Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93
Darja Fišer in Špela Vintar
Uvajanje prevajalskega namizja
v delovni proces prevajalske agencije
The Integration of Translator^s Workbench into the
Workflow of a Translation Agency
Povzetek
Prispevek opisuje uvajanje prevajalskega namizja Trados v delovni proces slovenske preva¬
jalske agencije. Pri vrednotenju uspešnosti novega načina dela primerja rezultate pred uporabo
namizja s sedanjimi, pri čemer upošteva tudi stroške, povezane z uvajanjem novih tehnologij
v projekt, prednosti in slabosti izbranega namizja ter zadovoljstvo vseh sodelujočih v preva¬
jalskem projektu. V zaključku prispevek še nakaže možnosti uporabe opravljenega dela pri
projektih v prihodnosti.
Abstract
The paper describes the integration process of Trados translation Solutions into an ongoing
project of a translation agency in Slovenia. In order to evaluate whether this decision was suc-
cessful, results of the new working practice are compared to the results achieved in the past.
Along with the advantages and limitations of the translator's workstation, possibilities of ap-
plying the experience and databases gained in this project to other similar projects in the future
are discussed.
1. Uvod
Za uporabo prevajalskih tehnologij se zadnja
leta tudi v Sloveniji odloča vse več prevajalcev
oziroma njihovih delodajalcev, ki želijo osta¬
ti konkurenčni in naročnikom zagotavljati ka¬
kovostne prevode v najkrajšem možnem času
in po sprejemljivi ceni. Zaradi nedostopno¬
sti najrazličnejših jezikovno vezanih orodij za
slovenski jezik navadno posegajo po prevajal¬
skih namizjih, ki vključujejo pomnilnik prevo¬
dov, orodje za vzporejanje besedil in orodje za
gradnjo terminoloških baz, poleg tega pa omo¬
gočajo tudi lažje načrtovanje in vodenje preva¬
jalskih projektov. O izkušnjah pri rabi teh oro¬
dij pri nas in v tujini je poročalo že več avtorjev,
predvsem v zvezi s prevajanjem zakonodaje
EU (Krstič, Bele, 1999; Željko, 2000, Taes 2001).
Prispevek spremlja eno mlajših in manjših
prevajalskih agencij v Sloveniji pri odločitvi za
prehod na delo s prevajalskim namizjem Tra¬
dos. Agencija nima »hišnih« prevajalcev, tem¬
več vse prevode zaupa zunanjim sodelavcem.
Prvopodpisana avtorica prispevka je sodelova¬
la pri celotnem projektu in v agenciji opravila
večino nalog, potrebnih za začetek dela s Tra-
dosom. Najprej sta opisana prevajalski projekt
pri katerem je agencija začela uporabljati pre'
vajalsko namizje, in način dela pred nakupom
Tradosa.
Predstavitvi pripravljalnih nalog, potreb¬
nih za prehod na delo s Tradosom, sledi vred¬
notenje odločitve za nakup prevajalskega na¬
mizja, pri čemer so upoštevani stroški uvajanja
prevajalskih tehnologij v prevajalski projekt
ki že teče, ter primerjava količine in kakovosti
82
Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces
opravljenih prevodov in zaslužka pred upora¬
bo Tradosa in danes.
V nadaljevanju so opisani prednosti in sla¬
bosti dela s Tradosom ter mnenja prevajalcev o
tem prevajalskem namizju, prispevek pa skle¬
ne premislek o možnostih uporabe opravljene¬
ga dela in pridobljenih izkušenj pri podobnih
projektih v prihodnje.
2. Opis dela pred
uporabo Tradosa
Projekt, zaradi katerega smo se v agenciji od¬
ločili za uvedbo Tradosa, je prvi obsežnejši in
dolgoročnejši prevajalski projekt te agencije.
Začel se je septembra 2002, ko je naročnik za ob¬
dobje enega leta potreboval prevode strokovno
zahtevnih bančniških besedil iz slovenščine v
angleščino, in sicer za približno sto prevajal¬
skih strani na mesec. Gradivo je bilo delovne
narave, prevodi pa so bili namenjeni tujim čla¬
nom nadzornega sveta za interno rabo. Naroč¬
nik prevodov ni potreboval vsak dan, temveč
pred sejami nadzornega odbora, zaradi česar je
bil ritem dela neenakomeren in roki za dokon¬
čanje prevodov dokaj kratki.
Glede na naročnikove potrebe smo v agen¬
ciji pridobili pet stalnih zunanjih sodelavcev,
specializiranih za bančništvo in finance. Delo
je potekalo tako, da je naročnik po elektronski
pošti agenciji poslal izvirna besedila, koordina¬
tor projekta pa jih je razdelil med prevajalce.
Ti so bili odgovorni za strokovno in jezikovno
ustreznost prevodov. Prevod so po elektron¬
ski pošti vrnili agenciji, koordinator projek-
ta pa ga je izročil naročniku. Agencija je ime-
zgolj vlogo posrednika med naročnikom in
Prevajalci, pri čemer je bila njena glavna nalo¬
gu zagotavljanje pravočasne dostave prevoda
naročniku. Ze po prvi seji pa se je pokazalo, da
bo treba prevesti več kakor sto strani na me¬
sec, zato smo po dveh mesecih poiskali še pet
sodelavcev.
Vsa naročnikova besedila so se nanašala na
bančništvo in finance. Potreboval je prevode fi¬
nančnih izkazov in poročil, izjav za javnost, va¬
bil na seje nadzornega odbora, zapisnikov sej
in drugega gradiva.
Tematsko so se besedila delila na naročniko¬
vo tekočo problematiko in na dolgoročne de¬
javnosti, zato je bilo med njimi kmalu zaznati
vsebinsko sorodnost in kontinuiteto. Koordi¬
nator projekta je prevajalcem delo lajšal tako,
da jim je, če je le bilo mogoče, vedno pošiljal be¬
sedila istega tipa.
Čez nekaj časa so prevajalci ugotovili, da se
v besedilih včasih ponavljajo samo strokovni
izrazi, drugič pa celi odstavki (npr. pri navaja¬
nju odločb Banke Slovenije). Nekateri so si zato
začeli izdelovati preglednice z izrazi v izvirni¬
ku in prevodu in ponavljajoče se dele besedil
kopirali iz prejšnjih prevodov.
