Nekolio bilunce o delu v okrajoih društvih in v orga dzaem sploh. Polovico poslovnega leta dmamo za seboj in potrebno in koristno je, da se ozremo na= zaj, pa da vržemo nckoliko številk na papir, da si skušamo napraviti nekoliko površne bi* lance o vsem delu v tem času. Pri delegaciji v Kranju se je dejalo da imamo v novem poslovnem letu dvoje važnih nalog: dvigniti društva dn dvigniti poedince v organizaciji. Da se to zgodi. je bilo fcreba uvesti enotnost v društveno delo in razvdti samoizobraževalno akcijo potom krožkov v društvih. Kako se je dclo razvilo? Da so društva desetletja in desetletja ho= dila dsto izvoženo pot, je znano Zato so dru= štvena zborovanja postala ponekod prava ka* rikatura. Včasi je bila v društvih živa gibalna sila: delo za na<rod včasi smo videli v njih resno težnjo za duševnim napredkom učitelj* stva, včasd so sc učiteljske vrste odločno po* tezale za •uveljavljcnjem vsega stanu. Bila je to ona pomlad učiteljstva, ko je narodna ideja poživela široke slovenske plasti ter je zbu« dila tudi med nami novih energij in svežega idealizma." Ta čas je že daleč za učiteljstvom. Tako dalcč, da je zatonilo med nami ono drago« ceno tovarištvo ki je vezalo nefkdanje bojev* nike za pravice stanu, tako daleč, da je stran* ikarska strast tudi učiteljstvu zameglila po* gled na Ijudske potrebe da smo izgubili iz* pTed oči oni znameniti cilj — svoje nadaljno izobraževanje. Bodimo odkriti: druga etapa v razvoju našc stanovske organizacije pomenja v res= nici propadanje. Ne bomo razdskovali danes vzrokov. Vsakdo ve, kako daleč je prišlo v osrčju in na periferiji našega udruženja. Le redlka društva so šla višje, Večino je ^zajela letargija, marazem je legel na stanovsko dušcvnost. Z deklaracijo se je zajezilo propadanje stanovske organizacije. Z delegačnim zboro* vanjem v Kranju pa so se oživele nove vred« note. vrednote, ki niso nič drugega kot na= čela iz one prve mladostne dobe stanu, ko je učiteljstvonastopilokot novpoklic.kot no= siilec napredka v ljudstvu. Vrnd-ti smo se mo* rali nazaj, v čase, ko je zavladala spoznanje, da nam je treba dvojnega: močne organiza* cije in solidne naobrazbe za deio med naro= dom. Kako so se sprejda nova načela, načela prvc davne pomladi našega stanu? Z zado= ščenjem? Morda Da so se sprejela tudi kot šop paradnih puhlic, >o tcm govori danes tudi statistrka. Ali hočete dokazov? Naša društva bi morala zborovati redno 5skrat v letu. torej doslej že dvabrat. Iz števjlk razvidimo, da so zborovala 4 društva po 35kra't, 23 društcv po 2=krat, 5 po l=krat. Ta rezultat niti ni slab. Toda če pogledamo le, koliko društev se je ravnalo po navodilih osrednjega vodstva ka= ko da naj se zborovanja pripravijo v odboru, kako naj sc skrbi za čdm večjo udeležbo, ika= ko naj se zborovanja napravijo smioitrena, po= tem vddimo, da mrrogo odborov ni storilo svoje dolžnosti. Ali se je odbori res ne za* vedajo? Ponekod so tako nezavednd, da niti najenostavnejših podatkov ne dajo osrednje« mu vodstvu. Poznamo društvo, ki ne čuti niti te po* trebe, da bi poverjeništvu naznanilo svoja zborovanja. Dvomimio, če ima isto društvo sploh še kako odborovo scjo. Na zadnjem njegovem zborovanju se je zgodilo da bi bil moral nekdo referirati o delovni šoli, pa ga nihče nikdar ni vprašal, če bi bil pripravljen sprejeti poročilo. Predsednik istega društva je o dkrožnicah poverjeništva, sestavljenih v smislu sklepov najvdšje stanovske instance — delegacije, izjavil. da bodo pustile tako we> me, kakršnega so našle. In te okrožnice so šle za tem, da se 'organizacija utrdi, gotovo ne v škodo učiteljstva! Tako se iz autono* mizma