VERA MEJAČ Živahen utrip sredi mesta Osrednji trg našega mesta je otroškega živžava, kar gre pripi-spet poln življenja, še posebej sati drsališču na prostem kot SPOŠTOVANE OBČANKI: IN OBČANI! Ob bližnjih božičnih praznikih vnm želim obilo zdravja, osvbne sreče in prijaznih misli, miru, strpnosti in zadovoljstva. Prihajajoče leto naj bo polno dobre volje in delovnih uspehov. Vse najlepše in najboljše ter srečno 201 Hi! V.tv župan I one Smolnikar 11.uhiion,itno novoletno donacijo namenjamo VDG Sožitje na lokah in /n odpravo posledic letošnjih poplav v naši občini. Ob državnem prazniku Dnevu samostojnosti in enotnosti 26. decembru, vsem iskreno čestitam! Preživimo najdaljšo noč na tradicionalnem silvestrovanju na (davnem trgu, kjer nas bo e /ioni leto pospremil ansambel Viharnik, nebo pa razsvetlij ognjemet Vabljeni! VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ŽELIM LEPE IN DOŽIVETE BOŽIČNE PRAZNIKE. V PRIHAJAJOČEM NOVEM LETU NAJ VAS SPREMLJAJO ZDRAVJE, MIR, VESELJE, SREČA TER DOBRO MEDSEBOJNO SODELOVANJE IN RAZUMEVANJE. OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI IN ENOTNOSTI ISKRENO ČESTITAM! MIHA NOVAK NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Smučarska sezona na Veliki planini se začenja Velika planina je po uspešnem remontu na nihalki in končanih pripravljalnih delih na smučišču pripravljena na novo smučarsko sezono, prekrita s približno 20 centimetri snega vabi na smuko in druge zimske dogodivščine na snegu že od petka, 21. decembra. Več na 5. strani. eni zadnjih, pomembnejših pridobitev v odhajajočem letu. Drsališče v izmeri 20 x 15 metrov je vse od slovesnega odprtja v soboto, 8. decembra, ko je za prijetno vzdušje številnih zbranih skrbela skupina Atomik Harmonik, odlično obiskano. Vstop na drsališče je prost vse dni v tednu od 10. do 22. ure, le ob nedeljah do 20. ure, drsalke pa si je mogoče izposoditi ob drsališču za dva evra. Dogajanje pa ni živahno in veselo le na ledu, ampak tudi ob drsališču, saj so na Agenciji za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik pripravili pester program spremljajočih prireditev. Več o dogajanjih na drsališču ter anketa med drsalci in opazovalci na 13. strani. 75-ietnica Plavalnega kluba Kamnik na 10. in 11. strani Jeseni bomo postavili mamuta v naravni velikosti Prihodnje leto bo minilo 70 let od odkritja okostja mamuta v Nevljah in na občini so se to obletnico odločili primerno proslaviti. Neveljski mamut, ki že od leta 1938 privablja obiskovalce v Prirodoslovni muzej Slovenije, naj bi namreč postal ena večjih turističnih zanimivosti naše občine. Septembra bo na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice svoje mesto namreč našel bronasti mamut v naravni velikosti, ki ga že nekaj mesecev izdeluje kamniški kipar Miha Kač. Več na 6. strani. Z iskrenimi željami v najlepše praznike Pred nami so najlepši prazniki v letu, ko bomo končno spet več časa preživeli s svojimi najdražjimi v krogu družine. Vse se spreminja. Narava in ljudje. Tudi ..................1.! .....prazniki dobivajo nove podobe in vsebine. A vzdušje pričakovanja praznikov je bolj čarobno ob nežni snežni belini, pogled proti kamniškim planinam je naravnost čudovit, kar potrjuje fotografija, posneta pred dvema dnevoma, 19. decembra. Božični čas spremlja tudi obujanje običajev, kot so izdelovanje adventnih venčkov in voščilnic, okrasitev drevesca, postavljanje jaslic in prinašanje Luci miru iz Betlehema v naše domove kot simbol miru in povezanosti. Ob današnjem napornem tempu življenja namreč še posebej hrepenimo po miru in spokojnosti. Kamniški skavti so plamen Luči miru že prinesli v Frančiškansko cerkev, predvčerajšnjim pa tudi občinskim svetnikom na njihovi zadnji seji v letošnjem letu (na fotografiji: najmlajsa svetnica Ana Marija Suhoveršnit prevzema Luč miru). Začutimo v tem času pomen medsebojne povezanosti, drug drugemu toplo stisnimo dlan z iskrenimi željami za srečo, zdravje, razumevanje in prijateljstvo, ki naj bo med nami vse dni prihajajočega leta. odgovoma ufednica SAŠA MEJAČ Začela se je prenova Malograjskega dvora Malograjski dvor je vse bliže temu, da se iz zapuščene stavbe prelevi v težko pričakovani mestni hotel. Po javni dražbi, ki jo je občina organizirala pred dvema letoma, so se obnovitvena dela pred tremi tedni le začela. O prenovi, načrtih smo se pogovarjali z novim lastnikom Vitom Habjanom. Več na 2. strani. Novodobni "smučarski dirkači" V smučarskem krosu, disciplini smučanja prostega sloga, so uspešni tudi športniki z našega konca. Pogovor z njimi na 18. strani. NAŠI POGOVORI Z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem na 3. strani Z Jočem Pečečnikom: Z delom in vztrajnostjo do uspehov na 14. strani Z Dejanom Pevčevičem, obetavnim igralcem, ki živi svoje sanje na 15. strani DOGO PRIČETEK OBRATOVANJA ' lllfl/lhilll SMUČIŠČA 21 • december 2007 NAJ VAS V SVET N PONE&EJp UŽITKOV TUDI 'NJE LETO! Vesel Božič in srečno 2008! v I z j . 4'V?., 1 £ \b terme KSNOVIK www.terme-snovlk.sl J ®080 22 36 W la fapb tirno in pomlad z.. www.hp.commerce.si IVO D0TERH Varčujmo z e »‘otne DeDietrich<^tc I nergijo! »grevalna ehnika STIEBEL ELTRON g dabor Kranjska 3a, Kamnik tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 'om . ' VSE ZA VAS PRIJETEN DOM ' Jr Vij;. KUHINJE SVEA do 31. 12. 2007 t J T . . A Dodatne informacije: 01 832 72 58, V ELIKA PLANIN A www.velikaplanina.si POLNOČNICA NA VELIKI PLANINI 24.12. v kapeli Marije Snežne v pastirskem naselju VOZNI RED NIHALKE 24.12.2007: od 8.00 do 24.00 - vsako polno uro, od 2.00 do 4.00 - povratek v dolino DEDEK MRAZ BO OBISKAL VELIKO PLANINO ... ter pozdravil otroke 28. in 29. decembra ob 15.00 na zgornji postaji nihalke. S spremljevalci po poskrbel za prijetno vzdušje ter veliko dobrot... Otroci do 12. leta imajo brezplačen prevoz z nihalko. V nedeljo, 30. decembra, pa se bo dedek Mraz odpravil v mesto ter otroke pričakal ob 17.00 na Glavnem trgu v Kamniku. Duplica pri Kamniku, Groharjeva 1, tel.: 01/33146 93 Odprto vsak dan: 12.00 - 23.00, tudi ob nedeljah In praznikih Želimo [ep 6ožič in srečno, zadovoljno novo leto 2008! VtnP Se vedno najboljša kitajska restavracija v Sloveniji! Poročilo z 10. redne seje občinskega sveta občine Kamnik Svetniki enotni v kritikah ukinitve prepovedi težkega tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino Predvčerajšnjim so se naši občinski svetniki zbrali na letošnji zadnji, sicer pa deseti redni seji, na kateri so med drugim opravili prvo obravnavo proračuna za prihodnje leto ter sprejeli tri sklepe, ki se nanašajo na ukinitev prepovedi vožnje tovornih vozil težjih od 7,5 tone po cesti skozi Tuhinjsko dolino ter na omejitev tovornega prometa skozi Stranje. V zvezi z nedavno ukinitvijo prepovedi vožnje tovornih vozil, težjih od 7,5 tone, po cesti skozi Tuhinjsko dolino ter omejitvijo tovornega prometa skozi Stranje, so bili svetniki vseh svetniških skupin enotni v prepričanju, da je ministrstvo za promet z odpravo prepovedi tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino naredilo napako in da težki tovornjaki po tej cesti ne bi smeli voziti. Rudiju Veršniku, svetniku SDS in našemu poslancu v državnem zboru, ki se je poleg župana Antona Toneta Smolnikarja vključil Svetniki so se na zadnji letošnji seji zbrali v prenovljeni in svetlejši dvorani z ovalno mizo, ki je opremljena s sodobno komunikacijsko opremo za elektronsko glasovanje, audio-video snemanje sej, povezavo na internet... Upajmo, da se bo to odražalo tudi v kakovosti dela v njej. Foto: Saša Mejač Obdobje vsako leto večjih proračunov se (vsaj za nekaj let) izteka Kamniška občinska uprava se je zaradi dolgoročnejšega načrtovanja javne porabe letos prvič odločila za pripravo dvoletnega proračuna, vendar sta oba (tako za leto 2008, kot tudi za leto 2009) manjša od letošnjega. Svetniki so na tokratni seji obravnavali le osnutek proračuna za leto 2008, s tistim za leto 2009 pa se bodo spopadli na naslednji seji. Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je o proračunih za prihodnji dve leti povedal, da sta sicer manjša od letošnjega, da pa najpomembnejših in že začetih projektov to ne ogroža. »V preteklih letih smo namreč proračunske želje uresničevali s pomočjo relativno velikih presežkov iz predhodnih let ter s prodajo občinskega premoženja, v naslednjih letih pa bodo presežki manjši ter namenjeni izgradnji novih šol,« je vzroke za nekaj manjša proračuna pojasnil Kolar. Predlog proračuna za leto 2008 znaša nekaj manj kot 21,7 milijona evrov (kar je kar za milijon in pol manj od letošnjega), za leto 2009 pa 19,9 milijona evrov. V prihodnjih dveh letih se bo - predvsem zaradi naraščajočih stroškov za redno dejavnost občine - opazno zmanjšal proračunski delež za investicijsko dejavnost, saj je bila letos za investicije namenjena približno polovica proračuna, prihodnje leto se bo ta delež znižal na dobrih 42 odstotkov, v letu 2009 pa na manj kot 40 odstotkov proračuna. »Zaradi restriktivnega načrtovanja proračunov za prihodnji dve leti smo zmanjšali odhodke za projekte na področju turizma, kmetijstva, podjetništva in ostalih področjih, razen plač in materialnih stroškov,« je še povedal Kolar in dodal, da v strukturi občinskih prihodkov največji delež predstavljajo davčni prihodki, pomemben vir občinskih prihodkov pa so tudi komunalni prispevek, prodaje stavbnih zemljišč, najemnine in koncesijske dajatve. Opozicija proračunu za leto 2008 očita strukturne težave Po pričakovanjih opozicija s proračunom za leto 2008 ni bila zadovoljna. Ker vas bodo posamezne svetniške skupine s svojimi pripombami na proračun v Kamniškem občanu nedvomno seznanile tudi same, navajam le nekaj glavnih pripomb na predlagani proračun za prihodnje leto. Matej Tonin je v imenu svetniške skupine NSi občinski upravi očital predvsem to, da je v preteklih letih prodala veliko občinskih zemljišč, dopustila stihijske novogradnje in priseljevanje ter pridobila premalo prihodkov iz državnega proračuna in EU. Vse to se po Tonino-vih besedah odraža tudi v proračunu za prihodnje leto, v katerem še posebej opozarja na področja, kot so družinska politika (kjer je za pomoč mladim družinam pri zagotavljanju stanovanj na voljo le 17.300 evrov), malo gospodarstvo (premalo sredstev za odpiranje novih delovnih mest, izobraževanje in svetovanje podjetnikom in promocijo našega malega gospodarstva), turizem (premalo denarja za spodbujanje in razvijanje turistične ponudbe ter izobraževanje turističnih ponudnikov) in prometna politika. Zaradi vsega tega Tonin ocenjuje, da trenutna oblast nima razvojnega koncepta občine. Rudi Veršnik je v imenu svetniške skupine SDS soglašal z vsemi pripombami Tonina, opozoril pa je tudi na premajhne prihodke naše občine iz nedavčnih virov ter neustrezno razmerje med stanovanjsko gradnjo in ustvarjanjem prostorskih pogojev za nastajanje novih in razvoj obstoječih podjetij. »Stanovanjska gradnja občini namreč ne prinaša samo večje dohodnine, ampak tudi določene probleme in stroške,« je o občinskem proračunu za prihodnje leto med drugim še povedal Veršnik. Kamniški OBČAN - Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, ponedeljek od 8. do 15.ure, torek in četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Setd.d.,21.12. 2007. v reševanje nastale situacije, je minister za promet mag. Radovan Žerjav priznal, da je takšno odločitev z močnimi pritiski izsilil avtoprevozniški lobi. Kljub temu se bosta Veršnik in župan z ministrom sestala takoj po novoletnih praznikih in skušala doseči največ, kar bo v danih razmerah mogoče. Marinka Mošnik se je v imenu svetniške skupine Liste Toneta Smolnikarja (LTS) Veršniku zahvalila za dosedanji trud pri reševanju te problematike, v zvezi z omejitvijo tovornega prometa skozi Stranje pa je poudarila, da občina ne sme dovoliti, da bi takšni ukrepi ovirali občane in podjetja, ki to cesto potrebujejo. Tudi Mateja Poljanšek je bila v imenu svetniške skupine LDS zelo ostra do odločitve ministrstva za promet, ki si - po njenih besedah - na zelo čuden način predstavlja prometno politiko, vplive prometa na okolje ter s tem povezano kakovost zraka v mestih. »Ministrstvo na ta način dovoljuje izogibanje cestninam, zato se zastavlja vprašanje, čemu smo potem sploh gradili avtoceste,« je bila ostra Poljanškova. Matej Tonin, svetnik NSi, je opozoril še na en pomemben vidik te problematike - da namreč zgolj prometni znaki še ne bodo preprečili tovornega prometa po Tuhinjski dolini, če k temu s kontrolami prometa ne bo prispevala tudi Policija. Zelo oster in konkreten je bil v svojem komentarju tudi Vid Kadunc, svetnik SLS, ki je kot skrajno (in verjetno tudi edino res učinkovito) možnost omenil zaporo ceste na najbolj kritičnem delu (na vrhu Kozjaka), Janez Ivo Stražar, svetnik NSi, pa je opozoril na bistvo celotnega problema - izogibanje plačilu cestnine, ki je za avtoprevoznike glavni razlog, da namesto avtoceste uporabljajo cesto skozi Tuhinjsko dolino. Robert Kokotec, svetnik SDS, je v nadaljevanju opozoril, da tudi v primeru, če s protestom uspemo in dosežemo ponovno prepoved težkega tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino ne bomo zaustavili, zato so edina rešitev boljše ceste. Z njegovimi argumenti se je strinjal tudi Marjan Semprimožnik, svetnik LDS. Marjan Osolnik, svetnik LTS, in Robin Majnik, svetnik SDS, sta opozorila še na škodljivost omejitve prometa skozi Stranje (kjer je problematična predvsem nosilnost mostu), zato je Majnik občinski upravi predlagal, naj se zavzame za ukinitev te prepovedi. Podžupan in svetnik LTS Rudolf Pfajfar pa je ob koncu razprave dodal še to, da tovorni promet skozi Tuhinjsko dolino ni problem samo za našo občino, ampak tudi za sosednje. Svetnikom je Božiček prinesel novo sejno dvorano Tako kot v prejšnjih letih so tudi letos kamniški skavti upravi in svetnikom na zadnjo sejo prinesli betlehemsko luč miru in na ta način simbolično »blagoslovili« prenovljeno dvorano, v kateri manjkata samo še glasovalna in komunikacijska oprema. Upajmo, da bodo svetniki naložbo v prenovo dvorane upravičili s kakovostnejšim delom in da jih mehki fotelji, na katerih sedaj sedijo, ne bodo preveč spodbujali k še daljšim razpravam o posameznih temah. Celotni občinski upravi in občinskemu svetu občine Kamnik ob tej priložnosti v imenu uredništva Kamniškega občana želim prijetne božične in novoletne praznike ter zdravo in v vseh pogledih uspešno leto 2008. ZORAN JEREB Meščanski hotel iz leta 1830 Kot je povedal Vito Habjan, bo Malograjski dvor urejen v manjši meščanski hotel, opremljen v slogu, ki bo obiskovalca popeljal nazaj v leto 1830. V ta namen bodo vseh 24 hotelskih sob in oba predsedniška apartmaja, ki se nahajajo v tej, približno 2000 m2 veliki stavbi, opremili s starim pohištvom. Tako bodo opremljene tudi hotelska restavracija in kavarna s čokoladnico. »Sam si zelo želim, da bi sobe opremili z originalnim starim pohištvom, zato tudi sodelujemo z italijanskim, avstrijskim in dvema slovenskima podjetjema. Prav tako si želim, da bi sobe opremili tako, da bo vsaka posvečena eni znameniti kamniški družini ali zaslužnemu Kamničanu,« je hotel, ki naj bi imel štiri zvezdice, sprejel pa bi lahko približno petdeset ljudi, opisal Habjan, ki načrtuje tudi do deset novih zaposlitev. »Ta hotel naj bi postal nek vzorčen model družinskega hotela in želimo si, da bi ga posnemalo čim več kamniških družin, ki imajo podobne neizkoriščene kapacitete. Če bi imel Kamnik kakšnih deset takšnih hotelov, bi lahko ponovno postal pomembno turistično mesto,« je še povedal novi lastnik, ki je naložbo zastavil predvsem dolgoročno, namenjeno prihodnjim generacijam, kakor pravi. Gradnja bo predvidoma končana jeseni, po pridobljenem uporabnem dovoljenju pa bi prve goste lahko sprejeli že prihodnji božič. JASNA PALADIN Financiranje odpravljanja posledic neurja O škodi, ki nam jo je povzročilo septembrsko neurje, sta župan Anton Tone Smolnikar in Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, povedala, da je naša občina največ škode utrpela na brežinah vodotokov (Motnišnice, Nevljice in Črne s pritoki), kjer pa je občina ne more ocenjevati, ker so za to pristojna vodna gospodarstva. Po Kolarjevih besedah je občina škodo ocenila na stanovanjskih in poslovnih objektih ter na cestni infrastrukturi, popisala pa je tudi vse plazove. Župan pa dodaja, da je bilo doslej za odpravljanje posledic namenjenih že približno 300 tisoč evrov, od tega 200 tisoč evrov iz rezervnega sklada (178 tisoč evrov je občinski svet z odlokom že sprostil, dodatnih 27 tisoč evrov pa občinski svet obravnava na decembrski seji), 100 tisoč evrov pa iz proračuna. V prihodnjih letih bo za sanacijo škode treba nameniti vsaj še dvakrat ali trikrat toliko sredstev, natančni stroški sanacije posameznih plazov pa bodo znani šele, ko se bo občina lotila njihove sanacije. Glede same sanacije škode na vodotokih pa je župan opozoril na tisto, česar smo se tudi najbolj bali - podjetje Nivo Celje (vzdrževalec vodotokov v naši občini) se je namreč v prvih dneh po neurju intenzivno lotilo čiščenja in urejanja bregov Motnišnice, sedaj pa podjetja ni več na spregled. »Ta zgodba nam je že dobro znana že iz prejšnjih poplav Motnišnice. Občina pa vse to lahko samo opazuje in opozarja, vendar od vsega tega ni nobenega učinka,« še opozarja župan. Edino upanje, ki nam pri tem ostaja, so zagotovila države in pristojnega ministrstva, da bo država iz proračuna preko letnih programov vzdrževanja vodotokov za urejanje vodotokov in brežin v prihodnjih letih namenjala več denarja kot v preteklih, ko je bila ta dejavnost precej zapostavljena. »Država pri tem računa na finančno pomoč iz EU in iz tega naslova tudi naša občina pričakuje dodatnih 120 tisoč evrov,« še pojasnjujeta Smolnikar in Kolar. Začela se je prenova Malograjskega dvora Malograjski dvor je vse bliže temu, da se iz zapuščene stavbe prelevi v težko pričakovani mestni hotel. Po javni dražbi, ki jo je občina organizirala pred dvema letoma, so se obnovitvena dela pred tremi tedni le začela. O prenovi, načrtih in tudi o tem, zakaj je pri investiciji, ki bi - po prvotnih načrtih že morala biti zaključena, prišlo do zamude, smo se pogovarjali z novim lastnikom Vitom Habjanom. Vito Habjan iz Domžal, nekdanji direktor kamniške SKB Banke, se je v Malograjski dvor zagledal še v časih, ko je zaradi nerešenega denacionalizacijskega postopka pospešeno propadal. »Ta objekt mi je bil že dlje časa všeč in pred leti sem se dogovarjal že z nekdanjim lastnikom Tonetom Cererjem, da bi stavbo odkupil direktno od njega. Ko je bilo očitno, da postopek ne bo tako hitro in enostavno rešen in da Cerer objekta verjetno ne bo dobil nazaj, sem misel na nakup že povsem opustil vse do razpisa občine Kamnik novembra 2005. Takrat sem bil ravno v Španiji in ker je bil razpisni rok zelo kratek, sem plačilo varščine naročil kar po telefonu,« pravi Habjan, ki je po nakupu skupaj s svojim poslovnim partnerjem Milanom Skočajem ustanovil podjetje Malograjski dvor d.o.o. »Še danes vem, da projekt ni dobičkonosen, a v Kamniku na področju turizma slabše kot je danes, ne more biti. Malograjski dvor v prenovljeni podobi smo si zamislili kot enega od inicialnih objektov znotraj mestnega jedra - kot prijazen meščanski hotel, kjer se bo obiskovalec počutil kot doma,« je optimističen Vito Habjan, ki je svoj projekt skoraj leto in pol usklajeval s Zavodom za varstvo kulturne dediščine, o katerem pa ima same pohvalne besede. »Zelo tvorno smo sodelovali, pokazali so polno mero razumevanja za izgradnjo hotela in pomagali so nam s številnimi idejami. To je bila zares pozitivna izkušnja, saj nam niso oteževali dela, kot navadno mislimo za to institucijo. Edina neprijetnost, ki se je pojavila, je bila ta, da se je projekt zaradi vseh teh postopkov zavlekel in izgubili smo eno leto.