Uporabo pomnilnika prevodov je predlagala
prevajalka, ki je pri delu za druge naročnike že
uporabljala VVordfast (URL: http://www.word-
fast.net) in je poznala prednosti orodij za ra¬
čunalniško podprto prevajanje. V agenciji smo
po ogledu Wordfasta ugotovili, da bi za pro¬
jekt potrebovali zmogljivejše orodje. Za Deja
Vu (URL: http://www.atril.com) se nismo od¬
ločili zaradi Excelu podobnega uporabniškega
vmesnika, saj so bili prevajalci bolj vajeni dela
z VVordom. Prav povezava VVorkbencha z Wor-
dom je bila eden najpomembnejših razlogov
za nakup Tradosa. Zunanji sodelavci so kupili
osnovni paket Freelance, v agenciji pa smo ku¬
pili dva paketa Language Service Providerja, ki
omogoča prevajanje na mreži, pri čemer polni
pomnilnik več prevajalcev hkrati.
3. Priprava na delo s
Tradosom
Pred uporabo Tradosa je bilo treba pripravi¬
ti ustrezno tehnično okolje, namestiti namiz¬
ja na računalnike, pripraviti izobraževanje za
prevajalce in izdelati pomnilnik prevodov ter
terminološko bazo. V agenciji smo z intenziv¬
nim delom vse pripravljalne dejavnosti opravi¬
li v dveh mesecih.
83
Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93
3.1. Tehnične zahteve
Za sprejemanje in pošiljanje besedil ter baz
po elektronski pošti potrebujejo prevajalci hi¬
tro internetno povezavo (ISDN, ADSL ali po
kabelskem omrežju), za uspešno namestitev
Tradosa pa mora njihov osebni računalnik iz¬
polnjevati nekatere sistemske zahteve: imeti
mora vsaj 166-megaherčni procesor Pentium II,
64-megabajtni pomnilnik, vendar proizvajalec
priporoča vsaj 128-megabajtnega, vsaj 150 MB
prostora na disku, miško ali podobno napravo
in 17-palčni zaslon. Na računalniku mora biti
nameščen vsaj operacijski sistem Windows 98,
vendar proizvajalec priporoča Windows NT,
Windows 2000 ali Windows XP, poleg tega mo¬
rata biti nameščena še vsaj MS Office 97 in Mic¬
rosoft Internet Explorer 5.5 (Trados, 2003).
Zaradi naštetih zahtev so si prevajalci uredili
ADSL in kupili potrebno opremo. Agenciji za¬
radi prehoda na Trados ni bilo treba dokupiti
nobene strojne niti programske opreme, mora¬
la pa je poskrbeti za varnost prenosa podatkov
s certifikati, saj so besedila zaupne narave. Ker
je naročnik nekatera besedila priskrbel v for¬
matu pdf ali pa celo na papirju, smo kupili še
optični čitalnik in OCR.
3.2. Namestitev Tradosa na
osebne računalnike
Čeprav proizvajalec zagotavlja, da z name¬
stitvijo Tradosa uporabniki ne bi smeli imeti te¬
žav, se je koordinator projekta odločil, da ga bo
prevajalcem pomagal namestiti. Večina name¬
stitev je res potekala nemoteno in je bila konča¬
na v nekaj minutah, pri nekaterih računalnikih
pa se je pojavilo nekaj težav.
Pri več kot polovici namestitev se v Wordu
niso pravilno izpisovali šumniki, vendar je Tra-
dosov zastopnik za to napako zelo hitro priskr¬
bel popravek. Pomnilnik prevodov tudi ni de¬
loval, če je bilo v nadzorni plošči v lokalnih
nastavitvah za ločila v seznamu nastavljeno
podpičje; treba ga je bilo spremeniti v vejico.
Pri naslednjem zapletu je bila namestitev Tra¬
dosa sicer nemotena, vendar v Wordu ni bilo
mogoče odpreti prevodne enote (z ukazom
Open/Get). Ugotovili smo, da tega ne dopuš¬
ča protivirusni program Kasperski, zato smo
ga morali zamenjati z Nortonom. Zadnja teža¬
va pa je bila s pomnilnikom prevodov na ne¬
kem računalniku, ki ob ustvarjanju nove baze
prevodov iz neznanega razloga ni samodejno
ustvaril podpornih datotek (s končnicama log
in csv). Te smo morali ustvariti ročno, nato je
pomnilnik deloval nemoteno.
3.3. Izobraževanje prevajalcev
Ker razen prevajalke, ki je že uporabljala
VVordfast, še nobeden od sodelavcev nikoli ni
delal s prevajalskim namizjem, smo pred začet¬
kom dela s Tradosom pripravili izobraževanje
zanje. Povabili smo jih na celodnevni seminar,
na katerem smo jim predstavili koncept pom¬
nilnika prevodov na splošno in način dela z
VVorkbenchem, WinAlignom in MultiTermom,
v drugem delu seminarja pa so vsak na svo¬
jem računalniku vadili najpomembnejše opera¬
cije za prevajanje s Tradosom (odpiranje baze
in priprava delovnega okolja, analiza izvirne¬
ga besedila, odpiranje in zapiranje prevodnih
enot, vstavljanje nespremenljivk (placeables) in
terminologije, iskanje po konkordancah, čišče¬
nje prevoda). Za prevajalce smo pripravili tudi
osnovna navodila za delo s Tradosom.
3.4. Priprava projekta
Glavne naloge v pripravljalni fazi so bile pri¬
prava delovnega okolja, ustvarjanje pomnilni¬
ka prevodov in terminološke baze ter izved¬
ba seminarja za prevajalce. Že pred nakupom
Tradosa smo na strežniku (Intel Pentium 4, h"
GHz, 1.024 MB RAM) ustvarili pogon P: Po¬
vodi, na katerem smo v ustrezne mape shranje¬
vali izvirna besedila in prevode teh besedil- Za
začetek dela s Tradosom pa smo nekoliko spre¬
menili organizacijo dokumentov in dodali ne¬
kaj podmap (za pomnilnik prevodov in termi¬
nološko bazo).
84
Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces
3.4.1. Izdelava pomnilnika
prevodov
Ker je projekt tekel že več mesecev pred na¬
kupom Tradosa, smo imeli obsežen arhiv pre¬
vodov. Z njimi smonapolnili pomnilnik, vendar
smo jih prej morali poravnati z VVinAlignom.
Taje projektno zasnovan, tako smo lahko hkra¬
ti poravnali več sorodnih dokumentov.
