Dvojna naloga ljudske šole. (Spisal A. L.) Ljudska šola, katera se uže precej časa izobrazuje in popolnuje, ni še nikakor dospela na vrhunec svoje dovršenosti, kajti mnogo vzrokov je, da hitreje ne napreduje v svetovnej oliki. Da si je sicer 19. vek v tej stroki velikansk korak storil, vender se tudi njemu podstavljajo vsakojake ovire. Učiteljeva dolžnost je tedaj, da se vsestransko trudi in dela v povzdigo svojega vzvišenega stana. Spominjarao se iz pedagogijske zgodovine, kako se je ljudski šoli godilo pred dvema ali tri sto leti. Mlajši tovariši se gotovo še dobro spoininjajo onih stavkov iz pedagogijske zgodovine, ki slikajo žalostno stanje naših prvoboriteljev in pradedov v učiteljskem stanu pred dvemi, tremi stoletji. In kar ti le iz zgodovine vedo, to so nekateri naši stareji tovariši morali morda še po več let trpeti. Ni še dolgo časa od tega, ko je naše ljudsko šolstvo še spalo nekako spanje pravičnega; bilo je še nerazvito, nepopolno in nepoznano in zanemarjeno, ter je životarilo po milosti posameznih občin. Vsestransko razvijajoča omika spoznala je, da se mora na korist ljudstva ter občnega obstanka stara šola predrugačiti in po novih potrebah uravnati. Toda, koliko se je ljudsko šolstvo do tadanje dobe zaneinarjalo, koliko nedostatnosti se je pri tein tudi trpelo! Ni bilo drugače mogoče, da se je na tak način vse Ijudsko šolstvo na nekako preidealen način preosnovalo, ter postavilo na omahljive in nezanesljive podstave. V tej preosnovalni in popravni dobi nahaja se še zdaj naše ljudsko šolstvo. Omika in nje organi trudijo se, da bi ono na kolikor mogoče visoko stopinjo dovršenosti povzdignili, le škoda, da se v svojem delovanji prenaglujejo. V istini, ljudsko šolstvo mora se na občui blagor povzdigniti, inora svoje delo tako izvršiti, kakor ga zdanja in prihodnja doba zahtevati, a ono more to le polagoma izvrševati. K temu vkupnemu delovanju smo poklicani mi učitelji, da nevtrudeno delamo na prouspeh ljudskega šolstva in na vzvišanje našega važnega poklica. Najprvo pri tem vkupnem delovanji pa je, da spoznavamo inienitaost, potrebo ia korist svojcga poklica; le na tej podlogi moremo ceniti svoj stan. Ako tedaj vemo in hočemo, kaj morarao storiti, nas tudi veseli, da radi delamo; in ravno veselje in Ijubezen do uspešnega delovanja mora biti prvi smoter učiteljevega živenja. Delovanje učiteljskega stanu se ne ceni po trudu ali lnalomaroosti posameznika, ampak delo pol stoletja odločuje poraen, povzdigo, korist ljudskega šolstva. V zatonu svojega bivanja zeraeljskega spoznali bodemo posebno zdanji mlajši tovariši, ali smo razumeli svojo nalogo, in ali smo jo prav izvrševali, ali ne. Ker pa je naš poklic prevelikega pomena in enake prihodnosti, ker smo v zdanji preosnovi največ ljudski učitelji odločilni, ali se bode šola povoljno, brez ovirajočih zaprek, brez ovinkov, enakomerno in lehkotno gojila, zato je sveta naša naloga, da storimo vse, kar jej utegne koristiti, jo pred svetom povišati in jej mori pridobiti pravo mesto. K tej strokovnjaški izomiki svojega poklica pridružiti se mora neumorno, pridno izpolnovanje vseh učiteljevih dolžoosti. Ne samo natančno opravilo v posameznih urah inej šolskim letom zadostuje, ampak tudi zunaj šolskih sten bodimo pravi ljudski učitelji. Neodrašenemu kakor odrašenemu svetu moramo svetiti z lepim vzgledom; s pridobljeno omiko moramo narod poučevati, na polji kmetijstva, v šolskih vrteh posnemajoč vzgled kazati in na tak način polagoma mej niirodom zavzemati prostor, ki nam je odkazan v povestnici, ki ga nam zdanjost ponuja in pribodnost zagotovlja. Z duhovenskim stanom vzporedno v soglasji mej sebojnim nam je naše delo odkazano; z drugimi uradniškimi stanovi nimamo sličnega, in se tudi po teh kaj ravnati ne smemo. Merodajno za nas mlajše učitelje bodi nam vedno geslo pred očmi: Naše ljudsko šolstvo je zdaj v preosnovalni dobi ; omika mnogo od ujcga zahteva, pri tem delovanji je, ali bode in kako bode napredovalo. Vsekakor mu je slikovita bodočnost zagotovljena, če bodo njegovi izvršitelji, ljudski učitelji, prav razumeti in enako izpolnovati hoteli dolžnosti svojega poklica. Ker se tedaj na eni strani boj bije za idealen prepotreben zboljšek našega stanu, na drugi strani pak si s tem tudi materijalno stanje tako osigurimo, kakor ga zahteva vrednost našega poklica, zato bodimo v izpolnovanji svojih dolžnosti vestni in vztrajni. To je namreč dvojna naloga zdanje ljudske šole.