St. 41. V Gorici, v soboto dne 23. maja 1908. ' Letnik X. Ishaja v«ak torek in aoboto ob 4. uri popoludne. Ako pade na ta dneva praxnik izide dan prej ob 6. iveöer. Staue po poäti prejon. n ali v Gorici na dom poliljan celolet.io 10 K, polletno 6 K in Jetrtletno 2*50 K. Prodaja aeTGorici v to- bakarnan Schwarz t Šolakih ulicah, Jelleriitz t Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijeyera tekaliMu po 8 Tin. Urednitftvo in upravuiMtvu se nahajata t «Narodni tiskarni», ulica Velturini h. St. 9. Dopise je nailoriti na uredniitvo, opiate in naročnino pa na upravništvo >Gorice<. Oglasi te raöunijo po pelit- rrstah in ticer ako ie tiakajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., 3-krat po 10 Tin. Ako ie Tečkrat tiikajo, raču- nijo se po pogodbi. kdajatelj in odgovorni nrednik Anton Bavöar. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Za ljudske knjižnice, za narodno delo! Rojaki ! Siovenska dijaška zveza je raztegnüa svoje delovanje tudi na Gc- rftko, kjer je dobila övrsto zaslombo v dijaštva. Visokošolci in srednješolci bo ae lotili v okvira ojene organizacije knlturnega narodnega del», pri katerem jih vodijo načela katoliška in narodna. Med drtigimi ai je naia organizacija pc- atavila važno nalogo, z nabiranjem in kupovanjem dobivati dobnh knjig, s ka- terimi bi zalagala „Ljudske knjižnice". To podjetje je r'e3 najno potrebno, ko se kat. izobraževalna draštva toli naglo množe, a bodo vršila svoj namen Ie, če bodo imela dobre knjižnice. Organizirati zadevo ljadskih knjižnic pri nasih drašt- vih se dosedaj še nihče ni lotil ; kato- Hsko narodno dijaštvo se smatra za to ipoklicano in zmožno. A ne samo v draätvih, anapak naša sveta dolžnoat je da tadi tarn zaetavimo vse svoje moči, da tadi tarn snujemo knjižnice, kjer tnjec T svoji premoči prodira in nam trga naie ozemlje siatematičao, ko3 za koaom. Rat. nar. dijaštvo nabira v ta namen, a upa, da bo tndi p. d. oböinstro cenilo to podjetje in ga pospeäevalo z darovi v knjigah ali v deuarjn. Dobrodošle so nam tudi knjige nabožae vsebine, po- aebno molitveniki, za naše brate onstran naöjfe, i,a ca zvc:i obsojene benečaDske Slovence. Vse tozadevne pošiljatve se naslav- Ijajo : Vekoslav V r t o v e c, sedmošoleo. Deiko semenišče. Gorica. — Darovebodo iz prijaznosti objavijali naii časopisi, o uporabi se bo polagai natatčen obračan. „SloTenska dijaika zvezs". 0d goriške vol. reforme k istrski. Mi Brno prav za prav zdaj svojo nalogo Jovršili, nalcgo, katere smoter je bil, braniti naše josiance in oaioatranko pred krivičnimi, nepoätenimi napadi na- aih iiberalcev in i njimi somisleča „Edi- noati". Bojni objekt našim n^sprotnikom ni vol. red, ta jim je bil Ie orožje, a ka- terim so npali najobčntliveje zadeti naie posJance in*:p6;' njih naio Btrpnko. Ako bi naäa stranka ne. bila imela svojih za- stopnikov v dež. zborq, ako bi ne bila imela nič opraviti z vol. rcfjrmo, pisala bi ,Eiinost" o njej (rol. rt formi) prav tako kot mi. Sij je tako pisala nekaj časa — kakor smo dokazali — celo po vsprejetja nov. vol. reda, in naši libe- ralni^prvaki so Be v privatnih pogovorih i/r*yn^6 ajö& p*?av tako kot mi. K te] foßAr ig^faüijitüje igrala tržaška „Eii- nB8ty^z^j*ašim Ijndstvom, niamo torej mo^l^|^n5ati. Sveta doižnost nam je bila/trv-igro razkrinkati. Žrtvovali smo za to mnogo dela in časa, a ni nam ža); ker našemn truda uipeh ne izo- atane. Naše Ijndstvo je lahko razvidelo iz te pravde, da so naii poslanci v ravno miaali deželnozborski dobi do zadnjega konca vaestranako, vestno in trezno skrbeli za njega blaginjo. Zaak njihovfga modrfga in previdoega ravnanja odseva tadi iz zadnjega akta ujih Ijadskega za- atopstva. Eakor vedno tako so tadi ob sklepanja norega vol. reda dokazali, da jim je za stvar in ne za obliko, da jim ni na hropnih prizorib, na časnikarakih gromečih in bobnečih slavospevih, na vsipanja peska ijadsUn v oči, na kriča- njn skozi okno, na šarlatanatvn ampak na tihem, previdnem piiiobivanjn ljad- skih pravic in koristi, na treznem ra^a- nanja s faktičnimi razmerami, z zado- Toljevanjem z možnimi napredki, kateri ae ne smejo Ijudslvu ^ajiavljati, b. jr es ma ne morejo dragi istočaano nemožni priboriti. Babnanje ni naše stranke, ne naših poslancev mazika, to prepaščaoao radi našim liberalcera a poaledicami, z — blamažo vred. Mi Btno torej z izvojevanjem pravde B prijateljica „Eiinoatjou popolaoma za- dovoljni ; menimo, da ji nismo pastili niti jedne veljsti. Več kot slep bi moral biti on>, kateri seveda ni čital le „Eii- noati", ampak tadi naso „G3ric3u, da bi ne bil izpoznal, da je „Edinoat" pravdo na celi črti izgabila. Saj ma raora biti dovoij že f*kt, da se je „Elinost" v aprav grobno molčanje poskrila pred | našimi glavnimi topovi: do k azi, da j e Ibilo abaolutno nemožno, da i bibila našadelegacija potom ˇ o 1. reforme priborila zbor- nično večino, da brez tn ve- fi i n m «e odL»hnvn«d»»izHiliti —Ä—----------.-----------j----------------------------------------------- r o dtft ogOMpodHrnki h|i n«rod- n n n o I i t i c n i » h o I i S *» fcr in s I « d- n j i <\ d a s t H tndi I i b *• r h I n i p o- Blanc a_^M^X^>^^ ^ H t o kot n a ä i pripomogln k sprei*»tin no»«ga vol. reda, ker sta giauovala »i»". ko je njija glasovanjo it- dale, in gl a « o v a I M „proli", ko n j i| n glHHovMnjp q i n i ö i zdal o Ker se torej „EJinobt" prcti tern glavnim topovom ne pokaže na bojiščn, priznava dovolj očitno, da je zanjo pravda izgabljen». To jemljemo z zadc- voljstvom na znanje in polagamo do- bjeno pravdo o goriški vol. ribrmi s prijetnjm zadoičenjem — ad acts. Oatanemo ja z „orožjem pri nogi" vsak hip pripravljeni, ne le bra- niti govor glavnib topov, ampak zavra- čati tadi vaako morebitno ponavljanjeali oadaljevanje „frcanjau od strani. Če to- rej hE3ino8r želi, da bi ji ne ropotal več „mlin" (goriške rt forme) po ušsa h in po glavi, naj lepo raolč'. To je naj- bolj', kar ji moremo svetovati. 