« Nekaj časa pa so izgubili tudi zaradi prijave na razpis Ministrstva za gospodarstvo in Evropskega regionalnega sklada, ki pa se je več kot izplačala. Na razpisu, ki se je zaključil konec oktobra letos, so namreč uspeli dobiti podporo v višini 40 odstotkov celotne investicije. »Sredstva z razpisa bodo investitorjem pri projektu, ki je sicer vreden nekaj manj kot 2,5 milijona evrov, prišla še kako prav, saj so se ob začetku gradnje že pokazala dela, ki jih niso predvideli. »Hiša je v zelo slabem stanju. Bistveno ceneje bi jo bilo podreti, a tako pač ne gre. Stavba je brez temeljev, zato jo moramo za 15 centimetrov poglobiti in hidro izolirati, česar sprva nismo načrtovali. Ohranili bomo vse stare arhitekturne elemente, nekatere bomo celo dodali, saj se moramo približati stilu iz leta 1830. Prav zato bomo nekoliko posegli tudi v zunanjost stavbe, saj bomo namestili manjša okna.« Kamniški ObČAN < NAŠ POGOVOR OB IZTEKU LETA 21. december 2007 3 Prednovoletni pogovor z županom Antonom Tonetom Smolnikarjem »Kljub kritikam tudi letošnje leto ocenjujem za uspešno, saj smo dokončali kar nekaj pomembnih projektov« Kot je postalo že običajno in kot se nenazadnje tudi spodobi, smo ob koncu leta župana Antona Toneta Smolnikarja povprašali za oceno dogodkov, kisov letošnjem letu najbolj zaznamovali našo občino. »Prvo leto mojega četrtega mandata je minilo v znamenju projektov, si smo si jih zastavili še v prejšnjem mandatu. Prvi projekt, ki smo ga že uspešno zaključili, je povečanje kapacitet za otroško varstvo, saj smo letos kapacitete naših vrtcev povečali za več kot dvesto mest in sedaj na tem področju krepko presegamo državno povprečje. Drugi projekt, ki je bil v predvolilnem času deležen številnih kritik, sedaj pa je prav tako že dokončan, je obnova elektronike na gondolskem sistemu na Veliki planini. Po zaslugi tega je Velika planina letos deležna rekordnega obiska, družba pa že pripravlja načrte za nadaljnji razvoj. Letošnje leto pa je zaznamovala tudi intenzivna gradnja in obnova cest, kanalizacijskih in vodovodnih sistemov. Tako intenzivne obnove cestne in komunalne infrastrukture smo se lotili zato, ker nas v prihodnjih letih čaka zelo velika investicija v novogradnjo obeh kamniških osnovnih šol in bo denarja za infrastrukturo nekoliko manj,« je uvodoma povedal župan. Občinski svetniki so na zadnji seji minulo sredo obravnavali osnutek proračua za prihodnji dve leti. Lahko pojasnite občanom, katerim področjem (dejavnostim ali projektom) bo občina v naslednjih letih namenjala največ sredstev? V proračunu za leto 2008 je predvidenih bistveno manj prihodkov iz naslova komunalnega prispevka kot v preteklih letih, ko je bilo iz tega naslova tudi do štiri milijone evrov prihodka. Razlog za to je v tem, da trenutno nimamo pripravljenih nobenih lokacijskih načrtov za večje novogradnje. Res je, da smo v zadnjih nekaj letih precej pozornosti posvečali stanovanjski gradnji, toda to se je krepko poznalo na prihodkovni strani občinskega proračuna. Če bomo v prihodnjih letih ustavili vsakršno gradnjo, za kar se zavzema opozicija, potem bomo stagnirali v razvoju, pa tudi v občinskem proračunu se bo to močno poznalo. Ne vem, ali se res tako bojimo novih občanov, toda nekatera območja naše občine bomo zaradi nujnega urejanja prostora in dokončanja nekaterih projektov vseeno morali urediti (o tem več v nadaljevanju pogovora, op. a.). Na proračune prihodnjih let bo pomembno vplivalo tudi letošnje oblikovanje posebnega proračunskega sklada, v katerem bomo zbirali sredstva za novogradnjo OŠ Frana Albrehta in novogradnjo ali adaptacijo OŠ Toma Brejca. Iz letošnjega proračuna bomo v ta sklad namenili 800 tisoč evrov, prihodnje leto približno 700 tisoč, v letih 2009 in 2010 pa vsako leto približno dva milijona evrov. To naj bi zadoščalo, da brez posojila zgradimo novo OŠ Frana Albrehta. Za novogradnjo ali adaptacijo OŠ Toma Brejca pa načrtujemo najem posojila, vendar bomo pred tem skušali za ta projekt pridobiti tudi državna in evropska sredstva, tako, da bi bilo zadolževanja občine čim manj. Zaradi postopkov, ki jih zakonodaja predpisuje ob takšnih projektih, se gradnja prve šole ne bo mogla začeti prej kot v letu 2009 ali 2010. Kljub varčevanju za novi šoli pa bomo morali prihodnje leto dokončati še nekaj začetih cestnih del. Tu mislim predvsem na nadaljevanje širitve Ljubljanske ceste (tudi o tem več v nadaljevanju pogovora, op. a.) in obvoznice ter izgradnjo povezovalne ceste med Ljubljansko in obvoznico. Ob tem naj povem še to, da je širitev Ljubljanske ceste finančno že večinoma pokrita s prihodki iz komunalnega prispevka, ki so namenski in so bili vplačani v minulih letih. Kako pa bo varčevanje za gradnjo novih šol vplivalo na ostalo investicijsko dejavnost občine. Bomo morali varčevati kje drugje? Gradnja novih šol bo delno vplivala na dinamiko ostalih investicij. Zaradi velikih prihodkov iz naslova komunalnega prispevka (čemu se imamo za to zahvaliti, sem že povedal) smo se v preteklih letih navadili, da so se proračunski odhodki na nekaterih področjih povečevali za indekse 140,150 ali celo 160. Tako skokovite rasti v prihodnjih letih ne bomo mogli vzdrževati, ampak bo indeksacija nekoliko nižja... ... se pravi, da pretirano varčevanje ne bo potrebno, bo pa treba proračunske apetite prilagoditi trenutnim zmožnostim? Tako je. Rast proračunov, ki smo jo doživljali v preteklih letih, se bo namreč v naslednjih letih umirila in temu bo treba prilagoditi tudi pričakovanja. Občinski svetniki bodo na eni >d prihodnjih sej obravnavali tudi Iva prostorska načrta: za območje užnega dela Stola in za območje 'arje. Kakšne načrte ima občina na :eh dveh lokacijah? S prostorskim načrtom za ob-nočje Zarje želimo doseči ureditev :e lokacije, ki je že sedaj večinoma lamenjena obrti in podjetništvu. Zelike novogradnje pa na tem območju niso predvidene. Za južni jel Stolove lokacije pa je že vrsto et določena trgovska dejavnost, ■avnokar pa poteka tudi javna razgrnitev tega načrta. Ob Stolovi ponovni stavbi je načrtovana manjša :rgovina Hoferja, naprej proti Bi-itrici pa trgovski center z majhnimi :rgovinami in eno večjo blagovnico. Vlenim, da ta del občine potrebuje :rgovsko dejavnost. Od investitor-ev bomo zahtevali, da na lokaciji Doskrbijo za primeren prometni ežim, s komunalnim prispevkom Da bomo uredili rondo v Šmarci, Drometno povezavo tega območja / smeri proti Duplici, del sredstev Da bomo namenili tudi za gradnjo Dovezovalne ceste. Kako ste zadovoljni z učinkom d red kratkim izvedenih urbani-itičnih delavnic o ureditvi in vsebini Dbrežja Kamniške Bistrice? Namen teh delavnic je bil, da bi i razpravo o prihodnji podobi in zsebini tega prostora privabili čim zeč občanov. Vendar so se te de-avnice sprevrgle v politiziranje in Dridobivanje popularnosti tistih, ki Anton Tone Smolnikar: »Tudi letos občane vabim, da se od iztekajočega - lahko rečem, da tudi uspešnega - leta skupaj poslovimo na Glavnem trgu, kjer smo letos na veliko veselje mladih in tudi nekoliko starejših občanov postavili drsališče.« ne premorejo nobene ideje, kako bi se kakšnega problema tudi dejansko lotili, vseeno pa zelo vneto kritizirajo delo občinske uprave. Kaj pa se načrtuje na stari lokaciji Mesa in nekdanjega Alprema - občani namreč nasprotujejo gradnji novih stanovanj, želijo pa si parkirne hiše in zelenih površin? Še vedno sem prepričan, da smo se z rušitvijo Utoka rešili velikih težav. V kolikor se urejanja razmer ne bi lotili tako, kor smo se jih, bi imeli danes na tej lokaciji podobne, morda še večje težave kot jih imamo na severnem delu območja nekdanjega Stola. Prepričan sem namreč, da bi imeli danes na lokaciji Utoka nekaj deset, morda tudi sto različnih lastnikov, ob tem pa zaradi dolgoletne usnjarske dejavnosti na tem prostoru - še velike ekološke probleme. Prva faza te soseske je zgrajena, na lokaciji gradbene jame, ki meji na sosesko, pa po veljavni dokumentaciji kaj drugega kot poslovno - stanovanjski objekt ni mogoče zgraditi. Tudi na območju nekdanjega Alprema se bomo v naslednjih petih letih lotili gradnje stanovanj, ker nam lastnik tega območja že sedaj grozi, da bo v primeru, če tega prostora ne bomo namenili za poslovno - stanovanjsko gradnjo, posamezne hale razprodal po kosih, to pa bi pomenilo, da bi se zgodba, kot jo imamo na lokaciji Stola, ponovila še na lokaciji nekdanjega Alprema. Glede tega, da nekateri tu želijo park, pa samo to: ne vem, od kje bi nasprotniki novogradenj vzeli sredstva za nakup te lokacije in njeno preureditev v park. Območje nekdanjega Mesa, ki meri približno 2000 kvadratnih metrov, pa je res namenjeno preureditvi v park, vprašanje pa je, kdo bo za ta prostor (vključno z rušenjem objektov) pripravljen odšteti približno milijon evrov ter ga preurediti v park, ki mu ne bo prinesel nobenega prihodka. Občina Kamnik toliko denarja za ta namen zagotovo ne more nameniti. Lahko pa ga zagotovimo posredno in sicer tako, da lokaciji Mesa, Alprema in Utoka jemljemo kot celoto in nato s sredstvi komunalnega prispevka uredimo ta park. Kako pa napredujejo projekti širitve obvoznice, širitve Ljubljan- ske ceste in izgradnja povezovalne ceste? Projekt širitve Ljubljanske poteka po načrtih. Letos smo zamenjali del javne razsvetljave ter povečali kapaciteto vodovodnih cevi, ravno v teh dneh se začenja širitev od Mercatorja proti Metuljčku (novi blok nasproti pošte na Bakovniku, op. a.), prihodnje leto pa se bo širitev ceste nadaljevala do predvidenega križišča s povezovalno cesto. Zgodba okrog gradnje povezovalne ceste pa postaja malce čudna, saj je država kot glavni investitor financiranje tega projekta raztegnila na štiri leta. Prva faza, za katero so bila sredstva zagotovljena, je dokončana, izvajalec druge faze je tudi že znan in je z Direkcijo RS za ceste (DRSC) in Občino Kamnik podpisal že tudi pogodbo, zalomilo pa se je pri delni zapori kamniške obvoznice, kjer se bo gradnja povezovalne ceste tudi začela. Po nedavnih nesrečah na ljubljanski obvoznici je namreč DRSC postala zelo previdna pri izdajanju dovoljenj za zapore cest. Dovoljenje smo tako dobili šele prvega decembra, v teh dneh (najbrž po praznikih) pa se bodo dela - po zagotovilih izvajalca - tudi začela. Ker je financiranje tega projekta razdeljeno na štiri leta, morajo dela končati do konca oktobra 2008. Kako pa je s projektoma zahodne obvoznice? Projekt zahodne obvoznice, o katerem so nekateri razmišljali (za Kulturnim domom, skozi predor od Tunjiške ceste do Zapric ter s priključkom na Kranjsko cesto), se je po posvetu s strokovnjaki izkazal za neizvedljivega, zato smo se odločili, da pripravimo razpis za najboljšo varianto umestitve obvoznice v prostor. V prihodnjem letu, ko bomo spreminjali prostorske načrte občine, želimo potencialne trase vključiti v te načrte. Ne moremo govoriti o zahodni obvoznici, ampak o obvoznici, ki se bo izognila mestu, pa naj bo to na vzhodu ali zahodu... Omenili ste spremembe prostorskih načrtov: ali drži, da so občani zelo zainteresirani za gradnjo novih objektov in da so poslali veliko vlog? tar Dolce Vi ta PRAZNIČNE POTICE, PANETONI, PIŠKOTI... Pridružite se nam na silvestrovanju , na Glavnem trgu v Kamniku! k >7,* 7/z a /////< 1 h JV h Kii 7A »/A m lic //A > 0dPrlo: no d olj c k-soboto P - ZV pr.rcnmm/c in Lio zocS! Kamnik'L|uS Ja, res je, občani so nam poslali skoraj 900 vlog za gradbene projekte, med katerimi pa niso samo individualne stanovanjske hiše, ampak tudi štiri, pet in večstanovanjski objekti. Pri obravnavi teh vlog bomo morali seveda upoštevati veljavno zakonodajo, še posebno pozornost pa bomo posvečali lokacijam za podjetniško dejavnost. Nove lokacije za poslovno in podjetniško dejavnost bomo opredelili tudi v drugih delih občine, ne samo v samem mestu in na njegovem obrobju. Še vedno pa bodo glavne poslovne lokacije območji nekdanjega Stola in Svita, lokacija Alprema in nenazadnje tudi razvijajoči se prostor ob Korenovi poti, kjer pa imajo lastniki zemljišč precej težav z usklajevanjem interesov. V zadnjem času so javnost zelo razburila napoved uvedbe takse za vstop z osebnimi avtomobili v prestolnico. Kaj to, po vašem mnenju, pomeni za našo občino - je nadaljnje povečevanje kapacitet cestnega prometa, ko se naši občani vsak s svojim avtomobilom vozijo na delo v Ljubljano, sploh še smiselno ali bi bilo bolje izboljšati javni prevoz. Ste se o tej problematiki že s kom pogovarjali (predstavniki Kam Busa, Slovenskih železnic ali župani sosednih občin in Ljubljane)? Čeprav bi morala biti letos železniška povezava Ljubljane in Kamnika že posodobljena, se ta projekt še ni začel izvajati, zato je vključen tudi v razvojni program naše regije za obdobje od leta 2007 do 2013. Razumljivo je, da Kam Bus razmišlja komercialno, vseeno pa mislim, da se bo morala država z izvajalci javnega potniškega prometa nekako le dogovoriti za usklajen razvoj javnega potniškega prometa. Z ureditvijo plačljivega parkiranja v središču mesta smo - kot kažejo nekateri podatki - kar nekaj občanov že spodbudili k uporabi javnega prevoza. Kar pa zadeva mirujoči promet v naši občini, bo potrebno zgraditi še nekaj garažnih hiš in te bomo gradili v sklopu predvidenih novogradenj. Kdaj bo končan postopek denacionalizacije oz. vrnjena lastnina Meščanski korporaciji Kamnik? Ne gre samo za zahtevke Meščanske korporacije, ampak tudi družine Rechbach, ki želi v naravi Muzej Zaprice in več kot 10 hektarov zemljišč pod njim. V teh dneh sodni cenilec ocenjuje upravno stavbo občine, ki jo zahteva Meščanska korporacija v naravi, nerešena so zemljišča, ki jih občina potrebuje za širitev pokopališča na Žalah; država oz. Ministrstvo za pravosodje je že odkupilo stavbo kamniškega sodišča, ki je bila prav tako vrnjena v naravi. Ob teh zahtevah po vračanju v naravi se mi seveda zastavljajo številna vprašanja: ali smo v naši občini res tako veliki »dedki mrazi«, da moramo vse vrniti v naravi, namesto da bi posamezne objekte oz. parcele, ki se vračajo, odplačal odškodninski sklad RS. Tudi sicer imam občutek, da širom Slovenije denacionalizacijski postopki niso potekali tako kot v Kamniku, ob tem pa upam. da z vračanji ne delamo novih krivic, kakršne so se dogajale tudi ob nacionalizacijah v povojnem obdobju. Kako napredujejo vaša prizadevanja, da bi bil sedež Kamniško - Zasavske pokrajine v Kamniku? Naš občinski svet je sprejel sklep, da se naša občina ne vključi v Ljubljansko pokrajino. Politično vztrajanje pri štirinajstih pokrajinah se mi ne zdi smiselno, zavzemamo se za manjše število. Naša in sosednje severno-ljubljanske občine nimamo skupnih interesov z zasavskimi, s katerimi smo po sedanjem predlogu povezani v Kamniško - Zasavsko pokrajino. Ker dvomim, da bodo prihodnje leto pokrajine tudi v resnici zaživele, še vedno podpiramo razdelitev občin glede na zgodovinske meje. Sedanja (politična) razdelitev občin v pokrajine bi po mojem mnenju v prihodnjih letih škodila razvoju večine občin, ki se ne strinjajo s predlagano razdelitvijo. Kako ocenjujete prvo leto delovanja vaše koalicije in pomoč dveh profesionalnih podžupanov? Glede na to, da je delovnih nalog in pritiskov na občinsko upravo iz dneva v dan več (to ni problem samo v naši občini ampak - kot mi pripovedujejo župani drugih občin - tudi v vseh drugih), je vsekakor dobro, da ima občina dva podžupana, ki mi pomagata vsak na svojih vsebinskih področjih. Dela je toliko, da sam - čeprav imam ob strani dva podžupana - ne delam nič manj kot sem v prejšnjem mandatu. Kar pa zadeva koalicijo, naj povem, da se redno srečujemo in da smo z našim delom v prvem letu zadovoljni. Res pa je, da so cilji in pričakovanja koalicijskih partnerjev vsaj na nekaterih področjih tako veliki, da presegajo naše trenutne finančne zmožnosti. Želite ob tej priložnosti občanom sporočiti še kaj? Vsem tistim, ki z delom občinske uprave niso zadovoljni, bi ob tej priložnosti povedal samo to, da si celotna uprava prizadeva, da na njihove pripombe odgovarja v okviru znanja, sposobnosti in finančnih možnosti, ki jih ima na voljo. Vsega, kot sem že večkrat dejal, ni moč storiti naenkrat. Tisti, ki smo vsak dan v mestu, kjerkoli v svojem kraju, težko zaznamo vse novosti in dosežene rezultate, zato ni odveč omeniti številnih obiskovalcev, ki potrjujejo, da je kamniška občina v zadnjih letih dosegla velik napredek in da smo nanj lahko ponosni. Tudi letos pa občane vabim, da se od iztekajočega se - upam si trditi, da tudi uspešnega - leta skupaj poslovimo na Glavnem trgu, kjer smo na veliko veselje mladih in tudi nekoliko starejših občanov postavili drsališče. Drsališča sem si tudi sam želel že vse do začetka mojega županovanja, letos pa nam je ob pomoči nove direktorice Agencije za razvoj turizma in podjetništva dr. Andreje Eržen ta projekt tudi uspelo izvesti. ZORAN JEREB PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠPITALIČ ŽELI VSEM KRAJANOM BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN ZDRAVO ~ NOVO LETO 2008, KI NAJ NAM , #,y PRIZANESE Z NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI. Tiskovna konferenca Občine Kamnik Kljub manjšim proračunom v prihodnjih dveh letih glavne investicije niso ogrožene Župan Anton Tone Smolnikar je v torek novinarje, ki javnost obveščamo o dogajanju v kamniški občini, povabil na letošnjo zadnjo tiskovno konferenco ter nam skupaj s svojimi najožjimi sodelavci predstavil letošnje dosežke ter načrte občine za prihodnje leto. Največje pozornosti sta bila deležna osnutka proračunov za leti 2008 in 2009, ki sta manjša od letošnjega, ter sklep ministrstva za promet o ukinitvi prepovedi vožnje tovornih vozil težjih od 7,5 tone po cesti skozi Tuhinjsko dolino. Vi sprašujete, župan odgovatja Občan D. S. je name naslovil dopis, da je v zadnjem času v enem izmed slovenskih tednikov zasledil članek v zvezi z vračanjem kamniškega sodišča rimokatoliškemu samostanu usmiljenk sv. Vincencija Pavelskega. Zanima ga, če se je Občina Kamnik zoper denacionalizacijsko odločbo, s katero je bil objekt sodišča v naravi vrnjen, pritožila. Naj uvodoma navedem, da je bila v omenjenem denacionalizacijskem postopku zavezanka za vračilo Republika Slovenija in ne Občina Kamnik, zato občina tudi ni mogla vložiti pritožbe (oz. tožbe) na delno odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za kulturo. Denacionalizacijski postopek v zvezi z zahtevkom Rimokatoliškega samostana usmiljenk Sv. Vincencija Pavelskegaje bil namreč razdeljen na več faz oz. delov, saj so upravičenke vložile zahtevo za vračilo kar nekaj nepremičnin na območju občine Kamnik, vendar pa so za odločanje o vrnitvi različnih nepremičnin pristojni različni organi, poleg tega pa so tudi zavezanci za vračilo različni (v nekaterih primerih RS, v drugih Občina Kamnik,...). Zaradi zgoraj navedenih dejstev Občina Kamnik sicer razpoku ga tudi z odločbami, v katerih ni zavezanka za vrnitev, nima pa, kot že navedeno, možnosti vlaganja pravnih sredstev oz. sodelovanja v takem postopku. Tako iz delne odločbe, ki jo je v oktobru 2005 izdalo Ministrstvo za kulturo, izhaja, da se Rimokatoliškemu samostanu usmiljenk Sv. Vincencija Pavelskega vrne v last in posest nepremičnina, ki v naravi predstavlja hišo na naslovu Tomšičeva ulica 2, Kamnik, upravičenec pa je dolžan Republiki Sloveniji plačati razliko v vrednosti nepremičnine v znesku 29300 EUR, in sicer v 10-ih Ietihv 20-ih enakih polletnih anuitetah, s 6% obrestmi. To naj bi bila po mnenju sodnega cenilca in izvedenca gradbene stroke razlika med vrednostjo nepremičnine v času podtžavljenja in vrednostjo nepremičnine v času vračanja. Sam nisem zadosti strokovno podkovan, da bi takšnemu ce- nilnemu mnenju lahko argumentirano oporekal, četudi se mi kot laiku postavlja glede takšne ocene kar nekaj vprašanj... Rimokatoliški samostan je tako dobil v naravi vrnjeno stavbo, v kateri že vrsto let deluje kamniško sodišče. Iz nadaljnjih dokumentov, s katerimi Občina Kamnik prav tako