, da vlada povsod red, upravičeno zgražajo nad pristranskim poslovanjem blagajnika pri kinu »Svohoda« v Velenju.
Namen imam opisati samo en primer prodaje vstopnic, čeprav se to večkrat dogaja. Po navadi se prične s prodajo vstopnic za večerno predstavo v nedeljo že ob 5. uri popoldne, čeprav se morajo praviloma vstopnice začeti prodajati šele eno uro pred pričetkom predstave. Tak običaj je v vseh krajih. Pa bi bilo dobro, da se tudi pri nas uvede. Zaradi že omenjenega načina prodaje vstopnic ostanejo mnogi ljudje iz oddaljenejših krajev brez vstopnic.' Poleg tega pa ostajajo brez vstopnic tudi tisti ljudje, ki se želijo držati reda.
Meni se je zgodilo, da sem 24. maja ostal brez vstopnice. K blagajni sem prišel ob 5. uri in prosil za vstopnico za večerno predstavo. Tu sem dobil od-I govor, da vstopnico za večerno predstavo še ne morem dobiti, ker mora blagajnik poprej zradirati stari sedežni red in da bodo začeli vstopnice izdajati ob pol 7. uri zvečer. Ko sem poslal ob tej uri svojo hčerko k blagajni, so bile že vse vstopnice razprodane, ostalo je le še stojišče. Na žalost pa sem ugotovil, da so »boljšim ljudem« izdajali vstopnice še po sedmi uri.
Zaradi tega in podobnih primerov imam pomisleke, da se želi tovariš blagajnik maščevati nekaterim ljudem. Lahko trdim, da igra pri njem famili-arnost in protekoionaštvo veliko vlogo. To lahko podkrepim s tem, ker ima naša kino blagajna mnoge sedeže že v naprej- s pikami označene kot rezervirane. Sprašujem ga, kdaj in kje se to rezerviranje vrši in ali je to morda za vsakogar? Ako že komu rezervira vstopnice, potem naj jih rezervira v
prvi vrsti "za prijavljene skupine iz oddaljenejših krajev.
Mišljenja sem, da zaradi takšnega poslovanja tovariš Rijavec ne more ostati na svojem mestu. Na njegovo mesto postavimo pravičnejšega in odgovornejšega človeka.	S »taško«.
Prisrčen koncert
Mladinski pevski zbor iz Velenja pod vodstvom tovarišice Kmeclove je dne 16. maja priredil celovečerni koncert. Vsi poslušalci, ki so se udeležili tega koncerta, so zelo zadovoljni odhajali iz dvorane in glasno dajali priznanje voditeljici in mladincem za njihov trud ter prijetno pesem. Okoli 125 mladih grl je ubrano podalo okoli 30 pesmi, in sicer partizanskih, narodnih in umetnih. Opaziti je bilo, da imajo nekatere mladinke prav prijeten glas, kar je prišlo posebno do veljave pri solospevih. Nekaj pesmi so morali ponavljati, in sicer »Mi mlatimo zdej« in »Šošter je čuka klal«, ki je zbudila veselo razpoloženje v dvorani.
Želeti bi bilo, da nam ta pevski zbor še večkrat zapoje, čeprav vemo, da zahtevamo s tem veliko žrtev od tovarišice Kmeclove, ki vodi poleg tega še mešani zbor. Zboru in njegovemu dirigentu čestitamo in želimo nadaljnjih uspehov.
Malo za šalo — malo za res
Ako kdo čita, da je ta in ta zvezda oddaljena od zemlje toliko in toliko milijonov kilometrov, brez nadaljnjega verjame in se s prstom prepriča, če je res.
Napis »Prepovedana pot« marsikoga opozori, da je tam pot in jo seveda mahne po njej.
Znano je, da filmi »Mladini neprimerno« vlečejo staro in mlado.
Vrabič Jože
Rudno bogastvo Šaleške doline
in borba velenjskih rudarjev f da siga osvojijo
(Nadaljevanje)
Vsak sloj potrebuje svojo individualno odkopno metodo, katera je odvisna od lastnosti premogovnega sloja, strukture premoga ter od lastnosti krovnine in talnine sloja. Pri izbiranju odkopne metode pa igrajo zelo važno vlogo tudi gospodarski lin varnostni momenti. Torej nam našteti momenti že tako rekoč diktirajo metodo odkopavanja, na katero pa še tudi rudar stavi j a svoje zahteve, ki se nanašajo v glavnem na varnost dela, odkopne izgube, storilnost in proizvodne stroške.
Da bi se delo rudarju čim bolj olajšalo, mora biti' sodobna odkupna metoda takšna, pri kateri je možno reducirati ročno delo na minimum in uporabljati moderne stroje z veliko storilnostjo. Danes smatramo za najboljšo odkopno metodo ono, ki dopušča najširšo mehanizacijo ter odgovarja zgoraj naštetim zahtevam.
V praksi se odkopne metode drugih rudnikov ne smejo šablonsko prevzemati, ampak se morajo prilagoditi lokalnim prilikam.
