Uresničite želje Gorenjska^? Banka PRLDPRAZ NIČNA PONUDBA POSOJIL Banka s posluhom STRAN 3 Na današnji dan, 3. januarja, je izšla prva številka Jeseniškega kovinarja Prvo številko "zmašili" skupaj, potem pa niso zaspali mmms^mGLAS Leto XLX - ISSN 0352 - 6666 - št. 1 - CENA 130 SIT Kranj, petek, 3. januarja 1997 V leto 1997 se je najbolj mudilo trem dečkom, deklice pa "še spijo" Dekleta pozor, dečki prihajajo! V kranjski porodnišnici so se rodili trije fantje, prvi pa je na svet privekal Tomaž - Na Jesenicah se zaenkrat se niso veselili Srečne mamice s svojimi sinovi (z desne proti levi, kakor so po vrsti dečki tudi prijokali na svet) - Vlas ta Vidic iz Lesc s Tomažem, Gabriela Aljančič iz Trtica z Miho in Anica Košir iz Leskovice s sinom, ki še nima imena. odsvetovala vožnjo z Lesc v Kranj. Ga pa pride pogledat danes," je razložila Vlasta, ki je prepričana, da si bo lažje opomogla po Tomažu, kot se je po dvojčkih. "Medtem ko je Vlasta že počivala po porodu, pa so mene ravno pripeljali v porodno sobo. In sem si rekla, ona je svoje Že prestala," se svojega prihoda v porodno sobo spominja Gabriela Aljančič, ki je rodila 3660 gramov težkega sina Miho, ki Kranj, 2. januarja - V novem letu vse po starem! V kranjski porodnišnici so se v prvih dneh letošnjega leta rodili trije dečki, medtem ko na Jesenicah na prvega novorojenčka še čakajo. Lani so se v istem obdobju prav tako rodili sami dečki, le da še eden več - trije na Jesenicah, eden v Kranju. Prvi je ob 7.40 na svet privekal 3630 framov krepak in 51 centimetrov velik bmaž. Srečna mamica Vlasta Vidic iz Lesc je povedala, da si je Tomaž očitno zelo želel biti prvi, saj je prehitel za deset dni. In naključje je hotelo, da se je tudi lanski prvorojenček Blaž rodil deset dni prezgodaj. Vlasto je mož Aleksander v Kranj pripeljal petnajst minut pred polnočjo, tako da sta novo leto pričakala že v porodnišnici. Vlasta se spominja, da se je možu kar mudilo, zato ga je morala med vožnjo kar malo miriti, da se toliko spet ne mudi. Porod ni potekal povsem tekoče, Tomaž pa je prve ure tudi moral preživeti v inkubatorju. A je sedaj že vse v redu, rdeča lica na njegovem obrazu oznanjajo, da bo krepak možakar. Sicer pa je Vlasta že navajena težkih porodov, saj je pred šestimi leti rodila dvojčka, AnŽeta in Blaža, ki sta na svet prišla s pomočjo carskega reza. "Mož svojega sinčka Tomaža še ni videl, saj sem mu zaradi obilnega sneženja je njen drugi otrok. Avtorju prispevka pa je malo za šalo malo zares še potožila: "Vi moški ne boste nikoli vedeli, koliko prestane ženska, preden rodi." Spodaj podpisani je seveda raje modro molčal. V noči iz srede na četrtek pa je na svet Rrivekal še tretji deček, težak 3400 gramov, fjegovo mamico Anico Košir zato danes dopoldne še nismo želeli preveč utrujati, saj toliko pa moški že vemo, da je po porodu potreben počitek. Le toliko nam je izdala, da sinovo ime še ni izbrano, bo pa čimprej. Na vprašanje, ali so očetje med pričakovanjem svojega otroka res tako zbegani (spodaj podpisani teh izkušenj še nima), kot znajo to prikazati filmarji, pa sta Vlasta in Anica zatrdili, da je nekaj že na tem. Kakorkoli že, letos smo se vsaj na začetku leta fantje bolje odrezali kot punce. Gotovo bo fantovo leto! • S. Subic, slika: T. Doki Primož Peterka je že petič premagal vse tekmece Z zmago čestital novo leto Kranj, 3. januarja - še ne 18-letni Moravčan, član SK Triglav iz Kranja, Primož Peterka, je v sredo na drugi tekmi novoletne skakalne turneje, dosegel letošnjo tretjo in skupaj peto zmago za svetovi pokal. Kot je povedal po tekmi, je s tem voščil srečno novo leto vsem ljubiteljem skokov v Sloveniji in se posebno svojim navijačem. V bavarski zimskošportni metropoli, Garmisch-Parten-kirehnu je Peterka ponovno ugnal vso konkurenco. Odlično je skočil že prvič, ko je Sovedel s 117,5 metra, naj-oljši pa je bil tudi v drugi seriji, ko je skočil kar 118 metrov ter zmagal s prednostjo kar trinajstih točk pred drugouvrščenim Avstrijcem Andreasom Gold-bergerjem. Ostala naša dva tekmovalca, Gostiša in mladi Tržičan Lang, se nista uvrstila v finalno serijo. Po sedmem mestu v Obersdorfu se je Primož Peterka z Goldbergerjem izenačil tudi na prvem mestu v skupnem točkovanju 45. novoletne skakalne In-tersport turneje in še povečal svojo prednost v. skupnem seštevku svetovnega pokala. Sedaj vodi že s 60 točkami pred Golbergerjem in 65 točkami naskoka pred tretiuvrščenim Brendnom. Novoletna turneja se bo jutri nadaljevala s tekmo v Innsbrucku in v ponedeljek, 6. januarja, končala s tekmo v Bischofshofnu. • V.S. Nov sneg ne bo preprečil tekme v Kranjski Gori Slovesno ob 30-letnici svetovnega pokala Kranjska Gora, 3. januarja - Od danes do ponedeljka bodo ljubitelji alpskega smučanja pri nas resnično prišli na svoj račun. Že danes bodo dekleta nastopila na veleslalomski tekmi na 34. Zlati lisici v Mariboru, jutri pa bo na Pohorju še ženska tekma v slalomu. Kranjska Gora pa bo najboljše veleslalomiste in slalomiste sveta gostila v nedeljo in ponedeljek, ko se bodo pomerili na 36. pokalu Vitranc. Prireditelji so se za tekmovanje dobro pripravili, po zagotovilih iz Kranjske Gore, pa tudi napovedana nova snežna odeja ne bo preprečila tekmovanja. Mimo je tudi najdaljša noč Letošnje tekmovanje bo še posebno slovesno, saj bo prav 5. januarja minilo 30 let od prve tekme svetovnega pokala. In kaj bi si ob tem ljubitelji smučanja pri nas želeli lepšega kot zmago slovenskega tekmovalca? Morda jo bo znova, po Madonni di Campiglio leta 1993, dočakal domačin iz Mojstrane Jure Košir.... Več na 16. strani. • V. Stanovnik, foto: G.Šinik Čestitke z ognjemeti in snegom Gorenjci smo dočakali novo leto tudi na prostem ob čestitkah županov, z ognjemeti in obilnim snežnim pozdravom v jutranjih urah. mrzle mlade minute Kranj, 2. januarja • Po ponedeljkovem in torkovem mrzličnem nakupovanju za praznično domače novoletno počutje se je potem ponekod na Gorenjskem proti večeru praznično silvestrovanje zače- lo na prostem. Ob polnoči so ob ognjemetih, petardah, raketah zaželeli srečo in zdravje v novem letu marsikje tudi župani. Ob čestitkah in veselem razpoloženju, ko je kuhano vino grelo praznične, precej novega leta ob zvokih ansamblov, pa smo na Gorenjskem dobili tudi radodarno snežno pošiljko letošnje zime. Nadaljevanje na zadnji strani. • A. Ž. Z novim letom davkarji delajo po novem Z letošnjim letom je pri davkih in zlasti pri njihovem pobiranju veliko novosti, ki jih vsekakor morate poznati, saj se nanašajo na vse davčne zavezance. Nasploh prihajajo časi, ko bomo morali dobro poznati svoje davčne obveznosti in pravice, saj davkarji postajajo neusmiljeni finančni policaji. STRAN 4 Stavka se nadaljuje Kot nam je povedal predsednik Pekovega sindikata Neodvisnost Drago Lombar (predsednik svobodnih sindikatov je bil zaradi smučarskega dopusta nedostopen), se bo v ponedeljek stavka v Peku najverjetneje nadaljevala. Glavne stavkovne zahteve, izplačilo novembrskih plač in pa sklic nadzornega sveta ter razprava o nezaupnici vodstva, ostajajo aktualne še naprej. Kot smo izvedeli, je možno, da bi se danes sestal stavkovni odbor, ob izpolnitvi zahtev pa je mogoče, da bi delavce v ponedeljek ponovno pozvali na delo. Glede na dosedanjo izpolnitev zahtev delavcev pa je tak razplet vsaj zaenkrat manj verjeten. • U.Š. ELEKTRONIK d.o.o. 4?80 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASEUE J J nl./fAx:064/881-910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA V^OEOSTRANEH M MED PROGRAMOM^ tr-N GOSTIŠČE TAVEHNA BakhuSj /erjavko 12, Kron j OBIŠČITE NAS! NUDIMO KOSU A POSLOVNA* hX)R( K\\ l m ,/lSSKA tel.:Q641491-068 del, čas od l2h gjjht j^T S UM kl[)OM)Vl i MAK v ^ [m MIŠK U JANUAR t fl L>RLAK j2 ,§j 10% popiSlA § d.o.o. karjevrj 8,4000 Kranj vam ponuja računalnike in tiskalnike po ugodnih cenah K5 -100 PCI že od 120.607,00 SIT Pentium 100 MHz od 135.475,00 SIT Možnost nakupa na 6 čekov ali na kredit! Tel,:064/221-040,Fax:223-792 R A POSLOVNI VAL Z Vami vsak dan od 05. do 09. in od 15. do 21. ure PO SLOVENIJI UREJA: Jože KoSnjek Novoletna poslanica predsednika republike Milana Kučana v Cas vaše in naše skupne priložnosti Na silvestrovo nazdravljamo za srečo svojih družin, svojih prijateljev. Premišljamo o sebi, o svojih, o narodu, o človeštvu. Nazdravimo tudi za svoj narod in domovino. Slovenija postaja sodobna država, demokratična in odprta, dobrodošla v mednarodni skupnosti. To je naš skupen uspeh. Kot so stiske mnogih ljudi med nami naš neuspeh. Mislimo nocoj tudi nanje. Na nas je, da ustvarimo skupnost javne blaginje in dobro živečih ljudi, da spodbujamo ustvarjalnost, bogatimo svojo kulturo in duhovno livljenje, da smo strpni in spoštljivi do soljudi in do njihovega iskanja resnice, da smo razumevajoči do nesrečnih in pripravljeni pomagati. Na nas je, da uveljavimo dosledno spoštovanje zakonov in enakost pred njimi, da ustvarjamo možnosti za delo, da smo dovzetni za miselnost mladih rodov, za njihovo zavezanost prihodnosti, da prestopimo prag v skupnost držav, ki ustvarjajo civilizacijo tretjega tisočletja. Slovenija bo tisto, kar bomo ustvarjali vsak zase in vsi skupaj zanjo. Premišljam o letu, ki je za nami. Opravili smo dobro delo. Z dobrimi pričakovanju moremo stopiti v mlado leto. Z državo, na katero smo ponosni, ker je naše skupno delo. Kot je po skupni volji tudi nastala. Danes zagotavlja prihodnost slovenstvu in uveljavlja našo odgovornost za prihodnost sveta. Hvala vsem za opravljeno delo. Hvala tudi za zaupanje, bilo mi je v oporo. Spoštovani! Vsem tu doma med nami, rojakom za mejami in po svetu, beguncem, ki ne morejo na svoje domove. Vsem želim vse dobro v novem letu. Naj bo to čas vaše osebne in naše skupne sreče. Čas vaše in naše skupne priložnosti. Čas miru. Srečno, srečno za vas! Novoletna poslanica predsednika vlade dr. Janeza Drnovška Ne smemo se vračati na začetek Leto, ki mineva, je bilo zaznamovano s peto obletnico slovenske osamosvojitve;7a pa je bila za vse nas priložnost za oceno skupaj prehojene poti v novi, lastni državi, za samospraševanje o izpolnjenih pričakovanjih, uspehih in stranpoteh, novih smereh in tokovih, ki jih je ubralo življenje v za nas novih okoliščinah. Iztekajoče se leto, v katerem smo imeli priložnost, da smo svoje morebitne pomisleke, želje in zahteve izrekli na volitvah, ko smo zaupali svoje glasove kandidatom in strankam, ki poosebljajo naše poglede, cilje in stremenja. Iztekajoče se leto je zato hkrati tudi čas obračuna za vlado, ki je kljub napetostim in krčem v družbenem in političnem dialogu, ostajala zvesta ciljem in opredelitvam, ki jih je zastavila v začetku mandata. V okviru svojih pristojnosti je dosledno in načrmo spodbujala družbeno, gospodarsko in kulturno-civilizacijsko preobrazbo v tistih smereh, ki nam omogočajo premagati pretekle zaostanke in doseči civilizacijske standarde najuspešnejših evropskih držav. Celovita in nepristranska presoja priznava pozitivne premike na večini najpomembnejših področij, od katerih je že in bo v prihodnje še bolj odvisna blaginja slovenskih državljanov. Zato iskreno verjamem, da so bile usmeritve dosedanje vlade prave in da jim je treba tudi v naprej zagotoviti kontinuiteto, saj je veliko projektov še nedokončanih in bi bilo neodgovorno prekiniti jih, ali se vračati na začetek. Ko bomo kmalu vsi soočeni s preizkušnjo oblikovanja nove vlade za obdobje do konca tisočletja, želim vsem državljanom, da v novo leto stopimo z nezmanjšanim zaupanjem v lasmo državo, ki smo jo nenavsezadnje izbrali zato, da bi skrbela za naše skupno dobro in bila naša skupna skrb. Vsem želim v letu, ki prihaja, veliko osebne in družinske sreče, zdravja in zadovoljstva. Vsem spoštovanim bratcem, naročnikom, posfamim partnerjem in vsem drugim, # ste nam pisati in nam zaželeli srde in uspehov v novem letu 1997, se zahvaljujemo za lestitfc in obenem vsem h enkrat volimo vse lepo v letu 1997. Uredništvo Gorenjskega glasa Pet dni pred iztekom roka se je predsednik države odločil Dr. Drnovšek ima prvi priložnost Ker se stranke niso dogovorile in vztrajajo pri znanem pat položaju, je predsednik države dal priložnost predsedniku stranke relativne večine. Danes bo v državni zbor tudi uradno prispel predlog predsednika republike Milana Kučana, da za predsednika vlade predlaga dr. Janeza Drnovška, dosedanjega predsednika slovenske vlade in Jtredsednika stranke LDS, ki e na novembrskih volitvah dobila največ sedežev v parlamentu. Pogovori s strankami so pokazali, da stranke trdno vztrajajo na svojih stališčih, znanih že takoj po volitvah, kar pa pomeni, da nobena stran nima prepričljive večinske podpore. Kljub poskusom, da bi v pogovorih s predstavniki strank na različnih nivojih le našli koalicijo, ki bi imela v državnem zboru prepričljivo večino, pa so ta posvetovanja predsednika republike pokazala, da stranke vztrajajo na znanih povezavah: blok pomladnih strank (SLS, SDS in SKD) na eni strani, in preostale parlamentarne stranke (LDS, ZLSD, DeSUS in SNS) na drugi. To pa z drugimi besedami pomeni, da je 90 poslanskih sedežev razdeljenih na pol, in da nobeden od kandidatov za sestavo nove vlade nima možnosti, da bi dobil večino. V takem položaju predsedniku Milanu Kučanu ni preostalo nič drugega, kot da je prvo priložnost za poizkus dobiti v parlamentu minimalno večino in sestaviti vlado dal kandidatu stranke LDS dr. Janezu Drnovšku. V ponedeljek se je torej predsednik države odločil: "Danes pozivam poslance državnega zbora, da s politično in človeško modrostjo in odgovornostjo pretehtajo moj predlog, ter upoštevajo, da so kot predstavniki vsega ljudstva, kot je zapisano v ustavi, in vsemu ljudstvu Stranke na okopih Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič: "Programski pogovori so obrodili sadove, zato lahko upravičeno pričakujemo podporo dr. Janezu Drnovšku tudi iz drugih strank, tudi tistih, ki do Zdaj niso glasno podpirale Drnovška za mandatarja. Če že ne bo podpore celotnih strank, pričakujemo vsaj podporo posameznikov." Vodja poslanke skupine SLS Franc Žago-žen: "Stališča ljudske stranke se od prvega kroga pogovorov niso spremenila. Vztrajamo pri koaliciji treh pomladnih strank in iščemo četrtega partnerja. Vse kaže na to, da se bo koalicija, podobno kot leta 1992, oblikovala šele po glasovanju v državnem zboru o mandatarju." Vodja poslanske skupine SDS Ivo Hvalica; "Za koalicijo ni pomembno te številčno razmerje, ampak tudi, ali je koalicija organska ali ne. Naše stališče se ni spremenilo in vztrajamo pri tem, da postane mandatar Marjan Podobnik, ki ga predlagajo pomladne stranke. Naša koalicija je vsaj tako stabilna, kot koalicija nasprotnega bloka." Vodja poslanske skupine SKD Miroslav Mozetič: "Stališča naše stranke do koalicije in mandatarja se niso spremenila. Predsednika republike je zanimalo, kaj se bo zgodilo, če predlagani kandidat ne bo izvoljen, in ali je res nujno, da je tudi konstituiranje delovnih teles državnega zbora vezano na izvolitev vlade. Menim, da je to posledica tega, da se ne ve, kdo bo pozicija in kdo opozicija." Vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč: "Pričakujemo, da bo imel predlagani mandatar dovolj možnosti in Časa za dokončanje konkretnih pogovorov o podpori, ki potekajo med kandidatom in našo stranko. Upam, da bo prišlo do dogovora o vsebini prihodnje koalicije in pogojih sodelovanja združene liste v tej koaliciji." Vodja poslanske skupine DeSUS Anton Delale "Ker smo se uskladili glede vsebinskih vprašanj, ki zadevajo upokojence, bomo podprli dr. Janeza Drnovška v prvem krogu glasovanja. Predsedniku drŽave sem tudi pojasnil, da naša stranka nima vsebinskih zadržkov pri zaskrbljujočem problemu oblikovanja delovnih teles državnega zbora." Predsednik SNS Zmago Jelinčič: "SNS bo za operativnost državnega zbora podprla vsako izbiro predsednika države, če bo izbrani kandidat sprejel ponudbo SNS o programski in operativni združljivosti. SNS pričakuje vabilo na pogovore zobeh strani, če ti pogovori ne bodo uspešni, bo stranka svojo ponudbo kandidatu za mandatarja javno objavila." Poslanca narodnosti Robert Battelli in Marija Pozsonea "Naš poseben interes je, da se oblikuje vlada, ki bo imela na podlagi dogovora strank zadostno podporo. Zavzemamo se za koalicijo dveh evropsko orientiranih strank in SLS, ki ima v tem pogledu določene zadržke, in da bi se koalicija zavzela za ohranitev pravic narodnih skupnosti ter rešitev nekaterih odprtih vprašanj." Demokrati: pozabite stare zamere Za novo leto se je oglasila tudi Demokratska stranka Slovenije, ki v svojem novoletnem sporočilu želi slovenskim parlametarnim strankam čimveč državotvorne modrosti in medsebojne strpnosti, kajti novi poslanci so bili v državni zbor izvoljeni zato, da bi delovali v korist ljudstva in države in ne zato, da bi podpihovali ideološko obarvane in iz preteklih razmer izhajajoče prepire. Čeprav bi Demokratom morebitne predčasne volitve prišle prav, se zanje ne zavzemajo in pozivajo voditelje parlamentarnih strank, naj končno pozabijo na svoje osebne interese in ambicije ter medsebojne zamere in omogočijo izvolitev mandatarja in vlade. Novo leto pa naj bo srečno, predvsem pa politično manj po nepotrebnem vznemirljivo. Dr. Drnovšek Absolutna večina je realna "Zavedam se, da je naloga precej težka in da so volitve dale izid, ki je Slovenijo razdelil na dva dela. V dosedanjih pogovorih ni bilo mogoče pridobiti jasne podpore s -pogojno rečeno - drugega pola. V času, ki ga imam na voljo, v dobrem tednu dni, bom kot kandidat za mandatarja skušal pridobiti čim večjo podporo poslancev. Po dosedanjih zagotovilih in pogovorih menim, da so možnosti za pridobitev absolume veČine, torej 46 glasov, realne. Glasovanje v parlamentu pa je kljub vsemu tudi negotovo, zato si bom skušal povečati pričakovano podporo," Marjan Podobnik Dr. Drnovšek ne bo izvoljen "Odločitev predsednika Kučana me ni presenetila, obžalujem pa, da se je tako vleklo, saj se nam bo ta mesec zamude pri pripravi proračuna in reševanju drugih problemov še otepal Pričakujem, da bom po prvem krogu dobil priložnost kot kandidat za mandatarja slovenske pomladi in menim, da bo možno oblikovati vlado, v kateri bo poleg pomladnih strank Še ena od drugih strank. Nam gre za močno, stabilno vlado in za spremembe, kijih ob sedanjem vladnem vodstvu ni možno pričakovati. Mislim, da dr. Janez Drnovšek ne bo izvoljen, upam pa, da se bodo postopki čim hitreje razpletli v prid državi in da bo spoštovana volja volivcev." nih pogovorih s predstavniki strank s presenečenjem ugotovil, da kljub temu, da nima nobena od skupin strank potrebne večine, stranke trdno vztrajajo na svojih stališčih. Celo več: po predsednikovi oceni se ta stališča celo utrjujejo, in ta zakopanost pri delitvi v volilnem telesu in slovenski javnosti utegne povzročiti, da življenje v tej državni ne bo več prijetno. "Namesto iskanja izhoda z resnim premišljevanjem o stabilni koaliciji, ki bi prevzela odgovornost za odločitve pred našo državo, se išče podpora pri enem ali dveh poslancih, ki bi dala svoj glas za izvolitev predsednika ali za oblikovanje vlade," je ob tem še ugotovil predsednik republike. Dodal je, da je storil vse, kar je v okviru njegovih pristojnosti, vendar prave pripravljenosti za graditev mostov čez politične zidove med strankami v državnem zboru po njegovih ugotovitvah ni. Kdaj bo v državnem zboru glasovanje o dr. Janezu Drnovšku, sedaj uradnem kandidatu za predsednika vlade, bo znano v ponedeljek, ko se bo sestal kolegij predsednika državnega zbora. Na tem sestanku pa naj bi obravnavali tudi predlog, kako razrešiti nesoglasja o oblikovanju delovnih teles parlamenta, o čemer se doslej stranke prav tako niso .uspele dogovoriti. • Š. Žargi tudi odgovorni. Da se odločijo v dobro Slovenije in njenih nacionalnih interesov, v korist države in dobrobit državljanov, da najdejo toliko modrosti in odgovornosti, kot so jo našli pred nalogo, da izvolijo predsednika in podpredsednike državnega zbora. Pričakujem, da bo enaka modrost prevladala tudi zdaj, ko naj bi oblikovali delovna telesa in usposobili državni zbor za delovanje in izvolili predsednika vlade." Uradni predlog bo predsednik poslal v državni zbor danes, 3. januarja, kar je natanko v roku, ki mu ga nalaga poslovnik državnega zbora za ta postopek. V obrazložitvi je predsednik Kučan povedal, da je v števil- Sodelovanje sosedov pri štabni vaji Vaja za primer naravnih in drugih katastrof Na predlog predstavnikov generalštaba avstrijskega zveznega ministrstva za obrambo države in medsebojnih sporazumov so se predstavniki generalštabov Češke, Madžarske, Slovenije, Poljske in Slovaške dogovorili, da bodo v času od 16. do 20. junija organizirali skupno mednarodno štabno vajo z oznako "Hexagradnt", na kateri bodo preverili sodelovanje oboroženih sil držav udeleženk pri podpori humanitarni pomoči in pri kakršnihkoli katastrofah. Cilj vaje bo uskladitev mnenj in stališč o nalogah vojaške sile za reševanje kriznih položajev in preizkus in izboljševanje komunikacije z izmenjavo informacij med oboroženimi silami in generalštabi. Vajo bodo izvajale mirovne službe generalštabov, vodili pa šefi generalštabov držav udeleženk po sicer skupaj sprejetem modelu in urniku. S to vajo izpolnjujejo države udeleženke konkretne sklepe Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in program Partnerstva za mir pri organizaciji NATO. mmms&M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ UredniSka politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, d.d , Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: 064/222-917 / Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 130 SIT Na današnji dan, 3. januarja, je izšla prva Številka Jeseniškega kovinarja Prvo številko "zmašili" skupaj, potem pa niso zaspali 50 let mineva, odkar so na Jesenicah začeli snovati prvo številko Jeseniškega kovinarja, ki se je nekaj let kasneje pridružil Gorenjskemu glasu. Iz štirinajstdnevnika tednik, J.e Porocal o gospodarskih, političnih in kulturnih dogod-•oh. Tedanja povojna manija: nenehno menjanje glav časopisa, tako, da je kronist zapisal: "Če se je letos menjala glava našega časopisa, to ne pomeni, da se bo menjala tudi prihodnje leto, hkrati pa seveda tudi ne pomeni, da se prihodnje leto glava ne bo spremenila." Letos mineva 50 let, odkar so se na Jesenicah pojavili Prvi poskusi, da bi obudili Predvojno in partizansko tradicijo in začeli izdajati list Jeseniški kovinar. Vendar pa s9 ti poskusi že pri prvi številki propadli. A se zagnani ljubitelji tiskane besede in povojnega tiska niso dali. 3. januarja, torej točno na današnji dan, leta 1948, je začel izhajati Jeseniški kovinar. Tedaj so v prvo številko pod naslovom Odločna volja zapisali: "Morda se bo kdo ob prvi številki današnjega Jeseniškega kovinarja vprašal, čemu nam je potreben, drugi bo zmajeval z glavo, češ prvo številko bodo že zmašili skupaj, potem pa bo vse zaspalo kot lani. Vsem takim in podobnim ugovorom stavljamo nasproti našo odločno voljo in obljubo, da bi list zaenkrat izhajal redno vsakih štirinajst dni, pozneje pa bo postal tedenski obiskovalec naših domov." Prvi Jeseniškem kovinarju so držali besedo - če so res že prvo številko "zmašili sku-PaJ", potem zanesljivo niso zaspalf. Prvi urednik: Verko Gasar Kot je zapisal kronist ob desetletnici našega časopisa Glasa Gorenjske, je Jeseniški kovinar izhajal kot 14-dnevnik na osmih straneh. Jeseniški kovinar je bil glasilo OF jeseniškega okraja, odgovorni urednik pa je bil Verko Gasar. Verko Gasar je bil urednik od začetka njegovega izhajanja do konca leta 1951, ko je list prenehal izhajati. Od januarja 1952 pa do 27. aprila leta 1952 je bil Verko Gasar urednik Gorenjskega glasa, nato pa upravnik podružnice Ljudske pravice na Jesenicah. Uredništvo Jeseniškega kovinarja je bilo na Jesenicah v Titovem domu, kjer je bila tudi uprava. Če govorimo o povojnem tisku na Gorenjskem, ki sta ga nedvomno obeležila predvsem Jeseniški kovinar in Glas Gorenjske, moramo omeniti, da je na Gorenjskem takoj po vojni v Kranju izhajalo tudi Naše delo. Občasno sicer in nobena številka se ni ohranila, vendar je bil Kranj, «. oktobra 195' Izleti Na Šmarjetno goro Kranj - Sekcija za pohodništvo prt DU Kranj vab! na prvi letošnji izlet, Iti bo v četrtek, 9. januarja. Pohodniki se zberemo na kranjski avtobusni postaji ob 9. uri. Smer pohoda proti Smarjetni gori bomo določili pred odhodom. Pohodi so vsak drugi četrtek čez vse leto. Prireditve Uf Božično-novoletni koncert Vogl|« - Oktet Voglje prireja jutri, v soboto. 4. januarja, tradicionalni rjožlčno-novoletnl koncert. Koncert bo v Domu vaščanov v Vogliah. Kot očetje bodo nastopili bratje In sestre Ster, pianist Janez Ster ter plesalca Nažka Ster in Janez Stilec. vstopnine ni. Molitev na Brezjah Brezi« • Prvo nedeljo v januarju bo molitev za duhovno in moralno prenovo slovenskega naroda v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Molitev bo vodil portoroški župnik g. Franc Prelc. Ob 15. uri bo molitev rožnega venca pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob 16. uri pa bo sv. maša Vabljeni! Obvestila lf Krvodajalska akcija Jesenice - RK Slovenije obvešča, da bo 9. in 10. lanuarja od 7. do 13. ure v bolnišnici Jesenice krvodajalska akcija. Vas, ki vam je mar tudi za življenja drugih, vadimo, da se nam pridružite. Darovana kri ■ dar življenju! Predavanja Radiestezija in kamena strela Kokrica - Radiestezijsko društvo Gorenjske prireja v torek, 7. januarja, v dvorani krajevne skupnosti Tenetiše (v Orlih) zanimivo predavanje z naslovom Radiestezija in kristal kameno strele in poskusi učinka na ljudi, rastline ter živali. Predaval bo Janez Lesar. Koncerti lf Musica vlva Kranj - Danes zvečer, v petek, 3. januarja, ob 19.30 uri, bosta v Zadružnem domu na Primskovem nastopila domači mešani pevski zbor Musica vhra in slovenski pevci iz pevskega zbora Mendoze, Argentina. Jazz Žiri - V dvorani kiru Žiri bo v torek, 7. januarja, ob 20. uri iazz koneort. Nastopili bodo vibrafonisi Boško Petrovič In kitarist Primož Grašič ter Hrvoje Rupčić (percussion), Neven Fiangeš (piano), Mario Mavrin (bass) in Martin Drew (bobni). Vstopnice v predprodaji in pred začetkom koncerta. Gledališče J* Služkinji Kranj- V ponedeljek, 6. januarja, bo ob 19. uri v Prešernovem gledališču na sporedu predstava Služkinji Jeana Geneta za abonma DIJAŠKI, IZVEN In konta Matinej« Kranj- Jutri, v soboto, 4. januarja, bo v Prešernovem gledališču ob 10. uri prva letošnja sobotna matineja. Tokrat '0 miški, U si je trebušček raztrgala.' (Knerjkon) V letu, ki prihaja, želimo našim krvodajalcem, da se jim udejanijo vse dobre misli in želje. Vas, ki vam je mar tudi za življenja drugih, vabimo, da se nam pridružite na redni krvodajalski akciji 9. in 10. januarja 1997 od 7. do 13. ure v bolnišnici Jesenice. DAROVANA KRI -DAR ŽIVLJENJA OBMOČNA ORGANIZACIJA RKS JESENICE KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN UREJA: lea Mencinger Petek, 3. januarja 1997 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je odprta razstava Stopetdesetletnica poezij dr. Franceta Prešerna. V Mali galeriji Likovnega društva Kranj je odprta skupinska novoletna razstava članov Likovnega društva. V pritličju Mestne hiše je na ogled razstava Dr. Janez Bleiweis in njegov čas. V restavraciji hotela Creina razstavlja slika akad. slikar Zmago Puhar. V avli Mestne občine Kranj razstavljata kipar Peter Vene in slikar Damjan Štirn. V Galeriji Šenk, Britof 23, je na ogled razstava slik nastalih v mednarodni likovni delavnici Slovenija odprta za umetnost. V galeriji Pungert je odprta skupinska razstava Likovnega društva Kranj. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi domačiji so na ogled dela nastala v letošnji Mali Groharjevi koloniji v Skofji Loki. JESENICE - V Kosovi graščini je odprta razstava Razvoj Kemijskega laboratorija na Jesenicah (1875-1996). RADOVLJICA - V Šivčevi hiši v Radovljici je na ogled oblikovalska razstava Radovljiški stoli avtorja Klemena Rodmana. V preddverju Linhartove dvorane razstavlja slikarka Brigita Poiegar Mulej. V galerijskih prostorih župnišča razstavlja zbirko slik Anica Zaletel. BREZJE - V samostanski galeriji Sončna pesem so na ogled slike in kipi nastali v likovni koloniji Brezje 1996. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Križevega pota Iva Kisovca. BLED - V Hotelu Astoria razstavlja slike Joie Smolej iz Radovljice fotografije pa razstavlja Benjamin Bregant. V prostorih Občine Bled razstavlja slike Andreja Ropret. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik Tuga Sušnika. V Kašči na Sp. trgu razstavlja likovna dela akad. slikar France Mihellč. V galeriji Loškega muzeja je odprta razstava kiparja Toneta Logonara. Zbirke Loškega muzeja so v zimskem času odprte samo ob sobotah in nedeljah med 9. in 17. uro, med tednom pa le po dogovoru z upravo muzeja. V okroglem stolpu muzeja je na ogled razstava 90 telovadbe in športa v občim Škofja Loka. Razstava je na ogled vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavljata akademska slikarja Dpra Plestenjak in Domen Slana. V Knjižnici I. Tavčarja razstavlja mini grafike Josip J. Bunič-Buna V kapeli Puštalskega gradu razstavlja risbe Peter Jovanovič V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavljajo risbice na temo Mesto cvetja otroci in vzgojiteljice iz vrtca Najdihojca. