147. številka.
sa soboto T. čteoem.t>i»&
(▼ Trato, t aoboto zjutraj dne 5. decembra 1895.)
Tečaj XX.
„■DINOST-iskaja po trikrat na teden v iestib is-danjik ob torkih, A*tv«klh in sobotah. Zjutranje itrianje il-haja ob 6. uri zjutraj, tečemo pa ob 7. ari večer. — Obojno isdaaj« umne : te Je4rant»>tf . f. —.VHt, Inn AvrtriJ« (. 1.40 m tri BfltM . . . 3.«0 ... ♦.— M pol let« ... i.— . . , s— H ve« lete ... 10.— . , . m._ Na nriikt krti prllaisas asrsčnlne m
m Jeoljs Mir. Posaautna i t« vilke m dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v I rutu po a nvc„ isven Trat* po S nvd. Sobotno večerno isdaaj« o Imtu « jiren T rita S a«.
EDINOST
0<laai in račune po tarifa v petitu; sa naslove t debelini črkami a« plačaj« prostor, kolikor obtega navadnih vratia.
1'otlnna. oirartnire in javnetahvale, domači ogU«i itd. *e računajo po pogodbi.
V.1 dopiei naj *e potiljajo uredoiltva: ulica Cnnorma At. 13. Viako piaiao mora hiti frunkovano, ker nefrankovana •• no
«pr»i)majo. Rokopiai ee ne vračaj«,
Naročnino, reklamacij« in ogiaa« »pre-Mc
jema uitravniitv ulica Moiino pie* colo hit. 8, II. nadit. Odprt« roklaMfliJ« to proat« poitnia«.
ol—110 »lcvnaketfa polltlAnetfa društva za Primorsko. ^^^^
Po ieltalorslili volitvah na Kranjskem.
V poslednjem članka smo govorili o po-liško-narodnih načelih in nazorih vodstva konservativne stranke na Kranjskem. Jasno je, da se s takimi nazori ne moremo identi-likovati, ako te nočemo izneveriti stvari, za kojo se bori naj list od prvega začetka svoje ustanovitve. In jako jako se nam dozdeva, da mnogokateri starejši člen duhovščine kranjske ni ravno navdušen v svojem src« za ta načela, oporeka pa jim ne očitno, ker ga ve2e strankarska in morda tudi sta-novska disciplina! (Prosimopa še jedenkrat: nikar ne pozabite, da govorimo o p o I i -tiskih in narodnih nazorih! Kajti Bicer bi utegnilo nastati nesporazumljenje.)
Mnogokateri duhovnik bi si želel — te vere nam ne iztrže nikdo iz Brca — tja na-sftf. kjer je stal pred 20 leti se svojim po-litiškem in narodnim čutstvovanjem. Ta vera je sicer Jako blažilna za nas, ker nam utrja nado, da danes ali jutri vendar nastane reakcija v konservativni stranki, ali za sedaj moramo računati s dejstvom, da se vsa konservativna stranka identifikuje z nazori svojega vodstva. Ako pa se mi, kakor že povedano, ne moremo iden-tifikovati z nazori vodstva, se logično n e moremo identifikovati tudi se stranko samo, soglasujočo z vodstvom.
Stvar bodi jasna na vse strani, da se jedenkrat nehajo kriva podtikanja; svet naj izve, da pregraja, ki loči pokrajinske Slovence od konservativne stranke na Kranjskem, ni verske, ampak narodne nravi, in je sploh tudi ves sedanji boj na Kranjskem — in naj se oporeka temu, kolikor se hoče — bolj poli tiske in po velikem delu osebne, nogo pa verske nravi. In tudi to dejstvo je tolažilno. Žalostno je sicer, ako narodni napredek ovirajo politiški in o-sebni prepiri, toda se veliko žalostneje bi bilo, ako bi med nami res zijal propad verskega prepira. Osebna nasprotstva se ublažijo polagoma, glede na politiške nazore smemo gojiti nado, da se premene po zbi-strenju pojmov, ali kjer gre v resnici za versko načelo, tam ni misliti na pogajanja, na bližanje ali sporazumljenje, dokler ni odločen boj.
Razlogov za tak verski prepir ui pri nas, ako nočemo po vsej sili zamenjevati morebitnih pogreškov in neprevidnosti prijavnih glasilih s splošnim čutstvovanjem naroda.
Mi pa moramo računati vedno le z maso, ne pa s posamičniki. Po takem dela konservativna stranka veliko krivico, ako izvaja iz okolnosti, da ta ali oni narodni mož ni posebno ognjevit v svojem verskem čutstvo-vauju ali je morda zagrešil breztaktnosti nasproti duhovskeinu stanu, ako izvaja iz te okolnosti, da je narodno čutstvovanje sploh v navskrižju z verskim čutstvovanjem; konservativna stranka greši, ako meni, da je radi takih nevšečnih dogodkov
PODLISTEK. § 19.