Preden se hočemo seznaniti z od-kopnimi metodami, ki so se uporabljale v velenjskem rudniku, nam je potrebno, da na kratko pregledamo glavne momente in faktorje, ki so v prvi vrsti vplivali in kateri še danes igrajo odločilno vlogo pri izbiranju primerne odkopne metode v Velenju.
Premogovni sloj velenjske kadunje se razprostira v šaleški dolini od vzhoda proti zahodu v dolžini 10—11 km ter v širini od juga proti severu okrog 3 km. Na jugu je kadunja obrobljena z andeziti in andezitnimi grobi miocen-ske starosti, na severu pa se premogovni sloj naslanja ponekod direktno na triadnem apnencu in dolomitu, ki sta vodopropustna, zaradi česar obstoja v temu predelu nevarnost vdora vode v
jamske prostore. V izogib tega se morajo sedaj puščati proti severnemu robu kadunje znatne količine premoga, da se na ta način prepreči vdor vode iz apnencev v jamo.
Podlaga sloja — talnina je morska glina, ki je praktično vodonepropustna ter lahko pričakujemo vdor vode le v predelih, kjer leži premog direktno ali v neposredni bližini triadnih apnencev. Takšen vdor vode so velenjski rudarji doživeli v jeseni leta 1918 v severovzhodnem predelu jamskih polj. Voda je pritekala v količini okrog 6000 1 na minuto, pod pritiskom 9 atmosfer ter je zalila vse nižje ležeče jamske prostore.
Pri tem je vredno omeniti, da je bil velenjski rudnik takrat opremljen samo z eno batno črpalko zelo majhne zmogljivosti. Dotok vode pa je bil tako velik, da je grozilo zalitje cele jame. Uprava rudnika je zaprosila za hitro pomoč pri sosednjih rudnikih, ki pa niso hoteli iz konkurenčnih razlogov razumeti težkoč velenjskih rudarjev. Šele na pritisk rudarskih oblastev je takratna kapitalistična Trboveljska pre-mogokopna družba po dolgem času posodila električno centrifugalno črpalko. Zaradi tega vdora vode in kapitalistično konkurenčne borbe je moralo ostati večina velenjskih rudarjev več mesecev brez zaslužka.
Povrnimo se nazaj na opis premogovnega sloja: Krovnino tvorijo plastični, svetlosivi, peščeno glinasti laporji, z manjšimi vložki finih glinastih peskov. Debelina krovnih plasti znaša od vzhoda proti zapadu od 0 do 500 m v sredini kadunje v Družmirju ter se proti Topolšici zopet izklinja.
Premogovni sloj je sestavina rjavega močvirnega premoga, ki ga prepletajb fosilna debla, horizontalno ležeča ter
so z močvirnim premogom zrasla v kompaktno maso, ki je zaradi tega izredno trda in žilava. Fosilna debla, na-zvana ksilit se pojavljajo včasih tudi v premeru več kot 1 m ter v več metrskih dolžinah.
Značilnost velenjskega lignitnega sloja je njegova izredna debelina, ki dosega po do sedaj poznanih rezultatih vrtanja v sredini kadunje 117,6 m. V sedanjih odkopnih poljih pa 50—60 m. Sloj pada od vzhoda proti sredini kadunje 6 do 10° ter se od sredine kadunje proti zapadu dviga pod približno istim kotom.
Zaradi ksilitnih vložkov je premog zelo odporen, kompakten ter izredno žilav. Iz tega razloga se premog ne da pridobivati v manjših kosih, ampak se lomi le največ v velikih _grudah škol-kastega loma. Ta lastnost premoga je pa pri uvajanju mehanizacije velika ovira.
Blizu talnine se pojavljajo ogromni pritiski, ki jih je s tesarbo zelo težko, ali pa včasih zelo nemogoče vzdržati. Ti pritiski nastopajo zaradi tega, ker ima talnina to lastnost, da se začne napihovati, čim pride v dotik z vlago. Znatni pritiski se pojavljajo tudi v ostalih .predelih v bližini odkopne fronte.
Pri odkopavanju pod svežo krovnino se pogostokrat pojavljajo večji ali manjši vdori plinov, ogljikovega dvo-kisa in metana. Jamo se iz tega razloga smatra kot metansko jamo.
Kvaliteta premoga je ob izdankih sloja in pri talnini slabša ter se proti sredini in krovnini stalno zboljšuje. Premog ima vlage okrog 45%, do 10% pepela in 2500 do 3000 kalorij toplotnega efekta.
Zaloge premoga se domnevajo na Okoli 600,000.000 ton, kar se oslanja na rezultate preko 50 globinskih vrtin.
. Odkopavanje se vrši že od obstoja rudnika od zgoraj navzdol, v etažah, z zruškom krova (brez zasipa) od meje odkopnega polja proti šahtu.
