V Dragi bo centralna proslava
V Dragi in okoliških vaseh se pripravljajo na proslavo 22. julija, ko bodo v Dragi odkrili spomenik. Spomenik bo v trajen spomin številnim žrtvam iz dragarskih vasi, ki so darovali življenje za svobodo v narodnoosvobodilni vojni.
Vsa dela v zvezi s postavitvijo in odkritjem spomenika tw proslavo vodi poseben pripravljalni odbor. Vodi ga tovarišica Nada Vreček iz Trave. Ker bo proslava v širšem merilu, na proslavo bodo prišli ljudje iz kočevske, ribniške, loške in čabranske občine, bo imel odbor veliko dela.
Spomenik s podstavkom, na katerem bodo vklesana imena padlih borcev in talcev ter umrlih internirancev, bo stal predvidoma 1,300.000 din. Prebivalci so sami zbrali v denarju in lesu v skupni vrednosti 900.000 din, kar je veliko z» Prebivalstvo teh krajev. Ostala sredstva, to je razliko 400.000 din, računajo dobiti od Občinskega in Okrajnega od-Pega odbora Zveze borcev NOV.
Spomenik bodo postavili na gričku pred vasjo.
Obrat vezanih vrat na LIP
Ltooa pot
___Ladja Galeb, 22. febr. — (Tanjug). — Ladja Galeb, s katero plu-
j^jiredsednik republike Josip Broz-Tito na obisk v zahodnoafriške države, pluje po tropičnem področju. Eskadra predsednika Tita je Plulajproti jugu vzdolž mavretanske obale. Ponoči bo eskadra plu-mimo Dakarja, luke in glavnega mesta Sengalije na zahodni obali Afrike.
PRED PETIH KONGRESOM SZDL
V Strugah se je sestal odbor Krajevne organizacije SZDL. Sestanka, ki je bil preteklo nedeljo, se je udeležilo 19 članov. Napravili so program dela za letos in ustanovili dve sekciji.
Letos bodo elektrificirali v Strugah še vasi Cetež, Tisovec in Ravni. S tem bo elektrifikacija v Strugah popolnoma zaključena. *c lani so dokazali, da se v Strujah ne zanašajo le na pomoč ob-*‘nc. Za elektrifikacijo so sami Prispevali 10 milijonov dinarjev ...le 1,3 milijone so dobili ou °bčlnc
letošnji samoprispevek bo Pfedvidoma znašal 2 milijona mnarjev. Z deli okrog elektrifikacije hitijo še posebno zato, ker mrajo v načrtu prihodnje leto ?5ec*it> stavbo za kulturno sredince in gospodarski center. V ta n.amen so že ustanovili dve sek-*'i'> ki naj skupno s krajevnim odborom organizirajo gradnjo. Sekcija za zaposlovanje delovne ®Jle z anketo analizira število J™M, ki bi se radi zaposlili, ter *sče razpoložljive možnosti za rešitev tega vprašanja.
Sekcija za proslavo 20-lctnice »staje pripravlja program. Praznovali bodo na krajevni praznik J' maja. V tem času leta 1912 J® Prišel Iz Ljubljane v struško as Tisovec Glavni odbor OF »lovenskega naroda.
Ustanovili so kulturno društvo
Pred dnevi so v Dragi ustanovili kulturno prosvetno društvo »Ivan Dolmin«. Društvo združuje člane iz vasi Draga, Podpreska in Lazeč. Vseh članov je okrog 60.
Prepričani smo, da bodo imeli pri delu uspehe, ker so se zavzeli z vso resnostjo. V pomoč jim bo tudi magnetofon, ki so ga nabavili.
Tudi v Laščah program
V Velikih Laščah so prejšnji teden izvolili odbor za proslavo 20-letnice vstaje. Napravili so program prireditev in proslav v jubilejnem letu.
Ob Dnevu žena, 8. marca, bodo priredili več akademij, na predavanje pa bodo povabili dr. Sonjo Kukovec iz Ljubljane.
Praznik dela bodo počastili s kulturno prireditvijo Večera socialnih pesmi, kjer bo sodeloval KUD in gasilci.
Posebno slavje bo na Dan borcev in Dan vstaje v mesecu juliju. Priredili bodo množični pohod po partizanskih poteh na Kurešček in Grmado.
Program so napravili tudi za praznovanje drugih državnih in narodnih praznikov. Sodelovala bo mladina, organizacija ZB, rezervni oficirji ir drugi.
Letos nameravajo odkriti tudi spominsko ploščo 250 padlim partizanom.
J. P.
V RIBNICI	SO SPREJELI GOSPODARSKI		PROGRAM	
RIBNICA, 22. FEBRUARJA. DANES SO V RIBNICI SPREJELI PETLETNI PERSPEKTIVNI NAČRT, KI VSEBUJE SMERNICE GOSPODARSKEGA RAZVOJA RIBNIŠKE OBČINE V PRIHODNJIH PETIH LETIH. S TEM BODO SKUŠALI ODPRAVITI NESKLADNOSTI V GOSPODARSTVU IN SE UVRSTITI MED GOSPODARSKO MOČNEJŠE KOMUNE. POSEBEN POUDAREK DAJE PROGRAM RAZVOJU KMETIJSTVA IN SOCIALISTIČNIM PROIZVODNIM ODNO-SOM.
VSO SKRB KMETIJSTVU
V ribniški občini se s kmetijsko proizvodnjo peča še vedno več kot 54 % prebivalstva. Ta struktura nujno zahteva ukrepe, ki bodo vplivali na hitrejši razvoj kmetijske in tržne proizvodnje. V kmetijstvu predvidevajo močno sprostitev odvišne delovne sile, ki jo bodo zaposlili v drugih gospodarskih panogah.
Kmetijske zadruge bodo organizirale oz. povečale močne živinorejske obrate. Površine zemljišč bodo povečali z najemanjem in nakupom. V ta namen bo potrebno izvršiti arondacijo in melioracije zamočvirjenih površin. V prihodnjih letih nameravajo dokončno izvesti tudi regulacijo potokov Bistrica in Sajevec, ker obstoja stalna nevarnost poplav ne samo na zemljiščih temveč tudi v na-
seljih. Program v kmetijstvu sloni predvsem na gospodarski moči zadruge v Ribnici in Sodražici, ki se bo z povečanjem proizvodnih obratov v Sodražici, Travni gori, Ortneku, Ugarju in Grčaricah še povečala. Razvijali bodo proizvodno sodelovanje in na ta način lahko najlažje vplivali na povečanje proizvodnje tudi na privatnih zemljiščih.
Računajo, da bodo vključili v kooperacijo v prihodnjih petih letih 50 % vseh obdelovalnih površin. Pri tem so upoštevali velike možnosti, ki jih imajo pri pridelovanju krme, repe, ali celo slame za potrebe Kmetijsko gozdarskega posestva Kočevje in potrebe proizvodnih obratov kmetijskih zadrug.
Predvidoma bo naraščala kme-
tijska proizvodnja v zadrugah za 9,2 %, na privatnih gospodarstvih pa 13,5 % letno. To bo omogočilo tudi večjo tržno proizvodnjo. Pričakujejo družbeno pomoč v obliki dolgoročnih kreditov, ki jih bodo vložili v kmetijstvo.
Že struktura prebivalstva je narekovala tudi razvoj industrije, obrti, trgovine, gostinstva' in drugih gospodarskih panog, ki bodo koristno zaposlile odvišno delovno silo. V petih letih bodo predvidoma zaposlili 544 novih delavcev. To so rezerve, ki jih danes zaposluje kmetijstvo. S tem odpadejo velike potrebe po stanovanjih izvzemši gradnjo stanovanj za prepotreben strokovni kader. Stanovanjsko izgradnjo bo potrebno smeleje reševati in v ta namen koristiti tudi sredstva gospodar-
Preprečiti državljansko vojno
NEW YORK, 22. FEBRUARJA. - VARNOSTNI SVET JE NA SVOJI VČERAJŠNJI SEJI SPREJEL RESOLUCIJO O KONGU, KI SO JO PREDLOŽILE TRI DRŽAVE - LIBERIJA, CEJLON IN ŽAR. S TEM SO DOBILE SILE OZN POOBLASTILA, DA PREPREČIJO DRŽAVLJANSKO VOJNO V KONGU TUDI S SILO, CE BO TREBA.
Resolucija zahteva:
•	da zapustijo Kongo vsi tujci. Izjemo predstavljata samo osebje OZN in njena armada;
#	naproša vse države da preprečijo odhod osebja v Kongo;
® odloča naj takoj prično nepristransko preiskavo v zvezi s smrtjo Lomumbe in njegovih sodelavcev, da bi bili Izvršil ci tega dejanja kaznovani;
® dosedanje resolucije VS in GS ostanejo še naprej v veljavi;
0 Varnostni svet zahteva takojšnje sklicanje skupščine;
0 odločno zahteva, reorganizacijo in disciplino vseh enot in odstranitev vsakršnega vmešavanja teh v politično življenje Konga;
0 vse države naproša za sodelovanje in pomoč pri uresničitvi te resolucije.
VES SVETOVNI TISK KOMENTIRA RESOLUCIJO VARNOSTNEGA SVETA IN POUDARJA, DA JE RESOLUCIJA KORAK NAPREJ PRI REŠEVANJU KRIZE V KONGU!
7la dnevnem kopu...