Pri ustvarjanju pomnilnika smo izbrali izho¬
diščni in ciljni jezik ter format dokumentov, ki
smo jih želeli poravnati. Z VVinAlignom lah¬
ko poravnamo vse dokumente, ustvarjene z
MS Officeem, poleg tega pa še dokumente v
formatu HTML, SGML, XML in TRADOStag,
vendar lahko pri enem projektu delamo samo
z dokumenti istega formata. S tem nismo imeli
težav, saj je naročnik enake dokumente vedno
pripravil v istem formatu. Vabila in gradivo za
seje so bila vedno napisana v Wordu, finančni
izkazi pa v Excelu.
Nato je bilo treba izbrati dokumente, ki smo
jih želeli poravnati, in nastaviti stopnjo občut¬
ljivosti za obliko dokumenta pri vzporejanju
(slogi, pisava, številčenje). Število napak za¬
radi oblikovanja dokumentov je bilo mogoče
zmanjšati s spreminjanjem oblikovanja izvirni¬
ka in nanašanjem enakega oblikovanja v pre¬
vod z možnostjo AutoFormat.
Zaradi segmentacijskih pravil VVinAlign na¬
pačno ločuje tiste prevodne enote, pri katerih se
pojavlja pika na koncu krajšav in vrstilnih štev-
Nkov. Tem napakam smo se izognili z izdelavo
posebnih seznamov besed, pri katerih orodje
za vzporejanje ne obravnava pike kot konč-
nega ločila (seznam krajšav: npr. g. Novak, dr.
Kovač in 15 . seja, 28 . september); seznam be-
Sed, ki sledijo vrstilnim števnikom: januar, fe¬
bruar, marec, april, maj, junij, julij, avgust, sep¬
tember, oktober, november, december, redna,
redne, redni, redno, izredna, izredne, izredni,
‘zredno, člen, člena, členu, členi, členih, členov,
nadstropje, nadstropju, srečanje, srečanja, sre-
Canju). Seznama smo sproti sestavljali in do¬
polnjevali glede na primere, na katere smo na¬
šteli v besedilih.
Ko je VVinAlign poravnal besedila, je bilo
treba rezultate pregledati in morebitne napake
popraviti ročno. Primerjanje vsakega segmenta
posebej je zamudno in utrudljivo delo, še pose¬
bej pri dolgih besedilih. Zato je zelo dobrodoš¬
la možnost pregleda samo tistih izhodiščnih
segmentov, ki jih je program povezal z dve¬
ma prevodnima segmentoma. Napačno porav¬
nane segmente smo pravilno povezali ročno.
Pregledane in poravnane segmente smo pred
izvozom opremili s potrebnimi administrativ¬
nimi podatki. V atributna polja smo vnesli ime
prevajalca, ime naročnika in strokovno podro¬
čje, v besedilno polje pa vrsto dokumenta.
Drugi del izdelave pomnilnika prevodov je
ustvarjanje baze, v katero lahko uvozimo po¬
ravnane segmente. Enako kot v VVinAlignu
smo izbrali izhodiščni in ciljni jezik ter admini¬
strativna polja (datum nastanka prevoda, ime
prevajalca ipd.). Ker smo pomnilnik prevodov
ustvarjali iz arhiva, smo v pomnilniku dovoli¬
li shranjevanje različnih prevodov za identične
izhodiščne segmente. Te prevode smo kasne¬
je s sodelovanjem vseh prevajalcev postopoma
poenotili.
Za poznejše upravljanje pomnilnika so po¬
membna tudi atributna in besedilna polja, s
katerimi opremimo prevodne enote in jih po¬
zneje lahko tudi filtriramo. V atributna polja
na primer vnašamo strokovno področje in ime
naročnika, v besedilna pa ime dokumenta. Za
ta projekt je zelo pomembno ločevanje med za¬
upnimi in nezaupnimi besedili, saj zaupnih ne
smemo dati prevajalcem, ki pri prevajanju teh
besedil niso sodelovali.
Nato je bilo treba nastaviti ustrezno lokali¬
zacijo slovenskega zapisa številk, datumov in
ur v angleško obliko. Tako prevajalcem ni tre¬
ba zamenjevati decimalnih vejic s pikami ipd.
Pred uvozom poravnanih prevodov smo na¬
stavili še segmentacijska pravila ter vnesli sez¬
name krajšav in vrstilnih števnikov. Pomemb¬
na je tudi nastavitev, pri kateri se spremenjena
prevodna enota v pomnilnik ne shrani, saj bi
tako lahko ustrezne prevode zamenjali z neu¬
streznimi.
Na strežniku smo ustvarili posebno mapo za
shranjevanje varnostnih kopij in v pomnilniku
določili pot do nje ter nastavili še barve izvirne¬
ga besedila (modra) in prevoda (črna za popol¬
ne in zelena za meglene zadetke). Pri izdelavi
pomnilnika prevodov smo nazadnje uvozili še
Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93
prejšnje prevode, ki smo jih poprej poravnali
z VVinAlignom. Uvoz je bil zelo hitro končan,
začetno število prevodnih enot v pomnilniku
prevodov je bilo 4926.
3.4,2. Izdelava terminološke
baze
Pred začetkom dela s Tradosom je bilo tre¬
ba izdelati terminološko bazo. Projekt je pred
vpeljavo Tradosa tekel skoraj leto dni, tako da
so prevajalci rešili že kar nekaj terminoloških
težav. Nekateri prevajalci so za svoje potrebe
sestavljali sezname pomembnih izrazov z an¬
gleškimi prevodi, ki smo smo jih vnesli v Mul-
tiTerm
Ustvarjanje terminološke baze je poenostav¬
ljeno s čarovnikom. Za ta projekt smo izbrali
predlogo za dvojezični glosar (angleščina in
slovenščina) in določili opisna polja (področje,
razlaga, vir, opomba ipd.). Za hitrejše vnaša¬
nje smo v MultiTermu izdelali posebno masko,
v kateri so vnaprej določena polja in njihove
vrednosti. Primer, razlago in vir smo dodali
samo, kadar je bilo treba.
Med polnjenjem terminološke baze je bilo
treba prevode s pomočjo konkordanc preveriti
v pomnilniku prevodov. Veliko izrazov so pre¬
vajalci prevajali različno, vendar tega do pre¬
hoda na Trados sploh nismo vedeli. Za enotno
terminologijo smo se dogovorili na internem
forumu, dostopnem samo prevajalcem, ki so¬
delujejo pri tem projektu, nato pa smo termi¬
ne popravili še v pomnilniku prevodov. S tem
smo zagotovili enotnejše prevode kot pred
uporabo Tradosa.