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava risb Mirka Majerja o stavbni dediščini plavžarstva in fužinarstva ob Tržiški Bistrici in Mošeniku. V Primožkovi kašči v Pristavi je odprta stalna razstava domače obrti Jerneja in Mateja Kosmača. Otroška predstava na Loškem odru v Škofji Loki ZAVRŽENI SNEŽEK Škofja Loka - Škofjeloško gledališče je tudi letos pripravilo predstavo za otroke - v preteklih dveh tednih so si okoliški otroci lahko ogledali igrico Zavrženi Snežek. Predstava je dobra in primerna tudi za kasnejši, nepraznični čas, posebej pa razveseljuje dejstvo, da je besedilo zanjo napisal domači avtor. Ludvik Kaluža, ki v gledališču deluje kot lektor, je tokrat napisal otroško igrico, katere glavno gibalo je želja dečka Ferdinanda, da bi odrasel, se osamosvojil in odšel v svet. Življenje odraslih se mu kaže kot razburljiva avantura, kot popotovanje v povsem nov svet, v katerem lahko razvije svoje sposobnosti ter kot pravi junak pokaže odločnost in pogum. Ferdinand vsega tega seveda ne more storiti, pa ne zato, ker bi bilo takšno življenje iluzorno in nedosegljivo, ampak preprosto zato, ker se je zanj odločil prezgodaj. Razburljivost in lepota življenja sta tudi ob koncu igrice še vedno dosegljivi, a nanju bo moral počakati, dotlej pa zaupati skrbi staršev in učiteljev, ki ga pripravljajo prav na to, kar si deček najbolj želi - na odgovorno in bogato življenje odraslega fanta. Besedilo je tekoče, ritmično, mestoma celo rimano, njegova igrivost omogoča prijetno in radoživo predstavo. Mala skupina nastopajočih igra živahno in lepo. Največ dinamike vnaša v predstavo Matej Čujovič v vlogi neugnanega Ferdinanda in Eva Mesec kot njegova bistra in duhovita prijateljica Lička. Dobro jima sledita Aco Biščevič in Vesna Kamenik kot zvesta prijatelja in sošolca. Skrbno mamo, ki težko razume sinovo nesmiselno obnašanje, prepričljivo igra Tina Fojkar, zbegani oče pa je Jože Drabik. Pomembna je tudi vloga medvedka Snežka (Tjaša Drabik), Ferdinandove igračke, ki predstavlja vez z otroštvom in ki ob koncu edini lahko strezni vročičnega fanta ter ga pritegne nazaj v domači krog. Medvedek je na sceni vseskozi pnsoten in zato tudi učinkovit. S svojo tiho in zvesto prisotnostjo v predstavo vnaša pravljičnost, brez katere bi otroški igrici nekaj manjkalo. Režija predstave je skupinsko delo Loškega odra; za živahen, a nevsiljiv gib je poskrbela Alenka Hain, ekonomično in dovolj učinkovito sceno sta izdelali Nina Vastl in Polona Lovšin, kostume je izbrala Irena Pajkič, lektor pa je bil avtor besedila, Ludvik Kaluža. • Mirjam Novak Izšla je že druga monografija Dušana Lipovca Zveza kulturnih organizacij Kranj ln Prešernovo gledališče Kranj Kreativno animacijski laboratorij Kinetikom O MIŠKI, ki si je trebušček raztrgala sobota, 4. Januarja 1997, ob 10. uri, v Prešernovem gledališču MESTNA OBČINA TELE-TV KRANJ Kranl GLAS NARAVA JE UČITELJICA ŽIVLJENJA IN UMETNOSTI Kamnik - Tik pred koncem starega leta je kamniški slikar Dušan Lipovec predstavil svojo že drugo monografijo. Tokrat jo je naslovil Impresije slovenske pokrajine. Pokrajina ima pomembno mesto v Lipovčevem ustvarjanju in kot je dejal dr. Milček Komelj, je Lipovec eden redkih kvalitetnih slikarjev, ki slikajo iz neposrednega soočenja z motivi iz narave. "Prva publikacija je bila povsem osebna slikarska monografija, v drugi pa sem, kot pove že sam naslov, skozi svoje slikarstvo zaobjel prav vse slovenske pokrajine - od Prekmurja do Primorja, od Gorenjske do Bele krajine. Vanjo je zajeto celotno moje dosedanje ustvarjalno od-dobje, od akademijskih del pa do najnovejših," pojasnjuje novo publikacijo avtor Dušan Lipovec. "Najbližja mi je seveda Gorenjska, predvsem Kamnik z okolico, ker sem tu pač doma. Druga je Primorska, ki ima svoj poseben čar, tretja pa Dolenjska, kjer sem kupil staro hišico s posestvom in kjer v zadnjem času preživim dobršen del leta. Po svoje pa se mi zdi seveda zanimiva tudi Prlekija, od koder izhaja moj rod. Pokrajine so si med Dušan Lipovec, Kamnik (tempera) seboj zelo različne in prav v tem je njihov Čar. Za različne pokrajine rad uporabljam Radovljica, 3. januarja - Leto je naokoli in tik pred iztekom starega leta so Linhartovi čuki, gledališka skupina OŠ A. T. Linharta iz Radovjice, pripravili predstavo, ki so jo tokrat posvetili 240-letnici Linhartovega rojstva in seveda slovesu od letošnjega leta. Tokrat so izbrali delo Slavka Pregla Na pomoč - priredila ga je mentorica Mira Stušek - iz mladinske knjige Geniji v dolgih hlačah. Premierno so ga uprizorili preteklo sredo. • M.A. različne, za vsako od njih značilne slikarske tehnike. Primorska, ki je svetla, kar vleče k akvarelu. Gorenjska je s svojimi hribi in gozdovi temnejša, primerna za gvaš, Dolenjska je nekje vmes..." Posebno mesto pa ima v Lipovčevem slikarstvu še vedno Kamnik, slikarjev rojstni kraj. "Najbolj me privlači pogled z gradu, pogled na mestno jedro in stari grad. Pogled, ki je postal že skorajda moj simbol. Ob tem pa še pogled iz mojega ateljeja v Kamniku, na mali grad, ki je tudi zanimiv in privlačen. Ampak zdaj mi ga je s stihijsko pozidavo za našo hišo pokvarila kamniška Komunala. " Bolj ali manj isti motiv, ki pa je vseeno različen že zaradi avtorjevega razpoloženja, pa tudi zaradi dejstva, da se je v letih, kar slika Kamnik, mesto spremenilo, slike Dušana Lipovca pa postajajo njegov pomemben spremljevalec. Dušan Lipovec, za katerega dr. Milček Komelj pravi, da je eden redkih kvalitetnih slikarjev, ki slikajo iz neposrednega soočenja z motivi iz narave, se je s tovrstnim načinom dela prvič srečal že po končanem študijo na Akademiji, ko se je udeležil prvih slikarskih kolonij. "Tudi jaz sem imel predsodek, da v naravo hodijo le še tako imenovani nedeljski slikarji. Ampak ko sem tudi sam poskusil s tovrstnim načinom dela, sem ugotovil, da me narava lahko marsičesa nauči. Da je učiteljica življenja in tudi umetnosti. Takrat sem ugotovil, da ni vse le šola, temveč da me tudi narava lahko marsičesa nauči, včasih še več kot vse drugo." • M. Ahačič GOSTOVANJE PEVCEV IZ ARGENTINE Kranj, 3. januarja - V Zadružnem domu na Primskovem drevi gostujejo slovenski pevci iz argentinske Mendoze. Na koncertu bodo nastopili skupaj z domačim pevskim zborom Musica viva. Koncert se bo v dvorani zadružnega doma začel ob 19.30. uri, ko bo najprej nastopil domači pevski zbor z deli Merkuja, Marolta, Hubada, Lebiča in Pahorja, nato pa se bodo predstavili še mladi gostujoči pevci, katerih večina tokrat prvič prihaja v domovino svojega porekla. Tudi na programu mešanega pevskega zbora Mendoza so predstavili predvsem Eesmi slovenskih avtorjev. Program bo povezoval Janez >olinar. • M.A. Novoletni koncert kranjske godbe NOVI PROGRAM JE NAVDUŠIL Kranj • Pred koncem leta se je v dvorani Kina Center s tradicionalnim božično-novoletnim koncertom predstavil kranjski pihalni orkester pod vodstvom Tomaža Završnika. Svoje zveste poslušalce so godbeniki navdušili z novim programom, poslušalci, ki jih poznamo le kot izvajalce koračnic z različnih prireditev na prostem, pa so bili prijetno presenečeni. Dirigent je koncertni program premišljeno izbral: za uvod klasično koračnico Alojza Krajnčana, ki je pred leti kranjski pihalni orkester zelo uspešno vodil, sledili sta valček in polka Johanna in Josefa Straussa, ki sta "ogrela" tako poslušalstvo kot godbenike. V skladbi Ko pride pomlad (J. VVichers) je glasbena tema prehajala iz ene skupine orkestra na drugo, nad njimi pa so lahkotno in s čistim tonom variirale flavtistke Katja, Tina in Saša. Koncertni značaj se Je še jasneje izoblikoval s priredbo Zbora kmetov in koračnice komedijantov iz Smetanove opere Prodana nevesta. Naslednja skladba pa je že pri branju koncertnega lista vzbujala radovednost, kajti njen avtor je bolj znan kot pisec številnih popevkarskih uspešnic; Kranjčan Vladimir Stiasnv je že pred leti svoj Pastorale posvetil prav kranjskim godbenikom. Gre za tridelno skladbo, v kateri je med dvema razposajenima deloma vpet speven srednji del za trobento solo in ga je muzikalno odigral Matej Rihar. Prvi del so zaključili s Koračnico svetega Lovrenca S. A. Silve. Redni gost novoletnega koncerta kranjskega pihalnega je bil "tisti" dedek Mraz, ki s hudomušnimi komentarji obdaruje nekatere naključno izbrane Eoslušpalce in spontano vpelje drugi del oncerta. "Jesus Christ Superstar" je naslov ročk opere, iz katerega je bil prirejen splez nekaterih najbolj popularnih pesmi A. Llovda VVebbra. V tem vzdušju sta bili odigrani skladbi serenada ob kavi (T. Huggens), duhovito zamišljen dialog med tolkalcem Bertoncljem (tolkalo naj bi mu bilo skodelica in žlička za kavo) in orkestrom ter Panama, v južnoameriškem ritmu, s solistoma Jerončičem in Pustinekom na pozavni. Z jazzoviskim fraziranjem v skladbi Boogie za vedno se je predstavila odlična trobilska sekcija orkestra, z Gregorjem Grašičem na čelu. Za božično vzdušje je poskrbel bivši član kranjske godbe, eden izmed najboljših vsestranskih slovenskih glasbenikov Lojze Krajnčan, s priredbo božične Hitite Kristjani. (Lojze je bil tokrat med poslušalci, njegov brat Dominik in Marko Misjak, nepogrešljiva trobentača ljubljanskega Big banda, ki sta začela pri kranjski godbi, pa med nastopajočimi.) Sledil je vzorno aranžiran Venček slovenskih narodnih J. Privška in skladba Praznik v Alpah R. AUmenda. Pihalni orkester je navdušil s polnim oz. izenačenim orkestrskim zvokom, z dina- mičnim niansiranjem, ki v piano mestih še ne dosega zaželene intonančne čistosti, s tehničnim znanjem in z ubrano interpretacijo stilno različnih skladb. Gre za ljubiteljsko skupino mladih in starejših članov, ki imajo različne vsakdanje interese in različen estetski čut, vendar mora, v skladu z njeno družbeno vlogo, ravnati kleno in profesionalno. Pridobljena znanja lahko dopolnjujejo inohranjajo samo z vztrajnostjo na vajah, z nenehnim urjenjem in razvijanjem svojih glasbenih spretnosti. "Umetniški organizator" slednjega je nedvomno dirigent Tomaž Završnik, ki ga poznamo kot violinista in kontrabasista nekdanjega kranjskega godalnega orkestra, saksofonista bivšega kranjskega plesnega orkestra, klarinetista Kranjskega dbcieland banda in vrsto let kot prvega klarinetista pihalnega orkestra - odkar je Tomaž dirigent, sta ga uspešno nadomestila T. Kukovič in M. Osterman. Uspelo mu je nadaljevati zastavljeno pot svojih prednikov, svojo nadarjenost pa je tokrat dokazal še kot prirejevalec: med tremi koncertu dodanimi skladbami smo slišali tudi njegovo priredbo Vodopivčevih Žab, ki ga kaže kot substilnega poznavalca zvgka pihalnega orkestra z invencijo. • GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Uspešno poslovanje Tobačne tovarne Ljubljana Tobačni zakon za Tobačno velja, za druge pa ne Tobačni zakon je napisan esejistično, zato se v praksi pojavljajo različne razlage zakonskih določil Kranj, jan. - V Tobačni tovarni Ljubljana zbirajo podatke o nepravilnostih, do katerih prihaja na terenu zaradi različnih razlag zakonskih določil, saj pravijo, da gje v izvedbi za pravo križarsko v°jno. Bojimo se predvsem grožnje, da smo s tem zakonom onemogočeni v konkurečnem boju za domačem trgu, delež Tobačne bo verjetno padel, saj imajo mednarodne blagovne znamke še vedno možnost nastopanja (formula ena itd), domače Pa bodo verjetno izumrle, pravi direktor Bojan SimoniČ. Tobačni zakon je prepovedal reklamiranje tobačnih izdelkov, vključno s sponzoriranjem fportnih, kulturnih in drugih Javnih dogodkov. Prepovedani to tudi logotipi tobačnih izdelkov na netobačnih, zaščitne blagovne znamke ali logotipi pa so dovoljeni na Pnboru za kajenja, na poslovnih objektih tobačne industrije ter v in na prodajalnah tobačnih izdelkov. So potemtakem Prav ravnali inšpektorji, ki so °d gostinca zahtevali, naj odbrani pepelnike, na katerih je _ , „ ., ,. . bl1* izpisana znamka cigaret? So Tobačna nikoli m nasprotovala ravnali prav, ko so zahtevali "red,tvl tega področja, zaye-odstranitev vseh cigaretnih oz- damo se/ da C1ča'etam lzddek nak na kioskih? kot vsak drug1, BoJimo Pa se> ker omejitve zdaj veljajo za V Tobačni zbirajo primere Tobačno, za druge pa ne, kar rw„„~ ra___~„i • ic a~ nam onemogoča konkurenčni fiuLTn^ a d° boj na domačem trgu. Bodo SlSiS^^SSS^ kadilci ostali pri naših znam- ^SS^&^SSS^ kah cigaret a" bodo Prešli na DruLrtnH n ° raz'at§aJ°: druge, mednarodne, ki še ved- drugače tudi ne more biti, saj__B,'.. ■______L;,„„;~ , 1? tobačni zakon napisan ese- no *ahko komuniciramo z etično, zato omogoča zelo njimi, se sprašuje SimoniČ. Lastniki so dobiček doslej namenjali za investicije v Tobačno tovarno Ljubljana, v prihodnje bodo dividende odvisne od vlaganja na južnih trgih. Vodstvo Tobačne ocenjuje, da bo dobiček za lansko leto znašala 243 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bo 40 odstotkov večji kot leto prej. fazhčne interpretacije, v izved-P1 gre za križarsko vojno, kar j® Popoln nesmisel, saj problem kajenja s tem ne bo ?e*en, tudi če bi Tobačno Prodajo povečati zaradi izvoza Tobačna tovarna Ljubljana , je lani izdelala in prodala kvarno zaprli, pravi direktor približno 5 milijard cigaret, B°jan SimoniČ. doma so jih prodali 3,5 mili- Vse pogosteje se oglašajo jarde oziroma 70 odstotkov, gostinci in trgovci, ki prepros- Prodajo so povečali predvsem to niso verjeli, da bo takšen na račun večjega izvoza, ki je zakon res sprejet in se šele imel lani 30- odstotni delež, delež. V tem času je bil uresničen prenos tehnologije in organizacije, Tobačna lahko uporablja tudi znanje obeh lastnic. Nismo molzna krava, doslej so lastniki celoten dobiček namenili za investicije, pravi direktor SimoniČ. V petih letih zdaj organizirajo. hkušnje kažejo, da se hžje cigarete hitreje uveljavijo tam, kjer ni omejitev. V Skandinavijo so se namreč prav zaradi omejitve ^eljavile počasneje, saj kadilci z novimi izdelki nko bili dovolj seznanjeni- Naš tobačni zakon dovoljuje samo 15-dnevno reklamno akcijo za nove lZdelke, vendar z omejitvami. V Tobačni tovarni Ljubljana pravijo, da v tofco kratkem času ni moč kadilce obvestiti o vseh Prednostih novega izdelka. leto poprej pa 24-odstotnege Leta 1995 pa so izdelali in prodali 4,65 milijarde cigaret, od tega so jih 3,5 milijarde prodan na domačem trgu. Izvoz povečujejo predvsem v države bivše Jugoslavije, začetne uspehe pa so lani dosegli na Bližnjem Vzhodu. Tobačna tovarna Ljubljana vse bolj postaja Reemtsmanova izvozna centrala, saj ima prednosti zaradi poznavanja južnih trgov. Najuspešnejša Reemtsmanova tovarna Tobačna tovarna Ljubljana ima 125-letno zgodovino, pred petimi leti pa je njen 58,8-odstotni lastnik postala nemška firma Reemtsman, francoska Seita pa ima 17,7-odstotni Od 1. januarja letos je prepovedana izdelava in prodaja cigaret z več kot 15 miligrami katrana na cigareto, od 1. julija 1998 pa z več kot 12 miligrami na cigareto. Po 15. maju letos pa bo moralo biti na embalaži tobačnih izdelkov natisnjeno opozorilo: "Ministrstvo za zdravstvo opozarja: Kajenje je zdravju škodljivo." je bilo za 50 milijonov mark 'trdih' investicij, skupaj pa so vlaganja znašala več kot 100 milijonov mark, pravi direktor. V proizvodnji so investicije zaokrožili, manjka le še nekaj manjših stvari, letos bo poudarek na kvaliteti izdelkov, v zadnjih letih so to seveda Sredvsem lažje cigarete. V loveniji jih je "ustvarila" prav Tobačna. Tobačna je v okviru firme Remtsman postala evropski izdelovalec cigaret, njena proizvodnja že tri mesece poteka po evropskih standardih. Pohvalijo pa se lahko, da so bili lani najuspešnejša tovarna znotraj koncema. Priho-dek Tobačne je znašal približno 38 milijard tolarjev oziroma približno 400 milijonov mark, kar jo po velikosti uvršča na deveto mesto v Sloveniji. • M. Volčjak Reforma plačilnega prometa Letos prva in druga faza sprememb j^anj, jan. • Banka Slovenije bo letos izpeljala prvo in drugo az0 reforme plačilnega prometa, vozni red sprememb je le ?aiančno določen in pomembniki mejniki bodo 1. februar, 30. Junij in 30. oktober. _ Banke bodo do 1. februarja letos pri Banki Slovenije odprle acune obveznih rezerv in nanj prenesle sredstva, ki jih imajo ?dai na računih pri Agenciji za plačilni promet. Do 30. junija pa °do račune pri Banki Slovenije odprle tudi druge ustanove, ki Pravljajo plačila pomembna na državo. Gre za ustanove, ki obijo proračunski denar in ga še isti dan deponirajo pri ankah, kjer ostane, dokler ga ne porabijo. Takšna nakazila °do po novem tekla prek računov pri Banki Slovenije. Banke in druge ustanove bodo le v navedenih primerih r°rale uporabljati račune pri Banki Slovenije, sicer pa jih bodo e vedno imele pri agenciji za plačilni promet, let ^a ^aza reT°rm plačilnega prometa pa končana do konca tošnjega oktobra. Do takrat bo namreč izdelan sistem £°ravnave tako imenovanih velikih nakazil prek računov bank jjjl^anki Slovenije. Ta bo določila, katera nakazila bodo sodila laht Veaka> Danke pa bodo prek računov pri Banki Slovenije t a u nakazovale tudi manjše zneske, če bodo njihove stranke tak? želele. aistem poravnave bo bo podprt s programom za vodenje cunov, Banka Slovenije je od programerjev zahtevala, da do ifJ?r°gram že detovati v primerljivih državah, opraviti mora 100 tisoč plačil dnevno in voditi sto računov. Taksa za obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom Bencin dražji za dobra dva tolarja Kranj, jan. - Z novim letom so se zaradi ekološke takse podražila tekoča, plinasta in trda goriva. Vse bolj zorijo zahtevki za nove podražitve, ki jih je vlada lani krepko zavirala in tako dosegla 8,8-odstotno inflacijo v lanskem letu. Zaradi ekološke takse je veliko prostora vlada nima, tako bencin dražji za 2,20 vsekakor pa lahko pričakuje- tolarja; liter super bencina mo podražitve elektrike, nafte, stane 85 tolarjev, 95-oktanske- telekomunikacijskih in poštnih ga 78,40 tolarja, 91-oktanskega storitev. Zaradi izpada carin neosvinčenega pa 72,90 tolar- naj bi proračun letos polnili z ja. Taksa za plinsko olje znaša dražjimi naftnimi derivati, 2,60 tolarja in za liter plinske- vednar na ministrstvu pravijo, ga olja D2 je treba odšteti da bo višji le prometni davek, 74,80 tolarja, za liter ekstra ne pa tudi nabavne cene nafte, lahkega kurilnega olja pa 41,70 ki so precej usklajene s sve- tolarja. Mazuti so dražji za tovnimi. Naftarji se s tem 3,10 tolarja, utekočinjeni naft- seveda ne strinjajo, saj zahte- ni plin v jeklenkah pa za 2,90 vajo v povprečju 17-odstotno tolarjav za kilogram. podražitev naftnih derivatov; Dražji so tudi premogi, motorni bencin naj bi se zaradi ekološke takse je tona podražil za 10 odstotkov, kur- lignita dražja za približno lino in plinsko olje za 22 1.000 tolarjev, tona rjavega odstotkov, marža pa za 11,8 premoga pa za 1.200 tolarjev, odstotka. Vlada bo o tem Vlada je tik pred novim odločala najkasneje do srede letom podražila zemeljski januarja, plin, cena se je z 20,70 pove- Podražitev bo predlagal tudi čala na 21,80 tolarja za kubični Telekom, ni pa še znano meter. V tej ceni pa še ni kolikšno, pravijo, da naj bi upoštevana ekološka taksa, ki bila zmerna, podražil naj bi se znaša 1,30 tolarja pri kubič- telefonski impulz in naročnina, nem metru, zato zdaj zemeljski Telekom denar potrebuje za Elin stane 23,10 tolarjev za naložbe, ki bodo letos znašale ubični meter. 18 milijard tolarjev. Na ministrstvu za eko- Zahteva Elesa po 9,6-od- nomske odnosi zori kar nekaj stotni podražitvi elektrike vla- zahtev za podražitev izdelkov, da tik pred koncem lanskega ki so v pristojnosti vlade. Če leta ni prikimala. Brez dvoma naj bi bila tudi letošnja infla- jo bodo ponovno predlagali, ni cija na ravni lanske, potem pa še znano kolikšno. • M.V. Večji kontingenti za uvoz tekstila, nekaterih pa ni več Tekstilci imajo še večjo konkurenco Kranj, jan. - Z novim letom je začela veljati nova uredba o kontingentih za uvoz tekstila iz držav, s katerimi Slovenija nima podpisanega sporazuma o prosti trgovini. Tako ni več omejen uvoz bombažne preje, sukancev in beljenih ter nebeljenih bombažnih tkanin. Slovenija pri tem upošteva sporazum s Svetovno trgovinsko organizacijo, ki na področju tekstila in oblačil do leta 2005 povsem odpravlja kontingente za uvoz tekstilnih izdelkov. Poleg že omenjenega sproščenega uvoza nekaterih tekstilnih izdelkov lahko vsaka država za druge sama presodi, za koliko bo povečala kontingente, saj ne velja več določilo sporazuma o vsakoletnem povečanju za najmanj šest odstotkov. Tako so poslej nekateri večji za šest odstotkov, drugi manj kot šest, nekaterih pa sploh ni več, podrobnosti so objavljene v Uradnem listu. V skladu s sporazumom s Svetovno trgovinsko organizacijo bo morala Slovenija do leta 2001 odpraviti še kontingente za uvoz tkanin iz mikane volne in fine živalske dlake, barvanih in tiskanih bombažnih tkanin ter tkanin iz raznobarvne preje. Kontingente za končne izdelke pa bo morala opraviti do leta 2005. Slovenska podjetja največ bombažne preje uvozijo iz Egipta, Pakistana in Indije, surovih tkanin iz Rusije in Ukrajine, končnih izdelkov pa z daljnega Vzhoda in deloma iz Turčije. Zaradi previsokih stroškov postopoma opuščajo predenje in prejo raje uvažajo. Počasi opuščajo tudi tkanje in uvažajo surove tkanine ter jih nato oplemenitijo, pobarvajo in potiskajo. Ker bo 2005 povsem sproščen uvoz tekstila, se bodo pri nas održale le najsodobneje opremljene predilnice in tkalnice, specializiraneza visokokakovostne preje in tkanine. Vse druge ne bodo vzdržale konkurenčnega pritiska cenene preje iz tkanin iz Daljnega in Bližnjega Vzhoda, kjer je delovna sila bistveno cenejša. TURISTIČNE NOVOSTI Hotelski cenik za letor Slovenski hotelski cenik za leto 1997 prinaša že drugo leto cene v tolarjih, za prenoće anje v eno in dvoposteljnih sobah te doplačila za polni in polpenzion v glavni sezoni ter v pred- in posezoni. Poleg tega pa še več dodatnih informacij o ponudob v hotelih oziroma turističnih krajih. S skoraj stotimi simboli, katerih pomen je preveden v nemščino, angleščino, italijanščino in francoščino, so predstavljeni najpomembnejši elementi slovenske turistične ponudbe, od gostinske do prometne, od naravne in kulturne dediščine do rekreacijskih možnosti in do številnih drobnih, vendar pomembnih informacij, kot so banke, pošta, frizer, zdravniška pomoč, mehanične in druge delavnice, posebni tretma invalidov itd. Nov hotelski cenik je odet v živahne barve celotne podobe Slovenije, izšel je v nakladi 30 tisoč izvodov. Pripravilo ga je Združenje za turizem in gostinsko pri GZS s finančno pomočjo večjih gostinskih in turističnih družb, ki so se v ceniku še posebej predstavile. Cenik kampov za letos Dober mesec pred hotelskim je izšel cenik kampov v letošnjem letu. Za kampiranje seveda zdaj še ni zanimanja, kmalu po zimskih pa bodo že začeli razmišljati o poletnih počitnicah in kar prav je, da so ga natisnili pravočasno. Seveda pa je namenjen predvsem tujemu trgu, zato je polovica naklade v nemškem in polovica v angleškem jeziku, izpel je v 20 tisoč izvodih. Dobrodošel pa je seveda tudi domačim gostom, cene so v tolarjih, navedene pa so za prenočevanje, za vozila, šotore in počitniške prikolice, za otroke, domače živali, električni priključek itd. Tudi cenik kampov je izdalo Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS. Več tujih, manj domačih gostov V prvih enajstih mesecih lanskega leta je Slovenijo obiskalo 1.559.087 turistov, od tega dobra polovica tujih, kar je bilo 5 odstotkov več kot leto poprej. Vendar pa je zanimivo, da je bilo domačih gostov za 3 odstotke manj, tujih pa kar za 14 odstotkov več. Podobno je bilo pri nočitvah, ki so jih v prvih enajstih mesecih lanskega leta našteli natančno 5.535.100, od tega dobrih 56 odstotkov tujih. V primerjavi z letom poprej se je število nočitev zmanjšalo za odstotek, vendar na račun za 5 odstotkov manjšega števila nočitev domačih gostov, tujih pa je bilo za 4 odstotke več. Turistična milijarda dolarjev Banka Slovenije je objavila podatke o turističnem deviznem prilivu v prvih desetih mesecih lanskega leta, znašal je 1.026.602.000 dolarjev. To je bilo za 14 odstotkov več kot v enakem obdobju leta poprej. V prvih desetih mesecih lanskega leta je bilo odkupljene za 456 milijonov dolarjev gotovine, kar je bilo 2 odstotka več kot leto poprej, turistična podjetja so imela 90 milijonov dolarjev priliva oziroam 12 odsotkov več, tujcem so prodali za 127 milijonov dolarjev blaga oziroma 7 odstotkov več, v igralnice je prišlo 125 milijonov dolarjev oziroma 16 odstotkov več. «M» NA ŠTIRIH KOLESIH Po Jaguarje v Avstrijo Jaguar je ena od tistih avtomobilskih znamk, ki pri nas od prekinitve pogodbe z delniško družbo Autocommerce, nima svojega zastopnika. Ker bi se morda v Sloveniji vseeno našel kakšen kupec z željami po teh prestižnih avtomobilih in predvsem z debelo denarnico, bodo za takšne poskrbeli pri jaguarju Austria s sedežem v Salzburgu. Na voljo imajo tudi že novega športnika z oznako XK 8, s 4,0-litrskim osemvaljnim motorjem s po štirimi ventili na valj in zmogljivimi 294 konjskimi močmi v nosu. XK 8 ponujajo v kupejevski ali kabrioletni različici, zverinica doseže končno nitrost 215 oziroma 248 kilometrtov na uro, do 100 hitrosti 100 kilometrov na uro pa potrebuje 6,7 oziroma 7 sekund. Cena je jaguarjevska, v Avstriji s tamkajšnjimi dajatvami dober milijon Šilingov za kupe in 1,2 milijona za kabriolet. • M.G. Po koliko bodo Škode? Zaenkrat še ni znano, kakšne bodo cene za avtomobile, ki prihajajo iz češke Škode. Trgovinski sporazum med Slovenijo in Češko predvideva postopno ukinjanje medsebojnih carin do leta 2000, kar pomeni, da bi carinska stopnja za Škodine avtomobile letos znašala 12,5 odstotka. Če pa bi se zgodilo, da bi češka vlada priznala renault clio, ki prihaja iz novomeškega Revoza, za slovenski avto, bi se carinske stopnje popolnoma odpravile, pogoj pa je, da ima avtomobil vgrajenih 60 odstotkov slovenskih delov. Pri ljubljanskem Avtoimpexu, kjer so se lanko leto približali prodajni številki 3.500 vozil, model felicia pa je bil med najbolje prodajanimi pri nas, se intenzivno pripravljajo tudi na prihod novega avtomobila oetavia. Za zdaj računajo, da se bo to zgodilo do konca februarja, šepetaje pa se govori tudi o ceni, ki naj bi za osnovni model znašala okoli 23 tisočakov nemških mark. • M.G. Pogled v tovornjaško prihodnost Volvo za prihodnje stoletje Pri švedskem Volvo Truck Corporation so razvili prototip tovornjaka s hibridnim pogonom, ki sodi v katergorijo tovornih vozil z dovoljeno skupno težo nad 15 tonami. Konceptno vozilo bo služilo za osnovo tovornjakom, ki jih nameravajo pri Volvu razviti za naslednje stoletje. Tovornjak z oznako ECT (environmental concept truck) je opremljen s hibridnim motorjem, ki ima v osrednji del vključen plinsko turbino, akumulatorje in električni motor. Z elektromotorjem tovornjak lahko prevozi do 25 kilometrov, kar pomeni, da je uporaben predvsem pri mestni vožnji. Pri vožnji izven mest vozilo uporablja motor s plinsko turbino, za pogon pa so zaradi nižjih škodljivih emisij uporabili etanol. Motor ima tako rekoč popoln izkoristek energije, saj se višek vskladišči v akumulatorjih, ki so jih prispevalim pri znanem proizvajalcu Varta, njihov izkoristek pa je dvakrat boljši kot pri klasičnih baterijah. Konstruktorji Volvovega konceptnega tovornjaka so posebno pozornost namenili tudi voznikovi kabini, katere dno je samo 60 centimetrov oddaljeno od ceste. Voznik ima pred seboj večji osrednji in nekoliko manjši stranski zaslon z vsemi potrebnimi informacijami za nadzor vozila. Kabina je narejena iz aluminija v skladu z vsemi zelo strogimi varnostnimi predpisi, za dodatno voznikovo varnost pa skrbijo še, tritočkovni varnostni pasovi in zračna varnostna vreča v volanskem obroču. Pri Volvo Truck Corporation poudarjajo da ECT ni komercialno vozilo, pač pa raziskovalni projekt, ki bo omogočil preizkušanje vrste novih tehničnih rešitev, ki jih bodo lahko uporabili pri tovornjakih prihodnjega stoletja. • M.G. Cenejši najšibkejši Citroeni Citroen je na slovenskem trgu znižal cene modelov AX z 954 kubičnim motorjem, ki je od 1. januarja oproščen carinskih dajatev. Gre za tako imenovani model AX spot, ki so ga v karoserijski izvedbi s tremi vrati pocenili za 11 odstotkov ah 144 tisočakov in v izvedbi s petimi vrati za 12 odstotkov ali 154 tisočakov. Zastopnik PDA z enakim motorjem ponuja tudi model saxo, ki stane 1.349.000 oziroma 1.429.000 tolarjev, nižje pa so cene tudi nekaterih ostalih izvedb. • -M.G. Pozimi moramo tudi z avtomobilom na cesfo oditi primerno obuti Štiri namesto dveh Dandanes nam zakoni predpisujejo, da moramo pozimi svoje jeklene konjiče opremiti z vsaj dvema zimskima pnevmatikama. To pa za varno vožnjo še ni dovolj. Virmaše, 2. januarja - Kaj pravzaprav je dovolj za varno vožnjo tudi pozimi, smo tokrat povprašali v znanem vulkanizers-kem servisu Profil v Virmašah pri Škofji Loki. Osnova za varne kilometre na snegu so štiri zimske pnevmateike. Če imate na vsakem pogonskem kolesu eno, sicer dokaj zagotovo pridete tja, kamor ste namenjeni, res pa je, da ste tako z vsakim kilometrom bližje rani na želodcu. Dva glavna razloga za štiri namnesto dveh Dandanašnja zakonodaja pač predpisuje, kar pač predpisuje. Zimske pnevmatike na pogonskih kolesih in zimska oprema je skorajda popolna. Ampak v praksi se izkaže vse prej kaj drugega. Prva bistvena stvar, taradi katere bi zimske pnevmatike morali imeti na vseh kolesih je njihova sestava. Zimske pnevmatike so izdelane iz povsem drugačne zmesi, ki ostane prožna tudi pri izredno nizkih temperaturah. Letne pnevmatike svojo nalogo opravljajo le do temperature sedmih stopinj nad ničlo, pri nižjih temperaturah pa postanjeo trdne in neprožne. Druga bistvena razlika med obema vrstama pnevmatik pa je razlika v profilu. Dandanes imajo skorajda vse zimske pnevmatiuke tako imenovani lamelni profil. Njegova konstrukcija kolesu omogoča, da kolo lažje najde oporo na snegu. Letne pnevmatike imajo sicer lahko precej globok profil, ki pa je po svoji zgradbi in funkciji povsem neprimeren za zimske razmere. Pri izbiri pnevmatik za avtomobil pa se srečujemo s kar nekaj stereotipi, ki pa pravzaprav nimajo trdnih argumentov. Prvi in najpogostejši je zagotovo izbira širših pnevmatik. Pozimi v snegu bodo vašemu avtomobilu več opore nudile ožje od proizvajalca avtomobila predpisane pnevmatike. NA manjšo površino pnevmatike se tako porazdeli večja sila, pri čemer lahko neprimerno bolje izkoristite lamelast profil pnevmatike. Izredno pomembno je redno kontroliranje tlaka v pnevmatikah, najbolje ob vsakem obisku bencinskega servisa ali vsaj vsakih štirinajst dni. Priporočljivo je, da pozimi tlak povečate za 0,2 bara, kar omogoča, da se tekalna površina avtoplašča v celoti stika s površino ceste. Po vožnji v snegu je priporočljivo, da očistite kolesa tudi na notranji strani, saj snežna obloga kolesa izniči učinek centriranja ter povzroči tresenje in zanašanje vozila, poleg tega pa se lahko zmanjša tudi učinkovitost zavor. Poleg redne kontrole tlaka v pnevmatikah pa je za boljšo in enakomerno obrabo in pa mirnejšo vožnjo med sedem in deset tisoč kilometri priporočljivo med seboj na isti strani avtomobila zamenjati prednja in zadnja kolesa. Pred menjavo koles Seveda pa se velja vprašati, kdaj je pravi čas, da na avtomobile namestite zimske pnevmatike. Klasična napaka je čakanje na prvi sneg, z njim so povezane dolge vrste pri vulkanizerjih in pa celo zvita pločevina. Vulkanizerji pravijo, da je idealni čas menjave konec oktobra oziroma začetek novembra. Pred montažo je priporočljivo, da kolesa ponovno scentrirate, na novo zmonitarne avtoplašče pa je priporočljivo ponovno centriranje po nekaj sto kilometrih, ko se že uležejo na kolesne obroče. Pred menjavo koles je vsekakor priporočljivo pregledati stanje podvozja. Premiki povzročajo neenakomerno obrabo avtoplaš-čev, s tem pa slabšo lego na cesti. Prav tako je ponoven pregled podvozja priporočljiv ob vsakem tršem srečanju z robnikom ali večjo udrano jamo. Pomembna je starost pnevmatik Zavedati pa se moramo, da imajo avtomobilske pnevmatike tako kot skorajda vsi izdelki določeno življenjsko dobo. Pnevmatike do treh let starosti še lahko vključimo v vožnjo. Po treh letih jih imamo lahko kot rezervo, pnevmatike starejše od šestih let pa moramo brez odlašanja izločiti iz prometa. Vsaka pnevmatika ima v posebnem ovalu s tremi številkami označen čas izdelave. Prvi dve številki označujeta teden izdelave, zadnja pa leto. Pnevmatike izdelane v devetdesetih letih imajo za oznako letnice za lažje določanje starosti običajno še trikotnik. Tudi pnevmatike, s katerimi se nismo pretirano veliko vozili, se postarajo, celo hitreje kot tiste v stalni uporabi. Pravočasna menjava pnevmatik pa gre tudi v prid ekonomični izrabi le-teh. Zimske pnevmatike naj na avtomobilu ostajajo približno toliko časa kot letne, tako da se ob kompleta sorazmerno enako hitro obrabljata. Meja zamenjave starih pnevmatik z novimi je seveda sila različna, pri tem je poleg starosti potrebno upoštevati še globino profila in pa nenazadnje tudi način vožnje, splošno j>ravilo pa je, da je pnevmatika z več kot 40.000 kilometri že zrela za upokojitev. Za konec pa velja kakšno reči še o izbiri znamke pnevmatike. Dandanes je izbira na tem področju velika, prav vsi proizvajalci pa nudijo kvalitetne izdelke. Pripadnost znamki je v večini primerov le posledica prepričanja, ki pa, podobno kot pri širših gumah, le redko najde prave argumente. Ob nakupu zimskega kompleta avtoplaščev gre razmisliti tudi o nakupu novega kompleta kolesnih obročev. Če vaš proračun tega ne zmore, naj poudarimo, da strokovna zamenjava nikakor ne škoduje avtoplaš-čem, res pa je, da je sezonska menjava koles z dodatnim parom obročev precej lažja. * U. Špehar Evropski tehnološki dnevi malih in srednjih podjetij Slovenija bi bila lahko evropski raj Kranj, jan. - Evropski tehnološki dnevi malih in srednjih podjetij so oktobra lani potekali prvič, približno sedemsto udeležencem iz večine evropskih držav so bili predstavljeni programi na področju inovativnosti in ustvarjalnosti, zaposlovanja in usposabljanja za nove dejavnosti ter povezovanja v Evropi. Posebna pozornost je bila Novi materiali naj bi temeljili namenjena pospeševanju raz voja malih in srednjih podjetij kot temelja razvoja, inovativnosti in zaposlovanja, izboljšanja kvalitete življenja, transportnih sredstev in storitev, razvijanja novih, okolju prijaznih industrij in materialov, varstva okolja in kontroliranega izkoriščanja naravnih virov, praktične uporabe novih informacijskih tehnologij, večjega vključevanja kapitala v razvoj malih podjetij in novih oblik povezovanja v Evropi. Predstavili so več kot štirideset novih programov in potrebna orodja, zanje značilno povezovanje med dejavnostmi in panogami, sodelovanje lokalnih regionalnih partnerjev, sprejemljivost za novosti, ust-varjane novih delovnih mest z novimi tehnologijami, zniževanje stroškov z vključevanjem informacijskih tehnologij in transportnih storitev. Poseben poudarek je bil dan varovanju narave in njenemu kontroliranemu izkoriščanju, na tem področju naj bi nastalo kar 200 tisoč novih delovnih mest. Evropska mala in srednja Eodjetja naj bi v prihodnje valiteto življenja izboljšala z novimi tehnologijami na področju informatike, biotehnologije, prehrane in novih naravnih virov. Na energetskem področju naj bi se usmerila v uporabo sončne energije in vetra ter bioplina in biomase. Na področju transporta naj bi nove tehnologije in storitve omogočile večje lokalno in regionalno sodelovanje. na naravnih principih njihovega ustvarjanja, delovanja in razgradnje, posebna pozornost bo namenjena tekstilni, usnjarski in biopredelovalni industriji. Varstvo okolja bo imelo v Evropi prednosti pri investicijah, v povezavi s turizmom pa je najbolj obetavno za odpiranje novih delovnih mest. Nove informacijske tehnologije naj bi bistveno spremenile življenje in delo, delovna mesta bodo nastajala v družinskem okolju, na domu, v zadružnih sredinah, sodelovanje bo možno brez večjih stroškov in potovanj. Razvojne usmeritve so podprte z mrežo regionalnih informacijskih centrov, povezovanje intelektualne in industrijske lastnine ter z vključevanjem privatnega in rizič-nega kaptiala, podprta s skupnim, evropskim denarjem. Slovenija je bila na Evropskih tehnoloških dnevih slabo zastopana, saj je bil prisoten le zasebnih iz Spatinovc, pogrešali pa smo predstavnike državnih institucij, pravi Marijan Štele, zasebni raziskovalec in podjetniški svetovalec iz Kamnika. Evropa v malem gospodarstvu vidi možnost za kvalitetnejše življenje in zaposlovanje, še bolj bi to lahko veljalo za Slovenijo. Pestra in raznolika ter sorazmerno dobro ohranjena narava je največja slovenska priložnost, zato bi bili z ekološko usmerjenim turizmom, z bio tehnologijami in z odpravo nerentabilnih gigantov lahko evropski raj. Težave Zavarovalnice Tilia Dokapitalizacija zavrnjena Najprej bodo ugotovili lastninsko sestavo in delež družbenega kapitala, kar naj bi bil tudi model lastinjenja za druge slovenske zavarovalnice. z zamenljivimi obveznicami, vendar pa so svoj predlog nato na skupščini umaknili. V zavarovalnici Tilia so rezultati najbolj porazni pri kreditnem zavarovanju, vodst- Kranj, jan. • Pred tednom seje v Novem mestu sestala skupščina delničarjev novome ške zavarovalnice Tilia, ki ima predstaništvo tudi v Kranju. Zavrnjena je bila njena doka- pitalizacija, saj bod o šele po vo pravi, da so odsev težav in razjasnitvi lastninske sestave stečajev v gospodarstvu in da ugotovili resnični primanjkl- se razmere umirjajo. Za prila- jaj garancijskega sklada in goditev zavarovalnic zakonu določili potrebno vsoto za pa je bil v parlamentu rok že dokapitahzacijo. podaljšan do konca letošnjega Urad za zavarovalni nadzor leta. je zaradi primanjkljaja sredstev V lanskih prvih devetih garancijskega sklada zahteval mesecih je zavarovalnica Tilia dokapitahzacijo zavarovlanice dobro poslovala, ustvarila je v višini 450 milijonov tolarjev. 