Črtica ina mučeniških diiij pisateljevanja Mil. Tiika.
(Dalje.)
Tiček je odprl svoja usta in govoril tako-le:
.Bil sem tedaj še neizkušen mladenič, ko sem dobi! od svojega bivšega kolege, redak-torja nekega slovenskega lista, sledeče pismo : Tiček moj!
Ako se ti ni še posušila še tista trohica možgan, katere smo slutili včasih v tvoji glavi, reši me iz silne zadrege! Vroče je iu vsi HOtrudniki mojega lista so pospali; uvodne članke moram pisati sam, politični del sam, dnevne novice sam iu razne vesti sam. Sfuio brzojavke mi pošilje sem ter tja
zadobila pravico, brisati narodno stvar iz svojega programa ! V svojedobnem boju med Mlado- in Staroslovenci se je tudi iskrilo dokaj, ali prednica današnji konservativni stranki ni niti mislila na to, ila bi radi tega izrekla svoj „anathema* proti narodni stvari.
Pa še nekaj, slavna konservativna gospoda: položite roko na srce in izprašajte svojo vest, da-li se niso tudi na vaši strani dogajale breztaktnosti, da-liniso bile često krive nepremišljenosti na vaši s t r a n i, da so se slednjič, zadeti na svoji časti in na svojem ugledu, spozabili na nasprotni strani ?! Cesto ste tudi vi pozabljali na svetopisemski rek: .Ne stori drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili" ! Ako ste pa bili agresivni vi, ne smete se čuditi, da vam na nasprotni strani niso nastavili drugega lica, ampak so vam polteno povrnili, ne milo za drago, ampak pljusko za pljusko.
Temu v dokaz hočemo vam navesti konkreten slučaj iz najnovejše dobe. Gosp. dr. Susteršič, konservativni kandidat za mestno skupino Kranj-Škofjaloka, kazal se je silno ogorčenega radi napada v-»Slov. Narodu" na njegovo spoštovano osebo. Oni napad je bil zares hud in odkrito bodi povedano, da nam ne prija takov ton; ali istotako odkrito bodi povedano, da predidii napad v .Slovencu" na narodnega kandidata v isti mestni skupini, g. Globočnika, ni bil nič manje silen in oduren po svojem tonu, kakor tudi g. dru. Tavčarju ni ni najmanje prizanašala konservativna stranka. DA, ravno v boju proti dru. Tavčarju je prodrla z elementarno silo o-s e b n a nrav ^edanjega boja na Kranjskem !
Iz kratka: grešilo se je in se ie greši na obeh straneh. In mi podpišemo besede, ki jih je napisala celjska .Domovina* v svoji zadnji številki: .Surova agitacija pri volitvah, hujskanje proti raznim stanovom, je obžalovanja in obsojanja vredno. Če pomislimo, kam pridemo, ako ljudstvo zgubi vse spoštovanje do duhovščine, odvetnikov, notarjev, zdravnikov itd., da bode v njih videlo le pijavke, ki se rede od kmetskih žuljev. Potem je konec sedanjemu društvenemu redu. Naravno je, da na to delujejo socijalni de-mokratje, a da se poštene slovenske stranke poslužujejo že takih sredstev pri agitacijah, je pa naravnost neumevno. Dotičniki bi se gotovo zgrozili, ko bi pomislili na posledice, ki jih utegne imeti tako brezvestno pečetje*.
Tako je! Pri zadnjih deželnozborskih volitvah so se rabila ne le nedovoljena, ampak tudi zel6 nevarna sredstva. Taka sredstva utegnejo postati nevarna tudi za stranko, ki jih je prva rabila. Gledć na nekatera sredstva, ki so 6e rabila na koservativni stvari povodom zadnjih volitev, hočemo povzdigniti v prihodnjem članku svoj svarilni glas. Ker pa nam je vsikdar le za narodno stvar, hočemo navesti le par tacih vzgledov, ko sredstva niso bila nevarna le konservativni
skopi korespondenčni bureau, a večino še teh prepišem in pokradeni. Veš torej, da so anonce moja jedina tolažba ; zato jih pona-tiskujem z največimi črkami v najbolj fantastičnih okvirih ! A .Podlistek* je že par tednov prazen ! Pred dvema mesecema sem prejel od nekod zadnjo mrvico sentimentalno elegičuega romana, katerega junak in junakinja se sredi morja odpeljeta v balonu v zrak ter se baš 6000 m. nad zemljo .usta na ustih44 zadušita s poljubi. Gotovo origi-ginalen samomor! To je bilo zadnje „leposlovno" delo v mojem listu. Poslej sem po-natiskoval različne prestave iz starih letnikov različnih drugih slovenskih listov, dokler i me niso nahrulili dotični predstavljalci in : protestujoči čita.elji. In sedaj je moj „Pod-I listek* suh iu prazen, kakor je bil včasih
■
; nasprotni stranki, ampak tudi narodni ; stvari sami! A že danes hočemo zaklju-j čiti ta-le članek z apostrofo do konserva j tivne stranke na Kranjskem: „A k o stre ljatevgozd s kanoni, ne smete pričakovati, da bi vam iz gozda 4 d m e v a 1 a nedolžna pastirska pesem! Est modus in rebus — velja tudi za vas!