Razvoj odkopnih metod se je pričel v velenjski jami nekako po letu 1892, ko so bila ostala pripravljalna dela,
kot poglablanje šahtov, vzpostavljanje komunikacijskih in zračnih zvez med šahti ter priprava etaž že v završni fazi. Začeli so z metodo bočnega odkopavanja (Firstulmbau). Odkopno polje so razdelili s smernimi progami v odkopne stebre v razdalje 12.5 m. Proge so bile 2.5 m visoke in 2 m široke. Širina podkopa je znašala 4 m (pozneje 6 m). Na odkopu so istočasno delali trije delavci. Odkopna višina je znašala 8 do 12 m, dočim so rudarska oblastva dovoljevala odkopno višino le do 5 m. Ta metoda je zahtevala ogromno priprav, kar je zviševalo proizvodne stroške, katere so hoteli ublažiti s povečanjem odkopnih višin, da bi na ta način zmanjšali porabo lesa in dvignili učinek na odkopu.
- Poraba lesa je bila minimalna, ker so ga plenili in nato zopet uporabljali. To metodo odkopavanja so modificirali in so uporabljali 4 načine odkopavanja s tem, da so izboljševali zračenje v odkopu s pomočjo kanalov in šahtičev. Pri odkopnih višinah nad 10 m je bila kontrola strojev absolutno nemogoča zaradi zelo slabe razsvetljave. Do leta 1896 so svetili z odprtimi svetilkami na repno olje, nato pa z varnostnimi rudarskimi bencinskimi svetilkami. — Odkopne izgube so bile izredno velike, zaradi česar so nastopali jamski ognji dn ogrevanje odkopnih front. Vrtanje je bilo važno. Zaradi zelo pogostega menjavanja obratovodij, ki so prihajali večinoma iz severne Češke in so razmere v velenjskem rudniku slabo poznali, se ta metoda ni mogla uveljaviti, kajti vsak je hotel uvesti nov način odkopavanja oziroma star način izboljšati, kar pa zaradi kratkotrajnega službenega razmerja niso uspeli. Sčasoma so metodo bočnega podkopava-nja tako spremenili, da je postala nemogoča. Uvedli so višine tudi preko 16 metrov in opuščali zračne šahtiče. Iz gospodarskega stališča je bilo to seveda bolj pozitivno, z varnostjo je pa v absolutnem nasprotju.
Zaradi teh vzrokov je komisija rudarske oblasti leta 1907 podpirala metodo prečnega odkopavanja.
Metoda prečnega odkopavanja (Quer-bau): Odkopno polje so razdelili s smernimi progami v razdalji 16 m. Odkopavanje je bilo v principu isto, kot pri prejšnji metodi. S širino odkopa 5 m in višino 3.7 m so začeli odkopavati pri izvozni progi, prečno na smer ste-' bra. Tesarbo so postavljali na vsak meter ter strop zavarovali na gosto s krajniki. Odkopni prostor je ostal ves čas, dokler niso dosegli druge smerne proge, odprt. Na to so ob boku napravili zračni kanal na ta način, da so na bok prislonili v poševni legi, pod kotom približno 60° stojke in močne kraj-nike, zatem so stojke na odkopu zavrtali in razstrelili, da so povzročili zrušek celega odkopa. Smerna razdalja med posameznimi odkopi je bila 15 m, zaradi česar je bila odkopna fronta stopničasta.
Zračenje odkopov je bilo zelo pomanjkljivo, zaradi premajhnega profila zračnih kanalov, ki jih je bilo nemogoče vzdržavati, če so se delno za-rušili, kar se je pogostokrat dogodilo. V tem pogledu je bila boljša prejšnja metoda, z zračnimi kanali normalnega profila.
Kljub nizkemu stropu so bile izgube znatno večje, kot so jih predvidevali. Pojavljali so se hudi pritiski, ki so zahtevali mnogo tesarbe in veliko porabe lesa. Proizvodni stroški pa so narasli več kot za 7-krat od metode bočnega odkopavanja. Prav tako je poraba razstreliva močno narasla zaradi streljanja na podkopu in razstreljevanja stojk.
Učinek kopača je znašal 1.6 ton, a učinek cele jame 0.72 ton na dnino.. Pri prejšnji metodi pa učinek kopača 3,2 ton, cele jame pa 1.7 ton na dnino.
Razumljivo je, da so vsi našteti faktorji negativno vplivali na proizvodne stroške, ki so se povzpeli na 8,2 kron na tono, dočim je bila prodajna cena premogu takrat le 5.3 krone po toni.
Iz tega je razvidno, da se ta metoda ni mogla uveljaviti, ker so nujno morali misliti na pocenitev premoga.
(Se nadaljuje)

Velenjska mladina, zakaj ne poješ ?
