36. številka.
Ljubljana, četrtek 13. februarja.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 irold. za Čotrt leta 4 go\<L — Za Ijubijano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold  10 kr.   Za pošiljanje na dom se računa  0 krajo, za mesec, 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. - Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za d.jake velja znižana cena ,n sicer: Za Ljubljano za čotrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejema? za četrt leta 3 gold. - Za oznanila 11 plačuje od čedri-
stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr. Če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa-. Opravništvo,  na katero naj se blagovolijo pos.ljati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi
hiši.
V IJiiItljttiil. 12. februarja.
Naše peticije do cesarja proti krivici, ki žuga Slovencem in Slovanom v Avstriji z direktnimi volitvami, vzbudile so po vsej Sloveniji živo politično gibanje. Omikani ljudjo po mestih, trgih, kakor priprosti kmetic v gorski vasi, vsi glas povzdigujejo, vsi pod pisujejo protest proti samosilju ene avstrijske stranke.
Posebno živi pa so c. kr. okrajni glavarji in policaji. Naša peticija je v osir dregnila, in po vsej deželi je polno skrivnih in-strukcij okrajnih glavarjev Fladungov, Scbon-vvettrev, Ogrincev, Scbivvitzbofnov itd. Županom in kmetom se od beričev in žandarmov čudne reSi pripovedujejo in podpisi prepovedujejo, s kaznijo v denarjih in s ječo se žuga; kmetje pa, posebno oni, ki so izobražen ej Si in vedo zakaj gre, z začudenjem se povprašujejo: je-li res mogoče, da cesarski služabniki branijo proinjo do cesarja podpi-savati , v kateri se izraža tudi »zvestoba" slovenskega naroda do prestola in do drŽave?
Na kakšen način se ljudstvo strahuje pred podpisi, o tem govore dopisi v zadnjem in denašnjem listu. Posebno karakteristično za okrajno glavarstveno teroriziranje državljanske svobode našega naroda je tudi to, kar nam pile naš dopisnik is Motnika. Ta pravi: V nedeljo nam je bil pri farni cerkvi kmetom bran oklic o. kr. glavarja v Kamniku takole: Ko bi kateri hudobni Človek k vam prišel s kakimi „iriftami" in da bi jih Ti podpisali vas nagovarjal, tacega človeka morete precej prijeti in ga e. kr. gosposki izročiti, da ga bo ona kaznovala.0 Tako v Motniku. — Iz Litijskega okraja pasmo dobili ukaz Schonvvcttrov na župane, ki se
glasi ravno tako kot Fladungov, na konci pa pristavlja Še te-le originalne besede: „Jaz županijstvam, kot kraj ni m policijskim vradim naročam skerbno čuti, da se ta prepoved ne prestopi, da se prestopnikam dotična pisma odvzamejo, da se meni njih imena, njih značaj in prebivališča brez zamude naznanijo in naznanilu priložijo odvzeta pisma. — V Litiji dne 5. februar 1873 c. k. okrajni glavar — Schtfnvvetter." Od istega c. kr. glavarja se nam poroča, da je k nekemu krč marju poslal 3 beriče, da stražijo, da se pač nikdo pri njem ne bi na peticijo podpisal.
Ker nemarno tiskovne svobode, kakor je v drugih državah rasen Turčije, ne smemo cele svoje sodbe izreči nad temi čini, — saj govore sami in naši bralci vedo kaj mislimo reči.
Veseli nas pa, da se naš slovenski narod po deželi kljubu vsemu strahovanju po c. kr. glavarjih ne da upognili, da si ne da pota do sesarja zapirati, temuč da kljubu vsem zaprekam se peticije in podpisi množe.
V IJiil»iJ*»lli, 12. febrnarja.
Prošnja do cesarja.
— Iz Vr*aiiMl44"gr*s na Štajerskem 11. febr.: Kar nas je narodnjakov v našem trgu, smo vsi pristopili k prošnji slovenskih rodoljubov do cesarja. Kaj ima dober uspeh! (Podpise prejeli. Ur.)
— Iz Ci rajake vasi pri Vranskem 11. febr.: Vsa naša ot»Clial* pristopi k prošnji do cesarja. Slava! (Prejeli. Ur.)
— Iz županijo na JjLokvlcl na Dolenjskem 11. febr..: Naša obeliti* je podpisala peticijo do cesarja, katero v prilogi dobite.   (Prejeli. Ur.)
— Tudi obelite UoBAviilce, Itružii* in ntictovlcta na Dolenjskem so po svojih odborih pristopile k prošnji do cesarja.   (Pole smo prejeli. Ur.)
— Iz Cerknice na Notranjskem 10. febr. : Z največjo navdušeuostjo smo \mi9 naš g. župan in obelnsltl odbor na čelu podpisali prošnjo do cesarja. (Pole s podpisi prejeli. Ur.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
I oliltša reforma je, kakor „N. F. P." poroča, dobila cesarjevo dovoljenje, da se sme državnemu zboru predložiti.
Dne 23. jan. so Hr&avmi poslanci, kateri od tega državnega zbora nič nečejo vedeti, dobili od predsedništva državnega zbora vabilo, naj pridejo v 14 dneh, sicer izgube svoje mandate. Minolo je od tistega časa že več ko 14 dnij, kranjski, češki, tirolski itd. poslanci pa se še zmirom nijso prikazali v leseni palači pred škotskimi vrati. Izgubili so tedaj svoje mandate in na vladi je, razpisati direktne volitve. Mi Sloves«! mirno čakamo^, kedaj se bode to zgodilo, in dali bodemo pri volitvah svoj odgovor.