Politiške vesti.
V Tr*tn, fino 0. dacenilira 1805.
Državni zbor. Poslanska zbornica je i včeraj prešla v podrobno debato o zakonu glede rudniških nadzornikov. Posl. L i e n-b a c h e r je stavil nujni predlog, da je naprositi predsednika, naj predloži izkaz o sestavi sedanjih odsekov in o udeleževanju poslancev pri sejah. Nujnost se je odklonila, vendar je obljubil predsednik, da da tiskati take izkaze. Nujni predlog posl. Perner-storferja, naj vlada predloži zbornici načrt volilne reforme, pride danes v razpravo.
Generalno izročilo proračunskega odseka pravi, da so se državni dohodki od leta 1839 višali za 2", ,7 na leto. Višanje državnih dohodkov je štirikrat veče nego množenje prebivalstva. Škoda pa, da nam poročilo ni povedalo, v koliko se je povišalo v tej dobi tudi splošno b l a g o 31 a n j e.
K notranje mu položaju. .Tako važno vest imamo danes: pri namestništvu v Pragi je nastala baje kriza. Namestniku grofu Thunn se je položenje toli otežkočilo, da za-resno misli na odstop, a na njegovo mesto da p r i d e j e d e n n a d v o j v o-d a. Prvemu delu te vesti ne oporekajo službeni listi, pač pa drugemu. Nikdo ne ve torej, kako misli vlada rešiti to krizo, le toliko se glasi, da je grofu Badeniju na tem ležeče, da zadovolji Nemce in Mladočehe.
Pogajanja radi zopetnega vstopa hrvat-sko-slovenskega kluba v Hohenwartov klub so se odložila bi\je zato, ker se vrše sedaj pogajanja za združenje prvoimenovane skupine se skupino Spinčid-Laginjevo. Ko se reši to vprašanje, pride še le na vrsto vprašanje združenja s Hoh«nwartoviin klubom, v ; kojem bi vživali hrvatski in slovenski poslanci nekako samostojnost ob narodnih vprašanjih.
Tako se glase te za nas važne vesti, za koje pa ne sprejemljemo nikako odgovo-nosti, ker nituame nikakega izvirnega poročila o tem.	*
Slednjič javlja .Ueichspost*, da bode prihodnji torek v Gradcu konferencija, pri koji se bodo posvetovali o vprašanju izstopa štajerskih poslaucev iz Hohemvartovega kluba.
Dobrota državnih matic. Kdor še ni uverjen o velikanskih dobrotah cerkvene politike ogerske vlade, oziroma židovsko-liberalnega gospodstva, temu povemo, da
bode vodstvo matic po državnih organih stalo davkoplačevalce malenkost 4 milijonov goldinarjev. Davkoplačevalci so baje kar \7. sebe samega veselja, d.i so se za tako bagatelo znebili tistih krutežev iz duhoven-stva, ki so popred volili matice — zastonj!
Le tako naprej, čim hujše, tem bližje bode polom. Tudi na Ogerskem velja zakon, da poči struna, ako je preveč napeta, tudi tam napenjajo židje malo prehudo — struno potrpežljivosti krščanskega ljudstva.
Jedini prijatelj! Hujše ne bi bil mogel nikdo obsoditi naroda madjarskega nego je to storil ogerski poslanec Ugron. Ako je to res, kar je rekel Ugron, potem so Ma-djari izključeni iz evropske družine in pripravljajo naj se polagoma za izselitev v A-zijo ! Toda čujte, kar je rekel Ugron: Koristi Ogerske so najtesneje spojene z onimi Turčije. Turčija je jedini pravi in o d k r i-t o s r č n i prijatelj O g e r s k e (to je: Madjarov).
Ubogi oni narod, ki ima le take .jedine prave* prijatelje — takemu narodu ni več pomoči. Kdor je navezal usodo svojo na barbarstvo, za tega ni več prostora sredi civilizacije.
Stambulov obsojen! Stambulov je obsojen. Posvetnemu sodniku je tega človeka sicer odtegnila roka morilčeva, ali nad deli njegovimi se zgraža danes vsa Evropa. In sodba je grozna. A ta sodba ne zatemnuje samo spomina na pokojnega Stambulova, ampak zadevlje vse ono novinstvo evropsko, ki je radi spekulativnih namenov omogočalo svojim velikim uplivom, da je ta nasilne! tako dolgo mogel vršiti svoja grozodejstva iu da se je mogel pri vsem tem — človeku sili v lica rudečica srama in jeze, ko misli na to — še ponašati pred vsem svetom kot velik dobrotnik in osvoboditelj svojega naroda. Navadnim ljudem je sicer dolžnost prizanašati spominu pokojnikov, toda tu sodi zgodovina o politiku.