Vedri, prijazni in veseli so naši ljudje, da se jih vzradosti vsak, ki pride med nje. Ob nedeljah odmevajo vesele pesmi od enega konca Šaleške doline do drugega. Domala ni nikogar, ki ne bi imel toliko posluha, da ne bi mogel uvrstiti svojega glasu med zvočne glasove svojih tovarišev. Ko pa sedaj išče »Svoboda« pevce in pevke za svoje zbore, ni odziva, pač pa izgovorov na stotine. Prav z začudenjem so brali pevci »Svobode« v zadnji številki našega lista milo tožbo, češ, mladina bi rada pela, a ni nikogar, ki bi pričel z njo delati. Mladina, »Svoboda« te kliče in vabi, da sodeluješ! »Svoboda« ima zbore, pridi, mladina, pridruži se! Pa tudi starejši pevci in pevke so vedno dobrodošli. Tovariši, bodimo eno, gra-
dimo družno, pa tudi zapojmo skupaj veselo pesem, ki nas bo še bolj združila!
»Svoboda« ima svoje zbore predvsem za delavce, da imajo priliko udejstvo-vati se v času oddiha tudi na polju umetnosti, kajti lepo zapeta pesem je in bo ostala umetnina. Za petje v zboru »Svobode« ni potreben šolan glas, niti poznanje not, važnejše je veselje do petja ter volja in vztrajnost, ki se ne ustrašita redne tedenske vaje. Zbor je že dokazal, da hoče resno delati, prav tako pa je tudi polna dvorana ob zadnjih koncertih dokazala, da se je začel naš človek zanimati tudi za to vrsto razvedrila in umetniškega užitka. In njemu je vse delo »Svobode« predvsem namenjeno!	Boža.
NK „Rudar", Velenje — novi član slovenske republiške nogometne lige
Novice z odra
Prosvetno društvo »Svoboda« v Velenju nam je predvajalo v zadnjem času dve igri, ki sta bili sprejeti od strani občinstva zelo različno.
Komedija Jaroslava Haška »Dobri vojak Švejk«, ki jo je režiral tov. Avgust Verdelj, ni dosegla pričakovanega obiska. Naši gledalci še niso imeli prilike seznaniti se s pravim češkim humorjem, zato niso razumeli, kaj je hotel Hašek v tej svoji satiri povedati. Igralci so se trudili in jim je ta trud tudi uspel. Čeprav je nekaj igralcev močno karikiralo svoje vloge, se to v tej komediji ne sme zameriti, ker je že sama osretl-n.ja osebnost, to je Švejk, že v samem originalu zelo poudarjena. Ta gledališki komad prikazuje gnile razmere v bivši Avstroogrski, ki se jih spominjajo samo še starejši ljudje. Zato mnogi mlajši ljudje niso razumeli vsebine, ki je v tem dramskem delu dokaj skopo podana. Kar se tiče igre, so igralci svoje vloge dobro podali. Med njimi je nekaj novih talentov, ki so se nam predstavili tudi kot dobri komiki.
Drama »Plavž« je v Velenju bila že drugič na repertoarju in je tudi to pot dosegla precejšen uspeh. To je dokaz, da naši ljudje zelo radi gledajo igre z vsebino iz naše preteklosti. Posebno so priljubljene igre s sentimentalno vsebino, ki so okrašene s pobožnimi vzdihi in božjimi apostrofi. Zato razumemo, da Švejk kot »brezbožnik < ni bil ravno simpatično sprejet v Velenju.
»Plavž« je bil dobro odigran. Posebno je prišla do izraza igra tov. Novaka, tovarišice Hudovernikove, tovariša Ver-tačnika, para Praprotnik in tovariša Verdelja. Andjelina tovarišice Ferjanči-čeve je bila zelo dobro kreirana.
Ponovno lahko ugotavljamo, da imamo kvaliteten kader igralcev, ki so sposobni dati še mnogo težje in zahtevnejše stvari na oder.
V zadnjem času smo gledali pri nas goste iz Liboj z Nušičevo komedijo »Navaden človek«, ki pa ni bila ravno dobro izvajana. Najbolje so bile podane vloge Arse, Mičiča in delno tudi Darrt-janoviča. Ostale vloge niso prišle do izraza, oziroma so bile slabo podane, pod diletantskim povprečkom.
Šoštanjska »Svoboda« se nam je ponovno predstavila s svojim uspelirn gledališkim delom, in sicer s češko komedijo »Okence«. Vse vloge so bile dobro naštudirane in tudi dobro izvajane. Navdušila nas je igra gospodinje in profesorja. S tem pa ne odrekamo priznanja tudi ostalim igralcem.
Velenjska »Svoboda« pripravlja, če bo dopuščal čas, ponovitev igre na prostem »Brigada prihaja«. To bo zadnja igra v tej sezoni, nakar bo sledil krajši oddih, ki je potreben igralcem, še bolj pa našemu občinstvu, ki se je — kakor izgleda •—■ nekoiiko naveličala iger, kar dokazujejo slabi obiski zadnjih gledaliških predstav.