0 ietrski vol. r* formi bi mi ne pi- ; sali več, kakor Das veže ča«uikaraka I dol?.,iOBt, kar smo že stcrii ob avojem j čaan, ko se je sklepala ta vol. r< f jrm». j L.er *t jo pc „Elii.ost" —rrenimo, dn ; zgolj v zadregi zarad raše pravde — ; izbrala to vol. reformi za nekak vzor ' nasproti naši goriški, ker je vsled tega iz iatrske refjrme izbirala le to, kar je I mcglo slažiti njenim namenom ; ker je 1 zboljške za slov. prebivalatvo — in brez ! teh zboljškov bi bila istrska nfjrmapač | nekaj nenaožnega, ko je bila slov. dež. | večina kot zbornična mRojšina doslej malodane brezpravna — ker je te zbolj- ': ske napihovaia čez vse mere ter je ka- i zala občinstva le v njih besedni, teore- ; tični veljav', dočim je omejitev njih praktične veljave po vladnih nazorih ob- ; činstva popolnoma zamolčala; ker je \ vsled tega avojim čitalcem, da bi jim lažje očroila naio vol. r» f jrmo, kar a silo atepala v glavno mnenje o fenome- | nalnih slov. pridobitvsh istrske reforme: i _____________;_______________________ smo prisiljeni nekolikonatančnfje obraz- ložiti Bvojim bralcera tadi to r< hrnao in dokazati, da je nElinoatu tadi pri tej igrala občinatva enako grdo igro, le da je pri tej rabila acenerijo najsvitlejie barve. Razmerje ita'. poslancev proti aio- vanskim v I'tri bo po nor. vol. reda 25:19. Ge pomislimo, da je razlika med večino alovanakega prebivaistra v Iatri , in it&lijansko manjšino razmeroma veöja nego pri nas na Goriškem, ia če kon- statajemo, da bo v našem dež. zbora 14 slov. poslancev proti 15 laikim, potem vidimo, kako tehten vzrok iraa nEdi- nost" pogtavljati istr. r( formo za vzor naši. Ta „tthten vzrok" „opravičaje" tndi razmerje s!o^. in laških dež. odbor- 1 nikov v htri in pri na?, v Mri razen laikega de?. glavarja 2 Sior., 3 Lsb;, na Goriikem poUg las. glavarja 2 Slov., 2 L^ha! No, pa že vidimo, kako nam „Eiinost*' nasproti mign: Pa ngaran- cije" ? Dobro. Gorenje razmerje alov. in ital. poalaccev in dež. odbornikov istrskih bi pa11 lo namreč narodnostni položaj 8koraj neizpremenjen t. j. malodane po- polco brezpravnost alovanako kakor jo je kril atari vol. red. V očigled dejstva, da je bilo pri lanskih državnozborskih volitvah oddanih 30.000 glaaov za alo- vanske kandidate, 20.000 pa za laške niso mcgli niti Lahi več saajati, da se da prejšDja v nebo vpijoča samooblast Lalijanska potrditi z novim vol. redom. Zato so se aklunili dekaierim „garau- cijam'*, katere so jim atavili Slovani v svrho, da se preino<\ katero daje Lahom namerično razmerje v zbora in odbora tadi po novem vol. reda vsaj nekoliko omeji. Treba je torej, da „Eiinosti" ustrežemo, da priobčimo tadi naiim či- talcem te „garancije", na katere polaga ona toliko važncst, da jih je v kratkih dncb kar trikrat objavila. Te „garancije" so: NavzoČih mora biti najmanje 32 poslancev (brez ike for, torej najmanje 7 Slovano*), ako hoöe dež. zbor sklepati : 1. o sestavi prora- čanov stroškov iz deželnih sredstev v | svrhe poljedeljstva, šolstva, javuih zgra- deb. Izvzeti so le potrebni zneski za po- slovanje zavodov in inbtitatov, v kolikor so bili ti zneski v enaki in manji meri I _„____________ __ LISTEK. - Iz življenja graščakou. Zgodovinska epizoda. — Stefan Levkos. (Dalje.) „Kakor velite, gospod baron ! O.sem mož, orožje, voz, lettve, vrvi, močne, da jih nobeden vrag ne raztrže". Graščak se je nasmehnil navda- šenja, ki je zvenelo iz Jorijevih besed. „Pr pravite fie toraj; orožja morda ne bomo iabili, ker npam da ne bo sile, — le sv. Jarija običšemo nekoliko." Erszem in Jarij sta se zasmejala. Jarij je videl, da je baron dobre Tolje; ker bi bil rad zvedel, kaj name- rava pravzaprav, jo pripomnil v smehn: „Pa bi morda no potrebovali tako woönih vrvi, če bv. Jarija jaz enkrat držim, nam ga nobeden vrag ne odneae, in tak gospod menda tadi ni, da bi se moral voziti v vozu premilostljivega gc- Bpoda barona.« Barou se je zakrohotal in od- govoril: nO, bv. Jnrij me čisto nič ne briga n T moj«m voza se tadi ne bo yozil. Jas «em naiBlil, da pripravi poljaki toz, ker : prepeljemo zvonove na grad; zato bomo ! I tudi vrvi rabili, ker so tiste od zvonov j 1 že preveč cguljene in bi ne bilo varno po njih spuščati zvonove iz lin." „Zvonove tadi ?u se je začadil Erazem. „Da, zraven dragega poberemo ie zvonove in uro iz stolpa. Kaj bi z njimi tarn spodaj v tisti polpodrti cerkvi, — ta v grajskih stolpih se take atvari boljše podajo." „Ti hočeš toraj sv. Jarija čisto du nagega sleči'?" „Čisto do nagega !u — je r smehn zaklical baron in pi', Jarij pa je pri- atavil : „Kaj pa počne potem sv. Jarij tako oropan ?" To skrb prepustim pa tebi; svojega patrona se pač asmiliš lu ma je odgo- voril graičak. Naj pa bo; ko ga do nagega oro- pamo, že jaz jpoakrbim, da ma ne bo tarn spodaj preveö raraz." „Poakrbi torej, da bo vse reda do pratega čaaa, navaezgodaj odrinemo. — Odkrbnika reoi, naj vam natoči nocoj denet bokalov; to je za nocoj, ko do- < vräite jntri svoje delo. Že poskrbim, da | ne boste preveč žejni." } nLepa hvala, blagorodni gospod ba- ! ron; kar je potreba preskrbim nccoj in in ;utri zjntraj smo navsezgodaj pri- pravljeni." „Pa naja pokliči, če bi imela pre- dolgo spati," ma je velel baron in Jarij je odšel. „Volk, jaz so bojim, tesna, nepri- jetna slatnja mi ne da mirn,u — je to- žila gospa Eva; iz njenega glasn in iz njenega obraza je bilo videti, da se je velika slatnja vlegla v njeno sree. „Kaj bi to! — Predsodniki, prazen strah !" je zamrmral graščak. Gpppa je kmala odšla, oče in Bin pa sta še dolgo obsedela pri mizi in