Dne 4. t. m. je izšlo poročilo one komisije, koji je bilo, po nalogu sobranja, preiskovati o neštevilnih pritožbah proti vladanju Stambulova. Iu kar nam pripoveduje poročilo, je uprav grozno ; človeku se kar lasje ježe, ko čita o grozodejstvih moža, koji je užival brezpogojno zaupanje svojega vladarja in pred kojim ju zaslepljena Evropa snemala svoje klobuke. Mi nismo mogli odpustiti Stanibulovemu, da se je drzno postavil med narod bolgarski in njega največega dobrotnika, ki je rešil istega iz spon uever-: nikov in barbarov ali da je Stambulov navaden zločinec, tega ne bi bili mislili. Sodili smo, | r
da Stambulova goni le nebrzdana častila-komtiont in politiško sarlatanstvo, sedaj pa vidimo, da gaje gouMa najgnusniša sebičnost — da je posezal po lasti naroda bolgarskega, po njega svobodi, po njega svetinjah.
V kratkih potezah hočemo povedati tu, kar pravi poročilo.
Takoi začetkom svojega vladanja uničil
suh in prazen najin dijaški žep! Reši me, spiši kaj senzačnega, saj si vendar že kaj doživel, videl in slišal, ako mi skoro kaj ne pošlješ, zapusti večina naročnikov moj list in jaz sem — bankerot! — V nadi, da me uslišiš, sem itd.
Tako mi je pisal prijatelj urednik. Kad sem ga imel že od nekdaj, ko sva še ljubila skupaj isto pripravnikarico in skupaj opevala njene .sladkotajne čare44. Težko mi je bilo, a prijateljska ljubezen je premagala vse pomisleke; sedel sem torej in spisal v par dneh iz svojega življenja nekaj vsak-danjskih prizorov. HI i niti se nisem znal tedaj; resnica, rejalnost v umetni obliki mi je bila deviza v mojem pisateljevanju. Itazume s« torej, da sem v onih nesrečnih .Prizorih izza malomestja41 pisal skoro le olepšano istiuo,
katero sem nekako fotografoval po posameznih znanih mi tipih ; tako sem sestavil slahka in naglo v skupino nekaj scen, kažočih vso sinešnost, nadutost, najivnost, lužnjivost iu sebičnost bahatih malomeščanov, ki so si po vsem svetu prilično jednaki. Ker pa i najzanimivejše življenje ne podaja celotnih ,ro-inauev*, mvial nem seve uiuogo posainezuosti zvariti iu združiti v svoji domišljiji v skupine,. ki se niso uiti poznale, in razdružiti uruge, ki so si bile v resnici kot srajca in koža...
Bilo je zvečer tistega dne, ko je došel v naše mestece prijateljev list. Zdelo se mi je, da se prav čedno čita moj spis, in v srci sem sklenil, da spišem o priliki še kaj .izza malomestja".
(Dalje prili.)
j® Stsmbulov svobodo volitev po činih na-»ilstva, zapiranja opozicijunalnih kandindatov in po udušeaju vsake kandidature, ki ni bila njemu po volji. Odpirala so se pisma, kratila se je osebna svoboda — zločinci so uživali velike ugodnosti. Ogromne svote je plačeval Starabulov za ogleduhe — tudi ženske. Dal je zapreti celo patrijarha Klimenta. Pri oddajanju dobav za vojsko oškodoval je Stam-bulov državo za veliko milijonov. Stambulov si je prisvajal denar iz državnih blagajn. Iz raznih pritožeb navaja poročilo celo slučaje oropanja na premoženju. Poročilo predlaga, da naj se bivši ministerski tovariši Stambulova stavijo pod zatožbo ter zaključuje z izjavo, da je bilo vladanje Stambulova zgolj — tiranstvo!
Ubogi narod bolgarski, ki si bil toliko let izročen na milost in nemilost takemu tiranu t
Rtisij« in Poljaki. Službeni „Varšavski dnevnik" je priobčil te dni članek, v kojem priporoča, da naj se, poleg gojenja ruskega jezika, tu li poljskemu jeziku in literaturi dovoli nekaljen razvoj.
To kaže zopet, da sedanji car hoče dobrohotnostjo odvrniti Poljake od njih srda do Rusije.
Ustaja u a otoku Knba. Otok Kuba je tako razsežen kakor n. pr. vsa Francozka. Ako pridenemo k temu, da je silno teško na toli obsežnem prostoru proganjati lokave ustaše, ki so sedaj tu sedaj tam, pojasnili smo, zakaj spanjska vojska toli dolgo ne more udušiti ustaje, dasi je na Kubi sedaj 100.000 mož španjske vojske. A Španjcem preti še druga nevarnost. V severni Ameriki se bolj in bolj oživljajo simpatije za ustaše in širi se meneuje, da je iste pripoznati kot vojskujočo silo. Ako pride do tega, nastanejo nepovoljne razmere tudi med Španjuko in Združenimi državami. Ali Američanom se bolj in bolj priljublja gedo : Amerika Američanom !