razpolaga, je razvidno, da se zavezanka Republika Slovenija zoper takšno odločbo nipritožila. Razlogov za takšno ravnanje ne morem navajati, ker mi niso znani, niti razumljivi. Dejstvo pa je, da 19■ člen Zakona o denacionalizaciji izrecno navaja, da nepremičnim ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. Iz zgoraj omenjene delne odločbe izhaja, da je bil v postopku sicer postavljen cenilec gradbene stroke, za katerega ugotovitve pa je ministrstvo (samo?!) ugotovilo oz. ocenilo, da je izvedenec na šibkih pravnih podlagah ugotovil, da bi bili stroški nadomestitve nesorazmerno veliki. Tako je v obrazložitvi odločbe mogoče prebrati, daje iz cenitvenega poročila izvedenca mogoče razbrati, da bi bili stroški zavezanca za nadomestno nepremičnino 50% višji, kot če bi to nepremičnino nadomestil upravičenec. Vendar upravni organ takoj v naslednjem stavku pojasnjuje, da je izvedenec uporabil dvojna merila ter pravno osnovo, ki v času priprave poročila ni bila več veljavna, zato je upravni organ zaključil, da podatkov iz cenitvenega poročila m bo upošteval. Zakaj upravni organ ni zahteval popravka poročila ali pa naročil novega poročila pri kakem drugem izvedencu, mi ni znano. Kot navedeno: zavezanka Republika Slovenija se zoper omenjeno delno odločbo ni pritožila (pravilneje: vložila tožbe na Upravno sodišče - zoper odločbo namrečpritožba ni bila dovoljena), kar bi po logiki stvari večinoma pomenilo, daje zgodba zaključena. Vendar ne v tej zadevi: zoper odločbo je tožbo vložil upravičenec - Rimokatoliški samostan! Seveda ne zoper celo odločbo, Rimokatoliški samostan seje pritožil zoper odločitev, »da je dolžan Republiki Sloveniji plačati razliko v vrednosti nepremičnine v znesku 29-300 EUR (vlaganje občine in države v šestih desetletjih), in sicer v 10-ih letih v 20-ih enakih polletnih anuitetah, s 6% obrestmi, začenši 3112. ali 30.6. v letu, ko postane odločba pravnomočna«. Upravno sodišče je tožbi ugodilo, odločbo v tem delu odpravilo in vrnilo ministrstvu v ponoven postopek. Tako je vtem prispet*-ku že večkrat omenjena delna odločba postala pravnomočna v ostalem delu, tako daje dejanska vrnitev nepremičnine že bila izvršena. Nadaljnji dogodki sicer niso razvidni iz dokumentacije, s katero razpolaga Občine Kamnik, so pa javnosti znani: Republika Slovenija (natančneje Ministrstvo za pravosodje) je v objektu na Tomšičevi 2 približno leto dni ostala najemnik in plačevala najemnino, dokler ni bila zadnjega dne v letu 2006 sklenjena pogodba, s katero je Ministrstvo za pravosodje od Rimokatoliškega samostana stavbo odkupilo nazaj. In še nezanemarljiva malenkost: medtem je upravičenec na podlagi poravnave, ki joje sklenil z Vlado RS, dobil izplačano tudi odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe prostorov od sprejetja Zakona o denacionalizaciji pa do njihove vrnitve. Po neuradnih podatkih je šlo iz državne blagajne za odkup sodišča in druge stroške denacionalizacijskega postopka skoraj 1 mio EUR. Mnogi Kamničani so se ob teh podatkih globoko zamislilitudi sam sem se... ZUPAN ANTON TONE SMOLNIKAR Tuhinjska dolina prometno ogrožena Ta sklep je močno razburil celotno kamniško javnost, saj se bodo zaradi izogibanja voznikov cestnini varnostne razmere v naši občini močno poslabšale. Župan in občani Tuhinjske doline so se na to odločitev ministrstva za promet (s katero se slednje igra tudi z življenji šolarjev na poti v šolo in iz nje) takoj odzvali s protestnimi pismi, vendar nanje zaenkrat še ni bilo odgovora. Zato je župan na tiskovni konferenci napovedal usklajene protestne ukrepe občine in krajanov. »Ta cesta že pri sedanji količini prometa ne zagotavlja vame poti v šolo, saj ob njej ni pločnikov in javne razsvetljave, zato je bilo pritožb na nevarnost te ceste že sedaj veliko,« pravi župan Tone Smolnikar. Podžupan Rudolf Pfajfar pa dodaja, da ta odločitev ministrstva ni samo naš, kamniški problem, ampak tudi problem sosednjih občin, zato se bodo morale njegovega reševanje občine lotiti s skupnimi močmi. Področje družbenih dejavnosti Po besedah podžupana Braneta Goluboviča se bo v prihodnjih dveh letih občina na področju družbenih dejavnosti lotevala le manjših projektov, ker bo v posebnem skladu varčevala za finančno izjemno velik projekt novih šol. »Navkljub manjšim proračunom v prihodnjih dveh letih smo na področju dmžbenih dejavnosti uspeli zadržati enako raven odhodkov kot letos, uvedlipa smo tiuli nekaj novosti, zato sem prepričan, da bomo v naslednjih sedmih letih lahko realizirali vse zastavljene cilje,« je povedal Golubovič. Ob tem je za prihodnji dve leti napovedal urejanje zunanjih površin ob podružničnih osnovnih šolah, začetek obnove kulturnih domov (ki se bo nadaljevala tudi v letu 2010), ureditev nogometnega stadiona ter obnovo nekaterih športnih objektov in igrišč, obnovo vrtca v Stranjah, ureditev otroškega igrišča ob vrtcu v Šmarci in še nekaj drugih. Anton Kamin, podsekretar - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, po eni strani priznava, da se bo treba zaradi gradnje novih šol v prihodnjih letih čemu tudi odreči, vendar zaradi tega ne bo trpela kakovost življenja v naši občini. »Na področju dela z mladimi, kulture in športa odrekanja ne bodo potrebna, medtem ko bodo javni zavodi in ostali izvajalci v naslednjih letih morali poiskati in izkoristiti svoje notranje rezerve,« je še dodal Kamin. Župan pa je to priložnost izkoristil tudi za to, da je pojasnil, kako dragi (in predvsem za koga) so kamniški vrtci. »Izgradnja novega vrtca na Perovem je občino stala slaba dva milijona evrov, z letošnjim povečanjem kapacitet kamniških vrtcev za 220 otrok pa so se letni stroški občine za oskrbo predšolskih otrok povečali za več kot pol milijona evrov,« je povedal župan in dodal, da v vseh starost- nih skupinah 85 odstotkov staršev plačuje največ polovico cene programa, približno dve tretjini staršev pa največ trideset odstotkov. Ostalo prispeva občina. Prometna in komunalna infrastruktura Čeprav bo občina urejanju cest v naslednjih letih namenjala nekoliko manj sredstev kot v preteklih letih in letos, se bodo nekateri projekti vseeno nadaljevali. Med večjimi je treba izpostaviti: • nadaljevanje rekonstrukcije (širitve) obvoznice od Cankarjeve ceste do Šolske ulice, ki naj bi bila dokončana v letu 2009, • nadaljevanje rekonstrukcije (širitve) Ljubljanske ceste od Mercatorja do pošte na Bakovniku, ki naj bi bila dokončana, • izgradnjo povezovalne ceste med obvoznico in Ljubljansko, po kateri se bomo lahko vozili v letu 2010 ter • rekonstrukcijo in asfaltiranje ceste proti Zdravilnem gaju Tunjice, ki naj bi bila urejena v letu 2009. Septembrsko neurje je v naši občini poškodovalo 57 odsekov lokalnih cest in javnih poti, za njihovo sanacijo je občina že porabila četrt milijona evrov, vendar naj bi k temu dobrih 40 tisočakov prispevala država. V neurju se je sprožilo tudi večje število plazov, katerih sanacija je po navedbah Aleša Škorjanca -podsekretarja, vodje oddelka za gospodarske javne službe, stala skoraj 50 tisoč evrov. Večino tega denarja naj bi občini povrnila država, prihodnje leto pa naj bi iz državnega proračuna občina Kamnik za sanacijo plazov dobila še dobrih 120 tisoč evrov, sama pa bo za to namenila še 200 tisoč evrov. Podžupan Rudolf Pfajfar pa je v zvezi z največjimi komunalnimi projekti v prihodnjih letih povedal, da se že pripravljajo projekti za do- graditev kanalizacijskega omrežja v občinah, ki so priključene na CČN Domžale, ter prenovo vodovodnega sistema v Tuhinjski dolini. Za ta projekt naj bi 6,7 milijona evrov prispevala tudi EU, dela pa naj bi se po Pfajfarjevih napovedih pričela v letu 2009. Urejanje prostora Oddelek za urejanje prostora, ki že od leta 2006 pripravlja nove prostorske akte, za prihodnje leto pripravlja več občinskih podrobnih prostorskih načrtov, veliko pozornosti pa bo posvečal tudi vzpostavitvi rekreacijske osi ob Kamniški Bistrici, ki je bila širši javnosti predstavljena na nedavnih urbanističnih delavnicah. Občina Kamnik želi najprej urediti območje med trgovsko cono in brvjo na Perovem, kjer je bila ob septembrskem neurju brežina tako močno poškodovana, da je zahtevala sanacijo obstoječe sprehajalne poti. V prihodnjem letu naj bi se dela nadaljevala, načrtovana pa je tudi širitev poti v širšo rekreacijsko pot, primerno za pešce in kolesarje ter opremljeno s počivališči, otroškim igriščem ter urejenim dostopom do vode. S tem se bo začelo urejanje tako težko pričakovane rekreacijske poti vzdolž Kamniške Bistrice. Kljub številnim protestom proti odpravi omejitve tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino, ki smo jih naslovili na vse možne naslove, smo ostali brez ustreznih odgovorov. Ob koncu tedna so delavci Cestnega podjetja Ljubljana na podlagi odredbe Direkcije za ceste odstranili vse prometne znake, s katerimi je bil omejen promet tovornih vozil na cesti skozi Tuhinjsko dolino, kar praktično pomeni odprtje prometa tudi za vsa najtežja tovorna vozila. Zato je Občinski svet Občine Kamnik na svoji seji 19.12. 2007 obravnaval kot posebno točko dnevnega reda problematiko ukinitve prepovedi tovornega prometa na cesti skozi Tuhinjsko dolino in po razpravi sprejel dva sklepa, iz katerih izhaja, da proti popolni sprostitvi prometa odločno protestira in zahteva, da se odstranjena prometna signalizacija ponovno namesti, cesta pa se umesti v Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest za promet tovornih vozil, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton, (Uradni list RS št. 102/06) in v Pravilnik o omejitvah uporabe državnih cest, katerih trajanje je daljše od enega leta (Uradni list RS, št. 84/2007). Iz obrazložitve sprejetih sklepov izhaja, da je cesta, katere večina poteka po območju Občine Kamnik, preobremenjena že sedaj, ko po njej poteka promet z osebnimi vozili, delovnimi stroji, traktorji in lokalni tovorni promet. Cesta po- teka tudi skozi naselja, kjer objekti stojijo neposredno ob cestišču, na večjem delu ceste ni zgrajenih površin za pešce (pločnikov), kar je že ob sedanji gostoti prometa smrtno nevarno za najšibkejše udeležence v prometu (starejši občani, šolarji, otroci). Neurejene šolske poti predstavljajo največji problem z vidika prometne varnosti, na kar opozarjajo tudi starši in vodstva šol. Posledice so lahko katastrofalne, ne čakajmo nesreč! Zato krajevne skupnosti, osnovne šole skupaj s podružnič-nimi šolami, svetniki občinskega sveta, skupine krajanov in posamezniki odločno izpostavljajo zahteve, da se poveča^varnost udeležencev na tej cesti. Žal pa nam je minister s svojima pravilnikoma ne samo izničil vsa naša prizadevanja, ampak celo pomembno poslabšal sedanje prometne razmere. VLADIMIR KOROŠEC, direktor uprave Drsanje in silvestrovanje na Glavnem trgu z ansamblom Viharnik Dr. Andreja Eržen, nova direktorica Agencije za podjetništvo in turizem, napoveduje, da bo za vesel prehod iz starega v novo leto v Kamniku poskrbel ansambel Viharnik, odprto pa bo tudi drsališče, ki je - po njegovem obisku sodeč - ena največjih pridobitev naše občine v zadnjih letih. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo drsališče postavljeno vse do zimskih počitnic, saj je obisk drsališča zelo dober tako v dopoldanskem kot tudi v popoldanskem času. Glede turističnega obiska naše občine pa je direktorica agencije povedala, da je našo občino v prvih osmih mesecih letošnjega leta obiskalo približno 14.000 obiskovalcev (toliko so jih našteli v TIC-u, ki pa ga vsi obiskovalci ne obiščejo), med njimi je bilo približno polovica tujih. »Prihodnje leto bosta za našo agencijo najpomembnejša projekta izvedba Srednjeveških dni ter tradicionalnega srečanja narodnih noš, poleg tega pa bomo v sodelovanju s Termami Snovik ter družbo Velika planina skrbeli tudi za promocijo občine Kamnik doma in v tujini,« je še povedala Erženova. Občina Kamnik pa si prizadeva tudi za to, da bi izvajala in vodila turistično promocijo vseh občin severnega dela ljubljanske kotline. $£ Vsem krajanom Krajevne skupnosti Novi trg , in drugim Kamničanom ždimo vesel božič, v letu 2008 pa obilo sreče, $$ zdravja in osebnega zadovoljstva. Člani sveta KS Novi trg ZORAN JEREB rlh Želimo lepo božično in novoletno praznovanje, vse dni v prihajajočem letu pa naj vas spremljajo zdravje, sreča in uspehi. Svet KS Kamnik-Center KS Perovo Steletova cesta 25, Kamnik Telefon in telefaks: 01/8311-855 Mobitel: 051/864-514 E-naslov: info@kamnik-perovo.si Spletna stran: http://www.kamnik-perovo.si/ Veselo, uspešno, predvsem pa srečno v novem Cetu 2008 vam želimo elani sveta Perovo. KS Duplica želi vsem svojim krajanom blagoslovljene in družinsko doživete Božične praznike, v prihajajočem letu 2008 pa predvsem veliko zdravja, miru in osebne sreče. Krajane obveščamo, da bomo po novem letu ponovno delovali v prenovljenih prostorih KS na Jakopičevi 11 (bivši kulturni dom) na Duplici. Uradne ure: TOREK od 12. do 15. ure. Pokličete lahko na tel.: 041-254-730 ali pišete na naslov: info@ks-duplica.si Lepo povabljeni tudi na našo spletno stran: http://www.ks-duplica.si Predsednik KS Duplica Bogdan Pogačar in člani sveta MOP še naprej zagovarja Tiso d.o.o. in njeno zastrupljanje zraka Župan Anton Tone Smolnikar je na tiskovni konferenci povedal tudi to, da je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) 29. novembra zavrnilo pritožbo občine Kamnik zoper okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov, ki ga je Agencija RS za okolje (ARSO) izdala družbi Tisa d.o.o.. Pritožbo Franca Orešnika in sopodpisnikov zoper isto okoljevarstveno dovoljenje pa je ministrstvo celo zavrglo. Župan je zaradi tega že napovedal vložitev tožbe na Upravno sodišče, kot vse kaže pa bomo morali državo na Tišino obremenjevanje našega okolja opozoriti tudi z bolj radikalnimi sredstvi ter s tem problemom seznaniti tudi pristojne evropske institucije. To možnost je župan napovedal že letos junija na zboru krajanov KS Duplica, Šmarca in Volčji Potok, ki je bil posvečen ravno tej problematiki. Obnovljena kapelica v Hruševki Na cerkveni praznik Marije Brezmadežne, 8. decembra, so krajani Hruševke pripravili slovesnost ob blagoslovitvi obnovljene vaške kapelice, ki jo krasi kip Marije Pomočnice. Marijine pesmi so prepevali cerkveni pevci župnije Šmartno, obred blagoslovitve je z župnikoma Šmartna Jožetom Razingerjem in Avguštinom Klobočarjem opravil farni župnik Špitaliča in Motnika Franc Hočevar, doma zraven te kapelice. Prav prijetno preprost, domač je duhovnik Hočevar. Tako prepričljiv in raznežen je bil v svojih spominih na otroška leta, ko je pripovedoval o dogodkih med vojno in po vojni v zvezi s kapelico. Nanjo ga vežejo tudi lepi spomini na srečanje s sorodniki in prijatelji ob njegovi novi maši leta 1975, ki jo je opravil v farni cerkvi v Šmartnem, popoldan pa so se srečali pred to kapelico, ki je bila ob takratni priložnosti temeljito obnovljena. Na letos obnovljeno kapelico so krajani upravičeno ponosni, stara je več kot sto let, je okras vsej vasi in dolini. Pravijo pa, da kapelica in v njej Marija Pomočnica nista samo okras, temveč tudi kraj, kjer se radi ustavijo s prošnjo, zahvalo ali prosijo odpuščanja. Med obema vojnama so se m ob večerih zbirali vaščani in poprosili Marijo, da se jim ne bi zgodilo najhujše. Ob blagoslovitvi obnovljene kapelice je predsednik TD Jože Korošec izrazil zahvalo in zadovoljstvo za opravljeno delo: » Vesel sem, da v današnjih čudnih časih nipri- Na slovesnosti blagoslovitve obnovljene kapelice v Hruševki, ki krasi vas in dolino, so Marijine pesmi prepevali cerkveni pevci iz Šmartnega. šlo do nesoglasij pri izvedbi ob- Gora Sv. Miklavž, ostalo vaščani nove in vesel bom, če bo Marija Hruševke in donatorji. Vaščani so Blagoslovitev kapelice s pozlačenim kipom Marije Pomočnice. Pomočnica pomagala združevati ljudi dobre volje in ljudi, ki delajo za skupno dobro, pa naj bodo verni ali neverni. Dobro se še spomnim dogodkov iz otroških let, med njimi mi je živo v spominu, kako so se ustavili pri kapelici z vsakim pokojnim, pomolili so Oče naš in ga odpeljali v cerkev v Šmartno.« Jože Korošec je opisal obnovitvena dela: dali so Marijin kip v celoti pozlatiti, zamenjati ostrešje in ga prekriti z bakreno pločevino, zamenjati ograjo, novo je okno, fasada, plošče, obložili so kamenje, obnovljena je osvetlitev ... Stroški obnove znašajo 7.500 evrov, polovico je prispevala občina Kamnik iz postavke »obnova sakralnih objektov«, 500 evrov je prispevalo Turistično društvo z veseljem opravili veliko brezplačnih delovnih ur in tudi na ta način prispevali k urejenosti vasi in poti, ki vodi tod mimo proti Cva-ju in naprej k Sv. Miklavžu. Župan Tone Smolnikar jim je čestital za dobro opravljeno delo. Gostoljubna domačija Koroščevih bo udeležencem ostala v prijetnem spominu. Ob domačih dobrotah gospodinj iz cele vasi so prijateljski pomenki trajali dolgo v noč. Naslednji dan, v nedeljo, pa so pripravili slovesnost blagoslovitve obrambnega stolpa pri svetem Miklavžu na Gori. V času turških vpadov je obrambni stolp z obzidjem imel vlogo branitelja, varuha in zaščitnika. VERA MEJAČ Velika planina je po uspešnem remontu na nihalki in končanih pripravljalnih delih na smučišču pripravljena na novo smučarsko sezono, prekrita s približno 20 centimetri snega vabi na smuko in druge zimske dogodivščine na snegu že od danes, 21. decembra. Sezono pričenjajo z obratovanjem otroške vlečnice Jurček ter dvosedežnice Šimnovec, nihalka pa bo obratovala po zimskem voznem redu (vsako polno uro od 8. do 18. ure med vikendi, od 8.00 do 16.00 med tednom). Kot nam je povedal direktor zoni bo poleg dvosedežnice obrato-družbe Velika planina Marijan valo pet vlečnic, od tega Uidi vse tri Skornišek, so letos namenih velik poudarek čiščenju terena, postavitvi varovalnih ograj ter postavitvi vetrnih zapor ob smučišču. V zimski se- vlečnice v Tihi dolini. V letošnjem lem so pričeli tudi z elektrifikacijo naprav v Tihi dolini, s katero bodo nadaljevali takoj po končani zimski DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZU d. d. I ■ ■ . E KAM-BUS ŽELI VSEM SVOJIM * UPORABNIKOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! 