društev razvdje autoniomizem nezmot^ ljivih oseb, o katerih ne vemo, po čigavih na* vodiLih delajo v organizaciji neodvisnega uču tcljstva! Še slabše je, če poigledamio statistrko udc ležencev pri društvcnih zborovanjih. Doslej imamo prijavljenih 64 zborovanj. Od teh so le za 24 zborovanj javili popolne podatke, torej tajniki niso izvršili svoje dolžnosti. Ka* ko naj si potem poverjeništvo napravi točno sliko razmer, gibanja v organizaciji? Kako naj se zanese na članstvoi, ki nc dzvrši najenos stavncjših nalog zdrave, dobre >organizacdjeV Namesto da bi organizacijo krepiii, jo funks cionarji pomagajo rušiti! Moramo se vpra* šati kotnu na korist delajo to? Ald ne delajo v škodo stanu, učiteljstva, torej v svojo last= no škodo? Tudi odstotek navzočih pri zborovanjih je zelo različen. Tu ni mogoče povsem zancsljivo presojati in siccr radi obsega driu štev ter radi piromctnih zvez. V siplošnem moremo reči, da imajo manjša društva so= razmerno boljši obisk (seveda kolikor moremo razvideti iz nezadostnih podatkov, ki so se nam sporočild). Naj navedemo ndkatera zborovanja — vcčinoma manjših društcv — kjer je obisk izredno lop v primeri z drugimi: Savinjsko=Vransko društvo 12. okt. 96% navzočih. Šoštanj 8. okt. 88% navzočih. Ma^ renberg 5. okt. 85% navzočdh. Mežica 8 okt. 83% navzočih. Murska Sobota 29. sept. 82% navzočih. Slovenjgradec 6. okt. 81% navzočih. Najnižji obisk pade redkokdaj pod 50%. Le pri ndkem zborovanju, iki &e je bilo prU redilo zvečer je znašala udcležba okrog — 30%! Ako je pri zborovanju navzoča komaj polovica članstva, je to navadno dokaz, da je društvcni odbor zanemarjal svojo dolžnost skozi daljšo dobo ako ni vplivalo na udes lcžbo zelo neugodno vremc. ZanimiviO bi bilo ugotoviti, v koliko so bila zborovanja v tem poslovnem !letu smo» trena Tudi o tem nimamo zadostnih podat« kov, da bi mogli razviti vsaj piribližno sliko. Morda nam bo to mogoče v prihodnjih me< secih. Res je, da nam nekatera društva še vedno javljajo »svoje« dnevne rede, ne ozi« rajc se na sistemiziranje od strani poverje* ništva. Tudi p<oročila prihajajo potem nepos polna in jih bo moralo poverjeništvo začeti vračati. Kar se tiče enotnega sporeda zboro« vanj, je jasno, da niti najbolj egocentristični odbori nič ne trpijo ako se ravnajo po sikups nih navodilih. Pač pa jim je delo v resnici olajšano. Tudi o delovanju odborov nimamo pre^ gleda. Gotovo je, da društvena zborovanja le tedaj res vsestranslko uspevajo, če jih je prcj odbor pripravil. Zato bi moralo biti pra= vilo da imamo toliko odborovih sej, kolikor je društvenih zborovanj. Kako pa s samoizobraževalnimi krožki? Doslej nimamo prijav ad sledečih društev: gornjegrajsko, kiozjansko, konjiško, dolnjes lendavsko mariboirsko (mesto in oikolica) in ljutomersko torej petina organiziranih dru* štev. Moremo domnevati, da ta društva ne poslujejo tako. kakor bi bilo želcti v prospeh organizacijc. Kje so vzroki, da navcdena dru« štva niti ustanovdla niso brožkov? Ali so iz= ven društev? So vplivd, ki hočejo imeti uči* teljstvo pod kuratelo? Vplivd ljudi, ki se bo« je, da bi slovenski učitelj mislil s svojo glavo in ne na uika:z takih ki so bili doslej vajeni ukazovati. .. pionirju luči in napredka? Ako vcmo da se je bil predložil »Popotnik« radi nedolžnega članka o učiteljski samoizobrazbi na zelo visoko mesto, potem nam je marsi' kaj jasno. To pa moramo pribiti, da na tak način in s takdmi metodami nihče ne bo prd^ dobil skrvenskega učiteljstva. In tudi ustra* hoval ga ne bo. Če se dobe v našem stanu ljudje, kd se še niso otresli hlapčevanja, je večina neodvisna in bo sama odločala o