OPOMIN VELENJSKIM PEKOM
Menda je res potrebno pisati v vsaki številki o velenjskih pekih. Toda škoda je prostora za takšne stvari, kar je samo ob sebi umevno, da se ne sme zgoditi. To, kar se je meni zgodilo, pa je že od sile. Delal sem v jami in sem za malico jedel kruh, seveda brez mesa. Toda glej ga spaka, tudi meso sem imel zraven. V kruhu je namreč bil dva centimetra debel črv. Priporočal bi pekarni, naj si kupi sito in odslej naprej vsa moko preseje vsaj sedaj poleti, ko je nevarnost, da bi se taka zalega čim bolj razširila.
Črvov tudi rudarski želodec ne prenese!
Št., rudar.
Gibanje prebivalstva
V času od 1. 5. do 31. 5. 1953 so bila na območju ljudskega odbora mestne občine Velenje zaznamovana naslednja
ROJSTVA
Rodile so: Terezija Drev, 23 let, gospodinja, Stara vas — Marijo; — Marija Arlič, 28 let, gospodinja, Škale — Marijo; — Katarina Končnik, 32 let, gospodinja, Pesje — Cvetko; — Terezija Casl, 21 let, uslužbenka, Velenje — Antona; — Marija Golčman, 28 let, gospodinja, Cirkovce — Ivana; ■— Kristina Skok, 22 let, gospodinja, Pesje — Darinko; — Cecilija Borobnik, 30 let, gospodinja, Plešivec — Zofko; —■ Rozalija Ocepek, 37 let, gospodinja, Cirkovce — Vladota; — Justina Javornik, 27 let, gospodinja, Paka — Jožico; — Ana Skoflek, 30 let, gospodinja, Pesje — Milana; — Marija Lešnik, 22 let, trgovska pomočnica — Stanislava; — Angela Šifer, 29 let, gospodinja, Preloge — Vi-lija; — Terezija Pustinek, 45 let, kmetica, Silova — Ivana; — Kristina Oštir, 31 let, gospodinja, Šalek — Vekoslava; — Marija Marot, 18 let, gospodinja, Plešivec — Marijo.
SMRTI
Umrli so: Brigita Kaligaro, 1 mesec, otrok, Pesje; Justina Grejan, 40 let, gospodinjska pomočnica, Kavče; Antonija Močilnik, 62 let, kmetica, Cirkovce; Franc Friškovec, 76 let, kmet, Plešivec; Ana Jan, 74 let, prevžitkarica, Škale; Marija Skaza, 46 let, gospodinja, Paka-Selo.
POROKE
Poročili so se: Krajnc Viktor, delavec, z Grudnik Alojzijo, poljedelsko delavko; Verdelj Ciril, natakar, s Skaza Miro, gospodinjsko pomočnico; Jezernik Rudolf, zidar, s Pust Gabrijelo, gospodinjsko pomočnico; Kočevar Leopold, ka-petan JLA, z Rudnik Erno, medicinskim tehnikom; Cekon Jože, električar, z Miklavžina Jožico, gospodinjsko pomočnico; Jtfvan Ferdo, zidar, s Hribar Vero, poljedelsko delavko; Kereži Franjo, vodovodni instalater, z Bistrovič Marijo, gospodinjsko pomočnico; Rogan Franc, tesar, z Oštir Štefko, mezdnim knjigovodjo; Jelen Karel, ključavničar, z Do-belšek Marijano, krojaško pomočnico.
_KINO_
KINO »SVOBODA«, VELENJE
predvaja v juniju naslednje filme: 1. junija: »JARA GOSPODA« — slovenski fdlm 3. in 4. junija: »NAŠ VILI JE JUNAK«
— ameriški film 5. do 8. junija: »SMOKY« — amer. film 10. in 11. junija: »PARADA IZGUBLJENEGA ČASA« — ameriški film 12. do 15. junija: »MANDY« —• ameriški film
17. in 18. junija: »HOJA LERO« —
hrvatski film 19. do 22. junija: »POT V UTOPIJO« —
ameriški film 24. in 25. junija: »VRNITEV« — ameriški film
26. do 29. junija: »PEKEL JE RAZPRODAN« — ameriški film
OCVIRKOVE POGACICE
Pol litra dobro zrezanih ocvirkov zmešaj s pol litra moke. Vgneti v to en rumenjak, eno žlico ruma, dve žlici smetane in 2 dkg zdrobljenega kvasa. Ko vse skupaj zgneteš, prevaljaj za en prst na debelo ter izreži testo s čašo. Testo naj ne kipne. To pecivo je posebno priljubljeno moškim, zlasti če kosilo ali večerja ni bila izdatna. Dobro je mrzlo ali toplo, posipano s sladkorjem ali brez njega.
B.
O HRANI OTROK
Otroci, ki hitro rastejo, bi morali uživati mnogo medu. Taki otroci so navadno bledi. Zelo radi uživajo sladke stvari. Zato jim ne dajajte slaščic ali bonbonov. Izgubili bodo tek in lička jim ne pordeče. Pač pa jim dajmo med. Med je zelo redilen in dober za prebavo. Namaži ga otroku na kruh, raz-
topi ga v čaju, mleku ali kavi namesto sladkorja.	B.