1 Jp» Obenem obveščamo potnike, da bomo z novim letom dodali nekaj dodatnih odhodov na relaciji Kamnik-Ljubtjana, prav tako v Domžalah. Uvedli bomo direktno linijo Ljubljana-Snovik. Prav tako bomo prenovili sestavo delovnih nalog in upamo, sezoni. Vlečnica Tiha 1 bo tako obratovala na električni pogon, medtem ko bo vlečnici Tiha 2 in Tiha 8 po opravljenem remontu to sezono poganjal še dieselski motor. Da bo zima na planini zanimiva, so pripravili pestro dodatno ponudbo, ki je v prvi vrsti namenjena družinam ter oddiha in aktivnosti željnim obiskovalcem. Za najmlajše bo med vikendi organiziran brezplačen vrtec na snegu ter poligon z igrah. Ponovno bo svoja vrata odprla šola smučanja in deskanja na snegu Label, kjer si bo možno vso opremo tudi sposoditi, kar je še posebej dobrodošlo za začetnike in tiste, ki se bodo po nekajletnem premoru ponovno lotili smučanja. Vsak petek in soboto bo priložnost za nočno sankanje na osvetljeni in urejeni sankaški progi ob dvosedežnici, poskrbeli pa so tudi za dodatno gostinsko ponudbo. Poleg Gostišča Zeleni Rob je obiskovalcem po novem na voljo tudi manjše gostišče na zgornji postaji nihalke, ki ravno v teh dneh odpira svoja vrata. Nika Vrhovnik, ki v podjetju Velika planina skrbi za marketing, dodaja, da so v sodelovanju s Termami Snovik mdi za zimske mesece pripravili skupno ponudbo. Karti z imenom Zeleni mehurčki se je pridružila karta Beh mehurčki, ki združuje celodnevno smuko z malico na Veliki planini ter dvourno kopanje v Termah Snovik in bo na voljo v času zimske sezone. Velika planina, ovita v snežno belino, pa letos v najlepši naravni podobi pričakuje že tradicionalno polnočnico v kapeli Marije Snežne v pastirskem naselju, kamor se bodo na božični večer prav gotovo zgrni- le množice ljudi, saj je polnočnica na planini prav posebno doživetje. Letošnja še posebej, saj bo to že dvajseta polnočnica v kapeli Marije Snežne. SAŠA MEJAČ Prenovljeni vozni redi Kam-busa Že nekaj zadnjih let se javni prevozniki v Sloveniji srečujejo z vrsto težav zaradi neurejenih razmer na področju javnih prevozov, država z zamudo pripravlja razpise za podeljevanje koncesij. Stare koncesije potečejo z letom 2008, podjetja pa se bodo težko pravočasno pripravila na razpise, ki naj bi v prihodnje omogočala vstop tudi tujim podjetjem. Subvencije so prenizke in neustrezno dodeljene. Še zlasti problematičen je neustrezen odnos posameznikov in celotne družbe dejavnih prevozov. Država in lokalne skupnosti bi namreč z ustreznimi subvencijami in z osveščanjem o pozitivnih učinkih uporabe javnih prevoznih sredstev na obremenjenost cest in onesnaženost zraka prispevale k temu, da bi se ljudje pogosteje in bolj množično odločali za vožnjo z javnimi prevoznimi sredstvi. Kamniški prevoznik Kam-bus je eno najbolj zdravih avtobusnih podjetij v državi z visokim standardom prevozov in najmlajšim voznim parkom, a se vsakodnevno soočajo z vrsto težav, povezanih tudi z zastoji v prometu in posledično s težavami pri izvajanju voznega reda. Zato so se odločili, da z novim letom začnejo postopno prenavljati delovne naloge in vozne rede ter na najbolj frekventni relaciji med Kamnikom in Ljubljano dodajo nekaj novih odhodov, novost pa bo tudi direktna povezava med Ljubljano in Termami Snovik. Direktorica podjetja Kam-bus Sonja Zore, ki ob 15-letnem delu v tem podjetju dobro pozna razmere na področju avtobusnega prometa, nam je pojasnila: »KAM-BUS že vrsto let opravlja javne linijske prevoze potnikov, prav tako opravi večino šolskih prevozov v občini Kamnik, Domžalah, Lukovici in Moravčah. Skozi leta delovanja smo pridobili zaupanje pri opravljanju občasnih prevozov. Posodobili smo vozni park, uvedli sodobnejši sitem pobiranja voznine, smo eden najcenejših prevoznikov v državi, smo edini, ki imamo skupaj s Slovenskimi železnicami enotno vozovnico. Žal pa se že kar nekaj let soočamo s problemom velikih zastojev v prometu, kar posledično pomeni velike zamude, nespoštovanje voznih redov, s tem pa nezadovoljstvo in izgubo potnikov. Glede na to, da na zastoje in prometno ureditev nimamo kaj dosti vpliva, smo se odločili, da z novim letom prenovimo vozne rede in delovne naloge, ki se skozi leta niso kaj dosti spreminjale. Upoštevanje voznih redov je zaradi zastojev in zamud v konicah skoraj nemogoče. Pri iskanju rešitev za izboljšanje položaja smo se odločili, da bomo na relaciji Kamnik - Ljubljana- Kamnik dodali nekaj odhodov, s čimer bomo zapolnili praznine, ki nastajajo zaradi velikih zamud in se vlečejo iz voznega reda v vozni red. Prav tako smo nekaj odhodov dodali v Domžalah, spremenili delovne naloge tako, da se zamude, ki nastanejo v konicah, ne vlečejo še v naslednje odhode. Uvedli bomo direktno linijo na relaciji Ljubljana-Snovik, pri čemer pričakujemo sodelovanje z Občino Kamnik oziroma Termami Snovik, vsaj kar se tiče obveščanja uporabnikov. Upamo, da bomo z omenjenimi ukrepi vsaj deloma omilili težave glede zamud. Zavedamo se, da je cena za javne linijske prevoze previsoka in ne stimulira uporabe tovrstnih prevozov. Smo delniška družba, ki subvencij s strani države skoraj ne dobi, zato pričakujemo, da bo država oziroma lokalna skupnost skupaj z nami pristopila k reševanju tega problema in da nam nove koncesije ne bodo poslabšale položaja.«. SAŠA MEJAČ Blagoslovitev obnovljenega obrambnega stolpa na Gori Turistično društvo Gora sv. Miklavž v Tuhinjski dolini je na Miklavževo nedeljo pripravilo slovesnost ob zaključku obnovitvenih del protiturškega obrambnega stolpa s severnim delom obzidja, ki jo je pospremil tudi prihod Miklavža. Sv. mašo, ki jo je daroval domači župnik, so obogatili cerkveni pevci. Po končanem obredu je prišel na obisk Miklavž, nagovoril otroke in vse navzoče tudi obdaroval. Na Gori se je še delno ohranilo obrambno obzidje in okrogli stolp iz časov turških vpadov. Severno stran stolpa in obzidje je že močno načel zob časa in sta bila v zelo slabem stanju. Za preprečitev še hitrejšega propadanja so stolpu leta 1998 dali novo ostrešje in ga pokrili s skodlami. Letos je Občina Kamnik namenila finančna sredstva in v septembru je stolp zasijal v prvotni podobi. Gospod župnik Jože Razinger je blagoslovil stolp, da bi obiskovalcem služil za ogled. Predsednik TD Jože Korošec se je zahvalil Občini za finančno podporo in prizadevnim članom za pomoč pri dovozu kamenja in drugega gradbenega materiala, saj je pro-titurški stolp z obzidjem edini tovrstni spomenik v naši občini. Slovesnosti se je udeležilo veliko prijateljev gore in gostov. Med njimi smo bili še posebej veseli podžupana Braneta Golubiča, Antona Kamina in župana Toneta Smolnikarja, ki je nagovoril prisotne in pohvalil TD in prizadevne krajane za vse opravljeno delo. Potrudile so se tudi domače gospodinje, ki so poskrbele, da so se prisotni lahko posladkali z doma pripravljenim pecivom. Po slovesnosti se je nadaljevalo sproščeno druženje ob toplem čaju, domačih suhomesnatih specialitetah in pecivu v prijetno topli mežnariji, vse do prihoda članov planinskega društva OŠ Šmartno in njihovega Miklavža. ŠTEFKA LEGEDIČ ALU ALU projekt d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 6 Tel.: 01/83 15 015 www-aluprojekt.si, info@aluprojekt.s! ALU OKNA IN VRATA ALU ZIMSKI VRTOVI ALU FASADE Strankam in poslovnim partnerjem voščimo lep božič ter srečno in uspešno leto, ld je pred nami! \ Z tri val Vb , . Trival kompoziti d.o.o., Bakovnik 3,1241 Kamnik, KOmpOZltl Slovenija, tel. 01 8313 341, faks 01 8312 294 Smo uspešno podjetje z dolgoletno tradicijo v proizvodnji kompozitnih cevi in profilov. Iščemo: POSLOVNO SEKRETARKO Za samostojno delo na področju poslovne korespondence, fakturiranja in dela s strankami Delo je za čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu, z možnostjo podaljšanja. IZDELOVALCA KOMPOZITOV Za delo na vlečnih in navijalnih linijah v proizvodnji v 3 izmenah Delo je za določen čas z možnostjo podaljšanja. Ponujamo urejeno delovno okolje in nagrajevanje po učinku. Zainteresirane vabimo, da pošljejo ponudbe s šolskimi spričevali in kratkim življenjepisom na naš naslov. JESENI BOMO POSTAVILI MAMUTA V NARAVNI VELIKOSTI Prihodnje leto bo minilo 70 let od odkritja okostja mamuta v Nevljah in na občini so se to obletnico odločili primerno proslaviti. Neveljski mamut, ki že od leta 1938 privablja obiskovalce v Prirodoslovni muzej Slovenije, naj bi namreč postal ena večjih turističnih zanimivosti naše občine. Septembra bo na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice svoje mesto namreč našel bronasti mamut v naravni velikosti, ki ga že nekaj mesecev izdeluje kipar Miha Kač. Projekt, ki je velik kot mamut sam, kakor pravijo na občini, se je z različnimi aktivnostmi že začel - predstavili so ga tudi na novinarski konferenci. 20.000 let staro okostje mamuta, ki so ga leta 1938 našli pri izkopu temeljev za most čez Nevljico, je le eno od dveh tako dobro ohranjenih okostij te ledenodobne živali v Evropi, zato ima še toliko večjo vrednost. Končne ocene, koliko bo stal projekt postavitve skulpture v naravni velikosti, še ni, je pa občina že v letošnjem letu izdelavi mamuta namenila 25.000 evrov, v prihodnjem proračunu pa bo postavka za ta namen težka še dodatnih 120.000 evrov. »Projekt Mamut v naših glavah zori že več let in v vsem tem času je bilo že kar nekaj stvari narejenih, a 70-letnica se nam je zdela dovolj primeren trenutek, da se lotimo večjega zalogaja. Gre za projekt, ki mu moramo posvetiti precejšnjo pozornost, saj bi rad dosegli širšo odmevnost, ki bo Kamniku pomagala, da bo vsaj na področju turizma prepoznaven daleč naokoli. Prihodnje leto bomo skulpturo v naravni velikosti postavili, a projekt se tu še ne bo zaključil, saj v naslednjih letih načrtujemo še vrsto vsebinskih dopolnitev. Po tehtnem premisleku smo se odločili, da te skulpture ne bomo postavili v Nevljah, saj se nam je zaradi širšega konteksta celotnega projekta sotočje obeh rek zdela najboljša rešitev,« je glavne značilnosti povzel župan Anton Tone Smolnikar in dodal, da bo postavitev mamuta eden večjih projektov, ki se ga bo občina lotila v prihodnjem letu. Štiri metre v višino in šest v dolžino Pobuda za postavitev mamuta v naravni velikosti je na občino priromala s strani kiparja Mihe Kača iz Bistričice. »Leta 2005 sem obiskal Južno Ameriko in tam videl skulpture dinozavrov, ki so privabljale trume turistov in takrat sem pomislil, zakaj ne bi tudi pri nas, kjer smo izkopali mamuta, postavili nekaj podobnega. Med Kamničani sem hitro naletel na podporo, prav tako na občini in pred dvema letoma sem se lotil prve manjše skulpture. Odnesel sem jo v prirodoslovni muzej in jo ob strokovni pomoči Katarine Krivic in Vide Pohar tako dodelal, da je mamut zdaj verodostojen in tak, kot mora biti,« je povedal Miha Kač, ki je doslej izdelal že več različic mamuta v različnih velikostih. Poleti pa se je lotil svojega največjega kipa doslej - mamuta v naravni velikosti, ki mu pri nas in daleč naokoli ne bo para. »Mamut bo v dolžino meril 6,3 metre, v višino pa 4 metre. Celotna površina obsega kar 45 m2, v bronu pa bo težek poltretjo tono. Dimenzij te skulpture si človek kar ne more predstavljati, če je ne vidi v živo. Kar nekaj kilogramov sem izgubil od poletja, saj je delo fizično zelo naporno, pa tudi tehnično vse prej kot enostavno, saj ni ne orodja in ne slikovnega gradiva, ki bi mi bilo v pomoč, zato sem se vsega moral lotiti s polno mero iznajdljivosti,« je novinarjem povedal Kač, ki je delo označil za garanje, a hkrati poudaril, da se je projekta - ne glede na to, da ga v precejšnji meri s svojim delo sponzorira sam, saj zalogaja občina finančno sicer ne bi zmogla - lotil z dušo in srcem, za Kamnik, ki bo s tem veliko pridobil. Neveljski mamut na varnem v depoju Okostje neveljskega mamuta, ki je osnova za izdelavo skulpture v naravni velikosti, se že vse od najdbe nahaja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer mu posvečajo prav posebno pozornost. »Že leta 1938, ko je bilo okostje izkopano, je prirodoslovni oddelek takratnega Narodnega muzeja, najdbo restavriral in mamut je bil že pred drugo svetovno vojno postavljen na ogled obiskovalcem. A klimatske razmere v muzeju so v tem obdobju zahtevale vnovično restavracijo ohranjenega okostja, ki pa nam je povzročila kar precej dela,« je povedala kustodinja Prirodoslovnega muzeja Slovenije Katarina Krivic, ki je neveljskega mamuta restavrirala in ga ohranila za nadaljnje rodove. K ponovni konzervaciji so pod njenim vodstvom pristopili leta 1995 po temeljitem posvetovanju s kar 23 svetovnimi konzervatorskimi centri po vsem svetu. »Na podlagi nasveta danskih strokovnjakov smo se odločili, da okostje ponovno potopimo v poseben vosek in to pod zmanjšanim tlakom, torej ,v vakumu. V ta namen smo se povezali z Inštitutom Jožef Štefan, kjer so prav za restavracijo tega okostja razvili in izdelali unikatno napravo - ogromen, kar 2600 litrov velik kotel. Leta 1996 smo začeli s postopkom in v nekaj letih preparirali vse kosti,« je zgodovinsko delo opisala kustodinja in dodala, da so se ob tem odločili izdelati tudi odlitke vseh kosti. »Trenutno so vse kosti, ki jih lahko vidimo razstavljene v muzeju, že odlitki - originale smo spravili na varno v depo.« Okostje je privabljalo množice ljudi Kaj se je v Nevljah dogajalo pred skoraj sedemdesetimi leti, Miha Kač mamuta v naravni velikosti že od poletja izdeluje na svojem domu v Bistričici pri Kamniku, najmanjša različica pa bo primerna kot spominek. / foto: arhiv Občine Kamnik Društvo upokojencev Kamnik objavlja prosto mesto vodje okrepčevalnice »PRI MARJANCI«, Kamnik, Kolodvorska 5. Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje samostojne gostinske dejavnosti. Pisne prijave sprejema Društvo upokojencev Kamnik do konca meseca decembra 2007. S kandidati bodo opravljeni osebni razgovori, kjer jim bodo predstavljeni tudi ostali pogoji. O izbiri bodo kandidati pisno obveščeni. dobro ve Danijel Bezek, ki se je skupaj s sinom Benjaminov precej ukvarjal s to neveljsko znamenitostjo. »14. marca 1938, na lep spomladanski dan, le nekaj ur zatem, ko je Hitler zavzel Avstrijo, je delavec v Nevljah ob izkopu temeljev za most naletel na ‘štore’, kakor je sam povedal. O tem je obvestil tedanjega župana Nandeta Novaka, le-ta pa se je takoj odpravil k višjemu veterinarskemu inšpektorju Sadnikarju. Skupaj sta se odpravila v Nevlje, z njima pa je šel tudi slikar Cuderman, ki je napravil prve posnetke najdbe. Hitro so ugotovili, da gre za kost, a ne posamično, pač pa za nekaj večjega, za celo okostje. Obvestili so pristojne v Ljubljani in konservator iz muzeja je že naslednji dan ugotovil, da bodo potrebna izkopavanja,« je povedal Danijel Bezek, ki je pred leti tudi izdal didaktično oblikovano brošuro o mamutu, iz katere je moč tudi razbrati, da so ob izkopavanjih našli tudi ostanke kurišča, kamnite ostru-ške, ostanke severnega jelena in druge sledi, ki so pokazale, da je bila na tem področju pred davnimi tisočletji postojanka ledenodobnih lovcev. Ocenjeno je bilo, da je okostje mamuta staro približno 20.000 let in novica o najdbi se je hitro razširila daleč naokoli. »Pri izkopu mamuta so takrat pomagali mnogi domačini in okostje je bilo že 7. aprila izkopano, zamavčeno in prepeljano v Ljubljano. Že nekaj dni po najdbi, 19. marca, na zapovedani cerkveni praznik sv. Jožefa, je v Nevlje prišlo kar dva tisoč ljudi. Množice so takrat prihajale celo iz Avstrije in Italije, zanimanje je bilo zares izredno.« Velik mamut potrebuje velik prostor Na občini si želijo, da bi mamut v naravni velikosti takšno veliko zanimanje povzročil tudi danes in v prihodnjih letih, zato so v ta namen izbrali lokacijo, ki naj bi bila po mneju arhitektov v ta namen najbolj primerna. »Takšna bogata najdba potrebuje velik prostor. Ob izbiri prostora smo upoštevali več izhodišč -med drugim to, da je bilo okostje najdeno ob Nevljici, da ta velika skulptura potrebuje prostor, ki bo to velikost poudaril, in dejstvo, da si želimo mamuta na lokaciji, ki bo vidna od daleč in dostopna od blizu,« je izbiro lokacije na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice argumentiral arhitekt Tomaž Schlegl. Mogočna skulptura, vlita v bron, bo postavljena prav na sotočju, do nje pa bo vodila pot, ki bo urejena kot časovni trak. »Mamut je star 20.000 let, zato bomo pot razdelili v dvajset segmentov, pri čemer bo vsak predstavljal eno tisočletje. Na tak način bomo obeležili zgodovino Kamnika, Slovenije, morda celo Evrope.« Schlegl si želi z belim betonom poudariti obdobje ledene dobe, v kateri je živel mamut, opo- zarja pa tudi, da bo do ureditve celotnega območja preteklo še nekaj let, saj je sotočje uvrščeno v območje mestnega parka, ki ga bodo tu uredili v povezavi s Krš-mančevim parkom na severu. Skulptura bo postavljena v začetku septembra Dejavnosti občine in Agencije za turizem in podjetništvo občine Kamnik, kjer bodo skrbeli predvsem za promocijo in nadaljnje vsebine, se ne bodo zaključile samo s postavitvijo skulpture, ampak je namen in cilj projekta v tem, da bi za pomen najdbe izvedeli tako Kamničani kot širša javnost. »Želeli bi, da mamut postane nek simbol našega mesta. Že ta mala skulptura, ki jo imamo zdaj v TIC-u je naletela na velik odziv. Med aktivnostmi, ki jih načrtujemo preko celega leta, je ponatis knjižice o mamutu, izdelava spominske znamke in ureditev učne poti od Nevelj do Kamnika,« je načrte razkrila Andreja Eržen. Na občini so postavitev mamuta sprva načrtovali ob občinskem prazniku, 29. marca, a so uresničitev projekta prestavili na začetek septembra. »Če smo se že lotili takega zalogaja, je prav, da ima skulptura tudi svojo vrednost, zato smo izmed vseh materialov tudi izbrali bron. Takoj po sprejetju proračuna bomo začeli zbirati ponudbe, da bo izbrani livar, ki za takšno delo sicer potrebuje kakšnih pet mesecev, svoje delo lahko opravil čez poletje. Seveda pa računamo tudi na sponzorje in donatorje ter na možnosti evropskega sodelovanja,« je še poudaril župan. Niko Sadnikar o mamutu Veliko zanimivega o zgodovinski najdbi mamutovega okostja v Nevljah ve povedati tudi Niko Sadnikar, ki je bil tistega leta star komaj 22 let.» Tistega dne, 14. marca, se še zelo živo spominjam. Tedanji župan Nande Novak, doma z Vrhpolj, se je s kolesom pripeljal k nam domov na dvorišče, midva z očetom sva pa ravno obrezovala drevje, ker je bil lep pomladni dan. Zaklical je, naj prideva dol z drevesa, ker ima kos črne gmote, za katero predvideva, da bi lahko bila kost. Ko je najdbo pogledal moj oče, je takoj vedel, da gre za kost praživali, verjetno prav mamuta. Rekel mu je, daj se obrne na banovino. In res je župan poklical bana Marka Natlačna, ta pa ga je napotil do profesorja Kosa, ki je nato tudi prišel v Nevlje. Vsega tega se še zelo živo spominjam in ta mamut me spremlja celo življenje,« je povedal Sadnikar in čestital županu, da se je lotil tako velikega in za Kamnik pomembnega projekta, žal mu je edino to, da za lokacijo postavitve skulpture niso izbrali mesta prvotne najdbe v Nevljah. JASNA PALADIN Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Glavni trg 2, 1241 Kamnik ir tel: +386 1 831 82 50 p e-mail: kamnik@razvoj.si •*" www.kamnik-tourism.si ¥ [tet® KOLEDAR PRIREDITEV DOM KULTURE KAMNIK www. domkulture. or a. 041/360-399 ali 01/839-76-06 petek. 21. december, ob 10. uri ŠCRM Kamnik, IMPROPARADA zaključena prireditev sobota. 22. december, ob 11. uri OŠ Mekinje: KAKO JE SLONČEK RIKI ŽELEL SPOZNATI BOŽIČKA predstava za otroke, za izven, vstopnine ni nedelja. 23. december, ob 20. uri Simfonični orkester Domžale - Kamnik: NOVOLETNI KONCERT za izven, vstopnina 10 € MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17, www.kam.sik.si Študentski klub Kamnik in Matična knjižnica Kamnik vabita na potopisni predavanji: V sredo. 9. ianuaria 2008. ob 19.30: Srednja Amerika. Predava: Anja Bizjak V sredo. 23. ianuaria 2008. ob 19.30: Alžirija - najbolj varna med nevarnimi. Predava: Senad Osmana]. Vstop prost. Vabljeni! BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA Turistično društvo Kamn‘k, tel: 031 528 747 (Alenka Hribar) ali tdkamnik@gmail.com sobota. 22. december, ob 14. uri: OTVORITEV RAZSTAVE JASLIC (razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo med 14. in 17. uro in sicer do 2. februarja oziroma Svečnice) nedelja. 6. januar 2008. od 14h do 17. uri: PETJE KOLEDNIC nedelja. 20. januar 2008. od 14h do 17. uri: PRAZNIK KOLIN (prijave na tel. 041 376 638) TURISTIČNO DRUŠTVO TUHINJSKA DOLINA Sobota. 26. in nedelja. 