Primanje Kosova la zastonj sladoled? Do ravnatelja s spletkami in grožnjami VELIKA ^ ★ nagrm>n tus \GRA "oL'ç-^dnik "Do polnega vozička brez mošnjička** ^celje «« MJ m* tm tuskilib ST. 19 - LETO 63 • CELJE, 7.3.2008 - CENA 1,25 EUR ûdçovoma NT Isi^na Cwr Želite, da so vaše okna bolj ^^^f f\ varna in hkrati vaš prostor ^^ 11. t ■ k 1 prezračevan tudi ko so zaprta? / CELJE (prezračevalni sistem GECCO) Mik d.o.o., Celjska cesta SS. 3212 Vojnik N O V A N < pr« ;ns; 080 12 24 www.mik>ce,si Cifif'LjuWjBia. ' VjfSkaSořCU lz:a Si.àOi'ia Kfan; Só»íT,esta Nekajdnevno iskanje Vojnicana UVODNIK POLONA MASTNAK Nič več bela lilija, le še bodeča neža Pn7oinc?$ínť praznični nagovoň me zaradi svoje tradicije trošenja kliSe-jev zmeraj znova »sezujejo» in ravno zato si pred 8. marcem za obvezno čtivo predpišem avodjukeženskihrevij. V tem sloga bi vam, spoštovane »sotr-pinke v spolu«, morala iskreno česti-laň ob našem prazniku in kot predstavnica mlajše generacije dodati še kakšno udarno v stilu »gremo pance, ne se dat« terzaiem vsaj rahîû v splošnem popljuvati nasprotni spol ker je to še zmeraj v modi. Do te stopnje smo prišli po kakšnem stoletju obeleževanja dneva žena, ki je ob tem doživel številne transformacije. Začelo se je z bojem za volibio pravico in nošenjem hlač v javnosti, se sprevglo v socialistično slavitev delovne žene (medtem ko so na drugem koncu sveta nekatere v ogenj metale nedrčke) in slednjič pristalo pri sodobnih omlednik florističnih manffestadjafi Nekje vmes med srčkastim va-leniinčkom in na novo odkritim čaščenjem materinstva. Potem pa naj človek pesni na vižo Slovenska ženska skozi čas ali Izzivi sodobne ženske aH kar že pač pesnimo ob dnevu žena. Rdeča nit naj bi tako ali tako skozi stoletje bila ermkopravnost spolov, ki je ne smemo enačiti s formalno enaJcostjo pred zakonom in od katere smo, mimogrede, še vedno oddaljeni kakšno svetlobno miljo. Skozi vso zgodovino Človeštva od kamenodobne ureditve, ki nam jo tako slikovito predstavljajo s prizorom jamske dame ob kotlu, čakajoče na lovca, da iz mrzlega gozda privleče tistega ubitega mastodonta, je deljenje vlog med spoloma stvar interpretacije. In ženskam na neki točki sedenje ob ognjilču in pravica do obstoja, pogojena zgolj s funkcijo porodnega kanala, pač nista bila več dovolj, ^ele čez čas pa je spoznala, da se s prevzemanjem novih družbenih ulog, ni rešila tistih tradicionalnih, pripisanih in predpisanih. Dandanes ji je izbira enih vlog in opuščanje drugih dana. vendar ob tem tvega, da jo bodo zmerjali: a) s feministko. b) z zagrenjeno možačo, c) reprodukciji sovražno lezbijko. Večina jih zato poskuša odigrati vse vloge, pa čeprav ob tem pregorijo. K pregomanju pa smo že pregovorno nagnjene slovenske ženske, Te smo hibridi cankarjanske zapuščine, nekakšne Francke, loveče pobegli voz. tihe. garaške, trpeče, zatajevane od otrok (nikoli nisem razumela, zakaj mu ni vrgla tiste skodelice kave v glavo) in žrtve disfunkcionainih moških razvalin, križane s prototipom socialističnega tovarniškega robota, idealna kombirmcija za vse priložnosti (kot 3-vremenski utrjevalec za lase. ha. ha), nezlomljiva supertenska, ki vsako dodatno obremenitev z zadovoljstvom sprejme, saj ima nov razlog, da bo doživeto igrala irpečo žrteVs Ali družba od nas res zahteva, da prevzamemo in blestimo v Čim več socialnih vlogah, ali to želimo samei Vprašanje. ki je že daleč od temeljne de/rnidje. kaj danes pomeni '>biti ženska«. In vprašanje za vmesni Čas, za tem, ko boste pozno popoldan zaprle vrata pisarne ali tovarne, in pred tem, ko boste zvečer zgrabile za likalnik. KRATKE-SLADKE mA Nova spoznanja Zadnja seja žalskega sveta je bila, kar se tiče podžupanov, izjemno poučna. Tako smo izvedeli novo verzijo, zakaj je po sedmih letih v prejšnjem mandatu odstopil SD-jev podžupan Janko Kos ('>ne moremo se ravnati po načelu: župan - občina, to sem jaz«) in zakaj Marko Laznik iz iste stranke ni sprejel ponujenega podžupanskega mesta: »Vabila so bila iz trte zvita, naj javnost izve. da je bil to blef«. O novih spoznanjih bomo verjetno še poročali. m4 »Spegle mi dejcc Tako je razburjen ob po njegovem neumestni razpravi svetnikov o odprodaji nekaj občinskih parcel ob zahodnem delu sejmišča Golovec vzkJiknil celjski župan Bojan Šrot. Očala je potreboval, da je iz mapne kopije razbral z drobcenimi številkami zapisane parcele. Posodili mu jih je morala kar tajnica Cvetka Debeljak. Župan sicer vidi daleč v prihodnost, a glede na zadnje zahteve po očalih in njegov EMŠO bi bil morda res že Čas za obisk pri okulistu. Yáč Obtožbe prevzelo tožilstvo Boris Šuštar, Civilna iniciativa Aljažev hrib: »Ljudi še premalo strašimo« Primer Cinkarne Celje in opozarjanja članov civilnih iniciativ naj bi pred kratkim prevzelo državno tožilstvo v Celju. To naj bi končaJi z opletanjem s po» datki, ki jih na eni strani tolmačijo kot alarmantne vrednosti» na drugi pa kot povsem običajne in neškodljive. S Kem Boris Šuštar, človek, ki je v javnosti s tematiko v povezavi s Cinkar« no (v zadnjem času) dvig-nil največ prahu. upa. da bo njihovih aktivnosti manj. Obenem jih je takšna odločitev razbremenila akcije zbiranja denarja za potrebne analize. Boris Šuštar z Aljaževega hriba se je z okoljsko problematiko začel ukvarjati v Času, ko je podjetje Veking v Celju želelo zgaditi upepe-Ijevalnico. »Zaradi dégrada-cijeokolja.pravposebej krajevne skupnosti Aljažev hrib, smo se ljudje ob poskusu postavitve krematorija organizirali. Potem je prillo do razprave o lokacijskem načrtu Cinkarne, kjer smo podali svoje predloge, od katerih ni bil niti eden upoštevan, Zato smo se odločili, da se civilne iniciative bolj povežemo, da delamo usklajeno in da skupaj nastopimo zoper evidentno onesnaženje okolja.« Ubrali ste povsem drugačen pristop reševanja težav kot na primer Krajevna skupnost Teharje, ki se je že dvakrat sestala z vodstvom Cinkarne. Ste kdaj sploh poskušali vzpostaviti stik s Cinkarno? V Cinkarno moramo biti povabljeni- Poleg tega ope-rlramoz dokumenti, ki so sestavni del poročila o vplivih na okolje, ki je narejen ravno zaradi lokacijskega načrta. Imam dokumente« ki kažejo celo na hude prekoračitve onesnaženja. Govorijo c celo stokratni preseženi vred- Boris Šuštar iz Civilne InicIativB Alianv hrib nosti živega srebra, kl se je leta 2003 po njihovih dokumentih spustilo v potok Lož-niča. Upam, da so se pri pisanju dedmalk zmolQi, sicer je vse do Beograda za-strupljeno z živim srebrom. Vedno poudarjam, da smo se pripravljeni pogovarjati, a enakopravno in ne na podlagi kapitala na eni strani in na drugi strani nas, ki nas eti-ketirajo kot tako imenovane ekologe in nevedneže. Pri tem ne pomagajo kaj dosti niti za-vajanja in trditve, da kadmija ni, potem pa jim ga po na-j ugodnejši analizi najdemo 1,2 toni v sadri, in to strupa, ki se ga meri z lekarniškimi inštrumenti. Sicer nismo nikoli trdili, da je onesnaževalec le Cinkarna, zagotovo je bil Se marsikdo drug. vendar ob tolikšnem kolapsu celjske industrije in evidentni sanaciji v Štorah menimo, da je zdaj največji problem Cinkarna. Kljub lemu, da tudi Cinkarna niti približno ni tako velika onesnaževalka, kot je bila pred leti? Marsikaj je izboljšala, ampak ljudje v njeni bližini Še vedno težko živijo. Vsake štiri ure se sprosti v zrak neugo-tovljena količina polutantov, ki obremenjujejo okolje in zdravje ljudi, fted tremi meseci sem ljudi opozarjal, da naj bodo previdni pri oceni, da Cinkarna neposredno ogroža njihovo zdravje, saj mora bici za to vzpostavljena vzročna povezava. Zdaj smo pri analizah krvi ljudi, ki so najbliže deponiji Za travnikom in ograji Cinkarne, ugotovili prisotnost arzena, talija, živega srebra, kadmija - to so strupi, ki v Človeškem telesu nimajo kaj po-četi- A vendar so pri podatkih pripisane mejne vrednosti in po teh normativih vrednosti omenjenih težkih ko- vin v obeh vzorcih niso bile presežene? So, Še posebej arzen pri Marti Slakan, saj so normativi narejeni na kilogram Človeške teže in zgornja meja velja na primer za starejšega krepkega moškega. Gospa je iako pri 46 kilogramih izjemno ogrožena zaradi vsebnosti arzena, Obenem so normativi zelo ohlapni, med minimalno in maksimalno vrednostjo so tudi nekaj-stoodstotne razlike. Mejna vrednost za kadmij, ko naj bi bil še neškodljiv» je le en miligram, opozorilna vrednost dva miligrama in kritična vrednost 12 miligramov, pri Čemer se je v Celju ugotovilo. da je v štirikilometr-skem krogu okoli Cinkarne kar 124 miligramov kadmija, Uspeli ste zaustaviti gradnjo krematorija, vnesti varovalke v izdajo lokacijskega načrta za Cinkamo Celje, kaj je vaš naslednji cilj? Formiranje komisije na občinski ravni. Ta bi morala zagotoviti stalen monitoring obratovanja Cinkarne in hkrati popisati vidne okol j-ske probleme ter postaviti roke za sanacijo le-teh. Očitajo vam. da s podatki. ki jih nato v Cinkarni znova obrazložijo drugače, preveč strašite ljudi... Po preučitvi teh dokumentov sem prepričan, da jih premalo. Ljudje smo premalo ozaveščeni. Tiščati glavo v pesek in govoriti, da ni pove-iins umrljivosti zaradi raka, ko v naselju devetnajstih hiš v enem letu umre sedem oseb, in reči, da se to ne dogaja meni, enostavno ne vzdrži. Mislim, da bo okrogla miza, ki bo organizirana do konca marca, dala jasna opozorila. v kaj se mora razvijati Cinkarna. Tako obremenjujoča industrija namreč ne sodi več v urbano mesto. ROZMAR! PETEK Smrdi po stavki zdravniicov Sindikat slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov Fides je ta teden sprožil akcijo, s katero želi pospešiti pogajanja z vlado o plačah zdravnikov. Odločili so se za uveljavitev pravice do enoume priprave na delo» ki jim pripada po kolektivni pogodbi, zalo sindikalno vodstvo zavrača oz-nako, da gre za tako imenovano belo stavko. V Času priprave na delo nimajo stika z bolniki - torej ne operirajo, ne delajo v ambulantah in podobno, »Priprava na delo omogoča višjo strokovno raven dela in boij kakovostno obravnavo bol- nikov.« poudarja predsednica sindikata Fides v celjski bolnišnici Mateja Grat. Bolnišnični sindikat Fides je sicer pozval vse zdravnike, ne le svoje člane, naj to možnost v prid kakovosti dela iz-korisrijo, vendar je odločitev prepustil vsakemu posamezniku. )>Zdravniki se odločajo individualno. Zaenkrat uveljavlja pravico do priprave na delo tretjina zdravnikov, pričakujem pa, da jo bo do prihodnjega tedna uveljavila večina,« pravi Mateja Grat. Tudi zato je Fides pozval strokovno vodstvo bolnišnice in predstojnike, da prilagodijo načrtovane pro- grame uko, da jim bo omogočena priprava na deio. Strokovno vodstvo bolnišnice se je že odzvalo na spremenjene razmere: »Pripravili smo organizacijska navodila, ki so jih dobili vsi predstojniki oddelkov. Zaenkrat ne pričakujemo, da bi bolniki v kakršni koli obliki občutili protest zdravnikov,« zagotavlja strokovna direktorica bolnišnice Frančiška Škrábl Moćnik. Tako }e ta teden, kako bo prihodnji, je že težko predvideti. Pogajanja zdravnikov za višje plače se bodo namreč ria-daljevala v ponedeljek. Kot je opozoril predsediuk slovenske- ga sindikata Fides Konrad Ku-štrin, »se nezadovoljstvo zdravnikov v Sloveniji hitro povečuje. tako da so zahteve po izo-stritvi sindikalnega ijoja vedno glasnejše, saj se je razmerje med povprečno plačo zdravnika in povprečno plačo v drŽavi prakti&io izenačilo z razmerjem. ki je leta 1996 pripeljalo do najdaljše stavke zdrav-nikovvsîovenskizgodovini.« Glavni odbor Fides je zato v sredo razpravljal tudi o napovedi stavke. Če se bodo zanjo tudi v resnici odločili, bodo stavkali tudi zdravniki v celjski bolnišnici. »O tem ni dvoma,«( pravi Mateja Grat. MILENA B. POKLIC èt 19-7. marec 2008 Krmilo, narejeno za žensko roko Prototip slovenske ženske s potencialnimi in z izkoriščenimi možnostmi, ki bi ji bile na voljo, ne obstaja. Dom, družina, otroci, študij, delo, kariera? Gre za vsakokraten splet okoliščin in Individualnih odločitev. Nekaj mladih dam je v luči dneva žena z nami delilo poklicna in zasebna pričakovanja. izkušnje in tudi mnenja in osebne poglede na 10. kako se na njihove ambicije odziva družba. Superzenske: mame in karieristke Anamarija Bosak, samostojna novinarka, je z dvema otrokoma prej izjema kol pra-vilo. »Spolzka tla nas čakajo že v tistih )občutljivih leiih<, ko je dekle polno zanosa in vizij o uspešni (finančni) prihodnosti, ki jo večini zagotavlja študij, potem pa je tako težko, skoraj nemogoče dobiti zaposlitev, sploh za nedoločen čas. Ce jo že dobi, jo Čaka nova preizkuSnja; svojo usodo bo v najbolj plodnem obdobju zapečatila, če ne že povsem odkrito z raznimi nelegalnimi podpisi pogodb o tem, koliko let ne bo zanosi* la. pa z nami^ o tem, da si družine nima smisla omisliti. Dobesedno ti >padedol<] Govorim iz lastnih izkušenj, poznam tudi več primerov, ko je redna služba zaradi nosečnosti splavala po vodi. Saj so naslovi, na katere se lahko ob kršenju osnovnih pravic obrneš, a je bore malo učinka,« razmišlja Anamarija. Za družino se je prav tako že odločila Natalija Plemenita^ Fuchs, poli tologinja. zaposlena na ministrstvu za obrambo, ki končuje podiplomski Študij, za nameček je na zadnjih lokal- nih volitvah kandidirala za županjo Dobja, kjer je trenutno občinska svetnica. »V največji meri pa trenutno mama 7-me-sečne Ajde. Z možem sva se po volitN^ odločila za starševstvo. Takrat sem bila že skoraj tri leta za nedoločen čas zaposlena. tako da je bila odločitev premiáijena in načrtovana, prej si na starševstvo ne bi upala niti pomisliti,« pravi Natalija. Vendar vse kljub temu fu rožnato. >}Moram prIznaU, da si v službi od trenutka, ko napoved nosečnost, hočeš nočeš pomaknjen ria stranski tir, Čeprav sem se sama v Ljubljano vozila do 30. tedna nosečnosti ter vestno izpolnjevala delovne naloge. ŽaJosien si recimo tudi, ko na primer ob novem letu ali morebitnih reorganizacijah v slu^i nihče ne pomisli nate... To je pač davek, ki ^ moramo plačati mlade mame. Tlidi jaz ne vem, kje bom pristala po vmirw s porodniške,« koordinacijo materinstva in kariere izkuša Natalija. Raje kasneje in »na ziheru Tudi Polona in Nataša se strinjata, da je socialna varnost predpogoj za ustvarjanje družine. Polona Dolžan, oblikovalka za u pri zori t ve ne umetnosti, ki trenutno dela in študira v Londonu, pravi, da se zaenkrat osredotoča na kariero. Družina? »Verjemo bi v Celju nekako šlo zaradi bližine družine, majhnosti me sta in manj stresa. Najprej si moram omisbti lastno prakso in redne prilive. Sicer pa si moja generacija zgornjo mejo glede starševstva postavlja okoli 35. leta ali le kasneje. Na prvem mestu je skrb, kaj boš otroku lahko nudil; sedanje generacije smo pač vajene večjega materialnega udobja,« komentira Polona. Ajiamariia Bosak s Pijo Ifl Pstjo Nataša Peunik, profesorica španščine na celjski I. gim* naziji pravi, da se šteje med srečnice, ker ima službo. »Sicer pa je delovnih mest premalo, vsaj v šolstvu je že zdaj ogromno nezaposlenih učiteljev. če se torej borimo za obstanek v smislu iskanja lastnega prihodka, nas večina ne upa pomisliti na družino, saj mislim, da bi bilo neodgovorno na svel spravili otroka, ki ne bi imel že od začetka zagotovljenega minimalnega življenjskega standarda, ftav tako primanjkuje stanovanj oziroma so predraga. Vsak od nas pa bi se Želel prej ali slej odcepiti od svoje primarne družine,« meni Nataša. Nekje v nedefinirani prihod-nosd pa vendarle ... »Seveda se dolgoročno vidiš v vlogi, ko s partnerjem dosežeš tisti tihi dogovor, ko veš, da si pripravljen v neko življenje vcepiti vse dobro in da bo to bitje plod razumevanja, ljubezni in spoštovanja ... Ampak ne v Londonu, veliko bolj pomirjajoče bi bilo začeli družino doma.« pravi Polona. In Nataša dodaja: »Vso energijo usmerjam v poučevanje m nadaljnji študij, potem bosta enkrat na vrsti še stanovanje in družina. Zaenkrat mi ustreza biti brez tovrstnih obveznosti.« Moškim JE laije Ne glede na to, ali so že izkusile družinsko življenje, se sogovornice strinjajo, da v družbi še vedno prevladuje ureditev, kjer je delitev vlog ne- PdloRa Dolžan Zahtevam po enakopravnosti žensk in moških je v slovenski družbi pravno-formalno zadoščeno. V praksi pa se načelna enakopravnost izkaže za ohlapen sklop priporočil o ravnanju. Primerjalne sta listi ke glede plač, stopenj izobrazbe in zaposlenosti ter zasedanja vodilnih položajev so same po sebi dovolj zgovorne. Še vedno v škodo žensk. Dovolj jasen merilec ženskam prijazne socialne klime je demografija, konkretneje, Število rojstev. Vsaj ta kiivulja se dviguje... sorazmema. Karieristke ali ne, domače ognjišče ostaja pretežna domena žensk- »Sodobna ženska je razpeta med željo, če ne že med polilepnostjo po karieri, ki jo narekuje tekmovalno okoije, in tistim prvin-skim klicem »biti mati«, varovati in negovati svoj naraščaj. Ob tem krmari še gospodinjstvo in podpira bog ve koUko sten hiše,« razmišlja Anamarija. »Trdim, da je moškim v naši družbi vsekakor lažje, V letu, ko mati ostane doma, se vse vrti okrog skibi za otroka, gospodinjstva, neprespanih noči. Moški imajo kljub družini normalno kariero, socialne stike, kar zase ne morem trditi,« dodaja Natalija, ki ji je družina sicer največja vrednota. »Nikoli nisem bila radikalna feministka; smo pač drugačne od moških, to jemljem celo kot pozitivno. Verjamem pa, da se diskriminacija še vedno prakticira, kjerkoli na sve-tu obstajajo mikrokozmosi moškega šovinizma. Da ne govorim, da nas tudi ženske včasih predaleč zanese,« je prepričana Polona. »Ženska je seveda razpeta med delodajalcem in družino, saj obe strani zahtevata vso pozornost in energijo. Ampak dan ima samo 24 ur in vsega preprosto ne zmoremo,« pravi Nataša. »Res je včasih umetnost usklajevati vse vloge, vendar si upam udili, da je ženskam pač dano misliti na deset stvari naenkrat, kar je tudi prednost,« zaključi Natalija. Anamarija, ki pravi, da ji uspeva le zaradi podpore partnerja, matere in fleksibilnega delavnika, pa: »Občudujem ženske, ki nadgrajujejo svojo kariero Wjub otrokom. Kamorkoli se ozrem, je polno takšnih žensk, kj tekmujejo same s seboj in presegajo fízične in psihične danosti, da so otroci preskrbljeni in služba »oddelana«, zato bi jim morali poklone izražati večkrat -ne le na leto, ampak na dan!« POLONA MASTNAK Natalija Plemen lias Fuchs Nataša PeunlklFûto: AS) Ob dnevu žena bodo bencinski servisi družbe OMV Slovenija jutri pripravili akcijo podeljevanja brezplačnih vrtnic in Čokoladic. Akcija bo že deseto leto zapored, voznicam in sovoznicam, ki bodo obiskale katerikoli servis v državi, pa bodo podelili po 10 tisoč cvetov in sladkih presenečenj. INTERNET, TELEVIZIJA, TELEFONIJA Z8 za HUDA TROJKAi ' vklju&j;e hcUost intsmeid 256Kbp$ / i2dK(>ps Dodatne intormoclje: 03 42 88 112 03 42 68 119 ©•moil: info^tufosek.neî T U R N S £ K Sprehod med zakladi Rifnika Ko se legende preteklosti spletejo v zgodbe sedanjosti Lepa grofićna z gradu Ploštajn in sin gospoda RiiniSkega sta se zaljubila. Nič ni zalegla prepoved njenega ošabnega očeta, da bi nezaželenega zeta sploh še kdaj pogledala. iOiove kako dolgo sta se zaljubljenca v zavetju noči srečevala na mostu, kj je v tistih časih povezoval oba gadova. Ko je za to izvede) mladenidn oče, je v besa Izruval ključni kamen mogočnega oboka. V viharni noči, ki je sledila, je deklica spet tekla v naročje svojega ljubega. Prva je stopila na most Vse, kar je tisto noč Se sUŽal hudoben ploštajnski graáčak, so bili obupani kriki njegove nesrečne hčerke. Kmalu so potihnili v pogoltnih vr* tindh Kozarice... Danes je to le še legenda, ki jo Šent-jurčani prena^jo iz roda v rod. Za ljudi na pobočju Rifnika pa se zdi, da vedno živijo s stoletnimi zgodbami. ki so vtisnjene v vsak riiniški kamen. S svojimi 568 metri nadmorske višine je Rifnik skromnejša vzpetina nad Šentjurjem, z vsebino pa jo prekaša le redko katera lokacija. Priljubljena izletniška in pohodnlška točka je pravi Izlet v zgodovino. Mi smo ga začeli pri grajskih ruSevinali na nekdaj Koroščevi, zdaj Arbajter-jevi domačiji. Obiskovalci, ki jih na strateški lokaciji ni malo, jim upravičeno pravijo kar Grajski, saj so lastniki čisto pravega gradu. Grad Reic-henegg je bil prvič omenjen leta 116S, podrt pa v dnjgi polovici 17. stoletja. Vrli uradniki so svojčas hoteli celo zaračunati nadomestilo za stavbno zemljišče in le težko so jih sedanji lastniki prepričali, da sicer veUČast-ne ruševine že dolgo ne premorejo niti strehe. Marija in Jože Arbajter sta nas pričakala, kot znata le onadva. S širokim nasmehom, z gosrim pogovorom in obloženo mizo. Ko Ma-rička, kot jo poznajo prijatelji» ne ť mšem kraju bo več ena najbolj priljubljenih učiteljic v bližnji osnovni šoli, bo odprla slaščičarno. V prostem Času bo vlagala sadje in zelenjavo. Iz njene kuhinje že zdaj nihče ne odide lačen, njene sladkarije so legendarne, zbirka vloženih kozarcev pa še na pomlad tako bogata, da si niti misliti ne morete. »Vse to neskončno rada počnem, Še posebej takrat, ko s tem razveselim svojo družino in tudi vse tiste naključne obiskovalce, ki se ustavijo na poti na vrh. 2 mnogimi ostanemo v stikih, kartice s pozdravi in zahvalami pa mi vedno znova polepšajo dan,« se razgovori Marija. Kot pravi Jože, je vsa dmžina - sin Joži Ad Uitajs je mestn viničdr, Id tudi v svojem rífnílkeni vinogradu ohranja vnarsko tra-dkaio, Id jfi pri nas skon'i povsem izunrla. in hči Anja Čez teden študirata - zelo navezana na Rifnik ter vse, kar je z njim povezano. Vsaka medalja pa ima dve plati. »Pešpot vodi čisto ob domačiji, lepo je označena in uho-jena. VeČina ljudi je prijaznih in vedno dobrodošlih. S kakšnimi desetimi odstotki nevzgojenih je pa verjetno povsod križ...« za konec pove Jože. Konji, rose in iiahtaio irino Pot smo nadaljevali na drugi strani hriba v Sv. Jakobu. Ena od poti na Rifnik se namreč začne ob kmetiji Zdolškovih. Do hude poplave konec osemdesetih je bila pri hiši gostilna, zdaj pa sta od nje ostala le še lepa domačija in gostoljubje. Družinska ljubezen do konj je prerasla v priznan Konjeniški klub Lastrada. Ime je dobil po hanoverski kobili, ki je v letu ustanovitve kluba ob žrebitvi poginila, Dolgoletni rejec Športnih konj Jože Zdoláek j e svoje poslanstvo prenesel predvsem na hčer Spelo. Iz ljubiteljske jahalke je postala inštruk-lorica jahanja. Vsak teden se v njihovih hlevih zbira približno dvajset tečajnikov. Za ljubitelje in prave >^zas-vojence^< pa je prava paša za oči konjeniška tekma v času Šentjurskega jm^evanja. Kot pove Jože, jih moti le prometna cesta ob menaži. Kljub oznakam mnogi vozniki hitrostne omejitve enostavno spregledajo. Ce pri Zdolškovih lepo upočasnite in tik za hišo zavijete levo, se ozka cesta kmalu spremeni v pravo panoramsko razglednico- Da ima srečo, ker je doma prav na tem pobočju, je prepričan vrtnar Gorazd Ma-uer. Na njegovem vrtu je približno tri tisoč bolj ali manj posebnih rastlin, zbirka iglavcev pa je sploh največja v Sloveniji. >ÓčÍtno tem mojim rastlinam rifniška zemlja dobro dene.