Kupujte razglednice
»VELENJSKO JEZERO« in »ZANIMIVOSTI VELENJA« Dobite jih v paviljonu »TRAFIKA« na veseličnem prostoru!
Prirejajte nedeljske izlete na Velenjsko jezero!
KRASNO KOPALIŠČE, PLAZA, ODLIČNA RESTAVRACIJA, OB SOBOTAH IN NEDELJAH PLES NA TERASI OB JEZERU
Od iziida zadnje številke našega časopisa so naši nogometaši z menjajočo se srečo odigrali več tekem, od katerih so večino prepričljivo odločili v svojo korist. Naše prvo moštvo .je v svoji standardni postavi
Šuha Ivenčnik, Lipar Pistotnik, Vajthauser, Venišnik Crešnik, Zagorc, Legvart I Venturini	Jakop
odigralo tri prvenstvene tekme mariborske podzvezne lige, in sicer:
Rudar : Fužinar (Ravne) 5 : 2 (2 : 1)
Ta tekma, v kateri so se gostje smatrali za favorite, je v začetku potekala v obojestranski nervozi, vendar pa je »Rudar« prvi uredil svoje vrste in uprizoril serijo nevarnih napadov, iz katerih je uspelo Zagorcu povesti svoje moštvo z lepim golom v vodstvo. Kmalu pa je po krivdi nesigurne obrambe »Rudarja« uspelo gostom izenačiti na 1:1. Kljub prejetemu golu je »Rudar* vztrajno napadal in ponovno po Zagorcu prešel v vodstvo z 2:1, s čemer se je prvi polčas zaključil. V drugem polčasu je »Rudar« z energično in smiselno igro stalno gospodaril na igrišču ter po Grešniku in Djordjeviču, ki je nastopil namesto obolelega Venturiniija, in po Jakopu po-vedel s 5:1. V zadnji minuti igre je uspelo gostom iz soloakcije po krivdi branilca Lipar j a postaviti končni rezultat s 5 : 2. Del krivde za ta dogodek nosi tudi vratar Šuha, ker ni šel prodirajo-čemu desnemu krilu gostov nasproti, kar je Šuhova stalna napaka.
Tekmo je dobro sodil tov. Hajsinger dz Celja.
V	predtekmi je B moštvo »Rudarja« v pokalni tekmi zasluženo premagalo prvo moštvo NK »Usnjarja« iz Šoštanja s 4:1, pionirji pa šoštanjske pionirje s 3 : 0.
Drugo prvenstveno tekmo je »Rudar« absolviral na svojem igrišču proti »Partizanu« iz Radeč in ga dobesedno pre-gazil z rezultatom 13 : 1 (7 : 1).
Po lepem predložku Crešnika je uspelo Zagorcu že v 2. minuti povesti »Rudarja« z 1 :0 v vodstvo. V 7. minuti je srednji napadelc gostov realiziral pri-sojeno enajstmetrovko in izenačil na 1 : 1. Nekaj minut pozneje je sodnik prisodil drugo, precej dvomljivo enajstmetrovko, ki jo je ponovno izvedel srednji napadalec gostov, vendar je prisebni Šuha močan strel po zemlji odlično branil. Po tej enajstmetrovki je »Rudar« popolnoma prevzel iniciativo v svo.je roke in z lepimi ter smiselnimi kombinacijami uprizarjal napad za napadom na nasprotnikova vrata ter zasluženo postavil rezultat prvega polčasa.
V	drugem polčasu se slika na igrišču ni izpremeniila. Z lepo izvedenimi kombinacijami in stalnim menjavanjem mest v napadu je »Rudar« popolnoma deorganiziral nasprotnikovo obrambo, ki je — posebno vratar — popolnoma izgubila živce. Zadnjih 25 minut so se Rudarjevi igralci po vsem videzu zadovoljili z doseženim rezultatom in začeli igrati precej neresno. Trinajst minut pred koncem je bil pri padcu pod noge Zagorcu lažje poškodovan vratar gostov, ki je zapustil igrišče.
Za »Rudarja« so bili uspešni: Zagorc štirikrat, Crešnik trikrat, Legvart I. trikrat, Venturini dvakrat in Jakop enkrat.
V	predtekmi, ki pa je zaradi prepoznega prihoda gostov trajala le 50 minut, je B moštvo »Rudarja« porazilo »Partizana« iz Šmartnega ob Paki v prvenstveni tekmi za prvenstvo celjskega okrožja z 2 :1. Naš »otroški vrtec« je bil tehnično za razred boljši od nasprotnika, ki je pomanjkanje znanja nadomestil z veliko požrtvovalnostjo. Ker je »Partizan« zaradi prepoznega prihoda zakrivil skrajšanje igralnega časa, ie celjski nogometni center verificiral tekmo s 3 : 0 v korist »Rudarja« moštva B.
Naslednjo prvenstveno tekmo je »Rudar odigral proti svojemu največjemu rivalu ZŠD »Celje« v Celju in jo edino v prvenstvenem tekmovanju izgubil s 3:0 (1:0).