Različne vesti.
Mestni avet tržaški. PredainoČnem imel je naš občinski zastoji, kakor smo 2e objavili, svojo XXII. letošnjo javno sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih bilo je 37 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika XXI. javne sej« iirečitali so pismi, s katerima se zahvaljujeta na imenovanju nova občinska uradnika Cerne (Črne) in pa Cniroli Rascovich. Zatem je povedal župan, da je prosilo 34 občinskih uradnikov, naj jim mestni svšt opusti potrebne viši šole (katarih seveda niso obiskovali), da jih pomanjkanje potrebnih študij ne bi oviralo v promaknjenju. To prošnjo izroča župan magistratu in pa delegaciji na proučenje in poročilo. Potem je zbor soglasno odobril predlog, da se vpelje plinova razsvetljava v mestni klavnici. Cevi za dovajanje plina naj gred6 preko Skednja. To delo bode stalo (po prevdarku stroškov) 17.773 gld. 41 nč. Gospoda pa se nadeja, da bodo ti stroški kmalu pokriti in da bodo potrošeni denar nosil cel<5 lep dobiček, kajti gotovo bodo potrebovali mnogo plina tamošnji industrijalni zavodi in zasebniki.
Poročevaluc asesor Parovel je zatem prečita! obširno poročilo, odnosno ponudbo, da bi se velika vojašnica, pekarija, kadetna šola in vežbališče premestili iz mesta pod Skedenj. V svojem bistvu je stvar ta-le: Podvzetnik Julij Danuecker predložil je mestnemu svetu že junija meseca 1893., da hoče zgraditi pod Skednjem blizo mestne plinarne potrebna poslopja za vojašnico iu razširiti sedanji vojašnici v ulici Fontana iu v Rojatiu. Vse to delo stalo bi okolo 1,500.000 gld., vštevši svoto za nakup potrebnega zemljišča, pa 1 800.000 gld. Podvzetnik Dannecker je pripravljen položiti 107. jamčevine ter se obvezuje, da dokonča v 3 letih potrebna dela. Občina bi si pridobila z odstranjenjem velike vojašnice, vežbališča, kadetue šole itd. 54.769 itirjaških metrov svobodnega zemljišča, katero bi mogla prodati vladi za zgradnjo nove justične palače. Občinski matematiki pa so izračunili, da bi imela občina 39.598 gld. izgube na leto, ako bi se vojašnice preložile iz mesta, toda kljubu temu bi mestna delegacija vsprejela ponudbo, ako bi mogla skleniti z vojaškim erarjem primerno pogodbo.
O tej ponudbi vnela seje živahna, dolga razprava, tekom katere jo predložil svetovalec dr. V e n t u r a, da naj zbor preide na dnevni red preko Danneckerjeve ponudbe. Konečno je zbor vsprejel z veliko veČino glasnv pred-
log svetovalca Venture in s tem pokopal Panneckerjevo ponudbo. Ob 9 uri 15 min. je župan zaključil sejo, ne da bi bil zbor nadaljeval razpravo o proračunu.
Hudi časi se bližajo, o tem ni dvombe več. Celo vo;ska je morda že pred durmi. Usodepolna »namenja se pokazujejo na obzorju. Sled diplomati in državniki vse vre in kipi, armensko vprašanje je stopilo v akutno stanje, sultanove preiskovalne komisije so se spravile na noge in že stikajo po azijatski in evropski Turčiji, da-li ne bi našle kje malo peska, ki ga hote, po stari in lepi navadi turških birokratov, natrositi v oči sta-rikave Evrope. Angleška je odkrila svoje krščansko srce in hoče po vsej sili rešiti siromašni Armence iz turškega jarma — seveda noče pozabiti pri tem svojih koristi -sultan dela opozicijo vsej Evropi ob tistem šmentanem vprašanju nameščenja drugih sta-cijskih ladij tam ob divnokrasnem Bosporu, Francozi napivajo Rusom in Rusi Francozom, Italijani kar ne pridejo ven iz svojih slavnih zmag v naselbini eritrejski, Crispi in Lina menda še nista povrnila svojih dolgov pri rimski banki, med slovenskimi konservativci se je jel kazati duh upornosti proti poslancu Klunu, temu stebru državniške modrosti grofa Hohenwarta, in mestni zastop tržaški se ravnokar pripravlja, da zgradi velikansko shrambo, varno pred požarom, za — svoje deficite itd. itd. Nagromadilo se je torej toliko netiva, da je nevarnost že skrajna za evropski mir. NajusodniSi dogodek pa se je dogodil dne 5. t. m, iz kojega moramo sklepati, da stojimo na pragu epohalnih dogodkov —
-----gospod odvetnik Martinolich
je odpotoval na Dunaj! Črno na belem stoji ta senzacijonelna vest v včerajšnjem „Mattinu". Današnja poročila javljajo, da so padli kurzi na vseh evropskih borzah, ko se je razširila vest, da je g. Martinolich kar iznenada odpotoval na Dunjy!