« Rdečkasta zemlja nas sicer spomni na Čisto druge kraje, a nam Mauer pojasni, da so pred drugo sv^ tovno vojno pod Rifnikom celo kopali poskusni rov zaželezokop. «Na mojo srečo je bila koncentracija železa premajhna,« se pošali znani vrtnar in nam razkaže zbirko kaktusov pod snegom. Če ste doslej svoje pikajoče prijatelje pozimi skrbno selili v notranjost, vam po večletnih izkušnjah našega sogovornika zagotavljamo, da je kaktusom za zi- Grajslta Jm m Marija Afbajter ob najbolj znameniťh lontiurskih ruševinah ohranjata Sahten pomen gostoljubja. Spala Zdolsfik jeiočatornJozatom ustanovila Konjeniški klub Lastrada. Tudf Rifnik se ponaša z nekaj zelo lepimi jahalnimi tereni. tu svoj vinograd mestni viničai Ad Ufbajs. Pokiišina vina v njegovi kletí je posebno doživetje. Vinogradništvo in kletarjenje se tu prepletata z življenjsko filozofijo, ki pušča prostor tudi za izkuSnje in tradicijo na-Sih prednikov. Urtiajs je znan predvsem po tem. da svoj vinograd neguje po sonaravnih biodinamičnih me-todah, vina pa po nepotrebnem ne obremenjuje z žveplom. Planota Rifnika je po vsem doživetem kot smetana na torti. Gozdna potka sprehajalca pripelje do arheoloških izkopanin poznoantičnega in zgodnjekrščanskega Časa. Razgled na S^entjur in okolico pa bi si zaslu-žil zgodbo zase- Rifnik nas je prevzel s svojo lepoto in z gostoljubjem« domačini pa bi si Želeli, da bi svojo priljubljenost znal ludi tržiti in po nedeljskem sprehodu na vrhu morda ponuditi tudi skodelico Čaja. SAŠKA T. OCVIRK Foio: KATJUŠA V akciji NOVI TEDNIK V VASEM kraju bomo obiskali celjsko mestno četrt GABERJË. Našo novinarko boste našli v torek, 11. marca, ob 14. uri v prostorih Športnega dniStva Ga-berje na Mariborski 42. novi tednik AKTUALNO Strme stopnice do skromnega doma Imie in njenega sina Dve želji utrujene matere Manj stopnic in vsaj besedo mama iz ust prvorojenca si želi Irma Kuzman -Prva na seznamu za občinsko stanovanjo, a po treh letih še vedno brez njega v zgodbi, ki smo jo zapisali, so združene maioda-ne vse tegobe današnjega sveta» ki se za nameček dogajajo prav ženski. Borba z rev^ino» borba za stanovanje, za dobrobit otroka, borba s partnerjem in z bo-leznijo. Edino, kar močno štrli iz otožne zgodbe, je neverjetni optimizem ženske, ki vse našteto že vrsto Jet prenaáa iz dneva dan. Kdor Irmo Kuzman, nasmejano čmolaso trgovko» ki kupcu vedno nameni toplo besedo, pozna le iz trgovine, si gotovo misli, da v njeni glavi ni niti trohice skrbi. Dejansko stanje je vse prej kot to. Po navedbi vseh bolezni, ki jo poleg Chronove bolezni ta-rejo, je pravi čudež, da še vseeno hodi v službo, pa čeprav le za polovični delovni Čas. Kadar je ne tarejo zdravstvene ležave, se stanje poslab-5a njenemu prvorojencu Klemnu. Kadar na avtu icaj »crkne«, so pod vprašajem ostale življenjske potrebščine in plačilo položnic» celo najemnine. Kadarjistrmeslop-nice do stanovanja, po katerih mora na hrbtu nositi sina, celo ne delajo večjíři te- če ste pripravljeni Irmi pomagati» da v srcu zasliši težko pričakovane besede, tosporočitenaše-mu uredništvu. Skupaj bomo poiskali način, da sL bo Klemen skupaj z mamo lahko privoščil slano Č of o tanje. žav, lahko sina zaradi strahu pred višino zagrabi epileptič-ni napad. In kadar se blila pomlad, ji želodec žre negotovost» ali bo po izteku stanovanjske pogodbe tokrat pristala na cesti. Znova sa leto dni Ravno na dan, ko je izvedela, da ji je njen najemodajalec v imenu občine znova za leto dni podaljšal pogodbo» smo jo obiskali, »Trenutno sem si močno oddahnila, driska, bruhanje in glavobol so minili.« Še naslednje leto dni bo s kilo ob vikendih po stopnicah do tretjega nadstropja nosila odraslega sina, še naslednje leto bo v času padavin pod strop nastavljala vedra. »Po zbranih točkah sem v vojniškj občini prva na seznamu prosilcev za dodelitev občinsidh stanovanj, a ga še nisem dočakala. Pet ali šest so jih medtem že vselili, zame pa, kot pravijo» nobeno ni bilo primemo. Želim si, da bi mi jih vsaj ponudili, saj bi bilo primerno že takšno stanovanje, ki je vsaj kakšno nadstropje nižje od sedanjega. Do njega prav v zad- njem, najvišjem delu vodijo tako slrrae stopnice, da sin zaradi strahu pred višino po-gostokratdobi epilepcični napad- Obenem se me sam ne more držali in sploh pomislim raje ne» kaj bi se zgodilo, Če bi mi padel. Da ne govorim, kako se >covoriva< dol in gor po stopnicah, kadar slučajno kaj nujnega pozabim v avtu, saj ga samega v stanovanju ne morem pusilii.« »Ko bi mi vsaj rekel mamaK Neprimerno stanovanje pa ni edina Irmina težava. Živ- Kot so nam pojasnili na vojniški občini, je Irroa res prva na listi za pridobitev občinskega stanovanja (tudi za tega, v katerem je sedaj, plačuje neprofitno najemnino), vendar zanjo iščejo stanovanje, ki bo primemo za otroka s posebnimi potrebami. ''Med sedaj oddanimi stanovanji je bilo le eno pritlično» vendar je imelo kuhinjo in kopalnico fizično ločeno, zato zanjo ne bi bilo primerno» saj otroka ne sme spustiti izpred oči. Zdaj čakamo» kdaj bo prazno kakšno stanovanje v upokojenskem bloku, ki je edino v občini z dvigalom. Mogoče se bo zanjo celo našla rešitev v novem bloku, ki bo zrasel na mestu odsltižene osnovne šole,« je pojasnila direktorica občinske uprave Mojca Skale. Omenjena bloka Še niti graditi niso začeli. bf vsaj stopnic IhIo malo manj," Irma komerrtira ob rmeciju ot^slega sina po stimih stofuticah. Zgolj en detajl njenega, ze tri leta začasnega doma na Frankolovem. - it. 19-7. marec 2008 ljenje ji že vrsto let nalaga težka bremena. Začelo se je z boleznijo komaj rojenega sina, ki ni bila pravočasno zdravlj ena, zato je pustila traj -ne poškodbe možganov, nadaljevalo z oddaljevanjem moža od prvega otroka in končno tudi od družine» stopnjevalo s kronično boleznijo, ki je dobila Še »nadgradnje«. končalo pa z begom pred nasilnim možem in zasilno nastanitvijo v omenjenem stanovanju. »Najbolj težko v Življenju mi je bilo za otroka. Ko so me na sprehodih z vozičkom starejše ženske spraševale, zakaj nič ne govori, nič ne hodi, zakaj tako čudno izgleda, bi se najraje kar pogreznila v zemljo. Mislila sem si, da bi bilo vse moje gorje pozabljeno. Če bi mi vsaj mogel reči mama,« pripoveduje in ob tem nežno pogleda na sina» ki se pri 22. na tleh igra z mai^roni» in ponosno pokaže njegove slike iz rosnih let. »Ko sem zanosila z drugim sinom, sem znova preživljala hude strese, saj so me vsi strašili, da bo drugi otrok prav tako bolan kot prvi. Hvala bogu» niso imeli prav,« doda. preden bi po začetnem Soku, kako je lahko toliko tegob združenih v eni osebi» uspela izreči kakšno pohvalno misel na njen račun. Irma je namreč eden redkih staršev, ki otroka s posebnimi potreba* mi iz ustanove tedensko vzame domov. "Če mi nošenje otroka po stopnicah ne bi bilo tolikšno breme, bi lahko z njim hodila na sprehode, tako pa m ed vikendi, ko ga vzamem iz dobrnskega centra, ostajava bolj aH manj za štirimi zidovi-« To» da mora sama v tistih dneh zaradi prostorske stiske spati na Ueh» je ne moti. Kot je ne moti to, da je ves vikend na razpolago zgolj njemu. Ali realnost, da mora kljub službi in pokojnini zase in zanj predelovati podarjena oblačila, saj denarja za nove ni. »Nisem lip, ki bi tarnal, saj vem» da mnogi živijo še težje kol jaz. Edino, kar si res močno želim» je, da bi Klemen, ki ima nadvse rad vodo, enkrat občutil pravo morje. To mi bo pomenilo toliko, kot da bi mi rekel besedo» za katero vem, da jo od njega nikoli ne bom mogla slišati.« ROZMARl PETEK GOSPODARSTVO O cetis Za zastonj kepico sladoleda? Slovenija je priznala Republiko Kosovo - Neznanka ostaja gospodarsko sodelovanje v sklâdu s pričakovanji so poslanci na izredni seji v sredo z veČino izglasovali sklep o priznanju neodvisnosti in suverenosti Ko-sova. S (em je Slovenija priznala Kosovo kot neodvisno in suvereno drŽavo, nekateri pa že napovedujejo, da bo imela odloČitevSlo-venije dolgoročne posledice, sploh na gospodarskem področju. Med redkimi, ki so glasovali proti priznanju Kosova, je bil poslanec SNS Zmago Jelinčič: »Ne vem, zakaj je bilo treba tako hiteti in zakaj je bilo treba priznati državo, ki je nastala na osnovi temeljev, ki krlijo mednarodno pravo, vse deklaracije ZN in ustanovno listino EU. Gre za to, da je Slovenija podlegla pritiskom velikih gospodarjev, ZDA in EU, Slovenija nima lastnega jaza in ponosa, enostavno, postali smo to, kar smo vedno bili - hlapci nekega drugega gospodarja. Nekoč Dunaja, potem Beograda, ;^daj 6ruslja.<< Poslanec Jelinčič pričakuje povračilne ukrepe v Srbiji, predvsem pri gospodarski menjavi. »Za to, da bomo dobili kepico zastonj sladoleda in da nas bodo Američani potrepljali po hrbtu, smo zapravili zelo pomembno prijateljstvo s Srbijo. Kdor primerja slovensko priznanje s kosovskim, je navaden idiot. Slovenija je bila čisto nekaj drugega, saj je bila konstitutivni narod najprej kraljevine in nato še države Jugoslavije. Albanci nikoli niso bili.« V razpravi so pomisleke izražali tudi drugi poslanci. »Smotrneje bi bilo, če bi Slovenija s priznanjem še poča- Frsnc Susnik kala, vsaj do takrat, ko bo predsedovanje EU prevzela Francija, Če bi Kosovo priznali malo kasneje, ko se bodo čustva ohladila, bi bila tudi gospodarska škoda, ki bo iz tega izhajala, manjša,« je povedal Matej L^hovnlk (Zares). »Tudi gospodarstveniki so me opozorili, da bi bilo dobro malo počakati, ker se bo odnos srbske javnosti do slovenskih izdelkov poslabšaj. V zadnjem letu se je bistveno povečala menjava s Srbijo, odnosi so se izboljšali in tudi imidž slovenskih blagovnih znamk je bil temu primerno boljši. Zato me skrbi, da bo priznanje odmevalo v srbski javnosti, ker je Slovenija precej bolj izpostavljena kot druge članice Evropske unije. Končno predsedujemo EU, smo nekdanja članica SFRJ in s tega vidika bi bilo pametno počakali, da se razgrela čustva umirijo.« Kljub temu je bila podpora Kosovu kot samostojni državi med poslanci skoraj soglasna. »Glasovanje je bilo enoglasno, Šlo je za večinsko potrditev, kar je pravzaprav normalno,<' je poudaril žu- Štorski jeklarji se širijo Dnjžba Štore Steel namerava v prihodnjih letih svoje zmogljivosti povečati na 250.000 ton letno. Zato že nekaj časa posodablja in širi proizvodne prostore. Povpraševanje po jeklih iz Štor je Že nekaj Jet tolikšno, da bi lahko prodajo. Če bi seveda imeli zadosti proizvodnih zmogljivosti, krepko povečali. Pred časom so svoje proizvodne zmogljivosti želeli razširiti v Split, vendar je hrvaški sklad za privatizacijo kar dvakrat zavrnil njihovo ponudbo za nakup splitske železarne. Zato so se odločili, da bodo proizvodne zmogljivosti razširili kar na »domaČem dvorišču«. Podjetje Store Steel je lani prodalo 150.000 ton izdelkov in zanje iztrždio 115 milijonov evrov. Letos načrtujemo prodajo 160.000 ton v vrednosti 125 milijonov evrov. Ta teden so z italijanskim podjetjem Siderimpes podpisali pogodbo za dobavo nove valjarske proge. Vrednost opreme je 12,8 milijona evrov, vreďnosí celotne naložbe v posodobitev in povečanje zmogljivosli valjame pa je od 20 do 21 milijonov evrov. Naloži» bodo končali ianuarju 2010, pri njeni izvedbi pa ne bo treba prekinjati proizvod-n;e na obstoječih valjarskih progah. V Štorah pripravljajo tudi projekt za povečanje zmogljivosti jeklarne. Prt tem načrtujejo, da bodo polovico vrednosti naložb financirali iz lastnih virov. Jï Matej Lflhovnik pan Občine Vransko in poslanec SDS Franc Sušnik. »Prepričan sem, daje lo vpra-vem trenutku in na prav način izglasovana zadeva. Gre le za potrditev obstoječega stanja, ki je prisotno skoraj že desetletja. Odzivi v Srbiji so pričakovani in že vnaprej napovedani. Vsekakor mislim, da bosta morali Srbija in aktualna srbska politika iskati evropsko perspektivo. V nobenem primeru se jim ne izide, da bi pokvarili odnose z vsemi, ki so priznali Republiko Kosovo.« Posamični izpadi Ravno dokaj dobro gospodarsko sodelovanje s Srbijo je ena vročih neznank v slovenskem priznanju Kosova. Politična situacija na Kosovu je na primer načrte prekrižala največjemu celjskemu trgovci! Tušu. Ta naj bi v začetku meseca v Somborju odprl svoj prvi supermarket, a je odprtje prestavil. Obenem sta dva objekta Engro-tuša že v zaključni gradbeni fazi, kar pomeni, da bodo v kratkem na odpaje čakali že trije objekti, v gradnji pa so trenutno Se štirje. V Srbiji ima tako Tui naloženih več kot 40 milijonov evrov. Predsednik uprave Gorenja in predsednik združenja Manager Franjo Bobinac je že pred Časom pozval vlado, naj ne hiti s priznanjem Kosova. Če pogledamo primer Gorenja, je Srbija eden njegovih najpomembnejših trgov, V strukturi prodaje predstavlja približno 7 odstotkov, poslovanje pa še raste. Lani je Gorenje na srbskem trgu realiziralo več kot 72 milijonov evrov prodaje, pohvali pa se lahko z dobro tržno pozicijo ter prepoznavno in cenjeno blagovno znamko. Poleg tega je s postavitvijo dveh tovarn, hladilnikov v Valje vu in bojlerjev v Siari Pazovi, pridobilo status lokalnega proizvajalca in v Srbiji zapo-sluježe skoraj tisoč ljudi. Naložbe v Srbiji v lanskem letu so znašale približno 12 milijonov evrov, letos pa naj bi bile Se višje. Biserka Kfajnlek TUdi zato v Gorenju upajo, da bo v aktualnem političnem dogajanju zmagal razum. )iUpam, da bodo srbski poslovni partnerji in tudi potrošniki videli, da se gospodarstvo v Sloveniji ves čas in tudi ob teh aktualnih dogodkih za-veda daljnosežnosti nali h medsebojnih odnosov,« je povedal Franjo Bobinac, ki priznanje neodvisnosti Kosova ocenjuje kol dejstvo, da je politika »umetnost možnega«. »Želimo si, da zaostrene razmere ne bi dolgoročno vplivale na poslovanje in da bodo poslovni partnerji razumeli, da smo mi partnerji, ne le prodajalci, da zaposlujemo ljudi ter da bi bili pridski s strani Srbije na naša podjetja slabi zanje in za njihovo gospodarstvo. Naj pa poudarim, da v Gorenju kakšnih groženj nismo prejeli, nasprotno, pre-jeli smo številne klice poslovnih parterjev, da ekscesi, ki so bili vezani na določene demonstracije ali vandalizem, niso izraz večinske volje srbskega naroda ali politike, temveč da gre za posamične izpade.« Podobne izkušnje imajo tudi vdružinskem podjetju Bimex, ki je leta 2002 v Požarevcu začelo proizvodnjo dušilk za pre-prečevanje radijskih motenj, Lastnika Biserka in Damjan KlajnŠek. ki sta se ravno v petek vrnila s skupSČine srbskega podjela, nista naletela na težave. »Že na meji sva opazila, da je sicer prometa malo manj kot ponavadi, delavci pa so naju bili veseli,« pripoveduje Biserka Klajnšek. »Imam občutek, da so oni bolj zaskrbljeni za svoja delovna mesta kot smo mi, saj se zavedajo, da so odvisna od politične klime. Res, da so zaradi Kosova razočarani, vendar se kljub temu bojijo, da bi se zara^ tega vrnili časi Miloševiča in časi blokad.« Do uradnega priznanja Kosova s strani Slovenije so se po pripovedovanjih podjetnikov, ki dnevno poslujejo s Srbiji. razmere izboljšale. Z^ oceno, kaj bo prineslo dejansko priznanje, pa je Se prezgodaj. URŠA SELISNIK ROZMARI PETEK Franjo Bobinac Franci Pllberšek Prestiž Bohincu in Piiberšicu Včeraj zvečer so v Cankarjevem domu slavnostno podelili že 40. nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Med sedmimi nagrajenci, ki jih je izbrala komisija v sestavi nagrajencev iz minulih let, sta tudi podjetji Gorenje in Mik Celje. Pri ocenjevanju njihovih dosežkov se poleg splošnih tržnih in razvojnih rezultatov gospodarske družbe, rezultatov poslovanja in izvoznih rezultatov upoštevajo tudi merila, koi so visoka poslovna In podjetniška kultura. Vseh meril je kar 60, pomembna povezava pa je tudi v vodilnem človeku družbe s samo družbo. Tudi zato se nagrade smatrajo tudi kot osebne nagrade vodilnim. Imenovanje Franja Bohinca in Gorenja je bila bolj ali manj pričakovana. V obrazložitvi so zapisali, da Gorenje ostaja pojem slovenske Industrijske prodornosti in internacionalizacije. Obenem se v družbi povečuje delež tujih invesritorjev, povečujejo pa se tudi Gorenjeva vlaganja v tujino. Tehten kriterij za Imenovanje Francija Pllberška in podjetja Mik Celje je bilo tudi število visoko izobraženih kadrov ter pokroviteljstvo nad Športnimi, kulturnimi in dobrodelnimi prireditvami. »Nagrada je dokaz, da smo v teh letih stopali po pravi poti, da smo naredili marsikaj dobrega. Predvsem zalo, ker smo začeli iz nič. [z dveh zaposlenih leta 1990 je naša ekipa zrasla na 173 mikov-cev in 130 zunanjih sodelavcev. Za vse to je potrebno veliko energije, veliko znanja, volje in seveda prava ekipa. Največja umetnost pa je, da stvari pripelješ tako daleč, da vsak Člen te ekipe deluje po svojih najboljših močeh In se pri tem Se razvija. Mislim, da je naša veriga sestavljena prav iz takšnih členov,« je po prejemu nagrade povedal Pliberšek. Težave drugo ime za priložnost Medijska pozornost ob podelitvi nagrad je ponavadi tudi priložnost, da gospodarstveniki opozorijo na kakšne težave. Bobinac v Združenju manager opozarja na prehitro priznanje Kosova, Pliberšek pa je o težavah bolj zadržan. »Težave peljejo do sprememb, te pa so le drugo ime za priložnost. Takšen je bil slogan letošnje podelitve nagrad GZS in z njim se popolnoma strinjam. Jaz težav nikoli ne obešam na veliki zvon. temveč jih raje rešujem. Če pa me že izzivate, mislim, da bi drŽava morala nekaj storiti na področju gradbeništva oziroma pri zaščiti podizvajalcev v velikih gradbeniških poslih. Podobno kot je zaščitila končnega kupca nepremičnin. Mi sicer govorimo o pravni državi, vendar država, ki dopušča, da velika podjetja objavljajo stečaje nekaterih svojih podjetij, da jim ni ireba plačevati podizvajalcev, po mojem mnenju ni povsem pravna in tukaj zeva velika luknja» ki jo bo morala država nekako rešiti. Občutek imam, da je pri nas kaznovan plačnik, ne pa obratno,« je opozoril »mikovec«. ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ BMC 894 Bežigrajska 10, Celje çtDll fnmneïinaibvlíšimcHuscnn AKCIJA Sredini pogovori s kandidati 2a skupinsko hujšanje so ponovno potrdili, da so neuspešne diete marsikoga pripeljete do odločitve, da osvoji znanje zdravega prehranjevanja In pridobi veselje do gibanja (z leve prosti desni prim. Jana Govc Eržen, Anje Lesjak fn Nataša Šuster). Skupina hujšanja pred prvim izzivom S pomočjo povabljenih na razgovor smo uspešno sestdviU skupino dvajsetih udeležencev letošnje» pele akcije Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celfe. Skupino letos prvič zastopajo skoraj same ženske, zato bo edini moški udeleženec resnično blažen med ženami. Objava seznama je pogosto nehvaležna stvar. Četudi se ne boste našli na njem. vam svetujemo, da hujšate z nami s pomočjo tedenske rubrike na straneh našega časopisa in v sredinih reporta^h Radia Celje. Srečanje 2 vami je vodilo za uspeSno in trdo delo v naslednjih slabih treh mesecih, kolikor bo trajala akcija zdravega hujšanja. Rdeča nil 2 Noinm^ttdHlhiii^Uo idUt zjijOHAtî z zgodb, ki so vas prisilile v odločitev, da boste rekli kilogramom stop in začeli novo življenje. je pogosto enaka - nezadovoljstvo 5 samopodobo in neuspešno izgubljanje 1er le hitrejše pridobivanje kilo-^amov. Neuspešne dieie so zato marsikoga pripeljale do odločitve, da osvoji znanje zdravega prehranjevanja in pridobi veselje do gibanja. Veliko vas je takSiiih. ki ste vzor videli vnaših dosedanjih udeležencih kot dokaz, da je vložen trud poplačan. Nekateri ugotavljate, da ne znale pripravljati ustreznih jedi in se prehranjevati, vzpodbudne tudi niso besede, da pri razda- janju za svoje najbližje prepogosto pozabljamo na lastno zadovoljstvo. Gibanja pogosto ni na umiku, ker zanj ni motivacije in pravega Časa. v zameno zato se pojavlja kopica izgovorov. Upamo in želimo si, da boste izbrani za skupinsko hujšanje od marca do junija spoznali način za odpravljanje omenjenih ležav in se ga za vselej trdno oklenili. Tistim, ki le priložnosti niste dobili, priporočamo, da nas spremljale in Čipate novo znanj e. Čestitamo in se veselimo prvega srečanje v torek ob 16. uri v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ Udeleženci letošnje akcije Hujšajmo z Novim Tednikom in Radiem Celje so: L Zorislava Sevšek. Celje I. Mojca Vinko. Celje, 3. Irena Oberžan» Štore 4. Milica Voh, Žalec 5. Milena Jurgec, Vojnik 6. Tanja Ikovic, Celje 7. Aurora Kassib, Planina 8. Marinka Peci. Slovenske Konjice 9. Nevenka Planko, Celje 10- Jelica Agnič» Prebold II. Janja Kupec» Loka Pri Žusmu 12. Mira Vasiljevič, Celje 13. Franc Jonke, Celje 14. Petra Vipotnik, Petrovče 15. Mirica Reberiek, Prebold 16. ?viarjetka Leber, Vojnik 17. Dragica Paiir, Grobeino 18. Alenka Sitar, Ljubečna 19. Mateja Golavšek. Lopala 20. Mateja Vodeb Turk. Ponikva POZOR. HUD PES Teden indijskega filma številne države, kraji, ki sem jih v preteklih letih »dal skozi«, bi se mi zagotovo zdeli povsem drugačni, nanje bi gledal z drugačnimi očmi. če bi poleg njih ne obiskal tudi Indije. Indija je protislovna, kontrastna, kaotična kot kakšen Empe-doklov prakaos, dežela, kjer se preteklost meša s sedanjostjo, prihodnost pa se je že zgodila, dežela, kjer je mit re&nlca, resnica pa cikličen krog ponovnih roj-slev in domena šive. uničevalca, Višnuja, ohranje-valca in zavesti Brahme, na nek način samoovedanja. pa se znajdi! Za primer vam povem zgodbo, ki se mi je zgodila, ko sem obiskal Fathepur Sikil, opuSčeno kraljevsko mesto v os ušení goSčaviUtarPradeSa. Na poti do tja so ob cesti dre-serji medvedov ponujali svoje usluge, češ, ustavite avtobus, da vam kosmatinec za nekaj rupij pokaže svoje znanje. Presenečen nad tem. da v tisti pustinji vidim medveda, sem vpraša) domačina, od kod pri-peljejo vse te medvede. T\i so, povsod, mi odgovori. Seveda sem samo pozi jal, Videl je in nadaljeval, da je res, celo več. zelo so nevarni, predvsem za domačine, da običajno pridejo v vas, ugrabijo mladenke, ki si jih zvlečejo v svoj brlog. kjer jim odgriznejo siopala, da bi j.im ne po» begnile. ker jim pač Ideja o pobegli nevesti ne ustreza. Kaj, kaj počno? Točno listo ja. tisto kar mislite mister. tislo počno! Tisto? Ja, listo, točno tisto, vprašajte vaščane, res je mister, res. mi je zatrjeval. Počutil sem se natančno tako kol vi, ki to la hip berete, Evo, to Je Indijal No. del pojmovnika imenovan s skupnim pojmom indija. Indija je tudi visoka tehnologija Madrasa, omamljena Goa, Čajna polja Darjeelin-ga, da o krajih, kot so Agra. Varanasi, Jaipur, neusmiljena Bombay in Kalkuia, sploh ne govorimo. Oziroma o Bombay u, čigar sopomenka je tudi Mumbai, bi na tem mestu še bilo potrebno nekaj reči. Bombay je središ- Piše: MOHOR HUDEJ moho rh@h otmail. com če indijskega filma, kjer je letna produkcija filmov nekajkrat večja kol v Hollywoodu. od tod se ga je prijel tudi vzdevek Bollywood. Nekje sem nekoč prebral, da posnamejo tam več kol 600 filmov leino. Indijska strast pač. nim. Pet filmov hollywoodské produkcije si bomo lahko od srede do nedelje pogledali v Art kinu MetropoL Zagotovo dogodek, ki je v Sloveniji prej kot ne izjemna priložnost za uvid segmenta indijske duše. Indijski film je, kot vse ostalo, nekaj povsem drugega kol siceršnja svetovna filmska produkcija. Duh indijskih filmov pravzaprav temelji na dolgoletni indijski dramski tradiciji. Siednja ne premore (v slovenščino je prevedena npr. njihova klasika šakuniala) prekomernega razkazovanja strasti. In-dijski fiJmi so zvečine lirični, zato tudi v programu petih filmov nalerirao kar na tri, evropsko poimeaovane -romantične komedije, poleg ie-ieh pa še na enega z grobo oznako drama in se* veda primer indijske znanstvene fantastike, ki je indijski mistični izkušnji seveda vodnjak novih misli, plodna lia za zgodbe zgoraj opisanega tipa. Skratka, mistika povsod. Prijetno presenečenje je seveda tudi prihod indijskega veleposlanika v Celje, kar je pravzaprav povsem logično, Indijci namreč o sebi najraje kaj povedo sami. {majo pač Izkušnjo, da jih vsak drugače vidi. Neskončno zmot o eni sami slvari, ki se imenuje Indija. Resnično velika stvar za »kulturno« Celje. Ne zamudite je! Začne se v sredo ob sedmih zvečer. Bollywood! 0 OBČINA ŽALEC Savinjske čete 5, Žalec tel: (03) 713 64 12, fax: <03) 713 64 64 www.zalec.sl ot>cl na.2alec@e unet.si Občina Žalec, Občlnakj svet Občine Žalec, Komisija za m^đaha vprâéartja volitve. Imenovanje Ter primanja razpisuje prcysXo delovno mesto direktorja javnega zavoda Zavod za kulturo, šport In turizem Žalec Razpisni pogoji so objavljeni na spletni sirani obóina Žalec www.2fllec.gi Dodate Informacije dobrte vsak dan od 11. do 13. ure po telefonu (03) 713 64 12- Rok za prijavo je IS dni po objavi. OBČINA ŽALEC 8 INTERVJU hoví tednik »če bi delo opravljale zaradi plače^ ga ne biff Majd Brglez Vivod je sociali predana z dušo in s telesom - »Mogoče se nam je Vid rodil z namenom« Težko je najti besede, s kâ-(erimi bi najbolje opisâli Ce-Ijanko Majo Brglez Vivod. Je vodja Centra za pomoč na domu Doma ob Savin}i, duša lokalnega društva Sožitje, ki pomaga osebam z mot* njami v duáevnem razvoju in njihovim svojcem, mati, rejnica in pred\^ni oseba z neizmerno Človeško toplino in energijo. Maja Brglez Vivod je, preden je sprejela delo v centru za pomoč na domu, 14 let kol svetovalna delavka delala v Osnovni šoli Hudinja. «Včasih, ko grem s kom po mestu, je ves presenečen, koliko ljudi poznam. Vendar je povsem logično, saj sem v letih dela v osnovni šoli spoznala veliko otrok in s tem tudi njihovih staršev, zdaj že pel let spoznavaru starejše in obenem njihove svojce. Spel drugi me poznajo iz društva Sožitje, tako da Imam res veliko znancev.