Terminološka baza je na začetku štela pri¬
bližno sto vnosov, vendar je zaradi obilice pre¬
vajalskega dela in časovne stiske nismo mogli
redno dopolnjevati, zato je ob koncu spremlja¬
nja projekta štela manj kot dvesto vnosov. Vse
druge izraze iščemo s konkordancami.
3.5. Opis dela s Tradosom
Ko smo končali pripravljalne naloge, smo
popolnoma prešli na delo s Tradosom. Bistvo
dela se ni spremenilo; še vedno je naročnik
projekta izvirna besedila poslal koordinator¬
ju, ta pa jih je razposlal prevajalcem. Po oprav¬
ljenem delu so jih ti vrnili koordinatorju, da je
prevode oddal naročniku. Če pa projekt pogle¬
damo pobliže, se izkaže, da smo v agenciji do¬
bili veliko novih nalog, s katerimi se prej nis¬
mo ukvarjali.
3.5.1. Nove naloge
Ob prejemu besedil mora po novem koordi¬
nator projekta najprej ugotoviti, kolikšen delež
teh besedil je že v pomnilniku prevodov in ko¬
liko morajo prevajalci prevesti na novo. Nato
besedila skupaj z zadnjo različico pomnilnika
prevodov in terminološke baze pošlje prevajal¬
cem. Po opravljenem delu ti agenciji vrnejo ne¬
očiščene prevode, torej dokumente, v katerih je
shranjen izvirnik vzporedno s prevodom. Pred
oddajo prevodov mora koordinator besedila
očistiti, posodobiti bazo in iz prevodov izločiti
izvirna besedila.
Koordinatorjeve začetne in končne naloge
sicer niso zahtevne, vseeno pa zanje potrebu¬
je nekaj časa, saj je prevajalcev deset in mora
koordinator prav tolikokrat posodobiti bazo,
ko so prevodi končani. Te dodatne naloge se se
posebej poznajo pri nujnih prevodih, ki mora¬
jo biti opravljeni v enem dnevu. Koordinatorje¬
vega dela ne more opraviti nihče drug, saj ad¬
ministrativno osebje ne zna delati s Tradosom,
poleg tega pa Tradosa nima nameščenega ni¬
hče razen koordinatorja in prevajalcev. S tein
je postal projekt bolj odvisen od koordinator¬
ja kot prej.
Z uvedbo Tradosa novih nalog ni dobil le ko¬
ordinator, več je bilo tudi vzdrževalnih opravil
kot so popravljanje prevodnih enot v pomnil'
niku prevodov in terminološki bazi, posodab¬
ljanje terminološke baze in vzporejanje besedil
za pomnilnik prevodov. Tega ne more početi
ne administrativno osebje ne koordinator pr°'
jekta, saj je treba poleg Tradosa dobro pozna'
ti tudi oba jezika, koordinator pa ni jezikoslo'
vec. Prevajalci teh opravil ne morejo opravljal'
iz dveh razlogov: nimajo dostopa do glavneg3
pomnilnika prevodov, pa tudi časa nimajo do*
86
Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces
volj, saj imajo veliko dela že s prevajanjem sa¬
mim. Zato se je projektu pridružil še vzdrževa¬
lec podatkovnih baz.
4. Vrednotenje dela s
Tradosom
Kako uspešen je bil prehod na Trados, je mo¬
goče ugotoviti s primerjavo stroškov za upora¬
bo namizja, količine in kakovosti prevodov ter
mnenj vseh udeleženih v prevajalskem projek¬
tu: naročnika, prevajalcev, predvsem pa agenci¬
je, ki se je za Trados odločila.
4.1. Stroški
Pri prehodu na Trados se ne moremo izo¬
gniti stroškom. Med enkratne stroške spada¬
jo stroški nabave strojne (optični čitalnik) in
programske opreme (Trados LSP, certifikati,
OCR), stroški priprave pomnilnika prevodov
in terminološke baze ter stroški izobraževanja.
Ti so za agencijo znašali približno poldrugi mi¬
lijon tolarjev. Z uporabo Tradosa nastajajo tudi
tekoči stroški, ki zajemajo stroške vzdrževanja
strojne (nadgradnje in nove različice) in pro¬
gramske opreme (zamenjava in nakup dodat¬
ne potrebne opreme), stroške vodenja projekta
ter stroške vzdrževanja in posodabljanja pom¬
nilnika prevodov in terminološke baze. Vzdr¬
ževanje opreme za zdaj še ni bilo potrebno, saj
agencija uporablja Trados manj kot leto dni in
■ma zadnjo različico namizja.
V primerjavi s prejšnjim obdobjem so se ne¬
koliko zvišali stroški vodenja projekta in stro¬
ški vzdrževanja baz podatkov; koordinator jih
ocenjuje na približno 300 tisoč tolarjev na me¬
sec.
4-2. Analiza korpusa
(finančni izkazi, bilance stanja, bonitete pod¬
jetij ipd.). Sledijo predlogi sklepov, izvlečki iz
Uradnega lista, odločbe Banke Slovenije ipd.,
ki spadajo med gradivo za seje, nato sporoči¬
la za javnost, vabila na redne in izredne seje ter
zapisniki sej. Leta 2003 smo za naročnika pre¬
vedli tudi letno poročilo, v kategorijo »drugo«
pa sodijo prevodi intervjujev, člankov in po¬
slovne korespondence.
Slika 1: Razporejenost besedil po kategori¬
jah
Pregled dokumentov je pokazal, da so bese¬
dila kratka, saj je povprečna dolžina dokumen¬
tov 3,59 prevajalske strani1 . Največ dokumen¬
tov je bilo dolgih stran ali manj (448), sledila so
besedila, dolga dve do pet strani (383) in šest
do deset strani (213), najdaljše (94 strani) pa je
bilo letno poročilo.
Za kratka besedila v tem projektu velja, da
je njihova notranja ponovljivost majhna (od¬
stotek), pri daljših besedilih pa naraste tudi na
7 odstotkov. Povsem drugače je z medbesedil-
no ponovljivostjo, saj jo zahtevajo že stalne vr¬
ste besedil (bilance stanja, bonitete podjetij, va¬
bila na seje ipd.). Poleg tega je za naročnikovo
okolje značilna raba ustaljenih sporazumeval¬
nih vzorcev, stalnih besednih zvez in termino¬
logije.