Toda šalo na stran! Mar ne vidi uredništvo JI Mattina", da se dela le smešno s tako nepotrebno osebno reklamo?!
Če pa je to res potrebno, po tem takem j pa bodemo morali redno naznanjati tudi tal: dr. Gregorin se je odpeljal v Sežano — dr. Gregorin se je povrnil Iz Sežane. — Zakaj naj ne bi tudi mi Slovenci „delali zgodovine*, zakaj naj ne bi tudi mi malo premikali sveta ?!
.Slogina" ftola v Gorici in pa trialkl „Mattino*. Umevno je, da je o vprašanju gledć slovenske ljudske šole v Gorici zinil svojo tudi tržaški ,11 Mattino«, a umevno je tudi, da je ta „nepristranski konservativec" zavil resnico po stari svoji navadi in sporočil o shodu slovenskih starišev v Gorici — laž. Saj poznamo vsi , Mattino vo" „resnico-Ijubje«, kadar kaj poroča o Slovencih! In to pot ni povedal vernim čitateljem nič manj nego š e s t lažij v jedni sapi! Trdil je, da so shod slovenskih starišev sklicali goriški Slovenci „iutrasigenti*, da so isti zbobnali tudi stariše iz okolice, da je bilo zborovanje v neki gostilni, da se je zborovanja udeležilo le par očetov iz okolice, da so zborovski jednostavno platoniško protestovali in da niti razumeli niso tega, proti čemer naj pro- | t ust njej o in slednjič, da so dotični .protest* skovali oni, ki stoj6 skriti za kulisami. — Na vse te laži doposlali so sklicatelji shoda, štirje slovenski očetje, .11 Mattinu« rezek popravek na temelju tiskovnega zakona, katerega je .pravicoljubni« .Mattino« moral objaviti sebi v sramoto in zasmeh. Sicer pravijo, da skušnja človeka izuči, toda ,Mat-tinovce* ne izuči nikakoršna, še tako britka izkušnja, kajti obsedla jih je strast in navdaja jih mržnja do Slovencev.
Pogreb veterana izza ddbe Radeckega. Kakor smo sporočili te dni, umrl je dne 4. t. m. nenadoma 83 letni zasebnik Henrik Herdenleudy, rodom Madjar. Pokojnik boril se je leta 1848. in 1849. še pod slavnim Radeckitn, leta 18(57. pa je odpotoval z vojsko pok. cesarja Maksimiljana v Meksiko. Kljubu visoki svoji starosti bil je Herdelendy jako navdušen za veteransko društvo. Kadarkoli je društvo nastopilo v opravi, stari Herdeleiuly ni zaostal. Pogreb pokojnega .veterana veteranov" vršil se je predvčerajšnjem. Na čelu sprevoda korakali so častni členi veteranskega društva, c. kr. namestni-ški svetovalec baron \Vintscligau, okrajni glavar dr. Hochegger in polic, viši komisar Karol Fraiuer, zateiu društveni predsednik Mahorič z vseiu odborom. Poveljnik tukajšnjega pešpolka št. 87. dovolil je. da je o
pogrebu svirala vojaška godba mrtvaške koračnice. Truplo je blagoslovil drugi društveni podpredsednik don Pahor.
Razpisana služba. Pri tukajšnji okrajni bolniški blagajni izpraznjeno je mesto računarskoga oficijala. Plača je 700 gld. na leto. Prošnje do 20 t. m.
Iz odvetniike zbornice. Glavnim substi-tutom umršega odvetnika dr.ja Henrika Fer-jancicha (Ferjančiča) je imenovan odvetnik dr. Josip Luzzatto.
Triaiko zdravstveno druitvo (SocietA Triestina d' Igiene) vabi na redni občni zbor, ki bode nocoj točno ob 7 in pol uri v veliki dvorani borznega poslopja. Dnevni red: 1. Dopolnilna volitev členov društvenega zastopstva. Volitev predsednika. — 9. Priobčila.
.Sokolov" Miklavžev večer. Opozarjamo naše občinstvo v zadnje na .Miklavžev« večer, ki ga priredi nocoj telovadno druStvo „Tržaški Sokol" sodelovanjem „Slovanskega pevskega društva" in „Sokolovih" tamburašev v društveni telovadnici (na vogalu ulice Amalia in Farneto). Vspored je izbran ter obeta mnogo zabave velikim in malim otrokom. Početek točno ob 8. uri. Vstopnina za Člane .Sokola* 20 nč., za nečlane 40 nč.; .Sokoli« v društveni opravi in otroci so prosti vstopnine.
Kdor nameruje obdariti svojo deco potom „Sokolovega* Miklavža, pošlje naj dotična darila v omotu, na katerem sta napisana ime in priimek otroka, še danes od 3. do 6. ure pop. v „Sokolovo« telovadnico.