30. decembra, ob 17. uri v Bizjakovih dolinah pri Termah Snovik BOŽIČNE ZGODBE Z ŽIVIMI JASLICAMI mesečni koledar JANUAR 2008 7* tloživetji jr to no Milila iizelij«ilcktix t-f; tuiijvgiVdomn airn Bernika % Domžale četrtek, lo. januar ob 19:00 - GALERIJA DOMŽALE Primož Hieng “Soline - med nebesi in zemljo” Fotografska razstava bo odprta do petka, 25. januarja 2008. Vstop v Galerijo Domžale je prost. Organizirano vodstvo po razstavi bo v četrtek, 17. januarja ob 18:00. sobota, 12. januar ob 10:00 Lutkovno društvo Lutkomotiva Po motivih slovenske ljudske pravljice: Fižolček, ogelček in slamica lutkovna predstava četrtek, 17. januar ob 20:00 - GALERIJA DOMŽALE JAZZ v Galeriji / Festival DNK Fake Orchestra Quartet Ana Vipotnik vokal, Igor Leonardi kitara, Nino De Gleria bas, Aljoša Jerič bobni jazz koncert (VSTOP PROST) INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale mmm MARIJINE IN ADVENTNE PESMI NA ŠUTNI »BODI NAM POZDRAVLJENA ..._« so pevci in pevke Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik naslovili glasbeni večer v soboto, 8. decembra, na praznik Marije Brezmadežne s koncertom Marijinih in adventnih pesmi v cerkvi Marijinega Brezmadežnega spočetja na Šutni v Kamniku. Slovenci imamo veliko pesmi, posvečenih Mariji, in kratek izbor smo slišali ta večer v izvedbi pevk Cerkvenega pevskega zbora župnije Sela pri Kamniku, Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik in Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel Zveze Slovencev Gornji Senik iz Madžarske. Mešani zbor župnijske cerkve sv. Neže na Selih sestavlja petnajst pevk in pevcev. Kljub precejšnji oddaljenosti nekaterih pevk in pevcev zadovoljivo pokrivajo glasbene potrebe župnije. Ena večjih težav zbora je majhno število moških pevcev, kar močno vpliva na izbor pesmi, ki se jih lotevajo. Pevski zbor od leta 1999 vodi Andrej Kotnik. igralskih in plesnih sposobnostih. Zbor je bil ustanovljen leta 1997, letos praznuje desetletnico uspešnega delovanja. Kot že sedem let doslej, jih je tudi ta večer spremljala organistka prof. Marija Holcar, ki že 46 let orgla na Sutni in pri frančiškanih, na porokah, pogrebih ... S tremi slovenskimi in eno madžarsko pesmijo so se predstavili pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Avgust Pavel Zveze Slovencev Gornji Senik. Prepričali so nas, da slovenska pesem in beseda v Porabju ne bo izumrla. Zbor je najbolj znana kulturna skupina v Porabju na Madžarskem, tako med domačini, kot širše na Madžarskem in v Sloveniji. Deluje v največji vasi v Porabju in je bil ustanovljen leta 1938. Program zbora je sestavljen iz priredb porabskih ljudskih pesmi in zborovskih skladb slovenskih avtorjev, neguje pa tudi cerkvene pesmi. Vse od začetka je stalni gost vsakoletnih taborov pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in številnih prireditev na "te /v. -isAaj srt.TTr- 'f**' šm EH1 1 C' fnHHii Jr 'S ^ E "■ kU shhh m jg«' ^gjggiHA Za zaključek prazničnega večera so pevci združili moči in ubrano zapeli ljudsko Pred teboj, o Mati in himno tega koncerta BODI NAM POZDRAVLJENA Ignacija Hladnika. Sledil je nastop organizatorja večera - pevk in pevcev Komornega pevskega zbora Šutna Kamnik, ki ga pet let uspešno vodi zborovodja Rok Rakar. Repertoar zbora obsega najrazličnejša dela slovenskih in tujih avtorjev. Poleg koncerta BODI NAM POZDRAVLJENA vsako leto izvedejo letni koncert in pojejo na številnih nastopih v Kamniku in okolici, drugod po Sloveniji in v tujini. Vsakoletna stalnica pa je sodelovanje s Kulturnim društvom Miran Jarc Škocjan, kjer se pevke in pevci v predstavah radi preizkušajo ne le v pevskih vložkih, ampak tudi v Madžarskem in v Sloveniji. Že vrsto let sodeluje na vsakoletnih pevskih revijah zamejskih in slovenskih pevskih zborov PESEM NE POZNA MEJA. Organizatorju prazničnega koncerta Komornemu pevskemu zboru Šutna Kamnik gre vsa pohvala. Njihova želja je prepevanje s pevskimi prijatelji tudi iz najsevernejšega predela slovenskega narodnega ozemlja - iz Porabja, druženje in predstavitev zgodovinskih in naravnih lepot našega bisera Kamnika z bližnjo in daljno okolico. VERA MEJAČ Božično-novoletni koncert Glasbene šole Kamnik POLEPŠALI PREDPRAZNIČNE DNI V Domu kulture Kamnik je Glasbena šola Kamnik v sredo, 12. decembra, pripravila slavnostni koncert učencev. Zanimivo Matjaž Poljanšek iz Kamnika na harmoniko igra že 11 let, njegov mentor je Robert Stopar. Dosegel je že številne zmage, za kar je prejel več priznanj in nagrad. Čestitamo! prireditev je povezoval njen organizator in vodja prof. Egon Bajt. Prepeval je otroški pevski zbor, vokalna skupina GŠ Kamnik, lepo ubrano sta zapeli tudi Ines Novak in Vesna Potokar. Na različnih glasbenih inštrumentih pa so se predstavili: trio flavt - Lara Koritnik, Lara Kolenc in Zala Metelko; trio - Ana Marija Rupnik - violina, Petra Kokotec - citre in Katarina Rupnik - kitara; godalni kvartet: Eva Vrhovnik -1. violina, Ana Hergeuth - 2. violina, Mirjam Homar - 3. violina in Kristina Omovšek - violončelo; Manca Berlec je na harmoniki zaigrala tri ljudske pesmi; Eva Vrhovnik na violino, Jošt Mandič na saksofon, Domen Spruk na klavir, Janez Spruk na baterijo (več tolkal skupaj); Manca Podgornik je na klarinet zaigrala Promenado; Urška Kadunc iz Tuhinja, študentka 1. letnika pedagoške fakultete - smer predšolska vzgoja, obiskuje 4. razred klavirja na kamniški glasbeni šoli. Z mentorico prof. Marijo Holcar sta na klavir štiriročno zaigrali Schubertovo Serenado. Piko na i je dal večeru virtuoz na diatonični harmoniki Matjaž Poljanšek iz Kamnika z Mozartovo Alla Turca, Šestnajstletni Matjaž na harmoniko igra že 11 let, njegov mentor je Robert Stopar. Med številnimi odmevnimi zmagami naj spomnimo na zadnjo, ko je na Mercatorjevem tekmovanju »Osvoji harmoniko svetovnega prvaka in postani Mercatorjev harmonikar 2007« v močni konkurenci zmagal in prejel zasluženo glavno nagrado - diatonično harmoniko Lanzinger, prestižni model Novato. Ubranemu prepevanju Vesne Potokar (na levi) in Ines Novak smo pozorno prisluhnili. Njun mentorje prof. Egon Bajt. VERA MEJAČ Janeza Spruka uči igranja na baterije (več tolkal skupaj) prof. Martin Janežič. RAZSTAVA KUD TONE KRANJC Pestra paleta del v različnih tehnik; V Galeriji Veronika je od srede, 12. decembra, do 10. januarja odprta razstava slik ustvarjalnih članic in članov kamniškega Kulturno umetniškega društva Tone Kranjc. Mentor je akademski slikar Alojz Berlec. Pestro paleto del v različnih tehnikah so na ogled postavili naši kamniški umetniki: Mira Resnik, Drago Bizjak, Robert Uranič, Mojca Šikonja, Andrej Potokar, Jure Rcjc,Julij3 Fornazarič, Marjan Burjfl, Alenka Sušnik, Jože Mihelič, Slavko Smolnikar, Vinko Romšak, Marjan Novak - Škatla, Dušan Štrajhar, Lojze Drolc, Jelka Pogorelec Srebrič, Urban Žurbi in Irena Redja. ... s priznanjem je nagrajena tudi slika z naslovom Grad Žužemberk, akril, Irene Redja iz Kamnika. Na razstavi se predstavlja s pričujočimi štirimi slikami, ki so pritegnile pozornost obiskovalke. Nekatera dela dokumentirajo zaslužna priznanja Zveze likovnih društev Slovenije in certifikati: Mira Resnik in Drago Bizjak dve priznanji in certifikat, po eno priznanje pa imajo v rokah Alenka Sušnik, Jure Rejc in Irena Redja. Ti avtorji si prav gotovo zaslužijo kratke predstavitve v priložnostni zloženki, ki jo tokrat na žalost ni bilo. Manjkajo tudi naslovi slik, saj je razstava namenjena tudi laikom, mar ne? Napako je na slovesnosti ob odprtju razstave nekoliko popravil likovni kritik dr. Mirko Juteršek s kratko predstavitvijo razstavljenih del. Pa vendarle, povedano je slišano, zapisano pa ostane...! VERA MEJAČ Alenka Sušnik iz Oševka razstavlja tri slike, dve sta realistični, za tretjo - abstrakcijo z naslovom Cerkev sv. Jurija v Nevljah ji je Zveza likovnih društev Slovenije podelila priznanje... Želimo vam zdravja.sreče in I I :Vl „( : Tlh-t; iči ' \ | 4 '"E. S, : fife H kblL L> M l l i t Lt ‘nV* Plavalci in člani PKK vsako leto julija organizirajo mednarodni miting Veronika. har, Timi Pirc Podobnik, vrh pa je dosegel Luka Prodnik z uvrstitvijo na Univerzijado v Južni Koreji 1.2003). Leta 1994 postane glavni trener v klubu Vlado Hanžekovič, ki skupaj s kolegi Radom Ogrinom, Srebro Milenkovič, Vladom Vučkom, Alenko, Branko in Andrejem Pircem daje pečat dela v klubu. Tone Cerer in njegov metuljček, ki se danes v tovrstni tehniki ne plava več na tekmovanjih. Plavalni klub Kamnik od leta 2002 vsako leto organizira tudi plavalni miting Veronika, ki se ga poleg domačih udeležujejo tudi tuji plavalci. Tako so poleg slovenskih (Mankoč, Tahirovič, Markič, Medvešek, Vrtovec, Čarman, Isakovič, Klinar) nastopili tudi reprezentanti iz Poljske, Litve, Srbije in Islandije, nekateri tudi zmagovalci olimpijskih iger, svetovnih in evropskih prvenstev (Otylia J^drzejczak, Pawel Korzeniowski). Na teh mitingih je bilo v kamniškem bazenu doseženih tudi nekaj državnih rekordov. Pri organi- zaciji mitinga prostovoljno sodeluje okoli 90 staršev, bivših članov ter prijateljev iz nekaterih drugih slovenskih plavalnih klubov, ki dogodek izkoristijo tudi za prijetno druženje. Plavalci kluba lahko domač bazen uporabljajo samo v poletnih mesecih, ko je temperatura primerna za aktivnosti na prostem. Potrebno je omeniti, da je Občina Kamnik v zadnjih letih precej naredila za izboljšanje pogojev na bazenu »Pod skalco«, tako da se plavalci Plavalnega kluba Kamnik, člani drugih klubov (vaterpolo, triatlon, vodni hokej, vodna košarka, potaplja- či), učenci, dijaki in študenti ter seveda ostali občani ter okoličani veselimo začetka obratovanja ob začetku poletja. Žal pa nas nizke temperature v poznem poletju oz. zgodnji jeseni prepodijo iz kamniškega odprtega bazena. Kaj pa prihodnost? Delovanje vodnih športov (t.j. plavanja, vaterpola, pa tudi triatlona) je povezano s treningi preko celega leta, za kar je potrebna ustrezna infrastruktura. Kaj pa pomeni ustrezna infrastruktura, lahko povemo na primeru izgradnje 16 metrskega terapevtskega bazena v kamniškem ZUIM-u (Zavod za usposabljanje invalidne mladine). Po dveh mesecih uporabe ima Plavalni klub Kamnik 40 novih tečajnikov, nekaj od njih pa Tone Cerer in kolegi »stare garde« na kamniškem bazenu pred nekaj leti. se je že odločilo za redno stalno vadbo v najmlajši selekciji. Zato gre jubileju in proslavljanju 75-letnice organiziranega plavanja v Kamniku tudi apel na vse odgovorne, da uvidijo pomen pokritega bazena za celo- tno regijo (Kamnik, Domžale, Mengeš, Komenda-Moste) ne samo v športnem smislu, temveč tudi za plavalno opismenjevanje otrok in rekreacijo občanov. BOJAN ZUPAN Mladi plavalci PKK z dobrimi uvrstitvami napovedujejo svetlo pot plavalnega športa v Kamniku. ^jjJsern občanom želim doživete božične praznike in veliko steče v prihajajočem letu. Čestitam ob DNEVU SAMOSTOJNOSTI! Rudi Veršnik, POSLANEC V DZ Občankam in občanom 9(amnika zdimo Cepc božične praznike, prijetno praznovanje dneva SLO VE N MIA samostojnosti na novi poti in uspešno teto 2008! H Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Želimo vam vesel in blagoslovljen božič ter zdravo in uspešno leto 2008. Čestitamo tudi ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. <8tiža se najtepši čas v Cetu. Čas namenjen družini prijatetjstvu, vsem, ki so nam BGzu. Vsem občankam in občanom žeBmo miren PSf Tel,/faks: 01/83-47-505, GSM.: 041/654-288 'Kadem 4tncut&am č*t rmičimn lefi dofič ten. jdnavn tu tc^teiuo- uowx (etn 2008! OKREPČEVALNICA PRI LOVCU Laze 3 1219 Laze v Tuhinju L: 01/834 70 16 ODKUP HLODOVINE, ŽAGARSKE USLUGE, PRODAJA ŽAGANEGA LESA IN DRV ZA KURJAVO. Sidol 6, Laze v Tuhinju Se priporočamo, tel.: 834 74 22 Obrat žage STOL Ljubljanska 45, Duplica tel.: 839 4204, GSM: 041 352-114 Lep božič ter srečno ”rW*k in uspešno leto 2008! ) V naslednjem letu bomo še boljši in kvalitetnejši pri svojem delu, zato vabimo v našo delovno sredino: HLEVARJA (m/ž) - zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom MESARJA (m/ž) v oddelku polpripravljeni izdelki (m/ž) - zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom PRODAJALCE (m/ž) za področja: okolica Ljubljane in Gorenjska - zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim delom Obveščamo vas, da bomo v naslednjem letu razpisali ŠTIPENDIJE za srednješolce (vajence), ki bodo v šolskem letu 2008/2009 z nami sklenili dualno pogodbo, smer izobraževanja: MESAR Nudimo vam: - možnost dodatnega izobraževanja - možnost napredovanja - opravljanje dela v novih in urejenih obratih Pošljite nam pisne ponudbe najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Meso Kamnik d.d., Korenova cesta 9, Podgorje, 1241 Kamnik Vsem oBcanom zdimo prijetne Božične vdikp užitkov v uživanju naših kamniških mesnin. cuhorv dolensko sveže nuso Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda tT 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu! Dobrodošle večje družbe ob praznovanji petima te/ie to^iene/i\awnifee in dimno 2008! tPe fiiifioimmnc tudi o nrmem tetri! 129 A s ovanjih /gjSjf HRIBAR JOŽICA s.p., Bevkova 22, Kamnik Telefon: 01/8310-060 041/764-676 RAČUNOVODSKO SVETOVALNI SERVIS Vese/e božične praznike ter srečno in uspešno v 2008! OISET tiskarna Str - štetje za tnpreatijanp?mvaitemt*; Vcvika cesta 52, Sl - tartijana-K?.« 'e : 01.-557 -n tl. Fax: 01/523 24 74 jemali: Tiskamo: •časopise-revije* kataloge »brošure-plakate -zloženke-letake-knjižice (zvezke)... Mudimo: eno in večbarvni ofsetni tisk zgibanje lepljenje -šivanje z žico mehko vezavo (broširanje) irčm*fp9**r* v jjabval/ujeme se vsem pes/evnim partnerjem tnsaMavcem za ideasana zaupanje. E a trii'/c tu ohetut ymnmt. sam ( /‘umira ha mr n te na /dnini rodi/ mrv/etnnn rmalnuam, ilnifi /(oh tfavorJiriten ;L '*.**• V. V* . . SAM d.o.o. Domžale, « f Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje <1 Prodajna mosta: Jarše, Preserska cesta 1, Zg, Jarše. 1235 Radomlje, tol.: 01 729 88 00 Latkova vas. Laikova vas 84. 3312 Prebold, tel.: 03 703 27 00 Nazarje, Lesarska 20, 3331 Nazarje, tel.: 03 839 27 60 Stranje, Zg. Stranje la. 1242 Stahovica, tel: 01 729 62 82 ia/ia/ia/ onm oi Trbovlje, Nasipi 6a. 1420 Trbovlje, tel.: 03 56147 80 WWW.hd I I l.bl Kamniški Občan m 01/8391-311 LA 041/662-450 in stečne ter uspeke neve lete2008/ Kakovostnejši Vgra3ne omarf1 . -rijfcmu i MM .. ... MENGEŠ, Slovenska c. 96 tel.: 01/723 73 20 faks 01/723 71 37 lliilkgflf www.izi-mobili.si Živahno praznično vzdušje sredi mesta Osrednji trg našega mesta je spet poln življenja, še posebej otroškega živžava, kar gre pripisati drsališču na prostem kot eni zadnjih, pomembnejših pridobitev v odhajajočem letu. Drsališče v izmeri 20 x 15 metrov je že vse od slovesnega odprtja v soboto, decembra, pa Miro Kregar, oba znana in uspešna triatlonca in ironmana, ki sta dokazala, da jima je tudi drsanje blizu. V nedeljo, 23. decembra, se bo na ledu družil z otroki alpinist Marko Prezelj. Ne zamudite tudi teh prijetnih trenutkov! ukvarjali s športom in si tako krepili in ohranjali zdravje, ki je najvažnejše za srečno življenje. Se veselimo novih srečanj na ledu in ob njem! Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Kamniški Glavni trg z dogajanjem na drsališču in ob njem postaja družabno stičišče tako drsanja željnih, kot tudi staršev in starih staršev otrok ter drugih obiskovalcev. Minulo nedeljo zvečer smo kljub mrazu uživali v predstavi igralske skupine iz Podgorja z naslovom »Kje je meja?«. Med množico razigranih drsalcev smo ujeli v objektiv fotoaparata Mira Kregarja z otroki znane citrarke Tanje Zajc Zupan - Ano in Domnom ter otroki Tanjine sestre Iris: Žanom, Klaro in Polono, ki živijo v Nevljah na Vodiškarjevi domačiji - Golobovi, kjer se okoli spomeniško zaščitene 400 let stare kmečke hiše nahaja arheološko najdišče starodavne naselbine. 8. decembra, ko je za prijetno vzdušje številnih zbranih skrbela skupina Atomik Harmonik, odlično obiskano. Vstop na drsališče je prost vse dni v tednu od 10. do 22. ure, le ob nedeljah do 20. ure, drsalke pa si je mogoče izposoditi ob drsališču za dva evra. Da je navdušenje za drsanje res veliko potrjuje tudi to, da so se mnogi drsanja željni po prvih izkušnjah na ledu odločili za nakup drsalk. Dogajanje pa ni živahno samo na ledu, ampak tudi ob drsališču, saj so na Agenciji za razvoj turizma in podjetništva občine Kamnik pripravili pester program spremljajočih prireditev. Še zlasti odmevne so nedeljske popoldanske prireditve z naslovom »Drsajmo z znanimi Kamničani«. Prvo nedeljo, 9. decembra, je bil gost Matic Romšak, minulo nedeljo, 16. Uspešen triatlonec in vsestranski športnik Miro Kregar je minulo nedeljo drsal z otroki dve uri, od 16. do 18. ure. Med njimi je bil tudi 9-letni sin Drejc. Z zanimanjem smo prisluhnili predstavitvi, ko je Miro pripovedoval o svojih dogodivščinah s številnih triatlonov širom sveta: Brazilija, Peru, Avstralija, Južna Afrika, ... in seveda Havaji, od koder se je pravkar vrnil. Ponosni nanj so mu Kamničani postavljali vprašanja, na katera je rad odgovarjal. Za Kamniški občan je povedal: »Drsališče je super ideja za otroke in odrasle. Upam, da bodo vso zimo razmere primerne, da bodo otroci lahko uživali. Tako, kot so presenetili s tem drsališčem, pričakujem podobno presenečenje za skok v pokriti kamniški bazen!« Ob zaključku je številnim zbranim zaželel, da bi se čim več Začetek RAZPRODAJ€ ‘ZflO/ ZIMSK6 OBUTVE “ 3U/0 7. januarja I/A MM ll/i (ciciban PRODflO geox K E s r i # a NASA ANKETA Gremo drsat! Zadnja leta zime niso več takšne kot včasih, zato si je zimsko vzdušje treba pričarati na drugačen način. Kamnik je letos prvič dobil drsališče na prostem, na Glavnem trgu. Otvoritev je bila 8. decembra, drsali pa naj bi do 5. februarja prihodnje leto. Že sama ideja o čem takem v Kamniku je bila skoraj predrzna, saj je vpeljevanje nekaj novega v naše podalpsko mestece precej nehvaležna stvar. A tokrat se je izkazalo povsem drugače. Kamničani (»staroselci« in »novo priseljeni«) so vsi po vrsti navdušeni nad koščkom ledene ploskve sredi mesta, kar precej se govori o tem, ljudje se sprašujejo »Ali si že bil na drsališču, se dobimo zvečer ob sedmih?«, in po dolgem času se družimo s prijatelji na svežem zraku in ne v slabo prezračenih lokalih trgovskih centrov. Čez dan je poskrbljeno za najmlajše, proti večeru za malo starejše. Skromna gostinska ponudba je dovolj, da si ogrejemo pomrznjene prste na rokah in dobimo pogum za še dva kroga okoli vodnjaka. Dopoldan občutimo pravo družinsko vzdušje, zvečer, ko v soju luči po nebu poplesavajo snežinke, je romantika popolna. Kako malo je treba, da smo zadovoljni... Andreja Eržen, direktorica Agencije za turizem in podjetništvo »Že nekaj let smo razmišljali o drsališču na prostem, letos pa smo končno dobili tudi soglasje gospoda župana, zato smo se podali v ta velik projekt. Obisk je presegel vsa pričakovanja, čeprav smo bili prepričani, da bo drsališče dobro obiskano. Med tednom dopoldan je sicer malo manj drsalcev, popoldan že več. Opazili smo tudi velik porast tistih, ki so si že kupili svoje drsalke, saj je bilo na začetku več izposoje kot zdaj. V soboto dopoldan in četrtek popoldan na drsališču poteka šola drsanja, ki je zelo dobro obiskana, med tednom imamo organizirane animacije za otroke, kjer se prav tako zbere veliko obiskovalcev. Po analizi ob koncu projekta se bomo pogovorili, kako bo prihodnje leto, mogoče se bomo odločili celo za odkup drsališča, ki ga imamo letos le v najemu. Smo pa zelo veseli, da zaenkrat nismo slišali niti ene kritike, ampak samo pohvale.« ^ Tomaž in Lara,^Kamnik 1 »Edini biser Kamnika.« Miran, Zoran, Ciril, Marjan, Uroš, Simon (Ansambel Špica s prijatelji) p o s o j o, n L ... Seveda je drsališče super ideja, vidi se, da ljudje uživajo. Le tako naprej.« Naj bodo na praznični mizi domače mesnine Mesarstva Rešeti Kamnik Perovo 25 (ob obvoznici), tel.: 830-83-90 odprto Od y.3Q do 19”. ob 7" Lana in Mark iz Kamnika Medtem, ko sta vnučka drsala, je gospod Kiraj iz Lendave povedal: »Pri nas še ni zimskega vzdušja, zato sem prišel k vnukom na obisk v Kamnik. Drsališče je luštno za otroke, za odrasle je poskrbljeno na stojnici ob njem. Vreme je res prijetno in primerno za zimsko idilo. Čestitke organizatorjem in vsem, ki so sodelovali ob postavitvi drsališča. V Kamniku je veliko otrok in nekaj jim je treba ponuditi.« Gospa Tatjana in hčerka Zala, Kamnik »Prišli smo že dvakrat, res je krasno in super. Hčerka dve uri ne gre z drsališča. Tudi cena izposoje drsalk je primerna, tako da lahko večkrat prideš in si jih izposodiš. Ob drsališču je odlična glasba, všeč pa mi je tudi organizacija spremljevalnih prireditev, ki jih je kar nekaj.« Jani Pavec, Kamnik »Otroci se odlično zabavajo, ob večerih tudi starejši. S skupino Atomik Harmonik smo nastopili na otvoritvi 8. decembra. TIC se prebuja, delajo prave poteze za mlade družine. Upam, da bo tudi letošnje silvestrovanje na Glavnem trgu zabava za mlade in mlade po srcu.