Kljub potj+tcih poslancev, kateri so se vsi na Dunsjt zbrali, je ie več sej imel zarad volilne reforme. Da si poslanci molče o razpravah v klubu, vendar se toliko ve, da poljski klub ni j prejel predloga grofa Goluhovskega: „Poljski naj bi kroni, oziroma ministerstvu naznanjali ceno, za katero bi ne zapustili državnega zbora, ako bi se volilna reforma predložila". Goluhovski je za-stonj iskušal svoje rojake k temu sklepu nagniti. Klub ie celo nij hotel voliti odbora, kateri bi stopil v dogovore z vlado. Ta sklep poljskih poslancev spravil je ustavoverne liste v divjo jezo, ker dobro vedo, da prav od poljskih poslancev je odvisna osoda volilne reforme. Rieger in Sladkovski sta baje zopet
Ivan Erazem Tatenbah.
izviren historičen roman iz slovenske zgodovine.
(21. nadaljevanje.)
Nema sedita potem oba moža.
Gornik, v služabnosti ostarel mož, nevajen svoje notranjosti odkrivati, vajen molčati in pokoren biti tudi tačas, kadar se mu nij prav godilo, izrekel je v kratkih besedah več nego kedaj prej. Ko je bil nekdaj prej ženo izgubil, nij tožil, ko je zdaj hčer izgubil, edino bitje do katerega je imel toliko srca, kakor ga more človek njegove nature imeti — tudi zdaj je delal naprej in služil naprej svojega gospodarja, kakor mrtva mašina.
llibelj bi bil pač protestoval vselej sicer, da starec tudi njemu očita prouzročenjo svoje nesreče. Zdaj ga niti čul nij. Bil je svojih inislij poln. Nadvladovala pak je ena: m a-š če vati se!
Pri vinu jo je povedal Gorniku. Ta mu nij prigovarjal, a tudi ne odgovarjal. Delal je obraz, kakor bi hotel pokazati, da mu je vse eno, ali svet še dalje obštaje, ali se pogrezne.
Šestnajsto poglavje.
Pozno na večer 9. marca meseca 1. 1670 je korakal v plašč zavit samoten mož počasno skozi gosposko ulico v Mariboru in zavil na glavnem trgu proti mestni hiši.
Čem bližje je k tej prihajal, tem počas-neja mu je bila stopinja. Nekoliko korakov pred svojim ciljem postane. Mesečiua mu obraz obsveti. Naši bralci bi spoznali takoj Baltazarja Riblja.
Bil je bled in zniršen, in ko je pogledal, ali je v stanovanji mestnega pisarja Jakoba Kodra še luč, in je zapazil še osvitljeua okna, stresnil se jc iu se obrnil proč.
Tako je utegnil tudi Juda I s kurijo t pri poslednjem koraku premišljati, ko jc stopal
k sovražnikom izdajat svojega gospoda. Ali premislil se nij.
Ribelj stresne z glavo in kakor bi hotel klic boljše vesti od sebe odbiti, s pestjo od-grne eno plat plašča ter se zavije proti vhodu mariborske mestne biše.
Mestni pisar tačas nikakor nij bil kaka taka uboga služabna duša, kakor so denašnji mestni pisarji. Temuč ob onem času je bil pisar prav za prav prva osoba v mestu, kajti če prav so uživali drugi večje naslovne česti, zedinilo se je v rokah učenega mestnega pisarja vse važno delo, sosebno vse pisanje, v onem času redka znanost.
Tak oblastni mestni pisar mariborski, Jakob Koder, jo imel črez dau baš toliko posla, da se niti najesti nij utegnil ob pravem času. Zato je sedel ravno pri večerji.
Koder jo bil debel mož. Sedel je pri večerji široko razperjen. Poznalo sc mu je, da jc zadostovanje želodčevim potrebam njegovo največje veselje.   Ker jc bil neoženjen
prišla na Dunaj , kjer bosta gotovo dogovarjala se s poljsko delegacijo. — Poljski listi še vedno odločno pišejo proti direktnim vo litvam. „Dzeuik poljski" si daje i/. Dunaja telegrafirati, da jc šel grof Goluhovski po seji poljskega kljuba naravnost k cesarju, da mu poroča o nemogočosti, poljsko delegacijo za volilno reformo pridobiti.
V Offcrskent državnem zboru je nek raagjarski poslanec stavil interpelacijo do ministra, ali nin je znano, da veliki naslov cesarja še /mirom ucodvisnost Ogcrske ignorira in da se v tem naslovu se nahaja izraz, katerega je že odpravil ogerski kralj, namreč: „veliki "vojvoda srbske vojvodine." Ta naslov spominja na čase razdelitve Ogerskega in se mora odpraviti. Končno bodo Magjari terjali, da se naslov samo v magjarskem jeziku sme glasiti j pa vse to jim ne bode pomagalo do kredita, katerega bi sedaj tako silno potrebovali. Magjarstvo jc že zdavnaj diskreditirano.
ViuiiiJe države.
Šptittjski kralj Amadeo Re je baje odpovedal prestolu zarad nekaterih prepirov s svojimi ministri o zadevah topničarskih častnikov. Ta Spanjska jo res čudapolna država. Drugod gredo ministri, kadar se vladar z njimi no more porazumetii na Spanj Bkem pa se odmakne kralj ministrom. Seveda Če se pomisli, da Amadeo na svojem prestolu nij imel ni ene srečne in mirne ure, če se gleda na neprestane homatije in upore zdaj na severu, zdaj na jugu, se ne moremo čuditi kraljevemu sklepu. Kortesi bi radi pomirili kralja in nehte prevzeti njegovega odpovedanja ; če pa bi kralj se no dal spregovoriti, bodo kortesi volili vladaistvo.