75 milijonov tolarjev dobička, Začasna uprava Tilie pa pravi, da njihov garancijski sklad znaša 430 milijonov tolarjev, premalo pa so razjasnjene last vendar pri tem niso upoštevane izravnalne rezervacije ter popravki vrednosti terjatev in naložb, ki bodo precej poslab-ninske in kapitalske zadeve, šali sliko poslovanja Tilie v zato bi morali najprej razjasni- lanskem letu. ti, kolikšen je delniški in družbeni kapital v zavarovalnice. Tako je bil upravna stavba v Novem mestu ocenjena na 17 Skupščina Tilie je nekoliko spremenila statut zavarovalnice, saj bo poslej posamezni delničar lahko imel namesto milijonov tolarjev, dejansko pa dosedanjih 5 največ 15-odstot-naj bi bila vredna kar približno ni delež, upravo pa so s petih 400 milijonov tolarjev. Zato sta se tako agencija za privatizacijo kot urad za zavarovalni nadzor strinjala, da najprej ugotovijo lastninsko sestavo, kar naj bi bil nekakšen politski projekt, po katerem naj bi kasneje ugotovili tudi lastninsko sestavo drugih slovenskih zavarovalnic. Dokapitahzacijo zavarovalnice Tiha je predlagala skupina delničarjev, pod vodstvom SKB banke, ki je ena od treh največjih delničarjev. Predlagali so takojšnjo dokapitahzacijo zmanjšali na tri člane. SLAŠČIČARSTVO PRVSSIK(To.0. Brito/73. 4000Kranj, let.: 064/340350 ODPRTO VSAK DAN od 9. do 22. ure astrologija vedeževanje tarot bioenergija razlaga sanj 09041 33 Vremenoslovci nam za danes napovedujejo oblačno vreme s sneženjem, ki bo popoldne prenehalo. Temperature bodo od-8 do -3 stopinje C. Jutri bo ponovno oblačno s padavinami, v nedeljo bo snežiti prenehalo. LUNINE SPREMEMBE Včeraj je zadnji krajec nastopU ob 2.45, to pa Herschlovem vremenskem ključu napoveduje sneg in vihar. Najboljši Helidonovci v letu 1996 V Helidonu, ki je poleg založbe iz slovenske RTV hiše, najstarejša in največja pri nas, so za uspehe, predvsem pa visoke naklade, v letu '96, podelili svoja priznanja, srebrna, zlata, platinasta in diamantna. Srebrno Helidonovo priznanje so letos prejeli Anja Rupel za ploščo "Odpri oči" (v lanskem letu je sicer izdala novi album Življenje je kot igra), Leteči potepuhi za fenomenalno debitantsko ploščo "Zguba časa in denarja" (dokazali so nasprotno), tu pa so še Slapovi z njihovo zadnjo ploščo "Po domače malo drugače", pravtako pa Ansambel Lojzeta Slaka s "Čebelarjem". Pozlatili so se duet M4M "Straight To You", Janez Bitenc za glasbo za otroke z imenom "Hiša Pravljic", Adi Smolar s svojo, sedaj že predzadnjo ploščo "Bognedaj, da bi crknu televizor" in Slakovi fantje "30 diamantnih". Platinasto priznanje si je prislužil Adi Smolar za njegov predpredzadnji album "Neprilagojen", najvišji priznanji, kar pomeni tudi največ prodanih plošč in kaset, pa sta prejela Ansambel bratov Avsenik za "40 let, 40 hitov" in v zadnjem času ena najuspešnejših narodnozabavnih skupin Slapovi za njihovo ploščo "Ne reci nikdar". SLOVENSKO-GLASBENA INVENTURA In evo nas, pa smo v novem letu 1997. Upam, da ste si že opomogli od najdaljše noči in da boste jutri z veseljem prisluhnili naši oddaji. Tokrat bo nekoliko drugačna, še ne v smislu novega leta; pa saj niti ne more biti, ko pa se ni še skoraj nič zgodilo. Kot se ob prelomnicah spodobi, bomo delali inventuro. Tof ]e na svoj (tokrat pesniški) način obdelal dogodke in osebe, M so zaznamovale preteklo leto. Posebnega gosta ne bomo imeli, napovedujem pa Primoža Peterko, ki se bo z nami glasbeno pogovarjal v prihodnji oddaji. Ste ljubitelji novoletnih koncertov z Dunaja? JTu je anekdota avstrijskega skladatelja priljubljenih "dunajskih vačkov" Johanna Straussa. K Johannu Straussu je prišel starejši dobrodušen in bogat gospod. Star sem že," je dejal, "najbrž ne bom več dolgo tlačil zemlje. Zato bi vas, dragi mojster, prosil, da mi izpolnete veliko željo. Vaša glasba mi je od sile všeč in res mi ne bi mogli pripraviti večjega veselja, kakor če bi mi pri pogrebu Zaigrali enega izmed svojih prekrasnih valčkov." "Od srca rad; samo povejte mi, katerega bi najraje slišali," se je pošalil Strauss. Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo slogan za naravno mineralno vodo EDINA Po novem letu ne poskusim več vina; mačka ml lajša voda EDINA Jože Drobnlč, Begunje na Gorenjskem Velikana slovenske narodne glasbe, prijatelja Slavko Avsenik in Lojze Slak I.K. The Beatles - Antology 3 Hmmm... The Beatles je zagotovo ime za najbolj popularno skupino vseh časov, prav zato so take in drugačne zbirke njihovih komadov vedno še kako aktualne. Plošča, pravzaprav gre za dve plošči "Anthologv 3" sta tako tretje in zadnje poglavje iz serije Anthologv. Gre za zbirko petdesetih skladb -demo posnetkov, prvih verzij, studijskih posnetkov, originalnih skladb z albumov in pa do danes neobljavljenih posnetkov. , skupaj več kot dve in pol uri glasbe. Predvsem so to skladbe iz let 1968 - 70, torej poznega obdobja ustvarjanja skupine The Beatles. "Anthologv 3" prinaša nekaj do sedaj še ne objavljenih skladb kot so Not Guiltv, What's the New Mary Jane, Teddy Boy in Come And Get It. Prava poslastica pa so akustični demo posnetki z vaj za The White Album (posneti na domu Georgea Harrisona: Happiness Is A Warm Gun, Mean Mr Mustard, Polvthene Pam, Glass Onion, Junk, Piggies in Honey Pie. Projekt Anthologv 3 je vsekakor dostojno nadaljevanje Anthology 1 in 2. Je kaj čudnega, da so The Beatles spet vedno bolj In. I.K. š esti božično novoletni koncert Sreča je doma, kjer Obzorje se blesti Pred prazniki je ansambel Obzorje v Železnikih pripravil šesti božično novoletni koncert in proslavil ob izidu zgoščenke svojo 15-letnico Železniki, 2. januarja - S temi koncerti pred božičnimi Prazniki je ansambel Obzorje v Železnikih proslavil petnajst let obstoja in izid zgoščenke. Njihovo uspešnost in popularnost P& je na vseh treh koncertih Potrdil tudi Jože Burnik, ki še Poprej ostaja mentor in žanrs UUstični Jto-stilistični vodja ansamblu, ki je izdal več kaset in zgoščenko. Letošnji nastop ansambla Obzorje v kinodvorani v Želez-^kih ni bil le potrditev tradi-^je. Bil je na neki način ob izidu zgoščenke s sedemnajstimi pesmimi in ob najstletici nasambkla tudi potrditev njegove priljubljenosti. Tudi tokrat so člani ansambla razvneli ne le najožje prijatelje, marveč tudi ljubitelje lepe narodnozabavne glasbe. Iz petnajstletnega dela ima ansambel okrog 40 narodnih in zabavnih skladb. Z nekaterimi izmed njih skupaj z Jožetom Burnikom, Miho Dovžanom in ob humoristu ter plesalkah so sklenili tudi minulo leto v Vane Triler, vodja ansambla Obzorje. Mentor ansamblu je Jože Burnik Železnikih. S sestavom Janez Triler (vokal, klaviature) iz Železnikov in Vane Triler (harmonikar in vodja ansambla) s Praprotna, Mojca Rako-vec (vokal) s Praprotna, Branko Zupane (klarinet, saksofon, vokal) iz Škofje Loke in Franc Čufar (bariton, baskitara, vokal) iz Železnikov ter Branko Kuharic (kitara in vokal) iz Ljubljane ter Velimir Piskač (trobenta in vokal) iz Škofje Loke ostaja ansambel po kon- certu ob koncu leta še naprej v družbi priljubljenih. Na koncertu so ob prijetnem, vitalnem in ustvarjalnem razpoloženju z najboljšimi željami za letošnje leto napovedali, da Zlati Orfej s Ptuja 95, 96, osvojitev imena najboljši kvintet Ptuja 95, tri kasete in CD niso trneutni uspehi. Še naprej se bo anasambel srečeval s svojimi ljubitelji in eden prvih nastopov bo že sredi meseca v Besnici. • A. Žalar Pripravljamo KOLINE skupaj! Že precej uspešnih prilog Gorenjskega glasa smo pripravili skupaj z Vami, spoštovane bralke in cenjeni bralci. V zadnji lanskoletni številki časopisa smo za pokušino napisali nekaj o kolinah in zraven dodali dve koristni informaciji, kje najdete vse za domače koline. V tem mesecu se /bo/ večina lepo rejenih prašičev spremeni v slastne domače koline, v Gorenjskem glasu pa bomo pripravili tematsko prilogo "KOLINE" Vabimo Vas, da nam pošljete domače recepte za dobre in najboljše klobase; nasvete o sušenju in drugačnem shranjevanju mesa; o cvrtju in uporabi domače masti ter ocvirkov; o pripravi domačih črev, špil in drugih kolinsklh rekvizitov; ter vsega, kar je povezano s kolinami. V uredništvu bomo pripraviti nekaj priložnostnih tematskih člankov in koristnih informacij - za tiste, ki se domačih kolin lotevate sami; in za tiste, ki pri kolinah rajši uberete "bližnjico", preskočite zapletene postopke in si koline privoščite le na koncu, na krožniku. Seveda Vaše sodelovanje ne bo zastonj: vse, katerih recepte in nasvete za koline bomo objavili ali uporabili v prilogi, bomo povabili na Glasov izlet. Ostalim sodelujočim bomo kot oddoliitev za sodelovanje poslali knjižno darilo in Glasovo majico. Vašo pošto pričakujemo najkasneje do prihodnjega pet-ka,10. januarja 1997, na naslovu GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4 001 Kranj ("Koline"). Lahko nas tudi pokličete -telefon 064/ 223 - 111, da ne bo treba pisati. KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Tržič - tokrat izjemoma v petek v Gorenjskem glasu Novoletni pozdravi Pokrovitelj nedeljske oddaje - zadnje v letošnjem letu - DIM d.o.o., Podjetje za dimnikarske storitve Tržič, Trg svobode 24, vhod s tržnice, tel.: 325-100. Dejavnosti: čiščenje dimnikov in kurilnih naprav, strokovni pregledi, protipožarna svetovanja, preklapljanje peči, preklop dimnikov.... Nagradno vprašanje: Napišite vsaj eno od orodij, ki jih uporablja dimnikar! Odgovore pošljite čimprej na naslov Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič, s pripisom "za Kolovrat domačih". V imenu pokrovitelja in voditelja oddaje srečno v letu 1997 Marijan Murko TRZISKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Lepo pozdravljeni! Staro leto je za nami, prav tako pa tudi MEGA TRŽIŠKI HIT, ki smo ga skupaj ustvarjali v ponedeljek. Bilo je vroče, kajne? Vendarle smo vseeno izglasovali, kljub vašim težkim odločitvam MEGA HIT LETA 96, ki je nihče drug kot GIMME 5 - ATLANTIDA. Izžrebali smo tudi dva MEGA nagrajenca, ki prejmeta lepo nagrado naših dveh pokroviteljev. Pavlo Čabraja, Tržič, nagrajuje TAVERNA SOVA iz Radovljice, DATRIS BLED pa nagrajuje Ireno Babnik, Kranj. ČESTITAVA! Danes objavljava še tekočo lestvico in nagrajenca iz dne 23. 12. 1996. To je Denis Mehič Iz Tržiča in prejme nagrado GOSTIŠČA GRMAČ. Hvala za ogromno število dopisnic, pohval in čestitk. Lepo se imejte, pišite, glasujte, predlagajte In na svidenje spet v ponedeljek, 6. januarja. VSE NAJ V LETU 97! Vesna in Dušan Lestvica: 1. Everv baby - THE KELLY FAMILY (1) 2. Ne pozabi me - ANJA RUPEL (4) 3. Zatreskan sem vate - POP DESIGN (2) 4. Quiz playln games - BACKSTREET BOYS (12) 5. Gimme gimme - VVHIGHFIELD (novo) 6. Dobro jutro - GIMME 5 (novo) 7. Bodi moja - NAPOLEON (5) 8. No woman, no cry - FUGEES (15) 9. Who wants to live forever - E-ROTIC (10) 10. Sweet kisses - SOEEZER (14) 11. Prazna postelja - 4 FUN (8) 12. Words - BOYZONE (3) 13.1 love you always forever - DONNA LEWIS (11) 14. Got 2 have ya - SOLID HARMONIE (novo) 15. We are the champions - ACTS UNITED (novo) Izpolnite kupon in ga pošljite na Radio Tržič, Balos 4, Tržič, do 6. januarja. KUPON TRZISKI HIT Glasujem za skladbi: št. in št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO GREMO V LIFE V DOMŽALE NA RADIU KRANJ ODDAJO PRIPRAVLJA IN VODI NATAŠA BEŠTER Živijo, živijo! Tudi v letu 97 bomo z vami diskoteka LIFE iz Domžal, Jeans Club Petrič iz Kranja, najboljša pizzerija v Sloveniji Klementina iz Pungerta pri Skofji Loki in seveda Slave ter Nataša. Pošiljajte kupončke in se še naprej zabavajte z nami. KUPON V Ufu bi rad videl gosta: Moj naslov: Kupon pošljite na naslov Radio Kranj, 4000 Kranj. |«w!fej SOBOTA, 4. JANUARJA 1997 TVS 1 0.00 Videostrani 9.20 Radovedni Taček: Sneg 9.35 Jake in Ben 10.20 Ameriška pravljica, otroški mu-slcal 11.05 Analitična mehanika 11.35 Hugo, ponovitev tv Igrice 12.05 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Slovenija v letu 1996, ponovitev 14.05 Videostrani 14.30 Policisti s srcem II, avstralska nanizanka 15.15 Kinoteka: Biti, ne biti, ameriški film (čb) 17.00 TV dnevnik 17.10 V divjini, angleška poljudnoznanstvena serija 18.00 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 18.30 Ozare 18.35 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme, šport 20.00 Teater Paradižnik, ponovitev 21.10 Za TV kamero 21.20 Cousteau ponovno odkriva svet, francoska dokumentarna serija 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Specialista, francosko-nemški barvni film 0.10 videostrani TVS 2 7.00 Euronevvs 8.00 V slogi je moč, ponovitev 8.20 Planet in, ponovitev 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Slalom 11.35 Mostovi, ponovitev 1205 Slovenski utrinki, ponovitev 12.35 Svetovni pokal v alpskem smučarnju: Slalom, prenos 2. teka 13.25 Smučarski skoki 15.55 Parada plesa, ponovitev 16.45 Življenje v računalniški dobi, ameriška dokumentarna serija 17.10 Svetovni pokal v smučarkih tekih 17.40 Podarim -dobim, ponovitev 18.00 Košarka NBA Orlando Magic - Chicago Bulls, posnetek 19.30 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Smrtonosno orožje III, ponovitev ameriškega barvnega filma 21.55 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Jožetom Privškom 22.55 Sobotna noč TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.30 Risanke 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Ka- Citan planet, risana serija 10.30 Glasen a oddaja 11.30 Očka major, ponovitev 12.00 Hulk na preizkušnji, film 13.40 Pot flamingov, nadaljevanka 14.30 Maldivl 15.00 Cooperjeva druščina, ponovitev 15.25 Princ z Bel Aira, Bonovitev 16.00 Alf, 13. del 18.30 lupet shovv 17.00 Disney predstavlja: Mala morska deklica, risana serija; Račje zgodbe, risana serija 17.55 Disnevvs 18.15 Ta čudna znanost, 6. del nanizanke 18.40 Kung fu, 8. del nanizanke 19.35 Življenje v mestu, 6. del nanizanke 20.30 Sobotni večerni film: Korak v pravo smer, ameriški barvni film 22.15 Vročica noči, 7. del nanizanke 23.05 Vroči pogovori, 7. del erotične nanizanke 23.35 Planet žensk, erotični film 0.55 Video strani POPTV 8.00 Dogodivščine medvedka Ruxpi-na, risana serija 8.30 Junak akcije, mladinska serija 9.00 Zvezdne steze, risana serija 9.30 Maska, 5. del 10.00 Max Glick, 18. del 10.30 Jama zlate vrtnice, 8. del 12.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, 18. del ameriške nanizanke 13.00 Dohtar, ameriški barvni film 14.30 Pavarotti '94 15.30 Hokej, reportaža 16.00 Svet športa 17.00 Vesoljski bojevniki, 11. del ameriške nanizanke 18.00 Prijatelji, 11. del ameriške nanizanke 18.30 Varuška, 11. del amenške nanizanke 19.00 Računalniški guruji, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Filmski hiti: Princ tatov, ameriški barvni film 22.30 Teksaški mož postave, 18. del ameriške nanizanke 23.30 Balkanski vohun, film 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.30 Dnevnik, ponovitev 8.45 Klicaj dneva 9.00 Marianne 10.00 Risanke 10.30 Nicholas Nickleby 12.00 Zlati tjulenj 13.30 TV noč - Vdihni globoko 14.35 Tiger VVarshav, ponovitev filma 16.10 Rudolf 17.00 ŠKL 18.00 Ta nora leta 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/Videostrani 20.00 Kino TV3: Otroci vojne II, ameriški barvni film 21.30 TV noč: Obrazi 22.30 TV dnevnik 22.55 Kino TV 3: Vojni plen, ameriški barvni film 0.25 TV prodaja/Videostrani 0.55 Video kolaž HTV 1 12.15 Hambone in Hillie, ameriški barvni fiim 13.45 Filipovi otroci 14.20 Briljantina 15.05 Skupaj v vojni -skupaj v miru 15.35 Televizija o televiziji 16.05 Poročila 15.45 Televizija o televiziji 16.10 Veliko srce Avstraije 17.00 Pogovor s sencami 19.00 Na začetku je bila beseda 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.25 vrnitev v prihodnost III, ameriški barvni '•.'"'."= 22.15 in to sem jaz, glasbena o^iaia 23.15 Opazovalnice 23.50 ^T'noćria premiera: Cadfael, ameriška nanizanka HTV 2 15.40 TV koledar 15.50 Zakon v Los Angelesu, ponovitev ameriške nanizanke 16.40 Mladi Indiana Jones, ameriška nanizanka 17.30 Masada, nadaljevanka 18.30 Do trap, dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 21.15 Neskončno potovanje, poljudnoznanstvrna serija 22.20 Dosjeji X, ameriška nanizanka 23.10 Zlati gong AVSTRIJA 1 11.00 Woody VVoodpecker 11.10 Dis-nevjev festival 11.45 Sobotna igra 11.50 Popaj 12.25 fKlic v sili Kalifornija 13.05 Življenje in jaz 13.30 Svetovni pokal v smučarskih skokih 15.15 Princ z Bel Aira 15.40 seaOuest 2032 16.25 Beverty Hills. 90210 17.10 Melrose Place 18.00 Sketch-up 18.30 Šport: Nogomet 19.30 Čas v sliki/Kultura 20.00 šport 20.15 Edvard Škarjeroki, ameriška komedija 21.55 Nevarna sla, ameriški triler 23.55 Blood and Sand, špansko-ameriški erotični film 1.20 SeaOuest 2032 2.05 Melrose Place 2.50 Beverly Hills 3.35 Nevarna sla 5.05 Detektivki iz Hambruga AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Hello Austriua, Hello Vienna 9.35 Igrani film 10.50 Pes po imenu Beethoven, ponovitev ameriške komedije 13.00 Čas v sliki 13.10 Igrani film 14.40 Otrok Donave, avstrijska komedija 16.30 Alpe-Donava-Jadran 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.35 Kdo me hoče?, živali iščejo dom 17.53 Svetovne religije 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moj dedek in trinajst stolov, nemški tv film 21.50 Boeing, boeing 23.20 Čas v sliki 23.25 Krivda ne pozna pozabe, ameriški film 1.00 Pogledi od strani 1.05 Šport 2.00 Cilj pobega San Francisco, ameriški akcijski film 3.35 Krivda ne pozna pozabe 5.15 Hišica v preriji TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 Sll-vestrski novoletni TV kažipot 19.02 TOP spot 19.05 EPP blok - 1 19.10 Novoletne čestitke 19.20 Mini pet (otroška glasbena lestvica) 19.50 Glasbeni spot 19.55 Danes na videos-traneh 20.00 Silvestrskl novoletni TV kažipot 20.02 TOP spot 20.05 EPP blok - 2 20.10 Novoletne čestitke 20.20 Poročila Gorenjske 385. (ponovitev) 20.35 Duhovna misel - 31. oddaja 20.45 Skrivnost zlate reke 21.25 Pot do znanja: Protikadilski zakon 21.55 EPP blok - 3 22.00 Novoletne čestitke 22.10 Kamera presenečenja: Trobentar Franc Kom-pare pri jasličarju Janezu Zupanu na Bohinjski Beli 22.20 Koncert: Jasmin Stavros v Zelenem šumu Voglje 23.30 Videoboom 40 (slovenska vldeo lestvica zabavne glasbe) • 123. oddaja 00.30 Z vami smo bili... nasvidenje 00.31 Odpovedni sprot programa TELE-TV Kranj 00.32 Vključujemo: Nočni zabavni erotični program 202 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 9.00 Napovednik 9.01 Spot tedna 9.05 EPP blok 9.10 Lumpi pumpi in too much, otroško-mladinska oddaja TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ur« ob glasbeni podlagi Radia Žirl; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 19.00 Sobotno popoldne 20.00 Antonov obzornik 20.20 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.25 Tenerife -otok večne pomladi 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche Welle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO -otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Ura pravljic 18.25 Video boom 40, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 šolska košarkarska liga 21.10 Nedeljska reportaža 21.30 Film 23.00 TOP spot 23.05 TV prodaja 23.10 Vldeo strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.30 čestitka presenečenja 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.20 Novinarski prispevek 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13:30 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 In 95,0 Mhz. Sobotni program iz našega studia bomo začeli ob 13:30. Najprej bomo skušali povedati kaj novega v povezavi z zdravjem. Nadaljevali bomo z glasbo. Ob 14:30 se bo namreč začela oddaja Ta dobr'h deset Radia Tržič. V oddaji Spremljamo in komentiramo, ob 15:30, bomo govorili o dnevnih zanimivostih. Ob 16:10 bodo sledila Obvestila, nadaljevali pa bomo z oddajo Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Tudi glasbene želje poslušalcev bomo izpolnjevali. Svoj brezplačni mali oglas boste oddali od 17:30 do 18:00, končali pa bomo s prijetno Pravljico izpod peresa Zlate Volarič ob 18:40. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 8.10 Tema 10.00 Pogled v prihodnost 11.15 Duhovni razgledi 1200 BBC, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Čez predgrađe do Merkurje ve nagrade 18.30 Domače novice, pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Obvestila 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC - novice 1230 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Popoldanski program 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro Slovenija, turistično rekreativna oddaja 11.00 Oddaja za dober tek, nasveti, recepti in vse kar sodi poleg kuhe 12.00 Stampedo; oddaja za ljubitelje countrv glasbe -Boris Perme 15.30 Dogodki in odmevi RaS 16.00 Popoldanski program 16.15 Notranjsko kraški magazin - pripravlja Radio 94 Postojna 16.50 Š totega konca, Magazin Maše Šega in Jagode Djordjevič 17.00 Slovenske vinske ceste - terenska oddaja 19.15 Novice 19.25 Vrene 19.30 Rick Dees, ameriška glasbena oddaja, sledi satelitski radio R OGNJIŠČE 5.30 • 6.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. Inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program KINO KINO CENTER ameriški akcijski film BLISK SMRTI ob 17., 19. in 21. uri STORŽIĆ ameriški družinski igrani film OSTRŽEK ob 16. uri; francoska humoristična drama OSMI DAN ob 18. in 20. uri ZELEZAR JESENICE amer. znanst. fant. film KOSEC 2 ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ ameriška komedija NORI BOŽIČ ob 16. in 20. uri KINO BLED psihološki triler NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV ob 18. uri; risanka NOTREDAMSKI ZVONAR obv 20. uri KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA risanka NOTREDAMSKI ZVONAR ob 18. uri; psihološki triler NE ZALJUBI SE, KO SI ŽE MRTEV ob 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški akcijski film POBcG IZ LOS ANGELESA ob 18. in 20. uri KINO ŽIRI ameriški erotični film STRIPTIZ ob 20. uri NEDELJA, 5. JANUARJA 1997 TVS 1 8.00 Videostrani 8.55 Živ žav 9.45 Zvezda kaže kraljem pot 10.05 Koncerti za mlade, 7. oddaja, ponovitev 11.00 Podoba narave, kanadska poljudnoznanstvena serija 11.25 Obzorja duha 11.55 Ljudje in zemlja 12.25 Mlada pesem iz Velenja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, ponovitev TV igrice 13.55 Nedeljska reportaža, oddaja tv Maribor 14.25 Dlan v dlani 14.55 Joshua nekoč in danes, kanadski barvni film 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Po domače 19.10 Risanka 19.15 Loto 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.45 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.00 Zoom, razvedrilna oddaja 21.15 Rondo kviz 21.40 Večerni gost: Darijan Košir 22.50 TV dnevnik 23.00 Kraj zločina: Umazani posli, nemški barvni film 0.30 Videostrani TVS 2 8.00 Videostrani 9.00 V slogi je moč, avstralska nanizanka 9.30 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom, prenos 1. teka iz Kranjske Gore 11.30 Zlata šestdeseta slovenske popevke: Nostalgija z Jožetom Privškom 12.30 Euronevvs 1250 Svetovni pokal v alpskem smučanju: Veleslalom, prenos 2. teka iz Kranjske Gore 13.50 4x4, ponovitev 14.20 Navihan-ka, ponovitev baleta 16.00 Grand hotel, ponovitev ameriškega ČB filma 17.50 Košarka NBA - Action 18.20 Med nami 19.00 Svetovni pokal v smučarskih tekih 19.30 V slogi je moč, 22. del avstralske humoristične nanizanke 20.00 Sodnikova žena, španska nadaljevanka 20.50 Žive legende daljnih dežel, 1. dol francoske dokumentarne nadaljevanke 21.15 Slovenski magazin 21.45 Šport v nedeljo 22.30 Planeti, kanadski glasbeno-baletni film 23.30 Slovenski magazin 0.00 Euronevvs TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Video strani 8.30 Risanke 9.00 Kaličopko, otroška oddaja 10.00 Kapitan Planet, risana serija 10.30 Glasbena oddaja 11.30 Nora hiša 1200 Nedeljska matineja: Herkules v New Yorku, ameriški barvni film 13.40 Daktari, 18. del nanizanke 14.25 Video strani 15.10 Najstniki proti vesoljcem, 7. del serije 15.30 Super samuraj, 7. del serije 16.00 Alf, 14. del 16.30 Mupet shovv 17.00 Disney predstavlja: Pollyana, ameriški barvni film 17.50 Mala morska deklica, 5. del sinhronizirane risane serije 18.15 Korak za korakom, 7. del nanizanke 18.40 Miza za pet, 7. del nanizanke 19.35 Lovec na krokodile, 7. del dokumentarne serije 20.30 Na begu pred zakonom, ameriški barvni film 22.05 Vitez za volanom, 14. del nanizanke 22.55*lenavadna doživetja, ponovitev 6. dela nanizanke 23.50 Video strani POPTV 8.00 Pink panter, risanka 8.30 Peter Pan, risanka 9.00 Kapitan Zed, risanka 9.30 Kimba beli levček, risanka 10.00 Reboot, risana serija 10.30 Detektiva In pol, nanizanka 11.00 Radovedna Nancy, nanizanka 11.30 Kuharske mojstrovine, kulinarična oddaja 12.00 Argument 1230 Razprtije, nanizanka 13.00 Svet športa 14.00 Benikerjeva tolpa, ameriški barvni film 15.30 Pavarotti '95, koncert 16.30 Dragulji, ameriška nanizanka 17.30 Mokro zlato 19.30 24 ur 20.00 Nedeljski film: Chaplin, ameriški barvni film 22.30 Hokej 0.30 Na sever, 31. del ameriške nanizanke 1.30 24 ur, ponovitev TV 3 8.30 Dnevnik, ponovitev 8.45 Klicaj dneva 9.00 Marianne, risanka 9.30 Škrata k in princesa, risanka 11.00 šolska košarkarska liga, ponovitev 12.00 Angelus 12.15 Iz življenja cerkve 13.00 Pasji detektiv, ameriški barvni film 14.30 Družinski studio 17.00 Orfejčkova parada 18.00 Živali 18.30 Izviri 19.00 Dnevnik 19.15 Klicaj dneva 20.00 Braco Shovv 21.30 TV noč 22.30 Dnevnik 22.45 Kot na filmu, ameriški barvni film 0.15 TV prodaja 0.45 Vldeo kolaž HTV 1 8.55 Poročila 9.16 Action man, risana nanizanka 9.40 Skrivnostni svet Arthurja C. Clarka, dokumentarna serija 10.10 Postani prvak 10.30 Dediščina človeštva 11.30 Glasbena duša Hrvatov 12.00 Poročila 12.20 Kmetijska oddaja 13.10 V Splitu 13.40 Mir in dobrota 14.10 Duhovni klic 14.15 Opera Box 15.15 Scarlet Pimpernel. ameriški barvni film 17.35 Poročila 17.45 Družinski glasbeni kviz 19.05 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Smogovci, 1. del nadaljevanke 22.55 Opazovalnica 23.25 Vodnik za dober seks v tujini, angleška dokumentarna serija 23.55 Nekoč so bili bojevniki, novozelandski barvni film 1.36 Poročila HTV 2 9.50 TV koledar 10.00 Maša, prenos iz Kutine 12.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka 12.45 Polnočna premiera, ponovitev 14.05 Masada, nanizanka 15.05 Zlati gong, ponovitev 16.05 Neskončno potovanje, ponovitev 17.05 Koncert klasične glasbe 18.10 National geographic, ameriška dokumentarna serija 19.05 Legende o otoku z zakladom, animirana nanizanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Aplavz, prosim 22.35 Poročena... z otroki, ameriška humoristična serija 23.00 Vidikon AVSTRIJA 1 10.15 Vroča sled 10.40 Denis, risani film 11.05 Pustolovščine Tinvja Toona 11.30 Disnevjev festival 14.30 Pustolovščine Rabbija Jacoba, francoski film 16.00 Šport: Nogomet 18.00 Srček, oddaja, ki pomaga osamljenim, da se zaljubijo 18.25 Kuharski mojster 18.30 Šport v nedeljo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 šport 20.15 Boj za preživetje, ameriški film 21.50 Šport Cosbv & Culp -Vohljaca na vroči sledi, ameriška kriminalistična komedija 23.35 Čas v sliki 23.40 In nebo molči»nemško-angleški film 1.25 Dvoboj na Missour-iju, ameriški vestem 3.25 In nebo molči, ponovitev 5.10 Vesoljska ladja Enterprise AVSTRIJA 2 10.30 Teden kulture 11.00 Ni prostora za divje živali 12.30 Orientacija 13.05 Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina, večjezični magazin 14.00 Pogledi od strani - revija 14.30 Nočni škrati, dokumentarni film 15.00 Cesaričin kurir 15.30 Veisatalski orel, nemški film 17.00 čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Avstrija danes 19.17 Loto 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Sanjska ladja: Havaji, nemški film 21.45 Selfman 21.55 čas v sliki 22.00 Hitler - bilanca 23.50 Zbogom, moja konkubina, film 2.40 Teden kulture 3.10 Pogledi od strani 3.50 Dobar dan, Hrvati 4.20 Domovina, tuja domovina 5.00 šport v nedeljo TELE-TV KRANJ ... videostrani 8.45 Test slika 8.55 TV napovednik TELE-TV 9.00 TV kažipot 9.02 TOP spot 9.05 EPP blok - 1 9.10 Novoletne čestitke 9.20 Mini pet -otroška glasbena lestvica 9.50 Glasbena spota 10.00 Krila na nebu: produkcija: Marko Malec 10.40 EPP blok - 2 10.45 Novoletne čestitke 10.55 Narodnozabavni spot 11.00 Poročila Gorenjske 385. (ponovitev) 11.15 Duhovna misel - 31. oddaja 11.25 Top spot 11.35 ŠKL - šolska košarkarska liga 12.25 EPP - blok 3 12.30 Božično - novoletne čestitke 1240 Videoboom 40 (slovenska video lestvica zabavne glasbe) -123. oddaja 13.40 Z vami smo bili... nasvidenje 13.41 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 13.42 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ- POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.15 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 20.50 Film TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 Športni utrinek 20.00 Tradicionalni novoletni koncert v Kulturnem domu Železniki 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.50 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2. 