Seveda smo včasih dobili besedila, ki s prejš¬
njimi nimajo čisto nič skupnega. Vendar smo
nemalokrat naleteli tudi na besedila z 80- do
90-odstotno zunanjo ponovljivostjo. To se do-
Vseh dokumentov, ki smo jih do konca raz- , prevaja[ska stran pomeni 1500 znakov brez pre-
■skave prevedli, je 1230. Med njimi je največ siedkov. Upoštevana je dolžina izvirnikov,
poročil projektnih skupin in finančnih poročil
87
Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93
gaja predvsem pri novih različicah že preve¬
denih dokumentov, na primer pri prevajanju
spremenjenih zapisnikov sej, ko je treba pre¬
vesti samo spremembe. Večinoma pa imamo
opravka z besedili s približno 20- do 25-odstot-
no ponovljivostjo, kar pomeni, da je toliko od¬
stotkov besedila že prevedenega in shranjene¬
ga v pomnilniku.
Večina dokumentov, ki smo jih dobili v pre¬
vajanje, je bila sestavljena v formatu doc. S temi
besedili je delo najpreprostejše, saj prevajalci
MS Word poznajo najbolje in je tudi zelo dobro
povezan s Translator's Workbenchem. Nekaj
več kot četrtina dokumentov je bila v forma¬
tu xls - prevajalci so jih prevedli s TagEditor-
jem, Tradosovim posebnim prevajalskim oko¬
ljem za prevajanje kompleksnejših besedilnih
formatov. Dokumente, ki smo jih dobili v for¬
matu pdf ali celo v neelektronski obliki, je bilo
treba pred prevajanjem obdelati z optičnim či¬
talnikom in OCR ter jih shraniti v format, pri¬
meren za delo s Tradosom.
Slika 2: Prikaz razporeditve besedil glede na
format
4.1. Količina prevodov
Projekt se je začel s petimi prevajalci, po dveh
mesecih se jim jih je pridružilo še pet. Leta 2002
je vsak prevedel v povprečju 27,18 strani na
mesec, leto kasneje 27,11 strani na mesec, v za¬
četku leta 2004 pa 22 strani. Sprva je naročnik
prosil za prevajanje sto strani na mesec, ven¬
dar je to presegel že prvi mesec. Vsi prevajal¬
ci skupaj so pred nakupom Tradosa prevedli
2004 strani, s Tradosom pa 2417 strani, skupno
4421 strani. V mesecih, ko so člani nadzornega
sveta imeli redne seje (okt., dec., febr., apr. in
jun.), je bilo dela več, saj smo takrat poleg red¬
nih prevodov prevajali še gradivo za seje in za¬
pisnike.
Slika 3: Količina prevodov od septembra
2002 do februarja 2004
V poletnih mesecih 2003 so potrebe po
prevodih močno narasle predvsem zaradi
sprememb načina poslovanja in z njimi po¬
vezanih naročnikovih dejavnosti. Več je bilo
sestankov in izrednih sej, okrepilo se je tudi
obveščanje javnosti. Povečane potrebe po
prevodih se povsem naključno časovno uje¬
majo s prehodom agencije in njenih sodelav¬
cev na delo s Tradosom. Za začetek dela po
novem sistemu smo izbrali poletne mesece
v prepričanju, da bo zaradi letnih dopustov
prevodov manj in bomo vsi vpleteni imeli
več časa, da se privadimo na nov način dela.
Večjih začetniških težav ni bilo, pri tem pa
je treba tudi poudariti, da brez Tradosa po¬
leti v polovični sestavi nikakor ne bi zmogli
vsega dela.
Največ (340 strani) so prevajalci prevedli
septembra, ko je naročnik najdejavneje reševal
zaplete pri novem načinu poslovanja, in de¬
cembra, ko je zaključeval finančno leto. Prva
dva meseca leta 2004 sta bila bolj umirjena, pri'
merljiva z majem in junijem prejšnjega leta, tik
pred izrednim poletnim obdobjem. Tudi zdaj,
ko je raziskava že končana, je ritem dela po¬
doben; pred rednimi sejami se količina prevo¬
dov poveča in nato naslednji mesec spet neko¬
liko upade.
88
Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces
Količina prevodov se na prvi pogled ne zdi
zelo velika, vendar zunanji sodelavci ne pre¬
vajajo za enega samega naročnika, temveč so¬
delujejo tudi pri drugih projektih. Prevajalska
ekipa tako skoraj nikoli ni popolna, zaradi če¬
sar so prevajalci, ki prevajajo za tega naročni¬
ka, toliko bolj obremenjeni.
Drugi razlog, zakaj so prevajalci zelo obre¬
menjeni, pa je, da ritem dela ni enakomeren. So
obdobja, ko agencija ne dobi niti enega naroči¬
la, nato pa naročnik v zelo kratkem času zahte¬
va veliko prevodov. Glede na nujnost prevodov
smo se z naročnikom dogovorili za tri kategori¬
je: najnujnejše prevode mu vrnemo v 24 urah,
prevode besedil, ki jih naročnik pošlje v petek,
dobi do ponedeljka, za manj nujne prevode pa
imamo tri dni ali več časa. V tem roku prevajal¬
ci prevedejo skoraj polovico vseh dokumentov
(554). Druge prevode morajo opraviti za konec
tedna (473) ali pa celo v 24 urah (239), pri če¬
mer je Trados postal nepogrešljiv pripomoček.
Slika 4: Razporeditev besedil glede na čas
Prevajanja
4.1. Kakovost prevodov
Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, se
)e z uporabo Tradosa prevajalska zmogljivost
agencije znatno povečala. Druga najpomemb¬
nejša pridobitev zaradi uporabe prevajalskega
namizja pa je izboljšana sledljivost prevodov,
s čimer se zvišuje kakovost prevodov. Pomnil¬
nik prevodov vsem prevajalcem omogoča br¬
canje po starih prevodih (za vzdrževanje, v
obliki konkordanc ali pa s prikazom popolnih
>n meglenih zadetkov), tako da je pregled nad
opravljenimi prevodi boljši. Ne le da vsak po¬
sameznik vidi svoje preteklo delo in se tako iz¬
ogne napakam, tudi kolegi vidijo delo drugih
in se lahko med seboj opozorijo na morebitne
napake, ki jih posamezen prevajalec sam mor¬
da nikoli ne bi opazil. Po prehodu na Trados
smo našli in odpravili predvsem številne ter¬
minološke razlike, prevodi pa so postali eno¬
tnejši.