VEDNO NOVE TONE PREMOGA ZA NASE GOSPODARSTVO. NA DNEVNEM KOPU KOČEVSKEGA RUDNIKA GA NAKOPLJEJO 300 TON DNEVNO. ZASTARELA MEHANIZACIJA ONEMOGOČA IZKORIŠČANJE VSEH KAPACITET. REKONSTRUKCIJA JE V POLNEM TEKU, PA TUDI NOVE STROJE SO ZACELI NABAVLJATI	Foto: "Novice«
skih organizacij in sredstva interesentov za stanovanja.
Občutno pomanjkanje strokovnih kadrov nameravajo reševati s štipendiranjem in vzgojo lastnih kadrov. Predvsem pa bodo zaposlili domače strokovnjake.
Predviden je visok porast industrijske proizvodnje. Večala sc bo za 29,6 % letno. Pri tem je potrebno zagotoviti popolnejše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti.. Tudi surovine Lesno industrij, podjetju je potrebno zagotoviti. Opekarna bo mehanizirala proizvodni proces.
Investicije se bodo vlagale v okviru potreb in realnih možnosti v vse gospodarske panoge. Industrija predvideva izvedbo rekonstrukcije, gradbeništvo — nabavo strojev in opreme, gostinstvo — izgradnjo novih lokalov,, trgovina — sodobno opremo in gradnjo skladišč, obrt pa ustanovitev novih in razširitev sedanjih dejavnosti.
Vse to in pospešeno reševanje stanovanjsko-komunalnih problemov, prosvetnih, zdravstvenih in socialnih služb, bo vplivalo tudi na razvoj in hitrejšo rast življenjske ravni prebivalcev občine. Povprečno višanje osebne potrošnje bo znašalo 7,5 % letno.
Predvidevajo, da se bo družbeni bruto proizvod dvignil iz sedanjih
2.5	milijard na 4,6 milijard v letu 1965, narodni dohodek pa se bo od 696 milijonov lani, dvignil na
1.5	milijarde dinarjev.
Petletni perspektivni program ribniške občine je obsežen in izdelan na podlagi realnih možnosti. Njegova osnovna naloga je krepitev gospodarstva in gospodarsko jačanje komune v skrbi za delovnega človeka-občana.
Nova sola
Notranja dela v novem šolskem poslopju na Travi hitro napredujejo. Solo bodo odprli že letos. Prav je, da dobijo šolarji sodobne učilnice.
Številna organizacija ZB
26. februarja bo v Ribnici občinska konferenca Zveze borcev NOV. Zveza borcev šteje okrog 700 članov, ki so včlanjeni v 11 krajevnih organizacijah. Organizacija je dosegla v lanskem letu lepe uspehe.
Vse krajevne organizacije ZB so pravočasno izvršile občne zbore. Na zborih so se pogovorili o doseženih uspehih in o delu za bodoče. Letos je jubilejno leto 20-letnice vstaje. Zveza borcev ima v tem letu veliko načrtov za praznovanje tega jubileja. Zato bo dala tudi konferenca glavni poudarek za proslavljanje 20-ob-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in v zvezi s tem oživljanje tradicij NOB. Na konferenci bodo razpravljali tudi o skrbi za borce, o zdravljenju, šolanju, prekvalifikaciji, delu izvenarmadne vzgoje in drugem.
vreme!
Prevladovalo bo nestalno in hladno vreme s pogostimi večidel snežnimi padavinami in mrazom ponoči.
Številka 9
Ob 20-letnici vstaje..
| Trgovina v Laščah
LOJZE TOMEC
Takrat je bilo hudo...
Malo udeležencev NOV v naših krajih ne pozna prelepe doline
X. .	i wr I_	•	__5	_«121,2 .nlrl Dnirnn Inrlo nnčfpll
V bližini obratov Kovinskega podjetja Ribnica smo opazili izkope za zgradbo. Zato smo se na-I potili še korak naprej, v direktor-V Velikih Laščah je poslovalo jevo pisarno, in povprašali, kaj H trgovsko podjetje »Krim«, ki se bodo zgradili. Tovariš direktor je je letos pripojilo Trgovskemu pod- j vadevolje ustregel naši želji. Pri-
ki dosega iz
meseca
Začeli so z gradnjo nove hale, ki bo dolga 35 metrov, široka 14, visoka pa 7,5 m. Površina hale bo merila 500 m2. V njej bodo opravljali montažna dela gradbenih dvigal. Hala bo zgrajena do julija. Drugo leto bodo zgradili še eno halo, istih dimenzij in površine. Tako bo podjetje pridobilo 1000 kvadratnih metrov zaprtih prostorov. To jim bo omogočilo nadaljne povečanje proizvodnje.
Dobra organizacija dela, nagrajevanje po učinku in prizadev-
so dali so letni
s je letos pripojilo Trgovskemu pod- ; radevolje ustregel naši želji. Pn-N jetju »Hrana« iz Ljubljane. Pri- povedoval nam je tudi o uspehih fl pojite v je narekovala potreba po njihovega podjetja, ki dosega iz ji močnejšem trgovskem podjetju, ki meseca v mesec lepše uspehe.
| bo sposobno investirati večja sred-J stva tudi v vaške poslovalnice.
•j Teh je na laškem področju 8.
H Tudi trgovina »Železnina«, ki je H do sedaj poslovala samostojno, se ■j je pripojila ljubljanskemu podri jetju.
| Domači izdelki več | kot 100 milijonov
.«cSa	S	EBfsS-......
narod živi v teh krajih. Vasi Osilnica, Plešce, Papeži, Kuželj, B fl	ki« v Velikih Laščah, je lani od-	,	nrpknračili kar za 48	odstot-
ljiva loka, Fara... bodo nam partizanom ostale v trajnem spominu, g	kupilo yeč kot za 100 milijonov 1	£lan	Prekolacih
Cabranka in Kolpa mejita Slovenijo in Hrvatsko. Ljudje se meti H	dinarjev lesene robe. Odkupujejo	°X'	„	. k	nnHietiu	izdelu-
seboj dobro razumejo. Polja in njiv tukaj ni mnogo. Levo in desno	yge ^delke domače obrti od izde-	V	Kovinskem	podjetju	izdelu
se stezajo visoko v hrib ozke krpe, na katerih se pridela le malo. g i0valcev na tem področju, razen Koše gnoja domačini na hrbtu znesejo v reber. Pridelek vzame	susa, «	tega	pa	p0siujej0	tudi	z	proizvod-
ostanek pa roma po isti poti v prazne kleti.	H	nimj	podjetji	»Stolarna«	Dobre-
Tisoče ljudi, ki so se pomikali po dolini med vojno naprej Hj polje, v Cerknici, Sodražici in dru-proti Beli krajini je preživela ta skromna zemlja. Od morja so v S g0d. tem času prihajale karavane natovorjenih oslov in mul. Dragoceni M tovor je bila sol, ki jo je na osvobojenem ozemlju tako primanjko- H valo. karavane so spremljali starčki, žene in otroci, največkrat lačni jjj in prezebli. Pot so si utirali skozi nemške, ustaške in belogardistične M postojanke po skrivnih stezah, da so tako	očuvali dragocen	tovor H
soli, ki so ga v Kolpski dolini in dalje proti	Loškemu potoku zame- E
njali za moko, fižol ali bob. Zgodilo se je, da so Nemci dobili ka- M ravano in zaplenili vse kar so našli, živali in tovor.	S
Naše okrožje je organiziralo zamen jalnice v Gabru, Kuži ju in K Vasi. Dobro se spominjam dneva, ko je prišlo na okrožje v Osilnico M več kot 20 mul natovorjenih z nekaj tonami soli. V Kužlju nismo « imeli na razpolago dovolj hrane za zamenjavo. Telefonske zveze so ii po dolini šc kar dobro delovale. Telefonirali smo v Cabar, od koder M so nam sporočili, da za zameno nimajo drugega kot 1500 kg boba, „ ki so ga dobivali iz predelov Loškega potoka in Blok. Primorci so i; bili z zamenjavo takoj zadovoljni. Odrinili so proti Cabru. Kmalu M so bile vse naše zamenjalnice založene ne samo s soljo, temveč tudi „ z raznim tekstilnim in industrijskim blagom. Na okrožju v Osilnici ii so sc pojavili zastopniki OKNAPROD (okrožni nabavno prodajni ij zavod Delnice) s kolekcijami tekstilnega blaga in drugega materiala.
Pogodili smo se z njimi in določili cene. Za 1 m kanbrika smo pla- ii čali 10 kg krompirja, 5 kg zrna ali 20 jajc. Ljudje so blago plačevali II z različnimi kmetijskimi pridelki, kar so pač lahko pogrešali. Tudi «, prodajalci so morali biti verzirani v matematiki, da so pogruntali u zapletene račune v zamenjavi
Kovinsko podjetje gradi
V Kovinskem podjetju izdelujejo dve vrsti gradbenih dvigal in betonske mešalce. Trg imajo zasi-guran za tri leta v naprej. Koprodukcija s podjetjem SKIP iz Ljubljane se je pokazala za zelo koristno. V načrtu imajo izdelo-
hmhihhb


■ ,

f.'
' \ ■
/•* «*•© V v-	*


vanje betonskih mešalcev po 150,
250, in 500 litrov, ki jih bodo izdelovali sami.
V vsej skrbi za razvoj podjetja pa ne pozabljajo tudi na stanovanjsko vprašanje za svoje ljudi.
Drugo leto bodo zgradili stanovanjski blok, v katerem bo dobilo stanovanje 14 družin.
S povečanjem kapacitet potrebujejo tudi novo delovno silo.