pri rajnem vipavca. Žarela sta njija obraza T trepetajoči lači sveče in iz oči jima je aijal čaden ogenj. Pcgovarjala sta ae o nameravanem naklepn. Jarij je najprej odbral može in pri- pravil vse potrebno,- [potem je naročil oekrbnika, naj jim natoči na gospodovo povelje deset bokalov vipavca. Coden obraz je napravil oskrbnik, a niö ni agovarja', ko je sliial, da veli graščak I .tako in ko ga je Jarij povabil, naj prisede ! tadi on zraven. Gorela je smoln&sta golovica, dokler i ni bila izpraznjena zadnja kaplja iz de- setega bokala, potem pa je kmala za- vladal v grada mir. Krasna jeaenska noč je objemala vao pokrajino. Nebo je bilo posejano z brezstevilom zvezd, ki so gorele v jasni, ! trepetajoči luöi. Mir in pokoj je vladul vsenaokrog! vse je snivalo globok sen, — grad in vas spodaj in cerkev sv. Jarija; nikomnr so ni sanjalo o bogokletnih in bogo- skranskih naklepih, ki jih je tisto noö skoval graJBki gospod s avojim sinom in hlapcem Jarijem. Vae je bilo tiho in mirno; kar je bilo živega naokrog je snivalo sen mira in pokoja, Ie žabi v dolini so regljale in mnrni po travnikih bo spremljali nji- hoVo melodijo s svojim visokim, rezkim glasom. Na neba je trepetalo brez itevila zvezd v jasni luči. Meseca ni bilo. (Dalje pride.) Le doloöen; od deželnega zbora po ras- glaea pricujočega zikona; 2. o občinskih stvarth, ki ao v zmislu občinskih za- konor podrejeni akiepom deželnega zbo- ra; 3. o vsprejemanju zakonskih načrtov. Jjdnake garancije so določene tadi ia del odbor. Tako „Eliooat*. Kolike praktične veljave so te ga- rancije, ki se na papirjn tako lepo gla- sijo, poTemo prihodnjil. Dopisi. Is Komna. ~ V Komnu imajo enega župans, enega „Titalartü-germei- stra", tri podiupane ia enega anifjrmi- ranega polieaja. Pri vsem tem pa ni go- vora o kaki policijski ari. Razsaja se in tali cole ncči, posebao pa ob nedeljah in praznikib, ker : „lanedi noa si va a lavorar" (tako petje v narodnonapred- nem Komna !) — Da je to resnica, pre- pričal se je oaebno tudi c. kr. namest. svetov., g K-bek. Š) več! G. svetnik so je prepriöal tadi o oliki narodnonapred- nih Eomencev. Gotovo se ma ni še pri- petilo v njegOTem življenju kaj sličnega, kakor ob letoinjem naboro v Kornna v noči od pondeljka na torek, dne 18. t. m. Komenski razgrajači so nam- reč zHgradili njenoa in g. ma- jor) a, ko Bta ila spatvžupni- iče, pot z deskami in tramovi. < Dosedaj se ni ie Colo kaj takega! Sreea, da je bilo jasno ! — Potemnajsej ie kdo č u d i, dasepojevEom- ii u neorirano kljab zgornji šestorici „veljakov" italijan- 8 k a p e 8 e D : „abbassoiarepa- blica, evviva la liber t ä !"... Vsa cast! Žirela narodno napredna podivjanost! Darovi. PoliHčni pregled. Velikosrbska propaganda v Bosni. V baojalaški okoiici in v Hercego- Tini raziirjajo na tisoče oklicev, ki huj- skajo naravnoat na vstajo proti AvBtriji. V Eostajnici bo nabiti po biiah sledeči letaki: Bratje, Srbil Tadi v Eostajnici Be morate prebuditi iz tezkib sanj. Pe- kažimo, da smo složni srbski bratje z močno pestjo in z junaškim srcem t prsih. Zato dol ž njim, ki ni Srb! Zemlja ognojena s srbsko krvjo mora biti srbska in Ie Srbija. Nato navaja oklic imenoma Tec vaiöanov in jim groz', da jih pobi- jejo, če se ne posrbijo. Sokači, izpame- tajte se. Bodimo zdrnženi srbski bratje ˇ zdraženi Srbiji z geslom: „Žirila Srbija! Zivio kralj Peter! Že plapola srbaka zastava. Pojavov, da bočejo Srbi povzroöiti v Bosni in Hercegovini vstajo proti naäi monarhiji, je vedno veö. Ameriško atlantsko brodovje. Mornariški odsek je izdelal načrte atlantskega brodorja, ki se še pomnoži, ko dokonča stojo pot okola sreta bro- bovje, ki križari zdaj y Tihem morja. Atlantako broicvje bo imelo tri linijake ladje, ki pripadajo najmodernejšim lad jam ameriike mornarice, dve oklopni kri- žarici, tri križarice, dve topnidarki in d?e ogledovalni križarici. Trozveza proti Japoncem ? V Londonu se go?ori o trozvezi fned Anglijo ozir. Avstralijo in Kanado ter severoameriikimi proti prodiranja Kitajcev in Japocer v tihomorski po- krajinah. Anglija baje komaj čaka povoda da bi ZY6ZO z Japonsko odpovedala. • Sveta vojska v Maroku. Čete saltana Abdul Azisa so baje zajeli y okrožja Beni SuazoY Abdul Azisu naaprotni rodovi. Maley Hafidori poobla- iöenci so doSli y zajeti tabor, kjer se pogajajo o predaji. — Buchta-Ben-Bag- dadis tabori b BYOjimi öetami v moövir- nem kraja, da se obrani napadov rodu Šerada. Kasarski Najd Abdul Malek ma ni poslal naproiene pomoöi. Maley Hafid je dosel y Mekmes. Vsak dan priöakujejo poročila, da pride y Fez, kar pomenja Yelik poraz Abdal Aiisu in oteikoöi tadi Francozom stališče. Za rŠolski Dom" so plačali predsedništvu: Šteft Einderč*v Y Gorici 20 K; dr. Andrej Pavlica na ražun ustanovnine 2. obrok 20 E; dr. Ant. Gregorčič 20 E. — Meseönino za april so plačali: Leopold Bjlko, vele- posestnik 10 E; Anton BreSčak, trgovec 2 K; Josip Cizel, prosasor (za dra me- seca) 4 R; dr. Earol C»puder, profesor 1 K; Karol Cjgoj, dež. aradnik 2 E; Ja- kob Cebular, prcfesor 2 E; dr. Josip Dermastia, odvetnik 1 K; Wan Dmfjvka, trgOYec 2 K; Fran Fmžgar, okr. š. nad- zornik 4 K A lton Fon, trgovec 2 K; Josip Fon, državni poslanec 10 K; Anton Fräs, prcfesor 4 K; dr. Jjsip Gibrijeloio, prelat 3 K; Anton Gfajz, profisor 2 K ; H^džet in Koritnik, trgo?c* 2 E; Teodor Hribar, posloYodja y „Krojašlci zadrugi" 6 E; Ivan Ealin, dež. aradnik 2 K; Fmn Kaačič, trgovec 2 K; J. E. y Gorici (za tri meaec^) 9 K; J^rnej Kopač, trgovec 2 K; Albin Kregan, trgovec 1 K; Jjsip Ličen, kn. n. tajnik 2 E; Ivan Mercina, Yadniöni učitelj 3 K; Gustav Novai, pro- feaor 2 K; Niko 0 aersa, prcf390r 1 Ei dr. Alton Papež, prcf^sor 2 E; dr. Fran Pavletič, odfetoik 6 E; SretoslaY Prem- rou vodja „Gariške zveze" 