4.2. Koristi, ki jih ima zaradi
uporabe Tradosa prevajalska
agencija
Prevajalska agencija s svojo dejavnostjo sku¬
ša zadovoljiti svoje osnovne potrebe: zmanjša¬
nje stroškov in zvečanje dobička, zagotavlja¬
nje kakovostnih prevodov v čim krajšem času
ter učinkovito vodenje prevajalskega projekta.
Z uporabo pomnilnika prevodov nam je uspe¬
lo obdržati naročnika tudi po izteku prve eno¬
letne pogodbe, pri tem pa kljub povečanemu
obsegu dela celo ohraniti prvotno ceno, kar je
naš velik poslovni in strokovni uspeh. Z upo¬
rabo Tradosa smo povečali konkurenčnost, saj
smo z recikliranjem že opravljenih prevodov
lahko znižali stroške prevajanja za približno 25
odstotkov. Zaradi spremenjenega načina dela
so se nekoliko zvišali stroški vodenja projek¬
ta in vzdrževanja podatkovnih baz, vendar so
v skupnem stroški še vedno dobrih 20 odstot¬
kov nižji.
Začetni pomnilnik prevodov, ki smo ga na¬
polnili s starimi prevodi, je štel 4825 prevodnih
enot, do sedaj pa je narasel na 50.107 prevod¬
nih enot. S tako bogatim pomnilnikom lahko
zagotovimo enako količino prevodov v kraj¬
šem času. Pred uporabo Tradosa smo v 24 urah
lahko zagotovili samo 10 odstotkov prevodov,
danes je najnujnejših prevodov več kot četrti¬
na. Prav tako z bogatim pomnilnikom prevodi
postajajo vse enotnejši, to pa je za besedila, ki
se ukvarjajo z bančništvom in financami, zelo
pomembno in zvišuje njihovo kakovost.
Tudi vodenje projekta je učinkovitejše, saj z
analizo novih dokumentov koordinator zelo
natančno ugotovi, koliko dela čaka prevajalce,
in naročniku že takoj sporoči, v kakšnem času
89
Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93
Slika 5: Prikaz prevajalskih zmogljivosti pred
uporabo Tradosa in po uvedbi namizja
ga lahko opravijo. Z uporabo Tradosa smo zelo
zmanjšali količino ponovljivih nalog, saj se
prevajalci posvečajo predvsem prevajanju no¬
vih vsebin, za enkrat že opravljene prevode pa
poskrbi pomnilnik.
4.1. Koristi, ki jih imajo zaradi
uporabe Tradosa prevajalci in
naročnik
Prevajalski projekt s Tradosom ne bi mogel
uspeti, če z njim ne bi bili zadovoljni preva¬
jalci, ki morajo z njim največ delati, in naroč¬
nik, od katerega je odvisno nadaljevanje pro¬
jekta. Podobno kot agencija si oboji želijo čim
bolj zmanjšati stroške in zvečati dobiček. Poleg
tega si ves čas prizadevajo pospešiti prevajal¬
ski proces, čeprav to ne sme znižati kakovosti
prevodov.
Ker smo v agenciji tudi drugo leto projek¬
ta za prevode zaračunavali prvotno ceno, smo
se z naročnikom dogovorili, da celotno ceno
plača samo za tiste dele besedil, ki jih morajo
prevajalci prevesti na novo. Megleni in popol¬
ni zadetki, ki jih prevajalci samo pregledajo in
popravijo, pa se obračunavajo po znižani ceni.
Od začetka uporabe Tradosa je tako naročnik
že prihranil približno 20 odstotkov.
Če naročnik prihrani denar za prevode,
agencija pa ne zmanjša dobička, bi lahko skle¬
pali, da zaradi uporabe Tradosa prevajalci iz¬
gubljajo honorar. Vendar ne smemo pozabiti,
da se je obseg prevajalčevega dela z uporabo
pomnilnika prevodov zvečal. Z njim lahko pre¬
vajalci v enakem času prevedejo več besedil in
zaslužijo več. V prvih osmih mesecih projekta
je prevajalec povprečno prevedel 191,9 strani,
za kar je zaslužil celoten honorar. Odkar agen¬
cija uporablja Trados, je v poprečju posamezen
prevajalec prevedel 241,7 strani, to je 49,8 stra¬
ni več kot pred uporabo Tradosa, za kar je za¬
radi spremenjenega načina obračunavanja po¬
polnih in meglenih zadetkov prejel 80-odstotni
honorar, to pa je še vedno nekoliko več kot
prej. Druga, še očitnejša prednost dela s Trado¬
som je, da so prevajalci za svoje delo porabili
manj časa; tega so lahko namenili drugim pro¬
jektom in zaslužili še z njimi.
Poleg zvišanja kakovosti in zvečanja količine
opravljenih prevodov je treba omeniti še občut¬
no izboljšanje oblikovanja prevedenih doku¬
mentov. Ti so se pred začetkom dela s Trado¬
som precej razlikovali od izvirnikov, sedaj pa
je enako oblikovanje prevoda mogoče doseči
brez vlaganja dodatnega truda in časa.
4.2. Mnenj e prevajalcev o Tradosu
Kaj o Tradosu menijo prevajalci, so razkrili
njihovi odgovori na elektronsko pošto, v katen
smo jih povprašali o njem.
• Ste s Tradosom zadovoljni in radi delate z
njim?
• Uporabljate Trados samo za ta projekt ali si z
njim pomagate tudi pri drugih opravilih?
• Katere možnosti, ki jih Trados ponuja, se
vam zdijo koristne?
• Kakšne težave imate pri delu s Tradosom?
Vsi prevajalci so s Tradosom zelo zadovolj¬
ni. Devet prevajalcev ga uporablja za vse na¬
ročnike, en prevajalec pa ga uporablja samo
za ta projekt, ker druga besedila, ki jih preva¬
ja, niso primerna za delo s Tradosom. Kot naj¬
bolj koristne možnosti v Tradosu so prevajal¬
ci poudarili:
• možnost nastavitev za lokalizacijo (substitU'
tion localisation) datumov in zapisa števil V
Translator's VVorkbenchu, ki jim prihrani ve¬
liko časa in prepreči veliko napak;
• konkordance, s katerimi najdejo večino ter¬
minologije, ki jo potrebujejo za prevod. Prl
90
Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces
konkordancah so še posebej poudarili mož¬
nost prikaži najnovejše (shozv most recent first),
saj so novejši prevodi relevantnejši od starej¬
ših, in možnost išči po konkordancah, če ni za¬
detka (start concordance search on no match), ki
jim prihrani ročno aktiviranje konkordanc
vsakič, ko jih potrebujejo;
• možnosti kopiraj izvirnik in kopiraj izvirnik, če
ni zadetka (copy source on no match) se jim zdi¬
ta zelo uporabni za besedila, pri katerih se v
povedih pojavlja veliko števil in bi z vstavlja¬
njem nespremenljivk izgubili precej časa, ter
kadar se v besedilu pojavlja veliko tujih last¬
nih imen in obstaja možnost, da bi jih napač¬
no natipkali.