1 GREMO, zabavno glasbena oddaja -ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Ura pravljic 18.25 Video boom 40 - ponovitev 19.40 Top spot 19.46 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 Šolska košarkarska liga 21.10 Nedeljska reportaža 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 TV prodaja 23.10 Vldeo strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.60 EPP 7.00 Radio Slovenija -Druga jutranja kronika 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.60 EPP 8.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu v živo, posnetek s prireditve 11.60 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 1240 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Voščila 14.60 EPP 15.00 Novoletna voščila 15.25 EPP 16.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Prelepa Gorenjska - Tržič 16.60 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program - Glasba po izboru Igorja Rozmana 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia ob 10:00 bo sledila Klepetalnica. Ob 11:20 bomo lahko priluhnili oddaji Minute za naie zdravje, ki jo vodi Nataša Sedminek. Točno opoldne, torej ob 12:00, se bomo sprehodili po Tedenskem mozaiku in pregledali vse pomembnejše dogodke, ki so se v naši okolici zgodili v preteklem tednu. Ob 12:10 vas vabimo, da prisluhnete Nedeljski duhovni misli. Sledile bodo podrobnosti iz našega vsakdanjika. Obvestilom boste lahko prisluhnili ob 1250. Oddajo Planinski šopek bomo uvrstili na program ob 12.55. 13:10 je čas za Osmrtnice in zahvale. Okoli 13:30 se nam lahko zgodi kakšna zanimiva tema. Prijeten konec delovnega tedna na Radiu Tržič pa bo ob 14:30, ko bomo zavrteli Kolovrat domačih. R TRIGLAV 7.00 Druga jutranja kronika 7.50 OKC 8.00 Minn vrtiljak 11.00 Mali oglasi 12.00 Osmrtnice, BBC, voščila 13.00 5. rojstni dan Igralnice HIT - CASINO Kranjska Gora 14.00 Voščila 15.30 Dogodki in odmevi 10.00 Voščila 17.00 Nedeljska tema 18.00 Minute za ljubitelje resne glasbe RSORA 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Kino J2.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 :estitke 15.30 RA Slovenija 17.30 Igra besed 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBLJANA: 105,1 MHz 7.30 Kaličopkpva druščina - otroška oddaja 8.30 Dopoldne z RGL 9.00 Naj, naj pesem tedna 9.30 Kam danes v Ljubljani 9.45 Spoznajmo druga verstva 10.00 Horoskop 10.30 Duhovna misel - Rudi Koncilija 11.00 RGL-ov nedeljski pogovor 12.30 Nedeljska reportaža 13.15 Novice 13.56 Pasji radio 14.00 Popoldanski program RGL 14.30 Dežurne trgovine - pregled 15.30 Dogodki in odmevi, prenos Radia Slovenija 16.30 Ponovitev dopoldanskega pogovora z gostom 18.30 Vreme v živo 18.45 Šport 19.20 Žrebanje LOTO - v živo 20.00 Od San Rema do San Rema, Sprehod skozi italijansko popularno glasbo, Tomo Pire 21.00 Osvetlitev, oddaja z Ines Kokalj, sledi vklop satelita R OGNJIŠČE KINO 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 6.00 Prenos svete maše 10.00 Reportaža 12.15 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 17.45 Slovencem po svetu in domovini oz. misijonska oddaja 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 19.50 Verska oddaja lokalnih postaj 20.15 Radio Vatikan 20.40 Naši svetniški kandidati 21.20 Sakralna glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program ASTROLOGIJA IN VEDEŽEVANJE po telefonu ali osebno 090-41-43 KINO CENTER ameriški akcijski film BLISK SMRTI ob 17. In 19. uri; predpremiera ameriške komedije KLUB VRAŽJIH BABNIC ob 21 uri STORZIČ ameriška risanka PALČIČA ob 16. uri; ameriški akcijski film KRITIČNA TOČKA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR JESENICE premiera ameriškega družinskega igranega filma OSTRŽEK ob 16. uri; ameriško znanst. fant. film KOSEC 2 ob 18. in 20. uri TRŽIČ ameriška komedija NORI BOŽIČ ob 18. url; francoska humoristična drama OSMI DAN ob 20. uri KINO BLED risanka NOTREDAMSKI ZVONAR ob 18. uri; psihološki triler NE ZAUUBI SE, KO SI ŽE MRTEV ob 20. uri KINO RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA risanka NOTREDAMSKI ZVONAR ob 16. url; ameriška drama LCATRAZ ob 18. In 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški akcijski film POBEG IZ LOS ANGELESA ob 18. in 20. uri KINO ŽIRI ameriški epski pustolovski film ZMAJEVO SRCE ob 17. uri; ameriška erotična drama STRIPTIZ ob 20. url KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriška drama MULCI ob 19. url KINO DOVJE ameriška odbita grozljivka OD ZORE DO MRAKA ob 19. uri Odprte strani 1 1 POGLEDI GORENJSKEGA J U G A Ejga. ima nas ]osi "Jedini vzrok, da železarstvo peša, so *iČni žeblji, kateri so za polovico cenejši kot kovani. Prej, dokler so v Orijentu, Bosni, Hercegovini, Srbiji itd. delali koče te Z lesenimi strehami, za katere so kovani Žeblji mnogo boljši, ker jih z dežjem menjajoče sonce ne izruje, so se kovani *eblji kolikor toliko dobro prodali, a odkar je prodrla tudi v rečene dežele tivilizacija in se zidane hiše krijejo večji **el le z opeko ali škriljem, mineva poraba kovanih žebljev bolj in bolj in proda se komaj polovica izdelka, akoravno je lZdelana kolekovina v primeri z isto Prejšnjih časov malenkostna, kajti nahaja Se tu žebljarjev, ako se ne motim, le na 61 Panjov, torej vsega skupaj kakih 122 oseb. Mi smo ugibali že to in ono, kako bi se uPeljala kaka druga železna industrija, a l*falovil se je vsak načrt, ker nam nedostaja železnične zveze, katera je danes prvi pogoj vsaki, v prvi vrsti železni obrtniji. To dokazuje tudi okolnost, da so propadle vse fužine, katere niso bile Zvezane po železnici; tudi kranjska obrtna t.j. industrijska družba morala je opustiti vse svoje fužine v Bohinju in drugod, katere je Potem zjedinila v jedno tovarno na Jesenicah." Takole je Anton Globočnik pl. Sorodolski (1825-1912), pravnik ln narodni delavec, rojen v Železnikih, umrl v Ljubljani, vmes tl*di poslanec v državnem zboru na Dunaju, 1896 pojasnjeval, ***kaj je propadlo železarstvo v Železnikih. Tudi Jeseničani, katerih železarski vzpon se je tedaj šele prav začenjal, gotovo Premorejo marsikoga, ki bi znal pojasniti, zakaj je sto let pozneje v težavah njihovo železarstvo. Jaz se v to ne bi spuščal, ker Zadeve ne poznam. Moj stari oče Jakob Podobnik, kije dolga leta delal v jeseniški železarni, si verjetno še misliti ni mogel, da bi bila ta rnogočna tovarna kdaj v takih težavah. Je pa zanimivo, kako je ^oda gorenjskega železarstva navezana na balkanske trge. Ko v °K\h deželah niso več potrebovali kovanih žebljev, je propadlo *pezarstvo v Železnikih, ko so propadli jugoslovanski sociali-5 l^ni industrijski velikani, ki so izdelovali jeklene pošasti za Potrebe vojske in težke industrije, se je začela kriza železarne na Jesenicah. „ Ta se zdaj že nekaj let in v velikih mukah prizadeva za Prestrukturiranje"; po domače rečeno za to, kako bi se prisodila novim razmeram. "Zdravi" del proizvodnje se nada-JuJe, ostalo se razprodaja, bolezen, ki se je razširila na celo mesto, ostaja. Glavni simptomi te "bolezni" so izredno visoka brezposelnost (17 odstotkov) in nenormalna (blago rečeno) narodnostna struktura prebivalstva: na Jesenicah je vsak tretji Neslovenec! Kaj je v teh rečeh "normalno", je znano. Sociologi so ugotovili, da lahko vsaka razvita družba evropskega tipa brez večjih težav "prebavi" do 10 odstotkov tujerodnega, priseljenega prebivalstva. Če je tega več (na Jesenicah verjetno čez 30 odstotkov), nastajajo problemi tako imenovane akul-turacije, ki jih je za cel spekter, od gospodarskih preko socialnih in političnih do jezikovnih, šolskih, verskih, duhovnih in kulturnih nasploh. Tako izgledajo te reči, če jih gledamo od daleč, z gorenjskega juga, in obravnavamo "generalno" (vedoč vse o splošnem, malo o posebnem in skoraj nič o posamičnem). V zavesti povprečnega Slovenca so Jesenice mesto propadle železarne, katerega "štimungo" narekujejo "ta južni" (blago rečeno). Če pa pogledamo v Gorenjsko (v Glasov alamanah, ki jeseniški občini odmerja dve strani), vidimo, da dosegajo tudi v tem mestu čisto vsakdanje uspehe in se soočajo s povsem "normalnimi" težavami. Za uspeh smatrajo to, da mesto počasi le dobiva novo podobo, da ni več dvoizmenskega pouka v šolah, da je magistralka končno v obnovi, da so ena redkih občin, kjer so uspešno opravili z delitveno bilanco, da se urejata komunalno odlagališče na Mali Mežakli in plinsko omrežje v Podmežakli, ponosni so na uspešna javna dela in na razmeroma visoko stopnjo solidarnosti. Kot glavne občinske težave pa navajajo dejstvo, da še niso preimenovali ulic, da se Julijana odteka v Savo, da še ni obnovljeno gledališče... - J a, kaj pa je tu sploh hudega!? Ali vprašano drugače: bo potem, ko bodo namesto Titove dobili Slovensko in Gosposvetsko cesto, ko bo Cesta revolucije zgolj Ob železnici, ko bomo popili vso Julijano in bo gledališče obnovljeno - ali potem jeseniških težav ne bo več? Če je tako, potem je vse v redu. "Ejga, ima nas još!", porečeta dva izmed treh Jeseničanov, vsak tretji pa: "Život teče dalje..." Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 11 / Kranj, 3. Pot malih korakov Zadnja leta, ko je na Jesenicah počasi, a zanesljivo, propadala Železarna, se je zdelo, da počasi in prav tako zanesljivo propada samo mesto. Več kot 2500 železarjev je od leta 1992 do danes izgubilo delo, nekdanji mogočni obrati so te še strašljiv opomin, kako hitro se je zrušil nekdanji gigant 50 hektarov "degradiranega" prostora na Štirih kilometrih ob mestu čaka na nove kupce, na nove podjetnike, na svet domač in tuj kapital Perspektivna Acronijeva proizvodnja visokokva-litetnega jekla je le Še na 500 kvadratnih metrih. 18 odstotkov brezposelnih uvršča Jesenice visoko nad gorenjsko pov-prelje, a sama brezposelnost ne bi bila tako tragična, če ne bi bilo med iskalci zaposlitve toliko nekvalificiranih, starejših delavcev, ki bodo tudi s prekvalifikacijo težje našli zaposlitev. 15 milijonov tolarjev denarnega dodatka se mesečno nakaže v jeseniške družine, ki vedno težje živijo. Najhuje je, ker v domačem kraju ni prav nobene možnosti za delo. Gospodarski in socialni udarec mestu tik ob meji je bil hud, s številnimi drugimi posledicami Ne bi bili pošteni do Jesenic in Jeseničanov, če bi Jesenice predstavljali kot odpisano, zanikrno, onesnaženo, bedno mesto, ki še naprej nezadržno propada in se pogreza - kot nekakšno **slepo črevo" Slovenije, kot ga je opisal neki prevzetni slovenski podjetnik. Res se nt mogoče veseliti prihodnosti, če ni dela. Po drugi strani je dejstvo, da je občina v minulih letih kljub vsemu pomanjkanju in kljub vsej kritiki, da se "nič ne dela" tudi z državno pomočjo kar precej investirala v Šole, Športne in kulturne objekte. Počasi in kot pravi župan, "po poti malih korakov" in s prožno podjetniško iniciativo se mesto vendarle gospodarsko prebuja. V tem je njegova prihodnost: v podjetnikih, ki so poleg moderniziranega Acrontja edini lahko gospodarska moč mesta. Jeseničanov nič več ne zanima, kaj je bilo: zdaj jih zanima, kaj bo. Kam In kako se usmerja gospodarstvo in podjetništvo? Zato raz" veseljuje, da bodo v Acront v naslednjih letih investirali za 35 milijonov mark in po letu 2005 Še za 150 milijonov mark, da je 38 podjetnikov že kupilo ali najelo hale na zemljišču nekdanje Železarne, obetajoče je, da je nedavno občina oddala zemljišča sedmim jeseniškim podjetnikom, da bo na Plavškem travniku avstrijsko podjetje odprlo 70 delovnih mest... D.Sedej Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik INTERVJU Inž. Vinko Pogačnik V državni lasti le Acroni, Fiprom in Energetika Prodano za 30 milijonov mark premoženja Z modernizacijo koncema Slovenskih železarn se bo na Jesenicah investiralo le v Acroni in Fiprom, kjer se bo zaradi posodobitve spremenila kvalifikacijska struktura in še naprej zmanjšalo število zaposlenih. Likvidacija nekaterih družb. Železarske hale je najelo ali odkupilo že 52 podjetnikov. Do leta 2005 se bo prodalo vse premoženje in zanj dobilo še dodatnih 30 milijonov nemških mark. Kaj bo s slovenskimi železarnami? To vprašanje je vedno aktualno predvsem za prebivalce Raven, Štor in Jesenic, kajti v teh mestih v Sloveniji je bila težka industrija prevladujoča in so tako ti kraji najprej in najbolj boleče občutili prehod v tržno gospodarstvo, saj je bilo nenadoma brez dela na tisoče ljudi. Slovenske železarne so prešle v državno last, s tem, da bo zaradi železarskih dolgov 10-odstotni lastnik Slovenskih železarn tudi slovensko elektrogopodarstvo - ELES. Kakšna prihodnost se obeta Jesenicam, kjer je Acroni še vedno največje podjetje, kakšno bo nadaljnje odpuščanje delavcev, kaj je z železarskim premoženjem in njegovo prodajo, kaj bo z zemljišči, ki jih je zapustila Železarna - o vsem tem smo se pogovarjali s članom uprave Slovenskih železarn inž. Vinkom Pogačnikom, ki je v koncernu odgovoren za razvoj, proizvodnjo, investicije in dezinvesticije. Od 5600 le še 2380 delavcev V slovenskih železarnah se je v minulem obodbju proizvodnja krčila, število zaposlenih se je prepolovilo. Kakšne so slovenske železarne danes? "Koncem Slovenskih železarn ima 12 proizvodnih firm in zunanjetrgovinsko mrežo v šestih državah. Vrednost kapitala je 44 milijard tolarjev, v proizvodnih firmah je zaposlenih 6.925 delavcev. Po številu zaposlenih je prvi Metal - Ravne in Štore - s 1810 zaposlenimi, drugi jeseniški Acroni s 1710 zaposlenimi. V storitvenih dejavnostih je 390 zaposlenih in v namenskih podjetjih, kot je denimo jeseniški Center za prestrukturiranje kadrov še skupaj 670 delavcev. Proizvodna podjetja obsegajo metalurgijo, livarstvo in predelavo. Na področju metalurgije sta dve jeklarski podjetji: Acroni za ploščati program in Metal Ravne za dolgi program.. Predelava obsega osem firm, od tega so na Gorenjskem: Fiprom Jesenice, Veriga Lesce, Plamen Kropa, TIO pnevmatika Lesce. V srednjeročnem planu sanacije od leta 1991 do 1995 je bil poudarek na rekonstrukciji železarn Ravne, Jesenice in Štore. Na Jesenicah smo iz nekdanje Železarne oblikovali 14 proizvodnih in storitvenih firm, od katerih jih danes posluje sedem - ostale so se bodisi privatizirale, bile ukinjene ali so se priključili drugim firmam. Na Jesenicah je torej skupaj z Acronijem in storitvenimi dejavnostmi v okviru koncema Slovenskih železarn zaposlenih skupaj še 2380 delavcev. Osip je torej velik, če vemo, da je bilo leta 1992 zaposlenih približno 5.600 delavcev." 30 milijonov mark za Jesenice Kakšni so poslovni rezultati v dveh največjih jeseniških podjetjih: Acroniju in Fipromu? "Pričakovali smo pozitivne rezultate, saj so bili gotovinski tokovi v Acroniju dobri. Acroni je dobro posloval, Fiprom bo imel manjšo izgubo. Vzrok, da firmi nista povsem dosegli pričakovanj, je umiritev tržišča in rahla recesija v Acroniju, kjer je prišlo tudi do kasnitve investicije v modernizacijo vroče valjarne. Zaradi trimesečne kasnitve je nastalo za 540 milijonov tolarjev izgube, ki je ni bilo mogoče omiliti. Podjetje ni imelo rezervnih virov za vložke, izpadla je prodaja. Krivca za zastoj in izgubo sta bila izvajalca del, največje kasnitve pa so bile na elektrodelu, ki ga je izvajala ameriška firma. Vendar pa bo to najmodernejša valjarna, ves postopek valjanja bo potekal preko računalnikov. Fiprom je prešel v višji kakovostni razred, težave pa je imel zaradi pomanjkanja naročil in delno tudi zaradi kvalitete vložka." Država je kot lastnik železarn precej investirala. Kam in koliko? "V tem petletnem obdobju je bilo veliko investicij - lastnik je samo za jeseniški del zagotovil 30 milijonov nemških mark za investicije: v Acroniju za ponovčno peč, lužilnico pločevine, vročo valjamo, informacijski sistem, v Fipromu pa za širitev proiz- Int Vinko Pogačnik vodnje varilne žice in v informacijski sistem. Koncem je pripravil korporacijsko strategijo do leta 2005 z osnovnim namenom, da bi povečal konkurenčno sposobnost družb, rast družb in vključitev slovenskih železarn na evropsko tržišče." Nedonosni programi se ukinjajo Kakšna naj bi bila leta 2005 proizvodnja in njena vrednost v Slovenskih železarnah? "Ne bomo povečevali proizvodnje tekočega jekla, saj bo letna ostala na 500 do 520 tisoč tonami jekla. Pač pa se spreminja asortiman in sicer v visokokvalitetna jekla, z višjo finalizacijo lastnega jekla. Vrednost proizvodnje se povečuje za več kot 30 odstotkov in približuje vrednosti milijarde in milijona nemških mark. Največja realizacija bo v metalurgiji, ki predstavlja 70 odstotkov, izvoz naj bi se povečal iz sedanjih 60 odstotkov na 80 odstotkov, doseg dodane vrednosti na zaposlenega pa nad 50 tisoč nemških mark letno. Načrtujemo povezave znotraj koncema, nedonosni programi se ukinjajo. Povsod se bodo specializirali v proizvodnjo visokokako-vostnih izdelkov: elektropločevino, visokole-girana jekla, v Fipromu v varilne dodajne materiale, v Verigi v specializacijo kolesnih, sidrnih in rudarskih verig, v Plamenu v celoten program vijakov. Vse to pa ne bo šlo brez nadaljnjih investicij in posodobitev. V Acroniju se v povezavi z vročo valjamo po letu 1998 načruje rekonstrukcija hladne valjarne ter nova hladna valjarna nerjavnih trakov z vrednostjo 35 milijonov nemških mark in po letu 2005 še 150 milijonov nemških mark. V Fiprom se bo vložilo še 14 milijonov nemških mark in po letu 2000 nadaljnjih 16 milijonov. Plamen in Tovil se združita in se vanju investira do leta 2000 18 milijonov mark, v Verigo pa 7 milijonov mark. V Verigi ostane 210 delavcev, v Plamenu pa 250. Tako na Jesenicah ostane le še 40 odstotkov proizvodnje od nekdanje in v Verigi 30 odstotkov." Za koliko se bo zaradi modernizacije zmanjšala zaposlenost in kakšna bo Izobrazbena struktura delavcev? "V Acroniju se s posodobitvijo zniža število delavcev na 1470, v Fipromu pa na 400. Predvidevamo večjo mobilnost kadra, višjo izobrazbeno strukturo, kar bo vplivalo na odliv delavcev. Delavcev bo za 1500 manj, vsaj 400 pa jih bo imelo drugačno izobrazbo kot danes. 28 odstotkov zdaj zaposlenih bo odšlo, okoli 8 odstotkov bo novih, za 18 odstotkov zdaj zaposlenih pa predvidevamo dodatno izobraževanje." Večina proizvodnih hal v najemu V sistemu bodo torej ostale le družbe, ki predelujejo lastno jeklo. Kaj bo.z ostalimi, obenem pa, kaj bo s premoženjem, zemljišči, objekti? "Ostala so nam podjetja, ki ki jih bo treba likvidirati: Železarno Jesenice, SEIKO, Hrast..Vendar so pri teh podjetjih še obveznosti do upnikov... Potem se bo treba še dogovoriti, kako bo s podjetji, ki so še v sistemu Slovenskih železarn, kot je, denimo, jeseniški Meting ali kot so, na primer, gasilci. V minulih petih letih smo dezinvestirali ali novim podjetnikom dali na razpolago kar precej zemljišč. Skupaj smo 52 podjetnikom prodali hale in zemljišča, od teh jih je 14 hale že odkupilo, 38 pa jih ima v najemu in so potencialni kupci. Ostane dosti prostora, ki poslovno za Slovenske železarne ni zanimiv: tega bo treba prodati zaradi poplačila nekdanjih dolgov ter ga nameniti za nove investicije. V zadnjih treh letih smo od prodaje železarskega premoženja - tudi zemljišč in počitniških domov, stavb - dobili skupaj 30 milijonov nemških mark, letos 10 milijonov mark. Do leta 2005 bomo od prodaje dobili še dodatnih 30 milijonov - ves denar pa se vrača nazaj v firme za poplačilo dolgov, obratna sredstva in investicije." Večkrat je slišati, da se železarsko premoženje novim podjetnikom prodaja po znatno nižji ceni, kot je v resnici vredno. Ali pa drug problem: poslopje nekdanje Kazine je bilo kupljeno in še kar naprej sameva in propada." "Pri vsakem potencialnem kupcu je bil in bo postopek znan in zakonit: ko ocenimo premoženje, se odločimo za razpis ali licitacijo. O prijavah razpravljamo na upravi koncema in ko je doseženo soglasje, se s kupcem sklene pogodba z roki odplačevanja. Izkazalo se je namreč, da kupci vendarle niso tako finančno sposobni in nimajo toliko denarja, zato jim omogočimo obročno plačevanje. Večinoma najemajo kredite in jemljejo hipoteko na kupljeno premoženje. Res pa je tudi, da je bilo precej železarskega premoženja pod hipotekami in te smo morali umakniti. Prav zaradi hipotek se tudi s Kazino ni moglo nič dogajati, vendar je bila hipoteka prejšnji teden umaknjena in kupec ima vso možnost, da Kazino obnovi." Mladi podjetnik Stane Jeglič Obetavni nacrti mladega podjetnika Stane Jeglič je štiri leta delal v Avstriji, zdaj pa za avstrijsko firmo Lindner izdeluje Rezervne dele za stroje za reciklazo. Njegova poslovna usmeritev kaže, da se mladi jeseniški podjetniki zavedajo zahtev in potreb časa, ki prihaja. Samostojni podjetnik Stane Jeglič s Hrušice je podpisal predpogodbo za nakup zemljišča na Plavškem travniku v izmeri 1200 kvadratnih metrov. Stane Jeglič S čim se kot podjetnik ukvarjate? "Delam za avstrijsko firmo Lindner, ki proizvaja in prodaja stroje, ki predelujejo odpadke vseh vrst; za reciklazo, za pridobivanje energije, za zmanjšanje prostornine odpadkov... Za firmo izdelujem rezervne dele kot izdelek verižne transportne linije za kosovni material. Moja dejavnost je ključavničarstvo." Zakaj ste se odločili za nakup? "Štiri leta sem delal v Avstriji, nato pa sem kar nekaj časa iskal zemljišče in parcelo za gradnjo svoje delavnice. Zdaj imam v Kovinu v najemu prostore in ker sem šele na začetku in nimam denarja, da bi lahko zemljišče takoj kupil, nisem našel ničesar primernega - zame je bilo povsod precej drago. Razen tega kot GORENJSKI G! AS /11 stran / Kranj, 3. ja mntrja 1997 začetnik ne morem vzeti posojila na hipoteko, saj nimam premoženja. Vsi pa so hoteli takojšnje plačilo." Kakšni so pogoji za nakup zemljišča, ki ga je prodajala občina? "Dokaj ugodni, saj želijo spodbuditi zasebno podjetništvo. Kvadratni meter zemlje na -Plavškem travniku smo plačali po 55 nemških mark. Takoj je bilo treba plačati 30 odstotkov, nato bom plačeval še štirikrat po pol leta. Zame to pomeni: vsake pol leta po 10 do 15 tisoč nemških mark." Kakšen projekt ste predložili? "Še naprej bom delal za avstrijskega proizvajalca Lindnerja, upam pa, da bom čez nekaj let lahko sam izdeloval stroje za predelavo kosovnih odpadkov, saj so tržno zanimivi. Tudi trend sosednjih evropskih držav vedno bolj temelji na predelavi vsega odpadnega kosovnega materiala - od lesa, papirja, gum, kovin, plastike. Ves kosovni odpadni material se že s posebnimi stroji predela in da v nadaljnjo uporabo. SCT, denimo, predelane odpadke iz avtomobilskih gum že uporablja za vdelavo v tla v industrijskih halah, uporabljajo se vsi lesni in drugi odpadki. Ko sem si ogledal predelavo odpadnega materiala na Dunaju, sem se prepričal, da se resnično vse lahko predela. Ze polovico sosednjega Celovca se na tak način ogreva. V svetu so tudi že bolnišnice, ki imajo take naprave za predelavo odpadkov in se tudi same ogrevajo. Mislim, da bo v prihodnje tako tudi pri nas." No - pri nas se ukvarjamo še z deponijami in čistilnimi napravami in o tem še malokdo razmišlja, "Tudi pri nas so že ali prihajajo v industrijska podjetja transportne linije za predelavo - to so zelo velike in zelo drage transportne linije in mislim, da se tudi pri nas miselnost že spreminja. Ne nazadnje imamo zglede takoj za mejo: s 1. januarjem se, denimo, v Italiji ukinjajo deponije. Vse prehaja na predelavo. Osebno sem prepričan, da se bo tudi v Sloveniji čez nekaj let odpadni material ponovno predelal, zato bo izdelava strojev za predelavo odpadnega materiala zanesljivo tudi pri nas tržno zanimiva. Delal bom tako kot zdaj in postopoma uresničeval, kar sem si zamislil." Dr. Božidar Brudar V občini 18 odstotkov brezposelnih Pot malih korakov Socialna stiska je huda. Na Jesenicah Je 18 odstotkov brezposelnih aH za 6 odstotkov več, kot je gorenjsko povprečje. Občina oddala zemljišča prvim sedmih podjetnikom in avstrijski firmi Hellmerich. Ni bojazni, da bi prihajali ekološko sporni projekti. da je upor proti neizbežnemu prodoru tržnega gospodarstva, menjavi lastninskih odnosov že vnaprej obsojen na neuspeh? Jeseniška Železarna je bila ena prvih in največjih "žrtev" prehoda v tržno gospodarstvo. Ko se je zamajal ta jeseniški gigant, kl je tako ali drugače preživljal vse mesto in okolico, ko je bilo - vseeno, ali po mehki ali Prihaja aVStlijskl kapital "u' varianti odpuščanja - v prezgodnjem P°koju ali brez dela na tisoče delavcev in v SOcialnih stiskah večina jeseniških družin, se Je to boleče odrazilo tudi v vseh drugih spremljajočih trgovskih, šolskih, zdravstvenih in infrastrukturnih dejavnostih v mestu. SO hektarov "pokopališča" Povprečna stopnja brezposelnosti za lani je v občini Jesenice znašala 18,4 odstotka, k&t je precej nad gorenjskim povprečjem -na Gorenjskem znaša 12,5 odstotka. 15 Milijonov tolarjev denarnega dodatka se Mesečno pošlje v družine. Še bolj kot Podatek o brezposelnosti pa je zaskrbljujoče pomanjkanje kvalificirane delovne sile 7-a nove podjetniške izzive, ki terjajo sodobna poslovanja in ustrezno znanje. To je proces, ki se nikjer ne zgodi od danes do lutl"i, saj je ne nazadnje treba spremeniti miselnost in tudi delovne navade. Vse bi še nekako šlo, če bi bilo dovolj -mvesticijskega kapitala. Ko Železarne ni bilo več, je za njo ostalo 50 hektarov infrastrukturno opremljenih zemljišč, ki so 3e danes takšna, kot jih je zapustila. Slika je Se bolj srhljiva, ker se propadli in opuščeni obrati širijo od vzhoda do zahoda mesta na dolžini štirih kilometrov in na površini Milijona in pol kvadratnih metrov! Eno samo veliko pokopališče ali kot se mu strokovno pravi: degradirani prostor. V svetu to ni nič posebnega, saj so tudi Veliki Britaniji so potrebovali več kot deset let, da so ga sanirali. Če bi bila Slovenija danes že v Evropski skupnosti, ne bi na Jesenicah potrebovali deset let, da prostor Podjetniško in poslovno zaživi. Evropska skupnost namreč daje ogromna sredstva za oživitev takih zemljišč, pri nas pa...Slovenija ho svoj razvojni tolar predvsem namenila za tehnološke spremembe in cestne povezave. p°dpirala bo seveda tudi podjetništvo, saj d° leta 2005 predvideva podvojitev števila aktivnih malih podjetij, razvoj več kot 10 llsoČ tako imenovanih gazel. A šlo bo neprimerno bolj počasi, kot bi si na Jesenicah želeli. Jigjcfoe so Jesenice v očeh sorojakov fe-jgfgift koncev Slovenije? "Od kod kličete," je jeseniškega podjet-JJjka vprašal podjetnik iz drugega konca ^ovenije. "Z Jesenic," je odvrnil. "A z Jesenic? Iz slepega črevesa Slovenje! "Žaljivo? Jesenice se pač štejejo za Pokopališče", turobno in mračnjaško mesto, nad katerim se vleče rdeči prah, Prebivalstvo se duši v dimu in prahu, živi v edi in pomanjkanju, vse propada. In - o 8*°za: v tem mestu je vsak tretji prebivalec Neslovenec! ^i tako obupno! Jesenice so ekološko "e kot še nikoli, socialna stiska je cist Podobna kot drugje, zaradi pestre nacio-?all»e strukture ni nič več izstopajočih £°rrfUktov kot drugje po Sloveniji, nič več Kriminala kot drugje. Zelo zanimivo tudi je ln kakšne resne sociološke raziskave Vredno - zakaj na Jesenicah ob tako hitrem Padcu železarskega giganta in nenadne velike nezaposlenosti ni nikoli prišlo do VecJih stavk? Je v preteklosti tradicionalno Revolucionarno uporniško delavstvo nenadoma izgubilo ves naboj za boj za delavske Pravice ali nenadoma resignirano začutilo, Biti župan v takem mestu, ki išče svojo gospodarsko in siceršnjo identiteto, ni lahko. V letih županovanja je dr. Božidar Brudar doživel marsikaj. Ob koncu lanskega leta pa je bil prvič lahko izredno zadovoljen, saj je po šestih letih prizadevanj, da bi jeseniškim podjetnikom dali ustrezna zemljišča, sedmim podjetnikom izročil predpogodbe o oddaji stavbnega zemljišča na Plavškem travniku, nato pa je slovesno podpisal tudi pogodbo o prodaji zemljišča firmi Hellmerich, Orodjarski stroji, d.o.o., Ljubljana. Kaj je občina podjetnikom pravzaprav prodala? "Dolga leta je nastajal zazidalni načrt Plavški travnik - Vrbnje in po šestih letih prizadevanj bo ta obrtniško - podjetniška cona zaživela. Sedmim jeseniškim obrtnikom in podjetnikom smo skupaj z Obrtno zbornico Jesenice in Dominvestom oddali 12 tisoč kvadratnih metrov zemljišč za gradnjo hal in obratov, podpisali pa tudi pogodbo z mešanim podjetjem Hellmerich iz Avstrije. Vesel sem, da smo dokazali, da se tudi na Jesenicah "kaj splača", kajti venomer poslušam očitke, da se na Jesenicah nič ne splača. Prepričan sem namreč, da bo gospodarstvo zaživelo, kajti ne smemo pozabiti, da imamo veliko prednost: bližino železnice, bližino predora in meje, dostopne transportne in komunikacijske poti - na razpolago ogromno zemljišč. To so prvi, spodbudni koraki - majhni še, a perspektivni, saj mislim, da je prihodnost le v podjetništvu, ki se je sposobno hitro prilagajati. Ta nova podjetja v začetku ne bodo veliko zaposlovala, a v prihodnosti bodo vendarle odpirala nova delovna mesta. Sam imenujem ta uspeh za pot malih korakov, ki vodijo naprej." Med vsemi je največja firma Hellmerich. Kaj dela, koliko ljudi bo zaposlila? "Proizvodnja firme Hellmerich je fino-mehanika za avtomobilsko industrijo. Oktobra prihodnje leto naj bi zaposlila najprej 20 delavcev, nato od 50 do 70 ljudi. Ta avstrijska firma je bila prva, ki je pokazala interes za gradnjo hale na Plavškem travniku tudi zato, ker je odkrito povedala, da je pri nas razmeroma poceni delovna sila in ker je Slovenija iz Avstrije prometno dostopnejša kot, denimo, Madžarska. V perspektivi se lahko njena proizvodno povezuje z Acronijem - za zdaj bo firma dobavljala sivo litino iz Raven. Firma je kupila 3.000 kvadratnih metrov zemljišča, njena proizvodnja je ekološko nesporna." Vaši občani se predvsem bojijo, da bi Jesenice postale nekakšen rezervat za ekološko dvomljivo proizvodnjo in da bodo na Jesenice prihajali predvsem s projekti, ki jih bodo zaradi onesnaževanja zavrnili drugje. Na primer: da bi postavili steklarno. "Če se tega bojijo, jih moram potolažiti, da so in bodo naše ekološke norme visoke. Nisem slišal še za noben projekt za steklarno. Celo nasprotno: za ostali del Plavškega travnika se zanima firma, ki je Dr. Božidar Brudar daleč od vsake proizvodnje in pri kateri si ekoloških problemov sploh ne moreš zamisliti." Kaj bi rekli na splošno mnenje, da so Jesenice hudo onesnažene? Alojz Jane "Moj edini odgovor je, da imamo deponijo in čistilno napravo, ki je nima niti Maribor. In da v to deponijo vlagamo veliko denarja. Razen tega investicije v družbeni standard na Jesenicah niso zanemarljive: obnovili smo šolo Prežihov Voranc, bazen v Ukovi, pripravlja se obnova gledališča Tone Čufar, obnovljen je bil del magistralne ceste in še kaj. Mesto ni tako investicijsko zaspano, razmere kljub pomanjkanju denarja niso tako katastrofalne." Ljudje težko živijo.. "Občani živijo v takih socialnih razmerah kot po vsej Sloveniji. Res je, da so v mestu težji problemi kot na podeželju, kar mimogrede vidimo tudi po podatkih o plačevanja oskrbnin v vrtcih, saj je na Jesenicah več takih, ki težje zmorejo plačevati oskrbnino. Vendar upam, da se bo socialna slika Jesenic spremenila na bolje - tudi in predvsem z odpiranjem novih obratov in s podporo podjetništvu. Velika podjetja ne bodo mogla več nuditi toliko zaposlitev, zato je prihodnost le v manjših." Prehrambena dejavnost Predelovalni obrat po evropskih normah Edini, ki se je na področju prehrambene dejavnosti odločil za povsem novo predelovalnico mesa, je Alojz Jane. V Sloveniji ima med 500 predelovalnicami le 5 predelovalnih obratov tudi dovoljenje za obratovanje po evropskih standardih in normah. Za nekdanje jeseniško gospodarstvo je bila značilna metalurgija in kovinska predelava in tudi sedanja usmeritev kaže, da se bo mesto razvijalo predvsem v kovinsko predelovalno industrijo. 