Le-ta naj bi prišla tudi iz Loškega potoka. Cim bo občina nabavila avtobus, bodo organizirali prevoz delavcev iz Loškega potoka na delo v Ribnico in nazaj. -----------------
Zvedeli smo tudi, da bodo obrat — 25.000 din. na Mlaki ukinili, čim bo nova |
hala dograjena. Obrat bo potem služil za komunalne servisne delavnice, ki jih v Ribnici zelo potrebujejo.
Poleg največje investicije — gradnje nove hale — stala bo ca. 16 milijonov din, bodo nabavili letos tudi nekaj strojev. Gradijo z lastnimi sredstvi in pomočjo ObLO.
Nagrajevanje po učinku se je pokazalo za zelo koristno. Uvedeno imajo tudi kolektivno nagrajevanje, to je po uspehu celotnega kolektiva. In povprečni mesečni zaslužek delavca v tem podjetju?
-or
Gradnja nove hale v Kovinskem podjetju
Delo v gozdu bo lažje
Gozdna uprava Podpreska zapo- kraju, imajo delavci kuharja, ki sluje trenutno 88 ljudi.	I ga plača uprava. Opoldne dobijo
Gozdni delavci živijo danes v j delavci hrano na delovno mesto, mnogo boljših pogojih kot pred1 Med gozdnimi delavci je največ leti. ^Gozdna uprava je zgradila j Potočanov Senčna plat gozdnih za delavce pet gozdnih koč in jih j delavcev na sploh je, da so sko-opremila s posteljnino in ostalim, raj vsi vezani tudi na obdelavo Kier dela deset ljudi na enem majhnega posestva. Izostajanje z
I dela vpliva na nižji zaslužek. Ta
ItCIlC IttLUlIC V	. II
V času, ko so Nemci pripravljali hajke, so naši spretni trgovci
v nekaj urah pospravili vse blago po privatnih hišah, kjer je imel ii	m—M	I a	_	I ■	II ■	_____
vsak gospodar svoje skrivališče. Blago je bilo vedno dobro očuvano. ^	1 |TO\# Tllfll	7 C*I	| OTOl ijMe
Vrnili so vedno vse - vsa čast takratnim »uslužbencem« in pre- |	U Wwl I	V tvILJI £m\A ■ VlVVUI IV
bivalstvu.	...	_ .	, S	I”	-
Kmalu po vojni sem bil še enkrat v teh krajin. Z domačini N	~	—
smo obujali spomine na težke čase. Bili so zadovoljni, da so. živeli y
v miru, čeprav takrat še niso imeli vsega, kar so potrebovali. Obi- ; v ”^a«Ybniči "smo “pisali' pred I delovne sile tudi iz Loškega peskal sem tudi Malnar Terezo iz Sela. Spominjam sc jo, ko je kljub H vici pri Ribnici smo pisaup ™ plovne
veliki družini, pomagala in nasitila vsakega partizana, ki se je na fl kratkim. Tokrat pa “	,‘.l tudi 0 tem smo že razmi- ----------------------
poli oglasil pri njej. NI bila edina, ki nam Je ulcilla glad. Vrata so g anmili^znekaUnMjK	^ | #.•	.zap„„m nckaj v več prostorih). Bo pa le v lem
n.toh“d.V".e6”n‘	° m' emU	S *-=em. kar smo. iavedeHUmz-1 IMHudHttoh ^v.Undj«W, “VS,'’,!! VaK.^em^
da bi zaposlili del odvišne letju bomo uredili montažo. To - -	bo omogočilo, da bo samo zadnja
pa je sorazmerno še vedno precej višji kot v tamkajšnjih podjetjih.
Povedali so nam, da gozdni delavec zasluži lahko dnevno od 700 do 900 din dnevno. Pozabiti ne smemo, da dobivajo gozdni delavci tudi terenski dodatek okrog 6.800 din mesečno. Kadar je slabo
bo omogočilo, da bo samo zadnja vreme (velik sneg, mraz nad 20 faza obdelave tekstila v Zapuzah. stopinj) dobijo nadomestilo za ta Tkalnica v celoti še ni ureje a(o j ^as djn na uro) Povprečni mesečni zaslužek sekača žnasa 20.000
govora z direktorjem tekstilne to- 1 se vozili na delo in iz dela z avto varne Zapuže v čigar sestav spa- 1 busom. Pa še o nečem razmišlja
nas zanima, kdaj bo začel tekstil- | metno, da bi v teh krajih organi^ ni obrat na Jurjeviči z redno proizvodnjo in koliko ljudi se bo
Bili smo lačni
Boljše gospodarijo
__ ______ in
lahko letos zaposlilo?
Nekaj tkalnih strojev je že v teku, pa tudi ljudi imamo že nekaj zaposlenih. V marcu bo doseglo število zaposlenih že 50, do 51 konca tega leta pa bo jurjeviški [I tekstilni obrat dajal kruh okrog S! 100 ljudem. Oficielna otvoritev bo 26. marca — na občinski praznik. Naj še pripomnim, da bo obrat na Jurjeviči že letos ustvaril za ca. 200 milijonov din bruto proizvoda, leta 1965, ko bo zaposlenih v obratu okrog 200 ljudi, pa bo znašal bruto proizvod nad 500 milijonov dinarjev.
Ali ste že mogoče razmišljali o
zirali ročne tkalnice, v katerih bi tkali posebno fino blago, po katerem je na trgu veliko povpraševanje. Ljudem bi poskrbeli surovine in ročne tkalne stroje. Delali bi lahko v skupni delavnici ali pa na domu. Ročno tkanje’ bo predstavljalo prvo fazo dela, drugo fazo pa bomo dokončali v našem centralnem obratu v Zapu-žah.
Kako izgleda organizacijski sestav jurjeviškega obrata?
Sedaj je organizirana tkalnica s pripravljalnico. Pripravljamo šivalnico (izšivanje surovega blaga). Pripomniti moram, da blago dokončno izdelamo v centralnem obratu v Zapužah. V drugem pol-
ročeni stroji iz Vzhodne Nemčije.
Povedali ste, da je nekaj tkalnih strojev že v obratu. Kako pa ljudje - delavke, ki delajo na strojih. Ali so se že privadile novemu delu?
Pohvaliti jih moram. Nisem pri- 1 čakoval, da se bodo tako hitro pri- j vadile novemu delu. Tkanine so lepo stkane in več tisoč metrov so jih že stkale.
Ali boste odprli pri obratu tudi trgovino s tekstilnim blagom?
Da, že 1. marca bo začela z delom trgovina, v kateri bomo prodajali tekstil, ki ga proizvaja naše podjetje. Da bo asortiman tekstila bolj pester, bomo prodajali tudi drugo tekstilno volneno blago. V naši trgovini bodo kmetje lahko zamenjavali volno za tekstil,_ kar bo brez dvoma mnogim ustreženo.
Novemu tekstilnemu obratu na Jurjeviči želimo veliko delovnih uspehov.	"or
din. Ta bi bil lahko precej višji, če ne bi bilo »plavih« dnevov. Skupina dobrih sekačev, prejme mesečno s terenskim dodatkom povprečno okrog 25.000 dinarjev.
Delavci so plačani po akordu. Gozdna uprava se trudi, da bi olajšala ljudem naporno delo. Prav sedaj poskušajo z motornimi žagami. Poskusi so dali lepe rezultate. Z uvedbo motornih žag v gozdarstvu bo omogočeno ljudem lažje delo in večji zaslužek. Storilnost bo precej večja z manjšim številom delavcev.
Gozdni delavci so odtrgani od sveta, zato niso seznanjeni z dogodki, ki se dogajajo doma in v svetu. Želijo, da bi KGP Kočevje čimprej nabavilo tranzistorske radijske sprejemnike. Zvečer bi v kočah radi poslušali poročila in radijski program. Želijo tudi tedenske časopise. Prepričani smo, da bodo ugodili njihovim željam.
Posestvo v Dragi v novih pogo jih je napredovalo.
Lani so v Dragi zgradili nov hlev v katerem bodo lahko privezali 250 živali. Sedaj imajo v hlevu 105 glav govedi od tega 100
telic.	. .
Mlado živino skrbno negujejo.
V zadnjem mesecu je znašal prirastek sto glave črede 1.800 kg, kar je več kot je bilo predvideno.
Red pri krmljenju, čistoča in dobra krma so prvi pogoj vzreje živine. Vse to v Dragi v polni meri upoštevajo; zato so tudi rezultati lepi.
Kjer je hlev, mora biti tudi voda. V bližini hriba pod Fargo bodo zajeli studenec, ki bo dovajal dovolj vode. Jarek za cevovod je že izkopan.
Lani so imeli težave s spravilom krme. Letos bodo imeli vso krmo shranjeno v Dragi nad novim hlevom in v novo zgrajenem seniku. Za potrebe živinoreje bo-do pridelali dovolj sena, ovsa in krmilnih rastlin.
Lani so arondirali v glavnem vse obdelovalne površine s katerimi upravlja posestvo.
Za uspešno delo živinorejskega obrata so potrebni ljudje. Teh pa že sedaj primanjkuje v Dragi. Sedaj rešujejo pomanjkanje delovne sile tako, da v času največje potrebe premeščajo gozdne delavce na posestvo. Ti se branijo delati na posestvu. Posestvo potrebuje stalne delavce. S tem pa nastane drugi problem - pomanjkanje stanovanj. Čimprej je potrebno začeti z gradnjo stanovanj za kme-
tijske delavce. Za prvo silo potrebujejo vsaj štiri družinska stanovanja.	__
TELEVIZOR
V Podpreski imajo televizor, ki ga je nabavilo KGP Kočevje. Televizor ima začasno »bivališče« v pisarni Gozdne uprave Podpreska. Tamkajšnji prebivalci radi gledajo televizijske oddaje, posebno pa ob sobotah in nedeljah.