Na VrnncosUcm sc odbor tridesete rili prička s Thiers-om o pravicah, katere bi so privolile predsedniku republike. Po poslednjih sklepih trideseterih je Thiers nekoliko razžaljeu. Ker pa desnica si vendar ne upa, se popolnem razpreti s starim gospodom, poslala jc k njemu dne de Broglie-a, kateri je v smislu sprave govoril s Thiersom in poudarjal, da v sklepih tridesete rib se ne skriva nobeden sovražni namen.
Amerikanski j V« rut »iti se pripravljajo, da branijo svoje mesto in deželico proti državni severno - amerikanski vojski. Predsednik republike noče dalje trpeti te Čudue verske sekto pod amerikansko vlado; zato se je že posvetoval z generalom Sheridan-om, kako bi se mesto ob solnatem jezeru dalo oblegati in vzeti in se vojska že pripravlja na odhod na bojišče. Do krvavega boja pa menda ne bode prišlo; Mormoni nijso tako krvoločni, da bi se spuščali v boj, v kate rem bi gotovo propali.
Na fmf.ikvm so razpisane nove volitve za državno zbornico.   Ministerstvo Deligior gis je v nevarnosti, da v prihodnji zbornici ne bode imelo večine, ter bi se potem moralo
samec in že precej v letih, morda je bilo to naravno. Ravno je bil Koder po zadnjem založaji svoje večerje vina natočil si in ga zadovoljno izpil, ko njegov sluga v izbo stopi in mu naznanja, da čaka zunaj mož ki hoče z gospodom mestnim pisarjem pre cej govoriti.
„Naj po  dnevu pride"   zareži Koder Sluga odide, a se vrne kmalu nazaj in pri poveduje, da tujec neče oditi, temuč da hoče vsakako se nocoj govoriti z gospodom, da ima nekaj imenitnega povedati, za kar b bilo drug dan morda že prekasno.
„Kaj še, morda je kak tat ali razbojnik odpravi ga," pravi Koder.
„Ne vidi se kakor bi bil tat. Mlad gospod je, čedno oblečen."
„Pusti ga noter; a potlej tukaj v sobi ostani, ne more se vedeti, kdo je in kaj hoče."
Precej potem pripelje sluga Baltazarja Riblja v Kodrovo stanovanje.    (Dalje prih.)
odmakniti od svojih sedežev. Zato skuša apljivati na volitve, kar se le da. Razpošilja vojake, odstavlja višje uradnike in prefekte itii.   Ministri so si pač po vsem svetu enaki.
Dopisi.
Iz TI *•■* i »oru 10. febr. [Izv. dop.] Zadnji moj dopis iz Maribora se neki gosp. „baverskemu" kmetu Brecljn nij prikupil. Mož se je zelo razsrdil, da se njegovo nem-škniarsko delovanje bolj ne pripoznava. Tudi geap. Brandstetterju nij bila stvar všeč, res jc ob istem času od svojega lastnega deteta zapuščen bil. Konradin in Fricc sta propala pri volitvi v opravilni svčt od njih samih ustanovljenega društva „fllr landvvirth-schaftlicho produkte," tedaj se nij želja Brandstetterju izpolnila, da bi se on kot dobro plačan „„venvaltungsrath" na Dunaj preselil) temuč on s Seidlom vred sta obsojena, s premoženjem svojih ženk zadovoljna biti, a sama nič imeti. Sicer pa jo to popolnem jasno, zakaj ta moža zaupanje akcijo-narjev od nju samih ustanovljenega društva nc uživata, ker jima celo njune žene ni toliko ne zaupajo , da bi pri svojih posestvih svoje možč kot solastnike vknjižiti dale. O kupčevanji in prodaji vina (pri tem društvu najbolj potrebno znanje) pač nič ne razumeta. Sic transit gloria! Pretečcni teden je imelo sejo tukajšnje okrajno zastopništvo, v katerem je Seidl predsednik in neki Gasteiger podpredsednik, in kjer se ve da tudi nne bodiga treba" Brandstctterja ne manjka.
Med drugim je prišla tudi slovenska vloga, od nekdaj znane narodne frauhajm-ske srenje, glede srenjskih doklad na vrsto. Ta je bila, se ve da, tem mariborskim pru-Bofilom trn v peti. Že pretečeno leto je bilo tukajšnje   okrajno  zastopništvo  tako brez-taktno, da je slovensko vlogo iste srenje popolnem odbilo, ker odbo rniki tega ureda slovenski ne razumejo,  pa se vendar slovenski  mariborski  okolici  kot kandidati vrivajo in njih interese   zastopati hlinijo. Zoper  ovi  odlok,   podpisan   od podpredsednika Gasteigera,   ki je strasten ud „dcutschnationalnega" prusofilnega društva v Mariboru, se je frauhajmska srenja pritožila na deželni odbor, kateri je kakor že v Vašem listu povedano, vendar toliko pošten bil, da je okrajnemu zastopu v Mariboru naložil, slovenske vloge sprejemati. Gospode Gastei-gere itd. je to, se ve đa, razsrdilo in premišljevali so, na kak način prosilce slo ven skih vlog šikanirati.   Našlo se je sredstvo. Po strastnem govoru „plemenitoga" Gasteigera je srenjski zastop sklenil, da se^slo-venska vloga  v Grad ec(!) na prestav-ljenjenje odpošlje. Na ta način se rešitev zavleče in za to leto glede srenjskih doklad nemogoča stori in se s tem prosilcem stroški predstavljanja nakladajo !! S tem mislijo Ga steigeri, Seidli, Brandstetteri slovenske vloge odstraniti! Ali nij to — hudobija? Kje imamo Slovenci kako državno pravico in pomoč proti nemškim fanatikom?