38 podjetnikov se v halah nekdanje železarne že ukvarja pretežno s kovinsko predelavo in tudi na zemljišču v Vrbnjah jih bo največ sodilo v kovinsko - predelovalno industrijo. Med njimi je izjema lastnik Mesarije Jane Alojz Jane, ki je kupil 2.500 kvadratnih metrov zemljišča na Plavškem travniku in ki bo med sedanjimi graditelji malih ali večjih obratov edini iz prehrambene industrije. Zakaj ste se odločili za nakup? "Razlog je preprost: po zakonu o predelavi mesa bodo morali biti predelovalni obrati grajeni po evropskih standardih, moderni in kar najbolj higiensko neoporečni. Vsaka predelovalna obratovalnica bo imela svojo številko. Danes je v Sloveniji okoli 500 predelo-valnic mesa, a le pet jih ima tudi dovoljenja za obratovanje. Evropski standardi in normativi prihajajo tudi k nam in zelo zelo so strogi. Predelava ne bo mogla obratovati, če ne bo vsa, denimo, v keramičnih ploščicah, če ne bodo nameščene foto celice, če se ne bodo čiste in nečiste tehnološke poti predelave ločile... Razen tega sva si z ženo želela sodobni predelovalni obrat - zdaj sodelujeva z mesarijo v Žireh. O tem, da bi popravljala kakšne stare prostore ali gradila nove, ni moglo biti dilem: stare prostore ne moreš nikoli tako obnoviti, kot lahko zgradiš nove, po vseh zahtevanih normativih." Ali je bila ponudba občine ugodna? "Kar precej časa sva iskala primerno lokacijo in parcelo, nato pa sva se preko Obrtne zbornice Jesenice prijavila na razpis za nakup občinskega zemljišča. Najprej so bile kar visoke cene za nakup Alojz Jane zemljišča, nato so cene nekoliko znižali. Plačilni pogoji so sprejemljivi, saj je treba najprej plačati 40 odstotkov, nato po obrokih. Mislim, da je ponudba dosti ugodna." Kaj pa lokacija? "Lokacija je odlična. Vsi, ki so pripravljali oddajo zemljišč, tako na občini, pri Dominvestu kot na Obrtni zbornici so nama precej pomagali. Prehrambena proizvodnja oziroma predelovalni mesni obrat ima drugačne sanitarne in druge zahteve. Še posebej so se potrudili, da bo obrat stal na takem mestu, da s strani inšpekcije ne bo nobenih ugovorov ali pripomb. Obrat bo imel priključek na čistilno napravo na Javorniku." Kdaj boste začeli z Izgradnjo? "Načrti so že v izdelavi in ko bo tudi lokacijska dokumentacija, se z gradnjo lahko začne. Pomembno je, da se je zadeva začela premikati s pogodbo o nakupu zemljišča. Le s pogodbo o nakupu zemljišča si šele lahko pridobiš kredit." : i Dannv, Kanal A in iMSMlIl GLAS Zvezde so podeljene, leto 1997 se je začelo Kontaktna oddala Dannyjeve zvezde je na sporedu televizije Kanal A v živo dvakrat tedenska: vsak ponedeljek in četrtek deset minut čez polnoči (pravzaprav so to le prve minule torka oz. petka). Oddaji, namenjeni vedelevanju, potekata v živo, zato lahko pokličete po telefonu in Dannv bo samo za vas vrgel karte. V vsaki oddaji tudi nagradna lrebanja:v oddaji Dannyjeve zvezde izirebamo eno nagrajenko oziroma nagrajenca za super Glasov izlet z Dannyjem & Gorenjskim glasom, ki ga bomo pripravili ta mesec. Dannyju sle lansko leto na kuponih predlagali veliko znanih Slovenk in Slovencev za "Dannyjevo zvezdo" in kristalne zvezde so prejeli: Brigita BUKOVEC, Deja MUŠIČ, Miša MOLK, Stojan AUER, Helena BLAGNE ZAMAN In Milan KUČAN. Vabimo Vas, da tudi v letu 1997 sodelujte z Vašimi predlogu izpolnite kupon, ga nalepite na dopisnico in pošljite na: DANNY, poštni predal 2399,1001 Ljubljana. Ne pozabite, kaj je dobro storiti v noči s ponedeljka na torek in s četrtka na petek, deset minut čez polnočkvklopiti Televizijo Kanal A In pogledati Dannyjeve zvezde, se pogovarjati v iivo na meji mogočega. Če Vam ponoči morda "veke padejo skupaj" pred polnočjo, si ponovitev Dannyjevlh zvezd lahko po novi programski shemi Kanala A ogledate v ponedeljek oziroma v četrtek popoldan ob 15.00 url. NOVO - NAJNOVEJŠE NONSTOP 24 UR NA DAN VEDEŽEVANJE IZ KART POKLIČITE: 090-75-1 5 ^£ o*-^ STOMGLAS (MIMiMiHEGLAS DANNYJEVE ZVEZDE NAJPOPULARNEJŠIM Kupon JANUAR 1997 Nagradno vprašanje: Kdo v slovenskem javnem življenju je Vam najbolj pri srcu? Odgovor:____ Ime, priimek, naslov: Kupon, nalepljen na dopisnici, pošljite na: DANNY, p.p. 2399, 1001 Ljubljana Novembra izbiramo GORENJKO ali GORENJCA MESECA DECEMBRA 1996 JVova predloga: Tatjana h teatra in Mojca s Karaok Vsak mesec bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci treh gorenjskih radijskih postaj ter gledalke in gledalci gorenjske TELE-TV izbiramo Gorenjke in Gorenjce meseca. Z današnjim dnem, 3. januarjem 1997, začenjamo izbor GOR-ENJKE/GORENJCA MESECA DECEMBRA 1996. Motnosti glasovanja so do konca januarja, prav do 31. januarja, ko bo tudi zadnji od petih januarskih petkov. V glasovanju bodo upoštevane vse dopisnice, ki bodo oddane na pošto do vključno 31. januarja. Danes, prvi letošnji petek, prvič glasovanje v Novem letu: le zjutraj nekaj minut čez osem na RADIU KRANJ z moderatorko Lili Kalan; zgodaj popoldan, kot vsak petek, na RADIU TRŽIČ z Andrejo Meglic; kot vsak petek popoldan na RADIU ŽIRI z moderatorko Simono Kemperle ter, kot vsak vsak petek zvečer, ob 20.10 uri v oddaji "Odprti ekran", ki jo na gorenjski televiziji TELE-TV vodi Jure Šlnk In seveda z dopisnicami na naslov: GORENJSKI GLAS, 4 001 Kranj, p. p. 124, glasovnice pa lahko oddate (brez znamke!) povsod tam, kjer lahko sprejemamo tudi rešitve Glasovih nagradnih kri-iank, male oglase, prijave za Glasove izlete in vse drugo za Gorenjski glas: v turističnih društvih Bled, Bohinj, mm*: * TATJANA KOŠIR MOJCA ŽIBERT 6. razreda Osnovne šole v Mengšu, zmagovalka leta 1996 v oddaji Karaoke TV Slovenija - po mnenju ob« činstva - s skladbico Sanjam /na Karaokah v Logatcu/ in z njo super nagrado: avto Med prejetimi glasovnicami smo jih tudi v zadnjem decembrskem krogu izžrebali 10 in nagrajenci so: 1. Ivanka Rekar, Dovje 125, Mojstrana; 2. Žiga Kovačec, Hruška 70e, Hrusica; 3. Anton Vester, Zg. Gorje 40, Gorje; 4. Primož Mubi, Podbrezje 259, Naklo; 5. Alojz PavliniČ, Rožna ulica 42, Šenčur, ki prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT Glasove majice tokrat prejmejo: 1. Alenka Slivnik, Dovje 93, Mojstrana; Le j a Čolnar tn Klavdija Stroj, ki vsak teden skrbno prestejeta vse glasovnice, sta v torek v zadnjem nepopolnem decembrskem glasovalnem krogu našteli 165 glasovnic, Novih $1 glasov ste namenili šoferjema JANEZU KRANJCU In DANIJELU URBICU (V prvem krogu 148, v drugem 176, v tretjem 159); k 42 glasovom iz prvega, 122 iz drugega in 56 iz tretjega kroga, pa do torka kar 114 dodatnih glasov BARBARI ERŽEN. Vmesni rezultat ob nepopolnem zadnjem krogu: 534 glasov ste doslej namenili šoferjema JANEZU & DANIJELU, 334 glasov dijakinji BARBARI. Zadnji dan gtasovanfa je bil silvestrskl torek, 31. decembra - dopisnice bomo, zaradi dveh vmesnih prazničnih dni, prešteli šele danes in potem prihodnji petek objavili, komu ste v glasovanju za GORENJKO/ GORENJCA MESECA NOVEMBRA 1996 namenili več glasov. Cerklje, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, v turističnih agencijah Meridian Jesenice in Veronika Kamnik, ali v Tik-Taku Preddvor. Tokrat predlagamo dve predstavnici nežnega spola za GORENJKO prejšnjega meseca - DECEMBRA 1996: 1/ TATJANA KOŠIR z Jesenic, že štiri desetletja igralka v Gledališču Toneta Cufarja na Jesenicah, v katerem je odigrala okrog sto različnih vlog v več kot tisoč nastopih; sodeluje tudi v jeseniškem lutkovnem gledališču 21 MOJCA ŽIBERT, učenka 2. Matilda Vičar, Ključarovci 40, Križevci pri Ljutomeru; 3. Danica Berce, Podlubnik 40, Škofja Loka; 4. Petra Šmid, Alpska 44, Lesce; 5. Vida Lavtar, Ješetova 27, Kranj. Po 10 nagrad v decembrski, zadnji letošnji akciji gorenjske popularnosti, podelimo vsak teden! "Me prav zanima, če bom zdaj, ko sem dokazal neposreden stik z glasbo, izbran tudi za Glasbenika meseca v Gorenjskem glasu in na gorenjski televiziji Tele TV ?!" Zveza* £>jert\er\slcik slcu^rvosfr irv vračev Associajiork of friU ccromurjjes srd ska*ws Gregorčičeva 4,6000 KOPER, Slovenia ■ tel,fax +386 66 271989 V deieli na sončni strani Alp imamo nepregledno število različnih zvez- Ker doslej za Zvezo plemenskih skupnosti in vračev (še) nismo slišali, za vse zainteresirane objavljamo osnovne podatke. Po statutu zveze, čarovnic.ne včlanjujejo, temveč le vrače in druge napovedovalce lepše prihodnosti. Preden smo v slovenskem turizmu dobili novo marjetičasto celostno podobo, je bil zelo priljubljen slogan "Turizem smo ljudje". Vsi trije na tej sliki so se zapisali turizmu: Vesna Fujs dela v zadružni turistični Agenciji VAS, ki se ukvarja zlasti s trženjem turistične ponudbe slovenskega podeželja; Franc Zabret (na levi) je predsednik Turističnega društva Mengeš, Marjan Jagodic (na desni) pa uspešno vodi Turistično društvo Cerklje. Kaj menite, o čem so se pogovarjali? O turizmu, kaj pa drugega! Občinski svet Občine Preddvor je na svoji 19. seji dne 4. 12. 1996 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986 - 2000 I. Občinski svet Občine Preddvor ugotavlja, da so osnutki sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana Občine Kranj za obdobje 1986 - 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 5/86, 16/ 88, 23/88, 38/96 in Uradni list, št. 20 /91, 55/92 in 27/96) za Občino Preddvor; družbenega plana za Občino Kranj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/86, 13/ 88, 3/89, 38/96,44/96 in Uradni list RS, št. 41/92, 50/92, 55/92, 43/93, 70/94, 27/96) za Občino Preddvor; prostorsko ureditvenih pogojev za ureditvena območja naselij Preddvor, Tupaliče, Potoče in Breg ob Kokri (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88); prostorsko ureditvenih pogojev za Kranjsko in Sorsko polje (Uradni list RS, št. 43/93, 3/94 in 27/96 ter Uradni vestnik Gorenjske, št. 17/96) za Občino Preddvor v skladu z določili Zakona o urejanju prostora in Zakona o planiranju v prehodnem obdobju. II. Osnutki sprememb in dopolnitev se za čas enega meseca, od 8.1.1997, javno razgrnejo v prostorin Občine Preddvor. Med javno razgrnitvijo Občina Preddvor organizira javno razpravo. III. Sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor in časopisu Gorenjski glas ter na oglasni deski Občine Preddvor. Predsednik OS Florijan Bulovec, dipl. ing. arh. Pred skoraj sedmimi leti, natančneje junija 1990, so stavkali v kranjskem tekstilnem gigantu Tekstilindusu. Od takratne stavke zgodovina hrani izjavo tedanjega direktorja Štefana MarkoviČa, da "...ima tovarna dovolj dela, zaradi obilnih naročil celo skrajšujejo kolektivni dopust in v finalni proizvodnji uvajajo začasno četrto izmeno, zaradi stavke pa ne morejo ugoditi vsem naročilom....". Šest let in pol kasneje na propad Tekstilindusa spominja le še ta oškraban, grdo rjast in neugleden stebriček ob Kidričevi cesti v Kranju. Podjetje je v stečaju, ki poteka dovolj hitro in bo kmalu zaključen, celo upniki so kar zadovoljni. Na "pogorišču" Tekstilindusa uspešno posluje podjetje Aquasava, d.o.o., ki se pogumno vzpenja tudi na lestvici 500 najhitreje rastočih slovenskih podjetij. NARODNA BANKA SLOVENSKA ^ r+ Z£> r~ Vi *~- XB DVADSAT f SLOVENSKVCH KORON ~2 I Odgovorni urednik informativnega programa Radia Slovenija Bojan Veselinovič, Gorenjec, davkoplačevalec v občini Tržič,v pogovoru z bivšim predsednikom državnega zbora, zdaj le še poslancem najvišje zakonodajne oblasti v državi Jožefom Školčem: "Zdaj, ko nisi več predsednik parlamenta, boš imel več prostega časa za obisk tvojega domovanja v Trenti. Imaš pa smolo, da je cesta čez Vršič skoraj pol leta zaprta, pa tudi dostop skozi Tolmin ni dosti lažji. Raje bi si izbral Tržič!" Slovenska centralna banka ima uradni naziv Banka Slovenije in nima nič skupnega z "Narodno banko Slovensko", ki je izdala denar, s katerega smo prekopirali napis-Gre za slovaške krone, ki (še) niso konvertibilne-Ker smo v EJGA rubriki prepričani, da Gorenjke in Gorenjci (še) nimate prav pogosto opravka s slovaŠ' kimi kronami, dodajamo, da je za en ameriški dolaf potrebno odšteti 30.- slovaških kun (za primerja' vo: L- USD = 26.- čeških kron). Oziroma, če boste kupovali na Slovaškem aH tam npr. silvestrovali: štiri in pol (tudi do pet!) slovenskih tolarjev je treba odšteti za eno SKK (uradna oznaka monete slovaška kuna), ki jo je izdala "NARODNA BANKA SLOVENSKA". Seveda je še prej treba SIT zamenjati v DEM, kajti direktna menjava valut Banke Slovenije in Narodne banke Slovenske ni prevel verjetna. ~ "Da bi Karakoke ukinjali?! To bt bil neke vrste samomot za televizijo! Povem vam le to, da dokler bom jaz direktor,, Karaoke bodo!" S to izjavo si je Janez Čadež, novi generalni direktor javnega zavoda RTV Slovenija, že pridobil ogromno privržencev, ki so se resno zbali> da bodo uredniki RTV centra Koper uresničili napoved it} popularne Karaoke ukinili; Ker so pri Karaokah vseU) dobili veliko glasov tudi neka' teri poslanci, bo morda ta izjava, prispevala k temu, da državni zbor poda soglasje k Čadeževc mu imenovanju za prvega mola nacionalne RTV hiše. PONEDELJEK, 6. JANUARJA 1997 TVS 1 }.30videostrani ™-«0 Umazani posli: Kraj zločina, Kn°v'tev ameriškega barvnega filma Ša 17 kamero l£an Drcal° tedna- ponovitev Rondo kviz, ponovitev ilS Eorofi,la ia S ,9°- ponovitev Id "S ponovitev 1« XX .4udJe In zemlja, ponovitev Večerni gost itS 50061" dan, Koroška ]V°9Ty dnevnik 17 «2 Radovednl Taček: Lopata 1« iS ?vezda kaže kraljem pot iaS Po Sloveniji i0,3" O naravi in okolju tokrat nekoliko 1 , ., vflo, TV Igrica iJl*jebanje 3x3 ia SIV dnevnik 2, Vreme Sf-S Pro et contra 2smi dan ggTv dnevnik 3 drugam 35*Unc hnm V1801« družba, 1. del ameriške 22 te ltične nadaljevanke trnu/ tran golmana pred enajstme-0ac\W nern*Ko-avstrijski film i "SI S,801' dan, ponovitev 100 Video strani TVS 2 Svat Euronews 8.40 Na potep 9.50 Siai 0vn' Pokal v alpskem smučanju: K?!?! P^nos 1. teka iz Kranjske Bo« V-30 Mlada pesem iz Velenja, l^ltev 12.00 Sodnikova žena, Poka? nadaljevanka 12.50 Svetovni Drol v alpskem smučanju: Slalom, Inte* 2< teka iz Kranjske Gore 13.25 163?rw turneja v smučarskih skokih V slftn?^20ria duha, ponovitev 16,35 hum??. 'e m°č' ponovitev avstralske toliuhr ne nanizanke 17.00 Noro Vlper ina> ameriška nanizanka 17.20 18 ni A dal ameriške nadaljevanke i nov«« Sedma steza 18.50 Kaj je am«3K. 0 meni? 19-30 Simpsonovi, • o« ,?!ka risana nanizanka 20.00 An- . io'sft8^0 m°i- ameriška nadaljevanka ročka l»toletie ljudstva 21.50 Roka ' 23-40 ic Brane Rončel izza odra i Tv' Slov ^ novega o meni? , SDrftrr.« r'^a 8' pridržuje pravico do /^"arnbe programa. Kanala 10ik od-eo.atrani 9.00 TV prodaja del nadaljevanke vni!? Rajska obala, 36. del nadalje-nani 18-10 Očka major, 36. del han2anke 18-40 Nora hiša, 36. del 3|n|2anke 19.05 Družinske zadeve, , druw' nanizanke 19.35 Cooperjeva . Princ naL 36, del nanizanke 20.00 20.30 o ' Aira, 36. del nanizanke zank« o?m 8voi mojster, 8- del nani-Cl 8 21.00 Nedvomno kriv, ameriški barvni . nanbll1"1 S2-45 Alo, alo, 30. nanffi6 2315 Tihotapci, 8. de Ved«* "ke 9.10 Dannvjeve zvezde Rvanje v ž a«o strani del del l Lao^^Ja v živo 1.46 TV prodaja - 7oo D°.Dr° jutro. Slovenija; Jutranji ' 10.60m: MMTV- Tele 59- tv Robln tiali«^ kanta Barbara, ponovitev na-f 12 to ^ 11-00 Razprtije, ponovitev kuhar £0P kv,z- Ponovitev 12.30 l3to w mojstrovine, ponovitev f Draor.m^arinarka. nanizanka 14.00 i tonS Ponovitev 15.00 Max Glick, \ r*rri>al?v 1530 pOP 30 16.00 Mulci). Obalni ka 16-30 Santa Barbara 17.30 ' kviz iVr!raža' nanizanka 18.00 POP ^9.30 n 0 Na zdravje!, nanizanka . IPtalu")24 ur 20.00 Ali je pilot v šport,;; arneriški barvni film 21.45 amarsS 80808 22.30 Nevarni Havaji, VHev i^inanlzanka 0.30 24 ur, pono-'•°0 POP 30. ponovitev »Dnevr^arianne, otroška serija 9.30 110.00 IV Ponovitev 9.45 Klicaj dneva i PorioJJdeo kolaž 12.30 Braco Shovv, Ponovi 16V 14-°° TV noč: Obrazi, f Ponovi, v 1500 lz življenja cerkve, 'QCa!6V TV Poročila 17.35 v Avo^|a v Alpah, 18. del 18.00 Pot '9.1S J?0, 50- del 19-00 TV dnevnik Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/ i Vid. *o | noč; '^rievnii: Oddaja o športu 22.30 TV nani2a^ 22.4S Skrivnosti, 3. del Vldeo knk^ 23.45 TV prodaja 0.15 ' I'45 TV u *°ledar 7.55 Poročila 8.00 10.00 Poročila 10.05 ■"osio ii i;,>0 10.20 Ljubim svoje 12-20 i!,,k Modul 8 12.00 Dnevnik □ali. MUOezeneUa ..»-.l r-ioPn/ "i""™ i*.iu rorocna ' ^°dul r .8!?t 1»-10 Neustrašni 15.35 i »eCL'huiSS Rlsanka 16.15 Hrvati v ;*čina -,1*:** Hrvaška kulturna ded-^'o srL* 5 Hrvaška danes 18.05 •9-10 Sr? X1,8-30 Izkušnje iz tujine I '9.3o Dne 'k 8P°minska knjiga Hrvaška in svet 22.05 Umetnine iz svetovnih muzejev 22.15 Opazovalnice 23.05 Filmska noč z Genom Hackmanom: Nočni premiki, ameriški barvni film 0.35 Poročila HTV 2 13.15 TV koledar 13.25 Vidikon, ponovitev glasbene oddaje 14.10 Goreča srca, ponovitev ameriškega barvnega filma 15.40 Aplavz, prosim, ponovitev 16.35 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka 17.25 Masada, dokumentarna serija 18.35 Divje srce, mehiška nadaljevanka 19.00 Hugo, tv igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Prijatelji, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Petka 22.00 Obljubljena dežela 22.50 Zakladnica AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program, ponovitve 9.50 Svetovni pokal v alpskem smučanju 11.00 Batman in fantom, ameriški risani film 12.16 Salve smeha 12.30 Športno popoldne 15.30 Nosorog, italijanska komedija 17.05 VVinnetou 2, nemško-jugoslovanski film 18.35 Gospod Bean 19.00 Za mesecem takoj levo 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Rapa Nui, ameriški pustolovski film 22.00 Mož brez obraza, ameriški film 23.45 Billy Buthgate, ameriška kriminalka 1.25 Rapa Nui, ponovitev filma 3.05 Mož brez obraza 4.50 Hunter 5.40 Bili Body AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 6.40 Ni prostora za divje živali 8.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.10 Novoletni koncert dunajskih fil-harmonikov 10.25 Serengeti ne sme umreti, nemški dokumentarni film J1.55 TV dopoldanska oddaja 13.00 as v sliki 13.10 Skrivnosti zgodovine 13.55 Gozdarjeva Christel, nemški film 15.35 Salem Aleikum, nemška komedija 17.00 čas v sliki 17.05 Dobdodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 19.54 Praznični večer: Magična darila 20.15 Anna Maria - Ženska gre svojo pot 21.50 Umetniki življenja 22.40 čas v sliki 22.45 Promenada Johanna Strausa v St. Petersburgu TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 386 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 Iz izbora 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.07 Top spot 20.10 Namiznoteniški božično-novoletni turnir v Krizah 20.25 Glasbeni spot 20.30 UNEF 1966 -1996: Srečanje 21. izmene mirovnih sil OZN v Predosljah 21.10 Poročila Gorenjske 386 21.25 EPP blok - 3 21.30 V novo leto 1997 v Gorenjsko televizijo TELE-TV, ponovitev 23.55 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 0.00 Poročila Gorenjske 386 0.15 Z vami smo bili... nasvidenje 0.16 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 0.17 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ • POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.15 Mini Det, otroška glasbena lestvica 20.35 Šolska košarkarska liga 21.30 Reportaže * Arhiv Loka TV TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glasbena oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.20 Društvo upokojencev Radovljica; Akademija 19.07 Risanka 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program, Ura pravljic, ponovitev 18.25 Šolska košarkarska liga, ponovitev 19.05 Nedeljska reportaža, ponovitev 19.40 Top spot 19.45 TV prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mix 20.30 šport in rekreacija 20.50 Zdravniški nasveti 21.50 Top spot 21.55 TV prodaja 22.00 Videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 9.50 EPP 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Pometamo doma 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Črna kronika 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 14.50 EPP 15.00 Novoletna voščila 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Novinarski prispevek 16.40 Novinarski prispevek 16.50 EPP 17.00 Gost v studiu župan občine Cerklje Franc Čebulj 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Noviranski prispevek 18.50 EPP 19.30 Večerni program 19.50 EPP 20.00 Drugačen pogled - kako premagujem raka, gostja dr. Senja Hojs -Trstenjak 22.00 Old Timer Shop 24.00 Zaključek programa Radia Kranj Današnji program bomo začeli s posnetki v fonoteki. Ob 14:30 bo sledila oddaja Storite nekaj zase. Kot vsak dan bo ekipa naše dnevno-informativne redakcije tudi za danes nalovila nekaj svežih informacij in ročil o aktualnih dogodkih. Zbrali bomo v oddaji Spremljamo in komentiramo ob 15:30. Obvestila bodo na vrsti ob 16:10. Nato bomo pregledali zunanjepolitične dogodke v oddaji Deutsche VVelle poroča ob 16:30. Točno ob 17.00 bomo poročali o tem, kako so teden videli možje v modrem, v rubriki Novo na številki 113. Po ure kasneje, ob 17.30, se bo začela oddaja Tržiškl hit. Oddaja sta tudi tokrat pripravila Vesna in Dušan. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.30 Novice 11.00 Vedeževanje 12.00 BBC, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 16.30 Dogodki In odmevi 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Osmrtnice, Deutsche VVelle 17.00 Občinski tednik 17.30 Zimzelene melodije 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike 19.15 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 6.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 7.30 Zelene melodije 8.15 Napoved programa 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 10.15 Oddaja za invalide 11.00 Družinska ura 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 18.00 Otroški program 19.30 Odpoved programa R RGL 6.00 Jutranji program 6.15 Novice 6.30 AMZS 7.00 Peter Stepic 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro le tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Potrošniška tema RGL 11.00 Opoldanski program 12.15 Ponedeljkov šport 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Strokovnjak odgovarja 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganke 16.40 Modni bla, bla 17.40 Vse o avtu - spoznajmo ga 18.15 Novice - RGL-ov odsev dneva 19.55 Slovo dežurne ekipe 20.00 Labirint znanja 21.00 Sršenovo gnezdo 23.00 Dance culture 1.00 Satelit do 6.00 R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program 20.15 Planetarij 21.20 KINO KINO CENTER ameriški akcijski film BLISK SMRTI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC ameriški akcijski film KRITIČNA TOČKA ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR JESENICE francoska humoristična drama OSMI DAN ob 18. in 20. uri KINO RADOVLJICA • LINHARTOVA DVORANA koncert Mešanega pevskega zbora Antona Tomaža Linharta in pevskega zbora Milko Škoberne ob 19.30 uri TOREK, 7. JANUARJA 1997 TVS 1 9.00 Videostrani 9.25 Bilo nas je pet, češka nadaljevanka 10.25 Vipor, ameriška nadaljevanka 11.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Ungo, ponovitev TV igrice 13.35 Videostrani 15.15 Pro et contra 16.05 Homo turisticus 16.20 Mostovi 16.50 EP videostrani 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Taborniki D.N. 17.25 Skrivnost sedme poti, nizozemska nadaljevanka 18.00 Po Sloveniji 18.40 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.50 šport 20.05 Poljska po zmagi 21.10 Studio Citv 22.05 Odmevi 22.35 Umor prve stopnje, ameriška nadaljevanka 23.20 Svet poroča 23.55 Studio City 0.40 Videostrani TVS 2 8.45 Sobotna noč 10.45 Dlan v dlani 11.15 Kaj je novega o meni 11.45 Nedeljska reportaža, ponovitev 12.15 Sedma steza, ponovitev 13.00 Osmi dan 13.30 Stoletje ljudstva 14.25 Slovenski magazin 15.00 Potrošnikov kažipot, 1. oddaja 15.15 Angel, varuh moj 16.00 Pustolovščine in odkritja, italijanska dokumentarna serija 16.50 Simpsonovi 17.25 Vesoljska policija, ameriška nanizanka 18.50 Zgodba o aspirinu 19.25 V slogi je moč, avstralska humoristična nanizanka 20.00 Zločin in kazen, finski barvni film 21.40 Obiski 22.10 Otroci galerije, francoski film 1.10 Obiski, ponovitev TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. KANALA 7.00 Video strani 8.00 TV prodaja 8.20 Video strani 9.00 TV prodaja 9.20 Vldeo strani 10.10 Risanke 10.35 Rajska obala, ponovitev 11.05 Oprah shovv, ponovitev 11.50Alo, alo, ponovitev 12.20 Očka major, ponovitev 12.45 Nora hiša, ponovitev 13.10 Cooperjeva dediščina, ponovitev 13.35 Princ z Bel Aira, ponovitev 14.00 Tihotapci, ponovitev 15.00 Živeti danes, ponovitev 16.00 Oprah shovv 16.50 Drzni in lepi, ponovitev 37. dela nadaljevanke 17.15 Drzni in lepi, 37. del nadaljevanke 17.45 Rajska obala, 37. del nadaljevanke 18.10 Očka major, 37. del nanizanke 18.40 Nora hiša, 37. del nanizanka 19.05 Družinske zadeve, 37. del nanizanke 19.35 Cooperjeva druščina, 37. del nanizanke 20.00 Princ z Bel Aira, 37. del nanizanke 20.30 Ellen, 8. del nanizanke 21.00 Njena pravica, ameriški barvni film 22.35 Alo, alo, 31. del nanizanke 23.05 Bergerac, angleška nanizanka 0.00 Živeti danes 0.45 TV prodaja 1.05 Vldeo strani POP TV 7.00 Dobro jutro, Slovenija; Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 11.00 Nevarni Havvaji, ponovitev 12.00 POP kviz, ponovitev 12.30 Grdi raček, risana serija 13.00 športna scena, ponovitev 14.30 Zadeva Belderbecke, nadaljevanka 15.30 POP 30 16.00 Mulcil, nanizanka 16.30 Santa Barbara, nadaljevanka 17.30 Obalna straža, nanizanka 18.30 POP kviz 19.00 Na zdravje!, ameriška nanizanka 19.30 24 ur 20.00 Ograje našega mesta, nanizanka 21.00 Nevv-vorška policija, nanizanka 22.00 MAS.H., ameriška nanizanka 22.40 Nevarni Havaji, ameriška nanizanka 23.30 Obalna straža 0.30 24 ur 1.00 POP 30 TV 3 9.30 Dnevnik, ponovitev 9.45 Klicaj dneva 10.00 Video kolaž 12.00 Škra-tek in princesa 13.30 Šolska košarkarska liga, ponovitev 14.30 Zdravje na tri 16.00 TV noč; Avto 3, ponovitev 17.15 TV prodajaAndeostrani 17.30 TV poročila 17.35 Gimnazija v Alpah 18.00 Pot v Avonleo, 51. del 19.00 TV dnevnik 19.15 Klicaj dneva 19.30 TV prodaja/Videostrani 20.00 Operacija vodomcev skok 21.30 TV noč: Vera In čas 22.30 TV dnevnik 22.45 Skrivnosti, nanizanke 0.15 Video kolaž HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 10.55 Sne-žak Belko 11.00 Živalski svet 12.00 Poročila 12.20 Ljubezenske vezi, nadaljevanka 13.05 Santa Barbara, nadaljevanka 14.10 Poročila 15.15 Velika luka, nanizanka 15.40 V drugi družini 16. 15 Risanka 16.45 Živeti z... 17.15 Hrvaška danes 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominska knjiga, dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Peti božič v vagonu, dokumentarna oddaja 20.45 TV parlament 22.15 Opazovalnice 23.00 Skozi plamen Nikaragve, ameriški barvni film 1.05 Poročila HTV 2 18.05 TV Koledar 16.15 Zakladnica 17.00 Planetarij 18.00 Skice 18.25 Risanka 18.35 Divje srce 19.00 Hugo, tv igrica 19.30 Dnevnik 20.15 Stranski učinki, ameriška nanizanka Črno-belo v barvah: Butch in Sundance -Zgodnja leta, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.20 Pustolovščine Rabbija Jacoba 11.55 VVickie in močni možje 12.30 Kallmero 12.45 Smrkci 13.00 Am dam des 13.15 Tom In Jerrv 13.600 Beethoven 14.25 Nazaj v prihodnost 14.50 Mini čas v sliki 14.55 Hišica v preriji 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 A-Team 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Kdo je šef? 18.05 Sam svoj mojster 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Noro zaljubljena 19.30 čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 19.54 Šport 20.15 V. I. VVarshavvski, detektiv v svilenih nogavicah, komedija 21.35 Seifman 21.40 Dosjeji X 22.30 Lovci na dediščino, ameriška komedija 0.05 Dama v jezeru, ameriška kriminalka 1.50 Billy Bathgate 3.30 Pot k slavi AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Pot v preteklost, avstrijska komedija 10.35 Bogati in lepi 11.30 Borneo 12.00 Čas v sliki 12.05 Borneo 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.10 Santa Barbara 13.55 če bi sosedje vedeli..., nemška komedija 14.45 Lipova ulica 15.15 Bogati in lepi 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 16.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum: Global sunrise 21.05 Selfan 21.10 Poročilo 22.00 čas v sliki 2 22.30 Na prizorišču 23.05 Re-mbrandt 23.55 Konoplja - zelišče vredno milijon dolarjev 0.55 Fritz the Cat 1.55 Pogledi od strani 2.30 Schieiok 3.30 Dobrodošli v Avstriji 5.20 Čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.46 Test slika 18.55 TV napovednik TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 EPP blok - 1 19.07 Top spot 19.10 Poročila Gorenjske 387. 19.25 iz arhiva 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV kažipot 20.02 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Torkova tema: Občina Jesenice v letu 1996 20.50 Občina Tržič v letu 1996 21.05 Glasbeni spot 21.10 Poročila Gorenjske 386. 21.25 EPP blok - 3 21.30 Izključitev najstarejše elektro-mehanske telefonske centrale na Gorenjskem 21.50 Gorenjska mlekarna v letu 1996 21.58 Merkur in Dinners Club International 22.05 Glasbene novosti: Mesečniki 22.35 Glasbene novosti: 12. nasprotje 23.00 poročila Gorenjske 387. 23.15 Videostrani 23.16 Z vami smo bili... nasvidenje 23.17 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 23.18 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56I PRIDRŽUJEMO SE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na vldeokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 čepica sreče, odrska predstava dramskega krožka OŠ Železniki 20.00 Potopisna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Novoletni Videoboom 40, glasbena oddaja 21.55 Reportaže " Arhiv Loka TV ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.20 Torkov športni pregled 18.35 Mini pet, otroška glasbena lestvica 19.58 Risanke 19.15 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo Iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.00 TV prodaja 18.05 Otroški program: Mini 5 18.25 Zdravniški nasvet, ponovitev 19.40 TOP spot 19.45 Tv prodaja 19.50 Spored 20.10 Glasbeni mlx 20.30 Torkova vroča linija 21.30 Film 23.00 TOP spot 23.05 TV prodaja 23.10 Video strani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Radio Slovenija - Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Skrivnosti vodenja šole 9.50 EPP 10.50 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.00 Novoletna voščila 11.20 Novinarski prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 EPP 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Na vrtiljaku z Romano 18.50 EPP 19.30 Večerni program 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 MHz in 95 Mhz. Prvi del programa bo predvsem v znamenju aktualne teme. V sanje ljubiteljev jeklenih konjičkov se bo vmešal Simon Antolič v oddaji Na itirih kolesih. Začela se bo ob 14:30. Aktualne dogodke iz naše okolice, torej Tržiča in Gorenjske, bomo predstavili ob 15:30 v oddaji Spremljamo In komentiramo. Ob 16:10 bodo na vrsti Obvestila, nato Ea ob 16:30 pregled svetovnih dogod-ov s pomočjo kolegov Iz radia Deutsche VVelle. Ob 16:45 lahko prisluhnete zanimivostim, ki jih pripravlja Miro Vrhovnik v oddaji S"m Tržičan, ob 17:40 pa se z nami lahko učite poslovne angleščine. Torkov spored bomo sklenili s Spiortnim obzornikom, ki se bo začel ob 17.55. Pripravlja ga Janez Kikel. R TRIGLAV 6.00 Dobro jutro 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 12.00 BBC novice, osmrtnice, vreme 14.30 Telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Občinski tednik 18.00 Ljudska univerza 18.30 Domače novice, Pogled v jutrišnji dan 19.00 Glas Amerike R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Napoved programa 9.00 Črna kronika 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne Informacije 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Glasba in zabava 12.00 BBC novice 12.30 Igra besed 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 16.00 Pogovor z županom občine Železniki 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji progrma RGL, vmes novice vreme, AMZS 8.00 Dopoldanski program 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Jutor je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.30 Ekologija na RGL (tema) 11.00 Opoldanski program 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.55 Pasji radio 14.30 Hello agam 15.30 Dogodki in odmevi Ras 16.00 Popoldanski program 16.20 Spoznajmo se + uganka 16.40 črna kronika 17.15 Vse o transportih 18.15 RGL-ov odsev dneva 19.00 Zanimivost s sveta financ 20.00 Avtomobilizem + šport, sledi satelitski radijski vklop R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na Radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program KINO KINO CENTER ameriški akcijski film BLISK SMRTI ob 16., 18. in 20. uri STORŽIC ameriški omnibus ŠTIRI SOBE ob 17., 19. in 21. uri ŽELEZAR JESENICE Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriška ljubezenska komedija NA VSE AU NIČ (TIN CUP) ob 20. uri GORENJSKI GLAS • 16. STRAN ZANIMIVOSTI Petek, 3. januarja 19?