« Je mogoče potegniti vzporednice med delom v osnovni šoli in centru za pomoč na domu? Ze od nekdaj sem vedela, kaj želim početi. Vrstniki so se že v študentskih letih obračali name, kadar so potrebovali oporo, in začudla sem, da bi bilo delo z mladostniki v okviru svetovalne službe ravno pravšnje zame. Z delom v svetovalni službi se mi je izpolnila mladostna želja. Ker sem Človek, ki vedno išče nove izzive, priložnosti, da naredi nekaj več od tistega, kar je nujno pričakovano, sem sprejela izziv in šla na povsem novo področje- Iz populacije od sedem do 14 let sem šla v populacijo povprečno 80-let-nikov s povsem drugimi težavami. A menim, da Če znaš Človeku prisluhniti in ga začutiti, leta niso pomembna- Kadar ima človek težavo» jo ima ne glede na to, koliko je star. V tem pogledu je prejšnje in sedanje delo podobno, pri čemer se izogibam primerjavi, da je delo s starejšimi kot delo z otroki. Daleč od tega. Če gojiš spoštljiv odnos tako do otroka, ki je star sedem let, kot do starostnika, ki je star 87 let, si lahko pri tem delu uspešen. Sploh, če dela ne opravljaš ^olj kot službo, temveč mu dodaš nekaj sebe.. Akcijo Ljudje z veliko začetnico smo v uredništvu začeli ravno z vašimi socialnimi oskrbovalkami. fyxái pri njih smo ugotovili, da v službi, ki ni dobro plačana, dajejo velik del sd». ICako jih motivirate? Plača je pomembna, saj vsi hodimo v službo zato, da si zagotovimo sredstva za preživetje. Vendar če bi nekdo delo socialne oskrbovalke in tudi moje opravljal zgolj zaradi pjače, tega dela na bi opravljal. Ponavadi se v socialnih poklicih najdemo listi, ki znamo v tem delu videti nekaj več in ki nam plačilo ne pomeni vsega, Veliko štejeta stisk roke in nasmeh, česar je pri našem delu precej. Sicer bi naše delavke bile vesele višjih plač, ampak navsezadnje opravljajo (O delo zaradi tistega nekaj več in tega ne opravljajo le kol poklic, temveč tudi kot poslanstvo. Zato se v tem pokli- cu res ne more najti vsakdo, a tisti, ki se, pri tem vzuajajo, saj z opravljanjem lega dela osebno bogatijo. Je vam kakšno takšno nematerialno plačilo Še posebej ostalo v spominu? Pred nekaj leti je Dom ob Sa\^ji prejel zlati grb. Do tega je pravzaprav prišlo na pobudo naših uporabnikov. Med njimi je bila tudi žal že pokojna Viktorija Žgur, ki mi je nekoč dejala, da so uporabniki z nami tako zadovoljni, da je razmišljala, da bi nas predlagala za pomembno občinsko nagrado. Takrat, ko Je na srečanju spregovorila v imenu vseh uporabnikov, je spro^la prvi kamenček, da so se stvari začele dogajati. Njen odziv in želja po lem sta mi pomenila več kol sam zaključek akcije. Življenje prinese ne le veliko izzivov, pohval, temveč tudi veliko preizkušenj. To veste tako iz drugih kot lastnih izkušenj. Ena pomembnih je bilo zagotovo rojstvo otroka z Downovim sindromom. Kako ste to takrat sprejeli? Ko se je Vid rodil, pred skoraj 19. leti, sem bila še zelo mlada- Imela sem že hčer Izo in pričakovala sem, kakšno bo moje življenje, ko bom imela nekaj otrok. Vedno sem si želela veliko družino, saj je sama kol edinka nisem imela. Z rojstvom Vida veselje ni bilo nič manjše, čeprav so se slike o tem. kakšen bo kol odrasel mož, spremenile. Tisti trenutek, ko seje rodil, sem ga vzljubila. Vedela sem, da bo potreboval veliko več pomoči v Živ- V našem uredništvu smo v akciji našteli kar 6.982 kuponov, samo ta teden pa smo prejeli kar 2.036 vaših glasov. Čeprav ne gre za klasično tekmovanje, smo bili veseli prav vseh kuponov. Glede na to, da se je prav v zadnjem tednu naša lestvica nekoliko spremenila, pa je bilo seveda prisotno tudi le-lo. Naša akcija predstavljanja ljudi, ki bi jih morali pisati z veliko začetnico, se z današnjim dnem zaključuje. Priložnostno slovesnost, na kateri se bomo srečali s predstavljenimi v naši akciji, pripravljamo 26. marca ob 16. un v družabnem prostoru Doma ob Savinji. 1. Majda Makovšek - 2-493 glasov 2. Cvetka Operčkal - 2-413 3. Klavdija Brežnik - Ll)2 4. Branko Koštomaj • 682 5. Sabina Kolar • 504 6. Sonja Mastnak • 228 7. Olga Židan • 159 8. Ivanka Tořact • 158 9. Zofka Cakš -135 10. Breda Arzenšek - 122 Ob vodilni deseterici smo v naši akciji predstavili še vrsto drugih, nekaj pa jih je, Žal, predstavitev kljub temu, da sle jih predlaga* li, tudi odklonilo. Zagotovo ena najbolj zve- stih bralk rubrike, ki se je prav zaradi teh predstavitev še posebej veselila petkovih Številk Novega tednika, je zagotovo naša 90-letna »mama« Gajšek. Gospe Rezke, ki je vsak teden pošiljala kupone in zraven še prijazna pisemca, bomo tako na zaključni slovesnosti Še posebej veseli. Desetericisledijois lI9gIasoviVDCŠentjur (predsuvljena ekipa: Anita Krivec, An* dreja Lipovšek, Mojca Vidic, Martina Re-žek> Vili Drobne (8) in Feliks Ferlež (6) pa sla dobila tudi posamične ^sove), Brigita Muškolelc (102), Ivica Knez (9S). Vera Za-bukovšek (70), Vida Zupane (65), Darinka Burger (57), Martina Zupane (52). Dragica T^rk (52), Marjana Horjak (27), Majda Zupan (20), Stanka Ristovič (19), Mojca Škrubej (10), Mateja Smodej (10), Damjana Smole (8), Tatjana Halii»j^n (6), Silva Žerak (6). Vera Ćvan (5), Alojz Jazbinšek (5), Olga Dokler (3). Martina Furlani (2)> Martina Feiicijan (1), Marija Zupane (1), Tinca Kovač (1). Kristina UČakar, Magda Pajič, Katica Peiak, Nevenka Neral Gro-beljnik, Marija Jalšovec, Milena Vrečko, Franc Mesojednik in Marija Medven. Nagrajenka zadnjega tedna, ki prejme majico Novega tednika, je Vera Vodišek, Kidričeva 2, 3270 Laško. ljenju, veliko več opore. Spomnim se, da me je takrat prešinilo, da se nam je Vid mogoče rodil ravno zato, ker mu bomo znali nudili tisto, kar bo v Življenju potreboval. Zdelo se mi je, da mi je bila ta naloga kar dana, ker bom to dodatno breme, ker dodameobre-menitve so, znala prenesti. Ko me je ^nekoioginja vprašala, kaj bi bilo, če bi prej vedela, da bom rodila takšnega otroka, sem pri sebi pošteno razčistila, da je Vid moj sonček v Življenju ravno zato, ker je takšen, kot je. Res potrebuje več pomoči in opore, a sem jo tudi sama našla ravno z njim in s tem osmislila določen del svojega materinstva. To se mi ni zdelo kot kazen ali huda preizkušnja, le drugačen način življenja. In to sporočilo sem želela posredovati tudi ostalim staršem, ki so se znašli pred podobno preizkušnjo. Da znajo videli tudi lepe plati življenja osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki jih ni malo. Pogostokrat pra\àm, da tako, kot me ima rad Vid, me morda nihče več ne bo imel, ker ko le ti olrocl sprejmejo, te sprejmejo takšnega, kola. Brez sprenevedanja, brez dodatnega balasta. »Vsak dan moraš vzetí kot možnost, da bo tvoj najlepši dan. To so morebiti velike besede, vendar zajemajo bistvo notran)e-ga zadovoljstva in sprejemanja odgovornosti, da niso vedno za določene okoliščine krivi drugi» ampak da imamo vsi možnost videti situacijo kot rešljivo, vzpodbudno.« Mislim, da ste edini, a zagotovo ena rediûh. ki ste svojo socialno poslanstvo uresničili tudi v praksi, ne ie v teoriji. S tem mislim na zgodbo, kako ste pred leti sami postali rej niča. Kako je prišlo do tega? "Hidi 10 spada v kategorijo posebnih iďcušenj, ki jih nisem načrtovala, tako kol še mnogo dru^h stvari ne. Vedno poskušam ravnati tako, da najprej sama sebe vpiašam, ali sem nekaj zmožna narediti. In če sem, ne iščem pomoči dru-Tako je bilo tudi v tej situaciji. Ko sem bila svetovalna delavka v šoli, sem s centrom za socialno delo reševala težavo develleme punčke, ki je ostala brez nadomestnega doma. Vprašala sem se. če bi ji moja družina lahko začasno nudila dom. Takrat smo se z družino odločili, da bomo poskusili in pri nas je ostala pet let in pol Vesela sem, da sem tako ravnala. Pogostokrat ljudje samo kritiziramo, daje sistem napačen, da bi nekdo moral nekaj storiti, a malokdaj sami sebe vprašamo, kaj smo sami pripravljeni ali sposobni narediti, da bi bilo drugače. Še eno aktualno vprašanje. Judi ženske praznujemo dan žena. Koliko vam (a praznik pomeni? Ljub mi je- Zdi se mi sicer, da si človek lahko praznik naredi marsikdaj, ne samo na uradne dneve. Lepe spomine imam tudi na mladostna leta-Je praznik, ob katerem se opozori na določene dileme, nerazrešena vprašanja, krivice in ženskim da malce zaleta, da se je treba boriti zase (v duši sem malo rudi feministica) in za svoje mesto v družbi, družini ali kjerkoli že. Čeprav sem rada mama, mi je ta praznik, ki je dan vseh žena, ne le mater, bolj blizu- Ker sem mama, ampak poleg lega še marsikaj drugega. ROZMAR] PETEK Foto: ALEKS ŠTERN Podrli rekord in nabrali za 92 eifrov dobroti Bilâ je sreda> ura je ravno odbila poldne ... Dve v belo oblečeni nakupovalki sta v Planetu T^š mrzlično potiskali voziček, švigali po trgovini gor in dol. Le tisti, ki ne berejo Novega tednika niti ne prisluhnejo irekvencam Radia Celje, niso razumeli situacije in niso vedeli, da se ekipa Novega tednika in Radia Celje spet zagrizeno bori s časom in nabira izdelke v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Tovrsten nakup, pri katerem lahko v voziček mečete vse, kar si zaželite, je krasen. Najlepše od vsega je (poleg tega. da se bohotite z nabito polnim hladilnikom), da pri tej akciji niti malo ne trpi vsebina vaše denarnice. Tokrat je bilo prizaneseno denarnici Majde ŽikovŠek z Ojstrega pri Laškem. Po velikem presenečenju, ko kar ni mogla verjeti, da je prav ona deležna brezplačnega nakupa. je napovedala, da bo nakupovala Mz glave«. Moramo priznati, da smo postali malo skeptični o uspešnosti tovrstnega nakupo- Tanja Seme inTuševa Simona sta pred dirko s ôasom ponosno kazali svoje misiČaste atribute. Podrobno preverite profil Tanjinih športnih copat. Tudi taredi njih »Air TanjaopfaM< NAROaiO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...) Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure) kaňí^tjíib^eKčkí s r^ Wi I ^ V^^ I I za mirne noči in brezskrbne dni uUiÁtO ZAVŮJrúWLUjt (/fÛe^A- důMA KA CHi^ ÍAHiipcUco zavarovanje Stanovanja in opreme nezgodno zavarovanje družine - povrnitev stroškov za najem nadomestnega stanovanja asistenční klic Adriatic hitra pomoč za popravilo škode v sta novanjul zavarovanje računalnika, glasbil, hišnega ljubljenčka \ AdriaticSlovenica AdriaticSlovenica podarja VREDNOSTNI BON v višini 3x10 EUR za nakup v trgovinah TUŠ Bon prejmete ob sklenitvi novega zavarovanja in predloaM tega bona na poslovni enoH C«lje ■ 10 EUR obsklenitsâ novega zavarovanj avtomobilske odgovornosti, ■ 10 EUR ob sklenitvi novega kasko zavarovanja. ■ 10 EUR ob sklenitvi novega požarnega ^i Superstan zavarovanja Bon }e vnovčljrv do 31.12,2008. Več informacij; AS CEUE, Lava 7, tel.: 03 425 35 00. hoví tednik PREBOLD I ŽALEC | Do ravnatelja s spletkami in grožnjami Imenovanje ravnatelja OŠ Prebold spremljali zapleti in neuresničene kalkulacije Imenovanje ravnatelja OŠ Prebold so od februarja spremljali zapleti, ki se niso odvijali v želeni in pričakovani smeri. Vnaprej znana »favoritka« župana Vinka Debelaka in občinske oblasti je kandidaturo zaradi groženj in osebne-ga obračunavanja kolekti* va preboldske šole »predala« tretjemu v igri, Otonu Račečiču. Ta bo mesto ravnatelja prevzel po načelu pregovornega izreka »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima«. Na decembrski razpis za mesto naslednika sedanjega ravnatelja Milana Jezemika, ki odhaja v pokoj» so se prijavili štirje kandidati. Dva (od legA tudi Račečič) sta se za rav-nateljevanje potegovala brez podpore» medtem ko sta kandidaturo sedanje ravnateljice OŠ Šempeter Petre Steplšnik podprla župan in lokalna skupnost, Marjana Plavča-ka, Jezemikovega pomočnika, pa kolektiv preboldske šole. Zapletov do predstavitve pred občinskimi svetniki, svetom staršev in zavoda na eni od februarskih sej ni bilo slutiti. Toda presenetljiv zasuk se je zgodil po javni predstavitvi programov vodenja šole in sodelovanja z lokalno skup-nostjo. Starše naj bi prepričal sedanji ravnatelj OŠ Majde Vrhovnik Oton Račečič. občinski svetniki so podprli StepiŠnikovo, učitelji pa Plav-čaka. Tekma se za akterje tako ni izšla. Žalitve in grozilno pismo Kmalu zatem, preden so o ravnateljih presojali na svetu zavoda, se je na StepiŠnikovo zlila gnojnica z gnevom preboldskih staršev in učiteljev. Višek je bila nedavna proslava ob kulturnem prazniku v Preboldu, ko je ena od učiteljic v imenu svobodne misli to poetično izkoristila za jasno v verzih povedano nesiri-njanje z županovo odločitvijo. Stepišnikova ne zanika, da jojeksodelovanju povabil Debelak» ker da bi njeno zdajšnje uspešno vodenje Šole v Šempetru preboldski Šoli dvignilo ugled in predstavljalo bolj trden most pri delu med občino in šolo. Stepišnikova» tam tudi domačinka, je bila do zapleta željna kakovostnega in prepoznavnega dela v domačem kraju. »Zaradi žalitev» grozilnega pisma in neresničnih izjav učiteljev in staršev, po- PetTB StepiŠnik je brtko predala ljubljanskemu kandidatu. Na sliki 2 županom Vinko Debelakom, ki jo je nagovoril k sodelovanju. vezanih z mojim strokovnim delom in osebnim življenjem, sem od kandidature predčasno odstopila in nadaljevala delo v Šempetru,« pove Še vedno zgrožena nad grožnjami in pismom, v katerem jo je nekdo hotel prestrašiti tudi z narisanim grobom. Kot pravi, so njene strokovne in osebne ambicije v tem trenutku višje, kot ukvarjanje z lažmi in s spletkami, ki ne izbirajo tudi na veliko žalost njenih otrok in moža. Zato podpira RaČeČiČa, ki bo po njenem kot izkušen in ugleden ravnatelj zna) uspešno povezati učitelje, starše in kraj. Račečič na ravnateljskem stolu Kmalu upokojeni Jezemlk zapletov ne želi komentirati» ker da si želi v miru oditi v pokoj. Močno pa dvomi, da bi se v šoli poslužili tako nizkega obračunavanja, zato je prepričan, »da je najbrž kdo zlorabil ime kolektiva za napad na StepiŠnikovo«. Debelak razočaranja nad učitelji ne skriva. »Dosedanje sodelovanje s Šolo je bilo dobro, ne pa tako uspešno, da bi za ravnatelja podprli sedanjega pomočnika Plavča-ka. Račečiču» tudi predsed- Oton Račecic, ravnatelj OŠ Majde Vrhovnik In predsednik zdruzenja ravnateljev, je s predstavitvijo navdušit starše. niku združenja slovenskih ravnateljev, zapleti niso znani in se je do predvidenega nastopa službe prvega aprila od njih distancira). Za podeljen stol Račečiču je predhodno potrebno mnenje ministra Zvera, ki za svet zavoda ni obvezujoče, pri čemer se o tem še ni izrekel. Po ministrovem mnenju bo o Račečiču za ravnatelja v približno štirinajstih dneh odločal svet zavoda, ko naj bi Račečič že kmalu po imenovanju sklical pogovor z vsemi akterji zgodbe in sprejel nadaljnje odločitve, tudi glede izbora svojega pomočnika. MATEJA JAZBEC Foto: DN 11 Z roko v roki za družine v stiski Dekanijska karítas Petrovče je že dvanajstič pripravila dobrodelni koncert, lokrat za pomoč družinam v stiski. Z donatorskimi darovi in vstopnino so zbrali kar 13.679 evrov! Na letošnjem dobrodelnem koncertu so z ljubeznijo in dobro voljo nastopili Katja in Tina Anderiič v Duetu Ka-Ti, družina Bele iz Zibike, Majda Petan» ansambli Goke, Pogum, Vagabundi. Kvintet Dori, Melita Pleteršek, Andrej ŠUrer, Nuša Derenda in Robert Goiičnik s svojimi glasbenimi skupinami. Za posebno presenečenje pa so poskrbeli otroci věroučně skupine Elvire Selič iz PetrovČ Simon Čemak, Tinkara Omladič, Monika Šinkovec, Ema Pilih in Zala Seles, ki so doživeto pripovedovali svoje otroško videnje družine. TV, foto: TT Zvezda stalnica med nastopajocifni na dabrodelnem koncertu so člani najmlajše skupine Sončki, ki jih vodi Robert Goiičnik. s kartončki ali prsti Slabo uro je na ponedeljkovi seji žalskega občinskega sveta trajala obravnava predloga Marka Laznika, da odprodajo glasovalne naprave, skoraj toliko časa pa so porabili tudi za dokončno oblikovanje t.i. Kviaza oziroma komisije za mandatna vprašanja» volitve, imenovanja ter priznanja. Za predsednika Kviaza so imeno* vali Gregorja Vovka Petxovskega iz LDS. V občinski sejni sobi so že pred Časom namestili 32 tisoč evrov vredne glasovalne naprave. ki bodo nadomestile dvigovanje kartončkov, hkrati pa bodo z njihovo pomočjo tudi snemali pogovore. Opozicijski svetniki so menili, da naprav ne potrebujejo in da naj bi denar namenili za kakšno drugo naložbo. Spet drugi svetniki» ki na koncu niso izglasovali Laznikovega predloga, pa so zatpevali, da se mora delo v žalski občini modernizirati. Vseeno svetniki spet niso izglasovali potrebnih sprememb poslovnika, kar je svetnik SD-ja Marko Laznik označil kot »zanimivo presedan pozicijo. Tako ostaja vprašanja, če se bodo glasovalne naprave prodale a}i pa bodo ostale na mizah kot spomenik nečemuLaznik je omenil Se, da so naprave »nepotrebna hohštaplarija«. S predlogom o odprodaji je želel predvsem opozoriti, da so svetniki prevečkrat postavljeni pred izvršena dejstva. US Rad imam otroštvo brez kajenja Društvo za promocijo in vzgojo zdravja Slovenije je ob mednarodnem dnevu raka skupaj z žalskimi vrtci» I OŠ Žalec ter dijaki Srednje zdravstvene šole Celje pod skrbnim vodstvom mentorjev pripravilo razstavo Rad imam otroštvo brez kajenja, kar je skladno z ge* slom mednarodnega dneva. Kol je povedala predsednica društva Viktorija Rehar iz Žalca, so v zavodih posebno pozornost otrok, učencev in dijakov usmerili v prepre-čevanjeraka, pomen skrbi za svoje zdravje in nekajenje. Obenem se je Medobčinski splošni knjižnici Žalec, kjer je bila razstava« zahvalila za gostoljubje. TT Utrinek z razstave, ki je odprta še danes, v petek, v žalski knjižnici. Seja z utripom Ponedeljkovo sejo občinskega sveta v Žalcu sta dodobra razgreli končni poročili nadzornega odbora, ki je pregledal delo Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter krajev-nih in Mestne skupnosti Žalec. Kot je povedal predsednik NO Gvido Hribar, v poslovanju nadziranih niso ugotovili po- sebnih odstopanj, kršitev so zabeležili v poslovanju KS Petrovče. Ko je že izgledalo» da bo tokratna obravnava dela MO mínila dokaj mimo, so svetnikom na klop razdeliii pisno stališče župana Lojzeta Posedela glede končnega poročila o izvedbi nadzora v žalskem ZKŠT-ju, W je med drugim tudi izdajatelj časopisa Utrip. NO je v poročilu med drugim zapisal, da je bila ena Izmed sklenjenih pogodb škodljiva za naročnika, kar je najbolj zmotilo župana Posedela. Zato je predlagal» naj se NO opredeli glede dodatnega gradiva, ki ga je podal. Po vztrajanju direktorice zavoda, sicer rudi svetoice Tanje RazborŠek Rehar, ki želi predstaviti obe strani» so svetniki odločilj^.da naj NO v dobrem mesecu dni še enkrâf^re^eda doktuxventacijo tako s strani župana" kot zavoda v zvezi s časopisom Utrip. US Iz ruševin nastajajo Rimske terme Sofi|in dvor pripravljen na odprtje - Vrednost celotne naložbe presega 51 milijonov evrov Rimske terme so spet ko* rdk bliže k oživitvi. Včeraj so opravili tehnični pregled Soûjinega dvora, sodobnega hotela s štirimi zvezdicami, v katerem bodo po-leg hotelskih sob uredili še restavracijo, kuhin|o, nočni bar, sem se bo čez čas preselila tudi uprave družbe, ki je zdaj nastanjena v vili Majerhofer. Za celotno obnovo Soiijinega dvora, ki bi moraJ biti po prvotnem terni inskem planu dokončan že septembra lani, bodo morale Rimske terme odšteti več kot 3,4 milijona evrov. Obnova Sofijinega dvora je sodila med zahtevnejše gradbene posege, zaradi česar se je terminski plan zamaknil za pol leta. Dodaten Čas in denarje pri lem zahtevala izvedba statične (n hidro izolacije objekta, obnova pa se je nekoliko zavlekla tudi zaradi medsebojnih zapletov pri izvajalcih del, saj ie eden od podizvajalcev odstopil od pro jekta. Glavni izvajalec obnove Sofijinega dvora (ob tem pa še Zdraviliškega doma in priprave terena za novograd- njo) je ljubljansko podjetje SCT- Kot zatrjuje direktor Rimskih term Maks Brečko, nedavna gradbena afera v ničemer ni vplivala na potek obnove zdraviliških objektov: »Pri nas te afere nismo čutili. Dela potekajo normalno in kakovostno naprej,« Tako bo najkasneje do konca junija dokončan tudi Zdraviliški dom. v katerem bodo ohranili historični del kopališča, ki bo pričal o dvatisoč-letni zgodovini zdravilišča. Še nerešena trasa ceste Ob vseh obnovitvenih delih pa se Rimske terme zavzeto pripravljajo tudi na zahtevno novogradnjo. Med Sofiji nim dvorom in Zdraviliškim domom so skopali 22 metrov globoko gradbeno jamo in zgradili pilotno steno, kjer prav lako ni šlo povsem brez težav. »Da smo zaustavili nekatere premike zemljišča, smo morali ndzaj v jamo navoziti preko 13 tisoč kubičmli metrov gradbenega materiala.« pravi Brečko, »v tem trenutku strokovnja- Obnova Sofijinega dvora je zaključena, novogradnja pa se sete začenja. V 22 metrov globoki jami bo zrasel sodoben objekt, ki bo Sofijln dvor povezoval z 2dr3Vfliiktm domom. ki analizirajo in presojajo razmerevjami. Pričakujemo, da bomo do 15. marca dobi- POSLOVNO-KOMERCIALNA ŠOLA CEUE VIŠJA STROKOVNA SOi-A razpisuje vpis v višješpiski študijski program EKONOMIST (raven izobrazbe 6/1) (za redni in izredni študij) Prijave oddajte do sobote, 8. 3. 2008, na Višješolsko prijavno službo. Vse dodatne informacije dobite na 03 428 54 50 in pks-visja.ce^guest.arnes.sl http://www.pksola.com/visja/vi5ja.htfn li odgovore, katere dodatne gradbene posege je §e treba izvesti pred začetkom gradnje novih objektov.« Kot je §e dodal Brečko. bodo z novogradnjo lahko začeli takoj, ko bodo med ponudnik» ki so se prijavili na razpis, izbrali izvajalca del (kar naj bi se zgodilo v teh dneh). V novozgrajenem terasastem kompleksu bodo uredili weU-ness center, restavracijo, kuhinjo, kongresni center, zdravstveno ponudbo in podzemne garaže. Rimske terme trenutno skrbi obvozna cesta Rimske Toplice-Senožete, za katero trasa Se vedno ni določena. Občina LaSko se je namreč že pred leti s pismom o nameri obvezala, da bo uredila omenjeno obvozno cesto, ki pa ji krajani Seno-žet nasprotujejo in vztrajajo pri obstoječi cesti. To pa za Rimske terme ni sprejemljivo. »Obstoječa cesta gre tik ob Sofijinem dvoru, dotika se vogala hotela, kar je iz var-nostnega in turističnega vidika zelo neugodno in tudi nevarno tako za turiste kot tudi za uporabnike ceste. Upam, da bomo našli takšno rešitev, ki bo sprejemljiva lako za krajane Senožet, občino in Rimske terme,« meni Maks Brečko, ki je že prejema vloge za zaposlitev. Nove terme bodo namreč prinesle približno 165 delovnih mest. Ta čas je v zaključni fazi že razpis za tri vodilna mesta: marketing in komercialo, kadrovsko službo, Rimske tenne se v marsičem razlikujejo od drugih naravnih zdraviiiSč. Ne samo, da veljajo za najstarejše zdravilišče v Evropi z dvaUsočletno zgodovino - njihova največja prednost je zdravilna tennaina voda. Prvo strokovno analizo tennaine vode so v 19. sioletju opra-viU takratni lastniiu zdravUišča» pri čemer se kemična sestava vode do danes ni spremenila. To pomeni, da se bodo gostje Rimskih term kopaii v zdravilni termaini vodi, ki bo blagodejno vplivala na njihovo počutje. Posebnost term je tudi nacionalni park, od katerega si terme veliko obetajo in kjer so odkrili izjemne energetske točke, ki jih bmlo Rimske terme prav tako vključile v svojo ponudbo. Še prej pa bo treba zaščiten zdraviliški park, ki je trenutno precej zapuščen, seveda ustrezno sanirati. Ureditev parka je v pristojnosti ministrstev za kulturo in obrambo. Ko bo park urejen (to naj bi se po besedah Brečka zgodilo že letos), pa bodo obveznosti tekočega vzdrževanja prevzele Rimske terme. prav tako iščejo tudi usposobljenega in izkušenega gradbenega strokovnjaka, ki bo dnevno bde) nad izvajanjem in potekom gradnje. Medtem pa vrednost celotne naložbe v Rimske terme nenehnoraste. Po zadnjih podatkih bo presegla 51 milijonov evrov. Razlogov za to je več, pravi Maks Brečko: »Kriva so dodatna dela, ki so se pokazala za nujna šele med obnovo, večje število ležišč, kot je bilo sprva načrtovano, več vodnih površin. VeČ bo tudi prostora za zdravstvo, ki bo za razliko od drugih zdravilišč vključevalo tudi diagnostiko in operativne posege ter alternativen način zdravljenja.« Prve goste bodo Rimske terme sprejele čez dobro leto. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA (Id štirih frekvencah I « v , itoWi^ v ^ti . Mkh www.radiocelje.com hoví tednik ROGAŠKA S.