2 E; Iran Rejec pref-ikt2 K; Fran Sstniöar, kan- celist 2 E; Fran Sivec, vadnični učitelj 3 E; Anton Smtel, š. svetnik 5 E; An- drej Tabaj, katabet 2 E; Josip Zornik, trgovec 2 E; dr. Fcan Žigon, prcfasor 3 K; Fran Žiideršič, prcfasor (za tri me- sece) 6 K. — Dalje gospe in gospodične: Finžger G zela 2 E; Havel Stefinija 40 h; Hrovatin A itonija 2 K; Kokole Zina 2 E; Kopač Marija, svečarjera 5 E; Papež Miiena 1 E; Pavletič Barta 2 E; Šantel Avgasta 1 E. Našemu upravniätvu je došlo: Mesto venca na grob pok. Enilu Gatman Rijko Caček v Trsta 10 K; ačenke l. letnika pripravnice v „Malern D ,muu darujejo OBtanek z izleta 3 E; c*va gospoda za ve- zanje 20 y. Srčna hvala vsem dobrotnikom! „V spomina pok. žapana Josipa Faganela je daroval za Gregorčič dom* : Aat. Topličar iz Oseka 2 E, kar se je po pomoti v „Go- rici" št. 38. z dae 12. maja t. 1. ispu* stilo. — ? Novice. Desefcletnica „Slov. katol. de- lav»kega društva" v Gorici. Veselica, ki jo priredi jutri y nedeljo ob 4y2 pop. „SIoy. «at. delavsko druitvo" ob sode- lovanja druUra „Skalnica" obeta biti vrlo zanimiva. Odposlanci bratskih dru- štev, ki bi hoteli imeti kratek nagovor v pozdrav, naj se oglasijo jutri do 41/2 pri voditelj8tvu „Slor. kat. del. druitva". Opozarjamo slavno občiastto y mestu in na deželi na to izredno slavnost. Na odru bo nastopal noY slovenski rod y Gorici, ki se je v desetih letih krepko razvil. Zato pričakajemo, da nas počaati ob tej priliki tudi slatno slovensko ra- zumništvo y Gorici. Kdo laže? — „Elinosf ne joka, ampak se jezi. Silno razbarjenje se je polastilo radi kratkega naiega poroöila o sboda „N. D. 0." v Ajdoviöini. In čadao Be nam zdi, da namesta običajnih debe- lih boIz, padajo od nje Bledeči priimki na naš naalov: »Lažnjitec, podknpljen, Iaž- njiv, slepa strast, bid, lažnjiva in zlobotna poročila, le lažite v syoj lastni žep" itd. Doaedaj še nismo vedeli, da lažemo v lastni žep. Zato tadi nevemo, kako naj si pred8tavljamo to laganje v laBtni žep. A eno pa vemo, da „Edinosl" laže in farba ne sicer y lastni žep, ampak na vsa usta Y širni mili slovenski svet. Niti z besedico ne omenja, v čem smo pisali neresnico. Najbrže jo je tako zbodla naia trditev, da ni bilo na shodn 600 delaY- cev, kakor piše „EUnost"; ampak kveč- jemu 300—400, ker več jih y drorano ne gre. No pa naj bo ne jezi radi tega nad nami! Saj je „Soöa" prinesla zelo natančno poročilo o shodu in gOYori le o 300 ndeležencib. Torej jih je „Soöa" naštela ie manj ko mi. V čem smo torej lagali? AM mar ni resnica, da ste Uvolili y odbor kar tri krömarje, nekaj moJ8troY, delavcev pa ne, razan enega? Ali na podlagi tega ni za vsakega jaano, da tak odbor, v katerem bo sami delo- dajalci, ne more zastopati koriati delav- stva? Glej, draga „Eiinost"! To so dej- Btva ! Ia ta dejstva dajo mnogo misliti o reaničnosti tvojih beaedi in pa o poite- nih namenih N. D. 0. h ker smo ta dejstva priobčili, se gospodje y „Balka- noYiu kavarni nad nami jeze. Dokazali smo, da ima „Elincst" ne le široka asU, ampak tadi dolg jezik. Ia ker smo jo prijeli za ta dolgi jezik, sedaj na aas pljuje »:i brca. Tnko je, teta aEiinostu. Kedaj začneš jokati? Za knj žulce „Slovenske dljaške zveze"do darovali : NeimenoYani goapod iz Gorice 7 K in 35 dragocenih knjig. Preč. g. žapnih U. Eokošar 14 knjig. Maogo krasnih knjig so darovali gg. bo- goalovci: Bjnač, Lazič, R'mec, Štanta, Zlobec; dalje gdč. TrampuSeva in Perc- ova in razni dijaki. Srčaa hvala ! Živali poanemovalci ! Za „Slovensko krščansko so- cialno zvezo" je daroval č. g. Ir. Eo- vačič, župnik y Podmelca 10 kron y spomin cesarjevega jabileja. — V veseli družbi se je na licitaciji za lepo vrtnico nabralo E 8.18, ki so bile izročenepred- sedniku S. E. S. Z. Idkrena hvala ! Da bi ti vzgledi našli obilo poaaamalcav. ZvišstDJe števila vojaških uovin- cev in liberalci. — „Saöa" se huiuje nad tiBtimi nadimi poslanci, ki so glaso- vali za povišanje števila novineev. Eaj je reanica ? Reanica je, da je „5 ovenski klub" deloma glaaoval za predlog, deloma pa se glasovanja ni udeležil. Liberalni poslanci pa, med njimi Hribar in Štre- kelj, so sklenili v kluba, glasovati za to, da se zviša itevilo novincev. Ko pa je priälo do glasovanja, večina od njih ni glaaovala ne za, ne proti. Štrekelj in Hribar nista glasovala proti predlogu. In vendar je manjkalo le 2 glaaova, pa bi bila vlada padla. Zakaj nista Hri- bar in Štrekelj pomagala vreči vlado ? Zato, ker poznajo ti ljudje satno besede, ko pa je treba dejanj, se pa skrijejo in si ne tipajo glasorati. To so možje! Sama bojazen pred vlado jih je; pa si drznejo izza vogalov metati polena na drage poslance, ki Yrie svoje dolžnosti. „Soča" in trtui škandali. Četrtkora „Soča" piše o znanih škaadalih z držaf- nimi trtami in jih z ago rar j a. Prav lepo! Naznanjamo to našim kmetom na Eraao, na Vipavskem in v okoiici 1 Niö Y6Č si ne apajo tajiti; sedaj p r i z n a- vajo in zagovarjajo. Z» danes re- cento le: Eoliko kmetov na Krasa, v goriiki okoiici in na Vipavskem je tadi prosili za trte. In kaj so jim odgovorili? Trt ni mogjče dati, ker jih je zmanj- k a 1 o 1 Biio je določeno gotovo število trt za razielitev. Eer so Bi jih nekateri na nečeden naöin prilastili v velikih množinah, da so jih prodajali dragim, za drage kmete ni ostalo niöesar veö. Edo je torej takaj ogoljafaa ? Nesamo država, ampak ie bolj ubogi kmetje sami, ki so jim ipekalanti pobrali njim namenjene trte, da so jih morali potem drago ka- povati. Dokazano je po naših tabelah, koliko stotisoö trt je šlo v roke prekup- čevalcem, ki trte rabijo le, da jih drago naprej prodajajo. Edo drugi je ta priza- det, čc ne ubogi kmet? In to „Soča" zagovarjal Ali je to „delo za kmeta ?u L i- b e r a 1 e c je bil in ostane proti