Na takem strastnem postopanji so se celo pametnejši pošteni Mariborski mestjani spodtikali; ali g. Marko, neka priteklina nemčurjev, kateri se tu in tam kot Slovenec blini, pri tej priliki nij imel pravične besede, to se vo, da se ne bi pri svoji stranki pru-sofilski kompromitiral.
Iz IVoveg*** liK'Mla 10. febr. [Izv *iop.]   (Avstrijska svoboda. — Po bo
leva nje po zadnjih srenjskih volitvah. — Proti neposrednjim volitvam.) Kako strašno liberalna je naša vlada, to nam njeni patroni razpravljajo že ves čas njenega obstanka, to nam dokazujejo po tem , da v svojih listih zapored kopičijo kar najgrše psovke na nas sodržavljane Slovane, pa se jim las ne ukrivi, in to kaže zlasti proti nam Slovanom vlada tudi sama v dejanji dosledno prepovedovajo naše tabore, konfiskovaje naša glasila, razpuščevaje naša društva itd. — vse ad majorem njene „libertatis" gloriam. A propos ! „Bralno društvo" v Zagorji je razrušeno, ker je bilo „staatsgefKhrlich". Uboga Avstrija, kam si prišla , da ti po tako pohlevnem društvu žuga že smrtna nevarnost! In kakorsna vlada, taki njeni hlapci! Vsak pripravnik, ki hoče za ljudske šole preskušnje prestati, mora že zdaj na pamet znati našo ustavne države pravila: da pri raznih volitvah sme vsaka duša voliti po svojem prepričanji.
Tega pa ne zastopi tukajšni ces. sod-nijski predsednik. Pri zadnjih tukajšnih srenjskih volitvah nekateri uradniki nijso imeli prepričanja, da bi dobro bilo, ako gredo nemškutarje volit v I. razred mestnega odbora, in mislili so torej ne voliti! Pa naš novomeški „Palikao", kakor ga imenujejo zdaj, prigerčal je v uraduijo in strastno zadiral se na-nje: „No, gehen's nicbt wahlen? Gchcn sie wiihlen ! Hicr bab' ich zu befeblen, hier bin ich Herr!" Pa pravite, da je uradnik prost! Lepa prostost to! —
Pola za podpisovanje proti direktnim volitvam se tukaj pri odličnih narodnjakih skrivaj že pridno podpisuje. Imel sem priliko, že veliko naših meščanov zlasti trgovcev videti podpisanih na nji.
O tem je nekaj zasledil tukajšni c. kr. okrajni glavar Eckel, in brž je vohunaril tam in tam policajsko popraševaje, kje je „ t isto dete, da bi tudi on šel ga molit" kali? O Spiegclberg — tvoji akrijci imajo duh po policajih ! —
Naša čitalnica letošnjo zimo ne moro ustrezati svojemu namenu, ker pogreša pri-ličnega prostorišča za svoje delovanje; zato pa tem živahneje dela vse napore, da bode že prihodnjo zimo v svojem lastnem domovanji na novo prerojena, tem uspešneje iz-polnovala svojo dolžnost naprem udom. Naj bi pač rodoljubi po vseh slovenskih pokraj-nah vsak po svoji moči hoteli podpirati njeno že pričeto građenje novomeškega „Narodnega doma". V ta namen se odličnim rodoljubom po Slovenskem Že razpošilja način, po katerem se namerava zidanje, in po katerem naj bodo uvideli, da podpirajoč ude-leževalec pri tem zidanji bode z neznatnim požrtovanjem lehko skazoval odličen čin io-doljubnosti. Vsi zložno za narodno stvar !
Iz Nt. Itii|»<kr(&i na Dolenjskem 9. svečana. [Izv. dop.] (Prepoved prošnjo do cesarja v javnih prostorih podpisavati) je v tukajšnjem okraji veliko nezadovoljnost prouzročila. Kmetu ne gre v glavo, zakaj bi se ne smel obrniti na pre-svitl. cesarja ob priliki, ko mu hoče avstrijska laži liberalnost postavo oktroirati, ki preti s poginom vsem pravično mislečim narodom v avstrijskem okviru. Da bi opično-pruska kri naše najsvetejše svetinje uničila, naše v avstrijski oktoberski diplomi garantirane pravice pogazila, avstrijski orel pod prusko pikelhaubo porinila, — temu se protivimo dotle, dokler zadnjega pravično misle-
čega, vedno za moč in slavo cesarstva avstrijskega Slavjana krutega dušmanina meč ne probode. Da nam gre za kožo, izprcvidi vsak; da pak v Prusko škileči svojati sreča omahuje, razvidno je iz tega, da vse mogoče sile napenja, da se vseh v zgodovini dozdaj še nepoznatih sredstev k dosegi svojih krivičnih namer poslužuje, da nam pot do svit-lega cesarja zapreti, da celo ptcuzvišenega vladarja samega v svoje gadne mreže ujeti skuša — to je nezaslišano!
Naša pak je — če nikdar poprej — sedaj dolžnost, da otmemo staro, slavno Avstrijo njej grozečega propada, da hitimo vsi pred prevzvišeni prestol slavnega našega vladarja enoglasno zahtevajoč: Naj Njegovo ve-ličestvo pretečo nam nevarnost odvrne in za vse avstrijsko misleče zelo krivično volilno reformo odstrani. Vsak, komur jc mar za domovino naj hiti podpisat prošnjo do cesarja. Skrajni Čas jc, torej na noge! Zmaga bode naša, ako Bog da in sreča junačka!