€ Smučarke bodo danes in jutri tekmovale v Mariboru, smučarji pa v nedeljo in ponedeljek v Kranjski Gori Na Vitrancu bodo slavili 30-letnico tekem svetovnega pokala ia Jo, on 5. januarja bo minilo trideset let od ustanovitne svetovnega pokala alpskih smučarjev, zato bo letošnja kranjskogorska tekma še posebej5'' slovesna - Lani na Vitrancu najboljša Tomba in Kjus, kdo bo letos? £ Kranjska Gora, 3. januarja • Od danes do ponedeljka bodo ljubitelji alpskega smučanja pri nas resnično prišli na svoj račun. Že danes bodo dekleta nastopila na veleslalomski tekmi na 34. Zlati lisici v Mariboru, jutri pa bo na Pohorju Se ženska tekma v slalomu. Kranjska Gora pa bo najboljše veleslalomiste in slalo-miste sveta gostila v nedeljo in ponedeljek, ko se bodo pomerili na 36. pokalu Vitranc. V Mariboru je bilo včeraj za tekmovanje vse pripravljeno, saj so že prej naredili zadostno količino kompaktnega snega (okoli 70 tisoč kubičnih metrov), nato pa so dobili še dodatno 15-centimetrsko pošiljko naravnega snega. Tako naj bi tekma potekala v izvrstnih razmerah, če le ne bo nagajalo preobilno sneženje napovedano za danes in jutri. Naše smučarke se domačega tekmovanja ne bojijo Čeprav so domači navijači in domače okolje za športnike lahko tudi obremenitev, naših najboljših smučark in vodstva ekipe to ne skrbi. Kot zagotavljajo so iz dneva v dan v boljši formi in upajo, da bodo prav na domačem terenu v Mariboru, dosegle letos najboljše uvrstitve. V slalomu bodo nastopile Špela Pretnar, Nataša Bokal, Katja Koren, Alenka Dovžan in seveda naša najboljša slalomistka Urška Hrovat, ki je prav v slalomu tudi kandidatka za uvrstitev med najboljše tri smučarke sveta. Tudi Nataši Bokal kaže dobro, saj je kljub bolečinam v kolenu na zadnji tekmi v Semmeringu osvojila odlično dvanajsto mesto. Že danes in jutri pa bomo videli, kaj na domači progi lahko -storijo naše ostale. V veleslalomu bo zagotovo nastopila tudi Mojca Suhadolc, sedmi članici za veleslalomski nastop pa sta Špela Bračun oziroma Katarina Breznik, saj ima pravico nastopa v veleslalomu kar sedem naših smučark. Seveda so v Mariboru od včeraj zbrane tudi že vse ostale najboljše smučarke sveta na čelu z vodilno v svetovnem pokalu Pernillo Wiberg, Katjo Seizinger, Deborah Compagno- Alberto Tomba Je v Kranjski Gori slavil že petkrat, trikrat v slalomu in dvakrat v veleslalomu, v nedeljo pa bo prav na pokalu Vitranc prvič v letošnji sezoni nastopil v veleslalomu Praznovanje v Kranjski Gori Najboljši smučarji sveta se že zbirajo v Kranjski Gori, kjer bo letos, ob 36. pokalu Vitranc še posebno slovesno. 5. januarja bo namreč minilo trideset let, odkar so v Berchtesgadnu prvič tekmovali za svetovni pokal alpskih smučarjev. Takrat je na tekmi zmagal Avstrijec Heini Messner. On in "oče" World Cupa, Serge Lang, bosta te dni tudi gosta kranjskogorskih prirediteljev. Ob 30-letnici svetovnega pokala bo namreč 4. januarja potekal neposreden prenos iz Kranjske Gore, ki bo "začinjem" z atraktivnim večernim žrebanjem v kranjskogorskem Casi-noiu. Čeprav novoletni termin organizatorjem OK Pokala Vitranc na čelu s predsednikom Borutom Perovškom ne ustreza najbolj, saj je Kranjska Gora že brez tekmovalcev in spremljevalcev polna, pa se vseeno zavedajo, kaj pomeni tekma svetovnega pokala za promocijo Kranjske Gore in Jure Košir trna kljub številnim odličnim rezultatom v svetovnem pokalu zaenkrat le eno zmago iz leta 1993 v Madonni di Campiglio. Lani mu je nova zmaga v Kranjski Gori zaradi odpovedanega drugega teka v veleslalomu ušla za las, letos pa si v Podkorenu obeta uvrstitev mednajboljše. Slovenije. Zato so vse službe imele obilo dela na pripravo tekme. Poleg tistih, ki skrbijo za namestitve tekmovalcev, novinarjev in spremljevalcev, pa so se morali potruditi tudi urejevalci prog, saj jih je v začetku tedna še pestilo pomanjkanje naravnega snega in so morali delati kompaktni sneg. Kot je včeraj zagotovil Janez Šmitek, pa nova 35 - 40-centimetrska snežna odeja ne bo preprečila tekmovanja. "Danes Zadnjo slovensko zmago je na pokalu Vitranc pred desetimi leti slavil Bojan Križaj, ki je zmagal v slalomu. bomo progo polivali, ker pa je napovedan še nov sneg, bomo morali tega odstranjevati. Kljub temu smo optimisti in računamo, da bo proga I nedeljo in ponedeljek dobro pripravljena," je povedal Janez Šmitek, to skupaj s še okoli sto delavci na progi skrbi, da bo prireditev potekala tako kot želijo tekmovalci in gledalci. Poleg slovenskih ljubiteljev smučanja v Kranjski Gori v nedeljo in ponedeljek pričakujejo največ navija; čev iz Italije, ki bodo prišli spodbujati Alberta Tombo k prvi letošnji zmagi' K prvi letošnji zmagi pa bomo spodbujali tudi naše tekmovalce n« čelu z Juretom Koširjem, Andrejem Miklavcem, Mitjem Kuncem in ostalimi. • V.Stanovnik „1 , ■ 5x CsJ m (D > >(0 co o ■ ■ o ti -J POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak "BORZNI GRAFIKONI V preteklem predprazničnem borznem tednu je bilo dogajanje w Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev prav delovno. V 9°nedeljek so borzni posredniki sklenili kar za 350 milijonov predvsem aplikacijskih poslov. Največji aplikacijski posel je Gfijavila banka SKB v višini 1400 lotov delnic po tečaju 41.770 ptorj'fv. Spremembe tečajev vrednostnih papirjev so bile negativne 91 Mrazmerno majhne. Kot te nekaj zadnjih borznih dni so bile ^]yečje spremembe pri delnicah Hipotekarne banke Breiice in "rifnofina. Prve so se podraiile za 2 odstotka, druge pa pocenile tj* 9,4 odstotka. Na OTC trgu se je ob pomanjkanju investitorjev ^daljevalo padanje tečaja najprometnejših delnic - poslovnega tetema Mercator. Tudi v torek se je nadaljevalo povečano ^ i P°nje aplikacijskih poslov. Sklenjenih je bilo za 630 milijonov ■Jto/or/ev poslov, od tega kar 114 milijonov z delnicami SKB banke. ,j Borznih grafikonih vam danes predstavljamo obseg \ruenjenih poslov z najprometnejšimi delnicami v letu 1996 Wfo je obdobje od 1.1.1996 do 10.12.1996) ter gibanje SBl v ?rM£' polovici leta 1996. Najprometnejše so bile delnice SKB tS^t sledijo pa jim delnice Dadasa, Mercatorja, Leka serije A, Mlinske, Finmedie, Term Čatet, Probanke... Y prvem borznem tednu v letu 1997, natančneje v ponedeljek, januarja, bodo začele kotirati na Ljubljanski borzi vrednost- R* Papirjev, na odprtem trgu C, redne delnice druibe Novolit, •Jova vav na Blokah. V trgovanje bo sprejetih 76.260 rednih Jfic oznake A v skupni nominalni vrednosti 76.260.000 millJonov tolarjev in 24.785 delnic oznake G2 v skupni 0tninalni vrednosti 24.785.000 milijonov tolarjev. Najmanjša nota trgovanja je en lot, ki predstavlja eno delnico. Skrajšana m"Pna oznaka je NNVG. • R.S. Ia va NAJPROMETNEJŠI VREDNOSTNI PAPIRJI NA LJUBLJANSKI laL BORZI - OD 1. 1. 96 do 10.12. 96 - V MIUARDAH SIT «2.35 i... *).24 -i r ~ f>. (iS "~ J ____J.................. 4.05 i □o -1 ili 10 v ,1-ki 4 co u-in *l iti P GIBANJE SLOVENSKEGA BORZNEGA INDEKSA i°._ V DRUGI POLOVICI LETA 1996 SK8R DAO MELR LEKA KOLR FMD TCRG PRB Za KBT vendarle stečajni postopek sod^' ^an* * ^ Pre(* nov'm 'etorn je ljubljansko okrožno Wč • sPor°č''°> da je Komercialna banka Triglav v tii*i!rneR1 postopku, potem ko je od julija potekal hkvida-'JSki postopek. doki J ^e Polagala Banka Slovenije po natančnem pregledu bji* njentacije o finančnih razmerah in poslovanju banke, ki je liuhr ana mea< likvidacijskim postopkom. Stečajni senat A "'janskega okrožnega sodišča je predlog za stečaj potrdil. vSSt! i' "kvidacijski upravitelj Andrej Toš je tako poslej n?ni uPravitelj. doprožno sodišče je že pozvalo dolžnike KBT, naj svoje teri^°Ve PoravnaJ° stečajni masi, upniki pa bodo lahko svoje steč ,Ve ^" stečajnem senatu prijavili dva meseca po objavi Prii PostoPka v Uradnem listu. Upniki, ki jih bodo \Ti .na podlagi vrednostnih papirjev, bodo morali b0 ,"ie izročili stečajnemu dolžniku. Narok za preizkus terjatev A*>. aprila od 11. uri na ljubljanskem okrožnem sodišču. Lanska inflacija 8,8-odstotna Kranj, jan. - Statistični urad je tik pred novim letom sporočil, da je bila decembra inflacija 0,7-odstotna. Lani je bila tako 8,8-odstotna, kar je najnižja inflacija v zadnjih 28 letih. Decembra je bila inflacija flacijami kaže na neskladja, nekaj višja kot novembra, vendar nižja kot oktobra. Lani je bila tako 8,8-odstotna, kar je le za kanček več kot leta 1995, ko je bila 8,6-odstotna. Pod Drnovškovo vlado je torej poleg tega pa je seveda treba upoštevati, da jo drugod merijo s premikom cen življenjskih potrebščin. Prav življenjske potrebščine pa se pri nas dražijo nekoliko hitreje najbolj padla v zadnjih 28 kot raste inflacija, statistiki so letih, sai je bila nižja le še izračunali, da so se lani poleta 1976, ko je bil predsednik jugoslovanske vlage Djemal Bjedič. Vendar pa so bile cene tedaj zamrznjene in decembra sproščene za 7,8 odstotka. Inflacija je bila torej v zadnjih dveh letih približno enaka, vendar pa je težko Eričakovati, da bi bila letos istveno nižja, saj še obstajajo neskladja med posameznimi cenovnimi skupinami. Tudi primerjava naše s tujimi in- dražile za približno 9 odstotkov. TAidi v zadnjem mesecu lanskega leta je bilo tako, saj se je blago podražilo za 0,8 odstotka, storitve za 0,5 odstotka, od tega poštne za 3,6 odstotka. Med blagom so se kmetijski pridelki podražili za 2,3 odstotka, pijače za odstotek, industrijski neživilski izdelki za 0,8 odstotka in industrijski živilski izdelki za 0,7 odstotka. STATISTIČNE INFORMACIJE Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana, Votarskipot 12, telefax: 061/216-932 INDEKSI CEN NA DROBNO IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, DECEMBER 1996 Indeksicen nadrobno, skupaj Indeksi cen življenjskih potrebščin, skupaj XII96 XI96 XII96 XII95 0l-XII96 XII95 l-XII9€ l-XII9£ XII96 092 100.7 108,8 105,4 109,7 202,2 100.8 109,0 105,9 109,9 206,2 Študentski popustnik se i ivel javlja "Smrt rednim cenam, s kupončkom naprej!", je v spremni besedi k knjižici "Studentski popustnik" zapisal Miro Smrekar, ki je v okviru ŠOU - Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, vodil ta projekt. V 25 tisoč izvodih je namreč ŠOU izdala knjižico, v kateri so natisnjeni kuponi, z njimi pa študentke in študentje vseh fakultet, akademij in visokih šol v okviru Univerze v Ljubljani uveljavljajo pre-cejšlnje ugodnosti. S kuponi lahko študenti uveljavijo popuste pri nakupu knjig, pri različnih storitvah, nakupu računalnikov in opreme, nakupu oblačil in obutve, itd. Podobno knjižico kuponov je ŠOU pripravila že v lanskem šolskem letu, novost letošnje pa je v tem, da sta iz posamezne dejavnosti vanjo vključena le po največ dva ponudnika. Zato je možnost izkoriščanja kuponov izrazito pestra. Rok uporabe kuponov je tja do konca letošnjega koledarskega (in ne šolskega) leta, torej do 31. decembra 1997. Knjižico "Študentski popustnik" študentke in študenti Univerze v Ljubljani dobijo, ko pri vladi ŠOU prevzanmejo bone za študentsko prehrano. V kuponski knjižici Študentski popustnik najdete tudi kupon Gorenjskega glasa, edinega gorenjskega časopisa. S kuponom lahko gorenjski študenti naročijo Gorenjski glas na začasni naslov v času študija; obenem pa z njim lahko izbirno koristijo popust pri objavi malega oglasa, pri naročniki ali pri Glasoven, izletu. Za koriščenje popusta, ki znaša 33 odstotkov, je potrebno predložiti originalni kupon Gorenjskega glasa iz knjižice Študentski popustnik. Ker je edina gorenjska fakulteta (FOV Kranj) v okviru mariborske univerze, študentje FOV ne dobijo Študentskega popustnika. Morda pa se bo tudi študentska organizacija Univerze v Mariboru domislila česa podobnega kot njihovi ljubljanski kolegi? Velika decembrska pohištvena akcija V NAJVEČJEM GORENJSKEM POHIŠTVENEM CENTRU • akcijski popusti do O • več kot 1000 možnih vrst kuhinj • izdelava sedežnih garnitur po meri • velika izbira uvoženega pohištva iz zaloge • plačilo na obroke, prevoz, montaža ŠKOFJA LOKA Kidričeva 16A tel.: 634-606 Delovni čas: 9.00 - 12.00 in 15.00 - 19.00 -J sobota 8. do 12. ure ^•nagrada: jedilniška miza, 2. nagrada: TV miza, 3. nagrada: zložljiv stol Pošiljajte rešene križanke in kupončke V Gorenjskem glasu smo pred kratkim objavili nagradno križanko in nagradni ku-ponček podjetja Sint, d.o.o., iz Škofje Loke. Z objavo kupončkov bomo nadaljevali do konca meseca decembra. Vaša naloga je, da kupončke zbirate. V prvih dneh januarja pa bomo med poslanimi križankami in ku-pončkl izžrebali lepe nagrade. Torej, za rešitev križanke imate še dovolj časa, prav tako tudi za zbiranje nagradnih kupončkov. Do konca decembra lahko prvo ali drugo ali pa oboje pošljete na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj ali na Sint, d.o.o., Kidričeva 16a, Škofja Loka. Nagrade vas čakajo! KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPN1/PR00AINI N.«UWI/FRODAJNl )NAKUIWRODAJNI MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič. Jesenice) 09,» 90,90 12,56 12,91 8,85 9J9 AVAL Bled 741-220 AVAL Kranjska gora M1-031 BANKA CREDITANSALTd.d.Lj 90,75 91,05 12,89 12,91 9,23 9,26 EROS(Stai Mayr), Kranj 90,20 90,80 1178 12,90 9,00 9,15 GEOSS Medvode 90,30 90,80 12,78 12,90 9,00 9,15 GORENJSKA BANKA (vse enote) 89,00 80,90 12,37 12,90 8,67 9,61 HRANILNICALON, dd.Kranj 90,00 90,50 12,75 12,84 9,00 9,15 HKSVkjred Medvode 89,50 90,50 12,50 12,90 9,90 9,20 HIDA-tržnica Ljubljana 90,45 90,65 12,76 12,82 9,07 9,15 HRAM ROŽICE Mengeš 90\Z5 90,85 12,76 12,86 9,05 9,14 HJRIKA Jesenice 90,00 90,80 12,74 12,84 9,00 9,19 INVEST SM)a Lote 90,30 90,70 12,77 12,82 9,05 9J0 LEMA Kranj 90,00 90,80 12,75 12,93 9,00 9,15 MADA) Nova Gorica, Šempeter •65/21-129 065/31-377 MIKEl Stražišče n podatkov NEPOS (Šk. Loka, Trata) 90,40 90,75 12,80 1296 9,09 9,19 NOVA LB Kamnik, Medvode. Sk. Loka 89,90 90,90 12,65 13,05 9,05 9,47 PBSdd (na vseh poŠtah) 88,00 90,80 11,10 12,85 9,20 9,25 ROBSON Mengeš 90,30 90,60 12,79 12,85 9,10 9,20 SHP-Slov. hran. in pos, Kranj 90,00 90,50 12,75 12,84 9,05 9,15 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 88,75 90,90 12,61 12,90 9,03 9,24 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 88,90 1137 - 8,67 . SLOVENIJATURIST Jesenice 90,00 90,55 12,74 12,84 9,00 9,20 SZKB Blag. mesto Žiri 99,00 90,95 12,35 12,95 8,66 9,64 ŠUM Kranj 211-339 TALON t*pxt*L, Titt. siuok«. Zfr Bfajt 90,20 90,69 12,75 1196 9,00 9,20 TENTOURS Domžale 89,80 90,90 12,60 12,80 9,00 9,30 TROPICAL Kamnik - Bakovnik 90,35 90,65 12,79 12,85 9,10 9,19 UKB Šk. Loka 89,90 91,05 12,62 1194 9,00 9,30 WILFAN JES£^«^WM)teUM0N •02-696 VV1LFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 714-013 VVILFAN Tržič 53-016 POVPREČm TEČAJ 99,90 90,71 12,61 12,87 8,94 9,24 Pri šparovcu v Avstriji je ATS ob nakup blaga po 1Ž, 70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. m^S^^^^a^u^9Me^^S^iSi, lia katerih lahko dobita podrobnejši informacije o menjalniških Majih. Vaš najboljši partner pri menjavi deviz PE KRANJ Delavski dom, tel.: 360-260 P.E. KRANJ, Delavski dom NOVA TEL ŠT.: tel.:360-260 P.E. RADOVLJICA. Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstll tel.:53-816 Cene šolskih učbenikov na decembrski ravni Ljubljana, 3. januarja - Od ponedeljka, 30. decembra 1996, velja uredba vlade republike Slovenije o določitvi najvišjih cen učbenikov in drugih učnih sredstev. S to uredbo je vlada kot najvišje določila cene, oblikovane in uporabljene na tržišču na dan 30. december. Zamrznitev cen na ravni predzadnjega dne minulega leta velja za vse učbenike in druga učna sredstva - atlase, priročnike, delovne liste, delovne zvezke in druga avdiovizualna učna sredstva. Uredba pa ne velja za alternativne šoske učbenike in delovne zvezke. Na podlagi zakona o cenah je vlada poleg tega določila tudi uredbo o dajanju soglasij k cenam novih učbenikov, ki prav tako velja od zadnjega decembrskega ponedeljka, torej od začetka tega tedna. Vlada Republike Slovenije si je zadržala pristojnost, da daje oglasja k cenam vseh novih učbenikov, ki se prvič pojavljajo na tržišču in ki jih je po vsebinski plati potrdil pnstojm strokovni svet. Pod administrativno kontrolo so tudi cene ponatisov učbenikov kot spremenjenih izdaj, v katerih je bistveno dopolnjena vsebina učne snovi. Zahtevke za soglasja k cenam sprejema Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Z zlato kartico v mednarodnem klubu Kranj, jan. - Nova Ljubljanska banka je tik pred novim letom pripravila posebno ugodnost za imetnike zlate kartice LB Eurocard, sai lahko postanejo člani ekskluzivnoga mednarodnega kluba E.C.I. Executive Club International (E.C.I.) je ekskluzivni mednarodni klub desetletno tradicijo, prisoten je v 140 državah sveta. Svojim članom zagotavlja številne ugodnosti pri hotelskih namestitvah in najemih avtomobilov ter prednosti pri iskanju izgubljene prtljage ob letalskih prevozih. Tako na primer popusti pri najemu sob v 30 tisoč hotelih najuglednejših verig znašajo tudi do 50 odstotkov, popusti pri najemu avtomobilov v največjih rent-a-car pa do 30 odstotkov. Nova Ljubljanska banka je imetnikom zlatega LB Eurocarda omogočila brezplačno članstvo v tem klubu, proti plačilu članarine pa je na voljo tudi imetnikom temveč imetniku omogoča uveljavljanje posebnih ugodnosti. Njena veljavnost je enaka veljavnosti zlate ali poslovne LB Eurocard kartice, na podlagi katere je bila izdana. Vsak član kluba E.C.I. prejme tudi posebno klubsko brošuro s seznami rent-a-car družb in hotelov, v katerih bo deležen posebnih ugodnosti. KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaplotnik Zimski čas zahteva več pozornosti do živali Mraza se bojimo le ljudje Slabša prilagojenost na nizke temperature je bolj značilnost človeka kot pa prostoživečih živali. V zadnjem času»ko so temperature zdrknile kar precej pod ničlo, se je nemalo ljudi začelo spraševati, kako bi živalim okrog sebe lahko pomagali preživeti nekoliko manj prijetne zimske mesece. Ta skrb pa je po mnenju veterinarja dr. Boruta Sajovica vsaj z večino prostoživečih živali skorajda povsem odveč. Človek življenske razmere živali presoja skozi svoje oči, kar pa je po drugi plati povsem upravičeno, ko govorimo o živalih, ki so tako ali drugače vezanje nanj. Glavno, da imajo mir Mir, nemoteno gibanje v svojem domačem naravnem okolju je pravzaprav vse, kar lahko storimo za prostoživeče divje živali. Te se na zimske razmere pripravljajo že vse od septembra naprej. Med najočitnejše priprave sodi zagotovo menjava dlake. Večno pri nas živečih živali poznamo po dveh kožuhih: tanjšem letnem in debelejšem zimskem. Zimska dlaka je tudi sicer debelejša, pri večini živali pa še votla, kar le poveča sposobnost ohranjanja telesne temperature. Pa še s pomočjo nečesa živali lažje preživijo zimske mesece. Ob obilju hrane v poletnih in zimskih mesecih se jim začne nabirati podkožno maščobno tkivo. To pa opravlja kar dve nalogi: poleg toplotne izolacije živalim predstavlja tudi energijski vir. Prostoživeče živali torej s samim mrazom niso neposredno ogrožene. Njihovo življenje postane nekoliko težje ob debelejši snežni odeji. Pol metra snega divjadi precej oteži gibanje, zato bi morali biti takrat vsi obiskovalci gozdov, še posebej pa pasji vodniki še posebej uvidevni in se, če se le da, izogniti območjem, kjer se običajno zadržuje divjad. Kaj lahko se sicer zgodi, da se pes, ki zazna žival, požene za njo, snežna odeja ji prepreči beg, posledice pa si lahko predstavljate kar sami. _ Kar pa se tiče hranjenja divjadi, prepustimo to skrb lovskim družinam. Ob večjem snegu na rob gozda lahko prinesete kakšno vrečo suhega sena, sveža hrana pa ni primerna, saj lahko zmrzne. Dr. Borut Sajovic Najvažnejša je pitna voda Živalim v hlevu zimski meseci v glavnem ne delajo večjih težav. Če le gospodar redno preverja, da imajo živali svežo vodo. Pozimi se včasih zgodi, da cevi napajalnikov zamrznejo, živina ostane brez vode, zaradi česar kravam pade mlečnost. V kolikor napajalniki ostanejo suhi, je potrebno živini vodo naliti v posode ter sproti preverjati, da ne zmrzne. V zimskih mesecih pa lahko zamrzne tudi sveža prehrana, kar živini prav tako lahko povzroči nemalo težav. Splošen nasvet pri hranjenju v zimskem času pa bi bil - hrana naj bo energetsko bogatejša, saj bodo živali del energije porabile za vzdrževanje telesne temperature, delež sveže hrane pa naj bo na jedilniku prisoten v manjših količinah, prav tako pa naj bi ga pripravljali za en obrok naprej. V hlevu je praviloma topleje, tako da hrana ne bi mogla zamrzniti. Seveda morajo, odvisno od živalske vrste, nekateri rejci (predvsem svinjerejci in perutninarji) poskrbeti še za ogrevanje v hlevih. Ovce so s svojim kožuhom na mraz dobro prilagojene, potrebno jih je le primerno hraniti. Hišne živali so praviloma scrkljanci Izjeme so seveda živali, ki živijo na prostem, denimo psi in mačke. Ob zares ekstremnem mrazu živali preselimo v kakšno bolj zavetrno lego. Idealno prebivališče za pse je seveda izolirana koča z zastrtim vhodom. Alternativa temu je začasno prebivališče v kakšni garaži oziroma v suhem prostoru nasploh, ki pa ne sme biti pretopel. Zavedati se moramo, da našega čuvaja hiše ne smemo preseliti v stanovanje, saj mu s tem ne bomo storili nobene usluge -prej ali slej se bo moral vrniti nazaj v svoje staro prebivališče, takrat pa bo slovo od stanovanja in toplote le še težje, saj psi pač nimajo kap in šalov. Obroki hrane tako psov kot mačk naj imajo manj tekočin, hrano naj živali pojedo takoj, ostanek pa shranimo, da ne zamrzne. Kar nekaj težav imajo lastniki psov tudi z vodo, ki pozimi rada zmrzne. Hišnim ljubljencem pa je tudi pozimi potrebno zagotoviti aktiven sprehod. Mere zmožnosti se največkrat pokrivajo kar z možnostmi lastnika, ki morajo biti še posebej pazljivi, da štirinožcev ne izčrpajo preveč. Pa tudi, da sprehod ni preenostaven. Ptički pa pojejo tudi pozimi Tudi po zaslugi nas ljudi. Krmilnice so se skupaj s skrbjo za ptice pevke že dodobra usidrale v našo zavest. Dohranje-vanje ptic je seveda dobrodošlo, vendar pa moramo biti pri izboru hrane nekoliko previdni - za ptičke so vse prej kot primerne sveže drobtine. Najbolj idealno je zrnje žitaric in oljnic, na drevo pa lahko obesimo tudi kakšen kos loja. Poleg tega v naših trgovinah najdete precej take in drugačne hrane za prtice, ki je nimajo radi samo domači pernati pevci, temveč tudi tisti na prostosti. In za konec še nasvet vsem lastnikom takih in drugačnih plazilcev, kuščarjev in rib. V dneh, ko po naših stanovanjih gorijo lučke na božičnih drevesih, se včasih zgodi, da vtikač kakšne črpalke ali grelca 'pade' iz vtičnice. Vsake toliko časa preverite, če so vse cevke tam, kjer morajo biti in če je vse tisto, kar brni in greje tudi zares priključeno tako, kot mora biti. Prostoživeče živali so si z novim letom nekoliko oddahnile, saj se je z novim letom za večino začel lovopust. Ob vaših sprehodih v naravo pa ne pozabite, da si vse živo v teh mrzlih belih mesecih želi edinole miru. • U. Špehar Prvi damjaki v Zgornjesavski dolini Damjaki v ogradi na Mlakah Marjan Šmid s Hruške je moral za ogrado in rejo damjakov na Mlakah pridobiti kar 12 soglasij. Največji strošek je ograda in nakup živali. Mojstrana, 2. januarja • V Sloveniji je okoli 50 obor, kjer redijo damjake. V Zgornjesavski dolini pa se je za to rejo prvi odločil Marjan Smid s Hrušice, ki je ogradil 3 hektare svojega zemljišča na Mlakah pri Mojstrani. Teren je razgiban, neprimeren za intenzivno kmetijsko pridelavo oziroma prirejo -večji del površine v ogradi je travnik, ostalo pa gozd. Na tej površini je v pašni sezoni mogoče zagotoviti dovolj paše za 22 odraslih živali - toliko jih bo v prihodnosti Marjan tudi imel. Marjan Šmid, ki je obiskoval srednjo veterinarsko in višjo sanitarno šolo v Ljubljani, se je za to rejo odločil pred dvema letoma. Gojišče na Mlakah je odlično urejeno in ograjeno - vidi se, da za damjake skrbi strokovna roka, ki ima rada naravo in živali. "Res imam rad živali, razen tega pa v prostem času ne morem sedeti in gledati televizije. Zato sem začel razmišljati, da bi se ukvarjal z dejavnostjo, ki je v zvezi z živalmi." pravi Marjan Smid. "Damjaki so se mi zdeli najbolj primerni za ta teren, ki smo ga morali najprej pošteno očistiti. Največji strošek pa je bila ograja, ki preprečuje pobege damjakov iz obore in dostop drugim živalim, kot so jelenjad ali psi v oboro, zato mora biti visoka najmanj dva metra, brez odprtin pod žičnim pletivom. Žica mora biti kvalitetna, da je živali ne morejo raztrgati. Na mestih, kjer se zemljišče ob ograji strmo dviga, mora biti ograja visoka vsaj dva metra in pol. Samo za ograjo sem plačal okoli 5 tisoč nemških mark. Damjaki se lahko preživijo samo s pašo brez dohranjevanja. V času paše prehrana torej ni problematična -priporočajo le dodajanje vitaminskih mešanic. Pozimi se jih hrani s senom, posušenim listjem jesena, leske, lipe ali breze. Od žit se jih lahko krmi s koruzo, ječmenom ali ovsem - daje se jim lahko tudi kostanj ali želod. V obori je izvir pitne vode, ki ne presahne, zgradil sem dovolj veliko krmišče, da je živalim na razpolago toliko hrane, kolikor je potrebujejo za sedem do deset dni, ker je pozimi teren težje dostopen. Tu je tudi zavetišče pred dežjem. Damjaki so plašna divjad, zato si je h krmišču upalo le nekaj košut... Zdaj imam štiri košute, jelena in štiri letošnje mladičke, v naslednjih treh, štirih letih pa naj bi imel tu okoli 20 košut. Tudi košute in jeleni niso bili poceni, saj je jelen stal okoli 1.200 nemških mark in košute 600 nemških mark. Meso je izredno kvalitetno." Po mnenju Kmetijskega zavoda Ljubljana, oddelek Kranj, je reja damjakov delovno ekstenzivna dejavnost in samo s to rejo se ne more doseči v slovenskih razmerah dovolj dohodka. Reja je gospodarsko zanimiva zlasti za kmetije s kmečim turizmom, ki lahko prirejeno meso bolje vnovčijo z neposredno prodajo turistom. Po mnenju zavoda je lokacija na Mlakah primerna tako zaradi terena, ograde in preskrbe z vodo. Marjan Šmid jih vsekakor ne goji samo zaradi dohodka, ampak v svoje veliko veselje. Zdaj ima vse imenitno urejeno, na nekaj soglasij pa še čaka. "Ko sem začel, si nisem mogel predstavljati, da bo za to dejavnost, ki jo opravljam na svoji zemlji in na svoje stroške, potrebno kar dvanajst dovoljenj oziroma soglasij. Moram sem si tudi pridobiti status kmeta. Za vikend, krmišče, ogrado je bilo treba napraviti projekt in dobiti soglasja od sosedov, lastnikov zemljišč, soglasje za vodo, elektriko, soglasje od občine, soglasje od Triglavskega narodnega parka, kajti tu je lovišče parka in celo • soglasje od pošte. Še danes si ne morem predstavljati, zakaj sem moral dobiti soglasje tudi od Pošte Slovenije, ampak tako po zakonu, pač je. Večina, od sosedov do drugih, tudi kranjskogorske občine, je takoj dala soglasje - čakam ga le še od Upravne enote na Jesenicah. Ampak zdaj se nič več nočem jeziti, kajti na svoji zemlji sem postavil vse tako, kot je treba. Tudi gozdarje ne bo več skrbelo, da ne bi vzdrževal pol hektara gozda, ki sem ga ogradil, kajti vse lepo pospravim in gozd vzdržujem. Ko sem namreč ogradil pol hektara gozda, se potem gozd ne smatra več za gozd. Gozdarji so bili v dvomih, če bo še naprej tako kot je bilo - ko so si zadevo na terenu ogledali, so bili zadovoljni." • D. Sedej Štiri tisoč nizkih sadik jablan na obrobju Lesc Začetek je težak, brez dobrega nasveta še posebej Anton Torkar posadil Lesce, 3. januarja - Nekaj več kot leto je minilo, kar je Anton Torkar z Lesca skoraj hektarju površine na obrobju Lesc, tik ob cesti proti Ljubljani, posadil štiri tiskoč sadik jabolk. Devet sort, ki dozorevajo od julija do pozne jeseni: vista bela Je zrela za obiranje že konec julija, sledijo elster, delber, delper jubilee, red jonatan, zlati delišes, jona-gold, gloster in ajdared. Prva jabolka dreves, ki v višino ne zrastejo več kot tri metre in rodijo do tal, so letos že obrali. V treh letih bodo jablane pri polni moči in če jih ne bodo priganjali z umetnimi gnojili - ta jo lahko prehitro izčrpajo - bodo rojevalae od 20 do 25 let. "Za sadjarstvo sem se odločil, ko sem ugotovil, da se od živinoreje pri nas ne da živeti. Podobne nasade sem že videl v Podbrezju in na Dobravi, a je bilo od lastnikov težko izvedeti za prednosti in slabosti tovrstnega načina sad-jarjenja. Zato sem se pozanimal na Štajerskem. Začetek je težak, brez dobrega nasveta še posebej," je povedal Anton Torkar. "Sadike, skupaj z nasveti, kako najbolje gospodariti z njimi, sem tako dobil od znanega sadjarja Vita Vin-cetiča iz Ormoža." 4.000 sadik devetih sort jabolk. Letos pričakujejo 15 ton pridelka. I je pomembno redno in temel'1 jito vzdrževanje sadovnjaka- ' Sem sodi tudi rednja košnja tako da ni možnosti, da bi sfg zaredila plesen, voluharji al>8| pršice. "Za gnjojenje bon^c, uporabljali domač hlevsfc'd gnoj in prepričani smo, da b"& pridelek zelo kvaliteten." v< Načrtov s sadovnjakom še veliko. Najprej kapljičast" £ namakanje, projekta se bod^1 lotili takoj, ko bo skopn«1'1 sneg. "Rad bi se dogovoril ^ priključek z javnega vodovod' nega omrežja. Pri kozolCJ bom postavil jašek in cistern''J! za izenačevanje pritiska, o«je tam pa cevi in kapilare vsakega drevesa. Iz šob W v stalno kapljalo, tako da bod"Sj Pred nasadom jabolk v Lescah že nekaj časa stoji gorenjski sadike Ves čas dobro ptf'P1 kozolec, toplar. Anton Torkar ga je sem prepeljal iz tirov, skrbljene z vodo. Prihodnji popravil in dodelal. Takoj po praznikih se bo, pravi, lotil še leto pa nameravamo v siste^1 izdelave žlebov in obrob, sajI mu ni\™eno, kakšna je vključiti še zaščito proti «5 podoba, ki jo nasad kaže okolici. "Običajna lopa ne sodi v to okolje. Pod kozolcem pa bomo lahko vedrili, če bo dež, se hladili, če bo prevroče, odlagali stroje in orodje, pa še prijeten je na pogled Sadike je posadil konec lanskega novembra in letos so jablane že prvič obrodile. Letos pričakujejo 15 ton pridelka. "Investicija je velika, pričakujem, da se povrne v tretjem letu, ko bo, če bo šlo vse po pričakovanjih, kar deset kilogramov pridelka na sadiko. Pršenje, ki se sproži ob ni^m temperaturi in rastlino zaščiti pred slano, pri nas še "'hi razširjeno, zelo pa se je uvd'je javilo v Tirolih." j|: Naslednja investicija, ki ^ Zaradi ugdnih klimatskih jo bodo lotili, je hladilnic**! pogojev pri Torkarjevih ne Letos še ne bo potrebno, t0 pričakujejo težav s shranje- prihodnje pa načrtujejo p^sv vanjem, prav tako zaradi do- sebne prostore, kjer boo% volj ostrih zim in številnih ptic lahko hranili do sto štirideseti) ni veliko škodljivcev. "Seveda ton sadja. • M.A. 0 JU AS O a UREJA: Vilma Stanovnik nedeljo zvečer so v Podmežakli sklenili slovesnosti ob praznovanju 40-letnice osvojitve prvega naslova državnih prvakov [TURNIR SPARTAKU, APLAVZ NEKDANJIM JUNAKOM Jpjub hudemu mrazu je več kot 2500 gledalcev uživalo na sklepni tekmi prazničnega turnirja med domačim Acronijem in moskovskim Spartakom - Plakete igralcem in klubskim funkcionarjem, Kl so osvojili prvi naslov prvakov za Jesenice ter priznanja nekdanjim igralcem Jesenice, 3. januarja - S finalno tekmo med Acroni Jesenicami in ovitim moskovskim Spartakom se je v nedeljo zvečer v oamežakli zaključilo praznovanje ob 40-letnici osvojitve naslova državnih prvakov za jeseniške hokejiste. Zato !? j.' kljub zanimivemu srečanju, glavna pozornost posvečena Drl < ' '8ra'ccm m hokejskim delavcem, ki so sodelovali "n tem pomembnem športnem dogodku pred štiridesetimi leti. Tako so pred tekmo na led »vabili igralce, ki so si leta ^57 v Beogradu prigrali naslov javnih prvakov. Trije od najin: Dušan Brun, Dušan Kaltne-**' In Anton Korantar so že S^rli, priznanja pa so prejeli: »oris Cebulj, Niko Čebulj, Ivo gomjan, Jože Dolinar, Dušan "ribar, Ciril Klinar, Marjan Kri«tan> Jože Novak, Tone l£™hx* Jože Trebušak, Zvone i«renšek in Cene Valentar. Prav tako sta v sezoni 1956/57 za Jesenice igrala tudi i' 7^ Stanko No* "J.