| ŠMABJEP.jj 13 CRNE TOČKE Pri Smehu jim ni do smeiia Nekoč upoštevana hiša z znano Sroeho-vo gostilno vse od avstioo^kih časov je danes med največjimi sramotami Kozjanskega. Na velikem križišču v Mestinju> pod Smehovim klancem> ki je na Štajerskem med najprometnejšimi točkami. Tb je križišče treh cest proti Rogaški Slatini in Hrvaški (oaroma proii Celju), proti Podčetrtku cer Sladki Gori, kjer $e številni turisti in drugi potniki Še bolj ozirajo po (ne)ure)eno-sti. Nekdanja Smehova hiša, kjer so biii nazadnje gostilniški najemniki, je v zadnjem de-seUeiju v poraznem stanju, na kar je bilo večkrat opozoijeno tudi na sejah občinskega sveta v Šmaiju pri Jeišah. To je hiša, ki je pomembna za tukajšnjo zgodovino» iz katere je bilo nekoč več znanih ljudi. Med njimi pokojna novinarka Metka Vajgl, soçto^ diplomata in poDtika Iva Vajgla, ki sla se tod rada ustavljala. V občinski stavbi v Šmarju pri Jelšah pravijo, da so zaenkrat v bistvu nemočni, vendar bo kmalu drugače. V tej občini je sicer posebnost, da ima veljavni odlok, ki opredeljuje zapuščene objekte, za katere morajo lastniki plačevati višje nadomestilo za stavbno zemljišče. Občinski inšpektorat je lastnico iz Sent-jurja (v zemljiški knjigi je vpisana Marija Cmok) na njeno podrtijo opozoril že večkrat, primer prav lako obravnava gradbeni inšpektorat, saj je stavba postala za pešce ter množice avtomobilskih potnilcov nevarna. Občina v tem (in podobnih primerih) veliko pričakuje od nov^ zakona, ki ji bo »od-vezal roke^, Od 15. aprila bo veljal nov zakon, po katerem bo občina lastnika najprej uradno pozvala, naj objekt uredi, v nasprotnem primeru pa ga bo lahko občina obnovila na lastnikove stroške oziroma podrla, odvisno od konkremega primera. Na križišču pod Smehovim klancem je vse bližje ureditev krožišča, ko bo treba obenem poskrbeli za podrtijo. Ne nazadnje je tik ob podrtiji zaščitena geološka antiklin^ z zanimivimi plastmi zemlje, ki jo namerava občina označiti s ruristično tablo. BRANE JERANKO Sramota nanajpomairdmejiem krmsài tretje slovensb turstičnereg^ li^ Smehova gostDna je damjanalnji podrtija. Za večji ugled učitelja v Osnovni šoli Šmarje pri Jelšah pripravljajo 10. marca ob 16. uri strokovni posvet o ugledu in položaju učiteljev oziroma strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. V Šmarju so se projeicta lotili že pred začetkom šolsk^a leta, ko je Vesna Drofenik zbrala osem sodelavk in z njimi v centralni in podružničnih osnovnih šolah preverila, kaj strokovni delavci menijo o ugledu učitelja, kateri dejavniki prispevajo k izboljšanju ugleda in kateri mu škodujejo. Članice inovacijskega projekta Dvigovanje ugleda strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju so zdaj začele izdelovati osebni portfelj, Kot pravi Drofenikova, bodo načrtno spremljale spreminjanje dejavnikov, ki vplivajo na ugled, ter se ob tem strokovno in individualno razvijale. Posvet je namenjen vsem, ki jih ta tema zanima, saj bodo na njem gostili glavnega tajnika sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Branimirja Štruklja, dr. Petra Javrha, ki se ukvarja z razvojem kariere učitelja, ter zunanjo sodelavko Andragoškega zavoda Slovenije in vodjo Centra za razvoj inovativne edukacije mag. Majdo Naji. AK Komedija tudi v Šentvidu Potem ko so se v zadnjih mesecih s svojimi predstavami že pokazali šmarski in koslrivniški amaterski gledališčniki. se v soboto obeta premiera prestave True story (Resnična zgodt») dramske skupine Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem. Predstavo je režiral Frenk Jed, ki v njej tudi igra. sicer pa so si vloge razdelili Branko Žogan • Bonč, Jelka Lorger, Urška in Anja Marš, Špela Gajšek, Davor Vrečko, Izidor Kačič in Rudi Horvat. Premiera bo v soboto ob 19. uri, komedijo Vinka Môdemdorferja pa bodo ponovili že v nedeljo ob 15. uri. AK WWW.nOVlte(lnik.COIII www.radiocelje.coiii Odpira že sto let Mineralna voda Donat Mg praznuje letos stoletnico. Ob tej priložnosti so v podjetju Droga Kolínska, ki v Rogaški Slatini polni mineralne vode, pripravili več aktivnosti. Dogajanje bo v prvi vrsti posvečeno Sla-tinčanom, čeprav bodo ne-katereakcije vseslovenske. Najprej bodo k sodelovanju povabili učence slatinskih osnovnih šol, ki bodo ustvarjali risbice, zgodbe, pesmi in plakate» povezane z vodami in njihovim pomenom za zdravje. Najboljše bo posebna komisija izbrala in nagradila. Lotili so se tudi iskanja in zbiranja starih predmetov, povezanih z zgodovino do-nata, pri čemer pričakujejo zlasti sodelovanje okoliških prebivalcev, predmeti pa morajo biti starejši od leta 1990. »Veseli bomo vseh predmetov, ki jih bodo ljudje našli-Če bo interese, bomo nekatere tudi odkupili, saj jih želimo predstaviti obiskovalcem Rogaške Slatine v zdraviliški pivnici, ki se nam zdi za to najprimernejši prostor,« pravi vodja funkcionalnih pijač in vod Droge Kolinske Tat-jana Erb an. Jubilej želijo Akcijo iskanja zgodovinskih pradmatov. povazanih z donatom, bodo zaključili 2 razstavo v zdraviliški pivnici. proslaviti tudi s stoletniki, torej tistimi, ki so se rodiJi leta 1908- Sloletnike bodo iskali v domovih za starejše, objavili pa bodo še javni razpis. na katerega se bodo ti lahko prijavili. Maja obljubljajo donatov dobrodelni bal, glede katerega so v Drogi Ko-linski še skrivnostni, prav takrat pa še simpozij zdravnikov. na katerem bo beseda tekla o raziskavah in terapevt-skih uporabi donata Mg v Zdravilišču Rogaška. AK ■k tos DEŽELA ZDRAVJA Dežela zdravja DEŽELA ZDRAVJA V soboto, 08. 3.2008 On|v Planetu Tuš Celje idfw^s^ otrok Ob 10.00 uri Delavnica za otroke. Ob 10*30 uri Brezplačno predavanje v kinodvorani št 7 Sanje Lončar în Adrianě Đoiinar. Ob 11,30 uri Putka Zdravka bo otrokom zaupala skrivnosti življenja na ekološki kmetiji. Od 10.00 Svetovanje in spoznavanje naravnih do 14.00 ure rešitev ob stojnicah projekta ^Skupaj za zdravje človeka in narave**. * ' v Ëfigrotu! đ.d- vTmov^io a, 300a Celje VITANJE Premik po sedmih ietiii? v Vitanju so pred sedmimi leti zgradili Čistilno na-pravo, z njo pa namesto Čistejšega okolja dobili onesnažene medsebojne odnose. Spomi lokaciji so odloč-no nasprotovali najbližji so-sedi, spor pa se je razširil na vse ravni v občini. Vročega kostanja so se vsa ta leta izogibali »kot hudič križa«, zdaj pa kaže, da se je toliko ohladil, da bo mogoče narediti korak naprej. Danes je jasno, da 250 tisoč evrovvredne čistilne naprave ne morejo prestaviti na boljšo lokacijo, saj Občina Vitanje za to nikoli ne bo imela dovolj potrebnega denarja (tudi, če bi po čudežu dobila polovico denarja na primer iz Evrope). Ja- sno je tudi, da čistilno napravo potrebujejo. Edina možnost je torej reSitev spora s prizadetimi krajani. Kaže, da je za dogovor končno pripravljenost na obeh straneh. V občini namreč v teh dneh pričakujejo, da bodo od odvetnika prizadetih krajanov dobili pisno sporočilo njihovih pogojev oziroma želja. »Če bodo sprejemljive in uresničljive, se bomo, upam, dogovorili,« pravi direktor vitanjske občinske uprave Srečko Fijavž. Dogovor s krajani je sicer za rešitev problema najbolj pomemben, vendar se lahko pokažejo tudi druge težave. Čistilna naprava z vso opremo pač stoji celih sedem let: »Z izvajalci se dogovar- jamo za revizijo obstoječega stanja. Vedeli moramo, kaj je potrebno Se narediti, da bo naložba v resnici zaključena in v kakšnem stanju je po sedmih letih oprema. Prav tako moramo preveriti, kaj je $e potrebno naredili pri kanalizacijskih sistemih, da bomo čistilno napravo tudi v resnici lahko začeli uporabljati,« našteva Srečko Fijavž. Tbdi v najboljšem primeru torej v Vitanju Čistilna naprava nebo zaživela čez noč. Zaenkrat ni nič novega tudi pri zapieiu s centralno čistilno napravo v Dobrovljah za potrebe zreške občine, ki ji nasprotujejo krajani mejnih konjiških Gabrovelj. MBP - v center u Praznujte z nami! ft Pet6k, 14.3.2006 ob 16. uri ' EMA PO EMI z nami bodo Coie Moretti, Brigita Suler in zmagovalka Eme 2008 Rebeka Dreraeíj. Vabljeni tudi na pokusino odličnega jabolčnega zavitka. Najmlajši boae lahko ustvarjali na delavnicah pred trgovino ART od 17. ure dalje. Sobota, 15.3.2006 od 11. ure daije CIRKUS PIKE NOGAVIČKE Obiskala nas bo Pika Nogavička skupaj s klovni^ zonglerjí, cirkusom (n vsemi norčijami. Najmlajli boste lahko obiskati kotiček posiikave obraza pred pro^ Turboschuh. Vsi pa se boste lahko sladkali na številnih degustacijah. Sobota, 15.3.200$ob 16.uri ANSAMBEL GREGORJI za vse ljubile!je domačih z^/okov.Za prijetno vzdušje bomo poskrbeli tudi s pokusino mortadele velikanke. Pred trgovino LEONARDO vam bomo predstavij^zdela^^ 9 velikonočnih voščilnic in pogrinjkov. ^^ Prav tdkoza vas pripravljamo itevtind presenečenja, degusiacije. ter nagradno igro z bogato nagrado na Štirih kolesih.Za vse vaspa smo pripravili številne rojstnodnevne popuste v naiih trgovir^ah in lokalih. novitednik www.novitednik.com www.radioceije.com Iskanje prost Zaradi prostorske stiske vojniškega vrtca v zadnjih dneh občinska uprava skupaj z ravnateljico osnovne šole in župnikom mrzilčno išče začasne prostore za vsaj eno skupino otrok. Obljube o skorajšnjem novem vrtcu pa staršem na Fran-kolovém že pošteno naje-dajo živce. Slednji so zato ravno včeraj več kol petdeset podpisov nezadovoljnih staršev poslali na vojniško občino. V dopisu skupaj s svetom tec Staršev vrtca Mavrica Vojnik zahtevajo, da se čimprej resno pristopi k gradnji prizidka ali povsem novega vrtca v Vojniku ter na Frankolo-vem. Se prej pa bo potrebno premostiti prostorsko stisko, ki je nastala v vojniškem vrtcu. Če ne želijo odkloniti malčkov, morajo s prvim aprilom nujno pridobili 5e en prostor. Občina se sicer z vodstvom Cerkve pogovarja o možnosti najema bližnjega obnovljenega starega župnišča. A če ne bodo prišli do razumne cene najema, bodo vzgojiteljice morale za nekaj mesecev odstopiti še pedagoški prostor. Z naslednjim šolskim letom bo prostorska stiska še .večja. Že sedaj imajo prijav za vsaj tri nove skupine, uradnih vpisov pa Še niti ni bilo. Tri prostore je Osnovna šola Vojnik že obljubila» občina pa jih mora ustrezno urediti, saj so nujno potrebni adaptacije. ROZMAR] PETEK Po letu dni nič bližje dogovoru Leto dni po burni razpra-vi na občinskem svetu na Dobrni niso še nič bližje rešitvi za zbirni center. Ta je začasno še vedno lociran pri graščini Novi grad. občinska uprava pa še vedno upa, da bodo s krajani Vinske Gorice uspeli vzpostaviti diaiog, saj bi bii prostor ob čistilni napravi daJeč najprimernejši. Že pred letom je takšni nameri občine močno nasprotovalo 80 krajanov, najvidnejši protestnlk med njimi pa je bil in je še svetnik in obe- nem podžupan občine Jože Majer. »Zemlje ne prodamo, gradnje ne pustimo,« je bil znova jasen Majer. »Zakaj bi morali ravno mi vse potrpeti! Zakaj bi morali pred nosom imeti vse - od kurje farme. čistilne naprave in ostalega smrada? I Tega nam enostavno ne morete vsiliti, če niste lastniki.« Zupan Martin Brecl je tudi tokrat znova poudaril, da zbirni center ni sinonim za neurejene in razmetane kontejnerje, iz katerih bi se širil smrad, temveč za urejen ce'n- ter zbiranja odpadkov, v katerega bi se smeti odlagalo le pod nadzorom. Obenem bi vzpostavili videonadzor in center z zasaditvijo dreves vizualno skrili. Bred je prepričan, da je ta lokacija, Id so jo izbrali svetniki, še vedno najbolj primerna ter da krajani, Če bi jim center primemo predstavil, postavitvi nebi bili več tako nasprotni. Kot alternativo je sicer ponudil Še, da bi zbirni center uredili skupaj z vojniško občino, čerrmr pa svetniki niso naklonjeni. ROZMARI PETEK Prva igoščenka Mlaških fantov v Hiši dediščine na Mia-čah so svojo prvo glasbeno zgoščenko predstavili ljudski pevci Mlaški fantje. Na plošči je 13 ljudskih pesmi, ki so navdušile obiskovalce. Skupino Mlaški fantje sestavljajo vodja Miran Javorník, pevovodja Stane Vez-jak, Vinko Javorník, Ivan Jezovšek, Ivan Goiob, Janez Rupnik, Frede ri k Ko-iar in Jože Breznik. Delujejo že tri leta. skupina pa je nastala na pobudo Jožeta Breznika. »Prepevamo ljudske pesmi, vaje imamo enkrat na (eden. Nastopamo na različnih prireditvah in se radi odzovemo povabilu. Tokrat smo predstavili prvo glasbeno zgoščenko In upam, da bomo izdali Še kakšno.« pravi Miran Javomik. Na predstavitvi zgoščenke se je zbrala cela vas, poslušalci pa so prišli tudi od drugod. Prireditev je povezovala Mojca Kos, poleg Mlaških fantov pa so nastopili Še skupine ljudskih pevcev, Taščice, Ljudski pevci izpod Boča in Spomladansko cvetje iz Šentjurja, ter mlada harmonikarja Gašper Kolar in Evelina Leskovar. Ljudje so bili nad slišanim navdušeni, Jožica Štefamč pa jeMlaŠkim fantom za njihov trud pripravila čudovito torto. Tako bo ob Izidu vsake njihove nove zgoščenke, je obljubila. EV novi tednik 'U KULTURA 15 motednik s^adbcelje Prešernova 19,3D00 Celje BPei^mve izzive?!mte mimrsKe izkHBf^e /ff M se m hI želeli pridnaJPi? Iščemo honorarnega sodelavca Novega tednika in Radia Celje za spremljanje dogajanja na velenjskem območju! Dovolj dela tudi za novega direktorja Po treh mandatih vodenja Pokrajinskega muzeja Celje se Darja Pirkmajer v jeseni poslavlja z direktorskega mesta. Mandat ji ho potekel oktobra, novega direktorja pa bodo izbrali na podlagi razpisa, ki se je zaključil v sredo. Pirkmajer-jeva se nanj nI prijavila. Darja Pirkmajer se s ponosom ozira na svoje 13-)ef-no vodenje muzeja. Najbolj ponosna je na odkupe številnih dragocenih predmetov in zbirk, ki so danes na ogled na različnih lokacijah. »V tem času smo odkupili veliko Slevilo zbirk, pri tem so nam pomagali zlasti Občina Celje, bolj malo kultiirno ministrstvo ter banke in zavarovalnice,« omenja Plrkma-jerjeva, »med največje sodijo zbirka kočij, ki je danes na ogled v depoju na Dobrni, zbirka Schlitzove keramike, odkupili smo tudi obilo pohištva ter skoraj vso gradivo, ki so ga zasebni zbiralci nabrali v Savinji.« Ponosna je tudi na arheološke izkopanine, ki jih ni bilo ma- Daija Pirkmajer se poslavlja z direktorskega mesta. lo. Muzej je namreč sodeloval pri vseh izkopavanjih pri gradnji avtoceste na našem območju ter vsamem mestu. Samo izkopavanja na Rif niku letno predstavljajo tono Planete v lortcu so predstavili (z lave) Miran Gracar, Marjana Kolanko in avtor, vitez kulinarike Andrej Prie. Levstikova soba Osrednje knjižnice Celje je bila v sredo zvečer veliko premajhna. da bi sprejela množico obiskovalcev, ki so prišli na predstavitev nove knjige slovenskega vite2a kulina-rike Andreja Frica Planeti v loncu. Knjiga, ki jo je natisnila in izdala celjska založba Gra-cer, je precej nenavadna. V njej namreč avtor, ki se je v kulinariki kalil tako v maršalovi kuhinji kot po ladjah in zasebnih jahtah, razmišlja o povezavi kulinarike in astrologije. Razmišlja o znamenjih horoskopa, vplivu sonca in lune na rast in razvoj rastlin» vse to pa začini z nasveti, kakšna kuhinja, še bolje kolinarika. sodi k ljudem, rojenim v različnih nebesnih znamenjih. In jim ponuja recepte za jedi, ki naj bi jim po astrologiji najbolj ustrezali. Knjiga Planeti v loncu je po dveh Fričevih uspešnicah - knjigi O Maninu, moštu, goski in vinu (več kot 1.000 strani) in Diši po božiču «tretje delo tega avtorja, ki se kulinarike loteva mnogo bolj filozofsko kot zgolj z zapisovanjem receptov, Napoveduje pa jih še kar nekaj, o kro- fih, postrvih, sardinah, tar-tufih, ribah in mehkužcih, gobah (er o prašiču, slovenskem kraJju živali. Ne zgolj koristno, marveč tudi zabavno in na trenutke poduhovljeno branje Fričevih knjig se bo v zbirki Iz kuharske kape zaključilo prihodnje leto z najtežje pričakovano knjigo Ka-masutra v jedi. Knjiga Planeti v loncu je novost v sicer bogati ponudbi kulinaričnih priročnikov. Je pa tudi zelo lepo oblikovana in vrhunsko stiskana, kar je Grafiki Gracer lahko upravičeno v ponos. BRST keramičnega gradiva, pravi Pirkmajerjeva. Pod njenim vodstvom so tudi temeljito obnovili Staro grofijo, v kateri ima Pokrajinski muzej svoje prostore. »Tli smo opra-viii vrsto obnovitvenih del. Prekrili smo streho in zamenjali vso električno napeljavo, v prvem nadstropju smo reslavrirali baročne freske v dveh vogalnih sobah. Popravili smo obe arkadni stopnišči in obnovili stalno arheološko razstavo,« našteva direktorica, ki je »preživela« kar dve poplavi. »Sredi noči smo iz lapidarija na varno nosili dragocene predmete in gradivo, pri čemer nam je vedno uspelo vse pravočasno rešiti,« se spominja. V času njenega vladanja so odprli kar nekaj stalnih (Potočka zijal- ka, Riinik in njegovi zakladi, Šventnerjeva hiša ..,) in občasnih razstav (Kelti, Celjski grofi, Rimsko steklo. Orožje, Gumbi, Kuhar ca, Od škofije do škofije ...). Darji Pirkmajer je v veliko zadovoljstvo tudi, da število obiskovalcev muzeja zlasti zadnja leta vztrajno narašča. Čeprav je bilo pod njenim vodenjem muzeja veliko po-stoijenega, obilica dela čaka tudi novega direktorja oziroma direktorico. »Glavna projekta, s katerima bo imel novi direktor dovolj dela za cel mandat, sta ureditev stalnega depoja (začasne sem uredila) ter selitev uprave muzeja in stalne arheološke razstave v Knežji dvorec,« pravi Darja Pirkmajer. BOJANA AVGUŠTINClČ P.$.UOBIMTE A Vi» od SWANK BUTLER h S. LjuhUti^tt^ 126 min.. {?.$. I love you), romantična drama Rezija: Richard LaGravenese Igrajo: Hilary Swank, Gerard Butlsr, Lisa Kudrow, Gii>a Gershon. slame« Marsters. Kathy Bates, Ha^y Ccnnick Jr. Že V Planetu Tué! sevnď« «t. eu» ifM« 300^ Več za kulturo Vsaj ene informacije z zadnje seje celjskega mestnega sveta so se lahko razveselili tudi celjski kulturniki, ki že dalj časa opozarjajo na svoj nezavidljiv položaj v občini, zlasti pa na pomanjkanje denarja za izvajanje svojih dejavnosti. Župan Bojan Šrot je namreč napovedal boljše čase tako) po zaključku zadnjega mestnega investicijskega ciklusa. Nemudoma pa bo v proračunu zagotovil vsaj 200 tisoč evrov lemo za najnujnejša obnovitvena dela v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Tam imajo» kot je znano» velike težave zaradi pomanjkanja prostorov za vaje, težave imajo pri vzdrževanju prostorov» da nujnih naložb, med katerimi je najbolj potrebna obnova svetlobne^ parka, sploh ne naštevamo. BS S POLIC CELJSKE MOHORJEVE DRUŽBE Tedi ni blo tele Ico dons Z gornjim naslovom se bo strinjal prenekateri bra-lecr ki bo vzel V roke knjigo Blaža Podpečana. V njej so zbrane folklorne pripovedi iz Spodnje Savinjske doline. Avtor knjige je med let! 1997 in 2005 na območju štirinajstih župni] zbral 470 pripovedi in pričevanj, ki govorijo o življenju v teh krajih v preteklosti. Pri zbiranju pripovedi so bile upoštevane geo- grafske specifičnosti območja, pri Čemer so v knjigi enakovredno zastopani pripovedovalci iz nižinskih (»hmeljarskih«) in tudi višjih, hribovitih predelov. Pripovedi so v celoti zapisane v izvirni narečni obliki, v i. i. sred-njesavinjskem narečju (po T. Logarju). Folklorne pripovedi v zbirki Tedi ni blo tek ko dons so bile zbrane dobesedno pet minut pred dvanajsto, saj so bili pripovedovalci v času zapisa večinoma v zelo visokih letih, stari tudi več kot 90 let. Knjigo, ki jo je uredila dr. Marija Stanonik, najdete na policah Celjske Mohorjeve družbe in jo bodo zagotovo radi vzeli v roke tako starejši kot mlajši bralci, in to ne samo tisti iz Spodnje Savinjske doline, saj je knjiga lahko tudi dragocen učno-vzgoj-ni vin MP Planeti v loncu ¥ «^AAI^^^^Aí^ ^^L^fl^ mm ^ ^ J A -s «»^ki&fl^A É I « « «i» A A M A A* ^ A «Bri 4 • «A ^ A 4 k«« É* lite A A «É^M A IA Ker je vec znAnja danes voč uspeha jutH: LJUDSKA CEUE VABIMO K VPISU www.lu-celje.si •Predè04slav290ia - poklicni tečaj ter 3. in 4. letnik • Splošna gimnazija • 3. in 4. letnik • Ekonomski tehndc • PU po konćan'f trgovk èoH • Prodajfltec * prekvalifi kacija ter vpis v 1. letnik »P&k/aMČi&ar^condRor-vpisv l.in 3. letnik •Nalaksr-vpisv 1. letnik TEČAJI IN DELAVNICE 'Teê^ tup) lazikov - sptoáni, posíovnf, Konverzacija • Obikovan^ dlnamiànih spletnih strafii ' Forax - trgova«!» 2 valutaml - začetek t8.3.08 * Oanova aatrotoglje; Numrolosija NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Izvalalec zidanja \n ometavania, betonskih 6eL del ntzfcih gradenj - preveiianje 26. 3.06 Scctaln} 08l(rt)0vaSec na domu - april 08 Prijave m i reformacije: Tel.: 03 428 67 50: e-mail: m}o<^lu-ceIje.si ali osebno na Ljudski univerzi Cetje Zsvstralsko vejo družine (Jure stojr dmgiz leve in Judita cepi) Med miskami in nostalgijo Celjan Jure Piškur o življenju in znanstvenem delu na Švedskem ter svojih potovanjih - Razvoj »ketchupa« proti raku Leto 2007 se je začelo in končalo z milo zimo. ia-nuarja so nas presenetile cve-toče če$n|e, medtem koje de-cember zmotil nekatere for-zicije. Zgodnja In topla pomlad se je nato nadaljevala s kislim poletjem, ki smo ga ujeli le za rep (in švedske deževne in ne preveč tople julijske dneve na srečo preživeli na južni polobli). i^ed tem časom smo, vsaj na zunaj» že postali Švedi. Leto smo začeli v Palermu z milansko sodelavko Concetto in se teden dni potepali po Siciliji. Posebej so nam ostali v spominu starodavni nwzaiki deklet v bikiniju, ki so krasili rimske terme v Piaz-zi Armerini. Kako se stvari, ne samo v modi» pravzaprav ponavljajo. Namesto smučanja smo preživeli nekaj dni v Valenciji, kjer sem imel nekaj predavanj, ki sta jih Judita in Jur-ček izpustila. Nato smo skupaj uživali ob obisku akvarija In eksperimeotarija io ostalih čudovitih stavb, ki jih je postavil oče 200«metrskega nebotičnika Tlirnig Torso TUdi letos se nam je s svojim dnevniškim zapisom preteklega leta oglasil Celjan Jure Pilkur (1960), mikrobiolog, znanstvenik in profesor v Lundu na Svrškem. Honorar za lansko objavo je podaril svoji nekdanji šoli, 1. gimnaziji v Celju, za nakup kakšnega kosa laboratorijske opreme ali strokovne literature. (v Maímňju). arhitekt Santiago Calâtrava. Seveda smo se nastavljali februarskemu soncu na neskončni mestni peščeni plaži in se »sladkali« z okusno morsko rižoto. Mestno jedro Valencije z arabsko arhitekturo vedno znova očara, Vrhunec je tržnica s hrupnim prodajalci in kupci, z vonjavami in barvami. V zgodnji pomladi so nas »očarali« tudi zažgani avtomobili, barikade, hrup in nemiri v Koebenhavnu kol posledica desetletja zasedene hiše Ungdomshuset, Id jo je pravkar izgubila danska avtonomna mladina. V spominu ostajajo vonj po zažganem, solzivec in i^romno policijskih oklepnikov. Vse kaže, da mladostno upornost znova in znova odkrije vsaka generacija. Tudi slovenski študenti Na začetku leta sem tudi dobil zajetno finančno podporo za razvoj laboratorija za eksperimentalno evolucijo. V fermentorjih naj bi ustvarili strogo kontrolirane pogoje, ki so vladali pred 150 milijoni let, in skušali ponoviti evolucijo kvasovk, še posebej njihovo sposobnost vrenja in akumulacije alkohola. Skušali naj bi razumeti, ali lahko znova zavrtimo evolucijski film: ali bi znova dobili enake kva-sovke ali čisto nove protori-pe? Torej spel ponavljane: da ah ne... Se vedno verjamem v neskončno variabilnost in inovativnost narave. Trnova pot nabave ir^tru-mentov in pridobitve dodat- nih sredstev za zaposlitev mladih raziskovalcev Še vedno traja. A cilj je bližji, čeprav bomo prve rezultate najbrž teli šele čez nekaj let. Narava je za to sicer potrebovala desetine milijonov let. V mojem laboratoriju nas je bilo povprečno od dvanajst do šestnajst, a z veliko izmenjave in običajno pestro etnično sestavo. Pomladi smo bili posebej močni tudi v nogometu (kar dve ekipi za mali nogomet smo lahko sestavili), pri čemer smo pogosto igrali tudi badminton. Uspelo nam je tudi publicirati več kot ducat člankov, medtem ko sta bili obe patentni prijavi neuspešni. To leto sem imel v laboratoriju tudi tri slovenske študente. Slovenski prostor se bolj in bolj odpira tudi na področju znanosti. A pot je še dolga. »Ketchupa proti ralcu Proti koncu leta so prišli tudi dolgo pričakovani rezultati o delovanju naših samomorilskih genov na miši. Samomorilski gen, ki je izoliran iz paradižnika, je vcepljen v posebno linijo matičnih celic. Te transformirane celice se nato vbrizgajo v možganski tumor tn začno živahno graditi mo-stičke z delečimi se rakastimi celicami. Dodamo neaktivirano zdravilo, ki ni nevarno za običajne celice. A ko se to aktivira v matičnih celicah preko paradižnikovega gena, nastane pravo zdravilo oziroma strupena substanca. Ta se potem pre- ko mostičkov prenese v rakaste celice. Oboje, matične in rakaste celice, nato začno