DOMAl IN IPOl SVETU
VSE V ENI ZGRADBI
V perspektivnem petletnem planu je predvidena v Dragi gradnja novega upravnega prostora Gozdne uprave KGP. Ker v dra-garskem predelu nimajo prostorov za družabne prireditve (kino itd.), naj bi bil v novi zgradbi tudi v te namene določen prostor. V novi zgradbi naj bi dobila prostor tudi pošta in zdravstveni dom. Sedanji prostor pošte in zdravstvenega doma v Srednji vasi pa bi uporabili v druge namene. O tem naj se po-govorijo prebivalci v teh krajih.
ČRNI POTOK
Pred kratkim je bil v Črnem potoku letni občni zbor gasilskega društva. Udeležilo se ga je, okrog 40 članov in vaščanov.
Društvo je bilo v preteklem letu dokaj delavno. Posebno delavna sta bila brata - Edvard, ki je opravljal blagajniške posle - in Janko Vertelj, ki je bil poveljnik ter inštruktor gasilskega naraščaja. Na žalost sta se brata preselila v Dolgo vas. Člani društva in vaščani se jima zahvaljujejo za vestno sodelovanje v društvu.
Skrajšan delovni čas?
BEOGRAD. — V zakonodajnem odboru Zveznega zbora so ugodno ocenili osnutke novih gospodarskih ukrepov. Delavskim svetom bo prvič dana možnost, da uvedejo namesto dosedanjega 48-urnega, 45-urni tedenski delovni čas. Razpravljali so tudi o odredbah za nadurno in nočno delo.
Tito je čestital Naserju
BEOGRAD, 21. februarja. - Predsednik republike Josip Broz-Tito je čestital predsedniku Združene arabske republike Gamalu Abdclu Naserju k narodnemu prazniku. Poslal mu je naslednjo brzojavko:
»Ob narodnem prazniku Združene arabske republike izražam Vaši eksclenci in narodom Združene arabske republike v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu najpri-srčnejše čestitke z iskrenimi željami za napredek Vaše dežele in za Vašo, osebno srečo. Prepričan sem, da bodo napori naših dveh držav za okrepitev njunega vsestranskega sodelovanja privedli do nadaljnje poglobitve prijateljstva in medsebojnega razumevanja v korist našim narodom in v prid miru na svetu.«
Tudi Lumbala so ubili
LEOPOLDVILLE, 21. februarja. - Piedstavnik misije OZN v Lcopoldvillu je danes potrdil, da so prejeli povsem verodostojne vesti o uboju uglednega sodelavca Lumumbc in ministra v njegovi vladi Lumbala. Lumbala so umorili Ka-londžijevi plačanci v Bakvangi.
Kmetijstvo bodo reorganizirali
MOSKVA, 21. februarja. - Danes se je začelo v Kremlju posvetovanje, ki se ga udeležuje 2.000 naprednih kmetovalcev iz osrednjega dela Sovjetske zveze. Obravnavajo konkretne ukrepe za nadaljnji razvoj sovjetskega kmetijstva.
Sprejeti so novi gospodarski ukrepi
BEOGRAD, 22. februarja. - (Tanjug). - Po dvodnevnem delu je bila danes v Beogradu končana seja Zveznega izvršnega sveta, ki ji je predsedoval podpredsednik ZIS Mijalko Todorovič. Zvezni izvršni svet je sprejel več osnutkov zakonov in drugih predpisov, s katerimi se izpolnjuje gospodarski sistem ter razvija in vsklaja z doseženimi uspehi in s cilji družbenega in gospodarskega razvoja naše dežele. Ti predpisi predvidevajo pomembne spremembe v sistemu razdeljevanja dohodka in v odnosih cen.
Naser je govoril v Damasku
DAMASK, 22. februarja - (MEN). - Predsednik ZAR Gamal Abdel Naser je imel sinoči na veliki proslavi tretje obletnice združitve govor. V zvezi s kongoškim problemom je dejal, da so po njegovem mnenju ZDA odgovorne za umor kongoškega premiera in njegovih sodelavcev. Del odgovornosti zadene tudi OZN, ker so šle molče preko razvoja v Kongu in so dovolile, da je dobil imperializem proste roke za likvidiranje nacionalističnih elementov v tej državi.
BRALCI
SPRAŠUJEJO
Kdo plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev?
Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajal-cev ic bil objavljen lani v Uradnem listu LRS št. 38.
Sredstva sklada za finansirale obveznosti in osnovnega zdravstvenega zavarovanja so:
.. .• splošni prispevek, ki gapla-eujejo vsi, ki imajo davku zavezane dohodke od kmetijstva;
. . splošni prispevek, ki ga pla-enje vsak kmetijski proizvajalec ase in za vsakega družinskega elana, ki je potem zakonu zavarovan.
V smislu prve točke plačujejo torej prispevek vsi, ki plačujejo davke od kmetijstva (imajo davim zavezane dohodke od kmetijstva), čeprav imajo pravico do zdravstvenega zavarovanja iz kmetijskega, delovnega, pokojninskega, invalidskega ali katerega koli drugega razmerja. Prispevek znaša 4 % od katastrskega dohodka.
Po drugi točki pa plačujejo Prispevek le tisti, ki imajo prati ,do zdravstvenega zavarova-Pr.-o ot kmetijski proizvajalci, prispevek znaša 1.200 din za bakega zavarovanca.
Rudolf Mohar
ZSZ Kočevje
NOGOMET
ODBOJKA
O
DEVETDESET KLENIH LET
Jožeta Oberstarja
Devetdeset minut resne in borbene igre
NK KOČEVJE : SLOVAN (Ljub-! naraščaj med mladino, gojiti no-ljana) — 0:0	| gomet med sindikalnimi podruž-
V nedeljo so nogometaši NK nicami in uvajati to športno pa-Kočevjc odigrali prijateljsko tek- nogo tudi na podeželje. Upravni mo s Slovanom iz Ljubljane. - odbor je imenoval 7 komisij za Srečanje se je končalo neodloče- vsa področja dela. Važno in od-no 0 : 0. To je lep uspeh, ki so ga govorno nalogo bo imela pred-kočevski nogometaši dosegli na vsem mladinska komisija, ki bo svojem igrišču, saj je Slovan mo- } delala tudi s šolsko mladino in štvo, ki igra v conski ligi in je za organizirala redna medrazredna en razred pred Kočevjem. Uspeh tekmovanja. Vodstvo kluba bo je bil dosežen z lepo in borbeno igro od začetka do konca, vseh
90 minut. Takih iger si še želimo in uspeh prav gotovo ne bo izostal.
Pri NK Kočevju so dobro prijeli. V petek se je sestal novoizvoljeni upravni odbor na svojo prvo sejo. Sklenili so, da bo prva skrb kluba vzgajati dober nogometni
Namizni tenis
,i Y.®0bot° 18. in nedeljo 19. febr. . v Seškovem domu društveni tev 5noteniški turnir za razvrsti-drnči Vet najboljših igralcev v izhirU'	tega je bilo to tudi
društ*0 tekrnovanje za določitev skn tM^ne reprezentance za con-bnliv-h m°Vanie dvanajsterice naj-V K* Conski turnir bo 5. marca _ ocevJu s sodelovanjem repre-ntanc iz društev Partizana Rib-lca, Sodražica, Velike Lašče in
Dobrepolje.
. Po društvenem tekmovanju ‘Sralcev TVD Partizana Kočevje, le razvrstitev igralcev sledeča: t. Obranovič Branko 8 točk, 2. Turk Joško 7 točk, 3. Novak Leopold 5 točk, 4. Kvaternik Tone 4 točke, 5. Lunder Jože 4 točke itd.
Pri enakih točkah za 4., 5. in 6. mesto se je upoštevala boljša razlika v nizih. Uranič Medan je med tekmovanjem odstopil.
Namiznoteniški igralci domačega Partizana so letos marljivi in so imeli že več uspelih nastopov, čeprav so težave s treningi zaradi prostorov.
Vsi so bili uspešni
Udeleženci knjigovodskega tečaja I stopnje, ki ga je organizirala Delavska univerza v Kočevju, so v sredo uspešno opravili zaključne izpite. Izpitni komisiji se je predstavilo 33 udeležencev. Vsi so bili uspešni. Nekaj slušateljev se izpitov ni udeležilo.
1 budno spremljalo delo vseh članov. Nogometašem s slabimi učnimi uspehi in slabim delom v podjetjih ne bo dovolilo nastopati.
Resno so razpravljali tudi o mladinskem nogometu. Mladinci so večkrat nedisciplinirani. Disciplina je prvi pogoj uspeha, zato so sprejeli tudi ustrezne sklepe.
Prvenstvena tekmovanja se bodo začela 12. marca. Zato so prijateljska srečanja in redni trening na mestu. Upamo, da nas bodo letos naši nogometaši dostojno zastopali na tekmovanjih.
Prva spomladanska tekma, ki naj bi služila vigravanju moštva je bila že prejšnjo nedeljo proti
garniziji Ribnica in smo jo izgubili z rezultatom 4 :2. Res je, da so igralci nastopili brez treninga, vendar pa bi morali pokazati več resnosti in požrtvovalno igrati od začetka do konca.
Igralci se morajo zavedati, da ne igrajo le zase. Tudi gledalci želijo resno in učinkovito igro. Le tako bo nogometno igrišče polno zasedeno z navdušenimi navijači za kočevske nogometaše.
