d Iz dela sindikalne organizacije Center za obveščanje erca Protislovja naj ne veljajo za nepremostljiva Marjan Orožen urednikom in novinarjem Na ravni sozda ni več Regionalizem je nazadnjaška sekretariata tendenca S sprejemom novega poslovnika o organizaciji in delovanju koordinacijskega odbora sindikata v sestavljeni organizaciji združenega dela Mercator, na 11. redni seji dne 21. 11. 1979, je prenehalo delo sekretariata KO OOZS. Na ravni sozda odslej deluje, skladno s statutom ZSS samo koordinacijsko telo (KOS). Ob tej priložnosti je bil odbor razširjen še za dva nova delegata, in sicer iz DO Mer- cator - Pekarna Grosuplje in DO Mercator - Jelša, Šmarje pri Jelšah. Na seji je bilo sprejeto stališče, da je treba poslej insistirati na ugotovitvah septembrske problemske konference in da je treba njenim sklepom dati poseben poudarek z objavo v glasilu. Pričakujemo, da bo predsednik dal poseben poudarek v novoletni številki »Mercatorja«. V petek, 16. novembra, sta sklicala vse glavne in odgovorne urednike ter novinarje, ki spremljajo družbenopolitično življenje v Ljubljani, torej tudi urednike iz združenega dela, sekretar komiteja mestne konference ZKS Marjan Orožen, in predsednik mestne konference SZDL, Vlado Beznik. Posvet, ki je bil v veliki dvorani Magistrata, je bil namenjen najaktualnejšim vprašanjem delovanja našega političnega sistema v praksi. Kristina Antolič - MIP Ptuj Republika naša Nad šumnim je slapom, v skromni je hiši, med bliskom in gromom, v viharni je noči, rodila se nam -Jugoslavija naša. Koliko padlih za našo svobodo? Prešteti nihče jih ne zna, da danes v sreči, v soncu in cvetju uživa svobodo vsak izmed nas. Med temi junaki, med borci heroji ostal je junak nad vsemi junaki. Že ciciban v šoli pokaže na sliko, z nasmehom na licih izreče besedo: »To je naš Tito!« Od takrat preteklo veliko je let in danes ponosna, neuklonljiva da vedno ostala bi -domovina. Sekretar Marjan Orožen je kot prvi spregovoril o nalogah v Ljubljani, ki bodo pomenile konkretizacijo stališč pete in osme seje CK ZK Jugoslavije oziroma Slovenije. Razprava o teh stališčih naj ne ostane samo v okviru osnovnih organizacij ZK, postavila pa naj bi tudi vprašanje, kje so ovire, ki preprečujejo izvajanje družbenopolitičnega sistema. Tovariš Orožen se je postavil na stališče, da je za učinkovitost sistema neogibna pot demokratizacije in socialističnega samoupravljanja. Manj samoupravljanja pomeni več prostora za administrativno vmešavanje in je teren za centralistično razreševanje, ki lahko spodkoplje temelje družbeni lastnini. Naprednost sistema se ocenjuje po tem, koliko uspe obvladovati družbenopolitične in ekonomske zakonitosti, je poudaril tovariš Orožen. V nadaljevanju je sekretar komiteja MK ZKS Ljubljana obsodil zapiranje v tozde, občine in regije, kajti vse to povzroča politične konflikte. Politizacija se odraža nadalje kot odločanje v ožjih kro- gih. Odtod prekinitve dela, izsiljeni sestanki, prodor interesov ožjih skupin in podobno. Delavci večkrat nasedejo, ker se jim prikazuje delni interes kot njihov interes. Vse pa mora temeljiti na dolgoročnem interesu ljudi. V občinah so se pojavili velmožje. Tudi medobčinske institucije niso namenjene dominaciji, marveč povezovanju, usklajevanju in pospeševanju. Re-giaonlizem pa je nazadnjaška tendenca. Tovariš Orožen se je dotaknil slabe preskrbe, zmanjkovanja artiklov in pri tem dejal: »Niti en izvršni svet ni smatral za potebno, da bi sklical sejo o nastali situaciji. Ko bi delegatski sistem resnično reševal interese, bi delegati morali na skupščinskih organih zasuti z delegatskimi vprašanji. Tu bi moralo priti do dialoga, če se pojavijo motnje na tržišču. Na ta način bi preprečevali zapiranje delavcev v meje organizacij združenega dela. Spregovoril je nadalje o oblikovanju družbenih svetov, ki pome- nijo telesa, v katerih so združene sile znanosti, uprave in prakse. To so skupni njihovi organi, ki bodo ponudili konkretne rešitve. Ob sklepu je obsodil že znano investicijsko lakoto pri pičlih sredstvih in naglasil: »Protislovja naj bi ne veljala za nepremostljiva. Nismo proti konfrontaciji.« O glasilih v združenem delu pa je dejal, da se morajo bolj odpreti, se primerjati po temeljnih kriterijih poslovne uspešnosti s sorodnimi organizacijami. »Sklepi CK morajo predstavljati skelet za program glasil,« je zaključil sekretar komiteja MK ZKS Ljubljana, Marjan Orožen. Jaro Novak Zasedal bo izdajateljski svet Za petek, 7. decembra 1979, je sklicano 4. zasedanje delegatov izdajateljskega sveta glasila Mercator. Izdajateljski svet je družbeni organ časopisa, v katerem imajo svoje delegate vse delovne organizacije, poleg njih pa politične organizacije na ravni SOZD ter predstavniki drugih organov časopisa - uredniškega odbora in zbora stalnih sodelavcev. Naloge 4. zasedanja IS časopisa so predvsem pregled in ocena uresničevanja vsebinske zasnove in uredniške politike časopisa v letu 1979 in sprejem načrta izdaj centra za obveščanje ter predlog plana stroškov zanje. Imenovan bo tudi uredniški odbor časopisa za naslednje mandatno obdobje in sprejeti predlogi za spremembo nekaterih določil v aktih časopisa. SBIHBMBSKBKHk Mercator GLASILO DELAVCEV IN ZDRUŽENIH KMETOV LETO XVI Ljubljana, november 1979 št. 11 Kmečki kruh iz Grosupljega za mesto ljubljansko. Več o enoletnem poslovanju nove Mercatorjeve pekarne na strani 9. Foto Jaro Novak. Ob prazniku Republike Med kolektivom tozda Hladilnica v Ljubljani Prva številka Hladilnic ar j a Osnovna organizacija sindikata tozda Haldilnica v sestavu M-Velepreskrbe je organizirala pred 29. novembrom proslavo ob 60-letnici KPJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov. Ob tej priložnosti so razdelili med delavce tudi prvo številko prvega letnika novega glasila Hladilničar ter podelili šest lepih knjižnih nagrad kot priznanje za delovanje v sindikalni organizaciji in pri razvijanju samoupravljanja. Nagrade so prejeli Dizdarevič Juso »za pravilen odnos do sodelavcev in prizadevnost na delovnem mestu, od leta 1965 dalje«, Jarc Filip in Vidrih Bogdan sta dobila priznanje za dolgoletno delo v izvršnem odboru OOZS, Petrovič Mišo »za pridnost na delovnem mestu ter za uspehe na mladinski delovni akciji Istra 79, kjer je bil udarnik,« ter Došenovič Ste-vo in Soko Hermina »za aktivno delovanje v samoupravnih organih ter pri sindikalnem delu in za prizadevanja pri uresničevanju zakona o združenem delu in delovanju 'na družbenopolitičnem področju.« Same utemeljitve kažejo na zrelost celotnega kolektiva Hladilnice ob dejstvu, da podeljuje priznanja za to, kar se tolikokrat po krivici pozablja, zanemarja ali celo razlaga kot stremuštvo. O zgodovinskem ozadju praznovanja svojega kolektiva je na kratko spregovoril direktor TOZD Hladilnica, Živko Velkavrh. »Spominjati se prehojene poti je potrebno toliko bolj, kolikor bolj za- “C Mercator vest ljudi obremenjujejo vsakodnevni problemi, ki normalno spremljajo sleherni dinamični razvoj vsake družbe. Zategadelj se včasih pozablja na vso veličino revolucije ter hitro preobrazbo družbe, katere soustavarjalci smo tudi mi sami,« je dejal tovariš Velkavrh in nadaljeval, da se je treba veličine naše preteklosti spominjati tudi zato, »ker so še vedno ljudje, ki poskušajo razvrednotiti doseženo, s tem pa zavreti tudi naš nadaljnji upravni razvoj. Ključ je torej v naših rokah,« je poudaril in opomnil: »Trenutne gospodarske razmere naj torej ne bodo vzrok za malodušje in kritikastrstvo ter ob takih prilikah vzporedne negativne pojave, kajti vse to je prehodne narave.