kmeö ki 1 Sklep šolskega Ieta obrtno-na- dftljevalne sole v Gorici. — Dne 17. maja zbrali so se uöenci obrtno-aada- Ijevalne sole v posebni sobi „Šolskega Doma". S svojo nazočnoatjo so poöastili sklepno slovesnoat namestniški tajnik g. G a 8 8 e r, okrajni 9. nadzornik g. Fr. F i n ž g a r in gg. ndje äo'.akega odbora in gg. učitelji iole, katere poedravi v primernih beaedah vodite'j iole. Na tp navede voditelj iole letno kroniko, iz katere posnamemo nekatere date. Na ioli je poačevalo 5 aöiteljskih mcči, skupno na teden po 27 ar, t. j. y YBakem razreda po 9 ar. Pook je pritfel z 18. septembrom 1907 redno tra'al do 15. maja 1908. UÖenoev se je vpisalo 179, od katerih se med letom preselilo ali izoBtalo 63. Eoncem šolakega leta je bilo kla8ifikovanih 116 uöeacev. V oböe so napredovali prav dobro 10, hvalno 31, dobro 25, zadoatno 23 in 27 nezadoBtno. Po bivališčn so bili oöenci : iz Gorice 32, iz Solkana 22, iz Št. Petra 17, iz Št. Andreža 13, iz Vrtojbe 9, iz Bi>j 8 iz Pevme 3, iz Podgore 3, iz Sala 5, iz Bituj 1, iz Sovodenj 1, iz M rna 2 Po obrta bo bili aöeaci : zidar- jev 42, mizarjev 26, ključavničarjev 18, rezbarjev 3, stragarja 2, Bodarja 2, kovač 3 po 2 örkostavca, tapetoika, mehaaika, kolarja, sedlarja, čevljarja, po eden kle par, kavarnar, krojaö, kmet in 4 trgovci Dandanašnji ne zadoataje, da je rokodelec samo izarjen v svojem roko- delhtvu ; dražba tirja tudi, da je roko- delec tudi vešč ris&njfl, račanstva in navadmga spiaja. Dj popolnega prepri- čanja prisilila bode postava, po kateri se bode tadi v naši deželi osnovale ko- miaije katerih naloga bode, izpraševati vajence v pomočnike;-pomočnike v moj- stre. Obrtniški vajenec moral bode sam izdelati naročeni predmet svoje stroke, zatem dokazati komisiji, da je vešč v ri- sanju, Y raöanstvu in v Bpisja svoje otroke. Pomočnik, ki bi bil rad mojster, moral bode prestati ojstrejši izpit iz gor navedenih predmetov. Da je prepotrebno vpeljati omenjene komisije je velike važnoati za obrtnika, kakor za delodajalca, oziroma odjemalca. Skaänja aöi, da je slabo narejeno delo najdražje pa da malo vešč obrtnik naj- več trpi, največ tvarinepokvari, najmanj naredi, zato je tadi on najdražji r zahtevah. 42 pridnejših učencev je bilo ob- darovanih s äestili ali 8 hranilniaii knji- žicami, v katerih je bil vpisan znesek 6—16 kron na ime dotičnega. Voditelj sole se je spominal 60 let- nice vladarja presvetlega casarja, kate- remu navzodi navdušeno zaklicali tri- kratni „živio" te? zapeli ceaarako pesem. UČencem so se razdelila spričevala in pred- pisani izkazi. Goapoda in uöenci so si ogledali razatavljene izdelke ačeacencev, kateri so bili razstavljeni v dveh sobab. Raz- stavljene risarije, računske in knjižice iz spisja so jasno pričale o nadarjenosti in »pretnosti slovenske mladine, da vse do- kaže z dobro in vztrajno voljo in mar- ljivoatjo. — Koliko lepše bi bila raz- stava, ako bi mladina imela še kaj reč podpore od strani gg. moJBtrov. Yeliki nemiri iu pretepni ua vse učiliščih. — Kmetje za katoliške di- Jake. — Na dunajakem vsenöilisöu so biii v soboto strahoviti izgredi. Po „ba- melu" so svobodomiselni dijaki vaeh na- rodnoati napadli katoliške dijake, ki so zapuääali aniverzo v svojih draštvenih barvah ter so jih pregnali z aniverz?. Srobodomiselni (!) dijaki so ] zasledovaü katoliike dijake, žvižgali jim in nanjo pljuvali ter jim peli sramotilne peBmi. Policija je z velikim naporom loöila oba tabora. Srobodomiselni dijaki so katoli- ike dijake zasledovali. Nekaj katoliških dijakov je bilo pretepenih in bati se je bilo, da pride ie do hajiih spopadov Svobodomiselni dijaki bo katoliške dijake uprav oblegaji do 1. are popoldne. Ka- toliške dijake je morala braniti policija ter 'jih spremiti domov. — Poslanci Pro- chaska, Drex^l, Stumps bo videli demon- stracije ter napovedali odloöno akcijo pri vladi Tadi ˇ Gradcu so bili silni, krvavi izgredi. Neki član katoliškega akademič- nega društva „Carolina" bi imel biti promoviran za doktorja. E promociji j° priiel poslanec Hagenhofar z velikim Stevilom kmetov. Srobodomiselni dijaki so jim zaBtavili vhod. Nastal je atrahovit pretep ; bilo se je palicami. Veö oseb je bilo ranjenih. Policija je morala poteg. niti sablje in je tudi veö oaeb ranila. izgredi so trajali do tri četrt na 2. aro. Kmetje so predr^ne Bvobodoraiselne di- jake Btraäno nabili. Končno Bta morali oditi obe skapini. Napovedana promocija je bila odpoyedana. V meata je bilo vsled tega Bilao razbarjenje. Rektor Hddebrand je na Tseačiliški deski nabil pozir, naj dijaki reapektirajo grobodo in naj se varajejo vseh škan- dalov in naailstey, sicer bo pri rseh pro- mocijab. brez Izjeme javnost izkljačil. Slovansko liberalno dijaštvo v shižbi nemških buršev. Z ozirom na to, da slovensko liberalno dijaätvo po- maga nemškim baršora nastopati proti katoliškim dijakom, Bmo dobili sledeče pismo : „Onjeni gospod urednik! Z ozirom na zadoje dogodke na naših yisokih šclah in poaebno še z ozirom na eta- lišče, katero je ˇ tern času zavzsl del slov. dijaštva, ki se zbira po radikalnih in liberalnih akad. društvib, se mi zdi urnestao, d» povem širši javnosti en do- godek iz svojega akademičnega življenja na Duaaja. 9 12. marca 1904. I. bo isti nemško- nacijonalni dijaki, a katerimi roko t roki te dni radikalni in liberalni slov. visoko- šolci pretepajo nemšie katoliške dijnke in jih podijouiz prostorov na naših vseučt- liičib, s silo iztirali nenemške, posebno še slovanske dijake z akad. tal, češ da so slednji 13 gastje na danajBkem vse- ačiliščn. Za vseačiliščem je priilo potem do spopada med dijaštvom. Pisatelj teh vrstic je, hoteč braniti svojega tovariäa, kojega so Nemci obkolili psnjoč ga 8 „slavische Bagage !u dobil od zadaj po glavi ndarec s palico, da ga je polila kri in je moral na rešilno postajo. To je samo jeden [dogodek. V 5 letih svo- jega akad. življenja sem bil leto za letom priča nečnvenega terorizma takoimeno- vanega „STobodomiaelnega aemškega di- jaštva napiam vsem, kar ni nemško- liberalno. To so čnvBJi svobode in prostoati in s temi ae vežejo slov. rad.