V	tej tekmi sta popolnoma odpovedala oba stranska krilca Pistotnik in Ve-nišniik ter vratar Šuha, pri katerem je poleg izredne negotovosti prišla do izraza tudi njegova stara napaka, da sploh ne zapusti vrat. Posledica slabe igre stranskih krilcev je bila, da je srednji krilec moral igrati popolnoma defenzivno in da je bil napad absolutno odrezan od obrambe. Med obrambo in napadom je nastal velik »prazen prostor«, ki so ga v celoti obvladali nasprotnikovi krilci. Naši napadalci so morali globoko v lastno polovico po žoge, ki jih otl krilcev 'praktično sploh niso dobivali, zaradi česar je napadalna vrsta ogromno izgubila na svoji homogenosti in udarnosti. V vodstvo so prišli gostje po lastnem golu, ki ga je zabil Venišnik že v 5. minuti igre. Nato je igra valovila v nepotrebnih kombinacijah in preigra-vanju iz polja v polje do konca polčasa. V 36. minuti je Venturini zaradi nerazumljive boječnostli zapravil stoodstotno priložnost za izenačenje. Drugi polčas je potekal v glavnem v premoči »Rudarja«, ki pa zaradi neodločnosti pa tudi smole ni realiziral nobene mnogih ugodnih priložnosti.
V	nedeljo, dne 17. maja je naš ojačan »otroški vrtec« odigral v Celju pokalno tekmo s Kladivarjem B in popolnoma nezasluženo izgubil z rezultatom 2 :6 (0 : 5).
Prvi polčas je potekal v lastni terenski premoči domačinov, ki so kmalu ugotovili, da je leva stran naše obrambe izredno nesigurna, zaradi česar so vse svoje napade namer j ali 'preko svojega desnega krila, ki ga popolnoma pasivni Vajthauser niti nii poskušal ovirati v njegovih akcijah. Posledica tega je bil popolnoma nezaslužen rezultat prvega polčasa.
V	drugem polčasu je bila »Rudarjeva« postava nekoliko izpremenjena, nakar je »Rudar« pričel prevladovati na terenu in nevarno ogrožati nasprotnikova vrata. Zal pa so se lepo zamišljene in izvedene akcije končavale s streli mimo ali preko vrat, oziroma so jih v zadnjem trenutku uspeli razbijati energični in fizično mnogo močnejši nasprotnikovi branilci. »Rudar« je dosežene pogodke realiziral po Vajthauserju, ki je drugi polčas igral odlično na mestu srednjega napadalca. Ta tekm^ je pokazala, da imamo dovolj dobrih mladih igralcev, ki bodo z disciplino in resnim treningom kmalu sposobni nadomestiti svoje starejše tovariše.
Sodil je precej v našo škodo tovariš Ferme iz Celja.
Dne 24. maja je naše prvo moštvo odigralo svojo zadnjo prvenstveno tekmo proti NK »Partizanu« iz Ljutomera in jo odločilo z rezultatom 6:1 (1:1) v svojo korist ter s tem definitivno osvojilo prvo mesto v mariborski podzvezi in si priborilo vstop v republiško ligo.
Prvi polčas je bila igra popolnoma raztrgana, kar gre predvsem na račun spremenjene postave, ki se kljub dobro preračunanim teoretičnim predpostavkam ni obnesla. Drugi polčas je uspelo »Rudarju« urediti svoje vrste z igro ob tleh ter točnimi — žal prepočasnimi — kombinacijami stalno ogrožati nasprotnikova vrata ter od mnogih stoodstotnih priložnosti realizirati pet po Grešniku in Zagorcu.
V tej tekmi je »Rudar« — tudi drugi polčas — igral daleč pod svojimi zmožnostmi. Kombinacije so bile izvedene vse prepočasi in preveč v širino, oba stranska krilca pa sta kljub stalni premoči igrala preveč defenzivno in s tem zelo olajšala delo nasprotnikovi obrambi.
Po končanem podzveznem prvenstvu, kjer je »Rudar« od osmih tekem z razliko 39 : 13 odločil sedem v svojo korist in zasluženo osvojil prvo mesto ter s tem prehod v republiško nogometno ligo, se morajo naši fantje zavedati, da jim bo le s trdim in resnim treningom uspelo dostojno zastopati svoj klub in kolektiv, katerega ime nosijo.
Franjo.
Zanimivosti iz tehnike in gospodarstva
PROTILETALSKI TOP — RADAR
Protiletalski top kalibra 75 mm, v katerem ležišču je vgrajen radar, je vzbudil zanimanje vseh vojaških strokovnjakov. Po pisanju ameriškega tiska so na izdelavi tega orožja, ki se je pojavilo kot najnovejši izum, delali 8 let. Ta top-radar je konstruiran za borbo proti letalom, ki letijo s hitrostjo 1600 kilometrov na uro. Radar ugotovi letala na razdalji 25 km. Top pa izstreljuje povprečno 45 izstrelkov na minuto. Kakor izgleda, je glavni namen tega orožja obramba proti le'talom v nizkem letu.