« Volja in optimizem premagujeta vse ovire, je končal tovariš Velkavrh. V zvezi s prireditvijo Hladilnice ni nepomembno, če omenimo odprtost in sodelovanje v dveh smereh, ki se je odrazilo v kulturnem programu. To je povezava z učenci osnovne šole in sodelovanje kulturne komisije pri koordinacijskem odboru po publiciranju prireditve. Glasilo samo, ki smo ga omenjali, napoveduje zaradi kadrovskega sestava kolektiva v prihodnje dvojezično izdajo. Vsekakor bomo list spremljali in posredovali iz njega tisto, kar bo zanimalo delavce celotnega Mercatorja. Za zdaj naj omenimo le njegovo privlačno in nepretenciozno ureditev ter videz, ki odraža skrbnost in premišljen korak. se je sestal na tretjem organizacije Mercator. Tri dni pred Dnevom Republike, 26. novembra 1979, rednem letošnjem zasedanju delavski svet sestavljene Večina sklepov, ki jih je ta dan sprejel v Embini sejni dvorani v Ljubljani, pomeni spet novo etapo v uresničevanju zakona o združenem delu, skladno s programom, ki ga je predložil izvršilni odbor v mesecu septembru. Osrednje točke dnevnega reda so se nanašale ha sprejem štirih samoupravnih aktov SOZD. To so v prvi vrsti spremembe Statuta SOZD Mercator, ki so bile v poprejšnji obravnavi delno v mesecu aktobru, delno v novembru, in za Petero od šesterice nagrajencev sindikalne organizacije v tozdu Hladilnica Ljubljana pred praznikom Republike. Foto Jaro Novak. Priznanja ob delovnih jubilejih Matjaž Marinček Nagrajena pripadnost V delovni organizaciji M-Sadje zelenjava trije delavci združujejo delo že 30 let, 33 jih je, ki so v DO že 20 ali več let in kar 102 delavca 10 ali več let. Prvič, odkar delovna organizacija obstaja, so na podelitvi nagrad in priznanj za delovne jubileje ter za prizadevno ter uspešno delo - bila je 22. novembra v prostorih hotela Ilirija v Ljubljani - lahko nagradili tri člane kolektiva za 30-letno pripadnost. Njim in ostalim, ki so že slavili delovne jubileje, se je tokrat pridružilo še 17 delavcev z 20-letnim in 8 z 10-letnim stažem v delovni organizaciji. Podeljene so bile tudi zlate značke in plakete Mercatorja, prejete na proslavi ob 30-letnici Mercatorja. Jubilantom čestitamo! katerih sprejem je razpisan referendum. Ta se zaključi s 13. januarjem 1980. V tem času torej še vedno poteka obravnava akta, čeravno je delavski svet določil besedilo, o katerem bo referendum odločal. Naslednji trije akti so v bistvu izpeljava oziroma dodelava temeljnih aktov. Prvi tak akt je poslovnik o delu delavskega sveta, njegovega izvršilnega organa in delovnih teles. Predlog tega je določil na svoji tretji seji izvršni odbor, o čemer je na zasedanju delavskega sveta poročala predsednica IO, Zinka Gospodarič. Poslovnik prinaša razrešitev in nekatere olajšave pri sklepanju organov letos prvič nanovo organiziranega delavskega sveta SOZD. Drugi zelo zanimiv akt je pravilnik o delu notranje arbitraže, organa, ki je bil ustanovljen s sprejetjem sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi februarja letos. Kakor smo poročali o tem že dve številki Mercatorja nazaj, se akt približuje postopkom v pravosodju; poleg dveh organov, ki jih je ustanovil že samoupravni sporazum zaradi tega uvaja še predsednika in namestnika predsednika notranje arbitraže. Tudi imenovanje teh dveh je bilo predmet sklepanja na 3. zasedanju delavskega sveta SOZD. Tretji akt, ki ga je delavski svet sprejel 26. novembra, je bil pravilnik o oblikovanju in koriščenju solidarnostnih sredstev skupne porabe, katerega smo bili dolžni pripraviti po sklepu 1. zasedanja delavskega sveta, izhaja pa seveda iz skupnih nalog, ki so bile dogovorjene s samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD, med katerimi je ena bistvenih skupna solidarnost. Izvoljena je bila tudi komisija, ki bo ugotavljala upravičenost koriščenja teh sredstev. V komisiji so zastopane vse organizacije, ki v sestavu Mercatorja pokrivajo večje regije oziroma dejavnosti. Vse aljte je v osnutkih pripravila komisija za samoupravne akte, ki, ji predseduje Franc Čuk iz M-Na-nosa, s pomočjo lanskoletnega predsednika IO, Lojzeta Briškega. Poudariti je treba, da je komisija delala natančno po sprejetem ro- kovniku in da je IO uspel v javno poprejšnjo obravnavo vključiti več organizacij, ki so vsaka po svoje prispevale več umestnih pripomb in izboljšav. Seveda vse te pripombe niso mogle biti sprejete, kakor se to dogaja vselej, kjer se manjšina mora podrediti višjim načelom večinskega interesa. Obravnava tudi ni obšla koordinacijskega odbora sindikata SOZD. Ta je sodeloval kakor poprej v začetku leta pri evidentiranju kandidatov za posamezne komisije odnosno funkcije, ki so izvirale iz sklepov o sprejemu naštetih aktov. Življenje teče, delavci se menjajo na opravilih in nalogah, prehajajo iz organizacije v organizacijo, toda delo organov mora prav tako teči. Za delegate, ki so spremenili zaposlitev in s tem tudi svojo volilno osnovo, je delavski svet razpisal nadomestne volitve, ki bodo opravljene po vseh organizacijah v času poteka referenduma. Tako bo voljen nov delegat za DO Sloga v Gornji Radgoni in nov delegat iz Delovne skupnosti SOZD. Za nadomestnega člana v izvršilnem odboru je bil izvoljen 26. 11. 1979 Peter Luzar iz tozda Standard Novo mesto v sestavu M-Velepre-skrbe. ' Delegati so na koncu sklepali še o poročilih in priporočilih dveh komisij. Ena je predlagala sistem, ki bo dopolnil računalniško opremo SOZD, druga pa je poročala o položaju pri investiciji Mercator-Hotelov-gostinstva v občini Hrastnik. Na zadnjo temo se bodo delegati delavskega sveta povrnili na letošnjem zadnjem zasedanju, ki bo 26. decembra 1979, ko bodo odločali o sprejemanju plana dela SOZD Mercator za leto 1980. in ko bo tudi tradicionalni novoletni sprejem pri generalnem direktorju. Predsednica Jasna Žagar se je ob koncu zasedanja v imenu delavskega sveta zahvalila tovarni Embi za gostoljubje, ki je bilo s strani Embe izkazovano ves čas delovanja samoupravnih in družbeno političnih organov SOZD, n® samo kot nudenje prostora, tern-več tudi v obliki postrežbe, ne «3 bi kadarkoli postavljali vprašanj6 stroškov. Delegati delavskega sveta SOZD so 26. 11. 