Posebnega priporočila menda ni potreba, kajti .Sokolovi* Miklavževi večeri so med slovenskim občinstvom tržaškim že na glasu kot zabavni večeri v pravem smislu besede. Nadejamo se zatorej tudi letos velike udeležbe.
Iz Pograda nam pišejo dne 4. decembra: Velikanska razburjenost je danes v Podgradu. Ljudje iz vse vasi so zbrani pred hišo mesarja in trgovca .Petrolja". Prišli so žandaiji iz Bistrice in ž njimi železniški magazinćr iz Trnovega, preiskali mesarjevo trgovino, odvzeli mu 2 vreči in pol bele moke, shranili jo pri župaustvu, Bazetovega brata Jandreta vklenili In odpeljali v zapor v Bistrico. Ljudje pa so silno nejevoljni kričali, da se kaj tacega ne bi dogodilo, ako bi bila stvar poštena. —
Dne 27. novembra zginile so 4 vreče bele moke iz magazina železniške postaje v Trnovem v Času, ko je magaziner imel opravila pri vlaku. Magaziner bil je suspendiran. Revež iskal je moko povsod, cel6 do Obrova je prišel! Včeraj pa je doznal, da je moka pri Bazetu Deklevi v Podgradu. Prišei je prosit, naj vrnejo moko. A bil je pošteno opsovan od „dekle" Ane Šajna, katera že 20 let zvesto služi Bazetu.
Danes so prišli torej žandarmi z maga-zinerjem, našli omenjeni dve vreči in pol iu konstatovali, da je poldruga vreča moke že odprodana.
Baze in njegova .dekla" imela sta vse mogoče izgovore, a prišla sta v skrajna pro-slovja. Ker se bo stvar obravnala pri sodišču v Bistrici, je vse radovedno na ko-nečni izid. —•
Z ozirom na tukajšnje razmere naj omenjamo, da je Baze Dekleva eden najod-ličnejih pristašev Marottove stranke, da je z vso silo deloval in kričal za to stranko, meneč, oprt na svojih par stotakov, da bode vse drlo za njim. In njegova „dekla" ! Ta je delovala z najostudnejim psovanjem 1
Sodnijsko. Zasebni učitelj Adolf B. izvabil je tukajšnji knjižarui Schimptt' I. 1892. konverzacijski leksikon, vreden 108 gld. B. je rekel knjigotržcu, da je v službi v Gmein-bockovi šoli ter da bode odplačeval ceno leksika v mesečnih obrokih po 5 gl. Komaj pa je B. dobil dragoceno delo, pobral je svoja kopita ter pobegnil iz Trsta. Pozneje pa se je iz Benetk povrnil v Trst. Tu so ga zaprli. Predvčerajšnjem stal je pred tukajšnjim sodišžem, obtožen goljufije Obtoženec seje izgovarjal, da ni .ušel" iz Trsta, ampak da je odpotoval v Benetke, ker je tam dobil službo. Knjige la ni prodal, ampak da jo je izročil v pohrano nekemu prijatelju v Milanu. Obrokov da ni plačal knjižarni Schimptt' iz jednostavnega vzroka, ker ni imel denarja. Sodišče ga je obsodilo na tri mesece težke ječe. — Dne 20. oktobra t. 1. razgrajal je 331etni vratar iu čevljar Josip Uinek v Kravosevi gostilni, ulica S. Giovanni. Revše
bilo je pijano in vinski duhovi udarili so mu tako v glavo, da se je ponosno naiivljal .taljana*, Slovencem pa je pridejal vsakor-šnih izbranih psovk. Ker se pijanec nikakor ni dal pomiriti, pozval je gostilničar stražarja, toda tema se je Umek upiral in opso-val tudi nju. Predvčerajšnjem dobil je junaški „taljan" iz Ljubljane Josip Umek dva tedna strogega zapora.
Policijsko. 241etnega brivca Alojzija Mo-uisča iz Trsta, pristojnega v Postojno, zaprli so, ker je na sumu, da je oskrunil 9letno I. R. — 23letnega čevljarja Ivana Grbca iz Postojne so prijeli, ker se je vrnil v Trst, dasi je bil že izgnan od tu. — Polovili in zaprli so minolo noč 4 razgrajalce in 2 pijani ženski. — Na Miklavževem trgu v ulici S. Caterina prijeli so 5 mladenčev, ki so kradli igrače. — Postrežnico Marijo Silič iz Gorice, stannjočo v ulico del Rivo hšt. 6, so zaprli, ker je osleparila Avgnsto Krističevo, iznajmlje-valko postelj v ulici delle Beccherie hšt. 19, za 5 gld., katere je iztirjala od neke ženske in jih zapravila. Poleg tega je postrežnica Silič ukradla Krističevi raznega perila itd., vrednega 15 gld.