odmirati. Rezultati sodelavcev s Karolinške v Stockholmu kažejo, da se potem po tednu dni tumor zelo zmanjša in miške postanejo zdrave. »Ketchup« proti raku. Letos bomo začeli prvi krog kliničnih testov na prostovoljcih. Družinski stresi Jurček je poleti dokončal Četrti razred in napredoval še s Četnim jezikom, angleščino. Začenjajo ga zanimati tudi deklice, posebej Sofija. Tik pred koncem leta je v šolskem odmoru reševal žogo z drevesa. Veja se je zlomila in kmalu za njo tudi obe kosti njegove leve podlahti. Nekaj dni smo preživeli v bolnici. Konec je bil srečen In po mesecu so mu iz zaraslih kosti pobrali kovinski sponki. Smešen de) te prigode je njegovo zbujanje iz narkoze. Nadrl je vse naokoli, potrgal cevčice in skušal celo fizično obračunati s prisot-niini. Jeseni pa je zopet zmagoval v judu. Zdaj ga Čaka še pomembnejša tekma, s spremembo starostne skupine se bo moral navaditi tudi na poraze. Pri majhnih otrocih so majhni in pri velikih veliki problemi. PriJanu (23 let) gredo stvari vseeno proti svetlejšim dnem. Po letu tavanja in barvanja mojih las na sivo postaja prijaznejši in njegova zgubljenost se zmanjšuje. Te dni se je zopet vrnil k fiziki in začel gra-diti inštrumente za danska satelita, ki bosta merila pre-mikanjeZemljinegamagnet-nega polja. Judita je spremenila vsakodnevno triurno vožnjo med Lundom in Koe-benhavnom v intenzivno bra-nje: zadnje mesece bere predvsem dela zadnje Nobelove nagrajenke Doris Les-slng, Še vedno ostaja zvesta kvasu in Carlsbergu, čeprav pri slednjem veliki pretresi in reoiganizaci je še niso konča ne. Naxa] v Avstralijo Poletjejeprineslo dolgo načrtovani obisk Avstralije, ki je bil mešanica mojih službenih obveznosti, krajše ekspedicije, turizma in obiska družine. Presenetljivo, čeprav je od našega triletnega bivanja v osemdesetih letih minilo že precej Časa, smo se počutili kot doma. Zaradi melodije v jeziku in mentalitete. ki še vedno nista pozabljeni, in zaradi kopice toplih spominov, ko smo pred JLA ušli les kovčki plenic in knjig in na južni polobli začeli novo življenje. Z Judito sva obiskala najini bivši delovni mesti na univerzi (ANU) v Canber-ri. Le malokateri znan obraz je Se bil naokoli. Jurček se je vozil po toboganu na Janovem starem igrišču. Tudi Janov vrtec smo obiskali. In tudi naša hiša z ogromnim evkaliptu-som še stoji. Teta je dopolnila osemdeset lel in Še vedno cveti, skoraj tako intenzivno kof njene kamelije. Poleg eksotičnega cvetja je posebnost Avstralije tudi njen vonj, po evkaliptusovem olju in cvetočih pomarančevcih, bank-sijah in mimozah, pa kričanje kakadujev in nočno pretepanje in vragolije posumov. Ni kaj, že pisanje teh vrstic povzroči nostalgijo. Po sredini Mste Po vrnitvi v Lund so nas obiskal i starši. Juditin oče. 85-letnl Janko, je Še vedno kolesaril, le spoštovanja prometnih predpisov je bilo Še za kanček manj. Komično je bilo, ko sva z Jurčkom tekla za njim in ga skušala spraviti s sredine ceste. Moji mami pa seje najbolj vtisnila v spomin velika razstava in stalna zbirka o koncentracijskem taborišču Ravensbrueck. Tam je konec vojne í^gnih njena mama, moja babica Rozalija. Tik pred koncem leta sva se 2 Judito prvič po petindvajsetih letih srečala s svojimi sošolci iz ljubljanskih študijskih let- Pri nekaterih se mi je zdelo, kot da bi se Čas ustavil: ostali so nespremenjeni z nasmehi in besedami in zopet bi lahko z njimi sedel v šolskih klopeh. Ža nekatere so bila pretekla leta zelo trda, prepletena z boleznijo in nesrečami. Za njih bom držal pesti v tem letu. Konec leta smo dočakali na napolnjenem piranskem Tar-tinijevem trgu. Novo leto je najprej začel dunajski valček in potem Bandera Rossa. Kako se stvari pravzaprav ponavljajo (to je bilo moje prvo silvestrovanje v Sloveniji po letu 198S) ... JURE PIŠKUR Prizori iz Avstralije; cvetoča banksija, ena najznačilnejših avstral^ih rastlin in podrobnost s kontnega grebena v Kimberteyju Življenje na robu V celjskem domu za brezdomce: zadovoljni z malenkostmi, ker si velikih stvari ne morejo privoščiti - Ko življenje udari po tebi v zadnjih mesecih se je v javnosti pojavilo veČ obtožb, ki s strani nekaterih nekda-njih zaposlenih letijo na zdajšnje vodstvo celjskega doma za brezdomce. Strokovni vodji doma Zdenki Zupane Zrinski in direktorici Javnega zavoda Sodo Suzi Kvas. pod okriljem katerega je zdaj dom za brezdomce, očitajo, da je ekipa, ki deld z brezdomci, neu-strežno usposobljena, da se v domu pojavljajo tudi kazniva dejanja in podobno. V vodstvu doma za brezdomce in pri Sodu so očitke ostro zavrnili. Da so stvari v domu urejene, dokazujejo z dokumenti, tudi z dobrim sodelovanjem z ministrstvom za delo družino in socialne zadeve. Nekateri nekdanji zaposleni trdno stojijo za svojimi trditvami, da so slvari v domu 23 brezdomce neurejene. Medtem ko vodsivo doma razmišlja o tožbi zaradi neutemljenih očitkov v javnosti, tožbe omenja tudi nasprotna stran. Na celjski policiji pravijo, da v zadnjem času v domu za brezdomce ni bilo večjih posredovanj. Medlem ko je glede medse-bojnih očitkov mogoče pričakovati Še kar nekaj besednega dvoboja, smo se odločili preveriti star^je-pri tistih, ki so od pranja umazanega perila v javnosti bolj pomembni, Nenazadnje dom obstaja zaradi njih. V domu za brezdomce smo preživeli dan. Pogovarjali smo se z vei kot desetimi stanovalci, saj smo želeli slišati njihove izkušnje, nekaj jih je bilo v času našega obiska zaradi Šibkega zdravja tudi v bolnišnici. Videli smo, da listi, ki omenjajo, da so v domu za brezdomce klo-šarji, nimajo pojma, o čem govorijo. Klošarji in brezdomci namreč še zdaleč niso eni in isti ljudje. Ivana MarUnčiČ in lojze)( Potočnik imata celo svojo sobo, v kateri imata kliub te^i nvlienjski usodi vsai malo zasebnosti, Ivan Čater, ki je v Kosovi ulici vCelju našel svoj dom pred dvema letoma. Stanovalci doma so nam razkazali tudi svoje sobe - čiste, urejene. »Pred časom sera spala lam na hodniku. zdaj pa so mi uredili tole podstrešno sobo, da imam svoj prostor,« nam pove Panika in nas povabi k sebi. »Naju je v Celje pripeljala usoda z Gorenjske. Po deložaciji so se začeli problemi in nisva imela kje živeti. Sprejeli so naju tu, v Celju. Zadovoljna sva,« sla nam razložila Ivana Mar-tinčič in Lojzek Potočnik in nam pokazala tisto, kar sta lali-ko od svojih stvari prinesla v dom. Nekatere stvari sta zaradi težke finančne situacije morala prodati. Kosilo je ob pol enih, vso hrano v dom pripeljejo iz In-^da Gostinstva, stanovalci so z njo zadovoljni, nikoli ne ostane nič, saj imajo ob 16. uri tudi malico. V sobah si krajšajo čas s televizijo, z branjem knjig, nekateri tudi z reševanjem križank- V skupnih pro- Katica Berk Pridna stanovalka, ki skrbi tudi, da so skupni prostori čisti. »Prideio tudi zelo težki trenutki. Takrat joČem, a nekako zdriim,« nam je povedala. Za rožice v domu vsak dan vestno skrbi Ivan Čater. Pa še zelo dobro kavico kuhal Samo da Je zdravje Stanovalci sami omenjajo dober odnos z zaposlenimi, dežurni so z njimi 24 ur na dan. Nekateri so rianje tudi zelo navezani. V delo dežurnih spadajo tudi pogovori s stanovalci, ki se seveda srečujejo rudi s težkimi trenutki zaradi situacij, v katerih so se znašli. Dežurni morajo poskrbeti za zdravstvene potrebe stanovalcev, sem spadata dajanje zdravil ali vožnja k zdravniku, tak primer je bil na primer ravno v času našega prihoda. Zaposleni vodijo tudi računalniško evidenco vsakega dogodka, obiska ali vsakega pc^ovora in to za vsako uro. Dan se v domu začne okrog osme ure, ko sledijo pospravljanje sob, skrb za higieno, kavica, nato prostočasne dejavnosti , kj so pogosto kakšr>e igre, šah ali pogovor. V času našega obiska nam je kavico skuhal Higiena je zelo pomembna. Tudi videz. Ca si brezdomec, nikakor ne pomeni, da moraš imati neurejeno brado. Vlado Uolbuk. štorih je čisto, za to skrbijo vsi. V času, ko je bila v domu naša ekipa, 50 trli orehe. V domu smo opazili tudi Milana Lorgerja. Po imenu je verjetno neznan, medtem ko je po svoji pojavnostipred leti na celjskih ulicah, ko ni mogel stati na nogah, ampak se je dobesedno plazil po lleh, znan marsikomu. Danes je Lorger urejen, obrit, ne pije več, ne kadi. Z nasmehom nam je povedal, da je njegovo pozitivno spremembo pohvalil celo celjski župan. In pri odhodu iz doma nas je usta- vil Marjan Brnik. Bolj tih moški, ki je bil skoraj ves Čas našega obiska v kuhinji, igral je tudi šah, nam je stisnil roko in nas objel: »Veste, že-bm vam zdravja. Samo to je pomembno!« SIMONA ŠOLI NIČ, Foto: SHERPA V celjskem domu za brezdomce je trenutno 23 stanovalcev» večinoma starejših» poleg strokovne vodje zanje skrbi šest dežurnih delavcev. Tale gospod, Marjan Brnik, m more brez partije šaha. Redno ga igra t dezumimivdomu. Milen Lorger in >injegovB'< negovalka Danica, ki jo vedno komaj čaka. Po končanem tuširanju in urejanju sledi obvezno dišavljenje z deodoranti in $ perfumčkom. Lorgerja smo včasih videli, kako se je dobesedno plazil po mestnih ulicah. Danes je popolnoma drug človek. SPORT Ormoško vino razpenilo pivo »Doživeli smo popolno ponižanje v Ormožu,« priznava Ivezič - »Kdor se ne misli boriti, naj ostane doma!« opozarja Gajič Celjski rokometaši so nepričakovano osvojili le točko v Ormožu. Na vrhu lestvi* ce prve slovenske lige imajo Še vedno občutno prednost pred Koprom, ki znaša štiri točke, vendar je slaba predstava razhu-diJa vodilne može kluba. Trener Slavko IveziČ ni ovinkaril: »Doživeli smo popolno ponižanje v Ormožu, igrali smo nepovezano, katastrofalno. Privoščili smo si spodrsljaj, ki nas lahko drago stane v državnem prvenstvu- Odnos nekaterih igralcev do celjskega dresa ni takšen. kot si želimo. Generalka pred gostovanjem na Madžarskem ni uspela. Se gojimo ambicije glede osvojitve drugega mesta v skupini lige prvakov. Tudi v prejšnji sezoni smo imeli podoben padec. Ostajam optimist, a stanje ni rožnato. Obenem tako slabo ne moremo več igrati. V Celju smo proti Picku odigrali zelo dobro. Ponovitev tiste predstave je formula za uspeh. Predpogoji za zmago so torej boljša obramba, razpoložena vratarja in manjše število tehničnih napak. V Ormožu smo jih imeli kar 18. Tudi medsebojni odnosi se morajo popraviti. V glavah igralcev se mora marsikaj spremeniti» da bodo delovali kot homogena celota!« Več kol o ligi prvakov se v zadnjem času govori predvsem o možnem povratku Ser-geja Harboka. »V našem klubu nimamo informacij o dogovorih. On ima Se dveletno pogodbo v Nemčiji. Njen odkup je finančno zelo zahteven in zapleten»« je odgovoril Ivezič, Sledilo je ostro opozorilo Dragana Gaji-ča soigralcem pred gostovanjem v Szegedu v 5. krogu drugega dela lige prvakov: »Tisti, ki se ne misli podrediti kolektivu, naj raje ostane doma. Bolje da potuje le osmerica» če je potrebno, samo da bo bojevita. V Ormožu smo se osramotili. Obljubljam borbeno igro. Če jo bomo dejansko prikazali, pa kljub temu izgubili, ne bomo doživeli očitkov. Gold Club koi tekmec v polfinalu slovenskega pokala je zahteven, a obračun bo v Zlatorogu, kar pove vse.« Tekma v Ormožu se je zaključila s fizičnim obračunavanjem, rdeči karton je dobil Gorazd Škof: »Preostalo je še devet sekund, nam pa akcija po dogovoru v minuli odmora ni uspela. Špiler je zato pohitel z izvajanjem deveimeirovke, a ga je domači igralec brutalno zrušil. Odhitel sem ga zaščititi. Ni bilo udarcev, ni bilo pretepa. Sicer pa se nam je občinstvo v Ormožu celo smejalo, tako slabo smo igrali- Gostovanje v Szegedu je za nas še težje kot v Barceloni. Časa za pripravo imamo očitno premalo. Verjetno pa nismo pozabili igrati rokomet. Celje je velik klub in tega se moramo vsi igralci zavedati!« Najbolj naj bi razočarala Igor Kos in Aleksandar Stojanovič» tudi požrtvovalnosti Renata Suliča ni bilo ... DEAN ŠUSTER, foto: GREGOR KATIČ Gorazd Škof ni skrhral razočarania po neodločenem izidu v Ormožu. Med veterani najboljši Keime team V soboto opoldne se je začel veliki in odločilni derbi za prvo meslo med veterani. Kelme team je v zaostali tekmi ugnal ekipo Klateži-Taverna s 7:5, jo prehitel na lestvici in osvojil naslov prvaka. Končni vrstni red: Kelme team 27 točk, Klateži-Taverna 25, Schiki 12, Črički 11» Splošna bolnišnica Celje 10 in U-8 3 točke. Najboljša strelca sta bila s po 28 goli Faik Kamberovič (Schiki) in Zlatko Komik (Kelme team), sledil pa jima je Boro Simič (Klateži-Taverna) s 23. V povprečju je bilo doseženih po 14 golov na tekmo. Šport po pravilih Nov pravilnik za dodeljevanje občinskega denarja usklajen z zakonom Celjski mestni svet je sprejel nov pravilnik o pogojih» merilih in postopku sofínan-ciranja za izvajanje letnega programa Športa v mestni občini. Gre za nov pravilnik, ki je zdaj usklajen z zakonom o §portu in nacionalnim programom športa. Svetovalec za šport v Mestni obdni Cdje Lado Gobec pravi, da je v novem pravilniku zdaj pokrita vsa športna dejavnost v občini. Praviiiik navaja tudi vse postopke, ki jih morajo društva opraviti ob prijavah na \avTù razpis za sofinanciranje svoje dejavnosti. »Zelo pomembno je, da se z novim pravilnikom večina denaija usmerja v program športa otrok in mladine, pa naj gre za interesne dejavnosti ali za dejavnost tistih najbolj nadarjenih, ki se želijo ukvarjati s lek-movali^m in z vrhunskim športom. Opredeljeni so tudi šport za otroke z motnjami v razvoju, šport invalidov, šport in re-kreacija za starejše občane in tudi druge naloge, ki so pomembne za razvoj in delovanje športa v občini,« predstavlja prednosti novega pravilnika Gobec. Ibda prav zaradi tako široko zastavljene dejavnosti, tudi po nacionalni strategiji Športa, a z nič več proračunskih sredstev kot prej, je bilo ireba ob uvajanju novih programov zmanjšati sredstva za druge programe. >>Gre predvsem za sofinanciranje raznih članskih ekip, ki bodo odslej še v večji meri odvisne od sponzorekih sredstev.« Za sport letos 800 tisoč evrov Mestni sveUiiid so sprejeli tudi letni program Športa v občini. V njem so delovanju dru- štev, Športu in rekreaciji namenili 867 tisoč evrov, od tega 62 tisoč za vzdrževanje športne infrastrukture. Denar bo letos namenjen različnim programom, večji del Športu otiok in mladine, kjer ima občina prednostni program Športa, v katerem so različne šporme lole. ki jih bo po sprejetih kriterijih ocenila posebna komisija in jih razvrstila v iri kakovostne razrede. >4^ogram namenja precej denarja tudi interesnim dejavnostim, zlasti za občinske programe, kot so tečaji plavanja za otroke v prvem razredu de-veileike in vrtdh, tečaji drsanja za prva razreda osnovnih šol In za počitniške programe, za medšolska tekmovanja in podobno. Nismo pozabih na Športno rekreacijo za skupine starejših od 50 let v različnih programih, sofinancirali bomo programe invalidov in njihovih društev in prvič je mogoče tudi sofinanciranje pro^amov športa za študente,« pravi Gobec. Denaija nI nikoli dovolj Kakovostni špon tokrat v pro ^amu riajdemo pri Članskih ekipah, ki bodo imele priznanih 320 ur najema športnih objektov. Sofinancirali pa bodo tudi programe kategoriziranih športnikov po merilih olimpijskega komiteja. Gre predvsem za svetovni, mednarodni in perspektivni razred, za Športnike, ki so svojo kategorizacijo dosegli na mednarodnih tekmovanjih in ki jim bodo pridružili Se Športnike državnega in mladinskega razreda. »Sofinancirali bomo tudi različne razvojne naloge, ne smemo pa pozabiti na redno vzdrževanje i2jem- Lado Gob«c no bogate mestne šponne infrastrukture. Naj omenim atletski štadion Kladlvar, nogometni igrišči Skalna klet in Olimp, letališče Leveč, konjeniški center v 5kof|i vasi, planinske poti. ki jih upravljajo naša planinska društva, in Se nekaj objektov po krajevnih skupnostih,« pove Gobec. Sofinancirali bodo tudi izobraževanje strokovnih kadrov, športne prireditve in podobno. Denarja ni nikoli dovolj, tako široko zastavljen program pa ga še dodamo drobi. Bo Športnim društvom sploh kaj veliko pomenil? »S sprejetim programom športa v občini bomo sofinancirali približno 70 društev, ki izpobijujej o pogoje in se prijavljajo na javne razpise, in prodam Šporme zveze. Čeprav d^-narja nj veliko, društvom vè\i-ko pomeni pri delovanju. Uspeh na občinskem razpisu je namreč redka možnost, da dobijo suh denar, gotovino, saj je sponzotîki denar, razen pri največjih športih, v občini relativno zelo skromen,« pravi Gobec. BRANKO STAME/ČIČ Celjski konjeniki uspešni na Dunaju v avstrijskem Wiener Neustadtu pri Dunaju je bil medoarodni tumir v preskakovanju zaprek, ki so se ga udeležili tudi mladinci Konjeniškega kJuba Celje. Izvedenih Je bilo 23 tekem na paikuijih kategorij A, L, M in S, nastopilo je 300 konj iz Avstrije, Nemčije, s Slovaške, Češke, iz Španije, z Madžarske in iz Slovenije. Prve izkušnje na lujem so pridobili tudi celjski mladinci- Pod taktirko u^nerjev Matjaža Cika in Aleša Ku-Čerja so dosegli dobre rezultate, bili so uvrščeni v zgornji del lestvice ali celo pod sam vrh, kar je Se posebej pomembno na parkurjih L. Izkupiček v tej kategoriji sta dve 2. mesti za Sašo Ostruh s konjem Lovely Spring, Neža Jurko je na konju Corany osvojila Z. in 3. mesto, Matija Kovač pa je bil s konjem Up Yours 8. in 12. S temi uvrstitvami so si mladi tekmovalci KK Celje zagotovili napredovanje v kategorijo M, kar pomeni, da bodo lahko nastopali na tekmah z zaprekami, višjimi od 120 cm. MOJCA KNEZ 2 leve: Neža Jurko, Saša Ostnjh, Urša Pišek in Maša Horvatič V Šoštanju za prestiž, v Zrečah za obstanek Zadnji krog prvega dela sezone v ligi UPC Telemach je dodobra raztegnjen, saj je bilo nekaj srečanj odigranih že med tednom. Šenijurčani so klonili v Novem mestu s 106:80. Sledita lokalna derbija, nocoj v Šoštanju in jutri v Zrečah. Pomembno za oboje ZreSka Ro^a po devetih zaporednih porazih Čaka polzel-ske Hopse, ki imajo dve zma^ več. Rc^i, ki je nazadnje zma-galaiikpredbožičem (z Zagorjem). zdaj že pošteno gori pod nogami, saj jo je nekaj čudnih rezultatov na dnigih igriáčih prikovalo na dno tabele. Na drugi strani tudi Hopsom ni vseeno, saj bi se jim ob morebitnem porazu Zrečanl približali na sa- mo eno zmago, tukaj pa je še Zagorje» ki okrepljeno igra povsem drugače kol na začetku sezone in je v zadnjih štirih tekmah zmagalo ter dohitelo Pol-zelane. Jeseni je bilo na Polzeli zanesljivih +\2 za Hopse, a po odlični igri ekipe Boštjana Kuharja Šele v zadnji Četrri-ni. Od tega srečanja sta ekipi dodobra spremenjeni, še posebej Zrečanl, ki imajo nekaj novih igralcev. Že nekaj časa ni več na Polzeli najboljših igralcev Rogle Igorja JokiČa in Davorina škomika. T\idi Hopsi imajo novo ime> zelo solidnega centra Marka Dawsona, ki je bil sodeč po dosedanjih tekmah zadetek v polno polzelske su'oke. Precej težav s poškodbami imajo tako eni kot drugi, negotovi so nastopi Jureta Broliha in Mi- roslava Petroviča pri Zreča-nih ter Jasmina Catoviča, Andreja PodvrŠnika in Rajka Ri-tuperja pri Hopsih. Spomnimo še, da sta lani moštvi igrali v B ligi, kjer so obakrat slavili Poizelani, tako doma kot v Zrečah, kjer je bilo 95:83 za moštvo ÏZ Savinjske doline. Tipanje moči Drugi lokalni derbi, v katerem Elektra nocoj pričakuje Zlatorog, ima več ali manj prestižen pomen, a obenem gre tudi za preverjanje obeh trenerjev glede forme svojih ekip pred začetkom lige za prvaka. Rezultat v tej tekmi je namreč povsem nepomemben za lestvico, za Laščane pa vseeno bistven spsihološke strani- Po hudem spodrsljaju v Zagorju so strnili vrste, zaigrali bistveno bolje ter z zmagami vrnili nasmeh na lica vseh v klubu. Trener Damjan Novakovič ne skriva, da Je cilj vrnitev v Jadransko ligo, kar bo zelo težka naloga, ki ji je ekipa sicer kos. je pa vprašanje, če bo to znala pokazati v pravem trenutku. Pri Američanu Chester-ju Masonu vse bol) Kaže. da bi lahko bil zares velika pomoč pri doseganju cilja v drugem delu sezone. V prvem delu sezone so »pivovarji« slavili zanesljivo, za 20 točk. Elektra bo tokrat zaigrala brez [vana Šimunića. ki še ni pripravljen po operaciji kolena. So pa zato na boj proti sosedom iz Laškega pripravljeni vsi ostali. Po pravilu igrajo zelo dobro in so že nekajkrat presenetili v teh obračunih. JANEZ TERBOVC NA TATAMIJU Pekingu se še ni odreicia 22-letna judoistka celjskega Sankakuja Vesna DžukiČ upa, da ji bo na bližajočem se evropskem prvenstvu uspelo doseči takšen rezultat, ki bi ji omogočiJ uvrstitev na olimpijske igre. Tekmuje v kategoriji do 57 kg. težav s težo nima in tudi s poškodbami ne. Je večkratna državna prvakinja, na EP do 23 let je osvojila srebrno medaljo, na tekmi svetovnega A pokala je bila tretja. Trenirati je začela pri 14 letih. »V prostem Času nisem imela kaj poče- li,« prizna. Kakšna je trenutno vaša forma? Povprečna, ne preveč dobra. Na kaj se najbolj pripravljate? Pred nami je evropsko prvenstvo na Portugalskem. Kaj bi vas popeljalo v Peking? Potrebujem čim boljšo uvrstitev v Lizboni. Kateri uspeh vam doslej pomeni največ? To je bilo evropsko prvenstvo do 23 let v Salzburgu, ko sem osvojila srebrno medaljo. Imate morda vzornika? Nimam svojega vzornika v judu, Sama sebi sem vzornica. Ka) najrajši počnete v prostem Času, Čeprav ga imate verjetno zelo malo? Ja, res ga imam zelo malo. Če pa je že, pogledam televizijo ali kolesarim, a na prvem mestu je absolutno počitek. Kdo so vaši največji navijači? To so moje klubske kolegice, ki me spodbujajo na vsaki tekmi. Kako se počutite» ko tek- Vesna Džukić (modri kimono) pri zaključku uspešne akdje mujete pred domačimi navi-jači? Trema ni prisotna. Imam pa Še večjo željo po uspehu, ker od navijačev dobim dodatno energijo. Kakáni so želje in načrti za prihodnost? Čim več 7Tnag in seveda brez poškodb. Kaj nameravate početi po karieri? še nisem tako daleč, da bi razmišljala o tem. Kaj je po vašem mnenju potrebno za doseganje vrhunskih rezultatov? Potrebni so predvsem kvalitetni treningi- Seveda pa moraš poslušati trenerja. Pravilno se moraš motivirali, pomembno je pravo vzdušje. MITJA KNEZ Foto: SHERPA VIKEND POD KOŠI Petek, 7.3. Liga UPC Telemach. 22. krog. Šoštanj: Elektra Esotech - Zlatorog (20). 1. B SL, 21. krog, Konjice -Rogaška 09). Sobota« 8« 3« Liga UPC Telemach, 22. krog. Zreče: Rogla - Hopsi (19). 1.BSL, 21.krog,Celjski KK • Nova Gorica (19). 2. SL-vzhod, 21. krog, Podčetrtek: Terme Olimia • Pak-man Celje, Nazarje • Grosuplje (obe 19). 1. SL (ž). 12. krog. Konjice - Meso Lhke (16), Rogaška Slatina: Citycenter • AJM (19). Nedelja, 9. 3. 1. SL (ž), 12. krog, Črnomelj - Merkur Celje (17). 5. SL • vzliod, zaostala tekma 14. kroga, Slovenske Konjice: Dravinja-Pohorje (15), MALI NOGOMET Polûnâle slovenskega pokala ► Nova Gorica: Dobovec - Gorica (18). Nedelja, 9« 3. ROKOMET Uga prvakov, drugi del, 5. krog. Ciudad Real • Gorenje (16.30). ^^MRTNI KOLEDAR Sobota, 8. 3. ROKOMET Liga prvakov, drugi del, 5. krog: Pick Szeged • Celje Pivovarna Laško (17.15). LSL (ž),21. krog: Celje Celjske n^esnine - Burja, Velenje • Kočevje (obe 19). NOGOMET l.SL, 22. krog: MIK CM Celje - Drava (17). 2. SL, 15. krog. Velenje: Rudar - Zavrč 117). fiftUlETRlIU^I (!ut »luniHimo Kempa^t uij^^tednik ŠPORTNA OPREMA-REKVIZITl-SPOMINKI Dvorana Zlatorog Celje www.rk-ceije.sl spletna trgovina* rrrr ZRK Celje Celjske mesnine; Več kot zmaga na Ptuju Vsoboto, 1. marcaso članicd ŽRK Celje Celjske mesnine gostovale na Fluju in igrale prvenstveno tekmo v 1 .A DRL za ženske. Celjanke so bile v derbiju boljše in domačinke premagale z rezultatom 29:27. S to zmago so Celjanke potrdile in učvrsťHe položaj na lestvici. Naslednja teknia pred domačim občinstvom bo jutri, 8, marca, ob 19. uri, kose bodo vdvorani G cioveo pomerile z ekipo 8une Iz Škofij, zato vabljeni k ogledu te tekme. ^^dezete celjske mesnine ' u I L. I4L1 , C I (/>1 PANORAMA KOŠARKA 22. krog L SL: Krka • Alpos Šentjur 106:80; Marcelić 24, BaJažie 21; MislraCa 18. Košto-maj 14, Dragšič 12, Kobale 10, Palčnik, Sebič 9, Stevenson 6. GniSovnik 2. Vrstni red: Helios 42, Krka 39. Slovan 38, Zlatorog 37, Koper 35, Elektra 31, Mercator 30, Alpos 29, Zagorje 28. Hopsi 27, Kralki zidar 26, Rogla 25. ROKOMET 21- krog L SL: Jeruzalem Ormož ' Celje Pivovarna Lnško 28:28(14:lU;M.Bexjak9.Kra-bonja. Sok 4; Goren^k, Kok-šarov 7, Kozlina S, Trivutíclža 4, Špiler 3. Stojanovič, Kos 1, Gorenje • Slovan 30:24 (17:9); Vuković 8. Harmandić 6. Ka-vaá. Baákin 4, Mlakar 3. Blaže-vić 2, Sirk, Rezniček, Sovič 1; Skuèek. 