1979 sprejeli tri samoupravne akte, za spremembe statuta SOZD pa sprejeli sklep o razpisu referenduma. Foto Jože Rozman. Iz dela delavskega sveta SOZD Center za obveščanje Organi sozda opravili naloge po načrtu Zbranim krajanom je novo trgovsko hišo in dejavnost delovne organizacije Mercator-Zarje v Ormožu predstavila direktorica Zarje, Anica Lukaček. Foto Matjaž Marinček. Nova trgovska hiša, ki so jo na veliko veselje več kot tisoč prisotnih krajanov svečano odprli v soboto, 24. novembra, ima okrog 1500 kvadratnih metrov tako imenovanih bruto površin, koristnih Površin pa je za približno 300 kv. metrov manj. Samopostrežna prodajalna z mesnico in bifejem v Pritličju meri 350 kv. metrov, oddelek z električnim repromateria-lom 240 kv. metrov, tekstil je na Prodaj v nadstropju na 140 kv. metrih, pohištvo, bela tehnika, akustika, čevlji, galanterija, šolske potrebščine, kozmetika in porcelan Pa na 420 kv. metrih. Da bo kupnem vse to na voljo, bo skrbelo 35 kvalificiranih in visoko kvalificiranih delavcev. Pri gradnji, ki jo je junija lani pričelo GIP Ograd iz Ormoža, je nagajala podtalna voda, bile so težave s kanalizacijo in mikrolokacijo, pa tudi težave, ki jih povzroča pregreta investicijska konjuktura. Predračunska vrednost investicije je bila 30,000.000 din. Od tega je dala 60% kredita mariborska Kreditna banka, ki je v pritličju stavbe odprla tudi nove poslovne prostore, 10% je prispevala Gospodarska banka Ljubljana, 30% pa je bilo združenih in lastnih sredstev. Poudariti velja, da je tudi ta objekt, kot številne druge Mercatorjeve, projektirala TOZD Investa (M-Velepreskrba). Trgovska hiša je funkcionalna, ima zelo dobro lego, arhitekturna izvedba je skladna, notranjost pa je sodobno in estetsko opremljena. Zelo korist- Anekdota - Otvoritve blagovnice v Središču ob Dravi se je med drugimi gosti udeležil tudi Boris Vaupotič, direktor Mercator-Embe. Ker je kmalu po otvoritveni svečanosti in ogledu prodajnih prostorov odpotoval, so pričeli njegovi znanci šušljati: »Kupil je 20 dkg kave in hitro odšel!« nih bo tudi 40 parkirnih prostorov, ki so tik ob njej. Krajevna skupnost Središče ob Dravi šteje okrog 2300 prebivalcev v samem Središču, Obrežu, Grabah, Šalovcih in Godenincih. Nova blagovnica bo s pestro ponudbo in s posluhom zaposlenih za potrebe potrošnikov privabila kupce ne le iz te krajevne skupnosti, temveč tudi iz širšega področja. Na otvoritvi, s katero so obenem počastili Dan republike in 20-let-nico delovne organizacije, sp govorili Anica Lukaček, direktorica Mercator-Zarje, Miran Goslar, generalni direktor SOZD Mercator, predstavnika ormoške občine in Kreditne banke Maribor, sodela-vala pa sta tudi domača godba na pihala in folklorni zborček. Malokdaj zaidemo mednje Nada Rihtar — M-Velepreskrba, TOZD Grosist Okrepčevalnica na ljubljanskih Žalah — Navju Novost, da v sklopu pokopaliških objektov najdete tudi bife oziroma okrepčevalnico, je po mnenju nekaterih neumestna in nespametna. Na ljubljanskih Žalah ima ta lokal v najemu TOZD Ilirija. Prometa ni, zato so sodelovanje odpovedali. Vendar bi se nekaj problemov dalo urediti in računica le ne bi bila tako negospodarna. Nova blagovnica v Središču Matjaž Marinček Preko 1000 ljudi na otvoritvi V krajevni skupnosti Središče ob Dravi je doslej prišlo le 0,14 kvadratnega metra prodajnih površin na prebivalca, čeprav je ta KS v ormoški občini druga gospodarsko najmočnejša, takoj za Ormožem. Trgovska oskrba se je odvijala v •najetih poslovnih prostorih in je bila neustrezno razdrobljena. Dolgoletna in upravičena želja Središčanov so bili novi, sodobni trgovski prostori, saj so bili prisiljeni v sosednjih trgovskih središčih kupovati vse, česar jim domači trgovci niso mogli ponuditi. Nič čudnega torej, da se je ormoška Mercator-Zarja odločila takemu stanju napraviti konec. V okrepčevalnici je zaposlen Ivan Žulj, dolgoletni gostinski delavec, ki se je odločil, da delo v hrupnih gostilnah in restavracijah zamenja za delo v lokalu, kamor zahajajo bolj redki in bolj tihi gosti. V TOZD Ilirija je zaposlen 7 let. Gostinski poklic ga je mikal že od mladih let, po sili razmer pa se je izučil za peka. Vendar je želja ostala in pozneje si je ob delu pridobil kvalifikacijo za gostinskega delavca. Tovariš Žulj je zgovoren človek, zato ga ni bilo treba dosti spraševati - kar sam je pripovedoval: »Čeravno je v gostinstvu delo težko - človek je veliko na nogah, dosti hodi in ostaja v službi tudi pozno v noč - me je to delo vedno privlačilo, predvsem zato, ker imam veliko opraviti z ljudmi. Rad imam stik z njimi, sem vesele narave in kar dolgčas bi mi bilo brez njih.« V sedmih letih dela pri Iliriji je stregel v več njenih poslovnih enotah - od hotela in motela, do gostiln. Povsod se je lepo počutil in vedno je znal pravilno ravnati z ljudmi - tudi z nadležnimi gosti, ki so pregloboko pogledali v kozarec. Kaj pa ga je vodilo, da je iz hrupnega in veselega kroga ljudi zašel v lokalček, kjer je vseskozi prisotna bolečina in žalost ljudi, ki se pridejo vanj okrepčat? »Sčasoma se naveličate hrupa in si zaželite miru, pa sem se odločil za ta lokal, čeprav sem prvi teden mislil, da ne bom vzdržal. Pred menoj sta tu delala dva sodelavca, pa sta odšla, ker jima ni ugajal niti delovni čas, še manj pa okolje. Sprva sem bil zelo potrt, ko sem tod opazoval pogrebne sprevode, potem pa je prizadetost nekoliko popustila in vse manj razmišljam o teh stvareh«. Kaj menite o umestnosti okrepčevalnice na takšnem mestu? »V tem ne vidim nič nepotrebnega ali celo nesmiselnega. Takš- Ne družite se z menoj! Nevarno je - pošten sem. Samoupravni sporazum smo podpisali. Preostane nam še iskanje načina, kako ga kršiti. Simon Bošnjakov no mnenje imajo tudi obiskovalci. Marsikomu po čakanju na pogreb in po pogrebnih svečanostih prija kavica, morda Šilce žganja, če je prezebel. O pijančevanju tu ni sledu. Semkaj zahajajo večinoma ljudje iz drugih krajev Slovenije, ki prihajajo na pogrebe. Preden odidejo s pogreba, se tu pri meni nekoliko okrepčajo. Nekateri sorodniki se mogoče že dolgo niso videli, pa se še malo pogovorijo in zatem odidejo. Gostje se tu zadržujejo zelo kratek čas, le če je vreme slabo, mogoče kakšno minuto več.« Gostov je premalo! Prometa je malo. Okoli 1000 do 1500 din dnevno, pri čemer so cene dokaj visoke. Edina izjema je bil Dan mrtvih, ko je bil promet desetkrat večji. Lokal dela z izgubo, zato je TOZD Ilirija za prihodnje leto odpovedala sodelovanje. Ivan Žulj, ki v lokalu skrbi za vse - od nabave, prodaje, do pranja kozarcev in skodelic ter čiščenja tal in sanitarij (za kar prejema mesečno okoli 6100 dinarjev), je pripovedoval: »Promet je sila majhen. Lokal ni rentabilen, vendar bi se dalo še kaj ukreniti. Ljudje ne vedo, da lokal sploh obstaja. Že sama lokacija je skrita, po drugi strani pa ni nikjer opozorilne table. Pa še nekaj moti: stropnice do lokala so v temi, nerazsvetljene. Komunalno podjetje Žale si prizadeva, da bi nas z nekaterimi ugodnostmi obdržalo, vendar bo o tem sklepal naš delavski svet. Rad pa bi ob tem povedal še tole: tu sem izgubil stik s svojo temeljno organizacijo. Imam občutek, da so se premalo brigali zame, za moje delo in probleme v tem lokalu. Prej sem aktivno delal v delavskem svetu, sindikatu in samoupravni delavski kontroli, sedaj pa ne morem, ker imam tu delavnik od 11. do 18. ure; pridem pa že prej, da vse pripravim, ko se pričnejo pogrebi. Mogoče se bo zgodilo, da bomo lokal obdržali, če bomo deležni kakšnih ugodnosti, vendar mora TOZD v prihodnje več sodelovati pri urejanju malenkosti, ki bi verjetno pripomogle k večjemu prometu. Sam se trudim, da goste postrežem dostojno, kot se temu vzdušju spodobi; kako jih privabiti sem, pa je stvar drugih. Pred blagajno oddelka s šolskimi potrebščinami in galanterijo je takoj po otvoritvi blagovnice nastala nepopisna gneča. Foto Matjaž Marinček. Naj se predstavimo — Naj se predstavimo Miljanka Lipovšek — Konditor Problemi z okusom po sladkem Ob imenu »Konditor« se skoraj vsakdo spomni na okusne torte, kremšnite, piškote in druge slaščice ter peciva. Res je osnovna dejavnost M-Konditorja proizvodnja peciva in slaščic, vendar imamo, kljub temu, da nas je le 160 zaposlenih, tudi dve stranski dejavnosti - trgovino in