^daf že pokojni Nejc zv h- Pa OD osvojitvi prve ea»ce nista nastopila v Beo-F«au. Klub so tisto sezono jojih: Drago Celar, Karol f/ančeškin, Matko Medja, y Pribil, Dore Čufer ter Slovesnost ob 40-letnici osvojitve prvega naslova državnih prvakov za Jesenice v Podmežakli je bila tudi priložnost za zahvalo igralcem, ki so še pred nedavnim tresli mreže jeseniškim nasprotnikom. Tako so se s priznanji zahvalili: Zvonetu Suvaku, Cvetu Pretnarju, Marjanu Kožarju, Bojanu Magazinu, Enesu Crnoviču, Simonu Srooleju, Klemenu Tičarju (priznanje je prevzel njegov sin Rok) in Dragu Mlinarcu. Han sed ■»sr te .na Anton Tomazin .- Verovšek, poleg njih pa J°*a delo v klubu skrbeli tudi: t^nek Blaha, France Božič, Brun, Vaso Deretič in na Metod Balderman ter J"™ Rebolj. Vsi nekdanji igralna U° se v nedeljo predstavili neVrf •' 50 Poželi močan aplavz jesen^ljlh in sedanjih navijačev skun ea nokejskega moštva, JpJL"0 Pa so ugotavljali, da cscnicei brez hokeja na bi bile 'jKar danes so. ljubi/?- 50 nunuli konec tedna su-. J! hokeja na Jesenicah ^ prišli na sv™ račun. Na Na nedeljski tekmi se je v dresu železarjev prvič predstavil novinec Andrej Smirnov, ki je zamenjal branilca Vladimir a Aleksušina. prazničnem turnirju so se namreč pomerile najboljše tri gorenjske ekipe: Acroni, Sportina in Triglav, v goste pa so povabili tudi sloviti moskovski Spartak, ki je bil seveda prvi favorit turnirja. Po porazu Triglava proti Acroni Jesenicam in Sportine proti Spartaku sta se v nedeljo v tekmi za tretje mesto pomerila Sportina in Triglav. Boljši so bili Blejci, ki so zmagali 8:6 (4:1, 2:2, 2:3). Igralci iz sezone 1956/57 se radi spominjajo zmage in prvega naslova državnih prvakov za Jesenice. Jnjoštvo0* teknu so hokejisti Spartaka 7:6 premagali domače Moskovčane to ni zmedlo, saj 0 Acroni Jesenic. . so v slabih dveh minutah na j ^avalni klub Radovljica Park hoteli Bled ima že vodilno mesto v Sloveniji 5'V SYDNEY ŽELIJO S ŠTIRIMI TEKMOVALCI Bled, Zelo zanimiva in do konca negotova pa je bila finalna tekma med domačim moštvom Acroni Jesenic in Spartakom, ki pa so jo žal pokvarili neodločni sodniki (Bundalo, Gruškovn-jak, Bohinc). Jeseničani so takoj na začetku povedli, nato pa so že v prvi tretjini gostje povišali kar na 1:4. v drugem delu srečanja so domači hokejisti igrali odlično, zlasti pa se je odlikoval drugi jeseniški napad (Sodja - Rožič- Vari), ki je uspel zatresti gol kar trikrat zapovrstjo. Z zadetkoma Rahmatulina m Bikovskega je bila razlika že 6:4 za Acroni. Toda izkušene začetku zadnje tretjine kar trikrat premagali vratarja Bojana Škerjanca. Ta je v vratih zamenjal poškodovanega Ole-ga Sevceva, ki je zoprno poškodbo prepone staknil prav na svoj rojstni dan. Namesto s slavnostnim vzdušjem pa se je turnir končal s pretepom, saj so vročekrvni ruski hokejisti "ponoreli" predvsem zaradi nenavadnih sodniških odločitev, ki so sicer povzročale hudo kri na obeh straneh - tudi v domačem moštvu. Na koncu so jo skupili celo sodniki in boj med sodniki in ruskimi hokejisti v ozadju je bil celo bolj zanimiv od podelitve spominskih pokalov. • V.Stanovnik, foto: G.Šinik 8reča'n ^anuarJa ' Dan pred silvestrovim so se na novoletnem Tl° ca. p Ju zbrali vodilni predstavniki Plavalnega kluba Radovlji- sokoli ^ote' Bled. Kjer drugje, kot pri enem svojih prvih in ^° Poda?-? v sPonzorJev' v Park Hotelu, kjer so podpisli tudi novi velikeJ stare sP°nzorske pogodbe. Dejstvo je pač, da kljub f lenari Jrudu tekmovalcev, trenerjev in vodstva kluba, brez ,t" rabili ane.s Pa* ne gre. Denar pa bodo Radovljičani še kako dC^aiboli svoje najboljše (pa tudi mlade) plavalce radi ifl tadi, minulo leto V »a evronfmi k°lajnami končala ^»ocku R, m P^enstvu v Ros-'f,svetovn;0lc8 Mtakc so ^ v dSednarfm ??kalu in na veIikih s* Uvrstitta dnih tekmovanjih z mvami med šestorico naj- boljših izkazali tudi Nataša Kej/ar, Tanja Blatnik in Marko Milenkovič, prav tako pa ne gre zanemariti uspehov mladih radovljiških plavalcev, ki obetajo, da bodo z leti lahko prevzeli vlogo trenutno vodilnih štirih plavalcev v klubu. Zato je predsednik kluba Jože Rebec ob rezultatih najboljših še posebno poudaril dejstvo, da je PK Radovljica - Park hoteli Bled tudi ekipni državni prvak v mlajših kategorijah in s tem vodilni klub v državi tako po rezultatih kot strokovnem delu. Želijo pa si, da bi se Alenki Kejžar na naslednjih olimpijskih igrah v Svdnevju pridružila še vsaj trojica radovljiških plavalcev. Na radovljiške plavalce pa niso ponosni le v klubu, ampak v vsej občini. Zato jim je za uspehe čestital tudi domači i- Sk Predsednik PK Radovljica Park Hoteli Bled Jože Rebec in direktor Digitela Franc Čimžar sta podpisala pogodbo o sodelovanju za štiri leta. župan Vladimir Černe, ki je ob tej priložnosti tudi povedal, da so mu všeč ambiciozni načrti kluba, prav tako pa se je klub izkazal tudi pri gospodarjenju z radovljiškim bazenom. Da so sredstva (denar ali material), ki ga dobivajo za svoje delo radovljiški plavalci dobro naložen pa dokazujejo tudi vedno novi pokrovitelji, ki se pridružujejo delu kluba. Tako so pogodbe s klubom tudi za naslednje leto podaljša- li: zavarovalnica Adriatic, Čistilni servis Prosen, Integral Jesenice in Elan Begunje, na novo pa so pogodbe podpisali: Triangel Celje za dve leti in Digitel Ljubljana za štiri leta. Že v sredo pa so najboljši radovljiški plavalci skupaj s trenerjem Cirilom Globocni-kom odpotovali v Hong Kong, kjer bodo te dni nastopili na novih tekmah svetovnega pokala. • V. Stanovnik, foto: G. Sinik SMUČARSKI TEKI ZGODOVINA SE PONAVLJA Poljuka, 29. decembra - Mrzlo vreme ni oviralo 132 tekačev in tekačic, ki so se v Kranjski dolini drugič v tej sezoni pomerili za pokal Emona. Tokrat so se na progo podali tudi naši biatlonci in se enakovredno kosali s tekači, kljub temu da so tekmovali v klasični tehniki, za katero so progo in celotno tekmovanje lepo izpeljali športni delavci TSK Bled pod vodstvom vodje tekmovanja in tudi klubskega trenerja Vinka Poklukarja. Značilnost zadnje tekme letošnjega leta je velika izenačenost med tekači oz. biatlonci, saj je med moško trojico prvouvrščenih le 8, med dekleti pa 20 sekund razlike. Zmago je v Logatec odnesel Jože Petkovšek, dve sekundi je zaostal biatlonec iz Gorij Jože Poklukar, tretji pa je bil Jože Kavalr iz Rateč. Od petega do sedmega mesta so se razvrstili Ivan Maric (Bled), biatlonec iz Tržiča Tomaž Globočnik (Merkur Kranj) in še en tekač kluba organizatorja Peter Torkar. Med junioni je najmanj časa za isto progo kot člani (15 km) porabil Vasja Rupnik iz Logatca, nekaj sekund več pa varovanec Marka Gracerja - trenerja Planice, Aleš Novak. Sebastijan Ritoper (Bled) je bil četrti, biatlonec Gašper Grašič (Merkur) pa šesti. Z zmago in doličnim tekom v konkurenci starejših mladincev si je Ratečan Marjan Zagoršek zagotovil mesto v reprezentanci za tekmo ICC v nemški Furtwangen, kamor pa ne bo treba devetouvrščenemu Roku Šolarju (Merkur Kranj) in Anžetu Globevniku (Bled, 10). Med mlajšimi mladinci je klasični korak najhitreje vlekel Klemen Lauseger (Merkur), naslednik odličnih gorianskih tekačev Rok Bremec pa je bil deseti. Tudi med predstavnicami nežnejšega spola se je zgodovina ponovila, saj je lansko zmago v najstarejši, skupni kategoriji juniork in članic obranila Kamničanka Andreja Mali (Jub Dol). Srebrno medaljo je v Kranj odnesla njena prijateljica Mateja Mohorič, šesto in sedmo mesto pa sta si pritekli Vesna Zevnik in Jera Rakovec, vse tečejo za Merkur. Zmagovalka med starejšimi mladinkami Petra Majdič (Jub Dol) je bila le 3 sekunde počasnejša od Malijeve in je tako malce presenetljivo prehitela tudi uspešno biatlonko Tadejo Brankovič, ki se je tako zadovoljila z drugim mestom v tej kategoriji oz. treztjim absolutnim časom. Nuša Žibert iz Preddvora je bila deveta v tej kategoriji. • M. Močnik NAMIZNI TENIS Kriški namiznotenisači so ponosni na zasluženo priznanje OSTATI ŽELIJO MED NAJBOLJŠIMI Križe, 3. januarja - Športni kolektiv, ki se mu ie v minulem letu izpolnila velika želja, namreč uvrstitev v elitno državno ligo, so namiznotenisači Križ. Za ta svoj "podvig", ki je bii sicer plod načrtnega dela kluba, pa tudi za uspehe v ženski in mlajših selekcijah, so pred dnevi prejeli tudi plaketo občine Tržič. Plaketo so ponosno pokazali tudi na ponedeljkovem novoletnem srečanju, ki so ga (s pomočjo sponzorja, gostišča Smuk in pridnih mamic) pripravili v mali dvorani za pošto v Križah, kjer so si uredili začasne dodatne prostore za vadbo. Klub ima namreč poleg moške ekipe, ki nastopa v najvišji državni ligi, tudi perspektivno mlado žensko ekipo, ki nastopa v 2. ligi in močan podmladek, ki se kali v nižjih ligah in na različnih tekmovanjih. Kot je povedal predsednik NTK Križe Mitja Snedic Križani še naprej želijo nastopati v prvi državni moški ligi, zato si želijo za drugi del tekmovanja v ekipo pridobiti močno okrepitev. Če jim bo to uspelo, bo znano že naslednji teden. • V.S. KOŠARKA DERBI NA PODNU Škofja Loka, Radovljica, 3. januarja - Košarkarji > končanem prvem delu tekmovanja v državnem prvenstvu ne počivajo. Že jutri čaka nov krog tako ekipe v Al kot A2 ligi V A2 ligi bosta na Gorenjskem dve tekmi. Vodilna po prvem delu prvenstva Loka kava bo v derbiju kroga v domači dvor . i na Podnu v Škofji Loki gostila Comet. Zanimiva tekma, ki pomeni nov korak proti Al ligi, se bo začela ob 20. uri. V dvorani Gimnazije na Jesenicah pa bo ekipa Gradbinca Radovljice gostila Jezico. Tekma se bo začela ob 19. uri. Ekipa Triglava jutri gostuje v Dobovi pri ekipi Brežic. • V.S. 1t% IC fE JP SPET TEKME ALPSKE LIGE Bled, Jesenice, 3. januarja • Hokejisti v Alpski ligi bodo danes in v nedeljo nadaljevali s tekmovanjem. Tekem v Sloveniji danes sicer ne bo, saj ekipa Acronija Jesenic gostuje pri CE Dunaj, Sportina pri Milanu in Olimpija Hertz pri Gradcu, bolj zanimivo pa bo v nedeljo, ko Sportina na Bledu gosti Bolzano (ob 18.30 uri), Olimpija Hertz v Tivoliju gosti Beljak, Acroni Jesenice pa gostujejo pri Feldkirchu. • Vs. HOKEJSKA STAVmCA V zadnji številki naše priloge Je-se-nl-ce smo spraševali po bivšem hokejistu Iz ekipe Acroni Jesenic, ki je bil tudi na sliki. V našo redeakcljo smo (kljub praznikom) dobili nekaj več kot tristo pravilnih odgovorov, da je to Cveto Pretnar, brezplačne hokejske vstopnice za tekmo Acroni Jesenice - Olimpija Hertz v torek, 7. januarja, pa je žreb namenil: Bojanu Rozmanu, Črnivec 25/a, Brezje, Darji Vidic, Razgledna pot 14, Jesenice, Andreju Jamniku, Gabrovo 4, Škofja Loka, Tini Tavčar, Hrušica 90, Hrušica, Damirju Bešiču, Kovorska 3, Tržič, Goranu Gregorčiču, Kriška 24, Kranj in Lojzki Taier, Spodnje Gorje 204, Zgornje Gorje. Nagrajenci lahko vstopnice iz osebnim dokumentom) dvignejo pri blagajni HK Jesenice pred torkovo tekmo. Tokrat pa vam zastavljamo novo vprašanje, za katerega pa bo potrebno več sreče. Sprašujemo namreč, kakšen bo končni rezultat torkove tekme Acroni Jesenice -Olimpija Hertz. Upoštevali bomo odgovore, ki bodo imeli poštni žig do 6. januarja, pošljite pa jih na naslov: športno uredništvo, Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali pet praktičnih nagrad. tičnem področju v letu 1996 so bile seveda volitve in z njim povezana politična kampan- Koliko bo pravima država? IS/Žarko Jenšterle, zunanji sodelavec N a j p o - gi pa socialdemokratov, za Ker v prihodnjem letu na membnejši obe stranki pa velja, dasta vidiku ni kakšnih prelomnih dogodek na se zadeve lotili z vsem zgodovinskih trenutkov, se notranjepoli- potrebnim ritualom. Tako bodo verjetno na ulice poje bilo treba Slovence pre- dajali predvsem zaradi so-pričati o nujnosti vključe- cialne krize. In to s toliko vanja v Evropo in jih večjim zagonom, kadar strašiti z vsemi mogočimi bodo novi bogataši javno ja. V primerjavi s prejšnjimi posledicami, če se to ne razkazovali svoje na hitro volitvami je bila ta precej zgodi, na drugi strani pa so pridobljeno bogastvo. Obli-bolj mila in dostojna, pre- jih prepričevali o nujnosti kovanje nove elite, predvsem po zaslugi natančnej- spremenjene volilne zako- dvsem tiste s sumljivo ših pravil, pa tudi zaradi nodaje, ki da bo omogočala pridobljenim kapitalom, je manjše količine denarja, ki bolj poštene volitve. lahko zelo dvorezen meč. so ga imele stranke na Toda pokazalo se je, da so razpolago. Prve slovenske Slovenci očitno preutrujeni V daljnem Peruju so re-demokratične volitve so zaradi politike. Pri Evropi cimo tamkajšnji gverilci gi-namreč kasneje pokazale, neposredno tako ali tako ne banja Tupac Amaru čez noč da se lahko nepremišljeno morejo sodelovati, na refer- svetovno politično elito soo-trošenje denarja strankam endumu pa so zgovorno čili z dejanskim stanjem v hitro maščuje. Nekdanji de- dokazali, da se jim po driavi. Okoli 500 ljudi, ki so mokrati so imeli glede tega volitvah ne zdi vredno še se najprej zbrali pred boga-ialostno izkušnjo, ko število enkrat odhajati na volišča, to obloženimi mizami, je dobljenih glasov niti slučaj- Še posebej, če jim ni povsem nenadoma obtičalo v vele-no ni ustrezalo količini jasno, o čem naj sploh poslaništvu s samo štirimi vloženega denarja v predvo- odločajo. stranišči, z odklopljeno lilno propagando, Slovens- Slovenci se na splošno z elektriko in vodo ters e ob ka ljudska stranka pa se je visoko politiko ne ukvarja- tem soočilo še s pomanjkan-še dolgo ukvarjala s proble- jo, poleg tega pa med njimi jem hrane in nevarnostjo mom vračanja najetih kre- ni ravno priljubljena dema- epidemije kolere. Toda to ditov. gogija. To se je v preteklosti so razmere, v katerih živo-Šola je bila torej koristna, že nekajkrat pokazalo. Slo- tari ogromno perujskih prešaj vsaj zaenkrat ni slišati o venci niso "mitingaši", tako bivalcev. kakšnih večjih denarnih kot recimo Srbi, kjer se predvolilnih aferah, politika odvija na ulicah v V Sloveniji takšne nevar- Stranke so očitno večino neposrednem soočenju pri- nosti zaenkrat še ni, prav energije usmerile v drugo padnikov različnih strani, nikjer pa ne piše, da se vrsto propagande. Mednjo Naši ljudje gredo na ulico zgodovina ne more ponovi- lahko štejemo tudi spreje- bolj poredko, največkrat pa ti. Zaradi tega je glavna manje španskega kompro- v res ključnih primerih, kot naloga prihodnje vlade še misa ter referendum za je bil recimo ob procesu vedno v tem, da skuša najti spremembo volilne zakono- proti četverici ali pa, kadar pravo razmerje med social- daje. Prvi je bil projekt jih k temu prisilijo eksis- no pravično državo in gos- liberalne demokracije, dru- tenčne razmere. podarskim napredkom. Pogled z drugega brega Je od veselega časa teklo leto jReter Čolnar, zunanji sodelavec \ I 12 P Vsaka novica ima svojo dobro in slabo stran. Poglejmo. Z novim letom smo za eno leto starejši! Ful kul za tiste, ki na vprašanje o starosti povedo, koliko bodo letos stari in neprijetno ugotavljanje za tiste, ki govorijo, da ni olikano vprašati po njihovi starosti. Vprašajmo drugače. Ali smo z letom več tudi pametnejši? Smo bolj umirjeni in razsodni? Upajmo! Se bo to zgodilo tudi pri upravljanju Kranja? Čas bo pokazal svoje. Prešeren je pri uvodnem sonetu v Sonetni venec zapisal: Je od veselga časa teklo leto... Povedal je, da se ni dogajalo nič tako zelo pomembnega in pretresljivega do takrat, ko mu je bilo gorje rojeno "od dveh očesov čistega plamena". Je tudi lani "od veselga časa teklo leto"?. Vsaj v Kranju bo zagotovo to držalo. Nič presenetljivo novega. Po starem vzorcu so se odvijali celo prepiri, ki včasih poptegnejo že kar nekam na otročje. Zbadanja in duhovičenja, ki se dogajajo pri vodenju in upravljanju mesta bi včasih lahko zamenjali za (slabo)umno televizijsko nadaljevanko, če ne bi šlo za življenje in počutje ljudi, ki v njem živijo. Poglejmo primer. Svetnik Peter Orehar, bivši predsednik bivšega izvršnega sveta bivše SO Kranj na sejah mestnega sveta rad pokaže, da obvlada materijo, da je v njem ostala še zvrhana mera neuresničenih idej. Tako je tudi predlagal, da naj bi prekategorizirali cesti Kokrica-Bobovek-Spodnja Bela in Goriče-Trstenik-Bašelj-Zgornja Bela med regionalne ceste. Predlog je utemeljil s tem, da cesti povezujeta dve občini in občinski središči, da sta to turistični cesti, da omogočata dodatni gospodarski razvoj in da s svojim strateškim pomenom ohranjujeta poseljenost. Če bi postali cesti regionalni, bi zanje skrbela država. Ni kaj! Pametno in prepričljivo! Pametno in prepričljivo, dokler ne preberemo odgovora, ki ga je podpisal sedanji župan dipl.inž. Vitomir Gros, bivši predsednik bivše SO Kranj, z bivšim izvršnim svetom, ki mu je predsedoval Peter Orehar. Iz odgovora izvemo, da praktično vse lokalne ceste po novem povezujejo dve občini in občinska središča, da tudi drugim lokalnim cestam lahko rečemo, da so turistične, da ni znano, kaj pomeni dodatni gospodarski razvoj, da pa sicer Mestna občina Kranj bolj skrbi za gospodarske spodbude kot država. S prekategorizacija bi Mestna občina Kram prejela manj denarja z§ vzdrževanje lokalnih cest. Nadaljevanje sledi. V uvof du nadaljevanja je najpr(% pojasnjeno, da je Peter Om' ehar sedaj uslužbenec MUW istrstva za promet in zvezi ki tako gradi vzdržuje regidk, nalne ceste, da je za predlm I gani cesti bolje, če bosta f lasti in upravljanju kranjski občine. Našteta je vrsta očm kov na račun Ministrstva |[] promet in zveze, ki se ah dolgem naštevanju konlkk kar na koncu neobnovljem Oldhamske ceste v samem Kranju. Oldhamska cesta se p zavarovalnici nadaljuje d kranjske obvozne ceste j Kidričevo cesto. Glej zlorm ka! Ta Kidričeva cesta, i povezuje dve državni cestk je v lasti in upravljanji kranjske občine. Žaram tega, predlaga župan, iw Kidričeva cesta postane m gionalna, torej državna. Če ne dvomimo o vsem | strani župana povedanega se nam lahko vsiljujejo nt\ kam zlobne misli: Le k&\ ima župan proti prebivm cem ob Kidričevi cesti, $ predlaga, naj "njihovo" cesi to" prevzame v upravljanj^ ministrstvo, za katerega j\ prepričan, da je ne bo dob^ upravljalo? Božična zgodba Na sam božični večer sem obiskala družinico, v kateri ponavadi, čez leto, živi le en družinski član. Tončka. Toda ob praznikih in Čez nedeljo se k njej preselita nečaka Valerija in Mitja • sestra in brat, ki drugače živita ločeno. Rojena sta bila staršem, ki niso znali (ali pa niso hoteli) dati niti ljubezni, topline niti varnega naročja. Valerija in Mitja sta imela, po svoje, srečo. Kadar jima je najhuje, najdeta pot do svoje tete Tončke. "No, da nadaljujem o tem, kaj se je Zgodilo z Valerijo. Zdravniki niso ugotovili samo tega, da ima pljučnico, temveč so bili zaskrbljeni tudi zaradi številnih podpludb in podhranjenosti. Otrok, ki se je po tednu ali dveh v bolnišnici raziivel in prišel k sebi, je pravil grozote, da so šli sestram lasje pokonci. Kmalu je seveda ves oddelek vedel za te zgodbe. Ko sem prihajala na obisk, so me spremljali začudeni in resni pogledi, da sem se še sama, nič kriva, počutila nelagodno. Vprašali me boste, zakaj otrok nisem vzela k sebi. Saj bi jih, toda... moj mož je bil zelo bolan. Imel je raka in me je potreboval podnevi in ponoči. Leta se je vlekla njegova bolezen. Pa še otroški vrišč ga je grozno motil - bog mu daj večni pokoj, tak je bil." Valerija, ki se je iznenada prikazala iz kuhinje, se je usedla zraven tete Tončke, odmaknila stol in se ji naslonila na kolena. Tončka jo je pobožala po laseh in kot bi se bala. da bi ji deklica ušla. "Čeprav sem bila takrat še majhna," je povzela besedo Valerija, "se še dobro spominjam vseh zdravnikov in neke gospe, kije prihajala in me "zasliševala". Mame ni bilo nikoli. Saj je nisem niti pogrešala, ampak vseeno... V bolnišnici sem ostala še potem, ko sem bila že popolnoma zdrava. Imela sem veliko igrač in oblek. Najbolj so mi bile všeč copate. Imeli so cofke, ki so ob dotiku "zajokali". Uf, kako sem se rada igrala z njimi! Nekoč je k meni spet prišla tista s socialne (tak grozen parfum je imela, da mi je bilo zmeraj slabo!). Z njo je bila še neka starejša gospa. Rekli sta, da za nekaj časa ne bom šla domov, temveč me bo vzela k sebi tista gospa in da bom pri njej. Jaz pa v jok! Da ne grem, da me doma čaka mama, da hočem teto Tončko in da ne maram USODE Piše: Milena Miklavčič nikogar drugega. Jokala sem kot dež! Toda cigareto. Tako smo čakali. Minevale so nič ni pomagalo. Tista gospa, pozneje sem ji minute, ura, dve, preden se je vrnila mama. rekla teta Slavka, me je prijela za roko in mi govorila, da mi bo lepo, da bom imela svojega mucka in da me ne bo nihče tepel. To se mije že lepše slišalo. Tri leta sem živela pri njej. Imela je še sina, ki je še študiral. Njen mož je bil bolj mrk, toda vseeno mi je naredil sanke, s katerimi sem se spuščala po bregu za hišo. Le teto Tončko sem zelo Bila je popolnoma drugačna, kot sem jo imela v spominu. Stekla sem k socialni in se je močno oklenila. Ne, ne, ne bom ostala tu, sem kričala. Socialna se je nekako izmotala iz mojega objema, prijela mojo mamo za roko in jo odpeljala na hodnik. Tam sta nekaj šepetali in se kregali, jaz pa sem morala varovati tistega otroka. Pri meni mu pogrešala. Včasih me je obiskala, in takrat je je bilo lepo, zato se me je oklenil okoli vratu bil zame največji praznik. Res sem imela in čez čas zadremal. svojega mucka. Ime mu je bilo Riki. Na Bregu sem začela hoditi tudi v šolo. Bila sem odličnjakinja. S sošolci se nisem najbolje razumela. Zafrkavali so me z vsem mogočim. Po svoje je bilo razumljivo. Kraj je bil majhen, vsi so vedeli, da sem pritepenka in otroci so ravnali tako, kot so slišali govoriti starejše. Vsak dan sem se s kom stepla. Bila sem ihtave sorte. Nekega Gašperja sem nekoč prijela za vrat in ga tiščala pod vodo, ker mi je celo iglo zabodel v stegno. Tončka: "Valerija je doma ostala kakšno leto ali celo več. Koliko časa si zdržala?" Valerija: "Najtežje mi je bilo zaradi bratca. To je bil tale navihahec, ki sedi tamle za televizijo. Kar naprej mi je lazil za petami in me klical Veli, Veli, kje si, Veli, lačen, Veli, daj me spat... kot bi bila jaz njegova mama! Morala sem v šolo in včasih me je bolelo srce, ko sem ga pustila v stanovanju samega. Mama v tistem času ni imela nobenega Tončka: "Albina me je poklicala ravno takrat, ko sem imela moža v bolnišnici. Utrgala sem si le eno popoldne, da sem prihitela k otrokoma. Bila sta taka revčka! Jezila sem se nad socialno, da so poslali Valerijo nazaj, bila pa sem vsa zgrožena, ko sem videla, v kakšnem stanju je bil Mitja. Uboga otroka! Oklepala sta se arug drugega in jokala. Albina se mije v obraz smejala. Po očeh sem ji videla, da jo spet "nosi" (to je pomenilo, da si je našla novega moškega). Šla sem na policijo, v šolo in k socialni. Za božjo voljo, sem jih prosila, ukrenite kaj. Trenutno so vse kapacitete pri rejnikih zasedene, mi je rekla tista "baba" na socialni. Valerijina razredničarka pa mi je prisluhnila in kar oddahnilo se mi je, ker se je zavzela za dekletce. Izbojevala sem nekakšne bone, s katerimi je hodila Valerija v trgovino po mleko in kruh. Za Mitjo je skrbela kot prava mama, resnično..." Valerija: "Takrat sem si že našla prvo druščino. Fantje so mi rekli, da sem lepa in to me je naredilo domišljavo. Poleti smo ležali na bregovih Save in se mečkali. Vedeli so, da sem že kradla po trgovinah in vedno znova moškega. Samo pila je kot žolna. In naju - Tega ni nihče omenjal, ko so me peljali k pretepala. Iz kište je vzela poleno in ga so želeli poslušati, kako je bilo. Začela sem ravnatelju. Le moje ravnanje je bilo tisto, ki zalučala proti nama. Kar brez vzroka, ali pa špricati šolo, da sem bila lahko z njimi, so ga vsi po vrsti obsojali in se zgražali." zato> \^er sva bua pri igranju preglasna. Ne Povsod nas je bilo zadosti. Šli smo stavit, če (Tončka: "Nihče ni znal ravnati s tem spominjam se, da bi kje delala. Pohajala je si upam ukrasti usnjen jopič, ki mi je bil že ubogim otrokom. Valerija je rabila le veliko sem ter {]a_ povsod jo je bilo zadosti. Nekoč dlje časa blazno všeč. Veš, da sem pristala! nežnosti in topline, pa je bilo vse v redu.) z Mitjem že dva dneva nisva nič jedla. Bratec To je bila moja velika trofeja, s katero sem Po treh letih se je rejnici Slavki ženil sin in se je jpf^ jaz pa „^m vedela, kaj naj postala "znana". Jopič je imel polno zadrg in Valerija je morala od hiše. Kam? naredim. Iz šole sem prinesla malico, da sem pasov. Nosila pa sem ga poleti in pozimi, "Najprej sem šla domov. Kako čudna jo delila z njim. Potem mi je padlo na pamet, dokler ga nisem prerasla." beseda je bila to! Mame nisem videla že da bi lahko smuknila v trgovino in če me ne bi nihče opazil, bi Mitju prinesla kakšno čokolado. Ko sem to naredila prvič, je bilo celo večnost, Dušana tudi ne. Bilo me je grozno strah. Po svoje sem se zelo navezala na Slavko. Pri njej mi je bilo lepo. Res! Ko me je socialna pripeljala k mami, je ni bilo doma. Le neki otrok je sedel v kuhinji in jokal. Bil je umazan in pokakan ter polulan. Joj, kako je smrdelo! Tista ženska, ki me je pripeljala, je začela globoko vdihovati in se Mitja, ki je bil ves čas lepo tiho pred televizijo, se je oglasil s kratkim komentar- vse v redu. Le noge so se mi tresle. Petič ali jem: "Mene je pa kar pustila, da sem bil sam šestič so me dobili. Da kradem, so kričali Sram te bodi!" name. Da sem tista, so si govorili, ko so poklicali policaje. Prišel je neki mlajši moški, tak lušten, me pogledal in ni mogel verjeti. Saj je še otrok, sem ga slišala reči. Nihče me jeziti nad "šefe", ker so jo prisilili, da me je ni vprašal, zakaj sem kradla. Le obsojali so pripeljala nazaj. Vzela je otroka v naročje in ga potem kar pod pipo umila in malo očedila. Po vrsti je odpirala omare, toda iz nobene se ni pokazalo nič užitnega. Kako je takrat mene grabilo pri srcu, še danes ne znam razložiti. Bala sem se, tako strašno sem se bala! Otroka je posadila na kolena meni, se usedla k oknu in si prižgala me. Nekako so izvedeli tudi v šoli. Učitelji so že morali izčvekati po razredih, da so se me vsi izogibali. V meni se je spet prebudila ihta. Pretepala sem se kot Rambo. Začela sem dobivati slabe ocene. Namesto petič, dvojke in cveke. To me je najbolj glodalo, kajti ko sem bila v bolnišnici, sem se zaobljubila, da bom nekoč postala zdravnica." (Po toliko letih njegove besede niso izzvenele preveč hudo, toda vseeno je Valerija planila k njemu in ga močno objela.) (se nadaljuje) Vsem bralcem Usod želim v novem letu veliko sreče, zdravja in ljubezni in da bi vsak izmed vas našel v lepih in težkih trenutkih človeka, s katerim bi lahko delili vse, kar vam bo ležalo na duši. Milena © HALO - HALO GORENJSKI GLAS Q TEL.: 064/223 111 S? ° *• spr«i«mamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na i *01soyi 1 v Kranju oz. povošti - do 12.30. ure dan predi kidam Gorenjskega glasaf Cena oglasov in \ponudb v rubriki: Izredno ugodna. r 1 ** * AVTOŠOLA B in B Vam želi sreie v letu 97 IZDELOVANJE IGRAČ VESELA TOMBOLA SR. VAS 21, ŠENČUR tel.: 064/411-950 MALI OGLASI © 223-444 Želite razveseliti vašega otroka. Ponujamo vam didaktično in družabno igro, prek katere se otrok igra in uči. Spoznava sadje, zelenjavo, živali in cvetlice. Primerna je za otroke od 4. leta dalje, zlasti za male šolarje in nižjo stopnjo OS. Še posebno bo prav prišlo ob zimskih dneh in počitnicah. H IN D Krani' tecai s* zacne 6' januarja dopoldne ob9. uri in popoldne A A jP JP A A nnnD«mT ctđrtTT " III D ob 18. uri. Radovljica - tečaj CCP se začne 20. januarja Ar AKA11 2> 1K UJI KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil najugodnejše obresti. Tel.: 064/211-847 OBVESTILA NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 34 PRO FOTO CENTER NAJVEČJA PONUDBA FOTOGRAFSKE OPREME NA ENEM ; KOLODVORSKA 3, KRANJ MESTU. TEL. 266-552 ■ * AVTA ćai A Tečai CPP se začne y ponadal|ak, . J*yiO SOLA 6.1.1997, ob 9. uri dopoldne in Tpl • 31 liA35 ■NO. HUMAR ob 18. uri popoldne. IVImWII VV«# AVTOBUSNI PREVOZI 1.2. Munchen - nakupovalni izlet \URINOVEC, 731-050 ' 5^^WVO VODSKI Samostojni podjetniki, lastniki d.o.o., pokličite 0609 641 -277 ali 064 ™WS KRANJ 228-162 in nam zaupajte vodenje poslovnih knjig. - klasična in posebna PERUTNINSKA PONUDBA - nedeljska kosila - možnost nočitve - ugodnosti za zaključne družbe Oblačila od 4 do 14 let. Ponudba tedna: jeans hlače, podložene, od 3.675 dalje, Kidričeva 12, Kranj Nudimo vam: - montaža lesnih talnih in stenskih oblog - izdelava mansard • izdelava in montaža balkonskih ograj - manjše mizarske storitve - tapetniške storitve GOST/5ČE METKA Podljubelj 140, tel: 59-086 odprto vsak dan OTROŠKA TRGOVINA P/A *T|- ■ i,,,_____111 jjiajiiiii iiii^iiW(iinipnw BONA, a\o.o., Kranj tel. 064/874 076 MOBITEL VANNI.d.o.o. - kompletna ponudba vseh vrst mobilnih telefonov. Ne Izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0609/637-200, GSM 041/662-552, 064/226-751_2 Prodam MEŠALEC za beton, malo rabljen. 0324-903 28 Pralni STROJ Gorenje, star 8 let, prodam. 0332-350 49 Prodam TRAČNO ZAGO za razvez hlodovine. 064-476 63 FRITEZO za pomfri in STROJ za sladoled prodamo. 0221-838, ves dan 38969 PEČ na olje GIBO 8500 in ŠTEDILNIK 30 cm, prodam. 0710-10038981 GLASBILA GLASBILA IN SYNTHESIZERJI Ro-land, Casio, Jamaha in ostala glasbila, ugodno v trgovini SINKOPA, 0802-274,801-211 37274 IZGUBLJENO Zlato zapestnico sem izgubila v soboto 28.12.96 pre ali v trgovini Živila Cirče. Lepo prosim poštenega najditelja, če mi jo vrne, ker mi je dragocen spomin. 0327-395 42 KUPIM ODKUPUJEMO VSE STARE IN UMETNIŠKE PREDMETE: slike, ure, pohištvo, nakit, kovance in razglednice. VSE TE PREDMETE TUDI RESTAVRIRAMO. ANTIKA, Tavčarje-va 7, Kranj, 0221-037 in 211-927 1 Kupim kletko za okoli 20 kokoši. 0061/841-263 56 Odkupujemo vse vrste HLODOVINE tudi na panju. 0225-191, 041 661- OSTALO CISTERNO za nafto ali olje pravokotno 7000 I, ugodno prodam. 0738-028 19 Izpsodite si VIDEO KAMERO SONY, uporaba je enostavna, posnetki odlični, cena ugodna. 0222-055 37040 PRIDELKI LOKALI SENO goveje balirano z dostavo, prodam. 0067/53-104, zvečer 5 POSESTI Oddam GARAŽO pri Vodovodnem stolpu v Kranju. 0061/123-50-02 23 V središču Mengša prodamo takoj vseljlvo NOVO HIŠO. 0061/738-426 29 Najamem kmetijska zemljišča na območju Bleda in širše okolice. 0 725-656 62 TEČAJ CPP SE ZAČNE V PETEK, 10.-1. 