V TagEditorju pa se prevajalcem zdi koristna
možnost izbriši oznake pri meglenih zadetkih (strip
tags from fuzzy matches), saj kljub podobni vse¬
bini prevodi niso vedno enako oblikovani, s to
možnostjo pa pomnilnik ponuja ponovno upo¬
rabo vsebine brez spremenjenega oblikovanja.
4.3. Težave pri delu s Tradosom
Prevajalska orodja niso čarovniški trik, s ka¬
terim bi nemudoma odpravili vse težave, ki jih
Pri prevajalskem delu imamo. Tako imajo pre¬
vajalci tudi pri delu s Tradosom nekaj težav.
Pri prevajanju z VVbrdom je na primer besedi¬
lo v vstavljenih objektih (slike, diagrami) tre¬
ba prevajati ročno, in ker so objekti navadno
zaklenjeni, besedilo zato izgubi prvotno obli¬
ko. Poleg tega TWB pri prevajanju Wordovih
Preglednic TWB preskoči vse celice, v katerih
so samo številčni podatki, zaradi česar morajo
prevajalci ročno zamenjati vejice in pike za ti¬
sočice in decimalke.
Velikost pomnilnika prevodov ob koncu raz¬
iskave je bila 19.046 KB, zato postaja problema-
hcno pošiljanje baze in besedil po elektronski
posti, še posebej če prevajalci nimajo zmogljive
internetne povezave. Zato smo v agenciji posta¬
vili bazo na strežnik FTP in jo osveževali trikrat
na teden, da bi prevajalci vsak trenutek imeli
dostop do zadnje različice baze.
V širšem smislu je zelo pomemben učinek
dela s pomnilnikom prevodov delitev besedila
na prevodne enote, pri čemer je trenutna enota
posebej poudarjena, kontekst pa je manj viden,
kar je najverjetneje vplivalo na zaznano postop¬
no povečanje popolnih ponovitev. Predlaga¬
ne enote zahtevajo tudi veliko manj sprememb,
če ne vsebujejo anaforičnih in kataforičnih refe¬
renc, zato se jih prevajalci začnejo sčasoma iz¬
ogibati. Posledica takšnega načina prevajanja
je suhoparen, tehničen slog, včasih celo nete-
koč prevod. Vprašanje, ki se ga prevajalci mora¬
jo zavedati, je, ali res želijo izkoriščati prednosti
pomnilnika prevodov na račun besedilnosti.
Treba je še dodati, da je kakovost posamez¬
nih prevodov zelo odvisna od kakovosti pom¬
nilnika prevodov, ta dejavnik pa postane še
pomembnejši, če pri projektu sodeluje več pre¬
vajalcev. Kadar prevajalci preveč zaupajo rešit¬
vam kolegov in jih ne preverjajo v drugih vi¬
rih, ker je tako delo hitreje opravljeno, dobimo
nezanesljive prevode, napake pa se ponavljajo
tudi v prihodnjih prevodih, kar še bolj zmanj¬
šuje kakovost pomnilnika. Iz začaranega kroga
se je mogoče izviti le z učinkovitimi metodami
zagotavljanja kakovosti pomnilnika prevodov.
Vzdrževanje podatkovnih baz je kompleksen
in drag proces, zato smo bili v agenciji zaradi
pomanjkanja osebja, časa in sredstev delo pri¬
siljeni poenostaviti in porazdeliti med vse so¬
delavce. Vendar ugotavljamo, da smo tudi na
razmeroma preprost način dosegli zadovolji¬
ve uspehe. Za kakovost pomnilnika po tehnični
plati je skrbel koordinator projekta. Zagotavljal
je, da je bil vsak opravljeni prevod ob uvozu v
osrednjo bazo tehnično brezhiben in opremljen
z vsemi potrebnimi administrativnimi poda¬
tki. Vsebinske neustreznosti pa smo odpravlja¬
li s sodelovanjem prevajalcev. Ko so ti pri delu s
pomnilnikom odkrili napako, so o tem po elek¬
tronski pošti obvestili vzdrževalca baze, ta pa je
v osrednji bazi poiskal vse segmente s to napako
in jo odpravil. Kadar je bil o najustreznejši rešit¬
vi potreben dogovor med prevajalci, smo upo¬
rabili interni forum. Tako smo napake odpravili
v razmeroma kratkem času in popravke vnes¬
li v osrednji pomnilnik prevodov, da se napake
niso več pojavljale.
91
Darja Fišer in Špela Vintar Mostovi XXXIX, št. i, 2005, 82-93
5. Možnosti aplikacije
opravljenega dela na
prihodnje projekte
Pred nakupom Tradosa agencija in njeni so¬
delavci nismo imeli izkušenj s prevajalskimi
tehnologijami, zato sta za gladek prehod na
delo s prevajalskim namizjem obe strani po¬
trebovali veliko motivacije in energije.
Po analizi rezultatov in na podlagi zbra¬
nih mnenj prevajalcev lahko trdimo, da je
bila uvedba Tradosa v konkretno prevajalsko
okolje uspešna, z njim je zadovoljen tudi na¬
ročnik.
Zato se opravljeno delo in pridobljene iz¬
kušnje zdi smiselno uporabiti tudi pri drugih
projektih. Ko je bila raziskava že končana, se
je sodelovanje agencije z naročnikom razši¬
rilo še na smer angleščina-slovenščina in na
dodaten jezikovni par nemščina-slovenščina.
Iz angleščine za naročnika prevajamo različ¬
na promocijska in projektna gradiva.
V pomnilniku prevodov, ki smo ga prido¬
bili z osnovnim projektom, smo obrnili izho¬
diščni in ciljni jezik in tako dobili referenčno
bazo, ki jo lahko uporabljamo pri prevajanju
iz angleščine. Terminološka baza je prav tako
uporabna, saj omogoča preklapljanje med je¬
ziki.