gostinstvo, ki sta za nas tudi pomembni. Manekeni so prikazali modele v slogi ritmične gimnastike. Foto Bojan Rode. Ptuj. Naša proizvodnja je pravzaprav še bolj obrtnega tipa: res težko si je predstavljati, da bi stroj naredil torto. Mojo trditev dokazuje tudi dejstvo, da se odvija proizvodnja v treh obratih: v Čopovi ulici, kjer izdelujemo torte, kremšnite in drugo mehko pecivo, v Bohoričevi, kjer dnevno izdelamo tudi do 7000 krofov in na Zaloški, kjer se pečejo znane velike žemlje, makovke in štruklji. Poleg proizvodnje imamo, kot sem že omenila, tudi trgovino in gostinstvo. Skoraj vsem Ljubljančanom so znane naše slaščičarne Kekec, Mojca, Snežinka, Tinka, Grad, Slaščičarna, snack bar na Trgu OF in naša najnovejša slaščičarna, kavarna in snack bar v Čopovi ulici, kjer lahko gost dobi poleg slaščic tudi pizzo, jedi na žaru in še kaj. To je slika naše delovne organizacije vendar le zunanja - formalna. Rada bi jo opisala še nekoliko drugače, bolj kot naš drugi dom, v katerem prebijemo pol življenja, ki nam dela s svojimi problemi sive lase, v katerega vlagamo svoj denar in svoje upe, da bomo čez nekaj let lažje delali. Vendar tak opis ni ravno enostaven. Toliko bi se dalo napisati, da kar ne vem, s katerega konca bi pričela. Ali s problemi, ki jih je tudi drugod dovolj? Najbolje, da začnem pri veselih novicah - teh ni nikoli preveč! Novembra je pričel obratovati naš prenovljen in posodobljen obrat v Gradišču 17. Čeprav smo šele v poizkusni proizvodnji, dela pa tudi samo ena izmena, se delo tega obrata že pozna v večji ponudbi na tržišču. Naša velika želja pa je, da bi do konca leta obrat pričel polno delati in to v dveh izmenah. To je še posebno pomembno zato, ker načrtujemo v januarju 1980 pričetek adaptacije poslovalnice na Trgu OF, kar bo pomenilo izpad dohodka v višini milijarde starih dinarjev, kar moramo seveda čim bolj ublažiti. Seveda pa se tako mi kot večina drugih organizacij srečujemo pri realizaciji naših želja s številnimi problemi. Naš največji problem so vsekakor kadri. Pekov in slaščičarjev, ki edini ustrezajo za delo v naši proizvodnji, že skoraj ni več. Mladi se vedno redkeje odločajo za ta poklica, ki imata kljub temu, da sta zanimiva, tudi svoje slabe strani. Kruh in slaščice se pač morajo peči ponoči, da so zjutraj omamno sveži kupcu na voljo. Kljub temu, da si pri nas zelo prizadevamo, da ne bi imeli nočnega dela, pa mora mešalec testa že ob 3.30 mesiti testo, da vsaj prve količine izdelkov pridejo v trgovino zjutraj. Ravno zaradi teh problemov še ne vemo, ali bo druga izmena v Gradišču 1. decembra že redno stekla ali ne. Ko govorim o naših željah boste kaj kmalu ugotovili, da nismo ravno skromni. V prihodnjem srednjeročnem obdobju bi želeli adaptirati večino naših slaščičarn, naša največja želja pa je sezidati novo »tovarno«. Tu bi imeli nove upravne prostore, kar bi rešilo problem lokacije naših strokovnih služb, ki so sedaj ločene na dveh koncih v Ljubljani, želeli pa bi tudi preiti na bolj avtomatizirano proizvodnjo, ki bi vsaj do neke mere rešila problem strokovnih kadrov, ki jih skoraj ni več. Res, naše želje so velike, vendar bomo le na ta način lahko tudi v prihodnje tako uspešni, kot smo bili doslej. Tako se lahko pohvalimo z ne ravno zanemarljivim uspehom: ob devetmesečnem obračunu smo bili, v primerjavi z ostalimi organizacijami naše stroke, najbolj uspešni od vseh. Naj bo dovolj za tokrat. Preveč je problemov, vprašanj in dilem, ki živijo z nami, da bi jih lahko napisala v enem sestavku. Pravzaprav pa je bila moja želja le, da predstavim našo organizacijo ostalim v sozdu. Upam, da se bomo še kdaj srečali, vendar tokrat raje v slaščičarni Kekec ali Mojca, če vam je tako ljubše - ali pa v katerikoli drugi. Pridite, ne bo vam žal. Reklama na Ptuju Kristina Antolič — MLP — TOZD Maloprodaja, JPtuj Uspela modna revija Z namenom, da bi kupce seznanili z modnimi novostmi, smo se v TOZD Maloprodaja tudi letos odločili za MODNO REVIJO JESEN--ZIMA ’79, ki je bila 19. oktobra v športni dvorani Mladika v Ptuju. Revija je postala za Ptujčane že tradicionalna; tudi tokrat je bila pod vodstvom modne kreatorke Pavle Mavrin iz Maribora. Manekeni so modele prikazali ob zvokih priljubljene glasbe ob spremljavi light-showa in v slogu ritmične gimnastike. V odmoru sta gledalce zabavala priznani pantomimik Andres Valdes iz Ljubljane in virtuoz na elektronski harmoniki Željko Cener iz Maribora. Spored je napovedal na-ovedovalec Radia Ptuj Marjan neberger. Vsi modeli, ki so bili prikazani na modni reviji, so bili izdelki naših dobaviteljev TOZD Zaščita iz Kidričevega. Med drugim smo na revijo povabili tudi predstavnike naših dobaviteljev oziroma dobavitelje same. To, kako so bili gledalci zadovoljni s prireditvijo, so naši prodajalci opazili že drugi dan po prireditvi, ko so v prodajalnah že zahtevali prav takšne modele, kot so bili na reviji prikazani. Strankam so želje izpolnili, saj je moč kupiti v vseh naših tekstilnih prodajalnah vse modele. ; Ob spoznanju, da je bila modna revija jesen-zima ’79 zares uspešna, bomo v M-Izbira Panonija, TOZD Maloprodaja to tradicijo še nadaljevali. Pohvala delavcem gostilne »Nebesa« Ela Kovač — M-Rudar Novo iz M-Contala u Beogradu Djurica Sremac — M-Contal, enota Beograd Dober glas seže v Nove poslovne prostorij 6 deveto vas Večkrat slišimo kritične pripombe na račun gostinskih delavcev, ki so včasih tudi upravičene. Tokrat bi radi bralcem posredovali pohvalo, ki jo je bil kolektiv gostilne »Nebesa« (M-Rudar Idrija, TOZD Javornik) deležen ob obisku članov ZZB iz Vrhnike. Pohvala naj bo obenem tudi spodbuda ostalim našim gostinskim delavcem, ki se v podobnem položaju, kot je spodaj opisani, ne znajo dobro organizirati in napravijo na slučajnega obiskovalca slab vtis. Pohvala V soboto 22. 9. 1979 je 42 članov ZZB z Vrhnike obiskalo vaše gostišče »Nebesa«. Ta obisk v programu izleta Sap Viator iz Ljubljane ni bil predviden in zato tudi rezervacija kosil ni bila v naprej javljena. Kljub temu, da smo v restavraciji bili nejavljen, smo bili izredno hitro in kvalitetno postreženi. Kosilo je bilo odlično pripravljeno. Vsi gostje smo bili s postrežbo in kosilom zelo zadovoljni. Ker se kaj takega v drugih naših gostiščih zelo redko primeri, menim, da je treba vaše delavce, natakarja Milana Sterna, kuharici Marjetko Vidmarjevo in Jožico Bravčevo, še posebno pohvaliti in jih dati kot vzor mnogim našim kuharjem in natakarjem. Mercator V vašo restavracijo »Nebesa« se bomo vsi še radi vrnili, priporočili pa jo bomo tudi znancem in prijateljem. Želim vam še veliko delovnih uspehov! S tovariškimi pozdravi! Posnemanja vredno! Vodič izleta: Heraj Jelka, Gaberje 4, Dobrova pri Ljubljani V lepšo bodočnost se najlaže pride z lepimi nogami. Za pomanjkanje mleka so krive krave. Kaj pa biki?! Kad jedan mali kolektiv od desetinu ljudi za pet godina preraste u kolektiv sa četrdesetak zaposlenih, onda je to uspeh, a ako pri tom još od sopstvenih sred-stava kupuje novu poslovnu prostoriju, onda je uspeh dostojan priznanja. Upravo ova dva razloga su nas navela da kroz razgovor sa direktorom predstavništva OOUR Conimex u Beogradu i nevezanu diskusiju sa radnicima u predstavništvu pokušamo da otkrijemo šta je to što je omogučilo ovakav poslovni uspeh ovog vrednog kolektiva. »Pre svega stalno i ogromno zalaganje svih zaposlenih«, kaže direktor Zagorac, »a zatim još i ori-jentacija na onu robu koja je traže-na na našem i stranom tržištu a po svojim osobinama je potpuno konkurentna u odnosu na ostale ponudače. Mi u našem predstavništvu imamo odeljenja Uvoz-Izvoz, široke potrošnje i Birotehnike, koja sva uspešno posluju, što je preduslov za napredak. Struktura zaposlenih je na strani komercijalista, što u odnosu na našu poslovnu orijentačiju znači na strani onih koji stvaraju doho-dak. Ne smemo preterivati u isti-canju našeg zalaganja ali smatram da ljudski faktor koji je osnova za svaku poslovnu aktivnost, kod nas nije zatajio.