-er
Odbojka
V tekmovanju za kup Jugoslavije je odbojkarsko moštvo TVD Partizan iz Kočevja v nedeljo premagalo v Kamniku moštvo TVD Partizan iz Dolenjega Logatca z rezultatom 3:0. Tako so se odboj kaši plasirali v četrto kolo. V tem kolu so nastopili tudi klubi republiške lige. Žreb nam je določil za nasprotnika moštvo Kamnik I. Izgubili smo s tesnim rezultatom 3:2.
Bilo je zelo prisrčno. Pod oknom jubilantove hiše so se zbrali sodraški pevci in zapeli nekaj pesmi, da je odmevalo po vsem kraju. Potem so se vrstile čestitke: čestitali so mu predstavniki Okrajnega odbora ZB NOV, Občinskega in krajevnega odbora ZB, predstavniki Občinske gasilske zveze, gasilskega društva Sodražica, ObLO in drugi. Gasilci so mu izročili dve diplomi in priznanja za aktivno 63-letnico dela v gasilstvu.
Jože Oberstar se je rodil 21. februarja 1871. leta v Sodražici, kjer tudi še sedaj živi. Po končani domači šoli je odšel na Dunaj, kjer se je šolal v obrtni šoli v lesnostrugarski stroki. Ko se je vrnil domov, je vzgajal mladi rod lesostrugarjev.
Pevski seminar v Ribnici
MLADINSKI
Šahovski turnir
V okviru 20-letnice vstaje je ObK LMS Kočevje organiziral mladinski šahovski turnir za pokal Občinskega komiteja LMS Kočevje. Tekmovanje se je začelo 23. februarja. Sodeluje petčlanskih ekip ObK LMS, Gimnazija, osn. šola Mirko Bračič, ITAS, Elektro, Trgopromet, Rudnik in Instalacija. Tekmovanje bo trajalo predvidoma mesec dni. Ob zaključku bosta zmagovita ekipa in najboljši posameznik prejela pokal.
-eta
Imel je trdo življenje. Vse življenje je garal in veliko pretrpel, pa je kljub temu še danes čil in delaven. Naš jubilant je bil ustanovni član pevskega društva »Glas«, gasilskega društva in »Sokola«. Sodeloval je v številnih društvih, povsod je bilo čutiti njegovo prisotnost in delavnost.
Jubilant in vsa njegova družina je začela sodelovati z narodnoosvobodilnim gibanjem že od vsega začetka. Njegova hiša je bila zbirališče sodraške mladine — in od tu odhajala v partizane. V partizane je odšlo tudi njegovih pet sinov, od katerih sta Zdravko in Danilo darovala življenje za svobodo.
Sovražnikom ni ostalo skrito njegovo delovanje. Kljub starosti so ga nacisti decembra 1943 aretirali. Zaprli so ga in mučili v Begunjah na Gorenjskem. Po zlamu nacizma se je vrnil domov.
Kljub 90-tim letom še vedno aktivno sodeluje v SZDL, ZB, ZVVI, TVD Partizan, Kmetijski zadrugi. Ljudje ga imajo radi.
Najprej v njegovi hiši, potem pa v gostišču pri Kaprolu, kjer je bila prirejena zakuska, je jubilant obujal spomine na dolgo prehojeno pot, vrstili so se pozdravni nagovori... Kljub 90-tim letom je Jože Oberstar duhovno svež in bister opazovalec današnjega družbenega razvoja. K njegovemu visokemu jubileju tudi naše tople čestitke in želje, da bi živel še vrsto let.
Kočevje
Poročila sta se: Mrak Ivan, strojevodja iz Salke vasi 5, star 20 let in Letnar Ema, delavka iz Šalke vasi 36, stara 21 let .
Rodili sta: Pirc Pavla, uslužbenka iz Stare cerkve 6 — deklico Eriko in Knavs Angela, delavka iz Mahovnika 10 — deklico Rolando.
V	Novem mestu je umrla Žunk Ivana, upokojenka iz Kočevja, Trg svobode 40, stara 57 let.
KOSTEL
Poročila sta sc: Bauer Jože, de-lavee iz Grivca 16, star 32 let in
SamaMet3’	iZ Grivca *■
VELIKE LAŠČE
Poročili so se: Starc Miroslav delavec iz Otavic, star 28 let iti Prijatelj Fiančiška, delavka iz Pri-lesja, stara 31 let, Prijatelj Janez, kurjač iz Goriče vasi, star 25 let in Marolt Ljudmila, delavka iz Velikih Lašč, stara 24 let.
Umrli sta: Žužek Frančiška, gospodinja iz Dvorske vasi, stara 72 let in Zalar otrok moškega spola iz Rašice 6.
DOLENJA VAS
V	ljubljanski porodnišnici je rodila Arko Marija, gospodinja iz Dolenje vasi 35 — deklico Marijo.
RIBNICA
Rodili sta: Arko Pavla, gospo-?laia iz Jurjeviče 51 — dečka Jo-eta in Boh Marija, gospodinja iz golenjih Lazov 17 - deklico An-urejo.
Umrli so:	Lovšin Marija roj.
Perovšek, preužitkarica iz Slatni-Ka 24, stara 73 let, Gornik Anton Pirok, iz Jurjeviče 16, star 2 leti >n Krašna Ana, roj. Sever, pre-uzitkarica iz Ribnice 86, stara 92 let.
PRODAM
Ugodno prodam avtomobil znamke »Giardineto« 500 C. Naslov na upravi Novic.
«5 ?.r°dam stanovanjsko hišo v »alki vasi št. 73. Cena po dogovo-
ru. Informacije pri Simončič, šal-ka vas št. 71.
•
Prodam skoraj novo motorno kolo z rezervnimi deli znamke »Karnet«, 200 ccm. Naslov na upravi Novic.
Kompletno, novo spalnico iz mehkega lesa, flandrano. Naslov na upravi »NOVIC«.
Dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo prodam. Naslov na upravi Novic.
e
Prodam kobilo staro štiri leta, težka je cca 500 kg.
Antonič Jože, Livold 40
PREKLIC
Preklicujem besede, katere sem govoril o Francetu Goršetu, Za-potok 6, ker so bile neresnične.
Čampa Alojz, Zapotok 9, Sodražica
V Ribnici bo v sklopu proslav ob 20-letnici vstaje tudi občinska in sektorska revija mladinskih pevskih zborov. Primanjkuje nam pa učiteljev petja in pevovodij. Zato so organizirali pevski seminar za prosvetne delavce, še posebno za tiste, ki poučujejo od 1. do 4. razreda.
Udeleženci seminarja so zadovoljni s predavanji in se seminarja radi udeležujejo. Seznanjajo se z novimi pesmimi, progra-
Qibanfe prebivalcev Zahvale Jkvdam JsdQubliena Jxeklid
KUPIM
Kupim ali zamenjam suh jelov les za strešno opeko, staro ali novo. Naslov na upravi Novic.
IZGUBLJENO
Dne 12. februarja 1961 sem izgubil osebno izkaznico od Salke vasi do Kočevja. Najditelja prosim, da jo vrne na naslov: Resnik Jernej, Kočevje, Trg 3. oktobra 15.
Čestitke
Dobremu Jožetu Zupancu, Roška 50, želijo za dvojno praznovanje vse lepo in še mnogo zdravih let, Milena, mama in vsi Petričevi iz Sodražice.
•
Stefetu Francetu iz Jesenic želijo za njegov praznik vse najboljše družina Turk in Strle. Ostalim pa lep pozdrav.
•
Dragemu očetu Alojzu Rauhu iz Slavskega laza pri Fari iskreno
mi pevskega pouka za višje razrede in z novimi metodami pri pouku petja.
USPELI PREDAVANJI
Izobraževal, komisija pri SDZL in Obč. komite LMS v Ribnici ho-
V teku so tudi priprave za ideo- ^eta č™bolj razši"t1i sv°i° dejav-loško-politični seminar za prosvet- | ne delavce. Seznanili se bodo s problemi komune, zlasti še s petletnim pespektivnim programom, obiskali bodo nekatera podjetja v komuni in jo spoznali tudi kot družbeno-teritorialno skupnost državljanov.
KORISTNA VAJA Preteklo nedeljo so člani Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev Ribnica sodelovali kot opazovalci vojaške vaje — streljanju z daljnometnimi topovi. Major Miletič je pojasnjeval način streljanja v 12 km oddaljeni cilj. Udeleženci so se pri tej vaji veliko naučili.
JADRAN, Kočevje: od 24. do 26. februarja ameriškin film »Podaj roko hudiču«, 26. februarja matineja barvne risanke »Pa j a Patak«, 27. februarja italijanski film »Precep«, od 28. februarja do 2. marca jugoslovanski brav-ni vistavis. film »Kočija sanj«.
SVOBODA, Rudnik: 25. in 26. februarja ameriški barvni film »Sedem nevest za sedem bratov«, 4. in 5. marca ameriški barvni film »Špijon«.
RIBNICA: 25. in 26. februarja poljski film »Eva hoče spati«, 4. in 5. farca francoski film »Precep«.
SODRAŽICA: 25. in 26. februarja italijanski film »Krik«.
LOS KI POTOK:	26. februarja
francoski film »Motna voda«, 5. marca ameriški barv. film »Njeni akordi«.
VELIKE LAŠČE: 25. in 26. februarja ameriški film »Mojih 6 kaz-
njencev«, 4. in 5. marca francoski film »Helena in možje«.
DOBREPOLJE: 25. in 26. februarja francoski barvni vistavisi-on film »Parižanka«, 1. marca švedski film »Nasmeh poletne noči«, 4. marca ruski film »Ivan Grozni« I. in II. del, 5. marca ameriški barvni cinemascopski film »Visoki tujec«.