1997, OB 17. NOVOLETNI POPUST POSEBEN POPUST ZA ŠTUDENTE URI *VTO ŠOLA NIKOLOV UUBNO 105, TEL: 731-519 5 A L A Nudimo vam bogat jedilnik, tudi specialitete, ki jih ni povsod. Ponudili vam Britof pri Kraniu Domo nDie j60*'' zrezke, žrebičkov hrbet, pizze, solate, sladice in še in še. Tel• flL/i < 1 da niso imeli Srbi ie leta 1945 »polnosti po uresničitvi memorandumskih £ćr'°K ki sta jih izdelala že leta 1941 dr. *VQn Moljevič in Dragiša Vasic. Med vojno je n t(V.t0 Mihajlovičev strateški načrt. Po njem bi priu0 med Slovenijo in Srbijo že do posredne meje. Zanesljivo bi tedaj Srbi x °'h neposredno podporo zahodnih držav. t:hPreJ> ker so bili Hrvati s svojo NDH v PM*" nacifašističnih sil. Če sta bili take tf. aPorc in priznanja deležni Italija in Avstrija, Dot J' toliko bol}' velJal° za Srbijo. Najboljše v trdilo za take trditve je današnje obnašanje U/Zav do vojne na Hrvaškem in v Bosni. Vsako taf^^ljanje o samostojni Sloveniji bi bilo pod uni pogoji preprosta iluzija, je b)0™ novmar nam Je nedavno povedal, da tistem**' jugoslovanski komunizem, raj proti sm " v Sovjetski zvezi. Dano nam je bilo, da vselt Venci vsa povojna leta dobro in volj ansl<0 izkoristili. Ustvarili smo si zado-bitn materialno podlago za narodno samo-je 6% 0čividen skok ob vsej nenehni kritiki po u, d?sežen v narodni kulturi in prosveti, s infrlni Poudarkom na ustvarjeni ustrezni yraStrumuri. Zrini nn«/,« NIKO KAVČIČ Od Ranica prek Bavčarja in Janše v osamosvojitev (odlomki iz knjige Pot v osamosvojitev) Zaradi imamo posebne težave 5ociali xekdanJe8a standarda v zdravstvu in Ul(. zdaj so storitve prvih in drugih lahko za zgled marsikateri državi v Evropi. Slovenskim politikom in odgovornim funkcionarjem ne moremo odreči daljnovidnosti, ki so navajali domače odgovorne subjekte, saj se s svojim znanjem in s svojimi močmi postavijo na lasme noge in samostojno ustvarjajo mednarodne zveze. Tako so prek gospodarstva, kulture in znanosti spletli na tisoče vezi in poznanstven z ljudmi in institucijami zahodne civilizacije in kulture. Zato na samem prehodu ne bi smeli imeti toliko težav, s katerimi se zdaj spopadamo. V Sloveniji komunistični ideologiji prav gotovo ni bilo lahko uveljavljati revolucionarnih idej. Že v partizanih so bili komunisti prisiljeni upoštevati nazorsko pahljačo partizanov. Nič drugače ni bilo v povojni izgradnji, čeprav na podlagi ustavne doktrine enotnega jugoslovanskega delavskega razreda. Partijska oblast je bila pod nenehnim pritiskom družbenih kompromisov, ki so jo vse bolj potiskali V kot. Jugoslovanski partijski voditelji so delovali v razmerah, ko jim je vsak narod s svojimi posebnimi problemi in interesi povzročal nenehne skrbi in negotovost. Ko je Komunistična parija leta 1948 pretrgala kominternske vezi, je ostala brez mednarodnega proletarske-ga zaledja. Takrat sta dobila veljavo še posebej aduta, kot sta vojska in varnostne slulbe. Ko je Zavod po prekinitvi z Informbirojem prišel v neposredni stik z jugoslovansko politiko in trgom, ni razmišljal o človekovih pravicah. Dopuščal je posege domačih organov presiie, ko so Titu in sistemu varovali hrbet, Jugoslavijo pa še naprej znotraj trdno držali povezano. Mnoga mednarodna dogajanja od diplomatskega do ekonomskega podpiranja, so dokazovala, da zahodnemu svetu taka, to je Titova Jugoslavija, zagotavlja predvsem mir. Že nakj ler po Titu, ko je dr. France Bučar v Strasbourgu apeliral naj Zahod vendarle sprevidi in taki Jugoslaviji odreče nadaljnjo pomoč in kreditiranje, dokazuje, da »Zahoda naša notranja nerazvita demokracija nše ni nič motila. Ne vem sicer, koliko so resnična Kardeljeva barantanja za povojne slovenske meje. Domnevam, da so glede tega imeli glavno besedo in vlogo slovenski zgodovinarji in geografi. Nesporno je, da je bila današnja svobodna Slovenija zakoličena v določbah avnojsfce Jugoslavije. Takrat sprejeta teza o pravici do odcepitve je bila slovenska ustavna zahteva. Zgodovinskega deleža pri teh odločitvah Kardelju ni mogoče odrekati. Zanesljivo je povezoval stališča do vloge slovenskega naroda z novo jugoslovansko skupnostjo Z zgodovinskimi dejstvi. Že v svojem predvojnem Speransu je opredelil slovensko nacionalno bistvo. Kasneje je tudi iz cestne afere potegnil poduk. V njem je še pred padcem Staneta Kavčiča z njim podrobno razčlenil družbeno anatomijo odpora množic ob znani aferi. V tem dialogu je razvil prihodnjo ustavno zahtevo, v kateri je upošteval objektivne različnosti nacionalnih skupnosti, ki sestavljajo Jugoslavijo, s tem da bi se vsa ključna vprašanja v državi v prihodnje reševala s konsenzom. Pred tem pa ne smemo zanemariti vsaj dveh zgodovinskih prednosti. Prve, da se je Jugoslavija znebila kraljevine, in druge, da je kralja Srba zamenjal Hrvat Josip Broz - Tito. Ta trditev bo marsikoga spravila v ironičen posmeh ali celo v sovralno nasprotovanje. To me ne moti. Že sam sem bil prepričan, da so se lotili komunistični voditelji ustavnega projekta, ki jih ne more in jih ne bo preživel. Osebno sem bil o tem trdno prepričan. Tako kot sem bil prepričan leta 1941, da Nemci nikoli ne bodo premagali Rusov. Sis- tem, ki človeku ni odpiral možnosti sprostitve njegovih pobud in ki je vsestransko omejil osebno duhovno in materialno svobodo in odločanje, tudi ne more biti kot sistem uspešen. Zato je kljub določeni stopnji nitranje demokratičnosti doživljal skozi vsa desetletja težke pretrese. Življenje in razvoj sta postajala še težavnejša in bolj zapletena, ker je bil ves ustavni sistem enotno prirejen za jugoslovanski civilizacijski nacionalni mozaik. Spričo tega je bil Kardelj prisiljen vsakih deset let popravljati ustavo. Morda se je Tito že zaradi teh težav v šestdesetih letih želel znebiti Kardelja. To pa so mu preprečilo slovenski komunistični voditelji, saj so se vsi kot eden postavili zanj. čeprav so postali med njima za neko obdobje odnosi napeti, se je zunanje zavezništvo znova vzpostavilo in utrdilo, ko je bilo treba v državi in po republikah odpravljati nevarne nacionalne in liberalistične tendence. Za svoje oblastno preživetje je Tito potreboval in sprejel novo ideološko sistemsko oporo. Pri tem so mu zopet priskočili na pomoč Slovenci. Porodila se je nova ustavna tvorba; delavska ustava. Ta je s konstrukcijo pluralizma samoupravnih socialističnih odnosov opredelila novo vsebino in obliko odnosov, tako imenovano dogovorno ekonomijo. Novo utopično konstrukcijo so "srečno" podaljševali tuji krediti, tako da so njeni avtorji in nosilci pri življenjskem odhodu lahko doživeli še vse časti. Tako se je začela zasnova jugoslovanskega komunizma znotraj sebe sesedati. Kavčičeva knjiga že naprodaj NaroČila sprejemajo tudi na Založbi Dan, ki je Knjigo izdala. Knjiga Nika Kavčiča Pot v osamosvojitev je že naprodaj v vseh večjih slovenskih knjigarnah. Knjigo, ki je v bistvu opis življenja in dela škofjeloške družine Kavčič in njenih članov ter pripoved o vznemirljivih dogodkih, ki so jih doživljali njeni člani, je izdala Založba DAN, kjer sprejemajo tudi naročila. Naslov; Podjetje DAN, Ljubljana, Vojkova 78, telefon (061) 168 - 44 - 56 ali (061) 1682616. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN MALI OGLASI Petek, 3. januarja PRODAMO BLED-ZASIP dvostano-vanjsko hišo s 140 m2 poslovnih prostorov na parceli 900 m2 prodamo, KRANJ BITNJE novo dvostano-vanjsko hišo 12x10 z dvema garažama, ob zelenm pasu na parceli 700 m2, KRANJ Primskovo NA PARCELI 450 M2 del dvojčka, 160 m2površine, garaža in vrt, KRANJ Labore manjšo obnovljeno hišo z garažo na parceli 510 m2, 170.000 EM, KRANJ Drulovka vrstno hišo v IV. gr. fazi, 160.000 DEM, in dokončano dvostanovanjsko hišo, Kranj Center poslovno stanovanjsko hišo. KRANJ Mlaka: stanovanjsko hišo v III. gr.fazi na parceli 500 m2, POD-ČRETREK ATOMSKE TOPLICE hiša v izgradnji na izredno lepi lokaciji, 2000 m2, PREDDVOR okolica manjši vikend 300 m2, 88000 DEM. DOM NEPREMICINE, 22-33-00, 0609/650- 123_34183 KUPIMO za znane kupce enodružinske hiše na Gorenjskem, KUPIMO KRANJ CENTER v bližini avtobusne postaje kupimo hišo, KUPIMO AMBROŽ pod Krvavcem vikend ali zazidljivo parcelo, KOVOR pri Tržiču travnik ali njivo KUPIMO KRANJ z okolico kupimo starejšo hišo potrebno popravila. DOM NEPREMIČNINE,1B22-33-00, 0609/650-123 35884 ODDAMO KRANJ 2 ss, 50 m2, neopremljeno, 400 DEM/mes., enoletno predplačilo, KRANJ Planina 2+2, 100 m2, opremljeno, 700 DEM/ mes, brez predplačila, KRANJ Planina I 1 ss, 45 m2, delno opremljeno, 500 DEM/mes, letno predplačilo, ŠKOFJA LOKA Hafnarjevo nas. stanovanje 150 m2 v hiši z vrtom in garažo, 900 DEM/mes, OTOČE stanovanje v hiši 1 s ali 2 ss, samostojni vhod, 300 DEM/mes. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 ŠKOFJA LOKA prodamo lepo, cca 700 m2 zazidljivo parcelo , 90 DEM/ m2, KRIŽE več sončnih parcel v hribu, 40 DEM/m2, pod Dobrčo zazidljivo parcelo z lepi razgledom, 1000 m2, 50.000 DEM, SENIČNO 1300 m2 na hribčku, OTOČE industrijsko parcelo ob cesti 6000 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/659-123 38292 TRŽIČ prodamo gostinski lokal 113 m2 na parceli 384 m2, možna tudi druga dejavnost. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 38294 Kranj - prodamo novejšo HIŠO na obrobju mesta, 400.000 DEM. DOM NEPREMIČNINE, »22-33-00, 0609/ 650-123 38970 KRANJ: 242 274 nepremičnine-KUPUJEMO - PRODAJAMO STANOVANJA-HIŠE PARCELE 064/22 33 00 jih** T RAD IN G, d. o.o. "TRGOVIN RAČUNALNIK/% TISKALNIKI P C CD ROM • MUL TIM EDI A SERVIS RAČUNAL. OPREME T\y, video, zvočne. MPEG kartice, CD FtOM bralne in zapisovalne enote, mrežni in ISDN adapterji, igralne palice, zvočniki, modemi, tiskalniki, računalniki, monitorji, igre in programska oprema, potrošni material, dodatna oprema, ... ugodno! EPSON STVLUS COLOR 200 43.900 Sit ^ e (5) 22-20-30 Obiščite nas vsak dan od 9-13 in 15-18.30 ure Vodopivčeva 17 (Mohorjev klanec), Kranj • ** ar m mm 32>- HEVVLETT PACKARD DIAMOND EPSON 1.............._____________............._■ V Radovljici prodamo trisobno stanovanje, 70 m2, v četrtem nadstropju, z balkonom, z vsemi priključki in z možnostjo dokupa garaže, cena 105.000 DEM neto. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Zvirčah pri Tržiču prodamo novo hišo, cca. 450 m2 uporabne površine, primerna za poslovno dejavnost, podkletena + dve etaži za 450.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Izdelava in montaža dimnikov iz nerjaveče pločevine sistem Raab z 10 letno garancijo. »064/631-26461 Vedeževanje, odstranjevanje urokov, magičnih vplivov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih problemih, osebno ali pismeno. © 332-722 66 Nudimo ažurno, kvalitetno in strokovno vodenje poslovnih knjig podjetjem in samostojnim podjetnikom. AJK.d.o.o., Kranj, ©222-754 31700 71 VARSTVO V Kranju prodamo večje dvosobno stanovanje, 62,00 m2, v prvem nadstropju, z dvigalom, z vsemi priključki, za 103.000 DEM, AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Gorenji vasi prodamo vikend dimenzije 6x4, v dveh etažah, na 136 m2 zemljišča z vso dokumentacijo, še ne dokončno izdelan, na lepi lokaciji, za 30.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 BALONI reklamno-dekorativni potiskani po vaši želji. OSKRBA d.o.o., tel./fax:062/35-304 PRIREDITVE Duo Karina vas zabava v lokalih in na porokah. ©225-724 39 POSLOVNI STIKI Odkupujemo delnice Save Kranj B in G oznake. ©310-537 43 POZNANSTVA AFRODITA vabi na PRVI PLES v letu 1997 V SOBOTO, 4. januarja 1997 v Transturist Škofja Loka. ©324-258 RAZNO PRODAM LESTVE iz LESA vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, ©061/611-078 eo IZPOSOJA ORODJA HILTI, namizni tenis, GLOBINSKO ČIŠČENJE KIR-BY - jogijev. B 064/411 -808 35414 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo, ter polaganje stropnih, stenskih in talnih lesenih oblog. ©422-193 38481 TV, VIDEO, stolp, CD in ostalo zabavno elektroniko vam hitro in kakovostno popravimo! PROTON SERVIS, Bleivveisova 2 (kino Center zadaj). ©222-004_38811 Kvalitetno izdelujem močne CINKANE SMETNJAKE vel. 240 I, 500 I, 7001, 9001. Jenkole, Prebačevo 32 a, ©326-426 38986 Dobavim in polagam laminat talne obloge, zelo ugodno. ©58-854 33997 STANOVANJA GARSONJERO opremljeno v šorli-jevem naselju oddam Šifra: 300 DEM Na Drulovki prodam 2,5 ss 77 m2 atrija, nizek blok, cen. entažno, satelitska, telefon. Selitev in cena po dogovoru. ©332-205 21 Oddam polopremljeno GARSONJERO v Kranju. Pisne ponudbe pod Šifra: JANUAR 97 27 Prodam ATRIJSKO STANOVANJE s posebnim vhodom na Planini lil v izmeri 81,5 m2. Vseljivo konec junija 1997. Lepo urejena vrtova in pokrit atrij. ©064/326-726 30 DELOVNI ČAS: El VSAK OAN OD 8.30 DO 22.00 Ej NE0EUA, PRAZNIKI OD 11.00 DO 22.00E3 DOSTAVA JEDI NA DOM TRZIC: 53 888 V Kranju nujno kupimo več eno-sobnih stanovanj, lahko starejših, potrebnih adaptacije, za gotovino, za znane Interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju, v bližini avtobusne postaje prodamo dvosobno 45 m2, v četrtem nadstropju od štirih, etažna CK, vsi priključki, za 80.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Sp. Kokri prodamo vseljivo, izdelano montažno hišo dimenzije cca 8x10, na 300 m2 parcele, z možnostjo dokupa parcele za 115.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Lescah prodamo hišo, popolno-" ma novo, 420 m2 parcele, z neizdelano mansardo, vseljivo po dogovoru, z vsemi priključki. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju prodamo več dvosobnih in trosobnih stanovanj, lepo ohranjenih, na različnih lokacijah. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493_ V Lescah prodamo garsonjero, 21.40 m2, v pritličju, dve manjši sobi in sanitarije, za 33.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493_______ V Šorlijevem naselju prodamo dvosobno stanovanje, v četrtem nadstropju, nizki bloki, 54 m2, v fazi adaptacije, vseljivo takoj, prepis marca 97, za 98.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Ribno pri Bledu: prodamo neizdelano, vseljivo hišo, 450 m2 uporabne površine, na 1650 m2 lepe parcele, mirna okolica, primerna za več-družlnsko stanovanje ali izgradnjo apartmajev ali kakšno mirno poslovno dejavnost, možnost dostopa s kamioni, cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 Poslovni prostor, primeren za skladiščne prostore ali mirno poslovno dejavnost, z vsemi dokumenti v Sp. Besnici oddamo v najem za 800 DEM mesečno s šestmesečnim predplačilom. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Šenčurju zamenjamo enosobno stanovanje, 44 m2, v pritličju, za stanovanje približno enakih kvadratur v Kranju, možnost doplačila. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 ODPRTO vsak dan od 8.30 do 22,30 nedelja in prazniki od 11.00 do 22.00' A TE J A Kranj PIZZE SOLATE ZREZKI KALAMARI e Q|BANICA PIŠČANEC OCVRTI SIR TiRAMISl/ KANELONI POSTRV PEčENICA PUAČA DOSTAVA HRANE HITRO IN POCEN11 TEL.:222-800 tV-VIDEO-AUO'0-HI-FI ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ flD piorviGEn BSbmvood NAJCENEJŠI DOLBY SURROUNO PRO-LOG1C RECEIVER 49.900 IN KOMPLET PETIH ZVOČNIKOV S $UBWOOFERJEM 32.900 GSM ERICSSON 69.900 *«»■ PRI NAS JE DENAR VREDEN VEDNO VEČ CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 Dvosobno stanovanje s kabinetom na Planini III, 78,20 m2, v petem nadstropju, lepo pregrajeno v 2 + 2, z vsemi priključki, prodamo pod nujno za 13.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V okolici Kranja kupimo manjšo, starejšo hišo, potrebno adaptacije, obvezno ob cesti, na vsaj 500 m2 zemljišča ali starejše gospodarsko poslopje. Cena po dogovoru. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493_ V Kranju kupimo več stanovanj različnih dimenzij za znane interesente. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE Cesta ob Sori 11 Telefon: 061/611-430 POSLOVODJO MESNICE VODICE Pogoj: - mesarski poslovodja ali mesarski tehnik z opravljenim preizkusom za trgovskega poslovodjo. Nastop dela takoj. Informacije in prijave na gornjem naslovu. V Tržiču prodamo hišo v dvojčku staro cca. 35 let v dveh etažah + klet na 800 m2, dve garaži, z vsemi priključki, cena 160.000 DEM neto. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493V Kranju prodamo novo, poslovno-stanovanjsko hišo v dveh etažah, takoj vseljivo, za 220.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Okolici Kranja nujno kupimo manjšo bivalno hišo na vsaj nekaj zemljišča za znanega interesenta do 260.000 DEM. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 V Kranju kupimo več enosobnlh stanovanj, po možnosti na Planini ali bližnji okolici. AGENT Kranj (064) 223-485 ali (0609) 643-493 STAN. OPREMA Prodam raztegljiv KAVČ z jogijem in dva fotelja, na novo preoblečeno. ©725-417 20 Ugodno prodamo OMARO - most in raztegljiv dvosed. ©730-518 51 VEDEZEVANJE-SVETOVANJE 0904490 STORITVE SERVIS in POPRAVILA pralnih strojev tudi med prazniki. ©332-350,325-917 46 Urejena gospa s pridnim otrokom išče neopremljeno 3 sobno STANOVANJE v Kranju ali Ljubljani. Nudim največ 3 mesečno predplačilo. ©064/224-076 32 Prodam lepo ohranjeno 2 ss vna Planini II, v VI. nadstropju. ©323-565 ali 0609/6349-70 36 KUPUJEMO - PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA, HIŠE, POSLOVNE PROSTORE IN PARCELE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, ©22-33-00 32203 KRANJ PLANINA lil 2 ss, 62 m2/l 108.000 DEM, KRANJ Center 1 ss, 43/V, brez balkona, CK, 73000 DEM, KRANJ Planina I 2 ss, 63 m2 /II., preurejeno v 2 ss + k, 1650 DEM/m2, KRANJ Planina I 1ss/ll, 39,5 m2, 75000 DEM opremljena kuhinja upoštevana v ceni, TRŽIČ Deteljica 1 ss, 38 m2/lll., nizek blok, obnovljeno, 60.000 DEM, ŠKOFJA LOKA PO-DLUBNIK 1 3 ss, 75 m2 /VII, obnovljeno. DOM NEPREMIČNINE, ©22-33-00, 0609/650-123 35113 KUPIMO ŠKOFJA LOKA 3 ss ali 4 ss, selitev po dogovoru, KRANJ v S delu mesta kupimo 3 ss, Kranj Zlato polje kupimo 2 ss starejše stnao-vanje,KRANJ KUPIMO VEČ MAN-JŠIH STANOVANJ. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/ 650-123 37007 Iščemo varstvo za enoletno DEKL CO. ©064/738-438 VOZILA DELI < -1 Prodam 2 ZIMSKI GUM1135 SR Zl za 1500 SIT/kos. ©712-374 jj Prodam 4 ZIMSKE GUME s plati£! za Mazdo 626. ©431-111 ^ CITROEN AVTOODPAD rabljeni« novi rezervni deli, odkup avtomobil"" Citroen! ©692-194 SfiVNfl @ SOUIRI 064/221133I 25.12. ZAPRTO 26.12-30.12. odprto 9h - 22.30h| 31.12 in 1.1. ZAPRTO HiVirHi^iriiaig VOZILA Prodam JUGO 45, I. 87, rdeč, c Iščem honorarno zaposlitev za nekaj tiAjr dnevno. Lahko kot čistilka ali kakšno drugo delo. Sprejemam -Jamo konkretna dela, ne prodaje. il«320-rno j\Na območju Jesenic zaposlimo J HGOVSKO s trgovsko šolo v trgc-vinl z 2jvi,j vse |nformac|je na © 57-^jpg 10. do 13. ure_is Dva fanta, ki se spoznata na J^ornobile honorarno takoj zaposlijo ©0609/636-295_25 'r!^em° VOZNIKA z D kategorijo za počasne vožnje. Šifra: MOSS KRANJ r^^slim CNC rezkalca. ©874-192 K^istro DAMA zapsoli dekle v strežbi. Plsn° a» osebno. BISTRO f»206 * Nikola Tesla 1' Kran| tt331" sirojevje jekovec ):•• w[ peter 4^M:> "Senično 27 pri Golniku, tel. fax:'064 58 089 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsakdan: 6-13.30ure,šob.:9-12ure pon„ čet.: tudi od 16-18 ure BIKCA SIMENTALCA14 dni starega, prodam. ©422-673 7 Prodam dva BIKCA slm., stara 10 in 14 dni. ©725-196 10 090 42 65» ,š6em MESARJA -POSLOVODJA z •skušnjami. Naslov v oglasnem oddelku! Prodam OVCE breje ali z jagnjeti. ©451-368_12 Prodam en teden staro TELIČKO slmentalko. Zg. Duplje 26 m Prodam TELIČKO simentalko, staro 14 dni. ©312-293_22 JUNCE in JUNICE težke od 250-350 kg prodam. 064-114 24 Razprodaja več vrst SREDNJIH PAPAGAJEV. ©491-442 31 Prodam mlado KRAVO simentalko, brejo 2 meseca. ©721-319 37 Prodam TELETA simentalca bikca starega tri tedne. ©461 -039 38 Prodam PRAŠIČE 150 kg, domača krma. ©622-774 40 Kupim KLETKO za 20 kokoši In teden dni starega BIKCA simentalca. ©401-088_ 41 Prodam KRAVO s teličkom. Zalog 46, 422-338_44 Prodam TELIČKO simentalko, staro 10 dni in PRAŠIČA. Eržen, Žabnica 59_45 Prodam 10 dni starega bikca, črnobelega. Sr. vas 102, Šenčur 47 Podarim 7 tednov stare MLADIČKE KRATKODLAKE JAZBECARKE. 057-450 so Prodam BIKCA in telico, težka 140 kg. 0891-253_53 Prodam KRAVO staro štiri leta in tri simentalca težke 160,120 in 115 kg. 0411-169 54 Prodam MESO mladega BIKA krmljen brez silaže in moč. krmil. ©685-500 57 Prodam enoletne KOKOŠI nesnlce.' Cena 150 SIT. «632-622_se Prodam teden dni starega BIKCA. Žabnica 57, ©310-268 es V SPOMIN Spominu rekla sva: postoj, ostani, kot si bil, ves lep, ves dober, čist in bel, vsem hudim dnem navkljub vesel, za vse tivljenje dragocen. Za vse iivljenje dragocen. TILEN VOJČIČ -• ZAPLOTNIK 30.10.1989 - 31.12.1990 Minilo je že šesto leto, odkar obiskujemo grobek malega Tilenčka. Hvala vsem, ki se ga še spominjate in mu prinesete cvetlice in prižgete svečke. VSI NJEGOVI ^zanfei?0 TRGOVKO v živilski tcgovini 'aaj^rno v §k- Loki. ©623-090 >iARSfl!na v Kraniu zaP°sli KU-rt&22i 8 prakso- Nede,Je proste. ^J/573 38979 3fy st?oiS-no zaposlimo dekle za delo «73 ZO'- gostilna v Kranju. 0221- - 38980 ŽIVALI ^S^T^nT* TEL,ČKCa H3cte BIKCA 8lm- težkega od 110 5 aii ,-1/9' Primernega za nadaljno rejo zakol. »421-866 0 ZAHVALA BOGDANU Za veliko prijateljstvo, POGREŠAM TE! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujemo vsem, ki ste se skupaj z nami poslovili od ELIZABETE KOSEM Matičkove mame iz Železnikov zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, sodelavcem, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju ZD Železniki in g. župniku za pogrebni obred. Hvala tudi pevcem. VSI NJENI Železniki, 27. decembra 1996 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec JOŽE PLANINC Od našega dolgoletnega sodelavca smo se poslovili v torek, dne 31. decembra 1996, ob 15. Uri na pokopališču Lipica v Škofji Loki. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. OBRTNIK ŠKOFJA LOKA, d.o.o. OSMRTNICA Mnogo prezgodaj nas je po hudi bolezni zapustil JOŽE PLANINC iz Sv. Duha pri Škofji Loki Od dragega pokojnika se bomo poslovili v torek, 7. januarja, ob 15. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki. ^a,ujoči: Pavle z ženo, sestre Milka, Nada in Tončka z družinami, bratje Tone, Franc in Andrej z družinami ter sosedje in prijatelji, ki smo ga imeli radi ZAHVALA Ob izgubi naše orne CILKE BRELIH poročene Gerdej, roj. 1915 upokojenke Železarne Jesenice, z Raven na Koroškem se sin Rudi z družino iskreno zahvaljuje sorodnikom, sosedom z Dobravske ulice, prijateljem in sodelavcem Transgloba Jesenice za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Hvala kolektivu Bolnišnice Slovenj Gradec in patronažni službi z Raven na Koroškem za vso skrb v času njene bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki ste se skupaj z nami od nje poslovili v ponedeljek, 23. decembra 199o, na pokopališču na Blejski Dobravi. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, teta, sestrična in tašča MARJANA PORENTA roj. Delavec, Bendetova mama iz Sp. Bitenj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku iz Žabnice za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke, podjetju Navček, dr. Jerajevi in medicinskemu osebju bolnišnice Jesenice. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Sp. Bitnje, Sr. Bitnje, Škofja Loka, Stražišče, Voglje, 27. decembra 1996 ZAHVALA V 87. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica BRIGITA GORTNAR roj. Čufer Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrežena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku, pevcem Zupan, izvajalcu Tišine in d.o.o. Akris. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hči Marica, zet Pavle, vnukinji Meri in Mateja z družinama Škofja Loka, 29. decembra 1996 ZAHVALA Ob smrti moje drage mame EVE ZUPAN -VIKTOROVIČ se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo g. Taučarju za poslovilne besede in tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem ter Pogrebni službi Kranj. Posebna zahvala pa gre Inštitutu Golnik - celotnemu bivšemu internemu odd. 600. Vsakemu posebej in vsem skupaj prisrčna hvala. Hčerka Lili z družino ZADNJE NOVICE Mimo je tudi najdaljša noč V Čestitke z ognjemeti in snegom Gorenjci smo dočakali novo leto tudi na prostem, s šampanjcem, ki smo ga prinesli s seboj, smo si nazdravili na ulicah, ob čestitkah županov z ognjemeti in obilnim snežnim pozdravom v jutranjih urah. Kranj, 2. januarja - Po ponedeljkovem in torkovem mrzličnem nakupovanju za praznično domače novoletno počutje se je potem ponekod na Gorenjskem proti večeru {>raznično silvestrovanje zače-o na prostem. Ob polnoči so ob ognjemetih, petardah, raketah zaželeli srečo in zdravje v novem letu marsikje tudi župani. Ob čestitkah in veselem razpoloženju, ko je kuhano vino grelo praznične, precej mrzle mlade minute novega leta ob zvokih ansamblov, pa smo na Gorenjskem dobili tudi radodarno snežno pošiljko letošnje zime. V zgornjem delu Gorenjske, v turističnih krajih, so hotele in gostinske objekte na silvestro-vo napolnili poleg tujih tudi domači gostje. Veselo je bilo še posebej v Bohinju, kjer so pripravili ob zvokih narodno-zabavne glasbe pričakovanje Sneg in predvsem žled sta jo pred novim letom na Gorenjskem, predvsem v Selški in Poljanski dolini, še najbolj zagodla poleg Elektra tudi deiurnim in vzdrževalnim ekipam Telekoma. V Telekomu so še posebej zaskrbljeni nad morebitno nenadno (snežno) odjugo. jiovega leta na prostem, pod šotorom pa je srečno novo leto zaželel vsem tudi bohinjski župan Franc Kramar. Podobno, na prostem z ognjemetom, raketami in ob ne preveč gromkih zvokih petard so pričakali novo leto na prostem tudi v Mengšu in Domžalah. Za razpoloženje v Mengšu in vesel začetek novega leta je skrbel ansambel Slovenski kvintet, v Domžalah pa ansambel Nagelj. Občanom in obiskovalcem v Mengšu je zaželel srečo in zdravje tudi župan Janez Per, v Domžalah pa županja Cveta Zalokar Oražem. V znamenju ognjemetov se je staro leto izteklo tudi v Medvodah in v Cerkljah, ko so nekaj dni pred koncem leta slovesno odpirali prenovljene stavbe za občinske upravne organe. Pa ne le Cerklje in Medvode tudi nekatere druge na novoustanovljene občine na Gorenjskem so še tik pred iztekom starega leta izstopale po uspešnosti in prizadevanji. Tako so na primer v Železnikih imeli tradicionalni božično novoletni koncert narodno-zabavnega ansam-bla Obzorje. Veselo po domače, ki je bilo prava mala revija narodnozabavnih ansamblov in veselega razpoloženja je bilo potem najprej v Vodicah in naslednji dan na Bledu. Še posebej v Vodicah se je tudi župan Anton Kokalj s Prosvetnim društvom Vodice pod vodstvom Damjana Stanoni-ka zavzel za prireditev namenjeno občanom. Na Bledu pa se je pri pripravi koncerta (poleg prireditel- G.G, Samo novinarja skrbi Peko Prvi delovni teden se bo povečini začel v ponedeljek, 6. januarja. Ni čudno, da je bil včeraj, 2. januarja, najbrž edino naš novinar, ki ga je skrbelo in je spraševal, kaj je s tržiškim Pekom. Nekateri od tistih, ki bi bili tudi lahko zaskrbljeni, so menda smučali. Dva metra visoka smreka - snežena torta je krasila konec leta v hotelu na Smarjetni gori. ki so v nekaj urah po novem letu dobili 30 in več centi-metrov debelo pošiljko snega. Pluženja cest so se sicer lotili po utečenem prioritetnem redu, vendar je bila ma-gistralka ob štirih zjutraj od Podta-bora proti Tržiču sneženo nedotaknjena. Po najdaljši noči in stiskih rok za najboljše želje in srečo ter zdravje v novem letu pa so si, bolj ali manj, hočeš nočeš, morali dati duška komunalci, cestarji in marsikdo tudi na svojem dvorišču. Snežna pošiljka za tapravi zimski začetek novega leta namreč tudi v dolini na Gorenjskem ni bila ravno skromna. • A. Žalar Kako je lahko usodnih že nekaj sto metrov vožnje v Avstriji ali ... Slovenci polnijo avstrijski proračun Kranj, 3. jan. - Če Avstrijci dosedaj niso vedeli, kako zapol niti svojo proračunsko vrečo, imajo po 1. januarju rešitev na dlani: kaznovati Slovence, ki ne morejo kupiti obveznih nalepk za plačilo cestnine. AMZS jih je namreč naročil premalo, da bi si jih lahko kupili vsi vozniki, Id si to želijo. Brezbrižna vožnja slovenskih voznikov po avstrijskih hitrih cestah in avtocestah se že tri dni končuje po prvih sto metrih, ko zapeljejo iz karavanškega predora. Razlog: za vožnjo po avstrijskih avtocestah je od 1. januarja naprej potrebno imeti nalepko za plačilo cestnine. 3200 t.i. vinjet, ki so bile slovenskim voznikom na voljo na prodajnih mestih AMZS, je namreč pošlo Že pred novoletnimi prazniki. Kot so nam povedali na kranjski AMZS, so nalepke pošle tudi pri njih. Kdaj bodo dobilij nove, še ne vedo. Vendar pa se vinjete lahko kupijo tudi na avstrijski strani, predvsem na bencinskih črpalkah, avtomo-. bilskih klubih ob mejah, poštah, ... Toda slovenskim voznikom to prav veliko ne pomaga, če se npr. peljejo skozi karavanški predor, kajti na avstrijski strani stojijo' policijske patrulje, ki neusmiljeno kaznujejo vsakega nelastnika cestninske nalepke. Najnižja kazen je 110' šilingov, najvišja pa seže do astronomskih 60 tisoč šilingov. Avstrijci so dah v prodajo letne vinjete po 7.600 tolarjev, dvomesečne po 2.100 tolarjev in tedenske po 1.000 tolarjev. Med slovenskimi vozniki je največ zanimanja za letne nalepke, katerih cena je - roko na srce - sila ugodna Nalepke so obvezne za vožnjo čez mejni prehod Karavanke medtem ko za prečkanje mejnih prehodov Ljubelj, Ko-renjsko sedlo in Jezersko le-te niso obvezne, dokler ne zavijete na avtocesto. • S. Šubic jev GGA Antonič, Gorenjskega glasa in Založbe Zlati zvoki) izkalal še posebej Turistično poslovni center z direktorico Cvetko Vrzič. V prijetno zimsko razpoloženje za konec starega leta so se nekateri podali že na začetku tedna. V planinskih kočah in zavetiščih je bilo čez novo leto po večini povsod veselo. Smučarski centri so oživeli, mraz pa je poskrbel poleg umetnega na drsališčih na Gorenjskem, za led tudi na bajerjih in naravnih drsališčih. Po večini zasedeni so bili tudi vsi poznani večji in sred-njeveliki gostinski lokali na Gorenjskem. Cene po večini niso bile pretirane in za pet tisoč tolarjev po osebi se je dalo kar lepo pričakati jutranje ure novega leta. Teh pa so se še najmanj razveselili cestarji, Poslovna enota Kranj Koroška 27,4000 Kranj (Bežkova vila) telefon 064 360 800 telefax064360810 mobitel Ceste so v glavnem prevozne Gorenjska, 2. decembra - Če ste se v zgodnjih sredinih urah s silvestrovanja odpravljali proti domu, ste v hipu pozabili na vse radosti novega leta in se v trenutku seznanili s kruto zimsko realnostjo. Sneg, ki je prekrival tla, je skrila nova snežna odeja, tokrat seveda neprimerno bolj debela. Po uvodnih zimskih vajah, ki se jim enostavno reče čiščenje avtomobila, ste se morali nekako prekopati s parkirišča do ceste in odplužiti proti domu. Je že tako, da vsaj v začetku zimska služba očitno ni zmogla vsega dela opraviti naenkrat. Kljub vsemu pa kakšnih hujših posledic ni bilo. Cestno podjetje Kranj, ki sicer skrbi za zimsko službo na večini gorenjskih prometnic, je prve pluge na ceste poslalo okrog tretje ure zjutraj. Pred tem so ceste le posipali. Skupno se je po gorenjskih cestah vso noč do večera trudilo več kot štirideset ekip s plugi in snežnimi rezkalci, v sredo pa je bila večina cest že normalno prevozna. Najhujše je bilo na cestah, kot rečeno, prve ure letošnjega leta, ko je tudi zaradi premajhnega prometa posipanje doseglo skorajda nične rezultate. S prvimi plugi se je stanje na cestah bistveno izboljšalo, kot pa je običaj, so imele prednost bolj pomembne ceste, prvi sta na vrsto prišli magistrala Jeprca - Ljubelj in pa Podtabor - Kranjska Gora. V četrtek dopoldne so bile nekoliko slabše razmere še na škofjeloškem koncu in na višjeležečih cestah, kljub temu pa bi prevoznost cest tudi na tem območju brez omahovanja lahko označili kot zadovoljivo. Zimski službi pa se očitno še ne obeta počitek, saj meteorologi prav za danes napovedujejo nove večje snežne padavine. Včerajšnji dan so zato izkoristili za odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti na opremi, po njihovih zagotovilih pa so na nov sneg v celoti pripravljeni. • U.Š. VSo •gtfNSKo brtftfc, Ctf bh t« B* Molfft S*V> t»k& KA r>» &ip vs* i/ Kamera presenečenja Gorenjskega glasa in Gorenjske televizije TELE-TV Jaslice, ki presenečajo Bohinjska Bela - Že nekaj številk nazaj ste verjetno brali o jaslicah s premikajočimi se figurami, s katerimi nas ze nekaj let preseneča Janez Zupan z Bohinjske Bele. Janez Zupan, ki je po poklicu avtomehanik, je take jaslice prvič postavil pred desetimi leti v dnevni sobi. Tedaj so bile še manjše. V desetih letih je svoje jaslice dopolnjeval z novimi liki, ki se vsi po vrsti premikajo, jaslice pa so že tako zrasle, da jih je moral prestaviti v garažo. In če se bo Janezov projekt še naprej tako razvijal, bo kmalu premajhna tudi garaža, predvsem zato, ker si jih vsako leto želi ogledati tudi kopica obiskovalcev iz vse Slovenije. Da pa ne bi presenečal vedno le Janez, so mu na dan odprtja tokratnih jaslic, njegovi kolegi pripravili lepo presenečenje, s pomočjo ekipe Kamere presenečenja in znanega tro-bentarja Franca Kompareta. Franc Kompare zna s svojim igranjem na trobento ganit'' vsakega poslušalca in tudi v Bohinjski Beli f bilo tako. V kolikor bi si radi ogledali premi' kajoče jaslice, pa vam je pot do Bohinjske BeU Pretežka, obenem pa bi radi uživali ob trobcnO ranca Kompareta, predlagamo, da si ogledat« Kamero presenečenja danes ob 20.20 n' Krogramu Gorenjske televizije TELE-T'[ [ranj. • S. Šubic, slika: T. Doki Računalniški engineering d.o.o. Zavod za računalniško izobraževanje Jaka HatiSe 13,4000 Kranj, SLOVENIJA Tcl.:064/331 441, ISDN:064/350 200, Fax:064/325 978 Microsoft HOT JJNE:064 331 020, MS.POMOC&EUNET'1 DOBER RAČUNALNIK ZA POŠTENO CENO □ PUS - podjetje, vredno zaupanja =»ADiO «arti .913 Ffl STEREO RADIO KRANJ POSLUŠAN VSAK DAN .3 F 2ZESI0J