Iz Zas>rc»l>&l 10. feb. [Izvir, dopis.] Iz Pešte je prišla nenadoma vest,   da se jc Szlavvjevo  ministerstvo majati  začelo. Ta vest nas jo tem ngoduejše zatekla, ker seje Szlavy nam nasproti, ako ne baš izrecno prijateljski, a to vendar pravičen izkazal. Ma-janje Szlavvjcvega ministerstva ima dva uzroka. Prvi uzrok je vedno bolje napredujoče razpadanje Deakovc  stranke,  drugi uzrok pa Lonyayjevo rovanje pod njim. Razpadanje Deakove stranke začelo se je oči vid no v tem razodevati, da v njej nij več tiste čvrste discipline, po katerej seje ta stranka zlasti pod Andrassvjem odlikovala.   Poediui udje Dea-kovega kluba spadajoči na Lonyayevo frakcijo so začeli kar na svojo roko v državnem zboru predlogo stavljati, in sicer take predloge, ki v sebi zadržavajo nezaupanje v Szla-vyja.   Take predloge sta stavila na ime Po-lya in3Perenyi.   Prvi je predlagal: naj se sestavljenjo nasvetov za poboljšanje uprave ne poveri vladi,  nego posebnemu  po drž. zboru izbrati se imajočemu odboru, — drugi je pa predlagal: naj drž. zbor vladi naloži, da naj ona na to dela, da vprihodnjo državni uradniki ne bodo več kot narodni zastopniki v drž. zbor voljeni, in če bodo ipak voljeni, da naj v tem slučaji svojo drž. službo položijo.   Kdor ve, da naj čvrstojši stop Deakove stranke v  oger. drž.   zboru  ravno na uradniških zastopnikih stoji, bo lahko uvidel, kako neugodno je ta Perćnvjev predlog »Szla-vija in Deakadirnol. Szlavyje ka val irskega zuačaja, ter se ne bo dal s takimi in enakimi predlogi dolgo po svojem ministerskem stolu od Lonyayjevcev sem ter tje rivati. Naj bližnje vprašanje za slučaj Szlavvjevega odstopa je naravno : kdo bo njegov naslednik ? Javno mnenje pravi, da nobeden drugi, nego 8ennyey!  — mož,  ki se do sedaj nij odločno ne Deakovccm ne levičarjem še manje pa Lonyayjevcem prišteval. Za revizijo naše nagodbe bi bila  sedaj ministerska kriza v Budim-Pešti  zelo Škodljivega upliva. Lon yay je postal za Magjare to, kar je Raueli za nas:  rovar in spletkar.   Oba dva sta pala iz višine v nižino.   To je njima nepre nosljivo, in zato se po lestvi spletkarij spet v vis spenjata.   Na uja dva se pač prileze pregovor: kakoršen pisker,  takšen pokrov
Na glavno skupščino  naše županije so prišli malo da ne vsi skupščiuari. Narod njaki so v velikej veČini.   Na mesto zblaznelega začasnega podžupana Krcivoja je ime
novan Reizner, do sedaj kotarski sodeč na Baniji (Karlovcu). Razprave obečajo prav pikantne biti. 78 skupŠtinarov je podpisalo zaupnico Mrazoviču, Miškatovieu  in VonČini.
Naše pevsko društvo „Kolo" je sklenilo, v svoje Bvrhe posebno zgrado sezidati.
„Agramcrica", videvši, da ogerska vlada neče več magjaronc podupirati, proza roko pomirljivoBti narodnjakom. Hijena!
Domače svtari.
— (Konfiskacij o'„Sl o v. Noro da") številke 30 potrjuje c. kr. deželna sodnija ljubljanska kot tiskovna v uradni „Laibacher Zeitung" od 12. febr. ter izjavlja, da bode ostalo pri „ objektivnem" kazenskem postopanji. Pred porotnike torej članek ne pride. Pri tej priliki izvemo, daje bilo konfisciranih samo 595 iztisov, torej jih je celo na pošti mnogo ušlo naročnikom v roke, kar na1*, to se ve da veseli pri tej sicer neprijetni stvari. — Koliko iztisov je policija pri zadnji, še ne uradno potrjeni, konfiskaciji dobila v roke, tega tudi še ne vemo.
— („Sokol u") jo vodja tukajšnjega učiteljskega pripravnišča odpovedal podučevanje učiteljskih pripravnikov v telovadbi. Da je to storil na ukaz vlade, [to je jasno. Da jc vlada to ukazala samo za to, da se bodo odslej pripravniki podučevati dali po nemškem telovadnem učitelju, to tudi vsak ugane. Torej povsod germanizacija, še v telovadbi.
— (Prosimo, da bi tega ne konfiscirali.) V Borovnici na Notranjskem je vrgla sufolška prašiča 18 mladičev. Ker ima svinjska mati samo 10 sescev, more samo 10 prašičkov na enkrat h kosilu iti, S jih mora pa gledati.
— (Ples „fe uerw ch r"- i s to v.) Prihodnjo soboto napravi društvo „feuer\vehr" svoj ples na strelišči. To je lepo in prav, da imajo ti gospodje tudi svoje veselje. Ali eno se nam pri stvari ne dopade, če jc res, kar se pripoveduje. Nekaterim nobcl-gospodom tega društva namreč nij po volji, da bi nekateri menj „nobclw udje tega društva na bal prišli in se tam nesalonsko obnašali. Ker jih pa kot društvenike od društvene veselice javno izključiti ne morejo, študirajo tako, da bodo tisti večer ravno take na razne straže postavili. Mi bi rekli, da tako „nazaj-postavljanjeM nij posebno demokratično, posebno ne, ker ne mara da oni gasilci, ki so za sobotno stražo namenjeni, najpoštenejc delajo, kadar do dola pride. Torej zakaj bi tudi pri veselicah ravnopravni ne bili.