« No vratimo se poslovnem prostoru. OOUR Conimex, koji poseduje več poslovne prostorije u ulicama Majke Jevrosime i 10 avijati-čara, treba do kraja ovog meseca da useli i nove poslovne prostorije u ulici Save Kovačeviča. Mogočnost da se čitav poslovni prostor objedini nije postojala, ali i ovak-vo rešenje stvara dobre uslove za razvoj svih odeljenja. Time svi problemi u pogledu poslovnih prostorija još nisu rešeni jer se do-sta oseča nedostatak skladišnog prostora u Beogradu a i sadašnji glavni magacin u Pančevu dosta povečava manipulativne troško-ve, tako da bi i rešenje ovog pro- blema svakako bio i jedan od narodnih zadataka. Što se ostalog tiče možemo ista-či da OOUR Conimex svoje stan-bene probleme, što je glavna tema svih kolektiva, rešava kreditiranjem i to iznosima koji su dovoljni da omoguče dobro rešenje ovog problema i možemo istači da nekih večih problema na tom polju nema. Trenutno se u predstavništvu, a što su i zaklučci predsedništva CK SKJ, vode diskusije oko dalje nadgradnje sistema nagradivanja prema radu i rezultatima rada, a U okviru daljeg spfovodenja ZUR. Mišljenja smo da če i ta akcija kao i mnoge dosada ovaj kolektiv uspešno usmeriti na još bolje rezultate i mi im želimo uspeh. Pogled na zgradu u Beogradu sa novim Conimexovim prostorijama u mezaninu. Foto Sremac. Poslovil se je dolgoletni urednik »M« Nada Rihtar — predsednica uredniškega odbora Daniele Nanut — študent iz zamejstva na praksi pri nas Jože Rozman Hvala vam, tovariš Marjan Pogačnik . Pre?»PA. drugje. Pred kratkim sem bil v Hrastniku in na upravi M-STP je tabla, ki so jo natisnili v našem sitotisku. Zdaj jih pripravljajo za M-Konditor. Še posebej pa moram omeniti M-Zarjo Ormož, ki je nadvse lične napisne table postavila tudi na vsako prodajalno. Vemo, da so napisne table drage. Toda biti morajo. In v sobi se namesto z njimi lahko pomagamo tudi z nalepkami. Mile Bitenc Varujmo sebe in okolje IVt-Contal in M-Slovenija sadje sta se preselila Nada Rihtar — M-Velepreskrba, TOZD Grosist Sonja Dolinšek — M-Slovenija sadje Kajenje nas ogroža V novih prostorih bo bolje Rak, latinsko karcinom - beseda, ki vzbuja strah. Bolezen moderne dobe, ki poleg tega, da povzroča srčna koronarna obolenja, vsako leto pokonča nič koliko življenj. Medicinska znanost je na dobri poti, da ga zdravi, v nakaterih oblikah že uspešno, nenehno pa ugotavlja dejavnike, ki ga povzročajo. Seveda je tu še veliko ugibanj in negotovosti, vendar pa so nekateri dejavniki že dokazani. Kako je v novih prostorih na Titovi 66? Mislim da na to nihče pri Contalu ali pri Slovenija sadju še ne bi znal prav odgovoriti. Ravnokar smo se preselili in v nekaterih nadstropjih vlada še prava zmeda, nekateri telefoni že delajo, drugi še ne. Taka selitev namreč ni mačji kašelj. Kajenje je eden od povzročiteljev raka, opozarjajo številni zdravstveni delavci sveta. Približno 90% tistih, ki obolijo za pljučnim rakom, je kadilcev. In kar je še huje, bolniki s pljučnim rakom le zelo redko ozdravijo. Kadilci pogosto obolevajo tudi za rakom v ustih, grlu in požiralniku. Ogrožajo jih tudi bolezni srca in ožilja. mi nočejo uničevati zdravja ali celo ugasniti svojega življenja. Pisarne, obrati, delavnice in podobni prostori so polni onečišče-nega zraka, ki ga vdihavamo vsi. Da ne govorimo o strastnem kajenju na sestankih, ki je še marsikje nezadržno, ko se dobesedno dušimo v cigaretnem dimu. Kadilci pravijo, da se je tej nava- Foto Matjaž Marinček. Smrtnost je pri tistih, ki kadijo, za 1 do 2 krat večja. Kadilci so dovzetni tudi za kronični bronhitis in emfizem, ki pogosto povzroča in-validnost. Ta dognanja nam povedo, da je baše zdravje v nevarnosti, če kadi-fbo. Marsikdo bo zamahnil z roko jb si bo še naprej delal utvare, da kajenje ne škoduje. Pa ni tako! Vendar, če že do sebe nismo priza-besljivi, bodimo vsaj do tistih, ki hbi ni do kajenja in ki si s cigareta- di težko odreči ali pa da jo sploh ne morejo opustiti. Odločitev je v njihovih rokah. Prav in kolegialno pa bi bilo, da bi kadili izven delovnega prostora (mogoče na WC ali na hodniku), če pa imajo cigarete kar naprej v ustih, pa naj bi si vsaj izbrali cigarete z manj katrana in nikotina ali pa pokadili vsako cigareto le do polovice (prva polovica vsebuje manj škodljivih snovi). Naj končam z besedami, da je zdravje naše največje bogastvo. CENTER ZA OBVEŠČANJE 061 -23-424 ALI UREDNIŠTVO GLASILA 061-21-488 Nihče se še ni povsem privadil, da mora v službo po drugi poti, na novi razgled iz pisarne, na to, da je treba k sodelavcu po podpis tri nadstropja višje ali nižje... Imen še ni na vseh vratih in res je neprijetno, če odpreš vrata in zagledaš bife ali celo stranišče, namesto v delo zatopljenega tovariša. Nekateri so v ta namen celo delali prave obhode, nekateri pa se bodo tega še morali lotiti. Pohištvo je novo, predvsem pa drugačno. Na stikala za prižiganje luči tudi še nismo nalepili vseh oznak in tako mimogrede ugasneš luč v sejni sobi, kjer pravkar skrbno listajo pripravljeno pogodbo za milijonski posel, namesto v svoji pisarni. Po telefonu pa ti sploh najbolj ustreza, če postaviš bonton na glavo, pokličeš interno, rečeš »Halo!«, nato pa ustreliš: »Kdo tam?«. Od presenečenega poklicanega nato običajno izveš, da si seveda spet klical napak. Bifeji počasi pričenjajo obratovati, tako da je z najnujnejšim pisarniškim rekvizitom, kavico, še bolj žaltava. Drobnega inventarja nismo vlačili s seboj. Ce pa smo ga, je prav smešno v novourejeni pisarni videti star, orumenel, plastičen koš za smeti -kot relikt modernistične plastike brez smeti seveda) bi ga bilo v tem okolju morda še mogoče upoštevati. Pri Contalu imajo manj težav z drobno opremo, pri nas pa je telefonska centrala pričela prej obratovati - skratka, težave, ki jih je bilo pričakovati in jih bomo (upajmo) sčasoma odpravili. Zakaj selitev, je morda v tem trenutku najbolj zanimivo vprašanje. Odbrzela sem h generalnemu direktorju M-Slovenija sadja, Mitji Marinšku, in mu zastavila kratko in preprosto vprašanje: »Zakaj?« Odgovoril je kratko in jedrnato: »S pristopom Slovenija sadja v SOZD Mercator smo sprejeli nove delovne naloge. DO je bila razdrobljena po različnih lokacijah, v starih prostorih so vladali nemogoči delovni pogoji in če smo hoteli povečati poslovno uspešnost, smo morali delavcem omogočiti boljše delovne pogoje. Po kvadraturi so novi prostori enkrat večji. Pridobili smo tudi sejne sobe, v katerih naši komer-' cialisti sedaj nemoteno sprejemajo tuje partnerje in delegacije, kar zunanjetrgovinska dejavnost nedvomno potrebuje. Imamo dve večji dvorani za zbore delavcev, sestanke in seminarje, ki ju bodo s pridom lahko izrabile tudi ostale organizacije v sozdu. Z ozirom na specializiran razvoj Slovenija sadja je tudi lokacija novih prostorov v samem poslovnem centru Ljubljane; v isti stavbi je SDK, čez cesto Jugoinspekt, nemalo prednost pa predstavlja tudi bližina Gospodarskega razstavišča. In naposled - obe zunanjetrgovinski organizaciji v sozdu sta sedaj v isti stavbi in kljub različni specializaciji imamo dosti poslovnih stikov, tako da bo sodelovanje sedaj dosti lažje.