KOČEVSKA REKA: 25. in 26. februarja slovenski film »Tri četrtine sonca«, 4. in 5. marca jugoslovanski film »Edini izhod«.
PREDGRAD: 25. in 26. februarja sovjetski barvni film »Heroji Sipke«, 4. in 5. marca mehiški film »Divja strast«.
BROD NA KOLPI: 26. februarja italijanski film »Slepa deklica iz Sorenta«.
OSILNICA: 26. februarja ameriški film »Sayonara«, 5. marca slovenski film »Kekec«.
čestitamo za njegovo osemdesetletnico. Želimo mu zdravja in še mnogo zadovoljnih let.
Sinovi, hčere in vnuki
e
Dragemu očetu in mami Tereziji Vertelj iz Zajčjega polja čestitajo za 25-letnico skupnega življenja in jima kličejo še na mnoga leta hvaležni sin Edi z ženo Karolino in družino Debevc.
•
Dragemu in skrbnemu očetu Debeljaku Jožetu iz Črnega potoka čestitajo za 80-letnico vse najboljše ter mu kličejo še na mnoga zdrava leta hvaležni otroci Franci, z družino, hčerke Mimi, Olga in Zofka z družino.
•
Ljubemu sinu Jurkovič Jožetu iz Kanade, želi vse najboljše za dvojno praznovanje mama iz Jesenovega vrha.
Dragima staršema Alojzu in Tereziji Vertelj iz Zajčjega polja čestitajo za 25-letnico poroke sin Janko z ženo Cvetko ter družina Klepač.
OBVESTILO
Javnost obveščam, da sem kot lastnica kmečkega posestva h hišo št. 4 v Jelovcu, p. Sodražica upravičena le sama prodati posestvo, inventar in premičnine, ki spadajo k temu posestvu. Izjavljam, da nisem nikogar pooblastila, da bi v mojem imenu ali za mene prodajal nepremičnine ali premičnine, ki spadajo k posestvu ali hiši.
Opozarjam vsakega, ki bi karkoli kupil od posestva ali hiše v Jelovcu št. 4, da ga bom sodno preganjala. Prav tako izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih kdorkoli naredil v mojem imenu in tudi ne prevzamem nikake obveznosti v tem primeru.
Cvar Terezija, roj. Šilc, Jelovica, št. 4., p. Sodražica
VABILO
Klub študentov Kočevske prireja v soboto, 4 .marca t. 1. v domu TVD Partizan v Ribnici VELIKO BRUCOVANJE z bogatim zabavnim sporedom. Igral bo kvintet »Rdeči vragi«, pela pa Jelka Cve-težar. Pričetek ob 19. uri.
Vabljeni!
pri Klubu študentov občin Ribnica in Kočevje. Klub jim je dal na razpolago predavatelje, ki jih v Ribnici primanjkuje.
Pretekli teden je že imel v Sodražici in Nemški vasi študent Ivan Žužek predavanje »Afrika
1400 zaposlenih
Površina ribniške občine, kjer živi okrog 10.000 prebivalcev, meri 20.290 hektarov. Obdelovalnih površin je 1766 ha, gozdnih pa 11.533 ha, od tega v privatnem sektorju okrog 70 odstotkov. Kmetijskih gospodarstev je 1800, ki preživljajo blizu 7800 ljudi. V industriji, obrti in drugod je zaposlenih okrog 1400 ljudi. Ti podatki nam povedo, da se velik del prebivalstva še vedno preživlja s kmetijstvom.
IZGUBLJENO
Dne 14. februarja 1961 sem izgubila ročno uro od Trate do Šeško vega doma. Najditelja prosim, da jo vrne proti nagradi.
Cenčlč Rozika Trata 30, Kočevje
in njeni problemi«. Predavanji sta lepo uspeli, saj je bilo v Sodražici nad 150, v Nemški vasi pa 50 poslušalcev. Ljudje si želijo še takih predavanj.
Proslava in konferenca
Učenci osnovne šole v Ribnici so imeli Prešernovo proslavo, ki je lepo uspela. Po proslavi so imeli pionirsko konfenrenco. Na njej so prikazali delo preteklega leta. Sprejeli so tudi program dela do vključno 29. novembra 1961.
PREDAVANJE IN TEKMOVANJE
Združenje rezervnih oficirjev in podoficirjev Ribnica je začelo z rednimi strokovnimi predavanji ▼ tem letu. Predavanja bodo v Domu JLA 24. in 28. februarja.
V soboto, 25. februarja ter v nedeljo in torek, to je 26. in 28. februarja, bodo strelska tekmovanja z malokalibrsko puško.
PRODAM
Naprodaj je nova stanovanjska hiša v Goriči vasi pri Ribnici. Naslov na upravi »Novic«.
S1PDKE1D RTV UUUANA
SOBOTA, 25. FEBRUARJA:	| vori — 18.15 Marijan Kozina: Bela
5.00 do 8.00 Dobro jutro! Pisan! krajina - 18.30 Španske in itali-glasbeni spored - 5.10 do 5.30 Ne- 1 janske popevke - 18.45 Okno v
kaj domačih — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Trije glasbeni utrinki Franza Schuberta — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Melodije za razvedrilo — 10.15 Felix Mendelsohn: Koncert za violino in orkester v d-molu — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 Vesela godala — 11.00 Po svetu jazza 11.30 Pionirski tednik —	11.50
Otroci izbirajo pesmico — 12.00 Narodne v priredbah za glas in klavir — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 V domačem vzdušju — 13.50 Vaši operni ljubljenci vam pojo — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Ali vam ugaja? — 16.40 Mešani zbor France Prešeren iz Kranja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Hammond orgle in vibrafon — 18.00 Jezikovni pogo-
»NOVICE« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14/a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. 3 ameriške dolarje. Tekoči račun: 600-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje
svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Za staro in mlado — 20.20 Michael Brett: Uporna stoletnica — 21.00 Za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA, 26. FEBRUARJA:
6.00 do 6.30 Jutranji pozdrav! —
6.30	Veselo na pot! — 7.35 Iz arhiva naših pihalnih orkestrov — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.40 Iz albuma skladb za otroke
—	8.50 Z zabavno glasbo v novi teden — 9.40 Blaž Arnič: Pesem planin — 10.00 Se pomnite tovariši ... — 10.30 Množične pesmi bratskih narodov — 10.45 Spozna-vnajmo svet in domovino! — 11.45 Glasbena medigra — 12.00 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo
—	13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Reklame — 15.30 Kar radi poslušate — 16.00 Humoreske tega tedna — 16.20 Iz operetnega sveta — 16.40 Peli so jih mati moja... — 17.00 Melodije za vse —
17.30	Radijska igra — 18.16 Vesela godala — 18.40 Pisana vrsta domačih skladb — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 V ritmu slow-foxa — 21.00 O Verdijevem življenju in delu — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Dom na Slemenih dograjen
Tudi zaključna dela pri ureditvi doma na Slemenih so končana. Dom je prostoren in lepo
Univerza na kolesih
»Univerza pa v Ribnici, in Še na kolesih. Ta je pa dobra«, bo kdo dejal.
Res univerza, vendar ne tista, ki si jo zamišljamo kot vir vseli snanosti, polna bradatih in učenih mož. To je ljudska univerza. V njej lahko slišite o sadjarstvu In vzgoji otrok, o lepih in poučnih knjigah, o afriški džungli In velikem boju Afrike za osvoboditev. Skratka vse, kar vas zanima.
Skoro vsak dan odskakuje po blatnih cestah občinski avto (seveda če je v voznem stanju) in le v prvem mraku prevaža predavatelje od vasi do vasi. Hujše Je, če občinski avto odpove. Takrat stopi v akcijo upravnik univerze tov. Vanič. Predavatelja je treba zapeljati v Sodražico, Ži-marice ali na Goro. Žrtve so ■rečni lastniki »fičkotov«. Nekateri se izmikajo, drugi privolijo, vendar za kulturo je pač potrebno nekaj žrtvovati.
Predavatelj pride v vas in išče hišo, kjer naj bi podajal svojo učenost. Vendar stvar ni tako enostavna.
»Ne bo pri nas, nisem bil obveščen.«
»Kje pa je tista hiša, zunaj je tema. jaz pa se ne spoznam v vasi?« sprašuje predavatelj.
»Ja no, pa naj bo pri nas, saj ■mo že vsega navajeni,« končno privolijo.
Sosedje se zberejo, predavatelj lačne, otroci pa radovedno ogledujejo slike, ki jih na steni riše predavateljev diaskop.
Človek ne more nikoli vsem ustreči. Vsak si želi nekaj dru-
Otroci navadno zadremuckajo kar na klopeh, odrasli in mladina pa z zanimanjem spremljajo predavanje. To potrjuje tudi številen obisk vaščanov na ■koraj vseh predavanjih.
Ljudska univerza se, čeprav s ■kromniml sredstvi, dobro uveljavlja. To je nemajhna zasluga njenega upravnika tov. Vaniča.
-ek
urejen. Kmetijska zadruga je za njegovo ureditev prispevala več kot 10 milijonov dinarjev. Čeprav so pri delih sodelovali več ali manj vsi prebivalci, ima nedvomno največ zaslug tov. Stanko Lovšin, ki je dela pri gradnji tudi organiziral.