sebi. Metode, kd so včasi zalegle, bodo danes po« magale le. da še zadnji odprejo oči. Brihaja čas, da čast slovenskcga učitelja ne bo več naprodaj. Toda potrebno jc, da delamo, da se tudi poedinci oblikujemo. Organizacija je močna, če so njeni bojcvniki sitrnjcni. Močna pa je prcdvsem, ako je njeno članstvo tudi kvali= tativno čim popolncjše. Naš Ceterum censeo ostane: samoizobrazba! Krožki in brošurc niso vsc, a so ve-liko ker so pobuda za za* sebno dclo, zakaj vsa erudicija je končno le autodidaktičncga izvora. Od tc ali one strani prihaja kritika glede programa samoizobraževalnega dela v orga^ nizaciji. Posebno se povdarja potreba peda« goškcga študija Ne zavračamo tega, toda po* bijati moramo. če boče biti vse samo plehlko kritikarstvo. Če imate, bojcvniki za pedagos giko odločne namene, potcm naprej, tovariši! Snujte krožke, porabitc jih, uvedite jih v in^ tenzivnejše dclo za pcdagoški študij! To bo rcsna po]t. Brez krožkov pa ne bostc prišli naprej. Toda doslej smo doživcli slučaje, da so borilci za pedagoški študij nastopaii sanro ne= gativno, kakor bi nc bilo v njih pravega pre= pričanja o stvard. Kdor hoče nekaj iz globo* ivega uverjenja, nc bo nastopal negativno ampak se bo vrgel v tekmo in bo skušal zma= gati s trdim delom. Vzlic tcžkočam, ki so pri vsakem začet* ku, so imeli krožki okrog 45 sestankov, ki so ponekod uspeli najlepšc. Prvenstvo ima loga^ šlko društvo s 4 krožki, ki so sc 8«krat že se= stali. Za njim pride radovljiško društvo i 2 krožkoma in s 3 sestanki. Tudi 'ljubljanska okolica je delavna. Po nekaterih društvih imamo knožke, ki sistcmatično delujejo ko se drugi niti nc vzdramijo. Vendar je število dosedanjih sestankov premajhno, da bi mogli žc zdaj izvajati zakljuoke iz tega razvoja. Go= tovo imamo že zdaj ponekod žilavih organi; zatorjev ki gredo preko ovir in prcko skepse in ki bodo pokazali kaj zmore učiteljstvo. P'0'kazali bodo, da nas vse dosedanje nezdra^ ve razmorc še niso ubile in niti ne korum^ pirale. Pokazali bcdo, da niti ironiziranje med onimi poedinci naših vrst, ki se čutijo vzvu šeni nad vsem tem pr.izadevanjem str^mečega de'la učiteljstva ne more preprečiti aikcije. Zakaj samoizobraževalna akcija je že danes last ne le delegacije in poverjcništva. marveč last mnogih dobrih duhov med nami. Ti vedo. kaj hočejo in sc v borbi za uvcljavljenje sta« nu ne bodo plašili truda in naporov. Zato bodo naposled odločali o vsem, kar bo stan hotel in kar bo moral doseči kot cden prvih stanov v našem narodu, ko grc za gospodar* ski in kulturni dvig. Oni, ki ironizdrajo ibodo ostali ob poti in jim bo posmeh zamrl na ustnah. Nikakor ni mogoče mimo, da ne bi v zvezi s krožki omenjali kot aktivne postavke tudi okrepljenja tovarištva, ako se sestajamo k medsebojnim razgovorom o splošnih in sta^ novskih vprašanjih. Narazen smio to je dej^ stvo. Majhna društva delajo intenzivneje in uspešneje kot velika in morda bo temu glavni vzrok, da so si člani mnogo bližje kot pa v obsežnih društvih. Za sedaj je edini izbod krožek. Le skupno delo nas more spet strniti in ustvaTiti med nami neko enotnost. Vsak med nami je lahko opredeljen neodvismo, ven= dar mcramo doseči skupen nazor v stvareh šolskega in stanovskega značaja. moramo skupno nastopati v svojih življcnjskih inte= resih. To ve danes že ogromna večina sloven^ skega učiteljstva vz'lic vsem zlovoljnim sabo= terjem stanu. Izvenšolsko delo učiteljstva je tudi danes še prav tako neurejeno kot pred desetletji. Kdor dcla, dcla na svojo pest, seje, ne da bi sam žel. Organizacija doslej ni uspela da bi imeila vsaj p^regled tega obširnega dela, kaj šele, da