« Direktor M-Contala, Ciril Bregar, pa je o razlogih za selitev napisal tole: »V tozdu Conimex se je že dalj časa pojavljala potreba po novih poslovnih prostorih, saj se je dejavnost tozda odvijala na petih mestih po Ljubljani. Na nekaterih mestih so bila stanovanja preurejena v poslovne prostore, v katerih Nadaljevanje na 14. strani Preselili so se Spremembe pri Contalu in Slovenija sadju Mercator - Slovenija sadje n. sol. o. Titova 66, 61000 Ljubljana, pp teleks 31379 SLOVSAD YU h. c. 310-688 IV. nadstropje TOZD Zunanja trgovina - uvoz 314-960 311-326 TOZD Zunanja trgovina - notranji trg 320-457 VII. nadstropje TOZD Zunanja trgovina - direktor 314-961 TOZD Zunanja trgovina - izvoz 311-325 311-327 VIII. nadstropje generalni direktor DO 311-335 TOZD Maloobmejni promet 320-456 IX. nadstropje DSSS - finančno-računovodski sektor 310-284 Mercator - Contal n. sub. o. Titova 66, 61000 Ljubljana, pp 94 teleks 31175 YU CONTAL h. c. 348-761 TOZD Conimex 348-761 direktor TOZD 348-661 direktor splošnih služb 348-663 direktor računovodstva 348-669 Opomba: telefonske številke M-Contala, ki zaenkrat še niso priključene, bomo objavili v eni prihodnji številk glasila. Predstavljamo naše dobavitelje • Predstavljamo naše dobavitelje • Predstavljamo Slovinovi dnevi Sodi, ki vlivajo spoštovanje. Slovin skuša preseči zmotno javno mnenje o svoji proizvodnji in artiklih - to je motiv vsakoletnih Slovinovih dnevov, ki so jih tudi letos priredili v svojih obratih na Frankopanski ulici v Ljubljani. Na prijazen sprejem je naletel sleherni obiskovalec, ki ga zanima sodobna organizacija zbiranja, dodelave in distribucije trtinega soka, pa tudi sadnih sokov. Z zanimanjem so si obiskovalci ogledali vsak večer v tednu od 19. do 24. novembra pod strokovnim vodstvom kleti z velikimi sodi, polnilnicami in policami, koder se, več let nedotaknjene, starajo pijače najboljših trgatev in sort. Za ljubitelje dobre kapljice, ki pije ne le s požiralnikom ampak tudi z nosom in jezikom, Slovinova vina niso tuja. Bliža se tudi večer z najdaljšo nočjo, ko bo Slovinov šampion z 2. svetovne razstave vin, peneče se vino Club Slovin, bržkone najprimernejši zven v kozarcu za srečno. Fotografije: Jaro Novak Arhivirani vinjaki v Slovinovi kleti. Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando LABOD .A Delovna organizacija »Labud« je bila ustanovljena leta 1947 kot tovarna pralnih sredstev, kozmetičnih in kemičnih izdelkov, obratovala pa je tudi takrat, ko so proizvajali samo milo. V letu 1957 so prišli na proizvodnjo detergentov, leta 1969 pa so z lastnimi sredstvi zgradili nov sodoben objekt. Od takrat naprej uvrščamo tovarno »Labud« med industrijske proizvajalce detergentov z najsodobnejšo tehnologijo. Proizvodnjo mila in kozmetike pa so popolnoma opustili. Lastne raziskave jim omogočajo vedno nove dosežke. V zadnjem času so poslali na tržišče z velikim uspehom ncve proizvode: »Ion«, »DA-25«, »Carli s kamilico«, sredstva za pranje posode in praške za strojno pranje perila. »Lind« s haiti predpasnikom. Za svoje izdelke je kolektiv dobil več nagrad in priznanj. Od Inštituta za organizacijo, ekonomiko in raziskavo tržišča iz Ljubljane je dobil leta 1975 in leta 1977 jugoslovanskega oskarja za izdelke »Lind« in »Meri merino«, za »Fjord« pa plaketo. »Labud« je danes organizacija lind tahiti V zadnjih štirih letih so na tržišče poslali 15 novih proizvodov, ki so plod dela lastnih raziskav, torej brez tujih licenc. Delovni uspehi so prav z uvajanjem specializirane proizvodnje in izgradnje modernega obrata še boljši. Od leta 1974 naprej proizvodnja stalno raste. Leta 1978 so proizvedli preko 19.000 ton gotovih izdelkov, kar uvršča »Labud« med najmočnejše tovrstne organizacije v državi. združenega dela, ki šteje blizu 300 zaposlenih. Letno proizvedejo za okrog 500 milijonov dinarjev sredstev za pranje in čiščenje. Po kvaliteti se ti izdelki lahko merijo ne samo z drugimi domačimi, pač pa tudi z mnogimi izdelki tujih firm. Tudi za naprej ima kolektiv »La-buda« veliko načrtov, saj je poraba detergentov iz dneva v dan večja. Sonja Dolinšek V novih, prostorih Nadaljevanje s 13. strani so bile le manjše enote. Taka razdrobljenost in nefunkcionalnost poslovnih prostorov kot tudi prostorska oddaljenost posameznih enot je oteževala normalno delo, zato se je tozd Conimex že dalj časa oziral po novih poslovnih prostorih. S temi željami je uspel šele sedaj, v SOZD Mercator, ki je Conimexu s pomočjo kreditov preko M-Interne banke omogočil nakup novih, modernih in funk- roke potrošnje, izvoza ter uvoza | investicijske opreme in reproma-teriala ter zastopanja tujih firm, je s tem dana možnost za še hitrejši | razvoj. Pred nakupom novih prostorov, pred dobrim letom dni, je tozd Co-nimex nameraval v nove poslovne prostore preseliti svojo celotno dejavnost, vendar se je sedaj, ob vselitvi pokazalo, da novi poslovni prostori ne dovoljujejo po svoji površini, da bi se celotne dejavnosti tozda preselile za Bežigrad. Zato se Conimex že sedaj trudi, da bi v bližini centra Bežigrada pridobil dodatne prostore - razstavni salon, kjer bi lahko še bolje predstavili poslovnim partnerjem svoj program in si s tem omogočili še hitrejši razvoj, pa tudi svojo celot- cionalnih poslovnih prostorov v centru Bežigrada, ob Plavi Laguni. Tu še razvija novo poslovno središče, saj center Ljubljane nima prostorskih možnosti za gradnjo poslovnih in trgovskih objektov. Na območju Bežigrada se že sedaj nahajajo večja trgovska podjetja kot so Astra, Lesnina, Slovenijales in druga. V nove poslovne prostore, ki so v dveh poslovnih, med seboj povezanih trinajst nadstropnih zgradbah, sta se v štiri gornja nadstropja 17. novembra preselila TOZD Conimex in DSSS M-Con-tala. Površina novih poslovnih prostorov znaša približno 1400 m2. Tozdu Conimex, ki razvija dejavnosti birotehnike, grafične in gostinske dejavnosti, dejavnosti ši- no dejavnost bi osredotočili na eni lokaciji. Mercator-Contal ima poleg tozda Conimex, ki se ukvarja z zunanjo in notranjo trgovino s tehničnim blagom, tudi TOZD Cibes, storitveno organizacijo združenega dela, ki vzdržuje in servisira opremo za avtomatsko obdelavo podatkov in ostalo opremo na bazi elektronike ter vzdržuje in servisira kopirno tehniko. TOZD Cibes ^ celoti ostaja na dosedanji lokaciji' To so torej razlogi, mnenja & težave, ki spremljajo M-Contal h1 M-Slovenija sadje ob vselitvi v nO' ve prostore. Nekaj pa lahko zatrdi' mo že danes - razlogi, ki so selite'' spodbudili, so dobri - prihodnje leto osorej nas lahko pridete po''' prašat znova MERCATOR PLETENA TORBA OKRAS OKRASNA Rastlina sloveni. revija sodavica VSEVED amer 'KM§izumitelj Mercator •! FRANC. POPEV- KAR DEL teniSke I6RE Šampion človek z veliki Ml OČMI POMIRILO PREDEL AMER. MOŠKO IME KALCIJ PREVRAT KRUŠNI OČE KAZAL. ZAIMEK VLADIMIR Levstik Špansko ŽEN. IME ČLAN LETNI POSEK DRŽAVA V .ZDA GOSTIN. OBRAT REKA