— (Iz Dobrave) poroča tamošnji župnik J.Vidmar ljubljanski policiji, da sta v favni cerkvi na Dobravi 11. febr. bilaukradeua dva srebrna kelilia. Patene tat nij ukradel. Tudi spodnjo podlogo enega koliba, ki ima nek napis, je pustil.
— (Bolnišnica in hranilnica.) Vsako leto dobi bolnišnica ljubljanska od kranjske hranilnice za rekonvalescente 300 gold. Letos pa so 11. febr. direktorji hranilnice sklenili, da te podpore ne bodo več dali. Motivirali so nemškutarski gospodje ta svoj sklep s tem, da so rekli, ka je sedaj slabo vodstvo in slabo gospodarstvo v bolnišnici. Ta podpora se jc delila Nemcem tako kot Slovencem, judom tako kot klerikalcem. To pričajo knjige, v katere so se ti doneski upisovali. To se ve, od kar Keesbacherja nij več!
— (Beseda v s olkanski čitalnici) bila je — kakor se nam iz Standrža piše — močno obiskovana; 300 osob smo šteli, in med njimi tudi lepo število odltčaih gospij in gospodičin. — Program se je dobro izvršil, za kar gre prva čast tamošnjim vrlim gospodi-činam. Mlada gospodičina Teodolinda Do-ljakova, ki je prvikrat stopila na oder, deklamovala je prav dobro in s čutom „Izgubljenoga sina". Občudovali smo dvogovor iz „Marije Stuart", ki jc bil tako dobro predstavljen, da bi bil čast naredil vsakej mestni čitalnici. Hvaliti gospodičino Pavlino Dolja-kovo (Marija Stuart) bilo bi brez potrebe. Vsak, ki pozna njene zmožnosti, pritrdil bo, da je za tako nalogo kakor nalašč ustvarjena. Tudi gospodičina Avgusta Mozetičeva se jc v svoji teški nalogi prav dobro obnašala. Z igro in petjem bili smo tudi zadovoljeni. — Po besedi bila je večerja; in da smo se dobro zabavljali, hvala gre g. goriškim »lijakom, ki so nas z izvrstnim petjem veselili. Solkanci! kmalu nam zopet enak narodin večer napravite.
— (Cestne zadeve.) Privaževalua cesta h kolodvoru Loka-Trata, in občinska cesta, ki pelje na desnem bregu Bistrice od Kumuika pri državni smodnikarni k mostu v Stranjah, ste imenovani za konkurenčni; konkurenčna cesta od Kamnika čez Mekine in Godič do bistriškega mosta v Stranjah, pa je opuščena.
Razne vesti.
* (Srednjo šolo za deklice) misle v Gradci ustanoviti in donašajo graški listi oklice, da bi se darovi v ta namen nabirali. Na Ruskem imajo take šole skoro povsodi, kjer so gimnazije; pri nas stoprv sedaj začenjamo misliti, da sc spodobi, tudi ženskemu spolu dajati zavode, v katerih se lehko višjo izobražuj'1. V Ljubljani nad štirirazredno ljudsko šolo nemarno, izvzemši pripravnišča za učiteljice, nobenega javnega učilnega zavoda za deklice.
* (Julija Ebergcnyi), katera je s svojim Ijnbčekom grofom Chorinsky-om ostru-pila poslednjega ženo, je sedaj tudi oblaz-nela, kakor je bil Chorinsky predlanskim oblaznel, ter umrl. Kbergenyi je bila zaprta v Ncudorfu, sedaj pa so jo spravili v dunajsko norišnico, kjer morajo strežnice noč in dan pri njej čuvati, da si sama kaj zalega ne stori.
* (Angleški princ Alfred) se je poročil z rusko veliko knjeginjo Marijo, hčerjo carjevo. Poroka se bode baje skoro oficijelno razglasila.
* (V Avstraliji.) Na vsem avstralskem kontinentu živi kakih 1.800,000 ljudi, katerim ne bode lehko živeža pomanjkovalo. Ovce so se tam tako silno namnožile, da jih je črez 40 miljonov in skoro neraajo nobene cene. Zato so začeli meso konservirati, da ga lehko razpošiljajo.
* (Najtežje kladivo na svetu.) V Permu na Ruskem so velike državno fužine, v katerih dela 3000 delavcev in je mogoče 500 centov jekla na enkrat uliti. Sedaj se za obdelovanje železa pripravlja velikansko kladivo na par, ki bode 1000 centov teško. Nakovalo tega kladiva se je takoj na mestu, kjer bode stalo, ulilo in ima 11.000 centov teže. Sama podloga, katero so morali globoko zidati, jc veljala 300.000 rubljev.
J»o*luno.
(Konec.)
Jaz in učenci smo vcepili in posadili tačas, kakor tudi potem vsako leto 300—400 drevesc samo lani v spomladi smo 259 drevesc vcepili in posadili na novo gredo, ka-
tero sem leto poprej izorati, primerno pognojiti in obdelati dal.
G. dopisnik, „ki okoliščine našega okraja natanko pozna," se na vse to upa reči, da „zdaj ta poduk čisto miruje", se ve da, — V sieiii zime.