-Uberalüi akademiki! Sram mora biti vsakega, ki dita telegrame in notce v „Slov. Naroda", ki si apa to sramotno vez in hlapčevstvo äe proslavljati in zagovarjati. Slorenski stariii pomialite, v kakäno dražbo pošiljate svoje sinove!" — „Doli s katoličanatvom 1" so vpili te dni na kolodvoru v Hiitteldorfa pri Duaaja nemški akademiki. Bili so sami zeleni fantje, sicer pa vsi že v dol- gib hlačah. Ta prizor dokaznje, za kaj gre liberalnim visokošolcem v ujihovem boja za svobodno znanost. Gre jim za to, da i;e nniči katoličanstvo. Ja zelo smešno, ampak značilno. Da imajo slo- venaki liberalni akademiki isle namene, je sä mo po sebi nmevno. Slovensko ljuclatvo, yaruj se mlade liberalne in ra- dikalne knge! Boj krščanskega delavstva proti jlidov8kemu kapitalu. — V Ijabljanski tovarni za lep je pričelo stavkati de- lavstvo, ki pripada krščansko-socialni organizacijl. Ravnatelj je namreč tako brezobzirno Tavnal z nbogimi delavci, da so ti morali eeči po svojem zadnjem orožja. Ta toyarna je last n e m i k i h J a d o yr in ravnatelj sam je J n d. Z*to je naša dolžnoat, da podpiramo aloven- sko kriicansko delavatvo y tern boja. Pro- aimo somišljenike, naj se spomnijo stav- kajočih trpinov. Ddnarni priapevki naj se poäiljajo na apr^vništvo „Naše Moöi" v Lj ublj* !¦ i ali pa tudi na oašearedništvo. B)dimo skapni v boja proti jadorskim nemškim Pijavkam! Kaj pravijo na to „agrarci" ? Lberaina „N&rodna delavska organiza- c'ja" in nova agrarna stranka delata z roko 7 roki. Agrarci priporo^ajo delar- cem to delavBko organizacijo, ta pa kmetom priporoča gagrarno stranko. Na sfaodn T Biljah jenekdoraenda Jakliö yabil delavce v narodno organizacijo, kmete Pa * agrarno stranko. Iati Jakliö pa je t B»ljah dejal, da „Bog ali hudič je vse enou. Taki so zayezniki agrarcet. Eaj pravijo na to »grarei ? — „ KmeČka zveza" za ko* menski okraj bode irncia svoj prvi občni zbor v nedcljo, dne 31. maja t. I. ob 4. in pol popoludne v Komnu na župniškem dvorišču. — Dnevni red : 1. izvolitev načelnika ; 2. izvolitev odbora ; 3. slučajnosU. Üstan. odbor. — Pri » btiinskih volitvah v Go- rici, ki so ae vršile te dni, so bill izvo- Ijeni sami laiki liberalci. Drage Btranke se volitev eplch niao ndeležile. — Cepljenje koz se priöne y meata T ponedeljek dne 25. maja. V pe- tek dne 29. maja bo cepljenje koz v slovenakem otroäkem vrta „Pod Kosti- njeyico0; dne 4. junija za prebitalca pod Tarnom v ondotni „kmetijski soli"; dne 5. junija t „Šolakem Domu"; dne 11. ja- nija T Starigori; dne 12. junija v „Milem Domu"; dne 23. junija ˇ otroškem vrtcu T ulici 87. Klare. — VojaSki began. — Pred nekaj dnevi je zapustil takajinjo topničarsko vojašnico 22ietni topničar J inez C o t i Ö z Vrh» pri Opatjemsela in ae ni tec irnil. Vojaška oblast je naznanila to po- liciji in ta ga je t petek zjutraj prijela ˇ neki krčmi za Gradom ter ga izročila Tojaški oblasti. — Kopelji v Gorici. Klo si ne želi h'adila v vročem poletnem časa? A T Gorici je dobiti, to ni lahko! InamD pač kopelji v ulici za hotelotn Sülbahn, toda kdor želi imeti tekoöo, zmtrom avežo ˇodo, 86 ne more ozirati na iste. Zito vprašamo: AU ni podjetnega moža t Gorici, ki bi ob biatri Siči dal prirediti primeren prostor za kopališče, kar bi stalo nezaatno svoto, a bi 89 pray lapo obreBtovalo? To rprašanje je fsekakor jako važao tadi iz zdravstvenih oziror; zato ne fime priti z dnevnega reda ! — Tat v cerkvi. — V Kapucinski cerk?i v Gorici so prijeli nekega 70-let- nega Ivana Toaona iz Halije, ki je hotel okrasti neko gospo. — Dekliška sola „Ellzabetišce" rabi k Blavnosti, kojo priredi r 8?ojih pro- atorih t Tomaju v proBlavo petdeaetlet- letnice prikazanja brezmadežne Device Marije v Lardu in objednem zlate maäe BV. 05eta Pija X. dne 28. maja, oziroma 28. in 30. junija t. 1. Ziöetek ob 4. nri popoldne. Vstopnina 40 h, sedež I. vrate 1 K, II. vrste 60 h. Preplačila 86 hva- ležno sprejemajo za novo atavbo jabilejne gospodinJBke sole v „EUzabetišča". Vapo- red : 1. Pesem: „Lurška Mitt BDžja". 2. Prolog, govori Mlekai Adela. 3. „Larška pa8tarica", igrokaz r petih dejanjib. 4. Pesmi med posameznimi dejanji : 1. „Ve- černi zvon", H adnikova. 2. „Kje doin je moj", Skraupora. 3. „Mladoati ni", La- harnarjeva. 4. „Oj hišica očetova", Hri- barjeva. 5. „Dakle in lilija", Foerster- jeva. 5. „Slava Pija Z", alika z dekla- macijama, govorita Gigoj Anica in Če- fata U. Kristina. 6. Papeževa himna. 7. Po dovršenem Tsporeda sledi šaljivo srečkanje z raznimi dobitki. Srečke se prodajajo po 10 h. K obilni odeležbi vabi aljodno „E izabetiSče*. — Yabilo na obyii zbor poso- jilnice zadrage z neomejeno zavezo v Dornbergu, ki bo dne 31. maja t. 1. v poaojilnični hiäi 194 ob 3 popoldne. Predmet občnega zbora: 1. Poroöilo na- čelatva in nadzorstva; 2. Olobrenje ra- öunov; 3. Volitev naöelaWa; 4. Volitev nadzoratva; 5. Sluöajnosti. K obilni ade- ležbi vabi odbor. — Osuševanje kobaridske ra- vaiii. — Deželni odbor je avgusta me- aeca 1907 naprosil c. kr. nameatnidtvo, naj kolikor mogoče poapeši dovräite? ureditve hadoarnika Šijak in naj c. kr. vlada poven c. kr. gozdnotehniönema oddelka ˇ Beljaka izdelanje naörtor za nreditev Nadiže, ker razpolaga deželni odbor le z neznatnim äterilom tehniönih moči. Pred kratkim je prejel deželni od- bor obveatilo, da je bilo c. kr. namest- niitvo pad predlagalo poljedelskema mi- niaterBtvu, naj se Šijak takoj prične