V SL OVEN- Red MOŠKO IME . OSEBNI ZAIMEK POGAN ALKOHOL PUAČA STAR SLOVAN tovarna V NIŠU KNJI Sevnik DELAVSKA ENOTNOST BALKON KMEČ.HliE GRŠKI JUNAK FOSFOR ŽENSKA KI DEDUJE ARABSKI ŽREBEC SLOVEN. NARODNA JED Nagradna križanka Slovin okrat je s križanko Coca-Cola naš gost Slovin. Rešitve, ki jim obvezno priložite izpolnjen Kupon, pošljite , najkasneje do 15. decembra letos na naslov: SOZD Mercator, studio za žanka C?Sk° C Ljubljana, Breg 22. Na ovojnico obvezno pripišite »Kri- "Vencev bo prejelo lepe reklamne torbe Nagradna križanka »Radenska« Izid žrebanja V uredništvo našega glasila je do predpisanega roka prispelo 501 rešitev nagradne križanke »RADENSKA«. Nagrajence je tudi tokrat določil žreb. Majico Radenska prejmejo po pošti: - Karel Zorko - Mercator - Sloga, 69250 Gornja Radgona Partizanska 6 a - Joža Ajdič - Mercator - Rožnik, Tozd Gradišče, 68210 Trebnje - Maruša Škerl - SOZD Mercator, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana - Ciril Jarnovič - Mercator - Velepreskrba, Tozd Standard, Glavni trg 3, 68000 Novo mesto - Vera Nemec - Mercator - Konditor, Koblerjeva 3, 61000 Ljubljana Serijo značk Radenska, prejmejo po pošti: - Mirko Kobal - upokoj. Mercator - Rudar, Gregorčičeva 27, 65280 Idrija - Gorazd Mire - Mercator - Nanos, Todz Preskrba Portorož, Žusterna 20, 66000 Koper - Katica Brodarič - Mercator - Sadje zelenjava, Poljanska 46 a, 61000 Ljubljana - Rada Vesel - Mercator - Nanos, Tozd Trgovina Rakek, Delikatesa Stari trg, 61381 Rakek - Ivanka Meglič - upokoj. Mercator - Rožnik, Tozd Preskrba, Trg Svobode 27, 64290 Tržič - Anton Štanfelj - Mercator - Rožnik Tozd Jelka, Šeškova 52, 61310 Ribnica - Neli Širaj - Mercator - Velepreskrba, Tozd Investa, Ciril Metodov trg 1, 61000 Ljubljana - Danica Žnideršič - Mercator - Agrokombinat, Cesta krških žrtev 52, 68270 Krško - Majda Belšak — Mercator - Zarja »Špecerija«, Tomaž 38, 62270 Ormož - Marija Kirbus - Mercator - Rožnik, Tozd Golovec, Aškerčeva 3, 61000 Ljubljana Dedek Mraz sporoča Po priporočilu seje koordinacijskega odbora sindikata SOZD, ki je bila novembra meseca in se je ustavila tudi ob vprašanju pozornosti sindikalne organizacije do otrok naših delavcev ob Novem letu; obvarovani naj bi bili vsi otroci naših delavcev. Sindikat odsvetuje, da bi otroke oziroma starše odpravili z boni za nakup v trgovinah, ampak priporoča nakup kolikor toliko enotnih daril, ki naj jih malčkom prinese Dedek Mraz. Vrednost darila naj bi se po možnosti držala zgornje meje okoli 250 dinarjev po otroku. Določitev starosti, ko otrokom darila pripadajo, je prepuščena presoji Dedka Mraza in njegovi ustaljeni praksi. Za otroka ne more biti večjega doživetja kakor darilo, ki ga prejme na kolektivni prireditvi od samega Dedka Mraza. Otroci in starši ne pričakujejo elitnih prireditev. Dovolj je, če ustvarimo vzdušje pričakovanja prihoda tega zagonetnega darovalca, ob skromnem aranžmanu z jelko in nekaj barvastimi lučmi. Akcija uspela, prodaja narasla Mile Bitenc — Studio za ekonomsko propagando Benko nagrajuje Akcija »Benko nagrajuje« se je iztekla - Pričakovali smo več sodelovanja - Nagrade razdeljene Saj se še spominjate, dragi bralci, ko smo nekaj številk nazaj ^Kupaj z našo Embo razpisali nagradni natečaj za najlepše urejen Prodajni prostor ali izložbo za Benko? Takrat smo zapisali, da bomo Prish nenapovedano, ocenili še delo in najlepše urejene izložbe (prav-*aprav tiste, ki so jih ustvarili) tudi nagradili. Izšel je naš časopis in prve prijave so prihajale na naš naslov. Odločili smo se podaljšati to akcijo, saj je sprva zanjo vladalo veliko zanimanje, vendar pa kasneje kljub vsemu nismo dobili novih Prijav. Sedli smo v avto in se zapeljali Najprej v Idrijo, da tam pogleda-hro, kako so napravili izložbo v "Delikatesi«. (M-Rudar, TOZD Univerzal). Bili smo zadovoljni, Saj so jo lepo in domiselno uredili. V trgovini smo pustili obljubljeno Pagrado in za nameček še značke 2a prizadevne delavce. Razveselili smo se pisma iz Hrastnika (M - STP) v katerem so Pas zaprosili za reklamni material fP pripisali, da bo lepo urejena riložba prav gotovo še bolj vabila k nakupu, kar se bo nedvomno !2ražalo pri prodaji. Vseeno pa lzložbe, posebej za Benko, niso Pripravili, ker so menda prejeli Premalo reklamnih obešank. Vendar gre tudi brez tega. V ^Pajhni prodajalni na Bregu 22 v Ljubljani (M-Rožnik, TOZD Golo-y®c) so tudi brez obešank (niti riložbe nimajo) v sami prodajalni Ponudili Benko lepo naložen v ^očjih količinah. Uspeh je bil tu: Podaja je močno poskočila. .Enako so povedali tudi drugje. n-Sadje-zelenjava je v prodajalni Rožni dolini v Ljubljani priprava posebno izložbo. Ta je bila res posebna, jtajti med reklamo za , enko so postavili le eno dozo ka-ava. Domiselno po svoje, saj je a Pultu v prodajalni čakalo toliko večje presenečenje: cela skladovnica doz kakava. Ptujčani so posebno izložbo uredili v prodajalni »Koloniale« in v samopostrežbi blagovnice, Metličani pa tudi v samopostrežbi. Vseh nismo obiskali, a smo se dogovorili, da jih za sodelovanje vseeno nagradimo. Tokrat smo prvič pripravili takšno akcijo in vsi, ki so sodelovali, so zatrdili, da je prodaja narasla, kar je bil seveda tudi cilj te odločitve. Tudi v prihodnje z Embo pripravljamo podobne akcije- Sadje zelenjava, prodajalna Rožna dolina. M-Rudar, TOZD Univerzal Idrija, Delikatesa. Foto Mile Bitenc. Kratice v praksi aktivistov Nedavno se je preimenoval nekdanji koordinacijski odbor sindikata osnovnih organizacij SOZD (KO OOZS) v organ s krajšim imenom »koordinacijski odbor • sindikata«. Ko je njegov predsednik Franc Škof, ki je sklical prvo sejo v novem sestavu, prejel svoj izvod gradiva, obdelan od centra za obveščanje, in videl med vabljenimi navedbo »Novi član KOS«, je vprašal: »Kdo pa je ta Kos, ki ga ne poznam?« Humoreska Prispevki naših kupcev — Prispevki naših kupcev S kakšnim denarjem plačujete? je določeno na podlagi sklepa Narodne banke Jugoslavije, objavljenega v Uradnem listu SFRJ, št. 38/78, in sicer: - če so raztrgani na dvoje ali več delov in nato zlepljeni, - če niso sicer dotrajani, popisani, politi z maščobo ali kakšnim barvilom, nagrizeni, strohneli, oprani itd., - če taka . poškodba presega 40% površine bankovcev, - če jim manjka več kot 6% površine. Blagajničarka torej »normalno umazanega in zmečkanega« bankovca ne sme odkloniti. Zato je bilo predavanje na Trgu Komandanta Staneta trem mušketirjem zaradi zmečkanega bankovca smešno, odveč, in znašanje nejevolje nad kupcem. Če bi se tovarišica zaposlila na SDK, kjer poškodovane bankovce zamenjamo, bi bila njena predavanja o našem ravnanju z denarjem morda opra-vičljivejša. Katjuša Badovinac Kar zelis v trgovini kupiti, moraš tudi plačati. Največkrat pri vsakodnevnih nakupih plačujemo z denarjem v gotovini in se ne poslužujemo plačevanja s čeki ter kreditnimi karticami; le 10 tisoč Slovencev se poslužuje načina plačevanja po načelu »troši zdaj, plačal boš pozneje«. Papirnati bankovci so nenehno v obtoku: gredo skozi nešteto rok, prekriti so s prstnimi odtisi množice ljudi, umazani so, posvaljkani, ukradeni (slednje se na njih ne vidi?), nemarno stlačeni v žepih, prepereli od dolgega ležanja in hranjenja v »nogavicah«, poslinjeni od nenehnega preštevanja, skratka, hudo umazana stvar je naše plačilno sredstvo, predvsem zaradi malomarnega odnosa ljudi do denarja. S tem uvodom se bo nedvomno strinjala tovarišica, ki dela pri blagajni v Mercatorjevi trgovini na Trgu Komandanta Staneta 6 v Šiški, kjer redno nakupujem in imam priložnost opazovati in slišati marsikaj, kar se dogaja pri stikih s potrošniki pri blagajni. Žal pa mene svetlolasa tovarišica ta dan ni ravno navdušila s svojim vedenjem do treh »mušketirjev« v modrih delovnih pajacih, ki so prišli nabavit malico. »Ja tovariš! Kakšen denar pa imate vi?! Ga morate imeti pa res veliko, ko tako ravnate z njim. A je to kakšen od-' nos; tako zmečkan denar?