Koledar. Dane3 (7.): f Ambrozij, škof; Agaton, muČ. — Jutri (8.): II. adventna nedelja, Prečisto spočetje Marije Device. — V ponedeljek (9.): Sir, škol; Valerija, dev. muč. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 7. uri 30 min., zatoni ob 4. uri 12 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 6.2 stop., ob 2 pop. 10.5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Gorica 6. Italijanski zlikovci so včera? pomazali poslopje Slogine iole. — Govori se, da okruni glavar Bosizio zapusti svoje mesto v Gorici.
Dunaj 6. Namestnik češki, grot Thun je dospel na Dunaj.
Dunaj 6. Sinoči je razsajal tu silen vihar. Mnogo šip je bilo pobitih In opeko je metalo se streh in trgalo je table tvrdk. Nekoliko oseb je bilo ranjenih.
Lvov 6. V mestni skupini Kolomea je bil včeraj izvoljen državnim poslancem dr. Trachtenberg namesto glasovi tega rabi Blocha.
Monskovo 6. V Holakirchenu je navstal včeraj požar, ki je uničil 38 hiš in cerkev.
Tfgovlmk« bpmojnvk«
BuilmpaiU. Plenic* >« je en 7.11 7.IS Plenica *a (pomlad 1896 6.83—.— -U> 0.84. Ovea n
jesen — •---R* m spomlad • 15 0.17 Komat
•a oktober —.----maj-juni 1896 4.44-4.48
Ptonion .kit« od 7H kil. f. fl 70 -rt'80 od 79 kil. f. 6-75 6.85.. od »0 kil. f. o.80-«85 od SI. kil. f. 0.90-7—, od sil kil. r..r. 7.--7.o». -.lf?m»ti 5-HO -8 5: pi-ourt 5 40 -5 75 rl nova "'SOI.SO Ponudbe g red no; nobenega kupca. Trg mlajea, o«ne padajuće — Treme: dei.
Fratra. Nor« miio« u i nhidknr f. 13,40 za ja-nuvar 18 50., «a maj 14.10 raitoSe.
1'rajtn. <'Hiitrihnf.il mi v t, ponavljan, * Trii in ciiri.Ki vrt«l i.dpi.Ailjalov proenj f. SI"—.. Con msftf 33— 32-25 (l-tvorni 33 — 83 25 V glavah (»■idili) 32.5(1—-33. jako atitlno
Entr«. i\,i»n Mhiim« hoii.I n»srnducaralier 8 9.— m april 83.—. mlačno.
Hambarj. Santo* tr-iod a*araga '.a december 73.— za inaro 69.95 maj B7.50 cene mirne. UunAjak« borza* e daoambr«
iaeo
Tferaj	dana«
IMumi .1.. v , |.»,.irju , . . 100.30	100.40
h , v nr. liru 100 80	100.40
Avstrij*kn ipiiIu v zlatu , . . 121.10	121.90
„ v kronah ... 99 95	9990
Kreuitne akcije....... 374.9*	374.10
London 10 I,nt........121 45	121.60
Napoleoni......... 9.62'/,	»'68
KOtnark .......11.85	11.86
100 i tal i. li.- ...... 45.16	46.20
Izgubil se Je
„notiz4 na potu od Barkovelj do kavarne .Alla stazione". , Noti/.* je bil sicer prazen i u brabljen, vendar je velike vrednosti za lastnika. Kdor ga je našel, naj ga odda Via S. Franceseo št. Iti II. nadstropje. Dotičnik dobi nAgrado 2 gld.
Kranjske klobase
se prodajajo v žgaujariji na vogalu ulice Torrente in ulice S. Francesco.
Krčmarjem in dragim prodajalcem daje se navadni skonto.
J JAKOB ŠTRUKELJ - TRST	I
f vla Caserma it. 16 uhod plazza detla Caterma.	ft
j	(naipnti rtliki vujainici),	k
^ prodaja pn noverojotnih nizkih cenah vsako-	J
Q vr«tna angleška	p
i kolesa (bloykle)	9
4 Zantopitvu kolon „Ralelgh" iz tovarno	S
a „Ruleigh Cvolo C" L.td. Nottingham Anglosko"	T
\ in koles ,Adl*Pu iz tovarne H. Klevur	P
^ Frankfurt.	ft
m Kolona „Raleigh" in Adlor ho Mrotovno	k
™ znana, poaleduja rabijo ho r nemAki vojski.	"
^ Kolnsa poiilja so na deielo in na v«u	ft
f krajo broz vnoh Ntroikov.	k
™ Sprejem a aepoprava vsakovrstnih	V
^ novih in starih kolon in livalnih strojev.	k
m V zalogi nahiijn;o se viiikovrstua orodja	^
" in priprnve zii kolesa.	P
| Zahtevajo nuj ae oenlki I	|
Lastnik politično društve „Edinosti". Izdavatelj iu odgovorni ureduik: Jalij Mik o ta. — Tiskarna Dolenc v Trstu.