uravnati ; da pa ministerstvo ni raogb pritrditi tema predioga, ker ae morata srednji in spodnji tok Šijaka popolnoma odvoditi, valed čeaar se ne bo ilo le za odkupovanje zemljiäö, marveö tadi za razne zasebne interese, doöim ni izklja- čeno, da ae bodo laatniki poaameznih zemljiiö ob novi hudournikovi ameri protivili projektiranema odvoda. Is teh razlogOT, ki jih je navajal c. kr. gozd- notehnični oddelek in katerim je polje- delsko rainiateratvo pritrdilo, je le to na- roČilo c. kr. namestniitva, naj uredi vae te Btvari predno ae pričoe z areditvenim delom. C. kr. poljedelako miniaterstvo je tadi poadarjalo, da je zahteva deželnega odbora, naj bi že sedaj pojasnilo avoje stališče glede baaedila dotičnega zakon- skega načrta, prezgodnja in je izjavilo, da se bode bavilo 8 tera še-le, ko se bode n&črt potrdil na podlagi zakona o vodnih pravicab. Kar Be tiče areditre Nadiže, naročilo je c. kr. poljedelsko mi- nisteratvo gozdno-tehničnema oddelka t Beljaka, naj za ^asa izvräevanja urav- navnih del ob Šjaka poizvedaje kar treba za nreditev Nadiže ob njenem izvirka. — Slln a susa in črvi. — Iz De- yina : Silna aaša je zavladala pri naa. — Vodnjaki bo anhi in vodo moramo ye- čiaoma dovažati iz Št. Irana. — Trava se je poizgubila, tako, da bo letos treba še večje podpore za živinorejce nego prejinje leto. — Pa saj sedaj imamo yzornega Streklja za poalanca, ki kar gori za „ljudski" blagor. — Gotovo nam pošlje krme za živino kot lanako leto na Kras. Poleg soso naa tepe äe draga iiba — neštevilni č r y i. Ni se še aliialo, da bi 86 črvi y takem števila pokazali. Pj yaeh njivsh najdete črre, ki uaičujejo setev, trte in druge pridelke. Nekateri, ki nočejo videti v tern prata božjega, pravijo, da je tema kriva pretekla mila zima. Tadi tolažba 1 — Zmaga S. L. S. — Iz Šebrelj: Dne 18. .maja bo se vršile y Šebreljah občinake volitre. V odbor so prišli možje S. L. S. Nasprotna stranka je bila za I. volivni razred zbrana, a na volišče ven- dar ni prišla. V 3. volivnena razreia je bilo oddanih 45 glaaor, v II. 17 glasov in y I. 13 glaaov. V primeri s številom yseh yolivcev je bila vdeležba dobra. Cast zavednim volivcem! Z^hvala pa gre tudi liberalnim agitatorjem zadnje noči pred volitvijo. Ko amo mi mirno spali so bo trudili y potu noči, in aspeh — ravno nasproten 1 Skoraj bi mialiti, da je to agrarna agitacija. Vendar kruh iz te moke se je pokvaril, dasiravno : Sal eden po moko, ta drugi po kvas, se kruh je pokvaril: to niso glib spas. — IVinska razstava in viparski shod v Tomaju na Krasu. -— Vinar- skega Bhoda v Tomaja ie je adeležilo nepričakovano mnogD občinstva izKrasa in drugih krajey. Shod je otvoril ob 10. uri g. kanonik Sila, povdarjajoč v jedr- natih besedah važnoat prve take priredbe na Krasa. Shod so posetili tadi razni strokovnjaki in vladni [zastopniki iz Pri- morskega, Kranjskega in Nižeavstrijskega. Popoldne je bila vinaka poakusDJa, pri kateri ae je doilim goatom nrdilaugodna prilika prepričati se o dobroti letošnjega kraškega terana. — Prva narodna dirka v Gorici Tzbaja veliko zanimanja, Priglasilo ae je do danea nad 26 dirka čev, eden celo iz Prage, kateri se vaak yecer nadirkaliäöa do pozne are Irenirajo. Zvedeli sroo da bo pri alavnoati in plesa svirala pryiö y Gorici vojaika godba c. kr. here, bosan- skega pešpolka St. 4 iz Trata. Tadi areč- kanje bo z enim glavnim dobitkom, novo dvokolo yredno 300 kron. Zvečer bo naš dobro znani pyrotehnik Maknc prižigal kraane ametne ognje. Mad veselico bo äaljiva poSta delovala. Kakor ae da so- diti iz predpriprav bo ta slavnost pre- kosila V86 dosedanje prireditve. Rodo- Ijubi: Dae g. junija yai na dirkaliiöe (Velodromo) to naj bode naša geslo tis t dan. — — Elektrlčni tok je nbil v sredo ob 9. in pol dop. pri električnih napra- yah v Ronkih 40 letnega delavca Fride- rika Lacedelli iz Tridenta. To je pri tej napravi v kratkem čaBO te drngi alačaj. — Slovenski kojigovez y Trsta. G. Ant. Repenšek otvoii y- Trsta knjigoveznico v alici Cecilia it. 9. To bo prvi alvenpki kojigovez t Trsta. — Suša. — V poreiki okolici ni že 40 dni deževalo Letina, izvzemii trte, ki dobro kažejo ailno trpi. M)ra as reSi da bo pšenicB, koraza, krompir, fižol itd. poveem izgabljeni. hto tako bo letos tadi 8ena malo, na katerih krajib ne bo treba niti kositi. Vrhavsega tega ne more kmet prodati vina, in cece vedno padajo. — D8mon8trae\j& proti škofu. — Ko je prišel dne 16. t. m. škof poreško- paljaki, J. Fiapp, na kanonično vizitacijo y Labin, bo ga Italijani it Labina in otroci aprejeli 8 kričanjem in žvižganjem ter na tak naČin apremili do cerkve. Omeniti je treba, da so labinski .Ita- lijani" yecinoma t rokah aocialistoy. — Nemški most do Adrije. — Nemški liati pozivajo Names, naj vsak Nemec daraje 20 vinarjev kot jabilejni dar za tržaško nemštvo. Tako bi bilo mogoče v teka enega leta pričeti s zgradbo „Nemikegi Dama" y Trata. — Somiiljeniki, apominjajte ae z jabilejnimi darovi „Siovengke krščanako - aocialne zyeze"! — Prihodnji tečaj podkovske sole v Ljubljani. — Novi šolski tečaj na podkovaki šoli c. kr. kmetijske dražbe kranJ8ke v Ljabljani se priöne dne 1. jalija 1908. Poleg podkovstva ae aöenci podkovake sole ače tadi ogledovaaja živine in mesa. Kdor želi priti v pod- kovBko šolo, naj vloži proinjo za spre- jem in naj ji priložt : 1. krstni list, 2. domovinaki Hat, 3. šolako spričevalo, 4. nčno apričevalo v dokaz, da se je pod- kovstva izačil pri kakem kovaikem moj- stru; 5. žapnikovo ali žapanovo spriče- yalo o poštenem vedenju. Uoožai proailci, ki se ne morejo iolati ob avojth troških, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski drnžbi. Prosilec za podporo mora Bvoji prošaji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. ubožni