2vižej 8. Vrstni red: Celje Pivovarna l^ko 37, Ci-mos 33. Gorenje 32, Trimo 28, Cold Ciub26. Ormož 22. Knauf insulation 17, Prevent, Slovan 15, Rudar II, Sviè 8. MODRI TELEFON - SPORT Otroški dodatek Bralka omenja, da je prejela od Centra za socialno delo Laško po ^stih mesecih ponovni izračun višine otroškega dodatka. Tanim^ jo, Čemu niso preverili točnost podatkovo njenih prejetih prihodkih že na začetku. Maksimiljana Pihler, direktorica Centra za socialno delo Laško, odgovarja: »Centri za socialno delo pridobivamo podatke neposredno od posameznika za njega in njegove družinske člane, ki jih vlagatelj vpiše v vlogo za uve-Ijavljanje pravice do otroškega dodatka. Na vlogi podpišejo v izjavi vsi polnoletni družinski Člani, zakonec ali zunajzakonski partner in vlagatelj, da so navedeni podatki resnični, točni in popolni. Za svojo izjavo prevzame vlagatelj vso materialno in kazensko odgovornost, zalo centri za socialno delo pravilnosti podatkov ne preverjamo. Zakon pa določa dolžnost povraâla stroškov, Če se včasu priznanja pravice ugotovi» da so bili posredovani ob vložitvi zahteve neresnični podatki. Zato pridobi ministrstvo za delo družino in socialne zadeve enkrat letno podatke o dohodkih in prejemkih pri Davčnem uradu Republike Slovenije. V kolikor se ugotovijo nova dejstva in novo dejansko stanje, se postopek obnovi in določi nova višina otroškega dodatka.« Urejanje parkirišč Bralec, ki se je predstavil kot »občan iz sosednjega bloka«, vprašuje, po kakšnem ključu je občina uredila is financirala ureditev parkirišča na Čopovi ulici 14 v Celju, pri čemer je slišal različne govorice. Zanima ga, kakšna merila nasploh veljajo za urejanje parkirišč v celjski občini. Vodja Službe za odnose z javnostmi In promocijo v Mestni občini Celje, mag. Barbara Bošnjak, odgovar* ja: »Za umestitev parkirišč morajo biti izpopolnjeni pogoji, ki jih narekuje izvedbeni prostorski akt (oziroma, da se morajo parkirišča nahajali znotraj morebimo že določenih funkcionalnih zemljišč). Mestna občina Celje po programu» dogovorjenem z mestnimi Četrtmi in krajevnimi skupnostmi, vsako leto uredi nekaj parkirišč. Ce so parkirišča povsem javnega značaja, ureditev v celoti financira občina, v nasprotnem primeru občina ureditev sofinancira. Na Mestni občini Celje o ureditvi parkirišča na Čopovi 14 nismo bili obveščeni niti ga nismo sofinancirali.« Rezervirano mesto? Bralka se pritožuje glede razpisa za prosto delovno mesto kontrolorja za nadzor blagajniškega poslovanja v Zdravilišču Laško. Preden je prejela negativen odgovor, je izvedela, da naj bi bilo delovno mesto rezervirano za kandidatko, ki je bila pri prejšnjem delodajalcu še na dopustu, delo pa naj bi nastopila isti dan. ko so ostali kandidati prejeli negativen odgovor. Bralka prosi za pojasnilo. Direktor Zdravilišča Laško, mag. Roman Matek, od-govarja: »Zdravilišče Laško, d. d., je 11. januarja 2008 na Zavodu RS za zaposlovanje ter v medijih objavilo razpis za prosto delovno mesto »kontrolér«, Rok za prijavo je bil 8 dni- Po preteku tega roka so bile vse vloge pregledane, z izbranimi kandidati pa opravljeni razgovori - intervjuji, in sicer 28. januarja. Po opravljenih razgovorih }e delodajalec izbral kandidata, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela ter je bil po mnenju delodajalca za to delovno mesto najprimernejši. Delodajalec ima v skladu z 22. členom Zakona o de- lovnih razmerjih ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje zâ opravljanje dela, bo pogodbo o zaposlitvi sklenil. Neizbrani kandidati so bili o rezultatih razpisa obveščeni v skladu z zakonom.« Pesek po pluženjih Bralca, ki živi ob krajevni cesti Sedraž-Kienovo (v občini Laško) zanima, kdo je dolžan počistiti pesek z roba zasebnega travnika, ki ostaja po pluženjih snega. Marjan Salobir» direktor JP Komunala L^ko, odgovarja: »Vzdrževanje občinskih cest v občini Laško izvajajo JP Komunala Laško in krajevne skupnosti (na manj obremenjenih cestah). Vzdrževanje odseka ceste Sedraž-KJenovo, skupaj spluženjem, je v pristojnosti K S Sedraž. Pri pluženju, ki ga v zadnjih dveh zimskih sezonah skoraj da ni bilo. se vzdrževalci po svojih najboljših močeh trudimo, da se gramoz z ban-kin in vozišč v čim manjši meri »napluži« na robove obcestnih zemljišč. Praviloma nanesen gramoz ne povzroča Škode in ga je potrebno spomladi le razgrabiti. Večinoma to opravijo lastniki zemljišč sami in brezplačno, saj smatrajo pluženje snega kot pomembno javno službo, ki jo mora zagotavljati občina na svojih cestah. V kolikor lastnik zemljišča sam ne more raz^abiti nanesene-ga gramoza, to v daijšem času opravi narava sama, ob sporni adanskem deževju, ko se gramoz sprime z zemljo ter trava preraste posledice pluženja. Če lastnik smatra, da mu je bila s pluženjem povzročena kakršna koli škoda na njegovih obcestnih zemljiščih, je le-to dolžan poravnati vzdrževalec ceste. Vzdrževalec ceste pa mora odstra-niti gramoz z obcestnega zemljišča, če so količine na-pluženega gramoza nenormalno velike.« Nagradna igra Bralka je ogorčena, ker se med nagrajenci nagradne igre Mladinske knjige kar štirikrat pojavlja priimek Vasle iz Empêtra v Sa-vlnjski dolini (od tega dva-iu-at Ivan Vasle). Gre za nagradno igro S knjigo do hiše. Prosi za pojasnilo. Mája Čadež Iz Sliižbe za odnose z javnostmi v Mladinski knjigi odgovarja: »V veliki nagradni igri S knjigo do hiše je bilo možno sodelovati na več načinov: z nakupom na podlagi ponudbe Mladinske knjige, ki je bila poslana po pošti, člani Sveta knjige in obiskovalci spletne knjigarne www.emka-si so v nagradni igri sodelovali avtomatično z vsakim nakupom, nagradna igra je potekala tudi v papirnicah in trgovinah Mladinske knjige Trgovine, pri prodajnih zastopnikih in na prodajnih stojni-cali Mladinske knjige Založbe- Sodelovanje v nagradni igri je bilo možno tudi s pravilnim odgovorom na nagradno vprašanje na kuponu in e-kuponu, ki je bil za vse do-segljivna naslovu www.mla-dinska. com/sknj igodoh ise, pri čemer za sodelovanje v nagradni igri nakup ni bil obvezen. Ker je lahko nekdo sodeloval preko vseh zgoraj omenjenih poti, je bila tako možnost, da pridobi več nagrad, večja. Pri računalniškem žrebanju ni bilo omejitev, kolikokrat je lahko izžrebana ista oseba. Žrebanje je namreč potekalo na podiagi naključne računalniške izbire izmed oseb, ki so sodelovale v nagradni igri. Pod priimkom in krajem, ki ga omenjate, smo prejeli večje število kuponov (2767), kar pomeni, da so imeli več možnosti, da zadenejo več nagrad. Ker je bilo Žrebanje opravljeno na podlagi naključne računalniške izbire tn v skladu s pravili igre, se je po naključju zgodilo, da so bili izžrebani različni kuponi iste osebe in iste družine.« BRANE JERANKO Če Imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete Številko našega Modrega telefona 031/ 569-581» vsak dan med 10. in 17 uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. PORTRET TEDNA DARKO JOVANDIĆ AreKiV #9 KARIERA V s Mik c^ JAZ IN KLUB Začetki No^cniet »m iitc\ igrati s 7. leti v FK Proleter Zmlàràn, l^r ítm igral do M. leta. f^dtosřm od»l vOFK Beograd, kjer sem igral 5 leT. Kanero sem do 21. letd nadalievâl v FK Banat/!ren}afiin. 1 v FKBakii A^erbajdžan« nato sem seu 6 mesKev vrnil v KF Bartdl Zrenjanir), od koder sem prHel v NK C^je. Klubi do seddj FK Prowler Zrenjinlr^, OFK Beograd« FK 6dnât Zn^jânln, FK Baku A2efba)džar>,f^K Celje Naj gol Na) gol sem dosegel v FK Banat, ko sem v polfínalni tekmi pokala ptoii NK ObeličdJi gd, ki na je popelial v vodstvo 12 proti 1 m prinesel iivt^ev v finale pok^. Naj veselje Vesel sem vsakega gola. ki ga do^eûm m vake ^mage. Ve^l sem» da serr na r^edeljski tekrm proti dobii ptilc^osr ter jo izkoristil s prvim goîom v spoíDladsnskemúelu. N4j žalost Izpad iz lige ?FK8af^ni Uipehi p^'ak tnl^irrske ligo Srbije, prvak z FK Baku (inalisl pokala l^nar Ztenjanln:Crve(^a zmtid Nastopi V1.SNL1nasiop še manj pa Frančku. Ko sem maJce odplaval, me je zbudil Franček rekoč. Še smrt boŠ prespal. Z Jocom sva bila kar hitro pripravljena in že sva tekla za kolegoma. Nad nami so mežikale zvezde. Ko bi jili razumel, bi že takrat verjetno vedel, kaj nas Čaka v steni. Tako pa ... Po navpičnem ledu Do vstopa smo prispeli dokaj hilro, v dobri uri. Razmere so biie odlične. Navezali smo se in Franček je že zdivjal po grapi navzgor. Grapa je postajala vse bolj strma, medtem pa se je že popolnoma zdanilo. Ves čas me je skrbela ledena sveča, ki nikoli ne zmrzne do tal. Ko smo priplezali v njeno bližino, sem videl, da ji do tal manj- BHEZPLACNI PROMETNI TELEFON RADIA CELJE ka dobrih trideset metrov. Franček je krenil na desno pod krušljivi previs. Z Jocom sva imela stojišče malce suan, na varnem mestu. Andreja je varovala ravno v vpad-nicinašega plezanja. Franček je zabil prvi klin v previs, nato še enega in Še enega, čistil je steno in zopet zabijaj, počival ter se pomikal višje. Priplezal je do področja, kjer ni bilo razpok, da bi zabil dober klin. Vzei je sveder v roke in vrtal. Luknja je bila pripravljena, samo še svedrovec in ključ smeri bomo imeli v roki. Na žalost se je vsa stvar zasukala. Franček je ugotovil, da so mu iz žepa padli čepi, ki so ključnega pomena pri svedrovcih. Bilo je kar nekaj hudih besed, toda predaja še ni bila podpisana. Zopet se je zapodil naprej, iskal razpoko, v katero bi lahko zabil klin. ki bi nas pripeljal na poševno poličko pri sveči. Po nekaj poizkusih mu je le uspelo zabiti slab klin, nato malo višje še dobrega. Še nekaj metrov in že je bil na polički. Ledenka: 550 m, VIII -h . 90 (Al - A2), plezali: Franc Knez, Andreja Knez, Joco Razpotnik io Franci Horvat (3. marca 1991, čas 14 ur). Dostop z Okrešlja 1 ura, sestop z Rink na OkreéelJ čez T^irški žieb 1,5 ure. Na vrsti je bila Andreja. Kar verjeli nisem mogel, da je tako urno preplezala zoprni previs. Gremo, gremo, je bilo slišati nad mano, kot da bi glas prihajal iz onostranstva. Zagnal sem se v previs. Dereze sem zataknil v zanke 'h % in se potegnil višje. Moči so mi pohajale, ko sem se tako vlekel čez odurni predel. Rad bi bil polž, da bi se prilepil na steno. V sveči je Šlo malo hitreje, toda previdnost ni bila odveč. Ko sem zapičil v svečo orodje, si še dihali nisem upal. Imel sem občutek, da se bo odlomila in mi onemogočila vzpon. Toda nič takega se ni zgodilo. Zapiezal sem v led, ki je bil popolnoma navpičen. Po desetih metrih skoraj nisem mogel držati cepina v roki. Z zadnjimi močmi sem se nekako privlekel do Frančka. Ta se mi je smejal, kot da ne bi razumel moje stiske. Kot krt Sledil je lažji raztežaj po snegu. Naslednji trije so bili zelo strmi, Spet so mi pošle moči. Nekaj časa sem visel kol salama na podstrešju. Frančkova spodbuda mi je vlila novih moči. Ko sem mislil, da sem čez, se mi je izpulil cepin, ki je bil moj najslabši del opreme. Zopet sem visel. Jeza, ki me je prevzela. mi je dala takšno moč. da sem do konca raztežaj a splezal brez počivanja. Mislim, da česa tako težkega Še nisem plezal. V kotlu je strmina popustila. Sneg je zamenjal led. Tu smo napravili dve navezi. kajti bili smo že zelo pozni. Pričelo se je temniti, mi pa smo bili še kar v steni. Hiteli smo, kolikor se je dalo, ko nas je ustavila izstopna stena. Napravili smo navezo in prečili na desno, proti malemu sedelcu. Še dobro, da je bila tema, da nisem videl, kje plezam. Do roba stene smo imeli Še raztežaj. Ker je bila tema kot v rogu. sem malce pomislil, da bomo morali prespati v steni. Toda na srečo se to ni uresničilo. Franček je po krušljivi prečki priplezal do opasti, ki nas je še ločila do roba stene. Pričel je kopati kol kri. Kje se je takrat držal, mi ne bo verjetno nikoli znano. Opast je bila prebita in že nam je izginil za rob. Drug za drugim smo prisopihali za njim. Veseli smo biii. da smo uspeli. Stisk rok in luna v očeh. Ko sem sestopal in obenem vse bolj zaostajal, sem šele pričel dojemati početje v steni. FRANCI HORVAT fetoiaôa) WELLNESS PARK LAŠKO Termalni center 2200 m' vodnih površin m savna center 03 ^00. wvMW,w('iln(:$spnrK-lGSl;o.si m WELLNESS PARK LAŠKO VI tiH« «žNajtt I Mi vase pocitnice iemliemo resnoj JZLETM KoržiiaSrdTnij«. M 4.. 6 dni. 4Î7C' Rlfn.Vâ'ikan-PefnMJi Sofrenfo-NMp«)i-AmflH),2S^.. 5dRl» aOK' G6nov«-PortonncHCInqu«T«fr»,2.S. 3dnl,219e Gini.j. ^oS«' ' ' • i rtni. 6$»€* B^rUR-Đnsđfn^tdam^AlpcIe. 5 dni. 315«' Po pot»h Primob TnitMi^,26,4.,adnl,2SM'R«9«n*burg-Wilh3li«-Pmau,2.S„2<(nl,1S2<' ZlaU Pra^ tngr«dev1JužrMC«iJi9,1.5,.3dn;. 182€* BudimpHU. 9,5.,2dn^^*Vli 8K«vo-Etnelai>d DatmatI, 30.4., 5 dni. 209€' BMgrad b D*r(iap< 1.5,. 3 dnf 17»rf4adonalni park 8ríonlTamjfí. 27.4.. i dan. Kaiftu K#nlta 2t£.. »đirf. tLSřajtíno voostvo. odní pwibkm. avfo»«fad U od 1349C Tf nunii^ in ( dni. «.OtfpaxQ voosr.a, jnfo Wjny.it,i NP Kgorpodo«^ HPi»UfO EyMl. NP 29 9Ć 34W V PftODAJi ŽEOODIH ZA 1.MAJ \h PCNfNC 0$ I UGODNI POPUSTI ZA HITRE PRIJAVE I POKUČrrC ZA KATALOGI emaiíímfoooótdduh.si.www.doteduh.splačilo na obrokov mj^fráfa fov^oái > nai^istejŠih termalno -mineralnih vod v Sloveniji ima v bazenih od 27®C do 36®C, njeni telesu prijazni učinki pa temeljijo na vsebnosti natrija, kalij a > magnezija, kaldja, sulfata in hidrogenkarbonata. ^ V ma^ažnih bazenih se lahko sproščate na lei^ečih, stenskih in talnih masažah. Vodni slapovi, topovi in druge vodne atrakcije omogočajosproičeno uživanje. ♦ Vsakdan Vas vabimo na gimnastiko vvodi. ^ V bazenih Vas pričakujemo vsak dan od 09.00 ure do 20. 00 ure, sobotah do 23.00 ure, ko smo za Vas pripravili nočno kopanje. ^ Sa\^ainsolarijstaodprtaod 14.00 UFC do 20.00 ure in ob sobotah do 23.00 ure. lofonnadje in rezervacije: 03 818 19 50 (ái: 03 818 1959 e-mailt nurktfting@ieme'K>ga5ka.st www.terme*TOgaska^i BnHODDSCi IZLCjNlkC^A lU^VČtiA ACT^CUA AIkcriev» 20.30Û0 Celje; taJ.; *386 03/428 75 00. a^iti: řU.Mlie@uletnlk.sí www,íxleuiÍk.sH pos^alfiic« ŽaIm. td: 63 S71 71 IS. Mnaíl: ítajal«c#ízteinH(.«Í • f LAMICA 1 S. ta 16.3. - OflM Mučarshi pol«tov * SKANDINAVIJA DO MORDKAPA 6.-20.7.2í}Oa •GAAĐALAMD 29^.{prviodhodleM - BOGATA PONUDBA MfMUDANWIH 1ZLET0V1 « KRATKI ODDIHI: - POREČ ht) P^ENTIUM, paket 3 dni poip h od 35 £UR/os -do 25.4. • UMAG htISOLUMAGinhII SOL GARDEN ISTBA paket 2 dni polp m cmI 64 EUR/o$ -do t6.3. • UMDMI PAKin V TBIMAM SONČPH PAHK MOftAVSn TOP UCB < IJMIAJVUMAM, htf ADRIATIC 3 x polp. TT. bogata dodatna ponudila 74 EUR/os, bogata ponudba apartmajev (Polyrests in Stella Mans} •I.MAJVPOmí^« htl DELfIN. M UGUNA MATIRAÛA in lili PARENTIUM • ligodne cene, bogata ponudba aparvnajev {Cđguna Bellevu« in Astrej < VSTOPNCS ZA ROMOMCrm TEKIN) GPL - 6UOME C1B.30 novi tednik Ph ^PISMA BRÀLCEV 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo ídentíteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter kra- jem. od koder je doma. K ODMEVI Boj za... Kot je novinarka Saška T. Ocvlrk v NT št. 17 ob članku Boj za zlato žlico ... naslovila svoj uvodnik Gonja proti inšiiluciji, tudi jaz ne morem po vsem, kar sem prebrala, mimo vprašanja, kdo tu koga »goni«? Prav lako ne, če res obstaja zakon, ki nas občane Šentjurja, ki ni le mesto, ampak velika občirw z zahtevnim terenom, postavlja v neenakopraven položaj glede zagotavljanja nenujnih reševalnih prevozov in umestitve le-teh? Prvo vprašanje sem postavila 4. aprila 2007, v nadaljevanju sem na občinskem svetu poleg ostalega ugotovila tudi. da se iz letnega plana prevozov za celjsko regijo lahko vidi, da imajo občine, po velikosti primerljive s Šentjursko, skoraj polovico toliko zagotovljenih kilometrov in timov, kot mnogo večje Celje. Reševalna služba ZD Celje je z nujnimi prevozi že marsikomu rešila življenje - to je dejstvo, ki mu nihče ne more oporekali. Čeprav so ludi na poti nujnega primera lahko objektivne ovice, voznik reševalnega vozila ne sme ogrožali varnosti drugih udeležencev prometa niti svoje, in tudi v t^nih primerih odigra svojo vlogo oddaljenost ter še kakšen drug dejavnik. Primeri našteti v člankih niso zgodbice, so resnica, UREDNIŠTVO prav tako primer, ki seje zgodil konec leta v Šentjurju (mesto], ko si je gospa pri padcu zlomila stegnenico. Dežurni zdravnik je prišel hitro, poklical reševalno vozilo, naredil vse potrebno in domačim naročil, naj pacientke ne premikajo» doWer ne bodo prišli reševalci. Čakali so dve uri, gospa je bila po dveh urah in še nekaj v Celju na operacijski mizi. Ali je to humano? Kako so se po-čutili domači, ki so nemočno čakali, se nihče ne vpraša? Če sem Še malo cinična, tako kot primarij Žmavc, bi rekla, saj prej pride po tebe mrliško vozilo. Govorimo pa o reševalnih vozilih, reševalcih in življenju, ki je samo enoi Po besedah pri mari j a Žmavca bi celo lahko sklepala, da zasebniki niso usposobljeni zdravstveni delavci, s čimer se ne morem strinjati, ker sem primer, ko mi je zasebni zdravnik postavil diagnozo rak še pravi čas, brez plačil - da ne bo kdo narobe razumel glede na to, da gre za zasebnika. Prokurist Diagnostičnega centra» ki je v Šentjurju interesent za opravljanje nenujnih zdravstvenih prevozov« jasno po\xt, da že imajo eno primemo reševalno vozilo in potrdilo iz ministrstva. Verjetno DC Šentjur nima namena te dejavnosti izvajati brez strokovno usposobljenih ljudi, ker je resnica, da pogosto lahko postane nenujen prevoz nu- Klub podjetnikov ZLATOROG Celje objavlja razpis za Priznanje podjetju sa gospodarske dosežke podeljeno v letu 2008 1. Klub podjetnikov ZUMOROG Celje, ki združuje gospodarstvenike Savinjske regije. podeljuje pnznanje z denarno nagrado - štipendijo podjetju za gospodarske dosežke, ki zajemajo obdobje treh let. 2. Strtřkovna komisija Kluba podjetnikov ZLATOROG Celje upošteva pr> presojanju in odlo6^ju naslednja merila: tržni delež podjetja na globalnem trgu, dodano vrednost na zaposlenega, odpiranje novih delovnih mest, ^pnjo inovativno^ In dnjž-beno odgovornost do okolja. 3. Podjetje leta prejme poleg priznanja tudi nagrado v obliki št^ pendije za studij na GEA College d.d. Visoka šola za podjetništva, Pir^, in sicerplačiio vpisnine in šolnine za prvi >n drugi letnik podiplomskega studija podjetništva - II. stopnja (bolonj-ski pni^ram) - magistrski Itudij podjetništva. Nagrado je možno pnčeti koristiti za prvi letnik v študijskem letu 2008/2009 in za drugi letnik v študijskem letu 2009/2010. 4. Predlagatelji za priznanje Kluba podjetnikov ZLATOROG Celje so lahko območne gospodarske zbornice, območne obrtne zbornice, podjetja, posamezniki in Klub podjetnikov ZLATOROG Cefie in morajo v utemeljitvah predloga upošteval razpisana merifa. 5 .Za priznanje podjetje leta lahko kandidirajo le podjetja v Savinjski regiji. 6 .Skrajni rok za oddajo predlogov je 8. 4. 2008. Oûjava izbranega podjetja bo 30 dni po skrajnem roku oddaje pri|av. Sodelujoči bodo seznanjeni z rezu^ti najkasneje do 8.5. 2008. Predlagatelji naj pošljejo predloge z obrazložitvijo na naslov: Klub podjetnikov ZLATOROG Celje, Komisija za priznanie. Ulica XÍV. dtvizije 14. 3000 Celje. jen, saj vendar govorimo o reševaJnem vozilu. Po vseh teh zgodbah, ki jih je mnogo, bi pričakovala, da bi Reševalna postaja Celje priznala, da je njihov obseg dela prevebk in iskala ustrezne rešitve na terenu, kjer bi se lahko sporazumeli. S pritožbami iz Šentjurja so bili seznanjeni že leta 2005, ko so bile s strani občine izvedene nekatere aktivnosti v zvezi z umestitvijo nenujnih reševalnih prevozov v občino, vendar so v ZD Celje očitno ostajali gluhi. Zakaj? Zdaj, ko vse skupaj resnično zveni kot boj za zlato žlico in postajaodmevno, ogorčeno reagirata tako primarij Žmavc in primarij mag. Kaj-ba, kar je razumljivo. Konec koncev zveni, da je vse kar se dela in se je delalo v Reševalni postaji zanič, kar ni res. V Šentjurju bi reševalne prevoze imeli možnost pokrivali, Če bi prišli v »milost« pri ZD Celje. Vsekakor v primeru reševanja življenj ne more biti vzrok denar, če se reši le eno življenje ali nekomu prepreči predolge minute trpljenja, je vredno, da se občanom ta storitev omogoči, ker imamo do nje pravico. MIRA JAZBEC, Šentjur Prevoli onkoloških bolnikov Novi tednik je v preteklih tednih objavil nekaj prispevkov. kjer so - med dnigim -bili obravnavani ludi prevozi onkoloških bolnikov, Bolezen moje žene, ki je pred Štirimi leii bila operirana v celjski bolnišnici z diagnozo »ca ovarii« in nato zdravljena na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, me je zelo neposredno vpletla v zdravljenju namenjene postopke. 15 posegov sistemskega zdravljenja (kemoterapij), deset obsevanj in kar nekaj preiskav in pregledov je v teh štirih letih pomenilo več kot 50 prevozov iz Celja na 01 in obratno. Vsa dogajanja sem intenzivno spremljal in lako dodobra spoznal postopke, ki so ob medicinskih pos^ gib potrebni - med njimi prevoze. Pri vseh prevozih iz Celja na 01 v Ljubljani, ki jih je žena potrebovala, se ni zgodilo niti enkrat, da bi prevoz ne bil opravljen v dogovorjenem času. Zlasti v začetku, ko je potrebovala za prevoz ležišče, so te opravili z reševalnimi vozili, ko se ji je stanje toliko izboljšalo, da je lahko sedela» pa z običajnimi osebnimi avtomobili. Nikoli ni bilo vozila, ki bi dajalo videz neurejenosti ali dotrajanosti. Ne pri reševalnih in tudi ne pri osebnih vozilih. Seveda se samo »na videz« vozila ne da ocenili. Potnik (v tem primeru žena) pa ob nekaj tisoč kilometrih prevozov, že lahko dokaj verodostojno pove kaj o teh vozilih. Dejstvo je, da nikoli ni imela pripomb na udobnost ali varnost. Zasedba je seveda bila zelo različna. Toda tudi pri prevozih, ko so ob vozniku bili v vozilu še štirje bolniki, je bilo za posameznega bolnika dovolj prostora, $aj so to vselej bila vozila registrirana za pel oseb. Vozniki, tako reševalnih vozil kot ludi zasebni prevozniki, so vselej pokazali veliko uslrežljivost. Ne gre prezreti dejstva, da je bil Oi v zadnjih treh letih veliko grad-bišče, kjer so se laboratoriji, ambulante, prijavne pisarne ... stalno selili. Bolniki so se ob vsakem novem obisku sreča vali z drugačnim razporedom prostorov in postopkov. Zlasti je bila pomembna vsakokratna prijava, kjer so bile izkušnje voznikov, ki so tja pač dnevno prihajali, neprecenljive vrednosti- Pogosto je prav s poznavanjem tehnike prijave bilo mogoče skrajšat nepotrebno Čakanje na nadaljnje postopke. Tudi dinamična prerazporeditev ob vrnitvah je doslej vedno odlično funkcionirala. Pogosto se namreč dogaja, da postopki pri posameznem bolniku irajajokrajši ali daljši Čas od predvidenega. Bolnik s hitreje zaključenim postop-kom ima možnost, da »presedla« v drugo vozilo, Ú se vrača prej kot listo, s katerim se je pripeljal. Prostor v »njegovem« voziiu pa je na razpolago drugemu bolniku, pri katerem se je postopek zavlekel. Posebej želim poudariti, da v štirih letih nisem opazil, da bi po nekakšnem »klanskem« principu, po ženo prihajali isti vozniki. Zze-lo malo izjem, lahko trdim, da je bilo skoraj toliko različnih voznikov, kot je bilo voženj. Brez izjeme so vsi korektno opravili delo. 2 izjemo ženine izbrane osebne zdravnice ne poznam vZdravstvenem domu Celje, v službah, ki odločajo ali or- n^tcelle Z NOVIM TEDNIKOM iN RADIEM CEUEI 3000C ^^^^ ciiviiA anATicni a ctavai/avia Aclsfov^ silviia Booasnu stanovanja ZA3M0 mw IN VEči pmiAvm SE11A09093617QAU poiščm ku^ncsk v novem honikui www.novitednik.com ganizirajo prevoze, nikogar. Nikoli si tudi nisem prizadeval za kakšne zveze, ker je vse potekalo dovolj kvaiitei-no. po postopkih, ki so nam zavarovancem normalno dostopni. Ob velikem Številu onkoloških bolnikov ne izključujem možnosti, da se kje tudi kaj zatakne. Vendar, ob Štiriletnih izkušnjah, ki sva jih z ženo zbrala, bi moralo obstojali veliko naključje, da bi vse brezhibno funkcioniralo samo v najinem primeru -primeru, ki je potekal po normalnih poteh, brez zvez in poznanstev. Zato smem trditi, da obstoječi sistem prevozov deluje dovolj zanesljivo in kvalitetno, da lahko vsi, ki smo sami ali preko naših najožjih povezani z usodo on-koloških zdravstvenih postopkov - vsaj tozadevno - računamo na solidno delujoč sistem. IVO JAKOP, Celje ZAHVALA Hvala za pomoč Iskreno se zahvaljujemo sosedom Draga Koprive za takojšnjo pomoč pri reševanju iz gorečih objektov. Prav lako gre zahvala vsem gasilcem, ki so požar dokončno pogasili. Zahvalili se moramo ludi policistom in Sektorju kriminalistične policije Celje za organizacijo iskanja pogrešanega. Vsem in vsakemu posebej se še enkrat najlepše zahvaljujemo za pomoč. MARUA Š. v imenu vseh sorodnikov Na podlagi 3. člena Pravilnika o pogojih in menlih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih, ki so člani Območne obrtno-podjetniske zbornice Celje in 72. sklepa uprave Stanovanjske ustanove delavcev obrti pri s.p. Celje z dne 11. 