Tega pa nij vedel pristaviti, da, ker je greda ravno pri okrajni cesti slabo zagrajena, mi hudobni ljudje skoro  vsa  drevesa pore-žejo, polomijo  in  pokradejo,  tako,  da sem izmed 300 najlepših  dreves samo 8 tukaj-šnemu tržanu g. A. C. dati mogel, vsa druga so bila deloma pokradena ali celo uničena „Celi hasek od vrta", katerega sem užival je pa sledeči: Za travo sem dobil drugo leto 8 gld., potem od dveh let po 7 gld., znese od treh let 22 gld. j (prvo leto je še g. Lipold „celi hasek" užival),  pred dvema letoma sem dobil od velikih dreves toliko jabclk, da so mi dala vedro mošta, in ostalo jih je še en koš.   Dve gredi sem dal na novo izorati in s krompirjem in fižolom po saditi, da bi zemljo za drevesno šolo primerno izboljšal.   1'rcdno se drevesa posade, in tudi med letom, zahteva drevesna lola to liko in takšnega dela, kakoršnega jaz in učenci opravljati ne moremo. Osem do dva najstletni učenci bo prešibki in za toliko delo nestrpljivi, pa tudi drugi šolski predmeti ne dopuščajo, da bi se vedno s sadjerejo pečali; jaz pa nijsem in nečem biti priprost težak, torej sem moral delavca najemati, ki stane na dan en goldinar.   To je naneslo čez leto toliko stroškov, da sem vselej na „celi hasek" še 10 do 15 gld. doplačal, in trudil sem se s učenci vred za tatove in druge hudobne ljudi.   Zakaj nij ste prišli v vrt, ko sem po vas poBlal, da bi se škode vpričo mene in učencev prepričali? Ker je od 259 lani cepljenih in na novi gredi posajenih drevesc, katera so vsa prav lepo rasla, že v jeseni bilo mnogo porezanih in poškodovanih, sem pred dvema mesecema se pogodil z nekim tukajšnjim posestnikom za lepo gredo v varnem vrta pri njegovi hiši, da bom učencem ne samo cepljenje, ampak sčasoma tudi druga potrebna dela pri dovolj odraslih drevescih pokazati mogel, ker tega bi v srenjskem vrtu nikdar ne dosegel, v katerem lepa cepljena drevesca čez dve leti ne čakajo, temveč tatovom v oblast pridejo, ali pa nenaravne smrti poginejo.
O šolski knjižnici moram omeniti, da sem učiteljsko službo tukaj nastopivši, našel v omari v veži stoječi pred šolsko izbo nekaj knjig, katere nijso bile takrat nič manj .ped debelim prahom zakopane," kakor zdaj. Pa nij čuda, da je v tej omari dosta prahu! Vrata so za dober palec preozka, nemajo nikakošnega zareza, tudi nijso gladka, da bi ae bolj pritisnila, in zatikajo se s lesenimi klini. Skos tako široko špranjo in skoz druge brezštevilne, ne pride samo dosti prahu, ampak tudi muh, pajkov, mračnikov i. t. d. v vanjo. Takoj v začetku sem rekel, da se mora popraviti ali pa druga nova narediti. Pa kako je gosp. dopisnik reote narekovalec in obrekovalec za potrebna šolska popravila vnet, to je že večkrat pokazal.
Kar se tiče snažnosti v šoli, še gg. nad zorniki in dragi gospodi, ki so doma snažnosti navajeni, in na to posebno ostro gle dajo, učiteljem v našem okraji nijso očitali.
Toliko vem, da se šole v našem okraji na teden dvakrat pometajo, v grdem vremenu pa tudi vsak dan po šoli. O debeli palici si je gosp. dopisnik ravno tako debelo neresnico izmislil,  ker nikake palice niti šibe
v nobeni šoli v našem okraji nij. — Prvo leto mojega tukajšnjega službovanja sta bila tu dva dečka zarad nekih činov s šibo, a ne s palico, kakor sta zaslužila, kaznovana. Kaznoval jih nijsem jaz, ampak dotični reditelj, ki je takošno kazen zahteval.
Od tistega časa nij bilo niti šibe niti palice v mozirski šoli.
Da otroci resnično vsak dan dovolj na stran hodijo, tega se g. dopisnik ložej prepriča, ako se k šolskemu zakotju postavi in čaka, kakor Viljelm Teli, dokler šolski poduk traja. Se vć, da iz gole trmasti v nobeni šoli ne smejo otroci med podučevanjem sem in tje letati.
Da so nove šolske postave dobre, g. dopisnik Še nikdar poprej nij rekel, ampak je taiste v gostilnicah vpričo kmetov prav rad krivično kritikoval. Ako kdo hoče svojim potomcem dovolj koristiti, mora najprej z domačo odgojo prav začeti.—G. dopisnik, ako ne bi bili s tem odgovorom zadovoljni, sem pripravljen pred sodnijo vaše neresnice dokazati. (V našem lista je stvar končana. S sprejemom onega dopisa in tega g. učiteljevega govora smo hoteli šolskemu napredovanju koristiti. Kritika je povsod potrebna. Prevelike občutljivosti pa naj bi se obe zadeti strani varovali. Uredn.)
Jakob Škoflek, učitelj v Mozirji.
Opomenica.
Konkursi i Pri deželni blagajnici služba on-eijala, 600 gl., do 16. marca, pri deželnem odboru kranjskem
Eksekutlvne dražbe: 13. febr. Mavzarjevo >os., 2086 gl. — Mesajedčevo, 1244 gl. — IIuAovar-evo, 1220 gL, in Dobravcevo, 1202 gl., vse v Velikih Laiieah. — Ahčinovo, 1097 gl. 67 kr. in God-fiavo, v Ljubljani. — Lamutovo, 2795 gl.. v Konicah. — Stefetovo, 409 gl., v Kranj i. — Žantarjevo, 4500 gl., v Loki.
Umrli v IJutjlJuiil
od 7. do 9. februarja 1878. And. Orlic, ključ", pum., 29 1., na prsni vodenici. — Marija Ruter, 29 1., na pljučnih tuberkulah. — Franc Olep, 2 I., na davici. — Marija Žnidoršič, 1 teden, na krču. — Oskar Gaudia, f>'/» k, na vročični vodeni glavi. — Jernej Aniur, hlapec, 29 I., na logarji. — Kari Jesernik, oskrbnik, 54 1., na vodenici. — Joi. Pezdlrc, železniški služabeik, na tuberkuloz.