« ~JBai Hana, Špela, Iris in Majda, Kamnik »Na drsališče hodimo že ves teden, vsak dan od štirih do sedmih. Prav nič nas ne zebe, toplo se oblečemo, ko drsamo, nam je pa še vroče. Zelo smo vesele, da je v Kamniku drsališče. Bile pa smo tudi na otvoritvi.« Jan in Sanel, Kamnik »Zelo nama je všeč, danes sva drugič tukaj in bova še prišla, zdaj vsak dan, ker nama je tako všeč. Drsalke imava izposojene. Če imava šolo, prideva popoldan, v soboto in nedeljo pa že dopoldan in sva tukaj 5-6 ur, v petek pa sva bila do desetih Zvečer.« Jernej, Kamnik »Drsališče se mi zdi super zadeva. Zaenkrat drsajo samo otroci, naslednjič pridem tudi sam z drsalkami. Drsališče je tudi super pozicionirano, res je super ideja in naj bo vsako leto tako.« (Na)drsala (se) je MIRTA KADTVEC Foto: MAKS KADTVEC OUTLET * računalniški izris TRGOVINA * strokovno V MENGŠU svetovanje • hitra dobava UGODNE CENE! • ugodna cena Naš intervju: Jože Joe Pečečnik Joe Pečečnik je človek, ki je v zadnjem obdobju s svojimi poslovnimi uspehi in drznimi projekti na področju športa v središču pozornosti slovenske javnosti. Elektrotehnik iz Smarce, ki je pred skoraj dvema desetletjema ustanovil podjetje Elektronček za razvoj alarmnih sistemov, servisiranje računalnikov, pozneje za proizvodnjo računalniških blagajn, je pred desetimi leti razvil lasten igralniški avtomat pod blagovno znamko Interblock, ki je danes prisotna kar v 74 državah sveta. To je bil velik in odločilen korak na poti_______________________________________ do svetovno znanega igralniškega kralja. Letos je prejel tudi slovenskega »podjetniškega »Moje bogastvo je družina in priložnost, oskarja« Zlato gazelo. Je eden najbogatejših Slovencev, prav gotovo pa najbogatejši Kam- da mi kapital omogoča delati to, kar ničan, ki svojo poslovno spretnost prepleta s športom. Je lastnik ljubljanskega prvoligaša imam rad« - nogometnega kluba Interblock, v katerega je vložil štiri milijone evrov, slovensko javnost je razburkal z drzno odločitvijo, da razpadajoči Plečnikov stadion za Bežigradom prenovi v igralnice v katerikoli ameriški zvez- najsodobnejši športni park. Posluh ima tudi za hokejtsaj je za tristo tisoč evrov kupil vstopnice ni državi, pa tudi drugod, moraš vseh tekem ljubljanskih hokejistov, atletinji Jolandi Čeplak je v zanjo težkih trenutkih ponudil imeti igralniško licenco in tehni- službo in varno zavetje v nogometnem klubu Interblock in še bi lahko naštevali.. čno licenco za produkte. S tem, da je nevadsko najtežje pridobiti. Jaz jo Na poti do vzpona na četrto vsi ti kazalci poslovne odličnosti Motita me le dve stvari: prva, da vsi zdaj pridobivam že šesto leto. To ni mesto najbogatejših Slovencev so vam letos prinesli tudi pod- nekaj jamrajo in pričakujejo, da jim posebno dolga doba, moj partner ste se prijeli marsikaterega po- jetniškega oskarja Zlato gazelo bo država pomagala in dajala, kar je jo je na primer pridobival 13 let. sla in vedno ste nekako imeli za najhitreje rastoče podjetje čista neumnost, in druga, da se v tej Za njo smo porabili že kar nekaj nos za dober posel. Kaj vas v Sloveniji. Kaj vam pomeni to državi preveč denarja namenja za milijonov dolarjev, za stroške poto- vodi k pravim poslovnim od- priznanje, saj gazele pooseblja- vojsko. Da sta država in okolje dobra, vanja, odvetnikov, funkcioniranja ločitvam? jo podjetniško spretnost, inova- sem jaz živ primer. Začel sem v moji in prilagajanje podjetja... Bistvo te Res je, da je pravo poslovno od- tivnost in samoiniciativnost? ljubi Šmarci in še zdaj sem tam... licence je, da moraš kot posamez- iočitev potrebno sprejeti, vendar Pomeni mi toliko, da mi je bilo Podjetje Elektronček pa ni nil<’ stoj' za ne^° Pr‘lvno oseb°> je zelo pomembno, da jo sprejmeš lepo, ker sem tukaj doma. Drugače le najhitreje rastoče podjetje v tem Pre'sk(|valcem dokazati, da si pred drugimi. Mislim, da je odgovor mi to priznanje ne pomeni veliko, Sloveniji, pač pa ima velikopo- mo*, ”° nesporna oseba. Isce se na vaše zapleteno vprašanje v tem, saj je kakšne dve leti prepozno. Naši tezne načrte tudi na druei strani Pro' človeka, tega pa vedno iščejo da odločitve, ki jih sprejemam, za- y n, n^i™ n, fn znam kot priložnosti že pred drugimi in se za njih tudi trdno odločim, da jih bom izpeljal in realiziral v najkrajšem možnem času. Če tega ne vidim, z odločitvijo ni nič... vse delam po instinktu... Mnogi vas poznajo od vaših poslovnih začetkov kot elektrotehnika iz Šmarce, ki se je ukvarjal z računalniki in registrskimi blagajnami, danes pa ste svetovno znan igralniški bogataš. Kaj vas je vodilo k razvoju celotne lastne proizvodnje igralniških avtomatov od softvvara do mehanske konstrukcije, kako ste prišli na idejo izdelovanja igralniških avtomatov. Ste tudi sam ljubitelj iger na srečo, hazarder uspehi so se zgodili takrat, ko o nas Atlantika. Ste prvi Vzhodnoev- ali jih vidite zgolj kot veliko poslovno priložnost? časopisi niso pisali... takrat sem tulil od veselja, a me nihče ni slišal... Vse Ljudje v Sloveniji me poznajo po skupaj je lepo in ne morem reči, da ropejec, ki si že pet let prizadeva dobiti najbolj iskano igralniško licenco na svetu, ki bi vam na podlagi njegovih dejanj. Da to ugotovijo, te morajo seveda preveriti. Preverjajo kakšen si kot oseba, zaposlovalec, lastnik, prijatelj, partner ... Zato moraš dati svoje življenje na vpogled, izstaviti vsa pooblastila na računih, v arhivih, na institucijah, da tja hodijo preiskovalci in ugotavljajo, kakšen si. Če ugotovijo, da ne plačuješ davkov, ne dobiš licence, ker takšnih profilov ne marajo. Če se ne ve, od kod prihaja tvoj kapital, če se ne ve, kje si začel, od kod si dobival kredite, če ugotovitev izvora kapitala ni možna, potem licence ne boš dobil. Tudi ne, če tvoja potrošnja in prihodki na tvojih osebnih računih niso transparentni, znani, legalni. Milijon razlogov torej, da licence ne bi dobil. Poleg vsega tega pa smo iz zgodovinsko spornega dela. Bivši komunizem v naših koreninah deluje kot strah: ali dati takšnemu podjetju s tega dela sveta storitvah, ki sem jih izvajal lokalno, nisem vesel. Zelo meje ganilo, ko omogočila samostojen vstop na tako pomembno licenco? Kaže nam V igralništvo sem zabredel po na- sem videl, da Zlata gazela pomeni igralniški trg v Nevadi in Las Ve- dobro. Po navedbah odvetnikov in ključju. Na podlagi servisnega na- veliko našim zaposlenim. ročila slovenske igralnice sem imel možnost prvič servisirati igralni aparat Če sem ga želel popraviti, sem ga gasu. Kakšne načrte imate tam? ljudi, ki so zadolženi za potek tega postopka, predvidevamo, da imamo Kje po svetu se nahajajo vaša Nameravate oditi iz Slovenije? podjetja skupine Elektronček? - - - -, Trenutno se nahajajo v Las Ve ,11V1 u> oa UI ^ „fllllv all ta „ moral spoznati. Ko sem ga spoznal gaSu v Nevadi, Sydney - Australija, družino poslabšale razmere za živin popravil, sem zvedel za njegovo Amsterdam -Nizozemska, Macau ljenje, predvsem mislim na varnost. ceno. Namesto, da bi me ob tem za- . Kitajska in Toronto - Canada. Zaenkrat na tem področju še ne ______o____________________ Sodobno podjetništvo je ključ vidim težav. Z igralniško licenco v kot 150-krat, Monte Carlom, Ka- dela kap, sem se odločil, da jih bom v , r . . . juuuuiu; uuuivutuin; iv aiiul v mini vvz.av. jl* i£ioimaivu nvuiivv v začel ramjati in proizvajati.... tako USpeha sodobnih držav. Se vam Ameriki se naša zgodba nadaljuje, zdi podjetmsko okolje v Slove-niji dovolj spodbudno? Iz Slovenije bi odšel samo v pri- zelo dobre možnosti, da licenco primeru, da bi se zame ali za mojo dobimo v letu 2008. Glede na to, da ste veliko časa . . na poti nekje med Las Vegasom, Zaenkrat na tem področju še ne ki ste ga menda obiskali že več se je začelo... in še sam ne vem od kod nam takšne ideje in znanja, da smo pristali kot najboljši na svetu. saj je Nevadska licenca pika na i v igralniški industriji. Če bi prevedel ribi, sploh spremljate življenje v kamniški občini? Življenje v kamniški občini redno šssass iSEEEHE EEEEEEii BEšsiBE ekonomsko okolje, nimamo vojne, of Nevada je najbolj prestižna in ri- drugi strani pa imam redne telefon-imamo stabilno valuto, imamo jas- gorozna inštitucija na svetu. Jasno ske stike z županom. Res je, da je v no davčno zakonodajo in imamo ti dajo vedeti, da licenca ni pravica, Kamniku mnogo novih prebivalcev Royce Skupina Elektronček je lani z 79 zaposlenimi dosegla kar 39 , , _____________o_______t,________ milijonov evrov čistih prihod- tako rekoč Evropsko davčno oazo, ampak privilegij. Za takšno licenco in da jih ne poznam več toliko kot kov od prodaje, čisti dobiček saj 20% na dividende ni posebej je v igralniškem okolju običajno, da včasih in tudi to je res, da manjkrat je presegel 14 milijonov evrov, visok davek. Res je, da so plače pre- jo moraš imeti. Igralniška dejavnost spijem kavo v Kamniku kot drugje, Prodajo Me v zadnjih petih letih več obremenjene, ampak to je cena je zelo regulirana. Če hočeš proda- a vseeno spremljam dogajanja, koli- povečali za več kot sedemkrat., »pocket size« države kot je Slovenija, jati igralniške produkte ali odpirati kor je le mogoče... Naj bo tudi v letu 2008 lep pogled na prihodnost. Lahko tudi z novimi okni podjetja Kosec trade z dodatnimi zimskimi popusti. KLiiaiiLi rane KOSEC TIM d.o.o., Perovo 26,1241 Kamnik tel: 01/8310 508, fax: 01/8310 509, gsm: 040/880 080 e-mail: prodaja@kosec-trade.si SALON KAMNIK: SALON LJUBLJANA: Perovo 26.1241 KAMNIK Tbilisijska 578. 1000 LJUBLJANA tel: 01/8310 508, fax: 01/8310 509 tel: 01/2561 753.01/ 2561 756 e-mail: prodaja@kosec-trade.si fax: 01/2561 754, e-mail. salon-lj@kasec-trade.si inles OKNA VRATA VRHUNSKA KAKOVOST • LES • LES/ALUMINIJ • PVC e ALUMINIJ • PVC/ALUMINIJ Bogata ponudba senčil in dodatne opreme, svetovanje - izmera - montaža - servis Kako je priti iz teh, za nas običajne Kamničane sanjskih krajev, v mestece pod vznožjem kamniških planin? Najbrž je tu kar malce dolgočasno življenje v primerjavi z bliščem in živahnim utripom krajev, ki jih obiskujete? Lepo je priti domov. Življenje je počasno, kar pa zame ne pomeni, da je dolgočasno... pač tukaj živimo drugače kot po svetu... delamo manj in si želimo več užitkov... prost vikend ah dopust dvakrat do trikrat letno so za Američane, recimo, sanje... Kakšen je vaš vsakdan v Kamniku oz. Šmarci, kjer živite z družino? Sploh ločite delo od prostega časa, saj pogosto pravite, da je delo užitek. Kadar sem v Sloveniji, živimo v Šmarci. Z družino se imamo lepo in napačen je občutek, da ves čas delamo... res je, da so obdobja, ko delamo zelo intenzivno, so pa poleti obdobja, ko smo skoraj dva meseca na morju... načeloma sem popoldan z družino, če le kaj ne pride vmes... Kaj pa kamniško podjetništvo in turizem kot poslovni izziv? Vaši načrti za posodobitev Velike planine, o katerih ste se na Občini Kamnik pred leti že pogovarjali, zaradi nezaključene denacionalizacije niso obrodili sadov... Na Veliki planini smo imeli veliko željo izvesti investicijo, ki bi oživela Kamnik in bi bila znana širom po Evropi. Želeli smo posodobiti žičnice, pripeljati vodo, narediti, hotele, VIP steze, restavracije, otroške kampe, pripeljati cesto do Tihe in urediti planšarsko naselje s turističnimi kočami. Imeli smo namen urediti komunalne storitve in zaživeti »Velko« v pravem pomenu besede poleti in pozimi. To bi prebudilo celotno dolino za naslednjih 100 let... Župan nas je podpiral, vendar si določene osebe ta zemljišča lastijo in zadeva se je ustavila... Na »Velki« velja zakon ulice, privatizirane koče so v neurejenem statusu, vsaka investicija je iluzija, dokler se ne uredi lastništvo... Ljudje, ki so enkrat ali pa nikoli pripeljali krave na Velko, so med skupino, ki si to zemljišče lasti. Če je tako, naj ga imajo in naj pasejo te svoje krave. Mi smo nato odšli v Ljubljano investirati v Bežigrad. V kolikor bi nas na Veliko planino pustili, bi bila danes investicija, v katero smo imeli namen vložiti 38 miljonov €, že končana. Svojo energijo in ogromno denarno investicijo ste sedaj usmerili v šport - nogometni klub Interblock in moderen športni park Bežigrad. Kako to, da ste se odločili prav za nogomet in kakšni so vaši cilji, saj ste verjetno tudi v šport vstopili kot v poslovno zanimivo zgodbo, kot investitor? Vsak človek ima svojo ljubezen, motivacijo in v poslu je to bistvenega pomena. Moja življenjska miselnost sledi temu, da je v vsakem poslu potrebno veliko dela in vztrajnosti. To so predpogoji za uspeh. Če želiš nekje biti vztrajen, je zelo pomembno, da imaš rad to, kar delaš. Ko ta ljubezen malo popusti, ko stvar pride do svojega vrha, lahko tam le še odskočiš, višje pa ne moreš. Kar nekaj časa sem premišljeval, česa naj se lotim, potem pa sem se odločil, da pomagam športu. Da bom skušal izkušnje in znanje od doma, predvsem pa iz tujine, prenesti v ta prostor in narediti sploh prvi primer tako neposrednega posega nekega zasebnika v šport. Tako smo se preko Toneta Hrovatiča povezali z ljudmi iz NK Factor in ga začeli upravljati. Ga preimenovali v NK Interblock in ga stabilizirali v prvi ligi. Pred seboj ima perspektivno obdobje v smislu financ in organizacije. Člansko moštvo trenutno ni najbolj pomembno, tu veliko več ne moremo prinesti. Gre za enostavno trošenje denarja za igralce, ki so nam na razpolago v slovenskem okolju. Z denarjem je zelo težko kupiti kri, to pa je danes v nogometu zelo pomembno. Na eni strani mora biti v Evropi samo-stimulacija igralcev visoka, kar je v Sloveniji včasih zelo velik problem. Na drugi strani pa je celotna scena v dokaj revnem stanju. Tukaj smo se vključili kot menedžerji, ki ne bomo iznašli nogometa, ampak bomo skušali v Sloveniji iznajti novo metodo pristopa k športu. Menim, da bodo politični botri opešali. Državne firme, ki sponzorirajo posamezne klube, niso pravične. Ni prav, da nekdo od državnega podjetja dobi 70 odstotkov, nekdo drug pa niti enega odstotka. Če že državna podjetja sponzorirajo klube, naj se naredi sistem, po katerem bosta imela NK Maribor in Livar enake pravice. Ampak s tem se mi ne ukvarjamo. Vlagamo zasebni kapital, ker smo prepričani, da bomo tudi na slovenskem majhnem, nogometno pozabljenem prostoru, vpeljali formulo, ki mora delovati. Gre za povezavo treh stvari. Prva je vrhunska infrastruktura, govorimo o bežigrajskem stadionu, ki bo sama po sebi tako močna, da bo s komercialno-tržni-mi vsebinami poskrbela za take prihodke, od katerih bo živel tudi klub. Na drugi strani pa je pomembna dodana vrednost, zato bomo naredili nogometno akademijo. Računam, da bomo z gradnjo začeli prihodnje leto. Bo na 115.000 kvadratnih metrih. Po obliki in vsebini bo kot moderna »kasarna«, kamor starši ne bodo imeli vstopa. Tam bo prostor za najboljše možne vadbene pogoje za mlade nogometaše z domačimi in tujimi strokovnjaki. Naša ciljna skupina bodo 14-letniki in računam, da bomo z lahkoto konkurenčni vsakemu evropskemu klubu. Pripraviti želimo šolo, kot jo ima Tottenham ali Real Madrid. Ne moremo se primerjati z Realom po številu gledalcev, zgodovini ali po finančnih vložkih, lahko pa se primerjamo tako, da naredimo vrhunsko šolo, ki bo še modernejša kot njihova. Prepričan sem, da bo vsak igralec iz te šole dovolj dober, da bo lahko igral v prvi ekipi slovenskega prvoligaša, nekaj bo tudi boljših. Torej, to so naši cilji. Vzdrževati člansko moštvo v prvi ligi in se približevati vrhu. Tudi kdaj stopiti na obrobje Evrope, imeti najlepšo infrastrukturo v Evropi in imeti akademijo, ki bo v šestih letih pripeljala do tega, da bomo imeli domače igralce. Ti bodo poleg tega, da bodo vrhunsko obvladali nogomet, saj bodo šli skozi najboljši vadbeni proces, imeti tudi nekaj domače krvi in pripadnosti. Ali smo investitorji ali sponzorji ocenite sami... Kaj pa menite o kamniškem športu, ga spremljate? Imamo namreč veliko odličnih športnikov posameznikov in ekip, ki bi jim finančna podpora še kako prav prišla za boljše pogoje treninga... Kamniški šport ne poznam prav dobro, vem, da smo biti dobri v odbojki, pa kegljanju, da je nogomet tko tko in da je verjetno še polno talentov, ki jih jaz ne poznam, v smučanju in še kje... Seveda ni izjema, da šport v Kamniku težko živi. Ista situacija je povsod. Verjetno so tisti, ki ga vodijo, odgovorni, da naberejo sredstva, kar pa ni lahko. Jaz sem imel željo biti generalni pokrovitelj odbojke, vendar je bila na tem mestu »gužva« in nisem mogel zraven. To se je dogajalo pred kakimi tremi leti. Danes imam svojo investicijo v Ljubljani za Bežigradom in klub na Dunajski, tako da za kaj dodatnega nimamo niti sredstev, saj jih tudi sami vneto zbiramo. Prav zanimivo je, da vsi vedo, da imamo v teku investicijo in da hranimo prvoligaša NK INTERBLOCK, pa še kar dnevno dežujejo prošnje za sponzorstvo. Ko smo že v času bližajočih se prazničnih dni, polnih želja za srečo in veselje. Lahko igre na srečo, obiskovanje igralnic prinesejo srečo? Vam so igralnice res prinesle bogastvo, kaj pa srečo? Kje jo najdete, kaj za vas sploh pomeni sreča? Igralnice vsak dan prinesejo srečo, vendar človeku to srečo odnese pohlep. Ne vem po čem sodite, da so nam igralnice prinesle bogastvo? To se mi zdi napačno, saj smo proizvajalci opreme za igralnice. Lahko rečemo, da smo uspešni v proizvodnji igralnih aparatov, kar predstavlja razvoj, proizvodnjo in prodajo igralnih aparatov. Denar ni bogastvo, meni je le orodje za poslovno delovanje. Nikoli denarja nimam pri sebi ali doma, saj je vedno vložen v deležih, v strojih ali razvojnih načrtih... Moje bogastvo ni v nakitu, avtu ali predmetih...je v smislu življenja, ki ga na poslovnem področju predstavlja svobodna izbira dela in pa ustvarjanje stvari in poslov, ki jih imam rad. Največje bogastvo mi je poleg družine prav to, da mi kapital omogoča to, da delam, kar imam rad. Pogovarjala se je: SAŠA MEJAČ Kamniški Občan NAŠ POGOVOR - ZANIMIVOSTI_________________________________________________21. december2007 15 OBETAVEN KAMNIŠKI IGRALEC ŽIVI SVOJE SANJE Morda vam je obraz znan iz reklame Nescafe ali Aquafresh, iz kakšne modne revije ali kataloga, lahko tudi z odrskih desk, televizijskih ekranov ali filmskega platna, morda pa le s kamniške ulice, saj je mladi in obetavni igralec Dejan Pevčevič rojen Kamničan in še vedno tu doma. Magister dramske igre in umetniške besede, čeprav zase sam pravi, da ne čuti nobene potrebe po nagovarjanju z nazivom, je v igralske vode zašel bolj kot ne po naključju, saj je po končani srednji šoli za elektrotehniko, ki ga bojda ni preveč zanimala, iz heca šel na avdicijo na AGRFT in uspel. Dejan pravi, da je nekega dne iz radovednosti pogledal v gledališče in se z vso predanostjo zaljubil v odrske deske. Njegovo ljubezen do igre je pokazal že v številnih gledaliških predstavah po Sloveniji, med drugim se je denimo uspešno predstavljal z monodramo Otročarije, v televizijskih in filmskih vlogah, zadnjih nekaj mesecev pa vzbuja pozornost slovenske javnosti v vodenju nedeljske popoldanske oddaje NLP in s plesom, ki ga je s soplesalko Majo Pucelj popeljal v finale Zvezde plešejo, ki se odvija v nedeljski večerni oddaji Spet doma. V decembrski stiski s časom sva za naš časopis v naglici spregovorila nekaj besed. Gledališki igralec, ki je postal znan širom Slovenije po vodenju nedeljske oddaje NLP. Kakšen izziv predstavlja voditeljstvo na nacionalki mlademu igralcu? Si se poleti zavedal, v kaj se podajaš s svojo novo televizijski vlogo? To je gotovo priložnost predvsem za samorazvoj v smislu: izziv na področju, kjer se še nisem preizkusil in ta oddaja mi nudi nove izkušnje, ki jih bom, upam da s pridom uporabljal za svoje nadaljnje ustvarjanje. Kakšni občutki so te prevevali prvo septembrsko nedeljo in kako je bilo zadnje nedeljsko popoldne, je že lažje, kaj težje? Ko danes pogledam nazaj, sem bil takrat brez dvoma bolj negotov, prva oddaja se je kar zgodila, brez nekih izkušenj, kako to v praksi dejansko poteka, vrgli smo se v vodo in zaplavali. V tej neznani