bi ga usmerjala. In vendar bi bilo najnaravneje da tudi tu prdhajajo impulzi od nas samih, od naše skupnosti, iki jo prodstav; lja organizacija. To vprašanje se je komaj načelo >pri nas in predstavlja doslej lc veliko pasivno postavko v naši bilancd. Šele učvr^ ščena organizacija ga bo mogla rešiti tako, da bo'mo mogli tudi v tem bdežiti aiktivo. Popoln neuspeh se nam kaže končno v stiku tovarišic z dekleti, odraslimi šoli. O tem je govorila pri tečaju v Ljubljani tovari^ šica Dolganova, se je vršila diskusija, so se razposlala navodila na društva toda — od=> meva ni. Dekliških ikrožkov tovarišice niso osnovale. Ako pomislimo, da je v Sloveniji okrog 2000 učiteljic, ima to dejstvo svoj po* men. Preiskovati ga, ni namen današnjih iz« vajanj — v bilanci se le ugotavljajo postavke v dobro in v breme. O naši skupščdni v Kranju je pisal tov. Mihajlovič v »Učit. iskri«: »U pogledu sta« leško stručnoga shvatanja stvari, duh ove Skupštine predstavlja sobom jedan od naj« lepših momenata, što ih čovek mo'že vidcti na našim skupštinama. U tome poglodu sve je na svome mestu.« Kakor so to laslkave besede za slovensko učitdjstvo, vendar čutdmo, da pri nas ni vse v redu. Pri nas še daleko ni prodrla zavest, kaj je organdzacija, kako mo= ra biti strnjena, ako boče uspešno delati. Brez avtoritativnosti organizacije ne moremo nikas mor. Človek se miora prijeti za glavo, ko vddi, da isti ljudje ki so pri delegaciji nebo stvar sprejeli, pozneje sami teptajo sklepe. Ali so taJki ljudje resni? Ali je resna taka organizas cija, v kateri ne drže več sklepi najvišje or= ganizačne instance? A'li more taka organiza« cdja sploh še resno delati? To je naša najpasivnejša postavka. Ors ganizacija je ires lorganizacija le, če je neloč* ljivo strnjena. Taka more biti samo tedaj, ako ima pred seboj jasen cilj. Cilji so dos segljivi in zato se menjajo. Toda cilj posta= viti sme le skupnost po svojih zastopnikih. Tudi skupni sklepi se morejo ovreči, toida nikdar ne bomo pustili, da jih ovrže katerikoli poedinec po vzoru »veta« pri pioljski šlahti. Tu pričcnja anarhija in boriti sc proti njej je dolžnost vsch ki jim je na srcu položaj vsega učiteljstva življenjski interesi vsega stanu. Opozicija jc zdrava in potrebna, ako stremi za večjimi uspehi, kakor si jih je postavil oni, ki vodi organizacijo. Opozicije zgolj radi opozicije pa stan nc potrebuje. Pri dandšnjih razmerah je taka škodljiva opozicija sumlji= va, ker ne vemo, ali se ne skrivajo za njo moči ki so učitcljstvu in njegovi strnjenosti nasprotne. Pridite s predlogi katerih realizaciaj bo stan okrepila in učiteljstvo jih bo sanlkcioni^ ralo na delegaciji. Ta in edino ta ukrepa koriJ čnovcljavnc sklepe glede vsega, kar zadeva naš stan kot tak. Kdor te sklepe ruši, je škod« ljivcc stanu in se sam izločuje iz skupnosti. Ako najvišjih organizačnih sklcpov nc pri« znava, naj izvaja konseikvence in naj sc od* strani. To zahtevajo interesi vscga učitelj* stva, za to se organizacija ne bo podredila pocdincem, ampak bo še bolj kakor doslej povdarjala enotno voljo stanu. Vsi ki se res zavedajo smisla in pomena OTganizacije bodo to težnjo podpirali z vso silo, ker sicer orga« nizacije ni potreba. To je življenjski interes slovenskega učiteljstva. Avtoritativnost organizacije v vsch vpra« šanjih učiteljstva bo najaktualnejša pcstavka v naši feilanci. ako jo bomo dosegli v prihaja« jcčem letu. Brez tega organizacije ni in ni uspešncga dela za osamosvojenje stanu. Oja= čenje. popolnost organizacije, to je naše ge= slo, ki mora postati gesilo najdelavncjših naj« zavednejšdh med organiziranim učiteljstvom. I. S.