Tržite cene
v Ljubljani IS. febr. t. I.
Pšenica 6 gl. 10 kr.; — rei 4 gl. — kr.; —
iečmen 8 gl. — kr.; — oves 1 gl. 90 kr.; — ajda t gl. 10 kr.; — proso 3 gl. — kr.; — koruza 3 gld. 80 kr.; — krompir 1 gl. 90 kr.; — fižol 4 gl. 90 kr.
— masla funt — gl. 54 kr.; — mast — gl. 40 kr.;
— apeh frišen — gl. 30 kr.; — šneh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 24 kr.; — teletine funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 26 kr.; — sena cent 1 gl. 40 kr; — slame cent — gl. 95 kr.; — drva trda 6 gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Za svetovno razpostavo
na DunaJI
se kupujejo lepi, dolgi ženski laaide;
rumeni (bloud), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—11)
VVilhelm Stutz,
v „Zvczdi" (Slernallce), hiš. štev. 30 v Ljubljani.
Dunajska borsa 12. februarja.
Enotni dri. dolg v bankovcih .   69 gld. 90
Enotni drž. dolg v srebru    .   ,   73 „ 75
1860 drž. posojilo.....105 „ 50
London.........108 „ 80
Kreditno akcije...... 336 „ 25
Akcije n.irodne banko   .   .    1001 „ —
Napol..........8 „ 67
C. k. cekini.......— „ —
Srebro........ 107 . 75
kr.
ozvv\ii,o.
Čcstitcmu p. n. občinstvu naznanjamo, da smo gostilnico
„zum Blumenstfickel"
v židovski ulici prevzele.
Za natančno postrežbo, dobro kuho in pijačo so bode naj bolje skrbelo.
Naklonjenega obiskovanja so nadejajo, se podpišemo z odličnim spoštovanjem
(45—2) Sestre Pogačnik.
Stev. 106.
Razglas.
Sklicujejo se neznani dediči.
C. kr. okrajna, kot zapuščine obravnavna sodnija v Ormuži, naznanja, da je 25. novembra 1872 Vilhelmina Meaner v Ormuii brez poslednjega sporočila umrla.
Ker tej sodniji nij znano, ali in kedo da ima pravico, od njene zapuščine dedovati, se vsi tisti, ki iz kakega koli pravnega razloga misle, da imajo pravico kaj terjati, opominjajo, naj svojo dedinsko pravico v teku enega leta od doli postavljenega dneva, tukajšni sodniji naznanijo in dokažejo, da so bili ta dedovanje imenovani, drugače bi se zapuščina, ta katero je bil med tem g. dr. Janez Petovar, odvetnik v Ormuži kot oskrbnik postavljen, s tistimi, ki se bodo kot imenovani dediči in ■ pravimi dedinskimr imeni izpričali, raspravljala in se njim prisodila, oni del zapuščine pa, za katerega ae nihče nij oglaail, ali pa, če bi nihče kot dedič imenovan ne kil, celo zapuščino, ker brez. dedičev, vzame država.
Ormu ž dne 20. januarja 1873.
(52-1) Schllling.
Stev. 312.329.
Razglas.
C. kr. okrajna sodnija v Ormuži opominja tiste, ki imajo kot upniki od zapuščine 23. februarja 1872 pri sv. Miklavži umrlega g. Anton Robiča, trgovca in posestnika pri sv. Miklavži, kaj terjati, da se 28. februarja 1873 ob 9. predpoludne v pisarni c. kr. bilježnika gosp. dr. Janez Geršaka v Ormuži, od aodnije za to pooblaščenega, oglase, ali pa do tiste dobe pismeno naznanijo, ako in kaj da imajo terjati, ker drugače bi od zapuščine, ako bi vsled izplačevanja utegnila poiti, ne imeli nič več zahtevati, kakor, kolikor jim gre zastavna pravica.
Ob enem se naznanja, da se je nadaljevanje Anton Robičeve kupčije pri sv. Miklavži, maloletnemu Maks Robiču vzelo, in kra-marija za nekaj časa zaprla.
Ormu ž, 1. februarja 1873.
(51—2) Scllillillg.
Tujci.
11. in 12. fobr. Europa: Lavrič iz Rakeka.
Pri Elefuntu: Deizingor iz Ljubna. — Robiček iz Dunaja. — Kaiser iz Dunaja. — Gutinful iz Dunaja. — Holland iz Hamburga. — Kastelic iz Gorice, gospa iz Gradca. — Jmevič iz Hrvatske. — Frick iz Dunaja. — Mamnfl iz Kočevja. — Lus iz Ljubljane. — Polak iz Gradca.
i ui.« f^V »tehao iz Gradca. — Kottoviciz Celja. — Sebšm iz Gradca — Jaklič iz Kočevja. — Ankemiua iz Tržiča. — Ccrnohlavek iz Dunaja — Strana iS Dunaja. — Fererstein, Goalet iz Hrastnika. — gick iz Prajro — Don Is Reke. 6
Pri Zamorcu i Saveli iz Gradca. — Doržič iz Dunaja. — Zagajšok iz Kozjega. — VVozonšok iz Konjic.
IzdateJj in za uredništvo odgovoren : Ivan Semen.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi pismeno  poseben   zdravnik   za   božjast   JDr. O. I*illi*c*li. Berlin, Louisenstrasse 45. (255—14) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
Lastnina in tisk ,.Narodne tiskarne".