« je osupla tovarišica za blagajno sesula lekcijo na prvega »mušketirja,« pri čemer se je blagajniško mesto spremenilo v kateder. Možak je odvrnil: »Ja, veste, ,tazga‘ sem dobil pa v žepu, se zmečka...« Drugi »mušketir« je priskočil na pomoč: »Ja, saj velja, ne? Saj ni raztrgan.« riš, ki ga je morda skrbno shranil v srednji predal svoje torbice ali denarnice. Morabiti ga bo potrošil v kiosku, prodajalec ga bo dal meni in jaz ga bom stlačil v zadnji žep ozkih kavbojk, in tako naprej in tako naprej. Blagajničarka mora vedeti, kakšen denar lahko sprejme in kakšnega ne sme. Denar, ki ne ustreza zahtevanim normam, zavrne brez jeznih, ostrih pripomb in pridig potrošniku. V omenjenem primeru je bilo izrečenih veliko neprimernih stavkov, odvečnih besed, in to si delavke v trgovinah ne smejo privoščiti. Zahtevati od delavca, ki pride v trgovino v delovnem kombinezonu, umazan od dela, nepomečkan bankovec, je tako, kot bi od prometnikov zahtevali, da bi žvižgali za avtomobili Bachove fuge. Kateri bankovec se ne sprejema, Stevo Došenovič - M-Velepreskrba, TOZD Hladilnica Francelj je imel prav - Predlog tov. direktorja dajem na glasovanje: kdor je »za«, naj, prosim, dvigne roko, reče predsednik zbora. Prisotni skoraj istočasno dvignejo roke, le nekateri po dva prsta. -Je kdo proti? je slišati spet glas predsedujočega. - Jaz! vstane Francelj na obe nogi. Kakšno minuto ni slišati glasu. Potem prično vsi v en glas, da to ni pomembno, če je le on proti. Predsednik mora uporabiti svoj bariton, da bi prevpil nastalo vpitje. Za besedo zaprosi tovarišica Meri iz kadrovske službe, ki je zadolžena za samoupravne akte in nemoteno delo samoupravnih organov. - Prosim, tovarišija! Predloga ne moremo sprejeti, ker ni prisotna zadostna večina. Pet jih je na bolniški, dva na dopustu, trije so službeno odsotni, štirje so na sestankih (eden v DO, eden v krajevni skupnosti, eden v SIS za varstvo okolja, eden v SIS za zdravstvo), eden je na seminarju za nagrajevanje po razultatih dela, za Marka in Janeza se ne ve, kje sta, Tone iz principa že tri leta ne hodi na sestanke. Ti, Brane, pa me nikar ne glej tako postrani. Saj veste, da sam jaz zmeraj »za«. Ampak tako je in pika, zaključi Meri. - Pokličite vratarja Perota, pa bo problem rešen, se oglasi Bogdan. - Pera smo poslali po kavo in bogve, kje jo bo našel. Jutri nas bo obiskal poslovni partner, pa da ne bi pomislil, kakšna firma smo... pojasni tovariš direktor. - Če bomo njega čakali, da prinese kavo, bomo sedeli tu ves dan, se utrga iz ust direktorjevi tajnici kot TV-spikerki. Ponovno se oglasi predsednik. - Kar zadeva predlog, je vse v redu, ampak preložiti ga bomo morali na naslednji sestanek, ko bo prisotna večina. - Takoj naj se oglasijo pri meni predsedniki družbenopolitičnih organizacij, pribije tovariš direktor. Ko so zapuščali prostor za sestanke, so vsi postrani gledali Franceljna, ker so ostali brez 65 % dobička. Na sestanku pri direktorju je bilo ugotovljeno, da ravnanje Franceljna ni na mestu, da je zaradi njegovega »proti« homogenost kolektiva razbita, da zavlačuje sestankovanje in tako znižuje produktivnost. Samo predsednik sindikata je pripomnil, da smo preokrutni in preostri za Franceljna. 7 Že več kot petnajst let je pri nas, brez izpadov do sedaj, priden in vesten delavec je, pa še vedno je bil »ZA«. Okrog poldne se je vrnil vratar Pero s polnimi rokami! Prinesel je 2 kg kave in 15 kg praška, za kar je v hipu dobil od tovarišic iz strokovnih služb več poljubov kot prej v celem življenju od svoje Mare. - Nisem zaman 20 let v naši veliki družini tozdov in DO. Veze so veze, bratec, se je hvalil Pero in se s težavo prerinil do direktorjeve sobe. Po razgovoru vratarja s tovarišem direktorjem je bil sestanek sklican za naslednji dan ob 7. uri. Prisotna je bila zadostna večina in za besedo se je prvi javil direktor. Pojasnil je, da je imel tovariš Francelj prav in da se dobiček ne more deliti po starem, to je vsem enako, ampak vsakem po njegovem prispevku in odvisno od uspešnosti vsakega oddelka. - Mislim, da bi vsi morali glasovati »za«, ker je navsezadnje najvažnejše, da se dobiček izplača že prvega z osebnim dohodkom. Pa tudi časa za sestankovanje nimamo preveč, je zaključil direktor. / Večina je bila »za«, čeprav so zdaj čudno gledali direktorja. Francelj ni bil niti »za« niti »proti«, a nekaj mu ni bilo jasno. Direktor je smehljaje prvi zapustil prostor za samoupravno odločanje in si mislil, da se do sedaj še nikdar ni zmotil pri oceni situacije. Podobnost z dogodki v tozdih Mercatorja je - namerna! Mercato Izza katedra je prišel jezen odgovor: »Vam nisem pa nič rekla: oglašajte se, ko vas bom kaj vprašala!« Nevprašani mušketir je pogledal tovariša ob sebi in si nadel sančopanski nasmeh. Tretji mušketir v modrem pajacu je mirno zaključil neljubo pričkanje: »Saj ni rekel vam, tovarišica, ampak prijatelju!« Blagajničarka je utihnila in se končno posvetila blagajniškemu delu in nam, ki smo spremljali nenavadni pogovor. Trije mušketirji so se paglavsko režali, ko so z rokami, umazanimi od dela, tlačili svojo malico v vrečko, pospravili »jurja«, ki jim je ostal, v zadnji žep in ga zanesljivo zopet dali v obtok točajki v bifeju za pivo. Isti desetdinarski bankovec je morebiti dobil neznani tova- Poročajte tudi sami Domala vsi naši kolektivi v sestavu sozda Mercator so pred praznikom Republike na nek način proslavili dan naše državnosti, bodisi kot posebno delovno zmago bodisi kot jubilej. Vseh srečanj in prireditev kajpada ni moč zajeti v poročila in fotografije. Zabeleženo je pač tisto, kar je nastalo na posebno željo ali vabilo prirediteljev. Kogar te dneve nismo obiskali, bo razumel, da smo na več krajih hkrati prisotni lahko samo duhovno. Fotos in poročila pa zahtevata telesno navzočnost. Prosimo za razumevanje in nasvidenje kdaj prihodnjič. - Pa sami kaj napišite in pošljite! Spomladi so kazala dobro, poleti jih je prizadela toča, zato jeseni ne bodo za ozimnico. Pozimi jih bodo predelali v sadni sok. Štirie letni časi jabolk iz nasadov na Loki, M-KK Sevnica. Foto: Jože Rozman. - mm -«'>V : iviercator Glasilo delavcev in združenih kmetov SOZD Mercator, n.sub.o., Ljubljana, Aškerčeva 3 - Izdaja Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor- Mile Bitenc, Slavka Damjanovič, Anton Kočevar, Vasja Lenardič, Marjan Pogačnik in Alenka Srdič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon: 23-424) - Novinar Jože Rozman (telefon 21-488) -Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak - Tisk CGP Delo - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov - Izhaja zadnji petek v mesecu - Glasilo nreiemaio brezplačno delavci, kmetje, učenci v gospodarstvu in upokojenci SOZD Mercator - Naklada: 11.600 izvodov.