V domu ima prostore dvoraz-redna šola, trgovina, obrat kmetijske zadruge Sodražica in Kulturno društvo. Prebivalci Slemen razmišljajo, kako bi nekatere ne dovolj izkoriščene prostore uporabili za razvoj obrtne delavnice ali industrijskega obrata. Po okoliških vaseh je še dovolj ljudi, ki bi se lahko stalno zaposlili izven kmetijstva.
DRAGA
Na področju Drage so tri krajevne ouganizacije ZB NOV. Po številu najmočnejša je krajevna organizacija ZB Draga, ki združuje člane iz vasi Draga, Podpreska in Lazeč (111 članov). Na letnem občnem zboru organizacije so se pogovorili o dosedanjem delu in bodočih nalogah. Teh bo veliko, posebno pa v času velike partizanske proslave 22. julija v Dragi. Člani ZB in ostalih organizacij bodo sodelovali s prostovoljnim delom pri postavitvi spomenika v Dragi.
Otrok je utonil
Žalosten dogodek se je pripetil v Jurjeviči. Dveletni Gornikov Tonček se je zmuznil prejšnji četrtek popoldne iz hiše. Vaščani so ga našli po dve in pol urnem iskanju mrtvega v sosedovi greznici.
Greznica je bila navadno pokrita z lesenim pokrovom, nanj pa je bil zavaljen debel kamen. To pot kamna ni bilo. Tonček je odstranil del pokrova in padel v jamo.
Neprevidnost na ovinku
V sredo popoldne sta trčila na nepreglednem ovinku v Žlebiču dva osebna avtomobila. Upravljala sta ju voznika K. P. iz Trbovelj in M. J. iz Loke pri Mengšu. En voznik je dobil lažje telesne poškodbe. Škoda je ocenjena na približno 40.000 din.
Vzrok nesreče je neprevidnost pri vožnji ob nepreglednem ovinku.
Alojz Rauh 80-letnik
Naš slavljenec se je rodil 28. februarja 1881. Živi v Slavskem lazu pri Fari. Kdo ga ne pozna Rauha? Saj je njegovo življenje pot, na kateri ni nikoli omahoval. Niti takrat, ko je služil vsakdanji kruh zase in svojo številno družino v ameriških rudnikih, niti takrat, ko je bila njegova hiša eden izmed centrov partizanskega gibanja v Kolpski dolini.
Okusil je vse tegobe predvojnega življenja. Zmrzoval je v strelskih jarkih med prvo svetovno vojno, od tu pa odšel za dve leti v rusko ujetništvo.
Sleparil le Hladi
Kruha v predvojni Jugoslaviji ni bilo doma. Sedem let je ril pod zemljo v številnih kanadskih rudnikih.
V začetku druge svetovne vojne se je takoj vključil v boj proti fašistom. Član OF je postal že februarja leta 19,42. Sinovi in hčere so postali organizatorji NOV, prijazna Rauhova domačija v Slavskem lazu pa žarišče narodnoosvobodilnega gibanja. Sam je že leta 1492 opravljal odgovorne funkcije. Bil je sekretar terenskega odbora Slavski laz in predsednik Rajonskega odbora Banja loka. Udeležil se je tudi prvega zasedanja odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943 v Kočevju.
Po združitvi Okrajnega odbora Banja loka s Kočevjem je bil več kot eno leto njegov predsednik. Tov. Rauh je prvi predsednik Okrajnega ljudskega odbora v Kočevju.
Tudi povojna leta je žrtvoval za delo v družbenih organizacijah. Odlikovan je z Redom zasluge za narod III. stopnje in Redom bratstva edinstva.
Ob njegovem visokem življenjskem jubileju mu tudi mi iskreno čestitamo. Želimo mu še veliko zdravih in zadovoljnih let.
V	okolici Velikih Lašč je bil zadnje dni v akciji B. J. doma iz okolice Domžal. Za goljufanje ljudi si je izbral metodo, ki je vredna vsega obsojanja.
V	sosednji vasi se je navadno informiral o fantih, ki služijo vojaški rok. Prišel je v hišo, kjer imajo sina pri vojakih in sporočil domačim, da prinaša pozdrave od fanta, ki se je težko ponesrečil.
Javna mladinska prireditev
«Koj veš, kaj znaš«
bo v nedeljo, 26. februarja ’ob 19. uri v Šeškovem domu. Nasto-, pili bodo tudi »Roški fantje«.
Odtrgalo mu je roko ali pa je oslepel. Za to uslugo so mu prizadeti navadno plačevali trud. V vaseh okoli Lašč je na ta način preslepil tri osebe. Zvedeli pa smo da je ordiniral tudi v Grosupljem in Škofljici. Organi LM so ga prijeli v Zapotoku.
SKROMNOST
Na planine je prišel mlad zakonski par. Upravnik doma jima pojasni:
»Pri nas je penzion samo 2000 dinarjev za osebo na dan!«
»Za penzion še nimava let,« odvrne mož, »midva bi rada samo stanovanje in hrano.«
Tudi gostovali so
Dramska sekcija PD Jože Križman v Strugah je letos zelo uspešna. Sezono so pričeli z igro »Krog s kredo«. Delo so študirali polne štiri mesece, čeprav je bilo v tem času veliko kmečkega dela. V Strugah so igrali trikrat. Gostovali pa so tudi v štirih okoli-liških krajih. Povsod so bili navdušeno sprejeti.
Sedaj študirajo dramo »Ljubezni cvet je zamorjen.« Premiera bo v mesecu marcu.
NOVI PROSTORI
Mizarsko podjetje »Hrast« v Dolenji vasi zelo lepo napreduje. Lani so dosegli zelo lepe uspehe. Ker jim primanjkujejo delovni prostori, bodo začeli spomladi z gradnjo 70 m dolge hale. Novi prostori bodo podjetju omogočili, da bodo izvršili letni načrt in zadovoljili številne kupce, ki kupujejo izdelke pri tem mladem pa že renomiranem podjetju.
SKOK DO ZVEZD
Le stežka dohajamo vsa poseganja v vsemirje, ki se javno ali skrito odigravajo skoraj slednji dan. Svet pa je presenetila novica, ki so jo sovjeti objavili v Moskvi 12. februarja.
Po programu vsemirskih raziskav so lansirali težki satelit, ki je nosil kozmično raketo. Ta je postavila avtomatsko vse-mirsko postajo, ki bo v drugi polovici maja prišla v bližino Venere. Postaja drvi z brzino 4.050 m na sekundo in ima vezo z zemljo vsakih pet dni. Službeno niso objavili, da bo postaja prišla tudi na Venero toda...
O Veneri vemo pravzaprav malo, čeprav je mnogo bližja • zemlji kot drugi bolj znani planeti. Od zemlje ni vedno enako oddaljena. Najmanjša oddaljenost je 42 milijonov kilometrov na j več ja pa 280 milijonov. Venera je prva zvezda, ki se pojavi na večernem nebu in živo sveti od vsega začetka. Zjutraj na nebu zadnja ugasne. Njena velikost je skoraj enaka Zemlji.
Venera je obkrožena z oblaki pare, ki imajo mnogo več ogljika kot kisika. To je eden od razlogov, da o njej ne vemo več. Ti podatki dajo sklepati o tem ali je življenje na tem planetu. Če predpostavljamo, da je življenje mogoče samo v takih prilikah, ki vladajo na naši Zemlji, potem na Veneri ni živih bitij.
Vendar ni izključeno, da so živa bitja tam drugačna. Potem tudi ne potrebujejo naših pogojev. Ali bo prvi skok do zvezd dal odgovor na to vprašanje?
Krme 60 dovolj
Tudi kmetijska zadruga v Dobrepolju je dogradila hlev za sto glav živine. Gradnjo so finansirali sami. Letos so napolnili polovico hleva, kjer redijo 54 mladih telic. Drugo polovico pa koristijo za strojno remizo. Zadruga ima namreč 2 traktorja s priključki, kombajn, več motornih kosilnic in
drugih strojev. Za shrambo še nimajo drugih primernih prostorov.
Vodo so napeljali v hlev iz 250 metrov oddaljenega studenca, kjer so uredili rezervar.
Posestvo meri 22 ha obdelovalne zemlje. Arondacija je v postopku. Zemlja je dobra. Krme in stelje bo za lastno živino dovolj.
Odgovor na članek
»Bralci sprašujejo«
Že nekaj tednov je mimo, odkar je izšel v Novicah članek roditeljev, ki sprašujeta in želita zvedeti tudi mnenje vzgojiteljev, če je tovarišica pravilno kaznovala njunega otroka zaradi ponareditve podpisa. Odgovora še nisem slišal, zato želim sam podati svoje mnenje.
Sodim, da je ponarejanje podpisov hujši prestopek. Prestopek je tem večji, čim starejši učenec, dijak ali državljan se poslužuje take metode z namenom, da se izogne kazni. Pred izrekom kazni je potrebno ugotoviti vzroke, ki so učenca privedli do takega prestopka. Tudi okoliščine učenca in reakcija staršev na prestopek svojega otroka so pomembni činite-lji, preden se vzgojitelj odloči za izrek kazni.