Agencija je začela za naročnika prevajati
gradivo iz nemščine za seje nadzornega sve¬
ta njegove nemške hčerinske družbe. Preva¬
jalci, ki poleg nemščine znajo tudi angleško,
si lahko pomagajo z bogatim referenčnim
pomnilnikom prevodov, ki je nastal s preva¬
janjem slovenskega gradiva za nadzorni svet
v angleščino. Gradnja terminološke baze pa
je lažja, ker ni več treba iskati in vnašati vseh
terminov, temveč že vnesenim samo dodaja¬
mo nemške ustreznice.
Odpirajo se tudi povsem novi projekti, pri
katerih bo delo lažje že zato, ker smo pri pr¬
vem projektu z vzporejanjem besedil, pol¬
njenjem pomnilnika prevodov, z gradnjo
terminološke baze, s pripravo besedil in z re¬
ševanjem nastalih težav pridobili ogromno
izkušenj.
6. Zaključek
Pri pregledu razmer na trgu prevajalskih
storitev se zdi, da bodo v bližnji prihodnosti
tudi v Sloveniji vsi resni ponudniki prevajal¬
skih storitev morali premisliti o sodobnih pre¬
vajalskih tehnologijah in jih začeti uporabljati,
drugače ne bodo mogli več dolgo zagotavljati
zahtevane količine prevodov zahtevane kako¬
vosti v danem času in tudi njihove cene se ne
bodo mogle prilagajati konkurenci.
V času, ko prevajalska namizja postajajo del
standardne opreme ponudnikov prevajalskih
storitev, se pojavljajo potrebe po povezovanju
namizij z drugimi jezikovnimi viri in tehnolo¬
gijami, ki so del prevajalskega procesa. Ponud¬
niki komercialnih prevajalskih namizij so orod¬
jem za računalniško podprto prevajanje dodali
možnost računalniškega (strojnega) prevaja¬
nja, ki omogoča računalniško prevajanje tistih
delov besedil, za katere pomnilnik prevodov
ne najde ustreznega prevoda, in tako združuje
prednosti obeh svetov (Miigge, 2001), vendar
takšne jezikovno odvisne rešitve za slovenšči¬
no žal še niso na voljo. Prizadevanja za opti¬
mizacijo in avtomatizacijo kompleksnega pre¬
vajalskega in lokalizacijskega procesa znotraj
večjezičnega dokumentacijskega cikla so bolj
kot kadarkoli prej postavila v ospredje pomen
učinkovitega poteka dela in celovitega uprav¬
ljanja znanja, ki ga jezikovni viri vsebujejo (Yu-
ste, 2004). Eden najpomembnejših projektov
na tem področju je Euramis, s katerim preva¬
jalska služba EU zmanjšuje količino ponavlja¬
jočih se administrativnih nalog in tako pre¬
vajalcem omogoča, da večino svojega časa in
energije posvetijo strokovnemu delu (Transla-
tion DG, 2004).
Z vse pogostejšo uporabo sodobnih preva¬
jalskih orodij na vseh stopnjah prevajalske¬
ga procesa se postopoma povečujejo tudi de¬
lodajalčeve zahteve do prevajalcev. Ti morajo
vse pogosteje poleg dobrega poznavanja jezi¬
ka in relevantnega obvladovanja strokovnih
področij dokazati tudi računalniško spretnost
in poznavanje dela s prevajalskimi programi’
Mlajši prevajalci danes potrebna znanja prido¬
bijo že med študijem, starejši pa bodo morali
92
Mostovi 2005 Uvajanje prevajalskega namizja v delovni proces
sami zavestno poskrbeti za udeležbo na ustrez¬
nih seminarjih in delavnicah, saj bi se v najslab¬
šem primeru lahko znašli pred paradoksom,
ko mladi prevajalci, spretni z računalniškimi
orodji, zaradi neizkušenosti na strokovnem
področju ne bi mogli dobiti dela, starejši pre¬
vajalci pa kljub strokovni podkovanosti naroč¬
nikovih potreb ne bi mogli zadovoljiti zaradi
nepoznavanja prevajalskih tehnologij.
Kot se je izkazalo pri opisani agenciji, je lah¬
ko vključevanje prevajalskih tehnologij v delo¬
vni proces uspešno kljub poprejšnji neizkuše¬
nosti s tem. Potrebni pa sta motivacija in želja
po uspehu vseh vključenih v projekt: naročni¬
ka, agencije in prevajalcev. Če vse tri strani ra¬
zumejo, kaj lahko s prevajalskim namizjem pri¬
dobijo, bodo v projekt pripravljene vložiti več
časa, truda in sredstev.
7. Viri
Krstič, A., Bele, J. 1999. »Prevajanje pravnih ak¬
tov EU«. V Uporabno jezikoslovje 7/8. Ljublja¬
na: Društvo za uporabno jezikoslovje. 191—
205.
Miigge, U. 2001. »The Best of Two Worlds: In-
tegrating Machine Translation into Trans-
lation Memory Systems - A universal ap-
proach based on the TMX standard«. V Lan¬
guage International 13:6. Amsterdam: John
Benjamins. 26-29.
Taes, A. 2001. Introducing CAT in The Euro-
pean Commission's Translation Service.
Bruselj: Translation Service, European Com-
mission. URL: http://europa.eu.int/comm/
translation/reading/articles/pdf/2001_03_
30_brussels_taes.pdf [2. 9. 2004]
Trados. 2003. Translator's Workbench User
Guide. Dublin: Trados Ireland Ltd.
Translation DG. 2004. Translation Tools and
Workflow. Bruselj: Directorate-General for
Translation of the European Commission.
URL: http://europa.eu.int/comm/dgs/trans-
lation/bookshelf/tools_and_workflow_
en.pdf [2. 9. 2004]
Yuste, E. 2004. »Corporate Language Resourc¬
es in Multilingual Content Creation, Main-
tenance and Leverage«. V Proceedings ofThe
Second International VJorkshop on Language
Resources for Translation Work, Research and
Training. Ženeva: Coling. 1-7. URL: http://
nl.ijs.si/sdjt/bib/coling04/W3/pdf/l.pdf [2. 9.
2004]
Željko, M. 2000. »Pomnilniki prevodov v prak¬
si«. V Mostovi 34:1. Ljubljana: DZTPS. 75-
90.
93