deroči reki sem se spoznaval z raznimi vrtinci in če se navežem na zadnjo oddajo, bi lahko rekel, da gre vsekakor na bolje, reka je mirnejša, vsaj meni prijetnejša in vmes med plavanjem lahkotneje diham... Torej se s prakso tudi tehnika izboljšuje in v tem smislu mi je danes vodenje oddaje lažje. Kakšni so tvoji vtisi na odzive javnosti, prijateljev, znancev...? Vtisi so različni in odvisni od posameznega odziva. Sicer tu ni nekih težav, sem zelo vesel za vsak dobronameren odziv in ne glede na to ali je ta pozitiven ali pa ne, oboje sprejemam z radovednostjo in hvaležnostjo, kajti le tako lahko tudi sam največ odnesem od vsega. Na morebitne škodoželjnosti pa gledam zgolj kot na odraz tistega, ki jih producira. Si na ulici že bolj prepoznaven mimoidočim? Sem tako malo na ulici, da še sam sebe ne spoznam več (smeh). Sicer je pa po neki naravni logiki vsak, ki se kakorkoli pojavlja v medijih, pač nekemu krogu ljudi tudi bolj prepoznaven. Koliko resnice tiči za govoricami, da bo z novim letom v tvoji vlogi drug voditelj? To drži, jaz sem svojo predvideno etapo skorajda odplaval, zdaj je pa čas, da se še malo spočijem in grem čofotat v druge vode. Poznamo te po različnih vlogah, od igralca, voditelja, manekena, zadnje čase tudi plesalca. Kaj od tega te je najbolj zaznamovalo? Brez dvoma me najbolj določa moje igralsko delo, s tem se Naša zaveza je dobrodelno delovanje Leto 2008 je bilo za kamniški Rotary club zelo pestro. Obeležili smo prvo obletnico delovanja pod okriljem mednarodnega združenja Rotary klubov, sprejeli nekaj novih članov, nekateri pa so naš klub, žal, zapustili, tako, da naš klub danes šteje 21 članov. Ker smo v svojem delovanju dali prednost prijetnim srečanjem in druženju, smo se udeležili nekaj izletov in srečanj z drugimi klubi, kjer seje stkalo precej močnih vezi in nekatera od teh srečanj bodo nedvomno postala tradicionalna. Sredi leta se je zamenjalo vodstvo, kjer je na predsedniškem mestu prvega predsednika Igorja Krena zamenjal Milan Gorenc, naloge klubskega mojstra pa je Vojteh Burkeljca predal Zoranu Markovu. Jeseni smo zamenjali tudi kraj naših srečanj, tako se po novem srečujemo ob torkih v restavraciji na golfskem igrišču v Arboretumu. Seveda nadaljujemo z zanimivimi predavanji, med drugim smo imeli na obisku predsednika kamniških Lionsov ter kopico ostalih zanimivih gostov. Poleg druženja je naša zaveza tudi dobrodelno delovanje, kjer se osredotočamo predvsem na projekte, s katerimi pomagamo prepoznavnost kluba, ne le v krogu Rotary klubov, pač pa tudi širše. Letos nam je v prvem poizkusu načrte prekrižalo slabo vreme, a je zato ponovitev krasno uspela. Čeprav je bilo igralcev nekoliko manj kot lani (skoraj 60), je vse teklo gladko in v zadovoljstvo vseh igralk, igralcev in seveda tudi organizatorjev. Na igrišču je bilo obilo tekmovalnega naboja, čeprav ni šlo za strogo tekmovalni turnir, popoldne in zvečer pa so glavno vlogo prevzeli tekmovanje v udarcu najbližje luknji, večerja, dobrodelna dražba umetniških del ter veliko dobre glasbe. Seveda ni manjkalo okusne hrane in pijače, zato ne dvomimo, da se bomo naslednje leto zbrali še v večjem številu. Za prihodnje koledarsko leto imamo že narejenih nekaj načrtov, ki se tičejo delovanja kluba in naših dejavnosti. Sredi leta nas čaka nova menjava vodstva, nameravamo se tesneje povezati z nekaterimi klubi v Sloveniji in tujini. Seveda ne bomo opustili dobrodelne dejavnosti, največji del sredstev za to pa nameravamo spet zbrati na dobrodelnem turnirju v golfu. MATEJ OGOREVC ■ ■i J f §k i U' i Drugi dobrodelni turnir v golfu na golfskem igrišču v Volčjem Potoku, ki so ga organizatorji - Rotary club Kamnik poimenovali Udari za dober namen, je odlično uspel tako z vidika udeležbe, dobre igre in druženja, kot tudi zbranih sredstev za dobrodelne namene. otrokom. Letos smo po dogovoru Rotary klubov Slovenije dodali svoj prispevek tudi za pomoč prizadetim v vodni ujmi, ki je najhuje udarila po Železnikih. Pri pridobivanju sredstev si pomagamo z donacijami, pri tem pa so nam letos radodarno priskočili na pomoč v mnogih podjetjih. Tako nam je na našem drugem turnirju v golfu uspelo zbrati lepo vsoto sredstev, ki je namenjena za štipendiranje in pomoč enemu od otrok, ki je izgubil očeta v nesreči minerjev kamniškega KIK-a. To je bil naš letošnji velik projekt, ki se bo nadaljeval tudi prihodnje leto, obenem pa z nekaj darili obdarujemo OŠ 27. julij, pomagamo otroški kliniki in podpiramo nadarjenega glasbenika. Golf turnirje največji projekt našega kluba, s katerim naberemo večino sredstev za našo dobrodelno dejavnost, pa tudi dvigujemo 14KR0L KOSEC ALOJZIJ s.p. ROLETE ŽALUZIJE t.nfl200S' Tel. 01/723 72 84 www.sencila-kosec.com Služimo skupnosti Vesele božične praznike in Srečno novp-leto Oistrict 1910. Rotarje club Kamnik Lepe Božične praznike, v novem Cetupa vehkg sreče, zdravja in uspehov l Vrhpolje 186, tel.: 01/83-91-293, 051/300-357 Obiščite nas: torek - sobota od 10h - 22h, nedelja od 10h - 15h in tudi najinten-zivnejše, medtem ko je bilo voditeljsko delo zgolj nek projekt, kot je na primer ena gledališka predstava. Le da, je delo na TV bolj odmevno in morda me je tudi hitreje zaznamovalo, ne vem pa, če tudi močneje. Na katero svojo ‘stvaritev’ si do sedaj najbolj ponosen? Zdi se mi, da je tu več nekih stvaritev in na vsako od njih sem najbolj ponosen na nek svoj način. Naj omenim izkušnjo sodelovanja v prvi gledališki predstavi v zgodovini človeštva, ki se je zgodila v breztežnostnem stanju, torej v gravitaciji nič, ali pa svojo monodramo, ki je bila zame resnično velik in uspešen zalogaj, potem so tu še filmske stvaritve ... Kaj meniš o gledališkem ustvarjanju pri nas v Kamniku? Veseli me, da se je to zadnja leta precej razmahnilo, okrepilo in razvilo, kakor tudi celotno kulturno dogajanje v naši bližnji okolici. Mislim, da je vsakršno umetniško delovanje izjemnega družbeno-soci-ološkega pomena in zato ga je potrebno gojiti, ga podpirati in se ga aktivno udeleževati, s čimer posameznik tudi največ naredi zase. Kaj najraje počneš v prostem času? Zadnje mesece sploh ne vem več, kaj to je. Sicer pa prosti čas preživljam praviloma precej intenzivno: športno ali kombinacija potovanja, kjer se predajam svojim športnim užitkom, kot so windsurfing (jadranje na deski) ali surfing (deskanje po valovih), gorsko kolesarjenje oz. gorski spusti po strmih kolesnicah ali bolje peš po- teh, hribolazenje, raziskovanje naravnih oblin, odbojka na mivki, smučanje... Želje in sanje za leto, ki prihaja, tvojo prihodnost? Želim si, da bi še naprej lahko živel svoje sanje. Kako boš preživel praznične dni? Deloma delovno, ker se namreč intenzivno pripravljam na nov finalni plesni nastop, ki bo 23. decembra pri Mariu v oddaji Spet doma, poleg tega nekaj posebnega pripravljamo tudi za zadnjo letošnjo oddajo NLP-ja, vsebina tega nastopa je zaenkrat še skrivnost. Sicer pa se bom konec leta predajal smučarskim radostim in razvajanju. Ali pogrešaš nedeljske popoldneve doma na kavču? Ne vem, če sem v zadnjih dvajsetih letih desetkrat preživel nedeljo doma, zavaljen na kavču. Sem preveč nemirnega duha, čeprav si kakšen dan vzamem tudi za lenarjenje, ampak zelo redko, ker me kar tišči v raznorazne aktivnosti... (na Dejanovem obrazu pa ob tem širok, zadovoljen nasmeh). BOJANA KLEMENC MESTNE LEKARNE LEKARNA KAMNIK LEKARNA NOVI TRG Zopet je tu december in bližajoči prazniki, ki mnogim prinašajo veliko veselja in lepih trenutkov. Mnogokrat pa zaradi vsega dogajanja okoli nas pozabljamo na najosnovnejše, to je naše zdravje. Zaradi druženja v zaprtih prostorih so za ta letni čas značilna predvsem virusna obolenja dihal in prebavil. Če pravočasno ne ukrepamo, lahko oslabimo imunski sistem, bolezen pa se lahko spremeni tudi v bakterijsko okužbo. Poslabšajo pa se lahko tudi kronična obolenja, zlasti presnovne motnje, kot so sladkorna bolezen, visoke krvne maščobe, obolenja žolča, bolezni povezane s povišano želodčno kislino, enako tudi visok krvni tlak, astma. Bodite zmerni pri vsem, kajti največ za zdravje lahko naredite prav sami. Mi pa Vam bomo z nasvetom in našo ponudbo z veseljem pomagali. V Novem letu. 2008 Vam fala jjelime velika gd/vavja ten. lepih tne*uvtkov v- k/UHfU l/udi, ki jih imale nadi. Z novim letom se spremeni tudi odpiralni čas dežurnih lekarn. Celo leto 2008 bo ob nedeljah in praznikih od 9.00 do 12.00 odprta Lekarna Kamnik na Sutni, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 17.00 do 20.00 pa Lekarna Domžale. in tisoč daril, poišči pri nas f/~' Prodajalne Mercator Tehnike, Gradnje in Pohištva razveseljujejo in za praznični ter veseli december, dvojne pike darujejo. Vsem kupcem, ki boste na dan 21. ali 22.12.2007, opravili nakup s kartico Mercator Pika, bomo podarili dvakrat toliko pik, kot bi jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Mercator Pika Zbirajte lepe trenutke / 1 1 m , 1 /r H 1 M |f H m '1 M 1 *gL — ■ ■ ‘dr’ r'š .*0&’ X- s ^ f mg i n X. 1 M m J 1 ■ 51 Center tehnike in gradnje Črnuče Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče. Čarobni prihaja zdaj čas £ 3 «3*y ms. # 41796 314 mfo@consal.si www.consal.si KOŠARKARJI CALCITA MAVRICE Prvi poraz v tej sezoni v domači dvorani Po odlični igri v 7. krogu in zmagi nad ekipo Union Olimpija - mladi so kamniški košarkarji tudi v 8. krogu prikazali dobro igro in prvič v tej sezoni zmagali v gosteh. V tekmi brez obramb so premagali ekipo Nazarij z rezultatom 93:101. V 9. krogu 2. SKL smo vsi pričakovali novo zmago v kamniški hali, saj so v goste prišli neposredni tekmeci za preboj proti vrhu lestvice ekipa ljubljanske Ježice. A to je bil račun brez krčmarja. Gostje so že v začetku tekme pokazali svojo namero, da bodo prvi osvojili kamniško trdnjavo. S hitro igro so že prvo četrtino dobili z rezultatom 12:27 in naložili domačim težko delo. Pri domačih smo še kako pogrešali poškodovanega prvega centra Francija Hočevarja, saj so gostje z lahkoto pobirali odbite žoge pri zgrešenih metih naših. Prav tako slabo je delovala branilska vrsta. Trener Ivačič nikakor ni našel dovolj razpoloženih igralcev, da bi se enakovredno borili z gostujočo ekipo. Ko so se v drugem polčasu po dveh zaporednih trojkah Trifunoviča približali na samo šest točk, je v dvorani vzklilo nekaj upanja, a to je bilo le za trenutek, saj je domača ekipa na koncu krepko izgubila z rezultatom 79:97. Košarkarji CALCITA MAVRICE v 10. krogu gostujejo pri vodeči ekipi lige Casino Maribor, nato pa jih čakata dve tekmi doma. Najprej še zadnjič v letu 2007 v petek, 21. decembra, ob 20. uri in nato v novem letu 2008, že v drugem delu sezone proti ekipi Pakman iz Celja v soboto, 5. januarja, ob 20. uri. ROBERT PROSEN PLANINSKI KOTIČEK SPREJEM MED ALPINISTE NA KAMNIŠKEM SEDLU 8. decembra je bil na Kamniškem sedlu tradicionalni alpinistični krst oziroma sprejem med kamniške alpiniste, ki se odvija že vsaj 40 let. Za to priložnost je bila koča zasilno odprta le dobrih 24 ur. To je neke vrste iniciacija - potrditev zrelosti, vključitev v določen krog. Vsak, ki hoče in želi postati kamniški alpinist, mora najprej opraviti izpit, ki ga izvaja KA pri PZS, nato pa še »izpit« pred posebno »komisijo« AO Kamnik. Ta izpit - sprejem pomeni kar resen preizkus trdnosti želje in tudi osebnosti tistega, ki se mu podvrže. Po svoje pomeni tudi, da se kandidat zave, daje v primerjavi z naravo - hribom ali steno pravzaprav samo en droben, nepomemben delček. Če bo hotel dolgo časa hoditi v hribe, se bo moral sprijaztiiti tudi s tem, da je potrebno včasih odnehati, sprejeti tudi ponižanje, ne riniti z glavo skozi zid. Čeprav je vse postavljeno bolj za šalo, lahko nekdo, ki tega ne razume ali vse skupaj vzame preveč zares, v tem vidi »kršenje človekovih pravic« ali še kaj hujšega. Sprejem običajno poteka po ustaljenem redu - »pri-gon« kandidatov (zelenjave)pred komisijo, nato izpitna vprašanja in na koncu zdravica s posebej začinjeno pijačo za kandidate. Vmes pa za vsak napačen odgovor ali obnašanje »nagrada« po zadnji plati. Letošnjega sprejema se je udeležilo več kot 50 članov AO Kamnik, PD Kamnik in udeležencev letošnje alpinistične šole, čeprav vreme ni bilo ravno ugodno. Krst so uspešno prestali vsi trije kandidati, ki so tako postali tudi kamniški alpinisti: Aleš HOČEVAR, Urban NOVAK in Jernej RUTAR, kar so nato vsi prisotni proslavljali še dolgo v noč. Bojc Novo sprejeti kamniški alpinisti od leve proti desni: Aleš, Urban in Jernej. POSEK IN IZVLEK LESA ODKUP HLODOVINE OBŽAGOVANJE OKRASNEGA DREVJA IN ŽIVIH MEJ Franci Poljanšek s.p. Perovo 14, Kamnik GSM: 041/727-841,041/281-903 V*" x+ & ■Sr Mihael Resnik s.p. Maistrova 32, Kamnik, tel.: 01/839 12 33 Odprto: pon.-čet.: 8.-24. ure petek: 8.-02. ure sobota: 9.-02. ure nedelja: 10.-22. ure Mladinski hotel Vesel božič, v novem letu pa obilo sreče, zdravja in uspehov. DNEVNO VARSTVO V DOMU STAREJŠIH OBČANOV KAMNIK V mesecu novembru smo v Domu starejših občanov Kamnik pričeli z novo obliko varstva starejših občanov. Dnevno varstvo poteka od ponedeljka do petka od 6.30 do 17. ure, skušamo pa se dogovoriti in se čim bolj približati željam in potrebam občanov. Petega novembra smo s prihodom prvih treh občank odprli naše prostore. Nahajamo se v prostornem, svetlem in prijetnem dnevnem prostoru, ki je povezan s čajno kuhinjo. Možen je tudi izhod na balkon, ki je zadosti velik, da se ob lepem vremenu posedi v prijetni senci. Tudi sanitarije so v neposredni bližini, le čez hodnik je treba stopiti. Prostor se nahaja v pritličju naše stavbe in je del stanovanjskega oddelka. Ker je del prostora delno zastekljen, se ves čas lahko opazuje življenje v našem Domu. Prvi teden smo se vsi skupaj učili in počasi navajali na skupno bivanje in druženje. Dnevno varstvo smo zaupali Anici Pančur, ki je z dodatnim usposabljanjem nadgradila že prej pridobljeno znanje. »Dekleta« so se hitro spoznala in ugotovila, da mo- rajo prostor preurediti. Na mizi je vsak dan sveže cvetje, posadile so lončnice, ki krasijo okensko polico. Vsak dan jih negujejo in opazujejo njihovo rast. Mislim, da se z njimi tudi pogovarjajo, ker nenavadno lepo uspevajo. Naredile so cel kup drobnih stvari, ki krasijo prostor in dajejo pridih domačnosti. Prostor je s tem dobil dušo. Seveda jim to ni bilo dovolj. Če so ženske na kupu, beseda hitro nanese tudi na kuho. S pomočjo gospe Anice so se lotile cvrtja flancatov. Ob pomoči celotne skupine so naredile pecivo, ki se ga ne bi sramovala nobena kuharica. Avtorica tega prispevka sem bila povabljena na pokušino in lahko zatrdim, da jim je odlično uspelo. Ta teden imajo že ogromno priprav na adventni čas in adventni venček je že skoraj dokončan. Čas jim v družbi hitro mineva in mislim, da je tovrstna oblika varstva starejših dobrodošla pomoč tistim, ki čakajo na sprejem v Dom, svojci pa so lahko brez skrbi v službi, ker je za njihove bližnje poskrbljeno, kot tudi tistim svojcem, ki 24 ur na dan skrbijo za svojega zakonca, mamo, očeta in lahko ta čas izkoristijo zase oz. za nujne opravke. Zelo bomo veseli obiska, da se na lastne oči prepričate kako poteka življenje pri nas. Zapisala: Marjeta Kotnik, dipl. med. sestra vodja ZNS, DSO Kamnik Storitve, ki se izvajajo v DSO Kamnik za zunanje uporabnike občine Kamnik in Komenda Iz meseca v mesec je več prošenj za sprejem v Dom. Ker je čakalna doba vsak dan daljša, vas seznanjamo s storitvami, ki jih izvajamo in so v pomoč občanom Kamnika in Komende, ki morebiti čakajo na sprejem v Dom ali pa bi si z našo pomočjo olajšali življenje doma. Vse dni v tednu razvažamo navadna in dietna kosila na vaš dom. Lahko pa pridete tudi v našo jedilnico in vam postrežemo s kosilom. Za zunanje uporabnike peremo ter likamo osebno in posteljno perilo.Nudimo tudi storitve v šivalnici. Izposojamo bolniške postelje, bergle, sobna stranišča ... Če doma negujete nepokretne svojce, pridemo k vam na dom, vam svetujemo in vas hkrati naučimo negovalnih postopkov, ki vam bodo v pomoč pri oskrbi najbližjega. Mnogi doma nimate prilagojenih kopalnic za kopanje slabo pokretnih oseb. Pri nas vam nudimo možnost kopanja v za to prilagojeni kopalnici, s pomočjo sodobnih pripomočkov. V recepciji Doma se lahko prijavite tudi k frizerju in pedikerju. Naše sestre že vrsto let opravljajo pedikerske storitve v sodobno opremljeni ambulanti za naše stanovalce in hkrati tudi za zunanje uporabnike. Redno se izobražujejo in sledijo ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, brat in stric ANTON rW KLEMENC NZ 1 , s Hriba pri Kamniku Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Gospodu župniku hvala za lepo opravljen po- grebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi November 2007 Zakaj nisem videla, da počasi odhajaš? Kako boli, ko te naenkrat več ni. Bil si iskren, ljubeč, neugnan in zabaven, sedaj pa vzel nam te je kamen. ZAHVALA V 73. letu nas je nenadoma zapustil mož, ati, ata, brat in stric ANDREJ RAKOS iz ulice Toma Brejca v Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli od njega poslovit 4. decembra 2007, hvala za izrečene besede sočustvovanja in spoštovanja pokojnega. Posebno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem prebivalcem ulice Toma Brejca za izkazano pomoč in podporo, Cirilu Simičaku za poslovilne besede, župniku in pevcem Krt za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga z nami imeli radi. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, december 2007 Rad imel si dom in družino, a prekmalu si zapustil nas. Ni več tvojega smehljaja, le neizmerna žalost nam ostaja. ZAHVALA V 84. letu življenja je tiho odšel od nas naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat, svak, tast, stric in prijatelj JOŽE ŽELEZNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župnikoma Pavlu Piberniku in Franciju Podbevšku, pevcem in praporščakom. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi Mekinje, Šenčur, Ljubno, Kamnik, december 2007 novostim v pedikuri. V dogovoru s fizioterapevtom je možna tudi prijava na razna razgibavanja, masaže, elektrostimulacije... Če rabite nasvet, informacijo ali karkoli, kar bi vam koristilo pri oskrbi ali varstvu vašega svojca , se lahko oglasite pri nas. Po dogovoru lahko naš Dom predstavimo tudi skupinam( npr. Karitas, društvo upokojencev...) in vas popeljemo na ogled. Res, da smo nekoliko odmaknjeni od mesta in da marsikdo izmed vas še ni imel stika z nami, vendar vam zagotavljamo, da je pri nas lepo in da smo veseli vsakega obiska. Še toliko bolj, če lahko z našim znanjem in izkušnjami kakorkoli pripomoremo k čim večji kvaliteti preživljanja starosti vašega svojca. Osebje Doma starejših občanov Kamnik KONTAKTI: Dom starejših občanov Kamnik, Neveljska pot 26, Kamnik tel. centrala: 839-15-18 839-15-06 email doma: dom.kamnik1@siol.net tajništvo 831-76-16 direktorica: mariia.rems@dso-kamnik.si ambulanta 839-15-13 vodia zdr.neg.službe: marieta.kotnik@dso-kamnik.si računovodstvo 839-15-10 socialna delavka: sabina.ravnikar@dso-kamnik.si fax: 839-13-26 Ljubezen le slovesa ne pozna... ZAHVALA Ob smrti naše ljube žene, mami in stare mame NEŽKE LETNAR iz Mekinj pri Kamniku se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani. Hvala za vso pomoč dr. Ahlinu ter zdravniškemu osebju ZD Kamnik. Posebej se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, darove za svete maše in vse izraze sočutja; duhovnikom za lepo opravljeno pogrebno bogoslužje ter lepe besede ob slovesu; ministrantom, pevcem, trobentaču in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vam, ki ste našo mami imeli radi v času njenega zemeljskega življenja. Žalujoči: vsi njeni December 2007 So ljudje, ki v našem življenju pustijo globoke sledi in toliko težje se je naučiti živeti brez njih. ZAHVALA V 73. letu nas je po težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ANA PECEVNIK rojena Dolinšek iz Mekinj Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstVo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču ter zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani. Vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Mekinje, december 2007 Odšel si tiho brez slovesa, mirno spiš in čakaš nas. Imel težko si življenje, nikoli več ne čaka te trpljenje. ZAHVALA V 56. letu življenja nas je po težki in dolgotrajni bolezni zapustil naš dragi sin, brat in stric MIRKO SLAPAR iz Porebra 9 Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjene sveče, cvetje in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem kvarteta Krt za zapete žalostinke. Žalujoči: mama Alojzija, bratje Ludvik, Tone in Jurij z družinami in drugo sorodstvo November 2007 Praznično voščilo v Domu starejših občanov Postala je že tradicija, da predstavniki Društva upokojencev Kamnik v dneh pred božičnimi in novoletnimi prazniki pridejo v Dom starejših občanov ob Nevljici ter s pesmijo, prisrčno besedo in skromnim darilom voščijo svojim članom, v DSO jih je okrog 100, vso srečo in mnogo zdravja v prihajajočem letu. Tako je bilo tudi letos, v začetku decembra so se spet oglasili v domu in skupaj s harmonikarjem Jožetom ter pevsko skupino Predice prinesli najboljše želje oskrbovancem doma, ki jih tudi med letom večkrat obiščejo. Predsednik DU Kamnik Stane Simšič je vsem članom, ki so napolnili dvorano doma, zaželel vse najboljše ob bližajočih se praznikih. Z odra pa so zadonele lepe ljudske pesem Predic in poskočne viže Jožetove harmonike. Požrtvovalne članice socialne komisije s predsednico Marjano Berlec pa so vsem udeležencem voščile srečo in zdravja v novem letu s skromnimi darili. Še posebej pa so Predice čestitale s pesmijo najstarejši oskrbovanki Mariji Antonin, ki bo v kratkem slavila 102-letnico. F.S. Ob pesmi predic je Marjana Berlec čestitala najstarejši oskrbovanki Mariji Antonin tudi za bližnji 102. rojstni dan. V SLOVO MILENI KORAT Ob Tvojem slovesu se spomnim tvojega dolgoletnega predanega dela v dobro sladkornih bolnikov. Uzrem se v leto 1984, ko je nekaj entuziastov, med njimi tudi ti, ustanovilo Društvo za boj proti sladkorni bolezni. Kot pridna mravljica si, takrat še na roko, pisala dopisnice in urejala vrsto stvari. V letu 1997 smo se registrirali kot samostojno Društvo sladkornih bolnikov Kamnik, ti pa si urejala vse finančne posle skoraj do konca svojega plodnega življenja. Ne vem, kje si jemala moč, vedrino, nasmeh, nasvet in zanimanje za vse okoli sebe in za druge, le za sebe ne. Takšna si bila in takšno Te bomo ohranili za vse čase. Kljub temu, da zadnje čase fizično nisi bila prisotna pri naših društvenih dejavnostih, si bila z vsem dogajanjem na tekočem. V okolju lastnega doma si razdajala svojo energijo na vse strani. Le od kod si jo jemala? Še bi potrebovali Tvoje nasvete, jasne misli in sporočila za vsak dan, pa Te, žal, ne bomo več slišali. Ostaja pa nam Tvoja energija za vse večne čase. Marjeta Bukovšek v imenu Društva sladkornih bolnikov Kamnik Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. Po težki bolezni nas je v 50. letu življenja zapustil dragi brat in stric MILAN ŽNIDERIČ iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem kolektiva VEPPO d.o.o. za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala dr. Logarjevi za vso skrb in zdravniško pomoč, g. župniku iz Mekinj za lepo opravljen pogrebni obred in kvartetu Krt za zapete žalostinke. Žalujoči: brat Marjan in drugo sorodstvo 14. december 2007 Zakaj odšla si, le zakaj, vprašanje v meni hrepenenje, a vem predobro, da življenje te ne privede več nazaj... ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in tašča TONČKA ŽELEZNIK iz Špitaliča Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem pošte 1240 Kamnik za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, maše in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala govornici Mariji Mošnik za sočutne besede, gospodoma župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred, praporščakom, pevcem mekinjskega okteta in trobentaču. Posebna zahvala dobrim sosedom, patronažni službi Kamnik, posebno Lojzki Lipovšek za nesebično pomoč, doktor Jermanovi in sestri Mateji. Vsem še enkrat iskrena HVALA. Vsi njeni Špitalič, Kamnik, Komenda, Šentvid pri Stični, Vransko, Polzela, december 2007 Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 21. december 2007 21 Kegljačice Eta Kamnik so se dostojno poslovile od Evrolige V povratni tekmi prvega kola Evrolige za sezono 2007/08 so igralke Eta Kamnik premagale doma Podravko iz Koprivnice z rezultatom 6:2. V skupnem seštevku obeh tekem so Hrvatice zmagale in napredovale v drugi krog tekmovanja. Vendar moramo izpostaviti, lahko bi rekli tudi nepoštene, nešportne pogoje na prvi tekmi. Namreč kegljišče v Koprivnici ni primerno za tako visok nivo tekmovanja, keglja se še na plastični podlagi s kanali. V povratni tekmi se je izkazalo, da bi imeli realne možnosti za napredovanje, pe bi bili pogoji enakopravni v obeh tekmah. Igralke iz Koprivnice so na kamniškem kegljišču podrle 485 manj kegljev kot doma. Vseeno pa smo dosegli največji uspeh v zgodovini kluba in že v prvi sezoni dosegli zgodovinsko zmago v Evroligi. Za uspeh so zaslužne prav vse igralke. Pod taktirko trenerke Danice Volčič so za ekipo Eta Kamnik nastopile Alenka Jakša, Brigita Rozina, Lidija Pirman, Boža Habat, Simona Hren, Majda Lužar, Marija Korošec in Joži Šuštar. Kamni-čanke so podrle 3075 kegljev ter dosegle 13,5 set točk; S to tekmo so končale tekmovanja v Evropi in se bodo lahko v miru posvetile drugemu delu državnega prvenstva. za KK Kamnik Leon Pirman VATERPOLISTI DEJAVNI TUDI POZIMI Vaterpolisti Kamnika so dejavni tudi v tem letnem času, čeprav v Kamniku nimajo na razpolago pokritega bazena. Kljub temu, da v klubu nimajo članske ekipe, svoje najboljše igralce, ki prerastejo mladinsko kategorijo, posojajo drugim klubom, je predsednik društva Dare Homar zadovoljen s stanjem v klubu, predvsem z rezultati mlajših kategorij, ki znova in znova napadajo slovenski vrh. Tako nastopajo v kategorijah do 11 let, 12 let, 14 let, kjer branijo naslov državnih prvakov, do 16 let in do 19 let. Mladi Kamničani se tudi v letošnjem letu ne mislijo odreči visokim uvrstitvam, kar so nakazali tucfci s prvimi zmagami. Med kamniškimi vaterpolisti je trenutno najbolj aktiven Luka Komatar, ki je reprezentant do 18 let in je sodeloval na Evropskem prvenstvu na Malti. Ker v Kamniku ni članske ekipe, igra kot posojen igralec pri članski ekipi Triglava, kjer igra tudi Gašper Senica. Med mlajšimi sta trenutno med boljšimi igralci v Sloveniji tudi Kristjan Novak in Tilen Leskovec, med najmlajšimi pa se za slovenske barve bori kar šest igralcev. Le-ti so nastopili na turnirju v Črni gori, kjer so se pomerili z Jugom, Jadranom, Budvo in Primorcem ter zabeležili dve zmagi in dva poraza, Tilen Leskovec pa je bil celo najboljši igralec. Igrali so še Gašper Žurbi, Matej Pinterič, Sebastijan Novak, Urban Stele in Nik Nikolič. V Kamniku ne pozabijo niti na svoje »bivše« člane, s katerimi igrajo v tako imenovani »divji ligi«. Seveda pa so za dobro delo v klubu »krivi« dobri trenerji, med katerimi izstopa Uroš Kralj, trener državnih prvakov do 14 in 16 let, opazili pa so ga tudi pri Vaterpolski zvezi, saj je pomočnik trenerja reprezentanc do 18 let in do 15 let, ter selektor reprezentance do 13 let. Prav tako je sodeloval na EP na Malti. V klubu so ponosni tudi na svojo Vaterpolsko šolo z organizirano redno vadbo za otroke od 4 do 7 let. Jesenski ciklus se v tem tednu končuje, obiskovalo ga je blizu 50 otrok, ki so lahko vadili trikrat tedensko, dvakrat v novem bazenu v Zuim-u in enkrat v dvorani pri starem zdravstvenem domu. Na vadbi, ki ga vodijo izkušeni vaditelji in trenerji vaterpola ter plavanja, se otroci naučijo plavati, glede na znanje plavanja pa tudi osnov vaterpola. S 7. januarjem začnejo z novim ciklusom. Več o VK Kamnik pa si lahko preberete na internetni strani www. vaterpolsko-drustvo-kamnik.si. Cicol. Iz kinološkega društva Duplica STANE OBER - DRŽAVNI PRVAK V SLEDENJU 9. krog v Občinski kegljaški ligi V občinski ligi so bili v 9- kolu doseženi sledeči rezultati: Društvo upokojencev : ŠD Soteska 2:6; Kam bus : Calcit 6:2; OOZ : Alu Alprem 7:1; Eta : Zarja elektronika 7:1; tekma ŠD Polcist in Mladinci pa je bila preložena. V tem kolu so se izkazali Janko Karun iz ekipe DU s 561 in Franci Poljanšek s 531 podrtimi keglji, toda kljub temu so doživeli poraz s ŠD Soteska. V malem derbiju kola med Kam busom in Calcitom sta bila najboljša Marjan Golob v ekipi Kam busa s 552 in Samo Podjed v ekipi Calcita s 532 podrtimi keglji. Lestvica po 9. kolu ŠD SOTESKA 8 8 OOZ 8 8 DU KAMNIK 8 6 ETA 9 5 ALU ALPREM 8 4 MLADINCI 7 4 CALCIT 8 3 KEGELJ TEAM 8 2 ŠD POLICIST 8 2 ŠD POLICIST 7 1 ZARJA ELEKTR. 9 0 Poleg njih so zelo dobre rezultate dosegli še Alpner s 549 in Poljanšek s 512 podrtimi keglji iz ekipe Zarja elektronika; Torkar s 514 in Goričan s 504 podrtimi 16 16 12 10 9 8 7 4 4 2 0 keglji iz ekipe DU, Grkman iz Calcita s 506 ter Hafner iz ekipe OOZ s 535 podrtimi keglji. za KK Kamnik Leon Pirman Člani kinološkega društva Duplica smo se tudi letos udeležili državnega prvenstva v sledenju. Ekipo sta zastopala Stane Ober z psičko Gupy Prodeška NO in Sebastian Urh z psom Leonom N.O. Žal se zaradi zdravstvenih razlogov prvenstva ni mogel udeležiti lanskoletni državni prvak Janez Emeršič. Vodja sledarske ekipe je bil Milan Iskra. Na posameznih tekmah sta naša člana dosegla naslednje rezultate: Na prvi tekmi na Ptuju - Stane Ober 1. mesto (95 točk) in Sebastian Urh 6. mesto (88 točk); na Barju Stane Ober 6. mesto (91 točk), Sebastian Urh diskvalifikacija; v Grosupljem Stane Ober 1. mesto (98 točk) in Sebastian Urh 6. mesto (89 točk); na zadnji tekmi v Ivančni MALI OGLASI INŠTRUIRAM matematiko in fizi-ko. Tel.: 723-81-57,041/322-571. GARAŽO na Parmovi ulici v Kamniku oddam v najem. Tel.: 839 27 43, okrog 12h. Na Bakovniku NUDIM VARSTVO za dva otroka. Tel.: 040/989-571. KUPIM zazidljivo parcelo. Tel.: 041/629-514. Vabljeni na raznovrstne jedi po naročilu, dnevno sveže malice, dnevna in nedeljska kosila. Sprejemamo rezervacije za poroke in praznovanja do 100 gostov! COSTOM PRI tli«? v .PRI VAM IlU SREČEN BOŽIČ IN I »HI MUJAINO NOVO UTO 2 W Gostilna pri Čibru, Potok 9, Laze v Tuhinju, Tel.: 01/8392-718, Mobi 031/877-769 XJ iOSIlLIA •%r Kamniški OBČAN PRODAM PEUGEOT 307 2.0 HDi, diEsel, 79 kW, 110 KM, avtom.klima, 6xairbag, ABS, ESP, vsa oprema, avtoradio/ CD z upravlj. na volanu, centralno daljin, zaklepanje, 1. lastnik, servisna knjiga, 48.000 km, nepoškodovan, garaži ran. Tel.: 041/662-450. ZAPOSLIMO NATAKAR(ICO) in ŠTUDENTKO za pomoč v lokalu. OD po dogovoru, možnost stanovanja. Tel.: 041/654-288 Okrepčevalnica Pri lovcu, Laze 3 v Tuhinju VINSKA KLET RONDT Točimo domača vipavska vina: rdeča vina: J bela vina: • Cabernet sauvignon • Sauvignon • Merlot - Barbera f • Rebula e j?Vrstno belo 10% NOVOLETNI POPUST Vesel bofič in srečno novo leto! Soteska 56, Kamnik tel.: 041/699-471,01/8392-256 Del. čas: od 14" do 20", sobota in nedelja od 8" do 20". Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne . pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVOR)E št i3, 4207 Cerklje Tet.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 TRGOVINA Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 Našim strankam se ob izteku leta zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje. Žsltfflb vesel božic ih m lepo f kih 2008$ Po ugodnih cenah nudimo: VSE ZA KOLINE - PVC posode, kolofonija, špile, deže za mast, RP sodi za vino, lonci veliki, pasterizator za vkuha-vanje, el. sušilci sadja, gob, zelišč, PVC sodi za zelje od 27 do 1001, PVC prti za mize, posoda, gospodinjski aparati... VSE ZA ŠIVANJE: šivanke, sukanci, elastik Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za darilo, podarite DARILNE BONE. Obiščite nas od 7h -19", ob sobotah od 8" -12h! 1 NOVOLETN PROGRAM smrekice 0,5-2 m, okraski, lučke, jaslice, pastirčki... Gorici Stane Ober 1. mesto (97 točk) in Sebastian Urh 7. mesto (87 točk). Ker štejejo trije najboljši rezultati, je Stane Ober z maksimalnim številom točk osvojil prvo mesto po programu IPO-3. Ekipni uspeh je dopolnil Sebastian Urh s sedmim mestom. Po programu IPO-2 je zmagal Gjerkeš s psičko Lajko NO KD Velenje, po programu IPO-3 pa Jože Bola s psom KLIM-MN KD Trbovlje, Stane Ober s psičko Gupi NO KD Duplica je dosegel 4. mesto. Ekipni regijski prvak je ekipa KD Ptuj. Najboljšo sled je imel Stane Stane Ober z Gupi Prodeška prehaja na najvišji mednarodni razred sledenja po programu IPO-FH. Finale regije šolanih psov na Duplici Kinološko društvo Duplica je 13. oktobra organiziralo finale regije šolanih psov, ki se ga je udeležilo rekordnih 40 tekmovalcev in je potekalo po vseh treh programih: sled, poslušnost, obramba. Po programu IPS-A zaradi premalo točkovanih tekem ni regijskega prvaka. Po programu IPS-B-BH je regijski prvak Klančnik Bojan s psičko Zvezda - GR KD Pluton. Člani KD Duplica so po programu B-BH dosegli naslednje uvrstitve: Slavica Matič s psom Ferari - BŠO - 8. mesto; Franc Stupar s psom Hunterjem DO - 4. mesto; in Marjan Majdič s psom Ronom LB - 5. mesto. Ober KD Duplica z 99 točkami. Najboljšo poslušnost je dosegel Jože Gradišar s psom Lakijem GR z 98 točkami KD Šmarna Gora in najboljšo obrambo Smole Tone s psom Jorgom NO 95 točk KD Domžale. Kinološko društvo Duplica se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi finala regije, in polagalcem sledi Mirku Fleretu, Radu Pokornu in Ivanu Polesniku. Sodnika Matjaž Dolenc in Rado Lukane sta zelo korektno odsodila finalno tekmo regije. Redni izpiti šolanih psov Rednih izpitov, ki so potekali 18. novembra na Duplici, seje udeležilo deset tečajnikov. Žal se nekateri zaradi premladih psov niso mogli udeležiti izpitov po programu B-BH. Vsi udeleženci po programu B-BH so zelo uspešno opravili izpit s povprečno oceno 91 točk. Obnovljena Koželjeva (planinska) pot Kamniški planinci so uspešni pri svojem delu. Med vrsto dejavnosti je Odsek za planinska pota v prejšnjem mesecu v celoti obnovil priljubljeno planinsko Koželjevo pot od kamnoloma do Kamniške Bistrice. Trasa te poti je bila zaradi vodnih ujm in drugih vremenskih neprilik močno poškodovana, na posameznih mestih nevarna in celo neprehodna. Tako so člani odseka: Jože Klene, Franci Obreza, Franc Dacar, Peter Jeras, Ivo Rostan, Franc Pohlin in Janez Urankar v dneh od 27. do 30. novembra opravili vrsto zahtevnih popravil in obnovitvenih del, kot so zamenjava zaščitnega lesa, dodelave poti, postavitev nOvega 10 metrov dolgega mostu, saj je starega odnesla jesenska ujma in je bila pot na tem predelu praktično neprehodna. Obnovljenih je bilo še več drugih odsekov poti, tako da je Koželjeva pot sedaj varna za vse udeležence, ki se vedno v večjem številu podajajo v to zanimivo planinsko okolje. STANE SIMŠIČ LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 Obiščite nas, saj imamo vedno kaj za vbs! Mirne in doživete božične pravnike, ter smeha, zdravja, razumevanja, poslovnih uspehov * in še mnogo osebnega zadovoljstva v novem letu 2008 * * vam želi Kolektiv trgovine LANEN CVET I Vsem našim strankam pa se zahvaljujemo za zaupanje .!. in se priporočamo v prihajajočem letu 2008. -T ' GSM: Mirko Mihelin s.p., Podgorje 94, 1241 Kamnik www.kovastvo-mihelin.com • mirko.mihelin@kks-kamnik.si IZDELUJEMO: • dvoriščna drsna in krilna vrata na motorni pogon • vrtne ograje • stopniščne ograje • okenske rešetke • drugi kovinski izdelki • izdelava in prodaja kovanih elementov STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ,„etski sa/ vesele praznike in prijazno % Pto leto20081""" č, s.p. 1 ieva la V Klavdija Kovačič Kamnik, Groharjeva la v 01/831 17 87 . zaželjeno naročanje -JL ^ Obiščite nas: pon.-pet.: 8h-19h sobota: 7h-12h KAMNIK, Perkova 13, tel.: 831-13-58, 041-679-389 MONTAŽA IN SERVIS OUNIH GORILNIKOV, AVTOMATSKIH KRMILNIH NAPRAV, MONTAŽA IN SERVIS PLINSKIH PEČI VAILLANT, BUDERUS. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. JJep. hojic, a letu, ki pvtikaja, pa jtSAGAjja, isiece. in nip&Lov-. DOSTAVA KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrhpolje 280,1240 KAMNIK pokličite 041/691-325. Lepe božične praznike in srečno v letu 2008! Sela 10 b, Kamnik tel.: (01) 83 92 489,83 97 090, mtel.: (041 in 031) 625-046 •ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE PROSTOROV, TEPIHOV, AVTOMOBILOV, IMPREGNACIJE PVC - MARMOR - PARKET... •ZAKLJUČNA GRADBENA DELA MONTAŽA SENČIL (ŽALUZIJE, LAM. ZAVESE) •PRALNICA, NOVI TRG 26 A, KAMNIK tel.: 01/83 17 801 PRANJE IN LIKANJE VSEH VRST TEKSTILA tejz d&ftč 4/icčno-t&i czi/iedtto. teto- 200%! e^rizerstvo *TLko,e Irena Lukane s.p., Trg talcev 8, Kamnik tel.: 01/831 74 74,031/35 50 11 ‘Vsem strankam se zahvaljujem za zaupanje in se priporočam tudi v Cetu 2008. 9jaj Bo srečno, zadovoljno in uspešno! ... Lep Božič! Delovni čas: pon., torek: 7h -15h, sreda, čet., petek: 13h - 20h sobota: 7h -11h ali po naročilu________________ mimumjmmmmimmjcv TEHNIČNA TRGOVINA ^BAlgr ieiw|i PFIVl fcjp, s Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 immm Vsem našim kupcem hvala za zaupanje, se priporočamo tudi v prihodnje! več na www.pemecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI . BREZPLAČNA DOSTAVA • BANK KREDIT • 1+3 DO 1+24! VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PREŠANJE j AHAC&CO., d.o.o., Domžale • Mala Loka 15-1230 Domžale -Tel: 01/56 27100* www.ahac.pizem.si Izračun za vozilo na leasing se nanaša na 10% polog in 84 obrokov. Povprečna poraba goriva (mešani ciklus, l/100km); Aveo/Lacetti/Spark/Captiva: 6,4/7,2/5,2/7,4. Povprečna količina emisij C02 (g/km); Aveo/Lacetti/Spark/Captiva: 153/171/127/195-197. Naročnik oglasa: AHAC&CO., d.o.o., Domžale, Mala Loka 15,1230 Domžale KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO ELEKTRO GRELNA OPREMA Gora 20a, Komenda Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 www.egro.net, e-mail: biaz@egro.net TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zamrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature Lep božič in tretno 2008! NEOSTIK DRŽI. XMK Vesele božične praznike in srečno v novem letu 2008 Vam želi kolektiv BELINKE KEMOSTIK d.o.o. MII 11111111 II llllllllll— L llNaTflMftflfl*JSKTH:PROSTOROV' o 1 Jože Volovšek, s.p. Stahovica lih, 1242 Stahovica sšig, UP Helena Dolinšek, s.p. d |Xepe Sozične -praznikej in srečno v letu 2008! j Tel.: 01 83 27 240, faks: 01 83 27 241, GSM: 041 652 265 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. KAMNIK, Cankarjeva 11 KAM N I K Cankarjeva 1 1 s ččEefie /m^ierts frurjit(/w in bbeeno v /e/u , hi f i dfmja ! s MeninA Lepe božične praznike in najlepše želje za prijazno leto 2008! Naj bo leto, ki prihaja, polno miru, radosti in osebnega zadovoljstva. Vesele božične praznike in srečno 2008! V DOMŽALAH __________114 Breznikova 15 (center Breza) tel.: 8317-005 tel.: 7216-436 Lep bolič in srečno ieto. M je pred nami! nalureta ^redstva za novoletno obdaritev smo namenili v dobrodelne namenel. OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ZOR4, DOMŽALE Pričakujemo vas V MENGŠU NA GORENJSKI CEST111 (V POSLOVNI CONI) tel.: 01/724-73-10, faks: 01/723-72-26 www.zora.si, e-pošta: info@zora.si VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU ■ Strešne kritine ■ Krovsko-kleparski izdelki ■ Hidro in termo izolacije ■ Pločevina in trakovi iz bakra, aluminija -natur, barvni, pocinkani ■ Krovsko-kleparska dela ■ Kooperacije Viem n&tdm iti ■podMumim fa fa44fut*tfe, petima lep itopZ i* i*t u letu- 3.008! Ljubljanska c. 21/i, 1241 Kamnik Verni fcnpaiL En [Me tel.: 01/831 25 46 faks: 01/831 07 40 ^jjm partnerjem ®*%j;očilo za prihodnje.1 Lej) božič in tretno 2008! Del. čas: 7M9L sob: %LS9vf ^numar v trgovskem centru 9daCi grad Usnjarska 8, ‘Kamnik,