Iz članka je razvidno, da je dobil učenec za ponareditev podpisa-— to je bil sploh njegov prvi prestopek — oceno iz vedenja prav dobro (4). S tem bi se tudi jaz strinjal, če bi bilo samo tako. Bral pa sem, da je bilo drugače. Ukrepanja staršev na prestopek svojega otroka (ne na ukrep učiteljice) so bila taka, da sta roditelja upravičeno zastavila vprašanje, na katerega bom odgovoril z nekaj besedami. Učenec je tovarišico prevaral s podpisom in ona tega ni vedela. Svojih staršev ni prevaral. Spoštovanja vredna gesta roditeljev je bila, ko sta ob kontroli učenčevih zvezkov to sama ugotovila in o tem njegovo učiteljico obvestila. Takih staršev ni dosti. Vse preveč jih je, ki bi prestopek svojega otroka zase obdržali. Mnenja sem, da je bil učenec že s tem krepko kaznovan. V svojih starših ni videl zagovornike lastnega prestopka, pač pa tožitelje in sodnike. Ali more biti za otroka kaj hujšega kot to? Ali ima še pogum in sploh možnost ponarediti podpis? To mu je v tej dobi za vselej onemogočeno. Iz tega sledi, da je' vzgojni ukrep staršev zadel v živo. Kaznujemo pač zato, da preprečimo prestopke, ne pa, da se-nad prestopnikom maščujemo, ker je naredil to in to. Upoštevajoč' odnos staršev do tega prestopka, trdim, da je bil ukrep učiteljice, ki je učencu znižala oceno iz vedenja, nevzgojni pedagoški ukrep.. Moja sodba je zelo preprosta: učenec se v bodoče ne bo posluževal take metode zato, ker je dobil 4 iz vedenja, ampak — in predvsem samo zato, ker so starši pravilno vzgojno ukrepali. To popolnoma drži! Zato še enkrat trdim, držeč se pedagoških načel, da je bila sodba učiteljice neobjektivna.
Razumem prizadete starše. Občutek imajo, da so bili’ zaradi iskrenosti pred učiteljico sami kaznovani. Občutek krivice je tem močnejši, ker se zavedajo, da so oni vzgojno pravilno ukrepali.
In kako bi jaz ocenil vedenje temu učencu? Zapisal bi mu pe-tico in ta bi veljala njegovim staršem in njemu, čeravno je naredil »spodrsljaj«. Kdo ga pa ne? Saj ga mi tudi in napako samo sebi priznamo, drugim ne. Mar ni tako!	I. Š.
IZ PREDGRADA
v Naš dopisnik Šmajcelj nam piše, da je v Poljanski dolini, predvsem v krajih ob Kolpi, že nastopila prava pomlad. Obiskal je vas Laze, kjer so prebivalci lani zgradili lep gasilni dom ih vezno pot na novo cesto s prostovoljnim delom. Prelepa je cesta ob Kolpi, le škoda, da ne pelje nikamor. D» Bilpe je še dva kilometra grobe nedokončane ceste. Morda bi bilo prav, da se vsaj ta odsek uredi.
Gray je šel za njim v knjižnico. Pol leta je bila Eileen Herrick Grayeva pacientka,, veliko je pripovedovala o svojem očetu, zato si je bil Gray ustvaril predstavo o njem. Kakor je Eilcen pra-vila, naj bi bil Philip Herrick velik, močan, okreten mož z nizkim glasom in lepim vedenjem. Zdaj pa - možic s piskajočim glasom. Gray je pomislil, ali stari ve, kakšen je v hčerkinih očeh.
Sunkovito se je Herrick obrnil h Grayu, ko ■o se za njim zaprla vrata. Ni se menil za moža, ki je naglo vstal, brž ko sta vstopila.
»Kje je?« Kaj se je zgodilo? Ali je z Eileen
kaj narobe?«	_	.	. .
»Samo to vem,« je povedal Gray, »da mi je telefonirala okoli pol dvanajstih. Zelo razburjena Je bila. Le to sem izvlekel iz nje, da je nekdo mrtev in da je ona v stiski. Ko sem prišel na naslov, ki mi ga je povedala, sem naletel na policijo. Nekdo je ubil neko žensko, potem pa ■ažgal njeno stanovanje. Eileen ni bilo tam, nihče ni jemal njenega imena v misel.«
»In?« je Herrick vprašujoče pogledal, ko je
Gray utihnil.
»To je vse, kar vem. Upal sem, da mi boste vi povedali kaj več. Nekako odgovornega se čutim za Eileen. Upal sem...«
Herrick mu je segel v besedo. S kretnjo je pokazal proti možu, ki je čakal pri kaminu.
»Ncil Pollard. Eileen je zaročena z njim. Neil, to je Michael Gray, hčerin psihiater.«
Moža sta si segla v roke. Prav kot Herrick je bil tudi Pollard prej majhen kot velik in lepo oblečen. Kostanjeve lase je imel, njegova zunanjost je zbujala zaupanje in spoštovanje. Gray je zelo presenečen ugotavljal podobnost med Herrickom in Pollardom. Kakor se to rado zgodi, si je Eileen izbrala za bodočega moža človeka, ki je bil precej podoben njenemu očetu.
Gray je hotel govoriti, pa mu je Herrick spet segel v besedo. »Najprej si moramo biti jasnem,« je rekel, »če je to posledica hčerinih psihoanalitičnih vaj, bom ugotovil, kdo je tega kriv. Plačal sem vam, da bi jo rešili zmede in tegob...«
Oglasil se je Pollard. »Zdaj ne bi govorili o tem, Philip. Eileen je imela težave že prej. Ugo-
oviti je treba...«	. _
Tudi njega je Herrick prekinil: »Povej Grayu caj se je zgodilo v nočnem lokalu.«
Pollard je lahno zardel. Tak prizvok v glasu lodočega tasta mu očitno ni bil všeč. Cez trenutek je prikimal.	„ _ .	.
»Z Eileen sva se sestala pri Srebrni copati,-« jc rekel. »Nekdo mi je poslovno telefoniral, moral sem iti, ona pa je rekla, da bi ostala pri prijateljih. Pred desetimi minutami sem govoril z njimi. Okoli enajstih so jo spravili v taksi in jo nnfilali dnmnv Vsai mislili SO tako. Takrat SC JC
zdelo vse v redu.«
Herrick je gledal predse: »Ne razumem. Hčeri sem zagotovil najboljšo vzgojo, ki se dobi
za denar ,pa dobra družina in vse drugo. Zdaj pa — težave druga za drugo. Vsaj v umore še ni bila zapletena, nocoj pa... Nikoli nisem maral psihiatrov, pa me je žena pregovorila. Če bi ne bila bolna...« Utihnil je, gledal predse in po-kimaval, kakor da si pritrjuje.
»Najprej je treba najti Eileen,« je rekel Gray. »Ste že telefonirali vsem znancem, kjer bi mogla biti? Ali je že kdaj tako izginila?«
»Odkar jo poznam,« je odgovoril Pollard, »se kaj takega še ni zgodilo. Nekje mora imeti naslove znancev in njihove telefonske številke. Klicali jih bomo zapovrstjo.«
»Zdi se mi, da bi bilo to treba povedati policiji,« je menil Gray. »Ti se bolje spoznajo na take reči. Dokler ne vemo, kaj se je zgodilo, tudi ne moremo v vrsti možnosti izbrati prave.«
»Pustite policijo,« je strogo rekel Herrick. »Sicer pa ste napravili že dovolj škode. Zdaj bom sam poskrbel za Eileen.«
Pollard je položil Herricku roko na ramo. »Počasi, Philip,« je rekel. »Vsi smo napak ravnali z Eileen. Gray ima najbrž prav.«
Grayu sc je zdelo, da je v Pollardovem glasu nekaj svarilu podobnega. Nemara je to opazil tudi Herrick, ker se je obrnil vstran. Roke so se mu tresle. Nekaj je mrmral sam zase, onima se je zdelo, da bi bilo po njegovem treba Eileen navaditi na red in da ne razume, kako jc mogel njegov otrok ubrati tako pot. Gray je imel občutek, da Herrick ne dojema pomena lastnih besed. Izzvenelo je kot običajno družinsko tarnanje, ki je tako pogosto, da mu nihče več ne pripisuje posebnega pomena. Grayu se je zdelo, kakor da Herrick misli pri vsem tem na nekaj drugega.
»Zdaj jo je treba najti,« je rekel. »Poklicala me je na pomoč. Moja pacientka je. Storil bom, kar bom mogel.« Stopil je proti vratom. »Brž ko kaj izvem, vam bom sporočil.«
»Ali greste na policijo?« ga je vprašal Herrick.
»Da,« je odvrnil Gray. »Že večkrat sem sodeloval z njenimi ljudmi. Mimo policije ne moremo, Herrick. Eileen jc treba pomagati.«
»Ne vem, kaj vse vam je Eileen povedala,« je rekel Herrick. »Našli ste šibko točko v njenem značaju in zdaj brskate po njej. Če pa boste policiji pripovedovali o družinskih razprtijah ...«
»Poklicna tajnost je vse, kar mi povedo moji pacienti,« je Gray že odpiral vrata.
»Eileen želimo samo dobro,« mu je rekel’ Pollard. »Zjutraj vam bom telefoniral.«
Gray je prikimal, Pollard pa je tiho zaprl vrata za njim.
*
Ko jc Gray šel po stopnicah in dalje po veži, ga je imelo, da bi slišal, kaj se po njegovem odhodu menita onadva v knjižnici. Za trenutek se je ozrl navzgor, od koder jc prihajal nenavaden šum. Ob ograji je opazil ženski obraz. Ko sta se spogledala, se je ženska naglo umaknila, hkrati pa je čudno zaškripalo. Gray jc uganil, da je videl žensko v invalidskem vozičku.
Zoe Herrick? Philipova žena, Eileenina mati. Zamišljeno je Gray stopal proti vežnim vratom. Vedel je, da je Herrickova žena bolna že petnajst let in da se giblje le v vozičku. Herrick se je zelo motil, če je zares mislil, da njegova žena spl in da ne ve, kaj se je zgodilo.
(Nadaljevanje)