list in 7. potrdilo, da j« bil že 2 Ieti za kovaäkega pomoönika. ProŠDJe za sprejem ˇ podkovsko šolo naj 86 do 15. janija 1908 pošljejo vod- atvu podkovske sole t Ljabljani. Šjlabo trajala do konca decembra 1908. Kdor dobro prestane preskašnjo, more po po- stavi iz 1873 1. dobiti patent podkov- skega mojstra; brez preakašnje pa sedaj nihče ne more posh to podkovaki moj- ster. Poak v podkovski soli je brezpla- čeu ; ačenci morajo skrbeti le za živei in za stanovanje ter za potrebne Solske knjige. Stanovanje dobodo aöenci za majhno plaöo v šolskem poslopja. üäenci naj Be oglas9 vaaj dva dni pred šolskim zaöetkom v podkovski šoli na Poljanaki cesti št. 63. Ker je po slovenskih deželah še yedno premalo v popkovstva izačenih kovačev pa tudi premalo izurjenih ži- yin8kih ia mesovnih oglednikov, zato naj bi skrbela žapanatva, da dobo vsaka ob- čina vsaj po enega dobrega kovača ia me8ovnega ogledaika. — Za 82000 duoajskih šolskih otrok, ki so prihiteli v Schö ibrann poklo- nit se cesarja, je bilo na razpclago500po- sebnih vlakov. Književnosl -- umetnost. * Stenski (zemljevid Primorskega, neposrednje-državnega meata Trata, po- kneženo groftje Goriško-Gradišoanske in mejne grofije htre je izšel y slovenskem jezika. Risan po El. Hölzelovem zemlj. zayodn, in prirejen po prof. Fr. Orožna. Merilo I : 130.000, velikost je 125I2OO cm. — Gena na platna napetem z 2 pa- licama K 11. Ta zemljevid je tako prak- tiöno arejen, ds more Blažiti za šolske potrebe, oböinake, aodnijake in za vaake urade Naroöa se: „Slov. knjigarna" J. Gorenjec, Trat. ; Rojafei! hupujte narodni holeh Jolsbega floma". Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka t lica st. 25 pnporoča fastiti duhovšfini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. itavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst nža. Miljsveče prve in druge vrste, namreč ob '/« kila in od enega funta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina \z Kranja in iz Joch- mann-ovegi v Ajdovščini. Vse blago nrve vrste. Q|»|r||.j|lSpoiiiiiijajte se o vsaki nUjdm. priiiki „šolskega doma". Prva goriška tovaFiza umetnih www imm ognjev s strojnim obratom izdclujc: rakete, bengaličnc luči, rimske sveče, ko- Icsa i. t. d. i. t. d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoča jubilejne traspa- rente v velikosti 120cmX200cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monograniom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske Županstvo v Ajdovščini razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo 800 kron. Opozarja se, da je v Ajdovžčini oddati tudi tajništvo hranilnice in posojilnice ter okrajne bolniške blagajne z ietno remuneracijo približnih 1400 K. — Za ta dva zadnja posla se zahteva primčrna varščina. Za- nesljiva in zmožna oseba opravljala bi lahko vse tri službe, kar bi jej neslo prislužka približno 2200 K na leto. Kolekovane prošnje z dokazili dosedanjega službovanja naj se do- pošljejo na županstvo v Ajdovščini do 1. junija t. 1. Županstvo v Ajdovščini. JOSIP B0NANNI i naslednik T. Slabanja * srebrar in pozlatar u Gorici iilico Morelli 1Z ; od'ikovan z zlato svetinjo [ se priporoča vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za ' vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodia. Plačuje < se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. ( Cenike gratis franko na dom. j lah.Šufiooi' urar in trgovec v (lorici v Gosposki ulici st. 25 priporoča birinanceni v svoji veliki zalogl naJlepSa zlata in srebrna darila. Cerhvena mizarsha dela u rimshem in gotishem slogu izdclujc fl. Černigoj-Gorica. Izvrstno pecivo priporo&i spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski niojster 1&K0B BRUTUS v $»orif i Šol^ka ulica 8t. <>. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste MajdiČevega nilina. Rihard in ^ = Felix Maier Dunaj II. Kaiser-Josefstrasse 30 erarui liferanti kupujejo in prodajajo seno, slamo. ro- zanico in krompir vsake vrste pod najngodnejšimi pogoji. Velepodjetje prve vr- ste v lastnem obratn z lastno parno silo. MOlč čevljar v Semeniški ulici 1 priporoča se za raznovrstna naročia po meri za gospe in gospode. Naročila se izvr&uje hitro» Z Maršnerjevo znamko zaznamovanl šiimeči limonadni bomboni (maliuov, limonov, jngodni, črešnjev in mareličen okii«) so najboljši. Prvo češko delniško društvo za orient sladkorno blagc in čekolado prej A. Maršner kraljevi Vynohrady. JVardirii &. Wolf zključno zastopništvo tovarne „ETERNiF za celo Primorsko eenientiie asbestove plošče za pokrivanjc streit. GORICA via Yetturlni 11 GORICA Najboljši krov sedanjosti ISternit- Skrilj. lahek, čvrst, varen proti burij, nevihti, in ognju. Štev. 1355|08 : Vsled odloka precastitega varstva z dne 185 1908 istev. 243 M. P. znižajo se obresti pri vseli hranilnih vlogah s 1. julijem 1908 naprej za yi) (pol od sto); obrestovale se bodo torcj po 4°0 (Stiri od sto). — Ronnateljstuo zastavljalnice in žnjo združene hranilnice. Voditelj: Jakonöiö. CENJ. PAME IN (SOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" iii najboljšega izdelka. Po dolgoleinih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. . ^^^^^ Original-Uictoria stroji deiajo š, Po i letni uponibi brezšumno. Qpiginol-Victnria stroji so neprekosijivi na --^. domačo .rabo in obrtne namene. QPiyinal-ViCtarJQ StrOJi so najpripravnejši za unietno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačnn. Original-üictoria stroji so najboijši izdeiek vseh dosedaj obstojcčih tovaren. A Za vsak stroj jamčiva 10 let. i Nikdo naj ne zamudi priliko ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih sivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki, Kerševani & Čuk — Gorica Stolni try (Piazza Duomo) št. 9..