V ameriški armadi še nadalje uporabljajo protiletalske topove kalibra 90 in 120 mm. Toda njihovo mesto polagoma zavzemajo dirigirani izstrelki, med katerimi je najbolj znan projektil v »Nick«.
Fer.
SVETOVNA TRGOVSKA MORNARICA
Pomorska komisija ZDA je objavila podatke o svetovni trgovski mornarici, njenih izgubah v drugi svetovni vojni in sedanje številčno stanje.
Čeprav .je svetovna trgovska mornarica izgubila v vojni preko 30% efektivnih ladij, je vse te izgube že v osmih povojnih letih nadomestila. Tako .je danes na svetu za 21% več ladij kot pred vojno. Septembra 1939 je bilo na svetu 12.798 ladij s skupno tonažo 58.270 bruto registrskih ton, medtem ko jih je danes •12.445 z 71 milijoni ton.
Največje izgube v drugi svetovni vojni je pretrpela nemška trgovska mornarica, ki je izgubila 80% svojih ladij, nato Japonska 79%, Grčija 64%, Francija 49%, Holandska 40%,* Norveška 35% itd. Največje absolutne izgube je imela trgovska mornarica Velike Britanije, ki je izgubila 11 milijonov bruto registrskih ton. To je več kot polovico .svoje predvojne .tonaže.
Danes imajo največjo trgovsko mornarico Združene države Amerike. Razpolagajo z eno tretjino vseh ladij na svetu in so povečale svojo mornarico napram predvojnemu stanju za 335%. Za Ameriko imajo najmočnejšo mornarico Velika Britanija, Norveška, Grčija, Francija, Holandska, Italija in Japonska.
Fer.
SKOK Z VIŠINE 14.000 METROV
V pilotske kabine modernih in hitrih reaktivnih letal je možno vgraditi posebna zaprta sedišča, ki se s pomočjo avtomata v primeru nevarnosti skupno s pilotom vržejo iz kabine.
Nek ameriški pilot je pred kratkim skočil s pomočjo te naprave iz višine 14.000 metrov. Svoje vtise s tega skoka opisuje takole:
»V oklopnem sedišču, ki je bilo vrženo iz letala, ko sem letel v višini 14.000 metrov, sem v tistem trenutku občutil lahek udarec in sem imel vtis, kot da lebdim v zraku. Z veliko hitrostjo sem začel padati. Glava mi je bila nekoliko niže od nog in to gotovo zaradi čelade in zvona, ki služi za dihanje v velikih višinah. Čeprav sem vedel, da mora to prosto padanje trajati čim dal.je, se mi je zdelo, da bom vsak čas izgubil zavest. Z roko sem prijel napravo za odpiranje padala in še nekaj časa počakal, preden sem potegnil ročico. Hitri sunek —■ in padalo se je odprlo. Nato sem se {pričel strahovito potiti. Ni bilo več hitrega padanja in zračnega valovanja, ki me je prej hladilo. Za vsak primer sem imel na sebi obleko, ki varuje pred mrazom — 50" C. Odvrgel sem čelado, ki je zletela V globino in tako sem dobil sveži zrak. Počasi sem se približeval k zemlji. Brez kakršne koli nesreče sem lepo pristal.
Edino, kar mi je bilo neprijetno in kar me je precej izčrpalo, je bila vročina, ki sem jo trpel pod toplo obleka od časa odpiranja padala pa do skoka.«
Fer.
REAKTIVNO LETALO, SESTAVLJENO IZ DVEH DELOV
Strokovnjaki trdijo, da je mogoče izdelati reaktivno letalo, katerega hitrost bi bila okoli 3000 milj na uro. Tolikšna hitrost ne bi dovolila pilotu v primeru nevarnosti skočiti iz letala.
Neki inženir, konstruktor ameriške tovarne letal »Douglas«, je izdelal načrt letala, ki bi se v primeru potrebe lahko razdelilo v dva dela. Ko bi nastopila nevarnost za pilota, bi se prednji del letala s pilotsko kabino odtrgal od zadnjega dela in bi se s pomočjo padala popolnoma varno spustil na zemljo.
Fer.
Ali ze veste, da izhaja
BORBA"
V cinvpnsKpm ic>Kikii!

S prvim junijem je postala »Ljudska pravica« dnevnik kot slovenska izdaja »Borbe«. Izhajala bo na osmih straneh in bo dosegala obseg tudi 18 strani ^ Mesečna naročnina je 250 din ^ Vsi naročniki tednika »Ljudske pravice«, postanite naročniki tudi na dnevnik!
NAROČAJTE SE NA DNEVNIK »LJUDSKO PRAVICO«
GRADBENO PODJETJE
»REMONT
«ft
V VELENJU * TELEFON 21 IZVRŠUJE VSA GRADBENA DELA PO NAROČILU PODJETIJ ALI ZASEBNIKOV, KI GRADIJO STANOVANJSKE HIŠE, SOLIDNO IN PO KONKURENČNIH CENAH