12. 2007. OBJAVLJA STANOVANJSKA USTANOVA DELAVCEV PRI s.p. Celje RAZPIS ZA ODDAJO SLUŽBENIH STANOVANJ V NAJEM ZA LETO 2008-2009 1. PREDMET RAZPISA Stanovanjska ust^ova delavcev pri s.p. Celje razpisuje prosta neprofitna stanovar^ja, ki bodo glede na finančne zmoqyívo-sti ustanove zgrajena aH kupllena v predvidenem ob- dobju 2008-gQ9^ in bodo upravičencem, ki se bodo uvrstili na prednostno listo, dodeljena v tem obdobju oziroma dofder se lista ne bo zaključila. Prednost pri dodelitvi stanovanj bodo imele mlade družine. Razpisni pogoji in natečajni postopek se objavi v časopisu Novi tednik, Večer» reviji Delavec in informacijah Območne obrtno^iodjetniške zbornice Celje. 2. RAZPISNI POGOJI 1. Upravičenci« ki so pri gbrtrukih - samostojnih podjetnikih za* posieni za nedoločen čas, so državljani Republike Slovenije in izpolnjujejo naslednje pogoje; a) dasozaposleni v obrtništvu - s.p. najmanj eno leto (prednost imajo delavci z več delovne dobe) v občinah Celje, Dobrna, štore aJi Vojnik in je obrtnik član Območne obrtno-i^íetnié-ke zbornice Celje, b) da prosilec oziroma kdori(oli od članov njegovega go^>odinj5-tvani že najemnik primernega stanovanja ali lastnik primeme-gavseliivega stanovanja, o) da provlec živi v neus^eznem stanovanju, d) da ni lastnik počitniške hišice, Kjer bi lahko bival, e) da prosilec oziroma njegova družina doslej se ni imela ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje oziroma primernejše stanovanje, glede na število družinskih članov f) da ni odkupil stanovanja skladno z določbami stanovanjskega zakona ob prvatizaciji stanovanj. 3.NATEČAJNI POSTOPEK Upravičenci, ki se želilo prijaviti na razpis, fahko dobijo obrazce za prijavo od 17. 3. ŽOOfi do 28.3. 2008^^Jc ponedeiiek in petek med 8. in 10. uro, ter vsakg sr^tfp med 14. in 16. uro na sedežu ustanove^ Cesta na Ostr<>ž-no 4 (Območna ot^rtno-podietnlska zbornica Celje^. 3O0Q Popolne vloge se sprejemajo v pisarni Stanovanjske us* tanove delavcev pri s.p. Celje, Cesta na Ostrožno 4. Ce» ne samo v sredo. 9. 4. 2QÛ8. med 8. in 10. ter 14. in 16. UXSL Vse dodatne informacije dobite na tel.: 03/545-28-d0 oz. mobi.: 041 766 520. Vlogi je treba predložiti naslednje listine: - potrdiloodrzžMjanstvu, - potrdilo Območne obrtno-podjetniške krnice Celje, daje delodajalec član te zbomice in redno plačuje članarino, - priporočilo delodajalca za dodelftev službenega neprofimega stanovanja. - da ima delodajalec poravnane vse prispevke za Stanovanjsko ustanovo za leto 2007, na podlagi obstoječe Kolektivne pogodbe. - fotokopijo delovne Dogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas» - potrdilo o skupnem gospodinjstvu (potrdi Upravma enota Celje, Trg celjskih knezov 9), - najemno ali podnajemno pogodbo ali dokazilo o tasm^štvu stanovanja. v l^terem stanuje vlagatelj. - druga dokazila o posebnih socialnih in zdravstvenih razmerah prosilca in njegovih družinskih članov. Pravilnik o pogojih in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev pri obrtnikih je izobešen na oglasni deski, Cesta na Ostrožno 4, Celle. Sekretar STANOVANJSKE USTANOVE DEL^VCev PRI s.p. Ce^e RUDI LUŽAR. l.r. PREDSEDNIK UPRAVE VIUEM ŠUMER. l.r. 24 HftĎIO, Kl GA BERETE novi tednik TEDENSKI SPORED RADIA CEUE SOBOTA, 8. marec - DAN ZEHA 5.00 Záčelek Jutranjega programa. S.30 NZ melo d lia tedna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenlkova melodija tedna, 6J5 Ca-soplov. 6.20 Aforizem» 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 9,20 Otroški radio. JO.OO Novice, 10.15 Vaše skrite želje uresničita Novi tedruk in Rádio Celje • spremljanje rokometnega spektakla z Deanom Šusterjem, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Maraton glasbenih želja (da 13. ure)» 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Rajske novice, 15.00 Spon danes. 15.30 Dogodki in odmevi RâSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 16.00 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni program z Andrejo in Robijem. 19.20 Javl/a-nja z Dnevov komediie, 24.00 SNOP (Radio Kum Trbovlje) NEDELJA« 9. 5.00 Začetek jutranjega programa. 5.30 KZ melodija tedna» 6,00 Poročilo OKC, 6.0S Avsenikova melodija t«ina, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. d.OO Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Maja Brglez Vivod, vodja centra za pomoč na domu Doma ob Savinji, 11.00 Kulturni mozaik, 11.05 Domačih 5, 12.00 Novice, 12.Î0 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah • Nedeljski glasbeni ve{er s Slavico Padežnik, 18.30 Pred zaključkov Dnevov komedije, 19,00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, JAVUANJA Z ZAKLJUČKA DNEVOV KOMEDIJE IZ SLO CEUE. 24.00 SNOP {Radio Kum Trbovlje) POHEDELJEKr 10. 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.Î5 Ca-soplov, 6.20 AXorizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.30 Silvia â Cisto vse, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb. 10.00 Novice. 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 13.00 Bingo >ack - Í3d)iramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 14.30 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak. 19.00 Novice, 19 15 Vrtiljak polk in valčkov • Brane Zupane, eden najboljših slovenskih tekstopiscev za narodnozabavne ansamble. 24.00 SNOP (Murski val) TOREK. 11- nurec 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna. 6,00 PoročiloOKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna. 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 PoročiU, 8.25 Poro«lo PU Celje, 8.45 Jack po(, 9.25 Stetoskop, 10.00 Novice, 10.20 Odprti telefon. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela • velik korak (ponovitev), 14.00 Regijske novice, 14.15 Po kom se imenuje?, 14.30 Poudarjeno. 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Župan na zvezi - župan občine Celje Bojan Srot {pokličite in vprašajte na 49-CH}-S80), 17.00 Kronika, 17.30 Silvia & Čisto vse. 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje • kviz. 19.00 Novice. 19.30 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 21.30 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP (Murski val) SREDA, T2* itiarw 5.00 Začetek jutranjega programa • Jutranja nostalgija. 5,01 Žinganje (narodnozabavna nostalgija). 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 5.45 Nostal^ja, vaša razvada, kaj pa Šega in navada?, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.25 Kako je pa vam ime?. 6.45 Horo^op, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 8.59 Po domače. 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Zeleni val, 12.00 No\ice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička. 13.20 Mali O • pošta. 13.30 Maii O • klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Špori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.20 Filmsko platno» 17.00 Kronika. 17.45 Jack poi, 18.00 Pop čvek - Davor Borno, 19,00 Novice, 19.30 Mal drugač s 6Pack Čukurjem, 23.00 Dobra Godba, 24.00 SNOP (Radio Kranj) 6lTRT£Kr 13. iiiM or 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija ledna. 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 5.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje. 11.00 Kulturni mozaik. I2.0D Novice. 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot. IS.OO Odmev • ponovitev, 19.00 Novice. 19.15 PREPLETanja, 23.00 M.I.C. Club. 24.00 SNOP (Radio Kranj) 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 PoročiU. 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko (do 12. ure). 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 14.00 Regijske novice. 14.10 Hit lisla Radia Celje • s biti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno. 14.45 Petkova skřivanka, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Festivaljada, 19.00 Novice» 19.15 Vroče z Anžejem Dežanom» 23.00 YT Label, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) Komedija v radijskem etru Poslušalci Radia Celje, o tem smo prepričani. že težko čakate petkove in sobotne večere, ko se radijska ekipa v živo oglaša z Dnevov komedije in kramlja z zanimivimi gosti ter vas sproti seznanja z večernimi nagrajenci in ocenami gledaliških predstav. Ta konec tedna bo radijska ekipa na terenu tudi v nedeljo zvečer, ko bodo v celjskem gledališču podelili žlahtna odličja. Iz dnevov komedije se bosta oglašali Mateja Podjed in Bojana Avguštinčič (na sliki) obodličnih tehnikih Bojanu Pišku. Milji Tatareviču in Aljoši Bončini. Foto: SHERPA % f SIcrita želja z Hflanco Špilc Skrite želje v uredništvo Novega tednika in Râdiâ Celje še kar prihajajo. In čeprav smo že razmišljali, da vam bo zmanjkalo idej. ker smo se z mnogimi osebami Že srečali in počeli Že marsikaj zanimivega. se to ni zgodilo. Kako smo spremljali rokometni obračun skupaj z našim reporterjem Deanom Šu-sterjera. boste lahko slišali v jutrišnji oddaji ob 10.15 na Radiu Celje, prihodnji teden pa boste izvedeli, kako se je ne le na § poslušalec, ampak tudi naša ekipa zabavala v družbi Mance Špik. Poslušalca je presenetila njegova punca, Saška T. Ocvirk pa je poskrbela, da je vsaj enkrat na sliki v dnižbi čudovite pevke tudi naš fotograf Gregor Katlč. Sir in smeh! Saška T. Ocvirk se je pred nekaj tedni vrnila s porodniškega dopusta in že dodobra zajadrala v radijsko delo. Se še spomnite. pr^ dvema letoma je bila prav Saška tista, ki je iz ledna v teden uresničevala vaše skrite želje. Prihodnji teden boste z njo za-čutili, kako je bilo na druženju z Manco Špik. teden dni kasneje pa vas bo popeljala v svet mode z Uršo Drofenik. Foto: GK www.radioGelje.coin Stetosicop: Demenca Ob mednarodnem Tednu možganov se tudi v Sloveniji odvija ŠirŠa akcija osveščanja javnosti o dosežkih in pomenu nevroznans-tvenih raziskav. Od 10. do 16. marca se bo zvrstila vrsta izobraževalnih dogodkov. Vanje se vključuje tudi Radio Celje s tokratno oddajo Stetoskop. Gost v oddaji bo speciali-zant nevrologije Matjaž Pustovrh, ki bo podrobneje osvedil pogosto bolezen našega Časa, demenco. V Sloveniji trpi zaradi upada ali celo izgube intelektualnih in spominskih sposobnosti že 25 tisoč ljudi, njihovo število pa strmo narašča. Oddajo bo vodila Milena Brečko Poklič. Vse najboljše za dan žena in dan mučenikovi To soboto bomo voščili za dan žena, v ponedeljek pa se pripra\nte mučeniki. kajti namučili vas bomo z naši nagradnimi vprašanji. V zamenjavo za pravilni odgovor pa seveda lepo presenečenje! Vse najboljše in lepo praznovanje z Radiem Celje! 20 VROČIH RADIA CELJE nUALE^CA I S^SUAlSEDUmON- SNOOPDOGCFEATUIKIM (4| 1 LOVE1SFR££-SHERYIQ)OW (S| 3. DONTWTOEMUSIC- fttlANNA (51 4 OAYUSHT-KEliYROWUND^T TKAVISMCCOY {3| 5. SOMnHNGRïGKT'WESTliFE {2| e. TATTOO-JmiNSPARKS (4j 7. ^TTiHINnMMiONAlEWIS (1| t EYESONME-CSUMEDíON {6| 8. PODHFUILOFSUNSHINE-flATASKABBmGHBil {1} la BEOKMlCHafCHAISCTTIfEAT. mam (2i DOMAČA LfSTVICA I P06lH)-Ar«SS 1 NISIŽENSKAZAME-S0UL6A£GF»T.6PACKČUKUR |3) 3. KJESEVSEUSTAVI (UNPLUGGED) lARAB (5) 4. DClVt)U-£VAČERN£ (2) 5. KAUNUI-LtIE (6) & VRtôWUVZAME- DR9AJRQEKA (4) 7. PE^INDOTIK-TASU 11} t NAŠELSlME-YLENtA |3} 9. NOVAMEaA-ZDftAjyPREOIIV 12} laDANUUBEZNIEf^ jI) PREDLOGA ZATUJO USTVICO: CHASINGPAVBeiïS-ADELE CftNT SPEAK mSijfM-GlflL^AUlUD PfiEDLO&A ZA DOMAČO USTVICO: NAVIGAQJAfSRCAl LUNNAfARK MOJAPESEM- ZLATKOFT JAORANKAJUftAS Nagrawnca: Maida W Mariborsb 37^ Cilje IvoTreban. Jenkova 56. VBISI^ ^^ir^encd dvigneta kaseto, Id |Dpcdsf)9 ZKP RIVS, M oglasnem oddelku Radia Ce^a Lestvico 20 VTofitil^iko posiuiste vsako sobcloc^ 20. Ufi VRTILJAK POLK IN VALČKOU 2007 CEUSKIH S plus t PRIHMAMQZAPRAZWKE' itfíSAMBaGOlTl {?) Z. SRCESEMDOBl-V/U^/WDí |3} 3. ZAKAJMiTRKAáNASRCE-ČAR (2| 4. MCeiPOXA-KAVDIH 14} 5. JEŽESVTT-JOOlARliUZSPRUATEUI ft} PREDLOG ZA USTVICO: OOMAÔ KRU-MIRO KOB^d DMfUANGRUŠCIVNIK& MARIAN KDŠAN SLOVENSKIH 6 (rius I OAJMROKO- VESaiBEGUriJČANI&MCCIRIJANI(3) 1 JAT^JEGLAVNIMOORiVAL {4) a POSTOJ DQOf-WVI SPOMINI {$| 4. BIZOVâCAPCfîSCA-PARILI {1| VASOVAIHT-ANS.&TENC {2| PflEDLOGZAl£STVICO: MAMINE PESMI-iSKRICE Nagrajeiwa: Tad^IVxiHinkoiMiiâftstesa Míéfi Franc Rak, Brezje 28. Mozirie Nagrajenca dvigneta nagrado na ocasném oddeDcu Radia Ce^. Lestiico Ca^h 5 iehko posi jldte vsaV ponedeliek ob 22.15 uri» lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za pr^Uoçe zobeh lestvic lehko gtasujete na doptsnicr s pnloženitn InjponČkonL Piđjhe jo na nsskiv: Novi tednik. P^šamova 19. 3000 Celje. ^ m hoví tednik NASVEtl Sočne barve -za sonce ali dež živimo hitro, vse hitreje. Le zâka) bi torej izgubljali dragoceni čas z modrovanji» kakšni smo, kakšen okus imamo, kaj imamo ra-di ali kako imamo radi ... Ni včasih bolj preprosto, da namesto nas spregovorijo naša oblačila? Natančneje: barve naših oblačil. »La moda e un gioco^^, se smeje hipermobilni modni ustvarjalec Jean Charles de Casteîbajac, ki ustvarja modo resnično na ta način. Kot bi se igral s svojimi najljubšimi igračkami; barvitimi, svetlečimi, čisto malo kičastimi, bi lahko brez slabšaÍ-nega predznaka dodali. In be- Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK seda je vinil postala ... so rekli še nekateri modni ustvarjalci ter se poigrali na temo nepremočljivih, bleščečih in sončno barvitih dežnih plaš-čev. Pa ne le plaSčev, tudi vetrovke, kratke jakne, parke, bi uzo ni nas bodo varova h pred spomladanskim vetrom in dežjem. To so oblačila, ki bodo namesto nas povedala, kako se počutimo. Kljub turobnemu deževnemu dnevu - nasmejano, igrivo, sončno! Barve limone, limete, pomaranče in ostalih z vitamini polnih agrumov, so letošnjo pomlad vodilne, zato se nikar ne ?>cepite« proti njim! Še posebej, če ste mladi po letih ali srcu. vas bodo napolnile s čisto energijo, ki jo v prvih spomladanskih mesecih po morebitnem zimskem lenarjenju in zapostavljanju zdrave hrane še kako potrebujemo. In kako kombinirati takšna vse prej kot neopazna oblačila? Če ste vitke in visoke, če vam je všeč in si upate, veselo od glave do podplatov v fluorescentno oranžno ali rumeno! Manj navdušeno bi vam svetovala kombiniranje teh močnih barv, ker lahko prav hitro ustvarite cirkuški videz. Še posebej, če se zlivajo v vzorce, je treba takšno modno poigravanje dozirati v skromnejših odmerkih. Vsekakor pa je vsak izmed teh odtenkov v kombinaciji s črno ali zadržano sivo več kot primeren. Kar pogumno! ★ * . * TEDENSKA ASTROLOŠKA ★ NAPOVED ★ Petek, 7. marec: Srečanje Venere in Neptuna je mistični aspekt, ki zelo spodbuja kreativno in čustveno energijo. Nastopi že ponoči, a ne prinaša realne ocene stanja, v katerem ste. Napet položaj Marsa s Plutonom opozarja na primernost reakcij dopoldne. Previdnost v komunikaciji, tudi v prometu mora biti povečana ves dan tudi zaradi Luninega mlaja, ki nastopi zvečer. Sonce in Luna se srečata v Ribah ob 18.15. Vpliv boste najbolj občutili vsi, ki imate poudarjeno to znamenje. Nastopil je Čas za razmišljanje o novih načrtih. Kakšno idejo lahko prinese tudi konjukcija Lune z Uranom, razvijte in proučite jol Sobota, 8. marec: Zelo močan astrološki vpliv srečanja Sonca in Urana v Ribah lahko preveč poudari željo po uveljavitvi za vsako ceno. Kontrolirajte svojo željo po tem, da naredite nekaj posebnega, izvirnega, da dokažete svoj moč, saj ste lahko preveč egocentrični. Izkoristite zamisli, vendar vas mora voditi tudi zmernost. Prej opisani aspekt zeio močno podpira tudi Luna, ki vstopa vog-njenega Ovna in bo poudarila željo po dinamičnosti, akciji in uveljavitvi ne glede na ostale okoliščine. Ker je Luna tudi v kvadratu s Plutonom in z Marsom, zgornja svarila še toliko bolj upoštevajte! Ne pozabite, da je ta dan za nekatere ženske Še vedno tradicionalni praznik, zato jim namenite manjšo pozornost. Nedelja. 9. marec: Dopoldansko srečanje Merkurja z Neptunom ne prinaša najbolj jasnih misli. Intuicija je zelo Izrazita, sposobnost zaznave zelo povečana, vendar ne realna. Idealizem, ki ga lahko občutite, je zelo odvisen od trenutnega razpoloženja, zato konkretnega delovanja na tej osnovi ne svetujemo. Večerni kvadrat Lune z Jupitrom poudarja čustva, vendar tudi pretiravanje pri vsem, kar počnete. Pazite na moralne vrednote, hitro vas lahko zanese v nepravo smer. Ponedeljek. 10. marec: Kar neka) zelo ugodnih as-pektov, prisotnih ta dan vodi do dobrih rezultatov. Dan je ugoden za poslovno delovanje. saj boste svoje zami-s h in ideje znali odlično predstaviti. Uspešni boste tudi na zasebnem in Čustvenem področju, ugodno položena Venera in Mars vas podpirata. Torek, 11. marec: Luna je že pr^šnj i dan pozno popoldne prestopila v Bika in bo ta dan v lepem irigonu z Jupitrom. Več pozornosti bosie usmerjali v željo po udobnem in ugodnem preživljanju dneva. Prijaznosti in radodarnosti vam ne bo primanjkovalo, pripravljeni jo boste delili tudi z drugimi. Dan je odličen za sodelovanje, srečanja, dogovore, tudi nakupe in prodajo. Sreda, 12. marec: Ugoden položaj Sonca in Lune, nahajala se bosta v medsebojnem aspektu sekstila, je več kot odličen za napredek na različnih področjih, a vseeno previdnost ne bo odveč. Kasnejši kvadrat Lune z Neptunom, Merkurjem in zvečer še z Venero, svari pred možnostjo napak v dogovarjanju ali prevelikim zaupanjem. Lahko ste celo oškodovani, zato upoštevajte prav vse okoliščine, Zvečer Luna prestopa v Dvojčka in prinaša v prihodnjih dveh dneh zelo razigrano energijo. Četrtek, 13. marec: Venera je tik pred začetkom dneva vstopila v Ribi in v tem položaju prinaša vse do 6. aprila zelo povečano stopnjo Čustvene energije. Zelo pazljivi bodite, kako boste v ljubezni usmerjali energijo. Romantika je lahko nekaj najlepšega, slepo predajanje pa lahko vodi v izgubo stika z realnostjo... izbira je vaša. Luna bo že ponoči v kvadratu s Saturnom, ki še vedno potuje retrogradno po Devici. Ne dovolite, da vam črnogledost jemlje energijo, ne prepuščajte se negativnim mislim. Pri tem vam bo v pomoč sekstil Venere s Plutonom, ki vam bo pomagal spreminjati vzorce na ravni čustvenega doživljanja situacij. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTR0L06INJA GORDANA gsni041 404935 090142443 napovedi, bloteraplje, regresije astrologinja .gorúánaigisfol .net www.gordaoa.sl ASTROLOGINJA DOLORES 090 43 61 09014 28 27 gsm:041 519 2$S napovedi, primerjalna analiza astrolo9lnja@ijobres.5i www.dolores.si Hí/JSAjMO, Z HoinMiytzdmkoiii/i^ ZèUtl' ZSjtmjAi/ z KApMMjlO^ Škoda z novim superbom Skoda je leta 2002 predstavila svoj največji avtomobil superb. Na ženevskem avtomobilskem salonu, ki bo v začetku marca, pa bo na ogled druga generacija. To bo še vedno šUrivraina limuzina, v dolžino meri kar zajetnih 483 centimetrov, medosne razdalje je za 276 centimetrov. Seveda si bo mogoče omisliti veliko dodatne opreme, pri Škodi ne pozabijo povedati» da bo lahko na voljo tudi z do devetimi zračnimi varnostnimi blazinami. Kol pravijo, bo za pogon skrbelo Sest motoijev, trije bencinski in trije dizelski, menjalnik pa bo lahko ročni ali samodejni. Nova škoda superb BMW serija 3 kabriolet v M izvedbi M3 kot kabriolet Nemški BMW s črko M označujć Športne izvedenke» torej tiste, ki predstavljajo vrh Djihove ponudbe. Lani je tovarna postavila na cesto tako limuzino kot tudi kupe serije 3 v M izvedbi, za pomlad pa napovedujejo še kabrioletsko. Kot je bolj ali manj znano, bo avto poganjal bencinski osemvaljnik z gibno prostornino 4.0-litra in s 309 kW/420 KM, M3 kabriolet bo uradno predstavitev doživel na marčevskem avtomobilskem salonu v Ženevi, prodaja pa bo prav tako stekla spomladi. Načeloma naj bi bil avto na voljo za dobrih 73 tisoč evrov. Infiniti prihaja v Evropo Japonski Infiniti je na evropskih tleh razmeroma neznana lovama. Inííniti je sicer v lasti prav tako japonskega Nissana, ki je znamko oziroma tovarno pred leti ustanovil predvsem za to, da se je pojavljal na ameriškem trgu. Sedaj se Infiniti spravlja tudi v Evropo oziroma države Evropske unije. Do leta2010 naj bi Imeli v EU 78 trgovcev, kar je razmeroma skromna Številka. Tovarna naj bi se pojavila tudi na slovenskem trgu, vendar podrobnosti o tem niso znane. DA RS zaposluje OARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, i3. d., Ufica XIV. drvizije 4, 3000 Celje, objavljal prosto delovno mesto CESTNINSKI BLAGAJNIK (m/ž) V Področju 2â izvedbo cestninjenja, na cestninskem področju Slovenske Konjice. Pogoji za zasedbo delovnega mesta: • najmanj IV. stopnja izobrazbe - 6 mesecev delovnih Izku^mj - vozniški Izpit B-kategonje • znanje tujega jezika - komunikacijske sposobnosti - znanje računalništva Delovno razmerje se sklene za doioćen čas, do 26.9. 2009. s polnim delovnim časom in 2-niesečnim poskusnim delom. Ponudbe z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih isušen] in kopijami dokazil o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DARS. d. d.. Ulica XIV. divizije 4. 3000 Celje, s pripisom Služba za organizacijo in kadre. DARS zaposluje DARS, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d., U»ca XIV. divizije 4.3000 Celje, objavljal prosto delovno mesto SAMOSTOJNI STROKOVNI SODELAVEC (m/ž) v Področju (T in ITS, v Službi za vzdrževanje in razvoj tehnologije ter ITS v Celju Rok za oddajo ponudb z življenjepisom, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in kopijami dokazil o i^otnjevanju zahtevanih pogojev je 8 dni po objavi. INFORMACIJE O POGOJIH 2A ZASEDBO DELOVNEGA MESTA DOBITE NA NAŠI SPLETNI STRANI www.dars.si. •— Povfz^emd^lcvi^o DARS — ř»ovezi4emoSkí'.'eTfO DARS novitedník www.novitednik.com NOVA PODOBA ZA NOVE ČASE. 2LAT0RC ^^ftjHO OD • WWW.LASKO.EU MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU! Št. 19 • 7. marec 200S wDtednik ObvetMo noPoMkom Movegci tednka! NaročnflcI Novega tednta boste lahico , 4 imte €>iHose v'Nà vem k^ besed in čestttko Mdhi Mje - tzkortstiil tdcUi^ $ svolo naročniško lar^ naročniSto položnico oziroma z osebr^ Mcumentom naročnika NMoa tednika. NelilfoHi^c^řif ueodnosti se ne prenesejo v nosicdnie leto! PRODAM R th ],2 16 v, letnik 2004, prevoženih 26.0DO kfn, ie v gnronciji, ostofo pp (^voru, prKlom. Telefon 57Q7472. 1040 TQMÛS ovîonialik A3 nis, brezhiben, pro-domJelefon [03) 573-1996,040 367-220. iceo ÍT)»KOL£SMIK Suzuiu, 250 cctn, lelnik 20D7, prodam. Telefon 031 612-160. ice? SUTcedobo Uclx^Mk 199S, r^. 6/ *70DI, o^t^ olimnjen, prodom. fon041 836-226. ^122 HAT šećemo, lemik 1999. reg. do 3/2009. prevoženih 125.000 km, lepo ohranjen, prodom zo 1.550 EUR. Tel^on 031617-007. 1168 FORD bcus> 11/2000.74.000 b. I.bhfr (O, nebmmboliran, odlično ohronjen, prodom. Spek telefor) 041 923-362. 1182 KUPIM OSEBNI avto oli kombi vozilo, od lelniko 1994 do 2005, koters koli znamke« kupim.Telefon051 856-202. 1074 OS!BNO vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli fflmju, nujno kupim. T^ fon041 361-304. 1126 STRWI PROPAM V)BROpt«ro.90k9,vibfo(9lozl5VW enoFozntm d^romolorjem, prodom. Prodom lutfi diesel ogregat, 3 kW.Tele-fon041 90M16. p TROSlOflK hlevskego gnojo Sip Orion 25, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 65^526. TKAKIOR Un'wrzoi 45 dt, Iflînik 1990,4*4 in traktor Buthor 4''4 [somohodno no> klo4Íolko}, odlično, prodom. Ceno po dogovoru. Telefon 041 793^91. âiie PtlHALKIK TajKin, no kordon^ki pogon, prodom Telefon 031 520-578. use PUHA1KIX Tojfun prodom. Telefon 04D 860-934. 1167 KUPIM PAIEK Sip in trosilet hlevskega gnoja ku* pim.Talefon|03)705-7027. ms www.novHednik.com POSEST PRODAM MA iepi, soíwii legi, v Ra^rju pri Drom-Ijoh, prodom portek), 1.400m'.Telef(^ 051 321-925- še3 ŒUE, obtko. Somostofio, ^irejeno, v^ljtvo hlio, čudovita lokocijo, sončna lega in lepo mgledno lodo, prodom. Ceno po ogledu.T»Mon041 20l>^57. ico& NEPUEMIĆNINS V9i T^ 03 S4 61-009 041 360-42 s www.pgp-^prâmien 1 nft.com CELIE, Lfihovno. Prodomo gradbeno parcele, 1.000 m', poceni 00 EUI^m^ TMn 041 700-198. Svetovanje>an Andrej Krhov«, s. p.. Gorico pri Smortnem 57 Celje; http://svetovonje.gajbo.net. n ROGAŠKA Slotino, Roîonska vas. Prodorno gradbeno parcelo, 965 z urejenim pristopom, komuno Ino rnfiostrukturo v blizini, osfohna cesto 20 m od porcele, no parceli leseni çrodbeni objekt, zo 35.000 EUR. T^on 041 708-)98.Sve-lovonje, Ivon Andrej Krbovac^ s. p., Gorico pn Smortnem 57 i, Celje; http// svetove nje.gojbo.nel. n Stanovanje v zljlcUrŠ2m', IV. nadstropje, fetnik 1978 za 76.000 eur www. tep s s; [ 0. UIW» XtV. DMa» K. 3000 JURKIOŠTER, BfotniOal. Prodomo kmečko hiŠo, nOfli', 1 gospodarskimi po-slopji(41m^ in B7 m') ter 58.859 m^ kflietíjskih zemljišč, zgrojeno 1910, prenovljeno 1980, elektriko, vodo, telefon, asfoltni doitop, zo 75.000 EUR. