Viljem Burmester. (K njegovem koncertu v »Unioniu« 1. junija 1921.) Skoro pol stoletja se oglašajo njegove gosli po vseh koncertnih dvoranah kontinenta. Ko sem ga slišal ipred desetimi leti, sem imel utis, da je prevzel dedščino svojega slavnega učitelja Joachima, katerega sem poznal žal le iz popisov. Njegova igra je sedaj boli umerjena in V i 1 j e m nima več onega ognja v sebi, kakor ga je imel W i 11 y . vendar pa priča vsaka poteza, da vodi lok ipdnokrven ametnik. S ponosom sme gledati. ako ne v prihodnjost, vsaj v preteiklost: »Auch idh war ein Jiingling mit lockigem Haark Mnogo svoje duše je daroval človeštvii in marsikateri goslač bi bil srečen, ¦iko bi imel ono, kar so Burmestru pustila leta. Danes je sicer navada zavreči vse preteklo in mnogi, ki so celo življenje samo dajali. so morali doživeti. da jih sedanjost bagatelizira in da devlle v nič vse njihovo delovanje. Kakor da bi po?eka|i trto. ko smo se napili njenega soka brez ozira na zeleneče mladike, ki so pognale iz njenega stebla. Tako ie zginil z obzorja brez najmanjše zahvale naš najboljši zborovodja in ustvariteli slov. umetnega petja. tako so zginili drugi. za njimi pa pridejo oni, ki tvorijo sedanjost. Memento mori! Mislim pa, da bo plug. ki je zoral toliko ledin in ki ni zarjavel v vlažni zemlji, ohranil svoj sijai tudi takrat. ko pade nanj strapena rosa... Toda. vrnirno se zopet k Bunnestru, predaleč sem se že oddaljil od predmeta. Niegova špecialiteta je oživljanje klasičnih skladb pretekle dobe. katere opremi z virtuoznimi pasažami in umetnimi potezanii lc.ka. Takemu postopanju bi se dalo večkrat oporekati. vendar ie s tem mnogo starih draguljev ohranil sedanjosti. Za ljnbljanski koncert sicer ni zbral najbolj posrečenih. zato pa najboli efektne. katerim je bilo poznati namen ugajati občinstvu. Očita koncesija publika je bila n^egova serenada, ki s svoiimi jodlerji absolutno ne spada raed proRram. Paga- nini ua ie itak že obligaten na sličnih koncertih. Kot glavni točki viziporeda sta blesteli Beetho-vnova Sonata (Es-dur) in Mendelssoihnov Koncert (E-mol). Beethovna ie težko pogoditi. Vsak umetnik odkrije nekaj njegovih krasot. a vseh ni menda še nobeden. Občutek imam. da bi se morale izvajati njegove komorne skladtse v salonu. v ožjem krogu poslušalcev. Vsekakor veje iz njih nekaj. kar pravi: »Saj me niste še doumeli.« Burmestrova interpretacija ni prišla popolnoma do veljave. vsaj prvi del ne. Klavir ie bil preglasen in ie nekatere teme naravnost karikiral. Mogoče je bilo krivo, da ni bil pianist znan z inštrumentom oziroma z akustiko polne dvorane. Pri •irugih točkah se ic poboljšal in ie sprem!jal bolj diskretno. Vendar bi bila tudi tu inogoča še lepša spremljava. Najbolj posrečen je bil Mendelssohnov koncert. kaicrega je zaigral umetnik s polno dušo in z ognjem, ki je užigal, tretji del pa z bravuro. ki je morala tudi nemuziku iraponirati. Nekaj ne bo mogel Burmestru nihče ovreči, namreč niegove blesteče tehnike desne roke. Kantilena. modulacija glasu ia menjava loka ie dovršena. Zdi se, da izrabi sleihrni milimeter žime. iz katere sprede zveneč glas, ki se kakor srebrna nit vije po divorani. Da obvlada pri tem tudi vse dmge umetne poteze. mi ni treba posebe.i poudarjati. Naj opozorim le na njegovo crescendiranje.hitrosti skakljajoCih arpeggiov (v Allegru Mendelssohnovega koncerta) in na njegov staccato (vseh vrst). ki mu ni tako kmalu para. Druga njegova dobra stran ipa ie ta. da skusa vedno podajati dela najboljših moistrov (večinoma nemških. v tem oziru ie širen), katerih se navadno drugi virtuozi ne lotijo, ker se rajši prikupujejo masl z vratolomnimi plitvimi skladbami. Vsled zasluženega aplavza. mnogobrojnega občinstva, pri manj vrednih skladbah seveda. je moral umetnik dve točki ponoviti in na koncu še nekatere dodati.* Tako se zaključuje koncertna sezija. kateri so prerokovali klavern konec. s saminii prvovrstnimi večeri. med katere smemo mirno prištevati tudi Burmestrov koncert. Ado Gg« ¦ Dodatkov nisem slfšal. Nek gospod pa "" je povedal, da je igral med drugim tudi Schumamiavo »Traumerei«. To bo raenda že fre'' koncert s to točko za nameček in vendar Je toliko sladbih bonbončkov na razpolago za s.'lžn prilike.