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivon Andrej KHtovoc, s. p., GorireflilMnami naj 'bovBrefi«ut4>uupajl«iMin. Telefon 041 601 5S5 KOZJE, PHŠtanj. Prodorno ^ovonfskohtio zgo^orskim objektom in drvomko, leto grodnje 1920, adoplirono 1995, približno ilOm^^tonovonjskih površin * 1 hektor kmetijskego zemljisčo, zo 60.000 aiR.Telefon 041 708-m.Sve-tovonje, Ivan Andrej Krbovoc, s. p., Gorico pri Sortnem 571, Celje;http:// sverovonje.gojbo.net. n KUPIM H M, v Celju oR okoffct kupkn u gotovino. Pogoj je sonmoiegc.TeleFon 031 309-555. 950 SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE UUBEČNA, Kocbekova cesta 40 a, 3202 Ljubećna Razpisuje cjelovno mesto RAVNATELJA / RAVNATELJICE Kandidat mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja izpolnjevati splosne zakonske pogoje in pc>sebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje In Izobraževanja - ZOFVI (Uradni lisi RS, št. 16, 23. 2. 2007). Kandidati morajo Imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in dnjge posobnosti za uspesno vodenje zavoda, izbran! kandidat bo Imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo dne 17. 6. 2008. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zat^tevanih pogojev (potrdila o izobrazbi» potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dofžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kotéest rresecev in potrdilo o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda) pošljrte v 15 dneti po objavi razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE UUBEČNA, Kocbekova cesta 40 a^ 3202 Ljubečna, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. SUET RE41 eSTATS $VET SE d.o.e. Ekota Ctlji UVWJUIIM C«»«« 20 JOOO C«Ui U.i OMH 00 éû fàx.! 0sr4«0 77 I» m flfU Utir^iha » miCtlii 031 342 118 ifl 031 360 072 GROSELMD • PONKVICA. simvA/^iU Mk. HoňsP* vehliosti 130 n^ L19&S, na lepi lokicijí. oddaljeni pe 8sl8llfvero ohronjen, prodam. Telefon 040 291-556, Mihoe- lo. 1143 DEKLIŠKO otroško sobo, komplet, potenc prodom. Telefon 5730-755. ŠTEOILNIX, steklokeromićni, pralni stroj, hlodilnik, hlodtino omoro, televizorjo, 60 io 74 o.Telefon041 634419. 1122 STRESNO opeb Nehkomp nibro 5504)11), engobifono, 300 m^ s slentenjokl, novo, prodom, 3Q % popust. Telefon 041 763-184, (03) 5461-094. i064 SUHE hrast in smreko. 5 in 3 cm, prodam. Telefon 577M15. 1144 SUHA bukova drvo, v« klofter, prodom. Telefon 051381-260. $121 SUHA moMno drvo prodom. Tdefon 041 86W12. nro ŽIVALI PRODAM DRVA, mesona, krotko zagona ter dolgo v hlodih, z dostovo, prodom. Tekíon 040 211-346. n NUMERO UNO KREPITI DOTOlETUVRZAPOSLENEr 1VDIU MLOÍENČU il UPOKOJENCE DO 50 % flbiemenHve, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leosingi. Možnost odplocilo no položnice. Pridemo tudi no dom. NOMCRO UNO Kob«rt % p . Mhn*lkO ul 22, MoHbor tel.: 02/352-48-26, 041/750-560 rTTTTTmm PeSPJILA MECHAFlN KOM d.&A., Dundiska 31. UubUan» Celje: 031 508326 delovni čas: vsak dan non-stop rTTTTTTTTTTl TAKOJttt PRODAM VEĆ pro«ev, 30 do T 20 les. ^ožřn zok^ oli doslova, prodom. Teiefc^ 041265^27. Ô17 BELE pHČDHie, zo nodoljnjo rejo ter jarftice, rjove in grohoste, slore 9 tednov, prodom. Informodje in noroâlo po telefonu (63)577-3744. p PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, cena od 1,45 EUR do 1,95 EUV^ zelo ugodno prodomo. Možne svinjske polovice, oomni odojki in dostova no dom, Telefon 031 607-419. >061^110 BIKCEinteliSiesimenfalb, od 120 do 180 kg, možno z dostovo, prodam. Telefon 631 658^87 1C69 GOTOVINSKA POSOJiU m0MimposomD03400{uii Do 36 iMsectv sa osoovi OD, pokojsineinvasagdMda K esjs. Ml XIV. «wcQe 14. 03/42S 7eD0 K MURSKA SOBOTA. Stmu RotAuuu 1«, 02/S31 30 00 n KARIBOII. P«rtiunf ka 02/2341000 K S^O¥H4 CndK.ltMkevaf, 02/0412000 SoMMki Z7, lOOOl^^HsM GOTOVINSKI IN KIPOTEKARNI ■NiU.UjM mtmm^msfèî raiHODKt. POPLAČANO nOKADE. IZVRŠBI DWkZBi RUBEÔ, BANČNE, ZAVUOVAUtlŠXf, OAVME. STTČAJHE IH CRU6E OBVEZMQIÏÏ. TMgKlI246t 24 »,GSM(Qt 8flt m, Kl KO {«* uwi i a. iivittu n. turn POTREBUJETE DENAR IZKACILOTAKOJf 03/490 03 36 Znider's Ceiie, Gosposka ul. 7 I žtuWt'» flBB.UI | m 28 MALI OGÙISI - INFORMACIJE novi tednik BIIIB OZKàUVANK 1M (lEOIJ(V&fT Vodilno slovensko podjetje na področju označevanja in sledijivosti v proizvodnji In logistiki iiče: HIŠNIKA - VZDRŽEVALCA Op^delin nalog: • vzdrževanje okolice ssmislom za hortikulturo, * upravljanje in vzdrževanje objel^ov in naprav. Pričakujemo V. stopnjo izobra^e in ustrezne delovne i^šnje. Prijava: EMA, d.o.o., Celje Mariborska 1 ^ 3000 CEUE Kadrovski oddelek Ini. ga, Lidija Kolene-telefon 03/428 48 05 e-mail : lidiia.koleno^ema.sf HIDRAVLIČNI CEPIlNtXI od 61 do 251 ■ cM«»eëS42 € pokondii in ki^ po^pr^oMtro motoija oli fiakioijo 4 www.unlloreit.co« inbdunrfoml.si Td.r 03/713 MrKovos I4a. 330Uetrrà ZafBdí povečanega obsega def v proizvodnji vabimo k sodelov^Ju: - ključdvničarjd - delavca/delavko za delo v proisvodnji Nudimo: ' enoizmensko delo - dobro plačilo - možnost zaposlitve za nedoločen čas Prijave s priloženim življenjepisom pošljite v roku 8 dni na naslov: EU RDI NOX > Žagar Bogomir, s.p. Tovarniška 7, 3312 Prebold TlUCO simenlatko, tioro S n>M«(ev, prodom. letefon (03) Brsfnik 13. 1141 KRAVO sitD&nlalko, bn^ in bikie frisjíe« $lore mesec dni, prodam. T^efon 041 815^181. 1140 KUN(E, za nodoljfljo rejo oli zokoL lohb oGuefli, prodam. Telefon 040 49S400. 1130 NUŠKE ovcorjo, Rpljei» in rozglislene, store 8 tednov, prodom. Telefon 031 559-502.(03)57^898. Lia? TELIČKO simentolko, staro on nesec, 's okolice Šmartnego v Soinl doiini, prodam. re/ef grod, sodovrjflk, 2201, prodom. Tele-ion (03} 748-3113, zvečer. iie9 SVINJSKE pc^, ceno 2,80 EUR/kg, pr valnica za vse ganorac^e. Zaupanje, Ooienja vas 66, Prebold. 03/57 28 319, 031 SOS 49S. 031 636 37$ POSREDOVALNICA Kupid za resr^zveze in prijoleljstvo po celi Sloveniji. Ano Pin^ i p., Ardinskacesto i 1fojna;,tslefM 041 762-046. d97 I akreni rairtja iáčajo pr«f»o»ta, zv^ sta daklata. Mnoge ie. zato oe, poz^Mtenarazočaian^rerjihbcBz stro&cov SDOznajle, Tel.; 03/57 26 319, g&m: 031/836 378. U«MM OreMk. tp. Ooliri)« m SS. PiM ŽEKUNA posredovolnicQ Zvestobo, KlovdTio Potočnik, s. p., Ob vriovih 5,3000 Celje, telefon 031 334-065,040 452-332,si prizodevo, do bi vom no kokovotfen fiodn poiskolo o$ebo za resno zvezo. Pokličite in $e prepr7fo[te. Zo ien^e brezplornoposredovonjo. iio6 ZAPOSLITEV 1SÍEM d^: pomoc v gospodîn|ftvu oH v kuhinrLPoMiâte040 55(454.793 7d4 ZAPOSLIMO natakarico oli nalokorja zo delo v bistroju v okolici Celjo. Možnost zopoi^ za nedoto^ čoi Peter PBek, s. p.. Lopoto 17, Celje, ^fon 040 360- Objavi jan^o prosLo defovno mesto MrviMr« iiaitiectnik vod}« Mnrisa s iiobrasbo elektrotehnik - elektronik« Delo ie za necjoločen àas. Prijâve sprejemamo na naslov ASO, d.o.o., Tmoveljska Cêsta4a. 3000 Ceíje. telefon 03 42-60-700, Podjiije ofsđi iimn posJovula ^ M-vt 2t ifelo v kiMnirdatl ift ttl. studiu. PaPihijamD M hsowaílittmiih, »KfMib ottb. PoQB| }6 Up( 64iaiegonje. Vnbi^ etf|MiLdo^sdB.00Ai14.00un m telefon 03 42M1-60. Mma. d.o.o.. Uva»iskee.H3000Ca^ Za PE Šentjur iščemo 2 trgovca oSé kmetijske tehnika z izpitom za upravljanje viličarja za deb v trgovini oz. skladb ču 8 kmetijskim reprorDateria-lom. Zaposlitev za določen cas z možnostjo redne zapo^ftvel Raiffeisen PE Šenjtur, Cesta na kmetijsko sob. info.: 041 /708-560 (g.Vresak) Po3.00 P. S. Ljubim te, romsntiin» ikams 12.30. 18.1Q. 1S.20 vak tUn m» v sr«jo Jgno. komiîna dnnu Jota Rtndio, riici^' triler 13 IB 1910 21.20. Jí? Poiiit iz votfi, dcvSnska pustdoviarn 19,30.21.5a^J.5ý Sweeney Tod± HudKev brivec. Qf adjtvka -mjuzriú 16.30.21.10.23.40 M preston a tiirea, akojsfca dranis mo im 21.00. ^Ižg Ihst Ijubnen, knnirulrta romantična drama 16.20 Vedno priča ciBceli neveiti, rornaniiêne kih medija 18.00,18.20, 2a«. 21S5 AMn Ni vnentti. dnj£n$ka komadija 11-30. im 1S3D 17,30 V^sonovi vojna, drama 19.00 Aaterix m olimpiiekjh komična p«h stolo^M lUKLIS^O IfGENDA: predstave so vsakdan pfeđstivs SĎ v pMk io sûdoio QfwbttrtsovabotoínnftteliĎ AkmtíkA dobrodelni koncert METROPOL PETEK 10.00 Estrafita • pesem za domov 20.00 PeraapeSf S(»0TA 21.00 Tuned fiat končen NEOajA 18,00 Pareepofis 20.00 Esti^ta • peaen a domov SREDA 19,00 K«., nđgara SLOVENSKE KONJICE PETEK 18.00 Fianiek in xakíed Želvje^e lezera SOBOTA 18.00 RmM m zaklad Želvjega jezen 20,00 Poatnlijih KEDELIA 20.00 PestrtU ^ I PBIBBDITVB PETQC7.3. 10-30-11-30 in 16.30-17.30 Mu2ej novejSe zgodovine Cglje_ Demoostrdcija obrtnika - zlatar predstavlja se Miroslav Bahfíi 18.00 Velenjski grad Les odprtje kiparske delavnice IB.OO MJaóinskí čemer Velenje 2«tukevme$tu pogovonúšov 19.00 Savinova hiSa Žalec_ VeCer komorne glasbe; go 428-Sd92 MATEIUNSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje. teJ-: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA . ŽENSKE IN OTROKE- mji Četrtek ob 19.30 uri: Razstava absolventov krajinske arhitekture 2007/08 Ponovno organiziramo tečaj risanja in slikanja pod mentorstvom Manje Vadla, prijave na www.mc-celje.si ali 490-87-40. Redno dogafani e v dvorani : tae do - Športna rekreacija: ponede- Ijek in sreda ob 19.00, Vodi Grega TerŠek; KUDSuperstar-ples: torek ob 15.30. VodiCvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17. uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling ' modne delavnice: sreda ob 17. uri in sobota ob 10, uri; Društvo za planetarno sintezo: če-irtekobl9. uri. Sobota ob 20. uri v Kavabaru Pošta: Samo za punce I Četrtek ob 19.30 uri v centru kulture Gustav: Oh, ta (sodobna, modema) žer\ska oz, »moškin ja«; predavanje teoretskega psihoanalitika Romana Vo-deba. Iščemo aktiviste za izvedbo različnih projektov, informacije na 031404146 (Gregor), 051 6S0 799 (Aljaž) ali in-fo@skms-net-Redno; Uradne ure: pisarna CestaMiloŠa Zi-danška 28 (Športni park), petki od 15. do 17. ure. Pilâtes: gornji trg - Razvojna agencija Kozjansko, četrtki ob 19. uri, informacije na 031 812-533 (Maša), Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak 1- in 3. četrtek v mesecu 17.00 do 19.00, pisarna Rdečega križa, iviesmi trg 5, Šentjur. ŽRTVE NASlUA 080-11-55, vsak delavnik od 12-00 do22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za ^uhoneme 01-524-19-93, e-maii: druStvo-s05@dnistvo-sos .si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva4, Celje tel.: 03/548 60 II ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSlTTUT BLiŽiNA, telefon: 03/492-55-80 Skupme: -za starše •za razvezane • za ženske, žrtve psihičnega a^i fizičnega nasilja • za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja www.iiovitediiik.coiii Podjetje NT&RCt do.o. [direktor: Srečko Srot Podictie opravlja Časopisno-založniSko, radijsko in agenci jsko-trtno dejavnost Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, tťlefon (03) 4225190, iiK (03) 5441032, Novi lednik izhaja vsak torek In petek, cena torkove^ izvoda je 0.81 EUR petkovega pa 1,25 £UR. Tajnica: Tea Podpe^ Veler. Naročnine: Majda KlanŠek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR. Številka cransakcijskega računa: 06000 0026781520. NenaroČenlh rokopisov in foto- grafi} ne vračamo. Usk; Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direkten Ivo Oman, Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8.S% davek na dodano vrednost. NOVI TCDNnC Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn. Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčlč. Urednik fotografije; Gregor Katič. Računalniški prelom: Igor Sarlah, Andreja Izlakar. Oblikovanje; www.minjaaesgn.com E-maQ uredništ\gr lednik^TU-rc.^ E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik^ni-rc.si RADIO eCLJE Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intihar E-mail: radio€>nt-rc.si- E-mail v studiu: info^radJocelje.com URCDNlérVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko. Spela Kuralt. Rozman Peiek. Urška Seltšnik. Branko Stamejčič, Simona Sollnič, Dean Suster, Saška Teržan Ocvirk prostora v Novem tedni-ostale agencijske storitve. AGEMCUA Opravlja trženje o^ ku in Radiu Celje ter nu( Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič. Propaganda: \^'ko Grabar, Zlad^ Bobinac. Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Rok Založnik T^eto (03)42 25 190 Fix: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po efekt pošti: age7>cija<^t-rc.$i novi tednik . V ZA RAZVEDRILO 31 Nagradna križanka POMOČ: ELBASAN-mesto v Albaniji, ELEANOR-ameriika igralkâ Paricer, ER-eriiij, KERATITIS-vnetje flćesne rDiemce, TANTALAT«sol tantalave kisline Nagradni razpis 1. Đagrada:bon v vrednosti 25 evrov za Lepotni studio Sodin na Skaletovi 7a v Celju 2. nagrada: bon za 10 evrov za nakup v Optiki Sdlobir 3. • 5. nagrada: knjiga Mohorjeve družbe Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka. 13. marca. Danes objavljamo izid žrebanja križanke Novega tednika, ki je izšla 29. februarja 2008. Rešitev nagradne križanke iz Št. 17 Vodoravno: SIVKA» ANART, ANDREA, HIT. IDI. BARIERA. IR, OLEIN, NOHT, MN. DiS, KOALA, AEK, EDAMEC, TLA, GURU, MA, ALEŠ. URADNIK. IVES, TANG, MAE, LATO, MIA, ULRIK, LLANERO, ARE, BO ELI, KATRAN, NAAB. RIN, SJ. OLE, ANDI, TS. NAL, JEKATERINA, JURJEVA. LE, TAJSKA. ETUI. KARL, RANK. OSAT. Geslo: Trenutno najboljše biatlonke Izid žrebanja L nagrado - bon za diagnostični pregled v Biovitalu na Proseniškem. prejme: Hermina Lamot, Hudinja 92, 320S Vitanje. 2. nagrado - bon za 10 evrov za nakup v Optiki Salobir, prejme: Marinka Zidar, Pijovci 47, 3240 Šmarje pri Jel-Sah. 3. • 5. nagrado - 3-urno vstopnico za kopanje v Termah OHmia, prejmejo: Vinko Ulaga, Trnovo 3 a> 3270 LaSko, Ančka Pere, Lopaca 4 a, 3262 Prevorje íd Marija Lešnik, dr. Rudoifa 6, 3210 Slovenske Konjice. 1 2 3 4 S 7 8 9 10 21 12 13 14 15 U 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 1 KUPON Ime In priimek: Naslov: _ HOROSKOP K OVEN Otul' Thdi ZÛ vas se bo končno zaćeh obdobje, kobostespet poini idej za izboljšanje poslovnega življenja, kar vam bo v veliki meri izboljšalo finančno situûdjo. Pri vsem tem dela nikar ne pozabite na partnerja. On: Prijetna novica vam bo dodobra ogrela srce. Nikar ne čakajte, ampak se vrzUe v vrtinec dogodkov, ki vam bodo prinesli obilo osebne sreče in veselja. Uživajte, dokler še lahko: kasnqe bo prepozno! m Ona: PoigraU se boste s prijateljem, pri tem pa enostavno pozabili na to. da ga boste s tem tudi prižadelL Poskusite odvečno energijo porabiti za kaj bolj ustvajjalnega. Nekdo im bo nepnjetno presenetil. On: Vse preveč ste napeti. Če boste nenehno zatirali željo, da se glasno in od srca nasmejete, se boste sami sebi zdeli pusti. Sprostite se m kaj hitro boste naSli povsem nove aliemoiive na mnogih področjiJt Onn: Spoznali boste nekoga, h komur se boste lahko zatekli, ko ne boste videli izhoda iz nastale siiuoňje. Poskusite se mimo pogovoriti o nastalih težavah m rešitve se bodo pokazale kar same od sebe. On: S svojim ravnanjem boste naredili velik vtis na sodelavce, ki se sicer zavedajo vaših sposobnosti, a bodo nad trenutno potezo več kot presenečeni. To bo vsekakor pošteno lurdib vaš poslovni položaj. Ona: Pogled v prihodnost sicer ni prav razveseljiv, a ga v marsičem lahko polepšate, če boste znali v pravem trenutku pokazan pravo mero odločnosti. Glede partnerja si nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, saj je vse v najlepšem redu. On: Nekdo vam bo povedal svoje dobronamerno mnenje o vaših poslovnih potezah, kar vam bo v veliki meri koristih pri pravilni oceni situacije. Pokažite svojo hvaležnost in ne bo vam žal. DVOJČKA ^«STRELEC Ona: To, kar se vam bo zdelo. da je ljubezen, bo šele njen začetek. In to kar vas Še Čaka, bo Še veliko lepše in zanimivejše. Tïeba bo le obdržati sedanji tempo življenja, kar pa ne bo tako lahko, kot mislite, Orv V službi vam bodo predlagali nekaj, kar vam bo dvignilo ogled in zaupanja vase. Potrudite se, da ne boste razočarali tistih, ki so vam zaupali. Zaupanje se težko pridobi in samo enkrat izgubi, poprav-nega izpita enostavno ni! Ona: Sprejeli boste dobronamerno kritiko poslovnih part-rterjev in vse skupaj izkoristili v svoj prid. Končalo se bo veliko bolje, kot ste sprva pričakovali. On: Dobili boste več. kol ste pričakovali Če boste s tem pazljivo ravnali, bo stvar še bolj ugodna. Prijetna znanka vam bo popestrila dolgočasen teden, ki se bo hitro prevesil v zanimiv vikend v dvoje! Ona: Partner bo potreboval nekaj spodbude z vaše strani, zaio se ne obirajte, ampak naredite potezo, ki se od vas tudi pričakuje. Sprva bo Šlo malo bolj počasi, veridar se bosta kaj hitro ujela v pravi ritem. On: Od prijatelja boste izvedeli pomembno novico, ki vam bo pomagala uresničiti poslovne cilje, ki so se vam zadnje čase kar nekako izmikali. Dogodek boste pošteno proslavili in ne bo vam žal denarja. DEVICA ^ Ona: Nekdo vas bo vse bolj zapletal v svoje mreže, a vam bo to konec koncev tudi všeč. Partner si bo misli svoje, kar utegne predstavljati Še eno prepreka več. Verjetno se boste na konai odločili za mir med vama. On: Prijetna nezruinka vam bo pomagala, za plačilo pa bo zadovoljna kar z vašim nasmehom, Morda pa iz tega še nekaj bo, saj ji boste več kot naklonjeni, Vsekakor si boste ta teden še dolgo zapomnili. Ona: Ne verjemite vsega, kar slišite na ulici, raje se sami prepričajte, drugače boste delali ljudem krivico. Zanesite se le na iflstno presojo, saj je tako možnost, da vas prinesejo okoli veliko manjša. On: Prizadevanja pri prijateljici se bodo začela počasi obrestovati, saj se boste dogovorili za izlet, od katerega imate velika pričakovanja. Bodite karseda odkriti, saj se vam bo takšen pristop še zelo obrestoval. KOZOROG Si OruL Priložnosti, ki se vam bo ponudila, ne smete zamuditi. sicer si boste Še zelo dolgo očitali in se žrli. Poskusite, četudi je malce rizično! Nekdo vam pripravlja presenečenje, ki pa ga na tihem celo pričakujete. On: Pogovorili se boste s partnerko in tako zvečine razrešili nesporazume, ki so zadnji Čas kar na dnevnem redu. Vse bo odvisno od vas. saj imate vsekakor veliko več poguma, da pridete z besedo na dan. VODNAR ^ Ona: Najprej vam sicer ne bo vse po načrtu, kasneje pa se boste v poslu znašli kot riba v vodi. Poslušali boste nasvet prijatelja, ki vam bo želel pomagati. in to se vam bo pošteno obrestovalo. On: S prijaielji se boste zabavali koi že dolgo ne in uspeli boste pozabiti na težave. Skrajni čas je. da se malce sprostite, saj ste psihično že precej izčrpani. Uživajte v čudovitem koncu tedna, koristilo vam bo! Ona: Nikar se ne sfmvajte pred resnico, saj vas bo ta prej ko slej dosegla. Poskušajte se raje pripraviti na posledice, ki bodo sledile in ne bodo niti najmanj prijetne... On: Kakorkoli se boste obrnili. vam bo pogled romal k prijetni prijaîeljiù. ki vas že dalj časa poskuša osvojiti, a ji do sedaj to še ni uspeb. Tokrat bo interes tudi na vaši strani! Iz komedijantske malhe Zakulisno življenje na Dnevih komedije se vsaj v prvm, §e boij uradnem delu večera po predstavi. ko upravnica SLG Celje Tina Kosi v zvoku fanfar razglasi oceno predstave in komedijanta veiera, dogaja v foyerju (kadilnici) gledališča» potem se izza bogato obložene mize. kot ukazuje ^roti)kadilski zakon, preseli pod večerno nebo. Na obeh straneh se ob dobri (Gracerjevi) kapljici in Ledasovih pri^kih krešejo mnenja o videnem, nizajo festivalske zgodbe in razpolo-ženja iz minulih let, srečujejo in objemajo se igralci» ki so bili nekoč bodisi sošolci na akademiji ali člani iste igralske družine, pa jih je potem igralska strast peljala drugam. Brez dvoma so Dnevi komedije v Celju, sodeč po nabito polni dvorani, med gledalci še vedno ena najbolj želenih kulturnih prireditev v mestu. Četudi ni vse komedija, kar se dogaja na odru In »za zaveso.« Nekaj fotoutjinkov bo morda zato bolj zgovornih, kot so lahko besede. MATEJA PODJED Kaj imata skupnega prvak SNG Dre-me Ljubljana Boris Ottan In upravnica SLG Celje Tina Kosi? Dansko! Boris Ima a te dežole soprogo. Igralko Jatto, Tinina sastra, sce-nografinja Mojca, pa moža. Kako je svet majhen, sta ugotavljala. Reasorka predstave Zgoán vsakda-nie norosti Barim Hleng Samobor, soproga znanega igralca Igoqa Samobora, je imio« pradstm spremljala zbalkona in videli je faîki, da j je se voàw zeb pri snu. V ce^skem gle-dafišču, kjer je nekoč Igrala tudi njena mama Breda in kjer je bfl njen OĆ0 Andr^ Hieng VT^ let umetisški vodja, je rearata tudi Barbara. Z Bojanom Umkon, kř vse predstave spremili v prazrý obWd, se je pogovanab. kajpak, o dobrih cefiski) Časih. Profesorja Carmen in Slavko Der-ze k sta zagotovo najbolj zvesta obiskovalca predstav Dnevov komedije v vseh 17 letih. Nekdanji upravnik Borut Alujevic. ki se mu je s steklenico v zahvalo za dobro vpeljano prireditev zahvalila zdajšnja upravnica Tina Kosi. se lahko bolj sproščeno zabava, odkar se v gledališče vrača zgolj kot gledalec. »Sem pa pristal na višjem položaju«, se pošali v svoji maniri. »Predstave gledam z ga-lerije.tc (Foto: SHERPA) Boris Cavazza. se vedno priljubljen igralec in profesor na akademiji, bo šel poleti spet med moma rje. Snemat film. Zato je morala eldpa Dolarja pod mus najti nadomestnega očeta v predstavi. Da bo tej vlogi kos naš Renato JenČek. kot Igralec in očka štirih hčera, s(doh ni dvoma. Vskok je ze skoraj naštu-diran: Cavazza, Jenček in Mlakar so staknili glave tudi v Celju. Eno hčer na odru bo pa za še isugall PI.£5KARSTVO FASiU>ERSXVO ^KUGIER lT^ Kosovelovo 16 3000 CEUE GSM 043 W O«* M 03 490 0S12 tus o radiocelje 95.9 1003 90.6 MHz Gremo na Dunaj! Kar 1.100 kuponov za izlet naročnikov Novega ted* nika in članov tuè kluba smo dobili v uredništvo. Vsi si želijo v petek, 14. marca z nami na Dunaj, žreb pa je bil naklonjen le 45, kolikor je potnikov za en avtobus. Izžrebancem čestitamo in jim kličemo na svidenje. Podrobnosti o potovanju bodo prejeti po pošti. 1. Darinka Verdev, Poikraj 17, Velenje 2. Marija VelenNk, C. 2. grupe odreda 8, Celje 3. Anica Zupane. Jagoče 11. Laško 4. Ferdinand Ocepek, Tovsto 2 a. Laško 5. Breda Bučar. Gajstova pot 4, Šentjur 6. Alojzija OjsterSek, C. na Svetino 42, Laško 7. Marija Jug, SvelinovalO» Šentjur 8. Jože Lamper, Griže 117, Griže 9. Ivanka Rozman, Zg. Rečica 115, Laško 10. Vili Sanda, Zg. Rečica 78. Laško U. Berta Teržan, Vošnjakov 20. Celje 12. Jožica Žlavs. Trubarjeva 8. Celje 13. Doroteja Zorko, Arclin 39, Skoija vas 14. Roman Lazar, Vransko 60. Vransko 15. Janko Požek» Gornja vas 17. Grobelno 16. Ana Kovačič, Ločje 3, Celje 17. Neža Straže. Cesta na Brdo 8. Šentjur 18. Ružica Antolič» Ljubljanska 58, Celje 19. Alojz Kolar. Celovška 2. Celje 20. Ana Vuk. Maksim Gorki S, Celje 21- Martin Vidic, Brezje 10 a, Dobje 22- Dragica Lesjak, Prelska 46 a, Velenje 23. Klavdija Simler, C. v Rečico 6, Laško 24. Danica Belak. Celjska c. 21, Vojnik 25- Zofija Braćič, Tůmova 27, Škoíja vas 26. Erih Gabron, Lopata 15 b, Celje 27. Mira Plankl, Ljubníca 33, Vitanje 28. Franc Škrubej, Látková vas 160. Prebold 29. Karl Ravnak. Arclin 21 d, Škoíja vas 30. Zinka Petan, Dobojska 19, Celje 31. Ivanka Maslnak, Vizore 8, říova Cerkev 32. Anica Krajne, Brstnik 12 a, Laško 33. Anton RobiČ, Vodu ce 23 a. Gorica pri Slivnici 34. Marija Volav§ek, Marija Dobje 20 c. Dramlje 35. Miha Leber, Trnovec 26, Dramlje 36. Vida Sirk, Klenovo 17. Laško 37. Ida Glavica, Grobelno 118, Grobelno 38. Marija Pinter. Vrba 26, Dobrna 39. Matilda Krklec, Rogatec c. 47, Rogatec 40. Ljubica Racman, Šmiklavž 4 f, LjubeČna 41. Marija Gradič. Ul. F. Malgaja 52, Šentjur 42. Slavica Gorenak, Svetelka 22, Dramlje 43. Neža Cajzek, Senožete 5, Rimske Toplice 44. Albin Mraz, Slake 16, Podčetrtek 45. Marija Preložnik, Dramlje 42. Dramlje